Modrijan april07

1Modrijan 16.02.07 cyan magenta yellow black stran

S Kozincem na izlet

april•2007

Ne spreglejte

Modrijanov knjižni svet

Modrijan založba, d. o. o.

Poljanska cesta 15

p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Foto: Jurij Senegačnik

Brezplačni izvod

Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

S Kozincem na izlet•2–5•V pomlad z novimi knjigami•6–8•Pet najlepših – ugodneje ob svetovnem dnevu knjige•9–13•Najhitreje do ideje – www.modrijan.si•17•

Zgodovina – glasnica davnine•18–20•Branje za izbran okus•24–25•Zbirka Modrijanček•28–29•Križem po svetu Modrijanovih knjig•31•

Ali Bog sploh obstaja? (str. 6)Richard Dawkins, Bog kot zablodaEden najboljših neliterarnih piscev današnjih dni nas v lucid-nem, duhovitem in klenem jeziku sooči z neprizanesljivim in strastnim zavračanjem religij vseh vrst. Ponuja namreč tezo, da so religije odvečne in celo škodljive, ter si prizadeva poka-zati, da religioznost pri posa-mezni kih temelji na zmotah oziroma zablodah. Težko priča-kovana slovenska izdaja je tudi prva knjiga v novi poljudnoznan-stveni zbirki INTERMUNDIA.

Čarobni svet v globinah Sredozemskega morja (str. 7)Tom Turk, Pod gladino MediteranaČarobni svet alg, spužev, ožigal-karjev, polžev, školjk, rakov, mor-skih ježkov, zvezd, rib v besedi in sliki – nenavadne oblike, čudovite barve, težko dostopna življenjska okolja, nenavadne prehranjevalne navade in načini razmnoževanja, posebnosti sožitja z drugimi organizmi. Knjiga za ljubitelje narave, še posebno tiste globoko pod morsko gladino!

Vse o svetovnih religijah v eni knjigi (str. 14)Splošni religijski leksikonLeksikon, ki bo zahtevnemu slovenskemu bralcu ponudil veliko tega, kar naj bi vedel o svetovnih religijah, njihovem pomenu v zgodovini in njiho-vem vplivu na vsa področja človekovega življenja, posebej na Slovenskem. V prednaročilu 20 odstotkov cenejši!

Najbolj brana slovenska zgodovina od osamosvojitve naprej – že tretja izdaja (str. 18)Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne državePregled dvestoletnega sloven-skega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narod-nega gibanja do osamosvojitve. Glavne težnje in tokovi novejše slovenske zgodovine v eni knjigi! Preberite tudi razmišljanje dr. Petra Vodopivca o nespora-zumih med zgodovino in zgodo-vinarji.

Zabavno, strupeno, duhovito (str. 24)Daniel Kehlmann, Jaz in Kaminski Sebastian Zöllner, ambiciozen diplomant umetnostne zgodo-vine, precej neuspešno životari s pisanjem umetnostnih kritik. Ker sam nima ničesar pokazati, se kot nekakšen medijski vampir spravi nad ostarelega, nekoč znamenitega slikarja, da bi z načrtovano veliko biografijo promoviral predvsem sebe in si pridobil ugled v umetnostnih krogih. Povabilo k branju pred jesenskim izidom Izmere sveta, nove uspešnice Daniela Kehlmanna.

Pomlad je tu, in kakor smo obljubili jeseni, je prinesla tudi Modrija-novo prvo lastovko: četrto knjigo Lep dan kliče Željka Kozinca. V jesenskem katalogu smo vas povabili k sodelovanju v nagradni igri, za nagrado pa nismo obljubili ne hiše ne avtomobila, ampak smo petdeset zvestih bralcev povabili na izlet z Željkom Kozincem.

Zadnjo marčevsko soboto smo se odpra-vili na Kras. Kako smo se imeli, preberite na straneh 4 in 5.

Deset najbolj iskanih iz Modrijanovega novembrskega kataloga:

1. Željko Kozinc LEP DAN KLIČE (komplet) 2. Iztok Škornik STO SLOVENSKIH PTIC 3. Peter Vodopivec OD POHLINOVE SLOVNICE

DO SAMOSTOJNE DRŽAVE 4. M. Wade-Matthews,

W. ThompsonGLASBA (ilustrirana enciklopedija)

5. Umberto Eco ZGODOVINA LEPOTE 6. Lado Ambrožič ml. NOVLJANOVO STOLETJE 7. Tine Germ SIMBOLIKA ŽIVALI 8. Bronislava Aubelj ANTIČNA MITOLOGIJA (Drobnogled) 9. Željko Kozinc LEP DAN KLIČE 310. Marko Snoj SLOVENSKI ETIMOLOŠKI SLOVAR

Če vam je tale izvod Modrijana le po naključju

prišel v roke in želite naslednjo, novembrsko

izdajo prejeti na svoj naslov, nam ga sporočite

po telefonu, z dopisnico ali na e-naslov

[email protected].

Poslali vam ga bomo takoj po izidu.

Dragi bralci,

vesel sem, da nas vsakokrat-ni sokovi življenja spet izpol-njujejo v svo jem ciklu, ki ne presahne vse mu naokoli nav-kljub. Za založnike to pome-ni spet nekaj več zanimanja za knjigo po januarsko-feb-ruarski zmr zali, ki je nujen predah po že pozabljeni po tro-š niški nori š ni ci konec leta in ga oznanja na ves glas ta ali oni sejem knjig ob svetovnem dnevu knji ge in avtorskih pravic, 23. aprila.

Ni res, tokrat zmrzali sploh ni bilo. Zima je minila v nenavadno toplih odmerkih časa, namenjenega hladu in predahu. Ta sicer služi po čit-

ku na rave in tudi nas samih, če se sploh še štejemo za del tega sveta, saj je ta v takšni ali drugačni podobi (TV sliki) če da lje bolj oddaljen od obi čaj nega in približan nečemu, kar lahko imenu-jemo iluzija o svetu in bivanju – občutku vse mogočnosti, ki nam ga vsi ljujejo od vsepov-sod. Če drugje ne, pa se tako počutimo, kadar kupujemo in nas raz gla šajo za kralje. Še ne tako dolgo nazaj so kralje enačili z bogovi. Bog v nekem trenutku postane vsakdo med nami – Bog sem, dokler ne odštejem denarjev. In tako naprej. Vsa industrija skrbi za to, da bi bili Bogovi. Tudi jaz – ponujam vam Boga kot zablodo Richarda Dawkinsa.

Dawkins je racionalist. Po-do ben je racionalistom, ki so zanetili francosko revolucijo in spodnesli fevdalni red. Z zdravo pametjo so dokazo-vali, da bo ta svet lepši, če nas bo razsvetlilo (če bomo znali brati in če bomo znali razso jati). Tudi Dawkins z zdra vo pametjo dokazuje, da Boga ni in da tak, kot ga nam rišejo božji glasniki, celo ško-duje.

Toda Dawkins pozablja osno vno. Pozablja, da smo lju dje tudi neracionalni, da po trebujemo iluzijo o svetu in biva nju. In ena od teh iluzij (ob bogovih) so knjige. Naj bom konkreten. Če preštejem, koli ko knjig Lep dan kliče

Željka Kozinca smo pro dali, potem trdim, da lahko naj-manj 50 tisoč ljudi celo deset-letje odkriva lepote Slo ve nije. In kaj tako privlačnega je v Le-pih dnevih, ki jih ponu jamo? Kozinc pravi, da so to zgodbe. Prave ali zlagane. Lju dje to po-trebujemo. Če Butan živi od zgodb o jetiju, zakaj Slovenija ne bi mogla živeti od zgodb o Zla torogu iz pod Triglava, da drugih (Kozin čevih) štorij ne omenjam?

To je že tema za kakega Trstenjaka. Tema, povezana z vpra šanjem o našem svetu samoprevar, ki nas, če se vr-nem na začetek tega pisanja, otopi do tolikšne mere, da po-zabimo, da je zima pred tole

zadnjo prinesla zmrzal in je sneg ležal naokoli tako rekoč pol leta. Da pozabimo na to in da zapademo v vsakovrstne novinarske toplogredne histe-rije in zgodbe o skorajšnjem koncu sveta. Da nas skorajda usodno vznemirja že vsaka Sova, ki frfota v večernem so-mraku. Še dobro, da lahko v tokratnem katalogu najdete sovo Iztoka Škornika.

Nasploh si upam reči, da je svet mirnejši in lepši, če be-remo. Dogodki se vrstijo poča-s neje in še tehtamo jih lahko sproti. Zato – bodimo Bogovi: podarimo si knjigo!

Branimir Nešović


S Kozincem na izlet – Lep dan kli~e2

Knjige, ki ne spadajo le na knjižno polico!

Imejte jih v nahrbtniku ali pa v avtomobilu, če se raje potepate na štirih kolesih.

Na Slovenskem tako rekoč ni kotička, ki ga Željko Kozinc ne bi poznal. Njegova prva knjiga o potepih po različnih slovenskih krajih (1. izd. 1999) je čez noč postala knjižna uspešnica, enako navdušenje pa žanjejo tudi njegova povabila na potep, zbrana v knjigah Lep dan kliče 2 (2001) in Lep dan kliče 3 (2003). Zdaj je tu Lep dan kliče 4.Kozinčev izbor izletov in način opisovanja se razlikujeta od druge tovrstne literature. Posebej je naklonjen manj znanim ali celo neznanim, vendar dostopnim in ne prenapornim izletniškim točkam, opise izletov pa prežemajo njegova osebna doživljanja in sproščeni komentarji. Vsaka knjiga vsebuje pregleden zemljevid in okoli 400 fotografij, izleti so opremljeni tudi s seznamom bližnjih izletov.

Željko Kozinc

Lep dan kliče 4100 izletov

Čeprav je sprva kazalo, da pri nas skoraj ni več tistih nekoliko odmaknjenih in manj znanih kotičkov, ki jih avtor v svojem neponovljivem stilu razkriva širši javnosti, se je brez težav našlo še obilo gradiva tudi za četrto knjigo. Pot pod noge – zdaj je zbranih že okroglo 500 izletov!

V četrti knjigi je opisanih sto novih, zelo privlačnih izletniških ciljev, z vsem, kar je tako močno pritegnilo bralce že v prvih treh. Če pa želite v njej na vsak način najti nekaj, po čemer se vsaj za odtenek razlikuje od prejšnjih, je to morda večja pozornost različnim zdravilnim točkam ali pa kak izraziteje planinsko obarvan izlet. Priročnik za vsakogar, ki mu odkrivanje Slovenije bogati življenje.

Knjige Lep dan kliče pa ne bogatijo življenja le tistim, ki Slovenijo odkrivajo peš, na kolesu ali z avtomobilom, hvaležne odzive prejema avtor tudi od invalidov ali bolnih in starejših bralcev, ki na izlete ne morejo hoditi, češ da pri branju sodoživljajo ta kraj, ta razgled, to pot ... Zato te knjige posveča tudi njim.

150 × 210 mmpoltrda vezava

cena posamezne knjige: 29,00 € (6950 SIT)

500 izletov za 500 lepih dni

Knjige so na voljo tudi v kompletu

po ceni 99,00 € (23.724 SIT).

Ob nakupu vseh štirih knjig

boste prihranili kar

17 € (4074 SIT).

150 izletov – nekaj že znanih

ter več samotnejših in skritih kotičkov

100 izletov – z iztočnico:

manj znano, a zanimivo in lepo

150 izletov – manj znane, a čudovite

izletniške točke v Sloveniji in zamejstvu

Sedma izdaja368 straniISBN 978-961-6183-80-2

Tretja izdaja348 straniISBN 961-6357-55-7

Tretja izdaja388 straniISBN 978-961-6465-17-5

336 straniISBN 978-961-241-152-7

Pot pod noge – zdaj jih je že 500!

Modrijan založba, d. o. o.Poljanska cesta 15


www.modrijan.si


S Kozincem na izlet – Lep dan kli~e 3www.modrijan.si

telefon: (01) 236 46 00faks: (01) 236 46 01e-pošta: [email protected]

Izleti v knjigi Lep dan kliče 4:Aškerčeva pot •

Babno Polje • Banovci •

Begunjščica • Bloško jezero • Čadrg •

Debni vrh • Dletvo • Dobrač • Dobrovlje • Driselpoh • Dve špici

• Ermanovec • Fontanigge • Geoss •

Golič • Goričko • Goteniški Snežnik •

Grad Jurija Kozjaka • Javorniki • Kamniški vrh • Kobariški Stol •

Kobila • Kobilja glava • Kobilje • Kog

• Kojca • Kokoš • Kolovrat • Konj •

Kostanjevica • Košutnikov turn •

Kozjak • Kožbanjšček • Krajinski park Boč -

Donačka gora • Krn • Kršičevec •

Krvavica • Kunč • Lačna • Lašček •

Lehnjak • Levstikova pot • Lisec •

Mangart • Miramar • Mišelj vrh •

Oblačjek • Ojstrnik • Olševa • Osankarica • Palec • Pedrovo •

Pilštanj • Pivola • Planina nad Vrhniko

• Planinska gora • Podjunska jezera •

Pograjci • Pokojiška planota • Poljanska

Baba • Ponce • Prestreljenik • Prežek

• Pršivec • Psinski vrh • Ribniki v Dragi

• Rob trnovske planote • Sežanski

botanični vrt • Skomarje •

Slomškova pot • Snežna jama • Soška

pot • Stojna • Sv. Ahac • Sv. Jernej nad

Muto • Sv. Lovrenc nad Bašljem • Sv. Vid nad Čatežem ob Savi

• Šavnice • Šilentabor • Terske

doline • Tinjan • Topica • Tovsti vrh •

Trebni vrh • Trojica • Trupejevo poldne •

Ustje Soče • Vas Matajur • Velika

Baba • Veliko Kozje • Veliki Osolnik •

Vernerica • Vinica • Vodriž • Vogrče •

Volovja reber • Vurberk • Zadnjiški

Ozebnik • Ženik

Željko Kozinc (1939) je pu-blicist, romanopisec in pe-snik, filmski in televizijski sce narist ter potopisec. V mlaj ših letih je delal kot re-porter pri Mladini in Tova-rišu ter pozneje kot urednik pri Delu. Je dobitnik števil-nih uglednih nagrad: prve na grade natečaja za sodob-ni slovenski roman pri Svetu knjige za roman Visoki tu-jec, nagrad avstrijskega kul-turnega ministrstva ter film-skega festivala v Stras bour-gu; dvakrat je bil nominiran za literarno nagrado Kres-nik. Pri založbi Modrijan je izdal tudi zgodbo o arhi-tektu Janezu Hacinu Dotik sveta (str. 26).

Željko Kozinc

Meni je res vseeno za gostil-ne. Nikoli ne grem na izlet zato, da bi na koncu dobro jedel. To seveda ne pomeni, da mi, če je izlet daljši, ni ve-liko do dobre hrane ali udob-ne postelje. Spoštujem tudi tiste izletnike, ki obiščejo kak šen kraj samo zato, ker je v njem znana dobra go-stilna.

Menim, da je izletnik kralj. Vladar v carstvu svobode. Muhast, nepredvidljiv, tudi ma lenkosten. Veliko zahte-va, malo daje. Vendar pa mu je včasih in ponekod tre-ba ponuditi prav malo, da za dovoljno meni, kako veli-ko je dobil.

Denimo zgodbo.

Izletnik je vse bolj in bolje informiran. Na voljo ima knji ge o Sloveniji, vse več domačih in tujih izletniških priročnikov. Dnevniki in ted-niki mu strežejo s poseb-nimi izletniškimi rubrikami in elektronski mediji z odda-jami. V izletniško ponudbo se vse širše vključuje inter-net. Vzporedno s tem tudi ljudski glas krepi ali slabi pri vlačnost izletniških točk in je zato neprecenljiv.

Izletnik ima avto: manjšo limu zino, enoprostorca ali te ren ca. Znani in neznani izletniški kotički so mu kjer-koli v Sloveniji hitro in raz-meroma udobno dosegljivi, še posebno če živi v njenem osrednjem delu. To je slabo za ponudbo prenočišč in ce-lo za oskrbnike planinskih do movanj. Avto je žal tudi

uni čujoča konkurenca žele-znici, o kateri se včasih zdi, da je obupala v svoji nekoč dominantni ponudbi voženj na izlete.

Marsikateri izletnik si dela osebno mrežo pokritosti točk, ki jih je že obiskal v Slo veniji ali pa jih še name-rava obiskati. Domovinska pripadnost v tem pogledu na rašča. Slovenec nikoli ne podvomi o lepoti svoje deže-le. To mu daje posebno etni-čno identiteto. Lepota Slove-nije postaja opevani mit. En izletnik daje prednost nje-nim naravnim znamenito-stim, drugi kulturnim spo-menikom, tretji najlepšim razgledom, četrti vodi, peti gozdu, šesti vzpetinam, se-dmi samo soncu in čistemu zraku itd. Vse več je tistih, ki iščejo kotiček samo za svo jo samoto, da bi se otre-sli stresa in se srečali s sa-mim seboj ali svojimi naj-bližjimi. To so stare resnice, vendar jih je treba nenehno prilagajati novim življenj-skim stilom pa tudi izletni-škim trendom.

Kakšno vlogo ima v teh tren-dih zgodba? Z zgodbami nas bombardirajo mediji, vse bolj si jih izmenjujemo sami med seboj. Producenti oglasov so že zdavnaj ugo-tovili, da lahko prenasičene-ga potrošnika za neki novi blagovni proizvod navduši-te le tako, da mu ga zavijete v zgodbo, ki je kratka in po-antirana kakor vic. Danes ljudje naravnost hlepijo po zgodbah, čeprav vedo, da so mešanica laži in resnice.

Kajti sporočilo zgodb nago-varja predvsem čute in mi-sel, domišljijo in sanje. In po čem drugem hlepi izlet-nik kot po lepoti in doživet-ju, ki bi mu vse to napol-nilo? Kdo od nas ne hrepeni po izgubljenem raju in kaj nam lažje in hitreje nadome-sti izgubljeni raj kakor lep izlet?

Delfi v Grčiji bi bili presneto dolgočasen kraj, če se ne bi okoli njih zgrnila vesoljna starogrška mitologija. Mali hima lajski Butan, sicer zapr-ta budistična državica, raz-pisuje izlete v kraje jetijev in številni petičneži, zlasti Američani, so pripravljeni pla čevati po 200 dolarjev na dan, da jih domači vodniki gonijo po ledenikih, kjer ni ničesar drugega razen nevar-nosti zdrsa in redkega zra-ka. Zakaj so tako »neumni«? Ker so Butanci znali ustva-riti mit o bitju, ki ga sicer še nihče dokazano ni videl, ven dar gotovo obstaja. Od tega promocijskega prijema se redi državni proračun, ži-vijo vodniki, gonjači jakov, trgovci, spominkarji, hote-lirji, celo menihi in dalajla-ma. Tudi sam sem za jetija zagonil kar lepe denarce.

Tudi našega Zlatoroga še ni-hče ni videl. In Zlatorog je zgodba, ki bi jo bilo treba po streči vsakemu obiskoval-cu Trente; pa ne samo kot pravljico. Kje so še zgodbe o drznih divjih lovcih Trentar-jih, ob katerih je Kugy, pr-vopristopnik na Škrlatico, na pisal: »Seveda sem bil tam prvi. Prvi, ki ni imel uple njenega gamsa na ple-čih …« Kje je zgodba o gor-skem vodniku Tožbarju, ki mu je medved odtrgal če-ljust, pa je še živel desetletja in zaplodil potomce, slavne vodnike. Kje zgodba o mla-dem Kugyju, hrepenečemu po neodkriti trentarski roži, kje zgodba o trentarski črni Mariji, ki je zdaj skrita pod oltarjem … Ali še kdo ve, ka-tera je in kje v Trenti »hiša mehkih src«? Vse te zgodbe in še številne druge so poko-pane v knjigah ali pa zapra-šene čakajo, da jih kdo za-sledi v muzeju TNP na Logu v Trenti. Toda izletnik mu-zejev ne ljubi preveč, saj mu odjedajo čas za čist zrak, pohod in razgled.

Slovenija je mozaik čarnih de želic. Naše turistične de-stinacije obupno bolehajo za pomanjkanjem oživlje-

nih zgodb iz svojega ljud-skega in zgodovinskega iz-ročila. Koliko slabše se v tem pogledu godi šele manj znanim izletniškim točkam. Ven dar bi turistični delavci s pomočjo »starih ljudi« in strokovnjakov lahko – pač tam, kjer tega še niso storili – začeli pripravljati zgodbar-sko podobo svojih krajev ali izletniških točk, ki bi go-stom prikazala globljo podo-bo in jim obetala polnejše doživetje.

V knjigah Lep dan kliče sem opisal veliko zgodb, s kate-rimi sem poskusil okrepiti vabljivost izletniškega kra-ja; recimo:

Bogojina: Ljudski župnik Baša je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja pova-bil v zakotno prekmursko vas takrat največjega sloven-skega arhitekta Jožeta Pleč-nika, da je med preureja-njem gradu v Pragi preuredil še njegovo cerkvico in iz nje ustvaril izjemno umetnino, ki ima v svojih proporcih vgra jene skrivnostne simbo-le, verjetno prostozidarske.

Lendava: Mihael Hadik, len-davski kapitan, ki je padel v junaškem boju s Turki, leži kot mumija v stekleni krsti na mestu svoje smrti. V ljud-stvu je vera, da tisti, ki s kr-po podrgne po njegovi krsti, neha trgati po zobeh …

Grad: Kdo ne bi obiskal naj-večjega slovenskega gradu, ki ima sob toliko, kolikor je dni v letu? Kdo ne raziskal širnega poslopja in sam ne štel sob, kjer je pač varno in mu je to dopuščeno? Pre-biral ali poslušal grajske le-gende? Kateri pošten grad je brez lastnih legend?

In tako naprej: Martjanci, Bukovniško jezero, Kobilje, Ženavlje, Fuks graba, Otok ljubezni, tromejnik pri Sre-

Včasih me kdo vpraša, ali sem res prehodil vseh petsto izletniških točk, ki jih obravnavam v knjigah Lep dan kliče. Smešno se počutim, ko zatrjujem, da sem jih res, nekatere tudi dvakrat ali trikrat. Da sem pač imel čas in veselje. – A ti turistični delavci kaj plačajo, ko delaš reklamo za njihove kraje? – Ne. Tudi ne bi vzel. – Pa zakaj ne omenjaš gostiln? – Vsak izletnik zna brati napise na hišah. Bo že sam našel gostilno.

brnem bregu … pa še nismo prišli niti preko Mure. Kje je še osrednja Slovenija. Zgodb bi doli do Vinice, Sečovelj in Breginja lahko natresli na stotine. Povsod je kakšna. Za debelo knjigo jih je, iz katere bi izletnik lahko trgal liste in jih jemal s seboj na pot. Od njih bi se navsezad-nje lahko redili tudi kra jevni turistični proračuni in celo gostilne, s katerimi me zme-raj gnjavi neki moj prijatelj. »Lepega dneva, ki kliče, ne bom več vzel v roke, če se boš izogibal gostiln,« mi gro-zi. Zastonj mu dopovedujem, da so zgodbe vsaj nekaj ta-kega kot dobri sendviči s pi-rom – nikoli ne splesnijo in imajo zmeraj odprta vrata.

Muharjenje na Notranjski reki (Lep dan kliče 4, str. 30)

Na izletu v Pograjcih (Lep dan kliče 4, str. 190)

Moje izletniške zgodbeBesedilo in foto: Željko Kozinc


S Kozincem na izlet – Lep dan kli~e4 Modrijan založba, d. o. o.Poljanska cesta 15


www.modrijan.si

Z Modrijanom in Željkom Kozincem so se potepali: Ingeborg Ahačič, Pre bold; Franjo Brišar, Tržič; Katjuša Čeplak, Ljubljana; Ivan Čeplak, Ljubljana; Martina Čuček, Jelšane; Erna Hrvatič, Ljubljana; Marko Hrženjak, Fram; Iva Humar, Stahovica; Antonija Jeraša, Ljubljana; Ana Klemenčič, Ljubljana; Katarina Kocijančič, Ljubljana; Anton Košir, Ljubljana; Hedvika Kragl, Boštanj; Jože Kragl, Boštanj; Breda Krč, Ljubljana; Ljudmila Kresovič, Prebold; Marjeta Kuclar, Ljubljana; Vojko Kunstelj, Škofljica; Marijan Lapajne, Novo mesto; Andrej Logaja, Ljubljana; Jerica Lorger, Maribor; Marija Lotrič, Železniki; Ana Markovič, Golnik; Alojz Markovič, Golnik; Polona Mikuž, Ljubljana; Čedna Momčilovič, Bled; Nada Naglič, Preddvor; Mara Obrulek, Kranj; Alenka Omahen, Trzin; Zvonimira Osredkar, Ljubljana Šentvid; Andrina Pečar Percl, Izlake; Slavko Perdan, Ljubljana; Jana Pristavec, Preserje; Venčeslava Puntar, Logatec; Igor Ravnik, Komenda; Polona Rus Brišar, Tržič; Mojca Ržen, Bled; Marija Ana Šircelj, Ljubljana; Barbara Škabar, Ljubljana; Ljubiša Šolajič, Celje; Nadja Ušaj, Sežana; Janez Vojvoda, Bohinjska Bistrica. Pridružili so se jim urednik dr. Jurij Senegačnik, vodja telefonskega trženja Jožica Robnik ter piarovka in avtorica reportaže Tina Jurkovič.

Lep deževen dan kliče!Tina Jurkovič

Popotniška žilica je premagala vremensko napoved; ta je nihala med slabo in občasno sončno, naši izletniki pa so se z nepremočljivo opremo in dobro voljo odpravili v Ljubljano, kjer so se eni na Benotoursov bus vkrcali na Kongresnem trgu, drugi na Dolgem mostu, gospo Nado pa smo pobrali v Sežani. Prešteli smo se in prišli do številke 46, na čelu z Željkom Kozincem in urednikom knjige ter geografom dr. Jurijem Senegačnikom. Takoj sta se izkazala kot izvrsten tandem: njuno vsebinsko polno in tekoče pripovedovanje, obogateno še s podatki iz geografije, zgodovine in citati iz literature, je pregnalo že tako zanemarljivo majhno nejevoljo zaradi kakšne lužice v čevlju. Ali kot je rekla gospa Mojca pred odhodom domov: »Sijalo nam je sonce, čeprav je deževalo.« Toda vrnimo se na začetek tega lepega deževnega dne.

Prečkali smo mejo z Italijo, ki naj ne bi obstajala več in je bila pred pol stoletja po-polnoma drugje. Razmejit-ve, geografske, etnične in tudi tiste človeške, ki so po-sledica zgodovine in poli-tike, so bile nekakšna tiha rdeča nit tega dneva. V Ses-ljanu se je naša karavana izkr cala in krenila po 2 km dolgi Rilkejevi pešpoti do ve-ličastnega Devinskega gra-du. Širša steza, po kateri se

je v začetku 20. stoletja rad sprehajal nemški pesnik Rai-ner Maria Rilke, takrat gost kneginje Thurn und Taxis, vodi po visokem in dobro zavarovanem kraškem robu. Strmo nad pečinami, s po-gledom na tokrat turoben, a prelep Tržaški zaliv, smo sko zi droben dež prispeli do gradu, ki trenutno gosti tudi razstavo Rilkejevih pi-sem. Vneti grafologi menda sedaj po pesnikovi pisavi od-

krivajo podrobnosti njego-vega značaja in ob tem oza-dje njegovega ustvarjanja. Toda pretehtale bodo nje-gove pesmi, ne glede na iz-sledke, med njimi tudi deset Devinskih elegij. Nekaj vr-stic je na dvorišču pred vsto-pom v grajsko preddverje do živeto prebrala ena izmed popotnic. Kako globoko so raznolikost medite ran skega grajskega vrta, umet nosti na klonjena knežja družina in morje vse naokoli navdih-nili pesnika, lahko beremo tudi v teh verzih sedme ele-gije: Ne le vsa jutra poletja –, ne le, / kako se spreminjajo v dan in žare pred začet-kom. / Ne samó dneve, ne-žne ob cvetju, in zgoraj, / ob postavnih drevesih, močne in silne. / Ne le pobožnost teh razcvetenih moči, / ne le poti, ne le trate v večeru, / ne le, po pozni nevihti, diha-jočo jasnino, / temveč noči! Temveč visoke poletne / no-či, temveč zvezde, zemeljske zvezde. / O biti mrtev nekoč in vedeti, da so neskončne, / velike zvezde: ker ni, ni, ni jih moč pozabiti. (prevod Kajetan Kovič)

Ogled kraške hiše je bila na-slednja postaja; iz Devina smo se skozi slovenske vasi (Nabrežina, Križ, Col, Šem-polaj) po ozkih cesticah mimo cvetočih vrtov, ro do-vitnih vrtač in pašnikov pri -peljali do Repna, kjer je so-seda sicer pooblaščene va-ruhinje hišnega »muzeja«

hranila ključe in nam odpr-la vrata na dvorišče stare in zelo dobro ohranjene kra-ške hiše. V sobah so razstav-ljeni predmeti kmečkega vsakdana, močan vtis pa je naredil zanimivo oblikovan dimnik, na katerega je opo-zoril gospod Vojko (po nje-govi zaslugi smo tisti dan večkrat pogledali malo višje od nosu) – iz kurišča pogle-dano navzgor dimniški rov pelje po vseh nadstropjih strmo do vrha; očitno je bilo tako poskrbljeno za etažno ogrevanje. Na Repentabor, kamor smo se povzpeli za-tem (oziroma kjer nas je malo pod vrhom odložil Beno tours), so se v času tur-ških vpadov zatekali kmet-je, od tod tudi ime. Ob le-pem vremenu se z obzidja

vidi vse do Benetk, tokrat pa smo skozi oblake Benet-ke lahko le slutili. O nekda-nji utrdbi pričajo trdnjavska vrata, na ravnini pa stojijo romarska cerkev in mnogo lepih lip. Kraj, idealen za gasilski portret.

Slovenski Kras, kjer smo pre živeli drugi del dneva, je prežet z osebnostjo in s poe-zijo Srečka Kosovela, pa naj bo Tomaj ali gozd z borovci. Kraševci zvesto ohranjajo spomin na tega velikega vizio narja, čigar pesmi se stalno prepletajo s kraškim okoljem. Da se pokrajina po-gosto in izrazito odslikava v pesništvu, smo slišali tudi ob Kozinčevem branju neke pesmi Miroslava Košute, ko smo se peljali skozi sloven-

Pod dežniki na poti do gradu (foto: J. S.) Devinski grad (foto: J. S.)

Popotnike smo najprej oblekli. (foto: J. S.)

Ob Kozinčevih zgodbah ni nikoli dolgčas. (foto: T. J.)


S Kozincem na izlet – Lep dan kli~e 5www.modrijan.si


Wilhelm Eisenreich, Alfred Handel, Ute E. Zimmer

Rastline in živaliz vami na sprehodu, slikovni vodnikPrevod Valerija Babij, Jakob Smole

Bojan Arzenšek, Božo Malovrh, Bogdan Tratnik

Naše gobe

Odkrijte! Opazujte! Določi-te! Lahko ste le naključni spre hajalec, ki ga sonce zva-bi na svež zrak, ali zaprise-žen ljubitelj narave – sreča-nje z naravo je lahko čisto posebno doživetje. Toliko

Gobarska sezona se bliža. V priročniku za priložnostne in zagrizene gobarje je 262 vrst gob, med njimi jih je 23 prvič opisanih. Vsaka je pred stavljena s fotografijo ter podrobnim opisom, z

Kadar se odpravljate na izlet v naravo, vzemite s seboj tudi ta izvrstna priročnika!

Pisanje Željka Kozinca spremljam že dolgo.

Za Rilkejevo pot sem vedel, samo da doslej

ni bilo časa ... Vesel sem, da sem lahko

šel na izlet. Anton Košir

Z današnjim izletom sem zelo zadovoljna. Doktor Senegačnik je bil zelo izčrpen, pove-

dal je vse »do amena«, škoda pa je, da je

trajalo samo en dan. Redno berem prispevke

Željka Kozinca v Poletu, pa tudi vaše knjige rada kupujem.

Iva Humar

Enkraten izlet! Pogled na okolico in na grad je bil enkraten, razla-

ga, ki je bila zares eksaktna, pa današ-

njemu času primerna.Janez Vojvoda

Glede na raznolikost smo se vsi takoj dobro

ujeli in oba »preda-vatelja« sta znala

pričarati pravo mero vsega. Zelo všeč so mi bili Kozinčevi komen-

tarji, citiranje pesmi in poudarjanje

slovenstva.Barbara Škabar

bolj, če si za spremljevalca izberete slikovni vodnik Rast line in živali.

V knjigi je predstavljenih 900 srednjeevropskih žival-skih in rastlinskih vrst s 1350 fotografijami: značilne vrste iz skupin gliv, mahov, cvet-nic, žuželk, pajkovcev, rib, dvoživk, plazilcev, ptičev in sesalcev. Spremno besedilo opisuje značilnosti, naha ja-lišča, način življenja, raz-mno ževanje in druge po-sebnosti vrst.

Vodnik ima priročen format in je zaščiten s plastičnim ovitkom: tako rekoč idealen za uporabo v naravi. V po-moč bo tudi centimetrsko me rilo, ki je na platnici pri-ročnika.

naj novejšimi podatki o užit-nosti in opozorili o nevarno-stih zamenjave s podobnimi gobami. Ob latinskem so na-šteta še vsa domača imena.

Uvodni del knjige daje na-potke za pravilno nabira-nje, uživanje in shranjevanje gob, opisuje značilnosti po-sameznih rodov in vrst, po-učuje, kako natančno prepo-znati najdene primerke, in opozarja na nevarnosti, ki pre žijo na neprevidne nabi-ralce in uživalce gob. Upo-rabnik bo v njem našel tudi nasvete o opremi za gobar-jenje in preizkušene recepte za pripravo gobjih jedi.

Knjigo so napisali vrhunski slovenski strokovnjaki za mi kologijo, poznavalci gob, ki dobro poznajo domače go barske razmere.

ske vasi na italijanski strani. Umetnost in narava sta mno-gokrat zrcalni podobi.

Okrepčali smo se na turis ti-čni kmetiji Špacapan v Kom-nu. Pravo kraško kosilo z

joto na začetku ter s hruško v teranovi omaki na kon cu. Brez pripomb, lahko samo priporočamo. Na kozarček terana smo se usta vili pri žu-panovih, namreč pri Slami-čevih v Komnu, kjer so se jeziki še dodatno razvezali in je Željko obsedel pri pod-pisovanju knjig. Tik pred odhodom domov je posijalo sonce, kar smo si razlagali kot dobro znamenje za pri-hodnjič.

Vsak dan kliče, ne glede na vreme. In če prosto povza-mem po Željku Kozincu, nam bo vsak izlet, na kate-rega se bomo odpravili, po-daril pokrajinske lepote in zanimivosti. In še več – na-gradil nas bo z življenjskim elanom, soočenjem s sočlo-vekom, samim seboj in sve-tom. »Upam, da boste ob tej

izkušnji na Krasu vzljubili tudi druge pokrajine. Moje druge sporočilo pa je: bodi-te ustvarjalni.«

Jurij Senegačnik v vlogi fotografa (foto: J. R.)Prešerne volje kljub nekaj dežnim kapljam (foto: J. S.)

Moja najljubša majica (foto: J. S.)

Na zdravje lepemu dnevu (foto: J. S.)

560 strani100 × 190 mmbroširano s plastičnim ovitkomISBN 961-2410-50-X

25,00 € (5991 SIT)

364 strani150 × 210 mmpoltrda vezavaISBN 961-6357-75-1

29,00 € (6950 SIT)


V pomlad z novimi knjigami6Ali Bog sploh obstaja?Richard Dawkins

Bog kot zablodaPrevod Maja Novak

Bog kot zabloda Richarda Dawkinsa je prva knjiga v novi Modrijanovi zbirki Zbirka prinaša poljudnoznanstvene knjige, ki presegajo okvire posameznih znanstvenih disciplin in posegajo po »najboljšem iz vseh svetov«. Odlikujejo jih interdisciplinaren pristop, strokovna ambicija in avtorska interpretacija obravnavanih tem.

Richard Dawkins nas v lucidnem, duhovitem in klenem jeziku sooči z neprizanesljivim in strastnim zavračanjem religij vseh vrst. Ponuja namreč tezo, da so religije odvečne in celo škodljive. Prizadeva si pokazati, da religioznost pri posameznikih temelji na zmotah oziroma zablodah. Najprej prikaže nevzdržnost teističnih stališč o nastanku sveta, vesolja in življenja, nato pregleda zgodovinske »dokaze« o božjem obstoju in jih vse po vrsti ovrže. Čeprav priznava, da božjega obstoja ni mogoče dokončno ovreči, z znanstvenimi postopki dokaže, da je verjetnost zanj zelo majhna.

Njegov odnos do vere, ki ga sam označuje kot sovražnega, izvira predvsem iz nasprotja med zagovorniki evolucijske teorije in religioznimi kreacionisti, ki dandanašnji zlasti v Združenih državah Amerike močno krojijo dogajanje v šolstvu in v javnem dojemanju znanosti. Vse religije namreč bolj ali manj »operejo možgane« vernikov, zlasti otrok, od katerih zahtevajo nekritično sprejemanje takih ali drugačnih dogem.

Preberite to knjigo in se prepričajte, ali lahko oporekate Dawkinsovim argumentom.

Richard Dawkins (1941) je evo lucijski biolog in »naj-bolj razvpiti britanski ate-ist«, ki je pred tridesetimi leti čez noč zaslovel s knjigo Sebični gen (The Selfish

Richard Dawkins

Bog kot zabloda ali evangelij po DawkinsuMaja NovakRichard Dawkins proti bogu. Ne proti našemu, vašemu ali kateremukoli Bogu, temveč znan-stveno nepristransko proti sami ideji boga. Spopad je očitno neenak, saj angleški evolucijski biolog Richard Dawkins nedvomno obstaja (o tem priča kak ducat njegovih knjig, ki so konec 20. stoletja temeljito spremenile pogled javnosti na znanost in med katerimi je najbolj znana Sebični gen), glede božjega obstoja pa se je v zadnjih 2500 letih porodilo nekaj dvomov.

Za nameček Dawkinsu pri do kazovanju božjega neob-stoja pomagajo Douglas Adams, T. H. Huxley, Dar-win, žena Lalla, Shakespea-re, Einstein, Gershwin, lete-ča špagetasta pošast, njorke, timalije, bakterije s flagelar-nim rotacijskim pogonom, Zla tolaska in trije medvedi, David Attenborough, poline-zijski kulti karga, ženske v burkah, Bine, véliki molitve-ni eksperiment, zeleni mo-žiclji iz vesolja ... in še bi lah-ko naštevali. »Argumenti v prid božjega obstoja se de-lijo v dve glavni kategoriji. Peterka Tomaža Akvinske-ga spada med argumente a po steriori, saj se opira na opa zovanje sveta. Najzna-menitejši med a priori argu-menti, ki se opirajo samo na modrovanje v naslanjaču, je ontološki argument,« v knji-gi Bog kot zabloda zapiše Dawkins in nato sistema-tično ovrže tako argumente Akvinskega kot tiste iz nasla-njača, pa še peščico drugih (»38. Argument čiste trme: Jaz verjamem v boga! Jaz ver jamem v boga! Jaz verja-mem, verjamem, verjamem! Jaz resnično verjamem v bo-ga! Torej bog obstaja.«) za dobro mero.

Po pravici povedano se Daw-kins zaveda, da obstoja boga ni mogoče dokončno zani-kati. Ampak: »To, kar posku-šam povedati, je naslednje: celo neintervencionističen bog [...], manj nasilen in što-rast od Abrahamovega, je tedaj, ko si ga nepristransko ogledamo, znanstvena hipo-teza.« Kot znanstvenik se Daw kins počuti poklican ovre dnotiti stopnjo verjetno-sti te hipoteze in dokoplje se do spoznanja, da ni kakor nimamo opravka z razmer-jem 50 : 50, kot bi morda domnevali agnostiki. Mož-nost, da sta vesolje in življe-nje v njem posledica tako ime novanega »inteligentne-ga načrta«, torej izdelek vi-soko razvitega, razumnega stvarnika, je po njegovem zelo zelo majhna, saj je hipo-tezo o obstoju takega tvorca še teže utemeljiti kot »edino njej znano alternativo, hipo-tezo o postopni evoluciji v širšem pomenu besede«.

»Skozi stoletja je bil eden največjih izzivov, pred kate-re je bil postavljen človekov razum, razlaga pojava vtisa, da je kompleksno, neverjet-no vesolje načrtovano. Sa-moumevno je, da si videz

načrtovanosti sprva razla-gamo z dejanskim obstojem načrta. Kadar imamo oprav-ka z izdelkom človekovih rok, kakršen je ura, je nje-gov načrtovalec res inteli-genten tvorec. Zato nas za-mika, da bi isti način raz-mišljanja prenesli na oko ali perut, pajka ali človeka. Ta skušnjava nas zavede v zmo-to, saj nas hipoteza o načrto-valcu pri priči postavi pred težje vprašanje: kdo je napra-vil načrte za načrtovalca?«

Toda če boga ne potrebu-jemo za to, da bi pojasnili nastanek »uporabniku pri-jaznega« Osončja in našega bivanja v njem, je morda nu-jen za to, »da bi bili dobri«? »Takole zastavljeno zveni to vprašanje zares nespodob-no. Kadar mi ga ta ali oni ver nik postavi v tej obliki (in številni to res naredijo), me zmerom obide skušnja-va, da bi ga izzivalno zavr-nil: Bi mi res radi povedali, da poskušate biti dobri zgolj zato, da bi bili deležni bož-jega priznanja in plačila, ali zato, da bi se izognili božje-mu neodobravanju in kazni? To ni morala, temveč pri li zo-vanje, hinavščina, oziranje čez ramo, da bi videli, ali

vas vélika nebeška nadzor-na kamera snema, nenehno preverjanje, ali vam niso v glavo vsadili majcene prislu-škovalne naprave, ki sledi vsakemu vašemu koraku in celo vsaki vaši zavrženi mi-sli,« pribije Dawkins, ki si pri razlagi korenin etike iz-datno pomaga z darviniz-mom in s teorijo o memih kot podvojevalnikih enot kul turnih informacij, torej z evolucijsko teorijo, kot jo je razvil v Sebičnem genu. Pri tem dokaže, da je čut za mo-ralo starejši od religije: kdo torej »plonka« od koga? Oh, mimogrede, trditev, da je bil Hitler ateist, ne drži, Stali-nov ateizem pa ni imel zve-ze z njegovimi hudodelstvi – zločince je mogoče najti tako med ateisti kot med ver-niki, meni Dawkins in tako proti koncu poglavja, posve-čenega etiki, opravi še z bolj ali manj šepavimi populisti-čnimi argumenti o tem, da je religija, če že ni dokazlji-va, vsaj »močno zaželena«.

Bralec dela Bog kot zabloda se ne more otresti narašča-jočega vtisa, da boga in reli-gijo potrebujejo zlasti cer-kve vseh vrst in politiki – to pa je tema, pri kateri avtor,

ki je tudi sicer vse prej kot znanstveno suhoparen, ne sko pari z besedami. Religija po njegovem prepričanju ni le odveč, temveč je celo škod ljiva. Potem ko v sklep-nem delu knjige opiše škan-dal iz druge polovice 19. sto-letja – ugrabitev judovskega dečka Edgarda Mortara, ki ga je Cerkev zato, ker ga je skrivaj »krstila« nepismena najstnica, hotela vzgajati kot katolika, zatrdi, da je tudi ver ska indoktrinacija v blaž-jih oblikah zloraba otrok. Pod drobnogled vzame šol-sko politiko in prakso v izo-braževalnih sistemih Velike Britanije ter Združenih dr-žav, ko pa se loti neka terih skrajnosti iz islamskega oko-lja, bržkone ni bralca, ki mu ne bi pritegnil, ko (namigu-joč na popevko Johna Len-nona Imagine) pravi:

»Januarja 2006 sem za bri-tansko televizijo (Channel

Four) posnel televizijski do-kumentarec v dveh delih z naslovom Vir vsega zla? Na-slov mi že spočetka ni bil všeč. Vera ni vir vsega zla, saj ni nič edini vir česarkoli. Nadvse pa mi je bila všeč re-klama, ki jo je Channel Four objavil v nacionalnih časo-pisih. Šlo je za sliko man-hattanskega obzorja z napi-som: Predstavljajte si svet brez vere. Kje je bila pove-zava? Na sliki sta bila opaz-no navzoča dvojčka Sveto-vnega trgovinskega centra.«

Skratka, Richard Dawkins je militanten ateist, ki tega ne skriva in ki se tu in tam morda moti; vseeno pa je Bog kot zabloda delo, ki ga kaže prebrati. To je knjiga, ob kateri bodo vaši možgani prisiljeni delovati v najvišji prestavi, in knjiga, zaradi katere, kakor pravi Marcel Štefančič jr., »boste začeli gledati bogu pod prste«.

Gene, 1976, slovenski prevod 2006). Njegove raziskave evo-lucije, utemeljene na genih, so pomembno vplivale na na-še dojemanje sveta. Je pred-stojnik katedre za javno razu-mevanje znanosti na oxford-ski univerzi, član uprav nega odbora britanske Kraljeve družbe in Kraljeve družbe za književnost. Britanska re-vija Prospect ga je leta 2004 izbrala za enega od treh vo-dilnih intelektualcev današ-njega časa (ob Umbertu Ecu in Noamu Chomskem). Knji-ga Bog kot zabloda (The God Delusion) je izšla sep-tembra 2006 in je prevedena v okoli 30 jezikov.

416 strani160 × 235 mmbroširano z zavihkiISBN 978-961-241-153-4

34,90 € (8363 SIT)



www.modrijan.si


V pomlad z novimi knjigami 7www.modrijan.si


Čarobni svet v globinah Sredozemskega morjaTom Turk

Pod gladino MediteranaFotografije Borut Furlan, Tom Turk idr.

Knjiga bo očarala vse ljubitelje morja, zlasti njegovega živalstva in rastlinstva. V besedi in sliki so namreč predstavljeni prebivalci globin Sredozemskega morja: alge, spužve, ožigalkarji, polži, školjke, raki, morski ježki, zvezde, ribe … Nekatera od teh morskih bitij so nenavadnih oblik, druga čudovitih barv, spet druga so zanimiva, ker živijo v težko dostopnih življenjskih okoljih. Nekatera izstopajo po svojih nenavadnih prehranjevalnih navadah, druga po načinih razmnoževanja in posebnostih sožitja z drugimi organizmi.

Knjiga vsebuje tudi poglavje o strupenih živalih, navedeni so narodni parki, zaščitena morska območja, naravni rezervati, akvariji in pomembnejše morske biološke postaje v Sredozemlju.

Za lažje razumevanje nekaterih pojmov bo dobrodošel slovar strokovnih izrazov, za hitrejše iskanje vrst pa kazalo slovenskih in znanstvenih imen.

Biolog dr. Tom Turk je redni profesor za biokemijo na Bio-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poklicno se ukvar-ja z biokemijskimi raziska-vami toksinov iz morskih vetr nic in spužev, biologija in ekologija morja pa sta tudi sicer njegova velika lju-bezen. Je potapljač in pod-vodni fotograf, avtor knjige Živalski svet Jadranskega mor ja (1996) ter številnih po ljudnoznanstvenih in stro-kovnih člankov s področja morske biologije. Je tudi član uredniškega odbora slo-venske izdaje revije Natio-nal Geographic, kjer skrbi za področji biokemije in mor-ske biologije.

Ne, to niso bitja iz pravljic – so bitja iz našega morjaRenata Hrovatič

Morda se kdo še spomni svojega mladostnega počitniškega raziskovanja Jadranskega morja in njegovega podvodnega sveta, pred 30 in več leti. Ribe so se v ogromnih jatah podile okrog vas in za priložnostne ribiče je bilo ulova več kot dovolj. Če se v ta isti podvodni svet potopite danes, je pogled povsem drugačen. O večjih jatah rib ni več sledu in človek se počuti skoraj osamljeno. V teh desetletjih je profesionalno ribištvo z ogromnimi ladjami in mrežami polovilo in predelalo tako rekoč vse, kar je lezlo po morskem dnu ali plavalo po odprtem morju. Velika obalna mesta, industrija, vse gostejši ladijski promet, turizem pa so pregnali iz obsežnih predelov tiste vodne živali, ki ljubijo čisto in mirno življenjsko okolje, ter privabili drugačne, tuje živalske in rastlinske vrste, ki so se znale prilagoditi novim razmeram.

A kljub tem spremembam je v našem morju še vedno ogromno zanimivih živih bi-tij, le da so nekoliko bolj skrita. Pogledati je treba na-tančneje, obrniti kak kamen in se pozorneje ozreti okoli sebe. In nemara že prej kaj malega vedeti, na kaj vse lah ko pod gladino naletiš. Ali verjamete, da v Jadranu in v Sredozemskem morju živi na tisoče živalskih ter rastlinskih vrst in da so ribe le majhen delček med šte-vilnimi drugimi – algami, spu žvami, koralnjaki, polži, školj kami, raki …?

Po zaslugi posameznikov, ki se v morske plitvine in glo bine podajajo zato, da ta bitja odkrivajo, raziskujejo nji hove navade in jih doku-mentirajo, to življenje zdaj ni več skrivnost in pogled vanj ni več dopuščen zgolj redkim izbrancem. Tudi med številnimi slovenskimi ljubitelji morja so taki in po njihovi zaslugi imamo to bo-gato življenjsko okolje zbra-

no in obširno predstavljeno v knjigi Pod gladino Medite-rana. Avtor Tom Turk in nje-govi sodelavci so že davno podvodni ribolov razumeli drugače kot večina – ne s pod vodno puško, temveč z raziskovalno radovednostjo in s fotografskim aparatom. Tako lahko podvodni svet spo znamo, še preden se sami spustimo v globine, da bomo potem pod vodo vi-deli (še) več, ali pa poku-kamo tja tudi tisti, ki raje ostajamo z glavo nad vodo. Ob knjigi lahko življenje v Ja dranskem in Sredozem-skem morju (po)doživimo v najlepši podobi.

Več kot 500 rastlinskih in predvsem živalskih vrst je predstavljenih z opisom, s foto grafijo, z navedbo živ-ljenjskega okolja in sorod-nih vrst, še nekajkrat več vrst pa je omenjenih. In če se ustavimo samo pri nji-hovih (slovenskih) imenih, lahko zaslutimo, da pod gla-dino živi silno barvita zdru-

žba nenavadnih oblik, čudo-vitih barv, samosvojih navad in raznolikih življenjskih po-vezav. Zlata vetrnica, kam ni-ta čašica, draguljarka, mrli-

čevi prsti, neptunove čipke, škrlatna jadrnica, morski ke-lih, sončna vetrnica, mese-činka, strešica … Ne, to niso bitja in predmeti iz pravljic,

to so živa bitja, ki naselju-jejo naše morje. To neverjet-no in samosvoje okolje po barvitosti in raznolikosti pre sega tudi najbujnejše trop ske pragozdove in celo najbolj neverjetne pravljič-ne dežele človeške domiš-ljije. Ste vedeli, da obstajajo živalske vrste, ki spreminja-jo spol, prilagajajo barvo, ali bitja, ki so prozorna, da lahko vidimo skoznje, pa taka, pri katerih so samci prav neznatni v primerjavi z velikostjo samic? In do mno-gih se nam niti ni treba po-tapljati pod gladino, lahko jih opazujemo že, če na spre-hodu ob obali dvignemo kak kamen. Ob vseh teh bit-jih, ki so predstavljena v knjigi, pa jih plava, lebdi, se skriva v dnu ali leze med kamenjem še veliko takih, ki jih moramo šele odkriti – če nas ne bo prehitel čas in z njim pogubno človeško poseganje v ta prostor.

Ob tej knjigi bomo hitro spoznali, da imamo mnogi napačne predstave, koliko nevarnosti preži na nas v globinah. Komaj peščica bi-tij je lahko človeku nevarna, in še tem nevarnostim se bomo ob opozorilih v knjigi zlahka izognili. Prave nevar-nosti iz morja, kot prav tako spoznamo iz knjige, pravza-prav prežijo na nas čisto drugje – na primer za mizo. Kajti mnoga bitja, ki jih ce-nimo kot kulinarične specia-

litete, v telesu kopičijo stru-pe, s katerimi smo jim mi onesnažili življenjski pro-stor. Zato bo morda ta knji-ga pomagala tudi k okolj-skemu ozaveščanju.

Po 130 letih, odkar je izjemni hrvaški polihi-stor Spiridon Brusina začel vestno popisovati živelj Jadranskega morja, se srečujemo s sodobnim, tehnično dovršenim pregledom življenja v zakladnici narave, ki ji pravimo Sredozemsko morje.

Prof. dr. Lovrenc Lipej, Morska biološka postaja

Piran

Vsekakor pa bo knjiga dra-gocen vodnik ne le tistim, ki se radi sami podajajo obču-dovat življenje pod morjem, ampak tudi vsem, ki se raje zadržujejo nad gladino. »Starih dobrih časov, ko je bilo v morju vsega dovolj, se lahko spominjamo z no-stalgijo. A treba je biti rea-len in ohranjati tisto življe-nje, kar ga je še ostalo. Tega pa navsezadnje niti ni tako malo in kar nekaj ga je opi-sanega tudi v tej knjigi,« pravi avtor knjige.

Skratka, naj pride ta knjiga v roke vsem, ki ljubijo mor-je in imajo radi življenje.

592 strani160 × 235 mmpoltrda vezavaISBN-10 961-241-144-1ISBN-13 978-961-241-144-2

44,90 € (10.760 SIT)

Tom Turk

Mala bodika (Scorpaena notata), foto: Borut Furlan


V pomlad z novimi knjigami8Slovenci in Hrvatje – kaj nas združuje, kaj razmejuje?

Marko Zajc

Kje se slovensko neha in hrvaško začneSlovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja

392 strani155 × 235 mmtrda vezavaISBN-10 961-241-142-5ISBN-13 978-961-241-142-8

24,90 € (5967 SIT)

Slovenski prvaki so tako do-jemali celoten južnoslovan-ski prostor kot »naš« in po-stajali »večji«. Kljub temu so se slovenske individualno-sti dobro zavedali tudi tisti, ki so zagovarjali popolno stapljanje Slovencev z »bra-ti na jugu«. Če so govorili, da ne vedo, kje se Slovenci končajo in Hrvati začnejo, so na Štajerskem sloven sko-nemško mejo določili do zad nje vaške kolibe.

Problema razmejitve so se si cer zavedali, a so raje govo-rili o sodelovanju, krvnem

Knjiga o slovensko-hrvaški narodnostni meji v 19. in na začetku 20. stoletja je hkrati prikaz procesa oblikovanja modernega slovenskega in hrvaškega naroda. Obravnava koncepte znanih slovanskih filologov, kot so Šafárik, Kopitar, Miklošič, Dobrovský, književnikov, piscev in urednikov revij Jurčiča, Levstika, Vraza, Karadžića, Ljudevita Gaja, Ilešiča, »alpskega hrvaštva«, problematiko ilirizma in neoilirizma, slovensko-hrvaške migracije in spornega Žumberka.

Delo razkriva pogled na različna pojmovanja političnih, jezikovnih, upravnih, cerkvenih in etničnih meja, s čimer posredno omogoča bralcu bolje razumevati aktualne dogodke v slovensko-hrvaški politiki in vzroke, ki so pripeljali do današnjih obmejnih konfliktov. Avtor se ne postavi ne na eno ne na drugo stran. V obliki mestoma humorne razprave ter ob zanimivih odlomkih iz časopisnih člankov in razprav razvija zavest o kompleksnosti problema. Razmišljanja glavnih akterjev, ki so razvijali duh tedanjega časa, namreč pokažejo zapleteno problematiko določitve meje, ki je predvsem simbolnega značaja, odvisna od številnih ideoloških predpostavk in nasprotujočih si interpretacij oziroma političnih teženj.

Knjiga vsebuje tudi izčrpno leposlovno gradivo, historične zemljevide, upodobitve znamenitih slovanskih filologov, književnikov, slavistov in politikov, karikature, izseke iz katastrskih map.

Zgodovinar dr. Marko Zajc (1975) je leta 2000 diplomi-ral na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Slovenski odmevi na protisrbske de-monstracije v Zagrebu 1902. V letih 2001–05 je bil zapo-slen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Magi-

strsko nalogo z naslovom Problem slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju (Žumber-ško vprašanje) je uspešno zagovarjal leta 2003. Doktor-sko disertacijo z naslovom Slovensko-hrvaški odnosi s posebnim ozirom na sloven-sko-hrvaško mejo 1830–1918 je zagovarjal leta 2006. Od oktobra 2005 do marca 2006 je kot avstrijski štipendist raziskoval na Dunaju. V le-tih 1999–2004 je na Radiu Študent pripravljal poljudno-znanstveno oddajo o zgodo-vini vsakdanjega življenja z naslovom Kocine zgodovi-ne. Svoje prispevke objavlja tako v znanstvenih publi-kacijah kot tudi v osrednjih tiskanih medijih in na Ra-diu Slovenija.

Marko Zajc

sorodstvu in prijateljstvu, od prta vprašanja pa so po-spravljali pod preprogo ju-goslovanske vzajemnosti.

Ideologi slovenstva so glo-boko verjeli v Slovence kot pomemben del jugoslovan-skega in slovanskega sveta. Bili so ponosni, da nosijo ime Slovenci, o katerem so priznavali, da izhaja iz ob-čega slovanskega imena. Ne samo da si (jugo)slovanska in slovenska miselnost nista nasprotovali, (jugo)slovan-ska miselnost je bila sestav-ni del slovenske nacionalne

ideologije. Včasih celo do te mere, da je ovirala ožje slo-venske interese. Do proble-mov je prišlo v trenutku, ko

sta si prišli navzkriž jugo-slovanska in slovenska ideo-logija, se pravi, ko je širša jugoslovanska komponenta

Srečanje poslancev Vseslovenske ljudske stranke in Hrvat-ske stranke prava v Ljubljani 20. oktobra 1912 (str. 244)

»Združuje nas kri, in stari rek pravi, da kri nij voda«Slovenski voditelji tistega časa so se izogibali postavljanju meja s Hrvati. V povezavi s Hrvati so se počutili večji in močnejši nasproti sovražnemu germanskemu in romanskemu svetu. Istočasno pa so Hrvati natančno določili svoj prostor. Tako na Slovenskem kot na Hrvaškem je veljalo geslo hrvaškega književnika Augusta Šenoe, ki ga je izrekel leta 1878 ob sedem deset-letnici Janeza Bleiweisa, očeta slovenskega naroda: »Mej nami ni mej, loči nas le mala Kolpa, a Kolpa je le mala voda, združuje nas pa kri, in stari rek pravi, da kri nij voda.«

Fran Ilešič in slovensko-hrvatsko zbližanje, kari-katura Hinka Smrekarja, objavljena leta 1914 v Domu in svetu (str. 257)

od Slovencev terjala prila-gajanje do te mere, da se od-rečejo atributom lastne na-rodne samobitnosti (jezika, zahtev po slovenski enoti). Veliko slovenskih ideologov je v različnih obdobjih zago-varjalo »utopitev« v jugoslo-vanstvu. Pri tem nikoli niso bili uspešni. Slovenska na-cionalna integracija je šla svo jo pot in je v devetdese-tih letih 20. stoletja poma-gala izoblikovati samostoj-no državo.

Tisti, ki pričakujejo, da bodo brali o meji v Piranskem zalivu, o koritih za rože, meji pri Hotizi in jedrski elektrarni, bodo prav gotovo razočarani. Teh tem ne bo na straneh te knjige že zato, ker pripadajo nekemu drugemu času. Bodo pa našli nekaj drugega: zanimivo predzgodovino tvorbe ideoloških meja med Slovenci in Hrvati v času izoblikovanja modernih nacionalizmov. Dolgoročne posledice tega so ravno problemi, ki polnijo današnje časopise. O meji s Hrvaško v zadnjih desetlet-jih zgolj naslednja misel: slovensko dojemanje južne meje je bilo še za časa SFRJ izredno ambivalentno. Ideološka meja med »nami« in »tistimi na jugu« je bila vseskozi prisotna in se je s približevanjem konca Jugoslavije še krepila. O tem, kakšno naravo je imela, govorijo nekateri primeri iz vsakdanjega življenja. V osemdesetih letih 20. stoletja se je vse bolj na glas govorilo o meji na Kolpi. Večina Slovencev je ta koncept na tihem podpirala. Ko so se poleti ritualno odpravili na priljubljen kotiček ob dalmatinski obali, pa so odhajali na »naše« morje. Na drugi strani hrvaški smučarji na Krvavcu, kar se Slovencev tiče, niso brzeli po »jugoslovanskih« hribih, ampak zgolj po slovenskih. Podobno je bilo s športom. Ko je jugoslovanska nogo-metna reprezentanca zmagala, so zmagali »naši«. A zmaga Bojana Križaja v slalomu ni bila nikoli jugoslovanska, ampak zgolj slovenska, čeprav mu je za imenom visela kratica JUG. Podoben odnos do Jugoslavije so imeli tudi drugi narodi v skupni državi.

Marko Zajc, Uvod



www.modrijan.si


Pet najlep{ih / ugodneje ob svetovnem dnevu knjige 9www.modrijan.si


Posebej za vas smo praznik knjige podaljšali. Pet najlepših knjig po izboru uredništva vam v počastitev svetovnega dne knjige

nudimo s posebnim popustom.

Pregledno, slikovito, poglobljeno

Max Wade-Matthews, Wendy Thompson

GlasbaIlustrirana enciklopedija glasbil in velikih skladateljev

Prevod Barbara Simoniti

Ta izčrpni vodnik po klasični glasbi vsebuje tako življenjepise najpomemb-nejših glasbenikov kot njihova dela in, seveda, glasbila. V prvem delu knjige boste spoznali zgodovino ustvarjanja glasbe in glasbil od starodavnih civilizacij naprej. Sledijo natančni opisi vseh skupin glasbil: godal, brenkal, pihal, trobil, tolkal in glasbil s tipkami, posebno poglavje pa je posvečeno človeškemu glasu. Drugi del je posvečen skladateljem: Bachu, Mozartu, Beethovnu, Vivaldiju, Schubertu, Čajkovskemu in drugim, pa tudi modernim, kot so Carter, Boulez in Stockhausen. Poleg osnovnih podatkov, najpomembnej-ših del in zgodovinskega okvira so tu še zanimive zgodbe iz njihovih življenj.

V knjigi je več kot 1000 fotografij in ilustracij: glasbila, skladatelji in drugi glasbeniki, kraji, v katerih so živeli in delali, prizori iz baletov in oper, izvirni notni rokopisi …

Glasba je več kot enciklopedija: za učenje, raziskovanje, pa tudi za razvedrilo in prijetno branje.

Sibelius se je rodil v švedsko govoreči družini. Njegov oče, zdrav nik, je umrl za kolero, ko je bil Jean – ki je tako romani-ziral svoje ime Johan – še otrok, tako da sta ga pozneje vzgajali mati in babica. Bil je obetaven violinist (upal je, da bo postal solist) in skladati je začel že pri desetih letih. Že zgodaj je nanj naredila močan vtis Kalevala, finski narodni ep, ki je skupaj s silovitim doživljanjem pokraji-ne in narave pomenil ustvarjal-ni zagon za njegovo delo.

Ko je Sibelius končal šolo, je nameraval študirati pravo, ven-dar je to misel opustil in se odločil za glasbo. V osemde-setih letih 19. stoletja je študi-ral najprej v Helsinkih, nato v Berlinu in na Dunaju, kjer je spoznal vplivne ljudi, vendar se je na vzel tudi popivanja in finančne neodgovornosti, ki sta ga bremenili v poznejšem življenju.

Narodna zavest

Leta 1891 se je Sibelius vrnil na Finsko, kjer je pisal Kullervo, simfonično pesnitev za sopran, bariton, zbor in orkester na pod lagi Kalevale. S takojšnjim uspehom skladbe se je uvelja-vil kot vodilni finski skladatelj. Junija leta 1892 se je poročil s hčerjo finskega narodnozaved-nega generala in s tem še utrdil svojo pripadnost narodnemu

Dajte mi samoto finskega gozda ali velikega mestaJean Sibelius (1865–1957)

20. septembra bo minilo 50 let od skladateljeve smrti.

gi banju (Finska je bila takrat del ruskega cesarstva).

Čeprav ni Sibelius nikoli upo-rabljal dejanskih ljudskih me-lodij, so vse njegove skladbe iz devetdesetih let 19. stoletja pre-poznavno finske. To so štiri sim-fonične pesnitve na podlagi do-godivščin legendarnega junaka Lemminkäinena, tretja med nji-mi je Labod iz Tuonela (Tuone-lan joutsen), še dve simfonični pesnitvi – Pravljica (En saga) in Gozdna nimfa (Skogsra°et) – in priložnostna glasba za Karelio (iz katere je naredil orkestrsko suito). Vse te skladbe kažejo pre poznavne značilnosti Si be-liusovega glasbenega sloga, po-sebno povezovanje kratkih mo-tivov, ki se simbolično razpre-dejo, uporabo vzorcev ostinata in učinkovito uporabo orke-stracije s poudarjenimi pihali na raz položenjskem ozadju go-dal, kar ustvarja vtis vetrovnih planjav.

Simfonije

Leta 1897 je Sibelius – ki je bil stalno v dolgovih – dobil držav-no rento, ki mu je omogočila, da se je posvetil samo sklada-nju. Dve leti pozneje je končal simfonično pesnitev Finlandija in Prvo simfonijo, ki je nastala pod vidnim vplivom Čajkov-skega. Sledilo ji je še šest sim-fonij, napisanih med letoma 1902 in 1924, od katerih je vsa-

ka zelo individualna. Druga (1902) in Peta (1915) sta morda najbolj priljubljeni (tako kakor Beethovnova je tudi njegova Peta »junaško« delo); medtem ko je Četrta čvrsta in stroga po tonu, je Šesta bolj pastoralna, kratka Sedma (s prvotnim na-slovom Fantasia sinfonica) pa je enostavčna. Osmo simfonijo je napisal, a takoj uničil.

V prvih letih 20. stoletja je Si-belius veliko potoval; obiskal je Anglijo, Češko in Italijo. Violin-ski koncert izvira iz leta 1903, iz obdobja, v katerem se je nje-gov zakon krhal zaradi popiva-nja in dolgov. Leta 1904 si je zgradil vilo v predmestju Hel-sinkov, kjer je preživel preosta-nek življenja. Iz tega obdobja izvirata simfonični pesnitvi Po-h jolova hči (Pohjolan tytär) in Nočna ježa in sončni vzhod (Oinen ratsastus ja auringon-nousu), prav tako pa tudi pri-ložnostna glasba k igri Peleas in Melisanda Mauricea Maeter-lincka (Debussy je isto igro uporabil kot podlago za svojo opero) in Baltazarjeva gostija (Belsazars gästabud, svetopi-semska zgodba, ki jo je po-zneje uglasbil tudi William Walton).

Molk

Leta 1908 so Sibeliusa zaradi raka operirali na grlu in njego-va pozna dela so vse mračnej-

ša. Še naprej je potoval po Ev-ropi in Ameriki, da je dirigiral svoja dela, vse do izbruha prve svetovne vojne, dogodka, ki je dejansko sklenil njegovo ust-varjalno življenje. Po vojni je na pisal le še tri pomembna dela, med njimi priložnostno

glasbo za Shakespearjevo dra-mo Vihar (1925) in zadnjo simfoni čno pesnitev Tapiola (1926). Preo stalih 31 let ni na-pisal nič več, izmikal se je pogo-voru o glasbi in postajal je vse večji samotar.

(Glasba, str. 418–419)

512 strani230 × 300 mmtrda vezavaISBN 961-241-097-6

54,00 € (12.941 SIT)

46,00 € (11.023 SIT)

Za orkester veljata dve zlati pravili: da začne hkrati

in da konča hkrati.Thomas Beecham (1879–1961)

Povej mi, kje živiš, in povem ti,

kako skladaš.Robert Schumann (1810–1856)

Da bi igral veliko glasbo, se moraš ozirati po daljni

zvezdi.Yehudi Menuhin (1916–1999)

Glasbo najbolje razumejo otroci

in živali.Igor Stravinski (1882–1971)

Imeti moraš note v glavi in ne

glave v notah.Hans von Bülow (1830–1894)

Hrup ali zvok, ki ga delajo glasbeniki,

medtem ko uglašu-jejo glasbila, nikakor

ni prijeten za uho, zato pa je glasba za njim še lepša.

Francis Bacon (1561–1626)

Klavir je najpopol-nejše od vseh glasbil;

njegova iznajdba je za glasbo to, kar je

bila iznajdba tiska za poezijo.

George Bernard Shaw (1856–1950)

Raje bi napisal 10 000 not kot

eno črko abecede.Ludwig van Beethoven

(1770–1827)

Napisati simfonijo je zame ustvariti svet.Gustav Mahler (1860–1911)

Samo tisto, česar se ne da izraziti

drugače, je vredno izraziti v glasbi.

Frederick Delius, »Na križišču« (1920)

Predvsem ne analizi-raj glasbe – ljubi jo!

Francis Poulenc (1899–1963)

Glasba – Zgodovina lepote – Simbolika živali – Gargantua in Pantagruel – Sto slovenskih ptic


Pet najlep{ih / ugodneje ob svetovnem dnevu knjige10

Knjiga, ki je očarala svet – že v več kot 26 jezikih

Umberto Eco

Zgodovina lepotePrevod Maja Novak, prevodi pesniških besedil Boris A. Novak, Marjan Strojan, Marko Marinčič

Zgodovina lepote je pregled idej o Lepoti v kulturi Zahoda, kakor so se izoblikovale in se je o njih govorilo od časov starih Grkov do danes. S pomočjo filozofskih, znanstvenih, mističnih, teoloških in drugih besedil ter pričevanj likovnih umetnikov je mogoče rekonstruirati tudi način, kako so Lepoto občutili ponižni in zaničevani, ljudje ulice v vseh obdobjih. Hkrati se lahko prepričamo, da so si koncepti Lepote zoperstavljali drug drugemu ne le v različnih obdobjih, temveč tudi znotraj iste kulture.

Knjiga je prevod dela Storia della bellezza (2004). Uredil in napisal jo je Umberto Eco, del besedil pa je prispeval Girolamo de Michele. V sedemnajstih poglavjih se prepredajo številne barvne reprodukcije umetniških del (več kot 400) in odlomki iz literarnih del od antike do sodobnosti. Mnogih izmed njih v slovenščini še nismo brali, saj so bili prevedeni posebej za to knjigo.

Na naslovnici: Agnolo Bronzino: Eleonora Toledska, detajl, ok. 1545, Firence, Uffizi

Italijanski literarni kritik, ro manopisec in semiotik Um ber to Eco (1932) je bil kulturni urednik na RAI, lektor na Univerzi v Torinu, univerzitetni učitelj v Mila-nu in Firencah, profesor se-miotike na Univerzi v Bo-logni. Predaval je tudi na Har vardu in Yalu. Je dobit-nik številnih literarnih na-grad in nosilec več kot 20 čast nih doktoratov. Medna-rodni sloves dolguje pred-vsem svojemu romanu Ime rože (1980, slovenski prevod 1984), ki ga je kronala še filmska ekranizacija. V slo-venščini smo že dobili tudi njegove romane Baudolino, Foucaultovo nihalo, Skriv-nostni plamen kraljice Loa-ne ter razpravo O literaturi.Eco je bil po anketi britan-ske revije Prospect o največ-jih javnih intelektualcih uvr-ščen na drugo mesto (takoj za Chomskim in pred Richar-dom Dawkinsom).

Umberto Eco

Vsaka kultura je svoji predstavi o Lepem ob bok vselej posta vi-la svojo idejo Grdega, čeprav je iz arheoloških najdb običajno težko presoditi, ali je tisto, kar je upodobljeno, res veljalo za grdo: očem zahodnjaka se zdi, da nekateri fetiši ali maske tu-jih civilizacij prikazujejo groz-ljiva, iznakažena bitja, med-tem ko domačini v njih vidijo ali so videli podobe pozitivnih vrednot. Grška mitologija je bila bogata z liki, kot so satiri, kik lopi, Himajra in Minotaver, ter z božanstvi, kakršen je Pri-ap, ki so jih kanoni Lepote, izra-ženi v Poliklejtovem in Praksi-telovem kiparstvu, šteli za po-šastna; vendar do teh entitet niso vedno čutili odpora.

Da je grd, bi dejali o tistem, ki bi imel troje očes ali eno samo, v prvem primeru zato, ker bi imel nekaj, kar ni primerno, in v drugem zato, ker ne bi imel tistega, kar ustreza in koristi.

(Viljem Arvernijski)

Platon v svojih Dialogih več-krat govori o Lepem in Grdem, a se soočen s Sokratovo moral-no veličino nasmiha njegovemu videzu silena. Številne teorije estetike od antike do srednjega veka vidijo v Grdem antitezo Le pega, neskladje, ki krši pra-vila razmerja, na katerem teme-

lji Lepota, bodisi telesna bodisi moralna, ali prikrajšanost bitja za tisto, kar bi po naravi mora-lo imeti. Vselej pa soglašajo z načelom, ki so ga zaznale tako rekoč vse: čeprav obstajajo grda bitja in grde stvari, ima umet-nost moč, da jih lepo upodobi, in Lepota (ali vsaj realistična zvestoba) tega posnetka dela Grdo sprejemljivo.

Ni težko uvideti, da je grdo kot relativen pojem mogoče razu-meti samo v razmerju do drugega pojma. Ta drugi pojem je pojem lepega: grdo obstaja le v tolikšni meri, kolikor obstaja lépo, ki je njegovo domnevno pozitivno nasprotje. Ko ne bi bilo lepega, grdega nikakor ne bi bilo, saj obstaja samo kot negacija prvega. Lépo je izvorna božja ideja in grdo, njegova negacija, ima kot táko samo sekun-daren obstoj. Ne v tem oziru, da je lépo, v kolikor je lépo, lahko hkrati grdo, temveč v tem oziru, da se iste danosti, ki vzpostav-ljajo potrebo po lepem, sprevržejo v svoje nasprotje.

(Karl Rosenkranz)

Pričevanj o takem pojmovanju Grdega ni malo in segajo vse od Aristotela do Kanta. Če se to-rej pomudimo ob teh tezah, se nam zastavi preprosto vpraša-nje: očitno obstaja Grdo, ki nas v naravi navdaja s studom, a po-stane sprejemljivo in celo všeč-no v umetnosti, ki grdost Gr-

dega, razumljeno v telesnem in moralnem smislu, »lepó« zrcali in razgalja. Toda do katere meje lepa predstavitev Grdega (in pošastnega) tega ne naredi ne-kolikanj mikavnega? Že srednji vek se je ubadal s problemom lepe upodobitve Hudiča, to vpra šanje pa se bo z vso svojo močjo spet zastavilo v dobi ro-mantike. Ni naključje, da je v poznem klasičnem obdobju in zlasti v času krščanstva proble-matika Grdega postajala če-dalje bolj kompleksna. To lepo pove Hegel, ki na eni od svojih strani opozarja, da s pojavom krščanske zavesti in umetno-sti, ki jo izraža, osrednje teme slednje (zlasti kar se tiče Kri-stusovega lika in lika njegovih preganjalcev) postanejo bole-čina, trpljenje, smrt, muke in telesna izmaličenost, bodisi žr-tev bodisi krvnikov.

Zlo kot tako je iznaka-ženo ... Toda v kolikor iz zla nastaja dobro, ga imenujemo dobrega, ker k dobremu prispeva, in tako je znotraj vesoljnega reda o njem rečeno, da je lepo. Torej ga ne imenujemo lepega v absolutnem pomenu besede, temveč lepega znotraj reda; pravza-prav bi bilo bolje reči: »Sam red je lep.«

(Aleksander iz Halla)

Privlačnost Grdega pa izvira še iz nečesa drugega. V helenis-tičnem obdobju so stiki z dalj-nimi deželami postajali čedalje pogostejši in razširili so se opi-si teh zemlja, ki so bili včasih neprikrite legende, včasih pa so se predstavljali kot realis-tični. […] V teh besedilih se pojavljajo pošastni ljudje in ži-va li, ki bodo nato naselili hele-

nistične ter srednjeveške besti-arije (začenši z znamenitim Fiziologom, nastalim med 2. in 5. stoletjem n. š.) in se razširili v šte vilnih enciklopedijah sred-njega veka ter celo v poročilih poznejših popotnikov.

Tako v teh spisih srečamo fav-ne; akefalike z očmi na hrbtu in odprtinama na prsih, ki slu-žita kot usta in nos; androgine z eno samo prsno bradavico in obojnimi spolovili; […] kenta-vre; samoroge; himere, bitja troj ne oblike z levjo glavo, zmaj skim zadkom in kozjimi boki; kiklope; kinokefalike s pas jo glavo; ženske z merjašče-vimi čekani, lasmi do tal in krav jim repom; grifone z orlov-skim prednjim delom telesa in levjim zadkom; ponce z rav-nimi nogami brez kolen, konj-skimi kopiti in falusom na pr-sih; spet druga bitja s tolikšno spodnjo ustnico, da si z njo med spanjem pokrijejo glavo; […] pigmejce, ki se nenehno borijo z žerjavi in so tri lakte visoki, živijo največ sedem let in se poročijo ter dobijo otroke pri šestih mesecih; satire s kljuka-stim nosom, rogovi in kozjim spodnjim delom; kače z naglav-nimi grebeni, ki hodijo po no-gah in iz katerih vedno zijajo-čih ust kaplja strup; miši, ki so tolikšne kot hrti in jih lovijo psi čuvaji, ker jim mačke ne more-jo do živega; ljudi, ki hodijo po rokah; ljudi, ki drsajo po kole-nih in imajo na vsakem stopalu osem prstov; ljudi z dvema pred njima in dvema zadnjima očesoma; moške s tako veli-kimi testisi, da jim sežejo do kolen; in skiapode z eno samo nogo, s katero nadvse hitro te-čejo in jo med počitkom dvig-nejo kot jambor, da bi jim nji-

Antefiks z Gorgonino glavo, 4. stoletje pr. n. š., Neapelj, Narodni arheološki muzej

Kmalu z vami tudi

Zgodovina grdote!

Privlačnost Grdegahovo velikansko edino stopalo delalo senco.

Taka je torej populacija baje-slovnih bitij, ki so vsa neznan-sko iznakažena in katerih po-dobe najdemo na miniaturah, izklesane v kamnu na portalih in kapitelih romanskih opatij ter celo v poznejših, že tiska-nih delih. Srednjeveška kultu-ra se ne ubada z vprašanjem, ali so te pošasti »lepe«. Oča rana je nad Čudežnim, obliko, ki jo v tej dobi zavzema vse tisto, kar bodo poznejša stoletja ime-novala Eksotično. […]

Samo ene grdote ni mogoče predstaviti v skladu z naravo, ne da bi uničili sleherno umetniško lepoto, in sicer tisto, ki zbuja gnus. V tem nena vadnem občutku, ki temelji zgolj na upodobitveni moči, je namreč predmet, ki se mu sicer s silo upiramo, predstavljen tako, kakor bi se tako rekoč vsiljeval užitku, tako da v našem občutku ne ločimo več umetniške predstave predmeta od narave predmeta samega, in je zato nemogoče, da bi imeli to predstavo za lepo.

(Immanuel Kant)

Potemtakem so pošasti del na-črta Božje previdnosti, znotraj katerega se nam po besedah Alana Lillskega vsako bitje tega sveta kakor v knjigi ali na sliki kaže kot zrcalo življenja in smrti, našega zdajšnjega stanja in naše prihodnje usode. Če pa jih je Bog vključil v svoj načrt, kako morejo biti pošasti »po-šastne« in se kot moteč ele-ment ter nakaznost vtihotapiti v harmonijo stvarstva?

(Zgodovina lepote, str. 131–145)




www.modrijan.si

440 strani170 × 235 mmtrda vezava, platno + ščitni ovitekISBN 961-241-078-X

41,30 € (9897 SIT)

35,00 € (8387 SIT)




Bogato ilustrirana, strokovna, vendar širokemu krogu bralstva namenjena monografija zajema vse simbolično pomembnejše živali, ki se pojavljajo v delih evropske umetnosti. Njihova ikonografija vključuje tako antične in srednjeveške kot novoveške simbolne pomene, s posebnim poudarkom na krščanskih vsebinah, ki so za evropsko simboliko živali daleč najpomemb-nejše. Poglavja, urejena po abecednem redu, orišejo razvoj simbolike posameznih živali in njihovega upodabljanja od prazgodovine naprej.

Knjigo dopolnjuje izbor temeljne strokovne literature in okoli 300 reprodukcij del evropske umetnosti od starega veka do 21. stoletja.

240 strani230 × 300 mmtrda vezava, platno + ščitni ovitekISBN 961-241-085-246,00 € (11.023 SIT)

37,00 € (8867 SIT)

Na naslovnici:Bel heraldični jelen angleškega kralja Riharda II. z Wiltonskega diptiha, 1396–99, London, Narodna galerija

Prašič – simbol obilja, bogastva, sreče in zadovoljstvaVerjamete v kitajski horoskop? 18. februarja so Kitajci vstopili v leto prašiča, vendar ne v leto 2007, marveč 4705 po kitajskem štetju.

Lep, okrogel, tolst prašiček, pri-našalec sreče in blagostanja, je priljubljen motiv voščilnic za različne priložnosti, zlasti pa ob novem letu, ko si zaželimo, da bi bilo srečno, bogato in ra-

dodarno. V Evropi, kakor tudi marsikje drugod po svetu, je rejen pujs klasičen simbol obi-lja, bogastva, sreče in zadovolj-stva. Takšni pomeni so prastari in jih srečamo že v egipčanski

kulturi. V Grčiji so svinje daro-vali Demetri, boginji plodnosti in rodovitnosti. Svete živali De-metre, ki je obenem boginja polj, poljedelstva in zaščitnica posevkov, naj bi menda ljudem pomagale odkriti umetnost ob-delovanja zemlje. Kadar na-mreč s svojimi rilci rijejo po tleh, puščajo za sabo odprte brazde, in prav to naj bi bilo v sivi davnini navdihnilo člove-ka, da je izumil ralo in začel obdelovati polja. Svinja je tudi simbol rodovitnosti in plodno-sti, saj povrže veliko mladičev in se pogosto pari. Aristotel v Nauku o živalih pravi, da je že-lja po paritvi močnejša le še pri psu in pri človeku! Z ljudmi in psi imajo svinje skupno tudi to, da jih nasprotni spol mika celo

v času nosečnosti, kar je v žival-skem svetu redkost. Nič čudne-ga, če so zato postale simbol pohote, razbrzdanosti in neči s-tosti. Nečistost v smislu pre-grehe se pri svinji najneposred-neje povezuje z umazanijo v dobesednem pomenu besede. Prašiči si radi privoščijo blatne kopeli, se valjajo po lužah in najrazličnejši nesnagi. Plutarh pravi, da je želja po umazaniji pri prašičih na meji bolestnega in da ni mogoče pri nobeni dru-gi živali opaziti tako izrazitega uživanja v blatu in nesnagi. Vero dostojnost Plutarhovih be-sed bi naravoslovci najbrž po-stavili na laž, v svetu simbolike pa sta pojma svinje in uma-zanije neločljivo povezana, kar se ne nazadnje zrcali v šte-vilnih pregovorih in ljudskih rekih. Tako, denimo, ne reče-mo samo, da je nekdo svinjsko umazan, temveč je preprosto zasvinjan.

Razen ljubezni do svinjarije ima jo svinje še nekaj slabih last nosti. Bile naj bi namreč strašno požrešne. Jedo veliko, tekne pa jim bojda prav vse – vsaj Aristotel in antični nara-voslovci so verjeli, da je tako. Naj bolj pa so prašičem zame-rili dejstvo, da se ne branijo mrhovine, da se lačna svinja loti trupla mrtve tovarišice in da iz nenatančno pojasnjenih razlogov včasih požre celo svo-je mladiče. Zaradi tega je po-stala simbol najbolj brezsram-ne požrtnosti in sprevrženosti, beseda ‘svinja’ (ali še pogosteje ‘prasica’) pa ena od najhujših zmerljivk, ki je danes enako živa kot nekoč.

V likovni umetnosti grško-rim-skega sveta so upodobitve pra-šičev zelo redke, saj niso bili posebno cenjeni, in tudi svinj-ski pastirji so bili na samem dnu družbene lestvice. Še naj-bolj znamenit je prizor iz Odi-sejeve zgodbe, ko čarovnica Kirka spremeni njegove tova-riše v svinje. Preobrazba zago-tovo ni povsem naključna, saj so si vojaki prelepo čarodejko ogle dovali z brezsramnim po-že lenjem. Besna Kirka jim je izbrala podobo po meri njiho-vih pregrešnih misli in jih spre-menila v kruleče prasce. […]

Srednjeveška ikonografija pra-šiča se je v evropski kulturi tako globoko zasidrala, da je za-znamovala simboliko te živali tudi v novem veku, ki ni izo-blikoval veliko izvirnih vsebin. Renesančna hieroglifika in em-blematika izpostavljata njego-vo požrešnost in lenobo, kajti to je žival, ki ne opravlja nobe-nega koristnega dela, temveč se samo nažira in lenari. Svinja je lahko tudi prispodoba za ne-hvaležneža, saj se hrani z želo-dom, ne da bi drevesu, ki ga rodi, posvečala kakršnokoli po-zornost. Številni emblemi pre-igravajo motiv prašiča kot manj-vrednega, umazanega bitja, ki nima nobenega posluha za le-poto in duhovne odlike, pri če-mer pa v resnici šibajo člo veške slabosti, saj ljudje pogosto živi-mo pritlehno kot svinje ali pa z dragoceno stvarjo ravnamo kakor svinja z mehom. […]

V likovni umetnosti renesan-se in baroka se ohranjajo mo-tivi, ki jih poznamo že iz sred-njega veka. Baročni slikarji včasih prašiče vključujejo v pri zore divjega kmečkega ve-seljačenja in popivanja, s či-mer namigujejo na prostaštvo takšnega početja. V slikarstvu 19. in 20. stoletja so prašiči redki gostje. Izjema so slike moj strov naivcev, ki upodab-ljajo idealizirano kmečko živ-ljenje, v katerem igra prašiče-reja pomembno vlogo. Svinj-ska paša, praseta na domačem dvorišču, klanje prašiča so pogosti prizori z njihovih slik. Razen v delih naivcev so pujsi našli zatočišče tudi v uporab-ni umetnosti, v knjižnih ilu-stracijah otroških slikanic in risankah, na voščilnicah in še marsikje. V vseh omenjenih pri merih je njihova simbolika izrazito pozitivna in se vrti okrog motiva sreče, obilja in bla gostanja. Prav zaradi tega je zajeten prašiček tako pri-merna oblika za otroški hra-nilnik ali »šparovček«, kakor mu radi rečemo. Težji ko je, bolj je dragocen. A če se hoče-mo z njim okoristiti, ga mora-mo razbiti, kar, žal, nekam čudno spominja na koline.

(Simbolika živali, str. 186–190)

Hieronymus Bosch, Vrt naslad (detajl), 1505–1510, Madrid, Prado

BikBik predstavlja nezadržno, prvinsko ljubezensko slo, grobo čutnost, plodnost in neustavljivo moško moč.

EnorogBel konj z bleščečim se rogom živi kot sanjski privid, ki z neustavljivo močjo vabi umetnike, da se ženejo za njim in poskušajo ujeti neulovljivo.

HermelinV današnjih časih, ko je hermelin vse redkejši, nošenje njegovega krzna ni več simbol odličnosti, temveč obžalovanja vreden znak bogatun-ske breobzirnosti.

KačaVelikokrat slišimo, da je kdo zloben kot kača, da ima kačji jezik ali da se mu z jezika cedi strup. Nekateri imajo v službi kačje gnezdo, direktorica je prava kača, zvita in pokvar-jena, sodelavec se v neprijetnem položaju zvija kot kača.

LevLevi so (v likovni umetnosti renesanse in baroka) velikokrat počlovečeni, njihove obrazne poteze se pribli žujejo človeškemu obličju, pogled oči neprikrito izdaja njihov razum in značaj.

MačkaV mehki kepi svilene dlake, ki pozna tisoč načinov, da omreži naše srce, se skriva divja narava, ki ni daleč od človeške brezobzirnosti in brezčutnosti. Toda mačke ne smemo primerjati s človekom. S tem ji namreč delamo veliko krivico.

OvcaOvčice so s svojo spokojnostjo in brezskrbnostjo pravo utelešenje tistega, kar si vsaj za trenutek zaželi od vsakdanjih skrbi izmozgan človeški duh.

PesPrijatelju v spomin ta grob stoji; / le enega imel sem – tu leži! (Byron)

Tine Germ

Umetnostni zgodovinar dr. Tine Germ (1967) na Filozof-ski fakulteti v Ljubljani pre-dava ikonografijo in vodi seminarje iz evropske umet-nosti. Raziskuje srednjeve-ško in renesančno umetnost pa tudi ikonografijo krščan-skega naravoslovja – simbo-liko rastlin, živali, barv in števil.


Simbolni svet živali iz evropske kulturne zakladnice

Tine Germ

Simbolika živali


Pet najlep{ih / ugodneje ob svetovnem dnevu knjige12

Brez smeha ni človeka

François Rabelais

Gargantua in PantagruelPrevod in spremna beseda Branko Madžarevič, ilustracije Suzi Bricelj

Rabelais, veliko ime francoskega humanizma in renesanse, se je zapisal v zgodovino svetovne književnosti s krepko zabeljenimi bukvicami Gargantue in Pantagruela, zmesjo kosmatega ljudskega humorja, satire in vrtoglave učenosti. Knjiga že stoletja nagovarja bralca, naj se pridruži velikanoma, Gargantui in Pantagruelu, ljubiteljema poštenega pijucka, smeha in resnice, pa tudi Panurgu, ki je s svojo bavtaro zvijač, želja in zamer še najbolj podoben nam, potomcem humanistov in renesančnikov. Knjiga, ki ni imela v nobenem šolskem sistemu pravice, da bi jo v celoti brali na glas.

Branko Madžarevič, ki je leta 1982 za prevod prejel Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, je novo izdajo pregledal in dopolnil. Dodani slovarček zgodovinskih in mitoloških oseb ter manj znanih besed, časovni pregled in prevajalčeva spremna beseda bodo koristili tistim, ki bi se radi poglobili v delo in njegov čas.

Suzi Bricelj, Gargantua in Pantagruel, str. 26–27

Kako je Goltoguz spoznal čudoviti bistrc Gargantuovega duha, ko je ta pogruntal ritobrisPod konec petega leta, po po razu Kanarijcev, se je Gol-toguz vrnil domov in obis-kal sina Gargantuo. In se je razveselil, kot se lahko tak oče razveseli takega sina, in ga je med objemanjem in po-ljubljanjem spraševal tristo otročjih reči o tem in onem. In ga je pil z njim in njegovi-mi pestrnami mah na pah, skrbelo pa ga je med dru-gim, če pazijo, da je zmeraj bel in čist. Pa je Gargantua kar sam povedal, da se je že tako pobrigal, da ga ni v deže-li fanta, čistejšega od njega.

– Kako to? je rekel Goltoguz.

– Sem dolgo tuhtal, pa sem gruntal, je odvrnil Gargan-tua, pa sem stuhtal, kako naj si rit obrišem, in to na najbolj gosposki, imenitni in učinkoviti način, kar jih je kdo videl kdaj.

– Na kakšen? je vprašal Gol-toguz.

– Takojci vse povem, je re-kel Gargantua. Najpoprej sem se obrisal z baržuna-stim šalom naše gospe dič-ne, in mi je bilo jako všeč, zakaj svilena mehkoba mi je povzročila v ta zadnji pre-cejšnjo slast;

spet drugič se obrišem s ka-pico taiste gospodične in bilo ni nič drugače;

spet drugič z njeno ruto; spet drugič z živobarvnimi satenastimi naušniki, am-pak pozlata celega kupa drekovih nikic mi je obdraj-sala vso ta zadnjo; sveti Anton s perečcem osmodi ritnjak zlatarju, ki jih je na-pravil, in gospodični, ki jih je nosila!

Bolečina je popustila, ko sem se obrisal s paževo kapo, lepo po švicarsko s perjem nafrfuljeno.

No, in ko sem se očejal za grmom, najdem breznove-ga mačka in se z njim obri-šem, ampak njegovi krem-peljci so mi razdrapali ves presredek.

Naslednjega dne sem se po-zdravil, ko sem se obrisal z maminimi rokavicami, moč-no dehtečimi od nedotike.

Potlej sem se obrisal z žaj-beljnom, sladkim janežem, s koprom, koprcem, z ma ja-ronom, z vrtnicami, z buča-mi, z zeljem, s peso, z vin sko trto, s slezom, z lučnikom (ki je od riti škrlatno rdeč), z ločiko in špinačo – vse sku-paj ko pet krav za en groš! – z golšcem, z bolšnjakom, s koprivami, s črnim kore-nom, ampak dobil sem pra-vo lombardsko krvavo sera-telo, k sebi pa sem prišel, ko sem se obrisal z bavtaro.

Potlej sem se obrisal z rju-ho, z odejo, z zaveso, z bla-zino, s preprogo, z igralno mizo, s prtom, z brisačo, z majhnim robcem, z velikim robcem. Ob tem sem užival bolj ko garjavec, ko ga štrig-ljajo.

– Že že, je rekel Goltoguz, katerega teh ritobrisov pa si imel najrajši?

– Samo še malo, je rekel Gar-gantua, pa zveste ključno besedo. Brisal sem se s se-nom, slamo, s pazderjem, s kosmato svilo, z volno, s pa-pirjem. Je že takose njegovi mošnji v dobro piše,kdor usrano rit s papirjem briše.

[…]

– Za konec pa vam rečem in povem, ni ga boljšega rito-brisa, kot je lepo puhast go-sič, da mu le glavo držiš med nogami. Na čast mi verjemite. Zakaj v riti začu-tiš čudovito slast, tako zara-di mehkega puha kot zaradi gosičeve blagodejne toplo-te, ki se zlahka posreduje skoz danko in drug drob do predelov srca in možganov. In nikar ne mislite, da bla-ženost herojev in polbogov na elizejskih poljanah izvira od njihovega asfodela ali ambrozije ali nektarja, kot pravijo te naše stare babe! Po mojem od tega, ker si rit brišejo z gosjim puhom, in takega mnenja je tudi Janez Škotski.

(Gargantua in Pantagruel, str. 70–73)

François Rabelais (1483–1553), menih, duhovnik, zdrav nik, humanist, ljubi-telj starih jezikov, prava, teologije, astrologije, ma te-ma tike …, Nostradamusov sošolec in Paracelsusov so-dob nik, je bil zaradi svojih spisov več krat preganjan, kar pa ga ni odvrnilo od humorja in ironije, s kateri-ma je prežel svoj kar 30 let na stajajoči roman v 5 knji-gah Gargantua in Panta-gruel. Nje govemu pripoved-nemu raz teleša nju sveta ne manjka meniške soli, pa tu-di ne udarnega zdravniške-ga humorja.

François Rabelais

Boljše je pisati o smehu kakor o solzah;zakaj smeh je bistvo človeštva. (François Rabelais)


55,00 € (13.180 SIT)

41,00 € (9825 SIT)

Ilustracija na naslovniciSuzi Bricelj




www.modrijan.si




Galerija krilatih lepotic slovenskega neba

Iztok Škornik

Sto slovenskih pticPtice so ena najljubkejših in najzanimivejših bitij živalskega kraljestva. Navdušujejo nas njihove barve, let, petje, selitvene in gnezditvene navade, mnoge pa lahko občudujemo tako rekoč doma, ko se pozimi prihajajo hranit v krmilnice. Toda že več kot 1000 izmed okoli 9300 vrst ptic, kolikor jih živi na svetu, je na robu izumrtja. Človek, ki jih je po eni strani občudoval, jih je namreč tudi neusmiljeno lovil ter uničeval in zlorabljal njihova življenjska okolja, zlasti mokrišča in deževni pragozd.

Knjiga je galerija 118 vrhunskih posnetkov krilatih in pernatih lepotic, ki na Slovenskem bodisi živijo in gnezdijo ali pa k nam prihajajo le prezimovat. Osemnajst skupin (redov) ptic – od slapnikov do pevcev – je predstavljenih s celostransko fotografijo značilnega predstavnika reda ter krajšim opisom, vrste pa z izbrano fotografijo ter opisom značilnosti, razširjenosti in ogroženosti ter gnezditvenih navad in pojavljanja pri nas.


29,00 € (6950 SIT)

25,00 € (5991 SIT)

Na naslovnici:Kmečka lastovka, foto: Iztok Škornik

Iztok Škornik se je (1964) že kot otrok zapisal naravi in se kot osnovnošolec začel ukvar jati z naravoslovno fo-tografijo. Navdušujejo ga pred vsem ptice, ki jih preu-čuje že od leta 1979. Leto po-zneje so ga navdušile Sečo-veljske soline, kamor zahaja še danes; v Krajinskem par-ku Sečoveljske soline je na-mreč zaposlen kot strokovni sodelavec za naravovarstve-ni monitoring. Potem ko je opustil klasično naravoslov-no fotografijo, se ukvarja pred vsem z digiskopiranjem. Je avtor številnih poljudnih in strokovnih del s področja

Iztok Škornik

Ali jih prepoznate?Foto: Iztok Škornik

Dolg je slabih 18 centimetrov. Zgoraj ima povsem rdečkasto sivo do rdečkasto rjavo perje, trtica je siva, spodnje krovno perje na repu pa je kostanjevo rjavo. Očesna proga, podbra-dek in vrat so črni. Črn je tudi močan, kratek in širok kljun. Noge so črne, konec repa je značilno rumen.

Dolg je do 91 centimetrov. Nje-govo perje je pretežno črno z ze lenkastim kovinskim sija-jem. Ob straneh sprednjega dela hrbta, po ramenih in na zgor nji strani peruti je rjavo s črnimi robovi. Kljun je klju-kast, rumenkast, z belim pod-bradkom, vrat je dolg. Noge, ki so opremljene s plavalno kožo, so črne. Mlade ptice so rjavka-ste ter imajo svetel trebuh in prsi, povsem potemnijo šele v tretjem letu starosti.

Z dolžino 16,5 centimetra je le malo večji od vrabca. Njegovo telo je precej nenavadno – ima veliko glavo z nesorazmerno dolgim, ravnim in šilastim klju-nom ter zelo kratek rep, kratke noge in peruti. Perje je pisano: na hrbtu je svetlikajoče zeleno modro, na ramenih temno ze-leno, na grlu belkasto, na spod-nji strani in licih pa rjasto rja-vo. Noge so koralno rdeče.

kormoran Phalacrocorax carbo

Seveda bi bilo neetično govoriti le o zavzetosti naravoslov-nega fotografa, pri tem pa povsem prezreti vlogo doku-mentiranca oziroma portretiranca, to je ptice, ki hočeš nočeš nastopa v vseh teh vlogah. Vsak posnetek je tudi vdor v portretirančevo zasebnost in osebnost. Zato obsta-ja vedenjski kodeks naravoslovnega fotografiranja, ki na-rekuje obzirnost pri tem opravilu in celo opustitev namere fotografirati ptico, če utegne to početje ogroziti njen za-rod. Sodobna tehnologija – fotografiranje s teleobjektivom in še bolj s teleskopom – to nevarnost zelo zmanjšuje ali se ji celo povsem izogne. Prav s teleskopom je bila ustvar-jena večina posnetkov v tej knjigi. Etičnih pravic portre-tiranca se takšno objektivno varno fotografiranje le doti-ka, kar pomeni, da njihovo uveljavljanje šele omogoča. Te pra vice je mogoče razumeti kot pripravljenost živih bitij za medsebojno obdarovanje, kot nekaj, kar se tako rekoč kot hostija daje za odrešitev grehov tega sveta. Mar ni svet po takšnih, naravi naklonjenih in že zato lepih foto grafijah, kakršne vidimo v tej knjigi, spravljivejši in bolj odprt za vse tisto, kar dopušča, da se bitja ogovar-jamo med seboj?

Iz uvodnega besedila Iztoka Geistra

naravoslovja in naravovar-stva. Njegove fotografije so ob javljene v domačih in tu-jih publikacijah.

mlakarica Anas platyrhynchos

črni martinec Tringa erythropus

Dolga je do 14 centimetrov. Zgo raj ima temno olivno sivo do olivno rjavkasto perje, prav tak je tudi rep. Trebuh je bel. Čelo, lice, grlo in prsi so oranž-no rdeči in na prehodu proti hrbtu od oči naprej pepelnato sivo obrobljeni. Oči so velike in živo rjave, kljun je črnkasto rjav, noge pa so rdečkaste.

Mlakarica je dolga 58 centime-trov. Samec ima temno zeleno glavo z belim obročem okoli vratu in čokoladno rjavo golšo. Po spodnji strani je svetlo siv, zrcalce je kovinsko modro, črno in belo obrobljeno. Notranja para peres na zgornjem delu repa sta privihnjena navzgor. Samica je skromno bledo sivka-sta s temnimi lisami. Oba ima-ta oranžno rdeče noge, racakov kljun je rumenkast, racin pa oranžen.

Dolg je dobrih 30 centimetrov. Svatovsko perje je sajasto črno in ima zgoraj bele lise, od daleč pa je videti spodaj temnejše kot zgoraj. Po tem se črni razlikuje od drugih martincev. Poleti je značilno črn z belo trtico, noge so temno rdeče, pozimi pa oran-žno rdeče. Kadar je v zimskem perju, je podoben rdečenoge-mu martincu, le da ima tanjši in daljši kljun, ki je ob korenu rdeč le na spodnji polovici.

vodomec Alcedo atthis

pegam Bombycilla garrulus

taščica Erithacus rubecula



Od gesla do gesla14

Stvarna knjiga, nabita z dej-stvi in podatki, seveda ne more odgovoriti na vpraša-nja, ali je religija posledica človekove nemoči in strahu, njegove razlage celostnosti sveta, moralni in integracij-ski temelj družbe, globalni okvir človekove orientacije v svetu ali osmislitev člove-kovega obstoja. Prav tako ne more širše spregovoriti o smislu vere, položaju religi-je v družbi, današnjem ča-su, ki ga mnogi, tudi sestav-ljavci pričujočega leksikona, omenjajo kot čas nadomest-nih religij oz. kvazireligij. Še manj o čutenju in doje-manju vernega človeka, nje-govem odnosu do svetega. Takšne teme so in bodo še naprej vedno znova zaposlo-vale številne razmišljujoče

in verujoče ljudi po svetu. Reli gija je preveč kompleks-no področje, prezapleten si-stem verovanj, etičnih vred-not in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega, da bi ga lahko za je-la še tako obsežna knjiga. Lahko pa radovednemu in iščo čemu bralcu skozi po-samezna gesla ali s pove-zovanjem gesel v smiselno celoto, mogoče celo od A do Ž, razkrije veliko raznoli-kost sve tovnih religij in hkra-ti mno ge podobnosti med njimi.

Pojav religije je prav gotovo tako univerzalen kakor po-jav jezika. Religija je nav-zoča od začetkov človeške zgo dovine do danes, tako v arhaičnih družbah in kultu-

rah kot v visokih civiliza-cijah. Zato knjiga, ki se te-matsko široko spoprijema s poja vom, tako pomembnim

za družbo, ne more ostati ne opažena, še posebej ne, če izide pri sosedih. Opći re-ligijski leksikon je izšel leta

2002 v Zagrebu. Obsega več kot 11 000 gesel (ok. 90 000 vrstic), ki jih je pripravljalo več kot 120 strokovnjakov

za različna področja reli gij-skih ved. Obravnava sve-tovne religije v celoti: od animizma, totemizma in ša-

SPLOŠNI RELIGIJSKI LEKSIKON bo zahtevnemu bralcu ponudil veliko

tega, kar naj bi vedel o svetovnih religijah, njihovem pomenu v zgodovini

in njihovem vplivu na vsa področja človekovega življenja, posebej

na Slovenskem.

PREDNAROČILO – do 15. novembra 2007

Vse o svetovnih religijah v eni knjigi

Splošni religijski leksikon



www.modrijan.si

V prednaročilu

20 ali 25 % ceneje

Prednaročniška cena• možnost plačila

na več obrokov (največ 6):

96 € (23.005 SIT)

• plačilo v enkratnem znesku:

90 € (21.568 SIT)

Cena po izidu:

120 € (28.757 SIT)


Od gesla do gesla 15www.modrijan.si


manizma prek velikih mo-noteističnih religij (judov-stvo, krščanstvo, islam) in vzhodnoazijskih verstev do sodobnih ezoteričnih in al-ternativnih verovanj. Poleg tega pojasnjuje temeljne pojme in osebe mitologij z vsega sveta, verske obrede,

48 49

ángel (gr. γγελος 'glasnik') V monoteis-tičnih verah netelesno, duhovno bitje, več od človeka in manj od Boga. Posreduje med ne-beškim in zemeljskim, nadnaravnim in narav-nim, Bogom in ljudmi. Padli, neposlušni a. se imenuje HUDIČ (hudobni, zli duh). Svete knjige treh monoteističnih ver (judovstvo, krščan-stvo, islam) ne govorijo o naravi angelov (ME-LEK), marveč samo o njihovi službi (Božji glas-niki). V Bibliji se bolj poudarja, kaj delajo, kakor tisto, kar so; funkcijske oznake so raz-ločnejše od ontoloških. Podobno je v Koranu. Zato je spekulativna teologija ustvarila nauk o angelih, im. ANGELOLOGIJA.

Ángelček Katoliški mladinski list. Ustano-vil ga je Anton Kržič 1887 v Ljubljani (do 1901 se je imenoval Angeljček); 1935 se je združil z revijo Lučka z neba ter si nadel ime Luč. Od 1895 je imel tudi samostojno prilogo za naj-mlajše Vrtec. A. Kržič je bil njegov urednik do 1918, nato so ga do 1935 urejali J. Volc, J. Lav-rič in J. Pucelj.

angelízem (lat. angelismus) Nesprejema-nje človekove telesnosti, preveč poudarjena obli ka moralnega, duhovnega in asketskega či-stun stva. A. je zlasti poudarjen v naukih MANI-HEJCEV in GNOSTIKOV, od koder je prešel v ne ka-tere kršč. smeri in sekte.

angelofaníja (gr. γγελοφάνεια 'pojav-ljanje angelov') V krščanstvu prikazovanje an-gelov.

angelolatríja (gr. γγελος 'glasnik' + λατ-ρεία 'čaščenje') V kršč. teologiji češčenje an-gelov.

angelologíja (gr. γγελος 'glasnik' + λό-γος 'nauk') V monoteističnih verah nauk o ANGE LIH. Ker svete knjige manj poudarjajo nji-hovo naravo kakor službo (Božji glasniki), je spekulativna teologija obdelala nauk o angelih. V JUDOVSTVU se je a. razvila po izgnanstvu, zlasti v helenizmu. Poleg bibličnih virov so vpli vale nanjo perz.-bab. zamisli, sprejete v duhu jud. monoteizma. Po jud. nauku so ange li nešteta breztelesna in sveta bitja, razvrščena v ra zne skupine. Upravljajo nebesna telesa in atmo-sferske pojave. V starodavnem judovstvu so samo SADUCEJI zavračali verovanje v angele (in zle duhove). KRŠČANSTVO je sprejelo vero v ob-stoj angelov in njihovo pomoč (ANGEL VARUH), a se je ognilo pretiranim spekulacijam in češče-nju. Po PSEVDODIONIZIJU obstaja 9 an gelskih zbo-rov (korov): SERAFI, KERUBI, prestoli; GOSPOSTVA, vladarstva, OBLASTI; moči (POGLAVARSTVA), NADAN-GELI in angeli. V srv. fil.-teol. spekulacijah, ljud-skih pobožnostih, legendah in ikonografiji se angelom dodajajo razne lastnosti. Njihova bibl. prikazanja ter ikonografske upodobitve v člo-veški podobi imajo simboličen pomen. A. ISLA-MA je zelo podobna jud. in kršč. angelologiji. Angeli (MELEKI) so dobri, brez spol ni in nesmrt-ni, višji od prerokov (razen Mohameda) in ljudi. V nasprotju z zlimi duhovi (IBLIS, ŠEJTAN, DŽINI) so ostali pokorni ALAHU. Pripisujejo jim razne funkcije: prenašanje oznanil (DŽIBRIL), skrb za živa bitja (Mikail), namestitev duše v telo (Isra-fil), usmrtitve (ISRAIL), zasli šanje umrlega (Mu-nakar in Nakir). VZHODNE RELIGIJE dojemajo svet monistično, kot sveto celoto in udeležbo pri enkratnem božjem izviru, zato verovanja v an-gele tam ni. Namesto v glasnika in prinašalca božjega sporočila se v teh religijah veruje v po-daljševanje svetega. V HINDUIZMU je to utelešeno božanstvo (AVATAR), v DŽAINIZMU sveti ljudje (TIRTHANKARA), v BUDIZMU bitje popol nega duha (BODHISATVA). Med ljudstvom pa je razširjeno verovanje v DEMONE, katerih zla dejavnost se odpravlja z obredom.

ángelovo češčênje (lat. Angelus Domi-ni) Katoliška molitev, ki se moli ob zvonjenju cerkv. zvona trikrat na dan (zjutraj, opoldne in zvečer); tudi angelski pozdrav. Sestavljajo jo trije verzi z odgovori iz EVANGELIJA PO LUKU in EVANGELIJA PO JANEZU o oznanjenju, tri zdra-

vamarije, en vzklik in odgovor na spremno molitev. Nastala je v začetku 14. stol. kot na-domestilo za tri splošne molitve: jutranjo, opoldansko in večerno.

ángel pokončeválec (gr. λοθρεύων ali λοθρευτής) Lik, ki na ikonografskih prikazih dogodkov, povezanih z izhodom Izraelcev iz Egipta, uresniči Jahvejevo napoved pomora egipt. prvorojencev, čeprav po bibl. besedilu opravi to sam JAHVE (2 Mz 12,12–13,29). Tako so se izognili upodabljanju Jahveja v človeški podobi. ANTROPOMORFIZEM.

ángelski pozdràv >angelovo češčenje.ángel smŕti Po jud. ljudskem in rabin-

skem izročilu ANGEL POKONČEVALEC, ki ga Bog po-š lje človeku ob času smrti, da bi mu ugasil živ-ljenje in ga pripeljal na drugi svet. Kabalisti so ga enačili s Samaelom, vladarjem hudobnih sil.

Angelus Silesius [ángelus silézijus] (pr. i. Johannes Scheffler) (Breslau, danes Wroc-ław, 1624–1677, Wrocław) Nem. mistični pe-snik; dr. filozofije in medicine. Leta 1653 je prestopil iz protestantizma v katolištvo in se 1661 pridružil frančiškanom. Njegova mis-tična poezija, po stilu baročna, je nastala pod vplivom RENSKE MISTIKE (Mojster ECKHART, I. TAU-LER). Pisal je tudi cerkv. pesmi in polemike proti protestantizmu. Je glavni pesnik nem. baročnega misticizma. Glavna dela: Heilige Seelen-Lust 1657 ('Sveta duševna radost'), Che rubinischer Wandersmann 1675 ('Keru-binski romar').

ángel váruh Po kršč. verovanju ANGEL, ki je ob krstu dodeljen vsakemu posamezniku, da bi ga spremljal, varoval in spodbujal k do-bremu; dejavno znamenje Božje previdnosti. To verovanje ima bibl. izvir. Češčenje angelov varuhov se je začelo v 16. stol. na Iberskem polotoku, nato se je čez Francijo in Avstrijo razširilo na celotno območje krščanstva. Naj-prej je papež Leon X. 1508 potrdil oficij v nji-hovo čast, nato je papež Pavel V. 1608 razširil njihovo češčenje na vso Cerkev. Ti angeli so pogost ikonografski motiv.

Angeróna (celo i. Diva Angerona) Rim. boginja z neznanim pomenom in kultom. V FAS TIH je njen praznik divalije (Divalia) 21. de -cembra zapisan z velikimi črkami, kar jo umeš-ča v obdobje najstarejšega rim. koledarja. Svo-je svetišče je imela v Rimu, vendar ni znano, kje. Morda je indoevr. božanstvo, povezano z obnavljanjem sonca, ker so jo slavili v zim-

skem solsticiju, tako kakor INDIGETE, katerih pra znik Agonalia Indigeti so slavili 11. de -cembra.

Ángkor Vát Kompleks hinduističnih tem p ljev v severozahodni Kambodži; zgradil ga je vladar Surjavarman II. v zgodnjem 12. stol. in je vrh kmerske arhitekture. Sakralno sre-dišče sestavlja več kot 100 kamnitih templjev, posvečenih bogu ŠIVI; simbolno predstavlja ko-zmologijo HINDUIZMA. Svetišče je postavljeno na griču, skupaj z osrednjim templjem in zu-nanjimi galerijami, na katerih so ploski reliefi s prizori iz hinduistične mitologije, pred stavlja goro Meru, sedež bogov. A. V. se je iz prvot-nega hinduističnega sčasoma spremenil v bud. tempelj.

angléške sêstre (lat. Sorores anglicae) >barnabiti.

anglikánci Pripadniki ANGLIKANSKE CER-KVE, privrženci ANGLIKANIZMA.

anglikanízem (lat. anglicanismus, iz an-glicanus 'angleški') Nauk in ustanove ANGLI-KANSKE CERKVE; anglikanska veroizpoved. A. je srednja pot (via media) med protestantizmom (KALVINIZMOM) in katolištvom. Veroizpoved je bila 1563 normirana v liturgičnem obredniku COMMON PRAYER BOOK in v 'DEVETINTRIDESETIH ČLE NIH'. Skupaj s protestantizmom poudarja Bib lijo, vendar sprejema tudi patristično ob-dobje in avtoriteto prvih štirih ekumenskih kon cilov. A. je ohranil hierarhično obliko cerkv. oblasti (diakon, prezbiter, škof ) in zakramen-talno življenje (štirje zakramenti). Je državna konfesija v Angliji.

Anglikánska cérkev (ang. Church of England, Anglican Church) Ang. državna cer-kev in osrednja cerkev, iz katere je izšla ANGLI-KANSKA CERKVENA SKUPNOST. Njen poglavar (Su-preme governor) je kralj.

angel, stenska slika angela v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika, delo suško-bodeško-prileške skupine, Suha, ok. 1450–60 (levo) Angel častilec na oltarju Sv. Rešnjega telesa F. Robbe, 18. stol., stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana (desno)

Anglikanska cerkev, notranjščina Westminstrske katedrale

ángel Anglikánska cérkev

casopis odprte 01_A.indd 48-49 4/2/2007 2:38:59 PM

religijske realije in pojave vsak danje sakralnosti (od praznikov do liturgije, od cer kvenega posodja in obla-čil do romanj, od insignij do simbolov). Sestavni del lek-sikona so tako znanstvene religiološke discipline in stro ke kot tista umetnost, v

kateri se razodeva navzoč-nost duhovnega in sakralne-ga (literatura, glasba, likov-na umetnost, arhitektura). Pomemben del tega leksi-kografskega dela, ki v izvir-niku obsega 1062 strani, so tudi kratke biografije posa-meznikov, ki so zaznamo-

vali cerkveno zgodovino in duhovnost človeštva od za-četkov do danes; gre za sve-topisemske osebe, svetnike, cerkvene očete, redovne vo-ditelje, papeže, verske do-stojanstvenike, teologe, re-forma torje vere, filozofe, pisatelje, skladatelje, slikar-je, arhitekte, ki so neizbris-no povezani s svetovno du-hovnostjo v vseh oblikah. Leksikon predstavlja vso za-pleteno religijsko snov bo-disi v kratkih in zgoščenih definicijah in opisih, bodisi v razširjenih preglednih in sintetičnih člankih, ki vsebu-jejo vse potrebne podatke, dejstva, imena, oznake in po nazoritve. Sestavljavci so se skušali po svojih najbolj-ših močeh izogniti vrednost-nim ali ideološkim sodbam in stališčem, zato velja leksi-kon za najširše potrjen in spre jet informativni priroč-nik. Besedila dopolnjujejo predvsem fotografije in zem-ljevidi, redkeje tudi risbe (npr. načrti stavb, simboli) in preglednice.

Odločitev založbe Modri-jan, da izda prevod, prede-lavo in priredbo hrvaškega izvirnika, temelji na več dej-stvih: Slovenci bi sami v krat kem času težko sestavili tako obsežno delo; kljub so-rod nosti in dokaj »lahki« ra-zumljivosti hrvaškega jezi-

ka bi si samo s hrvaškim izvir nikom pogosto težko po magali, saj gre pogosto za lažne prijatelje (besede z navideznim enakim pome-nom) ali ozko strokovne in zato teže razložljive izraze; kljub poplavi podatkov in dej stev na spletnih straneh slovenski bralec težko raz-bere pravilnost, točnost ali ustre znost kakega izraza ali zapisa, saj pogosto ne po-zna avtorja in njegove kredi-bilnosti, morda pa izraza ali osebe sploh ne najde.

Splošni religijski leksikon je kvali-tetna in doslej na Slovenskem najbolj izčrpna leksikonsko pre-gledna predsta-vitev vedenja o religijah in vedah, ki se z religijo in religi-jami ukvarjajo (od teologije in filozofije do sociologije in geografije religij).

O krščanstvu, še posebej katoli-škem, lahko rečemo, da tako rekoč ni dejstva ali vprašanja, osebe ali pojma, ki ne bi našli svojega mesta v leksikonu in o katerih ne bi nudil zanesljive informacije in opore.

Dr. Marko Kerševan, redni profesor

za sociologijo religije na Filozofski fakulteti

Univerze v Ljubljani

Kljub kakovostnemu izvirni-ku je morala slovenska eki-pa pri Splošnem religijskem leksikonu postoriti precej: izlo čiti nekaj sto izrazito hr-vaških iztočnic, zanimivih predvsem za Hrvate, in jih na domestiti z več kot 450 ustreznimi slovenskimi iz-točnicami (osebami, ustano-vami, cerkvami, samostani, škofijami, verskimi skup-nostmi, romarskimi kraji, re-do vi, založbami, revijami,

Format: 166 × 245 mmVezava: trdaStrani: okoli 1200

Gesla:Ok. 11 000 gesel oz. 10 200 iztočnic (ok. 90 000 vrstic), od tega več kot 450 slovenskih

– ok. 5600 strokovnih izrazov iz splošne religije, teologije, filozofije, cerkvene zgodovine, sakralne umetnosti

– ok. 3200 lastnih imen

– ok. 1000 stvarnih imen (stavbe, ustanove, papeške enciklike, cerkveni dokumenti, tisk)

– ok. 350 zemljepisnih imen (sveti kraji, verska središča, samostani)

Slikovno gradivo:

– ok. 870 fotografij in risb, od tega več kot 160 slovenskih

– zemljevidi: 27, od tega 6 slovenskih

– preglednice: 5


Od gesla do gesla16

časopisi); dodati podatke o slovenskih prevodih ome-njanih spisov, kjer ti obsta-jajo; precej gesel dopolniti s podatki, pomembnimi za Slo-

Splošni religijski leksikon lahko naročite že pred izidom in prihranite kar 20 ali 25 !

Svoje naročilo oddajte na naročilnici ali nam ga sporočite z dopisnico

(Modrijan založba, d. o. o., Poljanska cesta 15, p. p. 2004, 1001 Ljubljana),

telefonsko (01/236 46 00), po faksu (01/236 46 01), po e-pošti

([email protected]) ali prek interneta (www.modrijan.si).

Če želite o knjigi vedeti več, vas vabimo, da nas pokličete ali nam pišete.

Prevod: Miro Bajt, Bogdan Gradišnik, dr. Maja Breznik

Dodatna gesla: Drago Bajt, dr. Mari Jože Osredkar, dr. Janez Juhant

Urednika: Drago Bajt, Marta Kocjan - Barle

Strokovni sodelavci: dr. Mari Jože Osredkar, dr. Terezija Snežna Večko, Igor Kafol, Bronislava Aubelj, Aleš Učakar

Fotografije: Marjan Smerke, Družina, Album slovenskih književnikov, Nadškofi jski arhiv, Semeniška knjižnica, Mohorjeva družba idr.

Zemljevidi: mag. Mateja Rihtaršič

Likovno-grafična podoba: Matej Zorec (oblikovanje) in Branka Smodiš (oprema)

Igor Kafol, Branka Mirjanić

Hrvaško-slovenski in slovensko-hrvaški slovarUredil Igor Kafol

Marko Snoj

Slovenski etimološki slovarDopolnjena izdaja

568 strani100 × 170 mmpoltrda vezavaISBN 961-241-093-3

29,00 € (6950 SIT)


46,00 € (11.023 SIT)

Obojestranski sodobni slo-var ima več kot 40 tisoč iz-točnic (v vsakem delu pri-bližno 20 tisoč iztočnic), ki so skrbno izbrane glede na pogostnost in dejansko živo rabo. Tako je bila pri izboru hrvaškega besedja upošte-vana najsodobnejša hrva-ška norma, hkrati pa tudi dejanska raba v živem knjiž-nem jeziku.

Slovar je namenjen vsako-mur, kogar zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako dru ga-če, od kod so v slovenščino prišle besede referendum, interpelacija, invazija in ka-teri so njihovi pomeni. Za-snovan je kot jezikovni pri-ročnik, ki pojasnjuje, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so pr-votno pomenile. Za vsako geselsko iztočnico je nave-deno stoletje, v katerem je bila določena beseda prvič

Kdo je kdo v antikiMitologija, zgodovina, umetnostIzvirnik Vladeta Janković, prevod Višnja Fičor, Seta Knop in Saša Sotošek, priredba Bronislava Aubelj


41,50 € (9945 SIT)

Knjiga je prevod in priredba leksikona Imenik klasične starine. Mitologija, istorija, umetnost Vladeta Jankovi-ća. V njej je nanizanih več kot 900 osebnosti iz mito-logije, zgodovine in umet-nosti antičnega sveta, ki so ohranile vitalnost do današ-njih dni: bogovi in junaki, državniki in vojskovodje, fi-lozofi in znanstveniki, knji-ževniki in umetniki, pa tudi usodne ženske, posebneži ter druge zanimive osebno-sti. Zasnovana je kot prva, nujna pomoč pri srečanju z

zapisana v kakem sloven-skem besedilu (podatek, ki ga v prvi izdaji ni bilo).

H geslom iz prve izdaje (1997) je dodanih več kot 800 geselskih člankov, pri če mer so upoštevane novej-še etimološke razlage, pri tuj kah pa je naveden vsaj okvirni pomen. Knjiga je ta-ko od prve izdaje obsežnej-ša za 122 strani in vsebuje več kot 9000 gesel in 30 ti-soč najpogostejših sloven-skih besed.

neznanimi ali manj znani-mi imeni iz starega grškega in rimskega sveta. Odliku-jejo jo posrečena zasnova, zgoščenost opisov in ra-zumljive definicije. Besedi-lo spremlja približno 200 barvnih in črno-belih foto-grafij antičnih ter renesan-čnih in poznejših umetnin. Dodani so še podatki o pre-vodih in prevajalcih antič-nih književnih del, nekaj te-matskih preglednic, seznam literature uporabnih splet-nih strani ter izčrpno imen-sko in stvarno kazalo.

Brez zadreg bodisi na turisti~nem ali poslovnem obisku

pri sosedih!

Geselski članki so kvalitet-no in ne glede na manjši obseg slovarja tudi bogato obdelani, poudarek je prav tako na primernem izboru frazeologije, zlasti takrat ko se le-ta v sicer tako bližnje-sorodstvenih jezikih razli-kuje. Zato bodo lahko po njem segli tudi malo zahtev-nejši uporabniki.

PREDNAROČILO – do 15. novembra 2007

iztočnice in geselskega član-ka; zapisali naglas in izgo-vor ter preuredili grafično podobo. Prilagoditev sloven-skemu bralcu je terjala tudi jezikovna, predvsem pa pra-vopisna podoba zapisov poj-mov in imen, npr. iz Indije, Perzije ali arab skih dežel, ki se ravnajo po uveljavljenem slovenskem pravopisu ter stro kovni (filozofski, zgodo-vinski) literaturi; enako velja

za zapise imen zgodovin-skih oseb (papežev, vladar-jev, filo zofov). Tako je Splo-šni religijski leksikon dobil prijazno in popolnejšo po-dobo, ki bo zahtevnemu slo-venskemu bralcu ponudila veliko tega, kar naj bi vedel o svetovnih religijah, njiho-vem pomenu v zgodovini in njihovem vplivu na vsa pod-ročja človekovega življenja, posebej na Slovenskem.

vence; popraviti številne opa-žene stvarne napake, ki se zaradi teh ali onih raz logov kljub skrbnosti rade pojavi-jo v tovrstnih delih; izločiti

ok. 130 ilustracij iz izvirni-ka in dodati več kot 160 slo-venskih novih ali primernej-ših. Ob dobri osnovi si je bilo mogoče privoščiti še neka-

tere druge izboljšave in do-delave: sodelavci so dodali več kot 460 splošnih gesel, za katera so med delom opa-zili, da so se v izvirniku iz-muznila, zlasti na pod ročju likovne in glasbene umet-nosti, tudi splošne cerkvene zgodovine in pravoslavja; raz širili so mrežo medseboj-nih povezav (večje število vo dilk in kazalk); posodo-bili leksikografsko po dobo



www.modrijan.si


Najhitreje do ideje 17www.modrijan.si


Nova spletna knjigarna Založbe Modrijan

Novo, sodobno, bogato in vedno živo – www.modrijan.si

Nedvomno je knjige najpri-jetneje nakupovati v knji-garni, še posebno če ima na voljo miren in tih kotiček, kjer se lahko z izbrano knji-go usedemo in jo bodisi

samo prelistamo bodisi po-drobneje pregledamo, ali res vsebuje vse, kar obljub-ljajo reklamna sporočila, re-cenzi je v časopisih ali pripo-ročila prijateljev. A pot do

takšnih knjigarn je za mar-sikaterega ljubitelja knjig brž kone predolga. Tudi na-kup prek telefonske proda-je, oglasov in številnih po-nudb, ki nam trpajo poštne

Ste v zadnjem mesecu kaj brskali po internetu? Ste morda pobrskali tudi po spletnih straneh naše založbe? Potem ste gotovo opazili, da ne dremljejo več! Založba še stoji ter pridno ustvarja in bogati svoj program! To pomlad je poslala v svet nove spletne strani s sodobno spletno knjigarno.Poiščite knjige in jih prelistajte, preverite, ali je katera na voljo po ugodnejši ceni, naročite se na e-novice, raziskujte šolski portal … In če vas še kaj zanima, pokličite ali povprašajte prek e-kontaktov.

nabiralnike, za marsikoga ni najprijaznejši način.

Prednosti e-nakupovanja knjig

Glede na to, da ima več kot 50 odstotkov slovenskih go-spodinjstev dostop do inter-neta, se zdi presenetljivo, da prek spleta kupuje samo 8 odstotkov Slovencev. E-na-ku povanje, zlasti določenih izdelkov in storitev, ima šte-vilne prednosti pred kupova-njem v trgovinah. To še pose-bej velja za knjige: v mnogih spletnih knjigarnah je mo-goče knjigo prelistati in pre-brati vsaj nekaj strani; tako je tveganje, da bomo morali knjigo po nakupu nezado-voljni vrniti, manjše kot na primer pri nakupu oblačil. Poleg tega tako bogate bere

knjig »na enem mestu« ne more ponuditi še tako do-bro založena knjigarna. Pri brskanju po spletnih knjigar-nah cene knjig laže primer-jamo med seboj kot v knji-garni. Prav mogoče je, da bomo za knjigo odšteli mno-go manj, saj ponudniki svo-je knjige prek spleta pogo-sto prodajajo s popusti. Ko v spletni knjigarni zasledimo zanimivo knjigo, lahko pri priči »skočimo« še drugam, si na primer ogledamo izvir-nik, preberemo intervju z avtorjem v katerem od splet-nih časopisov, o knjigi prek e-pošte pokramljamo s pri-jateljem … Skratka, nakup knjige v spletni knjigarni je mnogokrat varnejši in teht-nejši, saj si lahko pred odlo-čitvijo zanj vzamemo več časa. Lahko pa si stran z iz-

brano knjigo natisnemo ali si podatke o njej zabeleži-mo, kupimo pa jo ob prvi priložnosti v knjigarni ali jo naročimo po telefonu.

Najhitreje do ideje

»Knjiga je najlepše darilo,« poudarjamo zlasti v času ob-darovanj, kot je božični in no-voletni čas. Kaj brati, se spra-šujemo na pragu poletja, ko se odpravljamo na počitnice – dopustniške dni brez do-bre knjige si je težko pred-stavljati. Najhitrejša pot do ideje, kaj kupiti za darilo ali počitniško branje, je nedvo-mno spletna knjigarna. Ker omogoča tehtnejši razmislek, lahko tudi prihra nimo, saj je skrb, da bomo zaradi gneče ali naglice opra vili nepremiš-ljen nakup, po polnoma odveč.

Po podatkih Eurostata je v zadnjem trimesečju leta 2006 vsak teden uporabljalo internet 54 % prebivalcev EU25 v starosti 10–74 let. Slovenci smo se odrezali z 51 % tedenskih uporabnikov (2005: 47 %). Po dostopu do izobraževalnih institucij (prijava, študijska gradiva) smo bili Slovenci z 10 % celo nad povprečjem EU25 (8 %), prav tako presegamo povprečje glede dostopa gospodinjstev do interneta – pri nas ga ima 54 % gospodinjstev (EU25 52 %) – in zlasti glede mobilnega dostopa (Slovenija 24 %, EU25 6 %).

Raba interneta v Sloveniji torej vztrajno narašča: uporabljamo ga za zabavo (glasba, računalniške igrice ipd.) in spoznavanje ljudi, za izobraževanje, iskanje najrazličnejših podatkov v leksikonih, slovarjih in enciklopedijah. Na spletu beremo časopise, iščemo upravne informacije, oddajamo obrazce … Nekoliko manj zaupljivi smo do finančnih storitev, saj nas z e-bankami posluje le 32 % (EU25 38 %).

Prav značilna slovenska nezaupljivost nas je najbrž potisnila globoko pod povprečje gle-de e-nakupovanja. Dnevnik je pred kratkim poročal, da prek spleta nakupuje samo 8 % Slovencev (za primerjavo: Švedi 39 %, Nemci in Britanci 38 %).

Odslej lahko »iz naslanjača« kupujete tudi Modrijanove knjige.

Vabljeni v spletno knjigarno www.modrijan.si.


Zgodovina – glasnica davnine18Najbolj brana slovenska zgodovina od osamosvojitve naprej – že tretja izdaja

Peter Vodopivec

Od Pohlinove slovnice do samostojne državeSlovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja

Tretja izdaja

Knjiga, ki temelji na najnovejših spoznanjih sodobnega zgodovinopisja, prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narodnega gibanja do osamosvojitve. V začetku druge polovice 18. stoletja je Marko Pohlin v Kraynski grammatiki sodeželane prvič glasno pozval, naj se ne sramujejo svojega jezika, ki je prav tako imeniten kot jeziki velikih narodov, konec 20. stoletja pa smo Slovenci dobili svojo državo. V dveh stoletjih, ki ločita oba dogodka, smo bili državljani treh večnarodnih držav – in vse tri so izginile s političnega zemljevida. Iz pretežno kmečkega ljudstva smo se oblikovali v razvito narodno skupnost, čeprav so nas od začetka političnega življenja nespravljivo in tragično delile meje in ideologije, strankarske ozkosti in kratkovidne predstave o narodnih koristih.

To delo v eni knjigi povzema glavne težnje in tokove novejše slovenske zgodovine.

O nesporazumih med zgodovino in zgodovinarjiBesedilo: dr. Peter VodopivecFoto: Igor Modic»Zgodovine ni, so samo zgodovinarji,« je v tridesetih letih preteklega stoletja zapisal znameniti francoski zgodovinar Lucien Febvre. Zgodovine ni, ker ni preteklosti. Preteklosti tedaj, ko mine, pač enkrat za vselej ni več. Zato naj bi po Febvru ne bilo preteklosti, ki bi oblikovala zgodovinarja, bil naj bi le zgodovinar, ki bi z vidika in za potrebe svojega časa na novo »ustvarjal« in »upodabljal« preteklost.

Febvra seveda ne smemo ra-zumeti povsem dobesedno: kot izvrsten zgodovinar se je dobro zavedal, da med preteklostjo in sodobnostjo pogosto ni prave meje. Da včerajšnji svet naših dedov in pradedov vedno znova traja v danes in bolj živi v nas samih in naši okolici,

kot se tega zavedamo in smo si pripravljeni priznati. Febvre je z mislijo, da zgo-dovine, ko je enkrat minila, dokončno ni več, želel opo-zoriti le, da tistega, kar se je zgodilo, ni mogoče nikoli v celoti obnoviti in da se, ko se obračamo k zgodovini, vedno srečujemo le s priče-

vanji, z izročilom in dedišči-no. Svet, ki je bil, nam je na ta način dostopen le po de-lih: spoznavamo ga prek za-pisov in ostankov, ki največ-krat sploh niso namenjeni nam. Z njim stopamo v stik prek pričevanj, ki so zdaj bolj, zdaj manj osebna, toč-na in avtentična. Odkrivamo ga s pomočjo sporočil, ki so se tako ali drugače zapisala v nikoli enoten, a vendar po-vsod prisoten individualni in »kolektivni« spomin. Pri tem je zgodovine v vseh ob-dobjih – bolj oddaljenih in bližnjih – nesporno več, kot smo je sposobni dojeti in popisati. Ali torej v tej luči sploh kdaj, tudi tedaj ko mislimo, da smo se pribli-

žali tistemu, kar »se je res zgodilo«, vidimo »pravo zgo-dovino«? Ali pa ni morda res, da se vedno znova obra-čamo le k tistemu delu ali tisti podobi preteklosti, ki ustre za naši sliki sodob nega sveta in si torej v prvi vrsti ogledujemo sebe v zgodo-vinskem zrcalu?

Dandanes o tem, da zgodo-vine tudi najboljši razisko-valci preteklosti ne morejo avtentično in resnično celo-vito »obnoviti«, ni več dvo-ma: že nekaj časa je jasno, da je preteklost mogoče le deloma in nepopolno spo-znati in si zato vsaka gene-racija, vsak prostor in vsak čas na novo oblikujejo svoj pogled na zgodovino. To se-veda nikakor ne pomeni, da zgodovinopisje kot stroka, ki se ukvarja z raziskovanjem preteklosti, nima strogo opre deljenih pravil, nedvo-umno določenih raziskoval-nih postopkov ali svoje stro-kovne etike. Toda podatki,

ki jih odkriva zgodovinar, so sami zase le skelet, nji-hovo smiselno povezovanje v dejstva in dejstev v pripo-ved pa je rezultat zgodovi-narjevega poznavanja in ra-zumevanja obravnavanega časa ter njegove strokovne in intelektualne odgovor no-

sti. Zgodovina je akumula-tivna veda: čim širše je razi-skovalčevo obzorje, tem kom pleksnejši je njegov po-gled na konkretni zgodo-vinski pojav. Kar zadeva in-telektualno neodvisnost, pa seveda ni pri zgodovini stvar nič drugačna kot pri

632 strani155 × 235 mmtrda vezavaISBN 978-961-241-130-5

37,50 € (8987 SIT)

Zgodovinar Peter Vodopivec (1946) se je študijsko izpo-polnjeval v Franciji in ZDA, bil gostujoči profesor v tujini in redni profesor za občo zgodovino 18. in 19. stoletja na Filozofski fakulteti v Ljub-ljani. Zdaj je znanstveni svetnik na Inštitutu za no-

Peter Vodopivec

vejšo zgodovino v Ljubljani. Posebej se posveča zgodovi-ni meščanstva, gospodarski in socialni zgodovini, vlogi zgo dovinopisja ter franco-sko-slovenskim stikom. Je do bitnik francoskega odli-kovanja vitez akademskih palm.



www.modrijan.si


Zgodovina – glasnica davnine 19www.modrijan.si


dru gih vedah ali znanostih: bolj kot je strokovnjak čust-veno (ali politično) ujet v čas, ki ga živi, težje se dvig-ne v višave, ki mu odpirajo široke in neobremenjene perspektive.

Teh pri zgodovinarjevem soočanju s preteklostjo ne za mejujejo le vse preveč-krat toga osebna politična in ideološka stališča, tem-več – kot nekoliko paradok-salno, a vendar prepričljivo opozarja Igor Grdina – tudi težnje po konstituiranju zgo-dovinopisja v »strogo zna-nost«, ki naj bi racionalno in vzročno-posledično – po zgledu »pravih znanosti« – razlagala pretekle tokove in dogodke. Prizadevanja po ra zumevanju, razlaganju in razumski ureditvi pretekle-ga sveta, ki težijo k inter-pretiranju in predstavljanju zgo dovine v skladu z vsako-kratnimi družbenimi pred-stavami in teorijami, pre -prosto pozabljajo, da je zgodovina ne le rezultat zaved nega in razumnega, tem več tudi nezavednega in iracionalnega, in da se – kot je že pred desetletji zapisal Jean Paul Sartre – »dogaja, ne da bi se poznala«. Člove-ška zgo dovina na ta način ni zavezana nekakšnim ob-čeveljavnim, racionalno ugo-tovljivim družbenim »zako-nitostim«, ki jih je mogoče razložiti z vsakokratnimi, priljubljenimi ali uveljavlje-nimi družbenimi in razvoj-nimi obrazci, temveč splet zelo različnih in protislovnih razmer, odnosov, ravnanj in okoliščin, ki jih poskušajo raziskovalci in razlagalci pre teklosti prepogosto na silo osmisliti z reduktivnimi ter politično aktualiziranimi komentarji in razlagami.

Soočanje z zgodovino je lahko v tej luči trajneje pre-pričljivo le, če je neke vrste nikoli končan pogovor s pre-teklimi ljudmi in svetovi, ki je – kot pravi ameriški zgo-dovinar Hayden White – od-prt za najrazličnejše inter-pretacije in interpretacijske strategije, hkrati pa sposo-ben seči pod zunanjo povr-šino ter zaznati raznolik in neredko protisloven življenj-ski utrip minule stvarnosti. Raziskovanje in pisanje zgo-dovine je zato, če si še en-krat pomagamo z Igorjem Grdino, »od nekdaj in ved-no znova osebno in avtor-sko dejanje«. Razlike v po-gledih na preteklost in v vred notenju tistega, kar se je zgodilo, so samo po sebi razumljiv in neizogiben re-zultat nazorsko in politično pluralnih okolij, v katerih živimo, skrajne ocene pre-teklih dob in dogodkov pa plod nepripravljenosti ali nesposobnosti ocenjevalcev, da bi presegli pretekle in so-dobne ideološke ter politi-čne delitve. V prvem in dru-gem primeru lahko odpira pot k zbliževanju stališč in predstav le stvarna in argu-mentirana strokovna raz-prava. Prav argumentiranih strokovnih razprav, ki bi te-žile h konkretizirani pri-merjavi in kritičnemu so -očanju različnih pogledov, pa v slovenskem zgodovino-pisju sko raj ni. Nasprotno: zadnje čase je zopet na po-hodu izključujoče politično etiketiranje, ki se v zavrača-nju nacionalno manj vzne-senih in kritičnejših kole-gov ne izogiba tudi že celo skoraj pozabljenim ozna-kam o »nacio nalnem rene-gatstvu«, se pra vi o narod-nem odpadništvu.

Knjiga je prikaz življenjske poti slovenskega generala in vojaškega zgodovinarja La da Ambrožiča - Novljana. Novljanovemu sinu, novi-narju Ladu Ambrožiču ml., je uspelo tenkočutno strniti očetove spomine v obliki prvoosebne pripovedi, ki se mestoma prepleta s priče-vanji njegovih soborcev in

Jak Koprivc

Generalov let


17,00 € (4074 SIT)

V knjigi, ki jo je podlagi po-govora napisal samostojni novinar Jak Koprivc (1939), se Ivan Dolničar razkriva kot tenkočutni partizanski komisar, pozneje poveljnik in visoki oficir Jugoslovan-ske ljudske armade ter kot preudaren predsednik bor-čevske organizacije. Brez ole pšav popisuje težka voj-na in povojna leta, spor s Sta linom, sumničenja in ob-račune v lastnih vrstah ter

generalske zdrahe v vrhu jugoslovanske armade. Pri tem se ne izogiba osebni iz-povedi o težkih trenutkih v lastni družini. Knjiga se kon-ča s prelomnimi procesi, ki so se odvijali v času sloven-ske osamosvojitve.

Mitja FerencKočevska – pusta in praznaNemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev


41,50 € (9945 SIT)

Monografija zgodovinarja dr. Mitje Ferenca (1960), pre davatelja na Oddelku za zgodovino Filozofske fa kul-tete v Ljubljani, je prva po-drobna analiza tragične uso-de Kočevske po odselitvi ve činskega nemškega pre bi-valstva. Prikazuje namene in ukrepe okupacijskih in partizanskih oblasti v času štiriletne vojne ter povojne oblasti v letih 1945–1956.

Iz pozabe prikliče usode na-sprotnikov narodnoosvobo-

dilnega gibanja, taborišča za vojne ujetnike in politi-čne zapornike, urejanje dr-žavnega – socialističnega – tipa gospodarstva na za ple-njenih posestvih kočevskih Nemcev, prisilno koloniza-cijo, posebni režim na t. i. zaprtem območju ter usodo kulturne dediščine kočev-skih Nemcev.

–20 %33,20 € (7956 SIT)

vaš prihranek: 8,30 € (1989 SIT)

Alenka Auersperger

Iskalci gralaPoskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji

376 strani170 × 235 mmtrda vezavaISBN 961-6465-83-X

41,50 € (9945 SIT)

V novih razmerah v Evropi po padcu berlinskega zidu in osamosvojitvi Slovenije so Nemci, ki so nekoč živeli pri nas, ponovno poskusili pridobiti status manjšine. Med njimi so bili dejavni predvsem kočevski Nemci, ki so podporo poiskali v Av-striji in Nemčiji ter pri posa-meznih Kočevarjih iz ZDA.

Alenka Auersperger (1942) že več let preučuje proble-

matiko kočevskih Nemcev. Svoja spoznanja je strnila v delu, v katerem se pripo vedi posameznih ljudi, zgodovi-na ter družbena in politična sedanjost zlijejo v celovito podobo njihovega položaja nekoč in danes.

prijateljev, dokumentarno vrednost pa ji daje več kot dvesto fotografij iz bogate Novljanove fototeke in dru-gih virov.

Lado Ambrožič ml.

Novljanovo stoletje1908–2004Druga izdaja


17,00 € (4074 SIT)


Zgodovina - glasnica davnine20Izgubljeni pogledi/Lost SightsLjubljana nekoč in danes/Ljubljana of Yore and Today

Avtor Ivo Vraničar, fotografije in reprodukcije Sarah Bervar in Sašo Kovačič, prevod v angleščino Maja Kraigher

Ivo Vraničar, muzejski sve-tovalec in vodja fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, je iz zbirke fotografij o Ljubljani, ki jih hrani MNZS, izbral 118 najzanimivejših posnet-kov. Fotografije so iz prve polovice 20. stoletja in spa-dajo v fotografski fond časo-pisa Slovenec. Muzejska fo-

Franc Fabec, Dejan Vončina

Slovenska odporniška fotografija 1941–1945


49,00 € (11.742 SIT)

Monografija razkriva bogat fond slovenske odporniške fotografije, ki tako po obse-gu kot kakovosti dosega vr-hunsko svetovno fotografijo druge svetovne vojne. Izbor najboljših posnetkov zaje-ma ilegalno, partizansko in

Tone Ferenc

Dies iraeČetniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943

688 strani160 × 235 mmtrda vezavaISBN 961-6465-02-333,00 € (7908 SIT)

Knjiga prikazuje usodo čet-nikov in vaških stražarjev, delovanje partizanskega sod-stva v obdobju pred kapitu-lacijo Italije in po njej ter vključuje zunajsodne obra-čune s protirevolucionar-nim taborom. Zgodovinar Tone Ferenc (1927–2003) je v njej objavil veliko arhiv-

Blaž Vurnik

Med Marxom in punkomVloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1980–1990)


29,00 € (6950 SIT)

Zgodovinar Blaž Vurnik (1972) razkriva nekatere po-sebnosti osemdesetih let 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav nima namena ustvar-jati iluzije, da je bil to čas ZSMS, bi bilo brez nje to de-setletje povsem drugačno.

ZSMS je prehodila pot od marksizma in samouprav-ljanja do povezovanja z novi-mi družbenimi gibanji (mi-

Miran Pavlin

Ljubljana 1941Pričevanje fotoreporterja


29,00 € (6950 SIT)

Miran Pavlin (1920) je kot sodelavec dnevnika Jutro fotografiral ljubljanski vsak-dan v prelomnem dogaja-nju pred drugo svetovno vojno in med njo ter si v dnevnik beležil svoje vide-nje dogodkov. Priča je bil sre čanjem najvišjih uradnih predstavnikov predvojne slo venske civilne in cerkve-ne oblasti z okupatorskimi vojaškimi in političnimi ve-ljaki.

–30 %20,30 € (4865 SIT)


Mateja Režek

Med resničnostjo in iluzijoSlovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem (1948–1958)


20,50 € (4913 SIT)

Monografija zgodovinarke Mateje Režek (1970) obrav-nava eno od doslej skoraj neraziskanih obdobij v slo-venski politični zgodovini. Prikazuje miselno preobra-zbo jugoslovanskega vod-stva, najprej zmedenost in dvome, ki jih je vnesel In-formbiro, po spoznanju, da je razkol dokončen, pa ideo-loška iskanja, ki niso po-vzročila nič manjše zmede

–30 %14,35 € (3439 SIT)


rovniška, ekološka, duhovna gibanja, punk …). V politiko osemdesetih se je vključila kot zrela politična sila, če-prav ji to ni bilo priznano vse do volitev spomladi 1990. Glavni akterji te politi-ke so bili Igor Bavčar, Janez Janša in Srečo Kirn, sledili pa so jim še Tone An derlič, Vika Potočnik, Jožef Školč, Zoran Thaler, Gregor Golo-bič in drugi.

Po šestdesetih letih avtor svoja doživetja v knjižni ob-liki primerja s takratnimi časopisnimi članki ter z dnev nikom vrhovnega po-veljstva italijanskih oboro-ženih sil. Delo opisuje naj-težje obdobje v življenju Ljubljane skozi oči kritič-nega opazovalca in ima po-sebno vrednost tudi zaradi avtorjevih dokumentarnih fotografij, med katerimi so nekatere objavljene prvič.

kot spor z Informbirojem. V monografiji je razvidna protislovnost slovenske in jugoslovanske socialistične družbe: navidezna želja po reformah, sklicevanje na na-prednost nasproti partijski konservativnosti, razglaša-nje demokratičnosti naspro-ti zategovanju vzvodov ob-lasti – lastnosti, ki so se v političnem sistemu kazale vse do razpada države.

tudi urbano fotogra fijo ter prizore iz sklepnih bojev v zamejstvu. Re pro dukcije 270 fotografij, ki so s spremnim besedilom postavljene v zgo dovinski in socialni ok-vir, zaživijo kot izjemen do-kument časa.

tografa pa sta večini črno--belih posnetkov dodala današnjo barvno različico, posneto z istega mesta in zornega kota. Nastala je za-nimiva primerjava starih in novih podob Ljubljane. Med fotografijami so tudi take, ki danes nimajo več primerja-ve, saj so na njih dogodki in stavbe, ki jih ni več.

216 strani240 × 310 mmtrda vezavadvojezična izdajaISBN 961-91040-9-9

21,00 € (5032 SIT)

skega gradiva republiškega sekretariata za notranje za-deve, ki je bilo več desetletij nedostopno, in razkril tra-gičnost politično razceplje-nega slovenskega naroda, živečega na Dolenjskem in Notranjskem. Osnovnemu besedilu je dodan seznam žrtev.



www.modrijan.si

–30 %20,30 € (4865 SIT)



Znanost, ki spreminja svet 21www.modrijan.si


Janez Strnad

EinsteinZakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi?


20,50 € (4913 SIT)

Menite, da je fizika vznemir-ljiva? Da so fiziki zanimive, samosvoje, že kar ekscen-trične osebnosti? Da spre-minjajo svet? Prav imate! In o tem vas ne bo prepričal samo Albert Einstein.

Stoletnico objave njego vih najpomembnejših člankov in mednarodno leto fizi ke

2005 je založba obe le žila z izdajo monumentalnega de-la o Albertu Einsteinu. Fizik Ja nez Strnad (1934), ki se s po sebnim veseljem posveča zlasti zgodo vini fizike, je svoja raziskovanja Ein stei-novega živ lje nja in dela str-nil v knjigi Einstein. Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi?

Življenjepis spremlja Ein-steinovo burno življenje in razkriva njegov odnos do najbližjih. Osvetljuje njego-va stališča do Boga, judov-stva, vojne in znanstvenih »tekmecev«, ki so nemalo-krat razburkala javnost. Pri tem ne obide zasebnih in družbenih dilem, s katerimi se je soočal. Bralcu ponuja

Janez Strnad

Fiziki Zbirka treh knjig Fiziki vsebuje zgodbe o 67 znamenitih fizikih, astronomih in astrofizikih. Avtorju je uspelo poljudno in berljivo preplesti usode in zanimivosti iz življenja znanstvenikov z njihovimi znanstvenimi dosežki in družbenimi razmerami njihovega časa.

228 strani160 × 235 mmbroširanoISBN 961-6357-33-6

14,50 € (3475 SIT)

Leonardo da Vinci • Nikolaj Kopernik • Robert Hooke • Alessandro Volta • Jožef Stefan •

Ernst Mach • Ludwig Boltzmann • Albert Einstein • Otto Hahn • Lise Meitner • Fritz Strassmann •

Otto Robert Frisch • Enrico Fermi • Leo Szilard • Robert Oppenheimer • Wolfgang Pauli • Paul Dirac

• John Bardeen • Murray Gell-Mann • Edwin Hubble

–30 %10,15 € (2432 SIT)



14,50 € (3475 SIT)

Aristotel • Arhimed • René Descartes • Cristyan Huygens • Evangelista Torricelli •

Blaise Pascal • Robert Boyle • Joseph Luis Gay-Lussac • Joseph Priestly •

Carl Wilhelm Scheele • Antoine Laurent Lavoisier • Edward Teller • Fred Hoyle • John Stewart Bell •

Steven Weinberg • Niels Bohr • Werner Heisenberg • Albert Einstein

–30 %10,15 € (2432 SIT)



20,00 € (4793 SIT)

Tycho Brahe • Giovanni Domenico Cassini • Ole Rømer • Gottfried Wilhelm Leibniz •

Isaac Newton • James Bradley • Thomas Young • Hans Christian Ørsted • André-Marie Ampère •

Augustin Fresnel • Joseph Fraunhofer • Christian Doppler • Jean Leon Foucault •

Armand Hyppolite Fizeau • Albert Abraham Michelson • Hendrik Antoon Lorentz •

Henri Poincaré • Heinrich Hertz • Philipp Lenard • Robert Andrews Millikan • Wilhelm Wien •

Jean Baptiste Perrin • Marian Smoluchowski • Johannes Stark • Max Abraham • Max von Laue • Paul Ehrenfest • Max Born • Arthur Holly Compton

• Hans Bethe

–30 %14,00 € (3355 SIT)


* Prva dva dela, ki sta izšla leta 1995 oziroma 1998, sta razprodana.

Tomaž Zwitter

Pot skozi vesoljeIlustracije Darko Simeršek


16,70 € (4002 SIT)

Knjiga Tomaža Zwittra (1961), izrednega profesor-ja za astrofiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, je pregled zgodo-vinskih začetkov razumeva-nja vesolja in sodobnih iz-sledkov o vesolju: o Osončju in drugih planetnih siste-mih, rojstvu in življenju zvezd, naši in drugih galak-

sijah, nastanku in razvoju vesolja. Na poti skozi veso-lje nas spremljajo prijetno berljivo besedilo in številne zanimive ponazoritve.

možnost, da najde odgovor na vprašanje, ki si ga je Ein-stein sam zastavil: »Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi?«

Prihodnost me nikoli ne skrbi. Tako ali tako prehitro pride. (Albert Einstein)

3. del* 4. del 5. del


Anti~na knji`nica22

Mednarodno ugledna revi-ja, ki jo je Conte ustanovil leta 1978, ima nepoetičen in skoraj medicinsko eksakten naslov Materiali e discussio-ni per l’analisi dei testi clas-sici. Za naslovom, ki obeta suhoparne »empirične« ana-lize, pa se skriva vznemirlji-va sinteza med tradicional-no filologijo in teoretskim modernizmom. V Italiji, ki v literarni vedi skoraj ni po-znala pozitivizma nemške-ga tipa (ta je tudi slovensko klasično filologijo usmilje-no obšel), je bilo tako mi ro-lju bno sintezo možno ures-

Podzavest govori latinskoDr. Marko Marinčič

Povod tega članka je intervju, ki je pred kratkim izšel v italijanskem časopisu La Repubblica. Novinar se je po komentar o vroči temi, ponovnem uvajanju latinščine v katoliško liturgijo, odpravil h Gian Biagiu Conteju, profesorju latinske književnosti na elitni Scuola normale superiore v Pisi. Pravzaprav nenavadna izbira; morda so Conteja obiskali kot enega redkih evropskih klasičnih filologov s svetovnim slovesom? Ali pa preprosto zato, ker ga tudi širše italijansko bralstvo pozna po novem latinskem slovarju, Zgodovini latinske književnosti, mlajši pa tudi po gimnazijskih učbenikih? »Vprašajmo tistega profesorja latinščine, kako že ...?« Toda sogovornik je razočaral. Izzivalna vprašanja o vatikanski latinščini, evropski ustavi in novih renesansah so ga pustila nenavadno hladnega. Kaj drugega pričakovati od pragmatičnega raziskovalca besedil, ki je vedno trdil, da ga teorija ne zanima in da je zadovoljen s poklicem filologa?

ničiti: okrog revije so se zbrali nekateri najprodor-nejši latinisti in grecisti sta-rejše in (ta kratne) mlajše generacije.

Ker je Conte že v sedemde-setih letih odkrito simpati-ziral s strukturalizmom in postmoderno literarno teo-rijo, so njegovo asketsko pri-seganje na garaško delo z besedili številni razumeli kot pozo. Zato so bili pretre-seni, ko je pred nekaj leti iz-dal nov latinski slovar, kma-lu zatem pa še razpravo o sublimnem v Vergilijevem

slogu. Za teoretike med filo-logi, za poklicne in nepo-klicne strukturaliste, narato-loge in dekonstruktorje to ni bilo le presenečenje, tem-več tudi razočaranje. Toda njegovi Zgodovini latinske književnosti, ki je bila v de-setletju po izidu prevedena v več jezikov, vsi priznavajo izreden razpon: enako učin-kovito cilja na akademskega strokovnjaka in nekoliko bolj zainteresiranega ljubi-telja. Faktografije je na sko-raj 1000 straneh sorazmer-no malo, primes teoretske refleksije je komaj čutiti,

ker se ne kaže v hermetični terminologiji, temveč pred-vsem v interpretovem kri-tičnem samoobvladovanju. Knjiga vse omenjene tipe bral cev že ob prvem stiku prepriča, da ukvarjanje z la-tinsko literaturo ni nujno pove zano s snobističnim zbi ranjem starin in z apolo-getskim »hvaljenjem prete-klih dni«. Prepriča, da je Ver-gilija in Petronija vredno brati, in da je tisti, ki ne ra-zume njunega jezika, pri-krajšan za velika doživetja.

Toda vrnimo se še za hip k temi intervjuja, k obujanju mrtvega jezika. Conte je v tem pogledu ravnodušno za-držan; namigne, da gre za »protireformacijski« ukrep, ki morda izvira iz strahu in zgovorno sovpada z upa-dom branja Svetega pisma. Sovpada z upadom branja nasploh in najbrž niti posre-dno ne bo vplival na razšir-jenost znanja latinščine. Con tejeva zelo sodobno za-

snovana komentirana anto-logija latinskih besedil, ki je bila prvotno na 800 straneh namenjena klasičnemu lice-ju, se po bolonjski reformi univerzitetnih programov v skrajšani obliki, na 300 stra-neh, uporablja na univer-zah. Neprostovoljna udele-žba v bolonjski reformi ga jezi, a kljub temu dodaja, da novi pristopi k branju in in-terpretaciji teh besedil, tudi antropološki pristopi, ki te-meljijo na medkulturni pri-merjavi, omogočajo bolj po-globljen stik z antično kul-turo. Kljub nespodbudnim »prehodnim pojavom« res-

nična slika ni tako slaba, kot se na prvi pogled zdi: kla siki se tudi več kot dobro prodajajo.

Če bi imela Repubblica več sreče, bi naletela na bojevi-tega antiklerikalca, ki bi se kot latinist, predstavnik »ogro žene vrste«, nad cerk-venimi jezikovnopolitični-mi ukrepi odkrito zgražal. Ratzingerja bi očrnil kot Da-najca, ki slabo skriva »sred-njeveško« vsebino svojih darov in s preračunljivimi nameni prodira skozi mest-ne okope laicizma; tem manj razlogov za veselje, če je nje-gov pohod vnaprej obsojen na neuspeh – če torej ni oble-govalec, temveč se nebog-ljeno zapira za okope. Je še kaj hujšega za meščansko-liberalnega klasika, kot da se znajde na potapljajoči se ladji, obkrožen s skupinico prelatov, ki pretiravajo s ko-njunktivom in po nemar-nem izgovarjajo »Čičerono-vo« ime? Dileme ni: boljša je herojska smrt v duhu rim-skih republikancev. Tudi Ka-tonu je »ugajala poražena stvar«. (V nenavadno podob-nem duhu je nedavno raz-mišljal kritik institucional-nega katolištva Vinko Ošlak, ki namesto jezika ošabnih – svetih in posvetnih – impe-rijev ponuja esperanto kot jezik krotkih in zatiranih.)

Vidno vznemirjeni pa so tudi povsem neudeleženi laiki – žurnalisti, reporterji in njihovo občinstvo, pov-prečni potrošniki senzacij, ki doslej niti niso natančno vedeli, da Petronij ni bil škof in da katoliška maša skoraj nikoli ni latinska. Ti se nad dogajanjem zabavajo kot ne-prizadeti opazovalci. Ratzin-gerjeva ljubezen do vsega latinskega je zdaj opravljiva

novica z monarhičnega dvo-ra. Stvar je zelo preprosta: vla dar poslednje volivne monarhije ima pač svoje muhe, dvorjani pa se ukla-njajo, nekateri škripajoč z zob mi, drugi odmahujoč z roko, češ, ga bo že minilo. Toda nekateri razmišljajo naprej. Morda je latinski no-stalgik na papeškem presto-lu indic in znanilec nečesa pomembnejšega, nečesa, kar je samo na površini pove-zano s prizadevanjem za omem bo krščanskih kore-nin v evropski ustavi (priza-devanjem, ki, mimogrede, »ne lojalno« izključuje kla-

sično antiko in razsvetljen-stvo). Morda pontifeks pod krinko nostalgičnega tradi-cionalizma sledi duhu časa in išče svoji cerkvi nov zu-nanji izraz. Nemara je spo-znal (in v tem mu bo dal mar sikdo prav), da se je »aggior namento« v tem po-gledu ustavil nekje v zgod-njih sedemdesetih letih, v času filma Jesus Christ super-star, ko so dolgolasci s kita-ro pregnali s kora Bruckner-jevo latinsko mašo. Odreči se tekmi s popkulturo, tek-mi, ki je vnaprej izgubljena, je drzna, a najbrž edina ra-zumna poteza. Neki ameri-ški časopis je kot najbolj privlačno značilnost triden-tinske liturgije omenil »dra-matične premolke«.

Še zadnjič k intervjuju. Pre-teklost, ki je za skupno evrop sko identiteto določu-joča, Conte konvencionalno umesti v geografsko-duhov-ne koordinate Atene–Rim–Jeruzalem. »Evropa bi potre-bovala,« pravi, »ustanovitve-ni oz. prenovitveni mit (mito di rifondazione), ki bi deja-nju njenega rojstva dal višje dostojanstvo.« Toda ali take mitizacije res pomenijo vra-čanje starega? V resnici po-menijo samo vedno nova pre vrednotenja in prilastit-ve. Pričakovanje nove rene-sanse, tako Conte, temelji na napačni domnevi, da se zgodovina ciklično ponav-lja. »Ponavljanje« preteklo-sti ima prej obliko spirale. »Kaj je antika? Ali obstaja predmet, ki se imenuje ‘kla-sična antika’? Je mogoče podati absolutno definicijo njegovega bistva? Z drugi -mi besedami: ali obstaja tudi v ontološkem smislu in ne le v kronološkem? Mi-slim, da obstajajo samo po-samezne podobe, ki si jih je ustvarila vsaka doba po-sebej, da bi se sama defini-rala nasproti antiki ali da bi v njej našla zgle de ali kore-nine. Včasih je poveličeva-

Publij Ovidij Nazo

Rimski pesnik Publij Ovidij Nazo (43 pr. n. š.–18 n. š.) se je zapisal v svetovno literarno zgodo-vino tako s svojo poezijo kot s svojo pretresljivo usodo: na vrhuncu slave je bil namreč izgnan iz Rima v zakotne Tome ob Črnem morju, kjer je osamljen umrl, ne da bi se še kdaj vrnil v raz-košje rimske prestolnice. Danes vemo, da ga je cesar Avgust izgnal zaradi nekega nepojasnje-nega prekrška ( error) in zaradi radoživih in sladostrastnih ljubezenskih verzov (carmen), zlasti pesnitve Umetnost ljubezni. V njej deli ljubezenske nasvete in opozorila moškim in ženskam, kako osvojiti osebo, po kateri človek hrepeni, in kako njeno ljubezen ohraniti. Nekakšno nada-ljevanje Umetnosti je krajša pesnitev Zdravila za ljubezen: za tiste, ki so se po branju njegovih nasvetov preveč zapletli v ljubezenske mreže in potrebujejo pomoč, da prebolijo nesrečno ali preženejo neželeno lju bezen. Posebej ženskam pa je posvečena kratka (nedokončana), komaj sto verzov obsegajoča pesnitev Nega ženskega obraza, v kateri pesnik pripoveduje, kako so se ličile in negovale imenitne Rimljanke. Knjižica poleg petdesetih elegičnih distihov v latinščini in slovenščini vsebuje priročen koledar za leto 2007 in beležnico, radovednejše uporabnice pa se bodo lahko naučile uporabljati tudi rimski in večni koledar.

Vse tri pesnitve je prevedla Barbara Šega Čeh. Za Umetnost ljubezni (Modrijan, 2002), iz katere so izbrani verzi miniaturne različice, je leta 2003 prejela Sovretovo nagrado.


5,50 € (1318 SIT)

Zdravila za ljubezen

84 strani180 × 190 mmtrda vezavadvojezična izdajaISBN 961-6465-91-0

20,50 € (4913 SIT)

Nega ženskega obraza

144 strani118 × 203 mmtrda vezavadvojezična izdajaISBN-10 961-241-124-7ISBN-13 978-961-241-124-4

6,50 € (1558 SIT)

–50 %3,25 € (779 SIT)


Umetnost ljubezniIzbrani verzi

Contejeva Zgodovina

latinske književnosti izide jeseni tudi

v slovenskem prevodu.

Ženska s knjižnim zvitkom in otrok, ki bere, detajl stenske slike v Villi dei Misteri v Pompejih, 2. stol. pr. n. š.



www.modrijan.si


Anti~na knji`nica 23www.modrijan.si


»Resnično, ljudje se sploh niso spremenili, upošteva-joč njihovo srce in njihove strasti; še ve dno so takšni, kakršni so bili nekoč in ka-kor so opisani pri Teofrastu: nečimrni, hinavski, pri liz-ljivi, sebični, nesramni, vsi-lji vi, nezaupljivi, zlobni, prepir ljivi, praznoverni,« je zapisal francoski moralist Jean de La Bruyère v uvodu k svojemu prevodu Znača-jev leta 1688. Neki humani-stični filolog pa je to nadvse duhovito in domi selno za-snovano, po eni strani zelo

Grška boginja Erida je uža-ljena, ker edina izmed bo-gov ni bila povabljena na poroko Pe leja in Tetide, med svate vrgla jabolko, na kate-rem je pisalo »najlepši«. Tri olimpske boginje, Atena, Hera in Afrodita, so se sprle za ta laskavi naziv, zato je Zevs, poglavar vseh bogov, poslal po trojanskega kra-ljeviča Parisa, naj razsodi o najlepši. Mladenič pa ob Afro ditini obljubi, da bo do-bil najlepšo žensko na sve-tu, če naziv prisodi njej, ni

Satirikon velja za eno najza-nimivejših del rimske knji-ževnosti, kljub temu, da so se od prvotno precej zajet-nega obsega ohranili le frag-menti. Glavni junak romana je mladi Enkolpij, ki kakor kak Odisej s svojim prijate-ljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mo-goče dogodivščine.

Delo, ki na realistično komi-čen način razgalja podobo rimske družbe v času ce-

Štirideset let je, odkar je z na-slovom Pisma prijatelju na Slo-venskem izšlo najpomemb-nejše delo rimskega filo zofa, stoika Seneke (ok. 5 pr. n. š.–65 n. š.). Čeprav so pisma v knji gi naslovljena na Senekove-ga prijatelja in učenca Luci lija, niso običajna korespondenca med prijateljema, napisana so v obli ki esejev o moralnih in etičnih vprašanjih. Pisec v njih razpravlja o sreči, staro sti, po-hlepu, pogumu in klenosti rim-skih rojakov, o bo lezni in smrti ter o strahu pred njo … Zbirka, ki je preživela stoletja in je ved-no aktualna, je tudi eden najbo-gatejših virov večnih rimskih modrosti.

Grški ljubezenski roman opi-suje ljubezen med odraščajo-čima fantom in dekletom, ki ju loči nepredvidljiva usoda. Po številnih nevarno stih (morski roparji, zlikovci vseh vrst, grožnja posilstva, vihar, brodo-lom …) in preizkušnjah, ki jih prestaneta med ločitvijo, sta za ohra nitev nedolžnosti nagra -jena s srečno združitvijo. Ahi -lejevo besedilo pa žanr, v ka-terega sodi, tudi sprevrača – njegova parodistična kompo-nenta je tako moč na, da mnogi razlagalci celo dvomijo o res-nosti avtorjevih namenov. Zdi se, da je prav soobstoj senti-menta in ironije tisto, zaradi česar je roman zanimiv tudi za sodobnega bralca.

Kaj so o človeku, o dobrem in zlu, o ljubezni, ženskah in mo-ških zapisali Cicero, Horacij, Vergilij, Salustij, Ovi dij, Tacit, Livij, Seneka in drugi rimski književniki? Starorimska »šola življenja«, zbrana v Sentencah, je branje za različne priložno-sti in za vsa razpoloženja.

V knjigi je okoli 3000 latinskih sentenc iz del več kot 60 rim-skih književnikov. Izbrane so iz kritičnih izdaj antičnih avto-rjev ter navede ne v izvirniku in prevodu. Modrosti so razvršče-ne po vsebinskih sklopih, kot so ljubezen, rojstvo, Bog, prija-teljstvo, smrt, pot, skrivnost, skromnost, laž, usoda …, po če-mer se Sentence razlikuje jo od drugih tovrstnih knjig.

nje antike dobilo celo ne-znosne razsežnosti.«

Na Slovenskem »neznosne-ga« poveličevanja antike ni-smo nikdar poznali. To pra-vim skoraj z obžalovanjem. Toda slovenskim humanis-tom 16. stoletja se je pripad-nost mednarodni latinski kulturi zdela samoumevna, in Prešeren se je v 19. stole tju upravičeno zanašal, da bral-stvo razume in ceni njegov ustvarjalni dialog z avgustej-sko poezijo, čeprav prevo-dov v slovenščino še ni ime-lo. Zato je sto let pozneje težko razumeti »samobitno-stno« sklicevanje na zakar-patsko kri in karantanski prestol. Taka provincialna mitotvornost nima poveza-ve z življenjsko resničnost-jo; mlajše generacije bi jo spre jele samo kot dodaten tihi argument za kulturno in jezikovno asimilacijo.

Evropska »mitologija« je vpra šanje časa. Povsem mo-žno, da se bo »laični« mit o Evropi v odgovor na Rat-zingerjev karolinški mit de-mon strativno naslonil na po-gansko antiko. Razglasitev atenskega Partenona za naj-pomembnejši evropski kul-turni spomenik se je ponu-dila sama od sebe; bila je skoraj nepotrebna. Neposre-dna prilastitev rimskih im-perialnih simbolov je težav-nejša zaradi spomina na kul-turne prireditve, kakršna je bila Mussolinijeva Avgustej-ska razstava rimstva. In ven-dar je v brezdušnih sla-volokih in akveduktih na evropskih bankovcih mogo-če prepoznati boječo alu zijo na Imperij. Odsotnost, ki brez prestanka opozarja na-se, ni odsotnost, temveč prej freudovska zatajitev. Iz ta-kih zatajevalskih priznanj se rojevajo miti o koreninah.

Mitologija v jeziku preteklo-sti izraža podzavest sedanjo-sti. Čimbolj tuj in oddaljen je ta jezik, močnejše bodo podobe in zvoki: svetišča in junaki, slavoloki, magično ne razumljiva liturgična la-tinščina, Potterjev Avada Kedavra. K razumevanju pre teklosti in sedanjosti pa to vrstna mitologija ne pri-speva ničesar; je kvečjemu zanimiva tema za kolektiv-no (psiho)analizo. Najbrž na mesto novih mitov potre-bujemo predvsem razume-vanje svoje lastne kulture, ne samo v prijateljskem sre-čevanju z evropskimi sobra-ti, temveč tudi v kritičnem soočenju z dediščino, ki si jo radi prilaščamo kot »mit«, brez premisleka in ne da bi jo sploh zares poznali. Nova evropska mitologija nastaja, če ne drugače, skozi zata-jitve, prilastitve in tekmo za prestiž. Če hočemo kaj izve-deti o sebi in o izvoru svojih mitologij, se moramo vrniti k branju besedil, iz katerih smo prevzeli zgodbe, podo-be in obredne formule.

Teofrast

ZnačajiPrevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar, spremna beseda, opombe in komentar Kajetan Gantar, ilustracije Suzi Bricelj


23,00 € (5512 SIT)

strnjeno in zgoščeno, po drugi pa vsebinsko izjemno bo gato zbirko označil kot »zlato knjižico« (libellus au-reus).

Knjižica, ki ima v izvirniku naslov Nravstve ni zna čaji, je prvi poskus sistematske karakterologije, nekakšen »her barij zna ča jev«. Opisu-je trideset » slabih« zna ča-jev: licemerca, prilizljivca, besedljivca, uslužneža, iz-prijenca, blebetača, nesram-neža, stiskača, čemerneža, praznoverneža, nergača idr.

Evripid

HelenaPrevod in opombe Jelena Isak Kres, spremna beseda Marko Marinčič, ilustracije Lojze Kalinšek


20,50 € (4913 SIT)

Petronij Arbiter

SatirikonPrevod in spremna beseda Primož Simoniti


20,50 € (4913 SIT)

Lucij Anej Seneka

Pisma prijatelju LucilijuPrevod Fran Bradač, spremna beseda Jože Kastelic


35,00 € (8387 SIT)

Ahilej Tatij

Levkipa in KlejtofontPrevod Rahela Šibal, spremna beseda Marko Marinčič


14,50 € (3475 SIT)

SentenceModrosti starih Rimljanov

Izbor, prevod in spremna beseda Bronislava Aubelj


23,00 € (5512 SIT)

sarja Nerona, sledi tradiciji hele nističnega pustolovske-ga romana: uporablja prvo-osebno pripoved, parodijo mitov in literature, opise ki-pov in slik, dogodke, kot so brodolom, navidezna smrt, sodna obravnava itd.

Prevajalec Primož Simoniti je bil za prevod, ki je prvič izšel leta 1973, nagrajen s Sovretovo nagrado, za novo izdajo pa je prevod še izpi-lil in dodal novo spremno besedo.

pomišljal. Afrodita si je pri-služila »jabolko spora«, Pa-ris pa se je odpravil po He-leno, lepo ženo spartanskega kralja Menelaja, jo ugrabil in od peljal v Trojo.

Ta znani grški mit je ozadje tragedije Helena grškega trageda Evripida, ki pa je zgodbo zasukal tako, da je Heleno opral »krivde« za trojansko vojno: Parisa v Tro jo ne spremlja prava He-lena, temveč zgolj njena prikazen.


pri čemer si seveda ni mo-gel predstavljati, da bo za nemški prostor doslej ne-predstavljiva medijska izpo-stavljenost prav kmalu dole-tela prav njega samega. Z duhovitim in spretno struk-turiranim zgodovinskim ro-manom Izmera sveta je za-del v črno. Tako pri bralcih, za katere ugotavlja, da je v dobi televizijskih pogovor-nih oddaj in rumenega tiska vendarle še mnogo takšnih, ki so dorasli zahtevni prozi z neštetimi namigi in pod-toni. V nekem intervjuju je avtor dejal, da nikdar ni ver-jel očetu, znanemu režiser-ju Michaelu Kehlmannu, da obstaja široko občinstvo za umetniške filme. Zdaj, le ma lo po očetovi smrti, ugo-tavlja, da je imel prav in da enako velja tudi za kakovost-na literarna dela. Na svojih branjih vedno znova sreču-je bralce, ki so kos pastem tako večplastne knjige, kot je Izmera sveta, in ki znajo marsikateri stavek že na pamet. Ko Kehlmann pred občinstvom začne brati ka-terega izmed osrednjih od-lomkov, že njegove prve besede pospremijo ovacije, po dobno kot ob prvih tonih glasbene uspešnice na kon-certih. Za literarne kroge precej nenavadno. […]

(iz spremne besede Amalije Maček, Videti in vedeti)

Branje za izbran okus24Zabavno, strupeno, duhovitoDaniel Kehlmann

Jaz in KaminskiPrevod Urška P. Černe, spremna beseda Amalija Maček

Sebastian Zöllner, ambicio-zen diplomant umetnostne zgodovine, precej neuspeš-no životari s pisanjem umet-nostnih kritik. Ker sam ni-ma ničesar pokazati, se kot nekakšen medijski vampir spravi nad ostarelega, nekoč znamenitega slikarja Ma-nue la Kaminskega (ki je se-veda Kehlmannov fiktivni lik), da bi z načrtovano veli-ko biografijo promoviral pred vsem sebe in si pridobil ugled v umetnostnih krogih. Kot pravi mrhovinar upa, da bo slikar umrl tik pred izi-dom knjige in bo tako me-dijska pozornost še večja. Z namenom, da bi iz ostare-lega in oslepelega slikarja iztisnil še kakšno pikantno podrobnost iz njegovega živ-ljenja, saj sta bila njegova zna nca celo Matisse in Picas-so, se odpravi k njemu na obisk na Bavarsko. Starec živi v nekakšni utrdbi, ki jo budno varuje njegova hči Miriam. Med njo in Sebasti-anom se vname nekakšen boj, vohunska detektivka, pri kateri sprva kaže, kakor da se borita za nadzor nad Kaminskim in za njegovo na klonjenost, pozneje pa ugo tovimo, da Kaminski sam trdno drži vse niti v ro-kah. Povzpetniški Sebastian je tako zagrizen, da se med Miriamino odsotnostjo pre-tihotapi celo v klet, kjer od-krije skrivnostne slike, kar daje slutiti, da ostareli slikar morda vendarle ni povsem slep. Na sledi velikemu od-kritju je Sebastian priprav-ljen izpolniti Kaminskemu vsako željo, zato ukrade avto, da bi ga odpeljal do njegove nekdanje velike lju-bezni. Brezobziren, kakršen je, se pri tem ne ozira na starčevo zdravje. Spotoma se ustavi še v domačem me-stu, da se z njim postavlja pred prijatelji na otvoritvi neke razstave, pri čemer po-stane jasno, da Kaminski ni

Daniel Kehlmann (1975) se je rodil v Münchnu, od leta 1981 pa živi na Dunaju. Štu-diral je filozofijo in primer-jalno književnost. Njegov če-trti roman Jaz in Kaminski (2003) se je povzpel na vrh avstrijskih in nemških naj-bolje prodajanih knjig, Kehl-mann pa je postal ljubljenec kritike. Leta 2005 je prejel Kandidovo nagrado mesta Min den, bil med favoriti za novoustanovljeno Nagrado za književnost v nemškem pro storu in bil sprejet v Aka-demijo znanosti in književ-nosti v Mainzu.

Njegove prsi so se enakomerno dvigale in spuščale, usta je imel odprta, na njegovi bradi so se razločno videle kocine; oba se že nekaj dni nisva obrila. Zasmrčal je. Pri-žgal sem radio, neki jazzovski pianist je igral v vedno hitrejših tempih, Kaminski je vse globlje smrčal, navil sem glasnost. Dobro, da zdaj spi, danes popoldne ne bo mo-gel v hotel, takoj se bova odpeljala nazaj. Elke bom vrnil avto in če bo res vztrajala, bom pobral svoje kovčke in Kaminskega spravil domov z vlakom. Imel sem vse, kar sem potreboval. Samo osrednji prizor je še manjkal, veliko srečanje s Therese v nav-zočnosti njegovega prijatelja in biografa.

Ugasnil sem radio. Središčne cestne črte so nama tekle naproti, po desni sem prehitel dva tovornjaka. Vse to, sem pomislil, je bila njegova zgodba. Živel jo je, zdaj se izteka in jaz sem del nje. Njegovo smrčanje je za hip zastalo, kot bi bral moje misli. Njegovo življenje. In moje? Njegova zgodba. Sem jaz imel svojo? Neki mercedes je vozil tako počasi, da sem se mu moral izogniti po odstavnem pasu; zahupal sem, zape ljal na levo in ga prisilil, da je zavrl.

»Toda nekam vendar moram oditi.«

Sem to rekel na glas? Zmajal sem z glavo. Toda saj je bilo res, nekam sem moral oditi, nekaj sem moral storiti. To je bilo narobe. Ugasnil sem cigareto. To je bilo že vedno narobe. Pokrajina se je spremenila, gričev že zdavnaj ni bilo več, tudi vasi in poti so izginile; zdelo se mi je, kot bi potovala vzvratno skozi čas. Zavila sva z avtoceste, ne-kaj časa sva se vozila skozi gozd: debla in prepletene sence vejevja. Potem so bili okrog naju le še pašniki z ovcami.

Koliko časa že nisem videl morja? Presenečen sem opazil, da se ga veselim. Pohodil sem pedal za plin, nekdo je zahupal. Kaminski je preplašeno planil iz sna, rekel nekaj v francoščini in nato spet zaspal, iz kotička ust mu je visela nitka sline. Zagledal sem rdeče opečnate hiše in pred nama se je že pojavila krajevna tabla. Neka ženska je v vzravnani drži prečkala cesto. Ustavil sem, odprl okno in jo vprašal za pot. Z glavo mi je pomignila v pravo smer. Kaminski se je prebudil, popadel ga je kašelj, hlastal je za zrakom, si obrisal usta in mirno vprašal: »Sva prispela?«

Zapeljala sva k zadnji vrsti hiš na robu naselja. Številke so bile videti neurejene, dva-krat sem moral po vsej dolžini prepeljati ulico, dokler nisem našel prave hiše. Ustavil sem.

Izstopil sem iz avta. Bilo je vetrovno in hladno, in če si nisem le domišljal, sem zavo-hal bližino morja.

»Sem bil že kdaj tukaj?« je vprašal Kaminski.

»Najbrž ne.«

Postavil je konico palice na tla in poskušal vstati. Zastokal je. Obkrožil sem avto mobil in mu pomagal. Še nikdar ga nisem videl takšnega: s skrivljenimi usti, razbrazdanim čelom, na obrazu se mu je risal strah, malone groza. Pokleknil sem in mu zavezal ve-zalke. Obliznil si je ustnice, izvlekel očala in si jih nerodno nadel.

»Takrat sem mislil, da bom umrl.«

(Jaz in Kaminski, str. 114–115)

Daniel Kehlmann

niti najmanj znan, da nihče ne pozna niti ene njegove slike, pa vendar vsi zatrjuje-jo, kako zelo ga občudujejo. Vzporedno spremljamo zgo-dbo Sebastianovega odnosa do njegovega dekleta, ki bi ga težko poimenovali ljube-zen. Ignorira njene klice in telefonska sporočila, dokler mu Elke jasno ne pove, da je razmerja konec. Še tedaj je Sebastian prepričan, da bo za dostovalo, če se bo le po-javil doma in že bo vse po starem, a se stvari obrnejo drugače. Roman se konča z nenavadnim srečanjem s sli-karjevo nekdanjo ljubeznijo, njenim možem in Miriam, ki seveda ve, kam je name-njen Kaminski in se odpravi za njim. Vrh vsega postane jasno, da bo veliko biogra-fijo o Kaminskem napisal neki že uveljavljeni umet-nostni kritik (kar Kaminski taktično zamolči), Sebastia-nu pa bi ostale le drobtine – slikarjevo otroštvo in po-zno delo, ki sploh ne obsta-ja, kakor mu ironično namig-ne Miriam. Sebastian kot brodolomec obsedi na oba-li, se znebi balasta v obliki kovčkov, kaset z intervjuji in diktafona ter počasi spo-znava, kaj se v njegovem živ-ljenju, za katero je mislil, da ga ima tako suvereno pod nadzorom, dejansko doga-ja: da ni le on izkoristil Ka-minskega, temveč tudi na-sprotno, predvsem pa, kako nezmožen je pristnih med-človeških odnosov. Sebasti-an in Kaminski sta si s svojo egocentričnostjo in nagnje-nostjo k spletkarjenju izjem-no podobna, pa vendar ima Kaminski to prednost, da lah ko na koncu reče Seba-stianu: »Presenečeni boste. Rad vas imam.« […]

Daniel Kehlmann v romanu Jaz in Kaminski napada me-dijsko ustvarjanje zvezdni-kov na področju umetnosti,

Izmera sveta jeseni tudi v

slovenskem prevodu!



www.modrijan.si

144 strani135 × 190 mmtrda vezavaISBN-10 961-241-125-5ISBN-13 978-961-241-125-116,50 € (3954 SIT)


Branje za izbran okus 25www.modrijan.si


Jozova Hanule • Sveta noč • Razširitev področja boja

ZADNJI IZVODI CENEJE ZA 30 ODSTOTKOV: 11,55 € (2768 SIT) • VAŠ PRIHRANEK: 4,95 € (1186 SIT)

Vladimir Sorokin

LedPrevod Lijana Dejak, spremna beseda Miha Javornik

Philip Roth

Človeški madežPrevod Miha Avanzo, spremna beseda Seta Knop

Frédéric Beigbeder

Ljubezen traja tri letaPrevod Marko Trobevšek, spremna beseda Kozma Ahačič

Aleksandar Hemon

Nowhere ManPrevod Irena Duša Draž, spremna beseda Aleš Debeljak

François Emmanuel

Partija indijskega šahaPrevod in spremna beseda Suzana Koncut

Michael Frayn

VohuniPrevod Tina Mahkota, spremna beseda Matej Bogataj

Květa Legátová

Jozova HanulePrevod Nives Vidrih

Tahar Ben Jelloun

Sveta nočPrevod Suzana Koncut

Michel Houellebecq

Razširitev področja bojaPrevod Marko Trobevšek


25,00 € (5991 SIT)


16,50 € (3954 SIT)


20,50 € (4913 SIT)


20,50 € (4913 SIT)


20,50 € (4913 SIT)


16,50 € (3954 SIT)


16,50 € (3954 SIT)


16,50 € (3954 SIT)

Pripoved o mladi zdravnici, ki se ob nevarnosti, da bi jo raz-krili kot sodelavko odporniš-kega gibanja, iz Prage umakne v zakotno vas in se zaradi bolj-še kamuflaže poroči s svojim nekdanjim pacientom. Prvin-ski svet polnokrvnih značajev zaživi v dinamičnem tempu in hkrati s pesniškim jezikom, pol nim liričnih podob. Knjiga je tematsko povezana z zgod-nejšim romanom Želary: v obeh se dogajanje plete pred-vsem v vasi Želary na vzhodu Češke in med njenimi zanimi-vimi karakterji.

Zgodba pripoveduje o Ahme-du-Zahri, osmi hčeri v hiši brez moškega potomca, ki jo oče, da bi si zagotovil naslednika, ob roj stvu razglasi za sina. Ahmed-Zahra šele po očetovi smrti začne odkrivati svojo žensko na ravo in se tako znajde razpe-ta med dve identiteti, med vi-dez in resnico. Takšen zaplet, ki ga še ostri tradicionalno arab-sko strogo ločevanje med polo-žajem moškega in ženske, pre-kriva globljo temo osebnega konflikta oziroma iskanja iden-titete.

Protagonist, zaposlen oziroma izgubljen v podjetju za izdela-vo programske opreme, piše drobna živalska modrovanja, ki so sodobna aluzija na Or-wellovo Živalsko farmo. Ker je sam povsem izropan vsakršne dejavnosti in se mu upira tudi poslovno potovanje ali člove-ško zbliževanje, mora biti tisti nekdo, ki bo kaj storil, nekdo drug. Tako nagovarja svojega kolega, še večjega izgubljenca, da nam ustvari zgodbo, akcijo, da stori zločin. Toda ob splošni apatičnosti do sveta tudi zločin ni več mogoč.

Ko ostareli Stephen obišče do-mači kraj, se vrne na »kraj zlo-čina«, na obračun z usodnimi dogodki iz otroštva. Življenje se preokrene v davnih letih med vojno, ko se njegov prija-telj Keith domisli nenavadne igre: svojo mamo razglasi za vo-hunko, njima pa poveri vlogo preiskovalcev. Nedolžna otro-ška igra dobi neslutene razsež-nosti; od tega trenutka dalje nič več ni tako, kot se zdi. Zgodba z mojstrsko dramatur-ško veščino pripelje do povsem drugačnega razkritja od priča-kovanega: do razkritja o iskal-cu samem.

Angleški pisatelj, dramatik in prevajalec Michael Frayn (1933) se je sprva uveljavil kot novinar in kolumnist, zatem pa zaslo-vel s številnimi, tudi večkrat na-grajenimi dramskimi in proz ni-mi deli. Kljub bogatemu opusu smo ga pri nas doslej poznali le kot pisca gledaliških iger Hrup

za odrom in Ko/benhavn. Za Vohune (2002) je prejel nagra-do Whitbread za najboljši ro-man, z romanom Headlong pa se je leta 1999 uvrstil v ožji iz-bor za Bookerjevo nagrado.

Amedeo Seguzzi, amaterski vio linist, bi rad pustil službo pri policiji. Pred tem mora opra-viti še zadnjo nalogo: izslediti Antona Šaljagina, izginulega agen ta, davno prebeglega rus-kega violinista. Seguzzi se, oča-ran nad osebnostjo izginulega, ves preda zasledovanju, ki ga iz Palerma vodi v Sankt Peter-burg, od tam pa na obale Indij-skega oceana. Pot se prek epi-zod Šaljaginovega življenja in njegovih žensk polagoma pre-veša v nenavadno notranjo nujo, iskanje nove identitete.

Belgijski pisatelj François Em-manuel (1952), po izobrazbi psi hiater, je literarno pot začel kot pesnik in gledališki režiser, v osemdesetih letih pa se je obr-nil k romanu. Spretno se po igra-va s strukturo detektivskega romana, v katero vpenja pro-blematiko sodobnega življenja in eksistencialnih vprašanj. Ro-man Partija indijskega šaha (1994) je bil, tako kot druga

Emmanuelova dela, nagrajen (Prix Charles Plisnier) in več-krat ponatisnjen. Njegovo naj-bolj protislovno delo Človeško vprašanje (La question humai-ne) je doživelo tudi odrsko pri-redbo.

Zgodba prestavlja bralca na raz-lične življenjske postaje odra-ščajočega mladeniča Jozefa Pro neka. Začne se v Sarajevu, kjer je Pronekova glavna skrb glasba, iskanje identitete in lov na priložnosti za izgubo deviš-tva. Ko dogajanje prekine voj-na, pobegne v Kijev, zatem pa se odseli v Ameriko, kjer se za-čenja kriza identitete.

Kdo je torej Pronek? Nenehni adolescent, negotov in hkrati na veličan pokroviteljske drže av toritet, z naraščajočo dozo fru stracije, jeze in besa, »out-sider« in »tujec«, ki pa ravno za-radi svojega obrobnega statusa vidi svet na nov, drugačen, po-seben način.

V Sarajevu rojeni Aleksandar Hemon (1964) je na začetku vojne v Bosni kot begunec pri šel v ZDA. Leta 2000 je objavil knji-go kratkih zgodb The Question of Bruno (2000) in požel plaz

Nenavadna sekta s pomočjo ledu iz tunguškega meteorita »prebuja« srca svojih bratov, v katerih so skriti prvotni žarki, ki so nekoč po naključju ustva-rili Zemljo. Ko bodo vsi bratje prebujeni, bo spet vzpostav-ljeno prvotno ravnotežje v ve-solju. Člani sekte, asketski sve-tlolasci, so v sodobni Rusiji pro drli v vse pore oblasti; ko roman poseže v zgodovino, pa se izkaže, da so bili njeni člani tako v vrhu stalinističnega kot nacističnega režima.

Ruski pisatelj in dramatik Vla-dimir Sorokin (1955) je po kon-čanem študiju petrokemije de-lal kot knjižni ilustrator. Svoje prve knjige je v samozaložbi objavljal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. S številnimi

deli je najprej osvojil bralce in kritike v tujini, v domovini pa večkrat naletel na burne odzi-ve; zaradi romana Modro salo je pristal celo na sodišču.

Coleman Silk, Afroameričan zelo svetle polti, se od mladega uspešno izdaja za belca, še več, za belega Žida. Njegova odloči-tev temelji na izbiri: med rasno zvestobo in osebno svobodo mu je slednja ljubša. Ironija je, da ga prav nesrečno uporab-ljen izraz, s katerim naj bi do-mnevno nekorektno žalil svoje temnopolte študente, kasneje spravi ob univerzitetno karie-ro. Na stara leta se Coleman speča z mlado snažilko in si tako spet prisluži obsodbo svo-jih sovražnikov na kolidžu.

Ameriški pisatelj Philip Roth (1933) je slovenskemu bralstvu že dobro znan. V Človeškem ma dežu (2000), sklepni knjigi »zgodovinske« trilogije (skupaj z Ameriško pastoralo in Poro-čila sem se s komunistom), ki raziskuje dogajanja v povojni Ameriki, se vprašanja človeko-ve identitete loteva na nemara najbolj zaostren, boleče inti-men način. Roth je za roman,

ki je kmalu po izidu doživel odmevno filmsko upodobitev (2003, režiser Robert Benton, v glavni vlogi Anthony Hopkins), prejel PEN/Faulknerjevo nagra-do (2001) in nagrado Médicis za tuji roman (2002).

Tridesetletni junak se po pre-šuštvu in ločitvi znajde – ali bolje: čisto izgubi – v vrtincu negotovosti. Maske padejo: pri-povedovalec brezobzirno raz-gali svoje ljubezenske izkuš-nje, s tem pa tudi klišeje in zagate sodobne družbe. Toda za duhovitim in ironičnim pri-kazom ogoljene resničnosti se skriva pravi hrepenenjski ju-nak. Stanje njegove duše odse-va v sočnem jeziku, v različnih stilih in tudi v razkrajanju roma-neskne oblike: na pripovedno osnovo se ob vsakovrstnih alu-zijah iz visoke in nizke kulture vežejo duhoviti premisleki in številni aforizmi, h katerim se nesrečnik zateka v hrepenenju po stalnosti.

Francoski pisatelj Frédéric Beig-beder (1965) se je po diplomi po svetil delu na različnih pod-ročjih (časnikarstvo, literarna kri tika, reklame), med drugim je začel pisati romane. V svojih kratkih knjižnih delih nepriza-

nesljivo razgalja temne plati življenja v sodobni Zahodni Ev-ropi, pa tudi sebe. Podobno kot njegov rojak in prijatelj Michel Houellebecq je obveljal za kri-tika družbenega sistema, ki te-melji na pohlepu.

296 strani135 × 190 mmtrda vezavaISBN-10 961-241-131-XISBN-13 978-961-241-131-2

20,50 € (4913 SIT)

slavilnih kritik, dolgo vztraja-nje na lestvicah najbolje proda-janih knjig in knjižne prevode v več kot ducat jezikov. Z drugo knjigo, žanrsko neopredelje-nim romanom Nowhere Man (2002), je utrdil svojo avtorsko prepoznavnost in velik ugled.


Morda i{~ete prav to knjigo26Vztrajno in pogumno do uspeha

Željko Kozinc

Dotik svetaZgodba arhitekta Janeza Hacina


25,00 € (5991 SIT)

Zgodba arhitekta Janeza Hacina (1931) je pripoved o nadarjenem, vztrajnem in iznajdljivem Slovencu, ki se je v Ženevi uspešno uveljavil v zahtevnem okolju projektiranja javnih in zasebnih zgradb, gradnje in nepremičninskega trga. Njegovo napeto, kar filmskih preobratov polno življenjsko pot spremljamo od študijskih let pri Plečniku v Ljubljani do pustolovske emigracije na Zahod, študija na uglednem Princetonu v ZDA, uveljavljanja v Švici, zmag na številnih natečajih, mentorske in mecenske podpore mladim slovenskim arhitektom in široke humanitarne dejavnosti po vsem svetu. Dotik sveta tako bralcu ponuja vzorec, kako lahko človek v zapletenih pa tudi nevarnih razmerah uspešno izzove usodo.

Na naslovnici:Svetlobni jašek skozi hišo stavbnega kompleksa Frank Thomas v Ženevi

Bilo je prijetno ženevsko jutro leta 1997, ko je Janez v svojem biroju med risanjem slišal na radijski postaji Geneva World pogovor s Pam Walsh, Britan-ko, ki je pripovedovala o svo-jem programu, s katerim v Indi-ji pomaga revnim ženskam in otrokom. Zelo prisrčno je opiso-vala razmere v sirotišnici, ki jo je ustanovila blizu Madrasa. Janez jo je poklical in čez nekaj dni sta se srečala v največji že-nevski šoli za angleščino, kjer je bila Walsheva direktorica.

Takoj mu je bila všeč. Živahna, inteligentna petdesetletnica, z angleškim smislom za humor; najboljše, na kar lahko naletiš. Bila je tako kakor HFF dejavna tudi v Tamil Naduju, zato sta lahko hitro izmenjala izkušnje in navdušenje nad Tamilci. Povedala mu je za združenje

SUEB, ki je skrbelo za dvig eko-nomske razvitosti med Tamilci.

»Vse to je lepo slišati, ampak kako take organizacije v resnici delujejo?«

»Kot skupine za samopomoč,« je odvrnila Pam.

Janez je zastrigel z ušesi.

»Ali gre za mikrokredite?«

»Mislim,« je rekla Pam. »Saj lahko hitro izveva, če pokličem prijateljico Priscillo. V Ženevi je pri posojilnem fondu ekumen-ske cerkve in je tudi podpred-sednica združenja SUEB.«

Srečala sta se s Priscillo, bistro indijsko doktorico ekonomije. Janezu je dala nekaj čtiva o SUEB in mu pripovedovala,

kako delujejo, pa tudi o direk-torju Rajanu. Vse, kar je slišal, mu je ugajalo. […]

Po nekaj pogovorih s Priscillo in z Rajanom je Janez podpisal prvo pogodbo. Brezobrestno jim je posodil petdeset tisoč dolar-jev, oni pa so ta denar razdelili na dvesto skupin za samo po-moč po osemodstotni letni obre-stni meri. Dvesto skupin je po-menilo od tri do štiri tisoč žensk ali štirinajst dolarjev za vsako.

Vsaka nova skupina je morala izvoliti predsednico, podpred-sednico in zakladnico. Nato so se morale nekaj mesecev učiti o sistemu posojil in obresti. Pre-den so dobile posojilo SUEB, so morale najprej postaviti lastno varčevalno shemo. Denarja ni dobila posameznica, temveč ce-lotna skupina. Ena je dobila

denar za bombažno seme, dru-ga za šivalni stroj, tretja za bla-go za sarije, četrta za prodajal-nico konzerv, peta za osla, ki je prenašal vodo … Ček je dobila skupina, ženske so ga skupaj nesle v banko, skupaj prejele gotovino in skupaj odgovarjale zanjo. Zlasti pa jo skupaj varo-vale pred možmi. Možje bi de-nar ponavadi takoj zapili.

Ženske so redno vračale poso-jila, se mukoma postavljale na svoje noge in spet prosile za nova. Samo SUEB je ustanovil okoli devetsto skupin s šestnajst tisoč članicami. Sicer pa v In-diji deluje vsaj še sto takšnih organizacij, ki zajemajo mili-jone Indijk iz spodnjih revnih kast. Največji delež v SUEB ima Janez Hacin, za njim finska protestantska cerkev, sledi ang-leška skupina Friends of India

iz Ženeve, ki jo vodi Pam Walsh. Ko so hodili v Indijo na letne praznike SUEB, se je nekaj ti-soč žensk z njimi v sredi vese-lilo, se smejalo in uživalo v do-mače pripravljeni zabavi. Janez je pred njimi vsako leto imel enak govor, a so mu kljub temu zmeraj navdušeno ploskale. Vmes je redno zmanjkovalo luči in včasih tona, a to ni ni-kogar motilo. Iz leta v leto je opažal njihovo naraščajočo sa-mozavest. Vse raje so se ogla-šale, ga hvalile ali grajale. Zla-sti jih je bilo lepo videti, kako držijo skupaj. Ko jih je opazo-val, je zlahka odkril, katere so voditeljice in katere bi to še lah-ko postale …

Z možmi je včasih imel težave. Ustrašili so se, da jim ta belec, ta baba, pri zadnjih vratih uva-ja nekakšen matriarhat, po vseh

tisočletjih moške prevlade. Saj so se morale še njihove babice žive uleči na grmado in zgoreti z umrlimi možmi. Nekoč jo je Janez moral pred moško jezo kar ucvreti iz neke vasi. Neka-teri moški preprosto niso mogli prenesti, da imajo ženske de-nar, do katerega oni nimajo do-stopa. Prav v tisti vasi pa so žen-ske dosegle, da je policija zaprla beznico, ki je desetletja ilegal-no v miru točila alkohol.

Janez se je zavedal, da je s svoji-mi dejanji sprožil številne nove drame, da je bila zaradi njega pretepena prenekatera ženska, da je postal alkohol v kakšni vasi še dražji. Da pa je zaradi tega kakšna punčka sploh lah-ko šla v šolo in našla boljšo prihodnost.

(Dotik sveta, str. 277–280)

Ne prezrite Kozinčevih izletov po Sloveniji v knjigah Lep dan kliče na straneh 2–5!

André Sibomana

Upanje za RuandoPogovori z Laure Guilbert in Hervéjem DeguinomPrevod Jelka Kadunc, spremna beseda Ervin Hladnik - Milharčič

Ruanda, 6. april 1994. Umo-rijo predsednika republike Juvénala Habyarimano. To je znak za začetek morije. Hutujski skrajneži ubijajo pripadnike tutsijske manj-šine in hutujske nasprot -nike režima. Pred ravno-dušni mi očmi mednarodne skupnosti se začne eden naj bolj uni čevalnih genoci-dov v afriški zgodovini. Po po datkih Med narodnega ko-

Nasmeh pod solzamiSlovenske balade in romance od Deva do MlakarjaIzbor in spremna beseda Peter Svetina, ilustracije Damijan Stepančič

Izbor slovenskih balad in romanc od konca 18. stolet-ja do sodobnosti predstavlja 59 avtorjev z okoli 160 pe-smimi, pa tudi tiste, ki nam jih je ohranilo ljudsko iz-ročilo.

Prikazan je razvoj obeh pesemskih oblik; izbor se konča z besedili iz druge polo vice 20. stoletja, ko sta postali balada in romanca za radi vse širšega pojmova-nja obeh žanrov precej ne-ulovljivi. Knjiga tako za-polnjuje dolgoletno vrzel v tovrstni literaturi na sloven-skem knjižnem trgu – zad-nja antolo gija je izšla na-mreč pred pol stoletja.

184 strani140 × 205 mmbroširanoISBN-10 961-241-137-9ISBN-13 978-961-241-137-4

20,50 € (4913 SIT)


25,00 € (5991 SIT)

miteja Rde če ga križa v pobo-jih umre 500 000 do milijon ljudi.

André Sibomana, ruandski duhovnik, novinar in borec za človekove pravice, v po-govorih z novinarjem Her-véjem Deguinom in zgodo-vinarko Laure Guilbert raz-kriva mehanizme morije v Ruandi in analizira njene vzroke.

Od vsake prodane knjige Upanje za Ruando name njamo 2,10 € za celoletno šolanje petih ruandskih otrok. Zbrana sredstva bomo nakazali Misijonskemu središču Slovenije.



www.modrijan.si


Morda i{~ete prav to knjigo 27www.modrijan.si


Živemu človeku se lahko vse pripeti

Tine Velikonja

Funkcionalne motnje prebavilKako si pomagam?

Ilustracije Davor Grgičević in Tone Rojc

Ilustrirani priročnik je rezultat dolgoletnih izkušenj hrvaške-ga strokovnjaka za zeliščarstvo in klasično homeopatijo. Ivan Lesinger je sistematično razis-koval zdravilno moč rastlin, kakršno pozna ljudska medici-na, in svoja spoznanja o zdra-vilnih rastlinah in zdravi pre-hrani strnil v knjigi, ki z risbo in besedo izčrpno predstavlja več kot 100 rastlinskih živil. Opisi živil vključujejo: sloven-sko in latinsko ime ter morebit-na druga imena, botanični opis, zdravilne dele in čas nabiranja,

Se soočate z neredom v razre-du? Vam zmanjkuje vzgojnih prijemov? Bi radi suvereno po-učevali? Nasveti, primeri, ideje in drobne zvijače izkušene ang-leške učiteljice Sue Cowley vam bodo pomagali, da boste spet z veseljem stopili v razred.

Kako krotiti mularijo je hudo-mušen naslov za resno knjigo. Ko jo začneš brati, je ne moreš več odložiti. Sprva se zdi tema povsem znana, a dlje ko bereš, več novega odkriješ. Naj gre za vzgojne prijeme, iskanje ravno-težja med učenjem v razredu

Knjiga predstavlja sisteme vo-denja v podjetjih na vseh rav-neh, v središče pozornosti pa postavlja človeka kot nepogreš-ljiv in najpomembnejši element vsakega sistema. Napisana je poljudno, številni ilustrativni pri meri ter preprosti grafi, she-me in preglednice pa bodo bral-cu pomagali bolje razumeti si-tuacije, s katerimi se nemara sam sooča v sistemu, kjer dela.

Viljem Nemec (1925), ki pri-pada starejši generaciji sloven-skih poznavalcev menedžmen-ta, je v priročnik strnil tako svoje bogate izkušnje pri sve-tovalnih projektih kakor tudi dognanja obsežne organizacij-


24,90 € (5967 SIT)

Funkcionalne motnje prebavil – kako si pomagam? je knjiga o motnjah prebavil, ki življenja ne ogrožajo, ga pa lahko hudo zagrenijo, saj so praviloma trdovratnejše kot prave bolezni. Zdravniki njihovih vzrokov ne morejo pojasniti na podlagi strukturnih ali biokemičnih sprememb v telesu, zato je samo približno znano, zakaj nastanejo. K njihovemu prepoznavanju in razumevanju je pomembno prispevala klasifikacija, ki jo je pripravila mednarodna komisija za klasifikacijo funkcionalnih motenj prebavil, imenovana na mednarodnem gastroenterološkem kongresu v Rimu leta 1988. Strokovnjaki so namreč opisali, kako te motnje potekajo in kako delujejo na organizem, ter jih poimenovali.

Knjiga je nepogrešljiv pripomoček tako za zdravnike in druge zdravstvene delavce kakor tudi za bolnike; prvim naj služi kot zbirka natančnih opisov znakov funkcionalnih motenj in napotkov za njihovo obravnavo, drugi pa se bodo iz nje poučili, kako naj prepoznajo svoje težave in kako si lahko pomagajo.

Dr. Tine Velikonja (1929) je upokojeni zdravnik, specia-list abdominalne kirurgije, ki je petindvajset let vodil od -delek za proktologijo v Bol -nici dr. Petra Držaja v Ljub-ljani, prvi tovrstni odde lek v državi. Izpopolnjeval se je v Bolnišnici sv. Mar ka v Lon-donu, enem vodilnih cen-trov za to stroko v svetu. Pet-indvajset let je predaval na Višji šoli za zdravstvene de-lavce v Ljubljani. Je so av tor učbenikov za interno me di-cino in kirurgijo. S fun k cio-nalnimi motnjami prebavil se je začel ukvarjati leta 1975 kot gostujoči zdrav nik v pro-ktološki ambulanti v zdra-vilišču Rogaška Slatina. Sodeloval je tudi na med na-rodnem gastroenterološ kem kongresu v Rimu leta 1988.

• Funkcionalna anatomija in fiziologija prebavil

• A Funkcionalne motnje požiralnika

• B Funkcionalne motnje želodca in dvanajstnika

• C Funkcionalne motnje ozkega in širokega črevesa

• Kronično zaprtje (C3)

• D Funkcionalna trebušna bolečina

• E Funkcionalne motnje žolčnika in Oddijeve zapiralke

• F Funkcionalne motnje danke in zadnjika

• Seznam v knjigi omenjenih zdravil

• Slovar manj znanih izrazov

• Kazalo pojmov

Tine Velikonja


31,50 € (7549 SIT)

Ivan Lesinger

Zdravilnost zelenjave, sadja in začimbPrevod Tomaž Petauer

Sue Cowley

Kako krotiti mularijoPrevod Dora Mali


20,50 € (4913 SIT)

Viljem Nemec

Kako do uspešnega menedžmenta

zdravilno sestavo, zdravilne, va rovalne in dietične lastnosti, uporabo v kulinariki in kozme-tiki ter recepte. Večino teh živil imate v domači shrambi ali na vrtu že sedaj, najdete jih tudi na tržnici ali v lokalni trgovini.

Naučili se boste, kako v pre-hrano vključevati živila z zdra-vilnimi ali varovalnimi učinki in tako poskrbeti za preventivo ali za zdravljenje, ter spoznali, kako preprosta je pot do zdrav-ja. Za povrh pa si boste pope-strili jedilnik.

in šolskimi predpisi ali negoto-vost ob prvem srečanju z učen-ci in reševanje problemov v razredu na daljši rok – avtorica zmeraj postreže s poučnimi in uporabnimi zamislimi.

Priročnik, ki poseže v jedro odnosa med učitelji in učenci, boste prebrali na dušek in se potem po potrebi »vračali na posvet« s posameznimi poglav-ji. V njem boste našli nepre cen-ljive napotke ne le učitelji za-četniki, temveč tudi učiteljski veterani, ki niste zarjaveli v učiteljski rutini.

ske, ekonomske in psihosocio-loške literature ter spoznanja, ki jih je pridobil na številnih organizacijsko-menedžerskih seminarjih v državah Zahodne Evrope in ZDA.

Priročnik je namenjen pred-vsem podjetnikom in vodstve-nim kadrom, ki želijo izpopol-niti svoje znanje na področju menedžmenta, vendar ob vsak-danji tekmi s časom ali zaradi pomanjkanja sredstev ne uteg-nejo obiskovati ustreznih teča-jev in seminarjev. Priporočamo ga tudi študentom, pripravni-kom in zaposlenim, ki jih zani-ma organizacijsko-menedžer-ska problematika.


31,00 € (7429 SIT)


Za bistre glavice28

Zbirka

Knjige iz te očarljive interaktivne zbirke se vživijo v otrokov doživljajski svet in preprosto ter igrivo odgovarjajo na njegova vprašanja. Z ugankami, praktičnimi nasveti in različnimi poskusi spodbujajo branje, učenje in zabavo hkrati. Številne

aktivnosti, kot so pregibanje listov, odpiranje okenc, vrtenje koles, obračanje zavihkov in druga presenečenja, malčku pomagajo, da prek igre odkriva svet.

Prevod Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec

Michèle Longour

PrometIlustracije Hélène Convert in Anne Eydoux

32 straniISBN 961-241-116-6

Koliko prevoznih sredstev po znamo? Zakaj se mora-mo na cesti ravnati po pro-metnih predpisih? Kakšno je bilo potovanje z vlakom ne koč in kakšno je danes? Kako bomo potovali v pri-hodnosti? Otroci se bodo na-učili prepoznavati prometne znake, spoznali bodo majh-ne skrivnosti za vožnjo s ko-lesom, izvedeli, kako deluje avtomobilski motor, kako se premikajo plovila, kak-šno je letališče …

Delphine Grinberg

GradbiščeIlustracije Mathieu Sapin

Kaj se dogaja na gradbišču? Kako pridobivajo gradbeni material? Ali veš, da na grad-biščih tudi obnavljajo in celo rušijo? Malčki bodo lahko sto pili za varovalno ograjo in si ogledali, kaj delajo mo-ž je na gradbišču. Spoznali bodo, čemu služijo tovor-njaki in gradbeni stroji. Pre-izkusili se bodo v gradnji iz paličic in sladkornih kock. Uredili bodo sobo in sesta-vili hišo, na koncu pa se po-skušali znajti v gradbenem labirintu.

32 straniISBN 961-241-115-8

38 straniISBN 961-241-117-4

Sylvie Baussier

Živalski mladičiIlustracije Cécile Gambini in Anne Eydoux

Kdo so pravzaprav starši? Kje in kako pridejo na svet živalski mladiči? Kako odra-ščajo sesalci? Kateri mladiči so dejavni podnevi in kateri ponoči? Kako ravnaš, če naj-deš mladega kosa, srnjačka ali mucka? Mali radoved-neži bodo odkrivali različne živalske vrste in njihove mla-diče. Naučili se bodo, kako se živali razmnožujejo in ka-ko skrbijo za svoje mladiče.

Novo v MODRIJANČKOVI družini!

190 × 190 mmtrda vezavacena posamezne knjige: 16,50 € (3954 SIT)


Za bistre glavice

Barbara Bajd

Pojdimo k morski obaliIlustracije Jože Glad

Tretja izdaja

29

–30 %13,30 € (3187 SIT)


Nekega deževnega dne naj-deta Julija in Peter babičino darilo, igro »Palimpsesti«. Kak šna igra je to? Kaj sploh so palimpsesti? Vržeta koc-ke in začneta z igro, ki ju po-nese na zgodovinsko poto-vanje po Evropi. Pri vsakem postanku sestavita delček od govora ter postopoma raz-krivata skrivnosti starodav-

136 strani240 × 240 mmtrda vezavaISBN 961-6465-52-X19,00 € (4553 SIT)

nih izbrisanih zapisov in so-dobne računalniške tehno-logije, ki omogoča branje takih zapisov. Z igro in okvir-no zgodbo avtorica ustvari pripoved, ki se bere kot raz-burljiva zgodba in obenem učinkuje kot kviz. Mladi bra-lec se preprosto ne more upre ti skušnjavi, da ne bi z odkritji osvajal tudi znanje.

84 strani205 × 295 mmtrda vezavaISBN 961-6183-29-X8,00 € (1917 SIT)

Bogato ilustrirana knjiga za otroke, starše in učitelje sve-tuje, kaj vse je mogoče poče-ti ob morju, da bodo polet-ne počitnice kaj več kot le spomin v družinskem albu-mu. Knjiga bo dobrodošla tudi tistim osnovnošolcem, ki bodo šolo v naravi pre-življali ob morski obali, saj vsebuje naloge, ki otroke

spodbujajo k spoznavanju in sprejemanju narave ter jih učijo opazovanja, primer-janja, doživljanja in spošto-vanja naravnega okolja in mor skih organizmov.

Nataša Golob

Palimpsestiali igra za dva in zborIlustracije Jakob Klemenčič

Sylvie Baussier

Egipt in faraoniIlustracije Rémi Saillard

32 straniISBN 961-241-023-2

Kateri so egipčanski bogo-vi? Kako so lahko Egipčani živeli v suhi in žgoči pušča-vi? Kdo je bil faraon? Kako so zgradili piramido? Kak-šna je skrivnost papirusa? Otroci bodo sami gradili pira mido, si ogledali egip-čansko hišo, z ladjo potovali po Nilu, se sprehajali po sve-tišču … in se učili o življe-nju iz preteklosti.

32 straniISBN 961-241-026-7

Marie Kolaczek

VesoljeIlustracije Olivier Latyk in Philippe Mignon

Nadobudni astronomi si bo-do oblikovali predstavo o sve tu in vesolju ter našli od-govore na številna vpraša-nja. Kakšna je razlika med zvezdo in planetom? Je mo-goče živeti v vesolju? Zakaj Luna spreminja obliko? Koli-ko planetov poznamo? Kako je zgrajena vesoljska ladja? Pokukali bodo v naše Osonč-je, zavrteli Zemljo okoli Son-ca in skozi teleskop pogle-dali v Saturn.

Claudine Rolland

DinozavriIlustracije Rémi Saillard, Philippe Mognon in Oliver Nadel

32 straniISBN 961-241-025-9

Ali so dinozavri res obstaja-li in zakaj so izginili? Kako velik je bil največji dinoza-ver? Kako majhen je bil naj-manjši dinozaver? Kdaj so dinozavri vladali na zemlji? So bili vsi krvoločni? Kako je prišlo življenje iz morja? Malčki bodo opazovali, kako iz jajca pokuka mladiček in kaj iz njega nastane, odkri-vali svet iz časa pred 200 milijoni leti in se na koncu pridružili odpravi paleon-tologov.

Valérie Guidoux

Božični praznikiIlustracije Céline Guyot

38 straniISBN 961-241-024-0

Zakaj in kdaj praznujemo božič? Zakaj in kako krasi-mo jelko? Kje živi Božiček? Kako praznujejo božič dru-god po svetu? Mladi bralci bodo odkrivali božični čas, sestavili božično drevesce, odpirali darila, pisali pisma božičku, po receptih skupaj s starši pripravili božične do-brote … in tako dodobra spo-znali božični praznik ter do-godke, povezane z njim.

Foto: Aleš Vesel

www.modrijan.si


Za bistre glavice

–30 %4,55 € (1090 SIT)


30

Če želite svoje otroke navdušiti za svet znanosti, potem so knjige o stricu Albertu kot nalašč zanje. Glavni osebi v zgodbah sta ekscentrični in inteligentni stric Albert, ki temelji na liku Alberta Einsteina, in njegova nečakinja Gedanken (ime je dobila po Einsteinovih miselnih preizkusih), ki prek svojih avantur na vznemirljiv in otrokom razumljiv način razlagata različne fizikalne teorije. Knjige so primerne za mladino od 12. leta naprej.

Čas in prostor strica Alberta

Da bi stric Albert razrešil veliko skrivnost časa in pro stora, mora nekoga poslati v vesolje. To stori z močjo svo jih misli: njegov miselni mehurček popelje pogum-no Ge danken na potovanje po vesolju. Po vrnitvi skupaj re šujeta zagonetna vpra-šanja in sestavljata delčke svojih ugotovitev o lastnostih časa in prostora.

136 straniISBN 961-6465-53-8

Stric Albert in črne luknje

Na potovanju po vesolju Ge-danken odkriva črne luknje, ki vse požrejo, metre, ki se kr čijo, pospešeni čas in to, kako je, če si narejen iz zvezd nega prahu. Po vrnitvi s stricem Albertom razvo-zlata zapletena vprašanja. Ali je mogoče potovati na-ravnost, pa vendar v krogu? Ali čas na vrhu nebotičnika teče drugače kot v pritličju? Ali bo Sonce kdaj postalo črna luknja? …

136 straniISBN 961-6465-74-0

Stric Albert in iskanje kvanta

Stric Albert in Gedanken od-krivata kvantno fiziko. Da bi ugotovila, kaj se dogaja zno traj atoma, Gedanken od potuje z miselnim mehur-čkom v deželo kvanta. Z be-lim zajcem, znamenitim li-kom iz Alice v čudežni deže-li, raziskujeta čudežni svet svetlobe in snovi, kjer ni nič tako, kot se zdi.

115 × 170 mmbroširanocena posamezne knjige: 6,50 € (1558 SIT)

Zbirka Stric AlbertRussell Stannard

Garancija:Če z naročeno knjigo ne boste zadovoljni, jo lahko brez obveznosti (nepoškodovano) vrnete v 8 dneh od prejema. Zamenjali vam jo bomo za katerokoli drugo knjigo ali vam povrnili kupnino. Če želite naročeno vrniti, pokličite (01) 236 46 00 in razložili vam bomo način vračila.

Splo{ni pogoji naro~anja:S podpisom na naročilnici potrjujete, da ste seznanjeni s prodajno-plačilnimi pogoji. Hkrati dovoljujete, da Modrijan založba, d. o. o., pri neposrednem trženju uporablja vaše podatke. Njihovo uporabo lahko kadarkoli prekličete.

www.modrijan.si

Način plačilaZ gotovino po povzetju:Celotno kupnino plačate ob prevzemu pošiljke.Na ve~ obrokov:Lahko se odločite za nakup do 5 obrokov, brez obresti. Označite želeno število obrokov na naročilnici. Prvi obrok plačate ob prevzemu pošiljke. Najmanjša vrednost obroka je 15 € (3595 SIT).S kartico:Sprejemamo kartice Eurocard, Visa, Karanta, Diners, American Expres, Activa. Ob oddaji naročila nam posredujete številko kartice in datum veljavnosti.

Vse cene vklju~ujejo DDV.

DostavaPo po{ti:Naročeno boste prejeli najpozneje v 8 dneh od naročila, pri prednaročilu pa v 8 dneh od izida knjige. Stroški dostave se obra čunavajo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Pri naročilu v vrednosti, ki presega 40 € (9586 SIT), je dostava brezplačna.Osebni prevzem:Naročeno lahko od ponedeljka do petka od 8.30 do 15.00 prevzamete tudi na sedežu Založbe, Poljanska cesta 15, Ljubljana. O prevzemu nas obvestite na telefonsko številko (01) 236 46 00.

Popusti veljajo samo za nakup prek tega kataloga.

Ponudba velja do 1. julija 2007.

116 straniISBN 961-6465-20-1

Cene v SIT so preračunane po tečaju 1,00 € = 239,64 SIT.

Ilustracije John Levers, prevod Savina Zwitter

www.modrijan.si




Nagradna kri`anka

Geslo križanke vpišite na naročilnico in jo pošljite na naš naslov najpozneje do 21. 5. 2007. Z malo sreče boste eden od desetih nagrajencev, ki prejmejo lepo knjižno nagrado. Žrebanje bo 28. 5. 2007 v prostorih založbe Modrijan. Nagrajence bomo obvestili po pošti, seznam pa objavili na naših spletnih straneh www.modrijan.si.

SEVERNO-AMERIŠKI MEDVED

PRIPRAVA ZA RAVNANJE

PESNICA ŠKERL

NEMŠKE NORME

EKSPLOZIVNO SREDSTVO

OTROŠKA DEJAVNOST

STAROBIČAJ

NAPOROKI

HRVAŠKA NAREČNA SKUPINA

EDOMIHEVC

REKA V ALBANIJI,

SRBIJI IN ČG

REKA V ANGLIJI

TEŽA EMBALAŽE

SMUČARSKA TEKAČICA

HIŽAR

NIKOLA TESLA

KOVAŠKIPODSTAVEK

VSEBINSKO PRAZNO,

NESPAMETNOGOVORJENJE

HUMORISTKA PUTRIH

PREUČE-VANJE

NARAVE

GM

PROSTOR, KJER SE GRADI

9 3 JEZIK STARIH

RIMLJANOV

11

BREZŽIČNA BRZOJAVKA

16 SLOVENSKIPISATELJ(VISOŠKA KRONIKA)

SLOVENSKI DRAMATIK

HITRO GIBANJE

ANGLEŠKI HUMANIST(THOMAS)

BIVŠI JUG.NOGOMETAŠ

KRAJEVNA SKUPNOST

CINKSLOVNIČAR

ENOTNA SKUPNOST

GOZDNEGADREVJA

DELVOJVODINE

BINGCROSBY

SREDO-ZEMSKA

RASTLINA

NENADENVOJAŠKI NAPAD

SAMOSTAN.BRAT

ANATOLIJKARPOV

INDIJANSKI ŠOTOR

10 PRIVRŽENECPAPEŽAV ITALIJIOMELO

PROVINCA V ŠPANIJI

KOS CELOTE

DEL PREMCAAFRIŠKA DRŽAVA

AVTOR:MILAN

ČERNJAK

TROP, KRDELO

IZLOČITEVIZGUBLJENIH

SREDSTEV

RODLAVER

SLONJI ORGAN

VREČASTATORBA

PUSTNISPREVODAVSTRIJ.

STAVBAR.DRUŽINA

LETALOKRAJ S

SOLINAMI

PRIPRAVA ZA PRENAŠANJE

V ROKI

SREDIŠČE VRTENJA

JANEZ BONČINA

RUDIZAVRL

AM. GLASB.(RICHIE)

ZEMELJSKO JEDRO

RIMSKA BOGINJA

SETVE

1

ODLOMITEV

MESNATBRADAVI-

ČASTIZRASTEK

DELHOKEJSKE

IGRE

15 VODNE RASTLINEDRŽAVNABLAGAJNA

FIZIKALNAKOLIČINALESENOKORITO

LONGPLAY

ŽIVAL Z OKLEPOM

LEVTROCKI

ZASADITEVZELENJAMRTVINA

OPIS,PRIKAZ

OSKARKOGOJ

ITAL.TISKOVNAAGENCIJA

KRAJ NA KOZJANSKEM

7RADIJ

NEČEDNA ZADEVA

HAVAJSKI VULKAN

CEVKA ZAV ŽILO

ZUNANJI DELIGRIŠČA

STARIVEK

AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC(FRED)

8SKLADATELJCOPLAND

ENAKIČRKI

PESNICASEIDEL

ITALIJANSKIFILOLOG

(GIAN BIAGIO)

KOLONIALNI VOJAK V

VZHODNIAFRIKI

DOBA,VEK

VRANJEOGLAŠANJE

KEMIJSKIELEMENT

2 14

12 6KATRAN

SRBSKO MOŠKO IME

DELAVECV PROIZV.

AM. IGRALEC(RICHARD)

MORALNOST

5KRADLJIVEC

PEVKADEŽMAN

JUNAKVERGILIJEVE

PESNITVE

13TANTALKANON

POJAV NA VODI

DEL CERKVE

ZBIRANJE PODATKOV

PAULANKA

MADŽ.SKLADATELJ(GYŐRGY)

TITAN

4 VOJAŠKIODSEK

EVROPSKAUNIJA

GRŠKI BASNOPISEC

VRSTA STRUPENIH

PAJKOV

EDEN ODTITANOVV GRŠKIMITOL.

17

TURNERERNEST RENAN

MESTONA

TAJVANU

PEVKAABDUL

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17

SVETOVNA KNJIŽEVNOST

Radi rešujete križanke? Pomagajte si tudi z DROBNOGLEDOM!

Antična mitologija

Šport, alpinizem, šah

• Slovar antične mitologije• Več kot 500 mitoloških

likov• 17 preglednic

in 15 shematskih prikazov izvora mitoloških oseb

• Najpogostejše fraze iz grške mitologije

• Antična mitologija v likovni umetnosti

• Antične in moderne olimpijske igre

• Najpomembnejša mednarodna športna tekmovanja

• Atletski svetovni rekordi• Profesionalni boksarski

prvaki• Ameriški profesionalni

ligi NBA in NHL• Izbrane športne osebnosti• Alpinizem in alpinistični

vrhunci• Šahovski velemojstri

in prvaki• Izidi olimpijskih iger

leta 2004 (Atene) in 2006 (Torino)

• Izidi svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006 (Nemčija)

• 118 preglednic ter kazalo več kot 2500 športnikov in drugih osebnosti

• Zvezde in ozvezdja• Osončje in osem planetov• Pritlikavi planeti• Naravni sateliti in njihovo

poimenovanje• Asteroidi in kometi• Zemlja in Luna• Človeške posadke na Luni• Znameniti astronomi

in astrofiziki• 38 preglednic in kazalo

več kot 1400 imen

VESOLJEvesolje ovitek.indd 1 10/27/2006 12:58:29 PM

Vesolje

Svetovna književnost

Za vse, ki vedo, pa bi radi vedeli več

Zbirko pripravlja in ureja Bronislava Aubelj.

31K r i ž e m p o s v e t u M o d r i j a n ov i h k n j i g

• Sveto pismo in svetopisemske modrosti

• Antična in zgodnjekrščanska književnost

• Izbrane misli rimskih književnikov

• Pesniki, pripovedniki in dramatiki z vsega sveta

• Književnost za otroke in mladino


10,50 € (2516 SIT)


6,50 € (1558 SIT)


10,50 € (2516 SIT)


6,50 € (1558 SIT)

Knjižne nagrade: 1. nagrada: Pod gladino Mediterana 4. nagrada: Naše gobe

2. nagrada: Lep dan kliče 4 5. nagrada: Rastline in živali

3. nagrada: Sto slovenskih ptic 6.–10. nagrada: Živalski mladiči (Modrijanček)

Geslo nagradne križanke iz novembrskega (2006) Modrijana: Modrijanov knjižni svet

Izžrebani reševalci: 1. nagrada (Glasba): Saša Orehek, Ljubljana; 2. nagrada (Zgodovina lepote): Margareta Gostinčar, Brezovica; 3. nagrada (Lep dan kliče 3): Barbara Udrih, Bled; 4. nagrada (Sto slovenskih ptic): Pavla Jagodic, Kranj; 5. nagrada (Rastline in živali): Martina Horvat, Mačkovci; 6.–10. nagrada (Nega ženskega obraza): Mihaela Uršič, Radomlje; Cirila Minatti, Zagradec; Venceslav Langerholc, Škofja Loka; Dominika Dobravec, Žirovnica; Milena Mencingar, Radenci.

• Literarne nagrade in nagrajenci

• 60 preglednic ter kazalo več kot 2800 književnikov in drugih osebnosti

www.modrijan.si



Zadnja beseda

Podarimo si knjigo!Za založnike se čisto prava pomlad začne v tednu okoli 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic. Nove knjige še lepo dišijo po tiskarski barvi, na voljo pa je še veliko starejših, a nič manj privlačnih knjig, ki čakajo na kupce.

Lani novembra, malo pred odprtjem slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, ste bodisi na svoj naslov bodisi iz rok mladega razdeljevalca dobili prvi katalog Modrijan v novi podobi. Seveda ste pomislili: »Že spet nov časopis. Mar jih ni že dovolj?«

A kaže, da vam je bil naš časopis všeč: odziv bralcev in kupcev je bil namreč zelo velik. Zato smo sklenili, da ga bomo pripravili dvakrat na leto, spomladi in jeseni, ter prek njega obveščali, kaj novega smo medtem pripravili pod Modrijanovo streho in kaj snujemo.

Prepričana sem, da boste tudi v tokratni številki našli kaj zase, in vas že vabim k branju in prelistavanju jesenskega Modrijana, ki ga bo urejala Tina Jurkovič. Ne zamudite priložnosti ter ji svoje odzive, pripombe in predloge pošljite na e-naslov [email protected]. Bronislava Aubelj urednica

Trije znameniti književ-niki, Miguel de Cervan-tes, William Shakespeare in Gar ci la so de la Vega, so umrli istega dne – 23. apri la 1616. 23. apri-la so se ro dili nekateri drugi znani književniki, na primer Hal ldór Kiljan Laxness (1902), Vladi-mir Nabokov (1899) in Manuel Me jía Vallejo (1923). V poča stitev teh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Tega dne si podarjamo knjige in vrtnice – simbola kulture in ljubezni.

Uredila: Bronislava AubeljSodelovali so: Renata Hrovatič, Marta Kocjan - Barle, Tina Jurkovič, Željko Kozinc, dr. Marko Marinčič, Maja Novak in dr. Peter VodopivecOblikovanje: Branka SmodišPrelom: Goran ČurčičIzdala in založila: Modrijan založba, d. o. o.Direktor: Branimir NešovićProdaja in trženje: Aleš VeselOdnosi z javnostjo: Tina JurkovičTisk: SET, d. d., Vevška c. 52, LjubljanaNaklada: 38.000 izvodovLjubljana, april 2007Brezplačni izvod

Vas je zamikala katera izmed knjig, ki smo jo v tem katalogu

le napovedali? Pišite nam ali nas pokličite. Dogovorili se bomo

o načinu plačila in prevzema. Poslali vam jo bomo takoj po izidu

ali pa jo prihranili za vas, če jo boste želeli prevzeti osebno.

Foto: Igor Modic

Obiščite Modrijanovo stojnico v slovenskem tednu knjige

na Kongresnem trgu v Ljubljani!

Slovenski dnevi knjige • 23.–27. april 2007

Ta teden je praznik pesnikov in pisateljev, preva-jalcev, ilustratorjev, knjižnih opremljevalcev, ured-nikov, tiskarjev in vseh drugih soustvarjalcev knjig. Seveda je tudi praznik bralcev, vseh nas, ki ima-mo radi knjigo. V središčih večjih mest, še poseb-no Ljubljane, je te dni zelo živahno. V parku na Kongresnem trgu (park Zvezda) v Ljubljani slo-venski založniki postavimo stojnice, kjer številne knjige prodajamo po ugodnejših cenah. Vsako leto bogatejše je tudi dogajanje na odru: mikrofon si podajajo književniki, glasbeniki, gledališčniki in drugi umetniki, k besedi pa so povabljeni tudi obiskovalci sejma.

Letos bo v Ljubljani že 12. prireditev Slovenski dnevi knjige. Prireditve v počastitev dneva knjige bodo tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji.

Vabljeni!

32


p. p. 2004, 1001 Ljubljanatelefon: (01) 236 46 00

faks: (01) 236 46 01e-pošta: [email protected]

www.modrijan.si

Documents

Modrijan april07