Moja Slovenija april 2009

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • April 2009, številka 4

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

PREDSTAVITEVFranc Copf – kirurg in izumitelj

TEMA MESECAPisanica rdeča - ljubezen goreča!

KULTURNA DEDIŠČINAŠkofjeloški pasijon

POGOVOR Z ROJAKOMBoris Kambič, San Carlos de Bariloche

SLOVENCI NA KOROŠKEMPomik koroške politike proti nacionalistični desnici

OBISKALI SMOMed Slovenci v Nemčiji

ŠPORTKaj bi mi brez žensk?

�

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno ingospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 430 28 10Fax: +386 (0)1 478 22 96, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske pro-blematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

Vsaka slovenska družina ima vsaj eno izseljensko zgodbo

Mag. Daša Koprivec, kustodinja za slovensko izseljenstvo v Slovenskem etnografskem muzeju

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani letos praznujemo deseto obletnico delovanja kustodiata za slovenske izseljence in zamejce. Marsikaj bi se dalo o tem obdobju povedati in zapisati, saj smo izvedli veliko raz-stavnih in raziskovalnih izseljenskih projektov. Pa vendar sem, ko sem prejela povabilo, da napišem uvodnik v to cenjeno revijo, postala vznemirjena še na drugačen način. Bi lahko povedala še kaj drugega in še kaj več kot naštela uspešne projekte preteklih let? Muzealci radi brskamo po izseljenskih zgodbah naših ljudi, toda kakšna pa je moja zgodba? Vsaka slovenska družina ima vsaj eno izseljensko zgodbo, slišim v zadnjem času prav pogosto. Ali je dru-žinska zgodovina opredelila tudi mene, me je nezavedno pripeljala na delovno mesto kustodinje za slovensko izse-ljenstvo? Pa poglejmo.Moja prva prababica je bila žena rudarja, ki je najprej delal v Trbovljah, potem pa je leta 1924 odšel na delo v franco-ske rudnike, družina z dvema malima hčerama pa se mu je pridružila. Do leta 1932 so ostali v Franciji in moja babi-ca je še v pozni starosti odlično obvladala francoski jezik in znanje prenesla tudi na svoje potomce. Druga prababica se je leta 1911 zaljubila v fanta iz okolice Domžal, fant pa je kaj kmalu odšel v Ameriko, v Chicago, kjer je tedaj delova-la močna domžalska »slamnikarska skupnost«. Pradedek se ji ni več oglasil in večkrat pomislim na morebitne soro-dnike v Ameriki, ki jih ne poznam. Moja stara mama se je leta 1940 poročila v Beograd. Moj dedek je bil srbskega porekla po očetovi strani in avstrij-skega po materini, v Beograd pa so prišli v 30. letih 20. stoletja iz Siska. V Beogradu je živela sedem let in bi prav gotovo tam ostala, če bi med vojno ne izgubila moža in tako se je odločila s hčerko vrniti se nazaj v Slovenijo. In moja zgodba? Moža sem spoznala prek svojega izseljen-skega dela v muzeju. Danes živiva na posestvu, ki ga je z denarjem iz Amerike kupil njegov stari oče. Možev ded je celo mladostno in mladeniško dobo preživel v Ameriki. V obdobju od leta 1904 do leta 1921 je bil najprej gozdni delavec v Pensilvaniji in potem rudar v Minnesoti. April je z velikonočnimi prazniki tudi mesec družinskega praznovanja. Morda je to priložnost, da pomislimo tudi na izseljensko zgodovino svoje širše rodbine in pretehtamo, v kolikšni meri nas je ta zgodovina zaznamovala kot posa-meznike in kot člane družine.

3Moja Slovenija / April 2009

UVODNIK

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.Moja-Slovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Tomaž Lunder

V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma orga-nizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

aPREGLED DOGODKOV V MARCU:

Odkritje množičnega grobišča pri LaškemSlovenijo je v začetku marca močno pretreslo odkritje množičnega grobišča iz časa po drugi svetovni vojni v rudniškem rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem in znova razdelilo sloven-sko javnost in politiko. Vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs je ocenil, da je v rovu od 200 do 300 trupel, še več pa naj bi jih našli še v dveh zasutih rudniških jaških, kjer raziskave še potekajo. Več na strani 7.

PREDSTAVITEV:

Prof. Franc Copf Prof. Franc Copf, strokovnjak za kostno kirurgijo in večkratni doktor, je v svoji poklicni karieri naj-več svoje strokovne pozornosti posvetil kostni kirurgiji, oziroma točneje, težavam, ki jih imamo ljudje s sklepi, predvsem s kolki in prstnimi skle-pi na rokah. Prof. Copfu je uspelo izdelati kolk, ki predstavlja pravo revolucijo v kirurgiji kolka. Ta svoj izum še naprej izpopolnjuje – razvil je že tretjo izpopolnjeno generacijo umetnega kolka iz titana. Več na strani 8 in 9.

TEMA MESECA:

Pisanica rdeča – ljubezen goreča!Po besedah Dušice Kunaver sodijo slovenske pi-sanice med najlepše primerke okrašenih veliko-nočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Štajer-skem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih po-znajo kot reménke, remenica rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Bene-ški Sloveniji. Več na straneh od 10 do 12.

POGOVOR Z ROJAKOM:

Boris KambičV San Carlosu de Bariloche, mestecu pod Andi, živi dejavna slovenska skupnost, ki šteje okrog 250 Slovencev. Nekateri so se proslavili kot uspešni ple-zalci, planinci in smučarji ter vedno znova dokazali, da Slovenci zares sodimo med planinske narode. Več o Slovencih na tem koščku sveta lahko izveste v pogovoru z Borisom Kambičem, uspešnim alpi-nistom in članom vodstva Slovenskega planinske-ga društva Bariloče. Stran 36 in 37.

25812

1415161819202223242628303234363841444648495051

KORISTNI NASLOVIDOGODKI V MARCU NA KRATKOPREDSTAVITEV: Prof. Franc CopfTEMA MESECA: Pisanica rdeča – ljubezen goreča!KULTURNA DEDIŠČINA: Škofjeloški pasijonIZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEMSLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI V ITALIJISVETOVNI SLOVENSKI KONGRESSLOVENSKA IZSELJENSKA MATICARAFAELOVA DRUŽBAID SLOVENIJA V SVETUPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVOBISKALI SMO: Med Slovenci v Nemčiji(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINES KNJIGO V SVETKNJIŽNA POLICAPOGOVOR Z ROJAKOM: Boris KambičOD KARANTANIJE DO SLOVENIJESLOVENSKE DOMAČIJEPESEM NAS ZDRUŽUJEZA SLOVENSKO MIZOŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIKRIŽANKA

Škofjeloški pasijon ne navdušuje le s svojo spektakularnostjo ter močnim vizualnim in zvočnim učinkom, temveč s seboj nosi močno sporočilo ter odpira ve-dno aktualno in žgoče vpraša-nje o smislu človeškega bivanja, ki ga sodobni človek ob dana-šnjem načinu življenja vsekakor potrebuje. Več na strani 14.

Zgodba z naslovnice

DOGODKI V MARCU NA KRATKO

Pregled dogodkov v marcu


Minilo je prvih sto dni vlade premiera Boruta Pahorja, ki so jih zazna-movali spopadanje z go-spodarsko in finančno

krizo, pogajanja s sindikati, blokada Hrva-ške, pogajanja s podporniki referenduma proti vstopu Hrvaške v Nato in EU ter prva interpelacija proti notranji ministrici Ka-tarini Kresal zaradi izdajanja odločb tako imenovanim »izbrisanim«.

Slovenska vlada je načelno podprla pre-dlog Evropske komisije za mediacijo pri reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje, zaradi katerega je Slovenija decem-bra tudi blokirala nadaljevanje hrvaških pogajanj z EU, kasneje pa še zaradi vstopa v Nato. Hrvaška vlada je uradno odgo-vorila, da pozdravlja pobudo Evropske komisije o mediaciji, bo pa dodala tudi svoje pogoje o vlogi posrednika oziroma ne bo odstopila od pravne rešitve vpra-šanja, in to na sodišču v Haagu, s čimer se Slovenija ne strinja. Komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Žbogar in Gordan Jan-droković nadaljujejo z rednimi pogovori. Tako slovenski veto Hrvaški ostaja. Češko predsedstvo EU je preložilo pogajalsko konferenco z marca na 24. april.

Odstopil predsednik Slo-venske ljudske stranke (SLS), sicer celjski župan Bojan Šrot, do kongresa bo stranko vodil Janez

Podobnik. Kot glavni razlog za preneha-nje vodenja stranke je Šrot navedel žu-panovanje v Celju, po njegovih besedah pa največji del politike poteka v Ljubljani. Pojasnil je, da je bil edini predsednik parla-mentarne stranke brez funkcije v Ljublja-ni, kar je od njega terjalo veliko energije.

Davčna uprava je izdala prvi sveženj in-formativnih izračunov dohodnine za leto 2008, drugega pa bo v prvi polovici maja. Letos se pričakuje več doplačil kot vračil. Po podatkih Dursa bodo davčni zavezan-

ci, zajeti v prvi sveženj, morali doplačati 46,3 milijona evrov, medtem ko bo drža-va vrnila 45,1 milijona. Povprečni znesek vračila sicer znaša 181,1 evra, doplačila pa 193,4 evra.

Ustavno sodišče je zavrglo predlog Stran-ke slovenskega naroda za zadržanje ratifi-kacije vstopa Hrvaške v Nato.

Nadzorni svet Istrabenza je na večurni seji sprejel odstop Igorja Bavčarja, ki v Istrabenzu ostaja do 15. maja. V tem času bodo

oblikovali kadrovsko komisijo, ki bo raz-mislila o širitvi uprave, Bavčar pa naj bi do 15. maja pripravil sanacijski načrt. Bavčar je sicer potrdil, da je Istrabenz insolven-ten, kar pomeni, da je zapadel pod zakon o finančnem poslovanju podjetij. Uprava Istrabenza ima tako dva meseca časa, da obveznosti poravna v prisilni poravnavi – sicer čez 60 dni sledi stečaj.

Število brezposelnih se je konec februarja povečalo že na 77.182 oseb, pri če-mer se je v letošnjih prvih dveh mesecih na Zavodu

RS za zaposlovanje na novo prijavilo oko-li 21.000 ljudi. Ker je največ odpuščanja v industriji in gradbeništvu, se povečuje delež brezposelnih moških, prav tako pa tudi mladih in brezposelnih z nižjimi sto-pnjami izobrazbe.

Slovenija bo imela po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj štiriodstotno skrčenje obsega bruto do-mačega proizvoda. Po njihovih napove-dih naj bi bilo konec leta 100.000 brezpo-selnih.

Vlada premiera Boruta Pahorja pripravlja tretji sveženj protikriznih ukrepov, ki jih je najprej obravnavala ekipa kriznih mini-strov. Med drugim se omenja subvencio-niranje polnega delovnega časa, sklad za začasno presežne in podaljševanje delov-

ne dobe, ki naj bi bila za ženske in moške enaka, in sicer 65 let.

SDS je objavil poziv, naj se Titove spome-nike umakne v muzeje, ulice in trge, ki nosijo njegovo ime, pa preimenuje. Pre-dloga niso podprle ne politične stranke in ne občine, kjer imajo trge ali ulice poime-novane po Titu.

Predsednik republike Slovenije Danilo Türk je 6. marca razpisal volitve v Evropski parlament, ki bodo 7. junija letos.

Evropski komisar za znanost in raziska-ve Janez Potočnik je na slovesnosti na univerzi v belgijskem Gentu prejel častni doktorat te univerze. Kot so v obrazložitvi zapisali na univerzi, visoko cenijo prispe-vek komisarja Potočnika v prizadevanjih Evropske komisije za podporo in spodbu-janje evropske raziskovalne politike.

V središču mesta, na ulici Komenskega 11, so slav-nostno odprli prostore, kamor se je pred kratkim preselil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in

po svetu. Navzoče sta pozdravila minister dr. Boštjan Žekš in župan občine Ljubljana Zoran Janković. V uvodu je minister dr. Bo-štjan Žekš izrazil zadovoljstvo nad odlič-nim sodelovanjem z Lekarno Ljubljana, kateri je stavbo v upravljanje dodelila Me-stna občina Ljubljana. Sledilo je svečano odprtje z uradnim prerezom traku župa-na občine Zorana Jankovića in direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča. Objekt, ki so ga zgradili pred vojno, je služil kot enodružinska hiša in ima danes veliko ar-hitekturno vrednost.

Maribor naj bi gostil 26. Zimsko univer-zijado 2013. Tik pred zdajci se je vlada odločila zagotoviti tri milijone evrov za poplačilo organizacijskih pravic Medna-rodni univerzitetni zvezi za organizacijo Univerzijade 2013 v Mariboru. Zadnji rok plačila je bil konec marca letos.

6 Moja Slovenija / April 2009


Še več marčevskih dogod-kov najdete na spletni strani www.mojaslovenija.net.

Znova spor zaradi Blej-skega otoka. Sporazum, ki ga je glede Blejskega otoka ob koncu svojega

mandata podpisal bivši minister za kul-turo Vasko Simoniti in s katerim je Rim-skokatoliška cerkev (RKC) dobila v dar tri nepremičnine na Blejskem otoku, otok pa zastonj v najem za 45 let, je v nasprotju s pravnim redom v Republiki Sloveniji, so prepričani na ministrstvu za kulturo tokra-tne vladajoče koalicije.

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so opravili prvo presaditev dveh organov enemu bolniku hkrati. In sicer so 54-letnemu bolniku, ki je imel že od mladosti diabetes, presadili ledvico in trebušno slinavko. Bolnik se počuti zelo dobro, že od prvega dne ne potrebuje več inzulina.

Prvi teden v marcu je že tradicionalno po-svečen boju proti raku. V Sloveniji zboli za rakom vsako leto več kot 10.000 prebival-cev. Najpogostejša oblika raka pri moških je rak prostate, pri ženskah pa rak dojk.

V akciji v okviru dneva Slomškove usta-nove, ki jo je Radio Ognjišče pripravil v sodelovanju s Slomškovo ustanovo, so na posebni telefonski številki za dijake iz socialno šibkejših družin zbrali več kot 22.000 evrov.

V Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili viktorje 2008, slovenska priznanja na področju medijev in po-pularne kulture. Viktorja za

življenjsko delo je prejela nekdanja novi-narka in urednica Bernarda Jeklin. Za TV-osebnost je bil izbran gledališki igralec in voditelj zabavnih oddaj na TV Jurij Zrnec, ki je prejel kar tri viktorje.

Minilo je sto let od rojstva slikarja Zorana Mušiča, enega največjih slovenskih umetnikov, ki je s svojimi deli zaznamoval ne le slo-

vensko likovno umetnost, temveč tudi svetovno. Rojen je bil v Brezovici pri Gori-ci, umrl je leta 2005. V letošnjem letu bodo

vse slovenske galerije in muzeji, ki hranijo slikarjeva dela, počastili ta visoki jubilej s prireditvami, ki bodo potekale vse leto, do jesenske retrospektive v prenovljeni Mo-derni galeriji.

Tragedija v igralski dru-žini Borisa Cavazze. Smrt vizualnega umetnika Da-mijana, Borisovega sina,

je še ena tragedija v tej družini. Že pred leti se je namreč na prizorišču snemanja videospota smrtno ponesrečil Damija-nov starejši brat Kristijan. Damijan Cavaz-za naj bi se zadušil v spanju samo dan po praznovanju 36. rojstnega dne.

Na Primorskem je nenadoma umrl slikar Zvest Apollonio, rojen 15. maja 1935 v Bertokih v Slovenski Istri. Odraščajoča leta je preživljal v domačem kraju med vinogradi in plitvim morjem Koprskega zaliva, kjer so ga privlačile barve in obli-ke mediteranskega okolja, ki mu je ostal zvest vse življenje.

V 92. letu starosti je umrl pisatelj, pre-vajalec, jezikoslovec in urednik Janez Gradišnik. Njegova zapuščina je izredno bogata, znan pa je bil tudi kot vnet raz-pravljavec o jezikovnih vprašanjih. Gradi-šnik je leta 1987 prejel Sovretovo nagra-do za življenjsko delo, leta 1969 nagrado Prešernovega sklada in leta 2008 Prešer-novo nagrado.

Podelili Jurčičeve nagra-de. Nagrajenca sta pu-blicist Peter Bedjanič in novinar Mladine Bernard Nežmah. Sklad Josipa

Jurčiča sta leta 1993 ustanovila založba Nova revija in Društvo slovenskih pisate-ljev. Sklad, ki nosi ime pisatelja, novinar-ja in urednika Josipa Jurčiča, vsako leto podeli nagrade, ki jih izročijo na Jurčičev rojstni dan, 4. marca.

Čeprav o Kosovelovi literarni vrednosti ni dvoma in je Srečko Kosovel kot pesnik Krasa prirasel ljudem k srcu, na Krasu ni njegovega kipa. Ne v Sežani, kjer se je ro-dil, ne v Tomaju, kjer je pokopan. Edini pe-snikov kip je v Trstu, zato sta Literarno dru-

štvo Zlati čoln in Kulturno društvo Vilenica sprožila pobudo za postavitev njegovega kipa v Sežani. Postaviti ga želijo pred Ko-sovelovo rojstno sobo, kjer je do leta 2004 stal pesnikov kip.

Slovenija se je na lestvici turistične kon-kurenčnosti uvrstila na 35. mesto in je v primerjavi z lanskim letom pridobila eno mesto. Najbolj konkurenčna država na svetu pa je Švica, sledita ji Avstrija in Nemčija.

Banane zrasle tudi v Prekmurju. Sadike banan v tropskem vrtu podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku so obrodile prve sadove. Prve prekmurske banane, sicer še zelene, takšne je namreč treba obrati in potem pod ustreznimi pogoji nadaljeva-ti proces dozorevanja, so tam obrali sredi marca letos.

Režiser Damjan Kozole je s svojo ekipo v New Yorku dokončal snemanje doku-mentarnega filma o slovenskem ume-tniku Bogdanu Gromu, ki se je v ZDA pri-selil leta 1957 in med drugim pustil svoj ustvarjalni pečat v številnih sakralnih ter drugih objektih.

Letalnica v Planici je bila tudi letos tri dni prizorišče tekmovanja v smučar-skih skokih. Zadnji dan so

v finalnih poskusih branili barve Slovenije Robert Kranjec (edini avtomatično uvr-ščen na tekmo), ki je zasedel odlično tretje mesto, Robert Hrgota in Primož Pikl.

Vlada je predlagala nove cene vinjet: 95 evrov za letno vinjeto in 15 evrov za se-demdnevno; polletne vinjete bi bile uki-njene.

Spodnjo Vipavsko dolino so prizadeli močno deževje in poplave, ki so samo na območju Mestne občine Nova Gorica povzročile za 690.000 evrov škode.

KAM



Odkritje množičnega grobišča pri LaškemSlovenijo je v začetku marca močno pretreslo odkritje množičnega grobišča iz časa po drugi svetovni vojni v rudniškem rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem in znova razdelilo slovensko javnost in politiko. Raziskovanje je potekalo od lanskega avgusta, saj je bila lokacija na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po vseh odstranjenih betonskih pregradah in nasu-tjih je bilo 3. marca odkritih z apnom zalitih na stotine posmrtnih ostankov. Vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs je ocenil, da je v rovu od 200 do 300 trupel, še več pa naj bi jih našli še v dveh zasutih rudniških jaških, kjer raziskave še potekajo.

Na najdenih ni vidnih posledic strelnih ran, zato se domneva, da so umrli zaradi plina oziroma zadušitve. Raziskava o tem, kdo so žrtve, je še v teku, po nekaterih navedbah naj bi bili to večinoma Slovenci iz teharskega taborišča, poleg naj bi bili tudi Nemci in hrvaški jetniki.

Prizorišče zelo žalostnega in tragičnega časa»Vidi se tkiva in vidi se, da so bila brez obleke in čevljev, saj smo najprej naleteli na kopico čevljev, ki so jih usmrčeni prej sezuli, bili so živi zakopani, nekateri povezani z žico in s sledovi udarcev po glavi,« je dejal eden od pretresenih raziskovalcev.Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je po obisku rudnika povedala, da se je prišla poklonit žrtvam: »To, kar sem videla, lah-ko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni razi-skati takih zločinov, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh mogoče odkriti storilce oziroma ali so sploh še živi.« Pojasnila je, da od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Janez Stanovnik, predsednik Zveze borcev, je povedal, da je za povojne poboje nesmiselno kriviti slovenske partizane in krivdo pripisal Josipu Brozu Titu kot vrhovnemu poveljniku jugoslovan-ske vojske. Bivši generalni državni tožilec Anton Drobnič pa je izjavil, da so odgovorni prav in tudi slovenski partizani, saj so bili tudi ti del jugoslovanske vojske. »Zločina v tem rovu se ne da pokriti z NOB in sklicevanjem na Tita,« je poudaril tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki se je 8. marca skupaj s predsednico NSi Ljudmilo Novak pri kapelici ob rovu poklonil žrtvam.

Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je v sporočilu za me-dije zapisal, da ta zločin najostreje obsoja, kakor tudi obsoja vse medvojne in povojne poboje. Grobišče namerava obiskati in se pokloniti žrtvam takrat, ko bodo forenziki in drugi strokovnjaki končali svoje delo. V sporočilu za medije se je o odkritem grobi-šču izrekel tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je zapisal: »Gro-bišče v Hudi Jami je prizorišče zelo žalostnega in tragičnega časa in mesta iz slovenske zgodovine.« Žrtvam v jami so se 8. marca poklonili predstavniki hrvaške vlade, ki jo je vodila podpredsednica Jadranka Kosor, v imenu slovenske vlade je prizorišče obiskala državna sekretarka Anja Kopač Mrak.

Kultura življenja namesto kulture smrti Predsednik stranke SDS Janez Janša je v zapisu na spletni strani stranke, ki nosi naslov Kultura življenja namesto kulture smrti, med drugim povedal: »Slovenija je danes na razpotju. Opravi-čevanje zločina je za vsako družbo nevarno, saj razjeda vredno-tni in pravni red v samem temelju. Vpliva na posameznike in na množice ter prinaša nevarnost, da se tragični čas ponovi. Od naših ravnanj v naslednjih mesecih je odvisno, ali bomo zmogli dovolj poguma in modrosti, da zavrnemo kulturo smrti, njena sporočila in laži, ki opravičujejo zločin. In izberemo kulturo življe-nja ter posledično njena sporočila in resnico, ki narekuje odgo-vorno obravnavanje zločina, celjenje ran in končanje prenašanja delitve na prihodnje rodove.«

Moralne in pravne razsežnosti povojnih zločinov Na odkrito grobišče se je odzvala tudi Komisija Pravičnost in mir. Njen predsednik mariborski nadškof msgr. Anton Stres je v izjavi zapisal, da je Komisija Pravičnost in mir v preteklih letih že nekajkrat opozorila na moralne in pravne razsežnosti povojnih zločinov in na dolžnosti, ki jih imajo v zvezi s tem najvišje državne ustanove. »Pogled na žrtve ob odkritju grobišča povojnih pobo-jev v rudniškem rovu v Hudi Jami pri Laškem je vsakega sočutne-ga človeka globoko pretresel, saj ni mogoče spregledati straho-tnega trpljenja žrtev in barbarske okrutnosti njihovih morilcev.« Sveta maša za žrtve pobojev je bila darovana na tiho nedeljo, 29. marca, v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem. Sveto mašo je vodil dr. Anton Stres.Kriminalisti so v rudniku za zdaj končali delo, v rov pa so sedaj pri-šli strokovnjaki z Inštituta za sodno medicino. Dele oblačil, obu-tve in druge najdene predmete so prepeljali v ljubljanski Muzej novejše zgodovine. Posmrtne ostanke žrtev naj bi po končanih sodnomedicinskih opravilih prenesli v kostnico na Teharje.

KAM


Vedno bolj sem prepričan, da majhni narodi niso majhni zaradi svoje maloštevilnosti, ampak prej zato, ker se med seboj radi prepirajo in ker prezirajo pomembne dosežke sposobnih posameznikov in skupin, ki niso pogodu zdaj tej, zdaj oni oblasti. Pri tem se ne ozirajo na to, da bi te dosežke še kako potrebovali za krepitev svoje samozavesti in ne naza-dnje tudi za golo preživetje v konkurenčnem svetu. Eden takšnih, v svetu znanih in uveljavljenih posameznikov, doma pa skoraj prezrt je tudi prof. Franc Copf, strokovnjak za kostno kirurgijo in večkratni doktor.

Med domom in svetomFrancev rod po očetovi strani izhaja iz Šmarja pri Jelšah, po materini pa s Ptu-ja. Franc je bil rojen v Varaždinu (1931), saj se je njegov oče, po poklicu oficir in specialist za eksplozive, z družino več-krat selil po (pra)stari Jugoslaviji. Zato je tudi Franc obiskoval osnovno šolo v Kragujevcu, gimnazijo pa na Ptuju in v Mariboru. Medicino je študiral na medi-cinski fakulteti v Ljubljani, specializaci-jo pa je opravil v Mariboru in Ljubljani. Staršem Copf so se rodili trije sinovi, vsi zelo uspešni in prodorni, vsak na svo-jem področju. Dva brata sta zelo uspe-šna podjetnika v Kanadi.

Prof. Franc Copf je svojo poklicno pot začel v Mariboru na splošni kirurgiji in plastiki. Od tam je leta 1965, po posre-dovanju redovniške medicinske sestre Marije, odšel v Švico. Že prej, leta 1962, mu je ameriška Fordova fundacija po-nudila štipendijo za študij kirurgije v Detroitu, ki pa je zaradi oviranja teda-nje oblasti ni mogel izkoristiti. V Švici je najprej služboval v Grenchenu pri Baslu in zatem v Zürichu-Uznachu. Leta 1967 je postal vodja zasebne klinike v St. Moritzu in istočasno nadzorni zdravnik okrožne bolnišnice v Samedanu.Leta 1971 se je na povabilo prof. Bene-dika, profesorja na ljubljanski kirurgiji, za tri leta vrnil v Slovenijo. Pomagal naj bi ustanoviti kliniko za kostno kirurgijo na Jesenicah in postal naj bi profesor kirurgije na ljubljanski medicinski fa-kulteti. Vendar so se razmere po Kavči-čevem obdobju zanj zopet obrnile na slabše. Zato je znova odšel v tujino, to pot v Nemčijo v Stuttgart, kjer je med drugim ustanovil zasebno kliniko, v ka-teri je delalo več kot 40 ljudi.

Tudi otroci po očetovih stopinjahZaradi težke bolezni in številnih ope-racij so kliniko zaprli. Njegov starejši sin Fran Copf, dr. med., nevrolog in ne-vrokirurg, je ustanovil novo kliniko za vertebralno (vretenčno) kirurgijo, ki je bistveno večja od očetove. Tudi mlajši sin Peter je doktor medicine s specia-lizacijo iz ortopedije v Tübingenu. Nje-gova žena je doma iz Firenc, kamor se

Franc Copf – kirurg in izumitelj

9Moja Slovenija / December 2008

PREDSTAVITEV: Franc Copf


Profesor Copf je doktor medicine in znanosti ter je doslej napisal že več kot sto strokovnih razprav in knjig, največ v nemščini, nekaj pa tudi v slovenščini in ruščini.

je naselil z družino in kjer dela kot or-toped. Dr. Peter Copf nadaljuje očetovo delo na univerzi v Firencah ter drugih evropskih in svetovnih univerzah. Hči Desiree je prav tako študirala medicino na univerzi v Tübingenu in sedaj vodi podjetje Copf-Bionic v Ludwigsburgu blizu Stuttgarta. V vseh pogledih za-stopa svojega očeta, poleg tega pa se uspešno uveljavlja kot slikarka. Nema-lo zaslug za prodorno moževo kariero in kariere treh otrok ima tudi gospa Ernestina Copf, biologinja po poklicu, ki je nedvomno zaslužna tudi za to, da otroci lepo govorijo slovensko, ne da bi obiskovali slovensko šolo.

Poklicna pot prof. CopfaV svoji poklicni karieri je prof. Copf največ svoje strokovne pozornosti po-svetil kostni kirurgiji, oziroma točneje, težavam, ki jih imamo ljudje s sklepi, predvsem s kolki in prstnimi sklepi na rokah. Strokovna javnost ga pozna zla-sti kot izumitelja prve bionične endo-proteze kolka (1979) in kot odkritelja hidrodinamičnega subsistema v satasti kosti (1989).

Bionična endoproteza kolka Nepoznavalcem tega področja medici-ne je pravzaprav zelo težko ali celo ne-mogoče razumljivo pojasniti izjemno poglobljeno in natančno preučeno delovanje silnic in tokov, ki so na delu pri delovanju in obremenjevanju kolka. Dejstvo je, da je prof. Copfu na osnovi teh poglobljenih analiz uspelo izdelati kolk, ki predstavlja pravo revolucijo v kirurgiji kolka. Ta svoj izum prof. Copf še naprej izpopolnjuje – razvil je že tretjo generacijo umetnega kolka iz titana, za

katero je značilno, da je bistveno krajša in lažja od prejšnjih dveh. Velika in mor-da najpomembnejša prednost njego-vega kolka je v tem, da ga po vstavitvi ni treba več menjati, tako kot to velja za mnogo večje klasične proteze, ki jih še vedno pogosto vgrajujejo pri nas in v svetu. Tudi komplikacij, kot je razma-janje (najhujša komplikacija), ki se rade pojavijo pri umetnem kolku, pri njegovi novi »physiohip« protezi ni več. Proteza se dobesedno sama vraste v kost.

Zato ne preseneča, da se kirurgi po sve-tu vse pogosteje odločajo za Copfovo protezo, posebej še to velja za Nemčijo in Rusijo. Po njegovih izračunih bodo Nemci s tem prihranili najmanj eno mi-lijardo evrov letno. Če se splača Nem-cem, bi se moralo tudi nam Slovencem. Kot pove prof. Copf, jih v Sloveniji za sedaj vgrajuje samo dr. Pišot v Valdoltri, zaenkrat še kolke druge generacije, od julija naprej pa naj bi začeli vgrajevati tudi kolke tretje generacije. Copfova proteza, zaščitena z mednarodnim pa-tentom, se odlično integrira v naravno strukturo kosti na temelju principa fi-ziološkega poteka silnic, ki jih je odkril prof. Copf.

Uspešnemu delu sledijo priznanjaProfesor Copf je doktor medicine in doktor znanosti ter je doslej napisal že več kot sto strokovnih razprav in knjig, največ v nemščini, nekaj pa tudi v slo-venščini in ruščini. Posebej velja omeni-ti dve knjigi Knochen als dynamisches Prinzip (Kosti kot dinamični princip) s podnaslovom Neue hydrodynamische Aspekte zur Implantationschirurgie (Novi hidrodinamični aspekti v implan-tacijski kirurgiji) in Bionic-Workshop, Bistra/Slowenien, 30./31. maj 2003. Pi-sal je tudi o širših (ekonomskih) vidikih medicine in zdravstva. Za svoje delo je doslej prejel že številna priznanja in nagrade, največ nemških, pa tudi v Avstriji in Ukrajini. Najbolj ponosen je na odlikovanje s križcem za zasluge Das Verdienstkreuz prvega razredu na traku, ki ga je 19. februarja 2003 podpisal nemški predsednik Jo-hannes Rau.

Zaveden SlovenecIzkazal se je tudi kot zaveden Slovenec, saj je skupaj s prof. Juhantom ustanovil Slovensko-nemško društvo pri ministr-stvu za znanost in kulturo v Stuttgartu. Skupaj z ženo Ernestino zaslužena upo-kojenska leta preživljata na Bledu, ven-dar daleč od tega, da bi mirovala. Prof. Copf še naprej ostaja v živahnih stikih s kolegi iz stroke, v posameznih zahtev-nejših primerih pa se kot velik strokov-njak in človekoljub z nasveti vključuje tudi v zdravljenje.

Tomaž ŠtefeFoto: osebni arhiv Franca Copfa

Prof. Copfu je uspelo izdelati kolk, ki predstavlja pravo revolucijo v ki-rurgiji kolka. Ta svoj izum še naprej izpopolnjuje – razvil je že tretjo iz-popolnjeno generacijo umetnega kolka iz titana.

Po besedah Dušice Kunaver sodijo slo-venske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Šta-jerskem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih poznajo kot reménke, remenica reče-jo ponekod na Štajerskem in v Prekmur-ju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Beneški Slove-niji. Prekmurske remenice in škrabanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belo-kranjske drsanke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod. Etnološko zbirko pa do-polnjujejo tudi novi načini izdelovanja, med njimi prebadanje jajčne lupine, kar je značilnost vrhniških pirhov.

Pomen velikonočnega jajcaJajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitno-sti. V krščanstvu velikonočno jajce sim-bolizira Kristusovo vstajenje, tudi kaplje njegove krvi ali rane, in je šele nekaj sto-letij del posvečenih velikonočnih jedi – žegna. Na Slovenskem se je poslikava-nje jajc uveljavilo konec 18. stoletja.

»Sad se vidi, sad se zna …«Velikonočna jajca so bila sprva le v rde-čih in rjavih barvnih tonih, kar je razvi-dno tudi iz imen, ki jih zanje uporabljajo v slovenskih pokrajinah. Kasneje so iz-delovalci začeli uporabljati tudi druge barve in razvila se je bogata umetnost. Po besedah Dušice Kunaver slovenske pisanice spadajo med najlepše primer-

ke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Nekoč so rdeče pisanice mlada dekleta podarjala fantom kot izraz ljubezni, pa tudi razočaranja, užaljenosti in zbadlji-vosti. Nanje so zapisale svoje misli in jih fantom predale na veliko soboto ali ve-likonočni ponedeljek, ko so je razvede-lo, »koji koga rad ima«, kot se nadaljuje besedilo belokranjskega kola, ki so ga plesali ob predaji pirhov.

Barvanje z naravnimi barviliDanes se za barvanje velikonočnih pir-hov, kljub pestri izbiri sintetičnih barvil, znova uveljavljajo naravna barvila, kot so to počele naše babice. Morda je naj-bolj razširjeno barvanje jajc v čebulnih olupkih, ki pirhe obarvajo v oranžno-rdeče. Rumene odtenke dobite z barva-

Pisanica rdeča - ljubezen goreča!

Belokranjske pisanice so v značilnih barvah – rdeči, beli in črni, z motivi Kolpe (upodobljenimi z vijugami) in krajev ob njej, srčkov in rožic.

Moja Slovenija / April 200910

Vir:

sl.w

ikip

edia

.org


TEMA MESECA: Pisanice na Slovenskem

njem s svetlimi čebulnimi listi, kumino, kamilicami, ognjičem, modre odtenke z borovnicami, črnim ribezom in rdečim zeljem, zeleno bodo jajca obarvali listi peteršilja, breze, koprive ali špinače, na-ravno rdeče barvilo pa dobimo iz rezin rdeče pese, malinovega sirupa in bro-šča. Maline ali črni ribez pa jajca obarva-jo lisasto in marogasto.

Adlešiške pisaniceIzdelava adlešiških pisanic je v Beli kra-jini poznana že 150 let. Postopek izde-lave takšne pisanice traja do dve uri in pol. Adlešiške pisanice so v značilnih barvah – rdeči, beli in črni, z motivi Kol-pe (upodobljenimi z vijugami) in krajev ob njej, srčkov in rožic. Tiste površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarva-ne, zaščitijo z voskom. Pri pisanju nanje uporabljajo posebno pisalo, imenova-no pisalka, belokranjski pisač ali cvek, pri katerem je na eni strani lesenega dr-žala pločevinast lij, v katerega vložimo vosek, ki se stopi nad plamenom sveče. Tako popisana surova jajca so skuhali v naravnih barvilih, za večbarvna jajca so postopek ponavljali, barvali so od sve-tlejših do najtemnejših odtenkov. Na koncu so jih premazali s »špehom« ali oljem, da so se bolj svetila.

Belokranjske drsankeJajca se v olupkih rdeče čebule kuhajo skoraj dve uri, kar povzroči dolgo ob-stojnost jajca. Jajca se osušijo, potem pa se z nožem nanje drsajo motivi, zato takšno pisanico imenujemo drsanka. Motivi na teh pirhih so različni, upoda-bljajo se predvsem verski in motivi iz narave, velikokrat pa so na jajcih tudi napisi. Drsanka ima na obeh straneh jajca osrednji prostor, namenjen glav-nemu motivu. Tehnika je značilna za območje Metlike.

Prekmurske remeniceRemenice ali remenke najdemo v Prek-murju, kjer beseda remen pomeni rdeč. Tudi tukaj je značilna batik tehnika, pi-sanje z voskom, ki mu sledi barvanje. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec.

Tudi tu so v uporabi tri barve – črna, rde-ča in bela. Med motivi prevladujejo pred-vsem abstraktni okraski z geometričnimi tvorbami, na današnjih remenicah pa vse pogosteje cvetlični motivi.

Prekmurska škrabankaV Prekmurju poznajo tudi škrabanke – pisanice, ki jih krasi izpraskan motiv. Pisanice najprej pobarvajo z živimi bar-vami, naredijo proge, nato na jajce na-rišejo črne proge, tokrat križajoče se na barve. Z ostrim nožem nato izpraskajo motiv na črne proge. Uporabljeni moti-vi na škrabankah so največkrat rastlin-ski, pa tudi različni napisi.

Brkinski pirhBrkinski prih, tako kot belokranjska drsanka, sodi v skupino praskank. Po-stopek izdelave je podoben, od belo-kranjskih drsank pa se razlikujejo moti-vi. Upodobljeni so predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v klju-nu, jadrnica, pa tudi nabožni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napisi IHS in »Veselo veliko noč«.

Tarčmunski pirhi iz BenečijeMilko Matičetov poroča o tarčmun-skih pirhih iz Beneške Slovenije, ki so posebni zaradi svoje motivike, saj so upodobljeni predvsem živalski motivi z domačega dvorišča: petelinji boji, vr-nitev lastovk, lisica … Beneškosloven-ski pirhi so stari čez sto let, danes pa jih hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

Čebulni pirhiBarvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je ohranjena in priljubljena tehnika v Sloveniji še danes. Na surovo jajce namestimo rastlino, najpogosteje se uporabljajo deteljica, cvetovi in raz-lične trave. Da se med kuhanjem rastli-na ne premakne, je treba jajce dobro oviti v gazo, nekoč pa so uporabljali kar ženske najlonke. Po kuhanju se na mestu, kjer smo postavili rastlino, jajce ne obarva in ohrani naravno barvo.

Vrhniški pirhiVrhniški pirhi so izdelani s prebadanjem

Brkinski prih, tako kot belokranjska drsanka, sodi v skupino praskank. Postopek izdelave je podoben, od belokranjskih drsank pa se razliku-jejo po motivih.

Vrhniški pirh ima vse od 700 do 17.000 luknjic, izdelovanje takšne-ga pirha pa je zelo zahtevno.

Vir:

ww

w.v

rhni

ka.si

Vir:

Duš

ica

Kuna

ver:

Pisa

nica

rdeč

a; za

ložb

a D

idak

ta

12 Moja Slovenija / Januar 2009Moja Slovenija / April 200912

jajčne lupine. Leta 1995 je ime patenti-ral Franc Grom, inovator in izdelovalec, ki je prva tovrstna umetniško obliko-vana jajca izdelal leta 1993. Grom pir-he prebada z diamantnimi konicami, zelo kakovostnimi jekli in podobnim. Posamezen pirh ima vse od 700 do 17.000 luknjic, izdelovanje takšnega pirha pa je zelo zahtevno. Grom jih je izdelal prek 200, dvakrat toliko pa jih je, mnogokrat tik pred koncem izdelave, zdrobljenih končalo v smeteh. Motive Franc Grom išče v aktualnih družbenih dogodkih – tako jajca nosijo simbol svetovnega nogometnega prvenstva, fosilov, Jurskega parka ali metliškega jurjevanja, pa tudi iz slovenske etno-loške zapuščine. Tako so na vrhniških pirhih med drugimi upodobljeni tudi motivi nageljnov in klekljane čipke. Slovensko posebno izdelavo pirhov so si lahko ogledali tudi v tujini – v Sydne-yju, Los Angelesu, Trstu, na Dunaju in Japonskem.

Patricija Virtič

Tudi prekmurske škrabanke krasi izpraskan motiv. Pisanice najprej pobarvajo z živimi barvami, naredi-jo proge, nato na jajce narišejo črne proge, tokrat križajoče se na barvne. Z ostrim nožem nato izpraskajo mo-tiv na črne proge.

V primeru belokranjskih drsank se jajca sprva skuhajo v čebulnih olupkih, nato pa se z nožem na-nje drsajo motivi.

Vir:

Než

a Ro

mih

: Del

ajm

o pi

rhe

Vir:

Než

a Ro

mih

: Del

ajm

o pi

rhe

Prekmurske škrabanke

TEMA MESECA

IZ IZSELJENSKE ZBIRKE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA


Pisanica iz ArgentinePisanica iz Argentine sodi v zbirko ku-stodiata za slovenske izseljence v Slo-venskem etnografskem muzeju. Izdelal jo je pokojni Marko Bajuk iz Mendoze v Argentini. Leta 2002 je 82 prekrasnih pisanic, ki jih je izdelal sam, poklonil Slovenskemu etnografskemu muzeju in s tem obogatil zbirko kulturne de-diščine Slovencev v izseljenstvu, ki jo hrani muzej.

Pisanice so izdelane v tradicionalni batik tehniki, katere se je Marko Bajuk naučil od svojih prednikov, ki izvirajo iz Draši-čev v Beli krajini. Njegove pisanice so za muzej še posebno dragocene zato, ker je gospod Bajuk v teku dolgih let svojega ustvarjanja v Argentini tradicionalni teh-niki dodal svoj izraz, ki se kaže predvsem v zanimivih barvah in dodatnih motivih. Njegove pisanice pomenijo zato preplet tradicionalne tehnike izdelave pisanic, kot jih delajo v Beli krajini, z barvami in mo-tivi Argentine in so tudi odraz osebnega umetniškega navdiha avtorja. In kar nas pri njih najbolj prevzame: so izredno lepe in nežne. Nekaj jih je mogoče videti tudi na stalni razstavi v Slovenskem etnograf-skem muzeju v Ljubljani.

mag. Daša Koprivec

Izdelal Marko Bajuk leta 2002 v Mendozi, Argentina.

ŠKOFJELOŠKI PASIJON


Škofjeloški pasijon s svojo spektakular-nostjo ter močnim vizualnim in zvočnim učinkom ni samo eden najlepših pasijo-nov na vsem svetu, ampak je predvsem živa zgodba, ki nosi s seboj močno spo-ročilo ter odpira vedno aktualno in žgoče vprašanje o smislu človeškega bivanja, ki ga sodobni človek ob današnjem načinu življenja vsekakor potrebuje.

Skok v daljno leto 1721Ko v postnem in velikonočnem času na ulice in trge starega mestnega jedra Ško-fje Loke pade tema in so trgi polni ljudi, ki na vseh štirih prizoriščih napeto priča-kujejo odmev korakov ter peket konjskih kopit, se zasliši koralna glasba in staro-davno lepotico razsvetli svetloba nešte-tih plamenov sveč. Pričakovanje narašča, predstava se začenja …Pred gledalci se po dolgih devetih letih, ki so minila od zadnje uprizoritve Ško-fjeloškega pasijona, spet pomikajo pri-zori in slike najstarejše slovenske drame, napisane po svetopisemskih zgodbah s poudarkom na Kristusovem trpljenju, drame, ki je bila daljnega leta 1721 napi-sana v slovenskem jeziku.

Barviti kostumi in izvirne maskeVsi nastopajoči nosijo za to priložnost izdelane zanimive in barvite pasijonske kostume, ki nam prikazujejo način življe-nja v tedanjem času. Najpogostejši so ko-stumi meniških in spokorniških kut, ki jih

nosijo vsi nosači premičnih odrov in kri-ženosci. Zelo pomembno sporočilo ima-jo barve kut: rdeča, črna, bela in rjava, ki so tudi uradne barve Škofjeloškega pasi-jona. Naslednja velika skupina kostumov so baročni kostumi, posebno imenitni in zanimivi pa so eksotični in domišljijski kostumi, ki so večinoma vezani na različ-ne biblijske osebe ter na ljudske upodo-bitve duhovnega sveta, angelov, hudiča … Poseben čar predstavi daje maska, ki posameznim likom predstave vdihne ka-rakter in svojevrstno prepoznavnost in ki se najizraziteje pokaže prek domišljijskih oseb.Vsi nastopajoči v predstavi Škofjeloške-ga pasijona sodelujejo po principu ljud-skega ljubiteljskega gledališča, tako kot v času njegovega nastanka, nadaljujejo tradicijo, ki je močna in čista in je nič ne more ustaviti. Vseh 640 igralcev, od tega 80 konjenikov in približno 600 ostalih sodelujočih, je pri uprizoritvi navzočih prostovoljno. Njihov motiv in želja za sodelovanje sta ljubezen do gledališča in spoštljiv odnos do kulturne dediščine, njihovo plačilo pa zadovoljstvo po uspe-lih predstavah in ponos, da so oni tisti, ki so danes nosilci žive dediščine.

Biser kulturno-zgodovinske dediščineV času, ko je po Slovenskem morila kuga in so se ljudje po pomoč ozrli v Nebo, je v škofjeloškem kapucinskem samostanu pater Romuald Marušič, doma iz Štan-

dreža na Primorskem, napisal Škofjeloški pasijon in ga uprizoril s pomočjo mešča-nov – zlasti cehov in prebivalcev celotne-ga freisinškega posestva. Delo je nastalo v mestu, ki je bilo skoraj tisoč let cerkveni, upravni, kulturni in gospodarski center Selške in Poljanske doline ter Sorškega polja in kjer se je vedno prepletalo vaško in mestno, meščansko in ljudsko, zlasti navade in kultura. Prav ta preplet se od-raža tudi v Škofjeloškem pasijonu, ki ga sicer uvrščajo med tako imenovane pro-cesijske igre, ki so se razvile iz srednjeve-ških liturgičnih sprevodov in so bile v vi-sokem srednjem veku znane domala po vsej Evropi, vendar je bilo zanje značilno, da so bile skoraj brez besedila ali pa je bilo besedilo zgolj razlaga slik.Dragoceni rokopis Škofjeloškega pasijo-na danes hrani knjižnica kapucinskega samostana v Škofji Loki. Vse to so razlo-gi, da je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Škofjeloški pasijon vpisalo v re-gister žive dediščine.

Nazadnje je bil pasijon uprizorjen v letih 1999 in 2000, ko si je predstave ogledalo 53.000 gledalcev. Naslednje uprizoritve pa si bo v Škofji Loki mogo-če spet ogledati v postno-velikonoč-nem času v letih 2015 in 2021.

Vir: Informacijska pisarna Škofjeloškega pasjona, pasijon.skofjaloka.si; 04 51 12 460

Škofjeloški pasijon Postni čas se počasi zaključuje in bliža se nam najpomembnejši krščanski praznik – ve-lika noč, na katero verniki obhajajo vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Velika noč, ki se obeležuje prvo nedeljo po prvi spomladanski luni, sledi velikonočnemu tridnevju: ve-likemu četrtku, velikemu petku in veliki soboti. Velikonočni čas je povezan s številnimi obredi, šegami in navadami, prav posebno doživetje – ogled Škofjeloškega pasijona, pa nam letos v obdobju med 28. marcem in 19. aprilom ponuja Škofja Loka.

Foto

: Tom

až Lu

nderKULTURNA DEDIŠČINA

Ideologija ne more postati opravičilo za noben zločin.« Po navedbah predsedni-ka komisije je treba ugotoviti, kdo so krivci »gnusnih zločinov proti človeštvu in lastnemu narodu«, ter javno obso-diti takratno komunistično totalitarno oblast in s tem tudi »oprati dobro ime poštenih in iskrenih borcev za svobo-do slovenskega naroda«. Poskus, da bi zločin za vedno prikrili, je v Barbarinem rovu nadvse očiten, poudarja dr. Stres. Spominska slovesnost in sveta maša za žrtve pobojev v Barbarinem rovu je bila darovana na tiho nedeljo, 29. marca, popoldne v nadžupnijski cerkvi sv. Mar-tina v Laškem. Sveto mašo je vodil msgr. Anton Stres in med mašo tudi nagovoril zbrane.

NA KRATKO

7. marca je bil v Ljubljani in Mariboru dan odprtih vrat redovnih ustanov in semenišča.

8. marca je svoj obisk v Sloveniji za-ključil najbolj bran svetovni krščanski avtor, nemški benediktinski redovnik pater dr. Anselm Grün. Govoril je v Lju-bljani, Celju in Mariboru.

Pater Vital Vider, DJ, je 15. marca pre-jel papeško odličje Pro Ecclesia et Ponti-fice za svoje življenjsko delo na podro-čju pastorale zakoncev.

16. marca so se v Lendavi spomnili mučeniške smrti božjega služabnika Danijela Halasa.

26. marca je v Mariboru potekal pa-storalni forum »Za blagor mesta«. Zbra-ne v veliki dvorani Slovenskega naro-dnega gledališča je nagovoril kardinal dr. Franc Rode.

Dogodke, ki so se zgodili do 29. marca, je zbral Matjaž Merljak,

Radio Ognjišče.

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

»Vzemite to in si razdelite med seboj« (prim. Lk 22,17)


Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, smo pod zgornjim geslom začeli s tednom družine. Namen je bil, da bi se zamislili nad tem, kaj nam družina pomeni v našem prostoru in času ter da bi za družino in v družinah več molili.

Župnije po vsej Sloveniji so teden dru-žine zaznamovale z različnimi dogodki. Srečanja so bila tudi na škofijski ravni. 22. marca je potekalo srečanje za lju-bljansko nadškofijo v Stični. Starši in drugi odrasli so najprej prisluhnili pre-davanju patra Christiana Gostečnika, ki je svoje razmišljanje posvetil odnosom v družini in krizi, ki nastane, če nekdo

ne izpolnjuje svojih nalog oziroma ne živi svoje poklicanosti. Med predava-njem so za otroke poskrbeli animatorji s posebnim programom. Sveto mašo je daroval generalni vikar nadškofije Janez Oberstar. V nagovoru po evangeliju je posebno pozornost namenil spoštova-nju človeškega življenja v luči okrožnice O posredovanju človeškega življenja. Negotovost, trpljenje in zlo, ki vladajo v današnjem svetu, pa niso dokončni. Rešitev je v priznanju nezvestobe, saj je Bog neskončno usmiljen in vrača življe-nje. Za nas je dal svojega sina, ki se nam daje v hrano. Maši je sledila razstava župnijskih zvezkov, v katerih so zbrani vtisi družin, pri katerih je domovala po-doba Svete družine. Teden družine smo zaključili 25. marca s praznikom Gospo-dovega oznanjenja, ki je tudi materinski dan oziroma dan krščanskih staršev. Po večini župnijskih in stolnih cerkva je bil praznični red svetih maš. V Kliničnem centru v Ljubljani je arhidiakon Franc Šuštar daroval mašo za starše nerojenih in zgodaj umrlih otrok.V torek, 10. marca, se je na odkritje množičnega grobišča v rovu svete Bar-bare pri Laškem odzvala tudi Komisija Pravičnost in mir. Njen predsednik nad-škof koadjutor dr. Anton Stres je v izjavi zapisal, da so v preteklih letih že ne-kajkrat opozorili na moralne in pravne razsežnosti povojnih zločinov in na dol-žnosti, ki jih imajo v zvezi s tem najvišje državne ustanove. Pravi, da ni mogoče spregledati strahotnega trpljenja žrtev in barbarske okrutnosti njihovih moril-cev. »Soočenje z najbolj zavržnimi do-godki slovenske polpretekle totalitarne zgodovine je nujno, če hočemo postati in ostati civilizirana in etična družba. Skrajni čas je, da vsi državljani in drža-vljanke na osebni, narodni in državni ravni zelo jasno vzpostavimo temeljna moralna načela o nedotakljivosti sle-hernega človeškega življenja in o do-stojanstvu slehernega človeka, ki so bila kruto teptana med revolucijo in po njej.

8. marca je svoj obisk v Sloveniji za-ključil najbolj bran svetovni krščanski avtor, nemški benediktinski redovnik pater dr. Anselm Grün. Govoril je v Ljubljani, Celju in Mariboru.

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Pomik koroške politike proti nacionalistični desniciV nedeljo, 1. marca, so na avstrijskem Koroškem potekale deželnozborske in občinske volitve. Izid volitev, ki je pokazal premik proti nacionalistični desnici, je bil za mnoge Korošce veliko presenečenje, za koroške Slovence pa velik šok. Deželne volitve so namreč prinesle prepričljivo zmago stranki BZÖ – Zavezništvu za prihodnost Avstrije (stranka pokojnega deželnega glavarja Jörga Haiderja), ki so ji volivci naklonili 45,48 odstotka glasov.


Na drugo mesto so se uvrstili socialni de-mokrati z 28,59 odstotka glasov in v pri-merjavi s prejšnjimi volitvami zgubili de-set odstotkov. Ljudska stranka je dobila blizu 17 odstotkov glasov, Zeleni so zbrali nekaj nad pet odstotkov. Na podlagi teh rezultatov bo sedelo v deželnem zboru 17 poslancev Zavezništva za prihodnost Avstrije, enajst socialdemokratskih po-slancev, šest poslancev Ljudske stranke in dva poslanca Zelenih. V deželnem zboru avstrijske Koroške ne bo koroške Sloven-ke Zalke Kuschling, ki je pri Zelenih kan-didirala na tretjem mestu, prav tako ni prišla v deželni zbor kandidatka socialde-mokratov Ana Blatnik.Slovenska stranka Enotna lista na dežel-nozborskih volitvah ni nastopila. Na ob-činskih volitvah, ki so potekale sočasno z

deželnozborskimi, pa je v 23 občinah juž-ne Koroške dosegla 50 sedežev v občin-skih svetih. V dveh občinah: v Globasnici in Železni Kapli, sta županska kandidata Enotne liste prišla v drugi krog volitev, ki je bil 15. marca. V Železni Kapli je izreden uspeh dosegel Franc Jožef Smrtnik, znani pevec bratov Smrtnik in zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetov (brat predsednika Enotne liste Vladimirja Smr-tnika), ki je premagal socialdemokratske-ga kandidata. Smrtnik je prvi župan na avstrijskem Koroškem, izvoljen na samo-stojni slovenski Enotni listi. V Globasnici kandidat za župana Enotne liste Hubert Kordež ni uspel. Poleg župana v Železni Kapli ima sedaj Enotna lista dva podž-upana Nantija Olipa v Selah in Huberta Kordeža v Globasnici.

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 10. marca razpravljala o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem po nedavnih deželnih in lokalnih volitvah. Na sejo je povabila tudi predstavnike slovenskih krov-nih organizacij in edine samostojne stranke - Enotne liste, ki je nastopila le na lokalnih volitvah. Komisija je nada-lje priporočila krovnim organizacijam slovenske manjšine v Avstriji, da čim prej uskladijo svoja stališča ter usta-novijo takšno strukturo, ki bi lahko na skupen in učinkovit način zastopala pravice in interese slovenske manjši-ne na deželni, državni in mednarodni ravni. Poleg tega so predlagali, naj kolegij DZ na eno od naslednjih ple-narnih sej državnega zbora uvrsti tudi reševanje problematike slovenske manjšine v sosednjih državah.


SLOVENCI NA KOROŠKEM

Ob takšnem velikem premiku koroške politike proti naciona-listični desnici se slovenski manjšini na Koroškem po mnenju predstavnikov krovnih organizacij in samostojne stranke - Enotne liste, ne obetajo rožnati časi.

Čas za skupno zastopstvo ob upošte-vanju pluralnosti »Po deželnozborskih volitvah oziroma zmagi Haiderjevih naslednikov se bo položaj za slovensko narodno skupnost še zaostril,« meni dr. Matevž Grilc, pred-sednik Narodnega sveta koroških Slo-vencev (NSKS). »Zato je zadnji čas, da se koroški Slovenci odločijo za skupno

zastopstvo ob upoštevanju vse pluralnosti v slovenski naro-dni skupnosti. Tako skupno zastopstvo na javnopravni podlagi bi bilo mogoče ustanoviti po novem členu 120a avstrijskega ustavnega zakona in bi bilo za narodno skupnost življenjskega pomena. Nastopalo bi navzven z enim jezikom, prav tako pa bi skupno zastopstvo zagotovilo manjšinsko samoupravo in ko-lektivno pritožbeno pravico,« je še poudaril Grilc.

Strpnost, odprtost in sodelovanje so izziv časa Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm meni, da situacija po teh volitvah za sožitje v deželi ne bo lahka. Vsekakor je jasno, da bo moral demo-kratični tabor na Koroškem sodelovati. Strpnost, odprtost in sodelovanje so izziv časa. Po njegovem mnenju so se koroški

Slovenci tudi tokrat odločali pluralno: volili so socialdemokrate na deželnem in občinskem nivoju, prav tako Zelene ter tudi VP in BZÖ. »Tudi te volitve so pokazale, da moramo biti manjšinci prisotni v vseh političnih strankah. Bolj bomo tam aktivni, manj bo manjšinsko vprašanje predmet polarizacije in emocionali-zacije,« je še dodal Sturm.Glede organiziranosti manjšin je Sturm povedal, da je zvezna vlada sprejela sklep, da bo reformirala zakon o narodnostnih skupinah. »V to razpravo bomo vključeni tudi koroški Slovenci. Sicer bi rad opozoril na dejstvo, da je svoboda zbiranja in or-ganiziranosti temeljna človekova pravica. Ravno zadnje volitve so pokazale, da so koroški Slovenci kandidirali in volili različne stranke, kar se mi zdi dokaj naravno.«

Važnejše je skupno in prijateljsko so-delovanje Po mnenju političnega tajnika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Joze Ha-bernika se bodo morali koroški Sloven-ci pogovarjati tudi z novimi oblastniki. »Iskati bomo morali nove možnosti, si-cer bomo pri naslednjih volitvah samo nemo opazovali nazadovanja. O tem je

treba razpravljati pogumno in odkrito najprej v ožjih, potem pa tudi v širših krogih.« Prepričan je, da je pomembno predvsem skupno in prijateljsko sodelovanje: »Vse skupaj je treba posta-viti na novo podlago, na sodelovanje, na dobrososedske odno-se in evropsko sporazumevanje. Čas odprtih bojev, pri katerih smo koroški Slovenci vedno zgubljali, je mimo. Naše skupno zastopstvo je pri tem sekundarnega pomena. Skupno zastop-stvo je stvar koroških Slovencev. Če si ga želimo, tudi bo, če ne, pa ne. Važnejše je skupno in prijateljsko sodelovanje.«

Volilni rezultat je za koroško manjši-no velika preizkušnja Kot meni predsednik Enotne liste Vla-dimir Smrtnik: »Tako močna podpora Zavezništvu za prihodnost Avstrije, ki je bila vselej usmerjena proti manjšinam in priseljencem ter vedno igrala na »nizke« politične instinkte, dokazuje, da je Ko-roška politično nekoliko drugačna kot ostala Avstrija. Takšen volilni rezultat je

za koroško manjšino velika preizkušnja, ker je na eni strani izredno močna politična skupina, ki manjšini ni naklonjena, na drugi pa majhna, neusklajena in zelo razpršena narodna manjšina, ki temu, taka kot je, ne more kljubovati.« Smrtnik je zato prepričan, da bi se morala manjšina reorganizirati in postaviti na nove temelje. »Potrebujemo samostojno – zbirno stranko, ki bi predvsem na lokalni ravni, kjer je volilni red za našo grupacijo ugoden, skušala zbrati vse razpoložljive volil-ne glasove, svetovnonazorsko neodvisno od levice do desni-ce, od bolj do manj zavednih pripadnikov narodne skupno-sti. Stranka mora biti moderna, široka in odprta, tako da bo lahko nagovarjala vse te potenciale in dosegala dobre volilne uspehe. Na deželni ravni, kjer pa volilni red naši stranki ni na-klonjen, pa bi se morali povezati z eno od strank večinskega naroda, ki je najbolj naklonjena Enotni listi in ki bi ji zagotovila izvolitev vsaj enega predstavnika v deželni parlament. Poleg stranke pa potrebujemo tudi združenje društev civilne druž-be – neke vrste skupno zastopstvo, ki je organizirano pod eno streho, a dopušča znotraj združenja celoten pluralizem, ki ga premore manjšina.«

Marija Primc

Minister dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih sta se 25. marca srečala s predstavniki Enotne liste iz Celovca. Izmenjali so mnenja glede razmer na Koroškem z vidika sa-mostojnega političnega nastopanja na preteklih občinskih in deželnih volitvah. Minister je pozdravil izvolitev Franca Jožefa Smrtnika, ki je vidni član stranke Enotna lista za župana ob-čine Železna Kapla – Bela. Navzoči so se dogovorili, da bodo prakso izmenjave mnenj in rednih srečanj s predstavniki na-daljevali tudi v prihodnje.

SLOVENCI V ITALIJI

Skrunitev bazoviškega spomenika

18 Moja Slovenija / Marec 2009

Spomenik prvim antifašistom v Evropi, štirim slovenskim domoljubom Bidovcu, Marušiču, Valenčiču in Milošu, ki so umrli na bazovi-ški gmajni kot žrtve posebnega fašističnega sodišča na prvem tržaškem procesu, je bil v drugi polovici marca znova tarča neznanih mazačev. Kljub temu da je tržaška občinska uprava poskrbela za hitro čiščenje žaljivih napisov na spomeniku, je vandalsko početje glasno odmevalo v Furlaniji - Julijski krajini in tudi v Sloveniji.


Na kraško gmajno pri Bazovici nad Trstom, lučaj pred državno mejo na območju občine Sežana, sem prišla pod večer, ko so kamniti spomenik obsijali zadnji sončni žarki tistega dne. Kar sem videla, ne bi želela videti nikoli več! Po vsej višini osrednje-ga dela je s črno barvo pisalo »banditi«, na plošči ob vznožju spomenika, pred katero so bili šopki cvetja s trakom v sloven-skih nacionalnih barvah, pa »porci« ali svinje. Železna vrata na

zelenico pred spomenikom so bila poškodovana. Predsednik odbora za bazoviške žrtve pri Narodni in študijski knjižnici v Tr-stu Milan Pahor:»Ta skrunitev spada v sklop pritiskov, ki jih na svoji koži čutimo Slovenci v Italiji zadnje mesece na številnih področjih, od kultu-re, gospodarstva, šolstva in politike, saj smo priča nestrpnostim na vsakem koraku. To pa je pritisk tudi na Republiko Slovenijo, da bi dosegli drugačno obravnavo in pisanje o tej zgodovinski preteklosti in vprašanjih.«Spomenik na bazoviški gmajni so postavili septembra 1945. leta. Zadnjih dvanajst let so ga nestrpneži pustili pri miru. Vsega skupaj pa je bil doslej poškodovan ali pomazan že 16-krat. Za ta početja pa do danes ni odgovarjal še nihče! Nikoli!Milan Pahor: »Storilci so lahko samo italijanske nacionalistične, neofašistične in iredentistične skupine, ki so vedno prisotne, ki delajo ponoči, nevidno in neslišno. Aktualne razmere in do-godki jim dajejo moči in poguma, s tem početjem postajajo prepoznavni. Da pa doslej ni še nihče odgovarjal, je pravzaprav čudno, saj ima policija določene podatke, ne pa tudi politične volje, da bi s prstom pokazala, kdo so ti!«Podlo dejanje sta takoj obsodila predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič za Slovensko kultur-no-gospodarsko zvezo in Drago Štoka za Svet slovenskih or-ganizacij. Pozvala sta pristojne italijanske oblasti, naj poiščejo storilce in jih postavijo pred sodišče. Od Republike Slovenije pa sta, da bi se izognili novim primerom nacionalističnega in revanšističnega početja, zahtevala posredovanje pri evropskih ustanovah in pri italijanski vladi v Rimu. Skrunitev bazoviškega spomenika je odločno obsodil tudi slo-venski poslanec Mavrične levice v parlamentu Furlanije - Julij-ske krajine Igor Kocjančič:»Gre za dejanje kulturnega in civilnega barbarstva in tega po-četja ne bo konec, dokler ne bodo znana nekatera dejstva. Zato smo v deželnem parlamentu predložili resolucijo in v njej zah-tevali, da italijanska vlada izpolni obvezo iz daljnega leta 1959 in pregleda vsa kraška brezna na tem območju. Dokler ne bo črno na belem, kaj je v njih, tega ne bo konec, kajti vsak se čuti upravičenega, da o tem govori karkoli. To so rodovitna tla, po-lemike pa zgodovino izrabljajo v politične namene.«Očitno je, da skrunitev spomenika Bidovcu, Milošu, Marušiču in Valenčiču sovpada z vrsto pritiskov na rojake, povezanih z enostranskim oživljanjem zgodovinskega spomina v občutlji-vih obmejnih krajih.Kako dolgo še, se sprašujejo slovenski rojaki v Italiji in poudar-jajo, da imajo tudi sami vso pravico do svojih svetinj, spomeni-kov in spomina.

Mirjam Muženič, RTV Slovenija


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Na fronti slovenstva v RezijiV sredo, 11. marca, smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa imeli priložnost bolje spoznati Rezijo in delo kulturnega dru-štva Rozajanski dum, ki ga uspešno vodi predsednica Luigia Negro.

V prvem delu je moderator večera Rudi Merljak predstavil gostjo in na kratko orisal Rezijo. Ob projekciji slik iz Rezi-je in podrobnejši razlagi Luigie Negro smo lahko resnično doživeli to pokraji-no, ki se zdi, da se je uprla hitremu rit-mu vsakdana in še vedno uživa mir in spokojnost ob vznožju Kanina. Potres, ki je leta 1976 močno opustošil Rezijo, pa je z obnovo prinesel tudi spremem-bo v razmišljanju ljudi, ki tam živijo. Morda bi lahko celo rekli, da je odpra-vil meje med Rezijo in ostalim svetom okrog nje.

Dežela »brusačev«Večina prebivalcev se ne opredeljuje glede narodnosti, ampak sami zase najraje pravijo, da so Rezijani – neke vrste staroselci te prečudovite naravne oaze. Rezijo sestavlja več manjših kra-jev, zanimivo pa je predvsem to, da so

ti kraji hkrati predstavljali tudi obrtni-ške »cehe«. Med temi je zagotovo naj-bolj zanimiva Solbica, kjer so živeli in še živijo brusači. Ta kraj je bil eden redkih, ki ga potres ni tako močno prizadel, saj so hiše postavljene na živi skali, med-tem ko ostali rezijanski kraji stojijo na prodnatih tleh. Življenje brusačev je bilo nekoč težko in pogosto necenjeno, danes pa predstavlja folklorno oboga-titev Rezije. V avgustu imajo celo svoj praznik. Odhod mladih iz Rezije v svet se poskuša zaustaviti z iskanjem novih delovnih mest, večina prihodka pa pri-teka od turizma. Prav obiskovalci iz Slo-venije smo zaradi pogostosti obiskov med najbolj cenjenimi gosti v Reziji. Vsestranska kulturna delavka Luigia NegroV nadaljevanju je predsednica Roza-janskega duma Luiga Negro predstavi-

la aktivnosti in pobude društva, s kate-rimi skrbijo za ohranjanje rezijanščine in bogate kulturne dediščine. V Reziji tako že vrsto let potekajo tečaji sloven-skega jezika, društvo izdaja glasilo Näš glas in tradicionalni koledar – »kolen-drin«. Med izdanimi publikacijami ne smemo prezreti dvojezične knjižice (v slovenščini in italijanščini) Dolina pod Kaninom, Rezija in Rezijani, ki je nasta-la v sodelovanju med društvoma Tabor in ZSKD Rezija, uredila pa jo je Luigia Negro. Knjižica je prijeten vodič, ki vas popelje po Reziji in odstre način življe-nja tistim, ki prihajamo »od zunaj«.

Ob poeziji Silvane PalettiRezijanščina je po svoji strukturi zelo podobna slovenščini; v to smo se lahko tudi sami prepričali, ko smo prisluhnili poeziji Silvane Paletti v rezijanskem je-ziku. Nekatere besede so identične slo-venskim, druge zvenijo malo popače-no, nekaj pa je takih, ki jim izvor težko poiščemo. Vrh večera je bila zagotovo slovesna podelitev zlatnika Svetovne-ga slovenskega kongresa Luigii Negro za njen trud in ohranjanje slovenstva v Italiji. Če se boste kdaj znašli v bližini mogočnega Kanina, se ustavite v Re-ziji in se naužijte miru ter neokrnjene lepote narave, s katero je obdarjen ta košček sveta.

Luka Klopčič, strokovni sodelavecFoto: arhiv SSK

Luigia Negro je bila nedolgo tega tarča napadov in žalitev skupine na-sprotnikov slovenske identitete Rezije in oznake rezijanščine kot enega od slovenskih narečij. Na zaključnem ve-čeru Beneških kulturnih dnevov, ki se je odvijal v Špetru Slovenov v Benečiji, so Negrovi zapretili, naj preneha javno nastopati in govoriti o slovenskem iz-voru Rezijanov.


SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Obletnica rojstva Louisa AdamičaV četrtek, 12. marca 2009, se je v prostorih Slovenske izseljenske matice odvijal tematski večer ob 111. obletnici rojstva velikana so-dobne slovenske književnosti Louisa Adamiča. Z besedo so ga predstavili priznani zgodovinarji, prof dr. Matjaž Klemenčič, akademik Jože Pirjevec, prof. dr. Božo Repe in prof. dr. Janja Žitnik Serafin.

Adamič je doma in v svetu zapisan kot borec za pravico in mir ter politični ak-tivist in novinar, ki ni nikoli pozabil na svojo rojstno deželo. Bil je človek dveh domovin, ki je spodbujal idejo, da bi ves svet postal ena domovina vseh na-rodov. V Sloveniji poznamo Adamiča predvsem kot najuglednejšo literarno

osebnost slovenskega izseljenstva. S svojimi izvirnimi deli, kot so The native’s return, My Native Land, Struggle, Orel in Korenine, prevodi, članki, predavanji in radijskimi oddajami je posredoval slovensko kulturo, zgodovino in druž-benopolitično problematiko v ameriški prostor. Po besedah Janje Žitnik Sera-fin in Boža Repeta se je pomen Louisa Adamiča v očeh njegove rojstne de-žele z njeno osamosvojitvijo bistveno spremenil. Adamičeva literarna dela so večinoma prezrta kot sestavni del neljube zgodovine. Janja Žitnik Sera-fin je o njem napisala več samostojnih monografij. Po njenih besedah je Ada-mič, kot stranski akter, mnogo jasneje

videl in objektivneje ocenjeval napake novega političnega sistema v prvem povojnem obdobju Jugoslavije. Ob vsaki priložnosti je politično vodstvo v Jugoslaviji in njihove predstavnike v ZDA opozarjal na potrebo po demo-kratičnem obveščanju domače in tuje javnosti. Ogorčen je bil nad politično represijo ter nad dachauskimi procesi. Adamič je dobitnik številnih nagrad, njegova dela so se znašla v knjižnici Bele hiše, antologiji najboljše ameriške proze, med deli, ki so bila deležna ve-dno novih izdaj in prevodov v številne jezike! Žitnik Serafinova je opozorila na neobjavljeno poglavje »Igra šaha med potresom« iz rokopisa njegove zadnje

Adamič je dobitnik številnih nagrad, njegova dela so se znašla v knjižnici Bele hiše, antologiji najboljše ameri-ške proze, med deli, ki so bila dele-žna vedno novih izdaj in prevodov v številne jezike!

Velikana sodobne slovenske književnosti Louisa Adami-ča so predstavili priznani zgodovinarji, prof dr. Matjaž Klemenčič, akademik Jože Pirjevec, prof. dr. Božo Repe in prof. dr. Janja Žitnik Serafin.

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA


Združenje Slovenska izseljenska matica organizira tradicionalno sli-karsko kolonijo za vse akademske ali ljubiteljske slikarje, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini.

Razpis za prijavo na Slikarsko kolonijo za Slovence v zamejstvu in po svetu - 2009

Letos bo slikarska kolonija potekala v dveh slikovitih slovenskih krajih, Mo-stu na Soči in Gorških Brdih.V vsakem kraju bo pod strokovnim vodstvom mentorice ustvarjalo sedem slikarjev. Koloniji bosta potekali zapo-redno (prva od 13. junija do 21. junija 2009). Po končani koloniji bo v go-stujočem kraju organizirana slikarska razstava. Eno od ustvarjenih del vsak udeleženec kolonije pusti organizator-ju SIM v trajno last.Organizator krije stroške prehrane, prenočišča, platna in barve. V kraj, kjer se bo odvijala slikarska kolonija, kandi-dati pridejo na lastne stroške. Vsi, ki se zanimate za udeležbo v slikarski kolo-niji, ste lepo vabljeni, da pošljete svoje prijave najkasneje do 1. maja 2009 na naslov:Združenje Slovenska izseljenska ma-tica, Cankarjeva 1/II, p. p. 1548, 1001 Ljubljana

Prijave sprejemamo tudi na elek-tronski naslov:[email protected].

V prijavi se predstavite in obvezno pri-ložite vsaj dve fotografiji svojih del, ki bosta v primeru večjega števila prijav kriterij za udeležbo.

Iskreno vabljeni!

knjige Orel in korenine. Nepravična po-razdelitev izkoriščanja naravnih virov, politični in gospodarski imperializem, javni mediji v službi velekapitala, zlo-rabljanje domoljubnih čustev v vojne namene, razpihovanje sovraštva med narodi in kulturami ter odvisnost vpra-šanja vojne in miru v svetu od naftnih in drugih interesov ameriškega vele-kapitala so glavne teme Adamičevega neobjavljenega poglavja.

Po besedah Boža Repeta je bil Ada-mič nasprotnik vojn, imperializma, hegemonizma, politične in rasne dis-kriminacije. Spomnil je na Adamičevo univerzalno misel o vzponu in padcu družbe. V slednjem je videl pripravo na nov vzpon. Akademik Jože Pirjevec se je z Adamičevim delom podrobneje spoznaval med pisanjem svoje knji-ge Trst je naš, kjer je ugotavljal, da je

imel Adamič veliko vlogo pri borbi za ureditev naših meja. Bil je tudi kritičen do ZDA, ki je začenjala politiko poveli-čevanja svojih dejanj, brez posluha za druge, in opozarjal, da takšna imperia-listična politika ZDA vodi v prepad. Pri svojem raziskovalnem delu se je Pir-jevec v washingtonskih arhivih srečal tudi z Adamičevim dosjejem, kjer je v dokumentih in dopisih opozarjal, da je pod nenehnim nadzorom FBI. Adamič se je angažiral v ameriškem javnem ži-vljenju, da bi širil napredne ideje. Opo-zarjal je na religiozni fundamentalizem in nevarnosti, ki prežijo znotraj ame-riške družbe. Bil je kritičen državljan države, v kateri je živel in v katero je iskreno verjel. Umrl je v skrivnostnih okoliščinah, uradno je obveljalo, da je naredil samomor. A tisti, ki so imeli priložnost brati njegova pisma prijate-ljem, pravijo, da se v njih čuti željo po

življenju. Pirjevec je dejal, da dosjeji FBI ne omenjajo njegove smrti. Vsi predavatelji so se strinjali, da se Ada-mičevo delo v slovenskem prostoru neopravičljivo potiska na stran. Po Pir-jevčevem mnenju je največji Slovenec v svetovnem merilu. Njegova dela so brezčasna in ponovno aktualna. Zgodo-vinarji ugotavljajo, da so marsikatere ak-tualne napredne družbenopolitične ide-je pravzaprav že zapisane v Adamičevih delih. V prostorih SIM si lahko ogledate razstavo njegovih del v prevodih in izvir-nikih, članke o Adamiču iz slovenskega in ameriškega tiska ter arhivske dopise Adamiča in njegovih sodobnikov.Na Združenju Slovenska izseljenska ma-tica upamo, da nam bo uspelo izdati vsaj eno izmed njegovih svetovno priznanih, a v slovenščino še neprevedenih del.

Vesna Vukšinič


RAFAELOVA DRUŽBA

Praznični utrinki iz povojnih begunskih taborišč na Koroškem Na Rafaelovi družbi hranimo bogat arhiv fotografij, ki pričajo o življenju v begunskih taboriščih na Koroškem. Arhiv, ki ga predstavljamo na potujočih razstavah po Sloveniji, želimo v bližnji prihodnosti predstaviti tudi izseljenski skupnosti v Ar-gentini in Severni Ameriki, prav tako pa nameravamo obliko-vati fotografsko monografijo, s katero bodo lahko fotografije segle v prav vsak dom. Arhivirane fotografije pričajo o življe-nju ljudi, ki so morali zapustiti domovino, ker so jo ljubili in ker se niso strinjali z revolucijo in njenimi idejami.

Ob velikonočnih prazničnih dneh, ki so pred nami, želimo predstaviti nekaj veselih in prazničnih utrinkov iz življenja v begunskih taboriščih. Dej-stvo, da so bili begunci in da niso imeli praktično ničesar, ljudi ni odvrnilo od praznova-nja cerkvenih in osebnih pra-znikov ter verskega življenja.

Nasprotno, prav stiske zaradi ločitve od najbližjih, negotova prihodnost in žalostne novice o zločinskih pobojih v Sloveniji so jih krepile in vodile v boga-to versko življenje in molitev, kjer so dobivali vero, ljubezen in upanje za naprej.

Foto: arhiv Rafaelove družbe

Na cvetno nedeljo v Spittalu leta 1955 – otroci iz družine Ki-movec in Jenko; druga z leve Ivanka Kimovec, tretja Anica Jenko, četrta Milka Kimovec, šesti Tone Kimovec.

Na poti k poroki, Peggetz.

Spittal, julij 1947: pater Ciril Petelin, novomašnik Alojzij Ilc, Franc Mihelič.

Procesija na telovo 1945, Peggetz.


IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Na samem vrhu evropske politikeDr. Valentin Inzko, dosedanji veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani, je tesno povezan z vsemi tremi Slovenijami: matično, zamej-sko in izseljensko. Po svojih prednikih je podedoval globok smisel in ljubezen do slovenstva, poleg tega ima po starših korenine v matični in zamejski Sloveniji. Sam je rojen v zamejstvu, v Svečah v Rožu na Koroškem. Njegova življenjska družica pa je Bernarda Fink, rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu.

Čeprav je v diplomatski služ-bi Republike Avstrije, nikoli ni zamolčal ali zatajil svojih slovenskih korenin. Društvu SVS je v čast, da ga je lahko večkrat imelo kot gosta in kot predavatelja na Taborih Slo-vencev po svetu tako z refera-ti pri okroglih mizah kot ude-leženca ali diskutanta. Veseli pa smo bili njegovega obiska tudi ob drugih priložnostih, pa najsi so to bili zborovski koncerti, gledališke igre ali nogometne tekme. Med njegovim službovanjem na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani je bila marsikatera skupina deležna njegovega gostoljubja, kjer je s svojim vedrim značajem prispeval k veselemu vzdušju med mla-dimi in starimi.Ko se je marca razširila novi-ca, da je bil zaradi vseh svo-jih osebnih in profesionalnih odlik imenovan za visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercego-

vini, so nas navdajali mešani občutki. Po eni strani nam je žal, da ga ne bo več v našem ljubljanskem vsakdanu, po drugi pa se veselimo visoke službe, kjer bo spet imel prilo-žnost dokazati svoje sposob-nosti na terenu, na katerem je pred tolikimi leti pomagal sejati prve brazde miru.

Dr. Valentin InzkoDr. Valentin Inzko je rojen leta 1949 na Koroškem. Po kon-čani dvojezični osnovni šoli v rojstnih Svečah je maturiral na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Kot študent se je posvetil štu-diju srbščine in ruščine, diplo-miral pa je iz prava na graški univerzi. Lotil se je tudi dokto-rata iz prava ter diplomatske akademije na Dunaju in ju uspešno dokončal. V tem času se je zapisal med ustanovitelje SAK, Slovenskega atletskega kluba v Celovcu.Diplomatsko kariero je začel v Mongoliji in na Šrilanki, kjer je deloval kot namestnik vod-je predstavništva Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), nato se je zaposlil na avstrijskem zunanjem ministr-stvu na Dunaju. Leta 1982 je postal ataše za kulturo in tisk na avstrijskem veleposlani-štvu v Beogradu, čez štiri leta (1986) pa je odšel na avstrijsko

Dr. Valentin Inzko (dres številka 10) v vladni nogometni ekipi, ki je leta 2007 igrala na odprtju tretjega svetovnega prvenstva Slovencev po svetu v organizaciji SVS.

Dr. Valentin Inzko s predsednikom SVS Boštjanom Ko-cmurjem in izseljenskim duhovnikom s Švedske Zvone-tom Podvinskim.

predstavništvo pri Združenih narodih v New York, od koder se je leta 1989 vrnil na avstrij-sko zunanje ministrstvo. Od oktobra do decembra 1992 je vodil misijo Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) v Sandžaku, sicer pa je bil med letoma 1990 in 1996 kulturni svetnik na avstrijskem velepo-slaništvu v Pragi, od 1. januarja 1993 pa ustanovitveni direk-tor Avstrijskega kulturnega inštituta v Pragi. V svoji bogati diplomatski karieri je bil leta 1996 imenovan za prvega av-strijskega veleposlanika v Sa-rajevu, leta 1999 pa se je zno-va vrnil na avstrijsko zunanje ministrstvo, kjer je do imeno-vanja za avstrijskega velepo-slanika v Sloveniji (2005) vodil oddelek za Srednjo, Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, Sre-dnjo Azijo in Južni Kavkaz.

Gregor Batagelj;Foto: arhiv ID SVS

PISALI STE NAM


Dosežki Združenja Slovencev osrednje Bosne

Naše Združenje Slovenci osrednje Bosne – Zenica redno prejema vašo in našo revi-jo Moja Slovenija. Veselimo se vsake nove številke, saj lahko v njej preberemo novice o Slovencih, ki živijo po vsem svetu. To nas zbližuje z našo Slovenijo, saj se tako počuti-mo manj pozabljeni.Naše združenje je bilo ustanovljeno leta 1992, v najtežjem času za Bosno in Her-cegovino. Ko se je začela vojna, je mnogo prebivalcev zapustilo domove v strahu za svoje življenje. Tudi veliko Slovencev je odšlo v druge države. Tega leta je nekaj entuziastov v Zenici osnovalo Združenje Slovencev osrednje Bosne pod vodstvom predsednika Ivana Debeljaka. Istega leta so se po našem vzoru formirala tudi zdru-ženja v Kaknju, Brezi, Tuzli, Travniku, Banja Luki, Vitezu ter drugih mestih. Ustanovitev teh združenj nam je dajala pogum, da smo ostali na svojih domovih. Med vojno je naše združenje štelo okoli 700 članov. Ustanovili smo glasbeno, likovno, planinsko, šaho-vsko sekcijo. Organizirali smo tudi tečaj slo-venskega jezika, ki ga je vodila prof. Magda Dolgan - Sredić.Nad Bosno se je vse bolj širila lakota, rezer-ve hrane so bile potrošene, trgovine prazne,

hrana na črnem trgu pa zelo draga. Vodil-ni v združenju so se zato odločili, da se po pomoč obrnejo na takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in am-basadorja RS v Bosni in Hercegovini gospo-da Mirošiča, ki sta odobrila konvoj pomoči za BiH. Predsednika združenj Zenica in Kakanj sta zbrala skupino ljudi, ki bi odšla v Slovenijo ter pripeljala pomoč za svoje člane ter ustanove: bolnišnice, domove za otroke in starejše. Skupina pogumnih Slo-vencev: Ivan Debeljak, Ivan Štergulc, Jože Springer, Ivan Bitnec, Jasna Cilenšek, Lilija Mihačević in drugi, so se na pot odpravili marca 1993. To je bil velik pogum, saj takrat življenje ni bilo vredno nič. Vsak vojak, ki se je nahajal na kateri od barikad, je lahko počel, kar ga je bilo volja. Kraja, trpinčenje, poniževanje, vse je bilo dovoljeno.Po desetih dneh težkega potovanja jim je uspelo prispeti v Slovenijo. V svojo domo-vino, ki je bila svobodna. Kot da bi prišli iz pekla v raj. Takrat so pokazali svojo kleno osebnost in se odločili vrniti v pekel. Poto-vanje nazaj je bilo še težje. V Bosno je bilo treba pripeljati konvoj, ki ga je sestavljalo sedem kaminov, napolnjenih s paketi za pomoč. Na vsaki barikadi so z uperjenimi

puškami v nas hoteli svoj delež. Če je kate-ri izmed komandantov soglašal, da lahko odpeljemo dalje, drugi na nasprotni strani ni spoštoval soglasja in je hotel svoj delež. Konvoj pomoči je uspešno prispel v Bosno, sicer osiromašen za nekaj sto paketov in to-liko litrov nafte, ampak je uspel pomagati skoraj 700 članom. Paketi so bili pravo bo-gastvo, saj so bili sestavljeni iz najnujnejših življenjskih potrebščin. Drugi in tretji konvoj sta popolnoma opo-gumila Slovence, da so ostali na svojih do-movih, in jim dala veliko vero v Slovenijo, da niso pozabljeni in zapuščeni.Vojna je že daleč za nami in naša združenja so obstala. Sodelovanje z drugim združe-nji in proslave vseh slovenskih državnih praznikov obeležujemo v Sarajevu. Za-hvaljujoč tem srečanjem, smo imeli čast in zadovoljstvo spoznati mnoge pomembne osebnosti iz Slovenije, ki so obiskale BiH.

Naš član na KilimandžaruNaš član Združenja Slovencev osrednje Bo-sne – Zenica iz sekcije planinskega društva, Željko Knez, je lansko leto z drugim člani alpinističnega odseka osvojil vrh Kiliman-džara in tam postavil zastavo Republike Slovenije.Ekspediciji se je priključil s skromno po-močjo našega združenja ter z osebnim bančnim kreditom. Gospod Knez se že več kot petdeset let ukvarja s planinarjenjem, z alpinizmom pa trideset let. V tem času je obiskal mnoge vrhove v Sloveniji, na Hrva-škem, v Makedoniji in Črni gori. Vzpel se je na številne gore v Avstriji, Švici, Italiji, Fran-ciji, Grčiji, Pakistanu ter drugod.Kot vrhunski planinec in alpinist vodi sek-cijo planinskega društva v Združenju ter Planinsko društvo BiH v Zenici. Naša obči-na žal nima dovolj sredstev za šport, tako da mnoge ekspedicije naših članov ter tudi gospoda Kneza ostajajo le želje.Bili bi zelo srečni, če bi lahko kakšen spon-zor finančno ter z opremo pomagal, da gospod Knez osvoji še kateri svetovni vrh in tam razvije slovensko zastavo ter logo pokrovitelja.

Lepe pozdrave,Predsednik združenja inž. I. Debeljak


Enkraten večer v Stockholmu

Še več slovenskih pisem iz vsega sveta si lahko preberete na spletni strani www.mojaslovenija.net.

PISALI STE NAM

V novembru 2008 je Društvo švedsko-slo-venskega prijateljstva v Stockholmu prire-dilo srečanje z zanimivimi predavanji. Na programu je bilo sledeče:

1. dr. Helena Jarl Keržar, članica društva, nekdanja profesorica na Univerzi v Uppsali: »Moški in ženski jezik – ali obstajajo razli-ke?«;2. Anna Nilsson, raziskovalka na univerzi Södertörns högskola, in Lojze Hribar, mo-derator: »Železna zavesa po drugi svetovni vojni« – meja med vzhodom in zahodom od Baltskega do Jadranskega morja s po-udarkom na meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo«;3. Jerica Bukovec - Gregorc in Martin Gre-gorc: švedske in slovenske pesmi.Dr. Helena Jarl Keržar, ki je do upokojitve poučevala na Univerzi v Uppsali, je članica društva. V predavanju je med drugim na-vedla, da je bilo narejenih precej raziskav, katerih cilj je bilo ugotoviti razlike med moškim in ženskim načinom izražanja ozi-roma uporabe jezika. Večina raziskav je po-trdila, da razlike obstajajo. Na splošno velja, da moški dajejo prednost govoru, v katerem gre za izmenjavo informacij, za ženske pa je pogovor sredstvo vzpostavljanja oziroma vzdrževanja stikov in odnosov. Moški so predvsem osredotočeni na vsebino govora, ženske pa na način, kako nekdo nekaj pove.

Ženski jezik vsebuje več vprašanj kot moški. Za mnoge moške je postavljanje vprašanj znak neznanja. Velja prepričanje, da ženske lažje izražajo čustva in pogosteje upora-bljajo emocionalni jezik.Anna Nilsson piše disertacijo o železni zavesi med Gdanskom in Trstom po drugi svetovni vojni. Poleti je skupaj z Lojzetom Hribarjem obiskala obmejne kraje v Sloveniji in se po-govarjala z zgodovinarji in pričami o tem, kako so doživljali »železno zaveso«. Kot je znano, so partizani 1. maja 1945 osvobodi-li Trst in Gorico, ki sta nekoč imela pretežno slovensko prebivalstvo. Pod pritiskom zave-znikov so se po 43 dnevih morali umakni-ti. Julijska krajina je bila razdeljena na dve coni: cona A je bila pod zavezniško upravo, cona B pod jugoslovansko. 10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba, po kateri je velik del Julijske krajine pripadel Jugoslaviji, obenem pa je bila ustanovljena država Svobodno tržaško ozemlje. To je bilo 5. oktobra 1954 razdeljeno, cona A je pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Cono B so potem razdelili na dva kosa, od katerih je eden pripadel Sloveniji, drugi pa Hrvaški. Ko je bil leta 1975 podpisan Osimski spora-zum, je meja med Italijo in Jugoslavijo/Slo-venijo postala dokončna. Med letoma 1945 in 1947 so bili prebivalci v angleški administrativni coni narodno za-vedni in so z demonstracijami in na druge

načine izražali svojo željo, da bi bili priklju-čeni Jugoslaviji. Sčasoma pa je nastala že-lezna zavesa in prebivalci na obeh straneh so se znašli v novih okoliščinah. Prav to pa je predmet raziskave Anne Nilsson. Poudarila je, da pojem »železna zavesa« ni primeren za mejo med Italijo in Avstrijo na eni ter Ju-goslavijo na drugi strani. Na jugoslovanski meji, v nasprotju z mejama med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko, ni bilo bodeče žice, zidu in minskih polj. Lon-donski sporazum med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1954 je ljudem omogočal dokaj svo-bodno gibanje v 10-kilometrski coni.Na srečanje je prišlo okrog štirideset obisko-valcev, mnogi so s seboj pripeljali prijatelje in znance. Med drugim nas je s svojim obi-skom razveselil nekdanji švedski veleposla-nik v Sloveniji John Hagard s soprogo. Na zakuski po predavanju, kjer je bilo na izbiro slovensko vino in kava, je imel krajši govor, v katerem je očrtal svoje pozitivne vtise in doživetja iz Slovenije.Želimo si še več takšnih srečanj.

Brane Kalčevič, Stockholm

Anna Nilsson, raziskovalka na uni-verzi Södertörns högskola.

Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva v Stockholmu je priredilo srečanje z zanimivimi predavanji.

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanado 30. 4. – Primož Trubar 1508–1586. Muzejska razstava. Naro-dni muzej Slovenije, Metelkovado 1. 6. – Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem. Nova osrednja razstava Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgo-dovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 2015. 4. – Tradicionalni 4. tek Misli na srcedo 26. 4. – Utrdbe na Slovenskem. Pregled utrdbenih siste-mov Postojnsko-ljubljanskih vrat. Arhitekturni muzej Ljubljana, Pot na Fužine 2do 31. 5. – Fotografska razstava: Postojnska jama pred 100 leti. Ljubljanski grad, Galerija »S«Velenjedo 30. 6. – Razstava »Šaleška dolina in 16. stoletje«. Muzej Vele-nje, Ljubljanska cesta 54do 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54Rogatecdo 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad StrmolMariborod 17. 4. do 19. 4. – 42. Šalamunov memorial: svetovni pokal v športni gimnastikido 10. 5. – Slovenske slikarke in kiparke 1918–1945. Umetno-stna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6Škofja Lokado 19. 4. – Škofjeloški pasijon: predstava v dvajsetih prizorih na prostem, pri kateri bo sodelovalo prek 640 igralcev, med njimi več kot 60 konjenikov. Pasijon predstavlja najstarejše ohranje-no dramsko besedilo v slovenskem jeziku in hkrati najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi!Bled25. 4. – 50. prvomajska veslaška regataDobrna26. 4. – Cvetlični sejemPostojnaod 7. 5. do 10. 5. – Kolesarska dirka DOS (Dirka okoli Slovenije) Extreme 2009Volčji Potokod 25. 4. do 3. 5. – Razstava tulipanov, cvetličarstva, drevesni-čarstva, vrtne opreme in vrtnarski sejemRavne na Koroškem15. 4. ob 18.00 – Predstavitev knjige Slovenska grb in zastava ter pogovor z avtorjem Zmagom Jelinčičem Plemenitim ob izidu knjige. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca SušnikaNovo mesto do 24. 5. – Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Dolenjski muzej Novo mesto, Muzejska ulica 7

Prireditve izven Slovenije

ZDA

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL26. 4. ob 12.00 – Kulturna ura10. 5. ob 12.00 – Družinska maša in program ob materinskem dnevu; http://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com25. 4. ob 17.00 – Zarja Slovenian Singing Society presents »Ali-ce in Zarjaland«27. 4 ob 16.00 – Spring Fling6. 5. – Orchestra and Choral Ensemble Performances at St. Vi-tus Church; http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida); http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg10. 5. – Materinski dan31. 5. – Prvi piknik21. 6. – Slovenski dan in dan očetovSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

AVSTRALIJA

Slovensko društvo Adelaide26. 4. – Balinanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedelja od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne9. 5. – Materinski dan

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkori-stite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in pri-jatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Que-enslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program spon-zorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Slovenska skupnost v San Martinu, Buenos Aires26. 4. – Koncert in ples

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, OlofströmLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja od junija

Slovenska šola: vsako drugo nedeljo, začetek v februarjuDruštveni prostori so odprti takrat, ko imajo sekcije krožek.

Slovenska katoliška misija30. 5. – Romanje v Vadsteno (na binkoštno soboto)

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švicahttp://www.triglav.ch

Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org

SD Planika25. 4. ob 19.00 – Društveni večer in turnir v pikadu. Deutweg-Winterthur

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.http://www.slomisija.ch

SD Slovenija Ruti9. 5. ob 18.00 – Materinski dan

SPD na Predarlskem16. 5. – Društveni izlet

SKD Muraod 30. 5. do 31. 5. – Društveni izlet

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec18. 4. ob 20.00 – Koncert MePZ Podjuna-Pliberk19. 4. – Srečanje pevskih zborov. Kulturni dom Loče24. 4. – Koncert slovenske ljudske glasbe s pridihom jazza, tan-ga in rocka. Farna dvorana Šmihel26. 4. – Srečanje pevskih zborov. Kulturni dom Pliberk2. 5. ob 20.00 – Praznovanje 100-letnice SPD Edinost in odprtje razstave. KD Pliberk15. 5. ob 20.00 – Predstavitev zgoščenke in koncert Hartma-novih deklet. KD Pliberk; http://www.kkz.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK); http://www.ksssk.at

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


2. aprila 742 se je rodil frankovsko-langobardski kralj Ka-rel Veliki. Pomembno je posegel tudi v razvoj slovenskega naroda – leta 811 je namreč kot mejo med salzburško in oglejsko cerkveno oblastjo določil reko Dravo. To se je ohranilo vse do jožefinskih reform, pomembno pa je zato, ker je onemogočalo politično in cerkveno združitev vseh Slovencev.

2. aprila 1850 je v Ljubljani izšel Ljubljanski časnik, ki je dvakrat na teden objavljal uradne novice in razglase in zato velja za prvi slovenski uradni list.

3. aprila 1735 se je v Mariboru rodil kipar Jožef Holzinger, ki je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročne-

ga kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Njegov opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema.

10. aprila 1885 se je na Zgornji Koreni rodi literarni zgo-dovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf Joža Glonar. Bil je izjemno izobražen, saj je znal 14 jezikov. Napisal je več kot 150 razprav, bil je urednik Cankarjevega zbornika in Ljubljanskega zvona; med drugim je dokončal tudi Štre-kljevo zbirko slovenskih ljudskih pesmi.

22. aprila 1886 se je v Šidu v Vojvodini rodil pripovednik, publicist in umetnostni zgodovinar Izidor Cankar, bratra-

nec Ivana Cankarja, utemeljitelj umetnostnozgodovinske vede pri nas. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Pomemben je predvsem kot umetnostni teoretik in zgo-dovinar. Ključna pa je njegova sistematika stila; takšne na-mreč tedaj Evropa še ni poznala.

29. aprila 1969 je z združitvijo časopisov Ljudska pravica in Slovenski poročevalec nastal nov osrednji slovenski ča-snik Delo. Tega dne je izšla prva številka.

30. aprila 1849 je bil na Dunaju za prvega izrednega profesorja za slovensko filologijo imenovan Fran Miklošič, eden največjih slovenskih jezikoslovcev.

Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pa-vlova hiša; http://www.pavelhaus.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno sku-pnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plaj-berk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ), http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

Slovenski kulturni center Korotanhttp://www.mohorjeva.at/korotan_dom/kultur/C59

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvo, München8. 5. ob 19.00 – Predavanje in predstavitev knjige dr. Zvoneta Štrublja Pogum besede – Primož Trubar. Kulturni dom Dura-ch-Kempten12. 5. ob 15.00 – Svečana predaja knjige Velika grbovna knji-ga J. V. Valvasorja mestnemu arhivu. Viteška dvorana občine Augsburg

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim: prva in tretja nedelja v mesecu v Maria Frieden ob 10.30Heidelberg: prva nedelja v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00Herbolzheim pri Freiburgu: druga nedelja v mesecu v Maria Sand ob 10.30Vöhrenbach v Schwarzwaldu: druga nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 15.00Buchen v Odenwaldu: tretja sobota v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas)Rauental (Rastatt): tretja nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti)Lebach v Saarlandu: četrta nedelja v mesecu v St. Michaelu ob 16.00http://www.skm-mannheim.de

SKUD Triglav e.V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Sttutgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Sttutgarthttp://www.kd-slovenija.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V.

ITALIJA

Rojanski Marijin dom18. 4. ob 15.00 – Extempore za otroke OŠ19. 4. ob 16.00 – Nagrajevanje extempora in fotografskega natečaja, gostovanje plesne skupine Alfa dance, predstava čarodeja

SKD Barkovlje18. 4. ob 20.00 – Pokušina kruha in vina

Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO)19. 4. – Jurjevanje. Bazovica25. 4. in 26. 4. – Fuzbalada za višješolce. Sveti Ivan

Kulturno društvo Ivan Trinko/Circolo di cultura Ivan Trinko; http://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za od-rasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474

Kekčeva pot Sklop pohodov, namenjenih osnovnošolski mladini in druži-nam. Izleti so težavnostno primerni za otroke te starosti. Izlete koordinirata Marco Lutman in Dino Paulin.

http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, Trstod 6. 5. do 10. 5. – En teden za mlade. Stara ribarnica, Trsthttp://www.melanieklein.org

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

Oglejte si koledar prireditev tudi na spletni strani www.slovenci.si!

Bikers V sodelovanju z goriško sekcijo CAI Slovensko planinsko društvo Gorica prireja serijo izletov Bikers, ki so namenje-ni ljubiteljem gorskega kolesarjenja. Informacije in po-drobnosti o izletu na sedežu CAI v Gorici, ulica Rossini 13, četrtek pred izletom od 21.00 do 22.00. Izlete koordinira Robert Tabai.

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Do-nizetti 3, Trst.

SKD Cerovlje-Mavhinjeod 27. 6. do 5. 7. – 8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin

Kulturni center Lojze BratužKulturni center Lojze Bratuž in Galerija Rika Debenjaka pri-pravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika kar najpopolneje predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebni-ke s prošnjo po informacijah in morebitno posodo razstavnih del (tel. št. 0039 0481 531445 med 8.30 in 12.30; e-mail: [email protected]).

Sklad Mitja Čukdo 24. 4. – Mirella Schott Sbisà – grafike »Kraški motivi«od 21. 4. do 23. 4. – Srečanje amaterskih skupin v Prosvetnem domu na Opčinah pri projektu gledališče za vse »Festinvalop«http://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com

Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org

MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com

Mladika22. 4. ob 11.00 in 17.00 – Predstavitev avtorice Jasne Jurečič in njenega romana Prerokuj mi še enkrat v knjižnici na Kozini23. 4. ob 19.00 – Predstavitev založbe Mladika in romana Eve-line Umek Po sledeh fate morgane v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Sodelovali bodo: časnikarka Alenka Puhar, pisatelj in sociolog Igor Škamperle ter direktor založbe Mladika Marij Maver.

Izdaja druge zbirke skladatelja Patricka Quaggi-ata Novembra 2008 je ob praznovanju 50-letnice Ceci-lijanke Zveza slovenske katoliške prosvete izdala zbirko zborovskih posvetnih skladb za mešani, ženski, moški, mladinski in otroški zbor mladega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. http://www.zskp.org

Zelo prijetno, zelo slovenskoVsako leto v Nemčiji pripravijo posvet slovenskih izseljencev, društev, katoliških misij, učiteljev slovenskega jezika in social-nih delavcev. Letošnji, že štirinajsti po vrsti, je potekal med 13. in 15. marcem v vasici Baasem, južno od Kölna, sredi čudo-vitih gričev pokrajine Eifel. Organizacijo posveta, ki se je odvil v prostorni zgradbi katoliške misije, sta prevzela: Slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna in Koordinacija slovenskih klubov NRW.


OBISKALI SMO: Med Slovenci v Nemčiji

Že prvi dan, v petek, je bilo delavno. Za-čele so se delavnice z različnih področij. Folkloro je vodil koreograf Vasja Samec s svojim harmonikarjem. Delavnica pe-tja je potekala pod vodstvom dirigenta in skladatelja Ivana Florjanca. Dramske igre so se odvijale že tradicionalno pod budnim očesom dramatika, pisatelja in scenarista Toneta Partljiča. Glasbena delavnica pa je potekala pod taktirko glasbenika Mateja Banovška. Tokratna novost posveta je bila delavnica retori-ke in vodenja sestankov, ki jo je vodila napovedovalka in valdorfska pedago-ginja Irena Fištravec Polak. Po končanih petkovih delavnicah so se še pozno v noč razlegali slovenska pesem, ples in zvok harmonike.

Drugi dan, v soboto, pa se je posvet uradno odprl s pozdravnimi besedami predstavnikov Urada Vlade RS za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru RS, velepo-slaništva v Berlinu in predstavništva v Münchnu. Državni sekretar dr. Boris Je-sih je izpostavil pomen velike skupno-sti Slovencev v Nemčiji, ki šteje 40.000 ljudi, in jih povabil, da se lahko vrnejo domov, saj je država Slovenija ustvarila dobre pogoje za vrnitev v domovino. Poudaril je tudi napore Urada, da sku-paj z Ministrstvom za šolstvo in šport posebno pozornost namenjajo učenju slovenskega jezika. Predsednik komisi-je Miro Petek je izpostavil pomen dru-ženja med posameznimi slovenskimi društvi v Nemčiji. Vsako leto v Nemčijo pride in gre 1500 Slovencev. To je tudi dodaten razlog za obstoj društev tudi v prihodnje. Petek je poudaril, da ob-stoječa vlada ne bo krčila proračuna za Slovence zunaj meja, ki zdaj obsega pri-bližno 10 milijonov evrov, kljub recesiji naj bi se ta znesek še povečal. Začasna

Alfred Killer, generalni konzul RS v Münchnu; Alenka Jerak, začasna odpravnica poslov na Veleposlaništvu RS v Berlinu; dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Miro Petek, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu; Katja Jerman, sekretarka Komi-sije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu; od desne proti levi

Predstavniki društev, učitelji slovenščine in gostje so poslušali zanimive nastope predstavnikov državnih institucij na odprtju posveta.

USPEŠNI ROJAKI


Glavni organizator in koordinator je bil Jože Pahič, ki je od januarja tudi predsednik društva Maribor iz Hildna. Poudaril je, da je namen po-sveta združevanje društev, ohranja-nje slovenskega jezika in običajev. Novost na posvetu so predstavljali harmonikarji iz Slovenije, in sicer iz glasbene šole Gota in učitelj harmo-nike Matej Banovšek. Na posvet se je prijavilo 112 udeležencev in go-stov. Prišli pa so predstavniki skoraj vseh slovenskih društev. Pokrovitelj posveta je bil Urad Vlade RS za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, ki je denarno podprl dogodek.

odpravnica poslov na veleposlaništvu v Berlinu Alenka Jerak je bila prevzeta nad aktivnostmi slovenskih društev. Po-udarila je, da je nova ekipa na veleposla-ništvu v Berlinu pred novimi izzivi, kot so gospodarska nestabilnost v Nemčiji, predsedovanje Evropski uniji in tudi ne-kaj visokih obiskov iz Slovenije.

Po uradni otvoritvi so vzporedno po-tekale delavnice in predavanja. Jurček Žmauc z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je predaval o načinu podajanja, sprejemanja in izbiri sofinanciranja programov društev. Pra-vilno prijavljanje projektov na razpise je nujno, saj je Urad pod velikim nadzo-rom Računskega sodišča, ki dvakrat na leto preveri namensko porabo sredstev. V nadaljevanju je predstavil delovanje Urada in njegove naloge, ki poudarjajo jezik, kulturo in identiteto. Zato bodo tudi v prihodnje podpirali projekte po-vezovanja, kot so na primer Posveti slo-venskih društev in Folkloriada.

Zvečer se je odvil vrhunec posveta, ko so mladi predstavili, kaj so se naučili na delavnicah. Zanimivega zaključka so se udeležili tudi vsi pomembni gostje. Za-bava in ples sta se nadaljevala dolgo v noč. Harmonika pa je bila kraljica med glasbili.

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

Tone Partljič je tudi letos uspešno vodil dramsko skupino, ki se je predstavila z dramsko igro in recitali.

Jože Pahič je poskrbel, da je vse te-klo kot namazano. Dobra organiza-cija se je zrcalila v zadovoljstvu vseh gostov in nastopajočih.

Najmanjši udeleženec je štel manj kot leto dni. S seboj je pripeljal tudi svojo mamico in očka, ki rad prime za harmoniko.

Stavbo katoliške misije St. Ludger je obkrožala lepa pokrajina, ki pa se je raz-krila le v soboto zjutraj, ko je megleno in deževno vreme za kratek čas zapu-stilo okoliško gričevje.


Otroci, otroci …

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINEIlu

stra

cija

: Cim

erm

an

O T R

O C I

O T R

O K

O T R

O K

O

M

O T R

O K I

O T R

O C I H

O T R

O K E

• PREBERITE IN NAPIŠITE!

Pripravila: Tatjana Vučajnk

S pomočjo znakov napišite in preberite besede. Besede razvrstite v ustrezno za-poredje in sestavite plakat. Rešitve preve-rite v podanem plakatu.


• O KOM SE POGOVARJAMO: o otrocih ali otrokih?

• SPOZNAJTE BESEDILNI KORPUS fidaPLUS IN RAZISKUJTE SLOVENŠČINO. www.fidaPLUS.net

O kom se pogovarjamo: o otrocih ali otrokih?

Ja, zapomniti si moraš, da se samostalnik otrok v pr-vem sklonu množine glasi otrôci, v petem otrocih.

Zato se torej pogovarjamo o otrocih. In s kom gremo na sprehod?

Z otroki, šesti sklon množine. Preveriš lahko tudi v preglednici.

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINEIlu

stra

cija

: Cim

erm

an

Izvirna slovenska slikanica 2009Vabimo vas, da spoznate pet najboljših slovenskih slikanic, ki so izšle lani in so bile uvrščene med finalistke za nagrado Izvirna sloven-ska slikanica 2009. Nagrada se podeljuje vsako leto 2. aprila na mednarodni dan otroških knjig. Pa začnimo!

S KNJIGO V SVET Pripravila: Tilka Jamnik


Fran Milčinski: Laž in njen ženin

Ilustrirala Ana Razpotnik Donati Ljubljana: Sanje, 2008 (Zbirka Sanjska knjigica) Laž si je našla ženina, gospodiča Prilažiča, toda strinjala sta se, da

pred poroko prestane preizkušnjo. Tako Laž stopi v krčmo in pivcem natrosi najdebelejšo laž, kar si jo lahko zamislite, da je namreč srečala gigantsko kokoš, ki z eno nogo stoji na enem, z drugo pa na drugem bregu. Izmišljija kmetov ne prepriča. Šele ko Laži v krčmo sledi njen ženin in kmetom prišepne o gromozanskem jajcu, se pivci spomnijo kokoši velikanke … In poslej verjamejo vse po vrsti. Po preizkušnji sta se gospodična Laž in gospod Prilažič poročila. Živela sta srečno in ugledno in imela sta mnogo otrok. In kaj menite, kdo so ti njuni otroci?

Besedilo priredila Saša PergarPovodni mož v Krki

Ilustrirala Kristina KrhinMurska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2008 (Zbirka Iz zibelke)

Pred več sto leti je nekega sonč-nega jutra šla Metka prat h Krki. Iz temnih tolmunov jo je skrivaj opa-zoval povodni mož in sklenil, da jo ugrabi. Toda opazil je, da se na nje-

ni roki sveti poročni prstan. Ta mu je jemal čarobno moč. Met-ka je pomislila, da bi ji prstan med pranjem lahko zdrsnil z rok, zato ga je snela in položila na bližnji kamen. Tedaj je povodni mož planil na površje in jo potegnil v reko … Vas zanima, kaj vse je naredil Metkin zaročenec, da jo je rešil iz domovanja povodnega moža?

Nina Mav Hrovat: O kralju, ki ni maral pospravljati

Ilustrirala Suzi Bricelj Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008 (Zbirka Čebelica)Nekoč je živel kralj, najmlajši, kar jih

je kdaj živelo. Pri vsem, kar je počel, je za sabo puščal velik ne-

red, pravo razdejanje. Bil je strahotno razvajen in ko so se mu nekoč služabniki uprli, jih je vse zaprl v grajsko ječo. Medtem ko so si oni tam pravzaprav oddahnili, je mali kralj ves dan razgrajal po gradu. Toda zvečer, ko je bil utrujen, si je zaželel večerje, crkljanja in pravljice za lahko noč. Služabniki so mu obljubili, da bo vse to dobil, če se bo odslej obnašal drugače. Kralj je to obljubil in držal besedo: odslej ni nikoli razmetal več, kot je lahko sam pospravil. Še naprej je užival v crkljanju in pravljicah. Nas tale poučna zgodba kaj nauči?

Vesna Radovanovič: Dedkovo kolo

Ilustrirala Ana Razpotnik DonatiMurska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2008 (Zbirka Modri planet)

Gojko in njegovi prijatelji so se radi vozili, dirjali in tekmovali s kolesi. Toda Gojkovo kolo je bilo staro, njegova starša pa mu nista mogla

kupiti novega. Gojkov ded, ki je živel na deželi, je imel štiri stara kolesa, bicikle, in vnuku je dovolil, da se je včasih s kate-rim od njih popeljal. Ded je vsako leto obiskal razstavo starih koles. Nekoč pa je s svojim najstarejšim biciklom tekmoval, zmagal in … za nagrado dobil novo kolo. Kaj menite, komu ga je podaril? Seveda, Gojku, ki se je zdaj lahko meril s svojimi prijatelji, pogosto pa je tudi odkolesaril na obisk k dedku.

Ida Mlakar: Ciper coper medenjaki

Ilustrirala Ana Razpotnik Donati Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2008 (Zbirka Kje rastejo bomboni)

Coprnički Štumfa in Kuštra ne ma-rata coprniške šole, njenih dolgo-časnih pravil in slabe volje. Odlo-čita se, da bosta starim coprnicam

zagodli in pregnali čemernost. Zamesita prav posebno testo in spečeta ciper coper medenjake, ki preženejo tečnobo in slabo vreme. Raznosita jih po vseh slaščičarnah po svetu. Vsi postanejo izredno dobre volje, smejejo se, veselijo ... V slika-nici je na koncu dodan recept, kako se pripravi ciper coper medenjake. Seveda so sestavine prave in tako se lahko peke lotite tudi vi.

S KNJIGO V SVET


Katera slikanica izmed petih finalistk je dobila nagrado Izvir-na slovenska slikanica 2009? Odgovor do 20. maja pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Čr-nuče, Slovenija in si prislužite lepo knjižno nagrado.

Rešitev iz februarske številkePravilen odgovor, ki seje glasil, da je Lepa Vida dojila mlade-ga kraljeviča v Španiji, je knjižno nagrado prinesel Andreju Race iz Subotice (Srbija). Čestitamo!

Nagradno vprašanje

Proti koncu leta 2008 je pri založbi Kmečki glas izšla zajetna knjiga (252 strani) velikega A4-formata z naslovom Arhitektura domov znanih Slovencev (Architecture of the Homes of Noted Slovenians). Tako obsežna je, ker je pisana v slovenščini in angleščini, pa tudi zato, ker je v njej zelo veliko fotografij. To je pri knjigah s takšno vsebino nekaj povsem običajnega.

KNJIŽNA POLICA


Avtorica Živa Deu je izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in je med drugim avtorica dveh del, ki sta izšli pri isti založ-bi: Stavbarstvo slovenskega podeželja in Obnova stano-

Živa Deu

Arhitektura domov znanih Slovencev

vanjskih stavb na slovenskem podeželju. To široko poznava-nje problematike je avtorici nedvomno veliko pomagalo pri umeščanju domov zna-nih Slovencev v časovne in prostorske okvire. Kar zadeva časovni razpon, je treba po-vedati, da je velika večina v knjigi obravnavanih domov znanih Slovencev mlajših od 200 let, prostorsko pa so za-stopane vse slovenske regije. V knjigi je predstavljenih 44 domov znanih Slovencev, pri čemer je zelo pomembno, da niso vključeni zgolj domovi, marveč tudi njihovi uporab-niki oziroma lastniki: pisatelji, pesniki, slikarji, arhitekti, igral-ci. V knjigi so razvrščeni po

abecedi od Antona Aškerca kot prvega do Otona Župan-čiča kot zadnjega. Najprej je na eni strani – seveda dvo-jezično – predstavljen znani Slovenec, s tem da so pri vsa-kem našteta tudi področja, na katerih je deloval. Sledi stran s sliko njegove rojstne hiše, na naslednji strani pa je ta hiša postavljena v širše okolje vasi ali mesta in je tudi podrobno opisana. Nato sledi še stran z izbranimi detajli iz notranjosti ali zunanjosti domačije. Pravi-loma je dodan še tloris pritli-čja ali nadstropja hiše.Ob predstavljanju domov znanih Slovencev je avtorico vodilo spoznanje, da je bila ve-lika večina umetnikov močno

Globalizacija, ki je dandanes zajela vsa področja človekove-ga ustvarjanja in delovanja, je morda najbolj pogubna prav

Profesorja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Jože Marinko in Leon Debevec sta pripravila izčr-pen in s slikami ter risbami podprt pregled razvoja arhitekture, izhajajoče iz rešitev v antični dobi in naslanjajoče se nanje. Pred nami se tako vrstijo različne stavbarske prvine in arhitekturni slogi skozi čas, pri čemer se med zgledi ponujajo tudi dela naših arhitektov. Še več kot naslov knjige pove njen podnaslov, ki ni le »opravičilo« ali »zagovor« arhitekture, ampak predvsem »pojasnilo«, kako naj razumemo arhitekturo, ki naj ne bo le zadovoljevanje želja vase zagledanih naročnikov.

Jože Marinko, Leon Debevec

Vpliv antike v arhitekturi (Apologia pro Architectura)

za arhitekturo, saj arhitekti do-besedno uničujejo kulturno identiteto človeka in člove-štva. Zato se pojavlja potreba po vzpostavitvi meril, ki bodo človeku omogočila ohraniti ali ponovno vzpostaviti njegovo identiteto. Potreba po ponovni afirmaciji razpoznavnih vrednostnih me-ril je avtorja usmerila k antični arhitekturi, ki je dovolj značilna

navezanih na svoj rojstni dom, da so se radi vračali vanj ali se, predvsem na starost, celo za stalno preselili. Zavedala se je tudi, da so te hiše pomemben del arhitekturne dediščine oziroma da so »nepogrešljiva vrednost za učenje iz prete-klosti za prihodnost«. Zato avtorica tudi poziva vse pri-stojne in sploh vse Slovence, da tem domovom in njihovi okolici, ki so zakladnica naše kulturne preteklosti in pričajo o stoletni volji ter moči naših velikih ljudi, namenimo več pozornosti in skrbi. Marsikje je namreč te domove že moč-no načel zob časa.

Tomaž Štefe

za čisto določeno območje kot del evropskega prostora in re-gionalne identitete. Vpliv anti-ke avtorja razumeta kot enega od najkakovostnejših korakov v ustvarjanju identitete za-hodnega sveta, z vsemi razli-kami med posameznimi deli svojega vplivnega območja. S temi razpoznavnimi merili so si v monografiji postavljeni nasproti tudi pomembnejši

dosežki slovenskih arhitektov, predvsem Plečnika in nekate-rih drugih. Vsebinsko je knjiga razdeljena na več poglavij (Uvod, Urbani-zem, Stavbe, Deli stavb, Stavb-ni členi, Konstrukcije in Kom-pozicijski principi), vsako od poglavij se naprej deli na več razdelkov, ki jih tukaj ne more-mo navajati. Na koncu sledijo še Sklep, Povzetek (Summary),

KNJIŽNA POLICA / VELIKI SLOVENCI


Božidar Jakac – najplodovitejši slovenski likovni umetnikBožidar Jakac se je rodil 16. julija 1899 v Novem mestu, umrl pa je v Ljubljani 20. novembra 1989, kar pomeni, da letos mineva 110 let od njegovega rojstva in 20 let od njegove smrti. Te okrogle obletnice so tudi razlog za to, da ga letos pred-stavljamo v rubriki Veliki Slovenci.

Božidar Jakac je začel risati kot samouk v duhu realizma, po prvi svetovni vojni pa tudi eterične pastele dolenjske krajine v slogu liričnega impresionizma. Pobude za svoje stvaritve je našel v Jakopičevem in Tratnikovem slikarstvu, v Cankarjevih, Jarčevih, Podbevškovih in Gradnikovih li-terarnih stvaritvah.Že v gimnaziji, ki jo je končal v Idriji, se je

trdno odločil, da bo postal umetnik. V letih od 1919 do 1923 je študiral na akademiji v Pragi in po vrnitvi domov je tri leta službo-val kot profesor risanja na gimnaziji v Lju-bljani. V Pragi je razvil lastno valovito linijo in odkril svojo posebno nadarjenost v risbi in grafiki, v črno-beli tehniki. Intenzivno se je posvečal grafiki (lesorez, jedkanica, suha igla, litografija) in pod vplivom Mun-cha dosegel nenaden umetniški vrh.

Spomenik domuTo znanje je pozneje uporabil pri upoda-bljanju ljudi, registriranju dogodkov in pre-poznavnih krajev, ki jih je bodisi obiskal ali pa bil z njimi življenjsko povezan. Posebno vrednost v slovenski umetnosti imajo še vedno nepreseženi lirično občuteni paste-li. S svojim kompleksnim liričnim občutjem je postavil svojevrsten spomenik svojemu domu, kot je sam poimenoval dolenjsko pokrajino. Portreti in krajine predstavljajo osrednji del njegovega obsežnega opusa.Drugo svetovno vojno je spremljal kot kronist osvobodilne vojne. V svoji povojni poglobljeni in poetični grafiki je umetnik v začetku 50. let dosegel nov umetniški vzpon, z izrazitejšo kontemplativno in sim-bolno noto, utemeljeno v umetnikovem dojemanju minljivosti. Bil je prvi študijsko specializirani grafik, glavni mojster slovenske umetniške gra-fike, eden od utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma ter nadaljevalec teženj

slovenskega impresionizma. Za svoje umetniške dosežke je kar štirikrat prejel Prešernovo nagrado, trikrat zapovrstjo (1947, 1948, 1949), nato pa še leta 1980. Vmes (leta 1967) je prejel tudi nagrado Avnoja.

Jakac kot kronist svojega časaJakac ni bil samo slikar in grafik, marveč tudi avtor vedut, ilustracij, osnutkov za znamke v različnih grafičnih tehnikah, posebej znana je zbirka risb in grafik iz NOB. Kot amaterski fotograf in cineast je beležil pomembne dogodke svojega časa in okolja. V letih 1945 do 1961 je bil profesor za gra-fiko in prvi rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki je bila ustanovlje-na na njegovo pobudo. Bil je tudi med glavnimi pobudniki in ustanovitelji Lju-bljanskega grafičnega bienala. Leta 1949 je postal član Slovenske akademije zna-nosti in umetnosti, bil pa je tudi član več jugoslovanskih in tujih akademij. Od leta 1964 je bil častni član slikarske akademije v Firencah, od leta 1982 pa član Evropske akademije v Parizu. Leta 1979 je postal za-služni profesor ljubljanske univerze. Imel je okoli 200 samostojnih razstav. Zbirka Jakčevih grafik in slik je v galeriji, ki se ime-nuje po njem, v Kostanjevici na Krki, zbirka risb in slik pa v Galeriji Jakčev dom v No-vem mestu.

MŠ

Letos mineva 110 let od rojstva in 20 let od smrti velikega slovenskega li-kovnega umetnika Božidarja Jakca.

Literatura, Seznam imen in Seznam risb. Prav ta seznam je najobsežnejši in se kon-ča pri številki 315. Večino risb so narisali študentje arhitekture.Knjiga, ki jo je izdala Celjska Mohorje-va družba, nima le strokovne vrednosti, ampak je zasnovana in izpeljana tako, da nagovarja tudi ljubiteljskega bralca. Na enem mestu je tako zbrano vedenje o najrazličnejših izpeljavah antične arhitek-turne umetnosti. Besedilo knjigi na pot je napisal akademik Alojz Rebula.

Nekaj novosti na slovenskem knjižnem trgu

Založba ModrijanMilan Škrabec: Slovenstvo na razglednicah Izjemno zanimiva knjiga, ki jo bomo predstavili v eni od naslednjih številk naše revije.

Založba ZRC in Inštitut za slovensko izseljenstvo sta izdala knjigo Krila migracij po meri življenskih zgodb (zbirka Migracije, 17) in revijo Dve domovini/Two Homelands (št. 28/2009).

V San Carlosu de Bariloche, mestecu pod Andi, živi de-javna slovenska skupnost, ki šteje okrog 250 Slovencev. Nekateri so se proslavili kot uspešni plezalci, planinci in smučarji ter vedno znova dokazali, da Slovenci zares so-dimo med planinske narode. Tudi Mnogi vrhovi v Andih nosijo imena po slovenskih alpinistih, ki so se tja prvič podajali konec petdesetih let prejšnjega stoletja. »Mi-slim, da imamo to željo po hribih in odkrivanju novih poti Slovenci v krvi in spomin na naše hribe nas žene, da iščemo podobnosti ali razlike z našimi domačimi gora-mi,« je med drugim v pogovoru dejal Boris Kambič, tudi sam priznan alpinist in član vodstva Slovenskega planin-skega društva Bariloče.


POGOVOR Z ROJAKOM: Boris Kambič

V Bariloče, ki s svojo prelepo pokrajino, zasneženimi gorami, ledeniškim jezerom in bogato floro in favno spominjajo na Slovenijo, so se Slovenci naseljevali po drugi svetovni vojni. Kako velika sloven-ska skupnost sedaj biva v tem mestecu pod Andi?Velika večina Slovencev se je tukaj nase-lila po drugi svetovni vojni, med leti 1949 in 1960. Le nekaj primorskih Slovencev je prišlo sem že med veliko svetovno kri-zo in fašističnem preganjanju med leti 1929–1936. Po letu 1970 pa je prišlo veli-ko mladih Slovencev že druge generacije iz Buenos Airesa. Največ pa je otrok dru-žin, ki so sedaj že druga, tretja in četrta generacija. Družine so kar številčne (tri do šest otrok), tu živi tudi družina z devetimi otroki. Tako da nas je sedaj skupaj s tistimi, ki so iz mešanih zakonov in ne obvladajo več slovenščine, okrog 250.

V San Carlosu de Bariloche že več kot 50 let deluje Slovensko planinsko društvo, ki ni le športna organizacija, temveč je za-snovana veliko širše. Katerih dejavnosti se je v društvu mogoče udeležiti?Res je, preteklo je že 58 let, odkar deluje Slovensko planinsko društvo (SPD) v Bari-ločah, v argentinski Patagoniji, mestu, od-daljenem 1600 kilometrov od prestolnice Argentine, Buenos Airesa. To planinsko-al-pinistično društvo je zasnovalo 12 mladih gornikov, ko so po drugi svetovni vojni in prisilni emigraciji iskali gore, ki so jih bili vajeni že v domovini. Sčasoma je to dru-štvo okrog sebe zbralo vse Slovence, ki so tam in v okolici živeli. Z razširitvijo števila članstva so se tudi dejavnosti množile ne le na športnem, ampak tudi kulturnem in prosvetnem področju. Alpski smučarji so vsak konec smučarske sezone prire-jati tekmovanja za vse Slovence, ki so se jih udeleževali otroci, mladinci-ke in sta-rejši, tudi taki čez 70 let. Zmagovalec je dobil prenosni Polegekov pokal, zadnji pa kranjsko klobaso. Tudi tekači so imeli svoja tekmovanja pod vodstvom vedno aktivnega predsednika društva Franceta Jermana, ki se je kot prvi član argentinske reprezentance v teku na smučeh udeležil olimpijskih iger leta 1960 v ZDA. Kasneje je z ekipo svojih sinov kot trener priso-stvoval na dveh olimpijskih igrah. Zelo si

Ljubezen do planin je Slovencem v krvi


je želel sodelovati na olimpijadi v Sarajevu leta 1984, a ga je žal prehitela smrt.Za ohranjanje slovenščine se je leta 1961 organizirala sobotna šola slovenščine za otroke, ki deluje še sedaj, pozneje pa še srednješolski tečaj, katerega učenci so skupaj s svojimi slovenskimi vrstniki iz Bu-enos Airesa taborili po bariloških hribih, po osamosvojitvi Slovenije pa vsako leto obiščejo Slovenijo.Tudi pevci so v društvu lahko razvili svojo dejavnost z različnimi zborovskimi skupi-nami. Gledališki igralci nas občasno pre-senetijo s svojimi igrami. V društvu ima-mo obširno knjižnico s 3000 slovenskimi knjigami za vse okuse. Knjižnica je članica medknjižničnega sistema Cobiss, tako je njen seznam knjig dosegljiv prek spleta za vse in s tem tudi povezan s Slovenijo.

Društvo je pred leti zgradilo Slovenski stan, kjer je mogoče tudi prenočiti. Kdo vse je že spal pod njegovo streho, verjetno tudi marsikateri znani slovenski alpinist?V Slovenskem stanu, kjer imamo sedež društva že 55 let, smo skromno mizarsko delavnico počasi, v različnih letih in z ve-liko truda preuredili (prva povečava leta 1970, nato 1980, 1995 in zadnja 2004) ter ustvarili upravno zgradbo s knjižnico in sejno dvorano, s štirimi učilnicami (ki se v poletnih počitniških mesecih spremenijo v spalnice za goste), v drugem sklopu pa imamo veliko dvorano z več kot sto sede-ži, kuhinjo z žarom, ki je v Argentini skoraj obvezen del kuhinje. Tako da imamo pro-stora za 16 ljudi, ki lahko prenočijo na po-gradih z udobnimi skupnimi kopalnicami in stranišči.Tu je res prespalo veliko sonarodnjakov in marsikateri znani plezalec, kot na primer brata Jure in Peter Skvarča, Silvo Karo, Ja-nez Slokan, Grošelj, Ljuba Drobnič Tron-telj, Tomaž Jakofčič, Tina di Batista, Marjan Kovač, smučarska reprezentanca z gospo-dom Šmitkom, mladi smučarji iz Triglava Kranj s trenerjem Borisom Grudnom in veliko drugih.

Bariloče sodijo med najbolj turistične kra-je v Argentini. S to dejavnostjo se ukvar-jate tudi sami, saj vodite hotel. Kako ste začeli in ali vam pri delu pomaga tudi vaša družina?

V Bariločah se večina Slovencev ukvarja s turizmom v vseh možnih oblikah. Leta 1982 sem tudi sam z družino začel s hotel-sko dejavnostjo, v družabništvu z Jerma-novo družino.

Slovenci smo prav gotovo planinski na-rod. V Bariločah se vas je našlo mnogo, ki to več kot potrjujete. Kje ste sami začeli s plezanjem? Kot vem, imate osvojeno tudi prvenstveno smer v Anića Kuku (Pakleni-ca, Hrvaška)?Že leta 1954 sem v Splitu začel plezati skupaj z družbo mladih navdušencev. Ri-sali smo nove smeri po Mosorju, Kozjaku, Biokovu, Anića Kuku, kjer sem preplezal prvo prvenstveno po drugi svetovni vojni. Sedaj je to vse počez preplezano obmo-čje, za kar so še posebej zaslužni sloven-ski plezalci. Leta 2007 sem ob 50-letnici prvenstvenega vzpona skupaj s hčerko in osemletno vnukinjo (tri generacije) po-novil ta vzpon in ugotovil, da je sedaj ta stena bolj strma, kot je bila pred petdese-timi leti.

Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? Na katero goro se želite še podati?Rad hodim po naših hribih in ugotavljam, da je še veliko neobiskanih »kucljev«, da jih ne bo zmanjkalo. Sicer se še rad podajam na visoke gore – predlanskim sem bil v Bo-liviji na 5400 metrov visoki Chakaltayi in v Peruju v Cordilleri Blanci. Lani pa na ognje-niku Tuluca (4800 m) v Mehiki. Bil sem tudi reden gost na krvavških smučiščih.

Po vaših alpinističnih sledeh pogumno stopa tudi hči Monika Kambič, ki je bila v Sloveniji kar trikrat izbrana za najboljšo alpinistko leta. V ženski navezi je osvojila tudi dva najtežja vrhova v Andih – Fitz Roy in Cerro Torre. Ali se glede na to, da z dru-žino živi v Sloveniji, pogosto obiskujete?Ja, stalno se obiskujemo, ali mi pridemo v Slovenijo ali ona s svojimi otroki v Argen-tino. Sicer pa sem zadnje dve leti tudi sam več v Sloveniji kot v Argentini.

Se tudi vaši ostali družinski člani ukvarjajo z alpinizmom?Ja, sin se ukvarja s plezanjem, sicer ne tako intenzivno kot Monika. Pozimi pa smuča, in to zelo dobro. Druga hči Klavdija je tudi

hodila veliko po hribih in dobro smučala, žal pa je zadnja leta zaradi prometne ne-sreče priklenjena na invalidski voziček.

EMFoto: osebni arhiv Borisa Kambiča

Boris Kambič rad obiskuje slovenske hribe in ugotavlja, »da je še veliko neobiskanih »kucljev«, da jih ne bo zmanjkalo. Sicer se še rad podajam na visoke gore – predlanskim sem bil v Boliviji na 5400 metrov visoki Chakaltayi in v Peruju v Cordilleri Blanci. Lani pa na ognjeniku Tuluca (4800 m) v Mehiki.«

Celoten pogovor z gospo-dom Kambičem si lahko preberete na spletni strani www.mojaslovenija.net.


Čeprav je bila mlada »provincia Sclabo-rum«, kakor jo je imenoval Pavel Diakon v letu 595, stisnjena med Langobarde, Obre, Bavarce in prek njih Franke, so se njene moči zavedala tudi druga ljudstva, ki so živela na tleh takratne Evrope. To so morali najprej priznati Bavarci, ki so leta 596 napadli Slovence v želji po bogatem plenu, a so odšli praznih rok. Dežela je bila sposobna braniti svojo samostoj-nost, pa ne samo to: Franc Kos v gradivu za zgodovino Slovencev našteva njiho-ve vojaške uspehe v prvih desetletjih 7. stoletja. Pri tem se sklicuje na zapise Pavla Diakona in pisma papeža Gregorja

I. Slovenci so pogosto napadali prvo-tne prebivalce v Istri. Večkrat so zasedli del ozemlja Langobardov; najdemo jih celo v Cremoni in Mantovi. Tudi Bavar-ci niso imeli miru na svojih mejah. Še največ spoštovanja so imeli Slovenci do vojaške moči Obrov, s katerimi so sobivali.

Krnski grad – središče KarantanijeDržava med gorami je svoje upravno središče »podedovala«. Že predrimsko noriško kraljestvo je imelo prestolnico na vzpetini nad današnjo Gospo Sveto. Rimljani so iz spoštovanja do prvotnih

Karantanija Karantanija – država med gorami – kot jo je označil Metod Turnšek v svojem dramskem besedilu, ki osvetljuje rojstvo prve slovenske države, je pognala močne korenine. Pri tem ni zanemarljivo, da je zrasla na zdravih temeljih noriškega kraljestva. Imela je svojo voj-sko in svojega kneza.

prebivalcev dežele svoje utrjeno mesto Virunum postavili na južnem robu Go-sposvetskega polja. Koroški Slovenci pa so imeli svoj sedež pri Krnskem gradu, ki je v zgodovinskih virih iz 9. stoletja prvič omenjen kot Carantana. Od tod je slovenska država dobila ime Karan-tanija. Na ravnini pod Krnskim gradom je vse do leta 1862 stal knežji kamen, h kateremu se bomo še vrnili. Naselje se je dvigalo na majhni vzpetini tik nad desnim bregom reke Gline. Tu so imeli svoj sedež koroški knezi. Pozneje je Ka-rantanija nedaleč stran dobila tudi svo-je cerkveno središče – Gospo Sveto.

Vir:

sl.w

ikip

edia

.org


Kralj Samo in njegova zveza državČe sledimo zgodovinskim virom oziro-ma Fedegarjevi kroniki, so se leta 623 Slovenci in drugi Slovani uprli gospodo-valnim Obrom. Slovence oziroma Karan-tance je takrat vodil knez Valuk. Slovani so za uspešno vodenje upora in obram-be potrebovali skupno vodstvo. Odločili so se za pogumnega moža Sama, ki so ga pozneje imenovali kar kralj. Samo je zvezo slovanskih ljudstev vodil do svoje smrti leta 658. Del tega njegovega kra-ljestva, ki ga nekateri zgodovinarji po krivici imenujejo »Samova plemenska zveza«, je bila tudi kneževina Karanta-

nija. Poleg nje so zvezo držav, ki se je raztezala od Labe na severu in do Save na jugu, sestavljali še Čehi, Moravani in Sobri. Čeprav si viri niso povsem enotni, je imel Samo svoj sedež najverjetneje v Karantaniji. Nekateri sicer menijo, da je bil Samo frankovski trgovec, večina virov pa navaja, da je izšel iz ljudstva, ki mu je vladal, da je bil Karantanec.

Martin Bavcer, prvi slovenski zgodovinarZanimiv zapis o nastanku Samovega kra-ljestva najdemo med drugim v kroniki prvega znanega slovenskega zgodovi-narja. To je bil jezuit Martin Bavcer, doma v Vipavski dolini. V njegovi Zgodovini Norika in Furlanije, ki je nastala pred le-tom 1668, beremo: Leta 628 so koroški Slovani sklicali zborova-nje svojega ljudstva in enoglasno sklenili, da ne bodo več trpeli tujega kneza, ampak da bodo izvolili človeka iz svojega ljudstva, moža, slavnega po svojem junaštvu in sili, in on naj vlada nato kot knez slovanskemu ljudstvu, naj ga osvobodi in brani nato nje-govo svobodo. In tako z odobritvijo vsega vendskega ljudstva je bil izvoljen za kneza

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

»slavicae gentis« (slovanskega ljudstva) plemič Samo, pa čeprav odsoten. Šli so k njemu poslanci pod vodstvom Pleora-ta in mu v imenu svojega ljudstva izročili oblast. Prosili so ga, naj bi ne odklonil tega bremena, potrebnega za dosego svobode ljudstva. Obljubijo mu, da ga je ves narod pripravljen poslušati in takoj izvršiti nje-gove ukaze. Samo sprejme ponujeno čast pod pogojem, da je ves narod pripravljen, da ga spoštuje in posluša v vojni, ker za do-sego svobode in za njeno ohranitev sma-tra za potrebno imeti na razpolago čete podložnikov, pripravljene na vojno. Samo je sprejel knežjo čast in jo izvrševal nad svo-jim ljudstvom v slovanskem jeziku. Zaradi tega so tudi poznejši koroški knezi govorili na cesarskih zborovanjih v slovanskem je-ziku. Slovani so tako dobili svojega kneza in Koroško imenovali za svojo domovino.

Zgodovinski viri v času Samovega kralje-stva ne govorijo o osvajalskih pohodih Slovencev oziroma Slovanov. Franc Kos je prepričan, da Samo svojim podložni-kom ni dovolil, da bi se po nepotrebnem vojskovali z bližnjimi narodi, ti pa si niso

Knežji kamen predstavlja se-dež glavnega sodnika ter tudi karantanskega kneza in je sim-bol njegove oblasti.

Koroški Slovenci so imeli svoj sedež pri Krnskem gradu. Od tod je slovenska država dobila ime Karantanija. Na ravnini pod gradom je vse do leta 1862 stal knežji kamen.

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE


upali prestopiti meje njegove zveze, ker so se ga brez dvoma bali. Tako je ostalo tudi po Samovi smrti. Zveza slovanskih držav je sicer razpadla, Karantanija pa je ohranila temelje svoje državnosti, med katerimi ima edinstveno mesto v zgo-dovini tako imenovano ustoličevanje njenih vladarjev. Vodil jo je knez, pozneje pa vojvoda.

Karantanski kneziKarantaniji vladajo najprej knezi. Iz časa Samove zveze držav je znan že omenjeni knez Valuk, ki ga nekateri zgodovinarji imenujejo tudi vojvoda. Jožko Šavli v svoji Sloveniji navaja, da je bil to »Wal-lucus dux Vinedorum« – Valuk, venetski vojvoda. To nas znova opozarja, da so v Karantaniji živeli »Veneti«. Tudi Bavcer je zapisal, da so Sama izbrali za voditelja z odobritvijo vsega »vendskega ljudstva«.Po razpadu njegove zveze držav imena knezov dlje časa niso znana. Sredi osme-ga stoletja je Karantaniji vladala knežja rodbina. Viri govorijo o slovenskih knezih Borutu, Gorazdu in Hotimirju, ki so imeli svoj sedež na Krnskem gradu. Vsi pa so bili podvrženi staremu običaju ustoli-

čevanja, ki se je skozi stoletja nekoliko spreminjal, bistvene prvine pa so ostale enake do 18. marca 1414, ko je bil pri Krnskem gradu ustoličen koroški vojvo-da Ernest Železni.

Umestitev pri Krnskem graduZgodovinski viri o umestitvi karantan-skih voditeljev so sicer različni, vendar se v glavnem ujemajo. Med drugim ga je opisal cistercijanski opat Janez Vetrinjski, ki je umrl jeseni leta 1347 v samostanu Vetrinj blizu današnjega Celovca. Mnogi ga imajo za najodličnejšega zgodovin-skega pisca 14. stoletja v Evropi. Na pod-lagi starejših virov je obred opisal tudi Silvij Piccolomini, kasnejši papež Pij II. Franc Kos je v svojem gradivu zbral ome-njene zapise in na njihovi osnovi pouda-ril, da se je celoten obred umestitve vršil v slovenskem jeziku. »Slovenski kmet je v narodovem imenu dal tistemu možu knežjo oblast, ki je prišel slovensko govo-reč in v obleki slovenskega kmeta pred njega. Način postavitve nam kaže, da je vojvodo do njegove časti povzdignila le volja naroda, ne pa dedno pravo in tudi ne imenovanje po rimskem cesarju. Ne

Prihodnjič ne zamudite prispevka o pokristjanje-vanju Slovencev.

plemenitaš, ampak kmet igra glavno vlogo pri obredu ter izroči knezu oblast šele, ko je ta storil razne obljube. Narod ima tudi pravico kneza odstaviti, ako ni z njim zadovoljen.«Potek obreda ustoličevanja je opisal tudi Martin Bavcer. Pri tem je navedel, da je besedilo povzel po Piccolominiju. Po-udari še, da ta običaj izvira iz časa pred Karlom Velikim in tudi pred Franki ter da nima primere v drugih deželah. V njego-vem zapisu med drugim beremo: Nedaleč od mesta Sv. Vida se sredi široke doline vidijo ostanki starodavnega me-sta. Prav sredi širokih pašnikov pa se dviga marmornat kamen.Nanj sede kmet iz družine, ki ima to nalogo uzakonjeno že iz roda v rod. Z desno roko drži vola, z levo pa konja. Vse kmečko ljud-stvo stoji okoli njega v gosti množici. K nje-mu gre zdaj plemič ob spremstvu gospode ..., ki pa je oblečen kot kmet, gologlav, s kmečkim klobukom in palico v roki, kakor da bi bil kak pastir.In ko ga kmet zagleda s kamna, zavpije v slovanskem jeziku, Korošci so namreč Slovani: »Kdo je ta? Koga vidim prihaja-ti?« Množica odgovori, da prihaja gospod dežele. Tedaj kmet: »Je pravičnež in ne le sodnik? Ali išče blagor domovine, vreden časti svobodnega človeka? Ali je zaščitnik krščanske vere, njen branilec in širitelj?« Vsi odgovore: »Je in bo!«»Hočem vedeti, po kakšni postavi me bo odstranil od tu.«Reče zdaj goriški grof: »Kupljen bo ta kraj od tebe za 60 denarjev. Ta živina bo tvo-ja.« Pokaže na vola in konja. »Tudi obleka, ki jo bo gospod v kratkem slekel, bo tvoja in tvoja hiša bo svobodna in brez davkov.« Po teh besedah udari kmet plemiča nara-hlo po licu in mu veli, naj bo dobrosrčen sodnik. Nato se dvigne in zapusti mesto, s seboj pa odžene tudi živino. Na kamen stopi sedaj gospod, zamahne z golim me-čem in se obrne na vse strani obljubljajoč, da bo ljudstvu pravičen sodnik.

Tone Gorjup

Običaj ustoličevanja se je skozi stoletja nekoliko spreminjal, bistvene prvi-ne pa so ostale enake vse do 18. marca 1414, ko je bil pri Krnskem gradu ustoličen koroški vojvoda Ernest Železni. (Ustoličevanje vojvod na Gospo-svetskem polju, ilustracija Leopolda Stainreuterja - 1340–1400)

Vir:

sl.w

ikip

edia

.org


SLOVENSKE DOMAČIJE

V rubriki Slovenske domačije smo doslej obravnavali skoraj izključno domačije na slovenskem podeželju. Izjema je pravzaprav zgolj Plečnikova hiša v Ljubljani, saj je bila tudi Vodnikova hiša v Šiški za življenje Valentina Vodnika še na podeželju. Tokrat bomo potemtakem šele drugič našo pozornost usmerili na meščansko hišo, ki je od Plečnikove še bistveno starejša. Takšna in tudi v širšem slovenskem prostoru poznana hiša je Šivčeva hiša v Radovljici.

Šivčeva hiša v Radovljici

Mesto RadovljicaRadovljico v turističnih prospektih naj-večkrat predstavljajo kot srce Dežele, kot se radovljiška dolina tudi imenuje. Razvila se je na ozkem pomolu, na 75 metrov visoki terasi nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke na nadmorski višini 491 metrov. Pokrajina je ledeni-škega izvora, kajti v zadnji ledeni dobi se je tu ustavil ledenik, ki se je s trigla-vskega pogorja pomikal po dolini Save Bohinjke. Kot trg se Radovljica prvič omenja že leta 1333, mestne pravice pa je dobila ob koncu 15. stoletja. V mestnem grbu je upodobljen mož, ki v desnici drži kolo,

v levici pa maketo mesta. Staro mestno jedro Radovljice je ohranilo svojo v 14. in 15. stoletju izoblikovano tlorisno in prostorsko podobo z dobro vidni-mi deli srednjeveških obrambnih na-prav in edinim še obstoječim mestnim obrambnim jarkom na Slovenskem. Če omenjenim spomenikom meščanske naselbinske kulture srednjega veka pri-štejemo še bogastvo poznogotskega in renesančnega stavbarstva, lahko Rado-vljico uvrstimo med najpomembnejše spomenike historičnega urbanizma v Sloveniji. S Čebelarskim muzejem, Šivčevo hišo, Linhartovo razstavo v Mestnem muze-

ju, Knjižnico Antona Tomaža Linharta, Festivalom stare glasbe in številnimi drugimi prireditvami se je Radovljica uveljavila tudi kot mesto kulture. Rado-vljica se rada imenuje tudi Linhartovo mesto, kajti tu se je rodil Anton Tomaž Linhart (1756–1795), prvi slovenski dra-matik, kritični zgodovinopisec, oče slo-venskega gledališča, šolski nadzornik in še kaj.

Šivčeva hišaV zgodovinskem jedru Radovljice že od sredine 16. stoletja stoji imenitna in tudi na zunaj zelo opazna Šivčeva hiša. S svojo bogato zunanjo in notranjo ar-


hitekturno podobo se uvršča med pomembne kulturne spomenike poznogotskega stavbarstva pri nas. Po re-stavriranju v letih med 1973 in 1976 se je razkrila vsa nje-na izvirna lepota, najprej in predvsem renesančna zuna-njost s poslikavo in šivanimi robovi na vogalih, zatem pa tudi zanimiva in razgibana poznogotska notranjost hiše s stebriščno vežo v pritličju in kuhinjo, kaščo ter zlasti z re-prezentativno bivalno sobo v nadstropju. Danes ta soba s svojim izjemnim ambientom služi kot poročna dvorana, stebriščna veža pa kot likov-na galerija. Zakaj nosi hiša ime Šivčeva hiša, pravzaprav ni znano, saj v njej nikoli ni živela rodbina s tem priimkom. Pač pa se ve, da je hišo zgradila kamno-seška družina Kocjančič, ki se je na Gorenjsko pred več kot 400 leti priselila s Primor-ske. Potomci te družine še danes živijo na Gorenjskem. Iz kamna (perački tuf) niso samo masivni zidovi, mar-več prav vse v hiši. Tako kot druge hiše v zgodovinskem jedru Radovljice tudi Šivčeva hiša sramežljivo skriva svojo dejansko velikost. Na ozkih, dolgih parcelah je bilo na-mreč mogoče graditi le zelo podolgovate hiše, nekatere pa so kasneje še podaljševali. Nekaj prostora je bilo seveda treba nameniti tudi preho-dom med hišami. V več kot 400 letih je v Šivčevi hiši krajši ali daljši čas prebi-valo več bolj ali manj znanih rodbin. Katere so to bile in koliko časa so v njej živele, se natančno ve samo za rodbine od leta 1700 naprej. O tem je etnologinja in geografinja Nadja Gartner Lenac napisala tudi posebno študijo. Pri tem

Šivčeva hiša se s svojo bogato zunanjo in notranjo arhitekturno podobo uvršča med pomembne kulturne spomenike poznogot-skega stavbarstva pri nas.


pa ne gre pozabiti, da v veliki hiši niso živeli samo lastniki, ampak tudi druge osebe, bo-disi same ali z družino (učite-lji, pomočniki, služabniki).

Podrobnejši opis hiše oziro-ma muzejaVisoka in velika stebriščna veža je služila kot obrtna de-lavnica in skladišče, včasih pa tudi kot trgovina. Kot rečeno je danes povsem spremenila svojo prvotno namembnost, kajti spremenjena je v raz-stavni prostor oziroma likov-no galerijo. V galeriji gostijo večinoma domače umetnike in vsaj enkrat na leto pripra-vijo tudi razstavo ilustracij. Šivčeva hiša je namreč edini muzej v Sloveniji, ki se po-naša s stalno zbirko knjižnih ilustracij.

Poročna soba Kamnite stopnice iz galerije v nadstropje so po rekonstruk-ciji oblečene v les. Po stopni-cah pride obiskovalec najprej v razmeroma veliko zgornjo vežo z zanimivo kamnito ograjo s stebriči vrh stopnic. V nadstropju in sploh v hiši je bila nekoč in je tudi še danes daleč najimenitnejša razme-roma velika reprezentativna bivalna soba. V tej sobi se je odvijalo bogato družabno življenje, služila pa je tudi kot spalnica. Od opreme v tej sobi je edino profiliran strop ostal takšen, kot je bil nekoč, vse ostalo je novejšega datu-ma in/ali prineseno od dru-god. V prvi vrsti to velja za v les oblečene stene in še bolj za imenitno mizo z intarzijo radovljiškega grba. Ta miza ni originalna in je imitacija mize z gradu Krumperk. Pozlačeno okrasje na steni in svečnik sta sposojena iz Gorenjskega muzeja v Kranju.

Na steni je tudi portret dobro-tnice Josipine Hočevarjeve (1824–1911), katere mož je bil znani radovljiški podjetnik in mecen. Umrla je v Krškem, kjer je tudi pokopana. Mimo-grede naj omenimo, da je Josipina Hočevarjeva v Slove-niji edina ženska, ki ima svoj spomenik, in sicer nedaleč od Šivčeve hiše. Spomenik je delo Vurnikove kamnoseške delavnice iz leta 1908.Majhna okna na Linhartov trg so nekaj posebnega zato, ker je steklo v njih ročno izdelano. Peči, ki so jo kurili iz kuhinje, danes v sobi ni več. Ta soba danes služi kot poročna dvo-rana ne samo za pare iz do-mače občine, ampak za vse, ki jim je Šivčeva hiša všeč.

Ostali prostoriKuhinja je po eni od prenov zgolj provizorično razdeljena na dva dela, na temnejšega in svetlejšega, medtem ko je bila nekoč vsa črna. Danes je kot črno kuhinjo mogoče označiti samo temnejši del. Vhod v shrambo je gotski po videzu, železna vrata pa sedaj nič več ne služijo svojemu na-menu, saj so uredili nov vhod v ta prostor. Iz kuhinje prek veže pride obiskovalec skozi železna vrata (zaradi ognja) na lesen gank. Po nekaj sto-pnicah navzdol je vhod v kaščo z dvema velikima skri-njama za žito, po stopnicah navzgor pa pridemo v lepo preurejene podstrešne pro-store, ki so danes delavnica za mlade nadebudne šolske in druge skupine. V podstre-šnem prostoru nad nekda-njim skednjem je na ogled stalna zbirka knjižnih ilustracij z mnogimi uglednimi avtorji te slikarske zvrsti.Streha hiše je danes obrnjena pravokotno na trg, medtem

ko je bila nekoč vzporedna z njim. Freska na pročelju hiše prikazuje usmiljenega sama-rijana. Do leta 1973 je bila Šivčeva hiša v zasebni lasti, nakar jo je odkupila občina Radovljica in jo z odlokom za-

ščitila kot spomenik lokalne-ga pomena. Po obnovi, ki je trajala tri leta, je od leta 1976 naprej odprta za javnost.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Stebriščna veža je danes likovna galerija, v kateri razstavlja-jo najpogosteje domači likovniki.

Veža s staro skrinjo in kamnito stebričasto ograjo.

Najimenitnejši prostor v hiši je danes poročna dvorana s profiliranim stropom, pozlačenimi okraski, svečnikom.

SLOVENSKE DOMAČIJE


Nepozabni muzikantFranc Delčnjak, ki ima še danes ogromno posnemovalcev, se je rodil leta 1939 v Spodnjem Doliču pri Mislinji. Kot izjemno nadar-jen fantič se je sam naučil igranja, zgodaj začel nastopati na raz-ličnih domačih zabavah in kmalu potrkal tudi na vrata radijskega snemalnega studia. Leta 1964 je zmagal na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš, nato še na oddaji Slovenski ansambli tekmujejo, dvakrat je nastopil tudi na Koncertu iz naših krajev, radijski od-daji s skoraj polstoletno tradicijo. Bleščečo kariero, ki so mu jo prerokovali, sta konec leta 1969, malo pred njegovim tridesetim rojstnim dnem, prekinili bolezen – in smrt. Delčnjakovi znanci in sorodniki povedo, da še dandanes opažajo šopke rož neznanih oboževalcev na njegovem grobu na pokopališču v Škalah pri Ve-lenju. Neverjetno!

NaslednikPrav v Škalah so leta 1997 pripravili Delčnjakov memorial, tekmo-vanje godcev z diatonično harmoniko, na katerem je prepričljivo zmagal takrat enaindvajsetletni Robert Goter iz Laz pri Velenju. Ta harmonikar je istega leta slavil tudi v nekajmesečni akciji Tele-vizije Slovenija v oddaji Po domače, kjer so godci iz vse Slovenije in celo iz zamejstva tekmovali za harmoniko Rutar. Zmago mu je prinesla ravno polka Matije Kovača Čreda v galopu, s katero je v svojem času zaslovel Franc Delčnjak! Po vrsti mednarodnih tekmovanj je Robert Goter postal celo svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, vse bolj pa se je posvečal tudi pouče-vanju mladih.

»Vsak se lahko nauči!«Pred časom je Robert Goter presenetil domačo in svetovno javnost s prvim računalniškim programom učenja igranja na diatonično harmoniko, poimenovanim »Vsak se lahko nauči«. Z njegovo pomočjo (in seveda z dobrim posluhom!) dosegajo njegovi učenci odlično znanje in najvišje nagrade na harmoni-karskih tekmovanjih. Na lanskem osrednjem v Sloveniji, Zlati harmoniki Ljubečne, je Gregor Sevčnikar osvojil plaketo Avgusta Stanka za najboljšo interpretacijo slovenske ljudske glasbe, Nejc Pačnik, predlanski evropski prvak, pa je postal absolutni zma-govalec. »Odzivi na moj računalniški program so odlični tako v Sloveniji kot v tujini. Zdaj se bodo lahko tudi vsi izseljenci, ki prej niso imeli te možnosti, naučili izvirnega in pravilnega igra-nja diatonične harmonike prav na način, ki je v veljavi v njihovi domovini,« pravi Robert Goter, ki je lani v Berlinu za ta program

Delčnjak in GoterTežko si je zamisliti, da bi glasbenika, ki je v svoji kratki karieri posnel le sedem skladb, ljudje oboževali še šti-rideset let po njegovi smrti. Pa vendar je to neminljivo slavo v Sloveniji dosegel ljudski godec, sicer pa pravi vir-tuoz na diatonični harmoniki, Franc Delčnjak.

Bleščečo kariero, ki so jo prerokovali Francu Delčnjaku, sta konec leta 1969, malo pred njegovim tridesetim rojstnim dnem, prekinili bolezen – in smrt.

Kot izjemno nadarjen fantič se je Delčnjak sam naučil igra-nja, zgodaj začel nastopati na različnih domačih zabavah in kmalu potrkal tudi na vrata radijskega snemalnega studia.


PESEM NAS ZDRUŽUJE

Pred časom je Robert Goter presenetil domačo in svetovno javnost s prvim računalniškim pro-gramom učenja igranja na diatonično harmo-niko, poimenovanim »Vsak se lahko nauči«.

prejel pomembno mednarodno nagrado. »Priznanja COMENIUS EduMedia se podeljujejo zglednim izobraževalnim izdelkom, za-snovanim na uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na razpisu, ki je vsako leto objavljen v večini držav EU, sodelujejo velika podjetja, inštituti in univerze, tako da mi ta uspeh še toliko več pomeni.«

Delčnjak za 21. stoletje»Zdaj v Glasbeni šoli Goter pripravljamo tudi tako imenovano Delčnjakovo stopnjo računalniškega programa »ECL – Every-body can learn« oziroma »VSLN – Vsak se lahko nauči«, kjer bo objavljenih vseh njegovih sedem doslej znanih skladb in do-datno še dve, ki ju mojster zaradi prezgodnje smrti ni mogel objaviti,« pripoveduje Robert Goter, ki je lahko zelo zadovoljen tudi zaradi izjemnega uspeha plošče, ki jo je pred nekaj meseci posnel v spomin na glasbeno legendo Franca Delčnjaka. »Prve

njegove skladbe me je naučil njegov zadnji učenec, zdaj prav tako že pokojni Zdravko Dolinšek. Lani je v meni dozorela ideja, da bi vse Delčnjakove skladbe nanovo posnel, in to v identični interpretaciji in celo snemalni tehniki. Sposodil sem si dve stari štirivrstni harmoniki, naštudiral Delčnjakovo prstno tehniko … Tudi zvokovni mojster David Sredenšek se je zelo izkazal s po-snetki, ki spomnijo na tiste iz poznih šestdesetih let. Delo je bilo zahtevno, zanimivo in polno glasbenih užitkov! Plošča, ki je bila doslej že nekajkrat razprodana, bo tako učencem služila kot do-datni pripomoček pri odkrivanju fenomena Delčnjak, njegovim oboževalcem pa bo gotovo lepo popestrila zbirko plošč najbolj-še slovenske narodnozabavne glasbe!«

Besedilo: Jože GaličFotografije: Osebni arhiv Roberta Goterja in sorodnikov

Franca Delčnjaka


Sestavine:postrv½ l kisa (vinski ali jabolčni)½ l vode

Jušnazelenjava:korenjezelenapeteršiljkolerabaporkrompir

Začimbe:lovorov listpoper v zrnutimijansol

Kuhana postrvČeprav tokratni recept ne sodi povsem v koncept tradicionalne sloven-ske kuhinje, ga boste lahko koristno uporabili po veliki noči, ko si boste zaradi preobilice zaužitih velikonočnih dobrot zaželeli kaj lažjega in bolj zdravega. Ribe vsebujejo obilico dobrih omega 3 maščobnih kislin, ki zmanjšujejo tveganje pojava visokega holesterola, nastanek arterijskih oblog in srčnih bolezni.

Dobrote so pripravili v gostilni Vrabec, ki se nahaja v bližini geometričnega središča Slovenije, na naslovu Slivna 18, 1252 Vače. Vabljeni tudi vi!

ZA SLOVENSKO MIZO


Priprava:Postrv položimo v kozico in zalijemo z vrelim kisom, ki ga mora biti toliko, da je postrv prekrita. Pustimo 1 minuto, nato kis odlijemo.Jušno zelenjavo zrežemo na kocke in v kozici kuhamo 10 mi-nut skupaj z začimbami. Nato jo zalijemo s kisom, s katerim smo prej prelili postrv. Pustimo, da se prepoji, nato zelenjavo odcedimo. V tej tekočini skuhamo postrv.Postrv se kuha približno 15 minut na majhnem ognju. Kuhana je, ko izstopijo zrkla, preverimo pa lahko tudi tako, da potegne-mo za hrbtno plavut. Ta se mora zlahka ločiti od ribe, kost mora biti čista. Višnjevo kuhano postrv postrežemo toplo ali hladno. Če postrv postrežemo toplo, ponudimo zraven krompir v obli-cah, zabeljen s stopljenim maslom in s kuhano zelenjavo.Hladno postrv postrežemo na sledeč način: odcejeno postrv pustimo v posodi, v kateri se je kuhala. Kot prilogo postrežemo kuhano jajce, kislo srebrno čebulo in vloženo rdečo papriko.

Nina PintarFoto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo zobatca s krompirjem? Recept, ki ga je zapi-sal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.mojaslovenija.net. Še več njegovih zanimivih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knji-gah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Marija Šestak je v finalu troskoka osvojila srebro, zmagala pa je Rusinja Anastazija Taranova Potapova. »Presrečna sem. Sko-čila sem največ v tej sezoni in dala vse od sebe. Rusinja je bila danes pač boljša in ji moram čestitati. Čeprav nisem osvo-jila zlata, pa sem dosegla svojo najvišjo uvrstitev na velikih tekmovanjih. Pred finalom se nisem tako dobro počutila kot pred kvalifikacijami. Kljub zaostanku in nekoliko načetemu zdravju zaradi težav s hrbtom pa nisem popustila do konca. Žal mi tudi v zadnji seriji ni uspelo nadokna-diti tistih osem centimetrov in osvojiti še žlahtnejšega odličja. Toda, kot sem že rekla, tudi srebro je zame velik uspeh,« je bila zadovoljna Šestakova.Sonja Roman pa je bila v finalu teka na 1500 metrov tretja. Devetindvajsetletna Romanova je v taktičnem in dokaj poča-snem teku do svojega prvega članskega odličja na velikih tekmovanjih prišla z

izjemnim finišem. »Vesela sem, kaj naj rečem. Vsem sem dokazala, da sem do-bra atletinja, sebi pa poplačala dolga leta trdega dela. Seveda pa to še ne pomeni, da sem rekla zadnjo besedo. Na svetov-no prvenstvo na prostem avgusta letos v Berlinu bom šla z željo, da bi se uvrstila v finale,« je med solzami sreče spregovori-la Romanova.

Bronasto odličje za ČrnjankoČrnjanka Tina Maze je prepričljivo zma-gala na zadnjem veleslalomu sezone, na finalu svetovnega pokala v Aareju na Švedskem, in na koncu osvojila tudi bronasto odličje v seštevku te discipline. »Želela sem si, da bi čim bolj ritmično in napadalno odpeljala progo, in vesela sem, da mi je to uspelo. Za menoj je iz-jemno uspešna sezona, ki sem jo kronala z zmago prav na zadnji tekmi pokala,« je bila nasmejana Mazejeva. V tej sezoni se

je veselila še drugega odličja v sezoni. S srebrom na svetovnem prvenstvu v Val d’Iseru je 12. februarja osvojila svoje prve stopničke na velikih tekmovanjih. Ma-zejeva je dosegla 53 slovensko zmago v alpskem smučanju v pokalu, svojo drugo letos in osmo v karieri. S tem je na več-ni lestvici smučark prehitela legendarno Matejo Svet, ki je osvojila sedem zmag, ter se izenačila s prav tako izjemnim nek-danjim zvezdnikom, Bojanom Križajem. Obenem je po devetih letih Slovenji pri-borila prvo odličje v skupnem seštevku discipline v pokalu.

Velikanski korak naprejPetra Majdič pa je v letošnji sezoni na-redila velikanski korak naprej. Potem ko je bila v minulih letih izjemno uspešna v klasični tehniki, se je letos med najboljše in tudi na vrh prebila še v prosti tehniki. V šprintih je bila znova nepremagljiva, sku-pno je sezono končala kot druga. Potem ko je vknjižila rekordnih devet zmag v svetovnem pokalu, od tega osem šprin-terskih in eno na 30 kilometrov v klasič-ni tehniki, se je ob koncu sezone poleg malega kristalnega globusa za skupno zmago v seštevku šprinta veselila še drugega mesta v skupni razvrstitvi. Tre-nutno je Majdičeva najboljša slovenska zimska športnica, saj je skupaj nabrala že 16 zmag na tekmah svetovnega pokala. Dejstvo, da ima Majdičeva zdaj že dva mala globusa za šprinterski zmagi in ko-lajno s svetovnega prvenstva, povečuje apetite za olimpijske igre v Vancouvru prihodnje leto. »Najprej najlepša hvala vsem za podporo, tisti, ki ste spremljali sezono, ste videli, da je bila izjemno na-porna. Zame je bila fenomenalna, to dru-go mesto v skupnem seštevku je velikan-ski uspeh, to ni poraz. Tudi če sem bila pred današnjo tekmo še v rumeni majici. Glede na to, da sem v Liberecu zbolela, ta bolezen se je potem vlekla še tri tedne, me je ujela utrujenost, in to je pač tako. Šport je šport, kaj hočemo, vseeno je skupno drugo mesto več kot odličen do-sežek, jaz sem vesela,« je po zadnji tekmi sezone dejala Majdičeva.

Jurij ZavršnikFoto: Fotosi.si

ŠPORT

V marcu so nas razveseljevale predvsem slovenske športnice. Marija Še-stak in Sonja Roman sta osvojili srebrno in bronasto kolajno na evrop-skem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Torinu, Tina Maze je za konec zavzela še tretje mesto v skupnem seštevku veleslaloma v svetovnem pokalu v alpskem smučanju, Petra Majdič pa je osvojila drugo mesto v skupnem seštevku v svetovnem pokalu v smučarskem teku.

Kaj bi mi brez žensk?



POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries

Discovery of the mass burial place in mineshaft in Huda jama at LaškoIn the beginnig of March the Slovene pu-blic was heavily shocked by the discovery of the mass burial place from the time af-ter the Second World War in the mineshaft of St. Barbara in Huda jama at Laško. The investigation began last year in August, because the location was on the list of the government`s commission for a saving of the questions of the concealed burial pla-ces. Since then they have been removing the conrete barriers and the road metal, which was concealing the existence of the burial place. The leader of a sector for the war burial places Marko Štrovs esti-mated, that from 200 to 300 corpses were in the mineshaft and these were those, for which there had not been enough place in two mineshafts with more than 100 corpses. The found corpses are without visible consequences of the shooting wounds, so it is supposed, that they died because of the gas or suffocating. There is still the investigation about the identity of the victims, but according to some state-ments they might be the Slovenes from Teharje camp beside the Germans and Croatian prisoners. The mortal remains would be transferred in the Teharje ossua-ry after the completed forensic medicine functions. The holy mass for the victims of the homicide in this mineshaft, given by the archbishop msgr. Anton Stres from Maribor, was on the quiet Sunday, on the

29th of March, in the afternoon in the ar-chparish church of St. Martin in Laško.

THE TOPIC OF THE MONTH : Red colo-ured Easter egg – love afire!After the words of Dušica Kunaver the Slovene coloured Easter eggs reckon amongst the most beautiful specimens of Europe Easter eggs. Each province has a special name, typical motives and me-thod of make for them. In Carinthia they are called »pisánke«, in Styria »pisanke« or somewhere »remenica«, in the region of Eastern Slovenia (Prekmurje) and Porab-je are »reménke« or »remenica«, in White Carniola are called »pisanice« and in Ve-netian Slovenia they are »pierha«. »Reme-nica« from Prekmurje and »škrabanke« (rasp eggs), Easter eggs from Brkini and Adlešiči and »drsanke« (slid eggs) from White Carniola have been known for the centuries and the secrets of their methods of make are transferred from generation to generation. The ethnologic collection is supplemented by the new methods of make, amongst them piercing of the eggshell, which is typical for Easter eggs from Vrhnika.

THE PRESENTATION : Professor Franc CopfProfessor Franc Copf, expert in osseous and multiple doctor, began his profes-sional way in Maribor, in general and plastic surgery. From there he went to Switzerland in 1965. As early as 1962 the American Ford foundation offered him a scholarship for the study of surgery in De-troit, which he could not turn to advanta-

ge because of the obstruction of the then government. In Switzerland first he was employed in Grenchen at Basl and then in Zürich-Uznach. In 1967 he became the principal of private clinic in St. Moritz and at the same time the supervisory doctor of the regional hospital in Samedan. In his vocational career professor Franc Copf devoted most of his professional atten-tion to the osseous or more precisely to the problems, which we, the people, have with the joints, specially with the hips and finger joints on the hands.

A TALK WITH THE SUCCESSFUL FELLOW COUNTRYMAN : Boris KambičIn San Carlos de Bariloche, small town un-der the Andes, the Slovene active society lives and numbers about 250 Slovenes. Some of them are famous for successful climbing, mountain- climbing and skiing. They prove always anew that the Slove-nes are indeed at the top of the mountai-nous nations. Many peaks in the Andes are named by the Slovene alpinists, that first entered into the Andes at the end of the 50s of the former century. »I think, that we, the Slovenes, have the wish for the mountains and discovering the new ways in blood and the memory of our mountains keeps us going, that we sear-ch for similarities or differences with our domestic mountains«, said among other in a talk Boris Kambič, also hemself ack-nowledged alpinist and member of the leadership of the Slovene Alpine society Bariloche.

AK

5050 Moja Slovenija / Marec 2009

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número


Descubren una fosa común en una mina abandonada de Huda jama en LaškoLa opinión pública eslovena se vio con-mocionada a principios del mes de marzo por la fosa descubierta en la mina de San-ta Bárbara en Huda jama, Laško. Las tareas de excavación comenzaron en agosto del año pasado, ya que el lugar estaba en la lista de la comisión gubernamental para la resolución de los problemas relaciona-dos con los entierros encubiertos. Desde esa fecha estuvieron demoliendo las ba-rreras de concreto y sacando el material acumulado que impedía el acceso a las tumbas. El jefe del sector encargado de las fosas militares, Marko Štrovs, conside-ra que en la mina puede haber entre 200 y 300 cadáveres. En los cuerpos encontra-dos no se observaron heridas de balas por los que se presume que habrían muerto por asfixia. La investigación acerca de la identidad de las víctimas sigue en curso, pero, según algunas fuentes, se trataría de eslovenos provenientes de los campos de concentración de Teharje y de algunos alemanes y de presos croatas. Una vez terminado el procedimiento forense los restos mortales serían trasladados al osa-rio de Teharje. El 29 de marzo el arzobispo de Maribor, monseñor Anton Stres, ofició una misa por el descanso de estas almas en la iglesia de san Martín de Laško.

EL TEMA DEL MES: ¡Huevo de Pascua rojo- fuego amoroso!Según Dušica Kunaver los huevos de pas-cua eslovenos figuran entre los ejempla-res más bellos de Europa. Cada región tie-ne un nombre especial para ellos, posee sus motivos peculiares y su propia técni-ca. En Koroška reciben el nombre de pi-sánka, en Štajerska pisanka, en Prekmurje y Porabje el de reménke. Con el nombre de remenica se conocen en algunas zo-nas de Štajerska y de Prekmurje, con el de pisanica en Bela krajina y con el de pierha en la zona de Benečija. Estos huevos orna-mentados son famosos desde hace siglos. El secreto de su arte se va transmitiendo de generación en generación. La colec-ción etnológica se complementa con nuevas técnicas, entre ellas la que consis-te en agujerear la cáscara para elaborar vistosísimos encajes, característicos de la zona de Vrhnika.

PRESENTACIÓN: Prof. Franc CopfEl prof. Franc Copf, una eminencia de la cirugía ósea, con varios doctorados en su haber, empezó su camino profesional en la ciudad de Maribor en el sector de cirugía general y plástica. En el año 1965 partió a Suiza. Tres años antes, en el 1963, le fue ofrecida una beca de la fundación Ford para estudiar cirugía en Detroit, que no pudo aprovechar a causa de los obstáculos que le ponía el gobierno de

entonces. En Suiza trabajó primero en Grenchen, Basilea y más tarde en Zürich-Uznach. En 1967 pasó a dirigir una clínica privada en St. Moritz y, al mismo tiempo, ejercer las funciones de médico inspector del hospital de Samedan. Los esfuerzos del prof. Copf se dirigieron mayormente a los problemas relacionados con las articu-laciones, principalmente con las caderas y con los dedos de las manos.

Diálogo con un compatriota: Boris KambičEn la ciudad de San Carlos de Bariloche, al pie de los Andes, vive una comunidad eslovena muy vital que cuenta con alre-dedor de 250 miembros. Algunos des-collaron como andinistas, escaladores y esquiadores, demostrando una vez más que los eslovenos somos un pueblo de montañistas. Muchos de los picos de los Andes tienen nombres de montañistas eslovenos, que llegaron a esos lugares a finales de los años cincuenta del siglo pa-sado. »Pienso que los eslovenos llevamos en la sangre estas ansias de montañas y por descubrir nuevos caminos. El recuer-do de nuestras montañas de origen es el que nos lleva a buscar las semejanzas y las digerencias con las del país en el que vivi-mos«, expresó Boris Kambič, un andinista de renombre y miembro directivo de la Asociaciónde montañistas de Bariloche.

JB

ZGODBAKRIŽANKA


Nagradna križankaGeslo iz tokratne številke nam pošljite do 20. maja na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija in se potegujte za knjižno nagrado, ki jo podarja Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Pravilno geslo iz februarske številke se je glasilo: Naša luč - mesečnik Rafaelove družbe za Slovence po svetu. Žreb je prinesel srečo gospodu Jožetu Mišici iz Hamiltona (Nova Zelandija), ki prejme celoletno naročnino na mesečnik Naša luč. Celotno rešitev križanke si lahko ogledate na naši spletni strani www.nojaslovenija.net. Čestitamo!!!

Documents

Moja Slovenija april 2009