[ J N A 4 0 d i n - L e t o X X X V I I I - Š t . 8 3 K R A N J , t o r e k , 2 9 . 1 0 . 1 9 8 5

GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

m

Kranjski tovarni Sava so že veliko naredili za varčno porabo energije, varčevanje z energijo bo prej ali slej . "a/o postati sestavni del prizadevanj sleherne tovarne. Pri Ljubljanski banki je trenutno odprt natečaj pri-totve tujega posojila za financiranje energetsko varčnih programov, 60 milijonov dinarjev kredita je name-

svetovna banka za obnovo in razvoj. Doslej je prispelo za okoli 20 milijonov dolarjev programov. Tuje po-7»*o, ki računa na polovično udeležbo lastnih sredstev, je namenjeno financiranju programov, ki bodo l^^/ša/i specifično porabo energije, ki bodo proizvodnjo preusmerili k cenejšim in domačim virom energije fjff} Predstavljajo vlaganja v energetsko varčno opremo in materiale. Svetovna banka bi rada čimbolj razpo-^da posojilo, posamezni krediti bodo znašali od 1,3 do največ 5 milijonov dolarjev. M. V.

s l e d n j a š t e v i l k a

G o r e n j s k e g a g l a s a

fešla v t o r e k ,

5 . n o v e m b r a

V S e l c i h g lasoval i z a s a m o p r i s p e v e k

V nedeljo so se v krajevni skupno­sti Selca odločili za uvedbo krajevne­ga samoprispevka, k i ga bodo za vzdrževanje komuna ln ih objektov, izboljšanje turistične ponudbe in druge naložbe po vaseh plačevali na­slednjih pet let. Za uvedbo samopri­spevka so na referendumu glasovale več kot tr i četrtine volilcev.

L. B .

W

ar,

01

z a d r u ž n i š t v o n a m a j a v i h

femeljih 0 r e n j s k i kmetje so lan i , sodeč po številu oddanih kož, na »črno« I dvu tisoč govedi (verjetno pa še precej več, saj je šlo več kož tu-

^ Je$ P ° ' S - o c m o v strojenje), kar je približno toliko, kot so zak la l i govedi ltijwe.n'ški uli radovljiški k lavn ic i . In drugo: zadružniki Gorenjske W d ^ S k e zadruge bodo (so) letos zanesljivo prodali mimo zadruge več

j^.set tisoč ton krompir ja .

| v K l t e Ž k o

najti skupnega imenovalca obeh podatkov: zadružništvo • • k p i z ' ' tako da se nekater i kmet i j sk i strokovnjaki že resno

^ O d r i ' ^ 0 , u ' * tovrstno nespoštovanje pogodb (množično klanje živine ^ » mimo zadruge) ne vodi — vsaj dolgoročno — k propadu za-k^ot ° ' ' a v n * o c * v ^ ' e r a J ' vsekakor pa se je v razmerah, ko je živinore kii i . 1 tudi sieor VSP kmet i istvo v hudi k r i z i , še močneie razširil. Špe-s* ki kupujejo gnoji la in ostali reprodukci jski mater ia l v zadruž-^ 0 d ^ ° v ' n a n ' prejemajo regrese in premije ter so deležni še drugih

°-?ti (davčnih olajšav, na primer) , dobivajo čedalje več posnemo-^fo ' ftt° jo tudi poštenih zadružnikov, k i bi zadrugi oddali večino, k V i "1° V S ( tržnih presežkov, tako kot to predvideva pogodba, vse

^0 vse manj j ih bo, če j i m z različnimi gospodarskimi ukrepi ne 'f 5 ' ! >5?8otovili prednosti pred špekulanti. a V l ^ Q d r u/. i ) is tvo, t a k s n o k o t je, sloni na trh l ih temeljih in pogodba ' - m u d , ' u g o m kmeti je le papir, ki s i ga vsak kroji po svoji koži. 1$ >w c Z a p ^ t n i k

17. s e j a C K Z K S

P o r o č i l o b o

s p r e j e t o p o

j a v n i r a z p r a v i Javna razprava o osnutku poro­

čila o delu zveze komunistov med 9. in 10. kongresom naj bo akci j­ska. Povezati jo je treba z ustvar­j a ln im uresničevanjem sprejete pol i t ike zveze komunistov. V raz­pravo naj se ne b i vključevali le člani zveze komunistov, ampak tudi drugi družbenopolitični de­lavci, množične organizacije, de­legati, člani samoupravnih orga­nov, strokovnjaki in mladina. Z la­sti slednja se mora bolj vključiti v družbeno dogajanje.

To so poudari l i v razpravi na 17. seji centralnega komiteja zve­ze komunistov Slovenije, na kate­r i so obravnaval i in sprejeli osnu­tek poročila o delu zveze komuni ­stov Slovenije v obdobju od 9. kongresa dalje. Uvodni referat je imel sekretar predsedstva C K Z K S M i h a "Ravnik, k i je poudari l , da komunist i v Sloveni j i lahko uresničujemo svojo avantgardno vlogo le v tesni povezanosti s ko­munist i vseh narodov in narodno­sti v Jugoslavi j i . Pr iprave na kon­grese morajo mobi l i z i rat i komu­niste v vseh inst i tuci jah politične­ga sistema, zlasti pa v S Z D L . Do­končno oceno dela med kongre­som bomo sprejel i po javn i raz­pravi o poročilu, k i mora bit i k r i ­tična in realna. Jasno je treba opredelit i , kako postopno preit i v novo, bolj kakovostno obdobje razvoja Slovenije in Jugoslavi je. Dejal je tudi, da mora /veza ko­munistov dosledno spoštovati p lura l i zem samoupravnih intere­sov in se zavzemati za sintezo teh interesov, v kateri morajo prevla­dati napredni.

}v 9o*da Janez Hafner

,N dan, ko se spomnimo naših dragih, ki jih ni več med y« - t ^ l bodo ta dan grobovi odeti v cvetje, zagore naj svečke, naj A a n oživi spomin nanje, ki so bili, kar smo danes mi, in so. kar

bomo jutri tudi m i . . .

Dar i lo s l ikar ja Rudol fa A r h a Goren j skemu muzeju

Ob zaključku razstave nsb Sta­novi in staje v bohin jsk ih in blej­sk ih planinah in sonožetih v gale­r i j sk ih prostorih Prešernove hiše v K ran ju je avtor del inž. Rudolf A r h podari l celotno zb irko Go­renjskemu muzeju. Zb i rka , k i je nastajala skoraj dve desetletji, obsega 53 listov in predstavlja po­memben dokument l judskega stavbarstva na Goren jskem, še posebej, ker mnogih spomenikov, k i so upodobljeni na razstavi, da­nes ni več. C. A.

V SREDIŠČU POZORNOSTI

V a r č e v a n j e Ob besedi varčevanje se dandanes grenko nasmehnemo. Čemu

bi varčevali, če je naš dinar vse manj vreden, če so cene tako podiv­jale, da smo komajda na tekočem, koliko kaj stane.

V takšnih razmerah je smešno svetovni dan varčevanja še na­prej oblepiti z bančnimi lepaki, ki pozivajo k varčevanju, predvajati reklamni film, kako malček meče svoje dinarčke v hranilnik,

Visoka inflacija je dinarju vzela ugled. Šepeta nam na uho, da prihraniš največ, če ga hitro potrošiš in tako morda ujameš cene pre­teklega meseca.

Kako se izviti iz krempljev inflacije? Z varčevanjem! Toda ne z varčevanjem v smislu hranjenja, temveč s tehnološkim razvojem, ki je danes edino pametno varčevanje.

Inflacija namreč ni bolezen, je le vročina, ki bolezen naznanja, ki kaže na obolelost gospodarstva. Inflacije torej ni moč odpraviti s tabletami za zbijanje vročine (beri: z umetnim zadrževanjem cen). Kaj hitro se pokaže v še hujši obliki in tabletke proti vročini ne po­magajo več. Inflacija bo izginila le z ozdravitvijo gospodarstva, z od­pravo napak, ki povzročajo njegovo pregretost.

Zapoved današnjega časa je tehnološki razvoj. Kolikor bolj bo­mo izgubljali tehnološki korak s svetom, toliko več težav bo imelo naše gospodarstvo, toliko bolj se bomo zvijali v krempljih inflacije. Tehnološki razvoj, denimo, ukazuje, da naše tovarne ne smejo več iz­delovati avtomobilov, ki pokurijo deset litrov becina na sto kilome­trov, saj se po svetovnih cestah že vozijo takšni, ki pokurijo le štiri. Rešitev je torej avto, ki manj pokuri, ne pa bencinski boni ali prepo­ved vožnje ob določenih dnevih.

Ob delu in denarju postaja znanje vse bolj poglavitni dejavnik razvoja. Neusmiljeno prihajajo časi, ko pridne roke same po sebi ne bodo pomenile veliko, če jih ne bo vodila glava, polna znanja. Zna­nja, ki bo vsaj dohitevalo, če se že ne bo moglo postaviti ob bok sve­tovnemu.

Na znanje oprt tehnološki razvoj je danes edino pametno varče­vanje. Na to smo skušali opozoriti ob svetovnem dnevu varčevanja,

da ne bo imela ta beseda le grenkega prizvoka. M. Volčjak

N N N P v k ran j sk i občini

N a b r a l i 3 5 0 k u b i č n i h m e t r o v

o d p a d k o v V soboto so se množične očiščevalne akcije še posebno resno in zavzeto lotili v šolah — Varstvo okolja še naprej stalna skrb

K r a n j — Varstvo okolja je leto­šnja glavna obrambnozaščitna akci­j a Nič nas ne sme presenetiti . Odbor za izvedbo akcije je dobi l iz delovnih organizacij in kra jevnih skupnost i precej programov za odpravo slabo­sti na tem področju. Domala vs i vključujejo tudi redno čiščenje okol i­ce.

V soboto je bi la na območju celot­ne občine množična očiščevalna ak­cija. Še posebno resno in zavzeto so

se je lot i l i v šolah, malo manj pa po­nekod v kra jevnih skupnost ih. K a ­mion i Komuna lnega obrtnega grad­benega podjetja K ran j so odpeljal i okrog 350 kubičnih metrov odpad­kov. Pozornost pa je zbudi la tudi razstava šolarjev o varstvu okolja na stojnicah na Titovem trgu v K r a n j u . Nedvomno je ostalo še precej nepo-čiščenega, a je akci ja vendarle uspe­la. Varstvo okol ja pa ostaja še na­prej stalna skrb. Več na 8. strani .

A . Ž.

šenčurjani gostili zdomske otroke — V soboto zjutraj so se iz Stuttgar-ta pripeljali učenci slovenske dopolnilne šole, ki bodo do četrtka gost­je vrstnikov iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju. Že dopoldne so se z njimi pomerili v zabavnih športnih igrah. Otroci na­ših delavcev iz Stuttgarta se gostiteljem pridriLŽujejo tudi pri dopol­danskem delu v šoli. — Foto: F. Perdan

A k c i j a n a J e z e r s k e m

Jezersko — Delavci KŽK-jeve farme Cerkl je , k i so j im priskočili na pomoč še vojaki iz V . P 1098/40, so v soboto dokončno očistili pašnik in obnovi l i dotrajani vodovod na pose­stvu na Jezerskem, že pred tem pa so uredi l i ovčarsko stajo. S tem so zagotovili vse potrebno, da bodo lah­ko ovce ostale na Jezerskem tudi prek zime in j i h ne bo treba vozit i v Cerkl je . Vo jak i , k i so izkopal i 350 metrov j a rka , položili vodovodne ce­vi in pobrali kamenje in vejevje po pašniku, so živinorejcem obljubil i , da j i m bodo še priskočili na pomoč. — Lado Stojič

Cg

£ K O M P A S 52 KRANJ

S t e l . : g 28 -472 " 28 -473

K O M P A S JUGOSLAVIJA

G L A S 2. STRAN . N O T R A N J A P O L I T I K A TOREK, 29.0kT0BBAl»S .

Študentje v K r a n j u živijo najdražje

V š t u d e n t s k e m d o m u

n e p l a č u j e j o i z r a č u n a n e

s t a n a r i n e Študent v domu Ivo Lola Ribar v Kranju naj bi na mesec plačal 4145 dinarjev stanarine, izračunane po normativih republiške izobraževalne skupnosti, izračunana po realnih stroških bi veljala 5600 dinarjev. Študentje pa plačujejo le akontacijo 2700 dinarjev.

K r a n j — Prob lemat ika Doma učencev i n študentov Ivo Lo l a R i ­bar v K r a n j u je aktualna že lep čas, zaradi dveh razlogov pa jo je te dn i obravnavalo tudi predsedstvo kranjske mladine. Eden od razlogov je prezasedenost doma (ob 144 študentih je v njem nastanjenih še 24 alžirskih študentov), zaradi česar je omajan študentski standard, dru­gi razlog pa je višina stanarine, k i je študentje niso vol jn i plačevati.

K r a n j s k i študentski dom je najdražji v Sloveni j i . Trenutno nudi streho 144 študentom, v l jub l janskem al i mar iborskem j i h je po 6 t i ­soč. S tanar ina , k i naj jo plačuje k ran j sk i študent, pa je izračunana po normat iv ih , k i veljajo za ve l i ka študentska centra v L jubl jani in M a r i ­boru. Cena bivanja je v isoka, saj zdaj znese 4145 dinarjev, kar je bilo še do nedavna še enkrat več kot drugje v Sloveni j i . Zato študentje v K r a n j u niso vol jni plačati izračunane cene i n zdaj prispevajo 2700 di­narjev mesečne akontacije. K a k o to vp l iva na poslovanje Doma učen­cev in študentov Ivo Lo l a Ribar , je jasno. Cena bivanja študentov v tem domu je zaradi majhnost i seveda še višja, 5600 dinarjev, ekonom­ska celo prek 9000 dinarjev. D o m je v težkem položaju. Pr imanjk l ja j , nastal p r i študentskih stanar inah, so pr is i l j en i pokr ivat i s pre l ivanjem sredstev, deloma iz osebnih dohodkov zaposlenih, deloma iz dijaških oskrbn in , nekaj pa tudi iz dodatne komerc ia lne dejavnosti. Kronično pomanjkanje sredstev dodobra izboljšuje tudi 24 študentov iz Alžirije, k i za bivanje plačujejo turistične cene. Zarad i n j ih je dom prezaseden, saj morajo v 15 sobah prebivat i po trije študentje skupaj , kar n i v skla­du z normat iv i študentskih domov. Zato je domska skupnost študen­tov v K r a n j u sk leni la , da morajo alžirski gostje do 10. novembra oditi . Seveda bi dom s tem izgubi l v i r dodatnega f inanciranja .

Predsedstvo kranjske mladine se je zavzelo, naj b i študentje kl jub vsemu plačevali 5600 dinarjev stanarine, saj s sedanjo akontacijo že zaostajajo za ceno l jub l jansk ih študentskih domov. Seveda pa kaže najprej oceniti socialni položaj študentov i n pomagati t i s t im, k i tolik­šne obremenitve ne zmorejo. Študentje zdaj namreč zajedajo v osebni dohodek zaposlenih in dijaške oskrbnine, česar se oboji dobro zaveda­jo. N a ceno bivanja je mogoče vpl ivat i tudi s skra jn im varčevanjem. Tega so se študentje že zavedli , saj so sami predlagal i , naj b i v dom vgradi l i števce porabe. Pr iprav l jen i so tudi doplačati vse, kar b i pora­b i l i nad normat iv i . Standard študentov je zaradi b ivanja alžirskih vrst­n ikov v domu res nižji, toda tudi cena za one, k i po tri je bivajo v sobi, je nižja za 24 odstotkov. Zato bi se bilo treba pomenit i s študenti, k i so prikrajšani pr i standardu, a l i lahko še vzdržijo do začetka prihodnjega semestra, ko bo tudi osip razredčil študentske vrste. Republiški izo­braževalni skupnost i pa mlad i sporočajo, naj znova pretehta specifi­čnost kranjskega študentskega doma i n oceni, a l i zanj morebit i ne b i vel jala drugačna mer i la kot p r i obeh gigantih. Skrbneje se bo treba v prihodnje posvetit i tudi osebnim dohodkom zaposlenih v domu, k i so na zadnjem mestu v občini. Izvršnemu svetu je predsedstvo kranjske mladine predlagalo, naj iz jemoma pretrese možnost za dvig osnov.

D. Z. Zlebir

P R E J E L I S M O

Z m e d a z o b r a č u n a v a n j e m

n a d o m e s t i l V nekaterih delovnih organizacijah na Gorenjskem obračunava­jo nadomestila za bolniško odsotnost oziroma pripravljajo po­datke za njen izračun v nasprotju z navodili strokovne službe MZS Kranj — Dvome je povzročila napačna metodologija, ki jo je pripravila Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev SRS

Kranj — P r i obračunavanju nado­mestil osebnega dohodka za čas bole­zenske odsotnosti z dela vlada v neka­terih delovnih organizacijah na Go­renjskem precejšnja zmeda. Potem ko so delegati vseh občinskih zdravstve­nih skupnosti 30. septembra letos spre­jel i predlagane spremembe in dopolni­tve samoupravnega sporazuma o ures­ničevanju zdravstvenega varstva, med njimi tudi sprememb o obračunavanja nadomestil, je strokovna služba Me­dobčinske zdravstvene skupnosti Kranj poslala navodila za obračunava­nje oziroma valorizacijo nadomestil vsem organizacijam združenega dela na Gorenjskem. Skoraj istočasno s tem navodilom pa so računovodje v de­lovnih organizacijah prejeli tolmače­nje o preračunavanju nadomestil za čas bolezni tudi od Zveze društev raču­novodskih in finančnih delavcev S R S v Ljubljani. Obračunavanje nadomestil po metodologiji, kot jo razlaga Zveza društev računovodskih delavcev, pa se razlikuje od metodologije, k i sledi iz spremenjenih določb samoupravnega sporazuma, sprejetega na Gorenj­skem, prav malo skupnega pa ima tudi s konkretnim primerom obračunava­nja nadomestil po novem, k i je bil na­veden v republiškem sporazumu.

Vse delovne organizacije na Gorenj­skem pa so se dolžne ravnati po določ­bah samoupravnega sporazuma s spre­membami in dopolnitvami, kot so ga sprejele skupščine gorenjskih zdrav­stvenih skupnosti; do konca tega mese­ca bo objavljen v Uradnem vestniku jorenjske. Ta sporazum se v nekate­rih določbah razlikuje od republiškega sporazuma, predstavlja pa največji ob­seg pravic, k i ga gorenjske zdravstve­ne skupnosti glede na materialne možnosti še lahko zagotove.

Delovne organizacije oziroma pri­stojni računovodski delavci morajo to rej upoštevati metodologijo obračuna vanja nadomestil, k i jo je pripravila strokovna služba Medobčinske zdrav­stvene skupnosti: to velja za posredo­vanje podatkov za obračun nadomestil nad 30 dni, kar pošiljajo zdravstvenim kupnostim, enako pa velja tudi za vse

pooblaščene organizacije združenega dela, k i izplačujejo nadomestila nad 30 dni.

Pr i nadomestilih do 30 dni morajo delovne organizacije upoštevati v spo­razumu določeno višino nadomestil le kot obvezno spodnjo mejo, k i jo mora nadomestilo obvezno dosegati, oziro­ma zgornjo mejo, k i je ne sme presega­ti ; višino nadomestil osebnih dohodkov do 30 dni pa morajo določiti v svojih samoupravnih aktih. Če se v organiza­cijah združenega dela tako dogovorijo in tudi zapišejo v samoupravne akte, lahko delavci dobe tudi določen doda­tek k nadomestilu osebnega dohodka, k i ga dobijo iz sredstev zdravstvene skupnosti za odsotnost zaradi bolezni nad 30 dni ali za odsotnost zaradi nege, izolacije, spremstva itd. od prvega dne naprej. Pooblaščene organizacije zdru­ženega dela pa lahko enako izplačujejo delavcem za odsotnost nad 30 dni višja nadomestila, kot pa so po določbi sa­moupravnega sporazuma; vendar pa so do refundacije izplačanih nadomestil iz sredstev zdravstvene skupnosti upravičene le do višine, k i bi jo nado­mestila dosegala po veljavni metodolo­giji-

Za izračun nadomestila osebnega dohodka za posameznega delavca se potrebuje:

— povprečni mesečni osebni doho­dek v preteklem letu po zaključnem računu, kar je osnova za nadomestilo

— osebni dohodek delavca za mesec december

— indeks porasta povprečnega osebnega dohodka v OZD (TOZD, TS) do meseca pred mesecem, za katerega se izplačuje nadomestilo

M l a d i n a j b o d o g r a d i t e l j i d r u ž b e

Škofja L o k a — Faku l te ta za socio­logijo, politične vede i n novinarstvo v L jub l jan i je letos že sedmič zapo­red organiz i ra la Ziherlove dneve v Škof j i L o k i . Z iher lov i dnevi so tradi­cionalno strokovno-znanstveno sre­čanje diplomantov i n sodelavcev F S P N ter drug ih družboslovnih fa­kultet. Tema letošnjega srečanja je b i la M l a d i n a kot dejavnik razvoja s podnaslovom M l a d i n a med pre­teklostjo i n prihodnostjo. Posvetova­nje o mlad in i pa je bilo v letošnjem mednarodnem letu m lad ih osrednje republiško posvetovanje o tej aktu­a ln i temi. Delo je potekalo v skupi ­nah, k i so razpravl jale o vzgoji i n izobraževanju mlad ih , o teoretično konceptualnih i n metodoloških izho­diščih za raziskovanje in proučeva­nje mladine, o družbenoekonom­skem in samoupravnem položaju mlad ih ter o ku l tu r i , vrednotah i n ustvarjalnost i mladine. Petkov za­ključni p l enum je dokazal , da se mlad i zanimajo za svoje probleme in so j i h pr iprav l jen i tudi reševati. Naj­bolje se je to pokazalo p r i razprav i o

Seje z b o r o v s k u p š č i n e o b č i n e

JESENICE - V sredo, 30. ok­tobra, bodo v občini ločene seje vseh treh zborov skupščine obči­ne Jesenice.

N a sejah zborov bodo delegati obravnaval i stanje i n razvoj trgo­vine v občini, organizaci jo in na­daljnje delo delovne organizacije Goren jska bolnišnica Jesenice ter problematiko avtobusnih pre­vozov. Delegati bodo razpravl ja l i tudi o osnutku odloka o pogreb­n ih svečanostih, o osnutku odlo­k a o pokopališkem redu, o stavb­n ih zemljiščih ter določili organi­zacijo za opravljanje upravn ih nalog varstva premične naravne in kul turne dediščine na območju Jesenic.

D. S.

Poračuni za nazaj oziroma enkratna izplačila (v tekočem letu) se pri tem ne upoštevajo, upoštevajo pa se, seveda, naslednje leto pri določanju osnove.

Najpogostejše dileme v zvezi z nado­mestili:

1. A l i se mora v primeru poračuna za preteklo leto v, na primer, mesecu aprilu ponovno izračunati oziroma po­praviti nadomestila za januar, februar in marec? Da, ker se ob upoštevanju poračuna za preteklo leto zviša po­vprečni osebni dohodek za preteklo le­to oziroma osnova za nadomestilo, je treba vsa nadomestila ustrezno pove­čati in delavcu izplačati razliko.

2. Osebni dohodki v decembru so običajno mnogi višji kot v drugih me­secih, januarski pa mnogo nižji, tako da na primer indeks porasta osebnega dohodka glede na december šele aprila letos doseže 100. Za decembrski osebni dohodek, na katerega se računa i n ­deks porasta, se upošteva dohodek, k i je delavcu dejansko pripadal za delo v decembru, toda brez izplačila za prejš­nje mesece; vendar pa se ta izplačila seveda upoštevajo pri izračunu pov­prečnega mesečnega osebnega dohod­ka v preteklem letu oziroma osnove za izračun nadomestila.

3. Septembra so v OZD, na primer, povečali osebni dohodek za 10 odstot­kov, razen tega pa so delavci dobili tu­di 10-odstotni poračun osebnega do hodka od januarja do avgusta; indeks porasta osebnih dohodkov v septem­bru glede na december lani znaša kar 250 (v avgustu 160). S katerim indek­som je treba valorizirati osnovo za na­domestilo za mesec oktober? Z indek­som 170, ker je toliko dejansko znašal porast povprečnega osebnega dohodka v OZD glede na december. Zaradi po­računa za nazaj se nadomestila, izpla­čana od januarja do septembra, dodat­no ne valorizirajo, upoštevajo pa se pri izračunavanju osnove v naslednjem letu. Res pa je, da šo delavci s takim načinom poračunavanja prikrajšani zaradi nižjega indeksa porasta osebne­ga dohodka in s tem v zvezi tudi nado­mestil. Zato o tem kaže razmislit i pri oblikovanju sistema delitve osebnih dohodkov. „ . , ,

Strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj

vzgoji i n izobaževanju, kjer so po­sebno kritično ocenil i preveč pred­metov, k i se j i h morajo učiti. Tud i predmet samoupravljanje s temelj i ma rks i zma naj bi se spremeni l tako po naslovu kot po vsebini .

M l a d i n a n i socialno, idejno in vrednostno homogena skupina. Spo­znanje o razvoju specifične, notra­nje di ferencirane, idejne in politične

NAŠ SOGOVORNIK

interes subjektivitete mlad ih je mev tudi v stopnjevanju družbenopolitičnih dejavnikov, i skova ln ih , strokovnih in drug1» stitucij za probleme mladih. ^ začrtan Jugoslovanski p r o g r a ^ iskovanja mladine, k i se mu ai< pridružujejo tudi slovenski valc i . «d

V. Primož

Verena Menc inger

T a j n i c a , k i

n e d e l a

l e z a

p i s a l n o m i z o

Radovl j ica — Pred nedavnim so j i podel i l i z lat i častni z n a *Vgga n inske zveze Slovenije. Z n j im so j i ob v isokem jubi le ju P l a n i n s ^ društva Radovl j ica i z rek l i zahvalo za dolgoletno delo v njem- ^ r

n C i n ' bilo njeno prvo priznanje za p laninsko dejavnost, smo Vereno Me ger zaprosi l i , naj zaupa, kako si j i h je prislužila.

Kda j i n zakaj ste se začeli ukvarjat i s p laninstvom? ra(}0' »V gore sta me popeljala starša, k i sta aktivno sodelovala v ^

vljiškem p lan inskem društvu. Sprva sem pomagala nj ima, poznej ta 1963, pa sem se pridružila društvenim aktiv istom. Postala s e \ i I ) 0 V niča upravnega odbora i n b i la kot domačinka poverjenik za m l a ^ osnovni šoli Lesce. Leta 1968 sem prevzela tajniške naloge, k i j ih v l jam še sedaj.«

Ka j pomeni b i t i tajnik v p lan inskem društvu? A- r 0 v »V društvu, kakršno je naše — imamo prek 2400 članov o d <*jjm

niče do Podnarta pa tr i p laninske postojanke v treh gorenjskih ^ nah — to n i l ahka naloga. Tajnica n ikakor ne more opravit i vsega .j, za pisalno mizo po telefonu, ampak mora zaradi številnih dro ^ opravi l pogosto sama stopiti sem in tja ter uredit i to in ono, n e= a I 1Ki krat tudi namesto drugih. Če mi zvečer sporočijo, da v neki postoj ^ ne teče voda, al i naj j im rečem, naj gredo k vodovodarju? Goto ampak sama postorim, kar morem, da je vse čim prej v redu.«

K a k o izgleda vaše tajniško delo? »Zelo pestro je. Na začetku leta moram razdelit i osmim pove J jjr

kom članske znamkice. Že pozimi se pripravl jamo na sezono; P venturn ih zapis ih ugotavl jam potrebe v kočah in izdajam naroči ^ z osebjem se dogovarjam o sodelovanju i n sestavljam pogodbe, i z

se j em cenike ter ure jam razne druge formalnosti . Z nastopom s e Z ° ; e $ pravo delo šele začne: od ju t ra do večera zvoni telefon, p o t r j e v a n j ^ zervacij za prenočišča, uskladitev obiska, dajanje obvestil o zase ^ sti koč in urejenosti poti ter še marsikaj drugega pa poteka tO f. smeno. Vsako sredo med 16. in 18. uro sem dežurna v društveni P^.^ n i , kjer pregledujem in razdeljujem pošto ter skušam ustreči z ^ članov. Poleg tega sk rb im za pisanje zapisnikov raznih sestankov-gajniška opravila, zalogo l iterature in propagandnega gradiva, nje arhiva, sodelovanje z drug imi društvi in še kaj. Po sezoni ' | največ dela z obračunom članarine in vodenjem članske kartote lastnega veselja zb i ram tudi sl ikovno in pisno gradivo o društve javnosti.«

A l i vam ob tolikšnem delu ostaja kaj časa za obisk gora? jM »V sezoni skoraj ne.^Ker sem v preteklosti ve l iko zahajala v ^,

kogorje, se zdaj zadovol j im s krajšimi, enodnevnimi turami na ^ v nižje vrhove. De lam rada in nit i ne razmišljam o zaposlenosti- || skušam naredit i vse potrebno, da ni preveč dela hkrat i . Včasih s < fJ nad čem zjezim, vendar me to ne odvrne od nadaljnjega sodelova

Katere nepravi lnost i vas motijo in kaj ov i ra društveno del°' e C »Domači p laninc i ponavadi zelo pozno sporočajo svoje nah1•jjjj

skup insk ih iz let ih, razen tega pa so ture najpogostejše konec p<r Zato v društvih skoraj ne moremo vpl ivat i na zmanjšanje gneče.^ jji stojankah. Še manj moremo preprečiti neplaninsko obnaša^> J škodljivo ravnanje posameznikov, k i se ne ozirajo ni t i na želje 0 ^ obiskovalcev n i t i na opozori la oskrbnikov. Mo t i me tudi neob^1 jj^ nekater ih naših članov, k i tik pred odhode i v gore pr ihi te k n^pjd; člansko znamkico al i kaj drugega, kar bi si lahko pr iskrbe l i z e $d Društveno delo pa najbolj ov ira pomanjkanje ustreznega prosto* ' je graščina v Radovl j ic i poz imi premrz la za sestajanje.« . g

S. Saj

( § ® I M S B ! j y J © I E n G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e ^

Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek

Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radoyljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kr*n!npK%?i y Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak,' v,"t<'I,.,,i<' , v drej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec in tfPtfr ] Predsednik Izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od j»j*^ PjftK krat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek T K Gorenjski tisk, ft"fj pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 ' rektor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računoj"^ » /H, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za ILo»»" e s

I IggEK, 29. OKTOBRA 1985

V o l i t v e 1986

M e d e v i d e n t i r a n i m i j e

p o l o v i c a ž e n s k Na Jesenicah so do zdaj evidentirali 4071 delegatov, od tega {"20 na novo — Zamujajo v delovnih organizacijah, medtem *° Priprave na volitve bolje potekajo v krajevnih skupnostih

Jesenice —

N O T R A N J A P O L I T I K A , S A M O U P R A V L J A N J E .3. STRAN © © g ^ S S S M G L A S

Predsedstvo občin-sKe konference S Z D L Jesenice oce­njuje, da priprave na skupščinske »olitve v občini potekajo zadovolji­jo, vendar pa se p r i vseb insk ih , ka -^ovskih i n organizaci jskih nalo-jfch v marsikaterem okol ju poja-V 1 J | več težav, kot so pričakovali.

Se vedno je preveč temel jnih sa-l°upravnih skupnosti , v ka t e r ih ^ujajo z nalogami, medtem ko

, A s e v krajevnih skupnost ih lo t i l i aeia veliko bolj zavzeto. Mars ik j e pačijo pobude z evidentiranjem i n j * 1 tem pozabljajo, da da lahko po­drlo v s a k posameznik, samo­

upravni organ delegacije, društva, ^dentiranj« , — .znanje pa poteka na zboru plovnih l judi, n a seji osnovne or-S^izacije s indikata, na sestanku ^ e v n e organizacije S Z D L . M a r -p]e tudi ne poznajo a l i ne razjme-z°al? 0 g e koordinaci jskega odbora * kadrovska vprašanja i n eviden-

a r a j o v ozk ih krog ih. Med predlogi za kandidate n a

d ° ^ a h je ve l iko nov ih imen, mla -JJ kadrov i n tudi s t ruktura je ža­l j i v a . Zdaj morajo pobude po­dedovati v temeljna samoupravna * 0 l i a , j i h spremenit i v evidentira­l i d e * ° pravočasno opravit i ,

j J™ °bčinski konferenci SZDL na pšenicah

imajo 300 imen za na­jzgovornejše funkcije, a to so šele r Dude in predlogi. Razočarani so, j ^ 1 " kar polovica organizacij zdru-!*nega dela ni poslal al nobene-wnovoevidentiranega kandidata. Fj&ee pa ne more več kot dvakrat ^Udirat i za delegatsko mesto, ^sprejemljivo je tudi, da nekateri ^ delegatsko mesto v zbor združe­

nega dela evidentirajo kar vodje temel jn ih organizaci j .

Do zdaj je ev ident i ran ih 4071 kandidatov, od tega 1020 na novo. M e d n j imi je 2160 žensk, ka r je za industr i jsko jeseniško občino ve l i ­ko, vendar je obenem treba ugoto­v i t i , da je zdaj v občini že b l i zu po­lov ica vseh zaposlenih žensk. V sa­moupravn ih interesnih skupnost ih nedvomno dajejo več poudarka prav ženam.

Zaskrbl juje, da je med evident i ­r a n i m i le 9 odstotkov m l a d i h i n od teh le 13 odstotkov članov zveze komunistov . M e d vsemi ev ident i ­r a n i m i je 1286 s srednjo, višjo a l i v isoko izobrazbo, tret j ina i m a več kot srednjo šolsko izobrazbo. S ta­rostna s t ruktura je zadovolj iva, saj je s tar ih nad 55 let le 10 odstotkov kandidatov i n so zatorej dajal i prednost m lad im .

712 ev ident iranih je drug ih na­rodnosti , se pravi t is t ih , k i so se p r i popisu i z rek l i za to, da so neopre­deljeni a l i državljani S F R J .

Vzporedno s tem evident iranjem so ev ident i ra l i tud i kandidate za republiške funkcije i n do zdaj j i h imajo trinajst. Čeprav je b i lo pred­logov več, so se domen i l i , da ev i ­dentirajo le tiste l jud i , k i so stro­kovn jak i n a posameznih področ­j ih , k i so značilna za jeseniško občino. Zato, ker imajo do zdaj imena ev ident i ran ih za odgovorne funkcije šele značaj pobude a l i predloga, bodo imena vseh delega­tov za odgovorne funkcije objav i l i -po 15. decembru, ko bodo do zdaj evidentirane obravnaval i po vseh predvo l i ln ih postopkih. D. Sedej

K r a n j do leta 2000

P o p o t i ~ ž e r a z v i t i h d r ž a v Osnutek dolgoročnega plana občine Kranj kot usmeritveni planski akt temelji na po­rastu prebivalstva. Znanje bo osnovni pogoj za razvoj in do­sego opredeljenih ciljev

Kranj — Smernice za dolgoročni plan občine Kranj do leta 2000 so bile sprejete lani, junija letos pa je občin­ska skupščina sprejela osnutek in ga dala v javno razpravo. Tako o dolgo­ročnem planu kot o osnutku dogovo­ra o temeljih družbenega načrta obči­ne do leta 1990 (srednjeročni načrt) je v tem mesecu potekala v občini ši­roka javna razprava, k i še ni konča­na. Pričakovati je, da bo vrh vseh do­sedanjih razprav in precej konkretno opredelitev za sestavo predlogov obeh dokumentov dala občinska pro­blemska konferenca, k i jo pripravlja občinska konferenca socialistične zveze in naj bi bila v Kranju 13. no­vembra.

Ob osnutku dolgoročnega plana ve­lja poudariti, da je to usmeritveni planski akt. Njegovo uresničevanje pa je opredeljeno oziroma konkretizi­rano v srednjeročnih planih. Zakon s tem v zvezi terja od občin, da pri dol­goročnem planiranju upoštevajo predvsem prostor in demografsko oziroma kadrovsko področje. Pr i upo­števanju obeh temeljnih izhodišč pa so v Kranju izhajali še iz tretjega. Ta pa je, da se bomo v prihodnjem sred­njeročnem obdobju in še dlje sreče­vali s precejšnjimi materialnimi pro-

v

Trideset let T r i a

V p o l l e t a o d p r o j e k t a

d o o t v o r i t v e J»bilej so v Triu proslavili z dobrim poslovnim uspehom in 0(*prtjem novih prostorov

Tržič - V soboto je 200-članski ^°iektiv Tržiške industri je obutve J konfekcije s lav i l trideset let ob-Sl93a. »V trideset let je ujeto delo I v a n

g J t n e r a c i J e , « je uvodoma dejal i 2 V r v Kapel , predsednik tržiškega

snega sveW. »Od začetkov s ko -% m ° S m i m i z a P°slenimi, z i s k a -frera P . r a v e S a programa, je Tr io žacij /. v u s P e s n o delovno organi -ti v ^ ' k l s e je sposobna vključeva­

l a i £ V n 0 z a n « d n o trgovino.« 0r i S a . n , K a P e l je zatem na kratko sp0cj l e t ošnje uspehe tržiškega go-velik v a ' i z P ° s t a v i l predvsem V 0 z a ° Povečanje proizvodnje i n iz-»P 0 r ' §°voril pa je tudi o težavah. * a l 0 p S t s t r oškov, obresti , večanje ^ i h p o m a n J k a n j e trajnih obra­tom s r e d s t e v zaskrbljuje. V raz ­orih S ° p , a n s k i dokument i , iz k a -

r azv idno , da je vse tržiško eno delo na razpotju. Imamo

zastarelo industri jo i n iz jemno s la ­bo izobrazbeno strukturo zaposle­n i h . Če hočemo ustvar i t i večji do­hodek, moramo tehnološko napre­dovati , uvajati zahtevnejše progra­me in bolj strokovno delati,« je de­ja l Ivan Kape l .

Za n j im je povzel besedo direk­tor T r i a Bruno Godnov, k i je še po­sebej pozdravi l nekdanje delavce T r i a . »Nova poslovna ha la je eden od rezultatov dobrega dela. Od 600 kvadratn ih metrov je 200 me­trov namenjenih za skladiščenje materialov, 120 metrov pa za vzdr­ževalno službo, k i bo zdaj l ahko de la la bolje. S preselitvijo doseda­nj ih skladiščnih prostorov smo da­l i proizvodnj i možnost, da uporabi površine za svoj razvoj, tehnološki pr iprav i dela pa, da se reši utesni ­tve.«

Ko t je povedal Bruno Godnov, je stavba stala 46 mil i jonov dinarjev in je zgrajena z denarjem Tr i a . »Gradili smo hitro. S pr iprav l ja ln i ­m i de l i smo začeli apr i la . V pol leta smo prišli od projekta do otvoritve. S tem nas inf laci ja n i bistveno za-

z dela, tud i prekoračitve stroškov n i bi lo . G rad i l i smo tako, da bo mogo­ča kasnejša dograditev s podklet it-vijo. Gradiš i n S G P Tržič sta b i l a i zredno so l idna graditelja.«

V T r i u že nekaj let niso dosegli tako blestečih poslovnih uspehov kot letos. Proizvodnjo so povečali skoraj za petnajst odstotkov z isti­m i pro izvodnimi zmoglj ivostmi. Ve l iko časa, truda in strokovnega znanja so nameni l i nagrajevanju. Po dobrih dveh let ih so sprejel i s i­stem nagrajevanja, k i je že poka­zal ugodne rezultate. Delavci ved­no bolje izpolnjujejo planske nalo­ge, še neizkoriščene možnosti pa so v organizaci j i i n boljši kakovost i dela. Zato bodo še lahko proslavlja­li zmage.

Na proslavi so podeli l i posebno priznanje Nad i Salberger za tride­set let dela v T r iu , An tona Bahuna in Staneta Vodopivca pa so nagra­d i l i ob odhodu v pokoj.

H . Jelovčan

blemi. Na to ugotovitev kažejo visoka inflacija, poslabšan življenjski stan­dard, zmanjšano investiranje, visoke obrestne mere . . .

83000 PREBIVALCEV Prebivalstvo naj bi naraščalo po­

časneje, kot v preteklih petnajstih le­tih. Še vedno pa s povprečno 1,1-od-stotno letno stopnjo rasti. Tako naj bi bilo leta 2000 v občini 83600 prebival­cev ali približno 15000 več kot letos. Osnovna značilnost prebivalstva v tem obdobju bo njegovo staranje. Število aktivnega prebivalstva pa se bo vsako leto povečevalo za približno 1 odstotek. To pa je po opredelitvah razvoja tudi zgornja meja povečanja zaposlovanja.

V združenem delu naj bi se vsako leto zaposlilo za polovico odstotka več delavcev, v samostojnem oseb­nem delu pa za 5 odstotkov več. Šte­vilo aktivnih kmetov naj bi se zmanj­šalo od sedanjih 1930 na 1500 leta 2000. Vsako leto naj bi zaradi ne­usklajenosti med izobrazbo in »pov­praševanjem« organizacij združene­ga dela iskalo zaposlitev okrog 600 oseb. Organizacije združenega dela s tem viškom računajo. Predvsem pa načrtujejo, da se bo število zaposle­nih z višjo in visoko izobrazbo v tem obdobju povečalo za 16 odstotkov. To je celo več kot predvidevajo v Slove­nij i . Gospodarstvo torej izpostavlja še posebej povečanje (vlaganje) raz­voj no-raziskovalnih delavcev.

LE Z IZVOZOM Materialne možnosti kažejo, da bi

v prihodnjem obdobju lahko dosegli nekaj več kot 3-odstotno povprečno letno realno rast dohodka. Pogoj za takšno rast pa je stalno povečevanje izvoza in doseganje precejšnjega pre­sežka nad uvozom. S tem pa bo lahko razvoj temeljil predvsem na znanju. Torej ne na pretiranem zaposlova­nju, marveč na kakovosti oziroma preusmerjanju k razvojno intenziv­nim panogam. Začrtana smer razvo­ja je zato takšna, kot so jo že uresni­čile razvite države sveta. Znanje bo merilo uspeha v občini v tekstilni in elektronski industriji. To načrtujejo tudi v organizacijah združenega dela.

ZNANJE POMEMBNO TUDI V KMETIJSTVU , V kmetijstvu v občini je za dolgo­

ročno obdobje predvidena 2—3-od-

stotna letna rast proizvodnje. To za­gotavljajo ugodne naravne možnosti, saj je v občini 80 odstotkov obdeloval­nih površin v ravnini, 60 odstotkov kmetijskih površin pa je v prvem ka­kovostnem razredu. Vendar pa bosta tudi v kmetijstvu v tem obdobju po­membna znanje in tehnologija. Pred­videno je namreč zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva.

TRGOVINA, GRADBENIŠTVO...

Čeprav je trgovina že zdaj soraz­merno slabo razvita, ne predvideva hitrega razvoja. Za nekaj časa je namreč y težkem ekonomskem polo­žaju. Da pa bi ohranili vsaj- sedanjo raven razvitosti, bi morali v občini do leta 2000 zgraditi okrog 7000 kvadra­tnih metrov trgovskih površin.

Drugače je v gradbeništvu. Načrto­valci ocenjuje, da je najhujša kriza že mini la in da bi zato lahko dosegli precejšen vzpon. Zavedajo pa se, da bo to izvedljivo le v boljšim delom do­ma in v tujini. S tem v zvezi velja omeniti cilj v stanovanjskem gospo­darstvu. Vsako leto bi morali zgraditi 400 stanovanj, da bi j ih imeli leta 2000 v občini toliko, kot bo takrat družin. Prostorsko bi bilo takšno gradnjo moč zagotoviti. Bistveno te­žje pa bo zbrati denar zanjo. Na ko­munalnem področju pa je osnovna opredelitev varstvo okolja. Le-to je bilo z dosedanje hitro urbanizacijo zanemarjeno. Zato naj bi tudi v pri­hodnje stremeli za boljše vzdrževa­nje in obnavljanje obstoječih infra­strukturnih objektov.

Dokaj zadržani pa so načrtovalci glede razvoja družbenih dejavnosti v občini do leta 2000. Menijo, da na tem področju ni moč pričakovati bistvene­ga napredka, saj bo precejšen del de­narja porabljen že za ohranjanje se­danjega stanja. Zaradi povečanja šte­vi la prebivalstva pa bo treba vse sile usmeriti k izboljšanju materialnega položaja vseh delavcev, še posebej pa v tistih dejavnostih, kjer se je materi­alni položaj zaposlenih v zadnjih pe­tih letih precej poslabšal.

Za prostorski del dolgoročnega pla na velja enaka ugotovitev kot za ce­lotni osnutek. Konkretno bo oprede­ljen v srednjeročnih planih. Dolgo­ročno pa je ta dokument usklajen z opredeljenimi cilji drugih načrtoval­cev.

A. Žalar

Žirovski vrh — V soboto in v ne­deljo so vaščani Žirovskega vrha nad Gorenjo vasjo kopali jame in postavljali drogove za telefonsko omrežje. Vas ima trinajst hišnih številk, telefon pa bodo napeljali do desetih. Zato morajo postaviti 170 drogov. Vsak naročnik'mora prispevati 150.000 dinarjev, pet drogov in opraviti petdeset de­lovnih ur. Vaščani pravijo, da bo­do prav gotovo delali vsak po 100 ur, pa tudi drogov so nekateri prispevali veliko več. Največ jih je dal Jože Kavčič-Jermanca in to kar 61. Domačinom je pri delu pomagalo tudi nekaj ljudi iz Go­renje vasi. Telefon naj bi jim pri­ključili prihodnjo jesen. Foto: L. B.

^ r ° d n i h e r ° J V i n k o ^ d

n jk :Viktor-Železnik je 1 a Užičani i n A r i l j c i ostal

i f ^ n a k m e d S a k i

ne bil iz Praš pri Mavčičah, Kokolčeve sin. Mladost ie bila temu Dri-

l u , f i - J - ' ' ' ^'t^ s*k te*6*' Z a v s a k o delo, ubogati, biti poko r a t J~ ^me ozmerjati. V njem se je dvigoval v9si J " u P ° r e n d u h - M e n d a ni bilo prete-

^1 a M a ' ^ e r b i n e b i l z r a v e n t u d i Kokolčev. %>^Df>tnca n i imela denarja za uk. Malo se je i • s t r i

Je zidaril. V srbskih zapisih piše, da je ? s W j & ' s t r i c u J e gonil živino na semnje, pri-S k a r i ^ i d a r i l - V srbskih zapisih piše, da je *r n ; ; Morda je tudi pleskal, vendar izučen •g h ><r hi K- ' °*n V e d o Povedati sovaščani. Vse je bi-

^vU e i ° ^ t n o > k a r se mu je ponudilo. Ko so V t j

v 'Skofjeločane, je Vinko Zevnik delal ta *aJel• V s i jugoslovanski vojaški bazi. Tam

Q vUv' ' n k m a m J e bi l v aril jskem okraju. Po 0 A*\^ a r i l J s k e partizanske čete ter po

y^t^.r0£ji , c i jah sežiganja občinskih arhivov in Jv A ' U „ 1 0 r°žnikov v Brekovu in v Ari l ju je '3bs*S5*te čete

? i W S h J i n i U č e t a ' k i J e s t e I u P r e k o s t o borcev, »fP/UlC^i n ^e b l l u skoraj polovica Slovencev, je ^ I H ^ ^ n i . v . e - m b r a 1 9 4 1 b i l a t o ž k e b o j e s četniki Kos

boj sjeriču, Subjelu, Druškovcih in

i » v A ' . k J e r so bile zbrane močne enote če-' 4 N w ^ i h a . ^ ? v i ć a :

l j j j a n i h - J«' b i l a od l o č i l na b i t k a . B i l a }<• t u 2 a partizanske enote v S r b i j i . P o l o ža

Na tem mestu je v Prašah stala lesena Kokol-čeva bajta, kjer je Vinko Zevnik živel s svojo materjo Maneo. — Foto: D. Dolenc

je so zavzemali zdaj četniki /.daj partizani. Odlo­čilni boj pa je bil 18. in 19. novembra 1941, v njem so sodelovali borci Prve ariljske, Druge Po­žeške in Moravičke partizanske čete. Bojevali so se tudi ponoči. Četniki so se borili volčje, ker so spoznali, da gre za obstoj. Dež je padal, ponekod na položajih je bilo blata do kolen. Četniki so imeli prednost, ker so poznali teren. Priplazil i so se v neposredno bližino partizanskih položajev in se s strašnim vpitjem vrgli v juriš. To je bila borba na življenje in smrt. Nadaljevala se je še ves naslednji dan. Ari l jci , k i so bil i na vzhodni strani Pranjanov,so se morali od desetih dopold­ne do treh popoldne trikrat umakniti . Četniki so jih potisnili nazaj tudi po dva kilometra. Potem S6 l<' obrnilo. Ari l jc i in slovenska partizanska če­ta Ivana Cankarja, katere komandant je bil A l ­bin 1'ibcMtiik /. Jesenic, je še enkrat zbrala vse svoje moči in z jurišem udarila s tako silo, da so bili četniki povsem iznenađeni. Nekaj minut so

se vrteli v krogu, ne vedoč, kaj naj delajo, potem so se spustili v beg, Ari l jc i pa so zavzeli svoje stare položaje. Od tu j ih četniki niso mogli spra­viti. Isti dan so bili četniki Draže Mihajlovića do konca razbiti in so se umakni l i proti Braji-čem.

V tej borbi v Pranjanih se je, pripovedujejo še danes Užičani in Ari l jci , posebno odlikoval tu­di Slovenec Vinko Zevnik-Viktor. Vendar pa bi bil ta zadnji večer zanj kmalu tudi usoden.

Zevnikova navada je bila, da se je dostikrat ločil od čete in napadal sam. Potihem se je pono­či priplazil na četniške položaje in se vrni l v ta­bor z orožjem. Nič kolikokrat v četo prinesel oro­žje. Nihče ni vedel, kako se mu to posreči.

Tudi ta večer v Pranjanih je Vinko izginil. Po bitki so se borci nastanili v nekem poslopju, Viktorja pa od nikoder. Predolgo je že bilo, da bi soborci verjeli, da je šel v eno svojih »kratkih« akcij. Ker ga po boju nihče ni videl, so bil i pre­pričani, da je padel.

Vinko je šel res v akcijo, vendar tokrat ni imel sreče. Padel je v četniško zasedo. Ko so mu odvzeli puško in samokres, j im je govoril, da je Slovenec, da so Slovenci in Srbi prijatelji, da se ne bojuje proti njim, da bi rad »sodeloval« z nji­mi. A ni nič pomagalo. Zvezali so ga in dva četni­ka sta ga odpeljala na streljanje. Zdaj je vedel, da ga čaka smrt. A je še vedno upal, pod srajco je namreč nosil še en samokres. Da bi mu četni­ka, preden ga ustrelita, razvezala roki, mu je šlo po glavi. Obljubljal j ima je, da bo ostal s četniki, pa sta ga osvobodila. V trenutku je imel v rokah samokres in oba ubil. Mrtv ima četnikoma je od­vzel orožje, ju zvezal s pasovoma in odvlekel do partizanskih položajev. Tu se je s četnikoma in orožjem javil Ratku Jovanoviću, komandirju Pr­ve ariljske partizanske čete. Kako veseli so ga bili soborci! Takrat si je nataknil na glavo tudi četniško »šubaro« in jo nosil nekaj dni.

Viktor je imel posebno veselje s preblače-njem; ko je prišel do nove uniforme, je odvrgel

staro in si oblekel novo. Tudi s soborci je zame­njaval oblačila. Nekoč j ih je ta njegova »žilica« celo rešila. Med umikom se je Ari l jska četa ne­kaj časa zadrževala tudi na položajih okoli K l i ­sure, kjer je samostan. Tu je našel »kamilavko«, valjasto kapo pravoslavnih menihov in si jo po­sadil na glavo. Tak je šel tudi na stražarsko me­sto. Megla je prekrila Klisuro, na 50 metrov ni bilo mogoče videti človeka. Medtem so šli četniki in Nemci v napad. Hoteli so presenetiti partiza­ne. Megla j im je pomagala, da so prišli čisto bli­zu. Ko so zagledali pred seboj Viktorja s »kami­lavko«, k i je v megli izgledala kot četniška ku­čma, niso napadli. Viktor pa je lahko pravočasno obvestil tovariše, da so se umaknil i brez izgub.

»Vinko Zevnik-Viktor je naš heroj«! pravijo Srbi. »Naš, kajti boril se je z nami, z nami pobijal četnike, tu je napravil svoja herojstva«.

O V inku Zevniku je šel glas po Srbiji. Kako se je 6. januarja 1942 boril s četniki v vasi Visoka pri Ari l ju. Veliko junaštva je pokazal tudi v bojih okoli Uvca, predvsem kot bombaš. Tam je bil tu­di ranjen, potem se je zdravil v partizanski bolni­ci v Novi Varoši.

Ko so sestavili Drugo proletarsko brigado, je Viktor z borci z ariljskega področja stopil v se­stav druge čete prvega bataljona.

Poleti 1942 so ga poslali v Slovenijo. Najprej je bil vodnik v četi, k i je spremljala slovenski Glavni štab, v začetku leta 1943 je prišel v zaščit­no četo partijskega vodstva Gorenjske. Septem­bra 1943. leta je postal komandant bataljona v brigadi Janka Premrla-Vojka. Novembra 1943 je padel na Otaležu nad Idrijo, kjer je jurišal na nemške tanke.

Vinko Zevnik-Viktor-Železnik je bil za narod­nega heroja proglašen 20. decembra 1951. leta. Ari l jci in Užičani ga ne bodo nikoli pozabili. Po njem se imenuje ulica v Ari l ju, v spominsko kostnico v parku herojev pa je v marmor vklesa­no tudi ime Viktorja Zevnika.

D. Dolenc

d © I M l l » I E H G L A S 4. STRAN G O S P O D A R S T V O

J e p l a n r e a l e n Družbeni proizvod naj bi se na Gorenjskem v prihodnjih letih povečeval za 3 odstotke letno, dohodek pa

za malenkost manj ob povprečnem letnem porastu števila zaposlenih za 0,7 odstotka. Bomo te cilje lahko dosegli? Ali pa je planirana gospodarska rast bolj posledica izračuna, koliko več mo­

ramo v prihodnjih petih letih ustvariti, da bi izboljšali razmere v družbenih dejavnostih, gospodarski infra­strukturi, da bi osebni dohodki začeli ponovno naraščati in da bi tudi gospodarstvo lahko uresničilo planirane investicije v razvoj.

V analizi razvojnih možnosti Gorenjske lahko preberemo, da sta se v letih od 1980 do 1984 tako ekonomi­čnost kot rentabilnost poslovanja poslabšali, odpisanost osnovnih sredstev pa se je povečala. Dohodek na za­poslenega se je sicer povečal, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva pa je upadel. Osebni do­hodki so realno padli za 14 odstotkov in se je povečala akumulacija, vendar pa se investicijska vlaganja zato niso ustrezno povečala, niti se ni povečala učinkovitost vlaganja. Delež izvoza v celotnem prihodku kot meri­lo uspešnosti gospodarstva v primerjavi s svetom je sicer poraste! z 8,5 na 12,5 odstotka, vendar sloni na soraz­merno majhnem številu delovnih organizacij.

Zanimiva je tudi primerjava uspešnosti gorenjskega gospodarstva s slovenskim. V začetku srednjeročne­ga obdobja je imelo gorenjsko gospodarstvo prednost pred slovenskim, ki je v letih 1983 in 1984 ugasnila. Vidi se, da gorenjsko gospodarstvo stagnira, slovensko pa hitro napreduje.

Kako torej zaostajanje obrniti v hitrejši razvoj? Ekonomisti, ki so izdelali analizo razvojnih možnosti, menijo, da je to mogoče, ker lahko računamonaviso-

ko usposobljenost prebivalstva za delo, imamo relativno dobro razvito gospodarsko in družbeno infrastruktu­ro, visoko raven znanja in tehnološkega napredka v proizvodnji, dobro razvito kmetijstvo in ker pravkar pote­ka na Gorenjskem več velikih investicij, za katere se združuje denar iz vse Slovenije.

Je gorenjski plan dober ali je le skupek želja? Odgovora ta hip ni mogoče dati, četudi bi imeli vse številke na mizi. Vsaj dotlej ne, dokler ne bodo znani pogoji gospodarjenja, ki jih prinaša nova devizna zakonodaja, zakon o planiranju in drugi predpisi, ki naj bi bili sprejeti do novega leta.

Osnutek dogovora o s k u p n i h goren jsk ih nalogah do leta 1990

V e č h r a n e , b o l j š e c e s t e i n v e č t e l e f o n o v Do 15. novembra je v javni razpravi osnutek dogovora o skupnih temeljih planov go­renjskih občin za obdobje od 1986 do 1990, ki naj bi ga sprejeli do konca leta. Podpi­še ga vseh pet občinskih iz ­vršnih svetov, medobčinska gospodarska zbornica za Go­renjsko, Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenj­ske, sis za PTT promet Go­renjske, Območna vodna skupnost, medobčinska zdravstvena skupnost, ener­getska skupnost za območje gorenjskih občin in skupnost za zaposlovanje. Osnutek do­govora je pripravila posebna planerska skupina pri med­občinski gospodarski zborni­ci, ki jo vodi Tone Jenko iz Škofje Loke.

Osnova za planiranje razvoja druž­bene in gospodarske infrastrukture je gospodarski razvoj. Na osnovi ob­činskih planov so sestavljalci osnut­ka gorenjskega plana predvideli, da se bo družbeni proizvod povečeval 3 odstotke na leto. Dohodek naj bi bi l vsako leto večji v povprečju za 2,8 od­stotka ob 0,7 odstotka več zaposlenih in z 2,2 odstotka večjo produktivnost­jo. Izvoz naj bi se povečeval za 8 od­stotkov na leto, od tega konvertibilni za 10,5 odstotka. Uvoz naj bi bi l večji za 6,5 odstotka na leto, konvertibilni pa za 8 odstotkov. Delež investicij naj bi porastel in naj bi znašal 15,5 od­stotka družbenega proizvoda. Osebni dohodki naj bi se letno povečevali za 2,6 odstotka, družbene dejavnosti naj bi dobile vsako leto 3,1 odstotka več denarja, občinski proračuni pa 2,9 od­stotka. Dohodek in družbeni proizvod se bosta lahko povečevala le s preu­smeritvijo proizvodnje k zahtevnej­šim in dražjim izdelkom in večjo pro-duktvnostjo, ker ne bo več možnosti za ekstenzivno zaposlovanje. Gorenj­sko združeno delo lahko računa na 2.500 do 2.600 delavcev letno, vendar pa j ih bo hkrati zaradi upokojitev in drugih pogojev odšlo med 1950 leta 1986 in 2700 leta 1990.

Kmetijstvo in gozdarstvo Pridelovanje hrane naj bi se vsako

leto povečevalo in leta 1990 naj bi go­renjsko kmetijstvo pridelalo 86 od­stotkov potrebne hrane. Prevladova­la bo proizvodnja mleka, mesa, jedil­nega in semenskega krompirja. Za dosego tega cilja naj bi v vseh obči­nah združevali denar najmanj v viši­ni 0,8 odstotka bruto osebnih dohod­kov. Poenotili bodo politiko do kme­tijstva in ukrepe za pospeševanje kmetijske proizvodnje v višinskem svetu. Posebej bodo pripravil i skupen program razvoja kmečkega turizma in ponovno preverili razvojne progra­me živilsko-predelovalne industrije. Sestavljalci plana menijo, da samo upravne interesne skupnosti za pre­skrbo ne potrebujemo, potrebno pa bo nadalje razvijati sodelovanje in­tervencijskih skladov.

Skupaj z ŽVZG Kranj naj bi vse gorenjske občine zgradile skupni ve-terinarsko-higienski obrat na K o k r i -ci in skladišče za trimesečno zalogo zdrav i l Podprle bodo zgraditev cen­tralne hladilnice na Trati, posodobi­tev klavno-predelovalnih obratov v Škofji Loki , v Kranju in na Jeseni­cah, združevanje predelave mleka v Kranju in peko osnovnih vrst kruha v leski, kranjski in škofjeloški pe­karni .

Najpomembnejša naloga na po­dročju gozdarstva je razen načrtnega gospodarjenja z gozdovi in izgradnje 27 km gozdnih cest na leto doseči skladnejše razmerje med posekom lesa in njegovo porabo v gorenjski le-sno-predelovalni industrij i . Večino le­sa naj bi gorenjski gozdarji prodali lesni industriji, ta pa bi j im zagotovi­la devize, tako da j im lesa ne bo tre­ba izvažati. Industrija

Podprli bodo večje investicije, med nj imi dokončanje elek tro jeklar ne na Jesenicah, posodobitev proizvodnje telekomunikacijskih naprav na os­novi digitalne tehnike v Iskri , pove­čanje proizvodnje merilne in regula­cijske opreme hidravličnih kompo­nent, sredstev za avtomatizacijo v i n -dustiji in prometu v žirovskem K l a -divarju, razvoj in uvedbo novih avto-plaščev, transportnih trakov z jekle­no kombinacijo v kranjski Savi in vse druge naložbe, k i bodo upošteva­le meri la preusmeritve.

Na področju gradbeništva se bodo gorenjske občine dogovorile za načrt­no izkoriščanje peskokopov in drugih naravnih gradbenih materialov, na področju rudarstva pa o zaščiti rud­nih bogastev pred urbanizacijo. Hkrat i pa bodo podprle ukrepe za varstvo okolja in gradnjo potrebne družbene in komunalne, prometne in oskrbne infrastrukture za potrebe Rudnika urana Žirovski vrh.

Čeprav sta razvoja drobnega go­spodarstva in turizma skupaj s trgo­vino opredeljena kot prednostni nalo­gi, planerji v skupen plan niso za­pisali nobenih konkretnih naložb ozi­roma zadolžitev. To kaže na pomanj­kanje razvojnih programov zlasti v turizmu, hkrati pa tudi, da se gospo­darstvo oziroma Gorenjska v celoti še vse premalo zaveda prednosti do­bro razvite turistične ponudbe. Sedaj bi že morali točno vedeti, kaj naj bi zgradili i n izboljšali v prihodnjih pe­tih letih, ne pa, da se šele planira iz­delava razvojnih programov in splo­šno deklarativno podpiranje turisti­čne ponudbe oziroma drobnega go­spodarstva. Gospodarska infrastruktura

Tu je seznam naložb, k i naj bi pod­prle vse podpisnice, veliko daljši. Že­lezniško gospodarstvo Ljubljana predvideva gradnjo drugega tira že­leznice med Podnartom in Bledom ter posodobitev železniških postaj v Škofji Lok i , Kranju in na Jesenicah. Prva bo na vrsti jeseniška železniška

. postaja. Občine pa bodo opredelile re­zervat za izgradnjo hitre železnice in proučile ekonomsko upravičenost po­novne usposobitve železniških prog Jesenice—Rateče in Kranj—Tržič.

V cestnem gospodarstvu ima pred­nost izgradnja ustrezne infrastruktu­re ob novi avtocesti in karavanškem predoru. Največja naložba pa je v tem obdobju izgradnja karavanškega predora ter avtoceste na odseku Hrušica—Žirovnica. Posodobili naj bi tudi ceste Kranjska gora—Dovje, Kranj—Črnivec in Podkoren — K o ­rensko sedlo.

Med regionalnimi cestami naj bi imele prednost posodobitev ceste Trebija—Žiri, dokončanje uranske ceste, izgradnja blejske obvoznice in ceste Britof—Hotemaže. V okviru medregionalnih povezav ima pred­nost cesta Sovodenj—Kladje—Cer­kno. Če pa bo denar, naj bi posodobili tudi cesto Petrovo brdo—Sorica— Vresje—Bohinj.

Za zadrževanje cest naj bi v vseh občinah združevali denar v višini najmanj 1 odstotek bruto osebnih do­hodkov.

Vel ika vlaganja so predvidena tudi v telefonijo. Zanje naj bi združili

1,6 milijarde dinarjev, računajo pa tudi na prispevke naročnikov in dru­gih uporabnikov. Zgrajena naj b i bi la GATC Kranj in VATC Radovljica ter Škofje Loka. Del denarja naj b i pri­spevali tudi za izgradnjo prenosnih sistemov Ljubl jana—Kranj—Avstr i ­ja, Kranj—Ljubljana, Kranj—Rado­vljica—Jesenice, Kranj—Škofja Lo­ka i n Tržič ter medkrajevnih pove­zav. V vseh občinah naj bi vsaj 10 od­stotkov sredstev za S L O in DS, zbra­nih na ravni občine, investirah v raz­voj telefonije.

S temi naložbami naj bi dosegli, da bi ob koncu leta 1990 imeli na Go­renjskem skoraj 40.000 telefonskih naročnikov al i 20 telefonskih pri­ključkov na 100 prebivalcev. Energetika, vodno in komunalno gospodarstvo

V naslednjih letih računajo, da se bo na Gorenjskem poraba vseh vrst energije še povečevala. Električne naj bi porabili vsako leto 2,9 odstotka več, energije iz trdih goriv za 3,6 od­stotka več, poraba naftnih derivatov naj bi se povečevala za 2,5 odstotka na leto, zemeljskega plina za 3 od­stotke in toplotne energije za 2,8 od­stotka. Elektrogospodarstvo bo nada­ljevalo gradnjo distribucijske mreže, tako bodo začeli na novo graditi ali pa bodo nadaljevali gradnjo 400-KV daljnovoda Kranj—Beričevo, 110-KV daljnovoda Kranj—Jesenice, daljno­voda Kranj—Tržič, RTP 110/20KV Jesenice, Primskovo in Tržič, RTP 400/110-KV Jesenice ter R T P v Škofji Loki in v Radovljici. S sofinancira­njem iz sredstev za ljudsko obrambo in ugodnejšimi kreditnimi pogoji bo­do spodbujali gradnjo mal ih hidroe­lektrarn ter obnovili hidroelektrarno Lomščica.

Vodno gospodarstvo predvideva naslednja večja dela: regulacijo Sore v Zireh, Tržiške Bistrice, hudournika Koprivnik, Zabnice in Dupeljščice. Zgradil i naj bi tudi zadrževalnik V i -ševnico. Predvidena je izgradnja či­st i lnih naprav v Radovljici, Kranju, na Jesenicah in v Tržiču, za kar bodo občine zagotovile vsaj tretjino denar­ja.

Ponovno naj bi skupaj z Ljubljano in drugimi, k i j ih to zanima, usposo­bi l i sežigalnico odpadkov v Stražišču pri Kranju, za shranjevanje nevar­nih odpadkov pa naj bi se dogovorili na republiški ravni. Družbene dejavnosti

Posebej velja opozoriti na zdrav­stvo. Delež družbenega proizvoda, k i ga na Gorenjskem namenjamo za zdravstvo, je zdrsnil nizko pod repu­bliško raven in znaša le še 3,5 odstot­ka. Do leta 1990 naj bi za zdravstvo vsako leto namenil i več denarja, tako da bi njegov delež v delitvi družbene­ga proizvoda leta 1990 znašal 4,15 od­stotka. Posebej pa naj bi reševali pro­blem zastarelosti zdravstvene opre­me. Zanjo naj bi združili 690 milijo­nov dinarjev.

Več denarja kot doslej naj bi name­nil i tudi za skupne raziskovalne nalo­ge, pomembne za več občin. V ta na­men naj bi občine združevale denar iz dohodka združenega dela najmanj v višini 0,05 odstotka bruto osebnih dohodkov.

Nova je tudi naloga na področju in­formiranja. Povezali naj bi lokalne radijske postaje in tako ustvarili po­goje za delovanje regijskega radia in tem primerno preuredili oddajnik na Krvavcu. Varstvo okolja

Na Gorenjskem naj bi skupno re­ševali problem nevarnih odpadkov in skupno financirali naloge v zvezi s sanacijo ekoloških problemov. Vse občine pa naj bi sprejele dolžnost, da bodo sprejele sanacijske programe za vsa žarišča onesnaževanja zraka, za vse vodotoke in druge vire onesna­ževanja.

Zaradi varovanja okolja in ohra­njanja najpomembnejših razvojnih možnosti turizma na Gorenjskem bodo vse občine in drugi podpisniki dogovora proti večjim energetsko-vodnogospodarskim posegom na Bo­hinjskem jezeru, Radovni, Savi in v povit ju Save Dolinke v Zelencih.

L. Bogataj

Teks t i l indus K r a n j

P l i n z a g o t o v l j e n

d o k o n c a l e t a Inž. Andrej Krč, vodja vzdrževalno-energetske službe: »N a ' še nadomestno gorivo je mazut, ki ga imamo na zalogi za 1 ? do 20 obratovalnih dni. Tudi če bi nastale težave pri presk*"* bi s plinom in mazutom, ne razmišljamo o ponovnem vra* čanju na premogov prah. Prizadevamo si, da bi se čimp r e ' znebili ,požrešnih' strojev.«

Kranj — Ob precejšnjem pomanjkanju različnih goriv, ob seda nj i vsesplošni energetski st iski ,smo se oglasi l i v Tekst i l indusu v . v L . nju. K o so lan i prešli s premoga na p l in , so se,žal, mora l i sprijazniti d i s tem, da še nekaj časa ne bodo uvrščeni med tiste porabnike P U I V k i imajo zagotovljeno nemoteno preskrbo čez vse leto. K a k o kaže s P nom do konca leta, smo povprašali vodjo vzdrževalno-energetske si be inž. Andreja Krča.

»V naši pogodbi glede preskrbe s p l inom sta opredeljeni dve ob-

dobji . O d 1. maja do 30. septembra je neprek in l j i va dobava in z a ^ V i v i jena 100-odstotna preskrba. Od 1. oktobra naprej pa je v P°# i z

opredeljena prek in l j i va dobava. To pa pomeni, da nas v tem oas u

Petro la , D O Zemel jsk i p l i n po predhodnem obvesti lu lahkb °P o Z ° r -L ' da moramo prei t i na nadomestno gorivo. Sedaj pa imamo zagotovi* da do konca leta p l ina ne b i smelo primanjkovati.«

»Kako pa ste bili letos preskrbl jeni s plinom?« -p »V začetku leta, januar ja i n februarja, smo ostali brez p l i n a .

smo se mora l i preusmer i t i na mazut. Zarad i mraza pa je b i la takrat d i p reskrba z mazutom motena i n smo živeli tako rekoč iz rok v u teza'

plina K a k o bo v začetku prihodnjega leta, še ne vemo. Napovedane so ve zaradi premajhnih transportnih zmoglj ivosti sovjetskega Pj^Jj prek Avstr i je , od koder ga dobivajo tudi I tal i jani. T i so b i l i pr i g™0™ menda sovlagatelj i , zdaj pa napovedujejo, da bodo svoje potrebe po v

čali. Če bo res tako, bodo p r i nas preskrbl jeni s p l inom le prvi podP1 \ n i k i sporazuma iz let 1973 i n 1974. V K r a n j u pa sta to le Sava in I s k ^ i j

»Vaše nadomestno gorivo je mazut. Se lahko zgodi, da bi mor*1

ponovno preiti na premog?« J »Da b i ponovno prešli na premogov prah, je izključeno. Moralo

pr i t i do vsesplošne katastrofe, da bi se spet odločili za tak način- m zalogi imamo 900 ton mazuta, kar zadošča za 15 do 20 delovnih dni. pa b i b i l a dobava p l ina prekin jena dlje časa, upamo, da bi nas v Pe^ lu spet tako zavzeto in redno oskrboval i z mazutom, kot letos v zace. ku leta. Pričakujemo, da bomo v zadnjem četrtletju leta 1988 t u d l / j i j vključeni med redne in nemotene porabnike p l ina . Takra t naj W *> namreč priključeni tudi m i na alžirski p l in . M o r a m pa poudariti, o imamo vseeno precej težav zaradi pomanjkanja premoga, od katereg smo odvisni v našem drugem obratu. Čeprav redno izpolnjujemo 0

veznosti in sovlagamo v bosanske rudnike, od nj ih ne dobiva" 1

ustreznega premoga.« t ?

»Nedvomno imate v Tekstilindusu tudi program varčevanj* energijo nasploh?« .

»Imamo. P r i tem pa se spopadamo predvsem z zastarelo tehno gijo. 30 in več let stari stroji so zelo požrešni. Z mednarodnim PoSrL lom bomo nekatere zamenjal i in ponekod pr ih ran i l i kar 60 odstotK vložene energije za vročo vodo. V pr ihodnjem srednjeročnem obdo« pa bo to vsekakor g lavna naloga. Najprej moramo ugotoviti, pri k a . g , r ih starejših stroj ih bomo lahko uresničili program vračanja energU Vse druge pa bomo postopoma izključili.«

A . Žalar

M l a d a ustvarjalnost

Š t i r i i n o v a c i j e

p r i 2 1 l e t i h

Emil Gašperin z Jesenic pri svojem delu razmišlja — P 1*' njegov elektronski števec

Blejska Dobrava — V temeljni orga­nizaciji Iskra, Tovarna telefonskih enot Blejska Dobava — Telematika Kranj, je kot razvijalec tri leta zapo­slen tudi Emil Gašperin z Jesenic.

21 let star, s komaj tremi leti de­lovne prakse se je izkazal kot zelo uspešen inovator. Ob nedavnem dnevu inovatorjev so med drugimi inovacijami in tehničnimi izboljša­vami na Jesenicah razstavili tudi elektronski števec, ki ga je pomemb­no izboljšal.

Gašperin je končal Iskrino sred­njo šolo v Kranju in se zaposlil na Blejski Dobravi. Na delovnem mestu se je srečal z dokaj zastarelo opremo, s starimi navijalnimi stroji in začel je razmišljati, kako bi števcu podalj­šal življenjsko dobo in ga prilagodil vsem zahtevam. Uspelo mu je, tako da se je elektronski števec s čipom pridružil ostalim trem njegovim ino­vacijam.

»Predvsem si prizadevat"0' čimveč uvožene opreme %*„M< domačo,* pravi Emil Gašp*L i, tem so izboljšave posamei" 0, jev in opreme. Sam pač raž\!{ m in če pridem do rešitve in JF\ sem vesel. V temeljni orČ*J.<s\f, imajo za inovacijska raZltlfrK\ dovolj posluha in razumevaj f J vatorji dobe od ugotovijel' e(i'i hrankov nagrado, ki se l t

posameznih kriterijih, kot s° zamisel, delež uvoženega ^Ji 1 uporabnost. Dobil sem /jM škodnino, pri delu pa sf < $0? ukvarjam predvsem s t'st'n)flfj ki povzročajo zastoje v Pr° " in razmišljam, kako bi se * A bolje usposobiti.« f r\

Emil Gašperin je vseka* najmlajših inovatorjev in p"f tehničnih izboljšav, dclavec\u$t ob delu tudi vztrajno razi*1

Qf. predlagati nove, pomembne ^

I9REK, 29. OKTOBRA 1985 K U L T U R A .5. STRAN © © J M S S S J J g J S n G L A S

Mali mojster violine Svet ima malo tak ih , kot je Ste-

iano Milenković, droben fantič čr-Jjh oči in košatih las, i z Zemuna, k l je s svojo v io l ino v petek zvečer n a koncertu v k ran j sk i g lasbeni šo-

navdušil in razvnel publ iko. . Osem let i n pol m u je, šest let že ^ra violino. S t remi let i je ime l že Prvi nastop na beograjski televizi j i . £°tem se je začelo v družini M i l e n -Ković-Kajnaco burno življenje. Na­stopal je povsod po domovini . S še­stimi leti, leta 1983, je dobi l že prvo n agrado na republiškem tekmova­nju v Srbi j i i n prvo nagrado na Jeznem tekmovanju, leto kasneje P a Prvo nagrado na festivalu glas­kih šol Srbije i n prvo nagrado na "tednarodnem tekmovanju na Ce-Joslovaškem v kategor i j i do 16 let. T^tos januarja je n a svoj 8. ro jstni a a n posnel prvo ve l iko ploščo.

z i v , razposajen. P r ed nastopom, P° nastopu. Kakšna trema! Nobene reme ne pozna! Zanj je vse to ^ r°čje lahko. Verjetno je i m a več "J^a, L id i ja Kajnaco, k i ga Premija na k lav i r ju . U l o v i m i ga

Ja Par besed. In ko je tu, ga trdno r z i i n mu dopoveduje, naj bo m i -en i n priden, da bo tole za časopis,

fa r z i le toliko, da m i pove, da je za-g 1. igrati violino, ko je b i l star dve

u in pol in m i s kaza lcema poka-e- kako majhna je b i l a prva v io l i -a

; potem se pa spet i zpul i : »Saj t i " c s vse,« prav i mami , »kaj b i jaz govoril,« i n že izgine v množici na h°dniku. , Tale v k ran j sk i g lasbeni šoli je

11 že njegov 297. nastop. Kranjča-i 0 r r i je zaigral Appassionato J . Su-

| a- Igral je po vsej Jugoslavi j i , v 'C'neriki, v Moskv i . 28. oktobra gre 1 a turnejo po Španiji, kjer bo ime l

eset solističnih koncertov, ^gral je že z ra zn im i orkestr i ,

drugim z orkestrom R T V Beo-tili^' z D e o § r a 3 s k o f i lharmoni jo, s harmonijo m lad ih v Beogradu, z

^Jakedonsko f i lharmonijo, z orke-H

l r°m Bolj šoj teatra v M o s k v i i n S i m i .

j Letos avgusta je b i l v poletni šoli J°rj a Ozima. Tak ra t je tudi nasto-

n a Bledu i n v Rogaški S la t in i i n j/ j e l pet koncertov, t r i v L jubl jani , C e f o

n e g a P a v T i tovem Velenju i n v

I ^udi polno načrtov i m a ma l i Ste­gno Larša * l i a »jegova glasbena ^ ?,Um a?l a L i d i J a Kajnaco in

W r a i ? Milenković. Henr ik Še-naj večjih svetovnih eden

Stefano Milenković, učenec 5. ra­zreda glasbene šole Kosta Manoj-lović iz Zemuna je naš »čudežni otrok«. Violino je pričel igrati z dvema letoma in pol, danes, pri osmih letih in pol, pa je za njim že skoraj tristo nastopov in koncer­tov. — Foto: D. Dolenc

viol inistov, Pol jak po rodu, ga bo prihodnje leto vzel v svojo poletno šolo v Ženevi, kjer bo seveda daleč najmlajši učenec.

In kakšen je njegov repertoar? Bach, Dvoržak, Beethoven, Mo­zart, Kre is ler , Paganin i , sonatine, koncert ini , k o n c e r t i . . .

N a dan vadi po dve ur i , prav i ma­ma L id i ja , sicer pa je otrok, kot drugi . Hod i v tretj i razred osnovne šole in v peti razred glasbene šole. S štirimi leti je b i l že v glasbeni šo­l i . Ima še mlajšega bratca, a ta je iz drugačnega testa. Rad posluša sta­rejšega bratca, da b i pa sam pri je l za inštrument — ne, to pa ne.

S težavo m i je mama L id i j a poi­ska la Štefana, da b i naprav i la bliž­nji posnetek. K je je že pust i l v io l i ­no? K o jo najde, se postavi k steni, lok na strune, pozira, a z očmi že lovi tovariše. Le to še pričakujem, da m i bo nagajivo pomežiknil, ko se bo v aparatu sprožilo. P a n i . B i l je priden, kot m u je naročala ma­ma, in s l ika je uspela. Naslednj i trenutek je b i l že spet zunaj . . .

Pa srečno, mal i Štefan. Ve l iko uspehov ti želimo in pr id i še kdaj med Kranjce.

D. Dolenc

doživet glasbeni večer i 2 r e ( m

r a N ~~ K r a n J s k a glasbena šola je v petek, 25. oktobra, doživela be n e -° l e P glasbeni večer. Gost i la je mlade glasbenike, učence Glas-^ladi 7 ^ 0 s „ t a Manojlovič iz pobratenega Zemuna. Dobra dva dn i so Qor e n - K m U n Č a n i P r e ž i v e l i s Kranjčani, obiskal i Celovec, si ogledali Pravo "L ° ' o r j koncu ob iska pa so pr iredi l i koncert, k i je b i l resnično

a v o doživetje. % i 2 D

b i i z D r a l i tistega, k i je bolj navdušil. Prišli so najboljši, kajti \ D u - 0 r a ^ e gosto. Program je b i l pester. Je l ena Vukajlović, viol i -stavUj M 0 ^ u ^ a J ' o v i ć - violončelo, in L id i j a Biz jak, k lav ir , so nam pred-flavti • a r k°v ićevo Međimursko narodno, Niko le ta Simič nam je na Osmirvf a^ r a^ a Grluckovega Orfeja, Štefan Milenković, najmlajši gost, z ^ k o v 1 A 1 ' e t * d ° m a i n P° svetu poznan viol inist , se je predstavi l s

0w° L P P a s s i o n a t o , L id i j a Biz jak je na k lav i r ju za igrala Čajkovske-Mi t e- Mir i Svet lana Serdar pa zapela Scarlatt i ja Se tu del la m ia mor-

c^to fy ^ n a Vujović je s polno ognja zaigrala na k lav i r ju Simićevo Toc-J&n v? a A leksandrov pa na viol ino Dvoržakovo Humoresko. Ste-^ a darv C ^ S e J e n a k lav i r ju predstavi l s Skrjabinovo Etudo v dis-molu,

»nvojević pa je b i l s k lar inetom in Perminovo Balado pravo »°virria v t a l c o o c , l ična sta b i la Tanja Jablanović z dvema Brahm-• £ i r k o v C a P r i c o m a i n ^ušan Mihalović z Albenizovo Astur io . L id i j a

U Pa * f " I 6 . n a violončelo zaigrala Al legro Saint-Saensa, L id i ja Paligo-K **a na L-1 • » . . v , j , . ~ — * " " B "

rrr>on L- V l r ^ a l k a n s k e plese. Vrhunec večera je bi l brez dvoma b ^ a za orkester, k i je pod vodstvom dir igenta Antona Goved-

s s s !^/ a ' Šišakove Koncertne variacije ter Ples rožnih deklet in ' S a t >l jami A. Hačaturijana.

Dolenc

JJ^ftn^f' ml<idih glasbenikov iz Zemuna je v petek, 25. oktobra, zve K°>ii^'S'foP^o v kranjski glasbeni šoli. Vrhunec večera pa je bil hc~

b .arski orkester in Hačutrijanov Ples s sabljami. — Fo h ar

to:

E x tempore Jošt 85 V organizaciji Z K O Kranj, pod pokroviteljstvom delovne organi­zacije Sava Kranj in s sodelovanjem gostišča na Joštu je septem­bra potekal ex tempore Jošt 85 — Razstava bo v večjem obsegu iz razstavnih prostorov Save prenesena v Iskro

Ob pričujoči razstavi l i kovn ih del v razstavnem prostoru tovarne Sava v K r a n j u , k i so nasta la na ex tempo-ru Jošt 85 moramo najprej povedati, da je to le izbor sl ik i n risb, nasta l ih na Joštu 20. i n 21. septembra. Sode­lovalo je deset s l ikark i n slikarjev, k i svoja dela tudi razstavljajo, to so: An ton Gaber, B ranko Škofic, Igor Pokoren, Bo jan Frantar , Zdravko Purgar, Izidor Vrhovn ik , V i d a Štem-berger, A l e n k a Bizovičar Damjan Štirn i n Tomaž Šebrek. Čeprav ex tempore časovno omejuje ustvarjal­no delo sl ikarjev, je v dveh dnevih vseeno nastalo kar precej del, k i so motivno usmerjena z o zk im pogle­dom na stavbe i n drevesa na samem Joštu a l i pa so široko razprt i v po­kra j inske razsežnosti, kakršne po­nuja pogled z vrha . Ob podobnih raz­stavah smo že večkrat govori l i o l i ­kovnem amater izmu, k i spada med zanimiv družbeni pojav v Slovenij i . Od sedemdesetih let se je vedno več ljudi iz še neugotovl j ivih vzrokov za­čelo ukvar jat i s s l ikarstvom ob svo­j em rednem i n ob pok l i cnem delu. Rastoče število l jubite l jskih l ikovni ­kov je narastlo v pravo l judsko giba­nje, saj j i h je bilo po podatkih izpred treh let že več kot 900 organiz i ranih v okol i tr ideset ih l ikovn ih skupinah al i društvih p r i Zvezi ku l tu rn ih orga­nizaci j a l i v delovnih organizaci jah. Ko t da je nakopičena ustvar ja lna energija l judstva našla v l ikovnem izražanju eno od pr imern ih obl ik sproščanja i n uresničevanja ustvar­ja lnost i . K l j ub temu da ne vemo vz roka za ta pojav, smo lahko zado­vol jni , da s i je l judska ustvar ja lna si­la našla tako globoko humano obl iko opredmetenja. K vsemu je treba do­dat i še naravno potrebo, da s l ikar amater postavi svoj izdelek na ogled in drug im v presojo. Vsakdo s i želi, da b i v delu, v katerem je sam uži­val , mogl i tudi drug i najti zadovolj­stvo i n užitek. To potrjuje globoke človeške in družbene korenine l ikov­nega izražanja, al i še drugače, globo­ko potrebo posameznika, da b i se po­t rd i l v soljudeh. Tako se tudi ta raz­stava sk lada s povedanim. Mar s i ka ­tero delo vsebuje strah pred pomanj­kanjem časa, k i je tako značilen za

Opera Don Pasquale v begunjski bolnici

Mogočna begunjska graščina je v sredo, 16. oktobra, sprejela imenitne goste. P r i znan i operni pevci Sonja Hočevarjeva, Ladko Korošec, Mar ­cel Ostaševski, Raj ko Ko r i tn ik i n Anton Prus so ob spremljavi p iani ­sta Leona Enge lmana upr i zor i l i ope­ro D O N P A S Q U A L E , skladatel ja Gaetana Donizett i ja.

Resnično lepa dvorana s star in­s k i m pohištvom je predstavl jala na­vadno pr imerno in izv irno sceno. Ne­kdo izmed pevcev se je pred predsta­vo na vprašanje, kako je zadovoljen z dvorano, hudomušno posmejal: »Bolje kot v Ljubljani«.

Nastopajoči so s svojo domišljeno igro in pevsko izrazno močjo na mah osvoji l i številne gledalce, k i so ž ra­stočim zan imanjem sledi l i dogaja­nju na odru in izvajalce večkrat na­gradi l i z dolgotrajnim aplavzom. Iz skrbno uigranega ansambla je izsto­pal Ladko Korošec tako s svoj imi g lasovnimi kval i te tami kot s svojim nenavadnim smis lom za humor in komično. Prepričani smo, da pri nas še dolgo ne bo pevca, k i bi tako suve­reno odigral in odpel vlogo don Pas-quala.

Pri jetno je bi lo-tudi po predstavi. V sproščenem pogovoru so gostje obujali spomine in anekdote iz svo­jega bogatega opernega življenja. Vse nas je prevevala želja, da bi se na ta ali podoben način še srečali.

Organizac i ja opernega večera sodi v prizadevanje Psihiatrične bolnice Begunje, da bi prispevala h kultur­nemu utr ipu svojega kraja. To je b i l letos že četrti koncert pr i nas. Izred­no akustična dvorana je kot nalašč za razne pevske nastope in nastope instrumenta ln ih skupin . Takšni do­godki pa imajo še globlji pomen. S tem, ko bolnišnica odpira svoja v ra ta kra janom in okoličanom, si obe­nem prizadeva spreminjat i tudi mi selnost, k i v preteklosti ps ihiatr i j i pogosto ni bi la naklonjena.

Franc i Debeljak

način dela pr i ex temporu. Tud i pis­cu o razstavi prostor in čas ne dopu­ščata globlje analize posamezniko­vega dela, zato je pogled na razstavo naravnan nekol iko posplošeno: vs i udeleženci ex tempora na Joštu ustvarjajo znotraj širše pojmovane-ga real izma, razen morda redke izje­me (Bojan Frantar ) . E n i se posveča­jo bolj r i sb i (Pokorn Saber, Stirn) al i nasploh r i sarskemu pojmovanju ob­delave motiva (Gaber, Hra l enka , B i -zovič, Purgar) drugi so bolj s l ikarsko naravnani i n se izpovedujejo v kolo-r i zmu (Škofic, Vrhovn ik , predvsem pa V i d a Štemberger).

Razstava kot celota je le izsek iz delovanja kranjskega l jbitel jskega l ikovnega ustvarjanja in kot taka je dosegla svoj namen.

A . Pavlovec

Srečanje s pisatel jem Ingoličem

Tržič — Tržiška knjižnica pr ire ja ob mesecu knjige zanimivo pr iredi­tev. Danes, 29. oktobra 1985, ob 17. u r i bo v p ion i rskem oddelku knjižnice srečanje s s lovenskinm pi­sateljem Antonom Ingoličem. Pr ire­ditel j i vabijo vse, k i b i ga radi pobli­že spoznali i n se z nj im pogovoril i .

(S)

Nagrada Jožetu Volariču

V okv i ru prireditev, k i so j i h or­ganiz i ra l i na 18. jugoslovanskem srečanju Bratstvo i n enotnost v Kra l j evu , je tudi razstava del l i ­kovn ih umetnikov Jugoslavije, na kater i so sodelovali nekateri slo­vensk i s l ikar j i i n k ipar j i . Jože Vo-larič je za razstavljeno k iparsko delo Kmečki upor prejel »nagra­do Sveta zveze sindikatov Jugo­slavije« i n odkupno nagrado sve­ta sindikatov občine Kral jevo.

J o ž e V o l a r i č i n Pero M a n d i ć v M e s t n i h i š i v K r a n j u

Groteska in poezija Jože Volarič, k i se skupaj s s l ikar­

j em Perom Mandičem predstavlja v galeri j i Mestne hiše v Kran ju , si je za gradivo, iz katerega nastajajo njegove plastike, izbral železo oziro­ma jeklo, k i ga var i i n oblikuje v naj­različnejše figuralne skupine. V res­n ic i je Jože Volarič bolj naklonjen skup insk i kot ind iv idualn i p last ik i . Celo številne, na videz samostojne človeške i n živalske figure so na svoj način povezane med seboj i n j i h je mogoče sestaviti v različne pr i ­zore.

Volaričevo kiparstvo je izšlo iz na­i vn ih l ikovn ih predstav o svetu i n njegovih pojavih. Sprejelo je moti­vn i svet, k i so ga upodabljal i naivci , predvsem kmečko okolje z vso pe­strostjo. S postopnim uveljavlja­njem realističnih elementov v Vola-ričevem delu, se je širil krog tem, s kate r imi se v prejšnjem obdobju na­vadno nismo srečevali, povečalo se je na eni strani zanimanje za zgodo­v insko dogajanje in na drugi s trani za sodobno življenje, pa tudi, kot imamo priložnosti v idet i prav na na­ši razstavi , za p isan živalski svet.

Vendar Jože Volarič še zdaleč n i želel tekmovati z neko oblikovno do­gnano realnostjo, bolj mu je ugajal odmik v grotesknost al i v dobrodu­šen humor, s kater im je obogatil l i ­kovni i n vsebinski izraz svoj ih upo-dobljencev. S tem je tudi premagal statičnost figur, k i je tako pogosto obvladovala naivno kiparstvo naše­ga časa, in j i h skušal čim bolj razgi­bat i . V upodobljenih telesih so se po­jav i l i napetost, življenje i n pred­vsem želja po komunic i ran ju z obda-jajočim okoljem, kar kaže skupaj s premišljenim izborom tem tudi na močne socialne tendence v Volariče-vem delu. Te tendence so v s imbolni ob l ik i skri te tudi v galeri j i predstav­l jenem svetu živalskih oblik. j

Sl ikarstvo Pera Mandiča, s l ikar ja iz Sanskega mostu v Bosni , je vpeto v dve razsežnosti: med real izem i n naivo. Tako so na pr imer nekatera

Plastike Dolenc

Jožeta Volariča

njegovih del prava dokumentarna podoba Bosne in življenja v njej, medtem ko so druge polne nežne i n tople fantazije in poetičnega razpo­loženja, k i ga v takem obsegu zasle­dimo le pr i malokaterem s l ikar ju na­ivne smeri . V obeh okv i r ih bo Pero Mandić ostal pomemben l ikovn i upodabljalec: v r isb i nemalokrat kot zanimiv in iskan dokumentarist , v s l i k i in graf iki , s katero se seznanja­mo v Kran ju , pa kot i zv i ren ustvar­jalec in pesnik svoje zemlje. Če na­tančneje proučujemo njegova dela lahko ugotovimo, da pomenijo M a n -dičeve skice in- grafike nekakšen uvod v kasnejše s l ikarske stvaritve, k i nastajajo v olji i i n v kater ih se spletata pestrost bosanske vas i i n sl ikarjeva sveža in polna Fantazija v uglašeno celoto, "ki se nam ne zdi prav nič tuja in odmaknjena, temveč topla i n domač**

Cene Avguštin • v i - * " . : - i . t 3;it*e| b'pb onaj

JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (225)

»PERFEKTAN J U G O S L O V E N S K I JEZIK«

»Pretekli teden sem bi la službeno v Trstu. P r i vhodu v mesto mi je nekdo vrgel v avto priloženo reklamo. K o sem jo nekol iko kasneje po­drobneje pogledala, sem bi la presenečena: reklamno gradivo je bilo napisano v srbohrvaščini. Tud i v dveh trgovinah so me ogovarjali sr­bohrvaško. Najbolj pa me je začudilo, ko sem v rek lamnem gradivu prebrala, da v tržaških trgovinah govorijo .perfekten jugoslovanski je­zik'. M i s l i m , da bi bilo dobro prek jugoslovanskega konzulata v Trs tu opozoriti podjetje A m a r (in morda še katero), da v Jugoslavi j i n i jugo­slovanskega jez ika , ampak da Jugoslovani , t. j . Slovenci , S rb i , Hrvatje, Črnogorci, Makedonci , A lbanc i , Madžari, Ital i jani, itd., govorijo razne jezike in ne enotnega jugoslovanskega jezika.«

V priloženem prospektu res beremo: »Parliamo perfettamente la l ingua jugoslava. — Govor imo perfektan jugoslovenski jezik.«

Predlogu tov. A . M . iz Ljubljane se pridružujemo i n pozivamo naš konzulat v Trstu , naj ustrezno posreduje, t. j . obvesti i ta l i janska podje­tja in pristojne organe, da je srbohrvaščina samo eden izmed jugoslo­vansk ih jezikov (navsezadnje ima na določenih območjih Jugoslavije uradno veljavo tudi italijanščina). K e r pa omenjeni prospekt dovolijo delit i tudi na naši strani meje, kot nam sporoča J . D. 21. 9. 1985 s Fer-netičev, bi moral i ukrepat i tudi naši obmejni organi — vsebina cit ira­nega besedila je namreč v nasprotju z jugoslovansko ustavno ureditvi­jo. Poleg tega je tudi srbohrvaški prevod tako slab (npr. »U očekujemo vašu posjetu, hvala«), da po našem mnenju lahko žali srbonivaško go­voreče Jugoslovane.

Moreb i tne predloge, kr i t ike i n opozor i la v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: J E Z I K O V N O RAZSODIŠČE, Repub l i ­ška konferenca S Z D L Slovenije, Ljubl jana, Komenskega 7.

- V A R S T V O P R E D H R U P O M — (nadaljevanje in konec)

Varstvo pred hrupom je pomembna oblika skrbi za zdrav­je, k i pa je pri nas šele na začetku poti. Ne zavedamo se še do­volj, kako pomembno je zavarovati sluh — če ga hočemo ob­držati neprizadetega. Tega se ne zavedajo niti v tovarnah, še manj obrtniki in kmetje. Tudi pri običajnih domačih delih, kjer je hrup povečan, ne vidimo nobene zaščite. Posebej mo­ram opozoriti obrtnike in kmete, k i so prepuščeni svoji (ne)uvidevnosti. Žaganje z motorno žago je nedvomno prvo dejanje, kjer bi delavec moral uporabiti ustrezne glušnike. Na jesen poslušamo neprestano cviljenje cirkulark, k i traja ure in ure. Tist im, k i so blizu al i celo delajo pri žagi, piska v uše­sih še več dni po žaganju, nekateri nekaj dni tudi slabše sliši­jo. Žagar sam je navadno nedovzeten za opozorila: pač že pre­slabo sliši, da bi ga nauk sploh lahko dosegel.

V večjih tovarnah se ukvarjajo z varstvom pri delu poseb­n i strokovnjaki, k i so dolžni skrbeti tudi za varstvo proti hru­pu. Vedo povedati, da je izredno težko prepričati ne le delav­ce, ampak tudi mojstre, da bi uporabljali zaščitna sredstva proti hrupu. Kaže, da še nismo dosegli, da bi se tega sploh za­vedali. Neobčutljivi za pretečo nevarnost so tudi načrtovalci in vodstva tovarn in delavnic, k i gradijo objekte v bližini sta­novanj oziroma ne zaščitijo hrupnih strojev in naprav. Kaj potlej more posameznik, k i ga povrh še označimo za preobčut­ljivega nevrotika, proti tako pomembni dejavnosti, k i poleg vsega daje krajanom celo sredstva za preživljanje?

Vata v ušesih kaj slabo zaščiti pred hrupom. Posebne pla­stične vložke, k i se na toploti oblikujejo in prilezejo sluhovo­du, je težko dobiti, ker so iz uvoza. Ker človek prevaja zvoke tudi prek kosti ob zunanjem ušesu, bo še najboljša zaščita s pomočjo posebnih naušnikov, podobnih slušalkam, k i se te­sno prilegajo glavi in uhelj dejansko pokrivajo v celoti. Mo­žna je tudi kombinacija ušesnega vložka ih navfpika, k i ga je možno kupit i v trgovini, kjer prodajajo zaščitna sredstva za varstvo pr i delu. Cena je v primerjavi s koristjo malenkostna. Več posluha za zaščitna sredstva — skupaj z nasveti — bi mo­rale imeti tudi kmetijske zadruge v svojih trgovinah, v kate­r ih kupujejo največ kmetje.

Nerazumljivo je, da prodajalci strojev, predvsem motornih žag, cirkulark, obdelovalnih strojev za kovino in les, hkrati ne ponudijo tudi zaščitnih sredstev. Tone Košir

rAFRODIZIAK — DA ALI HE

Pravijo, da ginseng poveča spolno slo in preprečuje sta­ranje. Strokovnjaki ugo­tavljajo, da n i znanstvenih dokazov za to trditev. Gin­seng ni afrodiziak, pravijo, je pa zanimivo razmišljati, za­kaj mu ljudje že tako dolgo pripisujejo lastnost spolnega dražila. Prave razlage ni mo­goče najti. Menda se je lju­dem zdelo, da je ginseng (kot tudi mandragora) podoben človeškemu trupu z nogama ali celo s penisom. Ta zuna­nji videz, naj bi bil vzrok, da so ginsengu začeli pripisova­ti zdravilno moč. Res pa je, da ima ginseng veliko vita­minov. Ponekod na vzhodu trdijo, da so iz ginsenga osa­mil i snovi, k i spodbudno vpli­vajo na srce in ožilje, vendar evropska medicina teh snovi ni mogla ugotoviti.

D A A L I N E

A l i krompir izvira iz A f r i ­ke?

Odgovor: Ne. Doma je iz Čila. Prvič so ga prinesli v Evropo Španci med 1580. in 1585. letom. Najprej je b i l okrasna rastlina. Gomolje so začeli uživati šele v 18. stole­tju.

RIMSKA ODMATA KOPEL Že leta 212 pr. n. št. so ime­

l i r imski aristokrati v razkoš­nem Karakalovem kopališču na izbiro petindvajset razli­čnih vrst kopeli. Ženske so najraje uporabljale najdraž­jo oljnato kopel v marmorna­ti kadi, napolnjeni s prijetno toplo vodo, dragocenimi olji in dišavami. Take kopeli so dandanes modne tudi v Ame­r ik i , verjetno zato, ker so se ženske prepričale, da pravo olje za kopeli, razpršeno v milijone drobnih oljnih ka­pljic v topli vodi, napravi su­ho kožo mehko in voljno. Naj vam zapišem recept za raz­košno in izbrano oljno kopel,

kakršne Rimljani niso po­znali:

1 kozarec žitnega olja (Rimljani so uporabljali se-zamovo ali olivno olje)

1 žlico kakega tekočega či­stilnega šampona

1/2 žličke rožnega olja ali kake druge prijetne dišave.

Vlij olje, šampon in dišavo v steklenico. Pred vsako upo­rabo dodobra pretresi. Šam­pon razprši olje v milijone drobnih kapljic, k i se pri-lepljajo na sedem milijonov kožnih luknjic (por). Dve žlič­k i te mašanice sta dovolj za kad tople vode. Kopel mehča suho kožo, vrh tega pa ne stane veliko.

r P R A V JE, D A V E M O - , Čebula se bo opražila lepo

zlato rumeno, če j i med pra-ženjem dvakrat a l i tr ikrat prilijete nekaj kapljic vode.

Slaščice bodo ostale dolgo sveže, če j ih hranite v zaprti porcelanasti posodi.

Za prežganje ni vedno nuj­na maščoba. Moka postane lepo svetlorjava, če jo previd­no prepražite v popolnoma suhi kozici.

Sveže madeže od sadja bo­ste najlažje očistili s surovim mlekom. Blago namakajte v njem eno uro, nato pa .ga operite še v blagi raztopini detergenta.

Pokvarjenih jajc ne odvrzi-te, so namreč odlično gnojilo. Premešajte j i h z vodo in za­lijte rože na vrtu.

CESTA Z A J E Z E R O M Zadnje čase nas vedno znova presenečajo vesti v časopi­

sih, v katerih poročajo o cesti za jezerom. Najdejo se ljudje, k i govore v prid Bohinjcem, veliko več pa je takih, k i so nas vse po vrsti ožigosali kot nespametne in nepreračunljive. Pa smo res tega kr iv i vsi mi?

Marsikdo se sprašuje, kdo je krivec. Morda smo krivca že našli ali pa so ga našli novinarji in vsi tisti, ki o tem vedo naj­več. Zanimivo pa se mi zdi, da po tolikem času nekateri še vedno izgubljajo besede. A l i je mogoče to tako hud prekršek, če se spelje cesta po tako rekoč pusti in za obdelovanje nepri­merni pokrajini? Veliko večji greh je uničevati polja na koncu Bohinjske Bele, kjer delajo priključek za asfaltno cesto. Že res, da priključek mora biti, toda razvaline se širijo nekam čudno daleč pod gozd. Končno pa pustimo probleme Bele njim, saj imamo Bohinjci svojih dovolj.

Za piko na i pa še tole. Če je cesta za jezerom v tako spoti­ko turistom in j im kvari lepote bohinjskega kota, kako neki se počutijo ob pogledu na številne »zastavice« ob Savi in na kupe smeti v gozdovih.

Cesta je del pokrajine, se staplja z njo, kaj pa prazne kon­zerve?

Barbara Hribar, 8. a r. OŠ J . Mencingerja Boh. Bistrica

S ČOLNOM — P O B R E G U

Borut ima počen čoln. Z njim sva se spuščala po hri­bu navzdol. Vozila sva se po travi. Marko naju je gledal, kako sva se zabavala.

Spustil sem se sam. Skočil sem čez hribček. Vrglo me je iz čolna. V zraku sem se obr­nil in priletel na vse štiri. Po­tem sva šla z Borutom sku­paj. Borut se je ustrašil in skočil dol, jaz pa sem se pe­ljal naprej. Nato se je Borut peljal še enkrat sam in se za­valil. Šel sem še jaz in sem se tudi zavalil.

Pospravila sva čoln in od­šla domov.

Robert Hudol in, 3. r. COŠ Selca

N A G R A D N A U G A N K A

V muzej sta preurejeni hiši F. S. Finžgarja v Doslovčah in Franceta Prešerna v Vrbi . Tak je pravilen odgovor na prejš­njo nagradno uganko. Poslal ga je tudi Roman Poljak, 64248 Lesce, Na vrtači 3, k i je bi l izžreban in bo prejel Aerove akva-relne barve.

Na fotografiji je slavna angleška glasbena skupina, k i se zadnje čase deli na dve. Več ne bomo izdali, saj jo gotovo do­bro poznate. Odgovorite, katera skupina je na s l ik i in kako se imenujeta skupini, v katerih ločeno igrajo in prepevajo njeni člani. Hočemo torej tr i imena.

Odgovore pošljite do 15. novembra na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj , Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžreban­ca čakajo Aerove barvice.

NABIRANJE KOSTANJA

V četrtek, po drugi šolski uri, smo šli nabirat kostanj v Žiganjo vas. Kostanj smo na­to oddali lovcem za hranje­nje gozdnih živali v zimskem času, ko si srne, jeleni in mufloni ne najdejo dovolj hrane.

Šli smo po cesti do Žiganje vasi, kjer smo pri sošolkini hiši pobrali po tleh ves divji kostanj. Potem smo šli v gozd. V gozdu je bilo polno' pravega kostanja in želoda. Kostanja smo morali nabrati veliko, če smo hoteli, da bi zmagali. Kostanj in želod smo odnesli v šolo, kjer ga je hišnik stehtal. Stehtal je tudi tisti kostanj, ki smo ga neka­teri prinesli nekaj dni pred tem. Vsi smo bili veseli, ker smo zmagali. Nabrali smo kar 226 kilogramov kostanja in želoda. Zaradi neposlušno­sti se je v gozdu izgubilo osem učencev, vendar se je na koncu vse srečno izteklo. V šoli smo imeli kosilo, po­tem pa smo šli domov.

A lenka Teran, 4. a r. OŠ Kokrškega odreda Križe

Darja Bidovec: Modne novosti letošnje jeseni in zime

K r i l a , obleke ^ Letos ženske rade poudarjamo svojo linijo, to pa lahko

sežemo z ozkimi kr i l i . Prav bi bilo, da bi j ih malo podaljšale morda na kakšni strani vstavile kos pliseja, lahko j ih z a P hjamo ob strani z gumbi, lahko so spredaj in zadaj mal kostno razprta, da bo hoja udobnejša.

T A M E S E C N A V R T U Proti koncu oktobra mora­

mo pred zimo zavarovati vrt­nice, k i smo j ih na novo na­sadili, pa tudi stare nasade. Nizke vrtnice je najbolje po­suti s kompostnico, ne s prst­jo z grede. Če jemljemo prst z grede, s tem lahko preveč odkrijemo korenine. Osuti moramo tako visoko, da je pod zemljo kak ih 15 cm žlahtnega dela vrtnice. De-belca stebelnih vrtnic tudi obsujemo, večinoma pa zado­stuje, če j ih zavarujemo z vrečevino ali smrečjem.

Kakor hitro prične odpada­ti listje, moramo trato vsaj vsak drugi dan pograbiti. To lahko delamo tudi s pahljača­stimi grabljami (metlo). Kdor pušča listje na trati, mora računati, da bodo zara­di gnitja posamezna mesta ogolela.

Konec oktobra trato še zadnjič pokosimo. Ob tem populimo in spodrežemo tudi morebiten plevel. Razen tega pa je treba pokošeno tfavo skrbno pograbiti. Tako ureje­na trata je tudi pozimi lepa.

Do konca oktobra in do konca mrazov lahko še zme­

raj tieiiino in presajamo krepkejše trajnice. Take traj­nice so predvsem zlata rozga, astre in rudbekije. Dobro pa je, če pokrijemo tla okrog presejanih rastlin s prepere-l im gnojem ali šoto.

Gomolje dalij izkopljemo, kakor hitro nadzemni deli zmrznejo. Paziti moramo, da gomoljev pri izkopavanju ne ranimo, sicer v shrambi gni-jejo. Zato gomoljev ne izko­pavamo s štiharico, temveč z vi lami za štihanje. Z gomo­ljev otresemo in odstranimo vso -prst. Nadzemne dele da­lij porežemo 10 od tal. Tako pripravljene gomolje damo v suh, zračen prostor, da se po­suše. Tam seveda ne sme zmrzovati.

V prezimovališče damo lahko le dobro suhe gomolje dalij. Prostor, v katerem dali-je prezimujejo, mora biti mr­zel, zmerno vlažen in v njem ne sme zmrzovati. V takem prostoru lahko damo dalije tudi na.kup. P r i tem pa mo­ramo paziti, da so gomoljni vratovi prosti. Če v prostoru za dalije občasno tudi zmrzu-je, moramo gomolje dobro pokriti s suho šoto, k i je mo­

ra biti okrog gomoljev naj' manj 20 cm. Na gom6ljih s

štrclji ne sme biti ostankov listja ali poganjkov.

Ko se proti koncu oktobra začenjajo močnejši mrazovi-moramo pobrati iz zemlje tu­di poznocvetoče gladiole. Nj-kakor pa ne smemo čakati, da bi tla zmrznila.

Po prvih mrazovih po b e£ e ' mo iz zemlje tudi koreni*^ kane, z njih ne otresefl^ zemlje. Nadzemne dele po f e ' žemo tako, da ostanejo okrog 10 cm dolgi štrclji. Vse ostan­ke listov poberemo. Prostor, v katerem prezimujemo ka ne, ne sme biti preveč hla den; najbolje prezimijo pn 1

do 12 stopinjah. V prez^J vališče damo korenike tak -kot smo j ih izkopali, in J l

nič ne sušimo. Z imskih krizantem, ki Pr*

zimujejo na prostem, ne del mo in ne presajamo jesen-temveč šele spomladi. , .

Ciklame, k i prezirnuj«^ na prostem, moramo dobro zavarovati zoper mraz. bolje j ih pokrijemo z boro

NaJ'

mi iglicami. V norma Mih f mah zadostuje že 5 cm dev

la plast iglic

SREČANJE Ko sem šla v trgovino, sem

ob cesti videla ostarelega mo­ža. Zdel se mi je osamljen in žalosten. Ko sem šla mimo njega, sem ga prijazno po­zdravila. Mož se je obrnil in nasmejal. Videla sem, da mu je kar odleglo. Odšla sem do­mov. Vesela sem bila in on gotovo tudi.

Svetlana Akalovič, 5. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič

Bojan Eljon, OŠ Simonu Jen­ka Kranj

ZBOR M L A D I H DOPISNIKOV Primož Knez iz dopisniškega krožka osnovne šole - , g,

Kavčiča v Škofji Lok i je b i l naš predstavnik na srečanjui P.fj nirjev dopisnikov. Iz Slovenskih Konjic nam je na r a Z ^ , . e to' poslal lepe pozdrave, ko se je vrni l domov, pa je napisa' le »poročilo«. k o V V

V četrtek sem odšel na 17. srečanje pionirjev dopisni Slovenske Konjice. Peljal sem se po Gorenjski in S t a J e r #

V Slovenskih Konjicah so nas pričakali pionirji do . f

šole in nas odpeljali v osnovno šolo Dušana Jereba. Tu J g£>

čakal moj gostitelj Vojko. Ta deček je mojih let. Televizij snemali Periskop in mi smo izkoristi l i priložnost in hit tervjuvali Josa. Zvečer me je Vojko peljal na svoj dom- i j l

V petek smo imeli zjutraj novinarsko delavnico. ?j smo časopis. S pomočjo Boža Kosa smo sestavili časop ^ vse, k i rastemo, Klicaj. Najbolj so mi bil i všeč mali ° 8 ^ s

r vS' koncu smo se pod rubriko Glavni uredniki podpisali K ^ mladi dopisniki. Obiskal sem tudi delovno organizacijo ^ nus, kjer izdelujejo usnjene izdelke. Zvečer pa so nam pesniki iz Stranic na literarnem večeru brali svojo P e S[j CeV.

V soboto smo obiskali spomenik in grobišče stotih f. g« k i so j ih Nemci spomladi 1945 obesili kot povračilo za UD'jjjjjj nemškega nacista Antona Dorfmeistra. Srečanje se je K

lo s podelitvijo nagrad nagrajenim šolskim glasilom. Poln lepih vtisov sem se vrni l domov.

U G A N K A Tale Jaka zajca čuka. Zajec zvit, v tfrmu skrit se smeji: hi, hi, hi. Komu?

Irena Mar in , OŠ Komenda-Moste

M L A D A U U B E Z t f

Mlada ljubezen na pesek se piše, veterček pihne, črke izbriše.

IMonika

Varčeval bom tako, 0 J W f y pazil na šolske P° t r . f/f' in da ne bom metal

Sašo Močnik, 0§v|jjl Davorin Jenko ^y\\

W

proč.

I Z N A S L E D N J I H B E S E D S E S T A V I N O V E :

S K A K A L E C P E S N I K RAČUNALNIK V E T E R I N A R S K L A D A T E L J Primerj I LUSTRATOR -stan, sir, ata, star, ris, tor­ta . . .

J E S E N N A J E Z E R * * ^ j?

Pogled skozi okno fljjft nja, da je prišla jesen 1 fc Jezersko. Letos je b l l f V r L zelo prijazna. Prinesl* je obilo sonca in lepe# m e n a

Čeprav je naša va-s vj.JjJ med gorami, je ^ei°s

nij dozorelo. Tudi zelenj a V? Jli tov in pridelke z nj|v Jgfc pravočasno p o s p r a v i ' 1 ^ da, da je jesen na Je z t ? * ^ iako kratka. 0 <• £'*

Klara Iiahajna1"'" JJ OŠ Jezersko J 1

-SREK. 29. O K T O B R A 1 9 8 5 RADIO, KRIŽANKA . 7 . STRAN ( M M m m g l G L A S

Pšenice

I r t r t ^ ? slovesnost ob dnevu mr t v ih bo v četrtek, W ' o b 1 6 - u r i v spominskem parku . V ku l -j e s e ^ ! ? Programu bodo sodelovali p iha ln i orkester j e n železarjev, pevsk i zbor društva upoko­je Čula^ p e v s k i Z D O r i n recitatorj i osnovne šole To-

H vf1^ k o m e n " i o r a c i j a ob dnevu mr tv ih bo v četr-%' o k t o D r a , ob 16. u r i na T r gu revolucije v K r a ­

jem oracije po kra jevnih skupnost ih:

n i c a , ob 16.30 pr i centra lnem spomeniku na

ob 16. u r i p r i spomeniku na

a» 30. oktobra

*° rvem Pokopališču;

J -hek-Dru lovka

Str m ^ k >° V 0 ' o b 1 7 - 3 0 P r i spomeniku pred šolo; ^jv^sče, ob 16. u r i v spominskem parku v Stra-

^orlij^° d n i S t - ° l p ' ° b 1 0 u r i P r i spomeniku pr i

^rtek -vem ml inu .

31. oktobra ^tnje, ob 10. u r i p r i spominskem obeležju bra-g j j Vi l f an v Zgornj ih B i tn jah ; 7

e l a , ob 17. u r i p r i centra lnem spomeniku na g o r n j i Be l i ;

ritof, ob 16. u r i p r i Domu Andre ja Kmeta ; poriče, ob 16.30 p r i centra lnem spomeniku v Go­ščah; Jezersko, ob 18.30 p r i spomeniku padl ih borcev £ a Jezerskem; J a n i n a , ob 14.15 pr i spomeniku na kran jskem ^opal išču; tZ^ddvor, ob 16.15 pr i osrednjem spomeniku v ^eddvoru;

Parku 6 ' ° b 1 0 ' U r i P r i s P ° m e n i k u P a d l i h v vaškem

domu°' ° b 1 7 " U r i p r i s P o m e n i k u p r i Žari™ 2™ 3 1* 1 '

Komemoracije

ob dnevu mrtvih

petek, 1. novembra — Bitnje, ob 10. u r i p r i spomeniku p r i m l i n u v

Spodnj ih B i tn jah ; — Cerkl je , ob 11. u r i p r i spomeniku v Cerk l jah ; — Duplje, ob 11. u r i p r i spomeniku pad l im pred OŠ

Tine i n Stane Teran v Dupl jah; — K o k r a , ob 8.30 p r i spomeniku borcev i n talcev; — Kok r i c a , ob 10. u r i p r i spomeniku na pokopališču

na K o k r i c i ; — Naklo, ob 10. u r i p r i spomeniku pr i vrtcu; — Podbrezje, ob 10. u r i p r i centralnem spomeniku

v Podbrezjah; — Šenčur, ob 11. u r i p r i centralnem spomeniku na

pokopališču v Šenčurju; — Tenetiše, ob 10. ur i p r i spominskem obeležju; — Trstenik, ob 10.30 p r i spominskem obeležju na

Trs ten iku ; — Velesovo, ob 9. u r i p r i spomeniku v Velesovem; — Žabnica, ob 9. ur i pr i spomeniku v Žabnici.

Radovl j ica

Centra lna slovesnost ob dnevu mrtv ih bo v petek, 1. novembra f ob 10. u r i p r i grobišču talcev v Drag i , ob 11. u r i p a v Begunjah na grajskem pokopališču. — Radovl j ica, v sredo, 30. oktobra, ob 16. u r i pred

spomenikom pr i G ra j skem dvoru — Gorel jek, v četrtek, 31. oktobra, ob 11. u r i pr i

spomeniku.

Škofja L o k a

Osrednja slovesnost ob dnevu mrtv ih bo v petek, 1. novembra, ob 9. ur i pred domom Zveze borcev v Škofji L o k i , ob 10. u r i istega dne pa pred ku l tu rn im domom Ivan Cankar Svet i duh-Virmaše.

Tržič

Osrednja slovesnost ob dnevu mrtv ih bo v petek, 1. novembra, ob 10. u r i p r i grobišču padl ih na cen­t ra lnem pokopališču v Tržiču. — Podljubelj , v četrtek, 31. oktobra, ob 17. u r i p r i

spominskem obeležju; — Bis t r i ca , v četrtek, 31. oktobra, ob 16. u r i p r i spo­

m inskem obeležju pr i Domu družbenih organi­zacij;

— Križe, v petek, 1. novembra, ob 8.30 pr i spomeni­ku;

— Leše, v petek, 1. novembra, ob 9. ur i p r i spomeni­ku pr i šoli;

— Brezje p r i Tržiču — v petek, 1. novembra, ob 10. ur i p r i spomeniku;

— Kovor, v petek, 1. novembra, ob 10. ur i p r i spo­men iku v Kovor ju;

— Lom, v petek, 1. novembra, ob 15. u r i na pokopa­lišču.

Jgvembra

8 O? p"'' P r ° 9 r a m -"ojte, p ,° n i rski tednik

K P o s E , Z a " 12.10-14.00

i N - R J 4 0 5 Kulturna

lV 905 Š o l ) s k a j 9 r a "

' 5 , 0 5 Ned*, P° Lm n i , e ' ^vari

"'3-00 N»«- I , s k a ™tineja -, a š l Poslušalci česti-y ""asi

fAV|\|

tajo in pozdravljajo 13.20 Za naše kmetovalce 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav Ijajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reporta ža - 16.20 Pogovor s poslušalci -17.50 Zabavna radijska igra -19.45 Glasbene razglednice 20.00-22.00 V nedeljo zvečer

PONEDELJEK, 4. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena mati­neja 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetij­ski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.30-15.25 Popol danski mozaik 16.00 Vrtiljak že­lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Or­kester Philharmonia in dirigent -22.50 Literarni nokturno 23.05 Zimzelene melodije

TOREK, 5. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbe nih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11 05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pe­smi in plesi 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.10-15.25 Popol­danski mozaik - 16.00 Vrtiljak že­lja in EP 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pe­smi in besedi - 21.05 Od premie­re do premiere - 23.05 Vodomet melodij 00.05-4.30 Nočni pro­gram

SREDA, 6. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 11.05 Ali pozna­

te. . . - 14.05 Razmišljamo, ugo­tavljamo - 14.25 15.25 Popoldan­ski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glas­ba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 20.00 Zborov­ska glasba po želji poslušalcev Albin Kranjc - 20.35 Minute z na­šimi interpreti ... -21.06 Giusep pe Verdi: Odlomki iz opere »Tra-viata« 22.30 Zimzelene melodi­je - 23.05 Jazz za vse

ČETRTEK, 7. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za vi­šjo stopnjo 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 14.05 Enaj sta šola - 15.10-15.25 Popoldan ski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glas­ba - 20.00 Četrtkov večer doma­čih pesmi in napevov - 21.05 Li terarni večer - 22.50 Literarni nokturno 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev

IK S V E T U J E ATV E ODŠKODNINSKE

NAGRADNA K R I Ž A N K A

•

ZA ANALIZO

SMEŠEN PORTRET

POLETNO OBUVALO (E0N.)

DALMATIN-' SKI ŠAUIVEC

TROPSKA PAPIGA

ŽIVALSKA KRMA

ANTE K0VAČIĆ

CRTANA ZAČETKU NOTNEGA ĆRT0VJA

ŠPICA PRI KOLESU

NAJVIŠJA GORA

TURCUE

DIVJE ŽIVAU

SESTAVIL R NOČ

BIVŠI UGANDSKI DIKTATOR

(IDI)

ZAGREBŠKI IGRALEC BAŠIČ

OBMOČJE. POVRŠINA

NADAV. NAPLAČIL0

MOČVIRSKA MRZLICA

ŽUPAN POD FRANCOZI

VUN0LEJ VREZANA SUKA

| VZDEVEK EISENH0WEPJAl

ŽEN OSEBA IZ VERDIJE­VE OPERE •PLES V MASKAH-

(TAL.S0-PRANISTKA TEBALDI

OSEBNI ZAIMEK

NAJMANJ ŠA UJEDA

NORVEŠKI SL0VNIČAR

IWARJ„_ IT PISATELJ IC0RRAD0I

ENAKA S0-GLASNIKA

HUDIČ ZL0DEJ

DEL BLEDA Z REGATNIM CENTROM

RIM. DUHO­VI UMRLIH DRŽAVA NA ARABSKEM POLOTOKU

FRANC TERORIST 0RGANIZ. V ALŽIRU

GL MESTO JEMENA

TUJE M0S" IME

IGRALKA ULLMAN

DALMAT. VIŠNJA

ŠTUKEU LEON

PRAŠIČEK

MESTO V 0KLAH0MI (NAFTA)

TONE KRALJ

JEZIK BANTUJCEV

ARTHUR RANK

ščrro-N0SEC

VZHOD. JUTR0V0

PREBIVAL­CI ITALUE

OREL IZ GERMAN MITOL0G.

ZNAN SLOV -ČAROV-

Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. novembra do 9. ure na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako N A G R A D N A PRAZNIČNA KRIŽANKA. 1. na­grada 1.000 din, 2. nagrada 600 din, 3. nagrada 400 din, pet nagrad po 200 din.

Pis r*»nja iži"la P r e r l ^ m n a v a J a t e le, da vam P ^^očena 5 ^! 1 1 P a stanovanjski

v g mn a škoda" K e r "niste ve-

L^Ogli 2 ? J e škodo povzročil, n i -n0 OH1 9- Vas , a t i n J e n e Povrnitve. i C g 0 C Z

7a s t a r a l n i rok

n s k o t t a r a I n i r o k z a o d -1^ kOt r ! ' r i a t e V Z n a Š a 3 l e t a - ° d "

z a r o v a n e c zvedeli za « Drbv f g a ' k i j 0 j e n a P r a v i l -

Ja P e t i h l l / ? . e r u z a s t a r a ta terja­nj t e « h , odkar je škoda na-

^ 'ka • J " jv i smrt i ste dedovali hiso Stanu Z aPuščinski obravnavi

11 Približno vrednost teh K e r davek na dedišči-

° d m e r j en , vas zanima, a l i •^v j e

0 , š č e n i plačila tega davka, z a P u s č i n s k a obravna-

• J ^ e Je sklep o dedovanju i W ° n a ^ ° m o t e n P r e d vel iavnos

P I S M A BRALCEV

MUHA V KAVI V Zgornjih Bitnjah imajo Živi­

la Kranj bife. Tam sem se ustavil 9. oktobra, da bi popil kavo. Na­takarica mi je takoj postregla. Ko sem kavo pomešal, sem v njej od­kril dobro rejeno muho. Poklical sem natakarico in ji pokazal, kaj je v kavi, pa se je opravičevala, da za to nič ne more, da gre vsa kava skozi filter. Navsezadnje sem bil kriv jaz, češ da mi je mu­ha padla v kavo, medtem ko jo je natakarica nesla na mizo. Kave z muho seveda nisem popil, naro­čil sem drugo, nato pa odštel 70

*L ^ k o n f P r eJ

m e m b a h i n dopoi-fe?1 » W " 0 davk ih občanov, to

^ ^ J t9 8 S n e b o s t e m o « l i

L c 6r n davka na dedi-^ n r f U d a v k a na dediščino l ^ a l i . ' N a f t n e g a dednega reda ne

Telefon v KS Brezje Brezje — Pred dvema letoma

so se v krajevni skupnost i Brezje skupaj s kra jani sosednje krajev­ne skupnost i Mošnje odločili, da zgradijo telefonsko omrežje. V krajevni skupnost i Brezje se je za telefon odločilo 95 krajanov, v Mošnjah pa 75. V letu in pol so s skupno akcijo položili 11 kilome­trov kabla. Akc i j a je uspela, saj imajo danes že vsi telefone.

P. V.

dinarjev, kolikor stane ena kava. Tedaj pa je zavrelo. Natakarica se je razburila, češ kdo bo pa pla­čal prvo kavo. Odvrnil sem, da je nisem spil. Natakarica pa se je razburila, da je tudi ona ne bo plačala, da mora iz kilograma dobiti določeno število skodelic kave, da bo na izgubi . . . Nisem se več dolgo pregovarjal, temveč sem odštel še 70 dinarjev. Zahte­val sem tudi pritožno knjigo, vendar je nisem dobil, ker je v tem bifeju nimajo inje tudi niko­li niso imeli.

T. A.

v slovenski Soli Zelo sem bila presenečena, ko

sem videla svoje ime v 40. števil­ki Gorenjskega glasa. Lani sem

. bila v poletni šoli slovenskega je­zika v Kranju. V Kranju imam sorodnike in sem živela pri njih. Zelo mi je bilo všeč. Videla sem vso Slovenijo. V Sloveniji sem bi­la četrtič. Zdaj sem stara 17 let in hodim zadnje leto v gimnazijo. V Windsorju ni dosti Slovencev. Zdaj smo začeli s slovensko šolo, kamor bosta začela hoditi moj brat in sestra. Upam, da bom dru­go leto spet prišla v Slovenijo.

Lep pozdrav! Irena Makse Windsor, Ontario Kanada

Različno iskanje lukenj Kranj — »Menim, da ne morem biti odgovoren za očitani finan­

čni prekršek, ker tržnih predpisov ne poznam, nihče pa me ni opozoril, ali je takšen nakup zakonit ali ne. Smatram, da sem kot predsednik sindikata deloval pravilno, ker sem v razmerah, ko se standard delav­cev neprestano slabša, sprejel ponujen nakup pod ugodnimi pogoji z namenom in željo, da s tem tudi delavcem z nižjimi osebnimi dohodki omogočimo nakup, ki ga sicer ne bi mogli uresničiti. Smatram, da je med drugimi nalogami sindikata tudi ta naloga pomembna.« Pod to utemljitev se je podpisal predsednik IO osnovne organizacije sindi­kata.

Utemeljitev ni bila napisana, ker bi sindikat delavcem omogočil nakup ozimnice; tudi tokrat je šlo za popolnoma drugo blago, kršena pa je bila uredba o splošnih pogojih za potrošniške kredite. To je le eden od primerov, ki jih imajo v zadnjem obdobju evidentirane na Tržnem inšpektoratu Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Vsem takšnim primerom mora po določilih slediti ovadba za gospodarski prestopek.

V Gorenjskem glasu smo konec julija in v začetku avgusta precej obširno pisali o takšnih pojavih na Gorenjskem, jih razložili in razga­lili njihovo ozadje. Proizvajalec in tudi trgovina zaradi vse manjše kupne moči potrošnikov nista bila pripravljena znižati cene (v pri­merjavi s svetovno ceno) predragega izdelka. Z iskanjem lukenj sta skušala dobiti predpise o. potrošniških posojilih oziroma dovoljeni prodaji.

Zadnji primeri, ki niso stari več kot mesec dni, ponovno potrjuje­jo, kako resničen je pregovor, da je navada železna srajca in da je to železno srajco tako težko sleči kot spremeniti navado. Še vedno so na­mreč želje močnejše od možnosti, marsikje pa tudi že potrebe po ti­stem, kar je nujno za normalno življenje. Narobe pa je tudi to, da ne­kateri takšno stanje skušajo posploševati in ga prikrojujejo sebi v prid. Luknjo pa so iskali tako, da so se skušali skriti za predsednike sindikatov.

Nedvomno je težko predsedniku sindikata, ki vidi, s kako težkimi materialnimi in zato socialnimi težavami se vsak dan bolj spopadajo delavci v njegovi delovni organizaciji. Vendar pa je lajšanje razmer s kršenjem predpisov huda stvar, ki nas v nobenem primeru ne bo izvle­kla iz težav, v katerih smo. Še hujša pa je stvar, če proizvajalci izklju­čno na tak način skušajo reševati sebe (in, recimo, še trgovino).

Pot, ki jo zadnje čase ubirajo proizvajalci, samo potrjuje tisto o navadi in železni srajci. Svoje izdelke namesto po proizvodni pošiljajo trgovini po maloprodajni ceni. S tem pa so na svojo stran dobili tudi trgovino. V maloprodajni ceni, ki jo določi že proizvajalec, se namreč največkrat skriva večji zaslužek oziroma delež, ki ga ima trgovina za stroške v prometu (rabat), kot je predpisan z odlokom. Normalno naj bi namreč trgovina, denimo, zaslužila 15 odstotkov od proizvodne ce­ne izdelka, proizvajalec pa ji z določitvijo maloprodajne cene prizna tudi 30 odstotkov in več rabata. Tako preprost izračun pokaže, da tr­govina po tej poti.denimo za trenirko.zasluži 41.700 starih dinarjev več, kot bi lahko, če bi bila maloprodajna cena za takšno trenirko izo­blikovana po določilih odloka. In zakaj tudi trgovina od proizvajalca ne zahteva proizvodne cene? Zato, ker ni zainteresirana, da bi za ce­nejši izdelek ob sedanjem predpisanem rabatu manj zaslužila.

V takšni vzročni verigi je največkrat najlažje iskanje lukenj skozi železno srajco. Velikokrat se celo izplača, ker kazni niso tako hude. Zato ob vsem tem ni treba biti pretirano pameten glede nasveta: ve se, kam bi morala biti usmerjena akcija, tudi sindikalna. a. Žalar

( ^ S ^ K ^ I E n G L A S 8. STRAN Z A N I M I V O S T I — R E P O R T A Ž E TOREK, 29. OKTOBRA

Kra j e vna skupnost B l e j ska Dobrava

V o d a r e d k o priteče i z p i p Krajani Blejske Dobrave imajo že nekaj mesecev probleme zaradi pomanjkanja pitne vode — Obvoznica mimo Jesenic bi »razpolovila« plodno dobravsko polje — Gasilci načrtujejo gradnjo orodišča

B L E J S K A D O B R A V A - V treh nasel j ih krajevne skupnost i B l e j ­ska Dobrava — na Kočni, L ipcah i n Dobrav i — že nekaj mesecev pr imanjkuje vode, k e r zarad i po­manjkanja denarja jeseniški Vodo­vod še ne more napeljati vodovod­n i h cevi i z novega vodovodnega zajetja v Završnici. K r a j a n i B l e j ­ske Dobrave pa se srečujejo tud i z d r u g i m i prob lemi , k i j i h rešujejo v dokaj de lavni i n ak t i vn i kra jevni samouprav i , kra jevn ih društvih i n organizaci jah.

B le j ska Dobrava i m a 1470 preb i ­valcev, večinoma so delavci , ostalo je le enajst zaščitenih kmet i j . Do -bravsk i kmetje dobro gospodarijo, saj so ka r na tretjem mestu v obči­n i p r i oddajanju tržnih viškov — mleka . L a n i so p r i dn i kmetje s po­močjo občine i n kmet i j sk ih s k l a ­dov ured i l i pašnik na Pol janah, kjer se pase živina tedaj, ko p r i h a ­ja a l i odhaja na p lan ine . M e d k m e ­t i pa je precej razprav o tem, kako bo i n če bo poteka la obvoznica m i ­mo Jesenic, saj b i »vzela« ve l iko dobravskega pol ja — v širini sto metrov i n najmanj 2.800 kvadra ­tn ih metrov. Skupa j s pospeševal­no službo se že pogovarjajo o n a ­domestn ih kmet i j sk ih površinah.

»V m inu l i h pet ih le t ih n a m je uspelo položiti asfalt na Kočni, ure­d i l i smo visokonapetostno omrežje, s pomočjo krajanov in krajevne skupnost i smo k u p i l i zabojnike za smet i in postavi l i avtobusna posta­jališča,« prav i ta predsednik sveta F r a n c Srpčič i n predsednik skup­ščine Zdenko Tra tn ik .

»Blejska Dobrava i m a pr imarno kanal izac i jsko omrežje in vse hiše imajo možnost za pr ik lop na kana­lizacijo. L ipce in Dobrava imata 40 telefonskih priključkov, kar je bilo največ, kar smo lahko dobi l i iz av­

tomatske telefonske centrale na Jesenicah. P r ed l ansk im smo dobi l i trgovino i n pošto, Kov ina r i n ko­muna lna skupnost pa se trudita, da bi dokončno ured i l i stavbo ob poko­pališču. M o r a m reči, da so cestišča dobro urejena tudi po zaslugi in ob razumevanju samoupravne komu­nalne skupnost i i n krajanov, k i so pr ispeval i denar.«

Zaradi vode ni novogradnje

V pr ihodnjem srednjeročnem p lanu čaka krajevno skupnost B l e j ska Dobrava še precej nalog i n problemov. M e d p r v im i težavami je oskrba krajev s pitno vodo, saj je v sušnem obdobju treba vodo do-važati s c is ternami . Ed ino posa­mezn ik i , k i so b l i zu vaških zajet­j ih , imajo vode za prvo silo, vsem osta l im redko priteče iz pip. Samo tedaj, ko jo črpalka na L ipcah na­črpa, nato pa so spet brez nje. I skra na B l e j sk i Dobrav i je ve l ik potrošnik, kar se kra janom ne­dvomno še bolj pozna.

Letos so obravnava l i nov zaz i ­da ln i načrt, po katerem naj b i zgrad i l i več stanovanjsk ih blokov i n rušili nekatere stanovanjske h i ­še. K ra j an i so se odločno u p r l i , t u ­di zato, ker v kra ju n i vode.

Težave imajo s sk romn im i pro­stori , saj je vse v klet i , i n upajo, da bodo skupaj z gasi lc i prišli do no­v i h prostorov v orodišču, k i ga ga­si lc i načrtujejo. K l j u b vsemu pa je akt ivnost ve l ika , saj so letos pro­s lav i l i 10-letnico plodnega sodelo­vanja s pobrateno krajevno skup­nostjo Ravne-Bate nad Novo Gor i ­co, njihov taborniški Špikov odred je med najaktivnejšimi v občini, gasi lc i dosegajo pomembne uspehe na tekmovanj ih.

ALOJZ ZORMAN MILAN ČOP MIHA SVETINA

ZDENKO TRATNIK, predsednik skupščine krajevne skupnosti Blejska Dobrava

M e d vsemi prob lemi pa se k r a ­jevna skupnost t rud i , da b i se ven­darle sporazumela s tozdom za že­lezniški promet Nova Gor i ca , saj so v železniški postaji V in tgar na Dobrav i v čakalnici i n v prometni p i sa rn i nase l i l i svoje železniške delavce. Zdaj mora potnik stati ka r na peronu, vozovnico pa s i za Novo Gor ico a l i za Jesenice lahko k u p i le n a v l a k u .

K a j p r a v i j o

k r a j a n i

o p o m a n j k a n j u

v o d e ?

• Alo jz Z o r m a n : »Zadnje t r i mesece vode zelo pr imanjkuje, ker je I skra na Dobrav i vel ik porabnik. Z a nas jo je bilo vedno dovolj. Ne smemo zal ivat i vrtov ne prat i avto­mobilov. Razuml j ivo je, da je zara­di pomanjkanja vode ogrožena po­žarna varnost, ob morebi tnih poža­r ih nam lahko priskoči na pomoč le pokl icna gas i lska enota jeseniške Železarne.«

• M i l a n Čop: »Dosedanja kol i ­čina b i za naselje vsekakor zado­stovala, če ne b i bilo letošnjega sušnega obdobja in če ne b i b i l a I skra ve l ik porabnik. Nekater i kra ­j an i jo uporabljajo iz vaških zaje­ti j , vendar pa se pomanjkanje vode čuti že vsaj štiri leta. Vsekakor bo potrebno čimprej poskrbet i za za­dostne vire pitne vode.«

• M i h a Svet ina: »Vode n i vča­sih tudi po ves dan, m is l im pa, da bi jo bilo dovolj, ko b i po iska l i do­datne v i re in izvire. Res je, da je Iskra porabnik, vendar zato ne b i smel i b i t i kra jan i brez vode. Če b i na Dobrav i gradi l i nove bloke in h i ­še, bi ob tem pomanjkanju nastale še večje težave.« D Sedej

Najprej čisto, potem zdravo okolje

P r e d v s e m m l a d i z a z g l e d V sobotnem množičnem čiščenju v kranjski občini v okviru le­tošnje obrambno-zaščitne akcije Nič nas ne sme presenetiti so marsikje marsikaj počistili. Okrog 350 kubičnih metrov odpad­kov ni malo. Lahko pa bi jih bilo še več, če ne bi v akciji sodelo­vali v glavnem le šolarji.

K r a n j — Odbor za izvedbo letoš­nje obrambno-zaščitne akcije. Nič nas ne sme presenetit i je na letošnjo temo Varstvo okol ja i/, delovnih or­ganizacij in kra jevn ih skupnost i do­ni precej programov. Prenekater i iačrti bodo lahko uresničeni v pr i -lodnjem obdobju. V okv i ru progra-nov Vars tva okol ja pa je v soboto po 'sej občini potekala množična očiš-jeva lna akci ja .

»Medim, da je današnja akci ja uspela,« nam je ob koncu sončnega

dopoldneva povedal M i l a n Kos , vo­dja delovne enote Odvoz smeti v toz-du K o m u n a l a v K O G P K r a n j . »Po­sebno šole so se dobro pr iprav i l e i n mlad i so b i l i tokrat za zgled. Najprej so počistili oko l ico pa tudi okrog d rug ih objektov v kra jevn ih skupno­stih.«

Tam, kjer so se tudi kra jani lot i l i čiščenja, uspeh vsekakor n i izostal. Žal pa kl jub lepi soboti takšnih kra­j evn ih skupnost i , kot kaže, ni bilo vel iko.

»Zares dobro so se pr iprav i l i i n oprav i l i delo v kra jevn ih skupnost ih O r ehek -Dru l o vka i n v Besn ic i . Od šolarjev pa velja še posebej pohval i t i učence osnovne šole Helene P u h a r -jeve, šole Bratstvo i n enotnost na P l a n i n i in tudi šolarje osnovne šole Franceta Prešerna na Z latem polju.«

Že bežna anketa in priložnostno prisluškovanje t i s t im, k i so si v sobo­to lahko mimogrede ogledali razsta­vo o poblemih in dosežkih na ekolo­ških stojnicah na Ti tovem trgu, ka­žeta, da nismo kaj dosti vedeli o so­botni akci j i . Škoda, da v nekater ih kra jevnih skupnost ih obveščanja skoraj n i bilo, čeprav so b i l i odgovor­ni v n j ih pravočasno obveščeni.

»Precej prijav za odvoz odpadkov smo dobi l i po objavi v Gorenjskem glasu. Na podlagi teh smo tudi re­zerv i ra l i osem kamionov . Žal pa so tudi še danes dopoldne pr ihaja la ob­vesti la o akc i jah in odvozu odpad­kov. To pa n a m je ob današnji, s icer prosti soboti v ko l ek t i vu povzročilo nekaj organizac i jsk ih težav. Pone­kod so nas tudi potegni l i , na pr imer

Ekološke stojnice z likovnim, pisnim in slikovnim gradivom šolarjev na Ti-ovem trgu so bile prav gotovo posrečena in primerna propagandna akcija.

Milan Kos, vodja delovne enote Od­voz smeti: »Okrog 350 m' odpadkov se bo nabralo. Lahko bi jih bilo več.«

A l i starši z n a m o vzga ja t i o t r o k e ? Kar tretjina sklenjenih zakonov v kranjski občini se r a z D | J e

n v e . sledice tega pa včasih trajno nosijo otroci, ki jim nihče ni P dal in pokazal, da je lahko družinsko življenje tudi srečno — ^ prinaša na kupe stisk mladih in odraslih, družina jih ne znai sevati, imamo pa institucije, kjer bi jih lahko — O teh vp*88*^ so govorili na nedavnem posvetu v Kranju šolski in zdrajvst delavci, delavci v skrbstvu in varstvu otrok, predstavniki d e

nih organizacij in drugi. K r a n j — V začetku tega leta je

Center za socialno delo K r a n j osup­n i l nad podatki o številu razvezanih zakonov v k ran j sk i občini. To, da se v K r a n j u razveže kar tret j ina vseh sklenjenih zakonov, je skupaj z ne­ka te r im i d rug imi pokazatel j i , kot so na pr imer mlad insko prestopništvo, a lkohol i zem i n drugo, kaj k lav rna s l i ka kvalitete družinskega življe­nja. Otroc i iz takšnih družin pa zra­stejo v l judi , k i niso ime l i prav ih vzorcev obnašanja, k i v družini niso opazi l i , da b i se starši pogovarjali kaj drugega kot le najnujnejše, kjer ni bi lo časa n i t i za poslušanje drob­n ih in tudi v e l i k ih težav odraščanja, kjer so ekonomske sk rb i vedno odri­vale v kot čustvene potrebe otrok in tudi zakoncev samih . Takšna spo­znanja o družini niso od včeraj; v K r a n j u so že pred leti spoznali , da je treba družini pa tudi mlad imi v naj­različnejših težavah nudit i stro­kovno pomoč. Tako je, na pr imer, uspešna posvetovalnica za mlade, vendar pa se ukvar ja v glavnem s problemi spolnosti pr i mladih. Te pa vznemir ja še vse kaj drugega, st iske mlad ih so včasih hude, česar pa, na žalost, ne opazi ne družina ne šola ne zdravnik.

K je reševati takšne probleme mla­d ih in tudi odrasl ih, je b i l namen po­svetovanja, k i ga je prejšnji teden sk l i ca la skupnost socialnega varstva K r a n j . B i bilo potrebno ustanovit i zakonsko posvetovalnico, razširiti sedanjo posvetovalnico za mlade z dodatnimi strokovnjaki , kot je psi­holog?

Razprav l ja lc i so dvomi l i , da bi b i la nova inst i tuci ja prav i odgovor na vsa ta vprašanja. Še posebej zato, ker se je izkazalo, da bi lahko že vse dosedanje institucije, k i se ukvarja­jo z otroki , odras l imi in družino sploh, lahko naredi le nekaj več. Če začnemo že pr i šoli, kjer so tako ime­novani vzgojni smotr i , k i zajemajo medčloveške odnose, vrednote, last­nosti , pomembne za življenje, druži­no i n podobno že vključeni v vzgojno izobraževalni program v osnovnih in srednj ih šolah. Drugo je seveda, ka ­ko te smotre posredujejo učencem in tudi to, al i je šolski kader tudi za ta namen dovolj usposobljen. V večjih šolah imajo svetovalne službe, k i b i morale najti stalno obl iko ne le sku-

U g o t o v i t v e

p o s v e t o v a n j a

Dr. Valičeva: »Starši P r i P e l S otroke v ambulanto zaradi D a n a

b ) e . zdravstvenih težav, za resne pr° * me pa zmanjka časa. Za stresne tuacije petnajstletnikov ne ve n če, nikogar nimajo, da bi mu P ,fl. dali, kako so žalostni, o hudih v q

vah, k i se skrivajo za glavobolo"1^ želodčnih težavah, zbadanju P r l

cu.«

R. Pavl in: Družini je treba pojg' gati, da bo znala vzgajati otro Vrtci , šole, taborniki so le dodate* družinski vzgoji, Le skladna, vT?L na, srečna družina lahko izpolnJ tudi vzgojne naloge.«

D. Erzar: » Družina se je P o Z ^ J pogovarjati. Med zakonci, ki r ^ mislijo na razvezo in so P r l s * v i spravni poskus, je kar 40 o d s t ° r e i o ! takih, k i se ne znajo ali ne m°

,ade-pogovarjati.«

B. Konjar: »V Kranju si Vvil

varno širiti šolske svetovalne s j be. Na roditeljskem sestanku sta ne bodo razlagali družinskih te temveč v pogovoru s pedagog0,1^ šolskim psihologom na štiri oči-

M . Černe: »V družini morajo ijjjjj. di iskati vzorce obnašanja in . e

sov med ljudmi. Žal danes dru z

dovolj : u t u d i N e ­zakonske zv

te naloge ne izpolnjujejo 'au?v'Jj0O to imamo na sodišču tudi predlogov za razvezo

; dr11' M . Perkovič: »V neprimerni ^

zini otroci dobivajo zmaličene P stave o vlogi družine in o ?dJLejo med zakoncema. Otroci verjan r

kar delamo odrasli, ne, kar g° mo.«

p inske, temveč tudi i n d i v i d u a ^ ^ moči učencem in tudi n j i h o v ^ gj šem. Pr i s luhni t i s t i sk i mla d e^ u| :

veka tudi v zdravstveni am*!<jjv ne bi smelo bit i problem Z & T ^ sovne stiske; posebna P° z- h p' vzgojiteljev v dijaških domovi bi veljala prav mlad im, k i se P' to znajdejo proč od doma v ul okol ju, na katerega se moraJ pr ivadi t i .

Če mladina, k i se šola, še » . najde pot do strokovne P0**1^] dar je to potrebno, pa je m l a d ^ je že zaposlena, v dokaj s 1 3 ^ ^ ložaju. Težko bi rek i i , da PT&\0A d i niso brez problemov, ne ^\eM s k i h ne drugih, saj imajo neka ^ tudi družine. Za l dosedanji P^j niso bi l i uspešni; s predavanj 1 J program široko zastavljenega ^ vanja Humanizac i j a odnoso j; spoloma, k i j i h pripravljajo s°^t C\ Cpntrn 7n snf ia lnn Hplo ,.f',

>zac bi prodrl i v delovne organi^'!«] krajevne skupnost i . Prav te se, k i se pojavljajo v priz^d^ • ^ da bi mlad im nudi l i vsaj n^ a rt>' nja o medsebojnih odnosih** 8.^!

v d r U i s icer moral i naučiti že v o 1 ""^ bodo morale bit i spodbuda delo institucij za mladino in °, jI

Krajani so se, kot na primer v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, lotili obrezovanja drevja

na G o l n i k u , kjer ob dogovorjeni u r i n i b i lo ne l judi ne odpadkov. Po pr­v ih podatk ih pa so b i l i dobro organ i ­z i ran i na Jezerskem, v K o k r i , Olšev-k u , na Be l i in še v nekater ih krajev­n ih skupnostih,« je ocenil M i l a n Kos .

Po podatkih, k i smo j i h dobil i , so v prenekater ih kra jevnih skupnost ih (kot na pr imer na cerk l janskem ob­močju in v Bitnjah) tudi sami orga­n iz i ra l i odvoz. Zato bi bi la ocena vse­eno lahko: marsikje so marsikaj po­čistili. Prav gotovo 350 kubičnih me­trov odpadkov, ko l ikor so j i h prepe­l jal i samo kamion i Komunale , n i malo. Lahko pa b i j i h bilo še več, če ponekod v akci j i ne bi sodelovali pretežno le šolarji. S icer pa to ne­dvomno ni b i la zadnja tovrstnu akci-

A. Žalar

Delegat i sprašuj^0

R o d i n e b o d o š e

b r e z v o d e d

J E S E N I C E - D e l e g a c i j a ' ^ J pr i Žirovnici je opozoril* 1 ^ manjkanje vode, delovna jjfrj cija Vodovod pa je na » e J vprašanje odgovori la. e rj

Zaradi sušnega obdobja J vode v zajetju za Rodine 1* 'fl/l na sekundo, kar je za t a jjltfj ob m in ima ln ih izgubah že kritično. Povezavo »iafe!L lja Rod in z nov im naselj 4"' naprav i l i letos, če bodo vremenske razmere in Če denarja. Kra jevna s k u p n o ^ , ca je da la soglasje /. a P r ° J ^ r voda Završnica —Smokuč, v i ¥i po tem projektu v prvi »{* ff, predvidena povezava nas*' na vodovod Završnica.

Karavanški predor

»Zgodovinska napaka , če predora ne bo « ^ani Stana iz Ljubljane strokovno in razgledano sledi gradnji Prometa v svetu in pri nas — Italijani bi nas radi prehiteli —

odlašanjem trpi naš mednarodni in politični ugled

Ljubljana — O nujni gradnj i P„rec*0ra Ka ravanke ne razmišljajo ! e »pristojni« organi in organizaci­je, temveč se pot ihem al i na glas * a nj intenzivno zavzemajo tudi l ju­dje. Med n j imi je morda najbolj 2avzet, strokovno podkovan i n raz­j edan H a n i S tana iz Ljubljane, k i se z vsem srcem, voljo i n močjo »bori« z a n u j n o i n čimprejšnjo zadnjo te pomembne prometne Povezave Slovenije in Jugoslavi je s svetom.

»Trdno sem prepričan,« prav i \*ani Stana, ko nam razgr inja vse dostopne dokumente o predoru, * ° a bomo naprav i l i zgodovinsko jjapako, če predora ne bo. Ne za ra ­di moje filozofije, temveč po moj i ?dravi kmečki pamet i b i ga mora l i

zdavnaj imet i . K a k o ve l i ka i n »oleča bo finančna dev izna injek-C l Ja , če predora ne bo, s i sp loh ne Moremo predstavljati.«

Povezava s konvertibilnim deviznim svetom

Hani Stana povsem upravičeno ^gotavlja, da je naša- dominantna tužbena obveznost, da v naše Planske dokumente vnesemo nuj-n ° izgradnjo vsega prometa. P r i iz­gradnji ima prednost cesta Brat­stva i n enotnosti od Ka ravank do ^evgelije, kar pomeni priključek v se Jugoslavije, B a l k a n a in Or ien-** na evropske prometne tokove in direktno povezavo s konvert ibi l ­nim deviznim svetom. To nam bi ^oralo bit i »sveto« prav v seda-nJern c a s u pomanjkanja in vrača­l a deviz (zaradi zgrešenih kapita l -n i h naložb). Še posebej opozarja j * a to, da je predor življenjskega Pomena tudi za nadaljevanje ce-. .trie povezave z razvojem koprske uke i n s tem celotnega Slovenske-

s a Primorja z Istro i n Reko ter ce-M 1 t ržaškim zal ivom.

"Mot i me, da so priprave za sradnjo predora prepočasne,« pra-s 1 V}?' »»zgubljamo čas, stroški

0 večji, cesta pa pomeni tud i n a -Predek, ku l turo i n idejo, omogoča

arn razvoj i n vključitev v medna-r °dn 0 delitev dela. Koroški S lo -^erici prek državne meje se bodo ^°cutili ve l iko manj osamljeni , če J Hm bomo približali tudi š to ce-

l n ° povezavo.

Pijani bi nas radi prehiteli p o m e n a predora se bolj kot mi , S v bolj »navijali« za gradnjo d.°Jih cest, zavedajo sosedje, k i tu-p *°t konkurenca karavanškemu

edoru hiti jo z gradnjo najsodob-Jsih avtocest, čeprav v še težjih

ok^i n a i ta l i janski strani zgrajena |S o « 1 0 ? k i l ome t r o v dolga - od te-duw ki lometrov predorov i n v ia-Tr t V ~ magistra lna avtocesta od

s t a p r o ^ Trbiža do avstri jske gPJe. Od tod pelje dalje prek Bel ja-

n a Tursko avtocesto do Bavar­

ske. Izgradnje Plockentunela — Montecroce Carnico a l i pravkar načrtovane gradnje cestnega^ pre­dora pr i Kotschach-Mauthnu pod K a r n s k i m i a lpami sploh ne ome­njam, ker je očitno, da bi nas Itali­j an i radi prehite l i .

Znan i so vs i dogovori in naše odlašanje in tako bi moral i začeti z gradnjo ju l i j a letos, na avstr i jsk i strani pa prihodnje leto. Toda z de­l i na naši s t rani nismo začeli, če­prav je b i la o tem obveščena vsa evropska javnost. Mednarodn i do­govor je postal javen in obvezen in kdo ima pooblastilo, da ga ruši?

K d o si sploh upa prevzeti odgo­vornost pred slovensko in jugo­slovansko javnostjo za posledice izoliranosti? Zakaj zamujamo že zamujeno?

Vsak izgovor je neresen Naši sosedje v Avst r i j i in Itali j i

prometne zveze grade z vsemi sredstvi in so več al i manj — pred­vsem zaradi svojih kor is t i — za ce­stno povezavo z našo državo. Žal pa se je prav zaradi odlašanja s predorom pojavi la v Avst r i j i nam nenaklonjena smer, k i kot politični skrajnež svari pred gradnjo predo­ra, češ da bo škodoval avstri jske­mu tur i zmu. •

M i moramo z gradnjo pohiteti ter se v okv i ru konzorc i ja A lpe -A d r i a pridružiti naporom, da ne b i ostal i odrezani od sveta. Oddal j i l i b i se od gospodarskih tokov i n vsak izgovor se pr i tem zdi skrajno neresen. Koma j s i l ahko predsta­vljamo posledice, da n i t i ne govo­r i m o tem, kako z zavlačevanjem trpi naš mednarodni i n politični ugled. V d rug ih repub l ikah k l jub manjši akumulat i vnos t i in dolgo­vom grade ceste, a dajejo prednost vsejugoslovanski cesti Bratstva i n enotnosti.

Ne smemo prezreti gostinstva in tur izma, s karavanškim predorom povezane izgradnje cest in prome­ta, k i bi nam zagotovila hitrejšo in racionalnejšo rast narodnega go­spodarstva in s tem standarda de­lovnih l judi in občanov,« pravi Ha ­ni Stana.

D. Sedej

Preb iva lc i K S Tra ta i n Sv. D u h že več kot deset let čakajo na sanacijo proizvodnje v T e r m i k i

K a j smo ljudje? Vprašanje, ki se je kot rdeča nit vleklo skozi razpravo na četrtkovi problemski konfe­renci o ekološki problematiki v okolici tovarne termo-izolacijskih materialov Ter-mika — Skoraj dvesto kraja­nov je zahtevalo odgovor o sanaciji v Termiki, vendar ga zaradi odsotnosti predstavni­kov tovarne, škofjeloškega iz­vršnega sveta in drugih odgo­vornih v vodstvu občinskih organov niso dobili

T R A T A — Tud i predstavnikov republiškega komiteja za varstvo okol ja i n urejanje prostora v četr­tek n i bi lo na problemski konfe­renci na Trat i , čeprav so govori l i o ekološki prob lemat ik i , o kater i b i prav on i mora l i spregovoriti odlo­čilno besedo. Problemske konfe­rence pa so se udeležili predstav­n i k i Zveze društev za varstvo oko­lja v Sloveni j i , predstavnik s k u p i ­ne S E P O na inštitutu Jožef Štefan, k i ocenjuje posege v okolje, pred­sednik občinske konference S Z D L Štefan Žargi i n predstavnik repu­bliške konference S Z D L Slovenije Mar j an Tepina. Torej so b i l i števil­n i starejši pa tudi mlad i kra jan i Trate i n Svetega D u h a prikrajšani

za odgovore o poteku sanacije v T e r m i k i . Predstavnik i Termike so pos la l i p ismeno sporočilo, da so vs i vod i ln i na službenih potovanjih. Osta l i , k i b i tud i l ahko mars ika j pojasni l i , pa se niso n i t i opravičili.

Okrog 20- tisoč l judi, k i žive v okol ic i tovarne Termike, že več kot deset let terja takšno sanacijo Ter­mike , k i ne b i ogrožala zdravja, predvsem pa ne zdravja otrok, k i zaradi žveplovega dioksida, žveplo-vodika, formaldehidov i n drug ih škodljivih snovi, prahu, smrada i n hrupa v zadnjem času prekomerno obolevajo. Čeprav j i m pripisujejo ime »zeleni« i n j i h obtožujejo, da hočejo zapirat i tovarne, zaenkrat še mirno, toda odločno zahtevajo ekološko tako urejeno okolje, k i ne bo vpl ivalo na zdravje. Po osmih neuresničenih sanaci jskih progra­mih , trditvah vodstva Termike , da so za zmanjšanje onesnaževanja okol ja v pretekl ih let ih nameni l i 110 mil i jonov dinarjev, ne verjame­jo več obl jubam, izgubljajo pa tudi zaupanje v občinsko vodstvo.

• M i t j a Zupan, predsednik skupščine K S Trata: »To, da se n i ­so udeležili naše problemske kon­ference n i t i predstavniki Te rmike n i t i predstavnik i vodstva občine Škofja Loka , ponovno potrjuje na­šo ugotovitev, kako malo se upošte­va glas krajanov. T e rm ika naj b i , kakor so obl jubi l i , do 20. septem­bra organiz i ra la problemsko kon­ferenco, na kater i bi nas seznani la o poteku sanacije. K e r tega še n i stori la, sklepamo, da n i naredi la n i ­česar.«

• Mar j an Tepina, predstavnik R K S Z D L Slovenije: »Predlagam vam sklep, da se obrnete na repu­bliški komite za varstvo okolja, če oni tega ne slišijo i n ne ukrepajo, pa direktno na izvršni svet Sloveni­je, k i naj oceni, a l i je T e rm ika spo­sobna sama rešiti problem al i ne. Če bo odgovor negativen, najbrž bo, potem se je treba obrnit i na ob­

čino, naj ona reši problem na širši osnovi kot je sama delovna organi­zacija. Ka j t i vs i t i so problem d o l ­žni reševati.«

• F ranc P intar , predstavnik K S Sv. D u h : »Že pred petnajst imi let i sem kot odbornik vprašal, kako se bo reševalo vedno hujše onesnaže­vanje na Trat i . Namesto da b i že takrat začeli reševati onesnaževa­nje i n b i bilo danes že bolje, je ved­no slabše.«

• F ranc i Fe l t r in , predsednik komisi je, k i spremlja potek sanac i ­je: »Ko smo začeli zb irat i podatke o onesnaženju, tako z raka kot vode, o hrupu, smo od vodstva Te rmike zahtevali , da se sestanemo, dogo­vorimo o skupnih stališčih i n poiš­čemo skupno pot za reševanje pro­blemov, je nastal p r i n j ih popoln odpor. K o smo začeli sami pr ipra­vl jat i to -problemsko konferenco, zbirat i mater ial , smo z vseh s t ran i čutili odpor proti njej. P red dvema dnevoma pa je prišlo sporočilo, da ne bo nikogar, da so vs i na službe­n ih potovanjih.«

• Štefan Žargi, predsednik ob­činske konference S Z D L : »Občin­ska konferenca se je že v začetku tega leta dogovorila, da bo vse pro­bleme okolja v občini temeljito proučila na posebni prob lemski konferenci, usk lad i la pa j i h bo s p lansk im i dokument i . Z a " konfe­renco pa bomo vnaprej zagotovili prisotnost vseh i n bomo dejansko razčistili,kaj je možno, kakšne so rešitve i n kako naprej. To je naš ci l j . Če ne bomo uspel i , potem bo­mo stvari zaostrili.«

To so bile le besede nekater ih, k i so sodelovali v odločni, vendar teh­tni razpravi o tem, kaj ukren i t i , saj se kra jani kl jub nekater im očit­kom nočejo prepirat i i n vznemir ja­t i . Zahtevajo pa, naj b i človek ven­darle postal prva vrednota v naši družbi, četudi na račun ekonom­s k i h interesov.

V . Primožič

P o m n i k Žirovski četi V soboto so v Žirovskem vrhu, v bližini kraja, kjer je bila ustanovljena Žirovska četa, odkrili spominsko znamenje — Zbralo se je več kot trideset nekdanjih borcev in bork Žirovske čete

bi l komisar bataljona. Potem sem s približno 50 tovariši i n tovarišicami odšel na formiranje brigade v Dav-čo, kjer sem b i l postavljen za pomo­čnika komisar ja II. bataljona.«

Žirovski v rh — V soboto dopoldne so v Žirovskem vrhu , v bližini kraja, kjer je b i la 23. marca 1943. leta usta­novljena Žirovska četa 2. bataljona Gorenjskega odreda, odkr i l i spomin­sko znamenje, k i bo spominjalo na ta dogodek. V mrz l em jesenskem dnevu se je zbralo več kot^trideset nekdanj ih borcev i n bork Z i r cvske čete, k i so v k ra tkem tovariškem sre­čanju obudil i spomine na part izan­ska leta.

Na kratko je dogodke izpred 24 l e t opisal Janez J a n iz Žirov. Povedal je, da se zametki Žirovske čete kažejo

t*tblt0 *e je v Žirovskem vrhu zbralo več kot 30 nekdanjih borcev Žirovske " Foto: L. D.

že na prelomu iz leta 1941 v 1942. le­to, ko se je V i n k o Oblak, Pr imcov iz Nove vasi , s skupino borcev v rn i l iz Dražgoš. Preka l jen i borci so se vključili v Pol jansko četo 2. bataljo­na II. grupe odredov. Po l janska četa je b i la enota, v katero se je do marca 1943 vključevala večina borcev i n bork iz Pol janske doline. V začetku leta 1943 je b i l pr i l i v prostovoljcev tako vel ik, da so moral i ustanovit i več čet in s tem tudi Žirovsko četo, k i je imela v začetku 31 borcev i n bork.

P rv i komandi r čete je b i l Adol f K a l a n - M u k i in pol i tkomisar Bran i -slav Žigon-Sokol. Kasneje sta j i po­veljevala še AntOn Kavčič-Sever i n N iko Blazn ik-Rado. Po l i tkomisar j i pa so bi l i Franc Jernejc-Milče, Ka ro l Kavčič-Iztok in Alo jz Kre l j -S imon. Skupno se je v žirovski četi bori lo okol i 140 borcev i n bork, med n j imi bi težko našli katerega, k i bi bi l pre­star za mladinsko organizacijo.

K o je b i la nekaj mesecev kasneje ustanovljena Prešernova brigada, so bi l i najboljše oboroženi borci Žirov­ske čete vključeni v to prvo operati­vno enoto na Gorenjskem. Po hajk i na Žirovskem vrhu , kjer je padlo ve l iko borcev Prešernove brigade, je imela tudi Žirovska četa vel ike izgu­

be. Sledi lo je prestruktur iranje enot na Gorenjskem, prišla je kapitulac i ­j a Italije in večina borcev Žirovske čete je odšla na druge dolžnosti. K l jub temu da n i dolgo delovala, je dejal Janez J a n , je prav, da se Žirov­ske čete spominjamo, saj je b i la iz­redno pomembna za razvoj part izan­skega gibanja na tem koncu Poljan­ske doline.

V lovski koči na Javorču, kjer so se nekdanj i borci spet srečali in obu­ja l i spomine ter se poveseli l i , smo se pogovarjali z nekater imi .

• M i l k a Sitarjeva-Irena, danes živi v Križah, je povedala, da je bilo v Žirovski četi tudi devet tovarišic. O n a je b i la bolničarka.

»Doma sem iz Češnjice pr i Želez­n ik ih , živela pa sem v Škofji L ok i . T a m sem delala na terenu. M a r a Lo-rencijeva-Durjava, Po ldka Štigličeva in jaz smo bile v tro jk i . Ma ja 1943 sem morala v- Part izane. Najprej sem bi la v škofjeloških hr ib ih , po­tem sem šla v Selško dolino. Ob ustanovitvi Prešernove brigade sem bi la v Davči in ob pr ihodu Prešerno­ve brigade v Žirovski v rh sem se znašla v Žirovski četi. K e r sem b i la bolničarka in sem se br iga la le za ra­njence, sem šele kasneje zvedela, da sem bi la dodeljena v to enoto. V haj­k i na Žirovskem v rhu sem bi la ujeta, potem sem bi la zaprta v .Begunjah, čas od novembra 1943. leta pa do konca vojne pa sem preživela v kon­centraci jskem taborišču Auschvvitz na Poljskem.«

• Andre j For tuna- I zak iz Gore­nje vasi je povedal, da so b i l i v Žirov­ski četi kar trije bratje. Razen njega še Franc in Tone. Prv i je odšel v par­tizane 21-letni Tone, z bratom Fran ­cem pa sta odšla v partizane ju l i ja , 1943. leta. France je padel v ha jk i na Žirovskem vrhu.

• Bran is lav 2 igon-Sokol ,L jubl ja-ne, je b i l prvi pol i tkomisar Žirovske čete. »Z M u k i j e m sva b i la zadolžena, da obl ikujeva Žirovsko četo. Vendar sem v njej ostal le kratek čas, ker sem b i l kma lu zatem pokl ican, da sprejmem dolžnost pomočnika ko­misar ja Pol janske čete. Zatem sem

• K a r e l Kavčič-Iztok je iz Žirov oz iroma z Dobračeve. V part izane je prišel januar ja 1943. leta i n sicer v Pol jansko četo. »Imela je dva voda. Dodeljen sem bi l vodu, k i ga je vodi l Pavle Inglič-Bar iz Gorenje vasi , ko­misar pa je b i l Žirovec Tone Kržiš-n ik-L iubo . O n m i je dal part izansko ime. Se vedno se dobro spominjam razn ih akci j , med n j imi napada mo­toriz irane patrole v Mahar jev i grapi na Fužinah. Štirje Nemci so obležali, šest pa je bilo težje ranjenih i n un i ­čena sta b i la dva avtomobila. Svobo­do pa sem dočakal v V i dmu . Po od­hodu iz Žirovske čete sem b i l vse do konca vojne obveščevalec na terenu in vojaških enotah. B i l pa sem tudi delegat operativnega štaba za za­hodno Pr imorsko , ko smo vo l i l i prvo slovensko vlado v Ajdovščini.«

L. Bogataj

GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 29. OKTOBRA 1985

Slovenski program razvoja telesne kulture

K R A N J — V tem mesecu so se kon­čali regijski posveti o planskih dokun-tih v tako imenovanem slovenskem >rogramu razvoja telesne kulture. Po­

svete so pripravili vodilni delavci naše telesne kulturne skupnosti in republi­ške ZTKO.

Posveti so bili potrebni in dokaj uspešni, kljub temu da je bilo veliko raznolikih stališč o mnogih vpraša­njih. Razumljivo je bilo, da so vsi raz-pravljalci ocenili, da je razvoj naše te­lesne kulture do leta 2000 sprejemljiv in seveda tudi potreben. V vseh regijah so te predloge podprli, hkrati pa so na­kazali potrebo po jasni opredelitvi. Vsi so bili enotnega mnenja, da vseh štiri­inpetdeset športnih panog, toliko jih razvijamo v Sloveniji, ni mogoče enot­no denarno podpirati in jim dajati enakih pogojev. Veliko je bilo takih, ki so zahtevali, naj bi imeli osem pred­nostnih panog, ki so razvite in imajo tudi določene uspehe.

Na vseh posvetih so tudi ugotovili, da prejšnji del programa, ki je bil spre­jet pred desetimi leti, ni bil uresničen. Vsebinska izhodišča le-teh ni potrebno spreminjati. Pred sprejemom doku-

Šport ob koncu tedna KOŠARKA — Košarkarice kranjske

Save-Commerce se bodo v tekmi 3. ko­la II. zvezne lige-zahod pomerile v so­boto, 2. novembra, ob 17. ur i v športni dvorani na Planini z ekipo Murse; ka-detinje pa bodo igrale v nedeljo ob de­setih dopoldne tekmo republiške lige-zahod z vrstnicami z Jesenic.

mentov bo potrebno doreči sistem fi­nanciranja in opredeliti merila za prednostni vrhunski šport in športno rekreacijo ter skupne naloge na ravni republike. Zavzeli so se za osnovno smer. da je šport treba dati mladim in potrebno bo uskladiti programe z mej­nimi področji. Telesna vzgoja v izobra­ževanju je povsem neustrezna in to ve­lja tudi za predšolsko telesno vzgojo.

Sicer ni bilo pripomb na skupno opredeljene naloge v republiki. Enoten je informacijski sistem, znanstveno ra­ziskovanje, propagandna dejavnost in uvajanja statusa vrhunskih športni­kov. Vse preveč pa je bilo preozkega gledanja in razmišljanja, kateremu športu se je treba odpovedati na račun kakovosti. Vse preveč je prekrivanja osnovnih potreb v krajevni skupnosti in šele nato o skupnih potrebah repu­blike. Enotno je bilo mnenje, da je tre­ba republiški program dopolniti z opredeljenimi nalogami športne re­kreacije invalidskega športa. Izražena je bila tudi enotna zahteva, kako opre­deliti tehnične športe kot so letalstvo, konjeništvo in druge panoge.

Na posvetih so na nekatera nedore­čena vprašanja v predlogih dokumen­tov odgovore dobili, nekaj pa jih je še potrebno izluščiti. O končnem spreje­mu dokumentov bodo razpravljali še na posvetu s predsedniki TKS, ZTKO in predstavniki republiških organiza­cij ter nato še na seji predsedstva TKS in ZTKO. Če se bo to vse uresničilo, potem bi vse planske dokumente spre­jeli na republiški skupščini TKS, ki bo decembra.

D. Humer

S ind ika lne športne igre občine Škofja L o k a D o s e d a n j a t e k m o v a n j a

b r e z v e č j i h p r o b l e m o v

Škofja Loka — Pete sindikalne de­lavske športne igre občine Škofja Loka potekajo brez problemov, k čemur je veliko prispevalo ugodno vreme, saj so bila vsa tekmovanja na zunanjih igri­ščih. Prav tako ni bilo pripomb na or­ganizacijo tekmovanja in drugih pri­tožb. Nekatera tekmovanja so že kon­čana (balinanje, kolesarjenje, plava­nje, ekipni teki), druga pa so se začela v športni dvorani Poden (odbojka, na­mizni tenis, streljanje, šah, kegljanje in pikado).

Najbolj množično dosedanje tekmo­vanje je bilo balinanje. Sodelovalo je 24 ekip s skupno 120 tekmovalci. Raz­veseljuje ugotovitev, da so se tekmova­nja udeležila moštva iz vse občine. Ba­linarsko društvo Trata zasluži za orga­nizacijo tekmovanja vse priznanje. Na občinski zvezi za telesno kulturo že razmišljajo o organizaciji balinarske tr im lige. Na sindikalnem tekmovanju je zmagala ekipa Jelovice (Danilo Bence) pred Kladivarjem in Centrom slepih.

Presenetljivo dobra udeležba je bila tudi na kolesarskem tekmovanju. Ko­lesarji so tekmovali na 5 kilometrov dolgi in dokaj zahtevni progi v Hrast-nici. Pr i moških je sodelovalo 21 ekip, pri ženskah pa 12, kar je za začetek spodbudno. Kolesarski klub Janez Pe-ternel je bil dober organizator, kar po­trjuje tudi podatek, da na tekmovanju ni bilo poškodb in nesreč. Ekipno so zmagali kolesarji L T H , drugi so bi l i kolesarji CUI Boris Ziherl , tretji pa ko­lesarji Mercatorja-Sore iz Žirov. P r i ženskah pa je zmagala ekipa Alpine pred L T H in A B C Loka.

Dobra udeležba je bila tudi na pla­valnem tekmovanju v bazenu v Želez­nik ih . Sodelovalo je 16 moških in 12 ženskih ekip. V štafetnem plavanju 4 x 50 metrov med moškimi je zmagalo moštvo L T H I pred Iskro iz Železnikov in Alpino, med ženskami pa ekipa Zdravstvenega doma pred L T H in ob­činsko skupščino.

Slabša udeležba od pričakovanj pa je bila na tekmovanju v ekipnem teku. Sodelovalo je le 12 moških in 13 žen­skih ekip. Med moškimi je zmagal L T H pred Aiplesom in Centrom usmerjenega izobraževanja, med žen­skami pa prva ekipa občine pred A lp i ­no in L T H .

Začela so se tekmovanja v malem nogometu. Sodelovalo je 26 od 27 prija­vljenih ekip. Moštva so tekmovala v štirih skupinah, igralni čas pa je bi l dvakrat 15 minut. Turnir bi v celoti uspel, če ne bi prišlo na tekmi med Tehnikom in L T H Orodjarna do manj­šega izgreda oziroma prekinitve tek­me, ker sicer boljša ekipa Tehnika ni dosegla zadetka in zmagala. Tekmo­valna komisija je ukrepala po pravil ih tekmovanja. Nešportno so se obnašale tudi ekipe, k i se niso udeležile polfinal-nih bojev. Po pravilih se te ekipe kaz­nujejo s 50 negativnimi točkami v skupnem seštevku. Organizacijski od­bor meni, da je glavni cilj iger rekrea­cija in medsebojno spoznavanje med delavci, ne pa le rezultati.

V prvi skupini je zmagala L T H Orodjarna, v drugi skupini L T H Livar­na, v tretji skupini L T H Veterani in v četrti skupini RUŽV.

M . Kalamar

Pred letošnjo sezono v a lpskem smučanju

N a č r t o v a n e i n s k r b n e p r i p r a v e

p o t d o u s p e h o v

K R A N J — Nova smučarska sezona 1985-86 se z vsemi smučarskimi disci­pl inami približuje s hitr imi koraki. A lpsk i smučarji so svetovni alpski po­kal že začeli s smukom v Argentini. Konec novembra bo svetovna serija najboljših moških in žensk v Sarajevu, v začetku decembra pa se že začne tudi domača smučarska alpska sezona.

Zato je prav, da pogledamo, kako so se na novo sezono pripravljali alpski smučarji in smučarke kranjskega Tr i ­glava. Njihovo geslo je: »Načrtne pri­prave pred sezono so porok in pot do uspehov v vsej sezoni. Tak način je tu­di edino pravilen, saj bodo le tako Tri-glavani držali korak z najboljšimi smu­čarji v Jugoslaviji. Kondicijske pripra­ve so fantje in dekleta Triglava pod vodstvom poklicnih trenerjev Zupanca in Štularja začeli že maja. S kondicij-sk imi pripravami je začelo petnajst mladincev in mladink ter petindvajset pionirjev in pionirk. Šestkrat tedensko so s teki in vajami nabirali kondicijo na stadionu Stanka Mlakarja in v oko­lici Kranja . Priprave so nadaljevali ju­nija in juli ja. B i l i so tudi na desetdnev­nih pripravah v Premanturi in nato še od petnajst do dvajset dni na Ledinah. Tu j im je šlo zelo na roko tudi Planin sko društvo Kranj , za kar se Triglava ni iskreno zahvaljujejo. Avgusta so tre­

niral i na individualnih treningih po na­črtih obeh trenerjev.

Skupne priprave so *e začele sep­tembra in nadaljevale oktobra, ko so imeli tudi priprave na snegu. Ker so bi­le v Kaprunu slabe snežne razmere za vadbo, so morali oditi na ledenik v Hintertux. Vse to pa je poslabšalo nji­hovo finančno stanje, saj take priprave v inozemstvu niso zastonj. To se doga­ja že vrsto let in skoraj vsi stroški pa­dejo na pleča staršev tekmovalcev Tri­glava. Alpski smučarski klub bo pri­prave nadaljeval novembra, pa vse do prvih decembrskih dni, ko se bo začela sezona tekmovanj.

V alpskem klubu Triglav pa imajo tudi precej državnih reprezentantov. V moški A reprezentanci trenira in vadi Grega Gr i l , v mladi B reprezentanci so Meta i n I «a Dežman i n Breda T o m a ­ži«-, v mladi B ženski reprezentanci pa je Barbara Nadižar. Od Triglavanov so v moški B reprezentanci Matjaž Peneš, Jani Bohinc i n Janez Šumi, med pio­nirji sta reprezentanta Grega in Urban Stojanovič, medtem ko je kandidatka /a pionirke A Nina Dežman.

Kot lahko razberemo, pri alpskem klubu Triglav res skrbno in načrtno de­lajo. Prepričani smo, da bodo dobri tu­di njihovi tekmovalni uspehi. To j im tudi Želimo. I) Humer

<- j H 'JM mL. ml frjf

w^m' • 1 m S P t r m : •

Partizan iz Škofje Loke in Trim klub Sava iz Kranja sta v soboto priredila odprto prvenstvo Go­renjske v orientacijskem teku, na katerem so poleg tekmovalcev z Gorenjske nastopili tudi pred­stavniki sosednje Hrvaške. — Na sliki: trojkai z škofjeloške lesarske šole med tekom. — Foto: F. Per-dan

Strelsko tekmovanje

Ribno — 108 rezervnih vojaških sta­rešin iz dvanajstih krajevnih organiza­cij ZRVS se je v okviru letnega progra­ma izobraževanja in urjenja pomerilo pod Ribensko goro v Ribnem v strelja­nju z avtomatsko puško in pištolo.

Rezultati — ekipno — pištola: 1. Ra­dovljica II 232 krogov, 2. Kamna gorica 232, 3. Radovljica I 226; avtomatska pu­ška: 1. Radovljica II 234, 2. Bohinjska Bistrica 206, 3. Radovljica I 167; avto­matska puška in pištola: 1. Radovlji­ca II 466, 2. Bohinjska Bistrica I 402, 3. Radovljica I 393; posamezno — pištola: 1. Marjan Fon (Radovljica) 63, 2. Tone Šolar (Kamna gorica) 62, 3. Radivoj Zupan (Kropa) 62; avtomatska puška: 1. Beno Kukič (Radovljica) 56, 2. Jože Stare (Bohinjska Bistrica) 52, 3. Mar­jan Fon (Radovljica) 51; avtomatska puška in pištola: 1. Beno Kukič (Ra­dovljica) 116, 2. Marjan Fon (Radovlji­ca) 114, 3. Stanko Dežman (Bohinjska Bistrica) 106. c R O Z m a n

Rokomet VETA v Dupljah, Inles v Preddvoru

Ljubljana — V prostorih Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare četrt-finala pokala mladosti na področju Slo­venije. Gorenjsko bosta letos zastopali ekipi Duplje (med ženskami) in Pred­dvor (med moškimi ekipami).

Žreb je hotel, da Gorenjska pred­stavnika igrata četrtfinalni srečanji na domačem igrišču, 12. oziroma 14. no­vembra, polfinale in finale po bo marca 1986 leta. Med ženskami bosta najzani­mivejši srečanji Ferrotehna : Olimpija in Duplje : Veta, med moškimi pa Aj­dovščina : Dinos-Slovan in Preddvor : Inles. J . Kuhar

Odbojkarsko prvenstvo

Radovljica — Komisi ja za odbojko pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Radovljica prireja odbojkarsko tekmo­vanje za kadete, kadetinje, mladince in mladinke. Prvenstvo za kadete se bo začelo 12. januarja naslednje leto, za mladinke 11. januarja ter za kadetinje in mladince 15. decembra letos. Za tek­movanje se lahko prijavijo ekipe z vse Gorenjske. Od števila prijavljenih ekip iz radovljiške občine in iz ostale Go­renjske bo tudi odvisno, ali bo tekmo­vanje organizirano kot občinsko ali kot gorenjsko tekmovanje; od množičnosti pa bo odvisen tudi sistem tekmovanja.

Nogomet Pričakovana zmaga Bohinja

K R A N J — V nadaljevanju nogomet­nega prvenstva Gorenjske je Bohinj doma brez težav premagal Kondor. Več težav so imeli Jeseničani, ki so na Bledu le s težavo premagali domačine. Blejčani so se pritožili, češ da j ih je oškodoval sodnik. Polet je doma remi ziral z Aiplesom, medtem ko sta bi l i srečanji Lesce : Tržič in L T H : Rateče preloženi na kasnejši datum.

Izidi - Bohinj : Kondor 3:1, Polet : Alples 0:0, Bled : Jesenice 1:3. V vod­stvu je Alpina pred Jesenicami, oba imata po 10 točk, in I^escami, k i j ih ima 9;

mladinci — Alpina : Polet 3:3, Jeseni M ! Lesce 1:0. Vodijo Jesenice 7, Alpina 4, Polet 3 itd.;

pionirji A skupina — Lesce : Bled 2:5, Tržič : Bohinj 1:2. Vodijo Jeseniča­ni 10, Bled 10, Tržič S itd.;

skupina B - L T H : Alpina 4:2, Polet : Alples 1:4. V vodstvu je L T H 10 prod Aiplesom 7 in Alpino 4 itd. P. Novak

Ev ropsk i hoke jsk i poka l

J e s e n i č a n i v d r u g e m k o l u

z D a v o s o m JESENICE — Dvorana pod Mežakljo, povratno srečanje za evrop­

ski hokejski pokal: Jesenice: Durham VVasps (Anglija) 8:3 (3:0,3K), 2:3), gledalcev 2500, sodniki VVasching (Avstrija), linijska Dremelj, Petrič (oba Jesenice).

Strelci za Jesenice: Magaz in 2, Ml inarec , Kop i tar , Šuvak, Š. Ščap, Pajič in P. K lemene po 1, za goste: S. Johnson, Schmid i n Cooper po L

Jeseničani so v drugi t ekmi za evrposki hoke jsk i poka l premagali goste iz Angl i j e . Železarji so b i l i uspešni že n a gostovanju. Tud i tokrat so domačini brez težav ugnal i goste i n se zasluženo uvrs t i l i v drugo ko­lo. Angleški hokej ist i so svojo pravo vrednost pokaza l i šele v zadnji tret j in^ k i pa n i več vp l iva la na končni i z id .

Enaindva jsetkratn i državni prvak Jesenice se bo v drugem kolu srečal z Davosom iz Švice.

Reprezentanca s Francozi Jugoslovanska hokejska reprezentanca je v nedeljo z avtobusom odpo­

tovala v Francijo, kjer se je včeraj in danes v prijateljskem srečanju pome­ri la z izbrano reprezentanco Francije. To prijateljsko mednarodno sreča­nje sodi v okvir reprezentančnih priprav na svetovno prvenstvo skupine B, k i bo marca na Nizozemskem. Enako kot Jugoslovani so tudi Francozi v B skupini svetovnega hokeja.

Vršilec dolžnosti zveznega kapetana Dušan Ilič je imel pr i izbiri repre­zentance obilo težav, saj je veliko naših odličnih kokejistov poškodovanih. Na srečanju s Francozi so igrali: D. Lamovšek, Tičar i n rezerva obeh vra­tarjev Bolta ter igralci: Vidmar, M . Pajič, Ml inarec, Burn ik , Kovač, Laj " " vic, Nenad Ilič, D. Horvat, Hafner, Klemene, Šuvak, Kopitar, Borse, M . Gorenc, Beribak, Pavl in, Jovanovič in Vatovec, rezervi pa sta Bratina in Kozar. Reprezentanci bo s strokovnimi nasveti pomagal tudi Ljubljan­čan Štefan Seme. -dh

Hokej na ledu

P r i č a k o v a n e z m a g e f a v o r i t o v

K R A N J — Tudi to kolo državnega hokejskega prvenstva ni prineslo nič presenetljivega, saj so vs i favoriti za prvaka in visoka mesta brez težav pre­magovali svoje nasprotnike. Nekate­r im boljšim moštvom je bi l to le boljši in dinamični trening. Poražena moštva pa so igrala res samo tako, kot znajo.

Jeseničani so tokrat doma v dvorani pod Mežakljo gostili zagrebške »med­vede«. Medveščak je bil pred leti še trd oreh za vsa moštva prve zvezne lige, a imajo že dve leti pomlajeno moštvo in njihova igra še ni taka, kot bi bila lah­ko. Železarji se niso dosti trudili za no­ve točke prvenstva, saj so Zagrebčane z lahkoto premagali. Kranjskogorci so gostovali v hali Tivoli in so bi l i gostje Kompasa Olimpije. Tudi Ljubljančani so bil i boljši in so zasluženo visoko pre­magali goste iz Kranjske gore. Več de­la so imeli hokejisti Crvene zvezde, k i so v Beogradu le s težavo premagali Bosno. Uspešni so bi l i tudi Partizanov-ci v Novem Sadu, medtem ko je bilo srečanje med Cinkarno in Avtoprevo-zom preloženo na 30. oktober.

Iz idi : Kompas Olimpija : Kranjska gora 8:1 (2:0, 1:1, 5:0), Jesenice : Med­veščak 14:2 (4:0, 5:2, 5:0), Crvena zvezda : Bosna 5:4 (3:2, 2:2, 0:0), Vojvodina : Partizan 2:14 (0:7, 1:4, 1:3).

Lestvica: o 9

Partizan 12 11 0 1 117: 18 Jesenice 11 10 0 1 109: 27 1» Kompas ft

Olimpija 12 9 0 3 117: 35 J Crvena zvezda 12 9 0 3 72: 38 « Kranjska gora 12 5 2 6 49: 68 U

12 5 1 6 49: 11 Bosna Cinkarna 11 3 2 6 44: 85 0

Medveščak 12 2 0 10 40:113 * Vojvodina 11 1 1 9 35:124 J Avtoprevoz 11 0 0 11 28: 93 u

Pari prihodnjega kola (2. november; — .Tt>«:£»ninf> • K n m n a s O l i m n i i a . M 6 °

Cin* Jesenice : Kompas Olimpija,

veščak : Crvena zvezda, Bosna karna, Avtoprevoz : Vojvodina, Paru* zan : Kranjska gora.

V

V soboto start tudi v drugi lig1

K R A N J - V soboto in nedeljo bo start tudi za prvenstvene točke v drug1

zvezni l igi. Od Gorenjcev v tej ligi ča­kajo na prvi nastop hokejisti Bleda m kranjskega Triglava. Oboji se bodo bo­r i l i za sam vrh.

Kranjski Triglav bo že v soboto V dvorani Gorenjskega sejma v Kranj u

gostil moštvo Tivolija iz Ljubljan^ Srečanje Triglav : Tivol i bo v soboto o" 17.30.

D. Humer

V devetem kolu članske slovenske nogometne lige je kranjski Trigl&v

doma na pomožnem igrišču gostil ljubljansko Olimpijo. Kranjčani $° imeli več od igre in so z golom Belančiča srečanje tudi dobili. Gostje so imeli z napadalci Triglava obilico težav. Cotman se je moral spoVa' sti kar s tremi gostujočimi branilci. — Foto: F. Perdan

S l o v e n s k a n o g o m e t n a l i g a

T r i g l a v p r e m a g a l O l i m p i j o

K R A N J - Stadion Stanka Mlakarja, SNI. Triglav : Olimpija 1:0 (0=°)' gledalcev 800, sodnik Babic (Izola).

Strelec - 1:0 Belančič (56). Triglav — Stenovec, Gros, Tkalec, Murnik, Jakara, Belančič, Florjan*

čič, Cotman (Eržen, Perhavec), Taneski, Radosavljevič, Juršič. Olimpija — Bronič, Granov, Terčič, Petkič, Z i d a n , Gruškovnjak (P***

meniti), Vončina (Pišek), Z i d a n , Ubavič (Gliha). Moštvi sta pokazali slabo nogometno predstavo. To je tudi razumljiv 0 ,

saj se je srečanje igralo na pomožnem igrišču zaradi del n a glavnem s** ' dionu.

Boljše kot mlada postava ljubljanske Olimpije so začeli domačini, k» so že v prvem delu igre imeli kar pet zrelih priložnosti z a zadetek. Toda žo­ge napadalcev Triglava so zletele čez gol ali p a so bile v rokah gostujočega vratarju. Vse se je odigralo v drugem delu srečanja. Spet so imeli več oo igre Triglavani, ki so v šestinpetdeseti minuti tudi povedli. Iz hitrega napa* da je FlorjančiČ po desnem kri lu lepo podal v sredino, od koder je z g l a v ? Belančič premagal vratarja Olimpije Broniča. Tudi gostje so imeli lepe p 1" 1 ' ložnosti za gol, a j ih niso znali izkoristiti. Še posebno ne od petinsedemd«?' sete minute dalje, ko je sodnik zaradi prekrška in ugovarjanja izključil do mačega igralca Murnika. . .^h

ŠPORT IN REKREACIJA 11. stran (smmmmMGLAS

Poslovilni kajakaški spust

Še zadnjič po Sav i o d Kranja do Praš Kajakaši z Gorenjske in tudi °d drugod so se v soboto še Jadnjič spustili po Savi od Kranja do Praš. Slikovito so­tesko bo namreč prav kmalu Z apolnilo umetno jezero, na­stalo

za jezom nove vodne elektrarne v Mavčičah.

Praše — Člani Brodarskega dru­štva Kranj so sprva nameravali pri­j av i t i za slovo od divjih voda Save ^krnovanje za vse kategorije kajaka-s e v in kanuistov, a so se premisl i l i in namesto tega priredil i organiziran "kajakaški izlet« za vse, k i so radi ve-s ! a l i po Savi od Kranja proti Zbiljam, f ogledovali čudovito sotesko, k i se J.e nekaterih delih zajedla tudi tr i-

e s e t metrov globoko, občudovali fastlinske posebnosti in uživali ob ?°jevanju z bolj al i manj divj im to-

reke . . . Poslovilni kajakaški JPust je povsem uspel. Udeležba res-~ a ni bila posebno množična, zato pa-J° Prišli vsi, k i so leta in desetletja

adi zahajali v sotesko Save, si tu na­vali izkušnje in v njenih vodah do-

e gl i prve tekmovalne uspehe. *Kajakaši dojemamo naravo s po­

l n e g a zornega kota, na način, k i n i <jan vsakemu zemljanu — z divjih vo-

Ta svet je čudovit. Zarica je Kranjčanom in številnim drugim pri-ra,sla k srcu. Navedek nam jo bo v*el. Drugo leto se bomo sicer spet ^ra l i , kajpak na Savi, vendar v nje-

toku od Kranja navzgor,« je na ^ u i u kajakaškega spusta v Prašah Pripovedoval Dare Bežek iz Kranja,

3e prav v Zarici pred več kot dve-??a desetletjema prvič postal republi-S K l Prvak.

»Umetno jezero, k i bo nastalo za je-om vodne elektrarne v Mavčičah, bo a ložii 0 članom našega brodarskega ^stva nove naloge,« je povedal

K r a nS e d n i k Vladimir Arizanovič iz

^ . J a - »Kajakaši in kanusti so se že tr e n

Jj z n i l i , da bodo že naslednje leto *8orn' m prirejali tekmovanja v n a v 2 d i m t o k u S a v e ' o d R a d o v l J i c e

'j^bit ]•• Novega jezera se bolj kot v e W veslanja na divjih vodah ve-

Poslednji kajakaški spust po Savi od Kranja do Praš. — Foto: F. Per-dan

selijo jadralci na deski, člani našega vvindsurfing kluba, k i so doslej stalno gostovali na Blejskem jezeru, pa tudi tekmovalci s pravimi jadrnicami. Je­zero nam bo tudi omogočilo, da v na­šem društvu razvijemo novo dejav­nost — veslanje. Urbanistom smo že tudi predlagali, da bi pri ureditvi oko­lice jezera načrtovali več brodarskih središč, od katerih naj bi bilo eno tu­di v Trbojah.

Med tistimi, k i so ničkolikokrat preveslali Savo od Kranja do Mavčič in dodobra spoznali njene pasti, je vsekakor 42-letni obrtnik iz Srednjih Bitenj, šestkratni državni in večkra­tni republiški prvak, zdaj tudi med veterani brez pravega tekmeca —

Zasebni avtoprevoznik Jernej Ži­tnik iz Škofje Loke vesla na divjih vodah že sedemnajst let. Večkrat vzame kajak kar s seboj na dolgo pot, da si potem z veslanjem po divjih vo­dah razmiga kosti in si nabere moči za nadaljevanje vožnje. Med številni­mi spusti po Savi od Kranja proti Zbiljam si je najbolj zapomnil vožnjo po deroči reki, takoj po povodnji. Pre­vrni l se je: čoln je odneslo, sam se je sicer rešil, čeprav je bi l njegov prija­telj že prepričan, da je za vedno izgi­ni l v valovih narasle reke in je o tem celo obvestil miličnike. Še teden po tistem je kar težko prijel za veslo, po­tem je strah izgnal iz kosti in se zno­va vrni l k reki, v njen divji tok.

Martin Grašič. Več kot dve desetletji že tekmuje na divjih vodah. Z brzica­mi se je bojeval po Jugoslaviji, Av­striji, Italiji, Češkoslovaški, Nemški demokratični republiki .. .

»NSvadil sem se divjih voda. Kaja­kaš se j ih nikdar ne sme ustrašiti, tu­di takrat ne, ko izgublja ravnotežje,« pravi Mart in in dodaja, da ima s pre­vračanjem kar precej izkušenj. Še dobro se spominja spusta po Selški Sori, ko ga je tok narasle reke zane­sel pod Krevsove zapornice in se je bolj po naključju kot s spretnostjo re­šil iz objema smrti. Lepši spomini ga vežejo na Savo: po njej je veslal, ko je bila narasla in podivjana, in ta­krat, ko bi njenemu toku le težko re­kl i divje vode. »Velikokrat sem veslal po Savi od Kranja proti Zbiljam, a nikdar ni bila tako mirna in nizka kot danes, ko se poslavljamo od nje,« je pripomnil Mart in.

25-letni Tine Zupan iz Mošenj, za­poslen v Elanovem obratu jadralnih letal, pozimi teče na smučeh za T V D Partizan Gorje (lani je bi l tretji na državnem prvenstvu v teku na petde­set kilometrov), poleti vozi kajak po divjih vodah, kolesari, teče, plava. »Vode se nisem nikdar bal. Živim tik ob potoku, do Save imam od doma le pet minut,« je povedal Tine, k i med vsemi športi, s katerimi se ukvarja, daje prednost smučarskim tekom. »Prve vesljaje s kajakom sem naredil pred petimi leti na Šobcu in čeprav sem se večkrat prevrnil, nisem obu­pal. Nasprotno: vse pogosteje sem se vračal k reki. Letos sem bil enajsti na republiškem prvenstvu. Veliko se vozim po Savi Dol inki in Bohinjki, med dopustom tudi po Soči in po tu­j ih vodah. Lani sem se v Soči prevr­nil , izpahnil sem si ramo, od bolečin domala omedlel in če me ne bi prija­telji potegnili na suho, bi verjetno za vedno končal v deroči reki.«

Tineta nezgoda ni odvrnila od ve­slanja po divjih vodah. V soboto je prišel v Kranj , da se je še poslednjič popeljal s kajakom skozi slikovito so­tesko Zarico proti Prašam in grozeče­mu jezu vodne elektrarne v Mavči­čah. C. Zaplotnik

^enja se drsalna

v^liŠ6e v Savskem logu 2 r f t r»ju bodo odprli v soboto, £ t°vembra

h r <»or* ~~ Poslovno prireditveni cen-jMpj/^JJski sejem kot upravljalec in

' S u r n oupravnega sporazuma l M k 0 v a n J u večnamenske dvorane * M ' r i t 0 t kaže, pravočasno dogovoriti S* z

l J u vzdrževalnih in drugih stro-2 a °bratovanje drsališča. V sobo-

^i 0°vembra, bodo drsališče odprli ^ do 12. u r e brezplačno drsanje).

r^iL*- 0 v K r a n J u z a č e l a večmese-\ J b°l j množična zimska rekrea-

vHi ! i e b o o d P r t o z a rekreacijo od }\S in n e d e l J e - Čeprav bodo obrato-U^tp r

V z d rž.evalni stroški precej več-&0c}r eJ? n (> zimo, so vstopnice le ma-

Ori KrpHp rin r»Afk« hnrin Od srede do petka bodo > 2 a otroke do 7 let po 75 di-

V, o tah i o d r a s l « P a 150 dinarjev. Ob * °0j ^ l"0 j n

n n'-*deljah pa bodo vstopnice S 0 dinarjev. Sindikati in šole

J ? C ? , d u h i n četrtkih V 8 - do i o 0 d 1 ( 5- d o l y u r o - o b i » e t k i h

H <Z 8 in od 19. do 21. ure, ob so-% h

1 0 - do 12. in od 14. do 16. ure;

četrtkih bo drsališče

20. pu od 10. do 12., 15. do 17. ure.

A. Ž

Jože Kropar :

Ljudi veliko, denarja malo Niti slutil ni tistega poletnega dne le­

ta 1930, ko je ves obupan stal na jeseni­ški železniški postaji, ker spet ni našel dela, da se mu bo sreča tako hitro na­smehnila.

»Fant, kaj si pa tako žalosten?« ga je iz zamišljenosti zdramil gospod.

Povedala mu je, da je brez dela, la­čen, da ima denarja le še za tole vož­njo.

Pa mu je ta gospod, ki ni bil nihče drug kot inž. Stanko Bloudek, graditelj naših največjih smučarskih skakalnic, ponudil, da bi ga tisto poletje spremljal po hribih.

Bolje bo že kot »kljuke pucat «, si je misl i l Jože in rekel da. Kako je živel ti­sta dva meseca! Nahrbtnik je nosil, vedno je imel dovolj jesti in piti pa še obleko mu je inž. Bloudek kupil za povrh.

Takrat je hribe vzljubil. Zdravje mu pomenijo. Pravi, da še vse življenje ni bil niti enkrat bolan in tudi nobene ta­blete še ni pojedel. Ko je šel v pokoj, se je odločil za oskrbnika. Devet let je že oskrbnik, sedem na Kamniškem sedlu v Cojzovi koči in dve leti na Kokrškem sedlu.

Ljudje, k i hodijo v Karuvanke, ga poznajo. Umirjen, prijazen, za vsakega ima lepo besedo. Projšnja leta sta bila oskrbnika skupaj z ženo, pa je luni

umrla. Z drugimi je vse drugače, ni več takega veselja.

V nedeljo so Cojzovo kočo na Kokr­škem sedlu zaprli. Za najbolj vnete planince, k i se bodo od tod podajali na Kočno, Grintovec, Skuto, Struco, Pla­njavo, Kalški greben in Krvavec, bo odprt le še bivak.

»Kakšna sezona pa je bila letos?« »Nekaj srednjega, bi rekel. Ljudi je

bilo veliko, denarja pa manj. O, če bi

Tretjič:

»Popravni izpit« iz telovadbe

KRANJ — V petek so člani sveta za telesno kulturo pri občinski kon­ferenci SZDL v Kranju ocenjevali članek »Popravni izpit« iz telovadbe, ki je bil objavljen v torek, 15. okto­bra, naslednji torek pa mu je sledil še kratek dodatek. Ocena članov sve­ta je, da je bila informacija novinar­ke o delu učiteljev telesne vzgoje v Šolskem centru Iskra v Kranju ne­preverjena in da se je v tem primeru premalo spoznala na to strokovno zahtevno vzgojno področje. Hkrati so člani sveta izrekli priznanje učite­ljem telesne vzgoje v Šolskem centru Iskra, ki v slabih delovnih razmerah, brez telovadnice, dosegajo pri delu z učenci izredne uspehe. Pomagati jim je treba, da dobijo boljše delovne po­goje.

• Slava Pelko, zastopnica Dru­štva pedagogov telesne vzgoje v kranjski občini ter učiteljica zdrav­stvene in telesne vzgoje, je uvodoma poudarila, da je treba ločevati telesno vzgojo od nekdanje telovadbe.

»Telesna vzgoja je naredila velik korak, prav tako pa lahko veliko na­redijo učitelji pri vzgoji mladine v zdrave in delovne ljudi, če so dobri učitelji in če j ih družba priznava. Vzgojni predmeti so zlasti v srednjih šolah še preveč zanemarjeni, pred­nost imajo predmeti za znanje. Z uči­telji teh predmetov nismo enakopra­vni. Delamo v slabših razmerah, v mrazu, prahu, delamo več, nagrajeni pa smo slabše. Težave pa imamo tudi z nekaterimi učenci. Cooperjev test, k i ga bo sprejela vsa Jugoslavija, ne pokaže samo zdravstvenih sposobno­sti učencev, ampak tudi voljo, vztraj­nost, sposobnost premagovanja bole­čine. Sama rečem učenkam, naj pre-tečejo, kolikor morejo. Trudijo se. Učitelji moramo imeti pred očmi naj­prej zdravje učencev;1 ne smemo j ih pustiti, da pretiravajo, če so bolni. Ne smemo pa j im tudi popuščati, ker bi se še bolj polenih. Mlade včasih pre­več zavijamo v vato. Žal nimamo na­tančnih meril za testiranje, koliko je kdo res sposoben dati od sebe.«

Slava Pelko je poudarila tudi po­men telesne vzgoje pri navajanju učencev na red.

»V šolah je preveč neopravičenih izostankov, laganja. Če gre v Šol­skem centru Iskra ali v katerikoli šo­li za lenarjenje, .špricanje', učencev pri tem ne smemo podpirati, saj bi si­cer lahko prišlo do popolne anarhije. Že tako ali tako gremo v Kranju s te­lesno vzgojo kakovostno tako navz­dol, da bomo prej ali slej obžalovali.*

• Franc Lebar, ravnatelj Šolske­ga centra Iskra, je dejal, da v družbi ne govorimo samo o delavnosti, am­pak tudi o rezultatih dela. »V šoli se­veda privzgajamo delavnost. Telesno vzgojo bi lahko postavili ob bok prak­tičnemu pouku. Že pred petindvajse­timi leti smo nehali ločevati predme­te. Telesna vzgoja je verjetno eden od najpomembnejših vzgojnih pred­metov. O njenem pomenu in vplivu na vzgojo v usmerjenem izobraževa­nju se pripravlja problemska konfe­renca. V strokovnost naših učiteljev se ne bi vmešaval, nezadovoljen pa bi bil, če bi dali učencem samo žogo, sa­mi pa v bundah stali zraven. Naši uči­telji delajo z njimi, j im vsako novo vajo pokažejo.«

• Franc Zupan, učitelj telesne vzgoje v Šolskem centru Iskra in predsednik sveta za telesno kulturo pri občinski konferenci SZDL Kranj, pa je prisotne seznanil s cilji telesne vzgoje v usmerjenem izobraževanju in z načinom dela učiteljev v Iskri-nem centru.

»Rekreativnih dejavnosti je danes učencem dovolj na voljo, telesne vzgoje ne,« je med drugim dejal. »Da lahko ovrednotimo gibalne sposobno­sti, imamo telesnovzgojni karton, ka­terega zahteve so obvezne za šolo, učitelja in učence. Zgodovina telesno-vzgojnega kartona v Šolskem centru Iskra sega v leto 1963. Sedanji karton vsebuje podatke o telesnih meritvah, odnosu učenca do dela, pridobljenih znanjih, gibalnih navadah in spretno­sti ter telesnih sposobnostih. Smo edina šola v Sloveniji, k i imamo svoj telesnovzgojni karton.

Tek dvanajst minut po Cooperju je test vzdržljivosti, pri katerem pridejo do izraza delovne navade, trud in tu­di psihofizične sposobnosti. Učenec ga ponavlja, dokler ga ne opravi uspešno. Znižane norme imajo učen­ci, k i z zdravniškim potrdilom doka-žejo okvaro ali so predebeli. S karto­nom so seznanjeni učenci, starši in razredniki. V vseh letih še nismo do­bil i od staršev nobene pripombe, da zahtevamo preveč.

Naša obveznost je, da neplavalce usposobimo za plavanje. Smo verjet­no edina srednja šola v Jugoslaviji, k i imamo poletno šolo v naravi. Letos od neplavalcev nista splavala samo dva, medtem ko je kar 211 učencev opravilo izpit za amaterskega reše­valca iz vode. Učenci so sami predla­gali, da vadijo, četudi so meduze. Pro­gram so zavestno izpolnjevali. Polet­na šola j im je bila v celoti všeč, razen tistim nediscipliniranim učencem, k i so želeli piti, razgrajati, povsod kaditi in podobno. Zimsko šolo v naravi smo pred leti opustili. Po učnem na­črtu tudi ni obvezna.

Da delamo z učenci strokovno, do­bro, da obremenitve niso pretirane, dokazujejo tudi rezultati zdravstve­nega stanja. Medtem ko. so v prvem letniku na slovenskem povprečju, so v tretjem že daleč nad njim. S pomoč­jo telesne vzgoje bistveno popravijo telesno držo, telesni razvoj, hrbteni­co, okostje.

Družba je dolžna, da poskrbi za do­bre delovne razmere, ne samo šola. Na hojo in tek, k i se ga zlasti mladi še sramujejo, čeprav ima veliko pred­nosti, smo se posebej osredotočili prav zato, ker nimamo telovadnice. Obvezne ločitve telesne vzgoje po spolu nimamo. Delamo tako, da bi po­uk telesne vzgoje čim bolj približali načelu športnega treniranja, ker se samo tako lahko doseže prisotnost učencev pri delu.

Preteči 2400 metrov v dvanajstih minutah za mlade ni noben vrhunski rezultat. P r i nas je test uspešno opra­vilo tudi nekaj starejših učiteljev. Učencev ne pošljemo teč nepriprav­ljenih. S predhodnimi različnimi va­jami tek lahko opravijo. Problem je samo ta, da so neocenjeni učenci, k i niso prisostvovali pouku telesne vzgoje oziroma so imeli nezadovolji­ve ocene tudi pri drugih predmetih. Zaradi dopolnilnega izpita iz telesne vzgoje še noben učenec ni ponavljal razreda.

Pr i pouku izhajamo iz usmeritev, k i j ih daje učni načrt za telesno vzgo­jo. Učitelji smo dali na učni načrt svoje pripombe. Oblikovali so ga stro­kovnjaki. Torej je dober. Ne smemo ga po svoje prilagajati, še manj pa lahko učenci odločajo o tem, kaj bodo vadili oziroma kaj bodo v življenju rabil i inčesane.«

Vabimo vse strokovnjake in laike, ki imajo v zvezi s to problematiko mnenje in bi ga radi napisali, da se oglasijo.

bilo včasih toliko ljudi, bi se nabralo denarja! Zdaj pa ljudje prinašajo vse s seboj, kakšen čaj popijejo in pivo, jedo pa ne. Avstrijci imajo navado, da naro-Če liter vroče vode pa si sami pripravi­jo čaj, zdaj so se pa naši navadili. Pl in­ske kuhalnike prinesejo s sabo, pa mi­slijo, da bodo kar na mizah kuhali ! A l i pa po sobah kurijo skrivaj za postelja­mi. Če kaj rečeš, si pa grd. Samo pomi­slite, kako bi se tole vžgalo! Še ljudje bi ne ušli pred ognjem!«

Še vedno je med oskrbniki in pla­ninci živo, kako je bil pred kratkim okraden oskrbnik Karničar na Češki koči.

»Takole je,« pravi Jože, »nimaš, orož­ja, ne moreš pomagati, razen z zvijačo. Denar moraš v koči hraniti na takih mestih, kjer ga nihče ne pričakuje. Pa nikoli ga ne smeš imeti skupaj.«

Velik napis nad vrati v kuhinjo opo­zarja, naj planinci takoj plačajo naro­čeno. Slabe izkušnje ima. .

»Če ne bi takoj zahteval plačila, bi četrtine prodanega ne dobil plačane. Pa se ljudje zmrdujejo, češ, kaj mi ne zaupaš. Nobenemu več ne zaupam. So me izučili. Še tako se velikokrat zgodi, da kdo ne plača prenočišča, pokradejo jedilni pribor in podobno. - Takile nepridipravi hodijo po hribih, pa še dobrega vvalki-talkija nimam, da bi imel zvezo z dolino. Ko je tu prvo ne­

deljo v juniju nekega Nemca zadela kap, sem moral prav Kamniško Bistr i­co, da sem javil smrt. Dve uri dol, tr i pa nazaj.«

Ko bodo zaprli, bo vsa drva zdeval v kočo. Drugače bi ne pričakala pomladi. Takile so ti planinci! Vse leto prihajajo sem gor, a se ne spomnijo, da je treba drva pripraviti za zimo. Prav nič j im jih ne bo pustil. Naj se znajdejo kakor hočejo. Tako sobo so naredili s kurje­njem in s čevlji, ko so kar obuti legali spat, da so morali letos vse, kar je bilo v sobi, požgati, z jogiji vred. Prej je bi­lo deset v z imski sobi ležišč, zdaj j ih bo le še pet.

»Nobenega pravega reda ni več,« raz­mišlja Jože, »ne pravega vodstva. Agre­gat kar naprej nagaja, da se moram ubadati s pl inskimi lučmi in svečami. Pa s prijavljanjem tujcev imam take sitnosti. Po štirikrat ga moraš vpisati. Če bi bil obrazec izpisan v tujem jeziku in bi tujec lahko sam izpolnil svoje po­datke, bi še šlo. Tako se pa mučiva oba.

Oskrbnikov manjka. ' Le tisti še vztrajamo, k i smo že vsega navajeni, ki smo po kočah že od takrat, ko v njih še ni bilo postelj, ko smo spali kar na mrvi.«

Zdaj je Jožetu Kroparju že 74 let. Še bo šel za oskrbnika, če bo le zdravje. Težko bi bil brez hribov, posebno brez kamniških. Tamle spodaj, iz Most pri Komendi, je doma. D Dolenc

@®IB5SS5JJgIEnGLAS 12. STRAN KRONIKA TOREK, 29. OKTOBRA 1985.

K o se oglasi s i r ena . . .

Veliko je odvisno od vozniške etike Med prvimi znanji, ki jih osvoji vsak novopečeni voznik, so tudi navodila, kako naj ravna, če na cesti uzre vozilo milice, gasilcev, reševalcev ali spremstva, ki oddajajo zvočne in svet­lobne signale. Predpisi so nedvoumni, ne pa tudi ravnanje voznikov. Izkušnje kažejo, da je naša vozniška kultura tudi v tem pogledu nedorasla.

Ko smo za volanom, nam tok misl i vel ikokrat prekine zavijajoči zvok sirene, za hip uzremo modro luč in že se oboje z veliko hitrostjo odda­ljuje. B i la je prometna nesreča, na poti je vozilo milice. Nekje je zagore­lo in gasilci hitijo proti kraju požara. A l i pa gre za življenje in rešilec drvi proti bolnišnici. Za takšna razmiš­ljanja v podobnih primerih običajno n i časa. Treba je le bliskovito reagi­rati , se umaknit i al i ustaviti, da gre vozilo na nujni vožnji lahko mimo. Pa storimo tako?

Stvar vozniške kulture < S S p r e m s t v o m Vozila, k i so na nujni vožnji, se

pravi reševalni avto, gasilski avto, vozila milice al i vojaška policija, k i j i m delujeta sirena in modra luč, smejo prehitevati in voziti mimo ko­lone vozil, smejo sekati skupino peš­cev in ni j im treba upoštevati omeji­tev hitrosti. Ta vozila imajo pred­nost pred vsemi drugimi vozili, ra­zen pred vozili s spremstvom, in v križišču s semafori. Na cesti morajo preostali vozniki omogočiti prednost vozilom na nujni vožnji, kar pa bolj kot zakon terja od njih etično nače­lo.

Kako se odzovejo vozniki, k i j ih sirena in modra luč na cesti opozori­ta na vozilo, k i je na nujni vožnji?

Žal veliko voznikov ne upošteva predpisov, k i veljajo za take prime­re. Veliko j ih namreč ne ve, kaj po­menijo svetlobni signali, ostali pa ne opazujejo dovolj pozorno prometne­ga dogajanja na cesti, zlasti ne za seboj. Kadar imajo vozniki na cesti opraviti z vozili na nujni vožnji, naj bi se umakni l i ali varno ustavili, to­da nemalokrat reagirajo povsem na­pak. Če se ustavijo iznenada, lahko povzroči nalet ostalih vozil in nova prometna nesrča je tu. Ko vidijo, da se je nekdo pred njimi ustavil, izko­ristijo pri l iko in ga prehitijo. Ne mi­slijo pa na to, da utegnejo ovirati ga­silce na nujni poti k ognju, rešilca, kjer minuta, celo sekunda lahko po­meni življenje, milico, k i jo kličejo na kraj nesreče. V trenutkih, ko so odločilne sekunde, tisti na nujni vož­nji najbrž ne bodo mogli popisati kr­šiteljev, da bi j ih kasneje kaznovali.

Voznik i se včasih izgovarjajo, da so napak reagirali tudi zato.ker sire­ne preprosto niso slišali. P r i gasilcih in mil ic i poudarjajo, da so signaU za­dosti močni, da j ih vdakdo lahko sl i­ši. Sicer pa imajo avtomobili tudi vzvratna ogledala, v katerih je mo­goče vsak trenutek zaznati tudi mo­dro luč, če je voznik nekoliko slabše­ga sluha. Ponoči se sirena ne oglaša, da ne bi mot i la nočnega počitka. Mo­dra luč na odprti cesti pa tudi v na­selju povsem zadošča.

Vozila s spremstvom so po Zako­nu o temljih varnosti cestnega pro­meta tista, ki jim je dodeljeno spremstvo pripadnikov milice ali vojaških oseb na posebnih motor­nih vozilih, opremljenih z napra­vami za dajanje posebnih svetlob­nih in zvočnih znakov, in sicer, do­kler dajejo te znake.

Voznik, ki sreča na cesti vozilo ali kolono vozil s spremstvom, in voznik, ki ga dohiti vozilo ali kolo­na, mora ustaviti svoje vozilo, po­noči mora namesto bleščečih pri­žgati zasenčene luči za osvetljeva­nje ceste, ravnati se mora strogo po odredbah, ki mu jih dajejo ose­be iz spremstva, ter nadaljevati vožnjo šele, ko so vsa vozila s spremstvom mimo.

Kaj pravijo naši sogovorniki?

Vozila s prednostjo

To so vozila prve pomoči, gasil­ske službe, organov za notranje zadeve in oboroženih sil S F R J , ka­dar dajejo s posebnimi napravami svetlobne in zvočne signale.

Da bi omogočili prosto pot tem vozilom, se morajo pešci umakniti z vozišča, druga vozila pa jih pusti­ti mimo in se po potrebi tudi usta­viti, dokler peljejo ta vozila mimo.

Marko Zupan, prometni miličnik: »Sirena je zadosti glasna, da jo sli­ši vsak, ki pozorno spremlja doga­janje na cesti.«

• Marko Zupan, prometni mili­čnik: »Poleti, ko naše ceste preplavi plo­čevinasta reka, se velikokrat zgodi, da moramo na nujno vožnjo, pogo­steje pa tudi pozimi. Običajno smo na nujni vožnji zaradi prometne ne­sreče, neredko pa tudi. če zasleduje­mo storilca kaznivega dejanja. Ko

se oglasi sirena, se nekateri vozniki umaknejo, zaustavijo in nas spustijo mimo, mnogi pa se zmedejo in takih se je na cesti treba varovati. Nazad­nje sem bil na nujni vožnji pri hudi prometni nesreči na »hitri cesti«. Prometni miličniki se tudi na motor­nih kolesih večkrat odpravimo na nujno vožnjo. Tako je bolj tvegano, saj se motor manj vidi, njegova sire­na se manj sliši. Le to prednost ima­mo, da lahko varneje prehitevamo, saj lahko vozimo po sredi cestišča«.

Tujci so obzirnejši Izkušnje, o katerih govorijo tisti,

k i so pogosto na nujni vožnji, pričajo o naši pomanjkljivi vozniški kulturi, pa tudi človečnosti. Da so tujci na cesti obzirnejši, da brez pomišljanja pustijo mimo rešilca, gasilce, mil i ­čnike, n i nič novega. Na tujem je pač

strožja kaznovalna politika. Tam je skrbnejša tudi vzgoja voznikov, k i se ne konča tedaj, ko prejmejo voz­niško dovoljenje.

Vozila

Franc Demšar, voznik reševalnega avtomobila: »Če gre za življenje, poženem tudi do 160 kilometrov na

# Franc Demšar, že 22 let voznik reševalnega avtomobila:

»Lahko rečemo, da smo v povpreč­ju štirikrat dnevno na nuj mi vožnji. Nesreče, električni udari, utopitve, zastrupitve, težja bolezenska stanja, vse to nas si l i , da hitro ukrepamo. Naša sirena se slabo sliši, najslabše jo slišijo vozniki tovornjakov in avto­busov. To je že eden od razlogov, da se ne umikajo vozilom na nujni vož­nji. Drugi je ta, da se pravzaprav n i kam umaknit i . Naše ceste so ozke, merijo 8 metrov, troje vozil vštric pa kmalu znese 10 .metrov. Reševalno vozilo ima sicer prednost, če je na nujni vožnji, a zakon nas kljub temu precej omejuje. Tako moramo usta­vit i ob rdeči luči. Če se ne bi bali za­kona in če bi ljudje raje odstopali prednost , bi za volanom najbrž več tvegali. Tako pa tvegamo le pr i hi­trosti, saj je ta navadno najbolj odlo­čna. Na odprtih cestah poženemo tu­di do 160 na uro«.

Mirko Globočnik, šofer gasilec: »Kadar smo na nujni vožnji na ka­teri od glavnih cest, takoj vemo v katerih avtomobilih so tujci Nič nam ni treba gledati registrske šte­vilke.«

• Mirko Globočnik, šofer gasilec: »Povprečno trikrat na teden mora­

mo gasilci na nujno vožnjo, ker nas kliče bodisi požar bodisi prometna ali kaka druga nesreča, kjer smo po­trebni. Tudi pri nas gre velikokrat za življenje, zato je še kako potre­bno, da smo pravi čas na kraju do­godka. Na cesti doživljamo različne stvari. Nekateri se umikajo, da gre­mo lahko mimo, drugi nas ne upo­števajo. Tujci so obzirnejši. Kadar smo v sezoni na cesti, je že na prvi pogled jasno, kateri avto vozi tujec, nič nam ni treba gledati na registra­cijo. Naša sirena daleč seže, toda še bolje bi bilo, ko bi različna vozila (milica, rešilec in mi) uporabljali ra­zlične tone signalov, da bi ljidje lah­ko ločili. Njega dni smo na nujnih vožnjah doživeli tudi kako nesrečo, danes je tega manj. zaradi boljše opremljenosti naših vozil in našega doslednejšega spoštovanja prome­tnih predpisov«.

D. Z. Z .

P O Ž A R A

OTROK ZANKTIL OGENJ Kranjska gora — Otrok, k i se je

igra l s p l i nsk im vžigalnikom, je v če­trtek, 24. oktobra, zanet i l požar na kozolcu Franca Smole ja iz Kran j ske gore. K l jub h i t r i pomoči domačih ga­silcev je kozolec pogorel do tal , v njem pa tono in pol sena in štirje ku-b ik i smrekov ih desk. Skupno škodo cenijo na 600 tisoč dinarjev.

M KI) ODPADKI J E ZAGORELO Jesenice — N a Jesen icah je v sre­

do, 23. oktobra, nastal požar na hod­n iku stavbe na Ti tov i cesti. Zagorelo je med odpadnim mater ia lom, k i ga nekdo zbira za odkup pri Dinosu. Po­

žar je naprav i l za 500 tisoč dinarjev škode v njem pa je dobil opekl ine 37-letni Adam H labuk , k i živi na podstrešju. Ranjenca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, ogenj pa so po gasi l i gasi lci iz Železarne.

D. Ž

G O R E N J S K A N O Č N A K R O N I K A

CE M E BODES ZAPUSTIIA . . . Ljubezenska zgodba z Luše se

je nesrečno končala. Dekle je za­pustilo fanta. Ta bi izgubo sčaso­ma že prebolel, če mu ne bi dekle za sUwo odpeljalo krave, traktor­ske prikolice in še nekaterih upo­rabnih stvari.

Za večjo prometno varnost

D r a ž j i p r o m e t n i p r e k r š k i

Sedanj i zakon o varnost i cestnega prometa je b i l sprejet pred tre­m i leti,-zato so postale denarne kazn i , b ' j i h predvideva kot sankcije, zgolj simbolične in seveda tudi neučinkovite. Zato je b i l v začetku ok-tobra po h i t r em postopku sprejet tudi zakon o spremembah denarnih kazn i za prometne prekrške.

Najnižje kazn i so se za prometne prekrške povečale za petkrat, najvišje pa za šestkrat. K a z n i , plačljive na kra ju prekrška, k i so p 0 ' prej znašale 100, 200, 300 a l i 500 din, so se povečale na 500, 1000, 1500 in 2500 d in . To pa so že zneski , k i j i h za prekršek ne odštejemo s tako l a h k i m srcem kot pred povečanjem. V to skupino sodijo prekrški pes' cev i n kolesarjev, k i pogosto po svoje razumejo cestno prometne pred­pise i n zato tudi pogosto povzročajo prometne nezgode. Druge kazni so se prav tako povečale, tako da bo verjetno vsakdo pomis l i l , a l i bo p e ' l jal p r i rdeči luči v križišče i n za to odštel 25.000 d in (pa še ob promet­no dovoljenje bo). Ne glede na to, da so te kazn i v p r imeru s prejšnjim1

zelo visoke, pa so še vedno mile v pr imer jav i s kazn im i , k i veljajo za enake prometne prekrške v nekater ih evropskih državah.

M r a k

Z g o l j u f i j o d o d e n a r j a

A. Hribar je letos poleti z izgovori izvabljal denar na posodo, jj| pa ga imel namena vrniti — Tri leta in en mesec zapora ter P vračilo škode oškodovancem se glasi enotna kazen

Radovljica — N a t r i leta in en me­sec enotne kazn i je b i l pred Temelj­n i m sodiščem K r a n j , enota v Radov­l j ic i , obsojen 43-letni Alojz Hr i ba r zaradi goljufije i n tatvine.

H r i b a r je letos ju l i j a prišel s pre­stajanja zaporne kazn i , nekaj časa je b iva l na G o l n i k u p r i znancu, kjer je tudi delal , kasneje pa je hodi l po Goren jsk i in se preživljal z goljufa­njem l judi . Izmišljal si je različne iz­govore, da b i od l judi i zvabi l denar. Najpogosteje je tvezil , da mu je zmanjkalo bencina, n ima denarja, je pa na nujn i vožnji, saj pelje mamo v bolnišnico. T a k a zgodbica je skoraj vedno vžgala, Hr i ba r pa je tudi ve­del, komu jo povedati: povečini je iz­b i ra l starejše ženske, k i se j i m je za­smi l i l i n so mu dale 1000, včasih pa tudi 3000 a l i 4000 d in . Vedno je oblju­b i l , da denar prinese nazaj — še ist i a l i naslednji dan, p isa l je potrdi la na svoje a l i izmišljeno ime — vse poče­tje pa se je končalo enako — oškodo­vanci ga niso več videl i . Avgusta in septembra je Hr iba r na tak način oškodoval 21 l judi v K r a n j u , Radov­l j ic i , na Bledu, ter v Zg. in Sp. Gor­j ah . Vedno je zahteval le tol iko de-

N E S R E Č E

PONESREČENA KOLESARKA UMRLA

SELCA - V Selcih se je v četrtek, 24. oktobra, smrtno ponesrečila 66-letna Marija Čufar iz Železnikov. S kolesom se je pripeljala na regio­nalno cesto, kjer jo je povozil voznik osebnega avtomobila, 27-letni Iztok Iteya iz Zalega loga. Čeprav je zavi­ral in se umikal, nesreče ni mogel preprečiti. Po trčenju je kolesarka padla in se pri tem tako hudo ranila, da je umrla na kraju nesreče.

ZBIL MOTORISTA Bled — V sredo, 23. oktobra, se je

na B ledu zgodila prometna nesreča, k i jo je zakr iv i lo izsil jevanje predno­sti . Vozn ik osebnega avtomobila Mar j an Ovsenik, star 22 let, iz Rado­vljice, je v križišču zavijal levo in pr i tem zaprl pot motoristu Alo jzu B r u tuši, s taremu 52 let, z Bleda. Moto­r is t je pr i trčenju padel. Hudo ranje nega je Ovsenik odpeljal v ble jski zdravstveni dom.

STISNIL GA JE OB AVTO Škofja Ix>ka — Na bencinski čr­

pa lk i v Škofji L o k i se je v petek, 25. oktobra, pr ipet i la nezgodu, v ka­teri je bi l huje ranjen 34-letni J a n k o Žontar, doma od Svetega Duha. Žon tar se je pr ipel ja l na bencinsko čr-

narja, da je ime l za nekaj dni, naj pa je začel znova. Takšno ravnanj je pred sodiščem tudi priznal , P° v ^ da l pa je, da n i imel druge možnos za preživljanje. P r i zna l je tudi tatv no; v kampu Šobec je namreč vz moško majico.

Njegovo priznanje i n sodelovanj pr i raz jasnitv i vseh dejanj je sodiš upoštevalo kot olajševalno okolij no, n i pa moglo prezreti , da je A1°J Hr i ba r pravzapr ^ ecialni P o v r ? J nik . Že kot mladoletnik je P r l S

navzkriž z zakoni , kasneje pa je n

daljeval, največkrat so bile to g°'J {

fije. V zaporu je preživel že vrsto saj je skoraj ves čas po letu 1970 pr živel za zapahi. Ko t olajševalno o*

n o v i n u j e OUUIJLC a i c i u IUUI Vi £3 dejanja stor i l v st isk i , da je šlo manjše zneske in tudi to, da odraščal v težkih razmerah. Up°f„. valo pa je tudi da je izbira l v g ^ nem upokojenke, starejše ženske«^ morajo že tako gledati na vsak . nar, pa tudi to, da si je izbral v . stvu način življenja, ko mu J E ^ ljubše v zaporu kot pa na P R O S V ^ 0 r Sodišče mu je tudi podaljšalo p r l " Sodba še n i pravnomočna. ^

palko in se ustav i l p r i kompres°i za merjenje t l aka v p n e v m a t i k i Tedaj je na črpalko z avtom z * Ludv ik Lovrenčič, star 42 let, iz j j kovice. Zapel jal je proti Žontarjn^. se n i mogel umakn i t i , in ga z ^ e

lom st isni l ob njegov avto. RanJ e, nj ga Žontarja so odpeljal i v Kl in 1

center.

BUM N A M I M O I D O Č E G A

Mlečnezobcu iz Radovljice je bilo dolg&M, zato je na balkon prinesel zračno pušlo in se šel ostrostrelca. Da ima fant dar za to, je dokuzal eden od mimoido­čih, ki jo je skupil. Oglasil se je na milici, modri varuhi varnosti in reda pa se bodo oglasili pri fantovih starših. Kdo jo bo potem skupil, je že zduj znano.

PODRL KOLESARJA IN POBEGNIL

Gozd Martuljek - V Gozdu ^ tul jku je v petek, 25. ok tobra-^ 16.45 neznani voznik poltovornj jj povozil kolesarja, nato pa P°^fL)( 85-letni domačin Kar l o OkretiC s s kolesom peljal čez most. NaSP^ mu je pripel jal poltovornjak o r . a ^ ' iC barve neznane registrske števil* jj, ga zadel. Okretič je padel P 0 , ^ ' tovornjak je pa odpeljal. Hud njenega Okretiča so odpeljali v J ni.ško bolnišnico. v 0 f

Z a neznanim vozn ikom p 0 ' Jf> njaka, k i je po nesreči odpeljajV p Jesenicam, še vedno proizvod J v Zato miličniki oddelka m " 1

Kran j sk i gori pozivajo mor e

očividce nesreče in tiste, ki so n ^ bit i videl i oranžni poltovornja?' ^ to sporoče nj im a l i na najbl»zJ stajo mil ice.

USODNO TRČENJE V M E G ^ a JEPRCA - Včeruj zjutraj WJ

Jeprci smrtno ponesrečil - ^ voznik osebnega avtomobila \^ \ slav Zupin z Visokegu. S ' » < $ , je peljal iz Ljubljane proti K f l ' ^ na Jeprci iz neznanega raz«0* ti*j pel jul na levi vozni pas. Tafl» I ^ v nasproti vozeči jugo, ki ga l h. 33-letni Cvetko Rovšek iz l] r*\0^ razbitine je v megli trčil ^ njak, ki je pripeljal iz LjubU1 fi\ nesreči, ki je terjala življenj* fi t«r slava Zupina, stu bila ran j«-'1' jji> voznik Kov se k in Zupinov sOJj|0Jj 22 -letni Darko Floijančič « «<? ga. Oba so odpeljali v K l n , i f

ter v Ljubljano. p,!

29. OKTOBRA 1985 OBVESTILA, OBJAVE 13. stran mmmm^aGiLAS

ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA °bjavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro-s t a dela in naloge v

D° RTC KRVAVEC ~~ STROJNIKA I

Kogoji: — srednja šola strojne ali elektro smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v žičničarstvu ali na po­

dobnih delih, — poskusno delo traja dva meseca.

- STROJNIKA II Kogoji: — poklicna šola strojne smeri,

— 2 leti delovnih izkušenj na delih strojnika vle­čnic ali na podobnih delih,

— poskusno delo traja dva meseca, delovno raz­merje sklenemo za določen čas.

~~ Čuvaja (2 delavca) Kogoji: — dokončana osnovna šola,

— 3 leta delovnih izkušenj na samostojnih delih na področju varnosti,

— poskusno delo traja dva meseca, delovno raz­merje sklenemo za določen čas. "* PRODAJALCA VOZOVNIC

(4 delavci) * Kogoji: — končana srednja šola za prodajalce ali ekonom­

ska srednja šola, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, — poskusno delo traja dva meseca, delovno raz­

merje sklenemo za določen čas REDARJA NA SMUČIŠČU \6 delavcev) P°goji: — končana katerakoli srednja šola,

— 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, — znanje smučanja, — poskusno delo traja dva meseca, delovno raz­

merje sklenemo za določen čas, zaposlitev je možna tudi prek Mladinskega servisa

*" REDARJA NA PARKIRIŠČU 14 delavci) Pogoji: — končana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj

na delih redarja ali podobnih delih, — poskusno delo traja dva meseca, delovno raz­

merje sklenemo za določen čas, zaposlitev je možna tudi prek Mladinskega servisa

£ VZDRŽEVALCA SMUČIŠČ (2 delavca) Pogoji: — končana poklicna šola za voznike,

— 2 leti delovnih izkušenj pri upravljanju teptal-nega stroja ali goseničarja,

— poskusno delo traja dva meseca, delovno raz­merje sklenemo za določen čas.

°° CREINA DS SKUPNIH SLUŽB KRANJ " CISTILKE

ogoji: - N K delavka in 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo traja tri mesece

T°Z D POTNIŠKI PROMET KRANJ - Referenta za predprodajo vozovnic kranj

goji: — srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, od tega 1 leto v blagajniškem poslovanju,

— test s področja dela, delovno razmerje sklene­mo za določen čas, za čas nadomeščanja delav­ca v bolniškem staležu 4 v25NlKOV AVTOBUSOV ZA DE KRANJ

p v u Z N l K E AVTOBUSOV ZA DE ŠKOFJA LOKA goji: _ § 0 i a z a v o z n i k e motornih vozil, izpit D katego­

rije, — eno do dve leti delovnih izkušenj, od tega več

kot 1 leto na delih poklicnega voznika, y — poskusno delo traja tri mesece ^ e l e n

Za kat J G ' a ' m a J ° kandidati stalno bivališče v okolici DE, Ija j ° s e prijavljajo, en kandidat pa stanovanje v Ljub-Pisne n r • sprej " r i Jave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ^andifTa po o bJ a v i kadrovska služba Kranj , Koroška 5. r°ka bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega

T f t m > 0 R ROŽNIK, n. sub. o R E S K R B A , n. sub. o., TRŽIČ, Trg svobode 27

^ o g e - 2 6 ^ e ' o v n a r a z m e r J a objavlja naslednja prosta dela

j A j N l C K S A M O U P R A V N I H ORGANOV, D PO in TOZD 4 & a

P H 0 . ! ) A J A L C E V droAj^^ilske in tehnične stroke za prodajalne na po­pru, r r ž « č a in Kranja z ^ V O D J O trS < H ,«Jalno št. 5 na Trgu svobode v Tržiču / a ^ A ' K K

"'»tro na Planini v Kranju r°8oji

i n^idat ^ e t i 0 p^ ' / a delo v prodajalnah z živili in bistroju morajo

bfii ri&V t o f u ^ i z r , ' g ' ( > n s k « , Ma minimuma, ^stop ^ o h o<*ek po pravilniku tozda.

*"'u takoj oziroma po dogovoru. dh°Vs^o ' i U ^ t > z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v

^ e v a oK• n i Službi TOZD osebno ali po pošti v H dneh

Z a sprejem: srednja šola administrativne ali splošne smeri, n ajmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, dva mesecu poskusnega d e l a ; šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena de­lovna zmožnost, najmanj dve oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela; šola za prodajalce, najmanj dve leti delovnih Ustreznih izkušenj, tri mesece poskusnega dela; gostinska šola oziroma z delom pridobljena de­lovna zmožnost, eno oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela.

2.: _

3-

'Jave.

ka-od

Iskra I S K R A K I B E R N E T I K A Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj , n.sol.o. I S K R A K I B E R N E T I K A je s 5000 zaposlenimi največja delo­vna organizacija v SOZD I S K R A in ima dolgoletno tradicijo, bogate delovne izkušnje in mednarodno priznanje reference na področju merilno-regulacijske in stikalne tehnike. Čeprav večina naše proizvodnje temelji na lastnem znanju, želimo naše izdelke še bolj oplemeniti z znanjem, zato vabimo k so­delovanju DINAMIČNE, INVENTIVNE, INICIATIVNE in na S K U P I N ­S K O D E L O P R I P R A V L J E N E D I P L O M I R A N E INŽENIRJE E L E K T R O T E H N I K E IN STROJNIŠTVA, D I P L O M I R A N E ORGANIZATORJE D E L A , INŽENIRJE E L E K T R O T E H N I K E IN STROJNIŠTVA, E L E K T R O T E H N I K E - E L E K T R O N I K E .

Novi sodelavci bodo združevali delo na področjih inženiringa, kjer bi prevzemali zahtevna dela pri projektiranju elektron­skih naprav za merjenje in računalniško obdelavo le-teh za krmiljenje elektromehanske opreme v industriji, transportu, energetiki, agroživilstvu, izobraževanju in ekologiji. Med nami bodo dobrodošli tako strokovnjaki z ustreznimi de­lovnimi izkušnjami kot tudi strokovnjaki pripravniki, k i j ih bomo pod strokovnim vodstvom usposobili za samostojno delo. Bodočim sodelavcem nudimo: — zanimivo strokovno in ustvarjalno delo, — strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter možnost so­

delovanja z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami in proizvodnimi delovnimi organizacijami,

— osebni dohodek odvisen od delovnih rezultatov, — pomoč pr i reševanju stanovanjskih vprašanj, — za bodoče sodelavce iz Ljubljane imamo organiziran po­

godbeni avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije o delu in delovnih pogojih kandi­dati lahko dobijo osebno ali po telefonu v kadrovski službi, kjer se bomo pogovorili o vaših in naših cil j ih in pričako­vanjih. Vaše pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušnjah pričakujemo do 8. novembra 1985 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savka loka 4, Kranj .

ZDRUŽENA L E S N A INDUSTRIJA TRŽIČ

Komisi ja za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. O P R A V I L A P R O D A J E O B L A Z I N J E N E G A POHIŠTVA

pod pogoji: — da je ekonomist, komercialist, ekonomski tehnik, lesarski tehnik,

— da ima 2 leti delovnih izkušenj (ekono­mist),

— da ima 3 leta delovnih izkušenj (komercia­list, ekonomski tehnik, lesarski tehnik),

— čas uvajanja tri mesece. 2 T R G O V S K O POTNIŠKA O P R A V I L A ZA TAPICIRANO IN

MAS IVNO POHIŠTVO pod pogoji: — da je ekonomski tehnik, lesarski tehnik,

— da ima 2 leti delovnih izkušenj, — čas uvajanja dva meseca.

Dela bomo sklenil i za nedoločen čas s polnim delovnim ča­som. Interesenti pod točko na 1. in 2. naj dajo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisi ja za medseboj­na delovna razmerja, DSSS Zlit Tržič, Ste Marie aux Mineš 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja.

Iskra I S K R A T O V A R N A G O S P O D I N J S K I H APARATOV, n. sub. o., škofja Loka, Reteče 4

Komisi ja za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. V O D E N J E IN O R G A N I Z I R A N J E D E L A V RAČUNOVOD­

SK I SLUŽBI Pogoji: — VS ali VŠ izobrazba ekonomske smeri, pet let

delovnih izkušenj 2. V O D E N J E IN O R G A N I Z I R A N J E D E L A V O D D E L K U

O R O D J A R N E IN VZDRŽEVANJA Pogoji: — VS izobrazba strojne smeri, dve leti delovnih iz­

kušenj 3. ORGANIZACIJA V A R S T V A PRI D E L U

Pogoji: — VŠ izobrazba varnostne ali druge tehnične sme­ri, pet let delovnih izkušenj

4. STROKOVNO V O D E N J E AKTIVNOSTI IN N A G R A J E V A ­NJE PO WF S I S T E M U Pogoji: — VŠ izobrazba strojne smeri, tri leta delovnih iz­

kušenj 5. V O D E N J E D E L O V N E S K U P I N E V ORODJARNI

Pogoji: — SS izobrazba strojne smeri, pet let delovnih iz­kušenj,

— trimesečno poskusno delo 6. VZDRŽEVANJE H I D R A V L I K E IN P N E V M A T I K E

Pogoji: — SS izobrazba strojne smeri, štiri leta delovnih izkušenj,

— trimesečno poskusno delo Pisne prijuve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo tovarne, kjer dobi­te tudi vsu potrebna pojasnila. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklonili za ne­določen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.

SLUŽBA P R A V N E POMOČI J E S E N I C E

V skladu z določili samoupravnih splošnih aktov in sklepom sveta DO razpisuje dela in naloge V O D J E DO in nuđenje pravne pomoči. Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom dolo­čenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pogoje o stro­kovni usposobljenosti, določene z zakonom o pravni pomoči, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, sposob­nost vodenja in organiziranja ter moralnopolitične vrline. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po­gojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Služba pravne pomoči, Jesenice, Titova 37, p. p. 54, s pripombo »za razpisno komisijo«. Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisnih del in nalog ime­novan za 4 leta. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku.

K R A J E V N A SKUPNOST P R I M S K O V O

Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge T A J N I K A K S P R I M S K O V O s polnim delovnim časom. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled­nje: imeti mora: — končano srednjo šolo ekonomske smeri,

( — dobro znanje strojepisja, — 3 leta delovnih izkušenj, — sposobnost za delo z občani.

Prednost pri izbir i imajo kandidati s področja K S Primskovo. Delavec bo za delovne naloge izbran in imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili v 8 dneh po ob­javi na Krajevno skupnost Primskovo, za razpisno komisijo, Kranj , Jezerska cesta 41. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem raz­pisu.

ALPETOUR

SOZD A L P E T O U R ŠKOFJA L O K A DO E L E K T R O N S K I RAČUNSKI CENTER ŠKOFJA L O K A

objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro­sta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,

— 3 ali 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta samo­stojnega dela v računovodstvu v

Poskusno delo traja tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki , Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijav­nega roka.

Osnovna šola JOSIPA B R O Z A TITA, P R E D O S L J E

Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge PS IHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela takoj al i po dogovoru. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi raz­pisa na naslov: Osnovna šola Josipa Broza Tita, Predoslje 17 a, Kranj . Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku raz­pisa.

Kemična čistilnica in pralnica

» ŠKOFJA L O K A «

Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. P E R I C E

v d. e. pralnica — delovno razmerje sklenemo za nedolo­čen čas

2. POMOŽNEGA D E L A V C A v d. e. pralnica — 2 delavki — delovno razmerje sklenemo za določen čas — 6 mesecev.

Pogoj za sklenitev delovnega razmerja je končana osnovna šola. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kemična čistilnica in pralnica Bistra, Škofja Loka, Spodnji trg 12, Komisija za delovna razmerja.

OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŠKOFJA L O K A in ' ZDRUŽENJE BORCEV NOV ŠKOFJA L O K A

organizirata žalno komemoracijo 1. no­vembra 1985 ob 9. uri v počastitev dneva mrtvih pred Domom Zveze borcev v Škofji Loki.

Vabimo . ,e svojce padlih, mladino in občane, da se komemo­racije udeležijo v čimvečjem številu.

Istega dne bo ob 10. uri komemoracija pri centralnem spome­niku pri Sv. Duhu-Virmaše pred kulturnim domom Ivana Cankarja.

@®IM£Sg^ IEnGLAS 14. STRAN O G L A S I , O B J A V E TOREK. 29. OKTOBRAjjf

R U D N I K U R A N A Ž I R O V S K I V R H v u s t a n a v l j a n j u G o r e n j a vas , Todraž 1

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l j a p r o s t a de l a i n na loge z a nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom.

1. V Z D R Ž E V A L C A M E R I L N O R E G U L A C I J S K E T E H N I K E 2. 2 KLJUČAVNIČARJEV

Pogo j i : pod 1. — e l e k t r o t e h n i k — šibki tok,

— S i zp i t , pas i vno znan j e angleščine, — n a d 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj, — t r i i z m e n s k o i n p o s k u s n o de lo ;

pod 2. — p o k l i c n a i z o b r a z b a k o v i n a r s k e s m e r i , — 6 mesecev d e l o v n i h izkušenj, — i z m e n s k o i n p o s k u s n o delo.

Z a v s a d e l a z a h t e v a m o uspešno o p r a v l j e n zdravniški p r eg l ed p r e d sk l en i t v i j o de l ovnega r a z m e r j a .

K a n d i d a t i naj pošljejo p r i j a ve z d o k a z i l i (spričevali) o i zpo l ­n j e v a n j u pogojev v 8 d n e h po ob jav i n a go rn j i nas l ov . K a n d i ­date b o m o po po t r eb i p i s n o v a b i l i n a razgovor i n og led delov­n i h pogojev.

O i z b i r i bodo k a n d i d a t i obveščeni v 30 d n e h .

G O R E N J S K A P R E D I L N I C A ŠKOFJA L O K A Kidričeva 75, n . s o l . o.

N a o snov i sk l epov d e l a v s k i h svetov T O Z D r a z p i s n e k o m i s i j e z a i m e n o v a n j e i n d i v i d u a l n i h p o s l o v o d n i h o rganov ra zp i su j e j o d e l a i n na loge :

- V O D J E T O Z D P R E D I L N I C A Pogo j i : — v i s o k a a l i višja i z o b r a z b a t eks t i l ne , k e m i j s k e

a l i o r g a n i z a c i j s k e s m e r i i n 5 let d e l o v n i h i z k u ­šenj,

— znan j e enega sve tovnega j e z i k a , — d a z a imenovan j e n a to funkc i j o n i m a z a k o n ­

s k e p repoved i , — d a i m a po t rebne pos lovne i n o r g a n i z a c i j s k e

sposobnos t i ter i zpo ln ju j e pogoje i z družbenega dogovora o k a d r o v s k i p o l i t i k i .

- V O D J E T O Z D B A R V A R N A Pogo j i : — v i s o k a a l i višja i z o b r a z b a t eks t i l n e , k e m i j s k e

a l i o r g a n i z a c i j s k e s m e r i i n 5 let d e l o v n i h i z k u ­šenj,

— znan j e enega sve tovnega j e z i k a , — d a za imenovan j e n a to funkc i j o n i m a z a k o n ­

ske p repoved i , — d a i m a po t rebne pos lovne i n o r g a n i z a c i j s k e

sposobnos t i i n i zpo ln ju j e d ruge pogoje i z druž­benega dogovora o k a d r o v s k i p o l i t i k i

- V O D J E T O Z D K O D R A N K A Pogo j i : — višja a l i s r e d n j a i z b r a z b a t eks t i l ne , k e m i j s k e

a l i o r g a n i z a c i j s k e s m e r i i n 5 let d e l o v n i h i z k u ­šenj,

— znan j e enega sve tovnega j e z i k a , — d a za imenovan j e n a to funkc i j o n i m a z a k o n ­

ske p repoved i , — d a i m a po t rebne pos lovne i n o r g a n i z a c i j s k e

sposobnos t i ter i zpo ln ju j e d ruge pogoje z druž­benega dogovora o k a d r o v s k i p o l i t i k i .

Z a n a v e d e n a de l a i n naloge bodo i z b r a n i k a n d i d a t i i m e n o v a n i za 4 le ta . K a n d i d a t i naj pošljejo p r i j ave z d o k a z i l i o i z po ln j e van ju pogo­j ev r a z p i s a v z a p r t i p i s e m s k i ovo jn i c i n a nas lov : G o r e n j s k a p r e d i l n i c a Škofja L o k a , Kidričeva 75, k a d r o v s k a služba, s p r i ­p i s o m za r a z p i s n o k o m i s i j o tozd, v 8 d n e h po ob jav i . K a n d i d a ­te bomo obves t i l i o odločitvi s a m o u p r a v n i h o rganov v 30 d n e h po i z b i r i .

Iskra I S K R A K I B E R N E T I K A I n d u s t r i j a m e r i l n o - r e g u l a c i j s k e i n s t i k a l n e t e h n i k e K R A N J , n . s o l . o.

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a D E L O V N E S K U P N O S T I K O -M E R C I A I i A ponovno ob jav l j a n a s l e dn j a p r o s t a de l a oz. na ­loge:

1. V O D J A P R E V Z E M A 2. V O D J A S K L A D I Š Č A 3. V O D J A O D D E L K A Z A E L E K T R O M A T E R I A L 4. P R I P R A V N I K A v p r o d a j n i službi v L J U B L J A N I

K a n d i d a t i mora jo po leg splošnih pogojev i zpo ln j eva t i še na ­s lednje posebne pogoje: pod l . i n 2 . : — višješolska i z o b r a z b a tehnične a l i o r gan i zac i j ­

s k e s m e r i , — 4-letne de lovne izkušnje,

pod 3.: — visokošolska a l i višješolska i z o b r a z b a e l ek t ro t eh ­niške s m e r i o z i r o m a k o m e r c i a l n e a l i d ruge ustrez­ne družboslovne s m e r i s srednješolsko pred izo-b ra zbo elektrotehniške s m e r i ,

— 3-letne us t r e zne de l ovne fzkušnje, — vsaj pas i vno znan j e nemškega a l i angleškega j ez i ­

k a , us t r e zne osebnos tne l as tnos t i za oprav l j an j e k o m e r c i a l n i h de l .

pod 4.: — visokošolska i z o b r a z b a elektrotehniške a l i s t ro jne s m e r i ,

— znan j e tu jega j e z i k a , — vesel je do marketinškega de la .

K a n d i d a t i naj pošljejo p i sne pr i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev i n s k r a t k i m o p i s o m dosedan j i h d e l o v n i h izkušenj v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : I S K R A K I B E R N E T I K A , K a d r o v s k a služba, S a v s k a k)ka 4, 64000 K r a n j .

d i n o s D I N O S L J U B L J A N A T O Z D P r i p r a v a o d p a d n i h s u r o v i n L j u b l j a n a , T i t o v a 118

O d b o r z a d e l o vna r a z m e r j a ob jav l j a p r o s t a de l a i n na loge :

S K L A D I Š Č N E G A D E L A V C A - S T R O J N I K A — 1 de lavec z a d e l o vno enoto K r a n j , skladišče Škofja L o k a

Pogo j i : — k v a l i f i c i r a n de lavec k o v i n a r s k e s m e r i , 1 leto delov­n i h izkušenj, enomesečno p o s k u s n o de lo

De l o vno r a zmer j e bomo s k l e n i l i z a nedoločen čas. K a n d i d a t i naj dajo ponudbe z d o k a z i l i v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : D O D i n o s T O Z D P r i p r a v a o d p a d n i h s u r o v i n , L j u b l j a ­na , T i t o v a 118.

D E Ž U R N I

V E T E R I N A R J I

o d 1 . 1 1 . d o 8 . 1 1 . 1 9 8 5 z a obč in i K r a n j i n T r ž i č o d 6. d o 2 2 . u r e Ž i v i n o r e j ­s k o v e t e r i n a r s k i z a v o d G o r e n j s k e , t e l . : 2 5 - 7 7 9 a l i 2 2 - 7 8 1 , o d 2 2 . d o 6. u r e p a n a t e l . : 2 3 - 518

z a o b č i n o Ško f ja L o k a

D A V O R I N V O D O P I V E C , d i p l . v e t . , G o r e n j a v a s 186 , t e l . : 6 8 - 3 1 0 M I R O K R I Ž N A R , d i p l . ve t . , G o d e š i č 134, t e l . : 6 2 - 1 3 0

z a obč in i R a d o v l j i c a i n J e s e n i c e

A N T O N G L O B O Č N I K , d i p l . v e t . , L e s c e , P o l j s k a p o t 3 a , t e l . : 7 4 - 6 2 9 .

.'"SSBBS&SHSSOIAS.

(ŠJLIPA POHIŠTVO

S A L O N V K R A N J U V prizidku večnamenske dvorane P P C Gorenjski se jem

ALPETOUR S O Z D A L P E T O U R ŠKOFJA L O K A

razp i su j e n a pod lag i določil s t a tu ta i n s k l e p a de lavske ­ga sve ta D O EUROŠPED ŠKOFJA L O K A de l a i n na lo­ge s p o s e b n i m i poob las t i l i i n odgovornost jo

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A D O EUROŠPED

Po l eg splošnih pogojev, pogojev iz družbenega dogovo­r a o i z va j an ju k a d r o v s k e po l i t i k e i n pogojev, p r edp i sa ­n i h v 511. členu Z Z D , mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j e va t i še nas ledn je pogoje:

— v i s o k a a l i višja i z ob ra zba e k o n o m s k e , o rgan i zac i j ­ske a l i p r a v n e s m e r i ,

— 3 a l i 5 let u s t r e z n i h d e l o v n i h izkušenj, — z u n a n j e t r g o v i n s k a r eg i s t rac i j a ( ZTR )

De l o vno ra zmer j e s k l e p a m o za nedoločen čas za štiri­letno m a n d a t n o dobo z možnostjo ponovnega k a n d i d i ­r an j a .

P i s n e p r i j ave z op i s om dosedan j ih d e l o v n i h izkušenj i n d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju z a t e v a n i h pogojev naj k a n d i ­da t i pošljejo v 15 d n e h po ob jav i n a nas lov S O Z D A L ­P E T O U R , Škofja L o k a , K a d r o v s k a služba, T i t o v t rg 4 b, z o z n a k o »za razpis«.

D e l a v s k i sve t i bodo o i z b i r i k a n d i d a t o v odločili v 60 d n e h po končanem z b i r a n j u pr i j av . K a n d i d a t e bomo obves t i l i v 15 d n e h od dneva , ko bos ta d e l a v s k a sve ta i m e n o v a l a i z b rane k a n d i d a t e .

ar A L M I R A A l p s k a m o d n a i n d u s t r i j a R A D O V L J I C A

ponovno ob jav l j a po s k l e p u odborov z a d e l o vna ra zmer ­j a nas l ed n j a p ros ta de la in naloge:

I - T O Z D T R G O V I N A

1. V O D J E S K L A D I Š Č A S U R O V I N

Pogo j i : — s r edn j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a t eks t i lne , e k o n o m s k e a l i k o m e r c i a l n e usmer i t v e ,

— 2 let i d e l o v n i h izkušenj n a e n a k i h a l i po­d o b n i h o p r a v i l i h a l i ,

— dokončana šola z a proda ja lce t eks t i lne s m e r i i n 3 l e ta d e l o v n i h izkušenj na ena­k i h a l i p o d o b n i h o p r a v i l i h .

K a n d i d a t e v a b i m o , d a oddajo p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo l ­n j evan ju r a z p i s n i h pogojev v 8 d n e h po ob jav i og lasa n a nas lov ; A l m i r a , a l p s k a m o d n a i n d u s t r i j a , odbor z a de l o vna r a z m e r j a T O Z D T r g o v i n a Radov l j i c a , J a l n o -v a 2 .

P r i j a v l j en i k a n d i d a t i bodo o i z b i r i obveščeni v 15 d n e h po s p r e j e m u sk l epov v o d b o r i h za de l o vna r a zmer j a .

ALPETOUR

A L P E T O U R DISC0 S0RA Škofja Loka vabi v četrtek, 31. 10. 1985,od 20. do 24. ure v svoje store na Kopališče Sora na atraktivni program z ansambli AGR0P0P. Tudi naslednje četrtke bomo prirejali podobne prireditve v DISCU SORA, zato že sedaj najlepše vabljeni,

delavci D ISC0 SOBA

: Z J

V SPOMIN

M i n l j i v a , a k r a t k a j e m i s e l • življenja,

do l ga i n n e i z p r o s n a t a pot, s t o p i n j a t vo ja t r d n a , a s l ed neposušena odtod ! Odločen i n večen j e g las , k i vp i j e , kriči, a v e n d a r molči, d a to s i t i !

3 1 . o k t o b r a b o s t a m i n i l i d v e l e t i o d bo l e č e i z g u b e nas^ g a d r a g e g a

VLADIMIRJA KOŠNIKA Ž i v e l s i k r a t k o , p r e k r a t k o ž i v l j en j e , a p o l n o i n večno z* n a s . Č a s t v o j h i t i , t o d a z n a m i še v e d n o ž i v i ! Ž i v i d u h 1

ž i v j e l i k , l e r e s n i c a , k i o s t a j a , j e g r e n k a i n k r u t a -P e k o č i n bo l eč j e s p o m i n , a t i h o i n ž i v o s p o z n a n j e , d

č l o v ek l e z a s e , a z a d r u g e n i k o l i n e u m r e !

H v a l a v s e m , k i še o b i s k u j e t e n j e g o v d o m i n s e g a sp^ m i n j a t e !

V S I N J E G O V I

B r i t o f , P r i m s k o v o , 3 1 . o k t o b r a 1985

Z A H V A L A

O b s m r t i naše drage m a m e , s tare m a m e , p rabab i ce in tet e

ANTONIJE ŠIFRER Gregorčeve m a m e i z Žabnice

se i s k r e n o z ahva l j u j emo v s e m sosedom, s o r o d n i k o m , P r l ^ n a l j em i n sode lavcem, k i ste z n a m i sočustvovali, i z r a z i l i vis i n p i s n a sožalja i n d a r o v a l i cvetje. Z a h v a l a tud i vsem, k 1

c e n i l i n jeno r a z i s k o v a l n o de lo naše p re t ek l os t i . H v a l a vs' k i ste jo s p r e m i l i n a pos l edn j i pot i , posebno o rgan i zac i j i g o v o r n i k u P a v l e t u Lužanu ter k u l t u r n e m u društvu in g° , l f i

n i k u Jožetu Šifrerju. H v a l a g. župniku za pogrebn i °^ r e( , e b'

govor ter k v i n t e t u bratov Z u p a n za gan l j i ve žalostinke. P° .-g. n a z a h v a l a d r . Križnarjevi za večletno požrtvovalno zdra .j nje i n oseb ju o d d e l k a 600 n a G o l n i k u . V s i i n z v s e m ste laJ

bolečo igubo naše m a m e .

N J E N A V E D R I N A I N N J E N O D E L O B O S T A ŽIVEL^ Z N A M I !

ŽALUJOČI : s i n o v a i n hčerki z družinami

Z A H V A L A

O b s m r t i drage m a m e

FRANČIŠKE COF se i s k r e n o zahva l ju j emo so r odn ikom, sosedom, p r l J e-l j em i n z n a n c e m za izrečeno sožalje i n podarjeno ,jj tje ter v s e m , k i ste jo v tako v e l i k e m številu p o s p r e v L i n a n j en i zadn j i pot i . Posebno zahva lo smo d° dr. M a r i j i Z a m a n o v i , k i j i je lajšala bolečine v času W j ne do lgot ra jne bo lezn i . Zahva l ju j emo se tud i ^' d X i ^ Šifrerju z a pos lov i lne besede ob odp r t em grobu, BH porščakom, članom Z B , G D Žabnica, sode lavcem * s j-A T C , p e v c em s Sv . D u h a za petje žalostink i n g. žnP

k u iz Žabnice za lepo oprav l j en pogrebn i obred-

V S E M ŠE E N K R A T I S K R E N A H V A I A !

Dorfar je , 19. ok t ob ra 1985

Z A H V A I A

O b boleči i zgub i mame , s tare m a m e

MARIJE PORENTA se i s k r e n o zahva l ju j emo s o r o d n i k o m , vaščanofl* ^ z n a n c e m z a us tne i n p i sne i z raze sožalja, poa*}p cvetje ter v s e m , k i so jo p o s p r e m i l i na zadnj i p ( . ' hva l ju j emo se zd ra v s t v enemu i n strežnemu ose W J m a upoko jencev v K r a n j u , k i so j i lajšali hude " . ^ f l ne. Z a h v a l a ve l ja g, k a p l a n u iz Šmartna p r i K r u n ' e

lep pogrebn i obred i n pevcem za zapete pesmi slo

H Č E R K A Z D R U Ž I N O

2 L R E K . 2 9 . O K T O B R A 1 9 8 5 MALI OGLASI, OBVESTILA4 OSMRTNICE .15. STRAN @@S®3^J©IEIIGLAS

O G L A S I ^ i : 2 7 9 6 0

đ j t t e fRALNl STROJ castor po -^-[ggidjkozarjeva 25. Kranj 14041 maci!* ^ rno-belo TV JASNA. Infor-~-y*tggggr_PQ tel.: 34-933 14042 dore^'Tr?^' R A Č U N A L N I K commo-21-7» P R A I-NI STROJ gorenje, tel.: ^p^p 14043 ŠN| APA^ASKORAJ n o v zatesni SLU-Parti,J, A T Simmens. Nada Pockai,

danska cesta 47, Škofja Loka "pT—-^—_____ 14044 S T R o ^ . p r ° ^ a m s k o r a i n o v Š I V A L N I ~"-pp-^iia!nja vas 81, Duplje 14045 B A j S 1 "eto star POUSKI KOM-

« krompir. Kalan, Zapoge 11 " ^ p - p - - _ _ _ _ _ _ _ 14046 inaSS?") b a r v n i TV Panorama 73 z NlK _° i- a r o i n kombiniran ŠTEDIL-

V PUn, 2 elektrika) tel.: 79-760 •"pp-----______ 14047 nie-on2m č r n ° - b e l TELEVIZOR gore-

-n|Ks. Anton Bole, Gradnikova 74-716 14048

S P A R

M A R K E T

R A K U Š E K

iz Sel, 4 km proti Že lezn i Kapli,

tel.: 9943-4227-7170

Prijetno s koristnim,

izlet z najugodnejšim

nakupom v

slovenski trgovini.

i i a n , o p i c i n a n a p o s l l t v e

101 lT^ai2yJ_icaLtel.

VRTA, K" 0 Prodam skoraj nov namizni O o 1 , S T R 0 J do 16 mm. Šenčur, •"^SaSjajej.: 41-135 14049

Prodam DYNAMO siemens 220 V, ROVOKOPALEC (Libher) KASON -kiper komplet za MAN ali mercedes, tel.: 70-186 14091

Prodam več suhih borovih metrskih DRV. Hraše 5, Preddvor 14092

Prodam 220-litrski AKVARIJ z vso opremo, tel.: 28-448 dopoldne 14093

Prodam starejšo diatonično HAR-MONIKO, tel. (064) 62-258 14094

V a d b e n i m a t . v o z i l a

5po_i}S , J S K I MATERIAL za fasado: hern-,? demit-emulzije in 16 vreč su-y0 2d I , P r o d a m 20 % ceneje. Struže-"ftej_22-9Ql 14007 0pE

r^ a n? 1200 kosov stare STREŠNE h.t_7 kikinda, cena zelo ugodna, tel.:

14055 hSSg*"1 3.000 kosov novomeških it i^^'KOV, 15 m SLEMENJAKOV fcu"°BNIKOV za 260 kv. metrov po-81-lv>' V s e n o v o Informacije po tel.: ^jOpojg.uri _ 14056 !>0_ADA

RM 5 0 k v metrov LADIJSKEGA

y J g L : 79-906 po 19. uri 14057 lu^dam 15 kosov schiedel DIMNI* R g U ž . 40-690 14058 ^ES ! 2 0 k v metrov GRADBENIH "-SplgNjOV, tel.: 74-805 (064) 14059 8|ekt°r?ram 1 3 ° - , i t r s k i nov BOJLER za Si icT n o ' n , c e n t ra lno ogrevanje z ga-«X5 i' L k ° s o v armaturnih M R E Ž ^OkA Š 0 0 k o s o v MODULARNEGA ^ l f n R ^ x 2 0 x 2 0 - 10% ceneje. koVeW*)60-091 int. 223 (Marjeta Šin-

14060

p r o d a m

p ^*— ^3 0

3d a ^2ELTE v glavah. Škofjelo-

. P ^ ^ 1 L _ _ _ _ 13745 _ češen^ 1

S A D ' K E jabolk, hrušk, sliv 1*26 Drevesnica Cegnar, Dorfar-

P f ^ r T ^ 8 - - - 13749 f * ? a

a f T l D i o l o š k o čist KROMPIR ki-5 k _ r « S e r n e in ozimnico. Rudi Dol-

^ p & J j _ _ _ Ž i r o v n i c a 13750 s*1« a** s e m enski KROMPIR desire, "•OHC pekove DESKE irt hrastove

L_ ^rirska pot 11, Primskovo 13841

S dvo??T 9 l o b o k in športni VOZIČEK ^"a-Sta 2 ° r a s P a n i - F r a n c a R o z

14026 "etaj, Kranj droben KROMPIR. Trbo-

14027 S i j * ^ suha bukova DRVA Kle ™.' on L čredni«* Kr/tn Q Gorenja vas,

14028 ^3|ednje brdo 8

jAR'gjODAJA

_ Pr^^J ac_Ll7, stanov, št. 9

jesenske ženske črne, krznene JAK-

vse uvoženo Kranj, 14029

dve č

leti staro brezhibno fv e POc-iV8 nimate namena kupiti

i P L S l L R J , C E ' V 0 Z I Ć K A ' s t a j i ! J ! ^ ^ V - K . i t l

•fOfj^^-ijopo'o'ne S « PRALNI STROJ naoms N A ? din

14030 ce-

O ^ - s in O T R O Š K I VOZIČEK din Nataša Omerzel. Po

italijanski VOZIČEK A n T t

a - HOJICO, dva GRELCA za ^•"r- m zimsko VREČO za vozi­l i

!K^ P ^ d a m

; 4033 .. DRVA. PUNTE in

togonder. Strahinj 51, tel.: . 14033 „'«0 b " novo HARMONIKO melodi-

,niak r? 0 v- s kovčkom. Slavko Ple korenja vas, Reteče 53, Škof

^ 14088

Prodam TAM 5000 kasonar, 5.70 m — 2.40 m s cerado. Menard, Dol. Do-brava 25, Gorenja vas 13707

Prodam VVARTBURG caravan, let­nik 1980, prevoženih 80.000 km. Stane Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj 14061

LADO 1200 prodam po delih (karo­serija, vrata, menjalnik itd.) tel.: 45-291

14062 Ugodno prodam ZASTAVO 750.

1971, Naklo, S. Žagarja 4 — dopoldne 14063

Prodam ELEKTRONIK 90, letnik 1981, dobro ohranjen. Marko Likar, Gorenjesavska 13 (pri Tekstilindusu)

14064 Prodam MZ 125 po delih. Slavko

Dolinar, Oprešnikova 31, Kranj 14065 Prodam 125 P, celega za rezervne

dele, letnik 1975. Ziherl, Srednje Bit-nje 4, popoldne 14066

Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, in 125 P, tel: 22-309 14067

Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, Voklo 85, Šenčur 14068

K R I Z A N T E M E , VELIK0-

C V E T N E P A J K 0 V K E ,

M A R J E T E IN ' M A Č E H E

P R O D A M . Sr . Bela 6 , tel . :

4 5 - 2 2 3 .

Prodam DELE za zastavo 101, stroj, menjalnik in drugo. Zoran Japelj, Pod-Ijubelj 70, Tržič 14069

Poceni prodam dobro ohranjen NSU 1000, tel.: 24-960 14070

Prodam nove prvo BLATNIKE in MASKO za škodo 100, MoSe 29 14071

Prodam R-4TL, letnik november 1983, odlično ohranjen Tel: 61-184

14072 Prodam italijanski FIAT 850, letnik

1972, potreben popravila in DELE za'fi-at 850. Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce 14073

Ugodno prodam Š K O D O coupe 110 R, tel : 81 536 od 20. do 21. ure

14074 Prodam ZASTAVO 750 SL, letnik

1980. Radovan Švab, Zgoša 31/A, Be gunje 14075

Nujno prodam po zelo ugodni ceni AUSTIN 1300, starejši letnik, obnov­ljen, registriran do julija 1986. Vinko Habjan, Vošče 9, Radovljica 14076

Ugodno prodam karambolirano ZA­STAVO 101 - december 1978, celo ali po delih z vsemi rezervnimi deli Ogled vsak dan popoldne, Zdenko Kranjc, Ljubno 60, Podnart 14077

Prodam ZASTAVpiOl, letnik 1970, lahko tudi po delih. Begunje 111 14078

Prodam MASKO za FIAT 128 aH Z 101, zadnjo steno in levi kolotek Sp. Duplje 20a,

ž i v a l i

Prodam PRAŠIČKE, stara dva mese ca. Sebenje 36, Križe 14034

Prodam 2 PUJSKA, stara 8 tednov Mežnarec , Selo 22, Žirovnica 14035

Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. Breg ob Savi 4, Mavč iče

14036 Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO.

Planina pod Golico 8, Jesenice,Pavel Noč 14037

Prodam zelo dobro KRAVO simen­talko, staro 4 leta, Frančiška Pirnat, Podboršt pri Komendi 21 14038

Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Sk. Loka 14039

Prodam plemonskega KO/l A m dve KOZI. Mat jašič, Poljane 93, Podpečna

14040 Prodam dve mladi kravi simentalki

Meh Franc Zg. Duplje 42 Prodam 6 mesecev staro /HI BIČ

KO. Tupaliče 21 Preddvor, tel : 45 420 14096

Prodam črno-bel TELEVIZOR Iskra ter dvosedežni KAVČ, telefon: 33-725 popoldne 13797

Prodam ŠTEDILN IK Kuperbusch in 80-litrski BOJLER. Retljeva 11/A, čir -če, Kranj 14050

Prodam električni ŠTEDILNIK 2 + 1 in zimske GUME za fička. Alojz Lonče-riček, Retnje 1/A 14051

Prodam ŠTEDILNIK kupperbusch za etažno centralno, tra jnožarečo PEČ in 80-litrski BOJLER na elektriko — že ra-bljeno. Gorica 13 pri Radovljici 14052

Prodam 3,5 kVV T E R M O - P E Č za 3,5 SM in dva Z V O Č N I K A Iskra. Ribni-kar, St. Rozmana 11, Kranj 14053

Prodam ŠTEDILNIK kuperbusch. Vera Škrlec, Struževo 16, Kranj 14054

s t a n o v a n j a

Dekle in fant — bodoča zakonca — iščeta SOBO ali STANOVANJE, tel.: 24-377 ali šifra: PREDPLAČILO 14079

Mlada uslužbenka nujno išče ENO-SOBNO STANOVANJE ali GARSO­NJERO v Kranju ali bližnji okolici. Po-nudbe pod: Lastna oprema * 14080

ZAPOSLIM dva KV SLIKOPLE-SKARJA in enega PK s tremi leti de­lovnih izkušenj. Kličite vsak dan po tel.: 22-391 od 19. ure dalje 13907

Dobro utečena GOSTILNA v Kranju takoj zaposli KV KUHARJA za delo v dobro opremljeni kuhinji. Šifra: Visok OD 13908

Zaposlim pridnega mladega fanta, ki ima veselje za čevljarski poklic, tele-fon: 37-452 od 19. do 20. ure 13909

Kakršnokoli DELO sprejme delavka za redno delovno razmerje. Ponudbe pod: ZANESLJIVA 14084

Iščem Š IV ILJO za popoldansko de­lo. Naslov v oglasnem oddelku 14085

Zaposlim UPOKOJENKE, honorarno za dobo 3 mesece. Zupane Marjan, Gregoričeva 1.

l o k a l i

Društvo upokojencev Tržič daje v najem gostinske prostore za opravlja­nje gostinskih uslug. Interesenti se lahko javijo vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8. do 11. ure v društveni pi-sarni ali po tel.: 50-166 14083

p o s e s t i

V Škofji Loki najamem G A R A Ž O . Dobro plačam vnaprej. Informacije po tel.:61-184 14081

Kupim G A R A Ž O v Šorlijevi — nebo-tičniku — Vodovodni stolp, Ponudbe pod: Za devize 14082

Iščem žensko, ki bi hotela paziti 9 -mesečno hčerko, tel.: 21-907 1 4086

V bližnji okolici Kranja iščem PE­ČARJA za polaganje klinker ploščic in keramičnih ploščic. Naslov v oglas­nem oddelku 14087

Z A H V A L A

. O b s m r t i naše drage sestre i n tetke

A L O J Z I J E K E R Š E V A N - J A K U N se i s k r e n o zahva l ju j emo V i b a f i l m u , G G B l e d , sostano­v a l c e m Gorn j e ga t r ga L jub l j ana , pevcem s K o k r i c e , g. župniku z a lep obred, sosedom iz Oko rnove u l i ce i n

vsem, k i ste jo s p r e m i l i n a zadn j i pot i .

ŽALUJOČI: bra t J a n e z , sestre A n i c a , M i l k a i n K a r o l i n a , nečaki i n nečakinje

Z A H V A L A

Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka

J A N E Z A D O L I N A R J A upokojenca

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Tomši­čeve 42, prijateljem, znancem, tovarišicam vrtca » M O J C A « za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej pa se moramo zahvaliti zdravstvenemu in strežnemu osebju iz Doma upokojencev v Kranju, kjer so le­po skrbeli zanj v času njegove težke bolezni. Hvala tudi pev­cem za petje žalostink in g. dekanu za opravljen pogrebni

obred in tople besede.

V S E M ŠE E N K R A T I S K R E N A H V A L A !

ŽALUJOČI: žena Barbara, hčerka Ivica z možem Janezom, vnuka Primož in Katja

Kranj , 21. oktobra 1985

V SPOMIN

3. n o v e m b r a bo m i n i l o leto dn i , o d k a r nas je zapus t i l a naša dob ra i n s k r b n a žena, m a m a i n s t a ra m a m a

M I C I N A G L I C ro j . H O D N I K

Težko je spoznanje , d a te n i i n te n i k o l i več ne bo m e d n a m i . Odšla s i t ja, k jer n i t rp l j en ja ne gorja, le večni m i r . V našem d o m u je p r a z n i n a , ne ogreva ga več tvoja t op l ina , v naših s r c i h je os ta la v e l i k a bolečina, k i ne bo n i k o l i m i n i l a , dok l e r še nas ne bo črna zeml ja z a k r i l a .

V s e m , k i ob iskuje te n jen p r e r a n i grob i n j i prižigate svečke, i s k r e n a hva la .

V S I N J E N I

„ Radov l j i c a

Z A H V A L A

O b boleči i zgub i našega predragega s ina , očeta, d edka i n pr i ja te l ja

M I L A N A M A R K O V I Č A

se i sk r eno zahva l ju j emo v s e m so rodn ikom, pri jate­l j em, sode lavcem, b a l i n a r s k e m u k l u b u Z A R I C A , sose­d o m za izrečeno sožalje ter darovano cvetje i n vence i n

za spremstvo n a zadn j i pot i .

V S I N J E G O V I

Z A H V A L A

U m r l n a m je mož i n oče

L A D O M E N C I N G E R O b njegov i s m r t i se i sk r eno zahva l ju jemo v sem, k i ste se v t eh težkih t r e n u t k i h pos lov i l i od n jega i n n a m s ta l i

ob s t r an i . Posebno se zahva l ju j emo dr . Pogačniku, osebju bo l ­n ice Jesen ice i n dr . P r a p r o t n i k o v i z a dolgoletno

zdrav l jen je . H v a l a z a izrečena sožalja, darovano cvetje i n n a m e n ­

sko n a k a z a n a sredstva .

V S I N J E G O V I

Lesce , 23. o k t o b r a 1985

Z A H V A L A

Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta

M A T E V Ž A D R O L E T A

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan­cem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti ter vsem, k i so tudi ob njegovi smrti kakor­koli pomagali. Zahvaljujemo se ZB NOV Besnica, Vodovod Zg. Besnica, sosedom, Iskra tozd Orodjarna TPP, Strokovni službi RSS za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju Koronarnega oddelka Bolnišnice na Je­senicah, praporašem in pevcem društva upokojencev Kranj za lepo petje žalostink ter Avguštinu Udirju za izrečene poslo­

vilne besede.

ŽALUJOČI: žena Kar la in sinova z družinama

Sp. Besnica, Dragimer, 19. oktobra 1985

Z A H V A L A

O b boleči i n mnogo p r e r a n i s m r t i žene, mamice , hčerke i n sestre

E R N E B O G A T A J ro j . Komič

se i s k r e n o zahva l ju j emo za izrečeno sožalje i n pomoč v s e m svojcem, sos tanova lcem Vrečkove 9, pr i ja te l j em, de lavcem i n učencem Teks t i l n e i n obutvene šole K r a n j za ganl j i ve pos lov i lne besede, n e k d a n j e m u 8. č ra z r edu osnovne šole S tane ta Žagarja. I skreno se zahval ju je­mo sode lavcem Save K r a n j i n T e k s t i l i n d u s a K r a n j z a izrečena sožalja, da rovano cvetje i n denarno pomoč. H v a l a tud i župniku z a obred ter pevcem za petje žalo­s t ink . V s e m skupa j , k i ste n a m ob težkih t r e n u t k i h sta­

l i ob s t r an i , še e n k r a t najlepša hva l a .

Žalujoči: mož M a r j a n , hčerkica Špela, m a m i , a t i i n bra t D a m j a n ter drugo sorodstvo.

K r a n j , 28. ok t ob ra 1985

V 75. l e tu s tarost i nas je zapus t i l a naša d raga m a m a , n o n a i n teta

M A R I J A R A N Č I G A J ro j ena H v a l a

O d nje se bomo pos l ov i l i v torek, 29. ok tob ra 1985, ob 15.30 n a pokopališču v K r a n j u .

Žalujoči: s inova R o m a n i n O d o n z družinama i n drugo sorodstvo.

K r a n j , 28. o k t o b r a 1985

• r . lovosssE'i n< -I fdaTijOfj o«! ornocl v

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, deda, pradeda in strica

P E T R A P O R E N T E tesarskega mojstra v pokoju iz Sv. Duha pri Škofji Lok i

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate­ljem in znancem ter članom Gasilskega društva Sv. Duh-Vir-maše, Čebelarske družine Škofja Loka, Zveze borcev Sv. Duh-Virmaše, Upokojencem Škofja Loka, Cestnemu podjetju Kranj , tozd W C in Gorenjski predilnici, k i so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in nam izrekli sožalje.

Lepa hvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem K U D Ivan Cankar za zapete žalostinke ter govornikom za poslovil­

ne besede. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za

skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja.

V S E M ŠE E N K R A T I S K R E N A H V A L A

VSI NJEGOVI

V B o h i n j k m a l u h i t r e j e Ce bo vreme zdržalo le še ta teden, bo na odseku Bohinjska Bela—Obrne konec novembra stekel promet — Inž. Andrej R ih -taršič iz Združenega cestnega podjetja Ljubljana: »Zares kvali­tetno in hitro opravljeno delo na najtežjem odseku Bohinjske ce­ste«.

Bohin j ska Be l a — Pred dnevi smo se sprehodil i po gradbišču Bohinj ­ske ceste, na štiri kilometre dolgem odseku Bohinjska Be la—Obrne . Dvakrat 3,5 metra široko cestišče, k i ga je projektiralo Projektivno podje­tje Kran j , pomeni že od lanske jese­ni naprej za izvajalca — Cestno pod­jetje Kran j s soizvajalci — najtežje in najzahtevnejše delo na celotni trasi Bohinjske ceste. V najbolj str­m e m pobočju na trasi se je bilo tre­ba spopasti s 120 metrov dolgim akt ivnim zemeljskim plazom.

Jesensko obarvana dolina Save Bohinjke danes ne daje več prave slike o zahtevnosti gradnje. Kot so n a m povedali, je 90 odstotkov vseh del že narejenih.

» K o sem decembra lani prevzel to gradbišče, sem bil po eni strani po ­nosen zaradi zaupanja, nič manj.pa me n i skrbelo, kako bomo delo k v a ­litetno opravi l i do roka,« pripovedu­je gradbeni tehnik in vodja gradbi­šča Dušan Vasiljevič, k i je že trinaj­sto leto pri Cestnem podjetju Kran j . »Vsi smo se ves čas zavedali, kako

zahtevna je gradnja na tem odseku in lahko rečem, da je 50-članska ek ipa našega podjetja ves čas dela la zares ubrano. Dela l i smo vse sobote, in po 12 ur na dan. M o r d a je de loma tudi prestiž, dokazati, da zmoremo, pr ipomogel skoraj 100-odstotno ver­jetni napovedi, da bo konec novem­bra tudi po tem odseku že stekel promet. Če bo le vreme zdržalo še zadnji teden oktobra.«

Zares čuden je ta »vremenski pa­radoks«, ko vsi pravzaprav bolj želi­mo dež, kot lepo vreme. Pa vendar bo prav lepo vreme pripomoglo, da bodo ta teden na 120-metrskem od­seku, kjer je pilotna stena, končali še z zadnj im izkopom. Potem morajo položiti le še 700 metrov asfalta in postaviti prometno oziroma cestno opremo.

Inž. Jože Juvančič iz Cestnega podjetja Kran j pravi: »To je bi l eden najbolj zahtevnih gradbenih odse­kov v našem podjetju, čeprav imamo kar zadeva razdalje in kubike pod streho že veliko večja dela. Tukaj smo si pr idobi l i prenekatero izkuš-

Na najzahtevnejšem, 120 metrov dolgem odseku, kjer je bilo treba »preseka­ti« aktivni zemeljski plaz in na zgornjem ter spodnjem delu ceste zgraditi pilotni steni, poteka še zadnji izkop. V pilote in steno je bilo vgrajenega 1800 kubičnih metrov betona. Na celotni trasi pa je bilo izkopanega in vgrajene­ga 140.000 kubičnih metrov materiala.

r

J a k o b b o še p o j a s n j e v a l Na Jakobu nad Preddvorom je Andrej Valič odkril gorsko zavetišče, ki ga postavlja v še­sto do osmo stoletje — Najd­be pričajo o visoki kulturni stopnji prebivalcev — Nadalj­nja iskanja bodo morda ne­koliko osvetlila neznanke o dobi preseljevanja narodov in naselitvi Slovanov.

Kran j — Andrej Valič, višji ku ­stos za arheologijo pri Gorenjskem

, muzeju v Kranju, je bil že nešteto­krat na Jakobu nad Preddvorom. Preblisnilo pa ga je šele nedavno. Dolgoletne izkušnje na terenu, po­sebno znane najdbe na Gradišču nad Bašljem pa Ajdovski gradeč v Bohinju in A jdna nad Potoki, vsa ta nekdanja p laninska zavetišča, ki so čuvala vhode v doline, so mu dala misel, da je morda kaj tudi na Jakobu , ki bedi nad vhodom v doli­no Kokre , po vsej verjetnosti že da­vno tesno povezane s Koroško. Če­tudi ljudsko izročilo o Jakobu mol­či, so mu misel nekako potrjevale ruševine gradu pod Jakobom, k i mu pravijo Pusti ali Stari grad. Omenja l ga je že Valvasor v Vojvo­dini Kranjske kot grad v razvali­nah, ki ga je porušil Celjan Jan V i -tovec. Postavil ga je v 12. stoletje.

Kakšnih osemdeset metrov za­hodno od cerkve na Jakobu se po grebenu terasasto spušča nekda nja naselbina. T ipanja s sondami so Andre ju Valiču potrdila, da je tod več zidanih hiš. K a r so doslej izkopali in ovrednotili, se tesno po­vezuje z najdbami v Lajhu, kjer je bilo ogromno grobišče. Glavnik, na primer, je prav tak na Jakobu kot v Kran ju . Našli so še železno streli­co, ostanke glinastega posodja, fi­nega stekla, okostje neke živali, na podu v ruševinskih stavbah pa po­vsod oglje. To navaja na misel, da je naselje pogorelo.

Najdišče na Jakobu je vsekakor pomembno za kultiviranje gorenj

Prve najdbe z Jakoba: železna strelica, kosa finega stekla, del umetelnega koščenega glavnika in živalske kosti.

skega prostora v preteklosti in za preučevanje kulturne usedline ta­ko gorenjskega kot ožjega pred-dvorskega okoliša. Morda bo celo pomagalo odgovoriti na vprašanje o naselitvi Slovanov. S tega zorne­ga kota je Jakob izredno zanimiv za nadaljnja raziskovanja. Ima pa tudi lepe možnosti, da se vključi v kulturno turistično ponudbo v Preddvoru in celotnem gorenjskem turizmu.

Najdbe z Jakoba je brez natanč­nejših analiz težko ovrednotiti. So­dijo nekako v .šesto do osmo stole­tje, v čas preseljevanja narodov in naselitve Slovanov. Očitno je, da so prvotni prebivalci ostali, ko so se Slovani že naselili. Morda je bilo na Jakobu njihovo gorsko zaveti­šče. Najdeni predmeti, bivališča, tip zidave, izbira terena, vse to pri­ča o visoki kulturni stopnji prebi­valcev.

H . Jelcvčan

Vodja gradbišča Dušan Vasiljevič: »Dokazali smo, da smo lahko do ro­ka kos tudi najzahtevnejšim nalo­gam.«

njo. H k r a t i pa ob sorazmerno krat ­k e m času, tako rekoč do dneva n a ­tančno, sledimo začrtanemu p lanu i n roku.«

Na celotni trasi je bilo najzahtev­nejše prečkanje 120 metrov dolgega aktivnega zemeljskega plazu. T u je bilo treba zgraditi pilotno steno. Po 14 metrov dolgi in meter debeli piloti so na spodnji strani vgrajeni na vsa­kega 1,70 metra in pričvršćeni pod kotom 60 stopinj še s 30 do 40 me­trov dolgimi sidri. Podobno pa je zgrajena tudi zgornja pilotna stena nad cesto.

Inž. Andre j Rihtaršič iz Inženerin-ga za Nizke gradnje pri Združenem cestnem podjetju Ljubljana, k i opravlja nadzor nad deli, pa je pove­dal: »Cestno podjetje Kran j je zares kvalitetno in hitro opra ­v i l o delo na najtežjem odseku B o ­hinjske ceste. Res je, da je bilo tudi vreme precej naklonjeno, vendar je pomagalo in tudi rešilo predvsem soizvajalce del na pilotni steni.«

Če torej lahko verjamemo vsem napovedim, bomo konec novembra lahko prišli v Bohinj precej hitreje. S tem odsekom se bosta Bohinju še bolj odprli tako turistično kot gospo­darsko okno. Prav gospodarstvo ra­dovljiške občine je prispevalo precej denarja, ki ga je za ta odsek nameni ­la Skupnost za ceste Slovenije. Ko l i ­ko bo veljala gradnja, še ni moč reči. Znan pa je podatek — 230 milijonov dinarjev po cenah iz leta 1983.

A. Žalar

Praznik za kranjsko atletsko stezo

K R A N J — Po zgraditvi stadiona Stanka Mlakar ja v Kranju je bila urejena tudi atletska steza, ki je da­ja la ton temu res izredno lepemu in v pravem okolju zgrajenemu stadio­nu. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da je atletska steza, pokrita z lešem, slabša od drugih po Jugoslaviji.

Jul i ja se je gradbeni odbor Z T K O Kranj odločil, da je treba atletsko stezo modernizirati po ol impijskih normah. Po načrtih arhitekta Pro­jektivnega podjetja Kranj Petra Gradišarja so delavci Cestnega pod­jetja Kranj začeli z izkopi in pozneje so položili asfalt, nanj so delavci de­lovne organizacije Bitas iz Sarajeva v nedeljo položili durotan. Steza ima zdaj osem prog. Vsem iskrena za­hvala, da so po štirih mesecih to ste­zo uredili po normah svetovne atlet­ske organizacije. Na stezi jejailo po­loženega kar 5.800 kvadratnih me­trov durotana.

Največ sredstev je namenila kranjska telesno kulturna skupnost in združeno delo občine Kranj . Z T K O pa pričakuje še dodatna sred­stva od T K S Slovenije. Vsekakor je ta objekt na stadionu Stanka Mla karja vel ika pridobitev za ves šport v občini. . ^h

Se p r e m a l o čiste o d p a d n e v o d e Čistilna naprava v Lepenki zaradi tehnoloških pomanjklj1' vosti dela s komaj polovično zmogljivostjo

Tržič — Tovarna Lepenka je običajno predstavljena kot najhuj" ša onesnaževalka okolja v tržiški občini, ker so pač sledi proizvodnji pap'irja in lepenke najbolj vidne v Tržiški Bistrici . Vendar pa si delavO že vrsto let prizadevajo, da bi kvarni vpliv odpadnih voda na °kojj£ čim bolj omili l i oziroma povsem odpravili. Pr i tem sodelujejo z največ j im jugoslovanskim strokovnjakom za odpadne vode,dr. Barbičem z Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani.

Pred dvema letoma, ko so posodabljali in razširjali proizvodnjo« so zgradi l i tudi čistilno napravo. V pr ipravah na zahtevno naložbo so predvideli preizkušeno uvoženo napravo, vendar pa je takratna zako­nodaja prepovedala uvoz naprave, ker j ih je nekdo projektiral v J u |°" slaviji. Tako je za Lepenko projektiral čistilno napravo ljubljanski «J* dustrijski biro, izdelal pa jo je mengeški Hidrometa l . V Lepenki p r a V l | jo, da je slaba kopija uvožene in se kesajo, ker so zanjo odšteli dese* mili jonov dinarjev (po današnjih cenah bi trikrat toliko).

Čistilna naprava je kar nekajkrat začela poskusno obratovati, s*J je bilo treba odpravljati najrazličnejše pomanjkljivosti. Lansko jese° so jo pognali zares, vendar tudi ne za dolgo. Najprej je steklo v vodo olje, nato j i je škodil še mraz. Najbrž jo bodo moral i spraviti pod stre; ho. K l jub popravljanjem je tehnološko še vedno nepopolna in spus° preveč nečistoč v reko.

V Lepenk i nameravajo med prv im remontom, to je ob dnevu rep* blike, vgraditi naprave, ki bodo zmanjšale obremenjenost odpadni*1

voda po količini in vsebini. Da bi čistilna naprava resnično zaslužila to ime, pa bo treba še ne*

kaj dragih dopolnitev, kot povečati število posnemal, dobiti prostor i*» vgraditi filtrno tračno stiskalnico za blato, ki bi ga potem lahko odv*" žali v komunalno deponijo. Z a stiskalnico bi danes rabili dvajset n n * jonov dinarjev. Naprava, ki bi pomagala odpravljati grobe nečistoče v začetku tehnološkega postopka, pa stane deset deviznih in deset na ših milijonov. Potrebna bi bila,ker papirni odpadki, ki j ih v Lepen* kot surovino predelajo od 40 do 45 ton na dan, odvisno od proizvodne* ga programa, niso najboljši. . . •

Dograditev čistilne naprave v Lepenk i bo draga stvar, h kateri D

lahko nekaj dodala tudi Vodna gospodarska skupnost, ki zbira ka» precejšnje prispevke za onesnaževanje. V Lepenki od nje kljub p1"0' šnjam še niso dobil i niti dinarja, zato so upravičeno l jubosumni na ste, k i denar dobijo celo nepovratno.

D rug velik problem, s katerim je povezano delovanje čistilne n8 prave v Lepenki , je kadrovski. Čistilna naprava po zakonu z a f l t j V

e

stalen nadzor. Delavci v štirih izmenah krmilijo napravo ter vsaki dy uri jemljejo vzorce odpadnih voda pred čiščenjem in po njem ter J1

analizirajo. V Lepenki pravijo, da je težko dobiti primerne delavce 2 to in j ih racionalno zaposliti.

H . Jelovčan J

Vinoteko V Creinijv v petek dopoldne odprl Roman Tržan, direktor ioura. — loto: b. Perdau

V h o t e l u G r e i n a o d p r l i v i n o t e k o

Butik s pestro ponudbo vin Kran j — V petek so v kranjskem

hotelu Cre ina odprli vinoteko, ki za zdaj lahko ponudi 73 v insk ih sort, kmalu pa bo ponudba vin še pestrej­ša. Kestavracija, ki meri 180 kvadra­tnih metrov in ima 80 sedežev, bo go­stom nudila okoli 390 različnih vrst vin, postregla pa bo tudi z raznimi

Delavci liitasa iz Sarajeva so v pone na stadionu Stanka Mlakarja. Nanjo je stadion Stanka Mlakarja bogatejši

aeijeK dokončno uredili atletsko stezo so položili kar 5800 m durotana. Tako za nov objekt. -~ Foto: F. Perdan

delikatosami, ki sodijo k vinU- ' ^ bodo razne sire, kraški pršut,^UMI šunko, mortadelo pa s p ° c ^ j / (Ireinine vinoteke, mariniranoj ^ scico, postrv, ki jo je moč uj e ff Bohinjskem in K r n s k e m J e z e I ^ K zon odlične jedače in žlahtne * ^ ce pa bo gost. vinotoke p« •••" v / < ' s prijetno glasbo. Vsak dan ( » <jd nedelje, ko bo vinoteka z a p r * w 19. ure dalje bo v prijetnem 11

tu igrala živa glasba, »one m a J hestra«. /

»Naložba v vinoteko n « s * r/ Ijala blizu 20 milijonov,« i ( > ° „ e £ ritvi povedal direktor ( n g f min Sokolov. »Omogočilo &fM šest sovlagateljev: Vipava. -9 K r m tal, Slovin, Ptuj In I t a « * * ' ^ ugodnih kreditih Veletrgovin 0 ulj* Nasi pokrovitelji so Žito I* lL J*1', ne, Vipava in Mesna i i u i u * t r 1* J morske Vinoteka, ki DO o < ' , , f ( j0fy dan, razen nedelje, od 10- l i r }„ jb ta noći, bo / Izbiro vin In h 1«? V<J, grizkov nedvomno pi ivab" ^ gostov, ki znajo uživuti dob <j in pijačo.« -„oV^J

Ze otvoritev ( Temin«' v | , ž j l i fy bil.i nekaj posebnega. l , ( l t -'po^d je vsi, ki na Gorenjskem k a J

k gg * *A jo. Novo pridobitev kranj** e{pK stin .•• i je odprl direktor w r t j j Komun Ti :an, potem p° J^gV. jf uživali ob zvokih kvartetu • K^or monikurju Mi lami Staritcta j nega pevca Ladku Korošca- JJ

K