Novis 09 september 2015

Novis

Rezultati poslovanja članov Združenja v prvem polletju leta 2015 Pošljite mi izvid po e-pošti! Pogovor s Sašem Reboljem, direktorjem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Jubilejne 10. športne igre slovenskih bolnišnic - tradicionalni in nepogrešljivi zdravstveni dogodek Osnovno usposabljanje mediacijske veščine in mediator v zdravstvu

Ali naj nas presežki skrbijo?

glasilo združenja zdravstvenih zavodov slovenije

letnik 42, september 2015

ISSN 1580-4917

9

Izdajatelj/Publisher: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, direktor Metod Mezek. Uredniški odbor/Editorial Board: mag. Robert Cugelj, prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Milena Kramar Zupan, Metod Mezek. Odgovorni urednik/Editor in Chief: Anton Zorko. Glavna urednica/Executive Editor: dr. Saška Terseglav. Oblikovanje/Design: Maja Rebov. Tisk/Print: Schwarz Print. Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon/Phone: +386 (0) 592 27 190. Telefaks/Fax: +386 (0) 592 27 199. E-naslov/E-mail: [email protected]. Spletna stran/Internet Home Page: www.zdrzz.si. Letna naročnina z DDV/Year subscription rates with taxes included: 80 EUR. Naklada/Circulation: 1000 izvodov.

Revija izhaja desetkrat v letu. Izbor člankov v reviji je del uredniške politike. Prispevki niso honorirani. Odražajo predvsem poglede in stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so ti zaposleni, niti uredniškega odbora Novisa. Prispevki so uredniško pregledani in niso lektorirani. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.

NOVIS – Novice, Obvestila, Vesti, Informacije, Skupnost. Prva številka Novisa je izšla januarja leta 1974. Revija je namenjena zdravstvenemu managementu. Naročniki Novisa so člani Združenja – slovenski zdravstveni zavodi in drugi (domovi starejših občanov, lekarne ...).

Združenje je član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) www.hope.be.

[Vsebina]

Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeAssociation of Healthcare Institutions of Slovenia

Pogovor11 »»V Kamniku gre za celo mesto, ki

bo ostalo brez urgentne ambulante in zdravnika, in ne le za vaško urgenco!«

Pogovor s Sašem Reboljem, direktorjem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik

Pregled dogodkov/napovednik15 Osnovno usposabljanje mediacijske

veščine in mediator v zdravstvu15 18. jesensko srečanje članov

Društva ekonomistov v zdravstvu

Priloga Jubilejne 10. športne igre slovenskih

bolnišnic - tradicionalni in nepogrešljivi zdravstveni dogodek

Impresum revije issn 1580-491

Komentar1 Ali naj nas presežki skrbijo?

Aktualno2 Rezultati poslovanja članov Združenja

zdravstvenih zavodov Slovenije v prvem polletju leta 2015

V prispevku so predstavljeni rezultati poslovanja članov Združenja v prvem polletju leta 2015, pripravljeni na podlagi podatkov o poslovanju za prvo polletje leta 2015, ki so nam jih posredovali javni zdravstveni zavodi.

8 Pošljite mi izvid po e-pošti! Ali lahko ugodimo zahtevi bolnika, da

se mu njegovi občutljivi osebni podatki (npr. izvidi) posredujejo po elektronski pošti? Odgovore ponuja pravnica Petra Kocjančič iz Klinike Golnik.

11

Barbara Klemenc

www.zdrzz.si www.facebook.com/pages/Združenje-zdravstvenih-zavodov-Slovenije/ https://twitter.com/ZdruzenjeZDRZZ

Naslovnico revije Novis bodo do konca leta 2016 krasile »oftalmološke« fotografije medicinske fotografinje Barbare Klemenc. Klemenčeva je kot fotografinja več kot 20 let zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, od leta 2000 na Očesni kliniki. »Oftalmološki fotograf« ali »Ophthalmic Imaging Specialist« je uradni naziv, ki se za delo, ki ga opravlja, uporablja v tujini. Za to je poleg poznavanja fotografske tehnike in računalništva potrebno ustrezno oftalmološko znanje (ciljno prepoznavanje pato-logije in mikroskopskih sprememb v očeh). Oko je namreč

edini del telesa, ki ga je možno opazovati tudi znotraj (in vivo), brez operativnega posega ali rentgena. Skozi razširjene zenice se tako s posebnimi kamerami fotografira notranjost očesa. Na ta način se lahko diagnosticira, spremlja potek bolezni oči ali njihovo zdravljenje, kar je neprecenljive vre-dnosti za zdravnike oftalmologe. Z novimi diagnostičnimi in terapevtskimi možnostmi, ki smo jim priča zadnjih let v okulistiki, je potreba po omenjeni oftalmološki fotodoku-mentaciji vse večja. Del le-te fotografinja Barbara Klemenc deli z bralci Novisa.

Novis | september 2015 1

ki so se nanašala na leto 2014, saj so bila uveljavljena z aneksom k SD-ju šele ob koncu leta 2014,

Ș v tem obdobju je ZZZS zavodom redno nakazovalo mesečne akontacije v celoti v tekočem mesecu.

Podatki o poslovanju vseh JZZ-jev v prvem polletju leta 2015, z upoštevanjem načela nastanka poslovnega dogodka in načela nastanka denarnega toka, kažejo ugodnejše rezultate poslovanja kot v istem obdobju lanskega leta, vendar je pri obravnavi teh podatkov potrebno upoštevati še nekatere ugotovitve, ki omogočajo realnejši pogled na poslovanje JZZ-jev v tem obdobju, in sicer:

Ș podatki o poslovanju po načelu nastanka poslovnega dogodka na nivoju vseh JZZ-jev v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta kažejo:

Ș da so bili prihodki v tem obdobju višji za 3,4 % in odhodki višji le za 1,8 %, kar ima za posledico povečanje zneska presežka prihodkov nad odhodki za 69,2 %; ob tem pa se je skoraj za enak odstotek oziroma za 67,6 % znižal tudi znesek realizirane izgube;

Ș podatki o številu JZZ-jev, ki so v tem obdobju poslovali z izgubo, kažejo na ponovno rast števila teh zavodov, saj se je to število povečalo za 35,7 % ali za pet JZZ-jev, od tega so štirje iz področja zdravstvenih domov.

Ș podatki o poslovanju po načelu nastanka denarnega toka na nivoju vseh JZZ-jev v

[Komentar]

Ali naj nas presežki skrbijo?

Tatjana JevševarZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Zakonodaja nalaga posrednim pro-računskim uporabnikom oziroma javnim zdravstvenim zavodom (JZZ) obveznost izdelave polletnega

poročila o realizaciji finančnega načrta (FN) in oceno realizacije FN do konca leta 2015 z upoštevanjem načela nastanka denarnega toka. Večina JZZ-jev je izdelalo tudi polletno poročilo o poslovanju v letu 2015 z upoštevanjem načela nastanka poslovnega dogodka in obe poročili o poslovanju so JZZ-ji večinoma posredovali v vednost Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (v nadaljevanju: Združenje). Strokov-na služba Združenja je, na podlagi podatkov iz posameznih poročil, izdelala oceni o poslovanju za prvo polletje leta 2015, z upoštevanjem vsa-kega od načel, na nivoju vseh JZZ-jev in od tega po področjih bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih zavodov. Pri obravnavi navedenih podatkov menimo, da je potrebno upoštevati nekatere posebnosti, ki so značilne za poslovanje v prvem polletju leta 2015, in sicer:

Ș prvo polletje je običajno obdobje, ki je programsko zelo »polno« in je tako v večini JZZ-jev presežen delovni program in tudi načrtovani stroški za razliko od drugega polletja, ki vsebuje čas letnih dopustov ipd.,

Ș JZZ-ji v tem obdobju praviloma še niso imeli podpisane pogodbe z ZZZS-jem za leto 2015, zato so prihodki tega obdobja ocenjeni (npr. na podlagi prejetih akontacij s strani ZZZS-ja ali ocene letne pogodbe z ZZZS-jem),

Ș v tem obdobju so bila JZZ-jem s strani ZZZS-ja nakazana tudi finančna sredstva,

2 Novis | september 2015

[Aktualno]

prvem polletju v primerjavi z istim obdob-jem preteklega leta kažejo:

Ș da so bili prihodki v tem obdobju višji za 3,4 % in odhodki višji le za 2,7 %, kar ima za posledico povečanje zneska presežka prihodkov nad odhodki za 29,2 % in znižanje izgube za 27,8 %;

Ș zaskrbljujoči pa so podatki o stanju nepo-ravnanih obveznostih vseh JZZ-jev na dan 30. 6. 2015 v primerjavi s stanjem 31. 12. 2014, ki se je sicer znižalo za 9 %, vendar znaša še vedno 89 mio evrov ali kar 5,2 % celotnih načrtovanih prihodkov vseh JZZ-jev za leto 2015!

Torej je realna slika o poslovanju JZZ-jev v prvem polletju leta 2015 manj optimistična, saj se JZZ-ji še vedno spopadajo z velikimi likvi-dnostnimi težavami, ki imajo za posledico ne-zmožnost pravočasnega pokrivanja obveznosti, novih nabav opreme in investiranja nasploh, kjer so zavodi že leta finančno podhranjeni, saj znaša njihova stopnja odpisanosti opre-me ob kocu leta 2014 kar 83,4 %. V JZZ-jih ostajajo nepokrite izgube preteklih let, k čemur so pomembno prispevali stroški izplačil ¾ plačnih nesorazmerij, ki pa zavodom še niso bili povrnjeni. Iz navedenih razlogov je bila razumljiva odloči-tev, da se s 1. 7. 2015 dvignejo cene zdravstvenih storitev za 2,1 %, saj bodo tako JZZ-ji lažje po-ravnali del odprtih obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih (neplačane »ure v dobrem«, nad-ure …), ki so se kopičile zadnja leta. Pričakovati je, da se bodo, zaradi plačil zaostalih obveznosti do zaposlenih in možnosti plačil zunanjih sodelavcev, kjer imajo zavodi kadrovske vrzeli, v JZZ-jih realizirali dodatni programi in s tem tudi znižale čakalne dobe. Na podlagi navedenega ocenjujemo, da bo na nivoju vseh JZZ-jev ob koncu leta 2015 reali-ziran pozitiven poslovni rezultat kot logična posledica ugodnejšega financiranja in racional-nega poslovanja. Pričakovani presežki JZZ-jev za leto 2015 bodo večinoma »naravni« vir za kritje izgub preteklih let in bodo namenjeni za plačilo dela zaostalih neplačanih obveznosti. Navdajati nas morajo z optimizmom, saj so presežki nujnost, da se razmere v zdravstvu postopoma izboljšajo in končno normalizirajo, kar pa se, glede na ugotovljeno višino neporav-nanih obveznosti in nepokritih izgub, še dolgo ne bo zgodilo. ■

Rezultati poslovanja v prvem polletju 2015Rezultati poslovanja članov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v prvem polletju leta 2015

V prispevku so predstavljeni rezultati poslovanja članov Združenja v prvem polletju leta 2015, pripravljeni na podlagi podatkov o poslovanju za prvo polletje leta 2015, ki so nam jih posredovali javni zdravstveni zavodi (v nadaljevanju JZZ).

Tatjana Jevševar, Metod [email protected]@zdrzz.si

I. Vsi zdravstveni zavodi1. Rezultati poslovanja, ugotovljeni po načelu nastanka poslovnega dogodka

PrihodkiCelotni prihodki so bili v prvem polletju leta 2015 v vseh JZZ višji za 28.111.233 EUR ali 3,4 % v primerjavi s prvim polletjem leta 2014, višji za 0,8 % od povprečja lanskega leta in za 0,1 % višji od povprečja načrtovanih prihodkov za to obdobje. Od tega:

Ș so bili višji v bolnišnicah za 22.290.500 EUR ali za 3,7 % v primerjavi s polletjem leta 2014, višji za 0,8 % od povprečja lanskega leta in za 0,3 % nižji od načrtovanih prihodkov za to obdobje,

Ș v zdravstvenih domovih so bili višji za 2.740.389 EUR ali za 1,5 % v primerjavi s polletjem leta 2014, višji za 0,5 % od povprečja lanskega leta in za 0,9 % višji od načrtovanih prihodkov za to obdobje,

Ș v ostalih JZZ pa so bili višji za 3.080.343 EUR ali za 7,1 % v primer-javi s polletjem leta 2014, višji za 2 % od povprečja lanskega leta in za 1,3 % višji od načrtovanih prihodkov za to obdobje.


OdhodkiCelotni odhodki so bili v prvem polletju leta 2015 v vseh JZZ višji za 15.372.729 EUR ali 1,8 % v primerjavi s prvim polletjem leta 2014, višji za 1,1 % od povprečja lanskega leta in za 0,2 % višji od povprečja načr-tovanih odhodkov za to obdobje. Od tega:

Ș so bili višji v bolnišnicah za 15.295.779 EUR ali za 2,5 % v primerjavi s polletjem leta 2014, višji za 1,4 % od povprečja lanskega leta in za 0,6 % višji od načrtovanih odhodkov za to obdobje,

Ș v zdravstvenih domovih so bili nižji za 2.482.257 EUR ali nižji za 1,3 % v primerjavi s polletjem leta 2014, nižji za 0,8 % od povprečja lanskega leta, in za 2 % nižji od načrtovanih odhodkov za to obdobje,

Ș v ostalih JZZ pa so bili višji za 2.559.206 EUR ali za 5,8 % v primerja-vi s polletjem leta 2014, višji za 4,3 % od povprečja lanskega leta in za 2,9 % višji od načrtovanih odhodkov za to obdobje.

Poslovni izid (po načelu poslovnega dogodka)V prvem polletju leta 2015 je izkazalo izgubo 19 JZZ, ob koncu leta 2014 pa 14 JZZ (ind.=135,7). Od tega:

Ș število bolnišnic z izgubo v prvi polovici leta 2015 je bilo 6, konec leta 2014 pa jih je bilo 7 (ind.=85,7),

Ș število zdravstvenih domov z izgubo v prvi polovici leta 2015 je bilo 10, konec leta 2014 pa jih je bilo 6 (ind.=166,7),

Ș število drugih zavodov z izgubo v prvi polovici leta 2015 je bilo 3, konec leta 2014 pa je bil 1 (ind.=300,0).

Rezultati poslovanja JZZ v prvem polletju leta 2015 kažejo uspešnej-še poslovanje JZZ v primerjavi s prvim polletjem leta 2014 glede na povprečno realizacijo preteklega leta in glede na plan za leto 2015. Presežek prihodkov nad odhodki vseh JZZ znaša 10.352.782 EUR in je za 69,2 % višji v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji

za 7,1 % glede na povprečje preteklega leta in višji za 366,1 % glede na načrtovano vrednost. Skupna višina ugotovljene izgube znaša 5.666.782 EUR in je nižja za 67,6 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in za 7,4 % nižja glede na povprečje lanskega leta.V bolnišnicah so rezultati poslovanja v prvem polletju letu 2015 boljši glede na rezultate istega obdobja lanskega leta, saj njihov presežek prihodkov znaša 2.967.508 EUR ali za 63,3 %, nižji za 30,2 % glede na povprečje preteklega leta in za 577,7 % višji od načrtovanega za to obdobje. Vrednost izgube v bolnišnicah znaša 4.709.843 EUR in je nižja za 66 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta ter za 18,7 % v primerjavi s povprečjem preteklega leta. Skupen znesek izgube v bol-nišnicah je tudi v tem obdobju presegel vrednost presežka za 1.742.334 EUR ali za 58,7 % in znaša 0,7 % vseh realiziranih prihodkov v obravna-vanem obdobju.V zdravstvenih domovih so rezultati poslovanja v prvem polletju letu 2015 boljši glede na rezultate istega obdobja lanskega leta, saj njihov presežek prihodkov znaša 7.277.499 EUR. Presežek je višji glede na isto obdobje preteklega leta za 74 %, višji za 51,3 % glede na povprečje pre-teklega leta in višji za 369,4 % glede na načrtovano višino za to obdobje. Vrednost izgube v zdravstvenih domovih znaša 350.029 EUR in je nižja za 85,9 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in višja za 33,6 % v primerjavi s povprečjem preteklega leta. Skupen znesek izgube v zdravstvenih domovih je v tem obdobju znašal le 4,8 % vrednosti presežka ali 0,2 % vseh prihodkov realiziranih v tem obdobju.V ostalih JZZ (NIJZ, ZTM, Slov. transplant, NLZOH) beležijo v prvem polletju leta 2015 slabše rezultate kot v istem obdobju leta 2014 in glede na načrtovane rezultate, saj njihov presežek prihodkov nad odhodki znaša le 107.775 EUR in je za 8,4 % nižji v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, kar za 82,2 % nižji glede na povprečje preteklega leta in za 53,7 % nižji glede na načrtovano vrednost. Skupna višina izgube

[Aktualno]

Tabela 1: Prihodki in odhodki JZZ (po načelu poslovnega dogodka)

obdobje indeks

realizacija I-VI 2014

realizacija I-XII 2014

plan I-XII 2015 *

realizacija I-VI 2015 *

I-VI 2015 / I-VI 2014

I-VI 2015 / povpr. I-XII

2014

I-VI 2015 / povp. plan I-XII 2015

Celotni prihodki

bolnišnice 603.603.636 1.241.394.909 1.255.030.803 625.894.136 103,7 100,8 99,7

zdravstveni domovi 186.013.846 375.642.450 374.227.623 188.754.235 101,5 100,5 100,9

drugi zavodi 43.368.459 91.112.721 91.687.012 46.448.802 107,1 102,0 101,3

Skupaj 832.985.941 1.708.150.080 1.720.945.438 861.097.174 103,4 100,8 100,1

Celotni odhodki

bolnišnice 615.650.635 1.244.472.627 1.254.155.058 630.946.414 102,5 101,4 100,6


drugi zavodi 44.388.731 90.031.462 91.221.099 46.947.937 105,8 104,3 102,9

Skupaj 844.348.388 1.701.047.785 1.716.502.722 859.721.117 101,8 101,1 100,2

* brez ZD Piran, ZD Tolmin


[Aktualno]

Tabela 2: Poslovni izid JZZ (po načelu poslovnega dogodka)

obdobje indeks



plan I-XII 2015 *

realizacija I-VI 2015 *

I-VI 2015 / I-VI 2014


2014


% v CP

% v CP

% v CP

% v CP

Presežek

bolnišnice 1.817.652 0,3 8.502.135 0,7 875.746 0,1 2.967.508 0,5 163,3 69,8 677,7

zdravstveni domovi 4.183.597 2,2 9.622.658 2,6 3.101.058 0,8 7.277.499 3,9 174,0 151,3 469,4

drugi zavodi 117.673 0,3 1.210.836 1,3 465.913 0,5 107.775 0,2 91,6 17,8 46,3

Skupaj 6.118.922 0,7 19.335.629 1,1 4.442.717 0,3 10.352.782 1,2 169,2 107,1 466,1

Izguba

bolnišnice 13.864.650 2,3 11.579.853 0,9 0 0,0 4.709.843 0,7 34,0 81,3 /

zdravstveni domovi 2.478.774 1,3 523.904 0,1 0 0,0 350.029 0,2 14,1 133,6 /

drugi zavodi 1.137.945 2,6 129.577 0,1 0 0,0 606.910 1,3 53,3 936,8 /

Skupaj 17.481.369 2,1 12.233.334 0,7 0 0,0 5.666.782 0,7 32,4 92,6 /

* brez ZD Piran, ZD Tolmin

Tabela 3: Prihodki in odhodki JZZ (po načelu denarnega toka) v EUR

obdobje indeks



plan I-XII 2015 * realizacija I-VI 2015 *

I-VI 2015 / I-VI 2014


2014


CELOTNI PRIHODKI

bolnišnice 616.974.828 1.242.597.915 1.255.877.351 641.167.046 103,9 103,2 102,1


drugi zavodi 42.836.340 89.829.003 89.979.104 43.560.094 101,7 97,0 96,8

SKUPAJ 849.216.679 1.715.045.102 1.734.343.708 878.511.904 103,4 102,4 101,3

CELOTNI ODHODKI

bolnišnice 614.929.830 1.241.723.003 1.263.381.084 640.263.930 104,1 103,1 101,4


drugi zavodi 44.328.101 89.278.637 89.836.693 44.946.694 101,4 100,7 100,1

SKUPAJ 850.043.268 1.704.330.289 1.742.438.475 872.713.599 102,7 102,4 100,2

* brez B ZD Piran


[Aktualno]

znaša 606.910 EUR in je nižja za 46,7 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in za 836,8 % višja glede na povprečje lanskega leta. Sku-pen znesek izgube v ostalih zavodih je v tem obdobju presegal znesek presežka za 463,1 % in je znašal 1,3 % vseh realiziranih prihodkov v tem obdobju.

2. Rezultati poslovanja ugotovljeni po načelu denarnega toka

PrihodkiCelotni prihodki so bili prvem polletju leta 2015 v vseh JZZ višji za 29.295.225 EUR ali 3,4 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji za 2,4 % od povprečja lanskega leta in za 1,3 % višji glede na načrtovane za to obdobje. Od tega:

Ș so bili v bolnišnicah višji za 24.192.218 EUR ali za 3,9 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji za 3,2 % od povprečja lanskega leta in za 2,1 % glede na načrtovane prihodke za to obdobje,

Ș v zdravstvenih domovih so višji za 4.379.254 EUR ali za 2,3 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji za 1,3 % od povprečja lanskega leta in za 0,2 % nižji od načrtovanih prihodkov za to obdobje,

Ș v ostalih JZZ so višji za 723.754 EUR ali za 1,7 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, nižji za 3 % od povprečja lanskega leta in za 3,2 % nižji glede na načrtovane prihodke za to obdobje.

Razloga za povečanje prihodkov v tem obdobju sta predvsem naslednja: prvič, JZZ so prejeli plačane celotne zneske mesečnih akontacij s strani ZZZS v tekočem mesecu za razliko od istega obdobja preteklega leta, in drugič, v prvih mesecih leta 2015 so prejeli vsa plačila s strani ZZZS, ki so se nanašala na leto 2014 in so bila uveljavljena z Aneksi k SD 2014 šele ob koncu leta 2014.

OdhodkiCelotni odhodki so bili prvem polletju leta 2015 v vseh JZZ višji za 22.670.330 EUR ali 2,7 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji za 2,4 % od povprečja lanskega leta in višji za 0,2 % glede na načrtovane odhodke za to obdobje. Od tega:

Ș so bili v bolnišnicah višji za 25.334.100 EUR ali za 4,1 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji za 3,1 % od povprečja lanskega leta in za 1,4 % višji glede na načrtovane za to obdobje,

Ș v zdravstvenih domovih so bili nižji za 3.282.362 EUR ali za 1,7 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta višji za 0,4 % od povprečja lanskega leta, in kar za 3,7 % nižji od načrtovanih odhod-kov za to obdobje,

Ș v ostalih JZZ so bili višji za 618.593 EUR ali za 1,4 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, višji za 0,7 % od povprečja lanskega leta in za 0,1 % višji glede na načrtovane odhodke za to obdobje.

Poslovni izid (po načelu denarnega toka)Iz rezultatov poslovanja JZZ po denarnem toku za prvo polletje leta 2015 je razvidno, da je bil v tem obdobju realiziran presežek v višini 14.510.744 EUR, ki je za 29,2 % višji od presežka istega obdobja lanskega leta, za 43,1 % višji od presežka povprečja leta 2014 in za

510,1 % višji od načrtovanega presežka za to obdobje. Od tega je znašal presežek:

Ș v bolnišnicah v višini 6.916.346 EUR, ki je za 20,1 % nižji od presežka istega obdobja lanskega leta, za 50,7 % višji od presežka povprečja leta 2014 in za 1.060,3 % višji od načrtovanega presežka za to obdobje,

Ș v zdravstvenih domovih v višini 7.591.615 EUR, ki je za 221,8 % višji od presežka istega obdobja lanskega leta, za 53,7 % višji od presežka povprečja leta 2014 in za 344,2 % višji od načrtovanega presežka za to obdobje,

Ș v ostalih zavodih le v višini 2.783 EUR, ki je za 98,7 % nižji od presež-ka istega obdobja lanskega leta, za 99,5 % nižji od presežka povprečja leta 2014 in za 96,2 % nižji od načrtovanega presežka za to obdobje.

Izguba oz. negativen rezultat poslovanja JZZ je bil realiziran v višini 8.712.439 EUR in je bil za 27,8 % nižji kot v istem obdobju lanskega leta, višji za 82,0 % od povprečja leta 2014 in za 35,6 % višji od načrtovanega negativnega rezultata za to obdobje. Od tega je znašala izguba:

Ș v bolnišnicah, kjer je znašala 6.013.231 EUR in je bila nižja za 9,1 % kot v istem obdobju preteklega leta, višja za 44,9 % od povprečja leta 2014 in za 38,3 % višja od načrtovane izgube za to obdobje.

Ș v zdravstvenih domovih je znašala 1.309.826 EUR in je bila za 65 % nižja kot v istem obdobju preteklega leta, višja za 345,5 % od povprečja leta 2014 in za 36,9 % nižja od načrtovane izgube za to obdobje,

Ș v ostalih zavodih pa je bila realizirana v višini 1.389.383 EUR in je bila za 18,6 % nižja kot istem obdobju preteklega leta in za 307,9 % višja od povprečja lanskega leta.

3. Neporavnane obveznostiIz podatkov o neporavnanih obveznostih na dan 30. 6. 2015 je razvidno, da je znašala višina neporavnanih obveznosti v vseh JZZ 89.293.690 EUR in je bila za 8.833.877 EUR ali za 9 % nižje kot na zadnji dan prete-klega leta. Od tega so se:

Ș neporavnane obveznosti do 30 dni po zapadlosti znižale za 5.602.752 EUR ali za 18,4 %,

Ș neporavnane obveznosti od 30 do 60 dni po zapadlosti povečale za 1.402.852 EUR ali za 6,6 %,

Ș neporavnane obveznosti po zapadlosti od 60 do 120 dni znižale za 2.393.421 EUR ali za 10,6 % in

Ș neporavnane obveznosti nad 120 dni po zapadlosti znižale za 2.240.558 EUR ali za 9,5 % glede na stanje zadnjega dne preteklega leta.

Podatki kažejo znižanje zneska neporavnanih obveznosti v vseh JZZ in še posebej tistih z zapadlostjo od 60 do 120 dni in nad 120 dni in s tem po-membno skrajšanje roka plačila v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2014. 4. PovzetekIz navedenih podatkov je razvidno, da so rezultati poslovanja z upošte-vanjem obeh načel (nastanka poslovnega dogodka in denarnega toka) v prvem polletju leta 2015 boljši od rezultatov istega obdobja lanskega leta. Rezultati poslovanja prvega polletja leta 2015, ugotovljeni z upoš-tevanjem načela nastanka poslovnega dogodka, pa so boljši tudi v pri-


[Aktualno]

Tabela 4: Poslovni izid JZZ (po načelu denarnega toka) v EUR

obdobje indeksrealizacija I-VI

2014realizacija I-XII

2014plan I-XII 2015 * realizacija I-VI

2015 *I-VI 2015 /

I-VI 2014I-VI 2015 /

povpr. I-XII 2014

I-VI 2015 / povp. plan I-XII 2015% v

CP% v CP

% v CP

% v CP

PRESEŽEK- bolnišnice 8.661.180 1,4 9.177.311 0,7 1.192.208 0,1 6.916.346 1,1 79,9 150,7 1.160,3- zdravstveni domovi 2.359.093 1,2 9.877.499 2,6 3.417.824 0,9 7.591.615 3,9 321,8 153,7 444,2- drugi zavodi 214.767 0,5 1.231.630 1,4 146.426 0,2 2.783 0,0 1,3 0,5 3,8SKUPAJ 11.235.041 1,3 20.286.440 1,2 4.756.459 0,3 14.510.744 1,7 129,2 143,1 610,1IZGUBA- bolnišnice 6.616.182 1,1 8.302.399 0,7 8.695.941 0,7 6.013.231 0,9 90,9 144,9 138,3- zdravstveni domovi 3.738.920 2,0 587.964 0,2 4.151.269 1,1 1.309.826 0,7 35,0 445,5 63,1- drugi zavodi 1.706.528 3,8 681.264 0,8 4.015 0,0 1.389.383 3,1 81,4 407,9 69.209,6SKUPAJ 12.061.631 1,4 9.571.627 0,6 12.851.225 0,7 8.712.439 1,0 72,2 182,0 135,6

* brez ZD Piran

Tabela 5: Stanje neporavnanih zapadlih obveznosti na dan 31. 12. 2014 in 30. 06. 2015 v EURa.: 31.12.2014 b.: 30.06.2015

zapadle do 30 dni

zapadle od 30 do 60 dni

zapadle od 60 do 120 dni

zapadle nad 120 dni

skupaj

- bolnišnice a. 29.579.090 21.273.096 22.516.458 23.524.354 96.892.998b. 23.170.003 22.469.270 20.124.963 21.300.541 87.064.778ind. 78,3 105,6 89,4 90,5 89,9

- zdravstveni domovi a. 673.509 132.351 141.471 33.342 980.673b. 717.824 55.302 44.576 16.597 834.299ind. 106,6 41,8 31,5 49,8 85,1

- drugi zavodi a. 253.896 0 0 0 253.896b. 1.015.916 283.727 94.969 0 1.394.613ind. 400,1 / / / 549,3

SKUPAJ a. 30.506.495 21.405.447 22.657.930 23.557.696 98.127.567b. 24.903.743 22.808.299 20.264.509 21.317.138 89.293.690ind. 81,6 106,6 89,4 90,5 91,0

*S stanjem neporavnanih obveznosti na dan 30.6.2014 ne razpolagamo.

merjavi s povprečjem lanskega leta in finančnim načrtom za to obdobje. Razlog je v uveljavitvi dodatnih finančnih sredstev z Aneksi k SD za leto 2014 v drugem polletju leta 2014.Rezultati poslovanja v prvem polletju leta 2015, ugotovljeni z upošte-vanjem načela denarnega toka pa so slabši v primerjavi s povprečjem lanskega leta in finančnim načrtom za to obdobje, saj se je spet povečala vrednost izgube JZZ, še posebej v primerjavi s povprečnimi rezultati lanskega leta. Ne glede na to, da rezultati poslovanja v prvem polletju leta 2015 izka-zujejo boljše rezultate od lanskih rezultatov poslovanja, pa je ponovno naraslo število JZZ, ki so izkazali izgubo in sicer za 5 zavodov (od tega: 4 ZD in 2 druga zavoda več ter 1 BOL manj kot lansko leto) v primerjavi z lanskim letom.

Prav tako so podatki o solventnosti zavodov oziroma podatki o neporavnanih obveznostih na dan 30. 6. 2015 kljub zmanjšanju še vedno zaskrbljujoči, saj skupna vrednost neporavnanih obveznosti na dan 30. 6. 2015 znaša 89 MIO EUR, kar predstavlja 5,2 % načrtovanih prihodkov vseh JZZ za leto 2015. To pomeni, da lahko pričakujemo še naprej likvidnostne težave v nekaterih JZZ, še posebej v ostalih zavodih, saj je njihova vrednost neporavnanih zapadlih obveznosti v prvem polletju narasla za 1.140.717 EUR ali za 449,3 % v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2014. Navedeni podatki potrjujejo, da imajo JZZ še vedno velike težave z likvidnostjo, ki se le počasi izboljšuje. Navedeno zmanjšuje sposobnost investiranja JZZ oziroma zmožnost novih nabav opreme in izvajanja investicijskega vzdrževanja, kjer pa so potrebe že nekaj let zelo velike.


[Aktualno]

Kljub navedenemu lahko ugotovimo nekatere pozitivne premike oziroma boljše rezultate poslovanja JZZ v prvem polletju 2015, ki so v največji meri posledica:

Ș uveljavljenega boljšega vrednotenja nekaterih programov in uveljavitev nekaterih novih dejavnosti v Splošnem dogovoru za leto 2014, kar ima pozitivne učinke na poslovanje tudi v prvem polletju leta 2015,

Ș nakazil celotnih mesečnih avansov s strani ZZZS v tekočem mesecu in dodatno priznanih finančnih sredstev po aneksih k SD 2014 za leto 2014, ki so bila nakazana JZZ v prvih mesecih leta 2015 in so pozitivno vplivala na likvidnost zavodov, kar je imelo za posledico

znižanje stanja neporavnanih obveznosti na zadnji dan obravnavane-ga obdobja v primerjavi s stanjem na zadnji dan preteklega leta.

Še vedno pa si prizadevamo za priznanje obveznosti JZZ za realizirano izplačilo odprave ¾ plačnih nesorazmerij, kar je bistveno poslabšalo rezultate poslovanja JZZ v letu 2013 in 2014 ter povečalo likvidnostne težave JZZ, ki se nadaljujejo tudi v obravnavanem obdobju. Pričaku-jemo, da bodo te obveznosti priznane in poravnane delno v letu 2015 in preostali del v letu 2016, kar bo pomembno prispevalo k boljšim poslovnim rezultatom JZZ v teh letih.

Presežek prihodkov nad odhodki Dopis Združenja, poslan vsem občinam, ustanoviteljicam javnih zdravstvenih zavodov

Spoštovani.

Kot je znano, so bili javni zdravstveni zavodi v zadnjih letih praviloma v finančnih težavah, ki so se izražale v velikih likvidnostnih problemih. Razlogov zanje je bilo več, in so bili različni, vsem pa je bilo skupno to, da so morali izpolniti zakonsko dolžnost in izplačati zaposlenim tretjo četrtino za odpravo plačnih nesorazmerij, kar pa jim s strani financerja še do sedaj ni bilo povrnjeno. Pomemben razlog za finančne težave pa so že nekaj let znane kadrovske težave (pomanjkanje zdravnikov), kar povzroča nezmožnost opravljanja celotnega programa oziroma ima za posledico najemanje zunanjih sodelavcev. Prvi razlog ima za posledico nižje prihodke, drugi pa višje stroške iz naslova dela.Nekaj javnih zdravstvenih zavodov pa je kljub temu tudi v tem kritičnem obdobju poslovalo pozitivno in so praviloma po načelu previdnosti ter zaradi negotovosti pri financiranju izkazovali presežke prihodkov nad odhodki kot nerazporejene, kar je razvidno iz njihovih bilanc stanja.Vodstva nekaterih javnih zdravstvenih zavodov, ki so uspešno pre-magali zadnja »težka leta«, pa nas obveščajo, da izkazujete interes po zasegu njihovih ustvarjenih presežkov.Zaradi navedenega pričakujemo, da kot ustanovitelj javnih zdravstvenih zavodov upoštevate zakonska določila, ki zahtevajo, da ugotovljeni presežek prihodkov pravne osebe javnega prava najprej porabijo za pokritje presežka odhodkov iz prejšnjih let, preostanek pa se razporedi za druge namene v skladu s predpisi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.Enako stališče imajo tudi priznani pravni poznavalci s tega področja, kot na primer Rado Bohinc in Bojan Tičar v publikaciji Pravo zavodov (stran 75 in 76, izdala in založila Univerza na Primorskem, Fakulteta za mana-gement Cankarjeva 5, 6104 Koper, Koper 2012, prosto dostopna tudi na http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-132-8.pdf), ko navajata:» ….. Opisana situacija povzroča številne probleme v praksi, ki jih dodatno veča še dejstvo, da številni zavodi ustvarjajo precejšne presežke

dohodka iz naslova izvajanja javne službe, poleg tega pa tudi iz naslova izvajanja tržne dejavnosti. To je navedlo nekatere njihove ustanovitelje, da so se pričeli vesti do javnih zavodov kot do kapitalskih družb in so pričeli jemati te presežke iz teh zavodov. Takšno ravnanje je v načelu nedopustno, ker ustanoviteljske pravice niso pravice, ki izvirajo iz vloženega kapitala, ampak je njihov namen samo zagotoviti vpliv ustanovitelja na izvajanje javne službe. Poleg tega javni zavod glede na zakonsko ureditev v nobenem primeru ne more ustvariti dobička (kot premoženjsko kategorijo), ker je to v nasprotju z zakonsko opredelitvijo njegove dejavnosti kot neprofitne dejavnosti. Presežki se lahko po izrec-ni zakonski določbi namenijo samo za razvoj dejavnosti, ki jo opravlja javni zavod. Res je, da se lahko v ustanovitvenem aktu javnega zavoda določi tudi drugačen namen uporabe presežka, vendar po našem mnen-ju tega namena ne moremo izenačiti z namenom pridobivanja dobička, ker bi bilo to v nasprotju z izhodiščno opredelitvijo javnega zavoda kot nepridobitne organizacije.«Pričakujemo, da boste upoštevali navedena dobronamerna opozorila in še naprej podpirali vodstva JZZ-jev pri uspešnem premagovanju poslovnih težav ter njihove pozitivne rezultate usmerjali za razvoj zdravstvene dejavnosti na vašem področju. Na ta način bodo vodstva JZZ-jev tudi v enakopravnem položaju pri razporejanju presežkov v primerjavi s koncesionarji, ki delujejo na vaših področjih, saj le-ti popolnoma samostojno odločajo o razporejanju presežkov, pri čemer so financirani iz istih virov kot JZZ-ji.

Lep pozdrav,

Metod Mezek, direktor Združenja

V vednost: Ș Računsko sodišče RS Ș zdravstvenim domovom


[Aktualno]

V zdravstvu je delo močno prepleteno in povezano z občutljivimi osebnimi podatki bolnikov, ki vstopajo v naše zdravstvene ustanove. Gre predvsem

za podatke o bolnikih, ki jih zdravstveni delavci in sodelavci, pa tudi drugi zaposleni v zdravstvu zaradi narave njihovega dela izvedo pri opravlja-nju svojega poklica; gre zlasti za informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravlje-njem in spremljanjem bolezni ali poškodb. Bolniki, njihovi svojci, nenazadnje pa tudi vsi ostali, ki smo se kdaj znašli v njihovi vlogi pričakujemo, da bodo vsi zdravstveni delavci in zdravstvene ustanove, ki imajo dostop do naših občutljivih osebnih podatkov, ki z njimi tako ali drugače ravnajo, jih zbirajo, urejajo, posredu-jejo oz. kakorkoli obdelujejo, ravnali skrbno in predvsem tako, da bodo podatki varovani pred izgubo, spremembo ali celo zlorabo. V ta namen je zakonodajalec v Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) in Zakon o pacientovih pravicah zapisal vrsto pravil, ki zavezujejo tako zdravstvene ustanove kot upra-vljavce občutljivih osebnih podatkov kot tudi vse pri njej zaposlene delavce. Eno izmed postavljenih pravil se nanaša na zavarovanje (občutljivih) osebnih podatkov. Gre za to, s kakšnimi postopki in ukrepi ščitimo podatke pred tem, da se izgubijo, nepooblaščeno spreminjajo ali razkrivajo

Pošljite mi izvid po e-pošti!

Petra KocjančičKlinika [email protected]

osebam, ki jih ne bi smele izvedeti. Dolžnost zavarovanja občutljivih osebnih podatkov ni prepuščena volji posameznika, to je bolnika, na katerega se podatki nanašajo, pač pa je kot dolžnost zagotovitve naložena upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec mora poskrbeti, da so naši podatki varni, tudi če bi ga mogoče včasih posameznik zavoljo praktičnosti želeli tega odvezati. Takšen primer je tudi vpra-

šanje dopustnosti posredovanja izvidov po elektronski pošti. Posamezniki se pogosto ne zavedamo, da navadna elektronska pošta ne zagotavlja nobene varnosti. Če bi želeli poiskati vzporednico v običajnem svetu, je elektronska pošta še najbližje dopisnici, kjer so vsi podatki vidni vsem, ki pridejo v stik z njo. Prav gotovo si ne predstavljamo pošiljanja zdravstvenih podatkov na dopisnicah, zato tudi nezavarova-na elektronska pošta ne sme biti dovolj, čeprav

Ali torej lahko ugodimo zahtevi bolnika, da se mu njegovi občutljivi osebni podatki (npr. izvidi) posredujejo po elektronski pošti?


[Aktualno]

bi posameznik želel, da se mu zdravstveni podatki pošljejo po njej. Ko pride do varnosti, upravljavci ne morejo upoštevati želja posa-meznikov – podobno kot finančna uprava ne more pošiljati davčnih napovedi na način, ki bi si ga izbral vsak posameznik.Zakonodajalec tako ni predvidel možnosti, da bi se npr. bolnik lahko odpovedal (v smislu privo-litve) pravilom oziroma obveznosti zavarovanja osebnih podatkov iz 14. člena ZVOP-1, razen kadar občutljive podatke pošilja sam. Gre za dolžnost, ki jo imajo upravljavci in ne nekaj, kar si lahko izbira sam posameznik. Omenjeni člen določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi (pojem obdelave vključuje tudi posredovanje) posebej označeni in zavarova-ni tako, da se da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen če posame-znik, na katerega se podatki nanašajo, te javno objavi brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. Ne gre namreč za privolitev v smislu 8., 9. ali 10. člena ZVOP-1. Privolitev iz teh členov se nanaša le na obdelavo osebnih podatkov in ne na fizično zavarovanje osebnih podatkov, ki se že na neki pravni pod-lagi lahko obdelujejo. Gre za podobno situacijo kot vprašanje, ali bi lahko posameznik sam privoli, da se na lastno odgovornost ne bo v av-tomobilu privezoval z varnostni pasom. In tudi v tem primeru je odgovor nedvoumen: ne.Ali torej lahko ugodimo zahtevi bolnika, da se mu njegovi občutljivi osebni podatki (npr.

izvidi) posredujejo po elektronski pošti? Rešitev je predvidena v 14. členu ZVOP-1, kjer je zakonodajalec kot ustrezen zavarovan način prenosa občutljivih osebnih podatkov predvidel prenos, pri katerem se podatki posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.

Kaj to pomeni v praksi? Poleg klasične izme-njave šifrirnih ključev in namestitve progra-mov s strani zdravstvene ustanove in bolnikov (ki masovno iz praktičnih razlogov običajno ne pride v poštev), je na voljo še nekaj alternativ. Pri prvi se bolniku izvid pošlje v šifrirani zip datoteki. Ta pristop je manj varen, je pa bolj enostaven. Bolniku, ki se mu pošlje tak doku-ment, se predhodno in na varen način sporoči še geslo za odklepanje, ki pa seveda ne sme biti

vedno in za vse bolnike enako. Druga alternati-va predvideva avtomatsko šifriranje e-pošte, ko je le ta na poti, ki jo večina ponudnikov e-po-šte že zagotavlja. Vendar bi morala zdravstvena ustanova za vsakega bolnika posebej (in pred pošiljanjem) preveriti (to je tehnično mogo-če), ali poštni strežnik od ponudnika podpira SMTPS protokol. Če je temu tako, pošiljanje po jezikovni razlagi ustreza 14. členu ZVOP-1. Toda pozor, datoteka je v trenutku, ko je enkrat že oddana v poštnem predalu, na voljo ponu-dniku e-pošte za analiziranje, zlasti za potrebe oglaševanja (npr. gmail). Ta pristop je torej naj-manj varen in bolnik mora biti o tej pomanj-kljivosti predhodno obveščen. Tretja možnost pa temelji na hrambi podatkov v informacij-skem sistemu zdravstvene ustanove, pri čemer se posamezniku omogoči varen spletni dostop do njegovih lastnih osebnih podatkov. Pri tem se kot sistem avtentikacije posameznika lahko uporabijo uporabniška imena in gesla, še raje pa kvalificirana digitalna potrdila, sama preno-sna pot podatkov pa mora biti šifrirana, tako da se tretjim osebam onemogoči nepooblaščen dostop do podatkov. Zavedati se moramo, da običajna elektronska pošta ne omogoča praktično nobene zaupno-sti posredovanih informacij. Če zdravstvenih podatkov ne pošiljamo po navadnih dopisni-cah, potem jih tudi po navadni elektronski pošti ne bi smeli, ne glede na to, ali si posa-meznik to želi.

Če zdravstvenih podatkov ne pošiljamo po navadnih dopisnicah, potem jih tudi po navadni elektronski pošti ne bi smeli, ne glede na to, ali si posameznik to želi.

Če bi želeli poiskati vzporednico v običajnem svetu, je elektronska pošta še najbližje dopisnici, kjer so vsi podatki vidni vsem, ki pridejo v stik z njo. Prav gotovo si ne predstavljamo pošiljanja zdravstvenih podatkov na dopisnicah, zato tudi nezavarovana elektronska pošta ne sme biti dovolj, čeprav bi posameznik želel, da se mu zdravstveni podatki pošljejo po njej. Ko pride do varnosti, upravljavci ne morejo upoštevati želja posameznikov – podobno kot finančna uprava ne more pošiljati davčnih napovedi na način, ki bi si ga izbral vsak posameznik.


[Aktualno]

Javno naročilo za energente

Sara RozmanZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je v letu 2012 izvedlo javno naročilo za dobavo energentov in s ponudniki sklenilo okvirne sporazume. V poletnem času smo ponovno izvedli elektronska povpraševanja v vseh štirih sklopih, kar so bila hkrati zadnja povpraše-vanja v tem javnem naročilu. Pogodbe v vseh sklopih se sklenejo za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016.V sklopu 1: električna energija, delno pri-dobljena iz OVE in/ali SPTE, v katerem je sodelovalo 88 članov Združenja, smo prejeli ponudbe šestih ponudnikov od sedmih, s ka-terimi imamo sklenjen okvirni sporazum za ta sklop. Najugodnejši je bil ponovno ponudnik Petrol d.d., Ljubljana, kar je postalo pravno-močno 7. 8. 2015.Izbrani ponudnik je ponudil fiksno neto ceno 0,04944 EUR za kWh Energije VT, 0,03279 EUR za kWh Energije MT in 0,04229 EUR za kWh Energije ET. Končno ceno sestavljajo še zakonsko predpisane dajatve in davki ter omrežnina, ki pa se plačuje po ločenem raču-nu. Upoštevana so bila tudi določila Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13 in 89/14), ponudnik pa je ponudil 45 % električno ener-gijo, ki bo proizvedena iz OVE in/ali SPTE. V sklopu 2: ekstra lahko kurilno olje, v kate-rem je sodelovalo 41 članov Združenja, imamo sklenjen okvirni sporazum le z enim ponud-nikom – Petrol d.d., Ljubljana. V tokratnem povpraševanju je ponudil fiksen popust v višini 0,015 EUR na liter glede na maksimalno prodajno ceno z vključenimi vsemi dajatvami, kar je postalo pravnomočno 10. 8. 2015. Cena na liter kurilnega olja je tako maksimalna prodajna cena z vključenimi vsemi predpisani-mi dajatvami, zmanjšana za popust, pri čemer zajema vse stroške, ki jih naročnik zahteva – vključno s transportom. V sklopu 3: utekočinjen naftni plin (čisti pro-pan) se je povpraševanje izvedlo za SB Izola, ki je edini član Združenja s potrebo po UNP. Prejeli smo eno ponudbo od dveh ponudnikov,

s katerima imamo sklenjen okvirni sporazum za ta sklop, in ga izbrali kot najugodnejšega. Interina d.o.o., Ljubljana je ponudila ceno 0,7688 EUR na liter UNP (cena s popustom ter z vsemi stroški, dajatvami, dostavo in DDV-jem). Postavitev plinohrama je brezplačna. V sklopu 4: zemeljski plin, v katerem je sodelovalo 29 članov Združenja, smo prejeli tri popolne ponudbe od štirih ponudnikov, s katerimi smo v letu 2012 sklenili okvirni spo-razum, pri čemer sta dva ponudnika oddala ponudbo z enakimi najugodnejšimi cenami. Skladno šestim odstavkom 5. člena okvirne-ga sporazuma smo naročilo oddali podjetju GEN-I, d.o.o., ki je v sistem prvi vnesel izbrano ceno.Fiksna neto cena je 0,2431 EUR na m3 ze-meljska plina, zaradi spremembe energetske zakonodaje pa ta zajema tudi stroške vstopnih kapacitet tako na distribucijskem, kot tudi na prenosnem omrežju. Končno ceno – tako kot že zdaj – sestavljajo še zakonsko predpisane dajatve in davki ter omrežnina, ki se plačuje po ločenem računu.

Javno naročilo za energente, še posebej povpraševanja za zadnje obdobje, ocenjujejo kot zelo uspešno, saj smo še dodatno uspeli znižati cene energentov. Združenje bo zato že v začetku leta 2016 pričelo zbirati pooblastila

članov za izvedbo novega javnega naročila za ta predmet.

Posvet Združenja na temo »davčnih blagajn« in uporabi »M-obrazcev«

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je zaradi zakonodajnih novosti in predlogov čla-nov v četrtek, 24. 9. 2015 organiziralo posvet, na katerem sta bili predstavljeni naslednji temi: novosti v zvezi z uvedbo »davčnih blagajn« po Zakonu o davčnem potrjevanju računov in novosti pri uporabi M-obrazcev prek portala e-VEM v praksi po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O uvedbi »davčne blagajne« je predavala Petra Mlakar, davčna svetovalka iz Modri nasvet d. o. o. Ljubljana, o uporabi M – obrazcev v praksi preko portala e-VEM pa Renata Prača iz Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prezentaciji predavateljic sta objavljeni na sple-tni rani Združenja. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo [email protected].

Posvet Združenja na temo »davčnih blagajn« in uporabi »M-obrazcev«


[Pogovor]

»Skrb, da ne bi zboleli, in kvalitetna oskrba, ko zbolimo, se mi zdita osnovi kvalitetnega primarnega zdravstva.«Pogovor s Sašem Reboljem, direktorjem Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik

Namen ministrstva pri reorganizaciji nujne medicinske pomoči in vzpostavitvi urgentnih centrov je vzpostaviti pacientom prijazen, dostopen in enako kakovosten ter varen sistem za vse prebivalce v Sloveniji. Najbrž v tem ne vidite nič spornega?Sistem NMP-ja v Sloveniji je potreben prenove. Ta je najbolj potrebna na sekundarnem nivoju. Uvedba UC-jev kot enotne vstopne točke za vse nujne paciente se mi zdi odličen napredek glede na sedanje stanje, ko so urgentne ambulante različnih specialnosti razmetane tudi po različnih stavbah. To sedaj ovira učinkovito multidisciplinarno obravnavo pacien-tov. Uvedba enotne triaže bo omogočala pacientom varnejšo obravnavo in zaposlenim večjo pravno varnost.

Kaj je za vas predstavljalo največje razočaranje?Razočaralo me je dejstvo, da uvedba UC-jev po sedanjih predlogih bolj združuje sedanjo internistično, kirurško urgenco in splošno nujno medicinsko pomoč, ne bodo pa zajemali nevrologije, infekcijskih bolez-ni, pediatrične urgence, ORL-ja ... in s tem je koncept enotne vstopne

točke izredno nepopoln. Vseeno pa predstavlja pomemben napredek v primerjavi s sedanjim stanjem. Na področju prehospitalnega NMP-ja je skrajni čas za uvedbo dispečerskih centrov, izbris regijskih in občinskih meja pri pokrivanju nujnih stanj na terenu in centraliziranega nadzora nad reševalnimi vozili, kar omogoča aktivacijo najdostopnejše ekipe NMP-ja. Žal se je pod pretvezo optimizacije popolnoma po nepotreb-nem želelo vtihotapiti v projekt še zapiranje sedanjih enot prehospitalne

Saša Rebolja poznamo kot uspešnega urgentnega zdravnika in v zadnjem času tudi angažiranega kritika uvedbe urgentnih cen-trov v takšni obliki, kot si jih je zamislilo ministrstvo za zdravje. Nadvse spreten in slikovit sogovornik brez posebnih zadržkov opozarja na mnoge pasti, ki jih nova ureditev prinaša. Iskreno priznava tudi priložnosti. Povsem enako zavzeto se razgovori o vodenju. »Zaposlene je potrebno spoštovati in jih pri tem obrav-navati enakovredno, nagrajevanje zdravstvenega osebja pa mora biti prilagojeno delu, izobrazbi, predvsem pa mora biti stimu-lativno ...« Zdravstvena dejavnost po njegovem ne bi smela biti regulirana z istimi predpisi kot administrativni aparat države in biti v istem sistemu »javnih uslužbencev« …

Saška TerseglavZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Sistem NMP-ja v Sloveniji je potreben prenove.


nujne medicinske pomoči oziroma ukinjanje zdravnikov iz reševalnih vozil na periferiji ter skrajno sumljiva razporeditev SUC-jev v predlogu, kar je v veliki meri pokvarilo vtis o resničnih dobrih namenih reorga-nizacije NMP-ja.Vi trdite, da ta projekt ne ureja enake obravnave vseh prebivalcev,

poudarjali ste diskriminatorni vidik, torej slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, daljši odzivni čas, predvsem kar zadeva prebivalce ruralnih območij. Predlog reorganizacije izrazito diskriminira prebivalstvo, oddaljeno od UC-jev, in dodatno še z nerazumljivim predlogom razporejanja SUC-jev. Potreba po medicinski oskrbi najnujnejših stanj z oddaljenostjo od bolnišnice, ki predstavlja dokončno oskrbo za marsikatero izmed njih narašča in s tem seveda potreba po usposobljenem zdravniškem kadru. Predlog pravilnika zagovarja ravno obraten sistem, kjer z oddaljenostjo od bolnišnic oziroma UC-jev najprej izgine urgentna ambulanta, izgine reanimobil z zdravnikom in ostane zgolj NRV z zdravstvenima tehni-koma, v najbolj oddaljenih krajih pa zgolj še prvi posredovalci. To je v predlogu pravilnika veljalo kar za cela mesta, in ne le za ruralne predele, in tudi na področjih, kjer bi bilo med dvema enotama z zdravniki tudi 70 km težko dostopnega hribovitega terena. To izrazito poslabšuje sedanje stanje, pomeni popolno neenakost med prebivalci mest z UC-ji in SUC-ji in ostalimi, tudi tistimi, ki so v sedanjem sistemu imeli na razpolago zdravnika. Na našem področju gre za celo mesto, ki bi ostalo brez urgentne ambulante in zdravnika, in ne za »vaško urgenco«, kot so ukinjanje enote radi imenovali v delovni skupini. Dostopnost do nujne oskrbe bi se poslabšala celo za skoncentrirano prebivalstvo Kamnika, kljub temu da je sedanja enota NMP tako kadrovsko, prostorsko in po opremljenosti nadstandardno urejena.

Pri tem ste se obrnili tudi na varuha človekovih pravic RS (Varuh), ki vas je podprl.Pripombe na predlog pravilnika NMP-ja je 18. 6. 2015 podal tudi varuh človekovih pravic in ocenil, da bi lahko določba 7. člena pravilnika, ki

določa dostopni čas, pomenila posredno diskriminacijo, saj to prebival-stvo postavlja v manj ugoden položaj, kar zadeva kakovost in dostop-nost do zdravstvene oskrbe. Tako varuh ministrstvu svetuje razmislek v smeri enake možnosti dostopa do zdravstvene obravnave, kar zadeva oskrbo, ki jo nudi zdravnik, oziroma podaja dvome v sestavo ekip ne-prekinjenega zdravstvenega varstva, v katerih ni prisoten zdravnik. Tako pomisleki v zvezi z dostopnim časom kot mnenje, da oskrbe medicin-ske sestre, diplomiranega zdravstvenika ali prvega posredovalca brez zdravstvene izobrazbe ne moremo enačiti z oskrbo zdravnika, poleg mreže SUC-jev v celoti povzemajo tudi naše glavne kritike predvidene reorganizacije.

Enotna metodologija organizacije urgentnih centrov v Republiki Sloveniji je ta hip dokončana. Ta naj bi predstavljala sicer le iztočnico za organizacijo posameznih centrov, ki bo vsak po svoje organiziral dejavnost glede na lokalne specifike in potrebe. V prehodnem obdobju do 2019 bo veljal Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči s prilogami. Podaljšanje obdobja brez spreminjanja obstoječe mreže enot NMP-ja do 2019 jemljem kot pozitivno le v smislu, da bo ministrstvo imelo čas, da ponovno premisli o smiselnosti predlaganih sprememb, da v predlogih mreže zazna in izloči osebne interese, ki so se vtihotapili vanje, da reor-ganizacijo prehospitalnega dela NMP-ja zasnuje popolnoma na novo, na terenu in ne zgolj s prstom po zemljevidu, in seveda s strokovnjaki, ki jih imenuje stroka.

Ali so na MZ-ju vaše pripombe upoštevali? Žal je ministrstvo med javno razpravo dajalo vtis, da jemlje naše predloge kot sovražne, in nisem dobil občutka, da so koga zares zani-mali.

Kaj bo uvedba UC-jev za vaš zdravstveni dom pomenila npr. v številkah – zaposleni, obravnava pacientov, finančna sredstva?V našem ZD-ju je bilo kvalitetni službi NMP-ja namenjeno veliko pozornosti že pred mojim nastopom, tako je v vseh pogledih, tudi kadrovsko, opremljena na precej višjem nivoju, kot predvideva pravilnik za enoto takega ranga. To seveda ne prinaša dobičkov, torej predlogi za ukinitve enot ali za vzpostavitve nekakšnih izpostav kliničnega centra

v nobenem primeru finančno ne ogrožajo delovanja zavoda. Pokretni bolniki pa bi še vedno iskali nujno medicinsko pomoč v našem zdrav-stvenem domu kot najbližji ustanovi; brez sedanje 24-urne urgentne ambulante bi morali biti obravnavani v preobremenjenih splošnih/

Žal se je pod pretvezo optimizacije popolnoma po nepotrebnem želelo vtihotapiti v projekt še zapiranje sedanjih enot prehospitalne nujne medicinske pomoči oziroma ukinjanje zdravnikov iz reševalnih vozil na periferiji ter skrajno sumljiva razporeditev SUC-jev v predlogu, kar je v veliki meri pokvarilo vtis o resničnih dobrih namenih reorganizacije NMP-ja.

Žal je ministrstvo med javno razpravo dajalo vtis, da jemlje naše predloge kot sovražne, in nisem dobil občutka, da so koga zares zanimali.

[Pogovor]


[Pogovor]

Na našem področju gre za celo mesto, ki bi ostalo brez urgentne ambulante in zdravnika, in ne za »vaško urgenco«, kot so ukinjanje enote radi imenovali v delovni skupini. Dostopnost do nujne oskrbe bi se poslabšala celo za skoncentrirano prebivalstvo Kamnika, kljub temu da je sedanja enota NMP tako kadrovsko, prostorsko in po opremljenosti nadstandardno urejena.


družinskih ambulantah med naročenimi bolniki. To bi po eni strani poslabšalo njihovo obravnavo, onemogočalo sistem naročanja, tria-žiranja, dodatno obremenilo osebje in poslabšalo pravico bolnikov do razumnega časa čakanja.

Se vloga zdravstvenih domov ob izgubi te za vas pomembne dejavnosti spreminja? Kako vidite poslanstvo zdravstvenih domov v prihodnje? Zdravstveni dom vidim kot osrednjo ustanovo primarnega zdrav-stva, ki tudi prostorsko združuje preventivno in kurativno dejavnost vseh elementov osnovnega zdravstva, vključno s patronažno službo, zobozdravstvom, pediatrijo, ginekologijo, skupaj z vso potrebno

slikovno in laboratorijsko diagnostiko, preventivnimi dejavnostmi, zdravstveno vzgojno dejavnostjo za prebivalstvo ... – torej ustanova, ki na enem mestu v lokalnem okolju poskrbi za veliko večino zdrav-stvenih potreb prebivalstva. Ja, tu mislim tudi na službo NMP-ja, za katero menim, da je prav tako vstopna točka v sistem primarnega zdravstva in je zdravstveni domovi v dobro prebivalstva nikakor ne smejo izgubiti.

Pojavljajo se kritike, da ste pri tem v zadnjih letih pozabili na širšo vlogo, ki vključuje preventivno dejavnost … Strinjam se, da imajo zdravstveni domovi široko vlogo v svojem okolju in te v sedanjem sistemu ne morejo nadomestiti razpršene koncesionarske ambulante. Ne strinjam pa se, da je preventivna dejavnost pozabljena ali da se ji namenja malo pozornosti. Preventivi se namenja veliko in vedno več pozornosti. Skrb, da ne bi zboleli, in kvalitetna oskrba, ko zbolimo, se mi zdi osnova kvalitetnega primar-nega zdravstva.

Torej podpirate krepitev preventivne dejavnosti. ZD-ji se že sedaj v veliki meri ukvarjajo s preventivno dejavnostjo, tako formalno kot manj formalno s pogovori med obiski svojega osebnega zdravnika. Krepitev preventivne dejavnosti vsekakor podpiram. Upošte-vati pa je nujno, da bolezni ne bodo izginile iz obličja zemlje in da bodo bolniki tudi v prihodnje zbolevali in potrebovali zdravljenje. Dodatni preventivni programi morajo biti ustrezno kadrovsko in finančno podprti in ne smejo biti zgolj dodatna obremenitev za osebje in ovira pri dostopu do zdravnika za bolne paciente, če obvelja sedanja glavarinska obremenitev ambulant.

[Pogovor]

Žal je o taki spremembi mreže govora že nekaj let, a se dejansko ni nič spremenilo na bolje, zato bom pravi optimizem prihranil za takrat, ko udejanjen predlog zagledam v splošnem dogovoru.

Osebna izkaznica

Sašo Rebolj dr.med., specialist družinske medicine

Rojen 1971 v Ljubljani, zdaj živi v Kamniku.

Po opravljeni OŠ in gimnaziji je leta 1998 končal medicinsko fakulteto; leta 2007 opravil specialistični izpit (pridobljen naziv specialist družinske medicine) s pohvalo.

Leta 2000 se je kot zdravnik zaposlil v ambulanti družinske medicine dr. Marte Dobnikar Ljubljana, od leta 2001 do 2010 pa je delal kot zdravnik v službi nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, od tega je bil od 2007 do 2010 tudi vodja službe nujne medicinske pomoči. Leta 2010 je prevzel vodenje tega zavoda, sprva kot v.d. direktorja, nato kot direktor. Z letošnjim letom začenja svoj drugi mandat.

Poleg direktovanja in dela v ambulanti aktivno deluje na portalu med.over.net kot moderator in strokovni sodelavec za urgentna stanja, vodil je tudi medicinske oskrbe na tekmovanjih v avtošportu (CMO) kot sta Rally Saturnus, GHD Ilirska Bistrica.

Hobiji? Cestno in gorsko kolo, turno in alpsko smučanje, pohodništvo.

Kako vidite v vašem okolju spremembo mreže splošnih ambulant na 1500 opredeljenih pacientov, kar je usmeritev MZ-ja in bo tudi predlog Združenja za SD 2016?Taka sprememba v številu opredeljenih pacientov bi pomenila velik preskok v kvaliteti obravnave pacientov. Ne dojemam je toliko kot razbremenitev zdravstvenega osebja ambulant, ampak kot možnost za bistveno bolj poglobljeno obravnavo bolnikov, njihovo večje zadovolj-stvo z obravnavo, povečanje zaupanja do lečečega zdravnika, zmanjšanje vračanj nazaj v ambulanto z isto težavo in zmanjšano število napotitev. Z zmanjšano potrebo po »gašenju požarov« se bodo povečale možnosti tudi za bolj individualno preventivno dejavnost. Žal je o taki spremembi mreže govora že nekaj let, a se dejansko ni nič spremenilo na bolje, zato bom pravi optimizem prihranil za takrat, ko udejanjen predlog zagle-dam v splošnem dogovoru.


Strokovno srečanje Programa Svit - SVITOV DAN 2015

Nacionalni inštitut za javno zdravje 15. decembra 2015 drugo leto zapored organizi-ra strokovno srečanje Programa Svit. Svitov dan 2015 bo potekal v Grand Hotelu Union v Ljubljani. Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih spre-memb in raka na debelem črevesu in danki, ki na območju celotne Slovenije organizirano poteka že 6 let. Letošnje strokovno srečanje bo namenjeno predvsem deljenju izkušenj zdra-vstvenih delavcev, ki sodelujejo pri Programu Svit, predstavitvi vsebin iz širšega konteksta raka debelega črevesa in danke ter izposta-vitvi predlogov za še kakovostnejše izvajanje programa v prihodnje. Podrobneje se bomo posvetili tudi obravnavi posameznih skupin z različnimi ovirami pri sodelovanju v Progra-mu Svit (slepota, gluhost, jezikovne prepreke, odsotnost zdravstvenega zavarovanja …). Srečanje je namenjeno vsem, vključenim v izvajanje Programa Svit, podpornikom pro-grama in širši strokovni javnosti. Udeležba na srečanju je brezplačna. Prijava na elektronskem naslovu https://www.1ka.si/a/70616 je mogoča najkasneje do 4. decembra 2015 oziroma do zapolnitve prostih mest. Postopek za prido-bitev kreditnih točk pri Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije je v teku.

V oktobru mednarodni simpozij »Azbest, nikoli dokončana zgodba«

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Kli-nični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Društvo ko-RAK.si in Sindikalna organizacija Brda organizirajo mednarodni simpozij z naslovom Azbest, nikoli dokončana zgodba. Mednarodni posvet bo 23. oktobra 2015 z začetkom ob 9. uri v Vili Vipolže, Vipolže v Goriških Brdih. Udeležba

za posvetu je brezplačna, zainteresirani pa se lahko prijavijo na spletnem naslovu: https://www.1ka.si/a/70226. Vabilo s programom srečanja je dostopno na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje: http://www.nijz.si/sl/mednarodni-simpozij--o-azbestu-azbest-nikoli-dokoncana-zgodba. Na posvetu bodo domači in mednarodni strokovnjaki razgrnili vso problematiko in najnovejša strokovna dognanja o azbestu, ki je zaznamoval zdravje ljudi tudi v Sloveniji. Vljudno vabljeni.

Jesenski posveti Združenja Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije bo jeseni organiziralo dva brezplačna posveta za svoje člane, in sicer: Posvet o javnem naroča-nju, ki bo v torek, 3. novembra 2015, in Posvet o upravljanju z dokumentarnim gradivom in uporabi notranjih pravil, ki bo v četrtek, 12. novembra 2015. O natančnih terminih, prija-vah in vsebinah posvetov vas bomo pravoča-sno obvestili.

»Evropa, zdravstvo in mi« Vabimo vas na 18. jesensko srečanje članov Društva ekonomistov v zdravstvu, ki bo pote-kal 15. in 16. oktober 2015 v Radencih (Hotel Izvir)

Program:Četrtek, 15. 10. 2015

Ș Primerljivost ekonomskih in drugih kvantitativnih vidikov zdravstva med Slovenijo in EU mag. Eva Helena Zver, Urad RS za makroe-konomske analize in razvoj

Ș Doseganje kvalitativnih vidikov zdravja v Sloveniji in drugih državah EU mag. Tit Albreht, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Ș Kaj nam je prinesla Direktiva EU o čezmejnem zdravljenju Klemen Ganziti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

[Napovednik dogodkov]

Ș Tržne možnosti in priložnosti Sloven-skega zdravstva v EU mag. Robert Cugelj, Univerzitetni rehabili-tacijski inštitut RS SOČA

Ș Stališča Ministrstva za zdravje do tržne dejavnosti Tomaž Glažar, Ministrstvo za zdravje

Ș Akreditacije in ISO standardi – smo primerljivi z EU? Janez Lavre, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Ș Primerljivost kvalitete storitev in posa-meznih njenih standardov EU s Slovenijo prof. Andrej Robida

Petek, 16. 10. 2015 Ș Predstavitev Pomurske zdravstvene regije

Ivan Tibaut, Zavod za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije

Ș Finančno poslovanje Zavoda za zdravst-veno zavarovanje Slovenije v letih 2015 – 2017 s pogledom na aktualne dogodke Samo Fakin, Zavod za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije

Ș Usmeritve za upravljanje in vodenje zdravstvenih zavodov v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025 Marija Milojka Kolar Celarc, Ministrstvo za zdravje

Ș Najbolj značilni sistemi zdravstvenih zavarovanj v Evropi in načini plačevanja izvajalcev mag. Martin Toth

Ș Ali so naše lekarne tako dobre kot v EU ali celo boljše? Samo Fakin, Zavod za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije

Ș Izzivi in priložnosti nove organiziranosti javnega zdravja v Sloveniji – 2 leti po reorganizaciji Cilji in naloge Nacionalnega inštituta za javno zdravje prof. dr. Ivan Eržen, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Ș Cilji in naloge Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Zora Levačič, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano


Mediacija ali uporaba mediacijskih veščin v zdravstvu pomaga pri reševanju konfliktov:

Ș med zaposlenimi v zdravstvu, Ș med zdravstvenimi delavci in pacienti ter Ș med zdravstvenimi delavci, vodji zavodov in ostalimi subjekti, s

katerimi slednji prihajajo v medsebojno sodelovanje.

Cilji usposabljanja: Ș udeležence seznaniti s pojmom mediacija in temeljnimi mediaci-

jskimi veščinami, Ș udeležence usposobiti za reševanje konfliktov s pomočjo mediaci-

jskih veščin v vsakovrstnih sporih med različnimi udeleženci, Ș udeležence naučiti voditi proces mediacije v zdravstvu.

Usposabljanje je namenjeno: 1. zdravstvenim delavcem in sodelavcem na vodilnih in vodstvenih

delovnih mestih in ostalim zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki imajo pri delu vsakodnevni stik z zahtevnimi sogovorniki,

združenje zdravstvenih zavodov slovenije že desetič zapored organizira in vas vabi na:

osnovno usposabljanje »mediacijske veščine in mediator v zdravstvu«

2. zastopnikom pacientovih pravic,3. osebam, ki sodelujejo v partnerskem dogovarjanju v zdravstvu,4. pristojnim osebam po 57. členu Zakona o pacientovih pravicah,5. osebam, ki bi se želele uvrstiti na listo mediatorjev, 6. osebam, ki jih zanima mediacija v zdravstvu.

Število udeležencev: Število mest je omejeno, v skupino bo vključenih največ 20 udeležencev.

Časovni obseg programa usposabljanja:Program usposabljanja traja 75 ur (100 pedagoških ur) + 14 pedagoških ur e-učilnice. Pedagoške ure potekajo interaktivno, v obliki treningov, vaj, iger vlog, primerov in e - učilnice. Med predavatelji in udeleženci je aktivno sodelovanje. Usposabljanje se prične v mesecu novembru (5. 11. 2015) in bo potekalo 5 zaporednih tednov (zaključek 4. 12. 2105).Za več informacij o programu usposabljanja in ceni se obrnite na Majo Zdolšek, vodjo področja mediacije Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ([email protected])

prijavnica:

Prijavite se lahko tako, da nam pišete e-sporočilo na [email protected] ali nas pokličete po telefonu na številko 0592 271 90 oz. nam prijavnico pošljete po pošti ali preko faksa na 0592 271 99.

Zavod:

Naslov zavoda:

Ime, priimek, delovno mesto, izobrazba ter elektronska pošta udeleženca usposabljanja:

| @

V , dne Žig: Podpis:

Prijave zbiramo do 15. oktobra 2015 oziroma do zapolnitve prostih mest.

ZA BOLJŠE ZDRAVJE IN ZMANJŠANJE NEENAKOSTI V ZDRAVJUS PROJEKTOM, KI GA PODPIRA NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM:

• v ospredje postavljamo potrebe otrok, mladostnikov in odraslih s poudarkom na ranljivih skupinah,

• spodbujamo skupnostni pristop, s katerim hkrati izboljšujemo zdravje in zmanjšujemo neenakosti,

• krepimo vlogo zdravstvenih domov v preventivnem zdravstvenem varstvu.

ZA BOLJŠE ZDRAVJE IN ZMANJŠANJE NEENAKOSTI V ZDRAVJUS PROJEKTOM, KI GA PODPIRA NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM:

• v ospredje postavljamo potrebe otrok, mladostnikov in odraslih s poudarkom na ranljivih skupinah,

• spodbujamo skupnostni pristop, s katerim hkrati izboljšujemo zdravje in zmanjšujemo neenakosti,

• krepimo vlogo zdravstvenih domov v preventivnem zdravstvenem varstvu.

www.skupajzazdravje.si

Documents

Novis 09 september 2015