Novis 05 06 maj junij 2015

glasilo združenja zdravstvenih zavodov slovenije

letnik 42, maj, junij 20155-6novis

Pravilnik o službi nujne medicinske pomočiPosvet Stanje po uvedbi e-računaKaj narediti z odnosi z javnostmi v zdravstvu?Pogovor z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer70 let transfuzijske dejavnosti v Sloveniji»Kultura odnosov in komunikacij v zdravstvu«, 22. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu

ISSN 1580-4917

Potrebne spremembe na področju vodenja zdravstvenih zavodov

Izdajatelj/Publisher: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, direktor Metod Mezek. Uredniški odbor/Editorial Board: mag. Robert Cugelj, prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Milena Kramar Zupan, Metod Mezek. Odgovorni urednik/Editor in Chief: Anton Zorko. Glavna urednica/Executive Editor: dr. Saška Terseglav. Oblikovanje/Design: Maja Rebov. Tisk/Print: Schwarz Print. Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon/Phone: +386 (0) 592 27 190. Telefaks/Fax: +386 (0) 592 27 199. E-naslov/E-mail: [email protected]. Spletna stran/Internet Home Page: www.zdrzz.si. Letna naročnina z DDV/Year subscription rates with taxes included: 80 EUR. Naklada/Circulation: 1000 izvodov.

Revija izhaja desetkrat v letu. Izbor člankov v reviji je del uredniške politike. Prispevki niso honorirani. Odražajo predvsem poglede in stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so ti zaposleni, niti uredniškega odbora Novisa. Prispevki so uredniško pregledani in niso lektorirani. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.

NOVIS – Novice, Obvestila, Vesti, Informacije, Skupnost. Prva številka Novisa je izšla januarja leta 1974. Revija je namenjena zdravstvenemu managementu. Naročniki Novisa so člani Združenja – slovenski zdravstveni zavodi in drugi (domovi starejših občanov, lekarne ...).

Združenje je član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) www.hope.be.

[Vsebina]

Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeAssociation of Healthcare Institutions of Slovenia

Novosti v zavodih21 Standard kakovosti na področju

ravnanja z ljudmi v Kliniki Golnik 22 70 let transfuzijske

dejavnosti v Sloveniji

23 »Kultura odnosov in komunikacij v zdravstvu«

22. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Nova Gorica, 28. in 29. maja 2015

Pregled dogodkov/napovednik

Priloga Program izmenjave zdravstvenega

osebja 2015: Bolnišnice prihodnosti, Hospitals 2020

Enomesečni program izmenjave zdravstvenega osebja, ki ga je Evropska zveza bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij (HOPE) organizirala že štiriintridesetič zapored, je tudi to leto ponudil vpogled v evropske zdravstvene sisteme skoraj sto petdesetim zdravstvenim strokovnjakom iz različnih evropskih držav. Slovenija se je v okviru Združenja Slovenije vanj vključila že šesto leto.

Impresum revije issn 1580-491

Komentar1 Potrebne spremembe na področju

vodenja zdravstvenih zavodov

Aktualno4 Pravilnik o službi nujne

medicinske pomoči Objavljamo predloge izvajalcev primarne in

sekundarne ravni zdravstvenega varstva ter Pravne komisije Združenja na predvideno organizacijo delovanja urgentnih centrov in s tem dejavnosti nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji v prehodnem obdobju. Pripravili smo tudi kronološki pregled poteka projekta.

10 Posvet Stanje po uvedbi e-računa

11 Kaj narediti z odnosi z javnostmi v zdravstvu?

Področja odnosov z javnostmi so v različnih državah razvita drugače, a vsem je skupno vsaj to – da se to dejavnost in njihove strokovnjake najde vsaj takrat, ko je kriza. Kaj pa pri nas?

Pogovor17 »Pristopa dajanja pohval se učimo

tudi pri varuhu človekovih pravic« Pogovor z varuhinjo človekovih pravic, Vlasto Nussdorfer

4

17

www.zdrzz.si www.facebook.com/pages/Združenje-zdravstvenih-zavodov-Slovenije/ https://twitter.com/ZdruzenjeZDRZZ

Novis | maj, junij 2015 1

Do danes je bilo kar nekaj poskusov sprejetja novega zakona o zavodih in novega zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar ti, žal, niso bili uspešni. Predloga Zakona o negospodarskih javnih službah (ZNJS) oziroma Zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja (ZNGJS) je Združenje načeloma sprejemalo in podprlo tiste zakonske spremembe, ki bi zdravstvenim zavodom omogočale večjo samostojnost oziro-ma avtonomijo, ne glede na to, da smo menili, da sta navedena predloga zakona naredila le polovičen korak v tej smeri oziroma smo izrazili pričakovanja, da bo področni zakon to avtonomijo še podrobneje opredelil. V enaki vsebini smo na Združenju podprli tudi predlo-ge zakonov o zdravstveni dejavnosti.

Združenje sicer ugotavlja, da javnim zdra-vstvenim zavodom (v nadaljevanju: JZZ) ni podeljene dovolj avtonomije in pooblastil pri vodenju. Ustanovitelj JZZ-ja praviloma nasto-pa v vlogi regulatorja, upravljanja in nadzira-nja. Ne le da sprejema akt o ustanovitvi JZZ-ja in daje soglasje k statutu, ampak ima v organu

[Komentar]

Potrebne spremembe na področju vodenja zdravstvenih zavodov Metod MezekZdruženje zdravstvenih zavodov Slovenije, [email protected]

UvodVprašanje, kako dolgoročno zagotoviti optimalno izvajanje vseh nalog v sistemu zdravstva, kot jih poznano danes, in tudi nadaljnji razvoj te dejavnosti, je aktualno že zadnjih nekaj let. Dejstvo je, da razvoj tega področja v zadnjih dvajsetih letih narekuje nujne spremembe in tudi sedanja organizacija dela (pravno, organizacijsko in ekonomsko) potrebuje spremembe. Trditev, da so za spre-minjanje organiziranosti celotnega področja zdravstva v Sloveniji nujni tako zakonski kot tudi strokovni temelji, ni pretirana. O zdravstveni reformi, ki bi na novo vzpostavila razmerja med ključnimi deležniki, se prav tako pogovarjamo že leta. Dobro bi jo bilo čim prej izvesti.

Pomanjkljivosti trenutne ureditveVse od osamosvojitve dalje v zdravstvenemu sistemu ni sprememb, torej upravljanje in vo-denje javnih zdravstvenih zavodov temeljita na predpisih iz leta 1991, ko je bil sprejet Zakon o zavodih, in iz leta 1992, ko je bil sprejet Zakon o zdravstveni dejavnosti.

2 Novis | maj, junij 2015

[Komentar]

upravljanja tudi prevladujoč vpliv, saj je večin-sko zastopan v svetu zavoda. Svet zavoda je v mnogih primerih nekompetenten, ker je zelo pogosto sestavljen po politični pripadnosti, ne pa po strokovnih kompetencah. Njegove pri-stojnosti so napram direktorju sicer konkretne-je določene, vendar pa gre večinoma za naloge, katerih vsebina je že določena v predpisih ali ki so določene s strani financerja, zato posebne kreativnosti ni. Zaradi večinske zastopanosti ustanovitelja v svetu zavoda ustanovitelj kar dvakrat odloča o isti stvari, najprej prek svojih predstavnikov v svetu zavoda, nato pa še glede podajanja soglasja k sprejeti odločitvi sveta zavoda. Ker je direktor po definiciji odgovo-ren za zakonitost dela zavoda, tako prihaja do absurda, saj odgovarja za vrsto ravnaj in dejanj, na katere sploh nima vpliva.

V zvezi s položajem direktorjev je treba opozoriti tudi na izjemno slabo in nestimu-lativno nagrajevanje direktorjev. Direktorji, tudi nezdravniki, prejemajo nižje plače od zaposlenih, ki jih vodijo. Funkcija direktor-ja ni privlačna niti za zdravnike. Izkušeni zdravniki specialisti nimajo interesa postati direktorji, strokovni direktorji in pomočniki direktorjev, saj se jim s prehodom na direk-torsko delovno mesto praviloma zniža plača, ker prehajajo z višje na nižjo osnovno plačo. Na plačo direktorja ne vpliva niti njegova uspešnost pri vodenju. Prav tako direktor-jem, za razliko od drugih javnih uslužbencev, ne pripada oziroma jim pripada v nižjem odstotku: položajni dodatek, dodatek za manj ugodne delovne pogoje, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, dodatek za manj ugoden delovni čas, dodatek za redno delov-no uspešnost (zaradi varčevalnih ukrepov), napredovanje, dodatek za povečan obseg dela v višini 10 % (po pridobljenih soglasjih MZ in financerja), ostalim JU pa 20 %.

Tudi za JZZ-je, ki v nasprotju z drugimi jav-nimi zavodi niso proračunsko financirani, velja Zakon o zavodih, ki pa teh specifik ne upošteva. JZZ-ji (z vidika financiranja) niso tipični del javnega sektorja, ker niso nepo-sredno proračunsko financirani. Za razliko od večine drugih javnih zavodov, ki sredstva pridobivajo prek proračunskih transferjev, javni zdravstveni zavodi pridobivajo svoje prihodke na podlagi sklenjenih pogodb z

zavarovalnicami (ZZZS in zasebne zavaroval-nice). Za pogodbeno dogovorjene opravljene zdravstvene storitve zavarovalnicam izstavijo račun. V okviru pridobljenih sredstev morajo sami skrbeti za svojo stroškovno učinkovitost in tekočo likvidnost.

Pozicijo managementa dodatno slabi nesistemsko in nekritično podeljevanje koncesij, na kar opozarjamo ves čas. JZZ-ji so v primerjavi s koncesionarji v izrazito slabšem položaju (dobiček, javno naročanje, stimulativno nagrajevanje ...). Dosedanja praksa podeljevanja koncesij praviloma temelji na odvzemu programov zdravstve-nim domovom ali bolnišnicam in prehodu nosilcev dejavnosti med koncesionarje, pri čemer vodstvo zavoda oziroma direktor v postopku podeljevanja koncesij nima aktivne vloge, temveč le nemočno spremlja »rušenje« zavoda, ki ga vodi. Praviloma se koncesije podeljujejo za bolje plačane programe zdra-vstvenih storitev, slabše vrednotene zdra-vstvene storitve pa ostajajo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah.

Po množičnem in stihijskem podeljevanju koncesij predvsem na primarnem nivoju v letih od 1993 do 2014 je bil zdravstvenim domovom odvzet velik obseg programa (tudi do 40 %). Potrebno se je zavedati, da gredo predvsem managementu zasluge za to, da so se ZD-ji ohranili kot najprimernejši osrednji izvajalci zdravstvenega varstva na primarnem nivoju. Tudi v kriznih letih od 2008 do 2014 in ob skoraj dvoodstotnem znižanju cen storitev je management JZZ-jev odločilno prispeval k relativni stabilnosti poslovanja in predvsem k temu, da so bili pacienti ustrezno obravnavani. Od 1993 do 2014 je bilo na primarni in sekundarni ravni podeljenih 1560 koncesij. Večina teh progra-mov je bilo odvzetih ZD-jem. Od tega je bilo podeljenih 349 koncesij na sekundarni ravni. Največji trend podeljevanja koncesij je bil v letih od 1993 do 1998, ko se je vsako leto v povprečju razdelilo 140 koncesij. Največ koncesij na primarni ravni se je podelilo na primarni zdravstveni ravni za programa zobozdravstva in splošne družinske medici-ne. Sledita fizioterapija in patronažna služba. Vsi ti programi so bili v večini primerov odvzeti ZD-jem. Na sekundarni ravni je bilo

največ koncesij podeljenih za program okuli-stike, sledita psihiatrija in internistika.Na tem področju tudi ostro nasprotujemo prenosu koncesij s fizične osebe na pravno osebo in s tem izražamo nasprotovanje principu univerzalnega nasledstva v prime-rih statusnih preoblikovanj izvajalca zdra-vstvene dejavnosti, kateremu je podeljena koncesija, kar je nazadnje kulmuliralo v medijsko odmevnem primeru Zorana Arne-ža (Finance: Kirurg Arnež prodal donosno koncesijo, Kolarjeva v nadzor; Brezplačne koncesije – veliki dobički, nedovoljena državna pomoč? Siol: Koncesije: dobijo jih zastonj, prodajo za velike denarje; izjave (tudi predstavnikov FIDES) o čudenju, kje je javni interes, ko »koncesijo dobiš zastonj, lahko pa jo prodaš«).

Na Združenju ne nasprotujemo podeljevanju koncesij, vendar jih podpiramo le v prime-ru nezmožnosti zagotavljanja zdravstve-nega varstva v okviru javne službe zaradi zagotavljanja enakomerne dostopnosti, kar omogoča izvajanje storitev na kakovosten in varen način ob izpolnjevanju enakih standardov (kadrovskih, opremskih, vrste storitev), kar se na enoten način preverja pri vseh izvajalcih javne zdravstvene dejavno-sti. Predvsem pa smo mnenja, da mora biti za podelitev koncesije v ospredju interes pacienta, ne pa zgolj vložena vloga zaintere-siranih izvajalcev. Kljub temu da zastarela oziroma nesodobna zakonodaja predstavlja »okostnjak sistema«, so javni zavodi na področju zdravstva uspeli ohraniti nedvoumne primerjalne prednosti z drugimi oblikami izvajanja javnih služb. Nobenega dvoma ni, da vsi poskusi privatiza-cije, ki je temeljila na neselektivnem pode-ljevanju koncesij, niso pokazali prav nika-kršne prednosti na področju izvajanja javne zdravstvene službe – prej nasprotno. To lahko vidimo na področju zobozdravstva, ki deluje večinsko v obliki koncesij in kjer imamo dražje in težje dostopno zobozdravstvo, kot smo ga imeli pred uvedbo koncesij.

Kot pomembno oviro managementu pri vodenju zavodov izpostavljamo tudi vpetost v enotni plačni sistem, ki predstavlja togost pri vodenju zdravstvenih zavodov in celotne-ga sistema zdravstvenega varstva.


Predlagane rešitveZdravstvenim zavodom mora biti zato omo-gočene več avtonomije in dodeljena večja pooblastila pri njihovem vodenju. Za dobro gospodarjenje in upravljanje zdravstvenih zavodov morajo imeti vodstva zdravstvenih zavodov več orodij za vodenje. Na direktorja oziroma veččlansko upra-vo morajo biti prenesene vse poslovodske funkcije, določena pa mora večja osebna odgovornost direktorja oz. uprave in veza-nost njihovega nagrajevanja na doseganje poslovnih in strokovnih ciljev, kar pa bo možno le z izvzetjem te strukture iz plačnega sistema.Nadzorni svet – svet zavoda naj bo sesta-vljen tripartitno (ustanovitelj, zaposleni in uporabniki oz. strokovne javnosti oz. nevla-dne organizacije) vsaj s (s strani ustanovite-lja imenovanimi) kompetentnimi pred-stavniki za področje zdravstva oz. izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Zdravstveni zavodi morajo imeti možnost izvajanja dopolnilne dejavnosti na trgu, seveda z natančno opredelitvijo pogojev, pod katerimi bo opravljanje zasebne dejavnosti v javnih zavodih možno. Potrebna je transpa-rentna ločitev med javnim in zasebnim, saj netransparentno prepletanje prinaša velike anomalije v škodo ljudi in javnega interesa ter v korist zasebnega interesa.

Zaradi učinkovitejšega izvajanja kadro-vske funkcije mora obstajati možnost raz-polaganja z vsaj delom presežka prihodkov nad odhodki. Vodstva javnih zdravstvenih zavodov morajo imeti večja pooblastila in možno-sti za nagrajevanje zaposlenih. Po našem mnenju plača ne sme biti odvisna le od razvrstitve v posamezni plačni razred in evidentiranega časa prisotnosti na delov-nem mestu, temveč tudi od opravljenega dela, kakovosti le-tega in poslovne uspešno-sti javnega zavoda. Združenje nadalje meni, da je s tem v zvezi potreben tudi razmislek glede izločitve vseh zaposlenih v zdravstvu iz javnega sektorja.

Bistveno večjo in aktivnejšo vlogo kot doslej pa bi morali imeti zdravstveni zavodi oz. tisti, ki jih vodijo, na področju razpisov specializacij. Te bi morale biti v pristojnosti posameznega zdravstvenega zavoda, s kate-rim bo specializant sklenil delovno razmerje in med specializacijo občasno vzpostavljal in ohranjal stik s svojim bodočim delovnim kolektivom. Vsebina specializacij, ki je predvsem strokovne narave, naj tudi v bodoče ostane v pristojnosti Zdravniške zbornice Slove-nije. Pri izvajanju politike specializacije mora imeti pomembnejšo vlogo tudi Ministr-stvo za zdravje, ki bo v skladu z zahtevami mednarodnih akreditacijskih standardov o licenciranju zaposlenih in vrednote-nju opravljenega dela s sprejetimi ukrepi usmerjalo specializacije (jih na posameznih področjih omejevalo, na drugih pa spodbu-jalo) tudi z ustrezno politiko nagrajevanja oz. priznavanjem dodatkov za deficitar-nost, ki ne morejo biti zgolj simbolični. Pri tem bi Ministrstvo za zdravje moralo z različnimi aktivnostmi spodbuditi diplo-mante medicinske fakultete za izbiro manj atraktivnih specializacij oziroma ponovno razmisliti o načinu izvajanja specializacije za opravljanje dela na primarnem nivoju oz. o smiselnosti daljšanja časa specializacije. V Združenju smo pripravljeni sprejeti do-datne naloge in odgovornosti na področju izvajanja specializacij tudi v obliki dodatnih in konkretnih pooblastil.

V bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih je potrebno pospešeno nadaljevati s sistematično izgradnjo sistema kako-vosti in varnosti, ki zagotavlja poleg večje preglednosti in učinkovitosti tudi racio-nalnejše poslovanje. Na področju zbiranja kazalnikov kakovosti je nujno potrebno določiti metodologijo in področja kriterijev, vrednotenja in kliničnih pooblastil, število bistveno zmanjšati in zaostriti zahteve za dosledno spremljanje podatkov o kakovosti. V projekt eZdravje naj se kot podprojekt vključi eKakovost.

Kot primerno pravnoorganizacijsko obliko JZZ-jev v Združenju štejemo zdravstvene zavode z večjo avtonomijo po vzoru javnih podjetij, katerih ustanovitelj in lastnik je lahko izključno država ali lokalna sku-pnost.

ZaključekNa težave zdravstvenih zavodov in zdra-vstvenega sistema v Združenju opozarjamo že vrsto let. Čeprav je bilo o zdravstvenem managementu v zadnjem času rečenega in napisanega veliko kritičnega, ostaja dejstvo, da so ravno direktorji v teh kriznih časih veliko prispevali k ohranjanju zdravstve-nih zavodov in sistema. Zagotovo bi lahko bili pri svojih kazalcih kakovosti (več kot 70), ki se sedaj spremljajo na sekundarnem nivoju, še učinkovitejši, vendar bi za to potrebovali dodatna orodja, pooblastila in pristojnosti. Zato pričakujemo, da bodo prizadevanja Ministrstva za zdravje šla v smer, ki bo managementu dala več avtono-mije pri upravljanju zavodov. Potrebno je torej čimprejšnje konkretno ukrepanje na vseh ravneh zdravstvenega dogajanja. V tem času še toliko bolj potrebujemo jasno vizijo in predvsem jasne odgovore, s katerimi bomo uspešno premagali težave, ohranili in zavarovali naše zdravstvo. Zato zaupajmo managementu, dajmo mu orodja, pooblasti-la in odgovornost za doseganje poslovnih in strokovnih ciljev! ■

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije zagovarja stališče, da je samo javno zdravstvo (tako z vidika izvajanja kot financiranja zdravstvene dejavnosti) tisto, ki lahko zagotovi kakovostne in varne zdravstvene storitve državljanom v okviru vrednot, ki jih zagovarja: solidarnost, dostopnost in pravičnost.

[Komentar]


(7. maja 2015, 13. maja 2015) kot tudi bolniš-nic (13. 5. 2015). Da bi lahko neposredno izra-zili stališča in pomisleke, smo na oba sestanka povabili predstavnike ministrstva za zdravje, ki se dogodkov niso udeležili, vendar obljubili, da bodo naše pripombe, posredovane v času javne razprave, upoštevali. Mnenja predstavnikov obeh ravni smo na Združenju namreč soočili z namenom, da se analizirajo argumenti obeh strani in oblikuje skupen predlog prehoda na novo organizacijo službe NMP. Ta napor ozi-roma poskus usklajevanja vsebinskih vprašanj obeh ravni zdravstvenega varstva je, po nam znanih podatkih, izvedlo le Združenje, saj v projekt verjame in ga podpira. Obžalujemo, da se s takšnim pristopom oziroma s tehtnimi in upravičenimi pripombami sekundarne in pri-marne ravni kreatorji tega projekta niso soočili že pri pripravi pravilnika, saj bi le-te lahko vanj vključili in bi se na ta način zagotovo izognili vsebinskim nedorečenostim ter slabi volji na obeh straneh.

Združenje je sodelovalo v polemični, včasih tudi grobi javni razpravi. Prav v tem času razprave, ko je ministrstvo projekt predstavlja-lo po posameznih delih države, je bilo vnovič podano veliko število pripomb, tako s strani bolnišnic, predvsem pa s strani zdravstve-nih domov. Veliko zdravstvenih domov je opozorilo, da je njihova pozicija v pravilniku

Vzpostavitev mreže urgentnih centrov v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije od samega začetka razumemo kot eno pomemb-nejših nalog nacionalnega pomena. Z vzpo-stavitvijo mreže urgentnih centrov naj bi se povečala odzivnost in učinkovitost obravnave nujnih akutnih stanj, obenem pa se bi povišala tudi strokovna raven izvajanja storitev nujne medicinske pomoči.

V Združenju smo od začetka vzpostavitve tega projekta opozarjali, da bolnišnice in zdravstveni domovi različno razumejo predvideno organiziranosti službe NMP, zato smo že lata 2012 imenovali ekspertno delovno skupino za reševanje problematike urgentnih centrov, v katero so bili imenovani sprva predstavniki primarne in kasneje tudi sekundarne ravni. Na njihove sestanke smo povabili tudi predstavnike, ki so sodelovali v delovni skupini ministrstva za zdravje, in jim predstavili naše videnje organiziranosti tega področja.

Ministrstvo za zdravje, ki projekt vodi in usmerja, je aprila letos objavilo Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, iz katerega je razvidna predvidena nova organiziranost ur-gentnih centrov oziroma služba NMP v Slove-niji. Organi Združenja so pravilnik obravnavali tako s predstavniki zdravstvenih domov

[Aktualno]

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči

Združenje zdravstvenih zavodov [email protected]

Pripravili smo kronološki pregled aktivnosti Združenja v zvezi s projektom izgradnje urgentnih centrov (UC)

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ) na osnovi odločbe Vlade RS iz leta 2006 o razvojnih projektih RS izmed 74 strateških razvojnih projektov (od tega 2 na področju medicine) vpelje projekt urgentnih centrov (za katerega se previdijo evropska sredstva) in prične s pripravo metodoloških dokumentov.


krivična in napačna. Tekom te razprave je bilo izraženih veliko tehtnih vsebinskih pripomb, ki so vredne razmisleka in jih nosilci projekta ne bi smeli preslišati.

Po predstavitvi pravilnika smo na Združenju med najbolj kritičnimi, a hkrati tudi med zagovorniki tega projekta, saj smo prepričani, da je ta dober in bodo z njim lahko uporabniki in slovensko zdravstvo veliko pridobili. Pou-darjamo, da je torej cilj pravi, le pot uveljavitve napačna, kar trdimo že od samega začetka.

Ministrstvu smo v sklopu javne razprave izrazili upanje, da bo imela skupina pripravljavcev pravilnika in ministrstvo pri implementaciji pravilnika srečno roko in toliko modrosti, da bodo vse naše pripombe ustrezno vrednotili in jih vključili v novo organizacijsko ureditev NMP. Ne smemo namreč pozabiti, da javnost budno in z zaskrbljenostjo spremlja vse postop-ke v zvezi z uvedbo novega sistema. Menili smo, da v kolikor pravilnik po vseh danih pripombah in ustrezni analizi le-teh ne bo mogel zaživeti v predlagani obliki, bo seveda potrebno poiskati kompromisne rešitve, da bi se izognili vračanju EU sredstev, ki bi jih zaradi zamude vpeljave urgentnih centrov utegnili izgubiti.

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije zato pozitivno ocenjujemo stališče Ministrstva za zdravje, da z uvedbo novih urgentnih cen-trov do nadaljnjega ne bo sprememb dosedanje organizacijske oblike zdravstvenih domov pri zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva. K racionalizaciji mreže dežurstev se bo pristopilo potem, ko bo v dispečerskih centrih ustrezna baza podatkov, na podlagi katere se bo sprejela odločitev o zmanjšanju mreže ozi-roma števila dežurnih ambulant. Pri njihovih prizadevanjih smo jim izrazili našo aktivno pomoč in podporo.

V nadaljevanju objavljamo predloge izvajalcev primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva ter Pravne komisije Združenja na pred-videno organizacijo delovanja urgentnih centrov in s tem dejavnosti nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji v prehodnem obdobju. Pripravili smo tudi kronološki pregled poteka projekta.

Predlog Odbora osnovne zdravstvene dejavnostiOdbor osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru Združenja je na seji dne 7. maja 2015 obravnaval predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Sejo je vodila doc. dr. Milena Kramar Zupan. Člani odbora so spre-jeli enotno stališče, v katerem so (ponovno) opozorili, da za uvajanje sprememb ni pogojev in da se s pravilnikom slabša kakovost nujne medicinske pomoči v Sloveniji. V zvezi s pra-vilnikom so zato opozorili na naslednje:

1. »Pravilnik centralizira nujno medicinsko pomoč v urgentnih centrih na bolnišnič-nem nivoju, kjer se bo izboljšala nujna medicinska pomoč samo v bolnišnicah. Menimo, da tudi pogoji in delovanje ur-gentnih centrov, kot jih navaja predlog Pra-vilnika niso v ničemer zagotovljeni (kader, organizacijske sheme, finančne sheme).

2. Pravilnik ureja preskrbo za samo 3 % ozi-roma 12.000 letno obravnavanih pacien-tov v nujni medicinski pomoči, poslabšuje pa preskrbljenost za preostalih 97 % oziro-ma 650.000 akutnih bolnikov obravnavanih 24/7/365 dni v dežurni službi. Po pravilniku se namreč za prebivalce Slovenije ukinja neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih. To pa pomeni,

zmanjšanje dostopnosti do zdravstvene oskrbe oz. nujne medicinske pomoči pono-či, ob nedeljah in praznikih.

3. Sistem nujne medicinske pomoči ne more temeljiti na prostovoljcih. Po sedanjem sistemu je prvi posredovalec zdravnik, po novem sistemu bo prvi posredovalec laik brez formalne medicinske izobrazbe (prostovoljec).

4. V prilogi pravilnika o NMP so opredeljeni izobrazbeni pogoji, kompetence oziro-ma znanja, ki jih mora imeti zaposlen v sistemu NMP. V osnovi predlog razumemo in podpiramo, vendar hkrati predlagamo, da se opravi kritična analiza vseh zahtev in pogojev, ki bodo dodatno dražili sistem NMP. Vedeti namreč moramo, da se bo v NMP zaposlovalo zdravstvene delavce (ne pa medicinske laike), ki obvladajo večji del zahtevanih znanj in kompetenc, ki jih je potrebno obnavljati in preverjati.

5. S sedanjim sistemom izvajanja nepreki-njenega zdravstvenega varstva oz. nujne medicinske pomoči dosegamo povprečne odzivne čase do 12 minut. Z uvajanjem urgentnih centrov spreminjamo (podalj-šujemo) dostopen čas za večino krajev do 20 minut.

6. Po novem sistemu se pričakuje manjši delež uspešnih oživljanj iz zdajšnjih 60 % na 20 %.

7. Pravilnik področja pediatrije ne omenja, torej kako bo poskrbljeno za nujno medi-cinsko pomoč otrok?

8. Pravilnik zahteva več kot 200 dodatnih urgentnih zdravnikov, trenutno pa jih je v Sloveniji na razpolago le 33.

9. Ob že tako kritični finančni situaciji v zdravstvu se torej uvaja nedodelan sistem, ki zahteva dodatnih več kot 50 mio evrov na letni ravni, s katerimi Slovenija v tem trenutku ne razpolaga.

[Aktualno]

2012 maj junij julij oktober

30. maj 201214. seja Komisije Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti. Prisotni člani opozarjajo, da je enostransko izvajanje ukrepov za prenos NMP iz primarne ravni na UC na sekundar-no raven brez predhodnih analiz in vključevanja vseh, ki dejavnost izvajajo, neprimerno.

11. junij 2012Obravnava projekta vzpostavitve UC na seji Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti, prisoten predstavnik MZ.

12. julij 2012Združenje MZ posreduje vabilo na sestanek v zvezi z UC: »Vloga, mesto in status NMP v zdravstvenih domovih«.

oktober 2012Evropska komisija je Sloveniji dokončno odobrila 30 milijonov evrov za izgradnjo centrov nujne medicinske pomoči. Še 5 milijonov evrov naj bi prispevala vlada iz proračuna. MZ prevzelo krovno koordinacijo projekta.

11. oktober 2012Sestanek s predstavniki MZ v okviru Komisije odbora osnovne zdravstvene dejavnosti. Predstavniki MZ prisotne seznanili z aktivnostmi pri oblikovanju mreže UC. Člani komisije predstavnikom MZ predstavijo dejstva, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju nove mreže.


[Aktualno]

Gre torej za uvajanje sprememb brez predho-dno definiranih ciljev, ustreznih kadrovskih zmogljivosti, brez finančnih sredstev, in s slabšo dostopnostjo do neprekinjenega zdravstvenega varstva za 97 % letno obravnavanih pacientov.Ugotavljamo, da je pravilnik nedodelan in s strani strokovne javnosti neusklajen. Ker pravilnik posega v osnovne pravice državljanov, se čutimo dolžine opozoriti tudi na dejstvo, da pravilnik ni v skladu z zakonodajo.

Zdravstveni domovi zahtevamo, da s sredstvi EU zgradimo urgentne centre v bolnišnicah in z njimi uredimo bolnišnično nujno medicinsko pomoč. Dobro delujoč sistem nujne medicinske pomoči na terenu oz. v zdravstvenih domovih pa naj se ohrani v dosedanji obliki vse dokler ne bodo zagotovljeni kadrovski in finančni pogoji za nadgradnjo sedanjega sistema. Nov sistem mora postati nadgradnja dobro delujočega do-sedanjega sistema. Da ne bo prišlo do prevelikih težav pri delovanju sistema SNMP, ki sedaj zelo dobro deluje v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, je nujno potrebno v prehodnem obdo-bju zagotoviti postopno uvajanje novega sistema SNMP na podlagi izpolnitve vseh naslednjih pogojev in sicer:

→ dostopnost in varnost pacientov mora ostati najmanj na enaki ravni kot je sedaj,

→ zagotovljeni morajo biti vsi kadrovski pogo-ji, (zadostno število urgentnih zdravnikov),

→ zagotovljeni morajo biti prostori za celoten tim SNMP,

→ zagotovljena mora biti vsa zahtevana oprema,

→ zagotovljena morajo biti finančna sredstva za delovanje SNMP in

→ izdelan mora biti Pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči, kjer morajo biti nedvoumno opredeljene odgovornosti primarne in sekundarne zdravstvene ravni pri delovanju SNMP.

V prehodnem obdobju se bodo tako lahko izrazile vse prednosti in slabosti nove organi-zacije SNMP v Sloveniji, čemur se bo lahko ustrezno prilagodil nov sistem SNMP«.

Predlog Odbora bolnišnične dejavnostiOdbor bolnišnične dejavnosti v okviru Zdru-ženja je na seji dne 13. maja 2015 obravnaval predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Sejo je vodil mag. Marjan Ferjanc. V prvem delu seje sta bili prisotni tudi Metka Petek Uhan iz ZD Ptuj in doc. dr. Milena Kra-mar Zupan iz ZD Novo mesto.V uvodnem delu je g. Ferjanc poudaril, da je potrebno ob znanih razpravah v javnosti, ki so razburile predvsem primarno raven, razčistiti situacijo na sekundarni ravni. Bolnišnice bodo do konca leta 2015 dobile v upravljanje nove urgentne centre, ob tem, da se s problematiko delovanja in financiranja urgentnih centrov nih-če ne ukvarja, pa tudi Pravilnik tega ne rešuje. Direktorji bolnišnic pričakujejo dodaten doku-ment o enotni metodologiji delovanja urgen-tnega centra, ki naj bi odgovoril na vprašanja, ki zadevajo delovanje bolnišnic v novih razmerah. Razprava mora teči predvsem v smeri razreše-vanja problematike na sekundarni ravni.Prisotni so v nadaljevanju podprli napore MZ za vzpostavitev nove oblike delovanja nujne medicinske pomoči v urgentnih cen-trih, saj le-ti predstavljajo pomemben korak k poenotenju delovanja nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenega sistema v RS. Ob tem so opozorili na pomanjkljivosti in nejasnosti, ki izhajajo iz Pravilnika, bodisi, da so v njem vsebine napisane preveč splo-šno, nedoločeno ali pa jih sploh ni. Pripom-be na Pravilnik o službi nujne medicinske

pomoči in financiranju urgentnih centrov so navedli za naslednja področja:

1. »Statusno vprašanjeV Pravilniku ni jasno opredeljeno, da bodo ur-gentni centri delovali v okviru bolnišnic, zato je potrebno to nedvoumno zapisati. Urgentni center mora biti mora biti organizacijsko usta-novljen kot poseben oddelek bolnišnice. Tako bodo v njeni domeni pristojnosti za vodenje in upravljanje urgentnega centra, kar daje mo-žnosti racionalne organizacije z vidika uporabe vseh vrst potrebnih virov.Z ureditvijo zapisanega statusa se torej zagota-vlja nujno potrebna enotnost vodenja urgen-tnega centra. Za ureditev takšnega statusa bo potrebno spremeniti temeljne akte bolnišnic in zdravstvenih domov, kjer se nosilce izvajanja nujne medicinske pomoči opredeli na novo v skladu z nameni Pravilnika. Verjetno bo po-trebno poseči tudi v spremembo zdravstvene zakonodaje.

2. Financiranje delovanja urgentnega centraV razpravi je bilo poudarjeno, da je že sedanje financiranje urgentnih ambulant v bolni-šnicah podcenjeno. Izstopajo laboratorijske storitve, nepriznan je kader za triažiranje in opazovanje ter delno rtg, kakor tudi sprem-stva zdravnikov in drugega osebja na nujnih prevozih.Prav tako je današnje financiranje urgen-ce v bolnišnicah v večji meri vezano le na internistko in kirurgijo, ostaja pa nepriznana urgenca za področje, nevrologije, infektolo-gije, okulistike, orl, urologije, ginekologije in pediatrije, kar bo v novem urgentnem centru potrebno v celoti organizirati in izvajati.

→ Posebno poglavje je otroška urgenca - pediatrija, ki v Pravilniku niti ni opredelje-na, a jo je nujno potrebno vzpostaviti.

2013 maj junij julij oktober

31. maj 2013Združenje MZ posreduje dopis v zvezi s pridobivanjem soglasij za pridobivanje kreditov za investicijske posege pred izgradnjo UC.

4. junij 2013Odbor osnovne zdravstvene dejavnosti zadolži komisijo odbora k imenovanju delovne delovne skupine za področje vzpostavitve UC.

12. julij 20131. sestanek delovne skupine za področje UC. Člani ugotavljajo različne razumevanje nove organiziranosti te službe. Dogovorijo se za pripravo poročil o poteku urgentne službe v zdravstvenih domovih NM, NG, Ptuj. Vabilo k delovanju delovne skupine posredujejo predstavnikom bolnišnic, v katerih bodo novi UC.

9. september 20132. sestanek delovne skupine za po-dročje UC. Obravnava problematike.

26. september 2013Na seji Odbora bolnišnične dejav-nosti se imenuje predstavnike se-kundarne ravni v delovno skupino za področje UC.

25. november 2013Predstavnik MZ na se-stanku razširjene delovne skupine za področje UC (zdravstveni domovi + bol-nišnice) predstavi predava-nje »sodobna organizacija urgentnih centrov«.

30. december 2013V Novisu objavljen uvodnik na temo UC.

september december


[Aktualno]

Iz navedenega je jasno razvidno, da brez do-datnih sredstev, ob sredstvih, ki so za urgence namenjene danes, delovanje novih urgentnih centrov ne bo možno. In to ob predpostavki, da se storitve, ki se bodo prenesle iz primarne dejavnosti v bolnišnice prenesejo skupaj s financiranjem.Problematiko financiranja urgentnih centrov je obravnavala tudi Ekonomska komisija, kot je povedal Milan Soršak, in razložil namero, da se za bolnišnice pripravi analiza v treh delih:

→ analiza sedanjega nivoja financiranja urgentne dejavnosti s strani ZZZS na pri-marnem in sekundarnem nivoju;

→ analiza dejanskih stroškov delovanja urgentne dejavnosti v sedanji organiziranosti, in

→ analiza stroškov delovanja urgentne de-javnosti v prihodnji organiziranosti.

Oceni sta že narejeni za SB Brežice in SB Trbovlje. Združenje bo od bolnišnic prido-bilo podatke še za ostale urgentne centre. Za pravilno oceno stroškov pa je potrebna siste-mizacija kadrov po deloviščih. Ministrstvo za zdravje je obljubilo, da bo predvideno siste-mizacijo posredovalo bolnišnicam najkasneje do konca maja.Pred začetkom delovanja urgentnih centrov je potrebno njihovo financiranje urediti v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2015. Za urgentna centra v SB Brežice in SB Trbovlje, ki že delujeta, pa je potrebno takoj zagotoviti začasno financiranje.V kolikor sredstva v Splošnem dogovoru ne bodo zagotovljena, bo delovanje novih ur-gentnih centrov ogroženo, kakor tudi celoten projekt UC.

3. Prenos kadrovskih in materialnih resursovGlede na že zdajšnje pomanjkanje kadra je za nekaj časa potrebno zagotoviti, da se morajo vključevati v urgentne centre. V Pravilniku se

večkrat navaja, da se bodo zdravniki iz primar-ne ravni vključevali v delo urgentne službe, ni pa opredeljeno na kakšen način in če je to mogoče po veljavni zakonodaji (ZDR).Ostaja odprto vprašanje, kaj pomeni posto-pnost prenosa dejavnosti. Pri tistih urgentnih centrih, kjer pogoji prenosa NMP iz zdravstve-nih domov v bolnišnice oziroma urgentne cen-tre obstajajo, jih je potrebno prenesti v celoti in hkrati, ne postopno.Ob prenosu dejavnosti je potrebno prene-sti tudi materialna sredstva (reamobili) kot predvideva Pravilnik. Formalno gre za prenos sredstev iz lokalne skupnosti (občine) na državo. Realno pa se bodo ista materialna sredstva uporabljala na istem območju za enak namen in za iste paciente. Zato je razprava o odplačevanju (odkupu) sredstev nerazumna. Prenos sredstev se mora izvršiti za bolnišnice brezplačno. Zadevo je potrebno rešiti sistem-sko, zato je to zagotovo naloga Ministrstva za zdravje.

4. Pediatrija v urgentnih centrihPravilnik ne opredeljuje področja pediatrije, ki ga je potrebno nujno vključiti v sistem delova-nja urgentnih centrov.

5. Razmislek o ustreznosti organizacijske rešitve, da sta SUC in ostanek NMP na primarni ravni organizirana kot del UCDilema je upravičena. Če argumentirano vztrajamo, da mora urgentni center v bol-nišnici delovati pod enotnim vodstvom, ker se s tem zagotavlja najboljša sinergija kadro-vskih in materialnih resursov ter optimalno postavljenih procesov, velja obrnjena situacija tudi za zdravstven domove, v okviru katerih bi delovali SUC-i oziroma ostanki NMP. Oce-njujemo, da bi usklajevanje delovnih aktivnosti med SUC in ZD iz matičnega UC, prehajanje kadrov za izvajanje NMP na terenu ter obvla-

dovanje nadzora nad materialnim poslovanjem povzročilo mnogo težav na operativni ravni, saj bi pod isto streho, včasih za isto vsebino, procesno povezani, delovali dve poslovno ločeni »firmi«. Je pa nujno, da te organizacijske enote delujejo pod enotnim strokovnim nad-zorom in po istih strokovnih smernicah, da se vzpostavijo enotni standardi s ciljem, da se bo kvaliteta zdravstvenih storitev še povečala.«

Udeleženci sestanka so poudarili, da je zaradi občutljivosti področja urgence ter zahtevnosti usklajenega delovanja vseh deležnikov potrebno na operativni ravni pravočasno razrešiti vse dile-me in zagotoviti kakovost, da bo uvedba mreže urgentnih centrov resnično prispevala k dvigu kakovosti zdravstvenega varstva v Sloveniji.

Predlog Pravilnika o nujni medicinski pomoči – mnenje Pravne komisije ZdruženjaPravna komisija Združenja je na seji dne 12. 5. 2015 glede predloga Pravilnika o nujni me-dicinski pomoči oblikovala splošne pripombe in pripombe k posameznim členom. Sejo je vodila Bronja Vilč. Splošne pripombe komisije se nanašajo na naslednja področja:

1. »Splošne pripombePravna komisija ocenjuje, da je predlog pra-vilnika zakonska materija, kar utemeljujejo z naslednjim:

→ Zakonska ureditev6. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS--E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13, v nadaljevanju ZZDej) v prvem odstavku določa,

17. septemberSestanek razširjene delovne skupine za področje UC, na katerega so povabljeni predstavniki MZ (ki sodelujejo pri vzpostavitvi UC).

10. decemberNa seji Odbora bolni-šnične dejavnosti pred-stavnik MZ predstavi potek gradenj novih UC in njihovo organizacijo.

2014 september december


[Aktualno]

da mora biti javna zdravstvena služba organi-zirana tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reše-valnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili, čimprej in čimbliže njihovemu nastanku in med transportom.

7. člen istega zakona v prvem odstavku določa, da osnovna zdravstvena dejavnost obsega:

→ spremljanje zdravstvenega stanja prebival-cev in predlaganje ukrepov za varo-vanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;

→ preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;

→ zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohran-itev in krepitev zdravja;

→ preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo;

→ zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladost-nikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;

→ patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarst-venih in drugih zavodih;

→ nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici;

→ zdravstvene preglede športnikov; → zdravstvene preglede nabornikov; → ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; → diagnostične in terapevtske storitve.

Iz 9. člena istega zakona nadalje izhaja, da je zdravstveni dom »zdravstveni zavod, ki ima organizirano najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebival-cev, nujno medicinsko pomoč, splošno

medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter labora-torijsko in drugo diagnostiko. Na svojem območju zdravstveni dom zagotavlja tudi družinsko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, če opravljanje teh dejavnosti ni drugače urejeno. Zdravstveni dom zagota-vlja tudi reševalno službo, če ta služba ni organizirana v bolnišnici.« 10. člen ZZDej nadalje določa, da se v zdra-vstveni postaji izvaja najmanj nujna medi-cinska pomoč, splošna medicina in zdra-vstveno varstvo otrok in mladine oziroma družinska medicina ter osnovne diagnostič-ne preiskave. Za zagotavljanje drugih dejav-nosti iz prvega odstavka 7. člena ZZDej pa se zdravstvena postaja povezuje z najbližjim zdravstvenim domom.11. člen nadalje določa, da lahko delodajalci organizirajo opravljanje osnovne zdravstve-ne dejavnosti za svoje delavce v obratnih ambulantah. Obratna ambulanta zagotavlja najmanj nujno medicinsko pomoč in medi-cino dela.36. člen nadalje določa, da mora zasebni zdravnik poleg drugih zdravstvenih storitev svojim bolnikom v skladu z naravo svoje dejavnosti zagotavljati tudi stalno dostopno nujno medicinsko pomoč, reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične in terapevtske postopke. V ta namen se pove-zuje in sodeluje z najbližjim zdravstvenim domom, drugimi zdravstvenimi zavodi ali z drugimi zasebnimi zdravstvenimi delavci.Povzetek: Na podlagi zgoraj citiranih zakonskih določil lahko ugotovimo, da zakon določa, da je dejavnost NMP dejavnost zdravstvenih domov oziroma osnovne zdravstvene dejavnosti. Morebiten odvzem dejavnosti nujne medicin-ske pomoči osnovni zdravstveni dejavnosti kaže na spremembo ZZDej.

→ Pravna podlaga za pravilnikIz predloga pravilnika izhaja, da je ministrstvu dano pooblastilo za izdajo tega pravilnika v 2. odstavku 6. člena ZZDej. Ta določa, da se »pogoje in način izvajanja nujne medicinske pomoči ter izvajanje v posebnih pogojih uredi s posebnimi predpisi.«Navedeni predlog Pravilnika o nujni medi-cinski pomoči pa poleg pogojev in načinov izvajanja NMP ter izvajanja v posebnih pogojih ureja še:

→ organizacijo NMP (naslov II. Organizacija in način izvajanja službe NMP),

→ prve posredovalce v sistemu NMP (VII. poglavje),

→ nadzor (XI), → financiranje (XII).

Povzetek: Glede na vsebino predloga pra-vilnika ocenjujemo, da predlagana vsebina presega pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena ZZDej.

2. Zbirke podatkov S predlogom pravilnikom se ustvarjajo nove zbirke podatkov, in sicer:

→ evidenca prvih posredovalcev (5. odstavek 22. člena),

→ mreža AED (1. odstavek 23. člena), → evidenca razpoložljivih zmogljivosti

bolnišnic (1. odstavek 29. člena), → sistem sledenja in navigacije (3. odstavek

52. člena).Skladno s stališči informacijskega poobla-ščenca je za vzpostavitev posamezne zbirke potrebna zakonska podlaga.

3. Nejasna opredelitev ustanoviteljstvaNejasna je tudi opredelitev ustanoviteljstva urgentnega centra (UC) in satelitskega urgentnega centra. Če se za UC še lahko sklepa, da je ustanovitelj država (ne ve pa se, ali kot samostojne enote ali kot del

januar2015 februar marec

29. januar 2015Na seji Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti delovna skupina za po-dročje UC skupaj s strokovno službo Združenja predstavi pripravljen predlog izvajalcev primarne ravni zdravstvenega varstva na predvide-no organizacijo delovanja UC.

4. februar 2015Združenje pošlje dopis MZ z dokumentom: »Predlog izvajal-cev primarne ravni zdravstve-nega varstva na predvideno organizacijo delovanja UC in s tem dejavnosti NMP v Republiki Sloveniji«, 1. del.

11. februar 20152. seja Odbora DZ za zdravstvo na temo UC, aktivno sodelova-nje Združenja.

27. marec 2015Združenje MZ posreduje doku-ment: »Predlogi za dopolnitev mreže ter financiranja nujne medicinske pomoči in nenujnih ter sanitetnih prevozov na primarni zdravstveni ravni«.

13. februar 20156. nujna seja Odbora DZ za zdravstvo na temo UC, aktiv-no sodelovanje Združenja.


[Aktualno]

bolnišnic), je opredelitev ustanoviteljstva pri SUC povsem nejasna.

4. TerminologijaPrecejšnje nerazumevanje povzročajo nove opredelitve določenih pojmov, pravilnik pa sestavlja vrsta kratic, ki niso razložene, mno-žica kratic pa povzroča tudi nerazumljivost stavkov. Zmedo povzroča nedosledna uporaba terminologije.

Kot primer navajamo naslednje: → terminologija, ki se nanašajo na izvajaje

NMP, in sicer so kot pravne osebe opre-deljeni: ali izvajalci službe NMP ali zavod, pa najbrž tudi služba NMP, kot fizične osebe pa so opredeljeni ali osebje NMP ali zdravstveni delavec ali posameznik ali oseba,

→ pojem »zdravstveni delavec«: Seznam zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sode-lavcev (http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/strokovni_izpiti/priloga_1_2_17_10.pdf) – v nadaljevanju seznam poklicev, je skladno določen z Odredbo o seznamu poklicev v zdravst-veni dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/14). V seznamu pa kot zdravstveni delavec nista na primer opredeljen ortopedski tehnolog, kot to izhaja iz definicije v 12. točki 3. člena. V 22. točki 3. člena je sicer zdravstveni reševalec opredeljen kot oseba, čeprav ga naslednja določila najbrž štejejo kot zdravstvenega delavca (tudi poklic zdravs-tveni reševalec ni zajet v prej omenjenem seznamu zdravstvenih delavcev in zdravst-venih sodelavcev).

5. Pojem »vključevanje«Posebej izpostavljamo zelo pogost pojem, ki se pojavlja v predlogu pravilnika, in sicer »vklju-čevanje zdravnikov«. Kaj navedeni pojem pomeni v smislu Zakona o delovnih razmerij?

Zdravniki imajo, tako kot ostali zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih sklenjene pogod-be o zaposlitvi. Zaposleni je dolžan za delodajalca opravljati delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Delo na delovnem mestu, za katerega ima sklenje-no pogodbo o zaposlitvi, opravlja v rednem delovnem času (oz. v času, dogovorjenem s pogodbo o zaposlitvi), na način in pod pogoji, določenimi s predpisi in kolektivnimi pogodbami, pa tudi delo preko polnega de-lovnega časa ali začasno povečanem obsegu dela. Bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi je tudi kraj, kjer je delavec dolžan opravljati delo. Če se kraj opravljanja dela spremeni, moramo z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Bo potrebno zaradi »vključe-vanja zdravnikov« sklepati nove pogodbe o zaposlitvi, ali si pojem vključevanja lahko razlagamo tako, do gre za »gostujoče zdrav-nike«, ki NMP v UC izvajajo, na primer, preko podjemne pogodbe?

6. Čeprav naj bi to bil Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, pa le-te ne ureja v celoti, saj ne opredeljuje dispečerske službe zdravstva. Ta služba je vstopna točka v sistem in bi morala biti urejena s tem pravilnikom ali pa vsaj sočasno s tem pravilnikom. Isto trdimo za izvajanje službe NMP s helikopterjem.

7. Pravna komisija nadalje ugotavlja, da ni ja-sno, kako bo morebitni sprejem tega pravilnika vplival na:

1. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/2008 z dne 11. 11. 2008),2. Pravilnik o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/09 in 31/10),3. Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 94/2010 z dne 26. 11. 2010),

4. Sklep o določitvi skupnih izvajalcev nepre-kinjene nujne medicinske pomoči in delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo (Uradni list RS, št. 23/11).Če lahko sklepamo iz predloga besedila, se v določeni meri uporablja še Pravilnik o prevozih pacientov (omenjen v 18. členu 20. členu).«

Predvideni ur-gentni centri po državi

Predvideni satelit-ski urgentni centri po državi

Brežice dokončan Ajdovščina

Celje v izgradnji Črnomelj

Izola v izgradnji Domžale

Jesenice v izgradnji Idrija

Ljubljana* v izgradnji Ilirska Bistrica

Maribor v izgradnji Ivančna Gorica

Murska Sobota v izgradnji Kočevje

Nova Gorica v izgradnji Kranj

Novo mesto v izgradnji Litija

Ptuj* v izgradnji Postojna

Slovenj Gradec v izgradnji Radlje ob Dravi

Trbovlje dokončan Sevnica

Sežana

Slovenska Bistrica

Škofja Loka

Šmarje pri Jel-šah

Tolmin

Velenje

3 dispečerski centri

*urgentni center ni grajen v okviru mreže regijskih urg. centrov

maj junij2015 april

17. april 2015 Združenje MZ, občinam in bolnišni-cam posreduje dopis: »Predlog izva-jalcev primarne ravni zdravstvenega varstva na predvideno organizacijo delovanja urgentnih centrov in s tem dejavnosti nujne medicinske pomoči v republiki Sloveniji«, 2. del.

5. maj 2015 Nadaljevanje 9. nujne seje Odbora DZ za zdravstvo na temo UC, aktivno sodelovanje Združenja.

2. maj 2015Posvet o reorganizaciji službe nujne medicinske pomoči v RS, Brdo pri Kranju, Združenje predstavi stališča odborov.

13. maj 2015 Sestanek Odboa bolnišnične de-javnosti, obravnava pravilnika.22. maj Zaključek javne razprave; Združenje MZ posreduje stališča in pripombe odborov in komisij.

4. junij12. nujna seja Odbora DZ za zdravstvo, aktivno sodelovanje Združenja.

12. maj 2015Sestanek Pravne komisije Zdru-ženja, obravnava pravilnika.

22. april 2015MZ predstavi in objavi predlog Pravil-nika o službi nujne medicinske pomoči s prilogami, vabilo k javni razpravi.

24. april 20159. nujna seja Odbora DZ za zdra-vstvo na temo UC, aktivno sodelo-vanje Združenja.

1. maj 2015 Sestanek Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti, obrav-nava pravilnika, sklep sestanka posredovan MZ in medijem.


[Aktualno]

Po navedbah organizatorja je bila prav zaradi sodelovanja Združenja večja udeležba, saj so se posveta udeležili tudi nekateri predstavniki javnih zdravstvenih zavodov. Prav tako pa je na tovrstnem posvetu prvič aktivno sodeloval predstavnik prejemnikov eRačunov.

Strokovni sodelavki Združenja Tatjana Jevše-var in Sara Rozman sta v prispevku z naslo-vom Izkušnje javnih zdravstvenih zavodov pri poslovanju z eRačuni predstavili pred-nosti in slabosti, ki so jih člani Združenja ugotovili v dosedanji praksi prejemanja in izstavljanja eRačunov v prvih štirih mesecih uporabe. V tabeli predstavljamo grupirane prednosti in slabosti uvedbe eRačuna, ki so jih navedli člani Združenja

Izkazalo se je, da večino slabosti, ki jih je izpostavilo Združenje, opažajo tudi pošiljatelji eRačunov. Ti so posebej poudarili, da je najbolj nepričakovana posledica uvedbe eRačuna to, da se je strošek tiskanja računov s ponudnikov prenesel na naročnike. Ti namreč kljub temu, da račune prejemajo v elektronski obliki, te tudi tiskajo. Ponudniki so tudi predlagali, da bi se kot obvezno elektronsko poslovanje uvedli vsi dokumenti, ki so sicer v papirnem poslovanju obvezni in jim račun kot končni obračunski dokument le sledi (to so: naročil-nica, dobavnica in prevzemnica). Tako bi se

Posvet Stanje po uvedni e-računa

Sara RozmanZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

odpravil problem zahtev in želja naročnikov, da je potrebno v račun vpisovati številne po-datke, ki vanj ne sodijo, sistem kontrole pa bi se poenostavil in pohitril.Ponudniki so sicer predlagali nekoliko raznolike rešitve, vsem sodelujočim na posvetu – tudi Združenju – pa so bile skupne naslednje ugotovitve:1. Uvedbo eRačuna je potrebno vzeti kot pri-

ložnost za izboljšanje notranjih procesov in odpravo sedanjih pomanjkljivost znotraj proračunskih uporabnikov,

2. Nadgraditi in prilagoditi je potrebno stan-dard e-Slog, saj ta ni optimalen z vidika vizualizacije in vpisovanja podatkov. Pri tem je pomembno tudi, da uporabljeni standard dobi vzdrževalca.

3. Urediti je potrebno vizualizacijo, da bo ta uporabniku prijazna. Ni rešitev obvezna priloga v .pdf obliki, ampak takšna vizuali-zacija, s katero priloga ne bo potrebna.

4. Urediti oz. izboljšati je potrebno vlogo dokumentov, ki so predpogoj za izdajo računa. Ta je samo končni obračunski dokument.

Sklep posveta je bil razširitev delovne sku-pine za eRačun pri GS1 tudi s predstavniki prejemnikov eRačunov ter skupne ugoto-vitve in predloge predstaviti Ministrstvu za finance.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije se je 11. 6. 2015 aktivno udeležilo posveta Stanje po uvedbi e-računa, ki ga je organiziral zavod GS1. Ta se ukvarja z mednarodnimi standardi za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji in je bil aktiven tudi pri pripravi standarda e-Slog, ki se uporablja za eRačun. Na posvetu so s svojim prispevkom sodelovali tako ponudniki, ki pošiljajo eRačune proračunskim uporabnikom (Mercator d. d., Petrol d. d. in Merkur trgovina d. d.), kot tudi ponudniki, ki ponujajo storitve elektronskih poti pošiljanja eRačunov ali njihovega arhiviranja (BuyITC d,o.o., Panteon Group d. o. o. in bizBox). Združenje je s svojim prispevkom predstavljalo svoje člane – proračunske uporabnike, ki morajo skladno z zakonodajo s 1. 1. 2015 račune prejemati elektronsko.

Tabela: Grupirane prednosti in slabosti uvedbe eRačuna, ki so jih navedli člani Združenja

Prednosti Slabosti

Hitreje Neprimerna vizualizacija

Ceneje Težave s prilogami

Bolj enostavno, natančno in varno Tehnične slabosti

Boljša preglednost Težave in stroški z aplikacijami

Vse na enem mestu Težave nekaterih dobaviteljev

Ostale slabosti


Kaj narediti z odnosi z javnostmi v zdravstvu?Jana Bogdanovski, Klinika [email protected]

Saška Terseglav, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenijesaska.terseglav@zdrzz

[Aktualno]

Sredi aprila smo se spet srečali predstavniki odnosov z javnostmi v zdravstvu, tokrat v največjem številu doslej (15) in z gostom, prof. dr. Dejanom Verčičem, visokošolskim učiteljem na Katedri za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na FDV, ki smo ga za-prosili za delček njegovega bogatega znanja, za mnenje in za svež veter v naša upehana, na pol spuščena jadra. Kajti odnosi z jav-nostmi v slovenskem zdravstvu so Slovenija v malem: utrujeni od krize, ki se ne konča, depresivno trpeči v trenutnem stanju, ko so odnosi z javnostmi sinonim za propagando, in črnogledo nemočni glede prihodnosti, s stanovskim društvom v hibernaciji in z vladnim Uradom za komuniciranje brez interesa. Prof. Verčič nam je neusmiljeno vrtel nož v rano: javno predstavljanje prakse odnosov z javnostmi v Sloveniji je slabo, še posebej kritično pa je v javnem sektorju, to-rej tudi v zdravstvu, tudi zato, ker je kritičen že sam položaj javnega sektorja v slovenskem gospodarsko-političnem življenju. Pa bi, tako meni prof. Verčič, ravno zato zdravstvo kot javni sektor lahko postal igrišče za nove zmage, kajti kot pravi, ker vladni UKOM ne kaže zanimanja, bodo v Sloveniji možni le sektorski premiki.

Mimogrede, v svetu in drugod po Evropi je položaj zelo drugačen. V svetu (ZDA, Azija, razvita Evropa) se komunikološka dejav-nost krepi, študijski oddelki na fakultetah eksponentno naraščajo, glavna generatorja znotraj njih sta družbeni mediji in odnosi

z javnostmi. V tujini so odnosi z javnost-mi vodeni kot poklic, vladne statistike ga uradno spremljajo, brezposelnih predstav-nikov za odnose z javnostmi ni. Odnosi z javnostmi so bili npr. letos v ZDA razglašeni za najboljši v paketu kreativnih poklicev (producentov, režiserjev …), saj je razmerje med prihodki, količino ustvarjanja novih služb in kakovostjo življenja daleč najboljše. Še več. Odnosi z javnostmi, ki naj bi tradici-onalno skrbeli le za promocijo (organizacij, produktov …), so v zadnjih desetih letih razširili svoje pristojnosti in zmagali v boju za družbene medije, na ravni korporativnega komuniciranja pa so celo začeli prevzemati nekoč izrazito separirano dejavnost mar-ketinga. Področja odnosov z javnostmi so se-veda v različnih delih sveta razvita nekoliko drugače, a vsem je skupno vsaj to – da se to dejavnost in njihove strokovnjake najde vsaj takrat, ko je – kriza.

Če torej mislimo, da je kriza povsod, se motimo – dve leti stari podatki iz obsežne raziskave o komuniciranju (European Com-munication Monitor 2010, 2013) pokažejo, da je kriza predvsem pri nas. Dve tretjini predstavnikov odnosov z javnostmi v Evropi namreč verjameta, da so odnosi z javnostmi

v recesiji pridobili pomen. Vpliv turbulentnih gospodarskih in političnih dogodkov je v Evropi povzročil rast pomena komuniciranja za uspeh podjetij, povečal se je vpliv predstav-nikov odnosov z javnostmi in povečali so se tudi proračuni za komuniciranje. Po rahlem upadu v kriznem letu 2010 se je leta 2013 po-men komuniciranja v podjetjih spet povečal. Poklic predstavnikov za odnose z javnostmi je zaželen, delovna mesta se odpirajo, zato mnogo mladih brezposelnih komunikologov iz manj razvitih držav išče – nam v zdravstvu še kako poznan problem! – svojo perspektivo v tujini. Ko namreč Evropo razdelimo po straneh neba, se pokažejo velike razlike: vse prej povedano bolj ali manj velja za države severne in zahodne Evrope, še najbolje jim gre v Skandinaviji. Komuniciranje je tam tako postalo pomembnejše za splošen uspeh organizacij. Bolj kot je torej trajala kriza, bolj so rasli odnosi z javnostmi, kar pomeni, da so te države razumele, da komuniciranje pomeni razvoj in posledično vpliv (in denar). Dežele južne in vzhodne Evrope pa kažejo povsem drugačno podobo in so tudi na po-dročju odnosov z javnostmi daleč v najresnej-ši krizi. Če pogledamo Slovenijo (podobno je tudi na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem, v

Kot zanimivost – v ZDA je poklic komunikatorja visoko na lestvici zaželenih služb, pomen in ugled odnosov z javnostmi rasteta, piarovci so čedalje bolje plačani (sic!).

Področja odnosov z javnostmi so seveda v različnih delih sveta razvita nekoliko drugače, a vsem je skupno vsaj to – da se to dejavnost in njihove strokovnjake najde vsaj takrat, ko je – kriza.


[Aktualno]

zahodna Evropa

severna Evropajužna Evropa

vzhodna Evropa

Graf 1: Povečevanje pomena poklicev s področja komuniciranja v podjetjih (vir: European Communication Monitor 2010, 2013)

Če torej mislimo, da je kriza povsod, se motimo – dve leti stari podatki iz obsežne raziskave o komuniciranju (European Commu-nication Monitor 2010, 2013) poka-žejo, da je kriza predvsem pri nas. Vpliv turbulentnih gospodarskih in političnih dogodkov je v Evropi povzročil rast pomena komunici-ranja za uspeh podjetij, povečal se je vpliv predstavnikov odnosov z javnostmi in povečali so se tudi proračuni za komuniciranje. Po rahlem upadu v kriznem letu 2010 se je leta 2013 pomen poklicev s področjakomuniciranja v podjetjih spet povečal.

Italiji, na Portugalskem in v Španiji), takoj opazimo, da pomen strateškega komunicira-nja v podjetjih upada, da se položaj komu-nikatorjev v podjetjih slabša, da je samopo-doba slovenskih komunikatorjev najnižja v Evropi, da je poklic »odnosi z javnostmi« močno diskreditiran in da so posledično proračuni za komuniciranje v podjetjih zelo nizki.

Pomemben vpliv na položaj poklica, in to ne velja samo za Slovenijo, predstavlja tudi poimenovanje poklica. Težava je namreč v terminu, kako naj se poklic sploh imenuje in z uveljavljenimi termini vzdržuje pozitiv-no percepcijo poklica. Rezultat je končna nedorečenost in razcepitev po gospodarskih panogah. Zaposleni v gospodarstvu želijo delati v korporativnem komuniciranju, lju-dje, ki delajo v javnem sektorju, tega izraza

ne želijo posvojiti (strateško komuniciranje, komunikacijski menedžment). Tudi zato je položaj relativno mlade stroke (vsaj pri nas) v tako tradicionalnem okolju, kot je zdra-vstvo, v precej nezavidljivem položaju.Da bi razumeli stanje v Sloveniji, mora-mo upoštevati še en dejavnik. V Sloveniji nimamo niti podatka, koliko predstavnikov za odnose z javnostmi sploh dela na ravni države (najbrž nekaj sto?), v tem trenutku pa po besedah prof. Verčiča niti Urad Vlade za komuniciranje ne pozna podatka, koliko ljudi na področju odnosov z javnostmi dela samo v Vladi! Vemo pa nekaj – da vseh slo-venskih predstavnikov za odnose z javnost-mi v Sloveniji ni toliko, kot jih dela samo v nemškem Siemensu.

Tako torej vidimo sami sebe, nezavidljiv sedanji položaj in mračno prihodnost, da

nas mika, da bi vse skupaj pustili? Toda preteklost je mimo, kakršna koli je že bila, v sedanjosti je treba videti in se osredotočiti na dobro, prihodnost pa se bo uresničila takšna, kot si jo bomo zamislili. Zdaj je čas, da se odrinemo od tal in začnemo plavati proti površju. Vsi navzoči smo se odločili ZA in se v skladu z idejami, ki nam jih je predstavil prof. Verčič, odločili da do konca poletja pripravimo primerjalno študijo vrzeli v komuniciranju v zdravstvu v Sloveniji, ki bo s podatki podprto prikazala objektivno stanje in naša subjektivna čustva o položaju odnosov z javnostmi. Prof. Verčič nas je na tokratnem srečanju prijetno potegnil iz svetobolja – če gre naši stroki marsikje po svetu na bolje, ni razloga, da se ne odlepimo s štartne črte in se podamo na ta maraton, ker sistemske spremembe, ki so naš končni cilj, so v resnici tek na dolge proge. ■


[Aktualno]

Prostovoljstvo v bolnišnicahOdbor bolnišnične dejavnosti je na 11. seji 15. aprila 2015 obravnaval temo prostovoljstva v bolnišnicah. Ga. Nevenka Alja Gladek iz Sloven-ske filantropije, Združenja za pro-mocijo prostovoljstva, je predsta-vila prostovoljstvo, ki je trenutno organizirano že v 11 bolnišnicah. Pravna podlaga je dana v Zakonu o prostovoljstvu.

Merilo razvitega prostovoljstva v nekate-rih bolnišnicah v Veliki Britaniji je toliko prostovoljcev, kot imajo bolniških postelj. V bolnišnicah pri nas je doslej skupaj delalo 289 prostovoljcev, ki so opravili skupno kar 9.629 delovnih ur. Vrednost opravljenega dela pro-stovoljcev v slovenskih bolnišnicah v letu 2014 (ura vsebinskega dela je v Pravilniku ovredno-tena z 10,00 evr), je 96.290,00 evr. V bolnišnicah lahko prostovoljci informirajo in usmerjajo obiskovalce, se s pacienti družijo, se z njimi pogovarjajo, skupaj berejo knjige in revije, spremljajo paciente na preiskave, na sprehode, pacientom nudijo manjše usluge

(voda, kava, nakup revij ...). Prostovoljci tudi animirajo otroke, jim berejo pravljice, organi-zirajo tudi kulturne dogodke ... Prostovoljstvo prinaša višjo kakovost bivanja pacientov v bolnišnici, preprečevanje ma-lodušja dlje časa hospitaliziranih pacientov, krajšanje njihovega časa, povezovanje bolnišni-ce z okoljem, pomoč pri orientaciji v bolni-šnici, pozitivne odzive pacientov in svojcev na prostovoljsko pomoč, dodano vrednost k strokovni obravnavi.Pomembno je, da bolnišnica med delom zapo-slenih in delom prostovoljcev postavi mejo, saj to določa Zakon o prostovoljstvu. Prostovoljci ne smejo posegati na področje dela zaposlenih, zaposleni pa svojega dela ne smejo prelagati na prostovoljce. Pri vsebinskem pristopu k vzpostavitvi prostovoljstva je potrebno odgovoriti na vprašanja zakaj si bolnišnica želi prostovolj-ce, kaj od njih pričakuje, kje jih želi vključiti v svoje delo in kako bo poskrbela zanje. Iz organizacijskega vidika pa je potrebno vedeti, ali bo bolnišnica prostovoljstvo organizirala sama in ali se bo o sodelovanju dogovorila z drugo organizacijo (s srednjo zdravstveno šolo v bližini ali s prostovoljsko

organizacijo). V vsakem primeru mora ime-novati koordinatorja prostovoljstva, ki skrbi za prostovoljce.Vizija razvoja prostovoljstva v bolnišnicah je pomembna, saj prostovoljci pomembno prispevajo h kakovostni obravnavi pacientov med bivanjem v slovenskih bolnišnicah, so dobro usposobljeni, mentorsko vodeni in motivirani. Odzivajo se na raznolike osebne potrebe in stiske pacientov in njihovih svoj-cev, ki presegajo strokovne storitve bolni-šnic. Zanje skrbijo usposobljeni mentorji in koordinatorji prostovoljstva v bolnišnicah, ki zagotavljajo dobre pogoje za delovanje prostovoljcev.

Prenova Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvuNacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) s 1. 1. 2016 pripravlja prenovo Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZZDZ). To tematiko je sprva obrav-navala Komisija za informacijske sisteme Združenja je na svoji 6. seji z dne 14. 5. 2015. Na predlog komisije je bil projekt že predstavljen na 12. seji Odbora bolnišnične dejavnosti z dne 15. 6. 2015, predstavljen pa bo tudi direktorjem zdravstvenih domov.

Projekt prenove RIZZDZ se je začel že leta 2010, ko je Združenje med svojimi člani izvedlo anketo o kadrovskih evidencah. Nato je bil oktobra 2013 med Ministrstvom za zdravje, IVZ-jem in ZZZS-jem dosežen dogovor o načinu izvedbe projekta, a se je ta ustavil. Februarja 2015 so Ministrstvo za zdravje, NIJZ in ZZZS podpisali dogovor o prenovi.Prenova RIZZDZ je nujna, saj je obstoječa Baza podatkov o izvajalcih (BPI) zastarela in zato tudi neažurna. Poleg tega različne insti-tucije vodijo še svoje lastne registre, katerih podatki niso vedno dostopni vsem institucijam v zdravstvu.Nosilec projekta je Ministrstvo za zdravje, ki je tudi naročnik in bo lastnik nove informacijske


rešitve. NIJZ sodeluje v vlogi upravljavca zbirke in bo uporabnik nove informacijske rešitve. ZZZS bo zagotovil informacijsko infrastrukturo za delovanje nove informacij-ske rešitve in baze podatkov ter neposreden dostop do podatkov iz Poslovnega registra Slovenije in Centralnega registra prebival-stva.

Predvidena sta dva načina dostopa do registra:

→ spletna aplikacija za vnos podatkov za tiste izvajalce, ki imajo majhno število podatkov in sprememb,

→ paketno posredovanje podatkov iz kadrovskega informacijskega sistema v obliki XML (večji izvajalci in Zdravniška zbornica Slovenije).

Uporabniki se bodo pri vstopu v aplikacijo identificirali in avtenticirali s službenimi digitalnimi potrdili (mogoča bo uporaba vseh kvalificiranih potrdil in tudi nekvalifi-ciranega potrdila na profesionalni kartici). Pri prenosu podatkov bodo podatki šifrirani (protokol TLS z overjanjem strežnika in uporabnika). Aplikacija bo uporabljala že obstoječi sistem za vodenje imenika uporabnikov, ki je zagotovljen na informacijski infrastrukturi ZZZS-ja, ta pa bo imenik urejal na podlagi pisnih prijav odgovornih oseb Ministr-stva za zdravje, NIJZ-ja, ZZZS-ja, zbornic, izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ostalih pravnih in fizičnih oseb, ki bodo dolžni posredovati podatke v register. Pooblasti-la uporabnikov bodo odvisna od vsebine podatkov, ki jih določen subjekt zagotavlja v registru. Aplikacija bo omogočala izvoz podatkov o posameznih delavcih, ki so zaposleni pri izvajalcu ob upoštevanju vgrajene hierarhije izvajalca, in sicer trenutne podatke ali po-datke z zgodovino. To bo za izvajalce velika novost. Spletna aplikacija bo na voljo v vseh večjih spletnih brskalnikih in operacijskih sis-temih. Del uporabnikov bo do aplikacije dostopal skozi zNET, ostali pa skozi javno omrežje.Pri izvajalcih, ki bodo želeli uporabljati paketni prenos podatkov, bo potrebno zago-toviti naslednje:

→ nadgradnjo kadrovskih informacijskih sistemov, ki bo omogočala pošiljanje v obliki XML,

→ prevedbo trenutnega šifranta poklicnih skupin in zaposlitev skladno s šifrantom poklicev v zdravstveni dejavnosti, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje. V novem registru se bo namreč vodila formalna izobrazba posameznika, kot tudi poklic, v katerem dela.

Komisija je NIJZ-ju predlagala, da čimprej pripravi metodološka navodila s tehničnimi specifikacijami in podroben terminski na-črt, da lahko z njimi seznanijo programske hiše. Te namreč potrebujejo dovolj časa za nadgradnje, omogočiti pa je potrebno tudi testiranje rešitev. Združenje je predlagalo tudi financiranje zalednih sistemov, vendar so predstavnika NIJZ-ja pojasnili, da bodo te stroške morali pokriti izvajalci sami, pa še to le tisti, ki bodo želeli uporabljati paketni prenos podatkov.

Prenova Spremljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO)Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) načrtuje tudi prenovo Spre-mljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO). Tudi to tematiko je najprej obravnavala Komisija za informa-cijske sisteme Združenja je na svoji 6. seji z dne 14. 5. 2015, nato je bila predstavljena Odboru bolnišnične dejavnosti na 12. seji z dne 15. 6. 2015, načrtovana pa je tudi predstavitev direktorjem zdravstvenih domov.

Namen eSZBO je spremljanje zunajbolni-šničnih obravnav na ravni osebe. Novosti, ki jih prinaša:1. Izvajalci bodo po novem poročali po-

datke po osebah (po trenutno veljavnem sistemu ZUBSTAT poročajo agregirane podatke).

2. Enota opazovanja in poročanja v eSZBO se bo imenovala stik (stik je vsebinsko enakovreden pojmu zunajbolnišnična

obravnava). Prvotna ideja je bila, da bi zunajbolnišnično obravnavo razdelili na več stikov, vendar izvajalci tako podrob-nega spremljanja verjetno ne bi mogli zagotoviti.

3. Ukinja se pojem obisk, ki je bil veljaven v sistemu ZUBSTAT. Zato želi NIJZ dosedanji Šifrant obiskov v ZUBSTAT--u zamenjati z novim Šifrantom vrst zdravstvenih storitev (VZS). VZS naj bi v okviru eZdravja postal osrednji šifrant storitev, ki bi bil na ravni grupiranja posameznih storitev iz avstralske kla-sifikacije terapevtskih in diagnostičnih postopkov, skušali pa bi ga uskladiti tudi s Šifrantom storitev Zavoda za zdra-vstveno zavarovanje Slovenije (Zelena knjiga).

4. Do zdaj ločene načine poročanja za raz-lične zbirke v sistemu ZUBSTAT se bo povezalo v enoten poročevalski sistem. Pogoj za to bo že omenjena uskladitev različnih šifrantov in klasifikacij.

eSZBO bo zbirka obravnav in ne register oseb, čeprav bo mogoče iz podatkov pri-dobiti zgodovino spremljanja osebe. Kljub temu je na predlog komisije NIJZ že zaprosil za mnenje Informacijskega pooblaščenca. Prav tako na predlog komisije z ZZZS-jem že usklajuje dogovor o pridobivanju podatka o EMŠO pacienta neposredno iz KzzOnLine sistema in pripravlja načrt obveščanja zdra-vstvenega osebja pri izvajalcih.

Terminski načrt: → Izvedeno je bilo javno naročilo za cen-

tralno aplikacijo, → pilot bo predvidoma izveden v letu 2016, → uvedba eSZBO bo predvidoma v letu

2017.

Pri prenovi bo NIJZ upošteval tudi zna-čilnosti lokalnih informacijskih sistemov. Prenova bo za izvajalce prinesla tako organizacijske, kot verjetno tudi finančne posledice. Sama prenova na NIJZ bo namreč financirana iz sredstev NIJZ, delno pa iz projekta eZdravje, medtem ko bodo nadgra-dnje zalednih sistemov morali financirati izvajalcih sami. Ti bodi imeli s prenovo na voljo tudi ažurne podatke.

[Aktualno]

Priloga | Novis | maj, junij 2015 1

Program izmenjave zdravstvenega osebja 2015: Bolnišnice prihodnosti, Hospitals 2020

[Priloga]Zbrala in uredila: Maja ZdolšekZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

2 Priloga | Novis | maj, junij 2015

[Priloga]

HOPE - Evropska zveza bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij HOPE predstavlja nacionalna javna in zasebna združenja bolnišnic in njihove lastnike, bodisi zveze lokalnih in regionalnih organov bodisi nacionalne zdravstvene službe v državah Evropske unije in Švice. Prizadeva si za izboljšanje zdravja vseh evropskih državljanov in za visoke standarde bolnišnične obravnave. Pospešuje učinkovitost in humanost pri organizaciji in izvajanju bolnišničnih in drugih zdravstvenih storitev (http://www.hope.be/).

Program izmenjave je namenjen …Vsem zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter ostalemu osebju, zlasti tistemu, ki opravlja delo na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Izpolnjevati morajo pogoj treh let delovnih izkušenj (njihovo delo mora biti povezano z upravljanjem ali vodenjem), ter imeti ustrezno znanje tujega jezika, ki ga zahteva država gostiteljica. V večini primerov je to angleščina, z izjemo Avstrije, Nemčije, Švice (nemščina), Belgije (poleg angleščine tudi francoščina), Luksemburga in Francije (francoščina) ter Španije (potrebno je znanje španščine).

Splošna pravila, ki veljajo pri odhodu v tujino … → namestitev in en obrok dnevno zagotovi gostitelj, → denarno nadomestilo za čas odsotnosti (plača) je dolžnost matičnega delodajalca, → stroški prevozov ipd. so stvar dogovora med udeležencem in njegovim delodajalcem.

Prijavim se … koordinatorki izmenjave, za Slovenijo Maja Zdolšek ([email protected]), Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Zaključne konference programa izmenjave v preteklih letih in njihove teme:

2015 – Bolnišnice 2020 – zdravstvo v prihodnosti, bolnišnice v prihodnosti, Varšava2014 – Kakovost zdravstvene oskrbe – izzivi v bolnišničnem okolju, Amsterdam2013 - Kakovost in varnost zdravstvene oskrbe – kako upravljati s tveganji na področju varnega zagotavljanja zdravstvenih storitev v evropskih zdravstvenih sistemih, Haag2012 – Staranje populacije – staranje zaposlenih, Berlin2011 - Boljše zdravje – skupni izziv za bolnišnice in osnovno zdravstveno varstvo, Turku (Finska)2010 – Kronične bolezni – klinični in upravljavski izziv, Kopenhagen


[Priloga]

Program izmenjave zdravstvenega osebja 2015: Bolnišnice prihodnosti, Hospitals 2020.Enomesečni program izmenjave zdravstvenega osebja, ki ga je Evropska zveza bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij (HOPE) organizirala že štiriintri-desetič zapored, je tudi to leto ponudil vpogled v evropske zdravstvene sisteme skoraj sto petdesetim zdravstvenim strokovnjakom iz različnih evropskih držav. Slovenija se je v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije vanj vključila že šesto leto, tema letošnjega leta pa je bila »Hospitals 2020«.

Trajanje programa izmenjave: Program izmenjave je potekal od 4. maja do 2. junija 2015.

Slovenski udeleženci: → Natalija Čulk (UKC Ljubljana) → Matjaž Tavčar (UKC Ljubljana) → Anita Mujakić (SB Brežice) → Esmira Lozić (Ortopedska bolnišnica Valdoltra) → Urška Močnik (ZD Idrija)

Gostiteljstvo v Sloveniji je prevzel UKC Ljubljana ter v Slovenijo sprejel udele-žence iz naslednjih držav:

→ Michelle Veitch (Sheffield Teaching Hospital, Velika Britanija) → Antilla Kaisu (Lapland Hospital District, Finska) → Aiga Lasmane (Pauls stradins Clinical University Hospital Riga, Latvia)

Program izmenjave je namenjen vsem zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter ostalemu osebju, zlasti tistemu, ki opravlja delo na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Zaradi relativno nizkih stroškov (vsekakor pa zaradi pozitivnih izkušenj, ki jih prinašajo), so takšne izmenjave znotraj držav Evropske unije izjemno obiskane. Obvezen del programa izmenjave (ki traja sicer 4 tedne) je udeležba na zaključni evalvacijski konferenci, ki poteka vsako leto v drugi evropski prestolnici. Na tri dni trajajoči zaključni prireditvi, ki je to leto potekala v Varšavi, so se udeleženci izmenjave zbrali, da si izmenjajo izkušnje gostovanja v vsaki od evropskih držav. Sledile so njihove predstavitve, ki so bile obenem izviren način prikaz zdravstvenih sistemov vseh državah udeleženk programa. V nadaljevanju vam predstavljamo poročila in vtise vtise slovenskih udeležencev, ki so se udeležili programa izmenjave. ■

Zaključna konferenca programa izmenjave HOPE v Varšavi, 2015


[Priloga]

Program izmenjave v Avstriji

Natalija Čulk, san. inž., univ. dipl. org.Oskrbovalne službe Služba za higieno prostorov in opreme, vodjaUniverzitetni klinični center Ljubljana

Kraj izmenjave: Dunaj, AvstrijaTrajanje izmenjave: 4. maj 2015 do 29. maj 2015

Building bridges ali vzpostavitev mostov v in za prihodnostV Univerzitetnem kliničnem centru, kjer sem zaposlena kot vodja Službe za higie-no prostorov in opreme poteka veliko dejavnosti na področju kakovosti (pridobiva-nje in ohranjevanje standardov). Zaradi delovnih nalog, ki jih opravlja naša enota, sodelujemo predvsem pri teh dejavnostih na področju fizičnega okolja, higiene in preprečevanja okužb, povezanih z zdravljenjem. V največji meri je bil moj razlog za udeležbo na mednarodni izmenjavi prav v izmenjavi izkušenj in dobrih praks na teh področjih. Glavna tema in prav tako naslov letošnje izmenjave je bil »Bolnišnice 2020 – bolnišnice prihodnosti, zdravstvo prihodnosti«, kar je tesno povezano z nalogami, ki jih pospešeno opravljamo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.Sama izmenjava, na kateri sem sodelovala, je potekala v sosednji Avstriji. Program je potekal od 4. 5. 2015 do 29. 5. 2015 in se je zaključil z zaključno konferenco 1. 6. 2015 in 2. 6. 2015 v Varšavi na Poljskem. V času izmenjave sem bila gost Dunajske zveze bolnišnic in SMZ OstDonauspitala. Prva dva tedna smo imeli priložnost vpogleda v organizacije, financiranja in načrte za prihodnost bolnišnic in zdravstvenega sistema. Ta del programa je bil skupen za vse udeležence programa. Vsa združenja bolnišnic na Dunaju se trudijo zmanjšati število starih, neučinkovitih bolnišnic. Usmerjeni so v organizacijo velikih, specializiranih bolnišnic, ki so med seboj povezane tako v vodstvenem in administrativnem smislu kot tudi v specialnostih. Do leta 2030 naj bi bilo namesto 14 bolnišnic v okraju Dunaj samo 7 bolnišnic, vse razen Univerzitetne bolnišnice Dunaj (AKH Wien) naj bi delovale v sodelovanju dve in dve glede na lokacijo, kjer so. To bo pomenilo centrali-zacijo in specializacijo bolnišnične oskrbe. Izjema so le psihiatrične bolnišnice, ki jih decentralizirajo zaradi potrebe pacientov po znanem in stalnem okolju.

Primer uveljavitve e-zdravstvene karticeVelike napore vlagajo v uveljavitev e-zdravstvene kartice. Na Dunajskem združenju bolnišnic imajo izdelan sistem uporabe kartic, težava je le v skepsi uporabnikov – pacientov. Skrbi jih predvsem zloraba podatkov. V ta namen so izdelali sistem, ki omogoča, da lastnik kartice izloči določenega specialista, da ta nima vpogleda, in tudi določene izvide, ki jih ne dovolijo na vpogled. Po po-govoru s soudeleženci izmenjave predvsem iz držav severne Evrope, kjer je e--zdravstvena kartica že uveljavljena, sem razbrala, da nimajo težav z zlorabami, hkrati pa imajo zelo stroge predpise glede dostopa in uporabe takih podatkov. Ob ugotovitvi takega prekrška nemudoma sledi odpoved delovnega razmerja in prijava organom pregona.

Organizacija učinkovitega primarnega zdravstvenega sistemaPoseben izziv v Avstriji je organizacija učinkovitega primarnega zdravstvenega varstva. Imajo splošne zdravnike in ambulante, prav tako tudi specialistične ambu-lante na primarnem nivoju, vendar jih pacienti ne uporabljajo. Razlog je predvsem v tem, da se lahko vsak naroči neposredno v bolnišnici na pregled v ambulanto

in tam opravi vse potrebne preglede in preiskave. Posledica teh navad je veliko nepotrebnih in predragih pregledov s strani visoko specializiranih zdravnikov in medicinskih sester.

Potek individualnega programa izmenjaveIndividualni program izmenjave je potekal v Donauspitalu, kjer sem imela vpogled predvsem v službe, ki se ukvarjajo zlasti z oskrbo klinični oddelkov in služb ter v službe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem okužb, povezanih z zdravljenjem. Od vsega videnega mi je največji vtis pustil način izvajanja internega transporta. Sistem je prenesen iz avtomobilske industrije, ki je izredno orientirana v smeri največje učinkovitosti. Sistem je popolnoma avtomatiziran, zaposleni vršijo nadzor in vzdrževanje. Je dober primer povezovanja različnih panog in strokovnjakov za dobrobit vseh.V bolnišnici uporabljajo učinkovit, pregleden in za uporabnika prijazen sistem ko-ordiniranja spremstva pacientov. Povezali so se s telekomunikacijskim podjetjem, s katerim so skupaj sodelovali na projektu. Posledično je nastal sistem, v katerem medicinske sestre naročajo prevoze, vnesejo vse potrebne podatke (način prevoza, ogroženost pacienta, oddelek in kam je potrebno pacienta prepeljati), dispečerji glede na termine in razpoložljivost spremljevalcev naročajo prevoze prek pametne-ga telefona, na katerem spremljevalec potrdi prevoz in tudi konec prevoza.Glede na bližino Avstrije in Slovenije imamo zelo podobne izzive in napore pri reševanju leteh. Podoben je način razmišljanja zaposlenih, pacientov ... Izmenjava je velika možnost izmenjave informacij ne samo med državo gostiteljico in gostom – kar je še veliko pomembnejše, program omogoča izmenjavo informacij med samimi udeleženci. Izredno sem zadovoljna z možnostjo sodelovanja na izmenjavi tudi z vidika sodelovanja med člani skupine, bili smo odlična in izjemno homogeno delujoča skupina.

Evalvacijska konferenca v Varšavi Zaključek izmenjave in s tem evalvacijska konferenca je potekala v Varšavi in je bila izjemen skupni zaključek izmenjave. Tudi na tem dogodku je potekalo veliko izmenjav informacij in spoznavanje udeležencev iz Slovenije in vseh drugih držav udeležencev. Sama sem na tej konferenci dobila največ informacij o tem, kaj HOPE pravzaprav je in kako je organiziran. Vsi udeleženci smo pridobili vpogled v zdravstvene sisteme in plane le-teh za prihodnost. Morda tudi zavedanje o nujnosti sprememb. Organizacija konference je bila na visoki ravni, prav tako so bila prije-tna druženja. Za konec bi se rada zahvalila vsem, ki so mi omogočili udeležbo na izmenjavi, go-stiteljem za vse lepe izkušnje in vtise, vsem koordinatorjem za odlično sodelovanje in pomoč, vsem predstavnikom HOPE-a in vsem udeležencem naše »avstrijske« skupine in ostalim. Vsem, ki razmišljate o udeležbi, pa želim, da se opogumite in poskusite najti mesto v projektu.

Program izmenjave na Finskem

Urška Močnik, dr. med., spec., mag. posl. in ekon. ved., direktoricaZdravstveni dom Idrija

Kraj izmenjave: Rovaniemi, FinskaTrajanje izmenjave: 4. maj 2015 do 29. maj 2015


[Priloga]

Prijava na program in (ne)prijetno presenečenjeMaja letos sem se z velikim zanimanjem in pričakovanji udeležila programa med-narodne izmenjave vodstvenih delavcev v zdravstvu. V prijavi na program sem pozabila navesti, da ne maram mraza in da ponoči rada spim. Navedla pa sem, da me zelo zanimajo področja primarnega zdravstva, sodelovanje med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva in kakovost zdravstvene storitve.

Zato verjetno ni naključje, da sem bila izbrana za izmenjavo na Finskem, v njiho-vi najbolj severno ležeči bolnišnici v Rovaniemiju na Laponskem, le nekaj kilo-metrov južneje od polarnega kroga. Letošnji maj je bil tam menda najbolj hladen v zadnjih petdeset letih, noči v maju tako ali tako ni. Pogoji za izvajanje zdra-vstvene dejavnosti so težki, zaradi česar mora biti sistem zdravstvenega varstva še posebno učinkovito organiziran, izvajalci v njem pa kreativni in inovativni. In prav zato sem kljub neprijetnemu vremenu in neprespanim nočem hvaležna, da sem bila izbrana, da se programa udeležim prav v Rovaniemiju.

Zdravstvo na FinskemFinska je država članica Evropske unije s 5 milijoni prebivalcev, katerih velika večina živi na skrajnem jugu države. Severneje je država redkeje poseljena, na Laponskem je gostota prebivalstva manj kot 1 na kvadratni kilometer. Država se tako kot druge članice sooča z varčevalnimi ukrepi, ki jih ji diktira Evropska unija, in starajočim se prebivalstvom. Povprečna starost je višja kot v Sloveniji, 43 let, v nekaterih predelih Laponske celo 50 let. Poleg tega izvajalcem v sistemu zdravstve-nega varstva predstavljajo velik izziv tudi zelo velike razdalje med naselji.Finska ima skupno ministrstvo za zdravje in socialno varstvo, kar se odraža v zelo dobri integraciji obeh sistemov. Financiranje sistema je zagotovljeno iz državnega proračuna, torej od davkov državljanov. Lastnice – ustanoviteljice zdravstvenih domov, bolnišnic in ustanov socialnega varstva so občine, ki so obenem tudi plačniki zdravstvenih storitev. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so večinoma zaposleni v javnem sektorju, 25 od-stotkov je zasebnih izvajalcev, vendar njihov delež v zadnjih letih narašča. Približno dve tretjini vseh finančnih sredstev sta namenjeni plačevanju storitev na specialistično-bolnišnični ravni. Tako država kot izvajalci sami se zavedajo, da več sredstev za bolnišnično raven pomeni slabše izvajanje storitev na primarni ravni, zato si prizadevajo okrepiti primarno raven. To dosegajo s premeščanjem pacientov med posameznimi ravnmi sistema glede na težavnost primera in trenutno stanje pacienta in s strokovno pomočjo in podporo izvajalcev na višjih ravneh kolegom na nižji ravni.

Program izmenjave v Rovaniemiju Programa izmenjave v Rovaniemiju sva se udeležila s kolegom s Portugalske. Zastavljen je bil v obliki sestankov in predstavitev posameznih oddelkov, služb in aktivnih projektov tako v bolnišnici kot tudi pri drugih izvajalcih v območju bol-nišničnega distrikta (območje, ki pokriva več občin, združenih okrog centralne bolnišnice).V štirih tednih sva si ogledala tri zdravstvene domove. Poleg največjega v Ro-vaniemiju sva si ogledala še zdravstveni dom v Pellu na meji s Švedsko, kjer so nam predstavili način čezmejnega sodelovanja z izvajalci na drugi strani meje, in zdravstveni dom v Ranui, manjšem, starajočem se mestu na jugovzhodu Lapon-ske. Vsi zdravstveni domovi imajo poleg ambulant tudi bolnišnične oddelke, na katerih izvajajo pooperativno rehabilitacijo za bolnike po implantaciji sklepnih protez, podaljšano zdravljenje za kronične bolnike in paliativno zdravljenje bolnikov s terminalnimi stadiji bolezni.V bolnišnici sva si ogledala urgentni center, porodnišnico, kirurški oddelek, psi-hiatrično kliniko, oddelek za medicinsko diagnostiko ter službo za informatiko in podporne službe. Lokalni koordinator za program izmenjave je bil Mikko Häikiö,

direktor oddelka za razvoj. Zato sva največ časa preživela prav z njegovimi sode-lavci. Predstavili so nama projekte poenotenja različnih podatkovnih baz, projekt reorganizacije modela vodenja (človeško učinkovita bolnišnica), projekt vitke bolnišnice, njihov način zagotavljanja varnosti pacientov in elektronski sistem naročanja in samoprijave pacientov ob prihodu na pregled. Razvojni oddelek zelo dobro sodeluje tudi z drugimi ustanovami, predvsem z dvema univerzama v Rovaniemiju. Na laponski univerzi sva si ogledala SincoLab – laboratorij za inovativne oblikovne rešitve za storitveno dejavnost, ki za bolni-šnico oblikuje postopke znotraj procesa, ki slednjega poenostavljajo in ga delajo prijaznejšega tako zdravstvenim delavcem kot uporabnikom storitev. Na laponski univerzi za uporabne znanosti pa sva si ogledala simulacijski laboratorij, v kate-rem se študenti zdravstvene nege pripravljajo na dejansko delo s pacienti.Spoznala sva tudi dejavnost socialnega varstva. Osnovno poslanstvo le-tega ni le skrb za državljane s socialnega roba, pač pa predvsem pomoč državljanov pri njihovem vsakodnevnem življenju. Dolgčas nama ni bilo niti ob koncih tedna. Zapolnili so jih potovanja v osrčje Laponske s planinarjenjem po zasneženih hribih (in pomladno tekaški opremi), obisk Božička v njegovi vasi na polarnem krogu (in debata o slovenski kulinariki – novoletne želje ga niso pretirano zanimale) ter ogled slikovitega mesta Turku na jugozahodu Finske.

Evalvacijska konferenca Agora 2015 v VaršaviČetrti konec tedna sva se že poslavljala od Finske in potovala v Varšavo, kjer je HOPE organiziral evalvacijsko konferenco Agora 2015. Na njej smo udeleženci v posameznih državah predstavili svoje zaključke o primerih dobre prakse s podro-čja inovacij v državah gostiteljicah. Največ udeležencev, kar 18, je gostila Finska, ki je tudi zmagala v tekmovanju za najboljšo predstavitev. Na to sem tudi osebno ponosna. Po eni strani zato, ker je naša skupina predstavila inovativni model integracije sistema zdravstvenega in socialnega varstva izvajalcev na različnih ravneh z opolnomočenim državljanom v središču, za katerega tudi sama verjamem, da je učinkovit. Naša predstavitev pa je po drugi strani izstopala tudi po tem, da smo pri pripravi sodelovali vsi člani skupine v skupnem prizadevanju narediti najboljši izdelek. Ta sodelovalni duh je vel tudi iz predstavitve same in verjamem, da je prepričal tudi ocenjevalno komisijo.Prav slednje – sodelovanje različnih organizacij in izvajalcev v skupnem prizade-vanju za državljanu kar se da najbolj prijazno in učinkovito zdravstveno varstvo je po mojem mnenju tudi največja prednost finskega zdravstva. In kot tak dober zgled tudi za nas.

Udeleženci programa izmenjave, Varšava, 2015


[Priloga]

Program izmenjave v Estoniji

Matjaž TavčarKirurška klinika, poslovni direktorUniverzitetni klinični center Ljubljana

Kraj izmenjave: Tartu, EstonijaTrajanje izmenjave: 4. maj 2015 do 29. maj 2015

V okviru mednarodne izmenjave sem skupaj s kolegoma iz Velike Britanije in Danske gostoval v Estoniji. Gostitelji so nam pripravili pester program, tako da smo obiskali obe največji bolnišnici in tri regionalne bolnišnice ter spoznali tudi koncept družinskih zdravnikov ter inštitucije, ki skrbijo za celovitost zdravstve-nega sistema in njegovo informacijsko podporo.

Vzpostavitev »e-Estonije«Estonija je po osamosvojitvi naredila velike korake in mirno lahko rečemo, da je na večini področij prehitela Slovenijo. Tudi na področju zdravstva. Ključni korak, ki je omogočil tudi prenovo zdravstvenega sistema je vzpostavitev »e-Estonije«. Preko skupne hrbtenice (x-road) so povezane vse baze podatkov kot na primer register prebivalstva, register vozil, register zdravstvenega zavarovanja, zemljiška knjiga itd. Prebivalci s svojo osebno izkaznico tako preko spleta dostopajo do vseh potrebnih dokumentov in urejajo vse zasebne ali poslovne zadeve elektronsko. 84 % prebivalcev redno uporablja internet, 83 % gospodinjstev ima internetno pove-zavo, praktično na vsakem koraku je omogočen brezplačen dostop do spleta preko brezžičnih omrežij. Celo na avtobusih in vlakih je mogoče dostopati do spleta. S tem so v Estoniji poenostavili delovanje javne uprave, omogočili hitro ustanavljanje podjetij in poslovanje pravnih oseb ter s tem tudi gospodarsko rast.Vzpostavitev elektronskega poslovanja je omogočila tudi vzpostavitev »e-zdrav-ja«, portala, preko katerega do podatkov dostopajo zdravstveni delavci in bolniki. Vsi izvidi so hranjeni v bazah, do katerih je mogoč dostop preko tega portala. Tako ima zdravnik na voljo vse potrebne podatke o bolniku, ne glede na to kje, kdaj in kako je bil pregledan. Bolnik lahko dostopa do svojih dokumentov in jih na svojo željo tudi zakrije, pri čemer se strinja, da je s tem nase prevzel odgo-vornost za morebitne posledice. Seveda ta sistem omogoča izdajo e-receptov in e-napotnic. Zdravniki lahko dostopajo tudi do vsega slikovnega gradiva bolnikov (RTG, MRI, CT, UZ …).

Prenova zdravstvenega sistemaVzporedno s prenovo države so oblikovali tudi prenovo zdravstvenega sistema, ki je temeljila na treh sklopih:Vzpostavitev zdravstvenega zavarovanja. Ustanovili so estonski ZZZS, ki je financiran iz socialnega prispevka (ena tretjina, kar predstavlja 13 % plače). Letni proračun znaša slabo milijardo evrov. Sistem plačevanja storitev je podoben kot v Sloveniji. Pogodbe z izvajalci sklepajo za obdobje petih let in jih letno korigirajo z aneksi. Preseganje dogovorjenega obsega storitev pod določenimi pogoji zavaro-valnica plača, navadno do 30 % sicer dogovorjene cene.Preoblikovanje primarne oskrbe. Ukinili so koncept zdravstvenih domov ter vzpostavili koncept družinskega zdravnika. Družinski zdravniki so samostoj-ne pravne osebe (»s. p.«), ki skrbijo za 1.200–1.400 prebivalcev. Plačani so z glavarino, ki je odvisna od starosti prebivalca, s pokrivanjem administrativnih stroškov (cca 900 evrov mesečno) in z dodatki za oddaljenost od sekundarne zdravstvene ustanove.

Optimizacija mreže bolnišnic. Od leta 1992 do 2000 so število bolnišnic zmanjšali s 104 na 56. To so dosegli z združevanjem bolnišnic, preoblikovanjem v negovalne bolnišnice ali ukinjanjem. Tako imajo v Estoniji 19 strateških bolnišnic (2 regional-ni, 4 centralne in 13 splošnih). Zdravstvene zavode upravljajo nadzorni sveti, vodijo pa uprave. Finančni načrti so oblikovani za obdobje petih let in letno jih potrjujejo nadzorni sveti. Zavodi so lastniki sredstev, s katerimi upravljajo, tako se lahko odločajo tudi za oddajo prostorov v najem ali odprodajo v korist zavoda. Uprave so navadno 3–4 članske. Vprašanja o vlogi ministra (ki ga posebej za zdravje sicer ni) pri vodenju in upravljanju zavodov sogovorniki ne razumejo.

Nekaj dni smo bili tudi na univerzitetni bolnišnici v Tartuju. Gre za ustanovo, ki temelji na tradiciji medicinske fakultete, ki je ena prvih v tem delu Evrope. Bolnišnica je od leta 2007 do letos dogradila 70.000 m2 površin. Med njimi so pridobili nov urgentni blok, operacijski trakt, intenzivne terapije, porodni blok, ginekološko kliniko. Sedaj pa končujejo dva bloka hospitalnih oddelkov in odde-lek za onkologijo z modernimi obsevalnimi napravami. Nove kapacitete gradijo z evropskimi sredstvi, cena kvadratnega metra (gradbena, obrtniška in instalacijska dela) pa znaša od 1.500 do 1.800 evrov. Kakršnakoli primerjava s trajanjem in ceno gradnje enakih kapacitet v Sloveniji je nepotrebna.Prenovi zdravstvenega sistema veliko pomaga tudi dejstvo, da del zdravnikov dela tudi na Finskem. Tako prinesejo primere dobre prakse od tam in jih imple-mentirajo v matičnih ustanovah. Seveda bližina in navezava na Finsko pozitivno vpliva tudi na druga področja v državi.

Estonija je dokaz, da …Estonija je dokaz, da so spremembe mogoče, tudi na področju zdravstva. Estonija je dokaz, da se da zgraditi diagnostično-terapevtski center (beri urgen-co) v dveh letih, z evropskimi sredstvi, za 1.500 evrov/m2. Estonija je dokaz, da je poenostavitev birokratskih procesov mogoča.

Program izmenjave v Švici

Anita Mujakić, dipl. med. sr.Splošna bolnišnica Brežice

Kraj izmenjave: Basel, Nottwil, Winterthur, ŠvicaTrajanje izmenjave: 4. maj 2015 do 29. maj 2015

V začetku meseca maja 2015 sem se udeležila HOPE programa izmenjave v trajanju štirih tednov. S strani HOPE organizacije sem bila izbrana v državo Švico, ki slovi po visokih standardih na področju managementa kakovosti v zdravstvu in procesa zdravstvene nege. V Švici nas je bilo sedem udeležencev programa HOPE, dve z Nizozemske, dve iz Velike Britanje, ena s Finske in en udeleženec z Danske. Vsi smo imeli različne delovne izkušnje in smo prihajali iz različnih zdravstvenih ustanov oz. inštitucij. V programu HOPE je vsako leto dodoljena različna tematika in v tej smeri je sestavljen tudi individualni program, ki predstavlja bistvo in ključne elemente izmenjave.

Izkušnje iz BazlaPrvih 14 dni sem bila na izmenjavi v Universitätsspital Basel (v nadaljeva-nju US Basel). Gre za bolnišnico, ki zaposluje nekaj več kot 8.000 delavcev.


[Priloga]

V poteku programa sem se udeležila predavanj na področju managementa kakovosti, learn managementa, varstva pacientov in procesa zdravstvene nege, CEO, razvojnega managementa v zdravstveni negi, predstavljen nam je bil tudi celoten program izobraževanja na področju zdravstvene nege v Švici. Ob omenjenih tematikah smo si vsakodnevno ogledali tudi proces dela v izbranih enotah (nenatalni oddelek, intenzivna enota, porodni trakt, operativni trakt). Obiskala sem tudi University Children’s Hospital Basel (Univerzitetna pediatrična bolnišnica Basel), kjer sem imela pripravljen individualni program ter rehabilitacijski center Felix Platter-Spital. Kot bistvena spoznanja v Baslu lahko poudarim lean management, ki ga postopno uvajajo v prakso. Zelo dobro organizirano imajo tudi varstvo pacientov in dokumentiranje zdravstvenih podatkov. Nimajo več papirne oblike dokumentacije, vse je v elektronski obliki. Zelo visok standard imajo v smeri prave in dobre komunikacije s pacienti, kar je ključnega pomena za izboljševanje medsebojnega sodelovanja zdravstveni delavec – pacient. Še posebej velik poudarek dajejo dobremu delovnemu vzduš-ju osebja, zadostnemu številu kadra in delavcu olajševalne pravice. Predvsem želim izpostaviti možnost izbire procenta dela, kar pomeni, da delavec lahko sam izbere koliko procentov delovnega časa bo delal. Zelo dobro organizirajo post-bolnišnično zdravljenje oz. rehabilitacijo. Cilj akutne obravnave pacienta je čimprejšnja aktivacija pacienta in premestitev pacienta v rehabilitacijsko bolnišnico za nadaljevanje zdravljenja do te mere, da je pacient sposoben sam skrbeti zase oz. potrebuje le delno pomoč s strani dnevnih zdravstvenih cen-trov. Zaradi velikega števila zaposlenih medicinskih sester izvajajo zelo dobro zdravstveno vzgojno delo že v samem akutnem zdravljenju, kar je pacientu v veliko pomoč po odpustu iz bolnišnice.

Rehabilitacijski center v Nottwilu Po zaključeni izmenjavi v US Basel sem obiskala tudi Schweizer Paraplegi-ker-Zentrum Nottwil (rehabilitacijski center v Nottwilu), ki slovi po dobrih inovativnih primerih dobre prakse ter vzpostavljanju samooskrbe pacienta, kolikor je to le možno. Imajo visok standard namenske rehabilitacije akutnih kot tudi dolgotrajnih zdravljenj, s poudarkom, da se pacient vrne k čim bolj normalnemu življenju. Zaposlujejo veliko različnih strokovnjakov na področju rehabilitacije in so opremljeni z visokostandardnimi aparaturami. Pacienti imajo dostop do velikega števila teh zdravljenj. Vsi strokovnjaki, ki dela-jo s pacienti, so posebej usposobljeni in uporabljajo koncept Bobath. Bobath kon-cept je širok in nenehno razvija pristop v nevrološki rehabilitaciji, ki se uporablja pri ocenjevanju bolnikov in zdravljenja (kot pri odraslih po možganski kapi ali otrocih s cerebralno paralizo). Namen uporabe koncepta Bobath je pospeševanje učenja za učinkovit nadzor motorike v različnih okoljih, s čimer se izboljša sode-lovanje in funkcija. To se naredi s pomočjo posebnih veščin za ravnanje s pacienti za usmerjanje bolnikov z začetkom in zaključkom namenjenih nalog. Programi za paciente so standardizirani na področju raziskav, ki temeljijo na dokazih.

»Kantonsspital« v Winterthurju Naslednjih 14 dni sem bila na izmenjavi v Kantonsspital Winterthur (v na-daljevanju KSW), ki zaposluje nekaj več kot 3.000 delavcev. Tematika je bila podobna kot v Baslu z dodatkom procesnega managementa, projektnega ma-nagementa, Folow up Care, organizacijske sheme prehranjevalnega procesa in predstavitve programa ERAS. Izpostaviti bi želela predvsem program ERAS. ERAS v prevodu pomeni okrepljeno okrevanje po operaciji. ERAS je mul-timodalni pre-med in po-operativna skrb, namenjena doseganju zgodnjega okrevanja pri pacientih, ki prestajajo večji kirurški poseg. ERAS predstavlja premik paradigme v perioperativno oskrbo na dva načina. Prvič, da ponovno

preučuje tradicionalne prakse in jih nadomesti s temelji, ki temeljijo na doka-zih najboljših praks, ko je to potrebno. Drugič, to je široko področje uporabe, ki zajema vsa področja procesa pacienta v kirurškem postopku. Ključni dejavniki, ki vodijo paciente v bolnišnici po operaciji vključujejo predvsem potrebo po parenteralni uporabi analgetikov, potrebo po intraven-skih tekočinah, počitek v postelji zaradi pomanjkanja mobilnosti ipd. Vendar so v programu ERAS osrednji elementi poti reševanja teh ključnih dejavnikov, ki pomagajo pojasniti, kako med seboj sodelujejo, da vplivajo na okrevanje bol-nikov. Poleg tega ERAS pot določa smernice za vse vpletene v perioperativno oskrbo in jim pomaga, da deluje kot dobro usklajena ekipa, ki bo zagotavljala najboljšo oskrbo. Uporaba obdobnih poti je dokazala, da skrajša časa za nego za več kot 30 % in zmanjšanje po-operativne zaplete do 50 %.

Evalvacijska konferenca v Varšavi Po zaključenem programu sem se udeležila še 3-dnevne mednarodne eval-vacijske konference v Varšavi, kjer je vsaka delovna skupina iz 19 različnih držav predstavila svoje ugotovitve. Namen končne evalvacijske konference je izmenjava mnenj in ugotovitev iz vseh držav gostiteljic. Program HOPE je zagotovo ena izmed zelo dobro organiziranih skupin, ki težijo k spoznavanju in pridobivanju znanj iz druge perspektive ter možnost prenosa idej, spozanj, novosti, inovacij in primerov dobre prakse v domače okolje. Vsekakor je za sodelovanje v programu HOPE potrebna visoka mera osebne motiviranosti, želja po pridobivanju novih znanj, višji nivo znanja tujega jezika in vsekakor podpora s strani delodajalca, kar je tudi ključnega pomena, saj gre za izme-njavo znanj. Nenazadnje bi se želela za nepozabno in zelo uporabno izkušnjo v Švici zahvaliti tudi mojemu delodajalcu (Splošni bolnišnici Brežice), ki me je podprl pri sodelovanju v tem projektu.

Program izmenjave tujih udeležencev v Sloveniji

Simona Virantoddelek za kakovostUniverzitetni klinični center Ljubljana

Programa izmenjave HOPE se je iz Slovenije udeležilo pet oseb, v UKC Lju-bljana pa smo istočasno gostili tri udeleženke: ga. Kaisu Anttila iz Finske, ga. Aiga Lasmane iz Latvije ter ga. Michelle Veitch iz Velike Britanije.

Za gostje iz tujine smo pripravili pester strokovni program z namenom prikaza delovanja zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji na primarni, sekundarni in terciarni ravni. V program smo vključili večino ključnih ustanov s področja zdra-vstvenega varstva v Sloveniji in sicer: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za zdravstve-no zavarovanje Slovenije, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut – Soča, Zdra-vstveni dom Ljubljana, Varuhinja človekovih pravic RS, Zastopnica pacientovih pravic OE Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Splošna bolnišnica Jesenice, Ortopedska bolnišnica Valdoltra ter Onkološki inštitut Ljubljana.

Program izmenjave v Sloveniji je predstavljen na naslednji strani.


[Priloga]

ponedeljek, 4. maj torek, 5. maj sreda, 6. maj četrtek, 7. maj petek, 8. maj

09:00 – 11:00 Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

11.00 – 13.00Voden ogled Ljubljane

09:00 – 11:00 Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)Zaloška cesta 2, LjubljanaPredstavitev sistema kakovosti v UKCL

09:00 – 10:00UKC LjubljanaPredstavitev vodenja UKCL

10:30 – 11:30UKC LjubljanaLekarna

09:00 – 10:00UKC LjubljanaUpravljanje s tveganji

10:00 – 12:00UKC LjubljanaSlužba za organizacijo in razvoj logistike in Sektor za kadrovske zadeve

09:00 – 15:00UKC LjubljanaKirurška klinika

13:00 – 15:00Ogled Ljubljanskega gradu

13.00 – 15.00UKC LjubljanaPediatrična klinika

13.00 – 15.00UKC LjubljanaPodročje za zdr. nego


09:00 – 11:00UKC Ljubljana Ortopedska klinika

09:00 – 11:00UKC LjubljanaInformacijsko področje

09:00 – 11:00UKC LjubljanaGinekološka klinika

09:00 – 11:00UKC LjubljanaSlužba za upravljanje z dokumentarnim gradivom

09:00 – 11:00UKC LjubljanaUrad za pohvale in pritožbe

13:00 – 15:00UKC LjubljanaMedicinski simulacijski center

12:00 – 14.00UKC LjubljanaSlužba za preprečevanje in obvlado-vanje bolnišničnih okužb

12:30 – 14.30Mediacija v zdravstvenem varstvu

13:00 – 14.00UKC LjubljanaPredstavitev zdravstvenega sistema države, iz katere prihajajo udele-ženke


09:00 – 11:00Ministrstvo za zdravje

09:00 – 11:00Nacionalni inštitut za javno zdravje

09:00 – 11:00Varuhinja človekovih pravic RS

09:00 – 11:00Dodatne teme po izboru udeleženk (ogled Negovalne bolnišnice ter pred-stavitev financiranja zdravstvenega sistema v RS )

08:00 – 16:00Psihiatrična bolnišnica Idrija

Ogled Idrije in rudnika

13:00 – 15:00Zastopnica pacientovih pravic OE Ljubljana

13:00 – 15:00Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

13:00 – 15:00Univerzitetni rehabilitacijski inštitut – Soča

13:00 – 15:00Zdravstveni dom Ljubljana


08:00 – 16:00Onkološki inštitut Ljubljana ter Splošna bolnišnica JesenicePredstavitev paliativne oskrbe v RS

Ogled Bleda

09:00 – 11:00Onkološki inštitut Ljubljana

13:00 – 15:00 UKC LjubljanaSvet pacientov

08:00 – 16:00Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Ogled Pirana insolin v Sečovljah

09:00 – 15:00UKC LjubljanaIzdelava končne prezentacije udeleženk

09:00 – 15:00UKC LjubljanaIzdelava končne prezenta-cije udeleženk

Lokalni koordinator: Simona Virant (tel. +386 01 522 40 96; e-naslov: [email protected])


Informacija o Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2015Strokovna služba Združenje je obravnavala in v okviru 5. seje Eko-nomske komisije dne 16. aprila 2015 poročala o poteku partnerskega dogovarjanja za sprejem Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2015 . Na 4. seji ekonomske komisije so bili predstavljeni sprejeti predlogi v okviru Aneksa št. 2 k SD 2014 in SD 2015.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2015 še ni bil sprejet, saj se Ministrstvo za zdrav-je usklajuje z ZZZS o finančnem načrtu oziroma rebalansu finančnega načrta, ki bo podlaga za odločitev oziroma oblikovanju predloga Vladi RS o zagotovitvi sredstev za odpravo ¾ plačnih nesorazmerij in dviga amortizacije za več kot 25 %. Še vedno ostaja odprto vprašanje financiranja novih urgentnih centrov. Člani komisije so sprejeli informacijo o poteku dogovarjanja za spre-jem Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2015.

Načrtovane analize v letu 2015Ekonomske komisije Upravnega odbora Združenja je na 5. seji 16. aprila 2015 obrav-navala tudi načrtovanje analize v letu 2015. Predsednik komisije Milan Soršak je uvo-doma poudaril, da predlagan načrt analiz za leto 2015, in sicer: (a) kalkulacija stroškov urgentnih centrov, analiza laboratorijskih storitev za Splošni dogovor (Priloga 1 k splošnem dogovoru) in cen mikrobioloških preiskav NLZOH, (c) analiza standardov za specialistične ambulante glede na število pregledov (prvi in ponovni), ni dokončen in pozval člane komisije naj ta predlog dopol-nijo in spremenijo. Kalkulacija stroškov urgentnih centrov (UC): Predsednik komisije je poudaril, da je še posebej aktualna analiza prihodkov in odhodkov delovanja UC v bolnišnicah po Pravilniku, ki naj bi bil znan do konca meseca aprila 2015. Navedeno je potrdil

tudi direktor Združenja Metod Mezek, saj ocenjuje, da bi rezultati te analize ovrgli trditev MZ, da bodo sedanji prihodki zado-stovali za kritje stroškov nove organizacije UC. Klep komisije je bil, da se izdela analiza prihodkov in odhodkov izvajanja NMP in sicer v treh delih. 1. del: analiza sedanjega nivoja financiranja urgentne dejavnosti s strani ZZZS na primarnem in sekundarnem nivoju; 2. del: analiza dejanskih stroškov delovanja urgentne dejavnosti v sedanji organiziranosti (podatki zbrani s strani MZ in JZZ); 3. del: analiza stroškov delovanja urgentne dejavnosti v bodoči organizirano-sti – s to analizo se počaka do objave Pra-vilnika s strani MZ. V nadaljevanju je bila podana še pobuda (in v zvezi s tem sklep), da se za SB Brežice in SB Trbovlje izdela še ocena dodatnih stroškov z uvedbo UC, saj je le-ta v Brežicah že odprt, v Trbovljah pa je tik pred odprtjem. Analiza laboratorijskih storitev za Splošni dogovor (Priloga I k splošnem dogovoru)V razpravi je bilo poudarjeno, da je smisel-no preveriti ustreznost planiranih stroškov laboratorija v standardih v Prilogi I SD ter preveriti stroškovne cene in izdelati nove kalkulacije cen laboratorijskih storitev s ciljem poenotenja teh cen. Podatke za izde-lavo kalkulacij cen je potrebno pridobiti s strani JZZ. Sklep komisije je bil, da si bodo v pogajanjih za spremembo SD prizadevali za priznanje ustreznih stroškov laboratorija v standardih v Prilogi I SD ter za priznanje cen laboratorijskih storitev JZZ v višini, ki je priznana NJZOH, kar pa morajo opravičiti z ustrezno kalkulacijo cen teh storitev, ki jo bo izdelalo Združenje na podlagi podatkov pridobljenih s strani JZZ. Analiza standardov za specialistične am-bulante glede na število pregledov (prvi in ponovni)V razpravi članov komisije je bila izposta-vljena smiselnost analize standardov za specialistične ambulante glede kadrovske strukture, normativnega obsega dela (točk) in glede števila pregledov (prvi in ponovni), ki je vprašljiva, saj je bilo v zadnjih letih podano veliko predlogov za spremembe teh standardov, vendar niso bili upoštevani. Sprejet je bil sklep, da se analiza standar-

dov za specialistične ambulante glede na število pregledov (prvi in ponovni) še ne izdela.

Program dela Komisije za notranji nadzor v letu 2015Komisija za notranji nadzor je na 4. seji 24. aprila pripravila in potrdi-la delovni načrt komisije za leto 2015. Delovanje Komisije za notranji nadzor bo v letu 2015 usmerjeno v uresničevanje naslednjih nalog:

1. Sodelovanje pri izvajanju aktivnosti za pridobitev finančnega pokritja stroškov zagotavljanja notranjega nadzora javnih financ s strani financerjev javne zdravst-vene dejavnosti.

2. Priprava metodoloških in vsebinskih pripomočkov zagotavljanja skladnosti notranjega revidiranja v javnih zdra-vstvenih zavodih z Usmeritvami za državno notranje revidiranje.

3. Svetovanje pri reševanju vprašanj in dilem, s katerimi se srečujejo javni zdravstveni zavodi pri izpolnjevanju za-konskih določil na področju notranjega nadzora javnih financ.

4. Komisija bo izvajala tudi ostale naloge, ki se bodo izkazale kot aktualne tekom leta 2015 in za katere bodo potrebo iz-razili člani Združenja ali Upravni odbor Združenja.

Analiza ankete o izvajanju notranjega revidiranja

V aprilu 2015 je Združenje izvedlo spletno anketo o izvajanju notranjega revidiranja. Komisija za notranji nad-zor je na 4. seji 24. aprila obravnavala rezultate ankete, ki jo je v celoti ali delno izpolnilo 65 članov Združenja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj izsledkov:

[Aktualno]


Od 65 zavodov imajo trije po enega lastnega notranjega revizorja.

Graf 1: Na kakšen način zagotavljate izvajanje notranjega revidiranja v vašem zavodu?

a) Lastni notranji nadzorB) Nakup notranje revizijskih storitev na trguc) Stalna kombinacija lastnega in najetega notranjega revizorjad) Občasna kombinacija lastnega in najetega notranjega revizorjae) Ne zagotavljamo notranjega revizorjaf) Ostalo: izvajalca za notranjo revizijo izbere občina ustanoviteljica

0% 20% 40% 60% 80% 100%

5%

85%

5%

5%

2%

0%

a)

b)

c)

d)

e)

f)

Graf 2: Ali je obstoječ način zagotavljanja notranjega revidiranja za vaš zavod zadovoljiv? (n=65)

Da, 85%

Ne, 15%

Respondenti v anketi so bili zaprošeni za kratek komentar, vezan na zgornje vprašanje. Odzvalo se je 43 respondentov. Najpogostejši odgovori tistih, ki so zadovoljni s trenutno rešitvijo (n=33):

→ Kakovost storitve, ekonomska upravičenost. → Smo premajhen zavod, da bi imeli lastnega

revizorja, zato smo zadovoljni z izbiro izvajalca na trgu.

→ Fleksibilnost glede izvajanja revizij zunanjih revizorjev (področja, ki jih želimo ali so potrebna).

→ Strokovnost revizorjev in svetovanje skozi vse leto (odgovori zavodov, ki imajo zunan-jega ali lastnega).

Najpogostejši odgovori tistih, ki NISO zado-voljni s trenutno rešitvijo (n=10):

→ Nepoznavanje sistema nadzora javnih financ v zdravstvu in pomanjkanje izkušenj iz notranjih presoj v zdravstvenih zavodih.

→ Želeli bi poenotenje revidiranja in priporočenih ukrepov za izboljšanje poslovanja.

→ Želimo si višjo kakovost in učinkovitost dela pri svetovanju. Četudi cena s skupnim JN ne bo nižja, verjamemo, da bo kakovost višja.

→ Nimamo lastnega kadra za izvajanje notran-jega revidiranja, a bi si ga želeli.

Na vprašanje, kakšni so vaši predlogi za čim bolj učinkovito in uspešno izvedbo skupnega javnega naročila notranjega revidiranja v iz-vedbi Združenja? (n=27), so bili najpogostejši odgovori:

→ Pogoj: izkušnje z revidiranjem zdravstven-ega zavoda.

→ Predhodno posvetovanje med zavodi, nato pa natančno opredeliti predviden letni obseg in pričakovanja (sicer izbrani ponudnik ne bo kakovostno opravil pričakovanega dela).

→ Pridobitev ugodne cene, hkrati pa je pomembna kakovost storitev (ne nižja cena na račun kakovosti).

→ Isto področje ali področja za več oz. vse zavode, ki bodo vključeni.

→ Jasen in transparenten razpis. → Želimo si več področij revidiranja in se

potem sami odločimo, morda tudi kakšno področje, ki ni strogo računovodsko, saj se na tem področju poleg nabave ponavljamo.

→ Organiziranje revizijske službe v okviru Združenja.

V razpravi so člani komisije izpostavili pred-vsem dve ugotovitvi, in sicer:

→ kar 39 članov je izrazilo željo po izvedbi JN za NR s strani Združenja,

[Aktualno]

→ izražen je bil interes članov za vzpostavitev skupne notranje revizijske službe v okviru Združenja.

Člani so izpostavili težave, ki so bile z izvedbo zadnjega JN za NR in znane prednosti ter sla-bosti skupnih NR služb. Sklep komisije je bil, da se v JZZ s pomočjo ankete preveri interes za skupno javno naročilo v okviru Združe-nja, tako da se JZZ posreduje pooblastilo za izvedbo JN za NR. Predsednica komisije se dogovori z vodjo skupne NR službe v Občini Ljubljana za ogled in predstavitev delovanja le-te za vse člane KNN.

Poenotenje zobozdravstvene vzgoje in preventive Delovna skupina v okviru Odbora za zoboz-dravstvo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je pripravila dokument Priporočila za poenotenje zobozdravstvene vzgoje in preventive. Dokument je objavljen na spletni strani Zdru-ženja (www.zdrzz.si) in bo v celoti objavljen v naslednji številki Novisa v sklopu predstavitve trenutne ureditve zobozdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2015

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je v tem letu že večkrat opozorilo na nujnost spreje-tja Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2015. Splošni dogovor je podlaga za sklepanje pogodb ZZZS z izvajalci zdravstvenih storitev, pogodbe pa so osnova za plačevanje zdravstvenih storitev. Zdravstveni zavodi morajo pripraviti tudi polle-tna poročila, zato je nujno sprejetje osnovnega dokumenta. Združenje je zato opozorilo Mini-strstvo za zdravje, da v kolikor splošni dogovor ne bo sprejet do 20. 6. 2015, cene ZZZS-ja ne bodo veljale s 1. 6. 2015, temveč s 1. 7. 2015, kar bo za izvajalce pomenilo slabše vrednotenje še za en mesec in s tem manj sredstev.

Novis | april 2015 17

[Pogovor]

»Pristopa dajanja pohval se učimo tudi pri varuhu človekovih pravic«Pogovor z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer

Saška TerseglavZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Eno od najbolj znanih Slovenk, ki ima za sabo 35 aktivnih delovnih let kot tožilka, ustanoviteljico mnogih projektov, med drugimi projekta Beli obroč Slovenije, prostovoljko, zdaj pa varuhinjo človekovih pravic odlikujejo izjemna predanost, iskrenost in neizmerna življenjska energija, ki jo namenja ljudem v stiski, žrtvam nasilja in ranljivim skupinam. »Mislim, da imam res veliko srečo. Da sem se rodila zelo dobro opremlje-na, morda celo veliko bolj kot drugi, ker imam resnično toliko energije. Najbrž se to res opazi in to ali imaš ali pa nimaš,« razmišlja o sebi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Zase meni, da se vsa ta leta ukvarja s pozitivnimi zgodbami, čeprav se v resnici srečuje vselej najprej z negativnimi: »Te poskušam spremeniti in to mi dobro uspeva. Ravno danes me je, denimo, na mizi pričakal prelep šopek v vazi s priloženim pismom Hvala vam, v katerem je neka gospa pustila čudovito sporočilo, kako smo ji spremenili življenje, ker smo ji pomaga-li.« Ta šopek, pravi, jo bo spremljal in navdajal z energijo cel mesec. Ključ do uspeha zanjo je, da znaš ljudem prisluhniti.

Konec maja ste izdali letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2014. Koliko pobud prejmete na letni ravni v celoti?V celoti med 3000 in 4000.

Koliko od teh pobud letno dobite na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva in ali se te povečujejo v primerjavi s preteklimi leti? Pravkar smo preverili podatke za leto 2014 in dejansko se giblje številka za področje zdravstva med 140 in 150 pobudami letno. Število teh po-bud pa se v primerjavi s preteklimi leti ni pomembneje povečalo.

Koliko od teh 150 pobud je resnično utemeljenih? Zelo je zanimivo, da je velik odstotek prispelih resnično utemeljenih pobud, okoli 30 odstotkov, kar je nad povprečjem, ki je 15-odstotno. To pomeni, da kar ljudje izpostavijo varuhu na področju zdravstva, je običajno dokaj utemeljeno. Tudi če mi napišemo, da neka pritožba ni utemeljena in jo zato zavrnemo, pa to še ne pomeni, da to, kar vlagatelji napišejo, ni res. Mi samo želimo, da preden se obrnejo na varuha, sami izkoristijo določene poti, ki so jim na voljo.

Prav tako se vi ne vključujete v morebitne odprte postopke?Tako je, če gre pri posamezniku za težave denimo s kakšnim zdravlje-njem, jih spodbudimo, da zadeve razčistijo v okviru bolnišnice, zdravni-ške zbornice. Toda ko se ljudje obrnejo na varuha, so resnično prizadeti, menijo, da so jim kršene pravice na področju zdravstva.

S čim so najpogosteje nezadovoljni?Najpogosteje z odnosom zdravstvenega osebja do njih.

Toda strokovnega dela pacienti ne morejo ocenjevati.Pritožb ni veliko niti zaradi malomarnega zdravljenja. Je pač tako, da je odnos osebja izjemnega pomena, kadar greš v zdravstveno ustanovo. Ker gre za področje, ki je zelo pomembno. Zato se mi zdi utemeljeno, da na prvo mesto postavimo pritožbe zoper osebje, ki ni prijazno in ne izpolnju-


[Pogovor]

Očitno je, da takrat, ko v zdravstvenem zavodu v določenem primeru odpovejo vse komunikacijske poti, se ljudje obrnejo na medije, ki jim zaupajo. Mediji nato intenzivno rešujejo problem, da sicer dosežejo, da se ta lahko razreši, hkrati pa tudi zelo razburijo javnost. Problem je, da velikokrat resnice sploh ne izveš, saj se vsi obtožujejo med seboj, ta je slabši, ta boljši …


[Pogovor]

je kriterija, da bi ljudi zadovoljili na pojasnilnem področju oziroma da bi se jim približali in si zanje vzeli čas. Ne glede na pobude ugotavljam, da je zdravnikom izjemno težko, ker imajo premalo časa za paciente. Siljenje v desetminutno avdienco je za mnoge zelo travmatično.

Zato se ljudje radi zatekajo k zdravilstvu, alternativnim metodam zdravljenja.Tam po navadi vse to plačajo, si pa nosilci teh dejavnosti zanje res vza-mejo čas. Res ni zaman reklo, da je marsikaj v psihi.

Je ta številka 150 prispelih pobud za varuha pomembna? Pravzaprav niti ne, saj mi delujemo tudi po lastni presoji. To pomeni, da ko mi zaznamo, da je neka nepravilnost, tudi preko medijev – primeri otoške kirurgije, čakalne vrste, visoke temperature v bolnišnicah – od-premo pobudo, čeprav je sploh nismo prejeli. Prav na področju zdravja in najbolj ranljivih skupin smo zelo občutljivi. Zelo pozorno spremlja-mo oddaje, okrogle mize, ki so kritične, in ko sami presodimo, da je pomembno, takrat niti ne čakamo na pobudo.

Javnost se sicer pri obravnavi neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev ali neprimerne zdravstvene oskrbe obrača na zastopnike pacientovih pravic. Ti in tudi varuh pacientovih pravic (iz Maribora) vam morajo vsako leto posredovati letno poročilo. Se pritožbe, ki jih prejmejo, od vaših razlikujejo in kako z njimi sodelujete? Z njihovim delom smo zelo zadovoljni. Letos aprila smo z njimi imeli srečanje in izvedeli za dogodke in primere, o katerih nam ljudje ne poročajo, saj jih uspešno razrešijo že na relaciji z zastopniki – s katerimi so zadovoljni. Varuh se ukvarja bolj z zdravstvenim sistemom kot celoto, vključujemo se v sistemske rešitve, zastopniki pa so omejeni pretežno na konkretne primere pacientov v odnosu do zdravstvene ustanove. Zasto-pniki pacientovih pravic so zelo prepoznan inštitut in so zelo pomemb-ni, saj imamo tudi zaradi njih mi manj dela s konkretnimi pobudami. Oni lahko ukrepajo neposredno, lažje poizvedujejo, vlagatelje pritožb poučijo, opozarjajo, pomirijo, informirajo. Institut zastopnika paciento-vih pravic bi umestila zelo visoko, saj predstavlja most med pacientom in zdravstvom.

Se na vas obračajo tudi novinarji?Se je tudi že zgodilo, vendar smo jih spodbudili, da so posamezniki, ki so se nanje obrnili v želji po reševanju problema s pomočjo medijev, naj-prej sploh vložili pobudo. Kadar se pritožba nanaša na konkretno osebo, mora varuh prejeti pobudo, saj brez soglasja prizadetega ne moremo raziskovati.

Kako se zdravstvene organizacije odzivajo na vaša vprašanja, zahteve za pojasnila, spoštujejo roke, ki jim jih zastavite?S strani zavodov dobimo odgovore hitro, sicer pa njihove predstavnike občasno povabimo na pogovor ali jih obiščemo.

Ste npr. v primeru srčne kirurgije obiskali UKC Ljubljana?Ne, smo pa predstavnike povabili k nam, prišli so, z njimi smo opravili pogovore, kasneje so nam o dogajanju poročali pisno.

Zadeva še vedno ni rešena.Na žalost ni. Celotno stanje, nezadovoljni in med seboj sprti zdravniki, prestrašeni starši, ki morajo otroke voziti na operacije v tujino, to resnič-no ni dobro. Prav ta negotovost, ki vodi vse vpletene v stisko, nas zelo vznemirja. Upam, da se stanje sedaj res izboljšuje.

Nam lahko navedete primer vašega uspešnega posredovanja. En tak primer je problem otrok na psihiatriji, ki še vedno bivajo z od-raslimi. Skupaj z namestnikom sva obiskala prof. Kendo na pediatrični kliniki, tam so nama pokazali, da je zgornje nadstropje, kjer prebivajo pacienti, neprimerno za najhujše bolnike s psihiatričnimi težavami, ker je zanje resnično nevarno. Vse je namreč v steklu, lahko padejo in se poškodujejo. Zato sva odšla k prof. Zalarju na psihiatrično kliniko, ki nama je povedal, da urejajo prostore, in zdaj se trudimo, da bi sedanja ministrica uredila na psihiatriji poseben oddelek samo za te otroke. In tukaj lahko vidite, da lahko naredimo veliko. Varuh ima tudi pravico, da ga vsak mora sprejeti v 48 urah.

Tudi minister?Vsak, tudi minister. Kar zadeva komuniciranje z ministrstvom, je bila komunikacija z njimi v bližnji preteklosti prepočasna. Tu bom izpostavila za nas perečo problematiko, to je menjava ministrov. Zelo smo kritični do nestabilnosti političnega prostora, ko so se vlade menjavale zelo hitro, ko nismo imeli primernega sogovornika na vrhu ministrstva, ko so mini-stri delali začasno, ko je ministrica odšla kmalu zatem, ko je prišla … Opažamo, da na njihovi strani pogosto sploh nimamo sogovornika. Kako naj na pogovor povabiš pristojnega ministra, če pa ga sploh ni. Eno leto smo čakali na ministrico, da je prišla k nam! Ne bi se smelo dogajati, da na tako občutljiva področja, kot je zdravstveno, imenujemo začasne ministre! To ustvarja izrazito slabo, netransparentno podobo zdravstva.

Ste morali na ministrstvo za zdravje kdaj nasloviti urgentne zahtevke za odgovor?Nekaj smo jih naslovili. Ko mi urgiramo odgovor, je to zelo slab znak. Če mi ne dobimo odgovora, potem zagotovo vemo, da ga ne dobijo tudi drugi uporabniki sistema.

Ste imeli pogovor z aktualno ministrico?Imeli in bili z njo zelo zadovoljni. Upam, da bo izpolnila veliko tega, kar je obljubila, in da bo čim prej izpeljala reforme. Sicer pa nas trenutno zelo moti, da zdravstvo pred javnostjo pere umazano perilo.

Zastopniki pacientovih pravic so zelo prepoznan inštitut in so zelo pomembni, saj imamo tudi zaradi njih mi manj dela s konkretnimi pobudami.

20 Novis | april 2015

[Pogovor]

Medijska podoba zdravstva trenutno je takšna, da so razmere v zdravstvu dramatične, da je apatija med zaposlenimi velika, da ti s pacienti težko vzpostavljajo korektne odnose. Če me sprašujete, kdo je tu najbolj ogrožen, vam povem, da oboji. Zdravstveni delavci opravljajo delo v nemogočih pogojih, pacienti so tu prizadeti, ker to opazijo in jih to vznemiri. Na slabe delovne razmere in odnose je opozoril tudi primer afere Radan. Takšnih primerov in takšnega razčiščevanja v javnosti, ko resnično ne veš, kdo je res kriv, si mi ne želimo.

Naloga medijev je, da izpostavljajo relevantne družbene probleme. Očitno je, da takrat, ko v zdravstvenem zavodu v določenem primeru odpovejo vse komunikacijske poti, se ljudje obrnejo na medije, ki jim zaupajo. Mediji nato intenzivno rešujejo problem, da sicer dosežejo, da se ta lahko razreši, hkrati pa tudi zelo razburijo javnost. Problem je, da velikokrat resnice sploh ne izveš, saj se vsi obtožujejo med seboj, ta je slabši, ta boljši …

Vpleteni pogosto niso vešči komuniciranja z mediji. Vendar je prav, da vodstva zavodov ali minister stopijo pred javnost z neko avtoriteto. Jaz bi si bolj želela, da minister pove, kako in kaj, kot da se med seboj prepirajo in obtožujejo, ker potem ne vem, komu verjeti. So hujši primeri, ki jih mora prevzeti minister, sicer pa so za to odgo-vorna vodstva bolnišnic. Ta morajo obvestiti ministra in mu natančno poročati.

Kaj bi morali storiti, da bi se popravil posledično slab vtis v javnosti?Vodstva zavodov bi morala poskrbeti, da se objavljajo tudi pozitiv-ne zgodbe, tako kot v zadnjem času to sicer tudi pogosteje počnejo. Laserska operacija na pljučih, denimo, je odlična novica za javnost, ki pomirja tako javnost kot tudi same zdravstvene delavce, ki so tudi sami včasih že popolnoma apatični od slabega medijskega poročanja. Slovenski zdravniki so izjemno strokovni, inovativni in uspešni tudi v tujini. Onkološki inštitut je deležen izjemnih pohval, ljudje zelo pohva-lijo medicinsko osebje, strokovnost … Tega pristopa pohval se učimo tudi pri varuhu. Pomembna novost, ki smo jo uvedli v našem letnem poročilu, čeprav je v osnovi namenjeno opozorilom in kritiki, je tudi objava pohval.

Do zadnjega medijsko razvpitega primera Radan se najbrž ne morete opredeljevati, ker zadeva še ni zaključena, je pa ob izbruhu ob začetku leta ta afera sprožila razpravo na temo evtanazije. Je ta primer dobra podlaga za morebitno uzakonitev evtanazije pri nas? Ta primer je zagotovo odprl vprašanje, ki je že dolgo prisotno pri nas, pa si mnogi ne želijo bodisi ne upajo ali pa nočejo spregovoriti o njem. Lansko leto je bil tej temi posvečen posvet Medicina in pravo v Maribo-ru, na katerem so predavali tako domači kot tuji strokovnjaki pravniki in zdravniki; na njem sem bila aktivno prisotna. Že dolgo se zavedamo, da nekatere države evtanazijo dopuščajo, mi je zaenkrat ne. Vendar pa obstaja rešitev glede evtanazije, in sicer v zakonu o pacientovih pavicah, ki ga pa premalo ljudi pozna. Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic dr. Duša Hlade Zore je v različnih medijih pojasnila, kako lahko grejo

ljudje k zastopnikom, izrazijo svojo željo o tem, da v primeru, ko pride do tako hude bolezni oziroma stanja, ki je brezizhodno, ne pristajajo na zdravljenje, na ohranjanje življenja za vsako ceno. Te možnosti ljudje ne poznajo in so jo po objavah množično klicali. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje sem pred nedavnim povedala to dejstvo in polo-vica udeležencev je rekla, da se bodo o tej zadevi dodatno informirali. Javnost bi o tej pravici morala biti bolj obveščena. Če v zakonu obstaja ta možnost, jo je najbolje izkoristiti, ko si še mlajši, ko je še o tej temi lažje presojati kot takrat, ko si že zelo bolan.

Tu gre za opuščanje, gre za pasivno evtanazijo, ko te ne zdravijo, ker si tako želel. Sam se torej za to odločiš, zdravniki se namesto tebe ne smejo, saj gre sicer za uboj. Je pa zdravljenje z narkotiki, ko ti višajo dozo, na nek način tudi evtanazija. Kdaj bo pri nas evtanazija uzakonjena, ne vem, zagotovo pa lahko iz takšnega primera, kot je afera Radan, potegnemo celo kaj po-zitivnega. Morda bo pri nas zdaj več razmišljanja o tem … Je pa ta zadeva v veliki meri povezana s paliativno oskrbo. Ta pa je pri nas še vedno velik problem. Vsak človek si želi, da bi umrl dostojno, brez bolečin. Človeka je strah smrti, a še bolj bolečin. Kombinacija obeh je najhujša. Problem je torej v vedenju ljudi, saj imajo že zdaj možnost izbire pasivne evtanazije, tako kot na področju darovanja organov. Če bi bila paliativna mreža v Sloveniji bolje pokrita, tema o evtanaziji ne bi toliko razburjala.

Ste se odzvali na zaprtje Hospica?Smo se odzvali, oblikovali izjavo, jo posredovali medijem, obema mini-strstvoma, tako za zdravje kot za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, jih pozvali, naj najdejo rešitev. Hospic sem prvič obiskala takoj po prihodu na mesto varuhinje, gre torej za stare probleme.

Kakšno je vaše mnenje o tem, da se pri nas npr. zdravljenje bolezni, ki jih ne pokrije naše zavarovanje, ali vzdrževanje Hospica, rešujejo z darovanjem sredstev, dobrodelnostjo?To me izredno moti. Vse preveč je tega, tudi primer Reneja in njegove nogice. Nekateri starši so toliko proaktivni, da te stvari uspejo urediti preko medijsko podprtih akcij, nekateri ne. Človek, ki ne uspe z dobro-delno akcijo, se lahko počuti drugorazrednega, kar ni prav. Zato bi za te primere moralo poskrbeti zdravstvo. Z dobrodelnostjo se naj nabavljajo npr. ultrazvoki tam, kjer jih že imajo, novi pa dodatno olajšajo delo, posteljice za nedonošenčke …

Klime za bolniške sobe v poletnih mesecih?Nekoč me je zelo pretresla zgodba, ko je sin neke bolnice postal junak dneva v medijih, ker je mami in drugim pacientom kupil in daroval nekaj klim in bil zato zvečer v poročilih. Ko sem bila prvo leto varuhinja, smo v enem dnevu, ko so bile zelo visoke temperature, obiskali vse kritične kraje, kjer ljudje ne morejo odločati o tem, da so tam, torej bolnišnice (v UKC Ljubljana porodnišnico, urgenco … ), dom za ostarele, policijo in zapor. Tudi za zaposlene v teh ustanovah je namreč težko. Takoj smo ukrepali z dopisi direktorjem teh ustanov in zahtevali, da hlajenje uredijo, kar so nekateri tudi storili. Lansko leto je bilo glede temperatur prizanesljivo, letos pa bomo ponovno preverjali, kakšno je stanje. ■


[Novosti v zavodih]

Standard kakovosti na področju ravnanja z ljudmi v Kliniki Golnik

Romana MartinčičKlinika [email protected]

UvodVlagatelji v ljudi (angl. Investors in People) je standard kakovosti na področju ravnanja z zaposlenimi, ki je nastal v Veliki Britaniji v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za razliko od ostalih standardov presojevalec po standardu Vlagatelji v ljudi praviloma ne pregleduje do-kumentov, temveč skozi večje število intervjujev z zaposlenimi analizira mnoge aspekte, kot so: procesi vodenja oz. voditeljstva, vlaganje v razvoj zaposlenih v povezavi z doseganjem odličnosti na svojem področju dela, usklajenost investiranja v izobraževanje zaposlenih s potrebami organizacije, poznavanje vizije, uvajanje kulture nenehnega izboljševanja poslovne prakse idr. Standard predstavlja učinkovito razvojno orodje, saj v organizacijah išče ključne dejavnike poslovne odličnosti. Akrediti-rati se je možno v okviru 4 nivojev. Za osnovni nivo je potrebno doseči 39 kriterijev, za bronasti nivo dodatnih 26, za srebrnega dodatnih 76 ter za zlati nivo dodatnih 126 kriterijev. Zanimanje za akreditacijo po tem standardu je precejšnje; trenutno je akreditiranih 15.000 različnih orga-nizacij v kar 75 državah. Tudi Klinika Golnik je ena izmed njih.

Kaj je pokazala zadnja presoja v Kliniki Golnik?Po treh letih veljavnosti standarda Investors in People smo imeli ponovno presojo glede doseganja zahtev omenjenega standarda. Presoja je potekala v lanskem letu od 29. septembra do 2. oktobra. Izvajal jo je isti presojeva-lec, gospod Graham Pursey, ki ga v naši kliniki že dobro poznamo. Go-spod Pursey je izvedel 40 enournih razgovorov z zaposlenimi, razgovor z vodilnim osebjem pa je trajal 2 uri. Vzorec, ki je bil izbran z njegove stra-ni, je vključeval zaposlene različnih poklicnih profilov, starosti, delovne dobe v kliniki, formalnih položajev in različnih oddelkov oz. enot. Vzorec je predstavljal 8.4 odstotka vseh zaposlenih in je bil znotraj priporočenih meril standarda. Zapisi intervjujev so izjemno zaupne narave in ostanejo izključno v rokah presojevalca. Po analizi zapisov smo od presojevalca in angleške centrale Investors in People prejeli informacijo o doseganju zahtev standarda in dopustnosti nadaljnje uporabe logotipa. Pomemb-nejše od uporabe logotipa pa so bile ugotovitve presoje, ki nam pokažejo področja, kjer smo v kliniki močni, in področja, kjer imamo še možnosti za nadaljnji razvoj. Komunikacijo v smislu rednih internih sestankov (na pretežnem delu oddelkov in enot) je prepoznal kot zelo učinkovito, z vidika informiranja je izpostavil intranet in elektronsko pošto ter pohvalil naše interno glasilo Pljučnik. Tudi sestanki po oddelkih, kjer se informira o ciljih klinike in oddelčnih načrtih, so komunikacijsko orodje, ki zagotovo prispeva k boljšim poslovnim rezultatom. Presojevalec je ugotovil, da je izobraževa-nje močno povezano s cilji klinike, povedano drugače, razvoj zaposlenih se spodbuja v smeri začrtanih ciljev. Zelo je pohvalil uporabo matrik

usposobljenosti oz. fleksibilnosti kot orodje, ki podpira razvojne potrebe in uspešno planiranje.Zaposleni so povedali, da jih nadrejeni spodbujajo k učenju in razvoju. Presojevalec je kot primer dobre prakse izpostavil sodelovalno kulturo in »učenje drug od drugega«, v smislu mentorstva in različnih udeležb na naših seminarjih in konferencah (npr. Golniški simpozij).Ukrepi Družini prijaznega podjetja sicer niso direktno povezani s standar-dom Vlagatelji v ljudi, vsekakor ga pa podpirajo.Zelo smiselna se mu zdi uvedba treningov in coachingov za vodilni in vodstveni kader, saj na ta način kader razvija svoje vodstvene spretnosti in veščine. Ugotavlja, da je tudi aktualni direktor zelo naravnan na proces vodenja in kaže močno zavzetost za stalno izboljševanje tega področja. V razgovorih, ki sva jih imela med njegovimi odmori, je gospod Pursey več-krat poudaril, da so zaposleni ponosni, da delajo za Kliniko Golnik, so pre-dani svoji stroki in močno osredotočeni na naše odjemalce – paciente.

Ni vse idealno …V svojem poročilu je tudi predlagal področja oz. načine delovanja, ki bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju klinike kot celote. Nekateri vodje nimajo rednih sestankov s svojim timom. Vodje, ki svojih sodelavcev ne vključujejo v pripravo načrtov in ciljev oddelka niti se o realizaciji izvedenih ciljev in nalog ne pogovarjajo na rednih sestankih, moramo pozvati, da to naredijo. Strinjam se, da na prvi pogled lahko pomislimo, da je takšno sestankovanje izguba časa, vendar na daljši rok temu ni tako. Sestanki morajo biti vnaprej pripravljeni, vodeni učinkovito in ciljno naravnani. Le v tem primeru so zaposleni informirani in vedo, kaj se od njih pričakuje. V nekaterih delovnih okoljih je zaznal pomanjkanje timskega dela. Predvsem zdravniki in osebje zdravstvene nege po njegovem videnju ne sodelujejo dovolj. Potrebno bo preseči že pregovorni individualizem v zdravstvu in sprejeti dejstvo o sinergičnem učinku timskega dela. Presojevalec je predlagal ponovno uvedbo izobraževanj in usposabljanj iz vodstvenih veščin in pogovore v fokusnih skupinah o pristopih v vodenju, o vedenju vodij ipd. Njegova pomembna ugotovitev je bila, da smo v kliniki bolj nagnjeni k t. i. negativnemu vodenju kot pa k pozitivnemu, kar pomeni, da gradimo na negativnih pristopih, npr. opozarjamo na napake in prej vidimo negativne stvari kot pozitivne. Prav je, da poskušamo nega-tivnosti odpravljati, z motivacijskega vidika pa bi bilo prav, da pri našem delu vidimo pozitivne stvari, jih pohvalimo in izpostavimo. Tako se začne gradnja pozitivnega vzdušja. Šibki smo tudi pri dajanju povratnih informacij v zvezi z delom. Nekateri zaposleni so izpostavili, da je edina povratna informacija tista, ki jo dobijo na rednem letnem razgovoru z vodjo. Dobro opravljenega dela zaradi


[Novosti v zavodih]

znanih razlogov ne moremo finančno nagraditi, lahko pa ga prepoznamo, cenimo in tudi pohvalimo. Manj pozitivne ugotovitve in predlogi so dali presoji dodano vrednost, saj so nam podlaga za bodoče spremembe in izboljšave.

ZaključekOhranjanje akreditacije po standardu Vlagatelji v ljudi ima mnoge pred-nosti. Glavna je, da se skrb za izobraževanje in usposabljanje oz. razvoj zaposlenih povezuje s strateškimi in operativnimi cilji klinike. Vanj se vlaga načrtno. Izobraževalna sredstva so načrtovana »po glavi« v okviru internih izobraževalnih proračunov, za katere so na nivoju poslovnega leta odgovorni vodje oddelkov. Z različnimi usposabljanji skrbimo za ra-zvoj vodstvenih in komunikacijskih veščin. Bistvo ohranjanja standarda oz. presoje pa vidimo v tem, da neodvisni in neobremenjeni presojeva-lec zazna tako dobre kot slabše plati našega delovanja in nam včasih tudi pomaga s svojimi predlogi in priporočili.

Viri in literatura:Martinčič, R. Presoja po standardu Investors in People (Vlagatelji v ljudi). 2014. Pljučnik: št. 14/4www.investorsinpeople.co.uk

70 let transfuzijske dejavnosti v SlovenijiMag. Natalija LamprehtZavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino [email protected]

Letos praznujemo 70 let, odkar je v Sloveniji zaživela transfuzijska de-javnost. Vse se je začelo 4. junija leta 1945 – takrat so na Transfuzijskem oddelku pri Centralni vojni bolnici v Ljubljani odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Na področju transfuzijske medicine smo v 70. letih delovanja naredili zavidljiv strokovni razvoj. Nenehne izboljšave, novosti ter širitve dejavnosti smo uvedli z namenom, da prejemnikom krvi in zdravil iz krvi zagotavljamo najboljše možno zdravljenje. Naše temeljno vodilo je ustrezna, kakovostna in varna kri, osnova za to pa je zadostno število ustreznih in odgovornih krvodajalcev. Na preskrbo s krvjo smo lahko v Sloveniji zelo ponosni - smo samozadostni, kri in krvni proizvodi pa so danes bolj varni kot kadarkoli.

Obletnico smo obeležili z novinarskim dogodkom na dan slovenskega krvodajalstva, 4. junija v prostorih Zavoda Republike Slovenije za trans-fuzijsko medicino. Ob tej priložnosti smo se v imenu celotne transfuzijske službe v Slo-veniji zahvalili vsem krvodajalkam in krvodajalcem, organizatorjem krvodajalstva – Rdečemu križu Slovenije in vsem območnim zdru-ženjem, prostovoljcem, podpornikom krvodajalstva in strokovnemu osebju – skratka vsem, ki so in omogočajo ter sodelujejo pri zdravljenju bolnikov s krvjo.

Na dogodku so sodelovali predstavniki Zavoda RS za transfuzijsko me-dicine (dr. Daniel Starman, direktor zavoda, prof dr. Primož Rožman, strokovni direktor, Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, mag. Tomaž Berločnik, direktor družbe Petrol in športni Team Petrol, k ga je zastopal Luka Košir), saj smo praznovali tudi 5. leto uspe-šne vseslovenske krvodajalske akcije Daruj energijo za življenje!, katere pobudniki so prav ZTM, Rdeči križ Slovenije in družba Petrol.

Sodelovali so tudi strokovnjaki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki so predstavili porabo in zdravljenje s krvjo od porodov do transplantacij. V imenu zdravstva in bolnikov so podali zahvalo krvodajalcem in izpostavili velik pomen zadostnih količin krvi ter dobro organizirane preskrbe s krvjo v Sloveniji.Aleš Fischinger, specialist travmatolog, ki je obseg svojega dela slikovito predstavil na način, da se ukvarja od najmanjše praske do najtežjih poškodb v državi, je pojasnil, da na stotine pacientov brez krvodajalcev sploh ne bi preživelo in opisal primer, ko je pacient zaradi poškodb prejel kri kar 35-ih krvodajalcev. Dr. Ivana Kne-ževič, kirurg iz Kirurške klinike za srčna in žilna obolenja, vodja transplantacijske dejavnosti v UKC Lj je poudaril, da presaditev organov in tkiv brez darovalcev krvi sploh ne bi bilo mogoče. Izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med, spec. internist hematologije iz Oddelka za hematologijo, vodja specializirane ambulante za presaditev krvo-tvornih matičnih celic je predstavil pomembnost in porabo krvi pri hematoloških bolnikih. Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, pediatrinja iz Enote za intenzivno terapijo KO za perinatologijo Ginekološke klinike je pojasnila, kako krvodajalci rešujejo življenja še nerojenim, novorojenčkom in njihovim materam ter izpostavila primer male šti-riletne pacientke Lare, ki je transfuzijo krvi prejemala še preden se je rodila. Poslanico s čestitko in zahvalo je posredovala tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Gostujoči nastopajoči na dogodku ob 70. obletnici transfuzijske dejavnosti v Sloveniji


[Novosti v zavodih]

Letošnje 22. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih de-lavcev v zdravstvu je potekalo 28. in 29. maja 2015 v hotelu Per-la v Novi Gorici. V četrtek je bil tematski dan, ki ga opredeljuje tudi naslov srečanja »Kultura odnosov in komunikacij v zdravs-tvu«. Vsebino si je v celoti zamislil član programskega odbora srečanja mag. Franc Hočevar, ki je s predavatelji uskladil teme in poudarke, izpostavljene v njihovih člankih in predavanjih. Za izvedbo srečanja je poskrbel Organizacijski odbor v sestavi: Neva Banović, Erika Furlan, mag. Franc Hočevar, Irena Mr-zelj, Tomaž Rusimovič, Helena Ulčar Sumčič in Darja Vižintin Zupančič. Srečanja se je udeležilo 164 udeležencev. Strokovni del srečanja je oba dneva potekal v kongresni dvorani hotela, v četrtek popoldan pa so se udeleženci v velikem številu udeležili izleta v Goriška Brda, kjer smo si ogledali kulturne in naravne znamenitosti in uživali v »Deželi opojnih trenutkov«, kot pravi njihov reklamni slogan. Po povratku se je večer nadaljeval z večerjo in prijetnim druženjem ob zvokih ansambla Malibu.

Besedilo, fotografije: Tomaž Rusimovič[email protected]

»Kultura odnosov in komunikacij v zdravstvu«22. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Nova Gorica, 28. in 29. maja 2015

Uvod v 22. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu (foto: Irena Mrzelj)


Uvod v osrednjo temo srečanja je podal mag. Franc Hočevar, ki je skupaj z Eriko Furlan vodil dopoldanski del srečanja. Poudaril je pomen dobre komunikacije in odnosov med samimi zdravstvenimi delavci, med različnimi strokami v zdravstvu ter pomen komunikacije in odno-sov med zdravstvenimi delavci in pacienti. Različni prispevki v medijih so v zadnjih mesecih opozarjali na izrazito slabo interno kulturo in medsebojne odnose v zdravstvenih zavodih. Veliko ja bilo zapisano tudi o tem, da so bili ti vzrok mnogim slabim odločitvam in slabemu razpoloženju v zdravstvenih organizacijah. Zato je iskanje dobre prakse in odkrit pogovor o težavah na tem področju še kako pomemben.

Prvi predavatelj, prof. dr. Dejan Verčič iz Katedre za tržno komuniciranje in od-nose z javnostmi, Fakulteta za družbene vede, je v svojem predavanju z naslovom »Kaj je še spodobno pri oglaševanju in obveščanju javnosti na področju zdravstva?« poudaril, da komuniciranje v zdravstvu glede na smoter delimo na zdravstveno, strateško in komercialno. Področje komuniciranja v zdravstvu je preveč in neživljenjsko regulirano, zato

je možno ribarjenje v kalnem. To se kaže predvsem na področju komercialnega oglaševanja, npr. dentalnih storitev iz sosednje Hrva-ške, oglaševanje medicinskih pripomočkov, indirektno oglaševanje zdravil (zgodbe, reklamni »pogovori« itd.) Na področju strateške-ga komuniciranja se v zdravstvu opaža precejšnje pomanjkanje vlaganja v komunikacijski management, in so temu primerni tudi rezultati; primanjkuje strokovnjakov in specialistov, ki bi lahko dvi-gnili komunikacijske možnosti vseh zaposlenih v zdravstvu na raven razvitih evropskih držav. Novi mediji, kot so internet, aplikacije za pametne telefone itd., so še povečali poplavo informacij na področju zdravstva, hkrati pa uporabniki teh informacij pogosto niso dovolj usposobljeni, da bi znali odbirati in ločevati koristne informacije od komercialnih.

Marina Urbanc iz Celjskih lekarn je v prispevku z naslovom »Komunikacija v lekarni pri izdaji zdravil in samoz-dravljenju.« predavala o pomenu dobre komunikacije med lekarniškim farma-cevtom in bolnikom pri zagotavljanju učinkovite, varne in pravilne uporabe zdravil. Prav tako pa je pomembno tudi komuniciranje farmacevta in zdravnika pri predpisovanju zdravil v bolnišni-ci. Farmacevt se vse bolj uveljavlja kot

svetovalec bolniku, razlagalec učinkov in načina doziranja zdravil ter kot konzultant zdravniku pri izbiri kombinacije zdravil, ki bodo imela najboljši učinek na izid zdravljenja in najmanj stranskih učin-kov na bolnika.

Jana Bogdanovski iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je predstavila temo »Pomen notranjega obve-ščanja in pretoka informacij – Dobro delo je pomembno, dobri odnosi pomemb-nejši!«. Staro pravilo, da so ljudje največji kapital organizacije, velja le, če ti ljudje med seboj prijazno in spoštljivo komuni-cirajo. Pri slabi komunikaciji se prevečkrat izgovarjamo na drugo stran, namesto da bi začeli pri sebi. Večina ljudi pozna slogan

»če spremeniš sebe, si spremenil delček sveta« ali »bodi sprememba« vendar nam to ne gre preveč od rok. Predavateljica je poudarila, da nove tehnologije komuniciranja v obliki SMS-ov, e-pošte, Twiterja, FB itd. zmanjšujejo moč neposrednega komuniciranja. Upoštevati moramo sta-ro modrost, da smo spoštovani le, če sami spoštujemo druge. Včasih se je treba ustaviti in razmisliti, kako naprej, ker rutina izčrpava in vodi v spiralo izgorevanja. Če odnosov ne moremo spremeniti, lahko spreme-nimo svoj odnos do problematičnega odnosa, temu lahko rečemo tudi čustvena inteligenca, ki bazira na čuječnosti in zaznavanju okolja. Spo-razumevanje z drugimi je najpomembnejša človeška lastnost, ki jo lahko razvije vsak posameznik. Na koncu predavanja je moderator srečanja mag. Franc Hočevar zaključil temo z napotkom »Nikoli ne zamudite priložnosti za pogovor«.

V razpravi, ki je sledila prvim trem predavanjem, je prof. Verčič odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje komuniciranje z javnostjo v primeru incidenta na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Odgovoril je: »Ker ne poznam podrobnosti, ne bi komentiral konkretnega primera, ampak bo moj odgovor sistemski; danes dobre mednarodne organiza-cije delajo na generalizaciji komunikacijskih kompetenc. V zdravstvu gre za panogo, v kateri je veliko znanja, ljudje veliko vedo in znajo, o sebi zelo lepo mislijo in jih ni mogoče voditi z ukazovanjem, ker smo vsi skupaj prepametni. Dobro bi bilo v izobraževanje zdravstvenih delavcev vnesti sestavine, ki bi bile nastavki za njihovo kasnejše napre-dovanje na področju komuniciranja. Napake v zdravstvu so pogosto posledica slabega komuniciranja, in ne posledica neznanja. V velikih multinacionalkah so problem rešili tako, da imajo zaposleni pri napre-dovanju in plači velik del svoje ocene vezan na to, kaj njihovi kolegi in podrejeni mislijo o njih.«

Po odmoru je bilo na vrsti predavanje »Po-men komunikacijskih kompetenc v proce-su zdravljenja – Oprostite gospod pacient, za pogovor nama je zmanjkalo časa!«, ki ga je predstavila dr. Saška A. Terseglav iz Združenja zdravstvenih zavodov Sloveni-je. Uvodoma je predavateljica predstavila raziskave, ki proučujejo komunikacijo med dvema različnima svetovoma, ki sta v stiku in interakciji le občasno v procesu diagnostike in zdravljenja. Zapleteni odnosi

[Novosti v zavodih]

Dejan Verčič

Marina Urbanc

Jana Bogdanovksi

Saška Terseglav


imajo pri izvajanju primarne zdravstvene dejavnosti in preventive (premajhne kapacitete ali v nekaterih primerih tudi preslabo izko-riščena oprema in prostori). Nujna medicinska pomoč in reševalna služba je bila do sedaj del osnovnega zdravstva, novi pravilnik o or-ganizaciji nujne medicinske pomoči pa to področje postavlja v novo luč in ni popolnoma skladen z obstoječo zakonodajo. Kljub temu, da se pojavljajo govorice, da je sistem zdravstvenih domov relikt preteklosti, je to lahko naša konkurenčna prednost in ni pametno prenašati tujih modelov osnovnega zdravstvenega varstva v naš prostor. Lahko smo ponosni na obstoječo organizacijo slovenskega osnovnega zdravstva in ga je treba le prilagoditi novim oblikam in komunikacijskim možnostim, je zaključil predavatelj.

Prvi dan smo zaokrožili s predavanjem »Kaj je potrebno upoštevati za pripra-vo mreže na sekundarni ravni?«, ki sta ga predstavila Helena Ulčar Šumčić iz Združenja zdravstvenih zavodov Slove-nije in mag. Jurij Stariha iz Univerzite-tne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Prva predavateljica, Helena Ulčar Šumčič, je predstavila stanje obstoječe mreže bolnišnic, s katero se prebivalcem zagotavlja pravična dosto-pnost do zdravstvene oskrbe. Vse svoje trditve je podkrepila s številkami in dejstvi. V Sloveniji imamo na sekundar-ni ravni 2 Univerzitetna klinična centra, 10 splošnih bolnišnic, 9 specializiranih bolnišnic, 4 psihiatrične bolnišnice in eno Univerzitetno pediatrično kliniko v Ljubljani. Številke kažejo, da ima Slo-venija več kot dovolj bolnišnic, bolni-ških postelj, pa tudi oddelkov različnih specialnosti, njihova razporeditev pa ni enakomerna, saj je polovica bolnišnic

skoncentriranih na eni tretjini ozemlja. V nadaljevanju je predsta-vila tudi finančne podatke bolnišnic (prihodki/odhodki na letni ravni, neplačane obveznosti, izgube preteklih let itd.). Iz finančnih podatkov je razvidno, da je sredstev za vzdrževanje obstoječe mreže premalo. Predvidena reforma bo morala upoštevati tako dosto-pnost kot tudi vzdržnost financiranje mreže izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti. Drugi predavatelj, mag. Jurij Stariha, je v svojem predavanju predstavil podatke o pacientih, ležalnih dobah, zasedenosti kapacitet itd. V zaključku je poudaril dejstva, da se ležalna doba zmanjšuje, da je število oddelkov preveliko, da denar-ja ni dovolj in da se gradi mreža urgentnih centrov. Zdravstvena reforma in z njo mreža morata pacientom zagotoviti kakovostno zdravstveno oskrbo, ki jo bo krila njihova zavarovalnica. Glede na to, da se za vsako napovedano spremembo lokalni dejavniki postavijo na okope, uvajanje sprememb v zdravstveno mrežo ne bo lahka naloga.

me zdravnikom in bolnikom pomembno vplivajo na proces zdravljenja in zdravstvene izide. Sodobni osveščeni pacient (internet), ki ni več pripravljen sprejeti pasivne, podrejene vloge v sistemu svojega zdra-vljenja, temveč postavlja zahtevna vprašanja, ki so lahko umestna ali pa tudi neumestna, spravljajo zdravnika v drugačen položaj, ki mu mora biti kos. Seveda gre v tem primeru za komunikacijske kompetence in potrebno potrpežljivost, s katero si zdravnik zagotovi zaupanje bolnika. Stari pristopi in preživeti načini nadrejenega komuniciranja zdravnika pri osveščenem bolniku lahko resno ogrozijo medsebojne odnose, kot tudi celoten sistem zdravstva. V nadaljevanju je predavateljica nakazala odgovore na dileme slabe komunikacije med zdravnikom in bolnikom ter spregovorila o možnih spremembah.

Naslednja predavateljica, prim. Dar-ja Boben-Bardutzky iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik, nam je predstavila zanimivo temo »Prestižna motnja – re-sna ovira za napredek in vzpostavljanje korektnih odnosov v družbi«. Gre za motnjo, ko ljudje sprejemajo odgovorne položaje, za katere niso usposobljeni, in se tega dejstva v svoji narcisoidno-sti ne zavedajo. Ta motnja ali lastnost posameznika je poznana že iz zgodovine

in pomeni nesposobnost vodenja in lasten občutek večvrednosti. Zaradi te motnje so propadala cesarstva ali izginile cele civilizacije. Danes pa se ta motnja pojavlja pogosteje in vsak od poslušalcev je v predavanju našel primere te motnje v svojem okolju. Prestižna mo-tnja je posledica lastne ne-samokritičnosti, pomanjkanje samorefle-ksije. V predavanju smo slišali mnoge definicije in pojavne primere te motnje, ki jih je predavateljica predstavila na duhovit način. V nadaljevanju je predstavila tudi novo motnjo, ki jo je poimenovala »prazna motnja«, to je potreba ali veselje posameznika do javnega nastopanja v družbi, pred mediji, čeprav nima ničesar povedati. Ta motnja se kaže tudi v kompliciranju in površnosti ter zavira vsak napredek. To motnjo opažamo verjetno vsi na raznih sestankih, ko se na koncu dolge govorance vprašamo: »Kaj je sploh hotel poveda-ti?«. Posledice omenjenih motenj so predvsem slaba volja okolice in posameznika z omenjeno motnjo ter slabi medsebojni odnosi.

Predavanje »Zdravstveni dom v kla-sičnem pomenu besede je in mora biti ključni dejavnik in nosilec politike zdravstvenega varstva na lokalnem nivoju« je predstavil mag. Stanislav Pušnik iz Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem. V predavanju je podrobno predstavil pomen in vlogo osnovnega zdravstva v lokalnem okolju. Izpostavil je vse priložnosti, ki ga organizacija osnovnega zdravstva v obliki Zdravstve-

nih domov nudi prebivalcem. Opozoril je tudi na težave, ki jih

[Novosti v zavodih]

Darja Boben Helena Ulčar Šumčić

Jurij Stariha

Stanislav Pušnik


Drugi dan srečanja je predavatelje znova koordiniral mag. Franc Hočevar, pri tem pa mu je pomagal Vojko Mihelj. V uvodu je mag. Miran Bizjak iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – OE Nova Gorica predstavil temo »Predstavi-tev Goriške regije«. Goriška regija je po številu prebivalcev najmanjša, po povr-šini pa med največjimi, in ima kar precej hribovitih in težko dostopnih terenov. Neugodna je tudi demografska struktura,

saj ima regija največji delež starejših kot 65 let v državi (19,52%). Po porabi zdravstvenih storitev je regija pod povprečjem, po kazalnikih smrtnosti in obolevnosti pa se slika spremeni, saj presegajo sloven-sko povprečje. To stanje najučinkoviteje izboljšamo z odpravljanjem ekoloških ran, s spreminjanjem življenjskih navad, ob uveljavljanju preventivnih presejalnih testov. Tu pa ima regija še veliko izzivov in priložnosti za izboljšanje, je zaključil predavatelj.

Predavatelj Metod Mezek iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je s temo »Zaupajmo managementu – potreb-ne spremembe vodenja zdravstvenih zavodov s ciljem večje avtonomije in učinkovitosti« nadaljeval dopoldanski del srečanja. Uvodoma je poudaril, da v Združenju zdravstvenih zavodov s sedanjimi razmerami niso zadovoljni in so pripravili kar nekaj predlogov, kako urediti področja vodenja in upravljanja

zdravstvenih zavodov, vendar njihovi predlogi sprememb obsto-ječih zakonov žal niso bili upoštevani. Javni sektor je lastninsko, strukturno in upravljavsko isti že od leta 1991, ko sta bila sprejeta Zakon o zavodih in Zakon o zdravstveni dejavnosti. Dotaknil se je tudi problematike plač direktorjev, tržne dejavnosti v zdravstvenih zavodih in možnosti razpolaganja z delom presežka. Naštel je še druge pomanjkljivosti trenutne ureditve in poudaril, da bi morali zdravstvenim zavodom omogočiti večjo avtonomijo in da bi morala imeti vodstva zavodov večja pooblastila za vodenje ter doseganje poslovnih in strokovnih ciljev.

Generalni direktor direktorata za zdra-vstveno ekonomiko Tomaž Glažar z Ministrstva za zdravje je predstavil temo »Ekonomski in poslovni vidiki zdra-vstvene reforme«. Uvodoma je poudaril glavne cilje bodoče zdravstvene reforme, ki so: stalno izboljševanje zdravja in do-brega počutja, zmanjšanje neenakosti v zdravstvu, uspešen, kakovosten in stabi-len zdravstveni sistem, ki se prilagaja po-trebam uporabnikov, pravično, solidarno

in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva, večanje prispevka k razvoju gospodarstva. Bodoča resolucija o strategiji zdravstvenega varstva do leta 2025 bo predvidoma ugledala luč sveta v polovici junija, ko bo šla v javno razpravo. Sprejem resolucije je pogoj za koriščenje evropskih sredstev nove perspektive, zato je potrebno z javno razpravo in postopkom sprejema pohiteti (predvidoma naj bi bil postopek zaključen do konca leta). Bodoča reforma zdravstve-nega varstva bo morala odgovoriti na pričakovanja v naslednjih 10. letih (staranje prebivalstva, preprečevanje kroničnih bolezni, potrebe naraščajo hitreje kot možnosti). Potrebno bo vertikalno in hori-zontalno povezovati in združevati izvajalce in zagotoviti sinergijske učinke. Reforma predvideva tudi spremembe na področju nagraje-vanja v smislu variabilne plače; pri plačah direktorjev bo uvedeno variabilno nagrajevanje, ki bo odvisno od uresničevanja poslovnih ciljev. Večja odgovornost poslovodstev bo zahtevala tudi hitrejše in učinkovitejše sankcije, če direktorji ne bodo uspešno opravljali svojih obveznosti. Tako kot pri direktorjih bo tudi pri članih svetov zavodov treba zagotoviti ustrezno nagrajevanje, če hočemo pridobiti ustrezne kandidate.

Temo, ki se je navezovala na prejšnje predavanje, »Kako do spodobnega zdravstvenega varstva in naloge ZZZS pri tem«, je predstavila Lučka Böhm, predsednica Upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Uvodoma je predstavila zakonsko podla-go obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopek vsakoletnega dogovarja-nja in sklepanja pogodb z izvajalci. V nadaljevanju je prestavila finančni okvir

sredstev, s katerimi razpolaga ZZZS, in »Strateški razvojni program ZZZS za obdobje 2014 – 2019«. V strateškem razvojnem programu je opredeljenih devet ciljev: ohranitev dosežene ravni zdravstvene varnosti zavarovanih oseb, nemoten dostop do pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, elektronsko poslovanje kot prevladujoč način poslovanja, spodbujanje kakovosti zdravstvenih progra-mov, uravnoteženo poslovanje ZZZS (uravnoteženost prihodkov in odhodkov), učinkovita in pregledna raba sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, optimizacija poslovnih procesov, izbolj-šana uporaba kompleksnih baz podatkov in krepitev kadrovskega potenciala strokovne službe ZZZS. Zavod za zdravstveno zavarova-nje Slovenije pričakuje, da bo zdravstvena reforma zavodu določila status posebne pravne osebe javnega prava, da bo lažje dosegal z državo usklajene strateške razvojne cilje na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zadnja tri predavanja so nadaljevala temo »Kultura odnosov in komunikacij v zdravstvu«. Prvo predavanje tematskega sklopa »Usklajenost in ustrezna medsebojna komunikacija med poslov-nim, strokovnim in nadzornim vodenjem zdravstvenega zavoda« z naslovom »Korporativni vidik usklajenega vodenja in nadzora« je

Marjan Bizjak

Metod Mezek

Tomaž Glažar

Lučka Bohm

[Novosti v zavodih]


Sklop predavanj je zaključil predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje Anton Zorko s predavanjem »Prikaz nadzorne funkcije usklajenega dela zavoda in usklajevanje interesov z lastniki in poslanstvom«. V svojem predavanju je prikazal vlogo nadzor-ne funkcije pri usklajevanju interesov zavoda in interesov lastnika, upoštevaje poslanstvo bolnišnice. Podrobno je opi-sal primer odločanja v procesu odmevne

nabave robota »Da Vinci«, kjer so se nekateri člani Sveta zavoda, ki so predstavljali lastnika (MZ), postavili na stran ambicioznih intere-sov bolnišnice. Slovenija ima pet let po odločitvi o nabavi še vedno le enega robota. Če bi bila odločitev na Svetu zavoda drugačna, bi bilo slovensko zdravstvo bela pega na področju robotske kirurgije, s tem bi bil preprečen razvoj ambicioznemu strokovnemu kadru v uspešni bolnišnici. Pacientom pa onemogočena operacija z manj tveganja, z manj bolečin, s hitrejšim okrevanjem in hitrejša vrnitev v vsakodnevne aktivnosti.

Na koncu srečanja je bila izvedena tradicionalna anketa med ude-leženci, ki so ocenjevali strokovno srečanje kot celoto, posamezne predavatelje, gostoljubje hotela itd. Splošna ocena srečanja je bila 4,75 (od 5 možnih točk), kar je zelo dober rezultat. Vsi referati so bili ocenjeni višje kot 4 točke, najbolje pa je bilo ocenjeno preda-vanje Prestižna motnja, in sicer s 4,99 točke. Med udeleženci, ki so oddali ankete, smo izžrebali tudi tri priložnostne nagrade in tako zaključili še eno uspešno srečanje. ■

prestavil mag. Robert Cugelj iz Univer-zitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – SOČA. Predavatelj je uvodoma predstavil principe korporativnega upravljanja in predstavil, kaj bi bilo treba storiti, da bi to delovalo v JZZ. V svetovni literaturi lahko zasledimo, da so se prve teoretične predpostavke o korporativnem upravlja-nju v javnem sektorju pojavile leta 2000. Čeprav je korporativno upravljanje v gospodarstvu prevladujoč način vodenja,

je v javnem sektorju teh uvedb sorazmerno malo zaradi nedorečenih političnih strateških ciljev in nedoločene vloge posamezne javne inštitucije znotraj področja, ki ga mora pokrivati.

Direktor Splošne bolnišnice Celje, mag. Marjan Ferjanc, je predstavil predavanje z naslovom »Poslovni vidik usklajenih pristopov«. Uvodoma je predavatelj razložil specifiko vzporednega vodenja zdravstvenih institucij, ki mora zagotoviti doseganje dveh vzporednih skupin ciljev, tj. poslovnih ciljev in strokovnih ciljev. Nato je razložil statutarno delitev pristojnosti in odgovornosti med strokovnim in poslov-nim direktorjem v SB Celje. Zaradi včasih

»nasprotujočih ciljev« razvoja stroke in vzdržnosti poslovanja morata strokovni in poslovni direktor poznati vsebino in dejavnost obeh podro-čij (poslovodenje in zdravstvena stroka), da lahko vzpostavita konstruk-tiven odnos, ki vzajemno ščiti in ohranja pogoje za nemoteno delovanje in razvoj bolnišnice.

Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, asis. Franc Vindišar, je s predavanjem »Strokovni vidik usklajenega dela na ravni zavoda« predstavil pogled strokov-nega direktorja na vodenje bolnišnice. Naloge strokovnega direktorja se delijo na kratkoročne, ki pomenijo realizacijo zastavljenih programov, in dolgoročne, tj. zagotavljanje ustreznega obsega in kakovo-sti za področja, ki jih bolnišnica pokriva, in s tem tudi uresničevanje dogovorjene stra-

tegije bolnišnice. Sem sodijo tudi strokovni razvoj kadrov in uvajanje novih postopkov zdravljenja, uvajanje novih programov, usklajevanje nabave opreme, uresničevanje sistema kakovosti itd. Svoje predavanje je zaključil z besedami: »Le usklajeno sodelovanje poslovnega, strokovnega in nadzornega dela vodstev bolnišnice lahko zagotovi realizacijo ciljev, ki si jih morajo vsi omenjeni deležniki postaviti pred začetkom svojega mandata in morajo temeljiti na strateških usmeritvah bolnišnice. Pri pripravi in usklajevanju slednjih pa mora svojo vlogo odigrati tudi lastnik – država«.

[Novosti v zavodih]

Tone Zorko

Marjan Ferjanc

Robert Cugelj

Franc Vindišar

Delovno predsedstvo


Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2014 v novi obliki

Združenje je v mesecu maju izdalo redno letno publikacijo Združenja Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2014. Tokrat smo pri urejanju podatkov pristopili z določenimi spremembami, tako vsebinskimi kot oblikovnimi, ki uvajajo večjo preglednost in omogočajo uporabnikom prijaznejšo uporabo.

V prvem delu publikacije, ki smo ga vsebinsko dopolnili, so prikazane vrste, obseg in gibanje ekonomskih kategorij, ki so jih zavodi kot določeni proračunski uporabniki izkazovali v svo-jih letnih poročilih za leto 2014 in za pretekla leta. Drugi del, v katerem so po novem preoblikovane tabele, glede na vsebino ločeni sklop tabel, ter dodani podatki o številu opredeljenih oseb, vsebuje: finančne podatke, kadrovske podatke, podatke o številu postelj, podatke o opravljenem obsegu dela in druge podatke po posameznih zavodih, posameznih dejavnostih in za vse zavode skupaj ter tudi določene podatke po območnih enotah. Iz zbranih podatkov so izračunani tudi kazalniki in kazalci (koeficienti, indeksi, stopnje udeležbe).

Upamo, da bo publikacija uporabnikom v pomoč. Tudi v priho-dnje se bomo trudili slediti željam in potrebam naših uporabni-kov, zato bomo veseli vsakega odziva.

Strokovna ekskurzija v CelovecZdruženje zdravstvenih zavodov Slovenije organizira eno-dnevno strokovno ekskurzijo na temo notranjega revidiranja. Letošnja strokovna ekskurzija bo potekala v mesecu oktobru v eni izmed bolnišnic v avstrijskem Celovcu. Na dogodek ste vabljeni vsi, ki se v zdravstvenih zavodih ukvarjate z notra-njim revidiranjem. Več informacij boste prejeli v prvih dneh meseca septembra.

Za vprašanja in predloge smo vam na voljo: [email protected], [email protected].

vir: Wikipedija.org

[Novosti v zavodih]

Pregled dogodkov

Seje odborov dejavnosti Združenja*

5. seja Ekonomske komisije16. april 2015

1. Potrditev zapisnika 5. seje Komisije za informacijske sisteme2. Prenova Spremljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO)3. Prenova Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZZDZ)4. Kupovanje namiznih čitalnikov za sistem KzzOnLine v prihodnje5. Poročanje o projektu eZdravje6. Razno

12. seja Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti7. maj 2015

1. Potrditev zapisnika 11. seje Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti2. Obravnava predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči3. Razno

8. seja Pravne komisije12. maj 2015

1. Potrditev zapisnika 7. seje Pravne komisije (12. 2. 2015)2. Priporočila članom glede postopkov v primeru napovedi stavke3. Obravnava predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči 4. Vprašanja zavodov5. Razno

Delovna skupina za obravnavo projekta urgentnih centrov 13. maj 2015

1. Obravnava predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči

6. seja Komisije za informacijske sisteme14. maj 2015

1. Potrditev zapisnika 10. seje Odbora bolnišnične dejavnosti2. Naročanje lokalne hrane in njene prednosti ter možnosti povečanja njenega deleža - Ministr-

stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano3. Splošni dogovor za pogodbeno leto 20154. Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih5. Prostovoljstvo v bolnišnicah6. Predstavitev ARAG zavarovanje pravne zaščite7. Razno

*Zapisniki sej so dostopni na spletni strani Združenja www.zdrzz.si

Documents

Novis 05 06 maj junij 2015