Novis 10 oktober 2015

Novis

Pomen poslanstva in vizije pri vodenju zdravstvenih zavodov Prenova sistema za spremljanje zunajbolnišničnih obravnavNotranja revizija v MOL-u Klinične raziskave v bolnišnicahUvedba »davčnih blagajn«Pogovor z Damijanom Pernetom, dr. med., direktorjem Psihiatrične bolnišnice BegunjeeRecept

Sedanjost in prihodnost slovenskega sistema zdravstvenega varstva

glasilo združenja zdravstvenih zavodov slovenije

letnik 42, oktober 2015

ISSN 1580-4917

10

Izdajatelj/Publisher: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, direktor Metod Mezek. Uredniški odbor/Editorial Board: mag. Robert Cugelj, prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Milena Kramar Zupan, Metod Mezek. Odgovorni urednik/Editor in Chief: Anton Zorko. Glavna urednica/Executive Editor: dr. Saška Terseglav. Oblikovanje/Design: Maja Rebov. Fotografija na naslovnici/Cover photo: Barbara Klemenc. Tisk/Print: Schwarz Print. Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon/Phone: +386 (0) 592 27 190. Telefaks/Fax: +386 (0) 592 27 199. E-naslov/E-mail: [email protected]. Spletna stran/Internet Home Page: www.zdrzz.si. Letna naročnina z DDV/Year subscription rates with taxes included: 80 EUR. Naklada/Circulation: 1000 izvodov.

Revija izhaja desetkrat v letu. Izbor člankov v reviji je del uredniške politike. Prispevki niso honorirani. Odražajo predvsem poglede in stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so ti zaposleni, niti uredniškega odbora Novisa. Prispevki so uredniško pregledani in niso lektorirani. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.

NOVIS – Novice, Obvestila, Vesti, Informacije, Skupnost. Prva številka Novisa je izšla januarja leta 1974. Revija je namenjena zdravstvenemu managementu. Naročniki Novisa so člani Združenja – slovenski zdravstveni zavodi in drugi (domovi starejših občanov, lekarne ...).

Združenje je član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) www.hope.be.

[Vsebina]

Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeAssociation of Healthcare Institutions of Slovenia

9 Uvedba »davčnih blagajn«11 Predlog Zakona o spremembah

in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti

Pogovor12 »Smo umetniki v tem, da kaj spridimo« Pogovor z Damijanom Pernetom, dr. med.,

direktorjem Psihiatrične bolnišnice Begunje Novosti v zavodih17 Zdravje je podlaga za dobro in

uspešno življenje in delo18 18. jesensko srečanje Društva

ekonomistov v zdravstvu, Radenci

Pregled dogodkov/napovednik

Priloga eRecept Prva med storitvami eZdravja, katere

uvedba na nacionalni ravni opazneje vpliva na procese znotraj zdravstvenih ustanov, je eRecept. Rešitev je bila vzpostavljena z namenom večje preglednosti in varnosti predpisovanja in izdaje zdravil.

Impresum revije issn 1580-491

Komentar1 Sedanjost in prihodnost slovenskega

sistema zdravstvenega varstva

Aktualno3 Pomen poslanstva in vizije pri

vodenju zdravstvenih zavodov Iz trenutno opredeljene vloge managerjev

v zdravstvu izvirajo mnogi problemi, s katerimi bodo v prihodnje soočeni managerji tako na ravni posameznih institucij kot na ravni države. O njihovi vlogi in izzivih razmišlja doc. dr. Milena Kramar Zupan.

5 Prenova sistema za spremljanje zunajbolnišničnih obravnav

7 Notranja revizija v MOL-u

8 Klinične raziskave v bolnišnicah Slovenija se nahaja na repu držav EU po

izvajanju kliničnih raziskav. Te sicer lahko pomenijo prihranke od 6 do 17 % letnega proračuna za zdravila v bolnišnicah ter globalno prepoznavnost. O vlogi kliničnih raziskav v slovenskih bolnišnicah in aktivnostih na tem področju je razpravljal Odbor bolnišnične dejavnosti.

3

12

www.zdrzz.si www.facebook.com/pages/Združenje-zdravstvenih-zavodov-Slovenije/ https://twitter.com/ZdruzenjeZDRZZ

Novis | oktober 2015 1

zavarovanja, določeno avtonomijo pri upravlja-nju s področjem in v imenu svojih zavarovanih oseb sklepal dogovore in pogodbe s predstav-niki izvajalcev storitev glede programa storitev in njihovega financiranja. Izvajalci so po ve-ljavni zakonodaji organizirani v javne zavode, ki jih je ustanovila država oziroma občine in ki tudi nadzorujejo njihovo dejavnost. Ti zavodi, skupaj z zasebniki, koncesionarji, opravljajo zdravstveno dejavnost v okvirih, ki jih določa-jo pogodbe z ZZZS-jem. Tako naj bi bil sistem avtonomen in imel v okviru zakonskih določil precejšnja javna pooblastila, pri čemer naj bi bila ta tudi jasno razmejena med ministrstvom za zdravje, ZZZS-jem in izvajalskimi organiza-cijami ter združenji.Dejstvo je, da so določena zakonska določila, ki urejajo področje zdravstvenega varstva in ki so z nekaterimi manjšimi popravki veljav-na že več kot 20 let, še vedno neuresničena. Praksa se v več pomembnih zadevah razlikuje od tistega, kar določajo predpisi. Nekatera pomembna zakonska določila (kot npr. me-rila za mrežo javne zdravstvene dejavnosti in mreža sama) sploh še niso uresničena. To in dejstvo, da so nekatera zakonska določila zastarela, pa je pomanjkljivost in slabost se-danjega sistema zdravstvenega varstva. Po-dročje nima jasne strategije razvoja, ki se tako razvija bolj v skladu z interesi posameznih okolij in skupin kot po potrebah prebivalstva. Če k temu dodamo pomanjkanje finančnih sredstev za delovanje sistema kot celote je razumljivo, da mnogi menijo, da je sistem preživel, neustrezen, morda celo slab, v vsa-

[Komentar]

Sedanjost in prihodnost slovenskega sistema zdravstvenega varstvaprim. mag. Martin [email protected]

Sistem zdravstvenega varstva je zelo kompleksen in občutljiv sistem, za katerega je bolj ali manj zainteresira-no celotno prebivalstvo. Od njegovega

delovanja je do določene mere odvisno zdrav-je ljudi, ki je temelj za dobro počutje, zado-voljstvo, ustvarjalnost in napredek družbe. Zato so ljudje tudi zelo občutljivi na delovanje sistema, na njegove rezultate in spremem-be, saj je vsak posameznik tudi potencialni uporabnik zdravstvenih storitev. Zaradi tega posvečajo temu sistemu v vseh državah sveta veliko pozornost. Javnost prav posebej zani-ma zakonska ureditev sistema, pravice, ki naj bi jih ji zagotavljal sistem, dostopnost do njih, finančni okviri za njegovo nemoteno delova-nje in rezultati, ki jih lahko sistem daje družbi in posamezniku.Sedanji sistem zdravstvenega varstva v Sloveni-ji je nastal ob njeni osamosvojitvi in temelji na načelih in izhodiščih socialnih zavarovanj. Kot vsi sistemi zdravstvenega varstva po svetu ima svoje dobre strani in pomanjkljivosti. Kot do-bro stran lahko označimo dejstvo, da je celotno prebivalstvo vključeno v obvezno socialno, javno zavarovanje, ki temelji na solidarnosti, nepridobitnosti in nediskriminatornosti. Tudi zdravstvena dejavnost je pretežno javna in ima za cilj predvsem zadovoljevanje potreb ljudi po zdravstvenih storitvah in ne ustvarjanje dohodka oziroma dobička. V sistem so, vsaj pravno, vključena nekatera načela, ki naj bi kazala na njegovo demokratičnost. Tako naj bi imel nosilec Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZZS), kot edini izvajalec tega

2 Novis | oktober 2015

[Aktualno]

kem primeru pa potreben temeljite in celovite prenove. Ne glede na kritičnost posameznih okolij do sedanje ureditve so spremembe gotovo potrebne. V dvajset in nekaj letih od sprejema sedaj veljavne zakonodaje je prišlo do precejšnjih sprememb v demografski in sociodemografski strukturi prebivalstva, v njegovem zdravstvenem stanju in potrebah, pričakovanjih, medicinski tehnologiji in mo-žnostih obravnave raznih zdravstvenih stanj, ki že same po sebi narekujejo spremembe. K temu je treba dodati ugotovljene slabosti v organizaciji zdravstvenih zavodov, v njiho-vem upravljanju ter v sistemu na makro ravni in to tako v predpisih kot v praksi. Že vse to jasno kaže, kaj in kako bi bilo treba spre-meniti v sistemu in v kakšno smer bi morala iti reforma oziroma nadaljnji razvoj sistema

zdravstvenega varstva Slovenije. Dejstvo je namreč, da se razmere na področju slabšajo, in to za zavarovane osebe, za izvajalce stori-tev in za ZZZS. Čakalne dobe so vse daljše, dostopnost do zdravstvenih storitev je vse slabša, vse več je pojavov nelegalnega omeje-

vanja pravic zavarovanih oseb in privatizacije v javni zdravstveni dejavnosti, vse več zdra-vstvenih zavodov ima resne finančne težave in primanjkljaje. Tudi v obveznem in prostovolj-nem zdravstvenem zavarovanju so potrebne spremembe v njihovi vlogi v sistemu in v upravljanju. Vse navedeno so resni signali in opozorila za ukrepanje, da bi se preprečilo nadaljnje slabšanje razmer. Ker se spremembe napovedujejo že več kot 10 let, a se ne uresničijo, se pojavljajo razne sku-pine z zamislimi in predlogi reforme. Vsem je skupno le to, da reforme ni mogoče odlašati v nedogled in da le ta mora zajeti vsa ožja po-dročja sistema. Namesto akademske razprave, koliko je sistem še vedno dober ali v razsulu, je nujno ukrepanje in prenova sistema, pri čemer je drugotnega pomena, ali se bo prej lotila zdra-vstvenih zavarovanj ali zdravstvene dejavnosti ali upravljanja in vodenja celotnega sistema v državi. Kljub potrebi po korenitih spremembah je nujno ohraniti dobre strani in dosežke seda-nje ureditve, kot so solidarnost in pravičnost ter univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev vsemu prebivalstvu. Sicer pa strokovna in laična javnost pričakuje spremembe in poso-dobitve na naslednjih področjih:

Ș določitev strategije razvoja, ki mora naka-zati naloge in nosilce za doseganje boljšega zdravja in za razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti ter zdravstvenih zavarovanj, prednostne naloge in materialne okvire za njihovo uresničevanje. Tega doslej namreč nismo zmogli in uspeli sprejeti, še manj pa uveljaviti;

Ș določitev oziroma jasna razmejitev nalog, obveznosti in pooblastil deležnikov v sis-temu, npr. med državo in občinami ter med vlado oziroma ministrstvom za zdravje, ZZZS-jem, zdravniškimi organizacijami in združenji in civilno družbo. Trenutno so te povsem pomešane in vodijo v nered;

Ș določitev mreže javne zdravstvene de-javnosti in njen razvoj za njen količinski in kakovostni razvoj za naslednjih 8 do 10 let;

Ș določitev obsega in vrste pravic zavarovanih oseb iz obveznega zavarovanja, z zakonom zagotoviti trajnejšo finančno vzdržnost sistema s tem, da se iz sredstev obveznega zavarovanja izločijo naloge, ki v zavarovanje ne sodijo ali niso prioritetne za doseganje boljšega zdravja, da se razširijo prispevne osnove na vse dohodke zavezancev, da se

dosledno uveljavi načelo vertikalne solidar-nosti (sorazmerno enaka stopnja prispevka za vse zavezance!) in da se za delovanje sistema zagotovijo določena sredstva iz proračunov države in občin;

Ș opredelitev ZZZS-ja kot nosilca socialnega obveznega zavarovanja po vzoru primer-ljivih držav ter zastopnika in predstavnika interesov zavarovanih oseb in zavezancev za plačevanje prispevkov;

Ș posodobitev zasebnih zdravstvenih zavaro-vanj;

Ș financiranje izvajalcev, ki mora temeljiti na obsegu (količini) opravljenega dela, zahtevnosti storitev in kakovosti ter doseganju ciljev;

Ș zagotovitev določenih zasebnih sredstev za izvajanje obveznega zavarovanja (doplačila, odbitna franšiza);

Ș posodobitev dosedanjega modela poga-jalskih in partnerskih odnosov in njegova preobrazba v dejansko pogajanje med izva-jalci in plačniki storitev znotraj zakonskih okvirov;

Ș ob predpostavki, da je zdravstvene zavode potrebno ohraniti, zagotoviti razmere za njihovo uspešnejše vodenje in upravljanje. Pri tem je ključnega pomena zaupanje v management, ki potrebuje orodja, pooblas-tila in odgovornost za doseganje poslovnih in strokovnih ciljev.

Vsa nakazana področja je možno spremeniti na različne načine, vendar bi morale slediti ciljem sistema, to je doseganje čim boljšega zdravja, dostopnosti do potrebnih storitev in zadovoljstva ljudi. Ob spremembah bo veliko odporov iz raznih strani. Jasno pa mora biti, da se bo na vseh področjih in pri vseh deležnikih potrebno določenim stvarem odpovedati, da bi tako lahko vsi napredovali. Če bi lahko ostalo vse tako kot doslej, potem reforme ne bi potre-bovali. ■

Dejstvo je namreč, da se razmere na področju slabšajo, in to za zavarovane osebe, za izvajalce storitev in za ZZZS. Čakalne dobe so vse daljše, dostopnost do zdravstvenih storitev je vse slabša, vse več je pojavov nelegalnega omejevanja pravic zavarovanih oseb in privatizacije v javni zdravstveni dejavnosti, vse več zdravstvenih zavodov ima resne finančne težave in primanjkljaje.


[Aktualno]

Pomen poslanstva in vizije pri vodenju zdravstvenih zavodov

Naloga managerjev v zdravstvu naj bi bila organizirati in vo-diti delovne procese tako, da bo mogoče ohraniti doseženo raven zdravstvenih storitev in s tem socialnega blagostanja ljudi v objektivno omejenih javnih finančnih virih. Pomanj-

kanje javnega denarja za zagotavljanje zdravstvenih storitev in pravic naj torej delno nadomesti dober management. Managerji v javni zdravstveni službi bodo znali najti notranje rezerve v zdravstvenih organizacijah, pravilno organizirati in razporediti delo in urediti delovne procese, se osredotočiti na odhodke (stroške) in ne le na prihodke ter tako povečati učinkovitost in uspešnost izvajalcev zdravstve-ne dejavnosti. Vnesli naj bi managersko znanje in inovativno tveganje, značilno za podjetnike, ter sebi lastno poslovno, ekonomsko in organiza-cijsko kulturo. Iz tako opredeljene vloge managerjev v zdravstvu izvirajo mnogi problemi oziroma izzivi, s katerimi bodo v prihodnje soočeni managerji tako na ravni posameznih institucij kot na ravni države.

Poslanstvo in vizija zdravstvenih zavodovIzhajanje iz poslanstva in njegovih zahtev je prva stvar, ki bi se jo lahko gospodarski managerji naučili od managerjev neprofitnih organizacij. Organizacijo namreč usmeri k delovanju. Opredeli posamezne strate-gije, potrebne za doseganje ciljev. Ustvari disciplinirano organizacijo. Samo to lahko prepreči najpogostejšo degenerativno bolezen podjetij, zlasti velikih: razpršitev njihovih vedno omejenih virov na stvari, ki so zanimive ali se zdijo dobičkonosne, namesto, da bi jih skoncentrirali na zelo majhno število produktivnih naporov. Najboljše nepridobitne organizacije v svetu, kamor spadajo tudi zdravstvene organizacije veliko razglabljajo o svojem poslanstvu. Izogibajo se zanosnim izjavam, ki prekipevajo od dobrih namenov, in se namesto tega usmerijo v cilje z jasnimi posledicami za delo, ki ga opravljajo. Izkušnje velike verige katoliških bolnišnic na ameriškem jugozahodu kažejo, kako produktiv-na sta lahko jasen občutek poslanstva in usmerjenost v rezultate. Kljub zelo okleščenim plačilom zdravstvene zavarovalnice in krajšanju bivanju v bolnišnici, so se njihovi prihodki v zadnjih desetletjih povečali za pet-najst odstotkov (in tako so se izvlekli iz izgub), hkrati pa so močno raz-širili svoje storitve ter zvišali standarde tako zdravstvene kot zdravniške

Zaradi soočanja z zaostrenimi razmerami pospešene rasti izdatkov zdravstvenega varstva na eni strani in kritičnimi javnimi financami v državi na drugi strani, ki jih globalna gospodarska in finančna kriza še poglablja, se porajajo vedno večje zahteve po povečevanju učinkovitosti, kakovosti in odgovornosti za skrbno ravnanje z viri v

javnem zdravstvenem sektorju. Tako ne čudi, da se države vse bolj obračajo k managerjem v zdravstvu, ki naj s strokovnim znanjem pomagajo blažiti naraščajoče finančne stiske.

Doc. dr. Milena Kramar ZupanZdravstveni dom Novo [email protected]


[Aktualno]

oskrbe. To se je zgodilo, ker je managerska ekipa razumela, da je njeno delo in delo njenega osebja zagotavljati zdravstveno nego (še posebej revnim), ne pa upravljati bolnišnico (Drucker, 2004). Jasno opredeljeno poslanstvo zagovarja inovativne zamisli in pomaga drugim razumeti, zakaj morajo biti uresničene – ne glede na to, kako se posmehujejo tradiciji. Management v opisanem primeru južnoameriških bolnišnic je začel s poslanstvom, ne pa s svojo lastno nagrado. Pri nas razen zelo redkih izjem managerji v zdravstvenih zavodih teh elementov strateškega managementa niso razvili. Zavodi so še daleč od razvitega sistema poslanstva in ciljev po zasnovah financ, medčloveških in organizacijskih odnosov, znanja in ustvarjalnosti. Podlaga za odločanje so poleg rutine, ki izhaja iz vnaprej določenega programa, večinoma intuicija in sprotno prilagajanje okoljskim razmeram. Strateško odločanje je slabo razvito in temelji na kratkih rokih in v razmerju do okolja zavoda na obrambnih strategijah, namesto na razvojnih strategijah rasti. Namesto, da bi zdravstveni managerji in zavodi aktivno vplivali na okolje, je bolj pogosta situacija, da okolje obvladuje management in organizacije.

Izzivi uresničevanja vizije in poslanstvaJasna opredelitev razmerja med funkcijo upravljanja in funkcijo managementa ter opredelitev odgovornostiEna od večjih slabosti javnih zdravstvenih zavodov je slabo definirano raz-merje med funkcijo upravljanja in funkcijo managementa. Zdravstvenim ustanovam so naloženi številni cilji, ki so večkrat medsebojno protislovni, ker socialni in politični cilji pogosto niso v skladu z ekonomskimi cilji. Organ upravljanja v zdravstvenem zavodu je Svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev (država ali lokalne skupnosti), zaposlenih zavoda ter zavarovancev. Kljub dejstvu, da imajo večino članov sveta in s tem možnosti izvajanja nadzora nad managementom ustanovitelji, v večini primerov sveti zavodov ne opravljajo svoje nadzorne vloge. V delo-vanju nadzora niso vzpostavljeni poenoteni mehanizmi in enoten sistem, ki bi vseboval konkretnejše kazalce merjenja uspešnosti upravljanja in managamenta javnih zavodov, zlasti z vidika preverjanja učinkov izrabe javnih sredstev in zasledovanje cilja, da mora zavod uporabniku, za prejeta javna sredstva, zagotavljati čim bolj kakovostne storitve. Tudi v primeru ugotavljanja odgovornosti managerjev za slabo delo in poslovanje zdra-vstvenih zavodov se sveti raje zatekajo k iskanju objektivnih vzrokov in iskanju krivcev izven zavodov. Managerjem v praksi svet zavoda marsikdaj deluje kot nepotreben privesek, s katerim ne vedo kaj bi počeli. Po drugi strani se v vlogi neformalnih predstavnikov ustanoviteljev pojavljajo drugi vplivni posamezniki in skupine, zlasti predstavniki političnih strank in dobaviteljev. V odsotnosti jasnih kriterijev in nedorečene odgovornosti se dozdeva, da so managerji odgovorni številnim kategorijam. Žalostno pri vsem tem je, da so najmanj odgovorni uporabnikom, zaradi katerih zdra-vstveni zavodi sploh obstajajo. To pa ustvarja podlago za slabo delo, neu-činkovitost in nepripravljenost na izboljšave ter povzroča manjši občutek odgovornosti managementa za uspešno delovanje in rezultate poslovanja zdravstvenih zavodov. Zato je nujno potrebno jasno definirati in opredeliti razmerje med funkcijo upravljanja in funkcijo managementa.

Profesionalizacija managementa oziroma managerska znanjaZa zdravstveni sistem je značilno, da se management v primerjavi z managementom v gospodarskem sektorju ni razvijal in prilagajal novim

zahtevam in izzivom dovolj hitro in kakovostno. Obveljala je tehno-kratska miselnost, da je lahko uspešen manager zdravstvenega zavoda le zdravnik, ki za vodenje zavoda sploh ne potrebuje poslovno organi-zacijskih in managerskih znanj in izkušenj. Managerska znanja so bila tako povsem zapostavljena, še posebej funkcija vodenja, ki ima prav v zdravstvenem sistemu, kjer je človeški faktor, njegova motiviranost in zavzetost še kako pomembna za uspešno, kakovostno in varno delo. Podobno velja za informacijski sistem in IT znanja, ki so se razvijala le kot podpora posameznim osnovnim dejavnostim in ne kot integralna funkcija celotnega poslovnega in delovnega procesa. Posledica take miselnosti in delovanja sistema so danes nefleksibilna in neučinkovita organiziranost javnih zavodov. Posledica neprofesionali-zacije managementa je tudi neracionalno trošenje denarja, neprimerno, avtoritativno vodenje. Pojavljajo se koruptivni odnosi na področju javnih naročil, nabave zdravil, opreme in potrošnega materiala. Za zdra-vstvo je značilen velik vpliv znanosti in tehnologije, saj so medicinska in farmacevtska znanost ene najbolj propulzivnih v svetu. Management se tako sooča z organiziranjem visoko tehnoloških procesov in postopkov in vodenjem vrhunsko usposobljenih strokovnjakov, kar od njega zah-teva izjemna managerska oziroma vodstvena znanja. Taka narava dela od managementa zahteva tudi naravnanost in usmerjenost v trajnostni razvoj, upoštevanje okoljevarstvenih oziroma ekoloških standardov in izzivov. Nujno je v večjih javnih zavodih vzpostaviti profesionalen management, ki bo kos vse bolj kompleksnemu in spreminjajočemu okolju, v katerem predstavlja zdravstvo eno najpomembnejših kategorij narodnega blagostanja. S tem bo posredno poskrbljeno tudi za večjo varnost pacientov.

Poslovna avtonomija in pripravljenost za spremembe Intenzivno krčenje javno finančnih sredstev v zdravstvu sili manage-ment in tudi ustanovitelje zdravstvenega zavoda, ki se ne more prilago-diti novim razmeram, da se loti krčenja programov, zaposlenih, dezinve-stiranja itd. Čeprav bi bilo takšno dejanje v izjemnih primerih strokovno in ekonomsko opravičljivo, pa z vidika javne zdravstvene politike kar na splošno in vnaprej ne bi bilo razumno. Namesto krčenja človeških in materialnih zmogljivosti ali celo ukinjanja zavodov bi bilo dolgoročno koristneje dati javnim zdravstvenim zavodom in managementu več poslovne avtonomije, jasno in transparentno odgovornost za kakovost, varnost in uspešnost dela in z jasnimi kriteriji opredeljen nadzor s strani ustanoviteljev. Managerji bi bili tako sami prisiljeni uvajati postopne, domišljene, celovite, varne organizacijske in druge spremembe in zanje tudi odgovarjati. V sedanji praksi se namreč dogaja, da spremembe, ki so največkrat ne dovolj domišljene in celovite, od vsakič nove oblasti postavljene s strani države, managerji sprejemajo z velikim zadržkom, skepso in odklonilno, saj jim v najboljšem primeru pomenijo motnjo v utečenem poslovanju.Večja avtonomija in s tem odgovornost managementa v zdravstvu je še kako pomembna tudi z vidika motiviranosti managementa in zapo-slenih. Management mora dobiti primerna orodja za kadrovanje in stimuliranje zaposlenih, prav tako pa mora biti primerno stimuliran in nagrajen tudi sam. Brez teh orodij management ne more izpolniti priča-kovanj zaposlenih, ki delajo več in bolje in dajati vtisa pravičnosti, ki je predpogoj za motivirane in zadovoljne zaposlene. ■


[Aktualno]

Prenova sistema za spremljanje zunajbolnišničnih obravnav

Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ, Uradni list RS, št. 65/00 in 47/15) nalaga vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti obveznost poročanja vseh podatkov, opredeljenih v posameznih zbirkah iz priloge zakona. Namen zbiranja podatkov je spremljanje zdravja ter zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva vseh skupin prebivalstva z namenom načrtovanja in upravljanja sistema zdravstvenega varstva, vključno s statističnim in raziskovalnim namenom.

Dalibor Stanimirović, Petra Nadrag, Rade Pribaković Brinovec, Živa RantNacionalni inštitut za javno zdravje

eSZBO obsega 15 vsebinskih podpodročij (Tabela 1) in obsega širok nabor podatkov. Vir zanje so podatki, ki nastajajo ob izvajanju zdravstvenih storitev in so že zajeti v interne informacijske sisteme izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Spletna aplikacija eSZBO zagotavlja izvajalcem zdravstvene dejavnosti poenosta-vljen postopek priprave in poročanja podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah ter omogoča vpogled v statistiko lastnih oddanih podatkov in njihove lastnosti.

Tabela 1. Seznam vsebinskih podpodročij znotraj eSZBO

Vsebinska podpodročja1. Splošni podatki o zunajbolnišnični obravnavi2. Poškodbe in zastrupitve3. Nosečnost4. Otroci in mladostniki5. Dojenje6. Fetalne smrti7. Sterilizacije8. Prijava nalezljivih boleznih preko

epidemiološkega centra CNB9. Referenčne ambulante10. Patronažne službe11. Zdravstvena vzgoja skupin12. Zdravstveno vzgojni centri13. Bolniški stalež14. Spolno prenosljive okužbe15. HIV

Trenutni način zbiranja podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah preko aplikacije za spremljanje zunajbolni-šnične statistike (ZUBSTAT) sega v

konec 90-tih let prejšnjega stoletja. Le-ta ne za-gotavlja celotnega nabora podatkov opredelje-nih v prilogi ZZPPZ in ne omogoča pridobiva-nja vseh informacij, potrebnih za spremljanje in upravljanje sistema zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji. Zbrani podatki o zunajbol-nišničnih obravnavah so delno agregirani in vsebujejo zgolj število obiskov in obravnavanih pacientov za posamezno vrsto obiska ter za posamezno diagnozo bolezni ali stanja, glede na spol in starost. V luči vsebinske in tehnološke prenove apli-kacije ZUBSTAT je predvidena vzpostavitev nacionalne informacijske rešitve, imenovane elektronsko spremljanje zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO), ki bi naj zaživela 1. 1. 2017. eSZBO je nacionalna informacijska rešitev, ki bo zagotavlja informacijsko podporo procesu elektronskega poročanja podatkov o zunajbol-nišničnih obravnavah ter njihovega shranjeva-nja, obdelovanja in izvoza v obliki standardnih poročil oz. obliki, ki je ustrezna za obdelavo z analitičnimi orodji. Aplikacija eSZBO predsta-vlja sodobno informacijsko rešitev za varno in nadzorovano pošiljanje, sprejem in obdelavo podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah. Varnost pri komunikaciji in upravičenost do-stopa do aplikacije bo zagotovljena s pomočjo uporabe spletnih digitalnih potrdil ter drugimi organizacijsko-procesnimi pravili in ukrepi.


[Aktualno]

Najpomembnejša novost, ki jo prinaša uvedba eSZBO, je spremljanje podatkov o zunajbolni-šničnih obravnavah na ravni posameznega stika pacienta z izvajalcem zdravstvene dejavnosti in uvedba novega enotnega sistema za poroča-nje o zunajbolnišničnih obravnavah. Z novim sistemom spremljanja podatkov o zunajbol-nišničnih obravnavah bodo poenoteni tudi nekateri šifranti, ki so bili usklajeni s sistemom spremljanja bolnišničnih obravnav (SBO) in nacionalnimi standardi. V skladu z Odredbo o določitvi enotne definicije ključnih pojmov v zdravstvu (Uradni list RS, št. 40/14) je zagoto-vljena enotnost sistema vodenja zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva ter oblikova-nje in vodenje zbirk podatkov, ki so skupni za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.Do sedaj se je pri poročanju preko aplikacije ZUBSTAT govorilo o t.i. obiskih. S prenovo se na ravni posameznika vpeljujeta pojma zunajbolnišnična obravnava in stik. Zunajbol-nišnično obravnavo lahko splošno definiramo kot neprekinjeno obravnavo, v kateri izvajalec zagotavlja zdravstvene storitve pacientu. Stik je osnovna enota opazovanja in poročanja v eSZBO.V aplikaciji eSZBO se za opis in klasificira-nje bolezni in stanj uporablja Mednarodna klasifikacija bolezni, Avstralska modifikacija, verzijo 6 (MKB-10-AM). Za opis in klasifici-ranje zdravstvenih storitev se uporablja šifrant Vrst zdravstvenih storitev (VZS). Za opis in klasificiranje zdravstvene dejavnosti pa šifrant Vrst zdravstvene dejavnosti (VZD). Stiki se spremljajo na 1. in 2. ravni (vrsta in podvrsta) šifranta VZD.Podatke znotraj aplikacije eSZBO bodo izva-jalci zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti pošiljali vsak mesec za preteklo mesečno obdobje. Podatke za prijavo nalezljive bolezni (PNB) bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti poročali skladno s Pravilnikom o prijavi nale-zljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99). Modularna zasnova informacijske rešitve eSZBO bo omogočala izvedbo naslednjih funkcionalnosti:

Ș sprejem podatkov, Ș kontrola podatkov, Ș priprava baze, Ș dopolnjevanje podatkov,

Ș priprava vnaprej definiranih izpisov in izvozov podatkov.

V Diagramu 1 je predstavljen celoten proces prenosa podatkov preko aplikacije eSZBO.

eSZBO s predvidenimi funkcionalnostmi predstavlja pomemben prispevek na področju spremljanja zunajbolnišničnih obravnav, ki je

bilo v preteklem obdobju relativno omejeno. Predvidena informacijska rešitev lahko znatno pripomore k bolj celoviti analitiki na podro-čju zunajbolnišničnih obravnav ter zagotovi pomembne informacije, ki so lahko uporabne pri procesih oblikovanja zdravstvenih politik in konkretnih ukrepov znotraj slovenskega zdravstvenega sistema. ■

Diagram 1: Proces sprejema in kontrole podatkov ter priprave podatkovne baze


[Aktualno]

Notranja revizija v MOL-u – primer dobre prakse

V sredo 23. septembra 2015 so bili člani Komisije za notranji nadzor v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije na delovnem obisku pri mag. Nataši Koprivšek, vodji Službe za notranjo revizijo Mestne občine Ljubljana (MOL). Namen delovnega obiska je bil na primeru dobre poslovne prakse spoznati organiziranost in delovanje skupne notranjerevizijske službe, v katero je vključenih več proračunskih uporabnikov.

mag. Damjana ŽunOsnovno zdravstvo Gorenjske OZG [email protected]

Služba za notranjo revizijo je neodvisna orga-nizacijska enota, ki je neposredno podrejena županu MOL-a. Financira se s sredstvi, ki jih zagotavlja MOL. V službi je zaposlenih 6 oseb, od tega 1 preizkušena notranja revizorka, 4 z nazivom državnega notranjega revizorja in poslovna sekretarka. Sedanja organizacijska oblika izhaja iz leta 2009, ko so bili s prora-čunskimi uporabniki podpisani Dogovori o pristopu k skupni notranjerevizijski službi. Med prednostmi takšne organizacijske oblike notranjerevizijske dejavnosti se lahko izpostavi poenotenje poslovanja proračunskih upo-rabnikov, oblikovanje skupnih priporočil za izboljšave, oblikovanje enakih ciljev revizij po posameznih dejavnostih ter prihranek na času in finančnih sredstvih, ki bi jih sicer morali na-

Takšna organiziranost je ena od treh možnih oblik zagotavljanja notranje revizije, ki jo predvideva Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje notranjega nadzora javnih financ pri proračunskih uporabnikih. Predstojniki prora-čunskih uporabnikov imajo namreč obveznost zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanja: vsakoletno revizijo poslovanja, če je njihov letni proračun večji od 2,086 milijona evrov, oz. vsake tri leta, če je njihov proračun manjši od navedenega zneska. Namen notranjega revidi-ranja je neodvisno in nepristransko preizkušati ustreznost in učinkovitost sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol, da se zagoto-vi upravljanje s poslovnimi tveganji z namenom osvojiti zastavljene cilje ter slediti gospodarni in transparentni porabi javnih sredstev.

mag. Nataša Koprivšek iz MOL-a (levo) in nekateri predstavniki Združenja - Boštjan Kušar, Irma Kovač, Tatjana Jevševar.


[Aktualno]

Strokovna ekskurzija na DunajZdruženje zdravstvenih zavodov Slovenije organizira enodnevno strokovno ekskurzijo na temo notranjega revidiranja. Letošnja strokovna ekskurzija bo potekala 11. novembra 2015 v eni izmed dunajskih bolnišnic. Na dogodek ste vabljeni vsi, ki se v zdravstvenih zavodih ukvarjate z notranjim revidiranjem.

Več informacij lahko dobite na e-naslovu: [email protected].

meniti proračunski uporabniki sami za vsako posamezno revizijo.Revizijsko okolje predstavljajo organizacijske enote mestne uprave ter organizacije in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je MOL oz. v katerih ima delež ali sofinancira njihovo dejav-nost (v letu 2013: 17 četrtnih skupnosti, 5 enot Mestne uprave in 80 javnih zavodov). Služba za notranjo revizijo deluje skladno s strateškim načrtom, iz katerega so izpeljani vsakoletni kratkoročni delovni načrti. Načrti se spreminjajo oz. dopolnjujejo glede na aktual-nost zadev in po pripoznanih povečanih tvega-njih. Vsako leto vodja Službe z letnim načrtom poroča županu MOL-a, kjer po posameznih dejavnostih (npr. izobraževanje, zdravstvo, kul-tura …) analitično predstavi opravljene revizije tekočega leta, dana priporočila za izboljšanje delovanja notranjih kontrol in stanje uresniče-nosti revizijskih priporočil v praksi. Zaradi obsega dela in specifičnosti revidiranih področij uporabijo tudi možnost najema stori-tve zunanjega izvajalca notranjega revidiranja. Najet zunanji izvajalec mora pri svojem delu v celoti upoštevati Pravilnik Službe za notranjo

revizijo MOL-a, s čimer se zagotovi enotnost revizijskega pristopa. Ne glede na to, ali je revi-zijo opravil notranji ali zunanji izvajalec, je re-vizijsko poročilo vedno namenjeno predstojni-ku oz. poslovodnemu organu revidiranca, nato pa revidiranci vedno poročajo vodji Službe za notranjo revizijo MOL-a glede uresničevanja revizijskih priporočil v poslovno prakso.Udeleženci delovnega obiska smo se seznanili tudi s primerom revizijskega dosjeja, ki je v celoti urejen skladno s standardi in predpisi notranjerevizijske dejavnosti.Zahvaljujemo se vsem zaposlenim v Službi za notranjo revizijo MOL-a, predvsem pa vodji mag. Koprivškovi, za nazorno predstavitev organiziranja in delovanja skupne notranje-revizijske službe. Ker je naše mnenje, da prav nobena od dejavnosti v javnem zavodu ne more biti samostojna in se je potrebno vedno znova povezovati in učiti tudi na primerih iz prakse, si bomo člani Komisije za notranji nadzor tudi v prihodnje prizadevali vzpostaviti stik ne le z domačimi notranjerevizijskimi službami proračunskih uporabnikov, temveč tudi s tujimi izvajalci. ■

Klinične raziskave v bolnišnicah

Odbor bolnišnične dejavnosti Zdru-ženja je na 14. seji 24. septembra 2015 obravnaval dejavnost kliničnega raziskovanja v bolnišnicah. Prof. dr. Zlatko Fras (UKC Ljubljana) je uvodoma predstavil pomen in vlogo kliničnih raziskav ter problematiko le teh, mag. Jurij Stariha pa je pred-stavil dejavnost kliničnih raziskav v Kliniki Golnik.

Prof. dr. Zlatko Fras je uvodoma poudaril, da so klinične raziskave: a.) pomembna stopnja medicinskega razvoja in napredka, b.) name-njene preverjanju/dokazovanju učinkovitosti in varnosti novih zdravil, c.) zahteva, ki izhaja iz zakonodaje in so strogo regulirane glede spoštovanja strokovnih in etičnih standardov, d.) v veliki večini sponzorirane s strani farma-cevtske industrije ter e.) pomembno koristne za državo, v kateri se izvajajo (za bolnike, za zdravstveni sistem in raziskovalno skupnost; pa tudi za ekonomijo v širšem smislu). Posebej je predstavil koristi za bolnike, kot so: boljša dostopnost in boljši izidi zdravljena, prost dostop do obetajočih novih zdravil, zgodnja potrditev sprejemanje najnovejših raziskoval-nih dognanj, upoštevanje lokalnih potreb med razvojnim procesom. V celoti so klinične razi-skave koristne za zdravstvenih sistem, saj lahko pomenijo prihranke od 6 do 17 % letnega proračuna za zdravila v bolnišnicah ter global-no prepoznavnost. Koristi pa so tudi za same raziskovalce. Koristi za ekonomijo v širšem smislu so povečanje davčnih prihodkov (npr. skupno 50 mio EUR na Poljskem leta 2009), večje investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Dejstvo je, da se v Sloveniji izvaja manj kliničnih raziskav, kot bi lahko pričakovali, zato želimo poudariti pomembnost in kori-stnost kliničnih študij za zdravstveni sistem. Mag. Jurij Stariha je predstavil predvsem organizacijski vidik izvajanja kliničnih raziskav znotraj Klinike Golnik. Izvajanje le-teh v bolnišnici prinaša koristi pacientom, saj imajo dostop do novih zdravil, zdravnikom, saj spoznavajo nova zdravila in načine zdravljenja med prvimi, ter tudi ustanovi tako s finančne-


[Aktualno]

ga kot tudi s strokovnega vidika. Veliko ob tem pridobi tudi država – manj sredstev za zdravi-la, hitrejši dostop do novih zdravil v Sloveniji, davke, delovna mesta in ugled; ustanove pri-dobijo dodatna sredstva (skoraj) brez vložka, dostop do kliničnih raziskav za zdravnike in zdravil za bolnike, sloves, izkušnje, kompetitiv-no enakovrednost/prednost. Raziskovalni tim pridobi denar, izkušnje, ugled, timsko povezlji-vost. Stariha je predstavil primer dobre prakse v Kliniki Golnik. Predstavil je način organizi-ranosti kličnih raziskav v njihovi bolnišnici z namenom spodbujanja konstruktivne razprave na tem področju in skupno iskanje optimalne organiziranosti. Dejstvo je, da je Slovenija na repu po izvajanju kliničnih raziskav in žal se je veliko firm že umaknilo iz slovenskega prosto-ra s kliničnimi raziskavami. Da bi klinične raziskave v bolnišnici zaživele, potrebujemo ustrezno organizacijo; priporočljiv je samostojen oddelek za raziskave, zdravnike z interesom za izvajanje raziskav, ustrezno uspo-sobljeno osebje (medicinske sestre, koordinator, ostali), ter ustrezne prostore in ostalo infra-strukturo. Klinika Golnik ima organiziranost kliničnih raziskav opredeljeno v pravilniku o raziskovalni dejavnosti, v katerem podrobneje obravnava organizacijo celotne raziskovalne

dejavnosti in opredeljuje organizacijo, izvajanje in finančni vidik. Osebje in njihove naloge so opredeljene že v pravilniku. Za vsako klinično raziskavo se pred začet-kom izvajanja pripravi stroškovnik, v katerem so opredeljeni prihodki, predvideno število vključenih bolnikov, direktni stroški, znesek za raziskovalni fond, plače zaposlenih, plačila po podjemnih pogodbah in časovni normati-vi. Za izvajanje raziskave sklene bolnišnica z naročnikom pogodbo, v kateri so opredeljene medsebojne obveznosti in tudi prihodki.V primeru, da raziskavo izvajajo redno zaposleni na raziskovalnem oddelku, le ti za svoje delo ne prejmejo dodatnega plačila (saj je to njihova redna služba). Ostali sodelujoči (zdravniki, morebiti tudi drugo osebje, ki ni zaposleno na raziskovalnem oddelku) pa do-bijo dodatno plačilo po pogodbi. Velika večina pogodb, ki se sklenejo za izvajanje kliničnih raziskav, so podjemne pogodbe. V pogodbi je opredeljeno, koliko denarja bo izvajalec prejel za posamezno aktivnost, prav tako je za posa-mezno aktivnost določen časovni normativ.Opredelitev aktivnosti in časovni normativ sta ključna v primeru davčnega nadzora:

Ș aktivnost za katero se sklepa podjemna po-godba ne sme biti opredeljena že v posame-

znikovi pogodbi o zaposlitvi ali njegovem opisu del in nalog.

Ș pogoj za izplačilo honorarja je, da ima zaposleni višek ur; od tega viška ur se mu odtegnejo ure iz zgoraj navedenega časov-nega normativa.

V davčnem nadzoru, ki so ga imeli v Kliniki Golnik, sta bila natančno nadzirana oba zgornja elementa. Pod prvo alinejo se dokazuje, da je podjemna pogodba upravičena, saj gre za dela, ki niso zajeta v pogodbi o zaposlitvi, pod drugo alinejo pa se dokazuje, da zaposleni ni opravljal dela znotraj rednega delovnega časa (torej zno-traj delovnega časa za katerega je že plačan po osnovni pogodbi o zaposlitvi). Davčni nadzor je takšno ureditev sprejel kot ustrezno in postopek se je zaključil brez ukrepov. Izplačilo opravljene-ga dela se izvede šele takrat, ko naročnik plača opravljeno delo bolnišnici. Pogoj za izplačilo je, da ni dodatnih nepredvidenih stroškov na strani izvajalca, in da imajo zaposleni zadostno število viška ur. Predstavnice foruma inovativnih farmacevtskih družb so izpostavile, da je Slovenija na repu držav EU po številu kliničnih raziskav. Veliko farmacevtskih družb se je z raziskavami že umaknilo iz Slovenije, vendar so se pripravljeni vrniti, če bi pri kliničnih raziskavah sodelovalo zadostno število bolnišnic. V jeseni bo organizi-ran tudi posvet na temo izvajanja kliničnih raz-iskav v Sloveniji, na katerega bodo vabljeni vsi deležniki na področju kliničnih raziskav.

Uvedba »davčnih blagajn«Ekonomska komisija Upravnega odbo-ra Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je na 6. seji 9. septembra 2015 obravnavala problematiko v zvezi z uvedbo »davčnih blagajn«.

Predsednik komisije mag. Milan Soršak je izpostavil probleme, ki bodo nastali z uvedbo »davčnih blagajn« v začetku leta 2016. Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZdavPR) in Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem potrje-vanju računov določata postopek davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslo-vanju. V skladu z 31. členom ZDavPR-2 so med zavezance za davčno potrjevanje računov

V celoti so klinične raziskave koristne za zdravstvenih sistem, saj lahko pomenijo prihranke od 6 do 17 % letnega proračuna za zdravila v bolnišnicah ter globalno prepoznavnost.


[Aktualno]

uvrščeni tudi javni zdravstveni zavodi, ki pretežno opravljajo oproščeno dejavnost, zato se v zvezi z uvedbo davčnih blagajn v javnih zdravstvenih zavodih postavljajo vprašanja ozi-roma dileme, kot so:1. računi se pacientom izdajajo v ambulantah

oziroma pisarnah oddelkov, torej gre za več različnih lokacij (npr. v posameznih zavodih je tudi več kot 200 lokacij). Ob izdaji računa se ne ve, ali bo račun plačan z gotovino ali ne in kdaj bo plačan (lahko čez nekaj dni ali šele ob posredovanih opominih ali nikoli),

2. računi se z gotovino lahko plačajo na cen-tralni blagajni, ki je ločena od mest izdaje računov. Lahko pa se računi plačajo tudi v ambulanti,

3. glede na to, da je poslovni prostor opre-deljen kot vsak premični ali nepremični prostor, kjer se izdajajo računi, to pomeni vse ambulante in pisarne oddelkov (v po-sameznem zavodu tudi več kot 200), ki bi morale biti opremljene z on-line davčnimi blagajnami, čeprav se ne ve, kateri račun bo plačan z gotovino,

4. za vse zaposlene, ki v ambulantah in na oddelkih izdajajo račune (veliko število za-poslenih - administratorke, ki se menjavajo v ambulantah – npr. tudi do 250 admini-stratork), bo treba za vse urediti najprej digitalna potrdila sigenca, da lahko uredimo dostop do edavkov, da bodo lahko oddali vlogo za namensko digitalno potrdilo,

5. zavodi izdajajo račune tudi na terenu in sicer v patronažni službi, ob hišnih obiskih ipd., kar bo še posebej problematično po novem sistemu.

Poleg navedenega je predstavil tudi rešitev te problematike za področje zdravstva na Hrva-škem, ki v svoji zakonodaji upošteva zdra-vstveno področje kot izjemo, za katero uvedba davčne blagajne ne velja. Zaradi navedenega je izdelal predloga rešitve tega problema v Sloveniji, ki sta bila posredovana članom kot gradivo k tej točki. Dejstvo je, da bi javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo pretežni del oproščeno dejavnost, morali biti izvzeti iz sistema davčnih blagajn, saj evidentiranje gotovinskega prometa v javnih zdravstvenih zavodih poteka v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in so informacijski sistemi in kontrole urejene tako, da ne more prihajati do utaj prometa z gotovino oziroma

davčnih utaj. Ob tem je potrebno poudariti, da je v javnih zdravstvenih zavodih zaradi njihove organizacijske strukture in načina delovanja praktično nemogoče, da bi se sploh pojavil interes za morebitne davčne utaje. Poleg tega bi sistem davčnih blagajn zelo težko uvedli na področje patronaže, hišnih obiskov in dela na terenu nasploh.Gotovinska plačila v javnih zdravstvenih zavodih predstavljajo le nekaj ‰ vseh plačil, vsa druga plačila potekajo preko podračunov. Zaradi tega uvedba davčnih blagajn v javnih zdravstvenih zavodih ni smiselna in bo povzro-čila dodatno administrativno delo, ki je ob tem povezano še z dodatnimi stroški digitalnih potr-dil in programske posodobitve oziroma nabave elektronskih naprav za izdajo računov. Sprejet je bil sklep, da strokovna služba Zdru-ženja predlog spremembe zakonodaje, ki ureja uveljavitev davčnih blagajn v smislu upoštevanja področja zdravstva kot izjeme, posreduje Mini-strstvu za finance in v vednost tudi Ministrstvu za javno upravo. Naveden predlog naj posreduje tudi Ministrstvu za zdravje s prošnjo, da Zdru-ženje podpre pri navedenih prizadevanjih.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 – oblikovanje predlogov Upravni odbor Združenja zdravstve-nih zavodov Slovenije je na 15. seji 1. oktobra 2015 obravnaval predloge za spremembo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016, ki sta jih obli-kovali delovni skupini iz primarne in sekundarne ravni.

Skupaj so oblikovali 121 predlogov. V okviru 25. člena so člani podali v skupni višini 122 mio eur predlogov za širitve programov. Delovni skupini sta oblikovali naslednje skupne predloge: razlika poplačila ¾ plačnih nesorazmerij, napredovanja, dvig DDV, plači-lo odpravnine ter mentorstva za pripravnike, priznanje višjega odstotka administrativno tehničnega kadra, dvig amortizacije za 25 %, plačevanje UZ ščitnice, razmejevanje med

OZZ in PZZ, pogodbene kazni in nadzori, dvig sredstev za informatizacijo, laboratoriji … Delovna skupina bolnišnic je predlaga-la tudi potrditev prioritet, in sicer: plačilo zakonskih sprememb, financiranje urgentnih centrov, plačilo rakavih bolnikov po realizaciji (storitve in diagnostika). Prisotni člani odbo-ra so s sklepom potrdili predloge za spre-membo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 in potrdili predlog delovne skupine, da se povišanje stroškov laboratorijskih stori-tev rešuje celovito in sicer na podlagi ankete, ki jo trenutno izpolnjujejo zavodi. Analiza bo pripravljena do arbitraže za SD 2016, tako da bo povišanje stroškov za laboratorij poda-no kot sporno vprašanje v obliki skupnega predloga bolnišnic in zdravstvenih domov. Prisotni člani odbora so za predstavnike Združenja na pogajanjih imenovali Marjana Ferjanca, Milana Soršaka in Jožeta Veternika, za arbitra in njegovega namestnika pa Milana Soršaka in Jožeta Veternika.

Načrtovani analizi Združenja v letu 2015

Ekonomska komisija upravnega odbora združenja zdravstvenih zavodov slovenije je na 6. seji 9. septembra 2015 obravnavala načrtovanje analiz v letu 2015. Predsednik komisije je nave-del načrt analize za leto 2015, ki vse-buje kalkulacijo stroškov urgentnih centrov ter analizo laboratorijskih storitev k Splošnemu dogovoru (prilo-ga 1 k splošnem dogovoru).

Kalkulacija stroškov urgentnih centrov (UC)Predsednik komisije mag. Milan Soršak je po-vedal, da je Združenje že izvedlo anketo o stro-ških urgentne dejavnosti, vendar je bil odziv slab. Zato bo potrebno anketo o obstoječih in bodočih stroških urgentne dejavnosti ponoviti. Poudaril je, da je še posebej aktualna analiza predvidenih prihodkov in odhodkov delova-nja UC v bolnišnicah po Enotni metodologiji organizacije urgentnih centrov v Republiki Slo-veniji, ki jo je potrdil Zdravstveni svet. Na tej


osnovi je potrebno najprej popraviti standarda za novi dejavnosti: triažo in opazovalnico, ki ju je izdelalo Združenje, z upoštevanjem kalku-lacij stroškov, ki so Združenju že posredovale splošne bolnišnice Brežice, Trbovlje, Novo mesto in predsednik EK. Sprejet je bi sklep, da se izdela analiza dejanskih stroškov delovanja urgentne dejavnosti v sedanji organiziranosti ter da se izdela analiza stroškov delovanja urgentne dejavnosti v novi organiziranosti, najprej za SB Brežice in SB Trbovlje, nato še za ostale bolnišnice z urgentnimi centri. Sprejeta je bila tudi odločitev, da se izdela nov standard za delovanje triaže in opazovalnice. Vse nave-deno bo osnova za pogajanja z ZZZS in MZ za uveljavitev dodatnih finančnih sredstev za de-lovanje UC v predvideni novi organiziranosti v bolnišnicah že za Aneks št. 1 k SD 2015.

Analiza laboratorijskih storitev za Splošni dogovor (Priloga I k splošnem dogovoru)Predsednik komisije mag. Milan Soršak je izpostavil ugotovitev, da so priznani stroški za laboratorij s strani ZZZS prenizki glede na dejanske stroške laboratorijskih storitev, zato je predlagal, da se izdela vprašalnik glede priznanih in dejanskih stroškov laboratorijskih storitev, ki se ga posreduje JZZ v izpolnitev. Na podlagi prejetih izpolnjenih vprašalnikov s strani JZZ bo strokovna služba Združenja izdelala analizo, ki bo osnova za uveljavitev sprememb priznanih stroškov laboratorija v cenah zdravstvenih storitev v standardih v Prilogi I SD. V razpravi so bili podani predlogi za oblikovanje vprašalnika na način, da bodo podatki s strani JZZ medsebojno primerljivi. Sprejet je bil sklep, da na podlagi prejetih izpolnjenih vprašalnikov strokovna služba Združenja izdela analizo, ki bo osnova za uveljavitev sprememb priznanih stroškov laboratorija v cenah zdravstvenih storitev v standardih v Prilogi I SD. Predlog sprememb priznanih stroškov laboratorija v cenah zdra-vstvenih storitev v standardih v Prilogi I SD se pripravi do roka oddaje spornih vprašanj, ki je 19. 11. 2015.Člani Ekonomske komisije so izpostavili tudi problem obstoječih visokih cen laboratorijskih storitev NLZOH. Poudarili so, da je zaznati veliko razliko med cenami, ki so jih uporabljali v stari organiziranosti kot ZZV in v novi orga-niziranosti kot NLZOH. Sprejet je bil sklep, da strokovna služba Združenja pripravi analizo

oziroma primerjavo poslovanja NLOZH v pri-merjavi s poslovanjem v stari organiziranosti ZZV in IVZ.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti

Pravna komisija Združenja zdravstve-nih zavodov slovenije je na 11. seji dne 20. oktobra 2015 Glede predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti obli-kovala naslednje splošno mnenje:

»Uvodoma pozdravljamo namero predlagatelja zakona, da želi urediti področje izdajanja dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejav-nosti in področje koncesij za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Strinjamo se, da v zakon izrecno zapiše, da se koncesija podeli, če javni zdravstveni zavod ne zagotavlja izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določe-no z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo določa mreža javne zdravstvene službe.Strinjamo se, da se v zakonu izrecno določi, da koncesija za izvajanje javne zdravstvene službe ni predmet pravnega prometa. Zaradi enake obravnave vseh koncesionarjev (dosedanjih in bodočih) pa ocenjujemo, da je potrebno preveriti že izdana dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in že sklenjene konce-sijske pogodbe. Vsekakor so v predlogu zakona zajeta izhodišča, ki jih v Združenju tudi ves čas zagovarjamo. Pri oblikovanju mnenja o tem predlogu zakona ocenjujemo, da gre le za parcialno urejanje enega segmenta zdravstvene dejavnosti, zato ugotavljamo nekatere pomanjkljivosti, ki jih je potrebno v nadaljnji obravnavi odpraviti. V prispevku povzemamo le splošne pripombe in navajamo naše pomisleke, konkretne pripombe pa smo posredovali ministrstvu za zdravje. Kot že predhodno omenjeno, predlog zakona določa, da se koncesija podeli, če javni zdra-

vstveni zavod ne zagotavlja izvajanja zdravstve-ne dejavnosti v obsegu, kot je določeno z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdra-vstveni zavod ne more zagotoviti dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo določa mreža javne zdravstvene službe. V zvezi s tem opozarjamo, da je potrebno določiti postopek, po katerem se ugotavlja, zakaj JZZ ne (more) zagotavljati javne službe. Vsekakor je treba opozoriti na sedanjo prakso podeljevanja koncesij, ki je temeljila (tudi) na odvzemu programa JZZ. Ne glede na to, da se všečno bere določilo, da se pravni osebi lahko koncesija podeli le pod pogojem, da je edini ali večinski lastnik pravne osebe odgovorni nosilec zdravstvene dejav-nosti, se nam zdi predlagana rešitev sporna iz naslednjih razlogov:

Ș ker se lahko izda dovoljenje za opravl-janje zdravstvene dejavnosti domači in tuji pravni ter fizični osebi, ne najdemo nobenega pravno utemeljenega razloga, da bi se možnost kandidiranja v postopku podeljevanja koncesije vezala na to, ali je lastnik pravne osebe večinski odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti,

Ș ali lahko odvzem koncesije vežemo na spremembo lastnikov posamezne pravne osebe, kar bi lahko predstavljalo težave pri izvajanju javne zdravstvene službe,

Ș ali obstajajo pravno utemeljeni razlogi, da zgolj zaradi neustreznega lastništva pravni osebi odvzamemo koncesijo, ki ji je bila podeljena pred spremembo zakona.

Po našem mnenju predlagana rešitev predsta-vlja tudi prevelik poseg v lastninsko pravico oziroma lastniško strukturo pravne osebe in je kot taka lahko tudi ustavno sporna. Če predlagatelj s predlagano spremembo želi preprečiti sedanjo prakso prenašanja koncesij, po našem mnenju povsem zadostuje predlaga-na rešitev, da koncesija za izvajanje javne zdra-vstvene službe ni predmet pravnega prometa (prodaje, dedovanja …). Glede opredelitve termina za podeljevanje koncesij za 15 let se strinjamo s predlagate-lji, da se mora dati možnost pridobitve tudi drugim izvajalcem po določenem obdobju, opozarjamo pa na riziko, če izvajalec vloži velika sredstva v svojo dejavnost, pridobi paci-ente, nato pa mora po 15 letih vrniti koncesijo. Zastavlja pa se nam tudi vprašanje dopustnosti retroaktivnosti na način, kot to določata 10. in 11. člen predloga zakona«.

[Aktualno]


»Smo umetniki v tem, da kaj spridimo« Pogovor z Damijanom Pernetom, dr. med., direktorjem Psihiatrične bolnišnice Begunje

Kako komentirate stanje v družbi, npr. z vidika 480 samomorov v lanskem letu?Ja, na tem področju nam na žalost še vedno uspeva visoka uvrstitev na svetovni lestvici. Zaskrbljujoče visoko število samomorov je zagotovo tudi odraz stanja v družbi – nasploh odraz trenutne družbene klime. Življenjski tempo je vse bolj neizprosen, socialna varnost vse manjša, obeti za prihodnost pa … Če samo pogledamo mladino, manjka jim opornih točk, idolov…, preko medijev dobivajo zaskrbljujoče podat-ke – zmagujejo akterji slabih zgodb, medtem ko se pozitivno vedenje in pokončna drža kaznuje. Problem, kot ga vidim jaz, je tak, da imamo trenutno celo generacijo mladostnikov, ki so v zelo zbegani situaciji, ki ne vedo, kako se vesti. Postajajo vse bolj pasivni, da ne rečem, da so obupali nad situacijo, kakršna je. Ne vidijo optimistične prihodnosti. Če k temu malodušju prištejemo še težko življenje v družbi, ki je izrazito ekonomsko usmerjena, čisto konkretno preživitvene stiske, osebne bankrote, je to za posameznika zelo velik stresni dejavnik. V takšnem družbenem in social-nem okolju so drastične reakcije, kot je samomor, pogostejše. K temu pa moramo prišteti še zvečano samomorilnost ob raznih psihičnih motnjah in težjih boleznih … Da, samomorov je res veliko. Ukrepi pa niso in ne morejo biti vezani le na psihiatrijo. Morali bi se začeti v družbi, biti širše zastavljeni – v psihiatriji samo gasimo požar.

Odraz stanja družbe je urejenost podsistemov, slovenskega zdravstva … Slovenski zdravstveni sistem je veljal za dober zgled, bil je vzor orga-nizacije zdravstva. Številne razvite države so se od takratne Jugoslavije učile in povzemale dispanzerski način dela, ki smo ga razvili prav v Sloveniji, ponašali smo se z odlično preventivno dejavnostjo ... Vse to pa nam je uspelo v veliki meri spriditi. To nam gre res dobro od rok. Zaradi neuspešnega načina financiranja, stalne podhranjenosti zdrav-stva, nekontroliranih odlivov denarja iz stroke slovensko zdravstvo žal drsi med manj učinkovite sisteme, globje, kot smo si to pripravljeni priznati. Že samo razmišljanje o ukinitvi določenih specialnosti ter raz-

Damjana Perneta, direktorja psihiatrične bolnišnice Begunje srečujemo v različnih vlogah. Danes kot zdravnika, managerja, pogosto tudi igralca, v preteklosti kot novinarja, pa župana občine Kranj in tudi poslanca. Pacienti ga prepoznajo zlasti po vlogi v nadaljevanki, ko je bil še specializant psihiatrije. Med ko-legi je takrat obstajal dvom; ali je to dobro in ali je to primerno. Težav zaradi tega v praksi ni imel nikoli. Včasih mu je na račun tega bilo celo lažje vzpostaviti boljši stik s kakšnim bolj nezau-pljivim pacientom. »Mirno lahko rečem, da zaradi igralskega hobija pravzaprav nimam slabih izkušenj«.

Saška TerseglavZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

[Pogovor]


[Pogovor]

prtije na klinikah so zelo slaba informacija za ljudi, ki tu živijo. Zaupanja v stroko je posledično vse manj. Če bo šlo tako naprej, smo na precej »luknjasti poti«.

Kaj se vam zdi najbolj pereče v zdravstvu?Skrajni čas bi že bil, da bi politika končno spoznala, da je urejenost zdravstva odraz razvitosti države. Če hočemo imeti kvalitetno zdravstvo, ki je v koraku z najnovejšimi znanji moderne stroke, je potrebno zago-toviti sredstva za zamenjavo dotrajane tehnologije, pa tudi za ustrezno izpopolnjevanje kadrov. Le tako bomo spet dosegli in vzdrževali visok nivo slovenskega zdravstva, kot ga je to že imelo.To, da delamo z zastarani inštrumenti, da so zdravniki specialisti razpeti med delom v bolnišnici, ambulanti, popoldne pa še v privatni ustanovi, da se odločamo o ukinitvi otroške kardiokirurgije, ker kar naenkrat nimamo kompetentnih operaterjev v tej subspecialnosti, se preprosto ne bi smelo dogajati. Ljudje, ki naj bi zaupali v naše zdravstvo, so vse bolj zmedeni in prestrašeni, in ob številnih aferah, ki jih mediji še dodatno razpihujejo, je seveda popolnoma razumljivo, da sistemu vse manj zaupajo.Še več, ob pogosto zavajujočih razlagah politike in medijev sploh ne poznajo več strukture zdravstva; recimo, ne vejo več, kaj je javno zdrav-stvo in kaj ne.

Kako to mislite?Pred kratkim smo lahko v medijih zasledili, da so se prebivalci Poljanske doline uprli, ko so jim ponudili rešitev za ponovno aktivacijo pediatrič-ne ambulante. Zdravstveni dom se namreč že dlje časa neuspešno trudi dobiti pediatra, zato so se odločili podeliti koncesijo privatnemu pediat-ru. Ljudje so se temu, s predstavniki lokalne oblasti na čelu, kategorično uprli, češ da želijo obdržati javno zdravstvo. To kaže na popolno nepo-znavanje zdravstvenega sistema. Vsaj »oblastniki« bi morali vedeti, da koncesionarji so del javnega zdravstva in bi to morali ljudem pojasniti, ne pa le podžigati raznih strahov v prid pridobivanja političnih točk.

Za kakšno zdravstvo se zavzemate vi? Za močno javno zdravstvo, ki bo sposobno pokriti vse specialnosti v posameznih regijah in bo omogočalo visoko kvaliteto zdravstvenih storitev ob »normalnih« čakalnih dobah. Da bi to dosegli, pa je zdrav-stveno mrežo potrebno zapolniti in ojačati še s koncesionarji. Skrb, da koncesionarji ne bi delali enako kvalitetno kot zdravniki v zdravstvenih domovih, je odveč, saj je kontrola nad koncesionarji pogosto večja kot v marsikaterem zdravstvenem zavodu. ZZZS ima zelo stroga merila in koncesionarje redno nadzira.

No, ZZZS izvaja kontrole tudi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Seveda, ZZZS izvaja redne in izredne kontrole tako v javnih zavodih kot tudi pri privatnih zdravnikih – koncesionarjih. Vendar je pogosto kon-trola pri koncesionarjih, glede na to da so manjši, še veliko enotavnejša in ni le »presejalna«, kot je to pri večjih zavodih.

Koncesionar lahko - kot se velikokrat sliši -, ko doseže svoj plan, zapre ambulanto, javna ustanova dela naprej … No, vidite, tako bi se pa lahko začela nova dezinformacija. Praviloma se koncesionarji obnašajo ravno tako kot javne ustanove. Mislim, da si le

redko kateri zdravnik lahko privošči, da bi kar »zaprl svoja vrata«. Sploh ko govorimo o družinskih zdravnikih, pediatrih ... Zdravnike namreč veže odgovornost do njihovih pacientov in jih ne morejo pustiti brez zdravstvene oskrbe.

Kje so še napake v zdravstvenem sistemu? V medijih se ponavadi s prstom najprej pokaže na domnevno previ-soke plače zdravnikov – pravzaprav se takšni očitki ponavadi začnejo, ko se začne stroka spraševati o sistemskih napakah v zdravstvu in je potrebno na hitro preusmeriti pozornost drugam ... Ampak težava ni v plačah. Največje nepravilnosti in odlivi denarja se dogajajo ob nabavah dražjih medicinskih naprav, večjih količin reagentov, dražjih materialov in seveda, tako kot v drugih javnih ustanovah, ob gradbenih projektih. Ob neprezentnih vodenjih nabav in projektov hitro poniknejo večje količine denarja.Javni razpisi so vse prepogosto sestavljeni tako, da je glavno merilo najnižja cena, to pa pogosto vodi v nabavo materialov slabše kakovosti ter podpisovanje aneksov, ki na koncu vodijo v podražitev projekta. V povezavi s tem pa je tudi naslednja pereča stvar: da zdravstveni mana-gement nima dovolj kompetenc. Direktorji smo trenutno v brezizhodni poziciji. Po eni strani se od nas zahteva, da poslujemo pozitivno, da smo učinkoviti pri nabavah, kar je prav, hkrati pa se nam ne pusti, da bi vodi-li tako, kot bi bilo potrebno. Se pravi, imamo odgovornost, kompetenc pa ne.

Vi poslujete dobro …Ja, mi poslujemo pozitivno, morda delno tudi na račun tega, da v psihiat-riji ni veliko materialnih stroškov. 75 % naših stroškov namreč predstavlja plačna masa in vsak rez v to maso pomeni za nas hud udarec.Pozitivno poslovanje gre na račun tega, da redno izpolnjujemo plan, postavljen s strani ZZZS-ja, in ga pogosto, vsaj na nekaterih področjih dela, tudi presegamo. Od tod tudi nekaj presežka, ki pa ga seveda vedno porabimo za nujne investicije v infrastrukturo. Pogosto pa imamo obču-tek, da smo ob pozitivnem poslovanju ocenjeni za pridobitnike, kot da je s pozitivnim poslovanjem nekaj narobe. Torej, če delaš dobro, ni prav; če delaš slabo, spet ni prav. Da niti ne govorimo o tem, da smo direktorji v končni fazi po plačilu uvrščeni precej nizko na plačilni listi bolnišnice, za vsemi kolegi specia-

Slovenski zdravstveni sistem je veljal za dober zgled, bil je vzor organizacije zdravstva. Številne razvite države so se od takratne Jugoslavije učile in povzemale dispanzerski način dela, ki smo ga razvili prav v Sloveniji, ponašali smo se z odlično preventivno dejavnostjo ...


listi, ki imajo enako dolgo delovno dobo. To je glede na precejšnjo, tudi finančno odgovornost direktorjev precej nenavadno, kajne?Prav je, da imajo direktorji odgovornost, ampak naj dobijo tudi kompe-tence – orodja za pravo vodenje torej! Če bi bili direktorji bolnišnic za svoje delo primerno nagrajeni in bi imeli tudi resnično moč vodenja in odločanja, hkrati pa bi polno odgovarjali za svoje delo, bi bilo nepravil-nosti zagotovo manj. Sam bi bil bolnišnico pripravljen voditi na tak način – s polno odgovor-nostjo tudi s svojim delovnim mestom, če bi imel možnost načrtovati zaposlitve ter nagrajevati tiste, ki delajo dobro, in morda spodbuditi tiste, ki delajo slabo. Uravnilovka, ko je tisti, ki dela slabo, lahko bolje plačan kot tisti, ki dela dobro, ni dobra za nikogar – ne za bolnišnice ne za zdravnike, ki delajo. Lahko bi še govoril o višku nadur medicinskih sester in posledicah ZUJF-a, a naj zaenkrat ostane pri tem.

Katere so najbolj pereče teme, ki ta hip zadevajo psihiatrično dejavnost?V psihiatriji smo vezani na celo vrsto zakonov. Kar je sicer povsem prav in dobro, problem pa je, da so si med seboj pogosto kontradiktorni in nas zato pogosto omejujejo, predvsem zato, ker so nekateri precej rigid-no in slabo napisani. Ves čas že opozarjamo, da je zakon o duševnem zdravju treba popraviti oziroma ponovno napisati.

Je stroka pri tem enotna?Seveda. Stroka je pripravljena pri tem sodelovati, vendar se nič ne zgodi.

Na problem rigidne zakonodaje opozarjate že 5 let; kako to, da se nič ne spremeni?Veste, ko se je zakon pisal, je v Sloveniji vladalo precej izraženo negativ-no mnenje o psihiatriji in v pisanje zakona so se, poleg stroke, vključe-vale še številne interesne skupine. Samo po sebi to seveda ni sporno, vendar pa je bilo zakon izjemno težko uskladiti in je v veliko delih povsem nefunkcionalen in celo kontradik-

toren. Nekatere stvari so v zakonu dobre, na nekaterih področjih pa je praktično neizvedljiv. Problematika hospitalizacije bolnika proti volji je tipičen primer. O takšnem sprejemu moramo v 4-ih urah obvestiti direktorja bolnišni-ce, v nadaljnjih 4-ih urah pa še sodišče. Med vikendom je to povsem neizvedljivo, saj sodišča nimajo dežurne službe, da ne govorimo o stroških, ki s tem nastanejo. In to samo zato, ker je nekdo, ki je ta zakon pripravljal, narobe prepisal iz tujih dokumentov. Napaka je bila narejena pri prepisovanju ur. Namesto 24 ur je bilo zapisano 4 ure. Dvojka je kar izpadla.

Če gre za te vrste napako, ki tako grobo posega v vsebino dela, se zakon lahko spremeni tudi s popravkom zakona. Ampak do sedaj ni bilo nič popravljenega! Na to opozarjamo ves čas, spremeni se pa nič.

Opozarjate ministrstvo?Stroka je v tem zelo složna, vse je usklajeno z RSK-jem, tudi z Odborom psihiatrične bolnišnične dejavnosti na Združenju. Naša stroka je doma-čo nalogo naredila, konkretno smo opozorili na stvari, ki niso dobre, in na ministrstvu te podatke imajo. Gre tudi zato, da se tu izgublja ogrom-no finančnih sredstev, saj je vedno znova potrebno plačevati komisije, izvedence, zapisnikarje, zastopnike pacienta …, vse to seveda bremeni zdravstveno blagajno. V tujini je lahko pacient v primeru neprostovolj-nega zdravljenja pridržan od 24 pa vse do 72 ur; v tem času se umiri in marsikdaj spozna, da gre za bolezen. Se pa strinjam, da je treba zlorabe preprečevati. Psihiatrija je vedno »na prepihu«.

V tem smislu vam mediji ne gredo preveč na roko. Res je. Če so mediji psi čuvaji, s katerimi sicer politiko in oblast po-skušajo opozarjati na napake in družbene anomalije, nam v psihiatriji pogosto niso v pomoč. Po naravi mediji poskušajo vselej predstavljati »šokantne zgodbe«, tako pogostokrat povzamejo zgodbe pacientov, ki zaradi svoje bolezenske situacije vidijo določene stvari na svoj način. Ob tem le redko preverjajo realno ozadje in pacientove interpretacije opi-sujejo kot realnost. No, pa tudi če bi preverjali te »šokantne zgodbe«, je stroka vezana k molčečnosti in ne sme razkrivati podatkov o pacientih. Tako tista realna plat dogodka, ki se skriva za pacientovim bolezenskim doživljanjem, ostane nepojasnjena. Prihaja tudi do bizarnih situacij, ko nas po eni strani mediji »raztrgajo«, ker smo bolnega psihiatričnega bolnika zadržali za 2 dni v bolnišnici, po drugi strani pa bi nas še huje napadli, če ga ne bi zadržali in bi ta nekoga napadel. To v psihiatrični stroki jemljemo v zakup, se nam pa zdi toliko bolj pomembno, da je zakonodaja natančna, uporabna in prezentna, da vsebuje spoznanja sodobne psihiatrije in da se jo, konec koncev, lahko upošteva.

Iz sodobne psihiatrije iz sveta smo v Sloveniji vzeli tudi pristop skupnostne psihiatrije. Vi ste do tega kritični. Nikakor nisem proti skupnostni psihiatriji. Problem je le, da smo tudi na tem področju, tako kot marsikje drugje, iz tujih praks pobrali pav-šalne rešitve, ki jih ni nihče predhodno resno proučil. »Na vrat na nos« smo od Angležev povzeli skupnostno psihiatrijo, ki jo, mimogrede po-

[Pogovor]

Prihaja tudi do bizarnih situacij, ko nas po eni strani mediji »raztrgajo«, ker smo bolnega psihiatričnega bolnika zadržali za 2 dni v bolnišnici, po drugi strani pa bi nas še huje napadli, če ga ne bi zadržali in bi ta nekoga napadel. To v psihiatrični stroki jemljemo v zakup, se nam pa zdi toliko bolj pomembno, da je zakonodaja natančna, uporabna in prezentna.


[Pogovor]

Mi se vendar moramo pogovarjati o politiki plačevanja, vodenju bolnišnic, pridobivanju sredstev. Ključne odločevalce moramo nagovarjati enotno, odločno, če je potrebno tudi preko medijev.


vedano, tam zdaj opuščajo, ker se je pokazala kot precej ekonomsko zah-tevna. Sam že od vsega začetka opozarjam, da je ideja vzeta iz konteksta! Skupnostna psihiatrija namreč ni samo tisto, kar se zdaj promovira pod to blagovno znamko – je mnogo več; sem spada tudi ambulantna dejav-nost, dnevne bolnišnice in še kaj drugega. Menim, da je zelo narobe, da se sile zdaj usmerjajo v obravnavo pacientov na njihovih domovih, na račun zmanjševanja sredstev hospitalne obravnave. Skupnostna obrav-nava je lahko le nadgradnja dobre hospitalne in dispanzerske obravnave, ne pa nadomestilo teh dejavnosti.

Zakaj tako menite?S kadrom, ki je trenutno na razpolago, ni mogoče poskrbeti, da bi program skupnostne psihiatrije dobro in kvalitetno potekal. Da pa bi nekaj počeli slabo, pa nima smisla. V psihiatriji je že tako premalo zdravnikov, sploh če se primerjamo z ostalo Evropsko skupnostjo. Problem nastopi, ko prične zdravstvena blagajna varčevati tako, da nam zmanjšuje sredstva za »hospital« in jih preusmerja nekam drugam, v tem primeru v skupnostno psihiatrijo. Zavedajmo se, da je skupnostna psihiatrija nadstandardna oskrba, in to je lahko samo dodana vrednost dobro delujoči bolnišnični dejavnosti, sicer bomo v začaranem krogu. Če bomo imeli premalo sredstev za bolnišnični nivo, bo več pacientov s težavami na terenu, kjer jim nihče ne bo mogel nuditi ustrezne oskrbe, to pa bo pomenilo večji pritisk nazaj na bolnišnični nivo. Zato ves čas opozarjamo, če ste se odločili financirati skupnostno psihiatrijo, je to odlično, bolnišnice se bodo temu prilagodile, toda te programe je potrebno financirati, ne pa sredstva za njihovo financiranje jemati bolnišnicam. To pa ni edini pomislek, gre tudi za vključevanje te dejavnosti na pri-marni nivo, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov ni zaposlenih psihiat-rov, in vključevanje nevladnih organizacij, kjer ni pravega nadzora … Kako to, da se stroka ne more poenotiti?Stroka je v veliki večini poenotena, vedno pa se pojavljajo posamezniki z dobrimi političnimi navezami in sposobnostjo lobiranja. Tudi sicer je v zdravstvu precejšnja stalnica, da se različne stroke in deležniki težko dogovarjate o skupnih ciljih; vsak navija zase.

[Pogovor]

Kritičen sem do načina našega dogovarjanja, ko se direktorji sestajamo in denimo obravnavamo vsebino aneksa – ne zdi se mi prav, da nekdo preglasi večino zaradi svojih potreb, denimo eden zaradi »robotske roke«, drugi zaradi »mrežic za pruh«. Mi se vendar moramo pogo-varjati o politiki plačevanja, vodenju bolnišnic, pridobivanju sredstev. Ključne odločevalce moramo nagovarjati enotno, odločno, če je po-trebno tudi preko medijev, in sicer z udarnimi informacijami, takšni-mi, da jih bodo prebivalci lahko razumeli. Kako naj sicer laična javnost razume naše strokovne pomisleke in parcialne interese? Povedati ji je treba, da je denarja premalo in da zato dobijo tudi manj …

Vašo bolnišnico ste naredili v moderno psihiatrično ustanovo. Z našim načinom dela poskušamo čim bolj slediti vsem modernim trendom psihiatrije, tako strokovno kot bivanjsko. Že nekaj časa se tru-dimo, da bi nam priznali program psihiatrične geriatrije. Zaradi staranja prebivalstva smo priča ogromnemu prilivu dementnih pacientov, s čimer se sedaj ukvarjamo stihijsko. Strokovno bi bilo prav, da bi imeli tudi v regionalni psihiatrični bolnišnici, kot je naša, za te bolnike svoj oddelek, na katerem bi bil prisoten tudi internist, več negovalnega kadra … Sicer pa ves čas posodabljamo poslovne procese v hiši, pridobili smo certifikata ISO in NIAHO. V vseh preverbah smo bili zelo dobro ocenjeni in nas dajejo kot zgled dobro urejene bolnišnice, ne le doma pač pa tudi v tujini. Trudimo se, da vse te spremembe uvajamo sami, brez zunanjih svetovalcev. Naša vizija je seveda, da ne glede na arhaično okolje, v kakršnem se nahajamo (op. ur. spomeniško zaščiten objekt), ponujamo najsodobnejše pristope, ki trenutno veljajo v psihiatriji.

Na mesto direktorja ste prišli direktno iz državnega zbora, kjer ste bili poslanec. Tako je, bil sem župan mestne občine Kranj in poslanec na listi Zares. Takoj ko se je pojavil razpis, ker je bivši direktor odšel v pokoj, sem se prijavil. Izstopil sem iz parlamenta in nastopil funkcijo direktorja.

Ste menili, da osebno lahko naredite več za stroko kot direktor kot pa parlamentarec? Absolutno. Ko sem želel delovati v okviru odbora za zdravstvo, ki ga poznam, so me zavrnili. Osebno se nisem videl v politiki, v parlamentu sem namreč videl, da imaš kot posameznik čisto premalo možnosti, da bi lahko na karkoli bistveno vplival, ker te pač preglasujejo. V parlamen-tu gre še vedno zato, čigava je kakšna ideja in ali jo bomo podprli. Res pa je, da sem v prvi vrsti zdravnik in zato sem prišel nazaj.

V parlamentu gre še vedno zato, čigava je kakšna ideja in ali jo bomo podprli. Res pa je, da sem v prvi vrsti zdravnik in zato sem prišel nazaj.

Skupnostna psihiatrija namreč ni samo tisto, kar se zdaj promovira pod to blagovno znamko – je mnogo več; sem spada tudi ambulantna dejavnost, dnevne bolnišnice in še kaj drugega ...// Skupnostna obravnava je lahko le nadgradnja dobre hospitalne in dispanzerske obravnave, ne pa nadomestilo teh dejavnosti.


Osebna izkaznica

Damijan Pernedr. med., specialist psihiatrije

Rojen 1968 v Kranju, kjer tudi živi.

Po opravljeni OŠ in srednji zdravstveni šoli v Ljubljani je v juliju 1997 končal medicinsko fakulteto, leta 2003 pa opravil specialis-tični izpit iz psihiatrije.Od leta 1999 je bil zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Begunje, sprva kot specializant, po opravljenem specialističnem izpitu pa kot oddelčni zdravnik.Leta 2006 je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana Mestne občine Kranj in je to funkcijo opravljal en mandat, ob tem pa je bil leto dni tudi poslanec državnega zbora.Od leta 2010 opravlja funkcijo direktorja Psihiatrične bolnišnice Begunje.

Poleg direktovanja in dela v ambulanti predava na strokovnih srečanjih ter dela kot strokovni sodelavec Zavoda Korak in Doma upokojencev Kranj.

Hobiji? Gledališče.

[Novosti v zavodih]

Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo

Ministrstvo za zdravjeDirektorat za javno zdravje [email protected]

Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delov-nem okolju, produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oz. delodajalcu. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader in pridobi na javnem ugledu.Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Aktivnosti na tem področju mu nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: zakon). Delodajalec mora v skladu s 6. in 32. členom zakona načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja le tega. Ekonomsko socialni svet je v letošnjem letu potrdil in pozdravil Smer-nice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki smo jih oblikovali na Ministrstvu za zdravje. Delodajalci jih že uporabljajo kot vodilo za oblikovanje zdravega delovnega okolja, spodbujanje zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja ter da lažje izberejo njim všečen zdrav način življenja in osebnega razvoja. Da bi promocija zdravja na delovnem mestu lažje zaživela tudi v javnih zdravstvenih zavodih, vas bomo z Ministrstva za zdravje po elektronski pošti seznanjali z akcijami in dogodki, ki jih izvajamo ministrstva in jav-ni zavodi, ali pa jih izvajajo posamezne nevladne organizacije s področja javnega zdravja, seveda z namenom, da vam informacije pomagajo pri načrtovanju in izvajanju vaših aktivnostih promocije zdravja na delov-nem mestu. Mesecu oktobru smo pripisali rožnato barvo, saj je to mesec osveščanja o raku dojk, v novembru pa vam bomo posredovali informacije o akciji 0,0 Šofer, ki bo potekala okoli Martinovega, o Tradicionalnem sloven-skem zajtrku, ki bo letos 20. novembra, o Tednu testiranja na HIV in virusa hepatitisa B/C, ki se bo odvijal konec meseca, itd. Naše vodilo je »Skupaj za družbo zdravja«, zato vas vabimo, da se nam pri aktivnostih promoviranja zdravega življenjskega sloga pridružite. Tako bomo skupaj uresničevali tudi ukrepe iz Resolucije o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki je bila v Državnem zboru sprejeta julija letos, in s katerimi želimo izboljšati prehranske in gibalne navade vseh, tudi delovno aktivnih prebivalcev. ■

Ste tudi igralec, vaša priljubljena zvrst je komedija. S humornim pristopom vodite svoje zaposlene?Poskušam delati v normalnem vzdušju in ne pod presijo. Verjamem, da ljudje veliko bolje delajo, če grejo v službo z veseljem, kot pa če se zjutraj zbudijo s kepo v želodcu, ker morajo na delo. Ne glede na to pa se je pravil treba držati.

So odnosi med zaposlenimi delavci v psihiatrični dejavnosti, ki pri svojem poklicu v osnovi pretežno uporabljajo orodje komuniciranja in ga zato toliko bolj obvladajo, boljši, bolj optimistični kot v drugih okoljih? Kakšno je zadovoljstvo zaposlenih?Smo lahko kar zadovoljni. Ko ocene primerjamo med seboj, so ocene za našo hišo zelo dobre. Pri nas je čutiti dobro organizacijsko klimo, ljudje se med seboj razumejo, seveda se dogajajo tudi nesoglasja, toda jaz vztrajam pri tem, da jih je treba čim prej reševati. ■


[Novosti v zavodih]

18. jesensko srečanje članov Društva ekonomistov v zdravstvu

Besedilo: Neva BanovićFoto: Tomaž Rusimovič

Društvo ekonomistov v zdravstvu je 15. in 16. oktobra v Radencih organiziralo 18. jesensko srečanje članov. Predsednik programskega odbora mag. Franc Ho-čevar je v uvodniku zbornika pojasnil, zakaj smo izbrali temo z naslovom »Evropa, zdravstvo in mi«: da se ob razpravi o reformi zdravstva naslonimo na tista izhodišča, ki naj bi bila koristna za uvajanje sprememb pri nas. Dobro moramo poznati kvantitativne kazal-

nike, razumeti moramo vire financiranja in naše zmogljivosti, poleg finančne vzdržnosti predvsem znanje, tehnološke zmožnosti, prostor-ske razsežnosti, logistično povezanost in informacijsko prepletenost. Mnoge države so te parametre že uskladile, mi jih še nismo, so pa dobro zapisane v resoluciji, ki jo je Vlada RS sprejela pred kratkim.

Po uvodnem nagovoru predsednice Društva ekonomistov v zdravstvu ga. Neve Banović sta udeležence tokratne-ga jesenskega srečanja pozdravila še g. Janez Rihtarič, župan občine Radenci, in g. Igor Magdič, izvršni direktor Zdravilišča Radenci, Term Lendava in Term 3000 – Moravske toplice. V četrtek sta program vodila ga. Jana Vučak in g. Tomo Rusimovič, ki je tudi po vsakem sklopu tem postavil prvo

vprašanje, kateremu so v razpravi sledila še s strani udeležencev srečanja druga vprašanja.Prva tema je imela naslov Primerljivost ekonomskih in drugih kvantitativnih vidikov zdravstva med Slovenijo in EU; mag. Eva Helena Zver iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je predstavila mednarodne primerjave os-novnih kazalnikov zdravstvene potroš-nje, finančne vzdržnosti in dostopnosti zdravstvenega sistema. Raven celotnih

izdatkov za zdravstvo na prebivalca je glede na gospodarsko razvitost Slovenije ustrezna, po kazalniku izdatkov v BPD pa se gibljemo pri-bližno na povprečju EU 28, zaostajamo pa za EU 15. Glede finančne vzdržnosti ugotavlja, da je problematična zlasti visoka odvisnost jav-

nega financiranja zdravstva od prispev-kov na plače zaposlenih, ki trenutno predstavljajo več kot tri četrtine vseh prihodkov Zavoda za zdravstveno zava-rovanje Slovenije. Slednje je pomembno z vidika dolgoročne vzdržnosti finan-ciranja zdravstva, namreč z zniževanjem delovno aktivne populacije bo nujno treba povečati vplačila neaktivne popu-lacije in druge davčne vire. Ga. mag. Eva Helena Zver glede finančne dostopnosti ugotavlja, da je ta v Sloveniji relativ-Janez Rihtarič

Igor Magdič

Eva Helena Zver

Neva Banović

Radenci 15. in 16. oktobra 2015


rih kazalnikov kakovosti in varnosti pacientov na področju Evrope in OECD-ja. Prof. dr. Andrej Robida je dejal, da bi se prav vsi, ki delamo v zdravstvu, morali vprašati, zakaj Slovenija na nekaterih področjih dosega dobre, celo odlične rezultate in zakaj je na drugih področjih na repu drugih držav. Po njegovem mnenju bi se morali osredotočiti na priložnosti za izboljšave, kjer so rezultati slabi, ne pa prikazovali lažno sliko, da smo povsod odlični in tako zavajati javnost ter ministre za zdravje. In kako zmanjšati strah zdravnikov pred prijavljanjem napak, saj jih je strah predvsem kriminalističnega preganjanja?

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec g. Janez Lavre je svoje ose-mletne izkušnje spopadanja z izzivi na področju kakovosti opisal pod naslovom Akreditacije in standardi ISO – smo primerljivi z EU? Kakšne poti in orodja so potrebni, da v srednje veliko slovensko bolnišnico počasi, premišlje-no in pogumno uvedeš nujno potrebne postopke kakovostne in varne obravnave pacientov. Prikazal je inovativne rešitve. Pred 20 leti so začeli izobraževati laike,

potem posamezne ožje skupine in prešli na sistematično izobraže-vanje. V obdobju 2005/2011 so uvedli procesni način dela. Sledilo je obdobje priprav na mednarodno akreditacijo – različni akreditacijski modeli različno zajemajo procese v bolnišnicah. Ogledali so si nekaj primerljivih bolnišnic čez mejo, analizirali njihove procese in jih po-skusili uporabiti doma. Zadnja leta so se posvetili učenju sodelavcev,

[Novosti v zavodih]

no visoka, neposredni izdatki iz žepa, ki so z vidika sistema najbolj problematični, so še vedno nizki - predvsem so to izdatki za zdravila z negativne liste ter plačila tistim izvajalcem zdravstvenih storitev, ki nimajo koncesije za delovanje v javni zdravstveni mreži (največkrat s področja fizioterapije in zobozdravstva).

V nadaljevanju je prof. dr. Andrej Ro-bida, vrhunski strokovnjak s področja kakovosti, predstavil temo Primerlji-vost kakovosti storitev in posameznih njenih standardov EU s Slovenijo. V Sloveniji je vedno več zavedanja, da ni pomembna samo količina zdravstvenih storitev, ampak tudi varnost pacientov in kakovost zdravstvene obravnave. Nacionalna akreditacija bolnišnic je bila pripravljena že leta 2004, a je bila nato zavrta zaradi nasprotovanja predstav-

nika ene poklicne skupine. Sedaj jo imamo, a je dražja, kot bi bila na-cionalna, ker je tržno usmerjena. V osnovi akreditacija ni nič drugega kot zunanja presoja po vnaprej določenih standardih za posamezno zdravstveno dejavnost z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti pacientov. Boljšo sliko o uspešnosti delovanja neke ustano-ve, oddelka, zdravstvenega tima pa omogočajo le kazalniki uspešnosti delovanja, na katere potem zlahka vežemo odgovornost posameznika, tima enote in celotne ustanove. V Sloveniji so velike variabilnosti prikazane s kazalniki kakovosti, o katerih bi se bilo treba v prihodnje resno pogovoriti. Tokrat se je usmeril predvsem v primerjavo nekate-

Delovno predsedstvo prvi dan: Jana Vučak in Tomaž Rusimovič

Andrej Robida

Janez Lavre


[Novosti v zavodih]

pogovorom o varnosti, kakovosti in strokovnosti. Vmes se je »zgodil« ZUJF in varčevalni ukrepi. Ves čas so se zavedali, da so standardi in normativi nujni in da so osnova za uspešno delo. Uspeh je le vrh ledene gore, ki ga ljudje vidijo, ne vidijo pa tistega dela pod gladino: vztrajnost in požrtvovalno delo, ki ga spremljajo neuspehi in razoča-ranja, a dobre navade in ciljna usmeritev vodijo do uspeha. G. Janez Lavre je povedal, da je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec kakovostna in varna obravnava pacientov danes obveza vsakega sodelujočega v timski obravnavi pacienta, pogovori o varnosti pa so del vsakodnevne-ga dela teh timov.Standardi niso zato, da jih imajo direktorji obešene na steni! Proces izboljševanja kakovosti ni nikoli zaključen. Pacient/državljan je (mora biti) vedno v središču.

Direktiva 2011/24/EU Evropskega par-lamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je bila sprejeta v marcu leta 2011. Kaj nam je prinesla Direktiva EU o čezmejnem zdravljenju je ude-ležencem jesenskega srečanja povedal g. Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pričakovanja javnosti so bila različna.

Pojavljale so se napovedi o morebitnem razpadu sistema kot tudi povečanju neenakosti med zavarovanci, drugi pa so menili, da spre-memb ne bo. Slabi dve leti po prenosu Direktive v slovenski sistem

je že mogoče čutiti njen vpliv. Zavarovane osebe imajo možnost, da izbirajo izvajalca zdravstvenih storitev tudi v drugih članicah EU. Ob prenosu Direktive je bil sicer postavljen določen sistem omejitev (predhodna odobritev, izključenost povračil za nekatere storitve), kar bo gotovo še predmet presoje Evropske komisije. Informacije o pravici do zdravljenja v tujini zagotavlja Nacionalna kontaktna toč-ka (klicni center, spletna stran), ki deluje pod okriljem ZZZS in velja za reprezentativni vzorec drugim evropskim državam. G. Klemen Ganziti je predstavil podatke o številu vlog in povračilu stroškov zdravljenja: leta 2014 se je večina vlog nanašala na sosednje države Hrvaško (67%), Avstrijo (15%) in Italijo (13%), manj kot 5% pa na ostale države EU, podobno je tudi letos. V prvih šestih mesecih 2015 je ZZZS prejel 858 vlog in jih odobril 721, za kar je bilo po-rabljenih nekaj manj kot 150 tisoč evrov, kar ne predstavlja večjega vpliva na finančno stabilnost zdravstvenega sistema v Sloveniji. Celoviti podatki o pacientih drugih članic EU, ki bi za zdravljenje izbrali slovenske zdravstvene zavode, niso dostopni, saj je večina slovenskih bolnišnic poročala, da v letu 2014 ni bilo pacientov, ki bi se sklicevali na Direktivo.Direktiva predstavlja tudi velik izziv za slovenske izvajalce zdrav-stvenih storitev. Tržne možnosti in priložnosti nam na vseh področ-jih odgovorijo na vprašanja o poslovni učinkovitosti. Ali znamo kaj ponuditi in ali imamo dovolj organizacijskega znanja, da se ustrezno predstavimo s primerljivo ponudbo zdravstvenih storitev? Ni dovolj, da znamo delati, pač pa tudi, ali predvsem, ali znamo to prodati na pravi način in za pravo ceno. Seveda pa se s trženjem pojavljajo še druga vprašanja, predvsem, v kolikšnem obsegu lahko javni zdrav-stveni zavod izvaja tržno dejavnost, da ne poruši svoje strukture in poslanstva.

Delovno predsedstvo drugi dan: mag. Rosvita Svenšek in Vojko Mihelj

Klemen Ganzitti


Mag. Robert Cugelj, dolgoletni uspešni direktor Univerzitetnega rehabilita-cijskega inštituta RS Soča, je predsta-vil Tržne možnosti in priložnosti slovenskega zdravstva v EU. Trženje v zdravstvu zajema dve pomembni področji, to je trženje produktov, ki so posledica delovanja inštitucije, in trženje znanja. Znotraj trženja produktov, ki so lahko storitve pranja, vzdrževanja ali storitve kuhinje, daleč najpomembnejši del predstavljajo storitve medicinskega

turizma. Medicinski turizem postaja resen posel. Zdravja potreb-ni turisti vsako leto zapravijo več kot 80 milijard evrov! Države so prepoznale, da lahko dodatno izkoristijo svoje zdravstvene kapacitete in jih ponudijo na prostem trgu. Slovenija je s ponujanjem storitev medicinskega turizma naredila nekaj prvih korakov, zato bo treba v prihodnje na tem področju zastaviti jasno strategijo, še prej pa sprejeti politično odločitev, ali se bo Slovenija podala v vode medicinskega tu-rizma ali ne. Večina držav v EU ga je strateško podprla, tudi sosednja Hrvaška. G. mag. Robert Cugelj (si) je postavil več vprašanj (in nanje tudi odgovoril): katere zdravstvene storitve tržiti v okviru enovitega sistema zdravstvenega varstva v naši državi in kako to storiti ter zakaj bi pacient samoplačnik prišel na medicinski poseg ali zdravljenje v Slovenijo. Zelo zanimiv prispevek je zaključil s predlogom, da Mi-nistrstvo za zdravje naredi prvi korak k podpori trženja v slovenskih zdravstvenih zavodih, vendar ne le z besedami: »Da, podpiramo«, pač pa, da se aktivno vključi v promocijo slovenskega zdravstva v tujini, kar pomeni pomoč pri zagotovitvi zagonskih sredstev za trženje, marketing in promocijo. Pripraviti je potrebno nov produkt Slovenija kot destinacija celovitega zdravja, za kar bi bilo potrebno ustanoviti grozde sinergijskih inštitucij, ki se ukvarjajo z zdravjem (bolnišnice, zdravilišča, hoteli itd), za promocijo pa ustanoviti posebno agencijo ali pa jo vključiti prek obstoječih agencij, kot sta SPIRIT in STO.

Kakšna so Stališča Ministrstva za zdravje do tržne dejavnosti, je pojasnil g. Tomaž Glažar, direktor Direkto-rata za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu za zdravje. Uvodoma je povedal, da Ministrstvo ne nasprotuje tržni dejavnosti. Zaveda se, da ima taka dejavnost svoje prednosti, poleg izboljšanja poslovnega uspeha tudi bolj učinkovito uporabo kapacitet, predvsem drage opreme. Tržna dejavnost lahko tudi poceni javno službo, prav tako lah-

ko zdravstveni zavodi ponudijo druge storitve, ki jih sicer ne izvajajo v okviru javne službe. Naštel je tudi nekatere slabosti, kot so problem ločevanja stroškov ter izrazil bojazen, da bi bile take storitve dostop-ne le tistim, ki si lahko to privoščijo. V tržni dejavnosti je tudi precej priložnosti, npr. za prenos dobrih izkušenj iz javne službe, sanacija fi-nančnega stanja (kalkulacije za cene storitev pripravi vsak zdravstveni

zavod sam, te so lahko tudi višje od cen storitev, ki jih plačuje ZZZS), več sredstev za investicije ter razvoj zdravstvene dejavnosti. Morda bi se lahko posamezni zdravstveni zavodi specializirali za določene sto-ritve. G. Tomaž Glažar je opozoril tudi na nevarnosti: slabšo kakovost javne službe, krčenje obsega storitev in motnje pri delu, tudi odvisnost od tržne dejavnosti in ne nazadnje financiranje tržne dejavnosti iz javnih sredstev. Zaključil je z besedami, da Ministrstvo ne nasprotuje tržni dejavnosti, če so izpolnjeni vsaj trije pogoji, in sicer, da prihodki ne presegajo 20% zdravstvene dejavnosti, da znižuje stroške in da ne ogroža izvajanja javne službe.

Prvotno smo načrtovali obisk minis-trice za zdravje in njeno predstavitev v petek, a se nam je pridružila že v četrtek popoldan. Zanimalo nas je predvsem, katere konkretne cilje tako na področju finančnega poslovanja, organizacije, vo-denja in izvedbe programa morajo do-seči zdravstveni zavodi. Udeleženci tega srečanja lahko ustvarjalno sodelujemo pri uresničevanju ciljev iz Resolucije. Seveda pa je to odvisno od spodbud s strani lastnikov in konkretnega povabi-

la. Vsi smo torej čakali na temo Usmeritve za upravljanje in vodenje zdravstvenih zavodov v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstve-nega varstva 2015-2025 oz. kaj bo povedala ga. Milojka Kolar Ce-larc. Povedala je, da je v Resoluciji in ob pripravi analize slovenskega zdravstvenega sistema namenjene precej pozornosti temu vprašanju. Izkazalo se je, da je vodenje zdravstvenih zavodov eden od elementov ranljivosti tega sistema. Prvi del analize kaže, da so javni zdravstve-ni zavodi za slovenski zdravstveni sistem prednost in ne slabost. V Resoluciji je zapisana opredelitev o krepitvi javnih zdravstvenih zavodov. V prvi fazi bo potrebno posvetiti posebno pozornost sanaciji poslovno ogroženih bolnišnic, da se zmanjša omenjeno tveganje. Zdravstveni domovi so v nekoliko boljšem položaju. Povedala je, da bodo novi programi, ki se obetajo s pomočjo kohezijskih sredstev, zahtevali tudi ustrezna vlaganja s strani občin. Ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc ne verjame trditvam, da so javni zdravstveni zavodi neučinkoviti pri izvajanju zdravstvene dejavnosti. Zanesljivo pa je, da v posameznih zdravstvenih zavodih oprema ni učinkovito izrabljena in da organizacija dela ni primerna. Pogosto se dogaja, da vodstva ne obvladujejo procesov, najbolj problematično pa je neob-vladovanje financ in posledično kakovosti zdravstvenih storitev, je še povedala. Vodstva morajo imeti ustrezna znanja in sposobnosti, da organizirajo delo tako, da se stroški na enoto znižujejo, ne pa tako, da z nadurami in podjemnimi pogodbami dražijo delo. Nekoliko lažje bo v prihodnje, saj ne bo toliko administrativnih ovir pri zaposlovanju. Zaveda se, da velik problem predstavljajo nizke plače in neprimeren način nagrajevanja predvsem v večjih bolnišnicah. O nagrajevanju poslovodstev v smislu uspešnosti se že pogovarjajo z Ministrstvom za javno upravo. Na Ministrstvu za zdravje se zelo resno pripravljajo na uvedbo variabilnega dela plač, ki bo namenjen uspešnosti dela posameznika, tima in cele organizacije. Mogoče bodo v naslednjem

Robert Cugelj

Tomaž Glažar

Milojka Kolar Celarc

[Novosti v zavodih]


letu pripravili tak model in ga kot pilotni projekt preizkusili v eni od bolnišnic in enem zdravstvenem domu. Ministrica za zdravje je povedala, da je potrebno s prenovo upravljanja in vodenja zdravstve-nih zavodov začeti takoj, čeprav Resolucija zajema obdobje 10 let. To je izrednega pomena, če želimo zdravstveni sistem pripraviti na nove izzive in rast zdravstvenih potreb prebivalstva ob omejenih finančnih virih. Prepričana je, da lahko skupaj dokažemo, da se v okviru javnih zdravstvenih zavodov zdravstvene storitve lahko izvajajo uspešno in učinkovito. To bo ključnega pomena za ohranjanje varstva na nivoju, ki nam ga zavidajo tudi najrazvitejše države, pri tem pa ohranjamo dober zdravstveni sistem, ki temelji na vrednotah solidarnosti, ena-kosti in pravičnosti.

Verjetno bi bilo še več vprašanj, a nas je že priganjal čas. Po kosilu sta že čakala dva avtobusa, da udeležence srečanja odpeljeta na izlet. Manjša skupina se je odločila za ogled Oljarne Kocbek na Stari gori, zanimanje za ogled Šunkarne Kodila iz Markišavec je bilo precej večje, tako, da smo dodali še kombi, vsi pa s(m)o si lahko ogledali Rad-gonsko klet v Gornji Radgoni. Kljub slabemu vremenu, saj je ves čas deževalo, so bili vsi zadovoljni, kar so nekateri posebej izpostavili v anketnih listih. Po skupni večerji, kjer ni manjkalo lokalnih dobrot, se je druženje ob glasbi nadaljevalo pozno v noč.

V petek sta program vodila mag. Rosvita Svenšek in g. Vojko Mihelj. Kot običajno je bila najprej na vrsti Pred-stavitev Pomurske zdravstvene regije. G. Ivan Tibaut, dolgoletni direktor Ob-močne enote ZZZS Murska Sobota je si-cer nekatere podatke predstavil že na 14. jesenskem srečanju leta 2011 v Lendavi. Tokrat je na kratko povzel nekaj sploš-nih podatkov iz zgodovine, gospodar-ske dosežke in demografske značilnosti ter podatke o obsegu in dejavnostih

zdravstvenega varstva, ki je financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To regijo na severovzhodnem delu Slovenije predstavljajo 4 upravne enote: poleg Murske Sobote še Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, ki ležijo vzdolž reke Mure. Lahko bi rekli, da je najmanj razvita v primerjavi z drugimi regijami oziroma območnimi enotami. Demografski kazalci se bistveno razlikujejo od kazalcev povprečja Slovenije. Značilna je neugodna starostna struktura: osebe, starejše od 65 let, predstavljajo skoraj petino (19,22%) prebivalstva, medtem ko je povprečje v republiki 18,31%, na drugi strani pa je delež mladih do 18 let (16,71%) znatno nižji od povprečja (18,36%). G. Ivan Tibaut je opozoril na precejšnje razlike v zdravstvenem absentizmu, saj nanj, poleg demografskih, vplivajo zdravstveni, delovni, socialni in kulturni dejavniki. Zdravstvena mreža je v tem delu Slovenije dobro razvita (na nekaterih področjih celo nadpovprečno v primerjavi z ostalimi regijami). V regiji delujeta 102 izvajalca, od tega 11 javnih zavodov (ena bolnišnica, 4 zdravstveni domovi, ena lekarna, trije domovi za starejše in dva posebna socialnovarstvena zavoda), zasebniki pa izva-jajo predvsem splošno, pediatrično, zobozdravstveno in specialistično

ambulantno dejavnost pa tudi drugo (fizioterapija, prevozi, nega) ter lekarniško dejavnost.

Najmanj kar je potrebno zagotoviti, je primerno avtonomnost zdravstvene blagajne, da se tako prepreči politiza-cijo njene vloge in pravic s področja zdravstvenega varstva. Ali so za tak status dovolj trdne osnove v resoluciji in drugih zapisih, ki jih enostransko ponujajo zdravniške in zavarovalniške organizacije, nas je zanimalo, ko smo se dogovarjali za naslednjo temo na tem jesenskem srečanju. Finančno poslovanje Zavoda za zdravstveno

zavarovanje Slovenije v letih 2015 – 2017 s pogledom na aktualne dogodke je predstavil g. Samo Fakin, dolgoletni generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sedaj pa vršilec dolžnos-ti generalnega direktorja. Projekcije za naslednje leto kažejo povečanje sredstev za 91,9 milijonov evrov, kar pomeni, da bo – poleg sredstev iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (če to v prihodnje še bo) - na razpolago skupno 2.489,9 milijonov evrov, za leto 2017 pa še slabih 60 milijonov evrov več, torej 2.559,2 milijonov evrov. Kaj pri-naša naslednje leto – poleg običajnih vsebin in potreb – kakšni bodo sklepi Vlade RS in seveda resnične potrebe po zdravstvenih storitvah v Sloveniji? Kar se tiče zavarovancev, se ne predvideva sprememb: ohranja se doseženo raven zdravstvene varnosti in nemoten dostop do pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Naloge v naslednjem letu oz. dveh so spodbujanje kakovosti, uravnoteženo poslovanje ter učinkovita in pregledna poraba sredstev. G. Samo Fakin je opozoril, da so večja sredstva za naslednje leto pravzaprav že »raz-deljena«, namenjena so plačilu povečanih programov, preventivnih in presejalnih programov, nekaterih programov urgentnih centrov po dejanski realizaciji, preseganju določenih programov in pa spodbujanju prvih specialističnih pregledov ter uvajanju kliničnih farmacevtov v bolnišnicah. Dodal je, da bodo vse podrobnosti znane v mesecu novembru, seveda pa je veliko odprtih vprašanj, kot npr. kakš-ni so/bodo normativi in standardi, kako se bodo krile kumulativne izgube v zdravstvu in kaj bo z urgenco. Svojo predstavitev je zaključil z zanimivo basnijo o stanju duha – pripovedjo o prepričanjih, ki nas omejujejo v življenju in pri delu – kakšne so predstave neandertalca o svetu zunaj jame. (Žal ni navedel avtorja. Zaradi velikega zanimanja udeležencev je kolega Tomo Rusimovič poiskal ta podatek: David Hutchens Shadows of the Neanderthal, v slovenščino je tekst prevedel Kristijan Musek Lešnik, Sence neandertalcev je izdal Inštitut za psiho-logijo osebnosti leta 2002.)

Za temo Doseganje kvalitativnih vidikov zdravstva v Sloveniji in drugih državah EU je bil predviden doc. dr. Tit Albreht, predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki pa je bil v času našega jesenskega srečanja v Parizu na dogodku, povezanim z zdravstvom, zato je to temo predstavil njegov sodelavec g. Mircha Poldrugovac, študent magistrskega študija

Samo Fakin

Ivan Tibaut

[Novosti v zavodih]


zdravstvene ekonomike, v kratkem specialist javnega zdravja, ki se v okviru študija ukvarja z zanimivo temo: ekono-metrične metode v zdravstvu. Kje smo v primerjavi z temeljnimi indikatorji učinkovitosti in uspešnosti zdravstve-nega varstva v primerjavi s članicami EU (starost, obolevnost, presejalni programi, incidenca, preventiva itd.)? Ocene uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema naj bi temeljile na podatkih. Poznamo številne poskuse

celovite presoje zdravstvenih sistemov na podlagi podatkov. Razprave, ki sledijo tovrstnim publikacijam, praviloma razkrijejo subjektivnost izbire izhodiščnih kazalnikov, na podlagi katerih so bile celovite presoje sestavljene. Ankete o izkušnjah pacientov oziroma populaci-je imajo v mednarodnih primerjavah zaradi težav pri zagotavljanju povsem primerljivih prevodov vprašalnikov le omejeno korist. Mere zdravstvenih izidov, kot sta standardizirana umrljivost in relativno preživetje, omogočajo zanesljivejše primerjave med državami, hkrati pa gre za kazalnike, na katere vpliva veliko dejavnikov in so posledič-no sorazmerno slabo vodilo za nadaljnje ukrepanje. Procesni kazalniki nam na drugi strani omogočajo dobro spremljanje uspešnosti ukrepa v zdravstvu, vendar je vpliv tega ukrepa na zdravstveno stanje prebi-valcev zgolj predpostavljen. Prepoznavanje prioritetnih področij za ukrepanje zahteva tudi upoštevanje razpoložljivosti virov (denarnih sredstev, zdravstvenih delavcev in zdravstvene infrastrukture). G. Mircha Poldrugovac je dejal, da je uporaba kazalnikov in mednarod-nih primerjav ustrezen pristop pri presoji slovenskega zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem je smiselno presoditi na podlagi večjega števila podatkov, ob ustrezni pozornosti pri interpretaciji podatkov ter z zavedanjem, da so presoje na koncu neizbežno subjektivne.

Eno izmed nadvse aktualnih vprašanj, ki se pojavljajo ob obrobju zdravstvene re-form, so tudi dileme v zvezi z zavaroval-ništvom in z vlogo zavarovalnic. Mnogi organizatorji posvetov naslavljajo to vprašanje zakonodajalcem in ponujajo svoje variante, ne da bi upoštevali dobre in smiselne rešitve obstoječega sistema in potrebne korekture, po katerih se lahko zgledujemo po EU. Vsekakor je bil g. mag. Martin Toth, ki je v preteklih nekaj desetletjih pomembno vplival

in sooblikoval sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji in spisal tudi nekaj knjig na to temo, prava izbira za predstavitev teme Najbolj zna-čilni sistemi zdravstvenih zavarovanj v Evropi in načini plačevanja izvajalcev. Sistemi po posameznih državah se razlikujejo v mnogih pogledih. Kljub razlikam pa jih glede financiranja in upravljanja lahko razvrstimo v tri skupine, in sicer v skupino z nacionalnim ali državno upravljanim sistemom, v skupino, ki temelji na načelih socialnih zava-rovanj, ter v skupino zasebnih sistemov. Za prvo skupino je značilno,

da so financirani z davki oziroma proračunskimi sredstvi; zavaro-valniški sistemi pa s prispevki delodajalcev in delojemalcev. Seveda so med sistemi tudi druge razlike, še zlasti pri urejanju odnosov z izvajalci zdravstvenih storitev. Na tem področju je znanih več različnih pristopov. Tako v večini držav primarno raven financirajo v odvisnosti od števila opredeljenih oseb pri izvajalcu (glavarina) ali po opravlje-nih storitvah. V sekundarni - specialistično ambulantni - dejavnosti prevladuje financiranje po storitvah, v bolnišnicah pa prevladuje način financiranja skupin primerljivih skupin, le redko kje še po primerih. G. mag. Martin Toth je menil, da je v vseh javnih sistemih treba do-ločiti zmogljivosti za potrebe javne dejavnosti, nekatere normative in standarde ter cene storitev. Slednje je v državah s socialnim zavaro-vanjem predmet pogajanj med nosilcem zavarovanja in predstavniki izvajalcev. V Sloveniji, kjer imamo prav tako obvezno zdravstveno zavarovanje, ta vprašanja ureja poseben zakon, ki pa je v nekaterih zadevah zastarel in potreben sprememb. Še bolj so potrebne spremem-be v praksi pogajanj o programih in cenah storitev in v postopnem prehodu od financiranja, ki temelji izključno na količini opravljenih storitev, k sistemu, ki bo upošteval tudi kakovost in doseganje rezulta-tov in ciljev sistema kot celote.

Lekarne predstavljajo pomemben del v sistemu javnega zdravstva. Razširjajo kulturo samozdravljenja in nepristran-sko svetujejo ter posredujejo znanje o zdravilih. Po drugi strani pa tudi pove-zujejo posamezne procese zdravljenja na ravni zdravnik – lekarnar – zdra-vilo. Kakšna bo usoda lekarne in kako se upreti »inovacijam«, ki potiskajo lekarne v trgovske mreže. Kakšna bo usoda lekarn v prihodnje? G. Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice

Slovenije, je udeležencem spregovoril o temi: Ali so naše lekarne tako dobre kot v EU ali celo boljše? V večini evropskih držav je bilo okolje za delovanje lekarniške dejavnosti do leta 1990 relativno stabilno. S političnimi, gospodarskimi in družbenimi spremembami so se ti po-goji spremenili. Primerjal je delovanje lekarniških sistemov v Evropi, predvsem med Češko, Poljsko, Slovaško, Avstrijo in Slovenijo. Vsaka država v EU sama določa pogoje, pod katerimi se sme odpreti lekarno. V Sloveniji je lekarniška mreža določena v Resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2008-2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev«, ki je potekla skoraj pred 2 letoma, a je Ministrstvo za zdravje podaljšalo njeno veljavnost do sprejetja nove resolucije oz. zakonodaje na lekarniškem področju. Vsaka država po svoje tudi ureja področje lastništva, polovica jo omejuje le na farma-cevta, v določenih državah to ne morejo biti zdravniki, na Švedskem pa to velja za proizvajalce zdravil. G. Miran Golub je poudaril, da sistem preskrbe prebivalstva z zdravili v Sloveniji dobro deluje – vsi imamo enako geografsko in cenovno dostopnost do zdravil in lekar-niških storitev. Ne glede na to pa je treba Zakon o lekarniški dejavnos-ti iz »davnega« leta 1992 spremeniti, pri čemer je potrebno upoštevati slabe in dobre domače in tuje izkušnje. Lekarne so del zdravstvenega

Mircha Poldrugovac

Martin Toth

Miran Golub

[Novosti v zavodih]


sistema in tako mora ostati, da bo korist bolnika lahko še naprej v ospredju vsakega lekarniškega farmacevta.Po odmoru je bil na vrsti še zadnji sklop, in sicer dva pogleda na reorganizacijo zavodov za zdravstveno varstvo. To je pravzaprav edina izpeljana reorganizacija, ki je te zavode vrnila tja, za kar so bili ustanovljeni. Zanimalo nas je, kateri temeljni cilji reorganizacije so bili doseženi in kateri so bili glavni problemi pri organiziranju in uvajanju sprememb.

Ob pripravi programa smo se dogo-varjali s prof. dr. Ivanom Erženom, ki pa je opravičil svojo odsotnost zaradi neodložljive obveznosti v tujini, zato je Izzive in priložnosti nove organizira-nosti javnega zdravja v Sloveniji – 2 leti po reorganizaciji predstavila ga. Ada Hočevar Grom, vodja Centra za poučevanje in razvoj zdravja pri Nacio-nalnem inštitutu za javno zdravje. Spre-membe je prikazala z vidika Nacional-nega inštituta za javno zdravje (NIJZ)

kot osrednje inštitucije javnega zdravja v Sloveniji. Organizacijske spremembe so povezane s potrebami v družbi in željo, da se dejavnost javnega zdravja okrepi in sledi potrebam družbe oz. v največji možni meri prispeva k zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije. Spremembe v organizacijski strukturi omogočajo enakomerni razvoj vseh ključnih funkcij javnega zdravja, kot je praksa v organizacijah, ki delujejo na področju javnega zdravja v razvitih državah. Hkrati je mogoče v okviru nove organiziranosti zagotoviti enako dostopnost preventivnih programov vsem, ki so do teh programov upravičeni, ne glede na to, kje živijo. Prednost nove organiziranosti je tudi večja učinkovitost dela strokovnjakov, kar je posebnega pomena, saj je število strokovnjakov s področja javnega zdravja zaradi neustreznega načina financiranja premajhno glede na številne aktivnosti. Nov način dela prinaša tudi številne izzive, ki so povezani z dejstvom, da deluje NIJZ na 11 lokaci-jah, da je bila organizacijska in poslovna kultura prejšnjih organizacij različna in, ne nazadnje, da so kompetence strokovnjakov različne in niso povsem prilagojene sodobnim potrebam. Ga. Ada Hočevar Grom je poudarila, da je naloga NIJZ zagotoviti enakomerno dostop-nost programov javnega zdravja na območju celotne države. Uvajanje sodobnih pristopov pri načinu dela in hkrati uvajanje vsebinskih in organizacijskih sprememb zahteva izjemno pozornost vseh, saj je to edinstvena priložnost za pozitivne spremembe.

Izzive in priložnosti nove organiziranosti javnega zdravja v Slove-niji z vidika Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je predstavila ga. Zora Levačič, direktorica Nacionalnega laboratori-ja za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), po organizacijskem preobli-kovanju na začetku leta 2014. Osnovna področja delovanja so: okolje in zdravje, medicinska mikrobiologija, mikrobiološka analitika živil, vod in drugih vzorcev okolja ter uradna kontrola kakovosti zdravil. Pojasnila je organizacijsko strukturo zavoda, dosedanje izkušnje pri zagotavljanju nalog, za katere je zavod ustanovljen, ter poslovne

rezultate in prizadevanja za racionalno poslovanje v prvem letu dela zavoda. Priprave na reorganizacijo so se začele v drugi polovici leta 2013 in konec tega leta je bil izdelan Poslovnik zagotavl-janja kakovosti NLZOH kot krovni dokument za prenos vseh sistemov zagotavljanja kakovosti iz ZZV-jev na novo pravno osebo. Opredelili so stra-teško usmeritev: doseči najvišjo stop-njo strokovnega in organizacijskega razvoja in usposobljenosti za izvajanje

najzahtevnejših nalog na področju ugotavljanja nivoja izpostavlje-nosti posameznih skupin prebivalstva škodljivim dejavnikom kot tudi na področju načrtovanja in uveljavljanja učinkovitih ukrepov za ohranjanje in izboljšanje zdravja prebivalstva. Vsaka reorganizacija zahteva spremembe, tem pa se zaposleni naravno upirajo. NLZOH je prevzel vse zaposlene iz laboratorijev območnih zavodov za zdrav-stveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja, ki so opravljali dela, ki po ZZDej-J sodijo v NLZOH. Ga. Zora Levačič je izpostavila, da so bile potrebne številne organizacijske spretnosti in ogromno truda vodstva, da so uspeli. Načini in metode dela so bile v bivših zavodih precej različne, kar ni bilo možno poenotiti čez noč. Primarna skrb pa je bila več čas namenjena »tekočemu poslovanju«, saj je »redno delo« moralo potekati nemoteno – prevzeli so vse veljavne pogodbe bivših zavodov, sklenjene z naročniki storitev kot tudi z dobavi-telji materialov, opreme in storitev. Potreben pa je čas za ureditev enotnih, realnih cenikov za vsako dejavnost posebej. Vzporedno z reševanjem reorganizacijskih problemov so težili k temu, da smejo spremembe le minimalno vplivati na poslovanje zavoda, ob tem pa niso pozabili na zaposlene.

Po krajši razpravi smo zaključili 18. jesensko srečanje članov društva ekonomistov v zdravstvu. Udeležence smo prosili, da izpolnijo anket-ne liste, saj njihovi predlogi, ocene in kritike pomagajo soustvarjati na-slednja srečanja. Izžrebali smo 3 številke in predali dobrote Pomurja: poleg domačega žganja, medu in bučnega olja še vsakemu prekmursko gibanico. Vrnjenih je bilo 85 anketnih listov, kar pomeni 50 % odziv, saj se je tokratnega srečanja udeležilo več kot 160 članov Društva in drugih. Organizaciji so prisodili povprečno oceno 4,73, kar je nekoliko manj kot na lanskem 17. jesenskem srečanju v Podčetrtku, ko je bila ta ocena izredno visoka - kar 4,95 (5 je najvišja možna ocena). Tokratni izbor tem je bil ocenjen s povprečno oceno 4,47 (lani 4,65), tehnična izvedba s 4,63 (4,89), medtem ko je bil družabni del ocenjen s 4,66 (4,89). Ponderirana ocena vseh štirih kriterijev na tokratnem srečanju je 4,62, kar je sicer 0,22 manj kot na jesenskem srečanju leta 2014, a organizatorje veseli, da je bila ta ocena v zadnjih letih vedno višja od 4,5. Udeležence smo tudi prosili, da ocenijo posamezne referate, te ocene so se gibale od 3,80 do 4,63, ponderirana povprečna ocena vseh pa je 4,26. Za primerjavo še podatki za predstavitve na 17. jesenskem srečanju: na osnovi povprečnih ocen posameznih prispevkov (od 4,03 do 4,87) je bila ta 4,43. Vsekakor je to izziv za organizatorje, da se v bodoče še bolj potrudimo pri izboru tem in avtorjev. ■

Zora Levačič

Ada Hočevar Grom

[Novosti v zavodih]

Pregled dogodkov

Seje odborov dejavnosti Združenja*

6. seja Ekonomske komisije 9. september 2015

1. Potrditev zapisnika 5. seje Ekonomske komisije2. Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju leta 20153. Informacija o Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2015 in predlogih Aneksa št. 1 k SD 20154. Načrtovane analize v letu 2015: a.) kalkulacija stroškov urgentnih centrov, b.) analiza laboratorijskih

storitev za Splošni dogovor (Priloga 1 k splošnemu dogovoru)5. Problematika v zvezi z uvedbo »davčnih blagajn« 6. Razno

5. seja Komisije odbora osnovne zdravstvene dejavnosti 10. september 2015

1. Potrditev zapisnika 4. seje Komisije odbora osnovne zdravstvene dejavnosti 2. Obravnava Enotne metodologije organizacije urgentnih centrov v Republiki Sloveniji3. Razno

10. seja Pravne komisije17. september 2015

1. Potrditev zapisnika 9. seje Pravne komisije2. Problematika izplačila nadur in viška ur 3. Vprašanja zavodov4. Razno

14. seja Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti 22. september 2015

1. Potrditev zapisnika 13. seje Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti2. Oblikovanje predlogov za spremembo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 20163. Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju leta 20154. Stališče Pravne komisije Združenja o izplačilu nadur in višku ur5. Javno komuniciranje zdravstvenih zavodov, priporočilo6. Razno

14. seja Odbora bolnišnične dejavnosti 24. september 2015

1. Potrditev zapisnika 13. seje Odbora bolnišnične dejavnosti2. Klinične študije v bolnišnicah3. Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju leta 20154. Stališče Pravne komisije Združenja o izplačilu nadur in višku ur5. Javno komuniciranje zdravstvenih zavodov, priporočilo6. Oblikovanje predlogov za spremembo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 20167. Razno

9. seja Odbora psihiatrične bolnišnične dejavnosti 25. september 2015

1. Potrditev zapisnika 8. seje Odbora psihiatrične bolnišnične dejavnosti2. Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju leta 20153. Oblikovanje predlogov za spremembo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 20164. Razno

14. seja Odbora terciarne dejavnosti 25. september 2015

1. Konstituiranje Odbora terciarne dejavnosti – izvolitev predsednika in namestnika predsednika odbora2. Potrditev zapisnika 6. seje Odbora terciarne dejavnosti 3. Oblikovanje predlogov za spremembo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 20164. Vsebina terciarne dejavnosti in njeno financiranje 5. Razno

15. seja Upravnega odbora 1. oktober 2015

1. Potrditev zapisnika 14. seje Upravnega odbora2. Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v prvem polletju leta 20153. Obravnava rezultatov poslovanja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v prvem polletju leta 20154. Oblikovanje predlogov za spremembo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 in imenovanje

predstavnikov Združenja za dogovarjanje za SD 20165. Imenovanje novih članov komisij6. Razno

*Zapisniki sej so dostopni na spletni strani Združenja www.zdrzz.si

3. november 2015 Posvet o javnem naročanju Organizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: FPS Ljubljana MonsVeč informacij: www.zdrzz.si/Dogodki, [email protected]

5. november 2015(zaključek 4. december 2015)

Osnovno usposabljanje »mediacijske veščine in mediator v zdravstvu«Organizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva 38, 1000 LjubljanaVeč informacij: [email protected]

12. november 2015 Strokovni seminar o upravljanju z dokumentarnim gradivom in uporabi notranjih pravilOrganizator: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, UKC LjubljanaKraj: UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, Predavalnica 1 v glavni stavbi zavodaVeč informacij: www.zdrzz.si/Dogodki, [email protected]

20. november 2015 4. strokovno srečanje Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic Organizator: Združenje direktorjev slovenskih bolnišnicKraj: Psihiatrična bolnišnica IdrijaVeč informacij: [email protected]

26. in 27. november 2015 Posvet poslovodnih delavcev javnih zdravstvenih zavodovOrganizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: Debeli rtič, Mladinsko zdravilišče in letovišče RKSVeč informacij: www.zdrzz.si/Dogodki, [email protected]

30. november 2015 Posvet - Davčna problematika poslovanja javnih zdravstvenih zavodovOrganizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, Predavalnica 1 v glavni stavbi zavodaVeč informacij: www.zdrzz.si/Dogodki, [email protected]

30. november 2015 Nadaljevalna mediacijska delavnica Organizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva 38, 1000 LjubljanaVeč informacij: [email protected]

Napovednik dogodkov

Priloga | Novis | oktober 2015 1

eRecept

[Priloga]Zbrala in uredila: Katarina Kraljvodja Sektorja za eZdravje, Ministrstvo za zdravje [email protected]

2 Priloga | Novis | oktober 2015

[Priloga]

eRecept

Projekt eZdravje, delno sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, z učinko-vitim sistemom elektronskih rešitev prinaša večjo varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji. Prva med storitvami eZdravja, katere uvedba na nacionalni ravni opazneje vpliva na procese znotraj zdravstvenih ustanov, je eRecept.

V oktobru 2015 poteka obdobje vzporednega predpisovanje elektronskih receptov na primarni ravni (ob elektronskem receptu se izpisujejo tudi papirnati recepti), od 2. novembra 2015 dalje pa bo na primarni ravni potekalo predpisovanje zdravil le v elektronski obliki. Od 1. februarja 2016 dalje se bodo elektronskemu predpisovanju pridružili še predpisovalci receptov iz ustanov, ki delujejo na sekundarni in terciarni ravni.


[Priloga]

eRecept

Zakonske podlageCelotna rešitev eRecepta je zasnovana okrog centralne zbirke eRecept, za kate-ro je podlago vzpostavil Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00 in 47/15), ki v prilogi 2 določa namen, vsebino zbirke, upravičence in roke hrambe za zbirko.

Tabela 1: Del iz Priloge zbirk podatkov eZdravja Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki podrobneje opredeljuje zbirko eRecept

Namen zbirke Zdravstvena oskrba glede predpisovanja in izdaje zdravila in živila, predpisanega na recept v elektronski obliki in na papirju.Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov s strani ZZZS, ter za izvajanje nalog ZZZS v skladu z zakonom, ki ureja zdravila.

Vsebina zbirke Pacientovi identifikacijski in statusni podatki:

Ș osebno ime, Ș naslov stalnega in začasnega prebivališča, Ș spol, Ș EMŠO, Ș ZZZS številka zavarovane osebe, Ș podatki o zdravstvenem zavarovanju, Ș kontaktni podatki (na primer telefon telefonska številka, elektronski naslov), Ș davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu

do podatkov), Ș datum rojstva, Ș podatki o pooblaščeni osebi, ki jo določi pacient:

Ș osebno ime, Ș EMŠO oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO, Ș ZZZS številka, Ș naslov stalnega in začasnega prebivališča,

Ș razmerje do pacienta, Ș kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov), Ș davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri

dostopu do podatkov).

Podatki o predpisu zdravila: Ș evidenčna številka predpisa in paketa predpisa, Ș način doplačila, Ș plačnik, Ș razlog obravnave, Ș podatki o zdravniku predpisovalcu (osebno ime, številka zdravstvenega

delavca, status zdravnika, poklicna kvalifikacija z vrsto specializacije, kontaktni podatki),

Ș podatki o izvajalcu zdravstvene dejavnosti, Ș identifikator in ime predpisanega zdravila (nacionalni identifikator za

industrijska zdravila, identifikator za galenska zdravila, magistralna zdravila, lastniško in/ali splošno ime zdravila, EAN oznaka, ATC oznaka),

Ș vrsta recepta (zeleni, beli, za osebno rabo), Ș podatki o učinkovinah (koda učinkovine, ime učinkovine), Ș tip recepta (obnovljivi, neobnovljivi), Ș razred recepta (lastniško ime, magistralni pripravek, splošno ime), Ș status recepta (npr. preverjen, predpisan, porabljen, delno porabljen, delno

porabljen/razveljavljen, razveljavljen, zavrnjen, v pripravi, v izdajanju), Ș datumi in časi sprememb statusov, Ș tip količine (npr. po pakiranju, po dnevih, po odmernih enotah), Ș število predpisanih pakiranj zdravila, Ș število dni jemanja predpisanih zdravil, Ș navodilo pacientu, Ș odmerek, Ș enota odmerka, Ș frekvenca jemanja, Ș enota frekvence, Ș receptura magistralnega zdravila, Ș farmacevtska oblika,


[Priloga]

Ș jakost, Ș število osnovnih enot, Ș način aplikacije, Ș oznaka, ali je bila opravljena/odgovorjena konzultacija, Ș vsebina konzultacije, Ș oznake za prekoračitev maksimalnega odmerka, Ș oznaka nujnosti, Ș oznaka ne zamenjuj, Ș opozorila farmacevtu (»v roke zdravniku«, »repetatur« in število ponovitev,

»nujno«, »ne zamenjuj«, »nujno zdravljenje«), Ș navodila farmacevtu, Ș število vseh ponovitev, Ș število preostalih ponovitev, Ș tip terapije (npr. akutna, kronična), Ș rizične skupine (npr. nosečnice, otroci, športniki, starostniki), Ș alergije, Ș diagnoza po MKB, Ș interakcije zdravil (oznaka interakcij, ali so bile preverjene), Ș seznam za preverjanje interakcij, Ș stopnja interakcij pri preverjanju, Ș datum in čas predpisa zdravila, Ș datum in čas veljavnosti predpisa, Ș elektronski podpis zdravnika, Ș oznaka časovnega žiga, Ș oznaka predpisa (pisno, elektronsko), Ș podatki o izbrani lekarni, Ș podatki o preklicu predpisa, Ș podatki o zdravniku, ki je preklical predpis (osebno ime, številka

zdravstvenega delavca, status zdravnika, kontaktni podatki), Ș podatki o izvajalcu zdravstvene dejavnosti, iz katerega je bil narejen preklic

predpisa, Ș razlog preklica, Ș podatki o omejitvi predpisovanja.

Podatki o izdaji zdravila: Ș evidenčna številka izdaje in paketa izdaje, Ș datum in čas izdaje zdravila, Ș podatki o farmacevtu (osebno ime, številka zdravstvenega delavca, tip

farmacevta, kontaktni podatki), Ș podatki o lekarni in enoti lekarne (vključno s kontaktnimi podatki), Ș podatki o osebi, ki je prevzela zdravila, Ș identifikator in ime izdanega zdravila (nacionalni identifikator za industrijska

zdravila, identifikator za galenska zdravila, magistralna zdravila, lastniško in splošno ime zdravila, EAN oznaka, ATC oznaka),

Ș število izdanih pakiranj zdravila, Ș količina izdanega zdravila, Ș vrsta izdaje (delno, v celoti), Ș oznaka zamenjave zdravila, Ș doziranje, Ș enota doziranja, Ș način aplikacije, Ș podatki o preklicu izdaje, Ș podatki o farmacevtu, ki je preklical izdajo (osebno ime, številka

zdravstvenega delavca, kontaktni podatki), Ș podatki o izvajalcu zdravstvene dejavnosti, iz katerega je bil narejen preklic Ș razlog preklica,

Ș razred izdaje (lastniško ime, magistralni pripravek, splošno ime), Ș interakcije zdravil (oznaka interakcij, ali so bile preverjene), Ș seznam za preverjanje interakcij, Ș stopnja interakcij pri preverjanju, Ș oznaka paketa recepta, Ș elektronski podpis farmacevta, Ș oznaka časovnega žiga.

Podatki o predpisu zdravila in podatki o izdaji zdravila smiselno veljajo tudi za živila.

Kdo posreduje podatke v zbirkoIzvajalci, ki predpisujejo in izdajajo zdravila na recept.

Roki posredovanja podatkov v zbirkoTekoče.

Upravičenci do podatkov iz zbirkeIzvajalci, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi pacienta.

Ș Pacient in od njega pooblaščena oseba. Ș Uporabniki eZdravja. Ș ZZZS.

Način pridobivanja osebnih podatkovZbirka se brez plačila stroškov povezuje z naslednjimi zbirkami podatkov:

Ș Osnovna zdravstvena dokumentacija. Ș CRPP. Ș Evidenca uporabnikov eZdravja.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko NIJZ pri pridobivanju osebnih podatkov za zbirko podatkov in ZZZS pri pridobivanju osebnih podatkov iz zbirke podatkov uporabita isti povezovalni znak na način, da se za pridobitev osebnega podatka uporabil samo ta znak.

Rok hrambe podatkov v zbirkiPodatki se hranijo 5 let.

Roke za vključitev je določil Pravilnik o pogojih, rokih, načinu vključitve in uporabe eZdravja za obvezne uporabnike (Uradni list RS, št. 69/15), ki v prilogi določa naslednje roke za začetek uporabe storitve eRecept:


[Priloga]

Tabela 2: Del iz Priloge zbirk podatkov eZdravja Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki podrobneje opredeljuje zbirko eRecept

Informacijska storitev eZdravja Obvezni uporabnik Način vključitve in uporabe Rok za vključitev

eRecept Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo storitve na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe

predpisovanje samo elektronskih receptov

2. november 2015

eRecept Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo storitve na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe

predpisovanje samo elektronskih receptov pri predpisovanju zdravil na recept

1. februar 2016

Zasnova eReceptaStoritev eRecept deluje na način, da zdravnik preko vnosne maske (ta je integ-rirana v obstoječe informacijske sisteme) tvori elektronske recepte, ki jih nato elektronsko podpiše s svojim kvalificiranim potrdilom. Predpisuje lahko zdravila iz centralne baze zdravil (lastniško ime), zdravilo lahko izbere na podlagi gene-ričnega predpisa, na voljo pa mu je tudi seznam magistralnih zdravil (ki pa je številčno omejen). Zdravnik lahko recepture za magistralna zdravila sicer vpisuje sam oz. jih popravlja. V naslednjem koraku se podatki o predpisu shranijo v centralni zbirki eRecept, od koder jih preberejo farmacevti ob obisku pacienta v lekarnah. Vsa komunikacija poteka na varen in zaščiten način.

Tehnični predpogoji za začetek uporabe eReceptaRecepte lahko predpisuje samo zdravnik. Posledično je treba zdravniku zagotoviti tri tehnične predpogoje za začetek uporabe:

Ș ustrezno verzijo programske opreme, ki omogoča delo z eReceptom, Ș kvalificirano digitalno potrdilo, izdano na ime zdravnika, Ș urejene pravice v seznamu uporabnikov rešitev eZdravja (Varnostni shemi).

Verzijo programske opreme, ki omogoča elektronsko predpisovanje, zagotovi vaša programerska hiša v okviru pogodbe o vzdrževanju (nadgradnja je bila financirana iz projekta eZdravje, delno financiranega iz evropskega socialnega sklada).

Kvalificirano digitalno potrdilo vsak zdravnik v javni zdravstveni mreži dobi že naloženega na svoji profesionalni kartici (PK) izdajatelja ZZZS, so pa za uporabo eRecepta dovoljena tudi vsa druga kvalificirana digitalna potrdila izdajateljev v RS. V kolikor zdravnik uporablja kvalificirano digitalno potrdilo iz PK (to se do sedaj še ni uporabljalo v nobeni informacijski rešitvi), ga je pred prvo uporabo treba odkleniti. Več o odklepanju KDP in navodila za odklepanje najdete na http://ca.zzzs.si/aktivacija.

Pravice za predpisovanje zdravil na elektronski način se uvažajo iz zbirke Eviden-ca gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov (bolj znano pod imenom BPI - baza podatkov o izvajalcih). Zdravnik mora imeti v bazi vpisano

zaposlitev (oziroma pogodbeno delo) pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri ka-terem bo izdajal eRecepte. Kontrola pravic za predpisovanje zdravil se torej izvaja tudi na ustanovo, iz katere je predpisan recept. Ureditev podatkov v BPI (tudi za zdravnike, ki dežurajo, pogodbene sodelavce) je torej bistvena za uporabo.V kolikor želi imeti zdravstveni zavod pravico dodeljevanja začasnih pravic za predpisovanje eRecepta (npr. za novo zaposlene, nadomeščanja), mora izvesti dva koraka (najprej papirnato pooblastilo, nato pa še elektronska vloga) za imenovan-je nadzornika pravic v ustanovi. Ta ima potem pravico dodeliti začasne pravice (21 dni) uporabe za npr. novo zaposlenega zdravnika do ureditve pravic v BPI. Več na www.ezdrav.si.

Funkcionalnosti eReceptaGlavne funkcionalnosti eRecepta lahko povzamemo v naslednjih točkah:

Ș Elektronsko predpisovanje zelenih in belih receptov. Ș Elektronsko podpisovanje »paketa« receptov. Ș Strukturiran predpis. Ș Predpis zdravila iz Centralne baze zdravil. Ș Vpogled v eRecepte pacienta. Ș Preverjanje interakcij. Ș Preverjanje kontraindikacij.

Zdravnik v primeru sočasno več predpisanih zdravil elektronsko ne podpisuje vsakega recepta, ampak paket receptov (vsa pacientu predpisana zdravila pri da-nem obisku). V kolikor zdravnik pri tem uporablja profesionalno kartico ZZZS, se za podpis identificira z 6-mestno številčno kodo (PIN-om), ki jo nastavi ob odklepanju kvalificiranega digitalnega potrdila.

Novost je strukturiran predpis, v primeru ustrezne farmacevtske oblike in strukturiranega vnosa zdravniku pri izračunu ustreznega števila škatlic pomaga program z izračunom. Zdravilo se predpisuje na podlagi iskanja iz Centralne baze zdravil, katere upravljavec je ZZZS, podatke v njej pa ažurirata tako ZZZS kot JAZMP.Za preverjanje interakcij in kontraindikacij se sistem povezuje z Lexicomp bazo (posledično so opozorila v angleščini). Pri preverjanju interakcij in kontrain-dikacij si zdravnik lahko sam nastavi nivo resnosti, nad katero naj program zdravnika opozori. Interakcije se računajo med vsemi pari zdravil, ki so v paketu zdravil. Kontraindikacije se preverjajo za starostne skupine (dojenčki,


[Priloga]

malčki, otroci, starostniki), za nosečnice in doječe matere. Posebno opozorilo se izpiše v primeru, da zdravilo lahko na dopinškem testu povzroči pozitiven rezultat (podatke zagotavlja Slovenska antidopinška organizacija). Sistem zdravniku omogoča tudi elektronski dostop do navodila za uporabo zdravila in do dokumenta z glavnimi značilnostmi zdravila.Tiskanje potrdila za pacienta je opcijsko, namenjeno pa je predvsem temu, da bo prehod na novi način predpisovanja zdravil lažji in manj opazen za paciente, ki so navajeni na to, da ob odhodu od zdravnika prejmejo papir. Na potrdilu je seznam vseh predpisanih zdravil za pacienta pri danem obisku, vključno s črtno kodo. Na podlagi črtne kode lahko lekarna hitreje poišče ustrezen paket zdravil, ni pa seznam za izdajo zdravil obvezen. V času vzporednega predpisovanja (do 2. novembra) seznam zdravil ni listina, na podlagi katere lekarna izda zdravila. V kolikor pacient seznam zdravil ima, naj bi farmacevt na njem označil, katera zdravila mu v lekarni še niso izdali (če mu niso izdali vseh zdravil iz seznama). Seznam je tako namenjen predvsem temu, da pacient ne pozabi dvigniti zdravil.Pacient v lekarni predloži le kartico zdravstvenega zavarovanja za zeleni recept oz. se identificira za beli recept. Podatki o predpisanih zdravilih za pacienta se avtomatsko prenesejo na farmacevtov uporabniški vmesnik, kar pomeni, da podatkov iz receptov ni več treba pretipkavati. Čas, ki je bil doslej namenjen administrativnim opravilom lahko farmacevt po novem nameni dodatnemu svetovanju pacientu oz. preverjanju interakcij in kontraindikacij (tudi farmacevt ima na voljo ista orodja kot zdravnik).Dodatna možnost, ki jo sistem nudi, je konzultacija med farmacevtom in zdrav-nikom. Farmacevt lahko v primeru dodatnih vprašanj glede predpisa zdravila v sistem vpiše dodatno vprašanje, na katerega zdravnik odgovori, ko lahko. Spisek neodgovorjenih vprašanj se namreč zdravniku prikazuje v njegovem informacij-skem sistemu. Vprašanje in odgovor se zabeležita v bazi pri konkretnemu recep-tu, kar pomeni, da obstaja sled komunikacije v zvezi s tem receptom.

Navodila za predpisovanje zdravil na papirnate recepte po 2. novembru 2015 oz. za zdravnike na sekundarni in terciarni ravni po 1. februarju 2016Vse lekarne v RS bodo vključene v sistem eRecept z vsemi delovnimi postajami, kjer lahko prevzamemo zdravilo, izpisano na recept. Zdravniki, razen v posebnih primerih (osebna raba, obiski na domu, predpis narkotikov), uporabljajo eRe-cept. V primeru vpisa v EER zdravniki ne tiskajo kopij elektronskih receptov na papirnatih obrazcih. V splošnem velja, da za eRecept ni mogoča drugačna kot elektronska izdaja (izjema so recepti z oznako nujno, ki se jih zmeraj poleg vpisa v elektronski recept izpiše še na papir ).Pri obnovljivih eReceptih, predpisanih elektronsko po začetku te faze (2. novem-ber 2015), lahko pacient ponovne izdaje prevzame v različnih lekarnah. To ne velja za obnovljive recepte, izdane pred začetkom te faze (za te bo moral pacient še zmeraj v lekarno, ki hrani njegov papirnati recept).Zdravnik torej:

Ș zdravila predpisuje samo preko sistema eRecept (brez papirnatih obrazcev), Ș za posebne primere (obiski na domu, posebni recepti, osebna raba, nedosto-

pnost sistema eRecept) predpisuje še vedno na papirnatem obrazcu, Ș za recepte z oznako „nujno“ poleg vpisa v EER nujno izda še kopijo papirnatega

recepta1 (na enak način, kot je bilo izvedeno tiskanje v času vzporedne faze), Ș v ambulanti lahko pacientu natisnejo seznam predpisanih zdravil pri tem

obisku.Vsak predpis torej zdravnik naredi samo po eni poti: ali v sistem eRecept ali na papirnati obrazec v nadaljevanju). Izjema od tega pravila so recepti z

Slika 1: Proces predpisovanja zdravil na recept


[Priloga]

oznako nujno, ki se predpišejo elektronsko in natisnejo na papirnati obrazec (na obrazcu je natisnjena tudi številka elektronskega predpisa recepta).

Postopki v primeru nedelovanja eReceptaMožni scenariji v primeru nedelovanja : 1. Zdravnik nima povezave do sistema eRecepta. Zdravnik predpiše zdravilo na

papirnati recept brez vpisa v eRecept. V lekarni imajo dostop do sistema eRe-cept. Lekarna izda zdravilo in v eRecept zapiše izdajo brez ePredpisa. Scenarij je identičen scenariju, ko zdravnik ne uporablja sistema eRecept.

2. Zdravnik in lekarna nimata povezave do sistema eRecepta. Zdravnik predpiše zdravilo na papirnati recept brez vpisa v eRecept. V lekarni nimajo dostopa do sistema eRecept. Lekarna izda zdravilo na podlagi papirnega obrazca in izdajo zabeleži v lokalni sistem. Ko se povezava z eReceptom v lekarni spet vzpostavi, se izvede asinhrono pošiljanje podatkov o izdajah iz lokalnega sistema v eRecept.

3. Zdravnik ima povezavo do sistema eRecept, lekarna pa ne. Zdravnik predpiše zdravilo v eReceptu. V lekarni nimajo dostopa do sistema eRe-cept. Lekarna ne more dostopati do podatkov o predpisu in zdravila ne sme izdati. Če gre za nedelovanje lokalnega sistema, se pacienta usmeri v drugo lekarno. Če gre za nedelovanje centralnega sistema eRecept, pa pacienta prosimo, da počaka do ponovnega delovanja sistema. Za recepte, označene z oznako »nujno«, velja naslednja točka.

4. Zdravnik ima povezavo do sistema eRecept, lekarna pa v trenutku obiska pacienta ne. Zdravnik predpiše zdravilo v EER, ki ga označi z oznako »nujno«. V lekarni nimajo dostopa do sistema eRecept, zato le-karna ne more dostopati do podatkov o predpisu. Lekarna izda zdravila na podlagi papirnatega obrazca z oznako »nujno« (farmacevt prepisuje tudi številke eRecepta – ZP). Podatki se v tem primeru zapišejo v vrsto za pošiljanje, najkasneje ob koncu izmene (sicer pa takoj, ko začne eRecept iz lekarne ponovno delovati) farmacevt podpiše vse recepte, ti se pošljejo v eRecept.


[Priloga]

Usposabljanja za uporabnikeMinistrstvo za zdravje je v septembru in oktobru 2015 (delno bodo potekala še v novembru) organiziralo vrsto usposabljanj za zdravnike in medicinske sestre – napovedi lahko spremljate na spletni strani www.ezdrav.si, kjer so dostopna tudi vsa navodila in potrebna dokumentacija za vključevanje v eZdravje.

Možnosti za pacientaZ vzpostavitvijo spletnega portala zVEM bo pacientu omogočeno pregledovanje statusa vseh svojih elektronskih receptov preko spletne strani. Preko portala se bo lahko naročil tudi na elektronsko obveščanje (opomnik) pred iztekom veljavnosti predpisa zdravila (da ne bo pozabil dvigniti zdravila v lekarni).

PomočMinistrstvo za zdravje je organiziralo tudi prvi nivo podpore za tiste, ki so že vključeni v eZdravje, pa se srečajo z vprašanji ali težavami pri uporabi. Dostopni so na telefonski številki 080 24 45 ali prek elektronske pošte [email protected].

1 Opisani primer zagotovi, da bo pacient lahko dvignil zdravilo za nujno zdravljenje tudi v primeru nedelovanje EER v trenutku, ko je prišel po njega v lekarno.

Documents

Novis 10 oktober 2015