Obœinske strani · Sreœkom sva se dogovorila, da bom to jaz. Res pa je, da so dela in naloge, ki jih z veseljem opravljam, mi ni teæko in mi predstavljajo izziv. In so dela, ki

�Trobla 1/2007 � Trobla 1/2007Prireditve Æupanova stran

Dva meseca letoønjega leta sta za nami. Lani, ob pribliæno istem œasu, sem v uvodniku zapisal, da je prva dva meseca najbolj zaznamovala ostra zima. Bilo je ogromno snega, izvajalci zimske sluæbe so bili skoraj dan in noœ na delu. Letos pa smo priœa popolnemu nasprotju. Ponekod niœ, drugje malo snega. Pri nas ga je bilo le za pokuøino, otroci so prikrajøani za lepe, zimske radosti. Kakøna sprememba podnebja, in to samo v enem letu. Marsikdo se spraøuje, ali je to mogoœe? Priœa smo vse veœjemu øtevilu naravnih pojavov, ki imajo obiœajno uniœujoœ uœinek. Spomnimo se ruøilnih cunamijev v Azi-ji, pa orkanov v Ameriki, øe posebej uniœujoœega »Katrina«, spomnimo se hude suøe v Afriki in velikih povodenj v Evropi. Kakøna nasprotja. Narava nas œedalje ostreje opozarja, da bomo mo-rali spremeniti odnos do nje. Na æalost se tega bolj malo zavedamo, œeprav so poznani vzroki in odgovori na vse te pojave. Nekatere ponuja Al Gore, nek-danji ameriøki podpredsednik, v f ilmu Neprijetna resnica. Ta f ilm te ne pusti ravnoduønega, vsaj mene ni. Poglavi-tni vzrok vseh teh naravnih pojavov je potrebno iskati v nekontroliranem porastu toplogrednih plinov v naøem ozraœju, ki jih povzroœajo predvsem najbolj razvite industrijske dræave sveta. Ti plini prepreœujejo, da bi se del toplo-te, ki jo na Zemljo »prinesejo« sonœni æarki, odbila nazaj v atmosfero. Zaradi tega se naøe ozraœje œedalje bolj segre-va, ledeniki se topijo, nad oceani se ustvarjajo idealni pogoji za uniœujoœe orkane. Kyotski sporazum sicer govori o omejitvi toplogrednih plinov, toda na æalost ga do sedaj niso podpisale prav Zdruæene dræave Amerike, ki so najveœji

Drage občanke, spoštovani občani

proizvajalec le-teh. Samo æelimo si lah-ko, da bodo tudi ZDA œim prej akcep-tirale ta sporazum, na kar opozarja tudi Al Gore.

Seveda pri nas ne bomo reøevali svetovnih problemov, smo premajh-ni, da bi lahko kakorkoli vplivali na povzroœitev in reøevanje naravnih poja-vov, ki povzroœajo katastrofe svetovnih razseænosti.

Toliko veœ svoje energije bomo usmerili v izpeljavo projektov, s ka-terimi æelimo øe izboljøati standard æivljenja v naøi obœini. Podlago za to imamo vsekakor v sprejetem obœinskem proraœunu za leto 2007. Vesel sem, da je bil proraœun sprejet dokaj hitro, kar omogoœa, da sedaj lahko zaœnemo z izpeljavo vseh postopkov za uspeøno izvedbo potrjenih investicij. Potrebno je izdelati projekte za tiste investicije, ki so potrjene v proraœunu, ter zaœeti s postopki razpisa in izbire izvajalcev. Øe posebej moramo biti pozorni in natanœni pri izdelavi dokumentacije in izvedbi drugih aktivnosti za investicije, s katerimi kandidiramo za sof inanci-ranje na raznih dræavnih razpisih. Æe manjøa napaka je lahko vzrok, da ne dobimo sredstev. Obœinskim svetnicam/kom se zahvaljujem za tako hitro spre-jetje letoønjega proraœuna, øe posebej pa sem zadovoljen nad dejstvom, da so ga sprejeli skoraj soglasno, s samo enim glasom proti. S tem dejanjem so vseka-kor pokazali veliko konstruktivnosti in æeljo po œim hitrejøem zaœetku izvedbe predvidenih investicij.

V tem svojem uvodniku ne bom naøteval vseh investicij, ki jih æelimo izpeljati letos. To si lahko natanœno preberete na uradnih straneh v sredini Troble, kjer tudi objavljamo zakljuœni raœun obœine 2006 in seveda letoønji proraœun z naœrtom razvojnih progra-mov do leta 2010. Le-ta se vsako leto ob sprejetju proraœuna za naslednje leto ponovno korigira na podlagi izpeljanih investicij in novih prioritet.

Naj omenim dejstvo, da bomo tudi letos marsikaj postorili na razliœnih podroœjih in na vseh koncih naøe obœine. Gradili bomo ploœnike in vodovodne sisteme, asfaltirali ceste, postavljali luœi javne razsvetljave, investirali oziroma obnavljali bomo obœinske objekte, pre-cej sredstev bomo namenili kulturi, tu-rizmu, øportu, kmetijstvu, øolstvu … Vse-eno pa bi æelel izpostaviti dva, po mo-jem mnenju, najpomembnejøa letoønja projekta. Prvi je vsekakor naøa letoønja

najveœja investicija, izgradnja nove veœnamenske øportne dvorane, ki bo za-dostila kriterijem devetletke, omogoœila kakovostno vadbo izvenøolski mladini in rekreacijo starejøim obœanom. Ime-la naj bi tudi tribuno za gledalce, kar bo omogoœilo organizacijo razliœnih øportnih in druæabnih prireditev in kon-certov.

Vrednost celotne investicije se oce-njuje na 2 mio EUR, f inanœna konstruk-cija pa se zakljuœi v treh letih. Eno tretji-no sredstev naj bi prispevalo Ministrstvo za øolstvo in øport, nekaj Fundacija za øport, ostalo pa Obœina Vel. Laøœe (tudi z najemom kredita).

Drugi veliki projekt pa æelimo iz-peljati na podroœju gospodarstva. V letoønjem letu imamo namen izdelati obœinski lokacijski naœrt in zaœeti z od-kupom zemljiøœ za obrtno cono Loœica pri Turjaku v velikosti ~ 5 ha. Upam samo, da bo dovolj zanimanja po teh zemljiøœih s strani podjetnikov, da bi pri nas zgradili objekte za svoje dejav-nosti.

Œe boste natanœno pregledali letoønji obœinski proraœun, boste lahko ugotovi-li, da je zelo razvojno naravnan, saj je veœ kot 55 % sredstev namenjenih za investicije.

Razliko med PRIHODKI in ODHOD-KI (pribliæno 500.000 EUR) predvideva-mo pokriti z najemom kredita. Le-tega bomo porabili samo za dve investiciji: veœnamenska øportna dvorana in nakup zemljiøœa za obrtno cono Loœica (pri Turjaku). S tem kreditom bo Obœina Ve-like Laøœe naslednjih pet let zadolæena pribliæno 4% viøine trenutne primerne porabe (dovoljeno do 20%).

Æe v prejønji øtevilki Troble sem omenil, da vas bomo v prihodnje preko raznih anket povpraøali za vaøa mnenja in predloge z doloœenih podroœij, ki so v pristojnosti obœine. Tako smo vse naøe podjetnike æe povpraøali o njihovi zain-teresiranosti po razøiritvi svoje dejavno-sti v obrtni coni Loœica. V tokratni Tro-bli pa lahko najdete anketni vpraøalnik za starøe, ki imajo svoje otroke v vrtcu in v katerem jih spraøujemo, kako ocenju-jejo kakovost predøolske vzgoje v naøi obœini. Podæupanji dr. Tatjani Devjak se zahvaljujem za pripravo vpraøalnika, hvala tudi vsem, ki jih boste na obœino vrnili izpolnjene. Morebitni vaøi odgovo-ri nam bodo v veliko pomoœ pri nadalj-njem koncipiranju predøolske vzgoje.

Za konec bi æelel omeniti, da je v mesecu marcu z delom priœela nova zdravnica v naøi zdravstveni posta-ji, dr. Milenka Starc Vidrih, ki ji ob tej priloænosti æelim, da bi se v naøem oko-lju kar najlepøe poœutila.

Anton Zakrajøek, æupan

PETEK, 23. MARCA, ob 19.30Trubarjeva domaœija, RaøicaGlasbeno pesniška prireditev ob rojstvu projekta PESEM.SI (ZRU)

PETEK, 23. MARCA, ob 19. uriKulturni dom, RobPRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU(KUD Rob in podruæniœna øola Rob)

NEDELJA, 25. MARCA, ob 15. uriLevstikov dom, Velike LaøœeKONCERT OB MATERINSKEM DNEVU(DPÆ Velike Laøœe)

PONEDELJEK, 26. MARCA, ob 18. uriGlasbena øola, Velike LaøœeKONCERT OB MATERINSKEM DNEVU(Glasbena øola Ribnica, oddelek Velike Laøœe)

TOREK, 27. MARCA, ob 18. uriOØ Primoæa Trubarja, Velike LaøœeKONCERT šolskih pevskih zborov, recitatorjev in instrumentalistov(OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe)

PETEK, 6. APRILA, ob 19. uriTrubarjeva domaœija, Raøica24. KULTURNI VEČER »Na Trubarjevini v čast domovini«z dr. Dimitrijem Ruplom(Obœina Velike Laøœe)

NEDELJA, 1. APRILA, pred 10. sv. maøoPred æupnijsko cerkvijo, Velike LaøœePOSTAVITEV VELIKONOČNE BUTARE(KTØD Krpan)

PETEK, 13. APRILA, ob 19.30 uriLevstikov dom, Velike Laøœe6. ABONMAJSKA PREDSTAVA: Nune II v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana(Obœina Velike Laøœe)

TOREK, 17. APRILA, ob 14.45 uriTurjak – Mali Osolnik – Veliki Osolnik - Turjak11. KRPANOV KROS(OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe)

Troblaglasilo Obœine Velike Laøœe

Deæurni telefon za vodovod je

051 619 577Vodokomunalni sistemi, d.o.o.

Koledar prireditevKoledar prireditevŒETRTEK, 19. in PETEK, 20. APRILA, od 9. ure daljeLevstikov dom, Velike LaøœeNAJDIHOJCA – 8. festival otroškega gledališča(KUD Primoæ Trubar Velike Laøœe in zavod Parnas)

PETEK, 27. APRILAKureøœek–RaøicaTRADICIONALNI POHOD PO TURISTIČNI POTI RAŠICA–KUREŠČEK(TØD Raøca in TD Kureøœek)

SOBOTA, 19. MAJARutePOHOD OB RIMSKEM ZAPORNEM ZIDU(Claustra Alpium Iuliarum)

ZDL VIČ RUDNIK Zdravstvena postaja Velike Laøœe Ambulanta druæinske medicine

sporoœa, da od 5. marca 2007 velja nov urnik dela in sicer:

DOPOLDNE

Sploøna ambulanta 1Dr. Milenka Starc Vidrih

Torek, œetrtek, petekod 7,30 do 13,45

Sploøna ambulanta 2 Dr. Breda Kriøto

Ponedeljek, sreda, petekod 7,00 do 13,15

POPOLDNE

Sploøna ambulanta 1Dr. Milenka Starc Vidrih

Ponedeljek, sredaod 12,45 do 19,00

Sploøna ambulanta 2 Dr. Breda Kriøto

Torek, œetrtekod 12,45 do 19,00

ISSN 1408-5852

Letnik 13, øtevilka 2, 15. marec 2007

Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obœini prejmejo glasilo brezplaœno

Naklada: 1.440 izvodov

Izdajatelj: Obœina Velike Laøœe

Izdajateljski svet: Anton Zakrajøek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urøa Vesel, Andrej Kraøevec, Franci Peœnik, Urøa Modic, Joæe Stariœ, Franci Modic

V. d. odgovorne urednice: Lidija Œop

Uredniøki odbor: Majda Kovaœiœ Cimperman, Marija Luøin, Veronika Vasiœ, Boris Zore

Lektoriranje: Andreja Polzelnik Marolt

Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peœ

Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p.

Naslov uredniøtva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Laøœe. Tel.: (01) 7810-370E-poøta: trobla@velike-laøœe.si

Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritliœja obœinske stavbe.

Naslednja Trobla izide 24. maj 2007.Prispevke oddajte najkasneje do 10. maj 2007.

�Trobla 2/2007 � Trobla 2/2007

»Rešile so nas 'ženske kvote', pa še te so nam dodelili moški.«

Obœina Velike Laøœe ima spet podæupanjo – to je dr. Tatjana Devjak. Lahko bi rekli, nova stara podæupanja, saj je to funk-cijo uspeøno in z veliko mero pozitivne energije opravljala æe v prvem in drugem mandatu naøe mlade obœine. »Poœivala« je le zadnjih nekaj let. Vendar le na videz, je tako?

Zanimiv izraz »poœivala«. Moje æivljenje je vse kaj druge-ga kot poœivanje. Se bojim, da sem malce zasvojena z delom. Samo za nekaj œasa sem politiko potisnila na stranski tir. Ime-la sem dva razloga. Prvi, morala sem najti œas za dokonœanje svojega øtudija. Œe bi ostala takrat øe v obœinski politiki, ne bi uspela. Drugi vzrok pa je bil moj Bine. Bil je v obdobju, ko je enega od naju z moæem najbolj potreboval. Vsaj eden od naju je moral prevzeti malce veœ roditeljskih nalog in s Sreœkom sva se dogovorila, da bom to jaz. Res pa je, da so dela in naloge, ki jih z veseljem opravljam, mi ni teæko in mi predstavljajo izziv. In so dela, ki jih ne maram, jih odlagam ali delam samo zato, ker moram. Vœasih mi predstavljajo celo izgubo œasa. Ne da ne bi cenila dela ljudi, ki npr. radi delajo na vrtu, gojijo roæe – samo to zame ni. Me preprosto ne veseli. Mene veseli delo z ljudmi.

V œasu navidezne odsotnosti iz obœinsko-politiœnega æivljenja ste pridno øtudirali in si pridobili zavidljiv naziv doktorice. Katero podroœje je torej tisto, v katerem vam vsi ostali seæemo mogoœe le do kolen?

Podroœje pedagogike, podroœje vzgoje in izobraæevanja je podroœje, ki me je zanimalo æe v œasu otroøtva in osnovne øole. Vedno ko smo se igrali na vasi, sem bila uœiteljica. Igrati se øolo, predvsem pa »biti uœiteljica«, je bilo zame nekaj naj-bolj zanimivega. Sicer pa kot uœenka ali dijakinja nisem bila nikoli med tistimi izbranci, ki so imeli same odliœne ocene,

øolo in æivljenje sem jemala morda malce preveœ kot øalo, sem in tja. Vedela sem le, da æelim postati uœiteljica zgodo-vine. Øele vpis na F ilozofsko fakulteto in øtudij predmeta, ki sem ga oboæevala, me je pripeljal med tiste pridne øtudente. Konœno sem se zaœela uœiti, ne za ocene, temveœ za to, da bom œim veœ in tisto œim bolje obvladala, znala. Ko osvojiø neko osnovno znanje, pa te æivljenje in delo pripeljeta pred nove izzive, npr. kako uœiti otroke, da se bodo radi uœili, bo-lje razumeli to, kar jih uœiø? Æelja spoznati, kako uœijo dru-god po svetu in kako izboljøati lastno prakso, me je pripeljala na podiplomski øtudij pedagogike. Ko pa si enkrat æe tako daleœ, pa si postaviø nove, viøje cilje. Doktorat je bil zame izziv in potreba. Izziv – ali jaz to sploh zmorem? Potreba – biti v sluæbi na Univerzi v Ljubljani, pomeni imeti doktorat

kot pogoj, delovati pedagoøko, delo s øtudentkami in øtudenti, in znanstveno, sodelovati ali voditi raziskovalne pro-jekte. Nikakor ne mislim, da mi kdo ne seæe do kolen. Sem le majhen œlen v veliki verigi vseh, ki se poklicno ali nepoklicno (mislim starøe) ukvarjajo z vzgojo in z izobraæevanjem otrok in mladostnikov.

V sebi zdruæujete veœ poklicev. V prvi vrsti ste verjetno ponosni na to, da ste uspeøna mati. Prav tako pa ste tudi uspeøna pedagoginja in izkazali ste se æe kot uspeøna podæupanja. Jemljete svoje æivljenje kot zgodbo o uspehu? Kateri poklic je najzahtevnejøi in kateri najbolj odgovoren?

Tako je. Biti mati in æena je zame najpomembnejøa vloga, ki jo imam v æivljenju. Sploh si ne predstavljam svo-jega æivljenja brez mojih najdraæjih in najbliæjih. Ravno z njimi in zaradi njih sem sreœna in uspeøna æenska, œe gledam z vidika kariere. Bili so moja energija, moj motiv in moj navdih.

Brez mojega moæa Sreœka mi ne bi uspelo. Vedno je bil moja podpora, øe veliko bolj v slabem ali v obdobjih, ko sem ime-la krizo. Sinovi Sreœko, Luka in Rok mi sedaj, ko so odrasli, vraœajo vse trojno. Me razumejo, mi pomagajo in svetujejo. Bine pa je balzam za duøo. Vsem mladim æenskam æelim po-vedati, da se da uskladiti druæino in delo ali kariero. Res pa je, dobro je imeti ob sebi ljudi, ki te imajo radi in ti pomaga-jo. Niœ ni nemogoœe, œe si to æeliø. Nekdo, katerega ime sem pozabila, je dejal: »Mlad œlovek lahko stori vse, kar hoœe, in niœ, kar noœe!«

Obœinske strani

Osebno se vas spomnim kot eno najbolj korektnih, poøtenih in tudi praviœnih uœiteljic v osnovni øoli. Kakøne spomine na osnovnoøolsko pouœevanje imate vi?

Rada sem pouœevala v velikolaøki osnovni øoli. Imam zelo lepe spomine na devetnajst let pouœevanja. Sama izhajam iz revne, delavske druæine in v øoli sem to obœutila na razliœne naœine. Bilo je na osebni in neosebni ravni. Trudila sem se, da bi bila praviœna, v kolikor mi je to uspelo, pa vedo samo moji uœenci. Upam, da se nisem komu preveœ zamerila. Œe sem komu kdaj prizadejala krivico, verjemite, da to ni bilo namerno.

Vendar pa ste œutili, da morate svoje znanje posredova-ti tudi malo starejøim, znanja laœnim glavam. Vam bolj kot delo z osnovnoøolci odgovarja delo s øtudenti?

Ne da mi bolj odgovarja, drugaœno je. Dobiø polnoletne osebe, ki toœno vedo, kaj hoœejo in kaj bi radi postali. Imajo visoke motive in priœakovanja. Ni vseeno, kaj in kako se jim dajeø. So tudi zelo kritiœni, njihove zahteve so drugaœne. Da ne govorim o izrednih øtudentih, ki si øtudij plaœujejo sami. Imam pa eno prednost. Prakso. V svoje delo, v teorijo, pre-davam predmet Teorija vzgoje, vnaøam svoje izkuønje, opo-zarjam bodoœe uœitelje na radosti in pasti njihovega poklica. Vseskozi pa moraø biti na tekoœem s strokovno literaturo in z novostmi podroœja, s katerim se ukvarjaø. To pa istoœasno pomeni, da moraø biti tudi ti del teh novosti, da kot nosilec podroœja vse zainteresirane seznanjaø in vpeljujeø v novosti in spremembe. Moraø biti (so)ustvarjalec novosti in sprememb.

Æivimo v œasu, ko izobrazba igra poglavitno vlogo pri doseganju æelenega poklica in ustvarjanju doloœenega poloæaja v druæbi. Je øtudiranje kot razøirjanje obzorja v eno ali drugo smer in s tem pridobivanje viøje stopnje izobrazbe edina »prava stvar«, ki danes nekaj øteje? Vœasih si veljal z dokonœano osnovno øolo za zelo pametnega, kasneje je bila za pridobitev sluæbe nujna srednjeøolska izobrazba … Danes æe skoraj vsak mladostnik sedi v klopeh fakultet. Je po vaøem mnenju øtudij »nujno zlo« ali pa si mladi tako zelo æelijo øe veœ in veœ znanja?

Izobrazba je pomembna. Ni pomembno toliko, kate-ri nivo ali stopnjo doseæeø, kot to, kaj doseæeø. Vsak poklic je œasten, te lahko zadovoljuje, ti odpira moænosti strokov-ne in profesionalne rasti. Vsi vidimo, koliko teæav imamo v danaønjem œasu, ko izumirajo doloœeni poklici. Kaj mislim s tem? Izumrtje poklica koœijaæa se mi zdi logiœna stvar, izu-mrtje keramiœarja pa ne. To je poklic, ki je vedno aktualen, ne pa tudi popularen. Mislim, da je vzrok v izobraæevalni politiki in druæbenem gledanju na poklice. Lestvica najbolj æelenih smeri øtudija se ne ujema z moænostjo zaposlitve. S øtudijem oz. s podaljøanjem øtudija si druæba, dræava kupuje neke vrste socialni mir. Vendar slej ko prej problem izbije na svetlo. To je nezaposljivost. Danaønja druæba je res druæba znanja, druæba sprememb (spremenili smo dræavo, spreme-nili celo tisoœletje, stoletje, spremenili druæben sistem in øe bi lahko naøtevala), nismo pa spremenili gledanja na delo. Æeleti si veœ in øe veœ znanja, ne pomeni samo øtudirati in se izobraæevati po vertikali, to lahko pomeni tudi æeleti si øe veœ znanja, specialnost, specializiranost tudi na niæjih rav-neh (poklicnih) izobraæevanja. Hvala Bogu, danes uspejo v druæbi in v æivljenju tudi ljudje, ki sicer nimajo univerzitetne izobrazbe, so pa sposobni, ustvarjalni in inovativni, œustveno inteligentni. To pa so tiste osebnostne lastnosti, ki jih ne pri-dobimo samo s formalnim izobraæevanjem.

Kot podæupanja ste ponovno vstopili v svet politike. Kaj vam osebno pomeni politika tako v oæjem kot øirøem pome-nu besede? Veœina ljudi se namreœ oddaljuje od te teme, œeø, s politiko pa se ne mislim ukvarjati, œeprav se skoraj na vsakem koraku govori poleg vremena le øe o politiki. Je torej res, da je politika nujno nekaj negativnega? Zakaj se potem

po vaøem mnenju toliko kandidatov poteguje na volitvah za stolœke v svetih? Verjetno ne zaradi nekakøne modne muhe vsakih nekaj let.

Zame politika sploh ni nekaj negativnega. Je pozitivna, zlasti v demokratiœnih druæbah in v pravni dræavi. Pomeni souplivanje in soustvarjanje skupnega æivljenja. Na lokalni ravni pa je morda najti nekaj priokusa. Pa ne bi o tem. Vzrok, da se toliko kandidatov poteguje za stolœke v svetih, pa vidim tudi v tem, da se mnogi precenijo ali morda menijo, da je zadeva enostavnejøa, preprostejøa. Œe pa kandidirajo tisti, ki v svojem æivljenju niso naredili kaj posebnega ali niso znali poskrbeti zase (menijo, da pa so sposobni skrbeti za druge), pa je stvar bolj zapletena in nevarna.

Menite, da je æenska v politiki lahko uspeøna, oziroma, ali politiœno udejstvovanje neænejøega spola lahko bistveno pripomore tako k usklajenosti kot tudi k uspeønosti obœine ali dræave? So lahko æenske tiste, ki lahko javno mnenje o politiki obrnejo v pozitivno smer?

Koliko pa jih je uspelo? Na prste ene roke jih lahko preøtejemo. Reøile so nas »æenske kvote«, pa øe te so nam dodelili moøki. So pa nujno potrebne. Sama vidim, kako je v obœinskem svetu sedaj drugaœe, ko smo øtiri, kot pred osmimi leti, ko sem bila sama. Druga logika razmiøljanja. Ne reœem, da je boljøa od moøke logike, trdim, da je drugaœna. In zaradi svoje drugaœnosti – morda uporabnejøa.

Kot podæupanjo vas æe poznamo, zato lahko z veseljem priœakujemo novih podvigov in uspeøno izpeljanih projektov na podroœju druæbenih dejavnosti. Kaj je vaøa prioritetna na-loga ali projekt, ki mu trenutno posveœate najveœ pozornosti?

Vrnitev v politiko sem povezovala s projekti, v katerih lah-ko s svojim znanjem in izkuønjami pomagam h kakovostnejøi realizaciji. Naj naøtejem nekatere: ureditev zadovoljivega zdravstvenega varstva naøih obœanov, zamenjava ravnatelja v osnovni øoli (ni vseeno, koga bomo imeli, ravnatelj Edi Zgonc, ki odhaja, je postavil visoke standarde dela na øoli), gradnja veœnamenskega objekta pri øoli (dobiti strokovne izvajalce), pripraviti ustrezna merila za delitev denarja na podroœju ljubiteljske kulture, øporta, delati na promociji obœine in kraja, dostojno pripraviti »Trubarjevo leto«. Naj-bolj pa se bom posvetila prevozu øolskih otrok. Ne morem sprejeti dejstva, da se otroci tako zgodaj pripeljejo do øole, toliko œasa œakajo na prevoz domov, ko vemo, kakøen je bio-ritem otrok in kakøna øolska zakonodaja. Z obœinsko upravo in z vodstvom øole pripravljamo novo shemo øolskih prevo-zov, otrokom, uœiteljem in starøem bolj prijazno in upam, ekonomiœnejøo. Razmiøljamo o uvedbi minibusa in smo v fazi razdelave razliœnih variant.

Lahko v vaøem vsakdanjem æivljenju zdruæujete svoje po-klice, ali se delijo na tretjine: dom, fakulteta, obœina? Kako vam uspeva? Je œas vaø gospodar ali se mu ne pustite do æivega?

Po dveh mese-cih bolj intenzivnega dela na vseh teh treh podroœjih vidim, da ne bo lahko. Pozabi-la sem, da gredo leta tudi meni naprej in da sem tudi jaz vsa-ko leto starejøa. Œas je tudi moj gospodar. Reøujem se tako, da na vsake toliko œasa popolnoma izpreæem in se odpoœijem. Po-vedati pa moram, da

Obœinske strani

Pogovor s podžupanjo

�Trobla 2/2007 � Trobla 2/2007Obœinske straniObœinske strani

spoøtljivega odnosa do starejøih, je nepotrpeæljiva, egoistiœna in øe in øe. Na mladih res svet stoji. Œlovek je namreœ umr-ljiv. To je dejstvo. Malo manj znano dejstvo pa je, da mlade vzgajamo tudi s svojim vzgledom. Ali in kako smo pri tem uspeøni? Ni panike. Ko gledam sinove, svoje øtudente, so-rodnike, mlade v kraju – imam dober obœutek. So posame-zniki, ki so problem, vendar veœina je zdravo in dobro jedro bodoœih aktivnih ljudi.

Lahko bi rekli da veste in obvladate vse o vzgoji in izobraæevanju mladih. Kaj je tisto bistveno in najbolj po-membno, kar bi se morali zavedati in upoøtevati vsi starøi?

Bistvo vzgoje je ljubezen, zaæelen otrok, usklajenost obeh starøev, predvsem pa, da v imenu ljubezni ne pozabimo na omejitve, katere moramo starøi postaviti pred otroka. Od tebe zahtevam to in to. Argumentirano in otroku primerno. Otrok mora razumet, zakaj nekaj od njega zahtevamo. Ne le – æelim, dobro bi bilo, za tvoje dobro itd. – potem pa se tega ne dræimo. Otroku je treba dopovedat, da se tudi starøi dræimo doloœenih pravil skupnega æivljenja. Predvsem pa, otroke je treba navajat na odgovornost, na to, da za svoja dejanja od-govarjajo. Ne mislim samo na kazen (œeprav je tudi ta kdaj potrebna in mora biti vzgojna – je rekel boter Mesec zvezdici Zaspanki), temveœ na povraœilo. Naj otrok razmisli, kako bo popravil doloœeno napako. Damo mu øe eno moænost. Ven-dar te moænosti ne vleœemo v nedogled.

Kaj vam v æivljenju pomeni najveœ? Ljubezen in zdravje.Spoøtovana podæupanja. V imenu bralcev Troble vam æelim

øe naprej veliko energije, dobre volje in zavzetosti pri vaøem delu. Uspehi pa so le øe vpraøanje œasa. Naj vam œestitam øe za nazaj in za naprej - za dan æena in materinski dan.

Hvala lepa. Tudi sama æelim vsem æenam za njihov pra-znik, pa naj ga praznujejo 8. marca ali 24. marca, vse lepo in dobro.

Pogovarjala se je Lidija Œop.

je na obœini dobra in strokovna ekipa, da imamo æupana, ki podpira spremembe in mi dopuøœa dovolj proste roke za uresniœitev mojih zamisli. Pri tem mi tudi zelo pomaga.

Vam uspe vzeti si œas tudi za svoje bliænje? Kako preæivljate skupne trenutke?

Preæivljanje œasa s svojo druæino opisujem z besedico – kvaliteta trenutkov in ne kvantiteta. Znamo æiveti sku-paj in radi preæivljamo prosti œas skupaj. Tega je veœ med poœitnicami, dopustom, prazniki. Vendar ko pa je potrebno, se znamo usesti skupaj ob veœerih tudi med tednom, imeti »hiøni svet«, kot temu jaz reœem, in se pogovoriti.

Kako pa je s hobiji? Kateri hobiji zaznamujejo vaø prosti œas? Nam zaupate, ali v sebi nosite øe kakøen skriti talent?

Ja, sem nadarjena za to, da vœasih ljudi spravim v slabo voljo in ne znam odnehati. Sem kolerik. Se obrnem in zame je vse dobro. Ne pa tudi za druge. Zavedam se tega in na to nisem ravno ponosna. Moj prosti œas pa zaznamuje Bine. Skupaj greva na sprehod, v kino, v gledaliøœe, tudi na izlet. Oba imava rada naøo psiœko Belo.

Poznamo vas kot odloœno, temperamentno in vedno do-bro razpoloæeno sogovornico in predavateljico. Kje nabirate moœi za »spopad« z vsakdanjikom. Kako se sooœate s proble-mi? Kaj vas lahko spravi v slabo voljo in pokvari dan?

Moœ nabiram v svojih najbliæjih in v veri. Vero jemljem kot osebno stvar, kot nekaj, brez œesar bi teæko speljala na-petosti, teæave in tegobe vsakdanjega æivljenja. Dan mi po-kvarijo teœnobe, zadrteæi in kritizerji. Dan mi najprej polepøa Sreœkova jutranja kavica, Binetovo œebljanje, prijateljski na-smeh, dobra jutranja novica ... Sem pozitiven œlovek in opti-mist. Problemi so zato, da jih reøujemo.

Vaøe delo temelji skoraj izkljuœno na stiku s soljudmi, predvsem mladimi. Po vseh letih pouœevanja, ki so za vami, bi lahko rekli, da res na mladih svet stoji? Se mladina z leti spreminja na boljøe ali slabøe?

Æe stari Egipœani, Grki, Rimljani, Germani in øe bi naøtevali, so se pritoæevali nad mladino. Œeø, da ta nima

Občina Velike Lašče

KI BO V PETEK, 6. aprila 2007,

ob 19. uriNA TRUBARJEVI DOMAČIJI NA RAŠICI

Vabi na 24. kulturni veœer (5. sezona)

Gost večera bo zunanji minister

dr. DIMITRIJ RUPELLEPO VABLJENI!

ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA

Obœina Velike Laøœe obveøœa obœane, da bo Javno podjetje SNAGA, d.o.o., zaœelo z odvozom kosovnih odpadkov po naslednjem vrstnem redu:

• TURJAK 21. 3. 2007

• ROB 20. 3. 2007

• VELIKE LAØŒE 19. 3. 2007

Sortirani kosovni material se mora odloæiti do 6. ure zjutraj na ploœnik ob cesti.

Morebitne reklamacije sporoœite na telefon 477-96-40 ali 477-96-67 vsak delovni dan od 8. do 14. ure.

Na Gospodarskem razstaviøœu v Ljubljani bo

med 29. marcem in 1. aprilom 2007 potekal

sejem

TURIZEM IN PROSTI ČAS,

na katerem se bodo predstavili tudi turistiœni ponudniki in

druøtva Obœine Velike Laøœe.

Sejem bo odprt vsak dan, od 10. do 19. ure, v nedeljo pa do 17. ure.

Vstop bo prost!

Vabljeni!NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVININA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI

Denarno pomoœ sta iz rok predsednice Zdenke Cerar prejela øestnajstletni Iose in osemnajstletni Matias.

Konec januarja je Rotary klub Grosuplje øtirinajstœlanski druæini Zemljiœ iz obœine Dobrepolje namenil denarno pomoœ, ki sta jo iz rok predsednice Zdenke Cerar prejela øestnajstletni Iose in osemnajstletni Matias.

Druæina, ki je do sedaj bivala v Argentini, se je v lanskem letu preselila v sosednjo obœino, saj korenine obeh starøev segajo v slovensko grudo. Da bi mogli uspeøno zaæiveti v no-vem okolju, predvsem pa, da bi sinova nemoteno nadaljevala øolanje, je vsak izmed njiju prejel denarno pomoœ v viøini 200 evrov. Ob tem so bila druæini izroœena tudi uporabna darila.

Za Rotary klub GrosupljeIztok SINJUR

Rotary klub Grosuplje pomagal številčni družini

Brušenje steklaFazetiranje stekla in ogledalPeskanje steklaIzdelava izolacijskega termopan steklaKaljeno stekloTuš kabine (po meri, s tesnili)OgledalaIzdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)Montaža vsega navedenegaOstale steklarske storitve

Peter Hren, s.p.Gradež 14, 1311 TURJAKGSM: 031/356 668Tel: 01/7881 366

STEKLARSTVO

KLANČAR, d.o.o.Groznikova 11 1000 Ljubljana(Rudnik - ob Dolenjski cesti)Telefon: 01/42 72 001E-mail: [email protected]

RENRENRENRENRENAAAAAULULULULULTTTTT

pooblaščen servis za vozila Renaultmenjava in shranjevanje pnevmatikpnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran ....ličarsko kleparska delanova in rabljena vozila

Zavod za prostorsko,komunalno instanovanjsko urejanjeGrosuplje, d.o.o.

PRI GRADNJI VPRI GRADNJI VPRI GRADNJI VPRI GRADNJI VPRI GRADNJI VAŠEGAŠEGAŠEGAŠEGAŠEGAAAAANOVEGA ALINOVEGA ALINOVEGA ALINOVEGA ALINOVEGA ALIREKONSTRUKCIJIREKONSTRUKCIJIREKONSTRUKCIJIREKONSTRUKCIJIREKONSTRUKCIJIOBSOBSOBSOBSOBSTTTTTOOOOOJEJEJEJEJEČEGČEGČEGČEGČEGA OBA OBA OBA OBA OBJEKJEKJEKJEKJEKTTTTTAAAAAVVVVVAM NUDIMOAM NUDIMOAM NUDIMOAM NUDIMOAM NUDIMO:::::

- izdelavo “urbanističnega dela” posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapavodilna mapavodilna mapavodilna mapavodilna mapa po novih predpisih)

- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov- pridobitev gradbenega dovoljenja- izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča

Najdete nas naTaborski c. 3 v Grosupljuin po telefonu(01) 7810-320 ali (01) 7810-329(01) 7810-320 ali (01) 7810-329(01) 7810-320 ali (01) 7810-329(01) 7810-320 ali (01) 7810-329(01) 7810-320 ali (01) 7810-329



STEKLARSTVO









�Trobla 2/2007 � Trobla 2/2007Vrtec Vrtec

• Spodbujanje razvoja jezikovne zmoænosti poteka tudi na ta naœin, da otroka peljemo v gledaliøœe, knjiænico, na razstavo in podobno, kar mu omogoœa sodelovati v razliœnih govornih poloæajih.

V vrtcu vzgojiteljice skupaj s starøi izvajajo projekte za spodbujanje govora in knjiæevne vzgoje.

Bralni nahrbtnik je namenjen otrokom do petega leta starosti. Otroci v nahrbtniku odnesejo domov izbor knjig, primeren njihovi starosti in sposobnostim. Skupaj s starøi jih doma preberejo, se pogovarjajo in tudi kaj zapiøejo v zvezek vtisov. Palœek bralœek pa je zahtevnejøi in je namenjen otro-kom pred vstopom v øolo. Otrok si izbere knjigo v vrtcu ali knjiænici, starøi mu jo doma preberejo. Ker si otrok æeli vsebi-no sliøati veœkrat, je prav, da mu beremo ali pripovedujemo eno zgodbico veœkrat. V vrtcu otrok posreduje vsebino pra-vljice, opisuje ilustracije ostalim otrokom in vzgojiteljicam. Tako si razvija zmoænost govora, pripovedovanja in pozitiv-no samopodobo.

Jezika se ne nauœimo zlahka, zato otroka ne smemo sili-ti, ampak mu sledimo in ga spodbujamo. Nikoli ne smemo otroka primerjati z drugim otrokom, ampak le s samim se-boj. Pri uœenju jezika napreduje vsak otrok drugaœe, s svo-jim tempom. Œe se govor ne razvije po tretjem letu starosti, œe otrok pozna le nekaj posameznih besed, ki jih izgovarja nerazloœno, je treba na posvet k strokovnjaku.

Stanka Mustar

Risanje po po pravljici: Hiøa bi rada imela sonce.

GOVOR PREDŠOLSKIH OTROK

Otrokov govor se nemoteno razvija, œe je otrok duøevno in telesno razvit, œe so njegovi organi, ki sodelujejo pri go-vornem procesu (usta, ustna votlina, jezik, zobje, dihala ...) normalno razviti, œe ni prizadet sluh in œe otrok æe od rojstva dobiva dovolj govornih spodbud iz okolja. Osnovni predpo-goji govornega razvoja so pri veœini otrok vgrajeni v njiho-ve moægane. Tudi gluh otrok zaœne brbljati v isti starosti kot otrok, ki sliøi, vendar se pri njih zaradi pomanjkanja sluønih draæljajev ta razvoj pozneje ustavi, œe ni otrok vkljuœen v proces rehabilitacije.

Znaœilnosti razvoja govora v predøolskem obdobju go-vorijo v prid dejstvu, da bi morala biti jezikovna vzgoja v velikem deleæu prisotna v programu predøolske vzgoje za obe starostni obdobji, in sicer od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti otrok.

Œe naj bi se otrok nauœil pravilno izgovarjati in nato kom-binirati besede v stavke, mu moramo biti vzor pravilne iz-govorjave. Govorimo poœasi, jasno in zagotavljamo pravilno razumevanje øe z dejanji, kretnjami, mimiko. Izogibamo se uporabi popaœenk in pomanjøevalnic.

Otroci lahko govorijo le, œe jim besede kaj pomenijo. Veliko prej, preden spregovorijo, morajo razumeti pomen besede, zato se moramo z njimi veliko pogovarjati, jim pri-povedovati, pojasnjevati pomen besed s slikami, mimiko, de-janji. Pri majhnih otrocih je njihovo razumevanje daleœ pred njihovo sposobnostjo izraæanja; npr: beseda »mama« lahko pomeni veliko veœ; npr. »mama, daj mi piti«. Kmalu se bo nauœil in ko bo æejen, bo povedal: »mama, pil«. Moramo vztrajati, da otrok pove (oz. pojasni), kaj æeli, ne pa ustrezati njegovim pogledom in kazanju s prstom (T. Jamnik: Knjiæna vzgoja).

Razvoj govora predøolskega otroka lahko razdelimo v dve fazi, in sicer predjezikovno in jezikovno.

Predjezikovna, ko otrok øe ne obvlada uporabe verbalnih sredstev, se konœa kmalu po vstopu v vrtec, potem pa smo priœa razvoju v okviru jezikovne faze. Otrok od prvega leta dalje usvaja besede, slovniœna pravila za njihovo pregibanje in tvorjenje, uœi se pravil tvorjenja izrekov in besedil. Hkrati ob razvoju slovniœne zmoænosti pa se otrok postopoma uœil tudi pravil, kdaj in kako reagirati s katerim od jezikovnih sredstev in s tem pridobiva tudi sporazumevalno zmoænost.

Pridobivanje jezikovne zmoænosti pa spodbuja tudi knji-ga, ki hkrati øiri otrokovo znanje ter ga navaja na knjigo kot vir informacij z razliœnih podroœij znanja in razvija njegovo literarnoestetsko doæivljanje (Marjanoviœ Umek: psihologija predøolskega otroka).

Spodbujanje jezikovne zmožnosti v vrtcu

Kako lahko vzgojiteljica vpliva na razvoj govora otrok?

• Na prvem mestu je standardni jezik, govor odraslih, nato izbira tem pogovorov, ki jih otroku predlaga vzgojiteljica. Pri tem je pomembno, da ima tudi otrok moænost, da sam predlaga teme, ki so mu blizu in ga zanimajo. Otroku moramo pokazati naø interes, ga posluøati in spodbujati k pripovedovanju, opisovanju.

• Pravljice, zgodbice, pesmi, igre in f ilmi morajo biti premiøljeno izbrani, prav tako knjige, slikanice, revi-je in œasopisi, ki so na voljo v igralnicah v doloœenih kotiœkih.

PUSTNA ZABAVA V VRTCU

Pustovanje je norœav obiœaj, ki se ohranja iz generacije v generacijo. Pusta se najbolj veselijo otroci, vendar pa tudi starejøi in odrasli radi spremenimo podobo in se prepustimo toku domiøljije.

Nekateri otroci so se æe v soboto in nedeljo udeleæili pu-stnih karnevalov, ki jih tradicionalno prirejajo na Igu, v Rib-nici, Cerknici in drugod po Sloveniji. O svojih doæivetjih so z iskrico v oœeh pripovedovali svojim vrstnikom. Otroci so se pogovarjali samo øe o bliæajoœem se pustu ter o tem, v kaj se bodo naøemili.

Pustno zabavo smo pripravili tudi v vrtcu Sonœni æarek. Osmim skupinam vrtca so se pridruæili øe zunanji obiskoval-ci ter dva razreda prvoøolcev. Na pustni torek so se torej v veœnamenskem prostoru zbrale raznolike maøkare. Pogu-mno so se pridruæili tudi najmlajøi iz skupine Polæki. Le-ti so si zvedavo ogledovali poslikane in naøemljene otroke ter z zaœudenjem opazovali celotno dogajanje.

Ob dogovorjenem œasu je priøel klovn Œarli. Pozdravil in nagovoril je zbrano mnoæico. Skupaj so priklicali øe raztrese-nega pingvina in pustno veselje se je priœelo. Klovn in pingvin sta se trudila, da bi bilo vzduøje œim bolj norœavo in zanimivo. Igrala sta se z obroœem, se zibala v ritmu glasbe, preizkuøala

sta se v petju, »muzicirala« na deænik ter izmeniœno vabila posamezno skupino maøkar, da se predstavi s svojo toœko. Povabilu so se odzvale tudi maøkare, ki ne obiskujejo vrt-ca. Zadræano in previdno so se pribliæale ter zaplesale ob spremljavi koraœnice s klovnom in pingvinom. Maøkare so se pokazale in razveseljevale z otroøkimi pesmicami, rajalnimi plesi, koraœnicami, predvsem pa s svojo podobo. Prav vsaka maøkara je bila edinstvena in ob pogledu nanje se je nehote prikradel nasmeøek na obraz.

Kot je v navadi, sta klovn in pingvin maøkare obdarila. Delila sta sadne rezine Lumpi.

Za pristno vzduøje pustne zabave sta poleg delavk vrtca velikoduøno prispevala tudi Janez Marolt in Matej Hren. Ja-nez je igral na elektriœno klaviaturo. Matej pa je skrbel za ozvoœenje.

Zabava se je zakljuœila s skupnim plesom vseh prisotnih maøkar. Maøkare so bile zadovoljne. Plesale so ob spremljavi æive glasbe, se vrtele v krogu ter zvijale »vlakec«. Postopno so se utrujene odpravile v svoje igralnice. Okrepœale so se s œajem, se »preoblekle v otroke« in se zaposlile z igro.Tega dne so se otroci pri poœitku kot deæne kaplje, drug za dru-gim, pogreznili v sen, saj biti prava pustna øema ni tako lahka naloga.

Zapisali: Joæica Planinøek in

Kristina Polzelnik Pirnat

Maøkare se predstavijo.

Klovn œarli in pingvin zum-zum sta zabavala maøkare.

Vrhunec pustne zabave – ples vseh maøkar.

Najmlajøe maøkare v vrtcu.

10Trobla 2/2007 11 Trobla 2/2007Øola Øola

10. JUBILEJNI ZOBOTREBČARSKI FESTIVAL

V petek, pred zimskimi poœitnicami, smo organizirali in izpeljali 10. jubilejni zobotrebœarski festival pred nabito pol-no øolsko avlo. Ta zapis je namenjen prav vsem, ki ste nas vsa ta leta podpirali kot aktivni sodelavci, sponzorji in gle-dalci. Posebno mesto zasluæijo uœitelji in uœenci, ki so skozi najrazliœnejøe delavnice, kulturne prireditve, predstavitve in razna sreœanja veøœe povezovali vsebine z uœenci, predstav-niki druøtev, obœine, sosednjih øol in sponzorjev. Tako se je oblikovalo veliko zdruæenje zagnanih sodelavcev, ki so iz leta v leto bogatili prireditve in predstavitve zobotrebœarstva.

V zaœetku smo imeli razne teæave, predvsem zaradi podcenjevanja zobotrebœarstva, dejavnosti, ki je v mnogih primerih in v teækih æivljenjskih stiskah reøilo preæivetje in obstoj øtevilnih druæin na naøem velikolaøkem obmoœju in øirøe. Naøim prednikom, ki so zaœeli tovrstno dejavnost æe leta 1850, smo dolæni izkazati neko priznanje in zahvalo, da so zmogli in se znali organizirati skozi zobotrebœarstvo, ko je bilo najhuje. Zapustili so izjemno dediøœino v obliki øtevilnih kmetij, kjer se je obdræal danaønji rod, bogato izroœilo kul-turne dediøœine, delovne navade, odnos do narave, omiko, razgledanost, bivalno kulturo, zanimivo kulinariko, obiœaje in navade ...

Œe drugega ne, da bi pomnili na razvejane œase zobotrebœarstva, bi na Velikem Loœniku postavili spominsko obeleæje prvemu zobotrebœarju na tleh velikolaøke obœine, PRI JAKCU in PRI CESARJU na Malem Loœniku. Æe veœkrat smo predlagali, da bi obeleæili øe eno izmed øtevilnih po-hodnih poti, poimenovano po zobotrebœarstvu. Pot bi pove-zovala kraje v obœini, ki so dali peœat zobotrebœarstvu od Velikega Loœnika preko Ahca na Mali Loœnik, skozi Turjak (tu so bili pomembni trgovci, ki so odkupovali zobotrebce, in kovaœ, ki je izdeloval najboljøe krivœke za øiljenje zobotreb-cev) do vasi Laporje (imenovana »klincfabrika«) proti Brinju pri Raøici (prve zobotrebce so izdelovali iz brinovega lesa, na Raøici so bili prav tako daleœ na okrog znani odkupoval-ci zobotrebcev). S potjo bi nadaljevali proti Malim Laøœam (znane dokumentirane zgodbe v sliki in besedi o izdelovanju zobotrebcev) do Velikih Laøœ.

Œe se povrnem k naøi jubilejni prireditvi o zobotrebœarstvu, lahko reœem, da je imenitno uspela. V dopoldanskem œasu je bilo vrsta delavnic (izdelovanje zobotrebcev pod mentor-

skim vodenjem gospe Marije Zlobko, izdelovanje lesenih igraœ pod vodstvom mentorja Alojza Severja, izdelava f iguric iz liœkanja pod mentorskim vodstvom Marije Zlobko, peka najrazliœnejøih vrst kruha pod vodstvom gospoda Marja-na Œampa iz gostilne Kukelj). Sodelovali so tudi uœenci iz osnovne øole Stara Cerkev.

Ko smo zakljuœili delavnice, je bil na vrsti kviz o pozna-vanju zobotrebœarstva in zanimivosti naravne ter kulturne dediøœine obœin Loøki Potok, Brezovica in Velike Laøœe. Otroci, ki so sodelovali iz osnovnih øol Loøki Potok, Preser-je in Velike Laøœe, so pokazali veliko znanja, vsi uœenci, ki so v mejah ustreznega navduøenja navijali za svoje ekipe, so se veliko nauœili. Tudi to je ena izmed oblik medseboj-nega sodelovanja in spoznavanja med sosednjimi øolami in obœinami. Popoldne smo priœeli ob 16. uri. Izjemno za-nimive prispevke so dali naøi zobotrebœarji, Druøtvo upo-kojencev Velike Laøœe, predstavnice kroæka roœnih del pri Druøtvu upokojencev, Druøtvo podeæelskih æena, œebelar Borøtnik s œlani druøtva, Druøtvo konjerejcev Velike Laøœe, predstavniki Furmanov (Alojz Cimperman, Joæe Cimper-man, Joæef Zakrajøek, Janez Adamiœ), predstavnik Suøilnice sadja z Gradeæa, Milan Tekavec je prikazal izdelovanje ælic, Marija Koøir izdelovanje predpraænikov iz liœkanja, imeli smo dve predici na kolovratu iz Loøkega Potoka. Po-sebej smo bili veseli vzpodbudnih besed in darila s strani Obœine Velike Laøœe, ki jo je predstavljala podæupanja dr. Tatjana Devjak.

Vsa dogajanja smo popestrili z bogatim kulturnim pro-gramom, ki sta ga izjemno povezovali naøi uœiteljici Andre-ja Svetiœiœ in Renata Lesar Hræiœ. V kulturnem programu so nastopali: prviœ velikolaøke maæoretke, harmonikarski kvin-tet, mladinski in otroøki pevski zbor pod vodstvom Majde Kokoøinek, piko na i sta dodala zakonca Anzeljc (Petraœeva) s Hudega Vrha na Blokah, ki sta zapela nekaj nepozabnih pesmi.

Na koncu smo podelili ZLATE ZOBOTREBCE za desetle-tno zvestobo v prisotnosti izjemnega para Ivanœevih v na-rodni noøi, ki sta v stilu zobotrebœarske prireditve polepøala sceno.

O uœiteljih, ki so sodelovali od predpriprav do izvedbe, lahko zapiøem vse v superlativih. Takønih sodelavcev si resniœno samo æeliø. Bili so izjemni, zato je prireditev uspe-la.

Uspela pa ne bi v celoti, œe ne bi bilo naøih stalnih in zve-stih sponzorjev. Zahvaljujemo se v prvi vrsti Obœini Velike Laøœe za desetletno f inanœno in moralno podporo, Kmetij-

TRETJEŠOLCI NA SREČANJU S STARŠI

V ponedeljek, 29. 1. 2007, ob 16.30 je bilo v øolski telo-vadnici sreœanje tretjeøolcev in njihovih starøev. Ker so bila dosedanja sreœanja vedno nekoliko kulturno obarvana, je bilo to sreœanje obarvano øportno.

Tako so se uœenci svojim starøem predstavili s kratko pred-stavitvijo ure øportne vzgoje. V uvodnem delu so se ogreli in samostojno vodili gimnastiœne vaje, v glavnem delu pa so starøem prikazali, kako znajo skoœiti na skrinjo in voditi æogo.

V nadaljevanju so postali aktivni tudi starøi. Vsak uœenec je v skupino pripeljal mamo ali oœeta in nato sta delala v paru. Izvedli smo razliœne zabavne øtafetne igre. Pri vsaki nalogi sta morala otrok in starø sodelovati, da sta œim bolje opravila nalogo.

Na obrazih otrok in starøev se je kazalo zadovoljstvo in zavzetost, da bi bili œim bolj uspeøni.

Po konœanem sreœanju so se starøi udeleæili øe roditelj-skega sestanka, uœenci pa so skupaj z uœiteljico OPB Ljubico Galun nanje poœakali v raœunalniøki uœilnici.

Elizabeta Klun

ski zadrugi, zlasti direktorju Ivanu Levstiku, Trgoupu, Gostil-ni Kukelj, Pekarni Blatnik, Cvetliœarni Roæca Velike Laøœe, Pekarni Peœjak, KOO-u Velike Laøœe, Poniju Velike Laøœe, Mercatorju Velike Laøœe, podjetjem Villa Cereja d.o.o., Opoj sokovi, Don Don,Tuø Koœevje, Peritus, KZ Krka, BOSCH, OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe.

Ravnatelj Edi Zgonc

Slike z 10. zobotrebœarske prireditve si lahko ogledate na domaœi spletni strani osnovne øole Primoæa Trubarja: http://www2.arnes.si/~osljptvl1s/10_klincarijada/

1�Trobla 2/2007 1� Trobla 2/2007ØolaØola

Pri delu s kolovratom smo se preizkusili tudi otroci.

PODRUŽNIČNA ŠOLA TURJAK

Na podruæniœni øoli Turjak smo novo leto priœeli øe z veœjim zanosom kot doslej.

V zadnjih dneh prejønjega leta smo na novo opremili øolsko kuhinjo. Dobili smo nov hladilnik in øtedilnik ter uredili in prepleskali shrambo. Tako smo ponovno priœeli s pripravo zajtrka.

Kulturno-turistiœni zavod nam je podaril televizijo in DVD predvajalnik ter nam tako popestril pouk in druge obøolske dejavnosti. Hvala za darilo vsem, ki ste kakorkoli prispevali za posodobitev naøe øole.

Delavni pa smo bili tudi mi. Ob kulturnem prazniku smo 7. februarja 2007 pripravili proslavo ob spominu na dr. Franceta Preøerna, kjer smo sodelovali vsi razredi in zbor podruæniœne øole. Øe posebej se je potrudil 5. razred. V sliki in besedi nam je prikazal æivljenje in delo Franceta Preøerna.

Na pustni torek smo tudi mi priøli v øolo obleœeni v pustne øeme. Najprej smo se nauœili pustno pesem, se do konca uredili v øeme. Nato smo se pokazali tudi ostalim krajanom na Turjaku. Na koncu pa smo se øe posladkali z dobrotami in pustnimi darili.

V teh dneh pa se æe pripravljamo na proslavo ob dnevu mamic, kamor ste vabljeni prav vsi.

Kolektiv in uœenci

PØ Turjak

Æivljenje brez prijateljstvaje prazno.

Prijateljstvo se ne zmanjøaz razdaljo ali œasom.

(Pam Brown)

V petek, 23. 2. 2007, smo drugoøolci gostili na naøi øoli prijatelje vrstnike iz Stare Cerkve. Teæko smo jih priœakali. Vsi smo se zbrali v uœilnici 2.a razreda in se pogovorili o aktivnostih, ki se bodo odvijale dopoldne. Æe zjutraj nas je obiskala ga. Marija, œlanica Druøtva podeæelskih æena, in prinesla sveæ in øe topel kruh – poprtnik. Otroci so si ga ogledali in poleg tega je prinesla za vsakega otroka posebej øe manjøi kruhek v obliki ptiœka, katerega so otroci dobili po konœanih delavnicah. Nato pa se nam je æe pridruæila ga. Marija Zlobko, ki je prinesla material za izdelavo roæic iz liœkanja. Vsak razred je gostil eno skupino otrok iz Stare Cerkve. Ena skupina je zaœela z izdelavo roæic pod vodstvom ga. Marije, druga pa je slikala na les – panjske konœnice. Les nam je pripravil g. Joæe Zakrajøek. Nato so skupine zamenjale delo. Po konœanih dveh delavnicah in krajøemu skupnemu igranju smo se spet zbrali skupaj. Obiskali sta nas dve predici iz Retij v Loøkem Potoku, ga. Cimpriœ in ga. Buœko. S seboj sta prinesli »taprave« kolovrate. Pokazali sta nam, kako se prede. Tudi otroci so preizkuøali delo na kolovratu. Ob pol enih so se naøi gostje poslovili. Skupaj se dobimo spet junija v Stari Cerkvi.

DRUŽENJE S PRIJATELJI IZ STARE CERKVE NA TEHNIŠKEM DNEVU

Pri lepljenju nam je pomagala ga. Marija.

Poprtnik v naøem razredu

– slasten in diøeœ.

Veliko nam pomeni, da nas pri sreœanju in sodelovanju podpirata tudi oba ravnatelja. Vsako leto se delavnic udeleæi tudi ravnateljica iz Stare Cerkve in obiøœe naøo øolo. Obema se otroci in uœiteljice lepo zahvaljujemo.

Delavnice ne bi bile tako pestre, œe nam ne bi pomagala ga. Zlobko in vedno se na naøo proønjo odzove tudi ga. Milka in druge œlanice iz Druøtva podeæelskih æena in nas razvajajo z dobrotami in nam pomagajo z nasveti. Tako sta nam æe v decembru ga. Joæica in ga. Majda pomagali pri peki parkeljœkov na Veliki Slevici pri ga. Miheli, ki nas vedno prijazno sprejme. Vsem, ki so nam pomagali, se prav lepo zahvaljujemo.

Naøi drugoøolci pa so z igrico in plesom nastopili tudi v soboto na obœnem zboru upokojencev. Vedno smo veseli povabila in smo ponosni, da lahko pokaæemo kaj znamo.

Drugoøolci in uœiteljica Branka Levstik

Ustvarjanje panjskih konœnic.

V prejønji øtevilki œasopisa sva se dogovorila, da bomo storili vse, kar je v naøi moœi, da ohranimo œisto naravo. Za radijski projekt: »EKO FERDO GRE NA POTEP Z LUMPIJEM« si æe sliøal, o njem se pogovarjajo, v ptiœjem jeziku seveda, æe vse srake na vejah dreves. Mimogrede, srakam je vøeœ vse, kar se sveti, zato pobirajo tudi koøœke stekla, ki se lesketajo v soncu. Steci in vpraøaj koga od odraslih, v kateri zabojnik sodi steklo. Œe ti ne znajo odgovoriti na vpraøanje, se obleci, primi oœeta, mami, dedka, babico in jih odpelji na izlet do ekoloøkega otoka. Tam si dobro oglejte, katere odpadke loœujemo. Saj veø, œe loœujeø, OHRANJAØ NARAVO! Od sedaj naprej boø moj pomoœnik. Sploh ne veø, kako je to zabavno. Morda pa veø? Ti æe loœujeø odpadke? Juhej! Vse pohvale! Tudi ti teœeø proti ekoloøkemu otoku s kar tremi zabojniki? Jaz imam enega za steklo. Vanj vsi – oœka, mamica in vsi, ki delajo na radiu – meœemo vse, kar je steklenega. Steklenice od sokov, razbite kozarce. Zadnjiœ se nam je razbilo okensko steklo. Bi ga ti dal v zabojnik za steklo? Marsikdo od odraslih bi to naredil, ti pa ne, kajne? Ti veø, da bi zabojnik moœno zajokal, œe bi se nekdo zmotil in mu dal jesti okensko steklo. Se smejiø, da zabojnik za steklo je steklo? Ha,ha. Prav niœ smeøno, razen œe ti je smeøno, da jeø kruh in marmelado. Ooo, kam damo pa prazen kozarec od marmelade? Prav imaø, v zabojnik za steklo. Ti moram povedati øe, da je zadnjiœ nekdo vrgel v zabojnik za steklo ogledalo in æarnice. Saj vem, da tudi to ne sodi vanj, a vsi niso tako pametni kot ti.

Ponoviva øe enkrat za odrasle: »ZABOJNIK ZA STEKLO IMA RAD KOZARCE IN STEKLENICE!« Ko poje kos res dobrega kozarca, zaprede kot kakøen mucek. Posluøaj in boø sliøal. Posluøaj tudi srake, ko te bodo hvalile: «Kra, kra, kra, ta otrok pa zna. Poglej, kra, kako loœuje odpadke, kra, kra, kra.«

Sedaj pa domaœa naloga. Si mislil, da bom pozabil, kaj? Saj ne bo teæka. Vzemi manjøo økatlo in njen pokrov pobarvaj z barvo, ki v tvojem kraju oznaœuje zabojnik, v katerem se zbira steklo. Si? Pri robu øe malo popravi. Tako ja. Sedaj pa na karton nariøi in pobarvaj steklenice æivil, pijaœ, drugo stekleno embalaæo. Kar si narisal, SODI v zabojnik. Ko boø vrgel narisano v tvoj zabojnik, reci: »Mmm, dobra hrana. Øe bi jedel.« Nariøi øe ogledalo, izdelke iz porcelana in keramike, raœunalniøki ekran, vse vrste æarnic, okensko steklo. Kar si narisal sedaj, NE SODI v zabojnik. Ko boø vrgel narisano v tvoj zabojnik, reci: »Fuj, tega ne maram, slabo mi je, trebuøœek me boli.« Predstavo zaigraj øe odraslim, tako jih boø laæje nauœil, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnik za steklo.

Do prihodnjiœ se lepo imej in œuvaj naøo naravo!Tvoj zmajœek Ferdo!

OHOJ! LEPO POZDRAVLJENI LJUBITELJI ČISTE NARAVE!

SPONZORJI:

GENERALNI POKROVITELJ:

Petra Bor (Radio Zeleni val)

1�Trobla 2/2007 1� Trobla 2/2007

pa so dobili tudi medaljo. Najhitrejøi po skupinah so bili: Miha Æuæek, Æiga Kete, Nejc Bokal, Anja Pirman in Sara Ænidarøiœ.

Veseli smo bili, da ni bilo bolezni in poøkodb uœencev in da so tako vsi priøli domov nepoøkodovani. Seveda pa so bili moœno utrujeni, ko smo se v sredo odpravili domov. Ob prihodu v Velike Laøœe smo se za nekaj minut ustavili øe v øoli, kjer smo uœencem podelili zasluæena priznanja in potrdila, da so postali smuœarji. Vsak uœenec je letos dobil tudi dve spominski sliki s smuœanja.

Uœitelji spremljevalci (g. ravnatelj Edi Zgonc, Nataøa Turøiœ, Bojan Novak, Andraæ in Dren Kolar) ocenjujemo øolo v naravi kot zelo uspeøno in æelimo tudi javno pohvaliti uœence za nadvse prijetno sodelovanje. Zahvala gre tudi starøem, ki ste omogoœili, da so vaøi otroci lahko doæiveli pet dni v netipiœnem øolskem okolju.

Bojan Novak

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI, CERKNO 2007

Letoønja zimska øola v naravi za uœence 6. razreda OØ Primoæa Trubarja je potekala v poznejøem terminu kot ponavadi, saj smo jo morali zaradi slabih vremenskih in sneænih razmer prestaviti. Tako smo na pot namesto 20. 1. 2007, odøli v soboto, 17. 2. Kot æe nekaj predhodnih let smo tudi letos odøli v znan slovenski smuœarski center – Cerkno. Bivali smo v hotelu Cerkno, v istoimenskem kraju, smuœali pa na smuœiøœu Œrni Vrh.

Prvi dan smo izvedli preverjanje znanja smuœanja in na podlagi tega uœence razdelili v pet smuœarskih skupin. Vreme nam je bilo naklonjeno, kar smo tudi izkoristili in dnevno smuœali od 9.00 do 16.00, ustavili smo se le ob 11.00 na œaju in prigrizku, ter ob 13.00 na kosilu. Po zakljuœku smuœanja smo se z avtobusom odpravili v hotel, si privoøœili nekaj poœitka in nadaljevali z aktivnostmi, izmed katerih je potrebno omeniti predvsem ogled cerkljanske Laufarije na pustni torek in ogled kraja Cerkno z vsemi njegovimi znaœilnostmi. Po veœerji smo imeli vse dni, razen zadnjega, tudi plavanje v hotelskem bazenu. Zadnji veœer smo preæiveli v sproøœenem in prijetnem vzduøju disco cluba, kjer so uœenci zaplesali. Izvedli smo tudi tradicionalno izbiranje najlepøih frizur in najboljøih plesalcev. Najlepøi frizuri sta imela Æiga Kete in Zala Æuæek, za najbolj oœarljiva plesalca pa smo skupaj izbrali Katarino Sernel in Blaæa Bavdka.

Zadnji dan se je vreme poslabøalo, vendar ni moglo prepreœiti veleslalomske tekme, ki smo jo letos prviœ izvedli z elektronskim merjenjem œasa. Uœenci so pokazali obilo smuœarskega znanja, najboljøi trije iz vsake skupine

ØolaØola

V øoli v naravi sem usvojil pravilno tehniko smuœanja. Æe prej sem kar nekajkrat stal na smuœeh, a tu, v Cerknem, sem ugotovil, kako smuœati po robnikih, v kakønem poloæaju morajo biti kolena in kako uporabiti palice. Z raznimi ak-tivnostmi so nam uœitelji zelo popestrili program. Veliko smo plavali, hodili in tekmovali.

Najbolj mi je bilo vøeœ tekmovanje v plesu, saj sem v njem zelo uæival, se trudil in uspel. Moram pa prizna-ti, da sem bil vsak veœer zelo utrujen, a zelo zadovoljen. Øe nekaj dni po prihodu domov sem si æelel poœitek, poœitek, poœitek…

Blaæ Bavdek

20. 1. 07 naj bi odpotovali v zimsko øolo v naravi v Cerkno. Na ta dan sem komaj œakala. Bila sem razoœarana, ko so zaradi pomanjkanja snega prestavili odhod na 17. 2. 07.

Konœno je napoœilo jutro odhoda. Ko se je avtobus odpeljal, mi je bilo malo hudo, ker dolgo ne bom videla domaœih. Æalost sem kmalu pogoltnila, saj sem bila polna priœakovanj.

Ko smo prispeli, smo takoj odøli na smuœanje. Tam smo se razvrstili v 5 skupin. Jaz sem bila v 3. skupini, katero je vodil naø ravnatelj. Po smuœanju smo odøli v svoje sobe, kjer smo se udobno namestili. Po okusni veœerji smo odøli na krajøi sprehod in æe je bilo na vrsti plavanje. V bazenu smo se odliœno zabavali. Vsi utrujeni od napornega dne smo kmalu zaspali.

V naslednjih dneh smo imeli podoben urnik, ki smo ga v torek popestrili z ogledom laufarjev ter drugih pustnih øem. Bile so zelo zanimive.

Zadnji veœer smo imeli pravi disco ples. Med plesom so potekala tudi tekmovanja za najlepøo frizuro, najboljøega plesalca/plesalko ter za najbolj urejeno sobo. Dobila sem nagrado za najlepøo frizuro.

Vse dni smo imeli sonce, samo zadnji dan je bilo megleno. Vseeno smo dobro izpeljali tekmo. Po kosilu smo odøli domov. V Velike Laøœe smo priøli okoli 18. ure. Skupaj s starøi smo poœakali na podelitev priznanj in medalj. V svoji skupini sem zasedla 3. mesto. Bila sem zelo vesela. Po podelitvi smo se razøli.

V Cerknem je prijetno in zabavno. Œe mi ne verjamete, pa se prepriœajte sami.

Zala Æuæek

1�Trobla 2/2007 1� Trobla 2/2007Øola

USTANOVITEV MLADINSKEGA DRUŠTVA VRT

Mladinsko druøtvo VRT smo ustanovili 27. 10. 2006, po nekaj zapletih ter obilici birokracije pa sedaj tudi uradno obstajamo. Zaenkrat imamo okoli 40 œlanov, stremimo pa k temu, da bi povezali vse mlade naøe obœine.

Trudimo se, da bi organizirali kar najveœ prireditev, namenjenih mladim, tako smo priredili æe dva plesa ter »lan party«, trenutno pa ob f inanœni pomoœi obœine Velike Laøœe opremljamo mladinsko sobo v Levstikovem domu. Le-to bi radi spremenili v prostor, v katerem se bomo lahko zbirali, druæili, ter razpravljali, na voljo pa bo tudi œlanom za realizacijo lastnih idej. V veliko pomoœ pri naøem delovanju pa nam bo tudi izkupiœek draæbe umetnin na æupanovem plesu, katerega nam je velikoduøno poklonil æupan Anton Zakrajøek. Gospodu æupanu gre zahvala tudi za vso podporo, spodbudo in nasvete, ki nam jih izkazuje tekom graditve naøega druøtva. Zahvaljujemo se tudi Urøi Vesel iz druøtva KTØD Krpan, ki nam je s koristnimi nasveti pomagala pri premagovanju birokratskih ovir ob ustanavljanju druøtva.

Ob tej priloænosti pa k sodelovanju vabimo vse, ki øe niste naøi œlani. Pridruæite se nam, kajti le tako bomo lahko skupaj udejanjili tudi vaøe ideje.

Vaøe pobude, vpraøanja ali ideje lahko poøljete na naslov: [email protected].

PRVI SPOZNAVNI ŽUR

Druøtvo je kmalu po ustanovnem sestanku stopilo v akcijo. Najprej nas je seveda zanimalo, kdo sploh so tisti mladi, ki si æelijo sodelovati z nami, zato smo kot prvi projekt doloœili organiziranje spoznavnega æura za vse mlade z naøe obœine. V soboto, 2. decembra 2006, smo ga v Robu tudi izpeljali. Glavna nit zabave je bila obilo dobre glasbe, plesa in druæenja, s tem pa je bil naø glavni cilj tudi doseæen. Na tem mestu velja pohvaliti udeleæence, saj so s svojim primernim obnaøanjem izkazali podporo delovanju druøtva in nas dodatno motivirali.

Ker pa dober glas seæe v deveto vas, so se naøim mladincem pridruæili tudi mladi iz sosednjih obœin, kar je nadvse spodbudno za spletanje prijateljskih vezi in za naøe nadaljnje sodelovanje z njimi. Na njihovo podporo upamo tudi v prihodnje.

Kljub temu, da naøe druøtvo takrat øe ni bilo poznano

øirøemu krogu, lahko reœemo, da je bila udeleæba presenetljivo velika. Upamo le, da vsa ta zaœetniøka navduøenost mladih ne bo popustila, ko bodo v igri tudi bolj resni projekti.

PUSTNI PLES

V petek, 16.2. 2007, smo »vrtovci« organizirali pustovanje, za kar smo si ponovno sposodili dvorano kulturnega doma v Robu. Œeprav zime ni bilo treba preganjati, se je povabilu odzvalo kar nekaj maøkar in »civilistov«, ki so jih samo obœudovali.

Za dobro glasbo sta poskrbela DJ Tomaæ in DJ Aleø, za animacijo pa prelestna dolgonoga Zamorka iz Zanzibarja.

Ob polnoœi smo razglasili rezultate izbora za najboljøo masko veœera: 3. mesto so zasedle simpatiœne pume, 2. mesto Kmetje d.o.o., ki so poudarili, da kmetijstvo stoji na mladih. Komisijo in publiko pa so najbolj navduøili slovenski estradniki, ki so se predstavili s posebno toœko – utrinki z Eme 3000. Nagrajenci si bodo v piceriji Adam lahko napolnili æelodœke z njihovimi picami. Za slastne nagrade se piceriji Adam ob tej priloænosti prav prisrœno zahvaljujemo. Tudi za vse ostale maske se je naøla tolaæilna nagrada, vsaka si je namreœ prisluæila slasten krof gostilne Œot. Pustne norœije smo nato uganjali øe vse tja do druge ure zjutraj.

Upamo, da bomo naslednje leto pustovanje ponovili in privabili øe mlade iz sosednjih druøtev. Seveda pa bo vmes gotovo øe kakøen »vrtovski« ples!

Za MD VRT zapisali Anæe, Darja in Nina

Mladi

PUSTNa pustno soboto so se otroci 1. a in 1. b razreda udeleæili

10. pustnega karnevala na Igu. Ljudem smo æeleli predstaviti kulturno dediøœino naøega kraja. Otroci so bili naøemljeni v furmane in klinœke, uœiteljice pa smo predstavljale krivœke. S seboj smo imeli tudi harmonikaøa. Kostume smo izdelali sami, v pomoœ pa nam je bila tudi Petra Leøœanec, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.

Na pustni torek pa smo se pridruæili pustnemu rajanju v vrtcu, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Z zanimivim programom so nam popestrili dan. Kasneje smo se odpravili øe v sprevo-du po Velikih Laøœah in ob harmoniki v srediøœu Laøœ tudi zarajali. Z bonboni, ki smo jih dobili, smo se veselo poslad-kali pred øolo.

Uœiteljice 1. a in 1. b razreda

STAREJŠI UČENCI (letnik 1992 in mlajŠi) OŠ PRIMOŽA TRUBARJA OSVOJILI 2. MESTO NA PODROČNEM PRVENSTVU V MALEM NOGOMETU

Tekmovanje v malem nogometu za starejøe uœence se je letos zaœelo 23. novembra 2006 na Igu, kjer je devet ekip so-delovalo na medobœinskem prvenstvu. Razporejeni smo bili v skupino s øolama iz Brezovice in Økof ljice. Osvojili smo prvo mesto (rezultati 1:1, 5:2) in se v f inalu dan kasneje pomerili z ekipama OØ Dobrova in OØ Polhov Gradec. Z rezultatoma 2:2 in 2:1 smo osvojili 1. mesto na medobœinskem prvenstvu in se uvrstili na podroœno tekmovanje. To je bilo v sredo, 17. januarja 2007, v Koœevju. Pomerili smo se z domaœo ekipo (OØ Ob Rinæi) in po trdem in izenaœenem boju izgubili z 0:2 ter tako osvojili 2. mesto. Za ta uspeh smo prejeli zasluæen pokal.

Pohvaliti velja prav vse fante, ki so prikazali poleg nogo-metnega znanja tudi veliko pripadnost ekipi in zvrhano mero borbenosti. V ekipi so sodelovali Nejc Podobnik (kapetan), Alen Kavœiœ, Mark Pintariœ, Silvester Jakøa, Luka Koren, Jan Mohoriœ, Tadej Bavdek in Jan Æuæek.

Bojan Novak

ZAHVALA OBČINI VELIKE LAŠČE za f inanœno podporo projekta JUMICAR

V prejønji øtevilki Troble je pri poroœilu o izvedbi projekta Jumicar (v decembru 2006) pomotoma izpadla ZAHVALA Obœini Velike Laøœe, ki je projekt omogoœila.

Bojan Novak

POSREDOVANJE PODATKOV O MALIH ČISTILNIH NAPRAVAH ZARADI OKOLJSKE DAJATVE

Za izraœun okoljske dajatve, ki se bo pobrala v letu 2007, je zelo pomemben podatek, ali ima posamezno gospodinj-stvo malo œistilno napravo. Zato pozivamo vse, ki imajo male œistilne naprave, da to sporoœijo na obœino, saj je v tem primeru okoljska dajatev za odpadno vodo mnogo manjøa.

Roman Struna

1�Trobla 2/2007 1� Trobla 2/2007Mladi Mladi

NAJMLAJŠI SKAVTI NA ZIMOVANJU

V petek, 9. februarja 2007, smo se ob 17. uri pri Novi Øtifti zbrali skoraj vsi volœiœi naøega krdela.

Na zaœetku smo se igrali skrivalnice. Nato smo po gruœah odøli v brlog. Ko smo se preobuli, smo odøli do naøega manjøega brloga. Tam si je vsak uredil svojo posteljo in se preoblekel v tre-nirko. Nato smo odøli na tradicionalno veœerjo, mleœni zdrob. Bil je zelo oku-sen. Po veœerji smo odøli v veliko sobo. Po gruœah smo se dogovorili za ime in klic gruœe. Nato smo na plakat za vsa-kega œlana zapisali njegove dobre la-stnosti. Plakate smo predstavili Akeli. Nato smo si umili zobe in odøli spat. Ko se je luœ ugasnila, je morala biti tiøina.

Naslednje jutro smo najprej ime-li jutranjo telovadbo, si umili zobe in odøli na zajtrk. Po zajtrku smo odøli ven, kjer smo se igrali razliœne igre. Po konœanih igrah smo volœiœi sveta starejøih volœiœev in volkuljic (SSVV) odøli v veliko sobo, kjer smo pisali zgodbo in scenarij za naøo igro. Priøel je œas za kosilo. Po kosilu smo nadalje-vali naøe delo. Kmalu za tem so se nam pridruæili øe ostali. Njihova naloga je bila risanje dæungelskih æivali. To smo kasneje naredili tudi mi. Nato pa smo se igrali zelo dobro igrico s kartami, Jungle speed. Sivi brat nam je sporoœil, da nam je Tabaki odnesel veœerjo. Hi-tro smo se obuli in ga po gruœah priœeli

… in æe v “svoji dæungli”.

Po lovu za Tabakijem gruœa Sivi volkovi …

…in gruœa Modri bratje.

Ko smo priøli na zimovanje, smo se najprej malo razgledali po okolici. Akela nas je vsako jutro priøla zbudit. Po zajtr-ku smo vœasih odøli ven ali pa smo bili notri v svojih brlogih. Nek veœer smo se razdelili po gruœah in odøli tudi za taba-kijevimi sledmi, ki so vodile v gozd, kjer smo naøli piøkote.

Vøeœ mi je bilo to, da smo bili skoraj vsi na zimovanju.

Ana Benœina

Na zimovanju smo se imeli super. Delali smo vse mogoœe stvari; delali smo pajkovo mreæo, odtise rok, se igrali igre zaupanja ...V svetu starejøih volœiœev smo delali vse potrebne stvari za igro, ki smo jo sami sestavili. Ko smo to na-redili, smo se pridruæili ostalim VV pri risanju smeønega naœina dæungelskih æivali. Imeli smo tudi skritega prijatelja, kateremu smo morali pokazati dobro prijateljstvo.

Akela je vsako jutro in veœer zahtevala umivanje zob, zato smo jo pridno uboga-li.

To zimovanje mi bo zagotovo ostalo v spominu, pa œeprav ni bilo snega.

Maøa Ahec

dræavni prvak z 18-letnim udejstvovanjem in redni vadbi vrhunskega øporta. To njuno prvo sodelovanje na tekmovanju je bilo izredno uspeøno in lahko samo upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Svoje obseæno øportno znanje in izkuønje Darja æe drugo leto posreduje drugim otrokom in odra-slim v Øoli drsanja in rolanja Lucky Luka v Ljubljani in v drugih slovenskih mestih. Medtem ko se Dr-salno kotalkarska kluba Olimpija in Stanko Bloudek v Ljubljani bolj posveœata vrhunskemu øportu, pa øola Lucky Luka poskrbi tudi za øolarje ter mlajøe in starejøe teœajnike rekreativce – med katerimi sem se na svojo dolgoletno æeljo v zadnjem œasu znaøla tudi sama! Æelim si, da bi tudi pri nas organizirali tekmovanja v umetnostnem drsanju za odrasle, kar je v tujini uteœena praksa. Kaj je lepøega, kot zaple-sati na ledu s svojim dragim.

V letoønji sezoni je Darja svoje znanje in spo-sobnost nastopanja uveljavila v øtevilnih revijah na drsaliøœih øirom po Sloveniji – poleg Ljubljane øe v Novi Gorici, Bohinju in Celju. V Celju je nastopila na plastiki, ki je kar uporabna za drsanje, œe je do-volj povoskana, drugaœe pa nemogoœa. Uspeøno se je predstavila na revijah v paru z Lukom Klasincem. Z Lukom je na rolerjih nastopila tudi na prestiæni Janini prireditvi izbire Slovenke leta v Operni hiøi v Ljubljani.

Jelka Økrlj

in se preobleœ v piæame. Nato smo na-daljevali z igro. Mlajøi so odhajali spat, starejøi pa smo se øe kar naprej igrali. Nato smo vsi odøli spat.

Zjutraj nas je zbudila glasba iz radia. Morali smo vstati. Opravili smo vse, kar mora zjutraj narediti vsak volœiœ, nakar smo odøli k sv. maøi. Po maøi smo po-spravili svoje stvari ter znotraj in zunaj brloga. Tudi po pospravljanju se nismo mogli upreti æe prej omenjeni igri zimo-vanja. Po kosilu je priøel je œas, ko so po nas priøli starøi. Poslovili smo se in odøli domov.

Tako smo preæiveli zimovanje. Bilo je super.

Saøa Koren

Misli še nekaj VV o zimovanju

Zajtrki, kosila in veœerje so bili zelo dobri, pripravljali pa so jih starejøi skavti in skavtinje. Veliko smo se zabavali in igrali. Najbolj vøeœ pa mi je bil lov za Tabakijem, ki nam je ukradel palaœinke.

Tega zimovanja gotovo ne bom niko-li pozabil.

Aljoøa Spindler

loviti. Med lovom smo reøevali razliœne naloge. Ko smo se vrnili do brloga, smo imeli teæave z izgubljenim copatom, ki je kar izginil. Copat smo naøli, vendar nismo ugotovili, kdo ga je skril. Nato smo imeli slastno veœerjo, palaœinke. Ker nam je bil Jungle speed tako vøeœ, smo ga igrali tudi po veœerji. Po nekaj igrah smo si po gruœah odøli umit zobe

Smeøni dæungelski prebivalci øe v izdelavi …

DARJA ŠKRLJ BRONASTA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU

Umetnostna drsalka Darja Økrlj je na zadnjem dræavnem prvenstvu 6. in 7. januarja 2007 v Ljubljani dosegla svojo drugo zaporedno bronasto medaljo med œlanicami, potem ko je bila leta 2005 dræavna prvakinja.

Sedaj œlanica Drsalno kotalkarskega kluba Olimpija je v svojem kratkem pro-gramu celo dosegla nov osebni rekord kljub pomanjkanju œasa za treninge ob osta-lih obveznostih. Umetnostno drsanje je v zadnjih nekaj letih priølo do toœkovnega ocenjevanja nastopov in osebnih rekordov, kar je kar malo teæko za drsalce, ki so trenirali v preteklosti pod drugaœnimi zahtevami. Tako je bil celoten nastop na letoønjem dræavnem prvenstvu pravi podvig in avantura, zahteval je ogromno na-pora, pa prinesel tako zaæeleno medaljo.

Pri treningih in koreograf iji programov ji je bil v pomoœ Luka Klasinc, udeleæenec olimpijskih iger v umetnostnem drsanju Albertville 1992, Francija, trikratni œlanski

�0Trobla 2/2007 �1 Trobla 2/2007MladiMladi

Miha Indihar – uspešen organizator

Na pridnost in delavnost naøih mladih obœanov smo bili seznanjeni s strani predsednika øportnega druøtva in vzgo-jitelja v Dijaøkem domu Ivana Cankarja iz Ljubljane Aljoøe Murna. V pismu, ki smo ga prejeli na uredniøtvo, opisuje, kako predvsem na øportnem podroœju veliko prispeva s svo-jimi idejami in organizacijo øtudent MIHA INDIHAR. Miha je œlan Dijaøkega doma Ivana Cankarja æe od prvega razreda srednje øole dalje. Pri prireditvi ALL STAR (tekma Ljubljan-skih dijaøkih domov v koøarki), ki je potekala 22. januarja, je po Murnovih besedah Miha imel glavni in levji deleæ pri organizaciji. Bil je idejni vodja, organizator in avtor plakatov, ki so vabili na prireditev.

OBISK PRI SLOVENCIH V ARGENTINIBuenos Aires, Castelar, november 2006

Ob obisku argentinske prestolnice Buenos Airesa sem imel priliko, da se sreœam tudi s tam æiveœimi Slovenci. Moj namen je bil predstaviti pobudo slovenskih øtudentov in di-jakov z Notranjske in Dolenjske, katere ideja je vzpostaviti prijateljske stike in povezave med mladimi, katerih skupna toœka je slovenski jezik, slovenska kultura.

S tem namenom sem obiskal studio slovenskega radia v Buenos Airesu, ki oddaja svoj program Okence v Slovenijo vsako soboto po eno uro. Urednik oddaje Mirko Vasle me je priœakal pred vhodom v stavbo, v kateri se nahaja studio. Po kratkem klepetu sva se odpravila v studio, kjer je bila zbrana celotna ekipa. Vzduøje tam je bilo zelo prijetno, kljub zelo natrpanemu urniku oddaje. V enourno oddajo je ekipa z ve-liko vloæene energije in truda spravila veliko koliœino infor-macij, glasbe, dva intervjuja, novice iz Slovenije, œestitke in pozdrave, obvestila in podobno.

V intervjuju sem se predstavil, kdo in kaj sem, kaj poœnem v Argentini ter kaj je moj namen, poleg potovanja in spo-znavanja novih deæel, ljudi in obiœajev. Øirokemu obœinstvu, ki redno spremlja oddajo, sem predstavil pobudo slovenskih dijakov in øtudentov, ki smo jo poimenovali MUST.

Po obisku in intervjuju na ra-diu sva se skupaj z gospodom Mir-kom odpravila v predmestje Buenos Airesa, in sicer v mestece Castelar, kjer sem bil pri-jazno povabljen k druæini Kenda. Monika in njen sin Luka sta me priœakala na æeleniøki postaji. Po kratkem spre-hodu skozi Castelar smo preœkali tudi Slovensko ulico ter se odpravili proti domu druæine Kenda. Tam sem bil deleæen tipiœne slovenske gostoljubnosti.

Karolina, Lukova mlajøa sestra, mi je prijazno odstopila svojo sobo. Razgovor je potekal o slovenski skupnosti v Ar-gentini, o delovanju in aktivnostih Slovencev tukaj, o mla-dih, o naœinu øtudija, o teæavah mladih, o ekonomskih in druæbenih razmerah, itd. Naj kot zanimivost povem, da se celotna druæina vseskozi sporazumeva v slovenskem jeziku in celo njihov mali kuæa razume samo slovenska navodila.

Zveœer smo se vsi skupaj odpravili na Pristavo. Pristava je dom, v katerem se sreœujejo Slovenci, ki æivijo v Castelarju. V Buenos Airesu je kar pet takih domov. Pristava je zelo lepo urejen dom, ki ima veliko dvorano za druæenje spodaj, veliko dvorano za gledaliøœe in sveto maøo zgoraj, ima uœilnico za pouk slovenskega jezika in druge priloænosti, seveda tu ne manjka velik æar, brez katerega paœ v Argentini ne gre. Ima tudi veliko notranje dvoriøœe z igriøœema za nogomet in od-bojko ter oder, na katerem prirejajo razliœne igre na prostem. Ena izmed takih se je odvijala oktobra, katero sem si imel priloænost tudi ogledati na videoprojekciji.

Na Pristavi dobi œlovek poseben obœutek, saj se nahajaø sredi Juæne Amerike, a kljub temu prav vsi govorijo sloven-sko, s teboj so vsi zelo prijazni in se iskreno zanimajo za tvoje poœetje.

Sobota je bila ob mojem obisku na Pristavi rezervirana za mladino. Mladi so pripravili projekcijo zelo zabavne igre. Vsako leto mladina iz enega izmed prej omenjenih petih do-mov v Buenos Airesu pripravi igro. Tokrat je bila na vrsti Pri-stava. Mladi so pokazali izjemno veliko mero zagnanosti, saj so v igro vloæili veliko prostega œasa in energije, predvsem pa veliko dobrih idej, igralskega talenta ter navdiha za humor. Vse je potekalo v brezhibnem slovenskem jeziku. Vsi smo se neskonœno zabavali ob gledanju. Po konœani projekciji je

sledila zabava, kot se za mlade spodobi. Spili smo nekaj piva, pojedli nekaj kosov pizze, se med seboj pogovarjali in spoznavali. Ponovno sem sreœal ne-kaj znanih obrazov, ki so letos obiskali Slovenijo, Velike Laøœe, Retje in se-veda veselico v Dvorski vasi. Nato pa sta se nena-doma pojavili dve kitari in

nemudoma se je veœer spremenil v pravi æur. Prepevali smo predvsem slovenske pesmi. Na trenutke mi je postalo celo malce nerodno, saj so vsi znali cel kup pesmi, katerih be-sedila sam nisem znal na pamet. Predvsem stare pesmi od Andreja Øifrerja, ki so kot nalaøœ za tako druæenje, so bile prava uspeønica. Vzduøje je bilo izjemno sproøœeno in za-bavno, vsi so med seboj pravi prijatelj, med nekaterimi pa so se spletle tudi tesnejøe vezi. Noœ se je zavlekla v jutro, kitaro je zamenjal MP3, tako da smo se zabavali ob glasbi, plesu in pogovoru. Z Luko sva priøla domov okrog treh zjutraj.

Mihu œestitamo za zavzetost in udejstvovanje tudi na podroœjih, ki na svojevrsten naœin obogatijo øtudijske dni.

Uredniøtvo Troble

DESETA OTROŠKA PEVSKA REVIJA NA RAKOVNIKU

V nedeljo, 4. februarja, se je v cerkvi Marije Pomoœnice na Rakovniku odvijalo otroøko pevsko sreœanje. Letoønje sreœanje je bilo æe deseto in je bilo posveœeno sv. Janezu Bosku, vzgojitelju mladih. Sreœanja se je udeleæilo nad 1000 otrok iz vseh øestih slovenskih økof ij in kar iz 54-ih æupnij. Tega sreœanja so se udeleæili tudi otroci cerkvenega otroøkega

pevskega zbora iz naøe æupnije pod vodstvom ga. Lidije Œop. Njej in g. æupniku gre zahvala, da so se otroci udeleæili te pevske revije in tako s svojimi glasovi in prisrœnostjo pri-spevali k praznovanju. Geslo letoønje prireditve je bilo: »Ti najsvetlejøa si Luœ v temi«, ki je le delœek ene izmed otroøkih pesmic. Vsi otroci so peli hvalnico Bogu ob spremljavi 52-œlanskega mladinskega orkestra Glasbene øole Rakovnik.

Sv. Janez Bosko je zapisal: Glasbe mladih ne posluøamo z uøesi, ampak s srcem. S to mislijo se strinjamo tudi starøi, ki smo se pridruæili temu slavju na Rakovniku.

V imenu starøev zapisali Branka in Simona

Foto: Joæe Marolt

Ena gasilska

pred cerkvijo

Lepo urejen vrt Kendovih s œudovitim bazenom, ki je zatoœiøœe vse druæine pred poletno vroœino.

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007KulturaMladi

Po precej kratki noœi, vstali smo namreœ ob devetih, pa smo se v nedeljo zjutraj po zajtrku ponovno odpravili na Pri-stavo. Tokrat k sveti maøi. Cerkev ima pomembno vlogo v izseljenski skupnosti povsod po svetu, saj s svojim delova-njem ohranja jezik ter vsaj enkrat tedensko poveæe med seboj veliko øtevilo ljudi.

Po nedeljskem kosilu, ki ga je pripravila vedno nasmeja-na Monika, smo se odpravili na ogled lepot Buenos Airesa. Seveda ni manjkal niti obisk slovitega nogometnega stadiona Boce Juniors, kjer je vse posveœeno velikemu Maradoni.

Slovenska skupnost v Castelarju, tako mladi kot starejøi, so se predstavili kot izjemno dejavni, kreativni in delavni na vseh podroœjih. Skupaj delujejo kot prava mala Slovenija. So zelo povezana skupnost, kjer prevladujejo prijaznost, gosto-ljubnost in veselje do druæenja.

Bariloche, december 2006

Bilo je ravno v œasu miklavæevanja, ko sem obiskal tudi slovensko skupnost v Barilochah. Povabljen sem bil med njih, da jih spoznam, obiøœem ter da mladim predstavim projekt povezovanja slovenske mladine pod imenom MUST.

Slovenci so namreœ v tem argentinskem mestecu, obda-nem z gorami in jezeri, blizu meje s Chilom, pustili velik in zelo spoøtovan peœat. V œasu prihoda v ta kraj, predvsem v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja, tu ni bilo razvitega alpiniz-ma in smuœanja. Ravno po zaslugi Slovencev se je tu razvilo pohodniøtvo, alpinizem, smuœarski teki in alpsko smuœanje. Danes ima kar nekaj vrhov v okolici slovenska imena, sem ter tja pa se v hribih najde tudi kakøna slovenska koœa. Ravno zaradi tega je slovenska skupnost v Barilocah zelo spoøtovana in œeprav je relativno majhna, saj øteje nekako 60 druæin, je pristona praktiœno povsod. Tudi ko te v mestu kdo povpraøa po tem, od kod prihajaø, lahko s ponosom odvrneø, da si iz Slove-nije in ob tem ti ni potrebno razlagati, kje Slovenija leæi, saj jo tu domaœini, ravno po zaslugi naøih rojakov, dobro poznajo.

Sveti Miklavæ je obiskal lepo urejen dom slovenske sku-pnosti v Barilochah, v katerem poteka veœina aktivnosti tu æivece skupnosti. Miklavæ je prispel v slovesnem sprevodu, v spremstvu angelov in hudiœev. Zbrana skupnost, øe posebej

otroci, so bili navduøeni. Po nagovoru zbranim je Miklavæ podaril darilca otrokom. Za vsakega posebej si je vzel œas in vsak od njih se je moral potruditi za svoje darilo. Nekateri so morali zmoliti kakøno slovensko molitev, drugi so morali za-peti seveda slovensko pesem, najmlajøi pa so morali povedati slovensko abecedo.

Tudi mene so vsi prijazno pozdravili. Povedali so mi nekaj o delovanju tu æiveœe skupnosti, ter mi izkazali tipiœno gosto-ljubnost slovenskih izseljencev. Tako se je Milan, tu æiveci podjetni Slovenec, oœe øestih otrok, ponudil, da mi razkaæe lepote Bariloch in okolice. Njegova æena pa me je prijazno povabila na kosilo. Z Milanom sva si ogledala œudovtio oko-

lico, ki v vsakem pogledu spominja na naøo Gorenj-sko. Ravno zato se je tu naselilo toliko Slovencev, Avstijcev in dru-gih Evropejcev, ki so tako ali drugaœe povezani z gora-mi. Po œudovitem izletu sva z Mila-nom odøla v nje-govo hiøo, kjer

smo se vsi zbrali za kosilo. Celotna druæina ves œas govori v slovenskem jeziku in ne uide jim nobene øpanska beseda. Podobna slika je tudi v ostalih slovenskih druæinah, ki æivijo tu. Druæina in cerkev sta namreœ tista, ki ohranjata slovenski jezik in slovensko kulturo v izseljenstvu, tisoœe kilometrov daleœ od Slovenije.

Zveœer pa me je œakalo øe druæenje z mladimi. Zbrali smo se v slovenskem domu, kjer smo led prebili z igranjem nami-znega tenisa ter s kitaro. Skoraj vsak izmed zbranih namreœ zna igrati na kakøen instrument. Predstavil sem jim pobudo mladine iz Slovenije, da se slovenske mladinske skupnosti po svetu med seboj poveæejo, si med seboj pomagajo, si iz-menjujejo informacije ter da se vsi skupaj med seboj spozna-mo in postanemo prijatelji. Po moji predstavitvi projekta so sledili odzivi in predlogi tukajønje mladine, kako se vidijo sami znotraj predstavljene ideje ter kaj vse bi lahko skupaj postorili. Odzivi so bili zelo pozitivni, kar kaæe na æeljo mla-dih tudi v Barilochah, da spoznajo nove prijatelje v Sloveniji ter da preko njih skuøajo pridobiti razliœne informacije, ki bi utegnile zanimati mladega œloveka, iz prve roke.

Celotna slovenska skupnost v Barilochah se mi je pred-stavila kot izjemno odprta, vesela ter med seboj tesno pove-zana. Trdno so odloœeni øe naprej ohranjati slovenski jezik, kulturo in obiœaje ter jih prenaøati na svoje otroke.

Slovenstvo je v Argentini preæivelo æe 50 in veœ let in ni se bati za njegovo prihodnost.

Rok Borstnik.

POGOVOR Z MILANOM JESIHOM

Če ne bi bilo šole, bi imeli otroci poezijo radi

Gost 23. veœera Na Trubarjevini v œast do-movini je bil pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih. Njegov literarni opus je obseæen in ni œudno, da je na internetu predstavljen kot eden najplodovitejøih piscev zadnjih 30 let. Milan Jesih nam je podaril uro svojih pe-smi, brez velikih besed o domovini in politiki. Z nami je delil œisto poezijo.

Veljate za enega najbolj plodnih piscev naøega œasa. Kot ste nam pokazali ta veœer, so vaøe pesmi slogovno razliœne. Kako se pesnik odloœi, v kakønem slogu bo pisal?

To s plodovitostjo paœ ne more dræati. Veliko mojih kolegov je objavilo veœ knjig kot jaz. Zadnja leta izdajam knjige na pet do sedem let. Da se vam je zdela moja poezija raznolika, pa je zame kompliment. Zdi se mi, da so zadnje tri knjige in tudi ta, ki sedaj nastaja, iz enega zbira, iz enega koøa. Res pa je, da to delam (piøe pesmi, op. p.) æe 40 let. Brez patosa, vendar - samo to poœnem na tem svetu.

Eden od gostov, ki je bil na Trubarjevini pred vami, je re-kel, da moraø biti za pisanje romanov pri delu discipliniran. Kaj pa pisanje pesmi? Ali kar vrejo iz vaøe duøe?

Niœ ne vrejo. Vsaj meni ne. Veste, obstaja literatura o tem, kako smo ljudje med sabo razliœni. To je zelo individualno. Ko sem bil mlajøi, je res kakøna pesem privrela iz mene, pa sem jo zapisal in je bila napisana. Zadnje œase pa ujamem kak zaœetek, potem pa jo izdelam. Pesem pri meni lahko nastaja tedne in mesece. Ne reœem, da stalno delam samo to. Œe pa delam samo pesmi, jih napiøem nekaj na mesec. Øtiri, pet, niœ veœ. To je zamudno pisanje. Zato tega ne dela veliko ljudi. To delamo danes samo norci.

Ste morda sedaj veœji perfekcionist, kot ste bili v mladosti?To pa moraø biti. Ne moreø kar neœesa zlepiti skupaj, to

nima smisla. Œlovek mora spoøtovati sebe in bralce, da jim ne krade œasa.

Vaø prevajalski opus je obøiren. Ob prevodih vedno pomi-slim, da gre dejansko za avtorsko delo: prevajalec mora ujeti duh in slog, ki je lasten avtorju, in to mora napisati tako, da lepo zveni v slovenskem jeziku.

To je dar. Tega se ne da nauœiti in jaz ne znam nikomur povedati, zakaj so moji prevodi dobri. Poznam dobre prozne prevajalce, ki pa jim gledaliøko prevajanje ne gre, nekaj manj-ka, nekaj ni v redu. Æal.

Tekst mora teœi?Ne samo to. Misel mora biti … Da mora biti vse gladko, iz-

govorljivo, je fama. Za prevod so pomembni natanœnost, ritem v jeziku, tako kot mi res govorimo. Samo to je prepriœljivo.

Razumeti morate, kaj je avtor hotel povedati …Ja, ja. Ampak jaz veœji del prevajam klasiko. Pri klasiki je

vse jasno. Klasika ne pozna skrivalnic. Pri moderni literaturi so kode, øtosi, aluzije. Pri klasiki imamo vse pojasnjeno: œe je alu-zija, vemo da je – spodaj piøe. Recimo pri Shakespearu vedno vemo, za kaj gre.

Literati imate vzgojno vlogo: po eni strani vas vabijo na øole, kjer mladim na literarnih nastopih berete svoje pesmi in jih navduøujete za slovenski jezik, po drugi pa s svojim delom promo-virate slovenski jezik in kaæete, kako lepo se da v njem izraæati.

Veste, jaz se s tem ne obremenjujem. Ne œutim nobenega vzgojnega poslanstva in me to ne briga. Tudi œe bi naredil kakøno korist za - po moje - absolutno vznemirljivo moænost igranja z jezikom, sem pri tem nemoœen, ker to zaj… æe uœiteljice.

Z vpraøanji v stilu: kaj je pesnik s svojo poezijo hotel po-vedati?

Ne vem, kaj vpraøajo. Ampak œe ne bi bilo øole, bi imeli otroci poezijo radi! Vpraøanje, kaj je avtor hotel povedati in œesa ni povedal, je znamenito.

Se vam zdi, da øola svoje vloge ne opravlja primerno?Od poezije otroke odvraœa. Poezijo jim priskuti. Naj jih

zaœnejo uœiti rock, pa ga bodo takoj zasovraæili. Naj jih zaœnejo spraøevati æivljenjepise znanih pevcev zabavne glasbe, pa jih ne bo nihœe veœ maral (smeh).

Povedali ste (v literarnem veœeru, op. p.), da ste vœasih provocirali z grdimi besedami …

No, provocirali smo tudi z grdimi besedami. Na vse naœine smo provocirali. Œe hoœeø provocirati, boø æe naøel tisto, kar bo provociralo. S tem in s politiœno nagajivostjo smo provocirali. Tudi v gledaliøœu smo pokazali kakøno zadnjico … Vœasih smo bili »æleht«. Pa øe premalo smo bili! Hudo je, ker sedaj niso.

Ampak pravijo, da so.Niso »æleht«, sedaj so pridni. Sedaj se zelo trudijo sluæiti

denar.

Piøete tudi dramska besedila, ki jih uprizarjajo tudi ama-terski igralci. Se vam zdi, da ima amatersko gledaliøœe kakøno vlogo v naøi kulturi?

Najbræ ima. Te stvari so vse piramidalne. Kultura mora stati na øirokih temeljih. Mislim, da ima vlogo. To je zmeraj bilo in to je pravica ljudi, da se zbirajo in poœnejo, kar hoœejo. To je pred vpraøanjem, kaj je koristno. Koristno je pa najbræ tudi, vendar jaz tega ne vem. Jaz nisem kulturni politik.

Po nekaj veœerih ste prvi gost, ki se ne ukvarja s politiko.Zadnjih 35 let se s politiko ne ukvarjam.

Veœina pa se jih s politiko ukvarja ravno zadnjih 15 let …Mi smo vpili kot øtudentje na demonstracijah … Tam smo

bili mi amaterji. To je bilo in je øe potrebno. Gospod Jesih, zahvaljujem se vam za pogovor in vam

æelim, da bi tudi pesmi, ki øe niso objavljene, œim prej dobile svojo knjigo.

Menda bodo izøle letos.Pogovarjal se je Joæe Stariœ.

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007Kultura Kultura



STEKLARSTVO









LITERARNO SREČANJE NA IGU, 9. 2. 2007

Pribliæno mesec in pol pred dogodkom je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmoœna izpostava Ljubljana okoli-ca, poslal po vseh sedmih obœinah, ki jih pokriva izpostava, na razliœna frekventna mesta sto øtirideset f lajerjev z nasle-dnjo vsebino:

»Iøœejo se literarni/e ustvarjalci/ke, ki imajo v predalih

pisalnih miz shranjene lastne zapise v razliœnih oblikah in obsegu …« Rezultat: dvanajst prijavljenih, skupaj s priloæeno poezijo. Ta je v veliki veœini v letoønjem razpisu prevladova-la. Poleg tega je bil razpis poslan vsem osemintridesetim kul-turnim druøtvom, ki spadajo pod obmoœno izpostavo JSKD-ja. Gostoljuben soorganizator sreœanja je bilo druøtvo Fran Govekar Ig.

Organizatorka sreœanja je pripravila za zaœetek poetiœno in f ilozofsko ogrevanje z naslovom Literatura in æivljenje; krajøi esej, ki je skuøal utemeljiti in opraviœiti tovrstna bra-nja literature z navezavo na istoimensko razpravo Lojzeta Kovaœiœa, ki je bila objavljena v Novi reviji.

Osnovni namen literarnega sreœanja je bil doseæen: bra-nje in izmenjava poezije, nemara pa celo veœ od tega. Svo-jo poezijo so brali oziroma interpretirali: Ana Porenta, Anja F ischer, Zdenka Vinøek, Marija Øteblaj, Sonja Pirman, Nina Petrovec, Alenka Jeraj, Tomaæ Simetinger, Andrej Grilc, Irena Trœek in Janez Usenik. Luœi smo ugasnili, nekaj minimalne svetlobe je bilo spredaj, pesniki in pesnice, ki so sedeli kar med publiko, pa so si pomagali pri branju z baterijami. Po odzivih sodeœ nam je uspelo ustvariti neformalno in intimno branje lastne poezije. Svojevrstno vrednost tega dogodka ocenjujem tudi z vidika prisotnosti razliœnih generacij, pa tudi v zastopanosti obeh spolov.

Temu je sledil t.i. uradni del literarnega rituala, podelitev skladovih priznanj. Œeravno bi æelela poleg vsakega prizna-nja priloæiti øe dobro knjigo, te moænosti nisem imela. Sva se pa zato s Petrom Palom, strokovnim spremljevalcem sreœanja, skoraj soglasno odloœila za dva izbranca in dve izbranki: Ana Porenta, Zdenka Vinøek, Tomaæ Simetinger in Janez Usenik, ki je bil glede na skladov sistem predlagan za regijski nivo, na katerem je bil nominiran za dræavnega. Peter Pal je o njegovi poeziji med drugim zapisal, da je njegovih øtirideset sonetov “spoøtovanja vreden pesniøki podvig.”

Lojze Kovaœiœ je v istem eseju, ki sem ga navajala zgoraj, zapisal tudi tole: »Œlovek, ki pripoveduje ljudem, zbranim okoli ognja, zgodbe in parabole, bo zmerom ostal nepogreøljiv druæilec veœje ali manjøe enklave. Literatura bo ostala, ker predstavlja tako praktiœno kot duhovno najpriroœnejøo prtlja-go.« V to sem prepriœana tudi sama.

Katarina Isteniœ Rudolf, vodja obmoœne izpostave Ljublja-na oklica

V marcu ste v organizaciji JSKD lepo vabljeni na Sreœanje otroøkih folklornih skupin, 22. 3. 200, ob 17. uri (obœina Økof ljica) in na Sreœanje otroøkih in mladinskih pevskih zborov, 29. 3. 2007, ob 17. uri (obœina Brezovica).

Vabimo vas na glasbeno pesniøki veœer ob rojstvu projekta www.pesem.si

Sto praøiœkov poje Vokalna skupina Mavrica

Simon Bergant Davorin Bole Nataøa Cviøiœ Davorina Œebohin Andrej Debeljak Marija Gorøe Darinka Grmek Øtrukelj Vida Herga Duøka Hoœevar Miheliœ Alenka Jeraj Franci Novak Ana Porenta Marjan Seljak Miha Seljak Saøka Strnad Tomaæ Simetinger Alenka Zabukovec sreda, 21. 3. 2007, ob 18.00 knjiænica Preæihov Voranc Ljubljana

petek, 23. 3. 2007, ob 19.30 Trubarjeva domaœija Raøica

In vse leto na spletu! www.pesem.si

Knjiænica Preæihov Voranc Obœina Velike Laøœe Obœina DobrepoljeDruga roka Logatec podkoutrom.si

KnjiŽna čajanka, 18. januar

NA POMOČ!V œajanki s tem naslovom smo posegli po knjigah, ki opo-

zarjajo na pomen medsebojnega razumevanja in soæitja, ter po razliœnih priroœnikih, ki so nam lahko v (samo)pomoœ.

Od slikanice o krokodilu, ki mu iz luknje, v katero je pa-del, pomagajo zlesti njegovi æivalski prijatelji (Jutta Langreu-ter: Na pomoœ!, zaloæba Kres) preko knjig, ki pomagajo pri reøevanju teæav pri odraøœanju (Elisabeth Schoberl: Moja starøa se loœujeta, Didakta ter Jana Frey: Prividi sreœe: z drogo za-svojeno dekle, Mladinska knjiga) do knjig, ki so nam v pomoœ pri doseganju uspeha v øoli in æivljenju (Karin Kampwerth: Najboljøi v razredu v øtirih tednih, Mladinska knjiga).

Knjige lahko pomagajo otrokom in najstnikom, pa tudi od-raslim, ki za premagovanje vsakdanjih skrbi potrebujemo za-vedanje in pozitivno razmiøljanje, kot lahko preberemo v novi knjigi dr. Janeza Drnovøka z naslovom Bistvo sveta (Mladinska knjiga). Poleg te smo odraslim v branje priporoœili øe Martina Kojca Uœbenik æivljenja (Domus), knjigo, ki je prviœ izøla æe leta 1935. Po vsem svetu je doslej izølo kar 55 izdaj te zname-nite knjige o moœi pozitivnega odnosa do sveta. Avtor je bil ob prvi izdaji prepriœan, da ga bodo zares brali in razumeli øele v novem tisoœletju – to se je tudi zgodilo. Veœ kot 70 let po izidu je Kojœeva optimistiœna dræa øe kako dobrodoøla.

Gost januarske knjiæne œajanke je bil gospod Anton Fa-bjan, Tone. Ko sem prebirala knjigo dr. Janeza Drnovøka Bi-stvo sveta, se mi je zazdelo, kot da posluøam eno od øtevilnih predavanj, ki jih je imel gospod Tone v Velikih Laøœah v okvi-ru Tretje æivljenjske univerze iz Koœevja. Priølo mi je na mi-sel, da bi nam omenjeno knjigo najbolje predstavil prav on. Vabilu se je prijazno odzval. Pogovor se je raztegnil pozno v noœ. Ob slovesu smo ga poprosili, œe ga lahko na pomlad obiøœemo na njegovi ekoloøki kmetiji v Suhi krajini, v Seœu, v osrœju koœevskih gozdov. Prijazno nas je povabil. Tako ga bomo œajankarji obiskali v maju, ko je tudi v Seœu najlepøe.

V imenu vseh œajankarjev se mu iskreno zahvaljujem, da si je vzel œas in nas razveselil s svojim obiskom.

Prijazno vabljeni na skodelico œaja in pogovor o knjigah!

Mihaela Andromako Rihar

Knjižna čajanka, 22. februar

PREGOVORI - ODGOVORI

V februarski œajanki pa smo posegli po ljudskem slovstvu in nekaterih avtorskih besedilih, s katerimi smo spoznavali kulturno dediøœino.

Izkuønje mnogih ljudi o œloveøki naravi, pameti, lepoti in pravici so s prehajanjem iz roda v rod postale Pregovori – od-govori (DZS, 2006).Pogledali smo øe drugo zvrst – uganke, ki prav tako »v nekaj besedah povedo skoraj toliko modrosti o æivljenju, kot debele uœene knjige« (Uganke, DZS, 2005). Ve-denja in izkuønje iz davne preteklosti pa nam prinaøajo tudi

miti in legende. Spraøevali smo se, ali tudi moœ za sodobni œas øe lahko œrpamo iz slovenskih pripovedi o naøih junakih in zgodovinskih osebnostih (Moœ ti je dana, Didakta,2005).

S pripovedkami o slovenskih hribih in dolinah smo se po-dali Œez planine in doline, s pripovedkami pod skupnim na-slovom Potopimo se v globine pa k jezerom ter podzemnim jamam. Obe knjigi sta iz zbirke Ali veø? (Karantanija, 2006). Iz te zbirke so tudi Utrinki iz slovenske zgodovine (Karantani-ja, 2005), v øtirih knjigah, ki prinaøajo »zgodbice za branje in odgovore za uœenje«. O vseh dogodkih in ljudeh, pomemb-nih za slovensko zgodovino, so najprej zgodbe, nato pa so z vpraøanji in odgovori zapisana zanimiva dejstva. Spomnili smo se tudi na Bobre, obseæni zgodovinski roman Janeza Jal-na (Mohorjeva druæba, 2006).

Pogled v preteklost bi morali zaokroæiti s spomini iz otroøtva, kakor sta jih zapisala Kajetan Koviœ v Zgodnjih zgodbah (DZS,2006) in Marko Kravos v knjigi z naslovom Trst v æepu (DZS, 2006), pa nam je zmanjkalo œasa. Na tokra-tnem sreœanju nas je s pripovedovanjem o Stritarju in Levstiku oœarala gospa Slava Petriœ. Tudi zapele smo : Æabe svadbo so imele..., pa Lipa zelenela je... Februarsko œajanko je pomaga-la oblikovati tudi naøa redna œajankarica pisateljica Viktorija Zmaga Glogovec, ki je sodelovala pri izidu knjige Æuborenje Slovenije. Prebrala nam je svoj prispevek iz te knjige. Cerkev na Kureøœku v prvi osebi pripoveduje kaj vse je doæivela in na koncu zaæeli mir vsem ljudem na Zemlji.

Prisrœna hvala obema sogovornicama in vabljeni na naøa sreœanja.

Mihaela Andromako Rihar



STEKLARSTVO









��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007

BALKANSKI POLOTOK,ZANIMIVOST NAŠE NEPOSREDNJE SOSEŠČINE

Mnogo je bilo pisanja in govorjenja, øe veœ pa »œvekanja« o naøem vstopu v evropske povezave. Naøa domovina se nahaja v neposredni bliæini zanimivega, vedno »vroœega«, negotovega in nepredvidljivega dela Stare celine, ki ga ime-nujemo Balkanski polotok.

Prostor jugovzhodne Evrope med Œrnim, Marmornim, Egejskim, Jonskim in Jadranskim morjem in z nedoloœeno severno celinsko mejo, je Balkanski polotok ali na kratko pogovorno Balkan. Severna meja je najveœkrat »doloœena« z rekami Donava – Sava – Kolpa, s povezavo do Reøkega oziroma Træaøkega zaliva. Nekateri strokovnjaki severno celinsko mejo premaknejo nekoliko navzgor, in sicer naj bi po njihovem meja potekala po reki Savi in Ljubljanici skozi Postojnska vrata, œez Vipavsko dolino in ob robu Krasa in po reki Soœi v Træaøki zaliv. To ozemlje meri 490.000 km2.

Ime Balkanski polotok je zelo ponesreœeno. Zakaj? Poleg imena tudi zaradi nedoloœljive severne meje.

Nemøki geograf Zeune je v letu 1809 prvi v strokovno litera-turo zapisal ime Balkanski polo-tok. Ime je povzel po francoskem pisatelju A. Boueju, ki je v svo-jem literarnem delu poimenoval gorovje v Bolgariji Staro planino kot Balkan. Geograf Zaune se je prenaglil z imenovanjem, kajti poizkuøal je slediti takrat æe usta-ljeni geografski logiki, da dobi polotok ime po glavnem gorov-ju, oziroma po glavni morfoloøki strukturi, ki se na polotoku nahaja –tako kot so nastala imena Ape-ninski in Pirenejski polotok – ki sta dobila ime po gorovju Apeni-ni in Pireneji, ki pa sta resniœno osrednji in glavni gorovji na teh polotokih. Stara planina ali Bal-kan, gorovje v Bolgariji, pa ni niti glavno niti osrednje leæeœe gorov-je na tem delu jugovzhodne Evro-pe. Geograf Zaune je paœ zmotno sledil literatu Baueju, ki je v svo-jem literarnem delu pesniøko pre-imenoval del bolgarskega gorovja Stare Planine v Balkan. Za takra-tne œase takøne »zmote« niso niœ nenavadnega.

Tudi vpraøanje severne meje je ostalo odprto. Res je, da reke krajevno delijo prebivalce ob poreœju na dva bregova, vendar reki Sava in Donava naravno in gospodarsko bolj zdruæujejo, kot pa razdvajajo to obmoœje jugo-vzhodne Evrope, zato jih ne mo-remo in ne smemo smatrati za iz-razite meje.

Balkanski polotok si je mogoœe bolj nazorno geometrij-sko predstavljati. Razdelimo ga na dva geometrijska lika, na trapezoid (øtirikotnik z nevzporednimi stranicami) in ena-kokrak trikotnik. Severni geografski ogliøœi trapezoida sta v vodah; Træaøkem zalivu in ustju Donave, juæni ogliøœi pa v obmorskih pristaniøkih mestih; albanskem Valone in turøkem Carigradu. V tem delu polotoka prevladujejo kontinentalni pogoji. Juæni del polotoka v obliki enakokrakega trikotnika ima geografski ogliøœi v æe zgoraj omenjeni mestih, tretje najjuænejøe pa je na grøkem otoku Andikithira. V tem delu polotoka pa prevladuje morsko okolje. Seveda te meje ne smemo jemati matematiœno natanœno, dajo pa nam dobro predstavo o obliki in legi polotoka.

Mnogo bolj primerno ime bi bilo Dinarski polotok, tako geografsko, øe bolj pa geoloøko, kajti Dinarsko gorovje ali Dinaridi je osrednje in najveœje razprostirajoœe se gorovje na polotoku. Iz lege Dinarskega gorovja je nastal tudi strokovni izraz dinarska smer, kar pomeni, da se gorske strukture sle-menijo v smeri jugovzhod – severozahod ali dinarski smeri.

Veliki zgodovinski dogodki so se dogajali v tem delu Evrope, ki so spreminjali zgodovino celotne Evrope. Medtem ko so severni del polotoka osvajale razliœne civilizacije, je ostal juæni del polotoka vedno grøki, kjer se je rodila antiœna civilizacija in kultura.

Øe danes niso strokovne sluæbe povsem osvojile ime Bal-kanski polotok

Manfred Deterding

Zgodovina Zgodovina

LETOS MINEVA 65 LET OD BOJA NA KUCLJU

Iskreni rodoljubi so æe poleti 1941 organizirali øirøi sesta-nek v gozdu blizu Roba, kjer so ustanovili Rejonski odbor OF za Rob, ki ga je vodil predsednik Joæe Oven, œlani pa so bili Avgust Fleger, Evstahij Puh, Joæe Centa z Velikega Osolnika, Alojzij Intihar iz Bukovca, Karol Cimperman iz Tomaæinov, Ja-nez Tomøiœ iz Stop, Amalija Marolt iz Roba, Slavko Zgonc s Podhojnega Hriba, Joæe Zgonc, Øtefan Peterlin, Ludvik Peterlin ml. iz Doløœakov, Alojz Purkat iz Centov in Karol Hiti z Velike-ga Osolnika.

Po vaseh so se organizirali vaøki odbori OF, v Robu ga je vo-dil Joæe Oven, na Velikem Osolniku Joæe Centa, za Doløœake-Gradiøœe je odbor OF vodil Ludvik Peterlin ml., za Tomaæine-Marinœke Karol Cimperman, za Osredek-Cente Franc Purkat, v Kneju-Podlogu je bil predsednik Stane Adamiœ, v Rutah Franc Nared, v Krvavi Peœi-Bukovec Joæe Rupar, v Maœkih-Strletih-Peœkih-Uzmanih pa je bil predsednik Anton Janœar.

Spomladi 1942 je vodstvo Narodnoosvobodilnega gibanja pripravilo mnoæiœno vstajo. Naloga odborov OF je bila zbirati rezervno hrano, oroæje, strelivo in kar je glavno, organizirati Narodno zaøœito. Rob (gre za vse bliænje vasi, ki so bile pove-zane v nekdanjo obœino Rob) je oblikoval dobro izurjeno in vojaøko organizirano (razdeljene v vode in œete) enoto Naro-dne zaøœite, ki sta jo vodila Joæe Centa in Anton Ponikvar, oba z Velikega Osolnika. Enota se je znala dobro zavarovati tako, da je na najbolj strateøkih toœkah, zlasti na cesti Raøica-Veliki Osolnik, izkopala jarke, napravila iz debel in hlodov zaseke in poruøila nekatere mostove. Izvajala je stalno noœno in dnevno straæo, razpoøiljala ogledne patrulje in organizirala øiroko in uspeøno obveøœevalno sluæbo.

Pred borbo na Kuclju je enota Narodne zaøœite Rob øtela 91 borcev. Obmoœje Roba je øœitilo hrbet celotnemu mokrøkemu obmoœju in je odigralo s svojo enoto Narodne zaøœite in bor-bo na Kuclju pomembno obrambno vlogo pri poizkusu vdora Italijanov na to obmoœje. Italijani so z vlaki pripeljali v Velike Laøœe okrepitve in æeleli preko Velikega Osolnika, Zapotoka in Kureøœka vdreti v partizansko zaledje. Neposredno v borbi na Kuclju je sedelovalo 26 domaœinov in vod Proletarske œete. V boju sta padla dva partizana. Italijanske izgube niso bile uradno potrjene, obveøœevalci iz Velikih Laøœ pa so poroœali o 17 mr-tvih in 30 ranjencih.

Narodna zaøœita se je skupaj z vodom partizanov postavila v bran veœkrat moœnejøi in seveda bolje oboroæeni redni italijanski vojski (4. bataljon œrnih srajc). Z njo je bojevala øesturen brutalen boj in ga kljub ærtvam, ki jih je imela v svoji vrstah, vzdræala. Ta pa tega boja ne bi zdræala, œe ne bi imela najøirøe ljudske podpo-re. Æene in dekleta so skuhale borcem hrano in jo nosile celo na poloæaje. Kurirji-mladinci so prihajali s poroœili in novicami in tako so bili ljudje sproti na tekoœem, kaj se dogaja na bojiøœu.

V poznih popoldanskih urah so œrnosrajœniki odnehali in se umaknili, poraæeni in brez plena v Velike Laøœe.

Zavladalo je nepopisno veselje in navduøenje. Na Øteblajevem vrtu na Velikem Osolniku se je zbralo veliko ljudi, zbranim pa sta spregovorila Vida Ganzoni-Videtova iz Zapotoka in komandir Proletarske œete Stane Semiœ-Daki. Vodstvo zaøœite pa je ostalo trezno, postavilo je straæe, razposlalo patrulje, po-trebno pa je bilo poskrbeti tudi za padle in ranjene borce.

Veœji del zaøœitnikov se je naslednje dni prikljuœil partiza-nom in nastala je druga Robska (Robarska) œeta.

Vir: povzetki iz broøure »ROB in okolica v NOB 1941-1942«

Zarja spominov Velike Laøœe

DVORSKA VAS FEBRUARJA 2007

S hribi hribœki je obkroæena, v dolinici je naseljena. To se imenuje Dvorska vas, o kateri se sliøi dober glas.

V vasi lepe velike hiøe stojijo, po oknih gospodinje lepe roæe gojijo. Tam, kjer roæe goje in lepo cvete, tam æivijo dobri poøteni ljudje.

Na sredi vasi kapelica stoji, Sveti Janez Krstnik nad vasjo bedi. Lepo je urejena, znotraj in zunaj, le cesta okoli nje preozka je.

Na koncu vasi, na severni strani, Kapelica svetega Donata stoji. On vse vidi in vse ve,kaj na vasi se godi. Le na sebe pozabil je.

Na drugi strani vasi,na Jevøevju, stoji skakalnica in œaka na sneg. Snega pa letos øe za vzorec ni, kaj øele za skakanje s smuœmi.

Na vzhodu vasi øiroka voda sameva in spi, saj æivine, da bi jo pila, v vasi skoraj ni. Koænik in biœ, kot da jih ni, ali mladi sploh vedo, zakaj so bili.

Stezice œez vrtove, do øole, ali na postajo, ni jih veœ. Saj tudi øola in postaja so preœ.

Kdo pa øe hodi peø,saj se mladi in stari po cestah z avtomobili pode. Med tednom je vas kot izumrla, mladina je v øoli, otroci v vrtcu, starøi v sluæbah, doma so samo øe tastari, ki œakajo, da jim kombi kruh dostavi.

Edino gasilski dom øe æivi, saj mlado in staro pokale dobi. Prav je tako, saj so edini, ki povezujejo skupaj dve vasi.

Moje oœi tako vidijo, œe komu prav ni, naj se ne jezi. S prvim snegom, se lahko marsikaj spremeni.

Franc Ivanc

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007

EKSKURZIJA STROJNEGA KROžKA URBANObnovljivi viri energije

V soboto, 24 .februarja, smo se œlani strojnega kroæka od-pravili na strokovno ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko in Logar-sko dolino.

Prvi postanek smo opravili v Letuøah na kmetiji Antona Flereta. Kmetija je usmerjena v mleœno prirejo, obdelujejo 35 ha zemlje, od tega je 5 ha njiv, ostalo so travniki. Œeprav so povrøine na ravnini, so le-te precej razdrobljene. Redijo okoli 90 glav æivine, preteæno œrno-bele pasme, letno pa proizve-dejo 350 tisoœ litrov mleka. Kot nam je povedal gospodar, so se v preteklosti sreœevali z velikim problemom ob razvaæanju gnojevke, saj ta povzroœa smrad. Reøitev so naøli v tem, da sedaj gnojevka fermentira, ob œemer izkoriøœajo bioplin za elektriœno energijo. Izkoriøœanje bioplina je precej zahteven postopek. Gnojevki dodajajo termiœno obdelane in mlete go-spodinjske odpadke, po potrebi vse skupaj redœijo z vodo. Jame, v katerih poteka fermentacija, so toplotno izolirane in ogrevane na 36 stopinj. Plin, ki izhaja ob tem procesu, poganja dva generatorja z moœjo 60 kilovatnih ur. Elektriko nato spustijo v omreæje. V bodoœe razmiøljajo, da bi gnojevki dodajali koruzo, saj bi ta poveœala izkoristek same elektrar-ne. Kljub visoki investiciji (150 milijonov SIT), se je projekt izplaœal vsaj v smislu reduciranja smradu.

Obisk smo nadaljevali pri inovatorju in izdelovalcu kmetijske mehanizacije Bider v Reœici ob Savinji. Predsta-vili so nam proizvodnjo in delovanje sekalnikov za bioma-so ter peœi na sekance. Izdelujejo veœ tipov sekalnikov – od manjøih, ki so primerni za drobnejøi les, do zmogljivejøih, na-menjenih drobljenju lesa do 40 cm. Cene sekalnikov so med ugodnejøimi (od 7.500 evrov naprej). Na sami kmetiji smo opazili veliko zanimivih stvari – dvigalo v hlevu, prikolica za laæje lovljenje æivali na paøi, zgrabljalnik na samonakladal-ni prikolici … Poleg izdelave kmetijskih strojev se ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Po opustitvi mleœne prireje imajo le øe nekaj lastnih telic, sicer pa preko poletja pasejo 40–50 telic drugih rejcev. Kot zanimivost naj omenim, da je v lanskem letu znaøala cena za paøni dan za telico 160 tolarjev.

Pot smo nadaljevali proti Logarski dolini, natanœneje v Luœe. Tam nam je Rok Suhadolnik iz podjetja Biomasa, d.o.o., predstavil kotlovnico, daljinsko ogrevanje v Luœah ter

ostalo opremo za ogrevanje z biomaso, za kar je tudi uvo-znik. Sistem daljinskega ogrevanja s kurjenjem sekancev so v tem kraju, pa tudi v Solœavi in Mozirju, vzpostavili v lanski jeseni. V sistem je vkljuœena øola, vrtec, pa tudi nekaj indivi-dualnih hiø. Po ogledu kotlovnice smo odøli na deponijo lesa in si ogledali pripravo sekancev. Sekalnik visoke zmogljivosti je nameøœen na tovornjak (480 KS), v dobrih desetih minutah pa zdrobi kar 7 m3 lesa (20 m3 sekancev).

Naslednji postanek je bil v kraju Juvanje ob Savinji (Øportno rekreacijski center Prodnik). Po kosilu nam je gospo-dar razkazal øe eno kotlovnico na sekance, s katerimi ogreva kar tri stavbe: gostilno s øportnim centrom, penzion in starejøo hiøo. Glede na veliko porabo toplote je ta sistem cenejøi od ogrevanja s kurilnim oljem, œeprav je zaœetna investicija do-kaj visoka. Ukvarjajo se tudi s kmetijstvom – redijo 20 te-lic. Za konec smo izvedeli, da je letni zasluæek kmetije enak zasluæku, ki ga doprinese reklamni pano ob cesti.

In tako se je zakljuœila naøa zanimiva ekskurzija. Izvedeli smo veliko novega, marsikatero idejo pa bi lahko uporabili

tudi sami doma. Tako bi se lahko kateri od naøih krajev ogreval na biomaso, saj je ta obnovljivi vir energije pri nas øe dokaj neizkoriøœen, œeprav dræava namenja sredstva za

tovrstne investicije. Borut Vasiœ

Foto P. Indihar

Druøtvena dejavnost Druøtvena dejavnost

Inovator in œlani kroæka.

Priprava lesnih sekancev.

Kotlovnica na lesne sekance, ki ogreva naselje Luœe ob Savinji.

Rok Suhadolnik in njegova mehanizacija za pripravo lesnih sekancev.

øe kje. Na veœini teh prireditev bomo tudi celovito pred-stavili dejavnost druøtva, razvojno ohranjanje dediøœine, suøilnico sadja Gradeæ in druge zanimivosti na kroønjarski poti, TTP itd.

Mnogi so preseneœeni, da vztrajamo na teœaju pogovor-nega nemøkega jezika (kot nadaljevanju osnovnega teœaja nemøkega jezika v pretekli zimi). Dvakrat tedensko v veœnamenskem prostoru ob suøilnici sadja skuøamo prido-biti znanje pod vodstvom Alenke Øerbec vsaj za osnovno zgodovinsko in turistiœno predstavitev Gradeæa, suøenja sadja in drugih tradicionalnih opravil in obiœajev, spreje-manje gostov in vsakodnevne klepete, ki so obiœajni pri pogovoru z nemøko govoreœimi turisti. Predstavitev Tru-barjevih krajev v nemøœini je zaenkrat preteæek zalogaj. Morda bo ølo naslednjo zimo.

Øtudentska raziskovalna obdelava suøilnice sadja Gradeæ æe poteka. Pet øtudentov arhitekture na ljubljan-ski univerzi jo je premerilo, skiciralo in fotografiralo na vse moæne naœine. Øtudentka arhitekture Blanka Defar je pri predmetu Elementi arhitekture, pod vodstvom men-torja prof. dr. Juvanca, æe priœela z raziskovalno nalogo z naslovom SUØILNICA SADJA NA GRADEÆU. Skupini smo v druøtvu obljubili vso pomoœ in podporo, ravno tako tudi obœina Velike Laøœe. Po zakljuœku bodo svoje delo tudi predstavili in razstavili v primerni obliki na obmoœju obœine Velike Laøœe. Kje in kdaj boste pravoœasno izve-deli.

Sicer pa sta bila prva dva letoønja meseca namenjena pregledu rezultatov dosedanjega dela in naœrtovanju za leto 2007. Poleg tradicionalnih prireditev, razliœnih de-lavnic, naravoslovnih in gospodinjskih dni, suøenja sadja, izobraæevanja, pohodov in ogledov æe obnovljenih ter øe obnavljalnih zanimivosti, bo druøtvo namenilo leto 2007 predvsem razvojnemu ohranjanju dediøœine in obiœajev. V okviru dolgoroœnega projekta Gradeæ, katerega smo uspeli vkljuœiti v dokument Razvojni program podeæelja po po-teh dediøœine od Idrijce do Kolpe 2007–2013 (Gradeæ je konkretno opredeljen v preglednici 3), nas œaka ogromno dela. Prvo leto obdobja bo namenjeno predvsem pripra-vljanju temeljev za uresniœitev celotnega projekta. Kakøen del projekta, ki ga lahko uresniœi druøtvo, pa bomo skuøali tudi dokonœati, kot smo zaœrtali v letoønjem programu.

Boris Zore

KAJ DELAJO ČLANI DRUŠTVA ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE ?

Najaktivnejøi œlani druøtva za ohranjanje dediøœine so na pustno soboto odganjali zimo v suøilnici sadja na Gradeæu. Okrepœani s pustnimi dobrotami, kot so prekaje-ne svinjske kraœe, peœene v kruøni peœi z zabeljenim kislim zeljem in æganci, krvavice, domaœi kruh, ocvirkova potica, krofi in druge slaøœice, so v maskah tudi zaplesali ob glasbi treh prostovoljcev–œlanov ansambla Odmev. Glasbenikom so se veœkrat pridruæile tudi »Suhe œeøplje«, zato je bilo øe bolj zabavno.

Œeprav na obiœaj odganjanja zime torej nismo poza-bili, smo v letoønjem koledarskem zimskem œasu zelo obæalovali, da prave zime ni bilo. Skrbijo nas posledice. V suøilnici sadja Gradeæ pa je sicer tako ali tako æivahno skoraj vsak dan. Ob ponedeljkih imajo redne vaje »Suhe œeøplje«, v torek in œetrtek je teœaj pogovornega nemøkega jezika, petek je rezerviran za skavte, sobotni veœeri pa so namenjeni taroku in kartanju. Vmes pa se zgodi øe mar-sikaj, saj nobenemu obiskovalcu ne odreœemo sprejema in ogleda suøilnice, Gradeæa ali zanimivosti na turjaøki turistiœni poti (TTP).

Zakaj tako vztrajno vadijo »Suhe œeøplje« na svojih ljudskih in domaœih instrumentih? Govori se, da so pro-gram ljudskih in zabavnih pesmi razøirile ter da imajo æe tudi svojo himno! Videli in sliøali bomo po nastopu za œlane druøtva v Domu krajanov Turjak, na obœnem zboru Druøtva za ohranjanje dediøœine v petek, 9. 3. 2007; na javnem nastopu pred deset do petnajst tisoœ obiskovalci na rekreativnem praznovanju dneva æena in materinskega dneva »Po nagelj na Limbarsko goro« v nedeljo, 18. 3. 2007 na Limbarski gori; na dvoranskem praznovanju v pe-tek, 23. 3. 2007 v Robu; morda tudi na sejmu Turizem in prosti œas v Ljubljani v petek, 31. 3. 2007 (øe vedno imajo rezerviran termin za morebitni nastop); nastopile bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 60-letnici vrtca Fran-ceta Preøerna 12. 4. 2007, in najbræ do konca pomladi

Pri Bidrovih: tako se je zaœelo – svinjski kotel na lesne sekance.

�0Trobla 2/2007 �1 Trobla 2/2007Druøtvena dejavnost Druøtvena dejavnost

10. Podkrimski pustni karneval

Na pustno soboto je Druøtvo Fran Govekar Ig s skupina-mi in druøtvi iz Obœine Ig in drugih krajev pripravilo æe de-seti Podkrimski pustni karneval. Pustna povorka, ki so je s komentarji na pot pospremili Alenka Jeraj, Jani Øivc in Vili Resnik, se je priœela ob 14. uri. 38 prizorov oz. 700 mask se je v sprevodu od KIG-a do OØ Ig predstavilo obiskovalcem. Sodelovala so druøtva in skupine iz obœine Ig ter gostujoœe skupine od blizu in daleœ: kurenti s Podvincev, otroøke ma-ske iz Velikih Laøœ (krivœek, zobotrebœek in furman), skupine razliœnih tradicionalnih in aktualnih mask iz Æuæemberka, Vira pri Domæalah, Ilirske Bistrice, Grosuplja ...

Øe posebej veseli smo bili skupine iz Velikih Laøœ, ki je predstavila ohranjanje kulturne dediøœine v Velikih Laøœah.

Na predpustni veœer, ko so izdelovali zobotrebce, so fan-tje dekletom peli:

"Œe hoœeø se øe ta predpust moæiti,moraø dobro krivœek sukati, moraø najveœ butarc zvezati,rezin najveœ pod mizo stresati. Le sukaj, sukaj s krivcem, ej, dekliœ,le glej, kak gleda te fantiœ."

OPRAVIČILO

V prejønji øtevilki Troble je bilo na koncu œlanku Harmonikarji na Turjaku pri avtorjevem imenu napaœno zapisano ime druøtva. Gre za KUD Marij Kogoj in ne KUD Marij Pregelj. Avtorju œlanka se za napako opraviœujemo.

uredniøtvo Troble

OBČNI ZBOR PGD VELIKE LAŠČE

V soboto, 3. januarja 2007, smo se na 111. obœnem zboru zbrali velikolaøki gasilci. Zbora se je udeleæilo preko øtirideset œlanov druøtva vseh starosti, od pionirjev do veteranov. Kot gost je zboru prisostvoval predsednik GZ Velike Laøœe g. Bogomir Samsa.

Lani so glavne aktivnosti potekale vzporedno z oble-tnico praznovanja 110-letnice druøtva (slavnostni obœni zbor, nakup vozila GVM in novega prapora druøtva).

Druøtvo je v preteklem letu glavno pozornost namenjalo naslednjim aktivnostim:

- pet œlanov je uspeøno opravilo teœaj za dihalne aparate,- udeleæba na tekmovanju v Vrbljenah (6 ekip); pionirji – 4. mesto, mladinci –1. mesto, œlanice A – 2. mesto, œlani A1 – 3. mesto, œlani A1 – 2. mesto, œlani B – 2. mesto,- udeleæba na Florjanovi maøi v Robu,- urejeno skladiøœe za zaøœitno in reøevalno opremo gasilcev,- urejen prostor za shranjevanje pionirskih in mladinskih oblek,- organizirali smo redarsko sluæbo za obœinski praznik; pohod v Velikih Laøœah,- organizirali smo letni preventivni pregled gasilskih aparatov, ki so v individualni lasti obœanov,- priprava in izvedba tradicionalne veselice (22. julij. 2006 – ansambel Krjavelj), s proslavo ob naøi 110-letnici in prevzemom novega vozila GVM-1 in prapora,- udeleæba na obœinski vaji v Robu,- vaja za ocenjevanje druøtva,- uspel nam je vpis v zemljiøko knjigo obeh (od treh) parcel, katerih smo bili do sedaj samo neuradni lastniki,- z vozilom GVC smo se udeleæili gas. rally-ja, ki ga je organizirala GZ Velike Laøœe (1.mesto),- redna vzdræevalna dela in manjøa popravila v gasilskem domu,- servisi in registracija vseh treh vozil.

Poveljnik g. Janez Ivanc je predstavil delo operative. Druøtvo je sodelovalo na øtirih intervencijah.

Pozivniki so se prviœ v letu 2006 oglasili 15. 4. 2006 ob 12.46 in naznanili travniøki poæar na odcepu ceste Raøica - Veliki Osolnik. Ko so fantje prispeli na kraj poæara, so najprej malce zaœudeno pogledali, kajti tam so æe bili gasilci iz PGD Velike poljane. (GZ Ribnica). Takoj je stekla akcija. Prepreœili so, da se travniøki poæar ni razøiril na bliænji gozd, in ga uspeøno pogasili do kon-ca. Iz PGD Velike Laøœe je sodelovalo øest gasilcev in vozilo GVC 24/50.

5. 8. 2006 ob 23.20 se je na relaciji Velike Laøœe–Raøica v naselju Male Laøœe zgodila prometna nesreœa, pri tem se je eno vozilo vnelo. Sodelovali sta dve naøi vozili: GVC 24/50 in GVM -1. Ob prihodu na kraj dogodka smo videli, da oba avtomobila æe moœno gorita, in smo takoj priœeli z gaøenjem. Ena oseba je æal podlegla poøkodbam, ena je bila laæje poøkodovana. Po opravljenem delu po-licije in preiskovalnega sodnika smo z delavci Cestnega

Pustne maske so po Turjaku preganjale zimo. Ali jih poznate ? - Foto: Joæe Jerøin

V krajih okoli Velikih Laøœ so ljudje, posebej v zimskih œasih, izdelovali zobotrebce ali klinœke, kot so jih tudi ime-novali. To izdelovanje je ljudem pomagalo k dodatnemu viru zasluæka. Roœno izdelovanje zobotrebcev tone v pozabo, zato v osnovni øoli vsako leto s praznovanjem, ki ga imenu-jejo "Klinœariada", poskrbijo za ohranjanje te tradicije.

Druga znaœilnost velikolaøkega okolja so furmani. Preko Velikih Laøœ je vodila furmanska pot v smeri proti Trstu in proti Ljubljani. Na øoli so v lanskem letu poskrbeli za otvo-ritev furmanske poti in mlade maøkare so predstavljale tudi ta obiœaj.

Na œelu karnevala je bila pihalna godba iz Dobrepolja in Ljubljanske maæoretke, sprevod pa je æe tradicionalno zakljuœil krimski moæ.

Po zakljuœku povorke je ansambel Økofljica nadaljeval v veselem vzduøju v øotoru v centru Iga, kjer je bil program za najmlajøe maøkare in izbor najboljøih odraslih in otroøkih mask.

Ob 17. uri je bil razglaøen NAJ PRIZOR 10. podkrimskega pustnega karnevala. Zmagal je prizor Slovenci – ogroæena vr-sta iz Iøke vasi. Izbrana skupina je od lanskoletnih zmagoval-cev, Motokluba Iæanc, za eno leto prevzela prehodni pokal.

Veœ o karnevalu in fotografije si oglejte na http://www.drustvo-frangovekar.si.

Pa nasvidenje do naslednjega pusta!Mateja Jere Grmek

podjetja øe poœistili voziøœe. Sodelovalo je sedem gasil-cev PGD Velike Laøœe. V dom smo se vrnili ob 2. 30. 20. 10. 2006 ob 20.52 se je zgodila huda prometna nesreœa pri tabli konec naselja Velike Laøœe, v smeri proti Ribnici.Nudili smo pomoœ policistom in poklicnim gasilcem iz gasilske brigade Ljubljana pri usmerjanju prometa in osve-tljevanju kraja prometne nesreœe. Izvozili smo z GVM-1 in GVC 24/50. Prisotnih je bilo 11 gasilcev PGD Velike Laøœe. V gasilski dom smo se vrnili ob 23.14.

V soboto, dne 4. 11. 2006, ob 17.40, so bili ponovno »glasni« pozivniki z napisom »velik ogenj ob mlekarni«. Izvozili smo z GVC 24/50 in GVM-1. Ob prihodu na kraj dogodka ob 17. 44 smo ugotovili, da je lastnik æe sam pogasil izolacijo, ki se je vnela. Po krajøem pogovoru z lastnikom stavbe smo se ob 17.50 vrnili v gasilski dom. Prisotnih je bilo 12 gasilcev PGD Velike Laøœe.

Letos pa smo si zadali naslednje cilje:

- nakup zemljiøœa za gasilskim domom in vpis v zemljiøko knjigo,- nakup dveh polnilcev za GVM in GC,- ureditev prostora za gasilskim domom,- postavitev nadstreøka pri vhodnih vratih, - obnova vhoda, zamenjava ploøœic,- preureditev dvorane, - ponoviti preventivni pregled gasilskih aparatov, ki so v individualni lasti obœanov, - ureditev asfaltnega plesiøœa pred brunarico,- udeleæiti se vaj in tekmovanj v sklopu gasilske zveze Velike Laøœe,- izobraæevanja v letoønjem letu (strojnik, IDA, radijske postaje, motorna æaga …),- redna vzdræevalna dela in manjøa popravila v gasilskem domu (beljenje, barvanje …),- servisi in registracija vseh treh vozil,- na ravni druøtva gojiti preventivno dejavnost (pregledi in popis hidrantov, postavitev hidrantnih omaric, pregledi gasilnih aparatov).

Obœni zbor smo zakljuœili ob prijetnem klepetu in pogo-stitvi.

Franc Debeljak

Æupnija Velike Poljane prireja v soboto, 24. 3. 2007, ob 19. uri v æupnijski cerkvi dobrodelni Joæefov koncert. Nastopajo vokalne in instrumentalne skupine.

Prijazno vabljeni.

ÆPS in æupnik Anton Masnik

Slovenska ljudska strankaOBŒINSKI ODBOR VELIKE LAØŒE

V sredo, 31. januarja, smo se prviœ letos sestali œlani OO SLS Velike Laøœe. Na sestanek so bili povabljeni tudi zunanji œlani obœinskih odborov iz naøih vrst ter øe neka-teri drugi œlani.

Podrobno smo pregledali predlog proraœuna obœine Velike Laøœe 2007. Razprava je navrgla kar nekaj pri-pomb, ki smo jih posredovali æupanu kot predlagatelju proraœuna. V nadaljnjih usklajevanjih proraœuna so bile naøe pripombe v veliki meri upoøtevane.

V drugem delu sestanka smo se dogovorili o delova-nju OO v prihodnje. Razøirjeni sestanki so se izkazali za uspeøne in tudi v prihodnje bomo z njimi nadaljevali. Saj øe slovenski pregovor pravi, da veœ glav, veœ ve.

Doloœili smo tudi novo œlanarino, ki znaøa 8,35 EUR in vkljuœuje tudi naroœnino na SLS ODMEV. V teh dneh ste æe prejeli poloænice, vabimo vas, da œlanarino porav-nate in morda nagovorite øe koga, da se nam pridruæi.

OO SLS Velike Laøœe

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007

OBISK NA GRMU PRI KASTELČEVIH Zadnji obisk naøih jubilantov v minulem letu je bil na-menjen dvojœicama Ivanki in Mariji, ki sta slavili 95. rojstni dan.

Nimamo navade, da obisk vnaprej napovemo, tu smo na-pravili izjemo in ga napovedali predvsem zato, da smo ju poœastili skupaj, saj Marija æivi v Velikih Laøœah, Ivanka pa na Grmu. Pred 95 leti prav na boæiœni dan sta se mlinarju Podlogarju pri Praznikih rodili dvojœici Ivanka in Marija in se pridruæili svojim petim bratcem. Od vseh sta æivi le onidve. Øe vedno sta pri moœeh, œeprav ju leta sem in tja opominjajo. Ivanka si je kljub zlomu kolka ob skrbni domaœi negi lepo opomogla. Presenetilo nas je, ko je Marija brala brez oœal - tudi drobni tisk. Kar zasedeli smo se. Komu bi se pa mudilo od tako bogato obloæene mize. Vsi œlani druæine so kot eden vedno dodajali dobrote, da ja nebi œesa zmanjkalo. Trije ro-dovi bivajo pod eno streho. Urejenost doma in okolice kaæe na pridne, sposobne in sloæne ljudi. Mama Ivanka je lahko ponosna in sreœna, ker prebiva med svojimi. Mnogi staro-stniki iz razliœnih vzrokov nimajo te moænosti. Domovi za starejøe so vedno bolj urejeni z vso oskrbo, æal pa ne morejo dati tiste œustvene domaœnosti, ki jo starejøi œlovek potrebuje. Gospa Marija je pred par leti zapustila svojo hiøico pri Tur-jaku in se preselila v Velike Laøœe k sorodnikom, kjer zanjo lepo skrbi gospa Minka Ivanc.

Gospa Ivanka in Marija, Druøtvo upokojencev Velike Laøœe Vama iskreno œestita in æeli zdravja in dobre volje v izobilju.

Napisala Danijela Vrh

Upokojenci Upokojenci

prireja v soboto, 24. marca 2007, ob 18. uri v gostilni KROPEC na Mali Slevici

7. občinski turnir v taroku,PRIJAVE SE SPREJEMAJO POL URE PRED

PRIČETKOM TURNIRJA V OMENJENI GOSTILNI.

Vsi OBČANI, ki ste ljubitelji taroka, vljudno vabljeni!

PRIROŒNIK ZA SREŒNE UPOKOJENCEUpokojenci v Sloveniji in EUOrganiziranost, statistika, politika, preæiveti ali øe kaj doæiveti s pokojnino, prihodnost …PokojnineDokup dobe, pokojnine, dodatkiSocialna pomoœKakovostno staranje, CSD-ji, domovi starejøih, humanitarne organizacije, pomoœ in oskrba na domu, medgeneracijsko sodelovanje, brezplaœna pravna pomoœ, dedovanje …ZdravjeZdravstvena varnost upokojencev, zdrava starost, bolezni æivljenjskega stila, nega in oskrba v domaœem okolju, zdravila, oskrba ob koncu æivljenja …Varna in pravilna raba zdravil (Mihaela Trøinar, mag. farm. spec.)IzobraæevanjeIzobraæevanje v tretjem æivljenjskem obdobju, raœunalniøko izobraæevanjeProsti œas in hobijiKultura, prireditve in sreœanja, turizem, zdraviliøœa, pohodniøtvo, rekreacije, vrtiœkarstvoPartnerstvo, novi odnosiOdhod v pokoj – nov zaœetekNikoli ni prepozno za nov zaœetekSatiraPregled turistiœnih destinacij za seniorje po obœinah

Cena priročnika: 19,00 € (4.553,16 SIT)Upokojenci - 25%: 14,25 € ( 3.414,87 SIT)

Zbirka strokovnih in koristnih informacij za upokojence in delavce, ki se na upokojitev pripravljajo:38 avtorjev v 64 poglavijh na 350 straneh na poljuden naœin o strokovnih temah

Zaloæba Maks Viktor, Preøernova cesta 3, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 244 42 80



STEKLARSTVO









OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV

Vsako leto se œlani DU z veseljem udeleæimo naøega obœnega zbora, zakaj ta ni skupek suhoparnih poroœil, temveœ je prijetno druæenje s petjem, anekdotami, nasto-pi uœencev, izœrpnimi in razumljivimi poroœili, podelitvijo priznanj po œlanstvu najstarejøim in prizadevnim odborni-kom, poverjenikom, in z veseljem ob dobri pogostitvi.

Kar 175 œlanov druøtva (skupaj 431) dobre volje, lepo urejenih in z veliko energije, je v soboto, 24. februarja, napolnilo dvorano velikolaøke øole, ki nam jo vsako leto prijazno nudijo v uporabo.

Gospa Franja Sedej je prisrœno povezovala toœke dnev-nega reda, gospod Alojz Rigler, delovni predsednik, je pre-udarno vodil obœni zbor. Ljubki drugoøolœki so na zaœetku prikazali igrico o sneæaku, zapeli in zaplesali so in ustvari-li prijetno razpoloæenje.

Izœrpno poroœilo o delu druøtva je podal predsednik g. Franc Ivanc s posebnim poudarkom na:

- socialni skrbi za stare in bolne œlane in tudi neœlane. Na njihovih domovih ali v domovih za starejøe obœane jih œlani upravnega odbora obiøœejo dvakrat na leto. Pogovori o njihovem poœutju, novicah in dogodkih v domaœem kraju jim veliko pomenijo, veseli so jih, jih sproøœajo in dajejo moœi. Tudi obœinsko glasilo Trobla prejemajo, œe to æelijo;- øportnih dejavnostih, kjer œlani dosegajo dobre rezultate tako v streljanju kot v balinanju;- izdelovanju prelepih roœnih del, vezenin, pletenin, prtov v kroæku, ki ga poærtvovalno vodi gospa Vrhova. Dela so na ogled tudi v œasu obœnega zbora, obœinskega praznika in v prostorih druøtva;- prijetnih druæenjih ob novem letu, dnevu æena - materinskem dnevu, Martinovem in odloœno organiziranih izletih (v letoønjem letu so bili kar øtirje). So nepozabni in nudijo veliko kulturnih, naravnih, turistiœnih uæitkov;- obiskovanju predavanj tretje æivljenjske univerze, ki so zanimiva in koristna za mnoge upokojence;- dejavnostih upravnega odbora, poverjenikov, ki poærtvovalno opravljajo svoje delo in zasluæijo pohvalo. Posebno zasluæni so prejeli priznanja in nagrade.

Blagajniøko in poroœilo nadzornega odbora sta tudi prikazala in potrdila uspeønost delovanja druøtva.

Kvartet Zvon pod vodstvom g. Boæa Zalarja je vse-skozi z ubranim petjem poæivljal naø obœni zbor.

Volitve za novi upravni odbor so bile javne. Iz-voljenih je bilo kar nekaj novih, mlajøih œlanov, ki imajo veliko volje za druøtveno delo. Gospa Danica Vrh, tajnica druøtva in gospod Janko Æuæek, blagajnik, ki sta mnogo let vestno in uspeøno opravljala delo, sta svoji funkciji prepustila mlajøima izvoljenima œlanicama. Z veseljem pa bosta øe pomagala, œe bo potrebno. Hvala.

Zakljuœek obœnega zbora je bil vesel, sproøœen, postregli so nas z dobro jedaœo, kranjsko klobaso z zeljem, pijaœo in kavo. Odøli smo domov s prijetni-mi obœutki, da smo upokojenci øe vedno uspeøni pri mnogih stvareh, za rabo in ne za v staro øaro.

Marija Øolar- Merjasec

KULTURNO-TURISTIČNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO

K R P A N

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007Øport Øport

Turnirji zimske nogometne sezone 2006/2007 za ekipe NK Velike Lašče

Ekipe mladih nogometaøev NK Velike Laøœe so se v letoønji zimski sezoni udeleæile kar nekaj moœnih turnirjev in drugih tekmovanj.

Nogometna zveza je kot vsako leto organizirala tekmovanje Rad igram nogomet v razliœnih starostnih kategorijah. Naøi nogometaøi v starostnih skupinah 8 in 10 let so se pod imenom osnovne øole udeleæili turnirjev v Ljubljani. Tako starejøi kot mlajøi so v borbenih tekmah zapustili dober vtis, dosegli nekaj zmag, vendar se iz svojih skupin niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje.

Drugo leto zapored smo se udeleæili tradicionalnih turnirjev v malem nogometu v øportni dvorani v Kamniku.

V skupini U-10 so se naøi nogometaøi po prvem mestu v predtekmovalni skupini, ob dveh zmagah in neodloœenem izidu, uvrstili v œetrtfinale, kjer pa so jih premagali poznejøi finalisti turnirja. To je bil lep uspeh za naøo ekipo, saj je sodelovalo 16 ekip iz cele Slovenije.

V skupini U-12 je sodelovalo 24 ekip iz cele Slovenije, ki so bile razdeljene v 6 skupin. Naøim se ob eni zmagi in dveh

porazih ni uspelo uvrstiti v nadaljevanje tekmovanja. Res pa je, da je naøa ekipa v tej starostni skupini mlajøa od ostalih, tako da bodo v isti starostni skupini lahko nastopili tudi v naslednjem letu.

Tradicionalen je tudi turnir Mladi upi Dolenjske, ki ga vsako leto 8. februarja organizira NK Koœevje. Letos smo se ga v treh starostnih skupinah (U-8, U-10 in U-12) udeleæili s øtirimi ekipami. V vsaki od skupin smo osvojili tudi pokale za eno izmed prvih treh mest.

Rezultati:

CICIBANI U-8 1. mesto: NK VELIKE LAØŒE 1 2. mesto: NK KOŒEVJE 1 3. mesto: NK BELA KRAJINA 1

CICIBANI U-10 1. mesto: NK KOLPA 2. mesto: NK KOŒEVJE 1 3. mesto: NK VELIKE LAØŒE

MLAJØI DEŒKI U-12 1. mesto: NK KOŒEVJE 1 2. mesto: NK VELIKE LAØŒE 3. mesto: NK KOŒEVJE 2

Marko Æuæek

7. CENETOV MEMORIAL Mednarodni odprti turnir v namiznem tenisu za rekreativne

igralke in igralceTradicionalni vsakoletni turnir v namiznem tenisu, ki ga

organizira druøtvo TVD Partizan Velike Laøœe, je prerasel meje naøe dræave. Izmed 76 udeleæencev tekmovanja se ga je udeleæilo tudi 10 tekmovalcev iz Hrvaøke (Karlovac, Zagreb). Tekmovanje je potekalo v øestih posamiœnih kategorijah in dveh kategorijah dvojic. Odliœne izvedbe tekmovanja v preteklih letih so privabile rekordno øtevilo tekmovalcev, kar je dokaz, da sodi tovrstno tekmovanje med najbolje organizirana in najbolj obiskovana tekmovanja

v Sloveniji in da se ime øiri tudi preko meja naøe dræave. Zato lahko s ponosom reœemo, da je tekmovanje dobilo tudi mednarodno veljavo. Tekmovanja se udeleæuje vsa starostna struktura od najmlajøih (12 let) pa do najstarejøih (77 let). Æal je za izvedbo takønega tekmovanja telovadnica skoraj premajhna in ne omogoœa normalnih pogojev tekmovanja (sanitarije, tuøi, dostop za invalide, tribune za gledalce ...), zato ob øe veœjem øtevilu nastopajoœih, kar je po napovedih udeleæencev tekmovanja priœakovati, se tekmovanja v takih pogojih æal ne bo dalo izpeljati. Izgradnja nove øportne dvorane je torej nujno potrebna.

REZULTATI PO KATEGORIJAH:

Æenske – enotna kategorija1. Alenka Niøaviå (Ljubljana)2. Polona Letnar (Preserje)3. Mateja Gerdina (Borovnica)

Moøki do 30 let1. Luka Mlakar (Viønja gora)2. Benjamin Rogelj (Preserje)3. Matevæ Ægank (Velenje)

Moøki 30 do 40 let1. Lojze Zore (Komenda)2. Bojan Maselj (Domæale)3. Marko Smoliœ (Ljubljana)

Moøki 40 do 50 let1. Branko Forte (Trbovlje)2. Gorazd Øtor (Petrovœe)3. Franc Strniønik (Domæale)

Moøki 50 do 60 let1. Ilija Tomiå (Zagreb)2. Bojan Supaniå (Ljubljana)3. Boris Økoberne (Celje)

Moøki nad 60 let1. Dragutin Stankoviå (Ljubljana)2. Joæe Pogaœar (Kranj)3. Joæe Hafner (Ljubljana)

Æenske dvojice – enotna kategorija1. Nataøa Vehar, Alenka Niøaviœ2. Ajda Centa, Saøa Sever3. Tjaøa Cimperman, Katarina Gaœnik

Moøke dvojice – enotna kategorija1. Branko Forte, Dragutin Stankoviå2. Igor Ægur, Lojze Zore3. Rok Kadak, Marko Smolœiœ

Donatorji, ki so pripomogli k izvedbi tekmovanja:

Trgoup d.o.o – Velike Laøœe, Frizerski salon Centa Ana s.p. – Mala Slevica, Shiroll d.o.o. – Velike Laøœe, Gostilna Murn – Turjak, Puøtab d.o.o. – Velike Laøœe, Picerija pri Roku – Velike Laøœe, Gostilna Kropec – Mala Slevica, Trgovina Poni – Velike Laøœe, Centralno ogrevanje Øilc Anton s.p. – Poznikovo, Izdelava lesenih sodœkov Indihar Stane s.p. – Retje, Kmetijska zadruga Velike Laøœe, Gostilna pri Kuklju – Velike Laøœe, Formales d.o.o. – Rob, Trgojan d.o.o. – Videm Dobrepolje, Pekarna Blatnik – Videm Dobrepolje, Eurotour avtobusni prevozi – Zabukovec Vinko s.p. – Ljubljana, Akustika Pirman Joæe s.p. – Turjak, Elektroinøtalacije Strnad

Marjan s.p. – Videm Dobrepolje, Trgovina Ostræek – Ponikve, Gostilna pri Brlogarju – Male Laøœe, Zagorc d.o.o. – Male Laøœe, Frizerski salon Koderœek – Sernel Bogdana s.p. – Raøica, Picerija Rozamunda – Turjak, Strojna obdelava lesa Centa Zvone s.p. – Turjak, Slavœek d.o.o. – Male Laøœe, Oblikovanje in aranæerstvo Økrlj Miro s.p. – Turjak, Vodovodne inøtalacije Belaj Marko s.p. – Æimarice, Avtohiøa Zalar d.o.o. – Male Laøœe

in glavni pokrovitelj tekmovanja Obœina Velike Laøœe. Foto: Joæe Stariœ

Igor Sever

Posamezni dvoboji.

Dvojice. Domaœa bodoœnost.

Najstarejøi igralec. Najlepøe je na koncu.

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007Øport Mnenja in polemike

SpoŠtovane obČanke in obČani,

dve temi sta, ki mi v zadnjem œasu jemljeta kar veliko miøljenjskega œasa. To sta:

- proraœun obœine Velike Laøœe za leto 2007 in- pobuda za ustanovitev oæjih delov obœine Velike Laøœe.

PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2007

Uvodoma moram izraziti ponosno radost ob sprejemu obœinskega proraœuna za leto 2007 in se zahvaliti æupanu za poteze, ki jih je naredil v smeri gospodarskega razvoja naøe obœine.

Izvedba obœinskega lokacijskega naœrta za poslovno cono Loœica na Turjaku in priprave na odkup zemljiøœ so namreœ temelj za gospodarsko rast in nova delovna mesta.

V mislih imam tudi napredek centra Turjaka v turistiœnem pogledu, ko bo Cestno podjetje Ljubljana v novi coni zgra-dilo moderno vzdræevalno bazo. Sam direktor CPL, g. Alojz Kramljak pravi, da jim sedanja ni v ponos.

Gradnja podjetniøke cone je velika vzpodbuda tudi za domaœa podjetja, nas samostojne podjetnike in obrtnike, da bomo lahko investirali v lastni obœini.

POBUDA ZA USTANOVITEV OÆJIH DELOV OBŒINE VE-LIKE LAØŒE

Naøa obœina ima veœ podroœij, ki imajo razliœne kultur-ne, zgodovinske, geografske, pa lahko reœemo tudi politiœne posebnosti. Te posebnosti doloœajo specifiœnost posameznih obmoœij obœine in ne kaæe jih onemogoœati, temveœ jih spre-jemati in jih nadgrajevati, saj nam bogatijo æivljenje v svojem kraju.

Nasprotoval sem ukinitvi krajevnih skupnosti leta 1995. Danes lahko ugotovimo, da so bile KS v pogledu lokalne

samouprave veliko bolj aktivne, kot so sedaj krajevni odbori.Menim, da bi npr. imeli prebivalci Rut veliko veœ moœi v

prizadevanjih za asfalt, œe bi komunicirali z obœino preko krajevne skupnosti. KS je bila veliko bolj resna »reœ«, kot je sedaj krajevni odbor. Imamo primere v obœini, ko krajevni odbori sploh ne delujejo in æe mnogo let sploh ni bilo zbora krajanov. Tudi na primer imamo Turjaœani bistveno drugaœen pogled na doloœene zadeve v obœini kot na primer Laøœani.

Øe posebej pa bi ustanovitev oæjih delov obœine reøila pro-blem na Turjaku, ki je posebno pereœ zadnja tri leta.

Glede na dogajanje okrog Kulturno turistiœnega zavoda (KTZ) Turjak, vseh mogoœih in nemogoœih toæb na osnovi zgodovinskih dejstev, dajem æupanu, obœinskemu svetu in obœinski upravi pobudo, da se zadeva uredi sporazumno, v obojestransko korist.

Poznam obe pogodbi o ustanovitvi KTZ Turjak (prva z dne 24. 11. 1994 in druga z dne 08. 07. 1999). Obe pogodbi æe v uvodnih doloœbah govorita o aktiviranju kulturne in turistiœne dejavnosti na krajevnem podroœju; poznamo pa tudi øirøi vzrok ustanovitve KTZ Turjak: obvarovati in upra-vljati z imovino takratne KS Turjak.

Za spoøtljiv odnos do Doma krajanov, parcel okrog nje-ga in ostalih nepremiœnin se lahko zahvalimo vsem nekda-njim funkcionarjem nekdanjega krajevnega ljudskega odbora Turjak, bivøe KS Turjak in sedanjega KTZ Turjak. Ciril Økrlj, Vinko Øuøtarøiœ, Franc in Danica Purkat, Rafael Øœurk-Elœe, Logar Lovro, Logar Bine, Joæe Peœnik, Joæe Podræaj, Marija in Lado Zgonec, Bruno Zgonc, Milan Zelnik, Anton Petriœ, An-ton Mohoriœ, Franc Gale, Anton Janeæiœ, Tone Klinc, Alojz in Vera Centa, Vojko Centa, Jaka in Lojzka Lukanœiœ, Anica Blatnik, Drago Økantelj, Joæe Pirman st. in øe mnogi drugi

naøi krajani za svoje volontersko delo niso prejeli nobenega denarja.

Povedati je treba, da je Dom krajanov, ki so ga zgradili Turjaœani in okoliœani udarniøko in z lastnimi sredstvi v letih 1947–1953, menjal lastnika veœkrat; nazadnje ga je KS Tur-jak s sredstvi dotacij takratne obœine Ljubljana Viœ-Rudnik drago plaœala Ljubljanskim mlekarnam v osemdesetih letih. Bojazen za izgubo te imovine in zaøœita interesov prebival-cev enajstih vasi takratne Krajevne skupnosti Turjak in krajev-nih druøtev je bila tako poglaviten vzrok za ustanovitev KTZ Turjak leta 1994.

Z nastankom nove obœine Velike Laøœe so bile krajevne skupnosti ukinjene, obœina Velike Laøœe pa zadnja tri leta so-dno preganja KTZ Turjak prav zaradi te imovine.

Predlagam æupanu, obœinskemu svetu in obœinski upravi, da prouœi moænost ustanovitve oæjih delov obœine Velike Laøœe kot nove krajevne skupnosti, kjer krajani to æelijo.

18. in 19. œlen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 100/2005) z dne 10. 11. 2005 nam to omogoœa. Nove KS po tem zakonu sicer nimajo takih pristojnosti, kot smo jih poznali nekoœ, lahko pa bistveno pripomorejo pri reøevanju krajevnih in obœinskih problemov, k laæjemu in boljøemu delu obœinskega sveta, k øe boljøemu proraœunu itd. Nove krajevne skupnosti bi obœane in krajane bolje povezovale in ne razdvajale. S tem bi naøim naslednikom zapustili trajno prijateljstvo v obœini Velike Laøœe.

19. b œlen veljavnega zakona o lokalni samoupravi namreœ pravi: »Oæji del obœine, ki ima svet, opravlja naloge, ki se preteæno nanaøajo na njegove prebivalce in ki so mu pre-nesene v izvajanje s statutom obœine. Statut obœine lahko prenese v izvajanje oæjemu delu obœine zlasti naloge, ki se nanaøajo na:

- lokalne javne sluæbe,- vzdræevanje krajevnih cest in drugih javnih povrøin,- upravljanje s premoæenjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,- pospeøevanje kulturne in drugih druøtvenih dejavnosti.

Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje oæjim delom obœine, doloœijo z odlokom.«

Na ta naœin bi bil ta problem okrog KTZ Turjak reøen.

Turjak, 1. 3. 2007

Svetnik obœine Velike Laøœe Joæe Pirman

VABILOSpoøtovani obœani,

vabim vas na pogovor o problematiki vaøega dela obœine, ki bo v petek, 30. marca 2007, ob 19. uri v Domu krajanov v Robu in v nedeljo, 1. aprila 2007, ob 11. uri v gostilni na Karlovici.

Izmenjajmo poglede o prioritetah razvoja naøe obœine!

Mag. Polona Cvelbar, svetnica

V organizaciji Namiznoteniøke zveze Slovenije je letos æe drugiœ potekal Slovenski pokal 2007 v namiznem tenisu. V tem tekmovanju nastopajo vsi registrirani igralci in rekreativ-ni igralci oziroma igralci z B-registracijo. Prvi del je potekal v skupinah (3–4 ekipe) po sistemu vsak z vsakim, prvi dve uvrøœeni ekipi sta se uvrstili v osmino finala. Naprej pa se igra na izpadanje, prve øtiri ekipe pa se uvrstijo na zakljuœni tur-nir, ki bo v Novem mestu, 21. aprila 2007. Sama organizacija pokalnega tekmovanja je bolj zahtevna kot rekreativna liga, saj zahteva od domaœega organizatorja, da ima sodnike, da se igra samo na dveh enakih mizah in obvezne so pregrade okoli miz.

Æreb nam je doloœil zelo moœne ekipe, in sicer ekipo NTK KEMA II. iz Puconcev, ki je v bistvu rezervna postava dræavnih prvakov iz prve slovenske lige, ekipo NTK KAJUH – SLOVAN iz Ljubljane, ki igra v 2. slovenski ligi in je se-

SLOVENSKI POKAL 2007 V NAMIZNEM TENISUstavljena iz zelo dobrih in perspektivnih mladincev. Fantje v obeh ekipah dvakrat dnevno trenirajo in glede na to, je naøa ekipa »rekreativcev« dobro igrala in se upirala, ter dosegla nekaj posamiœnih dvobojev, nekaj dvobojev pa tesno izgu-bila na razliko. Pomembna je bila tudi taktiœna postavitev igralcev v ekipi, saj zmaga ekipa, ki prva osvoji 5 zmag. V tekmi z ekipo Kajuh - Slovan je bil rezultat izenaœen na 4:4, zato je odloœala deveta igra med tretje postavljenima igral-cema ( zelo pomembno, kateri igralec igra na poloæaju 1, 2 ali 3 v ekipi). Æal je spodaj podpisani igralec tekmo izgubil in je uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja splavala po vodi. Vseeno pa smo lahko z rezultati zadovoljni, saj nas nobena ekipa ni nadigrala.

TVD Partizan Velike Laøœe

Igor Sever

EKIPA 1. 2. 3. Z : P toœke mesto

1. KEMA II. - Puconci 5 : 1 5 : 1 10 / 1 4 1.

2. KAJUH SLOVAN - Ljubljana 1 : 5 5 : 4 6 / 9 2 2.

3. VELIKE LAØŒE

1 : 5 4 : 5 5 / 10 0 3.

RAZPIS TEKMOVANJA

Medobœinsko øolsko prvenstvo v namiznem tenisu

Datum: sobota, 17. marec 2007, ob 9. uri

Kraj: telovadnica OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe

Kategorije: Deklice do 6. razreda Deœki do 6. razreda Deklice od 6. do 9. razreda Deœki od 6. do 9. razreda Organizator: TVD Partizan Velike Laøœe

Informacije: Igor Sever, 041 515 453

RAZPIS TEKMOVANJA

Obœinsko prvenstvo v namiznem tenisu

Datum: œetrtek, 26. april 2007, ob 18.00 uri

Kraj: telovadnica OØ Primoæa Trubarja Velike Laøœe

Kategorije: Deklice OØ posamezno Deœki OØ posamezno Æenske posamezno Moøki posamezno Organizator: TVD Partizan Velike Laøœe

Informacije: Igor Sever, 041 515 453

RAZPIS TEKMOVANJA

Medobœinsko prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu

ORGANIZATOR: TVD Partizan Velike Laøœe

KDAJ: sobota, 7. april 2007, ob 9.00 uri (prijave 20 minut pred tekmovanjem)

KJE: telovadnica OØ Primoæa Trubarja

KDO: vsi obœani, ki æivijo v obœinah Grosuplje, Ivanœna Gorica, Dobrepolje in Velike Laøœe

KATEGORIJE: deœki OØ, deklice OØ, moøki do 45 let in moøki nad 45 let

INFORMACIJE: Igor Sever, 041 515 453

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007Mnenja in polemike Iz poslanske pisarne

ODGOVORNOST PREDSEDNIKA REPUBLIKE

Ob zadnjih dogodkih s predlaganjem in imenovanji kandi-datov na doloœena mesta (varuh œlovekovih pravic, sodnik na Ustavnem sodiøœu, guverner Banke Slovenije) se zdi, kot da bi Ustavo Republike Slovenije in njena doloœila moral nekdo ponovno prebrati.

Predsednik Slovenije dr. Janez Drnovøek namreœ v za-dnjem œasu predlaga na doloœene funkcije kandidate, za ka-tere ne zagotovi podpore v poslanskih skupinah oz. se z njimi ne posvetuje, œeprav je bila v preteklosti praksa taka. Zagotovo je primerno, da se o tako pomembnih mestih in strokovnjakih za ta mesta doseæe œim øirøi dogovor in soglasje med vsemi tistimi, ki predlagajo kandidate in tistimi, ki jih izvolimo.

Najmanj neokusno je, da predsednik dr. Janez Drnovøek ignorira svoj lastni poziv, s katerim povabi morebitne kandida-te, da se odloœijo za kandidaturo. Ko nek profesor, sodnik, inte-lektualec prebere javni poziv predsednika dræave za kandidate na doloœene funkcije, ga vzame resno in preden odda prijavo na poziv, temeljito razmisli o funkciji sami, naœinu dela, kaj bi kot posameznik lahko doprinesel k ugledu dræave in njeni veœji uœinkovitosti. Najveœkrat gre za æivljenjsko odloœitev, saj je to lahko vrhunec kariere, obenem pa tudi priznanje, da je svoje delo opravljal dobro in kvalitetno. Verjetno nihœe od prijavljenih kandidatov ne priœakuje podpore kar tako, ampak je prepriœan, da bo po prijavi lahko predstavil predsedniku Slovenije svoje videnje in naœrte za doloœeno mesto. Kar nekaj kandidatov je bilo razoœaranih, saj jih predsednik ni povabil na pogovor, øe veœ, brez obrazloæitve je predlagal nekoga druge-ga, ki se na poziv sploh ni prijavil, torej o delu na doloœenem mestu ni niti razmiøljal. Precej neokusno, se vam ne zdi, in dvomim, da se bo øe kdo od resnih kandidatov v bodoœe prija-vljal na predsednikove pozive, ki jih le ta nato ignorira.

Ob sreœanju, takrat øe kandidatko za varuhinjo œlovekovih pravic, z gospo Travnik Œebaøek, sem jo na predstavitvi v naøi poslanski skupini vpraøala, kako to, da jo je predsednik pre-dlagal oz. o œem sta se pogovarjala, kaj je izpostavila kot pri-oritetno nalogo nove varuhinje ... Na moje zaœudenje mi je odgovorila, da predsednika sploh øe ni sreœala v æivo, ga ne pozna in ne ve, kako da je izbral ravno njo med mnogimi pri-javljenimi kandidati. Bila sem øokirana. Æe iz spoøtovanja do œloveka, ki ga predlagaø na tako pomembno funkcijo, bi si mo-ral, pa tudi œe gre za predsednika Slovenije, vzeti nekaj minut, da kandidatko, ki jo predlaga, spozna in se z njo pogovori.

Kandidatko za varuhinjo smo v parlamentu podprli in predsednika opozorili, da bi bilo primerno, da bi opravil raz-govore z vsemi prijavljenimi kandidati in se pred dokonœno odloœitvijo, koga predlaga v potrditev Dræavnemu zboru, po-svetoval s poslanskimi skupinami. Tako kot je bilo to v navadi in praksa v preteklih letih. Saj je konœno potrebno zagotoviti podporo kandidatu, ki ga predlaga. Posvet z vodji poslanskih skupin bi bil primeren ne zato, da bi mu vsiljevali svoje mnenje, paœ pa zato, da bi nam predstavil, zakaj predlaga doloœenega kandidata. Predsednik pa niœ. Vsi njegovi naslednji predlogi so v Dræavni zbor priøli po neobiœajni poti; objavil je javni poziv, prijavili so se kandidati, sam je predlagal v potrditev nekoga drugega, npr. nekoga, ki se ni prijavil na poziv, predstavnica njegovega kabineta pa je naknadno iskala podporo za izbra-nega kandidata med poslankami in poslanci.

Tak primer je bilo imenovanje dr. Grada, soavtorja Usta-ve Republike Slovenije za kandidata za Ustavnega sodnika. Na poziv se ni prijavil, predsednik ga je predlagal, nato se je tudi sam odloœil za kandidaturo in poslanke in poslanci smo mu po predstavitvi v poslanskih skupinah zagotovili visoko podporo. Znova pa smo opozorili predsednika, da bi zaradi visokega ugleda dr. Grada in drugih prijavljenih kandidatov

priœakovali, da bo opravil razgovore z njimi in se na podlagi tega odloœil, koga predlaga.

Ko pa se je podoben spodrsljaj zgodil predsedniku tretjiœ, za guvernerja Banke Slovenije se je zgodilo tisto, kar ni bilo priœakovati – predlagani kandidat ni dobil podpore na glaso-vanju v Dræavnem zboru.

Na poziv sta se prijavila dva kandidata, poslanske skupine so ju povabile na predstavitve in se opredelile, koga podpira-jo. Predsednik se s kandidatoma ni sestal, ampak se je odloœil za podporo Mitji Gaspariju, dosedanjemu guvernerju. Rezul-tat takega delovanja je bila nepodpora kandidatu v Dræavnem zboru, kar pa je povzroœilo precej slabe volje pri predsedniku dr. Janezu Drnovøku. Po tem se ni odloœil za drugega prijavlje-nega kandidata in ob tem ni pojasnil, kaj je narobe s kandi-datom in zakaj ga ne podpira, ampak je ponovno presenetil z »nekom novim«, ki ni bil niti prijavljen kot kandidat. Konœno ima tudi javnost pravico izvedeti, zakaj meni, da je njegov predlog boljøi od prijavljenega kandidata dr. Boøtjana Jazbeca, profesorja na Ekonomski fakulteti in œlana Sveta Banke Slove-nije, ki ga je pred œasom v Svet Banke Slovenije predlagal prav on – dr. Janez Drnovøek, øe v œasu Ropove vlade.

No, kljub temu, da smo æe marsiœesa navajeni, pa nas je vseeno presenetilo, da predsednik v prvotnem predlogu sploh ni navedel vseh kvalifikacij predlaganega kandidata Andreja Ranta. Tisti del o konœanju Filozofske fakultete je izpustil. Naj navedem nekaj podatkov za laæje razumevanje. Andrej Rant je leta 1971 diplomiral na Filozofski fakulteti iz italijanøœine in francoøœine. Pripravniøtvo je opravljal v Narodni banki Slove-nije in se tam tudi zaposlil. Ves œas je opravljal dela, ki naj bi jih opravljali diplomanti ekonomske fakultete in vsaki dve leti napredoval do mesta viceguvernerja, kar je precej neobiœajno za romanista. Leta 1986 je ob delu diplomiral na Ekonomski fakulteti. V primerjavi z njim je veœina evropskih guvernerjev doktorjev ekonomskih znanosti. Ti in ostali podatki, pa tudi naœin predsednikovega vztrajanja in vsiljevanja Andreja Ranta za kandidata in odklanjanje pogovora o tej temi, so botrovali odloœitvi, da v Poslanski skupini SDS kandidata ne podpremo. Ne æelimo se spuøœati v polemiko s predsednikom dr. Janezom Drnovøkom, menimo pa, da bi bilo vsekakor na mestu, da se k imenovanju kandidatov za tako pomembna mesta pristopi drugaœe. Konœno so na neprimeren pristop predsednika opo-zorili tudi pravni strokovnjaki.

Ker moramo imenovati guvernerja Banke Slovenije in ker je pred nami øe kar nekaj podobnih imenovanj, øe letos bomo namreœ volili nove œlane Ustavnega sodiøœa, nima smisla raz-predati o tem, kdo je bolj kriv za nastalo situacijo in kdo manj ali kdo bi moral popustiti. Zagotovo pa bi morali vsi skupaj ra-zumeti demokracijo v njenem pravem pomenu besede. Smisel demokracije ni, da vsak lahko dela, kar hoœe in kakor hoœe, ampak je to ureditev, kjer vlada veœina in "pametna" veœina se bo vedno posvetovala, da doseæe œim viøjo stopnjo soglasja, zato da so konœne odloœitve œim boljøe in v smislu varovanja osebnih in politiœnih pravic vseh dræavljanov.

Oœitno pa vœasih to ni ravno preprosto. Æiveti demokracijo, namreœ.

Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 12. marca 2007, med 17.30 in 19.00 v prostore Obœine Velike Laøœe. Lahko me pokliœete na tel.: 01/478-96-13 ali se mi oglasite po el. poøti: [email protected]. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.jeraj.si.

Alenka Jeraj, poslanka v Dræavnem zboru Republike Slovenije

MISLIM, TOREJ SEM – KJE PA MENE čEVELJ ŽULI?

Ljudje se od drugih æivih bitij loœimo po tem, da smo sposobni misliti, razmiøljati, izmiøljati in se vœasih tudi zamisliti. In prav v zadnjih nekaj mesecih se poøteno in z zgroæenostjo zamislim nad marsikaterim dogod-kom, pripetljajem, zadevo, in … da, teæko je verjeti, tudi nad prejetim prispevkom za objavo v naøem obœinskem glasilu.

Vsak œasopis ali revija ima svoj uredniøki odbor in urednika (takønega ali drugaœnega – ljudje smo paœ razliœni). Na sploøno so naloge, dolænosti in tudi pravice uredniøkega odbora in urednika znane, æal pa marsikateri pisec œlankov za Troblo ne ve, kakøne pristojnosti uredniøki odbor sploh ima.

Kar smo œlani uredniøkega odbora in jaz kot odgovorna urednica doæivljali zadnje mesece verjetno ne pozna veliko œasopisov ali revij ali katerikoli drug medij. Apeliranje, zahtevanje, moledovanje in tudi groænje, obiski na dom, pozivanje po telefonu, naj se doloœen œlanek vendarle objavi, sicer … Prejetje vabila na sodno obravnavo je menda le øe vpraøanje œasa. Ne vem zakaj bi morala biti Trobla kot glasilo obœine in seveda tudi obœanov zaœinjena s tako nizkotnimi æalitvami in nekul-turnimi izrazi. Vsaj meni bi bilo izjemno nerodno take besede izgovoriti, kaj øele zapisati in zahtevati (!!!), da se morajo objaviti. V isti sapi pa prav ti avtorji »trobijo«, kako bi moral biti uredniøki odbor neodvisen in avtonomen pri svojem delu. Uredniøki odbor do sedaj stoji za vsako svojo odloœitvijo o tem, kaj ja in kaj ne objaviti, in tako bo deloval tudi do konca svojega mandata.

Vam, ki me zmerjate z besedami: »Kakøna urednica pa si?« in »Ali se bojiø za uredniøki stolœek?« - økoda da ne sliøite mojega smeha. Naj vas spomnim, da je prav v tej Trobli objavljen razpis za odgovornega urednika. Zasluæki so ogromni, dela niœ, … Ali se ne vpraøate, œemu sploh uredniøki odbor in odgovorni urednik, œe pa naj bi se po vaøem prepriœanju in skrivanju za imenom demokratiœnost v izraæanju mnenj, objavilo vsako pisanje, pa naj bo øe tako neokusno in to samo zato, ker vi tako zahtevate?! Ali ne bi bilo potem veliko bolj ekonomiœno (tisti, ki ste

boljøi ekonomisti kot jaz), da bi se vsi œlanki zbirali recimo pri doloœeni osebi, ki bi jih nato »skopiral«, skupaj »sklanfala« in prinesla na poøto, da bi jih poøtarji raznesli po gospodinjstvih?

Dragi pisci pikantnih besednih zvez, v Sloveniji je kar nekaj œasnikov, ki bi vaøe zgodbice objavili z najveœjim veseljem in imeli od tega øe ogro-men zasluæek. Takøni in podobni œasniki namreœ æivijo zgolj in samo od prav vaøim podobnih prispevkov. Pa øe ena prednost je: o vas in o ti-stih, po katerih pljuvate, bo brala vesoljna Slovenija, ne le par tisoœ naøih obœanov. Œe se to ne izplaœa!!! Saj ljudje raje berejo lahkotno, zbadljivo in rumeno œtivo, kot pa poroœanje o tem, kaj, kje in kdaj se bo dogajalo ter kako je kje bilo.

Namen Troble in njeno poslanstvo pa je obveøœati in poroœati o dogodkih, seznanjati obœane s sprejetimi zakonskimi in podzakonskimi akti ter drugimi sklepi, skratka gre za nekakøno kroniøko spremljanje in s tem arhiviranje informacij o dogajanju v naøi obœini. Trobla naj bi bila tudi dober pripomoœek naøim zanamcem za raziskovanje in spoznavanje æivljenja »nekoœ in danes«, pa øe bi lahko naøtevala vloge Troble. Prav gotovo pa bosta uredniøki odbor in odgovorni urednik dolæna reagirati takoj, ko doloœeni œlanki ne sodijo v okvir programske zasnove Troble. Tako paœ je in prav je tako. Pravila so zato, da se jih dræimo in pika! (oziroma klicaj)

Boste rekli, da sem morala izbruhniti vse, kar me je æulilo. Prav imate. Naj bralci Troble vedo, da se trudimo ustvarjati kar se da zanimivo branje in menim, da so pohvale in dobronamerne kritike lahko vsem ustvarjal-cem v spodbudo za naprej. Dragi obœani in obœanke, seveda lahko piøete o tem, kar vas æuli. Saj problemi so resna zadeva in so zato, da se reøujejo. Œe menite, da je eden od korakov k reøevanju vaøega problema prav to, da o tem berejo VSI obœani, potem Trobla vaøe œlanke, seveda napisane v meji okusnega, resniœnega in neæaljivega, z veseljem objavi.

Glede na to, da sem se verjetno prviœ in zadnjiœ tako na dolgo in v takønem tonu razpisala za Troblo, izkoriøœam priloænost tudi za to, da vam vsem, zvestim bralcem Troble, zaæelim vesele velikonoœne praznike.

Lidija Œop, v.d. odgovorne urednice

Elanda d.o.o.

Elanda d.o.o.Plosovo 21315 Velike Lašče

VrtnarijaKot že nekaj pomladi, vas tudi letos vabimo v našo

vrtnarijo. V toploti rastlinjakov že lepo raste

041/753-031Veselimo se vašega obiska!

okenskoin balkonsko cvetje

enoletnice za zasa-ditev gredic in grobov

dišavnice in začimbe

sadikezelenjave

Na voljo bo tudi substrat za presajanje in gnojila.

Reklama 190x134.indd 1 28.2.2007 21:14:15

�1 Trobla 2/2007V spomin Kino

Z A H V A L A Ob smrti naøega dragega ata

FRANCA CIMERMANAiz Velikih Laøœ

se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, o njem izrekli lepo besedo,

zanj molili in ga pospremili na zadnjo pot.Hvala za cvetje in sveœe, ki jih vsak dan priæigamo

v njegov spomin.Øe posebej se zahvaljujemo za darovane svete maøe.

Bog povrni vsem za lep obred.

Vsi njegovi

Z A H V A L A

Ob odhodu drage mame, babice in prababice

AMALIJE JAKLIŒv veœnost

se zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem za darovano cvetje, sveœe in svete maøe, g. æupniku Vladu Jaksetiœu za lep pogrebni obred in g. Marku

Zakrajøku za pogrebno oskrbo.

Vsi njeni

Vsak œlovek je zase svet.Œuden, svetal in lep.

Kot zvezda na nebu … (Tone Pavœek)

Z A H V A L Aob slovesu od mame, sestre, tete in svakinje

OLGE GROBELØEK18. 4. 1925 – 15. 2. 2007

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaøœanom vasi Strletje in Peœki, posebno g. Tonetu Klanœarju za lepe poslovilne

besede ob grobu, za izreœena ustna in pisna soæalja,za podarjeno cvetje in sveœe. Posebna zahvala je namenjena osebju ZD Velike Laøœe, negovalki ga. Majdi in osebju Doma

Sv.Terezije na Vidmu. Za lepo pogrebno slovesnostizrekamo zahvalo g. æupniku Øegi, pogrebni sluæbi Zakrajøek,

pevskemu zboru in trobentaœuza zaigrano pesem. Øe enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.

Sin Marijan z æeno Zorko, vnukinja Maja z druæino in vnuk Marko z druæino.

Z A H V A L ASporoœamo æalostno vest, da je dne 11. januarja

2007 umrl naø brat in stric

MILAN GREBENC iz Opalkovega 2 pri Velikih Laøœah.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vso pomoœ v tem teækem trenutku, za

darovano cvetje in sveœe. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, dr. Bredi Kriøto in

patronaæni sestri Martini Bavdek Nedeljkoviœ, Zvezi zdruæenj borcev, kakor tudi Joæetu Gaœniku

za vso izkazano pomoœ v tem trenutku.Zahvaljujemo se tudi godbi in pevskemu zboru iz

Dobrepolja, govornici Anici Rigler in pogrebnemu zavodu Zakrajøek.

Vsem skupaj, ki ste nam kakorkoli pomagali v tem teækem trenutku, iskrena hvala.

Vsi bratje in sestre

Z A H V A L A

V ponedeljek, 22. 1. 2007, smo se vvelikolaøki cerkvi in na pokopaliøœu poslovili od

naøe drage

ANI GREBENC z Raøice.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za maøe, cvetje in sveœe

ter nam v trenutkih slovesa izrazili soæalje. Hvala podjetju Zakrajøek za pogrebne storitve.

Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebiœno pomoœ, ganljive besede slovesa in molitve.

Hvala æupnikoma, gospodu Jaksetiœu in gospodu Masniku za lep pogrebni obred in pevcem za

ubrano petje.

Bog naj vsem povrne.

Sorodniki

Žalostno, toda resnično. Sredi oktobra so neke noœi pisci graf itov preizkusili

svoje znanje na robarskem pokopaliøœu. Nedvomno je bralec graf ita ob zadnji napisani besedi »SRAMOTA« ugotovil, da se sramota tiœe prav piscev samih.

Oœividci

SOBOTA AMERIØKO ØPANSKA USPEØNICA – GROZLJIVKA

17. MAR. U T R I P G R O Z EFilm je posnet na podlagi japonske uspeønice Kairo in prikazuje skupino øtudentov, ki se sreœa z nepredstavljivo grozo. Eden od njih namreœ odkrije nenavaden piratski brezæiœni signal, za katerega se izkaæe, da vodi naravnost v svet mrtvih. Ko se zaœne razøirjati, ogrozi vsakogar, zato morajo øtudentje najti naœin, kako grozljivi signal ustaviti. DOLÆINA: 90 minut

SOBOTA AMERIØKA USPEØNICA – PUSTOLOVSKI SPEKTAKEL

24. MAR. K R V A V I D I J A M A N TKo v Sierra Leoneju divja dræavljanska vojna, se v zaporu spoznata tihotapec diamantov Danny in ribiœ Solomon, œigar æena in sin sta se izgubila v mnoæici drugih beguncev. Danny izve, da je Solomon med prisilnim delom na nahajaliøœih diamantov naøel in skril enega od neprecenljivih draguljev, za pomoœ pri iskanju pa izrabi zaupanje ameriøke novinarke Maddy. Toda tudi Solomon je odloœen, da bo naøel dragoceni kamen in z njim reøil svojo druæino. Diamante in njihove temaœne zgodbe bo iskal Edward Zwick, reæiser Poslednjega samuraja in Legende v jeseni. DOLÆINA: 138 minut

SOBOTA AMERIØKA USPEØNICA – PUSTOLOVSKI FILM

31. MAR. A P O K A L I P T OOskarjev nagrajenec Mel Gibson, ki nas je v kinih nazadnje øokiral s krvavim Kristusovim pasijonom in ki je reæiral in tudi igral v filmih Pogumno srce in Moæ brez obraza, nas tokrat æeli poduœiti o vzrokih za propad veliœastne civilizacije Majev. S pomoœjo mladeniœa Jaguarja, ki ga majevski bojevniki ujamejo in namenijo ærtvovanju bogovom, spoznamo nekdaj mogoœno kulturo, ki so jo zanemarjanje okolja, verska obsedenost s krvavimi obredi in ustrahovanje vladarjev, pripeljali na rob propada.

NEDELJA FRANCOSKO AMERIØKA USPEØNICA – RISANKA

1. APRIL A S T E R I X I N V I K I N G IV zadnjo galsko vasico, ki se upira rimskemu imperiju, pride bojazljivi sin sosednjega plemena, ki naj bi ga Asteriks in Obeliks spremenila v pogumnega vojaka. Toda mladeniœa ugrabijo Vikingi, saj je njihov trdobuœni, a zelo bojeviti poglavar prepriœan, da jih fant lahko nauœiti leteti, da bi laæje zasledovali ljudi, ki skuøajo zbeæati pred njimi. Asteriks, Obeliks in kuæa Idefiks se takoj odpravijo na reøevalno akcijo, toda Vikingi se izkaæejo za zelo trdoæive nasprotnike.

OB 19.00

OB 17.00

OB 20.00

OB 19.00

OB 19.00

KINO - VELIKE LAŠČEKINOPROGRAM ZA MAREC in APRIL 2007

SOBOTA AMERIØKA USPEØNICA – ŒUSTVENA DRAMA

7. APRIL V I S K A N J U S R E Œ E V œustveni drami spoznamo trgovskega potnika Chrisa Gardnerja, ki ga utrujena in razoœarana æena zapusti, tako da mora sam skrbeti za petletnega sina. V æelji po boljøem æivljenju se Chris vpiøe v teœaj za borzne posrednike, toda zaradi pomanjkanja denarja s sinom kmalu pristaneta na cesti. Chris se kljub vsem teæavam in poniæanjem odloœi vztrajati, ob tem pa skuøa na domiselne naœine sina obvarovati pred neprizanesljivo krutostjo vsakdana. DOLÆINA: 117 minut

SOBOTA AMERIØKA USPEØNICA – GROZLJIVKA

14. APRIL T U R I S T A S Skupina radoæivih mladeniœev in postavnih mladenk se prviœ odpravi na poœitnice izven ZDA, njihov cilj pa je vroœa Brazilija. Po nesreœi njihovega avtobusa se prijatelji naselijo na osamljeni plaæi in v bliænjem klubu preæivijo dolgo in nepozabno noœ, polno alkohola in zabave. A æe naslednje jutro z grozo ugotovijo, da je ta paradiæ pravzaprav bolj podoben peklu, saj imajo njihovi gostitelji zelo krute in krvave naœrte. DOLÆINA: 89 minut

NEDELJA AMERIØKA USPEØNICA – OTROØKI FILM

15. APRIL H E I D IFilmska verzija Heidi je zvesta priredba otroøke klasike izpod peresa Johanne Spyri. Osirotelo Heidi poøljejo æivet v gore k œemernemu stricu, ki ga ni øe nikoli prej sreœala, a se hitro vzljubita. V njun idiliœen svet kmalu poseæe teta, ki Heidi odpelje in jo proda kruti gospe Rottenmeier. Tam postane druæica invalidnemu dekletu, ki je v oskrbi hudobne gospe. Kljub temu, da Heidi pridobi prijatelje, kamorkoli jo ponese usoda, kmalu zaœne pogreøati svojega strica in hrepeni po povratku v gore. Film so posneli v Walesu in SLOVENIJI. DOLÆINA: 101 minuta

SOBOTA AMERIØKA USPEØNICA – DRUÆINSKA KOMEDIJA

21. APRIL N A Ø A M A L A M I S S Hooverjevi so zelo nenavadna druæina: oœe Richard vodi teœaje, v katerih uœi, kako postati uspeøen, a njemu samemu to nikakor ne uspeva, æena Sheryl je ves œas prezaposlena, njen homoseksualni brat Frank je pred kratkim skuøal storiti samomor, dedek Edwin je zasvojen z mamili, uporniøki sin Dwayne noœe govoriti, dokler ne bo postal pilot, 7-letna hœerka Olive pa si æeli zmagati na lepotnem tekmovanju. Ko je povabljena na lepotni izbor mladih deklic, se skupaj odpravijo na neobiœajno popotovanje. Ob obilici slabih in dobrih dogodivøœin se poœasi znova zbliæajo in spoznajo pravi smisel in lepote æivljenja. DOLÆINA: 104 minute

SOBOTA AMERIØKA USPEØNICA – STRIPOVSKI SPEKTAKEL

28. APRIL N E V I D N I J E Z D E CIz stripovske hiøe Marvel na velika platna prihaja nov junak, nadnaravni jezdec motorjev, ki si æeli maøœevanja in pravice. Da bi reøil umirajoœega prijatelja, je Johnny prodal svojo duøo demonu in zapustil ljubeœe dekle Roxanne. Œez nekaj let se znova sreœa z njo, obiøœe pa ga tudi demon, ki mu je pripravljen duøo vrniti, vendar le pod pogojem, da se Johhny spopade s krutim Blackheartom, demonovim sinom, ki skuøa oœeta odstraniti in ustvariti nov, øe straønejøi pekel. DOLÆINA: 110 minut

OB 20.00

OB 18.00

OB 20.00

OB 20.00

Trobla 2/2007 �0

��Trobla 2/2007 �� Trobla 2/2007Oglasi

Oglasi

podjetje za informatiko in storitve

Ščita 9, Velike Laščetelefon: 01 787 30 25gsm: 041 402 [email protected]

- prodaja računalnikov in računalnikše opreme- servis in vzdrževanje strojne opreme

- načrtovanje in vzpostavitev informacijskih sistemov- podpora uporabnikom

- izdelava in gostovanje spletnih strani

www.naveza.com

Naveza d.o.o.

Prodaja in servis računalniške opreme

01 / 787 30 [email protected]

UGODNE CENE

Cenjene stranke obveøœamo, da smo se preselili v Ljubljano.

Nov naslov:

SHIROLL d.o.o., Obrije 10, 1000 Ljubljana, tel. 01 545-15-40, fax: 01/545-15-42, Gsm: 041 620-748, e-mail:[email protected], web: www.shiroll.si

www.avtohisa-zalar.si

Ceprav me

kujejo v nebo,

sem še vedno na tleh.

v

Documents

Obœinske strani · Sreœkom sva se dogovorila, da bom to jaz. Res pa je, da so dela in naloge, ki jih z veseljem opravljam, mi ni teæko in mi predstavljajo izziv. In so dela, ki