OSNOVE USTROJAOSNOVE USTROJAIN DELOVANJAIN DELOVANJA

ČLOVEŠKEGA TELESAČLOVEŠKEGA TELESAza certificirane prve za certificirane prve

Delovno gradivo namenjeno interni rabi!

za certificirane prve za certificirane prve posredovalceposredovalce

Izobraževalni centerUniverzitetni klinični center Ljubljana, Reševalna postaja

KOSTIKOSTI• Kosti so ogrodje človeškega telesa.• Človek jih ima 208 do 212.• Sestavljene so iz rudnin (večinoma

kalcijeve soli), ki dajejo telesu trdnost, in iz organskih snovi (beljakovine, kolagenska vlakna), ki so odgovorne za prožnost kosti.vlakna), ki so odgovorne za prožnost kosti.

• Kosti varujejonotranje organev lobanji, v prsnemkošu in trebuhu.

• Kosti udov socevaste. Sredina jeizpolnjena s kostnimmozgom.

Kosti glaveKosti glave• Delimo jih na

možganski del lobanjeter na kosti obraza in čeljusti.

• V možganskem delu ležijo možgani. ležijo možgani. Razdeljen je na lobanjski svod in lobanjsko dno.

• Razen spodnje čeljustnice so kosti obraza trdno zraščene z možganskim delom lobanje.

Kosti glaveKosti glave• Zgornja in spodnja čeljustnica imata jamice za zobe.

• Otroci imajo 20 mlečnih zob, odrasli pa do 32 stalnih zob.zob.

• Spodnja čeljustnica je edina gibljiva kost na obrazu. Na njo je priraščen jezik.

• Če se pomakne navzdol in nazaj (npr. pri nezavestnem, ki leži na hrbtu), pritisne koren jezika ob steno žrela in zapre dihalno pot.

HrbtenicaHrbtenica• je dvojno es-asto zavit koščen

steber sestavljen iz:– 7 vratnih vretenc,– 12 prsnih vretenc,– 5 ledvenih vretenc,– 5 križnih zrasl. v križnico,– 5 križnih zrasl. v križnico,– trtičnih vretenc - trtice.

• Koščeni loki vretenc tvorijo skupaj koščeni kanal,v katerem leži hrbtni mozeg (hrbtenjača).

• Med vretenčnimi telesi so hrustančne plošče (diski),ki so prožne in omogočajo manjša premikanja vretenc.

HrbtenicaHrbtenica

Prsni košPrsni koš• Rebra sestavlja 12 parov ukrivljenih kosti, ki so

zadaj pritrjene na prsna vretenca hrbtenice. Zgornjih 7 reber se prirašča direktno na prsnico, osmo, deveto in deseto rebro pa se spredaj zraščajo v skupen hrustančast rebrni lok. Enajsto in dvanajsto rebro sta krajši. Priraščata se samo ob hrbtenico.ob hrbtenico.

• Prsnica je ploščata kost v obliki meča z navzdol obrnjeno konico.

• Rebra s prsnico in rebrni hrustanci sestavljajo prsni koš, ki ga zadaj zapira hrbtenica. Prsni koš varuje organe prsne votline (srce, pljuča) in deloma tudi trebušne organe (jetra, vranico, želodec).

Prsni koš in ramenski obročPrsni koš in ramenski obroč

• Ključnici in lopaticidajejo ramenom obliko. Ključnici sta spredaj prirasli na prsnico, zadaj pa na lopatici, ki zadaj pa na lopatici, ki sestavljata z glavicama nadlahtnic ramenski sklep.

Kosti Kosti -- rokaroka• Nadlahtnica sega od rame do komolca, kjer s kostema

podlahti (podlahtnica, koželjnica) tvori komolčni sklep.

• Kosti podlahti sta podlahtnicana zunanji (mezinčevi) strani inkoželjnica na notranji (palčevi)strani. Pri obračanju dlanistrani. Pri obračanju dlaninavzven in navznoter zamenjatav spodnejm delu svoj položaj.

• Kosti roke delimo v tri skupine:– 8 malih kosti v zapestju,

– 5 dlančnic, ki tvorijo ogrodjedlani,

– členčnice (po 3 v vsakem prsturazen v palcu, kjer sta 2)

• Ima obliko sklede• Sestavljajo jo črevnici, sramni kosti, sednici in križnica

MedenicaMedenica

sednici in križnica• Na spodnjih delih črevnic in sednicje sklepna ponev, ki z glavo stegnenice sestavlja kolčni sklep.

Kosti Kosti -- noganoga• Stegnenica je najmočnejša

kost človeškega telesa.Sega od kolka do kolena.

• Pogačica je ploščatatrioglata kost, ki varujesprednjo stran kolenskega sprednjo stran kolenskega sklepa.

• Kosti v goleni sta golenicain mečnica. Golenica jedebela in močna kotstegnenica, mečnica pa veliko tanjša. Leži na zunanji strani golenice in ne sega v kolenski sklep.

Kosti Kosti -- noganoga

• Golenica in mečnicatvorita s skočnicoskočni sklep (golenicaz notranjim in mečnicaz zunanjim gležnjem).z zunanjim gležnjem).

• Pod skočnico je čvrstapetnica.

• Pred njima je sedemnartnih kosti.

• Stopalo sestavlja pet stopalnih kosti, ki so v stiku s členčnicami (dve členčnici za palec in po tri za druge prste).

SKLEPISKLEPI

• Sklep je mesto, kjer se stikata dve kosti, ki nista zraščeni.

• Sestavljata ga izbočena sklepna glavica in udrta sklepna ponvica, ki sta prevlečeni z gladkim hrustancem.gladkim hrustancem.

• Med obema je sklepna špranja.

• Sklepna tekočina povečuje drsnost sklepnih ploskev.

• Sklepno votlino zapira sklepna ovojnica, ki jo utrjujejo sklepne vezi.

SklepSklep

Različne Različne vrste vrste sklepovsklepov

MIŠICE in KITEMIŠICE in KITE• Mišice sestavljajo celice, ki imajo sposobnost

krčenja in raztezanja. Poznamo dve vrsti mišic:– mišice, ki so pod vplivom naše volje: mišice udov,

trupa in vratu (prečno-progaste mišice),– mišice, ki niso pod

vplivom naše volje:želodec, črevesje,vplivom naše volje:želodec, črevesje,mehur, dihalne cevi,žilje, srce (gladke m.)

• S krčenjem inraztezanjem skrbijoza pokončno držo, premikanje telesa, natančne gibe prstov

• Mišice zajemajo 35 % telesne mase

Mišice in kiteMišice in kite• Skeletne mišice so pritrjene na kosti (mesnato

prirastišče in kitnato prijemališče).

• Delo mišic uravnavajo živci. Če mišica izgubi zvezo s svojim živcem, postane negibna ali hroma.

Mišice in kiteMišice in kite

• Kite pritrjujejo mišice na kosti

• Sestavljene so iz kolagenskih vezivnih kolagenskih vezivnih vlaken, ki so izredno odporna na nateg

• Pri pogosti močni obremenitvi se lahko strgajo ali raztegnejo in postanejo ohlapne.

ŽIVČEVJEŽIVČEVJE

Živčevjedelimona centralno(veliki in malimožgani,možganskodeblo ter hrbtenjača) in na periferno (živci, ki izhajajo iz možganov in hrbtenjače).

ŽivčevjeŽivčevje• Možgani so v lobanjski

votlini.• So sedež zavesti,

razuma, volje in čustev.• Ob pomanjkanju kisika začnejo možganske

celice najprej odmirati.celice najprej odmirati.• Že po 8 do 10 sekundah po srčnem zastoju

izgubimo zavest, po približno 8 minutah pa nastopijo nepopravljive okvare možganov.

• Prehod možganov v hrbtenjačo imenujemo podaljšana hrbtenjača (možgansko deblo).

• V njej so center za dihanje, center za delovanje srca in ožilja...

ŽivčevjeŽivčevje

Periferni živci so sestavljeni iz

živčnih niti in živčne ovojnice.

Delimo jih na čutne, ki potekajo v

hrbtenjačo in možgane (prinesejo

informacijo v možgane) ter na

gibalne oz. motorične, ki potekajo

iz možganov in hrbtenjače (po njih

poteka ukaz za delo v mišico) .

Hrbtenjača, periferni živciHrbtenjača, periferni živci

KRVNI OBTOKKRVNI OBTOK

Krvni obtok sestavljajo:

– srce,– žile odvodnice ali – žile odvodnice ali

arterije,– žile dovodnice ali vene,– kri.

SrceSrce• Srce je črpalka, ki poganja kri po žilah.• Leži za

hrustancileve stranireber medobemaobemapolovicamapljuč natrebušnipreponi.

• Je votel,mišičenorgan, ki je razdeljen na levo in desno polovico (vmes je pretin) in štiri votline.

SrceSrce

• V zgornji votlini vsake polovice (preddvor, atrij) se kri zbira.

• Spodnja votlina (prekat, ventrikel) ima debelejšo steno in poganja oz. iztiska kri v velike žile.

• V vsaki polovici so• V vsaki polovici somed preddvorom inprekatom ter medprekatom in velikožilo zaklopke, kipreprečujejozatekanje krvi nazajv preddvor oz. prekat.

SrceSrce

• Desna polovica srca

skrbi za pljučni

(mali) krvni obtok,(mali) krvni obtok,

• Leva polovica pa

skrbi za telesni

(veliki) krvni obtok.

Krvne žileKrvne žile• Arterije imajo močno mišično steno. Kri v

njih je svetlo rdeče barve, ker je bogata s kisikom. Arterije se razširijo, kadar srce požene kri vanje, torej pulzirajo sinhrono s srčnim utripom, kar lahko tipamo in vidimo.

• Kapilare (lasnice) so sito med arterijami in venami, skozi katero dobijo organi kisik in hrano in oddajajo odpadne snovi.

• Vene imajo tanjšo steno, ne pulzirajo. Kri v njih je temno rdeča, ker je v njej je manj kisika kot v arterijski krvi. Imajo žepke.

KriKri• Kri je sestavljena iz krvnih telesc (krvničk)

in iz krvne tekočine (plazme).

• Krvničke so rdeče (eritrociti), bele (levkociti) in krvne ploščice (trombociti).

• V eritrocitih je rdeče barvilo, hemoglobin, na katerega se veže kisik.na katerega se veže kisik.

• Levkociti sodelujejo pri obrambi organizma.

• Trombociti imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi.

• Krvi je približno 1/13 telesne mase, torej je ima odrasel človek približno 5 do 6 litrov.

KriKriTrombociti Eritrociti Monocit

Neutrofilci Limfocit

Regulacija delovanja srcaRegulacija delovanja srca

Mišičje srca ter ožilja tudi upravlja vegetativni (avtonomni) živčni sistem, ki deluje neprekinjeno podnevi in ponoči neodvisno od naše volje in zavesti.

Regulacija delovanja srcaRegulacija delovanja srca

Prevodni sistem srca sestoji iz specializirane prevodne muskulature, sposobne spontane generacije in prevajanja električnega signala.

V normalnih razmerah seV normalnih razmerah seimpulz frekvence 60-80/mingenerira v sinusnem vozlu(SA vozel) od koder se širina preddvore in prekoatrioventrikularnega vozla(AV vozel) na prekate.

Regulacija delovanja srcaRegulacija delovanja srca

V samem vozlu se prevajanje nekoliko upočasni (0,13s), nakar impulz vstopi v atrioventrikularni snop in njegova končna vlakna, kjer se impulz prevaja s šestkrat večjo hitrostjo.

Regulacija delovanja srcaRegulacija delovanja srca

Potovanju električnega impulza skozi srce s kratkim časovnim zamikom sledi val kontrakcije delovne muskulature srca. Kasnitev impulza v AV vozlu omogoča, da se krčenje predvorov konča pred začetkom krčenja prekatov, hitro prevajanje pred začetkom krčenja prekatov, hitro prevajanje impulza v vlaknihpa zagotavljasočasno krčenjevseh delov prekata.

DIHALADIHALA

• Dihala delimo na dihalne poti in pljuča.

• Dihalne potisestavljajo nos, usta, žrelo, grlo, sapnik in žrelo, grlo, sapnik in sapnici.

• Pljuča izpolnjujejo večji del prsne votline, razdeljena so na dve pljučni krili in ležijo na preponi.

PljučaPljuča

• Najmanjše sapnice sekončujejo v pljučnihmešičkih (alveolih), ki najbi jih bilo pri odraslih kar 300 milijonov, kjerbi jih bilo pri odraslih kar 300 milijonov, kjerse izmenjavajo plini med vdihanim zrakom in krvjo v kapilarah, ki obdajajo pljučne mešičke.

• Iz alveolov prehaja kisik v kri iz krvi pa v alveole ogljikov dioksid. Skupna površina, kjer prihaja do izmenjave plinov, obsega lahko več kot 80 kvadratnih metrov.

Pljučni mešički (alveoli)

DihanjeDihanje

• Notranje in zunanje dihanje.

• Glavne dihalne mišice so trebušna prepona in medrebrne mišice in se krčijo pod nadzorom naše zavesti, vendar je navadno njihovo naše zavesti, vendar je navadno njihovo krčenje avtomatično (spanje).

• Pri vdihu dihalne mišice razširijo prsni koš. Medrebrne mišice ga dvignejo in razširijo vstran in naprej, prepona pa se splošči in poveča prostornino prsne votline navzdol.

DihanjeDihanje

Obenem se pljuča razširijo tudi zaradi znižanega pritiska v prostoru med pljučno in rebrno ovojnico, ki ovija rebrno ovojnico, ki ovija pljuča. Zato se poveča prostornina v pljučnih mešičkih, zračni pritisk v njih se zmanjša in zrak se vsesa vanje.

DihanjeDihanjePo vdihu dihalne mišice popustijo in prsni koš upade zaradi lastne teže in zaradi prožnosti prsnega koša in pljuč. Ker se zmanjša prostornina prsnega koša, se pljuča stisnejo in prostornina prsnega koša, se pljuča stisnejo in pri tem iztisnejo zrak iz pljučnih mešičkov. Tudi pri najprizadevnejšem izdihu ne moremo iztisniti vsega zraka iz pljuč.

Zdrav odrasel človek vdihne 12-krat do 16-krat na minuto (otroci dihajo hitreje).

Regulacija dihanjaRegulacija dihanja

• Mišičje dihal upravlja vegetativni (avtonomni)

živčni sistem, ki deluje neprekinjeno podnevi

in ponoči neodvisno od naše volje in zavesti.in ponoči neodvisno od naše volje in zavesti.

• Glavno središče, ki uravnava hitrost, globino

in ritem dihanja je dihalni center, ki se nahaja

v podaljšanem hrbtnem mozgu (podaljšani

hrbtenjači).

Regulacija dihanjaRegulacija dihanja

• Zaradi povečane količine CO2 v krvi se vzdraži dihalni center v podaljšani hrbtenjači. Iz tega centra prihajajo pobude po motoričnih živcih k skeletnim dihalnim mišicam.k skeletnim dihalnim mišicam.

• Po vdihu se količina ogljikovega dioksida v krvi zmanjša, vzburjenje dihalnega centra preneha in pride do izdiha.

PREBAVILAPREBAVILA

• Prebavila sestavljajo usta, jezik, zobje, žleze slinavke, žrelo, požiralnik, želodec, dvanajstnik, tanko (6 m) in dvanajstnik, tanko (6 m) in debelo (1,5 m) črevo, ki se končuje z danko.

• K prebavilom štejemo tudi največji trebušni organ jetra in trebušno slinavko.

≠≠

PrebavaPrebava

• Glavna prebava hranepoteka v tankem črevesju.Tu hrana razpade naenostavne snovi, ki sevsrkajo v kri in potujejo vvsrkajo v kri in potujejo vjetra.

• V jetrih se nadaljujerazgradnja snovi, nastajajopa tudi nove snovi, ki jihpotrebuje telo.

• V jetrih se razgradi veliko strupov.

PrebavaPrebava

• Iz jeter v dvanajstnik priteka žolč, ki je pomemben za prebavo maščob.

• Na istem mestu se izliva v dvanajstnik tudi sok trebušne slinavke, ki je potreben za prebavo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.

• V debelo črevo pridejo leneizkoriščeni inneuporabni deli hrane.

• Iz debelega črevesjase vsrka nazaj v teloodvečna voda.

IZLOČILAIZLOČILA• Poleg jeter, ki so

največji izločevalni organ in sodelujejo tudi pri prebavi, so najvažnejši organ za izločanje ledvice.izločanje ledvice.

• V ledvicah se iz krvi izločajo voda, soli in topni telesu škodljivi beljakovinski presnovki.

• Izloček ledvic se imenuje seč ali urin.

IzločilaIzločila

• Zdrav odrasel človekdnevno izloči približnoliter in pol urina.

• Ledvice izločajo seč vledvične čašice in naprejpo sečevodu vsečni mehur.

IzločilaIzločila

Ko se mehur napolni, se urin po sečni cevi ali sečnici izprazni navzven.

IzločilaIzločila• Sploh pri starejših moških lahko postane

izločanje seča otežkočeno zaradi direktnega pritiska povečane prostate na sečnico.

KOŽAKOŽAKOŽAKOŽA

LLastnostiastnosti

• Pokriva celotno površino telesa (1.2 – 2.3 m² )

• 16(18) % celotne telesne teže

• Debelina 0.5 – 4 mm

• Opravlja številne naloge• Opravlja številne naloge

• Sposobna je izdatneregeneracije

• Rumenkasto rožnate barve

• Elastična in bolj ali manjpremično vezana na podlago

• Površina ni gladka

NalogeNaloge

• Varuje organizem pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi dražljaji

• Preprečuje vdiranje mikrobov v telo

• Vloga pri regulaciji telesne temperature

• Skladiščenje vode, mineralov in lipidov

• Sintetizira vitamin D

• Največje čutilo (dotik, pritisk, temperatura, bolečina)

Naloge kožeNaloge kože

• Omogoča osebno prepoznavo

• Omogoča medosebno komunikacijo s produkcijo vonjevprodukcijo vonjev

Zgradba kožeZgradba kože

• Vrhnjica ali pokožnica(epidermis)

Glavne plastikože so:

(epidermis)• Usnjica (dermis,

corium)• Podkožje

(subcutis, tela subcutanea)

VrhnjicaVrhnjica

• Debela 0.03 – 4 mm;

• Ploščati epitelij zbazalno membrano;

• 2 coni (plasti):• 2 coni (plasti):– Stratum germinativum

(spodnja, rodna plast,tvorba pigmenta),

– Stratum corneum(vrhnja plast, poroženelecelice ���� se neopaznoin ves čas luščijo in odpadajo).

UsnjicaUsnjica

• Debelejša: 0.3 – 2.4 mm (0.5 – 1.7 mm);

• Delimo jo na več plasti:

– Stratum papilare (betičasti ali bradavičastiizrastki – kapilarne zanke, taktilna telesca),izrastki – kapilarne zanke, taktilna telesca),

– Stratum reticulare (kolagenska in elastičnavlakna – prožnost in čvrstost);

• Kožne žleze, žile, živci, čutilna telesca, dlake in gladke mišice;

• Brez ostre meje prehaja v podkožje

PodkožjePodkožje

• Najglobja plast kože;

• Rahlo vezivo in maščevje;

�Prehrana,�Delovanje endokrinih žlez,�Konstitucija,�Spol,�Starost

• Zadržuje vodo ���� napetost kože.

Akcesorni organi in derivati kožeAkcesorni organi in derivati kože

• Dlake;

• Nohti;

• Žleze znojnice;• Žleze znojnice;

• Žleze lojnice;

• Žleze dišavnice;

• Mlečna žleza.