Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Ivana VUKOVSKI PRELIMINARNA RAZISKAVA VPLIVA RAZLIČNIH KEMIČNIH SPOJIN NA RAST IN RAZVOJ ŠKRLATNEGA AMERIŠKEGA SLAMNIKA Echinacea
purpurea (L.) Moench V KONTROLIRANIH RAZMERAH
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2010
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE AGRONOMIJA, POLJEDELSTVO, VRTNARSTVO
Ivana VUKOVSKI
PRELIMINARNA RAZISKAVA VPLIVA RAZLIČNIH KEMIČNIH SPOJIN NA RAST IN RAZVOJ ŠKRLATNEGA AMERIŠKEGA SLAMNIKA Echinacea
purpurea (L.) Moench V KONTROLIRANIH RAZMERAH
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2010
POPRAVKI:
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
III
Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: red. prof. dr. Franci BAVEC Mentor: red. prof. dr. Anton IVANČIČ Komentor: mag. Ignac JANŽEKOVIČ Član: doc. dr. Andreja URBANEK KRAJNC Član: izr. prof. dr. Jože NEMEC Lektor: univ. dipl. prof. slov. j. Lidija Leskovar Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: 26. 03. 2010
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
IV
Preliminarna raziskava vpliva različnih kemičnih spojin na rast in razvoj škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea (L.) Moench) v kontroliranih razmerah UDK: 635.7 : 577.1 : 631.524.82 (043.2) = 863 Raziskava je potekala v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru na Pivoli pri Hočah (SV Slovenija). Glavni cilj naloge je bil priti do osnovnih informacij o vplivu nekaterih kemijskih substanc (jasmonska kislina, salicilna kislina, EDDHA in PHOSAMCO) v različnih koncentracijah na rast in razvoj škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea (L.) Moench) v kontroliranih razmerah. Mlade sadike smo namočili za 24 ur v odgovarjajoče koncentracije kemikalij in jih nato posadili v lonce. Fenotipska analiza je vključevala 12 lastnosti, opravljena pa je bila, ko so rastline dosegle stadij petih listov. Raziskava je pokazala, da so bile najbolj učinkovite jasmonska kislina (pri koncentraciji 0,03 mM) in salicilna kislina (pri koncentracijah 0,06; 0,6 in 1,2 mM). Ključne besede: Echinacea purpurea, škrlatni ameriški slamnik, jasmonska kislina,
salicilna kislina, EDDHA, rast rastlin, razvoj rastlin, fenotipske lastnosti. A preliminary investigation of the influence of various chemical substances on growth and development of the eastern purple coneflower (Echinacea purpurea (L.) Moench) in controlled conditions The investigation took place in the experimental greenhouse of the Faculty of Agriculture and Life Sciences of the University of Maribor at Pivola near Hoče, NE Slovenia. The main objective of the investigation was to find basic information associated with the influence of four chemical substances (jasmonic acid, salicilic acid, EDDHA and the fertiliser PHOSAMCO) in different concentrations on growth and development of the eastern purple coneflower (Echinacea purpurea (L.) Moench) in controlled conditions. Young plant material was soaked for 24 hours in chemical solutions and then planted in pots. The morphological analysis, which involved 12 traits, took place when plants developed 5 leaves. The investigation showed that the most promising chemicals were jasmonic acid (concentration 0.03 mM) and salicylic acid (concentrations 0.06, 0.6 and 1.2 mM). Key words: Echinacea purpurea, eastern purple coneflower, jasmonic acid, salicilic acid, EDDHA, growth, development, morphological traits
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
V
Kazalo vsebine 1 UVOD………………………………………………………………….. 1
2 PREGLED OBJAV …………………………………………………... 3
2.1 CILJI…………………………………………………………………… 7
3 SISTEMATIKA IN BOTANIČNE ZNAČILNOSTI……………….. 8
3.1 SISTEMATIKA………………………………………………………... 8
3.2 MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI…………………………………….. 8
4 RAZMNOŽEVANJE IN PRIDELAVA…………………………….. 10
5 MATERIAL IN METODIKA DELA……………………………….. 12
5.1 ZASNOVA POSKUSA………………………………………………... 12
5.2 OSNOVNI PODATKI O UPORABLJENIH KEMIKALIJAH……….. 12
5.3 NAČIN TRETIRANJA RASTLIN…………………………………….. 15
6 REZULTATI Z RAZPRAVO………………………………………... 21
7 SKLEP…………………………………………………………………. 31
8 VIRI……………………………………………………………………. 33
8.1 CITIRANI VIRI………………………………………………………... 32
8.2 DRUGI VIRI…………………………………………………………… 35
PRILOGE
ZAHVALA
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
VI
Kazalo preglednic Preglednica 1: Uporabljene kemikalije in njihove koncentracije……………………...13 Preglednica 2: Srednje vrednosti in variabilnosti proučevanih lastnosti………………23 Preglednica 3: Korelacijska povezanost med proučevanimi lastnostmi……………….30 Kazalo slik Slika 1: Dimenzije listne ploskve……………………………………………………...17 Slika 2: Dimenzije socvetja……………………………………………………………18 Slika 3: Določanje barve jezičastih cvetov…………………………………………….19
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
1
1 UVOD
Zdravilne rastline predstavljajo zelo heterogeno skupino, ki obsega številne predstavnike
golosemenk in kritosemenk. Najpomembnejše med njimi gojimo kot druge kultivirane
rastline, večina pa jih raste v naravi. Pogosto vlada prepričanje, da zdravilne rastline
spadajo med plemenite rastline oziroma rastline, ki jih je vredno gojiti in spoštovati, vendar
je potrebno omeniti, da mnoge od njih spadajo med trdovratne plevele ali pa so zaradi
trnov ali kakšnih drugih lastnosti nezaželene.
Nekateri ljudje so prepričani, da je vsaka rastlinska vrsta zdravilna, vendar zaradi
omejenosti znanja ne vedo, za katero bolezen. Če bi to vedeli, bi verjetno lahko rešili
problem marsikatere bolezni. Vsekakor so bile zdravilne rastline mnogo pomembnejše,
preden sta se začeli razvijati uradna medicina in farmacevtska industrija. Takrat so bili
ljudje odvisni izključno od zdravilnih rastlin, ki jih danes dobro poznajo le redki.
Z razvojem sintetičnih zdravil je interes za zdravilne rastline upadel. Kljub temu se danes
mnogi ponovno vračajo k naravi in iščejo ustrezne zdravilne rastline, vendar v večini
primerov le za zdravljenje predvsem blagih zdravstvenih težav
(http://www.ezdravje.com/si/zeli).
Naravna zdravila običajno delujejo blago in počasi in pri njihovi uporabi pa moramo paziti,
da jih dalj časa redno jemljemo. Poleg tega pa se moramo navaditi na njihovo uporabo.
Poleg klasičnih oblik zdravil, kot so to npr. čaji, se na področju samozdravljenja
uporabljajo tudi sodobne farmacevtske oblike (tinkture, kapsule, tablete in druge). Poraba
rastlinskih drog je v Evropi naslednja: 50 % za prehrano, 25 % za kozmetiko, 20 % v
zdravilne in 5 % za razne druge namene (Wagner, 1997).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
2
Največja pridelava zdravilnih zelišč je v Evropi in Severni Ameriki. Romunija ima 40000
ha zelišč, Madžarska 31000 ha, Francija 24000 ha, Poljska 18000 ha, Nemčija 13000 ha,
Španija 2700 ha, Nizozemska 2200 ha, Italija 1500 ha in Avstrija 1300 ha (Wagner, 1997).
V Sloveniji je pridelovanje zelišč zelo stihijsko in skromno. Zelišča se pridelujejo na okrog
13 ha (Lokar, 2004).
Zelišča nabiramo in uporabljamo zaradi tega, ker vsebujejo določene učinkovine, ki so
proizvod sekundarnega metabolizma, zato jih imenujemo tudi sekundarni metaboliti. Ti
imajo posebne učinke in služijo rastlinam pri opravljanju nekaterih fizioloških funkcij, da
lažje prebrodijo stresne okoliščine, npr. sušo, da privabijo žuželke z vonjem ali barvo in da
se obdržijo ob nastopu bolezni ali škodljivcev (Wagner, 1980). Sekundarni metaboliti so
polisaharidi, anorganske spojine, organske / sadne kisline, izoprenoidi, aromatske spojine,
flavonoidi, čreslovine, eterična olja, grenčine, alkaloidi (Baričevič, 1996a).
Vrednost zdravilne rastline cenimo po tem, koliko snovi, ki jih imamo za koristne in
uporabne, ima predvsem posušena rastlina v svojih delih. Čim več je teh snovi, večjo
vrednost ima. Le pri pravilnem nabiranju, sušenju in shranjevanju se te snovi kolikor toliko
ohranijo in prav od tega je odvisen uspeh samozdravljenja (Kramar, 1992). Sestavine in
učinkovine so ponekod enakomerno porazdeljene po celi rastlini ali pa so nakopičene v
določenih rastlinskih delih. Za poimenovanje drog, podobno kot za poimenovanje rastlin in
rastlinskih družin, se uporabljajo latinski izrazi (Galle-Toplak, 2000).
Rastlinske droge so posušene rastline ali rastlinski deli v stanju, sposobnem za
uskladiščenje, kot npr. herba-, folium-, flos-, semen- ali radix droge (Baričevič, 1996b).
Kakovost rastlinskih drog določajo predpisi, ki so združeni v farmakopejah posameznih
držav. Poleg državnih je znana tudi evropska farmakopeja – Eur. Ph., ki vsebuje 30
monografij rastlinskih drog in ki velja za vse države članice Evropske zveze (Wagner,
1997).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
3
2 PREGLED OBJAV
Rod Echinacea zavzema pomembno mesto med zdravilnimi rastlinami. Pripadnice tega
rodu izvirajo iz Severne Amerike in so razširjene po vzhodnem in osrednjem delu ZDA ter
južni Kanadi. Kot zdravilno rastlino se najpogosteje uporablja Echinacea purpurea, E.
angustifolia in E. pallida (Mistrikova in Vaverkova, 2007). Ime 'Echinacea' izvira iz grške
besede echinos, kar pomeni 'jež' in se nanaša na 'trnasto' oz. ježičasti osrednji del socvetja.
Naziv 'purpurea' pa je latinskega izvora in pomeni škrlaten, vijoličasto rdeč, purpurni.
Po podatkih http://www.avogel.si/enciklopedija-rastlin/ so severnoameriški Indijanci te
rastline uporabljali že več stoletij kot tradicionalna zdravila proti prehladom, za kašelj,
mumps, ošpice, proti zobobolu, vnetju dlesni, za čiščenje krvi, za zdravljenje različnih
okužb, ran, zvinov, opeklin itn. Obstajajo tudi podatki o uporabi ameriškega slamnika pri
pikih kač, mrčesa in na splošno kot o antidotu pri zastrupitvah.
Predvideva se, da Indijanci niso ločili med posameznimi vrstami echinacej, temveč so
uporabljali tisto vrsto, ki je rasla v njihovi okolici. Beli priseljenci Severne Amerike so
prevzeli uporabo ameriškega slamnika od Indijancev. Leta 1737 John Clayton v svojem
delu »Catalogue of Plants, Fruits and Trees, Native to Virginia« opisuje ameriški slamnik
in njegovo uporabo v medicinske namene. Poslej so ameriški slamnik uporabljali pretežno
zdravilci v laični medicini kot univerzalno zdravilo pod imenom 'Black Sampson'
(http://www.avogel.si/enciklopedija-rastlin/)
Začetek uporabe ameriških slamnikov je tesno povezan z Alfredom Vogelom. Ta je
spoznal njihovo uporabnost v začetku petdesetih let devetnajstega stoletja na svojem
potovanju po Ameriki, ki ga je med drugim pripeljalo tudi v Južno Dakoto. Spoprijateljil se
je z indijanskim poglavarjem Črnim Jelenom, ta pa ga je vpeljal v zdravilne veščine
svojega plemena in mu podaril semena omenjenih rastlin.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
4
V Franciji uporabljajo tri vrste ameriškega slamnika: škrlatni ameriški slamnik (Echinacea
purpurea), ozkolistni ameriški slamnik (Echinacea angustifolia L.) in bledi ameriški
slamnik (Echinacea pallida L.) (Kreft, 2001a).
Škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea) je prvič naveden leta 1852 v zbirki
'Ecclectic Dispensatory of the United States' kot uspešno zdravilo za sifilis
(http://www.avogel.si/enciklopedija-rastlin/index.php). V Evropi so začeli z gojenjem te
rastlinske vrste zelo pozno, na začetku dvajsetega stoletja. Njegova proizvodnja je
razmeroma počasi naraščala in še danes ga večinoma (posušene rastline) uvažajo iz
Severne Amerike. Škrlatni ameriški slamnik je zaslovel po vsem svetu predvsem zaradi
svojega protivirusnega, protiglivičnega in protimikrobnega delovanja. Danes sodijo
pripravki iz ameriškega slamnika v skupino najbolje prodanih zdravil rastlinskega izvora na
svetu (Wagner, 1997). Na našem trgu se pojavljajo pripravki iz ameriškega slamnika v
obliki kapljic, tablet, bonbonov, zobne paste in kreme.
Najpomembnejše potencialno aktivne komponente škrlatnega ameriškega slamnika so
derivati kafeinske kisline, kot so to kaftarna kislina, klorogenska kislina, cinarin,
echinacozid in cikorna kislina (Lin in sod., 1999). Bioaktivne komponente se nahajajo v
cvetovih, zelenih organih in koreninah. Za uporabo se najpogosteje nabira cvetoče zelišče.
Iz sveže nabranega zelišča se iztisne sok ali pa se nadzemni deli, cvetovi in korenine
posušijo za različne čaje in izvlečke. V kolikor se odločimo za uporabo korenin, se najbolj
priporočajo korenine štiriletnih rastlin, ki jih izkopljemo v jeseni (Bauer, 1998).
Na zahodu se je ameriški slamnik uveljavil, kot najpomembnejše zelišče za krepitev
imunskega sistema. Pogosto se ga priporoča, kadar je telo oslabljeno zaradi stresa in
obremenitve, po težjih operacijah ali daljši izpostavljenosti soncu, uporablja pa se tudi pri
raznih kožnih boleznih, npr. pri luskavici.
Na osnovi raziskav iz leta 1950 vemo, da so v ameriškem slamniku glikozidi, ki učinkujejo
proti bakterijam. Poleg tega vemo, da podpirajo delovanje proti bakterijam še učinkovine,
ki kot nespecifična dražila povečujejo obrambno moč organizma in tako pomagajo v borbi
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
5
proti okužbi. Škrlatni ameriški slamnik uporabljajo tudi v kozmetične namene in kot
okrasno rastlino. V Evropi obstaja več kot 280 različnih izdelkov iz škrlatnega ameriškega
slamnika (Adam, 2002).
Kreft (2001b) navaja, da so v Nemčiji izvedli veliko kliničnih študij, ki so pokazale, da
pripravki iz ameriškega slamnika delujejo imunostimulativno, še posebej pri infekcijah
zgornjih dihalnih poti. Neposreden baktericidni ali bakteriostatični učinek te rastline je
zanemarljiv. Najpomembnejše je posredno delovanje, saj stimulira nespecifični imunski
sistem, poveča fagocinozo, aktivnost efektorskih celic (makrofagov, granulacitov,
limfocitov T in levkocitov) ter sproščanje imunomediatorjev prostaglandinov, interlevkina
I in interferanov (proteinov s protivirusno in protitumorno aktivnostjo).
Jemanje pripravkov iz ameriškega slamnika je po podatkih Krefta (2001b) vsekakor
koristno za preventivno povečanje odpornosti in za podporno zdravljenje skupaj z
antibiotiki pri že razvitih okužbah. Profilaktične učinke ameriškega slamnika so raziskovali
na prostovoljcih. Pogostost primarnih okužb se je pri osebah, ki so dobivale pripravke, v
primerjavi s kontrolno skupino zmanjšala za 15 %, pogostnost ponavljajočih okužb pa za
27 %.
Neprekinjeno jemanje pripravkov iz ameriškega slamnika naj ne bi bilo daljše od osem
tednov, saj lahko potencialno pospešijo avtoimune bolezni, zato jih naj ne uporabljajo
ljudje s težkimi sistemskimi boleznimi, kot so tuberkuloza, levkoza, kolagenske bolezni,
multipla skleroza ipd. (Kreft, 2001b). Podatke o potencialnih zdravilnih učinkih navajajo
tudi Raner in sod. (2007). Stranskih učinkov po podatkih Doljaka (2001) pri uporabi
ameriškega slamnika niso opazili, izjema je pojav alergij pri ljudeh, ki so alergični na
rastline iz družine nebinovk, npr. na arniko, badelj, ivanjščico, kamilico, lapuh, marjetico,
ognjič, pelin, repinec, repuh, rman, sončnico, vratič in zlato rozgo.
O vplivu sušenja rastlin na učinkovitost ne obstaja mnogo podatkov, znana pa je raziskava
o učinkih predelave, sušenja ter časa in temperature skladiščenja na vsebnost alkaloidov v
koreninah ameriškega slamnika. Ker je iztiskanje soka iz sveže cvetoče rastline relativno
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
6
preprostejše od ekstrahiranja, gredo rastline v takojšnjo predelavo brez predhodnega
sušenja, saj se le iz neposušenih rastlin lahko iztisne sok. Zaradi večje stabilnosti sok
razredčijo v etanolu (Doljak, 2001).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
7
2.1 CILJ
Naloga predstavlja uvodno raziskavo, katere glavni cilj je bil priti do osnovnih podatkov o
vplivu nekaterih kemijskih substanc na rast in razvoj mladih rastlin škrlatnega ameriškega
slamnika v kontroliranih razmerah. Vključili smo štiri različne substance (jasmonska
kislina, salicilna kislina, Phosamco, EDDHA + Phosamco) v različnih koncentracijah.
Ker je bilo razmeroma veliko različnih koncentracij, o njihovih vplivih na rast in razvoj
škrlatnega ameriškega slamnika pa v literaturi nismo našli nobenih podatkov, smo se
odločili narediti preliminarno (uvodno) raziskavo, s katero bi prišli do najosnovnejših
podatkov, na osnovi katerih bi lahko nadaljevali s kompleksnejšimi raziskavami, ki bi
temeljile na večjih vzorcih rastlin. Pri raziskavah vpliva raznih kemijskih substanc na rast
in razvoj ameriškega slamnika je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je to zdravilna
rastlina in zato mora biti njena proizvodnja čim bolj naravna.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
8
3 SISTEMATIKA IN BOTANIČNE ZNAČILNOSTI
3.1 SISTEMATIKA
Škrlatni ameriški slamnik spada med dvokaličnice, v red Asterales, družino Asteraceae,
tribus Heliantheae, rod Echinacea Moench in vrsto Echinacea purpurea (L.) Moench.
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Tribus: Heliantheae
Rod: Echinacea
Vrsta: E. purpurea
(http:// sl.wikipedia.org/)
3.2 MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI:
Ameriški slamnik je večletna zelnata trajnica. Heeger (1956) navaja, da je socvetje
ameriškega slamnika na otip ostro, 'ježičasto' oz. čvrsto in da so rastline trpežne, zrastejo
60-100 cm visoko in merijo v obsegu 40 cm ali več. Koreninski sistem sestavljajo številne
razmeroma globoke, vlaknaste, svetlo rjave korenine. Glavnih oz. primarnih korenin je več,
ker obstaja več razvejanih navpičnih rizomov.
Steblo je pokončno, razvejano in do zgornje tretjine okroglo. Mladi deli stebla so rahlo
oglati in bolj hrapavi, lepljivi, zgoraj goli in svetlo zelene barve. Pod koškom je steblo
razširjeno in votlo.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
9
Listi škrlatnega ameriškega slamnika so lahko zelo različnih oblik in velikosti. Klični listi
so sorazmerno majhni in enostavne oblike. Listi rozete so dolgo pecljati in suličasti. Včasih
se pojavlja tudi podolgovato srčasta oblika. Ko se razvije steblo, se na njem oblikujejo
stebelni listi. Na spodnjem delu stebla so listi močno pecljati, na zgornjem delu so peclji
mnogo krajši, pod socvetjem pa se lahko pojavljajo tudi listi brez pecljev. Velikost listne
ploskve je odvisna od sorte, okoljskih razmer, starosti rastline in položaja na rastlini.
Največje listne ploskve razvijejo na spodnjem delu stebla. Večina listov je razporejena v
rozeti, iz katere se začne razvijati steblo. Razvrstitev listov je v glavnem premenjalna.
Socvetje je košek, ki se razvije na vrhu poganjkov. Koški so v začetku skoraj ploski, z
nadaljnjim razvojem pa se izbočijo. Njihova zgradba je podobna kot pri drugih pripadnikih
družine Asteraceae. Košek obdaja ovojek ali involokrum, ki je sestavljen iz ovršnih listov.
V osrednjem delu koška se nahajajo cevasti, ob robu pa jezičasti cvetovi. Ime 'škrlatni
ameriški slamnik' izvira iz temno škrlatne barve jezičastih cvetov. Venci jezičastih cvetov
so delno žlebičasti in obrnjeni navzdol. Cvetenje ameriškega slamnika traja od junija do
septembra. Plod je, po podatkih istega avtorja, enosemenska rožka, pogosto s kodeljico oz.
papusom. V prerezu je običajno deltoidne oblike. Površina je rumenkaste do umazano
rjavo-sive barve, fino hrapava in največkrat imajo 3 ali 4 vzdolžne robove. Masa 1000 zrn
je 4-5 g (Heeger, 1956).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
10
4 RAZMNOŽEVANJE IN PRIDELAVA
V zadnjem času se vse bolj poudarja organizirano pridelovanje požlahtnjenih kultivarjev
škrlatnega ameriškega slamnika z izbranimi lastnostmi, ki zagotavljajo uspeh pridelovanja
oz. dajejo drogo z veliko vsebnostjo učinkovin. Žlahtnjenje te rastlinske vrste temelji v
glavnem na sistematičnih križanjih izbranih genotipov in selekcij nastalih potomstev. Za
žlahtnjenje je to razmeroma nova rastlinska vrsta, zato je podatkov malo.
V procesu žlahtnjenja je pomembno upoštevati, da genetska struktura ni edini dejavnik, ki
zagotavlja kakovost nekega kultivarja. Ključna dejavnika, ki določata kakovost
ameriškega slamnika, sta količina in kakovost učinkovin, zaradi katerih gojimo rastline, na
kar močno vplivajo tudi ne-genetski dejavniki, med katere spadata okolje (ekološki
dejavniki) in tehnologija pridelovanja (Kramar, 1992). Pomembna pa je tudi starost
rastline, saj je to trajnica. Izbrati moramo tehnologijo, ki bo omogočala pridelavo največ
učinkovin najboljše sestave. Wagner (1980) navaja, da čas setve močno vpliva na razvoj
rastline. Zgodnja setev daje močnejše in bolj izenačene rastline.
Stephens (2008) navaja, da je Echinacea purpurea alogamna (tujeprašna) vrsta.
Samoooplodnjo preprečuje sporofitska avtoinkompatibilnost. Oprašuje se z žuželkami, kar
se vidi tudi po zgradbi socvetij in izločanju nektarja. Značilnosti, povezane z nektarjem, sta
proučevala Wist in Davis (2006). V svojih raziskavah sta ugotovila, da se nektar izloča od
začetka cvetenja do tretjega dne pistilatne faze. Največ nektarja se proizvede prvega dne
receptivnosti pestičeve brazde.
Ker so socvetja zbita in cvetovi zelo majhni, so klasična križanja (s pomočjo predhodne
emaskulacije) zelo zapletena. Večina žlahtniteljev se poslužuje inkompatibilnega sistema in
opraševanja s pomočjo čebel (Ivančič, osebna komunikacija 2009).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
11
Pridelava se začne z vzgojo sadik in s pripravo površin na polju. Polja so posebej izbrana,
pridelava poteka v trajnih nasadih s pomočjo kooperantov in pod strokovnim nadzorom
usposobljenih strokovnjakov. Pridelovanje je običajno organizirano kot kooperacija, kjer
naročnik pomaga pri nabavi sadik, nadzira pridelovanje in odkup pridelka. Posebej
pomembno je pravilno gnojenje (najboljša je ekološka pridelava) in da se ne uporabljajo
fitofarmacevtska sredstva ter drugi kemični pripravki.
Ameriški slamnik najbolje uspeva na sončnih ali polsenčnih rastiščih in globokih, dobro
obdelanih tleh. Podlaga mora biti vlažna, vendar odcedna. Zastajanje vode pogosto
povzroči propad korenin.
Razmnožujemo ga lahko s semenom ali z delitvijo starih rastlin. Posejana semena običajno
kalijo zelo neenakomerno, zato strokovnjaki svetujejo pripravo sadik. Za pomladno sajenje
začnemo pripravljati sejančke nekje konec februarja. Semena pokrijemo s tanko plastjo
zemlje ali perlita in vse skupaj pustimo na svetlobi (Rode in Knapič, 2006).
Sredi maja sadike posadimo na stalno mesto. Mlad nasad je potrebno pazljivo okopavati in
zalivati. Gostota sajenja običajno variira od pet do sedem sadik na m2
(http://www.trebnik.com/zelišča/slamnik.php). Priporočena medvrstna razdalja je 60-70
cm, med rastlinami v vrsti pa 30-40 cm.
Zaradi sorazmerno velikih potreb po vlagi v začetni fazi rasti priporočajo sajenje na
površinah, kjer je možno namakanje. Rode in Knapič (2006) navajata, da je namakanje
nujno po sajenju, saj tako zagotovimo, da se rastline dobro ukoreninijo. Z namakanjem v
tej fazi ne smemo pretiravati zaradi nevarnosti oblikovanja plitvega koreninskega sistema.
Pomembno je tudi namakanje po prvi žetvi, saj to pospeši regeneracijo in rast rastlin ter
poveča pridelek druge žetve.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
12
5 MATERIAL IN METODIKA DELA
ZASNOVA POSKUSA
Poskus smo začeli izvajati 21. maja 2007 v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru na
območju, namenjenem za gensko banko. Poskus smo nadaljevali in zaključili v rastlinjaku
UKC Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Za kalitev semen
smo uporabili standardne 'multiplošče'. Mlade rastline smo nato tretirali s štirimi
kemikalijami v različnih koncentracijah. Skupno je bilo 13 različnih tretiranj, vključno s
kontrolo (brez tretiranja) (preglednica 1).
5.2 OSNOVNI PODATKI O UPORABLJENIH KEMIKALIJAH
JASMONSKA KISLINA
Jasmonsko kislino so najprej zasledili kot sestavino dišav v eteričnem olju cvetov jasmina,
kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je široko razširjena v rastlinskem svetu, pri nekaterih
glivah in mikroorganizmih. Uvrščamo jo med jasmonate, v skupino rastlinskih rastnih
regulatorjev. V rastlinah ima dvojno vlogo: uravnava normalno rast in razvoj rastlin,
udeležena pa je tudi pri odzivu rastlin na stresno okolje oz. dejavnike, kot so suša, UV-
žarki, ranitev ter napad patogenih mikroorganizmov ali škodljivcev. Jasmonska kislina
nastane iz nenasičene maščobne kisline, t.j. linolenska kislina, ki se najverjetneje sprosti iz
membranskih maščobnih kislin pod vplivom stresnega okolja (Kovač, 2005).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
13
Preglednica 1. Uporabljene kemikalije in njihove koncentracije Zaporedna
številka
Naziv kemikalije
1 kontrola (destilirana voda)
2 jasmonska kislina (Sigma) 0,01 mM
3 jasmonska kislina (Sigma) 0,03 mM
4 salicilna kislina (Sigma) 0,06 mM
5a salicilna kislina (Sigma) 0,6 mM 7.4.2007
6a salicilna kislina (Sigma) 0,6 mM 20.4.2007
7 salicilna kislina (Sigma) 1,2 mM
8 salicilna kislina (Sigma) 3 mM
9 salicilna kislina (Sigma) 5,0 mM
10 salicilna kislina (Sigma) 10 mM
11 PHOSAMCO (Yara Vita) 0,25 g/100 ml
12 EDDHA (Fluka) + PHOSAMCO (Yara Vita)
0,06 mM 0,25g/100 ml
13 EDDHA (Fluka) + PHOSAMCO (Yara Vita)
0,5 mM 0,25g/100 ml a tretiranje s salicilno kislino je bilo opravljeno v dveh različnih časovnih
terminih.
Sprva so bili jasmonati poznani kot snovi, ki zavirajo rast rastlin. Začetni poskusi so
pokazali, da rastlinam dodana jasmonska kislina zavira rast poganjkov in korenin ter
kalitev semen nekaterih rastlin, pa tudi staranje rastlin. Povzročila je tudi rumenenje
listov in razgradnjo klorofila ter pospešila druge procese, povezane s staranjem. Po drugi
strani pa so razmeroma velike količine jasmonske kisline izmerili v rastočem tkivu, kar
kaže na njeno pomembno vlogo pri procesih rasti in razvoja rastlin, kot sta delitev in rast
celic. Da jasmonati sodelujejo tudi pri cvetenju, zorenju plodov in tvorbi semen, kažejo
tudi večje količine jasmonske kisline, ki so bile izmerjene v tkivih, ki služijo
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
14
razmnoževanju rastlin. Pri mnogih rastlinskih vrstah je bilo ugotovljeno, da je jasmonska
kislina udeležena pri odzivu rastlin na poškodbe. Rastline se na poškodbo, ki jo povzročijo
škodljivci, odzovejo na različne načine: tvorijo strupene snovi (fitoaleksine) in snovi, ki
škodljivce odvračajo, in snovi, ki privabljajo njihove naravne sovražnike. Rastline se
odzovejo s spremembami na mestu poškodbe (lokalno) in na mestih, ki so oddaljena od
poškodovanega tkiva (sistemski odziv). Mehanska poškodba povzroči hitro povečanje
jasmonske kisline v poškodovanem tkivu, kar sproži sintezo proteinaznih zaviralcev. Temu
sledi porast jasmonske kisline in sinteza proteinaznih zaviralcev tudi v nepoškodovanih
listih (Kovač, 2005; Urbanek Krajnc in Müller, 2006; Urbanek Krajnc in sod., 2008).
SALICILNA KISLINA
Najbolj je znan acetilni derivat te kisline, ki ga prodajajo pod blagovnim imenom aspirin. V
rastlinah je pomembna sporočilna molekula in vpliva na različne fiziološke procese. Ime
izvira iz besede Salix (vrba). Uvrščamo jo v veliko in raznoliko skupino sekundarnih
rastlinskih produktov imenovanih fenoli, za katere je značilen aromatski obroč, na
katerega je vezana hidroksilna skupina ali njen derivat. Fenoli imajo pomembno vlogo kot
strukturne snovi ali snovi, ki so udeležene pri obrambi rastlin pred škodljivimi dejavniki
žive in nežive narave. Dokazana je predvsem njena vloga pri sproščanju toplote pri
nekaterih rastlinah iz družine kačnikovk (Araceae) in pri odzivu rastlin na napad patogenih
mikroorganizmov.
Zanimanje za salicilno kislino se je močno povečalo, ko so ugotovili, da je povezana s
pridobljeno sistemsko odpornostjo rastlin. Prva znamenja, da je morda udeležena v
obrambnem odzivu rastlin na napad povzročiteljev bolezni, so bile ugotovitve, da
vbrizgavanje salicilne kisline ali aspirina v liste tobaka poveča odpornost tobaka proti
tobačnemu mozaičnemu virusu. Pri tem so zasledili, da se ob pojavu bolezni tvorijo
določeni proteini, katerih kopičenje se ujema z odpornostjo rastlin proti virusom, glivam in
bakterijam. Raziskave so pokazale, da škropljenje rastlin s salicilno kislino lahko sproži
odpornost proti različnim povzročiteljem bolezni. Tako bi naj bile rastlinske vrste, ki
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
15
kopičijo večjo količino salicilne kisline, bolj odporne. Lahko zavira tudi razmnoževanje ali
širjenje virusov po rastlinah (Kovač, 2002).
PHOSAMCO
To je mineralno gnojilo za foliarno gnojenje. Vsebuje NPK (20-8-14), 12,5 % SO3, 2%
MgO, 0,04% B, 0,2% Cu, 0,02% Fe, 0,26% Mn, 0,006% Mo, 0,14% Zn.
EDDHA (etilendiamin-di-orto-hidroksifenil ocetna kislina)
EDDHA (etilendiamin-di-orto-hidroksifenil ocetna kislina) tvori kelate s kovinskimi ioni
Ca, Fe, Mg, Mn, Zn in Cu. Na ta način pospešuje prehranjenost rastlin in njihovo
odpornost proti infekcijam z bakterijami in glivami.
5.3 NAČIN TRETIRANJA RASTLIN
Tretirali smo tako, da smo mlade sadike v stadiju dveh listov namočili za 24 ur v
odgovarjajoče koncentracije kemikalij. Da ne bi prišlo do napak, smo pripravili 13
posebnih plastičnih lončkov in v vsakem od njih je bila določena kemikalija z ustrezno
koncentracijo. Izjema je bil le lonček z vodo, ki je predstavljal kontrolo. V vsak lonček smo
namočili po deset sadik, ki so bile v stadiju dveh listov. Po štiriindvajsetih urah smo izprali
z vodo in posadili v lončke za sajenje številka 12 z zemljo - Tonsubstrat Klasman in
gnojilom 2g Basacote Plus GM (Compo, Münster, Nemčija) na 1l substrata. V končni
poskus smo vključili po 6 rastlin vsakega tretiranja.
Tretirane rastline smo dali v rastlinjak in jih redno oskrbovali z vodo vse do 24. septembra
2007, ko so dosegle stadij petih listov. Takrat smo začeli s fenotipskimi analizami. Vsako
individualno tretiranje je bilo ponovljeno na šestih rastlinah. Celotno število ovrednotenih
rastlin je bilo 78.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
16
ANALIZA RASTLIN
Proučevali smo 12 lastnosti (devet je bilo kvantitativnih, tri pa so bile kvalitativne, ki smo
jih kvantificirali). To so bile:
− višina rastline (to je bila oddaljenost od površine tal do najvišje točke rastline)
− dolžina lista (dolžino smo izmerili kot razdaljo med vrhom listne ploskve in bazo listne
ploskve) (slika 1)
− maksimalna širina lista (izmerjena je bila, kjer je bil list najširši) (slika 1)
− oddaljenost prve stranske žile prvega reda od listnega roba (to lastnost smo določili kot
pravokotno razdaljo od točke, kjer se prva stranska žila odvaja od osrednje žile in
listnega roba) (slika 1)
− hrapavost lista (določili smo jo na osnovi otipa); lastnost smo kvantificirali s števili od
1-5, kjer je število 1 predstavljalo gladek list, število 2 je pomenilo blago hrapav,
število 3 je označevalo srednje hrapav list, število 4 hrapav list in število 5 je
predstavljalo zelo hrapav list
− število stranskih poganjkov (pri določanju števila stranskih poganjkov smo upoštevali
poganjke prvega reda, to pa so tisti, ki so izraščali neposredno iz glavnega stebla)
− dolžina socvetnega stebla (ta predstavlja razdaljo med točko, kjer se odvaja zadnja
(najvišja) stranska veja, in bazo socvetja)
− premer socvetja (nanašal se je na premer socvetja, ki je vključeval tudi jezičaste
cvetove) (slika 2)
− premer osrednjega dela socvetja (nanašal se je na premer tistega dela socvetja, ki je v
sredini, izključujoč jezičaste cvetove) (slika 2)
− višina socvetja (izmerjena je bila kot razdalja med bazo socvetja in njegovim vrhom)
(slika 2)
− barva jezičastih cvetov (vršni del jezičastih cvetov na spodnji strani) (slika 3)
− barva jezičastih cvetov (na sredini zgornje strani) (slika 3)
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
17
Slika 1.
Dimenzije listne ploskve: a – dolžina lista, b – maksimalna širina lista, c – oddaljenost prve
stranske žile prvega reda od listnega roba.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
18
Slika 2.
Dimenzije socvetja: a – premer socvetja, b – premer osrednjega dela socvetja, c – višina
socvetja.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
19
Slika 3.
Določanje barve jezičastih cvetov: a – vršni del na spodnji strani, b – na sredini zgoraj.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
20
Za kvantifikacijo in označevanje barve jezičastih cvetov smo uporabili naslednjo skalo:
W - bela (white) = 1, G – zelena (green) = 2, Y – rumena (yellow) = 3, O – oranžna
(orange) = 4, B – rjava (brown) = 5, Pi – roza (pink) = 6, R – rdeča (red) = 7, Pu – purpurna
(purple) = 8. Za določanje kontrastov smo uporabili oznake L in D: L = svetla (light), D =
temna (dark), LL = zelo svetla in DD = zelo temna.
Ker je bilo vsako tretiranje ponovljeno le na šestih rastlinah, detaljna statistična analiza ni
bila možna. Izračunali smo le nekatere parametre. Pri tem smo uporabili SPSS 14.0
program.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
21
6 REZULTATI Z RAZPRAVO
Vsako tretiranje je bilo ponovljeno na šestih rastlinah. Vsaka od teh šestih rastlin je bila v
svojem loncu. Ker so nekatera tretiranja obsegala visoke koncentracije nekaterih kemikalij,
vse rastline niso razvile stebla in socvetij, ampak so ostale so v rozetnem stadiju. Zaradi
tega je v tabeli 2, v nekaterih primerih, N<6.
Srednje vrednosti in variabilnost kvantitativnih in kvantificiranih kvalitativnih
lastnosti
Maksimalno višino (95 cm) je imela rastlina, ki je bila tretirana z EDDHA (0,06 mM) +
PHOSAMCO (0,25 g/ 100 ml). Največjo vrednost povprečja pa smo izračunali pri
tretiranju s salicilno kislino koncentracije 0,06 mM (Preglednica 2). Dokaj velik vpliv na
višino smo zabeležili tudi pri salicilni kislini pri koncentracijah 0,06 mM in 1,2 mM. Pri
rastlinah, ki so bile tretirane z jasmonsko kislino koncentracije 0,03 mM, salicilno kislino
koncentracije 0,6 mM (7. 4. 2007), in 3 mM ter z EDDHA (0,5 mM) + PHOSAMCO (0,25
g/ 100 ml) ni bilo možno določiti višine, saj so razvile samo liste brez stebla in socvetja.
Maksimalno dolžino lista (63 cm) smo izmerili pri rastlinah, ki so bile tretirane z
PHOSAMCO koncentracije 0,25 g/100 ml. Najvišje povprečje pa je bilo izračunano pri
tretiranju z jasmonsko kislino koncentracije 0,03 mM.
Najširši list smo izmerili pri rastlini, tretirani s salicilno kislino koncentracije 1,2 mM.
Najvišje povprečje te lastnosti pa smo izračunali pri tretiranju z jasmonsko kislino
koncentracije 0,03 mM ( Preglednica 2).
Tretiranje z jasmonsko kislino koncentracije 0,03 mM je imelo za posledico tudi največjo
oddaljenost prve stranske žile od listnega roba. Najvišje povprečje za to lastnost pa smo
izračunali pri rastlinah, tretiranih s salicilno kislino koncentracije 0,06 mM (7. 4. 2007).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
22
Število stranskih vej se je gibalo od nič do tri. Maksimalna vrednost dolžine
socvetnega stebla je bila 29,4 cm pri rastlinah, ki so bile tretirane s salicilno kislino
koncentracije 0,6 mM (20. 4. 2007). Pri tem tretiranju smo določili tudi najvišjo
vrednost povprečja (27,4 cm).
Največji premer socvetja (17 cm) in najvišje povprečje te lastnosti smo določili pri
rastlinah, ki so bile tretirane s salicilno kislino koncentracije 0,6 mM (20.4.2007).
Barva jezičastih cvetov na vršnem delu na spodnji strani je bila pri večini rastlin nežno
roza. Pojavljale pa so se tudi rastline z belkastimi in zelenkastimi odtenki. Tudi barva
jezičastih cvetov na sredini zgornje strani je bila podobna (prevladovala je nežna roza).
Največji premer osrednjega dela socvetja je bil 3,2 cm. Določen je bil pri rastlinah, ki so
bile tretirane s salicilno kislino koncentracije 0,6 mM (20.4.2007). Najvišje povprečje za to
lastnost pa smo izračunali pri rastlinah, tretiranih z jasmonsko kislino koncentracije 0,1
mM.
Najvišje socvetje (3,0 cm) je bilo izmerjeno pri rastlinah, tretiranih s salicilno kislino
koncentracije 1,2 mM in rastlini, tretirani z EDDHA (0,5 mM) + PHOSAMCO
(0,25g/100 ml) ( Preglednica 2).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
23
Preglednica 2: Srednje vrednosti in variabilnost proučevanih lastnosti
1 Višina rastline (cm)
Tretiranje Na Min. Maks. Sr. vr.
St. dev.
C.V.(%)
1 Kontrola 4 48,0 72,0 59,75 9,87 16,51
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 24,0 59,0 45,25 14,95 33,03
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1b - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 46,0 88,0 72,00 23,18 31,90
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 4 10,0 60,0 43,27 22,59 52,21
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 51,0 75,0 65,20 9,41 14,43
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 37,0 57,0 46,66 10,01 21,45
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 1 - - - - -
2 Dolžina lista (cm)
1 Kontrola 6 11,0 39,0 18,76 11,20 59,70
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 6 9,4 45,0 21,23 15,88 74,80
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 6 13,0 59,0 40,16 15,27 38,02
4 Salicilna kislina 0,06 mM 6 13,4 43,0 26,06 13,30 51,03
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 6 9,2 35,0 24,11 9,23 38,28
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 6 13,2 19,7 15,61 2,63 16,84
7 Salicilna kislina 1,2 mM 6 3,0 50,0 16,88 16,67 98,75
8 Salicilna kislina 3 mM 6 19,0 49,0 38,50 10,46 27,16
9 Salicilna kislina 5,0 mM 6 8,3 43,0 24,73 13,86 56,04
10 Salicilna kislina 10 mM 6 8,7 40,0 27,88 13,70 49,13
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 6 10,3 63,0 38,71 22,84 59,00
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 6 11,0 42,0 29,78 14,09 47,31
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 6 10,5 45,0 32,08 11,93 37,18 a Število rastlin, ki so razvile opazovano lastnost b Le ena od šesti rastlin je pri tem tretiranju razvila steblo
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
24
Preglednica 2: Nadaljevanje
3 Maksimalna širina lista (cm) Tretiranje Na Min. MMaks. Sr.
vr. St. dev.
C.V.(%)
1 Kontrola 6 2,90 8,00 4,48 1,90 42,41
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 6 2,10 9,50 4,85 3,10 63,91
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 6 3,70 11,20 8,03 2,80 34,86
4 Salicilna kislina 0,06 mM 6 4,00 9,00 6,16 1,96 3,81
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 6 3,00 6,40 4,68 1,33 28,41
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 6 2,40 3,95 3,14 0,61 19,42
7 Salicilna kislina 1,2 mM 6 2,60 12,60 5,61 4,18 74,51
8 Salicilna kislina 3 mM 6 2,90 10,00 4,71 2,64 56,05
9 Salicilna kislina 5,0 mM 6 1,80 7,00 5,13 1,97 38,40
10 Salicilna kislina 10 mM 6 2,40 8,80 5,83 2,50 42,88
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 6 2,10 9,60 5,55 3,15 56,75
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 6 2,30 9,50 6,05 2,69 44,46
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 6 3,70 8,00 5,88 1,82 30,95
4 Oddaljenost prve stranske žile od listnega roba (cm)
1 Kontrola 6 1,80 4,20 2,60 0,92 35,38
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 6 1,50 4,20 2,56 1,19 46,48
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 6 2,30 6,70 3,56 1,61 45,22
4 Salicilna kislina 0,06 mM 6 2,50 6,00 3,98 1,41 35,42
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 6 2,20 3,70 2,98 0,59 19,79
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 6 1,60 3,64 2,34 0,72 30,76
7 Salicilna kislina 1,2 mM 6 1,40 3,40 2,23 0,80 35,87
8 Salicilna kislina 3 mM 6 1,30 5,30 2,56 1,43 55,85
9 Salicilna kislina 5,0 mM 6 1,10 4,30 2,80 1,18 42,14
10 Salicilna kislina 10 mM 6 1,60 5,40 3,30 1,37 41,51
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 6 1,50 3,00 2,25 0,61 27,11
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 6 1,50 2,80 2,03 0,48 23,64
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 6 1,90 4,20 2,85 0,96 33,68 a Število rastlin, ki so razvile opazovano lastnost
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
25
Preglednica 2: Nadaljevanje
5 Hrapavost lista Tretiranje Na Min. Maks. Sr.
vr. St. dev.
C.V.(%)
1 Kontrola 6 1 4 2,33 1,03 44,20
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 6 1 4 2,67 1,03 38,57
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 6 2 5 4,00 1,09 27,25
4 Salicilna kislina 0,06 mM 6 4 5 4,83 0,40 8,28
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 6 5 5 5,00 0,00 0
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 6 2 4 2,33 0,81 34,76
7 Salicilna kislina 1,2 mM 6 1 4 2,83 1,32 46,64
8 Salicilna kislina 3 mM 4 1 2 1,75 0,50 28,57
9 Salicilna kislina 5,0 mM 6 1 5 2,83 1,72 60,77
10 Salicilna kislina 10 mM 6 1 5 3,33 1,50 45,04
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 6 2 4 3,33 1,03 30,93
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 6 1 5 3,83 1,83 47,78
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 6 4 4 4,00 0,00 0
6 Število stranskih poganjkov
1 Kontrola 4 0 3 1,25 1,50 120
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 0 2 1,25 0,95 76
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1b - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 2 2 2,00 0,00 0
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 0 2 1,33 1,15 86,46
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 1 3 1,80 1,09 60,55
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5.0mM 3 0 1 0,33 0,57 172,2
10 Salicilna kislina 10mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0.25g/100ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0.06mM 0.25g/100ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0.5mM 0.25g/100ml 1 - - - - - a Število rastlin, ki so razvile opazovano lastnost b Le ena od šesti rastlin je pri tem tretiranju razvila stranske poganjke
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
26
Preglednica 2: Nadaljevanje 7 Dolžina socvetnega stebla (cm) Tretiranje Na Min. Maks. Sr.
vr. St. dev.
C.V.(%)
1 Kontrola 4 15,6 19,9 18,10 1,93 10,66
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 18,0 22,3 20,32 1,85 9,10
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1b - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 19,8 21,2 20,43 0,70 3,42
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 25,3 29,4 27,40 2,05 7,48
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 19,8 21,8 20,74 0,86 4,14
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 17,5 21,2 19,63 1,91 9,73
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 1 - - - - -
8 Premer socvetja (cm)
1 Kontrola 4 1,0 1,5 1,22 0,26 21,31
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 0,6 2,7 1,97 0,96 48,73
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1 - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 1,5 2,0 1,83 0,28 15,30
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 12,2 17,0 14,06 2,57 18,27
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 1,5 2,0 1,88 0,21 11,17
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 1,0 2,3 1,43 0,75 52,44
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 1 - - - - - a Število rastlin, ki so razvile opazovano lastnost b Le ena od šesti rastlin je pri tem tretiranju razvila socvetno steblo
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
27
Preglednica 2: Nadaljevanje 9 Barva jezičastih cvetov (vrhnji del jez. cvet. na sp. strani) Tretiranje Na Min. Maks. Sr.
vr. St. dev.
C.V.(%)
1 Kontrola 4 1,31 6,21 2,93 2,21 75,42
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 1,21 2,61 2,00 0,58 29
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1b - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 1,21 6,21 4,54 2,88 63,43
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 2,10 2,71 2,37 0,30 12,65
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 1,21 6,21 5,20 2,23 42,88
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 2,10 6,21 3,47 2,37 68,29
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 1 - - - - -
10 Barva jezičastih cvetov (vrhnji del jez. cvet. na zg. strani)
1 Kontrola 4 1,20 6,31 3,92 2,65 67,60
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 1,10 6,20 3,65 2,43 66,57
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1 - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 1,00 6,11 4,40 2,94 66,81
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 2,10 8,61 6,27 3,62 57,73
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 1,00 6,00 5,00 2,23 44,6
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 2,00 6,10 3,36 2,36 70,23
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 1 - - - - - a Število rastlin, ki so razvile opazovano lastnost b Le ena od šesti rastlin je pri tem tretiranju razvila socvetje
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
28
Preglednica 2: Nadaljevanje 11 Premer osrednjega dela socvetja (cm) Tretiranje Na Min. Maks. Sr.
vr. St. dev.
C.V.(%)
1 Kontrola 4 1,2 2,3 1,75 0,46 26,28
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 1,3 3,5 2,80 1,03 36,78
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1b - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 2,0 2,5 2,26 0,25 11,06
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 1,5 3,2 2,33 0,85 36,48
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 1,4 2,4 2,06 0,39 18,93
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 1,0 2,3 1,60 0,65 40,62
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/ 100ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5mM 0,25g/100ml 1 - - - - -
12 Višina socvetja (cm)
1 Kontrola 4 0,5 2,5 1,07 0,95 88,78
2 Jasmonska kislina 0,01 mM 4 0,7 2,5 1,77 0,81 45,76
3 Jasmonska kislina 0,03 mM 1 - - - - -
4 Salicilna kislina 0,06 mM 3 1,8 2,4 2,06 0,30 14,56
5 Salicilna kislina 0,6 mM 7.4.07 1 - - - - -
6 Salicilna kislina 0,6 mM 20.4.07 3 1,0 2,2 1,56 0,60 38,46
7 Salicilna kislina 1,2 mM 5 0,7 3,0 2,22 0,88 39,63
8 Salicilna kislina 3 mM 1 - - - - -
9 Salicilna kislina 5,0 mM 3 0,3 2,3 1,00 1,12 112
10 Salicilna kislina 10 mM 2 - - - - -
11 PHOSAMCO 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
12 EDDHA+PHOSAMCO 0,06 mM 0,25 g/100 ml 2 - - - - -
13 EDDHA+PHOSAMCO 0,5 mM 0,25 g/100 ml 1 - - - - - a Število rastlin, ki so razvile opazovano lastnost b Le ena od šesti rastlin je pri tem tretiranju razvila socvetje
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
29
Korelacijska povezanost med proučevanimi lastnostmi
Najčvrstejše korelacije so bile ugotovljene med dolžino socvetnega stebla in premerom
socvetja, med številom stranskih vej in višino socvetja, ter med maksimalno širino lista in
oddaljenostjo prve stranske žile od listnega roba (Preglednica 3).
Višina rastline in dolžina lista sta neodvisni lastnosti, saj je njuna korelacija zelo blizu
vrednosti 0 (r = - 0,1). Najnižji korelacijski koeficient (r = 0,008) je bil ugotovljen med
barvo jezičastih cvetov (vršni del jezičastih cvetov na spodnji strani) in dolžino socvetnega
stebla. To pomeni, da je barva jezičastih cvetov (vršni del jezičastih cvetov na
spodnji strani) neodvisna od dolžine socvetnega stebla. Zelo nizek korelacijski
koeficient (r = – 0,007) imata tudi višina rastline in premer socvetja. Tu lahko sklepamo,
da so možne zelo nizke rastline z zelo širokimi socvetji in zelo visoke rastline z zelo
majhnim premerom socvetja. Med korelacijsko neodvisne lastnosti spadajo tudi
maksimalna širina lista in premer osrednjega dela socvetja. To pa pomeni, da so možni
genotipi z zelo ozkimi listi in širokimi socvetji in obratno.
Med zanimive korelacije spada povezanost med višino rastline in barvo jezičastih cvetov
(vršni del jezičastih cvetov na spodnji strani) (r = 0,463), kar pomeni da imajo višje rastline
običajno temnejše jezičaste cvetove. Podobno velja tudi za višino rastline in barvo
jezičastih cvetov na sredini zgornje strani (r = 0,531). Če logično povežemo korelaciji med
višino rastline in barvo jezičastih cvetov (vršni del jezičastih cvetov na spodnji strani in
barvo jezičastih cvetov na sredini zgornje strani), lahko zaključimo, da imajo višje rastline
običajno temnejša socvetja.
Med zanimive korelacije lahko uvrstimo tudi povezanost med maksimalno širino lista in
višino socvetja. Rastline s širšimi listi so imele v povprečju višja socvetja. Ta odnos bi
lahko razložili z povečano fotosintezo pri širših listih, ki omogoča boljši razvoj socvetja.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
30
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
31
7 SKLEPI
Naša raziskava je preliminarne narave. Vsako tretiranje je bilo ponovljeno le na šestih
rastlinah, kar je premalo za kompleksnejšo statistično analizo. Poleg tega pa se nekatere
lastnosti, vključene v raziskavo, niso razvile pri vseh rastlinah (npr. steblo in/ali socvetje,
če je neka rastlina ostala trajno v rozetnem stadiju).
Dobljeni rezultati predstavljajo izhodiščne informacije, ki bi jih bilo potrebno preveriti na
večjih vzorcih.
Vključili smo štiri kemikalije: jasmonsko kislino, salicilno kislino, EDDHA in gnojilo
PHOSAMCO. Proučevali smo njihov vpliv na 12 lastnosti škrlatnega ameriškega
slamnika.
Jasmonska kislina je imela najbolj pozitiven vpliv na razvoj osrednjega dela socvetja, na
oddaljenost prve stranske žile od listnega roba, na dolžino in širino lista (pri koncentraciji
0,03 mM).
Salicilna kislina pri koncentraciji 1,2 mM je bila najbolj učinkovita pri oblikovanju širine
listne ploskve in višine socvetja. Pri koncentraciji 0,6 mM (7.4.2007) je imela največji
vpliv na oddaljenost prve stranske žile prvega reda od listnega roba in na število stranskih
vej. Koncentracija 0,6 mM (20.04.2007) je najbolj učinkovito vplivala na premer celotnega
socvetja, učinkovala pa je tudi na premer osrednjega dela socvetja.
PHOSAMCO je imel sorazmerno majhen vpliv na razvoj proučevanih lastnosti. Največji
vpliv smo zabeležili pri koncentraciji 0,25 g / 100 ml pri oblikovanju dolžine lista.
EDDHA kombinirana s PHOSAMCO je delovala dokaj podobno kot sam PHOSAMCO.
Največji vpliv je zabeležen pri oblikovanju višine rastline in višine socvetja.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
32
Najčvrstejše korelacije smo ugotovili med dolžino socvetnega stebla in premerom socvetja,
med številom stranskih vej in višino socvetja ter med maksimalno širino lista in
oddaljenostjo prve stranske žile od listnega roba. Dokaj čvrste korelacije so bile
ugotovljene tudi med maksimalno širino lista in višino socvetja. Širši listi so imeli v
povprečju višja socvetja.
Najšibkejše korelacije smo ugotovili med barvo jezičastih cvetov (vršni del jezičastih
cvetov na spodnji strani) in dolžino socvetnega stebla. Zelo nizek korelacijski koeficient
imata tudi višina rastline in premer socvetja. Sklepamo lahko, da so možne zelo nizke
rastline z zelo širokimi socvetji in zelo visoke rastline z zelo majhnim premerom socvetja.
Pri planiranju raziskovanja učinkov posameznih kemičnih substanc na rast in razvoj
škrlatnega ameriškega slamnika je potrebno upoštevati, da je to tujeprašna in pretežno
heterozigotna vrsta. Zaradi heterozigotnosti, ki je povezana z genetsko raznolikostjo sortnih
materialov, bi morale takšne raziskave temeljiti na mnogo številčnejših vzorcih.
Na osnovi naših preliminarnih rezultatov bi bilo priporočljivo v nadaljnje raziskave
vključiti jasmonsko kislino v koncentraciji 0,03 mM , salicilno kislino v koncentracijah
0,06, 0,6 in 1,2 mM in EDDHA v koncentraciji 0,5 mM. Na ta način bi imeli le štiri
tretiranja (in kontrolo), kar bi omogočalo oblikovanje mnogo večjih vzorcev rastlin.
V kemikalijah bi morali namakati malo mlajše rastline ali pa bi namakanje moralo trajati
48 ur. Takšen pristop bi najverjetneje omogočil večjo diferenciacijo med učinki
posameznih kemikalij oz. njihovih koncentracij.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
33
8 VIRI
8.1 CITIRANI VIRI
Adam K. L. 2002. Echinacea as an alternative crop.
http://attra.ncat.orgIattara-pub/echinacea.html (junij 2002)
Baričevič D. 1996a. Rastlinske droge in njihovi sekundarni metaboliti – surovina
rastlinskih zdravilnih pripravkov. Ljubljana, samozaložba: str. 81.
Baričevič D. 1996b. Priročnik za ciklus predavanj pridelovanje zdravilnih rastlin. – 1.Del.
Ljubljana, samozaložba: str. 117.
Bauer R. 1998. The Echinacea story - the scientific development of an herbal
immunostimulant. V: Plants for food and medicine; Prendergast HDV, Etkin N. L., Harris
D. R., Houghton P. I. (eds), Royal Botanic Garden, Kew, London, str. 317-332.
Doljak B. 2001. Ameriški slamnik proti prehladu. Herbika, april: str. 4, 5.
Galle – Toplak K. 2000. Zdravilne rastline na slovenskem. Ljubljana, Založba Mladinska
knjiga: str. 312.
Heeger E. F. 1956. Handbuch des Arznei und Gewurzpflanzenbaues Drogengewinnung.
Leipzing: str. 775.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
34
Kovač M. 2002. Salicilna kislina pomembna sporočilna molekula v rastlinah.
Proteus 65, št. 4, str. 150 – 155.
Kovač M. 2005. Jasmonska kislina uravnava rast in razvoj rastlin ter njihov odziv na stres.
Proteus 67, št. 9/10, str. 395-400.
Kramar J. 1992. Zdravilne rastline tisoč in en izbran recept. Ljubljana, Založba Grad: str.
289.
Kreft S. 2001 a. Zelena preventiva. Herbika, september: str. 20 – 21.
Kreft S. 2001b. Odpravlja vzroke prehlada. Herbika, oktober: str. 26 – 29.
Lin Z., Neamati N., Zhao H., Kiryu Y.,. Turpin J.A, Aberham C., Strebel K., Kohn K.,
Witvrouw M., Pannecouque, C, Debyser Z., Clercq E.D., Rice W.G., Pommier Y., Burke
T.R. 1999, Chichoric acid analogues as HIV-1 integrase inhibitors, J. Med. Chem. 42: str.
1401–1414.
Lokar H. 2004. Trg zdravilnih in aromatičnih rastlin v Sloveniji. Diplomsko delo, Univerza
v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: str. 36.
Mistrikova in Vaverkova. 2007. Morphology and anatomy of Echinacea purpurea, E.
angustifolia, E. pallida and Parthenium integrifolium. Biologia, Section Botany,
Bratislava, 62/1: str. 2 – 5.
Raner G. M., . Cornelious S., Moulick K., Wang Y., Mortenson A., Cech N. B. 2007.
Effects of herbal products and their constituents on human cytochrome P4502E1 activity.
Food and Chemical Toxicology 45: str. 2359–2365.
Rode J., Knapič M. 2006. Namakanje zelišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Republike Slovenije: str. 23.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
35
Stephens L. C. 2008. Self-incompatibility in Echinacea purpurea. Hortscience 43: str.
1350-1354.
Urbanek Krajnc A., Müller M. 2006. An Insight into the defense mechanisms and the role
of glutathione during advanced ZYMV infection in Styrian oil pumpkin. Agricultura 4/1:
str. 27-35.
Urbanek Krajnc A., Zeichmann B., Stabentheiner E., Müller M. 2008. Artificial elevation
of salicylic acid affects thiol contents in symptom development in Cucurbita pepo during
Zucchini yellow mosaic virus (ZYMV) infection. Phyton (Horn), 48/1: str. 13-35.
Wagner T. 1980. Pridelovanje zdravilnih rastlin. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: str. 169.
Wagner T. 1997. Pridelovanje zelišč. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za
kmetijstvo: str. 238.
Wist T. J. in Davis A. R. 2006. Floral nectar and nectary anatomy and ultrastructure of
Echinacea purpurea (Asteraceae). Annals of Botany 97: str. 177-193.
8.2 DRUGI VIRI
http://www.avogel.si/enciklopedia-rastlin/index.php (junij 2008)
http://www.ezdravje.com/si/zeli (junij 2008)
http://www.trebnik.com/zelišča/slamnik.php (junij 2008)
Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/ (junij 2008)
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
36
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
PRILOGA
Slika 1 p. Mlade rastlinice 14 dni po tretiranju s kemikalijami.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
Slika 2 p. Mlada rastlinica tretirana s Salicilno kislino koncentracije 3 mM (20. 4. 2007).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
Slika 3 p. Mlade rastlinice 21 dni po tretiranju s kemikalijami (presajene v lončke).
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
Slika 4 p. Mlade rastlinice v obdobju hitrega razvoja listov.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
ZAHVALA
Za usmerjanje, svetovanje, strokovno pomoč in vzpodbudo se iskreno zahvaljujem
mentorju red. prof. dr. Antonu Ivančiču.
Zahvaljujem se tudi višjemu predavatelju mag. Ignacu Janžekoviču za strokovna navodila
in pomoč pri izvajanju poskusa.
Posebna zahvala velja staršema za podporo ter vsestransko razumevanje skozi celoten
študij in pri diplomski nalogi.
Vukovski I. Preliminarna raziskava vpliva… kemičnih spojin na rast in razvoj ameriškega slamnika. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010