LETO X X I I . — številka 4 4

Ustanovitelji: o!>č. konference S Z D L

Jesenice, K r a n l , Radovl j ica , Šk. Loka

* Tržič. - i zda ja ČP Goren j sk i tisk

^ a n j . — G l avn i u redn ik Igor Janhar

* Odgovorni u redn ik A lb in Učakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E

K R A N J , sobota, 7 . 6 . 1 9 6 9

Cena 50 par ali 50 starih dinarjev

Lis t izhaja o d oktob ra 1947 kot tedn ik . O d 1. januar ja 1958 kot po l tedn ik . O d 1. januar ja 1960 tr ikrat tedensko . O d 1. januar ja 1964 kot po l tedn ik in sicer ob s i e d a h i n s o b o t a h

D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Samoupravljanje Normalno in povsem lo­

gično je, da v našem vsakdanjem življenju pre­gledujemo in ocenjujemo delo, napake, uspehe. Za­to VI. plenum CK ZK Slovenije, ki je bil v sre­do in je obravnaval Samo-uPravljanje in organizaci­jo dela v delovnih orga­nizacijah, ni nič posebne-8a. Nič posebnega namreč do tiste mere, ko ugotav-Uamo, da je tudi naš sa­moupravni sistem podvr­že« nenehnemu razvoju.

Vsekakor pa je bil ple­num zelo pomemben, saj Je načel vrsto odprtih vPi"ašanj s področja sa­mouprave in notranjih °dnosov v delovnih orga­nizacijah. Dokazal je, da n f t s samoupravni sistem n i neki namišljeni cilj, niarveč vsakdanja oblika, "sebina, medsebojni od­nos, reševanje najrazličnej­ših vprašanj, uresničeva­nje dogovorov, skrb za c l ovek a — skratka, naše v»akdanje življenje, še V e * - Plenum je dokazal, da Je tako kot razvoj go­spodarstva, novih gospo­darskih odnosov, uresni­čevanje reforme, tudi sa­moupravljanje nenehen Proces. Prav zato tudi ne

preseneča sklep, da bo plenum v petek, 13. juni­ja, še enkrat razpravljal o tem in sprejel tudi skle­pe.

Če bi danes hoteli po­tegniti črto pod doseda­njimi uspehi in tudi dile­mami v raznih oblikah samoupravljanja, potem je najbrž jasno eno: Re­zultati, ki smo jih do­segli s samoupravnim načinom obravnavanja in reševanja gospodarskih in drugih družbenih vpra­šanj, so veliki. Res pa je tudi, da bi pomenilo ča­kanje, kaj nam bo nepri­čakovano prinesel jutriš­nji dan, zaostajanje in hkrati zaviranje pri razvi­janju samoupravnih odno­sov. Ne le v gospodarstvu, tudi v samoupravnih od­nosih je treba kreniti na­prej.

Treba je odgovoriti na marsikatera vprašanja: Kakšna naj bo resnična samoupravna odgovor­nost? Kaj pravzaprav pomeni samoupravni do­govor? Kako povečati učinkovitost samouprav­nih odločitev? še bi lahko naštevali, kajti proces je nezadržen. — Proces sa­moupravljanja. A. žalar

Ob razstavi o velikem učitelju in voditelju Indije Maha t me Gandhija, ki so jo ob stoletnici njegove smrti pripravili vele­poslaništvo Indije, občinska konferenca SZDL Kranj in Gorenjski muzej, je o tem duhovnem vodju govoril predstav­nik indijskega veleposlaništva ing. Sinha. Miča Udir in Jože Kovačič pa sta nastopila z recitacijami. — Foto: F. Perdan

S T E SE 2E ODLOČILI IN IZPOLNILI OBVEZNICO Z A MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, KI STE JO °0BILI PO POŠTI?

C E SE šE NISTE - ODLOČITE SE šE DANES.

Posvet predsednikov gorenjskih občinskih

konferenc SZDL Kranj, 6. junija — Danes dopoldne so se v Kranju

sestali predstavniki vseh sedmih občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi nekateri sekretarji občinskih konferenc oziroma izvršnih odborov SZDL, so ocenili letošnje priprave in potek volitev. A. ž.

Sovjetska gumarska delegacija

v Savi Delegacija gumarskih pro­

izvajalcev iz različnih kraijev Sovjetske zveze se te dni na povabilo jugoslovanskih gu-marjev mudi na obisku v naši državi. Hkrati vrača lan­ski obisk jugoslovanskih gu-marjev v Sovjetski zvezi. V torek in srodo si je sedem članov delegacije ogledalo tudi podjetje Sava v Kranju, kjer so se s predstavniki pod­jetja pogovarjali o proizvod­nji, produktivnosti, odnosih med zvezo komunistov in de­lovno organizacijo, o samo­upravljanju in vodenju, delit­venem sistemu itd. Teh po­govorov se je v sredo dopold­ne udeležil tudi predsednik kranjske občinske skupščino Slavko Zalokar. Do sedaj so si predstavniki sovjetskih gu­marskih proizvajalcev že og­ledali tovarno Borovo in ne­katere druge, včeraj (petek) in danes pa potekajo sklepni pogovori o jugoslovanski gu­marski industriji v Crikve­nici. A. Ž.

Jeseni združitev slovenskih železarn

Konec maja je bilo v što-rah posvetovanje predstavni­kov družbenopolitičnih orga­nizacij železarn Ravne, štore in Jesenice. Govorili so o pri­pravah za združitev sloven­skih železarn. Menili so, da so osnovni materiali, ki so potrebni za referendum, že pripravljeni in da ni nobe­nih razlogov, da se ne bi mogli začeti pripravljati nanj. Pred­videli so, da bo referendum o združitvi letošnjo jesen, do takrat pa bodo v posamez­nih kolektivih razlagali čla­nom morebitne nejasnosti.

Prodaja vo lne po znižani c e n i ! TRGOVSKO PODJETJE

V O L N A ZA ROČNO P L E T E N J E M A C A V 16 BARVAH

dosedanja cena za 1 kg 121,00 N din

v prodaji po znižani ceni 86,00 N din

O B I Š Č I T E N A Š E P R O D A J A L N E

* N Z A D O V O L J N I B O S T E Z U G O D N I M N A K U P O M V O L N E !

V PRODAJALNAH

V O L N A , Kran j , Cankarjeva 6 E L I T A , Jesenice, Kidričeva 15 E L I T A , B led , Grajska 26

K R A N J m m .

Druga seja skupščine občine Škof ja L o k a

Novi odborniki, nove težave Že druga seja skupščine ob­

čine škof j a L o k a , k i je b i l a 28. maja letos, je poteka la v dokaj vročem ozračju. Naj ­dl je so se o d b o r n i k i zadržali p r i 6. točki dnevnega reda, p r i razprav i o spremembah od l oka o p r i spevku za upora­bo mestnega zemljišča. Spre­membe je predlagal svet za urban i z em i n komuna lo , t r ­deč, d a nekatere določbe od­loka , potrjenega konec lan­skega leta, n iso dovol j na­tančne i n da zaradi tega p r i ­haja do neupravičenih p r i ­tožb zavezancev, k i si posa­mezne čkine razlagajo po svoje in jiih obračajo sebi v p r i d . L jud je meni jo , da zem­ljišče zunaj ožjega mestnega okoliša, k i n i m a urejene ka­nal izaci je , ne more vel jat i za komuinail.no opreml jeno in da b i zato n j ih l a s tn ik i mora l i b i t i oproščeni plačevanja pr i spevka . Vendar , kot je po­vedal predsednik sveta Lado B e r n a r d , so to poman jk l j i ­vost upoštevali že p r i coimra-n j u zemljišč (celoten grad­

beni okoliš občine je nam­reč razdel jen v štiri skup i ­ne, odvisno od komuna lne opreml jenost i , višina prispev­k a pa se določa na podlagi tega, p od katero cono sodi neko zemljišče). Svet torej predi aga, naj b i za k omuna l ­no opreml jeno vel jalo vsako območje, k i i m a vodovodno i n električno napel javo ter k o l i k o r t o l i ko so l idno ureje­ne dostopne po t i .

K razprav i o predlaganih spremembah se je najprej pr i g las i l odborn ik vol i lne CBOte T ra ta M a r j a n Lužnik. Nasel je T ra ta zarad i pomanj­k l j i v i h k o m u n a l n i h naprav sodi v četrto plačilno cono. Govo rn ik je poudar i l , da pre­b iva lc i tega okoliša tud i po nov ih dofočliHh niso uprav i ­čeni plačevati pr i spevka , saj električno omrežje n a Tra t i spričo nfizke napetost i (le 150 do 160 voltov) čez dan prak­tično ni uporabno. Razen te­ga je poz im i večji del vaških pot i neprevoznih, čistiti i n ure jat 1 so j i h doslej mora l i občani sami .

Marko Vraničar, bivši član sveta za urbanizem in komu­nalo, je zbranim odbornikom pojasnil, da prispevek za mestno zemljišče ni davek na urejenost, ampak vir sred­stev za bodoče urejanje ko­munalnih naprav v občini. Denar, zbran na ta način, vlagajo nazaj v zemljišče. Pristavil je še, da se v te namene trosijo tudi prispev­ki, ki jih plačujejo gospodar­ske organizacije. Kot smo zvedeli, prebivalci Trate lan­sko leto, ko je bila na dnev­nem redu razprava o višini in načinu določanja prispev­kov za uporabo mestnega zemljišča, niso ugovarjali. Takratni njihov predstavnik v svetu za urbanizem in ko­munalo je ignoriral malone vse najpomembnejše seje.

Odborn ik iz Stare Loke Ivan Jti^ovic, p rav i , da b i tamkajšnji kmetje denar za ureditev komuna ln ih naprav raje zb i ra l i prek vaške skup­nost i a l i v o b l i k i samopr i ­spevka in ne p od fo rmulo

prispevka na mestno zemlji­šče.

Lado Bernard je nato po­jasnil, da bodo prav lastniki zemljišč četrte vrednostne skupine imeli od spornega prispevka največ koristi, saj plačujejo le 5 S din na kva­dratni meter stanovanjske površine, čeprav bo komunal­na ureditev njihovega območ­ja najdražja. Obrazložil je tudi sklep sveta, da naj se investira po posebnem prio­ritetnem redu (izdelujejo ga predstavniki vseh krajevnih skupnosti v občini), pač gle­

de na to, katera območja so najmanj urejena. Razen teg* nima smisla drobiti sredstev in graditi povsod hkrati, an* pak je bolje naenkrat VoX' sem dokončati samo eno n3" selje, drugo leto drugo itd-

Nazadnje so odbomi ik i skle­n i l i , naj svet znova r a z p r l ' Ija o pred laganih spreme 1 0 " bah in naj po možnosti u p * števa tud i dodatno zahtetf Janeza štera, k i meni , da t" bč'lo p r i odmer jan ju višfor pr i spevka treba upoštevati 9 četrti element — velikost zemljišča. L G*

Domicil kamniškemu batalfonu

Skupščina občine Kamnik je na svoji zadnji seji spreje­la tudi sklep o podelitvi do­micila kamniškemu bataljo­nu. Pravzaprav je ta predlog že lani sprožila organizacija zveze borcev Kamnik. Kamni­ški bataljon je bil ustanov­ljen leta 1941, bojeval se je na območju kamniške in ostalih gorenjskih občin ter se po dražgoški bitki vrnil na kamniško območje. Iz borcev, ki so se bojevali na

kamniškem področju, je bil ustanovljen kamniški odred' ki je deloval do ustanoviti šeste slovenske narodnoosv*' bodilne udarne brigade Si**' ka šlandra.

Odborniki kamniške ske skupščine so tudi sldei" H, da bodo odlok o podelit/' domicila kamniškemu batah^ nu sprejeli na slavnostni sej 26. julija, domicili pa naj bi b'J taljonu podelili ob otvorit*1

spomenika talcev. v *

Ž E L I T E Z A S T O N J

O S E B N A A V T O M O B I L A F I A T 850 nagrad 1

Potem varčujte p r i

G O R E N J S K I K R E D I T N I B A N K I kjer sta razpisani dve nagradni žrebanji lastnikov

vezanih hranilnih vlog in deviznih računov Pogoj: VLOGA D I N 1 0 0 0 —

vezana na odpovedni rok dveh let

ALI VLOGA D I N 2 0 0 0 . -vezana na odpovedni rok enega leta P R V O Ž R E B A N J E B O 13. A V G U S T A 1969 V T R Ž I Č U

J E S E N I C E # K R A N J • R A D O V L J I C A • Š K O F J A L O K A • T R Ž I Č

Videli smo ga večkrat s pra­porom na raznih proslavah in borčevskih prireditvah po

I V A N D E B E N E C

škofjeloškem i n Goren jskem. T o d a vedno nekje zadaj, brez besed, sk romen , t ih . Šele on-dan smo se srečali n a njego­vem stanovanju v novem blo­k u Groharjevega nasel ja v škof j i L o k i .

P r ipovedova l je, k a k o je b i l o , k o oče kot oglar n i mo­gel zaslužiti ne k r u h a ne čev­ljev za vseh 10 o t rok i n so mora l i v črnem v r h u nad Po lhov im gradcem služiti ko t pas t i r j i , h l apc i . t. T a k o je Ivan, zašel še m l a d m e d z i­darje in tam prvič slišal o komunističnih načelih za pra­vičnejši svet. To ga je navdu­šilo, m u v l i l o vere, da bo enkrat odprav l jena k r i v i c a . S t a k i m prepričanjem je b i l po nemških r u d n i k i h med rudar­j i , v politični šoli v Sov je tsk i zvezi i n še posebno kot pol i t-delegat v španski vo jn i . P o u m i k u iz Španije ga je usoda vod i l a v f rancoska taborišča, po osvobodi tv i Franc i je 1944 pa z največjim navdušenjem znova v dokončni boj prek Ital i je v Jugoslav i jo v sk lopu V . nrekomorske . k i e r ie b i l

Krst ob Ebru

po l i t komisa r I I I . bata l jona. Po lno i m a spominov, ganlj i­

v ih , pre t res l j i v ih , dramatič­n ih , a tud i duhovite , polne op t im i zma i n zanosa. Stotero zgodb b i b i l o .

»Pri vsem tem razburkanem življenju v predvo jnem i n vo jnem revo luc ionarnem gi­ban ju — kdaj ste b i l najbol j razočarani, morda že i zgubi l i upanje v zmago pravice, v svoje življenje?«

Dvakra t je to b i lo , kot je povedal Ivan. Prvič, ko so fašisti ob E b r u v po lno zade­l i n j ihovo topovsko gnezdo. V s i tr i je topovi so u t i h n i l i . Osem naših je b i l o v h i p u m r t v i h i n precej ran jen ih . Ob m r t v i h t rup l i h svo j ih zve­s t ih tovarišev je Ivana hudo potr lo . K o m a n d a n t Koča Po-povič m u je daja l poguma. U m a k n i l i so se. To je b i l naj­hujši, p r v i k r s t za Ivana.

Drugo ve l iko razočaranje

p a je doživel, k o so zaradi d i p l oma t sk ih spletk i n ne kot premaganci m o r a l i iz Španije v F ranc i j o i n - t am izročiti orožje. To je b i l še hujši uda­rec. Upanje na zmago pravice se je lahko obdržalo le v pre­pričanju, da bo znova prišel čas za obračun nad t i rani jo .

In največje zadoščenje, ve­selje?

T o p a je b i l o , ko t prav i Ivan, 24. avgusta 1944, ob osvobodi tv i Par i za . I van je b i l med p r v i m i , k i so organi­z i r a l i pomoč našim part iza­n o m i n podobno. V jugoslo­vanskem poslaništvu v Pa r i zu je z največjim zadoščenjem strgal s l iko k ra l j a Pe t ra i n i z Human i t e j a izrezal s l iko to­variša T i t a in jo slovesno da l n a steno. »To je b i l dogodek, k i se ne da povedati,« p rav i Ivan.

Poleg teh vprašanj je osta­lo še eno — k a k o se I vanu zd i današnji razvoj , kaj men i o uspehu t o l i k i h žrtev, doma­la vsega njegovega življenja za revo luc ionarne ideje? Z la ­s t i p r i njegovi sk romnos t i .

III1HIIIIIHHI lllll lil HIP

Drug i so namreč povedali.^,, so ga pred let i mora l i ^ f . , sedno prepričati, da se * < seli l iz 300 let stare n i * y novo udobno stanovanje, % je šele ob svo j ih 70 I d ' 1 1 ^ živel s svojo družino kot vek. J

»Za mo jo osebo m tem razočaran, ka j t i ko-_ A munis t iz m lad ih let se" J spr i j azn i l in izpoln j e v * ' J

je ozke, več za vse človeštvo, z* "jjjjjfj bo. A to je doseženo, V Q \ / nas, za vel ik del naroda. n i sovražnik — fašizem J $i pobi t , vsaj navidezno, c«(f se dandanes p o l i n o m * Ylf k o d še dviga in se dogaj*^ <f dobne stvar i kot p n koč.«

Tako je povedal S p a n c i * rec, s tar i komunis t m " visokega o d l i k o v a n j i J j j r dalje brats tva i n enot'i f z la t im vencem, k i m11 'M ob letošnjem j u b i l e j n e " ^ novan ju KPJ podel i l T i t o . .gM)f

S O B O T A _ 7. J U N I J A 1969 G L A S * 3. S T R A N

Katero pot ubrati za hitrejši in učinkovitejši razvoj?

»Zelo vesel bi bil, ko bi bili na današnjem sestanku vsi tisti skeptiki, ki naši zvezi komunistov in družbi nasploh očitajo, da delovni kolektivi niso dovolj zreli in zato nočejo sprejemati strokovnjakov,« je dejal na seji političnega aktiva tovarne Peko tovariš Popit, ko je razpravljal o nekaterih najpomemb­nejših nalogah zveze komunistov po IX. kongresu.

n oS p r o t i jeseniške železniške postaje gradi SGP Sava Jesenice

k « V p o s ' ° v n o stanovanjski objekt, ki bo odprt predvidoma UuT t C g a m e s e c a - v n 5 e m b o d o 1

ti i L L e s c e , Železnina Radovljica, J s k o živilski kombinat škofja Loka

V njem bodo imeli poslovne prostore Železnina Radovljica, Špecerija Bled in Kine-

Foto: F. Perdan

Prav gotovo je, da je Peko t is ta gospodarska organizaci­j a v Tržiču, k i prav i čas po­stav l ja na dnevni red vpraša­nje kako uspešno in še hitre­je napre j . Odgovor n i lahak i n zato n i čudno, če že sedaj, ko pot nadaljnjega razvoja še n i do kra ja začrtana, prav na­m e n o m a in organiz i rano za­ostruje jo nekatera vprašanja, k i naj b i dala najboljše re­šitve.

Tovariš Janez Bud ina , vodja komerc ia lne službe v podjet­j u in član C K Z K S , je za uvod pr imer ja l gospodarsko in kadrovsko stanje v Peko i n tržiški občini s škofjelo­škim. Zarad i znatno manjše­ga števila s trokovnjakov ter zarad i vel ike iztrošenosti osnovn ih sredstev tržiško go­spodarstvo ustvar ja dost i man j , znatno nižji so osebni dohodk i in kar je najpo­membnejše, ob takšni ka­drovsk i s t ruk tu r i ne moremo pričakovati izboljšanja. Od­ločno bo treba spremenit i ne-

Posojilo *a železnico Po podatkih jugoslovan­

ske investicijske banke je b l , o do konca maja vpisa-n e ga posojila za moderni­zacijo jugoslovanskih že-, e*nic skoraj sedemdeset "^»jonov novih dinarjev, "elovne organizacije in j*°dJetja so vpisali več K°t osem milijonov din, aelavej n a železnici okoli * nulijonov t e r d r U g i . Po

bi morali zbrati za ^ ° bilijonov din posojila. °anka upa, da bo ta vso-l a dosežena.

Skupščina občine 14 ran j

podaljšuje rok ZA SPREJEM PREDLOGOV ZA PODELITEV NAGRAD OBČINE KRANJ

Predlog i morajo b i t i dostavl jeni k om i s i j i za pode­ljevanje nagrad občine K r a n j do 20. j u n i j a 1969

SKUPŠČINA OBČINE KRANJ

katere s tvar i i n zavret i vse pr im i t i vne težnje po eksten­z i vn i pro i zvodnj i . Zel ja, b i t i ve l ik i n šele nato gospodar­sko in poslovno uspet i , prav gotovo n i v sk l adu s stališči zveze komunis tov .

V Peko so dosegli velike re­zultate i n ne mis l i j o ostat i p r i pro izvodnj i nekaj več kot 7000 parov čevljev na dan, saj b i to pomeni lo ne le stagna­ci jo , temveč celo nazadova­nje. Z modernizaci jo proiz­vodnje, z uvedbo več monta­že, z nov im i tehnološkimi po­s topk i iti z razširitvijo lastne trgovske mreže bodo kupce še bolje zadovol j i l i . Vse to in pa odlična or ientac i ja v izvoz (sedaj izvažajo že kar v 12 držav) terja mnogo več stro­kovnjakov i n zato ne bodo invest ira l i le v nove stroje, am­pak tudi v znanje l jud i .

V razpravi je sodeloval tudi tovariš Popit , k i je rekel , da uspehi vsekakor ne bodo izo­sta l i , če je vse to kar so r ek l i na sestanku stvar vsega de­lovnega ko lekt iva . Le po sa­moupravn i pot i sprejete odlo­čitve so dobre in zagotavlja­j o gotov napredek. Samo­upravl janje danes n i pojav, k i n ima vp l i va na proizvod­njo . To nam sicer nekater i nenehno govore, vendar dej­stva kažejo drugače. Res še n i vse najbol je rešeno, a z vz t ra j n i m idej nopol i t ič n i m delom članov zveze komuni ­stov bo tud i samoupravl janje nenehno dobivalo nove kva l i ­tete. Zato je v zvezi k omun i ­stov potrebna čvrstota akc i ­je in stališč. T i s t i , k i b i zve­zo komunis tov rad i i z r i n i l i iz našega družbenopolitičnega delovanja, b i r ad i nared i l i prazen prostor , v katerem b i

Osebni dohodki v marcu Poprečni osebni dohod­

ki v letošnjem marcu so ' l v Sloveniji za en od-

la° li e k V e č J » k o t februar-st • p°Prečna sloven-l ( K d P l a C a v ™ » r c u je bila stot i/ i n t o Je z a 1 4 o d "

iKov večja kot v lan-S k£«« marcu. .Največje osebne dohod-i , . . 8 0 imeli v naslednjih p ^ r i j s k i h panogah: j e "? V o d nja elektroenergi-du-u d i n ' kemična in-l3j,riJa 1294 din, grafična cu n

d i « in filmska 2123 o S 2 ; J V ? e d najnižjimi pa so i^rt, 1 d °hodk i v tekstilni M ri-riji 8 5 1 d i n » , c s n i

it a U l n , usn ja rsk i 925 din

Politični aktiv tovarne Peko je v ponedeljek razpravljal o nekaterih najpomembnejših nalo­gah ZK po devetem kongresu in o nadalnjem razvoju tovarne. — Fo to : F . Pe rdan

potem sami deloval i . To j i m zveza komunis tov i n de lavski razred n i k o l i ne bosta dovo­l i l a .

Čeprav je b i l razgovor ko­munis tov le delček širokih i n temel j i t ih razprav, v ka te r ih se Peko odloča za še hitrejšo pot napre j , kaže, da bodo ubra l i pravo pot, četudi si se­daj stališča vseh še niso po­vsem podobna.

E . Erjavšek

PredMav-Ijamo vam:

Exoferm Kranj

Današnja kemična to­varna Exo t e rm iz K r a n j a se je razv i la iz prejšnje tovarne m i l a Oven. Že le­ta 1958 so v bivši tovarni m i l a ugotavl ja l i , da pro­izvodnja m i l in drug ih čistilnih sredstev n i m a večje perspaktive, zato so preusmer i l i pro izvod­njo v izdelovanje pomož­nih l i v a r sk ih sredstev. Ta­ko danes v E x o t e r m u iz­deluj ejo predvsem ekso-termne zmesi in posipe, izolaci jske plošče za črno metalurgi jo , talili a za barvne i n lahke kovine ter br ikete železovih z l i ­tim. Med tem k o so pred o sm im i let i izdeloval i 1400 ton Mvairskih sredstev v vrednost i 217 mi l i j onov S din i n s 44 zaposlenimi , je nj ihova pro i zvodnja le ta 1965 dosegla že 3110 ton v vrednost i 754 mi l i j onov S dinarjev, števil]© zapo­slenih pa se je povečalo le za 28 oseb. L a n i je 75 za­poslenih delavcev v kranj ­skem E x o t e r m u proizved­lo že 4700 totn luvarskih sredstev, ka t e r ih vrednost je dosegla 1 m i l i j a rdo 90 mi l i j onov S dinarjev. N j i ­hov letošnji pro i zvodni načrt predvideva poveča­nje n a 5000 totn v skupn i vrednost i ene mi l i j a rde 200 mi l i jonov . F J j u b pre­cej v i s o k i m poprečnim dohodkom ( lani 143.600 S d in ) , so l a n i us t va r i l i za 170 mi l i j onov S dinarjev skladov, n j ihovo del i tveno razmer je p a je 45:55 v ko­r is t osebnih dohodkov.

D i r ek to r Exo t e rma di>pl. ing. B o j a n Ur l ep n a m je povedal , d a bo n j ihova skrb v pr ihodnje vel jala izboljšanju de lovn ih pogo­jev, večji kva l i t e t i izdel­kov i n tud i povečani pro­i zvodnj i . N a k a n c u naj povema še tx>, d a je b i l E x o t e r m prv i proizvajalec ta l i l i n aksotormmlh zme­si dn d a danes n j ihova pro izvodnja p o k r i v a 50 odstotkov celotnega jugo­slovanskega tržišča.

V. G.

Občinski sindikalni svet v Kranju je v četrtek na razširjen seji razpravljal o usklajevanju samoupravnih aktov delovnih or­ganizacij z novimi predpisi. — Foto: F. Perdan

Z razširjene seje občinskega sindikalnega sveta Kran j

Ne gre za formalnost, marveč za kvaliteten korak naprej

Uskladitev samoupravnih aktov z novimi predpisi ne bo tako enostavna, kot je morda videti na prv i pogled — H i t r a in formalna odločitev lahko povzroči kasneje vrsto težav

»Sindikalne organizacije naj se povežejo z organi , služba­m i i n družbenopolitičnimi organizac i jami v delovnih or­ganizaci jah i n čimprej prično s p r i p ravami i n razpravami o spremembah samoupravn ih aktov. Vedet i je namreč tre­ba, da sprejete spremembe ustave i n nekater ih zakonov ne zahtevajo le formalne re­šitve nekater ih samouprav­n i h vprašanj in določil v sta­t u t i h i n d rug ih predp is ih v de lovn ih organizac i jah, mar­več gre predvsem za različne vsebinske spremembe oziro­m a za rešitev i n uskladitev t i s t i h vprašanj, določenih v samoupravn ih ak t ih , k i so se do sedaj pokaza la kot preži­veta. Prav zato, da b i t a vprašanja i n morebitne dile­me obravnaval i čimbolj na­črtno in nekampanjsko , se je tud i občinski s ind ika ln i svet odločil za razpravo in dogo­vor, da b i v pr ihodnje to pro­b l emat iko spremljale tudi ne­katere druge organizacije in strokovne skupine v o b l i n i . <

To pa je le del dogovora i n ugotovitev s četrtkove raz­širjene seje občinskega sin­dikalnega sveta v K r a n j u , k i je hkra t i pomeni la začetek širših razprav o spremembi j samoupravn ih aktov de lovnih organizaci j v k ran j sk i občini. Uvodne mis l i je na seji po­vedal predsednik komis i je za samouprav l janje p r i občin­skem s ind ika lnem svetu Bo­rut Snuder l . Dejal je, da spremembe ustave in nekate­r i h zakonov terjajo o d delov­n ih organizaci j , da do konca leta z n j i m i usk lad i jo statute

in druge akte. To delo p a ne bo majhno in bo terjalo daljšo pr ipravo . Prav zato je komis i j a že izdela la okv i rn i p rog ram sodelujočih v tej razprav i i n v njem opozor i la na vse tiste spremembe, k i j i h bodo v de lovnih organiza­c i jah mora l i upoštevati ozi­r o m a usk lad i t i .

Opozor i l je, da ustava do­loča le de lavski svet, kot obvezen organ samoupravl ja­n j a v de lovnih organizaci jah. Vse druge organe in kakšna naj b i b i la n j ihova vloga pa bodo m orade delovne organi­zacije same določiti v statu­t ih . Prav zato se ponekod že srečujejo z nekater imi nejas­nostmi . Tako nekater i meni­jo, naj bi vlogo sedanjih upravn ih odborov prevzeli ko lek t i vn i — izvršilni organi . Podobne nejasnosti se pojav­l jajo, kako naj b i b i lo v p r i ­hodnje z de lovn imi enotami in kakšne odločitve, če bodo ostale tud i v pr ihodnje , naj b i Je-te sprejemale. Precej novosti p a je tudi na področ­j u dd i t v e dohodka , de lovnih razmer i j i t d . S k r a t k a , vse za­konske in ustavne spremem­be dajejo de lovnim organiza­c i j am večjo svobodo in zato z anal izami in predhodn imi d e m o k r a t i čni m i razpravam i ne b i smel i odlašati.

Čeprav je v k ran j sk i obči­ni še malo delovnih organiza­c i j , k i so že začele obravna­vat i ta vprašanja, pa l ahko povemo, da so se v k ran jsk i I sk r i odločili, da bodo o po­sameznih spremembah in od­ločitvah z anketo vprašali za mnenje več l jud i i n organov v podjet ju Tako predvideva­

jo, da bodo že ju l i j a raz­prav l ja t i o o snutku statuta. Večina udeležencev se je na četrtkovi seji zan imala za an­keto, k i jo bodo pr ip rav i l i v I skr i in predlagal i , da bi bi­la le-ta takšna, da b i jo lah­ko kor i s tno uporab i l i tud i v drug ih de lovnih organizaci­j ah ; posebno tam, kjer n i ­majo posebnih p ravn ih in drug ih s t rokovn ih služb ozi­r oma posameznih kadrov. Poudar i l i p a so tud i , da b i se na to razpravo, tako v ob­čini kot v delovnih organiza­c i jah mora l i temel j i to p r i ­prav i t i tudi delavska univer­za, občinska skupščina, d ru ­štvo pravn ikov , ekonomistov, združenje knj igovodi j i t d . S k r a t k a , čim širši k rog bo obravnaval ta vprašanja, tem boljše in tudi enotnejše bo­do posamezne odločitve, k i j i h bodo delovne organ r.-,:. e zapisale v svoje (notranje) predpise.

P r i vseh obravnavanih vprašanjih pa velja še en­kra t opozor i t i na naslednje:

• Rok za uskladi tev veči­ne sairj ):*7>ravrt,'ih j .k tov s spremenjenimi zakon i in ustavo je letošnji 31. decem-berber. K e r ne gre zgolj za formalne spremembe, mar­več za sistematično in daljšo delo, v de lovnih organizaci­jah ne bi smel i odlašati s konkre tn im i razpravami . S i ­cer se lahko zgodi, da bedo zadnj i h ip sprejete odločitve s i la nedemokratične in ne­pravi lne al i pa bodo kasne­je v de lovnih organizaci jah

tarna l i , da je b i lo za kvalitet­no opravl jeno delo premalo časa.

<3 Upoštevati je treba, da bo sprostitev, da delovne or­ganizacije same rešujejo pre-nekatera, do sedaj z zakoni določena vprašanja (spreje­manje in odpuščanje delav­cev, vloga in naloge d irektor­j a , v loga posameznih kolek­t i vn ih organov, itd.) povzro­čala marsik je vrsto težav p r i odločanju. Prav zato b i b i lo prav, da b i programe, podob­nega kot ga je izdelala komi ­sija za samoupravl janje p r i občinskem s ind ika lnem sve­tu, izdelal i tud i v de lovnih organizaci jah.

£ Vedeti je treba, da pr i usk lad i t v i samoupravn ih ak­tov z nov imi predpis i ne gre za formalnost , marveč za kval i teten korak naprej v na­ši samoupravni p r aks i . Ta uskladitev pa ne bo tako enostavna, kot je morda vi­deti na prv i pogled. H i t r a in fo rmalna odločitev namreč lahko kasneje povzroči vrsto težav in prizadene tud i po­sameznega člana ko lekt i va .

® Prav zato lahko tud i ugotov imo, da razširjena seja občinskega s indikalnega sve­ta v K r a n j u pomeni šele okv i r k vsem p r ihodn j im razpravam v občini.

Za vsako posamezno vpra­šanje pa bodo potrebne tud i v občinskem mer i lu temelji­te i n strokovne razprave.

A. Žalar

Dva nova spomenika v Kamniku

V letošnjem proračunu kamniške občine so predvi­de l i tud i 2 m i l i j ona S d far­jev za postavitev spominske' ga obeležja pad l im talccifl na T rgu talcev v Kamniku* O d b o r n i k i občinske s k u p i * ne so n a svo j i zadnj i s^ 1

podpr l i zamise l o novem sP 0 -

merniku talcev in naložili OP ganizaci j i zveze borcev kamniški občini, da skupaj s t rokovn imi službami obC* f K a m n i k p r i republiškem, od­bo ru Z Z B N O V ugotovi , kaj; šno obeležje b i b i lo najbolj p r i merno.

O d b o r n i k i so men i l i , da P najbol j ustrezal obelisk, & katerem naj b i b i l o posveti^ a l i pa imena vseh talcev. K° računajo, bodo nov sp° n l C J ^T o d k r i l i že ob letošnjem einskem p ra zn iku — 26. ju*1' j a .

Poleg sk lepa o posia^} novega spominskega obeleži pad l im ta lcem je kamnaš* občinska skupščina sprej***

. tud i sklep o postavitv i SP°" men ika legendarnemu ra lu Rudo l fu M a i s t r u , k i s

j e r od i l v K a m n i k u . Spon 1

n ik naj b i o d k r i l i 29. novefl* b r a 1970. leta, v odboru: P postavitev spomenika pa jj~ do poleg predstavnikov niške občinske skupščine, spodarskega, družbenega kul turnega živi jenja obč*J K a m n i k še zastopnik i ških borcev, skupščine obe' Mar ibo r , skupščine

S K S V

Z Z B N O V Slovani jc . V . c '

25. obletnici

ustanovi t i I.sIovensK^

arti leriK ske b r i g a j

V nedeljo, 15. jun i ja , 0*j^j u r i dopoldne bo na ^a,n!0^y Dvoru — Žužemberk P 1 jt-va ob 25. obletnic i ve i . slovenske a r t i ' 0 1 ' ^ brigade. K e r pr ip rav l j a " ! jjy odboru niso poznani v?L^t'/ slovi p r ipadn ikov te b r ' ^ V obvešča vse borce, k i n Lfi do dobi l i vab i la , naj naslov sporočijo s t : i . i i i in i 1 ' odboru I. S A B — Lju™ Miklošičeva ccst.i Sa, I 1 ^ g

N a pros lav i bo S°^° ustanovi tv i I. sloveo*** j$ ler i jske brigade t o V * V , $P Borštnar, o d k r i l i b ° d ° ^ minsko obeležje v , f na ustanovitev b r i g a j p j u k a z u predsednika ] 3 tu­bo br igada ta dan &° dd odl ikovanje. R a z C ..jpi^' p r ip rav l j a ln i odbor ^ 3 l T l , l ja tud i k u l t u r n i ]?r°s p

S O B O T A _ 7. J L N I J A I%9 G L A S * 5. S T R A N

Obisk v tržiškem T R I U

o manjša

»Res je, d a smo b i l i v začet­en precejšnj.i op t im is t i , saj &mo predvideval i , da bomo jKdelali 7 do 8000 not ran j i -k ° v dnevno. Dogovarjal i smo se

a Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO se je pred nekaj i jnescci specializirala na proizvodnjo notranjikov — delov za "delovanje obutve, čeprav so ob otvoritvi novega obrata za j

. . a. v o notranjikov predstavniki tovarne dajali precej opti- i nustične izjave, pa v zadnjem času prodaja teh izdelkov ne napreduje najboljše. Kje so vzroki in s kakšnimi ukrepi na­meravajo odpraviti te težave? To je bila tema našega pogovora 2 direktorjem tržiškega TRIA Marjanom Romihom.

delno že uspe l i . Naše notra-nj ike že uporab l ja tržiški Pe­ko, tovarne obutve v Novem mestu i n čevljarske delavni­ce v L jub l j an i . T i k pred za­ključkom p a je podpis po­godb s k ran j sko P lan iko , za­grebškim Šimeckim, Derven-to iz Dervente : n tovarno obutve v Ka r l o v cu . Poleg te­ga smo naše notran j ikc ponu­d i l i v prodajo tud i d rug im jugos lovansk im izdelovalcem obutve.«

»Trio je edini specializirani proizvajalec notranjikov pri nas, ker imajo druge tovarne obutve notranjike le kot del druge proizvodnje. Kako bo­ste nadomestili trenutne te­žave v prodaji notranjikov?«

»Čeprav upamo, da so ome-

z več tovarnami obutve, da b i kupovale naše notranj i -ke. in de loma tud i uspe l i . Prav im deloma, ker n a m tre­nutno v proda j i notran j ikov •nalo »škriplje«. Vz rokov za t ° je več. E d e n i zmed n j i h ie r a z R n a tehnologi ja v to­varnah obutve, poleg tega p a imamo težave tud i glede cen. Tovarne obutve n a m namreč ne zaupa;.o popo ln ih ka lku la ­cij za ceno natran j ikov , nam Pa b i

popo lna ka lku lac i j a tmogočilu hitrejšo prodajo. Upam, da te težave ne bodo

' j o trajale, sicer p a smo

Sprašujemo

»Tovariš šnuderl, na četrtkovi razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta ste uvodoma pove­dali, da uskladitev samo-npravnih aktov z novimi Predpisi pomeni za delov­ne organizacije večjo svo­bodo pri določanju notranjih odnosov. Opozo­rili ste na vrsto vprašanj,

jih bodo morale delov­ne organizacije urediti in * t e hkrati poudarili, da r °k za uskladitev ni pre­dolg, kot je morda videti, P a tudi ne prekratek, če °°do delovne organizacije takoj začele pripravljati *Premembe.

£e izhajamo iz vaše "gotovitve, da bodo imele delovne organizacije v Prihodnje večjo svobodo, | * * e m se lahko zgodi, da ^ d o v nekaterih delov-JJ"1 organizacijah, če jih oo čas prehitel, ugotovili, j * 8 ni treba ničesar spre­meniti. Drugače poveda-" ° : Z£\ovoljili se bodo, T* tako kot imajo do se-

urejeno, lahko ostane JJd* v prihodnje. Kaj me-

, o tej predpostavljeni saiornonski« odločitvi in

p i š i z a d o v o I , U v i p r e d -»Najbrž b i b i l a takšna

^ c i t e v možna; če že ne y < ^ l l o * i , pa vsaj delno, ^ k a k o r pa b i j i vsaki

°vru organizac i j i odsve-

predsednlka komisi-!je za samoupravlja-| nje pri občinskem sindikalnem svetu Kranj tovariša Bo­ruta šnuderla

toval. Prepričan sem nam­reč, da b i biila to le začasna rešitev, k i b i se prej ko slej l ahko poka­zala kot bumerang t i s t im , k i so j o predlagal i i n spreje l i . G re namreč za preprosto dejstvo, da p r i de lu o uskla jevanju samo­upravn ih aktov s predp is i ne bodo sodeloval i le po­samezni vod i ln i de lavci . V razprav i bodo morale namreč sodelovati najraz­ličnejše službe v podjet ju in občini, družbenopoli­tične organizaci je in v manjših de lovnih organi­zac i jah tako rekoč vs i člani ko lekt iva .

Prav zato s i težko za­mišljam, da b i kje posku­šali ob i t i , če tako rečem, tako široko družbeno kon­tro lo . S t r i n j am se, da bo­do l ahko kje z usklajeva­njem kasn i l i . Vendar ve­l ja tud i za te, da bodo podvrženi določeni druž­beni oceni, in bodo mora l i takšno kasnitev prav tako opravičiti. In če ne bo šlo drugače, se l ahko zgodi, da tud i s sankc i j ami , k i j i h je v tem p r i m e r u predvide l zakonodajalec. In prav zato bi r ad še en­krat povedal , d a p r i vsem tem ne gre za formalne usk lad i tve , marveč za vse­b insk i razvoj , k i pa ga na današnji s topnj i našega samoupravnega s is tema ne moremo zanemarjati.«

A. Žalar

V

njene težave le bolj prehod­nega značaja, smo k l jub te­m u neko l iko p reusmer i l i na­šo pro izvodnjo . Predvsem smo pospešili pro izvodnjo konfekci je , k i gre dobro v promet. K m a l u bomo tud i k u p i l i nove stroje za izdelavo konfekci je in s tem povečali njeno pro izvodnjo za oko l i 30 odstotkov. Pred k r a t k i m smo odpr l i tud i trgovino z varnostno opremo, k i je k l jub močni konkurenc i že v zelo k ra tkem času proda la za okcOi po l mi l i jarde S dinar­jev izdelkov.«

»Vaše podjetje tudi tesno sodeluje s tovarno obutve Peko. Kaj nam lahko rečete o tem sodelovanju.«

» O poslovno tehničnem so­delovanju s Pekom lahko re­čem vse najboljše. Predstav­n i k i našega ko lekt i va i n Pe­ka smo ustanov i l i poseben odbor , v katerem skupno re­šujemo vsa vprašanja, k i j i h poslovno tehnično sodelova­nje pora ja . Sp loh pa m j n : m , d a je ravno poslovno tehnič­no sodelovanje med posamez­n i m i pro izva ja lc i , z last i če gre za isto s t roko, porok za uspešnejšo pro izvodnjo in s tem v zvezi tud i za boljše poslovne rezultate.«

V. Guček

Transver­zala

kurirjev in vezistov

MOV Slovenije

Pr ihodn j i teden, v petek, 13. jun i j a bodo odšli na »trans­verzalo kur i r j ev in vezistov N O V Slovenije« m lad inc i i n mlad inke izobraževalnega cen­tra PTT iz L jubl jane. Kasneje pa se bodo na to — več kot 750 k i lometrov dolgo pot — potekala bo od Gančanov v P r e k m u r j u do S l a vn ika na P r i m o r s k e m — poda l i tud i delavci ptt podjet i j in tudi občani. Namen te transverza­le — pokrov i te l js tvo nad njo je prevzelo združeno podjetje za ptt promet iz L jub l jane — je povezati vse bivše kur i r j e in veziste N O V ter ohran i t i t radic i je narodnoosvobodi lne borbe oz i roma tradici je ku ­rirjev in vezistov. S to trans* verzalo želi združeno podjetje za ptt promet doseči, da se bodo vsi t i s t i , k i bodo po tej pot i hod i l i , seznanil i z zgodo­v i n s k i m i dogodki , z lasti pa žele, da b i mlad ina z obisko­vanjem pomembnejših krajev iz zgodovine N O B spoznala vso veličino naše borbe.

K d o r bo želel na to pot, s i bo lahko na vseh večjih po­štah v S loveni j i k u p i l vodnik in vodnik pot i po transverza­li, po uspešno zaključeni pot i pa bo dobil spominsko znač­ko. V. G.

Prilagoditi poslovanje potrebam

Z letne konference društva knjigovodij Kran j

Prejšnji teden je imelo let­no konferenco društvo knj i ­govodij K r a n j . V hote lu na Šmarjetni gori se je je ude­ležilo nad 150 članov in go­stov, med ka te r im i je b i l tu­d i predsednik kranjske ob­činske skupščine S lavko Za-lokar . Ta je v razprav i tud i poudar i l , da bo skupščina redno vabJla predstavnike društva, kadar bo rab i la po­moč p r i reševanju finančno-materia ' .nih vprašanj v obči­n i .

N a konferenci so med dru­g im poudar i l i , da bo prav od naših računovodskih kadrov odvisno, kako borno znal i p r i ­lagodit i , poslovanje računo­vodsk ih služb potrebam de­lovne organizaci je, če je b i l do pred k r a t k i m vodja raču­novodstva t ista odgovora,* in zaprisežena oseba, k i je mo­ra l le točno beležiti poslovne dogodke i td . , je sedaj njego­va naloga precej drugačna. Računovodja namreč postaja organizator, k i mora knjigo­vodsko evidenco v p rv i v rs t i pr i lagodi t i up ravn im in izvr­

šilnim organom delovne orga­nizacije.

Novo obdobje terja tud i modernizacij o računovods k, h služb v delovnih organizaci­jah . Preživele klasične ob l i ka kn j i govodsk ih t videne bo treba nadomest i t i z novo teh­n iko . Večji poudarek pa bo mora lo društvo dat i vsebini računovodskega dela in manj knj igovodski t ehnik i . S redn ja in večja podjet ja pa bodo mora la uvesti tud i sodobnej­šo avtomatizaci jo obdelave podatkov, da bodo lahko za­gotovi la potrebne podatke za operat ivno odločanje in za vodenje poslovne po i i t ike .

Zato so poudarili i , da bo društvo knj igovodi j stremelo, da knj igovodja ne bo os ta l to, ka r je b i l včasih, morveč, da bo on t is t i , k i bo sezna­nja l finančni kader s sodob­no organizaci jo ob uporab i mehanizaci je.

N a koncu so desetim za­služnim članom društva kn j i ­govodij K r a n j razdel i l i lepa knjižne nagrade.

H. K.

Jeseni razprava o celotni

cestni mreži Če bomo hoteli vsaj kol ikor tol iko uredit i slovensko cestno omrežje, bo mora la sode­

lovati vsa slovenska skupnost Sekretar iat za in formaci je republiškega izvršnega sveta je

v torek dopoldne p r i p rav i l za pokra j inske časnike i n rad i j ske postaje t iskovno konferenco o i zgradnj i h i t r i h cest v Slove­n i j i i n o regionalnem pros torskem p lan i ran ju ter o razvoju regi j . N a vprašanja časnikarjev so ob tej p r i l i k i odgovar ja l i p reds tavn ik i republiškega cestnega sk lada in Urbanističnega zavoda v L jub l j an i .

N a konferenci so poudar i l i , da razporeditev sedanjega prometnega davka na bencin med zvezo in republ iko ni lo­gična. Zato s i bodo v pr ihodnje pr izadeval i , da bi ta največji prometn i davek p r i nas smiselneje ured i l i , tako, da b i repu­b l i k i ostalo več denarja. Le tako b i lahko vsaj delno u red i l i s lovensko cestno omrežje (obnovi l i in zgradi l i tudi novega). Men i l i so namreč, da izgradnja slovenskega cestnega k r i /a ne pomeni samo izgradnjo prvega, marveč tudi drugega dela (Podkoren—Ljub l jana in Ljubljana—Zagreb). Tako bodo že jeseni razprav l ja l i o celotni s lovenski mreži oziroma t ud i o drugem delu slovenskega cestnega križa. Men i l i pa so, d a dosedanja sredstva vsekakor niso dovolj ve l ika, da bi v Sloveni j i lahko kaj h i t ro ured i l i vse ceste ( tako obnovil,-v star ih , kot gradnja novih) . Če b i hote l i , da b i v p r i h o d n j i h desetih let ih vsaj delno rešili vprašanje cest v S loveni j i , b i mora la p r i tem sodelovati vsa slovenska skupnost .

N a konferenci so tudi po jasn i l i , da pr iprave za gradnjo odseka od Ljubl jane pro t i mor ju normalno potekajo in d a bodo že jeseni s s t rokovn jak i mednarodne banke razprav l j a l i tud i o odseku Hoče—Leveč. Posebej pa so tud i poudar i l i , d a bo do 1974. leta treba zgradi t i predor pod Ka ravankami p r i Podkorenu, ker bo do takrat predv idoma zgrajena in odp r t a T u r s k a cesta.

K o so v drugem delu pogovora govor i l i o reg iona lnem prostorskem p lan i ran ju pa so povedal i , da kaže, da se bodo k m a l u tud i sporazumel i o t ras i bodoče gorenjske ceste i n o odprav i nekater ih rezervatov v gorenjskih občinah.

A. 2.

Občinska konferenca Z K S K a m n i k

Ocena volitev in aktivnosti članstva

Kamniški k o m u n i s t i so se V četrtek p o p d d n e zbra l i na •e j i občinske konference Z K S , na ka te r i so najprej ocen i l i m inu le vol i tve i n akt ivnost članstva, vodstev i n organizaci j zveze komunis tov , nato pa so razprav l ja l i še o pokongresn i akt i vnos t i i n Izvol i l i enega člana v repub­liško konferenco Z K S .

M e d razpravo o m i n u l i h vo­l i t v ah so ugotov i l i , da je v ce lot i p redvo l i ln i i n vo l i l n i ak t i vnos t i bol j kot kd- i jko l i do sedaj prišla do izraza ne­posredna vloga de lovnih l ju­d i kot temel jn ih dejavnikov samoupravnega i n demokra­tičnega odločanja o vseh po­m e m b n i h družbenopolititičnih vprašanjih. Zato so tako predvo l i lno i n vo l i lno aktiv­nost kot tud i zelo v isok od­stotek udeležbe na vo l i tvah (91,2 odstotka) dobro oceni l i . Neposredna akt ivnost komu­

nistov p r i vo l i tvah je b i l a na splošno večja v de lovnih organizac i jah i n n a terenu. Šibka točka je mesto, k jer so zabeležili zelo slabo obiskane kand idac i j ske konference i n zbore vol ivcev.

Kamniški k o m u n i s t i so na svoj i seji zelo ugodno oceni l i precejšnje število kand idatov za občinske odborn ike . Tako je za 56 odborniških mest kamniške občinske skupščine kand id i ra l o 130 kandidatov , ka r 107 kandidatov pa je pr­vi i kand id i ra l o za odbo rn ika občinske skupščine. V večini pr imerov sta za odborniško al i pos lansko mesto kand id i ­ra la na jmanj dva kand idata . V nov i 56-članski izvo l jeni skupščini je skoraj 34 odstot­kov članov zveze komunis tov , k a r je znatno več kot v prej­šnji manda tn i dob i . čeprav so s sestavo nove knmniške občinske skupščine zadovolj­

n i , p a j i h m o t i z last i ma jhno število m l a d i h , saj je le en o d b o r n i k i mlajši od 25 let. D a b i v bodoče to pomanjk l j i vos t odprav i l i , se bodo zavzemal i , da bo vsaj v t i s t ih de lovn ih organizaci jah, k i ima jo več vo l i l n ih enot, kand id i ra l o več m l a d i h .

Kamniški k o m u n i s t i so po­uda r i l i , da je S Z D L v p r i p ra ­vah i n izvedbi vol i tev pokaza­l a izredno akt ivnost , ravno tako tud i s ind ikat i n druge organizaci je. Res je, da so se pojavi le posamezne težave, ka te r ih v z r ok i so b i l i pred­vsem v ve l ik i časovni s t i sk i i n v novem pos topku kand i ­d i ran ja . Za rad i tega so pro­cedura lna vprašanja zahteva­la mnogo več časa, k i b i ga l ahko namen i l i vseb inski pr i ­prav l jenost i i n akt i vnos t i .

V. G .

f l l l f l * > l S b l l l h l i l lBOI aauUMStfSV**«« • ••ii l l ltlUIIHIIIIIIIIIHIMB«»IIIIIUIIMMIIIMItMIMIII»««l lRSilHIBIIll l|lL.ki«UaiUili l l fei>

Franko Ivan - Zrinfski I F r a n k o Ivan-Zr in jsk i , rojen • L jub l j an i 16. IV. 1921., iz­haja iz delavsko-proletarske družine. Oče F r a n k o Janez je b i l po pok l i cu mizar , rojen 25. V. 1887 na Jesenicah (kraj ro jstva n i preverjen), m a t i pa je b i l a po r odu L jub­ljančanka.

V družini je b i l o 9 o t rok, Štirje od teh so u m r l i v zgod­n j i mladost i . Družina je ži-re la v zelo težkih življenjskih razmerah. Oče je s svojo d ru -fcino stanoval dalj časa v Ka r ­l o vcu v škof j i L o k i , nato ne­ka j časa p r i Sv. Duhu , odko­der se je leta 1938 prese l i l na Godešič. B i l je napredno usmer jen in je b i l že v s tar i Jugos lav i j i član K P J . Za rad i Svojega političnega prepriča­n j a ni mogel dob i t i stalne za­pos l i tve in je de la l kot se­zonsk i delavec na cesti . N a avojem stanovanju je ime l vedno preiskave, žandar j i so ga povsod zasledoval i . Nje­gov s in Ivan je vse to v ide l i n doživljal. To so b i l i tud i raz log i , d a je F r a n k o Ivan-Z r i n j s k i še zelo m lad zasov­ražili takratn i režim i n nj iho­ve oblastnike.

Po okupac i j i Jugoslavi je so N e m c i j un i j a leta 1941 areti­r a l i očeta in ga odpel ja l i v taborišče Buchenroa ld , češ da j e komunistični agitator. T u 'je leta 1942 u m r l . M a t i pa m u je u m r l a že leta 1940. Ta­k o je Ivan v teh usodnih ča­s i h osta l še z dvema sestra­m a sam. [ F r a n k o Ivan-Zr in jsk i je b i l .takrat zaposlen v sedanji Go­ren jsk i pred i ln ic i . M e d svo-tj imi de lovn imi tovariši in p r i ­j a t e l j i je b i l zelo pr i l jub l j en

zarad i odkr i tega značaja i n tovarištva.

Očetov svetovni nazor je vp l i va l nanj , da je posta l tudi on somišljenik napredn ih idej. B i l je ve l ik nasprotn ik že takratne pete korene v star i Jugoslav i j i in ob razpa­d u tudli nasprotn ik Hit ler je­vega režima.

Decembra leta 1941 je od­šel v part izane in s top i l v Cankar jev bata l jon. Udeležil se je tud i slavne dražgoške b i tke . V Dražgošah je močno ozobol v noge, tako d a n i b i l dalj časa sposoben za opera­tivne enote. Poslan je b i l n a teren kot politična delavec. Tako j nato p a imenovan za sekretar ja rajonskega odbo­

ra osvobodi lne fronte za pod­ročje škofje Loke . N a tere­n u je organiz i ra l vaške odbo re osvobodi lne fronte, vod i l propagandne akci je in prido­b iva l l jud i za osvobodili no fronto, predvsem pa zb i ra l fante za odhod v part izane.

K o t politični delavec se je zadrževal predvsem v Gode-šiču. P r i organiz i ranju osvo­bodi lne fronte na terenu je dosegel hitre uspehe, ker so m u l judje zaupal i . Uspelo m u je v k r a t k e m času postav i t i vaške odbore osvobodi lne fronte na območju rajonske­ga odbora .

Jun i j a leta 1943 je dobi l na­logo, da s posebno ek ipo par­t izanov izvede akci jo za l i k v i ­daci jo dveh gestapovcev. (šturh i n E r k a r iz Reteč). T a naloga omenjeni ek ip i n i us­pela, k e r se določenega dne gestapovca n is ta vračala do­mov. E k i p a se je nato umak­n i l a v gozd za vasjo Godešdč i n tam prenočila z nalogo, da akc i jo izvedejo naslednje­ga dne. 7. j u n i j a 1943 so nem­ški vo jak i iz kasarne škof j a L o k a v zgodnj ih j u t r an j i h u r a h ime l i v tem gozdu vaje.

Izs ledi l i so ekipo, j o obko­l i l i ter v celoti zajel i . K o so j i h ujete vod i l i p r o t i vas i Go-dešič, je vseh pet tovarišev skušalo pobegnit i . Uspe lo je le L u s k o v c u Framcu-Cvetu. Kebe r Karo l -Savo je bdi n a begu ranjen i n ponovno ujet. čemetič M e t o d i n Longo sta b i l a takoj ujeta i n nato 26. 6. 1943 ustre l jena. F r a n k o Ivan-Z r i n j s k i p a je padel n a begu zadet od nemške krogle.

Z vojaške vaje: tehnika, pogum

in spretnost

S O B O T A _ 7. JUNT.TA 1969 G L A S * 7. S T R A N

Lovilec prahu in plinov

prestal preizkušnjo Obiskal i smo novatorja Aleksandra Šmuca — Naprava je

poceni i n zanesljiva 0 novatorju in upoko jencu

Aleksandru Šmucu, k i stanu­je na P lan in i 4 p r i K r a n j u , smo v našem časniku že p i ­sali. Približno pred dvema Jetoma je začel s poskus i , ka­ko \>i na preprost i n cenen način v večjih indus t r i j sk ih •naseljih oz i roma delovnih or­ganizacijah lahko lov i l i odve­čen in nepri jeten p rah . Ka j D l takšna naprava pomeni la , ^ajbrž nI t reba posebej raz-*agati. Zano je namreč, da Ponekod po svetu dajejo pod­a j a težke mi l i jone za različ­ne čistilne naprave za čišče­nje zraka.

Približno dve leti je torej Rajalo, d a : e A leksander f fnuc lah : . . l , kako de-

" i )rava. P r ed K r a t k i m so tiauireč v Indu­strij] gumijev ih, usnjenih i n Kemičnih izdelkov Sava £- r anj pre i zkus i l i lovi lec pra-

u> k i sedaj uspešno čisti s a J a m i nasičen zrak v bližini

t o v a r n e .

,. s m o pred dnevi obiska-1- jeksandra šmuca, s p i v a

1 nič kaj r a d sodeloval p r i Pogovoru.

»Veste, naveličal sem se že razn ih zbadl j ivk n a račun m o j i h poskusov. Preveč tež­ko in preve l iko t ruda je b i lo , da sem lahko dokaza l , k a r sem želel. In prav hvaležen sem predstavn ikom podjet ja Sava, da so m i pomagal i p r i razv i janju te naprave.«

»Za kakšno napravo p a gre?«

»Imenoval sem j o univer­zalni lovilec za cement, žele­zov p rah , svinčen prah , saje i t d . Z n jo pa je moč ujet i o z i r oma prestreči tud i razne strupene pl ine, k i se topi jo v vodi . S k r a t k a , z napravo n i moč prestreči le delcev, k i so težji od vode i n pl inov, k i se v vodi topi jo, marveč celo p rah , k i je lažji od vode.«

» In ko l i ko takšna naprava stane?«

»Pričakoval sem to vpraša­nje. K e r je v podjet ju Sava šele proto t ip , b i težko odgo­vor i l . Vsekakor pa sem pre­pričan, da n i dražja od 1,5 mi l i j ona s tar ih dinarjev. Z a pr imer javo naj povem le to, d a različne naprave, k i j i h

**ndcr Smuč: »Naprava je poceni in zanesljiva.«

delajo v tu j in i , stanejo težke mi l i jone in menda niso n i t i tako zanesljive kot ta v Sa­vi.«

»Tovariš šmuc, povejte nam prosim, kako s pokojni­no zmorete kriti najbrž pre­cejšnje izdatke, ki jih imate s takšnimi poskusi? Saj je najbrž res, da različni mate­riali itd. niso ravno poceni.«

»Imate prav. M o r d a boste zadovol jn i z odgovorom, da sem novator in da se m o r a m pač znaj t i . D a pa odgovor ne bo preveč dvoumen, naj povem, da se tudi z odpad­n i m mater ia lom in s k r b n i m ter do lgotra jn im delom da vel iko nared i t i . Prav sedaj razmišljam, k a k o b i izdelal napravo za loven je izpušnih | pl inov p r i benc insk ih motor­j i h o z i roma moto r j ih z no­t ran j im izgorevanjem. K o t veste je zrak v nekater ih več­j i h mest ih z vel iko motoriza-ciijo že povsem zastrupl jen s p l i n i . Prav zato menda An­gleži razmišljajo, da b i začeli spet izdelovati avtomobi le n a paro, ka r pa je po moje pre­cej smešno. S a m i m a m že iz­delan načrt za takšno na­pravo, žal pa b i b i l proto­tip zanjo precej drag in ne vem, če jo bom lahko izde­lal.«

K o smo se pos lav l ja l i od A leksandra Šmuca, k i se že dvajset let ukvar j a z nova-tors tvom in je že nekajkrat uspel , posebno pa pred krat­k i m s svo j im un ive rza ln im lov i l cem za p rah i n v vodi topl j ive p l ine , n a m je pove­da l še tole ironično mise l :

• »Pri nas znamo predpi­sati zdravila in določiti celo kraj zdravljenja za bolezni, katerih izvor je lahko tudi v strupenem prahu oziroma v zraku okuženem s plini in prahom. Za naprave, s kate­rimi bi čistili zrak, pa pravi­mo, da jih ni ali pa da so predrage. Res je, da ni še vseh naprav in res je tudi, da so nekatere precej drage. Res pa Je tudi, da raje pla­čujemo denar za zdravljenje s prepričanjem, da naprav za reševanje takšnih indu­strijskih problemov ni moč narediti. Prepričan pa sem, da danes ni več težko nare­diti ceneno napravo za či.šče-je zraka. Le malo več »poslu­ha« bi včasih morali imeti za te stvari.«

A. žalar

" , °s v< i -4

Aleksander šmuc

P r i izvajanju varstva p r i delu se tudi z majhnimi ukrepi dosega dobre rezultate

Delovna organizacija je po načelu temeljnega zakona o var­stvu pri delu osnovni nosilec nalog in zadev s področja var­stva pri delu. Med najpomembnejše in obenem najzahtevnejše naloge spada tudi pravica in dolžnost, ne samo da izvaja že priznane ukrepe, marveč tudi v polni meri pospešuje varstvo pri delu. Zato je dolžna spremljati, preučevati in izkoristiti vse izsledke ter izkušnje za čim popolnejše varstvo ljudi.

Na podlagi teh načel smo v Industriji gumijevih, usiljenih in kemičnih izdelkov »SAVA« Kranj prisluhnili novatorju ALEKSANDRU ŠMUCU, ki nas je prišel seznanit s patentom univerzalnega filtra za lovljenje prahu, ki se odvaja iz delov­nih prostorov na prosto in s tem kvari zrak v okolici tovarne.

Ker vsakemu prigovarjanju ne verjamemo, posebno ne ta­kim, ki se nanašajo na probleme, katere so reševali že mnogi domači in tuji strokovnjaki ter dosegli več ali manj uspešne rezultate, nam je moral tudi tov. šmuc na svojem miniatur­nem prototipu dokazati utemeljenost njegovih trditev.

Strokovni delavci in samoupravni organi v tovarni so se odločili za odkup licence filtra za lovljenje prahu ter po idejnih načrtih novatorja izdelali filter. Saje so v naši tovarni zelo pereč problem, ker jim je zaradi nizke specifične teže težko preprečiti prodor v sosednje prostore oz. okolico. Iz tega razloga je bil prvi lovilec prahu predviden prav na mesto, kjer se iz zaprtega prostora odvajajo saje na prosto, že med razgovori, nato med izdelavo filtra in kasneje med montažo, so bile pripombe, da je vse to zaman in da je bil denar ne­pravilno vložen. Pokazalo pa se je drugače. Pri dokončni iz­delavi filtra je sodeloval tudi avtor. Treba je bilo odstraniti še nekaj pomanjkljivosti in ko je naprava začela obratovati, se je pokazalo, da je cilj dosežen — zid prebit.

Z meritvami smo ugotovili, da se v filtru ujame 90—95 H saj, katere se odplakujejo v sedimentacijsko jamo. Skozi filter sedaj izstopa le zelo majhna količina saj, vendar še za te trdi avtor, da se morajo ujeti, če filter še malo dopolnimo (podaljšamo).

Princip delovanja filtra je v tem, da se z vrtinčenim do­vajanjem pare in saj v filter le-te sprimejo (kondenzirajo). V filtru pa so vgrajeni vodni tuši, ki kondenzate izplakujejo in odvajajo v sedimentacijsko jamo. Ugodni rezultati se lahko vidijo tudi v sedimentacijski jami, iz katere vsak drugi dan iz vodne gladine posnamemo 50 do 601 nabranih saj. Voda iz sedimentacijske jame odteka popolnoma čista.

Skratka, z rezultati smo zadovoljni. Verjetno bomo take filtre izdelali še na preostala mesta, kjer se iz zaprtih prosto­rov odvaja zrak na prosto in s tem veča prašno emisijo v okolici tovarne.

Ce izhajamo iz varstvenih načel, navedenih v prvem od­stavku, bi bile take ukrepe na Gorenjskem dolžne podvzetl še mnoge delovne organizacije. S tem bi zavarovale sebe — svoje delavce, kot tudi bližnja naselja pred zaprašenostjo in morda tudi pred boleznimi.

Cilji gospodarstva ne smejo biti samo v tem, da se izvajajo produkcijski procesi in izdela čim več dobrin, marveč mo­rajo biti tudi v tem, da se živi v čistem, zdravem in vedrem okolju. inž. Nadiževec R.

Petek, 30. maja . N a dvorišču loškega gradu je vse živo, p i on i r j i iz vseh šol Slovenije i n i z drug ih repub l ik pr ihaja jo otovor­jeni s pr i ; |ago, domači pi­on i r j i iz škofje Loke i n mnog i starši čakajo na goste. Srečna svidenja, nova spoznavanja, nov i pr i ja te l j i se ustvarjajo s s t i skom rok. Če predstav­l janje ne gre, pomagajo starši. Po t em gostov n i več. Domačih gostiteljev pa je še vel iko, k i b i ra­d i spreje l i na d o m pionir-ja-s l ikar ja . Starši so ne­jevo l jn i , ker b i r ad i pogo­s t i l i na svojem d o m u ob svoj ih o t roc ih še eikega, dva, ne, še celo več pionir­jev od drugod . Loški pio­n i r j i odhajajo žalostnih Oči. Prišli so vprašat še v soboto pred začetkom de­la , zvečer . . .

Odbor Male Groharjeve s l ikarske koloni je je mo­ra l prav zaradi bojazni , da b i ne b i lo mogoče pre­nočiti p r i domačih pionir­j i h vseh udeležencev kolo­nije, znižati število pri­jav od pet na samo tri z vsake šole. L a h k o bi osta­lo pri pet ih, po vsem tem, kar smo v ide l i : Še petde­set p ionir jev bi prenočili na domov ih loških pionir­jev. Zato in prav zato vsem staršem: najlepša, res najlepša hvala za vso vašo pomoč.

Za Malo Groharjevo s l i ka rsko kolonijo: A. Pavlovec

Učni uspehi

jeseniških gimna­zijcev

Letos je četrti razred v je­seniški g imnaz i j i ob iskova lo 66 d i jakov, o d tega 23 fantov i n 43 deklet .

»Z uspehom n i smo zado­voljnu,« je de ja l ravnatel j g imnazi je , »lani je b i l boljši.«

O d 66 d i jakov je 4. razred izdelalo 49 učencev, dva sta pad la in bosta raz red ponav­l ja la , 15 di jakov pa i m a eno a l i dve slabi oceni ter pravi­co do popravnega izp i ta .

D i j a k i , k i so uspešno kon­čali šolsko leto, bodo matu­r i r a l i 12. jun i j a , t i s t i pa , k i mora jo še prej oprav i t i po­prav:").! i zp i t , pa bodo delal i ma turo v začetku septembra.

S prav dob r im uspehom je izdelalo 12 di jakov, odlični pa sta b i l i dve d i j ak in j i i n to I vanka H r i b a r z Javorn ika i n F r ancka Černe z Breznice. Če bosta odličnjakinji opravi­l i p ismeni nalogi na ma tu r i z odličnim uspehom, potem sta oproščeni ustnega dela izpi­t a

J. V.

Avtor j i , udeleženci Ma le Groharjeve s l ikarske koloni je , so s svojo spretnostjo i n da rom za opazovanje presenet i l i vse. Razstava je zares vredna ogleda. — Foto : F. Perdan

Prof. Fabjan o svojem zboru O d jeseni leta 1966 vodi

k ran j sk i g imnaz i j sk i pevski zbor prof. Fab jan . Redno je sicer zaposlen p r i L jub l jan­skem rad iu , k jer vodi mla­d insk i rad i j sk i zbor, vendar pa so m u k ran j sk i pevci tako p r i ras l i k s rcu , da j i h n i za­pust i l tud i ob odhodu na no­vo službeno mesto.

Delo zborovodje najbrž n i posebno lahko . »Pomislite, krotiti moram kakih sedem­deset mladih ljudi ali še več. Zato je treba imeti kar pre­cej trdne živce.« M e d pogovo­r o m se prof . Fab jan igra s ključi. N a p r s tu se m u sveti pečatni prs tan /. vde lanim vio­l i n s k i m ključem.

»Pred k r a t k i m je zbor, k i ga vodite, na mlad inskem tek­movan ju pevskih zborov v Ce l ju dosegel vel ik uspeh. A l i ga l ahko ocenile?«

»Pravzaprav nam je bilo le­tos v Celju teže. že pred dve­ma letoma smo prinesli do­mov enako priznanje, to je prvo mesto v skupini meša­nih zborov. Letos smo morali nekako obraniti to mesto, kar Je za nas pomenilo, da smo morali zapeti bolje kot na prejšnjem festivalu. Skrbelo nas je tudi zato, ker je bila ob­vezna pesem makedonska. Peli pa smo tudi pred žirijo, v kateri je bil samo en slo­venski glasbeni strokovnjak, ostali štirje pa iz drugih jugoslovanskih republik. — Letos je bila konkurenci tu­di večja, saj je nastopalo kar šest mešanih mladin­skih zborov, pred dvema leto­ma pa le štirje.«

Pa je vendarle šlo. Do zlate plakete j i m je man jka lo sicer samo štiri deset inke točke. Dobi l i so isto število ročk kot zbor celovške gimnazi je, k i pa je nastopal izven kon­kurence.

»Kolikokrat pa se pevci zbc. rejo na vaje?« »Enkrat na te­den imamo vaje, vendar je to zelo malo . Pred koncerti vad imo tudi ob sobotah po­poldne pa tudi ob nedeljah smo že. Posebno maturantje

pridejo teže na vaje pa tudi vsi, ki se vozijo v Kranj. Ven­dar je maj ravno pravi čas za taka tekmovanja in nasto­pe, čeprav je tu tudi konec šolskega leta. Vem, da bodo jeseni spet težave kot so vsa­ko leto. Precej maturantov je v zboru in jasno je, da vsi ne bodo ostali v zboru. Ven­dar pa je v zboru precej nek­danjih dijakov, ki Še pojejo, čeprav niso na gimnaziji. Zato moramo pevce načrtno vzgajati. Prvi letniki samo ho­dijo na vaje, nastopajo pa potem šele nasiednjc leto. Ni posebno lepo, vendar le tako poskrbimo za kvaliteto. Sicer pa z vključevanjem v pevski zbor ni posebnih težav. Kranj­čani radi pojejo.«

In vel iko pojejo. Gimnaz i j ­

sk i pevski zbor ima za seboj že celo vrsto koncertov. Že dlje časa sodeluje z zborom jeseniške gimnazi je, s kate­r i m pr i re ja skupne koncerte. Lan i so b i l i tudi na Češkoslo­vaškem. K o so j i h slišali peti v Ce l ju , so j i h češki predstav­n i k i povabi l i na gostovanje. Letos še ne vedo, če bodo šli na češkoslovaško. Za tako po 'ovan je je treba kup de­narja, k i ga je malo k l jub razumevanju šole i n občine.

Prof . Fab jan ne skr i va , da mu je od dveh zborov, k i j i h sedaj vodi , g imnaz i j sk i zelo pr i s rcu . To delo postane zelo hvaležno, ko se uteče. In še posebno potem, k o . pr ide jo večji uspehi in pr i znanja . T i so spodbuda za naprej .

L. M.

• G O R E N J S K I M U Z E J V K R A N J U — V Mes tn i hiši je od­prta stalna arheološka, kul turno-zgodov inska, etnografska i n umetnostno-zgodovinska zb i rka , v Galer i j i v Mestn i hiši pa spominska razstava ob stoletnic i ro jstva Mahatme Gandh i j a .

V baročni stavbi v Tavčarjevi u l .43 je v I. nadstrop ju na ogled stalna muze jska zb i rka : S lovenska žena v revoluci j i i n razstava s l i ka r sk ih del Ive šubica. V II. nadst rop ju je odpr ta etnografska zb i rka Planšarska k u l t u r a na Goren jskem.

V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominsk i muzej , v Ga ler i j i pa razstavi Poezi ja — gra f ika (F. P ibern ik — H . Mar -chel ; F. Zagoričnik — š. Simonič) in Gradov i ob L o i r i .

Ga ler i j ske in muzejske zb i rke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17. — 19. ure.

Maksi m Sedej

Profesor M a k s i m Sed^J' akademsk i s l i ka r i n p r o f e t n a Akadem i j i za l i k o V * umetnost v L jub l j an i , je * ' ma ja praznova l 60-Ietn^0; Ro jen je b i l na D o b r a * * p r i Z i reh in je b r a l s H ' ^ j a samouka Janeza SecteK' Razv i ja t i se je začel v S&* zagrebške Akademi je , ustv

ril vrsto nepozabnih "v^ žinskih portretov v tri setih le t ih , potem je v tem desetletju bogat i l realistično s l i ka rsko P 1 ^ * čanje, ter naposled v setih in šestdesetih letih v

stopili nova po ta i * ^ ^ ustreznega umetnostnega raza. Najznačilnejša V° (

umetn ika Sedeja je od l i č^ . s katero preobliLkuje W* »redno življenje po ia^ci>M Lepote. S l i k a r j e v ž i vU c ^ vel iko prestal i n bi u p i " 3 ^ no l ahko s l i k a l pekel* pr i ro jena plemenitost g a A s l ika t i nebesa. Prav zato 5 , dolžni Sedejevo timetf^^ prav i lno vrednot i t i i n se ob njegovi 60-Ietnici s |° vico sk romno oddolžit'-

K r a n j s k i g imnaz i j sk i pevsk i zbor

G L A S * 9. S T R A M

I I LIH Razbur l j i v i f i lmsk i sporedi

so večkrat na naših p la tn ih . Okus številnih jugos lovanskih distributerjev se že leta in leta ne menja. N j ihovo (ne)-poz.iavanje sedme umetnost i se je močno zakorenindlo in gledalci si pač morajo sa­mi pomagati v s t i sk i .

Slovensko podjetje »V\sna< j 2 Ljubl jane odkupuje pove­čini zanimiva i n domise lna d - i a . Njen izbor je po umet­niški vrednost i daleč pred

v & e m i d rug imi . Tud i tokrat moramo na prvem mestu omeniti f i lm, k i ga lj ub i jan ska Veima ponuja kinemato­grafom: angleška d rama »Joy, ubogo dekle« se ponaša z mnogimi pr i znan j i . F i l m so ndHčno ocenah' na fest ivalu v Kar lov ih Va-rih. V manj kot dveh urah se pred našimi °čmi odigra žalostna zgodba mladega, čustvenega dekleta, • j spoznava grenkobo življe­nja na cel i črti. N jen zakon 2 nepr id ipravom ne tre-, j a dol-g°- Tud i njena druga ljube­zen je t rn jeva. Dekle pa ne PrizaaVa poraza in se s i lov i to , ^Poprime z vsemi težavam: ! Njen ci l j je daleč, vendar p a Junakinja gleda predse z i zvrhano mero zre lost i in op- j l l ' n : zma . Angleži so mojslr-

ob l ikova lc i družinskih ? r a m . V tem f i lmu so se iz *aza.li kot i zvrs tn i poznava': C l , človekovega bo ja z okrut-n , 1 m okol jem. F i l m , k i ga p r i Poročamo, je zrežiral Ken-Jjeth Loach, za igra l i pa sc Spance S tamp, Caro l VVhite,

°hn B indon in drug i . ° r ugo angleško delo, k i bo

V a sporedu pr ihodn j i teden, j * I>o obrtniški p la t i na rav-

' i n bo mars ikaterega gfe-k v . Pr ik l en i l o na sedež.

rnitev iz pepeia« je napet ^ • a m o t a n f i lm . Ničevost po-

meznih nosi lcev v log nam sna-ni režiser L. Lee Thom-? f ? n razgali plastično bi do-J J * * - ' Hudičevski naklep ^OKvarjene Fab i i n okrutne-* a ^ t a n i s i l a v a , k i hočeta obo-^ c t - ' na račun skrušene V r l

r a v i v ; c e , se stopnjuje do gj u n c a , na katerem dva z:o-nH° a k l a v r n o končata. P o u uar iH OclP" .moramo predvsem j n J~J ° igro znanih igralcev Schej; T ! l u l m i n MawmiKana

ncP.r"'ne pustolovščine, stra-fj vJ t e obračune med go l ju -" J 3 . zapeljivo S i l vo Kos ch i C u * &'mpatičnega in ob kon­i c i d o l ž n e g a Ho r s t a Buch-Bta , s i lahko ogledate v l i l -iaČH* l n n y Banco«. le na ob i T U j e na d lan i , kdo bo ^ Koncu potegnH daljši k o C a r ' i l v °Pisne barve, M on te

beze° 2 ! g r a I n i c o v r e d i n J Jn-^ v

n ^ * i je ni para na svetu zlep;y . t o s o f ihnar j i posnel i , no V 1 1 1 V r 8 h na široko plat-b o j i j ^ d o r l i ub i godljo naj-Šte; " X T s t e , potem naj od-* » 2 i C n ' d v a a l i t r i stotake z r o v ° a v o ' k i s o J° skuha l i

rej ' " N a - ; ' e d n j i teden bo to-b 0 r r , Q n e m i r l j i v po svoje. A l i tci?~ Naslednjič imel i boga-

J i 5 ° zb irko? B o m o videl i . B . česen

::4 Gozd je galerijski prostor neomejenih razsežnosti. — Foto: F . Perdan

B.ojze Zupane: P o l e t n a o b l e k a Četudi smo šele v začetku

junija, so se ženske, ki so iznajdljive, oblekle v poletne obleke; krilca so še krajša, kot so bila, narejena iz tan­kega, lahkega, prozornega blaga. Nekatere imajo na se­bi le še nekakšno pajčevino, ki bi si jo moški lahko zložil in namesto odišavlj enega robčka vtaknil v naprsni že­pek.

Oni dan sem se odločil, da bom reformiral moško modo. »Prelomi! bom z duliom pre­teklega časa,« sem si govoril. »Namesto hlač dopetač mi bo krojač sešd kratke hlače in dolg, fraku podoben suknjič, kakršne nosijo popevkarji.«

Pohitel sem v trgovino. »Dva metra lahkega, poletne­ga blaga, prosim!« sem dejal črnolasi prodajalki.

Razgrnila je pred menoj ži-vopisano blago.

»Ah, saj ne mislim na dam-sko obleko,« sem se nasmeh­nil. »Blago za poletno moško obleko bi rad.«

Pozorno me je premerila od temena do stopal. »Ali ne bo dva metra premalo?« me je vprašala. »Saj niste otrok, ampak kar zajeten mož.«

Predstave se bodo vršile vsaki dan ob 18 in 20.30 uri.

Predstave bodo vsak dan ob 18. in 20.30

V četrtek 12. 5. 1969 se je voznik Fiata iz Jesenic zale­tel v hišo Jclenca.

V četrtek, 12. 5. 1969, se je voznik f iata z Jesenic zale­tel v Jelenčevo hišo.

če m i posodite pet sto di­narjev, vam bom garantira­no dal do petka nazaj.

Če m i posodite petsto d i ­narjev, vam j i h zagotovo vr­nem do petka.

Oglejte si močneje t iskane besede in popravl jene stav­ke.

»Dva metra!« sem ponovil glasneje, da je vzela škarje in odrezala od bale dva metra lahkega sivega blaga za polet­no obleko.

Plačal sem polovico pokoj­nine in odšel.

Doma sem ženi povedal, da sem si kupil dva metra blaga za poletno obleko.

»Koliko?« »Dva metra. Dovolj ga bo.

Reformiral bom moško mo­do.«

Položila mi je dlan na čelo. »V redu,« je rekla sarkastič­no. Nato mi je poti pala še žilo v zapestju in mi velela, naj ji pokažem jezik. »Vroči­ne nimaš,« je nadaljevala. »Srce bije normalno.«

»Glej, kratke hlače so zdaj moderne. Suknjič pa bo dolg in s kratkimi rokavi. Dva metra blaga bo kar do­volj, videla boš!*

In ker je zaskrbljeno mol­čala, opazujoč me izpod tre­palnic, če se mi morda ne blede, sem nadaljeval: »Všeč ti bo. če bom nosil takšno obleko. Težko pereš, pa bom v poletni obleki shajal tudi brez spodnjic, pod moder­nim suknjičem pa je srajca nepotrebna.

Tisto zaradi spodnjic je še nekako razumela, a da bi hodil po svetu brez srajce, ji ni in ni šlo v glavo.

»Ampak, ljubi moj, saj takšna obleka ni za poroče­nega moža!« je ogorčeno vzkliknila. »Kratke hlače in dolg, fraku podoben suknjič? Kaj pa si bodo ljudje mislili, ko te bodo videli brez hlač tekati po mestu? Jaz te ne bom šla nikamor s teboj, da veš!«

In že so ji visele solze v očeh.

Pomislil sem, da ima prav. Kratke hlače bi sc sploh ne videle izpod dolgega suknji­ča. Vendar sem ji že iz na­vade pričel ugovarjati: »Aha, takšna je torej ta reč s to prekleto modo! Kadar si ti izmisliš nov klobuk, si ga

kupiš, pa če je meni všeč ali ne, če je podoben svitku ali marcli, samo da je moderen. Če pa hočem jaz postati mo­deren, mi tipaš žilo, me pri­jemaš za čelo m ugibaš, ali nimam morda vročice. Vrag naj vzame še poletno obleko. Kar zimsko, lodnasto bom nosit in se znojil ko nilski konj.«

Pograbil sem zavitek in pri­jel za kljuko vrat. »Vrnil bom blago, upam, da mi bodo po­vrnili denar.«

»Počasi, burja!« je zaklica­la žena, da sem obstal na me­stu ko prikovan. »Samo po­misli, kakšen boš v hlačah, ki segajo do sredine stegen in v suknjiču, ki sega do kolen,« je zažgolela. »Sam praviš, da si sovražnik klečeplazenja. Samo poglej, kakšna kolena imaš!«

Zavihal sem hlačnice, jih potegnil čez kolena in se Zgrozil: kolena so bila po­rasla s črnim mahom. »Ne, takšen se ne morem kazati ljudem,« sem pomislil.

»In nikar se ne smeši,« je rekla žena, zdaj že s toplino v glasu. »Saj ti denarja ne bodo vrnili. Kar doma pusti blago in vprašaj krojača, če ga je dovolj vsaj za poletni suknjič.«

In pri tem je ostalo. A ko sem se čez kakšen teden vrnil s popoldanskega spre­hoda domov, sem zagledal ženo, vso nasmejano in v no­vi sivi obleki.

»Saj to je...« sem za jec­ljal.

»Da, blago za tvojo polet­no obleko. Ali nisem čedna?« je zaplesala pred menoj ko manekenka pred ocenjevalno komisijo modnih strokovnja­kov.

»čedna«, sem izdavil in po­žrl slino.

In tako ima moja žena novo, sivo pomladansko oble­ko, jaz pa še zmeraj tekam okrog v hlačah d~>petačah, v staromodnem suknjiču in se v teh vročih dnth znojim ko nilski konj ...

G a l e r i j a v gozdu! Pre je l sem vabi lo in skle­

n i l razvozlat i njega pomen . N a vab i lu je namreč napisa­no : T T P /Marko Pogačnik/ P G / avtocesta L jub l j ana K r a n j p r i me j i / 1. 2. 3. j un i j 1969 / a lumin i j eva selekci ja /, 324 debelnega/ gozda. S k r o m ­nega besedila je ravno do­vol j , da vzbudi radovednost, k i je lastna človeku nasp loh i n še to l iko večja, če gre z a pok l i cno radovednost poroče­valca o razstavah in l i k o v n e m življenju n a Goren jskem. V a ­b i lo je najprej povzročilo do­bršno mero nestrpnost i , d a b i čimprej v idel najnovejši l i kovn i izdelek M a r k a Pogač­n i k a , akademskega k ipar ja * živečega v K r a n j u i n č'ana skupine O H O . Zato sem se­veda prav i prostor zgrešil .n taval po gozdovih ter že ob­dolžil Pogačnika, da je z va­b i l om samo hotel odtegni t i meščana vsakdanjost i , ga prestavi t i v gozd, kjer naj išče, pričakuje in sc razbur­j a , ka j t i že to naj bi bi lo do­volj za l ikovno kreaci jo K o n ­čno sem našel smerokaz z besedi lom »P. GOZD«. Vsto­p i l sem v ta gozd s smeho/n človeka, k i ve, da ga l a m , kamor vstopa, čaka neko pre­senečenje, ne ve pa, kakšno i n zagleda smreke opasat.e z za pred širokimi obroči iz po l i ­rane alumini jaste pločevine. Sprehod i l sem se po tem 324 debel nem gozdu i n končno mi je smeh zamr l , kaj t i do­j e l sem, da vabi lo n i bi lo po­tegavščina i n da je za s:cer abs t rak tn im naslovom s k r i ­to resno l ikovno delo.

Gozd je galer i jski p ros to r neomejenih razsežnosti, smreke so hk ra t i podstavi t i i n plastično telo, so s;avoa, stene i n h k r a t i okna , skoz i katera proseva svetloba k i se lov i na premišljeno v ^ši­no očdšča obešene svetle a lu ­mini jaste pasove. T i pasovi so zdaj v črti, zdaj tvor i jo skup ino zajeto v kompo/ L i ­sko urejeno enoto, so str, > n i i n razg ibani , pogledov o nešteto, odsevnih vzorcev v a lum in i j u odsevajo vsi e e-ment i gozda, k i zarad i ozke­ga formata ostajajo p r i r e z * n i i n tako ustvarjajo s> s l i ­kov i to i n ne samo plastično poanto) ko l i ko r hočete. Ce­lo tna »aluminijeva selekci ja 324 debelnega gozda« m i ru j e dok le r miru je tud i g ledaicc, ko se ta premakne, se ariblja ves l i kovn i pro jekt . Po znamo mobi le , k i se gibljejo .-> po­močjo zračnih a l i vodn ih struj a l i s pomočjo mehanič­n i h pripomočkov, tu v i.-ra. gozdu pa se nam ;<aeri ;:rat zd i , da smo sredi mobi la , k i m u sami dajemo potrebno s » lo za gibanje. J

I Ne morem drugače, M ar kal Pogačnik me je osvoj i l s leroi

i najnovejšim l i k o vn im pttH , j ek tom. '

A . Pavlovec

S R E Č A ­N J E

N A

S A N ­D Ž A K U

Pet jugoslovanskih dni — »Po jezeru...« in Valjevo — Kako pri vas? — Asfalt

med džamije, dimije in ovce

Sarajevo, J a b u k a , Žabi jak, Dubrovn ik . To so b i l i k r a j i , k jer smo s i zvečer postav i l i p latneno naselje i n z jutraj z vso radovednost jo odhi te l i skoz i skalnate kanjone, m i m o d i v j ih rek, po osaml jenih pus t in jah z bežečimi, preplašenimi ovcami i n p r o t i zgodov insk im mestom Bosne, Črne gore, Dalmaci je , da b i naše učenje iz kn j i g pr imer ja l i z današnjimi doživetji i n ugotov i tvami. Tako po ln ih pet d n i !

B i l o je to ob srečanju m l a d i h planincev Jugo­slavije na o tvor i t v i 150 k m dolge transverzale prek sandžaških p l an in od L i m a do Tare ob le­tošnjem praznovanju mlados t i . Organizator j i so na s lovesnost ih poudar ja l i pomen srečanja mla­d ih l j ud i , v t em p r i m e r u planincev, iz vseh naših republ ik . Z las t i d r . M a r j a n Brece l j , predsednik p laninske zveze Jugoslavi je.

P R E Z G O D N J E NAVDUŠENJE

Zan im i va »odkritja«, k i so vznemir i l a fotoama-terje, so se začela pravzaprav ob V r b a s u pro t i Jajcu, široka asfa l t i rana cesta je dovol jevala na­šemu mcrcedesu po lno h i t rost p r o t i soteski , iz katere n i b i lo s lut i t i izhoda. Začeli so se predor i in znova prek vr tog lav ih prepadov nad penečo se modro reko. V s i smo sta l i ob okn ih , se navdu­ševali, s l i ka l i . Toda kasneje n a m je b i lo žal. K o smo se naslednj i dan voz i l i ob D r i n i od Goražde pro t i Višegradu z zgodov insk im Andričcvim mo­stom je b i lo t ak ih pr i zorov še več, še več mogoč­nejših i n lepših. Najbol j pa smo obs t rme l i , dobe­sedno z i ja l i četrti dan v kan jonu Morače. Nihče ni vzdržal na sedežu. Toda posnetkov n i b i lo več. Prezgodaj smo se b i l i navdušili. Prek navpičnih sten in skoz i predore je drve l avtobus po glad­kem črnem t r aku . G loboko spodaj v temni glo­beli pa se je peni la s in ja Morača, k i s i je skozi mi l i jone let i zdo lb la pot sk ozi v i soka gorovja pro t i zetski ravn in i in S k a d r u . Učili smo se o tem, slišali pr ipovedovat i .

And riče v »Most na Drini«

2 E L E Z J E V Z R A K

K a r je b i lo novo, ka r je b i lo izredno prese­nečenje, so b i le lepe ceste skoraj povsod in tudi skoz i najtežje terene ob V r b a s u , D r i n i , ob Mo­reči prek Petrove gore do Boke , da o j ad ransk i mag is t ra l i sp loh ne govor imo, saj ta je bol j zna­na. To je b i l o res novo, pr i je tno presenečenje, k i ga n ismo pričakovali. Ne vem, zaka j . K temu je treba še dodat i , da ne gre zgolj za nove ceste. Tud i s tanovanjski , ho te lsk i i n drug i ob jek t i so povsod v gradnj i . O d Ban ja luke , Sarajeva, Više-grada, Pr i jepol ja , P lev l ja , Žabljaka do Cet in ja i n vzdolž jadranske obale je v idet i v nebo štrleča dvigala in železobetonske skelete i ndus t r i j sk ih , turističnih i n stanovanjsk ih stavb. Mošeje, dža­mi je i n stare zgodovinske zgradbe ostajajo v senčnem ozadju novega časa. Vendar to ne velja za življenjske razmere i n navade l j u d i zu­

naj večjih krajev, k a m o r gradbena mrz l i c a in nov utrip življenja ne more p rodre t i v desetletju, niti v enem samem rodu .

P R E P L A H N A V I A D U K T U M i s e l o razvo ju mest i n vas i , o gradnjah in o

l judeh se je vs i l i l a ob doživetju na moderni cestJ od Kolašina p ro t i Morači. P ravkar smo b i l i zavili na v isok v iadukt , k i se v rah lem o v i n k u vzpenja iz h r i b a v h r ib prek globokega kanjona. Naša Peračica n i nič p ro t i temu! Pogled v črno globel je nehote vzbuja l občutek groze. Prav takrat so nepričakovano zacvi l i le zavore avtobusa. Neka­tere, k i so s ta l i i n občudovali to p r i r odno divji­no, je ka r vrglo. Presenečenje se je v t istem ob­čudovanju kan jona sprevrglo v t renutni preplah še z last i zato, ker smo t ik prej ugotavl jal i 4 ure vožnje od 2ab l jaka brez srečanja enega samega voz i la .

Sandžanka na k o n j u je k a r obstala ob naši ko l ° n '

In kaj je b i lo? Pred avtobusom so bi le 3 /b e ' gane krave in žena, k i pa se n i dost i vznemirjala-M i r n o je naprej predla volno, k i jo je imela fljj nek ih pal icah in skušala preprečiti živalim b e * nazaj.

DŽAMIJE, DŽAMIJE . . . T a k i h pr i zorov n i b i l o malo . V več kraji/1'

z lasti na lep ih cestah, k jer je možna i n dovo!j e

na vsa hi trost , smo na cestišču opaz i l i ostani povoženih mačk, ovac i td . Ver jetno pa ta Pl]° ... cest skoz i osameljene vasi ne prizanaša n i t i U dem. Sicer pa za voznike n i n i t i opozor i ln ih z 0

kov, n i prepovedi . Prav ob tem dogodku na v i aduk tu pa s e .

začel razmišljati tud i o t o l i k i h punčkah s šols* m i to rb i cami in tud i mlajše, oblečene v ciim'J (mus l imanke ! ) , k i so se ob vsej vročini k u n a • v tem oblačilu, razmišljal sem o rebrast i , s, živini, k i je i ska la sk romno pašo na planot

R0-/ . i ' . H I I , Jv l J C I S J M U M U111I1U |Ji . lbU I1U p u l i l « - " ' " S g

manije , na pri jazne l jud i po desetine ki lom*^! j oddal jen ih nase l j ih , k i so z osliči a l i born'.'L k l jusami v ve l ik ih bisagah nos i l i pač najnujp# iz neke »bližnje« trgovine.

Da , h i t ro se zgradi jo ceste, v i aduk t i * o V c

— cela mesta. Toda življenje teh l j ud i , k i iz r ° : 3

v r od , ob l jubezni do vsega kamenja in tr!j'jp vztrajajo na svoji zeml j i , k i so zanjo s t 0

a> krvave l i i n um i r a l i pred T u r k i i n d rug im i sov? n i k i , zanje pa se življenje ne more bistV^jj spremeni t i , izboljšati. Vsaj ne h i t ro . Ob tej f?1

so se m i l judje ka r s m i l i l i . Z las t i o troc i , k' &

l i P ' •

SO

nam povsod mahal i v pozdrav, posamezni , ^ žaki, k i so spraševali o K a m n i k u , Ce l ju , B<Ji1' s k i Be l i i n o d rug ih k ra j i h , k jer so svoj čas s i l i zeleno suknjo .

S M O L A Z A S M O L O . . . , . Največ vt isov, s t ikov z domačini in ' " ' ^ f l d

i z vseh krajev pa je b i lo na samem pohodu-skupno 150 k m transverzale smo ob letoŠnP jj vesni o tvor i tv i prehodi l i le dobro tret j ino — 0j) 62 k m . S lovenci , b i l o nas je 48 (vseh okrog ^ smo si privoščili še poseben rekord . V t en " .' i se izgubi l i i n dobro uro ko lov ra t ih okrog Oj! 0fr h r i ba . Vendar to ni b i la ed ina smola. Zara°_.{jg< sežne rekonst rukc i j e ceste od Pr ibo ja p r o f po l ju smo po vseh obvozih i n zaprekah P

S O B O T A — 7 . J U N I J A I%9 GLAS * 11. STRAN

n a c i l j z dveurno zamudo. Z a m u d i l i smo spre­jeme, govorance, kos i lo je b i l o bol j »ekspres« m po bližnjicah s t rmo navkreber smo mora l i u m i h nog za glavnino. Tako smo b i l i prikrajšani za dva predvidena počitka in brez odd iha hod i l i kakih 30 k m , od štirih popoldne do 11. ure v noč. Se sreča, da je b i l a luna . Nas lednj i dan je b i l Pohod dokaj lažji, že zarad i spusta iz višin.

K A K O P R I V A S ? Ob počitkih, zvečer, p a tud i na pohodu se je

S rečala mlad ina iz razn ih krajev. Makedonec M u ­lo je na pohodu zaostal i n se znašel med našimi. F Mariborčanom sta b i l a takoj v pogovru.

»V katero šolo hodiš?« vpraša Mu j o . »V ginmazj io. I. letnik.« »Tudi jaz. Vidiš!« »Ste že v i vzel i iz matemat ike . . .?« »Da! In kako so nas gnal i ! Smo že p isa l i , ča­

kamo še na ustno « »Kako p r i vas profesorj i? So pedantni , tečni?« »Uh! Ne vprašuj! Vsaj t u naj sc oddahnem!« In pogovor je tekel naprej o te lovadnicah, o

šolskem iz letu . . . o vsem pač. Vsak je spraševal, kako p r i vas to, kako p r i vas ono.

Ob stezi je stal mož z otovor jen im, u t ru j en im K'jusetom. Po govor ic i i n verjetno po zastavi je "gotovi l , da smo Slovenci . Pr i jazno nas je po­zdravl ja l . N a Rudnem po l ju je b i l kot vojak. Rad

1 ^ e Prišel v Sloveni jo . Vsaj pogledat, obiskat neko družino p r i B l edu . V a b i l nas je, naj se

stavimo p r i njegovi hiši, k a k o u ro napre j , na abinem. Da l b i nam s i ra . In dobro mrz lo vodo

" n a . Daleč okrog ni take. Samo zahval i l i smo se m u za izkazano gosto-

^"o je i n h i te l i za kolono. Pred ograjo manjše hiše p r i črnem v rhu , prav

a meji med Srb i j o in Črno goro, je b i l o nekaj d i!« k ' s o n a m maha l i v pozdrav. Prišli so od

a>eč kot so povedal i . Samo, da b i v ide l i današ-Jo brigado. B r k a t i možak je ponu ja l natočen

kozarec »ljute«. »Mi smo za časa vojne da l i vse za naše. V i JjMnOvi nasledniki,« je deja l i n z vso naglico

akal mimoidočim, od ras l im seveda, da je ste-*"> več na t la kot v usta.

a Jjuta' je bila tudi partizanom všeč.«

p j c drugem kra ju , ko srno se že spuščali p ro t i v i ; i u , so nas iznenadile žene.

sir- n t ' e ! P r o ' e t e r i ! Vzemite mimogrede zalogaj d i p P o ž i r c k kis lega mleka , da boste lažje ho-z a r " S o k l icale in ponujale neke napolnjene ko­le n° ^ a r u ž a l i c n e s t b i le , ko smo v glavnem

Pozdravl jal i i n h i te l i naprej . j e

C n a d o m a zaslišim zadaj lepo ubrano : »Po •« V pr i j e tnem občutku, da sem nevede

ki t ice se je zatakni lo . Pogledam, sprašu-

tolik« " v P l e m e n Prit n a p r c J P red našimi, sem sc ustav i l i n takoj

tisnrl zraven svoj tenor. Toda p r i drugem . C ' U k i t i o « . i- T » - _ I - J x . .

Jem S k o W i S m o i z V a l i l a - K vam hod imo v p lanine. U&jj v V s a k o l e t o - Zvečer po kočah smo se na­je o i V a š i r i Pesmi . Vaše planine so izredno lepe,«

ogovarjalo postavno črnolaso dekle.

i , T a k o je b i l a pot krajša. , - " ivu je b i la pot krajša. Mimogrede smo p r i -Crn V P l c v l J e - Šele naslednje j u t r o v Žabjaku, ob s m m Jezeru pod s l i k o v i t im Durmi t o r j em , ko čun- S e p o m a c J e um i va l i i n razgibaval i , smo ob-krn i o t r p l c noge zarad i pohoda. T o d a to je po x m in i l o . Le v t i s i iz petdnevnega potovanja p 0

s c neznanih k ra j i h , spomin i t o l i k i h srečanj in 12 g ° v o r o v po sandžaških p lan inah , t i v t i s i pa so

oneva v dan še močnejši, g lob l j i i n lepši. K Makuc

Tri ure je prijazni »čiko« pešačil, da nas je pozdravil

Mladina iz vseh republik s svojimi prapori na startu iz Prije polja

Na prireditvi na Jabuki je sodelovala mladina Sandžaka. — Foto: K . Makuc

P O K L I C N A I N D U S T R I J S K A ŠOLA

p r i ž e l e z a r s k e m i z o b r a ž e v a l n e m c e n t r u

J E S E N I C E

R a z p i s

za sprejem učencev 1969/70 za učenje naslednjih poklicev

— talilec v železarni — valjavec v železarni — ključavničar (splošni,

orodni ) — kov inostrugar

— vodovodni instalater — indus t r i j sk i kovač — e l ek t r ika i (obratovni .

ins t rumentarc i )

25 učencev 25 učencev

53 učencev 10 učencev

(od lega 4 dekleta) 6 učencev 2 učenca

30 učencev

nega-izpiti

m h ina

8. ure in ter-'

Pogoji za sprejem so: — dovršen osmi razred osnovne šo'e, lahko z

t ivno oceno iz tujega j ez ika a l i s popravn imi (pogojen vpis)

— starost do 18 let telesno in duševno zdrav kjer bo pr i jav več kot je na razpolago mest, bo pre izkus znanja iz matemat ike oz iz ročnih spretnost i .

šolanje traja 3 leta.

Spre jem v šolo za vse pokl ice bo 3. julija od dalje. Oddal jeni lahko prenočijo v šolskem natu.

Prijava: Pr i javo pošljite na vodstvo šole najkasneje do 2. ju ­l i ja in j i priložite:

— spričevalo o osmem razredu osnovne šole — ro js tn i l ist — mnenje šole

kratek življenjepis 2 znamki po 0.50 d in

— 1 državni kolek za 0.50 d in

V pr i jav i točno navedite izbran pok l i c .

Ugodnosti: Delovna organizaci ja, s katero lahko sklene učenec pogodbo, mu na osnovi ve l javnih določil l ahko p r i zna mesečno nagrado za vsa leta šolanja.

Železarna Jesenice izplačuje svo j im učencem na osnovi sedaj ve l javnih sklepov naslednje zneske:

a) Za tali lce in valjavce:

I. le tnik od 180-230 N d in II. letnik od 210-260 N d in

III . letnik od 240—290 N d i n

b) Za ostale pokl ice :

I. letnik od 90—180 N d in II. letnik od 120-220 N d i n

I I I . letnik od 140-280 N d in

Višina nagrade v obeh p r imer ih je odv isna od uspe­ha in izostankov. Tem zneskom se doda še gibljivi del nagrade, k i je odvisna od učinka dela učencev v učnih delavnicah.

Po opravl jenem šolanju imajo pogodbeno vezani učenci možnost zaposlitve v Železarni Jesenice.

Za vsa leta šolanja prejme vsak 3 delovne obleke brezplačno.

Oddal jeni lahko stanujejo v šolskem internatu. Po­sebno pr i javo je p o t r e l n o pos la l i na naslov: D o m učencev Železarskega izobraževalnega centra Jese­nice

Ravnateljstvo šole

TEHNIŠKA ŠOLA METALURŠKE IN STROJNE S T R O K E

pri Železarskem izobraževalnem centru Jesenice J E S E N I C E

Razpis za sprejem učencev 1969/70

a) ODDELKI ZA MLADINO 1 oddelek metalurgov 1 oddelek strojnikov

Pogoji za sprejem so: — z uspehom dokončan osmi razred osnovne šole

s poz i t ivno oceno iz tujega j ez ika — starost do 18 let — zdrav — uspešno opravl jeni spre jemni i zp i t i iz matemat ike

in slovenščine Spre jemna izpita iz obeh predmetov bosta v sredo, 25.6.1969, od 8. ure dalje. S seboj prinesite p i sa ln i pr ibor . K pr i jav i za sprejem je potrebno priložiti i n je od­dati najkasneje do 2^.6 naslednje: — spričevalo o osmem razredu osnovne šole v origi­

nalu — ro js tn i l ist — kratek življenjepis — mnenje šole — prošnjo ko lkovano z 0 50 N d in — državni kolek — 2 znamki po 0.50 N d in . Osta la navodi la za p r ihod v šolo bodo posredovana še is t i dan ob razglasitv i rezultatov, šolanje traja 4 leta. Za bivanje v dijaškem domu morate vložiti posebej prošnjo na naslov. D o m učencev Železarskega izo­braževalnega centra Jesenice.

b) ODDELKI ZA ODRASLE 1 oddelek metalurgov 1 oddelek strojnikov

Pogoji za sprejem: — uspešno dovršena pok l i cna indus t r i j ska šola

ustrezne stroke —- obveza, da bodo sami poravnal i stroške šolanja — soglasje kadrovsk ih služb, če bo podjetje nosi lo

stroške šolanja a l i nud i l o druge ugodnost i za to ob l iko šolanja.

K pr i jav i je potrebno priložiti: — zaključno spričevalo o uspešno opravl jeni pokl ic­

n i indus t r i j sk i šoli — ro js tn i l ist — prošnjo ko lkovano z 0,50 d in — državni kolek — 2 znamki za 0,50 d in .

Prošnje je treba vložit: na upravo šole do 30.6. 1%9. Šolanje traja 4 leta po 18 u r tedensko v popoldan­skem času od 16. do 20. ure. Višina šolnine je odvis­na od števila kandidatov , teh pa mora b i t i najmanj 15, da bo oddelek odprt . O pričelku pouka boste obveščeni pismeno.

Ravnateljstvo šole

R A Z P I S N A K O M I S I J A

Z L I T R A Z P I S U J E

prosto delovno mesto

skladiščnika ŽAGANEGA L E S A

Pogoji: de lovodska šola a l i v i soka kva l i f i kac i j a s prakso v p r imarn i predelavi lesa — a l i srednja šola, lesna smer, po možnosti s prakso . Poskusna doba 3 mesece. Osebni dohodk i po p rav i l n iku OD.

K a n d i d a t i naj pošljejo svoje pri jave z dokaz i l i o strokovnost i in p raks i v splošni sektor v r o k u 15 dn i . O i z i du razpisa bomo kandidate p ismeno obvest i l i v osmih dneh.

t M - MM

Kmetovalci in sadjarji!

Prodamo večje količine nabojev od piva, ki so pr imern i za transport in uskiadiščen je sadja in po l j sk ih pr ide lkov .

Informacije na u p r a v i p o d j e t j a

V I N O ,

K r a n j ,

Mladinska 2,

i tel. 21336

Upravni odbor OBRTNEGA PODJETJA

»OKOVJE« KAMNA GORICA

r a z p i s u j e

prosto delovno mesto

t e h n i č n e g a

v o d j e

Pogoji za sprejem: 1. srednješolska izobrazba

»trojne ali elektro smeri

2. več let prakse 3. smisel za vodenje

Interesenti naj pošljejo prošnje v r o k u 15 dn i od objave na upravo podjet­ja . Osebni dohodek P° pravil!«:ku o de l i tv i OD, Z delom lahko prične takoj ali po dogovoru. S stano­vanjem ne razpolagamo-

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA

BEGUNJE na Gorenjskem

razglaša prosti delovni mesti: — KV kuharice —• PKV žtvinorejke Rok prijave do 15.6.19^'

Tovarna vijakov PLAMEN Kropa

razpisuje nasl^' javno licitacijo

njo vsebino 0 8 stružnih

do 0 7 mm avtoni3*°V

% 2 stružna avtomata 0 12 mm

Licitacija bo 14 . 6. 1969 9. ur i v prostorih pcnU e l J

k r va­je b i lo

j a^ ! ° D E J A N E I R O , 31. ma-iiti ^ " s k i delavci so izve-v. 1 ^°slej najuspešnejšo ge-^ v 2 r ° s t a v k o , v kater i je ^ e l o v a l o več kot dva mi l i ­c a udeležencev. K e r je vla-« s»avko razglasila kot pro t i -

«Konit 0 , so i zb ruhn i l i ^ n e r e d i , v ka te r ih v e c mrtvih. '

* K J E ? G R A D ' L ^ u n i J a -del J C * p o r o ^ i l a . d a s e »Jena SviM 8 a C i * a n e b o udeležila po­

tovanja komunističnih in p a r t i j v M o s k v i -

nijo V a n s k i komunisti me-• da takšna posvetovanja

e n o S J O k o r i s t i t i u r e d i t , v i

l » „ J i 1 v mednarodnem tle-Idvskem g i b a n j u .

s l o v ^ ? A ' 1 > u n i ' a - C e 5 k ° -tirai P a r t u a je rehabi l i -a v T L ! e č

to s e b ' k i s o >ih l a n i

ce i t o b s ° J a l i k ° t »izdaj al-teiri ' 0 l a b o i "ac ion is te « . M e d l a g - , V ^ ' a ^ a s t i omeni t i Vas i -Vi(

v-> ? > Barn i r eka , Hruško-I a n i k a in druge.

ko^S°; L J u n ! * a - Tu se je tV f l e tošnji jugoslovanski H b j ' * u V a 1 ' n a katerem je te-b r a » k i s t u d i o Ljubljana po-

P a t r i p r v e n a 8rade.

krotn 2 ' 2* J u n ' i a — v Prvem v Predsedniških volitev

S l a s o ? ? ' & t a d a b " a n a j v e č

A l a in \ < j e o r 8 e s Pomp idou i n ' Poher.

KAIRO. 2. junija — Egip-

?V°ie. Pri > i š k m

ga presekala tem je umr l o

V Kolumbiji in E'.vadoru so bili konec prejšnjega ted­na spopadi, v ka ter ih je bi­lo deset ljudi ubitih, n .d sto pa ranjenih. PoLcija in vojska sta streljali, ker z običajnimi sredstvi nista mogli zatreti demonstracij, ki so bile naperjene proti gu­vernerju države New Yo.k Nelsonu Rockefeilerju, oseb­nemu odposlancu predsedni­ka ZDA Nixona.

K o je Nbcon prišel na ob­last, je obljubil, da bo začel do Latinske Amerike novo politiko, drugačno, kakor je bila politika njegovega pred­hodnika Johnsona. Ni pa po­vedal, kakšna bo ta politika. Latinska Amerika še vedno čaka nanjo.

Že takoj v začetku se je Nixonu zataknilo v Peruju, kjer je sedanji predsednik general Velasco Alvarado po državnem udaru razlastil imetje petrolejske družbe IPC, podružnice Standard Oi-Ia iz New Jerseya. Peru je uradno zahteval od te druž­be več sto milijonov dolar­jev odškodnine za neplačane davke v razdobju štiridesetih let. Washington pa je zahte­val, da mora Peru plačati odškodnino za nacionalizira­no imetje IPC.

Vojaška vlada predsednika Alvarada ne samo da se ni vdala, ampak je pred obi­skom Nixonovega odposlanca — Rockefeller bi moral pri­ti v Limo 30. maja — spo-

Zaprta listnica

Potas p e s i m ' s t i čno izrazil o 6 U f c S h š t i r i h v e , e s i l ° V P o i e " T vzhodu. Dejal je, da *ti a ^ a n J J h n e vidi možno-

P F AR E " I T E V -

ja _ ^ H A R B O U R , 3. j un i -ske m

d "»anevri v K i t a j -leta| m o r j u je avstra lska N U t e T a z a d c , a ameriški

)3p_ mornarjev.

N S A D * 4 - j u n i J a -Je feja/!,,lk 2IS Mitja Ribičič *v e t s t V d a b ° zvezni izvršni Javnoj^ c l t u d i 2 3 t o - d a b o

z »jei.^ . ""bolje seznanjena Mos• d e , o m -

k^k\ * V A ' 4 - »unija — Sov-ftcra 5

a v t ° m a t s k i postaj i Ve­zali n

m Venera 6, k i sta pr i -s h e n c r i Prejšnji me-

L n S pJ ° r o č i , i n a Zeml jo ,

j . .Veneri izredno vro-

^HOr J C V c l i k P r i t i s k -! j C M 5. junija - Na-x • lw*i k a v počastitev r ° J i S , " " b d e n j a AV-.,so* ^ , l a zlate kovance po

£ * U t o . dvesto, sto pet-l>ARi7 d v ; , J s c t dinarjev.

S c i j j V 5 - « u " ' ia - V 'avii: d o slovesno

te > da

ročila, da ga ne mara vide­ti, hkrati pa je zahtevala, naj vse ameriške misije od­idejo iz Peruja.

VVajhington je v precepu. Za zdaj omahuje. Ne ve, ali naj začne gospodarske sank­cije proti Peruju aH naj po­pusti. V prvem primeru bi se dv'gnil po vsej Latinski Ameriki tak protiameriški val, kakršnega ta celian še ni doživela. V drugem prime­ra pa bi se — kakor se bo­jijo v \Vashingtona — začele po vsej »zeleni celim« naci­onalizacije ameriških firm. Čilski predsednik Eduardo Frei je zahteval nacionalizaci­jo ameriških družb, ki izko­riščajo Ogromne rudnike ba­kra, številne venezuelske stranke na levici in desnici zahtevajo od predsednika, naj odpove Rockefellerjev obisk. Zahtevajo pa tudi na­cionalizacijo ameriške petro­lejske družbe »Creole Petro­leum«, ki je prav tako ka­kor IPC v Peruju podružnica Standard Oila.

Danes je tudi v VVashlngto-nu vsem jasno, da je orga­nizacija Zveze za napredek, ki naj bi bila po zamisli pokojnega predsednika Ken-nedvja pomagala Latinski Ameriki, doživela popoln ne­uspeh. Sam Nixon ne ve, kaj je hotel doseči, ko je poslal Rockcfellerja na obisk v vse latinskoameriške drža-

Čigava je jugoslovanska ljudska armada?

vsej pro-

l ž ' C rc^nj^? t ' » i c o zavezniškeg v No rmand i j i .

Republiški sekretariat za narodno obrambo S R Slove-nbje je pred k r a t k i m razpisa l štipendije za šolanje na sred­njim šolah. Za štipendije se lahko potegujejo učenei slo­venske narodnost i , k i se po­godbeno obvežejo, da bodo po končani srednj i šoili vsto­p i l i v ono od vojaških akade­mi j (pehota, letalstvo, mor­nar i ca , razne službe in po­k l i cne smer i ) .

Natečaja se lahko udeleži­j o tudi učenci osnovnih šol, k i so letos (al i pa bodo) us-pešj!K> končali šolanje. N j i m štipendija pr ipada od začet­k a šolanja na. srednj i šoli.

Učencem, k i bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pr ipa­da :

p r v i razred sredn j ih šol 40.000 S dim, druga razred s redn j ih šol 45.000 S d in , tret­j i in četrti razred srednj ih šol 50.000 S d i n mesečno.

Rok za pr i javo je podal j­šan do konca šolskega leta, oddeLki za narodno obrambo p r i občinskih skupščinah pa lahko še kasneje sprejmejo pr i javo.

j Do 15. j u l i j a pa je v vel javi razpis državnega sekretaria­ta za narodno obrambo za

j sprejem di jakov srednj ih šol I za gojence vojaških akade­

mi j . M o r a m odločno povedati ,

da JLA ne p r imanjku je kad­

ra . Pr i jav je dovol j , v neka­ter ih k ra j ih še preveč. Gre le za nac iona ln i sestav vojaške­ga kadra . S lovenci se kaj tež­k o odločimo za vojaški po­k l i c , zato je s lovenskih pod-of ic ir jev in of icir jev v arma­di vse manj . T o pa ne M M b i t i v a rmad i , k i vzgaja vo­jake vseh narodnost i . J L A n i vo jska te a l i one republ i ­ke, ampak vseh narodov J u ­goslavije. Vojaški pok l i c res n i lahek, n i pa več tako te­žak, kot je to b i lo v p r v ih po­vo jn ih le t ih , ko smo o f i c i r j i spabi po vojašnicah, delovni čas, k i je b i l s icer u radno določen, pa se je raztezal o d ranega j u t r a do pozne noči. Vsak pokl ic ima sv ore blešče­če in temne strani . A l i je lah­k o delo rudar ja v j a m i , mar-t inar ja ob žareči peči, železni­čarja i tn . B i l sem 23 let akt iv­n i o f i c i r i n dobro vem, da sk rb za človeka ni nik jer ta­ko razvi ta kot v naši a rmad i . M l a d i n i naj povem še to: ko smo o f ic i r j i iz N O V po vo jn i mora l i podpisat i izjavo, da bomo ostal i v službi J L A , smo sc odločali za služenje do pokojnine a l i smr t i . Da­nes n i več tako. Če nekomu služba v J L A nc bo všeč, se bo po določenem času neovi­rano lahko spet v rn i l v c i ­v i lno življenje. V vojaških akademi jah pa si lahko pr i ­dobi znanje, k i m u bo v c i ­v i l u odpr lo pot do službe.

ve, razen na Kubo. Rockefel-ler ima velikanske »interese« v Venezueli in zastopa kori­sti tistih, ki so v bistvu pro­ti spremembam v sedanjih gospodarsk ih odnosih med Z D A in južnimi sosedi. V Z D A govorijo, da je šel Roc-kefeller v LA »poslušat in sc učit«. Dosti se ne bo na­učil, ker ga je na primer sa­mo v Bogoti stražilo 20.000 vojakov, v La Pazu, glavnem mestu Bolivije, pa je ostal samo dve uri — na letali­šču, ker ni bilo priporočlji­vo, da bi se odpeljal v me­sto. To, da je pišel »odprt-tih oči, odprtih ušes in od­prtega duha«, narodov Latin­ske Amerike ni ganilo. Bo­lje bi bilo — je posmehljivo dejal neki komentator — če bi prišel z odprto listnico. Potem bi Nixon res lahko trdil, da je obrnil nov list v zgodovini, odnosov med ZDA in Latinsko Ameriko.

V nedeljo prvega junija so bile v Franciji volitve nove­ga predsednika. Kakor so skoraj vsi pričakovali, ni no­ben kandidat dobil nad 50 odstotkov glasov in zato se bodo morale po francoskem volilnem zakonu volitve po­noviti v nedeljo 15. junija. V »drugem krogu« volitev pa se bosta pomerila samo tista dva kandidata, ki sta na pr­vih volitvah dobila največ glasov.

V jeseniški občini je na srednj ih šolah pet vojaških štipendistov, k i redno vsak mesec dobi jo od 40 do 50 t i ­soč s tar ih dinarjev, toda ni-

To sta nekdanji premier V de GauIIovi vladi Georgea Pompidou, ki je dobil 44.14 odstotkov glasov, in predsed­nik senata Alain Poher, ki je dobil 23,38 odstotka. Ta-koj za njim je kandidat K P Francije Jacques Duclos, ki je presenetil z 21,43 odstotka glasov, čeprav so prvotno na­povedovali, da jih bo dobil samo 10 odstotkov.

Po prvih volitvah je glav« ni kandidat Pompidou po­zval svojega tekmeca Poher-ja, naj odstopi, toda ta je izjavil, da ne bo odstnnil in da se bo pomeril s Pompi-doujem v »drugem krogu«. Prej so Poherju napovedova­li, da bo v »drugem krogu« zmagal, če bodo prve volit­ve odločene. Toda zdaj je videti, da bo le Pompidou zmagovalce, ker ima preveč naskoka nad svojim tekme­cem. Toda presenečenje ni Izključeno.

L jud j e i n * d o g o d k i

hče iz četrtega razreda sred­njih šol se ni prijavil za vo­jaško akademijo . Ali nam jo res vseeno, kakšen bo povelj­niški sestav v naši armadi?

J . V .

Kam je izginila stara partijska legitimacija?

N a Jesen icah so močno zaskrb l jen i , k a m je na razstavi , posvečeni 50-let-n ic i bo ja K P J , S k o j a i n s indikatov skr ivnostno izgini la 50 let stara par t i j ­ska leg i t imaci ja .

Pretokl i teden je razsta­vo ob i ska l Anton Cudan iz Ljubl jane, k i je pred voj­no živel na Jesenicah. Ču­den je b i l dolgo let v pr­vih vrs tah revolucionarne­ga delavskega gibanja n a Jesenicah. Po p r v i svetov­ni vo jn i je b i l p r v i pred­sednik javorniške organi­zacije komunistične par­tije Jugoslavi je. Njegova par t i j ska leg i t imaci ja je nosi la številko štiri, izda­na je b i l a leta 1920., n a njej p a je pisalo , da je Anton Čuden član K P J o d 1. V I . 1919. leta.

čuden je povedal , da je bulo 1920. ie ta na Javorn i -ku 300 članov komunistič­

ne part i je , v javorniškšh obra t ih železarne pa je ta­kra t delalo le okrog 500 delavcev. Torej je b i la več kot po lov ica delavcev or­ganiz i ran ih .

Anton čuden je pre tek l i četrtek zelo nerad izročil organizator jem razstave svojo legit imaci jo, čez dva dn i je skr ivnostno izgini­l a i n j o zdiaj iščejo.

Nihče ne ve, a l i je po­sredi navadna k ra j a a l i hobi zb i ra l ca s ta r in , mor­da pa j o je vzel kdo iz­med starejše generacije, k i s čudnom n i b i l v naj­boljših odnos ih .

50 let staro par t i j sko le-l i t imac i j o je že prejšnja leta za svoj arh iv skušal dobi t i C K Z K S , toda Ču­den jo je hotel obdržati dio smr t i i n j o b i šele po­tem dobili muzej .

J. Vidic

Sclcjev nasmeh je bil lede­no mrzel.

»Dogodki,« je odvrnil baha­vo. »Nagli in izdatni dohod­ki.« čez nekaj trenutkov je nadaljeval: »še na misel mi ne pride, da bi se opraviče­val. Trideset let sem bil pri policiji in pred desetimi leti sem postal višji inspektor, toda moja plača ni dosegla niti zaslužka srednjega tr-govčiča. Ostra, sovraštva pol­na poteza se je zarezala okrog njegovih ust. Leta 1944 sem odšel v Francijo in s tem se je začelo. Tedaj je ležal denar na cesti. Ne bom vas dolgočasil s podrobnost­mi, kratko in malo, znal sem izkoristiti priliko. Bilo nas je nekaj, ki smo bili enakih mi­sli — in v nekaj mesecih smo si nagrabili lepo premože­nje.«

»Lisgard tudi?« Je vprašal Peter.

»Lisgard in še nekaj drugih. Na Lisgardu ni bilo nič po­sebnega, toda Rovve je delal z menoj. Ko je odslužil vo­jake, se je vrnil v London. Najemanje novih moči za nas je bila njegova zamisel, on je prvi zaslutil ugodno prili­ko, ki se nam je ponujala. Uničenih eksistenc je bilo ta­krat na pretek in nešteto ljudi je obupavalo. Onstran sem ostal še dve leti, Rovve pa je že organiziral v Londo­nu.«

očeh se je grozeče posvetilo. »Od tiste noči dalje, ko je padel Mac Grath, sem nepre­stano mislil na vas. V i ste me videli, še več — slišali ste moj glas in mogoče bi bilo, da bi me spet spoznali, tega si pa nisem mogel dovoliti, Rae. Na noben način mi ne bi ušli.«

»Vem, da ne!« je zamrmral Peter, potrt, toda srce mu je začelo divje razbijati v prsih.

Za širokim Salejevim hrb­tom so se začela počasi od­pirati vrata.

Peter se je nekoliko vzrav­nal, toda dobro se je zave­del, da niti s pogledom niti s kretnjo telesa ne sme opo­zoriti Salcja na to, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Samo vzdihnil je in priprl oči. »Ne, saj se zavedam te­ga!« je dejal kolikor mogo­če brezbrižno. »Preveč ste zvi­ti, Sale, to vam je brez ne-voščljivosti treba priznati.« Mišičasta roka se je stegnila skozi špranjo pri vratih in tipala po steni.

»še nekaj bi rad vprašal,« je dejal Peter in se obvlado­val z zadnjimi silami. »Ali mislite . . . «

Naenkrat je ugasnila luč in v istem trenutku se je Peter že vrgel na tla.

Dva strela sta počila in Pe­ter je slišal, kako sta izstrel­ka zažvižgala nad njegovo glavo. Slepo se je vrgel na-

bi teh stopnic ne bilo! Ali je tisto, kar tamle stoji, stekle­nica? Poglejte no, če je kaj v njej!«

Nevvall je kritično pogledal. »Dejal bi, da je vvhiskv,« je ugotovil zadovoljno. »Black and White.«

»To je moja najljubša znamka,« je vzdihnil Flagg in cmoknil z jezikom. »Nikar ne iščite kozarca — stekleni­ca kar zadostuje.« Pograbil jo je s preizkušenim prije­mom in napravil izdaten po-žirek.

Peter Rae si je oblizal okr­vavljene ustnice. »Zdi se mi, da sem tudi jaz potreben majčkenega osveženja,« je de­jal skromno. Flagg ga je po­gledal izpod čela in mu dal steklenico. »Zelo pregrešna navada to, se že ob belem dnevu nacejati z whiskyjem,« in pokazal na Petra. »Na ta način boste vi mladi v krat­kem prišli vsi na nič!«

Peter si je privoščil krepak požirek, nato pa se skesano obrnil k lastniku Meglenega kroga.

»Za marsikaj vas moram prositi odpuščanja, Mr. Dar-gi,« je dejal. S svojimi dom­nevami sem se pošteno ure-zal. To je vedno tako, če ho­če časopisni poročevalec igrati detektiva. Vedno sem mislil, da ste vi Mortimcr Chark!«

M E G L E N I K R O J Peter se je čudil. »Zato je

Flagg trdil, da vsi člani Tol­pe Sov govorijo francosko, tega spočetka misem razumel. Mislil sem, da se Flagg šali.«

»Ne, mislil je popolnoma resno,« je ostro odvrnil Sale. »Hm, škoda, da ste sc morali vtakniti v to zadevo, Rae!« Dvignil je orožje. »Osebno nimam ničesar proti vam, gre za nerodno nalogo, ki j o je treba predvsem izpolniti.«

»Tako kot se je to zgodilo T Lisgardom,« je dejal Peter s tresočim glasom. »Ne ta­ko!« je odvrnil Sale. »Lisgard je bil izdajalec. Dosti sicer ni vedel, toda tisto, kar je vedel, je hotel prodati Flag-gu in tega nisem smel tvega­ti.«

»Kaj pa Rowe?« Šef Tolpe Sov je zaničljivo

mahnil z roko. »Dokazilnih sredstev človek n i ko l i ne sme pustiti razmetanih naokrog . Jaz ljubim red. Rowe je bil edini človek, ki me je poznal in če bi ga Flagg vzel kdaj v precep, bi bil klonil, šel sem v Dargijev apartment in ga naročil tja. Bilo je zelo lahko in prišel je, ne da bi vprašal, zakaj . Potem sem ga umoril.«

Peter je presunjen molčal. »Ravno tako kot bom zdaj

umeril vas,« je nadaljeval Sa­le in naperil nanj orožje. »Sledil sem vam tu sem in bi b i l z vami lahko obraču­nal spodaj, toda pokanje strelov Je tako neprijetno pa tudi nevarno.« V njegovih

prej in posrečilo se mu je zgrabiti svojega nasprotnika. Počil je tretji strel. Peter je z roko segel navzgor in s pr­sti objel pištolo. Z vso divjo silo Je v borbi na življenje in smrt skušal izviti Saieju orožje iz roke, toda Sale je bil močan kot bivol.

»Prekleti pes!« je zasikal. Zdajci pa je spet zagorela

luč in med vrati je zagledal Peter širokoplečo Dargijevo postavo, s stopnišča pa se je oglasil topot težkih korakov. Dargl je planil z enim samim skokom naprej in z vso silo udaril Saleja po roki. Pištola je odletela na tla. Sale je za­klel in spet segel po njej, toda Peter in Dargi sta ga povlekla stran in vsi trije so se tesno objeti valjali po tleh. Tedaj pa so se vrata odprla na stežaj in na njih se je prikazala impozantna postava inšpektorja Flagga, za njim pa je že gledal v so­bo suhi Nevvall. V nasled­njem trenutku je bilo boja konec.

Seržant Nevvall Je s poseb­nim zadovoljstvom zaklepal lisice. »Tako, pa smo vendar­le opravili,« je hropel. »Pa naj ml še kdo pripoveduje o Herkulovih junaštvih in pod­vigih starih Grkov. . . « — »Nevvall, ti veleum,« mu je presekal nadaljnje modrova­nje višji Inspektor Flagg in se zasopljen vrgel v Dargijev naslonjač. »Prinesite mi raje nekaj, da si namočim grlo, to bi bilo pametnejše! Ah, če

Višji inspektor Flagg se je nagajivo muzal. »Tako, to ste mislili?« je momljal. »Pa j s bil tako malo kot naš prebri­sani Nevvall tu. Ali kaj vse drugo! Toda skrbi, skrbi, ki sem jih imel z vami, da se ne bi s svojimi prismojenimi po­izvedovanji usedli v koprive in nazadnje še vse pokvari­li!« Nato pa je s široko ge­sto pokazal na Dargija. »Zdaj pa, Mr. Rae, bi vas rad sez­nanil s svojim dobrim prija­teljem — njegovo ime je Ma-rigold.«

Peter je odprl usta in zi­jal. »Marigold?« je zajecljal. »Višji inspektor Marigold?«

Flagg je zamahnil z roko. »Ne, Mr. Marigold, namest­nik šefa,« je popravil in po-mežiknil. »Eh da, nimajo sa­mo Sove skrivnosti!«

33. Mr. Nataniel VVebbs je se­

del za svojo pisalno mizo iz­redno dobre volje in z veliko naslado risal s svinčnikom tiskane črke na belo polo.

Ko je prenehal s pisanjem, je z zadovoljnim smehom prebral, kar je napisal: Scotland Yard je stri Tolpo

SOV Izredno kriminalistično

delo novega namestnika šefa In nekoliko nižje spodaj: Novo zmagoslavje višjega

inšpektorja Flagga — član redakcije ORATORJA odigral veliko vlogo v primeru, ki vzbuja splošno pozornost.

Nič ne skrbi, Zofija, drugi teden te bom priigral nazaj!

v

Časi se spremlnfafo M e d neko sel itvi jo je u radn ik v Bos t onu našel hišni red

podjet ja iz leta 1872. Med prav i l i so b i l a tud i takale. Vsako ju t r o mora jo uslužbenci s p l i nom napo ln i t i p l inske svetilke ter obr i sa t i steklo na n j ih . V s i uslužbenci mora jo prihajati na delo z en im vedrom vode i n vedrom premoga. Vsak usluž­benec lahko po svoje prireze pero, vendar m o r a to delat i zel° skrbno . Uslužbenci moškega spola lahko enkrat na teden dvo­r i jo osebi ženskega spola pod pogojem, če redno hodi jo V cerkev. N a plačilni dan mora jo uslužbenci odšteti del p l a ^ za slabe čase, da ne b i b i l i ostare l i v breme družbi. Vsak uslužbenec, k i kad i , pije a lkoho l , igra b i l j a rd i n se br i je P r l

f r i zer ju, bo imel manjši ugled v službi. — Najdeni pravi lnih je hotel omenjeni uslužbenec prebrat i še svo j im kolegom * uradu . Pa j i h ni b i lo — vsi so odšli v bližnjo kavarno na kavo-

VODORAVNO: L član strelske družine Kranj, ki je bil ptŠ tremi leti odlikovan za 40-lctno delo (Stane), 7. skupina, S* sovjetski admiral, za časa II. svetovne vojne načelnik Gk»v' nega štaba vojno pomorskih sil, po vojni komandant voj0e

mornarice (Ivan Stepanovič), 13. mestece v Boki Kotors ki, 14. slov. s l ikar , k i živi stalno v Pa r i zu (Veno), 15 .mestece m gornjem toku vefetoka Jenisej (Sibirija), 16. ločilni števni*' 17. narodn i muzej v M a d r i d u , 18. otok na severu Jadrana, kj e

je b i lo i ta l i jansko koncentrac i jsko taborišče, 19. poljski del vec, 2(3. najvišja točka gore, h r i ba i td . , 23. moška oseba romana Pod svobodn im soncem, dvorni častnik v BizaP^ ' 25. tvar, 26. drugo ime za škrlat'nko, 28. posadka, moštvo, p r i s t a n i š č e v f jordu B o k n v južni Norveški, 30. slov. s ' ' ' i a r ' . f g živi s t a l n a v T r s t u (Lojze) , 31. g o r a v gorovju Sierra M ^ r

(Meh ika ) , 32. b renka ln i ins t rument .

NAVPIČNO: L tovornjak zvračalnik, prekucnik, 2. 0 5(|

resa na klasu, 3. aboten človek, šleva, 4. kratica organa o med II. svetovne vojno, začasna vlada Jugoslavije, 5. *® tren delec, 6. kratica za »kilovolt«, 7. zob pri zvereh, \ *po' no mesto Saudske Arabije, 9. planina med Triglavom i*j jl< hinjskim jezerom, 10. kratica ameriške letalske družb* jji ime ameriške filmske igralke Bluth, 15. m«sto v R° n i e t ' ' blizu jugoslovansko-madžarske meje, 17. drobni delci ^ 19. obrežje, 21. hudodelec, 22. izraz zahvalnosti, 24. iz #t 25. »električna« morska riba, 26. vrsta trave, 22. pisane ^^> u

papige« 28. pripovedne pesmi, 30. kratica za »smučarski

INFORMAZIONI TURISTICHE

FREMĐENVERKEHRSNACHRICHTEN lj£ y Bohinju sta zapr ta

zaTk . V drugih hote l ih i n v K o ? ™ turističnih sobah je Vo i p r o s ' t o , r a - ličnica na S r ^? 1 redno obratuje . V B r ^ r ? ^ V a s i J e odp r t a nova bvr . R U P a - 0 d r > r t J e r i b ° " v v jezeru i n n a Savi . Do-h o i o r l C e . , p r °daJa jo nekater i & k i r ibogojnica v Boh in j -Stvr. J f t r i c i i n turistično d ru -S t v ^ Boh in j . stor ^ a B l e d u J« dovolj pro-Bo&n V Poči'tniškiih domov ih , &ličr!'ka'h i n v zasebnih t«ri-

Mtoto&t?1' V h 0 t e i i h P a ' , i V t a j o rezervacije.

•°*tSm J * a t e c a h J« pros tor v bajt) p m v zasebnih so-0 n u ' p v t a k o t ud i v pcmzi-lko6i T R E N J L K A i n v Planinska je r , r i a m a r - V d o m u v Planici

^ o s t o r a dovo l j .

Prta X ^ n i s k i gori sta za-V rt-S*61« E r i k a i n Razor . Kih ^ h o t e l i h i n turisiič-

P o W n \ ^ j e Š e p r o s ' t o r -*> od i 0 6 0 1 1 1 2 V r š i č u bo-V d r u S ' / ^ (v nedeljo). Pa je domov ih n a Vršiču Ha J e s 2 £ 0 s t ° r a dovol j . Tud i

Se p r o s t o g 3 " i n V o k o l ' i c i J c

^ % L j u b e J ? Č u ' p°dljubelju in Postaj * J U Je dovolj pros t ih

Že W ? & t c > r a P a je tud i N Si * ' K o f c a b . v domu &otn j T 1 ^ « in na Dobrči. **ovati , K r i š k i gori je oskr­b n e - 0 o b sobotah po-ca naVJ » b nedel jah. 2ični-

• V v ' 0 0 n e c , b r a t u j e . °H&h , ^ a n j u je pros tor v l l l r i s t i ^ ° ! e l ' i h i n v zasebnih stor a . b sobah. Dovol j pro-8ori J e t u d i na Šmarjetni

domu na Joštu, na

Krvavcu, na Jezerskem, v ho­te lu G r a d H r i b v Preddvoru in v počitniškem domu Ra­de Končar v Bašlju. Češka koča je odpr ta samo ob so­botah i n nedeljah.

# V Škofji Loki je prostor v ho te lu K r o n a i n p r i za­sebn ik ih . Dovol j prostora pa je tud i v p lan inskem domu na Lubniku, v loški koči na S ta rem v r h u , p r i zasebnik ih v Retečah, v l i tost roj skem do­m u ma Soriški p lan in i i n v Poljanski ter Selški dolini. Dovol i ln ice za r ib i lov proda­ja jo v turističnem informaci j ­skem b i r o j u v Škof j i L o k i .

£ Dovol j pros tora je tudi v Kamniku, Kamniški Bistri­ci, na Veliki planini i n v Domžalah.

Prireditve 9 J u t r i (nedelja) ob 14. u r i

bo p r i spomen iku Simoina Jenka na Podreči pros lava ob sto letnic i s m r t i tega velikega pesn ika . H k r a t i s pros lavo bodo preb iva lc i krajevne skupnost i Mavčiče praznoval i kra jevn i prazn ik .

# V nedeljo, 15. j un i j a , ob 10. u r i bo v Par t i zanskem do­m u na Vodiški p l an in i na Je­lov ic i tovariško srečanje go­ren j sk ih internirancev. K o m i ­sije za internirance p r i go­ren jsk ih občinskih odbor ih Z Z B N O V vab i jo ,da se in t emi -r a n c i i n n j ihov i svojci pr i jav i jo p r i kra jevn ih odbor ih Zveze borcev na Goren jskem.

£ V Domžalah bodo danes (sobota) zvečer p r i r ed i l i s l amn ika r sk i ples. Pred tem tem bo tud i opereta J a n k a Gregorca Oj , ta s lamnik dom­žalski.

Vreme Sredozemsko področje niz­

kega zračnega p r i t i s ka pov­

zroča nevihte tud i p r i nas.

Zato bo danes in j u t r i še so­

razmerno h ladno. Možne pa

so tudi še krajevne plohe.

Planinsko društvo Jesenice je že pred leti postavilo na Vršiču prodajalno spominčkov. Te dni pa so postavili še eno proda­jalno, last planinskega društva Nova Gorica. V sredini med njima je stara italijanska utrdba. Tod je bila nekoč meja. Planinsko društvo Nova Gorica je svoj kiosk postavilo bliže Gorenjski, toda še vedno na svojem terenu. Menda naj bi s tem dokazali, da so Jeseničani »zasedli« del njihovega ozem­lja. (Pa ne vzemite tega komentarja zares, slišal sem ga nam­reč od znanca na Vršiču). — Foto: J . Vidic

T R A N S T U R I S T

— Hote l i Bohin j — Bohinj

Obiščite D A N C I N G B A R .

Alpskemu kvintetu so vzorniki Avseniki

K r e p k o čez deset let je tega, o d k a r je začel svojo popular­no pot na novo ustanovl jeni kv intet Bra tov Avsonik. Z edinstvenim privlačnim nači­n o m igranja narodno-zabav-n i h viž in napevov in ve l iko las tn ih sk ladb je ta kvintet posta l kaj h i t r o pr i l jub l j en doma in n a tujem. Posebno

še v deželah Avstr i je , Nem­čije, Švice in Franci je . In po vzoru i n sestavu teh, se j « p r i nas kaj h i t r o rodilo še mnogo drug ih tovrs tn ih an­samblov.

Tako so se sešli tud i m l a d i fantje iz gorjanske i n jese­niške okol ice pred t r emi leti.

(Nadal j . na 16. str.)

ZŠZ hoteli Vsak dan (razen ponedelj­ka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu.

Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI

B L E D — B O H I N J

Radovna v encijan u Turistično društvo Dovjc-

M o j strana je letos drugič or­ganizirali o prireditev R A D O V ­N A V E N C I J A N U . Sicer pre­cej pozno, k e r je b i l enci jan v najlepšem razcvetu v ma­j u . »Še tako so l judje potr­gal i dost i enci jana, k i je z zakonom zaščiten: če p a b i b i l a t a pr i red i tev pre j , b i ga pot rga l i še več,« prav i jo na turističnem društvu.

To, ka r so za P lan ino pod Got ico narcise, je za Radov-no enci jan. P l an ina p o d Go l i ­

co i m a več izkušenj, toda tud i v M o j s t r a n i se t rud i j o , da b i pr i red i tev vsako leto p r i vab i l a čim več tur istov v Radovmo.

Letošnje pr i red i tve v Ra-diovni se je udeležilo okrog 700 tur istov m e d n j i m i tud i zas topnik i gorenjsk ih tur i s t i ­čnih društev. Ob desetih do-poildine je v nedeljo iz Mo j ­strane proti Radovni krenila povo rka okrašenih kmečkih voz s fok lorno skup ino , pev­ca i n zabavn i ansambel .

Osrednja pr i red i tev je b i l a p r ed gosti lno L ipovec v Ra­dovni . F o l k l o r n a s k u p i n a K U D »Jaka Rabič« je zaple­sala deset domačih plesov, nastopal i so pevci , po pro­g ramu pa je b i l a p ros ta za­bava.

M e d pr i red i tv i j o so žrebali vstopnice. Obiskovalceml so razdel i l i 100 nagrad, k i so j i h pr ispeva la gorenjska trgov­ska i n gost inska podjet ja.

J . Vidic

Alpskemu kvintetu so vzornik i Avseniki

(Nadalj. s 15. strani)

N a d e l i so s i ime A l p s k i kv in ­tet, k i j e b i l u radno ustanov­l j en 24. septembra 1966. leta. Sestavl jajo ga: Jože Antonič i z Zg. G o r i j — k i ta r i s t , vodi t u d i pogodbene posle, I van Prešeren i z SI. J a v o r n i k a — trobentač, glasbeni vod ja an­samb la i n komponis t , N i k o K re i ghe r iz Zas ipa — harmo­n i k a r , V i n k o Koz jek z Jese­n i c — klar inet is t i n doseda­n j i basist Peter Kejžar z Je­senic ( k i p a se mendia bo a l i se je srečno ponesrečil — vso srečo) — i n ga bo zamenja l bivši član ansambla Vese l ih planšarjev škroba B r a n k o , k i j e d o m a z Štajerske). Po­prečna starost tega mladega kv in t e ta je 25 let.

Že k m a l u po ustanov i tv i so odšli na turnejo po F r a n c i j i (3 mesece) i n od t a m so j i h zvab i l i v Švico, k jer kioncen-t i ra jo in igrajo za ples po vseh mest ih Švice. Igrajo vsak večer po t r i ure. So la­k o rekoč pro fes ionalc i i n kot m l p rav i k i ta r i s t Antonič, so v tu j i n i bol j poznani kot do­m a . Nastopajo vedno obleče­n i v slovenske narodne noše, igra jo i n po jo zvečine naše

domače viže i n napove, po­sebno pa gredo k a r se da točno po Avsen ikov ih melo­d i j ah i n p a po me lod i j ah B o r i s a F r a n k a , ker s ta ta dva ansambla najbol j popu larna . In ker gredo t i naši fantje t rdno po sledi Avsenikov, so v Švici zelo p r i l jub l j en i i n tud i zelo i skan i . Imajo skle­njene pogodbe za nastope že za leto 1970.

Posnel i so tud i že dve plo­šči; n a eni so štiri, na drug i p a dve melod i j i . E n o so po­snel i za neko nemško, drugo p a za neko švicarsko f i rmo . Vse sk ladbe je nap isa l i n skornpon i ra i član ansambla Ivan Prešeren. Jeseni name­ravajo posnet i p r vo ve l iko ploščo s štirinajstimi posnet­k i s lovenskih po lk i n val­čkov. T a m l a d i ansambel je p r i nas še zelo malo znan i n s i fantje želijo igrat i tudi do­m a , posebno na občasnih pr i red i tvah, ' saj so kos vsem zahtevam i n željam poslušal­cev. T renutno so doma n a dopustu, pr ide jo zopet v d ru ­gi po lov ic i j u l i j a i n čez S i l ­vestrov© za t r i tedne. K d o r s i želi slišati t a dober m lad i kv intet s p r i s t n i m i domačimi v izom i i n napevi , po tem naj

se obrne na Jožeta Antoniča iz Zg. G or i j .

Iz razgovora z Antoničem sem lahko doje l , kako je ce­njena naša slovenska pesem in narodna metod ika posebno v a l p sk ih deželah. Vprašal sem ga tud i , k a k o to, da so naši gorenjski godci tako i skan i i n čislani v teh evrop­s k i h deželah, mar d o m a n i ­majo ansamblov? »Imajo,« p rav i , »toda ne morejo i n ne morejo se uigrat i v način iz­vajanja slovenske narodne melodike , k i je tako živah­na i n obenem pr i j e tna za uho. S lavko Avsendk je to pr­vi ponesel v svet im igra tako dovršeno, da m u niso kos v tej zv rs t i glasbe n i t i najbol j­ši evropski mo js t r i harmon i ­ke, čeprav so j i m dal i v pre­i zkus or ig inalne note njego­v ih me lod i j .

M a j h n a je naša deželica, m i s l i m predvsem n a gorenj­s k i kot , p a nam je da la to­l i k o slovesa z našo narodno pesmi jo in glasbo, k i jo us­pešno prenašajo v svet naši m lad i fantje, k i gredo zvesto po vzoru S l avka i n V i l k a Avsonika .

J . Ambrožič

Še en prizor s kmečke ohcetl v Ljubljani: medtem ko je 12 parov ženinov in nevest izrekalo tisti usofrit »da« (ali »ves« ali »ano«), so pred maestralom plesni pari s svojimi spretnostmi zabavali številne gledalce. — Foto: F. Perdan

škofjeloška razglednica — Foto: F. Perdan

na snežnem plazu Pretek lo nedeljo je vlečni­

ca ina Vršiču zadnjič (za le­tošnjo sezono) obratovala . Prenosna žičnica, last L jub­l jana t ransporta , se je te dn i presel i la n a snežni plaz p od Prisojniik. T am bo obratovala še j u n i j a in ju l i j a .

»Na plazu pod Prisojinikoim je gotovo 40 met rev debela snežena plast. To je večni sneg, k i n i k o l i ne skopni,« m i je ondain pr ipovedoval Evgen Skr i l e , stroj n 'k prenosne žič­nice. Potoval sem prek V r ­šiča pa sem na snežnem pla­z u opaz i l samo enega smu­čarja, k i se je voz i l z vlečni­co. Radovednost me je gnala

j n a sneg i n tako sva se za­čela pogovarjat i o snegu, smučarjih in kačah. Da , tud i o kačah. S t ro jn ik s k r i l e se kač takole spomin ja :

»Čudno, da letos po skalov­j u okrog p lazu še n i kač (po­govarjala sva se pretek lo so­boto) . Dobro se spo min j a m , da je bi lo lan i petega maja po skalov ju tolik« kač, da se smučarji niso upal i usesti n a skale. Nekaj kač smo celo opaz i l i lazit] preko snežnega plazu. Letos pa še nisem opa­z i l nobene kače.«

Skr i l e je zadovo ' j ivo pove­da l , da ie maja z vlečnico prepel ja l 18.000 smiuar jev .

Vprašal sem ga, če se ni-^ k o l i ne naveliča snega, saj

. c6 živi kot pt ica se l ivka, k i ,, seli iz kraja v k ra j . i z d a l j j je samo: »Pod Pr iso j ni bo letos še dolgo p r i j e l smučarija.«

• U Smučarji v gore, tam J e

dovol j snega!

J . v.

GOSTILNA 'JtamC M

O g l e j t e si izredno lepo sotesko na poti v K O R T E (Trogern) 0 Trogernerklamm In obiščite gostilno FRANZL — samo 11 km od železne

Kaple

>e»®®®®®e®$®®d#o®9®®

T U R I S T I !

Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj nekaj za vse

boste dobili v gostilni tn trgovini

J o ž e M a l l e Loibltal — St. Lenart v Brodeh

le 3 km od ljubeljskega Predora

Govorimo slovenskol Ugodna menjaval

Dobrodošli!

* * 9 « ® * > « e Q a ® ® ® * & ® ® ® ®

T E ™ UIBLJANA VOSMJAKOVA 1

d o h P r , p o r ° e a ! n v a b i v s v ° i e s o " a ia ] " " ° P r c m l i c n c S O D e i n apart -

^• ' jctne restavraci je, restavraci jsk i m m terasa. t£ ' H a i zb i ra kulinaričnih specia l i ­s t in odlična v ina .

! b P H a n c l n 8 ban « Ples, glasba i n "-»»narodni, artistični p r og r am

^°stni p a r k i r n i p ros to r i i n garaža 1 8 ° b i sk se pr iporoča

H o t e l L E V L jub l j ana

tel . 310-555 telex. 31-350

••••fc©®®®«*®®®*©«,©*-

mm •1 • »t* " r <*> a K R u R B « » « » • •* m r- •

Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik

Visitateci. Ci prenderemo premura di serviri bene. Cucina casalinga e vini de!la Slovenia.

: y i i i i a i i E » i » a i i B i i i i t i

'«••••«•0®®»®®®«®®®®

PENSiON

Alp Pension H E R L E C ELA IN ROMAN TUPALICE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hra­na — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba

i®©<

'rijazno vas vabi G O S T I L N A M j r p U | |( K l r i c h a n l c u a r — K o Z a n l a v n III L L U il I «A

• avtomatično kegljišče

• kopalni bazen

• ugodna menjava

• solidna postrežba

• zmerne cene

• govorimo slovensko

1B k m o d l j u b e l j s k e g a p r e d o r a o b c e a l l v C e l o v e c

NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM

TERPEN TVRDKA I L II I I II IMP (ustanovljena leta 1927)

ŠTEVERJAN (S. Floriano del Coll io) G O R i Z l A — ITALIA tel. 87218 (3 km od Gorice)

TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NI3BI (1 električ­nim vžigom in lučmi) V zalogi imamo še sledeče stroje: MOTORNE KOSILNICE 10—13 KS in Diesel — motokulti-vatorje 14—18 KS tovarne NI3BI KOSILNICE tovarne ALPiNA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DIESEL motorje tovarne LOMBARDINI

ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA G A R A N C I J A . ZANJE IMAMO STALNO

V ZAIOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS.

PIŠITE V SLOVENŠČINI • NA RAZPOLAGO SMO V A M ZA V S A POJASNILA

obiščite nas v 100 trgovinah po gorenjski

I V I L - A

Josef Villach — Beljak

Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17

SE PRIPOROČA KOT

VODILNA HIŠA ZA:

strauss STROJE in APARATE za ob delavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohišt­veno okovje, železnina

' / a » / a F y i

M a g a c i n M a d o t t o - F u ž i n e (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji

— na desni strani ceste)

VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO PO NIZKIH C E N A H

• damske jutranjke, I * a £ | H * O d a |<1 komplete in kostime, p r a ] n , h s t r Q J e v

• P e r U o z a o t r o k e ' CANDY 68 - ALGAR — IGNIS - po izred-ženske in moške,

0 visoke in nizke čevlje no nizki ceni Lit 65.000

Postrežemo vam tudi z vsemi gospodinjskimi stroji in pripomočki.

O B I Š Č I T E N A S I N P R E P R I Č A J T E S E .

E L E K T R O - E K S P O R T

Simon Prescheren Tarvis (Udine) — TRBIŽ, telefon 21-37

vam nudi po izredno nizkih cenah: 0 električne

potrebščine 0 pralne stroje 0 radio -— televizijske

aparate 0 šivalne stroje —•

dvokolesa

U

I | mm

m

0 vozičke — peči na olje

— Olivetti računske in pisalne stroje

auto radio Blaupunkt in Grundig

St režemo v slovenščini! — Poseben popust s a izvoz.

LINIOR o r o d j e z a v s a k d o m !

(Z)

1 Misliti rl BUTAN

CD POMAGAJ SI S A M II 'JUNIOR TI BO P O M A G A L

v a m n u d i

frotir na metre — bri­sače za plažo, dom m potovanje — kravate iz slntetike, krojene po najnovejši modi

V S E TO LAHKO KU­PITE V NAŠI TRGO­VINI V KAMNIKU

kamntk

C A M P L I N — A V T O P L I N

Kraj polnjenja: Kamping v Zaki — B L E D

PLINARNA LJUBLJANA,

Vodovodna cesta (za L i to ­strojem)

telefon 316-798, 315-759

C A M P L I N — A U T O G A S

Fiihlungsstelle: Camping in Zaka — B L E D

PLINARNA LJUBLJANA, Vo­dovodna cesta (hinter Lito­stroj ) Telephon 316-798, 315-759

obiščite K O M P A S G A R N I H O T E L

KM KOMPAS

Z A V T O M A T S K I M K E G L J I Š Č E M I N R E S T A V R A C I J O NA LJUBELJU.

Za reprezentance podjetij da ­jemo posebne popuste . Vabt K o m p a s G A R N I H O T E L B L E D in K o m p a s M O T E L K R A N J S K A G O R A

Ljubelj

I N D U S T R I J A

T R A N S P O R T N E

E M B A L A Ž E KANAL T E L E F O N 78-020

Je prvi jugoslovanski pro­izvajalec standardnih EUR box palet po JUS M. Z. ?.310, ki so atestirane od posebne komisije Jž.

Zunanje dimenzije: 1240 x 835 x 970 m m

Tovorna prostornina: 0,75 m '

Nosilnost: 900 k p x 5-kratno zlaganje v višino

Lastna teža 85 kg.

K « KOMPAS VABIMO VAS NA IZLET

rbiz (Visarje) V soboto, 14. in 28.6.1969 odhod ob 7. url izpred poslovalnice Kompas - Kranj, povratek ob 14. url.

Prijave Kompas Kranj, tel. 21-431

Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico

Po najnižjih cenah vam nudimo A v naših trgovinah usnjene izdelke

in vse vrste tehničnega blaga:

damsko , moško i n otroško konfekc i jo , pletenine in per i lo , steklo, porce lan i n drugo kval i te tno blago v bogati i zb i r i . Pri plačilu v tuji valuti 10 % popusta.

Se priporočamo za obisk!

KOČNA — K A M N I K V E L E T R G O V I N A

Tekstilni center Kranj

I TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA razpisuje sprejem di jakov v p r v i l e tn ik za šolsko leto 1969/70 V prv i le tnik bo spre jet ih po 30 di ja­kov v pred i l sk i , t ka l sk i , p l e t i l sk i , tekst i lno-kemij-s k i in kon fekc i j sk i odsek.

II. TEHNIŠKA ČEVLJARSKA ŠOLA razpisuje v p r v i l e tn ik za šolsko leto 1969/70 spre jem 30 di jakov.

P o g o j i z a s p r e j e m : — uspešno dokončana osnovna šola, s poz i t ivno

ocenjenim tu j im j e z ikom, — sposobnost za opravl janje fizičnega dela, — sposobnost za ločevanje barv.

K a n d i d a t i ne smejo b i t i starejši od IS let.

K prošnji za vpis je treba priložiti naslednje l is t ine: — spričevalo o dokončani osemletk i , — ro js tn i l is t , — zdravniško potrd i lo , — pr i javo za vpis (obrazec D 73 1,20)

kolkovano s kolekom 2 d in .

V pr i jav i naj kand ida t i navedejo v ka te r i odsek želijo b i t i sprejet i Pr i jave za spre jem v šolo je treba pos lat i v tajništvo šole v K r a n j u , Cesta Staneta Žagarja 33, do 23 jun i j a 1969. K a n d i d a t i opravl ja jo pre izkus iz slovenskega jez ika in iz matemat ike v sredo, dne 25. jun i j a , ob 8. u r i . S seboj naj prinesejo p isa ln i p r ibo r . Šola i m a za svoje di jake zagotovljena mesta v Di ja­škem d o m u v K r a n j u , Kidričeva 2. Pr i jave za spre­j em v dom je treba vložiti neposredno uprav i doma. Ve l i k del di jakov, z last i fantov, štipendira tekst i lna in obutvena indus t r i j a .

% Loški muzej v škof j i L o k i je odpr t vsak dan od 9. d° 12. i n od 14. do 18. ure. Istočasno je odpr t tud i muzej na pt ' 0 ' s tem in galeri ja, k jer razstav l ja 200 ot rok udeležencev M a l e

Groharjeve s l ikarske koloni je svoje s l ike i n risbe

S k u p i n s k i m ob i skom priporočamo, da prej pr i jav i jo svoj p r i hod , posebej še, če žele ob i ska t i muzej izven u r a d n i h u*"-

S O B O T A 7. J U N I J A 1969 G L A S * 19. S T R A N

Tradic i ja tržiškega čevljarstva (24)

Plavi ponedeljek N a binkoštno nedeljo leta 1937 sem spet p r i p rav i l za svoje

čevljarske vajence izlet čez L jube l j do gosti lne »Zum deutschen Peter« v l jube l j sk i do l in i . O d tam smo k r en i l i čez Oselco in prišli zvečer v Sele. Pr i jazno smo b i l i sprejet i i n pogoščeni p r i »Užniku«, kjer smo tud i prespal i . Nas ledn j i dan zjutraj , po maši, smo šli nazaj skoz i Vajdiše, Borov l j e i n po L jube l j sk i do l in i čez L jube l j v Tržič. To je b i l marš!

Tržiška čevljarska zadruga je leta 1939 pr i r ed i l a p r ik ro -jevalni tečaj za mojstre i n pomoćnike, k i ga je vod i l s t rokovni učitelj Jože Stein-rnann iz L jubl jane . Nede l j sk i pouk strokovnega r i san ja na strokovnih nadal jevalnih šo­lah je b i l uk in j en že 1. 1934, le v K r i z a h sem zarad i po­manjkanja pros tora omenje­ni dve let i i z jemoma še po­učeval v nedel jah. Takra t je bi l tam uprav i te l j šole V i ­l jem Bal tazar .

N E K A J OBIČAJEV

M e d tržiškimi čevljarji so Se še do prve svetovne vojne ohrani le razne navade in običaji i z cehovske dobe, vendar je vse to po p r v i , po­sebno pa po drug i vo jn i za­radi nov ih gospodarsk ih raz­mer počasi zamr lo .

Se do danes pa se je delno ohrani la navada »Luč v vo­do«, i n sicer n a večer pred

sv. Gregor jem, 11. marca . K o se tega dne zmrači, zagori kres na desnem bregu B i ­strice nad nekdan j im mo­s tom (sv. Janeza) . Šolarji napravi jo v ta namen hišice iz lepenke; v sredo pr imerne deske, k i služi za osnovo, po­stavi jo svečo, pr ib i j e jo hiši­co na desko in prižgejo sve­čo. S k o z i o k n a hišice, pre­lepi j ena z barvas t im prozor­n i m pap i r j em, sveti p lamen sveče. Hišice dajo v vodo; privezane j i h imajo na vr­vice, da takoj ne odplavajo s tokom navzdol . Neka te r i j i h potem spuste, d rug i pa j i h vzamejo s seboj domov i n shrani jo za pr ihodnje leto.

V prejšnjih časih smo se ob kresu zbra l i tud i vajenci in pomočniki zavoljo veselja, da od sv. Gregor ja pa do sv. M ihae la (29. septembra) ne bo treba delati p r i luči. Ta navada i z v i r a v Tržiču goto­vo še iz davne cehovske do­

be. Lepo je, da sc ohran i , čeprav čevljarjem danes n i treba več delati ob luči po­zno v noč. T a običaj pa n i ohranjen samo v Tržiču, am­pak tud i v K a m n i gor ic i , K r o p i , v Železni K a p i i na Koroškem i n drugje. V Že­lezni K a p l i p a i m a drug po­men kot v Tržiču. T a m ne­sejo o t roc i na večer pred svečnico (1. februarja) na drogov ih papirnate cerkvice, prav tako postavljene na de­ske in s svečami znotra j . N a mostu j i h spuste v reko Be­lo, da plavajo po njej , do­k le r ne potonejo. Ta navada je v Železni K a p l i v spomin na ve l iko povodenj (glej ko­ledar Družbe sv. Mohor ja , Celovec 1969!).

K o že omen jam staro na­vado »luč v vodo«, mo ram povedati tud i , da so takrat , ko sem b i l še jaz vajenec, to je pred prvo svetovno vojno, ponekod praznoval i »Mišelva-vanje«, in sicer v nedeljo po p ra zn iku sv. M ihae la (29. 9.). Od tega dne dalje do pr i ­hodnjega sv. Gregor ja so de­la l i namreč spet p r i luči. — T u d i ta stara navada izvira še iz cehovske dobe v a lpsk ih pokra j inah , že okrog 1. 1852 je že omenjeni začetnik čev­l j a r sk ih s t rokovn ih šol Ro­bert K n o l e l zložil pesem

»Zum Lichterbraten«; p r i nas smo j i r e k l i »Michelibraten«. T is to nedeljo po sv. M ihae lu je mojster p r i p r a v i l za vso družino ter tud i za vajence i n pomočnike slovesno večer­jo s sv insko pečenko, k i so j o za l i l i z »bržanko«, istr­s k i m v inom. Te navade so se držali v Tržiču le premož­nejši mo j s t r i , k i so delal i za izvoz, i n sicer zato, da b i pomočniki raje dela l i »pri luči« bolj pozno v noč, če se je za naročilo mud i l o . Po prv i svetovni vo jn i je ta na­vada prenehala.

Po državah zahodne Evrope čevljarji še danes časte pa­trona čevljarjev sv. K r i s p i n a , mučenca, k i je u m r l prot i koncu 3. stolet ja n . št. v F ranc i j i . Praznuje se 25. okto­bra . Njegove sl ike v id imo po delavnicah, celo v čevljarskih podjet j ih, lep njegov k i p je v muzeju Offenbach p r i F r a n k f u r t u i td . Tržiški čev­l jar j i so ugotov i l i , da je b i l sv. K r i s p i n mučen in da je u m r l na ponedeljek, zato naj se v ponedel jk ih ne de­la. Tako so nastal i »plavi« ponedel jk i ; pesem poje:

Nedela j nedela, po "de lek je p l au , v torek ne de lam, v sredo pa an man , v četrtek popr imemo,

v petek pa udarmo , v soboto je rajtenga, v nedelo pa dnar .

S k u p so se zb ra l i , vzeli s seboj ve l iko črno ponev (ka-stro lo ) , ovčje a l i kozje meso, začimbe, k r o m p i r , k r u h , je­d i ln i p r i bo r in seveda v ino. Šli so navadno »Za farovž«, se u tabor i l i b l i zu kakega stu­denca. Šli so tud i na Brčev rovt, Za l i rovt, Največ jc b i ­lo samsk ih pomočnikov, pa še t i ne vs i . Izgubl jeni pone­deljek se je mora l nadome­st i t i z delom pozno v noč, ob petk ih mars ik je kar celo noč. T u d i ta navada, bol je razva­da, je prenehala po p r v i sve­tovni vo jn i .

Andre j Tišlcr

111 1Jličile J

Razceistja M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )

IV . D E L

T o i n zaničljivke, ke r sva " d a z m a m o Slovenca, so nama dolgo bivanje v tu j in i še bol j zagrenile, čeprav sva ime la t am t u d i dobre l j u d i , k a k o r je b i l mo j ded, očetov ° c e , dokler n i u m r l . O n , vo jn i s lepi inva l id — gospodar, p r i katerem sva z mamo stanovala, n i e gova žena i n še nekater i l judje so b i l i na j in i P f j a t e l j i i n se zavzemal i za na ju , a ka j , ko so

•i p ro t i županu i n drug i penzberški gospodi , ki S e je zarot i la p r o t i m a m i i n men i , dolgo časa b r e z moči. V največjo tolažbo m i je b i l a tedaj Povest »Pod svobodn im soncem«, k i m i j o je ? r a I a m a m a i n ob ka te r i sem se učil s lovensko b r a t i i n p isa t i . P a ne samo v tolažbo, ta povest ° Ponosnih praded ih i n ponosnem I z t oku je u t ' j e v a l a tud i mo jo slovensko zavest i n sloven-p> ponos. Sk l en i l sem, da b o m tak kako r Iztok

da se b o m zaničevanju i n sramoten ju s štra­jk1 svoj ih sošolcev postav i l po r obu i n j i m do-*aza l , da se H inde rburga , tako so k l i c a l i so-oica, k i so se m u vs i podre ja l i , ker so se ga

*\a"» prav nič ne bo j im . Navdahnjen z Iztoko-" n vzgledom sem najprej obračunal s svo j im astnim s t rahom, k i sem ga čutil pred gospo-K l t n i n pretepaško nas i l n im sošolcem.

»Ne bo me več zaničeval, ne bo me več prete­k i . « sem sk l en i l , da m u b o m si lo v r n i l s s i lo ,

S l v gozdičku, skoz i katerega sem- h o d i l v šolo, U r e z a l dolgo pal ico i n j o s k r i l v nek i g rm. K o de konec pouka , sem se najprej odt ihotap i l do i k* m e J e - odkar me je H i n d e n b u r g zasle-d a v * S v o J i m i i n tepel, vselej čakal pred šolo, hi i i l , m e P ° s P r e m i l domov, zaradi česar so se ^ ^ " h i d e n b u r g o v c i posmehoval i . Tokra t n i s em

ded. ded d a k ' m e P r e d H indenBurgom varova l Č e ' Sam sem hote l obračunati z nas i l n i kom,

Prav j e b i l večji i n močnejši od mene.

Tako sem se sam napot i l skoz i gozdič. Vede l sem, da bo H indenburg s svo j im i k r en i l za me­no j , čim bo opaz i l , da sem sam. K m a l u je b i l za mano i n me začel že od daleč psovat i z uši­v i m S lovanom i n me izz iva l , naj počakam, če se upam spopr i je t i z n j i m , svo j im pa je kričaje zagotavl jal , da b o m bežal, k a k o r so bežali R u s i p r i M a z u r s k i h jezer ih pred p ra v im H indenbur -gom. Toda jaz sem šel samo do grma, v kate­r e m sem ime l sk r i t o dolgo i n p ro t i v r h u tanko pal ico, k i je švigala i n opletala k a k o r bič. T a m sem se ustav i l , obstal pa je tud i H indenburg , k i najbrž n i verjel , da ga b o m upa l počakati.

»Beži, dok le r ne p r i d em do tebe i n te zagra­bim,« je kričal i n čakal, da b i m u pokaza l pete, a se je tokrat uštel.

»Le p r i d i bliže, če b i b i l r ad tepen,« sem m u v r n i l .

»Podelal te b o m v kašo,« je kričal. »Nisi sam. Vso svojo vo jsko imaš s seboj.

Zato se naraščaš. K o b i b i l sam, b i se m i n i t i približati ne b i drznil.«

»Ho, ta pa je lepa! A l i ste slišali?« se je zarezal podobno, k a k o r se reže nemški o f i c i r j i . »Sam te b o m premikas t i l . S a m , da boš črn ka-k a k o r smrad l j i v i zamorec!« je v i k n i l i n ukaza l svo j im naj ostanejo, k jer so, po tem p a se je zapod i l p r o t i men i . Jaz sem samo b l i skov i to segel po pa l i c i i n že je pa l i ca zažvižgala skoz i z rak i n se ov i la H indenburgov ih nog, po tem pa zopet švignila i n švigala, dok le r se H indenburg n i spust i l v beg i n od daleč kričal d rug im, naj me napadejo In zgrabi jo. Dva od gosposkih sta res ubogala, a sta j o ucvr la še hitreje k a k o r on , drug i pa so zap loska l i men i : »Dobro s i j i h ! Že davno b i j i h m o r a l nekdo pre t ipat i , pa b i se ne naraščali, da so nekaj več k a k o r m i ru ­da r sk i otroci!« B i l i so r u d a r s k i o t roc i , zakaj Penzberg je rudarsko mestece k a k o r Id r i j a , le da tam kopl je jo premog. »Mi n ismo b i l i n i ko l i tvo j i sovražniki. T u d i naši očetje spoštujejo tvojo m a m o i n sovražijo penzberško gospodo,« so m i zagotavl ja l i .

T ako sem d o b i l svoje prve pri jatel je. Toda časi so za na ju z mamo postaja l i vseeno čedalje težji. D a b i nama b i l o lažje, je postala m a m a delavka v tovarn i šote, a so njeni penzberški sovražniki k m a l u dosegl i , da so j i delo odpo­veda l i .

O tem, da je b i l a m a m a dvakrat zaprta , pi> vič pod s u m o m , da je vohunka , ne bo p i sa l . Pravzaprav je zadnja dva stavka preh i t ro za­p isa l , ker ga je zmot i l o kričanje i t a l i j ansk ih vojakov na cesti i n tako m u je ušla mise l , k i j o je hote l zapisat i , ke r se m u je zdela za nje­govo spoznanje ob obračunu s H indenburgom pomembna: takrat sem spoznal , da nas i l ju , s ka t e r im s i posameznik i podrejajo druge, l ahko h i t ro napraviš konec, če se nas i l ju postaviš po robu , p a tud i zaničevanju, če pokažeš, da imajo tud i revni , zaničevani i n ponižani pesti i n pa­l ico . To je hote l napisat i i n še to, da revn i i n ponižani, odv isn i od gosposke m i l o s t i , ne čutijo nobene potrebe po sovraštvu do d r u g i h narodov. A če to delajo, sovražijo samo i z stra­h u pred gospodo, pred t i s t im i , k i s i del i jo boga­stvo i n oblast i n k i se j i m zde močni, nepre­mag l j i v i . K o pa spoznajo, da močni i n s i ln i le niso tako močni i n s i l n i , da b i j i h ne mog l i ugnat i , se nenadoma revni i n ponižani začutijo močni sami i n se otresejo s t rahu, s ka te r im so se pus t i l i v ladat i .

To je hotel napisat i S lavko, a so se m u te m i s l i utekle i n preskočile v čas, ko je u m r l ded o d žalosti, ker je S lavkova penzberška babica zasipa­l a mamo s t a k i m sovraštvom i n z lobo i n j o dvakrat sprav i la celo v zapor, njega pa , po t em ko je premagal H indenburga , prepust i la šikani­ran ju učiteljice, ga skušala nahujskat i p ro t i ma­m i i n se zakle la, da ga j i iz trga, ka r bi se j i skoro posrečilo, saj je S lavko osta l tako sam, ko se j c mama začela voz i t i delat v S ta rnbe i v .

H u d o je b i lo . M a m a s i je mora la po i ska t i delo v nek i tovarni v Starnbergu, jaz p a sem čedalje bol j razmišljal o m a m i n i B o r j a n i , k i sem jo ime l tud i za svojo Bor jano , za svojo pravo domov ino . K o sta nono i n nona preko Švice p isa la , da so se k l jub soški f ront i v r n i l i v domači k ra j , sem v m i s l i h roma l s p i sm i pre­ko neznane Švice i n po zeml jev id ih i ska l po t i , k i b i me popel ja la iz osovraženega Penzb^rga k m a m i n i m staršem v domovino. In nekega dne sem se res odločil, da pobacne.n.

Roparski zak lad Buge waz pr imi, gralwa Venus! (Bog vas sprejmi, kraljeva Venera! )

K m a l u bo m in i l o tričetr tisočletja od onega prvomajskega dneva (leta 1227), ko je koroški vojvoda B e r n a r d pozdrav i l s temi prisrčnimi s lovensk imi besedami potujočega viteza i n t rubadur ja U l r i k a L ichtenste ina.

Tako povemo vodn ik i v sakok ra tn im izlet­n i k o m , k i pr ipotuje jo z nami s Koroške v K a n a l s k o do l ino a l i pa v obra tn i smer i . Ta­kra t , ko h i t imo od Podkloštra p ro t i Trbižu nad divjo sotesko, k i jo je i zdo lb la Z i l j i c a — da b i b i la čimpreje v mater i Z i l j i . . . Tako ozka je ta soteska, da se je komaj posrečilo vsekat i v njene bregove cesto i n železnico. Prava vrata iz Kana l ske dol ine v Koroško so to; zato se kra j tudi imenuje tako, V ra t a .

K e r pa avtobus h i t i i n ker je treba že pr i ­povedovat i o gorski verigi zahodnih Jul i jcev , o Mangar tu , Višu in Montažu — pa tud i o slo­venskem značaju Kana l ske dol ine, k i se tako iznenada odpre pred popo tn ikov im i očmi — tedaj ka r zman jka časa za podrobnejšo pr i ­poved o mičnem dogodku, tako pomembnem za dokazovanje nekdanjega slovenskega zna­čaja celotne koroške dežele.

Pa še cela naša vrsta pri jatel jev in znancev je, k i se s svo j im i voz i l i poda na našo pot »po Prešernovih stopin jah po Koroški i n Ka­na lsk i dolini«. Mnog i pr ide jo , da j i m čimveč povemo o k ra j i h , k i j i h kot zavedni Slovenci žele ob iskat i , mnogi s svo j im i družinami. — Starejši mož je nedavno v p i s m u napisa l med d rug im : »Hvala za nasvet i n spodbudo, k i sem jo prebra l v G lasu , ka j t i šel sem na pot po Prešernovih stopin jah po Koroški. Z me­noj sta b i l i obe hčerki — srečen sem b i l , ko sem v ide l , kako se je s to pot jo okrep i la n juna narodna zavest. V s i S lovenci , k i smo zarad i blagostanja p r i nas, že precej pozabi l i n a zamejske Slovence in nj ihove boje, težave i n upanja , b i mora l i i t i na to pot, k i j o že več let tako neutrudno priporočate i n opisu­jete.«

V O J V O D A B E R N A R D

wi d inole ustoličenje koroških vo jvod v s lovenskem j e z i ku se more po pomenu

pr imer ja t i Be rnardovemu s lovenskemu po­zdravu. Tu j ek rvn i plemič (Be rna rd Sponke im-ški je b i l po r o d u iz da l jn ih krajev med Renom i n Moze lo v v i sok i Nemčiji) je s slo­vensko govorjeno dobrodošlico sprejel prav tako tujekrvnega viteza (U l r i k Lichensteinški je sicer ime l svoj grad na Zgorn jem štajer-

jškem, a korenine njegovega r o d u so bi le j V Saški)! Deželni, u r a dn i i n tako rekoč slo­v e s n i a l i obredn i jez ik je b i l celo na koro­škem vo jvodskem dvo ru i n v plemiški družbi še 1. 1227 s lovenski !

i B e r n a r d , vo jvoda koroški je vel jal za mo­drega i n dobrega v ladar ja . B i l je l jubi te l j

LUmetnosti i n poezije. N a njegovem dvo ru v FSent V i d u ob G l i n i , k jer je b i l a v on ih časih [presto lnica Koroške, so se shaja l i tedaj naj-[bolj znani t rubadur j i — vi tez i pesn ik i : VValter [ Vogelvvcidški, Cahej s Sokolovega, K o n r a d Sovneški, Leopo ld Os t rov rhar i n U l r i k L i ch -tensteinški.

B e r n a r d jc b i l tud i p r v i , za katerega se je ohran i lo sporočilo, da je b i l na Gosposvet-skem po l ju vmeščen po starodavnem obredu v s lovenskem j e z iku .

i} Žena Bernardova je b i l a Ju ta (Bogoslava) , hčerka češkega k ra l j a Otokar ja I. P f emis la . I B e r n a r d je v lada l iz jemno dolgo dobo; ka r .ce l ih 54 let! O d 1. 1202 do 1. 1256. U m r l je V starost i osemdesetih let.

V I TEŠK I T R U B A D U R

i l i so časi križarskih vo jn , ko se je mnogo vitezov navzelo nemira . Želja po pustolovščinah in po s lavi , je gnala potu­

joče viteze oć gradu do gradu. Neka te r i so sc zabaval i z bo j i na tu rn i r j i h , drug i so zla­ga l i pesmi . Nekate r i pa so se ukvar j a l i k a r z obo j im .

N o in eden teh, v naših k r a j i h najbol j znan ih trubadurjev , je b i l U l r i k L ichenste in­ški. D o m je ime l na Goren jem Štajerskem, kjer sc še tedaj more jo opaz i t i l azva l ine nje­govega gradu Fraucnburga b l i zu Unzmarka .

B i l je nenavadno vnet za žensko čast

i n lepoto. O njegovi t rubadursk i l jubezni do nedolžnih devic i n do častitljivih z re l ih žena pričata dve njegovi obsežni pesnitv i : »Frauen-dienst« i n »Fraucnbuch« (Služba ženam in Kn j i g a o ženah), k i sta se ohran i l i v rokop i ­s ih le v Par i zu i n v Monakovem.

Nemški učenjaki so dolgo premišljevali, kaj nek i b i pomen i l i v rs t i c i v U l r i k o v i pesni­tv i Frauendienst :

» . . . i r gruos vvas gegen m i r alsus buge waz p r i m i gralvva Venus.« Potem pa so le dognal i , da je ta vložek

s lovenski , čeprav p isan z nemško pisavo. B i l a pa je ta celotna romantična pesnitev

pravzaprav le poetično poročilo o viteški po t i U l r i k a Lichensteinškega od Mester p r i Benet­kah pa do čeških dežel.

Ves prežet z vzvišeno miselnost jo o božan­sk i vrednost i žene, se je U l r i k dne 25. marca 1. 1227 odločil za potovanje na sever, od gra­du do gradu, k jer b i se bojeval na tu rn i r j i h — v čast ženski lepot i i n m i l i n i . . .

Preden pa je k ren i l na pot, si je dal na­prav i t i 13 ženskih k r i l , 30 rokavcev (b luz) , 2 k i t i z vde lan imi b iser i , 3 plašče iz belega ža­meta i td . Odločil se j c namreč, da bo potoval i n se tud i b o r i l na tu rn i r j i h v ženski ob lek i — kot kra l j evska Venera, s t a ro r imska bogi­n ja l jubezni .

Po dovršenih pr ipravah je po razpos lanih s l ih p ismeno naznani l v i tezom Lombard i j e , Fur lan i j e , Koroške, Štajerske in Avstr i je tja do češke meje, da namerava kot k ra l j i ca Ve­nera potovat i po n j ihov ih pokra j inah . V a b i J ih in izz iva, naj se pr ip rav i j o na viteške tur­nir je, ke r sc želi bor i t i na slavo ženstva. — Onemu vitezu, k i bo Venero premagal , bo podarjena roža in zlat prs tan s čudodelno močjo v l jubezni . Kogar pa bo Venera prema­gala, se bo mora l njej i n vsem ženam sveta na čast pok l on i t i v vse štiri r.meri neba.

N a M a r k o v o 1. 1227 je U l r i k , ves v belem, res kren i l na pot. T u d i vse njegovo sprem­stvo je b i lo odeto v belino. Dvanajst oprod je b i lo oblečenih v.snežnobela ženska oblačila,

j tud i vse drugo je blestelo v be l in i : kop ja , šlemi, odeje, sedla, konjske oprave. T u d i ko­nj i so b i l i sami belc i .

U l r i k o v a pot p ro t i severu je b i l a polna dvobojev. B o r i l se je z grof i i n vitezi — vse je užugal. Cez Pontabel j je prišel v Kana l sko dol ino. Dne 30. ap r i l a I. 1227 se je u tabor i l v isoko nad Trbižem. K o pa je naslednjega ju t ra , b i l je prv i rnaj, od r in i l do Vra t , od ko­der se odpreta koroška, Z i l j ska do l ina in Rož, je naletel na vojvodo Bernarda , k i je hotel prav tu pričakati svojega gosta.

Spre jem je mora l b i t i prisrčen in bučen. K a j t i tud i vo jvoda B e r n a r d je prišel tu sem z močnim spremstvom s lovenskih vitezov. In tu rn i r se je ka r ko j pričel. Osemnajst kopi j se j c križalo v borbah, k i so trajale do noči. Prenočil pa je U l r i k s spremstvom v bliž­n j em Be l j aku .

N a nada l jn j i po t i , po ln i bojev i n zmag, so se mer i l i z n j i m še mnog i v i tez i . T i tu rn i r j i pa niso b i l i nič kaj k rvav i . B i l i so h k r a t i za­bava i n vaja v moči, spretnost i i n pogumu. Zadostovalo je za zmago, če je vitez nasprot­n i k a s kop jem tako zadel, da je ta omahn i l s kon ja i n padel v p r ah .

Zan im i vo srečanje je ime l U l r i k v K i n d -bergu. T u ga je pričakal vitez Oton z B u k o v a , k i je b i l naprav l jen v nošo, kakršno so tedaj nosi le Slovenke, do l i čez sedlo sta m u visel-dve dolg i k i t i in na sebi je ime l dragocen šapelj. O ton je pos la l mi l j o daleč naspro t i poslanca s pozdravom:

»Prežlahtna kra l j i ca ! Žena S lovenka vam v tej deželi kliče: Dobro došla! K e r v tej do­l i n i n i viteza, k i b i se z v a m i bojeval , se hoče s lovenska žena spopr i je t i z v am i , s kop jem na borišču.«

T o vse je, žal, le zgodovina. Sedanjost pa je vse drugačna: v deželi, k jer so nekoč slo­venščino Ceni l i celo na dvoru , ko sc odlična gospoda n i odreka la j ez ika svo j ih podložnih, pač p a se ga učila i n se ga naučila, danes mnogokrat doživiš, da slovenščine sploh ne razumejo i l i pa je nočejo razumet i .

C Z.

JULIUS MADER

Funk je osramočen povesil glavo. »Videli ste film, zlate zobne mostičke, proteze in drugo

zobovje. Ali se vam ne zdi, da ni nihče nikdar kaj takega deponiral v banki, ali se vam ne zdi?« je naskakoval Dodd Funka.

»Kar zadeva zobovje, je to seveda nekaj posebnega. Od kod so ti zobje, ne vem. Tega mi niso poročali. In kaj se je s temi zobmi zgodilo, tudi ne vem,« je skušal Funk dalje varati sodišče. pa še z gospodom Friedrichom Wilhelmom, članom di rek to­če so ji bile poslane, izročiti zavodu za plemenite kovine, saj banka ni bila predelovalnica zlata. Rajhovska banka po mojem mnenju sploh ne bi smela takih stvari predelovati. Tudi ne vem, če je banka sploh imela tehnične priprave za to. To mi ni znano.«

Dodda taka izmikanja ne morejo spraviti s tira. On vrta dalje: »Ne samo, da ljudje nikoli niso zalagali zlatih zob, tudi očal niso nikoli deponirali, kakor ste jih videli na sliki, ali ne?«

»Da, to je res. Seveda,« mora priznati Funk. »Take stvari niso običajni depoziti. To se razume.«

Dodd navezuje na film. »In vi ste videli različne predmete, ki so bili določeni za pretopitev. Na zadnji sliki smo videli nekaj, kar je bilo očitno že pretopijeno. Saj ste videli? Od­govorile mi prosim, da ali ne. Ali ste to videli?«

»Ne morem natanko povedati, ali je bilo to treba pre­topiti. O teh tehničnih stvareh nimam nobenega pojma. Ni­kakor pa mi ni jasno, in mi doslej tudi ni bilo znano, da bi se reichsbanka sama pečala s tehnično predelavo in pre-tapljanjem zlatih predmetov.«

»No, bomo videli, kaj pravi k temu vaš sodelavec, gospod Puhl, o katerem ste nam včeraj rekli, da je zanesljiv človek, in ki ste ga navedli kot razbremenilno pričo. Tukaj imam njegovo izjavo, ki jo je podal pod prisego 3. maja 1946 v Badcn-Badenu v Nemčiji.«

Dodd čita: »Jaz, Emil Puhl, izjavljam pod prisego: 1. Imenujem se Emil Puhl. Rojen sem v Berlinu v Nem­

čiji in sem bil leta 1915 imenovan za člana direktorija reichs-banke, leta 1939 pa za njenega podpredsednika. Ta položaj sem imel nepretrgano do nemške kapitulacije.

2. Poleti leta 1942 se je predsednik reichsbanke in minister za gospodarstvo VValter Funk pogovarjal z mano, pozneje pa še z gospodom Fridrichom VVilhelmom, članom direkto­rija. Funk mi je rekel, da se je dogovoril z državnim vodjo Himmlerjem, da bomo za SS hranili zlato in nakit. Funk ml je dal navodilo, naj se o vsem potrebnem dogovorim s Pohlom, ki je bil vodja gospodarskega oddelka SS, in ki je upravljal ekonomsko plat koncentracijskih taborišč.

3. Vprašal sem Funka o poreklu zlata, nakita, denarja in drugih predmetov, ki naj bi jih prejeli od SS. Funk je odvrnil, da gre za zaplenjeno imovino iz zasedenih vzhodnih dežel in da naj ne sprašujem dalje. Jaz sem protestiral proti temu, da bi reichsbanka prevzela te vrednosti. Funk mi je rekel, naj opravimo vse potrebne dogovore za prevzem teh vrednosti in čuvamo stvar v popolni tajnosti.

4. Nato sem se o vsem potrebnem dogovoril s pristoj­nimi uradniki, ki so upravljali z blagajno in safeji, in na naslednji seji poročal direktoriju o storjenih ukrepih. Na­slednjega dne me pokliče po telefonu Pohl iz gospodarskega oddelka SS in me vpraša, če sem o stvari poučen. Jaz se nisem hotel o teh stvareh pogovarjati po telefonu. Nato je prišel k meni in rekel, da ima SS nekaj nakita, ki ga hoče izročiti reichsbanki v hrambo. Dogovorila sva se o vsem potrebnem glede prevzema, in odslej so od časa do časa prihajale take pošiljke; od avgusta 1942 dalje skozi vsa leta.

5. Med predmeti, ki jih je SS deponirala, so bili nakit, ure, okviri za očala, zlati vložki in drugi predmeti v veliki množini, SS je to pobrala Židom, žrtvam koncentracijskih taborišč in drugim osebam. To smo spoznali, ker so esesovci poskušali to blago spraviti v denar, za kar so se s privo­litvijo in vednostjo Funka obrnili na osebje reichsbanke. Poleg zlata, nakita in drugih podobnih predmetov, je SS pošiljala v reichsbanko tudi bankovce, devize in vrednostne papirje, s katerimi so ravnali na običajen, legalen način. Glede nakita in zlata mi je rekel Funk, da sta se Himmler in finančni minister von Krosigk dogovorila, da se zlato in denar od prodanih predmetov izroči državni blagajni.

6. Med izvrševanjem svojih dolžnosti sem od časa do časa obiskal safeje reichsbanke in videl, kaj je bilo tam shranjeno. Tudi Funk je po uradni dolžnosti od časa do časa pregledal safeje.

D E L O , B O V -O P R I L .ZALO/ .B I B O R E C

J e s e n i c e

K r a n j

Radovljica

Škofja Loka

T r ž i č

Bled

O B V E S T I L O G o r e n j s k e k r e d i t n e b a n k e Po odločitvi guvernerja Narodne banke Jugoslavije, Narodna banka Jugoslavije v prihodnje ne bo več poslovala z osebnimi deviznimi računi. Vse osebne devizne račune bo prenesla na poslovne banke. Lastniki deviznih računov imajo pravico sami izbirati poslovno banko, ki naj vodi njihov račun.

ZARADI T E G A OBVEŠČAMO V S E L A S T N I K E O S E B N I H DEVIZN IH RAČUNOV PRI NAROD­NI BANKI, DA BO

G O R E N J S K A K R E D I T N A B A N K A K R A N J s svoj imi podružnicami na J E S E N I C A H , v R A D O V L J I C I , Š K O F J I L O K I in T R Ž I Č U ter ekspozituro na B L E D U , prevzela in vodila vse osebne devizne račune, k i j ih bodo lastniki želeli prenesti nanjo in njene podružnice. S prenosom ne bodo v ničemer oškodovani, ker Gorenjska kreditna banka Kranj posluje po veljavnih predpisih ter točno in hitro izpolnjuje naloge svojih komitentov.

Naložena devizna sredstva obrestuje Gorenjska kreditna banka po istih pogojih kot ostale poslovne banke. S svojimi deviznimi sredstvi pa se lastniki lahko vključijo tudi v stanovanjsko varčevanje.

Interesentom smo pripravljeni dajati vse informacije ustno ali pismeno.

o r e n j s k a k r e d i t n a b a n k a

r c a t o r R A Z S T A V A B O

O D P R T A V S A K

D A N , T U D I

O B N E D E L J A H

OD 9. DO 18. U R E

Občani Kokrice in njene okolice

Obiščite razstavo in pro­dajo sodobnega pohištva, stanovanjske opreme ter tehničnega blaga od 12. do 22. 6. 1969 v kulturnem domu na Kokrici pri Kra­nju.

V e l i k a i zb i ra , ugoden nakup , prodaja na potroš­niška poso j i la , brezplačna dostava.

Z a ob isk itn nakup se priporoča M E R C A T O R P E PRESKRBA TRŽIČ

Glasbena šola Kranj r a z p i s u j e v p i s

novih učencev za šolsko leto 1969/70 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko.

Vpisovanje bo v ponedeljek, 9. jun i j a 1969, ob 9. i n ob 18. u r i na Glasbeni šoli v Kranju, in ob 17. u r i na osnovni šoli v Šenčurju; v torek 10. juni ja 1969, ob 12. u r i na osnovni šoli v Cerkljah i n ob 17. u r i n a osnovni šoli v Preddvoru.

Podrobnost i o vp i su so razvidne iz objave na šolski oglasni desk i . Ravnatel jstvo. M e r c a t o r

Ali poznate revijo M A Š I O Č E T J E I N S T A R I O Č E T J E

S O S E U Č I L I G O S P O D A R I T I Z Z E M ­

L J O I N R A S T L I N A M I V S A D J A R J U

I N V R T N A R J U . D A N E S T O N A L O G O

° P R A V L J A N A Š V R T — revija za V r t n a r s t v o in sadjarstvo.

N a š

Kdor hoče uspešno pridelovati sadje, zelenja­vo in okrasne rastline ali pa si urediti lep vrt — stanovanje na prostem, mora redno pre­birati Naš vrt. »Veliko ljudi veliko ve« — tega načela se drži naša revija, zato pri njej sodeluje mnogo strokovnih piscev.

Naš vrt je tudi lepa revija, z barvnim ovit­kom in bogato ilustrirana. Naročila sprejema Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. Letna naročnina znaša 20 din. Na zalo­gi so še vsi trije letniki. Ne odlašajte z naro­čilom!

,,Delava kot bi imela šele 20 let"

Za zlatoporočenca Mar i jo i n Andre ja Z iher l iz L ip ice zakonski ja rem n i b i l n ikdar breme

Av tomob i l se je zamaja l in grgraje u t ihn i l . I zs top i l i smo. Razsez.no kmečko dvorišče, posuto s to l s t imi kokošmi, vel ik skedenj i n hiša, katere nov i del še n i ometan, so pr i ­čali, da gre za t rdno kmet i jo , eno največjih v vasi .

»Dober dan. A l i je tu p r i Vodniku?« sem vprašal ženo, k i jo je ropot motor ja zvabi l na prag.

»Seveda. J a kdo pa ste?« »Novinarji, mama . Menda

Ste v i i n vaš soprog včeraj praznova la zlato poroko. B o držalo?«

»Drži,« je p r i b i l a M a r i j a Z i ­her l . »Ampak danes b i ne smel i p r i t i . Vse imamo raz­metano. Veste, sinočnje sva-tovanje se je k r epko zavleklo, n isem še utegni la pospraviti.«

»In k a k o je bilo?« sem ,firb-cal' dalje.

»Krasno, mnogo lepše kot pred 50 let i . Saj razumete, takra t smo to lk l i revščino. M a n j k a l o je denarja, hrane, obleke, vsega. Toda vče­raj . . . «

Potlej sem zvedel, da so j u poročili na občini in da j i m a je govor i l sam župan Zdrav-ko K r v i n a . Celo šrange n i manjka lo . Postav i l i so jo va-ščani. In šele ko je Vodn ikov ata segel v žep ter plačal za­htevano vsoto, sta l ahko od­šla napre j .

»Saj res, kje imate p a ženi­na? A l i počiva?« smo se spomn i l i .

»Počiva? Ne. V h levu k r m i živino. Čakajte, precej sto­p i m ponj,« je r ek la i n l ahk ih nog, kot bi ime la 30 i n ne 73 let, odhi te la čez dvorišče.

M i z a sredi stare kmečke izbe z rebras t im s t ropom, m a j h n i m i o k n i in krušno pe­čjo v ko tu , je b i l a po lna ko­zarcev i n v i n s k i h steklenic, krožnikov, posod, raznovrst­n i h čaš ter vaz, da sem vmes komaj našel dovolj pros tora za beležko. Luštno, zares luštno so se m o r a l i imet i svat je. K a k o tud i ne, saj j i m je ves čas prepevala i zbrana druščina škofjeloških pevcev.

M e d tem sta vs top i la Andrej in M a r i j a . Tako čilih zlatoporočencev z lepa ne naj­dete. On krepak, še vedno ra­ven kot sveča, z od sonca por jave l im obrazom, ona ži­vahna, zmeraj nasmejana i n po lna dobre volje.

»Pa j a niste edini gospodar n a kmetiji?« sta m i kolega F ranc i i n Andre j , k i smo se on i dan skupaj daja l i po te­renu, snela vprašanje z jezi­ka .

»Za zdaj še zmerom. Včasih pr ide pomagat tud i vnuk , s i ­cer pa z ženo vse sama opra­v iva . Dalava kot bi b i l a s tara šele 20 let. A m p a k n i druge pomoči. Štiri hektar­je obdelova ln ih površin ima­va, šest glav živine in konja , zato si ne moreva privoščiti betežnosli,« je povedal Vod­n ikov ata ter doda l , da b i k l j u b temu še nekam šlo, da p a so d a v k i p rehud i .

»Sto jur jev na hektar mo­r a m o d r i n i t i vsako leto, po­mislite!«

Potlej smo ob rn i l i pogovor drugam. Zan ima lo me je namreč, k a k o sta se Andre j i n M a r i j a spoznala. Le ta 1914 je b i lo , p rav i Z ihe r l , na že­lezniški postaj i na T ra t i . Ho­d i l je nekaj tam okrog in pogledal za dekl ico , k i je šla m imo . T u d i ona je pogledala njega. Nasmehn i l se j i je in ona m u je nasmeh v rn i l a . Še i s t i dan sta začela govor i t i .

»če b i danes i zb i ra l , b i spet i zb ra l Mar i j o . Dobra že­na je, vedno me razume. Ka­dar s i tna r im , molče po t rp i — in obratno, seveda.«

Že k m a l u po začetku prve svetovne vojne so mladega Andre ja v t akn i l i p od orožje. Najpre j se je b o r i l v T i r o l ah , po tem v R u s i j i , k jer je so­vražnik zajel polovico njego­vega regimenta, i n nazadnje na soški f ront i .

»Tamkaj b i b i l skoraj ob življenje,« pr ipoveduje Vodn i ­kov ata. »Ob eksploz i j i topov­ske granate, med b i tko na Svet i gor i , me je zasulo. Sa-ni te jc i so m i s l i l i , da sem

mrtev. K sreči je nekdo pra­vočasno opaz i l zmoto. Po tem sem dolgo ležal v bolnišnici v M a r i b o r u , kasneje pa še v B r n u na češkem. Zračni p r i ­t isk m i je namreč poškodo­val s luh in oglušel sem za cele po l leta.«

Toda vse se je srečno kon­čalo. M l a d i Z ihe r l je popol­noma ozdravel in 31. maja 1919, k m a l u po v rn i t v i domov, sta Andre j in M a r i j a s top i la pred o l tar .

»Ampak najbrž vama tud i potem n i b i lo z rožicami po­stlano?« smo spraševali dalje.

Naš sobesednik se je zres­n i l in začel pr ipovedovat i o gospodarski k r i z i v le t ih od 1930 do 1935, k i je kmeta hu­do pr izadela , o t rp l j en ju med zadnjo vojno, o par t i zan ih , k i so b i l i v L i p i c i kot doma ijn o poko jnem s inu R u d i j u , k i je padel nekje v R u s i j i ( zakoncema Z ihe r l se je ro­d i lo troje o t rok — s in i n dve hčeri). S a m i g renk i , žalostni spomin i . N i pr i je tno drezat i vanje. Ob slovesu smo zato raje podebatirali i o nedel jski svatbi ter sk l en i l i , da se čez 10 let, za biserno poroko , spet dob imo.

P. s.: Andre j pozdrav l ja vse svoje nekdanje bojne tovari­še in j i h vabi naj se oglasi jo p r i n jem doma, v L i p i c i b l i zu škofje Loke , na hišni številki

Ivano smo našli na polju, Janez je pa zidal. — Foto: F. Perdail

Zlatoporočenca Ivana in Janez Narobe

Služila sva, »f let no« le pa vseeno bilo

4. I. Guzelj

V ponedeljek, 2. j un i j a , sta dočakala 50 let skupinega živ­l jenja Ivana in Janez Narobe s Podreče. K o smo j u ta dan ob i ska l i , da z n j i m a ma lo pokrarn l jamo, smo b i l i nema­lo presenečeni. Čeprav kovač i n že v 82. letu, je Janez vne­to z ida l , žema Ivana, k i j i h ima že 84, pa je b i l a n a po l ju .

»Kaj nimata danes 50. ob­letnico poroke?« sem popra-šal malo naglušnega Janeza.

»že, že. Toda mar naj zato križem rok sedim in čakam?« m i je odvrn i l . Žena pa je še dodala, da sta pač od m l a d i h nog navajena delat i . »Pa do­sti teže je bilo takrat. Po deset ,štantov' rži in pšenice

Vedno dobra volj« — Marij« in Andrej Z ihe r l . *

PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ

razpisuje po 12. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavb­nega zemljišča v občini Kranj (Ur. vestnik Gorenj­ske, št. 11 in 16/67)

javni natečaj za oddajo 3 stavbnih parcel na Trsteniku — k. o. Babni vrt: — pare. št. 730'8 s površino 842 m 2

— pare. št. 730/9 s površino 908 m 2

— pare. št. 730/7 in 730/11 s površino 1153 m2. 0 Rok za začetek gradnje je eno leto, za dokonča­

nje štiri leta od objave razpisa. 9 Izklicna cena parcel je 13,00 N din za 1 m 2 (vklju­

čeni so stroški tehnične dokumentacije in prav­nih del).

0 Celotni znesek je treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe.

• Višina varščine je 500,00 N din. 9 Rok za predložitev pismenih ponudb je do

L julija 1969 do 12. ure. Na ovojnico napišite »natečaj za zemljišče na Trsteniku — ne odpiraj!« Odpiranje ponudb bo 2/7-1969 ob 14.30, v sejni sobi Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Prednost pri izbiri ima, kdor ponudi več kot je izklicna cena.

Obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na raz­polago v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4 ob ponedeljkih od 9.—12. ure in ob sredah od 14. do 16. ure.

smo morali na roke poze t i in potem zmlatiti, danes pa ko­silnice, traktorj i . . . Ja, saj to se ne da povedati, kako je bilo včasih treba bolj de­lati kot danes. Ampak »flet-no« je pa vseeno bilo. če­prav je bilo dela čez glavo in čez, se je še vedno našel čas, da smo kakšno ugnali** je pripovedovala Ivama.

Spozna la s ta se, k o sta služila. I vana je mora l a že Z dvana js t imi let i od i t i služit, ke r so j I u m r l i starši. Potern p a je prišla p r v a vo jna i * 1

Janez je mora l v vo jsko. Med ' t em k o j e b i l on v Galic#< K a r p a t i h i td. , ga je ona čaka­la . V r n i l se je novembra l c ) l ^ ' leta in naslednjo pom lad sta se vzela.

Pet o trok se j i m a je rod:Jp-vendar so kar tri je umri i i , s* 1

pa je padel v drug i vo jn 1 .

Tako j i m a je os ta la saiin 0

hčerka, k i pa je tudii že po'co-čerta in živijo sedaj skupaj t& Pod reč i .

Po domače se p r i hiši P?*J v i p r i Kovač. Jainez je bil namreč kovač. S tem poki ' ' cem je imel posebno v vo jn i precej dela. Pod k o vi" je konje in drugače skrbf za vo jno opremo, še lani r podkova l zadnjega kon j^ Potem pa ga je bolezen 1

nekaj časa p r i k l en i l a na Pjj steljo in tako je k lad ivo ložil.

M e d k raml j an j em nam J e

potem Janez povedal , da W l i k o bere. Naročen ima i n T V 15. Že k o smo se VfQ

slavij a l i i n j i m a zaželeli -ve l iko sreče i n zdrav ja i ° b i se srečali na b isern i P 0 ,

k i , nas je Janez nemalo, P seneti l z vprašanjem:

»Kdo i zmed vas p a je ^ r ^ ci? P a kje imate tist*jL »spačka«, k i ga včasih o r " njate p r i pisanju?« ,

Še enkrat smo se m u P 1 P, stavHii i n m u razkaza l ! "£ r 3 . ga službenega »spačka«, h ' 0

t i pa obema zaželeli f

srečo. A. z

E K O N O M S K O A D M I N I S T R A T I V N I Š O L S K I

C E N T E R V K R A N J U , T o m š i č e v a 7 ,

objavlja razpis z a s p r e j e m n o v i n c e v i n n o v i n k v I . l e t n i k

z a šo l sko l e t o 1969/70 v n a s l e d n j e š o l e :

E K O N O M S K A S R E D N J A ŠOLA

— 60 učencev i n učenk

Pogoj i za vpis:

L dokončana osnovna šola (iz tujega j ez ika je obvezna poz i t i vna ocena)

2. starost do 18 let

3. izpisek iz rojstne matične knj ige

4. i zpolnjen obrazec D Z S 1,20 s ko l ekom 2.— d i n 5. dopisnico z nas lovom pri javl jenca(-nke) .

Spre jemnih izpitov ne bo. Pri jave pošljite a l i oddaj­te osebno do vključno 23. 6.1969.

U P R A V N O A D M I N I S T R A T I V N A ŠOLA

(štiriletna) — 60 učenk

Pogoj i za vpis :

ti dokončana osnovna šola (iz tujega jez ika je obvezna poz i t i vna ocena)

2. starost do 18 let

3. izpisek iz rojstne matične knj ige

4. zdravniško spričevalo o zdrav ih očeh in r okah

5. izpolnjen obrazec D Z S 1,20 s ko l ekom za 2 . — d i n

6. dopisnico z naslovom pr i jav i jenke.

Spre j emnih izpitov ne bo. Pr i jave pošljite a l i oddaj­te osebno do vključno 23. 6.1969.

A D M I N I S T R A T I V N A ŠOLA

(dvoletna) — 30 učenk

Pogoj i za vpis :

L dokončana osnovna šola ( tudi brez ocene iz tujega jezika)

2. starost do 18 let 3. izpisek iz rojstne matične knj ige 4. zdravniško spričevalo o zdrav ih očeh i n r o k a h 5. izpolnjen obrazec D Z S 1,20 s ko l ekom za 2 . — d i n 6. dopisnico z nas lovom pr i jav l jcnke.

P O S E B N O O P O Z O R I L O

Ce bo pri javl jencev več, kot je razp isanih mest, bomo tiste pr i jav l jencc, k i bodo ime l i najslabši uspeh v 8. razredu osnovne šole, k l i c a l i na pre izkus znanja. Za ekonomsko srednjo šolo i n upravno admin is t ra t i vno šolo bo pre izkus znanja iz sloven­skega jez ika , matemat ike in tujega j ez ika , za admi­n is t rat ivno šolo pa iz slovenskega jez ika in računstva.

Z D R A V S T V E N I D O M K R A N J

N A S L E D N J E A V T O M O B I L E :

1. sanitetni av tomob i l ( furgon), znamke fiat 1300

2- terenski av tomob i l »Land-Rower« s p r iko l i co .

Ponovna prodaja avtomobi lov bo v torek, dne 10. jun i j a , od 9. do 12. ure v reševalni postaj i K r a n j . Voz i l a so tud i t am na ogled.

K O M I S I J A ZA D E L O V N A R A Z M E R J A P R I S E K C I J I ZA VZDRŽEVANJE P R O G J E S E N I C E

razglaša P R O S T I D E L O V N I M E S T I

1. K V ključavničar za nadzorništvo zgradb Ilrušica

2. KV klepar za nadzorništvo zgradb Hrušica

Pogo j i pod : 1. izučena obrt z zna­

n jem avtogenega var­jenja

2. izučena obrt i n da je vešč vodoinstalater­s k i h del

Prošnje s podatk i o izpolnjevanju pogojev razglasa naj kand idat i vložijo p r i kadrovsko admin i s t ra t i vn i službi Sekci je za vzdrževanje prog Tesenice v 15 dneh od objave razglasa.

Loterija Poročilo o žrebanju srečk

23. ko la , k i je b i lo 5. 6. 1969.

P r o m e t n o p o d j e t j e

P o s l o v n a e n o t a J e s e n i c e

razglaša N A S L E D N J A P R O S T A D E L O V N A M E S T A

1. V E Ć Š O F E R J E V D K A T E G O R I J E

2. V E C Š O F E R J E V C K A T E G O R I J E

3. V E Č K D N A T A K A R J E V — z a h o t e l » Š p i k « v G o z d u M a r t u l j k u

Pogo j i : pod 1. in 2. s t rokovna izobrazba v prometni s t r ok i , pod 3. K D delavec gostinske stroke. Delovno raz­merje bo sklenjeno s po ln im de lovn im časom za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela. Nastop dela možen takoj . Ponudbe pošljite v 10 dneh na upravo poslovne enote.

Srečke s končnicami

40 50

34140 873530

30551 323641 917741

32 142

18282 46722

817192

3723 61033 92903

524283

14 34

5194 912164

75 38755 50705 90785

1536 6636

. 527786

7 17017 24547 86347 98037

196337 955567

8 959728

59 699

8339 08549 45359

324899 758239

so zadek d i n

10 30

510 100.000

500 10.000 10.000

20 100

2.000 500 •

10.000

200 500

1.000 10.000

10 10

200 10.000

20 500 500

1.000

200 200

10.000

4 i.004 2.004

504 504

10.004 1

10.004

4 10.004

10 50

200 500 510

10.000 50.000

M!immii!iiii!iiiimmmii!miiiiiiiimiiiiHii!iiwii!iim

Objava P r i odde lku za splošno upravne zadeve skupščine občine škofja L o k a so v h ramb i naslednja najdena dvokolesa: j=

1/364 — žensko ko lo , znamke R O G , št. 191998, sive barve, i 2/365 — žensko kolo , znamke L A S T A , št. 883112, sive barve, S

I 3/366 — moško ko lo , znamke R O G , št. 169848, zelene barve, B • 4/367 — moško ko lo , znamke G O V I C K E , št. 1494722, črne barve, I I 5/368 — moško kolo , znamke R O G , št. 819999, črne barve, ; 6/369 — moško ko lo , znamke R O G , št. 530370, črne barve, S

7/370 — moško kolo , znamke R O G , št. 285366, zelene barve, 8/371 — moško kolo , znamke D I A M A N T , št. 4299370, modre barve, 9/372 — moško kolo , znamke ROG-ŠPORT, št. 536468, črne barve, g

10/373 — moško kolo, neznane znamke, št. 83943, modre barve, 11/374 — žensko kolo , neznane znamke, št. 159981, temno modre barve,

^ 12/375 — žensko ko lo , neznane znamke, neznane številke, drap barve, 9 13/376 — moško ko lo , znamke R O G , št. 805415, modre barve, E 14/377 — moško ko lo znamke »ROG TOURING«, št. 799596, zelene barve, =

15/378 — moško ko lo , znamke ROG-ŠPORT, št. 183480, zelene barve.

Pozivamo lastnike , da kolesa vzamejo najpozneje v enem letu po objavi , ker po pre teku tega roka postanejo družbena lastn ina. Ob prevzemu je treba pred­ložiti dokumente o lastništvu. E

E Oddelek za splošno upravne zadeve S E skupščine občine škofja L o k a E

TT;iiiit iiiiLiEitittiiiiiiit(E&L:i3i:zii;:£ti)iitit&tiEiiiii;ititttiiiii:iiitsi;ffiiiii[iititsiitIItitiAfiii;1111i«ti(i£iiiiiiiiiMitttiiiititiis iiiniiiiiiitittiiinsttittfcitiiktkii ^

• V U « UUU'J *

Na starem pokopališču R a d b i vam opisa l , kako je

b i lo nekoč, ko smo ime l i šole prost dan. S s ta r im a tom sem šel na sprehod. Dolgo sva že hod i l a , ko m i j c reke l , da bova ob iska la še staro, opuščeno pokopališče v b l i ­žini. Najpre j sva naletela na grob leta 1929 umr l e mlad in­ske pisatel j ice, učiteljice in vzgojitel j ice E l c e Jocifove. S tar i ata se je spomin ja l , da je b i l a v družbi rada vesela i n da je zelo lepo pela na­rodne pesmi , posebno t isto »Kaj t i je deklica?« B i l a je tud i l jubi te l j ica p lan in , o če­mer priča njen izrek, vklesan na nagrobn iku : »Paradiž je na vrheh in vse je t am kako r pesem božja.« Ko t pisatel j ica se je skr i va la za psevdoni­m o m Bistriška. N jen i p r i ­spevki so izhajal i v razn ih m l a d i n s k i h l i s t ih . L a n i , ko je u m r l E l c i n soprog Peter Jo-ci f , šolski vodja, so j o izko­pa l i in prenesl i na novo po­kopališče, kjer počiva poleg svojega soproga.

M a l o naprej ob z idov ju sva zapazi la grob in spome­n ik t r em p a d l i m borcem, b ra t om Šenk iz Potoč. Eden je padel v N o v i vas i , d rug i je b i l umor jen v B u c h w a l d u , tret j i p a je zgorel v vasi K o k r a , ko so j o Nemc i po­žgali.

MoJ Lisko M o j a najljubša žival je pes.

Dob i l sem ga za ro j s tn i dan. D a l sem m u ime L i s k o , ker je ime l na čelu l iso. Vsak dan sem m u nosi l hrano. N i b i l izbirčen. Naučil sem ga tud i skakat i , pros i t i ju dru­ge umetni je . Zdaj je star že dve let i i n po l . eJ zelo dober čuvaj, samo m u c k a ne more v idet i . Tega sovraštva se je navad i l p r i sosedovem psu .

K a d a r grem po mleko, me L i s k o vedno spreml ja . Toda če se pelje m i m o k a k kole­sar , d i r j a z n j i m to l iko ča­sa, d a ga doh i t i . Nekoč je nekoga uje l . Ko lesar je da l noge na k r m i l o i n gledal, ka­k o pes la ja. Zato se je zale­te l v grmovje. Pok l i ca l sem L i s k a nazaj, vendar ga n isem ošteval.

Psa L i s k a i m a m zato najra­je, ke r i m a tud i on mene rad . Sva najboljša pr i ja te l ja .

M a r j a n Dolinšek, 4. b razred os. š. Ma t i j a Val javec Preddvor

T a m b l i zu je tud i grob in spomenik nadučitelja Rudo l ­fa Završnika, k i je leta 1909 po nesreči našel smrt v na­ras l i K o k r i .

Končno sva se ustav i la še ob spomen iku , k i je vz idan na levem pročelju cerkve, zraven vhoda. V ploščo vkle­sane besede so komaj še vidne, tako d a sem j i h le s težavo razbra l . Tako le piše: .Lovro P intar , bivši breZhriški župnik ter deželni i n držav­ni poslanec kran jske zemlje. Rojen je b i l v župniji p r i sv.

Tomažu pod selškim zvonom v 8. dan avgusta 1814. leta. U m r l i v P reddvoru v 10. dan septembra 1875. leta. Sveče­n ik , past i r , je duše vod i l , l jub i l na rod svoj do konca dn i . Z m o d r i m u m o m v boj je modro hod i l . On , k i tukaj v m i r u božjem spi . '

Spomen ik so m u postav i l i deželni pos lanc i i n njegovi gostitel j i .

S lavko Cuderman , Tupaliče p r i P reddvoru

Moj najdražji zaklad Ob koncu šolskega leta

1967 68 sem za pridnost in odličen učni uspeh dobil knjigo Rolf gozdovnik, ki jo je spisal Ernest Thompson Seton, prevedel pa Rudolf Kresal.

I To knjigo sem prebral že večkrat. Vendar jo še vedno

I rad vzamem v roke in preli-; stavam. Moje največje vese­

lje je, čeprav imam Še vell-{ ko drugih knjig, ki so prav I tako zanimive in lepe. Rolf

gozdovnik mi je prirastel k srcu, navezan sem nanj kot je navezan otrok na mater. To branje so mi podarili v šoli in je dokaz, da se uče­nje obrestuje, da za znanje nekaj dobiš in da le tako v

življenju nekaj veljaš. Dobra knjiga je največji zaklad za otroka. Meni so starši že v rani mladosti kupovali slika­nice. Prve črke, ki sem se jih naučil pisati, sem videl v knjigi. Kako hudo M bilo brez knjig! še majhni otro­ci, ki ne znajo brati, presedl-jo ure in ure ob knjigi. Z za­nimanjem ogledujejo slike, saj se iz njih učijo spoznati živali in drugo prirodo.

Dobra, poučna in lahko ra­zumljiva knjiga je moj naj­večji zaklad.

K o n d i P:žon, 4. a razred os. š. Ma t i j a Val javec, Preddvor

i\a zemlfo pada mrak Prvomajske praznike sem

I preživela pri teti na vasi. To-ta stanuje vrh griča, ki se dviguje nad cesto. Tiste dal sem večkrat opazovala nara­vo, potapljajočo se v večerni mrak. Sonce jc kot velika zlata krogla hitelo proti zaho­du. Z zadnjimi žarki je po­ljubljalo hribe, valovita oko­liška polja in travnike. Viso­ke, s snegom pokrite gore, katerih vrhovi so se še pred kratkim bleščeče svetili, so tonile v temo. Voda pod gri­čem je postajala črna. Kra-

I gulj nad gozdom je neslišno plaval skozi zrak, čez čas pa se je tiho spustil med drevje. Le še samotna domačija sredi pobočja onkraj doline se je kopala v soncu, a kmalu so tudi njo zagrnile sence. Za­želela sem si, da bi ne bila sama, da bi prišel kdo in mi delal družbo v teh prelepih trenutkih. Toda življenje v vasi je utihnilo. Le pasji Ia-jež je motil nočno tišino. V hišah se prižigajo luči.

Topel večer je bil in spodaj v vasi je vesela družba sede­la pred neko hišo. S klopi ob vhodu so se oglasili glaso­vi harmonike. Po utrudljivem dnevu so mladi ob zvokih glasbe skušali najti razvedri­lo, čeprav sem vesele narave, sta me smeh in govorica mo­tila. Želela sem si tišine, da bi spet lahko prisluhnila petju črička, ki se je oglašal v grmovju, da bi slišala šele­stenje vetra, ki je kot vciik glavnik česal vejevje breze ob poti.

Skozi okno hiše se je pri­kradel sladek vonj po vročih žgancih. Vstopila sem in sedla za mizo ob peči. Ker je bilo že temno, je teta prižgala luči. Šele žgane i, ki so se kmalu zatem znašli na mizi, so me dokončno zdramili iz premišljevanja.

Ljubica Horvatin, Zvirče 11, Tržič

Videla sem veverico Sedela sem v k u h i n j i p r i

oknu in s t rmela v gozd. K o nekaj časa tako g ledam, na­enkrat opaz im nekaj temne­ga, čisto majhnega, s koša­t i m repom. Tako j sem vede­la , da je veverica, šla je k studencu in p i l a vodo. Tam je malo posedela, potem pa h i t ro s m u k n i l a n a bližnje drevo. K o je pr ip leza la do vrha, je skočila na sosednjo

smreko. In tako je preskoči­l a pet dreves. K m a l u sem jo izgubi la i zpred oči, ka j t i do­segla je gozd. B ra t J a n i , k i sem m u kasneje pripovedova­l a o dogodku, je b i l žalosten, ke r veverice n i v ide l .

Je lka Luskovec , 5. a razred os. š. France Prešeren, K r a n j

P e t e r J o v a t i o v f č r i š e z a v a s

iVjUllliAKl : . / i, i

P i t ,

^ % mm

— Še slaba dva meseca, počitnice bodo tu in torbica bo samevala v kotu. Bo res?

Hudi trenutki Začela se je vojna. Stara

mama In ata sta z mojim očetom bivala v Železnikih. Starega ata so kmalu odvedli na prisilno delo v Nemčijo. Pobegnil je in se pridružil partizanom. Boril se je na Primorskem.

Bilo je poleti 1944, med ve­liko hajko v Poljanski In Sel­ški dolini. Moj stari ata je nekega dne prišel z važno na­logo v Železnike. Utrujen od poti je sklenil prenočiti kar doma. Ob dveh ponoči pa je stara mama opazila, da so na trgu Nemci. Zbudila je ata in mu rekla, naj se skrije. Spomnila se je stare jame v kleti, kamor so včasih sprav­ljali zelenjavo, takrat pa je bila v njej voda. Odprla je loputo in ata je hitro zlezel v notranjost. Potem je po­krov posula s smetmi in nanj zavalila sod.

Nemci so med tem že tr­kali na vrata. Mama je od­prla in vprašali so jo po mo­žu. Rekla je, da je na delu nekje v Nemčiji in jim v po­trditev pokazala naslov.

Toda Nemci so kljub temu odšli v klet in začeli preisko­vati, že je eden hotel prema­kniti sod, ko je vstopila la­stnica hiše. Ponudila jim je

domačega žganja in jih s tem zamotila. Ko so spili, so od­šli.

Popoldne je mama odnesla atu v klet čaja. Ko je vzdig­nila loputo, je stari ata re­kel, da niti minute več ne bo ostal v jami, ker mu pri" manjkuje zraka. Razen tega ga je zeblo, ker je stal do gležnjev v vodi, oblečen l c

v spodnje perilo. Ves se J e

tresel, nog pa še čutil nI vei> Mama se je spraševala, kaj

sedaj. Potem ji je v glavo nila dobra misel. Spravila l e

očeta v posteljo, zagrnila ok­na, po nočni omarici pa nalo­žila stekleničke z različnimi zdravili. Komaj je končala« že so vstopili Nemci, a o a

srečo drugi kot zjutraj. K 0 -

mandant je vprašal, če je o& ranjen. Stara mama mu J e

zašepetala, da ima jetlko. P°* zdravili so in po prstih od­šli ven. Od takrat vso hajko nI bilo v hišo nobenega Nem­ca več.

Tako je stara mama s jo Iznajdljivostjo rešila ata« Ta se dogodka zelo dobro spominja, saj ga vsako I e t ° huje bolijo noge. želi, da * bi bilo nikoli več vojne.

M a r j a n Peternel j , 4. b razred os. š. T ra ta

š o l s R i H

P i š e d r . V a l i č

H e l e n a

Marta svetuje

Rh faktor Znano je, da imamo l judje

različne krvne skupine i n da smemo p r i t rans fuz i j i k r v i prejet i le naši povsem po­dobno k r i . Za medsebojno ujemanje k r v i je poleg isto­imenske grupe (A, B , A B , O) potrebna še skladnost glede na druge sestavine. E n a od n j ih je na p r ime r R h faktor . Neka te r i l judje ga imajo , drug i spet ne, zato prav imo, da so eni R h poz i t i vn i , drug i negativni .

R h negativne žene se po­gosto zelo boje, ko zanosi jo, ker veđo, da je lahko otrok R h pozi t iven po očetu in se \ v tem torej ne ujema z ma­terjo. Ma t e r ino telo l ahko občuti p lodovo k r i kot tujek In začne tvor i t i pra t i snov i . Te o t r o k u zelo škodujejo, ker uničujejo njegove rdeče krvničke. Težave lahko na­sloni jo le p r i zvezi R h pozi­tivnega moža z R h pozi t ivno ženo, pa še p r i teh zakon ih •e v pet in i pr imerov . Včasih namreč rte podedujejo vs i otroc i R h faktor ja , temveč le Polov ica. T u d i preobčutlji­vost matere na plodovo k r i n i povsod enaka, prav tako ne tudi tvorba pro t i snov i .

Zato lahko R h negativne rnatere rojevajo zapovrst jo zdrave otroke a l i pa je šele drug i a l i tret j i o t rok bol j sla­bokrven i n ziateničen kot otroc i pred n j i m . Splav, nirtvorojenost , nevarna zlate-rnca prvega dne torej niso obvezna usoda o t r oka R h ne­gativne matere, čeprav mo­ramo tud i take posledice po­d a t i . Vendar p r i nas noseča R h negativna m a t i zares n i Prepuščena sama sebi. V ši-^ k i mreži posvetovalnic za noseče vsak i mate r i določijo

faktor . P r i vseh materah * R H negat ivn im fektor jem ^ posebej s pre i skavami ftadzoruje k r i , d a b i se pra­vočasno ugotovi lo nastanek Preobčutljivosti.

Novoro jenca R h negativne rnatere v porodnišnici še po-* t b e J sk rbno opazujejo, da je fKrepanjc p r i prezgodnj i i n Premočni z latenic i pravočas-n ° i n uspešno. Izmenja lna transfuzi ja k r v i je danes p r i n a s že dobro vpel jana ter v V e ^čih r okah i zur jen ih ek ip * a o t roka nenevarna i n učin­kovita.

^ zadnjem času . poznamo U l - » zdrav i lo , tako imenova-

" e Rhogam injekci je , k i se Q a i e j o 72 u r po tem, ko R h "egat ivna mat i r od i R h pozi­vnega o t r oka a l i p a če »Plavi. S t r okovn jak i zatrjuje-J°. da to zdrav i lo učinkovito

e ze nasta la prot i te lesa i n "niči preobčutljivost matere,

tem p a t u d i morebi tne ne­marnosti za naslednjega otro-

D . F . iz Tržiča — Vaša ru ­b r i k a mi zadnje čase vse bol j ugaja. Pros i la b i vas za na­svet, kako naj si dam sešiti I ob leko za poletje. K u p i l a sem namreč blago v karo vzorcu. Je drap barve z zele­n i m i in be l im i črtami. Oble­ko b i r ada k o m b i n i r a l a z ze lenim blagom. — Stara sem 15 let, v i soka 158 c m in teh­tam 47 kg.

M a r t a odgovar ja: Z a vas

sem i zbra la t r i modele za poletje. P r i p r vem in zad­njem mode lu je vzorec polo­žen diagonalno, srednj i mo­del pa i m a na sprednjem de lu vložek v poševnem k a m . Ce je blaga malo , ga seveda ne boste mogl i obra­čati diagonalno. P r v i dve ob­leki sta pošiti z enobarvn im b lagom, p r i zadnj i pa lahko oko'!>i v ra tu Zavežete enobarv­no rut ico iz mus l ina .

Kotiček z a ljubitelje cvet ja

Svetuje ing. Anka Bernard

Vrtna lekarna V po le tn ih mesecih je v v r tu poleg rednega zaliva­

nja, dognojevanja in okopavanja najvažnejše zat iranje bolezni i n škodljivcev na v r tn i cah in drug ih ok rasn ih rast l inah, zelenjavi in sadnem drev ju.

Med številnimi škropivi za zat iranje bolezni in škod­ljivcev, je potrebno poznat i vsaj nekatere, k i se med seboj dopolnjuje jo . Od sredstev za zat iranje bolezni na v r tn inah preprečujejo razvoj rje i n plesni (z iz jemo pepelaste plesni) d i than, delan, z ineb, cuprab lau . Upo­rabl jamo j i h na k r o m p i r j u , paradižniku, fižolu, kuma­rah ter zat iranje ožiga in rje na r ibezu ter plesni in škrlupa na sadnem drev ju in l istne pegavosti na vr tn i ­cah. Jagode i n vr tn ice napadajo poleg pepelaste plesni še druge bolezni , zato j i h škropimo z euparenom, k i učinkuje p r i vseh boleznih. Gomol jaste begonije rada napade tudi pepelasta plesen, k i j o za t i ramo s cosanom in cara thanom.

O d v r tn ih škodljivcev so najnadležnejše l istne uši, k i pa j i h z lahkoto zatremo z eto lom al i l indanom. S temi škropivi zat i ramo tudi razne gosenice in druge škod­lj ivce.

Vrtičkarji l ahko dobe manjše količine škropiv p r i ­mern ih za škropljenje gredic z zelenjavo, sadnega drev­ja, v r tn ic a l i lončnic p r i H o r t i k u l t u r n e m društvu v K r a ­nju obenem z navodi l i za uporabo.

Za zat iranje rdečega pajka in kapar ja , k i sta nad­ležna i n trdoživa škodljivca sadnega drevja, jagodi-ievja i n okrasn ih rast l in ( f ikusov, a ra l i j , bršljanov, ole­androv, trdolesk ipd.) pa je najuspešnejše škropivo mctasystox, k i pa je zelo strupen in ni v prost i prodaj i . Zato raje uporab l jamo manj strupena sredstva.

Tudi poleti radi oblečemo pletenine, seveda če nit nI volnena, pač pa je sintetična oziroma iz »garna«. Dvodelna obleka na sliki ima nekoliko razširjeno krilo in malo daljšo jopico. Jopica Ima pod vratom luknjičast vzorec, ki se ponovi tudi na majhnih žepih tik nad pasom.

Pazljivo ravnanje z živili

Polet i se pogosto pojavi jo obolenja, k i so j i h povzroči­la zarad i toplote pokvar jena živila. Število takšnih obo­lenj je še vedno ve l iko , če­prav ima naprave za hlajenje že skoraj vsako gospodinj­stvo. A l i to pomeni , da j i h ne znamo uporabl ja t i?

K a d a r pr inesemo živila do-dov, j i h ne smemo puščati na toplem, pač pa j i h takoj de-nemo na hladno oz i roma v h lad i ln ik . Posebno paz l j iv i moramo b i t i p r i mesu kot so piščanci, r ibe, potem p r i mle­k u , kuhanem k r o m p i r j u , stročjem fižolu, jajčnih je-

| deh i n podobno. Pogosto so I ta živila že nevarna za uži-1 Tanje, čeprav svojega videza

in vonja še niso spremeni la , i S t ak im i živili ravnajmo ta-: ko kot s s ladoledom, k i ga v I večjem zav i tku nos imo druži­

n i za posladek, če ga bomo nos i l i s labo zavitega T opol­

dansk i vročini, bomo pr ines l i na po l raztopl jenega in ne bo več užiten a l i vsaj ne tako dober. Prej omenjena ži­v i la so prav tako občutljiva za toploto, čeprav sprememb takoj ne opaz imo.

V nekater ih družinah ne gre brez pr iprav l jan ja hrane za drug i dan. Zmotno je mnenje, da se lahko meso samo malo popeče, da potem »počaka«. V notranjost i meso še n i pre­pečeno, zato lahko m ik roo r ­ganizmi delujejo še napre j , četudi smo meso postav i l i v h lad i ln ik . N a po l zdušen go­laž n a m ne bo v pomoč, pač pa lahko povzroči hudo za­strupl jen je. Zato hrano sku ­ha jmo do konca , oh lad imo n a sobno temperaturo in nato pok r i t o postav imo v h l a d i l n i k za drug i dan. Tako shranje­no živilo pa m o r a m o d r u g i dan prav tako dobro prevre t i .

Bodo športni funkcionarj i A M D Tržič odstopil i?

» . . . Z a r a d i rotaci je sve­tovn ih prvenstev v naši drža­v i smo i m e l i poseben se­stanek i n sk len i l i , da celotna ek ipa športnih funkcionar jev avto-moto društva Tržič od­stopa s svo j ih položajev, če bo pr i red i tev za svetovno pr­venstvo v motocrosu ro t i ra­na . . .« takšen je v grobem sklep in formaci je , k i so jo pos la l i p reds tavn ik i tržiškega A M D skupščini občine Tr­žič.

Z a takšne korake so se tr-žiški športni delavci odločili predvsem zarad i dejstva, d a pr ihodn je svetovno prven­stvo v mo tok rosu ne bo več v Tržiču, temveč v Orehov i vas i p r i M a r i b o r u . Odločitev jugos lovansk ih športnih foru­mov o ro tac i j i svetovnega pr­venstva je Tržičane še bol j zbod la zarad i tega, ker je ravno Tržič p r v i i zpo ln i l vse pogoje za tekmovanje — zgra­d i l predpisano startno napra­vo, tekmova lno progo i n po­leg nje tud i moderno t r ibu­no . G r a d n j a naštetih objek­tov še n i končana, ker bo tre­ba zgradi t i še objekte za vod­stvo pr i redi tve , u r ed i t i do­hodne po t i , pa rk i rne prosto­re za tekmovalce i n goste ter t u d i ograd i t i g lavni de l pr iredi tvenega prostora .

L J U B E L J — Z I B E L K A M O T O ŠPORTA

Že p r e d vojno so se vsako leto ina s tar i l jube l j sk i cesti p o m e r i l i med seboj najboljši go rsk i motor i s t i . K o p a so b i l a t a tekmovanja uk in j ena , so v Tržiču začeli p r i r e j a t i mednarodna tekmovanja v mo tokrosu . ž e p rvo tekmova­nje je biLo mednairodno i n Tržič j e spet posta l p r v i v s lovenskem i n jugoslovan­s k e m mer i lu . D o sedaj so tr-žiški športni delavci p r i p ra ­v i l i poleg d rug ih mednarod­n i h i n državnih prvenstev tu­d i šest tekmovanj za V e l i k o nagrado Jugoslavi je, o d teh p a so dve tekmovan j i — l an i i n letos — organ i z i ra l i z a svetovno prvenstvo v katego­r i j i motor jev do 250 com. Ob

tem naj p o u d a r i m o neizpod­b i tno dejstvo, d a je b i l T r ­žič p r v i v naši državi, M sd je uspe l zagotovi t i organiza­c i jo svetovnega prvenstva. Ravno za rad i dobre organi ­zacije mednarodn ih tekmo­vanj Tržič danes v svetu nI več nepoznano mestece. Trža­ško A M D se je p r i svo jem de lu spoznalo tud i s posamez­n i m i k l u b i i n športnimi cent­r i v Avs t r i j i , ČSSR, Sov j e t sk i zvezi, Franci ja, V z h o d n i i n Zahodn i Nemčiji, Bo l ga r i j i , Madžarski, R o m u n i j i , Šved­s k i , F i n s k i i n V e l i k i B r i t a ­n i j i , še posebno tesne s t ike pa imajo z mestom Ho i i ce v Češkoslovaški.

ŠTEVILO G L E D A L C E V — M E R I L O ?

K o t rečeno, k l jub dolgolet­n i t rad i c i j i , k l j ub dobnim or­ganizac i jam ve l i k ih medna­r o d n i h pr i redi tev , pa je d ru ­štvo v zadnjem času naletelo p r i jugos l ovansk ih športnih f o r u m i h na določene težave. N a zahtevo d rug ih moto-kros centrov — Orehova vas p r i M a r i b o r u , Zabok, Ka r l o vac — so se namreč odločili z a ro­taci jo svetovnih prvenstev — se p rav i , da b i b i l o svetovno prvenstvo vsako leto v dru­gem k r a j u . Takšni p o l i t i k i se up ravn i odbor A M D Tržič u p i r a i n zahteva, d a so sve­tovna prvenstva v t i s t ih kira-jiih, k j e r so p r i m e r n i športni ob jek t i , k jer imajo p r imeren s t r okovn i kader i n k jer ima­jo dolgoletno t rad ic i jo .

Če ob tem zapišem Še svojo mise l , po tem se ne m o r e m s t r in j a t i z nekate r imi , k i me­ni jo , da je število gledalcev porok nekega tekmovanja . Vse je v idet i , da so p r i s t o jn i o rgan i p r i A M Z J pozab i l i n a sredstva, k i so j i h Tržičani vložili v organizaci jo svetov­n i h prvenstev, pozabl jajo n a l j ud i , k i svoj l e tn i dopust iz­koriščajo za delo p r i svetov­n i h prvenstv ih i n ne nazad­nje, t ud i do lgo le tn ih t rad ic i j ne gre zanemar jat i .

V . Guček

0 V torek, 3. j un i j a 1969, je b i l a otvor i tev nastave del akademskega s l i ka r j a V i n k a Tuška iz K r a n j a v Mes tn i gale­r i j i v P i r a n u . V i n k o Tušek je v P i r a n u pokaza l dela, k i j i h je že pred nekaj meseci razstav i l tud i v K r a n j u . Razstava v P i ­r a n u bo odpr ta deset dn i .

% V V i l i B l e d je b i l a v četrtek, 5." j u n i j a 1969, odpr ta I. razstava grupe 69. Svo ja dela razstavl jajo rBern ik , C iuha , De-bcnjak, IIozo, Jemec, K i a r , Maraž, Ro tar , S tup ica , šuštaršič, Tihec i n D. Tršar ter gostje razstav l javc i : Buić, Dam janovič, šutej, Veličkovič. To je po lansko le tn i o tvor i t v i V i l e B l e d z razstavo Sodobno s lovensko s l ikarstvo razstava grupe 69 druga pr i red i tev v V i l i B l ed . T a razstava je h k r a t i ena i zmed mnog ih l i kovn ih manifestaci j p red o tvor i t v i j o Mednarodne grafične razstave v L jub l j an i .

Rokometno moštvo Ve te ran i (ne vsi ) — športno poročilo berite na športni s t ran i . Kaj pra­vite, zakaj kon j i n voz p r i športnikih? P r ed k r a t k i m so i g ra l i v K a m n i k u (neodločen iz id) i n se pr ipe l j a l i k a r s kon jsko vprego. K e r so i m e l i spremstvo i n okrepčilo, sta b i l a konja dva. K o l i k o časa so se vozi l i? T r i ure. K o l i k o časa so se vračali, p a žal ne vem. — Bra l c i * če veste še za pr imere , da se športniki vozi jo na tekme s kon j sko vprego, n a m k a r sporočite Najbrž ne bo nobenega sporočila. — U . A . i

Otroci vrtcev tekmovali s skiroji V torek popoldne je b i lo

n a T i tovem t rgu v K r a n j u tekmovanje s sk i r o j i . Z a pre­hodn i poka l na tej t radic io­na ln i p r i r ed i t v i se je pome­r i l o 42 o t rok iz k r a n j s k i h vrtcev i n i z Šenčurja. Tek­movanje s ta tud i letos p r i ­p rav i l a A M D K r a n j i n K o ­mis i j a za vzgojo i n varstvo v cestnem prometu . N a p r i -

W %

red i t v i so nastop i l i t ud i pio­n i r j i s p r ome tn im i znak i , na­r o d n i m i nošami din p i on i r j i — prometn i miličniki.

V s a k a t ekmova lna skup ina i z vrtcev je za nagrado do­b i l a šest skira jev , vsak tek­movalec p a knj igo T r i ul ice do šole. Nagrade so prispe­va l i A M D K r a n j , K o m i s i j a

za vzgojo i n varnost v cest­nem p rome tu ter v r t c i .

P r ed tekmovanjem so se otrooi pomer i l i t u d i v pozna­van ju p rome tn ih p rav i l ozi­r oma prometne vzgoje. Zani­mivo je, da so vs i zna l i od­govor i t i n a postavl jena vpra*' sanja.

I A. 2.

Cicibani Kamne gorice se zahvaljuje!** V a s K a m n a gor ica šteje le

450 prebivalcev, vendar v njej že 18 let deluje vzgojno-var-stvena ustrnova o z i r o m a otro­ški vrtec, ko t tej us tanov i še vedno prav i jo domačini. Le­tos vrtec ob iskuje 23 predšol­sk ih o t rok . V o k v i r u ustano­ve deluje tud i ma l a šola, v

katero so zajeti vsu vaški o t roc i , k i bodo letošnjo jesen s top i l i v p r v i raz red osnovne šole.

P ros to r i otroškega v r tca so v stavbi bivše šole. S po­močjo temeljne izobraževal­ne skupnos t i Radov l j i ca i n tovarne P lamen, K r o p a , so

te dn i prenov i l i prostore k u p i l i nekaj nov ih učili igrač. O t roc i se v nov ih P 1 ^ s tor i l i udobno počutijo, za so m i ob o b i s k u de ja l i : »N ^ lepše se zahval jujemo v S 0 \ £ k i so pr i speva l i denar za T* novitev v r t ca i n nakup w° igrač.«

j VidiC-

R a d i o

^ S O B O T A — 7. junija

8.08 Glasbena mat ine ja — •55 Rad i j ska šola za nižjo

stopnjo — 9.25 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 1 0-00 Danes dopoldne — 10.15 p r i vas doma — 11.00 Tur i ­stični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 &ve v iz i j i za orkester — 12.30 Kmet i j sk i nasveti — 12.40 Na­rodne pesmi in ples i iz Srb i -|4.25 V vedrem r i t m u — 14.55 J e — 13.30 Priporočajo vam — Kred i tna banka i n hran i ln i ca Ljubl jana — 15.00 Dogodk i in odmevi — 15.20 Glasbeni in­termezzo — 15.40 Naš podli-stok — 16.00 Vsak dan za vas

17.05 Gremo v k ino — 17.35 Koncert zbora jeseniških že-lezarjev ob 100-letnici železar­ne — 18.00 Ak tua lnos t i doma * n Po svetu — 18.15 Vsako so­boto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko n ° č , otroci — 19.15 Minute z ansamblom Avsenik — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 So­r t n i glasbeni moza ik — 20.30 ^ a b a v n a rad i j ska igra — 21.30 * z fonoteke rad ia K o p e r — * 2 ' 5 Oddaja za naše izseljen-C e — 23.05 S pesmijo in ple­s n i v nov i teden

D r u g i spored 14.05 V soboto popoldne z

napovedovalko Ve ro Bohorič J*"" 1 5-00 Zvok i s tekočega tra-* u — 20.05 Pota našega go­z d a r s t v a — 20.15 M inu t e s ^•mfoničnim orkes to rm R T V ^ u b i j a n a — 20.30 O k n o v ? V e t — 20.45 Melod i je za so-°otni večer — 21.20 Operni Koncert _ 22.20 Glasbene J^ojstrovinc našega stoletja

00.05 Iz slovenske poezije

^ N E D E L J A — 8. junija . 6-00 Dobro " ju t r o - 7.30 Za j u l i j s k e proizvajalce — 8.05 8 ^ d i j s k a igra za otroke — 9 " J J M lad inske skladbe —

S l"cčanje v s tudiu 14 — hVto S e P o m r u t e tovariši — in i - P c s r n i borbe in dela — SJ5 Pet minut za E P - 10.50 B f f s ! Poslušalci čestitajo in Upravljajo _ 11.00 Turistič-U , . n a P o t k i za tuje goste — 13'. Pogovor s poslušalci —• ^ Zabavna glasba — 13.30 2 O l j s k a reportaža - 13.50 v i ž

n o v i m i ansambl i domačih b a v ~ ? 1 4-05 Popoldne ob za-&ka g l a s b i — 1 4 3 0 Humore-n c

d t e g a tedna - 15.05 Glasba s . Pozna meja — 16.00 Radi j -k ' 8 r a — 17.05 Nedel jsko G l a l r ° Popoldne — 19.15

«sbcne razglednice — 20.00

V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literar­n i nok turno — 32.15 Zapleši­mo ob glasbi v e l i k ih orkest­rov

Drugi spored 9.35 Igramo ka r ste i zbra l i

— 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za pr i je tno popoldne — 14.45 Odmev i z gora — 15.00 C a r m c n — opera — 17.55 Glasbena sk r in j a — 19.00 Stra­n i iz slovenske proze — 19.20 Igramo za razvedr i lo — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedel jska reportaža 21.30 Narodne pesmi razn ih narodov — 22.00 Interpret i te­ga tedna — 00.05 Iz slovenske poezije

J ? O N E D E L J E K — 9. j u n i j a 8.08 Glasbena mat ine ja —

8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cic ibanov svet in pesmi­ca za najmlajše — 9.30 Pale­ta zvokov z o rkes t rom Percv F a i t h — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje go­ste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 L a h k a koncertna glas­ba — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Majhen koncert p ihal ­n ih orkestrov — 13.30 Pripo-

t-.** m ~ —

ročaj o vam — 14.05 Lepe me­lodije — 14.30 Pet m inu t za E P — 14.35 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravl ja jo — 14.55 K r e d i t n a banka in hra­n i ln ica L jub l j ana — 15.00 Do­godki in odmevi — 15.20 Glas­beni intermezzo — 15.40 Poje Madr iga l chor iz Ho land i j e — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 O d l o m k i iz opere Ognjeni a n g e ] 18.00 Aktua lnos t i do­ma in po svetu — 18.15 Signa­l i _ 18.35 M l a d i n s k a oddaja In terna 469 — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 M inu t e z

[ ansamblom D o r k a Škoberne-! ta — 19.25 Pet m inut za E P I — 20.00 Simfonični koncert i o rkes t ra Slovenske f i lharmo-' nije — 22.15 Za l jubitel je ja-! zza — 23.05 L i t e ra rn i noktur-! no — 23.15 L a h k o noč s pevci I zabavne glasbe

Drugi spored 14.05 V r i t m u današnjih dn i

— 15.00 Izbra l i smo v a m — 20.05 L judje med seboj — 20.15 Lepe melodi je z orke­s t rom madžarske R T V — 20.30 Svet i n m i — 20.45 Go­dala v r i t m u — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Ve­čeri p r i s lovenskih sklada­tel j ih

T O R E K — 10. jun i j a 8.08 Operna mat ine ja — 8.55

Rad i j ska šola za srednjo stop­njo — 9.25 M o r d a vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje go­ste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Poje basist Bo r i s H r i -stov — 12.30 K m e t i j s k i nasve­ti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejst-vovanje m lad ih — 14.25 Po­po ldansk i koncert lahke glas­be — 14.55 K r e d i t n a banka in hran i ln i ca L jub l j ana — 15.00 Dogodki i n odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jez ikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester R T V L jub l j ana — 18.00 Ak tua lnos t i doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroc i — 19.15 Minute s pevko Ma jdo Sepe — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Rad i j ska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodi j — 22.15 Skupn i program J R T — 23.05 L i t e ra rn i nok tu rno — 23.15 Plesni o rkes t r i R T V Ljub l jana , Zagreb in Beograd

Drug i spored 14.05 Rad i j ska šola za višjo

stopnjo — 14.35 Z ma jhn im i ansambl i zabavne glasbe — 15.00 Melodi je po pošti — Soc ia lna po l i t i ka — 20.15 Jazz na drugem prog ramu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Kon -certant i n a naših od r ih — 23.05 Za l jubite l je i n pozna­valce — 00.05 Iz slovenske poezije

SREDA — 11. junija

8.08 Glasbena mat ine ja — 8.55 P i san svet prav l j i c i n zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Z ma jhn im i ansambl i zabavne glasbe — 9.45 Narod­ne ob spreml jav i harmonike — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 A r i j a in sui ta — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Pr iporo­čajo vam — 14.05 Koncer t za odd ih — 14.30 Pet minut za E P — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravl ja jo — 14.55 K r e d i t n a banka in hra­n i ln i ca L jub l j ana — 15.00 Do­godki in odmevi — 15.20 Glas­beni intermezzo — 15.40 Naš podl istek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mednarodn i zdraviliški koncert S la t ina Radenci — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 Na­ši ume tn ik i izvajajo skladbe Pau la H i n d e m i t h a — 18.40

Naš razgovor — 19.00 I..ahko noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 T i in ope­r a — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Nočni vr t i l jak zabavnih zvokov

K M E T I J S K O Ž IVILSKI K O M B I N A T , SKLADIŠČE K R A N J (bivši Beksel )

obvešča potrošnike k r m i l , da ima stalno na zalogi razna kr­mi l a za: % kokoši nesnice In pi­

ščance 0 krave molznice in tele­

ta % prašiče % koruzo v zrnju, šrot,

pšenico itd.

Cene zmerne Dostava hitra

Drug i spored 14.05 Rad i j ska šola za sred­

njo stopnjo — 14.35 S popev­k a m i po svetu — 15.00 Drob­ne skladbe z ve l ik imi orkestr i — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna rad i j ska univerza — 20.45 L a h k a glas­ba — 21.20 Jugos lovanski pro­ducent i glasbenih gramofon­sk ih plošč in resna glasba — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije

ČETRTEK — 12. junija 8.08 Operna mat ine ja — 8.55

Rad i j ska šola za višjo stop­njo —9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopold­ne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današ­nj i dan — 12.10 Dva pr i zora iz opere Hlapec Jernej — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 P i ­ha ln i o rkes t r i na koncertnem odru —- 13.30 Priporočajo vam — 14.05 M l a d i n a poje — 14.25 Operetne melodi je — 14.45 Mehurčki — 14.55 Kred i tna banka in hran i ln i ca L jub l jana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Ma jhen rec i ta l fagoti s ta Srečka Korošaka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 če­tr tkov simfonični koncert — 18.00 Aktua lnos t i doma i n po svetu — 18.15 Iz naših stu­diov — 18.45 Naši znanstveni­k i pred m ik ro f onom — 19.00 Lahko noč, o t roc i — 19.15 M i ­nute z ansamb lom Be le vrane

— 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Domače vi/e in napevi — 20.30 Prenos prvega večera festivala S lovenska popevka — 22.15 Večer poljske plashe — 23.05 L i t e ra rn i nokturno — 23.15 L a h k o noč z zabavnimi me lod i jami

Drug i spored 14.05 Izbra l i smo vam —

15.00 Melodi je po pošti — 20.05 Naš interv ju — 20.1" V tričeirtinskem taktu — 20.30 Pričevanje o glasbi — 21.20 Majhen večerni koncert — 23.15 Minute za Prokof jeva — 00.05 Iz slovenske poezije

P E T E K — 14^ jun i j a

8.08 Glasbena matineja — 8.55 P i on i r sk i tednik — 9.25 M o r d a vam bo všeč — 10,00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Igra v io l inist R o k Klopčič — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.43 Cez pol ja in potoke — 13.30 Pr i ­poročajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za E P — 14.35 Na­ši poslušalci čestitajo in po­zdravl jajo — 14.55 K r e d i t n a banka in hran i ln i ca L jub l ja ­na — 15.00 Dogodki in odme­vi — 15.20 Napo tk i za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek i n zdravje — 17.15 Koncer t po željah poslušalcev — 18 00 Aktua lnos t i doma in po svetu —- 18.15 Zvočni raz­gledi po zabavni glasbi — 18.45 N a mednarodn ih križ-pot j ih — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 Minute z ansamblom B o r i s a F r a n k a — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Poje K o m o r n i zbo i R T V L ju ­bl jana — 20.30 Prenos druge­ga večera festivala S lovenska popevka — 22.15 M e d malo i zva janimi del i S l rav inskega in Koda l v j a — 23.05 L i t e ra rn i nok turno — 23.15 Odda ja o mor ju i n pomorščakih

Drugi spored 14.05 Rad i j ska šola za nižjo

stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob pr i j e tn ih zvok ih — 20.05 Ra­d i j ska igra — 20.42 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenska zeml ja v pesmi in besedi -— 22.05 K b l n s k i glasbeni dogod­k i — 00.05 Iz slovenske poezi­je

Izdaja in tiska ČP »Go­renjski tisk« Kranj, Ko­roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči­ne) — Tek. račun p r i S D K v Kranju 515-1-135. — Te­lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročni­na: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10 % popusta. Ne­plačanih oglasov ne ob­javljamo.

Televizija

SOBOTA — 7. junija

9. 35 T V v šoli, 16.40 G i r o d ' I ta l ia ( R T V Zagreb) — 17.45 Po domače s Henčko-v i m ansamblom ( R T V L jub­l jana) — 18.15 M l a d i n s k a i g ra ( R T V Beograd) — 19.15 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.35 T V magazin ( R T V Za­greb) — 21.35 Rezerv irano za smeh, 21.50 Maščevalci - se­r i j s k i f i lm , 22.40 T V kažipot, 23.00 Poročila ( R T V L jub l ja ­na) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Na rodna glasba, 18.15 M l a d i n s k a igra, 19.15 Jugos lovanska revoluci­j a ( R T V Beograd) — 19.45 T V prospekt , 20.00 T V dnev­n ik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

NEDELJA — 8. junija

9.00 K m e t i j s k a oddaja v madžarščini ( R T V L jubl jana) — 9.25 Poročila, 9.30 Narod­n a glasba ( R T V Zagreb) — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Beograd) — 10.45 Propagand­n a oddaja, 10.50 Otroška ma­tineja, 11.50 TV kažipot, 13.45 O d k u b i z m a do dada izma, 14.15 šahovski komentar , 14.45 Rokomet Medveščak : P a r t i z a n (RTV Zagreb) — 16.00 P lan ica 69 — nagradna odda ja TV B l e d 69 ( R T V L jub l i ana ) — 16.45 G i r o d ' I ta l i a ( R T V Zagreb) — 17.30 TV abecednik — TV B l e d 69 ( R T V Beograd) — 18.15 De­kle z nas lovnih s t ran i — an­gleški f i lm , 19.45 C i k c a k ( R T V L jub l jana ) — 20.00 T V dnev­n i k t R T V Beograd) — 20.30 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Humoristična oddaja ( R T V Beograd) — 21.20 Zabavno glasbena oddaja ( R T V Skop­je) — 21.45 Športni pregled J R T , 22.15 T V dnevnik, 22.35 E v r o p s k o prvenstvo v boksu ( R T V Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spo­r ed i ta l i janske T V

PONEDELJEK — 9. junija

17.15 K u l t u r n a panorama v madžarščini ( R T V Beograd) — 17.45 T ik tak , 18.00 Po Slo­veni j i , 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Kajenje i n pljučni rak - II del ( R T V L jubl jana ) — 18.50 Človek ne jezi se — zabavna oddaja ( R T V Zagreb) — 19.20 Zna­nost in m i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 B u r l e s k a o G r k u - T V drama, 22.05 Ak tua lna tema, 22.30 Poročila, 22.45 Glasbena od­daja, 22.50 E n Franca is ( R T V L jub l jana ) - - Drugi spored: 17.30 T V zas lon, 17.45 Odda­ja za otrofce, 18.00 M a l i svet jfRTV Zagreb) — 18.20 Zna­nost (RTV Sarajevo) — 18.50 človek ne jez i se - zabavna oddaja, 19.20 TV pošta, 19.45

T V prospekt ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.30 Spored i ta­l i janske T V

T O R E K — 10. jun i j a

17.45 R i s a n k a ( R T V L jub­l jana) — 18.00 Ind i jansk i de­ček - lu tkovna oddaja ( R T V Zagreb) — 18.20 Po sledeh napredka , 18.40 Propagandna medigra , 18.45 Novos t i iz s tud ia 14 ( R T V L jubl jana ) — 19.15 V o d a ko t ho rda - repor­taža ( R T V Sarajevo) —19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik , 20.30 3-2-1, 20.35 Najlepši čas — češki f i lm , 21.50 The I l l i ­nois jazz band , 22.25 Poroči­la ( R T V L jubl jana) — Dru­gi spored: 17.25 Poročila, 17.30 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 17.45 R i sanka ( R T V Beograd) — 18.00 Ind i j ansk i deček, 18.20 Odda ja o p r ome tu ( R T V Zagreb) — 19.00 Na­rodna glasba ( R T V Skopje ) — 19.15 Reportaža ( R T V Sa­rajevo) — 19.45 T V prospekt ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Spored i ta l i ­janske T V

SREDA — 11. junija

17.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 18.30 E n francais, 19.45 V e l i k a pusto­lovščina ( R T V L jubl jana ) — 19.15 Zvezdni t r enu tk i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik , 20.30 3-2-1, 20.35 Kn j i govod ja — iz c i k l a M a l i oglasi ( R T V Ljubl jana) — 21.30 P ikova dama — opera ( R T V Zagreb) 22.50 V idmar j ev šahovski memor ia l , 23.05 Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Ras t imo , 18.30 Svet div­j ine, 19.00 Enc ik l oped i j a ( R T V Beograd) — 19.15 Zvezdni u t r i n k i ( R T V Sarajevo) — 19.45 C ikcak ( R T V L jubl ja ­na) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored ita­l i janske T V

ČETRTEK — 12. junija

17.45 P i o n i r s k i T V dnevnik, 18.15 Naši zbor i ( R T V L jub­l jana) — 18.45 Ka j hoče Zo­f i ja - T V B l e d 69 ( R T V Beo­grad) — 19.05 M a t i - narodna glasba ( R T V Skopje ) — 19.35 R i s a n k a ( R T V Skopje — 19.45 C i k c a k , 20.00 T V dnevnik, 20.30 32-1, 20.35 Jubi le j - iz c i k l a M a l i oglasi , 21.20 Ustvar­jalne paralele pesn ika i n sl i ­kar ja , 21.55 S lovenska popev­k a 69, 22.55 Poročila ( R T V L jub l jana ) — Drugi spored: 17.30 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Dal jnogled ( R T V Beograd) — 18.15 N a r o d n a glasba ( R T V L jubl jana ) — 18.45 Ka j Hoče Zof i ja ( R T V Beograd) — 19.05 Ma t i , 19.35 R i s a n k a ( R T V Skopje ) — 19.45 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 20.30 Spored i ta l i janske T V

P E T E K — 13. junija

16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.25 Ne­navadne dogodivščine M a r k a Piegusa, 17.45 Srečni metul j ( R T V L jubl jana ) — 18.15 Diapazon, 19.00 Žena v svetu, 19J0 Kra t ek f i lm , 19.45 Pet

m inut za boljši jez ik, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Slovenska po­pevka 69, 21.35 VVojeck - se­r i j sk i f i lm , 22.25 Nadal jeva­nje prenosa Slovenske po­pevke 69 ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 17.25 Poročila, 17.30 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Srečni metul j ( R T V L jub l i ana ) — 18.15 Diapazon ( R T V Beograd) — 19.00 Mo­zaik ( R T V Sarajevo) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnev­n i k ( R T V Zagreb) — 20.30 Spored i ta l i janske T V

K i n o

Kranj C E N T E R 7. j u n i j a amer. barv. r isan­

ke P R I G O D E T O M A I N J E -R R Y J A ob 15.30., amer. barv. C S f i l m R U S I P R I H A J A J O , R U S I P R I H A J A J O ob 17. in 19.30., p remiera i ta l i j . barv. C S f i lma D R U G A S T R A N Z A K O N A ob 22. u r i

8. j un i j a franc. barv. f i lm S M E R S A N T A C O S T A ob 15. u r i , italij.-špan. barv. C S f i lm A D I J O , T E X A S ob 17. u r i , franc. barv. f i l m BLEDOLIČ-N I U B I J A L E C ob 19. u r i , pre­mie ra franc. barv. C S f i lma J O H N N Y B A N C O ob 21. u r i

9. j u n i j a angl . C S f i l m VR­N I T E V IZ P E P E L A ob 16. u r i , anrjjl. barv. f i l m J O Y , U B O G O D E K L E ob 20. u r i

10. j u n i j a franc.- i tal i j . barv. fiilm J O H N N Y B A N C O ob 16. i n 18. u r i , angl. barv. f i lm J O Y , U B O G O D E K L E ob 20. u r i

Kranj STORŽIČ 7. j u n i j a franc. barv. f i lm

BLEDOLIČ N I U B I J A L E C ob 17. u r i , franc. barv. f i lm S M E R S A N T A C O S T A ob 19. u r i , p remiera angl. f i lma VR­N I T E V IZ P E P E L A ob 21. u r i

8. j un i j a franc. barv. f i lm BLEDOLIČNI U B I J A L E C ob 14. u r i , amer. barv. C S f i lm R U S I P R I H A J A J O , R U S I PR I ­H A J A J O ob 16. i n 18.30., pre­miera angil. barv . f i lma J O Y , U B O G O D E K L E ob 21. u r i

9. jun i ja amer. barv. f i lm R U S I P R I H A J A J O , R U S I PR I ­H A J A J O ob 17. i n 19.30

10. jun i ja angl. C S f i lm VR­N I T E V IZ P E P E L A ob 17. in 19. u r i

Cerklje K R V A V E C 8. j u n i j a amer. barv. f i lm

POROČNIK R O B I N C R U -S O E ob 17. in 19.30

Tržič 7. j u n i j a amer. barv. f i lm

D E S E T Z A P O V E D I , II. D E L ob 16., 18. itn 20. u r i

8. juni ja amer. barv. f i lm D E S E T Z A P O V E D I , II. D E L ob 16., 18. i n 20. u r i

K a m n i k D O M 7. j un i j a franc.- i ta l i j . barv .

C S f ihm J O H N N Y B A N C O ob 18. in 20. u r i

10. juni ja amer. f i lm F R A N -K E N S T E I N O V S I N ob 18. i n 20. u r i

K a m n i k D U P L I C A 7. j un i j a amer. barv. f i l m

40 U B I J A L C E V ob 20. u r i 8. j u n i j a amer. barv. f i lm

40 U B I J A L C E V ob 15., 17. in 19. u r i

škofja Loka S O R A 7. j u n i j a amer. barv. C S

f i lm POT N A Z A H O D ob 18. i n 20.30.

8. j u n i j a amer. barv. C S f i l m POT N A Z A H O D ob 17. i n 20. u r i

9. j u n i j a amer. barv. C S f i l m POT N A Z A H O D ob 19. u r i

10. j u n i j a angl . barv. C S f i lm DALEČ O D R A Z U Z D A ­N E MNOŽICE ob 20. u r i

Radovljica 7. j u n i j a amer. barv. f i lm

H O N D A I N APAČI ob 18. u r i , i ta l i j . barv. f i l m M A D E I N I T A L Y ob 20. u r i

8. j u n i j a i ta l i j . barv. fiilm M A D E I N I T A L Y ob 16. u r i , amer. barv. f i l m H O N D A I N APAČI ob 18. u r i , i t a l i j . barv. f i lm S T A R I G A N G S T E R ob 20. u r i

10. j u n i j a i t a l i j . - amer. barv. f i l m S T A R I G A N G ­S T E R ob 20. u r i

Bled 7. j un i j a amer. f i l m MA­

ŠČEVALEC IZ R I M R O C A ob 18. i n 20.30.

8. j u n i j a amer. f i lm MA­ŠČEVALEC IZ R I M R O C A ob 10., 15., 18. i n 20. u r l u r i

9. j un i j a amer. barv. C S f i lm T I G E R ob 18. i n 20.30.

9. j u n i j a franc. f i lm PORO­ČENA ŽENA ob 20. u r i

10. j un i j a amer. barv. C S f i lm T I G E R c b 18. i n 20.30.

Jesenice R A D I O 7.—8. juni ja amer. barv. C S

f i lm V E R A C R U S 9. j un i j a jugos lovanski f i lm

P R E B U J A N J E P O D G A N 10. juni ja franc. barv. V V

f i lm O S A M L J E N A VOLČIČA Jesenice PLAVŽ 7. - 8 . juni ja franc. barv. V V

f i lm O S A M L J E N A VOLČIČA 9.—1.0. juni ja amer. barv C S

f i lm V E R A C R U S Žirovnica 8. juni ja amer. barv. C S

f i lm P I R A T I IZ M O O N F L E -E T A

Dovje-Mojstrana 7. j un i j a amer. barv. C S

f i lm P I R A T I IZ M O O N F L E -E T A

8. juni ja amer. barv. C S f i lm B O S O N O G A V P A R K U

Kranjska gora 7. j u n i j a amer. f i lm TAR­

Z A N I N N J E G O V S I N 8. j un i j a franc. barv. fiilm

O B R E K O V A N J E

Prešernovo gledališče v Kranju

S O B O T A — 7. junija, ob 20. u r i I. Cankar : H L A P C I upr izor i tev n a X I I . srečanju d r a m s k i h družin Sloveni je v Brežicah

N E D E L J A — 8. Junija, ob 20. u r i I. Canka r : H L A P C I gostovanje v N o v e m mestu

Prodam P r o d a m K R A V O , k i bo v

k r a t k e m teleti la. BašeJj 33, Preddvor 2757

P r o d a m stoječo T R A V O . Poženik 36, Cerk l j e 2759

P r o d a m malo rabl jeno K O ­S I L N I C O gutbret, p r imerna za vsak teren. Hude 1, TržiČ

2764 Poceni p r odam dobro ohra­

njeno S P A L N I C O . Poizve se v t rgov in i As t ra , K r a n j (Pav-šič) 2777

P r o d a m 3 m 3 suh ih meces-nov ih D E S K . G luha r Štefan, Kosove lova 12, Slov. Javorn ik

2778 P rodam K R A V O , k i bo kon­

cem meseca teleti la. Praprot-na po l i ca 6, Cerk l j e 2779

P rodam vprežno K O S I L N I ­CO, Zg. B r n i k 70 2780

P r o d a m moto rno K O S I L N I ­CO a lp ina , odlično ohranjena. Nas lov v oglasnem odde lku

2781 P r o d a m PRAŠIČKE, 6 ted­

nov stare. Sp . Be la 9, Pred­dvor 2782

P r o d a m dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Pot za kra jem 2, K r a n j - Ore-hek 2783

P rodam 330 kosov monta O P E K E . Markič, Podbrezje 4/a, Dupl je 2784

P rodam stoječo S E N O in O T A V O v Gor i cah . Poizve se Go ln ik 19 2785

Poceni p rodam kuh in j sko O M A R O in ŠTEDILNIK go­renje na drva. Be rna rd , Šen­čur 401 2786

P rodam rabl jen L E S (lege) razne dimenzi je , P U N T E , 3 O K N A 90x100 in ba lkonska V R A T A 140x 180 z dvo jn imi k r i l i . V i d i c Alo jz , Zg. Dobra­va 15, K r o p a 2787

P rodam dvodelno O K N O in vezana ba lkonska

V R A T A . Nak l o 64 278»

P r o d a m STRUŽNICO, struž­na dolžina 500 m m . Jezeršefc Stane, Zg. B i tn j e št. 76, Žab-nica 278^

P rodam skoraj nov K O ^ " T R A B A S . G r a d 13, Cerkl je

2790 P r o d a m univerz . STRUŽNI"

CO 900 m m . Debenc, Hafner­jevo naselje 71, Škofja Loka. 400 m od železniške P o s t ^

P r o d a m i ta l i j ansk i globok OTROŠKI VOZIČEK, P O M 1 ' V A L N O M I Z O z en im U j * k o m in kuh in j sko stensk O M A R O . K r a n j , L jub i j ans * * 18

2792 • * • Ne­prodan i po lavtomat ic in u

ški P R A L N I S T R O J po ugodni ceni . P o k l u k a r Andre j Poljšica n. h., Zg. Gorje ™

Zamenjam 2 t. t r a k t o r s k i P R I K O L I C O za G U M l V U f j enake nos i lnost i . Podl juJJ-J 61, Tržič 2 1 ^

P rodam mladega PSA b ^ nard inca . Javorn ik 9, &ctjg$ ca

P r odam K R A V O s telet« po i zb i r i . M l a k a 21, K ran j ^

P rodam dve G T r , r » JjJ t o r 400 x 8, p r i t i a n c e i g j j dvorišče hote la Jelen.

Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz naj­boljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamno scštvo Naklo telefon 21-056

Prodam dobro ohranjen ita­l i j ansk i avtomatični P R A L N I S T R O J castor, 5 kg. Ogled od ponedel jka dalje. Hor j ak , Str i tar jeva 6, K r a n j 2798

Prodam S L A M O R E Z N I C O , enovpie/ni V O Z in dva kole­sa, moški in ženski. Šimenc M i r k o , češnjevk 10, Cerkl je

2799 P rodam KOŠNJO sena.

Medvode 83 2800 Prodam D E S K E za opaže.

Serajnik Tine, Par t i zanska 6, K ran j 2801

Prodemo V O D N O ČRPAL­K O z e lektromotor jem za hišni Vodovod. Gas i l sko društvo R ibno — B l ed 2802

Prodam S L A M O R E Z N I C O Z e lektromotor jem. St rah in j 17, Nak l o 2803

Prodam vprežno motorno K O S I L N I C O švicarske znam­ke. Urbane, R u p a 15, K r a n j

2804 Prodam 450 kg C E M E N T A ,

Vok l o 44, Šenčur 2805 • P rodam vprežne G R A B L J E

in ročno S L A M O R E Z N I C O . Mavčiče 15, Medvode 2806

Prodam malo S L A M O R E Z ­N I C O in E L E K T R O M O T O R 4k\V. Mače 5, Preddvor • 2807

Prodam dva M L A D I C A VOLČJA k A. Hos ta 5, škofja L o k a 2808

Prodam stoječo T R A V O v Snakovem. Go lob , pečar, T r ­žič 2809

Prodam ugodno SOD , 3601, 2 a namakanje sadja, p ra ln i STROJ s centri fugo — rondo, T E R M O P E C , p l i n sk i ŠTE­D I L N I K , 3 plošče, električni O R E L E C , M I K S E R — N I K O »J R A D I O lorenz. K r a n j , Go-sposvetska 8 2810

Kranj — delovišče Cerklje obvešča kmeto­valce, da bo na javni lici­taciji v sredo, dne 11.6. 1969, ob 8. uri zjutraj pro­dalo najboljšim ponudni­kom prvo in drugo košnjo '*ave na travnikih v Zalo­gi pri Cerkljah. Licitacija b° na kraju samem.

Prodam K R A V O , k i bo v 1 0 dneh tretjič teleti la. G r a d

Cerkl je 2811 Prodam S E N O za košnjo in

3 okna kozolca, Zg. B r n i k 1 2812

Prodam 2 ha stoječega S E ­NA. Dvorje 58, Cerk l j e 2813 . Prodam P U N T E , B A N K I N E l n tesane G R E D E . Poženik 34, Cerk| j c 2814

f r o d a m PRAŠIČA, 80 kg težkega, Cerk l j e 46 2815

Prodam K R A V O , dobro jnekarico, k i bo v k ra tkem drugič teleti la. Pšata 19, Cer­klje 2816

Prodam desni vz id l j iv ŠTE-D F L N l K in dobro ohranjeno kuhin jsko pohištvo. Žargar, s O . B i tn je 11, Žabnica 2817

Ugodno prodam stoječo S E ­NO . Zg. B r n i k 4 2818

Ugodno p rodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK (kombi­n i ran ) . Naslov v oglasnem odde lku 2819

P rodam K R A V O , 9 mesecev brejo, k i bo tretjič teletila. Voglje 65, Šenčur 2820

P rodam dvodelno O K N O , zasteklcno z leseno roleto. B i s t r i c a 25, Tržič 2821

Prodam ali zamenjam K R A ­V O za K O B I L O , 8 let staro, p r imerno za vsako delo. Vok­lo 53, Šenčur 2822

N a zalogi i m a m večjo kol i ­čino C E M E N T A . Velesovo 25, Cerkl je 2823

Ugodno prodam kompletno D N E V N O S O B O (spalni kavč). Naslov v oglasnem odde lku 2824

Prodam trbovel jski C E ­M E N T . Predoslje 21, K r a n j

2825 Prodam S L A M O R E Z N I C O

z verigo in puha ln ikom, G U ­M I V O Z na 3 kolesa 20 co l , K R A V O , 9 mesecev brejo, dve TELIČKI , 220 in 280 kg težki, in 2000 kg krmi lne P E S E . Za-poge 11, Vodice 2826

Prodam 10 m pol suhih BU­K O V I H D R V . Naslov v oglas­nem odde lku 2827

P rodam po ugodni ceni FO­TO O P R E M O . Milic Mi l ivo je , Škofjeloška c. 47, K r a n j 2828

Prodam 5 mesecev brejo K R A V O al i menjam za sta­rejšega K O N J A , 3 PRAŠIČ­K E , 25—30kg težke. Kokrški log 10, K r a n j — Pr imskovo

2829 Prodam dobro ohranjen v i ­

sok športni OTROŠKI VOZI ­ČEK. Fe ld in , K r a n j , Jelenče-va 33 2830

Prodam B A S K I T A R O , dva M I K R O F O N A 25 VV, OJAČE­V A L E C R I Z z zvočniki, mal i komplet B O B N O V »TAKCTO-NO«, skr in je ZVOČNIKOV 5x3Wiinčetrtinsko V I O L I N O Poizve se: Pečnik M i r o , Bo­dovi je 1, Škofja L o k a 2831

Prodam vprežni OBRAČAL­N I K za seno in G R A B L J E , bočne, v dobrem stanju. Za­log 30, Cerk l j e 2832

Prodam dobro ohranjeno diatonično triglasno H A R M O ­N I K O . Povše, U l . St. Rozma­na 7, K r a n j 2833

Prodam košnjo S E N A . Je-gorovo 25, Škofja L o k a 2834

Prodam M I Z A R S K O STI­S K A L N I C O 6 (pre^o). Jarc Tine, Smledniška 62, K r a n j

2835 P rodam nov G R A M O F O N

sl .anderberg stereo. Flegar, Flegar, šorlijeva 33, K r a n j

2871

P rodam M O P E D na t r i prestave, dobro ohranjen. Dvorje 14, Cerk l j e 2837

P rodam M O P E D na dve prestavi i n P R I K O L I C O za osebni avto. Knapič, Predo­slje 135 283S

Ugodno prodam neregistr i­ran M O P E D k o l i b r i puch na zaganjač v voznem stanju. Šmartno 32, Cerkl je 2839

Ugodno p rodam motorno K O L O N S U - M A K S I . Košan M i r k o , Hos ta 4, šk. L o k a

2840 K u p i m F I A T 850 al i 850-ku-

pc. Koželj Franc , Sp. B r n i k 57 2841

Predam M O T O R NSU-MA­K S I 175 cem, prevoženih 11.000 . km . O t o č e l , Podnari . 2842

P r o d a m dobro ohranjen M O T O R puch 250 ccm. M a l i , Go ln ik 27 2843

Prodam M O P E D , zelo dobro .ohranjen. Bukovn ik , Hotemo-že 18, Preddvor 2844

P rodam N S U - P R I M O in M A G N E T O F O N phi l ips . Šče-tinec Zmago, Planino 2, soba 54, K r a n j 2845

P rodam F I A T 600. G r a d 2, Cerk l je 2846

Poceni p rodam M O P E D T-12, škofjeloška c. 22, K ran j — Stražišče 2847

P rodam V W K O M B I — od­prt , po generalni. Lahovče 32, Cerkl je 2873

K u p i m

K u p i m dve O M A R I . K r a n j , Gosposvetska 8 2848

K u p i m dve G U M I 16 x 55,0, nove aH malo rabljene, Pol j-šica 13, Zg. Gorje 2849

K u p i m dve skobeln i M I Z I (m i zarsk i ponk ) . Jarc Tine, Smledniška 62, K r a n j 2850

Obvestila

Prodam karambo l i ran avto F I A T 750. Poizve se: Zg. Ve-terne 1, Križe 2836

R O L E T E L E S E N E , PLA­STIČNE, ŽALUZIJE naročite zas topniku Špilerju, Gradn i -kova 9, Radov l j i ca . Pišite, pr i ­dem na dom. 2601

ŽIČNE MREŽE za ograje, mreže za presipavanje peska, karo plet ivo, ŽIČNE VLOŽ­K E , ŠLARAFIJO dobite p r i Ribiču Jus t in , B l ed , R ik l i j e va 5 2438

T A P E T E , T A P I S O M E pola­gam. Telefon 22630 2855

P O L A G A M V S E V R S T E P A R K E T A . Šivic, Dobropol je 3, Brezje 2865

Zaposlitve S P R E J M E M V A J E N C A za

kovaško obrt . K u h a r , kovač, Predoslje 6, K r a n j 2815

Iščem redno a l i honorarno Z A P O S L I T E V AVTOL1ČAR-S T V A Ponudbe poslat i pod »vesten« 2852

Iščemo S E Z O N S K O K U H A R I C O , lahko priučena, za penzion v Železni K a p l i . Go­vo r imo slovensko, znanje nemščine ni nujno. Informa­cije dobite v posredovalnic i za delo K r a n j 2853

Iščemo N A T A K A R I C O ali N A T A K A R J A od 20 let dalje za gost inski l oka l v Železni K a p l i . Ekspresno in avtoma­tično KEGLJIŠČE. Govor imo slovensko. Dober zaslužek. Informaci je daje Posredoval­n ica za delo v K r a n j u . 2854

E n o d n e v n e piščanec

rjave, srednje težke, lahko tudi samo petelinčke pro­daja vsak torek va l i ln ica v Nak l em p r i K r a n j u . Enodnevne piščance naj­manj 20 kosov pošiljamo po železnici. Zahtevajte brezplačen prospekt.

K Z Nak lo , va l i ln ica

Staribvarija Oddam D E L A V N I C O za do­

bro vpeljano obrt . Ponudbe poslat i pod »primerno za vsa­kogar 2856

Oddam opremljeno S O B O so l idnemu fantu. Naslov v oglasnem odde lku 2857

P rodam najboljšemu po­n u d n i k u I nadstropje dvosta-novanjske hiše v K r a n j u , vrt garaža, vselj ivo jeseni. Engel-man, Tekst i lna 3, telefon 22922 2858

So l iden MOŠKI išče sobo, po možnosti v središču K r a ­n ja . Na jemnina do 10.000 S d in . Naslov v oglasnem oddel­k u 2859

Iščem enosobno stanovanje za dobo dveh let. Ponudbe poslat i pod »nujno« 2860

3- a l i 6- sobno S T A N O V A ­

N J E na R a k e k u zamenjam za komfor tno dvosobno v K r a ­n ju a l i oko l i c i . Ponudbe po­slati na oglasni oddelek pod »Lepa prilika« 2861

Prodam polovico HIŠE z v r tom na Jesenicah. Nas lov v oglasnem odde lku podruž. Jesenice 2862

Opreml jeno S O B O oddam dvema dekletoma. Naslov v oglasnem odde lku 2863

V središču škofje Loke pro­dam L O K A L , pr imeren za vsa­ko obrt. Ponudbe pos la l i pod »gotovina I « 2864

I z g u b l j e n o

Izgubi l sem gumiran S U K ­NJIČ od Pr imskovega do Vo-gclj . Na jd i te l ja p ros im, da ga pro t i nagradi vrne Vogl je 44

2866 Izgubi l sem A V T O G U M O .

Najdi te l j naj jo pro t i nagra­d i vrne, V i s oko 94 2867

Ženitve Iščem zakonsko družico,

staro do 25 let, vajena kme­tije. Naslov v oglasnem od­de lku 2868

Želim spoznati resnega i n treznega F A N T A do 32 let, najraje z Gorenjske. I m a m svoje stanovanje, stara sem 30 let. Zaželena s l i ka p ro t i v rn i t v i . Ponudbe poslat i pod »Lepo je b i t i v dvoje« 2872

Prireditve GOSTIŠČE p r i JANČETU v

Sr . vasi p r i r ed i vsako soboto ' in nedeljo Z A B A V O s p lesom.

Vab l j en i ! 2869 Z M Cerkl je p r i r ed i 7. 6. 1969

ob 19. u r i M L A D I N S K I P L E S . Igra tr io Frenkv . Vab l j en i !

2870

POSREDUJEMO PRODAJO

K A R A M B O L I R A N I H V O Z I L

L ZASTAVA 600 D, letnik 1961. prevoženih 35.000 km Začetna cena 2200 N din.

Z. ZASTAVA 750, l e tn ik 1968, prevoženih 18.000 km. Začetna cena 7000 N din.

?. ZASTAVA 1300, l e tn ik 1968, prevoženih 9.000 k m Začetna cena 13250 N din.

Ogled vozi l pod točko 1 in 2 |e možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure p r i Z A V A R O V A L N I C I S A V A P E K R A N J , pod točko 3 pa pr i J a n k u Po l jancu, šk L o k a — Vincar je 27, od 14. ure do 20. ure. Pismene ponudbe za vsa vozi la sprejema Z A V A R O V A L N I C A S A V A P E K R A N J do srede dne 11.6.1969 do 12. ure z 10 kavci jo od izk l icne cene.

Z A V A R O V A L N I C A S A V A P E K R A N J

Svet brez bleščic

Tantal Mislim, da še ni leto tegat ko sem v tej rubriki

pisala o dekletu, ki ni imelo kam z dojenčkom. Mati je ni hotela sprejeti, ker sta že pred časom pretrgali vsako čustveno vez. Otroka je nato oddala v rejo, ker pa ni imela kam iti, je ostala pri rejnici še sama.

Pred kratkim sem jo srečala. Prihajala je iz zapo­ra. Mesec dni je bila zaprta. Po členu tem in tem ji je sodnik odmeril kazen, ki jo poznajo vse, ki se poskušajo v najstarejši obrti na svetu. Sedela je že drugič v enem letu.

V službi ni zdržala, otroka je pustila rejnici. Dru­žila se je z ženskami dvomljive morale. Lepo življe­nje? Sploh ne. Večkrat brez kruha, v nesnagi, slabega zdravja.

Zdaj ji je tega dovolj. Spet bi rada imela otroka pri sebi. Delala bi zase in zanj. Jokala je. Za vse, kar se je do sedaj trudila, se ji te izmuznilo iz rok. Če se je sklonila, da bi pila, se je voda odmaknila, Če je segla po sadju, se je veja odmaknila. Kot Tantal.

Z voljo, da si vse uredi, je odšla. Želim si, da ob letu ne bi več pisala o njej. Ker so urejeni, srečni ljudje pač manj zanimivi.

Krafe mopedov in avtomobilov

Einn turistično prometno p o d j e t j e K K A N J

B O S P R E J E L O V ŠOLSKEM L E T U 1969 70 ZA P O T R E S E S V O J I H E N O T :

— servis avtobusov in tovornih avtomobi lov v ža-novi u l i c i

— servis osebnih avtomobi lov, Ljubljanska c. 22

— K m e t i j s k a mehanizaci ja , Cerk l je

VEČ UČENCEV V G O S P O D A R S T V U V RAZLIČNIH P O K L I C I H

Na podlagi teh potreb razglaša komisija za delovna razmerja pri podjetju naslednje število prostih učnih mest za učence v gospodarstvu po poklicih:

— A V T O M E H A N I K 11 učencev

— S T R U G A R 2 učenca

— A V T O K I . E P A R 2 učenca

— AVTOLIĆAR 2 učenca

— AVTOELEKTRIČAR 2 učenca

— A V T O T A P E T N I K 1 učenec

— E L E K T R O V A R I L E C 1 učenec

— KLJUČAVNIČAR 1 učenec

— KOVAČ 1 učenec

K o m i s i j a za delovna razmer ja p r i podjet ju bo spre­j ema la prošnje za uk v navedene pokl ice do vključ­no 16. j u n i j a 1969.

Prošnji za sprejem v uk morajo kand ida t i priložiti:

— kratek življenjepis

—- spričevalo o uspešno končani osemletk i .

K o m i s i j a bo po končanem razglasnem r o k u obrav­navala vse prispele prošnje i n o i z b i r i učencev vsakega kand ida ta posebej obvest i la .

K o m i s i j a ne bo upoštevala prošenj kandidatov , k i so starejši od 17 let i n k i niso v rednem r o k u kon­čali osemletnega šolanja.

K a n d i d a t i za spre jem v uk naj pošljejo svoje prošnje na naslov: K o m i s i j a za delovna razmer ja pri podjet ju CREINA Kranj, Trg revoluci je št. 4.

V torek, 3. junija, zve­čer, je bil v Kranju ukra­den osebni avtomobil spa­ček K R 100-56, modre barve. Vozilo so še isti večer našli na Jesenicah in ga vrnili lastniku Fran­cu šifkoviču iz Kranja. Avtomobil je nepoškodo­van .

V noči iz torka na sre­do so v K r a n j u u k r a d l i a v t omob i l zastava 750 (reg. št. C E 176-31), last Alo jza P r a h a iz Kranja. Voz i l o je i zg in i l o z dvor i ­šča hiše na K o c j a n o v i 22. Avto so našli nas l edn j i dan v Z g o r n j i B e s n i c i na nek i p o l j s k i p o t i .

Otroka zašla pred

avto N a Je z e r sk i ces t i v K r a ­

n ju je m i n u l i torek, 3. j u ­n i ja ob 18.40 prišlo do hude p rome tne nesreče, p r i ka t e r i je i z gub i l živ­ljenje 7-letni Stane B r e -gar, njegov spreml jeva lec An ton K e r t a , r o j en 1960. leta, pa je b i l h u d o po­škodovan. O t r o k a s ta ne­prev idno prečkala cesto, tako da se vo zn ik osebne­ga a v t omob i l a K R 136-28 Jab l an M i l i c , k i j e p r a v tedaj pe l j a l m i m o , n i več moge l i zogn i t i trčenju. Ma t e r i a lna škoda na vo­z i lu znaša približno 5000 NT d i n .

Usodni most

v Bistrici M i n u l i četrtek, 5. V I .

z ju t ra j se je v vas i B i s t r i ­ca p r i N a k l e m , n a lese­n e m m o s t u p r i p e t i l a h u d a p rometna nesreča, v ka ­ter i je i z gub i l a življenje 30-letna M a r i j a Šolar, do­ma iz Podna r t a . šolarjeva je voz i l a po s ta r i obvozn i cesti iz Podbrez ja p r o t i K r a n j u , k j e r je b i l a zapo­slena. Z a r a d i spo l zke ce­ste je a v t o m o b i l na mo­stu zaneslo, da se je zasu­k a l za 360 stop in j i n trčil v desn i r ob mos tu . Voz­nico je Sunek vrge l na piano. Rane , dobl jene ob padcu, so b i l e tako hude, da j i m je že n a k r a j u ne­sreče pod leg la .

M i n u l o sredo, 4. j u n i j a , so v G o r j a h našli moped , ki je bil u k r a d e n dan po­

prej na Bledu. Moped so vrnili lastniku Marjanu Potočniku.

Zasilni pristanki jadralnih letal

V torek popo l dan je ob cesti v Tenetišah zas i lno p r i s ta l o j ad ra lno letalo, last letališča iz Lesc .

Istega dne ob 17.55 je podobno leta lo p rav tako last letališča Lesce,

pr i s ta lo v P r e d d v o r u . Z uprave letališča so spo­ročili, d a pogrešajo še tretje j a d r a l n o le ta lo . Domnevajo , da je t u d i to mora l o nekje zas i lno p r i ­stat i . P o d r o b n o s t i o n j en i niso znane.

Plaz skal na dvorišče V soboto dopoldne je Lojz­

ka Razinger iz Most pri Ži­rovnici kupovala v trgovini. Ko se je vrnila in je doma stopila skozi vrata, se je na dvorišče vsul plaz skal.

Razingerjeva stanuje v nek­danji Tefkarjevi kovačiji v grapi Završnice. Nad -njeno hišo se dviga 16 metrov viso­ka pečina, na vrhu pa je zi­dana ograja in cesta. Ljudje so že prej opazili, da je de­bela kamnita ograja povsem zrahljana. V soboto dopold­

ne pa jo je rahlo zadel ne­ki tovornjak in na dvorišče Razingerjeve hiše se je z vi­šine 16 metrov navpično zva­lilo 10 skal, težkih preko 100 kilogramov. Kamnita ograja na najožjem delu ceste na starih ovinkih v Mostah je na dolžini osmih metrov po­drta, je pa tudi nevarnost, da se zruši podzidani del ce­ste.

če Cestno podjetje ne bo takoj ukrepalo, lahko pride do večje nesreče.

J. Vidic

Zahva la

Ob h u d i i zgubi dobrega moža, očeta i n starega očeta

Franca K o t n i k a se i skreno zahval jujemo vsem sosedom, sorodni­k o m , pr i ja te l j em i n znancem, ki ste ga spremi l i na njegovi zadnj i po t i , darova l i vence in cvetje ter n a m i z r ek l i sožalje. Posebno se zahval jujemo dr . B o h i n c u , č. duhovščini za spremstvo in vsem, k i so n a m k a k o r k o l i pomagal i .

Žalujoči: žena Angela, hčerki Dan ica in V i d a z družinama ter drugo sorodstvo

Dvorje, 3.6.1969

Zahva la Ob nepričakovani s m r t i našega dragega moža,

očeta, starega očeta, b ra ta i n s t r i ca

Jožeta Sekneta se i skreno zahval jujemo vsem sosedom, sorodni ­k o m , pr i ja te l jem in znancem, k i ste ga tako številno spremi l i na njegovi zadnj i po t i , darova l i cvetje i n k a k o r k o l i pomagal i ter n a m i z r ek l i sožalje. Posebno zahvalo p a smo dolžni g. prof . K r a k a r j u za sprem­stvo i n pos lov i ln i govor, g. kap l anu S labetu iz Šen­čurja za pogrebni obred, zvonar jem, Tonetu L i p a r j u za pomoč, pod j . Cent ra l K r a n j , S Z D L , ko­l ek t i vu Teks t i l indus i n ko l ek t i vu Sava K r a n j .

V s e m še enkrat i skrena hva la .

žalujoči: žena Frančiška, s inov i F rancc l j z družino, Lojze z ženo, M i h a , Ivan, Peter, K r i s t i n a in An ica z družinama ter A lb inca

Voglje, 2. 6.1969

GLAS # 31. STRAN

Pogovor tedna

Ad i Založnik: Judo je umetnost

V s i športniki kranjskega Tr ig lava so že zapust i l i telovadnice, le judo is t i še vztrajajo i n s i nabira jo novega znanja . M e d n j im i jc tud i 20-letni A d i Založnik, nosilec zelenega pasu, k i je prav letos dosegel svoj največji uspeh — drugo mesto n a m lad inskem držav­nem prvenstvu.

# K a k o s i prišel med judoiste? »V domači vasi blizu Ptuja so judoisti Impola pri­

redili propagandni nastop in tu sem spoznal judo In svojega vzornika Topolčnika. Ko sem prišel v Kranj, sem se takoj vključil med Judoiste Triglava.«

% Ka j t i pomeni judo? »Poleg športa tudi umetnost, saj s svojo izredno

pestrostjo dopušča vsakemu, da pokaže svojo fantazijo v različnih kombinacijah metov, vzvodov itd. Obenem Pa zahteva celega človeka in prav v tem je tudi nje­gova vzgojna moč. Sele po treh letih ostrega treninga lahko dojameš njegovo globino in smisel.«

# Pogoj i dela? »Treningi so precej zahtevni, prostor pa ne ustreza

*a veliko število borcev, saj Je praktično brez zrače­nja. Podrli pa so nam tudi štiri prhe. želim, da bi klub ustanovil tudi pionirsko šolo, s čimer bi si zago­tovili mlade in dobre borce za ekipo.«

# Tvo j i uspehi in življenjski c i l j? »Lanskoletnemu nazivu slovenskega prvaka sem

letos dodal še drugo mesto na državnem mladinskem Prvenstvu. Prav borba v finalu pa mi bo ostala še dolgo v spominu, saj mi je zmaga za las ušla iz rok. Kot vsak človek, si tudi jaz želim uspehov v življenju, ko pa bom prestar za tekmovanje, se bom posvetil trenerstvu.«

J . Rojšek

Ljubl janska conska rokometna liga

Danes odločitev Tekmovanje v l jub l j ansk i

conska rokometn i l i g i se bliža koincu. Vse boilj p a je odpr­to vprašanje novega p r vaka , 5§0 s ta t renutno v vods tvu Kran j i n K r m e l j z e n a k i m številom točk. Odločitev o novem p r vaku , k i s i bo p r i -" ^ i l p rav ico nastopanja v ^Publiški liigi, b o bržkone Padla že danes, k o se bosta J® igrišču v Stražišču sreča-*a oba glavna favor i ta za s t o Kram j i n K r m e l j .

v" pre tek lem k o l u so ime l i Gorenjski p reds tavn ik i polo-Prvo mesto K r a n j i n K r m e l j . m e t a š i so v Zagor ju z naj-V e č j o . težavo iztržili dragoce-n ° točko. Neodločen rezultat p a so zabeležili tud i rokome­t n i Križ, k i so igra l i v šent-j j 4u . Radov l j i ca je osta la b r ez izkupička, Dupl je p a so p l e n i a g a l e H ras tn i k .

Rezultati: Duplje : Hrast-n»k 21:14, Šentvid : Križe 17: jj 7 . Zagorje : Kranj 15:15, Kadeče : Radovljica 26:17.

V vodstvu sta K r a n j i n K r -J ^ j , oba i m a t a po 27 točk, \ r e t . ie so Križe 26, sledi Ra -?°vljica 24,

, c 22 i t d . Radeče 23, Dup-

V predzadnjem k o l u se bo­do gorenjski preds tavn ik i po­mer i l i takole: Križe : Dupl je , Radov l j i ca : Šentvid in K r a n j : K r m e l j .

J. Kuhar

Letošnja in lanska sredstva približno enaka na Jesenicah

U p r a v n i odbor sk lada za telesno ku l tu rno dejavnost občine Jesenice je n a svo j i zadn j i seji razprav l ja l o f i ­

nanc i ran ju telesino-kultume dejavnost i v 1. 1969 i n odo­b r i l 281.075,86 N d i n letne dotacije za f inanciranje os-

Klavora Je bil najboljši igralec oziroma strelec v eki­pi Veteranov, ki so osvojili naslov prvaka Gorenjske v rokometu za leto 1969.

Končano je tekmovanje v gorenjski nogometni ligi

Lesce novi prvak Odločitev o novem p r vaku je pad la šele v zadnjem k o l u .

V derbi srečanju Jesenice : Lesce so nogometaši iz Lesc do­segli neodločen rezultat i n obdržali prvo mesto i n s tem naslov gorenjskega prvaka za leto 1969. S tem so s i p r i dob i l i prav ico za nastopanje v kva l i f ikac i jah za consko l igo.

V letošnjem prvenstvu sta razočarala Tržič in Svoboda, k i sta b i l a pred pričetkom prvenstva glavna favor i ta za prvo mesto. E k i p i sta namreč tekmova l i l an i v consk i nogometni l i g i .

Rezu l ta t i zadnjega ko la : Lesce l e zn ik i 3:1.

Lestv ica :

Jesenice 0:0, Svoboda : Že-

Lesce 15 11 1 3 39:23 23 Jesenice 15 10 2 3 47:24 22 Svoboda 15 8 1! 7 36:25 16 Tržič 15 6 0 9 21:36 12 Železniki 15 5 0 10 34:42 10 Preddvor 15 3 l 11 19:49

P. Didie 7

Gorenjska košarkarska liga

Pričakovani rezultati V tret jem i n četrtem ko lu moške gorenjske košarkarske

lige so b i l i doseženi naslednj i rezul tat i : K r a n j : Radov l j i ca 62:50, K r o p a : K lad i var 40:44, Radov l j i ca : Baskct 36:37.

Lestv ica : Basket 4 4 0 200:144 8 K r a n j 3 3 0 192:159 6 K l a d i v a r 4 1 3 199:204 2 Radov l j i ca 4 1 3 173:187 2 K r o p a 4 1 3 167:202 2 Medvode 3 1 2 131:166 2

V naslednjem k o l r se bodo pomer i l i : Medvode : K r o p a , Baskc t : K r a n j , K l ad i v a r : Radov l j i ca .

V m lad insk i l ig i pa so b i l i doseženi nas lednj i rezu l ta t i : 3. ko lo — J . Peternelj : Jesenice 43:26, K r o j I : Tr ig lav 30:65, Radov l j i ca : K r o j I I 20:0; 4. ko l o — Jesenice : K r o j I I 43:38, Tr ig lav : Radov l j i ca 84:20, J . Peternel j : K r o j I 49:48.

V vodstvu je k ran j sk i Tr ig lav , k i je brez poraza. V petem ko lu pa se bodo pomer i l i nas lednj i : K r o j I : Jesenice, Radov­l j i ca : J . Peternelj i n K r o j II : Tr ig lav.

V gorenjski košarkaški l ig i za p ion i rke pa so b i l i zabele­ženi naslednj i rezul tat i : Jesenice : M l a d i r od 24:10, Tr ig lav : : Tabor 8:31, Tra ta : Tr ig lav 25:9, M l a d i r od : Tabor 12:22, T ra ta : M l a d i r od 22:6, Tabor : Jesenice 51:7. V vodstvu je Tabor s 6 točkami. P . P o k o r n

Končano je tekmovanje v gorenjski rokometni ligi

Veterani prvi Z nede l j sk im k o l o m je b i lo končano letošnje prvenstvo v

rokometu . Nas lov p r vaka je osvo j i la zasluženo ek ipa Vete­ranov, k i n i i zgubi la nobenega srečanja. Vsekako r ta ek ipa zasluži za svoje prizadevanje ve l iko pr iznanje , saj se igra lc i o z i roma ek ipa sama vzdržuje, igra lc i sami plačujejo potne stroške, organizaci jo tekmovanja , sodnike i t d . Presene­čenje so p r i p rav i l i rokometaši i z K a m n i k a , k i so zavzeli , če­prav nov inc i v tej l i g i , odlično drugo mesto.

Rezul tat i zadnjega ko la : K r a n j s k a gora : Ve te ran i 21:24, K a m n i k : Jesenice 27:22, šešir : Tržič B 12:18, Se lca : žabnica 29:18. Lestv ica:

Veterani 12 11 1 0 301:221 23 Kamnik 12 7 2 3 307:268 16 Selca 12 7 0 5 259:223 14 šešir 12 6 2 4 241:214 14 Žabnica 12 5 1 6 237:231 11 Kr. gora 12 2 0 10 204:314 4 Jesenice 12 1 t) 11 199:277 1 izven konkurence Kranj B 16 8 1 7 276:261 17 Tržič B 16 6 1 9 255:243 13

novne dejavnosti športnih društev i n zveze ter 35 tisoč nov ih dinarjev namenske do­taci je za vzdrževanje šport­n i h objektov.

Obenem je U O sk lada raz­prav l j a l o de l i tv i odobrene dotacije med posamezne pa­noge telesne ku l ture i n v zve­z i s tem sprejel sklep, d a sredstva sk lada namenjena za f inanciranje de javnost i športnih društev in zveze, ob­činska zveza za telesno k u l ­turo razde l i med posamezne panoge po naslednj i l es tv ic i : splošna telesna vzgoja — 20 odstotkov, t ekmova ln i šport 3 0 % , v r h u n s k i šport 1 5 % , vzdrževanje športnih objek­tov 10 %, stroški tečajev i n občinskih tekmovanj 7 %, funkc iona ln i i zda tk i zveze 13 odstotkov, taborjenje 2 % i n za štipendije 3 %.

Z. Fclc

Najboljša Tabor

in Triglav V obeh skup inah gorenjske

košarkarske lige za p ion i r j e je b i l o pred dnevi 'končano tekmovanje. P r va skup ina j e igrala n a T ra t i , k j e r so b i l i dosežena naslednj i r ezu l ta t i : T ra ta : Tabor 30:25, M l a d i r od I : Goren ja vas 65:9, T ra ­ta : Goren ja vas 43:4, Tabo r : M l a d i r o d I 29:19.

LESTVICA: Tabor Trata M l a d i r od I Gor. vas

6 5 1 236:94 10 6 4 2 206:147 8 6 3 3 221:158 6 6 0 6 39:303 0

Druga skup ina pa je i g ra la n a Jesenicah. Rezul tat i so b i l i naslednj i : Jesenice : M l a ­d i r o d II 62:23, Tr ig lav : Je­senice 37:19, Tr ig lav : Šenčur 37:21, M l a d i r o d I I : Šenčur 44:33.

P. Didič

LESTVICA: Triglav Jesenice Šenčur Mladi rod II

6 6 0 279:137 12 6 4 2 277:188 8 6 1 5 293:283 2 6 1 5 151:312 2

Tabor , T ra ta , Tr ig lav in Je­senice se bodo na posebnem tu rn i r ju pomer i l i med sabo za razvrst i tev od 1. do 4. me­sta, osta l i p a za mesta od 4. do 8.

P. Pokorn

Kranjska gora žanje

zmage V l jub l j ansk i consk i

ženski r okometn i liigi je K r a n j s k a gora premagala Se lca B 11:3, šešir iz škofje Loke p a Stek lar ja B s 17:10.

J u t r i je n a Sporedu zad­nje ko lo . Pomer i l i se bo­do: Selca B : Šešir, O l im-p i j a B : Storžič, K r a n j s k a gora : Bo rac . J . K u h a r

G Iv A S S O B O T A — 7. J U N I J A 19o9

točilni H 3 J e S f " i c f h n l 8 ° n ?°8» v avtobus, ker ni bilo več prostih sedežev, so negodovali in preklinjali, a nič ni pomagalo. — Foto: F. Perdan

Osem preklinjajoči!^

in več Sledili smo avtobusu Ljubljana Transporta Za sedemindvajset

ljudi ni bilo prostora

Sedežev Je malo, ljudi pa veliko. V borbi za prostor vse prav pride - komolci, čevlji, dežniki pesti in jezik. Od nedelje dalje na avtobusnih postajah vlada »zakon močnejšega«. Stareiši potniki ^vri Um seveda potegnejo »ta kratko«. — Foto: F. Perdan

K o m a ; teđan dni je v ve­l jav i nov i pravjlnik o avto­busnem prometu, ki določa, d a lahko vozlilo prevaža le to l iko potn ikov ko l i ko r i m a sedežev, a že smo priče ogor­čenim protestom in o s t r im k r i t i k a m na račun tega ukre­pa . L judje negodujejo, prek l i ­nja jo , nadira jo sprevodnike — le-ti so p r i vsej s tvar i še najmanj k r i v i — in poš.ljajo protestna p i sma časopisom. Nešteto delavcev i n usluž­bencev, k i bivajo v enem, zaposleni pa so v drugem kra ju , zamuja službo, saj mora jo n a postajališčih ča­ka t i tudi celo uro, preden se zanje najde kak prost sedež.

E n teden je premalo, da b i 0 novotar i j i l ahko izrekih do­končno sodbo. Z a zdaj se tehtnica brez dvoma nag ba n a s t ran k r i t i kov in vpraša­nje je, če ne bo tako tudii v bodoče. Av tobusna podjetja verjetno niso posebno navdu­šena nad spremembo, saj utegne b i t i tJnamčni efekt — k l jub zvišani m cenam vozov­n i c — zanje porazan. Resda je v tujimi (iin že skoraj pov­sod v Jugoslavi j i ) prav i lo , k i določa, naj avtobus prevaža samo to l iko potn ikov , kot i m a sedežev, že dolgo nekaj običajnega, vendar se tam l judje bod is i manj poslužu­jejo j avn ih cestno-prometnih sredstev, bodis i je vozni pa rk dovol j močan in zato kos potrebam. Za Sloveni jo ne velja n i t i eno n i t i drugo Avtobusov smo ime l i prema­l o že pre j , kaj šele sedaj. Ce­lo v navadni h dneh in ob najmanj kritičnih urah pot­n i k i ne morejo odpotovat i kot b i hoteili, saj je vozi lo že zasedeno. Da bi to de/kazali, smo se odločili za majhno ak­c i jo . Naš av tomobi l , v kate

1 em sta b i l a fotoreporter in nov inar , se je m inu l o sredo dopeildan — naj povemo, da je l i l o kot iz škafa in da smo ob postajališčih zabeležili za­res m in ima lno število čaka­jočih — obesi l za rep bržemu avtobusu L jub l j ana Trans­po r t a ( K R 160-57), k i vozi na prog i K r a n j s k a gora — L jub­l jana, i n m u s ledi l i o d Jese­n i c do Medvod . Ugotovitve so dokaj poučne.

P r i jeseniški železniški po­staj i , k jer smo začeli z zale­zovanjem, je avtobus nalo­žil še vse čakajoče (16). To­da že spodaj , na glavnem po­stajališču nasprot i Železarne, je za šesterico zmanjka lo pros tora . V J a v o r n i k u sta se od treh l jud i l ahko vkrca la samo dva, s tara ženica pa , k i n i b i l a dovol j u rna , je lah­ko samo žalostno gledala za odhajajočim voz i lom. N a Ko­roški B e l i se je sprevodnik nagn i l skoz i vrata in oznan i l , d a spre jme le potn ike , k i gre­do do K r a n j a a l i L jubl jane. Mnog i zato n iso n i t i posku­šali vstopi t i . V Žirovnici je b i l o dovol j pros tora samo za tro j ico , osmero drug ih , k i so osta l i n a dežju, p a je sočno preklinjajoč zapust i lo posta­jališče. Čeprav n i nihče izsto­p i l , s ta se naslednjič, v V r ­

b i , vkrca la dva čakajoča. Od i pet indvajset ih l jud i , ko l iko* i smo j i h našteli ob pločniku I v Lescah, je ka r deveterica — j večinoma starejši, tri je s prt­

ljago — mora la čakati nasled­njega avtobusa. Možaku, k i si je že p r i bo r i l sedež, njego­ve ženo pa so drug i odrini­l i i n prehi te l i , ni ostalo dru­gega, kot da je ves besen iz­stopi l .

In sedaj pr ide glavna zani­mivost . Že na radovljiški po­staji je avtobus zapust i lo kar 18 l jud i , vstopi l i pa so samo štirje. 14 sedežev je torej ostalo prazn ih in skoraj po­lovica t i s t ih , k i se poprej m-so smel i vk rca t i , b i sedaj l ahko sedelo. Ka j t i vse do Medvod, k jer je čakalo dva­najst potn ikov , vozi:'a pa n * zapust i l nihče, je b i lo prosto­ra na pretek.

Pogovarjali i smo se z neka­t e r im i razočaranimi potn ik i . V s i po vrst i novost obsojajo.

»Vsaj ma lo l jud i bi lanko pust i l i stati.«

»Že dvakrat sem zamudi l službo. Vsta jat i mo ram dve u r i prej kot običajno, če ho­čem b i t i pravočasen.«

»V ponedeljek sem se t družimo nameni l v L jubl jano. Sele na četrti avtobus smo

i uspel i p r i t i vsi štirje.«

I »To je nesramnost ! V r h vsega so celo cene zvišali.«

»Rad b i vedel, katera gla­va je avtor te bedaste novo­sti.«

I. Guzelj

Jutr i javna

tribuna v Žireh

Jutri (nedelja) bo v Ž* reh javna tribuna, na ka teri bodo občani razprav IjaJi aH bodo v prihodnje spadale žiri pod logaško ali škofjeloško občino. O tem se bodo prebivalci Ži ri dokončno odločili na referendumu, ki bo v ne deljo, 15. Junija.

Počitnice za

poslance po 20. juliju

Tanjug poroča, da se 1«" tos počitnice za poslance zvezne skupščine ne bodo začele pred 20. julijem-Po predvidenem delovnem programu čaka namreč novoizvoljene poslance * a

in prihodnji mesec še ob­širno zakonodajno delo.