Click here to load reader

Razvoj izobraževanja skozi 50 let - UL · PDF file Osnove patologije Bojan Varl, dr. med. Izbrana poglavja iz internih bolezni Aleksander Janeţiĉ, dr. med. Druţbena ureditev SFRJ

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Razvoj izobraževanja skozi 50 let - UL · PDF file Osnove patologije Bojan Varl, dr. med....

  • Posvetovanje: Zrela leta slovenske delovne terapije 28. maj 2014

    1

    Razvoj izobraževanja skozi 50 let

    Marija Tomšiĉ

    DELOVNA TERAPIJA PRED PRIĈETKOM IZOBRAŢEVANJA DELOVNIH

    TERAPEVTOV

    Kdaj se je v slovenskem prostoru zaposlil prvi delovni terapevt, je teţko reĉi. Vsekakor pa

    z gotovostjo lahko trdimo, da se je ţe v predprejšnjem stoletju na podroĉju psihiatrije

    uveljavila zaposlitvena terapija. V svojem referatu z naslovom Blaznice (norišnice),

    kakoršne morajo biti, in kaj je njih namen, je dr. Karel Bleiweis (1878) opozoril, da za

    duševno zdravje ni niĉ boljšega, kot dobro odmerjeno delo. Od takrat lahko govorimo o

    tako imenovani zaposlitveni terapiji, potemtakem – ustrezno o sodobnemu pojmovanju –

    delovni terapiji (Petek, 1996).

    »V vsaki dobro vrednjeni blaznici, so delalnice za bolnike: mizarnice, ĉevljarnice,

    šivalnice, pa tudi prostori za pletenje slamnic, za pripravljanje soĉivja, kuhinja, perilnica,

    sušilnica. Povsod tu uspešno pomagajo blazne ţenske. Prav koristno je, ĉe ima blaznica kaj

    polja in ţivine. Tam najdejo blazni kmetje sebi primerno delo. Dalje naj še omenim, da se

    v vseh blaznicah skrbi za to, da imajo blazni primerno zabavo, kegljišĉa itd., za bolj

    premoţne bolnike tudi biljard in dvorano, kjer pojo, igrajo in plešejo« (Bleiweis, 1878).

    Prvi animatorji aktivnosti so bili bolniki sami, predvsem tisti, ki so bili "boljšega" zdravja.

    Sledilo je zaposlovanje kvalificiranih delavcev doloĉenih poklicev, za katere so zdravniki

    menili, da so v bolnišnicah potrebni (mizarji, obdelovalci kovin, šivilje, ipd). Naloga teh

    profilov je bila zaposliti bolnike, saj je vladalo prepriĉanje, da vsako delo oz. razliĉne

    aktivnosti stimulativno vplivajo na moţgansko aktivnost.

    Po letu 1966 govorimo o zaposlitvi prvih delovnih terapevtov z ustrezno izobrazbo. Prva

    generacija se je zaposlila na podroĉju psihiatrije (Psihiatriĉna bolnišnica Studenec in

    Idrija), v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, v Zavodu za usposabljanje invalidne

    mladine v Vipavi, Varstveno delovnem centru Ljubljana in na Inštitutu za rehabilitacijo

    invalidov.

    Kasneje so se ustrezno izšolani delovni terapevti zaĉeli zaposlovati še na drugih podroĉjih

    v zdravstvu in socialnem varstvu. V kliniĉnem centru se je prva delovna terapevtka

    zaposlila leta 1974, v Domu upokojencev Center (enota Tabor in Poljane) leta 1976. Kar

    nekaj let kasneje priĉne utirati svojo strokovno pot na podroĉju pediatrije (1985) in

    osnovnega zdravstvenega varstva. Delovni terapevti so se znašli v zanimivi situaciji,

    umešĉeni so bili umešĉen med obrtnike in zdravstveno osebje. Institucije so od njih

    priĉakovale produktivne rezultate, proizvode. Delovni terapevti pa so izvajali program z

    namenskimi aktivnostmi, ki so imele terapevtski cilj, kar pa ni bil materialni proizvod,

    ampak izboljšanje telesnih funkcij ali spretnosti. Nenehno dokazovanje strokovnosti in

    terapevtske utemeljenosti je delovnim terapevtom povzroĉalo teţave, vendar jih istoĉasno

    strokovno kalilo tako, da je danes razvoj stroke primerljiv z evropskim nivojem razvoja.

    PRIĈETEK IZOBRAŢEVANJA DELOVNIH TERAPEVTOV

    Oddelek za delovno terapijo se je odprl leta 1964 na podlagi Zakona o Višji šoli za

    zdravstvene delavce. Ustanovljen je bil, da bi z izobraţevanjem za ta poklic pokrival vsa

  • Posvetovanje: Zrela leta slovenske delovne terapije 28. maj 2014

    2

    podroĉja zdravstvenega in socialnega varstva. Oddelek je deloval samostojno, vodila ga je

    razredna sestra Anica Ĉaks, prvi predstojnik je bil dr. Slobodan Grobelnik. Del

    izobraţevalnega programa so izvajali redni delavci šole, del pa zunanji strokovni sodelavci

    (Jernejĉiĉ, 1987).

    Tabela 1: Predmetnik prve generacije in prvi predavatelji

    Predmet Predavatelj

    Etika zdravstvenega delavca Joţe Beniger, dr. med.

    Osnovna nega bolnika Tita Vidmar, v. m. sr.

    Splošna anatomija in fiziologija Anton Širca, dr. med.

    Anatomija in fiziologija lokomotornega

    aparata

    Edvard Pohar, dr. med.

    Osnove tehnologije Marko Lampiĉ, str. teh.

    Fizika Boţidar Magajna, dipl. ing.

    Kineziologija Edvard Pohar, dr. med.

    Delovna terapija Slobodan Grobelnik, dr. med.,

    Miklavţ Kušej, dr. med.,

    Danica Kapus, viš.zdr. teh., del. ter.

    Izbrana poglavja iz kirurgije Rado Uršiĉ, dr. med.

    Osnove patologije Bojan Varl, dr. med.

    Izbrana poglavja iz internih bolezni Aleksander Janeţiĉ, dr. med.

    Druţbena ureditev SFRJ Boštjan Markiĉ

    Izbrana poglavja iz psihiatrije Miklavţ Kušej, dr. med.

    Izbrana poglavja iz ortopedije Ivo Pintariĉ, dr. med.

    Osnove higiene Ivan Bonaĉ, dr. med.

    Izbrana poglavja iz travmatologije Franc Debevc, dr. med.

    Izbrana poglavja iz nevrologije Danilo Tomaţiĉ, dr. med.

    Izbrana poglavja iz otroških bolezni Iztok Jakša, dr. med.

    Psihologija Zdravko Neuman, dipl. psih.

    Socialna medicina in rehabilitacija Ivan Bonaĉ, dr. med.

    Statistika Zvone Odar

    Organizacija zdravstvene sluţbe Tone Ravnikar, dr. med.

    Zdravstvena vzgoja Dušan Repovţ, dr. med.

    Organizacija dela v delavnicah Marjan Rogelj, dipl. oec.

    Rekreacija Milovan Kranjc

    Predvojaška vzgoja Pintar Drago, dr. med.

    Nemški jezik/Angleški jezik Katarina Detela/Franc Fridel

    Iz predmetnika je razvidno (tabela 1), da je bil poudarek na medicinskih znanjih in da so

    bili nosilci veĉine predmetov bili zdravniki.

    Leta 1975 se je Višja šola za zdravstvene delavce vkljuĉila v Univerzo v Ljubljani in istega

    leta (1. februarja) se je kot prva delovna terapevtka na Oddelku zaposlila Neţka Jernejĉiĉ

    ter kot strokovna svetnica prevzela vaje s podroĉja aktivnosti delovne terapije. Leta 1985

    je bila habilitirana v predavateljico in priĉela predavati predmeta Delovna terapija in

    Aktivnosti delovne terapije.

    Študijski program se je uradno prviĉ spremenil 15. 9. 1982. Uĉni naĉrt in program je

    sprejel Svet šole. Predmetnik je obsegal 1013 ur predavanj in 825 ur vaj, v kvoto ni bila

    všteta obvezna poĉitniška praksa. V novem programu so dobili veĉji poudarek strokovni

  • Posvetovanje: Zrela leta slovenske delovne terapije 28. maj 2014

    3

    predmeti, predmet Delovna terapija se je razdelil v dva predmeta: Delovna terapija pri

    somatskem bolniku in Delovna terapija pri psihiatriĉnem bolniku; uveden je bil nov

    predmet Aktivnosti delovne terapije. Oddelek se je leta 1982 preimenoval iz Oddelka za

    delovne terapevte v Oddelek za delovno terapijo.

    Naslednja sprememba uĉnega programa je bila izvedena leta 1985. Študij je obsegal 1015

    ur predavanj, 715 ur vaj in 70 ur seminarskih vaj, v kvoto ur ni bila vkljuĉena obvezna

    delovna praksa (tabela 3). Predmetnik je obsegal medicinske predmete, splošne predmete

    in predmete s podroĉja delovne terapije: Delovna terapija na psihiatriĉnem podroĉju,

    Delovna terapija v rehabilitaciji, Organizacija delovne terapije, Aktivnosti delovne terapije

    in Ocenjevalne metode v delovni terapiji.

    Leta 1992 je študij prešel iz 4- v 5-semestralnega. Obsegal je 1085 ur predavanj, 790 ur vaj

    in 84 ur strokovne prakse. Struktura predmetnika je ostala nespremenjena, število ur se je

    poveĉalo pri predmetih s podroĉja delovne terapije. Predmet Delovna terapija je dobil nove

    vsebine, primerljive z evropskimi programi.

    Leta 1995 je delovnoterapevtski študijski program na Visoki šoli za zdravstvo iz

    višješolskega prerasel v triletni visokostrokovni študijski program za delovno terapijo, kot

    ga je sprejel Svet za visoko šolstvo pri Vladi R Slovenije (Jernejĉiĉ, 1996). Celotni

    študijski program je obsegal 2250 ur, in sicer: 1125 ur predavanj, 1005 vaj in 120 ur

    seminarjev. Najobseţnejši predmet je postal Delovna terapija, ki je v vseh treh letih

    obsegal 130 ur predavanj, 415 ur vaj in 120 ur seminarjev (tabela 4). Predmet se je vsako

    leto zakljuĉil z izpitom. Aktivnosti delovne terapije so obsegale 110 ur predavanj in 220 ur

    vaj. Strokovni predmeti so bili še Ocenjevalne metode v delovni terapiji v obsegu 30 ur

    predavanj in 150 ur vaj, Organizacija delovne terapije v obsegu 20 ur predavanj in 20 ur

    seminarskih vaj ter Filozofija delovne terapije z etiko v obsegu 30 ur predavanj

    (Visokostrokovni študijski program Delovna terapija, 1996).

    Študijski program Delovna terapija 1. stopnja je stopil v veljavo leta 2009. Osnovna

    izhodišĉa pri prenovi študijskega programa so bila: upoštevanje temeljnih ciljev

    bolonjskega procesa, razvoj stroke, zahteva po vsebinski prenovi, uvajanje sodobnih

    izobraţevalnih metod in usklajevanje študijskega programa delovne terapije s standardi

    izobraţevanja delovnih terapevtov WFOT (Svetovnega zdruţenja delovnih terapevtov) iz

    leta 2002 ter smernicami za razvoj študijskih programov ENOTHE-ja (Evropskega

    zdruţenja šol delovne terapije) iz leta 2000. Študijski program Delovna terapija je

    pripravila skupina uĉiteljev Zdravstvene fakultete, Katedra za delovno terapijo in zunanji

    sodelavci, k