Click here to load reader

Revija RUDA 2012

  • View
    245

  • Download
    12

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

Text of Revija RUDA 2012

  • stran 1

    Revija Zdruenjaza ohranjanje rudarske dediine Slovenije

    December 2012

  • DECEMBER 2012 / stran 02

    RudaRevija Zdruenja za ohranjanje rudarske dediine SlovenijeDas Magazin der Vereinigung zur Erhaltung des Bergbauerbes Sloweniens 1 / 1, 2012ISSN 2232-6642Izdajatelj / Herausgeber Zdruenje za ohranjanje rudarske dediine Slovenije Trg svobode 1, 2392 Meica [email protected] Predsednik / VorsitzenderTadej Pungartnik Uredniki odbor / Redaktionsteam Primo Frajle, Joe Hribar, Darja Komar, Tadej Pungartnik, Toma Vencelj Jezikovni pregled / Korrekturlesen Nina PetekPrevod / bersetzung Melita Jurc, Lenka RojsOblikovanje / Design Atelje JK, Jasna Kali s.p. Naklada / Auflage 800 izvodov / Exemplare Naslovnica / TitelbildAnglesit z limonitno prevleko, Revir Igrevo, Rudnik svinca in cinka Meica, zbirka turistinega rudnika in muzeja Podzemlje Pece. Foto: Aleksander Renik. Anglesit mit Limonit-berzug, Revir Igertzberg, Blei- und Zinkbergwerk Meica, Sammlung des Touristischen Bergwerks und Museums - Podzemlje Pece. Foto: Aleksander Renik. Za vsebino svojih prispevkov odgovarjajo avtorji.Die Verantwortung fr den Inhalt der Beitrge tragen die Autoren. Pokrovitelj / FrdererObina Meica

    Tadej Pungartnik 3 UVODNIK

    LeitartikelJakob Likar

    4 POPOTNIcA REVIJI Der Zeitschrift auf den Weg Tadej Pungartnik

    5 PRVA REDNA SKUPINA ZDRUENJA RUDADie erste ordentliche Generalversammlung der Vereinigung RUDAJoe Hribar

    6 ETNOLOKO DRUTVO SRENO: OHRANJANJE RUDARSKE DEDIINEEthnologischer Verein Sreno: Erhaltung der BergbauerbePrimo Frajle

    8 KRATKA ZgODOVINA RUDARSKE gODBE HRASTNIKKurze Geschichte der Bergkapelle HrastnikUrka Perko

    9 RDEI REVIRJI Die roten Reviere Stanislava Radunovi

    10 TURISTINO DRUTVO RUARDI ZAgORJETouristischer Verband Ruardi ZagorjeStanislava Radunovi

    11 V ZAgORJU E 6. SKOK EZ KOOIn Zagorje schon der 6. LedersprungMarjan Vonina

    12 KULTURNO DRUTVO MOKI PEVSKI ZBOR MEIKI KNAPIKulturverband Mnnerchor Meiki knapiDejan Ulcej

    13 SRENO IZ MEIcEGlck auf aus MeicaDarja Komar

    14 TURISTINO DRUTVO MEIcATouristischer Verband MeicaIvana Leskovec

    15 DEDIINA IVEgA SREBRA ALMADNA IN IDRIJE VPISANA NA UNEScOV SEZNAM SVETOVNE DEDIINEDie Quecksilbererbschaft aus Almadn und Idrijain der Liste der UNESCO-WelterbeSuzana Fajmut trucl

    17 gEOPARK KARAVANKE: OHRANJANJE NARAVNIH IN ZgODOVINSKIH VREDNOT NOVA PRILONOST ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ OBMOJAGeopark Karawanken: Erhaltung von Natur- und Geschichtswerten neue Gelegenheit fr die nachhaltige Entwicklungdes Gebietes Miha Jerek

    19 MINERALOKE POSEBNOSTI RUDNIKA SITARJEVEcMineralogische Besonderheiten von dem Bergwerk SitarjevecJakob Likar

    21 POSEBNOSTI gRADNJE ELEZNIKEgA PREDORA PRI gODOVIU V ASU I. SVETOVNE VOJNEMerkmale bei dem Bau des Eisenbahntunnels bei Godovi whrend des Ersten WeltkriegesZmago or

    26 RUDNIKI ELEZA IN ELEZOVI MINERALI TAJERSKEEisenbergwerke und Eisenminerale Steiermarks Joe Rihtar

    27 HIA MINERALOVDas Haus der MineraleBetka Gornik Robin

    28 STARI SPOMINI NA RUDNIK IN MEIcOAlte Erinnerungen an das Bergwerk und MeicaDraga Simetinger

    29 MOJI SPOMINI NA RUDARJENJE V MEIcI Meine Erinnerungen auf das Bergwesen in Meica

  • Spotovane bralke, spotovani bralci,pred vami je prva, isto svea tevilka nove revije, ki bo v prihodnje izhajala enkrat na leto ob rudarskem prazniku, godu sv. Barbare. Revijo smo poimenovali RUDA, enako kot se glasi skrajana oblika izdajateljevega imena. Ruda v naem primeru ne pomeni samo mineralne surovine, temve nosi precej iri pomen. Je skovanka besedne zveze rudarska dediina. Rudarska dediina v sodobni drubi vzbuja vse veje zanimanje. Postaja vse pomembneja podlaga trajnostnemu razvoju. Je tista zakladnica, iz katere lahko rpamo, ustvarjamo in razvijamo nova delovna mesta oziroma celovito turistino in kulturno ponudbo. Rudarstvo je v razlinih predelih Slovenije pustilo zelo moan peat, ki se ne zrcalil samo v okolju in stavbarstvu, ampak predvsem v ljudeh. Rudarji so utili mono pripadnost svoji socialni skupini, ki se je kazala tudi v razlinih egah in navadah.Danes se upokojeni delavci z radostjo spominjajo svojih knapovskih let, mlaji pa imamo nalogo, da to dediino ohranimo in jo iztrgamo pozabi. V lokalnih okoljih delujejo tevilna drutva in posamezniki, ki se trudijo ohranjati izroilo svojih rudarskih prednikov. Tako e vedno lahko prisluhnemo rudarskim godbam, mokim pevskim zborom, se udeleimo skokov ez koo in prisostvujemo razlinim praznovanjem ob godu sv. Barbare. Poleg ljubiteljskih akterjev pa so v nai okolici tudi podjetja in intitucije, ki profesionalno skrbijo za rudarske muzeje in arhive ter nartujejo razvoj vse bolj priljubljenega geoturizma. Prerez skozi aktivnosti, ki so jih izvajali lani naega zdruenja v letu 2012, je predstavljen v reviji, ki jo pravkar listate. Poleg tega predstavljamo e prispevke o vpisu idrijske dediine ivega srebra na Unescov seznam svetovne dediine, o nastajanju geoparka Karavanke ter o posebnostih gradnje eleznikega predora pri Godoviu med prvo svetovno vojno. Na koncu objavljamo e kratke spomine dveh rudarskih hera na mladost in delo v Meici. elim vam prijetno branje, v prihajajoem letu 2013 pa zdravja in osebnega zadovoljstva! Sreno!Tadej Pungartnik, predsednik Zdruenja RUDA

    Sehr geehrte Leserinnen und Leser,vor Ihnen liegt die erste, ganz neue Zeitschrift, die einmal im Jahr, am Feiertag der heiligen Barbara, der Schutzpatronin der Bergleute erscheinen wird. Die Zeitschrift heit RUDA (ERZ), nach der gekrzten Form des Ausgebernamens. Ruda in unserem Fall bedeutet nicht nur den Mineralrohstoff sondern hat eine viel breitere Bedeutung. Das Wort ist eine Neuprgung von Wortverbindung der Bergbauerbe.Das Interesse der modernen Gesellschaft an der Bergbau-erbe nimmt heutzutage immer mehr zu. Diese wird immer wichtiger als Basis der nachhaltigen Entwicklung. Sie ist eigentlich die wahre Fundgrube, aus welcher wir neue Arbeitspltze bzw. das gesamte touristische und kulturelle Angebot schpfen, schaffen und entwickeln knnen. Die Bergbauindustrie hat verschiedene Gebiete Sloweniens sehr stark geprgt, was sich nicht nur in der Umgebung und Baukunst abspiegelt, sondern insbesondere in Menschen. Bergleute hatten ein eindrucksvolles Gemeinschaftsgefhl fr ihre Sozialgruppe, welches ihren Ausdruck in zahlreichen Bruchen und Sitten findet.Heute erinnern sich die pensionierten Bergleute noch immer mit Freude an ihre bergmnnischen Jahren. Es liegt aber an uns, an der jngeren Generation diese Erbschaft zu erhalten und sie der Vergessenheit zu entreien.In der lokalen Umgebung arbeiten viele Vereine und Einzel-personen, die sich bemhen, die berlieferung ihrer berg-mnnischen Vorfahren zu erhalten. Wir hren noch immer gerne den Bergkapellen, Mnnerchors zu, nehmen an Leder-sprung teil und beteiligen uns an der Feier am Namenstag der Heligen Barbara.Nebst der Bergfreunde befinden sich in unserer Umgebung die Unternehmen und Institutionen, die sich profesionell fr Bergbaumuseen und archive kmmern und die Entwick-lung von Geotourismus planen, der an Beliebtheit immer mehr gewinnt. Der Querschnitt dieser Aktivitten der Mitglieder unserer Vereinigung im Jahr 2012 ist in der vorliegenden Zeitschrift prsentiert, die Sie hier durchblttern. Dazu finden Sie noch interessante Artikel ber die Eintragung der Quecksilbererbe in Idrija in die Liste der UNESCO-Welterbe, ber die Entwick-lung des Geoparks Karawanken und ber Besonderheiten bei dem Bau des Eisenbahntunnels bei Godovi whrend des Ersten Weltkrieges. Zum Schluss knnen Sie noch interes-sante Erinnerungen zweier Bergtchter auf ihre Jugend und Arbeit in Meica lesen. Wir wnschen Ihnen viel Spa beim Lesen, in dem kommen-den Jahr 2013 aber viel Freude, Glck und Erfolg!Glckauf!Tadej Pungartnik, Vorsitzender der Vereinigung RUDA

  • Reviji na pot ...Razvoj lovetva v povezavi z rudarstvom se skozi zgodovino kae v raznih oblikah, saj so rudarska dela za potrebe proizvodnje mineralnih surovin stara toliko kot lovek. To pomeni, da so bili iskanje rud in drugih mineralnih surovin ter rudarska dela vseskozi in bodo tudi v prihodnje povezana z zemeljsko skorjo kot neloljivim sestavnim delom ivljenja loveka in razvoja civilizacij. Lahko uporabimo rek, da se zgodovina ponavlja tudi v rudarstvu vse od prehoda kamene dobe v bakreno, bronasto, elezno, silicijevo do sedanjega asa. Rudarstvo je gonilo in sestavni del razvoja civilizacije, je pa tudi vseskozi izpostavljeno spremembam na mednarodnih trgih, kar zahteva neprekinjeno vlaganje v znanje o novih materialih in ne nazadnje inovativnost ob skrbi za varnost in humanizacijo dela. Podobno kot drugje so tudi na ozemlju dananje Republike Slovenije v preteklih tisoletjih rudarske aktivnosti intenzivno prispevale k razvoju razlinih tehnologij in posredno ali neposredno vplivale na blaginjo prebivalstva.e preskoimo rudarske aktivnosti v asu Rimljanov in e prej ter se osredotoimo na tiste v srednjem veku, naletimo na urejeno dokumentacijo, ki jasno pokae dogajanje na podroju mineralnih surovin od 13. stoletja naprej. Kovine in pozneje premog so bili predmet raznovrstnih poroil, ki so zbrana v arhivih po Evropi, predvsem v deelah severno od Slovenije. Glavne rudarske knjige za posamezna obmoja so relevantni viri za razumevanje tehnino-tehnolokih posebnosti pridobivanja mineralnih surovin, njihove primarne predelave, bogatenja in ne nazadnje ganja oziroma taljenja v za tiste ase tehnoloko dodelanih peeh. Rudarstvo in metalurgija sta imela na slovenskem ozemlju bogato zaledje, kar je omogoilo tudi uveljavljanje novih tehnologij na razlinih podrojih. Inenirstvo na slovenskih rudarskih obmojih je slovelo po svoji inventivnosti in razvojni naravnanosti dale po Evropi in ire. Zdrava tekmovalnost in nartno preuevanje rudi se je v 18. stoletju najprej zaelo v Idriji in se irilo prek meja tedanjega cesarstva. Priujoa nova revija s pomenljivim imenom RUDA pre

Search related