Slovenski, hrvaški, angleški in nemški primerjalni slovar o …lea.hamradio.si/~s51em/book/Inform-slovar.pdf · 2008-03-17 · Anton P. Železnikar Slovenski, hrvaški, angleški

Anton P. Železnikar

Slovenski, hrvaški, angleški innemški primerjalni slovar

o implementacijiinformacijskega in zavestnega

Slovenski, hrvatski, engleski i njemacki usporedni rjecnik oimplementaciji informacijskog i svjestnog

Slovenian, Croatian, English and German Comparison Dictionary onthe Implementation of the Informational and the Conscious

Slowenisches, kroatisches, englisches und deutschesVergleichswörterbuch zur Implementation des Informationellen und

Bewussten

Ljubljana, 12. marec 2008

The

Four

-Lan

guag

eD

ictio

nary

isst

illin

Pro

gres

s,12

.mar

ec20

08

Copyright c©2007 by Anton P. Železnikar

CIP Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6–311.2

ŽELEZNIKAR, ANTON P.Slovenski, hrvaški, angleški in nemški primerjalni slovar o imple-

mentaciji informacijskega in zavestnega / Anton P. Železnikar. –Ljubljana :Samozaložba, 2007.

iSBN xx-xx-xxxxx-x1. Železnikar, Anton P. 2. Slovenski, hrvaški, angleški innemški primerjalni slovar o implementaciji informacijskega in za-vestnega

69836544

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne more biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjemali kako drugace, brez predhodnega dovoljenja avtorja.

SLOVENSKI, HRVAŠKI, ANGLEŠKI IN NEMŠKI PRIMERJALNI SLOVAR O IMPLEMENTACIJI INFORMACIJSKEGA IN ZAVESTNEGA 3

Slike1 Pregled nad konceptom konstituiranja sistema informacijske zavesti, kot

je z gesli opisan v slovarju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Pregled nad konceptom konstituiranja sustava informacijske svjijesti,

opisanog pomocu rijeci u rjecniku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 An overview of the constituting concept concerning the system of infor-

mational consciousness, described by keywords in the dictionary. . . . . . 154 Eine Übersicht zu dem Konstitutionskonzept des informationellen Be-

wusstseinssystems, beschrieben mit Schlagwörtern im Wörterbuch. . . . . 175 Ad hoc interpretacija neke splošne situacije v okviru custvene-spoznavne

paradigme in njene raziskave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 Ad hoc interpretacija neke opce situacije u okviru osjecajne-spoznajne

paradigme i njezinog istraživanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Ad hoc interpretationmof a general situation in the framework of

emotional-cognitive paradigm and its research. . . . . . . . . . . . . . . . 218 Ad hoc Interpretation einer allgemeinen Situation im Rahmen des

emotionell-erkennungsartigen Paradigma und ihrer Untersuchung. . . . . 229 Duhovno povezani viri zavestno-informacijskega kapitala pri upravljanju in vo-

denju države ali podjetja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2710 Duhovno povezani izvori svjestno-informacijskog kapitala kod upravljanja i vode-

nja države ili poduzeca. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2711 Spiritually connected resources of consciousness-informational capital in manage-

ment of state or enterprise is presented as interaction of components by gr3 . . . . . 2812 Die geistig zusammenhängende Mittel des bewusstsensinformationellen Kapitals

im Management des Staates und Unternehmens sind mit gr4 als gegenseitig bee-influsste Komponenten dargestellt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

13 Interpretacije modelov informacijskih prostorov v sistemu zavesti. hrInterpretacije modela informacijskih prostora u sustavu svijesti. en In-terpretation of models concerning informational spaces of consciousnesssystem. de Die Modellauslegungen von Informationsräumen des Be-wusstseinssystems. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

14 Zavestna duhovnost kot cilj upravljanja in vodenja podjetja. . . . . . . . . 4315 Svijestna duhovnost kao cilj upravljanja in vodenja poduzeca. . . . . . . . 4416 Conscious spirituality as the aim of enterprise management. . . . . . . . . 4417 Die bewusste Geistigkeit als das Ziel der Verwaltung und der Führung

des Unternehmens. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

K nastajanju slovarjaVecjezikovni slovar za specialno podrocje informacijskega in zavestnega je enkratniizziv za pregled in utrjevanje pojmov, ki so nastajali od leta 1986 pri ukvarjanju sproblematiko informacijskega s pomenom. Vodilno izhodišce je nacelo najvišjegamogocega konceptualnega znanja, ki je strnjeno v razumevanju in razlagi informacijsko-formalisticnega (matematiziranega) izrazoslovja, usmerjenega v konceptualnost pristopak implementaciji sistema informacijske zavesti. V izhodišcu tega slovarskega napo-ra stoji osrednji pojem raziskave informacijskega in zavestnega, in sicer informacij-ski prostor, ki je zapopaden rekurzivno vecslojno zavestna in podzavestna kate-gorija informacijska entiteta višjega ranga.

Navzdoljnji pristop iz vozlišca poimenovanega informacijski prostori informacijskihprostorov (pomenske entitete) narekuje sprotno nastajanje slovarja in ne neko brezglavobeganje od spontano navrženih besed in fraz obstojecega izrazja. Informacijsko izrazjeje bilo najprej konstituirano v angleškem jeziku in sproti tudi v nemškem, saj so bile vteh jezikih pisane avtorjeve publikacije. Pred kratkim se je v slovenskih Informacijskihmeditacijah zacela oblikovati tudi slovenska terminologija. Za potrebe avtorjevih hrvaškihprijateljev in sodelavcev nastaja v tem slovarju prvic tudi hrvaška terminologija, sevedas koncno njihovo jezikovno korekturo. Tako postaja projekt implementacije sistema infor-macijske zavesti konceptualno in podjetniško mednaroden.

Daljnosežnost koncepta informacijskega prostora se pokaže v rekurzivnem razvitjuprve stopnje, namrec v informacijskem prostoru informacijskega prostora. Takoj sepokaže, da je ta prostor koncipiran za svoje širjenje v poljubno rekurzivno globino, sajustvarja informacijske prostore višjega ranga (domena zavesti) in hkrati t.i. entroponeglobljega ranga (domena podzavesti). Tako postane sistem zavesti vecslojno prepleten,pojavi se stanje hierarhije sistema informacijske zavesti, torej posebna vrsta organizacije,hkrati pa postaja struktura sistema cedalje bolj komponentno kompleksna. Prav stanjekompleksnosti sistema postane pogoj za izkazovanje zavestnosti sistema, ki je lahkopreverljiva z danes znanimi kriteriji oziroma lastnostmi uporabniško razpoznane zavesti.

Navzdoljni pristop pri pisanju slovarja temelji na navzgornjem razvoju informacijskihkonceptov, zacenši pri operandu kot osnovni pojmovni entiteti in pri binarnem operatorju,kot povezavi med dvema operandoma. Sestavljanje operandov in operatorjev urejajotako slovnicno (oklepajno-parno) kot formalisticno pomensko (konceptualno-osnovno) t.i.temeljni informacijski aksiomi, poimenovani kot informacijski eksternalizem, internalizem,metafizikalizem in fenomenalizem. S fenomenalizmom, ki vsebuje tudi metafizikalizemin seveda eksternalizem in internalizem, je implicitno (podzavestno) že nakazana in for-malisticno podana zavestna narava informacijsko-aksiomaticnega. Temeljni aksiomaticnisistem je namrec usmerjen v svojo notranjost z metafizikalizmom, z internalizom obcutljivza prihajajoce iz okolja in z eksternalizmom izrazljiv (informacijsko vpliven) v okolje.

Seveda pa na samem zacetku razvoja konceptov prevladuje cisto informacijsko, sajmu gre za razvoj višjih struktur, kot so v nadaljevanju splošna informacijska tranzicija,formula kot kompleksna tranzicija, urejena strogo operatorsko-binarno s postavitvijo ok-lepajnih parov, shema formule, kratko shema, ki opusti postavitev oklepajnih parov, in stem razširi prostor vseh mogocih formul, ki jih je moc izpeljati iz sheme z razlicno binarnopostavitvijo oklepajnih parov, in s tem preciziranja pomena vsake tako izpeljane formule.Informacijski geštalt kot množica oziroma sistem vseh formul, izpeljanih iz dane sheme,ponazarja to množico možnih formulskih variant v eksplicitni obliki in fiksira tudi njihovo


število. Informacijski okvir omogoca predstavitev razlicnih skupnih binarno inkluzivnih intudi poljubnih sekajocih se segmentov formul, shem, sistemov formul in shem, grafov itn.v nazorno vidni obliki.

Iz teh konceptualnih predpostavk se logicno rodi koncept informacijskega grafa. Vbistvu izhaja iz shematizirane formule oziroma iz formulske sheme, v kateri so formul-ski oklepajni pari bili opušceni. Graf je mogoce izraziti tako formalisticno kot z graficnopredstavljivo podobo, uporabljajoc operandna vozlišca in usmerjene ali neusmerjeneoperandne povezave med vozlišci. Formalisticna izražava grafa temelji na osnovnihtranzicijah, tako kot se pojavljajo v razoklepajeni formulski shemi, pomikajoc se vzdolžsheme korakoma od leve proti desni ali od zacetka do njenega konca. Informacijskashema je tako izhodišcni element za konstrukcijo grafa, tako formalisti"èno z osnovnimitranzicijami kot predstavitveno z vozlišci in njihovimi povezavami. Graf je pomensko doskrajnosti zabrisana oziroma zarisana razrahljana pomenska tvorba, saj se v njej zlijejoprvotno pomensko natanène formulske oblike in pomesko že razrahljane shemne oblike,in sicer nepovratno in iz samega grafa na prvotno nerazpoznaven naèin.

Sistemi informacijskih entitet, to je formul, shem in osnovnih tranzicij, pomenijo korakk kompleksnosti in ekstremni kompleksnosti, ki je potrebna za implementacijo informaci-jske zavesti. Sistem informacijskih formul predstavlja pomensko natancno formalisticnointerpretacijo nekega kompleksnega stanja zavesti in z njo povezane objektivne zunanjesituacije, ki se v zavesti reflektira. Deluje kot natancna definicija pomena in partiku-larnih pomenov tega stanja v razli"nih fenomenalnih oblikah, tj. etnicno-jezikovnih, vidno-in slušno-podobnih oziroma cutno-podobnih in drugih možnih zvestno- in podzavestno-podobnih oblikah.

Fenomenalizem poimenovanega operanda sproži opisane informacijske mehanizmein privede do novih, višjih, zapletenejših informacijsko-zavestnih konceptov. Operand sepoimenuje na zacetku svojega nastanka in s tem zacne vstopati v domeno nastajanjasvojega zavestnega in podzavestnega pomena. Zavestni pomen se oblikuje kot infor-mon, ki je sistem formul, shem ali obojega in iz tega nastalega grafa informona, zlitega vceloto grafa sistema zavesti. Podzavestni pomen se oblikuje kot entropon, ki je množicaoperandnih in operatorskih fraz iz obstojecega izkustva in še pridobljenih iz tezavra et-nicnega jezika in drugih pomagal. Spekter temeljno poimenovanega operanda je lahkodokaj širok in zajema razlicne fenomenalne oblike. Razen etnicno-jezikovnega so tu ševizualne, slušne in druge osnovne cutne in notranjezavestne podobe, npr. obrazi, slušni,otipni in drugace razpoznavno znacilni fenomeni.

Dekompozicija (D, M, C, . . . na Sliki 1) je kljucna zavestno-informacijska proceduraza generiranje pomenov, ki pripadajo osnovnim operandom, formulam, shemam formul,sistemom formul in sistemom shem. Pomen se generira spontano v odvisnosti od stanjasistema zavesti, in procedura ima v danem trenutku in stanju vodilno pomensko intenco,ki usmerja potek procedure za nastajanje konkretnega pomena. Ta procedura ni algo-ritmicna ali podobna kakšnemu genetskemu algoritmu in bo predmet podrobnih raziskavšele v prihodnosti. Verbalno jo je mogoce opisati kot skupek zavestno-informacijskih last-nosti, kot so spontanost, intencionalnost, vplivanost z razlicnimi kljucnimi komponentamisistema zavesti, kot so pozornost, motivacija, kognicija, custva, homeostaza ter zunanjiin notranjezavestni vplivi. Dekompozicija ostaja najpomembnejši in dokoncno trenutnonerešeni koncept za razvoj pomena informacijskih entitet.

Kljucni problem ostaja seveda implementacija sistema umetne informacijske zavestiz nastopajoco najsodobnejšo racunalniško in mrežno tehnologijo. Implementacija bo

6 Anton P. Železnikar

lahko potekala v okviru teorijskega, metodološkega in formalizacijskega koncepta, kot jestrnjeno prikazan s psevdograficno strukturo in za njo skrito konceptualno organizacijona Sliki 1.

Ljubljana, 12. marec 2008 Anton P. Železnikar


operandi, operatorji,operandne in operatorske fraze

entroponi tezaver, drugo

informacijski prostoriinformacijskih prostorov

sisteminformacijske

zavesti

informacijskiprostori

informoni

zlitjeinformonskih

grafovdekompozicije razredovD, M, C, . . .

okv

irji

gra

fi

geš

talti

shemeformule

sistemi formulsistemi shem

»(«, »)«, »;«, »,«

osnovni aksiomi sestavljanja formul

operandi oklepajni pari binarni operatorji

operatorske kompozicije

operator◦

;

c© Anton P. Železnikar, 25. julija 2007

Slika 1: Pregled nad konceptom konstituiranja sistema informacijske zavesti, kot je zgesli opisan v slovarju.


Ka nastajanju rjecnikaVišejezicni rjecnik za specialno podrucje informacijskog i svjestnog predstavlja jedin-stven izazov za pregled i ucvršcivanje pojmova nastalih od godine 1986 dalje kod bav-ljenja sa problematikom informacijskog znacenja. Vodece izhodište nalazi se u nacelunajvišeg moguceg konceptualnog znanja, koje je sažeto u razumijevanju i objašnja-vanju informacijsko-formalisticke (matematizirane) terminologije, usmerene u koncep-tualnost pristupa kod implementacije sustava informacijske svijesti. U izhodištu ovogrjecniškog naprezanja nalazi se središnji pojam istraživanja informacijskog i svjestnog,to je informacijski prostor, koji je razumljen rekurzivno višeslojna svjestna i podsvje-stna kategorija entitet višeg ranga.

Nadoljnji pristup iz cvora imenovanog informacijski prostori informacijskih prostora(znacenjskih entiteta) traži tekuce nastajanje rjecnika a ne neko bezglavo lutanje od spon-tano nabacenih rijeci i fraza postjece terminologije. Informacijska terminologije bila je naj-prije konstituirana na engleskom jeziku i tekuce još na njemackom, jer su u tim jezicimabile pisane publikacije autora. Prije kratkog vrijemena u slovenkim Informacijskih me-ditacijah pocela se formirati i slovenska terminologija. Za potrebe autorovih hrvatskihprijatelja i suradnika u tom rjecniku po prvi put nastaje i hrvatska terminologija, svakakosa njihovom jezicnom korekcijom. U tom smislu postaje projekt implemantacije sustavainformacijske svijesti konceptualno i poduzetnicko medunarodan.

Dalekosežnost koncepta informacijskog prostora pokazuje se u rekurzivnom razvitjuprvog stupnja, naime u informacijskom prostoru informacijskog prostora. Odmah sepokazuje, da je taj prostor koncipiran za svoje Žirenje do proizvoljne rekurzivne dubine,stvarajuci informacijske prostore višeg ranga (domena svijesti) i istovremeno tzv. entro-pone dubljeg ranga (domena podsvijesti). U tom smislu sustav svijesti postaje višeslojnosprepleten, pojavljuje se stanje hijerarhije sustava informacijske svijesti, dakle posebnavrsta organizacije, a istovremeno struktura sustava postaje sve više komponentno kom-pleksna. Baš stanje kompleksnosti sustava postaje uvjet za pokazivanje svijestnostisustava, koja se danas lako može provjeriti sa poznatim kriterijima odnosno osobinamaraspoznate svijesti.

Nadoljnji pristup kod pisanja rjecnika temelji se na nagornjem razvoju informacij-skih koncepta, pocevši kod operanda kao osnovnom entitetu i binarnom operatoru,kao vezi medu dva operanda. Sastavljanje operanda i operatora ureduju tako gra-maticki (zagradno-parni) kao formalisticko znacenjski tzv. temeljni informacijski aksiomi,imenovani informacijski eksternalizam, internalizam, metafizikalizam i fenomenalizam.Sa fenomenalizmom, koji sadrži i metafizikalizam te svakako i eksternalizam i inter-nalizam, implicitno (podsvjestno) je ocrtana te formalisticki razložena svjestna prirodainformacijsko-aksiomaticnog. Temeljni aksiomaticni sustav je naime usmeren u svoju un-utrašnjost sa metafizikalizmom, s internalizmom osjetljiv za sve što dolazi iz okoline i seksternalizmom izrazljiv (informacijsko utjecajan) u okolinu.

Svakako na samom poèetku razvoja koncepta prevladuje cisto informacijsko, kad seradi o razvoju viših struktura, kao što su u nastavku informacijska tranzicija, formulakao kompleksna tranzicija, uredena strogo operatorsko-binarno sa stavljanjem zagradnihpara, shema formule, kratko shema, koja napušta (izluci) postavljenje zagradne parove itime proširi prostor sveh mogucih formula, koje je moguce izvesti iz sheme sa razlicitimpozicijoniranjem zagradnih parova i time preciziranjem znacenja svake od na taj nacin


izvedenih formula. Informacijski geštalt kao skup odnosno sustav svih formula, izvedenihiz dane sheme, predocuje ovaj skup mogucih formulskih varijanti u eksplicitnom oblikute fiksira i njihov broj. Informacijski okvir omogucuje predstavljanje razlicitih zajednickihbinarno inkluzivnih i takoder proizvoljnih presijecajucih se segmenata formul, shem, sus-tava formula i shema, grafova itd. u zorno vidnom obliku.

Iz tih konceptualnih pretpostavki na logican nacin se rada koncept informacijskogagrafa. U biti polazi iz shematizirane formule odnosno formulske sheme, u kojoj su formul-ski zagradni parovi bili napušteni. Graf je moguce izraziti formalistcki i sa graficki pred-stavljivom slikom, s upotrebom operandnih cvorova i usmerenih ili neusmerenih operand-nih veza medu cvorovima. Formalist"na izražava grafa zasniva se na elementarnim tranzi-cijama, koje se pojavljuju u formulski shemi (bez zagrada), pomicanjem uzduž shemeu koracima od leve prema desni ili od pocetka do njenog kraja. Tako je informacijskashema polazni element za konstrukciju grafa, i to formalisticki s elementarnim tranzici-jama kao predstavitveno sa cvorovima i njihovim vezama. Graf je znacenjsko do krajnostiizbrisana odnosno nacrtana rastresena znacenjska tvorba, pošto se u njoj stapaju pr-vobitno znacenjsko tocni formulskih oblici i znacenjski vec rastreseni shemni oblici, i tonepovratno i iz samoga grafa na prvobitno neraspoznatljiv nacin.

Sustavi informacijskih entiteta, to je formula, shema i osnovnih tranzicija, znace ko-rak ka kompleksnosti i krajni kompleksnosti, koja je potrebna kod implementacije infor-macijske svijesti. Sustav informacijskih formula predstavlja znacenjsko tocnu formalisti-cnu interpretaciju izvjestnog kompleksnog stanja svijesti te sa njom povezane objektivnevanjske situacije, koja se reflektira u svijesti. Djeluje kao tocna definicija znacenja i par-tikularnih znacenja toga stanja u razlicitim fenomenalnim oblicima, to je etnicno-jezicnim,vidno- i slušnoslicnim, odnosno culno-slicnim te drugim mogucim svjestno- i podsvjestno-slicnim oblicima.

Fenomenalizam imenovanog operanda aktivira opisane informacijske mehanizme idovede do novih, viših, zamršenih informacijsko-svjestnih koncepta. Operand se imenujena pocetku svog nastanka i time zapocinje stupati u domenu nastajanja svog svjestnogi podsvjestnog znacenja. Svjestno znacenje se oblikuje kao informon, koji je sustav for-mula, shema ili obojice i iz na taj nacin nastalog grafa informona, slitog u cjelinu grafasustava svijesti. Podsvjestno znacenje se oblikuje kao entropon, koji je skup opernad-nih i operatorskih fraza iz postojeceg iskustva i još stecenih iz tezaura etnickog jezika idrugih pomagala. Spektar temeljno imenovanog operanda može biti prilicno širok i za-hvaca razlicite fenomenalne oblike. Osim etnicki-jezicnih ovdje su još vizualne, slušnei druge osnovne culne i nutranjesvjestne slike, na primjer lica, slušni, opipni i drukcijeraspoznatljivi svojstveni fenomeni.

Dekompozicija (D, M, C, . . . na Slici 2) je kljucna svjestno-informacijska proceduraza generiranje znacenja, koja pripadaju osnovnim operandima, formulama, shemama for-mul, sustavima formula i sustavima shema. Znacenje se generira spontano u ovisnosti odstanja sustava svijesti, i procedura ima v datom trenutku i stanju vodecu znacenjsku in-tenciju, koja usmerava tijek procedure za nastajanje konkretnoga znacenja. Ta proceduranije algoritmicka ili slicna kakvomu genetskemu algoritmu i bice predmet detaljnih istraži-vanja tek u buducnosti. Verbalno ju je moguce opisati kao skup svjestno-informacijskihosobina, kao što su spontanost, intencionalnost, utjecajanost sa razlicitim kljucnim kom-ponentama sustava svijesti, kao što su pozornost, motivacija, kognicija, custva, home-ostaza te vanjski i nutranjesvjestni uticaji. Dekompozicija ostaje najvažniji i trenutacnokonacno još nerešeni koncept za razvoj znacenja informacijskih entiteta.


Kljucni problem ostaje svakako implementacija sustava umjetne informacijske svijestipomocu nastupajuce najsuvremenije racunalne i mrežne tehnologije. Implementacijace moci teci u okviru teorijskoga, metodološkoga in formalizacijskoga koncepta, kao štoje zbito prikazano sa psevdograficnom strukturom i iza nje skrivenom konceptualnomorganizacijom na Slici 2.

Ljubljana, 23. rujna 2007 Anton P. Železnikar


operandi, operatori,operandne i operatorske fraze

entroponi tezaur, drugo

informacijski prostoriinformacijskih prostora

sustavinformacijske

svijesti

informacijski prostori

informoni

slijevanjeinformonskih

grafovadekompozicije razredaD, M, C, . . .

okv

iri

gra

fovi

geš

talti

shem

eformule

sustavi formulasustavi shema

“(”, “)”, “;”, “,”

bazni aksiomi za oblikovanje formula

operandi parovi zagrada binarni operatori

operatorska kompozicija

operator “◦”

;

c© Anton P. Železnikar, 28. srpnja 2007

Slika 2: Pregled nad konceptom konstituiranja sustava informacijske svjijesti, opisa-nog pomocu rijeci u rjecniku.


On Emerging of the DictionaryA multi-language dictionary for the special field of the informational and the consciousbecomes a unique challenge for an overview and consolidation of concepts, being pro-duced since 1986 through author’s dealing with problems concerning the informationalwith meaning. The key point is the principle of the highest possible conceptual knowl-edge strengthened in understanding and interpretation of the informational-formalistical(mathematized) terminology, directed as a conceptual approach to the implementationof informational consciousness system. At the origin of this dictionary effort stands thefocal concept investigating the informational and the conscious, called informationalspace, which is grasped recursively a multi-layer consciousness and subconscious-ness cathegory a higher rank informational entity.

A top-down approach starting from the node called informational space of informationalspace (a combined entity of meaning) suggests a simultaneous arising of the dictionaryand not just a confused running from spontaneously thrown words and phrases to theother ones in the framework of the existing terminology. Informational terminology wasconstituted first in English and simultaneously in German in different author’s publica-tions. Recently, in the Slovenian language written Informational Meditations, the Slove-nian terminology began to emerge systematically too. For the needs of author’s Croatianfriends and collaborators, the Croatian terminology is put on the schedule for the first time,expecting certainly a concise language correction where necessary. Thus, the project ofinformational consciousness implementation becomes international in a conceptual andentrepreneurial way.

Far-sightedness of the informational space concept is rooted in the recursive devel-opment of the first degree, namely in informational space of informational space.Immediately it becomes obvious that this space is conceptualised for its extension toan arbitrary recursive depth, creating informational spaces of higher degrees (domainof consciousness) and, simultaneously, the so-called entropons of deeper degrees (do-main of subconsciousness). Thus, the system of consciousness becomes perplexed ina multi-layer way, a state of system hierarchy comes up and, by this, a specific kind oforganization appears and, simultaneously, the system structure is getting more and morecomplex in a system component sense. Right a state of system complexity becomes ameasure for demonstrating the property of consciousness being authenticated by todayknown criteria and by the user recognized properties of consciousness, respectively.

The top-down approach in writing of the dictionary is based on the buttom-up devel-opment of informational concepts, beginning with operands as fundamental conceptualentities and with binary oprators as connections between operands. Operand and opera-tor composing is managed grammatically (by parenthesis pairs) as well as formalisticallyin a meaningful way (conceptually-basically) by the so-called foundation informational ax-ioms, called informational externalism, internalism, metaphysicalism and phenomenalism.Through phenomenalism, including metaphysicalism and, of course, externalism and in-ternalism, it is already implicitly (subconsciously) pointed out and formalistically given theconsciousness nature of the informational-axiomatic. Foundation axiomatic system is soto say oriented into consciousness interior by metaphysicalism, by internalism sensitiveto the coming informational from environment, and by externalism expressible to environ-ment.

But at the only beginning of concept development, the pure informational pervades,


being interested for the higher structures development, as in the following part of thediscourse, there are general informational transition, formula being a complexly struc-tured transition, ordered strictly by the operator-binary setting of parenthesis pairs, for-mula scheme, in short scheme, where parenthesis pairs are omitted and, in this way,spreading the space of all possible formulas, which can be derived from the scheme byvarious binary setting of peranthesis pairs and, by this, precisizing the meaning of eachin such a manner derived formula. Informational gestalt, as a set or system of all for-mulas derived out of the given scheme, represents the set of possible formula variantsin an explicit form and fixes their number. Informational frame enables the exposition ofdifferent common binary inclusive segments as well as arbitrary interesecting segmentsof formulas, schemes, formula systems, scheme systems, graphs, etc., in a transparentvisual form.

Out of these conceptual presumptions, the concept of informational graph follows asa logical consequence. In fact, it proceeds from the schematised formula or formulascheme, respectively, in which the parenthesis pairs have been omitted. The graph canbe expressed formalistically as well as by a graphically expressed image, using operandnodes and directed and/or nondirected operator connections between nodes. Formalis-tical expression of the graph is based on basic (elementary) transitions, as they appearin a deparenthesised formula scheme, moving systematically along the scheme stepwisefrom the left to the right, or from its beginning to its end. In this way, informational schemeis the starting point for the graph construction, formalising it by basic transition systemand visually presenting it by nodes and their connections. Graph is meaningfully to theextreme effaced or drawn dissolved creation of meaning, where the originally precisemeaning of formulas and, then, the rough meaning of their schemes is being alloyed inan unrecognizable form as a conglomerate, from which original formulas, schemes andsystem cannot be meaningly reconstructed in a precise way.

Systems of informational entities, that is, of formulas, schemes and basic transitions,mean a step towards complexity and extreme complexity, being necessary fot the infor-mational consciousness implementation. System of informational formulas representsmeaningly exact formalistic interpretation of a complex state of conaciousness and by itconnected exterior situation, being reflected in consciousness. It performs like a mean-ing and particular meaning definition of this state in various phenomenal forms, that is,ethnic-linguistic, visual-like and audio-like or sensory-like, respectively, and in other pos-sible consciousness-like and subconsciousness-like forms.

Phenomenalism of the names operands triggers the described informational mecha-nisms and leads to new, higher, more complex concepts of informational consciousness.Operand is being named at the beginning of its emerging and, in this way, begins to enterin the domain of its conscious and subconscious emerging of meaning. Conscious mean-ing is shaped in the form of informon being a formula system, scheme system, or both ofthem and out of that arisen informon graph of the consciousness system. Subconsciousmeaning is formed in the form of entropon being a set of of operand and operator phrasesbelonging to existing experience and additionally acquired by the use of ethnic languagethasaurus and through other means. The spectrum of basically named operand can bepretty broad capturing various phenomenal forms. Besides of ethnic-linguistical here arealso visual, audio and other basically sensory and interior-consciousness images, for in-stance, faces, audio, tactile and otherwise distinguished characteristic phenomena.

Decomposition (D, M, C, . . . in Fig. 3) is the key consciousness-informational pro-


cedure for meaning generation, where mwaning belongs to basic operands, formulas,schemes, formula systems and scheme systems. Meaning is being generated sponta-neously depending on consciousness system state, and the procedure has, in the givenmoment and state, the leading intention on disposal, which directs the procedure courseto the emerging of a concrete meaning. This procedure is not algorithmical or similarto a genetic algorithm, and it will become an object of detailed research not earlier thanin a near future. Verbally, it can be described as a set of consciousness-informationalcharacteristics, like spontaneity, intentionality, impacted by different key components ofconsciousness system, like attention, motivation, cognitin, emotions, homeostasis andexterior and interior-consciousness impacts. Decomposition remains the most relevantand currently unsolved concept for the development meaning concerning informationalentities.

Certainly, the key problem remains the implementation of artificial informational con-sciousness system together with the occurring modern computer and web technology.The implementation will proceed in the framework of theoretical, methodological, and for-malistical concepts, as it is compactly presented by pseudographical structure and behindof it hidden conceptual organisation in Fig. 3.

Ljubljana, September 23, 2007 Anton P. Železnikar


Operands, operators,operand and operator phrases

Entropons Thesaurus, etc.

Informational spaces ofinformational spaces

System ofinformationalconsciousness

Informationalspaces

Informons

Alloy ofinformonic

graphsDecomposition classesD, M, C, . . .

Fra

mes

Gra

ph

s

Ges

talts

Sch

emesFormulas

Formula systemsScheme systems

“(”, “)”, “;”, “,”

Basic axioms for formula composition

Operands Parenthesis pairs Binary operators

Operator compositions

Operator◦

;

c© Anton P. Železnikar, July 28, 2007

Slika 3: An overview of the constituting concept concerning the system of informationalconsciousness, described by keywords in the dictionary.


Zum Entstehen des WörterbuchesMehrsprachiges Wörterbuch für ein speziellen Bereich des Informationellen und Be-wussten ist eine erstklassige Ausforderung für eine Übersicht und Konsolidierung derKonzepte, welche seit Jahr 1986 mit dem Problembefassen der informationellen Be-deutung entstanden sind. Der leitende Ausgangspunkt ist das Prinzip der höchst-möglichen konzeptuellen Kenntnis, welche im Verstehen und in der Auslegung der in-formationsformalistischen (mathematisierten) Terminologie, gerichtet über die Konzep-tualität des Zutritts zur Implementation des informationellen Bewusstseissystems, vere-inigt ist. Im Mittelpunkt dieser Wörterbuchanstrengung steht das zentrale Konzept derUntersuchung des Informationellen und Bewussten, und zwar der Informationsraum,welcher ist rekursiv begriffen eine mehrschichtige bewusste und unterbewusste Kate-gorie eine informationelle Entität des höheren Ranges.

Der Abwertszutritt aus dem Knoten, Informationsräume der Informationsräumen (Be-deutungsentitäten) genannt, ansagt laufendes Entstehen des Wörterbuches und nicht einkopfloses Umherlaufen von spontan hinzugeworfenen Wörter und Phrasen des bestehen-den Ausdrückens. Die informationelle Ausdrucksart war zuerst in der englischen Sprachekonstituiert und jedesmal auch in der deutschen Sprache, da in diesen Sprachen dieVeröffentlichungen des Autors geschrieben worden waren. Vor kurzer Zeit begann sichin slowenischen Informationellen Meditationen auch die slowenische Terminologie zubilden. Für den Bedarf der kroatischer Freunde und Mitarbeiter des Autors ensteht indiesem Wörterbuch erstmal auch die kroatische Terminologie, freilich mit ihrer sprach-licher Endkorrektur. Damit wird das Projekt der Implementierung des informationellenBewusstseinssystems konzeptuell und unternehmungsmäßig international.

Die Reichweite des Informationsraumkonzepts zeigt sich in der rekursiven Entfaltungdes ersten Grades, nähmlich im Informationsraum des Informationsraumes. Sofortzeigt sich, wie dieser Raum für seine Erweiterung in die rekursive Tiefe konzipiert ist,wobei sich auch Informationsräume höheren Ränge (Bewusstseinsdomänen) und gle-ichzeitig sog. Entropone tieferen Ränge (Domänen des Unterbewusstseins) bilden. Indieser Weise wird das System des informationellen Bewusstseins mehrschichtig ver-flechtet, es entsteht ein Zustand der Systemshierarchie des informationellen Bewusst-seins, das ist eine besondere Sorte der Organisation, geichzeitig wird die Systemstrukturkomplexer in der Anzahl und Verflechtung der Komponenten. Gerade der Zustand derSystemkomplexität wird die Bedingung für die Ausweisung der Bewusstheit des Sys-tems, die mit heute bekannten Kriterien bzw. Eigenschaften von Benutzern erkanntenBewusstseins überprüft werden kann.

Navzdoljni pristop pri pisanju slovarja temelji na navzgornjem razvoju informacijskihkonceptov, zacenši pri operandu kot osnovni pojmovni entiteti in pri binarnem operatorju,kot povezavi med dvema operandoma. Sestavljanje operandov in operatorjev urejajotako slovnicno (oklepajno-parno) kot formalisticno pomensko (konceptualno-osnovno) t.i.temeljni informacijski aksiomi, poimenovani kot informacijski eksternalizem, internalizem,metafizikalizem in fenomenalizem. S fenomenalizmom, ki vsebuje tudi metafizikalizemin seveda eksternalizem in internalizem, je implicitno (podzavestno) že nakazana in for-malisticno podana zavestna narava informacijsko-aksiomaticnega. Temeljni aksiomaticnisistem je namrec usmerjen v svojo notranjost z metafizikalizmom, z internalizom obcutljivza prihajajoce iz okolja in z eksternalizmom izrazljiv (informacijsko vpliven) v okolje.

Der Abwärtszutritt beim Schreiben des Wörterbuchs grundet auf der Aufwärtsentwick-


lung der informationellen Konzepten, beginnend mit Operanden als basischer Bedeu-tungsentitt und mit binärem Operator als eine Verbindung zwischen zwei Operanden.Zusammensetzen von Operanden und Operatoren

Operanden, Operatoren,Operand- und Operatorphrasen

Entroponen Thesaurus, usw.

Informationsräume derInformationsräumen

System des in-formationellenBewusstseins

Informationsräume

Informonen

Verschmelzunginformonischer

GraphenDekompositionsklassenD, M, C, . . .

Rah

men

Gra

ph

en

Ges

talte

Sch

emen

Formeln

FormelsystemeSchemasysteme

“(”, “)”, “;”, “,”

Grundaxiomen für Formelbildung

Operanden Klammerpaare Binäroperatoren

Operatorzusammensetzung

Operator “◦”

;;

c© Anton P. Železnikar, 28. Juli 2007

Slika 4: Eine Übersicht zu dem Konstitutionskonzept des informationellen Bewusst-seinssystems, beschrieben mit Schlagwörtern im Wörterbuch.


Aad hoc interpretacija custvene-spo-

znavne paradigme, ki jo omogocajofilozofija, metodologija, formalizem inraziskava informacijskega in zavestne-ga na danem primeru; v sistemih zave-sti bioloških in strojnih lahko pre-vladujejo razlicne drže in situacije; za-nimive so dolocene konfliktne situaci-je, kjer se spopadajo razlicni svetovninazori; Slika 5 kaže znacilno konflikt-no držo in situacijo; skrajna zmoglji-vost zavesti je mogoca le pri custveni-spoznavni polnosti, pri najvišji možnirazvitosti custvenosti in spoznavnosti;to velja tudi za polnost motivacije, zanjeno polno in trajno razvijanje; zace-tek zavestnosti se zacenja s prekorace-njem custvene-spoznavne praznostikot izhodišcu obravnavanega sistema;v tej tocki sta custvena in spoznavnakomponenta takorekoc nikakršnji;custvena polnost brez spoznave iz-zveni kot cisti iracionalizem; spoznav-na polnost brez custva se kaže kot cistiracionalizem; pozornostna polnost po-meni skrajno možno spoznavo in polo-vicno mero custvenosti; realna pozor-nost se nahaja nekje levo v notranjostidiagrama; notranjost diagrama je raz-deljena na kvadrante s središcem ozna-cenim kot Homeostaza in Duhovnost;homeostaza pomeni custveno in spoz-navno uravnoteženost, podobno du-hovnost, ki kaže v smer Vere (zau-panja); okoli tega središca se so pozi-cionirane pomensko nasprotne infor-macijske entitete, ustrezajoc dolo-cenim stanjem konfliktnosti; krivuljacustvene-spoznavne predispozicije,

, se razsteza od custvene pol-

nosti do Spoznavne polnosti skozi Ho-meostazo; z njo sta karakterizirani Ob-ljuba in Umetnost kot prvenstveno cu-stveni entiteti in Znanost, Resnica inRazum kot prvenstveno spoznavne en-titete; te entitete oblikujejo sebi pri-merna nasprotja, in sicer, èustvene znizko stopnjo spoznavnosti in spoznav-ne z nizko stopnjo custvenosti;

hr ad hoc interpretacija osjecajne-spo-znajne paradigme, koju omogucujufilozofija, metodologija, formalizam iistraživanje informacijskoga i svjest-noga na danom primjeru; u sustavimasvijesti bioloških i strojnih moguprevladavati razlicita držanja i situaci-je; zanimljive su konfliktne situacije,gdje dolazi do sukoba razlicitih svjet-skih nazora; Slika 6 pokazuje tipicnokonfliktno držanje i situaciju; krajnjaucinkovitost svijesti moguca je samokod osjecajne-spoznajne polnosti,kod najvišje moguce razvitosti osje-cajnosti i spoznajnosti; to vrijedi i zapolnost motivacije, za njeno puno itrajno razvijanje; pocetak svijestnostizapocinje sa prekoracenjem osjecaj-ne-spoznajne praznosti kao izhodištuobradivanog sustava; u toj tocki suosjecajna i spoznajna komponentatakoreci nikakvi; osjecajna punostspoznaje izgubi se kao cisti iraciona-lizam; spoznajna punosts bez osjecajapokazuje se kao cisti racionalizam; po-zornostna punost znaci krajnju mogucuspoznaju i nepotpunu mjeru osjecajno-sti; stvarna pozornost nalazi se negdjelijevo u unutrašnjosti dijagrama; unu-trašnjost diagrama podeljena je na kva-drante sa središtemem oznacenim kaoHomeostaza i Duhovnost; homeostaza


Custvena, motivacijska drza, situacija

Spoznavna, pozornostna drza, situacija

bcCus

tven

a-sp

ozna

vna

praz

nost

Zacetek zavestnosti

bc Cisti iracionalizem

Cus

tven

apo

lnos

t bc

Cus

tven

a-sp

ozna

vna

poln

ostSkrajna zmogljivost zavesti

Pol

nost

mot

ivac

ije

bc HomeostazaKriticnost

Duh

ovno

stD

vom

bc

Cisti racionalizem

Spo

znav

napo

lnos

t

bc

Poz

orno

stna

poln

ost

bcIdeo

logi

ja

Zarota, Prevara,Laz, Slepilo

Cin

izem

bc Znanost

bc ResnicaRazum

bc

Podzavest

bcUmetnost

Blodnja

bcArtizemEmocionalizem

bc

Intuicija

Ustvarjalna intenca

bc Znanstvena fantastikaScientizem

bcSamozavest, Nadzavest

bc

VeraPrepricanje

bc AteizemZmota

bc

Obljuba

Podzavestnoobmo cje

Custvenoobmo cje

Nadzavestnoobmo cje

Spoznavnoobmo cje

Legenda:: Custvena-spoznavna predispozicija: Podzavestna-nadzavestna predispozicija

c©Anton P. Zeleznikar, 3. september 2007

Slika 5: Ad hoc interpretacija neke splošne situacije v okviru custvene-spoznavneparadigme in njene raziskave.

znaci osjecajnu i spoznajnu uravnote-ženost, slicno duhovnost, koja je us-mjerena prema Vjeri (poverenju); oko-lo tog središta pozicionirani su znacenj-sko suprotni informacijski entiteti, od-govarajuci odredenim stanjima kon-fliktnosti; krivulja osjecajne-spoznajnepredispozicije, , rasteza se odOsjecajne polnosti do Spoznajne pol-nosti kroz Homeostazu; s njom su ka-rakterizirani Obecanje i Umjetnost kaoprvenstveno osjecajni entiteti i Znanost,Istina i Razum kao prvenstveno spoz-najni entiteti; ti entiteti oblikuju sebiprikladne suprotnosti, tj. osjecajne s

niskim stupnjem spoznajnosti in spo-znajne s niskim stupnjem osjecajnosti;

en ad hoc interpretation of emotional-cognitive paradigm, made possibleby philosophy, methodology, formal-ism and research of the informationaland conscious concerning the givencase; in consciousness systems bio-logical and machinelike variousattitudes and situations can prevail; cer-tain conflict situation can be of interest,where various world views confront;Fig. 7 shows a typical cunflict attitudeand situation; extreme consciousnessability is possible just at emotional-cog-


Osjecajno, motivacijsko drzanje, situacija

Spoznajno, pozornostno drzanje, situacija

bcOsj

ecaj

na-s

pozn

ajna

praz

nost

Pocetak svijestnosti

bc Cisti iracionalizam

Osj

ecaj

napu

nost

bc

Osj

ecaj

na-s

pozn

ajna

puno

stKrajnja ucinkovitost svijesti

Pun

ostm

otiv

acije

bc Homeostaza

Duh

ovno

stS

umnj

a

Kriticnost

bc

Cisti racionalizam

Spo

znaj

napu

nost

bc

Poz

orno

stna

puno

st

bcIdeo

logi

ja

Zavjera, Prijevara,Laz, Varka

Cin

izam

bc Znanost

bc IstinaRazum

bc

Podsvijest

bcUmjetnost

Bludnja

bcArtizamEmocionalizam

bc

Intuicija

Stvaralacka intencija

bc Znanstvena fantastikaScientizam

bcSamosvijest, Nadsvijest

bc

VjeraUvjerenje

bc AteizamZabluda

bc

Obecanje

Podsvjestnopodru cje

Osje cajnopodru cje

Nadsvjestnopodru cje

Spoznajnopodru cje

Legenda:: Osjecajna-spoznajna predispozicija: Podsvjestna-nadsvjestna predispozicija

c©Anton P. Zeleznikar, 3. listopad 2007

Slika 6: Ad hoc interpretacija neke opce situacije u okviru osjecajne-spoznajneparadigme i njezinog istraživanja.

nitive fullness, at the highest possibledevelopment of emotionality and cogni-tivity; that holds also for fullnes of moti-vation, for its full and lasting develop-ing; beginning of consciousness startsby crossing the emotional-cognitiveemptity being the starting point of thediscussed system; in this point, emotio-nal and cognitive componet are, so tosay, worthless; emotional fullness with-out cognition ceases to sound as pureirrationalism; cognitive fullness with-out emotion shows itself as pure ration-alism; attentional fullness means ex-treme possible cognition and a halfway

size of emotionality; real attention ispositioned somewhere left in the dia-gram interior; diagram interior is de-vided into quadrants with centre pointlabeled by Homeostasis and Spiritu-ality; homeostasis means emotionaland cognitive balance, similarly spiri-tuality, pointing in the direction ofFaith (confidence); around the centre,meaningly oposite informational enti-ties are positioned, corresponding cer-tain states of conflict; curve of emo-tional-cognitive predisposition,

, extends from Emotional full-ness to Cognitive fullnes through Ho-


Emotional, motivational attitude, situation

Cognitive, attentional attitude, situation

bcEm

otio

nal-c

ogni

tive

empt

ines

s

Beginning of consciousness

bc Pure irrationalism

Em

otio

nalf

ulln

ess

bc

Em

otio

nal-c

ogni

tive

fulln

essExtreme consciousness ability

Ful

lnes

sof

mot

ivat

ion

bc Homeostasis

Spi

ritua

lity

Dou

bt

Criticism

bc

Pure rationalism

Cog

nitiv

efu

llnes

s

bc

Atte

ntio

nalf

ulln

ess

bcIdeo

logy

Plot, Deception,Lie, Illusion

Cyn

icis

m

bc Science

bc TruthReason

bc

Subcon-sciousness

bcArt

Delusion

bcArtismEmotionalism

bc

IntuitionCreative intention

bc Science fictionScientism

bcSelfconsciousness, Superconsciousness

bc

FaithBelief

bc AteismMistake

bc

Promise

Subconsciousarea

Emotionalarea

Superconsciousarea

Cognitivearea

Legend:: Emotional-cognitive predisposition: Subconscious-superconscious predisposition

c©Anton P. Zeleznikar, October 2, 2007

Slika 7: Ad hoc interpretationmof a general situation in the framework of emotional-cognitive paradigm and its research.

meostasis; by it, Promise and Art arecharacterised as primarily emotional en-tities and Science, Truth and Reason asprimarily cognitive entites; this entitesshape contraries suitable to itself, na-mely, the emotional with a low amountof cognitivity and the cognitive with alow amount of emotionality;

de ad hoc Interpretation des emotionell-erkennungsartigen Paradigmaermöglichen die Philosophie, Metodo-logie, Formalismus und Untersuchungdes Informationellen und Bewusstenam gegebenen Beispiel; in Bewusst-seinssystemen biologischen und ma-

schinellen können verschiedene Hal-tungen und Situationen vorherrschen;interessant sind bestimmte Konfliktsi-tuationen, wo verschiedene Weltan-schaungen zusammenstoßen; Bild 8zeigt die typische Konflikthaltung undKonfliktsituation; äuserste Leistungs-fähigkeit des Bewusstseins ist möglichnur bei der emotionell-erkenungsartigenVollheit, bei dem höchstmöglichen Ent-wicklungszustand des Gefühls- und Er-kennungsvermögens; der Anfang derBewussheit beginnt mit der Überschrei-tung der emotionell-erkennungsartigenLeerheit in dem Ausgangspunkt des be-


Emotionelle, motivationelle Haltung, Situation

Erkennungs-, aufmerksamkeitsartige Haltung, Situation

bcEm

otio

nelle

-erk

ennu

ngsa

rtig

eLe

erhe

it

Anfang der Bewusstheit

bc Reiner Irrationalismus

Em

otio

nelle

Vol

lhei

t

bc

Em

otio

nelle

-erk

enun

gs-

artig

eV

ollh

eitAußerste Leistungsfahigkeit des Bewusstseins

Vol

lhei

tder

Mot

ivat

ion

bc Homeostasis

Gei

stlic

hkei

tZ

wei

fel

Kritizismus

bc

Reiner Rationalismus

Erk

ennu

ngsa

rtig

eV

ollh

eit

bc

Vol

lhei

tder

Auf

mer

sam

keit

bcIdeo

logi

e

Verschworung, Tau-schung, Luge, Trugbild

Zyn

ism

us

bc Wissenschaft

bc WahrheitVernunft

bc

Unterbe-wusstsein

bcKunst

bc

Irre

ArtismusEmotionalismus

bc

Intuition

Schopferische Intention

bc SciencefictionScientismus

bcSelbstbewusstsein, Oberbewusstsein

bc

GlaubeUberzeugung

bc AteismusIrrtum

bcVersprechen

UnterbewussterBereich

Emotions-bereich

OberbewussterBereich

Erkennungs-bereich

Legende:: Emotionell-erkennungsartige Predisposition: Unterbewusste-oberbewusste Predisposition

c©Anton P. Zeleznikar, 4. Oktober 2007

Slika 8: Ad hoc Interpretation einer allgemeinen Situation im Rahmen des emotionell-erkennungsartigen Paradigma und ihrer Untersuchung.

handelten Systems; im diesen Punktsind die emotionelle und erkennungs-artige Komponente sozusagen nichtig;emotionelle Vollheit ohne Erkennungverhallt als reiner Irrationalismus; er-kennungsartige Vollheit ohne Emotionzeigt sich als reiner Rationalismus; dieVollheit der Aufmerksamkeit bedeutetäußerstmögliche Erkennung undhalbwegs anwesende Emotionalität;reelle Aufmerksamkeit ist irgendwolinks im Diagramm loziert; das Dia-gramminnere ist in Quadrante unterteiltmit dem Mittelpunkt, der mit Homeosta-sis und Geistigkeit bezeichnet ist; Ho-

meostasis bedeutet emotionelle underkennungsartige Ausgeglichenheit,ähnlich Geistlichkeit, die in die Rich-tung von Glaube (Vertrauen) zeigt;herum um den Mittelpunkt sind bedeu-tungsentgegengesetzte Entitäten posi-tioniert, entsprechend bestimmtenKonfliktzuständen; die Kurve der emo-tionellen-erkennungsartigen Predispo-sition, , erstreckt sich von emo-tioneller Vollheit bis zur erkennungsar-tigen Vollheit durch Homeostasis; mitihr sind Versprechen und Kunst als pri-mär emotionelle Entitäten charakteri-siert und Wissenschaft, Wahrheit und


Vernuft als primär erkennungsartigeEntitäten; diese Entitätan gestalten sichselbst angemessene Gegensätze, undzwar, emotionelle mit niederen Stufedes Erkennens und erkennungsartigemit niederer Stufe der Emotionalität; .

aksiomi, informacijsko-zavestnost-ni, osnovni, verbalizirani in formali-zirani, so:eksternalizem sy1 : operand α informi-ra navzven, v okolje ;internalizem sy2 : operand α je informi-ran navznoter, iz okolja ;metafizikalizem sy3 : operand α infor-mira samega sebe in je iz samega sebeinformiran;fenomenalizem sy4 : za operand α ve-ljajo hkrati prejšnji trije aksiomi, nji-hov formulski sistem;lastnost zavesti v teh aksiomih se kaženajprej s sy2 , kjer je α obcutljiv za oko-lje , ima npr. svoje filtre razpoznava-nja (opazovanja) zunanjosti; v sy3 senahaja kriterij samozavesti, ko α infor-macijsko vpliva na samega sebe in seopazuje;simbolne izražave aksiomov sy1 , sy2 ,sy3 in sy4 so predstavljene še z grafigr1 , gr2 , gr3 in gr4 ;

hr aksiomi, informacijsko-svjestnostni,bazni , verbalizirani i formalizirani, je-su;eksternalizam sy1 : operand α informi-ra prema vani, u okoliš ;internalizam sy2 : operand α je informi-ran prema unutra, iz okoliša ;metafizikalizam sy3 : operand α infor-mira samog sebe te je iz samoga sebeinformiran;fenomenalizam sy3 : za operand α va-

ljaju istovremeno prijašnji tri aksiomi,formulski sustav ove trojice;osobina svijesti u tim aksiomima poka-zuje se najprije sa sy4 , gdje je α osetljivza okoliš , ima npr. svoje filtre raspo-znavanja (promatranja) vanjskosti; usy3 nalazi se kriterij samosvijesti, kadα informacijski utjece na samog sebe ipromatra se;simbolicki izrazi aksioma sy1 , sy2 , sy3

i sy4 predstavljeni su još sa grafima gr1 ,gr2 , gr3 i gr4 ;

en axioms, informational-conscious-ness-like, basic, verbalised and formal-ised, are the following:externalism sy1 : operand α informs out-wardly, to environment ;internalism sy2 : operand α is informedinwardly, out of environment ;metaphysicakism sy3 : operand α in-forms itself and is informed by itself;phenomenalism sy4 : for operand α, si-multaneously, the former three axiomsare valid, a formula system of them;the quality of consciousness in theseaxioms is displayed first of all by sy2 ,where α is sensitive upon environment, has, e.g., own filters for its environ-

ment recognition (observation); in sy3 ,the criterion of selfconscioisness is re-cognised, when α informationally im-pacts and observes itself;symbolic expressions of axioms sy1 , sy2 ,sy3 and sy4 are additionally presentedby graphs gr1 , gr2 , gr3 and gr4 ;

de Axiome, informationell-bewusstseins-gemäß, verbalisiert und formalisiert,sind die folgenden:Eksternalismus sy1 : Operand α infor-miert nach außen, in die Umgebung ;Internalismus sy2 : Operand α ist infor-


miert nach innen, aus der Umgebung ;Metaphysikalismus sy3 : Operand α in-formiert sich selbst und wird aus sichselbst informiert;Phenomenalismus sy4 : für Operand αgelten gleichzeitig vorige drei Axio-me, ein Formelsystem der Dreie;die Eigenschaft des Bewusst-zu-seinin diesen Axiomen zeigt sich zuerst mitsy2 , wobei α für die Umgebung emp-findlich ist, hat z. B. eigene Filter fürdie Erkennung (Beobachtung) der Um-gebung; das Kriterium des Selbstbe-wusstseins befindet sich in sy3 , wobeiα informationell auf sich selbst wirktund sich selbst beobachtet;simbolische Ausdrücke der Axiomensy1 , sy2 , sy3 und sy4 sind zusätzlich mitGraphen gr1 , gr2 , gr3 und gr4 darge-stellt;

sy1 α |=

sy2 |= α

sy3 α |= α

sy4

α |= ;|= α;α |= α

gr1

α gr2

α

gr3

α gr4

α

asimetrija sistema zavesti, ∼ zavestne-ga sistema, kot asimetricna razvrstitevpodzavestih in nadzavestnih slojev oko-li zavestnega sloja v modelu zavesti zinformacijskimi prostori;

hr asimetrija sustava svijesti, ∼ svjest-nog sustava, kao asimetricno razvr-stavanje podsvjestnih i nadsvjestnih slo-jeva okolo sloja svijesti u modelu svije-sti s informacijskim prostorima;

en asymmetry of consciousness system,consciousness system ∼, as assym-metric ranging of sub- and super-conscious layers around the consciouslayer in consciousness model using in-formational spaces;

de Asymmetrie des Bewusstseinssy-stems, Bewusstseinssystem∼, als asym-metrische Einreihung der unter- undoberbewussten Schichten um bewussterSchicht im Bewusstseinsmodel mit in-formationellen Räumen.

Bbazicne komponente informacijske

zavesti, medseboj maksimalno preple-tene, poimenovane, so:(1) zzavest,(2) ppodzavest,(3) zzbuditev, vvzburjenje,(4) ppozornost,(5) sspoznava, kkognicija,(6) ccustva, eemocije,(7) mmotivacija,(8) rravnovesje, hhomeostaza,(9) oobnašanje, vvedênje;

hr bazicne komponente informacijskesvijesti, medusobno maksimalno is-prepletene, imenovane, su:(1) ssvijest,(2) ppodsvijest,(3) pprobudenje, uuzbudenje,(4) ppozornost,(5) sspoznaja,(6) ccustva, eemocije,(7) mmotivacija,


(8) rravnoteža, hhomeostaza,(9) pponašanje, vvladanje;

en basic components of informationalconsciousness, mutually maximallyperplexed, named, are the following:(1) cconsciousness,(2) ssubconsciousness,(3) aarousal, eexitement,(4) aattention,(5) ccognition, ddiscovery,(6) eemotions, ffeelings,(7) mmotivation,(8) hhomeostasis, bbalance,(9) bbehavior, cconduct;

de basische Komponenten des Informa-tionsbewusstseins, miteinander ma-ximal verflechtet, benannt, sind:(1) bBewusstsein,(2) uUnterbewusstsein,(3) aAufwachung, eErregung,(4) aAufmerksamkeit,(5) eErkenntnis, kKognition,(6) eEmotionen, gGefühle,(7) mMotivation, mMotivierung,(8) hHomeostasis,(9) vVerhalten, bBenehmen;

gr

12345 6 7 8 9Ccut m, -en adj;hr cul|o n, -an adj;en sens|e s, vb, -ory adj;

de Sinn m, sinnlich adj, –sinn.

Ddekompozicija f, informacijska, zave-

stna procedura za tvorjenje pomenaoperandov, deluje s svojim informo-nom, sy Ddαe, ki je α-obcutljiv,

upošteva še vrsto drugih parametrov,kot kaže Slika 1, razpolaga z intenco,ki se prilagaja pomenskim okolišci-nam (glej [4] Dekompozicijsko);

hr dekompozicija f, informacijska, svje-stna procedura za tvorenje znacenjaoperanda, djeluje sa svojim informo-nom, sy Ddαe, koji je α-osjetljiv,

uvažavajuci još vrstu drugih parame-tra, kao što se vidi na Slici 2, razpola-že s intencijom, prilagodenom znacenj-skim okolnostima (vidi [4] Dekompo-zicijsko);

en decomposition, informational, gener-ating meaning of operands, actingby its informon, sy Ddαe, being

α-sensitive, considering some otherparameters, as seen in Fig. 3, havingon disposal the intention fitting themeaning circumstances (see [4] De-kompozicijsko);

de Decomposition f, informationelle,Bewusstseinsprozedur fürs Schaffenvon Operandenbedeutung, wirkt mitseinem Informon, sy Ddαe, das

α-empfindlich ist, berücksichtigt eineReihe von anderen Parametern, wieBild 4 es zeigt, verfügt über Intention,welche sich den Bedeutungsumstän-den anpasst (siehe [4] Dekompozicij-sko).


duh m je višja zavestna kategorija, ki jeskrivnostna, privlacna, gospodovalna,radovedna, ljubeca zlasti v odnosudo lastne in druge, sorodne, bližnjezavesti, ko se uveljavljajo zaupanje,prijateljstvo, radovednost, hvaležnost,ljubeznivost, nežnost, sovraštvo, u-strežljivost, vnema in strastnost. Duhje nedognana, nedoumljiva, posre-dna, siljujoca strast in intencionalnostzavesti.

hr duh m je viša svjestna kategorija, ko-ja je tajanstvena, privlacna, vladajuca,radoznala, puna ljubavi osobito uodnosu do vlastite i druge, srodne,bližnje svijesti, kad se potvrdivajupovjerenje, prijateljstvo, radoznalost,zahvalnost, ljubaznost, nježnost, mr-žnja, susretljivost, revnost i strastve-nost. Duh je nespoznajna, nepojm-ljiva, neposredna, siljujuca strast iintencionalnost svijesti.

en spirit is the higher category of con-sciousness, being mysterious, attrac-tive, dominating, curious, loving espe-cially in concern to the own and other,related, neighbouring consciousness,when confidence, friendship, curiosity,gratitude, kindness, tenderness, hos-tility, obligingness, eagerness and pas-sionateness are being put into effect.The spirit is an unexplored, incon-ceivable, indirect, compelling passionand the intentionality of conscious-ness;

de Geist m ist die höhere Bewusstseins-kategorie, die geheimnisvoll, anzieh-end, herrisch, neugierig, liebend ist, be-sonders in Hinblick zum eigenen undanderen, verwandten, näheren Bewusst-sein, wenn Vertrauen, Freundschaft,

Neugier, Dankbarkeit, Liebenswürdigkeit,Zartheit, Hass, Gefälligkeit, Eifer undLeidenschaftlichkeit sich geltend machen;der Geist ist eine unermittelte, unergründ-liche, indirekte, zwingende Leidenschaftund Intentionalität des Bewusstseins.

ru duh m, �to sama� verhna� kate-gori� soznani�, katoroe bu-det zagadoqnoe, privlekatel~-noe, gospodstvovatel~noe, l�-bopytnoe, l�bitel~noe oso-benno v otnoxenie do sobst-vennogo i drugogo, rodstvenno-go, blizkogo soznanini�, kogdapokazyvat~s� vera, dru�ba, l�-bopytstvo, blagodarnost~, l�-beznost~, ne�nost~, nenavist~,uspo�lovost~, rvenie i pyl-kost~; duh, eto neissledova-tel~noe, neposti�imoe, opo-sredovanoe, prinu�dawoe syl~-noe quvstvo i intencionalnost~soznani�.

duhovno n, adj, kar je narejeno z informira-njem višjih slojev zavesti kot skrivnostno,nedojemljivo;

hr duhovno n, adj, koje je napravljeno infor-miranjem višjih slojeva svijesti kao tajan-stveno, nepojmljivo;

en spiritual, the, made by informing in thehigher layers of consciousness as the mys-terious, the inconceivable;

de Geistige n, –geistige, gemacht mit demInformieren von höheren Schichten desBewusstseins als das Geheimnisvolle,das Unbegreifbare;

ru duhovnoe n, qto sdelano s in-formiravaniem v verhnyhslojah soznani� kak zagado-qnoe, nepon�tnoe.


duhovno povezani viri zavestno-infor-macijskega kapitala pri upravljanju invodenju države ali podjetja so prikaza-ni v medsebojni interakciji z grafomna Sliki 9; ob duhovnosti se tu pojav-

dduhovno_povezani_viri_zavestno-informacijskega_kapitala_pri_

upravlja

nju_d

rzav

e_(p

odje

tja)

s strategijap po

djet

nist

voeekonom

ijattehnologija

ddenarnistvo

t trzenje

o orga

niza

cija

iizobrazevanje

kkadrovanje

dduhovnost

gr1

Slika 9: Duhovno povezani viri zavestno-informacijskega kapitala pri upravljanju in vo-denju države ali podjetja.

ljajo klasicne upravljavske komponen-te, kot so podjetništvo, ekonomija, teh-nologija, denarništvo, trženje, organi-zacija, izobraževanje in kadrovanje;duhovnost je tu vodilno nacelo podjet-niške strategije, ki temelji na dana-šnjih humanih civilizacijskih vredno-tah;

hr duhovno povezani izvori svjestno-in-formacijskog kapitala kod upravljanjai vodenja države ili poduzeca prikaza-ni ni su u medusobnoj interakciji sagrafom na Slici 10; pored duhovnostiovdje se pojavljuju klasicne kompo-nente upravljanja, kao što su poduze-

dduhovno_vezani_izvori_svjestno-informacijskog_kapitala_kod_uprav

ljanja_d

rzav

e_(p

oduz

eca)

s strategijap po

duze

tnis

tvo

eekonom

ijattehnologija

nnovcanistvo

t trzenje

o orga

niza

cija

oobrazovanje

kkadrovanje

dduhovnost

gr2

Slika 10: Duhovno povezani izvori svjestno-informacijskog kapitala kod upravljanja i vode-nja države ili poduzeca.

tništvo, ekonomija, tehnologija, nov-caništvo, trženje, organizacija, obra-zovanje i kadrovanje; duhovnost je ov-dje vodece nacelo poduzetnicke strate-gije koja se utemeljuje na humanimvrednostima današnje civilizacije;

en spiritually connected resources ofconsciousness-informational capitalin management of state or enterpriseis presented as interaction of compo-nents in Fig. 11;

de geistig zusammenhängende Mitteldes bewusstsensinformationellenKapitals im Management des Staatesund Unternehmens sind in Fig. 12 alsgegenseitig beeinflusste Komponen-ten dargestellt;


sspiritual_connected_resources_of_consciousness-informational_capital_in_manage

ment_

of_s

tate_(e

nter

pris

e)

s strategyb bu

sine

ss

eeconom

yttechnology

ffinance

mmarketin

g

o orga

nisa

tion e

education

ccadre

sspirituality

gr3

Slika 11: Spiritually connected resources ofconsciousness-informational capital in manage-ment of state or enterprise is presented as inter-action of components by gr3 .

Eentropon m, podzavestna entiteta k

enako poimenovanemu informonuv zavesti, vsebuje operandne in ope-ratorske fraze, nastopajoce v infor-monu ter razpolaga še s tezavrom vetnicnem jeziku in drugimi pripo-mocki, sy α;

hr entropon m, podsvjestni entitet kjednako poimenovanom informonuu sustavu svijesti, sadrži fraze ope-randa i operatora koje nastupajuu informonu, raspolaže još s tezau-rom u etnickom jeziku i drugimpomagalima, sy α;

en entropon, subconscious entity toequally named informon in con-sciousness, includes operand and

ggeistig_zusamm

enhangende_Mittel_

des_bewusstseinsinformationellen_Kapitals_im_Management_d

es_Staa

tes_

(Unt

erne

hmen

s)

sStrategieg G

esch

afte

Econom

ietTechnologie

fFinanzen

mMarketin

g

o Org

anis

atio

n

eE

rziehung

kKader

gGeistigkeit

gr4

Slika 12: Die geistig zusammenhängendeMittel des bewusstsensinformationellen Kapi-tals im Management des Staates und Un-ternehmens sind mit gr4 als gegenseitig beein-flusste Komponenten dargestellt.

operator phrases occurring in infor-mon, and has still an ethnic languagethesaurus and other means on dis-posal, sy α;

de Entropon n, unterbewusste Entitätzu dem gleichbenannten Informonim Bewusstsein, enthält Operand- undOperatorphrasen auftretend im Infor-mon und verfügt noch über Thesaurusin ethnischer Sprache und über andereHilfsmittel, sy α.

Fformula f informacijska ∼, ϕ, z ope-

randi α1, α2, . . . αn, serijska, → ,povratno-serijska, ← , biserijska,� , pristno biserijska, (→,←) ,

nekrožna ( λ oznacuje prazno me-


sto), krožna, , izražena kot zapo-redje operandov, binarnih operator-jev in oklepajnih parov;

hr formula f informacijska ∼, ϕ, soperandima α1, α2, . . . αn, serij-ska, → , povratno-serijska, ← ,biserijska, � , istinski biserijska,

(→,←) , nekružna ( λ oznacujeprazno mjesto), kružna, , izraže-na kao redoslijed operanda, binar-nih operatora i parova zagrada;

en formula, informational ∼, ϕ, withoperands α1, α2, . . . αn, serial,→ , reverse-serial, ← , biserial,� , proper biserial, (→,←) ,

non-circular ( λ denotes an emptyplace), circular, , expressed asseries of operands, binary operatorsand parenthesis pairs;

de Formel f informationelle ∼, ϕ, mitOperanden α1, α2, . . . αn, seriell,→ , umgekehrt-seriell, ← , biseriell,� , echt biseriell, (→,←) , nicht-

zirkulär ( λ bezeichnet eine leereStelle), zirkulär, , ausgedrückt alsReihenfolge von Operanden, binärenOperatoren und Klammerpaaren;

sy ϕO

.

⌊α1, α2, . . . , αn

O.

⌋, O ∈ {λ,},

. ∈ {→,←,�, (→,←)}.

formulski sistem m sistem formul, Φ,je množica formul, locenih s podpic-jem, zaprta v okrogle oklepaje, kjerformule informirajo paralelno (hkrati)in so podvržene informacijskemunastajajnju;

hr formulski sustav m sustav formula,

Φ, je skup formula, odvojenih stocka-zarezom, zatvorenih u okruglezagrade, gdje formule informiraju pa-ralelno (istovremeno) te su podvr-gnute informacijskom nastajanju;

en formula system, system of formulas,Φ, is a formula set, separated by

semicolon, closed within parentheses,where formulas inform in parallel(simultaneously), being a subject ofinformational emerging;

de Formelsystem m System von Formeln,Φ, ist eine Menge von Formeln, ge-

trennt mit Strichpunkt, geschlossen inrunde Klammern, wo Formeln parallel(gleichzeitig) informieren und sinddem informationellen Entstehen unter-worfen;

sy Φ (ϕ1;ϕ2; . . . , ϕnΦ).

Ggeštalt m Γ, zadevajoc shemo formule,

ΓdSdϕee, kot sistem vseh nΓdSdϕee

razlicnih formul, dobljenih iz sheme,kjer je `ϕ dolžina formule, dolocenas številom nastopajocih operatorjev vformuli ϕbα1, α2, . . . , αnϕc oziromashemi Sdϕe;

hr geštalt m Γ, ticuci se sheme formule,

ΓdSdϕee, kao sustav svih nΓdSdϕee

razlicitih formula dobijenih iz sheme,gdje je `ϕ dužina formule, odredenasa brojem nastupajucih operatora uformuli ϕbα1, α2, . . . , αnϕc odnosnoshemi Sdϕe;

en gestalt Γ, concerning formula

sheme, ΓdSdϕee, as a system of all


nΓdSdϕee different formulas obtainedfrom the sheme, where `ϕ the formu-la length is, determined by the numberof occurring operators in formulaϕbα1, α2, . . . , αnϕc and shemeSdϕe, respectively;

de Gestalt f Γ, betreffend Formel-

schema, ΓdSdϕee, als ein Systemaller nΓdSdϕee verschiedenen For-meln, gewonnen aus dem Schema,wobei `ϕ die Formellänge ist, gege-ben mit der Anzahl von auftretenenOperatoren in der Formelϕbα1, α2, . . . , αnϕc, beziehungs-weise Schema Sdϕe;

sy nΓdSdϕee = 1`ϕ+1

(2`ϕ

`ϕ

),

ΓdSdϕee

ϕ1;ϕ2;. . . ;

ϕnΓdSdϕee

.graf m sistema Φ, GdΦe Φ

∗, vsebu-

je vse elementarne tranzicije oblikeα |= β, dobljene iz formulske sheme,Sdϕe, sistemske sheme SdΦe, kjerso operatorji vozlišca, povezana zoperatorji kot usmerjenimi vezmi(oznacenimi pušcicami) grafa;

hr graf m sustava Φ, GdΦe Φ∗

, sadr-ži sve elementarne tranzicije oblikaα |= β, dobijene iz sheme formule,Sdϕe, sheme sustava, SdΦe, gdje suoperandi cvorovi povezani s operato-rima kao usmerenim vezama (oznace-nim strijelama) grafa;

en graph of system Φ, GdΦe Φ∗

, in-cludes all basic transitions of the formα |= β, obtained from formula scheme,

Sdϕe, system scheme SdΦe, whereoperands are nodes being connected byoperators as directed paths (markedarrows) of the graph;

de Graph m des Systems Φ, GdΦe Φ∗,

enthält alle basische Transitionen derForm α |= β, erhalten aus dem Formu-laschema, Sdϕe, Systemschema SdΦe,wo Operanden als Knoten, verbundenmit Operatoren als gerichteten Verbin-dungen (bezeichneten Pfeilen), imGraphen dargestellt sind;

grα

β

γ δ

ǫ ζ

η

sy Φ∗

α |= β; β |= γ; γ |= δ;δ |= ε; ε |= ζ; ζ |= η; η |= α;γ |= β; ε |= δ; η |= ζ;ε |= β; η |= δ

.

Iinformacijsko n pripada informaciji s

pomenom;hr informacijsko n pripada informaciji

sa znacenjem;en informational, the belongs to infor-

mation with meaning;de Informationelle n gehört zur Infor-

mation mit Bedeutung, –informatio-nell.

informacijski adj;hr informacijski adj;en informational adj;de informationell adj, Informations–.

informacijski prostor operanda α,


(α; α), kot rekurzivna struktura inorganizacija sistema zavesti;

hr informacijski prostor operanda α,(α; α), kao rekurzivna struktura iorganizacija sustava svijesti;

en informational space of operand α,(α; α), as a recursive structure andorganizaton of consciousness system;

de informationeller Raum, auch Infor-mationsraum des Operanden α,(α; α), als eine rekursive Strukturund Organisation des Bewusstseins-systems.

Informacijski prostor informacijskegaprostora, (α; α)d(α; α)e, operandaα, rodi rekurzivno slojevito strukturo inorganizacijo sistema zavesti, in sicer,

(α; α)d(α; α)e ((α; α); (α; α)

),

tj. novi informacijski prostor (sloj zavesti)itn., v poljubno rekurzivno globino;

hr informacijski prostor informacij-skog prostora, (α; α)d(α; α)e,operanda α, rada rekurzivnu slojevitustrukturu i organizaciju sustava svijesti,to je

(α; α)d(α; α)e ((α; α); (α; α)

),

novi informacijski prostor (sloj svijesti)itd., do proizvoljne rekurzivne dubine;

en informational space of informatio-nal space, (α; α)d(α; α)e, of oper-and α, gives birth to a recursively layered(stacked) structure and organization ofconsciousness system, that is,

(α; α)d(α; α)e ((α; α); (α; α)

),

a new informational space (conscious lay-er), etc., up to an arbitrary recursivedepth;

de Informationsraum des Informa-tionsraumes, (α; α)d(α; α)e, desOperanden α, erzeugt eine rekursiv ge-schichtete Struktur und Organisation desBewusstseinssystems, mit

(α; α)d(α; α)e ((α; α); (α; α)

),

einen neuen Informationsraum (bewussteSchicht) usw., bis zu einer beliebigen re-kursiven Tiefe.

informon m, zavestna entiteta k enakopoimenovanemu entroponu v podzave-sti, predstavlja pomen tega operanda,oblikovan z dekompozicijo ter se ssvojim grafom zliva v skupni grafzavesti, simbolicno α;

hr informon m, svjestni entitet k jednakoimenovanom entroponu u podsvijesti,predstavlja znacenje tog operanda,oblikovanog sa dekompozicijom, tese sa svojim grafom slijeva u zajed-nicki graf svijesti, simbolicki α;

en informon, conscious entity to equallynamed entropon in subconsciousness,represents meaning of this operand,shaped by decomposition, alloyingwith its graph into the common con-sciousness graph, symbolically, α;

de Informon n, bewusste Entität zumgleichbenannten Entropon im Unter-bewusstsein, stellt die Bedeutung die-ses Operanden dar, geformt mit Hilfeder Dekomposition, verschmeltzendmit seinem Graphen in den gemein-samen Graph des Bewusstseins,symbolisch α.

izražava f , izraz m;hr izražaj m, izraz m;en expression;de Ausdruck m.

J


jezik je pomenska igra v mreži koncep-tov; igra s koncepti konstituira jezik;ta igra s pomeni zajema koncepte zmnenji, s predsodki in s prepricanjiin obratno; gr1 skicira to situacijo vigri konceptov; pri tem informirajomnenja, predsodki in prepricanja kotpomensko sorodni (sinonimni) be-sedni koncepti;

|⇉ |=Ψ

|=Ψ

|=v|=s |= za

jema

gr1

jjezik iigra ppomeni

mmrežakkoncepti

mmnenja pprepricanja

ppredsodki

|=konstituira

|=z/s|=s

|=s

|=kot

|=kot |=kot

hr jezik je igra sa znacenjima u mreži kon-cepta; igra sa konceptima konstituira je-zik; ta igra sa znacenjima obuhvata kon-cepte mnijenja, predrasuda i uvjerenja;gr2 skicira tu situaciju u igri koncepta;kod toga informiraju mnijenja, predra-sude i uvjerenja kao znacenjski srodni(sinonimni) koncepti rijeci;

|⇉ |=sa

|=Ψ

|=u|=sa |=obuhvata

gr2

jjezik iigra zznacenja

mmrežakkoncepti

mmnijenja uuvjerenja

ppredrasude

|=konstituira

|=sa|=sa

|=s

|=kao

|=kao |=kao

en language is a game of meaning in thenetwork of concepts; the game withconcepts constitutes the language; thisgame with meaning includes the con-cepts of opinions, prejudices and be-liefs; this situation with game of con-cepts is sketched in gr3 ; in this situa-tion, opinions, prejudices and beliefsinform as meaningfully related (synon-ymous) word concepts;

gr3

l lan

guag

e ggame mmeaning

nnetworkcconcepts

|⇉|=Ψ

|=Ψ

|=in|=with

|= includes

|=constitutes

|=Ψ |=Ψ

|=Ψ

|=as

|=as |=as

oopinions bbeliefs

pprejudices

de Sprache ist ein Bedeutungsspiel imNetz der Konzepte; das Spiel mit Kon-zepten konstituiert die Sprache; disesSpiel mit Bedeutungen umfasst die Kon-zepte der Ansichten (Meinungen), Vor-urteilen und Überzeugungen; diese Si-tuation mit dem Spiel der Konzeptenist in gr4 skizziert; in dieser Situation


informieren Ansichten, Vorurteile undÜberzeugungen als bedeutungvoll ver-wandte (synonimische) Wortkonzepte;

gr4

sS

pra

che sSpiel bBedeutung

nNetzkKonzepte

|⇉|=Ψ

|=Ψ

|=im|=mit |=umfasst

|=konstitutiert

|=Ψ

|=Ψ

|=Ψ

|=as

|=as|=as

mM

ein

unge

n

uÜ

berz

eug

unge

n

vVorurteile

Kkompozicija f operatorska, zaporedje in-

formacijskih operatorjev in binarnegakompozicijskega operatorja ‘◦’, bina-rna oklepajna zaprtost zagotavlja na-tancen pomen kompozicije vec ope-ratorjev ex;

hr kompozicija f operatorska, redoslijedinformacijskih operatora i binarnogkompozicijskog operatora ‘◦’, binar-na zagradna zatvorenost osigurujetacno znacenje kompozicije sa višeoperatora ex;

en composition, operational, a series ofinformational operators and the bina-ry composition operator ‘◦’, binaryparenthetical closure guaranties theprecise meaning of multioperatorcomposition ex;

de Komposition f operationelle, Reihen-folge von informationellen Operato-ren und binären Kompositionsopera-tor ‘◦’, binäre Klammergeschlossen-heit garantiert genaue Bedeutung derKomposition mit mehreren Operato-

ren ex;sy α |=α ◦ |=β β;ex (|=1 ◦ |=2) ◦ ((|=3 ◦ |=4)◦ |=5)

Mmešani informacijski prostor (MIP)

je posplošitev koncepta informacijske-ga prostora; z njim se bistveno spreme-ni pomen prvotno poimenovanega ope-randa α; v poštev prihajajo še drugiinformacijski prostori,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),oblikujoc novoustvarjeni, inovativniprostor

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

entropon tega prostora je množicamnožic operandnih in operatorskihfraz, tj. entroponov{α,αi, . . . ,αj};

najprimitivnejša oblika takega prosto-ra je nastajalna implikacija

(α; α) =⇒nastajalno

((α; β

);(α, β

));

MIP je pomensko razvitje vec infor-macijskih prostorov v novonastali,inovativni prostor (α; α) iz prvotnegaprostora (α; α); evolucija MIP potekanpr. shematicno kot

(α; α) =⇒(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));

tu je(α,β

)množica α ∪ β in

(α; β

)novi pomenski sistem;

hr mješoviti informacijski prostor (MIP)je poopštenje koncepta informacijsko-ga prostora; sa njim se bitno menjaznacenje prvobitno imenovanga ope-randa α; u obzir dolaze još drugiinformacijski prostori,


(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),oblikujuci novoustvareni, inovativniprostor

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

Entropon ovog prostora je skupskupova operandnih i operatorskihfraza, tj. entropona{α,αi, . . . ,αj};

najprimitivniji oblik takavog prosto-ra je nastajalna implikacija


((α; β

);(α, β

));

MIP je znacenjsko razvijenje mnoštvainformacijskih prostora u novonastali,inovativni prostor (α; α) iz prvobit-noga prostora (α; α); evolucija MIPtece npr. shematicki kao

(α; α) =⇒(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));

ovdje je(α,β

)skup α ∪ β i

(α; β

)novi znacenjski sustav;

en mixed informational space (MIS)is a generalisation of informationalspace concept; by it, meaning of orig-inally named operand α is essen-tially changed; other informationalspaces are considered,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),shaping the newly created, innova-tive space

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

entropon of this space is a set of setsconcerning operand and operatorphrases, that is, entropons{α,αi, . . . ,αj};

the most primitive form of such aspace is the emerging implication


((α; β

);(α, β

));

MIS is the meaning unfolding of sev-eral informational spaces into new-emerged, innovative space (α; α) outof original space (α; α); MIP evolu-tion takes place, for instance, schemat-ically as

(α; α) =⇒(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));

here,(α,β

)is the set α ∪ β and(

α; β)

the new meaning system;de gemischter informationeller Raum

(GIR) ist Veralgemeinerung des Infor-mationsraumkonzepts; mit ihm ändertsich wesentlich die Bedeutung desursprünglich benannten Operanden α;in Betracht kommen noch andere infor-mationelle Räume,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),bildend den neukreirten, innovativenRaum

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

das Entropon dieses Raumes ist eineMenge der Mengen von Operand- undOperatorphrasen, d. i. Entroponen{α,αi, . . . ,αj};

die primitivste Form solchen Raumesist die werdende Implikation


((α; β

);(α, β

));

GIR ist die Bedeutungsentfaltung vonmehreren informationellen Rümen inden neuentstehenden, innovativen Raum(α; α) aus den ursprünglichen Raum(α; α); die Evolution des GIR verläuftz. B. schematisch als

(α; α) =⇒(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))


=⇒((

α; β);(α, β

));

hier ist(α,β

)die Menge α ∪ β und(

α; β)

das neue Bedeutungssystem.

model sistema informacijske zave-sti z informacijskimi prostori, sloje-vita struktura in organizacija, podza-vestni in nadzavestni prostori z zave-stnim prostorom, rangiranim kot kažesy1 in tabela

r (α; α)dre

. . . . . .m m-ti prostor. . . . . .2 nadnadzavest1 nadzavest0 zavest−1 podzavest−2 podpodzavest. . . . . .−m (−m)-ti prostor. . . . . .

ter Slika 13 (glej sy2 gr1 gr2 gr3 ), kjerje r rang informacijskega prostora in(α; α)dre informacijski prostor ran-ga r; hierarhicno asimetricno struktu-ro kaže graf gr2 ; izpostavljeno, trenu-tno zavestno segmentno strukturoobel sistema zavesti kaže graf gr2 ,kjer je eksplicitno sfericno stopanjezavestnega α v ospredje osrednja po-anta interpretacije; pomensko preple-tenost slojev razlicnih rangov sistemazavesti ponazarja graf gr3 ;

hr model sustava informacijske svijestis informacijskim prostorima, slojevitastruktura i organizacija, podsvjestni inadsvjestni prostori sa svjestnim pro-storom, rangirani, kao što pokazujesy1 i tabela

r (α; α)dre

. . . . . .m m-ti prostor. . . . . .2 nadnadsvijest1 nadsvijest0 svijest−1 podsvijest−2 podpodsvijest. . . . . .−m (−m)-ti prostor. . . . . .

te Slika 13 (sy2 gr1 gr2 gr3 ), gdje je rrang informacijskog prostora i(α; α)dre informacijski prostorranga r; hierarhicnu asimetricnustrukturu pokazuje graf gr2 ; izloženu,trenutacno svjestnu segmentnu stru-kturu kugli sustava svijesti pokazujegraf gr2 , gdje je eksplicitno sfericnostupanje svjestnoga α u prvi plan sre-dišnja poanta interpretacije; znacenj-sko isprepletenost slojeva razlicitihrangova sustava svijesti predocavagraf gr3 ;

en model of informational conscious-ness system with informationalspaces, layered structure and organiza-tion, subconscious and superconsciousspaces together with conscious space,ranked, as presented in sy1 an the table

r (α; α)dre

. . . . . .m m-th space. . . . . .2 supersuperconsciousness1 superconsciousness0 consciousness−1 subconsciousness−2 subsubconsciousness. . . . . .−m (−m)-th space. . . . . .

36 Anton P. Železnikar(α;α)

dr

e

Ran

gd−

(r+

1)e

︷︸︸

︷ .

..

Ran

gd

−4

e..

.

︷︸︸

︷ (

α ︸︷︷︸ d0

e

;

d−

1e ︷︸︸︷ α)

︸︷︷

︸R

ang

d1

e

;

d−

2e

︷︸︸︷

(α;α)

︸

︷︷︸

Ran

gd2

e

;

Ran

g[−

3]

︷︸︸

︷( (

α;α);(α;α))

︸︷︷

︸R

ang

d3

e..

.

...

︸︷︷

︸R

ang

dr

e

sy2

(α; α)⌈m⌉

(α; α)⌈−m⌉

(α; α)⌈−2⌉

α, z, αi

(α; α)⌈−1⌉

(α; α)⌈0⌉

(α; α)⌈1⌉

(α; α)⌈2⌉

(α; α)⌈m⌉

i = 1, 2, . . . , n < ∞r = 0

......

r = −m (α; α)⌈−m⌉

......

c© Anton P. Železnikar

Aug 9, 2007

r = −1

r = −2

α, z, αi

(α; α)

r = 1

r = 2

......

r = m (α; α)⌈m⌉

......

gr1

Φ⌈

(z; z)⌉

(α; α)

(

(α; α); (α; α))

Z

XY

...

(α; α)⌈3⌉

(α; α)⌈2⌉

(α; α)⌈1⌉

(α; α)⌈0⌉

(α; α)⌈−1⌉

(α; α)⌈−2⌉

...

(α; α)⌈−3⌉

gr2

c© Anton P. Zeleznikar, July 13, 2007

gr3

(α; α)⌈0⌉

(α; α)⌈−1⌉⊂

(α; α)⌈1⌉ ⊂◦

(α; α)⌈−2⌉⊂

(α; α)⌈2⌉ ⊂◦

(α; α)⌈−3⌉⊂

(α; α)⌈3⌉ ⊂◦

(α; α)⌈−4⌉⊂

. . . ⊂◦

. . . ⊂

c© Anton P. Zeleznikar, July 14, 2007

Slika 13: Interpretacije modelov informacijskih prostorov v sistemu zavesti. hr Inter-pretacije modela informacijskih prostora u sustavu svijesti. en Interpretation of mod-els concerning informational spaces of consciousness system. de Die Modellausle-gungen von Informationsräumen des Bewusstseinssystems.


and Fig. 13 (sy2 gr1 gr2 gr3 ),where j isthe rank of informational space and(α; α)dje the informational spaceof rank j; the exposed, currentlyconscious segment structure of spheresconcerning consciousness system ispresented in graph gr2 , where the ex-licit stepping of the conscious α intothe foreground is the central point ofinterpretation; meaningful layer per-plexedness concerning different ranksof consciousness system is presentedin graph graf gr3 ;

de Model des informationellen Be-wusstseinssystems mit Informations-räumen, geschichteter Struktur undOrganisation, unter- und oberbewus-sten Räumen mit dem berwusstenRaum, rangiert, wie dargestellt in sy gr1und Tabelle

j (α; α)dje

. . . . . .m m-ter Raum. . . . . .2 Oberoberbewusstsein1 Oberbewusstsein0 Bewusstsein−1 Unterbewusstsein−2 Unterunterbewusstsein. . . . . .−m (−m)-th space. . . . . .

und im Bild 13 (sy gr1 gr2 gr3 ), wo jder Rang des Informationsraumesund (α; α)dje der Informationsraumdes Ranges j ist; die freiliegende,augenblicklich bewusste Segmenten-struktur der Kugeln des Bewusstseins-systems ist im Graphen gr2 dargestellt,wo das explizite Tretten des Be-

wussten α in den Vorgrund die starkeSeite der Auslegung bleibt; bedeu-tungsvolle Schichtverflechtung, dieverschiedene Ränge anbelangt, ist imGraphen gr3 dargestellt;

sy1 (α; α)dre ((α; α)dre; (α; α)dre

),

(α; α)dre =⇒ (α; α)d−re,

r = 0, 1, . . . ,m <∞,

(α; α)d0e α;

modus ponens informacijske zavesti,MP ([2] str. 63), sistem pravil informacij-sko-logicnega sklepanja, zadevajoc poi-menovani operand α ter njegov informonα, entropon α in informacijski prostor(α; α);MP informona sy1 : ce je α poimenova-ni operand in α informacijsko implicira(=⇒) pomen operanda α, potem je α in-formon operanda α;MP entropona sy2 : ce je α informon inα implicira množico operandnih in ope-ra torskih fraz α zadevajoce α, potemje α entropon operanda α;MP informacijskega prostora sy3 : ceje α informon in α entropon ter ta dvaimplicirata mešani informacijski sistem(α; α), potem je (α; α) informacijskiprostor operanda α;

hr modus ponens informacijske svijesti ,MP ([2] str. 63), sustav pravila informa-cijsko-logicnog zakljucivanja, ticajucise imenovanog operanda α te njegovoginformona α, entropona α i informa-cijskog prostora (α; α);MP informona sy1 : ako je α imeno-vani operand i α informacijsko impli-


cira (=⇒) znacenje operanda α,onda je α informon operanda α;MP entropona sy2 : ako je α informoni α implicira skup operandnih in ope-ratorskih fraza α ticucih se α, onda jeα entropon operanda α;MP informacijskog prostora sy3 : akoje α informon i α entropon te ova dvaimpliciraju mješoviti informacijski su-stav (α; α), onda je (α; α) informa-cijski prostor operanda α;

en modus ponens of informational con-sciousness, MP ([2] p. 63), system ofrules pertaining to informational-logi-cal inference, concerning the namedoperand α and his informon α, entro-pon α and informational space (α; α);MP of informon sy1 : if α is namedoperand and α informationally implies(=⇒) operand meaning α, then α isinformon of operand α;MP of entropon sy2 : if α is informonand α impliies a set of operand andoperator phrases α concerning α, thenα is entropon of operand α;MP of informational space sy3 : ifα is informon and α entropon and theboth imply a mixed informational sys-tem (α; α), then (α; α) is informa-tional space of operand α;

de modus ponens des informationellenBewusstseins, MP ([2] S. 63), ein Re-gelsystem des informationell-logischenSchliessens, betreffend den benann-ten Operand α und sein Informon α,Entropon α und informationellenRaum (α; α);MP des Informons sy1 : wenn α einbenannter Operand ist und α informa-tionell die Bedeutung des Operandenα impliziert (=⇒), dann ist α ein In-

formon des Operanden α;MP des Entropons sy2 : wenn α einInformon ist und α eine Menge derOperand- und Operatorphrasen betref-fend α impliziert, dann ist α einEntropon des Operanden α;MP des informationellen Raumes sy3 :wenn α ein Informon und α ein Entro-pon ist und beide ein gemischtes Infor-mationssystem (α; α) implizieren,dann ist (α; α) der informationelleRaum des Operanden α;

sy1

αα =⇒ α

α;

sy2

αα =⇒ α

α;

sy3

α,αα,α =⇒ (α; α)

(α; α).

Nnaravnanost f , usmerjenost f ;hr uperenost f , usmjerenost f ;en attitude, directedness;de Einstellung f, Ansicht f.

Ookvir m, uokviri poljubni del informacij-

sko formalizacijske entitete, kot je for-mula, shema, sitem formul in shem,graf itn.; operatorska binarnost ni po-goj za izbiro okvirja; sy1 kaže razno-vrstno neregularno, sy2 dobrooblikova-no, sy3 operatorsko in sy4 splošno ope-ratorsko (oba neregularno) uokvirjanjedelov formule;


hr okvir m, stavi u okvir proizvoljni dioinformacijski formalizovanog entiteta,kao što je formula, shema, sustav for-mula i shema, graf itd.; operatorska bi-narnost nije uslov kod izbora okvira;sy1 pokazuje raznovrstno neregularno,sy2 dobrooblikovano, sy3 operatorsko isy4 opce operatorsko (oba neregularno)stavljanje u okvir djelova formule;

en frame, puts frame around an arbitrarypart of informationally formalistic en-tity, as is formula, scheme, system offormulas and schemes, graph, etc.;operator binarity is not a necessarycondition for the frame choice; sy1

shows manifold irregular, sy2 well-formed, sy3 operator and sy4 generaloperator (both irregular) framing offormula parts;

de Rahmen m, einrahmt einen beliebigenTeil der informationell formalistischenEntität, wie Formula, Schema, Systemder Formeln und Schemas, Graphusw.; die Operatorenbinärität ist keineBedingung für die Auswahl des Rah-mens; sy1 zeigt mannigfältiges unre-gelmäßiges, sy2 gutgeformetes, sy3

Operatoren- und sy4 allgemeines Ope-ratoreneinrahmung der Formelteilen(beide unregelmäßig);

sy1

( α |=1

β ) |=2

6

(3

γ |= δ4

)5

7 8 9

10sy2

( α |= β ) |= ( γ |= δ )

sy3

(α |= β) |= (γ |= δ)

sy4

. . . |= . . . |= . . .

operand m vsakršnja informacijska enti-teta, enostavna, sestavljena, pomenskopoimenovana, v sistemu zavesti razvi-ta v informon kot sistem formul, ope-randna fraza v podzavesti, npr. s po-menom samostalniške fraze;

hr operand m bilo koji informacijski en-titet, jednostavan, sastavljen, znacenj-ski imenovan, u sustavu svijesti raz-vijen kao sustav formula, operandnafraza u podsvijesti, npr. sa znacenjemimenicke fraze;

en operand, manifold informational enti-ty, simple, composed, meaningfullynamed, developed in consciousnesssystem to informon as a formula sys-tem, operand phrase in subconscious-ness, e.g., with meaning of a substan-tive phrase;

de Operand m jegliche informationelleEntität, einfach, zusammengesetzt, be-deutungsvoll benannt, im Bewusst-seinssystem entwickelt zum Informonals Formelsystem, Operandenphraseim Unterbewusstsein, z. B. mit derBedeutung der Hauptwortphrase;

sy α,ϕ, ψ, µ, . . . , φ,α,α, a, b, . . . , z,asuperscript

subscript ,∆,Γ,M,P,R,D, M, . . . .

operator m binarna operacijska entiteta,pomensko natancno opredeljena ssubskriptom ali brez njega, povezujocdva operanda, odvisna od obeh ope-randov v obliki operatorske kompozi-cije |=α ◦ |=β v tranziciji oblike


α |=α ◦ |=β β, binarno strukturiranakompozicija dveh ali vec operatorjevz uporabo kompozicijskega operatorja,◦’ in oklepajnih parov, operatorskafraza v podzavesti, npr. s pomenomglagolske fraze v etnicnem jeziku;

hr operator m binarni informacijski en-titet, znacenjsko natanko opredeljensa subskriptom ili bez njega, vezajucidva operanda, zavisan od obadva ope-randa u obliku operatorske kompozi-cije |=α ◦ |=β u tranziciji oblikaα |=α ◦ |=β β, binarno strukturiranakompozicija jednog ili više operatorasa primjenom operatora ,◦’ i parovazagrada, operatorska fraza u podsvije-sti, npr. sa znacenjem u etnickom je-ziku;

en operator, binary informational entity,meaningfully precisely determined bysubscript or without it, connecting twooperands, being dependent on bothoperands in the form operator compo-sition |=α ◦ |=β within transitionα |=α ◦ |=β β, binary structuredcomposition of two or more operatorsby the use of composition operator ‘◦’and patenthesis pairs, operator phrasein subconsciousness, e.g., with mean-ing of a verb phrase in an ethnic lan-guage;

de Operator, m binäre informationelleEntität, bedeutungsvoll genau be-stimmt mit oder ohne Subskription,verbindend zwei Operanden, abhängigvon beiden in der Operatorkomposition|=α ◦ |=β in der Transitionα |=α ◦ |=β β, binär strukturierteKomposition mit zwei oder mehrerenOperatoren und Klammerpaaren, Ope-ratorphrase im Unterbewusstsein, z. B.

mit der Bedeutung einer Zeitwort-phrase in ethnischer Sprache;

sy |=, 6|=, |⇒, |⇒6 ,,⊂,b, ◦, |=subscript.

osrednja tema, problem in raziskavainformacijskega in zavestnega ostajapomenska dekompozicija, njena struk-tura in organizacuja; dekompozicijaje procedura, ki je antialgoritem,sproti nastajajoci algoritem, ki ohranjasicer nekatere podrobnosti (slovnico,informacijsko dobrooblikovanost),vendar se nepredvidljivo odloèa zaizbiro poti v zavestnem grafu nastalihin nastajajocih možnosti;

hr središnja tema, problem i istraživanjeinformacijskog i svjestnog ostaje zna-cenjska dekompozicija, njezina struk-tura i organizacija; dekompozicijaje procedura, koja je antialgoritam,smjesta nastajajuci algoritam, koji cu-va inace neke detalje (gramatiku, in-formacijsku dobrooblikovnost), ali senepredvidljivo odluèuje kod izboraputeva u svjestnom grafu nastalih inastajajucih mogucnosti;

en central theme, problem and researchof the informational and conscious re-mains the meaning decomposition, itsstructure and organisation; decompo-sition is a procedure being an antial-gorithm, simltaneously emerging al-gorithm, preserving otherwise somedetails (grammar, informational well-formedness), but deciding unforesee-ably at the choice of paths in theconsciousness graph of emerged andemerging possibilities;

de zentrales Thema, Problem und Unter-suchung des Informationellen und Be-wussten bleibt die Bedeutungsdekom-


position, ihre Struktur und Organisa-tion; Dekomposition ist eine Prozedur,welche ein Antialgorithmus ist, ein je-desmal entstehender Algorithmus, wel-cher zwar einige Einzelheiten bewahrt,entscheidet sich jedoch unvoraussicht-lich bei der Auswahl der Wege im Be-wusstseinsgraphen der entstandenenund enstehenden Möglichkeiten.

Ppomen m;hr znacenje n;en meaning;de Bedeutung f, –bedeutung.

pomenski adj;hr znacenjski , znacajan, znakovit adj;en meaningful adj;de bedeutungsvoll adj Bedeutungs–.

Sshema formule f formulska shema,

Sdϕe, dobljena iz formule z odsta-nitvijo oklepajev;

hr shema formule f formulska shema,Sdϕe, dobivena iz formule s odstra-

njenjem zagrada ;en scheme of formula, formula scheme,

Sdϕe, obtained from formula byremoval of parentheses;

de Schema der Formel f Formelschema,Sdϕe, gewonnen aus der Formel mit

Beseitigung der Klammern;

sy S⌈ϕbα1, α2, . . . , αnϕc

⌉

α1 |= α2 |= . . . |= αnϕ

Ttezaver m, pomenski slovar etnicnega

jezika, urejen po sopomenkah, proti-

pomenkah, relativnih pomenkah insopomenkah, idiomih, paralelnih po-menih in še kako drugace, pomem-ben pri pomenski dekompoziciji;

hr tezaur m, znacenjski rjecnik etnickogjezika, ureden po istoznacnicama, pro-tuznacnicama, relativnim istoznacni-cama i protuznacnicama, idiomima,paralelnim znacenjima i na druge na-cine, važan kod znacenjske dekompo-zicije;

en thesaurus, meaning dictionary of anethnic language, edited by synonyms,antonyms, relative synonyms and anto-nyms, idioms, parallel meaning andalso in another way, being importantfor meaning decomposition;

de Thesaurus m, Bedeutungswörterbucheiner ethnischer Sprache, geordnetnach Synonymen, Antonymen, rela-tiven Synonymen und Antonymen,Idiomen, parallelen Bedeutung undnoch auch auf andere Weise, wichtigfür die Bedeutungsdekomposition.

Zzavest f, sy zzavest;

hr svijest f , sy ssvijest;

en consciousness sy cconsciousness;

de Bewusstsein n, sy bBewusstsein,–bewusstsein;

sy z.

zavest–podzavest–nadzavest, infor-mon–entropon–informacijski prostor,((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒ (α; α),

temeljna trojica sistema zavesti; ime-novani operand α informira s svojiminformiranjem Iα v informon α; ta sprotiinformiranjem Cα operanda α


konstituira entropon α; vmešcevalnoinformiranje Eα operanda α konstitui-ra s sintezo informona in entroponainformacijski prostor (α; α); to situa-cijo kaže metafizikalisticni graf v gr1 ;neposredno implikativno situacijo st. i. zavestnim modus ponensom tetrojice kaže gr2 ; formalisticno izraženaoblika modus ponensa je prikazana vsy;

hr svijest–podsvijest–nadsvijest , infor-mon–entropon–informacijski prostor,((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒ (α; α),

temeljna trojica sustava svijesti; ime-novani operand α informira sa svojiminformiranjem Iα u informon α; ovajsa protuinformiranjem Cα operanda αkonstituira entropon α; umetajuce in-formiranje Eα operanda α konstituirasa sintezom informona in entroponainformacijski prostor (α; α); ta situa-cija je prikazana sa metafizikalistic-nim grafom u gr1 ; neposrednu impli-kativnu situaciju sa tzv. svjestnim mo-dus ponensom te trojice pokazuje gr2 ;formalisticki izraženi oblik modusponensa je sy;

en consciousness–subconsciousness–superconsciousness, informon–en-tropon–informational space, founda-tional tripple of consciousness system,((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒ (α; α);

named operand α informs by its in-forming Iα to informon α; this con-stitutes by means of counterinformingCα of operand α the entropon α; in-forming of embedding Eα of operandα constitutes the informational space(α; α) by through synthesis of infor-mon and entropon; this situation ispresented by metaphysicalistic

graph in gr1 ; immediate implicativesituation concerning the so-called con-sciousness modus ponens of the trippleis presented in gr2 ; formalistically ex-pressed form of modus ponens is in sy;

de Bewuustsein–Unterbewusstsein–Oberbewusstsein, Informon–Entro-pon–informationeller Raum, Grund-drilling des Bewusstseinssystems,((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒ (α; α); be-nannter Operand α informiert mit sei-nem Informieren Iα zum Informonα; dieses konstituiert mit dem Ge-geninformireren Cα des Operands αdas Entropon α; Einsetzungsinfor-mieren Eα des Operands α konstitu-iert den informationellen Raum(α; α) mit der Synthese des Infor-mons und Entropons; diese Situationist mit metaphysikalistischem Gra-phen in gr1 dargestellt; unmittelbareimplikative Situation des so genanntenbewussten modus ponens, betreffendden Drilling, ist in gr1 gezeigt; forma-listisch ausgedrückte Form desmodus ponens ist in sy dargestellt;

gr1

α

Iα

α Cα

α Eα

(α; α)

gr2α α α (α; α)

···

····

··

···

···

···

sy

α =⇒ α; α =⇒ α

α;

α,α; α,α =⇒ (α; α)

(α; α)

.


zavest|no adjsub n, -en adj;hr svjest |no adjsub n, -an adj;en conscious, the adjsub n, conscious

adj;de Bewusste adjsub n, bewusst, be-

wusstseins– adj.

zavestna duhovnost podjetja, zade-va upravljanje in vodenje podjetja, sciljem povecanja ucinkovitosti pod-jetja; moralni kapital (duhovnost) najbi bil variabla ucinkovitosti pred inte-lektualnim, socialnim, fizicnim in fi-nancnim kapitalom; ta podmena na-rekuje tudi bistveno spremembo usta-ljene prakse pri organiziranju infor-macijskega sistema v podjetju;

gr graf v okolju zavesti podjetja kažeSlika 14;

hr svijestna duhovnost poduzeca, ticese upravljanja i vodenja poduzeca, saciljem povecavanja efikasnosti podu-zeca; moralni kapital (duhovnost) tre-ba da bude varijabla efikasnosti ispredintelektualnog, socialnog, fizickog ifinancijskog kapitala; ta pretpostavkadiktira i bitnu promjenu ukorijenjeneprakse kod organiziranja informacij-skog sustava u poduzecu;

gr graf o sredini svijesti poduzeca prika-zuje Slika 15;

en conscious spirituality of enterprise,concerning management, with the goalto increase the enterprise productivity;moral capital (spirituality) is the pro-ductivity variable being ahead of intel-lectual, social, physical and financialcapital; this presumption suggests anessential change of the common prac-tice in organising of information sys-tem too;

uupravna_in_vodstvena_zavest_podjetja

ppozornost sspoznava

ccustva mmotivacija

AAVV

zzavestna_duhovnost_podjetja

pproizvodna_in_razvojna_zavest_podjetja

z zav

est

ppo

dzav

est

vvz

nem

irje

nje

hho

me

osta

za

oob

nasa

nje

c© Anton P.Zeleznikar, 20. avgust 2007

Slika 14: Zavestna duhovnost kot cilj up-ravljanja in vodenja podjetja.

gr the graph concerning the environmentof enterprise consciousness is presen-ted in Fig. 16;

de bewusste Geistigkeit des Unterneh-mens, anbelangt die Verwaltung undFührung, mit dem Ziel der Vergröße-rung der Produktivität des Unterneh-mens; das Moralkapital (Geistigkeit)ist eine der Produktionsvariabeln, dievor dem intellektuellen, sozialen, phy-


uupravna_i_vodstvena_svijest_poduzeca

ppozornost sspoznaja

oosjecaji mmotivacija

AAVV

�svijestna_duhovnost_poduzeca

pproizvodna_i_razvojna_svijest_poduze

ca

s svi

jest

ppo

dsvi

jest

uuz

nem

irenj

e

hho

me

osta

za

ppo

nasa

nje

c© Anton P.Zeleznikar, 20. kolovoz 2007

Slika 15: Svijestna duhovnost kao cilj up-ravljanja in vodenja poduzeca.

sischen und finnanziellen Kapital ste-hen sollte; diese Voraussetzung schlägtauch eine wesentliche Änderung in derOrganisierung des Informationssy-stems im Unternehmen vor;

gr der Graph, der die Umwelt des Unter-nehmungsbewusstseins betrifft, ist imBild 17 vorgestellt;

zavestni graf, graf zavesti, G⌈z⌉, kot

mmanagerial_consciousness_of_enterprise

aattention ccognition

eemotions mmotivation

AAVV

conscious_spirituality_of_enterprise

p

production_and_development_consciousness_of_

ente

rpris

e

c con

scio

usne

ss

s sub

cons

ciou

sne

ss

aa

rous

al

hho

me

osta

sis

bbe

havi

or

c© Anton P.Zeleznikar, 20th August 2007

Slika 16: Conscious spirituality as theaim of enterprise management.

zlitje Z vseh grafov G⌈αi

⌉infor-

monov αi, v sistemu zavesti

Φ⌈(

z; z)⌉

;

hr svjestni graf, graf svijesti, G⌈z⌉,

kao slijevanje (stapanje) Z svih gra-


V

Verwaltungs-_und_Fuhrungsbewusstsein_des_Unte

rneh

men

s

aA

ufm

erk

sam

keit

e Erk

enn

en

e Em

otio

nen

mM

otiv

atio

n

AA

VVbbewusste_Geistigkeit_des_Unternehmens

PProduktions-_und_Entwicklungsbewusstsein_

des_U

nter

nehm

ens

bB

ewus

stse

in

uU

nte

rbew

usst

sein

aA

ufw

ach

ung

hH

ome

osta

sis

bB

ene

hme

n

c© Anton P.Zeleznikar, 22. August 2007

Slika 17: Die bewusste Geistigkeit als dasZiel der Verwaltung und der Führung desUnternehmens.

fova G⌈αi

⌉informona αi u susta-

vu svijesti Φ⌈(

z; z)⌉

;

en consciousness graph, G⌈z⌉, as an

alloy Z of all αi-informon graphs,

G⌈αi

⌉, in the system of conscious-

ness, Φ⌈(

z; z)⌉

;

de Bewusstseinsgraph, G⌈z⌉, als eine

Verschmelzung Z von allen αi-Infor-

monengraphen, G⌈αi

⌉, im Bewusst-

seinssystem Φ⌈(

z; z)⌉

;

sy G⌈z⌉

n < ∞Z

i = 1G⌈αi

⌉.

zavestna gramatika jezika, njena u-poraba pri implementaciji sistema za-vesti, je implicitna (podzavestna), iz-kustvena (empiricna) in ne lingvisti-cno teorijska, je besedna (sprotna) inne stavcna; stavki se pri rabi jezikagradijo sproti, od besede do besede(zaporedno) pomensko ustrezno, ra-zumljivo in v etnicni skupnosti komu-nikativno; etnicni jezik ni strojni (pro-gramirni) jezik v smislu generativnegra-matike Chomskega; kot gramati-cni pripomocek zlasti pri prevajanjuformalisticnih izrazov v etnicni jezikfleksivnih besednih oblik v jezikov-nem kontekstu, prihaja v poštev kvec-jemu besedna gramatika Hudsona [3]v okviru konceptov jezikovnih mrež;

hr svjestna gramatika jezika, njezina u-poraba kod implementacije sustava svi-jesti, je implicitna (podsvjestna), isku-


stvena (empiricka) i ne lingvisticki teo-rijska, je rijecna (tekuca) i ne recenic-na; recenice grade se smjesta, od rijecido rijeci (uzastopce) znacenjski odgo-varajuce, razumljivo te u etnickoj za-jednici komunikativno; etnicki jeziknije strojni (programirni) jezik u smi-slu gramatike Chomskoga; kao gra-maticko pomagalo osobito kod prevo-denja formalistickih izraza u etnickijezik fleksivnih rijecnih formi u jezic-nom kontekstu, dolazi u obzir najvišerijecna gramatika Hudsona [3] u ok-viru koncepta jezicnih mreža;

en conscious grammar of language, itsuse in the implementation of conscious-ness system, is implicit (subconscious),experiential (empirical) and not lin-guistiacally theoretical, is word-like(simultaneous) and not sentence-like;in the use of language, sentences arebuilt simultaneously, from word toword (serially) meaningfully ade-quately, understandably and, in an eth-nic community, communicatively; eth-nic language is not machine language(programming language) in the senseof Chomsky’s generative grammar; asgrammatical means particularly in trans-lating formalistic expressions into etniclanguage of flexive word forms in a lan-guage context, at most Hudson’s wordgrammar [3] in the framework conceptswithin language networks could be con-sidered;

de bewusste Grammatik der Sprache, ihrGebrauch bei der Implementation desBewusstseinssystems, ist implizit (un-terbewusst), erfahrungsgemäß (empi-risch) und nicht linguistisch theoretisch,ist wortartig (simultan), und nicht satz-

artig; Sätze bauen sich beim Sprachen-gebrauch gleichzeitig, vom Wort zuWort (nacheinanderfolgend) bedeu-tungsentsprechend, verständlich undin der ethnischen Gemeinschaft kommu-nikativ; ethnische Sprache ist keineMaschinensprache (Programmierspra-che) im Sinne der generativen Gramma-tik von Chomsky; als ein grammatischerHilfsmittel insbesondere beim Überse-tzen der formalistischen Ausdrücken indie ethnische Sprache der flexivischenWortarten im Sprachenkontext, kannman höchstens die Wortgrammatik vonHudson [3] als Konzepte im Rahmender Sprachennetze in Betracht nehmen.

zlitje grafov v en sam graf, Z; glej zli-tje informonskih grafov na Sliki 1, kitvorijo t. i. zavestni graf, po kateremse giblje trenutna dekompozicija; tasituacija je natancno izražena s sy;

hr slijevanje (stapanje) grafova u jedanjedini graf, Z; vidi slijevanje infor-monskih grafova na Slici 2, koji stva-raju tzv. svjestni graf, po kojem sekrece trenutacna dekompozicija; tasituacija je tacno izražena sa sy;

en graph alloy to a single graph, Z; seethe alloy of informon graphs in Fig. 3,building up the so-called conscious-ness graph, along paths of which thecurrent decomposition is moving; thissituation is exactly expressed by sy;

de Graphenverschmelzung zum eineneinzigen Graphen, Z; siehe die Ver-schmelzung von Informonengraphenim Bild 4, die den sogenannten Be-wusstseinsgraphen bilden, entlangwelchen sich die augenblickliche


Dekomposition bewegt; diese Situa-tion ist genau mit sy ausgedrückt;

sy G⌈z⌉

i = n < ∞

Zi = 1

G⌈αi

⌉.

Literatura[1] DORNSEIFF. 2004. Der deutsche

Wortschatz nach Sachgruppen. 8.Auflage, Walter de Gruyter, Berlin.

[2] HILBERT, D. & P. BERNAYS. 1934.Grundlagen der Mathematik. ErsterBand. Verlag von Julius Springer.Berlin.

[3] HUDSON, R. 2007. Language Net-works. The New Word Grammar.Oxford University Press.

[4] ŽELEZNIKAR, A.P. Meditacije

Documents

Slovenski, hrvaški, angleški in nemški primerjalni slovar o …lea.hamradio.si/~s51em/book/Inform-slovar.pdf · 2008-03-17 · Anton P. Železnikar Slovenski, hrvaški, angleški