Slovenski, hrvaški, angleški in nemški primerjalni slovar ...lea.hamradio.si/~s51em/book/Zavest-slovar.pdf · Veˇcjezikovni slovar za specialno podro ˇcje informacijskega in

Anton P. Železnikar

Slovenski, hrvaški, angleški innemški primerjalni slovar

o implementacijiinformacijskega in zavestnega

Slovenski, hrvatski, engleski i njemacki usporedni rjecnik oimplementaciji informacijskog i svjestnog

Slovenian, Croatian, English and German Comparison Dictionary onthe Implementation of the Informational and the Conscious

Slowenisches, kroatisches, englisches und deutschesVergleichswörterbuch zur Implementation des Informationellen und

Bewussten

Ljubljana, 28. april 2008

This

Doc

umen

tis

inS

tyle

Rec

onst

ruct

ion,

28.a

pril

2008

Copyright c©2007 by Anton P. Železnikar

CIP Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna kn-jižnica, Ljubljana

821.163.6–311.2

ŽELEZNIKAR, ANTON P. Slovenski, hrvaški, angleški in nemškiprimerjalni slovar o implementaciji informacijskega in zavestnega /Anton P. Železnikar. – Ljubljana :Samozaložba, 2007.

iSBN xx-xx-xxxxx-x1. Železnikar, Anton P. 2. Slovenski, hrvaški, angleški innemškiprimerjalni slovar o implementaciji informacijskega in zavestnega

69836544

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne more biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjemali kako drugace, brez predhodnega dovoljenja avtorja.

K nastajanju slovarjaVecjezikovni slovar za specialno podrocje informacijskega in zavestnega je enkratniizziv za pregled in utrjevanje pojmov, ki so nastajali od leta 1986 pri ukvarjanju sproblematiko informacijskega s pomenom. Vodilno izhodišce je nacelo najvišjegamogocega konceptualnega znanja, ki je strnjeno v razumevanju in razlagi informacijsko-formalisticnega (matematiziranega) izrazoslovja, usmerjenega v konceptualnost pristopak implementaciji sistema informacijske zavesti. V izhodišcu tega slovarskega napo-ra stoji osrednji pojem raziskave informacijskega in zavestnega, in sicer informacij-ski prostor, ki je zapopaden rekurzivno vecslojno zavestna in podzavestna kate-gorija informacijska entiteta višjega ranga.

Navzdoljnji pristop iz vozlišca poimenovanega informacijski prostori informacijskihprostorov (pomenske entitete) narekuje sprotno nastajanje slovarja in ne neko brezglavobeganje od spontano navrženih besed in fraz obstojecega izrazja. Informacijsko izrazjeje bilo najprej konstituirano v angleškem jeziku in sproti tudi v nemškem, saj so bile vteh jezikih pisane avtorjeve publikacije. Pred kratkim se je v slovenskih Informacijskihmeditacijah zacela oblikovati tudi slovenska terminologija. Za potrebe avtorjevih hrvaškihprijateljev in sodelavcev nastaja v tem slovarju prvic tudi hrvaška terminologija, sevedas koncno njihovo jezikovno korekturo. Tako postaja projekt implementacije sistema infor-macijske zavesti konceptualno in podjetniško mednaroden.

Daljnosežnost koncepta informacijskega prostora se pokaže v rekurzivnem razvitjuprve stopnje, namrec v informacijskem prostoru informacijskega prostora. Takoj sepokaže, da je ta prostor koncipiran za svoje širjenje v poljubno rekurzivno globino, sajustvarja informacijske prostore višjega ranga (domena zavesti) in hkrati t.i. entroponeglobljega ranga (domena podzavesti). Tako postane sistem zavesti vecslojno prepleten,pojavi se stanje hierarhije sistema informacijske zavesti, torej posebna vrsta organizacije,hkrati pa postaja struktura sistema cedalje bolj komponentno kompleksna. Prav stanjekompleksnosti sistema postane pogoj za izkazovanje zavestnosti sistema, ki je lahkopreverljiva z danes znanimi kriteriji oziroma lastnostmi uporabniško razpoznane zavesti.

Navzdoljni pristop pri pisanju slovarja temelji na navzgornjem razvoju informacijskihkonceptov, zacenši pri operandu kot osnovni pojmovni entiteti in pri binarnem operatorju,kot povezavi med dvema operandoma. Sestavljanje operandov in operatorjev urejajotako slovnicno (oklepajno-parno) kot formalisticno pomensko (konceptualno-osnovno) t.i.temeljni informacijski aksiomi, poimenovani kot informacijski eksternalizem, internalizem,metafizikalizem in fenomenalizem. S fenomenalizmom, ki vsebuje tudi metafizikalizemin seveda eksternalizem in internalizem, je implicitno (podzavestno) že nakazana in for-malisticno podana zavestna narava informacijsko-aksiomaticnega. Temeljni aksiomaticnisistem je namrec usmerjen v svojo notranjost z metafizikalizmom, z internalizom obcutljivza prihajajoce iz okolja in z eksternalizmom izrazljiv (informacijsko vpliven) v okolje.

Seveda pa na samem zacetku razvoja konceptov prevladuje cisto informacijsko, sajmu gre za razvoj višjih struktur, kot so v nadaljevanju splošna informacijska tranzicija,formula kot kompleksna tranzicija, urejena strogo operatorsko-binarno s postavitvijo ok-lepajnih parov, shema formule, kratko shema, ki opusti postavitev oklepajnih parov, in stem razširi prostor vseh mogocih formul, ki jih je moc izpeljati iz sheme z razlicno binarnopostavitvijo oklepajnih parov, in s tem preciziranja pomena vsake tako izpeljane formule.Informacijski geštalt kot množica oziroma sistem vseh formul, izpeljanih iz dane sheme,ponazarja to množico možnih formulskih variant v eksplicitni obliki in fiksira tudi njihovo

4 Anton P. Železnikar

število. Informacijski okvir omogoca predstavitev razlicnih skupnih binarno inkluzivnih intudi poljubnih sekajocih se segmentov formul, shem, sistemov formul in shem, grafov itn.v nazorno vidni obliki.

Iz teh konceptualnih predpostavk se logicno rodi koncept informacijskega grafa. Vbistvu izhaja iz shematizirane formule oziroma iz formulske sheme, v kateri so formul-ski oklepajni pari bili opušceni. Graf je mogoce izraziti tako formalisticno kot z graficnopredstavljivo podobo, uporabljajoc operandna vozlišca in usmerjene ali neusmerjeneoperandne povezave med vozlišci. Formalisticna izražava grafa temelji na osnovnihtranzicijah, tako kot se pojavljajo v razoklepajeni formulski shemi, pomikajoc se vzdolžsheme korakoma od leve proti desni ali od zacetka do njenega konca. Informacijskashema je tako izhodišcni element za konstrukcijo grafa, tako formalisti"èno z osnovnimitranzicijami kot predstavitveno z vozlišci in njihovimi povezavami. Graf je pomensko doskrajnosti zabrisana oziroma zarisana razrahljana pomenska tvorba, saj se v njej zlijejoprvotno pomensko natanène formulske oblike in pomesko že razrahljane shemne oblike,in sicer nepovratno in iz samega grafa na prvotno nerazpoznaven naèin.

Sistemi informacijskih entitet, to je formul, shem in osnovnih tranzicij, pomenijo korakk kompleksnosti in ekstremni kompleksnosti, ki je potrebna za implementacijo informaci-jske zavesti. Sistem informacijskih formul predstavlja pomensko natancno formalisticnointerpretacijo nekega kompleksnega stanja zavesti in z njo povezane objektivne zunanjesituacije, ki se v zavesti reflektira. Deluje kot natancna definicija pomena in partikularnihpomenov tega stanja v razli"nih fenomenalnih oblikah, tj. etnicno-jezikovnih, vidno- inslušno-podobnih oziroma cutno-podobnih in drugih možnih zavestno- in podzavestno-podobnih oblikah.

Fenomenalizem poimenovanega operanda sproži opisane informacijske mehanizmein privede do novih, višjih, zapletenejših informacijsko-zavestnih konceptov. Operand sepoimenuje na zacetku svojega nastanka in s tem zacne vstopati v domeno nastajanjasvojega zavestnega in podzavestnega pomena. Zavestni pomen se oblikuje kot infor-mon, ki je sistem formul, shem ali obojega in iz tega nastalega grafa informona, zlitega vceloto grafa sistema zavesti. Podzavestni pomen se oblikuje kot entropon, ki je množicaoperandnih in operatorskih fraz iz obstojecega izkustva in še pridobljenih iz tezavra et-nicnega jezika in drugih pomagal. Spekter temeljno poimenovanega operanda je lahkodokaj širok in zajema razlicne fenomenalne oblike. Razen etnicno-jezikovnega so tu ševizualne, slušne in druge osnovne cutne in notranjezavestne podobe, npr. obrazi, slušni,otipni in drugace razpoznavno znacilni fenomeni.

Dekompozicija (D, M, C, . . . na Sliki 1) je kljucna zavestno-informacijska proceduraza generiranje pomenov, ki pripadajo osnovnim operandom, formulam, shemam formul,sistemom formul in sistemom shem. Pomen se generira spontano v odvisnosti od stanjasistema zavesti, in procedura ima v danem trenutku in stanju vodilno pomensko intenco,ki usmerja potek procedure za nastajanje konkretnega pomena. Ta procedura ni algo-ritmicna ali podobna kakšnemu genetskemu algoritmu in bo predmet podrobnih raziskavšele v prihodnosti. Verbalno jo je mogoce opisati kot skupek zavestno-informacijskih last-nosti, kot so spontanost, intencionalnost, vplivanost z razlicnimi kljucnimi komponentamisistema zavesti, kot so pozornost, motivacija, kognicija, custva, homeostaza ter zunanjiin notranjezavestni vplivi. Dekompozicija ostaja najpomembnejši in dokoncno trenutnonerešeni koncept za razvoj pomena informacijskih entitet.

Kljucni problem ostaja seveda implementacija sistema umetne informacijske zavestiz nastopajoco najsodobnejšo racunalniško in mrežno tehnologijo. Implementacija bo

SLOVENSKI, HRVAŠKI, ANGLEŠKI IN NEMŠKI PRIMERJALNI SLOVAR O IMPLEMENTACIJI INFORMACIJSKEGA IN ZAVESTNEGA 5

lahko potekala v okviru teorijskega, metodološkega in formalizacijskega koncepta, kot jestrnjeno prikazan s psevdograficno strukturo in za njo skrito konceptualno organizacijona Sliki 1.

Ljubljana, 28. april 2008 Anton P. Železnikar


operandi, operatorji,operandne in operatorske fraze

entroponi tezaver, drugo

informacijski prostoriinformacijskih prostorov

sisteminformacijske

zavesti

informacijskiprostori

informoni

zlitjeinformonskih

grafovdekompozicije razredovD, M, C, . . .

okv

irji

gra

fi

geš

talti

shemeformule

sistemi formulsistemi shem

»(«, »)«, »;«, »,«

osnovni aksiomi sestavljanja formul

operandi oklepajni pari binarni operatorji

operatorske kompozicije

operator◦

;

c© Anton P. Železnikar, 25. julija 2007

Slika 1: Pregled nad konceptom konstituiranja sistema informacijske zavesti, kot je zgesli in frazami opisan v slovarju.


Ka nastajanju rjecnikaVišejezicni rjecnik za specialno podrucje informacijskog i svjestnog predstavlja jedin-stven izazov za pregled i ucvršcivanje pojmova nastalih od godine 1986 dalje kod bav-ljenja sa problematikom informacijskog znacenja. Vodece izhodište nalazi se u nacelunajvišeg moguceg konceptualnog znanja, koje je sažeto u razumijevanju i objašnja-vanju informacijsko-formalisticke (matematizirane) terminologije, usmerene u koncep-tualnost pristupa kod implementacije sustava informacijske svijesti. U izhodištu ovogrjecniškog naprezanja nalazi se središnji pojam istraživanja informacijskog i svjestnog,to je informacijski prostor, koji je razumljen rekurzivno višeslojna svjestna i podsvje-stna kategorija entitet višeg ranga.

Nadoljnji pristup iz cvora imenovanog informacijski prostori informacijskih prostora(znacenjskih entiteta) traži tekuce nastajanje rjecnika a ne neko bezglavo lutanje od spon-tano nabacenih rijeci i fraza postjece terminologije. Informacijska terminologije bila je naj-prije konstituirana na engleskom jeziku i tekuce još na njemackom, jer su u tim jezicimabile pisane publikacije autora. Prije kratkog vrijemena u slovenkim Informacijskih me-ditacijah pocela se formirati i slovenska terminologija. Za potrebe autorovih hrvatskihprijatelja i suradnika u tom rjecniku po prvi put nastaje i hrvatska terminologija, svakakosa njihovom jezicnom korekcijom. U tom smislu postaje projekt implemantacije sustavainformacijske svijesti konceptualno i poduzetnicko medunarodan.

Dalekosežnost koncepta informacijskog prostora pokazuje se u rekurzivnom razvitjuprvog stupnja, naime u informacijskom prostoru informacijskog prostora. Odmah sepokazuje, da je taj prostor koncipiran za svoje Žirenje do proizvoljne rekurzivne dubine,stvarajuci informacijske prostore višeg ranga (domena svijesti) i istovremeno tzv. entro-pone dubljeg ranga (domena podsvijesti). U tom smislu sustav svijesti postaje višeslojnosprepleten, pojavljuje se stanje hijerarhije sustava informacijske svijesti, dakle posebnavrsta organizacije, a istovremeno struktura sustava postaje sve više komponentno kom-pleksna. Baš stanje kompleksnosti sustava postaje uvjet za pokazivanje svijestnostisustava, koja se danas lako može provjeriti sa poznatim kriterijima odnosno osobinamaraspoznate svijesti.

Nadoljnji pristup kod pisanja rjecnika temelji se na nagornjem razvoju informacij-skih koncepta, pocevši kod operanda kao osnovnom entitetu i binarnom operatoru,kao vezi medu dva operanda. Sastavljanje operanda i operatora ureduju tako gra-maticki (zagradno-parni) kao formalisticko znacenjski tzv. temeljni informacijski aksiomi,imenovani informacijski eksternalizam, internalizam, metafizikalizam i fenomenalizam.Sa fenomenalizmom, koji sadrži i metafizikalizam te svakako i eksternalizam i inter-nalizam, implicitno (podsvjestno) je ocrtana te formalisticki razložena svjestna prirodainformacijsko-aksiomaticnog. Temeljni aksiomaticni sustav je naime usmeren u svoju un-utrašnjost sa metafizikalizmom, s internalizmom osjetljiv za sve što dolazi iz okoline i seksternalizmom izrazljiv (informacijsko utjecajan) u okolinu.

Svakako na samom pocetku razvoja koncepta prevladuje cisto informacijsko, kad seradi o razvoju viših struktura, kao što su u nastavku informacijska tranzicija, formulakao kompleksna tranzicija, uredena strogo operatorsko-binarno sa stavljanjem zagradnihpara, shema formule, kratko shema, koja napušta (izluci) postavljenje zagradne parove itime proširi prostor sveh mogucih formula, koje je moguce izvesti iz sheme sa razlicitimpozicijoniranjem zagradnih parova i time preciziranjem znacenja svake od na taj nacin


izvedenih formula. Informacijski geštalt kao skup odnosno sustav svih formula, izvedenihiz dane sheme, predocuje ovaj skup mogucih formulskih varijanti u eksplicitnom oblikute fiksira i njihov broj. Informacijski okvir omogucuje predstavljanje razlicitih zajednickihbinarno inkluzivnih i takoder proizvoljnih presijecajucih se segmenata formul, shem, sus-tava formula i shema, grafova itd. u zorno vidnom obliku.

Iz tih konceptualnih pretpostavki na logican nacin se rada koncept informacijskogagrafa. U biti polazi iz shematizirane formule odnosno formulske sheme, u kojoj su formul-ski zagradni parovi bili napušteni. Graf je moguce izraziti formalistcki i sa graficki pred-stavljivom slikom, s upotrebom operandnih cvorova i usmerenih ili neusmerenih operand-nih veza medu cvorovima. Formalisticna izražava grafa zasniva se na elementarnimtranzicijama, koje se pojavljuju u formulski shemi (bez zagrada), pomicanjem uzdužsheme u koracima od leve prema desni ili od pocetka do njenog kraja. Tako je infor-macijska shema polazni element za konstrukciju grafa, i to formalisticki s elementarnimtranzicijama kao predstavitveno sa cvorovima i njihovim vezama. Graf je znacenjskodo krajnosti izbrisana odnosno nacrtana rastresena znacenjska tvorba, pošto se u njojstapaju prvobitno znacenjsko tocni formulskih oblici i znacenjski vec rastreseni shemnioblici, i to nepovratno i iz samoga grafa na prvobitno neraspoznatljiv nacin.

Sustavi informacijskih entiteta, to je formula, shema i osnovnih tranzicija, znace ko-rak ka kompleksnosti i krajni kompleksnosti, koja je potrebna kod implementacije infor-macijske svijesti. Sustav informacijskih formula predstavlja znacenjsko tocnu formalisti-cnu interpretaciju izvjestnog kompleksnog stanja svijesti te sa njom povezane objektivnevanjske situacije, koja se reflektira u svijesti. Djeluje kao tocna definicija znacenja i par-tikularnih znacenja toga stanja u razlicitim fenomenalnim oblicima, to je etnicno-jezicnim,vidno- i slušnoslicnim, odnosno culno-slicnim te drugim mogucim svjestno- i podsvjestno-slicnim oblicima.

Fenomenalizam imenovanog operanda aktivira opisane informacijske mehanizme idovede do novih, viših, zamršenih informacijsko-svjestnih koncepta. Operand se imenujena pocetku svog nastanka i time zapocinje stupati u domenu nastajanja svog svjestnogi podsvjestnog znacenja. Svjestno znacenje se oblikuje kao informon, koji je sustav for-mula, shema ili obojice i iz na taj nacin nastalog grafa informona, slitog u cjelinu grafasustava svijesti. Podsvjestno znacenje se oblikuje kao entropon, koji je skup opernad-nih i operatorskih fraza iz postojeceg iskustva i još stecenih iz tezaura etnickog jezika idrugih pomagala. Spektar temeljno imenovanog operanda može biti prilicno širok i za-hvaca razlicite fenomenalne oblike. Osim etnicki-jezicnih ovdje su još vizualne, slušnei druge osnovne culne i nutranjesvjestne slike, na primjer lica, slušni, opipni i drukcijeraspoznatljivi svojstveni fenomeni.

Dekompozicija (D, M, C, . . . na Slici 2) je kljucna svjestno-informacijska proceduraza generiranje znacenja, koja pripadaju osnovnim operandima, formulama, shemama for-mul, sustavima formula i sustavima shema. Znacenje se generira spontano u ovisnosti odstanja sustava svijesti, i procedura ima v datom trenutku i stanju vodecu znacenjsku in-tenciju, koja usmerava tijek procedure za nastajanje konkretnoga znacenja. Ta proceduranije algoritmicka ili slicna kakvomu genetskemu algoritmu i bice predmet detaljnih istraži-vanja tek u buducnosti. Verbalno ju je moguce opisati kao skup svjestno-informacijskihosobina, kao što su spontanost, intencionalnost, utjecajanost sa razlicitim kljucnim kom-ponentama sustava svijesti, kao što su pozornost, motivacija, kognicija, custva, home-ostaza te vanjski i nutranjesvjestni uticaji. Dekompozicija ostaje najvažniji i trenutacnokonacno još nerešeni koncept za razvoj znacenja informacijskih entiteta.


Kljucni problem ostaje svakako implementacija sustava umjetne informacijske svijestipomocu nastupajuce najsuvremenije racunalne i mrežne tehnologije. Implementacijace moci teci u okviru teorijskoga, metodološkoga in formalizacijskoga koncepta, kao štoje zbito prikazano sa psevdograficnom strukturom i iza nje skrivenom konceptualnomorganizacijom na Slici 2.

Ljubljana, 23. rujna 2007 Anton P. Železnikar


operandi, operatori,operandne i operatorske fraze

entroponi tezaur, drugo

informacijski prostoriinformacijskih prostora

sustavinformacijske

svijesti

informacijski prostori

informoni

slijevanjeinformonskih

grafovadekompozicije razredaD, M, C, . . .

okv

iri

gra

fovi

geš

talti

shem

eformule

sustavi formulasustavi shema

“(”, “)”, “;”, “,”

bazni aksiomi za oblikovanje formula

operandi parovi zagrada binarni operatori

operatorska kompozicija

operator “◦”

;

c© Anton P. Železnikar, 28. srpnja 2007

Slika 2: Pregled nad konceptom konstituiranja sustava informacijske svjijesti, opisa-nog pomocu rijeci i fraza u rjecniku.


On Emerging of the DictionaryA multi-language dictionary for the special field of the informational and the consciousbecomes a unique challenge for an overview and consolidation of concepts, being pro-duced since 1986 through author’s dealing with problems concerning the informationalwith meaning. The key point is the principle of the highest possible conceptual knowl-edge strengthened in understanding and interpretation of the informational-formalistical(mathematized) terminology, directed as a conceptual approach to the implementationof informational consciousness system. At the origin of this dictionary effort stands thefocal concept investigating the informational and the conscious, called informationalspace, which is grasped recursively a multi-layer consciousness and subconscious-ness cathegory a higher rank informational entity.

A top-down approach starting from the node called informational space of informationalspace (a combined entity of meaning) suggests a simultaneous arising of the dictionaryand not just a confused running from spontaneously thrown words and phrases to theother ones in the framework of the existing terminology. Informational terminology wasconstituted first in English and simultaneously in German in different author’s publica-tions. Recently, in the Slovenian language written Informational Meditations, the Slove-nian terminology began to emerge systematically too. For the needs of author’s Croatianfriends and collaborators, the Croatian terminology is put on the schedule for the first time,expecting certainly a concise language correction where necessary. Thus, the project ofinformational consciousness implementation becomes international in a conceptual andentrepreneurial way.

Far-sightedness of the informational space concept is rooted in the recursive devel-opment of the first degree, namely in informational space of informational space.Immediately it becomes obvious that this space is conceptualised for its extension toan arbitrary recursive depth, creating informational spaces of higher degrees (domainof consciousness) and, simultaneously, the so-called entropons of deeper degrees (do-main of subconsciousness). Thus, the system of consciousness becomes perplexed ina multi-layer way, a state of system hierarchy comes up and, by this, a specific kind oforganization appears and, simultaneously, the system structure is getting more and morecomplex in a system component sense. Right a state of system complexity becomes ameasure for demonstrating the property of consciousness being authenticated by todayknown criteria and by the user recognized properties of consciousness, respectively.

The top-down approach in writing of the dictionary is based on the buttom-up devel-opment of informational concepts, beginning with operands as fundamental conceptualentities and with binary oprators as connections between operands. Operand and opera-tor composing is managed grammatically (by parenthesis pairs) as well as formalisticallyin a meaningful way (conceptually-basically) by the so-called foundation informational ax-ioms, called informational externalism, internalism, metaphysicalism and phenomenalism.Through phenomenalism, including metaphysicalism and, of course, externalism and in-ternalism, it is already implicitly (subconsciously) pointed out and formalistically given theconsciousness nature of the informational-axiomatic. Foundation axiomatic system is soto say oriented into consciousness interior by metaphysicalism, by internalism sensitiveto the coming informational from environment, and by externalism expressible to environ-ment.

But at the only beginning of concept development, the pure informational pervades,


being interested for the higher structures development, as in the following part of thediscourse, there are general informational transition, formula being a complexly struc-tured transition, ordered strictly by the operator-binary setting of parenthesis pairs, for-mula scheme, in short scheme, where parenthesis pairs are omitted and, in this way,spreading the space of all possible formulas, which can be derived from the scheme byvarious binary setting of peranthesis pairs and, by this, precisizing the meaning of eachin such a manner derived formula. Informational gestalt, as a set or system of all for-mulas derived out of the given scheme, represents the set of possible formula variantsin an explicit form and fixes their number. Informational frame enables the exposition ofdifferent common binary inclusive segments as well as arbitrary interesecting segmentsof formulas, schemes, formula systems, scheme systems, graphs, etc., in a transparentvisual form.

Out of these conceptual presumptions, the concept of informational graph follows asa logical consequence. In fact, it proceeds from the schematised formula or formulascheme, respectively, in which the parenthesis pairs have been omitted. The graph canbe expressed formalistically as well as by a graphically expressed image, using operandnodes and directed and/or nondirected operator connections between nodes. Formalis-tical expression of the graph is based on basic (elementary) transitions, as they appearin a deparenthesised formula scheme, moving systematically along the scheme stepwisefrom the left to the right, or from its beginning to its end. In this way, informational schemeis the starting point for the graph construction, formalising it by basic transition systemand visually presenting it by nodes and their connections. Graph is meaningfully to theextreme effaced or drawn dissolved creation of meaning, where the originally precisemeaning of formulas and, then, the rough meaning of their schemes is being alloyed inan unrecognizable form as a conglomerate, from which original formulas, schemes andsystem cannot be meaningly reconstructed in a precise way.

Systems of informational entities, that is, of formulas, schemes and basic transitions,mean a step towards complexity and extreme complexity, being necessary fot the infor-mational consciousness implementation. System of informational formulas representsmeaningly exact formalistic interpretation of a complex state of conaciousness and by itconnected exterior situation, being reflected in consciousness. It performs like a mean-ing and particular meaning definition of this state in various phenomenal forms, that is,ethnic-linguistic, visual-like and audio-like or sensory-like, respectively, and in other pos-sible consciousness-like and subconsciousness-like forms.

Phenomenalism of the names operands triggers the described informational mecha-nisms and leads to new, higher, more complex concepts of informational consciousness.Operand is being named at the beginning of its emerging and, in this way, begins to enterin the domain of its conscious and subconscious emerging of meaning. Conscious mean-ing is shaped in the form of informon being a formula system, scheme system, or both ofthem and out of that arisen informon graph of the consciousness system. Subconsciousmeaning is formed in the form of entropon being a set of of operand and operator phrasesbelonging to existing experience and additionally acquired by the use of ethnic languagethasaurus and through other means. The spectrum of basically named operand can bepretty broad capturing various phenomenal forms. Besides of ethnic-linguistical here arealso visual, audio and other basically sensory and interior-consciousness images, for in-stance, faces, audio, tactile and otherwise distinguished characteristic phenomena.

Decomposition (D, M, C, . . . in Fig. 3) is the key consciousness-informational pro-


cedure for meaning generation, where mwaning belongs to basic operands, formulas,schemes, formula systems and scheme systems. Meaning is being generated sponta-neously depending on consciousness system state, and the procedure has, in the givenmoment and state, the leading intention on disposal, which directs the procedure courseto the emerging of a concrete meaning. This procedure is not algorithmical or similarto a genetic algorithm, and it will become an object of detailed research not earlier thanin a near future. Verbally, it can be described as a set of consciousness-informationalcharacteristics, like spontaneity, intentionality, impacted by different key components ofconsciousness system, like attention, motivation, cognitin, emotions, homeostasis andexterior and interior-consciousness impacts. Decomposition remains the most relevantand currently unsolved concept for the development meaning concerning informationalentities.

Certainly, the key problem remains the implementation of artificial informational con-sciousness system together with the occurring modern computer and web technology.The implementation will proceed in the framework of theoretical, methodological, and for-malistical concepts, as it is compactly presented by pseudographical structure and behindof it hidden conceptual organisation in Fig. 3.

Ljubljana, September 23, 2007 Anton P. Železnikar


Operands, operators,operand and operator phrases

Entropons Thesaurus, etc.

Informational spaces ofinformational spaces

System ofinformationalconsciousness

Informationalspaces

Informons

Alloy ofinformonic

graphsDecomposition classesD, M, C, . . .

Fra

mes

Gra

ph

s

Ges

talts

Sch

emesFormulas

Formula systemsScheme systems

“(”, “)”, “;”, “,”

Basic axioms for formula composition

Operands Parenthesis pairs Binary operators

Operator compositions

Operator◦

;

c© Anton P. Železnikar, July 28, 2007

Slika 3: An overview of the constituting concept concerning the system of informationalconsciousness, described by keywords and phrases in the dictionary.


Zum Entstehen des WörterbuchesMehrsprachiges Wörterbuch für ein speziellen Bereich des Informationellen und Be-wussten ist eine erstklassige Ausforderung für eine Übersicht und Konsolidierung derKonzepte, welche seit Jahr 1986 mit dem Problembefassen der informationellen Be-deutung entstanden sind. Der leitende Ausgangspunkt ist das Prinzip der höchst-möglichen konzeptuellen Kenntnis, welche im Verstehen und in der Auslegung der in-formationsformalistischen (mathematisierten) Terminologie, gerichtet über die Konzep-tualität des Zutritts zur Implementation des informationellen Bewusstseissystems, vere-inigt ist. Im Mittelpunkt dieser Wörterbuchanstrengung steht das zentrale Konzept derUntersuchung des Informationellen und Bewussten, und zwar der Informationsraum,welcher ist rekursiv begriffen eine mehrschichtige bewusste und unterbewusste Kate-gorie eine informationelle Entität des höheren Ranges.

Der Abwertszutritt aus dem Knoten, Informationsräume der Informationsräumen (Be-deutungsentitäten) genannt, ansagt laufendes Entstehen des Wörterbuches und nicht einkopfloses Umherlaufen von spontan hinzugeworfenen Wörter und Phrasen des bestehen-den Ausdrückens. Die informationelle Ausdrucksart war zuerst in der englischen Sprachekonstituiert und jedesmal auch in der deutschen Sprache, da in diesen Sprachen dieVeröffentlichungen des Autors geschrieben worden waren. Vor kurzer Zeit begann sichin slowenischen Informationellen Meditationen auch die slowenische Terminologie zubilden. Für den Bedarf der kroatischer Freunde und Mitarbeiter des Autors ensteht indiesem Wörterbuch erstmal auch die kroatische Terminologie, freilich mit ihrer sprach-licher Endkorrektur. Damit wird das Projekt der Implementierung des informationellenBewusstseinssystems konzeptuell und unternehmungsmäßig international.

Die Reichweite des Informationsraumkonzepts zeigt sich in der rekursiven Entfaltungdes ersten Grades, nähmlich im Informationsraum des Informationsraumes. Sofortzeigt sich, wie dieser Raum für seine Erweiterung in die rekursive Tiefe konzipiert ist,wobei sich auch Informationsräume höheren Ränge (Bewusstseinsdomänen) und gle-ichzeitig sog. Entropone tieferen Ränge (Domänen des Unterbewusstseins) bilden. Indieser Weise wird das System des informationellen Bewusstseins mehrschichtig ver-flechtet, es entsteht ein Zustand der Systemshierarchie des informationellen Bewusst-seins, das ist eine besondere Sorte der Organisation, geichzeitig wird die Systemstrukturkomplexer in der Anzahl und Verflechtung der Komponenten. Gerade der Zustand derSystemkomplexität wird die Bedingung für die Ausweisung der Bewusstheit des Sys-tems, die mit heute bekannten Kriterien bzw. Eigenschaften von Benutzern erkanntenBewusstseins überprüft werden kann.

Navzdoljni pristop pri pisanju slovarja temelji na navzgornjem razvoju informacijskihkonceptov, zacenši pri operandu kot osnovni pojmovni entiteti in pri binarnem operatorju,kot povezavi med dvema operandoma. Sestavljanje operandov in operatorjev urejajotako slovnicno (oklepajno-parno) kot formalisticno pomensko (konceptualno-osnovno) t.i.temeljni informacijski aksiomi, poimenovani kot informacijski eksternalizem, internalizem,metafizikalizem in fenomenalizem. S fenomenalizmom, ki vsebuje tudi metafizikalizemin seveda eksternalizem in internalizem, je implicitno (podzavestno) že nakazana in for-malisticno podana zavestna narava informacijsko-aksiomaticnega. Temeljni aksiomaticnisistem je namrec usmerjen v svojo notranjost z metafizikalizmom, z internalizom obcutljivza prihajajoce iz okolja in z eksternalizmom izrazljiv (informacijsko vpliven) v okolje.

Der Abwärtszutritt beim Schreiben des Wörterbuchs grundet auf der Aufwärtsen-


twicklung der informationellen Konzepten, beginnend mit Operanden als basischer Be-deutungsentitt und mit binärem Operator als eine Verbindung zwischen zwei Operan-den. Zusammensetzen von Operanden und Operatoren regeln so gramatischen (Klam-merpaare bildenden) als formalistischen bedeutungsvollen (konzeptuell-basischen) sog.informationellen Grungaxiomen, genannt als informationeller Externalismus, Internalis-mus, Mephysikalismus und Phenomenalismus. Mit Phenomenalismus, der auch Meta-physikalismus und freilich den Extrnalismus und Internalismus einschließt, ist implizit(unterbewusstsensmäßig) schon die Bewusstseinsnatur des Informationsaxiomatischenangedeutet. Das grundlegende Axiomsystem ist nähmlich in sein Inneres mit mit Meta-physikalismus gerichtet, mit Internalismus empfindlich für das Kommende aus der Umweltund mit Externalismus in die Umwelt ausdrucksgebend (informationell einflussreich).

Auf dem bloßen Anfang der Konzeptentwicklung vorherrscht freilich das rein Infor-mationelle, da es ihn um die Entwicklung höheren Strukturen geht, wie es in Weite-ren allgemeine informationelle Transition, die Formel als eine komplekse Transition, mitder streng geordneten operatorbinären Setzung der Klammerpaaren, Formelnschemen,kurz Schemen, die die Klammerpaare weg lassen, sind; mit dem wird der Raum vonallem möglichen Formeln, welche aus Schemata mit verschiedenen binären Setzung derKlammerpaare abgeleitet können; damit wird die Bedeutung jeder abgeleiteten Formelpräzisiert. Informationelle Gestalt als die Menge bzw. das System aller Formeln,abgeleitet aus dem gegebenen Schema, veranschaulicht diese Menge der möglichenFormelvarianten in expliziter Form und fixiert auch ihre Anzahl. Der InformationelleRahmen ermöglicht die Darstellung verschiedenen gemeinsamen binären inklusiven undauch beliebigen sich kreuzenden Segmenten der Formeln, Schemata, Formelsystemenund Schemata, Graphen usw. in einer anschaulich sehbaren Form.

Aus diesen konzeptuellen Voraussetzungen entbindet sich logischerweise das Konzeptdes informationellen Graphen. In Wesentlichen geht dieses Konzept aus der schema-tisierten Formel bzw. aus dem Formelschema heraus, im welchen die Formelklam-merpaare unterlassen wurden. Der Graph kann sowohl formalistisch als auch mit demgraphisch vorstellbaren Bildnis ausgedrückt werden, die Operandenknoten und gerichteteund nichtgerichtete Operandenverbindungen zwischen Knoten anwendend. Die formali-stische Ausdrückung des Graphen grundet in basischen Transitionen, wie sie sich in dementklammerten Formulaschema zeigen, allmählich weiterrückend dem Schema entlangschrittweise von links nach rechts oder vom Anfang bis zum seinen Ende. Das Infor-mationsschema wird somit der Ausgangelement für die Graphenkonstruktion, sowohl for-malistisch mit basischen Transitionen als auch vorstellungsartig mit Knoten und ihrenVerbindungen. Der Graph ist bedeutungsartig zum Extrem verwischtes bzw. aufgezeich-netes aufgelockertes Bedeutungsgebilde, da in ihm ursprünglich genaue Formelgestal-ten, und zwar unwiederbringlich und aus dem Graphen nicht mehr erkennbar zusam-mengegoßen (verschmälzt) wurden.

Die Systeme der informationellen Entitäten, d. i. Formeln, Schemata und basischenTransitionen, bedeuten den Schritt zur Komplexität und extremen Komplexität, die bei derImplementierung des informationellen Bewusstseins nötig wird. Das System der infor-mationellen Formeln stellt bedeutungsgenaue formalistische Auslegung eines komplexenBewusstseinszustands und mit ihm verbundenen objektiven äußeren Situation dar, diesich im Bewusstsein reflektiert. Die wirkt als eine genaue Definition der Bedeutung undpartikulären Bedeutungen dieses Zustandes in verschiedenen phenomenalen Formen,d. i. in ethnisch-sprachlichen, visuell- und audioähnlichen bzw. sinnenähnlichen und


Operanden, Operatoren,Operand- und Operatorphrasen

Entroponen Thesaurus, usw.

Informationsräume derInformationsräumen

System des in-formationellenBewusstseins

Informationsräume

Informonen

Verschmelzunginformonischer

GraphenDekompositionsklassenD, M, C, . . .

Rah

men

Gra

ph

en

Ges

talte

Sch

emen

Formeln

FormelsystemeSchemasysteme

“(”, “)”, “;”, “,”

Grundaxiomen für Formelbildung

Operanden Klammerpaare Binäroperatoren

Operatorzusammensetzung

Operator “◦”

;;

c© Anton P. Železnikar, 28. Juli 2007

Slika 4: Eine Übersicht zu dem Konstitutionskonzept des informationellen Bewusst-seinssystems, beschrieben mit Schlagwörtern und Phrasen im Wörterbuch.

anderen möglichen bewusstseins- und unterbewusstseinsähnlichen Formen.Phenomenalismus des benannten Operanden löst die beschriebenen Informations-

mechanismen aus und führt zu neuen, höheren, komplexeren informationell-bewussten


Konzepten. Der Operand wird am Anfang seines Entstehens benannt und beginntdamit in die Domäna der Entstehung seiner bewussten und unbewussten Bedeutungeinzusteigen. Die bewusste Bedeutung bildet sich als Informon, welches ein System vonFormeln, Schemata oder beideren und aus dem entstandenem Informongraph ist, ver-schmolzen in die Gesamtheit des Graphen des Bewusstseinssystems. UnterbewussteBedeutung bildet sich als Entropon, welches eine Menge von Operand- und Operatoren-phrasen ist, gewonnen aus bestehender Erfahrung und noch zusätzlich erworbenen ausdem Thesaurus der ethnischer Sprache und anderen äußeren Hilfsmittel. Das Bedeu-tungsspektrum des grundlegend benanten Operanden kann ziemlich breit sein und kannverschiedene phenomenale Formen einfassen. Außer des Ethnischsprachlichen sind danoch visuelle, gehörartige und andere basische sinnenartige und innerbewusste Bildnise,z. B. Gesichte, tastbare und anders erkennbare charakteristische Phänomene.

Dekomposition (D, M, C, . . . auf dem Bild 19) ist die wesentliche bewusstseinsinfor-mationelle Prozedur für das Generieren der Bedeutungen, die den basischen Operanden,Formeln, Formelschemata, Formelsystemen und Schematasystemen angehören. DieBedeutung wird spontan in der Abhängigkeit vom Stand des Bewusstseinssytems gener-iert und die Prozedur hat im gegebenen Augenblick und Zustand die leitende Bedeu-tungsintention, welche den Gang der Prozedur für das Entstehen der konkreten Bedeu-tung richtet. Diese Prozedur ist nicht algorithmisch oder einem genetischen Algoritmusnahe und wird erst in der Zukunft ein Objekt der ausführlichen Untersuchungen. Verbalkann man sie als eine Zusammenlegung der bewusstseinsinformationellen Eigenschaftenbeschreiben, wie es die Spontaneität, Intentionalität, Beeinflussung mit verschiedenenwesentlichen Komponenten des Bewusstseinssystems sind, wie es weiterhin die Aufmer-samkeit, Motivation, Erkennung, Emotionen, Homeostasis und innerliche und äußerlicheBeeinflussungen sind. Die Dekomposition bleibt das wichtigste und zur Zeit endgültigungelöstes Konzept bei der Entwicklung der Bedeutung von informationellen Entitäten.

Das wesentliche Problem bleibt freilich die Implementation des Systems deskünstlichen Informationsbewusstseins zusammen mit der auftretenden modernstenRechner- und Netztechnologie. Die Implementation kann im Rahmen des theoretischen,methodologischen und formalistischen Konzepts verlaufen, wie es zusammenfassend mitder pseudographischen Struktur und hinter ihr verborgenen konzeptualen Organisationauf dem Bild 19 gezeigt wird.

Ljubljana, 11. Oktober 2007 Anton P. Železnikar


A

ad hoc interpretacija custvene-spoznav-ne paradigme, ki jo omogocajo filo-slzofija, kognitivistika, metodologija,formalizem in raziskava informacijskegain zavestnega na danem primeru; vsistemih zavesti bioloških in strojnih

lahko prevladujejo razlicne držein situacije; zanimive so dolocenekonfliktne situacije, kjer se spopadajorazlicni svetovni nazori; Slika 5 kažeznacilno konfliktno držo in situacijo;Skrajna zmogljivost zavesti je mogocale pri Custveni-spoznavni polnosti, prinajvišji možni razvitosti custvenostiin spoznavnosti; to velja tudi za Pol-nost motivacije, za njeno polno intrajno razvijanje; Zacetek zavestnostise zacenja s prekoracenjem custvene-spoznavne praznosti kot izhodišcuobravnavanega sistema; v tej tocki stacustvena in spoznavna komponentatakorekoc nikakršnji; Custvena pol-nost brez spoznave izzveni kot Cistiiracionalizem; Spoznavna cistost brezcustva se kaže kot Cisti racionalizem;Pozornostna polnost pomeni skrajnomožno spoznavo in polovicno merocustvenosti; realna pozornost se nahajanekje levo v notranjosti diagrama;notranjost diagrama je razdeljena nakvadrante s središcem oznacenim kotHomeostaza, Duhovnost, Kriticnost,Dvom; Homeostaza pomeni custvenoin spoznavno uravnoteženost sistema,podobno Duhovnost, ki kaže v smerVere (zaupanja) oz. Prepricanja; okolitega središca so pozicionirane pomen-sko nasprotne informacijske entitete,ustrezajoc dolocenim stanjem konflik-

tnosti; krivulja Custvene-spoznavnepredispozicije, , se razstezaod Custvene polnosti do Spoznavnepolnosti skozi Homeostazo, od Cistegairacionalizma do Cistega racional-izma; z njo so karakterizirane Obljuba,Umetnost in Blodnja kot prvenstvenocustvene entitete ter Znanost, Resnicain Razum kot prvenstveno spoznavneentitete; te entitete oblikujejo sebiprimerna nasprotja, in sicer, custvenez nizko stopnjo spoznavnosti in spoz-navne z nizko stopnjo custvenosti;krivulja Podzavestne-nadzavestne pre-dispozicije, , se razsteza odCustvene-spoznavne praznosti (Zacetkazavestnosti) do Skrajne zmogljivostizavesti (Polnosti motivacije, Custvene-spoznavne polnosti) skozi Homeostazo;na tej krivulji je Samozavest, ki sepribližuje Custveni-spoznavni polnosti(zrelosti zavedanja), psihološko imeno-vani samorealizacija; Kreativna cona,ki jo oblikujejo Ustvarjalna intenca zIntuicijo, Transcendenco in Refleksijo,je kompleksno visoko organiziranaentiteta ustvarjalnosti; skozi središcediagrama s Kriticnostjo in Dvomomje razpoznaven sestop po krivulji vproblematicni kompleks custvene-spoznavne paradigme, ki ga oblikujeocrtana bela Totalitarna cona z Ide-ologijo, Dezinformacijo, Cinizmom,Demagogijo, Zaroto, Prevaro, Lažjo,Slepilom; ta kompleks se z izkušnjozasidra v Podzavesti oz. Podzavestnemobmocju in oblikuje antipod Umetnostiin Blodnji, ki ju karakterizira svobodnoinformacijsko gibanje v primerjavi zzaprtim, narekovanim, discipliniranimgibanjem Ideologije; Kreativna cona


Custvena, motivacijska drza, situacija

Spoznavna, pozornostna drza, situacija

bcCus

tven

a-sp

ozna

vna

praz

nost

Zacetek zavestnosti

bc Cisti iracionalizem

Cus

tven

apo

lnos

t bc

Cus

tven

a-sp

ozna

vna

poln

ostSkrajna zmogljivost zavesti

Pol

nost

mot

ivac

ije

bc HomeostazaKriticnost

Duh

ovno

stD

vom

bc

Cisti racionalizem

Spo

znav

naci

stos

t

bc

Poz

orno

stna

poln

ost

bcIdeo

logi

ja

Zarota, Prevara,Laz, Slepilo

Dez

info

rmac

ijaC

iniz

emD

emag

ogija

bc Znanost

bc ResnicaRazum

bc

Podzavest

bcUmetnost

Blodnja

bcArtizemEmocionalizem

bc

Intuicija

Ustvarjalna intenca

Transcendenca

Refl

eksi

ja

bc Znanstvena fantastikaScientizem

bcSamozavest, Nadzavest

bcVeraPrepricanje

bc AteizemZmota

bc

Obljuba

Podzavestnoobmo cje

Custvenoobmo cje

Nadzavestnoobmo cje

Spoznavnoobmo cje

Legenda:: Custvena-spoznavna predispozicija: Podzavestna-nadzavestna predispozicija

: Kreativna cona: Ustvarjalna intenca, Transcendenca, Refleksija, Intuicija

: Totalitarna cona: Ideologija, Dezinformacija, Cinizem, Demagogija, Zarota, Prevara, Laz,Slepilo

c©Anton P. Zeleznikar, 3. september 2007

Slika 5: Kompleksna ad hoc diagramska informacijska (kognitivna) raziskava nekegatrenutnega prebliska zavesti v dimenzijah custvene-motivacijske in spoznavne-pozorno-stne paradigme.

in Totalitarna cona sta si spoznavno-custveno, podzavestno-nadzavestno innizkomotivacijsko-visokomotivacijskodiametralno nasprotni, kot je znacilnoza totalitarizem versus ustvarjalnost, sajje totalitarizem v nasprotju z ustvarjal-nostjo enoumen, topoumen in zavestnotog; Prepricanje in Vera sta v nasprotjuz Zmoto in Ateizmom, ki dosegata lenižjo stopnjo custvenosti in cinicnomotivacijo; Ateizem je mogoce razumetikot nacelno nasprotovanje Veri, podobnosi nasprotujeta Zmota (kot princip) in

Prepricanje; Znanstvena fantastika jeblizu Scientizmu, saj se oba utemeljujetana Intuiciji in Znanosti kot vmesnaprodukta; Artizem in Emocionalizem stapostavljena med Umetnost in Ideologijoz nižjo Kriticnostjo in Dvomom; opisaniprimer na Sliki 5 pokaže, kako zacetnaad hoc diagramska situacija lahko sprožiinterpretacijo, ki pripelje do smisel-nega ali celo znanstveno utemeljenegasklepanja; ad hoc pristop je bolj pravilokot izjema zavesti tudi v znanosti,umetnosti in drugje;


Osjecajno, motivacijsko drzanje, situacija

Spoznajno, pozornostno drzanje, situacija

bcOsj

ecaj

na-s

pozn

ajna

praz

nost

Pocetak svijestnosti

bc Cisti iracionalizam

Osj

ecaj

napu

nost

bc

Osj

ecaj

na-s

pozn

ajna

puno

stKrajnja ucinkovitost svijesti

Pun

ostm

otiv

acije

bc Homeostaza

Duh

ovno

stS

umnj

a

Kriticnost

bc

Cisti racionalizam

Spo

znaj

naci

stos

t

bc

Poz

orno

stna

puno

st

bcIdeo

logi

ja

Zavjera, Prijevara,Laz, Varka

Dez

info

rmac

ijaC

iniz

amD

emag

ogija

bc Znanost

bc IstinaRazum

bc

Podsvijest

bcUmjetnost

Bludnja

bcArtizamEmocionalizam

bc

Intuicija

Stvaralacka intencija

Transcendencija

Refl

eksi

ja

bc Znanstvena fantastikaScientizam

bcSamosvijest, Nadsvijest

bcVjera

Uvjerenje

bc AteizamZabluda

bc

Obecanje

Podsvjestnopodru cje

Osje cajnopodru cje

Nadsvjestnopodru cje

Spoznajnopodru cje

Legenda:: Osjecajna-spoznajna predispozicija: Podsvjestna-nadsvjestna predispozicija

: Kreativna cona: Stvaralacka intencija, Transcendencija, Refleksija, Intuicija

: Totalitarna cona: Ideologija, Dezinformacija, Cinizam, Demagogija, Zavjera, Prijevara, Laz,

Varka

c©Anton P. Zeleznikar, 3. listopad 2007

Slika 6: Kompleksno ad hoc diagramsko informacijsko (kognitivno) istraživanje nekogtrenutacnog blijeska svijesti u dimenzijama osjecajne-motivacijske i spoznajne-pozor-nostne paradigme.

ad hoc interpretacija osjecajne-spoznaj-ne paradigme, koju omogucuju filozo-hrfija, kognitivistika, metodologija,formalizam i istraživanje informaci-jskoga i svjestnoga na danom primjeru;u sustavima svijesti biološkim istrojnima mogu prevladavati ra-zlicita držanja i situacije; zanimljivesu konfliktne situacije, gdje dolazido sukoba razlicitih svjetskih nazora;Slika 6 pokazuje tipicno konfliktnodržanje i situaciju; Krajnja ucinkovitostsvijesti moguca je samo kod Osjecajne-

spoznajne punosti, kod najvišje mogucerazvitosti osjecajnosti i spoznajnosti;to vrijedi i za Punost motivacije, zanjeno puno i trajno razvijanje; Pocetaksvijestnosti zapocinje sa prekoracenjemOsjecajne-spoznajne praznosti kaoizhodištu obradivanog sustava; u tojtocki su osjecajna i spoznajna kom-ponenta takoreci nikakvi; Osjecajnapunost spoznaje izgubi se kao Cistiiracionalizam; Spoznajna punost bezosjecaja pokazuje se kao Cisti racional-izam; Pozornostna punost znaci krajnju


mogucu spoznaju i nepotpunu mjeruosjecajnosti; stvarna pozornost nalazi senegdje lijevo u unutrašnjosti dijagrama;unutrašnjost diagrama podeljena je nakvadrante sa središtem oznacenim kaoHomeostaza, Duhovnost, Kriticnost,Sumnja; Homeostaza znaci osjecajnui spoznajnu uravnoteženost, slicnoDuhovnost, koja je usmjerena premaVjeri (poverenju) odn. Uvjerenju; okolotog središta pozicionirani su znacenjskosuprotni informacijski entiteti, odgovara-juci odredenim stanjima konfliktnosti;krivulja Osjecajne-spoznajne predispozi-cije, , rasteza se od Osjecajnepolnosti do Spoznajne polnosti krozHomeostazu, od Cistog iracionalizmado Cistog racionalizma;; s njom sukarakterizirani Obecanje, Umjetnosti Bludnja kao prvenstveno osjecajnientiteti te Znanost, Istina i Razum kaoprvenstveno spoznajni entiteti; ti entitetioblikuju sebi prikladne suprotnosti, tj.osjecajne s niskim stupnjem spozna-jnosti i spoznajne s niskim stupnjemosjecajnosti; krivulja Podsvjestne-nadsvjestne predispozicije, ,razsteza se od Osjecajne-spoznajnepraznosti (Pocetka svijestnosti) doKrajnje ucinkovitosti svijesti (Punostimotivacije, Osjecajne-spoznajnepunosti) kroz Homeostazu; na tojkrivulji je Samosvijest, koja se približujeOsjecajni-spoznajni punosti (zrelostisvjestnog stanja), psihološki imenovanisamorealizacija; Kreativna cona,koju oblikuju Stvaralacka intencijasa Intuicijom, Transcendencijom iRefleksijom, je kompleksno visoko orga-niziran entitet stvaralaštva; kroz središtediagrama sa Kriticnoscu i Sumnjom je

raspoznavan silazak po krivulji u prob-lematicni kompleks osjecajne-spoznajneparadigme, kojega oblikuje ucrtanabijela Totalitarna cona sa Ideologijom,Dezinformacijom, Cinizmom, Dema-gogijom, Zavjerom, Prijevaro, Lažju,Varkom; ovaj kompleks se s izkustvomusidri u Podsvijesti odn. Podsjestnompodrucju i oblikuje antipod Umjetnostii Bludnji, koje karakteriziraju slobodnoinformacijsko kretanje u usporedbi sazatvorenim, diktiranim, discipliniranimkretanjem Ideologije; Kreativna cona

i Totalitarna cona su jedna drugojspoznajno-osjecajno, podsvjestno-nad-svjestno i nizkomotivacijsko-visoko-motivacijsko diametralno suprotni, kaošto je to tipicno za totalitarizem versusstvaralaštvo, pošto je totalitarizam usuprotnosti sa stvaralaštvom jednouman,topuglav i svjestno krut; Uvjerenje iVjera su u suprotnosti sa Zabludomi Ateizmom, koji dosegnu samo nižjistupanj osjecajnosti i cinicnu moti-vaciju; Ateizam je moguce razumjetikao nacelno protivljenje Vjeri, slicnosi protivita Zabluda (kao princip) iUvjerenje; Znanstvena fantastika jeblizu Scientizmu, pošto se oba utemelji-vata na Intuiciji i Znanosti kao umjetnutaprodukta; Artizam i Emocionalizam supostavljeni medu Umetnost i Ideologijusa nižjom Kriticnoscu i Sumnjom;opisani primjer na Slici 6 pokazuje, kakopocetna ad hoc diagramska situacijamože pokrenuti interpretaciju, kojadovede do smislenog ili cak znanstvenoutemeljenog zakljucivanja; ad hocpristup je više pravilo nego iznimkasvijesti i u znanosti, umetnosti i drugdje;


Emotional, motivational attitude, situation

Cognitive, attentional attitude, situation

bcEm

otio

nal-c

ogni

tive

empt

ines

s

Beginning of consciousness

bc Pure irrationalism

Em

otio

nalf

ulln

ess

bc

Em

otio

nal-c

ogni

tive

fulln

essExtreme consciousness ability

Ful

lnes

sof

mot

ivat

ion

bc Homeostasis

Spi

ritua

lity

Dou

bt

Criticism

bc

Pure rationalism

Cog

nitiv

epu

rene

ss

bc

Atte

ntio

nalf

ulln

ess

bcIdeo

logy

Plot, Deception,Lie, Illusion

Dis

info

rmat

ion

Cyn

icis

mD

emag

ogy

bc Science

bc TruthReason

bc

Subcon-sciousness

bcArt

Delusion

bcArtismEmotionalism

bc

IntuitionCreative intention

Transcendence

Refl

ectio

n

bc Science fictionScientism

bcSelfconsciousness, Superconsciousness

bcFaithBelief

bc AteismMistake

bc

Promise

Subconsciousarea

Emotionalarea

Superconsciousarea

Cognitivearea

Legend:: Emotional-cognitive predisposition: Subconscious-superconscious predisposition

: Creative zone: Creative intention, Transcendence, Reflection, Intuition

: Totalitarian zone: Ideology, Disinformation, Cynicism, Demagogy, Plot, Deception, Lie,

Illusion

c©Anton P. Zeleznikar, October 2, 2007

Slika 7: A complex ad hoc diagram-informational (cognitive) research of a momentaryconsciousness impulse within the dimensions of emotional-motivational and cognitive-attentional paradigm.

ad hoc interpretation of emotional-cog-nitive paradigm, made possible by phi-enlosophy, cognitivism, methodology,formalism and research of the infor-mational and conscious concerningthe given case; in consciousnesssystems biological and machine-like various attitudes and situationscan prevail; certain conflict situationcan be of interest, where various worldviews confront; Fig. 7 shows a typicalcunflict attitude and situation; Extremeconsciousness ability is possible just

at Emotional-cognitive fullness, atthe highest possible development ofemotionality and cognitivity; that holdsalso for Fullnes of motivation, for itsfull and lasting developing; Beginningof consciousness starts by crossing theEmotional-cognitive emptity being thestarting point of the discussed system;in this point, emotional and cognitivecomponet are, so to say, worthless; Emo-tional fullness without cognition ceasesto sound as Pure irrationalism; Cognitivefullness without emotion shows itself as


Pure rationalism; Attentional fullnessmeans extreme possible cognition anda halfway size of emotionality; realattention is positioned somewhereleft in the diagram interior; diagraminterior is devided into quadrants withcentre point labeled by Homeostasis,Spirituality, Criticism, Doubt; Home-ostasis means emotional and cognitivebalance, similarly Spirituality, pointingin the direction of Faith (confidence)and Belief, respectively; around thecentre, meaningly oposite informationalentities are positioned, correspondingcertain states of conflict; curve ofEmotional-cognitive predisposition,

, extends from Emotionalfullness to Cognitive pureness throughHomeostasis, from Pure irrationalism toPure rationalism; by it, Promise, Art andDelusion are characterised as primarilyemotional entities and Science, Truth andReason as primarily cognitive entites;this entites shape contraries suitable toitself, namely, the emotional with a lowamount of cognitivity and the cognitivewith a low amount of emotionality;curve of Subconscious-superconsciouspredisposition, , extends fromEmotiona-cognitive emptiness (Be-ginning of consciousness) to ExtremeCosciosuness Ability (Fullness of mo-tivation, Emotional-cognitive fullness)through Homeostasis; on this curveresides Selfconsciousness approachingEmotional-cognitive fullness (maturityof awareness), in psichology calledselfrealisation; Zone of Creativityis shaped by Creative intention withIntuition, Transcendence and Reflectionand is complexly and highly organised

entity of creative power; through thecentral point of the diagram withCriticism and Doubt, the descent downthe curve to the problematic complexof emotional-cognitive paradigm isbeing recognised, formed by the drawnwhite Totalitarian zone with Ideology,Disinformation, Cynicism, Demagogy,Plot, Deception, Lie, Illusion; by ex-perience, this copmlex is anchored inSubconsciousness or Subconscious arearespectively, forming the antipode toArt and Delusion characterising the freeinformational moving in comparisonwith with closed, dictated, disciplinarymoving in Ideology; Creative zone

and Totalitarian zone are to eachother cognitively-emotioanlly, under-consciously-superconsciously andlowmotivationally-highmotivationallydiametrally opposite, as being character-istical for totalitarism versus creativity,since totalitarism in comparision tocreativity is lopsided, boneheaded andconsciously rigid; Belief and Faith are incontrast to Mistake and Ateism attainingjust lower degree of emotionality andcynical motivation; Ateism can becomprehended as a principal oppositionto Faith, similarly Doubt (as a principle)opposes Belief ; Science fiction is closeto Scientism, since both are foundedupon Intuion and Science as intermediateproducts; Artism in Emotionalism areset between Art and Ideology possessinglower step of Criticism in Doubt; thedescribed case in Fig. 7 shows howan initial ad-hoc diagram situationcan trigger an interpretation leadingto a senseful and even scientificallygrounded reasonig; the ad-hoc approach


is more like a rule than an exceptionof conscioisness in science, arts andelsewhere too;

ad hoc Interpretation des emotionell-er-kennungsartigen Paradigma ermögli-dechen die Philosophie, der Kognitivismus,die Metodologie, der Formalismus unddie Untersuchung des Informationellenund Bewussten am gegebenen Beispiel;in Bewusstseinssystemen der biologis-chen und der maschinellen Natur kön-nen verschiedene Haltungen undSituationen vorherrschen; interessantsind bestimmte Konfliktsituationen,wo verschiedene Weltanschaungenzusammenstoßen; Bild 8 zeigt dietypische Konflikthaltung und Konflik-tsituation; Äuserste Leistungsfähigkeitdes Bewusstseins ist möglich nurbei der Emotionell-erkenungsartigenVollheit, bei dem höchstmöglichenEntwicklungszustand des Gefühls- undErkennungsvermögens; der Anfang derBewussheit beginnt mit der Überschre-itung der Emotionell-erkennungsartigenLeerheit in dem Ausgangspunkt desbehandelten Systems; im diesen Punktsind die emotionelle und erkennungsar-tige Komponente sozusagen nichtig;Emotionelle Vollheit ohne Erkennungverhallt als Reiner Irrationalismus;Erkennungsartige Vollheit ohne Emotionzeigt sich als Reiner Rationalismus; dieVollheit der Aufmerksamkeit bedeutetäußerstmögliche Erkennung und halb-wegs anwesende Emotionalität; reelleAufmerksamkeit ist irgendwo linksim Diagramm loziert; das Diagram-minnere ist in Quadrante unterteilt mitdem Mittelpunkt, der mit Homeosta-sis, Geistigkeit, Kritizismus, Zweifel

bezeichnet ist; Homeostasis bedeutetemotionelle und erkennungsartigeAusgeglichenheit, ähnlich Geistlichkeit,die in die Richtung des Glaubens(Vertrauens) bzw. der Überzeugungzeigt; herum um den Mittelpunkt sindbedeutungsentgegengesetzte Entitätenpositioniert, entsprechend bestimmtenKonfliktzuständen; die Kurve derEmotionellen-erkennungsartigen Pre-disposition, , erstreckt sichvon Emotioneller Vollheit bis zurErkennungsartigen Reinheit durchHomeostasis, vom Reinen Irrational-ismus zum Reinen Rationalismus;mit ihr sind Versprechen und Kunstals primär emotionelle Entitätencharakterisiert und Wissenschaft,Wahrheit und Vernuft als primär erken-nungsartige Entitäten; diese Entitätengestalten sich selbst angemesseneGegensätze, und zwar, emotionellemit niederen Stufe des Erkennensund erkennungsartige mit niedererStufe der Emotionalität; die Kurveder Unterbewussten-oberbewusstenPredisposition, , erstreckt sichvon Emotionellen-erkennungsartigenLeerheit (den Anfang der Bewusstheit)bis zur Ä ußersten Leistungsfähigkeit desBewusstseins (Vollheit der Motivation,Emotionellen-erkenungsartigen Vollheit)durch Homeostasis; auf dieser Kurveweilt Selbstbewusstsein, welches sichder Emotionellen-erkenungsartigenVollheit (Reife des Bewusstwerdens) an-nähert, psychologisch Selbstrealisationgenannt; Kreativitätszone wird mitSchöpfungsintetion und zusammen mitIntuition, Transzendenz unf Reflexiongebildet und ist eine komplex und


Emotionelle, motivationelle Haltung, Situation

Erkennungs-, aufmerksamkeitsartige Haltung, Situation

bcEm

otio

nelle

-erk

ennu

ngsa

rtig

eLe

erhe

it

Anfang der Bewusstheit

bc Reiner Irrationalismus

Em

otio

nelle

Vol

lhei

t

bc

Em

otio

nelle

-erk

enun

gs-

artig

eV

ollh

eitAußerste Leistungsfahigkeit des Bewusstseins

Vol

lhei

tder

Mot

ivat

ion

bc Homeostasis

Gei

stlic

hkei

tZ

wei

fel

Kritizismus

bc

Reiner Rationalismus

Erk

ennu

ngsa

rtig

eR

einh

eit

bc

Vol

lhei

tder

Auf

mer

sam

keit

bcIdeo

logi

e

Verschworung, Tau-schung, Luge, Trugbild

Des

info

rmat

ion

Zyn

ism

usD

emag

ogie

bc Wissenschaft

bc WahrheitVernunft

bc

Unterbe-wusstsein

bcKunst

bc

Irre

ArtismusEmotionalismus

bc

Intuition

Schopferische Intention

Transzendenz

Refl

exio

n

bc SciencefictionScientismus

bcSelbstbewusstsein, Oberbewusstsein

bcGlaube

Uberzeugung

bc AteismusIrrtum

bcVersprechen

UnterbewussterBereich

Emotions-bereich

OberbewussterBereich

Erkennungs-bereich

Legende:: Emotionell-erkennungsartige Predisposition: Unterbewusste-oberbewusste Predisposition

: Kreativitatszone: Schopferische Intention, Transzendenz, Reflexion, Intuition

: Totalitalitaristische Zone: Ideologie, Desinformation, Cynismus, Demagogie, Verschworung,Luge, Tauschung, Trugbild

c©Anton P. Zeleznikar, 4. Oktober 2007

Slika 8: Komplexe ad hoc diagrammartige informationelle (kognitive) Untersuchungeines augenblicklichen Bewusstseinsimpulses in der Dimensionen des emotionellen-motivationellen und erkennungsartigen-aufmerksamkeitsartigen Paradigma.

hoch organisierte Entität des Schöp-fungstums; durch dem Mittelpunkt desDiagramms mit Kritizismus und Zweifelist der Abstieg abwärts der Kurve inden problematischen Komplex desemotionellen-erkennungsartigen Para-digma erkennbar, der mit eingeritztenweißen Totalitaristischen Zone mitIdeologie, Desinformation, Zynismus,Demagogie, Verschwörung, Täuschung,Lüge, Trugbild gebildet wird; dieserKomplex verankert sich im Unterbe-wusstsein bzw. Unterbewussten Bereich

und bildet den Antipoden zur Kunstund Irre, die mit dem freien informa-tionellen Bewegen charakterisiert sindim Vergleich zu der geschlossenen,vorgesagten, disziplinierten Bewegungder Ideologie; Kreativitätszone und

Totalitaristische Zone sind gegen-einander erkennungsartig-emotionell,unterbewusstartig-oberbewusstartig undniedrigmotivationell-hochmotivationelldiametral gegenseitig gestellt, wie esfür Totalitarismus versus Kreativitätcharakteristisch its, da Totalitarismus im


vergleich zu Kreativität als blödsinnig,schwachköpfig und bewusstseinssteifgilt; Überzeugung und Glaube sind imGegensatz mit Irrtum und Ateismus,die eine wesentliche niedriegere Stufeder Emotionalität und nur eine zyni-sche Motivation erreichen; Ateismuskann als prinzipieller Widerstreit demGlauben verstanden werden, ähnlichwidersprechen sich einander Irrtum(als Prinzip) und Überzeugung; Sci-encefiction ist nahe dem Scientismus,da beide als Zwischenprodukte inIntuition und Wissenschaft begründetsind; Artismus und Emotionalismussind zwischen Kunst in Ideologie mitniedriegeren Kritizismus und Zweifelgestellt; der beschriebene Fall auf demBild 8 zeigt, wie die anfängliche adhoc Diagrammsituation eine Auslegungauslösen kann, die zum sinngemäßenund sogar wisseschaftlich begründetenSchließen führen kann; ad hoc Zutrittwird mehr eine Regel als Ausnahmeauch in der Wissenschaft, Kunst undanderswo.

aksiomi, informacijsko-zavestnostni, os-novni, verbalizirani in formalizirani, so:sleksternalizem sy1 : operand α informiranavzven, v okolje ;internalizem sy2 : operand α je informi-ran navznoter, iz okolja ;metafizikalizem sy3 : operand α in-formira samega sebe in je iz samegasebe informiran;fenomenalizem sy4 : za operand αveljajo hkrati prejšnji trije aksiomi,njihov formulski sistem;lastnost zavesti v teh aksiomih se kaženajprej s sy2 , kjer je α obcutljiv za okolje, ima npr. svoje filtre razpoznavanja

(opazovanja) zunanjosti; v sy3 se nahajakriterij samozavesti, ko α informacijskovpliva na samega sebe in se opazuje;simbolne izražave aksiomov sy1 , sy2 , sy3

in sy4 so predstavljene še z grafi gr1 , gr2 ,gr3 in gr4 ;

aksiomi, informacijsko-svjestnostni, ba-zni, verbalizirani i formalizirani, jesu; hreksternalizam sy1 : operand α informiraprema vani, u okoliš ;internalizam sy2 : operand α je informi-ran prema unutra, iz okoliša ;metafizikalizam sy3 : operand α informi-ra samog sebe te je iz samoga sebeinformiran;fenomenalizam sy3 : za operand αvaljaju istovremeno prijašnji tri aksiomi,formulski sustav ove trojice;osobina svijesti u tim aksiomimapokazuje se najprije sa sy4 , gdje je αosetljiv za okoliš , ima npr. svoje filtreraspoznavanja (promatranja) vanjskosti;u sy3 nalazi se kriterij samosvijesti, kadα informacijski utjece na samog sebe ipromatra se; simbolicki izrazi aksiomasy1 , sy2 , sy3 i sy4 predstavljeni su još sagrafima gr1 , gr2 , gr3 i gr4 ;

axioms, informational-consciousness-like, basic, verbalised and formalised, enare the following:externalism sy1 : operand α informsoutwardly, to environment ;internalism sy2 : operand α is informedinwardly, out of environment ;metaphysicalism sy3 : operand α informsitself and is informed by itself;phenomenalism sy4 : for operand α,simultaneously, the former three axiomsare valid, a formula system of them;the quality of consciousness in theseaxioms is displayed first of all by sy2 ,


where α is sensitive upon environment, has, e.g., own filters for its envi-

ronment recognition (observation); insy3 , the criterion of selfconscioisnessis recognised, when α informationallyimpacts and observes itself; symbolicexpressions of axioms sy1 , sy2 , sy3 andsy4 are additionally presented by graphsgr1 , gr2 , gr3 and gr4 ;

Axiome, informationell-bewusstseinsge-mäß, verbalisiert und formalisiert, sinddedie folgenden:Eksternalismus sy1 : Operand α infor-miert nach außen, in die Umgebung ;Internalismus sy2 : Operand α ist infor-miert nach innen, aus der Umgebung ;Metaphysikalismus sy3 : Operand αinformiert sich selbst und wird aus sichselbst informiert;Phenomenalismus sy4 : für Operand αgelten gleichzeitig vorige drei Axiome,ein Formelsystem der Dreie;die Eigenschaft des Bewusst-zu-seinin diesen Axiomen zeigt sich zuerstmit sy2 , wobei α für die Umgebungempfindlich ist, hat z. B. eigene Filterfür die Erkennung (Beobachtung) derUmgebung; das Kriterium des Selbstbe-wusstseins befindet sich in sy3 , wobeiα informationell auf sich selbst wirktund sich selbst beobachtet; simbolischeAusdrücke der Axiomen sy1 , sy2 , sy3

und sy4 sind zusätzlich mit Graphen gr1 ,gr2 , gr3 und gr4 dargestellt;

sy1 α |=

sy2 |= α

sy3 α |= α

sy4

α |= ;|= α;α |= α

gr1

α gr2

α

gr3

α gr4

α

asimetrija sistema zavesti, ∼ zavestne-ga sistema, kot asimetricna razvrstitev slpodzavestih in nadzavestnih slojev okolizavestnega sloja v modelu zavesti z in-formacijskimi prostori;

asimetrija sustava svijesti, ∼ svjestnogsustava, kao asimetricno razvrstavanje hrpodsvjestnih i nadsvjestnih slojeva okolosloja svijesti u modelu svijesti s informa-cijskim prostorima;

asymmetry of consciousness system,consciousness system∼, as assymmetric enranging of sub- and superconsciouslayers around the conscious layer in con-sciousness model using informationalspaces;

Asymmetrie des Bewusstseinssystems,Bewusstseinssystem∼, als asymme- detrische Einreihung der unter- undoberbewussten Schichten herum der be-wussten Schicht im Bewusstseinsmodelmit informationellen Räumen.

Bbazicne komponente informacijske za-

vesti, medseboj maksimalno preplete- slne, poimenovane, so:(1) zzavest,


(2) ppodzavest,(3) zzbuditev, vvzburjenje,(4) ppozornost,(5) sspoznava, kkognicija,(6) ccustva, eemocije,(7) mmotivacija,(8) rravnovesje, hhomeostaza,(9) oobnašanje, vvedênje;

bazicne komponente informacijske svi-jesti, medusobno maksimalno ispreple-hrtene, imenovane, su:(1) ssvijest,(2) ppodsvijest,(3) pprobudenje, uuzbudenje,(4) ppozornost,(5) sspoznaja,(6) ccustva, eemocije,(7) mmotivacija,(8) rravnoteža, hhomeostaza,(9) pponašanje, vvladanje;

basic components of informational con-sciousness, mutually maximally per-enplexed, named, are the following:(1) cconsciousness,(2) ssubconsciousness,(3) aarousal, eexitement,(4) aattention,(5) ccognition, ddiscovery,(6) eemotions, ffeelings,(7) mmotivation,(8) hhomeostasis, bbalance,(9) bbehavior, cconduct;

basische Komponenten des Informations-bewusstseins, miteinander maximaldeverflechtet, benannt, sind die folgenden:(1) bBewusstsein,(2) uUnterbewusstsein,(3) aAufwachung, eErregung,(4) aAufmerksamkeit,(5) eErkenntnis, kKognition,

(6) eEmotionen, gGefühle,(7) mMotivation, mMotivierung,(8) hHomeostasis,(9) vVerhalten, bBenehmen;

gr

12345 6 7 8 9

Ccut m, -en adj; sl

cul|o n, -an adj; hr

sens|e m, s, vb, -ory adj; en

Sinn m, sinnlich, sinnen- adj, –sinn. de

Ddekompozicija f, informacijska adj za-

vestna procedura za tvorjenje pomena sloperandov, deluje s svojim informonom,sy Ddαe, ki je α-obcutljiv, upošteva

še vrsto drugih parametrov, kot kažeSlika 1, razpolaga z intenco, ki se pri-lagaja pomenskim okolišcinam (glej [5]Dekompozicijsko);

dekompozicija f, informacijska, svje-stna procedura za tvorenje znacenja hroperanda, djeluje sa svojim informonom,sy Ddαe, koji je α-osjetljiv, uvažava-

juci još vrstu drugih parametra, kao što


se vidi na Slici 2, razpolaže s intencijom,prilagodenom znacenjskim okolnostima(vidi [5] Dekompozicijsko);

decomposition, informational, generat-ing meaning of operands, acting by itsen

informon, sy Ddαe, being α-sensitive,

considering some other parameters, asseen in Fig. 3, having on disposal the in-tention fitting the meaning circumstances(see [5] Dekompozicijsko);

Decomposition f, informationelle, Be-wusstseinsprozedur fürs Schaffen vondeOperandenbedeutung, wirkt mit seinemInformon, sy Ddαe, das α-empfindlich

ist, berücksichtigt eine Reihe von an-deren Parametern, wie Bild 19 es zeigt,verfügt über Intention, welche sich denBedeutungsumständen anpasst (siehe [5]Dekompozicijsko).

dekompozicijska procedura je svojstvenin dalec najbolj bistveni in problematicnislinteraktivni operacijski sistem, sestav-ljen iz številnih procedur za generi-ranje pomena izbranega poimenovanegaoperanda; dekompozicijska procedurase nahaja v samem jedru do danesnacelno nerazrešenega problema nasta-janja pomena v sistemu zavesti, saj morato nastajanje doceci konceptualne stan-darde ustvarjalnosti, to je spontanosti,nepredvidljivosti, nedolocne odvisnostiod nastalih in pojavljajocih se okolišcinv domeni trenutnega odlocanja o svojemproceduralnem usmerjanju in delovanju;te cilje je mogoce doseci po današnjihpredvidevanjih z lastnostjo najvišje za-misljive kompleksnosti sistema in z us-trezno informacijsko in zavestno znacil-

no strukturo in organizacijo procedure;

dekompozicijska procedura je svojevr-stan i daleko najbitniji i problematicni hrinteraktivni sustav, sastavljen iz mno-gobrojnih procedura za generiranje zna-cenja izabranog imenovanog operanda;dekompozicijska procedura nalazi se usamoj jezgri do danas nacelno neraz-riješenog problema nastajanja znacenjau sustavu svijesti, pošto to nastajanjemora dosegnuti konceptualne standardekreativnosti, to je spontanosti, nepred-vidljivosti, neodredene zavisnosti odnastalih i pojavljajucih se okolnosti udomeni trenutacnog odlucivanja o svomproceduralnom usmjeravanju i djelo-vanju; te cilje moguce je dosegnuti podanašnjim predvidanjima pomocu os-obine najvišje zamisljive kompleksnostisustava i s odgovarajucom informacijskoi svijestno svojstvenom strukturom i or-ganizacijom procedure;

decompositional procedure is a peculiarand widely most essential and problem- enatic interactive operating system, com-posed by numerous procedures for mean-ing generation of an distinguished namedoperand; decomposition procedure is sit-uated in the kernel of the today prin-cipally unsolved problem od meaningemerging in consciousness system, sincesuch an emerging must reach conceptualstandards of creativity, that is, spontane-ity, unforeseeability, undetermined de-pendency of emerged and appearing cir-cumstances in the domain of current de-cision making concernig its proceduralorienting and acting; these goals can bereached, according to today anticipation,with the property of the highest imag-ined system complexity and correspond-


ing informational and conscious struc-ture and organization of the procedure;

Dekompositionsprozedur ist ein eigen-artiges und weit meistwesentliches unddeproblematisches Operationssystem, zu-sammengesetzt aus zahlreichen Proze-duren für die Generierung von Bedeu-tung eines gewählten benannten Ope-randen; die Dekompositionsprozedurbefindet sich an sich im Kern desheutigen, prinzipiell ungelösten Prob-lem des Bedeutungsentstehens im Be-wusstseinssystem, wo dieses Entste-hen die konzeptuelle Standarde errei-chen muss, d. i. die Spontani-tät, Unvoraussehbarkeit, unbestimmbareAbhängigkeit der entstehenden und er-scheinenden Umstände in der Domänedes augenblicklichen Entscheidens überseiner prozeduralen Orietierung undWirkung; diese Ziele können nach heuti-gen Voraussehungen mittels der höch-stdenkbaren Systemkomplexität und mitentsprechender informationellen und be-wusstseinsmäßigen Struktur und Organi-sation der Prozedur erreicht werden.

duh m je višja zavestna kategorija, kije skrivnostna, privlacna, gospodovalna,slradovedna, ljubeca zlasti v odnosu dolastne in druge, sorodne, bližnje zavesti,ko se uveljavljajo zaupanje, prijateljstvo,radovednost, hvaležnost, ljubeznivost,nežnost, sovraštvo, ustrežljivost, vnemain strastnost. Duh je nedognana, ne-doumljiva, posredna, siljujoca strast inintencionalnost zavesti.

duh m je viša svjestna kategorija, ko-ja je tajanstvena, privlacna, vladaju-hrca, radoznala, puna ljubavi osobito

u odnosu do vlastite i druge, srodne,bližnje svijesti, kad se potvrdivajupovjerenje, prijateljstvo, radoznalost,zahvalnost, ljubaznost, nježnost, mr-žnja, susretljivost, revnost i strastve-nost. Duh je nespoznajna, nepojmljiva,neposredna, siljujuca strast i intencional-nost svijesti.

spirit is the higher category of con-sciousness, being mysterious, attractive, endominating, curious, loving especially inconcern to the own and other, related,neighbouring consciousness, when con-fidence, friendship, curiosity, gratitude,kindness, tenderness, hostility, obliging-ness, eagerness and passionateness arebeing put into effect. The spirit is an un-explored, inconceivable, indirect, com-pelling passion and the intentionality ofconsciousness;

Geist m ist die höhere Bewusstseinskate-gorie, die geheimnisvoll, anziehend, her- derisch, neugierig, liebend ist, besondersin Hinblick zum eigenen und anderen,verwandten, näheren Bewusstsein, wennVertrauen, Freundschaft, Neugier, Dank-barkeit, Liebenswürdigkeit, Zartheit,Hass, Gefälligkeit, Eifer und Leiden-schaftlichkeit sich geltend machen; derGeist ist eine unermittelte, unergründ-liche, indirekte, zwingende Leidenschaftund Intentionalität des Bewusstseins.

duh m, �to sama� verhna� kate-gori� soznani�, katoroe bu- ru

det zagadoqnoe, privlekatel~-noe, gospodstvovatel~noe, l�-bopytnoe, l�bitel~noe – oso-benno v otnoxenie do sobst-vennogo i drugogo, rodstvenno-go, blizkogo soznanini�, kogda


pokazyvat~s� vera, dru�ba,l�bopytstvo, blagodarnost~,l�beznost~, ne�nost~, nena-vist~, uspo�lovost~, rveniei pylkost~; duh, eto ne-issledovatel~noe, neposti�i-moe, oposredovanoe, prinu�-dawoe syl~noe quvstvo i in-tencionalnost~ soznani�.

duhovno n, adj, kar je narejeno, pridob-ljeno, ustvarjeno z informiranjem viš-sljih slojev zavesti kot skrivnostno, nedo-jemljivo, v informacijskih prostorih, vpodzavesti in nadzavesti duha;

duhovno n, adj, napravljeno, steceno,stvoreno sa; informiranjem viših slojevahrsvijesti kao tajanstveno, nepojmljivo, uinformacijskim prostorima, u podsvijestii nadsvijesti duha;

spiritual, the, made, achieved, created byinforming of higher layers of conscious-enness as mysterious, incomprehensible,in informational spaces, in the subcon-sciousness and superconsciousness ofspirit;

Geistige n, -geistige, erzeugt, gewon-nen, erschafft mit dem Informieren derdehöheren Bewusstseinsschichten als dasGeheimnisvolle, Unfassbare, in informa-tionellen Räumen, im Unterbewusstseinund Oberbewusstsein des Geistes;

duhovnoe n, adj, sdelano, pri-obrestovano, sozdano infor-ru

mirovaniem vyxix sloev soz-nani� kak zagadoqnoe, nepos-ti�imoe, v informacionnyhprostorah, v podsoznanie inadsoznanie duha.

duhovno povezani viri zavestno-infor-macijskega kapitala pri upravljanju in slvodenju države ali podjetja so prikazaniv medsebojni interakciji z grafom gr1 naSliki 9;

duhovno povezani izvori svjestno-in-formacijskog kapitala kod upravljanja i hrvodenja države ili poduzeca prikazani suu medusobnoj interakciji sa grafom gr2na Slici 9;

spiritually connected resources of con-sciousness-informational capital in ma- ennagement of state or enterprise is pre-sented as interaction of components bygraph gr3 in Fig. 9;

geistig zusammenhängende Mittel desbewusstsensinformationellen Kapitals deim Management des Staates und Un-ternehmens sind mit dem Graphen gr4im Bild 9 als gegenseitig beeinflussteKomponenten dargestellt.

Eentropon m, podzavestna entiteta k enako sl

poimenovanemu informonu v zavesti,vsebuje operandne in operatorske fraze,nastopajoce v informonu ter razpolaga šes tezavrom v etnicnem jeziku in drugimipripomocki, sy α;

entropon m, podsvjestni entitet k jed-nako imenovanom informonu u sustavu hrsvijesti, sadrži fraze operanda i opera-tora koje nastupaju u informonu, raspo-laže još s tezaurom u etnickom jeziku idrugim pomagalima, sy α;

entropon, subconscious entity to equallynamed informon in consciousness, in- en


dduhovno_povezani_viri_zavestno-informacijskega_kapitala_pri_

upravlja

nju_d

rzav

e_(p

odje

tja)

s strategijap po

djet

nist

voeekonom

ijattehnologija

ddenarnistvo

t trzenje

o orga

niza

cija

iizobrazevanje

kkadrovanje

dduhovnost

gr1

dduhovno_vezani_izvori_svjestno-informacijskog_kapitala_kod_uprav

ljanja_d

rzav

e_(p

oduz

eca)

s strategijap po

duze

tnis

tvo

eekonom

ijattehnologija

nnovcanistvo

t trzenje

o orga

niza

cija

oobrazovanje

kkadrovanje

dduhovnost

gr2

sspiritual_connected_resources_of_consciousness-informational_capital_in_manage

ment_

of_s

tate_(e

nter

pris

e)

s strategyb bu

sine

ss

eeconom

yttechnology

ffinance

mmarketin

g

o orga

nisa

tion e

education

ccadre

sspirituality

gr3

ggeistig_zusamm

enhangende_Mittel_

des_bewusstseinsinformationellen_Kapitals_im_Management_d

es_Staa

tes_

(Unt

erne

hmen

s)

sStrategieg G

esch

afte

Econom

ietTechnologie

fFinanzen

mMarketin

g

o Org

anis

atio

n

eE

rziehung

kKader

gGeistigkeit

gr4

Slika 9: sl gr1 Sistem upravljanja države ali podjetja, kjer je izpostavljena duhovnost

kot temeljna vrednota uravnoteženega (homeostaznega) vodenja in poslovanja. hr gr2Sustav upravljanja države ili poduzeca, gdje je ispostavljena duhovnost kao temeljnavrijednost uravnoteženog (homeostaznog) vodenja i poslovanja. en gr3 Managementsystem of state or enterprise where spirituality is favoured as a fundamental valueof balanced (homeostatic) leadership and business. de gr4 Managementsystem desStaates oder Unternehmens, wo die Geistigkeit als ein fundamentales Wert der aus-gegliechenen (homeostatischen) Führung und des Geschäfts bevorzugt wird.


cludes operand and operator phrases oc-curring in informon, and has still an eth-nic language thesaurus and other meanson disposal, sy α;

Entropon n, unterbewusste Entität zudem gleichbenannten Informon imdeBewusstsein, enthält Operand- undOperatorphrasen auftretend im Informonund verfügt noch über Thesaurus inethnischer Sprache und über andereHilfsmittel, sy α.

Fformalizacija dekompozicijske procedu-

re, pD, kot formalizirani konceptsl

pD

D (. . .),G⌈z⌉,P⌈z, |=

⌉,

Idiintuicija, iintencijae,Odoorientacija, iizbirae,Ndnnepredvidljivo, nneznanoe,

U

⌈kkordinacija

⌈D,G,P,I,O,N,U

⌉⌉|=

U

z informacijskim prostorom

(pD; pD

),

ki sega visoko v nadzavestno podrocje(nadzavestne sloje) in globoko v pod-zavestno podrocje (podzavestne sloje);pomen posameznih komponent je tale:

D (. . .) vsebuje nabor razlicnih vrstdekompozicij splošnega in metafizika-listicnega znacaja;

G⌈z⌉

n < ∞Z

i = 1G⌈αi

⌉je zlitje infor-

monskih grafov sistema zavesti;

P⌈z, |=

⌉(Pdze ∪P

⌈|=⌉)

predsta-vlja izkustveno nakopicene operandnein operatorske fraze (tudi naucene,racunalniško posnete iz raznovrstnih

medijev) razlicnih fenomenalnih oblik,tako jezikovne, notranjezavestne,cutne (vizualne, slušne, otipne,. . . ) in še druge mogoce oblike;tu velja še formalno pojasnjevalnoPdze Ooperandne_fraze in P

⌈|=⌉

Ooperatorske_fraze, ali še strukturnopodrobneje [6]Pdze {α1,α2, . . . ,αn},P⌈|=⌉

{

|=1, |=2, . . . , |=m

},

m < n <∞;

Idiintuicija, iintencijae pripada nadzavest-

nemu sloju, kjer sta(iintuicija; iintuicija

)in

(iintencija; iintencija

)informacijska

prostora, torej

Idiintuicija, iintencijae

I

(iintuicija; iintuicija

),(

iintencija; iintencija

);

seveda so vse komponente sistemazavesti tudi informacijski prostori, sajsistem zavesti Φ

⌈(z; z)⌉

na splošnokonstituirajo prav informacijski pro-stori (αi; αi), i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞,torej(α1; α1), (α2; α2), (αnΦ ; αnΦ) ∈

Φ⌈(

z; z)⌉

Odoorientacija, iizbirae usmerja in izbirapotek dekompozicijske procedure pD;usmerjanje zajema tudi preskakovanjeiz enega operanda na drugega v tekudekompozicije in izbiro ustreznegaoperatorja med njima; kako se pro-cedura odloca o usmerjanju in izbirije odvisno od trenutne intuicije inintencije, pa tudi od vseh mogocihdrugih komponent, vpletenih v nasta-janje struktur s pomocjo procedure; v


ožjem smislu je tedaj

Odoorientacija, iizbiraeOodlocanjedoorientacija, iizbirae;

U kkordinacija

|=Ψ

|=Ψ|=Ψ

|=Ψ

|=

|=

|=

|=

|=

|=

|=|=Ψ

|=Ψ |=Ψ |=Ψ

D G⌈

z⌉

P⌈

z, |=⌉

I⌈i intuicija,i intencija⌉

O⌈o orientacija,i izbir

a⌉

N⌈nnepredvidljivo, nneznano⌉

c©Anton P. Železnikar, 9. november 2007

Slika 10: Krožna ustvarjalna koordinaci-jaUdkkordinacijadD,G,P,I,O,N,Uee|=U med komponentami dekompozicijskeprocedure.

Ndnnepredvidljivo, nneznanoe zajema vse,kar je doslej formalno nepredvidljivoin neznano ter je takšno tudi v samempoteku dekompozicije; tu je vsebovanovse tisto, kar bi lahko nastalo in lahkoše nastane pri izpopolnjevanju samega

koncepta procedure in kot posledicaokolišcin med izvajanjem procedure;

UdkkordinacijadD,G,P,I,O,N,Uee |=U je tisto najbolj problematicno vcelotnem poteku dekompozicijske pro-cedure, imenovano ustvarjalno; ustvar-jalno je krožna organizacija v izvedbikoordinacije, kot nazorno pokaže grafna Sliki 10;

formalizacija dekompozicijske procedu-re, pD, kao formalizirani koncept hr

pD

D (. . .),G⌈z⌉,P⌈z, |=

⌉,

Idiintuicija, iintencijae,Odoorientacija, iizbore,Ndnnepredvidljivo, nnepoznatoe,

U

⌈kkordinacija

⌈D,G,P,I,O,N,U

⌉⌉|=

U

s informacijskim prostorom

(pD; pD

),

koji seže visoko u nadsvjestno podru-cje (nadsvjestne slojeve) i duboko upodsvjestno podrucje (podsvjestneslojeve); znacenje pojedinih komponentije ovakav:

D (. . .) sadržava niz razlicitih vrstadekompozicija opcenitog i metafizika-listicnog znacaja;

G⌈z⌉

n < ∞Z

i = 1G⌈αi

⌉je slijevanje

informonskih grafova sistema svijesti;

P⌈z, |=

⌉(Pdze ∪P

⌈|=⌉)

predsta-vlja iskustveno nagomilane operandnei operatorske fraze (takoder naucene,racunalniški skinute iz raznovrstnihmedija) razlicitih fenomenalnih ob-lika, tako jezicne, unutranjesvjestne,culne (vizualne, slušne, opipne, . . . )in još druge moguce oblike; ovdje


važi još formalno objašnjavajucePdze Ooperandne_fraze in P

⌈|=⌉

Ooperatorske_fraze, ili još strukturnodetaljnije [6]Pdze {α1,α2, . . . ,αn},P⌈|=⌉

{

|=1, |=2, . . . , |=m

},

m < n <∞;Idiintuicija, iintencijae pripada nadsvjest-

nom sloju, gdje su(iintuicija; iintuicija

)i(


)informacijski pro-

stori, dakle Idiintuicija, iintencijae

I

(iintuicija; iintuicija

),(


);svakako su sve komponente sistemasvijesti takoder informacijski prostori,pa sustav svijesti Φ

⌈(z; z)⌉

opcenitokonstituirajo upravo informacijski pro-stori (αi; αi), i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞,dakle(α1; α1), (α2; α2), (αnΦ ; αnΦ) ∈

Φ⌈(

z; z)⌉

;Odoorientacija, iizbirae usmjerava i izabira

tijek dekompozicijske procedurepD; usmjeravanje zahvaca takoderpreskakivanje iz jednoga operanda nadrugoga tijekom dekompozicije i izborodgovarajucega operatora medu njima;kako procedura odlucuje o usmjera-vanju i izboru zavisi od trenutacneintuicije i intencije, pak takoder odsvih mogucih drugih komponenti, up-letenih u nastajanje struktura pomocuprocedure; u užem smislu je tada

Odoorientacija, iizbiraeOodlucivanjedoorientacija, iizbore;

Ndnnepredvidljivo, nnepoznatoe zahvacasve, što je dosad bilo formalno nepred-

U kkordinacija

|=Ψ

|=Ψ|=Ψ

|=Ψ

|=

|=

|=

|=

|=

|=

|=|=Ψ

|=Ψ |=Ψ |=Ψ

D G⌈

z⌉

P⌈

z, |=⌉

I⌈i intuicija,i intencija⌉

O⌈o orientacija,i izbor⌉

N⌈nnepredvidljivo, nnepoznato⌉

c©Anton P. Železnikar, 9. studeni 2007

Slika 11: Kružna stvaralacka koordinaci-jaUdkkordinacijadD,G,P,I,O,N,Uee|=U medu komponentama dekompozicijskeprocedure.

vidljivo i nepoznato te je takovo i usamom tijeku dekompozicije; ovdje jesadržano sve ono, što bi moglo nastatii može još nastati kod usavršavanjasamog koncepta procedure i kaoposledica okolnosti tijekom izvodenjaprocedure;

UdkkordinacijadD,G,P,I,O,N,Uee |=U je ono najproblematicnije u cje-lokupnom tijeku dekompozicijskeprocedure, imenovano stvaralacko;


stvaralacko je kružna organizacija uizvedbi koordinacije, kao što ocitopokazuje graf na Slici 11;

formalisation of decompositional pro-cedure, pD, as a formalised concepten

pD

D (. . .),G⌈z⌉,P⌈z, |=

⌉,

Idiintuition, iintentione,Odoorientation, cchoicee,Nduunforeseeable, uunknowne,

U

⌈ccoordination

⌈D,G,P,I,O,N,U

⌉⌉|=

U

with informational space

(pD; pD

),

reaching highly into superconscious re-gion (superconscious layers) and deeplyinto subconscious region (subconsciouslayers); the meaning of individualcomponents is the following:

D (. . .) includes types of differentsorts of decompositions being ofthe general and metaphysicalisticcharacter;

G⌈z⌉

n < ∞Z

i = 1G⌈αi

⌉is an alloy of

informonic graphs of consciousnesssystem;

P⌈z, |=

⌉

(Pdze ∪P

⌈|=⌉)

repre-sents experientially gathered operandand operator phrases (also learned,computer recorded from variousmedia) of different phenomenal forms,like language, inner-conscious, sensory(visual, audio, tactile, . . . ) and all otherpossible forms; here, also the formallyexplaining Pdze Ooperan_phrases

and P⌈|=⌉

Ooperator_phrases, or stillstructurally detailed [6]Pdze {α1,α2, . . . ,αn},

P⌈|=⌉

{

|=1, |=2, . . . , |=m

},

m < n <∞is valid;

Idiintuition, iintentione belongsto superconscious layer,where

(iintuition; iintuition

)and(

iintention; iintention

)are informa-

tional spaces, therefore,

Idiintuition, iintentione

I

(iintuition; iintuition

),(

iintention; iintention

);

of course, all the components ofconsciousness system are informa-tional spaces too, since, in general,consciousness system Φ

⌈(z; z)⌉

is con-stituted just by informational spaces(αi; αi), i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞,therefore,(α1; α1), (α2; α2), (αnΦ ; αnΦ) ∈

Φ⌈(

z; z)⌉

Odoorientation, cchoicee orients and elects(chooses) the course of decomposi-tional procedure pD; orienting capturesalso the jumping from one to anotheroperand in course of decompositionand the choice of suitable operatorbetween them; how the proceduredecides upon orientation and choicedepends on current intuition andintention, and also on all other possiblecomponents involved into the structureemerging by means of the procedure;in narrower sense, there is,

Odoorientation, cchoiceeOodlocanjedoorientacija, iizbirae;

Nduunforeseeable, uunknowne captureseverything being up to the presentformally unforeseeable and unknown


U coordination

|=Ψ

|=Ψ|=Ψ

|=Ψ

|=

|=

|=

|=

|=

|=

|=|=Ψ

|=Ψ |=Ψ |=Ψ

D G⌈

z⌉

P⌈

z, |=⌉

I⌈i intuition, i intention⌉

O⌈o orientation, choic

e⌉

N⌈uunforeseeable, uunknown⌉

c©Anton P. Železnikar, November 11, 2007

Slika 12: Circular creative coordina-tion UdccoordinationdD,G,P,I,O,N,Uee|= U among components of decomposi-tional procedure.

and is such also in the course ofdecomposition; here, all those is in-cluded, which might emerge and couldstill emerge improving the procedureconcept and as a consequence ofcircumstances during the procedureexecution;

UdccoordinationdD,G,P,I,O,N,Uee |=U is that at the most problematic in theentire course of decompositional pro-cedure, called the creative; the creative

is a circular structure within executionof the procedure, as it transparentlyshows the graph in Fig. 12;

Formalisation der Dekompositionspro-zedur, pD, als formalisiertes Konzept de

pD

D (. . .),G⌈z⌉,P⌈z, |=

⌉,

IdiIntuition, iIntentione,OdoOrientation, aAuswahle,NduUnvoraussehbare, uUnbekanntee,

U

⌈kKoordination

⌈D,G,P,I,O,N,U

⌉⌉|=

U

mit dem Informationsraum

(pD; pD

),

welcher hoch in den oberbewusstenBereich (oberbewusste Schichten) undtief in den unterbewussten Bereich(unterbewusste Schichten) greift; dieBedeutung einzelner Komponenten istdie folgende:

D (. . .) enthält die Möglichkeitverschiedene Arten der Dekompositiondes allgemeinen und metaphysikalis-tischen Charakters an zu wenden;

G⌈z⌉

n < ∞Z

i = 1G⌈αi

⌉ist die Ver-

schmelzung der Informonengraphenim Bewusstseinssystem;

P⌈z, |=

⌉(Pdze ∪P

⌈|=⌉)

stellt er-fahrungsaufgehäuften Operanden- undOperatorenphrasen dar (auch gelernte,mit dem Rechner aus verschiedenenMedien aufgenomenen) phenome-nalem Formen, sowohl sprachlichen,innerbewussten, sinnlichen (visuellen,gehörartigen, tastbaren, . . . ) undallen anderen möglichen Formen; hiergilt noch formalistisch aufklärendPdze OOperandenphrasen und P

⌈|=⌉


OOperatorphrasen, oder noch struk-turell ausführlicher [6]Pdze {α1,α2, . . . ,αn},P⌈|=⌉

{

|=1, |=2, . . . , |=m

},

m < n <∞;

IdiIntuition, iIntentione gehört der oberbe-wussten Schicht an, wobei der Aus-drück

(iIntuition; iIntuition

)und auch(

iIntention; iIntention

)ein Informations-

räum ist, also

IdiIntuition, iIntentione

I

(iIntuition; iIntuition

),(

iIntention; iIntention

);

freilich sind alle Komponenten desBewusstseinssystems auch Informa-tionsräume, da das Bewusstseinssy-stem Φ

⌈(z; z)⌉

gerade mit Informa-tiosräumen (αi; αi), i = 1, 2, . . . ,nΦ <∞ konstituiert wird; also(α1; α1), (α2; α2), (αnΦ ; αnΦ) ∈

Φ⌈(

z; z)⌉

OdoOrientation, aAuswahle richtet undwählt aus den Verlauf der Dekomposi-tionsprozedur pD; das Richten enthältauch das Überspringen von einen zumanderen Operanden und die Auswahldes entsprechenden Operators zwis-chen ihnen; wie sich die Prozedurentscheidet zum Richten und zurAuswahl hängt von der augenblick-lichen Intuition und Intention ab, undauch von allen anderen Komponenten,die in das Strukturentstehen mit derHilfe von Prozedur verwickelt sind; imengeren Sinn ist dann

OdoOrientation, aAuswahleOEntscheidendoOrientation, aAuswahle;

U kKoordination

|=Ψ

|=Ψ|=Ψ

|=Ψ

|=

|=

|=

|=

|=

|=

|=|=Ψ

|=Ψ |=Ψ |=Ψ

D G⌈

z⌉

P⌈

z, |=⌉

I⌈i Intuition, i Intention⌉

O⌈o Orientation,a Aus

wah

l⌉

N⌈uUnvoraussehbare, uUnbekannte⌉

c©Anton P. Železnikar, 9. November 2007

Slika 13: Kreisende schöpferische Ko-ordination UdkKoordinationdD,G,P,I,O,N,Uee |= U zwischen Komponenten derDekompositionsprozedur.

NduUnvoraussehbare, uUnbekanntee umfasstalles, was bisher formal unvorausse-hbar und unbekannt ist und wird soauch im Verlauf der Dekompositionbeschaffen sein; hier findet man alljenes, was entstehen könnte undwas noch beim Vervollkommen desProzedurkonzepts und als Folge derUmstsände während der Prozeduraus-führung entstehen wird;


UdkKoordinationdD,G,P,I,O,N,Uee |=U ist jenes am meisten problematis-ches im gesamten Verlauf derDekompositionsprozedur, genanntals das Schöpferische; dieses ist einekreisförmige Organisation in derAusführung der Koordination, wiees anschaulich mit dem Graphen imBild 13 gezeigt wird;

formula f informacijska ∼, ϕ, z ope-randi α1, α2, . . . αn, serijska, → , po-sl

vratno-serijska, ← , biserijska, � ,

pristno biserijska, (→,←) , nekrožna

( λ oznacuje prazno mesto), krožna, , izražena kot zaporedje operandov,

binarnih operatorjev in oklepajnih parov;

formula f informacijska ∼, ϕ, s ope-randima α1, α2, . . . αn, serijska, → ,hr

povratno-serijska, ← , biserijska, � ,

istinski biserijska, (→,←) , nekružna

( λ oznacuje prazno mjesto), kružna, , izražena kao redoslijed operanda,

binarnih operatora i parova zagrada;

formula, informational ∼, ϕ, with ope-rands α1, α2, . . . αn, serial, → , re-en

verse-serial, ← , biserial, � , proper

biserial, (→,←) , non-circular ( λ de-

notes an empty place), circular, , ex-pressed as series of operands, binary op-erators and parenthesis pairs;

Formel f informationelle ∼, ϕ, mitOperanden α1, α2, . . . αn, seriell,de

→ , umgekehrt-seriell, ← , bise-

riell, � , echt biseriell, (→,←) ,

nichtzirkulär ( λ bezeichnet eine leereStelle), zirkulär, , ausgedrückt alsReihenfolge von Operanden, binärenOperatoren und Klammerpaaren;

syϕ

O

.

⌊α1, α2, . . . , αn

O.

⌋,

O ∈ {λ,},. ∈ {→,←,�, (→,←)}

formulski sistem m sistem formul, Φ,je množica formul, locenih s podpicjem, slzaprta v okrogle oklepaje, kjer formuleinformirajo paralelno (hkrati) in so pod-vržene informacijskemu nastajajnju;

formulski sustav m sustav formula, Φ,je skup formula, odvojenih s tocka- hrzarezom, zatvorenih u okrugle zagrade,gdje formule informiraju paralelno (is-tovremeno) te su podvrgnute informaci-jskom nastajanju;

formula system, system of formulas,Φ, is a formula set, separated by en

semicolon, closed within parentheses,where formulas inform in parallel(simultaneously), being a subject ofinformational emerging;

Formelsystem m System von Formeln,Φ, ist eine Menge von Formeln, ge- de

trennt mit Strichpunkt, geschlossen inrunde Klammern, wo Formeln parallel(gleichzeitig) informieren und sind deminformationellen Entstehen unterworfen;

sy Φ (ϕ1;ϕ2; . . . , ϕnΦ).

G


geštalt m, Γ, zadevajoc shemo formule,

ΓdSdϕee, kot sistem vseh nΓdSdϕeesl

razlicnih formul, dobljenih iz sheme,kjer je `ϕ dolžina formule, dolocenas številom nastopajocih operatorjev vformuli ϕbα1, α2, . . . , αnϕc oziromashemi Sdϕe;

geštalt m, Γ, ticuci se sheme formule,

ΓdSdϕee, kao sustav svih nΓdSdϕeehr

razlicitih formula dobijenih iz sheme,gdje je `ϕ dužina formule, odredenasa brojem nastupajucih operatora uformuli ϕbα1, α2, . . . , αnϕc odnosnoshemi Sdϕe;

gestalt, Γ, concerning formula sheme,

ΓdSdϕee, as a system of all nΓdSdϕeeen

different formulas obtained fromthe sheme, where `ϕ the formulalength is, determined by the numberof occurring operators in formulaϕbα1, α2, . . . , αnϕc and sheme Sdϕe,respectively;

Gestalt f, Γ, betreffend Formelschema,

ΓdSdϕee, als ein System allerde

nΓdSdϕee verschiedenen Formeln,

gewonnen aus dem Schema, wobei `ϕ

die Formellänge ist, gegeben mit derAnzahl von auftretenden Operatorenin der Formel ϕbα1, α2, . . . , αnϕc,beziehungsweise Schema Sdϕe;

sy

nΓdSdϕee = 1`ϕ+1

(2`ϕ

`ϕ

),

ΓdSdϕee

ϕ1;ϕ2;. . . ;

ϕnΓdSdϕee

.

graf m sistema Φ, GdΦe Φ∗

, vsebujevse elementarne tranzicije oblike α |= slβ, dobljene iz formulske sheme, Sdϕe,sistemske sheme SdΦe, kjer so opera-torji vozlišca, povezana z operatorji kotusmerjenimi vezmi (oznacenimi pušci-cami) grafa;

graf m sustava Φ, GdΦe Φ∗

, sadržisve elementarne tranzicije oblika α |= hrβ, dobijene iz sheme formule, Sdϕe,sheme sustava, SdΦe, gdje su operandicvorovi povezani s operatorima kao us-merenim vezama (oznacenim strijelama)grafa;

graph en of system Φ, GdΦe Φ∗

, in-cludes all basic transitions of the form enα |= β, obtained from formula scheme,Sdϕe, system scheme SdΦe, whereoperands are nodes being connected byoperators as directed paths (marked ar-rows) of the graph;

Graph m des Systems Φ, GdΦe Φ∗,

enthält alle basische Transitionen der deForm α |= β, erhalten aus dem Formel-schema, Sdϕe, Systemschema SdΦe,wo Operanden als Knoten, verbun-den mit Operatoren als gerichteten Ver-bindungen (bezeichneten Pfeilen), imGraphen dargestellt sind;

grα

β

γ δ

ǫ ζ

η


sy

Φ∗

α |= β; β |= γ; γ |= δ;δ |= ε; ε |= ζ; ζ |= η; η |= α;γ |= β; ε |= δ; η |= ζ;ε |= β; η |= δ

.

Iinformacija je zaznavna sprememba fizi-

kalnega stanja; zaznava informacije napotujeslna zavestno naravo (razumevanje) informa-cije; informacija je kategorija zavesti; šesplošneje je informacija fizikalni vpliv nadruge fizikalne entitete in nase, ter vplivdrugih fizikalnih entitet na to fizikalnoentiteto;

informacija je opazljiva promjena fizikalnogstanja; opažanje informacije upucuje na sv-hrjestnu prirodu (razumijevanje) informacije;informacija je kategorija svijesti; još opcen-itije je informacija fizikalni utjecaj na drugefizikalne entitete i na sebe, te utjecaj drugihfizikalnih entiteta na taj fizikalni entitet;

information is perceivable change of physi-cal state; perception of information directs toenconscious nature (understanding) of informa-tion; information is a category of conscious-ness; still said more generally, information isphysical impact on other physical entities anditself, and impact of other physical entites onthat physical entity;

Information ist wahrnehmbare Änderung desphysikalischen Zustands; Wahrnehmung derdeInformation richtet auf bewusste Natur (Ver-stehen) der Information; Information isteine Kategorie des Bewusstseins; noch imallgemeineren Sinn gesagt, ist Informationder physikalische Einfluss auf die anderenphysikalischen Entitäten und auf sich selbst,und Einfluss anderen physikalischen Entitätenan diese physikalische Entität.

informacijska zavest, umetna zavest, os-rednji koncept tehnološko uresnicljivegaslsistema zavesti, sodobni koncept namiz-nega racunalniškega sistema z virtual-nim sistemom umetne zavesti, utemeljen

na teoriji, metodologiji, formalisticnemkonceptu in implementacijski podlagi in-formacijskega (glej Sliko 1);

informacijska svijest, umjetna svijest,središnji koncept tehnološki ostvarljivog hrsustava svijesti, suvremeni koncept ra-cunalnog sustava s virtualnim sustavomumjetne svijesti, zasnovan na teoriji,metodologiji, formalistickom konceptu iimplementacijski osnovi informacijskog(vidi Sliku 2);

informational consciousness, artificialconsciousness, the central concept of entechnologically realizable consciousnesssystem using a virtual system of arti-ficial consciousness, based on theory,methodology, formalistic concept, andimplementation basis (see Figure 3);

informationelles Bewusstsein, künstli-ches Bewusstsein, zentrales Konzept des detechnologisch realisierbaren Bewusst-seinssystems, zeitgenössisches Konzeptdes Tischrechners mit dem virtuellenSystem des Bewusstseins, begründet inTheorie, Methodologie, formalistischemKonzept und Implementationsunterlage(siehe Bild 19).

informacijsko s n pripada informaciji spomenom; sl

informacijsko s n pripada informaciji saznacenjem; hr

informational, the belongs to informa-tion with meaning; en

Informationelle s n gehört zur Informa-tion mit Bedeutung, -informationell. in- deformacijski adj; hr informacijski adj; eninformational adj; de informationell adj,Informations–.


informacijski prostor operanda α, sim-bolno (α; α), kot rekurzivna struktura inslorganizacija sistema zavesti;

informacijski prostor operanda α, sim-bolicki (α; α), kao rekurzivna strukturahri organizacija sustava svijesti;

informational space of operand α, sym-bolically (α; α), as a recursive structureenand organizaton of consciousness sys-tem;

informationeller Raum, auch Informa-tionsraum des Operandenα, symbolischde(α; α), als eine rekursive Struktur undOrganisation des Bewusstseinssystems.

Informacijski prostor informacijskegaprostora, (α; α)d(α; α)e, operandasl

α, rodi rekurzivno slojevito strukturo inorganizacijo sistema zavesti, in sicer,

(α; α)d(α; α)e((α; α); (α; α)

),

tj. novi informacijski prostor (sloj za-vesti) itn., v poljubno rekurzivnoglobino;

informacijski prostor informacijskog pro-stora, (α; α)d(α; α)e, operanda α,hr

rada rekurzivnu slojevitu strukturu iorganizaciju sustava svijesti, to je

(α; α)d(α; α)e((α; α); (α; α)

),

novi informacijski prostor (sloj svijesti)itd., do proizvoljne rekurzivne dubine;

informational space of informationalspace, (α; α)d(α; α)e, of operanden

α, gives birth to a recursively layered(stacked) structure and organization ofconsciousness system, that is,

(α; α)d(α; α)e((α; α); (α; α)

),

a new informational space (consciouslayer), etc., up to an arbitrary recursivedepth;

Informationsraum des Informationsrau-mes, (α; α)d(α; α)e, des Operanden de

α, erzeugt eine rekursiv geschichteteStruktur und Organisation des Bewusst-seinssystems, mit

(α; α)d(α; α)e((α; α); (α; α)

),

einen neuen Informationsraum (be-wusste Schicht) usw., bis zu einerbeliebigen rekursiven Tiefe.

informiranje s n poimenovanega operan-da α je informacijska aktivnost, dina- slmika, lastnost, ki spreminja, povzrocanastajanje pomena operanda α kot en-titete idαe, krajše iα, in z njim vpli-vane, povezane, nastajajoce operande;informiranje, ki zadeva operand, jeizraženo simbolno kot Idαe ali kraj-še Iα, uporabljeno npr. pri splo-šni in metafizikalisticni dekompoziciji∆

O

. dαe in M‖. dαe; operand α in nje-

govo informiranje Iα oblikujeta z na-stajajocim pomenom krožno strukturo,izraženo shematicno simbolno kot sy ingraficno kot gr; poimenovanje operandaα deluje kot iniciator, ki sproži njegovoinformiranje Iα, to pa deluje kot nekevrste dekompozicija za generiranje po-mena iα oz. informona α; tu vidimokako se naposled obravnavani informa-cijski koncepti harmonicno ujamejo vceloto razumevanja informacijskega;

informiranje s n imenovanoga operanda αje informacijska aktivnost, dinamika, o- hr


sobina, koja mjenja, uzrokuje nastajanjeznacenja operanda kao entiteta idαe,skraceno iα, i s njim utjecane, povezane,nastajajuce operande; informiranje, kojepogada operand, izraženo je simbolickikao Idαe ili skraceno Iα, primjenji-vano npr. kod opšte i metafizikalis-ticke dekompozicije ∆

O

. dαe i M‖. dαe;

operand α i njegovo informiranje Iα ob-likuju sa nastajajucim znacenjem iα kru-žnu strukturu izraženu shematicki sim-bolno kao sy i graficki kao gr; imeno-vanje operanda α djeluje kao iniciator,koji pokrene njegovo informiranje Iα, topak djeluje kao neke vrste dekompozicijaza generiranje znacenja iα odn. infor-mona α; ovdje vidimo kako se napokonobradivani informacijski koncepti har-monicki uhvate u cjelinu razumjevanjainformacijskoga;

informing s of named operand α isinformational activity, dynamics, prop-enerty, changing, causing the emergingof meaning of operand α as an entityidαe, shortly iα, and by it impacted,connected, arising operands; informing,concerning the operand, is expressedsymbolically as Idαe or briefly Iα, ap-plied, for instance, in general and meta-physicalistic decomposition ∆

O

. dαe andM

‖. dαe; operand α and its informing

Iα shape together with emerging mean-ing iα the circular structure, expressedshematically in a symbolic way as sy andgraphically as gr; the naming of operandα performs like an initiator triggeringits informing Iα, and this performs likesome kind of decomposition for gener-ation of meaning iα or informon α, re-spectively; we see how at last the dis-

cussed informational concepts are beingin a harmonic agreement with the en-tirety of understanding concerning theinformational;

Informieren s n des benannten Operan-den α ist informationelle Tätigkeit, Dy- denamik, Eigenschaft, die die Enstehungder Bedeutung des Operanden α alseiner Entität idαe, kurz iα, und mit ihmbeeinflussten, verbundenen, entstehen-den Operanden ändert und verursacht;Informieren, das den Operanden betrifft,wird symbolisch als Idαe oder kürzerals Iα augedrückt, zum Beispiel in derallgemeinen oder metaphysikalistischenDekomposition ∆

O

.dαe und M‖. dαe

verwendet; Operand α und sein In-formieren Iα bilden mit werdenden Be-deutung iα eine kreisförmige Struk-tur, ausgedrückt schematisch in symboli-scher Form als sy und graphisch alsgr; die Benennung des Operands αwirkt als Beginner, der sein InformierenIα auslöst, dieses aber wirkt als eineArt der Dekomposition fürs Generierender Bedeutung iα bzw. des Infor-mons α; hier kann man sehen wieschließlich die behandelten informa-tionellen Konzepte harmonisch mit demGanzen des Verstehens des Informa-tionellen übereinstimmen;

sy

(α |= Iα; Iα |= iα |= Iα;

iα |= Iα |= iα

);

gr α Iα iα

informon m, zavestna entiteta k enakopoimenovanemu entroponu v podzavesti, slpredstavlja pomen tega operanda, ob-likovan z dekompozicijo ter se s svojim


grafom zliva v skupni graf zavesti, sim-bolicno α;

informon m, svjestni entitet k jednakoimenovanom entroponu u podsvijesti,hrpredstavlja znacenje tog operanda, ob-likovanog sa dekompozicijom, te se sasvojim grafom slijeva u zajednicki grafsvijesti, simbolicki α;

informon , conscious entity to equallynamed entropon in subconsciousness,enrepresents meaning of this operand,shaped by decomposition, alloying withits graph into the common consciousnessgraph, symbolically, α;

Informon n, bewusste Entität zum gle-ichbenannten Entropon im Unterbe-dewusstsein, stellt die Bedeutung die-ses Operanden dar, geformt mit Hilfeder Dekomposition, verschmeltzend mitseinem Graphen in den gemeinsamenGraph des Bewusstseins, symbolisch α.

izražava f , izraz m, obicajno formalisti-cna v jeziku Z;sl

izražaj m, izraz m, uobicajeno formalis-ticki u jeziku Z;hr

expression , usually formalistic, in lan-guage Z;en

Ausdruck m, üblicherweise formalistischin der Sprache Z.de

Jjezik je pomenska igra v mreži koncep-

tov; igra s koncepti konstituira jezik; tasligra s pomeni zajema koncepte z mnenji,s predsodki in s prepricanji in obratno;gr1 skicira to situacijo v igri konceptov;

pri tem informirajo mnenja, predsodkiin prepricanja kot pomensko sorodni(sinonimni) besedni koncepti;

|⇉ |=Ψ

|=Ψ

|=v|=s |= za

jema

gr1

jjezik iigra ppomeni

mmrežakkoncepti

mmnenja pprepricanja

ppredsodki

|=konstituira

|=z/s|=s

|=s

|=kot

|=kot |=kot

jezik je igra sa znacenjima u mrežikoncepta; igra sa konceptima konstituira hrjezik; ta igra sa znacenjima obuhvatakoncepte mnijenja, predrasuda i uvje-renja; gr2 skicira tu situaciju u igrikoncepta; kod toga informiraju mnijenja,predrasude i uvjerenja kao znacen-jski srodni (sinonimni) koncepti rijeci;

|⇉ |=sa

|=Ψ

|=u|=sa |=obuhvata

gr2

jjezik iigra zznacenja

mmrežakkoncepti

mmnijenja uuvjerenja

ppredrasude

|=konstituira

|=sa|=sa

|=s

|=kao

|=kao |=kao

language is a game of meaning in thenetwork of concepts; the game with con- encepts constitutes the language; this gamewith meaning includes the concepts ofopinions, prejudices and beliefs; this sit-


uation with game of concepts is sketchedin gr3 ; in this situation, opinions, preju-dices and beliefs inform as meaningfullyrelated (synonymous) word concepts;

gr3

l lan

guag

e ggame mmeaning

nnetworkcconcepts

|⇉|=Ψ

|=Ψ

|=in|=with

|= includes

|=constitutes

|=Ψ |=Ψ

|=Ψ

|=as

|=as |=as

oopinions bbeliefs

pprejudices

Sprache ist ein Bedeutungsspiel im Netzder Konzepte; das Spiel mit Konzeptendekonstituiert die Sprache; dieses Spielmit Bedeutungen umfasst die Konzepteder Ansichten (Meinungen), Vorurteilenund Überzeugungen; diese Situationmit dem Spiel der Konzepten ist ingr4 skizziert; in dieser Situation in-formieren Ansichten, Vorurteile undÜberzeugungen als bedeutungvoll ver-wandte (synonimische) Wortkonzepte;

gr4

sS

pra

che sSpiel bBedeutung

nNetzkKonzepte

|⇉|=Ψ

|=Ψ

|=im|=mit |=umfasst

|=konstitutiert

|=Ψ

|=Ψ

|=Ψ

|=as

|=as|=as

mM

ein

unge

n

uÜ

berz

eug

unge

n

vVorurteile

Kkompozicija f operatorska, zaporedje in-

formacijskih operatorjev in binarnega slkompozicijskega operatorja ‘◦’, binarnaoklepajna zaprtost zagotavlja natancenpomen kompozicije vec operatorjev ex;

kompozicija f operatorska, redoslijedinformacijskih operatora i binarnog hrkompozicijskog operatora ‘◦’, binarnazagradna zatvorenost osiguruje tacnoznacenje kompozicije sa više operatoraex;

composition, operational, a series of in-formational operators and the binary encomposition operator ‘◦’, binary paren-thetical closure guaranties the precisemeaning of multioperator compositionex;

Komposition f operationelle, Reihen-folge von informationellen Operatoren deund binären Kompositionsoperator‘◦’, binäre Klammergeschlossenheitgarantiert genaue Bedeutung der Kom-position mit mehreren Operatorenex;

sy α |=α ◦ |=β β;

ex (|=1 ◦ |=2) ◦ ((|=3 ◦ |=4)◦ |=5)

Mmešani informacijski prostor (MIP) je

posplošitev koncepta informacijskega slprostora; z njim se bistveno spreme-ni pomen prvotno poimenovanegaoperanda α; v poštev prihajajo še drugiinformacijski prostori,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),oblikujoc novoustvarjeni, inovativni


prostor

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

entropon tega prostora je množicamnožic operandnih in operatorskih fraz,tj. entroponov{α,αi, . . . ,αj};

najprimitivnejša oblika takega prostoraje nastajalna implikacija

(α; α) =⇒nastajalno

((α; β

);(α, β

));

MIP je pomensko razvitje vec infor-macijskih prostorov v novonastali,inovativni prostor (α; α) iz prvotnegaprostora (α; α); evolucija MIP potekanpr. shematicno kot(α; α) =⇒

(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));

tu je(α,β

)množica α ∪ β in

(α; β

)novi pomenski sistem;

mješoviti informacijski prostor (MIP)je poopštenje koncepta informacijskogahrprostora; s njim se bitno mjenja znacenjeprvobitno imenovanga operanda α; uobzir dolaze još drugi informacijskiprostori,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),oblikujuci novoustvareni, inovativniprostor

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

entropon ovog prostora je skup skupovaoperandnih i operatorskih fraza, tj.entropona{α,αi, . . . ,αj};

najprimitivniji oblik takavog prostora jenastajalna implikacija

(α; α) =⇒nastajalno

((α; β

);(α, β

));

MIP je znacenjsko razvijenje mnoštvainformacijskih prostora u novonastali,inovativni prostor (α; α) iz prvobit-noga prostora (α; α); evolucija MIPtece npr. shematicki kao(α; α) =⇒

(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));

ovdje je(α,β

)skup α ∪ β i

(α; β

)novi znacenjski sustav;

mixed informational space (MIS) is ageneralisation of informational space enconcept; by it, meaning of originallynamed operand α is essentially changed;other informational spaces are consid-ered,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),shaping the newly created, innovativespace

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

entropon of this space is a set of sets con-cerning operand and operator phrases,that is, entropons{α,αi, . . . ,αj};

the most primitive form of such a spaceis the emerging implication(α; α) =⇒emergingly((

α; β);(α, β

));

MIS is the meaning unfolding severalinformational spaces into newemerged,innovative space (α; α) out of originalspace (α; α); MIP evolution takes place,for instance, schematically as

(α; α) =⇒(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));


here,(α,β

)is the set α∪β and

(α; β

)the new meaning system;

gemischter informationeller Raum(GIR) ist Veralgemeinerung des Infor-demationsraumkonzepts; mit ihm ändertsich wesentlich die Bedeutung desursprünglich benannten Operandenα; in Betracht kommen noch andereinformationelle Räume,

(αi; αi), . . . , (αj ; αj)),bildend den neukreirten, innovativenRaum

(α; α)

((α; αi; . . . ; αj);

(α, αi, . . . , αj)

);

das Entropon dieses Raumes ist eineMenge der Mengen von Operand- undOperatorphrasen, d. i. Entroponen{α,αi, . . . ,αj};

die primitivste Form solchen Raumes istdie werdende Implikation

(α; α) =⇒werdend

((α; β

);(α, β

));

GIR ist die Bedeutungsentfaltung vonmehreren informationellen Räumen inden neuentstehenden, innovativen Raum(α; α) aus den ursprünglichen Raum(α; α); die Evolution des GIR verläuftz. B. schematisch als

(α; α) =⇒(α; β

)=⇒

(α;(α, β

))=⇒

((α; β

);(α, β

));

hier ist(α,β

)die Menge α ∪ β und(

α; β)

das neue Bedeutungssystem.

model sistema informacijske zavestiz informacijskimi prostori, slojevitaslstruktura in organizacija, podzavestniin nadzavestni prostori z zavestnimprostorom, rangiranim kot kaže sy1, pa

sy2 na Sliki 14 in tabela

r (α; α)dre

. . . . . .m m-ti prostor. . . . . .2 nadnadzavest1 nadzavest0 zavest−1 podzavest−2 podpodzavest. . . . . .−m (−m)-ti prostor. . . . . .

ter predstavitve gr1 , gr2 in gr3 , kjerje r rang informacijskega prostora in(α; α)dre informacijski prostor ranga r;hierarhicno asimetricno strukturo kažegraf gr1 ; izpostavljeno, trenutno za-vestno segmentno strukturo obel sistemazavesti kaže graf gr2 , kjer je eksplic-itno sfericno stopanje zavestnega α vospredje osrednja poanta interpretacije;pomensko prepletenost slojev razlicnihrangov sistema zavesti ponazarja grafgr3 ;

model sustava informacijske svijestis informacijskim prostorima, slojevita hrstruktura i organizacija, podsvjestni inadsvjestni prostori sa svjestnim pro-storom, rangirani, kao što pokazuje sy1,pa sy2 na Slici 14 i tabela

SLOVENSKI, HRVAŠKI, ANGLEŠKI IN NEMŠKI PRIMERJALNI SLOVAR O IMPLEMENTACIJI INFORMACIJSKEGA IN ZAVESTNEGA 49(α;α)

dr

e

Ran

gd−

(r+

1)e

︷︸︸

︷ .

..

Ran

gd

−4

e..

.

︷︸︸

︷ (

α ︸︷︷︸ d0

e

;

d−

1e ︷︸︸︷ α)

︸︷︷

︸R

ang

d1

e

;

d−

2e

︷︸︸︷

(α;α)

︸

︷︷︸

Ran

gd2

e

;

Ran

g[−

3]

︷︸︸

︷( (

α;α);(α;α))

︸︷︷

︸R

ang

d3

e..

.

...

︸︷︷

︸R

ang

dr

e

sy2

(α; α)⌈m⌉

(α; α)⌈−m⌉

(α; α)⌈−2⌉

α, z, αi

(α; α)⌈−1⌉

(α; α)⌈0⌉

(α; α)⌈1⌉

(α; α)⌈2⌉

(α; α)⌈m⌉

i = 1, 2, . . . , n < ∞r = 0

......

r = −m (α; α)⌈−m⌉

......

c© Anton P. ŽeleznikarAug 9, 2007

r = −1

r = −2

α, z, αi

(α; α)

r = 1

r = 2

......

r = m (α; α)⌈m⌉

......

gr1

Φ⌈

(z; z)⌉

(α; α)

(

(α; α); (α; α))

Z

XY

...

(α; α)⌈3⌉

(α; α)⌈2⌉

(α; α)⌈1⌉

(α; α)⌈0⌉

(α; α)⌈−1⌉

(α; α)⌈−2⌉

...

(α; α)⌈−3⌉

gr2

c© Anton P. Zeleznikar, July 13, 2007gr

3

(α; α)⌈0⌉

(α; α)⌈−1⌉⊂

(α; α)⌈1⌉ ⊂◦

(α; α)⌈−2⌉⊂

(α; α)⌈2⌉ ⊂◦

(α; α)⌈−3⌉⊂

(α; α)⌈3⌉ ⊂◦

(α; α)⌈−4⌉⊂

. . . ⊂◦

. . . ⊂

c© Anton P. Zeleznikar, July 14, 2007

Slika 14: sl Interpretacije modelov informacijskih prostorov (α; α)die v sistemu za-vesti. hr Interpretacije modela informacijskih prostora (α; α)die u sustavu svijesti.en Interpretation of models concerning informational spaces (α; α)die of conscious-

ness system. de Die Modellauslegungen von Informationsräumen (α; α)die des Be-wusstseinssystems.


r (α; α)dre

. . . . . .m m-ti prostor. . . . . .2 nadnadsvijest1 nadsvijest0 svijest−1 podsvijest−2 podpodsvijest. . . . . .−m (−m)-ti prostor. . . . . .

te predodžbe sy1 , gr2 i gr3 , gdje je r ranginformacijskog prostora i (α; α)dre in-formacijski prostor ranga r; hierarhicnuasimetricnu strukturu pokazuje graf gr1 ;izloženu, trenutacno svjestnu segmentnustrukturu kugli sustava svijesti pokazujegraf gr2 , gdje je eksplicitno sfericno stu-panje svjestnoga α u prvi plan središnjapoanta interpretacije; znacenjsko ispre-pletenost slojeva razlicitih rangova sus-tava svijesti predocava graf gr3 ;

model of informational consciousnesssystem with informational spaces,enlayered structure and organisation,subconscious and superconscious spacestogether with conscious space, ranked,as presented by sy1, then by sy2 in Fig. 14and the table

r (α; α)dre

. . . . . .m m-th space. . . . . .2 supersuperconsciousness1 superconsciousness0 consciousness−1 subconsciousness−2 subsubconsciousness. . . . . .−m (−m)-th space. . . . . .

and presentations sy1 , gr2 and gr3 , wherer is the rank of informational spaceand (α; α)dre the informational spaceof rank r; hierarchical asymmetricalstructure represents the graph gr1 ; theexposed, currently conscious segmentstructure of spheres concerning con-sciousness system is presented in graphgr2 , where the explicit stepping of theconscious α into the foreground is thecentral point of interpretation; meaning-ful layer perplexedness concerning dif-ferent ranks of consciousness system ispresented in graph graf gr3 ;

Model des informationellen Bewusst-seinssystems mit Informationsräumen, degeschichteter Struktur und Organisation,unter- und oberbewussten Räumen mitdem berwussten Raum, rangiert, wiedargestellt mit sy1, dann mit sy2 imBild 14 und der Tabelle

j (α; α)dje

. . . . . .m m-ter Raum. . . . . .2 Oberoberbewusstsein1 Oberbewusstsein0 Bewusstsein−1 Unterbewusstsein−2 Unterunterbewusstsein. . . . . .−m (−m)-th space. . . . . .

und mit Darstellungen gr1 gr2 undgr3 , wo r der Rang des Information-sraumes und (α; α)dre der Informa-tionsraum des Ranges r ist; hierarchi-sche asymmetrische Struktur wird mitdem Graphen gr1 veranschaulicht; diefreiliegende, augenblicklich bewusste


Segmentenstruktur der Kugeln des Be-wusstseinssystems ist im Graphen gr2dargestellt, wo das explizite Trettendes Bewussten α in den Vorgrund diestarke Seite der Auslegung bleibt; be-deutungsvolle Schichtverflechtung, dieverschiedene Ränge anbelangt, ist imGraphen gr3 dargestellt;

sy1 (α; α)dre ((α; α)dre; (α; α)dre

),

(α; α)dre =⇒ (α; α)d−re,

r = 0, 1, . . . ,m <∞,

(α; α)d0e α;

modus ponens informacijske zavesti,MP ([2] str. 63), sistem pravil informa-slcijsko-logicnega sklepanja, zadevajocpoimenovani operand α ter njegov in-formon α, entropon α in informacijskiprostor (α; α);MP informona sy1 : ce je α poimenovanioperand in α informacijsko implicira(=⇒) pomen operanda α, potem je αinformon operanda α;MP entropona sy2 : ce je α informonin α implicira množico operandnihin operatorskih fraz α zadevajoce α,potem je α entropon operanda α;MP informacijskega prostora sy3 : ceje α informon in α entropon ter ta dvaimplicirata mešani informacijski sistem(α; α), potem je (α; α) informacijskiprostor operanda α;

modus ponens informacijske svijesti,MP ([2] str. 63), sustav pravila informa-hrcijsko-logicnog zakljucivanja, ticajucise imenovanog operanda α te njegovog

informona α, entropona α i informaci-jskog prostora (α; α);MP informona sy1 : ako je α imenovanioperand i α informacijsko implicira(=⇒) znacenje operanda α, onda je αinformon operanda α;MP entropona sy2 : ako je α informoni α implicira skup operandnih in opera-torskih fraza α ticucih se α, onda je αentropon operanda α;MP informacijskog prostora sy3 : akoje α informon i α entropon te ovadva impliciraju mješoviti informacijskisustav (α; α), onda je (α; α) informa-cijski prostor operanda α;

modus ponens of informational consci-ousness, MP ([2] p. 63), system of rules enpertaining to informational-logical in-ference, concerning the named operandα and its informon α, entropon α andinformational space (α; α);MP of informon sy1 : if α is namedoperand and α informationally implies(=⇒) operand meaning α, then α isinformon of operand α;MP of entropon sy2 : if α is informonand α impliies a set of operand andoperator phrases α concerning α, thenα is entropon of operand α;MP of informational space sy3 : if α isinformon and α entropon and the bothimply a mixed informational system(α; α), then (α; α) is informationalspace of operand α;

modus ponens des informationellen Be-wusstseins, MP ([2] S. 63), ein Regel- desystem des informationell-logischenSchliessens, betreffend den benanntenOperand α und sein Informon α,Entropon α und informationellen Raum(α; α);


MP des Informons sy1 : wenn α einbenannter Operand ist und α informa-tionell die Bedeutung des Operandenα impliziert (=⇒), dann ist α einInformon des Operanden α;MP des Entropons sy2 : wenn αein Informon ist und α eine Mengeder Operand- und Operatorphrasenbetreffend α impliziert, dann ist α einEntropon des Operanden α;MP des informationellen Raumessy3 : wenn α ein Informon und α einEntropon ist und beide ein gemischtesInformationssystem (α; α) implizieren,dann ist (α; α) der informationelleRaum des Operanden α;

sy1

αα =⇒ α

α;

sy2

αα =⇒ α

α;

sy3

α,αα,α =⇒ (α; α)

(α; α).

Nnaravnanost f , usmerjenost f ;sl

uperenost f , usmjerenost f ;hr

en attitude, directedness;

Einstellung f, Ansicht f.de

Ookvir m, uokviri poljubni del informaci-

jsko formalizacijske entitete, kot je for-sl

mula, shema, sitem formul in shem,graf itn.; operatorska binarnost ni pogojza izbiro okvirja; sy1 kaže raznovrstnoneregularno, sy2 dobrooblikovano, sy3

operatorsko in sy4 splošno operatorsko(oba neregularno) uokvirjanje delov for-mule;

okvir m, stavi u okvir proizvoljni dioinformacijski formalizovanog entiteta, hrkao što je formula, shema, sustav for-mula i shema, graf itd.; operatorska bi-narnost nije uslov kod izbora okvira;sy1 pokazuje raznovrstno neregularno,sy2 dobrooblikovano, sy3 operatorsko isy4 opce operatorsko (oba neregularno)stavljanje u okvir djelova formule;

frame puts frame around an arbitrary partof informationally formalistic entity, as enis formula, scheme, system of formulasand schemes, graph, etc.; operator bina-rity is not a necessary condition for theframe choice; sy1 shows manifold irregu-lar, sy2 well- formed, sy3 operator and sy4

general operator (both irregular) framingof formula parts;

Rahmen m, einrahmt einen beliebigenTeil der informationell formalistischen deEntität, wie Formula, Schema, Systemder Formeln und Schemas, Graph usw.;die Operatorenbinärität ist keine Bedin-gung für die Auswahl des Rahmens; sy1

zeigt mannigfältiges unre- gelmäßiges,sy2 gutgeformetes, sy3 Operatoren- undsy4 allgemeines Ope- ratoreneinrahmungder Formelteilen (beide unregelmäßig);

sy1

( α |=1

β ) |=2

6

(3

γ |= δ4

)5

7 8 9

10


sy2

( α |= β ) |= ( γ |= δ )

sy3 (α |= β) |= (γ |= δ)

sy4 . . . |= . . . |= . . .

operand m, vsakršnja informacijska en-titeta, enostavna, sestavljena, pomenskoslpoimenovana, v sistemu zavesti razvita vinformon kot sistem formul, operandnafraza v podzavesti, npr. s pomenomsamostalniške fraze;

operand m, bilo koji informacijski en-titet, jednostavan, sastavljen, znacenjskihrimenovan, u sustavu svijesti razvijenkao sustav formula, operandna fraza upodsvijesti, npr. sa znacenjem imenickefraze;

operand, manifold informational entity,simple, composed, meaningfully named,endeveloped in consciousness system to in-formon as a formula system, operandphrase in subconsciousness, e.g., withmeaning of a substantive phrase;

Operand m, jegliche informationelleEntität, einfach, zusammengesetzt,debedeutungsvoll benannt, im Bewusst-seinssystem entwickelt zum Informonals Formelsystem, Operandenphraseim Unterbewusstsein, z. B. mit derBedeutung der Hauptwortphrase;

sy α,ϕ, ψ, µ, . . . , φ,α,α, a, b, . . . , z,

asuperscriptsubscript ,∆,Γ,M,P,R,D, M, . . .

operator m, binarna operacijska entiteta,pomensko natancno opredeljena s sub- slskriptom ali brez njega, povezujoc dvaoperanda, odvisna od obeh operandovv obliki operatorske kompozicije |=α

◦ |=β v tranziciji oblike α |=α ◦ |=β β,binarno strukturirana kompozicija dvehali vec operatorjev z uporabo kompozi-cijskega operatorja ,◦’ in oklepajnihparov, operatorska fraza v podzavesti,npr. s pomenom glagolske fraze v et-nicnem jeziku;

operator m, binarni informacijski entitet, hrznacenjsko natanko opredeljen sa sub-skriptom ili bez njega, vezajuci dvaoperanda, zavisan od obadva operandau obliku operatorske kompozicije |=α

◦ |=β u tranziciji oblika α |=α ◦ |=β

β, binarno strukturirana kompozicijajednog ili više operatora sa primjenomoperatora ,◦’ i parova zagrada, opera-torska fraza u podsvijesti, npr. sa znacen-jem u etnickom jeziku;

operator, binary informational entity,meaningfully precisely determined by ensubscript or without it, connectingtwo operands, being dependent onboth operands in the form operatorcomposition |=α ◦ |=β within transitionα |=α ◦ |=β β, binary structuredcomposition of two or more operatorsby the use of composition operator ‘◦’and patenthesis pairs, operator phrase insubconsciousness, e.g., with meaning ofa verb phrase in an ethnic language;

Operator m, binäre informationelle En-tität, bedeutungsvoll genau bestimmt demit oder ohne Subskription, verbindendzwei Operanden, abhängig von beidenin der Operatorkomposition |=α ◦ |=β


in der Transition α |=α ◦ |=β β,binär strukturierte Komposition mit zweioder mehreren Operatoren und Klam-merpaaren, Operatorphrase im Unterbe-wusstsein, z. B. mit der Bedeutung einerZeitwortphrase in ethnischer Sprache;

sy |=, 6|=, |⇒, |⇒6 ,,⊂,b, ◦, |=subscript,. . .

osrednja tema, problem in raziskavainformacijskega in zavestnega ostajaslpomenska dekompozicija, njena struk-tura in organizacija; dekompozicija jeprocedura, ki je antialgoritem, sprotinastajajoci algoritem, ki ohranja sicernekatere podrobnosti (slovnico, infor-macijsko dobrooblikovanost), vendar senepredvidljivo odloèa za izbiro poti vzavestnem grafu nastalih in nastajajocihmožnosti;

središnja tema, problem i istraživanje in-formacijskog i svjestnog ostaje znacenj-hrska dekompozicija, njezina struktura i or-ganizacija; dekompozicija je procedura,koja je antialgoritam, smjesta nastaja-juci algoritam, koji cuva inace neke de-talje (gramatiku, informacijsku dobroob-likovnost), ali se nepredvidljivo odluèujekod izbora puteva u svjestnom grafunastalih i nastajajucih mogucnosti;

central theme, problem and research ofthe informational and the conscious re-enmains the meaning decomposition, itsstructure and organisation; decompo-sition is a procedure being an an-tialgorithm, simltaneously emerging al-gorithm, preserving otherwise somedetails (grammar, informational well-formedness), but deciding unforeseeably

at the choice of paths in the conscious-ness graph of emerged and emergingpossibilities;

zentrales Thema, ein Problem undUntersuchung des Informationellen und deBewussten bleibt die Bedeutungsdekom-position, ihre Struktur und Organisation;Dekomposition ist eine Prozedur, welcheein Antialgorithmus ist, ein jedesmalentstehender Algorithmus, welcher zwareinige Einzelheiten bewahrt, entschei-det sich jedoch unvoraussichtlich beider Auswahl der Wege im Bewusst-seinsgraphen der entstandenen undentstehenden Möglichkeiten.

P

pomen m, v jeziku je pomen raba jezika,komunikacija v skupnosti in v indi- slvidualnem sistemu zavesti; subjektivnoje pomen raba izkustva abstraktnega,jezikovnega, vidnega, slušnega, cut-nega, razlicnega in naposled vsakršnje-ga; pomen je domena informacijskega spomenom v nasprotju z informacijskimbrez pomena (fizikalno, shannonsko in-formacijskega); pomen kot informacijskipojav pripada tako obmocju zavestnega,razumljivega, komunikativnega; nasta-janje pomena je v okviru sistema infor-macijske zavesti predmet demompozi-cije oz. natancneje dekompozicijske pro-cedure;

znacenje n, u jeziku je znacenje uporabajezika, komunikacija u zajednici i u hrindividualnom sustavu svijesti; sub-jektivno je znacenje uporaba isku-stva abstraktnoga, jezicnoga, vidnoga,slušnoga, culnoga, razlicitoga i najzad


svakakvog; znacenje je domena infor-macijskoga sa znacenjem u suprotnosti sinformacijskim bez znacenja (fizikalno,shannonsko informacijskoga); znacenjekao informacijska pojava tako pripadapodrucju svjestnoga, razumljivoga, ko-munikativnoga; nastajanje znacenja jeu okviru sustava informacijske svijestipredmet dekompozicije odn. tocnije de-kompozicijske procedure;

meaning, in language, meaning is theuse of language, communication in so-enciety and within the individual con-sciousness system; subjectively, mean-ing is the use of experience in the ab-stract, language-like, visual, audio, sen-sory, different, various and, lastly, any-one form; meaning is the domain ofthe informational with meaning in con-trast to the informational without mean-ing (the physical, Shannonian informa-tional); meaning as informational phe-nomenon belongs to the field of the con-scious, understandable, communicative;within the informational consciousnesssystem, emerging of meaning is the sub-ject of decomposition or, more precisely,of the decomposition procedure, respec-tively;

Bedeutung f, –bedeutung; in der Spra-che ist Bedeutung der Gebrauch derdeSprache, die Kommunikation in derGemeinschaft und im individuellen Be-wusstseinssystem; subjektiv ist Bedeu-tung der Gebrauch der Erfahrung inder abstrakten, sprachlichen, visuellen,gehörartigen, sensorischen, verschide-nen und zuletzt jeglicher Form; Be-deutung ist eine Domäne des Informa-tionellen mit Bedeutung im Gegenteilzum Informationellen ohne Bedeutung

(des physikalischen, Shannonschen In-formationellen); Bedeutung als infor-mationelles Phänomen gehört in denBereich des Bewussten, Verständlichen,Kommunikativen; innerhalb des infor-mationellen Bewusstseinssystems ist dasEntstehen der Bedeutung ein Subjektder Dekomposition oder genauer derDekompositionsprozedur.

pomenski adj, npr. pomenska informa-cija; sl

znacenjski, znacajan, znakovit adj, npr.znacenjska informacija; hr

meaningful adj, for instance, meaningfulinformation; en

bedeutungsvoll adj, z. B. bedeutungs-volle Information; Bedeutungs-. de

protiinformiranje, Cα, pridobiva protipo-men cα operanda α, podobno kot infor- slmiranje Iα pridobiva njegov pomen iα;medtem ko se Iα z iα osredotoca nasinonimni pomen operanda α, se Cα s cα

osredotoca na njegov antonimni pomen;Cα izhaja iz pomena iα in oblikuje scα krožno informiranje, kot kaže she-maticno izraz sy in graf gr; Cα in cα

tvorita specificni del metafizikalisticnedekompozicije, ko skupaj generirata pro-tipomen poimenovanega operanda α;

protuinformiranje, Cα, pridobiva protu-znacenje cα operanda α, na slican nacin hrkao što informiranje Iα pridobiva nje-govo znacenje iα; dok se Iα s iα usredo-tucuje na sinonimno znacenje operandaα, Cα se s cα osredotcuje na njegovo an-tonimno znacenje; Cα polazi od znacenja


iα i oblikuje s cα kružno informira-nje, kao što to shematicki pokazuju iz-raz sy i graf gr; Cα i cα stvaraju speci-ficni dio metafizikalisticne dekompozici-je, kad zajedno generiraju protuznacenjeimenovanoga operanda α;

counterinforming, Cα, acquires counter-meaning cα of operand α similarlyenas informing Iα acquires the mean-ing iα; while Iα with iα concentrateson synonymous meaning of operand α,counterinforming Cα with cα remainsconcentrated on operand’s antonymousmeaning; Cα procedes from meaning iαand with cα shapes circular informingshown schematically by expression syand graph gr; Cα and cα realise a specificpart of metaphysicalistic decomposition,generating together the countermeaningof named operand α;

Gegeninformieren, Cα, gewinnt Gegen-bedeutung cα des Operanden α ähnlichdewie das Informieren Iα seine Bedeutungin der Form iα gewinnt; indem sich Iα

mit iα auf die synonymische Bedeutungdes Operanden α konzentriert, konzen-triert sich Cα mit cα auf seine antonymis-che Bedeutung; Cα geht aus der Bedeu-tung iα hervor und bildet mit cα kreiför-miges Informieren, wie es schematischin dem Ausdruck sy und Graphen grgezeigt wird; Cα in cα bilden zusam-men einen spezifischen Teil der meta-physikalistischen Dekomposition, wennsie miteinander die Gegenbedeutung desbenannten Operanden α generieren;

sy

iα |= Cα; Cα |= cα |= Cα;cα |= Cα |= cα;

cα |= Iα

gr

α Iα

iα Cα

cα

Sshema formule f formulska shema,

Sdϕe, dobljena iz formule z odstran- sl

itvijo oklepajev;

shema formule f formulska shema,Sdϕe, dobivena iz formule s odstran- hr

jenjem zagrada;

scheme of formula, formula scheme,Sdϕe, obtained from formula by en

removal of parentheses;

Schema der Formel, Formelschema, n,

Sdϕe, gewonnen aus der Formel mit de

Beseitigung der Klammern;

sy S⌈ϕbα1, α2, . . . , αnϕc

⌉

α1 |= α2 |= . . . |= αnϕ

Ttezaver m, pomenski slovar etnicnega je-

zika, urejen po sopomenkah, protipo- slmenkah, relativnih pomenkah in sopo-menkah, idiomih, paralelnih pomenih inše kako drugace, pomemben pri pomen-ski dekompoziciji;

tezaur m, znacenjski rjecnik etnickog je-zika, ureden po istoznacnicama, protu- hr


znacnicama, relativnim istoznacnicama iprotuznacnicama, idiomima, paralelnimznacenjima i na druge nacine, važan kodznacenjske dekompozicije;

thesaurus, meaning dictionary of an eth-nic language, edited by synonyms,enantonyms, relative synonyms and rela-tive antonyms, idioms, parallel meaningand also in another way, being importantfor meaning decomposition;

Thesaurus m, Bedeutungswörterbucheiner ethnischen Sprache, geordnetdenach Synonymen, Antonymen, relativenSynonymen und relativen Antonymen,Idiomen, parallelen Bedeutung und nochauch auf andere Weise, wichtig für dieBedeutungsdekomposition.

Vvmešcevalno informiranje je znacilni se-

gment metafizikalisticne dekompozicije,sls katerim se informiranje in protiin-formiranje te kompozicije preplete inzdruži v pomensko smiselno rezulta-tivno celoto; geneza informacijskegavmešcanja operanda α, Eα, in umestitverezultirajocega (vmestitvenega) pomena,eα, je tako odvisna od predhodnega in-formiranja, Iα, z njim pridobljenegapomena, iα, in protiinformiranja, Cα,in z njim pridobljenega protipomena,cα; tudi rezultirajoci pomen, eα, sekonstituira s krožnim informiranjemvmešcanja, Eα, torej shematicno z Eα |=eα |= Eα; metafizikalisticno pa segenerirajo pomen, protipomen in rezul-tativni pomen operanda α, kot kaže izrazsy in graf gr; rezultativni pomen, eα,se potem vzvratno poveže s poimeno-vanim operandom α, s cemer se omogoci

nadaljnje oz. ponovno generiranjeopisanih treh pomenov, njihovo prefin-jeno dopolnjevanje oz. interpretacija;

umještajuce informiranje je karakteri-sticni segment metafizikalisticne hrdekompozicije, s kojim se informiranjei protuinformiranje prepletaju i udružeu znacenjsko smisleno rezultativ-nu cjelinu; geneza informacijskogumještanja operanda α, Eα, i um-ještenog rezultirajuceg znacenja, eα,zavisi na ovaj nacin od predhodnoginformiranja, Iα, njime pridobivenogznacenja, iα, i protuinformiranja, Cα,te s njim pridobivenog protuznacenja,cα; rezultirajce znacenje, eα, takoder sekonstituira sa kružnim informiranjemumještavanja, Eα, dakle shematicki saEα |= eα |= Eα; metafizikalisticki pakse generiraju znacenje, protuznacenje irezultativno znacenje operanda α, kaošto pokazuje izraz sy i graf gr; rezulta-tivno znacenje, eα, zatim se uzvratnopovezuje s imenovanim operandom α,cime se omoguci daljnje odn. ponovnogeneriranje opisanih triju znacenja,njihovo prefinjeno dopunjevanje odn.interpretacija;

en

de

sy

α |= Iα; Iα |= iα |= Iα;iα |= Iα |= iα;

cα |= Iα

iα |= Cα; Cα |= cα |= Cα;cα |= Cα |= cα;

cα |= Iα;cα |= Eα; Eα |= eα |= Eα;

eα |= Eα |= eα;eα |= α


gr

α Iα

iα Cα

cα

eα

Eα

Zzavest f, sy zzavest, krajše z , last-

nost sistema zavesti Φ⌈(z; z)

⌉, njegovasl

bistvena komponenta, z informonom(sistemom pomenskih formul) zzavest,

povsem regularna informacijska entiteta,primerljiva z drugimi poimenovanimizavestnimi entitetami, s specificnimpomenon v izvirnem etnicnem in drugihetnicnih in umetnih jezikih; z njo se sis-tem eksplicitno izraža kot zavestni sis-tem, ki je utemeljen s svojo komplek-snostjo in sposobnostjo oz. lastnostjogeneriranja pomenov vseh svojih zavest-nih entitet, tj. operandnih informonovαi, i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞, kjer oz-nacuje Φ Φ

⌈(z; z)

⌉sistem infor-

macijskih prostorov vseh komponent αi

vkljucno z z;

svijest f , sy ssvijest, skraceno z , oso-

bina sustava svijesti Φ⌈(z; z)

⌉, njego-hr

va bitna komponenta, sa informonom(sustavom znacenjskih formula) zzavest,

potpuno regularni informacijski entitet,usporediv sa drugim imenovanim svjest-nim entitetima, sa specificnim znacen-

jem u izvornom etnickom i drugim et-nickim ili umjetnim jezicima; s njomse sustav eksplicitno izražava kao sv-jestni sistem, koji je utemeljen s svojomkomplesnošcu i sposobnošcu odn. os-obinom generiranja znacenja svih svojihsvjestnih entiteta, tj. operandnih infor-mona αi, i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞, gdjeΦ Φ

⌈(z; z)

⌉oznacuje sustav infor-

macijskih prostora svih komponenata αi

ukljucivo z;

consciousness sy cconsciousness , in shortz , a property of the consciousness en

system Φ⌈(z; z)

⌉, its essential compo-

nent, with informon (a system of mean-ing formulas) cconsciousness, fully reg-

ular informational entity, comparablewith other named conscious entities,with a specific meaning in original eth-nic language and other ethnic or ar-tificial languages; by it the system isbeing expressed as consciousness sys-tem, founded in its complexity and abil-ity and property respectively, generat-ing meanings of all its conscious enti-ties, that is, of operand informons αi,i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞, where Φ Φ⌈(z; z)

⌉marks the system of informa-

tional spaces of all components αi, in-clusively z;

Bewusstsein n, -bewusstsein, symbo-lisch bBewusstsein, abgekürzt z , ei-ne Eigenschaft des Bewustseinssystems deΦ⌈(z; z)

⌉, seine wesentliche Kompo-

nente, mit dem Informon (System derBedeutungsformeln) zBewusstsein, dur-

chaus reguläre informationelle Entität,vergleichbar mit anderen benannten be-wussten Entitäten, mit spezifischer Be-deutung in der ursprünglichen ethnis-


chen Sprache und in anderen ethnis-chen und künstlichen Sprachen; mitihm drückt sich das System explizitals Bewusstseinssystem aus, begründetmit seiner Komplexität und Fähigkeitbzw. Eigenschaft die Bedeutungen allerseinen bewussten Entitäten zu gener-ieren, das ist von Operandeninformonenαi, i = 1, 2, . . . , nΦ < ∞, wobei Φ Φ⌈(z; z)

⌉das System der Information-

sräumen aller Komponenten αi inklusivmit z bezeichnet.

zavest–podzavest–nadzavest, informon–entropon–informacijski prostor, imp-sllikativno ((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒(α; α), temeljna trojica sistema zavesti;imenovani operand α informira s svojiminformiranjem Iα v informon α; tas protiinformiranjem Cα operanda αkonstituira entropon α; vmešcevalnoinformiranje Eα operanda α konstituira ssintezo informona in entropona informa-cijski prostor (α; α); to situacijo kažemetafizikalisticni graf v gr1 ; neposrednoimplikativno situacijo s t. i. zavestnimmodus ponensom te trojice kaže gr2 ;formalisticno izražena oblika modusponensa je prikazana v sy;

svijest–podsvijest–nadsvijest, infor-mon–entropon–informacijski prostor,hrimplikativno ((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒(α; α), temeljna trojica sustava svijesti;imenovani operand α informira sasvojim informiranjem Iα u informon α;ovaj sa protuinformiranjem Cα operandaα konstituira entropon α; umetajuce in-formiranje Eα operanda α konstituira sasintezom informona in entropona infor-macijski prostor (α; α); ta situacija je

prikazana sa metafizikalisticnim grafomu gr1 ; neposrednu implikativnu situacijusa tzv. svjestnim modus ponensomte trojice pokazuje gr2 ; formalistickiizraženi oblik modus ponensa je sy;

consciousness–subconsciousness–su-perconsciousness, informon–entro-pon–informational space, foundational entripple of consciousness system, implica-tively ((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒ (α; α);named operand α informs by its inform-ing Iα to informon α; this constitutesby means of counterinforming Cα ofoperand α the entropon α; informing ofembedding Eα of operand α constitutesthe informational space (α; α) throughsynthesis of informon and entropon; thissituation is presented by metaphysicalis-tic graph in gr1 ; immediate implicativesituation concerning the so-called con-sciousness modus ponens of the trippleis presented in gr2 ; formalisticallyexpressed form of modus ponens is in sy;

Bewusstsein–Unterbewusstsein–Ober-bewusstsein, Informon–Entropon–in- deformationeller Raum, Grunddrillingdes Bewusstseinssystems, implikativ((α =⇒ α) =⇒ α) =⇒ (α; α);benannter Operand α informiert mitseinem Informieren Iα zum Informonα; dieses konstituiert mit dem Gegen-informireren Cα des Operands α dasEntropon α; EinsetzungsinformierenEα des Operands α konstituiert deninformationellen Raum (α; α) mit derSynthese des Informons und Entropons;diese Situation ist mit metaphysikalis-tischem Graphen in gr1 dargestellt;unmittelbare implikative Situationdes sogenannten bewussten modusponens, betreffend den Drilling, ist in


gr1 gezeigt; formalistisch ausgedrückteForm des modus ponens ist in sydargestellt;

gr1

α

Iα

α Cα

α Eα

(α; α)

gr2

α α α (α; α)

···

····

··

···

···

···

sy

α =⇒ α; α =⇒ α

α;

α,α; α,α =⇒ (α; α)

(α; α)

.

zavest|no adjsub n, -en adj;sl

svjest|no adjsub n, -an adj;hr

conscious, en the adjsub n, consciousadj;en

Bewusste adjsub n, bewusst, bewusst-seins– adj.de

zavestna duhovnost podjetja zadeva u-pravljanje in vodenje podjetja, s ci-slljem povecanja ucinkovitosti podjetja;moralni kapital (duhovnost) naj bi bilvariabla ucinkovitosti pred intelektual-nim, socialnim, fizicnim in financnimkapitalom; ta podmena narekuje tudibistveno spremembo ustaljene prakse priorganiziranju informacijskega sistema vpodjetju;

gr graf v okolju zavesti podjetja kažeSlika 15;

uupravna_in_vodstvena_zavest_podjetja

ppozornost sspoznava

ccustva mmotivacija

AAVV

zzavestna_duhovnost_podjetja

pproizvodna_in_razvojna_zavest_podjetja

z zav

est

ppo

dzav

est

vvz

nem

irje

nje

hho

me

osta

za

oob

nasa

nje

c© Anton P.Zeleznikar, 20. avgust 2007

Slika 15: Zavestna duhovnost kot cilj up-ravljanja in vodenja podjetja.

svijestna duhovnost poduzeca tice seupravljanja i vodenja poduzeca, sa ci- hrljem povecavanja efikasnosti poduzeca;moralni kapital (duhovnost) treba dabude varijabla efikasnosti ispred intelek-tualnog, socialnog, fizickog i financij-skog kapitala; ta pretpostavka diktira ibitnu promjenu ukorijenjene prakse kodorganiziranja informacijskog sustava upoduzecu;


uupravna_i_vodstvena_svijest_poduzeca

ppozornost sspoznaja

oosjecaji mmotivacija

AAVV

�svijestna_duhovnost_poduzeca

pproizvodna_i_razvojna_svijest_poduze

ca

s svi

jest

ppo

dsvi

jest

uuz

nem

irenj

e

hho

me

osta

za

ppo

nasa

nje

c© Anton P.Zeleznikar, 20. kolovoz 2007

Slika 16: Svijestna duhovnost kao cilj up-ravljanja in vodenja poduzeca.

gr graf u sredini svijesti poduzeca prika-zuje Slika 16;

conscious spirituality of enterprise,concerning management, with the goalento increase the enterprise productiv-ity; moral capital (spirituality) is theproductivity variable being ahead of in-tellectual, social, physical and financialcapital; this presumption suggests anessential change of the common practice

mmanagerial_consciousness_of_enterprise

aattention ccognition

eemotions mmotivation

AAVV

conscious_spirituality_of_enterprise

p

production_and_development_consciousness_of_

ente

rpris

e

c con

scio

usne

ss

s sub

cons

ciou

sne

ss

aa

rous

al

hho

me

osta

sis

bbe

havi

or

c© Anton P.Zeleznikar, 20th August 2007

Slika 17: Conscious spirituality as theaim of enterprise management.

in organising of information system too;

gr the graph concerning the environ-ment of enterprise consciousness is pre-sented in Fig. 17;

bewusste Geistigkeit des Unternehmensanbelangt die Verwaltung und Führung, demit dem Ziel der Vergrößerung der


Produktivität des Unternehmens; dasMoralkapital (Geistigkeit) ist eine derProduktionsvariabeln, die vor demintellektuellen, sozialen, physischenund finnanziellen Kapital stehen sollte;diese Voraussetzung schlägt auch einewesentliche Änderung in der Organ-isierung des Informationssystems imUnternehmen vor;

gr der Graph, der die Umwelt desUnternehmungsbewusstseins betrifft, istim Bild 18 vorgestellt;

zavestni graf, graf zavesti, G⌈z⌉, kot

zlitje Z vseh grafov G⌈αi

⌉informo-sl

nov αi, v sistemu zavesti Φ⌈(

z; z)⌉

;

svjestni graf, graf svijesti, G⌈z⌉, kao

slijevanje (stapanje) Z svih grafovahr

G⌈αi

⌉informona αi u sustavu svi-

jesti Φ⌈(

z; z)⌉

;

consciousness graph, G⌈z⌉, as an al-

loy Z of all αi-informon graphs,en

G⌈αi

⌉, in the system of consciousness,

Φ⌈(

z; z)⌉

;

Bewusstseinsgraph, G⌈z⌉, als eine

Verschmelzung Z von allen αi-Infor-de

monengraphen, G⌈αi

⌉, im Bewusst-

seinssystem Φ⌈(

z; z)⌉

;

sy G⌈z⌉

n < ∞Z

i = 1G⌈αi

⌉.

VVerwaltungs-_und_Fuhrungsbewusstsein_des_

Untern

ehm

ens

aA

ufm

erk

sam

keit

e Erk

enn

en

e Em

otio

nen

mM

otiv

atio

n

AA

VVbbewusste_Geistigkeit_des_Unternehmens

P

Produktions-_und_Entwicklungsbewusstsein_des

_Unt

erne

hmen

s

bB

ewus

stse

in

uU

nte

rbew

usst

sein

aA

ufw

ach

ung

hH

ome

osta

sis

bB

ene

hme

n

c© Anton P.Zeleznikar, 22. August 2007

Slika 18: Die bewusste Geistigkeit als dasZiel der Verwaltung und der Führung desUnternehmens.


zavestna gramatika jezika, njena upora-ba pri implementaciji sistema zavesti,slje implicitna (podzavestna), izkustvena(empiricna) in ne lingvisticno teorijska,je besedna (sprotna) in ne stavcna; stavkise pri rabi jezika gradijo sproti, odbesede do besede (zaporedno) pomenskoustrezno, razumljivo in v etnicni skup-nosti komunikativno; etnicni jezik nistrojni (programirni) jezik v smislu gen-erativne gra-matike Chomskega; kot gra-maticni pripomocek zlasti pri prevajanjuformalisticnih izrazov v etnicni jezikfleksivnih besednih oblik v jezikovnemkontekstu, prihaja v poštev kvecjemubesedna gramatika Hudsona [3] v okvirukonceptov jezikovnih mrež;

svijestna gramatika jezika, njezina upo-raba kod implementacije sustava svijesti,hrje implicitna (podsvjestna), iskustvena(empiricka) i ne lingvisticki teorijska, jerijecna (tekuca) i ne recenicna; recenicegrade se smjesta, od rijeci do ri-jeci (uzastopce) znacenjski odgovara-juce, razumljivo te u etnickoj zajednicikomunikativno; etnicki jezik nije strojni(programirni) jezik u smislu gramatikeChomskoga; kao gramaticko pomagaloosobito kod prevodenja formalistickihizraza u etnicki jezik fleksivnih rijecnihformi u jezicnom kontekstu, dolazi uobzir najviše rijecna gramatika Hudsona[3] u okviru koncepta jezicnih mreža;

conscious grammar of language,its use in the implementation ofenconsciousness system, is implicit (sub-conscious), experiential (empirical)and not linguistiacally theoretical,is word-like (simultaneous) and not

sentence-like; in the use of language,sentences are built simultaneously, fromword to word (serially) meaningfullyadequately, understandably and, in anethnic community, communicatively;ethnic language is not machine language(programming language) in the senseof Chomsky’s generative grammar;as grammatical means particularly intranslating formalistic expressions intoetnic language of flexive word forms ina language context, at most Hudson’sword grammar [3] in the frameworkconcepts within language networkscould be considered;

bewusste Grammatik der Sprache, ihrGebrauch bei der Implementation des deBewusstseinssystems, ist implizit (unter-bewusst), erfahrungsgemäß (empirisch)und nicht linguistisch theoretisch, istwortartig (simultan), und nicht satz-artig; Sätze bauen sich beim Spra-chengebrauch gleichzeitig, vom Wortzu Wort (nacheinanderfolgend) bedeu-tungsentsprechend, verständlich undin der ethnischen Gemeinschaft kom-munikativ; ethnische Sprache istkeine Maschinensprache (Programmier-sprache) im Sinne der generativen Gram-matik von Chomsky; als ein gramma-tischer Hilfsmittel insbesondere beimÜbersetzen der formalistischen Aus-drücken in die ethnische Sprache derflexivischen Wortarten im Sprachenkon-text, kann man höchstens die Wortgram-matik von Hudson [3] als Konzepte imRahmen der Sprachennetze in Betrachtnehmen.

zlitje grafov v en sam graf, Z; glej zlitje sl


informonskih grafov na Sliki 1, ki tvorijot. i. zavestni graf, po katerem se gibljetrenutna dekompozicija; ta situacija jenatancno izražena s sy;

slijevanje (stapanje) grafova u jedan je-dini graf, Z; vidi slijevanje informon-hrskih grafova na Slici 2, koji stvaraju tzv.svjestni graf, po kojem se krece trenu-tacna dekompozicija; ta situacija je tacnoizražena sa sy;

graph alloy to a single graph, Z; see thealloy of informon graphs in Fig. 3, build-ening up the so-called consciousness graph,along paths of which the current decom-position is moving; this situation is ex-actly expressed by sy;

Graphenverschmelzung zum einen ein-zigen Graphen, Z; siehe die Ver-deschmelzung von Informonengraphen imBild 19, die den sogenannten Bewusst-seinsgraphen bilden, entlang welchensich die augenblickliche Dekompositionbewegt; diese Situation ist genau mit syausgedrückt;

sy G⌈z⌉

i = n < ∞

Zi = 1

G⌈αi

⌉G⌈αi

⌉ αi

∗,

G⌈z⌉

(i = n < ∞⋃

i = 1

αi∗

),

G⌈z⌉

({αi

∗ | i = 1, 2, . . . , n <∞})

.

Literatura[1] DORNSEIFF. 2004. Der deutsche

Wortschatz nach Sachgruppen. 8.Auflage, Walter de Gruyter, Berlin.

[2] HILBERT, D. & P. BERNAYS. 1934.Grundlagen der Mathematik. ErsterBand. Verlag von Julius Springer.Berlin.

[3] HUDSON, R. 2007. Language Net-works. The New Word Grammar.Oxford University Press.

[4] THE CONCISE OXFORD-DUDEN

GERMAN DICTIONARY. 1998. Sec-ond Edition. Chief Editors M. Clark& O. Thyen. Oxford UniversityPress.

[5] ŽELEZNIKAR, A.P. 2007. Informa-cijske meditacije.http://www.artifico.org.

[6] ŽELEZNIKAR, A.P. 2007. Möglich-keiten der Implementierung von kün-stlichen informationellen Bewusst-seinssystemen. grkg Humankyber-netik. Grundlagen aus Kybernetikund Geisteswissenschaft. 48:3:99–108. http://www.artifico.org.


Prilo�enie na russkom �zyke

Operandnie i opratorniefrazy

Entropony Tezaurus, itd.

Informacionnyeprostory informacionnyh

prostorov

Sistemainformacionnogo

soznani�

Informacionnyeprostory

Informony

Splavinformonnyh

grafov

Klassy dekompozicii D, M, C, . . .Ramky

Grafy

Gex

talty

ShemyFormuly

Sistemy formulSistemy shem

“(”, “)”, “;”, “,”

Osnovnie aksiomy dl�kompozicii formul

Operandy Pary skobok Binarnye operatory

Operatornie kompozicii

Operator ‘◦’

;

c© Anton P. Жeleznikar,

28 i�l� 2007 g.

Slika 19: Kratki� obzor pon�ti� obrazovani� informacionnogo soznani�,opisanogo kl�qevimi slovami i frazami v slovare.


Quvstvitelьnoe, motivacionnoe otnoxenie, situaci�

Poznavatelьnoe, vnimatelьnoe otnoxenie, situaci�

bcQuvstvitelьna�-p

ozn

avatelьna�

pustostь

Naqalo soznatelьstva

bcQisty� iracionalizm

Quvstvitelьna�

polnota

bc

Quvstvitelьna�-p

ozn

ava-

telьna�

polnotaKra�na� sposobnostь soznani�

Polnota

motivacii

bc HomeostazaKritiqnostь

Duhovnostь

Somnenie

bc

Qisti� racionalizm

Pozn

avatelь-

na�

qistota

bc

Vnimatelьna�

polnota

bcIdeologi

�

Zagovor, Obman,

Loжь, Osleplenie

Dezi

nformaci�

Cinizm

Demago

gi�

bcNauka

bcRazum

De�stvitelьnostьbcPodsoznanie

bcIskusstvo

Zabluжdenie

bcArtizm

Emocionalizm

bcIntuici�

Tvorqeska� intenci�

Transcendenci�

Refleksi�

bc

Nauqna�fantastika

Scientizm

bcSamosoznanie, Nadsoznanie

bcVera

Ubeжdenie

bc AteizmOxibka

bc Obewanie

Podsoznatelьna�

oblastь

Quvstvitelьna�

oblastь

Nadsoznatelьna�

oblastь

Poznavatelьna�

oblastь

Legenda:

: Quvstvitelьnoe-poznavatelьnoe predraspoloжenie

: Podsoznatelьnoe-nadsoznatelьnoe predraspoloжenie

: Kreativna� cona: Tvorqeska� intenci�, Transcendenca, Refleksi�, Intuici�

: Totalitarna� cona: Ideologi�, Dezinformaci�, Cinizm, Demagogi�, Zagovor,

Obman, Loжь, Osleplenie c©Anton P. Жeleznikar, 3 sept�br� 2007 g.

Slika 20: Kompleksnoe ad hoc diagrammatiqeskoe informacionnoe (kogni-tivnoe) issledovanie kako�-to probleska soznani� v izmereni�h quvstvi-tel~no�-motvaci�sko� i saznatelno�-vnimatel~no� paradigme.

Stvarno kazalo – Subject Index – SachverzeichnisA

aaaaa, 3

67

Documents

Slovenski, hrvaški, angleški in nemški primerjalni slovar ...lea.hamradio.si/~s51em/book/Zavest-slovar.pdf · Veˇcjezikovni slovar za specialno podro ˇcje informacijskega in