Glasilo Soc ia l i s t i čne zveze delovnega Ijodst* *«aja Novo mesto Las tn ik In izdajatel j : O k r a j n i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak č e t r t e k . Posamezna š tev i lka 10 d in . — Letna o a r o č n i n a 480 d in , polletna 240 din, Jetrtletna 120 d i n ; p l ač l j i va je vnaprej . Za inozemstvo 900 din ozir . 3 a m e r i š k e dolarje. — T e k o č i r a č u n p r i K o m u n a l n i banki v N o v e m mestu, st. 60-KB-16-2-24

^ Trri»niimriiiimtivrnr~"—nrmr — * — — — — — - ^ » , ^ 1 1

S*. 35 (338) Leto VTL

K0V0 MESTO, 50. AVGUSTA 1956

Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva tn uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št . 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-ra lo in i ško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F . Plevel

I m e 83 vse bolj uveljavljajo v f a r n e m ž i v l j e n j u

V ODBORIH KMETIJSKIH ZADRUG JE 21 ŽEN;.

T a š t e v i l k a nam mnogo pove. Najpre j , da so ž ene z delom prep r i č a l e nekatere z a d r u ž n e voditelje, da ne morejo v z a d r u ž nem ž iv l jen ju brez njihove besede, potem še da je v k m e č k e m gospodarstvu i n v z a d r u ž nem ž iv l jen ju posebno pomembn a prav tista drobna kmet i j ska proizvodnja., k i zaposluje našo k m e č k o ženo . T a k o si ne moremo p r i z a d r u ž n i h oprav i l ih zamis l i t i ne vr tnars tva ne koko-sereje ne p r a š i č e r e j e brez sodelovanja žene — z a d r u ž n i c e .

Okra jna z a d r u ž n a z v e z a je z O k r s j n i m odborom zveze za-d r u ž n i c organiz i ra la vrsto strok o v n i h predavani za žene za-d r u ž n i c e o vseh drobnih gospodarsk ih de l ih v kmet i js tvu, s

kate r imi se ukvar ja k m e č k a žena . H k r a t i s s t rokovnimi navod i l i m nasveti pa je Okra jna z a d r u ž n a zveza ž e n a m z a d r u ž n i -cam p r i u č e n j u in gospodarjenju pomagala tudi z denarjem. Šele letos so žene v večj i mer i kot doslej preseljevale drobno obh i šno vr tnars tvo na njive i n vzgojile v e č zgodnje i n pozne zelenjave, kot v pretekl ih le t ih . T u d i v perutninarstvu je oč i ten napredek. Letos imamo že lr>5 vzre jn ih s red išč kokoši' š t a jerske pasme s 3590 p i ščanc i . Prav tako bo treba neredi t i red pr i p ra š i če re j i . V bodočnos t i naj b i prevladovala k r š k o n o l j -ska pasma, k i j© precej r a z š i r jena v š e n t j e r n e j s k e m , kosta-n j e v i š k e m "in š k o c j a n s k e m po-

Osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju je vzbudil ž i v a h n o razpravo tiad mei rudarji v K a -n i ž i r i c i . Ta csauteik je na ped. lagi iakušenij odsh.ran'11 poni nuj-bljiivoiti, m imcs t i in nedoslednosti, Iti t i; ••© ugotovljene pri starih zr.'ki . kJh pretfri&n.

Osnutek uvaja 9 kattčgarld glede na stroko-.-no izc-orszba, pckcnnUi-sko dobo in vjjttoo piače. Sito. kovna zobrazba se bo ugotavljala izfcViUCno le na podlagi listin, pri dotpjj enih s š o l a n j e m ali pa strcikovnilim u*ipo52bljj'ajem.

Pravico do osebne pokojn'ne si prideibe vsi zarvarovani moSki, ki d o s e ž e j o 35 let pofeajBlHMfkeca staža in 55 Ipt starc-M. ter ž e n e , k i d o s e ž e j o 30 let t>ciko>jni.nskee:a staza in 50 let starosti!. Z a vsako n a .

Tečaj v Novem mestu Podjetje za izdelavo in po

p r a v i l a š i v a l n i h strojev iz M i r ne je organiz i ra lo p r ik ro jeva ln i i n š ivalni t eča j v Novem mestu. Vc-di ga i r k u š e n a s t rokovna u č i te l j ica z v e č l e t n o prakso. Učna snov obsega krojenje ženskega , o t r o š k e g a in deloma m o š k e g a pe r i l a , izdelavo krojev, p rav i lno uporabo š iva lnega s troja i n d r u go. Vsak tečaj bo trajal 2 meseca, pouk je dvakrat tedensko po 3 ure. V tem Času se t e č a j -n.ca lahko p r iuč i krojenja in š i v a n j a to l iko , k o l i k o r je to potrebno d a n a š n j i gospodinji. N a teč&iu dobj vsaka t eča jn ica za uk stroj podjetja, ostale pr ipom o č k e pa prineso t e č a j n i c e same.

P r v i t eča j se je pr iče l 20. avgusta v prostor ih ' Gospodinjskega centra (Sind.ika.lni dom), k ;er sprejemajo tudi pri jave in dajejo v£a pojasnila vsak dan od 8. d 0 12. ure La od 17. do 20. ure. Zan tmmje za te t eča je je izredno ve l iko , k a r je povsem razuml j ivo , saj je š iva ln i stroj i n Šivanje za d o m a č e potrebe, ideal vsake sedanje a l i bodoče gospodinje. Mlado podjetje »Mirna« zasluži pohvalo za pr izadevanje, da č i m širši k r e g žena n a u č i p r av i l ne uporabe š iva l n i h strojev, k i j i h podjetje prodaja.

dagnje leto pelicjninskesa s t a ž a se m o d e m u zavarovancu v e č a v i š i n a pokojaine za 38/i, ž e n a m pa za 4'/i pL'koinJinike osnove.

Do!C'5&ni so tudi rigpndnejii pogoji za pridobitev pravic č l a n o v na d r u ž i n s k o pokojnino. Po dosedanjih predpisih je bila namreč pravica vdiove. na d r u ž i n s k o pokoje i no odvisna od pogojev, č e je bila v č a s u siniti zavarovanca vdova stara nad 45 let, ali pa te jo bila nesposobna za deio. Osnu-teh pa predvideva, ako je vdova v č a s u smrti zavarovanca sitara nau 40 let In š e ni drtolni la 45 let. dobi pravico do d i u ž v . i s k e po. • kojnine, č i m d o s e ž e 45 let starosti. Vdova, ki je m l a j š a od 45 let, pa ima pravico do d r u ž i n s k e "pokojnine, č e ima otroka, m i a i š e g a od 15 let, č e je ostalo troje ali v e č otrok s pravico do d r u ž i n s k e pokojnine ali č e je vdova popolnoma in trajno nesposobna za delo.

Z a rudorj* je. zlasti va lna bi . stvena sprememba v zvezi s pri -znsivamje^n ?kr?JSa-nega delovne,'?, s taža zavsrnva-.icem, ki delajo pod posebno t e ž k i m i , za zdravje š k o d l j i v i m ; pepoji. kamor spada tudi jamsko rudarsko delo. Cas zaino'lluve v rudnikih pri j a n r k i h delih se r a č u n a v pokojninski s t a ž s p o v e č a n i m trajanjem, in sicer tatko, da se kot i leto dni pokoj , ninskegi s taža r a č u n a :

1. vsakih 9 mesecev zavarovan, cem, k i cipravrjajo rudarsko delo nffosredno pri pro^zvodiniM s polnim rednim delovnim č a s o m ; -

2. vsak'h 10 mesecev onim, k i so z a p e č e n i pri Jamsfkih rudarskih delih in niso .neposredno v proizvodroji. ampa'k opravljajo v jami estaila dela v zvezi s proizvodnjo (jamemerci, i n ž e n i r j i , t e h n i č n i referenti, poslovodje, obrtni delavct in oni, zanos l en i na glavnih jamskih izvornih progah).

Zavarovancu, ki je /aipcslen prt jamskih delih v r u d n i k ' « , se zniža tudi starostma moja. Da sicer po 1 leto za vsaka dopolnjena

pj 4 Uepade io tako a l i d ru gače v breme družbi .

Sto let rudnika Kaaiiarica Drugo leto bo rudnik rjavega

premoga v Kan iža r i c i p raznova l stoletnico obratovanja. K o l e k tiv rudn ika se že p r i p r a v l j a na proslavo te obletnice. P r i p r a v l ja ln i odbor, k i vod i pr iprave za proslavo sestavljajo: ing , B r a n ko Peternel j , ing. A n t o n B o l e , V i n k o Bab ic i n M a t i j a J e r m a u .

NaraSCanje industrijske proizvodnje

Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je n a š a indus t r i j ska proizvodnja v p r v i h sedmih mesecih letos za 6 odstotkov višja kot lan i v istem razdobju. Največ j i porast je v pap i rn i i n k e m i č n i industr i j i ter v p ro i z vodnj i gume. Nižja od lan i je l e proizvodnja gradbenega materiala i n proizvodnja v lesni i n dust r i j i .

Težko prometna nesreča na Rogu

Šofer A . S. je v o z i l s tovorn i m avtomobi lom 35. avgusta i z Roga proti Pod tu rnu hlode. N a težko n a l o ž e n e m tovornjaku se je peljalo še 12 l judi . M e d v o ž njo je prav na zavoju nastala okvara n a volanu, zaradi č e s a r šofer n i mogel uravnat i voz i la . K a m i o n se j e p r ev rn i l . P r i nesreč i je izgubila ž iv l jen je 28-letna Magdalena F i n k iz Obrha , teže sta b i l a p o š k o d o v a n a l o garja Ivan Bukovec i n V i n k « Crn i č

http://Sind.ika.lnifile:///pliva

» D O L E N J S K I L I S T « St. 35 (838)

B E L T O V A oble tn ica I g r i v i be l i ž a r k i v r o č e g a be

lokran jskega sonca nagajivo drezajo bledozeieno Dobl ič ico skoz i gosto o b r e ž n o vrbje ; ozka, t iha reč ica , k i jo č a k a p r i »mes t nem tromostovju* sestrica L a -hin ja , da b i jo vs rka la , tu pred j ezom žage, še s t i soče r imi v o d n i m i i sk r i cami kl jubuje soncu i n sopar ic i .

N a j ! 2e za ovjnkon*! se bo u m i r i l a , saj sta se tudi zagorel fant i n dekle v pisanih k o p a l kah , k i - sta se prej na ozkem o b r e ž j u lov i l a za roke, zdaj pa legla na zeleno travnato preprogo. V r o č i n a .

P O L I L I SO O G E N J I N N A D V R A T A O B E S I L I N A P I S

» O D P A D « T a k p r izor b i 21. avgusta otorog

enajste posnela te levizi jska k a mera na cesti med Č r n o m l j e m i n »Bel tom« v s t rugi Dobl ič ice . T e l e v i z i j s k i reporter ps t>i najb r ž poskrbel , da bi razžav jene l e č e vsrkale tudi vrsto z a p r a š e n i h h i i ob cesti. N a desni tiho sameva ogh i še l a » B e l c k r a n j k a « , k i je i v Č r n o m l j u dos lu i i l a i n sedaj obratuje v M e t l i k i . Tesne, prazne delavnice s k r i v a radov e d n i m o č e m svet lor java lepenk a na okn ih . M a l o naprej, že na e&mem pragu m o g o č n e g a »Bel-ta«, p a so podjetni Crnomal j c i , k i znajo za vsako dejavnost na j t i p r imerne prostore, obesi l i nad staro l i va rno desko z nap i som »Odpad« i n nanosi l i okrog o p u s t o š e n e zgradba kupe stare p l o č e v i n e i n že leza . K o g a r m i k a ogled ornosivega prostora naj vstopi skozi p r ip r t a vra ta . T u in tam se še val ja k a k zarjavel kos železa , k a ž e pa. da je nekdanji v r o č i d ° m ž i l av ih be lokranjsk ih l i va r j ev d rvarn ica nekega p r i va tn ika . »

P I ^ E V I C A M SE O B E T A J O L E P I D N E V I

P a pojdimo mimo Samskega doma B e l t o v i h delavcev, k i mež i k a rumenemu soncu z razb i t i m i š i pami , i n 6e l eg i t imira jmo vra tar ju . B r ž k o n e s; je ob i ča j , da vsak p r i š l e k izroči legi t ima-c - Jo pr i j aznemu vra ta r ju p r i vhodu v ograjene t o v a r n i š k e prostore, p r idob i l i domovinsko prav ico v leseni v ra ta rn ic i še v dneh, ko je Min is t r s tvo prosvete skrbelo za t o v a r n i š k o delovno si lo . Takra t je b i lo tako: lahko bi v r o č e k r v n a m l a d e ž s p r i s i l nega de!a uhajala. A zdaj?

Toda ko si že onkraj »železne zavese«, se lahko svobodno spreh o d i š po prostranem Bel tovem g r a d b i š č u , in n i h č e ti n ič noče. K a j t i , č e p r a v s t ro i i nenenno ro-počejo v t o v a r n i š k i h dvoranah, z idar j ; i n tesarji še vetrno ob l i kujejo zunanjo podobo belokranjskega — lahko b i r ek l i l i varsko - kov insko - mizarskega

kombinata . T e m u pr imeren je tudi p o v r š e n pogled na prostore b ivše Tovarne učil i n na novo l ivarno, kar vse so lani v av gustu k r s t i l i za »Belt«. Okrog poslopij se pneta do pasu visok osat i n plevel , k i p r e r a š č a t a zav r ž e n gradbeni material-, vmes med osatom pa so razpeti novi dovozi , posuti z debe l im kamenjem. Nehote lahko iz zunanjega l i ca B e l t o v i h prostorov raz beremo ži lavo prizadevanje naprednih C r n o m a l j č a n o v , kako bi

zunanjo podobo i n Se vedmo raste.

B E S E D E B E L T O V E G A S E K R E T A R J A »Kako uspevamo na t r ž i š ču?

I š čemo . P r e k o izvoznih podjetij t ipljemo v svet, toda t r ž i š č a v tuj ini se nam izneverjajo. P r i tem m i s l i m predvsem na egiptovsko na roč i l o l ad i j sk ih č r p a l k . Tako j , ko smo zaceli č r p a l k e za izvoz izdelovati seri jsko, da b i poslal i Eg ip tu prvo poš i l jko na

Iz B E L T O V I H peč i t eče potok raztopljenega železa

iz s k romnih z a č e t k o v d o m a č a oibrti u s tva r i l i B e l i k r a j i n i i n dustri jo. M i pa vemo, da vse drobno delo ob v e l i k i h del ih počiva. Be l t je sad delovnih na porov vseh povojn ih let. Sa i ro nova l i va rna je zrasla čez noč, stare stene pa so dolga leta vs r kavale znoj - be lokran j sk ih z i darjev, saj so j i h mora l i po potrebah t rž i šča ka r naprei prestavljat; a l i p r e z i d a v a « : Tovar na učil je b i la zdaj vzgojna ustanova, zdaj spet proizvodno podjetje, toda vedno v denarnih skrbeh. Danes pa Bel t trdno stoji, č e p r a v ima nekam divjo

ogled, nam je podstavi la nogo s u e š k a k r i z a . Dobro, d a smo še prej usmer i l i proizvodnjo za dom a č e t rž i šče . Zdaj napolnjujemo poši l jke za naše p o t r o š n i k e s k o t l i , l i v a r s k i m i orodji , v ra tc i za peči , u m i v a l n i k i i n r a z n i m i drobnimi kov in sk imi delj za telekomunikaci je , za tovarno š i va ln ih strojev na M i r n i , pa še za M o t o m c n t a ž o v Novem mestu.

Zaposli tev? Leto3 smo namerava l i zaposli t i do 260 delavcev, pa nas je tako st isnilo, da smo iahkp sprejeli skupaj s s ta r imi delavci le 170 l jud i . Upamo pa, da j i h bomo zaposl i l i mnogo

več , ko bomo proizvaja l i 5 a l i 6 k o v i n s k i h proizvodov za t r ž i šča, to je, ko se bo naša pro izvodnja usta l i la i n naš l a stalne kupce.

V E L I K K O S K R U H A V R O K A H

Pogled na Beltove' zgradbe bo m o g o č e n šele takrat, ko bodo z i dar j i snel i s sten lesene zidarske odre in zravnal i valovi to tovarniško okol ico . Toda obiskovalec bo n a j b r ž tudi takrat ogledoval Bel tovo n o t r a n j š č i n o z m e š a n i m i o b č u t k i . Najbolj zbode oči pri/tlikavost B e l t o v i h strojev v p r imer i s prostranostjo dvoran; kakor drobni šo la rčk i , k i j i h je uči te l j postavi l v kot, se s t i skajo ob stenah. K o t b i se č u d i l i , po k a k š n i pomoti so zašli sem. T u d i ljudje se n a j b r ž še niso znaš l i ; v nekater ih prostor i h delajo samo po trije (vrsta s iadišč) , drugje s i spet stopajo na prste (delavnica lesnih i zde l kov). L i t i n o b i lahko c inka l i v bolj" z r a č n i h prostorih, sa.j j ih je v tovarn i na pretek, 2e benzen sprehod po tovarn i r azk r iva š ibkos t i v organizaci j i dela. Toda tak je zače tek poti vsake industr i je , k i je zrasla iz obrt i . T o v a r n i š k i z idovi se niso še posuši l i , zato ne more Be l t p r i č a kovat i čez noč čudežev i ndu str i jske podjetnosti. Nekaj pa lahko z a p i š e m o : Bel tov delavec drž i ve l ik kos k ruha v rokah, zato bo n a j b r ž vedno v skrbeh, da b i m u ne splesnel. Zato bo na jb rž Bel tov delavec k m a l u Prav t^ko skrbno v l i v a l , b rus i l , koval i n ob l ikova l , k a k o r njegovi j e s e n i š k i , k roparsk i in mar iborsk i bratje. Toda v roke m u bodo mora l i seči s t rokovnjaki . V Be i tu pa nimajo nobenega i n ž e nir ja ne dovolj tehnikov. Nekaj p r i u č e n i h , č e p r a v izredno i z k u šenih mojstrov kovinske stroke že ne bo moglo samo z a č r t a v a t i r a z v o j n 0 in proizvodno pot m l a di tovarni .

Be l t ima vse pogoje, da bo že ju t r i med na jmočne j š im- i ndu s t r i j sk imi podjetji na Dolen j skem, zato ima tudi p rsv ico do odkr i t ih besed i n pr iznanja za svojo u s p e š n o rast doslej.

V b

jDragovar i ja v a s je d o b i l a e l e k t r i k o M i s e l , da b i e lek t r i f i c i r a l i vas,

je že stara. 2e pred slabim desetletjem smo skupno s preb iva lc i Jerneje vavi kcpa l i nekaj dni jame za drogove, da bi od tam debi l i e l e k t r i č n o napeljavo. P a n i b i lo n ič , ke r je b i l baje transformator predale^ in b i b i l tok prešVfoak. In vsa stvar je stala precej časa p r i

L e p o je bilo ob slovenskem morju

m i r u . K o pa so e lek t r i f i c i r a l i d r a g a t u š k o okolico i n so v D r a -g a t u š u nap rav i l i transformator, smo zopet m i s l i l i , da bomo dob i l i e lekt r iko iz Kvas i ce . Za*o smo i zkopa l i jame, p r i n r av i l i drogove in j i h pod s t rokovn im vodstvom pos tavi l i . H i š n o napeljavo smo tudi takrat naprav i l i . A n i bilo n i č ! Zapet je vse za dve le t i zaspalo.

V tretje gre rado, smo dejali ' i n čaka l i . V s a stvar b i se ne zganila, da nismo lan i začel i gradit i vodovod v Jerne j i vasi . Zarad i tega so zgradi l i t ransformator. Od tu smo vendarle dobi l i e l e k t r i č n o napeljavo.

naenkrat p lača t i vseh s t roškov , smo najel i posojilo 200.000 d in . Vsa dela je vod i l e l ek t r i f ikac i j -ski odbor, k i je i m e l mnogo dela. Posebno- p o ž r t v o v a l e n je bi l predsetrnjf- tev. Janez B a -hor.

15. avgust je b i l za n a š o vas ve l ik dogodek, kii ga ne bomo n i k o l i pozabi l i . Takra t je p r v i č v naš i vasi zasveti la e l e k t r i č n a luč. Popoldne je b i l a majhna slovesnost, a tudi prve zvoke rad i j sk ih sprejemnikov smo lah ko pos luša l i . Tako je tudi naša vas stopila na pot napredka: nič več ne bomo svet i l i z l e šče r -bami ; »smrdl j ivec« bo šel v

Iz kolonije otrok n o v o m e š k e g a okraja na Debelem Rtu v slovenskem Primorju »o nam pisali otroci, ki j ih je na okrevanje poslal R K , podprl Je pa to letovanje Okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu. Tole so napisali:

N a š tabor l ež i ob robu prijetnega g o z d i č k a ob morski obali. Ou tu je prelep razgled na K o per, Izolo in Piran. Ob v e č e r i h gremo v e č k r a t iz tabora na bl iž nji neheli Kt, kjer se nam odpre razgled na t r ž a š k i zaliv in t i s o č e l u č k v Trstu. Vreme nam je naklonjeno, zato Imamo sonra in kopanja v morju na pretek. Ob sobotnih v e č e r i h zakurimo taborni ogenj tik ob morju. Petje ob spremljavi kitare, narodni plesi. T u d i v š a h o v s k i tekmi se pomerimo. Priredil i smo turnir, ki š e nI z a k l j u č e n . K r a t k o č a s i j o nas namizni tenis in druge prijetne Igre.

Za n a š e zdravje, razvedrilo In vzgojo pa skrbi n a š e vodstvo, ki Bi prizadeva, da bi nam bil oddih č i m l epš i in p r i j e t n e j š i . Bi l i smo

v Kopru in si ogledali razne znamenitosti mesta, med drugim muzej.

Za vse to se moramo zahvaliti R d e č e m u k r i ž u Slovenije, ki je izbral tako lep prostor ob slovenske morju za zdravstveno kolonijo, kamor bodo prihajali otroci iz vse Slovenije, dc si ob s o n č n i obali okrepijo svoje zdravje. Tudi dr. Suzani Furlan, zdravnici Š o l s k e poliklinike v Novem mestu, se za njeno skrb zdravje otrok v n o v o m e š k e m okraju prav lepo zahvaljujemo. D o l ž n i smo zahvalo Okr.i.ineniu odboru R d e č e g a kr i ža v Novem mestu, ki Je posvetil vso pozornost in trud, da bi nam bilo tukal l e p š e . Kritje s t r o š k o v za potovanje In bivanje v tem prijetnem kraju pa je prevzel Okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu, za kar se mu vsi prav lepo zahvaljujemo. To, kar ni bilo o m o g o č e n o n a š i m s t a r š e m , to nam nudi nova Jugoslavija nam — otrokom.

Otroci n o v o m e š k e g a okraja na Debelem Rtu.

K e r vaščani . sami ne moremo pozabo. V a š č a n

V tem tednu nabiramo: C V E T jesenske rese 100 dinar

jev, rdeče deteljice 100 dinarjev. L I S T voloje češnje (beiadona)

150 dinarjev, ma lne 40 dinarjev, borovnice 100 dinarjev, melise \i>0 dinarjev, šmarnice 100 dinarjev, gozdne jagode 100 dinarjev, :'koristnega trpotca 80 dinarjev, puioče koprive 40 dinarjev, vino-gjrao k m a l u nvne, boln ik se počut i zdrav. P r i tem l*>hko o« tane i n »r u~'?zf>n n« razvi je naprej .

C ' 7 nekaj rVvl l^hVo Donovno n a r a v o v r o č i n a do M al ; W stopinj . P r i n.4*ar.črip;c opazovan ju v M i m o . do ie m ^ i č j e bo l n i k a v n'*"' kroevitf napetosti. Ccz i\s;s n e v e r e miš ične s k u p i . He oslabe i n pozneje ohxoiue.

Ohromi tev zajame ob iča jno m i šičje rok, nog al i obraza, redkokdaj miš ič je vsega trupa.

Ob s k r b n i negi v bo ln i šn ic i se stanje popravi do popolnega ozdravljenja brez vsake posledice v nekem d o l o č e n e m času , k i je pa le lahko zelo dolg. t u . di do 1 leta. Za l pa o nekaterih p r imer ih ohromelost ostane in bo ln ik je i n v a l i d . Bolezen je lahko tud! smrtna .

K A K O SE B O L E Z E N P R E N A Š A ?

Bolezenske klice se iz ločajo z blatom, podobno ktvkor k l ice tifusa. Najdemo j i h pa tudi v s luzi ž r e l a in nosu.

V^žno je, da vemo, da je bo l n ik , po ozdravljeni' . ' , ob iča jno še nekaj mesecev V'ioonnsec, se pravi , da tellce izloča. P rav t ako izloča k ! k e tudi bolnik , k i je prebolel !«. prv.'. š tadU te bolez . n i , torej g r ip i oodohno obolenje. Kužn i so iudi vsi predmeti , ki j ih je uporah' . ia! bolnik .

Bolezen p re r i a š* mrče* , posebno muhe.

K A K O S E B O L E Z N I O B V A R U J E M O

NaihoMSa ob-arrh-n J* ,«k"«J-na č is toča ln us ta Mene h ig ienske nevade. Umiva*! si moramo roke vedno po optavMen' te!.>-sn ' potreb; i,n pred je.'.jo. Se posebej je treba paz i t i , da u m i v a

mo otrokom f6)n po l*raflhj n i t leh, ker ne vemo, kaj vse so prijel 1 ' . I zmi t i je ireoa tuai t i sto, kar se nabere za nohti .

Stanovanje, hrano in stranišče moramo brani t i pred muham i , ker sedajo povsod in pren a š a ;o k l i ce . S t r a n i š č a naj ima jo gosto m r e ž o na o k n i h , isto velja za kuhinje . ^

Vemo, da je boln ik v p r v - m stadiju bolezni lahko ozdravljen brez posledic in da včas ih ni t i ne k l i če zd -avn ika v ver i . da V.rp Z3 n^lv''>:"-> »*I*M> »u bavne motnje, Ce sedaj tak b o l nik opravl ja naporno 'ie'.o -ili s*e koplje v m r z l i v o d i . more bolezen i zbruhni t i z vso si lo in povzroč i t i ohromitve. Varova t i se je torej potrebno t e šk ih telesnih nanorov i n m r z l i h kopel i .

k l i č p m o zdravn ika , k i bo bolezen ugotovil in u k r e n i 1 za naprej. B o l n i k a za o t r o š k o pa ra l i zo bo takoj po«la! v bo ln i šn ico , Ker se ga ne sme zdravi t i doma.

Oseba, k i b o l r i k u s t r e ž e , mo. N naziti na č ; «trvč 0 rok in vse-™ !jar ie bi lo z b o l n i k o m v doj k u

T7!Tv>*ke bo ln ika razkuf imn l*kr da j ih . polj 'emo vsaj za dve u r i I 5 odstotno raztopino l i r o l a . enako u v r a m n s pe - i -lom V •krpjnem pr imeru uporabimo vre lo vodo, še bolje 5

odstotno raztopino pralne sode. Vse sostanovalce bo ln ika '.ma

mo za o k u ž e n e . Svoj pokl ic ne smejo opravl ja t i predvidoma 21 dni od z a č e t k a bolezni v hiš i . P redvsem pa ne smejo opravda t i svojega pokl ica osebe, k! imajo opravke z živil i , t rgovci, vzgo i i t e l i ' i n d"""?e o s n S o k :

imajo v e l i k o s t ika z l judmi . Z d r a v n i k odloči- kdaj smejo ponovno opravl jat i svoj pokl ic , če se mu zdi , da je 21 dni izo lac i je premalo.

K A K O J E Z B O L E Z N I J O V N A Š E M O K R A J U ?

V n o v o m e š k e m okra ju je od zače tka leta zbolelo 9 0 seb za nfr-f\i\^ oV-nm , , , r >" t ! o r e č e n o , vseh tist ih driAv, ka ter ih ladje vozijo skozi Suešk ; prekop. Takš r . o ureditev pa je moč doseči le z enakopravn imi pogajanji i n na konferenc/, na kater i bodo — za raz l iko od londonske — zastopane vse zainteresirane d r ž a v e , predvsem pa seveda E ^ p t .

4) V Beograd je prispela delegacija Z d r u ž e n e delavske partije Pol jske pod vodstvom č la na Poi ibbiroja i n sekretarja C K Franc iszka Mazura , k i se je razgovarj3la z v o d i l n i m i preds tavn ik i C K Zveze komunistov Jugoslavije o raznih v p r a š a n j i h . Po razgovorih je delegacija odpotovala na Hrvatsko in v S l o venijo.

Predsednik | preTndija V r hovnega sovjeta Z S S R Voroš i -lov je b i l Šest dni na uradnem obisku na F inskem. P red odhodom je i z j av i l , da so s t i k i med obema d r ž a v a m a lep zgled, kako je m o č uredi t i s tvar i med d r ž a v a m i z r az l i čn imi d r u ž b e n i m i i n gospodarskimi s i stemi.«

0 Predsednik republike Indonezije S u k a m o je odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. N a to bo obiskal Češkos lovaško , Avs t r i jo , Jugoslavijo i n L R K i tajsko.

^ B r i t a n s k i minis ter za ko lo nije L e n n o x - B o y d je naprav i l senzacionalno odkr i t j e« , da je glavar protibri tanskega oboro

ženega gibanja E O K A na C i p r u

nadškof Makar ios .« To je rrtiini-ster s k u š a l dokazati na podl^si dokumentov, k i so j i h bri tanski , vo jak i zap len i l i na C i p r u . B r i tanska javnost se je sp r i čo tega razcepila na dva dela: eni š e huje napadajo Makar iosa in c i prske t e ro r i s t e« , d rugi pa p r a vijo, da je to nova v ladna poteza, s katero se h o č e izoSnit i po zi t ivnemu odgovoru na ponudoo E O K A glede skleni tve p r emi r j a in nadaljevanja pogajanj o' m i ro l jubni u red i tv i c iprskega v p r a š a n j a .

^ S o v j e t s k a v lada je s k l e n i l a izroči t i jugoslovanski v l ad i dokumente in diplomatsko g r a d i vo, k i so ga h i t l e r jevc i m e d drugo svetovno vojno odpel ja l i v N e m č i j o , v SZ ' pa je pr ispelo kot vo jn i p len.

$ V t u r š k e m glavnem mestu A n k a r i je b i lo v lomljeno v p o slopje g r š k e g a v e l e p o s l a n i š t v a . Neznanci so odnesli v a ž n e d i plomatske dokumente. G r š k a vlada je v zvezi s tem protest i rala p r i t u r š k i v l a d i , p r i č e mer je poudarjala, da je bi la to vohunska poteza, naperjena prot i Grčij i .«

Izholjšajmo zdravstvene akcije, pa tudi odnos do zdravnika

(0 letošnjem cepljenju v Kočevju)

Star » l o v e n a k t pregovor pravi, da je treba eliSati obe plati zvona — v tem je mnogo resnice, zato naj si enkrat tudi zdravnJk dovoli i zreč i krit iko.

Strinjam ae s piscem v k o č e v . sk.h » N o v i c a h « , da cepljenje organizacijsko ni potekalo tako, kot bi ž e l e l i , iti da ie zaradi tega prtilo do nepotrebne izgube časa č a k a j o č i h s t a r š e v in nepotrebnega razburjanja.

Morda javnosti nt znano, da cepljenje ni organiziral zdravstve. ni dom ab posamezni zdr^vnk, t e m v e č o b č i n s k i ljudski odbor Kljub teuiu so se mnoge matere v Skrajno Z a d l r č n e m tonu obrača le osebno name, č e š kaj «e to pravi, da n, nobenega reda in po_ dobno, 2e od nekdaj se za v e č j e zdravstvene a'kcije uporablja š o l sko poslopje, ker s« je to zaradi velikega š t e v i l a ljudi pokazalo n a j p r i m e r n e j š e . Glede S t l rh stavb, kj Jih Ima Zdravstveni dom na razpolago in v kater.h bi se. po pisčr-vem mnenju, lahko opravilo cepljenje, bi omenil, da Je v enj stavbi poleft stanovanj uprava /.',: Rv-iivenega doma, v drugi Spiosna ambulanta, v tretji pa poleg stanovanja še Zobna ambulanta in Posvetovalnica za otroke in n o s e č e matere, ki v Interesu zdrav)a otrok ne sme s luž i t i za tblranj* Met m n o ž i c e Hudi. v četrt i stavbi, ki J« tudi la«t Zdravstvenega doma, pa »o izk l j u č n o stanovanja. Kot n a j p r -mernejsi prostor Je torej ostala osnovna Sola. Glavni vzrok, da akcija ni u » p e l a . Je bila skrajna nediscipliniranost s t a r š e v Cepljenje le trajalo od 8. do 12. ure in od 14 do 17. ure, torej časa v e č kot dovolj, da bi vsi priSli na vrsto brez. ( tneče. K l j u b temu, da smo v e č k r a t opozarjal, matere. n»J v razred, kjer smo cepili, prihaiajo v skupnab po 10 smo naleteli na gluha uSesa, s l i ša l i pa prenekatero pikro na na* r a č u n . Nastala 1e taka g n e č a , da |t bilo vsako nadslmje mirno delo nem o g o č e . Vrata se sploh n!*o dala zapreti, zato matere, katerih otroci so *e bili cepljeni, niso mHe dniKP»a izhoda na prosto kot » k o . l\ okno Plezale so skozi okno, s luž ' tp l ) Plrnar ps 1lm Je podajal malč-ke In zakaj le bi! prepih? Pri cepljenlu te za r a z k u ž t t e v ko_ f." uporabila eter, k: Je zelo biapijiv m G.gar pare, pomešane

z zrakom, so v prisotnosti plamena skrajno eksplozivne; — pomislimo, da Je bilo treba imeti v e« č a s p r i ž g a n gorilnik!

Eno okno Je torej zaradi zrač e n j a moralo biti odprto, ker pa se matere, kljub v e č k r a t n i m opojni inom n.so hotele odmakniti od vrat, da bi se dala zapreti, so bili torej otroci po n j h o v i lastni krivdi izpostavljeni prepihu; da o g n e č i , ki- bi utegnila kakega m a l č ka tudi z m e č k a t i , niti ne govorim. Tov. Pirnar, ki Je p o ž r t v o valno s k u š a l o b d r ž a t i prt vhodu vsaj do neke mere red, se Je sko_ raj pohojen morrl umaiknlti navalu m vsa m n o ž i c a je n a v a l i l « neposredno do mize, kt)er smo cepili. Razumljivo, da so otroci v 'ak: g n e č i lokali, n e m o g o č e Je bilo vsako sporazumevanje, nemog o č a vsaka evdenca, skoraj nemo goee ugotavljanje poKoj^V. dovoljujejo cepljenje, in če bt se zgodilo, da bi bil v taki z m e š n j a v i cepljen otrok, katerega . zdravstveno stari ie to ne bi dovoljeva. lo, bi lahko Imelo za d o t i č n e g a otroka usodne posledice. In kdo bi bil kriv . č e ne zopet — zdravnik. Kar se t i č e z g r a ž a n j a starš e v b prmomnll to, da smo č e sto zdravniki tisti, ki bi bld! uprav i č e n i z g r a ž a t i se nad o b n a š a n j e m nekaterih bolnikov.

Ilavno tu Je morda p r i l o ž n o s t , da enkrat vsaj , na kra'ko spre. povorimo o odnosu hnlnlkov do Bdravnlka. Mnrgo se govori m mnogokrat n e u p r a v i č e n o krlti- ira zdravnike ln zdravstveno s l u ž b o . Ali prt tem kritiki kdaj pomisli. Jo. da Je tudi zdravnik flovek iz mesa in krvi , da ima tudi o.n t iv-rp? Al i krta) pom'slli'o, da smo ndravnlkl preobremenjeni? Poleg vseh drugih d o l ž n o s t i ( d e ž n i m a s l u ž b a , delo na lerenu Itd.) mo-r.tmo sprrjft.: dnevno vs;ik po š e s t d e s e t , o-semrteset ali ee*lo sto bolnliltov. A l | br.,tnlK Kdaj poml-siH. da le zdravnik snal morda samo dve uri m da ga po relo-dtievnem n lu faks te ena n o č brez spanja? Te vrstice nlSetn v 'merin zdravnlikov v K P O V | I I In h o č e m navest! le nekaj »tlele I« nn^e vsakdi-aile prnkse.

Sredi no*1 porvoni /vonee tn na vprasinje kal stranka že l j , sledi kratek In J.dTnn' odgovor: »Se mrtvec*, b« fl>n>1 zbudil kot va«!« Ali |e flovek nomis'tl. da le morda to že č e t r t a nof napor "dom a, ko J« bilo treba vstati, ln da M

Je treba vsaj za silo o b l e č i , č e Je treba neiknmu odpreti. N e š t e t o krat se primeri , da vs.to.pl bolnik brez v,saikoga pozdrava, s kapo na glavi, z eno roko v ž e p u , v drugI l i r in i šk i list, k i ga poluzi na mina r e k o č : »Zelod' - i !« Vem, dragi tov a r i š , da i m a š ž e l o d e c , a olika do s o d r ž a v l j a n a zabteva, da najprej p o z d r a v i š , nato pa lepo p o v e š , kaj te boli ID kakvne so tvoje t e ž a v e . N e š t e t o Je teh s l i č i c in premalo Je pre tora , da bi vse opisal. Bodimo enkrat nepristranski jn vzemimo •tucati takšne, kot so. n e j -»tva govore, A\ delata danes v Koceiviji« vsak dan dve pipoinoma opremljeni ambulanti vsaika s svojim laboratorijem, da Imamo d a . ne* v Kofevju moderno urejeno posvetovalnico za matere, otrobe in nor.eče ž e n e , š o l s k o ambulanto, zobno ambulanto in botaiMU oddelek. Poleg tega imamo Se pet zdravstvenih postaj ln redne tedenske ordinacije zdravnikov spe. cinllstov. P r e p r i č a n sem, da se K o č e v j e s tako organizirano ln Široko razpredeno zdravstveno s l u ž b o se ni mogjlo p o n a š a t i , /.rlravstvenl delavci dobro vemo, da so še tu In tam pomanjklj ivosti, vemo, da bo treba iti mnogo dela In truda.

I.ahko pa trdim v Imenu *flrav_ nlikov. ki delamo v K o č e v j u , da ve lega dela in truda Še nikoli nismo Izogihaill, N i vse O'rt/visno samo od nas. /god i se, da Je treba na nuien obisk na domu, rezilni avtomobili so na po.ti v bol . n ' š n l r o , zdravnik pa mora v pom «vo'Jega obraza poganjat) kolo (n ko pride do bolnika, se je že v e « kot enkrat zgodilo, da ga v p r a š a jo, kod J» tako doVgo hodil. Kot sem rekel- niso trnkih nanak k r i . vi le zdravniki! tzb i . l j šat l Je tre . ha edup. e bolnikov do zdravnikov ih tudi zdravnik bo spreme-n',t svo.1 ion do bolnika. Za u < i e Š . no zdravljen le mora b'' | bolnik popolnoma o d k r ' f o s r č e n do zdravnika In nove na I le tKt.o. kar J« res, ne pa da v p. ča.ko.vanju ne. k* koristi navala b o l e č i n e m te. Jave. ki ]lh timalt nI Imel. Tm»1 take »bo ln ike« poznamo in '1h razkrinkamo, , , „ nezaupanje, na drugI M run I pa no krivici godrnlanle nad zdravniki.

odslel horemo blt.l tmll zdrav-st\ eni d" 111 v i" i Usti. ki s1 bomo d->-vofllli kritizirati, n* pa bk.| vedne le krit izirani.

Dr. Marko Vtajak j

http://vs.to.pl

Š T E V I L K A 3

KAJ JE POTREBNO ZA NAPREDEK dolenjskega poljedelstva m vinogradništva

f (Nadaljevanje i n konec) P o h t b a po skupni predelavi

!n šo lan ju v ina v v e l i k i h sodobn i h kleteh je za dolenjsko v inog r a d n i š t v o to še posebej važno , k e r pridelujemo samo kval i te t no v ino in če ne bodo v bodoče na š i v inogradnik i dajal i na trg več . alj manj enotni tip cv ička a l i č rn ine , ima dolenjsko vino

g r a d n i š t v o , kot blagovno vinog r a d n i š t v o , le Še kra tko živl jenje. Tega se moramo zavedati in v o k v i r u kmet i j sk ih zadrug iskat i r e š i t ve . Stanje kot je letos, ko nam je ostalo 200 vagonov vina, mora naeega v inogradnika privesti do tega, da bo pogledal preko obzorja svoje zidanice.

Kjer rastejo hibridi, je treba proizvodnjo preusmeriti

Položa j je še težji v n a š e m V i n o g r a d n i š t v u zaradi r a z l i rja-mja h ior idov od š m a r n i c e , oteie, izabele i td. Kmet i j ska s lužba i n ve l i ka v e ć i n a -kmetijskih strokovnjakov se je stalno bor i la *a omejitev h ib r idn ih nasadov. Z a to smo tudi vs i pozdrav i l i u redbo o taksah na h ibr idne trte. S taksami dosegamo n a m r e č naslednje: zašč i t imo vinogradnike, k i gojijo i l ah tno trto, p r e p r e č i mo š i r jen je h ibr idov v izrazito v i n o g r a d n i š k i h legah in s tem zagotavljamo obnovo s cepljeno trto ter ustvarjamo obenem d r u ž b e n e sklade za obnovo in sp lo šno modernizacijo kme t i j s tva . V ne v i n o g r a d n i š k i h legah jpa morajo takse sp rož i t i proces, k i bo lege, kj so danes pod h i b r i d i , postopoma spreminja l v sadjarske p o v r š i n e a l i v dodatno krmno osnovo, ponekod tud i v gozd, v mnogih p r i m e r i h pa bo treba pridelek h ibr idov

predelati v sladne soke, k i i m a jo ve l iko t r ž n o vrednost. N a ta nač in bomo tudi to proizvodnjo spremeni t v blagovno i n s tem bodo takse samo pripomogle k p o v e č a n j u ž iv l jen jske r avn i na vasi .

Naša s lužba "je za celotno reorganizacijo izkor i ščan ja teh pov r š i n pr ipravl jena in bo vsem zadrugam nud i l a p o m e č , ker vs i t i problemi zahtevajo skupnega r e š e v a n j a v o k v i r u K Z . V i n o g r a d n i š t v o zahteva popolno dosledno z a d r u ž n o akcijo., Tega se ponekod že zavedajo, zato kmetijske zadruge merviškega območ ja i e r e šu je jo ta problem s pomoč jo O Z Z . V gradnji je nova 150-vagonska v i n s k a klet . V K Z Suhor že zor i sklep, da b i 26 z a d r u ž n i k o v v Buš ia j t vas i obnovilo skupen, 8 ha ve l i k v i nograd na sodoben nač in , ob u p o š t e v a n j u las tn inskih pravic vsakega z a d r u ž n i k a .

Naše področje se Je ni uveljavilo kot vzrejno področje plemenske živine, saj smo doslej proda-ili le 25 glav, zato bi bilo dobro za ntkaj časa ustaviti sejme plemenske živine, da bi najboljša živina ne odtekala drugam.

P n nas se vse botij uveljavila črnopasasti prešjč, k i smo ga i e sprejeli kot našo domačo pasmo in ga tudi -zvalarno v ostale predele Slovenije in na Hrvatsko* Da pa b i črnopasaslega presoja razširdi tudi na področja, kjer ga še nima.jo, smo vnesli na poseben seanam vse priznane preiiČe. T a ko jih i-majo v Kmeti j'a m i lijona k'op.raorvv več sad ;a v vrednosti 30 do 40 milijonov. Tukaij so skrite velikanske zaloge in Uhko jih izkoristimo !e, če bodo zadruge te zaloge odkr ivale jc 'lih izkoriščale, pa ne z brez-plflčnirrti uslugami, kot je bilo v sadjarstvu doslej, temveč z m"

računavanjem uslug in z obl ikovanjem močn:h zadružnih skladov na račun teh uslug. Skladi

I V O 30. A V G U S T 1956

naj bodo za skupno obnovo in sodobno mehanizacijo sadjarstva.

Te osnovne naioge, čeprav še vedno brez računa donosnosti, že opravljajo Kmetijska zadruga Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dvor , Šmarjeta, Črešnjevec, D r a -gatuš, Mdkronog, Šentrupert . D o -ceia pasivne in brez vsake perspektive pa so bile Zadruge P o d -grad, Mi rna peč, Brusnice, Sela-Šumberk, Radovica, Vršna sela, Birčna vas. Po poročilih za J rug so porabile Kmetijska zadruga Štrekljevec 4,5 litrov škropiva na drevo, * Smolenja vas 6,5 litrov, kar pomeni, da akcija tudi v taki zadrugi ni bila solidno izpeljana.

Bodočnost našega sadjarstva je nedvomno samo v vec,ih nasadih, kjer je moino uporbifci vso sodobno agrotehniko, k i omogoča tudi kvalitetno proizvodnjo. N a - V

loga kmet jskih zadrug je, da razvijajo tako sadjarstvo, hkrati pa aktivizira.jo člane, da očuvajo sadno drevje, kj ga imamo. Sedaj je registriranih 32 sadjarskih pomočnikov, njih ltevi-1« pa je treba povečali z najoo! jširmi zadružniki , s tistimi, k i gledajo na razvoj vasi s stališča socialistične preobrazbe vas«..

POSVETIMO VEČJO SKRB IZOBRAŽEVALNEMU DELU

Lani je bilo storjenega precej za strokovno usposabljanje naših kmečkih proizvajalcev. V okviru kmetijskih zadrug je b-!o nad sto predavanj (posluša-]o jih je 4503 zadružnikov :n zadružnic) , 28 zadružnih tečajev in 5 kmetijskih razstav. Izobraževanje kmečkih proizvajalcev je izredno važna naloga kmetijske službe O Z Z . Doseženi so b-l-i . vel iki uspehi, vendar posamezne kmetijske za-druge še premalo- izkoriščajo to obliko akliviziranja svojih č lanov. Organizacija izobraževa 'nega de-

Snopovezaika in odiagalka na kos i ln ic i »Pobjeda«

la v zadrugah je slaba tam, kjer zdruga ne rešuje konkretnih gospodarskih nalog, kjer pa jih rešuje, že to samo terja pogloblje

no strokovno delo in s t em- izobraževanje članov s predavanji, debalami, fi imi, razstavami in podobno.

POMEN IN DELO KMETIJSKE SLUŽBE OZZ ZA DOLENJSKO KMETIJSTVO

P r i naše

obnovi, razvoju in dvjsru kmeti ;ske proizvodnie

opravlja kmetijska služba O Z Z važno nalogo in ima za seboj že lepe uspehe. Sedaj ima 9 strokovnjakov: 3 inženirje agronome in 6 tehnikov. T a služba je še mlada, področje široko in brez pomnilnega kadra na terenu, k i bi mogel napotila in izsledke naše kmetijske službe uresničevati -z dneva v dart. Razen tega je skrbela in še ge akcije, konkretno

skrbi za številne dru-sestavke, posvete in pomoč. Upoštevajoč

vse to, lahko mirno priznamo, da svoje naloge uspešno opravlja. Njena udarno-strokovna moč pa bo še izrazitejša, ko se bo preko poslovnih zvez še bolj približata terenu. Dolenjsko poljedelstvo * živinorejo in sadjarstvom je na dobri poti, postavljeno na zdrave temelje. O d prizadevnosti naših* kmetijskih zadrug in vseh kmetovalcev je odvisno, da bomo lahko čimprej gp*Of«i o sodobni, visdki stopnji dolenjskega kmetijstva.

Z A T I R A J M O KOLORADARJA!

Zarad i zgodnjega s u š e n j a krompir jeve cime bo brezdvom-no v le tošnj i jeseni ostal zadnji zarod koloradskega h r o š č a nezatrt. Nujno je, da kmetova l c i , kjer imajo že k r o r o p i r i š č a suha, zatirajo h rošča , da bo v naslednjem letu manj prve/ja zaroda. K e r se ob iča jno po k rompi r ju sejejo osimine, ostanejo v nrslednjem letu m o ć n a leg la koloradskega hrosca na

Vlado Lamut: MOTIV IZ B U Č N E VASI (litografija)

je z zam

Kaj je s kmetijsko zadrugo Trebnje? N a sp lošno je f inančn i uspeh

kmetvjsk;h zadrug območ ja okra j a Novo mesto za prvo poLletje 1958 v cei»>ti zadovolj v ; osamljen pr imer poslovanja z zgubo je K Z Trebnje.

P r v o polletje l e tošn jega poslovnega leta im> ta zadruga 1,568.672 din izgube.

Posamezne dejavnosti zadruge imajo tole izgubo:

gospodarski odsek «05.208 atrojni, kmetirjaki 1

in sadjarski 417.726 i v inore jski 47.102 ostal i odseki g .na t rgovinski odsek

s potroSnim blagom 1,256.972 D o b i č e k je Imela zadruga pri

Ipdkttpu kmet i j sk ih pr ide lkov .

5 f J* i f t £1

pa lesni odsek in mesa r j a v skupnem znesku 767.507 d in .

Od posameznih dejavnosti za-druge je imela na jveč jo izgubo trgov, dejavnost K Z v znes-ku 1.256.972 din . T rgov insk i od;ek je us tvar i l premeta le za d in 21,157.334 — s t r d k i t e g 8 odseka pa znaša jo 2.541.420 d i n , dohod-k pa le 1.256.972 d in .

S pr imerjavo prometa ln ustvarjenih s t r o š k o v , b! morala zadruga ka lku l i r a t i p o v p r e č n i zas lužek najmanj 12%, da b i pokr i l a vse s t r o š k e tega odseka, doseTena ka lku lac i ja pa Je le za 6 07%.

Neprav i lno b i b i lo , da b i zadruga s k u š a l a p o p r a v . « svoje f i nančno poslovanje z dv iga -

»Drevorodl« vrb na škocjanskih pašnikih že pozdravljajo Jesen

nJem zas lužka pr i prodaji potresnega blaga, t e m v e č je potrebno znižat j » t r o s k e te dejavnosti , kakor , tud i s t r o š k e ostalih odsekov.

Da bi se znižal i s t r o š k i mora najprej zman j ša t i š tev i lo u s l u ž bencev p r i uprav i zadruge, k i obremenjujejo t rgov.nski odsek za 499.120 din , nato odstranit i nepotrebne s t r o š k e za nepravočasno p l a č e v a n j e z a d r u ž n i h obveznosti, k i so že ob pollet ju 249.993 din .

S tako perspektivo bo zadruga p r i š l a na zeleno vejo, v nasprotnem p r imeru pa je zadruga-na poti do prisiilne uprave ali celo pr i s i lne l ikv idac i j e .

O tem naj temeljito razpravlja polletn: občni zbor zadruge in naj ukrene vse za izbol j šan je sedanjega stanja v poslovanju zadruge. Možnos t i za u s p e š e n z a d r u ž n i vsestranski razvoj so na tako m o č n e m giorgpodarskem p o d r o č j u , k a k o r je trebanjsko.

J o ž e Sprajcar

NHgrajena jugoslovanska vinn

V soboto 25. avgusta so oh o tvor i tv i razstave v i n na gospodarskem razstavifiču sporoč i l i ocene razstavl jenih v i n . T a k o je k o m U l j a podel i la 3G zla t ih medalj. Na jveč pr iznanja so prejela d o m a č a JuRoslovanska v i n n : 24 z la t ih , 155 s rebrnih In 32 bronastih medal j . M e d tu j imi ao b i l a nagrajena: portugalska, š p a n s k a , m a d ž a r s k a , ln g r š k a v ina . V ostr i mednarodni kon kurenci je to ve l ik uspeh Jugoslovanskih vin.

Pr ide l ek pšenice i n j e č m e n a ocenjujemo letos kot srsdnje dober, v nekaterih p o d r o č j i h pa colo slab. V hudi z .mi so se žita hudo razredč i la , spomladi pa še polegla. T 0 vel ja predvsem za cVmače sorte. Selekcionirane sorte so tudi letos dale primerne pridelke, k i »o znatno nad p o v p r e č j e m domačih sort, pa tud- po l eža l e niso zaradi neurja. V le tošn j h poskusih sta se ponovno najbolj izkazal- sorti prc i i f -k in bavarka. V p o v p r e č j u je na j l epše p r i delke v n a š e m okraju d^la letos sorta p r o s i l k , in sicer 2.470 kg. bavarka 2.360 kg. Italijanska salto pa 2.340 kg, d o m a č e sorte po 1.640 kg. Važno je pr i tem tudi. da u p o š t e v a m o dober p r i delek slame or; p ro l i f i ku ;m pr i bavarski k r a l i c i , k; znaSa tudi 3.0^0 d 0 4.000 kg v e č kot p r i i ta l i jankah. P rav je. da r a z š i r i mo na č imveč je p o v r š ' n e selekcionirane sorte, predvsem p r o l i -f k, bavarko In m r r e b i U za nekatera podroi". ;a tudi via l i ianke. in sicer v ' r g l l i j o i n salto. V Belj k ra j in i .šejejo skoraj samo ital janko.

D O B K O S E M E J E P O L O V I C A Ž E T V E

Skrbet i moramo tudi za zamenjavo semena pr i vseh, k i že gejejo selekcionirane sorte. V s a ka še tako ro^na sorta s č a s o m a v s v o j i , rodnosti popusti in se ustali nekje v s red n i , k i je znač i lna za določen okol i š . To naš i kmetovalci tudi v idi jo in govnrijo, da se je p l en ica »izrod la«. To ni izrojevanje, pač pa naraven pojav, ko se pr i vsaki ras t l in i . Živali i td. vedno bolj uveljavljajo preds tavnik i srednjih svojstev. Zato moramo tudj vse selekoion rane sorte stalno vzd rževa t i , to Je izbi ra t i in s i r i t i samo njihove najboljše predstavnike. To opravl jamo na več nač nov predvsem pa s tem, da najboljše, posevke posebna kcmi.ei.1a pregleda In če ustrezajo vsem zahtevam, tudi

potrdi . N a tak nač in se Tanko našri kmetovalc i vsako leto oskrbijo z bo l j š im semenom. Iz izkustva yemo. da je potrebno vsaj vsako šesto leto zamenjati seme, ker se nam v tem času že i z rod i .

P rav zaradi tega je v vseh programih K Z predvideno, da

'bodo zadruge v l e to šn j em letu n a č r t n o s k r b e i e za zamenjavo. Sedaj ko smo pred odkupom in nakupom potrjenega semena za jesen?ko setev, ugotavljamo, da je mnogo zadrug, k i še n i č e s a r niso ukreni le za preskrbo svoj i h z a d r u ž n i k o v s kva l i t e tn im

semenom. Naj navedem te zadruge: K Z Novo me sito, M rna peč , Trebnje, V e l i k a L o k a , D o brn ič , Ž u ž e m b e r k , Otočac , M i r na, Trebelno, Prekopa , P o d b o č -je, B i r č n a vas. V r š n a sela. Iz ostalih je pa tudi premalo naroči l in ne dosegajo p lan i ran ih kol ič in v svej. h programih. Slab jd predvsem promet z j e č m e nom, č e p r a v vemo, kako slab pridelek imamo pr i j e č m e n u , predvsem zaradi p r a š n e sneti.

T A K Š N O P O S L O V A N J E J E N E O D G O V O R N O

Semenars tv 0 spada brez dvoma v stalno v a ž n e naioge K Z .

k rompi r ju samosevcu v ž i t ih . Za rad i tega je nuino potrebno i n so tudi kmetovalc i do lžn i , da zatirajo h ro šča , č e p r a v je k r o m pir jeva c ima že suha.

Iz podatkov, k i j i h dostavljajo kmetijske zadruge, je raz vidno, da so v rabi za z a n r a š e -vanje k r o m p i r i š č tako imenovani t ehn ičn i H C H preparati , k i se prodajajo v t rgovin i pod imenom bentoks. gamadin in perfektan. T a sredstva imajo z««o m o č a n duh po plesni in se ne smejo uporabljat i za z a t i r a n 1 « škod l j i vcev vsaj mesec dn i , predno pridelke raspravimo. Ce uporabljamo ta sredstva pred izkopom kromnlr ja , se bo k r o m pi r navzel trelo nepri jetnega duha Po plesni in le zato za prehrano mtmj vreden. Z a r a d i tega opozarjamo vse kupce, k a kor tudi kmeti jske z?druge, da sredstev, kot so bentoks. gama-din i n perfektan ne kupujejo ozir. ne prodajajo za zatiranje koloradskeg-a h rošča v sedanjem času . Namesto teh naj se uporabljajo sredstva kot pantakan ozir. pepein. Še bo l j ša pa je uporaba sredstev, k i so d o l o č e na za š k r o p i ' " n j e .

ing. A l o j z L o v k o

Uvoz umetnih gnojil Zveza kmet i j sk ih zbornic J u

goslavije je dobi la poldrug m i l i jon dev izn ih dinarjev za uvoz umeitnih gnoji l za jesensko setev. Z a ta sredstva bodo u v o z i l i oko l i 140.000 ton r a z l i č n i h ume'.nih gnoj U iz Itali je. Avst r ' . -je, M a d ž a r s k e i n Zahodne N e m či je .

SEmen Zato pravzaprav ni op rav i č i l a , da seme ne gre v promet. V nekaterih zadrugah dosegajo lepe Uspehe in zad ružn ik i cenijo svojo zadrugo, k; j i m .pomaga, da z bo l j š im semenom pridejo do več jega ko?a kruha . P r i tem je pa zavn ić i e s i r ana tudi n a š a d r u ž b a .

Z a d r u ž n i k i naj rfj t em razpravljajo tudi na polletn h o b č n i h zbor ih in zahtevajo od, z a d r u ž nih uprav, da s e semenarstvo razvije v skladu s programi i n s c : V e m : č im bolj poveča t i p r i delke .žit.

Ing. Rado L n z n e r

KOMISIJE BODO ODBIRALE PLEMENJAKE Priznavanje p lemenipk^v je

osnovni ukrep za dvig ž iv ino re je. Namen priznavanja je, da se ob vsakoletnih pregledih i z ločijo od uporabe za p l e m » n i t e v pleinenjaki . k i ne ustrezajo c i l ju in ka-teri imajo do ločene slabe laslnosti , Znano je. da od dobrih plemeniakov zavisi tudi kakovost potomstva. P r i p r i zna vanju se plemenjakj oceni u'••;n po zunanjih o-blkah. pr; b i k i h pa u p o š t e v a m o že tudi mlečnos t prednikov. Ob pr iznavanju p lemeni akov izd-aja komis i ja za priznavanje dovoljenja za uporabo plemeniakov samo onim rejcem, kater ih plemenjaki ustrezajo zahtevam dobrega plemenjaka. Nihče ne sme uporabljati za plemeni*ev pleme-nlaka , če ta ni b i l pregledan po komisi j i m če lastnik ni prejel potrdi la ozir. prlpustnlce. da plemen Jaka lahko uporablja za pleme.

Od 4. septembra dalje bo na področ ju okraja Novo MMCO priznavanje plemeniakov t.J. bikov, merjascev in ž reb f^v . Razpored glede krajev in č a s a priznavanja so prejeli VR. občinski l judski od-borl in ž iv inorejski odsek 1 kmetl jskh zadrug Po zakoni t ih predpis ih movujo

las tniki vseh nad 2 leti s tar ih ž rebcev pripeljat i plemenjaka na pregled na kraj i n ob času, kot je do ločen v razpisu. Po Odloku o odbiranju plemenja-kov ~ U r . 1. FLR.T št. 35 55 so predvidene za p r e k r š k e s l e d e č e lt A/.r\'v.

1- če la.str.ik ne pripelje plemenjaka ob do ločenem času na priznavanje s kaznijo 1.000 do 5.000 dinarjev.

?. Če v d o l o č e n e m času po odločbi komisije za priznavanje ne skopi plemenjaka s kazni jo od 5.001) do 10.000 din.

3. Ce uporablja plemenjaka, M ni b i l potrjen za plerrie s kaznijo od 8.000 db 10.000 d inar jev.

Vs i p lemenjaki , kj j i h k o m i sija ne potrdi , morajo b i t i a l i prodani ( za zakol a l i pa skop-:Joni v roku. ki pa določi k o m i sija za priznavanje.

Zaradi škode , k i Jo povzroča jo v naši ž iv inore j i zakotni plemenjaki , bo po k o n č a n e m pr iznavanju uveden kazenski postopek proti vsem. kj plemeniakov ne bodo pripel jal- k pr iznavanju , če bodo uporabl jal i zakotne plemenjake al i pa če p lemeniakov v d o l o č e n e m roku ne bodo dal i skopLU,

Ob istem času bo tudi p r i zna vanje ž rebcev . Za področ je obč insk ih l judskih odborov fient-jtvrnej i n Kostanjevica bo p r i znavanje ž rebcev 4. septembra v Š e n t j e r n e j u za p o d r o č j e obč inskega ljudskega odbora Trebnje 5. septembra v T r e b njem. Na področ ju ostalih ob-činsikih l judskih odborov bo p r i znavanje ž rebcev obenem s p r i znavanjem bikov in merjascev.

K a k o r p re j šn ja leta bo tudi lelos hkra t i s pr iznavanjem žrebcev pregled r o d o v n i š k i h k o bi l in n a r a š č a j a ter sprejem top lok rvn ih kobi l v r epub l i šk i ro dovnik. Pregled r o d o v n i š k i h kobi l in sprejem v rodovnik bo 4. ser-tembra v Š e n t j e r n e j u za področ je obč insk ih l judsk ih odborov Novo mesto, Š e n t j e r n e j In Kostanjevica, 5. septembra v Trebn iem za p o d r o č j e obč insk ih l judskih odborov Trebnje, M i r na In Mokronog .

Vse lastnike plemenjakov t.J. rodovnih kobi l vabimo, da p r i ženejo svoje žival i na d o l o č e n e kraje zaradi pregleda.

Ing. L o v k o Atnjz

Naročajte in berite »P0UNJSKI LIST«!

http://kcmi.ei.1ahttp://la.str.ik

Stran 4 • D O L E N J S K I C I S T f " St. 35 (338)

i e z o n KAKO PRIPRAVIMO KROMPIR ZA KRMO K o grozdje zor i , v inogradnik

rakuna, kdaj bo zrelo in k a k š e n bo pridelek. Zato je prav, da si ob tej p r i ložnos t i osvež mo $po-m m , kdaj zorijo posamezne sorte v inske trte.

D a bomo laže presodil i , kdaj je posamezna sorta v inske trte v normaln ih let ih zrela, moramo sorte vin?ke trte razvrst i t i v takoimenovane zrelostne dobe. P r i tem razl ikujemo:

1. Najranejše (znak R). k i zor i jo 10 do 15 dn i pred ž l ah tn ino , tO je p r ib l i žno od 20. avgusta do 5. septembra.

2. Rane (znak I. pomeni prw» zoritveno dobo), k, zorijo obenem z ž l ah tn ino , to je v času od 5. do 20. septembra.

3. Srednje (znak II. pomeni drugo zoritveno dobo), kj zor. j o

10 dni za ž l ah tn ino , to je od 20. do 30. septembra.

4. Pozne (znak III. pomeni tretjo zoritveno dobo), k i zorijo 10 dn i z a drugo zoritveno dobo, to je od 1. do 10. oktobra.

5. Najpoznejše (znak I V . pomeni če t r t o zoritveno dobo), k i zorijo 10 da . za tretjo zoritveno dobo, to je od 10. do 20. oktobra.

Razen časa zorenja je važno , da za vsako sorto vemo še za kakovost in za kol ič ino p r ide l ka. T u d i p r i tem s o r t e ocenjujemo in sicer od l ične s št . 5, prav dobre s št. 4, dobie s št. 3, slabe s št. 2, na j s labše z 1. Sele po u p o š t e v a n j u dobe zorenja, kakovost i jn ko l ič ine p r i delka, lahko sorte v in sk« trte pravi lno ocenimo. To oceno bomo skuša l i ponazori t i v s ledeč i tabeli :

zakaj b i metali denar za s ladkor (ki je tudi v a ž n o živilo), ko ga lahko dobimo, če nekol iko p o č a k a m o s trgatvijo.

Preudaren vinogradnik, predvsem t.sti, k i n ima prvovrs tn ih v i n o g r a d n i š k i h leg, se bo iz t a bele nauč i l še nekaj. K o bo sa d i l novj vinograd, Se bo izog i bal sort, k i pozno z o r i j o ' i n k a tere v s labih let inah in s lab ih legah sploh ne dozorijo. To so sorte III. in I V . zoritvene dobe, katere n i t i v normaln ih let inah ne dozore prej kot oktobra. V slabih legah (predvsem na D o lenjskem, pa tud ponekod na Š t a j e r s k e m ) , je treba sadi l i sorte, k i normalno zorijo septembra, to j e sorte I. in II. zor i tvene dobe. Najbolj ugodne so v ta namen s l edeče sorte: s auv i -gnon al i m u š k a t silvanec, r i z v a -nec, R a d e n s k a ranina . modra

f r a n k n j a , L e s tak imi sortami lahko v s labih let inah č a k a m o 3 trgatvijo 10 do 14 dn i tako, da nam tudi v s labih let inah pr imerno dozorijo. Pozne sorte (na pr imer : ž a m e t n a č r n i n a , p l aveč , š ipon) , pa v s i sb h l e t i nah ve l ikokra t ns dozorijo i n posledica je — nekvali teten p r i delek, k i ga n ihče ne mara k u p i t i . To smo imel i prit ko videt i p n ž a m e t n i č rn in i na Dolen j skem, ter pr i š iponu in l a š k e m r i z l ingu ter p lavcu na Š t a j e r skem v zadnj h le t ih . In ravno nauk zadnjih let naj nam bo v svar i lo p r i bodoči obnovi , p r i kater i se moramo v ko l ička j s l abš ih podnebnih p r i l i k a h (Dolenjska, nekateri predeli Š t a j e r ske) izogibati sort ( žametno č r nine, p l a v e č , š ipon), k i zorijo v III. a l i I V . zor i tveni dobi .

Tit Doberšek

K r o m p i r je v S loveni j i , ln p r i nas na Dolenjskem n a n v a ž n e j š a okopavina. Samo še s ladkorna pesa lahko da več hrani lne vrednosti na hektar, ker pa zanjo še nimamo predelovaln ih obra to v , je prav, da posadimo s k rompi r j em čim več n a š i h n j i v sk ih pov r š in . Z iste povrSine nam da k rompi r več kot 2 i n pol krat k r m i l n i h vrednosti kot katero ko l i ži to. 400 k g k r o m pir ja ima isto hran i lno v rednost kot 100 kg j e č m e n a . K e r uporabimo p r i b l i ž n o tretjino k rompi r ja za k rmo in ker je to dragocena k r m a . j e prav, da jo prav i lno i n gospodarsko i zko r is t imo.

P r i n a š e m v s k l a d i š č e v a n j u v kleteh a l i zasipnicah nastanejo do apr i la p r e c e j š n j e izgube v h ran i ln i vrednosti k rompir ja ,

N A Z I V S O R T E Doba Ocena Ocena dozorevanja kakov, rodnosti

C as trgatve

Sauvignon (Muška t silv.) L a š k i r . z l i n g Tokag Renski r i z l i n g Rizvanec B e i ! borgundec B e l a k l evna Rulandec T r a m i n e č S ipon Radgonska ranina Ze len i si lvanec Neuburgovec M a l v a z i j a Rebu l a R a n i vel t l inee Zeleni -in rdeč i ve l t l inec R d e č a k ra l j ev ina P l a v e č R a n a magdalenka Bi se r iz Č a b e M u š k a t n a ž l a h t n i m M u š k a t k r a l j i c a

v inogradov M u š k a t soproga Mathiae M u š k a t H a m b u r g M u š k a t ottonel R u m e n i m u š k a t Z l ah tn ina (bela in rdeča ) M o d r i burgundec Cabarnet (Kaberne) M o d r a f rankinja M o d r a por tugalka Zametna č r n i n a Sent lovrenka Cesnjevka Re fošk (teran) V r a n e k

II 5 4 od 20. do 30. I X . III 4 4 od 1. do 10. X . III 5 4 od 1. do 10. X . III 5 3 od 1. do 10. X . II 4 4 cd 20. do 30. I X . II 5 2 od 20. do 30. I X , II 4 3 od 20. do 30. I X . I I 5 2 od 20. d 0 30. I X . II 5 2 od 20. d 0 30. I X .

I I I - - IV 4 4 od 5. d 0 15. X . I 4 5 od 5. do 20. I X .

II 4 2 od 20. do 30. I X , u 3 4 od 20. do 30. I X . I I 3 4 od,20. do 30. I X . I I 4 4 od 20. do 30. I X .

I - -II 3 4 od 15. do 25. I X . III 3 4 od 1. do 10. X . III 3 4 od 1. do 10. X . III— -IV 2 5 od 5. d 0 15. X .

R 3 3 od 20.. do 30. V I I I . R 3 3 od 20.. do 30. V I I I . I 3 4 od 5. do 20. I X .

I 4 3 od 5. do 20. I X . III 4 5 od 1. do 10. X . III 4 3 od 1. do 10. X .

I 4 2 od 5. do 20. I X . I I I - - IV 4 3 od 5. do 15. X .

I 3 4 od 5. do 20. I X . II 5 2 od 20. do 30. I X . II 5 3 cd 20. do 30. I X . I I 4 4 od 20. do 30. I X . I 3 3 od 5. do 20. I X .

I I I—IV 2 I od 5. do 15. X . I 3 3 od 8. do 20. I X . I 3 3 od s. do aft i x .

III 4 4 od 1. do 10. X . III 3 2 od 1. do 10. X .

Grozdni sukač - seneni črv je letos napravil veliko škodo

V zadnji kolon.: napovedan čas trgatve velja za normalne l e t n e . Le tošn j ega leta pa ne moremo smatrati za normalno, ka j t i v maju in j un i ju je bi lo derevno i n hladno, kar je povz roč i lo , da je v inska t r ta za 14 dn i zaostala v razvoju. Tega zaostanka n i t i razmeroma ugodno vreme v j u l i j u i n avgustu ni

Veliko družinska nesrečo 23. avgusta je v P e t i š e v c i h v

novi hi£i Janeza Benc ika eks-p lod i r a l p i in . 4 otroci so od opek l in u m r l i , mati jn hči Es*e-ra se bor i ta s smrtjo. Do nes r e č e je p r i š l o tako: i t cevi s l a bo napeljane pl inske razsvetl jave je uhajal p l in metan, žena K a t a r i n a pa je p r i š l a s pet rolejko v sobo in tako se je metan v t renutku vnel , V s i d r u ž inski č lani so dobi l i hude opek l ine , v čakovsk j bo ln i šn ic i pa BO najprej u m r l i 12-letna V a l e r i j a 8-letni Zla tan, 5-Ietna Z l a ta, medtam ko je samo za 4-let-no Estero upanje, da bo ostala ž iva . U m r l a sta tudi 6-letni F l o r i j an in oče. V mar iborsk i b o l n išn ic i se zd ravn ik i trudijo, da bi z n a j m o d e r n e j š i m i p r i p o m o č k i i n znanstvenim; izs ledki rešil; ma.ter i n hč i .

moglo povsem nadoknadi t i . Z a to je nujno, da bomo v ko l i čka j ugodnem jesenskem vremenu počaka l i » trgatvijo 5 do 10 dn i po času trgatve za posamezne sorte napovedane v zadnji k o loni tabele. L e tako bomo dosegli pr imerno kakovost v inskega pr ide lka . Vedet i n a m r e č moramo, da je slovensko v ino v Jugos lavi j i k o n k u r e n č n o ostal i m v i n o m le * svojo kval i te to, ne pa s ko l i č ino . K v a l i t e t a se pa pr idobi le . če bomo počaka l ; s trgatvijo, kajti nobeno dodajanje s ladkorja ne more n a d o m « -sti t i tistega sladkorja in arome, k i ga da narava. Pa tudi —

Suhokronjsko nadlogo Div je svinje ka r naprej de la

jo Škodo na polju, n ihče pa se ne zmeni, da b i to p r e p r e č i l a l i pa škodo p lača l . Na občini p ra vi jo , naj kmetje kupi jo ferol , k i • svo j im ost r im duhom odganja n a d l e ž n e n o č n e goste. P o i z k u s i l i so tudi s tem, vendar to nič ne pomaga. Edino u s p e š n o sredstvo ie stalno varovanje pr ide lkov preko noči, to pa je zelo naporno. Kmet je se hudujejo, ker n ihče nič ne ukrene, da b i ae škoda po tej d iv jadi omej i la .

č l a n e k ing. Grgoviča v » D o lenjskem listu« pod naslovom: »V-nogradnikj zaUrajte drugi zarod grozdnega sukača«, je hvale vreden in za nase vinogradnike zelo koristen in poučen.

Letošnje mckro vreme je bilo za razvoj senenega črva izredno u-godno. Lič nke prvega rodu tega škod'tjivca so letos uničile ogromno grozdičevega cvetja »n povzročile veliko škodo.

Samo na zadružnem okolju V i narske zadruge v Kostanjevici na K r k i je po grozdnem sukaču cenjena škoda nad 23 odstotkov. Še huje so prizadeti vinogradi ob levem bregu Save, Katastrofalne pa

so posledce v vinogradih južnega pcfcoćja Gorjancev.

Drugi rod grozdnega sukača, imenovan kiseljak, nam utegne letos napraviti se hujšo škodo, če bodo vremenske razmere ugodne.

Ličinke se ujedo v jagode in posledice ne izostanejo. Vse tako načete jagode so za vinogradnik a iz gubljene, ker gnijejo in ciknejo. Prav posebna nevarnost pa je v tem, da se kiseljaku p r d r u ž i se siva plesen - Betrvus, k i se ka/j rada usede na načete jagode. Siva plesen nam je lansko leto napravila veliko škodo po vinogradih.

Zadružniki sprašujejo, kako nastavljamo lovne posode in kdaj

jih nastavlja-mO' Za lovno posodo Je najbolj p r i

pravna pločevinasta škatJa od konserv. V posodo nalijemo kipeče tekočine za vabo. Nabolj se obnese pivo, pa tudi ciknjeno vino je dobro. Lovne posode pritrdimo na koije v višini grozdja. D a nam

kipeče tekočine ne uniči d e ž ; jo postav-mo ped trtne liste.

Lovke moramo pregledati vsako jutro, zabeležiti koliko samic se je ulov-ilo in jih odstranimo s sama vred. Spoh moramo iz škatle vse odstraniti in na novo postavit-.

Lovno posodo za grozdnega su-

naijboljj razgiban in tudi konec letenja sarme.

Dnevi nabolj razgibanega letenja sam-c so Usti, ko samice odlože največ jajčec na grozdje. O d tega dne računamo, kdaj se bodo pribl ižno izlegle ličinke. Preobrazba zavisi od vremenskih razmer.

Sred' trsov pa hramček s toj i . . .

kača - senenega črva - postavljamo že prve dni maja, če je vreme toplo, pri bolj hladnem vremenu po 9. maju.

Za metulja kiseljaka pa začnemo nastavljati začetkom meseca julija. Pomembne so samo sam ce, k i jih s/poznsmo po nabreklem zadku.

Letanje samic grozdnega sukača je merilo za izračunavanje, kdaij je čas za zatiranje tega škodljivca. Po ulovljenih metujčk-n ugotovimo p r č e t e k letenja, kdaij je b i l let

Traja prib! ž n o 11 dni , če znaša dnevna temperatura med 16° in 20° C . P r i večiji temperaturi pa 6 dnu

V času preobrazbe lahko zatiramo grozdnega sukača z nikotinskimi preparati- Niko t in uniči za lego jajčec. Ličinke pa uničujemo s sredstvi, k i jih je navedel ing. Grgovjč .

Č e p r a v so navodila za letos prekasna, pa je le prav, da vinogradniki zvedo, kako bomo uničevali senenega crva v prihodnje

tudi za 30°,'o, to je skoraj t ret j ina. K r o m p i r v k le t i diha, živi i n raste. P r i tem pa se h ran i l a nekoristno izgubljajo. T u d i r az l i čne gnilobe u n i č i j o precej k rompi r ja . Č im topla jša je klet , č im višji je k r o m p rjev kup in č im dalj je k r o m p i r v k le t i , tem v e č j e so izgube.

S R I S A N J E M P A R . I E N E G A K R O M P I R J A

P R E P R E Č I M O V S A K O I Z G U B O

K r o m p i r za k i m o moramo tako in tako kuhat., a l i pa r i t i . To vsakdanje oprav i lo je nepri jetno pa tudi drago in jemlje ženi mnogo dragocenega časa . V k l e ti je treba vedno z n o v a k r o m pir prebira t i , osmukati kal :ce, k r o m p i r oprat i , na jož ti ogenj, kuhat i i n k r o m p i r še zmečka t i . S t r o š k i za vse to brez dvoma niso majhni . Skoda samo. da na-ii kmetovalc i ne r a č u n a j o z n j im i .

Mnogo bolj gospodarsko je, da jeseni ves k rompi r , k i je na menjen za krmo, skuhamo "v b r z o p a r i m i k u i n ga nato kisamo v večj i kad i , lesenem, betonskem a l i zazidanem si losu, ob p r imern i pozornosti pa tudi v skopani j ami ob ložen i s slamo. P r i 1000 kg si p r ih ran imo najmanj 200 kg k rompi r j a , k i bi nam sicer propadel z rastjo, d i hanjem i n gnitjem, ve l ik p r i hranek dosežemo tudi na d r v i h i n na času .

K I S A N J E K R O M P I R J A JE P R E P R O S T A S T V A R

P r i k i san ju moramo u p o š t e vat i predvsem naslednje: k r o m pir moramo pred parjenjem dobro oprat i , par i t i ga smemo samo tako dolgo, da se k r o m p i r zmehča , n ikakor pa se ne s m e raskuhat i . K a d al i si los moramo hi t ro poln i t i še s top l im krompi r j em. N a j v a ž n e j š e pa je, da k r o m p i r sproti plast za plastjo dobro s t l ač imo , tako da ga r a z m a ž e m o i n izt isnemo iz p r e t l a č e n e gmote ves zrak, k a kor delamo tudi ko k isamo zelje. P r e b a č e n k r o m p i r nato h i tro i n dobro pokri jemo. N a k r o m p i r natresemo k a k š n i h 10 centimetrov p š e n i č n i h plev, nato pa z a m a ž e m p k a d a l i silos s p r i b l i ž n o 30 cm debelo plastjo gl ine a l i mastne i lovice, k a tero v e č k r a t v l až imo , da nam ne poka. Skoz i razpoke prodira zrak, k i nam k v a r i a l i lahko popolnoma pokvar i k isa l . Da ne bo p o v r š i n a gl ine pokala , lahko zasejemo po njej j e č m e n al i pa n a m e ć e m o nanjo š e nekaj s'am?, vendar pa tu ta tam p o v r š i n o vseeno n a v l a ž i m o . P o 4 do 6 tednih je k rompi r skisan in uporaben za k rmo. P r a š i č i i n ostala ž ivina ga rajš i ž r 0 kot 6 v e ž e parjenega. P r a v i l n o k isan k r o m l p r tudi lepo a r o m a t i č n o diš i i n je svetle barve. L i k a r Jože

Ing. Z o r k a R o b i d a : 2

Ne samo v v jjf kol i č ina M VCt§ttej&€t je

Prijazno nas gledajo teličke in telički na Kmetijskem posestvo Trška gora

Važnost dobre stelje Molzn ice moramo p rav i lno in

smotrno k r m i t i . Ne smemo p u . s t i t i > da b i ž v i n a stradala, kaj t i izstradanih ž iva l i pozneje, ob bol.lst p rehran i , ne moremo več sp rav i t i na nekdanjo v š ino mlečnos t i . K r m a za molzno ž i vino mora b i t i zdrava, n« ples-n iva i n ne nagnita, s n a ž n a , brez

Vinogradništvo V SVETU N a Gospodarskem r a z s t a v i š č u v L jub l j an i je II . mednarodna razstava v i n (od 25. avgusta do

2. .septembra). N a raz-:tavi sodeluje 20 d r ž a v . V zvezi tem bo verjetno marsikoga od naš ih v inogradnikov zan malo, k a k š n o je stanje v i n o g r a d n i š k e p ro iz vodnje v svetu.

Sp lo šno je znano, da je v i n ska tr ta kot ku l tu rna rast l ina r a z š i r j e n a na vseh kont inent ih »veta. K e r je trta predvsem »ras t l i na sonca«, je razumlj ivo , da dobro uspeva in daje sladko grozdje le v zmernem pasu severno itn j užno od ekvatorja. P r e t e ž n del p r ide lka grozdja gre za v ino. le m a n j š i s e p redela a l i uporabi za druge pro

izvode ali pa konzumira v presnem stanju.

V i n s k o trto goji Človek že več t i soč le t i j . V tem času je nastalo nekaj t isoč r az l i čn ih sort, tako d a se v na ne razl ikujejo samo Pb kontinent ih, t e m v e č turi' po posameznih deže l ah in pokraj inah. Naj takoj poudar i mo, da v lada na svetovnem tržišču huda k o n k u r e n č n a borba ter da se dobro vnovč i jo le v i sokokval i te tna v ina .

Stat is t ika nam daje za leto 1952 tele Štev l k* o v inogradn i ških p o v r š i n a h v svetu:

glede na Namizno in suho V i n o 1934—38 grozdje Skupaj

ha ha % ha % ha V i

E V R O P A 5.580 000 (—lOO.OfVi) 81 175.300 17 5,755.300 73 Z S S R 360.000 ( + 110 000) 5 78000 7 436.000 5 A F R I K A 488.000 (+ 2.0O0) 7 24 000 2 512 000 6 A M E R I K A 39B.OOO ( + 48.000) « 164 500 18 580.500 7 O C E A N I J A 31.000 (-f 7.000) 0,4 35 000 3 68.000 1 A Z I J A 40.000 (4- 10.000) 0.6 587.000 55 827.000 8

S K U P N O 8.895 000 ( + 75.000) 100 1,061.800 100 7.956.800 100

Č e p r a v se je v i n o g r a d n i š k a predvojno Manje, razen v Ev-p o v r š i n a v svetu med zadnjo r o p . svetovno v o j n o z m a n j š a l a za Od vseh d r ž a v na svetu ima okrog 4%, j« daneB ie p m e g l a največ namjznih sort gro»dja m

9ori f» rozine T u r č i j a , saj ima 559.000 ha zasajenih s t ak :m: sortami, kar predstavlja preko 50% tovrstne proizvodnje v svetu. Za njo je A m e r i k a s 132.500 ha in Z S S R s 76.000 ha.

N a drug. s t rani pa imamo Franci jo eno od n a j m o č n e j š i h v i n o g r a d n i š k i h d r ž a v na svetu, k . ima 1,489.000 ha v inogradni ških p o v r š i n za vinsko proizvodnjo, za proizvodnjo nam z-n ih sort grozdja pa samo 38.900 ha.

Naša d r ž a v a zavzema po površ in i in kol ič in i p r ide lka med 40 v i n o g r a d n i š k i m i d r ž a v a m , na svetu 10. mesto. P r v h deset d r žav ima naslednji vrs tni r ^d :

I ta l i ja ' 1.702.000 ha F ranc i j a 1.561.000 ha Š p a n i j a 1.556.000 ha T u r č i j a «11.000 ha Alž i r 388.000 ha Z S S R 360.000 ha Por tugalska 354.000 ha M a d ž a r s k a 240.000 ha G r č i j a 236.000 ha Jugoslavi ja 232.000 ha

Ce pr imerjamo hektarske p r i delke vina po posameznih kon -t nentih v id imo, da se je n. pr. hektarski pr idelek ' v E v r o p i v zadnjih 50 let ih d v i g n i l od 21 na 25 hI, v A f r i k i od 31 na 50 in v A m e r i k i od 3« na 47.

Ta dv ig hektarskega pr ide lka je razumlj v, če u p o š t e v a m o pov e č a n j e pov r š in , zbo l j šan je k l e tarstva, r a z š i r i t e v h ibr idov , pov e č a n o porabo umetnih gno l i l , zašč i tna sredstva, se 'ekci 'o i td.

Z a n i m ' v ; so stat 's- t 'čni podatki o po'r-'!r-J; v ina glede na ostale p i j a č e ;

mleko 1.850 mi l i jonov hI ftaj 2«5. mi l i jonov hI kava 220 mi l i jonov hI pivo 217 m lijonov hI vino ^0 mi l i jonov hI

D a je mleko kot osnovna h r a na na prvem mestu, je razuml j ivo. P o t r o š n j a mleka raste rz dneva v dan'.

Caj cenijo na jveč j i narodi sveta (Ki ta jska , Indija, Japonska), v

K a v o , pijejo predvsem moha-medanski narodi ter narodi v t ropskih predel ih, n a r a š č a pa p o t r o š n j a kave tudi v E v r o p i .

P i v o ,ie narodna pi jača mnogih severnih narodov, na jveč ga po t roš i Skandinav i ja ,

T u d i v no je narodna p i j ača mnogih na rodo v (v F ranc i j i , I tal i j i , Špan i j i , Argen t in i , Grč i j i , C i l e ju , pa tudi v Jugoslav j i) .

Naj navedemo 6e nekaj podatkov o po t rošn j i v ina na osebo v nekater ih d r ž a v a h . V dobi od 1949—1952 zna.4a letni po-v p r e č e k po d r ž a v a h :

* r F r a n c i j a 126 l i t rov I ta l i ja 77 „ Argen t i na 53 „ Š p a n i j a 50 „ M a d ž a r s k a 35 „ Š v i c a 34 M A v s t r a l M a 1 7 •« Avs t r i j a IS ,, J u ž n a A f r k n 8 .„ Z D A 3.« „ Be lg i j a 4 „ N e m č i j a 3 „ Š v e d s k a 15 „ A n g l i j a 1 M

N a s p l o š n o pa nam s t a t i s t i k « pove, da p o t r o š n j a v ina v svetu pada. V z r o k i tega z m a n j š a n j a 60"predvsem naslednja:

1. nad t r i čVtr t ine p reb iva l stva v svetu p je ča j , kavo, p i vo in ž g a n e p i j ače , v ino pa je la luksuzna 1 p i j ača ;

2. zv i šan j e davšč in i n car in na v ino;

3. omeji tev uvoza prj posameznih d r ž a v a h ter

4. razvoj av tomobi l zrna. b r azpo lož l j iv ih s t a s i s t i č n i h

podatkov lahko povzamemo tudi za nas izredno v a ž n e ugotovitve.

Predvsem lahko zak l j uč imo , da se svetovno t rž i šče bolj za nima za grozdje kot za v ino , a kater m je skoraj zas ičeno . N a mizno grozdje, rozine, koncentrat i , grozdni sok, s i rup, mar melade, mezge Itd. so a r t ikH, kj so vedno bolj i skani . Glede v n o v č e v a n j a v ina pa odloča samo kval i te ta .

Iz tega kratkega pregleda stanja v n o g r a d n l š t v a v svetu ter p o t r o š n j e proizvodov ti panoge s ledi p r a k t i č e n z a k l j u č e k :

1. Izbol j ša t i moramo kval i te to naš ih v i n . To bomo dosegli z n a č r t n o o b n o v 0 in z o rganizac i jo predelave, neg* in v n o v č e vanja v i n preko z a d r u ž n h v i n sk ih k l e t i .

2. S?di t ! ve* namizn ih .*ort, da si pr ide lamo več je ko l i č i ne namiznega grozdja za presno p o t r o š n j o i n predelavo; s tem • bomo izbol jšal i prehrano, hkra t i p a ' n a m bo v inogradn i š tvo tudi več nejflo.

In«. L . H .

p r m e s i peska, zemlje, blata, gnoja itd. , in n ikda r v s.anju razpadanja a l i vrenja . P rehod od suhe na svežo - zeleno k r m o aLi paso, moramo uravnat i postopno, če ne nastanejo motnje v p rebavi l ih , posledice pa so padec kol ič ne in tolSčnosti m le ka, s h u j š a n j e ž iva l i , dr i ska ter m o č n o o k u ž e n o mleko. Molzno ž iv ino k r m i m o v rednih presledk i h in vedno ob d o l o č e n e m č a su, če tud i prit ska poljsko delo. Zanemarjen je rednega k r m l j e nja je n a š e m u mlekars tvu že zelo škodova lo . Voda zs molzno ž iv ino mora bi t i čisJ'a in brez bolezenskih k a l i . topla od 12 do 15 stopinj C. k a k r š e n je p a č letn i čas . Zelo z g r e š e n o n za zdravje živali hudo Škodlj ivo je napajanje takoj po k r m l j e n ju z zeleno k r m o .

Za izbo l j šan je kakovosti mle ka je brez dvoma v a ž n a tudi stelja. V s p l o š n e m p r i nas stelje pr imanjkuje , po več in i je imamo iz gozdov. T a pr ihaja v hleve n a j v e č k r a t že vsa prepe-rela. o n e s n a ž e n a x zemljo a l i pa mokra m je pravo leglo kva r l j i vcev mleka . Najbol j ša stelja za m l e č n o ž iv ino je s la ma k r u š n i h ž i t a r i c . k : pa jo pr i nas zaradi pomanjkanja eena v e č i n o m a pokrmlmo. To po. manjkl j ivos t bomo odprav i l i , ako bomo izboljšal i t ravnike n ž iv ino več pasla. Sploh je p r i po roč l j ivo , da se molznice č imveč gibljejo na s v e ž e m zraku. S lama za steljo mora bi t suha in zdrava. Da jo moremo bo l i« nast i l ja t l , jo r a z r e ž e m o na 30 cm, taka tudi bolje vpi ja gnojnico, se da leDŠe na gnoj i šču zložit i jn pravi lneje dozoreva v gnoj. A k o nastijaimo z mahom, praprotjo in go?eVnirni • ' t va rn i moramo pazit i , da »o zdrave i n auhe. Tud i to r a z r e ž e m o . Za nastjij molzn icam je nenr imer-na k m m p i r l e v k a n f ižo 'ovica , repnjak, korenjevec in podobno, rta^tiljamo vedno Po molž i , pred nastil janjem iztresemo zunaj hleva prah in za molznice od-heremo na jbo l j šo steljo, ki jo .rnerno.

K A D A L I S I L O S M O R A J U S T R E Z A T I Š T E V I L U

P R A Š I Č E V N A K M E T I J I V kub ik kad i a l i silosa sp ra -

v mo okrog 1000 kg krompi r ja , to l iko pa ga tudi rabimo, da nam pitanec priraste za 90 d o lOo kg . P r i gradnji silosa a l i i z - , b i r i kad i u p o š t e v a m o predvsem naslednje: kad al i silos ne smeta imeti prevel ike pov r š ine . Vsak dan moramo odvzeti s pov r š ine v vodoravni smeri a l i pa 3 p o v r š i n e v n a v p i č n i smer i plast, debelo najmanj 5 d 0 10 centimetrov, sicer se nam na povr š in i skinan k r o m p i r k v a r i . A k o odvzamemo s p o v r š i n e 1 k v a i r . metra 5 cm debelo plast skisanega krompir ja , tehta ta okrog 50 kg, kar zadostuje za dnevno uporabo p r i 6 do 8 -pitancih.

Zato je p a m e t n e j š e , da k i s a mo k r o m p i r v več m a n j š i h k a deh ' al i da gradimo silose z majhno povr š ino .

Po odvzemu kisa l i vsak dan s:lažo prekri jemo s k a k š n o v rečo . Skisan k rompi r pa .z s i losa najbolje izrezujemo z no žem, k i je na dolgo nasajen i n

m ga napravi vsak k o v a č .

Z D E T E L J A M I L A H K O K R O M P I R J E V O K I S A L

D O P O L N I M O K r o m p i r je predvsem bogat

šk roba . Š k r o b s e v ž i v a l s k e m telesu pretvarja v m a š č o b e ed i no ob prisotnosti be l jakovin : n še d rug ih snovi . D a b i d o b i l i popo lne j šo k rmo . dodamo k r o m pi r ju , k; ga kisamo, tudi mlade zelene detelje. Na 3 do 4 dele k rompi r j a dodamo 1 del detelje, k i smo jo zrezal i in pust i l i , da je zgubi la p r ib l i žno nekaj manj kot polov c 0 svoje t ež ine . S i l i r a -mo potem tako, da vlagamo plast detelje, vse s e v e d a zelo dobrem t l ačen ju . S t a k š n o k r mo si lahko pomagamo v p i t a nju tudi brez posnetega mleka .

P E S O K R M I M O P R E D K R O M P I R J E M

Peso k r m i m o najprej, ke r tudi ona izgublja vsak dan na jbol j šo svojo sestavino, to je s l ad kor, zarad; tega pa smo jo p r i deloval i . Skisan k r o m p i r č a k a in ni p o d v r ž e n noben m i z g u bam. T u d i ta nasvet j e vredno upoš t eva t i , zato k r m i m o peso takrat, ko je še sočna , bogata sladkorja i n vi taminov, ne pa spomladi, ko Je že precej i zgubi la . Mnogo k i logramov masti bomo na ta nač in več p r ide la l i .

Š I R O K O A K C I J O Z A K I S A N J E K R O M P I R J A N A J I Z V E D E J O Ž I V I N O

R E J S K I O D B O R I

Kisan je k rompi r j a za krmo je brez dvoma gospodarski ukrep, k i gospodarstvu zagotovi več krme ob neznatnih a l i prav n o benih izdatk ih .

V n a š e m okraju se letno p u sti za k rmo jeseni p r ib l žno 18 mi l i jonov kg krompir ja . Od tega nam propade okrog 3 do 4 m i l i jone, k i bj j i h lahko v celoti r e š l i s kisanjem. Vrednost tega k rompi r j a znaša od 18 d 0 32 mi l i jonov dinarjev. Maščob pa izgubimo na ta nač in okrog 200 do 250.0000 kg . P r a v zaradi tega je t a k š n a akci ja sp lošnega pomena in je prav, da jo vse K Z in nj ihovi ž vinorejskj o d bor i razvijejo v š i r ino .

Ing. Ra*o L i n z n e r

Hmeljarke pozdravljajo i bralce Dolenjskega lista »Zeleno zlato« — hmelj je l e

tos dobro obrodi l . P rav i jo , da j« pridelek večji h> boljši ko l an i . N a 1800 hektarov p o v r š i n e , zasejane s hmeljem, vse mrgo l i obiskovalcev (Slovencev in H r vatov iz H r v . Zagorja). T u d i dolenjske obira lke so vmes. Cilka B&rblč nam je pisala:

»Vse živo je v Savin jsk i dol ini - O d vsepovsod so pr ih i te le dekleta i n žene . V gosti ju t ran j i

Z vseh strani so pribit* e pridne obiralke v Savinjsko dolino: tudi Dolenjke so vmes, k i pomaaajo obirati »zeleno zlato« — d i - hmeljevo rožo.

megli odhajamo »poči te na delo. Z v e č e r se v r a č a m o utrujene pa zadovoljne in vesela pesem ae razlega v tlhoto. V e l i k o nas j« tukaj in obeta se nam dober z a s lužek, kajti hmeljska letina Je dobra. Vse n;iš> doma lepo po zdravl jamo s te »hmel j ske oh* četi«, kot pravi jo S a v u n j č a n i h j

35 t338) » D O E E N 3 S K I C I S T c Stran I

Življenje in delo pod Straško goro Nabrano v Gorca čeka požlahinitve ska zadruga napreduje -

bloki -

E n a izmed n a j l e p š i h dolenj s k i h sotesk i n do l in je gotovo d o l i n a K r k e . Že od nekdaj leposlovni rad i opisujejo te k ra ie i n nj ihovo romant iko . V m l d j š i h l e t ih smo j o kot vasova lc i obč u d o v a l c i ob m e s e č i n i ; ke r sa n j e K r k a ko t srebrna reka prs>-ti. Noverau mestu, smo j i da l i :me » d o i i n a meseca« . K o še n i b i l o že l ezn ice , so tud i naš i p redn i k i .morali potovati nekol iko druf /uče p ro t i L j u b l j a n i . Če so hocJsUi peš , so si rad i i zb ra l i pot po soteski ob K r k i m i m o *?u-

— Na Brezovi rebri taborijo kosmatinci — Kmetij-- Romantika in neromantična pota — V Straži rasto Vzoren kotiček za turizem, i e . . .

ne j š ih tnt, žal pa je p r i tate dtležr samorodnic odločno prevel ik . Ne moremo verjet i tistam, Ki zagovarjajo gojitev samaroci-nJe, češ d a zaradi megle na K r k j cepljenka ne uspeva dobro. Ne gre pozabit i , da v inograd pokojnega u č e n i k a Dula r j a , zasajen z na jbo l j š imi ž l a h t n i m i t r -t i m i , poz.ebe »zarad i megle* n i poznal. D u l a r je imel v svoji i i le t i vedno prvovrs tno, so r t i r a n o - kapl j ico tudi na prodaj. Oči tno je, da je i m e l dobro kapl j ico samo zato. ke r je

*'o z leti zavzel i zelo v e l i k oo-seg — tudi nad 100 kub. metrov ri j posameznih parcelah in tako predstavljajo t i kup i sedaj n t -}*akšne meje med v i n o g r - d i . K a k o hi to kamenje pametneje i zkor i s t i l i i n p r idob i l i še ve 2 rodovitne, v i n o g r a d n i š k e zem-'•'i ne propadla t rad ic i ja v i n o g r a d n i š t v a na v e l i k i S t r a š k i gori , bi bi lo nujno uredi t i lastno z a d r u ž n o t r s n i č a r s t v o i n Grevesnico. Več kot jasno je, da ima lahko tu ravno zadruga bogato p o d r o č j e dela v znamenju gesla — vse za obnovo stoletne tradicije v i n o g r a d n i š t v a v tem kra ju! Tarnanja i n jad ikovanja ne b' bi lo v e č treba, ko bi se posreči la zamisel predlanskega leta. da b i n a m r e č K m e t i j s k a šola G r m ured i la na S t r a š k i gori vzo rn i poskusni v inograd . Zakaj opušča t i tako zamisel? T a okol iš i m a i n čut i nujno potrebo po v i n o g r a d n i š k i h i n sadjarsk ih s t rokovnjak ih Kmet i j ske šole na G r m u , parcela pa 1© tudi tu. O b č i n a bo gotovo p r i skoči la z vsem razumevanjem i n sredstvi na p o m o č , prav tako obe zadrugi v S t raž i in v T o p l i cah. Treba je pač gledati v bo dočnos t — gre za skupno kor is t vseh o b č a n o v ve l ike obč ine .

V S t raž i je b i lo lansko leto dozidanih 7 s tanovanjskih b l o kov, letos pa zidajo še naprej. V nove h i š e so se že vsel i le d r u ž i n e u s l u ž b e n c e v t u k a j š n j e že l ezn i ške delavnice. Promet je še bolj živ. na K r k i se raj v i j a špor t , prihajajo i z l e tn ik i . P o u t r u d i l ' v e m delu si ljudje z a ž e -le oddiha, v narav i , kd je tukui tako lena in p r i v l a č n a , posebno v S t r a šk i gor i oziroma na B r e zovi rebr i . T u r i z e m pa tu onemogoča jo n e v z d r ž e v a n a pota K a k o bi to dosegli? Pota na G o renjskem slovi jo , da so lepo i n okusno urejena. Vsak posest-n'lk parcel j ih lepo vzd ržu j e ob svoji mejii. Zaveda se, kaj p r i n a š a tu r izem v lep i n č is t kraj . Zakaj tudi p r i nas ne b i napra v i l i tako?! I, B r .

Največji povojni sejem 24. avgusta so pr igna l i na Šent

jernej sfci sejemski prostor ž i v inore jc i iz š e n t j e r n e j s k e o k o l i ce i n i z hrvatske strani doslej na jveč ž iv ine po vojn i N a sejemskem prostoru so prodajali tudi razno lončeno posodo, teksti lne izdelke , čev l je i n raz l i čno sejemsko blago. Nakupova lc i živine so ime l i med vsemi kupci n a j v e č j o izbi ro , zato je cena ž iv in i m o č n o padla, vendar pa so jo tudi na š e n t j e r n e j s k e m sejmu p l ačeva l d r a ž e , kakor ^o se dogovor i l i mesarji nedavno na sestanku v N o v e m mestu in to od 125 do 130 d in za k i logram. N a sejem n i p r i š l a t r ž n a i n špekc i j a i z Novega mesta, pač pa nekaj p r e k u p č e v a l c e v iz B r e žic m Kostanjevice. D v a so organa L M v Š e n t j e r n e j u h i t ro zas led i l i . Ves promet z govejo ž iv ino je takoj prevzela k m e t i j ska zadruga v Š e n t j e r n e j u . N a j v e č ž iv ine je kupi lo izvozno

Novo mesto pod drobnogledom Spet »po novomeško«? Stanovala: i n h i š n i svet so

predlagal i . Up rava stanovanjske skupnosti pa je odobri la poprav i l o stanovanj v h iš i sp lo šnega ljudskega p r e m o ž e n j a v D i l a n -čevi u l i c i št. 2. H i š a je stara in stanovanja v njej zelo slaba. Eno s t r a n i š č e za dve d r u ž i n i , slaba e l e k t r i č n a napeljava, k i lahko vsak čas povz roč i ogenj, tla vdr ta , okna slaba in podobno . .Naprav l jen je b i l p r e d r a č u n za dela i n U p r a v a je dala naka zilo, ke r je b i l denar za na j n u j n e j š a poprav i la na razpolago.

De la so se p r i če l a , s t ranko pa so se utesnile a l i presel i le v zasilne prostore, saj zdaj je toplo. Vse je šlo, č e p r a v počas i . M e d drugim so vz ida l i tudi t r i nove okenske okv i r e , dva pa so ravno vz idava l i , ko je t r e š č i lo t o b č i n e : stop, prenehajte z de l i ! Nimate gradbenega dovoljenja za zunanja dela (zamenjavo oken)! Mes tn i urbanizem je treba strogo s p o š t o v a t i !

Z ida r j i so odšl i , stanovanje brez oken pa č a k a . kdaj bo i z vo l i l a p r i t i komis i ja , katere g lavni č l an je na dopustu. Ta bo odredi la , a l i se okna zamenjajo a l i ne in , če bo treba že zazidana okna ods t rani t i !

Lepo in prav, toda a l : ne bi mogli to s tvar i uredi t i pred pr iče ' ikom del. A l i se obč ina l n Uprava stanovanjske skupnost!, k; sta v eni stavbi, ne b i mogl 5

sporazumeti že prej? In k o n č n o — urbanizem in njegove zahteve! Vsak pr iznava prizadevnost

urbanistov, k i hoče jo , mestu o-hran i t i staro podobo in imajo zasluge za sedanje prenovljeno lice mesta. Toda v č a s i h že p re d a v a j o in mnogi m e š č a n i tega več ne razumejo. Urban izem v nobenem p r imeru ne sme o-vtrat i izbol j šavo stanovanj, za katera v s tar ih stavbah ne moremo t rd i t i , da so vsaj malo pr imerna za danamje potrebe.

Men imo , da se bo o tej s tva r i še kdo oglasi l , kaj t i taki spor i , k i resno ovirajo najbolj nujno obnovo stanovanj, niso n ikomur v p r id .

Oh, ta železniška blagajna

Nedelja zjutraj okrog 6. Debela 7tača pettrikov se preriva v skratj-ne-m neredu pred edinim odprtim »)!a.;:; i.n-ikim okencem na novo. meekem kolodvoru. Doipustniki z ( ;>,i. \ :wni nervozno č a k a j o . Prihajajo Se vedno novi , avtobus j ih izbruhne, k a č a se debelli. Dvostcipi - . n . • i.jo v č e t v e r o jn peterosto-pe. Prerivanje, godrnjanje, ne . vljudno^''. Ljudje gledajo na za-peetaie ure, kazalec neusmiljeno hm, Vla>k 7. Bele krajine pripelje na postajo, ž-irvčnost nara.M.i: kaj če vlak ne bo č a k a l . . .? T i . .-tim, k| so se prerinili do blaga ne, mole ostali denar in prosijo, naij še zanje kupijo vozovnico, i oda — vsaik Je sam sobi n a j b l i ž j i , r , . p a kdo vzame denar od neikogrt. ji zadnjih vrst, je rte-b'žr>n s p l o š n e g a godrnjanja. Seveda, bt č a k a eden, ni) č a k a šp drugI. Pride m o š k i in se poetavl kar lepo sredi vrste ljudi, h o t e č

č i m p r e j do okenca. Ca.kalooi pa •pokonci. Besedni boj. M o š k i , po videzu Srb. sierr iMtepi. OomoVi pa nekemu drugemu m o š k e m u •denar, č e š n*y mu kupi vozovnico. T a zahteva sipet vzburja vso •vrsto, najbolj tistega, k i ga je •rujec naiprovM za uslugo. Ce ča kamo ml , č a k a j Se ti. ki si zdajle r :1 nekje pr i še l . Dejansko imajo •vsj prav. Lepo J* storiti tujcu uslugo, pretiran* pa je n a j b r ž tudi zahtevati tske usiluge od ljudi , kj calkaiio ž e nad pol ure na vozovnico.

Kaiko hitro b» bil lahko vse urecTil kdo jz ž e l e z n i š k e uprave, ce bi bil prijel povedat, da bo vlak počarfkal (to s« je res zgodilo, •s nrece i ' šnjo zano""" » e v e d n . vendar pa o tem n i h č e ni bil prep r i č a n ) , ln kC'nčnu , ali bi bilo tako rcio n e m o c o č e vsaj ob v e č j e m pcitmi&keTn prpme.ru ot'tpreti Se drugo blagajno? Menda ni samo «a reklamo.

Postojna travica Novo mesto se zaradi zelenja

res ne more pr i ieževai t i , vendar je ponekod in komu »udj zelenica neznosna. Tako n. pr. na novom e š k e m koiortviru. Gredice okrog vodometa so namrro tako krasno z a r a š č e n a s plevelom, da tistih pel rožic naraivno** tone v njem. Misl+te, da je to n o v o m e š k i po-stadl v okrn^? Tudi c v e t l i č n e koš a r i c e , ki vise izpod s trma pe-rooMlke strehe, bi mogle hiti bog a t e j š e s cvrtjem. Ta:ke. kot so sedaj, so popolnoma o d v e č , kr.knr so bili meida MVeC e v e t ' i č n i l o n č k i na podvtaVklh, pritrjenih na nositnih stebrih strehe. VCa. sih, teg? n '.t i ni š e talko dolgo, je vsa postaja žare la . o.-eUe, danes pa tako o p u s t o š e n j e . Prav bi bilo. Ce b| se o d l o č u j o č i ozrl po drugih postajah . . .1

^Gvemeščm?! spet moštveni prvaki Dolenjske v šahu

Fanlje pozdravljajo Dolenjski fantje, ki alužiimo

i vojaški rok v • Smcderevski Palanki, se oglašamo bralcem Dolenjskega tisla Naj vam nekoliko opišemo naše vojaško življenje.