OSNOVNA OLA ELEZNIKI

RAZISKOVALNA NALOGA

OLSTVO PRED, MED IN PO VOJNI

ZGODOVINA in PEDAGOGIKA

Avtorice: Taja Basaj, Zala Prevc, Tina Nastran, Pija Pintar, Ana Luina, 8. d

Mentorica: Janja Janc

April 2014

2

KAZALO

KAZALO...2

POVZETEK.....3

ZAHVALA......4

1. UVOD:.......5

2. RAZISKOVALNI DEL .....6

2.1. METODOLOGIJA DELA .......6

2.1.1. OSNOVNOOLSKI SISTEMI....6

2.1.2. PREDMETNIKI, SPRIEVALA,OCENE ....10

2.1.2.1. PRIMERJAVA TEVILA UR IN PREDMETOV NA TEDEN ...15

2.1.3. TEVILO UENCEV NA OSNOVNI OLI ELEZNIKI......17

2.1.3.1. TEVILO PONAVLJAVCEV..19

2.1.3.2. TEVILO UENCEV V ODDELKU .......21 2.1.4. OLSKE STAVBE...22

2.1.5. OLA V ELEZNIKIH MED VOJNO 1941-1945......27

2.1.5.1. IZ KRONIKE PRVE BRIGADE RATITOVEC..30

ZAKLJUEK.......31

LITERATURA.....32

VIRI.....32

PRILOGE........33

3

POVZETEK

V nai raziskovalni nalogi o olstvu pred, med in po vojni v eleznikih smo najprej raziskale in med seboj primerjale olske sisteme, ki so bili uzakonjeni. Soasno smo ugotavljale, kako so se ti sistemi uresnievali na oli v eleznikih. Nato smo spoznavale in primerjale predmetnike, sprievala in ocene. Zanimala nas je porast oziroma padec tevila uencev, tevilo ponavljavcev in tevilo uencev v oddelkih v eleznikih. Ugotovitve o porasti tevila uencev so nas spodbudile, da smo zaele raziskovati, v katerih stavbah je potekal pouk. Zanimalo nas je tudi, kako je potekalo olanje otrok v asu nemke okupacije eleznikov.

4

ZAHVALA

Zahvaljujemo se gospe Mariji Bertoncelj, ki nam je s svojimi odgovori veliko pripomogla k

raziskovalni nalogi.

Prav tako se zahvaljujemo osebju Slovenskega olskega muzeja v Ljubljani, ki nam je

velikoduno dovolilo uporabo njihovega gradiva ter gospe Slavici Mohor, ki nam je

raziskovalno nalogo lektorirala.

Posebna zahvala pa gre nai mentorici, gospe Janji Janc, ki nam je svetovala in pomagala pri

raziskovalni nalogi.

5

1. UVOD

Za seminarsko nalogo o olstvu pred, med in po vojni smo se odloile, ker se nam je tema

zdela zanimiva in bomo naslednje leto praznovali 200 letnico nastanka ole v naem kraju. Za

to obdobje raziskovanja smo se odloile, ker smo ugotovile, da je to as naih babic in da na

oli obstajajo pisni viri o tem obdobju. Odloile smo se za primerjavo olskih sistemov,

predmetnikov, tevila uencev. Zanimale so nas lokacije ole in potek olstva med nemko

okupacijo.

Podrobneje smo se poglobile v kronike nae ole in se pozanimale pri takratnih uencih. Iz

vsakega obdobja smo dobile tudi sprievalo. S primerjavo sprieval smo prile do zanimivih

ugotovitev in spoznanj. Obiskale smo tudi Slovenski olski muzej, v katerem smo dobile

gradivo za nae raziskovalno delo.

6

2. RAZISKOVALNI DEL

2.1. METODOLOGIJA DELA Pri izdelavi raziskovalne naloge smo uporabile zgodovinsko in statistino metodo. Podatke

smo dobile v razlinih knjigah, olski kroniki, olskih zakonih, unih predmetnikih in starih

sprievalih. Obiskale smo gospo Marijo Bertoncelj, pregledale anketne vpraalnike, obiskale

olski muzej v Ljubljani in muzej v naem domaem kraju.

2.1.1. OSNOVNOOLSKI SISTEM

PRED VOJNO Pred vojno je bil v veljavi olski zakon, ki je poenotil osnovno olstvo v Kraljevini Jugoslaviji. ola je bila na podlagi zakona oznaena kot narodna in razdeljena v tiriletno osnovno in tiriletno vijo narodno olo. Na podeelju vija narodna ola obiajno ni imela rednega sedmega in osmega razreda, ampak neke vrste ponavljalno olo, ki je trajala od novembra do marca. V eleznikih je bila ola petrazredna. Imenovala se je Dravna petrazredna narodna ola elezniki. 8 VIJA NARODNA OLA 14 7 13

6 12

5 11

4 OSNOVNA NARODNA OLA 10 3 9

2 8

1 7

7

MED VOJNO Med vojno je na okupiranem ozemlju imel nadzor nad olstvom okupator. Na osvobojenem ozemlju so od leta 1942 nastajale partizanske ole. Na podlagi zaasnega unega narta, ki smo ga dobile v olskem muzeju ugotavljamo, da je bil v medvojnem asu na osvobojenem ozemlju v veljavi predvojni olski sistem (osemletka). V eleznikih je bila od leta 1941 do novembra 1943 tirirazredna ola, ki jo je imel pod nadzorom nemki okupator. ola se je imenovala Volksscule. Od decembra 1944 naj bi s presledki v eleznikih potekal pouk v slovenski osnovni oli. PO VOJNI 1946 1958 Po vojni je prilo do zavraanja vsega starega in tako se je spremenil tudi olski sistem. Leta 1946 je bil sprejet sploni zakon o sedemletnem obveznem olanju po sovjetskem vzoru. Sedemletka je bila sestavljena iz tirih razredov osnovne ole in iz treh razredov vije osnovne ole ali nije gimnazije. Za veino jugoslovanskih republik je ta zakon pomenil pozitivno spremembo, za Slovenijo pa ne, saj je Slovenija pred vojno e poznala osemletko in je ta zakon za Slovenijo pomenil korak nazaj. V eleznikih je bila ola v olskem letu 1946/1947 petrazredna. Sedemletna osnovna ola je bila uvedena v olskem letu 1948/1949. Najprej je bila sestavljena iz tirih razredov nije osnovne ole in petega razreda vije osnovne ole. V olskem letu 1950/1951 pa je bila ustanovljena tri letna nija gimnazija. Peti razred se je ob polletju preimenoval v prvi razred nije gimnazije. Ta se je imenovala Nija gimnazija elezniki. V Selki dolini je bila to edina sedemletna ola, ki je imela nijo gimnazijo. V eleznike so zaeli hoditi tudi uenci sosednjih vasi, ki so po konani niji gimnaziji eleli nadaljevati olanje.

7 VIJA OSNOVNA OLA

ali

NIJA GIMNAZIJA

13

6 12 5 11

4 NIJA OSNOVNA OLA

10 3 9

2 8 1 7

8

1958 1999 Leta 1958 je jugoslovanska skupina sprejela Sploni zakon o olstvu, s katerim so uzakonili enotno osemletno osnovno olo. eleli so popolno enotnost na osnovni stopnji olanja. Diferenciacija med uenci naj bi sledila ele po petnajstem letu starosti. Nova osnovna ola je vsem dravljanom omogoila enake pogoje v asu osemletnega obveznega olanja, s tem pa teoretino izenaila monosti vpisa na srednje ole. Poenotenje je kodovalo prej zahtevnejim olam, torej nijim gimnazijam. Uni nart v enotni osnovni oli je bil manj zahteven kot v nekdanjih nijih gimnazijah, s tem pa so ostali prikrajani bolj sposobni uenci. V olskem letu 1957/1958 so v eleznikih ukinili nijo gimnazijo in ustanovljena je bila enotna osemletna osnovna ola. Do leta 1976 se je imenovala Osnovna ola elezniki, potem pa Osnovna ola Preernove brigade. Leta 1996 se je zopet preimenovala v Osnovno olo elezniki. 8 PREDMETNA STOPNJA 14 7 13 6 12

5 11

4 RAZREDNA STOPNJA 10 3 9 2 8

1 7

9

1999 do danes Osem let po osamosvojitvi Slovenije smo dobili nov izobraevalni sistem. Slovenski olski sistem se je bistveno spremenil z zakonom iz leta 1996, ko je zael leta 1999 uvajati devetletno osnovno olo. Devetletna osnovna ola je razdeljena na tri obdobja po tri olska leta. V prvem triletju (1.3. razred) je ocenjevanje opisno, (od olskega leta 2013/14 v 3. r tevilno), v drugem ( 4.6. razreda) in v tretjem obdobju (7.9. razred) pa tevilno. Na Osnovni oli elezniki smo devetletno olo zaeli uvajati leta 1999 in sicer s prvim razredom.

UGOTOVITVE V letih, ko smo iveli v Kraljevini Jugoslaviji, Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, Socialistini federativni republiki Jugoslaviji in dananji Republiki Sloveniji so bili trije olski sistemi. V sedemletno in osemletno olo so uenci vstopili, ko so bili stari 7 let. Oba sistema sta se delila na dva dela. V devetletno olo uenci vstopajo s estim letom, sistem je razdeljen na tri dele. Ugotovile smo, da je bila pred vojno ola v eleznikih le petrazredna, eprav je bila

uzakonjena osemletna osnovna ola. Uenci iz sosednjih vasi v olo niso hodili v eleznike,

temve v svoj kraj. V tistem asu se je ola imenovala Dravna petrazredna narodna ola

elezniki. Med drugo svetovno vojno je bila ola v naem kraju tirirazredna. Bila je pod

nadzorom nemkega okupatorja. Imela je nemko ime: Volksscule. Po odhodu okupatorja iz

eleznikov je delovala slovenska partizanska ola. Po vojni so v eleznikih v olskem letu

1948/49 uvedli obvezno sedemletno olanje. ola v eleznikih je bila edina v Selki dolini, ki

je imela nijo gimnazijo. Leta 1958 je ola postala osemletna. Z nastankom nove drave

Republike Slovenije se je spremenil tudi olski sistem. Leta 1999 so zaeli uvajati devetletno

osnovno olo. ola se je v asu po vojni in do leta 1976 imenovala Osnovna ola elezniki,

nato pa se je preimenovala v Osnovno olo Preernove brigade. Od leta 1996 se zopet

imenuje Osnovna ola elezniki.

9 3. TRIADA 14 8 13 7 12

6 2. TRIADA 11 5 10 4 9

3 1. TRIADA 8 2 7 1 6

10

2.1.2. PREDMETNIKI, SPRIEVALA, OCENE PREDMETNIK

S predmetnikom se doloi letno in tedensko tevilo ur pouka posameznih predmetov, tevilo ur oddelne skupnosti in minimalno tevilo ur, potrebno za uresnievanje unega procesa. SPRIEVALO Sprievalo je dokument o uenevem uspehu in vedenju. OCENA Poznamo opisno in tevilno ocenjevanje. Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi, kako uenec napreduje glede na opredeljene cilje oziroma standarde znanja v unih nartih. S tevilnim ocenjevanjem se oceni znanje uenca na lestvici od 1 do 5. tevilne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlino (5).

Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne (razen v asu nemke okupacije). Z negativno oceno je ocenjen uenec, ki ne dosee standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, ki so doloeni v unih nartih.

PRED VOJNO V predvojnem obdobju so uenci ob polletju (konec januarja) in ob zakljuku olskega leta (28. junija) dobili Izkaz o olskem napredku. Predmetnik narodne osnovne ole je obsegal uni jezik, srbohrvaino (od tretjega razreda), itanje (do tretjega razreda), narodno zgodovino z dogodki iz obe zgodovine, verouk , zemljepis Jugoslavije, osnovno poznavanje drugih drav, raunstvo, prirodoslovje, praktina gospodarska znanja, higieno, gospodinjstvo, rona dela, risanje, lepopis, petje in telovadbo. Predmete so ocenjevali od ena do pet. Enako so ocenjevali vedenje. Tabela: Redovi za vedenje

OCENA 5 4 3 2 1

vedenje vzorno prav dobro

dobro prilino neprimerno

11

Izkaz o olskem napredku, 1937

MED VOJNO

V nemki oli je bil poudarek na uenju nemkega jezika ter na telesni vzgoji. Iz nemkega

sprievala je razvidno, da so opisno ocenjevali uenevo sodelovanje, vodenje in telesno

vzgojo. Ugotovile smo, da so slovenska imena in priimke uencev ponemili.

Tabela: Opisne ocene v nemki oli

Fuhrung und Mitarbelt

Sehr zufriedenstellend (1)

Zufriedenstellend (2)

Minder zufriedenstellend (3)

Nicht zufriedenstellend (4)

Leistungen und uzere Form der Arbeiten:

Sehr gut (1)

Gut (2)

Befriedigend (3)

Ausreichend (4)

Mangelhaft (5)

Ungenugend (6)

Na osvobojenem ozemlju Slovenije je v letu 1944 in 1945 veljal zaasen uni nart za

slovenske ole.Pri primerjavi z unimi predmeti iz predvojnega obdobja smo ugotovile, da ni

prilo do velikih sprememb niti v tevilu predmetov, niti v poimenovanju predmetov.

Srbohrvaki jezik in verouk sta bila e vedno una predmeta. Med vojno itanja ni bilo ve.

Pojavil se je nov uni predmet gospodarstvo.

12

Tabela: tevilo ur vije osnovne ole 1944 1945

Zaasni uni nart, predsedstvo SNOS

PO VOJNI (1945 1957) S pomojo Izkaza o olskem napredku, izdanega za olsko leto 1945 / 1946 je razvidno, da je

bila ola osemletna, med predmeti ni bilo verouka. Od petega razreda pa so se morali uiti

srbski ali hrvatski jezik ter ruski jezik. Na prvi strani sprievala je bila tako kot e pred vojno

napisana ueneva veroizpoved. Osmi razred naj bi bili tisti uenci, ki so se v prvi razred

vpisali v olskem letu 1937/1938.

V sedemletni oli je bilo utiti vpliv Sovjetske zveze tudi na pouevanje. Poleg slovenskega in

srbohrvakega jezika so se zdaj uili tudi ruski jezik. Verouka se niso ve uili v oli.

Spremenila so se imena nekaterih predmetov. Raunstvo se je preimenovalo v matematiko,

telovadba pa v fizkulturo. O gospodarstvu in zdravstvu se niso ve uili.

Sprievala so uenci dobili le ob zakljuku olskega leta. Ob polletju so bile njihove ocene

vpisane v dijako knjiico.

PREDMETI 1. 2. 3. 4.

Verouk 2 2 2 2

Slovenski jezik 5 4 4 4

Srbohrvaki jezik 1 2 2 2

Zgodovina 2 2 2 2

Zemljepis 2 2 2 2

Prirodoznanstvo 2 3 3 3

Gospodarstvo 2 2 2 2

Zdravstvo 2 2 2 2

Raunstvo 4 4 4 4

Risanje 2 2 2 2

Lepopisje 1 - - -

Rono delo 2 2 2 2

Petje 1 1 1 1

Telovadba 2 2 2 2

TEDENSKIH UR 30 30 30 30

13

Predmetnik nije gimnazije oziroma vije osnovne ole

Izkaz o uspehu in vedenju za nijo gimnazijo in dijaka knjiica za sedemletno O in nijo gimnazijo,

1952

14

1958 1999

V obdobju osemletke se je predmetnik spremenil. Ruski jezik so zamenjali z nemkim ali

anglekim jezikom. Srbski ali hrvaki jezik so se najprej uili dve leti, kasneje pa le e v 6.

razredu, od leta 1991 pa ni ve tega predmeta. Posamezna imena za predmete so se

spremenila. Uenci so dobili dva nova predmeta (gospodinjstvo in tehnini pouk). Proti

koncu 70- ih let 20. stoletja so bile uvedene spremembe glede ocenjevanja vedenja,

glasbene, likovne, telesne, tehnine vzgoje ter gospodinjstva. Te predmete so zaeli

ocenjevati opisno s tristopenjsko lestvico. V sprievalu je bila ob polletju in ob zakljuku

olskega leta vpisana zakljuna ocena pri posameznem predmetu.

Tabela: Ocene za vedenje

vzorno primerno manj primerno

Tabela: Ocene za vzgojne predmete

zelo uspeno uspeno manj uspeno

Izkaz o uspehu in vedenju, 1980

15

1999 do danes Z uvedbo devetletnega osnovnega olanja se je predmetnik spremenil v tretji triadi. Uvedli so obvezne izbirne predmete, ki so ocenjeni. Do olskega leta 2013/2014 je bilo v prvi triadi opisno ocenjevanje. Od tega leta dalje pa se v 3. razredu ocenjuje tevilno. Vzgojne predmete se ocenjuje tevilno. Ob polletju se uencem ne zakljui ocen. Spremenilo se je tudi sprievalo. Ob polletju uenci dobijo obvestila o unem uspehu z vsemi ocenami, ob zakljuku leta dobijo sprievalo na doloenem obrazcu. Po drugi in tretji triadi so uvedli nacionalno preverjanje znanja.

Sprievalo, 2010

16

UGOTOVITVE Pri pregledovanju sprieval in predmetnikov vse od predvojnega do dananjega olanja smo

ugotovile, da so se predmeti in njihova poimenovanja s asom precej spreminjali.

V predvojnem in medvojnem obdobju so se v oli uili tudi verouk. Po vojni pa v predmetnikih verouka ne najdemo ve. Verouk je postal izbirni predmet, stari pa so morali prijaviti otroka k temu predmetu s posebnim pooblastilom. Oblast je elela zmanjati obisk verouka z gronjami in pritiskom, dokler ga ni leta 1952 dokonno pregnala iz ol. Nadomestil ga je predmet moralna vzgoja. Precej se je spreminjalo uenje jezikov. e od predvojnega asa so se uili srbohrvaino, saj je bil to jugoslovanski narodni jezik. V oli je bil kot uni predmet vse do leta 1991. Do leta 1922 so se uenci uili tudi nemino. Po drugi svetovni vojni so se morali uenci po naih ugotovitvah do uvedbe osemletke v vijih razredih uiti ruski jezik. Potem pa so ga zamenjali drugi tuji jeziki najpogosteje je bila to angleina, vasih pa so bili tuji jeziki izbirni ali neobvezni. V olah je pomembno vlogo imelo tudi vedenje uencev, saj je bilo tudi to ocenjeno in

zapisano v sprievalu. Zelo pomembno je bilo v predvojnem obdobju, saj je bilo v sprievalu

napisano na prvem mestu. Od samega zaetka se je tudi ocenjevanje spreminjalo. Sprva so

vedenje ocenjevali petstopenjsko, kasneje pa tristopenjsko. Vzgojne predmete so najprej

ocenjevali tevilno, nato pa opisno.

2.1.2.1. PRIMERJAVA TEVILA UR IN PREDMETOV NA TEDEN

Tabela: tevilo predmetov na teden

Tabela: tevilo ur na teden

1. razred

2. razred

3. razred

4. razred

5. razred

6. razred

7. razred

8. razred

9. razred

Med vojno 20 21 26 27 30 30 30 30 / Sedemletna ola

20 20 25 26 29 30 31 / /

Osemletna ola 1969

22 22 21 26 29 31 32 32 /

1990 19,5 19,5 20,5 22,5 25,5 26,5 26,5 26,5 / Devetletna ola

20 21 22 24 26 26 27,5 28 28

1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

Med vojno 5 7 10 11 14 13 13 13 / Sedemletna ola

5 5 8 8 10 11 11 / /

Osemletna ola 1969

6 6 6 8 9 11 15 14 /

1990 6 6 6 7 10 11 11 13 / Devetletna ola

6 6 6 8 9 11 13 15 13

17

UGOTOVITVE

tevilo predmetov se z leti ni bistveno spreminjalo. Je pa zanimivo, da so, oziroma naj bi

imeli, uenci od drugega do estega razreda najve predmetov v medvojnem asu olanja.

Nekoliko izstopa tudi to, da ni vedno zadnji razred olanja tisti, v katerem so se uili najve

predmetov. V medvojnem asu so se v petem razredu uili ve predmetov kot v prihodnjih

razredih. V osemletni ter devetletni oli pa zadnjemu razredu pripada manj predmetov kot v

razredu pred njim. Medtem pa tevilo ur na teden iz razreda v razred vedno le naraa.

Najve ur na teden so v oli preiveli v letu 1969, najmanj pa v letu 1990, kar je zanimivo

zato, ker je bila v obeh letih ola osemletna.

2.1.3. TEVILO UENCEV V OSNOVNI OLI ELEZNIKI

Podatke o tevilu uencev smo dobile iz olske kronike in iz poroil, ki so jih morali olski upravitelji oddati za olski muzej.

Tabela : tevilo uencev vpisanih na olo

olsko leto t. uencev na oli

1940/41 317

1944/45 140

1948/49 294

1953/54 337

1957/58 350

1958/59 389

1965/66 489

1968/69 517

1977/78 646

1988/89 704

1998/99 707

2008/09 571

18

Grafini prikaz tevila uencev

UGOTOVITVE Med 2. svetovno vojno se je tevilo uencev zmanjalo v primerjavi s tevilom pred vojno. Po vojni pa se je zaelo tevilo uencev veati. Po naih podatkih se je v treh letih po vojni tevilo uencev povealo za 164. Zlasti ob koncu 60. let 20. stoletja se je tevilo uencev povealo. Vzroki za porast tevila uencev : - priseljevanje ljudi v Selko dolino (zaposlitev v tovarnah), - v olskem letu 1958/1959 so zaeli uenci iz Selc obiskovati 6. r. v eleznikih, - v olskem letu 1971/1972 sta bili ukinjeni podrunini oli v Zabrdu in Podlonku ter viji razredi v Davi. Leta 1999 smo uvedli devetletno olo in tevilo uencev je bilo enako kot pred 10 leti. Kljub temu da imamo devetletno osnovno olo, pa smo opazile, da tevilo uencev pada. Vzroki za upad tevila uencev: - ni preseljevanja, tevilo prebivalcev ne naraa, - druine nimajo toliko otrok.

317

140

294337 350

389

489517

646704 707

571

0

100

200

300

400

500

600

700

800

tevilo uencev

t. Uencev

19

2.1.3.1. TEVILO PONAVLJAVCEV

Pri pregledovanju Zakona o osnovni oli iz leta 1959 sta nas presenetila statistina podatka,

da le 30 40 odstotkov uencev dokona obvezno osnovno olanje v osmih letih in da od 10-

14 odstotkov uencev ponavlja razred. Podatka sta nas spodbudila, da smo zaele

raziskovati, ali je to veljalo tudi za nao olo in kako je s ponavljanjem danes.

HIPOTEZA

Danes je na Osnovni oli elezniki zelo nizek odstotek ponavljavcev v primerjavi s ponavljavci

iz 60. let 20. stoletja.

Tabela: tevilo ponavljavcev na Osnovni oli elezniki

Tabela: Ponavljavci po razredih v olskem letu 1962/63

*Uenci 8. razreda so ob koncu leta opravljali popravne izpite.

olsko leto

t. uencev na oli

t. ponavljavcev

Odstotek ponavljavcev

1951/52 324 101 32.42 %

1962/63 451 93 20,62 %

1972/73 833 17 2,04 %

1981/82 800 12 1,50 %

1990/91 692 23 3,28 %

2002/03 686 9 1,31 %

2012/13 555 5 0,90 %

Razred t. uencev v razredu

t. ponavljavcev

Odstotek ponavljavcev

1. 36 2 5,6 %

2. 32 3 9,4 %

3. 46 10 21,7 %

4. 51 11 21,6 %

5. 73 23 31,5 %

6. 81 15 18,5 %

7. 66 13 19,7 %

8. 66 16* 24,2 %

20

UGOTOVITVE

Priakovale smo, da bo odstotek ponavljavcev v prejnjih letih veji kot sedaj, saj so uenci

imeli manj asa za uenje, manj pomoi pri uenju s strani starev. Razlika od takrat do

danes nas je kljub temu presenetila. Prebrale smo, da so bili za neuspeh delno krivi uitelji,

saj so bili pogosto neizobraeni, precenjevali so pomen posameznega predmeta, niso

upotevali trenutnih kriz pri uencih ter imeli stroge kriterije ocenjevanja. Za olsko leto

.1960/1961 smo v olski kroniki zasledile, da se je poveeval odstotek uencev, ki so

napredovali z negativno oceno. Uitelji so morali v bodoe s takimi uenci bolj poglobljeno

delati in upotevati njihovo individualnost Vasih se je razred ponavljalo e v primeru

negativne ocene pri dveh predmetih ali ve, danes pa le v primeru treh ali ve negativnih

ocen. V primeru ponavljanja so se prej morali posvetovati tudi s stari in pa seveda z

uiteljskim zborom. Danes pa o ponavljanju odloa le uiteljski zbor. Presenetil nas je

podatek, da je najve uencev ponavljalo peti razred. Menimo, da je bil vzrok temu prehod iz

razredne na predmetno stopnjo.

12%

23% 3

11%

412%

525%

616%

714%

817%

Ponavljalci od 1. do 8.razreda

21

2.1.3.2. TEVILO UENCEV V ODDELKU

Pri tabeli: Ponavljavci v olskem letu 1962/63 nas je presenetilo tevilo uencev v oddelku.

Ugotovile smo, da je v povojnem obdobju bilo v enem oddelku lahko od 4248 uencev.

Uenci so bili po vojni v istem oddelku razline starosti. Zasledile smo podatek, da je bil v

olskem letu 1974/75 normativ za oddelek 36 uencev. Pri pregledu Zakona o osnovni oli iz

leta 1980 pa je bil normativ zmanjan na 32 uencev. Danes je v oddelku lahko najve 28

uencev.

2. razred nije gimnazije z uiteljico Danica Kopa

22

2.1.4. OLSKE STAVBE

Podatki o tevilu uencev so nas spodbudili k raziskovanju lokacij olskih stavb. PRED VOJNO e pred prvo svetovno vojno je bilo olsko poslopje v eleznikih premajhno. e leta 1912 se je sestala komisija za novo olo. Izbrala je prostor za novo poslopje na Otokih. To pa je povzroilo spor med trani in okolikimi vaani. Do zaetka druge svetovne vojne se gradnja ole ni zaela. Prostorsko stisko so reevali s tem, da je vodstvo ole najemalo sobe po drugih hiah. V oli (danes Trnje 21) sta bili le dve uilnici, dve uilnici pa v sosednjem poslopju (danes Trnje 15).

Gasilci pred osnovno olo na Trnju - gasilska vaja okrog l. 1925

23

MED VOJNO

Med nemko okupacijo eleznikov je pouk potekal v isti olski stavbi kot pred vojno. olska stavba je bila leta 1944 pogana.

elezniki - dravna ljudska ola (zgrajena l. 1826, dvignjena in dozidana l. 1842)

PO VOJNI Po osvoboditvi je bilo potebno zgraditi novo olo. Odloili so se za lokacijo na Otokih. Pri gradnji so pomagali udarniki iz vseh podjetij doline in posamezniki. Otvoritev nove ole je bila 26. septembra 1948. Do takrat pa je pouk potekal po hiah. Uenci prvega in drugega razreda so pouk obiskovali v starem olskem poslopju (v hii ob vhodu v cerkev sv.Antona Puavnika,danes Trnje t. 21), tretjega in etrtega pri talc (danes Trnje t. 15), petega pa v hii tevilka 5 na Racovniku ob mostu ez reko Soro. Zaradi pomanjkanja prostora so morali otroci iz enjice obiskovati olo v Selcih.

24

Zgrajena nova ola , 1948

tevilo uencev je naraalo, zaelo je primanjkovati olskih prostorov. Pouk je potekal v dveh izmenah. Sklad za olstvo je predlagal, da se zgradijo tiri montane uilnice. Gradbeni odbor in prebivalci so protestirali. li so v akcijo za zbiranje sredstev za dozidavo uilnic. S podjetji so se dogovorili, da vsak zaposlen plaa meseno 1odstotek od neto osebnega dohodka, podjetja pa e plaajo 0,5odstotka na vsakega zaposlenega. Tako so bila sredstva zagotovljena za gradnjo novega trakta ole. Gradnja se je zaela leta 1966. Otvoritev je bila 17. 9. 1967. ola je pridobila trakt s estimi uilnicami, vezni trakt z garderobami in upravnimi prostori.

Dograjen prizidek 6 novih uilnic, 1967

25

Gradnja telovadnice se je priela marca 1969. Otvoritev pa je bila e 7. 9. 1969.

Zgrajena telovadnica, 1969

Prizidek 8 uilnic za predmetno stopnjo, 1976 Poruena ola iz leta 1948, zgrajena na novo, 12 uilnic za razredno stopnjo, 1989

26

Osnovna ola elezniki, 2014

27

2.1.5. OLA V ELEZNIKIH MED OKUPACIJO 1941 1945

elezniki so bili v asu okupacije pod nemko oblastjo. Takrat so se zaeli rni dnevi.

Slovenske uitelje so zamenjali nemki uitelji poslani s Koroke. Iz njihovih ust ni bilo sliati

slovenske besede, saj so trdili, da je ne razumejo, eprav jih je to postavljalo na la. ola je

bila tirirazredna, v kateri so bile tri une moi. Pouk je potekal ob delavnikih od 8 do 11 ure

v nemkem hitlerjanskem duhu. Peli so tudi nemke pesmi in korakali z dvignjeno zastavo po

placu pred cerkvijo. Poznali so le nemko knjigo ''Wir lernem deutsch'', ki je bila tudi edina,

pisali pa so v zvezke, ki so jih dobili. Glavna predmeta sta bila raunstvo in jezik, vasih pa so

tudi prepevali in telovadili. Veina ur je bilo namenjena nemkemu jeziku, ki so ga bolj

poudarjali. Uili pa so se ga tako, da se niso ubadali s slovenskim prevodom, ampak so risali

skice. Manj kot si pokazal znanja, bolj si bil priljubljen med soolci. Uenci so bili razdeljeni v

toliko skupin, kolikor je bilo uiteljev. Vodje skupin so bili uenci, izbrani od uiteljev. Ti so

vodili razred in poroali o stanju. Pouk ni potekal redno (nekaj tednov pouka, nato

presledek). Ponavadi se je ob presledkih zamenjalo tudi uiteljstvo. Sprva so bili uitelji

izobraeni, kasneje pa vedno manj. Uiteljica je lahko postala tudi natakarica ali vzgojiteljica,

ki je opravila le nekajtedenski teaj pouevanja. Obnaanje uiteljstva je bilo neprimerno.

Uence so zmerjali z banditi ter jih zanievali, oni pa so se obnaali temu primerno (bili polni

odpora). Edina priljubljena uiteljica je bila Fridel, ki je v olo prinaala klavirsko harmoniko.

Ob njeni spremljavi so otroci peli tudi slovenske pesmi. Ob teh prilonostih so okna zaprli, da

jih ne bi sliali nemki policisti ali vojaki. Otroci so na glavnem trgu in na hribu za cerkvijo

uprizarjali borbe Nemcev in partizanov, kar so Nemci slikali in ob tem uivali.

Na oli so se odvijali tudi veerni teaji nemkega jezika za odrasle. Delil se je na zaetni in

nadaljevalni uni program. Potekali so trikrat tedensko. Poueval jih je isti uitelj kot otroke v

oli. Uporabljali so tudi ubenike, ki so bili opremljeni s slovenskimi prevodi. Sprva so bili zelo

obiskani, ker jim je drava grozila s kaznimi, e ne bodo znali nemkega jezika. Kljub temu so

teaji kmalu zamrli, z odhodom eleznikarskih fantov v partizane. Bolj intenzivno je deloval

otroki vrtec, ki sta ga pomagali voditi dve domainki. To dokazuje, da so Nemci v eleznikih

e majhne otroke eleli vzgajati v nemkem duhu.

Nemci so otroke vekrat vabili k sebi dokler, jim stari tega niso prepovedali. Okupator ni

imel nobenega uspeha, saj je bila mladina tiste ase dovolj pametna. Poleg tega pa so tudi

partizani posegli vmes leta 1943, tako da so odpeljali najbolj osovraeno uiteljico Marijano,

ki se ni ve vrnila. Od takrat naprej so olo in vrtec popolnoma ukinili, ker so se drugi uitelji

poutili ogroeno. V olske prostore so Nemci spravljali ito, ki so ga jemali kmetom. Ob

napadu enot IX. korpusa, 23. novembra 1944, je bilo poslopje ole pogano, da se ne bi vselil

sovranik. Tistega dne se je tudi okupator umaknil v postojanko Selca. Nemci so odpeljali

veino knjig iz knjinice, nekaj pa so jih otroci odnesli domov med nakladanjem v avto.

28

Po osvoboditvi eleznikov se je decembra 1944 priel pouk v slovenski osnovni oli.

Ustanovljen je bil tudi pionirski odred Rdea roa oziroma Ratitovec.

29

Pesmi, ki so jih peli otroci v nemki oli.

Zipfelmtze

Zehn kleine Zipfelmtzchen geh'n im Kreis herum. Drei mal drei ist neun und eins dazu ist zehn. Drei mal drei ist neun und eins dazu ist zehn; Zipfelmtz' bleib steh'n, bleib' steh'n, bleib steh'n. Sie rtteln sich, sie schtteln sich, sie werfen die Beine hinter sich, sie klatschen in die Hand, wir beide sind verwandt. Neun kleine Zipfelmtzchen geh'n in unser'm Kreis herum, Neun kleine Zipfelmtzchen geh'n im Kreis herum, Drei mal drei ist neun, du weit ja wie ich's meine ...

kratje

Deset majhnih kratov se vrti v krogu. Tri krat tri je devet in e en zraven je deset. Tri krat tri je devet in e en zraven je deset. kratje, ustavite se, ustavite se, ustavite se. Oni se vrtijo, se tresejo, meejo noge naokrog, ploskajo z rokami, mi smo si blizu. Devet majhnih kratov se vrti v naem krogu. Devet majhnih kratov se vrti v krogu. Tri krat tri je devet, ti ve, kaj jaz mislim

Brderchen, komm tanz mit mir

Brderchen, komm, tanz mit mir, beide Hnde reich' ich dir, einmal hin, einmal her, rundherum, das ist nicht schwer. Mit den Hndchen klipp, klipp, klapp, mit den Fchen tripp, tripp, trapp, einmal hin, einmal her, rundherum, das ist nicht schwer. Mit dem Kpfchen nick, nick, nick, mit den Fingerchen tick, tick, tick, einmal hin, einmal her, rundherum, das ist nicht schwer.

30

Bratec, pridi z mano plesat

Bratec, pridi z mano plesat, obe roki ti ponujam, enkrat sem, enkrat tja, naokrog, to ni teko. Z roicami klipp, klipp, klapp, z noicami tripp, tripp, trapp, enkrat sem, enkrat tja, naokrog, to ni teko. Z glavico nick, nick, nick, s prstki tick, tick, tick, enkrat sem, enkrat tja, naokrog, to ni teko.

Prevedli uenci 7. razreda pri izbirnem predmetu nemina.

2.1.5.1. Iz kronike prve brigade 'Ratitovec'

olska mladina je sodelovala v vojni. Prva organizirana skupina je bila Rdea roa, ki je vrila

razne obveevalne, trosilne in sabotane akcije. V decembru 1944 je bila ustanovljena

pionirska brigada Ratitovec s tirimi bataljoni. Prvi in drugi sta bila v eleznikih, tretji na

enjici in etrti v Podlonku. Vanjo je bilo vkljuenih 180 pionirjev. Nemcem so pobirali

oroje ter ventile z avtomobilov. Zgradili so tudi dva bunkerja, v katerih so hranili stvari,

katerih niso smeli imeti doma zaradi stalnih preiskav. Nemcem so ob priliki na tanke naslikali

kljukaste krie. Izvajali so tudi stalno obveevalno slubo.

Pionirji so sodelovali tudi v borbenih akcijah skupno s kofjelokim odredom. Najbolji so

dobili slike marala Tita. Dvajset najboljih pa je februarja 1945 odlo v Cerkno, 8 ur hoje po

snegu. Nekateri pionirji so tam dobili puke brzostrelke.

Po osvoboditvi se je pionirska brigada Ratitovec preimenovala v obred Ratitovec.

31

ZAKLJUEK

Z raziskovanjem smo ugotovile, da se v olstvu e od predvojnega asa stalno vpeljujejo

spremembe. Te spremembe so bile in so vpeljane tudi na osnovni oli v eleznikih. Spreminja

se olski sistem. Ko smo iveli v Kraljevini Jugoslaviji je bila uzakonjena osemletna osnovna

ola, po vojni so po zgledu Sovjetske zveze uzakonili sedemletno olanje, nato pa zopet

osemletno. Danes pa imamo devetletno osnovno olanje. Hkrati s olskim sistemom so se

spreminjali predmetniki in sprievala. V predvojnem asu je veljalo, da politika ne spada v

olstvo, po vojni pa je bilo ravno nasprotno. Vpliv politike na olstvo smo opazile tudi v

povojnih predmetnikih in sprievalih.

tevilo uencev na oli v eleznikih je naraalo vse do 80.-ih let 20. stoletja. Na zaetku 21.

stoletja pa se je tevilo uencev zelo zmanjalo. Obratno pa nam kaejo podatki o

ponavljavcih. V 60.-ih letih 20. stoletja je bil veliko veji odstotek ponavljavcev kot pa danes.

Spremembe so tudi glede tevila uencev v oddelku. Danes si teko predstavljamo, da je bilo

vasih v oddelku tudi po 42 uencev.

Pred vojno je bila ola na Trnju. e takrat je bila premajhna in je pouk potekal e v sosednjih stavbah. Dananja lokacija ole je od leta 1948. Zaradi porasta tevila otrok so olo vekrat dozidali.

Med drugo svetovno vojno so elezniki spadali pod nemko okupacijo. V oli so pouevale nemke uiteljice vse do leta 1943. Uenci so sodelovali v vojni. Sprva so bili organizirani v skupino Rdea roa, kasneje pa je bila ustanovljena pionirska brigada Ratitovec.

Delo nas je zelo veselilo. Z raziskovanjem smo prile do veliko novih spoznanj o olstvu. Nauile smo se uporabljat razline zgodovinske vire.

32

LITERATURA

Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji, 1995, Ljubljana, CIP

Okoli, Stane: Zgodovina olstva na Slovenskem, Slovenski olski muzej, Ljubljana,

2006, str. 11213.

Predmetnik in uni nart za osnovno olo, 1969, Ljubljana, Prosvetni delavec

Predmetnik in uni nart osnovne ole, 1983, Ljubljana, Zavod SR Slovenije

Selka dolina v preteklosti in sedanjosti, 1973, elezniki, Muzejsko drutvo v kofji

Loki

Slovensko olstvo veraj,danes, jutri, 2007, Ljubljana, Ministrstvo za olstvo in port

Uni nart za nije razrede gimnazije, 1954, Ljubljana, Dravna zaloba Slovenije

Uni nart za tirirazredno nijo gimnazijo, 1951, Ljubljana, Dravna zaloba Slovenije

Uni nart za IV. in V. razred osnovnih ol, 1958

Uradni list socialistine republike Slovenije za leto 1980

Zakon o osnovni oli, 1959, Ljubljana

Zakon o osnovni oli, 1980, Ljubljana

Zakon o osnovni oli, 1999, Ljubljana

VIRI

Ustni viri:

Vrhunc, Milica (1932)

Bertoncelj, Marija (1937)

Pisni viri:

sprievala, dijaka knjiica

Poroilo za olski muzej- Ljubljana (hranjeno v Slovenskem olskem muzeju)

Podatki o dogodkih na olah za asa domovinske vojne za slovenski olski muzej;

osnovna ola v eleznikih (hranjeno v Slovenskem olskem muzeju)

olska kronika O elezniki

Nae poti, olsko leto 91/92, Letnik XXI, tevilka 1

Slikovni viri:

Gasilci pred osnovno olo na Trnju gasilska vaja okrog l. 1925 (hrani fototeka

Muzeja elezniki, inv. t. 12)

mid, Primo, povojne slike olskih stavb

33

PRILOGA 1 tevilo ur nije osnovne ole 1944-1945

PREDMETI 1. 2. 3. 4. Verouk 2 2 2 2

Slovenski jezik 10 9 6 5+1

Srbohrvaki jezik

- - - 1?

Domoznanstvo - - 3 5

Prirodoznanstvo - - 5 4

Raunstvo 5 5 4 4

Risanje - 1 1 1

Lepopisje - 1 1 1

Rono delo - - 1 1

Petje 2/2 2/2 1 1

Telovadba 4/2 4/2 2 2

TEDENSKIH UR 20 21 26 27

34

PRILOGA 2 Sprievalo iz obdobja nemke okupacije, 1942

35

PRILOGA 3 Predmetnik osnovne ole iz leta 1983

36

PRILOGA 4 Predmetnik za devetletno osnovno olo