ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA EZDRAVJE · PDF fileje bila pripravljena investicijska dokumentacija, in sicer Dokument identifikacije investicijskega projekta eZdravje,

ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII PPRROOJJEEKKTTAA EEZZDDRRAAVVJJEE -- PPRREEDDIINNVVEESSTTIICCIIJJSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA IINN IINNVVEESSTTIICCIIJJSSKKII PPRROOGGRRAAMM SS ŠŠTTUUDDIIJJOO IIZZVVEEDDBBEE

[eZdravje pomeni splošno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolezni ter pri odločanju o

zdravju in načinu življenja.]

AKCIJSKI NAČRT

Stran II PPRROOJJEEKKTT »»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII EEZZDDRRAAVVJJEE««

»»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII PPRROOJJEEKKTTAA ZZDDRRAAVVJJEE --

PPRREEDDIINNVVEESSTTIICCIIJJSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA IINN IINNVVEESSTTIICCIIJJSSKKII

PPRROOGGRRAAMM SS ŠŠTTUUDDIIJJOO IIZZVVEEDDBBEE««

»»AAKKCCIIJJSSKKII NNAAČČRRTT««

LLjjuubblljjaannaa,, aapprriill 22000099

KKoonnččnnaa 11..11

AKCIJSKI NAČRT

PPRROOJJEEKKTT »»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII EEZZDDRRAAVVJJEE«« Stran III

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, izvaja se v okviru Operativnega programa krepitve razvoja človeških virov 2007 - 2013, razvojne prioritete Institucionalna in

administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Zdravstvo v informacijski dobi

Namen dokumenta: Namen akcijskega načrta je predstaviti v okviru Predinvesticijske zasnove projekta eZdravje identificirane podprojekte z vidika doseganja ciljev in rezultatov ter potrebnih aktivnosti za pričetek in izvedbo podprojektov.

Vsebina Vsebina je predstavljena v kazalu vsebine

Oznaka dokumenta: Akcijski načrt – eZdravje

Status: Končna

Verzija: 1.1

Datum verzije: 06.04.2009

Avtorji: Samo Drnovšek / IPMIT, Žiga Bucaj / IPMIT, Marko Šinkovec /IPMIT, Jernej Ladinik / IPMIT, Meta Černe / IPMIT, Kaja Breznik / IPMIT, Martina Kocjan / IPMIT, Vesna Lešnik Štefotič / ISP

Komentar vmesnih verzij: Dokument ni lektoriran

Zgodovina verzij:

Verzija Datum zadnje spremembe Opombe

0.1 06.03.2009 Osnutek dokumenta

0.2 18.03.2009 Osnutek je dopolnjen na podlagi pripomb ekspertov

0.3 31.03.2009 Osnutek je dopolnjen na podlagi dodatnih pripomb ekspertov in usklajevanj s predstavniki naročnika

1.1 06.04.2009 Končna verzija dokumenta

Stopnja zaupnosti: za uporabo

AKCIJSKI NAČRT

Stran IV PPRROOJJEEKKTT »»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII EEZZDDRRAAVVJJEE««

Kazalo vsebine

1 UVODNO POJASNILO.......................................................................................................................... 6

1.1 NAMEN AKCIJSKEGA NAČRTA...........................................................................................................6

2 OKVIR AKCIJSKEGA NAČRTA.............................................................................................................. 7

3 KROVNI POGLED NA PROJEKT EZDRAVJE .......................................................................................... 9

3.1 CILJI PROJEKTA EZDRAVJE ..............................................................................................................9

3.2 OBSEG PROJEKTA EZDRAVJE ......................................................................................................... 10

3.2.1 Sklop 1: zVEM................................................................................................................. 12

3.2.2 Sklop 1: zNET ................................................................................................................. 12

3.2.3 Sklop 1: EZZ ................................................................................................................... 12

3.2.4 Sklop 2: CIZ.................................................................................................................... 13

3.2.5 Sklop 3: Promocija, usposabljanje in izobraževanje ........................................................... 13

3.3 NABOR PODPROJEKTOV Z OCENO POTREBNIH INVESTICIJSKIH STROŠKOV .................................... 14

3.3.1 Soodvisnost med posameznimi podprojekti v okviru eZIS................................................... 15

3.4 KROVNI TERMINSKI NAČRT ........................................................................................................... 18

4 KLJUČNA TVEGANJA IN PREDPOSTAVKE.......................................................................................... 20

4.1 SPLOŠNA IZVEDBENA TVEGANJA.................................................................................................... 20

4.2 TEHNOLOŠKA TVEGANJA ............................................................................................................... 24

4.3 PREDPOSTAVKE URESNIČLJIVOSTI IN IZVEDLJIVOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA ................................... 27

5 ORGANIZACIJSKI VIDIK IZVEDBE PROJEKTA EZDRAVJE ................................................................ 28

5.1 PREDVIDENA OBLIKA ORGANIZACIJE PROJEKTA EZDRAVJE ............................................................ 28

5.2 PREDSTAVITEV VLOGE IN NALOG POSAMEZNIH ČLANOV PROJEKTNE ORGANIZACIJE ...................... 29

5.3 OCENA DELA IZVAJANJA PROJEKTA................................................................................................ 35

6 OCENA KOMPLEKSNOSTI IN POZITIVNEGA VPLIVA ........................................................................ 50

7 PREDSTAVITEV PODPROJEKTOV...................................................................................................... 51

7.1 KROVNE AKTIVNOSTI PODPROJEKTOV ZVEM IN EZZ....................................................................... 52

7.2 VSEBINA PREDSTAVITVE PROJEKTOV............................................................................................. 55

7.3 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: NACIONALNI ZDRAVSTVENI INFORMACIJSKI MODEL.......................................................................................................................................... 56

7.4 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: ZDRAVSTVENO OMREŽJE ZNET ......................................... 57

7.5 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: OGRODJE PORTALA ZVEM ................................................. 58

7.6 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: STANDARDIZIRANJE ELEMENTOV EZZ ............................... 59

7.7 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: NACIONALNI ČAKALNI SEZNAM IN SPLETNO NAROČANJE NA ZDRAVSTVENE STORITVE...................................................................................... 60

7.8 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: STANDARDNA SPOROČILA ZA NEKATERE POSEBNE SISTEME, ZDRAVSTVENO STATISTIČNI PODATKI IN PODATKI O KAKOVOSTI ................... 61

7.9 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: CELOVITA OSKRBA NA DALJAVO..................................... 62

7.10 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: SPREMLJANJE KAKOVOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV ..................................................................................................................................... 63

7.11 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: PHR - PERSONAL HEALTHCARE RECORD......................... 64

7.12 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: VZPOSTAVITEV OSREDNJEGA EZZ (VKLJUČNO S PEZZ) IN STORITEV POLNJENJA, AŽURIRANJA IN VPOGLEDOVANJA ................................................ 65

7.13 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: IZMENJAVA E-LISTIN IN STANDARDNIH SPOROČIL ..................................................................................................................................... 66

7.14 SKLOP 1: EZIS; DRUGI PODPROJEKTI: ISKANJE INFORMACIJ O POSTOPKIH ZDRAVLJENJA, BOLEZNIH IPD. (BAZA ZNANJA) - BREZ POLNJENJA......................................................................... 67

7.15 SKLOP 1: EZIS; DRUGI PODPROJEKTI: VPOGLED V DOSTOPE DO ZDRAVSTVENIH PODATKOV ZA DRŽAVLJANE........................................................................................................... 68

7.16 SKLOP 2: VZPOSTAVITEV CENTRA ZA INFORMATIKO V ZDRAVSTVU................................................ 69

7.17 SKLOP 3: PROMOCIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA EZDRAVJE ................................................................ 70

7.18 SKLOP 3: USPOSABLJANJE ZA SPLOŠNE TEME IKT .......................................................................... 71

7.19 SKLOP 3: USPOSABLJANJE ZA OSREDNJE REŠITVE IN INTEGRACIJO APLIKACIJ V EZDRAVJE ..................................................................................................................................... 72

8 LITERATURA IN VIRI........................................................................................................................ 73

AKCIJSKI NAČRT

PPRROOJJEEKKTT »»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII EEZZDDRRAAVVJJEE«« Stran V

Kazalo slik

Slika 1: Odločitveni okvir in umestitev Akcijskega načrta za projekt eZdravje....................................................................8

Slika 2: Nacionalne strategije kot podlage za projekt eZdravje.........................................................................................9

Slika 3: Diagram soodvisnosti podprojektov v okviru eZIS ............................................................................................. 17

Slika 4: Krovni terminski načrt izvedbe podprojektov .................................................................................................... 19

Slika 5: Krovna organizacijska struktura projekta eZdravje v obdobju vzpostavljanja CIZ ................................................ 29

Slika 6: Primer organizacijske strukture podprojekta ..................................................................................................... 35

Slika 7: Primer organizacijske strukture podprojekta ..................................................................................................... 55

Kazalo tabel

Tabela 1: Pregled podprojektov z oceno investicijskih stroškov...................................................................................... 15

Tabela 2: Struktura organizacije projekta eZdravje ....................................................................................................... 36

Tabela 3: Legenda virov predvidene organizacijske strukture projekta eZdravje ............................................................. 37

Tabela 4: Predpostavke glede vloženega napora v izvajanja projekta............................................................................. 38

Tabela 5: Struktura članov razširjene projektne skupine po posameznih institucijah in podprojektih ................................ 39

Tabela 6: Ocena trajanja aktivnosti po posameznih podprojektih in po letih ................................................................... 40

Tabela 7: Predpostavke glede ocene ocenjenega vloženega napora posameznih članov ES po projektih .......................... 41

Tabela 8: Ocena vloženega napora po institucijah in po posameznih podprojektih .......................................................... 42

Tabela 9: Ocena vloženega napora po institucijah in po posameznih letih ...................................................................... 42

Tabela 10: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za ZZZS.......................................................... 43

Tabela 11: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za IVZ ............................................................ 44

Tabela 12: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Združenje zdravstvenih zavodov (ZdrZZ)...... 45

Tabela 13: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) ............ 46

Tabela 14: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Ministrstvo za javno upravo (MJU) ............... 47

Tabela 15: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Ministrstvo za visokošolstvo znanost in tehnologijo (MVZT)..................................................................................................................................................... 48

Tabela 16: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Ministrstvo za predstavnike Univerz, fakultet in inštitutov ................................................................................................................................................................... 49

AKCIJSKI NAČRT

Stran 6 PPRROOJJEEKKTT »»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII EEZZDDRRAAVVJJEE««

1 UVODNO POJASNILO

Iz Strategije informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema eZdravje2010 sledi vizija slovenskega zdravstvenega sistema, ki je vzpostaviti učinkovito, fleksibilno in sodobno zdravstveno informatiko v podporo doseganju strateških ciljev slovenskega zdravstvenega sistema z namenom zadovoljiti potrebe in interese državljanov, zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih managerjev ter jim preko ustreznih kanalov zagotoviti dostop do ažurnih informacij. Projekt investicije v eZdravje je pomemben korak k uresničitvi te vizije, saj investicija predvideva vzpostavitev sodobnega in interoperabilnega informacijskega zdravstvenega sistema, ki bo omogočal varno elektronsko poslovanje in učinkovito obvladovanje zajetnih zdravstvenih in z zdravstvom povezanih podatkov in informacij.

1.1 NAMEN AKCIJSKEGA NAČRTA

Akcijski načrt podrobneje določa, v okviru priprave Predinvesticijske zasnove projekta eZdravje, identificirane podprojekte, ki so ključni za pričetek izvajanja celotnega projekta in hkrati predstavljajo posamezne gradnike celotne investicije v projekt eZdravje.

Tako je namen akcijskega načrta pripraviti podlago za pričetek izvajanja identificiranih podprojektov v okviru vseh treh vsebinskih sklopov (eZIS, CIZ ter sklopa namenjenega Promociji, usposabljanjem in izobraževanjem), v skladu s predvidenimi ključnimi aktivnostmi, terminskimi načrti izvajanja aktivnosti ter zastavljenimi cilji, rezultati in ocenami potrebnih investicijskih stroškov za uresničitev posameznega podprojekta; hkrati pa predstavlja tudi orodje za spremljanje napredka uresničevanja podprojektov oziroma celotnega projekta.

Akcijski načrt lahko služi tudi kot podlaga za posodabljanje aktivnosti v primeru odstopanja le-teh od začrtanega terminskega plana ter podlago za sprejemanje potrebnih ukrepov, v primeru ogroženosti uresničitve katerega koli od zastavljenih strateških in/ali specifičnih ciljev projekta. Dodatni namen akcijskega načrta je tudi pospešitev izvajanja investicije v projekt eZdravje in posledično uresničevanje vseh zastavljenih strateških in specifičnih ciljev.

AKCIJSKI NAČRT

PPRROOJJEEKKTT »»ŠŠTTUUDDIIJJAA IIZZVVEEDDLLJJIIVVOOSSTTII EEZZDDRRAAVVJJEE«« Stran 7

2 OKVIR AKCIJSKEGA NAČRTA

Akcijski načrt je izvedbeni dokument in služi kot podlaga za pričetek izvajanja posameznih, v okviru izbranega scenarija, identificiranih podprojektov. Na podlagi nacionalnih strategij (Strategija razvoja Slovenije, Državni razvojni program, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, itd.) in področnih strategij (npr. Srategija eZdravje 2010, Strategija si2010) ter ostalih dokumentov (npr. Konceptualni model nacionalnega zdravstveno informacijskega modela eZIS) je bila pripravljena investicijska dokumentacija, in sicer Dokument identifikacije investicijskega projekta eZdravje, Predinvesticijska zasnova projekta eZdravje ter Akcijski načrt projekta eZdravje. V okviru dokumenta Predinvesticijske zasnove so bile preigrane različne variante izvedbe posameznih vsebinskih sklopov. Na podlagi odločitve o najbolj optimalni varianti izvedbe posameznega sklopa, so se variante povezale v scenarije izvedbe celotnega projekta eZdravje - konkretno v tri scenarije (prvi scenarij predvideva izgradnjo lastnega zdravstvenega omrežja, drugi scenarij nadgradnjo omrežja HKOM, medtem ko bi se po tretjem scenariju investiralo v projekt zgolj v višini že rezerviranih sredstev EU in potrebne slovenske soudeležbe – minimalna investicija). Na podlagi meril in v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006 z dne 09.06.2006), prilagojenih tovrstnim investicijskim projektom, je bil izbran najbolj optimalen scenarij izvedbe celotnega projekta eZdravje (scenarij po katerem se bo nadgradilo omrežja HKOM). Izbrani scenarij, identificiran v okviru Predinvesticijske zasnove projekta eZdravje, je v okviru Investicijskega programa projekta eZdravje podrobneje finančno ovrednoten in analiziran z različnih vidikov (potencialni prihranki, pričakovane koristi, itd.). Naslednji korak pa je Akcijski načrt projekta eZdravje, ki predstavlja podlago in okvir za realizacijo izbranega scenarija. Izbrani scenarij je v konkretnem primeru in pričujočem dokumentu razdeljen na dvajset podprojektov, katerih realizacija dejansko šel omogoča izvedbo celotnega projekta eZdravje.

Spodnja slika prikazuje odločitveni okvir oziroma umestitev Akcijskega načrta za projekt eZdravje.

AKCIJSKI NAČRT


Slika 1: Odločitveni okvir in umestitev Akcijskega načrta za projekt eZdravje

AKCIJSKI NAČRT


3 KROVNI POGLED NA PROJEKT EZDRAVJE

3.1 CILJI PROJEKTA EZDRAVJE

Cilji projekta eZdravje sledijo iz strateških dokumentov (Strategija razvoja Slovenije, Državni razvojni program, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, Nacionalni strateški referenčni okvir, Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013) in področnih strategij (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010, Strategijo razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji), ki jih je Slovenija pripravila kot podlago za usmerjanje razvojnih (javnih in EU) sredstev v ključne strateške in razvojne projekte. Kot strateške cilje projekta eZdravje lahko definiramo naslednje cilje:

1. Povečati kakovost in učinkovitost zdravstvenega sistema, kar vključuje lažje načrtovanje in upravljanje zdravstvene organizacije oziroma zdravstvenega sistema kot celote na podlagi kakovostnih in verodostojnih ekonomskih, administrativnih in kliničnih podatkov zdravstvenega sistema.

2. Mobilizirati ustrezne vire za področje informatike in celovite kakovosti v zdravstvu.

3. Izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev za tiste skupine državljanov, ki bi bili sicer zaradi svojih zmanjšanih zmožnosti, starosti ali drugih razlogov izključeni.

4. Uveljaviti e-poslovanje kot običajen način dela v slovenskem zdravstvu.

Slika 2: Nacionalne strategije kot podlage za projekt eZdravje

AKCIJSKI NAČRT


Iz strateških ciljev projekta eZdravje sledijo specifični cilji, ki konkretizirajo cilje na strateškem nivoju, in določajo konkretna področja, kamor naj se usmerjajo razvojna sredstva. V tem kontekstu so specifični cilji naslednji:

1. Povečati učinkovitost zdravstvenega sistema s/z:

a. prenovo in optimizacijo obstoječih zdravstvenih in sorodnih procesov;

b. prenovo in nadgradnjo informacijsko komunikacijske infrastrukture;

c. vzpostavitvijo in vpeljavo nacionalnih zdravstveno informacijskih standardov, ki bodo za izhodišče pri snovanju eZIS upoštevali načela Evropskega interoperabilnostnega okvirja - EIF (na treh nivojih – organizacijskem, semantičnem in tehničnem);

d. vzpostavitvijo nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema (eZIS) z njegovimi komponentami:

i. zdravstvenim omrežjem zNET,

ii. zdravstvenim portalom zVEM,

iii. elektronskim zdravstvenim zapisom (EZZ);

e. vzpostavitvijo in delovanjem Centra za informatiko v zdravstvu (CIZ), ki bo deloval pod strateškim vodstvom Sveta za informatiko v zdravstvu (SIZ) in smernicami Odbora za zdravstveno informacijske standarde (OZIS) in prevzel centralno vlogo obvladovanja in upravljanja eZIS ter vzdrževanja in nadaljnjega razvoja projekta eZdravje po zaključku investicije.

2. Dvigniti kakovost zdravstvenih procesov z izobraževanjem in usposabljanjem različnih ciljnih skupin na področju e-storitev v zdravstvu z:

a. razvojem, izvajanjem in vzdrževanjem programov za večanje dejavne vloge in odgovornosti državljanov v zdravstvu;

b. razvojem, izvajanjem in vzdrževanjem programov za večanje dejavne vloge in odgovornosti drugih akterjev v zdravstvenem sektorju;

c. razvojem in vzdrževanjem programov strokovnih usposabljanj za področje eZdravja.

3. Zagotavljati celovito kakovost in varnost v zdravstvenem sistemu z:

a. razvojem programov za vzpostavitev in implementacijo sistemov kakovosti;

b. razvojem programov, metod in orodij za nadzor kakovosti ter zagotavljanjem akreditacije sistemov kakovosti v zdravstvu;

c. izvedbo izobraževanja in usposabljanja za nudenje strokovne pomoči pri uvajanju celovitih sistemov kakovosti v zdravstvene institucije.

3.2 OBSEG PROJEKTA EZDRAVJE

Projekt eZdravje je glede na obseg ciljev in kompleksnost razdeljen na tri vsebinsko ločene sklope, in sicer:

SKLOP 1: Vzpostavitev nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema (eZIS) z njegovimi ključnimi komponentami:

• zdravstveno omrežje zNET,

• zdravstveni portal zVEM in

• elektronski zdravstveni zapis - EZZ.

AKCIJSKI NAČRT


SKLOP 2: Vzpostavitev in delovanje Centra za informatiko v zdravstvu (CIZ).

SKLOP 3: Izboljšanje zdravstvenih procesov in dostopnosti zdravstvenih storitev z izvedbo promocijskih aktivnosti, usposabljanj in izobraževanj različnih ciljnih skupin.

V okviru dokumenta Predinvesticijska zasnova projekta eZdravje sta bili po izločitvi variante ''brez'' investicije, ki ne zagotavlja uresničitve ciljev nacionalnih strateških dokumentov (SRS, DRP, NSRO), pričakovanih učinkov projektov navedenih v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih, ciljev področnih strategij (eZdravje 2010), ciljev IT strategij ter drugih pričakovanih rezultatov, ki jih prinaša uvajanje elektronskega poslovanja in uporaba informacijske tehnologije v zdravstvu, obravnavani le varianti ''z'' investicijo in ''z minimalno'' investicijo. Metodologija obravnave variant ''z investicijo'' (minimalno in polno) je bila dorečena v sodelovanju z ekspertnimi skupinami s posameznih vsebinskih področij. Posamezne ekspertne skupine so v okviru delavnic obravnavale možne variante znotraj posameznih vsebinskih sklopov projekta eZdravje. Znotraj vsake vsebinske celote so bile identificirane ključne dimenzije oziroma vprašanja, za katere je bilo potrebno najti najboljšo rešitev, pri čemer sta bili uporabljeni 2 metodi reševanja, in sicer:

• metoda izločanja slabših rešitev (osnova za odločanje je sistematična obravnava nabora različnih možnosti reševanja določenega vprašanja) in

• metoda direktnega identificiranja rešitve.

Na podlagi zgoraj navedenih metod so bile identificirane optimalne variante izvedbe posameznih sklopov, ki so bile v naslednjem koraku združene v smiselne scenarije, ki dejansko pomenijo celovito izvedbo projekta eZdravje. Tako so bile variante izvedbe posameznih sklopov združene v naslednje možne scenarije:

• Scenarij 1: lastno varno komunikacijsko omrežje;

• Scenarij 2: izgradnja omrežja z asistenco HKOM;

• Scenarij 3: minimalna investicija v omrežje z asistenco HKOM.

Scenarij 1 predvideva vzpostavitev zVEM po varianti, ki predvideva implementacijo prioritetnih funkcionalnosti, kar posledično vpliva tudi na izbor promocijskih aktivnosti, izobraževanj in usposabljanj. Poleg tega omenjeni scenarij predvideva tudi vzpostavitev CIZ kot neodvisne in samostojne entitete javnega sektorja ter postavitev lastnega omrežja zNET.

Scenarij 2 predvideva vzpostavitev zVEM po varianti, ki predvideva implementacijo prioritetnih funkcionalnosti, kar posledično vpliva tudi na izbor promocijskih aktivnosti, izobraževanj in usposabljanj. Poleg tega omenjeni scenarij predvideva tudi vzpostavitev CIZ kot neodvisne in samostojne entitete javnega sektorja ter vzpostavitev omrežja zNET z asistenco HKOM.

Scenarij 3 predvideva varianto »z minimalno« investicijo (uporaba namenskih sredstev EU in po načelu dodatnosti slovensko soudeležbo v višini najmanj 15% v skupnem znesku dobrih 31 milijonov EUR do leta 2015), kjer je upoštevana vzpostavitev omrežja zNET z asistenco HKOM ter omejen nabor storitev in funkcionalnosti zVEM s prioritetnega seznama, kar posledično vpliva tudi na izbor promocijskih aktivnosti, izobraževanj in usposabljanj ter vzpostavitve CIZ (tudi v omejenem obsegu).

Na podlagi finančnih, ekonomsko-razvojnih in tehničnih meril, je bil kot najbolj optimalen izbran scenarij 2, ki pa z izvedbene plati pomeni implementacijo dvajsetih podprojektov, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju ter razdeljeni po vsebinskih sklopih.

AKCIJSKI NAČRT


3.2.1 Sklop 1: zVEM

V okviru obravnave zVEM (enotni nacionalni zdravstveni portal), ki bo nadomestil obstoječe informacijske rešitve izvajalcev zdravstvenega varstva, IVZ RS, ZZZS itd., so bile identificirane določene ključne funkcionalnosti in storitve, ki bodo razvite z implementacijo naslednjih podprojektov:

• ogrodje zVEM,

• nacionalni čakalni seznam in spletno naročanje na zdravstvene storitve,

• standardna sporočila z zdravstveno statističnimi podatki in podatki o kakovosti, Standardna sporočila za nekatere posebne sisteme, zdravstveno statistični podatki in podatki o kakovosti

• iskanje informacij o postopkih zdravljenja, boleznih (baza znanja),

• spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev,

• celovita oskrba na daljavo,

• vpogled v dostope do zdravstvenih podatkov za državljane,

• PHR – ''Personal HealthCare Record''.

Pri določitvi zaporedja razvoja storitev (časovna izvedba podprojektov) pa je bila upoštevana naslednja vrsta dejavnikov, in sicer:

• zahtevnost implementacije storitve,

• koristi za različne skupine uporabnikov,

• izvedljivost storitve (ob upoštevanju raznih zunanjih dejavnikov),

• dinamika potrebnih virov,

• stroški, ki izhajajo iz vzpostavitve posamezne storitve,

• povezava z ostalimi sklopi, itd.

3.2.2 Sklop 1: zNET

Nabor potrebnih aktivnosti za postavitev nacionalnega zdravstvenega omrežja zNET je zahteval obravnavo potrebnih storitev, zanesljivosti in zmogljivosti omrežja glede na predvidene skupine uporabnikov ter tudi varnost, ki jo bo znotraj omrežja potrebno zagotoviti. Omrežje bo postavljeno na način, da se bo najemalo komunikacijske povezave ter kupilo opremo na končnih in centralni točki. Za postavitev in vzdrževanje omrežja zNET se bodo najeli zunanji izvajalci, pri čemer se bo omrežje gradilo in nadgrajevalo postopoma. Omrežje se bo zgradilo na osnovi zakupa komunikacijskih vodov oziroma komunikacijskih zmogljivosti. Uporabljena bo opcija zakupa VPN storitev telekomunikacijskih operaterjev, nad katerimi bo upravitelj omrežja zNET vzpostavil šifrirane tunele.

3.2.3 Sklop 1: EZZ

Elektronski zdravstveni zapis (EZZ), kot digitalno shranjena klinična in administrativna zdravstvena informacija o celoviti zdravstveni oskrbi posameznika ob zagotovljeni zaupnosti podatkov, bo temeljil na skupnem nacionalnem jedru – referenčnem nacionalnem zdravstveno informacijskem modelu, ki bo zagotavljal interoperabilnost EZZ, razvoj osrednjega centralnega dela v obliki povzetka EZZ (PEZZ) in zbirnika eListin. Razvoj EZZ bo omogočal centralizirano hranjenje bistvenih in po potrebi tudi drugih podatkov, kot tudi možnost povezovanja delnih EZZ

AKCIJSKI NAČRT


preko določenih kazalcev. Sama implementacija bo potekala preko izvedbe naslednjih treh podprojektov:

• nacionalni zdravstveni informacijski model,

• vzpostavitev osrednjega EZZ (vključno z PEZZ) in storitev polnjenja, ažuriranja in vpogledovanja,

• standardiziranje elementov EZZ in

• izmenjava e-listin in standardnih sporočil.

3.2.4 Sklop 2: CIZ

Center za informatiko v zdravstvu (CIZ) je ena od treh ključnih komponent nacionalne informacijske strukture zdravstva v Sloveniji, ki predstavlja osrednjo točko za koordinacijo, upravljanje in združevanje funkcij informacijskega sistema, ki podpirajo cilje nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. CIZ je predviden kot samostojna in neodvisna oseba javnega prava, pri čemer je na njegovo vzpostavitev smiselno gledati skozi prizmo treh zaporednih obdobij, pri čemer je dinamika nastala na podlagi pobude Ministrstva za zdravje in dejanskih zmožnosti, ki narekujejo postopno vzpostavitev CIZ.

• Prvo obdobje (v letu 2009) predvideva vzpostavitev CIZ kot pravno – formalno obliko delovanje ter hkrati začetek postopkov za izbor in zaposlitve ustreznih kadrov (vzpostavitev kadrovskega jedra CIZ).

• Drugo obdobje (od leta 2010 do 2015) sovpada z intenzivnim izvajanjem podprojektov , v okviru katerega bo CIZ kadrovsko podpiral izvedbo projektnih aktivnosti. Poleg aktivne podpore projektu eZdravje pa je predvideno že postopno izvajanje definiranega nabora nalog, ki so bile definirane in usklajene v okviru dela z ekspertnimi skupinami.

• V tretjem obdobju (po letu 2015) prevzel aktivno vlogo skrbništva nad nastalimi rezultati projekta eZdravje in izvajal celoten nabor nalog, ki so bile definirane in usklajene v okviru dela z ekspertnimi skupinami.

Aktivnosti predvidevajo vzpostavitev CIZ s postopno dinamiko vzpostavljenja, pri čemer je tu predvidena predvsem zaposlitev ustreznega števila zaposlenih po posameznih obdobjih, hkrati pa predvideva tudi ustrezna investicijska sredstva, ki bodo namenjena za zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Aktivnosti vzpostavitve CIZ bodo v grobem obsegale:

• Oblikovanje končnega predloga pravno-organizacijske oblike CIZ.

• Vzpostavitev pravno – formalnega ogrodja CIZ.

• Oblikovanje končnega dogovora z možnimi ponudniki IkT infrastrukture v okviru javnega sektorja.

• Izvedbo postopkov za zaposlitev ključnih kadrov CIZ, ki bodo zagotavljali delovanje CIZ v obdobju omejene kadrovske zasedbe CIZ (do leta 2015).

• Vzpostavitev okolja za delovanje CIZ.

3.2.5 Sklop 3: Promocija, usposabljanje in izobraževanje

Z izvedbo projekta eZdravje se bodo uvajale nove storitev, tehnologije in oprema, za kar bo potrebno na ustrezen način poskrbeti tudi za promocijske aktivnosti, izvedbo usposabljanj in izobraževanj vseh zainteresiranih deležnikov (ciljnih skupin). Izvedba tretjega sklopa bo ustrezno časovno razporejena, kar pomeni izvedbo programov oziroma tem in vsebin glede na prioritete. Tako bodo imeli prioriteto pri izvedbi predvsem tista znanja in vsebine, ki jih bo v nekem

AKCIJSKI NAČRT


trenutku najbolj primanjkovalo in bo zaradi tega že do določene mere ogrožena uspešna izvedba celotnega projekta. Poseben poudarek se bo predvsem na začetku izvajanja projekta eZdravje namenil predvsem motiviranju vodstvenega kadra v zdravstvu, kasneje tudi zdravstvenim delavcem, vzporedno pa se bodo izvajale promocijske aktivnosti, usposabljanja in izobraževanja novo razvitih e-storitev, tako pri državljanih kot tudi pri zaposlenih v zdravstvu in še posebej pri informatikih v zdravstvu. V okviru tretjega sklopa se bodo tako izvedli naslednji trije podprojekti:

• Promocija in izobraževanje za eZdravje,

• Usposabljanje za splošne teke IKT,

• Usposabljanje za osrednje rešitve in integracijo aplikacij v eZdravje.

3.3 NABOR PODPROJEKTOV Z OCENO POTREBNIH INVESTICIJSKIH STROŠKOV

V nadaljevanju sledi predstavitev posameznih podprojektov, ki so bili identificirani v okviru priprave dokumenta Predinvesticijske zasnove projekta eZdravje, z oceno potrebnih investicijskih stroškov za izvedbo le-teh v obdobju med letoma 2009 in 2023. Ocene investicijskih stroškov predvidevajo razdelitev po posameznih vsebinskih sklopih projekta, pri čemer Sklop 1:eZIS predvideva še nadaljnjo delitev na bazične, zahtevne in druge podprojekte. Vrednost predvidevajo vrednosti vzpostavitve oziroma podprojekta, ki vključujejo fazo vzpostavljanja predmeta projekta, načrtovanja, razvoja in implementacije. Vrednosti zagotavljanja delovanja, vključujejo ocenjene vrednosti vzdrževanja in nadgradenj posameznih rezultatov podprojektov, izvajanje rednih nalog, poleg tega pa predvidevajo tudi izvajanje stalnih aktivnosti, predvsem pri projektih Standardiziranje ključnih podatkov EZZ in podprojektih s področja promocije usposabljanja in vzdrževanja.

Podprojekti Vzpostavitev (projekt)

Zagotavljanje delovanja / stalne

aktivnosti Skupaj

Sklop 1: eZIS 16.084.136 80.273.445 96.357.581

Bazični projekti 7.771.832 63.930.336 71.702.168

Zdravstveno omrežje zNET 5.701.400 49.608.275 55.309.675

Ogrodje portala zVEM 1.035.216 10.055.904 11.091.120

Nacionalni zdravstveni informacijski model 1.035.216 2.255.904 3.291.120

Standardiziranje ključnih podatkov EZZ 2.010.253 2.010.253

Zahtevni projekti 8.006.544 15.867.669 23.874.213

Spletno naročanje na zdravstvene storitve, nacionalni čakalni seznam

1.170.624 2.580.102 3.750.726

Standardna sporočila za nekatere posebne sisteme, zdravstveno statistični podatki in podatki o kakovosti

681.408 1.236.413 1.917.821

Celovita oskrba na daljavo 2.070.432 4.213.148 6.283.580

Spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev 681.408 1.108.800 1.790.208

PHR - Personal HealthCare Record 297.024 588.168 885.192

AKCIJSKI NAČRT


Podprojekti Vzpostavitev (projekt)

Zagotavljanje delovanja / stalne

aktivnosti Skupaj

Vzpostavitev PEZZ (bistveni podatki) + storitev polnjenja, ažuriranje in vpogledovanja

1.035.216 2.105.208 3.140.424

Izmenjava e-listin in standardnih sporočil 2.070.432 4.035.830 6.106.262

Drugi projekti 305.760 475.440 781.200

Iskanje informacij o postopkih zdravljenja, boleznih ipd. (baza znanja) - brez polnjenja

152.880 237.720 390.600

Vpogled v dostope do zdravstvenih podatkov za državljane

152.880 237.720 390.600

Sklop 2: CIZ 4.692.453 12.105.174 16.797.626

Vzpostavitev Centra za informatiko v zdravstvu

4.692.453 12.105.174 16.797.626

Sklop 3: Promocija, usposabljanja in izobraževanja

0 11.301.775 11.301.775

Promocija in izobraževanje za eZdravje 0 6.534.186 6.534.186

Usposabljanje za splošne teme IKT 0 2.008.154 2.008.154

Usposabljanje za osrednje rešitve in integracijo aplikacij v eZdravje

0 2.759.435 2.759.435

Vodenje projekta 7.669.331 0 7.669.331

Vzorčne rešitve 899.960 0 899.960

SKUPAJ 20.776.589 103.680.393 133.026.273

Tabela 1: Pregled podprojektov z oceno investicijskih stroškov

3.3.1 Soodvisnost med posameznimi podprojekti v okviru eZIS

V nadaljevanju tega dokumenta (Slika 3) je prikazan diagram odvisnosti med podprojekti, ki bodo izvedeni v okviru prvega sklopa projekta eZdravje (eZIS).

Podprojekti so med sabo povezani s puščicami, pri čemer želimo s puščicami ponazoriti, da je podprojekt na začetku puščice predpogoj za izvajanje podprojekta na katerega puščica kaže. Dejstvo, da je določen podprojekt predpogoj za izvedbo drugega podprojekta ne pomeni, da se mora prvi podprojekt zaključiti za začetek izvajanja drugega podprojekta. Dovolj je, da je prvi podprojekt realiziran do določene stopnje, ki že omogoča začetek izvajanja drugega podprojekta.

Podprojekti so združeni v kategorije. To je nujno, saj zaradi preglednosti ni mogoče povezovati vsak podprojekt z vsakim. Kadar je določena puščica vezana na določeno kategorijo to pomeni, da je določen podprojekt predpogoj za celotno kategorijo oz. da so vsi podprojekti kategorije predpogoj za izvedbo določenega podprojekta. Kategorije podprojektov so:

AKCIJSKI NAČRT


• Bazični podprojekti – to so podprojekti, ki so nujni za izvedbo večine drugih podprojektov. Izvedba teh podprojektov je nujna za izvedbo celotnega projekta eZdravja v predvideni obliki.

• Zahtevni podprojekti – V kategoriji so navedeni zelo kompleksni podprojekti, ki prinašajo visoko dodano vrednost celotnemu zdravstvenemu sistemu.

• Drugi podprojekti - V kategoriji so navedeni manj kompleksni podprojekti.

Velikost podprojektov je ponazorjena z velikostjo kvadratka. Zaradi svoje velikosti je izjema podprojekt Vzpostavitev zNET.

Podprojekt Standardiziranje ključnih podatkov EZZ je namenoma oblikovan nekoliko drugače, saj za razliko od drugih podprojektov ne gre za razvojni podprojekt, ampak za podprojekt standardizacije, ki bo potekala celotno trajanje projekta eZdravje. Tudi povezava z drugimi kategorijami je namenoma ponazorjena z dvosmernimi puščicami, saj je proces standardizacije del vsakega podprojekta in bo potekala na začetku vsakega podprojekta.

AKCIJSKI NAČRT


Slika 3: Diagram soodvisnosti podprojektov v okviru eZIS

AKCIJSKI NAČRT


3.4 KROVNI TERMINSKI NAČRT

V skladu s krovnim terminskim načrtom se bo v letu 2009 pričelo izvajati devet identificiranih podprojektov (od tega so trije podprojekti vezani na promocijo, usposabljanje in izobraževanje); v letu 2010 je predviden pričetek izvajanja dodatnih petih podprojektov, trije podprojekti bodo zaživela z letom 2011, dva z letom 2012 in eden podprojekt z začetkom v letu 2013. Podprojekti bodo trajali najdlje do leta 2015 (vključno). Po letu 2015 je potrebno zagotoviti produkcijsko delovanje za storitve, ki bodo rezultat podprojektov – izvajalo se bo vzdrževanje in nadgradnje. Projekcija za celotno investicijo je narejena do leta 2023. Medtem, ko bo pri podprojektih razvoja novih e-storitev in funkcionalnosti v okviru zVEM, kot tudi vzpostavitev EZZ, potrebno večino napora v finančnem, tehnološkem in kadrovskem smislu nameniti v začetnih letih, bodo podprojekti namenjeni izvajanju promocijskih aktivnosti, usposabljanj in izobraževanj različnih vsebin dejansko potekali skozi celotno obdobje z bolj ali manj enako intenzivnostjo in v tesni vsebinski ter časovni povezanosti z razvojem novih e-storitev in vsebin.

Krovni terminski pregled izvedbe predvidenih podprojektov po posameznih sklopih je razviden iz spodnje slike.

AKCIJSKI NAČRT


Slika 4: Krovni terminski načrt izvedbe podprojektov

AKCIJSKI NAČRT


4 KLJUČNA TVEGANJA IN PREDPOSTAVKE

Pri izvedbi identificiranih podprojektov je potrebno upoštevati tudi določena tveganja in predpostavke. Ključne predpostavke na podlagi katerih se je izhajalo pri identifikaciji dvajsetih podprojektov so naslednje:

• Izvedba vseh dvajsetih podprojektov je minimalni pogoj za celovito izvedbo projekta eZdravje po izbranem scenariju.

• Ocenjena sredstva potrebna za izvedbo posameznega podprojekta so zagotovljena.

• Pri določitvi terminskega načrta pričetka implementacije posameznega podprojekta se je upoštevala vsebinska povezanost in časovna soodvisnost podprojektov.

• Pri izvedbi posameznega podprojekta so predvidene faze načrtovanja, razvoja, implementacije in testiranja. Predvideno je tudi produkcijsko obdobje, kjer sta predvideni fazi rednega vzdrževanja in nadgradenj (kjer so le-te relevantne).

• Časovna projekcija vseh dvajsetih podprojektov je narejena do leta 2023.

Tveganja, ki lahko ogrozijo izvedbo podprojektov, smo razdelili na splošna izvedbena tveganja ter tehnološka tveganja.

1. Ključna splošna izvedbena tveganja so naslednja:

• neustrezna kadrovska zasedba,

• omejena finančna sredstva,

• zamude pri izvajanju podprojektov,

• neustrezna zakonodaja, ki bi lahko ogrozila izvedbo določenih podprojektov,

• nezadostna politična podpora,

• neusklajenost delovanja ključnih institucij na področju zdravstva,

• neustrezna koordinacija velikega števila vključenih institucij in zunanjih izvajalcev,

• nizka pripravljenost izvajalcev zdravstvenega varstva za prehod na elektronsko poslovanje.

2. Ključna tehnološka tveganja so naslednja:

• tehnološka neustreznost razvitih rešitev zVEM, zNET in EZZ,

• neustrezna tehnološka opremljenost izvajalcev zdravstvene dejavnosti,

• prenizka stopnja uporabnosti razvitih rešitev,

• (pre)počasno sprejemanje standardov,

• neustrezno ravnanje s podatkovnimi viri.

V nadaljevanju so predstavljena zgoraj navedena tveganja, ki so relevantna za izvedbo vsakega posameznega podprojekta, in se kot takšna nanašajo na investicijo kot celoto (izvedbo vseh dvajsetih podprojektov).

4.1 SPLOŠNA IZVEDBENA TVEGANJA

1. Neustrezna kadrovska zasedba

AKCIJSKI NAČRT


Kratek opis tveganja: Realizacija aktivnosti projekta eZdravje predvideva ustrezno kadrovsko zasedbo, ki bo sposobna v relativno kratkem času pripraviti podlage za zagon prioritetnih projektov v letu 2009 ter zagotoviti njihovo obvladovanje v času, ko CIZ kot samostojna in kadrovsko izpopolnjena organizacijska enota še ne bo vzpostavljen.

Verjetnost uresničitve

Ocena vpliva Ukrepi za obvladovanje tveganja

Visoka

Sprememba časovnih rokov oz. zamude v izvajanju podprojektov.

Zamik v črpanju sredstev.

Kasnejše doseganje koristi implementacije posameznih eStoritev.

Vzpostavitev zasnove CIZ, ki bo organizirana popolnoma projektno in se bo po potrebi kadrovsko okrepila z zunanjimi eksperti in strokovnimi sodelavci.

2. Omejena finančna sredstva

Kratek opis tveganja: Za uspešno izvedbo investicije je v obdobju investiranja potrebno zagotoviti ustrezno dinamiko financiranja. Morebitne omejitve pri financiranju bi lahko resno ogrozile izvedljivost projekta.



Srednja


Neizvedljivost posameznih podprojektov.


Potrditev izvajanja in izvajanje financiranja, kot je opredeljeno v investicijski dokumentaciji.

3. Zamude v izvajanju podprojektov

Kratek opis tveganja: Dinamika izvedbe projekta predvideva precejšnjo intenzivnost izvedbe aktivnosti zlasti v obdobju med leti 2009 in 2012. Saj je ena izmed ključnih predpostavk v uvodnih letih zagotoviti stabilno jedro sistema in hkrati razviti eStoritve, ki bodo zagotavljale prve vidne rezultate.



Srednja




Pravočasna priprava in zagon projektov ter sistematičen in urejen pristop k nadzoru doseganja zastavljenih mejnikov in realizacije projektnih ciljev.

4. Neustrezna zakonodaja kot predpogoj za izvedbo podprojektov

Kratek opis tveganja: Nujen pogoj za vzpostavitev portala zVEM oziroma za vzpostavitev večine nacionalnih eStoritev, ki bodo dostopne prek portala zVEM, sprememba zakonodaje s področja zdravstvenih zbirk podatkov (trenutno to področje še vedno ureja Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) - Ur.l. RS, št. 65/2000).



AKCIJSKI NAČRT


Visoka




Čim prejšnja priprava podlag za spremembo zakonodaje s področja zdravstvenih zbirk podatkov ter priprava novega zakonodajnega okvirja.

5. Nezadostna politična podpora

Kratek opis tveganja: Investicija v izvedbo projekta eZdravje je utemeljena na različnih ravneh nacionalnega razvojnega načrtovanja, kot tudi strokovnega razvojnega načrtovanja Sveta za informatiko v zdravstvu, ki je nacionalni organ Ministrstva za zdravje, pooblaščen za načrtovanje in udejanjanje strategije razvoja zdravstvene informatike. Glede na usklajenost s strateškimi načrti in cilji ni pričakovati, da projektu ne bi bila zagotovljena zadostna politična podpora.



Nizka




Sprotno zagotavljanje zadostne podpore izvedbi projekta na najvišji nacionalni ravni s strani Ministrstva za zdravje, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kakor tudi s strani ključnih akterjev s področja zdravstva.

6. Neusklajenost delovanja ključnih institucij na področju zdravstva

Kratek opis tveganja: Izvedba projekta predvideva čimprejšnjo ureditev razmerij s ključnimi akterji v zdravstvu glede izvedbe posameznih aktivnosti oziroma uporabo že razvitih rešitev. Vsakršna dolgotrajna pogajanja in usklajevanja lahko pomembno vplivajo na realizacijo podprojektov.



Visoka




Neoptimalna izraba obstoječe infrastrukture na področju zdravstva in državne uprave.

Čim prej je potrebno doseči dolgoročni dogovor s ključnimi akterji v zdravstvu (IVZ, ZZZS, področnimi zbornicami itd.) ter z MJU, ki bi lahko imel vlogo gostitelja infrastrukturnih storitev.

7. Neustrezna koordinacija velikega števila vključenih institucij in zunanjih izvajalcev

Kratek opis tveganja: Rešitve, ki bodo nastale v okviru projekta eZdravje, so namenjene tako končnim uporabnikom kot tudi institucijam s področja zdravstva, katerih število presega 2.100. Veliko število vključenih institucij ter zunanjih izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta, povečuje kompleksnost projekta in s tem vpliva na njegovo učinkovito in uspešno izvedbo.



AKCIJSKI NAČRT


Visoka

Zamude pri razvoju in implementaciji razvitih eStoritev.



Pravočasna vzpostavitev pravil dela na projektu eZdravje. Kar vključuje opredelitev ključnih vlog, njihovih nalog, pristojnosti ter odgovornosti, opredelitev pravil komuniciranja, spremljanja in poročanja, zagotavljanja kakovosti projektnih rezultatov itd.

Vzpostavitev projektne organizacije, ki bo zagotavljala učinkovito obvladovanje projekta kot celote, kot tudi posameznih podprojektov, ter zagotovila učinkovito implementacijo razvitih rešitev v okolja institucij s področja zdravstva.

8. Nizka pripravljenost izvajalcev zdravstvenega varstva za prehod na elektronsko poslovanje

Kratek opis tveganja: Predpogoj za dosego pripravljenosti izvajalcev zdravstvenega varstva za uporabo elektronskega poslovanja in uporabo novih funkcionalnosti in storitev razvitih v okviru informatizacije zdravstvenega sistema, zahteva izvedbo konkretnih programov promocije, usposabljanja in izobraževanja. Že tekom razvoja elektronskega poslovanja kot tudi po uvedbi rešitev v prakso je potrebno vseskozi graditi na osveščanju in koristih, ki jih prinaša elektronsko poslovanje, sicer ne bodo dosežene koristi in pozitivni vplivi uvedbe tovrstnega poslovanja v zdravstveni sistem. Nizka pripravljenost izvajalcev zdravstvenega varstva za prehod na elektronsko poslovanje, lahko rezultira tudi kot negativni vpliv pri prehodu na elektronsko poslovanje.



Visoka

Zamude pri implementaciji razvitih eStoritev.



V okviru promocije, usposabljanj in izobraževanj je potrebno ustvariti temelje znanja in razumevanja e-poslovanja v zdravstvu ter na njih graditi proces spremembe odnosa do informatike IkT na področju zdravstva, tako z vidika stimuliranja »povpraševanja« bolnikov po uporabi informacijskih rešitev IkT v zdravstvu kot s promocijo dobrih praks in dodane vrednosti eZdravja v zdravstvenem sistemu ter z zagotavljanjem podpore spremembi poslovnih procesov pri izvajalcih zdravstvenih storitev.

Aktivna vključitev uporabnikov (izvajalcev zdravstvenih storitev) v pripravo in izvedbo posameznih podprojektov.

9. Neustrezen projektni način dela

Kratek opis tveganja: Projekt eZdravje predvideva vzpostavitev ustrezne projektne organizacije, ki predvideva aktivno vodenje večjega števila podprojektov, pri čemer bodo v izvajanje vključeni številni izvajalci in predstavniki institucije. Kompleksnost projektne organizacije zahteva vzpostavitev ustrezne projektne organizacije in temu primernega projektnega načina dela



Srednja

Nejasno razdeljene vloge pri posameznih podprojektih vpliva na odgovornost za izvedbo posameznih aktivnosti.

Slaba projektna organizacija vpliva na izvedbo posameznih podprojektov.

Pravočasna in jasna opredelitev projektne organizacije in vzpostavitev projektnega načina dela ter sistematičen in urejen pristop k nadzoru doseganja zastavljenih mejnikov in realizacije projektnih ciljev.

AKCIJSKI NAČRT





10. Dolgotrajni postopki izbora izvajalcev

Kratek opis tveganja: Večina podprojektov predvideva aktivno vključitev različnih izvajalcev zasebnega sektorja v izvajanje projektov. Glede na to, da je naročnik projekta eZdravje Ministrstvo za Zdravstvo, je izbor izvajalcev podrejen pravilom javnega naročanja, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o javnem naročanju – ZJN 2 (Zakon o javnem naročanju (ZJN-2); Ur.l. RS, št. 128/2006) . Poleg ZJN pa je posledično podrejeno tudi Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (uradno prečiščeno besedilo) (ZRPJN-UPB5); Ur.l. RS, št. 94/2007). Prav dolgotrajni postopki javnega naročanja ter postopki revizije lahko pomembno vplivajo na izvedbo posameznih podprojektov.



Visoka




Obvladovanje tveganj dolgotrajnih postopkov izborov izvajalcev temelji na pripravi kakovostnih, transparentnih in vsebinsko ter tehnično brezhibnih razpisnih dokumentacijah. Zato je v postopke izbora izvajalcev potrebno vključiti visokousposobljene strokovnjake s postopkov javnega naročanja kot tudi tehnične in vsebinske strokovnjake, ki bodo pripravili kakovostne tehnične dele razpisne dokumentacije.

Med ukrepi za obvladovanje tveganj pa je tudi izbor ustreznih postopkov javnega naročanj. ZJN-2 pozna namreč več različnih postopkov, ki so primerni za različne kompleksnosti javnih naročil.

4.2 TEHNOLOŠKA TVEGANJA

1. Tehnološka neustreznost razvitih rešitev zVEM, zNET in EZZ

Kratek opis tveganja: Glede na to, da morajo razvite rešitve delovati v okviru obstoječega informacijsko-tehnološkega okolja eUprave, je potrebno zagotoviti obvladovanje tveganja neustreznih odločitev na področju tehnologije.



Srednja


Višji stroški izvedbe investicije. Zamude pri razvoju in implementaciji eStoritev.

Obvladovanje arhitekture sistema v povezavi z arhitekturo eUprave in standardi s tega področja.

2. Neustrezni tehnološka opremljenost, zagotavljanje sredstev in kadrovska zasedba izvajalcev zdravstvene dejavnosti (pri ukrepih)

AKCIJSKI NAČRT


Kratek opis tveganja: Predpogoj za izvedbo projekta je ustrezna tehnološka opremljenosti in kadrovska zasedba vključenih institucij. Le-te morajo do začetka implementacije določenih eStoritev in EZZ ter vključitve v omrežje zNET zagotoviti ustrezno tehnično opremljenost, izpolniti določene varnostne standarde ter zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo, ki bo omogočila implementacijo eStoritev.



Visoka

Zamude pri implementaciji razvitih eStoritev.



Ministrstvo za zdravje pravočasno pripravi predloge glede zahtevane tehnološke opremljenosti ter kadrovske zasedbe vključenih institucij ter skozi procese promocije, usposabljanja in izobraževanja zagotovi, da bodo le-te čim bolje pripravljene na implementacijo razvitih rešitev.

3. Prenizka stopnja uporabnosti razvitih rešitev

Kratek opis tveganja: Rešitve v okviru eZdravja bodo namenjene širokemu krogu uporabnikov, med katerimi niso vsi zadostno usposobljeni za uporabo eStoritev. Obstaja nevarnost, da rešitve ne bodo zasnovane na uporabnikom dovolj prijazen način.



Srednja

Zamude pri implementaciji eStoritev.

Manjše koristi od načrtovanih.

Višji stroški izvedbe investicije.

Skrbno načrtovanje uporabniškega vmesnika v skladu s standardi in dobrimi praksami. Upoštevanje splošnih načel eUprave pri izgradnji uporabnikom prijaznih eStoritev (enkratno vpisovanje podatkov, pridobitev podatkov iz drugih evidenc, itd.).

Nadzor nad uspešnostjo izvedbe pilotskih projektov in izvedbo usposabljanj uporabnikov.

Izdelava uporabniških navodil.

Skrbno načrtovanje in dosledno izvajanje usposabljanj za uporabnike.

4. Počasno sprejemanje in vpeljava standardov

Kratek opis tveganja: Obstaja nevarnost, da bo postavitev skupnih registrov in šifrantov ter sprejemanje potrebnih standardov zapisa in izmenjave podatkov potekala počasneje od predvidene dinamike vpeljave EZZ in določenih eStoritev zVEM.



Visoka

Zamude pri razvoju in implementaciji EZZ in eStoritev.




Pravočasna vzpostavitev:

− Skupnega nacionalnega zdravstvenega informacijskega modela (shema, podatkovni slovar, …), ki upošteva različne vidike zdravstvenega sistema. Pri izbiri/pripravi normativnih dokumentov je treba zagotavljati strokovno usklajevanje na več ravneh v slovenskem prostoru in ob tem upoštevati dosežke drugih – predvsem tistih na nivoju EU (CEN, CENELEC, ETSI in razvojne evropske projekte).

− Skupnih ključnih nacionalnih identifikacijskih registrov: oseb, zdravstvenih delavcev, izvajalcev zdravstvenih storitev.

AKCIJSKI NAČRT


− Skupnih ključnih nacionalnih katalogov/šifrantov, kot npr. nacionalna baza zdravil, nacionalni šifrant zdravstvenih posegov, nacionalni šifrant laboratorijskih preiskav, ipd.

− Podprojekta, v okviru katerega bodo vzpostavljeni izhodiščni standardi. Le-tega je potrebno vzpostaviti že v letu 2009. Aktivnosti vzpostavitve enotnega zdravstvenega informacijskega modela naj se obravnava kot eno izmed prioritetnih nalog v okviru projekta eZdravje.

− Strokovne in tehnične okrepitve OZIS s strani Ministrstva za zdravje.

− Aktivnega spodbujanja morebitnih predlagateljev standardov (tako imenovanih sponzorjev po obstoječem Pravilniku o sprejemanju standardov ) kot ključnih subjektov v postopku sprejemanja standardov s strani Ministrstva za zdravje.

5. Neustrezno ravnanje s podatkovnimi viri

Kratek opis tveganja: V procesu razvoja in implementacije rešitev eZdravje lahko pride do:

− Nepooblaščenih dostopov do zdravstvenih podatkov posameznikov.

− Poškodovanja primarnih podatkovnih virov (izguba podatkov).



Visoka

Nezaupanje v kakovostno izvedbo in rezultate projekta.

Zamude pri razvoju in implementaciji eStoritev.


Razkritje občutljivih osebnih podatkov lahko pripelje do odškodninskih tožb ter nezaupanja v celoten sistem.

− Pravočasna priprava in implementacija podrobnega načrta ravnanja z vsemi podatkovnimi viri (kriptiranje podatkov, beleženje dostopov, varni prenos, itd.).

− Seznanitev vseh sodelujočih z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.

6. Nezmožnost razvoja omrežja zNET

− Kratek opis tveganja: Težave pri vzpostavitvi omrežja zNET lahko nastopijo zaradi težav pri nadgradnji omrežja HKOM.



Srednja

Zamude pri razvoju in implementaciji eStoritev.



− Predvideti je potrebno možnost začasne ali trajne vključitve dela organizacij preko obstoječih povezav (npr. preko VPN)

AKCIJSKI NAČRT


4.3 PREDPOSTAVKE URESNIČLJIVOSTI IN IZVEDLJIVOSTI AKCIJSKEGA NAČRTA

Pripravljen akcijski načrt predvideva v določeni meri precej realno oceno izvedljivosti, za kar pa je potrebna uresničitev ustreznih predpostavk. Ključne predpostavke, ki so nujni predpogoj uresničitve akcijskega načrta so:

1. Vzpostavitev projektnega načina dela, ki predvideva:

a. Vzpostavitev ustrezne projektne organizacije, ki bo zagotavljala ustrezno število usposobljenih kadrov. Vzpostavitev projektne organizacije predvideva tudi pravno – formalno ureditev razmerij s sodelujočimi osebami in institucijami pri projektu, njihove vloge, način dela in odgovornosti.

b. Vzpostavitev metodologije projektnega načina dela, ki bo jasno definirala način dela, jasno definirala vloge in odgovornosti pri projektu, naloge in aktivnosti posameznih članov projektne organizacije, sistem spremljanja in poročanja pri projektu, potrebno projektno dokumentacijo in podobno.

c. Vzpostavitev projektnega informacijskega sistema, ki predvideva učinkovito informacijsko podporo, ki bo omogočala terminsko in finančno podporo projekta, obvladovanje nastala projektne, tehnične in druge dokumentacije in podobno.

2. Priprava podrobnih projektnih in drugih planov projekta eZdravje in vključenih podprojektov

3. Priprava ustreznih pravno – formalnih podlag za uporabo obstoječe infrastrukture za potrebe omrežja zNET z MJU

4. Priprava ustreznih pravno – formalnih podlag za uporabo obstoječe infrastrukture za potrebe postavitev portala zVEM

5. Uskladitev med vsemi ključnimi akterji na področju zdravstva glede vsebine podprojekta ter vlog posamezne institucije pri izvedbi podprojekta

AKCIJSKI NAČRT


5 ORGANIZACIJSKI VIDIK IZVEDBE PROJEKTA EZDRAVJE

Aktivno vlogo pri vodenju in obvladovanju projekta eZdravje bo prevzelo Ministrstvo za zdravje, ki je hkrati tudi soodgovorno za črpanje EU sredstev na podlagi OP RČV (Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013), in sicer pete razvojne prioritete ''Institucionalna in administrativna usposobljenost'' ter prednostne usmeritve ''Zdravstvo v informacijski dobi''. Za ta namen je Ministrstvo za zdravje že ustanovilo posebno Projektno enoto za strukturne sklade, poleg le-te pa bo pri izvajanju projekta pomembno vlogo prevzela tudi Služba za informatiko. Vendar pa za zaradi kompleksnosti projekta eZdravje, ki izhaja iz obsega predvidenih aktivnosti, števila vključenih institucij, zahtevnosti posameznih sklopov projekta, trenutna organiziranost Ministrstva za zdravje ne omogoča učinkovitega in kakovostnega izvajanja vseh načrtovanih projektnih aktivnosti ter kasnejših aktivnosti skrbništva nastalih rešitev. Tako je že v okviru projekta eZdravje predvidena vzpostavitev samostojne in neodvisne entitete CIZ. CIZ bo v času intenzivnega izvajanja podprojektov eZdravje (predvidoma do leta 2015) kadrovsko podpiral izvedbo projektnih aktivnosti, kasneje pa bo kot samostojna in neodvisna organizacija izvajal redne strokovne naloge in aktivnosti skrbništva nastalih rezultatov projekta.

5.1 PREDVIDENA OBLIKA ORGANIZACIJE PROJEKTA EZDRAVJE

Realizacija planiranih aktivnosti projekta eZdravje zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo visoko usposobljenih kadrov, ki bo sposobna v relativno kratkem času pripraviti podlage za zagon prioritetnih projektov v letu 2009 ter zagotoviti njihovo obvladovanje v času, ko CIZ kot samostojna in kadrovsko izpopolnjena organizacija še ne bo vzpostavljen (njegova vzpostavitev je predvidena do konca leta 2010), saj le-ta predvideva zagotavljanje ustreznih strokovnih kadrov za izvajanje strokovne podpore projektu eZdravje.

V prvem koraku je tako predvideno čimprejšnje oblikovanje stabilne in učinkovite projektne organizacije. Le-ta bo temeljila na izkoriščanju razpoložljivih kadrovskih resursov Ministrstva za zdravje, internih kadrov drugih institucij s področja zdravstva in najemu zunanjih neodvisnih ekspertov ter strokovnih kadrov, ki bodo zagotavljali strokovno podporo izvedbi projektnih aktivnosti do vzpostavitve in kadrovske okrepitve CIZ. Le-ta bo s strokovnimi kadri zagotavljal podporo izvedbi planiranih projektov v okviru eZdravja.

Razširjeno projektno skupino bodo poleg ožje ekipe Ministrstva za zdravje sestavljali predstavniki drugih institucij s področja zdravstva ter resornih ministrstev za področje javne uprave in informacijske tehnologije. Predvideno je, da bosta tako ožja kot razširjena projektna skupina imenovani s Sklepom o imenovanju projektne skupine eZdravje.

Glede na precejšen obseg aktivnosti na eni strani ter kadrovske omejitve Ministrstva za zdravje na drugi strani, predvsem na področju strokovnih kadrov s področja vodenja IT projektov je predlog, da se pomanjkanje razpoložljivih kadrovskih virov do vzpostavitve CIZ-a začasno pokrije z najemom zunanjih strokovnjakov preko postopka oddaje javnega naročila.

Krovno shemo organizacijske strukture projekta eZdravje prikazuje spodnja slika.

AKCIJSKI NAČRT


Slika 5: Krovna organizacijska struktura projekta eZdravje v obdobju vzpostavljanja CIZ

5.2 PREDSTAVITEV VLOGE IN NALOG POSAMEZNIH ČLANOV PROJEKTNE

ORGANIZACIJE

Sponzor projekta

Sponzor projekta predstavlja najvišji organ odločanja v nekem organizacijskem okolju v zvezi s projekti oziroma programi v tem okolju. Kateri je ta organ v primeru konkretnega projekta oz. programa je odvisno od področij, na katera posega projekt oziroma. program in pristojnosti za ta področja. Pristojnosti, odgovornosti in naloge sponzorja projekta za področje informacijske

AKCIJSKI NAČRT


tehnologije so praviloma kar enake splošnim nalogam sponzorja projekta, ker na najvišji vodstveni ravni, na kateri odloča sponzor projekta, naloge niso odvisne od področja projektov.

• Odločanje o vseh poslovnih vprašanjih na projektu,

• Odgovoren za doseganje vseh poslovnih ciljev projekta,

• Odgovoren za zagotavljanje vseh virov, ki so potrebni za izvedbo projekta,

• Usmerja vodstvo projekta,

• Obravnava in odloča o vsebini projektne listine ter pripravlja predlog za njeno potrditev na ministrstvo,

• Obravnava in odloča o večjih spremembah na projektu, oziroma predlaga vodstvu ministrstva potrebne ukrepe v takšnih primerih,

• Rešuje nesoglasja in odloča v spornih zadevah, ki presegajo pristojnosti vodstva projekta,

• Redno in na zahtevo poroča ministru napredovanju in stanju vseh projektov, katerih sponzor je.

Projektni svet (usmerjevalni odbora)

Projektni svet sprejema odločitve o usmeritvah in pomembnejših strokovnih vprašanjih, ki zadevajo izvajanje podprojektov in jih vodja projekta ter vodstvo podprojektov ne uspejo samostojno razrešiti. Dejansko projektni svet ne bo podrejen vodji projekta (kot je prikazano na zgornji sliki), bo pa opravljal funkcijo usmerjevalnega projektnega organa, ki ga bo vodja projekta skliceval po potrebi.

Projektni svet sestavljajo predstavniki najvišjega vodstva ključnih akterjev na področju zdravstva ter resornih ministrstev (gre za predstavnike tistih institucij, ki bodo imele svoje predstavnike tudi v razširjeni projektni skupini). Po potrebi se v delo projektnega sveta vključuje tudi Sponzor projekta.

Pristojnosti, odgovornosti in naloge projektnega sveta obsegajo še:

• Obravnavo in soodločanje o vseh pomembnejših vprašanjih v zvezi s podprojekti na področju strokovnih vsebin, projektnih izdelkov, prioritet in kadrov.

• Obravnavo in soodločanje o pomembnejših spremembah na podprojektih.

• Pripravo usmeritev za implementacijo ustreznih strokovnih rešitev na podprojektih, ki imajo večje posledice na delo in izvajanje nalog institucij, ki jih predstavljajo.

• Usklajevanje aktivnosti projekta eZdravje z ostalimi projekti s področja informatizacije zdravstva.

Vodja projekta

Vodja projekta ima pri vodenju polno pristojnost in odgovornost razpolagati z dodeljenimi viri po predhodnem planu s ciljem, da zagotovita kvalitetne rezultate projekta, ki izpolnjujejo zahteve naročnika v dogovorjenem času, stroškovnih okvirih in obsegu.

Pristojnosti, odgovornosti in naloge vodje projekta obsegajo:

• Odločanje o vseh operativnih vprašanjih v okviru projekta, v skladu z odobreno projektno dokumentacijo in potrjenimi spremembami med izvajanjem projekta,

AKCIJSKI NAČRT


• Potrjevanje manjših sprememb, ki ne vplivajo na rok dokončanja projekta in so v okviru pristojnosti uporabe sredstev,

• Redno porabo sredstev, ki jih predvideva potrjen proračun projekta,

• Odgovornost za doseganje vseh operativnih ciljev projekta,

• Skrb za kakovost rezultatov projekta,

• Skrb za urejeno projektno dokumentacijo,

• Pripravo in vzdrževanje podrobnih načrtov za izvedbo projekta,

• Delegiranje nalog, krovno koordinacijo podprojektov, koordinacijo in usmerjanje dela pogodbenih izvajalcev na projektu,

• Vodenje sestankov vodstva projekta,

• Izvajanje nalog v zvezi z obvladovanjem sprememb,

• Redno poročanje o napredovanju projekta, doseganju mejnikov in rezultatov ter zaznanih potrebah po spremembah, tveganjih, problemih in predlogih,

• Spremljanje izvajanje projekta ter planiranje in izvajanje korektivnih ukrepov,

• Potrjuje poročila in račune pogodbenega izvajalca, če je sam skrbnik pogodbe oz. predlaga potrditev računa skrbniku pogodbe,

• Na podlagi ocene celovitosti rezultatov potrjuje poročila o izvedbi kontrolnih točk v skladu s sistemom zagotavljanja kakovosti.

Vodja projekta imenuje tudi svojega namestnika, ki bo zagotavljal izvajanje nalog v času odstotnosti vodje projekta, hkrati pa bo vodji projekta v primeru povečanega obsega nalog zagotavljal tudi ustrezno operativno pomoč pri izvajanju nalog vodenja projekta

Vodje podprojektov

Vodja podprojekta je odgovoren za pripravo plana posamezne faze, ki mora biti pripravljen in potrjen po izvedbi analize na posameznem strokovnem ali aplikativnem področju. Prav tako je odgovoren za komunikacijo in posredovanje informacij v vseh smereh in med vsemi udeleženci. Po potrebi lahko okrepi osebno komunikacijo, če presodi, da elektronska komunikacija ne zadostuje ali zavira izvedbo projekta.

Prav tako je vloga vodje podprojekta, upravljanje sprememb.. Vse večje spremembe, ne glede na to kaj je njihov vzrok in kdo jih je iniciiral, morajo biti sporočene vodstvu projekta, ki jih analizira, ovrednoti in predlaga v potrditev ali zavrnitev projektnemu svetu. Po potrebi ali na zahtevo udeležencev projekta posreduje in/ali pripravi tudi druge informacije, ki so potrebne za učinkovito izvedbo.

Vodja podprojekta:

• je odgovoren za organizacijo in izvedbo (t.j. vodenje) podprojekta,

• je odgovoren za nadzor nad delom izvajalcev,

• koordinira delo z izvajalci, tako da vsaj enkrat tedensko z vodjo projektne skupine izvajalca pregleda aktualne zadeve in rešuje morebitne probleme,

• vsakodnevno daje navodila članom projektne skupine, jih informira o zadevah v zvezi s podprojektom, motivira in vzpodbuja ter razrešuje nastale konflikte med njimi.

• zagotavlja, da se v okviru podprojekta izdelajo zahtevani izdelki, ki ustrezajo zahtevanim standardom kakovosti in se hkrati ne presežejo časovne in stroškovne omejitve;

AKCIJSKI NAČRT


• izdela plan podprojekta in pridobi odobritev planov pri projektnem svetu;

• uskladi plan s povezanimi projekti;

• zagotovi, da plani upoštevajo strategijo in omejitve, ki jih postavlja interno in eksterno okolje projekta;

• pripravi redna poročila;

• svetuje projektnemu svetu pri prihodnjih akcijah na podprojektu, če podprojekt prekorači rokovne in stroškovne omejitve;

• zagotavlja vodenje projektne dokumentacije.

• obvladuje tveganja podprojekta

• obvladuje spremembe na podprojektu

Razširjena projektna skupina

Člani razširjene projektne skupine so različnih profilov iz različnih področij dela in so zaposleni pri ključnih akterjih na področju zdravstva ter resornih ministrstev s področja uprave in informacijske tehnologije. Za potrebe izvedbe posameznih podprojektov se člane razširjene projektne skupine imenuje v delovno skupino posameznega podprojekta in delujejo neposredno pod vodstvom vodje projekta.

Naloge članov delovnih skupin bodo obsegale:

• Izvajanje dodeljenih nalog na podprojektu v skladu s podanimi mejniki, obsegom dela in opredeljeno kakovostjo.

• Sodelovanje pri pripravi izdelkov projekta v fazi koncipiranja rezultatov podprojekta.

• Sodelovanje pri verifikaciji rezultatov podprojekta, ki bodo nastali kot rezultat dela zunanjih izvajalcev.

• Podajanje mnenj vodstvu podprojekta glede strokovne ustreznosti uvedenih procesov in rešitev na podprojektu, glede na svoje področje ekspertize.

• Koordinacijo aktivnosti v zvezi s podprojektom v okviru matične institucije.

Strokovna podpora izvedbi projekta

Člani strokovne podpore izvedbi projekta so različnih profilov iz različnih področij dela in imajo številne izkušnje s področja uprave, razvoja informacijskih sistemov in zdravstvene informatike. Do vzpostavitve CIZ, ki bo zagotavljal ustrezno kadrovsko podporo pri izvajanju projekta eZdravje, bodo vlogo in naloge strokovne podpore izvedbi projekta eZdravje prevzeli izbrani zunanji izvajalci. Zunanji strokovnjaki s področja vodenja zahtevnih IT projektov bi zagotavljali strokovno podporo izvajanju projekta eZdravje v okviru naslednjih nalog:

• strokovne pomoči pri izvedbi zagonskih aktivnosti projekta eZdravje;

• strokovne pomoči pri pripravi podlag za izbor zunanjih izvajalcev;

• strokovne pomoči pri obvladovanju prioritetnih podprojektov.

Z vzpostavitvijo CIZ, pa bo le ta zagotovil strokovne kadre za podporo izvedbi planiranih podprojektov projekta eZdravje. Naloge članov strokovne podpore izvedbi projekta bodo obsegale:

• strokovna podpora vodji projekta in vodjem posameznih podprojektov pri izvajanju nalog in projektnih aktivnosti

AKCIJSKI NAČRT


• izvajanje dodeljenih nalog na podprojektu v skladu s podanimi mejniki, obsegom dela in opredeljeno kakovostjo.

• Strokovno podporo pri pripravi izdelkov projekta v fazi koncipiranja rezultatov podprojekta.

• Strokovno podporo pri verifikaciji rezultatov podprojekta, ki bodo nastali kot rezultat dela zunanjih izvajalcev.

• Podajanje mnenj vodstvu podprojekta glede strokovne ustreznosti uvedenih procesov in rešitev na podprojektu, glede na svoje področje ekspertize.

Poleg strokovne podpore vodjem podprojektov je predvidena tudi aktivna vloga pri zagotavljanju strokovne podpore vodji projekta eZdravje, predvsem z izvedbo naslednjih nalog:

• predlaga in vzdržuje metodološke podlage projektnega vodenja (metodologije, poslovniki, pravilniki, delovna navodila, predloge, enotni obrazci, šifranti ipd.),

• določa uporabo različnih metod in tehnik projektnega vodenja pri vseh projektih,

• preverja urejenost projektne dokumentacije na projektih,

• izvaja promocije projektnega vodenja,

• zbira, obdeluje in prenaša dobre prakse med projekti,

• svetuje vodji projekta in vodjem podprojektov pri izdelavi planov,

• svetuje pri upravljanju s spremembami in tveganji,

• zagotavlja strokovno podpora pri izvedbi kontrolnih točk na projektih,

• zagotavlja strokovno podpora vodjem projektov pri prevzemih rezultatov zunanjih izvajalcev,

• zagotavlja strokovno podporo pri spremljanju financ projektov,

• zbira in preverja oddaje poročil ter priprava osnutkov združenih poročil,

• podpora uporabe projektnega informacijskega sistema in ostalih orodij za podporo planiranju projektov (vsebinsko vzdrževanje podatkovnih struktur, svetovanje in pomoč uporabnikom…).

Tehnična podpora projektu

Tehnična podpora projektu je stalna organizacijska enota na področju projektnega vodenja in predstavlja osrednji strokovni servis projektov na področju načrtovanja, spremljanja in vodenja projektov, administracije projektov in upravljanja s stroški. Organizirana je kot štabna služba, ki je neposredno podrejena ministru, državnemu sekretarju ali direktorju direktorata, vodi pa jo vodja tehnične podpore. Sodeluje tudi pri aktivnostih, ki so potrebne pri projektnem delu, vendar niso v domeni projektnih skupin. Naloge tehnične podpore so usmerjene predvsem v:

• zagotavljanje pravočasne metodološke pomoči projektom,

• preverjanje urejenosti projektne dokumentacije na projektih,

• izvajanje promocije projektnega vodenja,

• organizacija usposabljanj s področja projektnega vodenja in uporabe programskih orodij za projektno vodenje,

• zagotavljanje in administrativne podpore pri spremljanju financ projektov,

• zbiranje in preverjanje oddaje poročil ter priprava osnutkov združenih poročil,

AKCIJSKI NAČRT


• administrativno podporo projektom (skrb za projektno dokumentacijo, organizacija sestankov, pomoč pri pripravi zapisnikov ….).

Poslovna in administrativna pomoč pri izvajanju projekta eZdravje

Organizacijska shema predvideva tudi poslovno in administrativno pomoč pri izvajanju projekta eZdravje. Gre za organizacijsko enoto (delovno mesto), ki je vzpostavljena za čas trajanja projekta in bo vodji projekta in vodjem posameznih podprojektov nudila ustrezno poslovno in administrativno pomoč pri izvajanju projekta eZdravje, z izvajanjem naslednjih nalog:

• zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv;

• pomoč pri pripravi, vodenju in spremljanju razpisov;

• zbiranje podatkov o poteku projekta E-zdravje in priprava poročil;

• pomoč pri oblikovanju gradiv;

• administrativno tehnična pomoč pri podprojektih.

Neodvisni zunanji eksperti

V okviru projektne skupine so predvideni tudi neodvisni zunanji eksperti. Zunanji eksperti morajo biti praviloma neodvisni od ključnih akterjev na področju zdravstva ter zagotavljati ustrezno strokovno in ekspertno znanje s področja posameznega podprojekta. Naloge neodvisnih zunanjih ekspertov obsegajo predvsem:

• pripravo in sodelovanje na delavnicah, usklajevalnih sestankih, v okviru načrtovanja posamezne komponente, na podlagi strokovnega oziroma ekspertnega znanja

• sodelovanju pri odločanju o vsebinskih in/ali tehničnih vprašanjih posameznega podprojekta

• sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti posameznega podprojekta

• sodelovanje pri strokovni presoj rezultatov oziroma izdelkov podprojekta,

• strokovno ocenjevanje ali podajanje pripomb, predlogov in mnenj o načinu dela in rezultatih delavnic ter pripravljenih vmesnih in končnih izdelkih projekta.

AKCIJSKI NAČRT


Slika 6: Primer organizacijske strukture podprojekta

5.3 OCENA DELA IZVAJANJA PROJEKTA

Predlagana organizacijska struktura predvideva vključitev večjega števila posameznikov in institucij, ki bodo preko različnih vlog vključeni v izvajanje in vodenje projekta eZdravje. Glede na to predpostavko je v nadaljevanju predstavljena struktura izvajanja projektov po posameznih vlogah, pri čemer je predstavljen vložen napor, ki ga bodo posamezni člani organizacijske strukture projekta vložili v izvajanje nalog.

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Vodstvo projekta eZdravje

Vodja projekta eZdravje Notranji vir - vsebinski strokovnjak

Notranji vir - vsebinski strokovnjak






Namestnik projekta

Notranji vir - računalniški tehnik in

organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela

Poslovna in administrativna podpora


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela

Tehnična pomoč projektu eZdravje


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela


organizator dela

Nosilec področja zVEM / vodja projekta








Nosilec področja zNET / vodja projekta








AKCIJSKI NAČRT


2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Nosilec področja zEZZ / vodja projekta








Nosilec področja PUI / vodja projekta








Podpora izvajanju projektov

Strokovni koordinator projekta eZdravje

Zunanji strokovni sodelavec

Zunanji strokovni sodelavec






Pravni strokovnjak za IT Notranji vir - vsebinski strokovnjak







Strokovnjak za javna naročila Notranji vir - vsebinski strokovnjak







Strokovnjak za IT - zVEM Zunanji IT sodelavec

Zunanji IT sodelavec






Strokovnjak za IT - zNET Zunanji IT sodelavec







Strokovnjak za IT - EZZ Zunanji IT sodelavec







Ekspert s področja zVEM Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Ekspert s področja zNET Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Ekspert s področja EZZ Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Ekspert s področja PUI Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert

Neodvisni ekspert


člani skupine za zVEM Notranji vir - vsebinski strokovnjak







člani skupine za zNET Notranji vir - vsebinski strokovnjak







člani skupine za PUI Notranji vir - vsebinski strokovnjak







člani skupine za EZZ Notranji vir - vsebinski strokovnjak







člani skupine za CIZ Notranji vir - vsebinski strokovnjak







Tabela 2: Struktura organizacije projekta eZdravje

Postavka

Notranji vir MZ - vsebinski strokovnjak

Notranji vir - računalniški tehnik in organizator dela

Notranji vir (predstavnik CIZ) - vsebinski strokovnjak

AKCIJSKI NAČRT


Notranji vir (ključne institucije s področja zdravstva: IVZ, ZZZS, ZdrZZ, ZZS, Univerze, fakultete in inštituti, MJU, MVTZ- vsebinski strokovnjak


Neodvisni zunanji ekspert

Tabela 3: Legenda virov predvidene organizacijske strukture projekta eZdravje

Glede na to, da bo Ministrstvo za zdravje odgovorno za črpanje EU sredstev na podlagi OP RČV, je ena izmed ključnih predpostavk, da bo prevzelo aktivno vlogo pri vodenju in obvladovanju projekta eZdravje. Trenutno je za potrebe izvajanja evropske kohezijske politike in izvajanja aktivnosti za doseganje ciljev, opredeljenih v OP RČV za obdobje 2007-2013, na Ministrstvu za zdravje ustanovljena posebna Projektna enota za strukturne sklade. Poleg le-te pri izvajanju projekta eZdravje odločilno vlogo prevzema Služba za informatiko.

Zgornja navedba predpostavlja, da bo vodja projekta eZdravje predstavnik Ministrstva za Zdravje. Prav tako lahko predpostavljamo, da bodo vodje podprojektov predstavniki Ministrstva za Zdravje, oziroma bodo imenovani s strani MZ, pri čemer pa bodo lahko to predstavniki drugih institucij.

Zaradi kompleksnosti projekta eZdravje, ki izhaja iz obsega predvidenih aktivnosti, števila vključenih institucij in zahtevnosti posameznih sklopov projekta, trenutna organiziranost Ministrstva za zdravje ne omogoča učinkovitega in kakovostnega izvajanja vseh načrtovanih projektnih aktivnosti ter kasnejših aktivnosti skrbništva nastalih rešitev. Tako je predvideno, da se bodo v izvajanje projekta v uvodnih letih vključili zunanji strokovnjaki, ki bodo zagotavljali ustrezno vsebinsko, strokovno in tehnično podporo projektu. V nadaljnjih letih projekta pa je predvideno, da bo CIZ bo v času intenzivnega izvajanja podprojektov eZdravje (predvidoma do leta 2015) kadrovsko podpiral izvedbo projektnih aktivnosti.

V nadaljevanju je predstavljena ocena vloženega napora, po posameznih vlogah, predvidenih v organizacijski strukturi projekta.

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Vodstvo projekta eZdravje

42 60 60 60 60 60 36

Vodja projekta eZdravje 6 8 8 8 8 8 6

Namestnik vodje projekta 3 3 3 3 3 3 3

Tehnična pomoč projektu eZdravje

18 24 24 24 24 24 12

Poslovni koordinator projekta eZdravje

6 12 12 12 12 12 6

Nosilec področja zVEM / vodja projekta

3 4 4 4 4 4 3

Nosilec področja zNET / vodja projekta

2 4 4 4 4 4 2

Nosilec področja zEZZ / vodja projekta

2 3 3 3 3 3 2

Nosilec področja PUI / vodja projekta

2 2 2 2 2 2 2

Podpora izvajanju projektov

23 45 45 45 45 32 12

Strokovni koordinator projekta eZdravje

5 9 9 9 9 7 3

Pravni strokovnjak za IT 4 7 7 7 7 4 2

Strokovnjak za javna naročila

4 7 7 7 7 4 2

Strokovnjak za IT - zVEM 4 7 7 7 7 6 2

AKCIJSKI NAČRT


2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Strokovnjak za IT - zNET 4 7 7 7 7 6 2

Strokovnjak za IT - EZZ 4 7 7 7 7 6 2

Ekspert s področja zVEM 1,3 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 1,3

Ekspert s področja zNET 1,3 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 1,3

Ekspert s področja EZZ 1,3 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 1,3

Ekspert s področja PUI 1,3 2,6 2,6 2,6 2,6 2,6 1,3


65 191 147 148 111 71 35

člani skupine za zVEM 22 76 42 53 50 20 10

člani skupine za zNET 12 24 24 24 0 0 0

člani skupine za PUI 16 32 32 32 32 32 16

člani skupine za EZZ 10 50 40 30 20 10 0

člani skupine za CIZ 5 9 9 9 9 9 9

SKUPAJ 129 296 252 253 216 164 83

Tabela 4: Predpostavke glede vloženega napora v izvajanja projekta

Poleg vodstva projekta, pa je v organizacijsko strukturo predvidena tudi vključitev razširjene projektne skupine, ki jo bodo poleg ožje ekipe Ministrstva za zdravje sestavljali predstavniki drugih institucij s področja zdravstva ter resornih ministrstev za področje javne uprave in informacijske tehnologije. Predvideno je, da bosta tako ožja kot razširjena projektna skupina imenovani s Sklepom o imenovanju projektne skupine eZdravje. Glede na vključitev večjega števila članov razširjene projektne skupine iz večjega števila institucij, je v nadaljevanju predstavljena ocena vloženega napora, ki ga bodo za posamezne podprojekte namenile vključene institucije.

Spodnja tabela prikazuje strukturo članov razširjene projektne skupine, po posameznih institucijah in po posameznih podprojektih, ki je osnova za nadaljnjo oceno.

Število članov razširjene projektne skupine ( po instituciji)

ZZZS IVZ ZdrZZ ZZS MJU MVZT Univerze, fakultete in instituti

SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 11 11 12 11 2 1 12 60

Bazični projekti 3 3 3 2 2 1 3 17

Zdravstveno omrežje zNET 1 1 1 0 1 1 1 6

Ogrodje portala zVEM 1 1 1 1 1 0 1 6

Nacionalni zdravstveni informacijski model 1 1 1 1 0 0 1 5

Zahtevni projekti 6 6 7 7 0 0 7 33

Nacionalni čakalni seznam in spletno naročanje na zdravstvene storitve

1 1 1 1 0 0 1 5

Standardna sporočila za nekatere posebne sisteme, zdravstveno statistični podatki in podatki o kakovosti 1 1 1 1 0 0 1 5

Celovita oskrba na daljavo 1 1 1 1 0 0 1 5

Spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev 1 1 1 1 0 0 1 5

PHR - Personal HealthCare Record 0 0 1 1 0 0 1 3

AKCIJSKI NAČRT


Število članov razširjene projektne skupine ( po instituciji)

ZZZS IVZ ZdrZZ ZZS MJU MVZT Univerze, fakultete in instituti

SKUPAJ

Vzpostavitev osrednjega EZZ (vključno s PEZZ) in storitev polnjenja, ažuriranja in vpogledovanja

1 1 1 1 0 0 1 5

Izmenjava e-listin in standardnih sporočil 1 1 1 1 0 0 1 5

Drugi projekti 2 2 2 2 0 0 2 10

Iskanje informacij o postopkih zdravljenja, boleznih ipd. (baza znanja) - brez polnjenja 1 1 1 1 0 0 1 5

Vpogled v dostope do zdravstvenih podatkov za državljane 1 1 1 1 0 0 1 5

Sklop 2: CIZ 1 1 1 1 0 0 1 5

Vzpostavitev Centra za informatiko v zdravstvu 1 1 1 1 0 0 1 5


3 3 3 3 0 3 3 18

Promocija in izobraževanje za eZdravje 1 1 1 1 0 1 1 6

Usposabljanje za splošne teme IKT 1 1 1 1 0 1 1 6

Usposabljanje za osrednje rešitve in integracijo aplikacij v eZdravje 1 1 1 1 0 1 1 6

SKUPAJ 15 15 16 15 2 4 16 83

Tabela 5: Struktura članov razširjene projektne skupine po posameznih institucijah in podprojektih

V nadaljevanju je predstavljena ocena trajanja aktivnosti po posameznih podprojektih in po letih.

Število mesecev v posameznem letu po podprojektih Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 24 96 64 78 48 18 6 334






Nacionalni čakalni seznam in spletno naročanje na zdravstvene storitve 6 12 4 0 0 0 0 22


4 12 12 12 12 0 0 48




Vzpostavitev osrednjega EZZ (vključno s PEZZ) in storitev polnjenja, ažuriranja in vpogledovanja 4 12 12 6 0 0 0 30

AKCIJSKI NAČRT


Število mesecev v posameznem letu po podprojektih Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ




0 0 0 12 0 0 0 12

Vpogled v dostope do zdravstvenih podatkov za državljane 0 0 0 12 0 0 0 12

Sklop 2: CIZ 6 12 12 12 12 12 12 78


Sklop 3: Promocija, usposabljanja in izobraževanja 18 36 36 36 36 36 18 216




6 12 12 12 12 12 6 72

SKUPAJ 48 144 112 126 96 66 36 628

Tabela 6: Ocena trajanja aktivnosti po posameznih podprojektih in po letih

Za posamezne člane razširjene projektne skupine je predvideno, da bodo za posamezne podprojekte namenili določen del svojega delovnega časa, kot ga predvideva spodnja tabela.

Delež delovnega časa, namenjen delu pri projektu

Sklop 1: eZIS

Bazični projekti

Zdravstveno omrežje zNET 33%

Ogrodje portala zVEM 33%

Nacionalni zdravstveni informacijski model 33%

Zahtevni projekti

Nacionalni čakalni seznam in spletno naročanje na zdravstvene storitve 33%

Standardna sporočila za nekatere posebne sisteme, zdravstveno statistični podatki in podatki o kakovosti 25%

Celovita oskrba na daljavo 33%

Spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev 25%

PHR - Personal HealthCare Record 25%

Vzpostavitev osrednjega EZZ (vključno s PEZZ) in storitev polnjenja, ažuriranja in vpogledovanja 33%

Izmenjava e-listin in standardnih sporočil 33%

Drugi projekti

Iskanje informacij o postopkih zdravljenja, boleznih ipd. (baza znanja) - brez polnjenja 15%

Vpogled v dostope do zdravstvenih podatkov za državljane 15%

AKCIJSKI NAČRT


Delež delovnega časa, namenjen delu pri projektu

Sklop 2: CIZ

Vzpostavitev Centra za informatiko v zdravstvu 15%


Promocija in izobraževanje za eZdravje 15%

Usposabljanje za splošne teme IKT 15%

Usposabljanje za osrednje rešitve in integracijo aplikacij v eZdravje 15%

SKUPAJ

Tabela 7: Predpostavke glede ocene ocenjenega vloženega napora posameznih članov ES po projektih

Na podlagi ocenjenega napora in ocenjenega časa trajanja aktivnosti so v nadaljevanju predstavljene ocenjene vrednosti vloženega napora po posameznih podprojektih po letih za posamezne institucije, ki bodo aktivno vključene v izvajanje projekta eZdravje.

Napor po institucijah ZZZS IVZ ZdrZZ ZZS MJU MVZT Univerze, fakultete in instituti

SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 103 103 106 92 18 14 106 542







7 7 7 7 0 0 7 37


13 13 13 13 0 0 13 65





11 11 11 11 0 0 11 57




2 2 2 2 0 0 2 9


2 2 2 2 0 0 2 9

Sklop 2: CIZ 12 12 12 12 0 0 12 59

AKCIJSKI NAČRT


Napor po institucijah ZZZS IVZ ZdrZZ ZZS MJU MVZT Univerze, fakultete in instituti

SKUPAJ



32 32 32 32 0 32 32 194




11 11 11 11 0 11 11 65

SKUPAJ 147 147 150 136 18 46 150 795

Tabela 8: Ocena vloženega napora po institucijah in po posameznih podprojektih

Napor v ČM Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

ZZZS 16,6 34,2 27,5 27,8 21,2 13,2 6,5 147,0

IVZ 16,6 34,2 27,5 27,8 21,2 13,2 6,5 147,0

ZdrZZ 16,6 34,2 30,5 27,8 21,2 13,2 6,5 150,0

ZZS 14,6 30,2 26,5 23,8 21,2 13,2 6,5 136,0

MJU 4,0 6,0 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 18,0

MVZT 4,7 9,4 9,4 9,4 5,4 5,4 2,7 46,4

Univerze, fakultete in instituti 16,6 34,2 30,5 27,8 21,2 13,2 6,5 150,0

SKUPAJ 89,7 182,4 156,1 148,4 111,4 71,4 35,2 794,6

Tabela 9: Ocena vloženega napora po institucijah in po posameznih letih

ZZZS Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 13,0 27,0 20,3 20,6 14,0 6,0 2,0 102,9

Bazični projekti 6,0 8,0 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 22,0

Zdravstveno omrežje zNET 2,0 4,0 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 14,0

Ogrodje portala zVEM 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,0

Nacionalni zdravstveni informacijski model 2,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,0

Zahtevni projekti 7,0 19,0 16,3 13,0 14,0 6,0 2,0 77,3


2,0 4,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 7,3


1,0 3,0 3,0 3,0 3,0 0,0 0,0 13,0

AKCIJSKI NAČRT


ZZZS Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Celovita oskrba na daljavo 1,3 4,0 4,0 4,0 4,0 4,0 2,0 23,3

Spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev 0,0 0,0 0,0 0,0 3,0 0,0 0,0 3,0

PHR - Personal HealthCare Record 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


1,3 4,0 4,0 2,0 0,0 0,0 0,0 11,3

Izmenjava e-listin in standardnih sporočil 1,3 4,0 4,0 4,0 4,0 2,0 0,0 19,3

Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 3,6 0,0 0,0 0,0 3,6


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8

Sklop 2: CIZ 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7


0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7


2,7 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 2,7 32,4

Promocija in izobraževanje za eZdravje 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

Usposabljanje za splošne teme IKT 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8


0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

SKUPAJ 16,6 34,2 27,5 27,8 21,2 13,2 6,5 147,0

Tabela 10: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za ZZZS

IVZ Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 13,0 27,0 20,3 20,6 14,0 6,0 2,0 102,9







2,0 4,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 7,3


1,0 3,0 3,0 3,0 3,0 0,0 0,0 13,0


AKCIJSKI NAČRT


IVZ Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ




1,3 4,0 4,0 2,0 0,0 0,0 0,0 11,3


Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 3,6 0,0 0,0 0,0 3,6


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8

Sklop 2: CIZ 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7


0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7


2,7 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 2,7 32,4




0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

SKUPAJ 16,6 34,2 27,5 27,8 21,2 13,2 6,5 147,0

Tabela 11: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za IVZ

ZdrZZ Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 13,0 27,0 23,3 20,6 14,0 6,0 2,0 105,9







2,0 4,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 7,3


1,0 3,0 3,0 3,0 3,0 0,0 0,0 13,0



AKCIJSKI NAČRT


ZdrZZ Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ



1,3 4,0 4,0 2,0 0,0 0,0 0,0 11,3


Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 3,6 0,0 0,0 0,0 3,6


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8

Sklop 2: CIZ 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7

Vzpostavitev Centra za informatiko v zdravstvu 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7


2,7 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 2,7 32,4




0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

SKUPAJ 16,6 34,2 30,5 27,8 21,2 13,2 6,5 150,0

Tabela 12: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Združenje zdravstvenih zavodov (ZdrZZ)

ZZS Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 11,0 23,0 19,3 16,6 14,0 6,0 2,0 91,9







2,0 4,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 7,3


1,0 3,0 3,0 3,0 3,0 0,0 0,0 13,0




AKCIJSKI NAČRT


ZZS Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ


1,3 4,0 4,0 2,0 0,0 0,0 0,0 11,3


Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 3,6 0,0 0,0 0,0 3,6


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8

Sklop 2: CIZ 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7



2,7 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 2,7 32,4




0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

SKUPAJ 14,6 30,2 26,5 23,8 21,2 13,2 6,5 136,0

Tabela 13: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS)

MJU Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 4,0 6,0 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 18,0







0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0





0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

AKCIJSKI NAČRT


MJU Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ


Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Sklop 2: CIZ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0



0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0




0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

SKUPAJ 4,0 6,0 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 18,0

Tabela 14: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Ministrstvo za javno upravo (MJU)

MVZT Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 2,0 4,0 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 14,0







0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0





0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


AKCIJSKI NAČRT


MVZT Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Sklop 2: CIZ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0



2,7 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 2,7 32,4




0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

SKUPAJ 4,7 9,4 9,4 9,4 5,4 5,4 2,7 46,4

Tabela 15: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Ministrstvo za visokošolstvo znanost in tehnologijo (MVZT)

UNIVERZE, FAKULTETE IN INSTITUTI Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ

Sklop 1: eZIS 13,0 27,0 23,3 20,6 14,0 6,0 2,0 105,9







2,0 4,0 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 7,3


1,0 3,0 3,0 3,0 3,0 0,0 0,0 13,0





1,3 4,0 4,0 2,0 0,0 0,0 0,0 11,3


Drugi projekti 0,0 0,0 0,0 3,6 0,0 0,0 0,0 3,6

AKCIJSKI NAČRT


UNIVERZE, FAKULTETE IN INSTITUTI Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015 SKUPAJ


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8


0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8

Sklop 2: CIZ 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 11,7



2,7 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 2,7 32,4




0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 0,9 10,8

SKUPAJ 16,6 34,2 30,5 27,8 21,2 13,2 6,5 150,0

Tabela 16: Ocena vloženega napora po posameznih letih in podprojektih za Ministrstvo za predstavnike Univerz, fakultet in inštitutov

AKCIJSKI NAČRT


6 OCENA KOMPLEKSNOSTI IN POZITIVNEGA VPLIVA

V nadaljevanju predstavljeni podprojekti so bili med drugim ocenjeni tudi z vidika kompleksnosti in pozitivnega vpliva. V dogovoru z naročnikom je bila uporabljena metodologija, ki izhaja iz »Pravilnika o projektni organizaciji in metodi dela za IKT projekte pod okriljem SIZ«, Priloga 2: Metodologija vrednotenja projektnih pobud (na osnovi izkaznice projekta - pobude za projekt).

V skladu z navedeno metodologijo je bil vsak podprojekt najprej ocenjen z vidika pridobitev na državljane, izvajalce zdravstvenih storitev in za zdravstveni sistem v celoti. Pridobitve na teh treh nivojih skupaj tvorijo pozitivni vpliv, ki narekuje vertikalni položaj podprojekta na grafu. Posamezni podprojekti lahko z vidika pozitivnega vpliva tako dosežejo od 0 do 9 točk. S štirimi ali manj doseženimi točkami se podprojekt uvrsti v spodnjo polovico grafa, vsaj 5 točk pa je potrebnih za uvrstitev v zgornjo polovico.

Kompleksnost podprojekta je razvidna iz horizontalne umestitve na grafu. Podprojekti so z vidika napora, ki bo za izvedbo predvidoma potreben s strani zunanjih izvajalcev, razdeljeni na štiri skupine:

• manj zahtevni,

• srednje zahtevni,

• zahtevni ter

• zelo zahtevni podprojekti.

Na levo stran grafa so umeščeni zahtevni in zelo zahtevni podprojekti, na desno stran pa manj in srednje zahtevni podprojekti.

Na podlagi ocenjene kompleksnosti in pozitivnega vpliva torej vsak podprojekt spada v eno izmed štirih skupin, od katerih je vsaki namenjen eden izmed štirih kvadrantov na grafu. Podprojekte smo razvrstili v naslednje skupine:

• »hitri zmagovalci« – projekti z visokim pozitivnim vplivom in preprosto izvedbo,

• »hitro dosegljivi priboljški« – projekti z nizkim pozitivnim vplivom in preprosto izvedbo,

• »moramo imeti« – projekti z visokim pozitivnim vplivom in zapleteno izvedbo in

• »težje dosegljivi priboljški« – projekti z nizkim pozitivnim vplivom in zapleteno izvedbo.

AKCIJSKI NAČRT


7 PREDSTAVITEV PODPROJEKTOV

V nadaljevanju sledi pregled vseh dvajsetih podprojektov, ki so bili identificirani tekom priprave predinvesticijske zasnove in podrobneje finančno ovrednoteni v okviru investicijskega programa. Kljub temu, da so si podprojekti precej različni, tako po vsebini kot po finančnem, tehnološkem in kadrovskem naporu, ki je potreben za izvedbo oziroma implementacijo posameznega podprojekta, smo poiskali tiste stične točke, ki so skupne vsem podprojektom, in pripravili krajše, a vendar dovolj obsežne in koncentrirane opise, ki dajo bralcu dokaj enostavno predstavo o načinu izvedbe in potrebnem naporu, da podprojekt zaživi tudi v praksi. Primer pregleda podprojekta je prikazan na spodnji sliki.

V nadaljevanju so opisane razlike med podprojekti, ki so odvisne od sklopa v katerega je posamezen podprojekt umeščen.

Podprojekti v okviru podsklopv zVEM in EZZ običajno trajajo krajše obdobje (za posamezni podprojekt je časovna dinamika razvidna iz plana podprojekta) in so zaključeni najkasneje do leta 2016. Stroški, ki nastanejo v obdobju izvajanja podprojekta so prikazani v rubriki vrednost podprojekta. Takoj po zaključku podprojekta, katerega sestavni deli so običajno faze analize, razvoja, testiranja in implementacije, se prične obdobje uporabe v katerem je potrebno zagotavljati delovanje rezultata projekta (fazi vzdrževanja in nadgradnje, ki nista navedeni v planu projekta). Celotni stroški investicije vključujejo stroške podprojekta in stroške, ki nastanejo pri vzdrževanju in nadgradnjah do leta 2023.

V okviru podsklopa zNET je predviden samo en podprojekt. Vrednost podprojekta vključuje stroške, ki nastanejo pri nakupu in postavitvi centralne opreme in opreme na končnih točkah. Stroški najema povezav in delovanja centralne točke niso zajeti v vrednosti podprojekta. Vsi stroški povezani z delovanjem omrežja do leta 2023 so prikazani v rubriki vrednost investicije.

V okviru projekta eZdravje je predvidena vzpostavitev samostojne in neodvisne entitete CIZ,kjer gre za nabor aktivnosti, ki so združene v tri sklope in jih je smiselno gledati skozi prizmo treh zaporednih obdobij, pri čemer je dinamika nastala na podlagi pobude Ministrstva za zdravje in dejanskih zmožnosti, ki narekujejo postopno vzpostavitev CIZ.

• Prvo obdobje (v letu 2009): vzpostavitev CIZ

• Drugo obdobje (od leta 2010 do 2015): postopni razvoj CIZ

• V tretjem obdobju (po letu 2015): polno operativno delovanje CIZ, vključno s skrbništvom rezultatov projekta eZdravje

V okviru tretjega podsklopa (promocija, usposabljanja in izobraževanja) so predvideni trije podprojekti, ki se razlikujejo glede na področje, ki ga po vsebini pokrivajo in ciljne publike katerim so namenjeni. Vrednost podprojekta predstavlja oceno potrebnih investicijskih stroškov do vključno leta 2015, medtem ko predstavlja vrednost investicije oceno potrebnih investicijskih stroškov v celotnem obdobju od leta 2009 do leta 2023, ki so potrebni za pripravo vsebin in izvedbo različnih načinov izvedbe promocije, usposabljanj in izobraževanj. Podprojekti tretjega podsklopa se od prejšnjih podsklopov razlikujejo predvsem v tem, da ne gre za razvoj novih e-storitev in funkcionalnosti oziroma vzpostavitev novih entitet, temveč za izvajanje promocijskih aktivnosti, usposabljanj in izobraževanj, ki bodo trajale skozi celotno obdobje do leta 2023, z različno dinamiko po letih, in sicer v tesni odvisnosti od potreb po izobraževanjih in usposabljanjih pri ključnih akterjih v zdravstvenem sektorju ter razvoju novih e-storitev in funkcionalnosti v okviru zVEM in EZZ.

AKCIJSKI NAČRT


Podrobnejša opredelitev posameznih podprojektov je predvidena v ločenem izdelku projekta »Študija izvedljivosti eZdravje« z naslovom »Definicije podprojektov«, ki bo predstavljal dopolnitev akcijskemu načrtu z namenom podrobnejše in bolj detajlne opredelitve posameznih podprojektov.

7.1 KROVNE AKTIVNOSTI PODPROJEKTOV ZVEM IN EZZ

Pri projektih zVEM in EZZ gre večinoma za projekte razvoja informacijskih rešitev, ki predvidevajo standardne faze, ki so skupne vsem projektom. Te faze so podrobneje predstavljene v nadaljevanju tega poglavja.

Priprava razpisa za izbor izvajalca

1. Opis: V fazi priprave razpisa za izbor izvajalca je potrebno opredeliti predmet javnega naročila ter pripraviti dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo javnega naročila. V ta namen je potrebno izvesti intervjuje, ki so podlaga za izdelavo izhodiščnih specifikacij funkcionalnih in nefunkcionalnih zahtev. Glede na velikost javnega naročila je potrebno pripraviti tudi formalni del razpisne dokumentacije. Pripravljeno gradivo je potrebno medsebojno uskladiti in pripraviti usklajeno besedilo razpisne dokumentacije.

2. Rezultati:

• Izdelana izhodiščna specifikacija funkcionalnih zahtev

• Izdelana izhodiščna specifikacija nefunkcionalnih zahtev

• Izdelan formalni del razpisne dokumentacije

• Usklajeno besedilo razpisne dokumentacije

Izvedba razpisa in podpis pogodbe z izbranim dobaviteljem

1. Opis: V fazi izvedbe razpisa in podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem je potrebno v prvem koraku objaviti razpisno dokumentacijo oz. pozvati potencialne ponudnike k oddaji ponudbe. V primeru, da potencialni ponudniki zastavijo vprašanja v zvezi z javnim naročilom jim je v zakonskih rokih potrebno posredovati odgovore.

Na podlagi prispelih ponudb je potrebno glede na pogoje in merila izbrati najbolj ugodnega ponudnika. Z izbranim ponudnikom je potrebno podpisati pogodbo o izvedbi posla.

2. Rezultati:

• Objavljena razpisna dokumentacija oz. pozvani potencialni ponudniki

• Podani odgovori na vprašanja

• Izbran izvajalec

• Podpisana pogodba z izbranim izvajalcem

Izdelava podrobne analize

1. Opis: V fazi izdelave podrobne analize je potrebno izvesti intervjuje na katerih je potrebno zajeti uporabniške zahteve, ki so osnova za izdelavo podrobne specifikacije zahtev. Le-ta mora vsebovati tudi načrt arhitekture informacijske rešitve. Podrobno specifikacijo zahtev mora potrditi vodja projekta pri naročniku, kar je osnova za začetek razvoja informacijske

AKCIJSKI NAČRT


rešitve. V fazi izdelave podrobne analize je potrebno pripraviti tudi plan testiranja in definicijo testnih primerov.

2. Rezultati:

• Uporabniške zahteve

• Načrta arhitekture informacijske rešitve

• Potrjena podrobna specifikacija zahtev

• Plan testiranja

• Definicija testnih primerov

Priprava ureditvenega okvirja,

1. Opis: V fazi analize in načrtovanja posameznih podprojektov je predvidena tudi priprava ureditvenega okvirja, ki predvideva priprava predlogog normativnih dokumentov, pri čemer bo aktivnost priprave predlogov ureditvenega okvirja potekala v tesnem sodelovanju z vodstvom projekta, člani OZIS in predstavniki projektne skupine izvajalca.

Posamezen ureditveni okvir bo vseboval:

• analizo zakonodajnega okvira

• tehnološki okvir (npr. tehnološki standardi, grafični standardi, okvirji za ljudi s posebnimi potrebami in podobno)

• Vsebinski okvir (podatkovni in procesni vidik)

• Varnostni okvir

• Aktivnosti priprava predlogov ureditvenega okvira bo potekala v sodelovanju s člani projektnih skupin.

2. Rezultati:

• Predlog ali pobuda za sprejem (pripravo) normativnega dokumenta

Razvoj rešitve

1. Opis: V fazi razvoja informacijske rešitve mora razvijalec na podlagi podrobne specifikacije zahtev razviti informacijsko rešitev. Sestavni del te faze je tudi priprava tehnične dokumentacije, dokumentacije za namestitev in vzdrževanje informacijske rešitve.

2. Rezultati:

• Razvita informacijska rešitev

• Pripravljena tehnična dokumentacija

• Pripravljena dokumentacija za namestitev

• Pripravljena dokumentacija za vzdrževanje

Testiranje in implementacija

1. Opis: Za potrebe testiranja je potrebno vzpostaviti testno okolje na katerem se izvede testiranje. Ko naročnik potrdi ustreznost rešitve je potrebno vzpostaviti produkcijsko okolje na katerega je potrebno namestiti informacijsko rešitev ter jo povezati z zalednimi sistemi. V okviru implementacije je predvideno tudi osnovno uvajanje ključnih uporabnikov informacijske rešitve.

AKCIJSKI NAČRT


2. Rezultati:

• Vzpostavitev testnega okolja

• Izvedba testiranja

• Analiziranje rezultatov testiranja in odpravljene napak

• Potrditev ustreznosti rešitve

• Vzpostavitev produkcijskega okolja

• Vzpostavitev integracije med zalednimi sistemi in storitvijo

• Uvedeni ključni uporabniki

• Implementirana rešitev

AKCIJSKI NAČRT


7.2 VSEBINA PREDSTAVITVE PROJEKTOV

Slika 7: Primer organizacijske strukture podprojekta

“Kratek opis in opis

rezultata”

Rubrika

zelo na kratko o

pisuje

posameze

n podprojekt in

navaja glavne rezu

ltate njegove

izvedbe.

“Konceptualna zasnova

projekta eZdravje”

Rubrika na konceptualnem

modelu prikazu

je p

odsklop

(obroblje

n z rdečim

pravoko

tnikom) v

zdravstvenem sistemu, v

katerega opisovani

podprojekt spada.

“Povzetek ocene

kompleksnosti”

Ocena kompleksnosti in

pozitivnega vpliv

a je bila

narejena z uporabo

metodologije vrednotenja

projektnih pobud.

“Organizacijska struktura”

Rubrika

opisuje predvideno

organizacijsko strukturo

projekta in navaja vodjo

podprojekta ter člane delovne

sku

pine.

“Plan projetka”

Rubrika

v spodnji polovici

prikaza

je term

inski p

lan

projekta z navedenim

i

aktivnostm

i in časovnim

i

intervali poteka podprojekta.

“Vrednost podprojekta” in

“Vrednost investicije”

Vrednost podprojekta vključuje

ocenjene stroške, ki nastanejo

pri načrtovanju, razvoju,

implementaciji in testiranju.

Vrednost investicije poleg

stroško

v podprojekta vključuje

tudi v

zdrževanje in nadgradnje.

AKCIJSKI NAČRT


7.3 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: NACIONALNI ZDRAVSTVENI

INFORMACIJSKI MODEL

AKCIJSKI NAČRT


7.4 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: ZDRAVSTVENO OMREŽJE ZNET

AKCIJSKI NAČRT


7.5 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: OGRODJE PORTALA ZVEM

AKCIJSKI NAČRT


7.6 SKLOP 1: EZIS; BAZIČNI PODPROJEKTI: STANDARDIZIRANJE ELEMENTOV EZZ

AKCIJSKI NAČRT


7.7 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: NACIONALNI ČAKALNI SEZNAM IN

SPLETNO NAROČANJE NA ZDRAVSTVENE STORITVE

AKCIJSKI NAČRT


7.8 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: STANDARDNA SPOROČILA ZA

NEKATERE POSEBNE SISTEME, ZDRAVSTVENO STATISTIČNI PODATKI IN

PODATKI O KAKOVOSTI

AKCIJSKI NAČRT


7.9 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: CELOVITA OSKRBA NA DALJAVO

AKCIJSKI NAČRT


7.10 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: SPREMLJANJE KAKOVOSTI

ZDRAVSTVENIH STORITEV

AKCIJSKI NAČRT


7.11 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: PHR - PERSONAL HEALTHCARE RECORD

AKCIJSKI NAČRT


7.12 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: VZPOSTAVITEV OSREDNJEGA EZZ (VKLJUČNO S PEZZ) IN STORITEV POLNJENJA, AŽURIRANJA IN

VPOGLEDOVANJA

AKCIJSKI NAČRT


7.13 SKLOP 1: EZIS; ZAHTEVNI PODPROJEKTI: IZMENJAVA E-LISTIN IN

STANDARDNIH SPOROČIL

AKCIJSKI NAČRT


7.14 SKLOP 1: EZIS; DRUGI PODPROJEKTI: ISKANJE INFORMACIJ O POSTOPKIH

ZDRAVLJENJA, BOLEZNIH IPD. (BAZA ZNANJA) - BREZ POLNJENJA

AKCIJSKI NAČRT


7.15 SKLOP 1: EZIS; DRUGI PODPROJEKTI: VPOGLED V DOSTOPE DO

ZDRAVSTVENIH PODATKOV ZA DRŽAVLJANE

AKCIJSKI NAČRT


7.16 SKLOP 2: VZPOSTAVITEV CENTRA ZA INFORMATIKO V ZDRAVSTVU

AKCIJSKI NAČRT


7.17 SKLOP 3: PROMOCIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA EZDRAVJE

AKCIJSKI NAČRT


7.18 SKLOP 3: USPOSABLJANJE ZA SPLOŠNE TEME IKT

AKCIJSKI NAČRT


7.19 SKLOP 3: USPOSABLJANJE ZA OSREDNJE REŠITVE IN INTEGRACIJO APLIKACIJ V EZDRAVJE

AKCIJSKI NAČRT


8 LITERATURA IN VIRI

[1.] Ministrstvo za zdravje RS; e-Zdravje2010 – Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010; 2005.

[2.] Ministrstvo za zdravje RS; Konceptualni model zdravstveno informacijskega sistema (eZIS); 2007.

[3.] Ministrstvo za zdravje RS; Letni načrt razvoja nacionalne zdravstvene informatike za obdobje julij 2008 do december 2009; 2008.

[4.] Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, Drugi uradni predlog, Ljubljana, julij 2007.

[5.] Vlada RS; Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji si2010; 2007.

[6.] Študija izvedljivosti projekta e-Zdravje - predinvesticijska zasnova in Akcijski načrt s študijo izvedbe, Akcijski načrt, Ljubljana, marec 2009, osnutek 0.1.

[7.] Študija izvedljivosti projekta e-Zdravje - predinvesticijska zasnova in Akcijski načrt s študijo izvedbe, Predinvesticijska zasnova, Ljubljana, marec 2009, končna 1.0.

Documents

ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA EZDRAVJE · PDF fileje bila pripravljena investicijska dokumentacija, in sicer Dokument identifikacije investicijskega projekta eZdravje,