3

Su{tinata na sega{nata svetska finansiska kriza

Rezime:

Pojavata na novata me|unarodna finansiska kriza kon krajot na 2008 godina povtorno go nametna pra{aweto na nemo`nosta na kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo, na sistemot na pazarna ekonomija da se razviva bez pojava na mali, poedine~ni, regionalni krizi no i na ubito~ni me|unarodni krizi kakva {to be{e krizata na hiperprodukcijata vo vremeto 1929 do 1934 godina i sega{nata finansiska kriza. Vo me|uvreme se javi i krizata na surovini,na naftata, na berzite, na prezadol`enosta itn.

Posebno, pojavata na pozna~ajni regionalni ili me|unarodni ekonomski krizi sekoga{ nametnuva nekolku pra{awa: koi se pri~inite za pojava na krizite, koi se posledicite od niv, nivnite sli~nosti i razliki, na~inot i sredstvata na borbata protiv posledicite od tie krizi i pra{aweto dali se tie normalna pojava vo kapitalizmot ili se rezultat na neadekvatno koncipiraniot kapitalisti~ki sistem. Poto~no dali se adekvatno formulirani karakteristikite na Me|unarodniot ekonomski poredok, na Me|unarodniot monetaren sistem i odnosi, na sistemot na me|unarodnite ekonomski odnosi i razmena, na me|unarodniot finansiski pazar itn, dali se rezultat na dlabinskata kriza na kapitalizmot koj{to evoluira od t.n ~ist sistem na pazarna ekonomija do dr`aven intervencionizam i obratno.

Isto taka, se postavuva pra{aweto dali sega{niot sistem na pazarna ekonomija ne e pre~ka za natamo{niot razvitok na kapitalizmot, poto~no za razvitokot na

4

globalnata ekonomija, evolucijata na sistemot na informirawe, na elektronikata, na tehnikata i tehnologijata, sistemot na pravi~noto i regularno bogatewe itn. Sé pove}e, vo sovremeniot svet doa|a do izraz definicijata za krizata na kapitalizmot formulirana od Karl Marks vo XIX vek. Poznata e definicijata na krizata na Mark na kapitalizmot: "Kriza na odnosot pome|u op{testveniot karakter na procesot na proizvodstvoto i privatnoto prisvojuvawe".

Vo ovoj moj trud se obidov da go definiram poimot na krizata, da upatam na karakteristikite i razlikite pome|u dosega{nite dve najgolemi i najte{ki krizi vo svetot, nadminuvaweto na sega{nata svetska finansiska kriza, pra{aweto na koncipirawe na nov me|unaroden ekonomski poredok, negovite osnovi i strategija pri koncipiraweto na nov me|unaroden ekonomski poredok. Klu~ni zborovi

Kriza, ekonomska, finansiska, socijalna i politi~ka

kriza, dinamizirawe na stopanski raste`, kriza na hiperprodukcija, dezinvestirawe, inflacija, recesija, deflacija, razvojna inflacija, finansiska struktura, socijalen liberalizam, regulatorni pravila, samoreproduktivnost, me|unaroden ekonomski poredok, polarizacija, transnacionalizacija, globalizacija.

Summary

The appearance of the new international financial slump

towards the end of 2008 again provoked the question about the

impossibility of the capital way of production of the market economy

system to be developed without appearance of small, separate, regional

slumps but also deadly international slump as it was the slump of the

hyper production in the period 1929-1934 and the current financial

slump. Meanwhile, there was an appearance of the slump of raw

materials, oil, stock exchanges, incurring of large debts etc.

5

Specially, the appearance of more important regional or

international economic slumps always bring several questions: what are

the reasons for the appearance of the slumps, what are the consequences

that come out, their similarities and differences, the way and means for

fighting against the consequences from those slumps and the question if

they are normal appearance in the capitalism or they are result of the

inadequately drafted capitalistic system. In fact is there an adequately

formulated characteristics of the International economic order, of the

International monetary system and relations, of the International system

for economic relations and exchange, of the international financial

market etc. Are the slumps result of the deep crisis of the capitalism that

evolutes from the so called pure system of the market economy into state

interventionism and undo?

Also there is the question whether the current market economy

system is not an obstacle for the further development of the capitalism,

strictly speaking about the development of the global economy, the

evolution of the information system, the electronics, techniques and

technologies, the system of unfair and irregular enriching etc. More and

more in the contemporary world the Karl Marx’s explanation of the crisis

of the capitalism that was given in the 19the century is obvious. It’s

known the Marx’s definition about the crisis of the capitalism: “Crisis of

the relation between the social character of the production process and

the private usurpation”.

In my paper work I’ve tried to define the concept of the slump,

to show the characteristics and differences between up to now two

biggest and hardest slumps in the world, the overcoming of the current

world financial slump, the question for drafting a new international

economic order, its base and strategy for the drafting of the new

international economic order.

Key words: slump, economic, financial, social and political

crisis, dynamism of the economic growth, hyper production slump,

disinvestment, inflation, recession, deflation, developing inflation,

financial structure, social liberalism, regulatory rules, self-reproduction,

international economic order, polarization, trans-nationalization,

globalization.

6

1. Definirawe na poimot kriza

Poimot kriza naj~esto se definira kako presvrt, nastapuvawe na presuden moment, oprdeleno poremetuvawe. Toa poremetuvawe naj~esto se izrazuva kako politi~ka, ekonomska, finansiska ili kako socijalna kriza.

Politi~ka kriza koja e neredovna sostojba, posebno kako sostojba pome|u ostavkata na edna Vlada i formirawe na nova Vlada. Sostojba koga postoi `estok sudir pome|u partiite {to go so~inuvaat Sobranieto (Parlamentot), koga ne postoi potrebno nivo na demokratsko odnesuvawe vo zemjata. Isto taka politi~ka kriza vo zemjata mo`e da se javi ako postoi politi~ki sudir pome|u dve ili pove}e zemji koj naj~esto se pretvara vo idolo{ki pa duri i vo voen sudir.

Ekonomskata kriza e sostojba koga ima poremetuvawe vo po{irokite stopanski krugovi vo pogled na proizvodstvoto ili potro{uva~kata vo nacionalnata ekonomija, poto~no koga e poremeteno odvivaweto na procesot na reprodukcijata. Isto taka, poremeteni se i stokovno pari~nite odnosi vo zemjata so drugite zemji. Koga bilansot na pla}awa poka`uva relativno golem iznos na deficit ili suficit i na baza na toa poremetuvawe na visinata na devizniot kurs na nacionalnata valuta.

Finansiskata kriza e sostojba koga ima poremetuvawe na finansiskata sostojba i na finansiskite odnosi vo edna ili pove}e nacionalni ekonomii. Toa zna~i deka se poremeteni odnosite na finansiski plan vo zemjata i vo odnosite so stranstvo. Poremeteno e i funkcioniraweto na celinata na finansiskiot pazar vo zemjata, vo nekoj region ili vo svetot. Poremetena e aktivnosta na bankarskite institucii, finansiskite institucii, osiguritelnite kompanii, berzite na dolgoro~ni hartii od vrednost, brokerskite ku}i i investicionite fondovi.

Socijalnata kriza e sostojba koga e poremetena socijalnata struktura vo edna zemja ili vo pogolem broj na zemji. Sostojba vo koja ne postoi ili postoi vo mal procent sredniot sloj vo socijalnata struktura, koga procentot na nevrabtenosta e relativno golem, koga relativno visok

7

procent od vkupnoto naselenie e osiroma{eno i ne e vo sostojba da obezbeduva uslovi za svoja egzistencija i napredok.

Sekoja od ovie ~etiri sostojbi, odnosno vidovi na kriza mo`e da bide determinirana od edna ili pove}e krizni sostojbi. Na primer, politi~kata kriza mo`e da determinira ekonomska kriza, potoa finansiska kriza i site zaedno da predizvikaat socijalna kriza koja naj~esto ja prodlabo~uva politi~kata, ekonomskata i finansiskata kriza.

2. Karakteristiki i razliki pome|u dosega{nite dve najgolemi i najte{ki krizi vo svetot

Dosega vo stopanskata istorija vo svetot se javeni dve mnogu zna~ajni me|unarodni krizi.

Ednata (prvata) be{e vo vremeto od 1929 do 1934 godina poznata pod imeto Svetska ekonomska kriza, koja se javi kako rezultat na nemo`nosta efikasno da funkcionira toga{niot monetaren sistem nare~en Sistem na zlatna valuta. Sistem {to ne be{e pravno definiran kako me|unaroden monetaren sistem a funkcionira{e kako me|unaroden monetaren sistem so visok stepen na rigoroznost i stabilnost i kako takov be{e prifaten vo svetski ramki.

Toj sistem od 1816 do 1914 godina funkcionira{e na toj na~in {to vo optekot se koristea zlatni koveni pari (zlatnici) so 100% pokritie vo zlato. So razvitokot na tehnikata i tehnologijata se pove}e se proizveduva{e stoki i uslugi i toa proizvodstvo ima{e potreba od se pogolema koli~ina na pari za da se prodade toa proizvodstvo.

Poradi prirodnata ograni~enost na zlatoto i nemo`nosta da se kovat zlatni pari (zlatnici) kako sredstvo za razmena (za kupuvawe) vo vremeto od 1914 do 1934 godina se premina kon emisija na pari nare~eni banknoti vrz osnova na zlatoto {to se ~uva{e vo zlatni {ipki vo trezorite na narodnite banki. Koga i toa ne be{e dovolno bidej}i ne ovozmo`uva{e da se obezbedi t.n. potrebna koli~ina na pari vo optekot, se premina kon emisija na banknoti vrz osnova na visinata na deviznite rezervi {to gi ima{e dr`avata vo trezorite na Narodnata banka.

8

I pokraj site tie otsapuvawa od klasi~niot sistem na zlatna valuta i otstranuvaweto na zlatoto direktno ili indirektno od pari~niot optek ne mo`e{e da se odr`uva visinata na t.n potrebna koli~ina na pari vo optekot. Koga diskrepancata pome|u realnata ponuda na stoki i uslugi na pazarot i realnata pobaruva~ka za tie stoki i uslugi koja {to mo`e{e da bide platena so pari navreme i vo poln iznos cenite na stokite i uslugite po~naa da pa|aat, vo po~etokot postepeno, a vo 1929 godina i vrtoglavo svetskata ekonomija dojde vo sostojba na kriza na hiperprodukcija, do svetska ekonomska kriza. Proizvedenite stoki ne mo`ea da bidat prodavani, se trupaa zalihi, se namaluva{e proizvodstvoto na stoki i uslugi, se otpu{taa rabotnici, kapitalistite imaa se pogolemi zagubi, nivnite akcii na berzite se pomalku se prodavaa iako nivnata cena vrtoglavo pa|a{e.

Spored moite istra`uvawa golemata svetska ekonomska kriza be{e nadminata po pat na :

- Napu{tawe na sistemot na zlatna valuta i voveduvawe na kni`ni pari ~ija vrednost zavise{e od odnesuvaweto na Narodnata banka kako emisiona institucija kon koli~inata na pari vo optekot. Poto~no od toa kolkava koli~ina na kni`ni pari bez materijalna vrednost }e pe~ati;

- Po pat na finansirawe na javni raboti (Wu Dil) so koi se gradea objekti, prvenstveno od infrastrukturata, {to direktno ne sozdavaa ponuda na pazarot a sozdavaa pobaruva~ka;

- So preminuvawe od cvrsta kon poliberalna monetarna i kreditna politika, so preminuvawe od restriktivna kon ekspanzivna monetarna politika.

Osnoven predlaga~ i nositel na takvata makroekonomska politika be{e poznatiot angliski ekonomist Xon Majner Kejnz.

Vo vremeto od 1934g. do po~etokot i vo tekot na Vtorata svetska vojna vo svetskite ekonomski i finansiski dvi`ewa i odnosi vlijae{e haos. Spored misleweto na nekoi ekonomisti ekonomskata i socijalnata distorzija vo vremeto na golemata svetska ekonomska kriza i potoa sozdade solidna osnova za pripremawe i po~etok na Vtorata svetska vojna.

9

Sega{nata svetska kriza se javiuva{e i se u{te se javuva od drugi sosema sprotivni pri~ini od pri~inite {to ja predizvikaa golemata svetska ekonomska kriza vo vremeto od 1929-1934 godina. Sega{nata svetska kriza se narekuva finansiska kriza. Imeno, sega{nata svetska finansiska kriza e predizvikana po pat na sozdavawe na pogolema pobaruva~ka na pari za koi na pazarite nema tolkava ponuda na stoki i uslugi.

Stanuva zbor za: - Naduenost na koli~inata na pari vo optekot; - Pregolemo zadol`uvawe vo odnos na mo`nostite; - Pregolemo tro{ewe vo odnos na ostvarenite realni

prihodi; - Namaluvawe na {tedeweto vo odnos na zadol`uvaweto; - Vlijanieto na procesot na globalizacijata vo svetot i

vo poedini zemji; - Golemata prezadol`enost na SAD, Meksiko, Argentina

i drugi zemji vo svetot i nemo`osta tie zemji da gi vratat navreme i vo poln iznos zemenite krediti;

- Zabrzano poka~uvawe na cenite na energetskite i Prehrambenite proizvodi koe predizvika redistribucija i realokacija na golemi finansiski sredstva od edni vo drugi regioni vo svetot, od edni vo drugi zemji.

- Poremetuvawe na odnosite na ponudata i pobaruva~kata na lokalnite i me|unarodnite berzi na stoki i na dolgoro~ni hartii od vrednost.

- Zgolemuvawto na nelikvidnosta i na nesolventnosta na golem broj na firmi, korporacii i institucii i na poedini zemji na primer Island, zemja koja spored standardite na Obedinetite nacii vo 2007 godina be{e zemja so najvisok `ivoten standard vo 2008 godina dojde vo situacija da mo`e da bide prvata zemja vo svetot {to }e be{e "prezemena" od druga dr`ava, isto kako {to vo svetot na biznisot edna kompanija prezema druga zaradi nenavremeno vra}awe na dolg;

- Nemo`nosta ili nesakaweto SAD da ja odr`uva vrednosta na dolarot i da ja svede emisijata na dolari vo nu`nite ekonomski i finansiski granici;

- Postepenoto namaluvawe na intervalutnata vrednost na

10

SAD dolarot, negoviot avtoritet kako t.n svetska valuta so koja golemi iznosi vo svetskata trgovska razmena i finansiski transakcii se presmetuvaat i pla}aat so dolari na amerikanskiot dolar 1). Vo ovoj kontekst zna~ajna e i izjavata na Vladimir Putin, pretsedatel na Vladata na Ruskata federacija;2)

- Jakneweto na evroto kako rezultat na jakneweto na ekonomijata na Evropskata Unija;

- Jakneweto na ekonomijata na Rusija, Kina, Indija, so toa i na nivnite nacionalni valuti (rubqata, juanot i rupijata);

- Neadekvatnosta na prvi~nata postavenost na Bretonvudskiot me|unaroden monetaren sistem vo sega{nite globalni ekonomski, finansiski i monetarni odnosi i globalnoto prestruktuirawe na svetskoto stopanstvo so {to SAD so toa i dolarot ja gubat svojata nadmo}, vrednost i avtoritet vo odnos na porano. So toa, istorijata se povtoruva. Imeno, toa {to i se slu~uva{e na Velika Britanija vo triesettite godini od XX vek, sega i se slu~uva na SAD vo devedesettite godini XX vek i vo prvite godini od XXI vek. Velika Britanija koja be{e pove}e od 120 godini svetska ekonomska, finansiska, monetarna, voena i politi~ka sila im ja otstapi taa uloga na SAD i na dolarot na SAD posle Vtorata svetska vojna. Mislam deka se sozdavaat uslovi za prezemawe na tronot na kogo {to bea Velika Britanija i pokasno SAD od edna ili nekolku drugi velesili.3) 1 Pretsedatelot na Francija Nikola Sarkozi zaminuvaj}i za Konferencijata na 20 zemji od svetot {to se odr`a vo SAD na 15.11.2008g. povika na reforma na sega{niot Bretonvudski me|unaroden monetaren sistem i po toj povod izjavi: "zaminuvam za Va{ington za da objasnam deka dolarot ne mo`e pove}e da bide edinstvena valuta". 2 Rusija i Kina vo idnina vo me|usebnoto trguvawe }e pla}aat vo svoi nacionalni valuti (rubqi i juani) mesto vo SAD dolari. Putin smeta deka koristeweto na nacionalnite valuti kako sredstvo za pla}awe vo bilateralnata trgovska razmena bi bilo od polza i za Rusija i za Kina vo uslovi koga"dolarot ja gubi pozicijata na svetska vode~ka valuta". 3 Liderite na zemjite ma Evropskata unija zaminuvaj}i na Konferencijata vo Va{ington (na 15.11.2008g.) ohrabreni od zgolemuvaweto vo mo}ta na EU izjavija deka tie vo ime na EU }e nastojat da izdejstvuvaat vidna pozicija na me|unarodnata scena veruvaj}i deka finansiskata kriza koja po~na na pazarite na SAD gi oslabe SAD i obezbedi mo`nost za 27 ~lenkata EU da

11

Smetam deka sostanocite {to se odr`uvaat vo posledno vreme na me|unaroden plan se naso~eni kon toj pravec. 3. Nadminuvawe na sega{nata svetska finansiska kriza

Sega{nata svetska finansiska kriza smetam deka

mo`e da se nadmine po pat na: - Zategnuvawe na kanalite na emisija na pari do nivoto

koe ne ja doveduva vo pra{awe dinamikata i stabilnosta na stoppanstvoto;

- Prestruktuirawe na kreditite od politika na kreditirawe na li~na potro{uva~ka (so koja se profitira) kon kreditna politika na dodeluvawe na krediti so cel zgolemuvawe na proizvodstvoto i uslugite;

- Koncipirawe vo nacionalnata ekonomija programa za Dinamizirawe na stopanskiot raste` i razvitok na ekonomijata vo daden vremenski period;

- Koncipirawe na nov me|unaroden ekonomski poredok koj }e ja po~ituva i }e bide baziran na sega{nata ekonomska, socijalnata i politi~ka konstelacija i na me|unarodnite ekonomski, finansiski i monetarni odnosi;

- Koncipirawe na nov me|unaroden monetaren sistem so poinakva uloga i zada~i kako sistem i modificirawe na sega{niot me|unaroden monetaren fond od institucija na t.n svetski finansiski policaec vo institucija koja {to: prvo, }e vlijae na dinamizirawe na ekonomskiot razvoj vo svetot, posebno vo zemjite vo razvoj; vtoro, }e sozdade uslovi za formirawe na sistem na rakovodeni fleksibilni devizni kursevi na valutite na zemjite ~lenki; i treto, }e vlijae na poinakov pristap vo odnos na valutata {to bi imala uloga na nova svetska presmetkovna valuta i valuta za me|unarodni pla}awa vo odnos na odr`uvawe na oprdelen nivo na stabilnost, realna vrednost i me|unaroden avtoritet.

- Me|unarodnata banka za obnova i razvoj, isto taka bi

go zajakne svoeto vlijanie vo me|unarodata ekonomija i me|unarodnite finansii.

12

morala da se vrati na svoite porane{ni funkcii: da bide avtoritetna me|unarodna banka kako {to be{e koncipirana na me|unarodnata finansiska i monetarna konferencija vo Breton Vuds posle Vtorata Svetska vojna.

- Sekoja dr`ava vo ramki na svojata nacionalna ekonomija treba vrz osnova na temelna analiza na ekonomskata, socijalnata i politi~kata konstelacija i mo`noto vlijanie na procesite na globalizacoijata, posebno na implikaciite od svetskata finansiska kriza, da so~ini svoja programa vo koja }e bidat vneseni pristapot, merkite i instrumentite za neutralizirawe na negativnite vlijanija i za so~inuvawe na dinamikata na stopanskiot razvoj i nivoto na ekonomska, socijalna i politi~ka stabilnost.

Od toa {to dosega go iznesov se doa|a do slednite soznanija:

Prvo, Golemata Svetska kriza, vo vremeto od 1929-1934 godina be{e klasi~na ekonomska kriza, kriza na hiperprodukcija predizvikana od restriktivniot pristap vo oblasta na monetarnata politika, vo oblasta na primarnata emisija na pari vo po~etokot vo Velika Britanija, potoa i vo drugite zemji. Taa kriza predizvika ekonomska recesija so toa i deflacija. Kako {to iznesov taa kriza be{e nadminata so klasi~ni ekonomski merki, merki na makroekonomskata politika so koi se zgolemuva{e potro{uva~kata i cenite na malo. Toa zna~i deka pristapot vo suzbivaweto na taa kriza be{e inflacionen, po pat na pu{tawe vo optek na pogolema koli~ina na pari vo odnos na porano, po pat na t.n razvojna inflacija. Isto taka, vo suzbivaweto na deflacijata, odnosno na recesijata se koriste{e i finansiraweto na javni raboti so koi ne se sozdava{e klasi~na ponuda tuku pobaruva~ka po pat na zgolemuvawe na vrabotenite so toa i zgolemuvawe na vkupniot obem na plati kako osnova za zgolemuvawe na potro{uva~kata, vo krajna instanca zgolemuvawe na cenite.

Vtoro, sega{nata svetska kriza e finansiska kriza, koja od poodamna e predizvikana od ekspanzivniot pristap vo monetarnata politika, posebno vo kreditiraweto na li~nata i neproizvodnata potro{uva~ka, so toa i pobaruva~ka, ne vodej}i smetka za {tedeweto i sozdavaweto na doma{na akumulacija za dinamizirawe na stopanskiot razvitok. Poradi

13

toa sega{nata kriza e kriza na hiperpotro{uva~ka i deinvestirawe, predizvikana od dvi`ewata vo finansiskata sfera. Sega{nata kriza se javi prvenstveno vo SAD od poodamna i taa poleka no sigurno se {ire{e i vo drugite zemji, pred se vo najrazvienite zemji i vo zemjite zna~ajni ekonomski i finansiski partneri na SAD. I sega{nata svetska finansiska kriza determinira recesija, ekonomska recesija i klasi~na sostojba na deflacija.4)

Iako sega{nata svetska kriza inicijalno e finansiska kriza taa po~nuva da se transformira vo kriza i vo realniot sektor bidej}i vlijae vrz dinamikata na realniot sektor koj postepeno no sigurno odi vo recesija i deflacija.

Smetam deka sega ekonomijata vo pove}e zemji vo svetot mo`e da ostane fatena vo zamka od deflacija pove}e godini, duri i toga{ koga kamatnite stapki }e padnat na nula. Toa poka`uva deka i ovoj pat se potvrduva moeto stojali{te spored koe deflacijata kako sostojba e pote{ka od sostojbata koga vo edna ekonomija se javuva i se koristi razvojna inflacija.

Treto, sega{nava svetska finansiska kriza mo`e da se nadminuva i kone~no da se nadmine i toa vo relativno kratok vremenski period po pat na:

- Koncipirawe i ostvaruvawe na dinami~na razvojna politika koja }e vlijae na ponudata na stoki i uslugi, na produktivnoto vrabotuvawe, na normalizirawe na odnosite vo ponudata i pobaruva~kata vo realniot, vo monetarniot sektor i vo ponudata i pobaruva~kata na finansiskiot pazar i na negovite komponenti vo nacionalnite ramki na poedinite nacionalni ekonomii i vo me|unarodni ramki.5)

- Koncipirawe na svetsko nivo na novi pravila na igra 4) Nobelovecot Jozef [tiglic po povod sega{nata svetska finansiska kriza pi{uva:"Krizata be{e proizvedena vo SAD od poodamna. Ne e iznenaduvawe ako se ka`e deka sega e momentot za nova svetska finansiska konferencija, za nov Breton Vuds i deka sega{nata finansiska struktura vo svetot pove}e od polovina vek e zrela za reformi." 5) Novoizbraniot pretsedatel na SAD Barak Obama, po negoviot izbor izjavi:"Desetici milioni semejstva se obiduvaat da najdat izlez od ekonomskata kriza. Nivnite storii se urgenten potsetnik deka se soo~uva so najgolemiot ekonomski predizvik i mora brzo da reagirame za da go re{ime".

14

vo oblasta na ekonomskite, finansiskite, monetarnite, socijalnite i politi~kite odnosi. Toa }e pridonese da se ostvaruva nov pristap vo koncipiraweto na nov kapitalisti~ki sistem vo svetot koj vo sebe }e sodr`i novi karakteristiki, novi odnosi i novi, poinakvi na~ini na re{avawe na pra{awa vo me|unarodnata ekonomija, me|unarodnite finansii i socijalnata sfera.6) [to ponatamu?

Vo odgovor na ova pra{awe smetam deka: Prvo, vo zavisnost od nivoto na razvienost, stepenot

na involviranosta i stepenot na otvorenosta na sekoja nacionalna ekonomija vo odnos na nacionalnite ekonomii na drugite zemji i vo svetski ramki svetskata finansiska kriza }e gi pogodi poedinite nacionalni ekonomii. Toa zna~i deka svetskata finansiska kriza od SAD vo branovi }e se {iri kon Evropa, Rusija, Kina, Japonija, Indija, Brazil, Argentina, Kanada, Avstralija, Bliskiot Istok, Dale~niot Istok, predizvikuvaj}i recesija i deflacija. Potoa, od tie zemji i od drugite zemji koi {to }e gi zafatat branovite na krizata, tie branovi }e se {irat vo sredno razvienite zemji, zemjite vo tranzicija, zemjite vo razvoj i vo nerazvienite zemji.7)

Vtoro, vo takva konstelacija sekoja nacionalna ekonomija }e se brani so svoi avtonomni merki na ekonomski, finansiski i socijalen plan. Eden takov ~ekor, na primer pretstavuva devalvacijata na rubqata so cel da go so~uva doma ruskiot kapital. Vo avgust i septemvri 2008 godina od Rusija vo stranstvo se odleale 33 milijardi dolari na SAD.

Prvite znaci na ekonomska kriza vo Rusija se zamrznuvawe na tekovnite proekti kaj kompaniite {to se zanimavaat so kupoproda`ba na nelikvidnosti, izgradba i {pedicija. Tie se soo~uvaat so otpu{tawe od rabota, 6) Tieri de Montbrial od Institutot za me|unarodni odnosi vo Francija izjavi:"Na svetot mu se potrebni novi pravila na igra me|u krajniot liberalizam i dr`avniot intervencionizam. Treba da se odbegnuvaat tie dve krajnosti i da se sozdava kapitalisti~ki sistem koj{to }e bide delotvoren i pravi~en so cel da kreirame nov vid na socijlen liberalizam." 7 ) Vladimir Putin "Krizata go pogodi svetskiot finansiski sistem,a Rusija e soo~ena so nejzinite posledici. Raspadot po~na vo SAD, do Rusija stignuvaat branovi. "

15

dol`ni~ko-doveritelni problemi i docnewe na platite. Od krizata najmnogu stradaat i krupnite kompanii vo sektorite za nafta, gas i metalurgija, koi bi zaprele so svoite aktivnosti dokolku ne intervenira{e dr`avata. Pri~inata e slednata: poradi recesijata na Zapad, izvozot na pazarite so ~elik i ostanati metali e vo stagnacija, dodeka padot na cenata na naftata ve}e ja dostigna psiholo{kata bariera od blizu 50 dolari za barel - najnisko nivo od januari 2007 godina. A ruskata nafta od tipot Urals dostigna cena od okolu 45 dolari za barel {to be{e mnogu ponisko od najpesimisti~kite prognozi. Toa gi natera Vladata na Rusija, MMF i ekspertite da ja procenat makroekonomskata politika vo Rusija za 2009 godina bidej}i se o~ekuvaat opredeleni potresi {to }e determiniraat zabavuvawe na stopankiot raste`.

Toa rezultira{e so Predlog na Vladata na Rusija da najavi novi merki kako {to se: namaluvawe na danokot na profit, na danokot na maliot biznis, nalog na krupnite dr`avni kompanii da investiraat vo pomalite pretprijatija i vo bnkite, poddr{ka na golemite kompanii {to imaat svoi akcii i investicii vo stranstvo za nadminuvawe na posledicite od recesijata na kompaniite vo drugi zemji na zapad, koristewe na del od sredstvata na deviznite rezervi za sanirawe na mo`nite posledici od krizata. Ako se ima vo vid faktot deka Rusija e na tretoto mesto vo svetot po visinata na deviznite rezervi ~ij iznos e dosta visok. Isto taka Ruskata federacija ima suficit vo buxetot koj{to iznesuva 11% od bruto doma{niot proizvod.

Treto, vo Evropskata unija, Evropskata Komisija vo sorabotka so Vladite na zemjite ~lenki na unijata po~na so stimulativen plan od 200 miljardi evra da go spre~i ekonomskiot zastoj, odnosno da ja zgolemat doverbata kaj potro{uva~ite i kompaniite. Vo iznosot od 200 miljardi evra (koj u~estvuva so 1.5% od doma{niot bruto proizvod) so 170 miljardi u~estvuvaat zemjite ~lenki na Evropskata Unija a vo ostatokot od 30 miljardi u~estvuvaat fondovite na EU i so zaem od 15 miljardi evra od Evropskata investiciona banka. Pri donesuvaweto na odlukata za toa finansirawe pretsedatelot na Evropskata komisija @oze Manuel Baroso

16

istakna: "Isklu~itelnite vremiwa baraat isklu~itelni merki", odnosno "vo pra{awe se rabotnite mesta i blagosostojbata na na{ite gra|ani. Evropa treba da ja pro{iri koordinacijata na finansiskite pazari vo realnata ekonomija;" Planot za zakrepnuvawe e golem i smel, a sepak strategiski i odr`liv."

Vo kontekstot na re{avaweto na problemite {to gi determinira golemata svetska finansiska kriza vo Evropsjata Unija ~esto, od poedini eksperti od EU, posebno od SAD i drugite zemji nadvor od EU, se postavuva pra{aweto: dali postoi opasnost evroto kako valuta na EU da ne bide vo sostojba da ja pre`ivee sega{nata kriza? Postavuvaweto na ova pra{awe ~esto pati se bazira na toa deka dosega imalo nekolku slu~ai, odnosno primeri vo ekonomskata i monetarnata istorija koga monetarnite unii ili dr`avi vo koi {to ima edna valuta se raspa|ale. Bez ogled na toa {to postojat tehni~ki i pravni pri~ini zo{to takvata podelba bi bila pote{ka za zemja ~lenka na EU, re~isi nema somnevawe deka edna zemja bi mo`ela da se povle~e ako taa navistina go saka. Pri~ina za toa deka zemjata bi mo`ela da odbere da se povle~e e da izbega od monetarnata politika {to va`i za site podednakvo vovedena so edinstvena valuta.

Imeno, zemja {to }e bide svedok na mnogu deprimirana sopstevna ekonomija vo slednite nekolku godini, i stravuva deka toa }e bide dolgotrajno, bi mo`ela da bide dovedena vo isku{enie da ja napu{ti Evropskata monetarna unija so cel da gi olesni monetarnite uslovi i da ja devalvira svojata valuta. Isto taka, iako toa bi mo`elo, no ne mora da bide ekonomski razumno, zemjata vo seriozna ekonomska kriza bi mo`ela lesno da donese takva politi~ka odluka.

I vo uslovi koga oficijalnite lica ne sakaat da go napu{tat evroto, tie bi mo`ele da se najdat vo situacija da go napravat toa kako rezultat na strategijata da se obidat da gi pridobijat drugite zemji ~lenki na EU da se soglasat so politikata na promeni. Zemjata koja {to veruva vo toa deka monetarnata ili fiskalnata politika e premnogu nepopustliva, bi mo`ela da se zakani so napu{tawe na EU, }e treba da odbere dali }e go prifati poni`uva~kiot poraz i }e ostane ili }e bide principielna i }e si otide.

17

^etvrto, vo svetot e oformeno mislewe spored koe vo dene{niot globaliziran svet Grupata na zemji nare~ena G8 ve}e ne e relevantna institucija poradi {to ulogata vo razvojot na me|unarodnata ekonomija i me|unarodnite finansii treba {to pobrzo da bidat vo ingerencija na t.n Grupa na dvaeset (G20).

Grupata G20 ja so~inuvaat: dr`avite od grupata 7 industriski najrazvieni zemji vo svetot (SAD, Kanada, japonija, Velika Britanija, Francija, Germanija i [panija) i Rusija (G8), isto i Brazil, Meksiko, Argentina, Ju`na Afrika, Turcija, Kina, Indija, Saudiska Arabija, Indonezija, Avstralija, Ju`na Korea i Evropskata Unija. Tie zemji so~inuvaat 90% od bruto-nacionalniot proizvod; 80% od svetskata trgovija i dve tretini od naselenieto vo svetot.

Na Samitot na Grupata 20 {to se odr`a na 15 noemvri 2008 godina vo Va{ington, glavni to~ki na kominiketo bea:

- Fiskalni merki za brz porast na pobaruva~kata; - Soodvetni ~ekori vo monetarnata politika; - Pove}e fondovi za MMF za poddr{ka na ekonomiite vo

razvoj; - Reformi na instituciite: naBreton Vuds so cel

ekonomiite vo razvoj da imaat pogolemo vlijanie vo soglasnost so izmenetata ekonomska te`ina;

- Revizija na smetkovodstvenite standardi, izvr{noto pla}awe, pravilata za bankrotstvo, agenciite za krediten rejting;

Vo odnos na globalnitye finansiski institucii, vo kratkoro~ni ramki liderite na G20 go poddr`aa:

- Itno pro{iruvawe na ~lenstvoto na forumot za stabilnost (FSF) za da bidat vklu~eni ekonomiite vo razvoj.

- Zaedni~ko rabotewe na MMF i FSF, pri {to MMF se fokusira na nadzor, a FSF na regulatornite standardi:

- Pomo{ za novite ekonomii i ekonomiite vo razvoj da dobijat pristap do finansiite;

Vo srednoro~ni ramki na Samitot na G20 bea poddr`ani slednite merki:

- Seopfatna reforma na MMF i na Svetskata banka; - Pogolemo vlijanie na novite zemji vo razvoj; - Zajaknuvawe na nadzornata uloga na MMF vo davaweto

18

na soveti za makroekonomskata i finansiskata stabilnost. Vo odnos na trgovskite razgovori be{e poddr`ano:

- Nepostavuvawe na trgovski barieri vo narednite dvanaeset meseci;

- Rabota za restartirawe na svetskite trgovski razgovori do krajot na 2008 godina.

Od aspekt na regulatornite pravila, vo kratkoro~ni ramki liderite se slo`ija za slednoto:

- Vospostavuvawe na nadzorni i "kole`i" za site golemi prekugrani~ni finansiski institucii;

- Pregled kako plate`nite paketi vlijaat na prezemaweto na rizik;

- Osiguruvawe deka agenciite za krediten rejting gi ispolnuvaat visokite globalni regulatorni standardi.

Samitot na G20 vo Va{ington na 15 noemvri 2008 godina be{e pod pritisok na sostojbata vo me|unarodnata ekonomija i me|unarodnite finansii. Imeno, ve}e podolgo vreme me|unarodnata ekonomija i me|unarodnite finansii se nao|aat vo sostojba na finansiska kriza koja poleka no sigurno se prenesuva i na realnata sfera. Recesijata zafati golem del od svetskite nose~ki ekonomii, a re~isi site ostanati se na rabot na egzistancijata. Sekojdnevno kolaboriraat golemi banki i kompanii, se otpu{taat rabotnici, se sozdavaat golemi iznosi na zagubi.

Posle samitot britanskiot premier izjavi deka vo Va{ington se sozdade "patna karta" za stabilizirawe na globalnata ekonomija zafatena so finansiskata i ekonomskata kriza."Akcijata {to ja prezedovme vo Va{ington pomaga za{tedite na lu|eto da bidat bezbedni, da ja so~uvaat rabotata i da ne gi zagubat svoite imoti."Toj izrazi zadovolstvo {to site na Samitot vo Va{ington se soglasija za brzo postignuvawe na svetski dogovor za trgovijata, za da se spre~i {tetata {to mo`e da se javi od mo`niot bran na protekcionizam.

Francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi go oceni Samitot vo Va{ington kako istoriski i izjavi: "za prvpat tolku razli~ni zemji, koi {to bea na Samitot se dogovorija za principite, za na~inite na reagirawe, za ambicioniot akcionen plan."

19

Pretsedatelot na SAD Xorx Bu{ smeta deka Samitot uspe{no zavr{i, deka svetskite voda~i se dogovorile vo idnina zaedno da rabotat na modernizirawe na finansiskiot sistem i na unapreduvaweto na me|unarodnite finansiski institucii i deka svetskite lideri ja potvrdile neophodnosta od otvoreni pazari i slobodna trgovija.

Petto, smetam deka vo idnina }e treba da se pristapi ne samo kon doteruvawe, usovr{uvawe i inovirawe na sega{niot me|unaroden sistem na trguvawe, na finansirawe,na sega{niot me|unaroden monetaren sistem i na sistemot na formirawe i odr`uvawe na deviznite kursevi na nacionalnite valuti na zemjite vo svetot. Sepak, kolku uspe{no da se ostvari toa, smetam deka seto toa }e pretstavuva eden uspe{en na~in na doteruvawe (na {minkawe) na postoe~kiot sistem na ekonomski monetarni odnosi vo sega{niot sovremen svet.

Koga ova go istaknuvam smetam deka sovremeniot svet se karakterizira so dlaboki ekonomski, op{testveni i politi~ki promeni {to gi zafatile poedvni zemji i me|unarodnata zaednica kako celina. Tie promeni se pri~ina i posledica na akciite na progresivnite sili za preobrazuvawe na lostoe~kite neravnopravni i vospostavuvawe na novi, poinakvi me|unarodni demokratski odnosi. Vo oblasta na ekonomijata sovremenite procesi baraat nov sovremen sistem na me|unarodni ekonomski odnosi koi }e bidat osnova za pousoglasen i postabilen razvoj na proizvodnite sili i za unapreduvawe na ramnopravnata me|unarodna ekonomska i finansiska sorabotka vo polza na site u~esnici vo taa sorabotka.

Za da mo`e da se stekne porealna slika za sovremenite dvi`ewa i protivre~nostite vo svetskoto stopanstvo }e se obidam, sosema kratko, da upatam na nekolku pozna~ajni protivre~nosti {to go karakteriziraat sega{niot t.n sovremen svet. Spored moeto sogleduvawe tie protivre~nosti se:

- Prva i osnovna protivre~nost na sovremeniot svet, odnosno na sega{niotkapitalizam e protivre~nosta pome|u kapitalot i trudot koja odamna postoi i se zaostruva vo vnatre{niot politi~ki `ivot na kapitalisti~kite zemji.

- Vtora protivre~nost e pome|u obemot i raspredelbata na proizvodnite sili i zaostanuvaweto na proizvodnite odnosi vo svetot {to doveduva do krizi vo me|unarodnite

20

ekonomski odnosi. Odnosno, doveduva do ras~ekor pome|u op{tite politi~ki deklaracii za demokratijata na me|unarodnite odnosi i realnata ekonomska neramnopravnost i eksploatacija.

- Protivre~nosti pome|u cikli~nite krizi izrazeni vo segmentacija i stopanski raste` i strukturnite krizi {to predizvikuvaat inflacija, nevrabotenost i poremetuvawata na me|unarodnoto trgovsko i monetarno-finansisko podra~je.

- Svetskite pazari ne deluvaat slobodno kako {to deluvaa vo klasi~niot kapitalizam. Dvi`eweto na stokite, uslugite, tehnologijata, rabotnata sila i informaciite se ograni~uva, odnosno se monopolizira. Pazarniot mehanizam stanuva sredstvo za jaknewe na stihija i {pekulacii, odnosno za slepa trka po profit. Re{enieto se bara vo pravec na regulirawe na pazarite i usoglasuvawe na nivnite mehanizmi za postabilen i usoglasen stopanski razvoj vo polza na zemjite {to u~estvuvaat na tie pazari. Sepak, toa ne zna~i deka treba da se napu{tat me|unarodnite pazarni mehanizmi i da se vovede krut diri`izam, tuku tie mehanizmi treba organizirano da se. koristat za da mo`at da se ostvarat zaedni~ki programiranite celi.

- Protivre~nosti se javuvaat i pome|u nacionalniot i me|unarodniot pristap i interesi, pome|u individualnostite i suverenostite na sekoja poedina nacionalna ekonomija i potrebite za zaedni~ko re{ava{e na globalnite pra{awa zaradi se pogolemata zavisnost i povrzanost nasvetot.

- Protivre~nosti poizrazito se javuvaat koga se javuvaat krizni manifestacii kaj pogolemi svetski korporacii, vo poedini regioni vo svetot ili vo ramki na poedini stopanski grupacii kako {to se energetikata, trgovijata, monetarno-kreditnata oblast itn.

- Edna od pozna~ajnite protivre~nosti vo kapitalizmot e zgolemuvaweto na jazot vo stepenot na razvienosta pome|u razvienite zemji, zemjite vo razvoj i nerazvienite zemji. So sozdavaweto na uslovi za ostvaruvawe na me|unarodni ekonomski odnosi vo me|uzavisnost i povrzanost na u~esnicite vo tie odnosi }e po~ne da se namaluva jazot vo nivoto na nivniot razvitok.

- Vrz osnova na dosega iznesenoto sakam da upatam na u{te edna protivre~nost vo sovremenite ekonomski i finansiski odnosi vo sovremeniot svet koja su{tinski proizleguva od niv i se sostoi vo potrebata za koncipirawe na poinakov,

21

sovremen, poefikasen ekonomski poredok vo svetot i natamo{noto postoewe na dosega{niot i sega{niot ekonomski poredok vo svetot so kogo ne mo`at da se re{at naplastenite krucijalni problemi i pra{awa i negovoto natamo{no "funkcionirawe" samo im {teti na pogolemiot broj na zemji vo svetot.

- Kriznata sostojba vo ovremeniot kapitalizam se karakterizira so svoevidna samoreproduktivnost koja ima tendencii da se vlo{uva vo pogled na sodr`inata, oblicite i razmerite vrz osnova na kauzalnata vkrstenost na {iroka skala na depresivni procesi i procesi {to vodat do neramnote`a na nacionalni nivoi i na me|unarodno nivo. So toa krizata dobiva se pozaostreno me|unarodno i zaradi stepenot na me|uzavisota vo svetskoto stopanstvo, povratno vnatre{no zna~ewe. Se pove}e se doa|a do zaklu~ok deka korenite, prirodata, oblicite na krizata i posledicite od nejzinoto manifestirawe se izraz i odraz na su{tinskite slabosti na sistemot na kogo {to se bazira me|unarodniot razvoj.

Istra`uvawata na sovremeniot svet, na sovremenite ekonomski i finansiski dvi`ewa i odnosi upatuvaat na soznanie deka istiot nikoga{ do sega ne bil poslo`en, poheterogen, poprotivre~en, me|uzavisen i dinami~en. Od tamu i potrebata od po~ituvawe na edna premisa, a toa e vo idnina sekoj obid' za koncipirawe na uslovi za poinakov svet, za me|unaroden poredok {to treba da bide podobar od sega{nata institucionalna postavenost na svetot, treba da se bazira na temelna analiza na sega{nata konstelacija vo svetot, posebno vo e}onomskite i finansiskite odnosv i na vizuelnoto gledawe na svetot so pomalku negativnosti ili bez niv.

Na pra{aweto kade e sodr`ana potrebata od kriti~na analiza na sega{nata institucionalna postavenost na ekonomsite i finansiskite odnosi vo svetot i potrebata od nivnoto lekuvawe bi mo`elo da se dade sledniot odgovor. Vo sega{nata me|unarodna ekonomska i finansiska konstelacija pomalite i ponerazvienite zemji ne se nao|aat sebesi i se pomalku im odgovara trendot na nivnoto vlo{uvawe bidej}i vo nepovolni globalni ekonomsi dvi`ewa i odnosi tie zemji sogleduvaat opasnost od konzervirawe, duri i natamo{no vlo{uvawe na nivnata ekonomska polo`ba. Toa e pri~inata {to nerazvienite zemji i zemjite vo razvoj se pobornici za gradewe na nov, poinakov, sovremen me|unaroden ekonomski poredok.

22

Tie zemji se pobornici i poradi toa {to nivnata vnatre{na sostojba mo`e da bide solidna osnova za koncipirawe na nov me|uvaroden ekonomski poredok. Ulogata i vlijanieto na zemjite vo razvoj i nerazvienite zemji, koi kako sostojbi se gri`a na sovesta na razvienite, mo`at vo golema mera da bidat predlaga~i na kompromisni solucii za re{avawe na krucijalni pra{awa od oblasta na me|unarodnite ekonomski i finansiski odnosi, se sostoi i vo toa da pridonesat da se namaluvaat i neutraliziraat nesoglasuvawata pome|u razvienite zemji kako vode~ki akteri vo svetot i vo pregovorite za koncipirawe na nov sovremen me|unaroden ekonomski poredok.

4. Koncipirawe na nov me|unaroden ekonomski poredok Koga stanuva zbor za potrebata za koncipirawe na

nov, sovremen me|unaroden ekonomski poredok i nudewe na mo`en koncept za toj poredok vo dosega{nite teoretski i ekspertski analizi sretnuvame razli~en pristap i od nijansirani do razli~ni koncepcii vo vrska so toa kako vo su{tina da izgleda noviot sovremen me|unaroden ekonomski poredok i koi da bidat nositelite na toj poredok. Toa, logi~no gledano proizleguva od sega{niot odnos na silite vo svetot, od `elbata za prodol`uvawe na sega{nata dominacija na razvienite i vo idnina, i vo noviot me|unaroden ekonomski poredok. @elbata da se zadr`i i vo idnina dominacijata vo me|unarodnite ekonomski i finansiski odnosi od strana na razvienite zemji ne e slu~ajna bidej}i stanuva zbor za nivno diktirawe na uslovi za razmena i odnosi na me|unarodnite eknomski i finansiski pazari so koi se sozdavaat uslovi za nivno prekumereno bogatewe na {teta na ostanatite u~esnici vo razmenata i odnosite, pred se na zemjite vo razvoj i nerazvieni zemji.

Poa|ajki od tamu deka sekoja koncepcija na Me|unarodniot ekonomski poredok e subjektiven izraz, odnosno sfa}awe na objektivnite procesi i odnosi, vo istovreme e, i objektiven izraz na subjektivnite sili i interesi. Vo eden takov pristap ideite i koncepciite za noviot me|unaroden ekonomski poredok sekako deka gi pratele evolucijata i sodr`inata na op{tata sostojba vo svetskoto stopanstvo, posebno od aspekt na pojavata i manifestiraweto na krizite. Takvoto pratewe na sostojbata e prateno prvenstveno od razvienite kapitalisti~ki zemji, posebno vode~kite i vladea~kite ekonomski, finansiski, voeni i

23

politi~ki sili vo svetot. No, vo isto vreme, ni{to pomalku ne se prateni kriznite sostojbi vo svetot i od zemjite vo razvoj i nerazvienite zemji.

Sepak, ako se pogleda su{tinski i analiti~ki vo svetot dokolku ne bi se zele vo vid ekstremnite gledawa vo vrska so Me|unarodniot ekonomski poredok (od pseudo-radikalnite koncepcii do koncepciite vo koi {to se negira toj poredok) ostanuva faktot spored kogo osnovnite priodi kon Me|unarodniot ekonomski poredok vo su{tina se polarizirani. Imeno, na edna strana se koncepciite {to se baziraat na osnovnite op{testveni i politi~ki formacii na razvienite zemji na Zapad. Spored tie koncepcii treba da se pojde od nu`nosta za promeni, duri i koga se negira Me|unarodniot ekonomski poredok, od natamo{en razvoj, odnosno i integracionite procesi vo svetskoto stopanstvo. Da se pojde od prizmata na upravuvawe so promenite i prisposobuvawe na promenite pod pokrivot na transnacionalnite kompanii.

Strategijata na razvienite zemji na Zapad vo vrska so protivre~nostite na me|unarodniot razvoj e koncipirana vo osnova pod vlijanie na nivnoto soo~uvawe, od edna strana, so op{tite i prodol`eni krizni sostojbi vo sopstvenite stopanstva, a od druga strana, so slo`enite i se pozna~ajni procesi na politi~kata i ekonomskata dekolonizacija na zemjite vo razvoj. Vo taa nivna koncepcija dominira eden t.n. reformiran pristap kon menuvawe na pretpostavkite, mehanizmite i celite na svetskiot reprodukcionen proces, se razbira, vo funkcija na svoite sopstvni reproduktivni potrebi. Vo toj kontekst se formulirani ~etiri temelni premisi na strategijata na razvienite zemji koi go odrazuvaat nivnoto sfa}awe na prirodata i pravcite za re{avawe na protivre~nostite vo me|unarodniot razvoj, a se formulirani od agol na nivnite interesi. Tie premisi se:

1. Premisa na visoka i raste~ka me|uzavisnost, koja ne samo {to ne ja negira tuku ja podr`uva vertikalnata stratifikacija na zemjite vo pogled na nivoto na razvoj, ekonomskata mo} i prirodnite odnosi, koja se situira vo koncepcijata za sozdavawe na dodatna efektivna pobaruva~ka na svetskiot pazar vo korist na site;

2. Premisata na neizbe`nost na promenite vo svetskoto stopanstvo, institucionalno, vnimatelno i kontrolirano. Tie promeni treba da imaat strukturen karakter i toa na nivo na akutni problemi i na nivo na iznudeni reformisti~ki transformacii, vo ograni~ena

24

forma, koi ne navleguvaat vo korenite i su{tinata na osnovnite protivre~nosti na me|unarodniot razvoj;

3. Premisa na tesna povrzanost i me|uzavisnost me|u ekonomskite so socijalnite, politi~kite, voenite i drugite podra~ja od me|unarodnite odnosi koi se manifestiraat na tri nivoi: na nivo na vnatre{nite dinamiki na razvienite zemji i zemjite vo razvoj; na nivo na me|usebnite odnosi na razvienite zemji na Zapad po povod odnosite so zemjite vo razvoj, i na nivo na me|unarodnite odnosi voop{to;

4. Premisa za srazmerno pogolemo i perspektivno zna~ewe na razlikite pome|u zemjite vo razvoj vo odnos na nivnoto zaedni{tvo.

Spomenatite ~etiri premisi pretstavuvaat osnova za gradewe na konceptualnata i sgrate{ka osnova na pristapot na razvienite zemji na Zapad vo odnos na problemite na me|unarodniot razvoj i na funkcioniraweto na svetskiot pazar.

Na drugata strana se koncepcijata i pristapot na zemjite vo razvoj. Vo taa koncepcija se pojduva od potrebata od {irok spektar na su{tinski promeni. Tuka mo`at da se spomnat slednive promeni: menuvawe na celite i kriteriumite na razvojot, menuvawe na materijalno tehnolo{kite pretpostavki i struktura na nivo na investiciite i mehanizmite na me|unarodnite ekonomski odnosi. Vo ramkite na toa vo koncepcijata preovladuva orientacija kon re{enija {to bi vodele kon izedna~uvawe na uslovite i nivoite na razvojot i ramnopravnosta na odnosite vo svetskata trgovija. Toa bi se ostvaruvalo vrz osnova na pove}edimenzionalno ostvaruvawe na zaedni~kite celi na razvojot, se razbira, pri potpolno aktivirawe na zaedni~kite potencijali na zemjite vo razvoj.

Po iznesuvaweto na dvete, bi rekol, dosta konfrontirani koncepcii smetam deka e nu`no da upatam u{te na nekolku sogleduvawa:

Prvo, na nivo na svet ne mo`e jasno da se sogleda postoewe na spremnost za usoglaseno identifikuvawe i sanirawe na pri~inite i posledicite za segac{ata konstelacija vo svetot;

Vtoro, ne mo`at spontano da. se razre{at ili, vo krajna instanca, da se ubla`at procesite na zaostruvawe na kriznata sostojba;

Treto, ne bi mo`elo da se re{at me|unarodnite protivre~nosti i op{tata krizna sostojba vrz osnova na

25

sega{niot vladea~ki sistem na svetskata ekonomija i finansii;

^etvrto, protivre~nostite vo sega{niot sistem na odnosi vo svetot bi mo`ele da se re{avaat i kone~no da bidat re{eni po pat na ramnopravno i efikasno integrirawe na zemjite vo razvoj vo svetskiot ekonomski prostor, odnosno vo me|unarodnite ekonomski i finansiski odnosi;

Petto, procesot na koncipirawe i ostvaruvawe na me|unarodniot ekonomski poredok ,treba da se oslonuva na promenlivo usoglasuvawe i integrirawe va interesite na razli~nite zemji i kategorii na zemji. Toa, vo su{tina, zna~i deka sodr`inata i intenzitetot na menuvawe bi bile vo toa {to rezultatite vo dominantniot pravec (vnatre{nata dinamika) na razvienite zemji i zemjite vo razvoj vo soglasnost so menuvaweto na materijalno-tehni~kite, prirodnite, institucionalnite, politi~kite, voenite, socijalnite sostojbi vo svetskoto stopanstvo, vo svetskite ekonomski i finansiski odnosi; i

[esto, treba da se ostvaruva integralno unapreduvawe na funkcioniraweto na celinata na sistemot na svetskoto stopanstvo, i toa po pat na adekvatni promeni koi {to }e bidat odraz na sozdavawe na novi celi i nivno aktivirawe na novi kriteriumi, mehanizmi i institucii kako i materijalno-tehni~ki pretpostavki i struktura na me|unarodniot razvoj se vo pravec na ukinuvawe na odnosite na dominacija i postoe~kite oblici na eksploatacija.

Dosega{niot teoretski pristap vo izu~uvaweto na `elbite i streme`ite da se definiraat osnovite za koncipirawe na nov, sovremen, me|unaroden ekonomski poredok upatuvaat na toa deka Me|unarodniot ekonomski poredok pretstavuva streme` na sovremeniot ~ovek naso~en kon fundamentalno menuvawe, vo po~etokot inicijalno, pokasno poambiciozno, na postoe~kiot pristap na me|unarodniot razvoj i na sorabotkata na ekonomski i finansiski plan vo svetot. Toa bi se napravilo:

1) na nivo na osnovnata smisla na ekonomskoto `iveewe, negovite osnovni celi i kriteriumi;

2) na nivo na uslovite, na prirodnite, tehni~ko tehnolo{kite i op{testvenite pretpostavki; i

3) na nivo na principi, op{testveni institucii i mehannzmi.

Od ~isto teoretskn aspekt koga stanuva zbor za definirawe na nov Me|unaroden ekonomski poredok i samoto definirawe na toj poredok sretnuvame vo osnova dve globalni

26

protivre~nosti vo osporuvawe na toj pristap i toa na nivo na op{testveno okru`uvawe na reprodukcijata na ~ovekot.

Prvata protivre~nost e ostvaruvawe na nivo na nacionalni stopanstva i op{testva. Toa, su{tinski gledano pretstavuva klasno-antagonisti~kiot odnos pome|u trudot i kapitalot, a na me|unaroden plan odnosot pome|u bogatite i siroma{nite, vladea~kite, podredenite, centarot i periferijata, so eden zbor odnosot pome|u razvienite zemji od edna strana i nerazvienite zemji zaedno so zemjite vo razvoj od druga strana.

Vtorata protivre~nost na nacionalno i me|unarodno nivo ja sretnuvame vo slo`eniot istoriski konflikt na vladea~kiot utilitaristi~ki pristap na poedinecot, negovata cel, kriteriumite i na~inot na odnesuvawe i povrzuvawe vo reproduktivniot sistem so razli~nite "sloevi" i podra~ja na manifestirawe na celinata na op{testvenoto okru`uvawe. Tuka se misli na naukata, kulturata, obrazovanieto i voop{to celokupnata oblast na duhovno `iveewe. Site osnovni, protivre~nosti {to se sretnuvaat na nivo na me|unarodnite odnosi prestavuvaat eden vid pro{irena refleksija na nivnoto manifestirawe na nacionalnoto nivo, pred se vo zemji koi {to ekonomski, voeno-politi~ki i ideolo{ki dominiraat vo svetot. I vo ovoj domen vladea~kiot pristap vo ekonomskoto `iveewe e baziran na maksimizirana, psiholo{ka i ekonomska, utalitaristi~ka su{tina i nejzinite konfliktni konsekvencii na op{testveno i prirodno nivo na reprodukcijata na ~ovekot, vo toj kontekst i ~ovekot kako poedinec }e go menuva, naprotiv go pro{iruva i go multiplicira toa {to kapitalot dobiva etatisti~ki i transnacionalni karakteristiki. Poto~no, nacionalnite protivre~nosti dobivaat ponaglaseni me|unarodni karakteristiki, i toa od aspekt na uslovenosta, celite, na~inite na reprodukcija i nejzinite posledici. Od tamu, najop{tata i najkonfliktnata sodr`ina na tie protivre~nosti vo sovremenite uslovi e vrzana za sostojbata na apsolutnata i neramnopravnata integriranost na golem broj na stopanstva i naselenie na zemjite vo razvoj vo strukturata i tokovite na svetskoto stopanstvo, vo koe sretnuvame dominacii i eksploatacija.

Od teoretski aspekt Me|unarodniot ekonomski poredok e svoeviden streme` na sovremeniot svet kon uramnote`enost i prostirawe na trite osnovni me|usebno usloveni reproduktivni nivoi na ~ovekot:

1. kako poedinci vo naj{iroko svatenata utilitaristi~ka smisla;

27

2. kako op{testveno bitie na razli~ni me|usebno usloveni nivoi, sloevi i oblici na manifestirawe na op{testvenosta na primer lokalno, regionalno, nacionalno, kontinentalno nivo itn; i

3. kako prirodno bitie, koe {to `ivee vo dadeno, ograni~eno i edinstveno mo`no prirodno opkru`uvawe.

5. Osnovi, principi i strategija pri koncipirawe na nov me|unaroden ekonomski poredok

Teoretskite istra`uvawa vo oblasta na me|unarodnata

ekonomija i me|unarodnite finansii upatuvaat na zaklu~ok spored kogo do krajot na XIX vek i vo po~etokot na XX vek e period na seopfatni procesi na promeni koi, su{tinski posmatrano imaat istoriski karakter, pretstavuvaat eden vid preoden period vo razvitokot na svetskata ekonomija. Analogno na toa i krizata na svetskoto stopanstvo treba da bide svatena kako kriza na toj preoden period. Taa kriza, koja e predmet na teoretski istra`uvawa od pove}e aspektn, pretstavuva, od edna strana izraz i vo isto vreme pri~ina na brojot i raznovidni poremetuvawa vo vkupnosta na sistemot na reprodukcijata. Od duga strana, taa kriza kako da dava opredeleni impulsi za sozdavawe na materijalno-tehni~ki i institucionalni pretpostavki za formirawe na nov, sosema poinakov sistem na reprodukcija, so poinakva matrica na subjekti, poinakov sistem na kriteriumi na nivnoto odnesuvawe i me|unarodno povrzuvawe, so poinakvi materijalni, institucionalni i vrednosni osnovi za natamo{niot razvoj i so poinakov kriterium i na~in na manifestirawe na ekonomskite i ostanatite op{testveni zakonitosti.

Vo posledno vreme vidno mo`at da se sogledaat opredeleni tendencii koi {to vodat kon fundamentalni promeni vnatre vo svetskiot sistem na reprodukcija.

Tie promeni se javuvaat otkako se iscrpeni potencijalite na stopanskiot raste` vo postoe~kiot svetski sistem na reprodukcija koj {to se karakterizira so: dominacija na kapital odnosi, krupna industrija kako dominanten oblik na postoe~kiot na~in na proizvodstvo baziran na eftini surovini i energija, i so globalna struktura centar-periferija.

Permanentno se formiraat, vo centrite na svetskiot sistem na reprodukcija, novi razvojni pravci i modeli ~ija

28

{to implementacijata neposredno i posredno vlijae na procesite i strukturnite promeni i vo ostanatite delovi na svetot. Tie razvojni pravci i tendencii se karakteriziraat se slednite novi momenti:

1. se menuva ulogata na dr`avata vo stopanskiot `ivot vo pravec na sozdavawe na uslovi za pogolema uloga vo osiguruvaweto na deluvaweto na krupniot kapital;

2. polarizacija na stopanskite subjekti vo zemjite centri na transnacionalni giganti i na sitni proizvodi i uslu`ni edinki;

3. transnacionalizacija na golemite proizvodni i distributivni centri kako subjekti na svetskiot sistem na reprodukcija;

4. jaknewe na me|unarodnite integracii, vo prv red pome|u stopanstvata na razvienite zemji;

5. gubewe na pozicijata na energijata kako klu~en faktor vo stopanskiot razvitok;

6. zabrzuvawe na tehnolo{kite i strukturni promeni i od tamu na promenite vo site sektori na proizvodstvoto; i

7. zabrzan razvoj i jaknewe na informativnoto stopanstvo.

Vo takvata ekonomska konstelacija, sepak, i natamu ostanuva i se {iri jazot pome|u razvienite zemji od edna strana i zemjite vo razvoj i nerazvienite zemji {to pretstavuva zna~ajna negativna karakteristika na sovremeniot svet ne treba da iznenaduva faktot deka idejata za nov me|unaroden poredok gi nao|a svoite prvi konstruktivni pobornici tokmu vo nerazvienite zemji i zemjite vo razvoj. Vnatre{nata i nadvore{nata sostojba na tie zemji prestavuva solidna osnova za prestruktuirawe na sovremeniot svet.

Dosega{nite teoretski istra`uvawa upatuvaat na soznanie spored koe teoretskite osnovi za koncipnrawe na nov Me|unaroden ekonomski poredok proizleguvaat od tri karakteristi~ni ~initeli na sovremenite me|unarodni ekonomski odnosi. Stanuva zbor za:

1. istoriski, globalni op{testveno-ekonomski tokovi koi {to proizleguvaat od objektivnata sostojba i razvitokot na proizvodnite sili; i

2. isto taka, stanuva zbor za subjektivni idejno-politi~ki sili, {to se ra|aat vo tie tokovi i koi so postavuvaweto na svoite na~ela pozitivno deluvaat na niv.

29

So prepletuvaweto na tie ~initeli se doa|a do elementite {to se presudni za formirawe na strate{kite koncepcii na Me|unaroden ekonomski poredok.

Teoretskite istra`uvawa upatuvaat na toa deka vo sega{nite sovremeni uslovi na razvitokot na ekonomskite odnosi pome|u lu|eto i zemjite dejstvuvaat vo glavno pet me|unarodni tokovi, odnosno pet me|unarodni procesi. Tie procesi se:

Prviot proces pretstavuva prodlabo~uvawe na krizata na sovremeniot kapitalizam za koja {to e karakteristi~no jakneweto na ekonomskite sili i koncepcijata na me|unarodniot kapital i protivre~nostite vnatre vo dr`avite. Vo toj kontekst svoe mesto zavzema porane{niot razvoj ili stagnacija na stopanstvata na razvienite zemji i zemji vo razvoj i relativno visoki stapki na inflacija. Vo uslovi na se pogolema me|usebna zavisnost i povrzanost na nacionalnite ekonomii kriznata sostojba vo kapitalizmot se pro{iruva i na seto svetsko stopanstvo vo koe skoro site zemji gi ose}aat posledicite od nejzinoto postoewe.

Vtoriot proces pretstavuva ekonomskata i politi~kata dekolonizacija.so {to ve}e ne postoi klasi~niot kapitalizam. Sepak, imperijalizmot ostanuva karakteristika na sovremeniot kapitalizam i pretstavuva edno od krucijalnite pra{awa koe {to treba da se re{ava vo postavenosta na Me|unarodniot ekonomski poredok.

Tretiot proces koj {to su{tinski vlijae na me|unarodnite ekonomski odnosi e neo~ekuvaniot raste` na nau~no-tehni~kiot i tehnolo{kiot napredok. Toj napredok vo golema mera vlijae na povrzuvaweto na narodite vo svetot i pridonesuva da stanuva se pove}e integralna celina. So toa, vo isto vreme, progresot ili zaostanuvaweto na edna ili pove}e zemji se odrazuva i na razvitokot na drugite zemji.

^etvrtiot proces ima dosta zna~ajna uloga vo me|unarodnite ekonomski odnosi, stanuva zbor za proces na konstelacija na politi~kite sili vo svetot. Ako porano postoeja razli~ni op{testveno-ekonomski i ekonomski sistemi: kapitalisti~ki, socijalisti~ki i na zemjite vo razvoj i nerazvienite zemji, postoea dva bloka (isto~en i zapaden) i nerazvieni zemji kako globalna antiblokovska sila, sega vo svetot vladee ekonoskiot sistem na pazarna ekonomija i akcionerstvo. Vo ramkite na toj sistem postojat vode~ki zemji (na primer golemite sedum, odnosno golemite osum), zemji vo razvoj, nerazvieni zemji i zemji vo tranzicija. Site tie imaat iznijansirani karakteristiki na kapitalisti~ki zemji, zemji

30

na pazarna ekonomija i akcionerstvo. Postojat, isto taka, grupirawa na zemji na teritorijalen princip za re{avawe na opredeleni ekonomski, finansiski, nadvore{no-trgovski pra{awa ili za sozdavawe na platni, trgovski, ekonomski, odnosno politi~ki unii.

Su{tinata na pettiot proces e zgolemuvaweto na razlikata pome|u razvienite zemji i zemjite vo razvoj. Sega{niot me|unaroden ekonomski poredok mesto da sozdava uslovi tie razliki da se namaluvaat i da nestanat vlijae na zgolemuvawe na tie razliki. Toa e u{te edna pri~ina za da se sozdade nov Me|unaroden ekonomski poredok, nov sistem za ostvaruvawe na podinami~ki i popravi~ni ekonomski i finansiski odnosi vo svetot.

Vo istra`uvaweto na teoretskite osnovi na Me|unarodniot ekonomski poredok svoe zna~ajno mesto zavzemaat idejno-politi~kite principi koi vo nekolku decenii nanazad se koncipirani od strana na progresivni subjektivni sili za borba protiv kolonijalizmot i neokolonijalizmot, rasizmot i aparthejdot, zavisnosta i podredenosta, dominacijata, hegemonizmot i eksploatacijata. Poznato e deka se dodeka postojat takvi sili vo svetot ne mo`e da se zboruva za osloboduvawe na ekonomskata sfera od niv.

Vo teorijata na osnovite na idejno-politi~kite principi se upatuva na slednite ~etiri grupi na idejno- politi~ki principi:

1. princip na popu{tawe vo me|unarodnite zategnati odnosi (koga gi ima, odnosno koga }e se javat). Toj princip vlijae na afirmacijata i jakneweto na me|unarodnoto spogoduvawe, nekonfrontacija, sorabotka, popu{tawe, barawe kompromisni re{enija a ne koristewe na sila;

2. principi od nacionalno zna~ewe: nacionalna sloboda, samoopredeluvawe, nezavisnost, suverenitet, teritorijalen integritet i neme{awe vo vnatrep{ite raboti na poedini zemji;

3. principi od me|unarodno zna~ewe: razvivawe na ekonomska sorabotka na principi na ramnopravnost, suverena ednakvost, pravednost i nediskriminacija; i

4. principi na sozdavawe na optimalni uslovi za kontinuiran, uslogllasen i stabilen razvoj na site zemji.

Vo ovie principi e sodr`an principot na prioritet za pobrz razvoj na zemjite vo razvoj po pat na preferencijalen i recipro~en tretman na zemjite vo razvoj.

31

Site ovie principi pretstavuvaat ne samo komponenti na idejno politi~kite principi tuku i zna~aen izvor na teoretskite osnovi za razvivawe i menuvawe na me|unarodnite ekonomski i finansiski odnosi i za koncipirawe na osnovnite principi vrz koi }e se bazira Me|unarodniot ekonomski poredok.

Vo potraga za sogleduvawe na teoretskite osnovi na genezata na Me|unarodniot ekonomski poredok vo literaturata od oblasta na me|unarodnite ekonomski i finansiski odnosi, poto~no od oblasta na me|unarodnata ekonomija i me|unarodnite finansii naidov na soznanie spored koe postojat tri izvori za pojava na koncepcijata za Me|unarodniot ekonomski poredok. Toa se:

1. strukturnata kriza vo svetskiot proces na reprodukcija, koja su{tinski i neposredno se izrazuva vo kriza na sistemot na megunarodnite ekonomski odnosi i od nea izvedenite strategii institucii. Potoa, vo slo`eniot proces na menuvawe na op{testveno-ekonomskiot sistem vo svetot i po{iroko kriznite pojavi vo postoe~kite na~ini na `iveewe;

2. porazvieniot svet, posebno progresivnite sili vo svetot, za nepravednosta i neefikasnosta na Me|unarodniot ekonomski poredok, za negovata nekonzistentnost i nesposobnost da pristapi kon re{avawe na aktuelnite me|unarodni op{testveni i ekonomski problemi; i

3. krizata na konzervativnite teoretski misli i ra|aweto na nova paradigma vo sklopot na teoretskite disciplini vo koi {to se tretira podra~jeto na Me|unarodniot ekonomski loredok; vo novite teoretski pristapi se saka da se pratat novite procesi vo svetot i da se orientira praksata vo ostvaruvawe na celite i zada~ite na Me|unarodniot ekonomski poredok.

Teoretskite koncepcii spored koi bi bil koncipiran nov, poinakov, sovremen me|unaroden ekonomski poredok bi mo`el da gi definiram i kako odgovor na zaostruvaweto na protivre~nostite i javuvaweto na krizni `ari{ta vo site dimenzii na sovremeniot svet.

Sovremenite teoretski koncepcii {to se javuvaat vo vrska so koncipirawe na nov Me|unaroden ekonomski poredok ja sodr`at vo sebe vkupnosta na zbidnuvawata vo svetot i vo svetskoto stopanstvo so {to tie sodr`at pomalku teoretski simplifikacii. Pri toa so nau~ni istra`uvawa se saka da se razotkrijat pri~initelite, odnosno povratnite spregi vo svetskiot proces na reprodukcija i da se osoznaat karakteristikite na odnosite na mo} vo me|unarodnite

32

ekonomski odnosi. So niv se ovozmo`uva i razbirawe na istoriskite fakti koi {to go pottiknuvaat ili go zapiraat ostvaruvaweto na noviot Me|unaroden ekonomski poredok. Teoretskite sukobi sekoga{ se neminovni pome|u tie {to go branat staroto i pre`iveanoto i tie koi {to vo staroto otkrivaat novo i go sfa}aat patot za ostvaruvawe na toa novo.

Poa|aj}i od tamu deka koncepcijata na noviot Me|unaroden ekonomski poredok opfa}a kompleksni i te{ki pra{awa treba da se ostvaruva interdisciplinarno istra`uvawe. Pri toa kategoriite na poedinite nau~ni disciplini se voveduvaat postepeno, a te`i{teto se stava na odr`uvawe na vnatre{na povrzanost na istra`uvaweto. Posebno mesto vo toj kontekst dobiva i pogledot na razvojot na novata teoretska misla ispolneta so kontroverzi, koja {to go olesnuva razbiraweto za pojava na nov Me|unaroden ekonomski poredok. Imeno, se otvara pat za analiza na nekoi strukturni karakteristiki na sovremeniot svet i niz toa na noviot Me|unaroden ekonomski poredok. Vrz osnova na toa e mo`na i negova operacionalizacnja koja {to se potvrduva kako sinteza na objektivnite op{testveno ekonomski zakonitosti i na subjektite {to treba da gi realiziraat promenite vo svetot.

Koncepcijata za noviot Me|unaroden ekonomski poredok, od aspekt na teoretskata analiza e zna~ajna genezata na onaa teoretska misla vo razvienite zemji i vo zemjite vo razvoj koja go obrabotuva problemot na me|unarodnite ekonomski odnosi i problemite na ekonomskiot razvitok. Osnovite, kletkite na koncepcijata na noviot Me|unaroden ekonomski poredok se sozdadeni vo kriti~kata mnsla koja se javuva{e kako reakcija na nesposobnosta na dominantnata teorija i praktika da ja objasni su{tinata, protivre~nostite i deformaciite vo svetkata ekonomija. Imeno, dve osnovni temi: pra{aweto na razvojot na svetot vo celina i se pogolemiot otpor protiv site oblici na dominacija i eksploatacija me|u zemjite i jakneweto na ekonomskite i politi~kite osnovi za ramnopravna sorabotka i solidarnost.

Dosega{nite teoretski istra`uvawa na svetskiot op{testveno-ekonomski prostor potvrduvaat deka procesite vo svetskoto stopanstvo, me|unarodnite ekonomski i finansiski odnosi se istra`uvaat od aspekt na strukturen totalitet i od istoriski aspekt. Za da se sfatat zakonitostite na tie dvi`ewa bilo potrebno da se koncipiraat novi pra{awa i vo teorijata na me|unarodnite ekoiomski odnosi, me|unarodnite monetarni i finansiski odnosi i vo teorijata na razvojot no i nivno integrirawe vo

33

edna celina. Za da mo`at pak podobro da se objasnat nekoi termini, odnosi i procesi {to se vo vrska so me|unarodniot ekonomski poredok e potrebno toa da se pravi so analiza na me|usebno povrzanite strukturi vnatre vo svetskiot op{testveno-ekonomski prostor.

6. Nekoi soznanija

Takvite dosega{ni teoretski analizi upatuvaat na

slednite soznanija: Prvo soznanie, subjektite na nacionalnite

op{testveno-ekonomski prostori vleguvaat vo me|unarodnite ekonomski odnosi so neednakvi startni ekonomski potencijali i pozicii, so neednakov stepen na ekonomska organiziranost i efikasnost, pod vlijanie na neednakvi vnatre{ni op{testveno-ekonomski i op{testveno-politi~ki odnosi i so neednakov fond na iskustvo, znaewe i kulturni vrednosti. Toa, vo su{tina pretstavuva izvor na odnosi na neednakva ekonomska mo} na subjektite i toa na site nivoi vo me|unarodnite ekonomski odnosi, od site oblici koi {to posmatrano istoriski sekoga{ vodele do ekonomska dominacija, a potoa i do eksploatacija od strana na dominantnite subjekti i nacionalni ekonomii so najjaki stopanski subjekti. Nacionalnite ekonomii {to dominiraat go potvrduvaat na toj na~in sistemot na stopanisuvawe vo op{testveno-ekonomskite prostori {to se pod dominacija. Vo pomalku razvienite nacionalni ekonomii, {to se pod opredelena ekonomska i finansiska dominacija doveduva do suzbivawe na naporite za oslonuvawe na stopanskiot razvoj na sopstveni sili i ne garantira zgolemena efikasnot vo stopanisuvaweto.

Se dotoga{ dodeka postojat odnosi na dominacija, univerzalen, prav svetski sistem na me|unarodni ekonomski odnosi nema uslovi da funkcionira. Poradi toa re{avaweto na problemot na dominacija vo ekonomskite i finansiskite odnosi vo svetot e edno od centralnite i najaktuelni pra{awa na noviot Me|unaroden ekonomski poredok. Poto~no, noviot sistem na Me|unarodni ekonomski odnosi mora da pretstavuva sr` na noviot Me|unaroden ekonomski poredok. Odnosno, noviot Me|unaroden ekonomski poredok ne bi trebalo, odnosno ne bi mo`elo da bide prosta reprodukcija (ekstenzija) na nekoj od postoe~kite nacionalni sistemi na me|unarodni ekonomsi odnosi. Principite, odnosite, mehanizmite i celite na noviot sistem na me|unarodni ekonomski odnosi moraat da se pribli`uvaat na potrebite na me|unarodnata ekonomska

34

zaednica, pred se za potrebite na nejzinite ekonomski najmalku razvieni ~lenovi. Prvoto soznanie, za koe {to zboruvav, upatuva na sledniot zaklu~ok: Noviot me|unaroden ekonomski poredok treba da bide naso~en, pred se, na namaluvawe na postoe~kite razliki, da se napu{tat odnosite na dominacija i so toa povrzanata ekonomska eksploatacija. Mesto sega{nata sostojba }e treba da postojat odnosi na sorabotka i po~ituvawe na zaedni~kite interesi, posebno na `elbite za razvoj na ekonomski poslabite. ]e treba da se po~ituva principot na ekonomska samostojnost na zemjite vo me|unarodnata zaednica.

Vtoro soznanie, svetskiot proces na reprodukcija e prostorno neravnomerno razmesten. Proizvodnata i drugite funkcii se koncentrirani na podra~ja na koi vo tekot na istoriskite procesi e koncentriran ogromen kapital vo site mo`ni oblici i vo institucii vo koi {to toj e anga`iran. Toa, kako {to e poznato se povrzuva so poimot ekonomska razvienost, odnosno nerazvienost, na poedini potesni podra~ja, zemji, subkontinenti. Vo ekonomskata teorija e poznato ekonomskata razvienost e svojstvo na podra~ja a ekonomskata mo} e svojstvo na subjektite na nekoe podra~je.

Vo sega{nite, sovremeni uslovi, postoi splet na strategii na subjektite od site vidovi, me|u koi vode~ka uloga imaat najrazvienite podra~ja i najefikasnite stopanski subjekti. So tie strategii se saka da se ostvarat sopstveni, tesno postaveni interesi i so toa se nametnuva na drugi ne samo svojata koncepcija na strategija na razvoj, tuku se izgraduvaat ekonomski i drugi mehanizmi i institucii potrebni za da mo`e zamisleniot proces na difuzija da se ostvari. Vo toa e sodr`ana logikata na nametnuvawe na strukturata na proizvodstvo i potro{uva~ka. Me|usebnata povrzanost na strategijata i planovite kako instrument na sistemot na me|unarodni ekonomski odnosi vo tie uslovi stanuva pri~ina za vospostavuvawe zavisnost na razvojot duri do negovo nazaduvawe. Vo kombinacija so razlikite vo ekonomskata mo} postoe~kata me|uzavisnost objektivno se pretvara vo ednostrana zavisnost. Od tie pri~ini svetskiot proces na reprodukcija nema i nemo`e da ima pandan vo edinstvenata strategija na svetot kako celina, a transnacionalizacijata na procesot na reprodukcija e objektivna nu`nost, no e osporuvana vo praktikata. Od tamu vo sostavuvaweto na zaednn~ka, me|unarodno prifatena strategija pretstavuva vtoro centralno pra{awe na noviot Me|unaroden ekonomski poredok.

35

Tretoto soznanie upatuva na toa deka nitu prostornata, nitu fuikcionalnata integracija ne vodat do sozdavawe na nov me|unaroden ekonomski poredok, ne vodat do sozdavawe na takva me|unarodna ekonomska zaednica koja {to e potrebna sega na svetskata ekonomija. Mesto toa, tie vodat do me|usebni konflikti. Imeno, vo dosega{nata praktika prostornata integracija na zemjite ne zna~e{e izedna~uvawe na interesite vnatre vo zdru`eniot prostor tuku be{e ograni~en obid za izedna~uvawe ili usoglasuvawe na dr`avnite ekonomski politiki i sistemi na stopanisuvawe, posebno sistemite na odnosite so stranstvo.

Dosega{nata praktika upatuva na toa deka vo razvienite zemji procesite na prostornata integracija se izraz na namerata za jaknewe na ekonomskata mo} na integriranata zaednica pri {to golemo vlijanie imaat startnite razliki vo ekonomskata mo} na zemjite. Integracijata mo`e da ima oblik na priklu~uvawe na ekonomski poslabi kon pojaki zemji koi dominiraat na ekonomski i finansiski plan vo integracionata celina. Poradi toa integraciite na razvienite zemji se sfa}aat kako izraz na objektivna potreba za me|unarodna sorabotka no nemo`at da se prifa}aat kako metod na nametnuvawe na novi mehanizmi na dominacija ili diskriminacija.

[to se odnesuva do nerazvienite zemji, za niv ekonomskata mo} ima druga smisla od smislata {to postoi kaj razvienite zemji. Zatoa vo zemjite vo razvoj integraciite moraat da se baziraat i ostvaruvaat na drugi pretpostavki. Oblicite na me|usebna sorabotka na nerazvienite zemji na podra~jeto na sistemot na stopanisuvawe i ekonomska politika moraat i mo`at, pri postoewe na potrebna politi~ka voqa da se pribli`uvaat kon sodr`inite i oblicite na sorabotka {to proizleguvaat od koncepcijata na noviot me|unaroden ekonomski poredok. Do sega funkcionalnata integracija na stopanskite subjekti kako nositeli na procesot na reprodukcija ne vodela kon takva transformacija na procesot na reprodukcija, koja bi zna~ela ostvaruvawe na me|unarodna strategija na razvojot, koja objektivno ja bara sostojbata i procesite vo me|unarodniot priroden i ekonomski prostor. Integracionite procesi pome|u subjektite od razli~nite zemji se u{te se pod golemo vlijanie na vode~kite korporacii od ekonomski najjakite zemji koi {to sakaat da gi ostvaruvaat svoite razvojni strategii i so toa u{te pove}e da ja zajaknat sopstvenata ekonomska mo}. Sepak, ni po svoite motivi, niti po stepenot na svojata organiziranost, no i poradi

36

konfliktnite interesi tie ne mo`at da prevzemaat potfati {to gi preminuvaat nivnite interesni horizonti.

^etvrtoto soznanie upatuva na toa deka ekonomskite procesi na reprodukcija se cvrsto povrzani so op{testveno-ekonomskite i ekonomskite odnosi pome|u subjektite od isti ili razli~ni prostori. Od tamu, me|unarodnite ekonomski odnosi i svetskiot proces na reprodukcija se edinstveno podra~je vo borbata za nov me|unaroden ekonomski poredok. Zatoa me|unarodnite ekonomski odnosi treba da bidat vo slu`ba na novite razvojni interesi i na ostvaruvaweto na me|unarodno usvoenata strategija na razvojot.

Dosegap{ite istra`uvawa upatuvaat na toa deka sekoe potcenuvawe na postoeweto na nacionalnite ekonomski prostori porano ili pokasno doveduva do simplificirani pogledi na mo`nostite i pati{tata za menuvawe na postoe~kiot me|unaroden ekonomski poredok, do potcenuvawe na strategijata na oslonuvawe na razvojot na sopstveni sili. Isto taka, doveduva i do uveruvawe deka ekonomskite odnosi vo svetot bi mo`ele da bidat promeneti so poednostavuvawe ili izvitoperuvawe na taa strategija.

Koga stanuva zbor za sintetskiot karakter na noviot me|unaroden ekonomski poredok toga{ se misli na toa deka toj na sinteti~ki na~in ja izrazuva me|unarodnata dimenzija na neraskinlivata povrzanost na ekonomskite odnosi i procesot na reprodukcijata i toa takva povrzanost koja {to ne zna~i samo prodol`uvawe na tendenciite od porano, tuku otvora novi pati{ta na me|unarodnata zaednica, posebno na nejzinite do sega podredeni i nerazvieni ~lenovi.

Ako se pogledne analizata na strukturata na svetskiot ekonomski prostor }e mo`e da se vidi deka postojat nekolku kompleksi na odnosi:

1. Svetskata me|unarodna zaednica na samostojni zemji;

2. Svetskiot me|unaroden sistem na ekonomski odnosn me|u zemjite; .

3. Me|unarodniot monetaren sistem i odnosi; 4. Me|unarodno usoglasenata i usvoena strategija na

razvojot; i 5. Me|unardoniot sistem na koordinirawe na

politikite vo sproveduvaweto na me|unarodnata strategija na razvojot.

Pogore spomnatite pet kompleksi na odnosi vo su{tina pretstavuvaat pet osnovni komponenti na noviot

37

me|unaroden ekonomski poredok. So nivnoto definirawe vo osnova se definira noviot me|unaroden ekonomski poredok.

Za da se ostvaruva edna{ koncipiraniot me|unaroden ekonomski poredok treba:

1. da se odstranuvaat odnosite na dominacija vo me|unarodnite ekonomski odnosi i site mehanizmi na eksploatacija {to se oslonuvaat na tie odnosi; i

2. da se odstranuva ednostranata zavisnost na procesot na reprodukcija i nametnatata me|unarodno usoglasenata struktura na proizvodstvoto i potro{uva~kata, a za da mo`e toa da se ostranuva e potrebno:

• Da se napu{ta metodot na nametnuvawe na sistem i organizacija na stopanisuvawe i pottiknuvawe na sistem i organizacija na stopanisuvawe prisposoben na specifi~nite op{testveni priliki i na stepenot na ekonomskata razvienost;

• Vospostavuvawe na novi sodr`ini, oblici i mehanizmi na me|unarodna koordinacija na nacionalnite politiki na ekonomski odnosi so stranstvo i me|unarodnite pravila na dejstvuvawe na stopanskite subjekti vo me|unarodnite odnosi;

• Napu{tawe na difuzijata na egocentri~ni razvojni strategii na vode~kite zemji i pottiknuvawe vo zemjite vo razvoj strategija na oslonuvawe na razvojot na sopstveni i na kolektivni sili na tie zemji; i

• Vospostavuvawe na novi sodr`ini, oblici i mehanizmi na usloglasuvawe na strategijata na razvojot i politikata na nivnoto ostvaruvawe.

Navremenoto i uspe{no ostvaruvawe, vo kont{uitet, na pogore iznesenite aktivnosti mo`e da prestavuva su{tinski pat na integracija na ekonomskite interesi na novi osnovi i so naglasok na potrebata od me|usebno povrzuvawe na zemjite vo razvoj i nivnite subjekti. Smetam deka e toa latot {to vodi kon otstranuvawe na sudirite vo ostvaruvaweto na postoe~kite zaedni~ki interesi, no i niz praktika na otkrivawe na novi zaedni~ki interesi.

38

Bibliografija: Prof. d-r Tihomir Jovanovski ‘’Me|unarodni finansii’’, EMK, Skopje 2007 Miroslav Jovanović ‘’The economics of international integration’’

Geneva, Switzerland, 2007

David Robertson and Robert J. Riley ‘’Return of the international

institutions, Minesota, USA 2006

Editor: Peter Gray, Globalization and economic and financial

instability, Brooklun, USA 2005

Tony Cleaver, ‘’Understending the world economy’’, London, 2002