UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE · 2 sociologija Športa 3 2.1 razli Čne teorije sociologije Športa 3 2.1.1 funkcionalna teorija in Šport 3 2.1.2 teorija konflikta

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

ŠPORTNA REKREACIJA IN VPLIV NA STORILNOST

Mentor: izred. prof. dr. Metod Černetič Kandidat: Janez Ferlic

Kranj, maj 2007

Za napotke in pomoč pri pisanju se najlepše zahvaljujem mentorju, izred. prof. dr. Metodu Černetiču. Zahvaljujem se zaposlenim v podjetjih Gorenjski glas, Gimnazija Kranj in Gasilsko reševalna služba Kranj za sodelovanje pri raziskavi, ki je pomemben del diplomske naloge. Posebna zahvala tudi moji družini in Jani za potrpežljivost in spodbude v času študija.

POVZETEK Zakaj športna rekreacija v povezavi z dejavnostmi na delovnem mestu oziroma opravljanjem delovnih nalog? Športna rekreacija krepi značaj, samodisciplino, odgovornost in izboljšuje človekove psihofizične sposobnosti, ki so ključnega pomena za kakovostno delovanje na delovnem mestu. Znani športni trener, borec za človeške pravice in mislec Artur Ashe je v Dnevih milosti napisal tole: »Šport je lep. Vse življenje nam je lahko v tolažbo in veselje. Neskončno veliko nas uči o nas samih, na primer o naših čustvih in značaju, kako v trenutkih stiske ostajamo močni in odločni, ter kako se z roba poraza odrinemo k zmagi. V tem pogledu bi bilo težko kje drugje najti podoben pouk. Skozi šport odkrivamo, do kod sežejo naše moči, a z njim gradimo samozaupanje in pozitivno podobo o sebi«. Tako nam lahko šport in predvsem športna rekreacija še kako koristi v vsakdanu. Ne šport na tekmovališču, temveč športna rekreacija, ki je primerno časovno in metodološko vpletena v posameznikove delovne naloge. Raziskava v diplomski nalogi je pokazala, da se šport primerno vpleta v vsakdan zaposlenih ter da s telesno vadbo premagujejo stresne situacije, ki so skoraj vseskozi prisotne na delovnem mestu in lahko kvarno vplivajo na učinkovitost in storilnost na delovnem mestu. KLJUČNE BESEDE

- športna rekreacija - stres - učinkovitost - motivacija

ABSTRACT Why is recreational sport essential in relation to the activities at workplace or the performance of duties? Recreational sport strengthens character, self-discipline and responsibility, and improves human psychophysical capabilities, which are fundamental if one is to perform well in the workplace. In his memoir, the well-known coach, human rights fighter and thinker Arthur Ashe wrote, ‘Sport is beautiful. It can be our comfort and joy all our lives. It teaches us abundantly about ourselves, for instance, about our emotions and character; how to remain strong and firm in moments of distress and how to rise to victory from the edge of defeat. In this respect it would be difficult to find similar instruction elsewhere. Through sport we discover where the limits of our strength are, and with its help we build self-confidence and a positive image of ourselves.’ Therefore, we can benefit greatly from sport, especially recreational sport, on a daily basis. I am not referring to competitive sport but rather recreational sport, which is a part of one’s personal duties and fits their limitations of time and methodology. Research in the dissertation has shown that sport is an integral part of employees’ daily lives. Physical exercise helps them overcome stressful situations, which are present in the workplace almost all the time and can have a harmful effect on the efficiency and productivity in the workplace.

KEY-WORDS

- recreational sport - stress - efficient - motivation

KAZALO 1 UVOD 1

1.1 POSTAVITEV HIPOTEZ 1 1.2 OPREDELITEV PROBLEMA 2

2 SOCIOLOGIJA ŠPORTA 3 2.1 RAZLIČNE TEORIJE SOCIOLOGIJE ŠPORTA 3 2.1.1 FUNKCIONALNA TEORIJA IN ŠPORT 3 2.1.2 TEORIJA KONFLIKTA IN ŠPORT 4 2.1.3 KRITIČNE TEORIJE 4 2.2 SOCIOLOGIJA ORGANIZACIJE 4 2.2.1 FORMALNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 5 2.2.2 NEFORMALNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 5 2.3 ORGANIZACIJSKA KLIMA 5 2.4 ŠPORT-STROKA-ZNANOST 6

3 POJEM ŠPORTNA REKREACIJA 7 3.1 FENOMENOLOGIJA ŠPORTNE REKREACIJE 7 3.2 DEFINICIJE ŠPORTNE REKREACIJE 7 3.3 TEMELJNE ZNAČILNOST 9 3.4 CILJI ŠPORTNE REKREACIJE 9 3.5 POJAVNOST ŠPORTNE REKREACIJE 10 3.6 MOTIVACIJA ZA ŠPORTNO-REKREATIVNO DEJAVNOST 11 3.7 DEJAVNIKE ŠPORTNO-REKREATIVNE AKTIVNOSTI 12 3.7.1 MODEL ZUNANJE IN NOTRANJE MOTIVACIJE 12 3.7.2 MODEL INCENTIVNE MOTIVACIJE 12 3.7.3 POSTAVLJANJE CILJEV 13 4 ČLOVEK KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI 14 4.1 ŠPORT IN SOCIALNI KAPITAL 14 4.2 RAZVOJNA VLOGA SOCIALNEGA KAPITALA 15 4.3 RAZLIČNE OPREDELITVE SOCIALNEGA KAPITALA 16

4.4 GUESTOV MODEL MENEDŽMENTA KADROVSKIH VIROV 16 4.5 ČLOVEŠKI VIRI IN ODNOS DO OKOLJA 17 5 DELOVNA STORILNOST 19 6 STRES 20 6.1 VZROKI ZA STRESNE SITUACIJE 20 6.2 DOJEMANJE STRESA 20 6.3 NEGATIVNE POSLEDICE STRESA 21 6.4 PREMAGOVANJE STRESA 21 7 DELOVNI NAPORI 23 7.1 PSIHIČNI NAPORI 23 7.2 TELESNI NAPORI 23 7.3 SPRETNOSTI 23 8 RAZISKAVA 24 8.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE 24 8.2 DEMOGRAFSKI PODATKI ANKETIRANCEV 24 8.2.1 UGOTOVITVE DEMOGRAFSKE STRUKTURE ANKETIRANCEV 26 8.3 ANALIZA RAZISKAVE 28 8.3.1 IZKUŠNJE, KI VPLIVAJO NA VADBENE NAVADE LJUDI 29

8.3.2 UGOTOVITVE O IZKUŠNJAH, KI VPLIVAJO NA VADBENE NAVADE LJUDI 33

8.3.3 ODLOČITVE O FIZIČNI AKTIVNOSTI 34 8.3.4 UGOTOVITVE O ODLOČITVI O FIZIČNI AKTIVNOSTI 38

8.3.5 VPLET REKREATIVNE DEJAVNOSTI V VSAKDANJI DELAVNIK 40 8.3.6 UGOTOVITVE O VPLETU REKREATIVNE DEJAVNOSTI V VSAKDANJI DELAVNIK 42

9 ZAKLJUČEK 44 9.1 PREVERJANJE HIPOTEZ 44 9.2 KRITIČNA ANALIZA 44 9.3 SKLEP 45

10 LITERATURA 46 11 PRILOGA 47 11.1 ANKETNI VPRAŠALNIK 47

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ___________________________________________________________________________________________

Janez Ferlic: Športna rekreacija in vpliv na storilnost stran 1

1 UVOD Športna rekreacija je v sodobnem svetu pomembna sestavina vse bolj promoviranega zdravega življenjskega sloga, kakovosti življenja mnogih ljudi ter izjemno dinamičnega družbenega dogajanja. Evropski in svetovni trendi razvoja športne rekreacije kažejo, da je ta izjemno hiter in dinamičen. Rekreativni šport posega v vse pore družbenega življenja in je zagotovo svojevrsten fenomen današnjega časa. Vključuje posameznike, ožje in širše družbene skupine ter različne sloje prebivalstva. V športne dejavnosti so vključene različne vladne ustanove in institucije, nevladne organizacije, civilna družbena sfera oziroma različne družbene in društvene organizacije ter različne športne organizacije, športna podjetja in druge športne organizacije. Posebno pozornost pa temu področju namenjajo tudi posamezne strokovne, pedagoške in znanstvene institucije. Zdrav kader je koristen in učinkovit kader in športna rekreacija lahko nadomesti številne druge (dražje in bolj zapletene) metode in sredstva, ki lahko pripomorejo h kakovosti in povečanju storilnosti na delovnem mestu. Športna aktivnost se izvaja izven poklicnega dela, razen mikro odmorov ali dejavnosti na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko športna rekreacija pozitivno vpliva na dvig ravni storilnosti, učinkovitosti in kakovosti samega izvajanja del na delovnem mestu. Na podlagi opravljene raziskave v podjetjih Gorenjski Glas, Gimnazija Kranj in Gasilsko reševalne službe Kranj sem prišel do nekaterih zanimivih ugotovitev in tudi do tega, da se pojavnost športne rekreacije med posameznimi podjetji razlikuje. 1.1 POSTAVITEV HIPOTEZ V diplomskem delu bomo preverjali veljavnost naslednjih hipotez: Hipoteza 1: Rečem si, da sem sposoben biti fizično aktiven, če si to želim Hipoteza 2: Z zmerno športno rekreacijo lažje prenašam stresne situacije in jih bolje obvladam Hipoteza 3: Na delovnem mestu sem bolj učinkovit in imam večjo sposobnost reševanja problemov Hipoteza 4: Vzpodbujanje delodajalcev za rekreativno dejavnost delavcev je različno glede na dejavnost, s katero se ukvarja podjetje



1.2 OPREDELITEV PROBLEMA Sodobni tempo življenja, ki ga zaznamujejo zahtevne naloge na posameznem delovnem mestu, hitre odločitve, dolg delovni čas in razne stresne situacije, zahteva od posameznika poleg miselnih sposobnosti tudi solidno, večkrat pa tudi odlično splošno fizično pripravljenost, da bo lahko kos vsem nalogam, ki jih mora opraviti na delovnem mestu. Vsem dobro znani rek »zdrav duh v zdravem telesu« ima v svojem bistvu veliko pozitivne naravnanosti, ki pa jo žal vse prevečkrat preziramo. Športno udejstvovanje oziroma športna rekreacija ne pomeni le merjenja moči na tekmovališču, temveč služi tudi kot orodje razvojnega sodelovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, ki je v svetu vedno bolj uporabljeno in priznano. Pomembna je tudi vpletenost športa v delovno (poslovno) dejavnost, ki jo priznavajo številni strokovnjaki. Delovna mesta zahtevajo vedno večjo storilnost in učinkovitost, kar pomeni, da se delovni čas podaljšuje, prav tako pa obseg in zahtevnost posameznih nalog. Kdor nima dovolj močne psihofizične kondicije, da zdrži vse pritiske in večkrat tudi stresne situacije, ki so prisotne na delovnem mestu lahko podleže bolezni, kar pa je škodljivo tako za delodajalca kot delojemalca in lahko pride celo do odpovedi delovnega razmerja ali začasne delovne nesposobnosti, kar pa lahko zavre človekov splošni socialni razvoj, padec motivacije in nedoseganje želenih osebnih in skupnih ciljev. Problem je tudi v tem, da se posledično lahko skrhajo medsebojni odnosi.



2 SOCIOLOGIJA ŠPORTA Sociologija športa je empirična in teoretična znanost, ki raziskuje družbene pojave vezane na šport in njegovo družbeno funkcijo. Sociologija kot znanost raziskuje celostnost vsebin določenega družbenega gibanja, ki ima značilnosti področja kulture v nacionalnem smislu kakor tudi širšem globalnem, in ki proučuje povratni učinek športa na družbo v ožjem in globalnem smislu. Šport kot sestavina človekove kulture in družbe je v osnovi namenjen zadovoljevanju človekovih potreb, interesov in želja. Kultura športa je močno prepletena s sistemom vrednot tako na ravni posameznika kot tudi ožjega in širšega družbenega okolja (Šugman, Jošt in Leskošek, 1999). Ne glede na to, da je športna dejavnost v prvi vrsti namenjena človeku kot posamezniku, pa bi bila v svojem temeljnem poslanstvu torzo, če se ne bi udejanjila v življenju človeka kot socialna dejavnost, pri čemer udeleženci športa vzpostavljajo medsebojne odnose bolj ali manj organizirano. Njena humanistična komponenta pa bo dobila pravi pomen šele, ko bo uresničena in dosežena skozi udeležbo socialne in organizacijske komponenta športa. Lahko bi celo predpostavili, da bo stopnja športnega zadovoljevanja človeka v polni meri dosežena šele, ko bo človek kot posameznik svoje cilje in namere dosegel v civilizirano-socializiranem športu, ki ga bo v največji meri odlikovala visoka raven smotrne organiziranosti. Šport že nekaj časa ni le telesna/gibalna/motorična dejavnost, ampak postaja v vsem svetu, in tako je tudi pri nas, vedno pomembnejši kazalec civilizacijske, družbene in gospodarske ravni države, še posebno pa prvina kakovosti življenja slehernika. Vendar bi bilo »šport kot prvino kakovosti življenja napačno šteti kot nekaj, kar bomo dosegli z normativnim ali drugačnim urejanjem tega področja.« Tako gledano lahko doumemo šport kot vrednoto, ki jo neprestano uresničujemo, ne pa uresničimo (Petrović, Ambrožič, Sila in Doupona, 1998). Ob vseh naštetih dejstvih in v duhu Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zlasti glede pravice do svobodnega združevanja in povezovanja z drugimi, je Svet Evrope sprejel Evropsko listino o športu in kodeks etike v športu. Namen (zlasti prve) je združiti vse sile na nacionalni ravni kot tudi na ravni civilne družbe za vzpostavitev enotnih temeljev, ki naj zagotovijo učinkovit nadaljnji razvoj športa kot pomembnega socialnega in kulturnega segmenta v napredku družbe. 2.1 RAZLIČNE TEORIJE SOCIOLOGIJE ŠPORTA 2.1.1 FUNKCIONALNA TEORIJA IN ŠPORT Teorije vedno vplivajo na vprašanja, ki se postavljajo v raziskavah. Sociologe, ki uporabljajo funkcionalno teorijo, običajno zanima, kako se šport »prilega« družbenemu življenju in na kakšen način prispeva k stabilnosti družbe in njenemu napredku.



Funkcionalna teorija pozornost posveča temu, kako šport zadovoljuje potrebe družbenih sistemov. Tisti, ki uporabljajo funkcionalno teorijo, pogosto proučujejo, kako šport prispeva k osebni rasti ter ohranjanju družbenega reda na vseh ravneh družbene organiziranosti. Zaradi tega je funkcionalni sistem pogosto priljubljen med ljudmi, ki jih zanima ohranjanje reda in stabilnosti v družbi. 2.1.2 TEORIJA KONFLIKTA IN ŠPORT Ta teorija ponavadi odgovarja na vprašanja, kako šport ohranja moč in priviligiranost elitnih skupin v družbi in kako šport služi kot sredstvo gospodarskega izkoriščanja in zatiranja. Teorija konflikta pozornost posveča temu, kako posamezniki ali skupine izrabljajo šport za podpiranje odnosov, ki jim omogočajo, da ohranijo svojo moč in privilegije. Tako kot funkcionalna teorija tudi teorija konflikta temelji na domnevi, da družbeno življenje vodijo in oblikujejo specifične družbene potrebe, vendar pa teorija konflikta poudarja predvsem potrebe kapitala in ne splošne potrebe sistema. Pozornost se posveča tudi temu, kako šport odraža in ohranja neenako porazdelitev moči in gospodarskih sredstev v družbi. Po mnenju mnogih teorija konflikta izredno učinkovito usmerja pozornost na probleme v športu in na potrebo po spremembah v športu in družbi kot celoti. 2.1.3 KRITIČNE TEORIJE Večina strokovnjakov v sociologiji športa ne razpravlja več o relativnih prednostih funkcionalne teorije ali teorije konflikta. Sociologi niso popolnoma opustili teh teorij, temveč sedaj uporabljajo različne oblike tega, kar imenujejo kritične teorije, da bi opisali in razumeli vsakdanjo resničnost športa v življenju posameznikov, skupin in družb. Zagovorniki kritičnih teorij predpostavljajo, da sta vedenje in družbeno življenje omejena z zgodovinskimi, družbenimi in materialnimi pogoji, vendar ne domnevajo, da vse družbeno življenje vodi in oblikuje enoten niz dejavnikov, ki obstajajo izven medčloveških odnosov. Uporabniki kritičnih teorij poskušajo upoštevati kompleksnost in raznovrstnost družbenega življenja z namenom izboljšati svet. Te teorije niso nič bolj racionalne in učinkovite, a bolj poštene, odprte za raznolikost in demokratične. (Doupona, Petrović, 2000, str.17-23) 2.2 SOCIOLOGIJA ORGANIZACIJE Struktura organizacijskega sistema ni vidna na isti način kot v bioloških ali mehaničnih sistemih. Nemogoče jo je videti, lahko pa nanjo sklepamo iz dejanskih aktivnosti in obnašanja organizacije. Organizacijske strukture ne moremo opazovati ločeno od organizacijskih procesov, vendar gre za dvoje različnih pojavov. Koncept strukture in procesa lahko razumemo



kot statične in dinamične poteze organizacije. V nekaterih razmerah oziroma za raziskovanje z določenim namenom so pomembnejši statični vidiki organizacije, v drugačnih razmerah oziroma z drugačnim namenom raziskovanja pa so pomembnejši dinamični procesi. 2.2.1 FORMALNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Formalna organizacija je planirana organizacijska struktura, ki predstavlja premišljen načrt, ureditev razmerja med sestavinami organizacije po določenem vzorcu, da bi organizacija lahko učinkovito dosegla svoje cilje. Formalna struktura je rezultat izrecne odločitve in jo zato praviloma predstavljajo formalni dokumenti (organizacijska shema, organizacijski predpisi, priročniki, itd…). Čeprav formalna struktura ne obsega celotnega organizacijskega sistema, je zelo pomembna. Predstavlja splošno ogrodje organizacije, določa in razmejuje predpisane funkcije (aktivnosti) in odnose med temi aktivnostmi in ljudmi, ki jih izvršujejo. Značilnosti formalne organizacijske strukture (Kamušič, 1997, str. 170):

• specializacija in delitev dela; • načelo hierarhične lestvice; • avtoriteta, odgovornost in vračunljivost; • razpon kontrole.

2.2.2 NEFORMALNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Behaviorizem je omogočil nova spoznanja, povezana z neformalno organizacijo. V teoriji organizacije se je oblikovalo spoznanje, da je organizacija celota, sestavljena iz formalne in neformalne organizacije. Formalna organizacija zajema vse formalne vidike organizacije (delitev dela, razmejitev pristojnosti in odgovornosti, odnose med delovnimi mesti in organizacijskimi enotami itn.). Neformalna organizacija pa zajema celovitost neformalnih odnosov med vsemi nosilci organizacije in različnimi profesionalnimi, socialnimi in drugimi strukturami, ki delujejo od učinkovitosti formalne in neformalne organizacije. Optimalno učinkovitost pa dosežemo, kadar sta formalna in neformalna organizacija eno in isto, kadar predstavljata čvrsto celoto, usmerjeno k uresničevanju organizacijskih ciljev. (Černetič, 2004, str. 21-23) 2.3 ORGANIZACIJSKA KLIMA Organiziranje dela je organizacija z vidika ljudi in sprotnega opravljanja dela. Gre za stalno in sistematično proučevanje poteka dela, nalog, problemov ter iskanja primernih poti, načinov in metod dela za doseganje predvidenih ciljev, to je rezultatov v okviru lastnega dela v skupini ali organizaciji. Potrebne so izkušnje in znanje, sicer pa lahko organiziramo sami sebe, druge ali enote (skupine) (Lipičnik,



1997, str. 49). Notranja organizacija nekega subjekta (društva, podjetja, organizacije nasploh ipd.) je sestav razmerij med ljudmi oziroma koordinirana socialna enota. Njihovi člani zagotavljajo njegov obstoj in kažejo družbenoekonomske in druge značilnosti podjetja, ki stremijo k skupnemu cilju (Robbinson, 1989, str. 33). Organizacijska klima zajema tiste značilnosti, ki vplivajo na vedenje ljudi v organizaciji in zaradi katerih se organizacije med seboj razlikujejo. Sicer govorimo tudi o organizacijski kulturi, psihološki klimi, osebnosti podjetja, delovnem ozračju ipd. Klima naj bi omogočala maksimalno in racionalno uporabo vseh zmogljivosti v organizaciji. Vzroka za slabo klimo sta nesposobnost in neznanje delavcev, zato ne moremo govoriti, da je slaba klima vzrok za slabe rezultate. Klima samo označi način vedenja ljudi in zazna medsebojne odnose (Lipičnik, 1997, str. 51). 2.4 ŠPORT-STROKA-ZNANOST Kineziologija - znanost na področju športa - se je zlasti v desetletjih po drugi svetovni vojni razvijala in se razvija z izjemno, praktično z vsakim dnem vse večjo dinamiko.( Doupona, Petrovič, 2000, str. 37) Želja držav in narodov po mednarodni športni uveljavitvi in prestižu ima pri tem pomemben delež. Ni pa edini in po mnenju mnogih niti najpomembnejši. Šport postaja za mnoge ne zgolj način življenja, pač pa pomembna sestavina kakovosti življenja. Mnogi vidijo danes v športu več pomembnih vsebinskih vrednot za sodobnega človeka, današnjo družbo in njeno prihodnost; za revitalizacijo družine, nov način izrabljanja prostega časa, za ohranjanje in izboljšanje zdravja, kinezioterapijo, upočasnitev procesov staranja, za razvoj osebnosti, nove vzorce kulture gibalnega izražanja, za produktivnost in obrambno sposobnost, za alternativno anonimnosti, odtujenosti, kompenzacijo različnih tenzij, in nenazadnje za srečnejše in duhovno bogatejše življenje. Vse to in drugo zahteva veliko prizadevanj znanosti na športnem področju, še posebej pa obširno in poglobljeno znanje strokovnjakov v praksi, ki delajo z ljudmi in zanje. Ne gre pozabiti, da s sredstvi treninga – transformacijskimi procesi, posegajo v telesno in duševno integriteto otrok, mladine in odraslih. Strokovnjak na področju športa naj bi bil zato vsestranski, hkrati pa specialist. Njegova strokovna vloga je vsak dan bolj zahtevnejša. Zato mora biti tudi njegovo izobraževanje čedalje širše in poglobljeno. In če je tako danes, bo jutri še zahtevnejše. Smisel človekovega razvoja naj bi bil globoko povezan s humano demokratično osebnostjo. Če je gibalna izrazna ustvarjalnost večna človekova biotična in socialna potreba, poudarjena še posebno v današnji družbi, potem zasluži programska zasnova izobraževanja kadrov v športu, ki ga imamo za področje posebnega pomena, še večjo pozornost kot doslej.



3 POJEM ŠPORTNA REKREACIJA 3.1 FENOMENOLOGIJA ŠPORTNE REKREACIJE Izhodiščno razmišljanje o fenomenu športa v sodobnem svetu kot tudi iskanje njegovega razvoja vnaprej izhaja iz dejstva, da je generično bistvo človeka ustvarjalnost. Človek je bil vedno homo faber in homo ludens. Temelj vsake ustvarjalnosti je zato v spontani igri duha in telesa, ki ji ne moremo pripisati neresnosti. Tako delo kot igra sta lahko zelo resna, pa tudi naporna, med seboj pa vsekakor povezana. Šport v najširšem pomenu je biotična in socialna potreba, ki jo vsaka doba zaznamuje po svoje. Ljudje v različnih poklicih, na različnih ravneh in stopnjah, v skladu s svojimi sposobnostmi in lastnostmi ter v okvirih socialnih danosti uresničujejo vsak zase-samega sebe. To velja tudi za šport, kjer se prav tako kot na drugih izsekih človekove dejavnosti, razodeva posebna plat njegove ustvarjalnosti. Zato bi lahko rekli, da je šport tako izdelana igra kot igrano delo. Fenomen, ki ga posplošeno imenujemo šport, izvira iz človekove biti. S športno dejavnostjo ustvarja človek specifičen svet, z merili lastnimi športu. 3.2 DEFINICIJE ŠPORTNE REKREACIJE Glede na do sedaj povedano si oglejmo še, kako je razvojno potekalo opredeljevanje oziroma definiranje športne rekreacije. Pri različnih avtorjih, ki so v preteklosti tako ali drugače opredeljevali športno rekreacijo, zasledimo poskuse, da bi s svojo definicijo kar najbolje opredelili obravnavano področje. Koliko je katera od definicij zadela jedro obravnavane problematike, je stvar kritične strokovne presoje. Pri posameznih definicijah oziroma opredelitvah je bil pomemben predvsem izbor meril oziroma kriterijev ter vidik obravnave. Ker je bil le-ta različen, se izbrane definicije v marsičem razlikujejo. Prav tako pa lahko najdemo mnoge stične točke in elemente, ki so posameznim definicijam skupne. To kaže na zelo hitro dinamiko razvoja, hkrati pa tudi na sestavljenost področja športne rekreacije. V definiranju rekreativnega športa so se v marsičem odražale ugotovitve in spoznanja ter vsakokratna dosežena razvojna stopnja na tem področju. S teoretičnega vidika je mogoče (tudi kritično) osvetliti posamezne opredelitve in definicije športne rekreacije. Vendar ne zato, da bi z lastnimi pogledi in razmišljanji kaj vsebinskega dodajali ali odvzemali, pač pa zato, da bi v sosledju časa ugotovili trende strokovnih in znanstvenih spoznanj in teoretične razmisleke na področju športne rekreacije nasploh. Vse to se namreč kaže v posameznih definicijah, ki so nastajale v različnih časovnih obdobjih. Na ta način lahko bolje razumemo spremembe, ki so nastajale in ki so se porajale kot posledica strokovnega in raziskovalnega dela ter drugih dejavnikov v določenem času in družbenem prostoru.



Lahko podamo opredelitev Greena (Pediček,1970, str. 18), ki pravi: »Rekreacija ni nova ideja. Ljudje so jo poznali v vseh dobah, čeprav ji niso še nikoli posvečali toliko časa kot prav dandanes. Komična drama pri Grkih, rimski cirkusi in gladiatorske igre, procesije v srednjem veku itd., so njene zanimive predhodnice. Človeško razvedrilo je torej toliko staro kot človeška družba. Če bi želeli shematično in slikovno opredeliti področje športne rekreacije tako, da bi jo predstavili v ožjih in širših koncentričnih krogih, kjer je v središču človek v vseh starostnih obdobjih in v vseh fazah evolutivnih in involutivnih procesov, potem bi lahko rekli, da gre pri športni rekreaciji za dejavnost, ki je vključena v vse koncentrične kroge in ki spremlja človeka od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Že na tej prvi opredeljeni značilnosti si avtorji, ki so na tak ali drugačen način opredeljevali športno rekreacijo, niso bili edini. Predvsem so nekateri zagovarjali tezo (čeprav pri posameznih avtorjih in njihovih opredelitvah to ni povsem natančno navedeno), da je o športno-rekreativnem udejstvovanju mogoče govoriti šele v obdobju zrelosti oziroma ko se pričnejo pri posameznikih oziroma skupinah ljudi pojavljati posledice involutivnih procesov. Šele takrat je namreč po njihovem mnenju smiselno vključevanje športno-rekreativnih vsebin, ki naj človeku, ki je primerno telesno dejaven, upočasni upadanje njegovih psihofizičnih sposobnosti. Med tistimi, ki so z zornega kota psihologa že zelo zgodaj opredelili področje športa oziroma rekreacije, je bil tudi Trstenjak (1951). O tem področju človekove ustvarjalnosti in doživljajske izživetosti delovanja pravi: » Šport (rekreacija) je udejstvovanje, ki ga človek goji v prostem času zato, da se odpočije, razvedri in hkrati z odvečno delovno energijo še bolj izuri svoje sposobnosti«. O športni rekreaciji v enem izmed svojih številnih del govori tudi Ulaga (1980). Pravi, da je »športna rekreacija tista dejavnost , ki se ji človek posveča v prostem času in prostovoljno z namenom, da se sprosti in razvedri ter obnovi svoje delovne sposobnosti«. Na osnovi navedene definicije lahko rečemo, da avtor v primerjavi z nekaterimi drugimi, ki so se v celoti posvetili obravnavanemu področju, torišče športne rekreacije ni vsebinsko podrobneje razdelal in opredelil. Bolj celovito in podrobno je področje športne rekreacije definiral Herman Berčič (1980). Področje je opredelil z več vidikov in z več zornih kotov, pri čemer je izhajal iz ugotovitev in spoznanj nekaterih že navedenih avtorjev. Njegova širša opredelitev je naslednja: »Športna rekreacija je tista izbrana in celovita človekova dejavnost izven poklicnega dela ali eksistenčne dejavnosti (razen posebnih odmorov med delom), ki je izbrana po lastni želji in opredelitvi, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka, ki je usmerjena k razvoju ustvarjalnosti, k ohranjanju in izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja, k smotrnemu in koristnemu izrabljanju prostega časa ter k oblikovanju človeka v vsestransko razvito osebnost.« Iz do sedaj navedenih opredelitev oziroma definicij izhaja, da je obravnavno področje športne rekreacije prepoznavno znotraj celovitega športa (tudi če ga primerjamo z drugimi strokovnimi in znanstvenimi področji), hkrati pa ga ni mogoče



zamenjati s kakšno drugo človekovo dejavnostjo. Termin oziroma pojem »športna rekreacija« se je že dodobra uveljavil v slovenskem prostoru. Tako ljudje to področje vse bolje prepoznavamo in ga tudi poznamo. V zvezi z definiranjem področja športne rekreacije moramo naglasiti, da navedene definicije niso vseobsegajoče in dokončne. Pojmovno opredeljevanje športne rekreacije se pri nas zaradi tega še ni končalo in verjetno bo tudi razvoj v prihodnje prinesel nove opredelitve. Navedene definicije tudi niso edine. Dokaj številne so namreč opredelitve tujih avtorjev, ki v bistvu zajemajo že navedene vsebinske sestave, vendar jih zaradi omejenega prostora ne moremo podrobneje opisovati.

3.3 TEMELJNE ZNAČILNOSTI Športna rekreacija temelji na naslednjih osnovah oz. temeljnih značilnosti.

• Športna rekreacije je svobodno izbrana aktivnost, skladna z željami in interesi posameznikov

• Aktivnosti se izvajajo izven poklicnega dela, razen mikro odmorov ali dejavnosti na delovnem mestu

• Cilji so specifični – športno-rekreativne dejavnosti so usmerjene k celovitemu zdravju ter kakovosti in humanizaciji življenja sodobnega človeka.

• Športno-rekreativna dejavnost je v tesni povezavi z organizacijskim in vsebinskim oblikovanjem ter smotrnim izkoriščanjem prostega časa

• Na področju športne rekreacije je lahko dejaven vsak, ne glede na spol, starost, stan, socialni status, psihofizične sposobnosti, versko pripadnost in druge dejavnike, vendar skladno s svojim zdravstvenim stanjem. Na tem področju ni selekcije, ki je značilna za vrhunski šport.

3.4 CILJI ŠPORTNE REKREACIJE Na osnovi navedenega lahko vsaj v grobem opredelimo tudi cilje področja športne rekreacije, ki so mnogoteri. Lahko jih opredelimo kot dejavnike, ki so usmerjeni v sprostitev, razvedrilo in v vzpostavljanje izgubljenega biopsihosocialnega ravnovesja ter zdravja ljudi. Ohranjanje in izboljšanje zdravja oziroma zdravstvenega stanja je eden temeljnih ciljev na področju športne rekreacije. Temu so načeloma podrejeni vsi drugi cilji in usmeritve, če izhajamo iz narodovega zdravja v celoti. Razlogov za ukvarjanje s športno rekreacijo je še več. V zadnjem času vse bolj prihajajo v ospredje užitek, zadovoljstvo, zabava in veselje. Poleg navedenih pa gre tudi za omilitev različnih negativnih posledic sodobnega življenjskega sloga, mnogoterih stresov in načina dela (slabe drže zaradi prisilnega položaja sede ali stoje, prevelike obremenitve posameznih organskih sistemov in podsistemov), različne zasvojenosti oziroma odvisnosti. Prav tako gre za kompenzacijo (nasprotno utež) pasivnemu življenjskemu slogu oziroma telesni neaktivnosti. Športna rekreacija tako ljudem



ustvarja harmonijo med njihovo večrazsežnostno naravo in vsakdanjimi napori ter delovnimi obveznostmi. Pri tem gre tudi za naglašeno sproščujoče doživljajske izkušnje, ki jih ponuja in daje igrivost pri tovrstnem udejstvovanju. Dobro zdravstveno stanje ljudi se kot posledica športno-rekreativnega udejstvovanja kaže na njihovem dobrem telesnem stanju, psihičnem počutju, na njihovi duševnosti in duhovnem ustroju. Poleg tega neposredno učinkuje na funkcionalne sposobnosti, sproža pozitivne emocije, povečuje življenjsko moč, delovno sposobnost in bogati prijateljske vezi. V povezavi z razvojno dinamiko (športne) rekreacije je bilo opravljenih tudi več delitev z upoštevanjem različnih kriterijev. Jovan (1973, str. 17) je rekreacijo delil glede na:

• vrsto aktivnosti (športno, kulturno, zabavno), • obliko udejstvovanja (individualno, usmerjeno, organizirano), • formalno družbeno strukturo (družinsko rekreacijo, rekreacijo v šolah, v

krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah), • socialno strukturo (komercialno, javno, privatno), • čas (v odmorih med delom, dnevno, tedensko v času vikendov, letno), • starost, spol.

Danes posebej obravnavamo športno rekreacijo glede na okolje in zato govorimo o športni rekreaciji v bivalnem okolju, v delovnem okolju in izven njiju na področju turizma. 3.5 POJAVNOST ŠPORTNE REKREACIJE V Evropi se zanimanje za športno rekreacijo oziroma za redno in sistematično športno-rekreativno udejstvovanje prebivalstva povečuje. To je mogoče sklepati na osnovi različnih poročil vladnih in nevladnih organizacij ter institucij. Tudi evropska strokovna javnost namenja temu področju (sport for all) vse večjo pozornost. To se kaže pri organizaciji različnih akcij in gibanj ter mednarodnih posvetov, konferenc in kongresov, katerih vsebina je povezana z obravnavo menedžmenta in marketinga na področju športne rekreacije, z obravnavo organizacijskih, znanstveno-raziskovalnih, praktično-uporabnih, kadrovskih, materialno-finančnih in drugih vidikov športne rekreacije.

Na osnovi različnih strokovnih ekspertiz in znanstvenih raziskav je sprejeto spoznanje, da ukvarjanje z rekreativnim športom spada med pomembne sestavine kakovosti življenja posameznikov in njihovega zdravja ter kakovosti življenja in zdravja prebivalstva v celoti, zato ga v državah (v Evropi in tudi drugod po svetu) z razvito športno kulturo visoko cenijo in vrednotijo. Razvojna dinamika športne rekreacije oziroma športa za vse v Republiki Sloveniji se je skladno z razvojem družbe ter športne stroke in znanosti od obdobja do obdobja spreminjala vse do



današnjih dni. Danes je v Sloveniji to področje prepoznavno in dovolj je strokovnih in znanstvenih osnov za njegov nadaljnji razvoj. 3.6 MOTIVACIJA ZA ŠPORTNO - REKREATIVNO

DEJAVNOST Običajni stil sodobnega življenja nas nenehno obremenjuje s stresom, skrbmi in odgovornostmi. Vedenjski vzorci so se zaradi vse večje tekmovalnosti in potrebe po dosežkih v družbi močno spremenili. Spanja človeku ne moremo vzeti, zato se je na račun vse bolj obsežnega dela močno skrčil prosti čas, ki je ljudem na razpolago. Ljudje so neredko zaradi službe in vsakodnevnih delovnih obveznosti tako utrujeni in izčrpani, da jim najlažjo alternativo preživljanja prostega časa predstavlja le neaktivno poležavanje pred televizorjem. Vsi se strinjamo, da takšni vzorci vedenja niso zdravi, da vodijo v fizično in mentalno stagnacijo posameznika, vendar se ljudje največkrat v bran sebi postavijo z oguljeno frazo, da proti zahtevam okolja pač ne moremo nič, da je potrebno delati, da bi lahko normalno živeli človeka vredno življenje. Motiv je osnova za energičnost in smer ravnanja. Motivacijo sestavljajo grozdi motivov, ki so notranje potrebe (goni ali težnje) in zunanja spodbuda;motivacija = motiv + zunanja spodbuda (dejanska ali signalna). Notranje in zunanje motivacija ustvarijo motiv. (Vrhunski dosežek, september 2004, str. 16) Največji problemi ukvarjanja s športno rekreacijo so v pomanjkanju motivacije pri ljudeh. Tukaj je odgovor izjemno preprost. Motivacije največkrat manjka, ker ni izbrana prava športna aktivnost, ker se posameznik ne zaveda, kaj ga žene in kakšne motive bi moral zadovoljevati, ker je pri izboru rekreacije največkrat pod vplivom nekih trendov, ne zna pa poslušati sebe in svojega telesa in ker aktivnosti ne loči pod nadzorom, sistematično, s postavitvijo nekih ciljev, pač pa preveč »na pamet«. Rezultat takega pristopa je pomanjkanje uživanja, ki se konča s prenehanjem ukvarjanja in »iskanjem pametnih izgovorov.« Športno-rekreativna dejavnost bi morala biti:

• prostovoljna, • bogata z uživanjem, • protiutež običajnim življenjskim obremenitvam, • nasprotna tekmovanju, • kompenzacija stresu ipd.

Preprost odgovor na tako pojmovanje športne rekreacije bi se glasil, da vsakemu posamezniku nikakor ne more ustrezati ena in ista oblika športne rekreacije. Še več: morda mu ustreza le precej ozek sortiment športnih aktivnosti, samo tiste, ki ga ne obremenjujejo dodatno, pač pa predstavljajo njegovo protiutež, sprostitev.



3.7 DEJAVNIKI ŠPORTNO-REKREATVINE AKTIVNOSTI Pri raziskovanju motivacije je danes v psihologiji športa prevladujoča orientacija socialno-kognitivna perspektiva, čeprav lahko zasledimo tudi nekatere druge starejše pristope k motivaciji. Za pojasnjevanje motivacije za športno-rekreativno aktivnost pa so najbolj prikladni:

• modeli zunanje in notranje motivacije, • modeli vrednostne motivacije in • pristop postavljanja ciljev.

Zasledimo pa tudi še transformacijo alternativnih novejših kognitivnih teorij. 3.7.1 MODEL ZUNANJE IN NOTRANJE MOTIVACIJE V zadnjih tridesetih letih se najpogosteje pojavlja pojmovanje motivacije, razdeljeno v zunanjo (ekstrinzično) in notranjo (intrinzično) motivacijo (Deci in Ryan, 1985, 1991). Deci in Ryan (1985) opredeljujeta intrinzično (notranjo) motivacijo kot »delati nekaj zaradi aktivnosti same in za zadovoljstvo, ki izhaja iz samega nastopanja oziroma izvajanja aktivnosti.« Nasprotno pa se ekstrinzična (zunanja) motivacija nanaša na množico razlogov, ki so zunaj športnika. Že dolgo je jasno, da telesna aktivnost tudi povsem specifično vpliva na psihično počutje (za zdravljenje depresivnih in anksioznih stanj; Ryan, 1983), medtem ko vmesni procesi oziroma mediatorji navadno niso natančno opredeljeni. Wankel (1993) postavlja tezo, da je ključna spremenljivka, ki zadeva omenjena vprašanja, koncept zadovoljstva oziroma uživanja. Avtor zadovoljstvo razume kot pozitivno čustvo oziroma pozitivno čustveno stanje. Zadovoljstvo lahko razumemo kot intrinzično motivacijo. O tej govorimo takrat, ko v situaciji ni prisotne nikakršne zunanje nagrade, ko je človek v športno aktivnost vključen izključno zaradi užitka, ki mu ga ta nudi. Karakteristike notranje motivacije so tudi opažena svoboda, odvisnost od sebe, kompetentnost in obvladovanje ter soočanje spretnosti in izzivov (Deci, 1975; Deci in Ryan, 1987). Na ta način lahko pojem zadovoljstva razumemo kot eno dimenzijo večdimenzionalnega konstrukta intrinzične motivacije. 3.7.2 MODEL VREDNOSTNE MOTIVACIJE Zelo prikladen model pojasnjevanja motivacije za športno-rekreativno vadbo ima osnovo v teoriji vrednostne motivacije (Birc in Veroffa, 1966, str. 105). Teorija predpostavlja športno-rekreativno vedenje kot posledico štirih faktorjev:

• razpoložljivosti oz. možnosti, • pričakovanja uspeha,



• vrednosti in • motivov, ki predstavljajo bolj splošne potrebe in modificirajo moč vrednosti.

Teorija vrednostne motivacije vključuje sedem glavnih vrednosti: težnja po dosežkih, težnja po druženju, čutno zadovoljstvo, radovednost, agresivnost, moč in neodvisnost. Raziskave pri nas in po svetu potrjujejo, da se ženske in moški razlikujejo po izraženosti teh glavnih vrednosti, zato je seveda tudi postavitev motivacije enih in drugih precej različna. 3.7.3 POSTAVLJANJE CILJEV Tretji pragmatski pristop izhaja iz teorije postavljanja ciljev. Sestavljen je iz načrtnega izbora ciljev in podciljev, ki morajo biti čim bolj specifični oziroma konkretni, izzivalni in težavni, vendar realno dosegljivi. Če motivacijo poskušamo razumeti precej poenostavljeno, potem lahko rečemo, da je zanjo potrebno imeti predvsem jasno postavljene cilje in visoko samoučinkovitost. Vsi ti pristopi predpostavljajo možnost optimalnega motiviranja predvsem v nekem srednjeročnem oziroma dolgoročnem obdobju. (Tušak, 2005, str. 106)



4 ČLOVEK KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI Sodobno organizacijo razumemo kot kompleksen sistem, v katerem je prepletenih in soodvisnih več za organizacijo pomembnih komponent. Ena od najpomembnejših je danes področje menedžment kadrovskih virov. Svetlik (1996) meni, da človeški viri postajajo ključni proizvodni dejavnik in zato tudi osrednji problem upravljanja sodobnih organizacij. Prednost pred konkurenti si zato lahko ustvarijo predvsem z izbiranjem novih sodelavcev, njihovim usposabljanjem in vodenjem, ki iz njih izvablja čim več ustvarjalnih moči. S pojmom kadri opredeljujemo vse ljudi, ki lahko ustvarjalno sodelujejo pri delu, načrtovanju, odločanju in izvajanju nalog za dosego osebnih in delovnih ciljev v organizaciji. S kadrovskimi viri opredeljujemo zaposlene, njihove sposobnosti, znanja, motiviranost, vrednote ipd. kot tudi njihovo skupno navezanost na skupino, organizacijo in pripravljenost za sodelovanje. Menedžment kadrovskih virov pa opredeljujemo kot splet različnih programov in aktivnosti, s katerimi želimo doseči, da je ravnanje s kadrovskimi viri uspešno, to pomeni, da je v korist in zadovoljstvo posamezniku, organizaciji/društvu in družbi. 4.1 ŠPORT IN SOCIALNI KAPITAL Vloga in pomen znanja, človeških virov, intelektualnega in socialnega kapitala sta že močno zasidrana v zavesti slovenskih menedžerskih ekip na nivoju ne/gospodarstva in upravljanja družbe. Vendar zavest o pomembnosti omenjenih komponent, ki močno pripomorejo k poslovni uspešnosti in odličnosti, še zdaleč ni dovolj. K upravljanju z znanjem in intelektualnim kapitalom je potrebno pristopati sistematsko in načrtno. Tako tudi lahko razumemo zadnje vladne predloge o gospodarski reformi in vladni Nacionalni in razvojni program (NRRP). V preteklosti je bilo organizacijam pomembno samo to, da je bil poslovni izid ob koncu poslovnega leta pozitiven. Danes to, žal, ni več dovolj. Zelo pomembno je namreč tudi to, kakšen je naš potencial in projekcija uspešnosti v prihodnosti. V času hitrih in pogosto nepredvidljivih političnih, tehnoloških in znanstvenih sprememb je za organizacije najpomembnejše, da imajo v svojih vrstah zelo fleksibilne in sposobne ljudi, ki lahko s svojimi znanji te spremembe obvladujejo. Kako bo potekal razvoj in upravljanje z znanjem in intelektualnim kapitalom (človeškim) kapitalom in kako se bo razvijala socialna povezanost oziroma socialni kapital v organizacijah in družbah, je eno temeljnih vprašanj prihodnosti. V organizaciji bodo zaposleni vrhunski strokovnjaki za upravljanje z intelektualnim kapitalom, ki bodo najemali ljudi s potrebnim znanjem in došolali ali odpuščali ljudi, ki potrebnega znanja nimajo. Poslovanje organizacij bo v prihodnje nedvomno še bolj podvrženo neizprosnemu boju s konkurenco. V bistvu bodo najbolj na udaru



ljudje in njihove sposobnosti. Le-te sposobnosti pa bodo morale organizacije in posamezne strukture družbe ustrezno nagrajevati in predhodno motivirati ljudi za stalno pridobivanje znanja. (Černetič, 2006, str. 206-208)

4.2 RAZVOJNA VLOGA SOCIALNEGA KAPITALA Na osnovi analiz in prispevkov določenih avtorjev, lahko izberemo in poudarimo nekatere vidike socialnega kapitala:

- Socialni kapital kot katalizator diseminancije človeškega in intelektualnega kapitala

Posedovanje znanja ni dovolj za optimalno realizacijo določenih razvojnih ciljev. Prav tako so nujno potrebni »prenosniki« tega znanja. Tipičen primer je prenos znanja iz akademskih krogov v industrijo ali državno upravo, saj je samo na ta način človeški kapital ustrezno uporabljen. V nasprotnem primeru je človeški kapital »mrtvi kapital«. V tem primeru je socialni kapital opredeljen kot vir, ki izvaja omenjeno vlogo.

- Socialni kapital kot osnova za višje nivoje sinergije in koordinacije V tem primeru sta ponovno v ospredju povezovalna in premostitvena funkcija socialnega kapitala. V okoljih, kjer ta oblika socialnega kapitala ni prisotna, obstaja velika verjetnost motenj v koordinaciji in posledično pod-optimalna institucionalna učinkovitost.

- Socialni kapital kot »mazivo« omrežnih oziroma projektnih organizacij Socialni kapital so povezave med ljudmi – socialne mreže in norme, reciproritete, dajanja in vračanja, možnosti izbire in zaupanja. V ospredju je osebna rast zaposlenih in možnost izbire namesto vsiljevanja ter spodbujanje dialogov namesto ukazovanja in monologov. V okoljih, kjer je premalo socialnega kapitala, se razvijajo z velikimi težavami.

- Socialni kapital kot pospeševalec intermediarnih institucij Obstajata dva povsem različna vidika in sicer na eni strani demokratična oziroma vsaj teoretično demokratična družba, ki si prizadeva za določene cilje, na drugi strani pa najdemo skupine, v katerih prevladujejo klanske oblike. Značilno za te skupine je povsem nasproten interes od demokratičnih. Gre predvsem za ulične tolpe, ki povzročajo zmedo in kriminal, fenomen tega pa je tako imenovana mafija. Mafijske družbe zagotavljajo zaščito in spoštovanje pogodbenih odnosov, kar v določenem smislu pomeni oblikovanje socialnega kapitala, toda za ceno uničevanja drugih oblik socialnega kapitala. Tako se lahko pojavi začaran krog, ki vodi v stagnacijo.



4.3 RAZLIČNE OPREDELITVE SOCIALNEGA KAPITALA

4.3.1 Viri, dimenzije in posledice socialnega kapitala

Zopet se pojavlja precej različnih gledišč in dilem o posameznih vprašanjih, povezanih z viri, oblikami in rezultati oziroma posledicami. Določene dileme so ostale nerešene. Med avtorji obstaja veliko nesoglasij glede opredelitve, razvoja in nastanka socialnega kapitala, zato prihajajo avtorji pogosto do povsem nasprotujočih si zaključkov. Zdi se, da so pogledi različnih avtorjev odvisni od njihovega disciplinarnega ozadja, od problemov h katerim pristopijo s konceptom socialnega kapitala. Naphiet in Ghosal sta izoblikovala trdnejšo definicijo, pri čemer sta razlikovala med tremi dimenzijami socialnega kapitala in sicer: strukturno, relacijsko in spoznavno (Makarovič, 2003, str. 74).

- strukturno, ki se nanaša se na neobvezni vzorec med ljudmi, »hardware« socialnih omrežij, - relacijsko, ki opisuje osebne odnose, ki vplivajo na vedenje ljudi in

izpolnjujejo njihove socialne motive, kot so spoštovanje in prijateljstvo, zaupanje in zanesljivost.

- spoznavno, ki se nanaša na vire, ki nudijo skupne predstave, razlage in sisteme pomenov. (Černetič, 2006, str. 216-217) 4.4 GUESTOV MODEL MENEDŽMENTA KADROVSKIH

VIROV Kot enega sodobnih modelov menedžmenta kadrovskih virov predstavljamo Guestov model (1989), ki ga Keenoy (povzeto po: Bratton, Gold, 1999) opisuje kot »idealen model, proti kateremu se premikajo zahodne organizacije, pa čeprav za menedžment kadrovskih virov predstavlja nekoliko nerealne pogoje, ki morajo posledično biti bolj sproščeni.« Guest strategijo menedžmenta kadrovskih virov povezuje s celotno strategijo organizacije. Njegov poudarek je na popolni in pozitivni uporabi človeških virov. Model išče vedenjski prispevek zaposlenih k organizacijskim ciljem, njegova perspektiva (s stališča strategije celotne organizacije in menedžmenta kadrovskih virov) je enotna in skupna, s središčem na posamezniku.



STRATEGIJA MKV

DELOVANJE MKV

REZULTATI MKV

VEDENJSKI REZULTATI

REZULTATI DELOVANJA

FINANČNI REZULTATI

razlikovanje (inoviranje)

središče

(kakovost)

stroški (zniževanje stroškov)

Selekcija

Trening

Ocena

Nagrade Oblikovanje

dela

Vključenost v delo

Status in varnost

Pripadnost in zavzetost

Kakovost

Prilagodljivost

Napor/motivacija

Sodelovanje

Vključenost v delo

Pripadnost organizaciji

Visoka kakovost, produktivnost, inovativnost Nizka odsotnost Menjave delovne sile, konfliktnost, pritožbe

Dobiček Povrnitev naložb

Preglednica: Guestov model menedžmenta kadrovskih virov po Bratton in Gold, 1999. (VIR: Šugman, 2002, str. 222) Osnovna strategija menedžmenta kadrovskih virov in splošna poslovna strategija po Guestu je torej razlikovanje od drugih, osredotočenje na skupne cilje in zniževanje stroškov dela. Središčna hipoteza opisanega modela je, da morajo biti naloge menedžmenta kadrovskih virov naravnane k doseganju visoke pripadnosti zaposlenih organizaciji in temu primerne visoke zavzetosti za delo. Menedžment kadrovskih virov skrbi za visoko stopnjo kakovosti delovanja zaposlenih in vzgajanje v smislu doseganja visoke prilagodljivosti. S pojmom visoka kakovost zaposlenih Guest poudarja pomembnost učenja na delovnem mestu in potrebe organizacije po visoko izurjeni delovni sili, ki potem tudi proizvaja visoko kakovostne storitve in produkte (rezultate). Delovanje menedžmenta kadrovskih virov kot sta selekcija in trening kadrov, ni zgolj opravljanje teh postopkov, ampak je selekcija in trening zaradi doseganja boljših rezultatov. 4.5 ČLOVEŠKI VIRI IN ODNOS DO OKOLJA V slovenskem prostoru poleg izraza človeški viri zasledimo izraz »sproščanje človeških zmožnosti«. To so psihične, fiziološke in fizične zmožnosti, ki jih lahko podedujemo ali pridobimo, v glavnem pa mislimo na sposobnosti, znanje in motivacijo. Človeške sposobnosti so zmožnosti, ki jih uporabljamo pri svojem delu oziroma naš potencial, da določeno zmožnost razvijemo. Same po sebi ne pomenijo veliko, v povezavi in podkrepljene z znanjem pa pridejo do izraza. Menedžer je odgovoren za ustrezno ozračje znotraj svojega delovnega področja kot tudi za povezavo z okolico.



V bistvu gre za udejanjanje politike procesa za programsko usmerjanje k ciljem, pri čemer sta pomembna motiviranje in slog vodenja. Motivi so tisti, zaradi česar ljudje ob določenih sposobnostih in znanju delajo. Povezani so z interesi in potrebami, paziti pa moramo na pravičnost, enakost in pričakovanja. Gre še za druge aktivnosti: informiranje, načrtovanje, organiziranje, koordiniranje in nadzorovanje. (Šugman, 2002, str. 221-224)



5 DELOVNA STORILNOST Delovna storilnost je eden izmed pomembnih ciljev delovne organizacije. Če se pri danem delovnem času poveča produkt, pomeni to povečanje delovne storilnosti. Takšna je v gospodarski praksi in v pretežnem delu teorije uporabljena definicija delovne storilnosti. Takoj opazimo, da ne meri storilnosti dela, ampak storilnost delovnega časa. Če izdelata v enakem delovnem času dva delavca enaki količini enakega produkta, je produktivnosti dela v pomenu delovnega časa enaka. Razlike med njima pa lahko nastanejo zaradi razlik v delovnem naporu. Kar povečuje produkt, povečuje tudi produkt na enoto zaposlitve, torej delovno storilnost. Vsako dobrino ali okoliščino, katere sodelovanje v produkcijskem procesu povečuje njegov produkt, imenujemo faktor delovne storilnosti. Faktorjev delovne storilnosti je nešteto. Najbolj znana skupinska razvrstitev faktorjev storilnosti je Marxova. V Kapitalu pravi takole: Produktivno moč dela določajo raznovrstne okoliščine, med drugimi:

• povprečna stopnja delavčeve spretnosti, • raven znanosti in stopnja njene tehnične uporabnosti, • družbena kombinacija produkcijskega procesa, • obseg in učinkovitost produkcijskih sredstev, • naravni pogoji.

Marxova definicija delovne storilnosti se nanaša na produktivnost v pomenu delovnega napora. Razlog je v tem, ker je moral v svoji teoriji izkoriščanja dela po kapitalu strogo razločevati tiste faktorje delovne storilnosti, ki pomenijo večje delovna napore (iz njih izhaja t.i. absolutna presečna vrednost) in tiste, ki povečujejo produktivnost brez večjega napora delavca. Produktivnost dela v pomenu delovnega napora imenuje Marx produktivno moč dela. V povezavi s pojmom delovna storilnost se srečujemo še s pojmi delovna produktivnost, produktivna moč dela in učinkovitost. Produktivnost Aleksander Bajt definira kot razmerje med količino produkta in delovnim časom porabljenim za njegovo produkcijo. Organizacijske vede definirajo učinkovitost delovne organizacije z razmerjem med inputom in outputom. Čim večji del inputa se transformira v output (čim manjši del absorbira socialni sistem delovne organizacije), tem večja je učinkovitost. (Jerovšek, 1979, str. 43)



6 STRES Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost pritiskom iz okolja se izraža v nizu fizičnih, doživljajskih in psihičnih ter socialnih motenj. Temu pojavu pravimo stres. Stres ni odvisen zgolj od objektivnih dejavnikov, pač pa predvsem od tega, kako ljudje zaznavamo take dejavnike. Nekateri psihološki dejavniki, ki vplivajo na to, kako posameznik dogodek zazna (pozitivno ali negativno) so: pričakovanja, želje, samozavest, ocena tveganja, načini soočanja s stresom, pretekle izkušnje, pripravljenost na stres in toleranca na stres. (Ona, april 2007) V sodobnem svetu se stresu težko izognemo in zato je smiselno, da se o stresu podučimo, da krepimo odpornost proti stresu in da se ga naučimo obvladovati. Športne aktivnosti služijo kot blažilec stresa, predstavljajo konstruktiven način spoprijemanja s psihosocialnim stresom, omogočajo grajenje pozitivne samopodobe in splošne telesne pripravljenosti. (Tušak, 2004, str. 53) 6.1 VZROKI ZA STRESNE SITUACIJE Dejavnike, ki izzovejo stresen odziv, imenujemo stresorji. Človeški organizem ima mehanizme, ki naj bi uravnavali stanje zaradi delovanja stresorja, vendar so ti mehanizmi bolj primerni za fizično reševanje iz stresne situacije. Danes zasledimo bistveno več psihološkega stresa, kjer je zahtevan odziv umirjena miselna dejavnost, pravilno in hitro odločanje ter predvsem samokontrola. Tak odziv pa je prav zaradi omenjenega filogenetskega odziva človeka na stresorje vsakodnevno težko dosegljiv. Vrste stresorjev:

• fiziološki stresorji (pomanjkanje spanja, neugodni zunanji pogoji, bolečina); • kognitivni stresorji (miselni napori, ki presegajo nivo povprečne kapacitete); • psihogeni stresorji (ogrožajoči notranji dražljaji, ki imajo neugodne posledice

za posameznika). 6.1.1 DOJEMANJE STRESA Pri zaznavanju stresa in vplivanju nanj imajo pomembno vlogo naše misli. Posameznik lahko situacijo oceni kot škodo ali izgubo, ki je že storjena, kot grožnjo, ki se nanaša na potencialno škodo ali izgubo, ali kot izziv, ki se nanaša na možnost za osebnostno rast. Prvi dve oceni vodita v distres (negativen stres), tretja pa v eustres (pozitiven stres). Na oceno stresorja poleg zunanje dražljajske situacije vplivajo tudi že prej omenjeni psihološki dejavniki, zaradi česar je seveda posameznikova zaznava situacije subjektivna. Kar je nekomu negativen stresor izjemnih razsežnosti, je drugemu močan pozitiven stresor-motivator.



Ker smo si ljudje različni, se tudi različno odzovemo na delovanje stresa. Nekateri dobro, drugi skrajno neugodno. Ministresorji in drobni pozitivni stresorji so pomembna sestavina našega dobrega počutja, težava pa nastane pri preobremenjenosti, pretiranih časovnih omejitvah in hudih življenjskih preizkušnjah. 6.1.2 NEGATIVNE POSLEDICE STRESA Posledice dolgotrajnega delovanja stresorjev so lahko skrajno neugodne. Mednje sodijo negativen vpliv na razvoj različnih obolenj, pojavljanje motenj razpoloženja, anksioznost in depresivnost, tudi pojav oziroma sindrom izgorevanja. Vse skupaj ima negativne posledice na delovnem, poklicnem in socialnem področju, nenazadnje pa tudi v poslabšanju človekovega splošnega psihološkega počutja, ki se lahko stopnjuje v psihosomatska obolenja in duševne krize. Za današnji čas ni toliko nevaren močen in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Z izrazom stres v praksi opisujemo predvsem negativne dejavnike. Vendar ni nujno, da je stres vedno negativen. Ščepec stresa ne škoduje, ampak lahko življenje začini. Seveda, če ga ni preveč in ga lahko nadzorujemo. Določena mera stresa nam pomaga, da se spopademo z življenjem. Vsak od nas ima svojo posebno mero za stres. Kadar se pojavijo telesni, čustveni ali vedenjski simptomi stresa, moramo poiskati pomoč. Poskrbeti moramo za primerno prehrano, dovolj gibanja, počitka in spanja. Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljivo in zdravo, če se naučimo živeti s stresom. (www.lek.si) 6.1.3 PREMAGOVANJE STRESA Stres je odgovor organizma na zunanje dogajanje. Poleg fizičnih oziroma telesnih znakov stresa so za posameznika neugodni tudi psihični znaki. Mednje sodijo: nemir, nespečnost, motnje zbranosti, izguba motivacije, jeza, nezmožnost sprejemanja odločitev, itd. Jemanje in predpisovanje nekaterih zdravil lahko povzroči telesno in/ali psihično odvisnost od teh zdravil, abstinenčne znake ob prenehanju jemanja, med jemanjem pa so psihofizične sposobnosti bistveno okrnjene. Kadar prepoznamo vzrok stresnega doživljanja in nanj lahko vplivamo, pridejo v poštev tudi drugi načini spoprijemanja s stresom. To so: tehnike sproščanja, avtogeni trening, redna telesna aktivnost oziroma vadba, pogovori z zaupnimi osebami in/ali strokovnjaki, posvečanje hobijem in prijetnim dejavnostim. Stres (p)ostaja del našega življenja. Zato ga prepoznajmo, se soočimo z njim in ga premagajmo, preden on premaga nas. (Ona, april 2007)



Stres lahko označimo tudi kot normalno stanje, od katerega je odvisno naše preživetje.



7 DELOVNI NAPORI Delo na posameznem delovnem mestu zahteva tako fizične kot psihične in intelektualne sposobnosti, poleg tega pa prizadevanje za dosego zastavljenih ciljev h katerim stremi celoten organizacijski sistem. 7.1 PSIHIČNI NAPORI Po tej karakteristiki se ocenjuje duševni napor delavca, ki je svoje umske sposobnosti razvil s šolanjem in jih dopolnil s potrebno prakso, na delovnem mestu pa mora slediti tehnološkemu procesu, izvrševati pravila, razmišljati, predvidevati, zaključevati, koordinirati delo in sprejemati strokovne odločitve pri opravljanju dela in pri upravljanju ter jih izvajati. Duševni napor se določa na podlagi opisa delovnega mesta. Z analizo opravil na delovnem mestu se ugotavljajo stopnje duševnega napora in pogostost posameznih stopenj. Duševni napor vrednotimo s pomočjo kombinacij stopenj po njihovi pogostosti, ki izhajajo iz analize delovnega mesta. 7.2 TELESNI NAPORI Telesni napor se odraža v obremenitvi mišic zaradi njihove dinamične in statične obremenitve pri opravljanju fizičnega dela. Upoštevati je torej treba posebnosti dela, telesne aktivnosti, ki jih delo vključuje, prisilno držo telesa ter stopnjo intenzitete, kontinuiranost in čas trajanja obremenitve. 7.3 SPRETNOSTI Spretnost na delovnem mestu se odraža v koordinaciji gibov rok in ostalih delov telesa z zaznavo čutil zaradi izvrševanja delovnih operacij. Spretnost pridobi delavec z urjenjem posameznih gibov, s posebnim urjenjem raznih gibov v različnih zaporedjih ali s praktičnim delom v določeni stroki, ki zahteva veščino gibov. (Ogorevc, 1975, str. 191)



8 RAZISKAVA - VPLIV ŠPORTNE REKREACIJE NA STORILNOST NA DELOVNEM MESTU

8.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Ugotoviti in poudariti želim, da je športna rekreacija eden izmed dejavnikov, ki ugodno vplivajo na storilnost in učinkovitost na delovnem mestu. To sem izvedel s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz sklopov vprašanj, ki so se nanašali na vadbene navade zaposlenih, njihove odločitve o fizični aktivnosti in vpletu športne rekreacije v vsakdanji delavnik. Rezultate posameznih sklopov vprašanj sem podrobno analiziral in poskušal ugotoviti vzroke za posamezne ocene. Preveril sem veljavnost naslednjih hipotez: Hipoteza 1: Rečem si, da sem sposoben biti fizično aktiven, če si to želim Hipoteza 2: Z zmerno športno rekreacijo lažje prenašam stresne situacije in jih bolje obvladam Hipoteza 3: Na delovnem mestu sem bolj učinkovit in imam večjo sposobnost reševanja problemov Hipoteza 4: Vzpodbujanje delodajalcev za rekreativno dejavnost delavcev je različno glede na dejavnost, s katero se ukvarja podjetje

8.2 DEMOGRAFSKI PODATKI ANKETIRANCEV Anketo sem razdelil zaposlenim v treh različnih podjetjih oziroma organizacijah: Gimnaziji Kranj, Gasilsko reševalni službi Kranj in časopisnemu podjetju Gorenjski Glas. V anketi so tako sodelovali profesorji, gasilci in novinarji. Pravilno izpolnjenih sem dobil 45 anket, in sicer po 15 iz vsakega podjetja. V analizi tako zaposlene v posameznih organizacijah navajam kot: gasilce iz Gasilsko reševalne službe Kranj, profesorje iz Gimnazije Kranj in novinarje iz časopisnega podjetja Gorenjski Glas.



0

5

10

15

GRS Kranj Gorenjski Glas Gimnazija Kranj

Spol anketirancev

moški ženska

Graf 1: Spol

Iz grafa je razvidno, da so anketo v Gasilsko reševalni službi Kranj izpolnili le moški, v Gimnaziji Kranj v veliki večini ženske, na Gorenjskem Glasu pa je delež anketirancev glede na spol dokaj enakovreden. To je bilo tudi pričakovati glede na strukturo zaposlenih po spolu v danih podjetjih.

0

2

4

6

8

do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let 50 do 60 let nad 60 let

Starost anketirancev


Graf 2: Starost

Med najmlajšimi anketiranci prevladujejo gasilci (kar 73% anketiranih je mlajših od 40 let), med starejšimi nad 40 let pa profesorji, saj je 60 odstotkov anketiranih profesorjev starejših od 40 let. Starostna struktura novinarjev pa je precej raznolika. Tretjina vseh anketirancev (15) je starih od 30 do 40 let, le 8 odstotkov vseh anketirancev pa je starejših od 50 let.



0

5

10

15

OŠ SŠ gimnazijskimaturant

VS ali UNI magisterij doktorat

Stopnja izobrazbe anketirancev


Graf 3: Stopnja izobrazbe

Kot je bilo pričakovati so najvišje izobraženi kader profesorji in novinarji, kjer ima večina anketirancev univerzitetno izobrazbo, medtem ko imajo gasilci v veliki večini (67%) srednješolsko izobrazbo.

0

2

4

6

8

manj kot 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let več kot 30 let

Delovna doba anketirancev


Graf 4: Delovna doba

Med gasilci in novinarji prevladujejo anketiranci z manj kot 10 let delovne dobe, med profesorji pa anketiranci, katerih delovna doba šteje 20 do 30 let. Gledano v celoti je največ anketirancev z manj kot 10 let delovne dobe, in sicer 40 odstotkov, najmanj (samo štirje oziroma 9% vseh anketirancev) pa jih ima več kot 30 let delovne dobe.



0

2

4

6

8

manj kot 2 leti 2 do 5 let 5 do 10 let 10 do 20 let več kot 20 let

Staž anketirancev v organizaciji


Graf 5: Staž v organizaciji

Pri gasilcih ima večina anketirancev delovni staž v podjetju med 5 in 20 let, večina anketiranih novinarjev je zaposlenih manj kot dve leti, med profesorji pa prevladujejo anketiranci z delovnim stažem v organizaciji od 10 do 20 let. Po pričakovanjih je najmanj anketirancev (le 7%) z več kot 20-letnim stažem v organizaciji. 8.2.1 UGOTOVITVE DEMOGRAFSKE STRUKTURE ANKETIRANCEV Struktura anketirancev glede na spol je pričakovana v vseh treh organizacijah oziroma podjetjih. Kot je znano, v srednjem šolstvu med profesorji prevladujejo predstavnice ženskega spola, kar kaže tudi prevladujoč odstotek anketiranih profesoric, med poklicnimi gasilci pa 100 odstotni delež anketirancev predstavljajo moški, kar je v skladu s celotno strukturo zaposlenih glede na spol v gasilski organizaciji v Republiki Sloveniji. Med novinarji po spolni strukturi ni izrazitih odstopanj. Struktura anketirancev glede na starost in stopnjo izobrazbe: med anketiranimi gasilci ni starejših od 50 let, kar izhaja iz dejstva o predčasni upokojitvi zaradi narave njihovega zahtevnega dela, nenazadnje pa na to vpliva zgodnja zaposlitev in hiter zaključek šolanja. To nam kaže tudi podatek o stopnji izobrazbe, kjer ima večina anketiranih gasilcev srednješolsko izobrazbo. Od novinarjev in profesorjev se zahteva visokošolska in univerzitetna izobrazba, kar posledično vpliva na daljši čas študija in nekoliko višjo starostno mejo v primerjavi z gasilci. Iz analize je razvidno, da so med novinarji in profesorji tudi anketiranci, ki imajo končano le srednješolsko izobrazbo. Ugotavljam, da sem sodijo tajnice, računovodje in laboranti, saj ta delovna mesta ne zahtevajo višje izobrazbe.



8.3 ANALIZA RAZISKAVE V raziskavi sem uporabil petstopenjski vprašalnik. V prvem sklopu vprašanj, ki se nanaša na vadbene navade zaposlenih, so anketiranci ocenjevali po naslednji lestvici glede na posamezna vprašanja: stopnja 1 - nikoli stopnja 2 - redko stopnja 3 - občasno stopnja 4 - pogosto stopnja 5 - kar naprej Drugi sklop vprašanj, ki se nanaša na odločitve o fizični aktivnost oziroma športni rekreaciji, sem uporabil naslednjo ocenjevalno lestvico: stopnja 1 - popolnoma nepomembno stopnja 2 - malo pomembno stopnja 3 - srednje pomembno stopnja 4 - zelo pomembno stopnja 5 - ekstremno pomembno Tretji sklop vprašanj, ki se nanaša na vplet rekreativne dejavnosti v vsakdanji delovnik, pa so anketiranci izpolnjevali po naslednji ocenjevalni lestvici: stopnja 1 - sploh ne soglašam stopnja 2 - ne soglašam stopnja 3 - niti ne soglašam, niti soglašam stopnja 4 - soglašam stopnja 5 - močno soglašam



8.3.1 IZKUŠNJE, KI VPLIVAJO NA VADBENE NAVADE LJUDI

0

1

2

3

4

5

6

7

8

nikoli redko občasno pogosto kar naprej

Čustveno reagiram na opozorila o neaktivnem življenjskem stilu


Graf 6: Reakcija na opozorila o neaktivnem življenjskem stilu

Razmišljanje o neaktivnem življenjskem stilu med večino anketirancev ni izrazito pogosto, saj jih kar 84,4% nikoli, redko oziroma le občasno reagira na opozorila o neaktivnem življenjskem stilu. Nekoliko izstopajo gasilci in profesorji, ki jih bolj pogosto ganejo opozorila o neaktivnem življenjskem stilu.



0

1

2

3

4

5

6

7

8


Dramatično prikazovanje tegob zaradi neaktivnosti name emocionalno vpliva


Graf 7: Prikazovanje tegob zaradi neaktivnosti

Podobno kot pri prejšnjem vprašanju, nam tudi tukaj rezultati kažejo, da so gasilci emocionalno bolj občutljivi na dramatično prikazovanje tegob zaradi neaktivnosti. Na drugi strani izstopajo profesorji, saj jih več kot 50% nikoli ne reagira na prikazovanje tegob zaradi neaktivnosti.

0

1

2

3

4

5

6

7


Razmišljam o dejstvu, da bi bil bolj samozavesten in učinkovit, če bi bil redno fizično aktiven


Graf 8: Samozavest in učinkovitost ob redni fizični aktivnosti



Enak odstotek (27%) anketirancev v vseh proučevanih podjetjih oziroma organizacijah pogosto razmišlja o dejstvu, da bi bili bolj samozavestni in učinkoviti, če bi bili redno fizično aktivni. Skoraj polovica profesorjev nikoli ne razmišlja o tem dejstvu, medtem ko kar 40 % gasilcev kar naprej razmišlja o tem.

0

1

2

3

4

5

6

7

8


Čutim, da bi bil boljši vzor za druge, če bi bil redno fizično aktiven in v dobri psihofizični kondiciji


Graf 9: Vzor za druge zaradi dobre psihofizične kondicije

Gasilci v večini menijo, da bi bili boljši vzorniki ob dobri kondiciji, medtem ko so novinarji glede tega dejstva precej neopredeljeni. Mnenja profesorjev pa so si precej različna.



0

1

2

3

4

5

6

7


Rečem si, da sem sposoben biti fizično aktiven, če si to želim


Graf 10: Odločitev za fizično aktivnost

Gasilci so zopet v veliki večini mnenja, da so sposobni biti fizično aktivni, če si le to želijo. Odstotek vseh tistih, ki nikoli ne razmišljajo o dejstvu, da bi bili bolj samozavestni ob fizični aktivnosti je majhen (le 4,4%).

0

2

4

6

8

10


Skrbi me, da neaktivnost lahko škoduje mojemu telesu in splošnemu razvoju


Graf 11: Neaktivnost in škodovanje splošnemu razvoju



Skrb za splošno psihofizično zdravje je dokaj dobra predvsem pri gasilcih, pa tudi pri novinarjih, medtem ko so si profesorji zelo različnega mnenja, saj jih kar tretjina anketiranih nikoli ne razmišlja o tej skrbi, po drugi strani pa jih enak odstotek pogosto razmišlja o dejstvu, da neaktivnost lahko škoduje človekovemu razvoju.

0

1

2

3

4

5

6

7

8


Kadar se počutim napetega, se mi zdi telesna aktivnost dober način za sprostitev zaradi skrbi


Graf 12: Telesna aktivnost za sprostitev skrbi ter napetosti

Športna rekreacija pomeni sprostitev napetosti in skrbi večini anketirancev (82%) v vseh podjetjih oziroma organizacijah. Presenetljiv pa je odstotek (13%) gasilcev, ki nikoli ne pomislijo na to, da bi jih športna rekreacija sprostila. 8.3.2 UGOTOVITVE O IZKUŠNJAH, KI VPLIVAJO NA VADBENE

NAVADE LJUDI Splošno znano dejstvo je, da telesna neaktivnost škoduje tako telesnemu kot duševnemu razvoju posameznika. Tega se zaveda večina anketirancev, vendar pa dramatično prikazovanje tegob nanje nima bistvenega vpliva. Skrb za zdravje in dobro psihofizično kondicijo je premajhna, da bi jih motivirala za redno športno oziroma fizično aktivnost. Opazimo, da so profesorji najbolj aktiven kader, saj čustveno ne reagirajo na opozorila o neaktivnem življenjskem stilu. Sklepam , da je vzrok za večjo aktivnost profesorjev v krajšem delovnem času kar posledično prinaša več prostega časa, ki ga lahko namenijo športni rekreaciji oziroma telesni aktivnosti. Sčasoma lahko postane delo profesorja monotono, polno skrbi zaradi večstranskih pritiskov in tukaj je rekreacija prava smer za lajšanje stresnih situacij in razbijanje monotonosti vsakdanjika. Delovnik novinarja časovno ni točno določen in je pogosto



tudi podaljšan in vezan tudi na številne dela proste dneve, kar lahko povzroči preutrujenost in težjo organizacijo prostega časa ter odločanje za športno aktivnost. Športna rekreacija pa gasilcem pomeni krepitev vseh telesnih sposobnosti, ki jih vsakodnevno potrebujejo pri opravljanju svojega dela. Vsem anketirancem pomeni rekreacija način za sproščanje od vsakdanjih skrbi, kar je izredno pomembno za organizem ,da se spočije in nabere novih moči za vsakdanje delovne obveznosti. Če se skrbi v posamezniku nenehno kopičijo, lahko pride do stanja, ko človek ni več kos obremenitvam, strah ga je novih izzivov, deluje nerazsodno in pri svojem delu dela večje in manjše napake, ki škodujejo tako njemu kot tudi celotnemu delovnemu kolektivu. Ko je človek postavljen pred obremenitve, katerim ni kos, se lahko pojavi sindrom izgorevanja, kjer je potrebno takojšnje zdravljenje pod zdravniškim nadzorom. Oseba, ki je v dobri psihofizični kondiciji lažje zdrži vse te pritiske in jih lažje obvladuje. 8.3.3 ODLOČITVE O FIZIČNI AKTIVNOSTI

0

1

2

3

4

5

6

7

popolnomanepomembno

malo pomembno srednjepomembno

zelo pomembno ekstremnopomembno

Počutil bi se manj stresno, če bi bil redno fizično aktiven


Graf 13: Fizična aktivnost kot kompenzacija stresu

Športna rekreacija je zelo pomembna dejavnost zoper soočanja s stresom po mnenju enakega odstotka (47%) anketirancev iz vseh treh proučevanih organizacij. Ekstremno pomembno pa se to dejstvo zdi 40% gasilcev ter petini profesorjev in novinarjev. Le trem anketirancem (6,7%) se to dejstvo zdi nepomembno oziroma malo pomembno.



012345678

popolnomanepomembno



Probleme na delovnem mestu bi reševal hitreje in bolj zavzeto


Graf 14: Reševanje problemov na delovnem mestu

Problemi na delovnem mestu so lažje rešljivi ob dobri fizično kondiciji, česar se še posebej zavedajo gasilci. Tudi dobri polovici profesorjev in novinarjev se zdi zelo pomembna fizična aktivnost za hitrejše reševanje problemov na delovnem mestu. Zopet je odstotek anketiranih, ki se jim zdi reševanje problemov neodvisno od dobre fizične pripravljenosti, zanemarljivo nizek.



012345678

popolnomanepomembno



Lažje bi mi bilo izvajati rutinske fizične naloge, če bi bil redno fizično aktiven


Graf 15: Fizična aktivnost in izvajanje rutinskih fizičnih nalog

Dejstva, da so rutinske fizične naloge lažje rešljive ob redni fizični aktivnosti, se dobro zavedajo anketiranci v vseh treh podjetjih oziroma organizacijah. Izstopajo gasilci, saj jih skoraj 50 odstotkov meni, da je ekstremno pomembno biti fizično aktiven, da lažje rešuješ rutinske naloge. Tudi večini profesorjev in novinarjev se zdi to dejstvo zelo pomembno.

0

1

2

3

4

5

6

7

popolnomanepomembno



Preganjal bi duševne stiske in se sprostil


Graf 16: Preganjanje duševnih stisk



Športna rekreacija oziroma fizična aktivnost je zelo primerno sredstvo za sprostitev duševnih stisk, predvsem za gasilce in profesorje, nekoliko manj pa za novinarje. Odstotek tistih anketirancev, ki menijo, da je fizična aktivnost nepomembna za sprostitev je zanemarljiv (6,7%).

0

1

2

3

4

5

6

popolnomanepomembno



Ob koncu dneva sem preveč izčrpan, da bi bil fizično aktiven


Graf 17: Fizična aktivnost po napornem delavniku

Gasilci so po napornem delavniku preveč izčrpani, da bi bili nadalje sposobni biti fizično aktivni oziroma se rekreirati. To dejstvo bolj prezirajo novinarji (le 6,7% anketiranih je preveč izčrpanih za fizično aktivnost ob koncu dneva), profesorji pa so si zelo različnega mnenja.



0

1

2

3

4

5

6

popolnomanepomembno



Imel bi manj časa za dodatne delovne obveznosti, če bi bil redno fizično aktiven


Graf 18: Dodatne delovne obveznosti ob redni aktivnosti

Čas, ki je na razpolago za dodatne delovne obveznosti, je ob redni fizični aktivnosti delno omejen pri vseh anketirancih. Izstopajo gasilci, saj jih 40 odstotkov meni, da jih fizična aktivnost časovno omejuje pri izvajanju dodatnih delovnih obveznosti. 8.3.4 UGOTOVITVE O ODLOČITVI O FIZIČNI AKTIVNOSTI Redna športna rekreacija pomeni kompenzacijo stresu, kar so dokazali tudi anketiranci, ki se odločajo za rekreacijo kot sprostitev napetosti zaradi stresnih situacij. Prav tako se tudi problemi na delovnem mestu rešujejo hitreje in bolj zavzeto. Iz znanega reka »zdrav duh v zdravem telesu« lahko podamo dejstvo, da je zdrav kader tudi učinkovit in sposoben ter lahko hitreje opravi zahtevane naloge na delovnem mestu. Graf št. 14 nam kaže, da se to zdi ekstremno pomembno gasilcem, zelo pomembna pa se zdi športna rekreacija za hitrejše in boljše reševanje problemov tudi profesorjem in novinarjem. Graf št. 15 nam kaže, da so rutinske fizične naloge lažje rešljive za anketirance v vseh treh podjetjih. Če ni zadostne fizične kondicije lahko posameznik podleže delovnim obremenitvam in se znajde v bolniškem stažu, kar pa škoduje tako delavcu kot delodajalcu. Poznamo razne sindrome preutrujenosti in izgorevanja, ki potrebujejo posebno zdravljenje, ki je nemalokrat kar dolgotrajno in drago. Tukaj je izredno primerna preventivna dejavnost športna rekreacija, ki mora biti redna in zmerna. Ljudje so na delovnem mestu pod vedno večjimi pritiski, zahtevnimi delovnimi nalogami, časovnimi omejitvami, mnoge utruja monotono delo, kar lahko pripelje do duševnih stisk. Graf št. 16 nam kaže, da je prav za vse anketirance športna rekreacija pomembna dejavnost zoper duševnim stiskam. Veliko pa jih je tudi preutrujenih (graf št. 17), da bi se po napornem delavniku posluževali rekreacije kot razvedrilne



dejavnosti. Opazimo, da so predvsem novinarji ob koncu dneva preveč izčrpani, najbrž zaradi preveč razpotegnjenega in slabše razporejenega delovnega časa. Kot kaže isti graf tudi profesorjem naporen delavnik vzame preveč volje in moči za dodatno fizično aktivnost, gasilce pa delovnik ne izčrpa toliko, saj so zaradi njihove narave dela v boljši fizični kondiciji. So pa tudi izjeme, katerim pa utrujajoč delavnik ne predstavlja ovire za izvajanje športnih aktivnosti. Problem nastopi, ko po predolgem delovniku anketiranci nimajo več časa in motivacije za športno rekreacijo, ki bi prav takrat pomenila pravi balzam za splošno psihofizično preutrujenost. Glede na razpršenost rezultatov v grafu št. 18 pa lahko zaključimo, da je od vsakega posameznika odvisno, kakšen pomen pripisuje športni aktivnosti in koliko časa namenja ostalim delovnim obveznostim. Mnogi so mnenja, da šport utruja. Vrhunski že, zmerna rekreacija pa lahko izključno koristi. Ob zmerni telesni aktivnosti se sprošča tudi hormon sreče, ki je prav tako izredno pomemben za kakovostno delovanje na vseh ravneh življenja in našega bivanja. Je pa problem tudi, da nekateri namesto, da bi skrbeli za svoje zdravje svoj prosti čas namenijo dejavnostim, ki jih dodatno le utrujajo (nakupovanje, druge manj pomembne delovne obveznosti, tudi poležavanje…). Zakaj so problemi na delovnem mestu lažje rešljivi in obvladljivi ob dobri psihofizični kondiciji. Organizem je bolj prepojen s kisikom (posebej še možgani), skelet je okrepljen in celotni metabolizem se bo bolje odzival na razne stresne situacije. Prav stres je v današnji družbi zvesti spremljevalec in z njim je potrebno živeti in ga obvladovati ter seveda premagovati. Eden izmed ključnih dejavnikov »pregona« stresa je prav športna rekreacija, s katero se kompenzira stres. To je razvidno tudi iz grafa št. 13, kjer so anketiranci iz vseh treh podjetij pritrdili, da ima fizična aktivnost zelo pomemben oziroma celo ekstremno pomemben vpliv na manj stresno počutje.



8.3.5 VPLET REKREATIVNE DEJAVNOSTI V VSAKDANJI DELAVNIK

024

68

10

12

sploh nesoglašam

ne soglašam niti nesoglašam, niti

soglašam

soglašam močnosoglašam

Športna rekreacija v zmernem obsegu mora biti človekova stalna spremljevalka


Graf 19: Športna rekreacija kot del vsakdanjika

Zmerna športna rekreacija nastopa kot stalna spremljevalka večini anketirancev, oziroma se anketiranci le-tega v veliki meri zavedajo. Le šest odstotkov anketirancev se s tem ne strinja oziroma manj soglaša s tem dejstvom.

0

2

4

6

8

10

sploh nesoglašam


soglašam


Dnevi rekreacije in razne športne igre so pomemben dejavnik medsebojnega povezovanja in navezovanja

stikov


Graf 20: Rekreacija kot dejavnik povezovanja



Športna rekreacija je pomemben dejavnik medsebojnega povezovanja in navezovanja stikov za večino anketirancev. Majhen odstotek je tistih, ki to dejstvo nekoliko prezirajo. Še najbolj s tem soglašajo gasilci in profesorji.

0

2

4

6

8

10

sploh nesoglašam


soglašam


Ob dobri fizični kondiciji lažje in bolj učinkovito delujem na delovnem mestu


Graf 21: Učinkovito delovanje na delovnem mestu ob dobri kondiciji

Dobra fizična kondicija je eden izmed pogojev za učinkovito delovanje na delovnem mestu. Kar dve tretjini gasilcev s tem močno soglaša, v nekoliko manjši meri pa tudi profesorji in novinarji. Le en anketiranec s tem ne soglaša.



012345678

sploh nesoglašam


soglašam


Tudi po napornem delavniku se prisilim k rekreativni vadbi, ker vem, da se bom počutil bolje


Graf 22: Rekreacija po napornem delavniku

Rekreativna vadba po napornem delavniku služi kot sredstvo za izboljšanje počutja večini anketirancev, nekoliko neopredeljeni so le novinarji.

0

2

4

6

8

10

12

sploh nesoglašam


soglašam


Delodajalec me spodbuja k redni rekreaciji, saj se zaveda, da je le zdrav kader tudi učinkovit in sposoben


Graf 23: Spodbujanje delodajalcev za redno rekreacijo zaposlenih v organizaciji



Opazimo, da gasilce njihov delodajalec močno spodbuja k redni rekreaciji, z namenom izboljšanja učinkovitosti in sposobnosti na delovnem mestu. Na drugi strani pa profesorje in novinarje njihovi delodajalci v zelo majhni meri spodbujajo k redni rekreaciji. 8.3.6 UGOTOVITVE O VPLETU REKREATIVNE DEJAVNOSTI V

VSAKDANJI DELAVNIK Športna rekreacija je pomemben del vsakdanjika in se izvaja izven delovnega časa. Graf št. 19 nam kaže, da s tem soglašajo oziroma močno soglašajo vsi anketiranci. Pri športni rekreaciji ne gre izključno za krepitev psihofizičnih sposobnosti temveč rekreacija nastopa tudi kot sredstvo povezovanja in navezovanja stikov na raznih športnih igrah in dnevih športne rekreacije, česar se zavedajo anketiranci iz vseh treh organizacij, kar nam predstavlja graf št.20. Torej nastopa kot dejavnik povezave med sodelavci, različnimi organizacijami, regijami in celo državami in celinami. Učinkovitost na delovnem mestu je pogojena z dobro fizično kondicijo, kar nam potrjuje graf št. 21, kjer je velika večina anketirancev potrdila, da so bolj učinkoviti na delovnem mestu, če so v dobri fizični kondiciji. Moramo poudariti, da je čas, ki je namenjen za športno rekreacijo zaradi delovnih obveznosti omejen, zato se lahko izvaja le zmerna rekreacija, ki je primerna okolju in posamezniku. Ob dobri kondiciji je splošno počutje precej boljše in je posameznik bolj prilagodljiv in odprt za reševanje problemov. Naporni delavnik posameznika sicer utrudi, vendar pa takrat športna rekreacija splošno počutje dvigne na višjo, bolj zadovoljivo raven. Graf št. 22 ponazarja, da se s tem v veliki meri strinjajo gasilci in profesorji, nekoliko neopredeljeni so le novinarji. Pomembno vlogo pri vzpodbujanju za športno rekreacijo pa bi morali imeti tudi posamezni delodajalci in se zavedati, kaj pomeni zdrav kader, ki je hkrati tudi učinkovit. Iz naše ankete je razvidno, da gasilce delodajalec v zelo veliki meri spodbuja k rekreaciji. Graf št. 23 zelo nazorno ponazarja razliko med spodbujanjem za športno rekreacijo zaposlenih. Gasilec mora v okviru delovnih nalog na delovnem mestu opravljati tudi težja fizična dela, ki pa jih bo opravil le, če bo dobro telesno pripravljen. Na drugi strani pa opazimo, da delodajalec novinarje in profesorje v zelo majhni meri spodbuja k športni rekreaciji. Predvidevam, da tukaj delodajalec premalo pozna pozitivne učinke športne rekreacije na zaposlene. Sklepam, da je tudi delodajalec pri gasilcih sam fizično aktiven in je zato tudi pozitiven vzor vsem zaposlenim.



9 ZAKLJUČEK 9.1 PREVERJANJE HIPOTEZ Hipoteza 1: Rečem si, da sem sposoben biti fizično aktiven, če si to želim Hipotezo je potrjena za gasilce in profesorje, ne pa za novinarje, torej jo gledano v celoti potrdimo. Iz grafa št. 10 je namreč razvidno, da so si gasilci in profesorji v veliki večini enotnega mnenja, da so lahko fizično aktivni, če si le to želijo. Precej neopredeljeni pa so novinarji, saj jih 46 odstotkov meni, da jih le občasno razmišlja o tem, da bi bili fizično aktivni, če si to želijo. Hipoteza 2: Z zmerno športno rekreacijo lažje prenašam stresne situacije in jih bolje obvladam Hipotezo potrdimo za vse anketirane kadre: gasilce, novinarje in profesorje. Graf št. 13 prikazuje, da se stres pri anketirancih izničuje ob redni fizični aktivnosti. Hipoteza 3: Na delovnem mestu sem bolj učinkovit in imam večjo sposobnost reševanja problemov Hipotezo potrdimo. Grafa št. 14 in 21 nam potrjujeta dano hipotezo za vse tri kadre. Hipoteza 4: Vzpodbujanje delodajalcev za rekreativno dejavnost delavcev je različno glede na dejavnost, s katero se ukvarja podjetje Hipotezo potrdimo. Graf št. 23 nam dokazuje, da gasilce delodajalec v zelo veliki meri spodbuja k izvajanju športne rekreacije, medtem ko novinarji in profesorji s strani delodajalca nimajo primerne vzpodbude za izvajanje športne rekreacije. 9.2 KRITIČNA ANALIZA Športna rekreacija se še vedno premalo vpleta v vsakdanji človekov delavnik. Vsi vemo, da se delovni čas podaljšuje, problemi so vse bolj obsežni, stresorjev okoli nas je vedno več in nekaj potrebujemo, da lahko kljubujemo vsem pritiskom in normalno ter dovolj kakovostno opravljamo delovne naloge na delovnem mestu. Natrpan urnik ne bi smel biti izgovor, da se izognemo športni rekreaciji, temveč bi rekreacija morala vedno imeti mesto v posameznikovem vsakdanu. Že zelo blage in kratkotrajne oblike športne rekreacije hitro povzročijo pozitivne učinke in polnjenje lastnega fonda zdravja in dobrega počutja. Predvsem pomeni rekreacija kompenzacijo stresu, kar pomeni, da ga lažje obvladujemo, ga premagujemo in



odvračamo. Stres pa že močno načenja sodobno družbo in kvari zdravje celotne populacije. Kako lahko šibak organizem normalno deluje na delovnem mestu? Prej ali slej podleže obremenitvam ali pa ne rešuje delovnih nalog in problemov dovolj dobro, zmanjša pa se tudi storilnost. So pa zaposleni nemalokrat precej utrujeni od delavnika in v njihovi miselnosti je, da bodo ob dodatni fizični aktivnosti še bolj utrujeni. Če delavec nima izrazito fizičnega dela, mu bo zmerna telesna aktivnost le koristila, seveda če se bo za to motiviral in bo pripravljen vložiti nekaj truda. Športna rekreacija sicer postaja fenomen sodobnega časa, a ugotavljam, da se je premalo poslužujemo. Ponudbe je dovolj, le zavzetost je potrebna in volja posameznika, da se premakne iz sedečega položaja v gibajočo se osebo. Tudi razne športne igre, dnevi rekreacije so pomemben dejavnik, ki pa ne služijo le kot gibanje določene družbe temveč tudi kot sredstvo povezovanja med raznimi sodelavci, družbami, organizacijami in celo državami. Zato je potrebno rekreacijo pogledati in jo razumeti z več zornih kotov, kar nam bo dalo drugačen in bolj bister pogled na celotno dogajanje v družbi. 9.3 SKLEP Nekaj je vedno bolje kot nič. In tako je tudi s športno rekreacijo zaposlenih. Če se vsaj malo rekreirajo je bolje, kot če iščejo izgovore, da so preutrujeni in nimajo časa za dejavnost, ki jim ponovno polni akumulatorje. Pozitivni učinki se pokažejo zelo hitro in so vezani na sproščanje napetosti, premagovanje in obvladovanje stresa ter dvig kakovosti izvajanja delovnih nalog na delovnem mestu. Za nadaljnje boljše vpletanje športne rekreacije v vsakdanjik z namenom izboljšanja učinkovitosti na delovnem mestu bi bilo potrebno natančneje določiti cilje športne rekreacije in jih v pravi luči predstaviti zaposlenim v posamezni organizaciji. Prav tako kot ima organizacija številne cilje, h katerimi stremi in ki so vezani večinoma le na kakovost proizvodnje, povečanje prodaje, širjenje na svetovne trge, modernizacijo proizvodnega procesa, itd., bi morala imeti tudi cilj zdravega kadra, ki bo učinkovit in bolj prilagodljiv ter odprt na podlagi ukvarjanja s športno rekreacijo. Rekreacija pa bi se lahko izvajala tudi v t.i. mikro odmorih med delovnim časom. To že poznamo iz drugih držav, predvsem Zahoda in Avstralije. Krepijo se funkcionalne sposobnosti, sprožajo pozitivne emocije in bogatijo prijateljske vezi. Današnja družba je vedno bolj zastrupljena zaradi različnih pritiskov, ki nas napadajo z vseh strani družbe, tako lokalno kot globalno. Prav s športno rekreacijo pa lahko nadvse uspešno tem pritiskom in stresorjem kljubujemo.



10 LITERATURA

1. Chaitow L. (1992): Zdrav duh v zdravem telesu, Državna založba Slovenije, Ljubljana

2. Černetič M. (2004): Upravljanje in vodenje, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor

3. Černetič M. (2006): Management ekonomike izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj

4. Doupona M., Petrović K. (2000): Šport in družba-sociološki vidiki, Fakulteta za šport, Ljubljana

5. Gough R. W.: (2003): Značaj je vse:za etično odličnost v športu, Penca in drugi, d.n.o. Novo mesto

6. Jerovšek J. (1979): Učinkovita delovna organizacija, Založba obzorja Maribor, Maribor

7. Kajtna T., Tušak M. (2005): Psihologija športne rekreacije, Fakulteta za šport, Ljubljana

8. Ogorevc R. (1975): Vrednotenje dela, Zavod SRS za produktivnost dela Ljubljana

9. Ona (17. april 2007): Delo d.d., Ljubljana 10. Ona (10. april 2007): Delo d.d., Ljubljana 11. Siegert W. (1996): Cilji-kažipoti do uspeha, I-RING Hartman d.n.o.,

Beltinci 12. Šugman R., Bednarik J., Kolarič B. (2002): Športni menedžment, Fakulteta

za šport, Ljubljana 13. Tušak M., Faganel M. (2004): Jaz-športnik, Fakulteta za šport, Ljubljana 14. Vrhunski dosežek (september /oktober 2004): Penca in drugi, d.n.o. Novo

mesto 15. Vrhunski dosežek (maj / junij 2005): Penca in drugi, d.n.o. Novo mesto 16. http://www.lek.si 17. http://ww.vrhunski-dosezek.com



11 PRILOGA 11.1 ANKETNI VPRAŠALNIK VPRAŠALNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE Vprašalnik o vplivu športne rekreacije na sposobnost in učinkovitost na delovnem mestu. Spoštovani Sem Janez Ferlic, absolvent fakultete za organizacijske vede v Kranju in pripravljam diplomsko delo na temo Športna rekreacija kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti in sposobnosti na delovnem mestu. Anketo bom izvedel v treh organizacijah oziroma podjetjih, različnih po dejavnosti in stroki: Gasilsko reševalna služba Kranj, Časopisno podjetje Gorenjski glas in Gimnazija Kranj. Anketa je namenjena zaposlenim v teh organizacijah. Z raziskavo želim ugotoviti učinke športne rekreacije na samo izvajanje del v okviru posameznega delovnega mesta, kako pozitivno vpliva športna rekreacija, katera oblika je najprimernejša in kateri so največji motivatorji, ki spodbujajo k redni športni vadbi in da se rekreacija primerno vpleta v človekov vsakdanji delavnik. Anketa je anonimna in zagotavljam da bodo podatki uporabljeni izključno za izdelavo moje diplomske naloge in ne bodo posredovani katerikoli drugi organizaciji ali tretji osebi. Za vaše sodelovanje, ki je pomemben prispevek k moji diplomski nalogi se vam najlepše zahvaljujem. Janez Ferlic Trata 34, Spodnja Besnica 4201 Zgornja Besnica [email protected] 031-561-663



Navodila o izpolnjevanju anketnega obrazca V vprašalniku so navedene trditve, ki se nanašajo na vpliv rekreacije na sposobnost in učinkovitost na delovnem mestu ter motivacijski dejavniki za ukvarjanje s športno vadbo. Prvi del vprašalnika se nanaša na demografske podatke o anketirancu. V drugem delu pa vprašalnik izpolnite tako, da obkrožite številko na desni strani posamezne trditve. Ponavadi je ocena, ki vam prva pride na misel tudi najbolj pravilna in regularna. Demografski podatki o anketirancu Prosim, da obkrožite ustrezno vrednost glede sledečih podatkov 1. SPOL

a) moški b) ženska

2. STAROST

a) do 30 let b) 30 do 40 let c) 40 do 50 let d) 50 do 60 let e) nad 60 let

3. KATERO NAJVIŠJO STOPNJO IZOBRAZBE STE SI PRIDOBILI

a) končana osnovna šola b) končana srednja šola: tehnični, strokovni tip šole c) končana srednja šola, splošni tip šole (gimnazija) d) visokošolska ali univerzitetna izobrazba e) dokončan magistrski študij f) dokončan doktorat

4. SKUPNA DELOVNA DOBA

a) manj kot 10 let b) 10 do 20 let c) 20 do 30 let d) več kot 30 let



5. STAŽ V ORGANIZACIJI

a) manj kot 2 leti b) 2 do 5 let c) 5 do 10 let d) 10 od 20 let e) več kot 20 let

Naslednje izkušnje vplivajo na vadbene navade nekaterih ljudi. Ocenite, kako pogosto se je dogodek zgodil oz. kako pogosto o tem razmišljate. Kako pogosto se to dogaja, kako pogosto o tem razmišljate? Lestvica: 1 = nikoli 2 = redko 3 = občasno 4 = pogosto 5 = kar naprej Obkrožite ustrezno trditev na desni strani tabele Trditev Ocena

1. Čustveno reagiram na opozorila o neaktivnem življenjskem stilu 1 2 3 4 5 2. Dramatično prikazovanje tegob zaradi neaktivnosti name

emocionalno vpliva 1 2 3 4 5

3. Razmišljam o dejstvu, da bi bil bolj samozavesten in učinkovit, če bi bil redno fizično aktiven

1 2 3 4 5

4. Čutim, da bi bil boljši vzor za druge, če bi bil redno fizično aktiven in v dobri psihofizični kondiciji

1 2 3 4 5

5. Rečem si, da sem sposoben biti fizično aktiven, če si to želim 1 2 3 4 5 6. Skrbi me, da neaktivnost lahko škoduje mojemu telesu in

splošnemu razvoju 1 2 3 4 5

7.

Kadar se počutim napetega, se mi zdi telesna aktivnost dober način za sprostitev zaradi skrbi

1 2 3 4 5

Ocenite, kako pomembna je vsaka od teh trditev za vas pri odločanju o fizični aktivnosti. Pri vsakem primeru razmislite, kako se počutite v tem trenutku. Lestvica: 1 = popolnoma nepomembno 2 = malo pomembno 3 = srednje pomembno 4 = zelo pomembno 5 = ekstremno pomembno



Trditev Ocena

1. Počutil bi se manj stresno, če bi bil redno fizično aktiven 1 2 3 4 5 2. Probleme na delovnem mestu bi reševal hitreje in bolj zavzeto 1 2 3 4 5 3. Lažje bi mi bilo izvajati rutinske fizične naloge, če bi bil redno

fizično aktiven 1 2 3 4 5

4. Preganjal bi duševne stiske in se sprostil 1 2 3 4 5 5. Ob koncu dneva sem preveč izčrpan, da bi bil fizično aktiven 1 2 3 4 5 6. Imel bi manj časa za dodatne delovne in družinske obveznosti,

če bi bil redno fizično aktiven 1 2 3 4 5

Naslednja vprašanja se nanašajo na vplet rekreativne dejavnosti v vsakdanji delavnik. Ocenite, kako se strinjate s spodnjimi trditvami. Lestvica: 1 = sploh ne soglašam 2 = ne soglašam 3 = niti ne soglašam, niti soglašam 4 = soglašam 5 = močno soglašam Trditev Ocena

1. Športna rekreacija v zmernem obsegu mora biti človekova stalna spremljevalka

1 2 3 4 5

2. Dnevi rekreacije in razne športne igre so pomemben dejavnik medsebojnega povezovanja in navezovanja stikov

1 2 3 4 5

3. Ob dobri fizični kondiciji lažje in bolj učinkovito delujem na delovnem mestu

1 2 3 4 5

4. Tudi po napornem delavniku se prisilim k rekreativni vadbi, ker vam, da se bom počutil bolje

1 2 3 4 5

5. Delodajalec me spodbuja k redni rekreaciji, saj se zaveda, da je le zdrav kader tudi učinkovit in sposoben

1 2 3 4 5

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE · 2 sociologija Športa 3 2.1 razli Čne teorije sociologije Športa 3 2.1.1 funkcionalna teorija in Šport 3 2.1.2 teorija konflikta