Ustvarjalnost in inovativnost

Primeren način razmišljanja

Graditelji in uničevalciustvarjalnosti

Priprava na ustvarjalnoin inovativno delo

Ustvarjalnost vposlovnih procesih

Ustvarjalno reševanjeproblemov

Inovacije in njeni procesi

Inovacijska kultura in klima

Tehnike generiranja idej inreševanja poslovnih problemov

Andrej PompeUstvarjalnostin inovativnostNujnost sodobnega podjetništva

1

Ustvarjalnost in inovativnost

3

Andrej Pompe

Ustvarjalnost in inovativnostNujnost sodobnega podjetništva

Primeren način razmišljanjaGraditelji in uničevalci ustvarjalnostiPriprava na ustvarjalno in inovativno deloUstvarjalnost v poslovnih procesihUstvarjalno reševanje problemovInovacija in njeni procesiInovacijska kultura in klimaTehnike generiranja idej in reševanja poslovnih problemov

Ljubljana 2011

1


7

Kazalo

Kazalo

0 Stvari se poredko zgodijo same po sebi ali same od sebe 11Eni in drugi 12

1 Ustvarjalnost je bogastvo 15Ustvarjalnost je večen potencial razvoja 16

Vse se spreminja, tudi količina ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetjih 16

Ustvarjalno reševanje podjetniških problemov 17

Podjetništvo pomeni vključitev zaposlenih v reševanjeproblemov na vseh ravneh 18

Fazni pristop v procesu ustvarjalnega reševanja problemov 18

2 Ustvarjalnost in inovativnost v podjetništvu 21Podjetništvo, kreativnost in inovativnost 22

Viri idej 25

Kreacija, izum, invencija, potencialna inovacija in inovacija 26

Izumitelji, inovatorji in njihove značilnosti 27

Procesi ustvarjalnega reševanja problemov 29

Ovire ustvarjalnosti in kako jih premagati 30

Trikomponentni model ustvarjalnosti 34

Ustvarjalni podjetnik 35

3 Ustvarjalnost brez motivacije ni mogoča 37Vsakdo je lahko ustvarjalen in inovativen 38

Obnašanje ustvarjalnih ljudi 40

Značilnosti ustvarjalnega človeka 40

Razmišljanje naprej 41

Ustvarjalnost in motivacija 41

Osebna motivacija 43

Kolektivna motivacija 44

Higieniki in motivatorji 45

4 Zgodovinski temelji ustvarjalne miselnosti 47Zgodovinski temelji ustvarjalne miselnosti 48

Grška filozofija 48

Sokrat 49

8

Kazalo

Platon 52

Aristotel 54

Srednjeveška miselnost po antični Grčiji 56

Rene Descartes 57

Misel sodobnega časa 58

Karl Popper 59

Edward de Bono 60

Kitajska filozofija in Konfucij 62

5 Človeški možgani – ustvarjalni stroj 65Človeški možgani – podlaga vsej miselnosti 66

Leva in desna hemisfera 66

Herrmannova razdelitev možganov 72

Razmišljanje s celotnimi možgani 76

Spoznanja o možganih in njihovem pomenu za podjetništvo 80

6 Logično in »nelogično« mišljenje 83Značilnosti logičnega mišljenja 84

Prednosti in pasti logičnega mišljenja 86

Slabosti logičnih miselnih vzorcev 88

»Nelogično« mišljenje 90

7 Miselne in telesne veščine 95Pripravljeni na izzive sodobnega ustvarjalnega podjetništva 96

Akcijsko usmerjanje 97

Kreativno zamišljanje 102

Produktivno analiziranje 105

Ohranjanje mirnosti 108

Koncentracija 110

Čustvena moč 112

Polnjenje z energijo 114

Konsistentnost – skladnost 118

8 Graditelji in uničevalci ustvarjalnosti 123Pomembnejši pojmi, ki razlagajo vpliv na ustvarjalnostv podjetništvu 124

Presojanje 125

9

Kazalo

Radovednost 129

Stereotipiziranje 130

Pozornost in opazovanje 133

Poslušanje 135

Vizualizacija 136

Saturacija 137

Izogibanje 138

Navdih 139

Intuicija 140

Vprašanja 142

9 Priprava možganov na ustvarjalnost 147Priprava na »novo« in »izboljšano« 148

Pogum 148

Pozitivizem 150

Večna iskanja 153

Postavljanje v »drugo kožo« 156

Spremenjena miselnost 160

10 Ustvarjalno reševanje podjetniških problemov 163Sheme reševanja podjetniških problemov 164

Podjetniški problem in ustvarjalne rešitve 170

Iskanje in definiranje podjetniškega problema 170

Potrebne sposobnosti ustvarjalnega podjetništva 175

Vsak problem je v bistvu priložnost 177

Ključne ovire reševanja podjetniških problemov 178

11 Inovacija in poslovna inovacija 181Inovacija v podjetništvu 182

Inovacijski proces 187

Razlogi in motivi za inoviranje 188

Inovatorske poti 190

Zaviralci inovativnosti v podjetništvu 192

Trendi – inovacije inovacijskih procesov 197

Inovacija je industrijska lastnina 201

10

Kazalo

12 Inovacijska podjetniška kultura 205Inovacijska podjetniška kultura 206

Kultura podjetja 206

Značilnost ustvarjalnega podjetnika 207

Osnove inovacijske kulture 207

Pravo ravnotežje 210

Štirje stebri inovativnosti 211

Misleča okolja 214

Partnerska in inovacijska kultura podjetja 215

Vodič za ustvarjalne akcije v podjetju 222

Ustvarjalni krog 224

13 Tehnike generiranja idej in ustvarjalnega reševanja problemov 227Tehnike so pot do več in boljših idej in rešitev 228

Vrste tehnik 228

Pregled najpopularnejših tehnik 231

Tehnike odkrivanja problemov 232

Tehnike prepoznavanja problemov 234

Tehnike generiranja novih idej, priložnosti in reševanja problemov 238

Tehnike udejanjanja novih idej, priložnosti in rešitev 257

14 Od zamisli do prototipa 261Od novega koncepta do prototipa 262

Ovrednotenje idej in izbira 262

Pughova matrika 263

Priprava predstavitve izbrane ideje ali rešitve 265

Kazalo inovacijskega projekta 269

15 Dodatek 271Literatura 273

Stvarno kazalo 277

Prikazi 284

Recenzija 287

15

1

Ustvarjalnost je bogastvo

16


Ustvarjalnost je večen potencial razvoja

K pisanju te knjige me je gnalo več motivov, vsi pa izhajajo iz ene same misli, enega samega dejstva – ustvarjalni potencial, ki je skrit v posameznikih in v skupinah, ki delajo skupaj, je ogromen. Smiselno izmeriti ga sicer ne moremo in to tudi ne bi imelo smisla. Dovolj je, da se zavedamo, da obstaja in da ga lahko izkoristimo, in da ga znamo izkoristiti. Vsakdo ima namreč prirojeno ustvarjalno sposobnost, vendar je ta odvisna od vaje, tako kot so od vaje odvisne človekove mišice (J. Mauzy, R. A. Harriman, 2003, str. 13).

Še posebej pomembno je, da ustvarjalnost pomeni zgodovinsko najpomemb-nejše gonilo napredka na vseh področjih človeškega udejstvovanja in da ne pozna ne meja, ne kulturnih razlik, ne verske pripadnosti ali geografskih leg in ne bogastva ali revščine.

Ustvarjalnost je kakorkoli gledano največje človeško bogastvo in je temelj tako duhovnega kot tudi materialnega bogastva. Je torej tisto nekaj, kar moramo postaviti pred vse drugo, saj brez dosežkov ustvarjalnosti ljudje ne bi imeli kaj početi, kaj proizvajati, kaj prodajati, kaj uživati in se o čem pogovarjati.

Kreativnost je hrana človeškega razvoja.

Vse se spreminja, tudi količina ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetjih

Še v bližnji preteklosti je večina podjetij temeljila na dveh osnovnih miselnih in dejavnih temeljih. Prvi temelj je izkoriščanje naravnih dobrin, patentov, geograf-skih lokacij, tranzicijskih obdobij … (v odvisnosti od razvitosti okolja in različnih družbenih sistemov), kar z ustvarjalnostjo v glavnem nima dosti skupnega. Drugi temelj preteklega (in večinoma sodobnega) podjetništva pa je občasno ustvar-janje nečesa novega. Za slednjo vrsto podjetništva so značilni majhni izbruhi ustvarjalnosti in dolga obdobja izkoriščanja. S tem ni nič narobe oz. to je bila celo konkurenčna prednost desetletja, če ne stoletja in še kaj več3 (B. Kos, 2009). Težnja prodornejših podjetnikov je bila predvsem želja po takšni drugač-nosti, ki je pomenila nekakšen odmik od tekmecev – gre za ustvarjanje nekega t. i. »začasnega tržnega monopola« na svojem področju. O težnjah po dolgoročni edinstvenosti v glavnem ni bilo ne duha ne sluha.

Zadnje desetletje pa je prineslo preobrat. Tržna 'ekonomija stalnega razvoja' je relativno hitro prešla v t. i. »ekonomijo tržnih pritiskov« – to je svet neusmi-ljene konkurence, mednarodnih integracij, izjemnega pretoka informacij in naj-različnejših trendov na področju tehnologije in življenjskih stilov. Za preživetje v takšni situaciji klasični principi podjetništva vse bolj odpovedujejo. Dolgoročno izkoriščanje sporadičnih4 inovacij tako postaja vse težje. Občasnost inovacij in novih zamisli enostavno ni več dovolj. V sodobni ekonomiji, ki vse bolj temelji

3 Blaž Kos na svojem spletnem portalu v članku »Ustvarjalno podjetništvo«, http://www.blazkos.com/ustvarjalno-podjetnistvo.php

4 Sporadične inovacije se pojavljajo od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih.

17


na ustvarjalnosti, potrebujemo nenehne ustvarjalne cikle, ki jim sledijo kratka obdobja izkoriščanja. Tako pridemo do ustvarjalnega podjetništva in ustvarjalna podjetja so tista, ki temeljijo na znanju, idejah, inovativnosti in spoštujejo po-men partnerske kulture. Ta bodo v prihodnje najbolje uspevala.

Koncept ustvarjalnega podjetništva se vedno začne pri problemu, s katerim se srečujemo ljudje kot posamezniki ali organizacije (podjetja, države itn.). Pod-jetništvo pomeni reševanje problemov in večji ko je problem, več ko je ljudi s tem problemom, boljšo podlago za dobro poslovno idejo imamo. Vsak problem je vedno neke vrste travma in ljudje si prizadevajo, da bi travmo odpravili. Če imamo kot podjetniki rešitve za probleme, tako znotraj kot zunaj podjetja, potem lahko z gotovostjo trdim, da tako spreminjamo svet na boljše, saj odpravljamo '»notranje« in »zunanje« travme.

Vsaka rešitev naj bi načeloma prinašala novo kakovost, nova kakovost pa naj bi dvignila vrednost tako posla kot tržne znamke, produkta, podjetja,

zaposlenega. To pa je bistvo podjetništva5.

Ustvarjalno reševanje podjetniških problemov

»Ustvarjalnost je edina resna konkurenčna prednost, ki nam omogoča, da smo dolgoročno korak pred drugimi« je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izjavil takratni glavni mož podjetja Hewlett-Packard John Young. Če je to veljalo že takrat, potem to toliko bolj velja danes, ko so dobra kakovost, nizka cena in do-segljivost že same po sebi umevne. Ustvarjalnost torej pomeni konkurenčnost, pomeni dinamično prednost. Življenjski cikli izdelkov se krajšajo, storitve posta-jajo vse kompleksnejše, organizacijski tokovi se zapletajo. Problemi, ki ob tem nastajajo, zahtevajo bliskovito reševanje. In ne samo reševanje per se, ampak takšno, ki z rešitvijo prinaša tudi inovativnost.

Podjetje lahko temelji na dveh osnovnih temeljih. Eden je izkoriščanje, drugi pa ustvarjanje (B. Kos, 2009). Brez posebnih raziskav lahko ugotovimo, da temelji pretežni del podjetništva na izkoriščanju naravnih dobrin, patentov, geografskih lokacij, naravnih virov, poceni delovne sile … Ustvarjalnost se pri tovrstnih pod-jetjih pojavlja v majhnih odmerkih in temu nasproti stojijo dolga leta izrabljanja. S tem sicer ni formalno nič narobe, pomeni pa minimalno graditev prave konku-renčne prednosti. Danes vse bolj govorimo o ustvarjalni družbi, družbi, kakršne so Združene države Amerike, kjer je inovativnost kot kultura najbolj čislana. Tam in še v nekaterih napredno razmišljujočih družbah se zavedajo, da je krutost današnjega časa v obliki neusmiljene konkurenčnosti, mednarodnih povezav, globalizacije, bliskovitega pretoka informacij in vedno novih trendov stanje, ki ga je in ga bo mogoče tvorno prebroditi in se v njem obdržati le z načrtno ustvarjal-nostjo in inovativnim razmišljanjem. Ustvarjalna družba pa je zahtevna, narekuje stalne cikle ustvarjalnosti in ne dopušča »spanja na lovorikah«. Tako postaja ustvarjalnost koncept, ki je osnova podjetništva sodobne ere.

5 Bistvo podjetništva je v nenehnem razvijanju in dodajanju novih idej pri danem proizvodu ali storitvi, pri organizaciji, upravljanju in vodenju. Kaže se v najrazličnejših oblikah rasti, tako v tisti, ki je izražena v denarju, kot v tisti, ki odseva v boljšem znanju, večji prizadevnosti, boljši podjetniški kulturi, sposobnejših kadrih od vodstva navzdol, kreativnejšem trženju.

18


Podjetništvo pomeni vključitev zaposlenih v reševanje problemov na vseh ravneh

Koncept ustvarjalnega podjetništva se vedno začne pri problemu, s katerim se srečujejo ljudje kot posamezniki in organizacije (podjetja, države itn.) kot orga-nizirane skupine ljudi. Podjetništvo pomeni reševanje problemov in večji ko je problem in več ko je ljudi, ki se z njim tvorno ukvarjajo, boljšo podlago imamo za dobro poslovno idejo. Problem seveda povzroča bolečino. Pravi podjetnik s svojo ekipo probleme rešuje konstruktivno, in to tako, da problem odpravi in bolečina izgine. Če problem vidi kot izziv, potem je velika možnost, da bo rešitev ne samo rešitev kot taka, ampak bo ponudila korak naprej v razvoju – to pa je že lahko inovativnost. Tako podjetniki dejansko spreminjajo svet na boljše.

Ustvarjalnost je torej najmočnejše podjetniško gorivo 21. stoletja. Govorimo o kreativnosti, ki je dejavna v vseh sferah posla in na vseh ravneh delovanja – v komunikacijah in razvoju, proizvodnji in prodaji, v kadrovski politiki in financah. Ustvarjalni morajo biti vsi – od glavnega direktorja do vratarja, od vodje proizvo-dnje do skladiščnika, od pravnika do snažilke. Kreativnost ni več domena pešči-ce izbrancev, temveč nujnost, ki se tiče vseh v podjetju. In to ne samo zato, ker vsak sooblikuje usodo podjetja, ampak tudi zato, ker so skladno s starim reklom »Več glav več ve« hitreje oblikovane boljše rešitve. Ob tem je ključno, da te glave ne prakticirajo le en tip razmišljanja.

Ko sestavljamo time v podjetjih in v drugih okoliščinah, moramo torej paziti, da so v njih ljudje različnih tipov razmišljanja in da vsi sprejemajo pravila timske ustvarjalnosti in inovativnosti. Težko je sicer trditi, da bodo idejne pobude vedno dajali eni, drugi pa jih bodo potem povezovali, vrednotili, rušili, izvajali. Prav tako je težko reči, da bodo tisti, ki so po svoji naravi bolj raziskovalci, vedno dajali pobude za to, da se najde neka nova rešitev. Vendar če gledamo na ustvarjalni proces v podjetju kot na neki proces, ki ima svoje zakonitosti, potem lahko posa-meznike z značilnim miselnim pristopom in vzorcem uvrstimo znotraj celotnega procesa v določene faze, v katerih pridejo še posebej do izraza.

V sodobnem podjetju morajo biti ustvarjalni vsi – od glavnega direktorja do vratarja, od vodje proizvodnje do skladiščnika, od pravnika do snažilke. Kreativnost ni več domena peščice izbrancev, temveč nujnost, ki se tiče

vseh v podjetju. Vsak sooblikuje usodo podjetja in skladno s starim reklom »Več glav več ve« se hitreje oblikujejo boljše in ustvarjalnejše rešitve.

Fazni pristop v procesu ustvarjalnega reševanja problemov

Ustvarjalno reševanje problemov načeloma poteka v fazah, in sicer tako, da vsa-ka faza postavlja temelje naslednji fazi. Tako se vsaka naslednja lahko uresniči. Vsi ti koraki morajo delovati v sozvočju z okoljem in ljudmi v njem in so prvi pogoj za usklajeno timsko delo. Tako naj bi veljalo:

19


1. da naj bi se vsi zaposleni strinjali s tezo, da je reševanje problema z upora-bo ustvarjalnosti uspešno in da so take rešitve pridobljene na neobičajen način,

2. da imamo zbrane vse informacije in da smo opremljeni s potrebnim zna-njem in morda tudi izkušnjami ter da smo sposobni informacije, znanje in izkušnje sistematično povezati,

3. da generiramo veliko (ne le eno) neobičajnih in v praksi delujočih idej in

4. da naj bi vsak udeleženec, vključen v generiranje idej ali reševanje proble-mov, znal izmed vseh idej izbrati takšno, ki pomeni novost, je uresničljiva in jo bo trg sprejel ter se nanjo dobro odzval.

20

21

2

Ustvarjalnost in inovativnost v podjetništvu

22


Podjetništvo, kreativnost in inovativnost

Vloga ustvarjalnosti in inovativnosti v poslovnih procesih je prepogosto vezana na ozek krog specialistov, ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo z določenim podro-čjem v podjetju (proizvodnja, razvoj, marketing, finance, kadrovanje, logistika …). Mauzy in Harriman v prvih vrsticah prvega poglavja svoje knjige Creativity Inc. pišeta, da je nekdo lahko ustvarjalen tudi brez poznavanja podrobnosti, tako kot je mogoče voziti avto, ne da bi razumeli, kako motor deluje (J. Mauzy, R. A. Harriman, 2003). Misel sicer razvijeta v drugo smer, meni pa je odlično iz-hodišče za to, da poudarim pomen vključevanja ljudi različnih profilov, različnih tipov razmišljanja v skupine, ki se potem ukvarjajo z generiranjem novih idej in rešitev. To pomeni, da ni nujno, da nekdo, ki je udeležen v takšnih seansah, pozna predmet obravnave do potankosti. Pogosto je to tudi prednost, saj mu niso znane morebitne ovire, tehnični zapleti, organizacijske težave, povezane s predmetom obravnave. Ali kot pravijo, bolj ko je nekdo neobremenjen, lažje razmišlja širše in predvsem z drugih zornih kotov. To je namreč ključna osnovna misel, na kateri se gradi ustvarjalno podjetniško miselnost in kulturo. Takšen način se s pridom uporablja v agenciji za marketing Formitas6, kjer se izredno pazi, da ekipe, ki so zadolžene za generiranje idej, niso preveč obremenjene z marketinškimi podatki.

UstvarjalnostKaj je kreativnost, ustvarjalnost? Beseda kreativnost izvira iz latinske besede creare – narediti in grške besede krenein – izpolniti, dovršiti. Ustvarjalnost lahko torej obravnavamo z obeh zornih kotov. Kakorkoli, omogoča nam, da naredimo nekaj novega in nekaj, česar si ljudje doslej še niso zamislili. V kontekstu pod-jetništva je ustvarjalnost kot pot do razvoja novih izdelkov, storitev, procesov, ki kot inovacija nadgradijo tradicionalne in prejšnje dosežke. Ustvarjalnost kot taka vodi k večji samoizpolnitvi posameznika. In to zato, ker temelji na uporabi lastne domišljije, ko ustvarjamo nove horizonte našega življenja in dela. Z domišljijo presegamo meje, ki smo jih poznali doslej. Kreativnost pomeni novost in primer-no spremembo tega, kar počnemo, ter modifikacijo tega, v kar verjamemo, da je mogoče doseči in preseči. Ustvarjalnost v podjetništvu ni zgolj individualno

6 Formitas, agencija za marketing deluje že od leta 1989 in je v svoji bogati zgodovini s svojo ustvarjalnostjo in inovativnostjo posegla na vsa področja tržnega komuniciranja.

23


dejanje ali mišljenje, temveč je v mnogočem vezana na kulturo timov in na od-nos celotnega vodstva ter zaposlenih do takšnega naprednega razmišljanja. V takšnih primerih govorimo o inovativni kulturi.

Izvori ustvarjalnostiOd kod prihaja ustvarjalnost? Je to dar, se kreativnosti naučimo? Vsakega po malo, vsekakor pa je ustvarjalnost latentno prisotna v vsakem človeku, gre le za to, ali jo je mogoče prebuditi, spodbuditi. Največja kakovost ustvarjalnosti je v tem, da jo sestavljajo nepričakovanost, novost in presenečenje. Na podlagi tega se lahko ozremo po vrsti virov, ki vplivajo na aktiviranje ustvarjalnih misli, zamisli in realizacij7 (E. Lumsdaine, M. Blinks, 2006, str. 19):

• božanski navdih – ustvarjalnost se pojmuje kot višja raven razmišljanja ali slutnja, neke vrste prerokovanje, gre za vir, ki se mu pripisuje božanski izvor;

• naključnost – tu ustvarjalnost razumemo kot produkt naključnosti in na-ključnega sovpadanja misli in dogodkov. Saharin je kemik Constantin Fahl-berg leta 1878 odkril po naključju. Potem ko je v svojem laboratoriju opravil poskus, v katerem je uporabil sestavine sladila, si pred jedjo ni umil rok in je po naključju okusil sladilo;

• načrtovana sreča – tu pojmujemo ustvarjalnost kot naraven rezultat bolj sistematičnega pristopa pri ustvarjanju razmer, ki vodijo k ustvarjalnosti. Gre za miselno naravnanost, ki premišljeno proučuje obstoječe pojave in razmere in išče priložnosti. V takšnih razmerah se ustvarjalnost pogosteje pojavi in število zamisli je večje. Recimo podjetja kot 3M, Hewlett-Packard in Glaxo so oblikovala takšno podjetniško kulturo, ki omogoča, da se sreč-na naključja ustvarjalnosti pojavljajo pogosteje in z večjo verjetnostjo;

• determinizem – s tega zornega kota je ustvarjalnost pospeševana aktiv-nost, da bi se z vztrajnim delovanjem in odločnostjo (recimo v razvojnih oddelkih) rešil neki problem. Želena rešitev (inovacija) nekako deluje, kot da je bila določena že vnaprej. Lahko tudi rečemo, da je bila že opredeljena v določenih načrtih razvoja (mnogo avtomobilskih inovacij je nastalo prav po tem principu);

• učni procesi – v tem primeru sprejemamo dejstvo, da je visoka raven krea-tivnosti povezana z določenimi procesi, ki jih opredeljujejo določeni načini razmišljanja in obnašanja. Iz tega izhaja, da se da ustvarjalnosti naučiti. Gre za nekakšno nadgradnjo načrtovane sreče in se sklicuje na vrsto teh-nik, ki jih lahko uporabimo, da spodbudimo kreativno reševanje problemov. Ta percepcija močno poudarja tudi pristope, ki jih obravnavamo v tej knjigi, in ustvarja povezavo med ustvarjalnostjo, podjetništvom in inovativnostjo.

7 Edward Lumsdaine je profesor inženiringa na tehnološki univerzi v Michiganu, ZDA, Martin Blinks je direk-tor inštituta za podjetništvo in inovacije in profesor na univerzi v Notthinhamu, ZDA.

24


Kaj mora biti izpolnjeno, da se lahko 'zgodi' ustvarjalnost

• Imeti zanimanje. Če želi človek nekaj ustvariti, potem ga mora določena stvar, določen problem, določena snov zanimati. Če ni zanimanja, ni osnov-ne gonilne sile ustvarjanja. V bistvu je zanimanje človeku prirojeno.

• Imeti željo. Želja izvira iz nekega določenega pomanjkanja, ki bi ga želeli nadomestiti, izpolniti. Želja je torej naraven pojav, močno jo podkrepi tudi vzgoja in določene družbene vrednote.

• Imeti stimulacijo. Vzgibi, da človek nekaj ustvari, običajno izhajajo iz člove-ka samega, ki se znajde v neki situaciji v nekem okolju, seveda pa pogosto izvirajo iz nekega okolja, recimo podjetja ali tržne situacije. Tu gre bodisi za rešitev problema, izboljšanje trenutne situacije, povečanje udobja, znižanje stroškov, poenostavljanje postopkov in podobno. Ključna beseda je napre-dek, ki v nekem okolju nekaj pomeni.

• Imeti sposobnost. Ko govorimo, da je nekdo sposoben, mislimo, da neki postopek, neki način delovanja ne le pozna, temveč tudi obvlada. Sposob-nost je nekaj, kar se človek priuči in nauči.

• Imeti znanje – Do znanja pridemo z učenjem, z osvajanjem neznanih do-gnanj, s šolanjem. Znanje pa ne pomeni le imeti priznano formalno dokon-čanje neke šole, torej določeno formalno ali neformalno izobrazbo, ampak sposobnost uporabe tega znanja v praksi, pri delu, pri spopadanju s pro-blemi in izzivi.

Povezava med ustvarjalnostjo in inovativnostjo v podjetništvu Kreativnost je dinamična, vsemožganska aktivnost, ki vključuje zavestne in pod-zavestne mentalne procese tako na področju generiranja idej kot na področju ustvarjanja razmer, da se nekaj zgodi8. Kreativnost se redko zgodi v osamitvi, saj ustvarjalnost zahteva prisotnost misli, zamisli in izumov drugih ljudi. Gledano nekoliko širše – ustvarjalnost se zrcali v kakovosti rešitev, do katerih pridemo z reševanjem problemov. Ustvarjalnost vključuje tudi sposobnost gledanja in razmišljanja onkraj obstoječih okvirjev, kar je prvi pogoj za invencije in inovacije.

Inovativnost v podjetništvu lahko opredelimo tudi kot praktično uporabo ustvar-jalnosti v podjetju. Kreativnost izvira iz posameznikovega mišljenja (največkrat je spodbujeno v timu), vendar realizacija ideje običajno zahteva vključevanje celotnega tima in pogosto tudi širšega dela organizacije/podjetja. To pa zahteva odlično komunikacijo med timom in vsemi, ki jih neka inovativnost vključuje. Inovativnost in komunikacija sta v tesni soodvisnosti in povezavi.

Ključna razlika med obema procesoma – ustvarjanje ideje (kreativnost) in nje-na implementacija (inovacija) – je čas, ki je potreben tako za eno kot drugo. Kreativnost je dejavna v zgodnjih fazah razvoja nekega produkta (izdelka ali sto-ritve), inovativnost pa se pojavlja veliko kasneje in v širšem kontekstu širjenja in sprejemanja izboljšave oz. novosti. Inovacija je zgrajena na ustvarjalni ideji ali pa uporablja oz. kombinira ustvarjalne ideje na nove načine. Vsekakor je inovacija mnogo bolj gotova in varna, če temelji na nečem že znanem, medtem

8 Ned Herrmann, 1996.

277

Stvarno kazalo

Stvarno kazalo

Aakcijski cilj 100akcijsko usmerjanje 97, 99, 119aktivno poslušanje 136alter ego 159, 238, 252, 253Amabile 34, 43, 273analitika 70, 77, 171analiza polj sil 257, 258anonimna sugestija 250, 251, 259Arhimed 161Aristotel 49, 54, 55, 56, 63, 130asociacija 232, 238

Bbistvo inovativnosti 12bistvo podjetništva 17bogastvo 15, 16, 36, 52, 253

Ccilj za produktivnost 98coaching 112

Ččustva 30, 33, 69, 70, 104, 112, 113, 114, 125, 254, 255čustvena moč 112, 114, 120

Dde Bono 41, 60, 63, 71, 92, 254definicija problema 168, 170delovne skupine 70, 199, 216Descartes 56, 57, 58, 63, 151diagram kako – kako 258dialektika 51dialog 50, 68, 78, 106, 136divergentno razmišljanje 40dobra vprašanja 154Drucker 199, 273družbene vrednote 24, 31, 267, 269dualnost možganov 69, 81dvom 50, 57, 153

EEastwood 148efektni cilj 100

278

Einstein 140, 148, 149, 150, 162, 170ekonomski vidik inovacije 267eksperimentiranje 112, 190, 203, 220emocionalne blokade 132empatija 156

Ffinančni argumenti 267fleksibilnost 175, 176forma 55Formitas 22, 177, 207

GGEA College 39, 71, 273generiranje idej 19, 22, 35, 91, 160, 169, 243, 244, 247, 250, 251Goddard 185, 273Goethe 149gonilo napredka 16gospodarska dialektika 182

HHBDI 73Herrmann 24, 72, 73, 74, 76, 78, 79, 168, 169, 179, 195, 275Herzberg 45, 274hevreka 30, 36Higgins 167, 241, 274higieniki in motivatorji 45

IIDEAL 164, 165idealiziran položaj 231, 232igra 152, 213igranje vlog 231, 234iluminacija 139implementacija 169implementacija inovacije 224industrijska lastnina 201inercija 12, 41inovacije inovacijskih procesov 197inovacijska klima 211, 223inovacijski menedžment 182inovacijski proces 183, 187inovativna miselnost 150, 211inovativno razmi�ljanje 48inovativno razmišljanje 25, 43, 148, 217inovativnost 228, 255inovatorske poti 190

Stvarno kazalo

279

intuicija 30, 140, 141, 142, 275, 276invencija 27iskanje rešitev 151, 160, 224izmenjava idej 207izogibanje 33, 89, 108, 138izogibanje tveganju 33iztočnice 111, 168, 197izum 27izvori ustvarjalnosti 23

Kkazalo inovacijskega projekta 10, 269komuniciranje vrednosti 220komunikacija 24, 136, 169, 192, 211, 214koncentracija 71, 110, 111, 116, 120, 136Konfucij 62, 63, 276konkurenčna prednost 16, 17, 196konsistentnost – skladnost 118kontrolne točke 102konvencionalno znanje 28kreacija 26kreativnost 230, 254kreativno zamišljanje 102, 110, 119kriticizem 33, 59kultura podjetja 206, 220, 226

Llateralno razmišljanje 60logika 55, 133lojtranje 57, 173lotosov cvet 232, 246

MMaslow 42McGregor 217, 274Mediade 194mentalno zamišljanje 137merila ocenjevanja 265metafora 160Misel 238, 257miselna naravnanost 125, 152, 168miselni vzorec 90, 239misleče okolje 188, 214modra misel 50Montagu 152motivacija 34, 35, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 138, 139, 175, 224motivi za inoviranje 188

Stvarno kazalo

280

možgani 41, 58, 65, 66, 67, 69, 72, 76, 84, 86, 87, 88, 89, 92, 116, 118, 137, 160, 168Mulej 60, 91, 92, 219, 255, 274, 275Murphy 97, 98, 99, 102, 106, 111, 113, 115, 119, 275

Nnačin razmišljanja 252načrt za uspeh 119namigi 111napake 150nasproten princip 155navdih 139, 145negativna čustva 112, 113, 114negativna sodba 112, 127, 131, 149nekonformizem 35neumestna – ustvarjalna vprašanja 143neusmiljena vprašanja 144nominalna skupinska tehnika 232, 247notranje podjetništvo 199, 200, 274

Oobratno viharjenje možganov 231, 233odkrivanje problemov 25, 192, 232odprta inovacija 197, 198ohranjanje mirnosti 108, 119opazovanje 28, 33, 36, 102, 133, 134, 161, 162, 166, 170, 177, 252optimizem 151Osborn 166, 240, 242, 275osredotočanje 99, 110ovire reševanja podjetniških problemov 178

Ppanika 109, 110partnerska kultura 215, 223percepcija 23, 48, 58, 138, 158percepcijsko zamišljanje 137Picasso 40, 129, 148, 158Pinchot 199, 275Platon 49, 52, 53, 54, 56, 57, 63, 68podiranje domin 244podiranje družbenih norm 148podjetniška kontrola 218podjetniška kultura 164, 192, 194, 206, 210, 224podjetniško gorivo 18pogum 148polje dosežkov 109polnjenje z energijo 114, 120

Stvarno kazalo

281

poslušanje 36, 135, 136, 142, 145, 170potencialna inovacija 26, 27pozicijske inovacije 187pozitivizem 148, 150, 157pozornost 133, 134prakticiranje podjetniškega problema 173prebliski 175predanost 28presojanje 125, 126, 169prilagodljivost 28priprava predstavitve 10, 265problem 228, 233, 235, 237, 242, 243, 246, 252, 256procesne inovacije 186, 269Proctor 165, 275produktivno analiziranje 105, 119produktne inovacije 186progresivna abstrakcija 171Protagora 49Pugh 263Pughova matrika 10, 263

Rradovednost 12, 28, 39, 128, 129, 145razčlenjevanje 175, 176različnost 12, 207, 211, 215, 221, 222, 226razumevanje 28, 48, 132, 140, 142, 160, 165, 167, 168, 189, 223, 257razvoj inovacije 182, 187redefinicija 171redefiniranje 171reševanje problemov 17, 18, 19, 23, 40, 56, 84, 151, 164, 175, 177, 208, 228, 231, 240rezultatni cilj 100ribja kost 235, 259Rodgers 153Russell 149, 256

Ssamozavest 28, 33, 98, 121, 128, 194, 268saturacija 137Schopenhauer 149Schumpeter 93, 182, 275sestavljanje kolažev 238, 239, 259seznam izboljšav 232, 240seznam pritožb/predlogov 231, 234sistem nagrajevanja 219Sokrat 49, 50, 51, 52, 63Sperry 141

Stvarno kazalo

282

sposobnost 230spoštovanje 208spoštovanje idej 199, 211sprememba 161, 240stebri inovativnosti 211, 212, 226stereotip 130stereotipiziranje 130, 275strast 28, 71, 112stvarno zamišljanje 137svetovanje 51svobodne asociacije 238

Ttabla zgodb 242, 243, 244, 245, 249, 259tehnika »kaj, če ...« 231, 232, 233tehnike generiranja novih idej 232, 238tehnike odkrivanja problemov 229, 231, 232tehnike prepoznavanja problemov 231, 234tehnike udejanjanja 232, 257tehnike ustvarjalnega mišljenja 228temelj 233Tidd 186, 187, 275timsko delo 18, 29, 44, 212, 269tipi inovacij 186tolerantnost 28, 219TQM 212tržni argumenti 266tveganje 25, 44, 79, 196, 214, 219, 220

Uupravljavske inovacije 187ustvarjalna energija 220ustvarjalna klima 12ustvarjalni krog 224, 225ustvarjalni ljudje 220ustvarjalni potencial 16, 32, 222ustvarjalni procesi 164ustvarjalno reševanje problemov 18, 29, 36, 169, 213

Vvaljanje v travi idej 232, 241, 242Vibacom 188, 273viharjenje možganov 232, 242viri idej 25vizija 40, 137, 145, 221vizualizacija 110, 136vključenost 213, 224

Stvarno kazalo

283

vloga voditelja 223vodič za ustvarjalne 222vpletenost 208vrednost 240vrednotenje idej 263vroče točke 114, 121vrste ciljev 98vrste inovacij 186vzrok – učinek 172vzrok – vzročnost 55

WWelch 148

Zzakaj – zakaj 235, 237, 238zaupanje 58, 105, 119, 141, 208, 209, 211, 214, 219zavedanje 160zaviralci inovativnosti 192znamčenje 183, 195

Stvarno kazalo

Naslov poglavja

286

Naslov poglavja

287

Recenzija

Recenzija

Monografija Ustvarjalnost in inovativnost, nujnost sodobnega podjetništva av-torja Andreja Pompeta celovito in sistematično obravnava ustvarjalno reševanje problemov skozi optiko ustvarjalnosti kot najmočnejšega podjetniškega goriva 21. stoletja. Monografija je razdeljena na uvod, teoretični del, eksperimentalni del ter zaključek. Delo temelji na hipotezi, da »v sodobnem podjetju morajo biti ustvarjalni vsi, da se generirajo ideje in je podjetje inovativno ter uspešno«.

V teoretičnem delu avtor analizira dejavnike ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetništvu. Pri analizi se naslanja na širok nabor domačih in tujih virov, pri če-mer izvaja kompilacijo mnenj in sprotno sintezo stališč. Avtor pojem ustvarjalno-sti preučuje predvsem s področja podjetništva, s poudarkom na ustvarjalnosti, ki vodi k inovaciji, in relaciji človek – organizacijsko okolje – ustvarjalnost. Pou-darja interakcije med posameznikom, njegovo mentalno aktivnostjo generiranja idej ter ustvarjanja organizacijskih pogojev, da se ta ideja implementira. Z vidika podjetniške stroke avtor precej nekonvencionalno razlaga pojem produktivnosti, kar gotovo bogati stroko. Izhaja iz kreativnosti kot psihološke kategorije, ki jo povezuje s produktivnostjo kot ekonomsko kategorijo.

Z monografijo je avtorju uspelo pokazati na upravičenost in potrebo po upo-rabi ustvarjalnega obravnavanja podjetniškega področja. Monografija specifično obravnava podjetniške inovacije, vendar se lahko uporabi tudi na drugih področ-jih. V naš prostor prinaša pomembno novo znanje s področja interakcij podjet-ništva in inovativnega okolja.

doc. dr. Alenka Temeljotov Salaj

Za razvoj inovacijskih kompetenc je nujen po eni strani razvoj znanj in veščin, povezanih z inovacijsko-podjetniškim procesom, po drugi pa razvoj osebnostih kompetenc, ki so nujne za uspešno realizacijo idej, npr. ustvarjalnost, samo-zavest, navdušenje in gorečnost, pogum, obvladovanje tveganja, timsko delo, vztrajnost, domišljija. Ker šolski sistem in šolska literatura bistveno premalo pripomoreta k razvoju inovacijskih znanj, še manj pa kompetenc, je pomen knji-ge avtorja Andreja Pompeta še toliko večji.

Knjiga podaja znanja povezana s posameznimi členi invencijsko-inovacijske verige, kot so npr. poznavanje tehnik zaznavanja poslovnih priložnosti, tehnike generiranja in izbora idej, vzpostavitev inovativne organizacije vse do končnega cilja - podjetniškega uspeha. Po drugi strani pa se dotika nekoliko »mehkejših«, a pomembnih vsebin. Te so povezane s motivacijo posameznika in teama, pri-pravljenostjo na nepričakovano in s tem povezanim obvladovanjem tveganja, premagovanjem odporov in z inovacijsko miselnostjo kot je osnova preživetja v današnji družbi.

Avtor je praktično naravnana izhodišča podkrepil z mnogimi primeri in zgledi dobrih praks, tudi iz zgodovine inovativnosti in podjetnosti.

izr. prof. dr. Borut Likar, u.d.i.e., MBA

Naslov poglavja

288

Ustvarjalnost in inovativnostNujnost sodobnega podjetništva

Avtor: Andrej Pompe

Spremna beseda: Edita Kuhelj Krajnović

Recenzenta:


izr. prof. dr. Borut Likar, u.d.i.e., MBA

Izdal in založil: GEA College, Fakulteta za podjetništvo, Dunajska 156, Ljubljana

Prva izdaja: februar, 2011

Direktor GEA College: Andrej Baričič

Strokovno vodstvo: doc. dr. Alenka Temeljotov Salaj

Lektoriranje: Vera Jakopič

Oblikovanje naslovnice: Andrej Pompe

Prelom in priprava za tisk: Formitas d.o.o., agencija za marketing

Tisk: Repovž d. o. o.

1


Andrej Pompe je avtor, predavatelj, podjetnik, komunikolog, pisec in umetnik. Njegove stvaritve je mogoče najti tako na področju ustvarjalnega razmišljanja, trženja, strateškega upravljanja znamk kot področju glasbe, pisane besede in likovne umetnosti. Njegova multidisciplinarnost in široka miselna usmerjenost mu omogočata povezovanja različnih svetov v nove dimenzije, različnih idej v nove ideje, različnih pogledov v nove poglede. To je bistvo ustvarjalnosti, ki jo vpleta v vse pore življenja, s čimer vedno znova dokazuje njeno moč ter njen pomen v podjetništvu, znanosti, umetnosti in vsakdanjosti.

»Knjiga celovito in sistematično obravnava ustvarjalno reševanje problemov skozi optiko ustvarjalnosti kot najmočnejšega podjetniškega goriva 21. stoletja. Delo sicer speci�čno obravnava podjetniške inovacije, vendar se lahko uporabi tudi na drugih področjih. V naš prostor prinaša pomembno novo znanje s področja interakcij podjetništva in inovativnega okolja.«


»Ustvarjalnost je začetek vsakega inovacijskega procesa. Pravzaprav predstavlja inovativnost le tisti del ustvarjalnega procesa, ki se tudi uspešno tržno manifestira. Andrej odlično razgradi okolje, v katerega je danes ustvarjalnost vpeta, zagozdena, ujeta. Predstavljena orodja in pristopi jo sprostijo, da polno zaživi na nivoju posameznika in podjetja.«

mag. Violeta Bulc, PMBA

»Skozi vrstice v knjigi z nami o ustvarjalnosti in inovativnosti govori človek, ki ustvarjalnost ne le razume, temveč živi. Kot ustvarjalec v glasbi, v poklicu, v lastnem podjetništvu življenju in v okolju znanja.«

mag. Edita Krajnović, Mediade, direktorica

»Obstajajo ljudje, ki mislijo, da je razmišljanje samoumevna dejavnost, in ljudje, ki želijo razmišljati namerno. Obstajajo ljudje, ki mislijo, da vse že znajo, in ljudje, ki se želijo vse življenje učiti. Obstajajo ljudje, ki mislijo, da ideje padajo z neba, in ljudje, ki se usedejo in jih načrpajo sto. Obstajajo ljudje, ki iščejo službo in ljudje, ki ustvarjajo službe. Ta knjiga je namenjena slednjim: radovednim iskalcem idej in priložnosti z motivacijo uresničitve.«

mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka de Bonovih metod v Sloveniji

»Pričujoči priročnik je sistematičen in praktičen vodič za tiste, ki razvijajo svoje ustvarjalne koncepte ter dosežke na inventiven in podjetniški način. S pomočjo priročnika si bo marsikateri podjetnik dodatno obogatil sposobnost reševanja problemov in povečal dodano vrednost v neskončnem ustvarjalnem potencialu slehernega proizvoda. In brez domišljije v poslu ni uspeha!«

dr. Jordan Berginc, Hifab International, Švedska

»Knjiga o poslovni ustvarjalnosti in inovativnosti, ki vam bo koristila tudi po službi.«Miha Mazzini, pisatelj, scenarist in računalniški svetovalec

»Več kot 60 primerov, včasih le dvovrstičnih, včasih tudi polstranskih pomeni v povprečju en primer na vsaki dve in pol strani! Praksa in praktičnost dobesedno divjata iz ‘Ustvarjalnosti in motivacije’. Resnično ustvarjalno in motivacijsko, vleče v branje in vleče k temu, da vso knjigo prebereš v enem dahu.«

Mitja Tuškej, Formitas, strateg - v profilu modro zelen

ISBN 978-961-6026-35-2

Documents

Ustvarjalnost in inovativnost