Varnost 1/2009

Obiskali smo EuropolDan Združenja Sever

Fotozgodba:

Zmaga ekipe Specialne enote na patruljnem teku na Pokljuki 2009

avtor: Milan Tomažin

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

1/2009

Zimsko usposabljanje GE

ENO LETO PO VSTOPU V SCHENGENSKI PROSTOR

revi

ja

Z motorjem na Himalajo

nasl st 01 2009.indd 1 13.2.2009 11:26:16

letnik LVII/št. 1/2009

VArNOST

3

VARNOST ISSN 0350-7114

Glavna urednica: Nuška TavčarOdgovorni urednik: Dean BožnikNamestnica odgovornega urednika: Marlena MartinecČlani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik, Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorkaLektorica: Janja Šušteršič-NučičOblikovanje naslovnice: Boris TeodorovićFotografija na naslovnici: Robert KraljTehnično oblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Pleško, d. o. o.Naklada: 4000 izvodovNaslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.

Zadnje čase se veliko govori o etiki. Predvsem kadar gre za delo posameznih institucij, se radi oglasijo poklicani in nepoklicani. O etiki javne besede pa je slišati bolj malo. O objektivni distanci pri poroča-nju, o vplivu na oblikovanje javnega mnenja, o tanki meji med ustav-no varovano pravico do svobode izražanja in sovražnim govorom. O tem spregovorijo le redki, pa še ti z veliko mero previdnosti.

Kljub dodatnim obremenitvam in obveznostim, ki jih je prinesel vstop Slovenije v schengenski prostor, kljub povečanemu obsegu de-la in številnim spremembam na tem področju, ki jih spremlja potreba po večjem številu policistov na terenu, slovenske policistke in policisti svoje delo opravljajo vestno, strokovno, zakonito in učinkovito. Viso-ka usposobljenost, ki jim jo priznavajo in morda tudi malce zavidajo marsikje v mednarodni skupnosti, krepi ugled tega poklica in mu ne-dvomno vrača pristen čar.

Vendar pa vsemu trudu navkljub postajajo neprizanesljivost množičnih medijev in pogosto neupravičene kritike javnosti skoraj stalna spremljevalka poklica policista. Pohvale včasih zvenijo tako abstraktno, da jih je težko ponotranjiti in sprejeti kot nagrado za do-bro opravljeno delo. Kritike pa so izjemno neposredne, konkretne in vsakokrat bolj slikovite.

Morda bi si v tem trenutku želeli, da bi bile delovne razmere v poli-ciji drugačne. Človek si pač vedno želi in prizadeva za boljše. A ravno v takšnih okoliščinah, ki predstavljajo izziv, smo ljudje navadno tudi najbolj motivirani. In prav v takšnih okoliščinah se najbolj intenzivno gradijo prijateljstva in rojeva pripadnost. V tem poklicu neprecenljiva in nenadomestljiva. V želji, da bi se še naprej krepila, da bi zapolnje-vala praznino med ljudmi in zagotavljala varen pristan tistim, ki ga potrebujejo, vam želimo prijazno pomlad. Naj v vas prebudi le naj-boljše!

Nina Djordjević

4 Pismo ministrice zaposlenim na MNZ 5 Pogovor z Damjanom Lahom, generalnim sekretarjem na MNZ

Novice

7 Novice

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje31 Protistresni program za delavce policije31 Mednarodni seminar o vlogi slovenske policije v mednarodnih civilnih misijah32 Projekt nediskriminacije pri delu mejne policije33 Sprejem kandidatov za policiste na PU Maribor33 19. generacija uspešno zaključila tečaj PUO34 Sprejem kandidatov za policiste na PU Nova Gorica34 Usposabljanje na področju protibombne zaščite35 Usposabljanje pomočnikov komandirjev v Gotenici35 Požarna vaja na PU Novo mesto36 Zimsko usposabljanje gorske enote37 Vaja ob jedrski nesreči »NEK - 2008«37 Slovenjgraška gorska enota na lavinskih dnevih38 Terensko usposabljanje DPDVN38 Varnost državljanov in kontrola gibanja oseb v schengenskem prostoru

Iz življenja in dela

39 Eno leto po vstopu v schengenski prostor42 Policistke in policisti ste moja »župnija«!44 Premier obiskal slovenske policiste in vojake na Kosovu45 Razstava ob 60. obletnici PO v Mariboru45 Policijski orkester navdušil46 Prometnik na trekingu v Nepalu48 Z motorjem na Himalajo50 Požrtvovalnost, pogum in kanček sreče51 Prvo reševanje s helikopterjem ponoči

Mednarodno sodelovanje

52 Obiskali smo EUROPOL56 Kdo so policijski atašeji in kaj delajo58 Delo v Agenciji Frontex58 Marjan Ferk, vitez akademskih palm59 Italijanski kvestor na obisku v Kopru60 Usposabljanje specializiranih enot policije EUPFT 2008

Prosti čas - predstavljamo policiste

62 Elvis Podlogar63 Martina Kuder - Veldin64 Alojz Sladič65 Sebastjan Špeglič66 Intervju z Janezom Goljo

Združenje SEVER

68 Slovesnost ob spominskem dnevu Združenja Sever

Šport

70 Na Pokljuki 2009 blesteli specialci72 Spominski pohod na Krn73 Božično-novoletni nogometni turnir v Žalcu74 Turnir v namiznem tenisu75 20 let dela Policijskega kluba borilnih veščin Celje

UVODNIK

UVODNIKKAZALO

Strokovni prispevki

21 Viktor Zupančič: Obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih23 Robert Šumi: Aplikativna etika in družbena odgovornost policije25 Vanja Bratušek: Timsko delo - oblikovanje tima28 Marina Vrečar: Vključevanje ministrstva za notranje zadeve v procese integracije načela enakosti spolov


VArNOST

Spoštovane sodelavke in sodelavci,

dobro se za-vedam, da sem s prevzemom funk-cije ministrice za notranje zadeve prevzela veliko odgovornost. V kratkem času, od-kar smo skupaj, sem se dobro sez-nanila s stanjem na posameznih področjih; vodje direktoratov in sektorjev ste imeli

priložnost predstaviti svoje prednostne naloge, težave in vizijo za prihodnost. Mnogi ste delo odlično opravili. Hvaležna sem vam za to.

Na policistke in policiste sem se že obrnila s poseb-nim pismom, ki je dostopno tudi na spletnih straneh ministrstva, in sicer zato, ker gre za številčno velik kolektiv, ki ima specifične pristojnosti, posebno druž-beno vlogo represivnega organa, obenem pa ga pestijo organizacijske in kadrovske težave. S tem nisem želela zanemariti ostalih delov ministrstva, saj se zavedam, da prav vsak od vas – na številnih področjih v pristoj-nosti notranjih zadev – opravlja zahtevno in odgovorno delo.

Leto 2009 postavlja pred ministrstvo pomembne iz-zive. Ob vsej politični volji jih ne bo mogoče uresničiti brez vas, ki svoje delo opravljate strokovno in odgo-vorno.

Na področju upravnonotranjih zadev nas čaka reši-tev vprašanja izbrisanih, kar je naša predolgo odlašana moralna in pravna dolžnost. Enako velja za pripravo celovite in človekovim pravicam prijaznejše politike na področju migracij in azila, vključno s spremembo Za-kona o mednarodni zaščiti, pripravo akcijskega načrta za izvajanje programov trajne preselitve in implemen-tacijo ukrepov integracije tujcev. Bolje od mene veste, da bo veliko dela s spremenjenimi osebnimi listinami, od uvedbe prstnih odtisov v potnih listinah do uvajanja novih vozniških dovoljenj in osebnih izkaznic.

Kot sem večkrat poudarila, vidim vlogo ministrstva v razmerju do policije v razvojni, normativni, usmer-jevalni in nadzorstveni funkciji, pri čemer je prvo, te-meljno in najpomembnejše vodilo skrb za človekove pravice ob sočasnem ohranjanju najvišje možne stop-nje varnosti. V tem smislu nameravam okrepiti direk-torat za policijo in druge varnostne naloge ter vnesti nekaj večjih sprememb na posameznih področjih nje-govega dela. V skladu z evropskimi standardi bo treba

prevetriti področje zasebnega varovanja, detektivske dejavnosti in občinskega redarstva, zlasti kar zadeva njihova pooblastila in usposabljanje, poleg tega pa tu-di okrepiti nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo njihovega delovanja. S tem je neposredno povezano tudi delovanje inšpektorata za notranje zadeve, ki je kadrovsko podhranjen. Pozornost velja posvetiti tudi prekrškovnim postopkom s področja upravnonotranjih zadev in razmisliti o odpravi nekaterih prekrškov, ki nesorazmerno in nelogično obremenjujejo sistem.

Na področju informatizacije upravnih notranjih za-dev je bilo v zadnjih letih veliko storjenega. S tem je treba nadaljevati. Domišljena in v celotnem javnem sektorju usklajena informacijska podpora lajša vaše de-lo in prispeva k prijaznosti do uporabnikov naših stori-tev. Zavedam se, da neusklajenost programskih rešitev različnih organov na mnogih področjih vašega dela za-hteva ponavljanje nalog in nepotrebno birokratizacijo, ki ne sodi v 21. stoletje. Mogoče je tudi še izboljšati so-delovanje s kolegi na upravnih enotah, ki spadajo pod pristojnost ministrstva za javno upravo.

Še veliko drugih ciljev bi lahko naštela, vendar se bomo z nalogami srečevali sproti. Vsekakor jih bomo laže opravljali, če bomo vsi nastopili odprto, iskreno, spoštljivo, kolegialno, seveda pa predvsem strokovno in profesionalno. Nimam pa posluha za zlonamerno nego-dovanje, podtikanje in nepotrebno birokratizacijo.

Pri sodelavcih spoštujem delavnost in spoštljivost. Cenim ideje in iniciativo. Za vse to se je vredno truditi. To velja zame v razmerju do vas, to velja za vas v raz-merju do sodelavcev, predvsem pa to velja za celotno ministrstvo v razmerju do prebivalcev Republike Slo-venije, ki so vsakodnevni uporabniki naših storitev.

Zavedam se, da ste polno obremenjeni, da razmere, v katerih delate, niso optimalne ter da vaše delo morda ni vedno ovrednoteno tako, kot pričakujete. Vsekakor se bom po najboljših močeh trudila, da bom dosegla kar se da racionalno organizacijo dela in v okviru danih možnosti izboljšala okolje, v katerega se vračate vsak delovnik za osem in več ur.

Veselim se vaših konstruktivnih predlogov. Za spro-tne odzive vam bodo moji sodelavci na voljo na elek-tronskem naslovu: [email protected]. Kompleksnejša od-prta vprašanja bomo reševali skupaj. Moja pričakova-nja so velika; da bodo tudi uresničena, pa potrebujem vašo pripravljenost, da skupaj naredimo nekaj dobrega za ljudi.

Vam in vašim bližnjim želiva vse dobro v letu, v ka-terega smo že pogumno zakorakali.

PISMO MINISTRICE ZAPOSLENIM NA MNZ

Goran KLEMENČIČDRŽAVNI SEKRETAR

Katarina KRESALMINISTRICA


VArNOST

5

PREDSTAVLJAMO VODSTVO MNZ

Damjan Lah je na ministrstvu za notranje zadeve od novembra za-poslen kot generalni sekretar, do prihoda novega vodje kabineta pa opravlja tudi naloge vodje kabineta ministrice. Kot generalni sekretar neposredno pomaga ministrici pri vodenju ministrstva.

Prosim, če se na kratko predstavite na-šim bralcem.

Po izobrazbi sem univerzitetni diplomi-rani obramboslovec in magister poslov-nih ved. Kariero sem začel kot uslužbe-nec in kasneje v osamosvojitvenem letu 1991 kot sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo ter član Izvršnega sveta občine Krško, po štirih letih na funkciji direktorja Uprave za obrambo v Posavju sem leta 1999 kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve prevzel vodenje področja vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih invalidov ter vojnih grobišč. V letu 2001 sem odšel na ministrstvo za obrambo in prevzel dela in naloge na-mestnika direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, po odhodu pa sem se zaposlil na ministrstvu za finance kot ge-neralni sekretar, v letu 2003 sem prevzel vodenje kabineta predsednika vlade RS. Po nastopu vlade Janeza Janše sem marca 2005 odšel na GEA College d. d. in prevzel naloge pomočnika uprave in tajnika Visoke šole za podjetništvo, nato sem se zaposlil v Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve kot vodja službe za pravne, kadrovske, splošne naloge in namestnik direktorja ter v decembru 2008 prevzel uradniški položaj vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v ministrstvu za notranje zadeve.

Kaj ste pričakovali, preden ste prišli za generalnega se-kretarja na MNZ? Ali vas je morda kaj presenetilo, bodi-si v pozitivnem ali negativnem smislu?

Pred prihodom na sedanje delovno mesto sem si rekel: Optimizem velja. Razlogov za prevzem tega zahtevnega delovnega mesta je bilo kar nekaj: nov izziv in ponovni pre-izkus lastnih sposobnosti, interdisciplinarno delovno po-dročje, udejanjanje znanja s področja vodenja sprememb, opravljanje nalog v spremenjenih splošnih razmerah (go-spodarska kriza), vodenje in oblikovanje novih timov in še bi se dalo naštevati. Posebnih presenečenj ob prihodu ni bi-lo, opažam pa, za moje razumevanje stvari, preveliko mero previdnosti na eni strani in premalo samoiniciativnosti na drugi strani – tukaj mislim predvsem na menedžerski kader ministrstva. Upam, da je to samo posledica začetnega spo-znavanja. Pri delu, ki ga opravljamo, sta zelo pomembna zaupanje in odkritost, stalna komunikacija brez nepotreb-nih občutkov, da se posega v avtonomnost vsakega posa-meznega segmenta dela ministrstva. Ko bomo vsi skupaj

presegli nepotrebne dvome, bo naše delo hitreje steklo in lažje bomo stvari spre-minjali na bolje. Zelo napačno bi bilo, če bi mislili, da so za vsebinske spremembe potrebne najprej tudi kadrovske.

Kako ste se znašli? Se morda spomni-te, kakšen je bil vaš prvi delovni dan? Kakšen je bil občutek, ko ste zjutraj od-hajali v službo in kako so vas sprejeli sodelavci?

Ob prihodu na novo delovno dolžnost se vedno držim pravila: Sprašuj, čim več sprašuj, bodi radoveden. V skladu z na-

vedenim sem pričel tudi svoje delovne dni na MNZ, vrstili so se delovni pogovori z novimi najtesnejšimi sodelavci, veliko je bilo informacij, ki jih je bilo treba umestiti v mo-zaik in si na ta način ustvariti celostno sliko o stanju ter istočasno že razmišljati o stvareh, ki jih bo treba prednost-no uresničiti ali pa tudi spremeniti. Ravno zaradi prisotne dinamike, načrtov in ciljev, ki so pred nami vsemi, se vsako jutro znova veselim svojih prihodov v službo. Zdaj že vem, da so ob meni sodelavci, ki so pripravljeni na uspeh in ki se zavedajo, da uspeh dosežemo s trdim delom, ki ga krasi medsebojno zaupanje.

Kakšne so vaše naloge? Na katerih področjih pomagate ministrici?

Kot generalni sekretar neposredno pomagam ministrici pri vodenju ministrstva, usklajujem delo, vodim strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomagam pri koordina-ciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva, vodim sekretariat – načrtujem, organiziram in nadzorujem delo v sekretariatu, vključen sem tudi v koordinacijo dela med ministrstvom in organoma v sestavi. V okviru progra-ma “Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov” je Ev-ropska komisija vzpostavila štiri sklade: Evropski sklad za begunce, Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Sklad za zunanje meje in Evropski sklad za vračanje. Odgovorni organ za upravljanje z vsemi naštetimi skladi je MNZ. V povezavi s tem je bil kot koordinacijsko telo usta-novljen nadzorni odbor za spremljanje vseh štirih skladov. Po odločitvi vlade vodim ta nadzorni odbor, ki med drugim vladi predlaga v potrditev razrez sredstev med prednostni-mi projekti, ki se bodo financirali iz vsakega od skladov.

Kaj bodo vaše prednostne naloge?

Ko govorimo o prednostnih nalogah in njihovi uresničitvi, moramo vedno misliti na ustvarjanje dodane vrednosti. Pri tem pa se moramo ozreti na ključno vrednoto – na ljudi. Ljudje s svojimi značilnostmi in interakcijami pomembno

POGOVOR Z DAMJANOM LAHOM, GENERALNIM SEKRETARJEMNA MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE


VArNOST

soustvarjamo klimo, ki je ključni dejavnik fluktuacije, pa tudi glavni motivator pri zadržanju odličnega kadra. Zato je spreminjanju organizacijske klime vredno posvetiti čas in pozornost. Samo v organizaciji, kjer razvoj sledi pričakova-njem zaposlenih, lahko uvajamo spremembe. Zavedati se je namreč treba, da vsaka sprememba v ljudeh povzroči upor. Zaposleni bodo moja prednostna naloga, ki nam bo omogočila vse ostale organizacijske spremembe, potrebne za racionalnejšo in s tem učinkovitejšo organizacijo mini-strstva.

Ne moremo mimo projekta nove stavbe ministristva. Kje bo nova lokacija ministrstva?

Kot eno od večjih negativnih presenečenj, ki sem jih do-živel ob prihodu v ministrstvo, so bile vsekakor prostorske razmere, v katerih opravlja svoje naloge večina zaposlenih (predvsem na Štefanovi). Zato sem bil posebej vesel, ko so mi sodelavci predstavili projekt novogradnje, ki bo bistve-no izboljšala delovne razmere zaposlenih in prispevala k našemu boljšemu počutju. Gradnjo objekta, ki se nahaja v Šiški, na lokaciji Litostroja, sem si tudi ogledal in z zado-voljstvom ugotovil, da napreduje v skladu s predvidenimi roki. Če ne bo nepredvidenih okoliščin, ki bi lahko negativ-no vplivale na dokončanje gradnje, se bomo lahko preselili v avgustu in septembru leta 2010.

Bo na novi lokaciji dovolj parkirišč za vse zaposlene ali so morda predvidena parkirišča le za službena vozila?

Pri gradnji na lokaciji, ki je nekoliko umaknjena iz centra mesta, je, poleg dovoza z javnimi prevoznimi sredstvi, po-membno načrtovati tudi ustrezno število parkirnih mest, ki niso namenjena samo parkiranju službenih vozil in vozil obiskovalcev, ampak tudi zaposlenim, ki prihajajo v službo iz bolj ali manj oddaljenih delov mesta ali sosednjih krajev, mest. Na novi lokaciji je za parkirišča, ki bodo namenjena tudi uslužbencem ministrstva, ustrezno poskrbljeno. Pri-čele pa so se tudi dejavnosti, da bi mestna oblast sprejela odločitev o podaljšanju proge mestnega avtobusa vsaj do nove predvidene lokacije ministrstva.

Kako vidite svoje sodelovanje s policijo?

Policija je kot organ v sestavi ministrstva razmeroma avto-nomna, vendar pa sem prepričan, da brez dobre komunika-

cije in zglednega sodelovanja ne bomo dosegli zastavljenih ciljev ali pa bomo le-te dosegali v bistveno oteženih okoliš-činah in z mnogo več porabljene energije. V medsebojnih odnosih moramo razmišljati odprto, biti moramo tudi spo-sobni dvomiti, vendar z enim poglavitnim razlogom – iskati boljše odgovore. Policije ne razumem kot drugo stran mi-nistrstva; usklajevanja in sodelovanja ter izmenjave stališč, glasnega sporočanja dvomov o nekaterih odločitvah pa tu-di ne razumem kot krnitev avtonomnosti organa v sesta-vi. Prepričan sem, da je sodelovanje pri iskanju sistemskih rešitev vsebinsko nujno in da ne smemo biti preveč togi in nagnjeni k protokolarnemu načinu komuniciranja. Naše sodelovanje mora biti delovno intenzivno in ne pretirano omejeno z notranjimi delitvami. Da pa bi ne bilo napač-nega razumevanja povedanega: sam popolnoma razumem operativno delovanje in sprejemanje operativnih odločitev, ki seveda ne preneseta neposrednih in tudi ne posrednih vpletanj. S povedanim sem hotel poudariti, da sodelovanje s policijo ali katerimkoli drugim organom v sestavi ne sme biti ali postati “luksuz”, ampak vsakodnevna intenzivna komunikacija.

Kakšna je vaša vizija dela na ministrstvu?

Samostojnost, zanesljivost, odgovornost, kreativnost, sa-moiniciativnost, sistematičnost, pripravljenost na sodelo-vanje v timih in na nenehno strokovno spoprijemanje z izzivi. Navdušiti ljudi za delo, prilagodljivost, komunika-tivnost, pri delu močna angažiranost, vztrajnost in natanč-nost. Pripravljenost odzivati se na dinamične spremembe v okolju zaradi doseganja načrtovanih ciljev. Moja želja je, da ne bodo okrožnice tiste, s katerimi bomo predpisovali dobro delo in pravilno komunikacijo med sodelavci, nočem pravil, ki bodo določala, da mora biti namizni koledar od roba mize natančno 12 cm. Vse povedano je moja vizija dela – kjerkoli.

Kaj počnete v prostem času, če ga sploh imate? Se ukvar-jate s kakšnimi konjički?

Večina ljudi bogastvo meri s količino denarja, ki je na raz-polago, sam bogastvo merim s kvaliteto prostega časa, ki ga imam na razpolago. Ni ga veliko, zato pa ga izkoriščam zelo intenzivno. Namenjam ga predvsem družini, branju, kolesarjenju, največji delež pa je namenjen morju, kjer združim vse našteto: družino, branje, kolesarjenje, prija-telje ...

Ste že kdaj vozili prehitro, so vas policisti že ustavili?

Priznati napako in se pokesati ni greh, je vrlina. Vsaka taka izkušnja me naredi modrejšega in obzirnejšega.

Mogoče za konec še kakšno sporočilo bralcem Varno-sti?

Pomembno je, da verjamemo v ljudi, s katerimi delamo, pomembno je tudi, da znamo poslušati. Cilji so vedno do-segljivi, če smo pripravljeni na sodelovanje in če z lastnim zgledom spodbujamo tiste, ki nam zaupajo, da jih vodimo.

Besedilo in foto: Monika Golob

PREDSTAVLJAMO VODSTVO MNZ


VArNOST

7

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in državni sekretar mag. Goran Klemenčič sta se 12. januarja 2009 srečala s predstavnicami nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini.

PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINIPREDNOSTNA NALOGA MNZ

Srečanja so se udeležile predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Kat-ja Zabukovec Kerin, predsednica Zavoda Emma Dževada Popaja, predsednica Ženske svetovalnice Olja Pleš, strokovna sodelavka za področje nasilja v druži-ni Društva SOS telefon Špela Veselič, predsednica društva Beli obroč Slovenije Vlasta Nussdorfer in predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju Katja Bašič.

Po srečanju je ministrica poudarila koristnost tovrstnih sestan-kov za pridobivanje predlogov in natančnejši vpogled v to pro-blematiko in povedala, da bomo v ministrstvu in policiji pripravili sistem ukrepov ter da bo s predstavnicami nevladnih organizacij čez nekaj mesecev opravljen pregled stanja na tem področju. Stro-kovna sodelavka za področje nasilja v družini Društva SOS Špela Veselič je poudarila, da je za nevladne organizacije pomembno, da se bo ministrstvo lotilo kratkoročnih ukrepov in sistemskega dela na področju preprečevanja nasilja, kar je dolgoročnejši proces.

Predstavniki nevladnih organizacij so na srečanju po-dali nekaj konkretnih predlo-gov za izboljšave obstoječega Zakona o mednarodni zaščiti, izpostavili pa so tudi proble-matiko sistema financiranja njihovih projektov. Ministrica je pojasnila, da je spreminjanje Zakona o mednarodni zaščiti

ena od prednostnih nalog mi-nistrstva ter da se zavzema za iskanje rešitev, ki bi omogočale stabilnejše in redno financiranje njihovih projektov.

Ministrica je povedala, da bo večjo pozornost namenila mi-gracijam in integraciji, zato bo direktorat za upravne notranje zadeve razdelila na dva dela, ta-

SREČANJE MINISTRICE S PREDSTAVNIKI NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Srečanja so se udeležili Vita Habjan in Katarina Vučko s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC), Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, Nataša Posel in Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije, Franci Zlatar s Slovenske filantropije, Irfan Beširović iz Socialnega centra Rog, Matevž Krivic iz Društva iz-brisanih prebivalcev Slovenije ter Aleksandar Todorović, Anton Debevc in Zoran Ilič iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov.

ko bo nastal poseben direktorat za migracije in integracije. Sez-nanila jih je tudi s potekom po-stopkov za ureditev vprašanja izbrisanih. Dopolnilne odločbe bodo po napovedih izdane fe-

bruarja, pripravlja pa se tudi za-kon za vse tiste, ki ne bodo do-bili odločb in nimajo urejenega statusa. Tudi pri tem je ministri-ca napovedala sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

SPREJEM SVOJCEV PADLIH VVOJNI ZA SLOVENIJO

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in ministri-ca za obrambo dr. Ljubica Jelušič sta 15. decembra v Vili Podrožnik sprejeli svojce padlih med osamosvojitveno vojno.

Ministrica Kresalova je v svojem nagovoru izpostavila, da so bili policisti med prvimi, ki so se uprli agresiji jugoslovanske armade in pokazali, kako veliko so pripravljeni tvegati za rojstvo samostojne države. Prav ti hrabri posamezniki so utrli pot novemu času in po-stavili temelje demokratični državi, v kateri živimo zdaj in v kateri ne manjka izzivov.

Ministrica Katarina Kresal in državni sekretar mag. Goran Klemenčič sta se 20. januarja srečala s predstavniki nev-ladnih organizacij, ki delujejo na področju človekovih pra-vic, migracij in azila.

NEWS


VArNOSTNOVICE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 15. ja-nuarja udeležila Neformalnega Sveta EU za področje pra-vosodja in notranjih zadev.

NEFORMALNI SVET EU ZA PODROČJEPRAVOSODJA IN NOTRANJIH ZADEV

Na zasedanju so ministri obravnavali naslednje teme: upo-raba sodobnih tehnologij za zagotavljanje varnosti in varna uporaba teh tehnologij, uporaba sodobnih tehnologij za nadzor meja in na področju priseljevanja in azila, mednarodna zaščita otrok, schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) in politika boja proti prepovedanim drogam.

Ministrica se je srečala tudi s podpredsednikom Evropske ko-misije Jacquesom Barrotom ter opravila dvostranske razgovore z ministrom za notranje zadeve Češke republike Ivanom Langer-jem in zveznim ministrom za notranje zadeve Nemčije Wolfgan-gom Schäublejem.

Ministrica Katarina Kresal in držav-ni sekretar mag. Goran Klemenčič sta se na srečanju z generalno dr-žavno tožilko Barbaro Brezigar 19. januarja pogovarjala predvsem o sodelovanju policije s tožilstvom.

Ministrica in generalna državna to-žilka sta se zavzeli za pripravo skupnega programa usposabljanj, ki na nekaterih področjih že potekajo, po besedah mi-nistrice pa bi bilo treba to usposabljanje in sodelovanje predvsem na področju finančne kriminalitete še okrepiti in izboljšati. Skupna izobraževanja poli-cistov in tožilcev naj bi po besedah to-žilke potekala na obravnavi konkretnih primerov, potem ko so ti že zaključeni. Govorili sta tudi o oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila spremembe Uredbe o sodelovanju državnega tožil-stva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj.

SREČANJE MINISTRICEZ GENERALNO

DRŽAVNO TOŽILKO

Ministrica Katarina Kresal je med prednostnimi na-logami ministrstva, pri katerih si želi večjega sode-lovanja z Vrhovnim državnim tožilstvom, izposta-vila zagotavljanje večje učinkovitosti na področju omejevanja gospodarskega in finančnega krimina-la, okrepitev preventivnih in represivnih ukrepov na področju preiskovanja in preprečevanja nasilja v družini ter ureditev učinkovitega in neodvisnega nadzora nad policijo. (Foto: BOBO)

Ministrica Katarina Kresal je 12. decembra v Policijski akademiji v Tacnu sprejela direktorje notranjih orga-nizacijskih enot in njihove pomočnike, direktorje poli-cijskih uprav in njihove pomočnike, vodje služb in sek-torjev na policijskih upravah ter komandirje policijskih postaj.

MINISTRICA NA SPREJEMU KOMANDIRJEV

Na slavnostni prireditvi je skupaj z v. d. generalnega direktorja policije Matja-žem Šinkovcem podelila priznanja dobre prakse v policiji. Komisija pod vod-stvom mag. Lada Bradača iz sektorja za nadzor je letos izbrala takole:

Priznanje in denarno nagrado za prvo mesto je prejel pro-jekt Aplikacija MOBILNOST avtorjev Petra Lunežnika in Mitje Kšela iz PU Maribor. Avtorja sta s pomočjo računalniške aplika-cije poenostavila zbiranje podatkov o razpoložljivih policijskih

silah. Tako so podatki na razpolago na enem mestu, takoj po vnosu. Rešitev prinaša tudi odpravo nepotrebnega administra-tivnega dela.

Priznanje in denarno nagrado za drugo mesto je prejel pro-jekt Poslovanje z mesečnimi naročili blaga avtorjev Leona Pig-narja in Mitje Kšela iz PU Maribor. Avtorja sta poenostavila me-sečno naročanje blaga, saj sta naročila prenesla v elektronski način poslovanja. Rešitev predstavlja spletno trgovino, v kateri je mogoče hitro in učinkovito naročati razpoložljiv potrošni ma-terial.


VArNOST

9

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v. d. ge-neralnega direktorja policije Matjaž Šinkovec sta 31. de-cembra obiskala policijske postaje Kranj, Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Operativno-komuni-kacijski center PU Ljubljana in Specialno enoto. Tam sta se seznanila z zaposlenimi in njihovim delom ter jim zaželela vse dobro v prihajajočem letu.

Foto: Bobo

MINISTRICA OBISKALA POLICISTKE IN POLICISTE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob sve-tovnem dnevu človekovih pravic 10. decembra obiskala Azilni dom, kjer se je seznanila z zaposlenimi in si ogledala prostore, v katerih živijo prosilci za mednarodno zaščito.

MINISTRICA OBISKALA AZILNI DOM

Sestala se je tudi s pred-stavniki nevladnih organizacij, ki so vključeni v delo s prosilci za mednarodno zaščito. Otroci, ki bivajo v Azilnem domu, so za ministrico pripravili kratek kul-turni program, ministrica pa jih je razveselila s sladkimi darili. V izjavi za javnost je povedala, da so na področju mednarodne za-

ščite še možnosti za izboljšave. Pri tem je poudarila, da je »ena od prioritet tudi sprememba Zakona o mednarodni zaščiti, s katero bi dvignili raven ob-ravnave na primerljiv evropski standard.« Pri spremembah za-kona bo ministrica z veseljem prisluhnila pripombam nevlad-nih organizacij.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in namest-nik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec sta 24. decembra sprejela vrhunske plavalce, zaposlene v policiji, Petra Mankoča, Matjaža Markiča in Emila Tahiro-viča, ter vrhunsko plavalko, zaposleno v policiji in šport-nico leta 2008 Saro Isakovič.

SPREJEM ŠPORTNICE LETAIN VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV

Ministrica in namestnik sta športnikom čestitala za vrhunske dosežke in jim zaželela lepe in mirne praznike ter da bi si med njimi odpočili in nabrali moči za nove zmage.

Po besedah Bojana Matevžiča je bilo na tem sprejemu v prenese-nem pomenu okoli 10.000 delavcev policije, policistk in policistov, ki jim gre zahvala za vse dosežene rezultate.

Mag. Aleksander Jevšek je na to še dodal, da je ta sprejem vsem policistkam in policistom v veliko čast. »Zahvala za naše rezultate dela, ki pride iz ust predsednika države, veliko pomeni. Hkrati je to spodbuda za naloge, ki so pred nami,« je dejal Marjan Anzeljc.

Besedilo in foto: Brigita Petric

SPREJEM PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE

Predsednik države se je vsem zahvalil za opravljeno delo in za vsa prizadevanja v preteklem letu. Zaželel jim je veliko uspeha pri opravljanju njihovega dela, od katerega sta po njegovih besedah odvisni varnost državljank in državljanov kot tudi obrambna sposobnost države.

Predsednik države dr. Danilo Türk je 16. januarja 2009 sprejel pripadnike obrambno-varnostnih sil, sil zaščite in reševanja, veteranskih ter domoljubnih organizacij in združenj Republike Slovenije.

NEWS

Foto: Brigita Petric


VArNOST

Strelska zveza Slovenije je 10. decembra že 28. leto zapored raz-glasila najboljše strelce v državi. Med prejemniki priznanj je bila tudi policistka Specialne enote GPU Renata Oražem-Vršič, ki je dobila zlato plaketo za osvojeno 3. mesto ekipno s samostrelom 30 m na svetovnem prvenstvu v Sulgenu.

RENATA ORAŽEM-VRŠIČNAJBOLJŠA STRELKA V DRŽAVI

Za osvojena priznanja ji iskreno čestitamo!Besedilo: Ludvik Miklavžin

Foto: Milan Tomažin

Renata je bila po izboru Strelske zveze Slovenije izbrana za najboljšo strelko leta 2008 v Sloveniji.

VAROVANJE 45. ZLATE LISICE

Na mariborskem Pohorju je 10. in 11. januarja potekala 45. Zlata lisica, tekmovanje za svetovni pokal v slalomu in ve-leslalomu za ženske. Prireditev zadnja leta sicer ne pred-stavlja večjega varnostnega tveganja, je pa v preteklosti na njej prišlo tudi do večjih kršitev javnega reda in miru, ko so jo »obiskali« nogometni navijači iz Zagreba.

Prireditev si je ogledala tudi Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, ki je obiskala vodstvo varovanja prireditve.

Letos je pri varovanju prireditve sodelovalo 30 policistov PU Ma-ribor in helikopter letalske policijske enote. Prireditev je skupaj obis-

POSVET POLICIJE IN UPRAVLJAVCEVSMUČIŠČ V CERKNEM

V Cerknem je bil 13. novembra delovni posvet med pred-stavniki PU Nova Gorica, ki so ga tudi organizirali, in uprav-ljavci smučišč na tem območju.

Kako zagotoviti večjo varnost smučarjev in zaščito smučišč ter odpraviti po-manjkljivosti na smučiščih?

Posvet je vodil Aleksander Vončina iz SUP PU Nova Gorica, udeleži-li pa so se ga tudi komandirji drugih policijskih enot z območja uprave. Poleg njih so se delovnega srečanja udeležili tudi predstavniki smučišč na tem območju, in sicer iz Alpskega turističnega centra Kanin - Bovec ter predstavnika Smučarskega centra Cerkno in Smučarskega skakalnega kluba Ponikve.

Inšpektor za žičniške naprave in smučišča Zlatko Bahovec iz ministr-stva za promet je na posvetu predstavil spremembe Zakona o varnosti na smučiščih in njihove ukrepe v lanski zimski turistični sezoni ter dejavnosti v letošnji.

Aleksander Vončina je dejal, da bi bilo dobro, da bi se vsakoletnih delovnih srečanj pred začetkom zimske turistične sezone med policijo in predstavniki smučišč na tem območju v prihodnje redno udeleževali tudi predstavniki drugih smučišč z območja novogoriške policijske uprave.

Besedilo in foto: Dean Božnik

kalo okoli 10.000 ljudi, precej pa je bilo tudi visokih gostov. Med obis-kovalci so bili predsednik republike in premier ter nekaj ministrov.

»Varovanje prireditve je potekalo brez posebnosti,« je bo koncu prireditve povedal vodja varovanja Uroš Kušar, policijski inšpektor SUP PU Maribor, in dodal, da so obravnavali le majhni tatvini.

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

NOVICE


VArNOST

11

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je 30. januarja sprejel policista, ki sta 1. februarja odšla v EUMM, v Gruzijo.

NA MISIJO V GRUZIJO STA ODŠLAPRVA SLOVENSKA POLICISTA

Na mednarodno civilno misijo sta odšla:

− policist Boštjan Grm, ki je v policiji zaposlen od leta 1997 in dela na področju varovanja oseb in objektov v Uradu za varnost in za-ščito. Izkušnje iz misij že ima, od leta 2006 do 2007 je bil v misiji UNMIK na Kosovu;

− policist Robert Mastnak Mlakar, ki je v policiji zaposlen od leta 1989 in dela na Operativno-komunikacijskem centru PU Ljublja-na. Izkušnje iz misije že ima, od leta 2004 do 2005 je bil v misiji UNMIK na Kosovu.

Namen misije EUMM je prispevati k stabilnosti razmer v Gruziji in okoliški regiji, najprej s sodelovanjem pri stabilizaciji situacije, sklad-no s šestimi točkami EU mediacijskega sporazuma med Moskvo in Tbilisijem z dne 8. septembra 2008 in kasneje z nadaljnjimi izvršilnimi ukrepi.


Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinko-vec je 4. decembra sprejel policista, ki sta 7. decembra od-šla v mednarodno civilno misijo EULEX na Kosovo.

Na misijo sta odšla: policist kriminalist na PP Slovenska Bistrica Sašo Zidar, ki je v policiji zaposlen od leta 1996. Leta 2005 in 2006 je že bil na mirovni misiji UNMIK na Kosovu;

policist iz PPIU PU Ljubljana Boštjan Knaflič. V policiji je zaposlen od leta 1991. Na mirovno misijo pa odhaja prvič.


SPREJEM POLICISTOV, KI STA ODŠLA V MEDNARODNO CIVILNO MISIJO EULEX

Od leve prosti desni: mag. Tatjana Bobnar, pomočnica direktorja UKP GPU, Mat-jaž Šinkovec, Boštjan Knaflič, Sašo Zidar, Darko Lesjak, koordinator dejavnosti v oddelku za mirovne misije, in Danijel Žibret, direktor UUP GPU.

SPREJEM POLICISTOV, KI SO ODŠLI VMEDNARODNO CIVILNO MISIJO EUPM

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je 13. januarja, sprejel policiste, ki so 14. janu-arja odšli v Mednarodno civilno misijo EUPM v Bosno in Hercegovino.

Od leve proti desni: Danijel Žibret, direktor UUP GPU, Alojz Mulec, Zdravko Slavec, Darko Lesjak, Matjaž Šinkovec in Marko Rode, po pooblastilu vodja oddelka za mirovne misije.

Na mirovno misijo so odšli:

− policijski inšpektor Darko Lesjak, ki je zaposlen v sektorju za var-nostno načrtovanje in mirovne misije v UUP GPU. Lesjak že ima izkušnje iz misij, saj je bil na mirovnih misijah OVSE in PROXIMA v Makedoniji;

− policist Alojz Mulec, ki je zaposlen na PP Dravograd. Izkušnje iz mirovnih misij že ima, bil je v misiji UNMIK na Kosovu;

− pomočnik komandirja Zdravko Slavec, ki je zaposlen na PP Seža-na in že ima izkušnje iz misije EUPM v Bosni in Hercegovini.


SPREJEM POLICISTA, KI JE ODŠEL NA DELO V AGENCIJO FRONTEX

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec in direktor UUP GPU Danijel Žibret sta 30. de-cembra sprejela Matjaža Jančiča, ki je 5. januarja 2009 začel z delom na sedežu Agencije za vodenje operativne-ga sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije (FRON-TEX) v Varšavi.

NEWS


VArNOST

Matjaž Jančič je bil že sedaj vključen v dejavnosti FRONTEX-a, predvsem v pripravo in izvedbo skupnih operacij v Sloveniji, so-deloval pa je tudi pri pripravi izvedbenih pravil za enote za hi-tro posredovanje (RABIT). Poleg tega je bil tudi slovenski nacio-nalni delegat v delovni skupini Sveta EU »Meje«.

Temeljna naloga agencije FRONTEX je usklajevanje sode-lovanja med državami članicami EU in pridruženimi schengenski-mi državami pri nadzoru zuna-nje meje EU. V agenciji FRONTEX so t. i. začasni agenti, zaposleni

na osnovi javnih razpisov EU, lo-kalno tehnično osebje in približ-no 60 strokovnjakov, napotenih iz držav članic. Slednji s svojim znanjem, izkušnjami in pred-vsem poznavanjem operativne problematike vodijo operativno koordinacijo posameznih skup-nih operacij in drugih dejavno-sti (od priprav in izvedbe pa do analiz). Na podlagi predlogov držav članic strokovnjake izbere vodstvo agencije. Njihov dve-letni mandat se lahko podaljša še za dve leti.

Besedilo in foto: Nina Djordjević

Višji policijski inšpektor Matjaž Jančič, ki je zaposlen v UUP GPU, bo svoje delo opravljal v Sektorju za kopenske meje, kjer poteka koordinacija dejavnosti na zunanjih kopenskih mejah EU in kjer slovenska policija tudi najbolj aktivno so-deluje.

POLICIST ZA DIPLOMSKO DELO PREJEL PREŠERNOVO NAGRADO

Za diplomsko delo z na-slovom Pojem pristojnosti – s študijo primerov kompetenčnih sporov pri odločanju o pre-krških na področju prometa je na predlog senata Fakultete za upravo 3. decembra prejel Pre-šernovo nagrado Fakultete za

upravo. Po sklepu senata fakul-tete je prejel tudi nagrado kot najuspešnejši študent na viso-košolskem študijskem progra-mu Javna uprava v študijskem letu 2007/2008.

Besedilo in foto: Jože Prša

Znanje jezikov gradi mostove med narodi, drugače misle-čimi, različnimi kulturami, zato si na Policijski akademiji z različnimi pristopi, oblikami in metodami dela prizadevamo omogočiti delavcem policije, da ga (o)bogatijo. Ob širokem spektru različnih metod dela v razredu vam v Policijski aka-demiji ponujamo še samostojno učenje in delo v jezikovnem središču.

Želimo si, da bi v tem jezikovnem središču na prijeten način prido-bili čim več jezikovnega znanja in zgradili še več prijateljskih mostov.

Besedilo: Renata Sreš ŠobakFoto: Mirko Verovšek

NEMŠČINA V JEZIKOVNEM SREDIŠČUPOLICIJSKE AKADEMIJE

Od 10. decembra – z uradno predajo ključa za skrinjo z gradivom za nemški jezik – je jezikovno središče še bogatejše. Odslej bodo lahko namreč njegovi uporab-niki poglabljali tudi znanje nemškega jezika.

Pri uresničitvi tega projekta nam je pomagal Goethejev inštitut v Ljubljani, s katerim Policijska akademija sodeluje že vrsto let. Podaril je učbenike, avdio- in videokasete, interaktivne programe, literarna dela …

Nagrajenega policista Darka Kolmanka je sprejel direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš in mu čestital.

Policist Darko Kolmanko, ki je zaposlen na PP Gornji Pet-rovci, je kot izredni študent diplomiral na Fakulteti za upravo.

NOVICE


VArNOST

13

NA OBISKU PRI PROMETNIKIH

Vodja sektorja prometne policije v UUP GPU Robert Su-šanj je 24. in 25. decembra obiskal prometne policiste na policijskih upravah Ljubljana, Celje in Kranj.

Ponekod jih je obiskal pri odpravi na delo, z nekaterimi pa se je srečal na terenu in se seznanil z njihovim delom, 25. decembra je bil tudi na kraju hude prometne nesreče pri Vrbi na Gorenjskem.

Policistom prometnikom se je ob tej priložnosti zahvalil za opravljeno delo v tem letu in jim zaželel prijetne praznike ter vse dobro v novem letu.

Na obisku pri policistih PPP Ljubljana

SPREJEM POGUMNIH POLICISTOV IN OBČANA

Direktor PU Nova Gorica Alojzij Mohar je 9. januarja 2009 s svojimi najožjimi sodelavci sprejel policista Albina Kuster-leta in Andreja Zavca iz PPIU Nova Gorica, ker sta 1. janu-arja v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču ob stavbi Kom-pasa v Rožni Dolini iz gorečega avtomobila rešila občana. Direktor uprave je ob tej priložnosti sprejel tudi občana Kristjana Stankoviča, ki je policistoma pri tem pomagal. Voznik je namreč preživel samo zaradi njihovega hitrega in požrtvovalnega ukrepanja.

Direktor se je policistoma za-hvalil za učinkovito in strokovno pomoč ter požrtvovalnost in pri tem poudaril, da sta ravnala v skladu s temeljnim poslanstvom policije glede varovanja življenja,

osebne varnosti in premoženja ljudi. Policista sta s svojim hra-brim in nesebičnim ravnanjem rešila človeško življenje.


Pogumna policista in občan so pogasili ogenj in hudo poškodovanega in goreče-ga voznika povlekli iz vozila.

SPREJEM POGUMNIH V KRANJU IN LJUBLJANI

Štiri policiste PP Bled, ki so v zadnjem mesecu s hitrim po-sredovanjem uspeli preprečiti samomor dveh občanov na območju PU Kranj, je 28. novembra in 8. decembra s svoji-mi sodelavci sprejel direktor PU Jože Mencin in se jim za-hvalil za njihovo strokovno in požrtvovalno delo.

Policista Gašper Franc in Igor Marijan sta 22. novembra rešila življenje občanki, ki si je na območju Bohinja poskušala vzeti življenje. Policistka Lucija Vidic in policist Sašo Kovač pa sta 28. novembra prav tako rešila življenje občanu, ki si je poskušal vzeti življenje na območju Pokljuke.

Na PU Ljubljana je pomočnik direktorja Rudi Ivančič sprejel poli-cista Zorana Vidasa in Gorana Banjaca s PPP Ljubljana. Zahvalil se jima je za pogum in požrtvovalnost, s katero sta 21. novembra pre-prečila samomor moškemu, ki je želel skočiti z mostu v Ljubljanico.

Besedilo: MM

SREČANJE NA MEJNI ČRTI V BABNEM POLJU

Na mejni črti med Slovenijo in Hrvaško v Babnem Polju so se 22. decembra na tradicionalnem novoletnem srečanju sestali predstavniki policije, carine in hrvaških lokalnih skupnosti občin Loška dolina in Čabar.

Zgodovina srečanj sega v leto 1994, ko so se na pobudo policistov mejnega pre-hoda Babno Polje in Prezid prvič srečali vodje izmen in vodstvo PMP Babno Polje ter PMP Čabar. Takrat se je rodila ideja, da bi na srečanja povabili tudi predstav-nike lokalnih skupnosti občin Loška dolina in Čabar.

Gostitelj letošnjega srečanja je bil župan občine Čabar Mari-jan Filipič, ki je v nagovoru pou-daril dobro medsebojno sodelo-vanje in potrebo po nadaljnjem sodelovanju policije in civilnih oblasti.

Že na naslednjem srečanju sta organizacijo prevzela oba

župana z občinskima upravama. Z leti se je krog sodelujočih raz-širil še na predstavnike občinskih svetov, gospodarstva, lovstva, gasilstva, carine in obmejnega krajevnega prebivalstva.

Besedilo: Vojko OtoničarFoto: Tomaž Lah

NEWS


VArNOST

NOVOLETNI SPUST PO MURI

Krepki fantje z MP Petišovci so 3. januarja 2009 že tretje leto zapored organizirali novoletni spust po Muri od Do-kležovja do Gibine.

Da si pozimi omisliš hladno kopel, je treba biti kar pogumen. Tra-dicija namreč veleva tudi kopanje v Muri, v kateri je temperatura vode v tem času okrog 3 stopinje Celzija. Da so fantje res kleni, dokazuje fotografija, udeleženci spusta pa so svoj ponos ovekovečili tudi z za-stavo EU.

Naj hladna Mura v novem letu prinese le lepe stvari, odnese pa slabe, so si policisti zaželeli po prihodu na kopno. Obljubili so si, da se ponovno podajo v mrzlo reko 3. januarja 2010 na istem mestu, a s še večjo ekipo, saj so, kot so dejali, »prva schengenska postaja mejne policije na območju PU Murska Sobota.«

Srečno čez leto dni! Besedilo in foto: mag. Ernest Bedek

Ideja o zdaj že tradicionalnem novoletnem spustu se je pred tremi leti porodila Denisu Šerugi iz Grada na Goričkem, da bi tako počastili vstop Slovenije v Evrop-sko unijo. Prvo leto se je spusta udeležilo le devet policistov, naslednje leto jih je bilo že 14, letos pa se ga je udeležilo kar 21 policistov.

SPREJEM PREDSTOJNIKOV UPRAVE UNIFORMIRANE POLICIJE

Direktor UUP GPU je predstavil letošnje najpo-membnejše dejavnosti in uspehe slovenske policije

ter najpomembnejše naloge policije v prihodnjem letu.

Direktor uprave uniformirane policije Danijel Žibret je de-cembra v Policijski akademiji v Tacnu na prednovoletnem srečanju gostil nekdanje načelnike, poveljnike oz. direk-torje UUP.

Srečanja so se udeležili nekdanji direktorji uniformirane policije Branko Bračko, Peter Gluhar, Milan Horvat, Leopold Jesenek, Alojz Kuralt, Anton Pozvek, Peter Solar, Stanislav Veniger in Ivan Winkler.

SREČANJE NEKDANJIH DIREKTORJEVUPRAVE KRIMINALISTIČNE POLICIJE

Mag. Aleksander Jevšek je predstavil delo UKP v preteklem letu. Za praznično razpoloženje na sprejemu pa je poskrbel kvartet Policijskega orkestra. Ob koncu srečanja so se vsi stri-njali, da se prihodnje leto spet srečajo.


Direktor uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek je s sodelavci decembra na prednovoletno srečanje povabil nekdanje direktorje UKP.

Sprejem je bil v Beli galeriji na Kotnikovi. Srečanja so se udeležili nekdanji di-rektorji UKP Mitja Klavora, dr. Anton Dvoršek, mag. Rastislav Kanižar, dr. Darko Maver in Stjepan Kovačevič.

NOVICE


VArNOST

15

SPREJEM ZA UPOKOJENE SODELAVCE SPECIALNE ENOTE

Poveljnik specialne enote Marjan Anzeljc je decembra z ožjimi sodelavci pripravil sprejem za upokojene delavce SE GPU.

Ob tej priliki je podelil tudi priznanja po-sameznikom za delo v SE ter se jim zahvalil za njihov delovni prispevek. Nadaljevanje srečanja je potekalo v dobrem razpoloženju in prijetnem klepetu aktivnih in upokojenih policistov.

Besedilo: Matjaž TomšičFoto: Goran Taradi

Direktor Karol Turk je 17. decembra z ožjimi sodelavci pri-redil sprejem za 62 sodelavk in sodelavcev, ki so se upo-kojili v letu 2008.

DIREKTOR PU MARIBOR SPREJEL UPOKOJENCE

»Vsak na svoj način pušča v sistemu policije pomemben pečat, ki ga mlajše ge-neracije zelo cenijo. Hvala vam za pripadnost organizaciji, v kateri ste delali,« je povedal direktor PU. V znak pozornosti za dolgoletno delo v policiji se je vsem prisotnim še osebno zahvalil in jim izročil spominski znak policije.

Na srečanju se jim je Turk zahvalil za njihov delovni prispevek z besedami: »Najlepša leta svojega življenja ste preživeli v policiji, kjer ste ne samo s svojim poklicem, ampak tudi z načinom življenja po-magali ljudem in opravljali svoje temeljno poslanstvo.« Poudaril je pomembno mentorsko vlogo, ki so jo opravili za mlajše generacije sodelavcev, in jih pozval, da še naprej vzdržujejo stike s člani kolek-tiva, katerega del so bili.

Predsednik Območnega policijskega sindikata Podravja Vlado Marinič je prisotnim zaželel uresničitev vseh tistih želja in sanj, ki jih v času aktivne delovne vloge niso uspeli uresničiti. Zaželel jim je veliko zdravja in jim v imenu sindikata predal spominsko darilo – policijskega medvedka.

Besedilo in foto: Mirko Ploj

Na novogoriški policijski upravi je bilo 25. novembra tradicionalno srečanje z upokojenimi delavci polici-je, starimi 70 in 80 let, ki ga je organiziral Klub Maksa Perca Nova Gorica v sodelovanju s PU Nova Gorica. Še eno srečanje upokojencev, članov kluba Maksa Perca, pa je bilo 5. decembra.

SREČANJE Z UPOKOJENCI NA PU NOVA GORICA

Direktor je nekdanjim delavcem policije zaželel veliko zdravja.

Povabljene je sprejel direk-tor PU Nova Gorica Alojzij Mohar z najožjimi sodelavci in v po-zdravnem nagovoru predstavil varnostno problematiko na ob-močju policijske uprave ter ne-katere organizacijske in druge spremembe na tem območju po vstopu Slovenije v schengenski pravni red 21. decembra lani.

Poudaril je, da so upokojeni delavci policije svojčas s strokov-nostjo, zakonitostjo in učinkovi-tostjo ter dobrim odnosom do sodelavcev krepili medsebojne odnose, kar je nenazadnje pri-

spevalo tudi k današnjemu ugle-du policije v širši javnosti.

Za pomoč in sodelovanje se je v imenu kluba upokojenih de-lavcev zahvalil Andrej Lampret, predsednik kluba iz Nove Gorice, ki je predstavil tudi načrte kluba v letu 2009.

Sledilo je družabno srečanje, na katerem so udeleženci obuja-li spomine na pretekle dogodke. Razšli so se z željo, da se kmalu snidejo.

Besedilo: Dean BožnikFoto: David Rupnik

NEWS


VArNOST

Direktor novomeške policijske uprave mag. Anton Olaj je 16. decembra s sodelavci sprejel delavce uprave, ki so se upokojili v letu 2008.

SREČANJE UPOKOJENCEV NA PU NOVO MESTO

Sprejema sta se udeležila podžupan Mestne občine Novo mesto Rafko Križman in pod-župan Občine Črnomelj Pavle Zajc. Vabilu so se odzvali tudi bivši direktorji oziroma načelni-ki UNZ oziroma PU Novo mesto, predsednik Območnega poli-cijskega sindikata, komandirji in drugi gosti.

Mag. Anton Olaj je poudaril, da je zelo zadovoljen z delom policistov, saj na območju Do-lenjske in Bele krajine živimo varneje. Izpostavil je prometno varnost, saj se je zmanjšalo šte-vilo prometnih nesreč, mrtvih in telesno poškodovanih.

Besedilo: Zdenka LikarFoto: Katarina Barbo

Direktor se je novo upokojenim policistom zahvalil za njihov prispevek k varno-sti in jim zaželel veliko dobrega v pokoju. Potem ko smo za vsakega v formatu Power point predstavili njegovo odgovorno delo ter karierno pot, je dobil še spo-minsko plaketo policije.

Na tradicionalnem letnem srečanju so se 17. decembra zbrali sedanji člani širšega strokovnega kolegija direktor-ja PU Postojna ter upokojeni člani ožjega strokovnega ko-legija direktorja PU Postojna, nekoč načelnika UNZ.

SREČANJE ČLANOV KOLEGIJA DIREKTORJAPU POSTOJNA

Direktor PU Postojna Iztok Štucin je poudaril pomen ohranjanja vezi med aktivnimi in upokojenimi delavci policije, ki so v preteklosti sodelovali pri zagotavljanju visoke ravni varnosti ljudi in prispevali k ugledu policije.

V imenu upokojenih delavcev se je za sprejem zahvalil Ciril Rav-bar, upokojeni načelnik sektorja uniformirane policije. Srečanje se je zaključilo v dobrem razpoloženju, ob obujanju spominov, z izmenja-vo izkušenj ter skupno željo po ponovnem snidenju.

Besedilo: Maks OblakFoto: Franci Novak

Direktor je na srečanju predstavil tudi organiziranost policije, povezano z vsto-pom Slovenije v schengenski pravni red.

SPREJEM UPOKOJENIH DELAVCEV

Lani se je na murskosoboški PU upokojilo šest delavcev. Drago Ribaš, direktor uprave, je 22. januarja priredil spre-jem zanje. Srečanja so se udeležili vsi upokojenci in člani vodstva PU.

Navzoči so se strinjali, da upokojitev ne sme prekiniti pristnih in dobrih odnosov med upokojenimi in aktivnimi delavci.

Po krajšem nagovoru di-rektorja, ki je upokojencem v tretjem življenjskem obdobju zaželel veliko zdravja, je sledil družabni del. V sproščenem po-

govoru so obujali spomine na zanimive dogodke iz časa služ-bovanja.

Besedilo: Jožef PršaFoto: Žarko Grkinič

ODLOČAŠ SAM

Policisti iz PP Murska Sobota smo 13. novembra skupaj z Zavodom varna pot in Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu izvedli dejavnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.

Udeleženci prireditve Odločaš sam so v spomin na 106 žrtev prižgali 106 svečk.

NOVICE


VArNOST

17

Upokojencem je podelil pisne zahvale PU Slovenj Gradec, ki se podeljujejo ob upokojitvi kot znak pozornosti in zahvale za uspešno opravljeno delo. Poleg tega jim je ob vstopu v tretje življenjsko ob-dobje zaželel čim več zdravja in ustvarjalnosti.

V prijetnem razpoloženju je bilo čutiti ponos novih upokojencev nad dolgoletnim delom v policijskih vrstah. Vsi v so zatrjevali, da se bodo radi vračali med sodelavce, s katerimi so ustvarjali delček zgo-dovine policije na Koroškem.

Besedilo in foto: Peter Pungartnik

Direktor PU Slovenj Gradec mag. Jurij Ferme je v zadnjih dneh lanskega leta sprejel tri od štirih zaposlenih, ki so se v tem letu upokojili.

Ob tej priložnosti so mu člani ožjega kolegija direktorja PU iz-ročili priložnostno darilo. Direktor PU Iztok Štucin se je sodelavcu zahvalil za dolgoletno in uspešno vodenje postojnskih kriminalistov ter poudaril, da pomeni upokojitev za vsakogar pomembno življenj-sko prelomnico. Bistveno seveda je, kar pravi tudi znana misel, da prenehaš živeti v službi in začneš delati za življenje. Po zdravici so se člani ožjega kolegija pridružili ostalim uslužbencem PU na tradicio-nalnem novoletnem sprejemu.

Besedilo: Lucija Gobec-ZidarFoto: Franci Novak

Po sedemindvajsetih letih službovanja v policiji se je 27. decembra upokojil Janez Godeša, vodja SKP PU Postoj-na.

UPOKOJIL SE JE SODELAVEC JANEZ GODEŠA

Ob tej priložnosti smo na Slovenski ulici v Murski Soboti zaprosili za zaporo prometa, za-temnitev javne razsvetljave, po-vabili smo združenje šoferjev in avtomehanikov, dijake mursko-soboške gimnazije, občane in predstavnike medijev.

Med prireditvijo smo na ve-likem platnu predvajali video-posnetke o varnosti v cestnem prometu, nato smo udeležence pozvali k prižiganju sveč. Prižga-nih je bilo 106 sveč v spomin na 106 žrtev prometnih nesreč na pomurskih cestah od leta 2004,

ko je Slovenija vstopila v Evrop-sko unijo.

Prireditev je potekala pod sloganom Odločaš sam in je v celoti uspela, saj se nam je več svojcev žrtev prometnih nesreč zahvalilo, ker smo jo priredili. S solzami v očeh so prižgali sveče in jih položili v obliki velike sveče na cesto. Na koncu smo se z ne-kajminutnim molkom poklonili vsem, ki so izgubili življenje na cesti.

Besedilo: Tomaž TrajbaričFoto: Štefan Abraham

SPREJEM ZA UPOKOJENCEPU SLOVENJ GRADEC

Novi upokojenci iz vrst PU Slovenj Gradec so Stanislav Zlatinek, Marjan Žganec, Anton Šantl in Marija Pongrac.

SPOZNAJMO DELO POLICIJE

Lani so policisti in kriminalisti PU Slovenj Gradec sodelo-vali pri izvedbi prostih izbirnih vsebin za dijake Šolskega centra Slovenj Gradec. Za dijake Srednje gostinsko-turi-stične in lesarske šole Slovenj Gradec so v okviru interesne dejavnosti na temo Spoznajmo delo policije predstavili različne oblike dela, prostore in opremo policije.

Ogled opreme prometnih policistov s komandirjem Vinkom Mlakarjem

NEWS


VArNOST

V okviru prostih izbirnih vsebin in izbirnih predmetov učence, dijake, profesorje in starše seznanjajo z nevarnostjo uživanja prepovedanih drog, jih izobražujejo o prometni varnosti, nasilju med vrstniki, mladoletniški kriminaliteti, kaz-nivih dejanjih na škodo otrok in drugih varnostnih pojavih. Seznanjajo jih tudi o pomenu interventne številke 113, raz-kažejo jim prostore ter opremo policije. Poleg tega pa mnogim dijakom ponudijo tudi pomoč ali mentorstvo pri seminarskih, maturitetnih, raziskovalnih ali diplomskih nalogah.

Dijaki so 25. novembra obis-kali OKC, 2. decembra jih je na šoli obiskal kriminalist SKP, 9. de-

cembra pa so obiskali PP Slovenj Gradec.

Pri izbirnih vsebinah so so-delovali vodja OKC PU Slovenj Gradec Peter Pungartnik, kri-minalistični inšpektor SKP PU Slovenj Gradec Daniel Gorišek in komandir PPP Slovenj Gradec Vinko Mlakar.

S takšnimi preventivnimi dejavnostmi policisti prispeva-mo k prepoznavnosti zahtevne-ga policijskega dela. S tem hkra-ti preprečujemo kriminaliteto, krepimo varnostno osveščenost mladih in prispevamo k večji preiskanosti kaznivih dejanj.

Besedilo: Peter PungartnikFoto: PPP Slovenj Gradec

Z GLAVO NA ZABAVO

Fundacija Z glavo na zabavo je v sodelovanju s policijo ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 6. decembra s tradicionalno družinsko prireditvijo sklenila osmo sezono projekta Z glavo na zabavo.

Na prireditvah so policisti obiskovalcem predstavili opre-mo in pripomočke za ugotavlja-nje prisotnosti mamil in alkohola v organizmu, merilnike hitrosti ter simulator vožnje motorne-ga kolesa. Ob tem so mladim in njihovim staršem tudi svetovali o varnosti v cestnem prome-tu, jih opozarjali na nevarnosti prehitre in neprevidne vožnje, vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, na upošte-vanje cestnoprometnih pravil in uporabo varnostnega pasu, na pomen vidnosti pešcev itd. Obiskovalci jesenskih prireditev so pokazali veliko zanimanja za teme, ki so jih predstavili poli-cisti, med drugim tudi za varno vožnjo.

Fundacija Z glavo na zabavo na zabaven način opozarja na nezdružljivost uživanja alkohola in prepovedanih drog z udelež-bo v cestnem prometu. Osrednja vsebina teh dejavnosti je prepo-znavna pod imenom Vozimo pa-metno. Projekt dokazuje, da se je mogoče odlično zabavati tudi brez alkohola, tobaka in prepo-vedanih drog.

Usklajeno delovanje pristoj-nih državnih institucij in neka-terih nevladnih organizacij je že obrodilo sadove tudi med mla-dimi, ki povečini že sprejemajo popolno treznost kot nujni po-goj za varno udeležbo v cestnem prometu.


Na zaključni prireditvi, ki je bila v Mercatorjevem centru Ljubljana, sta policista ljubljanske postaje prometne policije predstavila problematiko vožnje z motor-jem. Zainteresirani so se lahko preizkusili na posebnem simulatorju za uspo-sabljanje v varni vožnji motornega kolesa, ki ga za varnejšo pripravo policistov motoristov na začetek motoristične sezone uporablja policija.

Alkotest, lisice, stinger, nočna opazovalna naprava, roč-na termovizija in oprema PPE so zaznamovale dopoldne 6. novembra v Osnovni šoli Begunje pri Cerknici in Unec. Otroke je namreč obiskalo pet policistov PP Cerknica.

POLICISTI NA OBISKU PRI OTROCIH

Policista PPE Boris Fluher in Sašo Dautović sta razložila, kako se uporabljajo lisi-ce, tonfa, kdaj se uporabljajo zaščitni neprebojni jopič, neprebojna čelada, ščit, kdaj se ustavljajo pobegla vozila s stingerjem in kako izgleda aretacija.

Predstavitev policijskega dela in opreme je začel vodja policijske-ga okoliša Matjaž Kandžič. Opozoril je na številne prometne nesreče, ki se dogajajo na naših cestah. Da bi se otroci zaščitili pred posledi-cami nesreč, jih je opozoril na obvezno uporabo čelade pri vožnji s kolesom in uporabo otroškega varnostnega sedeža v avtomobilih.

Policist za varovanje državne meje Miladin Petrović jim je razložil, kako varujemo državno mejo in kakšno specialno opremo uporablja-mo. Lahko so si ogledali dnevni daljnogled, nočno opazovalno na-pravo in ročno prenosno termovizijo.

Otroci so razlage pospremili s številnimi vprašanji, na koncu pa policiste nagradili z aplavzom. V spomin na prijetno in koristno druže-nje z otroki so policisti vsaki šoli podarili igrice 113 in maskoto, med-vedka Jaka.

Besedilo in foto: Vojko Otoničar

LIKOVNI NATEČAJ VARNA POT V ŠOLO

V Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je 3. decembra v okvi-ru preventivne akcije Varno na poti v šolo in domov pote-kala zaključna prireditev likovnega natečaja z otvoritvijo razstave nagrajenih likovnih del.

PU Nova Gorica je že šesto leto zapored organizirala likovni nate-čaj za učence nižjih razredov severnoprimorskih osnovnih šol, katere-ga cilj je predvsem izobraževanje in osveščanje otrok o varni udeležbi v prometu. Prispelo je 110 risb tretješolcev, komisija pa je izbrala 26 najboljših.

NOVICE


VArNOST

19

V okviru prireditve je potekala tudi podelitev nagrad prvošolcem, ki so sodelovali z nagradnimi kuponi pri pobarvanki Varno na poti v šolo in domov. Izžrebanih jih je bilo 10. Praktične nagrade sta podelila Alojzij Mohar, direktor PU Nova Gorica, in Jože Režonja, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Tolmin.

Opozorila sta, da nevarnosti v cestnem prometu prežijo vsepov-sod in da k večji prometni varnosti in zmanjšanju števila prometnih nesreč lahko prispevajo prav vsi udeleženci cestnega prometa tudi z večjo previdnostjo in strpnostjo.

Otroci so v cestnem prometu udeleženi kot pešci, potniki v avto-busih, sopotniki v osebnih vozilih in kasneje tudi kot vozniki koles oziroma koles z motorjem. Njihova varnost je v veliki meri odvisna od zgleda in vzgoje v družini, obnašanje in ravnanje v cestnem prometu pa tudi od njihovega poznavanja in spoštovanja prometnih pravil.


Otroci in mladoletniki so zelo redko povzročitelji prometnih nesreč, spadajo pa med najranljivejše udeležence v cestnem prometu. Zato je letošnji likovni nate-čaj potekal pod geslom: Varna pot v šolo!

Učenci osnovne šole Vavta vas so novembra gostili lutkovno predstavo Svetlane Makarovič z naslovom Ena ena tri. Lutkovno igri-co si je ogledalo okoli sto učencev, po predstavi pa so jih obiskali še novomeški policisti.

Učenci osnovne šole Vavta vas so novembra gostili lutkov-no predstavo avtorice Svetlane Makarovič z naslovom Ena ena tri. Lutkovno igrico si je ogledalo okoli sto učencev, po predstavi pa so jih obiskali še novomeški policisti.

LUTKOVNA IGRICA ENA ENA TRI V NOVEM MESTU

Otroci so navdušeno spremljali dogajanje na odru, kjer so jih lut-ke opozarjale na nevarne situacije in jim svetovale, kako se izogniti nevarnostim in kdaj poklicati številko 113. Po predstavi so otroke obi-skali novomeški policisti.

Pod vtisom lutkovne igrice so imeli otroci veliko vprašanj, ogledali so si službene avtomobile in opremo in občudovali službenega psa.

Učenci osnovne šole Vavta vas so zapisali svoje vtise o dnevu v šoli, ki je bil zaradi obiska policistov nekaj posebnega:

Prišli so policisti

Na šolo so prišli policisti. Razveselili smo se jih, ker smo vedeli, da nam bodo povedali, kako ravnati v neprijetnih situacijah. Povedali so nam, da se jih ni treba bati. Ogledali smo si tudi lutkovno predstavo 113. Bila je zelo lepa in poučna za nas učence. Ta lutkovna predstava nas je veliko naučila. Na žalost so morali kmalu oditi, saj imajo veliko dela. Upam, da bodo še kdaj prišli.

Tjaša Škedelj, 5.aOsnovna šola Vavta vas

Policisti na šoli

Na našo šolo so prišli policisti. Najprej smo si v jedilnici ogledali pred-stavo 113. Igralci so bili odlični in lepo so odigrali svoje vloge. Igrica je bila zelo poučna. Po predstavi smo odšli v učilnice in imeli nekaj ur po-uka. Nato smo odšli pred šolo, kjer so nam policisti pokazali velik poli-cijski kombi. Lahko smo zlezli vanj. Zelo je bilo temno. Meni pa je bilo najbolj všeč, ko so nam pokazali pravega policijskega psa. Ta je bil zelo lep in dobro naučen. Za spomin smo dobili kartončke »otroški policist«. Njihov obisk je bil zelo dobrodošel in poučen.

Eva Štupar, 5.aOsnovna šola Vavta vas

Besedilo: Alenka DrenikFoto: PP Novo mesto

TOLMINSKI POLICISTI POČASTILI SPOMIN NA POKOJNEGA SODELAVCA

Skupina delavcev PP Tolmin je 31. decembra v spomin na po-kojnega sodelavca Jakoba Ornika položila cvetje in prižgala svečo pri obeležju, postavljenem na mestu, kjer se je pred 16 leti smrtno po-nesrečil med opravljanjem službene dolžnosti.

Jakob Ornik je bil na silvestrovo leta 1992 v policijski patrulji. S sodelavcem sta bila nekaj minut po polnoči, na novega leta dan, po-slana na obravnavanje prometne nesreče s telesnimi poškodbami, ki se je zgodila na lokalni cesti nad Tolminskimi koriti v smeri proti

Jakoba Ornika so se spomnili tudi letos.

NEWS


VArNOST

planini Polog. Na kraju prometne nesreče je želel Ornik ponesre-čencu pomagati, zato je sestopal po strmem pobočju, vendar je pri tem zaradi spolzkega in strmega terena omahnil v temo in globino Tolminskih korit.

Njegovo življenje se je pri še nedopolnjenih petindvajsetih le-tih končalo v objemu naravnih lepot, ki so že v starih časih navdi-hovale pesnike in pisatelje. Obiskovalca presunejo s svojo lepoto barv in oblik, obenem pa vzbujajo strah in spoštovanje nad strmi-

mi previsi korit, skozi katere si je reka Tolminka utrla pot k sma-ragdni reki.

Lepo je, da se na policista Jakoba Ornika spomnijo tudi tisti, ki ga niso poznali. Tako bo živel spomin na policista, ki mu ni bilo dano, da bi še danes pomagal ljudem v stiski. Prav to bogati človeka tako v spominu kot življenju.

Besedilo: Mitja JerkičFoto: Dušan Komar

MITJI V SLOVO

V začetku januarja nas je pretres-la vest, da je pri delu življenje iz-gubil Mitja Capuder, policist PP Koper. V spomin nanj objavljamo poslovilne besede njegovih sode-lavcev.

Z bolečino v srcih smo se danes zbrali tukaj, da se še zadnjič poslo-vimo od tebe. Še vedno ne moremo verjeti, še manj pa se sprijazniti s kruto resnico, da te ni več med na-mi.

Svojo življenjsko pot si začel pred 27 leti na Ptuju, ko si se kot tretjerojenec rodil mami Štefki in očetu Stanislavu. Po končani Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju si se odločil za nadaljevanje šola-nja na srednji elektrotehnični šoli in ga tudi uspešno zaključil. Po končani srednji šoli si bil zaposlen v pekarni Hlebček na Pragerskem. Ker te je zanimalo računalniško področje, si se ob delu vpisal na fa-kulteto za računalništvo, kjer si di-plomiral. Prijavil si se na razpis za poklic policista in se v Tacnu skupaj s sošolci tretje generacije varuhov državne meje izšolal za želeni po-klic. Junija 2008 si začel z delom na koprski policijski postaji. V delo si vlagal veliko truda in volje, če-prav si se v službo vozil iz oddalje-nega Ptuja.

Ta trud si pokazal tudi tisto mrzlo noč na Škofijah, ko sta s so-delavcem v zasedi čakala storilca kaznivega dejanja. Nisi uspel do-končati svoje zadnje naloge. Kljub trudu sodelavcev in reševalcev je bila smrt močnejša.

Dragi Mitja!

Za teboj bo v naših srcih in vrstah ostala velika praznina. Ostali pa bo-do tudi lepi spomini. In teh ni malo.

V imenu sodelavcev policijske postaje in PU Koper, PP Ptuj, PU Maribor, GPU ter Policijskega vete-ranskega združenja Sever izrekamo staršem, sestram in vsem ostalim sorodnikom in prijateljem iskreno sožalje.

Sodelavke in sodelavci PP Koper

Prijatelji, sodelavci in znanci so se na Mitja spomnili tudi na spletnem foru-mu policist.si. Objavljamo nekaj sočut-nih besed.

Zastal je korak sodelavcem, prijate-ljem, zastal je korak svojcem, pokojnemu kolegu, najbližjim. Zastal je korak poli-cistkam in policistom, zastal je korak vsem stanovskim kolegom … Umrl je med oprav-ljanjem uradne naloge, ki je za navadnega državljana največkrat nerazumljiva, še manj pa spoštovana, cenjena … Ni besed, ki bi jih lahko izrekel v tem žalostnem trenut-ku vsem, ki sočustvujejo z najbližjimi, zato samo, ISKRENO IN GLOBOKO SOŽALJE !!!»Luka«

Angelom ni mesto na zemlji!Kolega, živi naprej na mestu, kjer boš našel srečo ...»TheDuke«

Ni smrt tisto, kar nas loči.In življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše.Brez pomena zanje so razdalje,kraj in čas. (M. Kačič) Vsem prizadetim, tako svojcem kot tudi so-delavcem in prijateljem, izrekamo iskreno sožalje. »Alpski Slovenc«

ŠE NEKAJ BESED MITJI ...

ZAHVALA DRUŽINE

Družina pokojnega Mitja Capudra s Ptuja se iskreno zahvaljuje komandirju PP Koper in vsem njegovim pomočnikom in sodelavcem, ki so pomagali pri urejanju pogreba in samem pogrebu, ter se v tako velikem številu poslovili od našega Mitja.

Zahvaljujemo se obema govornikoma za poslovilne besede, za izrečena glo-boka in iskrena sožalja, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.

Še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: mama Štefka, oče Stanko ter sestri Albina in Polona z družinama.

NOVICE


EXPERT CONTRIBUTIONSVArNOST

21

Obveščanje svojcev o smrtinjihovih najbližjih

Viktor Zupančič, SKP PU Ljubljana

Obveščanje o smrti je ena izmed najtežjih, najbolj stresnih in žal zelo pogostih dolžnosti policistov in kriminalistov (v nada-ljevanju: policistov). Potekati mora (bi moralo) kot dobro utečen, a fleksibilen postopek, ki vsebuje tri sestavine: pripravo, obveščanje in ukrepe za obvladovanje akutnega travmatičnega stresa. Pri ukrepih gre za proces nujne psihične pomoči posameznikom, ki so izkusili travmatični stres, povezan s širokim spektrom travmatičnih dogodkov (prometne nesreče, nesreče kot dogodki, samomori, umori). Travmatični stres pa se nanaša na čustveno, spoznavno, vedenjsko in psihično izkušnjo posameznikov, ki so izpostavljeni ali so priča dogodku, ki presega njihove sposobnosti soočanja s problemom in njegovim reševanjem.

Bližnjega se svojcem resda ne da povrniti, lahko pa poskušamo ublažiti stres in pomagamo pri obvladovanju travmatične situacije. Nekaj pozornosti pa bi nujno morali nameniti tudi stresu in stiski policistov, ki takšne naloge opravljajo.

Nepričakovana smrt najbližjih pretrese vsakogar, zato je pomembno, da policisti sporočanje izvedejo na čim bolj uvideven in primeren način in ne povzročijo nepotrebne »sekundarne škode«. Njihovo ravnanje mora temeljiti na empatiji (verbalni in neverbalni), saj je od te prve (in hkrati tudi edine) informacije odvisno, kako bodo svojci dogodek sprejeli.

Policisti morajo vedeti, da niti dve takšni obvestili ne bosta identični, zato se je treba prilagoditi tako individualnim karak-teristikam vsakega svojca posebej (jezikovne ali kulturne ovire, zdravstveno stanje svojca) kot tudi dogodku (prometna nesreča, nesreča kot dogodek, umor, samomor). Vsak tak dogodek je sicer poseben, vendar je kljub temu treba upoštevati nekaj »pravil«.

KAKO PRAVILNO OBVEŠČATI

Uvodna faza v procesu obveščanja je dogovor, kdo bo v konkretnem primeru svojcem prenesel informacijo. V tujini sicer priporočajo sestavo posebnih (za to uspo-sobljenih) timov, vendar menim, da zado-ščata že dva policista (izjemoma eden), po možnosti različnega spola. Policista bi morala biti usposobljena za tovrstno ob-veščanje, vsaj eden od njiju bi moral biti usposobljen zagotoviti tudi prvo pomoč in vsaj eden naj bi bil oblečen v uniformo, kar lahko zmanjša potencialno nasilno reakci-jo svojca. Vsekakor pa morata oba poznati vse razpoložljive informacije o dogodku in žrtvi, saj bodo svojci verjetno imeli mnogo vprašanj. Njuna naloga naj bi vsebovala tri dele: pripravo na obveščanje, obveščanje

in ukrepe za obvladovanje akutnega trav-matičnega stresa.

PRIPRAVA NA OBVEŠČANJE

Prva naloga policistov je, da zberejo vse razpoložljive podatke o dogodku (čas in kraj ter narava dogodka), informacije o žrtvi (identiteta, kje se žrtev trenutno nahaja) in informacije o svojcih (njihovo zdravstveno stanje, starost). Nujno je tudi, da imajo policisti pri obveščanju s seboj prenosno zvezo ali mobilni telefon, da lah-ko kadar koli pokličejo pomoč ali pridobijo dodatne informacije o dogodku oziroma žrtvi. S seboj pa nikakor ne smejo prinesti žrtvinih osebnih stvari (oblek, dokumen-tov, nakita), saj se s tem njihova stiska še

poveča. Po uvodni fazi, zbiranju pomemb-nih podatkov in pripravah, naj se policisti nemudoma odpeljejo k svojcem.

OBVEŠČANJE

Svojce je treba obvestiti takoj, ko je mogoče, pa četudi je to sredi noči. Nihče nima pravice odlašati z obveščanjem, ker meni, da je »tako bolje«. Za svojce je veliko lažje, če so obveščeni, še preden o dogod-ku izvedo preko medijev, ki so danes včasih celo prej na kraju dogodka kot policisti.

Ko policisti prispejo na dom svojcev, naj se po pozdravu predstavijo in prosijo za dovoljenje za vstop v stanovanje. Takoj nato morajo poizvedeti, s kom komunici-rajo. Najti morajo pravega in primernega

NOTIFYING SURVIVORS OF THE DEATH OF CLOSE RELATIVES / Notifying survivors about death is one of the most difficult, most stress-ful, and unfortunately very frequent duties of police officers and criminal investigators (hereinafter: police officers). It should be a smooth yet flexible procedure, consisting of three components: preparation, information and measures to tackle acute traumatic stress. These measures involve a process of urgent psychological aid to individuals who have experienced traumatic stress related to a broad range of traumatic events (traffic accidents, other accidents, suicides, murders, etc.). Traumatic stress, however, refers to the emotional, cognitive, behavioural and psychological experience of individuals exposed to or witnessing an event which exceeds their abilities to cope.

Although a close relative can never be brought back, we can try to alleviate the stress of survivors and help control the traumatic situati-on. Some attention should also be devoted, however, to the effects on police officers carrying out such stressful and distressing tasks.

An unexpected death of a close relative is a shock for anybody, so it is important that police officers carry out the notification as conside-rately and appropriately as possible, without causing unnecessary “secondary damage” in the process. Their conduct must be based on empathy (verbal and non-verbal), because the response of survivors to the event depends on this first information.

Police officers must know that no two such notifications will be identical, so have to adapt both to the individual characteristics of each survivor (language or cultural barriers, the health of the survivor) and to the event (a traffic accident, another accident, a murder, a suici-de, etc.). Although each event is specific, certain “rules” must be observed.


STROKOVNI PRISPEVKI

22

VArNOST

svojca (če je teh več) ter prositi za odstra-nitev otrok (če so doma). Če je le mogoče, naj policisti najdejo sorodnika ali dobrega prijatelja svojca (lahko tudi soseda, verske-ga predstavnika, zdravstvenega delavca ali kakšnega drugega strokovnjaka), da bo ob njem, ko bo izvedel za smrt bližnjega.

Ko so izpolnjeni vsi zgoraj našteti »for-malni« pogoji, naj policisti svojca prosi-jo, da se usede. Tudi sami naj se usedejo, vzpostavijo očesni kontakt, znižajo svoj glas ter uporabijo nežen in topel ton. S tem svojca »pripravijo«, nato pa informacijo posredujejo iskreno, odkrito, potrpežljivo in direktno po pravilu od splošnega k po-sebnemu.

Primer: Če policisti obveščajo svojca o prometni nesreči s smrtnim izidom, naj bi si stavki sledili nekako takole: Moram vam povedati slabo novico. Vaš mož je bil ude-ležen v hudi prometni nesreči. V njegov av-to se je zaletel velik tovornjak. Zaradi hudih poškodb je vaš mož žal umrl. Moje sožalje.

Med stavki naj bodo krajši premori, da lahko svojci vsako informacijo posebej sprejmejo, s čimer se jim tudi ponudi prilož-nost, da se pripravijo na najhujše. Svojca, ki mu je policist sporočil žalostno novico, se nikoli ne sme pustiti samega. Policisti mu morajo zagotoviti podporo, pomoč in na-potke za nadaljnje postopke. Za vsa vpra-šanja, na katera policisti ne vedo odgovora, morajo svojcem povedati, da odgovora ne vedo, da pa lahko o tem poizvejo. Mnogi svojci želijo žrtev tudi videti, kar jim mora-jo policisti vsekakor omogočiti (vendar ne dopustiti, da ta svojec sam upravlja z vozi-lom). Poleg besed pa morajo biti policisti pozorni tudi na priporočljive (npr. žal mi je, to je težje kot večina ljudi misli, vaš odziv je popolnoma običajen ob takšnem stres-nem dogodku) in nepriporočljive izjave (ni vam ga treba videti, čas bo zacelil rane, se-daj je v nebesih), ki naj jih oziroma naj jih ne uporabljajo pri pogovoru s svojci. Ko je informacija svojcem posredovana, je treba pričeti z uporabo ukrepov za obvladovanje akutnega travmatičnega stresa.

UKREPI ZA OBVLADOVANJE AKUTNEGA TRAVMATIČNEGA STRESA

Pri obveščanju o smrti morajo biti polici-sti pripravljeni na vrsto intenzivnih čustve-nih odzivov. Svojci ob obvestilu različno reagirajo. Lahko ostanejo mirni, otopeli ali (navidezno) brezbrižni. Lahko »ponorijo«, postanejo nasilni in vpijejo. Lahko z glas-nim govorjenjem prepričujejo policista, da se je zmotil, da se to ni zgodilo njihovemu bližnjemu. Lahko z analizo poskušajo raz-členiti, kaj se je zgodilo. Lahko histerično jočejo, se histerično in glasno smejijo. Lah-ko doživijo šok in izgubijo zavest. Lahko v trenutku zavedanja o dogodku poskušajo škodovati policistu, komu drugemu, ki po-

govoru prisostvuje, ali pa sebi. Tu nastopi policist, ki jih na sočuten in miren način pouči, da je njihov odziv običajen in jim s pristopom, ki kaže obvladovanje situacije, pove, da njihove reakcije niso nič nenavad-nega. S tem jim olajša občutek strahu pred lastnim občutenjem in jim pomaga, da se polagoma vsaj malo pomirijo.

Zadnja preučevanja kažejo, da hude travmatične situacije puščajo trajne nevro-biološke spremembe, ki povzročajo neneh-ne motnje v spanju. Svojci se lahko srečajo s povečano sovražnostjo, sumničavostjo, paranojo, občutkom praznine, brezupjem, impulzivnostjo, stalnim občutkom ne-varnosti ali strahom pred usodo. Nekateri (kasneje) v času okrevanja posežejo tudi po alkoholu ali prepovedanih substancah, kar lahko vodi v depresivnost in nespeč-nost (insomnijo).

Policisti morajo vse te odzive poznati in jih pričakovati. Svojcem morajo dovoliti oziroma omogočiti izražanje čustev: žalost, jezo, razočaranje. Nikakor pa ne smejo do-voliti, da koga poškodujejo ali se samopo-škodujejo. Pozorni naj bodo tudi na fizično stisko svojcev in jim po potrebi ponudijo prvo pomoč. Ko policisti svojce vsaj neko-liko »pomirijo« in jim priskrbijo koga, ki bo pazil nanje, se vljudno poslovijo in diskret-no odidejo.

POSEBNOSTI PRI OBVEŠČANJU

Pri obveščanju morajo policisti svojo pozornost nameniti svojcem in njihovi po-moči, hkrati pa celoten postopek izvesti uvidevno in obvladujoče. Še zlasti pazljivi morajo biti tedaj, ko morajo način obveš-čanja prilagoditi določenim razmeram:

– OBVESTILO NA DELOVNEM MESTU: Če je treba obvestilo o smrti posredovati svojcu na delovnem mestu, se je treba najprej oglasiti v vodstvu delodajalca, se predstaviti in jih obvestiti, da morajo osebno govoriti z določeno osebo. De-lodajalcu se lahko razkrijejo le minimal-ne informacije o dogodku, pa še to le takrat, ko je to potrebno, da se odobri stik z določeno osebo. Po posredova-nju informacije svojcu, ki naj bo dana v intimnem prostoru, je treba poskrbeti za prevoz svojca domov, v bolnišnico ali na drugo lokacijo.

– TELEFONSKO OBVESTILO: Storiti je tre-ba vse, da se obvestilo posreduje oseb-no in ne po telefonu. Telefonski kontakt je neoseben in ne izkazuje ustrezne podpore. Takšen način naj se uporabi le, če je to edina in zadnja možnost. V takšnem primeru je treba najti nekoga, ki bo ob svojcu, ko bo ta prejel polici-stov klic.

– JEZIKOVNE OVIRE: Pred obvestilom morajo policisti ugotoviti, če obstajajo

kakšne jezikovne ovire in si zagotoviti prisotnost tolmača. Za tolmačenje se ne sme uporabljati otrok.

– PREŽIVELE ŽRTVE NA KRAJU DEJANJA ALI DOGODKA: Na kraju dogodka so pogosto tudi žrtve, ki so travmatični dogodek preživele. Ob soočanju z njimi naj policisti upoštevajo vpliv negativnih novic na njihovo preživetje. Razmislijo naj, če jim določene informacije lah-ko posredujejo, ne da bi še poslabšali njihovo fizično ali psihološko stisko. Če ocenijo, da bi določene informacije poslabšale njihovo zdravje, jim smejo v takšnem primeru zamolčati določene informacije.

ZAKLJUČEK

Vse zgoraj napisano se morda sliši eno-stavno in lahko izvedljivo, vendar v praksi to ne poteka preprosto in ustaljeno. Zaradi nepredvidljivih situacij je včasih celoten postopek obrnjen na glavo in še tako iz-kušenemu policistu se lahko zalomi in pre-prosto ostane brez besed. Še hitreje pa se napake zgodijo tistim policistom, ki obveš-čanja niso vešči.

Policisti se pri izvajanju naloge »ob-veščanje o smrti« srečujejo tudi z negoto-vostjo, kako postopek izpeljati. To je (tudi) posledica pomanjkanja znanja/izobraževa-nja, ki bi policiste poučil, kako upravljati s čustvenimi in fizičnimi reakcijami svojcev, lastnimi občutji in stresom, jih naučil pois-tovetenja s stisko svojcev ter obvladovanja stresne situacije. V Sloveniji še nimamo na-vodil (priporočil), ki bi določala, kako na-logo opraviti. Policisti so tako prepuščeni lastnim idejam, izkušnjam in pogovorom s sodelavci. Strategijo za sporočanje slabe novice običajno pripravijo kar na poti do svojcev in upajo na njihov čim mirnejši od-ziv, saj v nasprotnem primeru ne vedo, kaj storiti, kako ravnati, da bi osebo umirili/po-mirili. Dejstvo je, da niso policisti tisti, ki bo-do prizadeli svojce, temveč jih bo prizadela vsebina (in način) njihovega sporočila.

Policistom bi bilo treba nujno omogo-čiti izobraževanje s področja obveščanja o smrti. Za začetek bi bilo morda dovolj že enodnevno usposabljanje (za policiste, ne za vodstvene delavce policije) z usmeritva-mi za nadaljnje delo in izdelava priročnika.

V težnji za čim boljšim obravnavanjem preživelih pa ne smemo pozabiti na stres in stisko policistov. Ti pri svojem delu do-življajo številne neprijetne dogodke, ki so zanje lahko zelo obremenjujoči, zato je nujno, da se jim zagotovi tudi pogovor s svetovalcem oziroma strokovnjakom, ki jim lahko pomaga pri premagovanju takšnih problemov. Upravljanje s čustvi in stresom vsekakor vpliva tudi na njihovo delo in bo-doče obveščanje. Navsezadnje pa gre tudi za zdravstveno vprašanje tako policistov kot svojcev.



23

Aplikativna etika in družbena odgovornost policije

Robert Šumi, SN SGDP

Generalni direktor policije je 17. 1. 2008 podpisal načrt oži-vitve Kodeksa policijske etike in krepitve integritete policistov, ki smo ga pripravili v sektorju za nadzor generalne policijske uprave. Na njegovi podlagi je bila izvedena vrsta dejavnosti, med katerimi velja izpostaviti imenovanje Delovne skupine za krepitev integritete policistov v začetku julija 2008 ter priprava novega Kodeksa policijske etike, ki je bil 9. 10. 2008 sprejet na skupščini Policijskega sindikata Slovenije.

Na podlagi načrta je bil izdelan tudi program krepitve inte-gritete, ki sodi v okvir aplikativne etike (neposredna uporab-nost v življenju oziroma v vsakodnevni praksi) ter sekundarne preventive (namenjen je vsem zaposlenim). Program je enak za zaposlene na vseh treh ravneh v policiji in je bil temelj za usposabljanje članov delovne skupine.

Zasnova programa, brez določenih vsebin, je bila objav-ljena že v prispevku z naslovom Strateški načrt krepitve inte-gritete policistov (Varnost, 2/2008). Ravno tako je bil v reviji predstavljen osnutek novele Kodeksa policijske etike (Varnost, 3/2008). Namen tokratnega prispevka pa je širši strokovni jav-nosti predstaviti oziroma pojasniti nekatere ključne vsebine programa, ki se je v začetku leta 2009 začel izvajati na območju cele Slovenije.

METODOLOŠKI PRISTOP DELOVNE SKUPINE

Delovna skupina za krepitev integritete policistov, v katero je imenovanih šestnajst kompetentnih posameznikov z vseh treh hierarhičnih ravni, je bila za potrebe lastnega dela deležna posebnih oblik usposabljanj. Člani so se seznanili tudi z drugim gradivom, ki ga ne bodo neposredno uporabljali pri izvajanju usposabljanj, temveč jim bo koristilo v razpravah z udeleženci usposabljanj.

Usposabljanja se bodo izvajala na različne načine (znotraj PPSA, delovnih sestankov in posebnih oblik usposabljanj), pri čemer bodo člani uporabljali različne metode dela (predava-nja, interaktivne diskusije, razprave o praktičnih primerih, de-lavnice). Predvideni čas za izvedbo posameznega usposablja-nja so štiri šolske ure (integriteta, družbena odgovornost, etič-ni kodeks in kodeks molčečnosti, praktični primeri, delavnice).

Člani delovne skupine bodo svoje delo sproti evalvirali s posebnimi vprašalniki, ki jih bodo analizirali po zaključku de-la delovne skupine, in sicer predvidoma v drugi polovici leta

2010. Po načrtu naj bi se do takrat usposabljanj udeležili vsi zaposleni v policiji, nakar naj bi program v lastne izobraževal-ne programe vključila PA GPU, ki skrbi za izobraževanje novih kadrov.

KREPITEV INTEGRITETE V PRAKSI

Na začetku usposabljanja se slušatelje pozove k razmišlja-nju o tem:

– da je ustrezen razvoj integritete in policijske etike eden iz-med najpomembnejših korakov k profesionalizaciji policij-skega dela ter najboljša protiutež policijski odklonskosti in kršenju človekovih pravic ter svoboščin;1

– da integriteto zelo spodkopava negativni vidik policijske subkulture, zato jo lahko krepimo le, če posežemo v poli-cijsko subkulturo;2

– da je močna pozitivna integriteta predstojnikov osnovni vzvod za preprečevanje korupcije in neetičnega ravnanja;

– da notranjezaščitni ukrepi in delo v skladu s “teorijo gnile-ga jabolka” ne zadostujejo;

– da je Ethics Resource Center iz ZDA leta 2007 ugotovil, da mora etika postati prioriteta ter da se je o njej treba pogo-varjati na delovnih mestih.

Nato se udeležencem usposabljanja vizualno ponazori osnovni namen usposabljanja. Ta je poleg ozaveščanja, kre-pitve pozitivne in dobronamerne solidarnosti ter pozitivnega pristopa (program je zasnovan na predpostavki, da smo poli-cisti pošteni) osredotočen na »gradnjo mostu« med teorijo in prakso:

Slika 1: Namen usposabljanja

V prispevku je predstavljen program krepitve integritete, na podlagi katerega bodo člani delovne skupine v prihod-njih dveh letih usposabljali policiste. Program je skladen z vsakdanjimi policijskimi nalogami in temelji na ozaveščanju. Osredotočen je na integriteto, družbeno odgovornost policije, etični kodeks, kodeks molčečnosti, praktične primere ter delavnice.

Teorija Praksa

APPLIED ETHICS AND THE SOCIAL RESPONSIBILITY OF THE POLICE / This article presents a programme of identity strengthening as a basis for police training by working group members over the next two years. The programme is well matched to daily police tasks and is based on awareness raising. It focuses on integrity, the social responsibility of the police, an ethical code, a secrecy code, practical examples and workshops.


STROKOVNI PRISPEVKI

24

VArNOST

V nadaljevanju se slušateljem predstavijo izvor, pojem (in-tegriteta je skladnost med tistim, kar posameznik misli, verjame, govori, in tistim, kar dejansko počne3) in pomen oziroma vloga integritete ter dejstvo, da je za razumevanje poklicne etike treba poznati zgodovino. O pomenu integritete se slušateljem pokaže tudi slika4, iz katere je razvidno, da je integriteta ključni dejavnik vodenja:

Vir: glej opombo št. 4

IntegrityTactics

Strategy

Mission

Input

Diagnostics

LISTENING

V i s i o n

Discussions

Decisions

Directives

Slika 3: Zgledovanje v policiji

DRUŽBENA ODGOVORNOST POLICIJE

V poglavju o družbeni odgovornosti se slušateljem pokaže in obrazloži naslednja slika:5

Družbena odgovornost policije je štiristopenjska6 in po-nazarja, kaj družba pričakuje od policije, pri čemer absolutna družbena odgovornost zajema vse štiri dejavnike skupaj. Eko-nomska in zakonska družbena odgovornost sta zahtevani. To pomeni, da moramo z zaupanimi sredstvi, ki jih dobimo od

države, brezpogojno ravnati koristno. Ravno tako moramo vedno ravnati skladno s pozitivno zakonodajo, usmeritvami in navodili. Etična družbena odgovornost je pričakovana, kar pomeni, da okolica od policistov pričakuje etično vedenje, pravičnost in poštenost. Najvišja in hkrati želena stopnja druž-bene odgovornosti, ki pomeni nadgradnjo etične odgovorno-sti, pa je filantropska družbena odgovornost. Ta pomeni, da se posameznik, ki jo živi oziroma ravna v skladu z njo, zaveda svoje vloge v družbi in zavestno skrbi ter prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

Vir: glej opombo št. 5

ETIČNABiti etičen, ravnati etično

ZAKONSKAUpoštevanje prava,

izpopolnjevanje obveznosti

EKONOMSKAKoristno ravnanje z zaupanimi sredstvi

FILANTROPSKASkrb za izboljšanje kvalitete življenja

in za dobro družbe oz. ljudi

ZAŽELENO

PRIČAKOVANO

ZAHTEVANO

ZAHTEVANO

Slika 4: Družbena odgovornost policije

V nadaljevanju se udeležencem usposabljanj predstavijo posledice brezbrižnosti do integritete, pojem in nevarnosti ko-deksa molčečnosti, način boja proti kodeksu molčečnosti ter učinkovit način upravljanja neetičnih in odklonskih ravnanj. Zatem se slušateljem predstavita še namen in vsebina novega Kodeksa policijske etike.

NOV KODEKS POLICIJSKE ETIKE

Nov kodeks je po naravi inspirativen, napisan v prvi osebi množine, določa le moralno odgovornost policistov, ureja na-čin sprejemanja in spreminjanja, dodan mu je seznam vrednot in vrlin, ki izražajo poslanstvo policije. Z njegovim sprejemom je bilo ukinjeno častno razsodišče, ki je bilo zaradi različnih raz-logov neučinkovito.

Posebnost kodeksa je novi člen o nepodkupljivosti polici-stov, kar je bilo predhodno urejeno v členu o varovanju ugle-da. Namreč, nepodkupljivost kot vrednota je tako pomembna, da sodi v poseben člen, medtem ko je ugled policistov posle-dica njihovih moralnih vrlin, med drugim tudi njihove nepod-kupljivosti.

Ko bo kodeks natisnjen, ga bo prejel vsak policist. Enako je tudi s seznamom vrednot in vrlin, ki ga bo prejela in izobe-sila vsaka policijska enota. Kodeks je objavljen na internetu in intranetu policije, kjer se na vidnem mestu izmenjujejo tudi vrednote in vrline.

Kodeks je bil pripravljen in sprejet na sodoben način, za njegovo oživitev pa je zelo pomembno, da se o njem govori.

GDP

Direktor PU

Komandir PP

Policist

GDP

Slika 2: Integriteta in vodenje

V našem kontekstu je vodja vsakdo, ki vodi. To velja tako za posameznega policista, ki mu je država za vodenje uradnih postopkov podelila mandat, kot tudi za vodjo patrulje in tako naprej navzgor po hierarhični lestvici. Pri tem se je treba za-vedati, da višje, ko si na hierarhični lestvici, večjo odgovornost imaš in več zaposlenim predstavljaš zgled s svojim ravnanjem. Navedeno se slušateljem ponazori tudi vizualno:



25

Timsko delo - oblikovanje tima

Vanja Bratušek, SD PU Kranj

Že od vsega začetka so se ljudje povezovali v skupine, ki so bile temelj človekovega družinskega življenja, bojevanja, vladanja in dela. Vsakdo izmed nas tudi danes pripada kaki skupini: delovni, športni, prijateljski ipd. Obnašanje skupin je lahko zelo kaotično. Lahko pa jo z organiziranjem povzdignemo do popolne urejenosti.

V vsaki organizaciji, tako tudi v policiji, morajo ljudje opravljati dela, ki so pomembna za »življenje« organizacije. Ka-ko dobro in koliko dela opravijo, je odvisno od njihovega znanja, usposabljenosti, kreativnosti, odnosa do dela, upo-rabljene tehnologije in predvsem od njihovih vodij. Le redko ljudje opravljajo svoje delo sami, običajno so združeni v skupine – manjše ali večje. Vsak posameznik v skupini ima svojo nalogo, ki jo je treba opraviti za dosego skupnega cilja oz. zadane naloge. Pomembnost skupinskega dela v organizaciji je očitna, saj večino časa preživimo v pogovorih, na sestankih, posvetih, delovnih timih ipd. Posebno to velja za vodje in strokovne delavce, ki morajo redno komuni-cirati s sodelavci, reševati probleme, ki se nanašajo na medsebojne, delovne in poslovne zadeve (povzeto po: Ivanko – Brejc, 1995, 156). Jasno je, da so skupine najučinkovitejše, če jih uspemo preoblikovati v produktivnejše enote, ki jih imenujemo timi.

To je tudi eden izmed namenov delovne skupine, nakar bo to vlogo moral prevzeti policijski menedžment, izobraževal-ne institucije v policiji pa bodo morale navedeno vključiti v svoje programe.

DELAVNICE S PRAKTIČNIMI PRIMERI

V drugem oziroma zadnjem delu usposabljanja slušatelji v manjših skupinah preučujejo etične vidike praktičnih pri-merov, iščejo rešitve in o svojih ugotovitvah razpravljajo z ostalimi skupinami.

ZAKLJUČEK

Navedeni pristop predstavlja učinkovit način kako teo-retična spoznanja implementirati v prakso in s tem pribli-žati zaposlenim. Naše delo je bilo v letu 2008 predstavljeno tudi na enem izmed seminarjev CEPOL-a v tujini, kjer je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji, predvsem po zaslugi PA GPU, sodimo v vrh evropskih držav glede pristopa k aplikativni etiki. Ugotovljeno je bilo tudi, da imamo zaradi ozemeljske majhnosti in organizacijske ureditve policije prednost pred večino ostalih evropskih držav, kar lahko izkoristimo in v prihodnje postanemo primer dobre prakse v EU.

Vse navedeno pa seveda ne zadostuje samo po sebi, tem-več je za resnični in dolgoročni učinek treba etična določila ozavestiti in jih živeti v praksi.

OPOMBE

1 Pagon, M. (2003). Policijska etika in integriteta. Etika, integriteta in človekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana, Visoka po-licijsko-varnostna šola.

2 Pagon, M., Lobnikar, B. (2004). Police integrity in Slovenia. The con-tours of police integrity. London, Sage Publications.

3 Šumi, R. (2006). Krepitev integritete policistov. Diplomsko delo, Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede.

4 Vir: http://www.brachercenter.com/integrityarch.html.5 Povzeto po: Archie B. Carroll. (1991). The Pyramid of Corporate

Social Responsibility: Toward the Moral Managemenet of Orga-nizational Stakeholeders. Business Horizons ter Archie B. Carroll in Ann K. Buchholtz. (2000). Business & Society: Ethics and Stakeholder Management – 4th edition. South-Western College Publishing.

6 Originalno je piramida izdelana v kontekstu družbene odgovorno-sti podjetij in se v interpretaciji razlikuje predvsem v delu ekonom-ske družbene odgovornosti.

TEAMWORK – TEAM FORMATION / Since time immemorial, people have associated in groups which have constituted the foundation of human family life, conflict, regulation and work. Even now, each of us belongs to a group: a work group, a sporting group, a circle of friends, etc. The behaviour of groups may be very chaotic. Organisation, however, can make it fully regulated.

In every organisation, including the police, people must perform tasks important for the “life” of the organisation. The quantity and quality of their work depends on their knowledge, skills, creativity and attitude to work, the technology employed, and especially on their leaders. People rarely work alone. Usually, they are brought together into groups – however large or small. Each individual in a group has their own task to be completed in attaining a common goal or set objective. The importance of working in groups within an organisation is obvious, for we spend most of our time in discussions, at meetings, consultations, in working teams, etc. This applies especially to managers or department heads and expert workers, who must regularly communicate with their colleagues and solve the problems relating to their mutual working and business matters (quoted from: Ivanko and Brejc, 1995, p. 156). It is clear that groups are at their most efficient when they can be formed as more productive units called teams.


STROKOVNI PRISPEVKI

26

VArNOST

SKUPINA

Skupino lahko opredelimo kot dva ali več posameznikov, ki se srečujejo zaradi pomembnih zadev (povzeto po Možina: 1994, 601). Skupina mora biti spoznana po članih, ki jo sestav-ljajo, imeti mora socialno strukturo, ki določa položaj članov in odnose med njimi. Imeti mora svoje norme, po katerih član ob-likuje svoje vedenje, imeti mora skupne interese, za katere ni nujno, da so točno definirani. Delovanje skupine je usmerjenok skupnemu cilju. Seveda pa mora skupina imeti določeno taj-nost in pa seveda tudi določeno število članov. Najmanjše so skupine, ki imajo dva člana – imenujemo jih diade, nato tiste, ki imajo tri člane – triade itd. Že samo število članov v skupini spremeni odnose med njimi, saj človek čisto drugače komu-nicira v diadi kot triadi. Pri nastanku diade morajo biti odnosi in navezanost intenzivnješi, pri triadi to ni nujno. Običajno pa vodja povezuje druga dva člana. Značilnost vsake skupine je vodja, okoli katerega se vsi združujejo, obenem pa vodja po-vezuje druge člane med seboj.

TIM

Tim je skupina, v kateri imajo posamezniki skupen cilj, vsi člani sodelujejo pri odločanju in v medsebojni pomoči pri opre-deljevanju in doseganju ciljev (povzeto po Možina: 1994, 601).

Graditev tima lahko ponazorimo s sestavljanjem lego kock in izraz tim nam danes predstavlja ravno to: gradbene kamne v organizaciji. Le pravilna izbira in postavitev vsakega kamna nas pripelje do uspešnih timov in s tem uspešne organizacije. Za uspešno sestavo tima moramo izbrati ustrezne člane in tim tu-di ustrezno usposobiti. V timu se kažejo predvsem štiri sestavi-ne: proces odločanja, narava dela, velikost tima in vloga vodje (povzeto po Možina: 1994, 625). Eden prvih poskusov timskega dela je bil evidentiran v eni od ameriških tovarn leta 1913, kjer so Taylorjevi somišljeniki celo razvili model timskega dela, za katerega je bil eden od sindikalnih voditejev mnenja, da je pre-več demokratičen (povzeto po Ovsenik in Ambrož: 2006, 88).

RAZLIKA MED SKUPINO IN TIMOM

Opisana shema poskuša zagotoviti sposobnost članov, da bodo znali odkrivati aktualne probleme. Predvsem je po-membno, da znamo ločiti razlike, ki nastajajo v primerjavi sku-pin in timov. V tabeli so opredeljene osnovne razlike med nji-mi, čeprav sta lahko obe sestavni del organizacije.

ODLOČANJE ZA TIMSKO DELO

V vsaki organizaciji, tudi policijski, se vsakodnevno srečuje-mo z nalogami, ki jih je treba rešiti oz. opraviti. Od obsega in

Slika 1: Razlika med skupino in timom

SKUPINA TIM

Člani menijo, da so organizirani v skupine iz administrativnih razlogov. Posamezniki delajo neodvisno; le včasih, če so cilji skupine, pa v povezavi z drugimi.

Člani spoznavajo svojo medsebojno odvisnost in vedo, da se osebne in timske cilje najuspešneje dosega z vzajemno pomočjo. Ne izgubljajo časa s prepiri o tem, kam spada določeno delo, niti se ne poskušajo osebno okoristiti na račun drugega.

Ker člani niso dovolj vključeni v načrtovanje ciljev skupine, skušajo vso pozornost usmeriti sami nase. Delo jemljejo preprosto, kot najeti delavci.

Člani sprejemajo delo kot svojo last in združijo moči, ker so zavezani istemu cilju, ki so ga sami pomagali postaviti.

Članom prej naložijo, kaj morajo delati, kot da bi jih spraševali, kakšen bi bil najboljši način. Predlogov ne spodbujajo.

Člani prispevajo k uspešnosti podjetja z izvirnostjo, talentom in znanjem, kar omogoči boljše doseganje ciljev tima.

Člani ne zaupajo ciljem svojih sodelavcev, ker ne razumejo njihove vloge v skupini. Izražanje lastnega mnenja ali nestrinjanja se obravnava kot nezaželeno, kar ne podpira, temveč deli enotnost skupine.

Člani delajo v ozračju zaupanja, drug drugega spodbujajo, da prosto izrazijo svoje mnenje, predloge, občutke. Vprašanja so dobrodošla.

Člani so previdni pri tem, kaj povejo, tako da je resnično razumevanje v skupini nemogoče. Lahko se pojavi namišljeno igranje vlog, postavijo se pasti v komuniciranju, v katere se lahko ujamejo vsi, ki niso dovolj previdni.

Člani si prizadevajo za odprto in pošteno komunikacijo. Trudijo se, da bi razumeli stališče vsakega izmed njih.

Člani so za delo lahko dobro usposbljeni, vendar jih vodja ali drugi sodelavci ovirajo, da bi znanje lahko uporabili.

Člane spodbujajo, da razvijajo svojo usposobljenost in da, kar so se naučili, uporabljajo pri delu. Tim jih pri tem povsem podpira.

Člani se znajdejo v konfliktnih situacijah, za katere ne vejo,kako bi jih rešili. Njihov vodja lahko odlaga posredovanje, dokler ni povzročena že resna škoda.

Člani priznavajo konflikt kot normalen pojav v medčloveških odnosih. V takšnih primerih vidijo priložnost za nove rešitve in kreativnost. Trudijo se, da konflikt razrešijo hitro in konstruktivno.

Člani lahko sodelujejo ali pa tudi ne pri odločitvah, pomembnih za skupino. Skladnost z mnenjem vodje je pogosto pomembnejša kot uspešni delovni rezultati skupine.

Člani sodelujejo pri odločitvah, pomembnih za tim. Razumejo, da mora vodja sam sprejeti odločitev ali ko je treba hitro ukrepati. Cilj je vedno le uspešnost tima in nikoli skladnost z mnenjem vodje.

Vir: Maddux (1992, 11)



27

vrste naloge je odvisno, ali bomo nalogo dodelili posamezniku ali skupini. Težje, zahtevnejše in bolj zapletene naloge bomo zaupali skupini uslužbencev. Tu je treba presoditi, koliko čla-nov bo imela skupina, kakšna naj bo sestava članov skupine, upoštevajoč znanja in osebne lastnosti. Skupinsko delo je sicer zelo pogosto in priljubljeno, vendar pa je treba dobro preso-diti sestavo skupine. Če želimo sestaviti dobre time, moramo paziti na:

⇒ izbiro članov in⇒ usposbljenost tima.

Timski način dela je praktično nepogrešljiv, kadar pot reše-vanja, rešitev, število rešitev in način reševanja problema niso znani. V takšnih primerih si želimo čim več mnenj, ki po uskla-jevanjih dajo najboljšo rešitev. Sestaviti skupino z dobrim zna-njem članov in dobrimi osebnostnimi lastnostmi, ki omogočajo hitrejše nastajanje tima, mora biti cilj vsakega dobrega vodje.

Razvoj oz. oblikovanje tima lahko poteka po različnih po-teh. Uspešno oblikovanje naj bi potekalo po naslednji shemi (povzeto po Možina: 1994, 623):

CILJI:Kaj so cilji organizacije?Kaj so cilji tima, skupine?Kaj so cilji posameznega člana?

STRATEŠKO NAČRTOVANJE:Kaj bi radi dosegli v posameznih časovnih obdobjih?Na kakšen način bi radi to dosegli?

PRIČAKOVANJA:Kaj pričakujemo od posameznih članov?Kaj pričakujemo od vodstva tima?

ODLOČANJE:Kdo odloča?Kako naj bodo odločitve opredeljene?

ORGANIZACIJA:Ali je ustrezno organizirana?

MORALA:Kakšna je morala, kultura dela v timu?Ali se da izboljšati?

POVEZANOST Z DRUGIMI ODDELKI:Kako uspešno timi sodelujejo?Kako navzgor in kako navzdol?

PREDNOSTI IN SLABOSTI:Kaj in v čem je naša prednost?Ali lahko popravimo slabosti?

OBSTOJEČI PROBLEMI:Ali imamo težave, ki bi jih morali upoštevati?

SESTAVLJANJE TIMA

Številčna velikost skupine je dejavnik, ki posredno vpliva na uspešnost skupine. Z velikostjo skupine se spreminja nje-na moč, vendar učinkovitost ne raste sorazmerno z velikostjo dodanih članov. Za vsako nalogo obstaja optimalna velikost tima. Optimalno število članov je od šest do osem.

Učinkovitost tima je odvisna od individualnih lastnosti in posameznih članov, ki sestavljajo tim. Sodelovanje in uvidev-nost kot osebnostni lastnosti pozitivno vplivata na nemoteno in produktivno delovanje tima. Po drugi strani pa agresivnost,

samozaupanje, pobuda, samostojnost ipd. zmanjšujejo sku-pinsko povezanost in s tem njeno učinkovitost. Člani, ki so si podobni po svojih vrednotah, stališčih in interesih, lahko se-stavljajo stabilne in trajne time. Pri heterogenih skupinah je večja možnost nastajanja klik. Z vidika cilja, ki ga mora skupina doseči, je za reševanje enostavnih nalog primernejša homoge-na, za reševanje zapletenih nalog pa heterogena skupina, tako po znanju in kot drugih zmogljivostih.

TEHNIKE IZBIRE LJUDI V TIME IN VLOGE V TIMU

Pred začetkom dela se moramo odločiti, kdo bo sodeloval v timu. Razvitih je bilo več tehnik, ki oblikovalcem timov po-magajo pri odločanju, katere osebe vključiti. Mednje spadajo: tehnika naključnega izbora, tehnika dogovarjanja, tehnika do-ločanje skupine, tehnika mandatarjev, Morenova sociometrija in tehnika vedenjskih vzorcev.

Vloga v timu pride do veljave, ko postanemo del kolektiva. Vloga v timu je naš način obnašanja, prispevanja, sodelovanja, na katerega bolj vpliva naša osebnost in naučeno obnašanje kot pa tehnične veščine in znanja. Če smo torej člani katerega-koli tima v različnih okoljih, se naša vloga v timu kaže na podo-ben, specifičen način.

Največkrat omenjena izbira članov tima v zadnjem dese-tletju je posledica raziskav psihologa Mereditha Belbina, ki pravi, da je mešanica osebnostnih lastnosti članov odločilna za uspeh tima. Ključ do uspeha je razumevanje vlog v timu (povzeto po Everard & Morris: 1996, 196).

V svojih raziskavah je Belbin opredelil devet različnih vlog v timu in prikazal, kako jih je mogoče uporabiti za analiziranje tima in napoved, kako dobro bo ta delal. Ni nujno, da imamo devet članov, vendar se morajo v tem primeru člani tima od-likovati v več vlogah. Popolno oblikovan tim pomeni manj sporov med posamezniki, ki tekmujejo za isto vlogo, več med-sebojnega spoštovanja ipd.

Vloge so naslednje (povzeto po Vukovič: 2000, 12):

1. GARAČ – spreminja zamisli in načrte v praktične delovne postopke. Osebnostne poteze: stanoviten, zadržan.

2. USKLAJEVALEC – nadzira, kako se tim pomika proti skup-nemu cilju in pri tem kar najbolje izrablja razporoložljive vire. Osebnostne poteze: stanoviten, prevladujoč, ekstro-vertiran.

3. IZZIVALEC – oblikuje pot, kamor usmerja tim svoj napor. Osebnostne poteze: nestrpen, prevladujoč.

4. INOVATOR – pospešuje nove ideje in strategije s posebno pozornostjo poglavitnim vprašanjem. Osebnostne poteze: prevladujoč, inteligenten, introventiran.

5. ISKALEC VIROV – raziskuje in poroča o idejah, razvoju in vi-rih zunaj skupine. Osebnostne poteze: stanoviten, prevla-dujoč.

6. OCENJEVALEC – analizira probleme ter vrednoti ideje in predloge, tako da je tim bolje pripravljen na uravnovešene odločitve. Osebnostne poteze: inteligenten, stanoviten.

7. TIMSKI DELAVEC – podpira člane v njihovih močnih točkah. Odpravlja pomanjkljivosti pri posameznih članih. Oseb-nostne poteze: stanoviten, ne prevladuje.

8. ZAKLJUČEVALEC NALOGE – kolikor mogoče ščiti tim pred napakami – da izvrši in česa ne izpusti. Osebnostne poteze: nestrpen, introvertiran.

9. STROKOVNJAK – posreduje dragoceno veščino, od katere je odvisna usluga organizacije in njen proizvod. So zelo ce-njeni, ker vedo več od ostalih in se navadno lahko odločajo o stvareh, ki zahtevajo kompleksne izkušnje. Deluje le na ozko specializranem področju.


STROKOVNI PRISPEVKI

28

VArNOST

Med najpomembnejše vloge v timu sodita usklajevalec in inovator. Neusklajeno delovanje med njima je lahko vzrok, da inovatorjeve ideje ne bodo nikoli obrodile sadov. Bistveno v timu je spoznati vse inovatorjeve sposobnosti, mu dati dovolj prostora in ne dovoliti, da ne bi bil za svoje smernice nagrajen. Usklajevalec ima lahko povsem običajne značilnosti, ni treba, da je izredno bister, vendar pa deluje na način, ki zasluži spo-štovanje v timu. Običajno lahko vsak izmed članov prevzame tudi vlogo, ki ni njegova najbolj izrazita.

Pomembno je, da se morajo ne glede na sestavo tima vsi člani naučiti dela v timu. Dobri in usklajeni člani tima natanč-no časovno določijo svoje posredovanje, spreminjajo svojo vlogo, omejujejo svoj prispevek in opravijo kako delo, ki se ga drugi izogibajo.

FAZE OBLIKOVANJA TIMA

Oblikovanje tima je proces, ki ima določene faze (povzeto po Pavlič: 2001, 16 – 18).

1. FAZA FORMING – to je začetno stanje, ko se skupina izbra-nih ljudi »prvič« zbere skupaj. Člane tima lahko v tej fazi primerjamo s skupino nezaupljivih ljudi, ki stojijo na robu bazena in z nožnimi prsti poizkušajo, ali je voda mrzla. Ta faza je odločilnega pomena za nastanek uspešnega tima.

2. FAZA STORMING – to je stanje notranje napetosti, ko se člani borijo za vloge v timu. Je najtežja faza v timu.

3. FAZA NORMING – med to fazo člani pridobivajo svoje vlo-ge, sprejemajo tim, osnovna pravila delovanja tima ipd. Člani se v tej fazi začnejo zavedati, da ne bodo »utonili« in si pomagajo med sabo ostati »nad gladino«.

4. FAZA PERFORMING – tim v tej fazi vzpostavi odnose in pri-čakovanja med člani. V tej fazi začne tim »sinhrono plavati« in to zelo usklajeno. Zaključek te faze pomeni, da imamo učinkovit tim.

Trajanje in intenzivnost faz izvajanja se spreminja od tima do tima. Nekateri lahko pričnejo z učinkovitim izvajanjem že po dveh ali treh sestankih, pri nekaterih pa lahko to traja me-sece. Razumevanje posameznih faz nas lahko obvaruje pred pretiranim pričakovanjem pri reševanju problemov. Le s potr-pežljivostjo in upoštevanjem značilnosti nastajanja tima bomo iz samostojnih posameznikov zgradili uspešen tim.

ZAKLJUČEK

Uspešnost tima je odvisna od številnih dejavnikov. Eden ključnih je vsekakor ustrezno komuniciranje in pa samo vo-denje. V čem je prednost timskega dela pred skupinskim? Predvsem v tem, da je znanje članov tima praviloma precej večje, da timsko delo omogoča precej velik izbor načinov in metod reševanja zadanih nalog. Sodelovanje pri reševanju problemov povečuje sprejemljivost rešitev med člani oz. kas-nejšimi izvajalci, v tem, da sodelovanje pri ustvarjanju rešitev omogoča tudi, da jih bolj razumejo. Seveda obstajajo tudi nekatere slabosti, kot npr.: izguba časa pri doseganju sogla-sij, večji stroški, porazdelitev odgovornosti ipd. Kljub vsem pomanjkljivostim je možno s pravilno sestavo in usposoblje-nostjo tima ter ustrezno komunikacijo jasno določiti cilje, ter doseči, da se bodo pomanjkljivosti zmanjšale.

Učinkoviti timi morajo upoštevati tako osebnostne kot skupinske potrebe. Učinkovit je tisti vodja, ki zaupa v sposo-bnost sodelavcev, jim zaupa naloge in opravila, ki si jemlje dovolj časa zanje. Naloga vodje je, da strokovno pomaga podrejenim in jih tudi ustrezno nagradi za opravljeno delo. Zavedati pa se moramo tudi, da timsko delo pomeni prila-gajanje.

LITERATURA:

1. EVERALD, Bertie in MORRIS Geoffrey, Uspešno vodenje, (Zavod R Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1996).

2. IVANKO, dr. Štefan in BREJC, dr. Miha, Strukture in procesi v organizaciji, (Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995).

3. MADDUX, B. Robert, Oblikovanje teama, (Mladinska knjiga, Ljubljanja, 1992).

4. MOŽINA, dr. Stane in ostali, Management, (Didakta, Radov-ljica, 1994).

5. OVSENIK, prof. dr. Marija in AMBROŽ, doc. dr. Milan, Uprav-ljanje sprememb poslovnih procesov, (UP Turistica, Porto-rož, 2006).

6. PAVLIČ, Tomaž, Oblikovanje tima, (MORS, Poljče, 2001).

7. VUKOVIČ, dr. Goran, Sestavljanje uspešnih timov, (Univerza v Mariboru, 2000).

Vključevanje ministrstva za notranje zadeve v procese integracije načela enakosti spolov

Marina Vrečar, SOK MNZ

Integracija načela enakosti spolov je pristop, ki na vseh družbenih področjih pozornost namenja različnim izhodiščnim položajem in potrebam žensk in moških. Na podlagi tega resorna ministrstva in vladne službe ter samoupravne lokalne skupnosti oblikujejo politike in ukrepe, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti spolov.

Slovenija je na vladni ravni začela z dejavnostmi za integracijo načela enakosti spolov leta 1997 s pilotskim projektom, zavezo za izvajanje integracije načela enakosti spolov pa je sprejela leta 2002 z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških ter s pristopom k izvajanju politike enakosti spolov na ravni Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij.

Politika enakih možnosti spolov v Sloveniji je oblikovana tako, da na eni strani uvaja horizontalen pristop integracije načela enakosti spolov v vse politike, na drugi strani pa izvaja konkretne ukrepe in dejavnosti za izboljšanje položaja žensk in moških na tistih področjih, kjer so v neenakem položaju v primerjavi z drugim spolom. Integracija načela ena-



29

MINISTRY OF THE INTERIOR TAKES PART IN GENDER MAINSTREAMING / Gender mainstreaming is an approach that focuses on different starting positions and needs of women and men in all areas of society. Pursuant to this approach, line ministries, government services and self-governing local communities develop policies and measures promoting equal opportunities for women and men.

In 1997 the Slovenian government launched a pilot project with a view to promoting gender equality; in 2002 it committed itself to a gender mainstreaming policy by the adoption of the Equal Opportunities for Women and Men Act and by adhering to the gender equality policy of the EU and other international organisations.

Slovenia’s equal opportunities policy is designed to integrate a gender perspective into all policies on the one hand, and on the other hand, to implement concrete measures and actions aiming to promote gender equality in areas of inequality between women and men. Gender mainstreaming is of vital significance for gender equality because a gender perspective is already taken into consideration in drafting legislative acts and developing other measures concerning the areas that are important for providing equal opportunities.

RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH je strateški dokument, ki do-loča cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in mo-ških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen je izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. Konkretne nalo-ge in dejavnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov so opre-deljene v periodičnih načrtih, ki se pripravljajo vsaki dve leti in natančneje določajo časovni rok ter način izvedbe posameznih nalog in dejavnosti.

Načelo enakosti spolov je v različnih mednarodnih doku-mentih opredeljeno kot temeljno načelo, ki so ga dolžne spo-štovati vse države članice medvladnih in mednarodnih organi-zacij, kot so Evropska unija, Združeni narodi in Svet Evrope. Ti dokumenti poudarjajo, da enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, temveč kot spreje-manje razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog. Politika enakosti spolov se tako zavzema za resnično partner-stvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri od-pravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Glavno vodilo nacionalnega programa je enaka prepoznavnost, enak položaj žensk in moških v družbi ter enako uživanje rezultatov družbenega razvoja.

Cilji in ukrepi nacionalnega programa so opredeljeni kot smernice ministrstvom in drugim vladnim organom, da te ukrepe vključijo v načrtovanje in izvajanje svojih področnih politik in pro-gramov, ki so podrobneje razdelani in konkretizirani v periodičnih načrtih.

Ministrstva imajo pomembno vlogo pri uvedbi integracije načela enakosti spolov. Pri pripravljanju in načrtovanju, odloča-nju, izvajanju in ovrednotenju političnih usmeritev in ukrepov, ki so pomembni z vidika enakih možnosti spolov, upoštevajo tudi specifični položaj obeh spolov. Pri tem ministrstva sodelujejo z Uradom za enake možnosti, katerega mnenje morajo priložiti, ko vladi predlagajo v odločanje predloge zakonov in drugih ak-tov, pomembnih za to področje.

NALOGE MINISTRSTEV:

− uresničevanje ciljev Zakona o enakih možnostih žensk in mo-ških na svojem delovnem področju s sprejemanjem ustreznih splošnih in posebnih ukrepov;

− upoštevanje vidika enakosti spolov pri pripravi predpisov in drugih ukrepov na področjih, pomembnih za enake možnosti spolov (integracija načela enakosti spolov v politike) in v zvezi s tem sodelovanje z Uradom za enake možnosti;

− spremljanje in preučevanje drugih oblik diskriminacije zaradi spola, ki predstavljajo oviro za ustvarjanje enakih možnosti spolov;

kosti spolov je ključnega pomena za zagotavljanje enakosti spolov, saj se že pri pripravi predpisov in drugih ukrepov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih možnosti, upošteva specifični položaj žensk in moških ter vpliv politik na oba spola.

Strateški cilji politike enakosti spolov na opredelje-nih področjih so:

1. ustrezna organizacijska struktura in sposobnost ka-drov za učinkovito izvajanje integracije načela ena-kosti spolov,

2. enake možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in delu,

3. kakovostno delovno okolje brez vseh oblik nadlego-vanj,

4. usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter družinskih obveznosti zaposlenih žensk in moških,

5. vzgoja za enakost spolov ter spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v vzgoji in izobraževanju,

6. enake možnosti žensk in moških v športu, 7. enake možnosti žensk in moških v znanosti in razis-

kovanju, 8. enake možnosti žensk in moških v kulturi in medijih, 9. kakovostno zdravstveno varstvo, prilagojeno potre-

bam žensk in moških,10. izboljšanje reproduktivnega zdravja žensk in mo-

ških,11. varstvo duševnega zdravja, prilagojeno potrebam

žensk in moških,12. socialna vključenost in zmanjšanje revščine žensk in

moških,13. enakovredna delitev družinskega dela med ženska-

mi in moškimi ter odgovorno partnerstvo in staršev-stvo,

14. sistemska ureditev preprečevanja nasilja nad ženska-mi,

15. ničelna strpnost do nasilja nad ženskami,16. sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi

in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in porno-grafije,

17. sistemska ureditev preprečevanja spolnega nasilja in ničelna strpnost do spolnega nasilja,

18. uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in mo-ških v političnem odločanju,

19. uravnotežena zastopanost žensk in moških na ime-novanih položajih v javni upravi in pravosodju,

20. uravnotežena zastopanost žensk in moških na pol-ožajih odločanja na družbeno-ekonomskem podro-čju.


STROKOVNI PRISPEVKI

30

VArNOST

− upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti pri sestavi strokovnih svetov;

− sodelovanje pri pripravi nacionalnega programa; − predlaganje dejavnosti in poročanje o izvajanju posameznega

periodičnega načrta; − določitev koordinatoric oziroma koordinatorjev, ki skrbijo za

izvajanje naštetih nalog ministrstva. 1

VLOGA MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI IZVAJANJU CILJEV IN UKREPOV RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRA-MU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH

Ministrstvo za notranje zadeve, zlasti policija, je med ključnimi nosilci politik za uresničevanje enakosti spolov predvsem na na-slednjih področjih:

− Nasilje nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih, kjer je eden glavnih ciljev sistemska ureditev pre-prečevanja nasilja nad ženskami, s posebnim ciljem izboljšati pravno ureditev za preprečevanje nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih ter njeno učinkovito izvajanje ter iz-boljšanje sistemske obravnave žensk z izkušnjo nasilja in sto-rilcev nasilnih dejanj.

− Ničelna strpnost do nasilja nad ženskami s ciljem boljše usposobljenosti in večje dovzetnosti strokovnih kadrov na področju preprečevanja in obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj ter boljšo ozaveščenostjo in infor-miranostjo o problematiki nasilja nad ženskami.

− Trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje, kjer je strateški cilj sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi in spolne-ga izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije ter posebnicilj izboljšanje sistemske obravnave preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in porno-grafije.

− Spolno nasilje s ciljem sistemske ureditve preprečevanja spo-lnega nasilja in ničelna strpnost do spolnega nasilja.

− Procesi odločanja/Politično odločanje z enim glavnih ciljev uravnoteženega zastopanja in udeležbe žensk in moških v političnem odločanju ter povečanje zastopanosti in udeležbe žensk na vseh ravneh političnega odločanja ter ustvarjanje politične kulture, ki temelji na enakosti spolov.

V okviru Periodičnega načrta Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je MNZ - Poli-cija vključena v:

− izvajanje in podporo programom in projektom usposabljanja policistk in policistov na področju preprečevanja in obravnave nasilja v družini v sodelovanju z drugimi institucijami in nev-ladnimi organizacijami ter strokovnjakinjami oz. strokovnjaki;

− izvajanje rednih dejavnosti in posebnih projektov preprečeva-nja trgovine z ženskami z namenom spolne zlorabe in izkoriš-

čanja v okviru Akcijskega načrta medresorske delovne skupne za boj proti trgovini z ljudmi;

− izvajanje programov usposabljanja policistk in policistov na področju preprečevanja trgovine z ljudmi v sodelovanju z drugimi institucijami in nevladnimi organizacijami in strokov-njaki/njami EU;

− izvajanje programov usposabljanja policistk in policistov na področju obravnave spolnega nasilja v sodelovanju z drugimi institucijami in nevladnimi organizacijami in strokovnjaki/nja-mi EU.

IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE o integraciji načela ena-kosti spolov

Pomembno orodje za doseganje družbenih sprememb in sprememb pojmovanja družbenih vlog spolov ter za preseganje spolnih stereotipov je izobraževanje oziroma ozaveščanje. Eden bistvenih procesov ozaveščanja je informiranje o obstoječih in novih pravnih določbah za zagotavljanje enakega obravnavanja žensk in moških.

Tako je novembra 2008 v ministrstvu za notranje zadeve po-tekal prvi delovni posvet o enakosti spolov, ki se ga je ob 24 uslužbenkah in uslužbencih policije (iz policijskih uprav in GPU) in MNZ udeležila tudi predstavnica Urada za enake možnosti mag. Tanja Salecl. Ob predstavitvi dela Urada RS za enake možnosti in dejavnosti koordinatoric za enake možnosti ministrstva in poli-cije, so sodelujoči ugotovili, da je treba področju enakosti spolov nameniti večjo pozornost, sistematično spremljati problematiko neuravnoteženega položaja obeh spolov in o tem ozaveščati za-poslene, med drugim tudi z uvrstitvijo tematike enakosti spolov v program usposabljanja komandirjev policijskih postaj. Z ustrezni-mi ukrepi je treba spodbuditi večje vključevanje žensk, predvsem na področju šolanja, zaposlovanja in odločanja. Preprečevati je treba posredno ali neposredno diskriminacijo zaradi spola ter spolno nadlegovanje na delovnem mestu, hkrati pa opozarjati na morebitne pomanjkljivosti v zvezi s tem na zakonodajnem podro-čju. V ta namen bo imenovano delovno – posvetovalno telo pred-stavnikov in predstavnic z vseh delovnih področij ministrstva, so-delujoči na posvetu pa bodo smernice in dokumente za izvajanje politike enakosti predstavili tudi na sestankih in kolegijih v svojih organizacijskih enotah.

Viri:Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, (http://www.uem.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti)

OPOMBA1 Koordinatorica za enake možnosti na MNZ je Marina Vrečar, sekretarka, služ-

ba za organizacijo in kadre, njena namestnica oz. koordinatorica za področje policije pa mag. Tatjana Bobnar, kriminalistična svetnica, pomočnica direk-torja, uprava kriminalistične policije. Obe sta tudi članici delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa ter Poročil o izvajanju posameznega perio-dičnega načrta.

Prvo srečanje delovne skupine na ministrstvu za notranje zadeve, 24. 11. 2008

http://www.uem.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti


VArNOST

31

PROTISTRESNI PROGRAM ZA DELAVCE POLICIJE

Na podlagi načrta izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev policije za leto 2009 je Policijska akademija iz-vedla tridnevno usposabljanje za de-lavce policije o obvladovanju stresa, ki poteka že deseto leto.

Skupina, ki se je 16. januarja zbrala v vadbenem centru v Gotenici, je štela 22 udeležencev, različne starosti, spola in iz različnih policijskih uprav.

Pričeli smo s pogovorom, nadaljevali s telesnimi vajami, ki pomagajo izločati toksine iz telesa, se naučili umirjanja in različnih načinov dihanja, ki pomagajo, da v telo vnesemo več kisika in se tako napolnimo z novo energijo.

Izkusili smo, kako lahko s pravilnim izvajanjem določenega načina dihanja preženemo negativna čustva, ki se shra-njujejo v nas. Napetost in jeza se v telesu sprostita, tesnoba in depresija izgineta. Po pravilno opravljeni dihalni vaji čuti-mo, da smo bolj umirjeni in zbrani. Na svet gledamo jasneje, povrneta se nam veselje in smeh. Vse to vpliva na naš um, ki je bolj umirjen, kar je predpogoj za ustvarjalnost, navdih in navdušenost.

Vaje smo izvajali pred zajtrkom, saj je za izvajanje telesnih vaj priporočlji-vo, da to delamo s praznim želodcem oziroma ko se hrana že dobro prebavi. Hrana je bila brezmesna in zelo dobro in okusno pripravljena. Marsikdo je ugo-tovil, da se lahko naje tudi na ta način

in tako pripomore k boljšemu počutju, k čemur pa pripomore tudi neuživanje alkohola.

Udeležbo na tečaju priporočam vsem, ki se ga lahko udeležijo. Naših misli ni mogoče obvladati samo z voljo. Nanje lahko vplivamo s tem, da se nau-čimo zavestno uporabljati svoje dihanje, ki povezuje naš notranji in zunanji svet.

Posebna zahvala gre izvajalcema programa Katji Gregl in Hedviku Višni-

karju iz SN SGDP, ki sta se tri dni trudila z nami, da smo na tečaju pridobili čim več praktičnega znanja, s katerim bomo na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju lažje obvladovali stresne situ-acije. Njuna pozitivna energija, prijazen pristop in tople besede so nam po-magale pri sprejemanju in dojemanju smisla tečaja.

Besedilo in foto: Zoran Janjoš

MEDNARODNI SEMINAR O VLOGI SLOVENSKE POLICIJEV MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je med 23. in 30. novembrom poteka-la mednarodna delavnica z naslovom Medsosedsko sodelovanja in izgradnja mostov ter vloga Slovenije (Neighbourhood Coopera-tion and Bridge-building Peace Policy, The Role of Slovenia), ki so se je udele-žili tudi študentje iz Nemči-je, Kosova, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije.

Seminar sta organizirala Fakulteta za družbene vede

in Inštitut za mirovne raziska-ve in varnostno politiko (In-stitut für Friedensforschung und Sicherheitspolitik an der Universität Hamburg - IFSH) Univerze v Hamburgu (http://www.ifsh.de/english.htm). V akademsko mrežo so vklju-čene tudi univerze iz Skopja, Tetova, Prištine, Reke, Novega Sada in Sarajeva.

Inštitut za mirovne razis-kave in varnostno politiko je bil po priporočilu nemškega Sveta za znanost (Wissensc-haftsrat) ustanovljen leta 1971 za spodbujanje akademskih

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING


VArNOST

raziskav o miru. Temelji na civilnem pravu in ga financira Hamburg. V skladu s statutom je IFSH usmerjen v globalna politična in varnostna vpra-šanja pri mirovnih raziskavah. Njegovi cilji so spodbujanje uravnotežene in inovativne akademske raziskave, uspo-sabljanje in poučevanje ter objavljanje rezultatov razis-kav na spletni strani.

Na delavnici je 26. no-vembra sodeloval tudi pred-stavnik sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije UUP GPU Aleš Grudnik, ki je predstavil temo Sodelovanje slovenske policije v medna-rodnih civilnih misijah in ude-ležencem razdelil tudi brošuro Slovenska policija v medna-rodnih civilnih misijah 1997–2007 (v angleškem jeziku).

Poleg predstavnika poli-cije so na delavnici sodelovali tudi predstavniki Fakultete za družbene vede, Ministrstva za obrambo, Centra za razvoj in znanost Jable pri Trzinu, Centra za razminiranje in po-moč žrtvam min z Iga, nemški vojaški ataše v Sloveniji Klaus Nolte ter na koncu tudi mini-strica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.

Odziv slušateljev na temo, ki sem jo predstavil, je bil zelo dober. Na koncu je bilo veliko časa namenjenega odgovo-rom na različna vprašanja, ki so jih udeleženci postavljali o sodelovanju slovenske polici-je v misijah.

Besedilo in foto: Aleš Grudnik

PROJEKT NEDISKRIMINACIJE PRI DELU MEJNE POLICIJE

Inštitut za etnične in regionalne štu-dije (ISCOMET) je 18. decembra v Mariboru predstavil rezultate med-narodnega projekta Spoštovanje človekovega dostojanstva in načela nediskriminacije pri delu mejne poli-cije in pri izvajanju zaporniške kazni – primer Slovenije.

Med najpomembnejšimi cilji projek-ta sta senzibilizacija pripadnikov mejne policije in osebja v zaporih za vprašanja človekovih pravic in človekovega do-stojanstva ter ozaveščanje slovenske javnosti, še posebej prebivalcev ob zu-nanji schengenski meji s Hrvaško, o po-menu spoštovanja človekovih pravic.

Koordinator mednarodnega projek-ta prof. dr. Silvo Devetak je projekt in njegove cilje podrobneje opisal. »Sku-paj s kolegi iz Generalne policijske upra-ve smo želeli doseči, da bi bili mejni po-licisti – poleg strokovnega znanja – še bolj ozaveščeni o človekovih pravicah in diskriminaciji. Drugi namen projekta pa je bil prisluhniti prebivalcem ob me-ji,« je poudaril in dodal: »Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo znotraj zaporniške-

ga sistema kršitve človekovih pravic in diskriminacija in ali so pazniki in zapor-niki dovolj informirani o standardih za izvajanje zaporniških kazni.«

Mag. Franc Mlinar, iz ISCOMET-a, je predstavil publikaciji Zunanja schen-genska meja – izziv in odgovornost in Diskriminacija in pravice človeka v slo-venskih zaporih, ki sta nastali v okviru projekta. Jasmina Klojčnik, ISCOMET, pa je povzela Priporočila za izvajanje schengenskega sistema. Kot je dejala, je njihov namen spodbuditi odgovorne v Sloveniji in na ravni Evropske unije k razmisleku o uvedbi novih ukrepov in programov, ki bodo lajšali negativne učinke te velike zunanje meje Evropske unije.

Mag. Tomaž Klenovšek, ISCOMET, je opisal ugotovitve raziskav o mnenju zaprtih oseb in osebja v zaporih. Na

koncu je Božidar Peteh, vodja Oddelka za varnost Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, pred-stavil pomen občutka za spoštovanje človekovih pravic in nediskriminacije v zaporih.

Mednarodni projekt, ki ga je sofi-nancirala Evropska unija, je koordiniral ISCOMET – Inštitut za etnične in regi-onalne študije iz Maribora, člani med-narodnega konzorcija projekta pa so bili: ECERS – Evropski center za etnične regionalne in sociološke študije Univer-ze Maribor, PIP – Pravo informacije po-moč, Maribor, ZARA – Zivilcourage und Anti-Rasssismus-Arbeit, Dunaj, I.G.E.S. – Istituto Internazionale di Alti Studi Giuridico Economici per lo Sviluppo, Gorica in Onlus – Instituto Euromedi-terraneo, Trst.


Pri predstavitvi je sodeloval tu-di vodja Sektorja mejne policije v UUP GPU Danijel Lorbek, ki je opisal izkušnje slovenske policije pri uvajanju schengenskega siste-ma in izravnalnih ukrepov zaradi ukinitve mejne kontrole na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. »Poti ilegalnih migracij so se spre-menile, cena prehoda slovensko-hrvaške meje se je namreč dvigni-la. Več je tudi zavrnjenih oseb na mejnih prehodih. Število zasegov ponarejenih dokumentov se pove-čuje,« je dejal Lorbek.

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE


VArNOST

33

Usposabljanje 15 delavk in delavcev policije iz NOE GPU in enega delavca iz PU ter raz-ličnih koncev Slovenije se je začelo 22. septembra. V tem času smo teoretično znanje iz predvsem policijskih poob-lastil z uporabo prisilnih sred-stev, javnega reda, oborožitve s streljanjem in samoobrambo idr. pridobivali v Policijski aka-demiji v Tacnu. Za praktični del usposabljanja pa smo bili vključeni v redni delovni pro-ces policistk in policistov na več policijskih upravah in po-stajah.

Na tem mestu iskrena hva-la vsem, ki ste nam pomagali zaključiti to usposabljanje: Marku Kortniku, vodji uspo-sabljanja, ter predavateljem in inštruktorjem: Igorju Stošiču, Dušanu Gorišku, Andreju Freli-hu in Francu Pozdercu, Marku Podlesniku, Igorju Lamberger-ju, Andreju Ošlaku, Boštjanu Prešernu, Antonu Slaku, Alen-ki Švab Tavčar, Robertu Uzar-ju ter Davidu Pučku. Zahvala gre tudi kolektivom PU Kranj, Krško, Ljubljana, Novo mesto, in PP Črnomelj, Kočevje, Ljub-

ljana Center, Ljubljana Šiška, Metlika, Radovljica, Škofja Lo-ka; kolektivom PPIU Kranj, PPP Kranj in Ljubljana, PLP Brnik, PMP Metlika, SE, LPE in UVZ.

Po več tednih intenzivne-ga druženja smo tečajniki naše občutke združili takole:

»Sodelavke in sodelavci, ki so takšno usposabljanje že opravili, so nam povedali, da bo to dragocena izkušnja. Imeli so prav. Osem tednov je prehitro minilo, da bi vide-li vse, smo pa dobili vsaj ob-čutek in vpogled v policijsko delo. Kar smo preizkusili in doživeli, je nekaj posebnega in pomembnega za delo vsa-kega od nas.

Med nami so se spletle po-sebne in nepozabne vezi. Ko se bomo ponovno srečali, bomo spet sošolke in sošolci, ki so se skupaj »tepli«, se »uspeli ne po-streljati« med sabo in prema-gali zajeten kup zakonodaje. Imeli smo se res lepo.«

Besedilo: Marko Kortnik,Brigita Petric

Foto: Monika Golob

SPREJEM KANDIDATOV ZA POLICISTE NA PU MARIBOR

Direktor PU Maribor mag. Karol Turk je 24. decembra spre-jel 39 kandidatov za policiste X. generacije, ki se bodo po uspešno zaključenem šolanju zaposlili na PU Maribor, na PP Maribor I, PP Maribor II, na PPP Maribor, PP Slovenska Bistrica, PP Ruše, PP Šentilj in PP Ptuj.

Po uvodnem pozdravu je Bojan Kitel, vodja službe direk-torja policijske uprave, kandidatom predstavil organiziranost policije.

»Dobrodošli, bodoči sodelavci in sodelavke, veseli me, da ste se odločili za poklic policista,« je zbrane nagovoril mag. Karol Turk in nadaljeval: »To je izredno zanimiv, fleksibilen in dinamičen poklic, ki te vsrka in potegne vase.«

Kandidatom je opisal policijsko delo, zatem pa so jim de-lavci oddelka za organizacijo in kadrovske zadeve v službi di-rektorja policijske uprave pred-stavili potek izobraževanja.

Nazadnje so kandidati spo-znali še komandirje policijskih postaj, kjer bodo delali.

Izjavi:

Tatjana Žmavc: »Vedno sem si želela delati kot policistka, te-mu pa je botrovala tudi želja po spremembi v življenju. Razpore-jena sem na PP Šentilj.«

Simon Rajh: »Poklic policista me privlači, ker na ta način lah-ko pomagaš ljudem. Do sedaj sem delal na področju ekono-mije v zasebnem sektorju. Po šolanju bom nastopil delo na PPP Maribor.«


19. GENERACIJA USPEŠNO ZAKLJUČILA TEČAJ PUO

Policija v svoje vrste vsako leto sprejme nove delavce, ki morajo uspešno prestati usposabljanje za izpit za izvaja-nje policijskih pooblastil. Usposabljanje organizira in vo-di Center za izpopolnjevanje in usposabljanje v Policijski akademiji. Prvega decembra je s slavnostno zaprisego pred generalnim direktorjem policije Jožetom Romškom, kot zadnja pod njegovim vodstvom, usposabljanje uspeš-no zaključila 19. generacija.



VArNOST

SPREJEM KANDIDATOV ZA POLICISTE NA PU NOVA GORICA

Direktor PU Nova Gorica Alojzij Mohar je 24. decem-bra sprejel deset kandidatov in kandidatk za polici-ste, ki so januarja letos sklenili delovno razmerje v policiji.

Sprejema so se udeležili tudi komandirji policijskih enot z območja PU Nova Gorica. Kandidati za policiste bodo morali v okviru 18-mesečnega izobraževalnega programa pridobiti poklic policista, tako da bodo lahko opravljali delo na kateremkoli področju dela v policiji. No-vi policistke in policisti bodo po uspešno zaključenem izo-braževalnem programu kadrovsko okrepili novogoriško policijsko upravo.

Na sprejemu je direktor bodočim policistom predstavil organizacijo dela in varnostno problematiko na območju uprave ter jim zaželel uspešno izobraževanje.


USPOSABLJANJE NA PODROČJU PROTIBOMBNE ZAŠČITE

Policisti urada za varnost in zaščito so se 25. novembra na strelišču v centru za oskrbo v Gotenici udeležili eno-dnevnega izpopolnjevanja na področju protibombne zaščite.

Poleg policistov UVZ so se usposabljanja udeležili tudi pripadniki SE in Slovenske vojske, koordinatorji s policijskih uprav in nekaj zunanjih subjektov, s katerimi UVZ in SE redno sodelujeta.

Namen usposabljanja, ki so ga v organizaciji UVZ iz-vedli pripadniki Specialne enote in Slovenske vojske, je bil udeležencem prikazati in preizkusiti učinke različnih orožij in streliva na serijska vozila in vozila z varnostno zaščito ter učinke različnih količin eksplozivnih sredstev na ta vozila.

Kljub temu, da je med pri-kazi močno snežilo, so si ude-

leženci vendarle lahko ogle-dali, kako različna orožja in strelivo učinkujejo na serijska in vozila z varnostno zaščito. Prikaz je bil izveden z nasled-njim orožjem in strelivom:

– Beretta 92 FS, cal. 9 mm – strel v sprednja desna vrata

– Crvena zastava M57 TT, cal. 7,62 mm – strel v zad-nja desna vrata

– H&K MP5, cal. 9 mm – strel v zadnja desna vrata

– H&K MP7, cal. 4,6 mm – strel v voznikovo okno in vrata

– G36, cal. 5,56 mm – strel v zadnja desna vrata

– AK, cal. 7,62 – strel v spre-dnja desna vrata

– Blaser TRG, cal 7,62 – strel v voznikova vrata

– Beretta, cal. 12,7 – strel v sprednje vetrobransko steklo in v hladilnik mo-torja

Udeleženci so si lahko ogledali tudi, kakšne posle-dice ima zadetek rakete na

vozilo z varnostno zaščito. Raketa je bila sprožena z roč-nega raketometa RBR M80, cal. 64 mm. Iz neposredne bližine so lahko občutili tudi udarni val detonacijske vrvi-ce in si ogledali učinek in na-čin uporabe vodne bombe ter učinke različnih količin eksploziva TNT (200 g, 600 g, 1000 g in 5000 g) na vozila.

Pri manjših količinah eks-ploziva so izvajalci simulirali nastavitev eksplozivnega sredstva na vozilo in v bližino vozila, pri večjih pa situacije, ko vozilo zapelje na nastav-ljeno eksplozivno sredstvo.

Besedilo: Boštjan PerkličFoto: Milan Tomažin



VArNOST

35

USPOSABLJANJE POMOČNIKOV KOMANDIRJEV V GOTENICI

GPU je tudi lani izvedla usposabljanje pomočnikov komandirjev za usmer-janje in nadziranje dela policistov na področju splošnih nalog policije, ki je potekalo od 3. do 13. novembra v centru za oskrbo v Gotenici.

Dvodnevnega usposabljanja, ki smo ga izvedli v štirih skupinah, se je udele-žilo 108 pomočnikov komandirjev in bo-dočih pomočnikov komandirjev. Zaradi prenosa novosti in izkušenj s terena v PA pa so se izobraževanja udeležili tudi predstavniki akademije.

Vodji izobraževanja Boris Rojs in Sa-mo Košir sta k izvedbi izobraževanja po-vabila inšpektorje iz sektorja splošne po-licije UUP GPU, predstavnika OKC GPU in predstavnika direktorata za policijo in druge varnostne naloge v MNZ.

Glavne teme izobraževanja so bile prepovedane droge, novosti Zakona o prekrških, reagiranje na varnostne do-godke, predstavitev odločbe o ustano-vitvi PPE, problematika hrupa, izvajanje intervencij, zasebno varovanje, javna zbiranja in prvič tudi varstvo okolja, ki postaja eno izmed pomembnejših delo-vnih področij in mu mora policija posve-titi več pozornosti.

Na UUP GPU ocenjujemo, da je to-vrstno izobraževanje koristno, zlasti z vidika izmenjave izkušenj, poenotenja praks in zaradi neformalnega druženja, na katerem so si pomočniki komandir-jev in predavatelji izmenjali marsika-tero pomembno izkušnjo in navezali stike.

Tovrstna izobraževanja bomo orga-nizirali tudi v prihodnje, pri čemer bomo skušali k sodelovanju pobaviti še kakš-nega zunanjega sodelavca.

Besedilo in foto: Boris Rojs

Na PU Novo mesto smo 29. decembra izvedli vajo z naslovom Evakuacija zaposlenih in reševanje v primeru po-žara.

Po scenariju naj bi zagorelo v avto-mehanični delavnici. Ker bi se požar lahko razširil, sta bila v nevarnosti skla-dišče avtomobilskih gum in vozni park, obstajala pa je tudi nevarnost eksplozije zaradi bližnje kotlovnice.

Kar najhitreje so morali evakuirati vse zaposlene, obiskovalce in stranke. V daljavi so že zaslišali gasilske sirene. Ga-silsko-reševalni center Novo mesto se je hitro odzval.

Požar je bil kmalu pogašen. V želji, da nikoli ne bi šlo »zares« in bi se srečeva-li le na vajah, so se poslovili od kolegov gasilcev.

Besedilo: Alenka DrenikFoto: Jože Jeglič

POŽARNA VAJA NA PU NOVO MESTO

Scenarij je predvidel, da je v avtomehanični delavnici zaradi zastrupitve z nevarnimi plini ostala ena oseba, ki pa so jo požrtvovalni gasilci hitro rešili.



VArNOST

Pripadniki gorske enote policije so med 26. in 29. januarjem imeli teoretično in praktično obnavljanje in izpopolnjevanje znanja za varno delo v gorah v zimskih razmerah. Glavni poudarek usposabljanja je bil na presoji nevarnosti v gorah pozimi, predvsem nevarnosti snežnih plazov, na pravilni izbiri poti in varnem gibanju z uporabo alpinistične opreme.

V sklopu tega so bili ob-delani načini iskanja zasutih v snežnem plazu, in sicer od pregleda plazovine, iskanja z lavinsko žolno do sondiranja, specifičnosti uporabe opre-me in postopkov za varno in učinkovito gibanje v ledu in snegu, bivakiranje in priprava hrane v specifičnih zimskih razmerah v gorah, izdelava različnih načinov varoval in sidrišč v ledu ter snegu, va-rovanje soplezalca, uporaba plezalnega orodja za napre-dovanje v strmih pobočjih in strmih grapah v visokogorju ter izvajanje postopkov poli-cistov GE pri delu s helikop-terjem pozimi.

Praktično zimsko uspo-sabljanje policistov I. in II. oddelka je bilo podobno kot v dejanski situaciji, izvedli so ga na severnih pobočjih Be-gunjščice in Vrtače, kjer so policisti I. oddelka noč prebili na prostem v iglujih in snež-nih luknjah, II. oddelek pa je bil nastanjen v planinski koči pri izviru Završnice.

Cilj dvodnevnega uspo-sabljanja je bil izuriti poli-ciste, da bodo pridobljena znanja iz taktike delovanja v gorskem svetu uporabljali v vseh oblikah operativnega dela, skratka izuriti jih v čim boljše gornike, kar je pogoj za varno in učinkovito oprav-ljanje nalog v visokogorju.

Usposabljanje je potekalo v ekstremnih razmerah, saj je bila v tem času razglašena 4. stopnja nevarnosti snežnih

plazov po Evropski lestvici (najvišja stopnja je 5). Snež-na odeja je bila na večini strmih pobočjih nestabilna, kar seveda poveča možnost proženja snežnih plazov, še posebej na strmih pobočjih z dodatno obremenitvijo. Še posebej je prišlo to do izraza v zadnjih dveh dneh uspo-sabljanja, ko je zaradi hitre spremembe vremena preko noči na tem območju zapa-dlo okoli pol metra snega, ki so ga močni vetrovi odlagali v zavetrna področja. Prav v teh dveh dneh se preizkusi stabilnosti snežne odeje ni-so delali le v šolske namene, ampak dejansko zaradi var-nosti gibanja enote.

Za letošnje usposabljanje so bile potrebne dodatne iz-kušnje in znanja ter podrob-no poznavanje lokalnih

razmer, predvsem zaradi nevarnosti snežnih plazov. Treba se je bilo izogibati gi-banju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih stra-ni vzpetin. Gibanje v takih razmerah je že na splošno zelo oteženo in je omejeno le na območja, ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov. S pre-izkusi snežne odeje po nor-veški in švicarski metodi so se pripadniki GE prepričali o točnosti napovedi stanja snežne odeje. Dodatno je gibanje oteževalo še sneže-nje in megla, saj je bilo treba “pokazati” znanje v orienta-ciji, in se znati izogniti plazo-vitih pobočij.

Besedilo: Sanja RepšeFoto: Robert Kralj

Robert Kralj, vodja usposab-ljanja

»Policisti so dokazali, da so kot skupina in posamezniki usposo-bljeni za opravljanje najzahtev-nejših nalog v visokogorju, vključ-no s preživetjem več dni brez oskr-be iz doline. Realne razmere z zelo hitrimi spremembami vremenskih razmer, kar je za hribe značilno, z večjo količino novozapadlega snega, kjer so preizkusi stabilnosti snežne odeje in poznavanje za-konitosti proženja snežnih plazov ne le učna tema, ampak dejansko potreba za preživetje in kjer so cilji jasno zastavljeni, strategija za do-sego teh pa se prilagaja glede na trenutne razmere, so idealna učil-nica v naravi.«

Blaž Svetlin, PP Bled

»Usposabljanje je potekalo v okolju, ki nam je vsem zelo blizu, saj večino svojega prostega časa preživimo v hribih. Koristno pri skupnem usposabljanju je bilo tudi to, da smo pripadniki ugoto-vili, koliko enota zmore kot celota. Prav tako pa so se v enoti pokazali posamezniki, ki so v hribih zmožni narediti še korak več in odstopajo od norm, ki se zahtevajo za obi-čajne gornike.«

ZIMSKO USPOSABLJANJE GORSKE ENOTE



VArNOST

37

SLOVENJGRAŠKA GORSKA ENOTA NA LAVINSKIH DNEVIH

V okviru priprav za opravljanje najzahtevnejših policijskih nalog v visokogorju so se pripadniki gorske enote na PU Slovenj Gradec 17. in 18. januarja 2009 udeležili vsakolet-nega dvodnevnega usposabljanja na Grohatu pod Raduho.

V Sloveniji je bila od 20. do 22. oktobra državna poveljniško štabna vaja »NEK – 2008«. Vaja je potekala v Krškem, Breži-cah, Ljubljani in ostalih krajih, kjer imajo sedež štabi CZ ob-čin, ki so bile vključene v vajo. Pri pripravi in izvedbi vaje sta sodelovala tudi ministrstvo za notranje zadeve in policija.

VAJA OB JEDRSKI NESREČI »NEK – 2008«

Jedrske elektrarne v Evropi - stanje leta 2006 (Vir: spletna stran ICJT)

Vaja je bila namenjena preverjanju uporabnosti in usklaje-nosti rešitev iz načrtov zaščite in reševanja ob jedrski nesreči na vseh ravneh načrtovanja – predvsem v delih, ki se nanašajo na opazovanje in obveščanje, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, upravljanje in vodenje ter izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči. Namen je bil ugotoviti pomanjklji-vosti in morebitna neskladja ter nedorečenosti v načrtih in jih odpraviti, preveriti učinkovitost delovanja sistema opazovanja in obveščanja ter preveriti možnost izvajanja zaščitnih ukrepov.

Vaja se je izvajala na predpostavki, da je v NEK prišlo do na-stanka in razvoja izrednega dogodka 2. stopnje nevarnosti »Ob-jektne nevarnosti«, v obliki manjšega izpusta v okolje. V času sanacije dogodka je prišlo v elektrarni do dogodkov, ki so za-htevali razglasitev 3. stopnje nevarnosti »Splošna nevarnost«. Ni pa prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje. Nadaljnji razvoj izrednega dogodka v elektrarni je vodil v poslabšanje varnosti in doseganje izven projektnega stanja elektrarne. Obstajala je po-tencialna nevarnost za izpust večjih količin radioaktivnih snovi v okolje. Zaradi nesreče so bili ogroženi zaposleni v NEK, prebi-valci v okolici jedrske elektrarne, prebivalci občin Krško, Brežice, Kostanjevica, Bistrica ob Sotli ter prebivalci v Posavski regiji in širše, glede na smer gibanja radioaktivnega oblaka ob izpustu večjih količin radioaktivnih snovi.

Pri vaji je bil upoštevan dejanski čas razvoja dogodkov in de-janske vremenske razmere, potekala pa je neprekinjeno dva dni. V vaji je bil prvič uporabljen popolni simulator NEK, ki je namenjen usposabljanju obratovalnega osebja elektrarne in je omogočal si-muliranje dogodkov v realnem času, temu pa je bilo prilagojeno delovanje sodelujočih v vaji.

Z razvojem dogodkov na vaji so bili aktivirani Koordinacijska skupina za izvedbo vaje na MNZ, v katero so bili imenovani pred-stavniki MNZ in policije, operativni štab GPU ter štab PU Krško, No-vo mesto in Celje. V različne faze vaje je bilo skupno vključenih 51 delavcev MNZ in policije ter opravljenih 634 ur dela.

Ministrstvo in policija sta delovala v skladu z usmeritvami, od-zivala sta se na dogodke ter preizkušala Elaborat preizkusa načrta dejavnosti MNZ ob jedrski nesreči, ki je bil izdelan v okviru ob-sežnih priprav na vajo. Ves čas vaje je bil v ministrstvu kronološko voden dnevnik dogodkov in izvedenih ukrepov.

Med vajo je bilo preizkušeno delovanje zvez, ocenjeno je bilo stanje osebne zaščitne opreme in sredstev za delo na območju izvajanja preventivnih zaščitnih ter na območju načrtovanja ta-kojšnjih zaščitnih ukrepov, nadalje področje urejenosti dozime-trije ter delitve tabletk KJ za delavce policije na območju OPU in OTU ter tistih, ki bi ob jedrski nesreči prihajali na to območje iz drugih predelov, preverjena logistična oskrba na terenu, oce-njene so bile potrebe po dodatnih silah za pomoč policijskim enotam in dodatnih materialno-tehničnih sredstvih za delo na ogroženem območju, zmožnost evakuacije lastnih sil ter materi-alno-tehničnih sredstev in drugega pomembnega gradiva poli-cije z neposredno ogroženega območja ter možnosti izvajanja nalog upravnih notranjih zadev na evakuacijskih zbirališčih.

Vaja »NEK – 2008« je pokazala, da sta MNZ in policija priprav-ljena za delo ob jedrski nesreči. Vaja je udeležencem dala po-membne izkušnje za vodenje in ukrepanje v primeru nesreče ter pokazala na nekatera področja, ki jih bo treba še urediti.

Besedilo: Irena Utroša

Usposabljanja so se poleg članov gorske enote PU Slovenj Gradec in članov Gor-ske reševalne službe Prevalje udeležili tudi gorski vodniki in tečajniki s Koroške.



VArNOST

Usposabljanje je potekalo v skladu s programom; seznanili smo se s cilji usposabljanja, z vsebinami in potekom progra-ma, načinom registracije vstopa, varnostnimi ukrepi ob vstopu v varovano območje NEK, varovanjem ter sistemom dela oz. procesi v jedrski elektrarni. Prav tako smo spoznali širši pomen tega gospodarskega subjekta za Slovenijo in za oskrbo z elek-trično energijo.

Po predstavitvi vsebin smo odšli na ogled NEK. Ogleda-li smo si ključne sklope elektrarne in se seznanili z delovnimi procesi in izvajanjem varnostnih postopkov.

Ogledali smo si evakuacijske poti na območju Krške-ga in Brežic. Sezna-nili so nas z izvaja-njem preventivnih ukrepov za varstvo pred sevanji in za-ščitnih ukrepov na območju nesreče ter ukrepi, ki se na-našajo na sanacijo kraja nesreče.

Med usposab-ljanjem smo bili seznanjeni tudi z Načrtom dejavno-sti MNZ ob jedrski nesreči. Poleg tega načrta obstajajo še

Kot vsa dosedanja usposabljanja je tudi letošnje poteka-lo v vzorni organizaciji pripadnikov Gorske reševalne službe Prevalje. Usposabljanje na temo Dnevi varstva pred snežnimi plazovi je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je obsegal predavanje strokovnjakov s podro-čja meteorologije, snežnih plazov in medicine dela, praktični del pa je bil namenjen neposrednemu delu na terenu.

Praktično delo na terenu je obsegalo pohod s turnimi smučmi ali brez njih proti Durcam na območju Grohata ter prikaz in sodelovanje v organizirani reševalni akciji ob zasut-ju zaradi snežnega plazu.

Za pripadnike gorske enote, ki delujejo v okviru PPE PU Slovenj Gradec, je bilo dvodnevno usposabljanje zelo korist-no, saj so obnovili in nadgradili znanja, ki jih potrebujejo za iskanje in reševanje zasutih pod plazom ter izvajanje drugih zahtevnih nalog v visokogorju.

Besedilo: Peter PungartnikFoto: Branko Slivnik

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge je v ok-viru priprav na državno vajo zaščite in reševanja ob jedr-ski nesreči septembra izvedel terensko usposabljanje v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) in njeni okolici.

TERENSKO USPOSABLJANJE DIREKTORATA ZA POLICIJO IN DRUGE VARNOSTNE NALOGE

Prerez jedrskega reaktorja

VARNOST DRŽAVLJANOV IN KONTROLA GIBANJA OSEB V SCHENGENSKEM PROSTORU

Italijanski klub IPE iz Tržiča (Monfalcone), ki mu predse-duje Franco Stacul, je 27. novembra v sodelovanju z ob-čino Tržič in pokrajinsko vlado Furlanije - Julijske krajine organiziral okroglo mizo z naslovom Varnost državljanov in kontrola gibanja oseb v schengenskem prostoru.

načrti dejavnosti za železniško in letalsko nesrečo, velike ne-sreče na avtocestah, potres, poplave, nesrečo na morju, velike požare, reševanje v predorih, načrti, ki jih morajo imeti subjekti po direktivi SEVESO in za klor.

Z vidika dela DPDVN je bilo usposabljanje koristno. Spo-znali smo drugačne varnostne razmere, pridobili nova znanja in izmenjali mnenja, kar omogoča sprejemanje kakovostnih odločitev na lastnem delovnem področju.

Besedilo: Branko ŠekoranjaFoto: Konrad Krašek

Vabilu na okroglo mizo v konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču so se odzvali Alojzij Mohar, direktor PU No-va Gorica, Wolfang Rauchegger, poveljnik policije iz avstrij-ske Koroške, Jasmin Brkljačar, vodja mejne policije iz hrvaške Reke, Antonio Tozzi, kvestor Goriške province, dr. Federica Seganti, poslanka pokrajinske vlade Furlanije - Julijske kraji-ne, in prof. Alberto Gasparini s tržaške univerze. Poleg ome-njenih so bili na okroglo mizo vabljeni tudi predstavniki klu-bov IPE iz Nove Gorice, Reke, Beljaka in vidnejši predstavniki občine Tržič ter goriške province.

Udeleženci okrogle mize so predstavili svoje poglede na zagotavljanje varnosti v schengenskem prostoru. Za zaklju-ček je podpredsednik IPE Italije Giorgio Salamon poudaril, da je za zagotavljanje varnosti v schengenskem prostoru nujno tesno sodelovanje med vsemi varnostnimi službami in povezovanje tako v operativnem kot administrativnem smislu.

Besedilo: Bruno IpavecFoto: Dean Božnik



VArNOST

39


Priprave na ta zgodovinski trenutek so stekle leta 1999 s pričetkom pogajanj za vstop v EU in pregledom usklajeno-sti zakonodaje s pravnim redom EU oz. schengenskim pravnim redom. Na pod-lagi ugotovitev t. i. screeninga je bil leta 2001 v sodelovanju več ministrstev pri-pravljen Schengenski akcijski načrt, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije in je postavljal časovne in vsebinske ok-vire potrebnih dejavnosti.

Na podlagi navedenega načrta, ki je bil še dopolnjen leta 2005, je Slovenija spremenila zakonska in podzakonska določila glede nadzora državne meje, tujcev, kazenskega postopka in varo-vanja osebnih podatkov. Sklenjeni so bili meddržavni sporazumi s sosednji-mi državami, ki omogočajo izvajanje čezmejnih oblik policijskega sodelo-vanja (npr. izmenjava informacij, čez-mejno zasledovanje in opazovanje) in neposredno izhajajo iz Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. Postopno se je povečevalo število poli-cistov za nadzor zunanje schengenske meje (usposobili smo tudi t. i. policiste nadzornike državne meje), izboljšala se je infrastruktura na mejnih prehodih ter nabavila specialna oprema za varova-nje državne meje oziroma opravljanje mejne kontrole. Pri tem so bila korišče-na tudi finančna sredstva EU.

Priprave policistov so potekale v obliki intenzivnega usposabljanja, tu-di s pomočjo strokovnjakov iz Avstrije, Nemčije in Španije. Znanje za izvajanje schengenskega pravnega reda so si slo-venski policisti pridobili tudi z obiski v tujini.

Po vstopu v schengenski prostor se je marsikdo začel spraševati, ali bomo tudi odslej uspešno preprečevali ilegal-ne migracije, odkrivali ukradena vozila

in ponarejene dokumente ter uspešno preprečevali drugo čezmejno kriminali-teto. Ali bosta koncept izravnalnih ukre-pov in delo policistov na novoustanov-ljenih policijskih postajah za izravnalne ukrepe zaživela v praksi ter s tem uspeš-no nadomestila domnevni »varnostni primanjkljaj« zaradi odprave nadzora na notranjih mejah? Ali bomo zagotovili enako (ali višjo) stopnjo notranje varno-sti v Sloveniji?

Po enem letu izvajanja schengenske-ga pravnega reda lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so bile priprave uspešne ter so se oblikovane rešitve na zakono-dajnem, organizacijskem ter kadrov-skem področju izkazale kot pravilne in učinkovite. Pri ocenjevanju ne moremo prezreti tudi dejstva, da zaradi ukinitve mejnih kontrol ni prišlo do poslabšanja splošnih varnostnih razmer v naši državi, kar kažejo tudi izvedeni ukrepi.

Tako na zunanji meji že četrto leto zapored ugotavljamo padajoče gibanje nedovoljenih prestopov meje, ki je še zlasti izrazito po vstopu v schengenski prostor, saj smo v letu 2008 zaradi ilegal-nega prehoda državne meje obravnavali nekaj več kot 1.000 oseb. Nekateri se še spomnijo velikih skupin ilegalnih pre-bežnikov, ki smo jih leta 2000 našteli več kot 35.000, še leta 2004, ob vstopu Slovenije v EU, pa smo jih prijeli skoraj

V skladu s sklepom Sveta EU je Republika Slovenija z 21. 12. 2007 ukinila mejne kontrole na notranjih schengenskih kopenskih in morskih mejah, 30. 3. 2008 pa je sledila tudi ukinitev mejnih kontrol na notranjih zračnih mejah. S tem je Slovenija prevzela odgovornost za nadzor velikega dela schengenske zunanje meje ter uspešno končala enega večjih projektov po osamosvojitvi.

LIFE AND WORK


VArNOST

6.000. Tudi agencija za vode-nje operativnega sodelovanja na zunanji meji Frontex ugo-tavlja, da so se glavni tokovi nedovoljenih migracij v širši regiji Zahodnega Balkana pre-usmerili proti Grčiji in Madžar-ski, verjamemo, da je eden od glavnih razlogov tudi dobro delo slovenske policije.

Na mejnih prehodih so slovenski policisti nadaljevali z uspešnim delom po vstopu v schengenski prostor. Preko 8.000 oseb je bilo zavrnjenih na mejnih prehodih zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v schengensko območ-je, tradicionalno uspešni smo tudi pri odkrivanju ukradenih vozil in ponarejenih dokumen-tov, saj so policisti na mejnih prehodih zasegli skoraj 200 vozil ter odkrili skoraj 900 po-narejenih dokumentov.

K uspešnemu delu, tako na mejnih prehodih kot tudi v notranjosti, pa je pripomo-gla tudi uporaba podatkov, vsebovanih v schengenskem informacijskem sistemu. V obdobju od 1. 9. 2007, ko smo pričeli z njegovo upo-rabo, smo opravili preko 21 milijonov poizvedb ter pri tem imeli več kot 8000 zadetkov. Ti podatki kažejo, da je na-vedeni informacijski sistem postal po-membno in učinkovito »orodje« pri policijskem delu.

Kot izjemno uspešna in učinkovita se je izkazala ustanovitev šestih policij-skih postaj za izravnalne ukrepe, katerih osnovna naloge je odkrivanje in prepre-čevanje nedovoljenih migracij in drugih oblik čezmejne kriminalitete. Tako so navedene enote, ustanovljene ob vsto-pu v schengenski prostor, in specializi-rana enota za nadzor državne meje, ki je orala ledino na tem področju od leta 2002, na podlagi sprejetega koncepta iz-ravnalnih ukrepov, v letu 2008 opravile preko 2.000 ukrepov na področju tujske zakonodaje ter skoraj 200 zasegov ukra-denih vozil v notranjosti države.

Te suhoparne številke in veliko šte-vilo dejavnosti, ki jih slovenska policija izvaja v skladu s sistemom skladnega upravljanja meja (t. i. Integrated Border Management), kažejo na uspešnost na-šega dela, kar nam v formalnih in nefor-malnih stikih na vseh ravneh priznavajo tudi v tujini. V prvi polovici leta 2008 smo uspešno predsedovali Svetu EU, tvorno sodelujemo v dejavnostih agen-cije Frontex, v okviru katere smo med drugim v Sloveniji organizirali vajo enot

za hitro posredovanje ter dve večji skup-ni operaciji, ob tem pa nesebično prena-šamo naše izkušnje v države Zahodnega Balkana, kar je tudi po koncu predsedo-vanja ena od naših prednostnih nalog.

Seveda pa se na tej točki ne smemo ustaviti, ampak tudi v prihodnje nada-ljevati z učinkovitim izvajanjem nadzora zunanje meje ter izravnalnih ukrepov v notranjosti, tudi z zagotavljanjem ustreznega števila policistov. Nadaljeva-ti je treba z usposabljanjem policistov in pridobivati znanja skozi okrepljeno so-delovanje v operativnih dejavnostih in usposabljanjih, ki jih koordinira agencija Frontex. Ohraniti je treba odlično sode-lovanje s sosednjimi in drugimi država-mi EU ter nadaljevati z vzpostavljanjem stikov z državami izvora in tranzita ile-galnih migracij.

V prihodnosti se bo treba prilagoditi tudi predvidenim spremembam v poli-cijskih postopkih na zunanji meji. Obvez-nost preverjanja vizumskih obveznikov v vizumskem informacijskem sistemu (VIS) na mejnih prehodih se nezadržno pribli-žuje. Tudi razprave o uvedbi vstopno-iz-stopnega sistema (entry-exit system), ki naj bi temeljil na policistovi obveznosti, da registrira vstop in izstop s sistematič-nim zajemanjem in verifikacijo prstnihodtisov državljanov tretjih držav pri vsa-kem vstopu in izstopu, so se že pričele. S

tem sistemom bi nadomestili obvezno ročno žigosanje po-tnih listin in precej zamudno računanje trajanja zadrževa-nja državljana tretje države na ozemlju držav članic.

Ob zaključku naj ponovno poudarim, da ob prvi obletni-ci vstopa v schengenski pros-tor Slovenija nadzor zunanje meje EU izvaja učinkovito, s sprejetim konceptom izrav-nalnih ukrepov pa uspešno preprečujemo in odkrivamo nedovoljene migracije in čez-mejno kriminaliteto preko notranjih meja.

Pri tem ocenjujemo, da se varnostne razmere v Sloveniji zaradi vstopa v schengenski prostor niso poslabšale in da je ta del zunanje meje EU eden najvarnejših nasploh.

Izzivov in ciljev pri delu mejne policije ne bo zmanj-kalo. Osnovni cilj pa tudi v bodoče ostaja enak – zago-tavljanje najvišjega standarda varnosti oseb in premoženja, ne samo v naši državi, temveč na celotnem schengenskem območju.

O delovnih rezultatih in ugotovit-vah policije pri nadzoru državne meje tako na meji kot v notranjosti države in odkrivanju ilegalnih prebežnikov smo ob prvi obletnici vstopa Repu-blike Slovenije v schengenski prostor povprašali Marka Gašperlina in Dani-jela Lorbeka.

Marko Gašperlin, pomočnik direktor-ja UUP, pri projektu vstopa v schen-gensko območje od vsega začetka:

»V prvi polovici leta 2008, ko je Slove-nija predsedovala Svetu EU, smo končali proces evalvacije s poročilom Svetu EU o uspešno opravljenih pripravah na ši-ritev schengenskega območja na devet novih držav članic, uspešno opravili vse

IZ ŽIVLJENJA IN DELA


VArNOST

41

potrebno za ukinitev mejnih kontrol na notranjih letih, konec marca 2008 za-ključili prvo fazo vključevanja Švice v schengensko območje z uveljavitvijo asociacijskega sporazuma in opravljeno prvo fazo evalvacije, kar je omogočilo, da je Švica 12. decembra 2008 postala nova država schengenskega območja. Med našim predsedovanjem je bil pod-pisan tudi protokol Kneževine Lihten-štajn k pristopu k temu sporazumu, kar bo omočilo tudi njen vstop v schengen-sko območje v doglednem času.

Začeli smo z nadaljnjo širitvijo, tj. z evalvacijo Romunije in Bolgarije. Mini-stra za notranje zadeve teh dveh držav sta podpisala dogovor o prizadevanju, da se državi istočasno vključita v schen-gensko območje. Med našim predsedo-vanjem je bil sprejet tudi petletni pro-gram schengenske evalvacije oz. eval-vacij v letih 2008 – 2013, kar postavlja okvire nadaljnjega ocenjevanja, kako države kandidatke oz. države, ki so že del schengenskega območja, izvajajo svoje obveznosti.

Slovenija je odgovorna za 670 km kopne zunanje meje schengenskega območja in bolj simboličen del morske meje in lahko zatrdimo, da je to eden najbolj varnih delov zunanje meje. Ne-nazadnje tudi analize agencije Frontex kažejo, da je daleč najbolj izpostavlje-na morska južna meja, sledijo letališča, v bistveno manjšem obsegu kopenske meje. Te iste analize kažejo, da se je na t. i. balkanski smeri, na Zahodnem Bal-kanu, tok ilegalnih migracij preusmeril s slovensko-hrvaškega dela zunanje meje predvsem na srbsko-madžarski del. Ne samo ilegalne migracije, am-pak tudi uspešno preprečevanje ostalih oblik čezmejnega kriminala, kažejo, da uspešno obvladujemo oz. opravljamo nalogo, ki nam je zaupana, tj. nadzor dela zunanje meje v imenu vseh držav članic Evropske unije. Slovenska poli-cija se zelo učinkovito vključuje v de-javnosti Frontexa, tudi na ostalih delih zunanje meje. Sodelujemo v številnih skupnih operacijah, tudi na južnih mor-skih mejah, na kopenskih in zračnih mejah v drugih državah članicah. Večji oz. sorazmerni del stroškov, ki jih ima s tem Slovenija, krije Evropska unija v ok-viru t. i. solidarnostnih skladov. Iz skla-da za meje dobivamo sredstva v višini približno 75 % sredstev, ki jih potrebuje slovenska policija za opremo, usposab-ljanje, investicije. V letu 2007 je bilo to 6,3 milijona evrov, leta 2008/2009 bo 4,7 milijonov evrov. Sočasno pa lahko črpamo tudi sredstva iz evropskega sklada za vračanje, ko odstranjujemo državljane tretjih držav, ki se na območ-ju Slovenije zadržujejo nezakonito.

Drugi, morda še večji izziv nam je bil, kako zagotoviti varnost tudi po ukinitvi kontrol na notranjih mejah. Po enem letu lahko zatrdimo, da so bila naša predvidevanja pravilna, to pomeni, da je ta smer, od vzhoda proti zahodu in obratno, ki gre preko Slovenije, zelo za-nimiva in dinamična, tako glede nedo-voljenih migracij kot tudi ostalih oblik čezmejnega kriminala. Ustanovljenih je bilo šest specializiranih policijskih postaj, t. i. policijske postaje za izrav-nalne ukrepe, na policijskih upravah ob notranji meji, ki delujejo zelo uspešno. Tem enotam in SENDM, ki deluje na dr-žavni ravni, smo uspeli zagotoviti odlič-no usposobljenost in opremljenost. Vse skupaj daje ustrezne rezultate in lahko rečemo, da so v določenih segmentih, v tem trenutku, notranje meje celo bolj zanimive kot zunanja. Če strnemo, lah-ko s ponosom ugotovimo, da smo v enem letu po ukinitvi mejne kontrole na notranjih mejah dosegli zastavljene cilje. Zahvala gre tudi skrbno načrtova-nemu pristopu. S pripravami za vstop v schengensko območje smo namreč za-čeli leta 1999. Gledano iz tega zornega kota, lahko rečemo, da so rezultati po desetih letih od začetka tega projekta odlični.«

Danijel Lorbek, vodja sektorja mejne policije v UUP GPU:

»Na zunanji meji že četrto leto za-pored ugotavljamo padec števila ne-dovoljenih prestopov državne meje, ki je še posebej izrazit po vstopu v schen-genski prostor, saj smo v prvih 11 me-secih leta 2008 zaradi ilegalnega pre-hoda državne meje obravnavali 1.089 oseb, kar je 53,6 % manj kot v enakem obdobju leta 2007. Med prijetimi ose-bami prevladujejo državljani Srbije, Kosova, Hrvaške, Turčije ter Bosne in Hercegovine. Zelo velik padec, za več kot 80 %, pa je pri prijetih državljanih Albanije, razlog je preusmeritev glav-nih tokov nedovoljenih migracij proti Grčiji in Madžarski.

Povečanje števila zavrnjenih oseb je predvsem posledica zadetkov v schen-genskem informacijskem sistemu. Pri-čakujemo, da se bo delež zavrnjenih zaradi veljavnega ukrepa prepovedi vstopa po vstopu Švice v schengensko območje še povečal. Zelo smo uspešni tudi pri odkrivanju ukradenih vozil in ponarejenih dokumentov, saj so polici-sti na mejnih prehodih zasegli 170 vozil ter 703 ponarejene dokumente.

Slovenija je že s 1. 9. 2007 zače-la uporabljati podatke, vsebovane v schengenskem informacijskem siste-mu, in v tem času smo preko njega opravili preko 21 milijonov poizvedb ter pri tem imeli več kot 8.000 zadet-kov. Samo v prvih 11 mesecih leta 2008 imamo skupaj 6.296 zadetkov, od tega 3.705 prepovedi vstopa v schengensko območje, 116 zaradi prijetja iskanih oseb, 71 pogrešanih oseb je bilo izsle-denih, za 691 oseb je bilo ugotovljeno prebivališče za potrebe sodnih orga-nov, zaseženih pa je bilo tudi 959 pred-metov, tj. vozil, dokumentov, orožja in bankovcev.

Na podlagi vpisa slovenskih orga-nov v schengenski informacijski sistem je bilo v istem časovnem obdobju 207 zadetkov, in sicer je bilo 23 oseb prije-tih na podlagi razpisanega evropskega pripornega naloga, za 86 oseb je bilo ugotovljeno prebivališče za potrebe sodnih organov, ena pogrešana oseba je bila izsledena, zaseženih pa je bilo 97 predmetov.

Policijske postaje za izravnalne ukrepe, katerih osnovna naloga je pre-prečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete in nedovoljenih migracij, so v prvih enajstih mesecih leta 2008 imele čez 2.300 ukrepov v okviru tujske zakonodaje ter 150 zasegov ukradenih vozil. Med ukrepi zoper tujce prevladu-jejo prekrški prekoračitve zakonitega zadrževanja v območju schengenskega prostora ter vstop na notranjih mejah brez ustreznih listin. Najbolj pogosto so zaradi teh prekrškov obravnavani državljani držav Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije. Med zaseženimi osebnimi vozili prevladujejo znamke VW, Audi in BMW, avtomobili so najbolj pogosto ukradeni v Italiji in Nemčiji.

Lahko ugotovimo, da nadzor meje Slovenija izvaja učinkovito. S takšnim delom bomo seveda nadaljevali tudi v bodoče. Osnovni cilj pa bo enak, tj. za-gotavljanje najvišjega standarda varno-sti oseb in premoženja, ne samo v naši državi, temveč na celotnem schengen-skem območju.«

Besedilo: Brigita Petric in Danijel LorbekFoto: Brigita Petric

LIFE AND WORK


VArNOST

POLICISTKE IN POLICISTI STE MOJA “ŽUPNIJA”!

Kako ste postali policijski vikar? Kaj je vaša naloga?

Dolga zgodba. Postal naj bi vojaški kaplan, vendar sem po spletu dogodkov postal policijski vikar. Po cerkveni liniji me je na to mesto avgusta 2005 imenovala Slovenska škofovska konferenca, uradno pa sem v policiji zaposlen od novembra 2007. Odgovoren sem za vse policistke, policiste in njihove družinske člane. To je pač moja »župnija«. Tako kot je vojaški duhovnik odgovoren za vojake, bolniški za bolnike, zaporniški za zapornike, tako je policijski duhovnik odgovoren za polici-ste. Ti pa so povsod. Tako sem »župnik« tudi tistim policistom, ki so na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in drugod.

Kakšen je bil začetek?

Pred mojim prihodom so za duhovno oskrbo policistov skrbeli vojaški duhovniki. Sam sem se s policisti prvič srečal na med-narodnem romanju vojakov in policistov v Lurdu leta 2006. Zdaj imam največ stikov s policisti z območja Murske Sobota, Celja, Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Kranja.

Pravna podlaga za versko duhovno oskrbo v policiji je 23. člen Zakona o verski svobodi (ZVS) in Pravilnik o organizaciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji.

Policist ima pravico do verske duhovne oskrbe. Kako to poteka v praksi?

Policist izrazi željo po verski duhovni oskrbi. Praviloma naj bi potekala v njegovem prostem času, so pa tudi izjeme, na pri-mer naravne nesreče, izredno stanje, delo v vojnih razmerah … Torej delo, ki traja neprekinjeno dlje časa. Za mojo pomoč lahko prosi policist sam ali preko komandirja oz. nadrejenega. Za pomoč policistu lahko prosi tudi njegov nadrejeni, svojci, družinski člani …

Ali mora nadrejeni obvezno vedeti za to?

Da, če gre za pomoč v službenem času.

Kaj pa prostor? Kje potekajo pogovori? Pri vas v pisarni?

Obredi se seveda opravijo v cerkvi, običajno v domači župniji. Pogovor z mano pa lahko poteka na policijski postaji, na pri-mer v sobi, kjer je zagotovljena diskretnost. V vsakem policij-skem objektu se najde tak prostor. Če kdo ne želi, da sodelavci vedo za pogovor z menoj, se lahko predhodno dogovoriva in pridem neuniformiran v njegovo enoto ali pa pridem na nje-gov dom, kar sem že storil. Gre za pogovor, za katerega po-iščeva najboljšo možnost. Če je nekdo v veliki krizi, grem raje jaz k njemu. Tudi to sem že storil. Seveda me za vsak pogovor veže absolutna molčečnost.

Kdaj ali s kakšnimi željami se obrnejo na vas?

Včasih gre za čisto preprost klepet ali svetovanje, spet drugič želijo, da vodim obred krsta, poroke, blagoslovim stanovanje ali hišo, vozilo … Prvi par, ki sem ga poročil kot policijski vikar, je bil samo ženin policist, drugi par pa sta bila oba, ženin in nevesta, policist in policistka. Hkrati je bila to prva poroka v uniformi. Na delovnem mestu sem namreč tudi sam v unifor-mi, razen pri cerkvenih obredih in ob srečanju s policisti, če je takšna želja.

Pripadate rimskokatoliški cerkvi. Kaj, če je nekdo druge veroizpovedi?

Običajno pripadnik največje cerkve v neki državi zasede me-sto, kot je to. Takšna je tudi praksa v tujini. Treba pa je vede-ti, da sem hkrati tudi koordinator duhovne oskrbe v policiji. To pomeni, da tistim, ki so druge veroizpovedi, v najkrajšem možnem času omogočim stik s predstavnikom njegove verske skupnosti. To je tudi moja naloga in z veseljem jo bom opravil, in sicer tako, da bom poklical predstavnika ene od ustreznih registriranih verskih skupnosti pri nas. Do sedaj takega pri-mera še ni bilo. Ob novih srečanjih največkrat dobim opazko, češ, mene ne boste spreobrnili. Takemu rečem: vas nimam niti namena spreobračati. To ni moja naloga. Veroizpoved je oseb-na stvar in vsak se svobodno odloči. Lahko se pogovoriva kot človeka, kjer vi poveste svoje mnenje in izkušnje in jaz lahko ob tem povem svoje misli in doživljanja. Lahko si svetujeva in se ob tem bogativa, jaz ob vaših izkušnjah, vi morda ob kakšni moji. Kdor želi ali potrebuje pogovor z mano, sem na razpola-go 24 ur, vsak dan. Vsakomur. Sploh ni pomembno, ali je oseba verna ali ne, saj to za pogovor s policijskim vikarjem nikakor ni pogoj. Zaenkrat klicev čez vikend ali ponoči še nisem imel, sem pa pripravljen tudi na to.

Med čez tisoč duhovniki v Sloveniji jih je nekaj, ki imajo malo drugačno župnijo. Nekaj jih je v vojski in bolnišnicah, po eden v zaporih, pa tudi v policiji. V Mednarodnem združenju policijskih kaplanov jih je preko 2.600 iz več držav in skoraj iz vseh evropskih. Eden njihovih zadnjih članov je postal vikar slovenske policije, Janez Novak. Glavna in najpomembnejša na-loga nekdanjega župnika na Trebelnem in zdajšnjega duhovnega pomočnika na Brezovici pri Ljubljani je verska duhovna oskrba policistk in policistov ter ostalih zaposlenih v policiji.

Janez Novak je skupaj z generalnim vikarjem soboške škofije monsinjorjem Francem Režonjo in škofom evangeličanske cerkve Gezom Ernišem junija 2007 blagoslovil novozgrajeno policijsko postajo Lendava.



VArNOST

43

Zakaj se policisti obračajo na vas in ne na domačega žup-nika? Kje je razlika?

Izkušnje, ki sem jih skozi pogovor z več policisti dobil do sedaj, pravijo, da meni, policijskemu duhovniku, lažje zaupajo kot svojemu domačemu župniku. Isto izkušnjo imajo tudi vojaški duhovniki. Domači župnik je sicer zelo dober, vendar pa poli-cijske stvari, službene zadeve, veliko lažje zaupajo meni, ker sem »njihov«. Tako so mi rekli. Seveda pa ima vsak svobodno izbiro.

V policiji imamo tudi psihologe. Kdaj pogovor z vami in kdaj s psihologom?

So stvari, ki jih lahko reši samo psiholog. In tukaj ni moja nalo-ga, še manj pa želja, da bi delal konkurenco psihologu. Prej na-sprotno: če ima nekdo psihološke probleme, mu jaz ne morem pomagati. Če pa rabi samo pogovor, nasvet ali tolažbo, sem na voljo. V skladu s svojimi zmožnosti, se-veda. O tem sva se s psihologinjo tudi že pogovarjala. To v praksi pomeni, da če pride k meni nekdo, ki ima psihične težave, ga bom napotil k psihologu. Če pa ima nekdo duhovne težave, priča-kujem od psihologa, da bo tako osebo napotil k meni. S psihologinjo doslej še nisva delala skupaj.

Kaj pa naši fantje in dekleta v misi-jah? Ali jih obiskujete?

Obiski pri njih je ena od prednostnih nalog, vendar zaenkrat do tega še ni prišlo. Bil sem na njihovih usposablja-njih, ko so se odpravljali na misijo, in pogovarjal sem se tudi z nekaterimi, ki so se vrnili iz nje. Pravijo, da tam ni lahko. Enkrat mi je nekdo od njih rekel, da je najhuje ob praznikih, ko kar na-enkrat ostaneš sam in se pojavi neka praznina. Takrat bi si želeli nekoga za pogovor, za družbo. Če ne gre osebno in če linije vzdržijo, je možnosti veliko: telefon, internet ...

Zavetnik vseh zaposlenih v policiji je nadangel Mihael, ki se bori proti zlu, hudobiji, laži … in zmaga. Goduje 29. septembra. Njegova simbola sta meč in tehtnica. Od tod tudi geslo verske oskrbe v policiji: pogum in pravičnost.

Kakšni pa so vaši načrti za letos?

Vsekakor romanje v Lurd. Potem sodelovanje in priprave maš ob dnevu državnosti, dnevu samostojnosti in ob godu nadan-gela Mihaela tudi po drugih krajih, poleg Srednje vasi v Bohi-nju in Črnomlju, obiski po upravah oz. postajah in če bi se dalo tudi v misijah.

Veliko raje bi videl, da me posamezniki ali vodje enot pokličejo na obisk, kot pa da na obisk in predstavitev prihajam na lastno pobudo. Ne želim biti vsiljiv, niti ni moj namen prepričevati ko-ga o pomembnosti dela policijskega vikarja.

Moja naloga je, da policistom poskušam kar se da najbolje po-magati čim lažje preboleti sledi in travme, ki jih dobivajo ob vsakodnevnem fizično in predvsem psihično napornem delu, ali celo posredovati in pomagati, da do njih ne pride. Ali pre-prosto rečeno, moje poslanstvo in naloga sta, da služim vam, policistke in policisti, ki ste v službi drugim. Zato sem vam na razpolago vedno, še zlasti pa v težkih trenutkih.

--

Janez Novak, policijski vikar, koordinator verske duhovne oskrbe v policiji, je dosegljiv na e-naslovu: [email protected] in [email protected]. Pokličete ga lahko na telefonsko številko 01/308-62-43 ali 051/659-842, obiščete pa v pisarni na Ulici Jožeta Jame 8 v Ljubljani.

Besedilo: Brigita PetricFoto: Brigita Petric, arhiv policijskega vikarja in PU Murska Sobota

Udeležba na mednarodnem romanju vojakov in policistov v Lurdu maja 2008

Sprejem plamena luči miru iz Betlehema, ki so ga decembra prinesli predstavniki Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Zveze tabornikov Slovenije in Društva Mladinski ceh plamen.

LIFE AND WORK


VArNOST

PREMIER OBISKAL SLOVENSKE POLICISTE IN VOJAKE NA KOSOVU

Slovenski policisti na Kosovu so se 26. decembra, na povabilo pripadnikov Slovenske vojske, udeležili proslave ob slo-venskem prazniku samostojnosti in enotnosti. Slovesnost je potekala v bazi Kosovske sile (KFOR – Kosovo Force), le streljaj od mesta Peć.

Tam je nastanjena 18. generacija pri-padnic in pripadnikov Slovenske vojske, ki podobno kot slovenski policisti delu-jejo v okviru različnih mirovnih misij na Kosovu.

Zbrane sta s svojim obiskom počasti-la tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor in obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič, ki ju je sprejel načelnik general-štaba Slovenske vojske, generalpodpol-kovnik Albin Gutman. Visokim gostom so pripadniki policije in Slovenske vojske predstavili način in naravo dela v mirov-nih misijah na Kosovu.

Slovesnosti so se udeležili Boštjan Velički, vodja slovenskega policijskega kontingenta v misiji UNMIK, Gorazd Dre-isiebner in Sašo Zidar, oba iz misije EU-LEX, skupaj z vodjo slovenskega policij-skega kontingenta v tej misiji, Brankom Stermeckim. Drugi pripadniki slovenske policije, ki delujejo v obeh misijah na Ko-sovu, so svojo udeležbo opravičili, saj so praznike preživeli s svojimi družinami v domovini.

Na Kosovu deluje 14 policistov v okvi-ru mirovne misije EULEX, ki je 9. decem-bra prevzela mandat od misije UNMIK, v okviru katere ima slovenska policija še zadnjih 6 policistov, ki se v začetku leta 2009 vračajo v domovino.

Z besedami »narodom, zlasti manj-šim, državnost običajno ni podarjena,

pač pa je izborjena«, je predsednik vla-de Borut Pahor na proslavi izpostavil pomen odločitve za samostojno pot Republike Slovenije pred 18 leti ter za zavarovanje te samostojnosti v osamo-svojitveni vojni leta 1991. Premier, ki je bil na proslavi slavnostni govornik, je še poudaril, da je bila slovenska državnost izborjena in »na vrhuncu zgodovinske-ga podviga« Slovencev tedaj zavarova-na celo z orožjem. »Vi ste danes dediči tistega najbolj elementarnega poguma in imate vse razloge, da ste na to zelo ponosni,« je v vojaški bazi Villagio Italia v bližini Peći premier povedal pripad-nicam in pripadnikom 18. kontingenta Slovenske vojske v okviru Kforja ter poli-cistom, ki sodelujejo v misijah EULEX in UNMIK.

Dan samostojnosti in enotnosti je Pahor označil kot »sporočilen glede naše prihodnosti«. »Vse velike podvige zmore-mo doseči le skupaj, če smo dovolj eno-tni,« je poudaril. Po njegovem mnenju »ne bi bilo prav in pošteno«, če bi dosego neodvisnosti preveč površno primerjali z drugimi strateškimi projekti. Še vključitev v Evropsko unijo in Nato se komajda mo-re primerjati z osamosvojitvijo, je menil premier. Ob tem je opomnil, da »se sko-raj zanesljivo bližamo okoliščinam, ki jih lahko obrnemo v prid naših stremljenj, a le pod pogojem, če bomo spet dovolj enotni.«

Te okoliščine ne bodo zahtevne toli-ko v političnem ali vojaškem smislu, kot tiste pred 18 leti, pač pa bodo po njego-vem mnenju toliko zahtevnejše v gospo-darskem in socialnem smislu. Krizo bo mogoče prebroditi in nadaljevati pot v »krog najbolj razvitih in solidarnih držav« le, če se lahko zanesemo drug na druge-ga. »Družba konsenza ne pomeni družbe brez razlik. Razlike upošteva pri obliko-vanju enotnosti,« je še poudaril. »Tudi pred 18 leti smo neodvisnost dosegli po demokratični poti. Zdaj ni nič drugače, le politično smo zrelejši,« je sklenil predsed-nik vlade.

Obrambna ministrica je izpostavila, da slovenski vojaki na Kosovu pomagajo tamkajšnjim prebivalcem preživeti praz-nične dni v miru in upanju na prihodnost, ko morda ne bo več potrebna prisotnost mednarodnih mirovnih sil. Kot je deja-la, vojaki in policisti tu pridobivajo zelo dragocene izkušnje. Po njenih besedah pa bo v prihodnje treba razmisliti o ob-segu enot in kriznih žariščih, kamor bodo slovenski vojaki in policisti odhajali na naslednje misije. »Vse bolj postaja jasno, da moramo razumno ravnati z viri – tako kadrovskimi kot materialnimi,« je prepri-čana. Poudarila je, da mora Slovenija svo-jo prisotnost v misijah šteti za temeljno vojaško nalogo in hkrati eno bistvenih nalog zunanje politike. K ugledu in pre-poznavnosti Slovenije – države, ki si je pred 18 leti »nismo znali predstavljati«, – veliko pripomorejo prav sodelujoči na misijah, katerim je zaželela, da bi ostali zdravi in bi se takšni tudi vrnili domov. Kljub temu, da vsakdo med njimi pogreša svoje najbližje in da so vojaki ter policisti praznike preživeli delovno in tvegano, »smo v teh dneh v mislih z vami in vašimi družinami,« je svoje voščilo sklenila mini-strica dr. Ljubica Jelušič.

Na proslavi so najzaslužnejšim pripad-nikom 18. kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v okviru mirovne misije KFOR, podelili priznanja in medalje ter razglasili napredovanje posameznih pripadnikov.

Po proslavi sta se premier in ministri-ca v okviru neformalnega druženja sreča-la s pripadniki Slovenske vojske in polici-je, s čimer se je končal praznični obisk na Kosovu.

Besedilo in foto: Boštjan Velički

Slovenski policisti na Kosovu z Borutom Pahorjem, predsednikom slovenske vlade



VArNOST

45

V razstavnem prostoru Uni-verzitetne knjižnice Mari-bor so 16. decembra odprli razstavo ob 60. obletnici delovanja Policijskega or-kestra.

»Vesela sem, da je v bo-gati razstavni dejavnosti naše knjižnice dobila mesto tudi razstava o Policijskem orkestru,« je goste nagovo-rila ravnateljica Univerzitet-ne knjižnice Maribor Vlasta Stavbar in orkestru zaželela še veliko ustvarjalnih let. »To je velik jubilej za orkester in policijo,« je zbranim povedal gostitelj, direktor PU Maribor Karol Turk.

Poveljnik PO Janez Kukec je opisal zgodovinski razvoj orkestra. Biserka Debeljak, kustodinja Muzeja sloven-ske policije, pa je poudarila,

da je razstava, ki sicer potuje po celi državi, sestavljena iz štirinajstih sklopov, ki nazor-no fotografsko in tekstovno predstavljajo razvoj orkestra od godbe ljudske milice leta 1948 do danes.

Da bi imela Slovenija re-prezentativni pihalni orke-ster za igranje na praznova-njih, proslavah, obletnicah, promenadnih in celovečer-nih koncertih, je bila leta 1948 ustanovljena godba

ljudske milice. Godba je ne-nehno rasla, tako številčno kot kakovostno, in kmalu prerasla v simfonični pihalni orkester, ki danes šteje okoli 60 članov.

Z njihovim delom in s pri-zadevanji drugih delavcev slovenske policije in privr-žencev se je rojevala bogata tradicija glasbenega (po)u-stvarjanja in gradil svetovni sloves. Leta 1994 ga je vlada imenovala za uradni proto-kolarni orkester Republike Slovenije.

Delovanje orkestra pove-zuje slovensko policijo in dr-žavljane, tuje in domače kul-turne ustanove ter priznane dirigente, soliste in zbore.

Besedilo in foto:Bartolo Lampret

LIFE AND WORK

POLICIJSKI ORKESTER NAVDUŠIL

V Gallusovi dvorani Cankarjevega do-ma je bil 15. decembra tradicionalni gala božično-novoletni koncert.

Slavnostna govornica na koncertu, ministrica za notranje zadeve Kata-rina Kresal, je dejala: »Vodenje minis-trstva za notranje zadeve sem prevzela prepričana, da v mnogih segmentih slo-venska policija deluje odlično, predvsem pa, da v njej delate predani posamezniki in posameznice, ki si želite nove energi-je ter novih idej za skupno varnost vseh prebivalcev in obiskovalcev Republike Slovenije. Moja dolžnost je, da v okviru ministrskih pristojnosti, pravnega zna-nja in svežih idej pripomorem k temu, da boste lažje in učinkoviteje opravljali svo-je delo ter tako zagotavljali dobre var-nostne razmere v državi. Za take cilje se je vredno boriti skupaj, dejanja pa bodo zgovornejša od vseh besed. Prepričana sem, da bo naše sodelovanje obrodilo sadove.« Božično-novoletni koncert, ki je zagotovo pika na i celoletnega dela Policijskega orkestra, vsako leto znova

navduši poslušalce in napolni številne dvorane, zato si želimo, da bi tudi v pri-

hodnje svoje odlično delo delili z zvesto publiko. (MG)

RAZSTAVA OB 60. OBLETNICI POLICIJSKEGA ORKESTRAV MARIBORU

Podpis pod sliko: Poleg izjemnega orkestra pod taktirko Mira Sajeta so navdušili še trio Eroika, vokalista Irena Vrčkovnik in policist Matjaž Mrak ter plesalka Ana Pandur.


VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

PROMETNIK NA TREKINGU V NEPALU

Po vseh pripravah, predvsem kondicijskih, smo se 8. no-vembra 2008 zbrali na brniškem letališču. Poleg vodje Klemna Volontarja nas je bilo vseh udeležencev trekinga po Himalaji devet. Z Brnika smo prek Münchna odleteli v Doho v Katarju in nato do končnega cilja, Katmanduja v Nepalu. Tam smo opra-vili še zadnje nakupe in 11. novembra odleteli na eno najne-varnejših letališč na svetu, v Luklo. Letalo pristane na manj kot 600 m dolgi stezi, ki poteka po hribu navzgor in se konča s kam-nitim zidom. Moram priznati, da mi je ob pristajanju zastajal dih, ki je ob stiku letala z zemljo in varnem pristanku popustil. Tako se je začela naša pot okoli mogočnega Mt. Everesta.

Po tednu hoje in vsakodnevne popoldanske aklimatiza-cije smo preko Namche Bazarja, Tengbocheja, Pheriche pri-speli v Chhukhung, kjer smo se popoldne povzpeli na 5550 m visok Chhukhung Ri. K sreči sem tu prvič in zadnjič na celot-nem trekingu občutil posledice pomanjkanja kisika in odprl torbico s prvo pomočjo. Hkrati je bil to tudi zadnji aklimati-zacijski dan za Klemna, Boruta, Duška, Andreja in zame, saj

smo naslednji dan odšli v bazni tabor na višino 5070 m. Ostali udeleženci trekinga so imeli dva dni časa za pohajkovanje po okoliških vrhovih in jezerskih dolinah.

17. novembra smo v dveh urah in pol zmerne hoje prispeli v bazni tabor. Po pripravi opreme smo se počasi odpravili v šotore in spalne vreče, saj se ob sončnem zahodu ozračje iz-redno hitro ohladi. Po večerji nas je Primorec Andrej prijetno presenetil in razveselil, ko je iz nahrbtnika potegnil pravi do-mači kraški pršut. Ta nas je zazibal v spanec. A že ob vstajanju ob enih zjutraj smo doživeli hladni tuš, saj je Boštjan zbolel za višinsko boleznijo. Klemen se je izkazal kot pravi vodja in z Boštjanom zjutraj sestopil do Chhukhunga, kjer sta ga na-ša zdravnika Janez Pšenica in Ana Mavko ustrezno oskrbela. Andrej, Dušan in jaz pa smo skupaj z nepalskim alpinistom Kamijem (zahteva ga Alpinistična zveza Nepal) nekaj po dru-gi uri zjutraj začeli vzpon proti našemu cilju Island Peak.

Lani februarja se je Sebastian Mohorič, prometnik na ljubljanski postaji prometne policije, odločil za nekoliko drugačen dopust, in sicer za treking v Nepalu pod mogočnim Mont Everestom, poleg tega pa se je še povzpel na 6189 m visok Island Peak.

Mama na tržnici prodaja, hčerka pa sredi “artiklov” kaka v bananin list, ki ga po opravljeni potrebi preprosto obrne, kot se vidi zadaj.

Namišljeni svetniki, ki se fotografirajo zgolj za denar.

Karavana jakov, ki smo jo srečali na poti, je tovorila hrano v hribe za lokalne pre-bivalce, ki živijo na nadmorski višini do 5000 m.

Aklimatizacija


VArNOST

47

LIFE AND WORK

Sam vzpon in Kami nista bila nič kaj prizanesljiva do nas. Močan veter nas je neposredno pred vstopom na ledenik, na približno 5600 m, prisilil v polurni počitek. Na naše veselje se je veter nekoliko umiril, tako da smo nadaljevali pot po ledeniku navzgor. Pred nami je bilo še približno 200 do 250 m vzpona do grebena, ki smo ga opravili v zimski opremi, s cepini in de-rezami. Po vzponu na greben je sledila dokaj »složna« pot do vrha, ki pa jo je zopet oviral močan veter.

V petih urah in petintridesetih minutah nam je uspelo osvojiti vrh 6189 m visokega Island Peaka. Za naju z Andrejem je bil to najvišji vzpon v življenju, Duško pa je bil že dvakrat nad 7000 m. Vrh vzbudi po-sebne občutke in hkrati poveča željo po nadaljnjih vzponih.

Sledil je kratek razgled po okoli-ci (Lhotse in Makalu), nato sestop do baznega tabora. Po kosilu smo se od-ločili, da sestopimo še do Chhukhun-ga, kar sprva ni bilo predvideno. Po večeru, polnem vtisov, smo nadaljeva-li pot proti Lobuchamu in se povzpeli na 5550 m visok Kalapatthar, cilj naše odprave. Vrh smo osvojili vsi, razen Boštjana, ki je po nasvetu zdravnikov in ob izboljšanju zdravstvenega stanja sestopil do Namce Bazarja.

Na nižjih nadmorskih višinah pa so bili bazni tabori še “hiške”. Pot nas je nato preko 5330 m visoke-ga in zasneženega prelaza Cho La vo-dila do prečudovitih Gokyjskih jezer, ki po barvi spominjajo na našo Sočo. Z Janezom in Andrejem smo izkori-stili še zadnjo možnost in se še enkrat povzpeli preko 5000 m, in sicer na 5360 m visoki Gokyo Ri. Vzpon nam ni delal preglavic, navsezadnje smo bili že devet dni nad 4000 m. Na vrhu smo imeli prelep pogled na četverček osemtisočakov - Cho Oyu, Mt. Everest, Lhotse in Makalu in najdaljši ledenik na svetu Ngozumpa ter na prelepa Gokyjska jezera.

Po tem vzponu je šlo več ali manj samo še navzdol do Namche Bazarja in Lukle, kjer je sledil spektakularni vzlet proti Katmanduju. V Katmandu-ju smo si ogledali še nekaj znameni-tosti, zatem pa se 3. decembra vrnili domov. Po 25 dneh riža in krompirja smo si končno lahko privoščili sočno pečenko, pa čeprav šele ob desetih zvečer.

Za lažjo predstavo trekinga še ne-kaj številk: v osemnajstih dneh smo prehodili okoli 230 km in se povzpeli za skupno 12875 m.

Besedilo in foto: Sebastian Mohorič Vrh Gokyo Ri

Sebastian “v objemu” osemtisočakov, za njim od leve proti desni so Mt. Everest, Lhotse in Makalu.

Še zadnji sestanek pred vzponom


VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

Z MOTORJEM NA HIMALAJO

Policist Boštjan Colarič iz novomeške postaje prometne policije se je sep-tembra odpravil z motorjem v Indijo, na Himalajo. Drugačen svet, drugač-na doživetja, Indija!

Tokrat me je pot zanesla na skrajni sever Indije, natančneje v pokrajino La-dakh, ki objema majhen delček gorovja Himalaje, da pa bi bila pot še bolj zani-miva, sem se tja odpravil z motornim ko-lesom. Indija je dežela tisočerih obrazov, ki privablja množice popotnikov iz ure-jenih zahodnjaških civilizacij v kaotično, večkrat “nesmiselno” življenje domači-nov.

Poleg nakupa letalske vozovnice so bile za ta podvig nujne večmesečne pri-prave, od nakupa motoristične opreme za ekstremne vremenske in cestne raz-mere pa do nakupa motornega kolesa v Indiji. Za motor znamke Royal Enfield, ki je ena redkih dobrih zapuščin koloni-alnih Angležev, ki si jih dandanes lahko privoščijo le bogati Indijci in turisti, je poskrbel Marko Grabnar, sicer policist specializirane enote za nadzor državne meje, začasno zaposlen na slovenskem veleposlaništvu v New Delhiju.

V začetku septembra sva v New Del-hiju zajahala vsak svojega jeklenega ko-njička, Marka pa je na zadnjem sedežu spremljalo tudi njegovo dekle Verena. Pred končnim ciljem, mestom Leh, nas

je čakala okoli 1000 km dolga pot, kar za naše razmere ni veliko, za cesto, ki velja za eno najnevarnejših na svetu, pa je to ogromno. Prvih 500 km smo prevo-zili večinoma po asfaltnih cestah, ki jih imenujejo »avtocesta«, a so še daleč od našega pojmovanja. Hitrost je dosegala »vrtoglavih« 80 km/h, pri kateri smo se

še lahko uspešno izmikali vsem udele-žencem na cesti: pešcem, traktorjem, buldožerjem, kameljim vpregam in sve-tim kravam. Na poti smo imeli seveda tu-di nekaj tehničnih težav z motorji, ki pa so jih za majhno plačilo odpravljali vešči indijski mehaniki.

Po treh dneh vožnje smo prispeli do mesta Manali, kjer smo si odpočili zadnji-ce pred napornejšim, hribovitim delom poti. Opazili smo, da so se s kilometri spreminjale tako navade in obrazne po-teze ljudi kot tudi verovanja, saj smo se že približali meji s Kitajsko in Nepalom, kjer prevladuje budistična vera. Naslednjih 500 km je potekalo po Himalaji, peljali smo čez najvišje cestne prelaze na svetu, visoke od 4000 do 5300 m nad morsko gladino. Poleg slabo vzdrževane ceste, ki so jo občasno prečkali manjši potočki, nas je pestila tudi višinska bolezen, z vr-toglavico, slabostjo in hudimi glavoboli, ki se je pojavila po 3000 m nadmorske višine. Na srečo smo se nanjo pripravili s tabletami, o katerih me je podučil Matjaž Kmet iz Policijskega orkestra.

Na poti smo preizkusili tudi svoje šotore in prespali v obcestnem pre-nočišču na višini 4.600 m. Vsakič sem se spomnil, da tem goram naš Triglav ne seže niti do kolen. A smisel poti ni bil le v osvajanju vrhov, temveč tudi v pogledu na neverjetno lepo pokrajino himalajske puščave, kot jo imenujejo

Na najvišjem cestnem prelazu na svetu 5600 m visokem Khardung La z Markom Grabnarjem

Poseben izziv se je bilo spopasti z drugačnimi cestami in kulturo vožnje, kot jo sicer srečujem kot policist motorist.


VArNOST

49

domačini, saj so nas za vsakim ovinkom presenečale mogočne peščene doline in gore, ki jih naseljuje le avtohtono go-vedo, jaki, in številna vojaška oporišča, kjer pa očitno ni prostora za bencinske črpalke. V mestu Leh, na 3500 m nad-morske višine, smo si vzeli pet dni časa za počitek in nakupe. Mesto je znano kot izhodišče za daljše hribovske poho-de. Ne bi pa bila z Markom prava Slo-venca, željna največjega ali najtežjega izziva, če se ne bi z motorjema napotila na najvišji, 5600 m visok, cestni prelaz na svetu, Khardung La. Prvotni načrt obiska pokrajine Kašmir se je zaradi po-litično nestabilnih razmer (zaradi bliž-njega Pakistana) izjalovil, zato smo se vrnili proti izhodišču po isti poti, ven-dar pa smo v načrt vpletli obisk še ene doline.

Če smo imeli na poti na sever srečo s sončnim vremenom, smo na poti nazaj doživeli zares slabo vreme. Po prevože-nem večjem delu poti po goratem delu nas je na višini okoli 4800 m presenetil snežni metež. Nismo bili edini, ki jih je presenetil, saj je na cesti ostalo okoli 250 domačinov s tovornjaki in turistov v terenskih vozilih. Bili pa smo edini brez strehe nad glavo, zato smo si za prenočišče »izbrali« tovorni del tovor-njaka, v katerem so sicer prevažali ce-ment. Za razliko od ostalih »ujetnikov« na gori smo bili najbolje opremljeni z nepremočljivimi in toplimi oblačili, saj so bili nekateri le v natikačih. Po dveh mrzlih nočeh brez hrane in le tremi litri vode je zapadlo okoli 70 cm snega. Pr-va pomoč je prišla v obliki paketov hra-ne, vrženih z vojaškega helikopterja, ki so jo pred nami pograbili sestradani domačini. Dodatna težava so bili tudi redkejši zrak, izčrpanost, zaslepljujoča svetloba in številni snežni plazovi, ki so pod sabo pokopali nekaj ljudi. A vse to nas ni moglo ustaviti na petkilometrski pešpoti do prvega turističnega tabora, odkoder smo se z vojaškimi vozili pre-selili v bližnje vojaško oporišče, kjer so nas oskrbeli s hrano in prenočiščem. Trajalo je šest dni, da so vojaški buldo-žerji očistili cesto z obeh strani prelaza in da smo lahko nadaljevali pot proti New Delhiju. Tam smo si najprej zaže-leli toplega tuša in obilnega obroka v restavraciji.

Kljub težkim izkušnjam smo se z ve-seljem ozrli nazaj na Himalajo, ki nam je postregla z zgodbo, o kateri bomo lahko pripovedovali vnukom.

Avanturizem je vsak dan v naših gla-vah, zato se je težko upreti novim ide-jam o preživljanju časa na malo druga-čen način. Le uresničiti jih moramo.

Besedilo in foto: Boštjan Colarič

LIFE AND WORK

Sneg na takšni nadmorski višini ni presenečenje. Trajalo je šest dni, da so očistili cesto.

Himalajsko pogorje


VArNOST

Številni policisti vsakodnevno rešujejo življenja in s tem tvegajo svoja. Za opravljanje najbolj hrabrih dejanj pa je poleg požrtvovalnosti in poguma potrebne še kanček sre-če ali pa je preprosto treba biti ob pravem času na pravem kraju. Policist PPIU Maribor Beno Drobnič se je lani in v za-četku letošnjega leta res izkazal in rešil kar nekaj življenj.

POŽRTVOVALNOST, POGUMIN KANČEK SREČE

Policist Beno Drobnič je s požrtvovalnostjo, pogumom in s kančkom sreče rešil tri življenja.

Direktor PU Kranj Jože Mencin je 11. decembra sprejel po-liciste, ki so 6. decembra v Kranju uspešno raziskali pro-metno nesrečo s pobegom. V njej je zaradi poškodb umrl 18-letni Kranjčan.

SPREJEM ZA POLICISTEPU KRANJ

Policiste PU Celje so zvečer 25. januarja 2009 iz Doma upokojencev Polzela obvestili, da že od jutranjih ur po-grešajo varovanca. Povedali so tudi, da 67-letni varova-nec, ki hodi le s pomočjo bergel, večkrat odide v graščino Založe, kjer je nekdaj živel, a se vedno pravočasno vrne v dom.

Pogrešanega varovanca sta nemudoma začela iskati poli-cista PP Žalec Matej Kralj in Tomi Puckmeister. Našla sta ga v bližini graščine, v 11-metrskem vodnjaku, kamor je, kot sta kasneje ugotovila, padel med zajemanjem vode. Sam se iz vodnjaka ni mogel rešiti, ko sta ga odkrila policista, pa je imel nad gladino vode v vodnjaku le še del glave.

Ker bi bilo čakanje na gasilce in reševalce za podhlajenega in izčrpanega občana lahko usodno, sta se policista odločila, da ga sama izvlečeta iz vodnjaka. Na pomoč jima je prisko-čil bližnji sosed, ki je prinesel vrv. Kralj je pri vrhu držal vrv, Puckmeister se je po njej spustil v vodnjak. S skupnimi moč-mi sta občana povlekla iz vodnjaka in začela z oživljanjem.

Besedilo: Milena Trbulin

ŽALSKA POLICISTA IZ VODNJAKA REŠILA OBČANA

Maja 2008 je sodeloval pri reševanju ženske, ki je skušala storiti samomor s skokom v Dravo. Avgusta lani pa je poma-gal preprečiti, da bi druga ženska storila samomor s skokom pod tovorno vozilo. Zadnji dan lanskega decembra je oprav-ljal naloge v patrulji z Boštjanom Parom. Preko zvez sta slišala obvestilo OKC o vlomu, zato sta samoiniciativno odšla v bli-žino kraja dejanja. Tam sta prijela osebo, ki je ustrezala opisu vlomilca, za katerega se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da je bil res storilec kaznivega dejanja.

18. januarja letos je Beno Drobnič opravljal naloge v pa-trulji s sodelavcem Rafkom Doplerjem. Preko zvez sta slišala sporočilo OKC o možnosti samomora, zato sta se odpeljala na kraj dogajanja. Tam sta našla vozilo in v njem moškega, ki je napeljal cev iz izpušnega lonca v notranjost vozila. Policista sta takoj ukrepala in rešila življenje. Direktor PU Maribor Karol Turk je 20. januarja sprejel Bena Drobniča in komandirja PPIU Maribor Tomaža Klanečka. Policista je pohvalil za nesebična dejanja in mu podaril spominski znak PU Maribor.


Na kraju hude prometne nesreče so našli zelo malo uporabnih sledi, na podlagi katerih bi bilo mogoče iz-slediti vozilo in storilca, ki je pobegnil s kraja prometne nesreče. Kljub temu je polici-stom uspelo pojasniti okoliš-čine prometne nesreče.

Po besedah Jožeta Men-cina so policisti pri preiskavi pokazali veliko kriminalistič-notehničnega znanja ter iz-jemno pripravljenost, zavze-tost in angažiranost. Izsledili so povzročiteljevo vozilo in prijeli voznika. Vsem sodelu-jočim policistom PPP Kranj, PP Kranj, kriminalističnim tehnikom in kriminalistom sektorja kriminalistične poli-cije, inšpektorju za promet v

sektorju uniformirane polici-je, uslužbencem operativno-komunikacijskih centrov na PU Kranj in GPU ter delavcu Centra za forenzične preiska-ve se je zahvalil in jim čestital z željo, da se takšna raven profesionalnega odnosa, strokovnega dela in sodelo-vanja ohrani tudi v prihod-nje.

Sprejema se je udeležil tudi namestnik generalne-ga direktorja policije Mat-jaž Šinkovec, ki je izpostavil strokovno opravljen ogled kraja prometne nesreče ter pohvalil dobro in učinkovito medsebojno sodelovanje in usklajevanje vseh služb.

Besedilo in foto: PU Kranj


TVEGALI ŽIVLJENJEPolicista PPP Celje Franc Jošt in Aleš Fon ter policista PP Žalec Gregor Knez in Matej Kralj so 15. decembra iz go-reče lope v okolici Prebolda rešili 42-letnega občana, ki je grozil s samomorom. Občan se je zaprl v leseno lopo in zanetil ogenj, med reševanjem pa je policiste celo napadel z motorno žago.

Pogumni in požrtvovalni policisti so tvegali svoje življenje in rešili občana iz goreče lope. Z uporabo prisilnih sredstev so ga obvladali in pogasili ogenj. Pri tem sta bila dva policista lažje poškodovana.


VArNOST

51

Potem ko so bili 10. januarja okoli 18. ure policisti PU Kranj obveščeni, da se je med Srednjim in Visokim vrhom nad Gozdom - Mar-tuljkom izgubil pla-ninec, se je v iskalno akcijo takoj vključil policist gorske eno-te Blaž Svetlin. Oce-nil je, da je zaradi neprehodnega te-rena in nizkih tem-peratur življenje iz-gubljenega planin-ca resno ogroženo, zato je predlagal sodelovanje policij-skega helikopterja. Vodja izmene OKC PU Kranj je zaprosil za sodelovanje poli-cijskega helikopter-ja in za opazovalca iz helikopterja po-klical še policijskega inšpektorja GE Ro-berta Kralja.

Posadka z opa-zovalcem je s he-likopterjem, opre-mljenim za nočno letenje in opazova-nje, planinca hitro našla. Zaradi bitke s časom in zelo nizkih temperatur so dva reševalca prepeljali na greben, od koder so ju mimo skalnih odstavkov in polic usmerjali do planinca. Reševalca sta z nepo-škodovanim, a podhlajenim planincem sestopila v dolino. Po zdravnikovih ugotovitvah bi planinec, če ga ne bi našli, zaradi podhlajenosti umrl, tako pa je preživel, predvsem zaradi hitre in požrtvovalne akcije policistov in gorskih reševalcev.

Za uspešno izvedbo naloge se je direktor PU Kranj Jože Mencin posadki helikopterja Primožu Škufci, Juretu Olaju in Romanu Petku, opazovalcu Robertu Kralju in policistu GE Blažu Svetlinu, zahvalil za požrtvovalno delo in primer dobre prakse, v kateri je bilo združeno znanje in uporaba razpolož-ljive tehnike.

Nočno letenje je zelo zahtevno, saj se zorni kot gledanja zmanjša (kot bi gledal skozi ključavnico) in kar dela to letenje

še bolj nevarno in zapleteno je, da ni občutka globine (ni 3D slike), zato je letenje odvisno od vidnosti skozi ta očala in nepresta-ne kontrole inštru-mentov v helikop-terju (hitrost, višina nad terenom, moč motorjev, Tork, ho-rizont). To v praksi pomeni, da pilot, ki upravlja helikopter, gleda okolico skozi nočna očala, drugi pa mimo očal gle-da inštrumente in letečega pilota sez-nanja s parametri. Opazovanje okoli-ce v smislu iskanja oseb in stvari pre-vzame opazovalec, ki prav tako opazuje s to napravo.

Piloti se za to vrsto letenja pose-bej usposabljajo na trenažerjih in v de-janskih situacijah. Poleg tega je treba posebej opremiti helikopter, saj bi pogled na normal-no osvetljene in-štrumente tudi za pol ure onemogo-čil natančno opa-zovanje, vse dokler se oči ne bi zopet

adaptirale na to svetlobo, ki jo oko dobi skozi nočna očala. Prav tako mora biti za uporabo usposobljen opazovalec. De-nimo v Švici, preden so začeli z nočnim letenjem v gorah, so piloti kolesarili s temi očali po platformi ter hodili po stopni-cah. No, to je malo za popestritev, ampak dejansko je to zelo zapleteno in tudi nevarno.

V našem primeru je šlo za prvo letenje za potrebe iskanja pogrešane osebe v gorah ponoči, odločitev pa je zagotovo re-zultat poznavanja tehnike, pogojev za njeno uporabo in tudi izkušenj iz tujine, kjer se udeležujemo različnih usposabljanj in simpozijev, eden od njih je bil IKAR.

Besedilo in foto: Robert Kralj

PRVO REŠEVANJE S HELIKOPTERJEM PONOČIPolicisti gorske enote in reševalci so s hitrim posredovanjem in s pomočjo helikopterja Letalske policijske enote, tehnič-no opremljenega za nočno letenje, med Srednjim in Visokim vrhom nad Gozdom - Martuljkom 10. januarja 2009 pravo-časno našli izgubljenega planinca in mu rešili življenje. Opisani primer nočnega iskanja osebe s helikopterjem v gorah je prvi v Sloveniji.

LIFE AND WORK


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

OBISKALI SMO EUROPOL

Na srečanju smo ustanovili t. i. med-narodno mrežo urednikov policijskih re-vij za sodelovanje. To pomeni, da bomo s pomočjo EUROPOLA v policijskih revi-jah objavljali članke tako rekoč po celi Evropski uniji. Sodelovanje poteka tudi preko spletnih strani. Revija Varnost je tako postala članica mednarodne mreže policijskih revij ELEMENT (Europol Law Enforcement Editors Networking Tool). Najbolj zanimive in uporabne članke ter reportaže bomo odslej pošiljali v tujino, kjer jih bodo objavljali v revijah, članicah mreže.

Vse zaposlene v policiji in MNZ ter upokojence vabimo, da sodelujete pri ustvarjanju revije Varnost in tudi sami kaj napišete. Z veseljem bomo objavili tako novičke z zanimivimi fotografijami kot tudi daljše in izvirne reportaže ali pa stro-kovne članke, s katerimi lahko bralcem predstavite svoje strokovno področje ali pa svoj način preživljanja prostega časa. V novi rubriki “Prosti čas” namreč pred-stavljamo policistke in policiste z nevsak-danjimi in zanimivimi konjički.

Evropski policijski urad (Europol) je organizacija kazenskega pregona v Ev-ropski uniji, ustanovljena za izboljšanje učinkovitosti in sodelovanja med pri-stojnimi organi držav članic pri prepre-čevanju in boju proti hujšim oblikam mednarodnega kriminala. Na obisku so nam predstavili več pomembnejših po-dročij dela Europola, med drugimi odde-

lek za ponarejanje denarja, prepovedane droge, enoto za računalniški oz. spletni terorizem in informacijski sistem.

Namen zbirke podatkov v informacij-skem sistemu je podpora državam člani-cam Europola, kot tudi tretjim državam, ki so z organizacijo podpisale sporazum o sodelovanju, v boju proti vsem oblikam hujšega mednarodnega kriminala in te-rorizma. Organom kazenskega pregona po vsej Evropi omogoča učinkovito so-delovanje pri preiskavah in je sposoben samodejno zaznati ujemanje med več preiskavami. Na leto opravijo na stotine med seboj povezanih preiskav z Europo-lovim informacijskim sistemom.

Europol je bil ustanovljen 7. febru-arja 1992 z Maastrichtsko pogodbo o Evropski uniji. Začasno je začel delovati 3. januarja 1994, in sicer kot Europolova služba za droge. Postopoma so se njego-ve pristojnosti širile na druga pomemb-na področja kriminalitete. S 1. januarjem 2002 so se njegova pooblastila razširila na obravnavanje vseh resnih oblik med-narodnega kriminala. V celoti je Europol začel naloge opravljati 1. julija 1999.

Na Europolu delujejo trije slovenski uradniki za zvezo, in sicer Igor Veršnik, Marjan Farič, Tomislav Hasovič.

Na delovnem mestu smo obiskali Igorja Veršnika, ki v Haagu živi z družino. Njegova partnerica je prav tako zaposle-na v Haagu, v podporni službi.

Igor Veršnik, uradnik za zvezo vEUROPOLU

V Europolu delam od začetka leta 2007. Marjan Farič je bil tukaj prvi, lani pa se je nama v Uradu Slovenije pri Euro-polu pridružil še Tomislav Hasovič.

Osnovna naloga uradnika za zvezo je, da skrbi za stike z ostalimi državami čla-nicami, ki imajo prav tako svoje uradnike za zvezo pri Europolu in za stike z Euro-polom. Mi smo posredniki za izmenjavo informacij med našo državo in ostalimi članicami Evropske unije in Europola.

Stiki s kolegi so zelo dobri, profesio-nalni. Imamo zelo dobre možnosti za iz-menjavo policijskih informacij. Ljudje so

Konec novembra lani je v Haagu na Nizozemskem, na sedežu EUROPOLA, potekal seminar urednikov policijskih revij. Udeležilo se ga je 22 predstavnikov iz 16 držav. Iz Slovenije sem se ga udeležila Monika Golob, koordinatorka revije Varnost.


VArNOST

53

INTERNATIONAL CO-OPERATION

zelo prijazni, pripravljeni pomagati, radi se odzovejo, še zlasti takrat, kadar jih posebej zaprosimo. Če je zadeva nujna, poskrbijo za to, da dobimo pravočasno odgovore iz njihovih držav.

V Europolu je več kot sto uradnikov za zvezo in smo ena največjih enot, po-leg Europolove analitike.

Za tujino sem se odločil zato, ker mi je bila všeč možnost drugačnega dela, možnost delati v mednarodnem okolju. Pred tem sem bil kar nekaj let v analitiki UKP GPU, kjer smo se ukvarjali z drugač-nimi problemi, odnosi z analitično služ-bo v Sloveniji so morda tudi zaradi tega odlični.

Sem sem se priselil s celo družino. Hčerki hodita v mednarodno šolo, žena pa se je zaposlila v finančni službi Euro-pola. V Slovenijo prihajamo približno šti-rikrat na leto.

Kaj mi je bilo najtežje, ne vem. Že od nekdaj, se spomnim, nisem bil veliko doma, na Koroškem. Razdalja mi ni pro-blem, sem navajen, saj sem delal v Ljub-ljani in sem bil veliko na cesti. Zdaj smo 1300 kilometrov od doma, kar je res da-leč, ko gremo domov.

Želim si, da bi ostalo to delo, ki ga opravljamo, na tej stopnji kvalitete. Po-tem tudi drugih večjih problemov ne bo.

Darinka Ošlak, finančna enota Euro-pola

Dve leti sem bila zaposlena na PU Ljubljana na oddelku za gospodarski kri-minal. To so bili zelo lepi časi. Tam se si nabrala zelo veliko izkušenj, ki mi tudi v tej službi pridejo prav. Od 1. marca 2008 sem zaposlena na Europolu, v finančni enoti. Delo je zelo zanimivo, vsak dan kaj novega, čeprav bi marsikdo rekel, da je to delo monotono, a ni.

Odločitev, da grem v tujino, ni bila le moja, saj je partner kot uradnik za zvezo dobil službo tukaj. Tako sva se odločila, da se v tujino preseli cela družina. Življe-nje v tujini je po mojem mnenju dobra izkušnja. Spoznaš ljudi iz cele Evrope, s celega sveta. Brišejo se meje, spoznaš druge kulture in tako tudi od drugih jem-lješ izkušnje, ki jih poskusiš vnesti v svoje življenje. Pridobivaš na širini.

Najtežji je bil jezik – preklopiti na an-gleščino, delno tudi na nizozemščino, najlepše je bilo pa spoznavanje drugih ljudi, njihovih kultur in načina življenja, ki se razlikuje od našega. Najbolj me je presenetila narava, ni hribov, sonce posi-je redko, dež je pa vsak dan. Domače po-grešam, zato se tudi kar redno vračamo v Slovenijo, pa tudi nekdanje sodelavce rada obiščem.

V prihodnje si želim napredovati v tej službi, pridobiti čim več novih izkušenj, opraviti kakšen tečaj. Ambicije so osebni razvoj, živeti kvalitetno življenje v službi in družini.

Življenje na Nizozemskem je podo-bno kot v Sloveniji. Standard je nekoliko višji, so pa tudi cene višje. Ljudje so bolj odprti in dovzetni za angleški jezik – no-ben problem ni, če ne znaš nizozemsko. Imajo svoje navade, ki jih moraš sprejeti. Mi smo tukaj gostje, zato pač moramo sprejeti njihov način življenja. So pa do-mačini na nek način malo bolj posebni, se razlikujejo od Slovencev, vendar ni slabih izkušenj.

Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Faričem, ki je pripovedoval o oranju ledine.

Kdaj ste začeli delati v Europolu?

Kot slovenski uradnik za zvezo sem bil v Europol napoten junija leta 2002, po opravljenem postopku izbora, kjer je strokovna komisija policije preverila jezikovno znanje ter siceršnje izkušnje, usposobljenost in primernost kandida-tov za opravljanje nalog kontaktnega oficirja.

Praktična uporaba angleškega jezika, ki je delovni jezik v Europolu, mi ni dela-la težav, saj sem se pred tem usposabljal v ZDA. Tudi z delom v mednarodnem okolju ni bilo problemov. Pri tem so mi pomagale operativne izkušnje, prido-bljene z dolgoletnim delom v policiji ter šolanje v tujini, ostala potrebna znanja pa sem pridobil v posebnem programu usposabljanja pred napotitvijo v Haag.

Kakšni so bili začetki?

Vsak začetek v tujem okolju terja kar precej prilagajanja, osebnega angažma-ja in samoiniciativnosti. Marsikaj, kar se

je pred odhodom zdelo samoumevno, je na Nizozemskem bilo povsem drugače, pa najsi bo to organizacija življenja in bi-vanja, pogosto neprijazni postopki urad-nih oblasti in podobno, saj v tistem času Slovenija še ni bila članica EU.

Zame so bile te zadeve včasih še po-sebej naporne, saj sem bil prvi uradnik za zvezo slovenske policije v tujini in tudi doma ni bilo izdelanih pravil in po-stopkov, ki bi mi olajšali delo in življenje na Nizozemskem. Ustaljenega delovne-ga urnika pravzaprav ni bilo, pogosto so okoliščine terjale celodnevno prisotnost. Težavam navkljub je bilo zaplete moč rešiti z medsebojnim razumevanjem, veliko mero strpnosti in potrpljenja. Pri tem velja omeniti nesebično pomoč slo-venskega veleposlaništva v Haagu, pod-poro kolegov iz sektorja za mednarodne odnose pri službi generalnega direktorja policije in sektorja za mednarodno poli-cijsko sodelovanje v upravi kriminalistič-ne policije ter logističnih služb policije, predvsem pa pomoč sodelavcev iz od-delka Europol v Ljubljani.

V Europolu sem kot takrat edini slo-venski uradnik za zvezo vzpostavil delo slovenskega kontaktnega urada po vse-binski, tehnični, postopkovni in organi-zacijski plati, tako rekoč iz nič. V podobni situaciji so bili tudi kolegi v oddelku Eu-ropol v Sloveniji. Glede tega je obstajalo sicer nekaj teoretičnih modelov, pri sez-nanjanju z njimi in pri iskanju najustrez-nejših rešitev pa mi je veliko pomagalo tudi Europolovo osebje v Haagu. Ker sem bil med prvimi kontaktnimi oficirji novih držav kandidatk za članstvo v EU (takrat tretjih držav s posebnim sporazumom) tovrstne prakse še ni bilo in rešitve je bi-lo treba iskati sproti, dnevno, in to glede na potrebe dela na dveh straneh, doma v Sloveniji in Europolu. Mnogokrat ži-vahna, a tvorna debata z vodjo sloven-ske nacionalne enote Europol, kolegom Damjanom Potparičem, takratnim vodjo sektorja za mednarodno policijsko sode-lovanje Borisom Reharjem in vodjo sek-


VArNOST

torja za mednarodne odnose Andrejem Rupnikom je bila pri tem bistvenega po-mena. Velikokrat, zlasti v trenutkih, ko je bilo treba reagirati nemudoma in spreje-mati takojšnje odločitve, pa sem bil pre-puščen lastnemu premisleku, izkušnjam in občutkom.

S pridobljenimi izkušnjami in prakso sem kasneje izdatno pomagal tako tujim kot domačim kolegom, ki so v Europol prišli za menoj, predvsem Igorju Veršni-ku in Tomu Hasoviču, ki sta se mi pridru-žila kasneje.

S katerimi uradniki ste najbolje sode-lovali?

Najlažje je vzpostaviti pristen stik s tistimi, s katerimi sem delil vse težave ali jim s prakso pomagal premagovati prve ovire njihovih začetnih obdobij. Ta vložek se je izplačal, saj ljudje pripravlje-nosti za pomoč ne pozabijo, kar mi je v mnogočem olajšalo tudi kasnejše opera-tivno delo.

Ne glede na to pa je treba upoštevati vse jezikovne, kulturne, pravno-organi-zacijske in postopkovne raznolikosti, ki jih je moč najti v Europolu. Vsemu temu je treba poiskati skupni imenovalec, ki deluje tudi v praksi. Predvsem kultur-ni vidik je pomemben, ljudje cenijo, če pokažeš razumevanje za njihove poseb-nosti. Če jim nameniš pozdrav ali nekaj besed v njihovem jeziku, ali če »pozna-valsko« začneš pogovor in se pustiš pod-učiti o posebnostih njihove dežele ali kulinarike, je zmaga skoraj zagotovljena. Na drugi strani je nam običajna kulturna in vrednostna karakteristika v drugem okolju lahko nekaj neobičajnega in celo motečega, zato seveda vsi stavimo na univerzalne vrednote, kot so nesebič-nost, pomoč, prijaznost, razumevanje, toleranco …

Česa se najbolj spomnite, ko pogleda-te nazaj?

Prav gotovo so mi ostali v spominu trije mejniki moje poklicne poti v Euro-polu. Na prvem mestu je začetek, o kate-rem sem že povedal kar nekaj, drugi mej-nik je sprejem Slovenije v polnopravno članstvo Europola, tretji pa predsedova-nje Slovenije Svetu EU.

Sprejem v polnopravno članstvo Europola je podobno kot začetek naše prisotnosti v Europolu, terjal znatne pri-prave in dodatne delovne napore, poleg operativnega dela, ki je takrat že pote-kalo s polno paro. Kot sem že omenil, je že začetek normalnega poslovanja bil sam po sebi dokaj zahteven projekt in še nismo dodobra vzpostavili osnovnega sistema, že je bilo treba gledati v bodoč-

nost, kakšne tehnične, komunikacijske, pravne, logistične in ostale spremembe bo prinesla ratifikacija in posledična ve-ljavnost Europolove konvencije v Slove-niji po vstopu naše države v EU.

Spremembe so bile znatne, pred-vsem upoštevajoč odgovornost glede upravljanja Europola. Pri tem mislim na polnopravno participacijo Sloveni-je v Europolovem upravnem odboru in pododborih, v koordinaciji vodij naci-onalnih enot, glede financiranja in alo-kacije sredstev, polnega sodelovanja na sestankih in v operativnih projektih ter koordinacijah, neposrednega dostopa do Europolovih podatkovnih baz ter ne-posredne izmenjave informacij z osta-limi kontaktnimi biroji ter Europolom. Enako kot prvi projekt, sem tudi tega na Europolovi strani, kot edini uradnik v slovenskem uradu za zvezo, opravil sam, vendar v tesni povezavi s sloven-sko nacionalno enoto Europola pri SMPS v Ljubljani, saj so temu sočasno sledile tudi mnoge spremembe v poslovanju v Ljubljani.

Tretji mejnik je bilo predsedovanje Slovenije EU. V tej zvezi sem prevzel de-lo v Sekretariatu delovne skupine šefov policij držav EU ( EPCTF ), ki ga gosti Eu-ropol v Haagu. Med našim predsedova-nje sem Sekretariat EPCTF, sestavljen iz predstavnikov držav predsedujoče troj-ke (minulo, tekoče in prihodnje pred-sedstvo), nekaterih držav EU zunaj troj-ke ter Europola, tudi vodil. Vsebina dela v sekretariatu je bolj strateškega znača-ja, sekretariat pa vsebinsko in tehnično pripravlja dokumente za seje delovne skupine ter usklajuje delo in izvaja ne-katere druge naloge in projekte po nalo-gu predsedujočega EPCTF. Naj omenim,

da je predsedujoči delovne skupine še-fov policij najvišji predstavnik policijske organizacije predsedujoče države in ta-ko je med našim predsedovanjem temu telesu predsedoval takratni generalni direktor policije Jože Romšek.

V sekretariatu delovne skupine de-lam še danes in s svojimi izkušnjami po-magam češkemu predsedstvu, kot sem pomagal tudi francoskemu, predvsem pa podpiram sodelovanje slovenske de-legacije v EPCTF.

Bi kaj spremenili?

Nisem popolnoma prepričan, da bi se v danih okoliščinah delo na zgoraj ome-njenih strateških področjih dalo opraviti kaj dosti drugače. Morda včasih pogre-šam več fleksibilnosti, tako na Europolovistrani kot tudi doma, a pravila so zato, da jih spoštujemo, četudi so omejevalna.

Prav gotovo pa bi se dalo še kaj po-storiti na operativnem področju, saj Europol zagotavlja dobre možnosti za operativno delo, te pa bi bilo v skupno korist moč izrabiti optimalneje. Pri tem je treba imeti pred očmi potrebe Slove-nije, potrebe naših operativnih služb, saj so predvsem operativni uspehi krona vseh naporov ter končni cilj našega de-la. No, tudi teh je bilo v preteklosti kar nekaj.

Mislim, da je stalno seznanjanje zapo-slenih z delom in potenciali Europola, z možnostmi koriščenja servisa naše nacio-nalne enote in slovenskega kontaktnega urada pri tem vitalnega pomena. Žal pa zaradi različnih dejavnikov, na katere ni-mamo neposrednega vpliva, predvsem zaradi finančnih omejitev ter kadrovske fluktuacije, to ni vselej možno.

MEDNARODNO SODELOVANJE

Na Europolu smo si med drugim ogledali vrhunski laboratorij za odkrivanje prepovedanih drog


VArNOST

55

Kako je danes urejeno to področje?

Europol ima kot pomemben steber evropske notranje varnostne arhitekture zaenkrat še status mednarodne organi-zacije, financirane z direktnimi prispevkinjegovih članic, s pravnimi spremem-bami pa bo kmalu postal polnopravna agencija EU, financirana iz proračuna Unije, podobno kot Frontex, CEPOL ali Eurojust. Z nadomestitvijo sedaj veljavne Konvencije o Europolu s Sklepom Sveta ministrov bo Europolu omogočena več-ja fleksibilnost. Posledično bodo za Eu-ropol veljala tudi kadrovska pravila EU, v organih upravljanja bo sedaj veljavno soglasje nadomeščeno z dvetretjinsko večino, podeljena pa mu bo tudi večja iz-vršna moč, kar na drugi strani terja večjo kontrolno vlogo nacionalnih parlamen-tov in Evropskega parlamenta.

Spremembe bodo vplivale tudi na operativno delo. Težnja je na proaktiv-nosti sistema, ki bi nadomestila sedanjo posredovalno in reaktivno naravnanost. Europolov mandat bo zajemal vse ob-like težjih kaznivih dejanj čezmejne kri-minalitete, ne samo organizirane krimi-nalitete in terorizma, vključno s pomočjo državam članicam pri velikih medna-rodnih prireditvah z javnovarnostnimi implikacijami. Možna bo kreacija novih specifičnih podatkovnih baz in učinko-vitejša izraba vseevropskih podatkovnih sistemov, drugače pa bo urejeno tudi so-delovanje z nacionalnimi organi pri usta-navljanju skupnih preiskovalnih skupin.

Vse te spremembe bodo znova zah-tevale preoblikovanje sistema, zato nas čaka kar nekaj dela tudi v bližnji prihod-nosti.

Kako danes sodelujete z drugimi urad-niki, ste »enakopravni«, ima Slovenija pomembno vlogo v Europolu?

Neskromno lahko potrdim, da je Slo-venija tehnično dokaj dobro integrirana v Europolov sistem. Uspešno delujemo v organih upravljanja. Ko smo dokazali, da smo strokovno enakovreden in kredibi-len sogovornik, so bili odpravljeni vsi za-držki, zlasti če temu botruje tudi osebno poznavanje med kontaktnimi oficirji innegovanje družabnih stikov med nami in našimi družinami. Kontaktni oficirji, povrhu pa še policisti, nismo nikoli popol-noma ločeni od službe, tudi v prostem času ne. Je pa pomembno, koliko in kako sodeluješ na sestankih, koliko se vključu-ješ v debate in podobno. To krepi med-sebojno zaupanje in s tem tudi ugled države.

Pridobljeni ugled si je Slovenija utr-dila predvsem med predsedovanjem EU, ko smo dokazali, da se lahko kosamo tudi z mnogo večjimi državami. Osebni vložek posameznikov je bil zaradi ome-jenosti virov toliko večji, a ni prihajalo do drobljenja funkcij, neustrezne koordina-cije in nepotrebnih podvajanj, kar se si-cer pogosto dogaja. Kar se tiče Europola, je bilo v zvezi z novimi pravnimi podla-gami za njegovo delo veliko storjenega prav v času slovenskega predsedovanja.

Velja pa dodati, da Slovenija v ka-drovski strukturi Europola morda še ni zastopana najbolje. Če je zasedenost kontaktnega urada pri Europolu, ki si-cer spada pod okrilje slovenske policije, optimalna, tega ni moč trditi za Europo-love službe. Veliko je sicer prijav, a je iz-bor naših kandidatov minimalen. Manjka predvsem koordinirani nastop, celostna strategija našega sistema, ki bi zagoto-vila primerno zastopanost Slovenije tudi v Europolovih analitičnih, operativnih in logističnih službah. Uspešno rekruti-ranje slovenskih strokovnjakov na višja delovna mesta v Europolu bi dodatno

utrdilo pozicije naše države znotraj Eu-ropola.

Vaši osebni cilji, načrti za naprej?

Skozi opravljanje dokaj različnih in kompleksnih nalog na različnih delovnih področjih, predvsem v kriminalistični službi, ter skozi dolgoletno prisotnost v Europolu sem si pridobil izredno dra-gocene izkušnje, za katere verjamem, da mi bodo koristile tudi pri načrtovanju na-daljnje kariere.

Vsekakor bi rad delo nadaljeval na po-dročju mednarodnega policijskega sode-lovanja, ni pa to seveda nujno. Medna-rodna policijska srenja mi ni tuja, saj sem v tem času spoznal veliko ljudi, vključno z vsemi šefi policij držav EU, predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Interpol, Eurojust in seveda Europol, predstavniki Generalnega sekretariata Sveta, Komisije EU, ameriškega FBI … Če k temu dodate še prepotrebni element zaupanja, ki ga je z osebnim vložkom in iniciativo treba graditi ne samo mesece, ampak tudi leta, potem me v prihodnosti čaka še precej dela. V tem času mi je uspelo dokončati tudi magistrski študij iz evropskega prava in evropskih politik na Univerzi Portsmo-uth v Veliki Britaniji, kar je dobra popo-tnica za prihodnost, saj je znanje še dokaj sveže, pa tudi študij v tujini je svojevrstna izkušnja, ki odpira vrata v mednarodnem okolju.

Na koncu bi rad omenil socialni dejav-nik dela v tujini. Vseh prednosti življenja doma se brez možnosti primerjave mor-da niti dodobra ne zavedamo. Ko okusiš zdomstvo, ko ti je enkrat ta možnost pri-merjave dana, je o tem mnogo lažje so-diti.

Delo v tujini ni brez žrtev. Daljša od-sotnost od doma namreč kar precej vpli-va na kakovost življenja, pa čeprav Nizo-zemska sodi med visoko razvite države. Pri tem mislim na fizično razdaljo od do-ma, dostopnost in kakovost osnovnih zdravstvenih storitev, za katere lahko mirno trdim, da so doma znatno boljše (kljub kritikam našega zdravstvenega sistema), presenetljivo podpovprečno kakovost servisnih storitev v primerja-vi z njihovo ceno, nadalje omejenost vzdrževanja tesnejših stikov s svojci in prijatelji, dopust, ki ni pravi dopust, saj je treba v zelo kratkem času postoriti vse, kar ostaja doma nedokončano, ter ne-nazadnje odsotnost iz matičnega delo-vnega okolja ...

Vendar je dinamičnost dela, njegova vsebina, ter predvsem zavest, da oprav-ljaš nekaj koristnega za celo državo, tisto, kar na koncu odtehta tudi to.




VArNOST

KDO SO POLICIJSKI ATAŠEJI IN KAJ DELAJO

Skladno s sklepoma Vlade Republike Slovenije ter Spora-zumom o policijskih atašejih med Ministrstvom za notra-nje zadeve in Ministrstvom za zunanje zadeve ima Repu-blika Slovenija tri policijske atašeje: na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori.

Policijski atašeji so v državo gostiteljico napoteni zaradi bolj-šega informiranja, kakovostnejšega dela notranjeorganizacijskih enot policije in ministrstva za notranje zadeve ter pridobivanja pomembnih informacij in podatkov na področjih, za katere so policijski atašeji odgovorni.

Slovenija je šele na začetku procesa napotitve policijskih ata-šejev, npr. Avstrija jih ima okoli 20, Romunija pa kar okoli 30.

Poleg policijskih atašejev je slovenska policija v tujino napo-tila še uradnike za zvezo in sekundirane uradnike. Zdaj deluje en policijski uradnik za zvezo pri Interpolu v Lionu, trije uradniki za zvezo pri Europolu v Haagu, en sekundant v Agenciji Frontex v Varšavi ter dva sekundirana uradnika pri Ženevskem centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami pri Inštitutu DCA Ljubljana v Ljubljani (DCAF – democratic control of the armed forces).

Vloga policijskega atašeja je med drugim tudi zastopanje interesov slovenske policije in predstavljanje ministra ter gene-ralnega direktorja policije v državi gostiteljici, opravljajo pa še vrsto drugih nalog. Policijski ataše je za svoje delo odgovoren namestniku generalnega direktorja policije. Uradniki za zvezo in sekundirani uradniki pri izvajanju nalog delujejo v okviru navodil Interpola, Europola, Frontexa in DCAF-a.

Od januarja 2007 v Republiki Hrvaški naloge policijskega ata-šeja opravlja Jože Sironič. Preko ministrstva za zunanje zadeve poteka postopek za širitev nerezidenčne pristojnosti (to pomeni, da ni v tisti državi, ampak ima tam pristojnosti) še na Bosno in Hercegovino, Madžarsko in Romunijo.

Od oktobra 2006 je v Republiki Srbiji naloge policijskega ata-šeja opravljal Gorazd Plaper, ki ga je 15. julija lani zamenjal Bojan Lunežnik.

Sredi novembra pa je v Črni gori delo policijskega atašeja nastopil še Zvonko Zinrajh. Policijski ataše v Črni gori je skupni projekt Slovenije in Avstrije, ki ga sofinancira Evropska komisija. Policijski ataše v Podgorici zastopa interese Republike Slovenije, pa tudi Republike Avstrije, kar je prvi takšen medsebojni projekt. Usmerja ga Slovenija.

Februarja letos bo v Alžirijo poslan avstrijski policijski ata-še, ki bo zastopal tudi interese Republike Slovenije.

Na delovnem mestu na Ve-leposlaništvu v Beogradu smo obiskali Bojana Lunežnika (na fotografiji), ki nam je podro-bneje predstavil svoje delo.

Kaj so glavne naloge policij-skega atašeja?

Naloge policijskega ata-šeja v državi sprejema so za-

stopanje interesov ministrstva za notranje zadeve in policije ter predstavljanje ministra in generalnega direktorja policije, poleg tega pa še spremljanje varnostne situacije v državi gostiteljici in izmenjava izkušenj na delovnem področju notranjih zadev, s po-sebnim poudarkom na policiji. Policijski atašeji imamo na pod-lagi sporazuma med notranjim in zunanjim ministrstvom svoj se-dež na veleposlaništvu, vendar smo pri svojem delu finančno in administrativno popolnoma samostojni. Ministrstvo za zunanje zadeve oz. veleposlaništvo nam zagotavlja prostore in logistično podporo.

Podlago za delo imamo v Zakonu o policiji in Zakonu o zu-nanjih zadevah. Na podlagi teh dveh aktov so bili izdelani podza-konski predpisi, vendar je praksa pokazala potrebo po določenih spremembah, ki bi olajšale delo in stike. Seveda so pri vseh za-četkih kakšne težave, vendar se trudimo svoje delo opravljati čim bolje.

Kako ste se znašli v Beogradu, kako so vas sprejeli?

Ob prihodu v Beograd sem imel določene težave, ker smo za-čeli na novo navezovati stike s predstavniki države gostiteljice, vendar smo jih hitro in učinkovito vzpostavili. Komuniciramo s sektorjem za mednarodno policijsko sodelovanje in evropske integracije, ki je v okviru tukajšnjega ministrstva za notranje za-deve. To je naša kontaktna točka in preko njih urejamo vse.

V Beogradu ste že bili – kdaj in zakaj?

V Beogradu sem bil od leta 1976 do 1979, in sicer na šolanju na vojaški akademiji. Takrat nas je republiški sekretariat za notra-nje zadeve po končani kadetski šoli in opravljenem pripravništvu napotil na šolanje – v četrto generacijo sva sem prišla dva. Od takrat do danes se je tukaj ogromno spremenilo. Beograd je po-stal dvakrat večji. Danes naj bi tu živelo več kot dva milijona in pol prebivalcev. To se vidi tudi na okolici. Nekoč sta bila Zemun in Beograd ločena, danes pa je to že vse eno. Beograd je res vele-mesto.

Kakšni so tukajšnji ljudje, kako je delati s Srbi?

Ljudje so zelo prijazni in nimam težav glede dela. Tudi v pro-stem času vzpostavljamo stike in se družimo. So pa določena obdobja, ko je delo zahtevnejše, predvsem zaradi političnih do-godkov tukaj, v Evropski uniji in tudi v Sloveniji. Ko je februarja lani Slovenija priznala neodvisnost Kosova, so imeli na velepos-

laništvu velike težave, in posle-dično tudi pri nekaterih ostalih nadaljnjih političnih dogodkih. Na svojem delovnem področju nimam nobenih težav.

Je bil morda vdor v sloven-sko veleposlaništvo februar-ja lani tudi dodatni vzrok, da v Srbiji potrebujemo policij-skega atašeja? Morda veste, kaj konkretno se je takrat dogajalo v tej stavbi?

Ker takrat še nisem bil tu-kaj, teh dogodkov ne morem komentirati. Po pripovedova-



VArNOST

57

nju je bila situacija zelo težka. Odloči-tev vodstva veleposlaništva, da zapu-stijo sedež ambasade, je bila modra odločitev, kajti posledice bi lahko bile še dosti hujše, tako pa je prišlo samo do materialne škode.

Kako se razumete z osebjem vele-poslaništva?

Z osebjem veleposlaništva zelo dobro sodelujem. Že ob prihodu so mi zelo pomagali na različnih področjih: od iskanja stanovanja do vseh ostalih stvari, ki si jih moraš urediti, ko prideš na takšno delovno mesto.

Kaj je pri vašem delu najtežje in kaj najlažje, najlepše?

Najtežje je to, ko moraš neko zade-vo opraviti, pa je ne moreš takoj, saj je tukajšnja mentaliteta takšna, da stvari trajajo kar nekaj časa. Pri nas se lahko določene stvari opravijo zelo hitro. Kar se dogovorimo, sicer opravijo, ampak vse traja dlje časa. To je moteče, saj tu-di vsi ostali v tem procesu čakajo, ti pa še nimaš odgovora.

Najlepše pa je delo z ljudmi. Spoznal sem tudi veliko novih stvari. To je izziv, ko delaš v drugem okolju, kjer se srečujejo me-šane kulture. Tukaj nas je 27 policijskih atašejev, iz Japonske, Avstralije, iz pretežnega dela evropskih držav, tudi iz Amerike. Izmenjava izkušenj z njimi, to so v glavnem ljudje, ki že imajo po-licijsko kariero, je zelo zanimiva. Vidiš tudi, kakšni so interesi po-sameznih držav v državi gostiteljici, kaj jih zanima, kaj spremljajo, kako si izmenjujejo podatke.

Kaj se je vam pri tem zdelo najbolj zanimivo?

Najbolj zanimivo je to, ko se pogovarjaš s tujimi policijskimi atašeji (npr. japonskim ali avstralskim), kakšen je njihov interes. Oni z izmenjavo operativnih izkušenj oz. podatkov nimajo oprav-ka, ker tudi njihovih prebivalcev tukaj ni veliko. Oni preprosto spremljajo, kako in kaj delajo policisti ter na podlagi tega dobijo določene informacije in izkušnje, ki jih ali uporabijo ali pa matični

državi predlagajo, da bi jih uporabili.

Na sprejemih, ki jih ima-mo npr. ob raznih prazni-kih, shodih, sem spoznal njihovega ministra za no-tranje zadeve Ivico Dačića in generalnega direktorja uprave policije Milorada Veljovića. Sta sproščena, do-stopna. Spraševala sta, kako se imam, kako poteka delo, kako sem zadovoljen, kako se počutim tukaj …

Vaš mandat traja 4 leta, kakšne načrte in cilje imate?

Upam, da bom ta man-dat opravil čim bolje, da

bom zdrav ter da bodo novi policijski atašeji, ki bodo na to delovno mesto prišli za menoj, prišli v urejeno delo-vno okolje, da bodo za to imeli ustrez-ne predpise, predvsem pa, da jim bo delo lažje. Mislim, da delo policijskih atašejev pri nas v policiji še ni tako prepoznavno, ima pa na področju dvo- in večstranskih mednarodnih odnosov izjemno velik pomen.

Pogrešate Slovenijo, kolikokrat se vračate domov?

Do sedaj sem se domov vračal enkrat mesečno za vikend. Z mano v Beogradu živi žena, sinova pa sta v Sloveniji. Seveda pogrešam še vrsto stvari, ampak takšna je pač narava dela. Najbolj pogrešam prijatelje, ki jih ob tej priložnosti tudi pozdrav-ljam.


Januarja je bil avstrijski policijski ataše Gerhard Stricker na usposabljanju v Slo-veniji, kjer se je seznanil z organizacijo slovenske policije in navezal stike s slo-venskimi kolegi. Predstavnik kriminalistične policije Robert Furman mu je med drugim predstavili dejavnosti policije v boju proti organiziranemu kriminalu ter naloge in obveznosti s področja mednarodnega policijskega sodelovanja.


Od leve proti desni: Jože Sironič, policijski ataše v Zagrebu, Bojan Lunežnik, poli-cijski ataše v Beogradu, dr. Miroslav Luci, veleposlanik v Beogradu in Milan Kan-gler, koordinator atašejev.

Zvonko Zinrajh, policijski ataše v Pod-gorici

Veleposlaništvo v Beogradu


VArNOST

Odlikovanje akademske palme je ustanovil Napoleon I. leta 1808 za člane njihove univerze. Sestavljajo ga vite-ški, častniški in komandirski čin. Od leta 1955 je bil do-ločen nov red, po katerem se lahko odlikovanje podeli tudi tujcem, ki so zaslužni za širjenje francoske kulture v svetu.

V slovesnem nagovoru je veleposlanica povzela bo-gato strokovno sodelovanje obeh policij. Na področju izobraževanja in usposablja-nja ga je z velikim prizadeva-njem vzpostavljal s svojimi

sodelavci Marjan Ferk kot ravnatelj Šole za policiste in pozneje kot direktor Policij-ske akademije.

Že leta 1998 je bil z dele-gacijo slovenske policije na prvem obisku v Parizu in Dra-veilu, kjer so se v Šoli za varu-he miru dogovorili za redne študijsko-strokovne izmenja-ve v osnovnem policijskem izobraževanju. Sodelovanje je bilo leta 2004 razširjeno tudi na šolo za usposabljanje policistov v Sansieru.

Leta 2001 je Policijska akademija vzpostavila prve stike z Višjo šolo za oficirje

DELO V AGENCIJI FRONTEX

Za razpis za delo v Agenciji za vodenje operativnega sodelova-nja na zunanjih mejah držav članic EU (v nadaljevanju agenci-ja ali Frontex) sem izvedel preko policijskega intraneta. Kljub temu, da sem za seboj že imel izkušnjo z delom v mednarodni organizaciji, ko sem bil član mednarodne misije v Jordaniji, me je po prijavi in na poti do želene službe čakalo kar nekaj ovir.

Prvi del testiranja sem opravljal iz znanja angleškega jezika in poznavanja informacijskih sistemov policije ter preverjanja znanja o delovanju in institucijah EU. Drugi del preizkusa moje primerno-sti za delo v agenciji je potekal na sedežu Frontexa v Varšavi, na razgovoru z vodjem oddelka, kjer naj bi pozneje delal. Predhodno sem se na testiranja, ki so bila precej zahtevna, temeljito pripravil in se posvetil predvsem delovanju agencije. O Frontexu namreč ni bilo veliko razpoložljivih podatkov, saj je agencija začela delovati šele oktobra 2005, jaz pa sem se ji pridružil leto kasneje, decembra 2006.

Ker je bilo o operativnih nalogah in dejavnostih agencije že do-sti napisano, se bom tokrat osredotočil na delovanje oddelka za ra-ziskave in tehnološki razvoj (Reserach and Development Unit), kjer sem bil zaposlen zadnje dve leti kot sekundirani nacionalni ekspert.

Glavna naloga oddelka je spremljanje razvoja znanstvenih ra-ziskav na področju nadzora in varnosti meja Evropske unije, ki se nanašajo na tehnologije, opremo, orodja in metode za varovanje kopenskih in morskih meja in posredovanje teh informacij Evropski komisiji in članicam Unije.

Moje delo je bilo zelo raznoliko in precej drugačno od nalog, ki sem jih prej opravljal v specialni enoti. Vodil sem projekte, povezane s tehnologijami, ki se uporabljajo na zunanjih kopenskih mejah, mreže-nja (networking) med različnimi subjekti na tehnološko raziskovalnem področju in tehnologijami/sistemi za preverjanje vstopa potnikov v EU in izstopa iz nje (biometrija, potne listine, vizumi ...).

Med drugim sem vodil projekte uporabnosti brezpilotnih letal (UAV – unmanned aerial vehiclecls), sateliske tehnologije in drugih

zračnih plovil pri varovanju zemeljskih mej. Prav tako sem sodeloval na mnogih konferencah in delavnicah po vsej Evropi, sam pa sem organiziral več mednarodnih zasedanj in konferenc v zvezi s prej omenjenimi deli in nalogami.

Delo sem opravljal dve leti v pisani druščini petih moških in dveh žensk iz Nizozemske, Grčije, Bolgarije, Litve, Švedske, Poljske. Slove-nije nisem imel niti priložnosti pogrešati, saj je slovenska skupnost v Varšavi, zahvaljujoč našemu veleposlaništvu, zelo dejavna.

Skratka, če imate podobne želje, vam delo v agenciji ali drugih organih EU zelo priporočam. Kljub temu, da sem to delo opravljal razmeroma kratek čas, sem pridobil veliko izkušenj s področja pro-jektnega menedžmenta in mednarodnega sodelovanja, prav tako pa sem veliko pridobil na znanju angleščine. Sicer pa sem v tem ča-su spoznal precej novih prijateljev tako v agenciji kot tudi zunaj nje, med njimi številne Slovence, ki si služijo kruh na Poljskem.

Besedilo in foto: Damjan Žgajner

MARJAN FERK, VITEZ AKADEMSKIH PALM

Francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont je 10. decembra v francoski rezidenci z redom viteza aka-demskih palm v imenu francoskega ministra za kulturo odlikovala Marjana Ferka, upokojenega delavca policije.


Marjan Ferk je prejel odlikovanje vitez akademskih palm za širjenje francoske kulture v Sloveniji.

Damjan Žgajner, sicer zaposlen v SE, je delo na Frontexu opravljal dve leti.


VArNOST

59


v Cannes Escluse in že leta 2004 je bil podpisan spo-razum, ki opredeljuje mož-nosti in vsebine izmenjav študentov in predavateljev obeh višjih šol.

Z imenovanjem in posta-vitvijo policijskega atašeja na Veleposlaništvu Republi-ke Francije v Ljubljani so bila organizirana tritedenska je-zikovno-strokovna izpopol-njevanja policistov v Cler-mond Ferrandu, ki se jih od leta 2004 redno udeležujejo policisti iz operativnih služb slovenske policije.

Posebej uspešna je bila vzpostavitev poučevanja francoščine v Policijski aka-demiji po pogodbi s Fran-coskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani. Od leta 2003 dalje je bilo v načrt-no jezikovno usposabljanje vključenih 206 policistov, ki pri svojem delu potrebujejo znanje francoskega jezika.

Marjan Ferk se je velepos-lanici zahvalil za prejeto odli-kovanje, pri čemer je povedal: »S krepitvijo mednarodnega strokovnega sodelovanja z Republiko Francijo smo vsi

veliko pridobili. Strokovna znanja in izkušnje smo oboji vpletli v programe izobraže-vanj in usposabljanj, policisti iz operative v svoje delo. Za-vedali smo se tega, da znanje jezika odpira pot, odpravlja meje in omogoča globlje kul-turno in zgodovinsko spozna-vanje obeh narodov. To pa je pomembno tudi za vsakega posameznika. Sodelovanje pravzaprav ustvarjajo ljudje, in ne institucije same po se-bi. Vesel sem, da se še vedno krepi in nadaljuje delo, ki je bilo vzpostavljeno.«

Ob zaključku je še dejal, da je prejeto odlikovanje nedvomno sad skupnih pri-zadevanj in podpore njego-vih nekdanjih sodelavcev iz generalne policijske upra-ve, sektorja za mednarodno sodelovanje, uslužbencev iz Francoske ambasade in Francoskega inštituta Char-les Nodier ter Policijske akademije, zato odlikovanje iskreno deli z njimi.

Besedilo: Cvetka LumbarFoto: Damjan Žagar

Novembra lani je bil na prvem obisku na PU Koper dr. Francesco Zonno, novi kvestor v Trstu (tretji z desne), skupaj z uradnikom za zvezo italijanske policije v Sloveniji Giannijem Baldijem. Sprejel ju je direktor PU Koper Božidar Štem-berger z najožjimi sodelavci.

Novi kvestor, ki svoje delo opravlja od lanskega poletja, je povedal, da želi s svo-jim obiskom zgraditi pristnejše odnose s sosednjimi policijskimi upravami. Do sedaj je s slovensko policijo že sodeloval, ko je delal še na področju zatiranja kriminalite-te, na zdajšnjem položaju pa si želi vzpo-staviti še globje in tesnejše sodelovanje in dobrim odnosom dodati tudi osebno

noto. »Kriminal ne pozna meja, zakaj bi jih poznali mi,« je dejal dr. Zonno.

Direktor PU Koper Božidar Štemberger se je zahvalil za obisk in poudaril, da ima-mo z italijanskimi kolegi že tradicionalno dobre odnose. Prej so bili ti stiki izrazitejši ob meji, z ukinitvijo meje pa je opaziti, da je nastal nekakšen prazen prostor, ki bi ga morali zapolniti z drugimi oblikami sode-lovanja. Prav zato bo v kratkem tudi sre-čanje operativno-komunikacijskih centrov obeh držav. Direktor je še povedal, da se zavzema predvsem za dobro sodelovanje operativnih služb v konkretnih primerih.

Iztok Perenič, vodja SKP PU Koper, je predstavil svoje delovno področje, pri tem

pa poudaril potrebo po usklajenem delo-vanju, ki bi otežilo delovanje kriminalnim združbam na širšem območju policijske uprave. Valter Ule, vodja SUP, je pohvalil sodelovanje, predvsem na področju dr-žavne meje in dela s tujci. V zadnjem času dobro sodelujejo tudi na področju pro-metne varnosti.

Dr. Zonno je ob koncu svojega obi-ska obljubil, da bo poskrbel za to, da bo v vsakem oddelku vsaj ena oseba, ki bo olaj-šala sporazumevanje zaradi morebitnega nepoznavanja jezika. Vsi skupaj pa so se strinjali, da lahko vsak od nas prispeva svoj delež k izboljšanju medsebojnih odnosov.

Besedilo in foto: Anita Leskovec

ITALIJANSKI KVESTOR NA OBISKU V KOPRU


VArNOST

Policijsko upravo Celje je 26. novembra obiskala delega-cija francoskega veleposlaništva v Sloveniji. Francosko veleposlanico Chantal de Bourmont je na obisku spremljal ataše Fabien Barthez.

FRANCOSKA VELEPOSLANICA OBISKALA CELJE

Delegacijo so sprejeli di-rektor PU Celje Janko Goršek, vodja sektorja uniformirane policije Robert Videc in vod-ja SKP Jože Senica. Franco-skim gostom so predstavili letošnje dejavnosti policijske

uprave in njihove rezultate. Sicer pa je obisk potekal v prijetnem, sproščenem raz-položenju, ki smo ga ujeli tudi s fotoaparatom.

Besedilo in foto: Milena Trbulin

SPREJEM ŠVICARSKEGA POLICIJSKEGA ATAŠEJA

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je 21. januarja sprejel dosedanjega švicarskega policijskega atašeja v Rimu, Hansa Petra Marthalerja, in njegovega naslednika Marca Marinzolija.

Slovenska policija ima s Švico dobro urejeno mednarodno podlago za sodelovanje, ki pa se je še izboljšalo z imenova-njem policijskega atašeja, ki je pristojen tudi za Slovenijo.

Z njim dobro sodeluje tako v operativnih zadevah kot tudi na drugih ravneh. Policijski ataše Hans-Peter Marthaler konec februarja letos zaključuje svoj mandat v Rimu, nasledil pa ga bo Marco Marinzoli.


USPOSABLJANJE SPECIALIZIRANIH ENOT POLICIJEEUPFT 2008

Policisti in starešine posebne policijske enote (PPE) in spe-cialne enote (SE) GPU so se med 10. in 20. novembrom udeležili usposabljanja spe-cializiranih policijskih enot Evropske unije pod imenom European Union Police Forces Training 2008 (EUPFT 2008). Usposabljanje je potekalo v nacionalnem centru za taktič-no usposabljanje francoske žandarmerije (CNEFG) v Saint Astieru v Franciji. Udeleženci so se odzvali vabilu General-ne direkcije nacionalne žan-darmerije Republike Francije, usposabljanje se financira v sklopu projekta AGIS Evrop-ske komisije.



VArNOST

61

Center francoske žandarmerije za uspo-sabljanje General Dupuy ima tri večje poligone za izvajanje taktičnih vaj in uspo-sabljanj policistov. Poligoni so zgrajeni posebej za usposab-ljanja in omogočajo realno predstavo o delovanju policijskih enot na ulicah in trgih mest. Ulice in trgi ter posamezne stavbe so tudi poimenovane, oštevilčene in dajejo videz pravih ulic. Na posameznih poligo-nih in drugih objektih se je mogoče uriti v premagovanju različ-nih ovir, delu v temnih sobah, ceveh, stolpih za plezanje in spušča-nje, plezalnih stenah, uporabi vrvnih tehnik, strelišč ipd.

Štiri starešine PPE so naloge izvajali v operativnem štabu pod neposrednim vodstvom vodje mi-sije, in sicer v opera-tivnem centru (Ope-rational center), v skupini za zbiranje in posredovanje po-datkov (Intell cell), v skupini za načrtova-nje (Planing cell) in v skupini za nadzor in ocenjevanje celo-tnega usposabljanja EUPFT (Assessment team).

Petindvajset poli-cistov in starešin PPE PU Maribor ter pet policistov SE GPU je naloge izvajalo v for-mirani policijski enoti (FPU 2), ki jo je vodil komandir oddel-ka PPE PU Maribor. Enoto FPU 2 so po-leg našega oddelka sestavljali še trije od-delki posebnih enot iz Poljske, Madžarske in Romunije. Skupno je poleg slovenske enote na usposab-ljanju sodelovalo še osem enot iz različnih evropskih držav.

Usposabljanje in urjenje je potekalo vsak dan od 7.30 do 11.30 ure ter od 13.30 do 17.30 ure. Vsak drugi dan so policisti izvajali taktične vaje z različnimi stvarni-mi predpostavkami delovanja policije na izmišljenem kriznem območju države Peri-land. Taktične vaje so potekale tudi ponoči, tako da so policisti iz-vajali naloge tudi po 14 ur na dan.

Enote evropskih držav, ki so sodelova-le na usposabljanju, so izvajale naloge ta-ko, kot jih izvajajo v svoji državi, torej na podlagi lastnih poob-lastil, taktike in me-tod dela. Pri tem so bile ugotovljene razli-ke med posameznimi državami. Policisti so prikazali različne pri-stope za opravljanje nalog kot tudi različ-ne strokovne in orga-nizacijske pristope, kar pa ni predstavlja-lo večjih ovir pri skup-nih nalogah.

Ugotovili smo, da so slovenski policisti v primerjavi s kolegi iz držav udeleženk usposabljanja zado-voljivo opremljeni in uporabljajo podobna zaščitna sredstva, orožje, plinska sred-stva, zveze in vozila. Pri tem je treba opo-zoriti na dejstvo, da so na usposabljanju sodelovale tudi pro-fesionalne enote za vzdrževanje in vzpo-stavljanje javnega reda. Slovenska PPE je bila edina enota, ki deluje na sklic, vendar kljub temu po znanju in usposobljenosti ni v ničemer zaostajala za profesionalnimi enotami ostalih ev-ropskih držav.

Besedilo in foto:Rado Abutovič


Slovenski policisti pri usposabljanju

Delo s tujimi enotami ni povzročalo težav.

Na poligonu


VArNOST

ELVIS PODLOGAR – VRHUNSKI TRIATLONEC IN JUJITSAR

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE

Po končani srednji šoli sem se zaposlil v kriminalistični služ-bi, kjer sem ostal do leta 2002, ko sem nastopil delo inštruktor-ja praktičnega postopka s samoobrambo na PU Ljubljana, kjer sem tudi zdaj zaposlen. Vmes sem diplomiral na Visoki upravni šoli, postal mojster jujitsa 2. DAN, ter si ustvaril družino v Ko-čevju. Leta 2002 se nama je z ženo Nikolino, profesorico angle-škega jezika, rodil sin Nejc in leta 2006 hčerka Neli, s katerima poskušava preživeti svoj prosti čas.

Po srednji šoli sem tekmoval v jujitsu in dosegal najvišja mesta na policijskih tekmovanjih, vendar je kmalu jujitsu za-menjal moj novi šport, tj. triatlon. Gre za šport, ki te prevza-me in postane način življenja. V triatlonu sem tekmoval v vseh možnih razdaljah ter leta 2006 postavil piko na i s premagano razdaljo v IRONMANU (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka) in leta 2008, ko sem v Murski Soboti postal policij-ski državni prvak v triatlonu. Do letos sem poleg triatlonov in jujitsu tekem nastopal tudi na kolesarskih, tekaških maratonih ter ostalih mnogobojih. Tako sem na leto nastopil na več kot 30 tekmovanjih ter tedensko treniral po 14 ur.

Lani sem se s prijateljem Sergejem Bižalom iz Srednje poli-cijske šole zopet resneje posvetil jujitsu, konkretno duo siste-mu. Marca 2008 sva postala državna prvaka in začela nasto-pati tudi na drugih mednarodnih tekmah v jujitsu. Kot člana slovenske reprezentance pod vodstvom trenerja in selektorja učitelja samoobrambe iz PA Gorazda Toplaka sva se uvrstila tudi na svetovno prvenstvo v jujitsu, ki je potekalo od 28. do 30. novembra na Švedskem. S solidno predstavo sva zasedla 9. mesto, kar nam je dodatna spodbuda za tekme na najvišjem nivoju jujitsa. Letos se bomo udeležili evropskega prvenstva, ki bo v Črni gori.

Poleg policijskega dela in športa je velik del mo-jega prostega časa name-njen tudi vodenju lastne-ga športnega društva TRI-BOR (TRI-triatlon in BOR-borilne veščine). Kot ime pove, združuje triatlon in jujitsu, poudarek pa je na delu z mladimi. Mlade tri-atlonce sem začel trenirati leta 2004 v triatlonskem klubu, leta 2007 pa sem se odločil za ustanovitev last-nega kluba, kjer sem lahko združil oba športa, ki ga skušam približati mladim.

V dveh letih delovanja ŠD TRIBOR imam preko 200 članov. Jujitsu trenira skoraj 100 mladih v 7 skupinah, ki se že udeležu-jejo domačih in tujih tekmovanj ter dosegajo dobre rezultate. Jujitsu je namenjen tudi starejšim članom, ki tekmujejo in obe-nem sooblikujejo treninge. Mladi in stari triatlonci pa že 4 leta nastopajo na različnih triatlonih in drugih tekmah, povezanih s kolesarjenjem in tekom.

Po vsem povedanem lahko zaključim, da sem človek, ki je povezan s športom tako službeno kot v prostem času, veliko pa mi pomeni tudi družina.

Po končani osnovni šoli sem se leta 1994 začel šolati v Srednji policijski šoli v Tacnu in se resneje ukvarjati s športom. Že od začetka sem obiskoval treninge borilne veščine jujitsu, kjer sem kasneje tudi tekmoval in dosegal najvišja mesta v mladinskih kategorijah. Od leta 1995 do 1997 sem bil mladinski državni prvak v jujitsu borbah do 62 kilogramov, leta 1997 pa sem postal tudi članski državni prvak v prikazu jujitsu tehnik duo sistema.

Članice in člani ŠD Tribor

Jujitsu - duo sistem

Po uspešnem triatlonu

Z Nejcem in Neli


VArNOST

63

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS

MARTINA KUDER - VELDIN, SPRETNA KLEKLJARICA

Čipke so moja ljubezen, ze-lo rada klekljam, vendar naj se najprej predstavim.

Rojena sem leta 1961 v Tr-bovljah. S starši in sestro sem živela v Zagorju, kjer sem obi-skovala osnovno in srednjo šolo. Že kot deklica sem razla-gala, kaj bom, ko bom velika: miličnica.

Ko se mi je leta 1979 ures-ničila želja, sem bila najprej razporejena na PU Kranj. Na prelepem Gorenjskem sem spoznala tudi moža in si z njim ustvarila družino. Leta 1988 smo se preselili z Je-senic v Ljubljano, kjer sem delala na PO Polje, nato pa v zaščitni enoti milice, oddelku za varovanje na vladi. Ob de-lu sem se izobraževala, kar je bilo ob dveh hčerkah in delu po razporedu težko, vendar sem z moževo pomočjo zmo-gla. Nekaj časa sem delala na upravi policije kot inšpekto-rica za tujce, nato pa me je v turnusno delo zvabil OKC GPU, kjer sem še sedaj, že več kot 10 let.

Da mi med službami ni bilo nikoli dolgčas, je poskr-bela družina ali pa kar sama. Vedno sem rada hodila v hri-be, tekla, tudi na Veteransko plavalno tekmovanje na Ibizo sem hotela, vendar se je moj soplavalec Miki Muster tik pred tekmovanjem poško-doval, tako da sem misel na tekme morala opustiti. Ko sta tudi hčerki nehali plavati, smo prodali stanovanje v mestu in se preseliti na deželo.

Zdaj že četrto leto stanu-jemo na Savi, v vasici blizu

Litije in mi ni nikoli dolgčas. Za to poskrbijo tri muce, zlati prinašalec Nil in seveda prah, umazana posoda, vrt, sadov-njak, čebelnjak … V življenje na vasi se ni težko vključiti, človek mora biti samo malo komunikativen in priprav-ljen pomagati. Rezultat: sem predsednica Odbora krajevne organizacije Rdečega križa Sava. Glede na situacijo si lah-ko mislite, da dela ne manjka.

Rada se ukvarjam tudi z zelišči – mož me zaradi tega včasih pokliče kar Pehta, hiša in okolica pa sta vedno polni rož. Rada imam lepe stvari, velika želja iz mladosti, da se naučim prepletati niti v pre-krasne vzorce, torej klekljati, se mi je pred dobrima dvema letoma tudi uresničila.

Klekljanja sem se učila v Žireh, kamor sem hodila en-krat tedensko k Ivi Sobočan, ki je že nekaj let najboljša klekljarica v državi. Na tečaje in delavnice redno hodim, saj se tam vsakokrat naučim in izvem kaj novega. Klekljam večinoma zvečer, ko je čas, da se sprostim od celodnevnega vrveža. Sem članica Klekljar-skega društva Cvetke Žiri. Ok-tobra 2008 sem na Savi orga-nizirala razstavo čipk, kjer sem imela razstavljenih kar precej svojih čipk. Uživam v delu, saj je lepota čipke enkratna, ne-ponovljiva in pravi pokazatelj natančnosti in vztrajnosti.

Uživam v delu, ki je pre-cizno in prava preizkušnja potrpežljivosti. Dokler mi bo vid dopuščal, bom tkala niti v prelepe vzorce!

Martina pri kleklanju

V družbi moža in hišnih ljubljenčkov


VArNOST

ALOJZ SLADIČ – GLASBA, POTAPLJANJE, KULINARIKA IN ŠE KAJ


V tem času sem si v Novem mestu ustvaril družino in dom. Poleg neizogibnih, a najbolj prijetnih obveznostih – skrb za odraščanje šest- in desetletne-ga sina, veliko prostega časa preživim ob igranju kitare, naj-raje seveda v dobri in pevsko razpoloženi družbi.

Zadnje leto se glasbeno dopolnjujeva s kolegom Ro-manom Čukom, ki je prav tako policist na PP v Črnomlju od leta 2004 in je izvrsten harmo-nikar na diatonični harmoniki. Najinemu prvemu skupnemu »špilu« in temu, da sva se sploh spoznala, je botrovalo prazno-vanje abrahama enega izmed mojih sodelavcev. Ker sva vsak zase privolila, da mu bova kakš-no zaigrala, sva bila nato neka-ko prisiljena to tudi izpeljati. Časa za vajo je bilo samo nekaj dni, dejansko pa sva se pred za-bavo dobila samo za dve uri in hitro ugotovila, da je to to. Od takrat naprej se zelo rada odzo-veva povabilom prijateljev ali sodelavcev, ki si želijo prazno-vanja, piknike in podobne za-bave popestriti z živo glasbo.

Moja ljubezen do glasbe si-cer sega daleč nazaj v otroštvo, a je takrat žal ostalo samo pri prepevanju v osnovnošolskem pevskem zboru. V kadetski šoli sem se v prvem letniku včla-nil v pevski zbor. Šele kasneje, mislim, da je bilo to v 2. ali 3. letniku kadetnice, mi je mama kupila rabljeno klasično kitaro. Pri učenju prvih akordov mi je pomagal prijatelj, nato pa sem spoznal pravi pomen besede »samouk«. Seveda so bili teh mojih začetkov igranja (če bi temu takrat lahko sploh rekli igranje) deležni tudi moji cimri iz sobe 25 v I. internatu v Tac-nu, za kar se jim iskreno opravi-čujem (hehe)!

V zadnjem letniku smo trije prijatelji v domačem kraju (ni-sem povedal, da sem odraščal v Semiču v Beli krajini) usta-

novili »garažni band«, kjer pa so mi v roke porinili bas kitaro. Pa je kar šlo. Igrali smo celo ne-kaj avtorskih del, sicer pa smo se zgledovali po Ramonsih, pa Psihomodo Popu in še komu podobnemu. Tu in tam smo za-igrali tudi na kakšni »rock fešti« ali v mladinskem klubu. Svoj prvi delovni dan v policiji ozi-roma na PP Novo mesto si bom za vedno zapomnil predvsem po tem, da sem že na predsta-vitvenem razgovoru komandir-ja prosil za prosti vikend zaradi »špila«. Pa je moji prošnji celo ugodil!!!

Poleg vsega naštetega imam zelo rad tudi morje. Z družino smo zaljubljeni v kampiranje, tako da večji del poletnih počitnic že več let za-povrstjo preživljamo v kampu na Krku. Bivanje na morju si najraje popestrim s podvod-nim ribolovom (potapljanje na dah, da ne bo pomote), ki pa je v zadnjem času ne samo vse bolj drag, temveč tudi vse bolj nevaren šport. Vse več je namreč nesreč, predvsem za-radi divjanja z gliserji in pa tudi zaradi neustrezne oznake po-tapljačev. Manj nevarna pa je košarka, s katero nekako preko celega leta skrbim, da ostajam v solidni formi in da si lahko kdaj pa kdaj privoščim tudi kakšen gurmanski greh več! Ko smo že pri hrani – kuhanje je tudi eden izmed mojih priljubljenih hobi-jev. Nikoli ne skrivam želje še iz časov, ko sem se odločal za po-klic, in sicer sem imel ves čas na drugem mestu poklic kuharja. Na prvem mestu je bil seveda »policaj«, ki je na koncu tudi zmagal. Poleg volje in nekaj osnovnega kuharskega znanja je pomembno imeti tudi ne-kaj domišljije. Pa strahu ne sme biti. Pri meni ste lahko deležni tako dobrih vampov in pasulja kakor tudi dobrot z žara ali pa »izpod peke« (za sladice pa je bog ustvaril nežnejši spol).

Sem Alojz Sladič, prijatelji pa me kličejo tudi Lujo. V policiji sem zaposlen od 1. julija 1992. Moja poklicna pot je potekala od policista opazovalca, vodje patrulje, policista kriminalista, pomočnika komandirja, do inšpektorja na SUP PU v letu 2005. Leta 2000 sem diplomiral na Višji upravni šoli, v začetku leta 2005 pa tudi na Fakulteti za policijsko-varnostne vede.

Po mojih stopinjah, vsaj kar zadeva kulinariko, gre tudi mlajši sin Matevž, ki ne manjka pri nobenem žaru.

Z Romanom Čukom igrava skupaj od decembra 2007.

V prostem času se rad ukvarjam tudi z ribolovom.


VArNOST

65


SEBASTJAN ŠPEGLIČ – PREDSEDNIK ŠPORTNEGA DRUŠTVA MODRI MEDO

Sem Sebastjan Špeglič, rojen leta 1978 in stanujem v Žalcu. Po končani osnov-ni šoli v Žalcu sem se leta 1993 vpisal v tacensko kadetsko šolo. Kot kadet 27. generacije sem šolanje zaključil leta 1997. Zaposlil sem se na PP Žalec, kjer me je kolektiv dobro sprejel, v veliko oporo pa so mi bili starejši policisti. Na policijski postaji nas je bilo 50 polici-stov, ki smo v tistem času res delovali kot eno. Na tej policijski postaji sem še danes, opravljam delo policista ozi-roma v zadnjem času vodje patrulje – starejšega policista. Vmes sem opra-vljal naloge tudi v UVZ v Ljubljani in pomagal pri varovanju srečanja Bush-Putin na Brdu pri Kranju.

V prostem času se ukvarjam predvsem s športom, in sicer z nogometom, košarko, tenisom, odbojko oziroma vsem, kar je za-nimivo in kjer se je možno družiti. Glede hobija pa bi rad povedal, da sem velik lju-bitelj košarke (od NBA do naše košarke ) in imam v svoji zbirki dosti posnetkov tekem. Nekaj časa pa seveda preživim tudi za računalnikom.

ŠPORTNO DRUŠTVO MODRI MEDO

Ob mojem prihodu v Žalec smo se sodelavci dogovorili, da bomo usta-novili drušvo, s katerim se bomo lahko udeleževali različnih športnih prireditev, policijskih in tudi drugih, na območju cele Slovenije. Leta 1997 smo ustanovili društvo, imenovano ŠPORTNO DRUŠTVO 113 ŽALEC. Zaradi administrativnih zadev smo nato leta 2007 spremenili ime društva v ŠPORTNO DRUŠTVO MODRI MEDO ter prestavili sedež društva, ki je bilo pred tem na policijski postaji.

Od začetka so v društvo vključeni aktivni in upokojeni policisti, policisti drugih postaj in pa prijatelji ter znanci, podporniki društva. Vseh skupaj nas je okoli 35. Leta 2005 in 2006 smo or-ganizirali srečanje s policisti policijske postaje Laktaši iz Bosne in Hercegovine, s katerimi smo se srečali v BIH, naslednje leto pa v Sloveniji. Pri vodenju društva mi pomaga nekaj članov. V prvi vrsti so to Jože Pavlič, ki je vseskozi aktiven član društva, Peter Solar in Iztok Rumpf, sicer upokojena policista. V društvu je tudi ne-kaj mladih: Tomi Puckmeister, ki skrbi za športni del, Ferdi-nand Jelen, ki je usta-novitelj športnega društva, Sebastjan Špeglič, predsednik društva, Gašper Rum-pf, Mitja Okorn, Andrej Ferlež, Danijel in Zlatko Marakovič ter Goran Puckmeister, ki skrbijo za nemoten potek športnih pri-reditev.

Ukvarjamo se z različnimi dejavnostmi, in sicer s košarko, nogometom, poleti z odbojko na mivki, kolesarjenjem, plani-narjenjem, smučanjem in z drugimi dejav-nostmi, ki se jih po predhodnem dogovoru želimo udeležiti.

Časa mi vedno primanjkuje, kajti ve-liko stvari moram opraviti doma oziroma v svojem prostem času. Največ mi ga vza-me organizacija enega največjih policijskih nogometnih turnirjev v Sloveniji, ki ga že tradicionalno prirejamo pod imenom Božično-novoletni turnir policijskih postaj Slovenije.

Zanj poleg prostega časa žrtvujem tudi del dopusta, da lahko uredim vse potrebne organizacijske zadeve (hrana in pijača, rezervacija telovadnic, pokali in medalje, praktične nagrade ...). Po odzivih in številu sodelujočih vsako leto sklepam, da je moj trud in trud organizacijskega odbora poplačan.

Pri organizaciji turnirja 2008 nam je pomagala ljubljanska organizacija IPE z Mihom Burilovom na čelu ter Združenje policistov Slovenije z Zoranom Petrovičem.

Sodelavci zelo različno gledajo na moje delo, nekateri mi ga zavidajo, v glav-nem pa me podpirajo.

Iz leta v leto opažam, da je srečanj oz. druženj v policiji vse manj in so tudi zaradi našega truda policisti veseli, da se lahko srečajo s sošolci oz. prijatelji, ki jih že dlje časa niso videli. Na naše športno društvo pozitivno gledajo tudi prijatelji in znanci, ki mi pri različnih projektih stojijo ob strani in jih pomagajo izpeljati. Pozi-tiven je tudi odziv javnosti, ki nas podpira pri organizaciji turnirja ter sponzorjev in donatorjev.

Največjo oporo imam v svoji družini, ženi Nataši in hčerki Zali ter starših, ki me podpirajo pri vseh stvareh.

Pri vodenju prireditve


VArNOST

INTERVJU Z JANEZOM GOLJO – UPOKOJENIM DIREKTORJEM CFP

Koliko let ste bili zaposleni v policiji?

V policiji sem se zaposlil 1. sep-tembra 1970 in v njej služboval do upokojitve 30. decembra 2008. Torej natanko 38 let in 4 mesece.

Pred tem sem 3 leta poučeval fiziko na OŠ Ketteja-Murna v Ljubljani ter odslužil enoletni vojaški rok.

Kdaj, kako in kje ste začeli svojo karierno pot?

Spomladi leta 1970, ko sem bil še na služenju vojaščine na letališču Cerklje pri Brežicah, mi je načelnik inšpektorata milice UJV Ljublja-na Andrej Šturm, s katerim sva se kot Moščana poznala že od prej, bil pa je tudi prijatelj družine moje žene, ponudil, da se zaposlim v kriminalističnotehničnem laboratoriju. Vodstvo tedanjega Republi-škega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) je po mojem mnenju menilo, da je treba na področju kriminalistične tehnike, kar se da-nes bolj popularno imenuje forenzika, narediti korak naprej in da je zato potreben nekdo z naravoslovno izobrazbo. Po izobrazbi sem namreč univ. dipl. inž. fizike. Ponudbo sem po daljšem premisleku sprejel in je nisem nikoli obžaloval.

Kako ste napredovali do mesta vodje CFP?

Začel sem v fizikalnem laboratoriju. Konec leta 1970 je RSNZ kupil infrardeči spektrofotometer in leta 1972 spektrograf z laserskim mi-krospektralnim analizatorjem. V redno dejavnost kriminalističnega laboratorija sem vpeljal forenzične preiskave avtomobilskih lakov, eksplozivov, identifikacijo različnih anorganskih snovi. Usposobil sem se tudi za forenzično balistiko, preiskave sledi orodja, preiskave avtomobilskih žarnic in tahografskih vložkov, za ugotavljanje vzro-kov požarov in plinskih eksplozij ter za rekonstrukcijo eksplozivnih naprav. Spomladi leta 1971 sem opravil kriminalistični tečaj, na ka-terem sem se podrobno seznanil s policijskimi preiskavami kaznivih dejanj. V šolskem letu 1972/73 sem stažiral na najstarejšem univer-zitetnem forenzičnem inštitutu v Evropi in verjetno tudi na svetu v Lausanni v Švici. To stažiranje ni bilo pomembno samo zaradi znanja, ki sem ga pridobil, ampak tudi zaradi stikov, ki sem jih na-vezal, in zaradi izpopolnitve francoščine. Od leta 1973 do leta 1982 sem po celi Sloveniji sodeloval pri mnogih ogledih najrazličnejših kaznivih dejanj in sem do podrobnosti spoznal tudi operativno kri-minalistično tehniko. Kot kaže, sem se pri svojem delu izkazal in so bili nadrejeni z mano zadovoljni, zato so me leta 1982 imenovali za načelnika oddelka za kriminalistično tehniko, leta 1986 pa za sveto-valca v vodstvu kriminalistične službe. Leta 1990 je postal direktor uprave kriminalistične policije dr. Darko Maver in na njegovo željo sem spet sprejel vodenje forenzičnega laboratorija, ki se danes ime-nuje Center za forenzične preiskave (CFP). To dolžnost sem opravljal do upokojitve.Kot velik osebni uspeh štejem tudi, da sem eden izmed ustanov-nih članov Evropskega združenja forenzičnih laboratorijev (ENF-SI), ki je bilo na pobudo zahodnoevropskih forenzičnih labora-torijev ustanovljeno leta 1995. V letih 2001 – 2005 sem bil član stalnega komiteja Evropske akademije za forenzične znanosti, ki deluje pod okriljem ENFSI, v obdobju 2002 – 2005 pa tudi član petčlanskega upravnega odbora ENFSI. Od leta 1997 sem tudi član Ameriškega združenja direktorjev kriminalističnih laboratori-jev (ASCLD). Sodelovanje strokovnjakov v delovnih skupinah CFP

v ENFSI za različna področja forenzičnih preiskav je bilo in je ne-pogrešljivo za razvoj CFP.

Kaj vam je pomenilo to delo?

To delo sem vedno opravljal z veseljem, bilo mi je hkrati tudi ho-bi. Vesel sem bil vsakega uspeha policije pri preiskovanje kaznivih dejanj, h kateremu so pripomogle preiskave, ki jih je opravil CFP. Preiskovalcem sem bil vsa leta službovanja dosegljiv 24 ur na dan, podnevi, ponoči, med vikendi ali prazniki in ves čas brez dodatka za dosegljivost ali dežurstvo. Enako je bilo z mojimi kolegi iz CFP. Vedno so bili pripravljeni sodelovati pri ogledu ali opraviti nujno fo-renzično preiskavo. Ni bilo težko biti vodja takega kolektiva in tudi to je eden izmed razlogov, da se nisem upokojil že leta 1999, ko sem izpolnil 40 let delovne dobe.

Bi morda kaj spremenili?

CFP sledi razvoju na področju forenzičnih preiskav. Že pred leti smo si v CFP zadali dve dolgoletni strateški nalogi: izgradnja nove stavbe in akreditacija. Sedanja stavba je postala že zdavnaj premajhna in dotrajana, infrastruktura je zastarela. Akreditacija forenzičnih labo-ratorijev, katerih mnenja naj veljajo tudi na sodišču, do leta 2010 je smernica Evropske komisije. Nalogi sta povezani, saj akreditacija za-radi slabega stanja prostorov, v katerih so laboratoriji, praktično ni mogoča. Nalogi do moje upokojitve nista bili uresničeni. V zadnjih nekaj letih je bilo zgrajeno mnogo novih policijskih postaj, upam, da je zdaj na vrsti CFP. Omeniti je treba še mnenje ustavnega sodišča iz leta 1998, ki pravi, da CFP ni zaupati, saj je organizacijska enota kri-minalistične policije in policije. CFP se je sicer avgusta 2004 izločil iz uprave kriminalistične policije, je pa še vedno v policiji, zato mnenje ustavnega sodišča še vedno velja. Upam, da bodo novi generalni direktor policije in nova ministrica za notranje zadeve v sodelovanju z ministrom za pravosodje našli čas tudi za rešitev tega problema, zaradi katerega ima težave zlasti pravosodje.

Kakšni so bili forenziki nekoč, kakšne izkušnje imate z njimi da-nes?

Ni velike razlike. Šlo je in še vedno gre za ljudi, ki so predani svoje-mu delu. Seveda je danes tehnična oprema veliko boljša kot na primer pred 38 leti. Bolj pomembno kot stopnja izobrazbe je za-



VArNOST

67

gnanost in smisel za pre-iskovanje kaznivih dejanj. Zelo pomembne so izkuš-nje in stalno usposabljanje za preiskovanje kaznivih dejanj. Diplomirani pra-vnik ali diplomirani eko-nomist ne bo nikoli dober kriminalist za preiskovanje gospodarskega kriminala, če nima za to posebnega nagnjenja in dovolj prakse. Enako velja za forenzičnega strokovnjaka. Sodelovanje strokovnjakov CFP s krimi-nalističnimi tehniki, s krimi-nalisti in z uniformiranimi policisti, tako strokovno kot kolegialno, je bilo vedno na zavidljivi ravni in je veliko boljše kot v večini evropskih držav. Strokovnjaki iz CFP nismo ni-koli delovali vzvišeno. In to je treba ohraniti.

Zagotovo ste doživeli številne anekdote – bi katero delili z na-mi?

V času, ko sem se zaposlil v kriminalističnem laboratoriju, je večina Slovencev menila, da je milica preveč pod vplivom politike. Biti mi-ličnik zato ni bilo ravno ugledno. Nekega dne sem se vrnil domov v miličniški delovni uniformi. Desetletna hči je zahtevala, da se ne-mudoma preoblečem, da sosedje ne bodo videli, kje sem v službi. Kasneje, ko so to že vsi vedeli, je vsakomur razlagala, da njen oče ni miličnik – policaj, ampak je policijski inženir.

Vozniški izpit sem opravil pozno, šele leta 1979. Doma me je pre-važala žena, na oglede pa me je vozil dežurni šofer takratne stalne službe. To je šlo malo v nos takratnemu načelniku laboratorija. Ne-kega dne me je poklical k sebi in rekel: Golja, kako lahko preiskuje-te tahografske vložke avtomobilov, pa nimate vozniškega izpita? Odgovoril sem mu: Saj preiskujem tudi tahografske zapise vožnje vlaka, pa nisem strojevodja!

Ste imeli poleg službe tudi kaj prostega časa? Kako ste ga pre-življali?

Prosti čas sem seveda imel, vendar sem bil vedno dosegljiv službi. Največ sem ga posvetil športom z žogo, kot nekdanji aktivni roko-metaš Slovana rokometu, nogometu, odbojki in košarki. Še ved-no dvakrat na teden igram košarko z old boysi Partizana Moste. Zadnjih deset dni v avgustu vsako leto preživim skupaj z otroki, njihovimi partnerji in vnuki ob Bohinjskem jezeru. Vsak dan ima-mo izlet v okoliške hribe ali planine. Rad grem tudi v počitniški ob-jekt policije v Logu pod Mangartom. V prostem času leže na kavču pred televizorjem prebiram strokovno literaturo in preberem kako leposlovno knjigo, v slovenščini ali v angleščini. In tu je še pomoč ženi, ko pazi bolne vnuke. Pa zdaj še računalniške igrice.

Imate kar dolgo delovno dobo, koliko delovnih let imate?

Zaradi benificirane delovne dobe natančno 52 let, 4 mesece in 7 dni. Pokojnina bo za slovenske razmere kar visoka.

Česa se najprej spomnite, ko pogledate svojo poklicno pot?

Spominov je ogromno. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se poklicno posvetil forenziki in da sem toliko časa služboval v policiji. Vča-sih je bilo delo tudi stresno, vendar na to človek pozabi. V policiji sem spoznal mnogo ljudi, od navadnih policistov do policijskih

šefov, mnogi med njimi so že vrsto let upokojeni. Vesel sem, kadar se z njimi srečam in pogovorim. Na svoje dol-goletno zaposlitev v policiji nimam slabih spominov ali zamer.

Kaj najbolj pogrešate zdaj, ko ste v pokoju?

Pravzaprav nič. Za upoko-jitev sem se odločil sredi minulega leta in se nanjo psihično pripravil. Nimam več mobitela na nočni omarici, ni mi treba zgodaj zjutraj vstati, ni mi treba deliti sredstev za delovno uspešnost, pripravljati raz-

ličnih poročil ali dajati pripomb na večkrat tudi čudne predloge ali osnutke. Novinarjem lahko povem, kar jaz menim, da je ustrezno. Ni mi treba več načrtovati dopusta. Z upokojenimi in s še aktivni-mi kolegi iz CFP skupaj Pri stričku v Jaršah proslavimo kak rojstni dan ali se dobimo na kavi. S prijatelji iz ENFSI sem v stiku preko interneta. Kot habilitirani predavatelj poučujem kriminalistično tehniko na visokošolskem programu Fakultete za varnostne vede in sem sodni izvedenec za balistiko, požare in eksplozije. Strokov-no se še nimam namena upokojiti oziroma zanemariti. Upam, da mi bo dovoljeno obiskovati strokovno knjižnico MNZ in priročno knjižnico CFP, da bom lahko sledil razvoju na področju forenzike. Načrtujem tudi, da bi zanimiva strokovna in izvedenska mnenja s področja balistike in ugotavljanja vzroka požarov s preprosto raz-loženo teorijo pripravil v obliki učbenika oziroma strokovnega pri-pomočka, namenjenega policistom, tožilcem in sodnikom. Nikoli mi ni dolgčas.

Ste imeli več časa, ko ste bili v službi ali ga imate zdaj?

Seveda imam zdaj več prostega časa. Najbolj pomembno pa je to, da lahko delam tisto, kar me veseli, in ne tisto, kar moram. Seveda se moram na ženin ukaz kdaj pa kdaj lotiti tudi česa, kar mi ne diši preveč!

S čim se ukvarjate?

Kar se tiče forenzike, sem vam že povedal. Aprila dobiva z ženo v varstvo najmlajšega vnuka, ki bo takrat star eno leto, in ga bova pazila do septembra, ko bo šel v vrtec. Seveda bova na razpola-go tudi za varovanje ostalih šestih vnukov. Zagotovo se ne bom ukvarjal z vrtičkarstvom, gojenjem rož in trate, tudi turistična po-tovanja v tujino mi ne dišijo. Prav rad pa bom vsako leto kak teden preživel v toplicah. In seveda na oddihu v Bohinju in v Logu pod Mangartom.

Ste zadovoljni sami s sabo?

Sem. Ena izmed mojih lastnosti (ne vem, ali je to slaba ali dobra lastnost) namreč je, da nisem stremuški in zato nisem nikoli imel nekih visokih ciljev. Nikoli nisem imel želje postati politični veljak ali na primer generalni direktor policije. Delo v forenziki me je ve-selilo, in tu sem hotel biti najboljši. Zadovoljen sem s tistim, kar sem naredil. Vem, da bi lahko naredil več, lahko pa bi tudi manj.

Zelo lep in tudi zelo dolg intervju z mano je objavljen v Obzor-niku za matematiko in fiziko, 2008, letnik 55, številka 4. Obzornik za matematiko in fiziko je glasilo Društva matematikov, fizikov inastronomov Slovenije, katerega član sem tudi jaz.



VArNOSTZDRUŽENJE SEVER

SLOVESNOST OB SPOMINSKEM DNEVU ZDRUŽENJA SEVER

Združenje Sever in Policijsko veteran-sko društvo Sever za Primorsko in No-tranjsko sta 1. decembra v Avditoriju v Portorožu pripravila osrednjo slo-vesnost ob spominskem dnevu zdru-ženja in 19. obletnici akcije Sever.

Sprejema policistov, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo, so se poleg vodstva Združenja Sever udeležili tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, pred-sednik Zveze društev vojnih invalidov Ivan Pivk, predsednik Združenja vojnih invalidov 91 Jože Romšak, župan občine Piran Tomaž Gantar, namestnik general-nega direktorja policije Matjaž Šinkovec s sodelavci, direktorji policijskih uprav in predsedniki policijskih veteranskih dru-štev z območij, od koder so doma ranje-ni policisti. Ranjeni policisti v pogovorih niso izpostavili posebnih problemov, ministrica Kresalova pa jim je obljubila, da imajo za reševanje težav vedno od-prta vrata.

Slavnostna akademija se je začela s prikazom kratkega filma o lepotah Slo-venije in nadaljevala s slovesnim priho-dom praporščakov in igranjem himne. Udeležence sta nagovorila Tomaž Gan-tar, župan občine Piran, ter Miha Molan, podpredsednik Združenja Sever. Slav-nostni govornik je bil Miran Potrč, pod-predsednik Državnega zbora RS. Vsak na svoj način so orisali zgodovinski čas akci-je Sever, poudarili vlogo takratnih orga-nov za notranje zadeve pri preprečeva-nju »mitingaštva« v Sloveniji in kasneje v vojni za Slovenijo ter pohvalili dejavnosti združenja pri ohranjanju zgodovinskega spomina in skrbi za vojne veterane, ra-njene in svojce padlih policistov.

Na proslavi je združenje podelilo pla-kete in zlati znak Sever, predstavili pa so tudi prejemnike drugih priznanj.

Slovesnost, ki jo je vodila Ana God-nik, so popestrili Policijski orkester s solistom Matjažem Mrakom in dirigen-tom Mirom Sajetom, solistka Irena Vrč-kovnik, baritonist Marko Kobal, ženska vokalna skupina Korala Koper pod vod-stvom dirigenta Antona Baloha in ples-no akrobatska skupina Flip Piran.

Z udeležbo na osrednji slovesnosti so spominski dan združenja počastili dr. Danilo Türk, predsednik države, Pa-trick Vlačič, minister za promet, briga-dir Alan Geder, poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske, Andrej Rupnik, direk-tor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Tomaž Ertl, v času akcije Sever

Prvi december je za spominski dan Združenja Sever izbran v spomin na leto 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever, po kateri ima združenje ime, preprečili politično manifestacijo jugoslovan-skih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter za-ščitili demokratične procese v Slove-niji, ki so nato omogočili demokra-tične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije.

Od leve proti desni: Miha Molan, Tomaž Čas, Katarina Kresal in Franc Bevc.

Ministrica je pozdravila prisotne.


VArNOST

69

republiški sekretar za notranje zadeve, Igor Bavčar, med vojno za Slovenijo minister za notranje zadeve, poslanci državnega zbora in župani, predstavni-ki veteranskih in domoljubnih organi-zacij ter predstavniki različnih državnih organov.

Slavje se je nadaljevalo z družab-nim srečanjem. Predsednik dr. Türk se je srečal z ranjenimi policisti in svojci padlih policistov ter se z njimi zadržal v krajšem pogovoru.

Revija Varnost tesno sodeluje z združenjem vse od njegove ustano-vitve. Že za ustanovno skupščino leta 1994 je bila izdana posebna številka revije, posvečena vojnim veteranom in njihovi novi organizaciji. Sodelovanje je bilo neprecenljivo tudi v nadaljnjih letih, ko je združenje oralo ledino na številnih področjih in je bilo obvešča-nje članstva in javnosti zelo pomemb-no. Uredništvo revije je pri tem nese-bično pomagalo s svojim znanjem in izkušnjami ter vedno skrbelo, da so bili v reviji objavljeni tudi članki o vojnih veteranih in združenju.

Ob deseti obletnici akcije Sever je bila izdana posebna številka revije. Novinarji revije so se udeleževali šte-vilnih prireditev in drugih dogodkov v organizaciji združenja, poskrbeli za fo-to dokumentiranje ter objavo v reviji in na spletnih straneh policije.

Policijski orkester je stalni sprem-ljevalec dejavnosti Združenja Sever vse od ustanovne skupščine leta 1994 dalje. Sodeluje na domala vseh prireditvah, ki jih prireja združenje samostojno ali v sodelovanju z drugimi, na skupščinah združenja in spominskih slovesnostih, sprejemih svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo, humanitarnih prire-ditvah, komemorativnih slovesnostih in drugih podobnih dejavnostih. Na-klonjenost Policijskega orkestra pre-sega formalno sodelovanje, saj člani orkestra priložnostno pomagajo pri ustvarjanju kulturnega programa, in si-cer z nasveti in pri izvedbi prireditev.

Besedilo: Franc BevcFoto: Dean Božnik

“SEVER” ASSOCIATION

Združenje Sever podeljuje plake-te Sever za pomembno pomoč pri organizaciji in delu združenja. Pre-jela sta jo tudi Revija Varnost in Poli-cijski orkester.


VArNOST

najtežja disciplina. Specialna enota policije je od leta 1982 na Pokljuki osvojila kar 21 prvih mest.

Rezultati:

− Absolutna kategorija: Specialna enota, ekipa Slovenske vojske in ekipa vojakov iz Švedske

− Najboljše moške policijske ekipe: Specialna enota, Policij-ska akademija 1 in PU Nova Gorica

− Najboljše ženske policijske ekipe: PU Ljubljana, Policijska akademija in PU Kranj

Na tekmi so sodelovali tudi kandidati Šole za policiste iz PA v ženski in moški ekipi. Izkušnje, ki so jih pridobili, bodo lahko izhodišče za sodelovanje na podobnih tekmovanjih v njihovih matičnih enotah po šolanju. Prav tako pa je bila letos prvič v tekmovalno kategorijo policije vključena ekipa Policijskega ve-teranskega društva Specialne enote »Sever«, podobno kot je to že običaj na državnem prvenstvu v veleslalomu v Mariboru.

Tekmovalne razmere so bile zaradi izjemne količine snega izvrstne, k temu je svoje dodalo tudi lepo vreme. Že kar tradici-onalno tekmovanje bi lahko pritegnilo več navijačev, predvsem predstavnikov policijskih enot, katerih ekipe so nastopale. Po-škodovanih na tekmovanju ni bilo.

Za konec se je treba posebej zahvaliti organizatorici tekmo-vanja Slovenski vojski, ki je ekipam policije omogočila bivanje v vojašnici v Bohinjski Beli in prehrano, zagotovili pa so nam tudi potrebno opremo, ki je v policiji nimamo.

V prihodnjih letih se bomo predstavniki policije patruljne-ga teka z veseljem udeleževali, saj s tem krepimo konkurenco in duha.

Besedilo in foto: Monika Golob, Boštjan Jereb

ŠPORT

NA POKLJUKI 2009BLESTELI SPECIALCI

Skupaj je tekmovalo 34 ekip, 10 ženskih in 24 moških, v ka-terih so bili štirje člani oziroma tri članice in vodja ekipe. Policijo so zastopale štiri ženske ekipe in trinajst moških.

Proga je bila zahtevna. Tekmovalke in tekmovalci so morali na njej pokazati veščine, ki jih morajo obvladati tudi pri svojem delu. Z oprtanim kalašnikom so ženske morale premagati pet kilometrov teka na smučeh, moški pa deset, metali so bombe, streljali z malokalibrsko puško, se 50 m plazili pod ovirami, tekli po neurejenem terenu, smučali, na koncu pa so morali na cilj pripeljati še ranjenca na nosilih.

Najboljše rezultate na tekmi je dosegla ekipa specialne eno-te, ki je zmagala kar v treh kategorijah: v absolutni konkurenci, v konkurenci v policiji ter v metu bombe in streljanju, ki je bila

Na Pokljuki se je 17. januarja odvijalo 38. tekmovanje Slo-venske vojske in policije v patruljnem teku na smučeh. Od-lična organizacija prireditve, lepo vreme in dobra priprav-ljenost tekmovalcev so prispevali k enkratnemu vzdušju. Konkurenca je bila ostra, večinoma stalne ekipe iz vojske in policije so vedele, kdo je komu trn v peti. Presenetili pa sta ekipi iz Švedske in Madžarske, saj sta konkurentom na progi ves čas dihali za ovratnik. Švedski vojaki so na koncu osvojili tretje mesto v skupni razvrstitvi.

50 m »puzanja« ni nikomur delalo preglavic.

Ekipa PU Maribor na štartu

Streljanje z malokalibrsko puško

Ekipa PU Krško na cilju


VArNOST

71

SPORT

Ekipa SE GPU

Konkurenca je bila huda, tekma pa zelo naporna. Streljali smo odlično, bombe smo metali odlično, zato na smučeh ni bilo treba dati vsega od sebe. Ekipe smo kar dobro prehitevali, konkurenti nam niso utegnili dihati za vrat. Šli smo res, kolikor smo mogli. Na tekmo smo se pripravljali, največ poudarka pa smo dali na strelja-nje in metanje bombe. Kondicijo je treba obnavljati, tako da to ni bil problem. Presenetili so nas Švedi, ki so zasedli tretje mesto v skupni kategoriji. Za naslednje leto so obljubili, da se bodo vrnili po zlato medaljo, česar se že veselimo, ker bomo z veseljem branili naslov.

Ekipe Policijske akademije

Imeli smo tri ekipe, dve moški in žensko, rezultati so bili odlični, saj smo dobili dve medalji. Poleg tega je PA prvič v zgodovini za-stopala ekipa kandidatov. Vzdušje je enkratno, pravljica, imamo se fajn, uživamo, malo smo garali, zato smo pa še bolj veseli. Trenirali nismo veliko zaradi šolskih obveznosti, kljub temu smo dosegli odli-čen rezultat. Slovenska vojska je konkurenčna, saj imajo več časa in možnosti za treninge. Naslednje leto si obetamo še boljše rezultate, tudi kako zlato kolajno.

Ekipa PU Ljubljana – ženske

Šlo nam je super, z rezultatom smo zadovoljne. Tekma je bila naporna, dale smo vse od sebe in osvojile prvo mesto med ženskimi policijskimi ekipami. Pripravljale smo se cel teden. Priprave nam je omogočil direktor. En teden smo bile v Bohinjski Beli, v vojašnici, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Rezultat je pa plod dela. Upamo, da nam bo tudi v prihodnje šlo tako dobro ali še bolje. Naslednje leto bomo ciljale na tretje mesto skupinsko, letos smo bile skupin-sko četrte. Za trud bi se rade zahvalile Nerminu Isiću, ki je bil naša tehnična podpora in velika pomoč pri organizaciji tega teka.

Ekipa UUP GPU – moški

Tekma je bila dobra. Pripravljeni smo bili dobro, specifika tek-movanja je pa taka, da zahteva ogromno znanja in veščin, za kar je treba tudi trenirati. Vsi, ki smo se udeležili tekme, smo dobri! Imeli pa smo tehnično oviro. Na avtocesti pred Radovljico se nam je pokvaril avto, tako da smo komaj ujeli start. Naslednje leto bomo zagotovo tekmovali, želimo pa si, da bi UUP morda zastopale tudi ženske.

Ekipa PU Nova Gorica – moški

Tekma je bila odlična. Rezultat je dober. V upravi so dovolili, da gremo na tekmo le štirje, ki smo trenirali na vso moč. Konkurenca je bila huda, smo pa policisti dokazali, da smo še vedno boljši od vojakov. Tudi prihodnje leto si želimo tekmovati. Na Primorskem imamo kar nekaj snega, zato smo lahko trenirali. V skupini imamo policista, ki ima danes rojstni dan, jaz pa sem zjutraj iz porodnišni-ce pripeljal ženo z dojenčkom. Dobil sem sinčka.


VArNOSTŠPORT

ZMAGA SE VVOJAŠKIH VEŠČINAH

Pri Krnskem jezeru so 15. novembra potekale slovesnosti v spomin na padle v prvi svetovni vojni. Letošnji enajsti spominski pohod je bil posvečen 90. obletnici konca 1. svetovne vojne.

Pohoda se je v lepem in za to obdobje toplem vremenu udeležilo več kot 1000 pohodnikov, ki so se na pot odpravili iz smeri Bohinja oz. od planinskega doma pri Savici (Ukanc) in iz Lepene.

Med udeleženci je bil tudi v. d. generalnega direktorja poli-cije Matjaž Šinkovec s svojimi najožjimi sodelavci. Spominske-ga pohoda in slovesnosti so se udeležili tudi policistke in poli-cisti ter drugi delavci policije. Pri organizaciji pa so tudi letos sodelovali policisti PPE gorske enote in predstavniki Zveze policijskih veteranskih društev Sever.

POMERILI SO SE POLICISTIIN VOJAKI

Na 6. tekmovanju vojaške policije v vojaških veščinah v Vipavi je zmagala ekipa specialne enote in tako znova do-kazala svojo pripravljenost.

V ekipi specialne enote so bili Robert Tašič, Boštjan Ivančič, Franc Petrič, Rok Ba-lažič in Klemen Luskovec, vodil in koordiniral pa jo je Klavdi Sotošek ob pomoči Janeza Zupaniča.

Tekmovanja, ki je 14. no-vembra potekalo v ekipni konkurenci v okolici Vipave, se je udeležilo šest ekip 17. bataljona vojaške policije in poveljstva.

Udeleženci so se pomerili v orientaciji na zemljišču, pleza-

nju v naravni steni, prečkanju reke po vrvi, veslanju, loko-strelstvu, oskrbi in prenosu ra-njenca, premagovanju NATO ovir, skupinskem premago-vanje ovir, streljanju in spre-tnostni vožnji z vozili PUCH.

Besedilo in foto: Klavdi Sotošek

SPOMINSKI POHOD NA KRN

Na ponovoletnem nogometnem srečanju sta se 7. januar-ja ponovno pomerili ekipi Slovenske vojske in generalne policijske uprave.

Proslavi ob jezeru je sledila svečanost pri »madžarskem kri-žu« na Dupli planini, kjer so navzoči padlim v spomin položili vence in prižgali sveče. Na proslavi je nastopil tudi kvintet tro-bil Policijskega orkestra.


Obalo Krnskega jezera so v zgodnjih popoldanskih urah zasedli praporščaki, pri-padniki policije in vojske, člani številnih društev v uniformah iz prve svetovne vojne in številni pohodniki, prišli pa so tudi veleposlaniki in vojaški atašeji.

To je že drugo srečanje ekip, prvo je bilo v Tacnu maja lani, rezultat tekme pa je bil 1 : 1. Tokrat je bilo srečanje v športni dvorani vojašnice Moste. Boljši so bili predstavniki GPU,saj so ekipo Slovenske vojske premagali z rezultatom 8 : 4.

Besedilo: Željko SavičFoto: Stjepan Kovačević


VArNOST

73

SPORT

POTAPLJAČI SO ISKALI ZAKLAD

Koprska PU in PPOP sta 29. novembra organizirali zanimiv potop na Punti v Piranu. Potapljači iz Slovenije in Italije, ki v službenem času pod morsko gladino počnejo vse kaj drugega, so tokrat v morju iskali skriti zaklad.

V morje pred Piranom se je potopilo 36 potapljačev, med njimi je bila tudi ena žen-ska, Christiana Ranchi, že dve desetletji zaposlena v tržaški pomorski policiji.

BOŽIČNO-NOVOLETNINOGOMETNI TURNIR V ŽALCU

Kljub slabemu vremenu se je vabilu odzvalo približno 60 udeležencev. Potapljačem po-morske policije so se pridružili potapljači iz Specialne enote, Slovenske vojske, Podvodno-reševalne službe Koper, Civil-ne zaščite in koprski poklicni gasilci. Potopa so se udeležili tudi potapljači tržaške pomor-ske policije in italijanski orož-niki. Povabili so tudi hrvaške kolege, ki pa zaradi obvezno-sti niso prišli.

Potapljači so bili zelo moti-virani, saj so iskali skriti zaklad

oziroma plastenke, v katerih so bile številke nagrad. Številki za prvo in drugo nagrado sta to-krat ostali na dnu morja. Slabo vreme, zaradi katerega je bila tudi vidljivost v morju slaba, ni pokvarilo razpoloženja.

Potop je požel veliko nav-dušenja med udeleženci, za-to so se dogovorili, da bodo takšna srečanja postala tradi-cionalna.

Besedilo: Zlatko DoličFoto: PPOP

PPP Maribor je 20. novembra organizirala II. državno pr-venstvo PPP v odbojki. Prvenstvo je potekalo v športni dvorani Tabor v Mariboru. Kljub velikemu predhodnemu zanimanju pa se ga je udeležilo le pet ekip. Seveda smo najbolj pogrešali ekipo GPU, sektor za cestni promet.

DRUGO DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI

Prvenstvo je potekalo v tekmovalnem duhu, vse do za-dnjega atoma moči. Zaključek z družabnim srečanjem je bil v prostorih hotela Arena pod Pohorjem. Priznanja in pokale sta podelila Bojan Kitel,vodja urada direktorja PU Maribor, in Mar-jan Ferk, komandir PPP Maribor.

Upamo, da se bo na naslednje prvenstvo prijavilo več ekip in še enkrat apeliramo na ekipo GPU, da je zgled ostalim eki-pam in pride na družabno srečanje.

V Žalcu je 13. decembra potekal že 11. božično-novoletni turnir, ki se ga vsako leto udeleži večje število policijskih postaj iz cele Slovenije; tokratnega se je udeležilo 20 ekip ter predstavniki sponzorjev športnega društva in člani društva.

Na turnirju je zmagala ekipa UVZ Ljubljana – mladi, druga je bila ekipa PP Koper 2, tretja pa ekipa Sponzorji Modri medo.

Prvo mesto je zasedla ekipa PPP Maribor 1, druga je bila PPP Ljubljana, tretja PPP Maribor 2.

Besedilo: Davorin VrablFoto: Branko Perenčevič

Turnir je potekal brez večjih zapletov in poškodb v dveh telovadnicah, po 12 ekip je igralo v OŠ Šempeter in OŠ Žalec. Najboljši igralec na turnirju je bil Miha Špohar iz UVZ, najboljši vratar Aleš Vrbetič, prav tako iz UVZ, najboljši strelec pa je bil Boštjan Hodžar iz ekipe sponzorjev.

Vsem, ki so pripomogli k organizaciji turnirja, se zahvalju-jemo, še zlasti Združenju policistov Slovenije, ki nas podpira. Kot organizatorji turnirja upamo, da so se vse ekipe v našem okolju počutile dobro in da se bodo navedenega turnirja rade udeleževale tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Sebastjan Špeglič


VArNOSTŠPORT

NOVOLETNI TURNIR VMURSKI SOBOTI

PPIU Murska Sobota je 6. decembra v Lendavi orga-nizirala prvo športno sreča-nje vseh policijskih enot za izravnalne ukrepe.

Skupaj je nastopilo osem ekip, ki so s svojim športnim

pristopom v duhu fair-pla-ya uprizorili lepo športno sre-čanje, kjer je bilo v ospredju druženje. Seveda so v finalu igrali najboljši, zmagovalci pa smo bili vsi.

Besedilo in foto: Robert Matis

Zaposleni na postaji letališke policije smo se 28. novembra v prostorih enote pomerili v namiznem tenisu.

Na turnirju se je zbralo dvanajst navdušenih igralcev namizne-ga tenisa, ki so presenečali z odličnimi »spini«. Po tekmovanju, v katerem ni manjkalo borbenosti in požrtvovalnosti, je prvo mesto zasedel Sašo Vogelnik, drugo mesto Peter Pobežin in tretje mesto Engelbert Horvat. Vsi trije so prejeli kolajne, ostali tekmovalci pa simbolična darila.

Besedilo in foto: Saud Kadič

8. ALPE ADRIA CHALLENGETURNIR

KOŠARKARSKI TURNIR PPIU

Športno društvo UJV Murska Sobota je 18. decembra v telovad-nici Dvojezične srednje šole v Lendavi organiziralo 13. tradicio-nalni novoletni nogometni turnir delavcev policije v Pomurju.

Turnirja se je udeležilo deset ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. Zmagala je ekipa PP Lendava I, druga je bila ekipa PP Ljutomer, tretja pa ekipa PU M. Sobota.

Na košarkarski turnir so bili povabljeni tudi madžarski kolegi iz enote v Zalaege-erszegu na Madžarskem, ki izvaja podobne naloge.

Najboljši igralec turnirja je bil Daniel Zlatar iz PP Lendava I., najboljši vratar turnirja pa Peter Plohl iz PP Ljutomer. Nagrade in priznanja najboljšim so podelili direktor PU Murska Sobota, Dra-go Ribaš, predsednik Športnega društva Zoran Kosi in organizator turnirja Danilo Kacijan.

Besedilo: Jožef PršaFoto: Danilo Kacijan

V organizaciji IPA Dolomiti in IPA Istra je bil 25. septembra v Poreču že osmič zapored organiziran turnir v malem nogo-metu na travi.

IPA Regionalni klub Nova Gorica je tekmoval v skupini »M«, v kateri so bili še IPA Češke, Romunije in Italije. Slovenska ekipa je v skupini dosegla drugo mesto.

Na turnir se je prijavilo 72 ekip iz petnajstih držav, sodelovalo pa jih je 61. Slovenijo je poleg ekipe Regionalnega kluba IPA No-va Gorica predstavljala tudi ekipa Regionalnega kluba IPA Koper, med sodniki pa je bil poleg sodnikov iz Italije, Poljske, Madžarske, Srbije tudi naš član Alojz Žerak. Letošnji zmagovalec turnirja je postala ekipa IPA Jaworzno iz Poljske.

Besedilo in foto: Alojz Žerak

TURNIR V NAMIZNEM TENISU


VArNOST

75

SPORT

20 LET DELA POLICIJSKEGA KLUBA BORILNIH VEŠČIN CELJE

ZGODOVINA KLUBA

Začetek delovanja Policij-skega kluba borilnih veščin Celje (PKBV Celje) sega v 60. leta prejš-njega stoletja. Takrat se je na-mreč tudi na celjskem območju začelo aktivneje trenirati sodo-bnejše samoobrambne tehnike. Ker so se te gojile predvsem v policijskih vrstah oziroma za njene službene potrebe, je ra-zumljivo, da je bila prisotnost te poklicne komponente toliko bolj izrazita. Nenazadnje pa to ni bila ovira, temveč prej obratno – v stroki, ki je bila v različnih pogle-dih zelo povezana s svojo okoli-co, je bilo vedno več tovrstnega znanja, zato so z začetkom vad-be podmladka ter z izvajanjem prikaznih nastopov po Sloveniji skrbeli tudi za popularizacijo te veščine.

Čas je prinesel spremembe v organizacijskem pogledu in s tem, ko je ustanovni občni zbor približno tri desetletja kasneje (16. 11. 1988) soglasno sprejel sklep o ustanovitvi društva Klub borilnih veščin 13. maj Celje, je delovanje dobilo tudi svoj for-malni okvir. Ime je sicer še vedno simboliziralo večinsko članstvo delavcev policije, ki so vodili de-lo in trenirali, obenem pa je že iz njega izhajala odprtost za različ-ne borilne veščine. Širjenje teh (tudi zunaj poklicnih krogov) so Pravila društva še posebej pou-darila. Po treh letih, spodbujeno pa z novonastalimi družbenimi razmerami, je prišlo v klubu do nekaterih statusnih sprememb, od katerih sta bili navzven ver-jetno najbolj prepoznavni spre-memba znaka in preimenovanje v Policijski klub borilnih veščin Celje.

Tako so v klubu ob treningih redno vadečih (v različnih sta-rostnih skupinah) izvedli več te-čajev samoobrambe za različne populacije, število in kakovost tekmovanj (od izbirnih do med-narodnih) ter precejšnje zanima-nje za nastope t. i. »demo ekip« pa so terjali dopolnitev obsega in vsebine trenažnega procesa. Te-ga so obogatili tudi s tem, da so »prestopili domači prag«, zaradi pozitivnih izkušenj pa še naprej vztrajajo pri udeležbah na različ-nih strokovnih seminarjih in pri sodelovanju z drugimi klubi bo-rilnih veščin. Člani PKBV Celje so svoje znanje oz. uporabnost in

atraktivnost jujitsa demonstrirali na različnih prireditvah, s čimer so nedvomno promovirali tudi policijo.

Decembra 1994 so bili po-budniki in soustanovitelji Jujitsu zveze Slovenije, ki je postala pol-nopravna članica svetovne in ev-ropske jujitsu zveze (JJIF in JJEU). S tem pa Slovenija ni pridobila le »novega sedeža« v mednarod-nih integracijah, temveč kmalu tudi reputacijo države, v kateri se kvalitetno goji še en borilni šport oz. borilna veščina. Od leta 2003 ima klub status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Ob prisotnih manjših nihanjih se članstvo danes gib-lje okoli številke 100. Garancija za dobro delo je tudi strokovni kader kluba, saj v njem deluje več mojstrov različnih borilnih veščin. Med temi sta dva med-narodna (svetovna A) in en dr-žavni sodnik ter več licenciranih trenerjev, iz klubskih vrst pa med drugimi izhajajo tudi prvi pred-sednik in sekretar Jujitsu zveze Slovenije ter aktualni selektor oz. trener moške reprezentance v jujitsu borbah.

VODSTVO KLUBA

Odgovornost za nemoteno vodenje statut kluba poverja iz-vršnemu odboru, sicer pa so od ustanovitve do danes taktirko prvih med enakimi vihteli: Miros-lav Žaberl, predsednik kluba v le-tih 1988, 1989 in 1990; Stanislav Veniger (1991, 1992 in 1993),

Srečko Krope (1994); Dušan Verbovšek (1998 in 1999); Mar-ko Gaber (1995 - 1997 in 2000 - 2006) in Rajko Nemec (2007 in 2008).

DOSEŽKI

Od leta 1995 (ko se je v Re-publiki Sloveniji začelo redno organizirati tekmovanja v jujit-su) do prve polovice leta 2008 so tekmovalci PKBV Celje v jujitsu (v posamični konkurenci) na držav-ni ravni osvojili 532 kolajn, od te-ga 82 naslovov državnih prvakov v različnih konkurencah.

V leto 1995 segajo tudi prvi rezultati z mednarodne scene, od tedaj pa so tekmovalci in tekmovalke PKBV Celje na raz-ličnih mednarodnih tekmova-njih osvojili kar 198 kolajn. Med njimi so kolajne z mednarodnih turnirjev in evropskih pokalov, najžlahtnejše pa so kolajne z ev-ropskih in svetovnih prvenstev ter svetovnih iger.

Rezultati dela niso ostali ne-opaženi. Med drugim je klub do-bitnik bronastega znaka zaslug za varnost (leta 1998), v dobrem desetletju pa so v klubu prejeli vrsto športnih priznanj, ki jih po-deljujeta Mestna občina Celje in Športna zveza Celje, dva člana kluba (policist Peter Petrovič in Peter Bevc) pa sta leta 2000 pre-jela tudi srebrno plaketo Olim-pijskega komiteja Slovenije.

Pripravil: Marko Gaber

Skupinska klubska fotografija iz leta 2004; od leve klečijo trenerji Peter Bevc, Vidko Lezjak, Marko Gaber, Drago Brečko in Vladimir Ilić.

Policist PP Rogaška Slatina Dragan Milutinović – svetovni podprvak v ju-jitsu borbah, Madrid 2004

Policist PP Celje Peter Petrovič – sve-tovni podprvak v jujitsu borbah, Ko-penhagen 2000

Obiskali smo EuropolDan Združenja Sever

Fotozgodba:

Zmaga ekipe Specialne enote na patruljnem teku na Pokljuki 2009

avtor: Milan Tomažin

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

1/2009

Zimsko usposabljanje GE


revi

ja

Z motorjem na Himalajo

nasl st 01 2009.indd 1 13.2.2009 11:26:16

Documents

Varnost 1/2009