Varnost 4/2009

Policisti pomorščakiNadzor prometa iz zraka

Fotozgodba: Auto Motor Show Ljubljana 2009avtor: Darko Brenko

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

4/2009

Novi virus gripe H1N1

ŽENSKE V POLICIJI

revi

ja

Skupna operacija Neptune 2009

Povzetek

V tem jesenskem času tudi mi ne moremo mimo novega virusa gripe A H1N1. Da bi pustil čim manj

posledic, vam predstavljamo ukrepe za preprečevanje njegovega širjenja in kako smo v organizaciji

pripravljeni na morebitni najhujši scenarij.

Ženske v policiji danes niso več izjema, temveč pravilo. Opravljajo enake naloge kot moški. Pogledali

smo nekaj delovnih mest, ki jih zasedajo ženske v policiji. Kako se znajdejo in kako uspešne so ter

predvsem kaj zanimivega se jim dogaja na delovnih mestih, lahko preberete v reportaži Ženske v policiji.

Delo policista ni z rožicami postlano, ampak je zelo zahtevno in predvsem premalo cenjeno. O tem se vse premalo govori. A bi bilo prav, da bi se več. Če bomo govorili o težavah, jih bomo lahko hitreje in verjetno

tudi učinkoviteje rešili.

Ena takšnih nehvaležnih nalog je tudi varovanje nogometne tekme. Predvsem takrat, ko navijači na tekmo pridejo bolj ali manj načrtno kršit javni red in mir. Tekma v začetku septembra med Slovenijo in Poljsko je bila ena takšnih. Policisti so imeli res

veliko dela.

Tokrat predstavljamo policista, ki je v prostem času tudi zelo zagret gasilec, pilota policijskega

helikopterja, ki se zelo uspešno ukvarja z akrobatskim letenjem, ter policistko, ki dosega vidne

športne uspehe, pa tudi zelo lepo kleklja.

Avtorji strokovnih člankov pišejo o procesni usmerjenosti, izvajanju uredbe o ukrepih za

varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave, določitvi kriterijev in ureditvi za projektni pristop Ministrstva za notranje zadeve. Poleg tega

predstavljamo še ostrostrelstvo v slovenski policiji, predloge za novo podobo policijskih vozil in

spremenjene varnostne izzive 21. stoletja.

Pripravili smo tudi nekaj zanimivih reportaž z različnih delovnih področij policije. Obiskali smo

letalsko policijsko enoto in pomorsko policijo, med drugim smo se povzpeli na Triglav in obiskali še

nekatere evropske vršace. Tokratna številka vam bo zagotovo prijetno popestrila jesenske dni.

Monika Golobkoordinatorka

Summary

Now that autumn has arrived, we cannot not mention the A H1N1 flu virus. We are presenting you the measures to prevent its spreading and also how our organisation is prepared for a worst-case scenario.

Women within the police are no longer an exception. They perform the same duties as men. We have looked at some jobs that are occupied by women. The report “Women in the Police” will tell you how they are coping, how successful they are and especially what interesting things they encounter on the job.

The work of police officers is no bed of roses. On the contrary, it is very demanding and highly underappreciated. This should be discussed more. If we talk about problems, it is likely we can solve them more quickly and efficiently.

One such thankless duty is providing security at football matches. Especially when supporters come to a match to deliberately breach law and order. The match between Slovenia and Poland at the beginning of September was one of such matches. The police certainly had their hands full.

In this issue we are introducing a police officer, who is also a voluntary firefighter, a police helicopter pilot, whose hobby is acrobatic flying, and a policewoman who can boast top sports achievements on top of being an accomplished lace maker.

Specialist articles in this issue focus on process orientation, implementation of the Decree on measures for protecting the worker’s dignity at work in state administration, definition of criteria and system of the project approach of the Ministry of the Interior. We are also presenting marksmanship in the Slovenian police, proposals for a new image of police vehicles and changed security challenges of the 21st century.

In addition, we have prepared some interesting reports from different fields of work of the police. We visited the Air Support Unit and Maritime Police, we climbed Triglav and some other European peaks. This issue is bound to liven up the autumn days and we hope you will enjoy it.

Monika GolobCoordinator

Foto: Blaž Mirt, Jezero

letnik LVII/št. 4/2009

VArNOST

3

VARNOST ISSN 0350-7114

Glavna urednica: Nuška TavčarOdgovorni urednik: Dean BožnikNamestnica odgovornega urednika: Marlena MartinecČlani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik, Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorkaLektorica: Janja Šušteršič-NučičPrevod: Služba za prevajanje in lektoriranje, MNZOblikovanje naslovnice: Boris TeodorovićFotografija na naslovnici: Monika GolobTehnično oblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Pleško, d. o. o.Naklada: 4000 izvodovNaslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.

Aktualno4 Novi virus gripe H1N18 Ženske v policiji

16 Novice

Iz življenja in dela52 O varovanju nogometne tekme54 Pogovor z Jožetom Mencinom55 Nova pilota v policijskih vrstah56 Državna prvaka v akrobatskem letenju56 Strokovni policist57 Zlatoporočenca Justina in Srečko Butul57 Nastop policijskega orkestra58 Policisti pomorščaki60 Leteči policisti – nadzor prometa iz zraka62 Vzpon na streho alp – Mont Blanc 64 Zugspitze in Wildspitze65 Preventivno delo gorskih policistov66 Delček, slika, neminljiva skrivnost67 V spomin Blažu Mirtu68 Policijska konjenica

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje69 Preiskovanje letalskih nesreč69 Usposabljanje za samostojno opravljanje ogledov70 Kriminalistični tečaj 200972 Policisti NDM zaključili izobraževanje72 Usposabljanje policistov v potapljanju73 Usposabljanje SE na morju73 Predstavitev dela vodnikov službenih psov

Mednarodno sodelovanje74 Skupna operacija Neptune 200976 Praznovanje 10. obletnice Europola76 Srečanje s Javierjem Solano76 Obisk predstavnikov mejne policije BIH na PLP Brnik77 Obisk na Oddelku za šolanje službenih psov77 Policisti nadzirali tovorna vozila in avtobuse78 Policisti PPVSPK na obisku v Črni gori79 Udeležba policistov SE na mednarodnih tekmovanjih

Prosti čas - predstavljamo policiste80 Boris Zorko – gasilec z dušo in telesom81 Igor Zrinski – pilot82 Metka Iskra – klekljarica in športnica

Šport83 16. pohod razuma, volje in moči - Brajnikov memorial84 10. pohod policistov na Triglav86 Spominski pohod na Okrešelj86 Prekmurci na Okrešlju87 Prekmurski policisti odlični v Srbiji87 3. policijske igre na vodi 200987 Policisti PU Ljubljana zmagali na triatlonu88 Policisti na jadranju88 Police open - Domžale 200989 Nogometni spektakel v Dolenjskih Toplicah89 Policisti iz Rogaške Slatine najboljši89 Prvenstvo v malem nogometu90 Policisti PP Kočevje potegnili na sredino90 Postojnski policisti preživeli pet dni v naravi91 Ribiški protistresni program91 Pohod ob mednarodnem dnevu bolnikov s celiakijo

UVODNIK

UVODNIKKAZALO

Strokovni prispevki

33 Mag. Terezija Povše Pesrl, Izidora Sajovec: Procesna usmerjenost – koncept uveljavljanja organizacijskih sprememb v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji36 Marina Vrečar: Izvajanje določil uredbe o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave39 Mag. Anton Novak: Določitev kriterijev in ureditev projektnega pristopa v MNZ42 Boris Potušek: Ostrostrelstvo v policiji46 Suzana Kundija, Igor Areh: Predlog nove podobe policijskih vozil50 Mag. Bojan Geršak: Spremenjeni varnostni izzivi 21. stoletja

Po–dopustniški stres in sladkosti življenja

V bistvu sem celo poletje čakala, da se v začetku septembra tudi sama odpravim na dopust. Bolj kot se je bližal, bolj težko sem ga pričakovala in seveda več sem imela dela. Ni bilo lahko gledati zagorelih in spočitih sodelavcev, ki so si izmenjavali dopustniške dogodivščine. Jaz pa sem še zmeraj vsa otožna čakala in upala, da bo čim prej minilo, ter stiskala zobe.

Tako je mineval dan za dnem, teden za tednom. Presneto, tako je minilo poletje! A sem končno sredi septembra tudi sama rekla »čao momci« in odšla na težko prislužene počitnice. Verjetno so bile ravno zaradi tako velikega pričakovanja slajše kot ponavadi. Verjetno sem se v zadnjih dneh res toliko vsega »nažrla«, da sem lahko na dopustu z lahkoto pozabila na službo in druge težave ter uživala. Dobro sem si odpočila in si nabrala novih moči. Sladkosti življenja, ko vsaj ne bi bile tako redke!

In kaj zdaj, ko sem spet nazaj? Nič! Spet bom morala pasti v rutino preobremenjenosti in stresa, za povrh vsega pa se jesenska jutra že prebujajo v meglo in mraz. Saj ne vem, kaj je hujše! Čakati težko pričakovani dopust ali se vrniti v delovno rutino in vpreči vse moči. Počutim se kot jutranja megla, ki se ne more in ne more dvigniti, da bi jo vendarle lahko zamenjal čaroben dan. Pa se kljub temu potrudim in vsak dan komu polepšam dan. Za hec in predvsem zato, ker me sladkosti življenja držijo pokonci!

Monika Golob


VArNOSTAKTUALNO

V Sloveniji je bilo do konca septembra ugotovljenih 256 primerov okužbe z novim virusom gripe A H1N1, v svetu pa več kot 100.000 primerov. Vlada je pri Ministrstvu za zdravje imenovala medresorsko delovno telo za sprem-ljanje, analiziranje in sprejemanje ustreznih ukrepov zmanjšanja posledic širjenja okužb. V Ministrstvu za no-tranje zadeve je bila imenovana delovna skupina, ki je proučila stanje in predlagala izvajanje določenih nalog in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja okužb z virusom gripe A H1N1.

Ker je delo policistov in drugih delavcev ministrstva, poli-cije in inšpektorata povezano s strankami, je pristojna služba za varnost in zdravje pri delu pripravila ustrezno informacijo o novem virusu gripe A H1N1 in priporočila izvajanje preven-tivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb.

Spoštovane sodelavke in sodelavci, z informacijo vas že-limo podrobneje seznaniti s problemom širjenja virusa gri-pe A H1N1 in hkrati priporočiti izvajanje vseh preventivnih ukrepov, ki so usmerjeni v zmanjševanje tveganja okužb in ohranjanje vašega zdravja.

Začetno poimenovanje ''prašičja gripa'', ki ga uporablja veterinarstvo za gripo pri prašičih, je nadomestil izraz ''bole-zen, ki jo povzroča novi virus gripe'', saj gre za povsem novi virus. Po mnenju zdravstvenih strokovnjakov bi z mutacijo oziroma gensko spremenjenimi virusi gripe lahko prišlo do množičnega obolevanja (od 5 do 20 in več odstotkov prebi-valstva).

Zdravstvene službe že imajo potrebna navodila za ukre-panje ob sumu in pojavu nove gripe. Načrt pripravljenosti na pandemijo gripe iz leta 2006 je bil že večkrat spremenjen in dopolnjen. Vlada RS je aprila 2009 ustanovila medresorsko koordinacijsko skupino, ki bo usklajevala predlagane dejav-nosti in ukrepe ob morebitnem izbruhu pandemije v Slove-niji.

Za izvajanje racionalnih preventivnih in zaščitnih ukrepov – na samozaščitni ravni in ravni ukrepov za zagotavljanje var-nosti in zdravja pri delu v policiji in ministrstvu – je treba raz-likovati med prašičjo gripo, ki je nalezljiva bolezen prašičev, gripo, povzročeno z novim virusom gripe A H1N1, in običaj-no sezonsko gripo, ki jo že dobro poznamo.

1 PRAŠIČJA GRIPA, NOVA GRIPA, SEZONSKA GRIPA

1.1 Prašičja gripa

Prašičja gripa je nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki jo povzroča virus gripe A. Oboleli prašiči običajno izgubijo tek, imajo povišano temperaturo in kašljajo. Smrt-nost pri prašičih je nizka (le 1- do 4-odstotna). Največkrat ozdravijo v 7 do 10 dneh. Bolezen se med njimi širi po zraku, z neposrednim in posrednim stikom ter s prašiči prenašalci, ki ne kažejo značilnih znakov bolezni. Bolezen se med prašiči lahko pojavlja vse leto, več primerov pa je jeseni in pozimi. V številnih državah jih rutinsko cepijo proti prašičji gripi.

Najpogostejši povzročitelj prašičje gripe je virus gripe A H1N1. Med prašiči krožijo tudi drugi virusi gripe A (npr. H1-N2, H3N1, H3N2). Lahko se okužijo tudi z virusi ptičje gripe

in virusi sezonske gripe pri človeku. Prvi virus, ki naj bi se s človeka prenesel na prašiča, je bil najverjetneje virus gripe A H3N2. Prašiči se včasih lahko okužijo tudi z več kot enim virusom naenkrat, zato se lahko geni iz teh virusov pomešajo. Posledica je lahko nov virus gripe, ki vsebuje gene različnih virusov. Prašičja gripa se od obolelih prašičev izjemno redko prenese na ljudi. To velja tudi za tiste, ki delajo na prašičjih farmah in so z njimi v tesnem stiku.

1.2 Nova gripa

Nova gripa, povzročena z virusom A H1N1, se lahko pre-naša s človeka na človeka, kar lahko privede do množičnega obolevanje ljudi za gripo, tudi z visoko stopnjo smrtnosti, še posebej pri starejših in osebah s kroničnimi boleznimi. Ob-sežnost pandemije je težko napovedati, vsekakor pa bo ta odvisna od stopnje kužnosti virusa, odpornosti ljudi, navz-križne zaščite s protitelesi, ki nastanejo ob sezonski gripi, in človeka samega.

Novi virus gripe A H1N1 se prenaša s stikom s prašiči ali okoljem, v katerem so virusi nove gripe, ali s stikom s člove-kom, ki je okužen s tem virusom. Prenaša se na enak način kot virusi običajne sezonske gripe. Bolezen poteka s podobnimi znaki kot sezonska gripa.

1.3 Sezonska gripa

Običajna sezonska gripa je akutna virusna okužba, ki pri-zadene predvsem dihala in se pojavlja vsako leto v zimskih mesecih. Povzročajo jo virusi gripe tipov A in B. Virus gripe tipa C povzroča le blage okužbe zgornjih dihal, predvsem pri otrocih.

Gripa se pojavlja sezonsko in ogroža predvsem starejše in tiste s kroničnimi boleznimi. Vsako leto zboli 5 do 10 odstot-kov odraslih, odstotek pa je večji pri otrocih. Okužbe z virusi gripe tipov A in B pogosto povzročajo epidemije. Te se po-javljajo v zimskem času, na severni polobli med septembrom in marcem, na južni polobli od junija do septembra, v tropih pa vse leto.

Virusi gripe se prenašajo predvsem s kužnimi kapljicami, ki se širijo s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem ter s posrednim (prek rok) ali neposrednim stikom z izločki dihal bolnika prek onesnaženih površin.

2 NAČIN OKUŽBE IN ZNAČILNI BOLEZENSKI ZNAKI

Novi virus gripe A H1N1 se prenaša enako kot virus običaj-ne sezonske gripe:

– s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri smrkanju, kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju, na razdalji do največ enega metra, torej ob tesnem stiku z osebo, ki je okužena z novim virusom;

– posredno prek onesnaženih površin in z neposrednim sti-kom s kužnimi izločki dihal.

Preživetje novega virusa je daljše v okolju z nizko vlažnostjo in v mrazu. Novi virus se ne prenaša s hrano, tako da je uživanje toplotno dobro obdelanega svinjskega mesa povsem varno.

Inkubacija (čas od okužbe do prvih znakov bolezni) traja od 24 ur do 4 ali 5 dni.

NOVI VIRUS GRIPE H1N1INFORMACIJA IN PREVENTIVNI UKREPI


VArNOST

5

NOVI VIRUS GRIPE H1N1

Kužnost je velika, prenos virusov pa olajšuje tesen stik. Osebe so kužne že en dan pred začetkom bolezni, ves čas, dokler so izraženi znaki okužbe, do 7 dni od začetka bolezni. Kužnost je daljša pri otrocih, tudi 10 dni in več, in pri osebah z oslabljeno imunostjo.

Najpogostejša začetna znaka sta glavobol in bolečine v žrelu. Najizrazitejši znak bolezni je vročina, ki v 24 do 48 urah lahko doseže tudi 41 °C. Pri hujši obliki gripe bolezenske te-žave trajajo več dni. Telesna temperatura običajno pade po treh do sedmih dneh, utrujenost, slabo počutje in kašelj pa lahko trajajo nekaj tednov, običajno dva do tri tedne.

Pri osebah, okuženih z novim virusom, se lahko po-javita tudi bruhanje in driska. Pri majhnih otrocih okužba lahko poteka z neznačilnimi znaki in jo je težko ločiti od drugih virusnih okužb.

Okužba z novim virusom gripe poteka blago. Podo-bno kot velja za običajno sezonsko gripo, se lahko sa-mo pri posameznih bolnikih, starejših, kronično bolnih in majhnih otrocih gripi pridružijo težave z dihanjem, tudi pljuč-nica ali poslabšanje morebitne kronične bolezni, pri majhnih otrocih pa pogosto pride do vnetja srednjega ušesa.

Ni še znano, katere starostne skupine bo okužba z novim virusom najbolj prizadela. Trenutno velja, da so to osebe, sta-re od 25 do 50 let. Te generacije namreč največ potujejo.

Dosedanje izkušnje oziroma podatki kažejo, da se bo več-ina obolelih lahko zdravila doma in da bo le manjši del bolni-kov potreboval bolnišnično oskrbo.

Za zdravljenje in/ali preprečevanje okužbe z novim viru-som gripe so na voljo protivirusna zdravila, ki jih predpi-še zdravnik. Zdravila zavirajo razmnoževanje virusa. S tem skrajšajo in omilijo potek bolezni ter preprečujejo zaplete. Zdravljenje je treba začeti v prvih 48 urah po prvih znakih bolezni.

3 PREPREČEVANJE OKUŽBE Z NOVO GRIPO

Podobno kot pri običajni sezonski gripi se novi virus gripe prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami in prek po-vršin, onesnaženimi s kužnimi izločki dihal. Širjenje okužbe z novim virusom gripe je mogoče enako kot druge virusne okužbe preprečiti s splošnimi higienskimi ukrepi, kot so:

3.1 Pogosto in temeljito umivanje rok z milom in vodo. Kadar to ni mogoče, roke razkužite z alkoholnim raz-kužilom, lahko tudi z robcem, namočenim v alkoholno razkužilo.

3.2 Izogibanje dotikanju ust, nosu in oči z neumitimi ro-kami.

3.3 Higiena kašlja. Kadar kašljate ali kihate, si usta pokrijte s papirnatim robcem. Po uporabi ga odvrzite v koš za smeti, roke pa si umijte.

3.4 Izogibanje stikom z osebami, ki so lahko bolne. Iz-ogibajte se tesnejšim stikom z drugimi ljudmi, zlasti z osebami, ki so se pred kratkim vrnile z območij, na kate-rih se pojavlja nova gripa. Jeseni in pozimi se izogibajte

zaprtim javnim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi.

3.5 Skrbno spremljanje svojega počutja in sprememb zdravstvenega stanja. Če ste se vrnili z območij, na katerih se pojavlja nova gripa, vsaj 7 dni po vrnitvi po-zorno spremljajte morebitne spremembe zdravstvene-ga stanja. Enako velja tudi, če ste bili v tesnem stiku z osebo z izraženimi znaki akutne okužbe dihal, ki se je vrnila z območja, na katerem se pojavlja nova gripa, ali z osebo z izraženimi znaki akutne okužbe dihal, ki je bi-

la v tesnem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba z novim virusom gripe. Ob morebitnih znakih za okuž-bo z novo gripo ustrezno ukrepajte.

3.6 Samovoljno preven-tivno jemanje protivi-rusnih zdravil ni smi-selno. Sami si ne mo-rete postaviti diagnoze

nove gripe. Ustrezno zdravljenje s protivirus-nimi zdravili mora po potrditvi okužbe z no-

vim virusom gripe predpisati zdravnik. Splošno jemanje to-vrstnih zdravil lahko namreč hitro povzroči pojav virusov, od-pornih proti sicer zelo učinkovitemu zdravilu.

3.7 Cepiva proti novi gripi še ni. Obstaja samo cepivo pro-ti sezonski gripi. Cepivo proti novi gripi bo predvidoma na voljo konec leta 2009.

4 ČE ZBOLITE ZA NOVO GRIPO

Če ste se pred kratkim vrnili s potovanja iz države, v kateri se pojavlja nova gripa, ali če opazite znake bolezni, podobne gripi, kot so mrazenje, visoka vročina, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj, morebitno bruhanje in driska, utrujenost itd.:

4.1 Ostanite doma in se izogibajte tesnejšim stikom z drugimi ljudmi (''samoizolacija''). S tem preprečite širjenje morebitne okužbe z novo gripo. Doma ostanite najmanj 7 dni od začetka bolezni in se izogibajte tesnej-šim stikom z drugimi. Če se bolezenski znaki v tem času ne umirijo, bivanje v domačem okolju podaljšajte.

4.2 Po telefonu pokličite svojega izbranega zdravnika. Ta vam bo dal vsa potrebna navodila za ravnanje, po-skrbel za pravilen odvzem vzorca, ki je potreben za po-trditev suma okužbe z novim virusom gripe, in za zdrav-ljenje. Z njim se posvetujte tudi o jemanju protivirusnih zdravil in drugih zdravil za lajšanje težav, ki jih povzroča gripa, pa tudi o jemanju zdravil zaradi morebitne kro-nične bolezni.

4.3 Dežurnega zdravnika obiščite le ob resnejših zdrav-stvenih težavah. Slabo počutje, zmerno povišana tele-sna temperatura (do 38 °C), nahod in kašelj sami po se-bi še niso vzrok za obisk dežurnega zdravnika. Težave si poskušajte olajšati brez zdravniške pomoči, tako da počivate, vzamete zdravilo proti vročini, uživate dovolj tekočine, si pogosteje umivate roke z milom in vodo itd. Vsekakor pa je treba pri dežurnem zdravniku poiskati pomoč, kadar se pridružijo še težave z dihanjem, obču-

Znaki nove gripe so podobni običajni sezonski gripi:

nenaden začetek z mrazenjem, telesna temperatura več kot 38 °C, glavobol, bolečine v žrelu, suh kašelj, bolečine v mišicah in kosteh, utrujenost, izčrpanost.


VArNOSTAKTUALNO

tek pomanjkanja zraka, glavobol z bruhanjem, poslab-šanje kronične bolezni.

4.4 Za zdravljenje bolnika z novo gripo v domači oskr-bi skrbi izbrani osebni zdravnik. Ta je v stalnem stiku z epidemiologom območnega zavoda za zdravstveno varstvo. Epidemiolog območnega zavoda zbere poda-tke o tesnih stikih bolnika – o družinskih članih, part-nerju in drugih osebah, s katerimi je bil bolnik v tesnem stiku po pojavu bolezenskih znakov, jim predpiše oz. izda protivirusno zdravilo (zaščitni odmerek) in jim da navodila za ravnanje.

5 ZAŠČITNI UKREPI ZA USLUŽBENCE MINISTRSTVA IN POLICIJE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAV-LJENI MOREBITNI OKUŽBI Z NOVO GRIPO

5.1 Ocena tveganja za okužbo

Število okuženih z novo gripo se po vsem svetu povečuje, zato lahko pričakujemo, da bo obolelih za novo gripo čedalje več tudi pri nas. Bolezen večinoma poteka blago. Do zdaj so pri nas zboleli le tisti, ki so okužbo prinesli v državo iz tujine. Pričakuje se, da se bo čez nekaj časa bolezen začela širiti tu-di v Sloveniji, zlasti v hladnejših mesecih od septembra do marca.

Zdravstvene ustanove v Sloveniji imajo ustrezna navodila za diagnostiko in zdravljenje obolelih, vključno z epidemio-loško obravnavo oseb, pri katerih je potrjena okužba z novim virusom, in oseb, ki so bile z njimi v tesnem stiku.

Tveganju okužbe z novo gripo so zaradi stalnih ali dalj-ših stikov z osebami z vidnimi znaki akutne okužbe dihal in vročino, še posebej če prihajajo z območij, na katerih se po-javlja nova gripa, in zaradi morebitnega neposrednega stika z osebami, pri katerih je bil postavljen sum okužbe z novim virusom gripe ali je bila okužba z njim potrjena, po sedanji oceni najbolj izpostavljeni:

– uslužbenci v Azilnem domu in Centru za tujce;

– uniformirani policisti in kriminalisti, ki so stalno ali dalj časa v neposrednih stikih s potniki v mednarodnem pro-metu, z osebami v postopku in osebami, pri katerih je bil postavljen sum okužbe z novim virusom gripe ali je bila okužba z njim potrjena.

Uslužbenci ministrstva in policije so enako kot zdravstve-ni delavci in drugi delavci v zdravstvu nujno potrebni za ne-moteno delovanje države v pandemskih razmerah, zato bodo po predhodni uskladitvi z Ministrstvom za zdravje uvrščeni v skupine, ki bodo prednostno cepljene proti novi gripi.

5.2 Dosledno izvajanje samozaščitnih ukrepov

Uslužbenci ministrstva in policije morajo skrbno in do-sledno izvajati splošne higienske ukrepe, kot so umivanje in/ali razkuževanje rok, higiena kašlja, izogibanje neposred-nim stikom z osebami z vidnimi znaki akutne okužbe dihal in vročino, opazovanje in spremljanje sprememb zdravstvene-ga stanja itd., saj se z njimi lahko učinkovito prepreči širjenje virusnih okužb, tudi okužb z novo gripo.

Pri akutni okužbi dihal z znaki bolezni, podobnimi gripi, naj uslužbenci ministrstva in policije ostanejo doma in se posvetujejo z osebnim zdravnikom. Izogibati se morajo tes-nejšim stikom z drugimi ljudmi, saj s tem preprečijo širjenje virusnih okužb, tudi morebitne nove gripe.

5.3 Izvajanje ukrepov v Azilnem domu in Centru za tujce

Uslužbenci Azilnega doma in Centra za tujce preventivne in zaščitne ukrepe pri opravljanju dela s tujci izvajajo v skladu z internim navodilom.

Interno navodilo zajema tudi navodila v zvezi z diagno-stično obravnavo, potrditvijo suma okužbe z novim virusom gripe, zdravljenjem in nego obolelih tujcev.

5.4 Izvajanje ukrepov v operativnih enotah policije

Uniformirani policisti in kriminalisti v operativnih enotah morajo:

– pri neposrednem stiku z osebami z vidnimi znaki akutne okužbe dihal in vročino, še posebej, če prihajajo z obmo-čij, na katerih se množično pojavlja nova gripa,

– pri neposrednem stiku z osebami, pri katerih je bil postav-ljen sum okužbe z novim virusom gripe ali je bila okužba z njim potrjena,

pravilno in dosledno uporabiti osebno varovalno opremo za zaščito dihal in rok:

– običajno kirurško masko (preprečevanje kapljičnega prenosa okužbe) in

– zaščitne rokavice iz lateksa za enkratno uporabo (pre-prečevanje stika s površinami in predmeti, ki so lahko onesnaženi s kužnimi izločki dihal).

V navedenih primerih si uniformirani policisti in krimina-listi roke razkužujejo z alkoholnim razkužilom, z vodo in milom pa jih umijejo le, če so vidno onesnažene.

Zaščitne rokavice za enkratno uporabo in razkužilo za roke so že v operativnih enotah policije, prav tako kirurške maske.

Uporaba navedene osebne varovalne opreme, pa tudi druge opreme za zaščito dihal v operativnih enotah policije (npr. zaščitni respiratorji FFP2 in FFP3, kirurške maske z vi-zirjem itd.), mora biti prilagojena dejanskemu tveganju za virusne okužbe pri delu.

6 DODATNE INFORMACIJE IN MOŽNOSTI POSVETA

V zvezi z aktualno problematiko nove gripe se uslužbenci ministrstva in policije lahko za dodatne informacije obrnejo na:

– izbranega osebnega zdravnika: navodila za ravnanje ob sumu okužbe z novo gripo, zdravljenje, tudi s protivi-rusnim zdravilom, odločanje o bolnišničnem zdravljenju, oskrba oseb, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom;

– epidemiologe na območnih zavodih za zdravstveno varstvo: dodatna navodila za operativne enote uniformi-rane policije in kriminalistično službo, vodstvo Azilnega doma in Centra za tujce (seznam epidemiologov);

– Sektor za varnost in zdravje pri delu v Uradu za orga-nizacijo in kadre (GPU): osebna varovalna oprema, cepljenje, usposabljanje za izvajanje zaščitnih ukrepov, strokovna pomoč pri pripravi internih navodil, ravnanje s kužnimi in drugimi odpadki iz zdravstva, možnosti po-sveta, psihološko svetovanje;

– Službo za odnose z javnostmi (MNZ) in Sektor za od-nose z javnostmi (SGDP): informacije za zaposlene, vprašanja in odgovori v zvezi z novo gripo, aktualno gra-divo, zgibanke.


VArNOST

7

NOVI VIRUS GRIPE H1N1


VArNOSTAKTUALNO

Razlike med Venero in Marsom vsakič znova prese-nečajo. Dejstvo je, da moški brez žensk ne bi zmogli. In seveda je jasno, da bi tudi me brez vas težko shaja-le. Ženske smo danes že prodrle na področje ‘moških’ poklicev. Zrušile smo predsodke in dokazale, da smo sposobne opravljati tudi ta dela. Tudi ženska v poli-ciji je danes že pravilo in ne več izjema.

ŽENSKE V POLICIJI

Prva policistka, ki je ‘povzročala preglavice’ kolegom, je bila Ali-ce Stebins Wells iz Los Angelesa v Kaliforniji. S svojim opozarjanjem na pomen ženske pomoči v policiji je leta 1910 mestne oblasti ven-darle prepričala in postala ena prvih policistk na svetu. V Evropi je leta 1907 policistkam pot utirala ‘Miss’ MacDougall. Obe sta bdeli nad ženskami in otroki.

Kljub njihovemu pogumu in vztrajnosti pa je v začetku prevla-dovala miselnost, da jih je treba zaposlovati le na tistih delovnih mestih, kjer bi lahko bile boljše kot moški. A skozi različna obdobja, predvsem med 1. in 2. svetovno vojno, se je miselnost spremenila.

Prva slovenska policistka je bila seveda Marica, ki svoje naloge bolj ali manj uspešno opravlja še danes. Ne pritožuje se, ni sitna, po-licisti pa radi sodelujejo z njo v dobrem in slabem. Šalo na stran. V Sloveniji in hkrati tudi v Jugoslaviji je bila ena prvih znanih policistk Danica Melihar Lovrenčič. Kot policistka je začela delati leta 1939 v Ljubljani. Pomembno vlogo v zgodovini varnostnih in obveščeval-nih služb pa je imela tudi Zdenka Kidrič – Marjeta, saj je med drugo svetovno vojno vodila Varnostno-obveščevalno službo.

Miličnice so v policiji začeli redno zaposlovati leta 1973. Do leta 1983 jih je izobraževanje zaključilo že 176. V samostojni Sloveniji pa smo prvi razpis za ženske razpisali oktobra 1994. Sprejeli smo jih 24 in delo so začele opravljati v različnih enotah po državi. Avgusta

1996 je bilo v Sloveniji zaposlenih 176 uniformirank, od tega 22 na vodilnih položajih. Leta 1998 je bil razpis za kadetinje Srednje poli-cijske šole, ki jo je leta 2002 končalo 23 kadetinj. Leta 2003 pa smo začeli izobraževati kandidate in kandidatke za policista.

Izobraževanje žensk poteka na Policijski akademiji, skupaj z moškimi, kar naj bi prispevalo k temu, da bi policijsko – tradicional-no fantovsko okolje – sprejelo dekleta kot sebi enake.

Razlike med moškimi in ženskami so in bodo vedno obstajale. Tudi v policiji. Brez teh razlik bi nam bilo gotovo dolgčas. Življenje bi bilo preveč preprosto.

Zato je na tem mestu treba poudariti tudi to, da je lani prvič v slovenski zgodovini vodenje ministrstva za notranje zadeve prevze-la ženska, in prvič se je ženska pojavila tudi na vodilnem delovnem mestu policije, čeprav so nekatera vodstvena mesta začele ženske v slovenski policiji zasedati že prej. Najbrž je kriva (ali bolje rečeno: zaslužna) vztrajnost posameznic, ki pogumno stopajo po moških stopinjah. A dejstvo je, da danes ni več preprek, ki bi nas ovirale opravljati tisto, kar nas veseli. In tako je tudi prav. Kako se počutijo na svojem delovnem mestu, kaj doživljajo in kaj jim daje energijo za uspešno opravljanje njihovega dela, smo povprašali nekaj policistk, ki delajo na različnih delovnih področjih.

Besedilo in foto: Monika Golob


VArNOST

9

ŽENSKE V POLICIJI

TATJANA BOBNAR,NAMESTNICA GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE

Koliko let ste zaposleni v policiji? Pro-sim, da opišete svojo karierno pot in specifiko svojega dela.

Teče 17. leto mojega dela v polici-ji. Takoj po končani Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer sem diplomirala na temo opravljanja ogleda kraja kaznivega de-janja, sem se kot pripravnica zaposlila v uradu kriminalistične policije na UNZ Ljubljana, in sicer v skupini za mladolet-niško kriminaliteto. Tema moje diplom-ske naloge priča o tem, da se je želja oziroma odločitev za delo v policiji po-rodila že v času študija. Teoretično zna-nje, ki sem si ga pridobila, mi je pri delu zelo pomagalo, še zlasti, ko sem v praksi opravljala oglede krajev kaznivih dejanj v t. i. ogledni skupini UKP UNZ Ljublja-na. Moje osnovno delovno področje v tistem času je bilo sicer preiskovanje kaznivih dejanj, izvršenih s strani ali na škodo mladoletnikov in otrok, ter nasilje v družini. Leta 1996 sem postala vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto in pri svojem delu zelo dobro sodelo-vala z drugimi pristojnimi institucijami. Moram reči, da imam na tisti čas zelo lepe spomine, bili smo dobra ekipa kri-minalistk in kriminalistov. Za razliko od drugih skupin je bila »moja« skupina gle-de spola zelo enakopravno zastopana (4 kriminalistke in 4 kriminalisti). Po dolgo-letnem delu v kriminalistični službi sem na PU Ljubljana postala vodja službe za operativno podporo, kjer sem prav tako imela odlične sodelavke in sodelavce. Zamenjava delovnega področja je bila zelo pozitivna izkušnja, ob kateri sem ugotovila, kako zelo pomembna je za

uspešno delo operativnih služb polici-je dobra logistična podpora. Leta 2005 sem postala pomočnica direktorja PU Ljubljana, zadolžena med drugim tudi za operativo. Na tem delovnem mestu sem spoznala razsežnosti delovanja vseh po-licijskih enot na območju največje poli-cijske uprave v državi. Poklicna pot me je nato vodila na GPU, kjer sem bila kot pomočnica direktorja UKS zadolžena za reševanje sistemsko pravnih zadev, so-delovanje pri nastajanju pravnih aktov s področja dela kriminalistične policije in širše, sodelovanje policije z državnim tožilstvom itd. Z 19. februarjem sem bila imenovana za namestnico generalnega direktorja policije.

V vsem tem času sem se v prostem času še dodatno izobraževala. Leta 2004 sem z odliko magistrirala s pod-ročja kazenskega prava na Pravni fakul-teti v Ljubljani.

Kaj vam pomeni to delo? Kako sodelu-jete s kolegi, kako vas obravnavajo?

Delo v policiji je vsekakor način življe-nja, je poslanstvo v najboljšem pomenu besede. Morda zveni klišejsko, vendar bi se za to poklicno pot odločila še enkrat. Ponosna sem na to, da delam v slovenski policiji, in moram reči, da vedno znova z veseljem prihajam na delo. To pa vse pove tudi o mojih sodelavcih, s katerimi dobro in vzorno sodelujem.

Bi nam lahko povedali kakšno anek-doto iz vašega dela in sodelovanja s kolegi?

Žal nimam kakšne posebne anekdo-te glede sodelovanja s kolegi.

Kako so se po vašem mnenju ženske uveljavile v policiji? Kaj pri svojem de-lu najbolj pogrešate?

Enakost je vedno preizkusni kamen pravičnosti, obe skupaj pa sta bit svobo-de (J. G. Seume). Enakost pred zakonom, ne glede na spol in druge osebne okoliš-čine, je ena temeljnih človekovih pravic. Tematika »enakih možnosti« v policiji se mi je zdela ves čas zelo pomembna, za-to sem tudi sprejela ponujeno vlogo na-mestnice koordinatorice za enake mož-nosti žensk in moških v policiji. V prete-klosti so v slovenski policiji prevladovali moški, policistke so bile izjema. Že nekaj let se število policistk sicer povečuje, s čimer postajamo podobni drugim ev-

ropskim policijam, vendar pa je treba še izboljšati zastopanost žensk na vseh rav-neh organizacije. Za spodbuditev kon-struktivnega sodelovanja vseh služb in enot v policiji na tem področju sva s ko-legico Marino Vrečar, koordinatorico za enake možnosti žensk in moških v MNZ, 24. novembra 2008 organizirali tudi prvi delovni posvet o enakosti spolov v poli-ciji in si zadali ob tem določene naloge.

Vam morda poleg službe ostane še kaj prostega časa, kako ga porabite in s čim se ukvarjate?

Pravzaprav mi ob službi ostane res zelo malo prostega časa, ki ga sicer sku-šam čimbolj kakovostno nameniti svoji družini, branju (strokovne in vsakršne literature), »baterije« pa si, sicer (pre)red-ko, napolnim tudi s kolesarjenjem po krasnem Ljubljanskem barju.

Želje, načrti za naprej ali sporočilo ko-legicam v policiji.

Moje želje, delovni načrti za prihod-nost so seveda povezani z nalogami in prioritetami, ki smo si jih začrtali v vodstvu policije in ministrstva. V mislih imam med drugim reorganizacijo struk-ture policije, ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada, spremembo za-konodaje, vse s ciljem še izboljšati učin-kovitost našega dela in približati naše storitve državljanom. Glede na to, da človek ni nič drugega kot vsota njego-vih del, se moramo vsi skupaj truditi, da bomo svoje delo opravljali strokovno, zakonito, odprto in prijazno do zunanje in notranje javnosti.

Moje sporočilo za kolegice (pa tudi kolege) pa je naslednja misel, ki sem si jo sposodila pri Dostojevskem: »Če si se napotil proti cilju in si se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja nate, ne boš do cilja nikdar prispel.«

Ženske v policiji so danes zaposlene na vseh delov-nih področjih.


VArNOSTAKTUALNO

JOLANDA BUČEVEC,VODJA ODDELKA NA URADU ZA VARNOST IN ZAŠČITO


V policiji sem zaposlena od leta 1995. Po končani Višji šoli za notranje zadeve sem opravljala pripravništvo, kasneje pa se tudi redno zaposlila na PU Koper. Bila sem kriminalistka v skupini za mlado-letniško kriminaliteto. Vodja skupine in moj mentor je bil Cveto Kokalj, od kate-rega sem se veliko naučila. Ko sem se le-ta 1999 preselila v Ljubljano, sem zapro-sila za premestitev v UVZ, kjer sem kot inšpektorica za posebne naloge najprej delala v sektorju za fizično varovanje. V tem času sem nadaljevala s šolanjem ter postala policijska inšpektorica v od-delku za preventivno varovanje, kamor me je povabil takratni vodja oddelka Peter Puhalo. Sčasoma so mi bile dode-ljene zahtevnejše naloge, kot je vodenje akreditacijskih postopkov ob večjih va-rovanjih in ocene večjih varovanj, nato nadomeščanje vodje oddelka, vodenje delovne podskupine za pripravo ocene ogroženosti predsedovanja RS Svetu EU. Tedaj je bilo v oddelku poleg ome-njenega vodje več starejših kolegov in kolegica, katerih znanje in izkušnje so mi pomagali osvojiti to specifično pod-ročje policijskega dela. Konec leta 2007 sem postala tudi vodja oddelka.


Delo, ki ga opravljam, zadovoljuje mojo radovednost in željo po spozna-vanju novega, po spoznavanju drugač-nih okolij, jezikov, ljudi, navad. Stalno in intenzivno pridobivanje informacij je namreč predpogoj za dobro ocenjeva-nje ogroženosti tako različnega spektra varovanih oseb in objektov, kot jih varu-jemo v UVZ.

Pri sodelovanju s kolegi in kolegica-mi je osnovno vodilo dobro opravljeno delo, tako da razlik ne bi poudarjala. Ker pa se to vprašanje večkrat pojavi, če kdo izve, kje delam, naj povem, da sem bila kot ženska, tako na policijski upravi kot sedaj v UVZ, v izraziti manj-šini. In kljub temu, da ob delu pride tudi do drugačnih pogledov ali »slabih dni«, nikoli nisem imela občutka, da bi me obravnavali drugače izključno zato, ker sem ženska.


Ko sem prišla v Koper, sem ravno dopolnila 20 let, vozniški izpit sem ime-la dobro leto, prevoženih kilometrov pa tako rekoč nič. Do tedaj sem vozila le očetovo vozilo in vozilo, ki sem ga vo-zila v avtošoli. Bila sem pripravnica med samimi moškimi, katerim je bilo voziti avto nekaj, kar pač vsakdo zna, sploh pa, če je policist.

Ko mi je torej šef naročil, da naj vzamem avto in osumljenca odpeljem na policijsko postajo, mu niti v sanjah nisem priznala, da ne le, da nisem pre-pričana, ali bom znala voziti določeno vozilo, ampak niti točno ne vem, kako do tja priti. No, živčnost me je izdala v vozilu, ko sem si »zaklenila« volan in ga nikakor nisem znala »odkleniti«. Moški na zadnjem sedežu me je nekaj časa opazoval, nato pa vprašal, ali mi lahko pomaga. Ker se mi je to v tistem tre-nutku zdela boljša možnost, kot pa da grem nazaj in priznam šefu, sem samo pokimala. Tako mi je osumljenec odkle-

nil volan, potem pa me še usmerjal do policijske postaje. Tako rekoč sam se je pripeljal v pridržanje.

Ker med policisti nič ne ostane skrito, je zgodba prišla na dan. Skoraj oglušela sem od poslušanja, kaj vse sem narobe storila oziroma od glasnega smeha, ko je kdo na novo izvedel, konkretna po-sledica pa je bila, da se sodelavca, s ka-terima sem takrat največ delala skupaj, skoraj leto dni sploh nista več usedla za volan službenih vozil.


Ženske smo v policiji dobro uveljav-ljene, pa tudi vse več nas je. Konkretno pri svojem delu vendarle pogrešam kakšno kolegico več. Ženske in moški smo si različni. Imam kolegice, s kate-rimi res rada delam, in tiste, s katerimi malo manj. Enako velja za kolege. Opa-žam pa, da so rezultati dela in ozračje boljši, če je zastopanost obeh spolov v kolektivu enakomernejša.


Prosti čas namenjam družini. V tre-nutkih, ki jih imam le zase, rada berem.


Veselim se novih izzivov, dodatnih izobraževanj in usposabljanj in seveda dobrih sodelavk in sodelavcev. Eno so namreč doseženi ali želeni cilji, drugo pa, kako do njih pridemo.

Delu z ženskimi kolegicami, tudi iz drugih držav, se v tem poklicu ne da izogniti.


VArNOST

11

ŽENSKE V POLICIJI

OTILIJA MEDVED,KOMANDIRKA POLICIJSKE POSTAJE


Pred 30 leti, natanko 24. oktobra 1979, sem uresničila svoje mladostni-ške sanje in kot miličnica pripravnica začela delati na postaji milice na Ptu-ju. Leta 1983 sem postala pomočnica vodja varnostnega okoliša. To delo sem opravljala na PM Ptuj in pozneje na od-delku milice Podlehnik (oddelek PM Ptuj). Od leta 1992 sem bila pomočnica vodja izmene na PMP Gruškovje vse do leta 1995, ko sem začela z delom vodje patrulje na policijskem oddelku Goriš-nica (oddelek PP Ptuj). V tem času sem začela študirati na lastne stroške in po lastni želji, na Višji upravni šoli v Mari-boru, saj sem bila ambiciozna in sem se videla na kakšnem drugem delovnem mestu. Po končani prvi stopnji sem od leta 1997 do 1998 delala kot pomočni-ca komandirja na PP Lenart, vmes sem zaradi kadrovskih potreb šest mesecev delala še na PP MB I. 1. septembra 1998 sem bila z odločbo imenovana na delo-vno mesto komandirke PMP Zavrč, kjer sem ob delu končala tudi drugo stopnjo na Visoki upravni šoli v Ljubljani. Na tem delovnem mestu sem še danes, vendar se je enota zaradi reorganizacije pre-imenovala v PP Gorišnica.


Ta poklic je bil moj sen. Ko sem ga dosegla, sem ga želela nadgraditi. Žele-la sem več in to mi je bil izziv, saj tega ni bilo moč tako preprosto doseči. Z velikim odrekanjem in dokazovanjem sem prišla na cilj. Delo, ki ga opravljam, me zadovoljuje, izpopolnjuje … Skratka vem, da sem tam, kjer sem si želela biti. Pred 30 leti je policistka oziroma milični-ca izstopala v negativnem pogledu, saj smo bile kot vsiljivke v moškem poklicu. Imeli so nas za manj sposobne, straho-petne, zato smo se morale soočati s pri-tiski sodelavcev, v smislu prizadevanja

za enakopravnost. Danes je ta poklic že uveljavljen. Ženske so številčno mno-go bolj prisotne. V enoti, ki jo vodim, je od skupnega števila 60 zaposlenih uni-formiranih delavcev in delavk 15 poli-cistk. Kot komandirka sem že v samem začetku uveljavila svojo avtoriteto in se s svojimi podrejenimi odlično razu-mem, vendar pa se zavedam, da vsem moje odločitve niso povsem všeč. Med vodstvenim kadrom pa sem včasih ču-tila zavist, vendar sem se s svojo trmo, vztrajnostjo, pokončno držo in jasnimi cilji uspešno postavljala po robu.


Ha ha ha. Veliko sem doživela v svoji 30-letni karieri. V spominu mi je ostalo patruljiranje s terenskim vozilom znam-ke Puch, s katerim sva s sodelavcem za-radi poledenelega cestišča pri 20 km/h zapeljala z vozišča in se skoraj prevrnila. Sodelavec je spustil volan, me prijel z obema rokama in kričal: Tina, drži se, dr-ži se! Še dobro, da so na deželi traktorji … No, morda zaupam še eno dogodiv-ščino, prav tako v patruljiranju, in to po-noči, ko je moj sodelavec postal zaspan. Zapeljal je v prelepe haloške vinograde, stopil iz vozila in z zadnjega sedeža vzel nek predmet, ki ga je imel nekaj časa v roki. Ko je sedel v vozilo, je dal ta pred-met na armaturno ploščo in mi z mirnim glasom naznanil, da se bo spočil in da naj ne hodim iz vozila, ker mu bo z ar-maturne plošče padla budilka, ki si jo je pripravil na bujenje po 3 urah. Ha ha ha. Verjemite, da me je skoraj kap, saj sem bila ta večer prvič z njim v patrulji in njegovih navad nisem poznala. Glede na moj burni odziv ura to noč ni zvonila, saj jo je takoj pospravil in spet se je za-slišal ropot starega Pucha.


Ženska se je v poklicu policistke zelo dobro uveljavila in se lahko poistoveti z moškim v vseh pogledih. Moti me, da se danes nekateri mladi odločajo za ta po-klic iz ekonomskega razloga, vse manj pa zaradi pripadnosti in predanosti temu poklicu, kar se seveda kaže skozi slabše rezultate dela in nezainteresira-nost do dela. Opažam, da je iz leta v leto več administrativnega dela, kar mi jem-lje dragoceni čas, ki bi ga želela porabiti s policisti na terenu. V osebnih odnosih med sodelavci najbolj pogrešam iskren dialog, kar se največkrat odraža v prikri-vanjih, ki imajo za posledico materialno in disciplinsko odgovornost


Prosti čas? Kaj je to? Za enoto, ki jo vodim, sem objektivno odgovorna, zato prostega časa nimam veliko, saj sem sodelavcem na razpolago 24 ur. Vsak trenutek zato preživim z družino, možem, sinom in hčerko, ki razumejo mojo predanost poklicu. Med spreho-di, kolesarjenjem, delom v vinogradu, na vrtu pa si nabiram prepotrebno energijo.


Moje želje so: uspešnost, delavnost, iskrenost, dobri medsebojni odnosi … Zastavljene načrte maksimalno dobro uresničiti in delati tiste stvari, ki jih no-tranja in zunanja javnost od nas priča-kuje. Ženskam v policiji pa sporočam, da so iskrenost, zaupanje in prepros-tost recept do uspeha in naj preslišijo moške besede, da ima ženska mesto v kuhinji za štedilnikom. Ženske smo do-kazale, da smo lahko žene, matere, pri-jateljice in policistke.

Kot zanimivost naj povemo, da se bo oktobra Otilija srečala z dvema po-membnima življenjskima prelomnicama. 24. oktobra bo zabeležila 30 let dela v policiji. Konec oktobra pa se bo srečala s življenjskim jubilejem, abrahamom.

Otilija, uredništvo revije Varnost vam želi vse najboljše in najlepše! Naj bodo dnevi v službi polni izzivov, v prostih trenutkih pa vam želimo veli-ko spokojnosti in sreče.


VArNOST

TANJA NOVAK, PILOTKA


V letalski policijski enoti sem zapo-slena pet let. Zaposlila sem se takoj po končani strojni fakulteti, smer letalstvo.

Prvo leto je bilo v znamenju šolanja za pridobitev licence poklicnega pilota helikopterja, nato je sledilo letenje na policijskih nalogah, sedaj pa tudi za po-trebe reševanja.


Vedno sem si želela leteti s helikop-terjem, tako da je to delo izpolnitev mojih želja, hkrati pa je sodelovanje s kolegi zelo dobro, obravnavajo me po-polnoma enakovredno.


Policisti opazovalci, ki letijo z nami, so bili presenečeni, ko smo prvič leteli skupaj, vendar je negotovost hitro mi-

nila, tako da je sodelovanje z njimi tudi zelo dobro.


Glede na to, da nisem več edina pi-lotka v letalski policijski enoti, menim, da smo se dobro uveljavile.


Tudi moj prosti čas je namenjen le-talstvu, akrobatskemu letenju z letali.


Še naprej uspešno opravljati to de-lo.

ANDREJA FABJAN, VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA

Koliko let ste zaposleni v policiji? Prosim, da opišete svojo karierno pot in specifi-ko svojega dela.

V policijo sem kot kandidatka za po-licistko vstopila leta 2000. Nato sem po uspešno zaključenem šolanju opravljala delo policistke opazovalke na PP Ljublja-na Center. V aprilu 2008 pa sem napredo-vala v vodjo policijskega okoliša, in sicer KS Stara Ljubljana in Prule.

Kaj vam pomeni to delo? Kako sodelujete s kolegi, kako vas obravnavajo?

Delo vodje policijskega oko-liša temelji predvsem na sodelo-vanju s prebivalci ter opravljanju preventivnih nalog v policijskem okolišu. Menim, da vsakega raz-veseli, ko delo opravi dobro ter s tem olajša življenje nekomu, ki je v stiski ali pa morda potrebuje le nasvet. Seveda pa tudi mi od občanov dobimo informacije, ki jih potrebujemo pri svojem de-lu. Kar se pa tiče kolegov, z njimi odlično sodelujem.

Bi nam lahko povedali kakšno anekdoto iz vašega dela in so-delovanja s kolegi?

Moram reči, da nimam pripomb in ne-gativnih pripetljajev v večinoma moškem kolektivu.

Kako so se po vašem mnenju ženske uveljavile v policiji? Kaj pri svojem delu najbolj pogrešate?

Menim, da je razlika med moškimi in ženskami v policiji vedno manjša. Sicer pa tudi moški med sabo niso vsi enaki, niso

vsi za vse. Osredotočiš se na smer in način dela, ki ti leži, seveda v okviru možnosti, ki so ti dopuščene.


Prosti čas preživljam večinoma v kro-gu družine ter ljudi, ki me osrečujejo. Ker

imam šest let staro hčerkico, preživim veliko časa na otro-ških igriščih, v kratkem pa me čaka tudi pregledovanje oprav-ljenih domačih nalog. Sicer pa nimam posebnih hobijev.

Želje, načrti za naprej ali spo-ročilo kolegicam v policiji.

Predvsem želim vsem poli-cistom in policistkam, da bi v delu, ki ga opravljajo, našli čim več veselja ter da bi dosegli ci-lje, ki so si jih zastavili. Seveda pa si tako kot vsi tudi jaz želim čim več posluha in odprtosti s strani vodstva, da bi nam vsem bilo delo, ki ga opravljamo v ve-selje in s čim manj stresa.

AKTUALNO


VArNOST

13


V policiji sem zaposlena trinajst let. Po končani gimnaziji sem opravila tečaj za policiste kandidate v Tacnu, nakar sem pričela opravljati delo kot poli-cistka v patrulji na PP Postojna. V tem času sem se vpisala in dokončala študij na Fakulteti za policijske varnostne ve-de v Ljubljani. V letu 2003 sem pričela z delom v oddelku za splošno krimina-liteto v sektorju kriminalistične policije v Postojni. V našem oddelku smo trije kriminalistični inšpektorji. Med seboj imamo razdeljena delovna področja, čeprav vsi preiskujemo vsa kazniva dejanja s področja splošne kriminalite-te. Moje osnovno delovno področje je mladoletniška kriminaliteta in preven-tiva. Največ se ukvarjam s preiskova-njem kaznivih dejanj s tega delovnega področja, po potrebi pa tudi s preisko-vanjem drugih kaznivih dejanj splošne kriminalitete. V lanskem letu sem do-končala specialistični študij, smer Kri-minalistično preiskovanje na Fakulteti za varnostne vede. Letos pa sem opra-vila tečaj za policijsko pogajalko in si s tem nekoliko razširila delovno podro-čje. Sicer se še nisem srečala z realnim primerom, vendar sem na tečaju prido-bila veliko znanja in novih informacij, ki jih lahko uporabim pri vsakodnevnem opravljanju dela.

Kaj vam pomeni to delo? Kako sode-lujete s kolegi, kako vas obravnava-jo?

Poklic sem si izbrala glede na takrat-ne želje. Ves ta čas delam z veseljem. V trinajstih letih so se pojavljali tako vzponi kot padci iz različnih razlogov, vendar ko se ozrem nazaj, se spomnim le lepih in po-zitivnih stvari. Tisto, kar me moti, je ponavadi trenutno stanje, ki ga poskušam čim hitreje rešiti ali premostiti.

Sodelovanje z moški-mi po mojem mnenju po-teka normalno. Mogoče sem kdaj občutila razliko, ki me je motila, vendar pa običajni delovni vsakdan poteka nemoteno po usta-ljenem vzorcu, ki ni spol-no diskriminatoren. Delo si enakovredno delimo, kar pomeni, da me kolegi

sprejemajo kot sebi enako. Včasih je njihovo vedenje zaščitniško, kar pa ni nujno povezano z razliko v spolu. Raz-lik glede spola v našem kolektivu ni ob-čutiti. V širšem delovnem okolju, delu na drugih območjih med drugimi so-delavci, pa so mogoče bolj občutne. To razumem kot stereotipno obnašanje moških do žensk, ko še ni vzpostavlje-no poklicno sodelovanje ali ni osebne-ga poznanstva.


Ja. Z veseljem! No, mogoče morajo ostati v lepem spominu.


Tako moški kot ženske smo si oseb-nostno različni, zaradi tega je težko po-sploševati. Policija je še vedno pretežno moški kolektiv in poklic, zaradi tega mo-ški pogosteje zasedajo vodilna delovna mesta. Ženske v policiji so bile do leta 1996 bolj izjema kot pravilo, vendar pa se je ta slika zelo spremenila. Ženska v policiji ni več izjema, ampak lahko re-čem, da smo prisotne skorajda v vseh kolektivih in na različnih delovnih me-stih, tudi vodilnih.

Pri svojem delu pogrešam veliko stvari, vendar verjamem, da bo naše delo v prihodnosti bolje ovrednoteno in cenjeno. Prav tako menim, da nas tre-nutna situacija ne sme spravljati v me-lanholijo in cinizem, tudi v prihodnje se moramo truditi za izboljšanje razmer v delovnem okolju, krepiti policijsko inte-griteto, predvsem pa izboljšati opremo in tehnične pripomočke operativcev.


Vsakdo si ob službi razporeja svoj čas po lastnih željah in potrebah. Sama ga po službi najraje izkoristim za svojo družino. Imam dva otroka, stara osem in tri leta. Za službo in družino je potrebne veliko energije, ki si jo najraje pridobi-vam s kolesarjenjem in tekom. To je tudi sprostitvena terapija, ki je v današnjem tempu življenja nujno potrebna. Ostane tudi čas za druženje s prijatelji in sorod-niki.


Ženske v policiji nismo več izjema in tudi naši kolegi so nas pripravljeni spre-jeti. Kot sem že dejala, smo ljudje različ-ni, med nami se razvijejo različni načini verbalnega in neverbalnega komunici-ranja. Ista oseba drugim postavi različ-no mejo vstopa v osebni prostor, zaradi česar lahko določena situacija pripelje do občutka neenakosti ali celo nadle-govanja, mogoče trpinčenja. Določe-ne situacije lahko privedejo do manj-

šega ali večjega konfliktaali celo niza konfliktov. Otem je treba spregovoriti, povedati svoje mnenje in jasno izraziti svoja priča-kovanja. Nesporazume je treba reševati sproti, če je le mogoče v začetni fazi. Ko se s težavo soočimo, jo poskušamo rešiti. Ukrepi za reševanje konfliktov so lah-ko neformalni ali formalni, pomembno je, da ne osta-nejo le naš notranji, oseb-ni problem, ki negativno vpliva na našo osebnost in samopodobo.

KLAVDIJA KNAFELC, KRIMINALISTKA

ŽENSKE V POLICIJI

Ženske se v policijskih vrstah dobro počutimo.


VArNOST

VIOLETA VOZLIČ, POLICISTKA POSEBNE POLICIJSKE ENOTE


V policiji sem zaposlena od leta 1999; takrat sem pričela obiskovati Po-licijsko akademijo in se prekvalificirala.Dokaj zahtevno šolanje je trajalo 18 mesecev in vsebovalo veliko psihofi-zičnih priprav in usposabljanja za delo policista. Poudarek je bil tudi na kondi-cijskih treningih, ki jih do tedaj nisem potrebovala v tolikšni meri. Leta 2001 sem uspešno zaključila šolanje. Delati sem pričela na PP Ljubljana Moste, kjer sem opravljala začetniška dela policista opazovalca. Po letu dni uvajanja v delo na terenu sem dobila priložnost delati v prometni patrulji. Po štirih letih dela sem postala vodja prometne patrulje in na-predovala v »starejšo policistko I.«. Delo je raznoliko, dan ni podoben dnevu, za-to me to delo še danes navdušuje. Leta 2002 se mi je ponudila možnost vstopa v posebno policijsko enoto, kjer je bila zaželena tudi ženska, zaradi opravljanja varnostnih pregledov na ženskah in te-mu podobnih nalogah. Specifika PPE jepredvsem v preprečevanju večjih krši-tev javnega reda in miru ter posledično pri nastalih kršitvah intervenirati in za-gotoviti red in mir. PPE je sklicana v pri-merih, ko je to potrebno (npr. javne ali športne prireditve, protesti, javni shodi, varovanje domačih oz. tujih državni-kov, iskanje pogrešanih oseb, iskanje

storilcev hujših kaznivih dejanj, varo-vanje določenih objektov itd.). O sklicu in številu sklicanih policistov odloča glavni štab PPE po predhodno zbranih obvestilih.


To delo mi prinaša občutek moči, saj kot enota nastopimo timsko v ve-likem številu, le tako lahko dosežemo javni red in mir. Med letom hodimo na priprave v Gotenico, kjer se dodatno izobražujemo in seznanjamo z novimi oblikami in metodami obvladovanja množic ali posameznikov, prav tako pa tudi z novimi prisilnimi sredstvi. PPE Ljubljana šteje 120 policistov PPE, od tega smo 4 policistke. Prva tri leta sem bila v enoti edina ženska. Fantje so me sprejeli dobro in me obravnavajo kot njim enako.


Najbolj se spomnim varovanja srb-ske turbofolk pevke Cece Ražnjatović v Tivoliju, za katero smo po koncertu opravili va-rovanje med odhodom iz Hale Tivoli do njene-ga vozila. Mimo našega kordona je prišla Salo-me in me ogovorila s: »Kakšen pa si? Ti boš va-roval Ceco?!« Po nekaj-sekundnem srečanju z očmi je opazila, da sem ženska, nato pa zmede-na odšla in se še nekaj-krat obrnila proti meni. Vse to je spremljal tihi smeh sodelavcev in še danes se radi pošalimo na Salomejin račun.

Kako so se po vašem mnenju ženske uvelja-vile v policiji? Kaj pri svojem delu najbolj pogrešate?

Uveljavile so se ze-lo dobro, saj zasedajo vsa mesta v policiji: od policistke na terenu do ministrice ter opravljajo delo v enaki meri ena-ko dobro kot moški. Pri

svojem delu včasih pogrešam žensko družbo, saj me večino časa obkrožajo le moški. Glede na to, da je delo PPE v večji meri intervencijsko, sem »po-manjkljivost« sprejela, saj me obkroža-jo odlični sodelavci, s katerimi dobro sodelujem in nastopam »timsko«.


Seveda, poleg službe mi ostane še veliko časa, ki ga preživim v krogu svo-je družine, katere članica je tudi mal-težanka Tajči, s katero v prostem času prehodiva veliko hribov in dolin v oko-lici Kamnika.


Svoje cilje v policiji sem dosegla, zato bi jih glede na mojo starost rada obdržala čim dlje. Kolegicam pa sporo-čam, da naj sledijo svojim ciljem in naj jih nič ne odvrne od želenega.

AKTUALNO

Je delo, ki bolj leži ženskam, in delo, ki bolj leži moškim.


VArNOST

15


V policiji sem zaposlena od 15. de-cembra 1998. Začela sem kot kandidat-ka za policistko in bila na 18-mesečnem izobraževanju v Tacnu in na policijski postaji Piran. Izobraževanje sem uspeš-no zaključila in 21. aprila 2000 postala pooblaščena uradna oseba – policistka na PP Piran. Zatem sem odšla na po-rodniško in se nato julija 2001 vrnila na PP Piran. Ker sva bila oba s partnerjem zaposlena na isti policijski postaji, sem bila premeščena na PP Koper, kje sem delala kot policistka v patrulji in kasneje kot vodja patrulje. Ker me je zanimalo in veselilo predvsem delo o prometu, sem napisala prošnjo za postajo pro-metne policije in junija 2005 sem bila tam tudi sprejeta.

Na PPP Koper opravljamo naloge na področju prometa na različnih cestah (avtocesta, glavne ceste, regionalne ceste, hitre ceste) in naseljih. V pomlad-nih in poletnih mesecih svoje naloge opravljamo tudi na službenih motornih kolesih, pozimi pa samo v službenih vo-zilih.


Rada opravljam svoje delo, saj me veseli pomagati ljudem v različnih situ-acijah in izboljšati varnost na naših ce-stah z raznimi dejavnostmi. S sodelavci se dobro razumem, saj mi je lepo so-

delovati in delati z njim. Velikokrat me tudi malo »prišparajo« skratka imam predvsem dobre izkušnje z njimi.

Bi nam lahko povedali kakšno anek-doto iz svojega dela in sodelovanja s kolegi?

Z njimi sem imela veliko pozitivnih in nepozabnih izkušenj. Pozabila pa ne bom nikoli, ko sem se prvič z motornim kolesom pripeljala na PPP Koper. Vsi so-delavci in vodstvo postaje so me priča-kali na parkirišču pred vhodom v služ-beno garažo, mi ploskali in me slikali. Skratka, nepozabno.


Mislim, da je vsako leto boljše. Na začetku, ko sem postala policistka, sem pri določenih sodelavcih in vod-stvenem kadru opazila, da so nas ob-ravnavali čisto drugače kot sodelavce. Čutila se je neka razlika med moškimi in ženskami. Niso nam toliko zaupali kot njim. Danes pa mislim, da je čisto drugače. Zaenkrat pri svojem delu ne pogrešam ničesar. S svojimi sodelavci se dobro razumem.

Na začetku, ko sem začela delati na motornem kolesu, sem se počutila ze-lo neugodno, še posebej, ko sem se z motornim kolesom pripeljala na kraj prometne nesreče ali pa ko sem kje ob cesti opravljala nadzor prometa. Ljudje

so me gledali prav začudeno in pre-senečeno, saj še nikoli niso videli poli-cistke na motorju. Postopki s kršitelji so bili večinoma zelo pozitivni in tudi zanimivi. Kljub temu, da sem mnogim napisala kakšen plačilni nalog, je šte-vilne kršitelje zanimalo še kaj drugega kot le kazen (npr. koliko je težek motor, koliko časa ga vozim, …). Skratka veliko pozitivnega.

Vam morda poleg službe ostane še kaj prostega časa, kako ga porabite in s čim se ukvarjate.

Prostega časa je zelo malo, saj služ-ba in družina, imam dva otroka, vzame-ta kar nekaj časa. Če pa ga že kaj osta-ne, pa ga izkoristim za šport (odbojka, kolesarjenje, rolanje, tek …). To je zame najboljša sprostitev.

Želje, načrti ali sporočila kolegicam v policiji.

Zaenkrat mi je moje delo všeč in upam, da bo tako tudi ostalo. Kole-gicam pa sporočam: tudi meni na za-četku ni bilo vedno lepo, saj ima mar-sikdo zelo slabo mnenje o policistkah. Ampak, kolegice, glavo pokonci in po-kažimo našim sodelavcem, da tudi me zmoremo.

NATAŠA MARINAC, POLICISTKA MOTORISTKA

ŽENSKE V POLICIJI

Ženske smo med drugim tudi odlična promocija po-licije.


VArNOSTNOVICE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direk-tor policije Janko Goršek sta ob začetku novega šolskega leta obiskala Osnovno šolo Riharda Jakopiča v Ljubljani.

NAJ BO POT V ŠOLO VARNA SKOZI VSE LETO!

Otroke sta, skupaj z vrhunskima športnikoma, zaposlenima v po-liciji, Mitjo Petkovškom in Maticem Osovnikarjem, ter pomočnikom komandirja PP Ljubljana Šiška Bojanom Horvatom in tamkajšnjim vodjem policijskega okoliša Andrejem Lampretom, tudi pospremila na varno pot v šolo.

Ob prvem šolskem dnevu so vse oči uprte v otroke, ki sedajo v šolske klopi. Na vseh nas, predvsem pa na starših, je, da z zgledom in ravnanjem poskrbimo za njihov pravilen razvoj v družbi. Otroci se bodo dnevno srečevali z najrazličnejšimi oblikami udeležbe v pro-metu, kot pešci, kolesarji oz. potniki v motornih vozilih.

S pravilnim ravnanjem in dobrim zgledom moramo otrokom že v zgodnjih letih privzgojiti smisel za previdno, strpno in pravilno ude-ležbo v prometu. Le tako bomo zagotovili, da bodo v prometu varni, previdni in strpni udeleženci. Zato bodimo vsi udeleženci v prometu previdni in skrbni do otrok, ki so pogosto razigrani in z mislimi drug-je, da ne bo tragičnih in pretresljivih dogodkov, predvsem pa skrbi-mo za njihovo ustrezno obnašanje in poznavanje prometa.

Janko Goršek, generalni direktor policije, je otroke in starše opo-zoril na varnost na cesti: »Otrokom želim, da bi bil vsak njihov korak v šolo in domov varen. Hkrati pozivam starše, da s svojim zgledom otrokom dajejo jasno sporočilo, da je varnost na poti v šolo in iz nje eden najbolj pomembnih segmentov. Hkrati pa si želim, da bi ob-čutek varnosti naših otrok veljal skozi vso leto.«

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa jim je tudi zaže-lela, da bi se čim bolj pridno učili: »Znanje je temelj uspeha v življe-nju. Zato šolarjem svetujem, da kar se da izkoristijo te dneve.«

Besedilo: Monika GolobFoto: Mirjana Gotal

V začetku avgusta je Slovenijo pretresla vest o streljanju na poli-ciste v središču Ljubljane, kar je sprožilo številne burne odzive. Oba policijska sindikata sta na vlado naslovila pismo o nepri-merni opremi policistov.

ZAŠČITNA OPREMA POLICISTOV

Vodstvo MNZ se strinja z za-htevami sindikata in stoji za pri-zadevanji policistov, da je treba

v prihodnje nameniti več sred-stev za zaščitno opremo polici-stov in tako zagotoviti ustrezno

varnost policistov. To je tudi ena od prednostnih nalog vodstva ministrstva. Trenutno je v teku postopek javnega naročanja več sto neprebojnih srajc in jopičev. Delna dobava bo po pričakova-njih še pred koncem leta 2009.

Vodstvo ministrstva je ob nastopu mandata ugotovilo, da slovenska policija doslej ni imela izdelane dolgoročne stra-tegije opremljanja policije. Zato so s policijo pripravili predlog celovite strategije opremljanja policije za obdobje 2010–2014.

Ministrstvo za notranje za-deve ima že vrsto let tudi izjem-no neugodno strukturo prora-čunskih sredstev. Gre za edino med ministrstvi, kjer delež plač v celotnem proračunu presega 80

odstotkov, ostalo so materialni stroški, medtem ko je bila na področju investicij – izjema je schengen – dolga leta stagnaci-ja. Napori vodstva ministrstva so usmerjeni v to, da pride na tem področju do nujnega preobrata.

Tragični dogodek v Ljublja-ni je bil opomin vsem, da vlaga-nje v ustrezno opremo policije, v inštitucije pravne države, v varnost in svobodo, ni nekaj, kar lahko jemljemo zlahka in kar lahko pustimo v kriznih ča-sih zgolj životariti. Gre za realne probleme in za jasno odgovor-nost vseh, ki odločajo oziroma bodo odločali o tem, kakšne so prioritete razporejanja finančnih sredstev za naslednji dve leti.

Besedilo: Monika Golob

Operativno-komunikacijski center PU Ljubljana je bil 7. avgusta okoli 16.30 obveščen, da je na Korytkovi ulici v Ljubljani prišlo do kršenja javnega reda in miru med partnerjema. Pri tem naj bi moški grozil partneri-ci in se sprehajal po dvorišču z orožjem.

OKC PU Ljubljana je takoj, ko je zbral potrebne infor-macije, na kraj napotil več policijskih patrulj, in jim določil zbirno mesto in opozoril na lastno varnost. V bližino sta po posredovanem obvestilu prišli patrulji PP Ljubljana Cen-ter, prva v sestavi Denis Mutič, Damjan Lubej in kandidat za policista Jure Vračko in druga v sestavi Miha Klajnšček, Elvis Škerban in kandidat za policista Simon Pavič. Ob pri-hodu je policiste pričakal prijavitelj. Zaradi nujnosti za-varovanja življenja in zdravja ljudi so policisti začeli takoj ukrepati. Moškega so pozvali k sodelovanju oz. k izročitvi orožja. Ta pa je nenadoma začel streljati proti dvema poli-cistoma in ju tudi zadel. Ranjeni policist je, da bi zavaroval svoje in življenje ostalih prisotnih, uporabil strelno orožje zoper moškega in ga zadel z več naboji. Zaradi strelnih ran je ta na kraju umrl.

V tem času so prispele na pomoč tudi dodatne poli-cijske patrulje. Zaradi hudih poškodb je policist PP IU Ro-bi Štrman ranjenega Denisa Mutiča s službenim vozilom odpeljal v bližnji klinični center. Miho Klajnščka pa so tja prepeljali reševalci. Oba sta bila sprejeta na oddelek in-tenzivne terapije, kjer so jima takoj zagotovili zdravniško pomoč.

Policistom PP Ljubljana Center Denisu Mutiču, Mihu Klajnščku, Elvisu Škerbanu in Damjanu Lubeju izrekam po-hvalo za njihovo hrabro in požrtvovalno ukrepanje. Poseb-na pohvala tudi policistu PP IU Ljubljana Robiju Štrmanu, ki je razsodno in hitro reagiral ter ranjenega policista pre-peljal do zdravniške oskrbe.

Nenazadnje pohvalo izrekam tudi vsem policistom in kriminalistom, ki so sodelovali pri zavarovanju in ogledu kraja dejanja, za njihov profesionalni pristop.

Hvala pa tudi vsem sodelavkam in sodelavcem za spodbudne besede in podporo policistom, ki so bili nepo-sredno udeleženi pri dogodku.

Janko Goršek, generalni direktor policije

POHVALA


VArNOST

17

Ministrici smo predstavili mednarodno policijsko združe-nje IPA (INTERNATIONAL POLI-CE ASSOCIATION), namene in cilje združenja, predvsem pa dejavnosti IPE-Sekcije Sloveni-je. Pri tem je bilo posebej po-udarjeno temeljno poslanstvo IPE in njena vloga v odnosu do ministrstva za notranje zadeve in policije. Poleg izobraževal-nega programa, organizacije kulturnih, športnih in drugih prireditev ter socialnih dejav-nosti je bila poudarjena vloga IPE pri vzpostavljanju in krepitvi prijateljskih odnosov in medse-bojne pomoči med policisti do-ma in po svetu ter spoštovanje zakonitosti in zavzemanje za spoštovanje temeljnih človeko-vih pravic in svoboščin. Kot zelo pomembne so bile izpostavlje-ne tudi dejavnosti IPE, ki krepijo ugled policije in IPE.

Predsednik slovenske sekci-je je ocenil, da je bilo sodelova-nje z ministrstvom v preteklosti dobro, vendar bi si v IPI želeli,

da bi bilo sodelovanje še boljše ter da bi temeljilo na partner-skem odnosu. IPA si želi več partnerskega sodelovanja pri številnih projektih, kjer obstaja obojestranski interes, še pose-bej pri mednarodnem projektu izmenjave policistov.

Ministrica je pohvalila opravljeno delo in prizadevanja IPE za še večje medsebojno so-delovanje, predvsem v zadevah, ki so v skupnem interesu obeh organizacij. Povedala je, da je že v postopku sprejema spremem-ba oziroma dopolnitev ustrez-nega zakona, ki bo sodelovanje tako IPE kot vseh drugih stanov-skih organizacij ustrezno pra-vnoformalno uredil ter določil dobre temelje za medsebojno sodelovanje. Zagotovila je po-moč in podporo pri nadaljnjem delu, partnerski odnos in boljše nadaljnje sodelovanje.

Besedilo in foto:Stanislav Ficko

NEWS

V spomin na srečanje smo ministrici izročili knjigo Listing of Police Ranks, ki jo je izdala IPA, kjer so predstavljene policijske oznake vseh članic IPE. Veseli smo, da je ministrica sprejela povabilo in postala članica naše organizacije.

OBISK NA PU MURSKA SOBOTA

MINISTRICA SPREJELA DELEGACIJO SLOVENSKE SEKCIJE IPE

Konec maja je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, z Nevenko Vratanar, šefinjo kabineta, in Brankom Celarjem, sve-tovalcem ministrice, sprejela delegacijo slovenske sekcije IPE – mednarodne policijske zveze, ki so jo sestavljali predsednik Stanislav Ficko, podpredsednik Vinko Otovič in delegat IEC Zdenko Prizmič.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v okviru delovnih obiskov po policijskih upravah 10. junija obiskala PU Murska Sobota. Spremljala sta jo na-mestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in državni sekretar Damjan Lah.

Vodstvo PU Murska Sobota je goste sez-nanilo z varnostnimi razmerami v Pomurju, predstavili pa so tudi težave, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojega poslan-stva. Ministrica je gostiteljem predstavila dejavnosti ministrstva in policije, ki bodo pomembno vplivali na reševanje težav v policiji, predvsem reševanje kadrovske pro-blematike, prostorskih težav in izboljšanje delovnih razmer.

Zagotovo si bodo obisk ministrice v Po-murju najbolj zapomnili radgonski policisti. Po ogledu stavbe PP Gornja Radgona, kjer so stropi zaradi dotrajanosti stavbe podprti z jeklenimi podporniki, je ministrica odloči-la, da se morajo policisti zaradi varnosti ta-koj izseliti. Že nekaj dni po obisku so policisti

začeli delati na začasni lokaciji, gradnja nove PP Gornja Radgona pa se bo morda začela že prihodnje leto.

Ministrica in radgonski župan sta v nav-zočnosti članov veteranskega društva SEVER in Veteranov vojne za Slovenijo položila ve-

nec k spominskemu obeležju na osamosvo-jitvene dogodke leta 1991. Obisk ministrice je bil deležen velike medijske pozornosti ta-ko lokalnih kot nacionalnih medijev.

Besedilo: Jože PršaFoto: Igor Zemljič


VArNOSTNOVICE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek sta 11. septembra v okviru rednih delovnih obiskov po policijskih upravah obiskala PU Celje.

MINISTRICA OBISKALA POLICIJSKO UPRAVO CELJE

Vodstvo policijske uprave je na delovnem se-stanku izpostavilo predvsem probleme, s katerimi se srečuje, med njimi tudi kadrovsko problemati-ko, ki jo že rešujejo. Policijska uprava Celje je na-mreč po obremenitvah na področju kriminalitete, javnega reda in prometne varnosti na tretjem me-stu v slovenskem merilu, pri kaznivih dejanjih je to skoraj desetina vseh primerov v Sloveniji.

Ministrica Katarina Kresal je predstavila ukre-pe za izboljšanje dela in delovnih razmer ter načr-te za prihodnost, da bo delo policistov lažje. Delo celjskih policistk in policistov je sicer ocenila za zelo dobro in strokovno.

V okviru obiska je beseda med drugim tekla tudi o načrtovani reorganizaciji dela, generalni di-rektor policije Janko Goršek pa je želel slišati tudi odzive vodstva policijske uprave na predlagane spremembe.

Ministrica in generalni direktor policije sta ob tej priložnosti obiskala mednarodni obrtni sejem v Celju. Tam sta se udeležila novinarske konferen-ce in preventivne prireditve z naslovom Alkohol res ubija, kjer je svoje delo predstavila tudi poli-cija.

Nazadnje sta obiskala tudi Policijsko postajo Žalec, svoj obisk na Celjskem pa sta sklenila na po-ligonu Šole varne vožnje na Vranskem.

Besedilo: Milena TrbulinFoto: Zvone Cirkulan, Gordana Possnig

Na fotografiji pred Policijsko upravo Celje (v prvi vrsti z leve) direktor uprave mag. Karol Turk, ministri-ca za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek

Policijsko upravo Novo mesto je obiska-la dr. Staci Strobl, docentka na newyor-škem koledžu za kazensko pravo John Jay College of Criminal Justice. Pripravlja namreč študijo o delu srednje- in vzhod-noevropskih policij na področju romske manjšine.

In ker je slišala za dosežke slovenske policije na tem področju, kot je zapisala v pismu novomeški policijski upravi, se je že-lela tudi osebno srečati s policisti, ki se pri svojem delu srečujejo s to tematiko.

Na PU Novo mesto jo je sprejel direktor uprave mag. Anton Olaj. Dr. Staci Strobl je bila nad predstavitvijo policijske uprave, prizadevanji policistov in dosežki dela s pri-padniki romske etnične skupnosti navduše-na. Svoje ugotovitve in vtise iz Novega me-

sta bo vključila v raziskavo, ki bo po njenem mnenju zanimiva tudi za policije drugih dr-žav, v katerih živijo Romi.

Dr. Stroblova je Slovenijo obiskala tudi zaradi udeležbe na IX. konferenci Evropske-ga kriminološkega združenja, ki so jo med 9. in 12. septembrom organizirali Pravna fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za varnost-ne vede, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti in Slovenska akademija znanosti in umetnosti in na kateri je 650 udeležencev pripravilo 580 prispevkov na temo krimino-logije in kriminalitetne politike. Na konfe-renci je sodelovala s prispevkom o ženskah v policiji v Zalivskih državah.

Besedilo: Alenka DrenikFotografije: PU Novo mesto

AMERIŠKA RAZISKOVALKA POLICIJSKEGA DELA Z ROMSKO SKUPNOSTJO OBISKALA POLICIJSKO UPRAVO NOVO MESTO

Dr. Staci Strobl (več o njenem delu na spletni strani: http://www.jjay.cuny.edu/lawpolice/fa-cultyprofile/strobl.asp) http://esc.sazu.si/

http://www.jjay.cuny.edu/lawpolice/facultyprofile/strobl.asp

http://www.jjay.cuny.edu/lawpolice/facultyprofile/strobl.asp


VArNOST

19

NEWS

Med 8. in 10. septembrom je v Ljubljani potekal seminar Bolonjski proces v poli-cijskem izobraževanju, ki ga je v okviru Ev-ropske policijske akademije (CEPOL) orga-nizirala Policijska akademija. Dejstvo, da se je seminarja udeležilo 40 visokih policij-skih uradnikov iz 19 držav članic Evropske unije, dokazuje, da se evropske policije, ki so imele ali še imajo zaprt sistem izobraže-vanja, danes odpirajo, da se na tem podro-čju dogajajo spremembe in da se pri tem ne morejo izogniti bolonjskemu procesu.

Mag. Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je odprl seminar, je v svojem nagovoru poudaril, da je »bolonja« dobra ideja, ki pa je bila v številnih državah slabo implementirana in zato delež-na številnih kritik. Poudaril je, da se policije morajo prilagoditi izzivom in spremembam v družbi, da so prve odgovorne za zagotavlja-nje pravnega reda, kar pa od policistov zahte-va drugačno odgovornost in način delovanja. Zato pa je toliko bolj pomembno, kako so po-licisti izobraženi in kako izobraževanje poteka. V procesu izobraževanja ne gre več samo za znanje, gre za oblikovanje družbeno občutlji-vih in razgledanih posameznikov, ki se znajo odzivati na družbene pojave in izzive in znajo razmišljati širše in usmerjeno v skupnost. Zato mora biti cilj izobraževanja oblikovanje etič-nosti in razmišljujočih posameznikov.

Janja Komljenovič iz Ministrstva za viso-ko šolstvo, znanost in tehnologijo je v svoji predstavitvi opravila inventuro desetih let bolonjskega procesa, poudarila njegove cilje, prednosti, slabosti in naloge, ki še mo-rajo biti opravljene, da bi ideja »bolonje« zaživela v evropskem prostoru in dosegla svoje cilje.

Na seminarju je bilo predstavljenih 9 bolj ali manj uspešnih načinov implementacije bo-lonjskega procesa v policijsko izobraževanje. Za naše razmere so bile zanimive predvsem predstavitve treh nemških udeležencev, ki so predstavili programe prve bolonjske stopnje za bodoče policiste, in sicer v zvezni deželi Rhineland-Palatinate, v zvezni nemški policiji in za bodoče kriminaliste v okviru zveznega kriminalističnega urada (BKA). Udeleženci se-

minarja so odkrito razpravljali o prednostih in pomanjkljivostih, izmenjevali svoje poglede in izkušnje, težave in formalnosti, s katerimi se spopadajo zaradi različnih zakonodaj v posameznih državah. Skupna vsem pa je bila ugotovitev, da imajo evropske policije skupne vrednote in cilje na področju policijskega izo-braževanja, da policisti različnih držav morajo odsevati strukturo in vrednote svojih držav in da v Evropski uniji potrebujemo primerljivo izobražene policiste. Kljub vsem težavam in pomislekom pa je morda prav v policijskem izobraževanju, ki ima definiranega delodajal-ca, z jasnimi potrebami in cilji, bolonjski pro-ces celo laže uresničiti kot v kakšnem drugem poklicu.

Besedilo: Nevenka TomovičFoto: Marko Fric

BOLONJSKI PROCES V POLICIJSKEM IZOBRAŽEVANJU

Pod vasjo Gabrje pri Tolminu ob reki Soči so se 12. septembra zbrali ribiči muharji. Srečanje je organiziral regionalni klub IPE v Novi Gorici skupaj z Ribiško družino Tolmin, tekmovanja pa so se udeležili tudi člani drugih klubov IPE.

Lovne mere so bile določene po merilih Ribiške družine Tolmin. Muharjenje je potekalo s potopno ali plavajočo vrvico, vabe pa so bile umetne muhe ali potezanke s stisnjeno zalustjo.

Srečanje je bilo tekmovalno-družabne narave in tako kot prejšnja le-ta so tekmovalci tudi letos lovili lipana (poleg soške postrvi edina avtoh-tona salmonidna vrsta ribe pri nas).

Po štiriurnem ribolovu se je najbolje odrezala IPA Koroška iz sosed-nje Avstrije, sledila ji je ekipa OM Logatec, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Policijske akademije GPU.

Rezultati:

Najboljši posameznik v revirju A: Oswald Gärtner, IPA Koroška iz Avstrije

Najboljši posameznik v revirju B: Igor Vrčon, Policijska akademija GPU

Najboljši posameznik v revirju C: Iztok Štucin, OM Logatec

Po tekmovanju sta Ivan Ambrožič iz PU Nova Gorica in Alojzij Mohar, direktor PU Nova Gorica, podelila medalje in pokale najboljšim, nato pa je sledilo družabno srečanje.

Udeleženci letošnjega ribiškega srečanja so se po tekmovanju stri-njali, da se ob Soči pri vasi Gabrje ponovno srečajo septembra 2010.

Besedilo in foto: Dean Božnik

TRADICIONALNO SREČANJERIBIČEV MUHARJEV SOČA 2009


VArNOSTNOVICE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je konec avgu-sta v Lokvi na Krasu udeležila proslave ob občinskem prazni-ku Občine Sežana. Občinski praznik je med drugim zaznamova-lo tudi odprtje prenovljenih prostorov vrtca v Lokvi.

MINISTRICA NA PROSLAVI OB SEŽANSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU

Po odprtju vrtca se je proslava nadaljevala na glavnem trgu v Lokvi, kjer je zbrane nagovorila ministrica Katarina Kresal. V slav-nostnem nagovoru je poudarila, da so “vztrajnost, pokončnost in trdnost, hkrati pa tudi preudarnost in modrost vrline, ki so jih tamkajšnji prebivalci v svoji slavni zgodovini izkazali neštetokrat – navsezadnje je Primorska zaradi njih postala nesporen simbol enega prvih antifašizmov v Evropi.” “Spomnimo se upornega klju-bovanja tigrovcev, junaških pohodov Kosovelove brigade po Kra-su in osvobajanja Primorske, kar je matični domovini utrlo pot do slovenskega morja,” je še dodala ministrica.

Ob koncu se je ministrica tamkajšnjim prebivalcem zahvali-la “za njihovo držo in jim zaželela, da jim današnje in vsa bodoča slavja ne bi grenili nestrpnost, izzivanje in zgodovinska ignoran-ca.”

Ministrico Katarino Kresal in ostale prisotne so v nove prostore popeljali lokav-ski otroci.

NOVA VOZNIŠKA DOVOLJENJA V OBLIKI POLIKARBONATNE KARTICE

S 13. julijem je ministrstvo za notranje zadeve začelo izdaja-ti nova vozniška dovoljenja v obliki polikarbonatne kartice. Z istim dnem so se začele uporabljati tudi nekatere nove katego-rije vozniških dovoljenj, in sicer bodo veljale naslednje katego-rije: AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D in DE ter nacionalni kategoriji F in G.

Nove kategorije vozniškega dovoljenja so AM, A2, B1, C1 in C1E, ki do sedaj v Republiki Slo-veniji niso bile predpisane. Spre-menjeni so tudi pogoji za vožnjo skupine vozil BE.

S 13. julijem 2009 so se de-loma spremenili tudi starostni pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja za posamezne kate-gorije vozil.

Veljavnih vozniških dovoljenj ni treba zamenjati takoj, pač pa najpozneje v 10 letih od uvelja-vitve novega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E), to je do konca aprila 2018. Imetni-ki teh vozniških dovoljenj bodo obdržali pravice glede veljav-nosti posameznih kategorij, ra-

zen veljavnost obrazca, ki se bo omejeval najdlje za dobo 10 let.

Priporočamo postopno me-njavo obrazcev oziroma menja-vo v primeru, ko je to potrebno zaradi sprememb podatkov, po-daljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali zaradi drugih vpi-sov, kajti v tem primeru je treba izdati nov obrazec.

Cena izdaje novega vozni-škega dovoljenja je 17,37 ev-rov, za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa boste odšteli 12,40 evrov. Nekatere spremembe bodo začele veljati sredi januarja 2013 in se nana-šajo na omejevanje veljavnosti vozniških dovoljenj za 10 let ozi-roma 5 let.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in namestnica generalnega direktorja policije Tatja-na Bobnar sta na Ministrstvu za notranje zadeve 3. septembra sprejeli Roka Kolanderja, vrhunskega športnika, ki je zaposlen v policiji.

SPREJEM ROKA KOLANDERJA

Rok Kolander, ki je v policiji zaposlen od leta 2002, je namreč 29. avgusta 2009 osvojil tretje mesto v čet-vercu brez krmarja na svetovnem prvenstvu v Pozna-nu na Poljskem. Prva je bila ekipa Velike Britanije, dru-ga pa ekipa Avstralije. Ministrica za notranje zadeve je Roku Kolanderju čestitala za izjemen uspeh.


Od leve proti desni: Franc Rožman, vodja Oddelka vrhunskih športnikov, mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega di-rektorja policije, Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, in Rok Kolander, vrhunski športnik, zaposlen v policiji

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/2009/Lokev_nagovor_28.8.09.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/2009/Lokev_nagovor_28.8.09.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2009/Voznisko_dovoljenje_v_obliki_polikarbonatne_kartice.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2009/Nove_kategorije_vozniskih_dovoljenj.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2009/Nove_kategorije_vozniskih_dovoljenj.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2009/Starostni_pogoji_za_voznjo_vozil_posameznih_kategorij.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2009/Starostni_pogoji_za_voznjo_vozil_posameznih_kategorij.doc

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/2009/Omejevanje_veljavnosti_vozniskih_dovoljenj_za_10_let_oziroma_5_let.doc

http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/952


VArNOST

21

NEWS

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je bil 27. julija 2009 objavljen v Urad-nem listu Republike Slovenije št. 58/2009, je začel veljati 11. avgusta 2009. Ta uvaja določene spremembe na področju upravnih notranjih zadev:

1. Sprememba periodike opravljanja tehničnih pregledov vozil za prevoz nevarnega blaga

Zakon o varnosti cestnega prometa je v 211. členu določal, da se tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov, avtobusov, motornih in pri-klopnih vozil, ki prevažajo nevarno blago, vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v šolah za voznike, in motornih vozil, opremlje-nih kot vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, razen motornih in priklopnih vozil v lasti prostovoljnih gasilskih dru-štev, ki so po obliki in namenu karoserije gasilska vozila, oprav-ljajo vsakih šest mesecev.

Novela zakona uvaja spremembo periodike opravljanja tehničnih pregledov vozil, s katerimi se prevaža nevarno blago. Gre za uskladitev določb z zahtevami Evropskega spo-razuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR). Ukinitev šestmesečnih tehničnih pregledov za vozila, ki prevažajo nevarno blago, je smiselna in gospodarna zato, ker morajo ta vozila glede na kategorijo nevarnega blaga, ki ga pre-važajo, po predpisih ADR opravljati še dodatne preglede vozil, ki so enaki rednim tehničnim pregledom in sovpadajo z njimi. Prav tako pa vse države, ki so se pridružile navedenemu sporazumu, opravljajo tehnične preglede vozil, ki prevažajo nevarno blago, samo enkrat letno. Zato je z novelo zakona določeno, da se pr-vi tehnični pregled vozil, ki prevažajo nevarno blago, opravi eno leto po prvi registraciji. Dodano pa je tudi novo besedilo, v katerem je določeno, da morajo imeti vozila z največjo dovolje-no maso do 3500 kg, ki prevažajo nevarno blago, to vpisano tu-di v prometnem dovoljenju pod obliko (oziroma pod rubriko Namen karoserije). Tak vpis morajo imeti tudi motorna vozila za izposojo brez voznika ter vsa ostala vozila iz drugega od-stavka 211. člena.

Ko iz oblike karoserije ni razvidno, da gre za vozilo, ki se upo-rablja za javni prevoz potnikov, za učenje kandidatov za voznike v avtošolah, za prevoz nevarnega blaga, za izposojo brez vozni-ka (rent a car), se namen uporabe vozila vpiše v prometno dovo-ljenje (pod rubriko Namen karoserije) na zahtevo stranke. Tudi izbris takšnega vpisa se opravi na zahtevo stranke.

Vpis in izbris lahko stranka opravi pri katerikoli registra-cijski organizaciji (upravni enoti, pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede vozil ...), in sicer do 11. avgusta 2009, saj je neupoštevanje te določbe tudi sankcionirano.

2. Na novo opredeljen pojem voznik začetnik

Novela ZVCP-1 na novo opredeljuje voznika začetnika, ki je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta staro-sti, in sicer dve leti od prve pridobitve vozniškega dovolje-nja. Voznik pa je voznik začetnik tudi, če sicer že ima katero od kategorij AM, A1, B1, F ali G, pa kasneje pridobi kategorijo A2, A ali B. Posedovanje vozniškega dovoljenja in vožnja vozil kate-gorije AM, A1, B1, F ali G namreč ne zagotavlja pridobitve ustrez-nih izkušenj v cestnem prometu, saj se s temi vozili ni mogoče udeleževati na vseh vrstah cest (avtoceste, ceste rezervirane za motorna vozila ...), ali pa je omejena njihova konstrukcijsko do-ločena hitrost ali moč motorja.

Sprememba definicije ne vpliva na veljavno ureditev, tem-več gre bolj za pojasnjevalno določbo, s katero se pojasni, da je

status voznika začetnika vezan na pridobitev katere od kategorij (A2, A, B), kar pa pomeni, da oseba, ki »izčrpa« ta status na pri-mer na kategoriji A, ne postane več voznik začetnik, če kasneje pridobi na primer kategorijo B.

To pa ne velja v primeru, da oseba »izčrpa« status voznika začetnika na kategoriji AM, pa kasneje pridobi kategorijo A. Že zaradi konstrukcijskih oziroma tehničnih lastnosti vozil in nači-na upravljanja, za katere je zahtevana kategorija AM, ni mogoče šteti, da je voznik s pridobivanjem izkušenj na tej kategoriji pri-dobil enakovredna in primerljiva znanja (s to kategorijo se voz-nik namreč ne more udeleževati v cestnem prometu na avtoce-stah, ni mogoče dosegati višjih hitrosti), zaradi česar je nujno, da postane voznik začetnik, ko pridobi kategorijo A.

Nejasna opredelitev pojma voznik začetnik je povzročala te-žave pri izvajanju zakona, navsezadnje so na dejstvo, ali je nekdo voznik začetnik vezane določene pravne posledice, tudi glede uporabe sankcij.

3. Upravičenci za pridobitev parkirne karte

Novela zakona jasneje določa vse upravičence, ki lahko pridobijo parkirno karto, in ne razširja kroga upravičencev do nje. Še vedno pa lahko na označenem parkirnem prostoru za in-valida pod posebnimi pogoji parkira tudi spremljevalec, ki pa je lahko kdor koli. Ker je spremljevalec lahko vsak dan kdo drug, bi bilo tudi nesprejemljivo, da bi vsakokratni spremljevalec prido-bival parkirno karto, tako lahko takrat, ko vozi invalidno osebo, za parkiranje uporabi njegovo karto.

4. Uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Za-kona o izvrševanju kazenskih sankcij

Z novelo zakona o varnosti cestnega prometa je dosežena uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 76/08), ki predpi-suje datum izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z dnem izvršljivosti se podatki o izrečeni sankciji vpišejo v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, šele od tega dneva naprej (in ne od dneva pravnomočnosti) pa je mogoče šteti rok za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.

5. Rok za hrambo registrskih tablic

V 197. členu Zakona o varnosti cestnega prometa je dolo-čen splošni rok (15 dni od izročitve) za hrambo registrskih tablic, potem ko je lastnik registriranega vozila odjavil vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročil registrske tablice. V praksi pa se je zaradi večjega števila registracije sezon-skih vozil (kolesa z motorjem, motorna kolesa, bivalna vozila ...) pokazala potreba, da se za ta vozila, ki se v določenem obdobju ne uporabljajo, uredi možnost daljše hrambe registrskih tablic pri registracijski organizaciji (1 leto).

Potrebo po daljšem, enoletnem roku hrambe registrskih ta-blic so izkazali tudi avtoprevozniki, ki nekaterih svojih vozil v posameznem obdobju ne uporabljajo (npr. zmanjšanje prevo-zov kot posledica gospodarske krize). S to ureditvijo bodo ime-li avtoprevozniki manjše stroške ob ponovni registraciji vozila. Prevoznik bo lahko ob ponovni registraciji pridobil iste registr-ske tablice takoj ob oddaji vloge, kar bo zaradi hitrega postopka zmanjšalo njegove stroške, prav tako pa so na te tablice vezane tudi druge naprave in certifikati, ki bi jih prevoznik moral zame-njati, če bi za to vozilo pridobil novo registrsko oznako. V tem členu se zato določa rok hrambe eno leto tudi za tovorna motor-na in priklopna vozila.

SPREMEMBE ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA


VArNOSTNOVICE

Janko Goršek je v začetku julija sprejel Tino Maze, vrhunsko športnico, ki je od prvega aprila letos zaposlena v policiji.

SPREJEM TINE MAZE

POLICIJA PODARILA OROŽJEIZ 1. SVETOVNE VOJNE

Tina Maze se je smučati naučila že pri treh letih, po končani osnovni šoli pa je bila sprejeta v žensko B reprezentanco. Takrat je prvič nastopila na tekmovanjih FIS ter osvojila 2. in 1. mesto. »Na ta čas me vežejo lepi spomini, saj sem prvič nastopila tudi v svetovnem pokalu in kmalu začela osvajati najboljša mesta, še posebej v vele-slalomu,« je povedala Tina.

Lansko leto je bilo v smučarski karieri Tine Maze pomembna prelomnica. Odločila se je za samostojni trening, ločeno od repre-zentance. Tina Maze je sicer osvojila 7 zmag v svetovnem pokalu, 6 od teh v veleslalomu. Februarja 2008 pa je v St. Moritzu v Švici prvič zmagala v smuku, kar je bila tudi prva zmaga v smuku za Slovenijo.


Generalni direktor policije je Tini Maze zaželel veliko smučarskih uspehov.

Po besedah Franca Sabli-ča, vodje Centra za forenzične preiskave, gre za različne kose (puške, revolverje, bajonete in sablje), ki zaradi svoje zgodovin-ske vrednosti ne bodo uničeni, ampak podarjeni v javno korist.

Direktor kobariškega muze-ja Jože Šerbec se je za izročeno zgodovinsko orožje slovenski policiji iskreno zahvalil. Dejal je, da je podarjeno orožje izredno dobro ohranjeno in bi ga bilo škoda uničiti.

Posebna komisija, ki jo v skladu z Navodilom o ravnanju

z izročenim, najdenim, zaseže-nim ali odvzetim orožjem ime-nuje notranji minister, po pra-vnomočno končanih postopkih vsako takšno orožje pregleda in oceni. Orožje, o katerem odloča, lahko razvrsti za prodajo, uni-čenje, podaritev, trajno zbirko in za operativne potrebe policije. Če gre za orožje, ki ima zgodo-vinsko vrednost, ga komisija iz-loči in lahko podari državnemu muzeju. Del orožja, ki nima zgo-dovinske vrednosti, izločijo za prodajo, ostalo pa uničijo.

Besedilo in foto: PU Nova Gorica

Predaje orožja so se poleg vodje Centra za forenzične preiskave Franca Sabliča, direktorja kobariškega muzeja Jožeta Šerbca in muzejskega kustosa Vojka Ho-biča (na fotografiji na sredini) udeležila tudi člana komisije za ravnanje z zaseže-nim, najdenim in izročenim orožjem Jernej Brajer (na fotografiji skrajno levo) inRajko Pučnik (na fotografiji desno).

Komisija za ravnanje z zaseženim, najdenim in izročenim orož-jem je konec avgusta Kobariškemu muzeju 1. svetovne vojne podarila 22 kosov orožja zgodovinske vrednosti, ki so ga poli-cisti zasegli ali našli pri svojem delu. 30 kosov orožja iz 2. sveto-vne vojne pa je septembra izročila Muzeju novejše zgodovine Slovenije in tako obogatila tamkajšnjo muzejsko zbirko.

Danijel Lorbek, direktor PU Maribor, Franc Virtič, komandir PP Maribor II in njegov pomočnik Fredi Fartely so 26. junija položili venca na Ljubljanski ulici in na pobreškem pokopališču v Maribo-ru. Poklonili so se spominu na rezervnega policista Roberta Hval-ca, ki je v osamosvojitveni vojni za Slovenijo izgubil življenje.

SPREJEM POLICISTA, POŠKODOVANEGA V VOJNI

29. junija pa sta direktor PU Maribor in komandir PP Maribor II pri-pravila sprejem za upokojenega policista Zdenka Lileka, ki je bil poško-dovan v osamosvojitveni vojni. Sprejem sodi v sklop aktivnosti v spo-min na dogodke pred osemnajstimi leti in praznovanja dneva policije.

V noči s 27. na 28. junij 1991 sta miličnik Zdenko Lilek in rezervni miličnik Robert Hvalec opazovala barikade, postavljene okoli vojaških objektov na območju oddelka milice Tabor. Vojaki iz vojašnice Vojvo-de Mišiča so streljali na službeno vozilo milice, s katerim sta se vozila po Ljubljanski ulici. Robert Hvalec je med prevozom v bolnišnico umrl, Zdenko Lilek pa je bil hudo poškodovan.

V pogovoru so obudili spomine na tiste ne samo za državo po-membne trenutke, pač pa tudi na trenutke in dogajanja, ki so pusti-le globoke brazde v posameznikih, ki so bili takrat v njih udeleženi. Zdenko Lilek je eden tistih, ki se jim je življenje korenito spremenilo, pa vendar je še vedno poln optimizma in skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa. Sodeluje v številnih dejavnostih paraplegikov: košarka, ribolov, streljanje, v zadnjem času pa išče izzive tudi v umetniškem ustvarjanju – rezbarjenju.

Besedilo in foto: Franc Virtič

Sklenili smo, da se bomo odslej srečali večkrat in ob različnih priložnostih.


VArNOST

23

NEWS

PODELITEV SPOMINSKIH ZNAKOV21. GENERACIJI POLICISTOV

Konec junija je vodstvo slovenske policije v Policijski akademiji podelilo 187 spomin-skih znakov policije 21. generaciji Kadet-ske šole za miličnike, ki so šolanje zaključi-li v izrednih razmerah – junija 1991.

Spominski znak policije »21. generaciji Ka-detske šole za miličnike« se podeli kadetom 21. generacije, ki so 27. junija 1991, ob začetku vojne, zaključili šolanje. Takrat so se, zaradi iz-rednih razmer, prikrajšani za šestmesečno pri-pravništvo, kot mladi miličniki neposredno po končanem šolanju vključili v delo na postajah ljudske milice po vsej Sloveniji.

Namestnica generalnega direktorja polici-je mag. Tatjana Bobnar je v svojem nagovoru poudarila vlogo učiteljskega zbora, ki je »iz ne-izkušenih fantov s svojim znanjem, izkušnjami in osebnim čutom oblikoval zaupanja vredne miličnike, v katere smo lahko v ključnem tre-nutku položili vse svoje upe na boljši jutri.«

»Da se je vse končalo tako, kot se je mora-lo, je v veliki meri zasluga pedagoškega kadra, ki je v Tacen sprejel komaj 14-, 15-letne fante in jih v štirih letih uspešno izšolal v odločne miličnike, jih usposobil za učinkovito oprav-ljanje njihovih nalog in vzgojil v zrele, močne in odgovorne osebnosti. Zaradi njihovega

strokovnega dela, ki je marsikdaj preseglo golo izpolnjevanje delovnih obveznosti, vam je bila v najbolj občutljivih razmerah zaupana odgovorna naloga,« je še dodala Bobnarjeva.

Kadete je nagovoril tudi takratni rav-natelj Kadetske šole za miličnike Bojan Po-točnik, ki je poudaril pomen te generacije in dodal, da bi o njej »lahko napisali magis-trsko nalogo ali celo doktorsko disertacijo.

To je generacija, ki bi ji morali nameniti ustrezno mesto tudi v zgodovinskih učbe-nikih.«

Med podelitvijo se je zbranim pridružil tudi generalni direktor policije Janko Gor-šek, ki je poudaril vlogo, ki so jo pred osem-najstimi leti imeli kadeti 21. generacije, in se jim zahvalil za njihov prispevek pri osa-mosvojitvi Slovenije.

Besedilo in foto: Nina Djordjević

SPREJEM KANDIDATOV ZA POLICISTE

Konec junija smo na PU Ljubljana organizirali sprejem za 11 kandidatov za policiste in policistke za nadzor državne meje, ki so s 1. julijem začeli z izobraževanjem in usposabljanjem v Policijski akademiji. Kandidati za policiste in policistke so razporejeni na PP Kočevje (9) in PP Ribnica (3).

Kandidate za policiste in policistke sva sprejela direktor PU Ljubljana mag. Stanislav Vrečar in policijski inšpektor Darko Osredkar iz SD PU Ljublja-na. Sprejema pa sta se udeležila še pomočnika komandirja PP Kočevje in PP Ribnica Borut Nemanič in Rudi Topolovec.

Direktor je kandidatom za policiste in policistke izrazil dobrodošlico in jim predstavil območje, problematiko in značilnosti PU Ljubljana. Darko Osred-kar pa sem jim dal še nekaj napotkov za uspešno izobraževanje in usposablja-nje v akademiji ter med opravljanjem delovne prakse na policijskih postajah.

Kandidatom za policiste in policistke za NDM smo zaželeli prijetno počut-je in uspešno delo v enotah PU Ljubljana.

Besedilo in foto: Darko Osredkar

Nekega vročega julijskega dne leta 1985 se je Drago Majcen s prijateljem odpravil na soboško kopališče. Po prepla-vanih nekaj metrih v vodi ga je naenkrat v nogo zagrabil krč. Iz bazena je poklical na pomoč, nato pa potonil pod vodo.

Policist Marjan Brunec, ki je bil ta-krat na soboškem kopališču v prostem času, je slišal klice na pomoč in brez oklevanja skočil v vodo ter od-plaval do utapljajočega se. Potegnil ga je iz vode in ga obrnil na bok. V kratkem času je prišel rešilni avto, ki je Majcna odpeljal v bolnišnico.

Po 24 letih je Drago Majcen ugotovil, kdo je poli-cist, ki mu je takrat rešil življenje, in se mu za njegovo dejanje zahvalil tudi v pismu.

Besedilo in foto: Andrej Bračko

ZAHVALA POLICISTUZA REŠENO ŽIVLJENJE

Drago Majcen iz Melinec se je po 24 letih zahvalil policistu Marjanu Bruncu, ker mu je ta leta 1985 rešil življenje. V zahvalo mu je ob svoji hiši v Me-lincih postavil kapelico.


VArNOST

poleti večinoma zaprte, je voda na mestu, kjer je padel občan, visoka okoli tri metre.

Policista sta takoj, ko sta za-gledala človeka v reki, stekla pre-ko zapornic na drugi breg. Policist Otmar Jordan je odložil službeni opasač in brez pomislekov skočil v reko. Utapljajočega se je podprl in ga med plavanjem zvlekel proti mestu, kjer ga je bilo možno izvle-či na breg.

Policistu je pri reševanju po-magal sodelavec Černe in reše-valci iz ZD Kočevje, ki so mu vrgli vrv in ga nato ob bregu reke vlekli proti mestu izstopa ter mu tako olajšali plavanje. Ko je prišel do brega, so pomagali potegniti utap-ljajočega se iz vode.

Brez policistove nesebične in hitre pomoči bi občan umrl.

NOVICE

SD PU MARIBOR ZAPUSTILA DVA DELAVCA

Poškodovano štorkljo sta policista prinesla na veterinarsko postajo, kjer so ji oskrbeli poškodbe.

2. julija, na njun zadnji delovni dan v PU Maribor, smo se sode-lavci poslovili od Jožeta Časarja in Darka Šorlija.

Svojo poklicno pot je Jože Ča-sar pričel po končani Kadetski šoli za miličnike, 1. 7. 1979, ko se je za-poslil kot pripravnik za miličnika na OM Tezno. Po šestih mesecih pripravništva je postal miličnik v istem oddelku milice. Že čez pol leta je napredoval v pomočnika vodje varnostnega okoliša, aprila 1982 je že bil vodja varnostnega okoliša. Z novim letom 1990 je prevzel vodenje Oddelka mejne milice Trate, oktobra naslednje leto pa je postal pomočnik ko-mandirja Postaje prometne mili-ce mesta Maribor. Prvega aprila leta 1995 je postal inšpektor za posebne naloge Urada načelnika PU Maribor. Na tem delovnem mestu (sicer pod različnimi imeni, sedaj se imenuje policijski inšpektor Oddelka za organizacijo in kadrovske zadeve SD PU Maribor) je ostal do upokojitve.

Ko je junija 1978 Darko Šorli uspešno zaključil šolanje na Ka-detski šoli za miličnike, se je kot miličnik pripravnik zaposlil na OM Tabor. Po šestih mesecih pripra-vništva je postal miličnik v istem oddelku milice, marca naslednje leto pa vodja patrulje na Postaje prometne milice mesta Maribor. Julija 1986 je postal pomočnik vodje varnostnega okoliša na Po-staji milice Maribor–Rotovž, konec leta pa vodja varnostnega okoliša. Septembra naslednje leto je na-predoval v pomočnika komandirja OM Rače, julija 1989 pa je prevzel vodenje OM Kungota. Tam ni ostal dolgo, kajti že naslednje leto ga je pot vodila v Stalno službo inšpektorata milice, kjer je opravljal nalo-ge vodje izmene. Oktobra 1991 se je vrnil na Postajo prometne milice mesta Maribor, kjer je zamenjeval komandirja. Po treh letih je postal komandir PMP Maribor, čez slabi dve leti pa je prevzel vodenje PP VSP Maribor. Marca 1999 je postal načelnik oddelka za organizacijo in kadrovske zadeve Urada načelnika PU Maribor, katerega je (pod različnimi imeni) vodil do upokojitve.

Srečno in prijetno novo življenjsko obdobje!

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

POLICIST REŠIL UTAPLJAJOČEGA SE

Policista PP Lendava Srečko Sukič in Gregor Žalig sta med va-rovanjem državne meje v začetku junija na polju ob glavni cesti pred naseljem Čentiba opazila štorkljo. Ko sta se zvečer po tej cesti ponovno peljala, je bila štorklja še vedno na istem mestu, zato sta jo šla pogledat. Ker je bilo njeno krilo videti zlomljeno, sta poklicala OKC, naj o tem obvesti dežurno vete-rinarsko službo.

V reki sta zagledala moškega, ki je ležal na hrbtu in bil negiben, mimoidoči pa so mu s palico poskušali držati glavo nad vodno povr-šino. Na tem delu je Rinža speljana v korito, ki ima na obeh bregovih oporni zid. Ker je zid nad vodno gladino visok še približno meter in pol, se človek, ki pade v reko, sam ne more izvleči, saj tudi na pora-ščenem zidu ni možno najti dobrega oprijema. Pri zapornicah, ki so

POLICISTA REŠILA RANJENO ŠTORKLJO

Konec maja je v reko Rinžo pri Kočevju padel občan in se začel utapljati. Policista Otmar Jordan in Marko Černe, ki sta tedaj pa-truljirala v bližini, sta prihitela na kraj dogodka še pred reševalci.

Iz veterinarske postaje so jo okoli devete ure zvečer pri-šli iskat, a jim je ni uspelo ujeti, zato sta to kasneje poskusila policista. Štorkljo sta ujela in jo – da ju ne bi kljunila – pokrila s službenim anorakom. Ker pa je moral dežurni veterinar takrat na nujno intervencijo, sta jo sama odpeljala v veterinarsko ambulanto v Moravskih Topli-cah.

Veterinarka je povedala, da je v štorkljo (oz. štrka po pre-

kmursko) najverjetneje trčil osebni avto in da ji bodo krilo operirali naslednje jutro. Prosi-la je tudi, naj se obvesti njihova služba, če bi v bližnjem gnezdu v Čentibi opazili samico z mla-dimi štorkljami. Če je poškodo-vani štrk njen samec, sama ne bo zmogla prehranjevati mladi-čev. V tem primeru bi jih veteri-narji pobrali iz gnezda in odpe-ljali na veterinarsko postajo ter ustrezno poskrbeli zanje.

Besedilo in foto: Srečko Sukič


VArNOST

25

NEWS

Predstavnika novogoriškega regionalnega kluba IPE sta poli-cistu Francu Zorku junija izročila finančna sredstva kot solidar-nostno pomoč članov IPE.

SOLIDARNOSTNA POMOČ ZA POLICISTA

Franc Zorko opravlja naloge inšpektorja za promet v SUP na PU Nova Gorica. V letu 2008 ga je poleg zdravljenja posledic prometne nesreče doletelo še zdravljenje hude krvne bolezni.

Supaj z drugimi člani IPE je regionalni klub Nova Gorica je zbral 800 evrov kot pomoč zdravstveno ogroženemu članu.

Be sedi lo in foto: Bru no Ipa vec

OBISK PREDSTAVNIKOV UNHCR

Vodja centra mag. Jože Konec in njegov pomočnik Andrej Casar sta gostom predstavila institucijo Centra za tujce, njegove naloge, bivalne razmere in še posebej postopke s prosilci za mednarodno za-ščito, ki jim je omejeno gibanje v Centru za tujce. Gostje so si ogledali center in se pogovarjali z nastanjenimi tujci.

Eden od predstavnikov UNHCR-ja Michael A. Ross je po ogledu centra dejal, da je obiskal vsaj deset takšnih centrov po Evropi in da je naš Center po njegovem mnenju »najbolj urejen, čist, tujci pa so videti zadovoljni«.

Besedilo: Jože KonecFoto: Nedžad Hadžič

Nova vodja regionalnega predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Nadia Jbour je 5. junija s svojimi sodelavci v okviru službenega obiska v Sloveniji obis-kala Center za tujce.

Na fotografiji od leve: Andrej Casar, pomočnik vodje centra, Gabriela Constan-tin, Nadia Jbour, vodja regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti, Sonja Sikošek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, mag. Jože Ko-nec, vodja Centra za tujce, in Michael A. Ross

OSNOVNOŠOLCI NA OBISKU

Novi prostori PP Ilirska Bistrica že vse od vselitve v letu 2007 vzbujajo precejšnje zanimanje javnosti. V dobrem letu in pol si jih je namreč ogledalo že kar nekaj organiziranih skupin, v letu 2008 pa smo imeli tudi dan odprtih vrat. Največ organiziranih obiskov prihaja iz šol in vrtcev.

Tako je bilo tudi ob koncu šolskega leta, ko je PP Ilirska Bistrica obiskalo 23 učencev 7. razreda iz Osnovne šole Drago-tina Ketteja. Učence sta sprem-ljala učitelj in učiteljica, pred po-licijsko postajo pa jih je sprejel

vodja policijskega okoliša. Pod vodstvom še dveh policistov so si ogledali policijsko postajo, vo-zila in opremo.

Učenci so si z zanimanjem ogledali dežurno sobo, sobo za zaslišanje, sobo s preventivnim

gradivom, telovadnico in druge prostore. Pokazali so veliko za-nimanja za poklic policista, za-nimale so jih delovne razmere in tudi pot, ki jo treba prehoditi do policijske uniforme. Daleč naj-več zanimanja pa so seveda tako kot vsakič poželi prostori za pri-držanje in sprehajalni prostor za pridržane osebe, kjer so skupaj z učiteljema preživeli nekaj minut.

Za konec so si ogledali še opremo in službena vozila. Na-deli so si neprebojni jopič, ogle-dali gumijevko, tonfo, lisice, sredstva za prisilno ustavljanje vozil in drugo opremo, v »mari-ci« pa so lahko zlezli v prostor za prevoz oseb.

Besedilo: Iztok Ljubič

4. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Mariborska policijska uprava je uspešno izpeljala četrto Otro-ško varnostno olimpijado. Na zaključni prireditvi 3. junija pred Osnovno šolo Sladki Vrh so prizadevni policisti, gasilci, vojaki, reševalci, motoristi, športniki, učitelji, člani svetov za preventi-vo in vzgojo v cestnem prometu ter Avto-moto zveze Slovenije, glasbeniki in domačini storili vse, da je prireditev uspela.

»Prav je, da v ospredju ni tekmovalnost, ampak igra in zabava,« je tekmovalce, spremljevalce in gledalce nagovorila Andreja Košti, ravnateljica OŠ Sladki Vrh, ki je gostila finale. »V veliko čast mi je, da


VArNOSTNOVICE

Prvo olimpijado so leta 2006 organizirali policisti PP Maribor I in PP Maribor II, na njej je sodelovalo šest osnovnih šol. V letošnji je v petih predtekmovanjih, ki so potekala aprila in maja, sodelovalo 880 otrok iz 88 ekip iz šestih osnovnih šol iz Podravja in osnovne šole iz Avstrije.

lahko pokažemo, da se policija ne ukvarja zgolj z represijo,« je dejal Janko Goršek, generalni direktor policije, in dodal, da se bo policija poskušala v prihodnje čimbolj odpirati lokalnim skupnostim.

Na prizorišču je pristal helikopter LPE, policisti konjeniki in po-licisti vodniki službenih psov pa so s svojimi štirinožnimi sodelavci izvedli nekaj vaj. Ves čas so svoje delo predstavljali tudi gasilci, reše-valci, vojaki, člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in seveda policisti. Prireditev so obiskali člani motorističnega kluba Blue Nights Slovenia I, katerega člani so policisti. Poleg njih so se do-godka udeležili še znani slovenski športniki, zaposleni v policiji: Tina Maze, Matic Osovnikar in Rok Kolander, ki se jim je pridružil vrhunski športnik Sašo Kragelj, zaposlen v Slovenski vojski.

Otroška varnostna olimpijada je projekt, pri katerem se otroci 4. razredov osnovnih šol skozi igro in delo v skupini seznanijo z ne-katerimi najpogostejšimi elementi nevarnosti ter se naučijo ravnati samozaščitno. Spoznajo, kako je treba ukrepati v različnih nevarnih situacijah ali nesrečah. Četrtošolci ne pokažejo samo svojega znanja o varnosti in zaščiti, ampak tudi spretnost in sposobnost timskega dela. Olimpijada je sestavljena iz uporabnih nalog, pri katerih učenci odgovarjajo na vprašanja, prirejena njihovi starosti.

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

V vabilu so izrazili željo, da bi se prireditve udeležili policisti s pre-ventivno stojnico Alkohol ne sodi za volan. Na prireditvi smo imeli stojnico z zloženkami na temo alko-hola (Alkohol, ne hvala), razdeljeva-li smo zgoščenke, koledarje, z alko-testi pa preizkušali obiskovalce. V sklopu stojnice so policisti postavili poligon, na katerem so obiskovalci preizkušali očala za simulacijo vi-njenosti.

Besedilo: Tomaž TrajbaričFoto: Štefan Abraham

ROAD RUNNERS TEAM STYLING SHOW

Obiskovalci so preizkusili očala za simulacijo vinjenosti Fatal Vision, po preizkusu pa so si bili enotni, da alkohol ne sodi za volan.

Policisti iz PU Murska Sobota so se odzvali povabilu društva Road Runners Team, ki je v Mariboru organiziralo javno prireditev z na-slovom Styling show.

MOTORISTIČNI HUMANITARNI IZLET V BIH

Motoristi Štajerske skupine IPA Slovenija moto kluba smo se sredi junija s 35 motorji in dvema kombijema (skupaj 47 oseb) odpravili na tridnevni humanitarni izlet v Sarajevo.

Popoldne smo se ustavili v Gračanici, kjer smo v prisotnosti ob-činskega načelnika in predstavnikov TV Hayat iz Sarajeva deklicam Almi, Bildani in Vedini, starim 10 in 14 let, izročili zbrano humanitar-no pomoč – oblačila, igrače in prehrambene artikle.

Pot nas je nato vodila v Sarajevo, kjer smo se nastanili v prekras-nem hotelu Hollywood. Naslednji dan smo si med vožnjo s tramva-jem ogledali Sarajevo in se ustavili na Baščaršiji. Po vrnitvi v hotel smo se z motorji v spremstvu tamkajšnje policije odpeljali na ogled tunela rešitve in nato še na ogled izvira reke Bosne. Dan smo zaklju-čili z večerjo v hotelu in druženjem s predstavnikoma ministrstva za notranje zadeve kantona Sarajevo.

Tretji dan smo se po zajtrku odpravili proti domu. Iz Sarajeva nas je pot vodila po prelepi dolini reke Vrbas, skozi Banja Luko, Gradiško in po Podravini do mejnega prehoda Zavrč. Humanitarni izlet smo uspešno zaključili v poznih večernih urah v Mariboru.

Na izletu smo se seznanili z vojnimi grozotami v BiH, navezali sti-ke in stkali nova prijateljstva ter si ogledali lepote pokrajine.

Besedilo in foto: Rado Lešnik


VArNOST

27

NEWS

Španik center je v sodelovanju v PU Mur-ska Sobota pripravil Prvi prometni dan. Častni pokrovitelj prireditve je bil pred-sednik republike Danilo Türk. Dijaki Sred-nje ekonomske šole iz Murske Sobote so predstavili projekte, v katerih so v sodelo-vanju s policijo spoznavali promet in vadili varno vožnjo.

Na prvem prometnem dnevu so pripravili tudi trening varne vožnje voznikov začetni-kov in izkušenih voznikov, vozniki so spozna-vali eco-driving – energetsko učinkovito vož-njo ter očala Fatal Vision, ki simulirajo različne stopnje alkoholiziranosti in prisotnost psiho-aktivnih substanc v organizmu. Predstavili so tudi motorna kolesa in motoristično opremo.

Pomemben podatek je, da vozniki, ki so se udeležili treninga varne vožnje – leta 2008 je bilo takih voznikov na poligonu v Murski Soboti več kot 600 – ni bil nihče od njih ude-ležen v prometni nesreči s smrtnim izidom ali hudo telesno poškodbo.

Besedilo: Tomaž TrajbaričFoto: Štefan Abraham

PRVI PROMETNI DAN VŠPANIK CENTRU

Na prvem prometnem dnevu so se predstavili tudi policisti motoristi iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske.

Štajerska skupina IPA Slovenija moto klub je skupaj s prijatelji iz IPA MR Gruppe Leibnitz, Avstrija, izvedla ve-liko humanitarno motoristično romanje.

Zbrali smo se 16. maja zjutraj na trgu avstrijskega mesta Lipnica, od koder se je kolona 169 motornih koles, z več kot 220 vozniki in sopotniki odpravila po avstrijski vinski cesti. Prvi postanek je bil na nekdanjem mejnem prehodu Jurij, kjer se nam je pridružilo več motoristov. Pot nas je nato vo-dila skozi Maribor proti Ptuju, kjer nas je pričakal s soncem obsijan grad in kjer smo se v bližnji cerkvi udeležili dvoje-zične maše.

Motoristična pot nas je peljala skozi Dornavo, mimo Ormoža in po celotnem vinorodnem okolišu Jeruzalema vse do Miklavža pri Ormožu, kjer se je kolona ustavila. Druženje smo izkoristili za zbiranje dobrodelnih prispevkov, v celoti namenjenih kot pomoč družini Cafuta iz Podlehnika.

Zbrali smo 1.690 evrov, ki jih bo družina porabila za na-kup stanovanjske opreme.

Tako smo v lepem vremenu in ob prijetnem druženju opravili tudi koristno delo. Je pa treba omeniti, da se je na-šemu zaprosilu za pomoč pri izvedbi zadane naloge odzvalo kar nekaj posameznikov in podjetij, ki so prispevali denarna sredstva ali svoje proizvod. V prihodnosti bomo s tovrstnimi akcijami nadaljevali in pri tem bi si želeli več sodelovanja tu-di s PU Maribor.

Besedilo in foto: Rado Lešnik

MEDNARODNO HUMANITARNOMOTORISTIČNO ROMANJE

OSEBNA VARNOST GLUHIHIN NAGLUŠNIH

V prostorih Medobčinskega društva gluhih in naglušnih v Novi Gorici je sredi junija potekala delavnica o osebni varnosti gluhih in naglušnih oseb.

Na delavnici je sodeloval tudi policijski inšpektor PU No-va Gorica Janko Mencinger, ki je petnajstim gluhim in na-glušnim osebam iz Društva gluhih in naglušnih Severne Pri-morske predstavil oblike kaznivih dejanj (tatvine denarnice, torbice, prtljage, menjava denarja in obiskovalci na domu), katerih žrtve so lahko gluhe in naglušne osebe.

Inšpektor jim je svetoval, kaj storiti, da bi se zaščitili in preprečili takšna dejanja, in kako ravnati v primeru, če sami postanejo žrtev kaznivega dejanja. Posebej jih je seznanil s tem, kako lahko policiji in regijskemu Centru za obveščanje (112) prijavljajo dogodke in kazniva dejanja ali zaprosijo za pomoč.

Ustrezna obravnava oškodovancev kaznivih dejanj je ena od prednostnih nalog policije pri uresničevanju osnov-ne naloge, tj. varovanje življenja, osebne varnosti in premo-ženja ljudi.

V okviru delavnice so govorili tudi o varnosti gluhih in naglušnih v cestnem prometu. Po predstavitvi je inšpektor odgovarjal na zastavljena vprašanja. Predstavniki gluhih in naglušnih oseb Severne Primorske so pred kratkim že so-delovali na delavnici o varnosti slepih in slabovidnih oseb v Idriji, sicer pa je bilo to prvo predavanje o varnosti za gluhe in naglušne na ravni novogoriške policijske uprave.

Besedilo: Dean Božnik


VArNOSTNOVICE

Policisti PP Ilirska Bistrica so se konec junija udeležili 8. srečanja društev Mladi gasilec v obalno-kraški regiji.

POLICISTI NA SREČANJU MLADIH GASILCEV

Srečanje je organiziralo prostovoljno gasilsko društvo Pod-grad, PP Ilirska Bistrica pa se je prireditve udeležila s polici-stoma in voziloma. Udeležencem srečanja in obiskovalcem prireditve sta policista prikazala delo v vozilu s termovizijo in opremo, ki jo policisti uporabljamo pri rednem delu. Obis-kovalci so si lahko ogledali še ročno termovizijo, napravo za nočno opazovanje, daljnogled, zaščitno opremo in osebno oborožitev.

Poleg policijskih vozil so organizatorji prireditve poka-zali svojo novo pridobitev – najsodobnejše gasilsko vozilo za gašenje požarov na terenu, k sodelovanju pa so povabili tudi enoto Reševalne postaje Ilirska Bistrica z reševalnim vo-zilom.

Srečanja, ki je bilo tudi tekmovalnega značaja, se je ude-ležilo osem društev mladih gasilcev, vseh obiskovalcev, ki so si ogledali prireditev, pa je bilo 140. Organizator si za izved-bo in popestritev srečanja zasluži vso pohvalo, saj so lahko mladi udeleženci ob tej priložnosti spoznali poklic policista, reševalca in gasilca. Za sodelovanje na srečanju je PP Ilirska Bistrica prejela pisno zahvalo.

Besedilo: Iztok LjubičFoto: Alenka Gerk Ljubič

Vsa razstavljena vozila so si mladi gasilci ogledali z velikim navdušenjem, nekateri so se za kratek čas »prelevili« v policiste, reševalce ali pa gasilce.

Na prireditvi so na svoj ra-čun prišli vsi tisti, ki so se želeli preskusiti v spretnostni vožnji na poligonu ali se poučiti o na-čelih varne vožnje. Obiskovalci so se lahko preizkusili tudi v vožnji motorja na elektronskem simulatorju, s pomočjo poseb-nih očal pa so lahko okusili, ka-ko vidimo in reagiramo, ko smo pod vplivom alkohola. Pod vod-

stvom strokovnega osebja so se obiskovalci poučili o pravilni tehniki sedenja v avtomobilu in pripenjanja varnostnega pasu, inštruktorji avtošol pa so vse, ki so želeli osvežiti poznavanje cestnoprometnih pravil, zape-ljali na informativno vožnjo, kjer so poseben poudarek namenili vožnji v krožiščih. Policija je na prireditvi predstavila različna

ZAPELJI ME VARNO

V začetku junija je v Kopru potekala velika preventivna priredi-tev Zapelji me varno, s katero smo skupaj z drugimi soorganiza-torji želeli prispevati k dvigu vozniške kulture v Sloveniji.

Policist Dario Benčič ministru za promet predstavi novo vozilo, opremljeno z vi-deonadzornim sistemom PROVIDA.

Policist Simon Kastelic med prikazom spretnostne vožnje

tehnična sredstva policije, novo vozilo opremljeno z videonad-zornim sistemom PROVIDA in stinger oz. prisilno sredstvo za ustavljanje motornih vozil. Pri-kaz uporabe stingerja so obi-skovalci lahko videli tudi v prak-si, ko je čezenj zapeljal inštruk-tor varne vožnje in tako pokazal kako so pnevmatike njegovega vozila spustile tlak.

Osrednji del prireditve je bil preskus spretnostne vožnje z avtomobilom na poligonu, ko s specifično postavitvijo ovir po-skušamo doseči razmere, ki si-mulirajo zdrs avtomobila na ledu ali izgubo nadzora nad vozilom.

Inštruktorji varne vožnje so prikazali zaviranje vozila pri

hitrostih 30 in 50 km/h na su-hi in mokri cesti, ter tako želeli pokazati, da so lahko tudi nižje hitrosti na mokri cesti usodne za šibkejše udeležence v cestnem prometu, npr. pešce.

Prireditev je obiskalo več kot 1000 obiskovalcev, med njimi tudi prometni minister Patrick Vlačič, podžupam Mestne obči-ne Koper Jani Bačič, podpžupan Občine Izola Branko Simonovič ter več znanih osebnosti iz sveta športa in zabave.

Organizatorji si prizadeva-mo, da bi prireditev, ki so jo iz-vedli že lansko leto, postala tra-dicionalna.

Besedilo in foto: Marko Kastelic


VArNOST

29

NEWS

ZAPELJI SE VARNO IN VARČNO

V začetku junija, ob zaključku EKO tedna, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor, v sodelo-vanju z Zvezo prijateljev mladine Maribor, na Trgu svobode v Mariboru, organiziral vzgojno-preventivno akcijo Zapelji se var-no in varčno. Akcija je bila namenjena kole-sarjem, pešcem, voznikom motornih vozil, motoristom in mopedistom ter drugim ude-ležencem v cestnem prometu.

Namen akcije je bil opozoriti na posledice sodobnega prometa in predvsem na ukrepe, s katerimi je treba zaščititi udeležence v pro-metu, zlasti najbolj ogrožene. Obiskovalcem prireditve so ponudili zanimive in predvsem uporabne nasvete za varnejšo, udobnejšo in ekološko prijaznejšo vožnjo. Ker je cestni pro-met med največjimi onesnaževalci okolja, so udeležencem v cestnem prometu predstavili elemente varčne in varne vožnje.

Policisti so predstavili napravo za laser-sko merjenje hitrosti, alkotester, policijska motorna vozila in kolo. Policisti inštruktorji in inštruktorji vojaške policije na motorjih so se gledalcem predstavili s spretnostno vožnjo na poligonu, ki je bil postavljen na delu Svetoza-revske ulice in Partizanske ceste. Zatem so se motoristi lahko še sami preizkusili v spretnost-ni vožnji na poligonu, policisti pa so kot nasvet posredovali policijske izkušnje.

V okviru preventivnega dne so se na Trgu svobode s svojimi dejavnostmi predstavili: AMZS, Avtošola AMZS, Plineks, d.o.o., Direkcija RS za ceste – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Mest-na redarska služba, Center nujne medicinske pomoči Maribor, Služba za promocijo zdravja, Gasilska zveza Maribor, Slovenska vojska, Motobee, trgovina z motoristično opremo, Zveza prijateljev mladine in PU Maribor.

Na naših cestah se je v zadnjih letih povečalo število enoslednih motornih vozil, zato imajo vozniki teh vozil vedno večjo vlogo in bistveno prispevajo k var-nosti v cestnem prometu. Obenem pa ne gre prezreti obnašanja in ravnanja ostalih udeležencev do teh voznikov, kajti to je

ena izmed bolj izpostavljenih skupin ude-ležencev.

Povzeto po poročilu vzgojno-preven-tivne akcije Zapelji se varno in varčno.

Foto: SPVCP MO Maribor

SREČANJE VETERANOV DVEH GENERACIJ

V začetku julija je na Limbuškem nabrežju potekalo 18. tradi-cionalno srečanje veteranov dveh generacij, in sicer veteranov narodnoosvobodilne borbe in veteranov vojne za Slovenijo. Sre-čanje je bilo priložnost za obujanje spominov veteranov vseh ge-neracij in iz različnih prelomnih obdobij slovenske zgodovine.

Na slovesnosti se je tako Mirko Ploj, veteran vojne za Slovenijo in pomočnik direktorja PU Maribor, srečal z nekdanjim sekretarjem za notranje zadeve SR Slovenije Tomažem Ertlom. Obudila sta nekaj, predvsem prijetnih (pa tudi neprijetnih) spominov na leto 1989, ko

je bil preprečen miting resnice v Ljubljani. Vse dejavnosti milice so se takrat vodile pod operativnim naslovom Sever.

V okviru slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je Zvonku Vršiču, nekda-njemu predsedniku Združenja Sever Maribor, podelila zlato plaketo ZZB NOB Slovenije, za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključe-vanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze.

Dobitniku visokega priznanja čestita tudi vodstvo PU in člani Združenja Sever Maribor.

Besedilo in foto: PU Maribor


VArNOSTNOVICE

Sodniki se pri svojem delu srečujejo tudi s tujci, ki so v postopku odstranitve ali postopku pridobivanja mednarod-ne zaščite in izkoriščajo zakonsko možnost uporabe vseh pravnih sredstev, ki so jim na razpolago. Obisk Centra za tujce je bil zato dobra priložnost, da se sodniki seznanijo z delom in nalogami centra, zagotavljanjem pravic tujcem, s postopki nastanitve in odstranitve ter se osebno prepričajo o bivalnih razmerah, ki jih imajo tujci.

Udeleženci obiska so z zanimanjem spremljali predstavi-tev in aktivno sodelovali v pogovoru in razpravi.

Besedilo: Jože Konec

OBISK SODNIKOV V CENTRU ZA TUJCE

Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravo-sodje je v začetku junija organiziral izobraževanje za sod-nike upravnega in vrhovnega sodišča, ki so v okviru tega obiskali tudi Center za tujce v Velikem Otoku pri Postojni.

Med potjo smo občudovali čudovito pokrajino in naredili skupinski posnetek zadovoljnih izletnikov.

ORGANIZATORJI MSNZ NA IZLETU

Organizatorji Manevrske strukture narodne zaščite, ki so leta 1990 delovali na pokrajinski ravni v takratnih organih za notranje za-deve, so se v prvih dneh junija zbrali na izletu v Divači in obiskali številne znamenitosti Krasa in Brkinov. Različne obveznosti so žal onemogočile večjo udeležbo, kljub temu se nas je zbralo deset.

Po povratku v Slovenijo nas je pot vodila v Materijo, kjer smo si ogledali nov in sodobno opremljen Gasilski dom Materija, v katerem je tudi gasilski muzej. Nato smo spoznavali naravne lepote in posebnosti Brkinov, zlasti slikovito slepo doli-no Brezovica in cerkvico sv. Jurija pri Taboru, razvaline gradu Tabor ter po pano-ramsko pot čez Brkine z razgledom na Artvižah pri cerkvi sv. Socerba (817 m).

Kot organizator se je po-novno izkazal Slavko Gerželj in vsem dokazal, da ni zgolj slu-čajno tudi predsednik društva turističnih vodnikov tega ob-močja. Udeležence izleta je vo-dil profesionalno in izlet spre-menil v zanimivo strokovno ekskurzijo z ogledom naravne in kulturne dediščine Krasa in Brkinov. V kraju Lokev smo si

ogledali jamo Golobivnica in spoznali kulturno-zgodovin-sko vrednost vojaškega mu-zeja Tabor. Še posebej nas je navdušila predstavitev lastni-ka vojaškega muzeja, ki tisoče svojih eksponatov predstavlja ne le kot vojaške eksponate, pač pa kot predmete, poveza-ne s konkretnimi zgodovinski-mi dogodki ali osebnostmi.

IZLET POMURCEV V ZGORNJE POSOČJE

Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje in Klub Maksa Perca iz Murske Sobote sta sredi junija organizirala izlet v Zgornje Posočje. Udeležilo se ga je 97 čla-nov obeh društev.

Pot nas je vodila po avtocesti mimo Ma-ribora, Celja, Ljubljane in Kranja ter Jesenic do Kranjske Gore, nato pa čez Predel v Ita-lijo.

Z vrhov smo se spustili v slikovito doli-no Soče in si med potjo ogledali, kako na-preduje sanacija po potresu na Bovškem, obiskali Log pod Mangartom s še vidnimi posledicami rušilnega plazu ter znamenito trdnjavo Kluže s prikazom življenja in dela na soški fronti. Tam smo popili vojaški čaj in si v Kobaridu ogledali muzej, posvečen do-gajanjem na soški fronti.

Besedilo in foto: Ciril Magdič

Po zanimivem ogledu po-vršinskega in podzemnega pri-dobivanja naravnega kraškega kamna v kamnolomu Lipica je sledila degustacija kraških vin in drugih dobrot v kleteh Vinakras v Sežani, zatem pa smo preko državne meje odšli v Bazovico in si ogledali italijansko fojbo na bazoviški gmajni. Zanimiv je bil tudi pogled na krajinski park doline Glinščice, saj smo si ga ogledali z razgledišča italijanske vasice Jezero. Že kmalu zatem nas je naš vodič Slavko popeljal

nazaj na Bazoviško gmajno, kjer smo se pri spomeniku poklonili žrtvam fašizma.

Celodnevno potepanje smo že kar malo utrujeni zaključili pri spomeniku PVD Sever za Primor-sko in Notranjsko, imenovanem Dan prej, v Divači. Tu smo se do-govorili, da se ponovno srečamo prihodnje leto, takrat na Dolenj-skem, Slavku Gerželju pa smo se zahvalili za res zanimivo vodenje po Krasu in Brkinih.

Besedilo in foto: Bojan Skočir


VArNOST

31

NEWS

Postati policist, to sem si prvič zaželel nekje v tretjem razredu osnovne šole, ko sem v Reviji Obramba prebral članek o poli-cistih in njihovem delu. Takrat sem si v glavi izdelal neko svojo podobo policista in dela, ki ga opravlja. Prepričan sem, da imajo mnogi, ki danes vstopajo v policijo, prav tako neke idealne po-dobe o tem poklicu, ki ga večina v bistvu sploh ne pozna. Sam sem si predstavljal tisto, kar sem videl, tj. da se policisti vozijo naokrog in pomagajo ljudem, sem ter tja komu »prilepijo kakš-no okoli ušes« in so vedno nekje zunaj. O kakšnih pisnih izdelkih, poznavanju zakonov in stresnih situacijah takrat seveda nisem niti razmišljal.

V policijo sem prišel s prekvalifikacijo; 18-mesečni program mije po mojem mnenju dal osnove za to delo, vendar pa sem prepri-čan, da noben program oz. nobeno šolanje ne data toliko znanja, kot ga pridobiš od svojih sodelavcev in ga spoznaš ob delu. Zadnje čase sem na forumu policist.si zasledil veliko debat o tem, kakšne policiste je »rojevala« kadetska šola in kašni policisti pridejo iz Tacna danes. Menim, da je bistvo dobrega policista njegova želja opravljati ta po-klic in pripravljenost odpovedovanja. Nekdo, ki pride v policijo zato, ker je v to primoran zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, najbrž tega poklica ne bo opravljal dobro, njegovo nezanimanje in arogantnost bo opaziti med postopki, ki jih bo izvajal, s tem pa bo škodil sebi, sodelavcem in organizaciji. Glede na slabo mnenje o policistih, ki ga vsakodnevno spremljamo v slovenskih medijih, pa bo za dvig ugle-da policije treba storiti kar veliko, tako s strani vodstva policije kot s strani policistov samih.

Govoriti, da se razmere v policiji urejajo, je še prezgodaj, čeprav je veliko policistov zadovoljnih z zamenjavo v vrhu policije. Pa ven-dar bo potrebnega še kar nekaj časa, da bodo v policiji sprejete take določitve, ki bodo dejansko vplivale na naše delo. Kaj nam v bistvu manjka? Kaj potrebujemo? Splošno prepričanje državljanov Sloveni-je je, da smo policisti nezadovoljni samo zaradi plač. Pa ni tako. Če bi svoje delo opravljali samo zaradi denarja, bi bilo policistov še veliko manj. O tem sem trdno prepričan.

Zaradi zadnjih dogodkov v središču Ljubljane, ko so policisti uporabili orožje in je bil ubit občan, se je v javnosti začelo govoriti o zaščitnih sredstvih policistov, debate pa so se velikokrat zaključile s trditvijo, da se ta dogodek, v katerem sta bila ranjena dva policista, izrablja za izsiljevanje denarja v času recesije. Nihče pa v teh deba-tah in raznih intervjujih ni omenil, da se je na neprimernost opreme opozarjalo že v preteklosti. Jaz sem na neprimernost neprebojnih jopičev opozoril pred dvema letoma, vprašanje je bilo naslovljeno na direktorja PU Ljubljana, ki je povedal, da so postopki v teku, da pa je problem denar. Torej je bil denar za policijo problem že v prete-klosti, medtem ko se je Slovensko vojsko opremljalo z jopiči, ki nam jih bodo sedaj prijazno odstopili, saj se jim očitno valjajo po skla-diščih. Gre za osnovno opremo policista. Kaj res prosimo preveč? Trditve, da jopiče potrebujejo le intervencijske skupine, so smešne. O kakšnih intervencijskih patruljah ali skupinah je bil pravzaprav go-vor? Na intervencije ali druge dogodke so vedno najprej napotene patrulje, najprej tiste, ki so v bližini. Nihče te ne sprašuje, na katerem področju delaš, ko je treba nujno iti v pomoč. Na intervencije nikoli ne pride najprej specialna enota ali kakšna druga posebna enota. Pridejo policisti, tisti, ki ustavljajo zaradi cestnoprometnega prekr-ška. Je potem res preveč, če prosimo za kakovosten jopič, v katerem je možno tudi voziti službeno vozilo?

Kaj pa zaščitne rokavice? Se državljani zavedajo, da policisti ni-mamo niti osnovne zaščite za roke? V tujini ne boste videli polici-sta, ki nima možnosti na roke nadeti rokavic, ki ga ščitijo pred vbodi, urezninami in infekcijami. V slovenski policiji policisti te zaščite ni-mamo. Kljub temu, da se pri svojem delu vsakodnevno srečujemo z odvisniki, brezdomci, trupli, da imamo veliko opraviti s krvjo najraz-ličnejših ljudi … Nevarno je lahko že samo opravljanje varnostnega pregleda osebe, ki ima v žepu injekcijsko iglo, na katero se lahko zbo-deš in dobiš hepatitis, HIV ali pa kakšno drugo prenosljivo bolezen. Naj navedem še večjo banalnost, ki je ne morete prebrati ali slišati v nobenih poročilih?

Na policijskih postajah se zadnje čase dogaja tudi to, da zmanj-kuje mila, da nimamo brisač za brisanje rok in podobne banalnosti, ki so nam povsem nerazumljive. Res zahtevamo preveč, če si želimo le osnove, o katerih delavcem v podobnih poklicih ni treba razmišljati. Na ljubljanski urgenci še nisem videl, da ne bi imeli mila ali pa več vrst rokavic …Tudi reševalci, s katerimi sodelujemo, imajo take stvari vedno pri roki in nam na prošnjo kakšen par rokavic tudi dajo … Ven-dar nas je sram prositi. Koliko časa bo tako stanje še trajalo? Smo res dolžni na kocko postavljati svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih?

Računalniki, ki jih imamo, so namenjeni izključno pisanju in se jih ne izkoristi dovolj. Z računalniki bi se lahko risale tudi skice pro-metnih nesreč. Vse, kar bi bilo treba storiti, je, da bi se kupilo program in pa policiste usposobilo za delo z njim. Take skice bi bile točne in narisane v nekaj minutah. Z dostopom do interneta bi lahko imele vse policijske postaje svoje spletne strani, kjer bi občani med drugim lahko pisali mnenja o delu policistov in podobno. Tako bi se zelo iz-boljšalo preventivno delo, sodelovanje z občani, več bi bilo informa-cij občanov o kaznivih dejanjih v njihovih soseskah, o problematiki, o osebah, ki se preživljajo s kriminalom in še bi lahko našteval.

Kljub neštetim možnostim, ki bi jih pridobili z dostopom do inter-neta, pa tega še vedno nimamo. Nekatere postaje dostop sicer imajo, vendar pa je malo policistov, ki ga lahko koristijo. In to je narobe. Če bi se v policiji bolje uporabljali računalniki in bi se posledično prenehalo stran metati kupe papirja, bi se lahko privarčevani denar porabil za drugo opremo. Pišem o stvareh, ki so v tujih policijah nekaj samo-umevnega.

Vse pogosteje se pozablja na osnove policijskega dela, ki so stik z občani, pomoč, komunikacija, delo z otroki in drugo. Spet bi lahko kdo rekel, da policija to tudi dela, in imel bi prav, vendar je takega de-la veliko premalo. Vodja policijskega okoliša, ki bi moral imeti stalen stik z občani na svojem območju, ki bi moral tedensko, če ne dnevno, obiskovati šole in vrtce, se pogovarjati s starejšimi, ki so, hoteli ali ne, najboljši vir informacij o odklonilnih pojavih, ta vodja mora več-krat delati druge naloge, saj policistov primanjkuje. Namesto da bi se ukvarjal z opisanimi nalogami, se ukvarja z nepravilno parkiranimi vozili, kar bi po vsej logiki moralo izvajati mestno redarstvo, če pa že policija, potem policisti opazovalci …, ki pa jih praktično ni več.

Pred nekaj leti je bilo na jutranji odpravi na eni izmed mestnih PP v Sloveniji okoli 10 do 15 policistov opazovalcev, katerih delo je opazovalna služba (peš ali s kolesom) in izvajanje ukrepov na terenu. Takih opazovalcev na isti PP danes skoraj ni več. Ponavadi so v dopol-danskem in popoldanskem času štirje ali mogoče šest, ki pa se več-inoma ukvarjajo s prometno konico in morajo po navodilih iz policij-ske uprave biti v določenem času v križiščih in usmerjati promet. Kar je spet prav, če ne bi zahtevali, da je policist tam tudi, ko ni gneče… in če ne bi bilo pomembnejših nalog. Roko na srce, policisti so v križiščih samo zato, da se ta zaradi nespametne vožnje voznikov ne »zabaše-jo« do konca, na samo gnečo pa policist ne more prav veliko vplivati.

Potrebujemo boljšo opremo, predvsem pa več sistemskih sprememb, s katerimi bi si olajšali delo. Včasih se kar ne moremo načuditi, koliko pisanja je potrebnega za vsako malenkost, kako se mesečno spreminjajo zakoni, kako dnevno dobivamo navodila, kako naj nekaj delamo dru-gače, kot smo delali dan prej … Želimo si, da bi šli v korak s časom in bi imeli dostop do interneta, računalnike v vo-zilih in podobno. Medtem ko ima že vsak otrok na svojem mobilnem telefonu dostop do interneta, ga policist nima.

Že dalj časa smo nezadovoljni zaradi pomanjkanja kadra, preobilice dela, slabe opreme in utapljanja v pisnih aktih ter zaradi slabih medsebojnih odnosov, ki jih na marsika-teri policijski postaji ustvarja vodstvo in so razlog za od-hod dobrih in izkušenih policistov.

POLICIST O POLICIJI


VArNOST

Če bi bilo policistov dovolj, bi jih lahko videvali tako pri usmerjanju v križiščih kot na ulicah, in patruljiranju. Varnost ljudi in njihovega pre-moženja bi bila večja, policisti pa bi si lahko vzeli čas za pogovor z občani, namesto da hitijo z ene naloge na drugo in nimajo več tistega pomembnega stika z ljudmi, katerim navsezadnje tudi služijo. In takih nesmislov je še mnogo in bi o njih lahko napisali roman.

Najbolj žalostno pri opisanem je to, da vsi ti načini dela, vse pomanjkanje policistov in njihovo nezadovoljstvo vpliva na ugled policije. Policisti na terenu vsakodnevno poslušamo očitke o našem delu, kljub temu, da nismo tisti, ki odločamo o tem, kaj in kako bo-mo delali. O našem delu se premalo odkrito govori, premalo naših postopkov je obrazloženih občanom, ki si naše delo napačno raz-lagajo, nato pa pljuvajo čez policiste.

Treba je spremeniti miselnost, da mora policist med službo ob-vezno imeti takšne ali drugačne ukrepe. Za policistovo delo se mora šteti tudi stik z ljudmi, pomoč pri raznih problemih, s katerimi se srečujejo starejši in otroci, skratka, že sama prisotnost na terenu. Vsekakor bi bilo smešno pričakovati, da bi policisti prenehali kazno-vati, pravim le, da je treba ob pravem času na pravih mestih ukrepati zoper hujše kršitelje.

Treba je zopet ustvariti neko delovno klimo, spodbujati dobre medsebojne odnose, policiste izobraževati, jim pomagati pri pravil-ni komunikaciji in jih hkrati zaščititi. Predvsem pa je treba o pro-blemih govoriti, javno in brez skrivanja pred širšo javnostjo, kar se je dogajalo pretekla leta. Policisti smo se zaradi nezadovoljstva pričeli družiti na forumih, kjer si izmenjujemo ogromno informacij in se predvsem povezujemo. Spet je mogoče čutiti neko pripadnost po-klicu in pomoč med kolegi. Vsak posameznik lahko naredi veliko, če se združimo, pa bo slovenska policija veliko hitreje napredovala.

Besedilo: Vojko Marguč

Za dvig ugleda policije bo treba spremeniti miselnost ti-stih, ki še vedno zagovarjajo vsesplošno kaznovanje na naših cestah in policiste silijo v to, da tudi zaradi banalnih prekrškov kaznujejo občane, ki zaradi tega vse manj za-upajo policiji in ji posledično dajejo tudi manj informacij, kar pa širše slabo vpliva na policijsko delo pri raziskovanju drugih odklonilnih dejanj.

Usposabljanja smo se udeležili pomurski policisti, v za-ključnem delu pa so se nam pridružili predstavniki Romov Darko Rudaš (Mestna občina Murska Sobota), Jožef Olah (Ob-čina Lendava), Vera Ratko (Občina Dobrovnik) in Toni Horvat (Občina Cankova). Izmenjali smo si izkušnje in predlagali iz-boljšanje stanja na področju obvladovanja stereotipov, pred-vsem nadgradnjo določenih preventivnih ukrepov. Policisti bomo lahko uspešni le, če bomo poznali problematiko, ljudi in predvsem ustrezne načine reševanja varnostnih proble-mov v večetnični družbi.

Zahvala pa gre mentorjema usposabljanja, ki sta z inova-tivnim pristopom predstavila problematiko, s katero se poli-cisti srečujemo v večetnični skupnosti.

Besedilo: Anton Kreslin

PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE STEREOTIPOV V VEČETNIČNI DRUŽBI

Na PP Lendava je konec maja potekala učna delavnica, oziroma usposabljanje policistov na temo Prepoznava-nje in obvladovanje stereotipov v večetnični družbi, pod vodstvom mentorja Branka Novaka iz Policijske akade-mije in Martine Strgar iz Generalne policijske uprave.

Je že tako, da življenje krojijo pred-vsem lepi, pa tudi manj lepi trenutki. Predvsem tisti najlepši radi ostanejo v spominu in

krojijo našo zgo-dovino, slabe pa

največkrat raje po-zabimo, kar je tudi prav. Včasih pride trenutek, ko nas iz tira vržejo že malenkosti. So

pa ljudje, ki se resnično trudi-jo in borijo, da bi prišli do svo-

jega cilja. Eden takih je tudi poli-

cist konjenik Mihael Ilc, iz Žlebiča pri Ribnici.

POROKA POLICISTA KONJENIKA

V soboto, 5. septembra, se je Mihael v Novi Štifti nad Ribnico poročil s svojo življenjsko izvoljenko Klaro. Poroka je bila veličastna, poseben čar in piko na i pa sta ji dodala še dva policista konjenika s konjema, ki sta obiskala svate na poroki. Doživetje za mladoporočen-ca je bilo izjemno, saj sta oba velika ljubitelja konj. Svoj čar pa je do-prinesla še slavnostna uniforma, v kateri se je ženin poročil in v kateri sta ga pred cerkvijo svečano pričakala sodelavca Aleš in Rok na konjih Danyju in Philipsu.

Prav bi bilo, da se takšna promocija policije, ki dejansko tudi dviga ugled institucije, uvrsti v pravne okvire.

Mihael in Klara, veliko sreče, uspehov in pozitivnih izzivov na novi življenjski poti vama želimo iskreno in iz srca!


NOVICE


EXPERT CONTRIBUTIONSVArNOST

33

Procesna usmerjenost – koncept uveljavljanja organizacijskih sprememb v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji

Mag. Terezija Povše Pesrl

V prispevku je obravnavan pristop BPM (Bussiness Process Management), ki smo ga v ok-viru izvajanja projekta »Racionalizacija delovnih področij v upravnem delu MNZ in Policiji« uporabili na področjih upravljanja s kadrovskimi in finančnimi viri ter na področju logistične dejavnosti.

Business Process Management – introduction of reorganisation at the Ministry of the Interior and the Police / The article describes the Business Process Management (BPM), which was used in the project of mainstreaming administrative work at the Ministry of the Interior and the Police in the fields of humanand financial resources management and logistics.

1 UVOD

»Pogosto izrečena misel, da »živimo v času izredno dinamič-nih, korenitih in globalnih sprememb« dobi pravi pomen, ko jo razumemo in doživimo z vidika« (Kern, 2008:29) organizacijske uspešnosti. »Ob sočasni zahtevi« po organizacijski uspešnosti se pojavlja tudi »vprašanje, na katerega moramo odgovoriti: »Kako se prilagajati spremembam, kljub omejitvam, ki izvira-jo iz obstoječe tehnologije, kompetenc zaposlenih, obstoječe organizacijske kulture ter iz obstoječe organiziranosti« (Kern, 2008:29).

Eden izmed pristopov k organizacijski uspešnosti je tudi uporaba celovite metodologije Bussiness Process Manage-menta – pristop BPM, ki smo ga v MNZ in Policiji implementi-rali pri izvedbi obravnavanega projekta.

2 ORGANIZACIJSKA USPEŠNOST

Organizacijsko uspešnost – uspešnost in učinkovitost iz-vajanja poslovnih procesov v MNZ z organoma v sestavi ter merjenju le-teh – ugotavljamo v povezavi s poslanstvom in jasno zastavljenimi cilji organa; poslanstvo in cilji so tako iz-hodišče primerjave z (ne)doseženim. Pojem uspešnosti se enači z doseganjem zastavljenih ciljev (kako dobro poslov-ni proces zadovoljuje pričakovanja končnega uporabnika – »Delati prave stvari«), medtem ko je učinkovitost rezultat primerjave med vloženimi viri (inputom) in dobljeni rezultati (outputom) (Kako dobro poslovni proces spreminja vhod v izhod – »Delati stvari pravilno« ali »Delati stvari več z manj«). Merilo za ugotavljanje organizacijske uspešnosti je primer-java med postavljenimi cilji in doseženimi rezultati. Učin-kovitost dela ne pomeni nujno uspešnosti in obratno (glej Kovač v Povše Pesrl, 2006; Križman in Novak, 2002:49; Kern, 2008:30).

Celostna podoba organizacijske uspešnosti v širšem smislu pa zajema (glej Kovač v Povše Pesrl, 2006):

− uspešnost (v ožjem pomenu – izpolnjevanje zadanih ci-ljev),

− učinkovitost (iznos večji od vnosa),− ekonomsko smotrno ravnanje,− prilagodljivost glede na okolje,

− politično sprejemljivost (nepristranskost, enakost, pravič-nost in etičnost),

− družbeno sprejemljivost (skladnost z družbenimi in kultur-nimi vrednotami).

Glede na navedeno smo za posamezne poslovne procese na obravnavanih področjih določili merljive kazalce učinkovi-tosti poslovnega procesa; merila in metode za zagotavljanje uspešnosti poslovnega procesa in načine izvajanja nadzora, merjenja in analize poslovnega procesa.

3 METODOLOŠKI PRISTOP

Pri izvedbi navedenega projekta smo z uporabo celovite metodologije Bussiness Process Managementa – BPM in inter-disciplinarnim pristopom predhodno razvili nov in celovit metodološki pristop, ki temelji na že uveljavljenih formalnih metodologijah:

– uporaba orodja Oracle Business Process Analysis Suite v povezavi z metodo in orodjem ARIS ter tehniko modelira-nja eEPC (extended Event-driven Process Chain),

– metodologija vodenja projektov v državni upravi (povzeta po angleški metodologiji PRINCE – Project in Controled En-vironment),

– enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov (EM-RIS),

– pristop ITIL (okvir najboljše prakse in najpogosteje uporab-ljen in sprejet pristop k upravljanju storitev IT),

– anketni vprašalnik (za identifikacijo ključnih poslovnih pro-cesov), izdelan na podlagi metodologije EMRIS in medna-rodnih standardov družine ISO 9000,

– metodo intervjuja (za opredelitev obstoječih poslovnih procesov), vprašalnik za izvedbo intervjuja izdelan na pod-lagi metodologije EMRIS in mednarodnih standardov dru-žine ISO 9000,

– modeliranje poslovnih procesov AS-IS (izdelava diagramov poteka ključnih procesov s tehniko modeliranja eEPC),

– analiza poslovnih procesov – simulacija (z izbranim orod-jem Oracle BPAS v povezavi z metodo in orodjem ARIS),

– modeliranje nekaterih poslovnih procesov – izdelava mo-delov TO-BE (s tehniko modeliranja eEPC).

Izidora Sajovec


STROKOVNI PRISPEVKI

34

VArNOST

Navedeni metodološki pristop, implementiran pri izvedbi navedenega projekta, vključuje širše področje obravnavanja poslovnih procesov (uporaba tako mehkih kot tudi trdih pri-stopov), z namenom upravljanja sprememb poslovnih pro-cesov. Temeljni element celovitega metodološkega pristopa predstavljata eksplicitno in subjektivno znanje tako vodstva kot tudi članov projektne podskupine, predvsem s področja projektnega menedžmenta, menedžmenta kakovosti, sistem-skega inženiringa, informacijske in logistične dejavnosti ter upravljanja s človeškimi in finančnimi viri.

4 IZVEDBENE AKTIVNOSTI PROJEKTA

Projekt je potekal načrtovano in nadzorovano v skladu z Vzpostavitvenim dokumentom projekta (v nadaljevanju: VDP). Projektne faze so bile naslednje:

– faza priprave izhodišč projekta,– faza posnetka obstoječega stanja z modeliranjem poslov-

nih procesov As-Is in izvedbo simulacij,– faza predloga racionalizacije z izdelavo nekaterih modelov

poslovnih procesov To-Be z izdelavo ocene prihrankov.

4.1 Faza priprave izhodišč projekta

V fazi priprave izhodišč projekta smo izvedli vse aktivno-sti v zvezi z vzpostavitvijo projekta (ki ga je pripravilo vodstvo projektne podskupine) in imenovanjem projektne podskupi-ne, opredelitvijo področja, namenskih in objektnih ciljev pro-jekta in pričakovanih rezultatov (glej tudi Kovačič in drugi, 2004:310-311).

4.2 Faza posnetka obstoječega stanja z modeliranjem po-slovnih procesov As-Is in izvedbo simulacij

Vodstvo projektne podskupine je člane in druge sodelujo-če pri projektu seznanilo z metodološkimi izhodišči, metodami in tehnikami dela pri projektu.

V tej fazi so bili identificirani poslovni procesi in določe-ne bistvene skupine poslovnih procesov na obravnavanih področjih, izvedeni so bili intervjuji z lastniki procesov ter iz-delani »poslovni modeli (As-Is), ki na ravni aktivnosti oprede-ljujejo trenutno izvajanje poslovnega procesa« (glej Kovačič in drugi, 2004: 312) in prenovljenih modelov poslovnih pro-cesov (To-Be).

Izhodiščne modele poslovnih procesov smo modelirali s pomočjo generičnih metodologij – simulacij, uporabljenih za razumevanje obnašanja poslovnih procesov in za ocenjevanje različnih scenarijev spremenjenega izvajanja le–teh (glej Kel-ton v Popovič in drugi).

S pomočjo simuliranja poslovnih procesov smo pridobili naslednje informacije o poslovnem procesu: povprečen čas izvedbe dogodkov poslovnega procesa, število zaključenih dogodkov v določenem časovnem obdobju, morebitne kri-tične poti in ozka grla v poslovnem procesu, obremenjenost kadrovskih virov, ki so potrebni za izvedbo poslovnega pro-cesa. Simuliranje poslovnih procesov z uporabo statističnih metod nam je zagotovilo informacije o učinkovitosti pro-cesov, njihovih slabostih in virih ozkih grl (glej Davis in Bra-bander, 2007). V projektu uporabljeno informacijsko orodje Oracle Business Process Analysis Suite v povezavi z metodo in orodjem ARIS ter tehniko modeliranja eEPC nam je omo-gočilo vpogled v dinamično interakcijo različnih poslovnih procesov. »Znotraj modelov procesov obstajajo možnosti neposredne analize, kot sta animacija objektov in animaci-ja lastnosti. Pri animaciji objektov se določijo vizualne spre-membe za posamezne objekte med simulacijo, če se veje

procesa dejansko izvršijo. Animacija lastnosti nudi natanč-nejše informacije o stanju posameznih objektov, kot je poda-tek o tem, kolikokrat se je določena funkcija izvršila v danem trenutku. Nadalje nudi kumulativna in natančna statistika podrobne podatke o širokem obsegu kazalcev učinkovitosti, ki so podprti z grafično predstavitvijo rezultatov simulacije« (Davis in Brabander, 2007:19). Rezultate simulacij smo prika-zali v tabelaričnih in grafičnih poročilih (časa, virov in drugih), s pomočjo katerih smo pridobili podrobno analizo časa in vi-rov poslovnega procesa.

4.3 Faza predloga racionalizacije z izdelavo nekaterih mo-delov poslovnih procesov To-Be z izdelavo ocene pri-hrankov

V tej fazi smo izdelali predlog nove organizacijske struk-ture (nove organiziranosti) MNZ in Policije na obravnavanih področjih. Izdelani poslovni modeli As-Is namreč niso pred-stavljali zgolj posnetka stanja, temveč na ravni aktivnosti, ob dodatni analizi, tudi izhodišča za prenovo oziroma za reorga-nizacijo MNZ in Policije na obravnavanih področjih in s tem optimizacije izvajanja poslovnih procesov (glej tudi Kovačič in drugi, 2004).

5 PREDLOG REORGANIZACIJE

Na podlagi predhodno izvedenih Vrednostnih analiz po-rabe časa (analize ABC), pregleda projektne dokumentacije, vključno z dokumentacijo popisa poslovnih procesov, analize obstoječih modelov poslovnih procesov, izvedenih simulacij in analize modelov To-Be ter v povezavi s kazalci učinkovito-sti organizacijskega sistema smo predlagali novo organiza-cijsko strukturo organizacijskega sistema MNZ. Pri tem smo upoštevali, da mora organizacijska struktura ustrezati različ-nim kriterijem učinkovitosti (med katere spadajo npr. učin-kovitost virov, učinkovitost poslovnih procesov ipd.), ki jih merimo s kazalci učinkovitosti. Učinkovitost virov se nanaša na izrabo kadrovskih resursov, finančnih virov in drugih virov organizacijskega sistema; učinkovitost poslovnih procesov pa zahteva, da se organizacijski sistem s poslovnimi procesi usmerja v izpolnjevanje ciljev in usmeritev organizacijskega sistema (glej EMRIS).

Predlagana organiziranost MNZ je procesno usmerjena in daje poudarek učinkovitosti poslovnih procesov z uvajanjem manj hierarhičnega načina odločanja. V duhu doseganja večje organizacijske uspešnosti (v širšem smislu) je oblikovana tako, da je prilagojena izvajanju poslovnih procesov na obravnava-nih področjih. V večji meri upošteva tudi horizontalni tok izva-janja le-teh (čez več poslovnih funkcij) ter usklajenost poteka procesov z zagotovljenimi kadrovskimi resursi, materialnimi, finančnimi in drugimi viri ter informacijami.

Delovnopravni vidik predlagane reorganizacije

Ker bo prišlo v postopkih racionalizacije na obravnavanih področjih do prenosa nekaterih nalog iz Policije v MNZ, prav tako pa tudi do zmanjšanja števila položajnih delovnih mest, bo potrebno spremeniti Akt o notranji organizaciji, sistemi-zaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji in Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v MNZ. Spremembi omenjenih aktov bosta v skladu s tretjim odstav-kom 156. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) hkrati tudi podlaga za premestitev javnih uslužbencev iz poslovnega razloga. Skladno z določbo drugega odstavka 158. člena ZJU bodo uradniki, katerih delo na delovnem me-stu, na katerem so delali pred reorganizacijo, ne bo več po-trebno, premeščeni na delovna mesta, ki se opravljajo v istem



35

nazivu in za katero izpolnjujejo pogoje ter so zanje ustrezno strokovno usposobljeni, pod pogojem, da so ta prosta. Stro-kovno-tehnični uslužbenci se bodo premestili na delovna mesta, ki so ovrednotena z najmanj enako osnovno plačo in za katera izpolnjujejo pogoje ter so zanje ustrezno strokovno usposobljeni, pod pogojem, da so ta prosta. Če presežnih jav-nih uslužbencev ne bo mogoče premestiti na zgoraj omenjeni način, se jim lahko skladno s tretjim odstavkom 158. člena ZJU zagotovi poklicna prekvalifikacija ali dokvalifikacija, na podlagikatere izpolnijo pogoje oziroma se usposobijo za prosta delo-vna mesta v organu. Če uradnikov ne bo mogoče premestiti v skladu z drugim in tretjim odstavkom 158. člena ZJU, imajo v skladu s četrtim odstavkom istega člena, pod istimi pogoji pra-vico do premestitve na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu istega kariernega razreda ali prvega nižjega kariernega razre-da. Če pa se javni uslužbenci ne morejo premestiti na druga delovna mesta v organu po nobenem od zgoraj navedenih na-činov, se jih skladno s petim odstavkom 158. člena ZJU uvrsti na interni trg dela in se jim odpove pogodba o zaposlitvi, če jih v enem mesecu ni možno v skladu s pogoji iz drugega od-stavka 158. člena ZJU premestiti na ustrezno delovno mesto. Javni uslužbenci imajo v tem primeru pravico do odpravnine in druge pravice v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmer-ja, in kolektivno pogodbo.

6 ZAKLJUČEK

Projekt je bil zaključen v postavljenem roku, tj. do 31. 8. 2009. Doseženi so bili cilji in s tem tudi vsi načrtovani rezultati projekta.

Implementacija rezultatov – izdelkov projekta, kot so pred-stavljeni v Zaključnem poročilu projekta 31. 8. 2009, je mogoča le s kompetentnimi (strokovno usposobljenimi in izkušenimi) ter visoko motiviranimi kadri.

Z udejanjanjem procesnega pristopa v MNZ in Policiji na navedenih področjih bomo v duhu organizacijske uspešnosti posledično prispevali k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izva-janju tudi ključnih poslovnih procesov in ne zgolj podpornih.

7 LITERATURA IN VIRI

− Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, številka: 1000-12/2008/1 z dne 16. 7. 2008 in nadaljnje spre-membe in dopolnitve.

− Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, številka: 0100-15/2008 z veljavnostjo od 1. 8. 2008 in nadaljnje spremembe in dopolnitve.

− Davis, Rob (2001): Business Process Modeling with Aris : A Practial Guide, Springer, London, New York.

− Davis, Rob (2008): ARIS Design Platform, Advanced Process Modelling and Administration, Springer, London.

− Davis, Rob in Brabander, Eric (2007): ARIS Design Platform, Getting Started with BPM, Springer, London.

− Kern, Tomaž (2008): Poslovni repositorij kot univerzalni orga-nizacijski koncept v Znanje za trajnostni razvoj v Zbornik 27. Mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, stran 29-35.

− Kovačič, Andrej in Bojan, Pečnik (2002): Prenova in informati-zacija delovnih procesov, Visoka upravna šola, Ljubljana.

− Kovačič, Andrej in Vesna, Bosilj Vukšić (2005): Managment poslovnih procesov, Prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri, GV Založba, Ljubljana.

− Kovačič, Andrej, Jurij, Jaklič, Mojca, Indihar Štembergar, Aleš, Groznik (2004): Prenova in informatizacija poslovanja, Eko-nomska fakulteta, učbenik, 1. natis Ljubljana.

− Križevnik, Marcel in Jurič, Matjaž B (2009): Upravljanje celo-stnega življenjskega cikla poslovnih procesov v SOA, FERI, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, prosojnice.

− Križman, Vojko in Novak, Rajko (2002): Upravljanje poslovnih procesov, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Ljub-ljana.

− Ministrstvo za notranje zadeve (2009): Sklep o imenovanju projektne podskupine za racionalizacijo procesov, številka: 024-24/2009/1 (1722-06) z dne 23. 2. 2009.

− Popovič, Aleš, Indihar Štemberger, Mojca, Jaklič Jurij, Kovačič, Anton: Poslovno modeliranje v teoriji in praksi: Izkušnje in na-potki, Inštitut za poslovno informatiko, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, dostopno na: http://miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti-3plus2/191060/CLANEK4-Poslovnomodeliranje.doc, datum dostopa: 31. 8. 2009.

− Povše Pesrl, Terezija (2006): Vzpostavitev sistema kakovosti v Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljub-ljana.

− Povše Pesrl, Terezija (2008): Sodobno vodenje pisarne, Izbra-na poglavja, Višja strokovna šola, Kranj.

− Povše Pesrl, Terezija in Sajovec, Izidora (2009): Projekt racio-nalizacije delovnih področij v upravnem delu MNZ in Policiji, Izhodišča projekta, številka: 024-24/2009/2 z dne 27. 2. 2009.

− Povše Pesrl, Terezija in Sajovec, Izidora (2009): Projekt raci-onalizacija poslovanja v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji na področju upravljanja s kadrovskimi in finančnimi viri ter na področju informacijske in logistične dejavnosti, Varnost, Letnik LVII, št. 2, Ljubljana, stran 11-15.

− Povše Pesrl, Terezija, Sajovec, Izidora, Savernik, Damjan in Maček, Samo (2009): Priročnik za modeliranje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana.

− Povše Pesrl, Terezija in Sajovec, Izidora (2009): Projekt ra-cionalizacije delovnih področij v upravnem delu MNZ in Policiji, Zaključno poročilo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana.

− Rudd, Colin and Hodgkiss, Gary (2004): An Introductory Overview of ITIL, itSMF Ltd, Earley.

− Rupnik, Rok, Rožanec, Alenka in Bajec Marko (2003): EMRIS, Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov, Stra-teško planiranje, druga izdaja, 1-4 zvezek, Vlada Republike Slovenije, Center Vlade RS za informatiko, Ljubljana.

− Sharma, Devesh (2006): Oracle Business Process Analysis Su-ite: Overriew & Product Strategy, Oracle Corporation, prosoj-nice.

− Seiwert, Lothar J. (1997): Novi 1x1 obvladovanje časa, 2. iz-daja, Doba, Maribor.

− Sobočan, Rok (2007): Aris Value Engineering (AVE) in orodja ARIS, IDS Scheer, Bussiness Proess Excellence, Saorbrucken, prosojnice.

− Spanyi, Andrew (2007): More for Less, The Power of Process Management, 1 st ed., Meghan-Kiffer Press, Tampa, Florida,United States of America.

− Stiglitz, Jospeh E. (2000): Economics of the Public Sector, W.W. Norton&Company, Inc.

− Tchemodanov, Viktor (2008): Oracle BPA Suite: Model and Implement Business Processes, Volume I in Volume II, Stu-dent Guide, editor 1.0., Oracle University;

− Vlada Republike Slovenije (1999): Metodologija vodenja pro-jektov v državni upravi. Priročnik, verzija 1.0.

− Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko (2001): Me-todologija vodenja projektov v državni upravi, Projekti infor-macijske tehnologije, Priročnik.

http://miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti3plus2/191060/CLANEK4-Poslovnomodeliranje.doc

http://miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti3plus2/191060/CLANEK4-Poslovnomodeliranje.doc


STROKOVNI PRISPEVKI

36

VArNOST

Izvajanje določil uredbe o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave

Marina Vrečar

Za izvajanje zahtevnih nalog Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) je izjemnega pomena zagotavljanje delovnih razmer, ki zaposlenim omogočajo takšno delovno okolje, v katerem ne bodo izpostavljeni spolnemu in druge-mu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja sta opre-delila že 45. in 6. a člen Zakona o de-lovnih razmerjih (Ur. list RS, št 42/02 in 103/07), varovanje pred šikaniranjem, grožnjami ter fizičnim, verbalnim ali ne-verbalnim ravnanjem, ki ogroža oprav-ljanje dela javnih uslužbencev 15. in 15. a člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list RS, št. 63/2007 – UPB3 in 65/2008) in preprečevanje diskriminacije, ki temelji na osebnih okoliščinah Zakon o uresni-čevanju načela enakega obravnavanja (Ur. list RS, št. 50/2004). Ob zavedanju posledic, ki jih ima pojav spolnega in drugega nadlegovanja tako za žrtve kot tudi za delodajalce, je Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Ur. list RS, št. 36/09, v nadaljevanju: uredba), ki je za-čela veljati s 30. 5. 2009, še natančneje opredelila:

spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje;

dolžnosti predstojnice oziroma predstojnika:

o ozaveščanje in informiranje,o imenovanje posebnega sveto-

valca oziroma svetovalke za po-moč in informiranje,

o usposabljanje s področja varstva pred spolnim in drugim nadle-govanjem ali trpinčenjem;

načine ukrepanja, ki so:

o neformalno reševanje,o formalno reševanje, o možnost oblikovanja posebne

komisije tero sankcije.

OSNOVNI POJMI S PODROČJA SPOL-NEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM ME-STU IN NJIHOVIH POJAVNIH OBLIK 1

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, ne-verbalnega ali fizičnega ravnanja ali ve-denja spolne narave z učinkom ali na-menom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastra-ševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Zaradi lažjega prepoznavanja spo-lnega nadlegovanja v praksi so v nada-ljevanju primeroma navedene nekatere oblike ravnanj ali vedenj, ki bi jih lahko opredelili kot spolno nadlegovanje:

a) verbalno spolno nadlegovanje:

– nedobrodošlo osvajanje, pohotni pogledi ali žaljivo spogledovanje

– neželeno spreminjanje službenih tem v spolne

– neželeni ponavljajoči se predlogi za druženje in zmenke

– moteče bahanje osebe s spolnimi podvigi

– neželeni opolzki komentarji, ki se nanašajo na oblačenje, telo ali vi-dez

– neželeni predlogi v zvezi s spolnost-jo ali siljenje k spolni dejavnosti

– neželene zgodbe, šale ali sugestivni komentarji s spolno vsebino

– neželene sugestivne pripombe in opazke, namigovanja, uporaba ob-scenega jezika ali gest (npr. žvižga-nje)

– postavljanje neželenih osebnih vpra-šanj v zvezi z družabnim ali spolnim življenjem

– neželeno naslavljanje s »srček, pun-či, miška, cukrček, mucek, bejbi«, ipd.

b) neverbalno spolno nadlegovanje:

– neželene spolno sugestivne geste ali strmenje v dele telesa

– neželeno razkazovanje spolnih or-ganov

– neželena elektronska sporočila, pisma, telefaksi in drugi materiali s spolno vsebino, ipd.

c) fizično spolno nadlegovanje:

– nepotrebno dotikanje, trepljanje, ščipanje, tesno približevanje osebe (npr. nagibanje čez hrbet), neželena masaža vratu, ramen …

– vsiljeni spolni odnos (posilstvo) – neželeno ali izsiljeno objemanje ali

poljubljanje – spolni napad (poskus posilstva) ipd.

d) karierno spolno nadlegovanje:

– obljubljena višja plača, napredova-nje ali kakšna druga ugodnost, če nadlegovana oseba pristane na rav-nanja spolne narave (npr. zmenek, spolni odnos itd.), ipd.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom pri-zadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Osebne okoliščine so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerje-nost in druge.

Za lažje prepoznavanje nadlegova-nja v praksi so v nadaljevanju primero-ma navedene nekatere oblike ravnanj

Implementation of the Decree on measures for protecting the worker`s dignity at work in state administration / A key element enabling successful implementation of the Ministry’s tasks is providing working conditions free of sexual and other harassment or mobbing exercised by the employer, superiors or co-workers.



37

ali vedenj, ki bi jih lahko opredelili kot nadlegovanje:

a) nadlegovanje zaradi spola:

– fizična napadalnost do nadlegova-ne osebe, ker je ženska/moški

– zastraševalno obnašanje do nadle-govane osebe, ker je ženska/moški

– sramotilno obrekovanje, črnjenje ali žaljenje, ker je ženska/moški

– posmehovanje ali poniževanje, ker je ženska/moški

– pripovedovanje laži ali razširjanje govoric o spolnem življenju, ipd.

b) nadlegovanje zaradi narodnosti, rase:

– neželene zgodbe, šale, komentarji zaradi narodnosti ali rase

– zastraševalno obnašanje do nadle-govane osebe, ker govori drugačen jezik kot oseba, ki nadleguje

– posmehovanje ali poniževanje, ker govori drugačen jezik kot oseba, ki nadleguje

– sramotilno obrekovanje, črnjenje ali žaljenje zaradi narodnosti ali rase

– fizična napadalnost zaradi narodno-sti ali rase

– posmehovanje ali poniževanje za-radi drugačne narodnosti kot ostali, ipd.

c) nadlegovanje zaradi invalidnosti, zdravstvenega stanja

– sramotilno obrekovanje, črnjenje ali žaljenje zaradi invalidnosti

– sramotilno obrekovanje, črnjenje ali žaljenje zaradi bolezni

– posmehovanje ali poniževanje zara-di bolezni

– posmehovanje ali poniževanje zara-di invalidnosti, ipd.

d) nadlegovanje zaradi vere:

– zastraševalno obnašanje zaradi vere– posmehovanje ali poniževanje zara-

di vere – fizična napadalnost zaradi vere – neželene zgodbe, šale, komentarji

na račun vere – sramotilno obrekovanje, črnjenje ali

žaljenje zaradi vere, ipd.

e) nadlegovanje zaradi starosti

– fizična napadalnost zaradi starosti– neželene zgodbe, šale, komentarji

zaradi starosti – posmehovanje ali poniževanje zara-

di starosti, ipd.

f) nadlegovanje zaradi spolne usmerjenosti:

– sramotilno obrekovanje, črnjenje ali žaljenje zaradi spolne usmerjenosti

– zastraševalno obnašanje do nadle-govane osebe zaradi spolne usmer-jenosti

– posmehovanje ali poniževanje zara-di spolne usmerjenosti

– pripovedovanje laži ali razširjanje govoric o spolni usmerjenosti

– neželene zgodbe, šale, komentarji na račun spolne usmerjenosti

– fizična napadalnost do nadlegova-ne osebe zaradi spolne usmerjeno-sti, ipd.

g) nadlegovanje zaradi izobrazbe:

– posmehovanje ali poniževanje zara-di slabše ali boljše izobrazbe, kot jo ima oseba, ki nadleguje

– sramotilno obrekovanje, črnjenje ali žaljenje zaradi izobrazbe, ipd.

h) karierno nadlegovanje zaradi spo-la, vere, spolne usmerjenosti, in-validnosti, zdravstvenega stanja, narodnosti, rase, izobrazbe ali sta-rosti

– grožnje z negativnimi posledicami, če nadlegovana oseba odkloni ali se zoperstavi kateremu od tukaj našte-tih ravnanj, ipd.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delo-vnem mestu ali v zvezi z delom.

Za lažje prepoznavanje trpinčenja v praksi so v nadaljevanju primeroma navedene nekatere oblike ravnanj ali vedenj, ki bi jih lahko opredelili kot tr-pinčenje:

a) vedenja ali ravnanja, ki vplivajo na samoizražanje in na način komuni-kacije trpinčene osebe

– nadrejena oseba, sodelavke in so-delavci trpinčeni osebi omejujejo možnost, da bi se izražala

– nenehno prekinjanje njenega govo-ra

– kričanje na trpinčeno osebo in zmer-janje

– nenehno kritiziranje njenega zaseb-nega življenja

– telefonsko zastraševanje, ustne in pisne grožnje

– onemogočanje stikov s pogledi ali gestami in z zbadanjem, ipd.

b) vedenje in ravnanje, ki omejujeta in preprečujeta socialne stike tr-pinčene osebe:

– s trpinčeno osebo nihče več ne go-vori, kot da je ni, ni prisotna, ne ob-staja

– trpinčena oseba ne more govoriti z nikomer – onemogočen ji je dostop do drugih

– premestitev na delovno mesto, ki je ločeno od ostalih

– sodelavkam oziroma sodelavcem je z njo prepovedano govoriti, ipd.

c) vedenje in ravnanje, ki krnita ug-led trpinčeni osebi

– blatenje za njenim hrbtom– razširjanje neutemeljenih govoric– posmehovanje– obravnavanje kot duševno bolne– zasmehovanje, povezano z obvez-

nim psihiatričnim ocenjevanjem ali preiskavo

– zasmehovanje zaradi možne ovira-nosti oziroma hendikepiranosti

– oponašanje žrtvinih gest, hoje, gla-su z namenom zasmehovanja

– zasmehovanje njenega političnega prepričanja ali verske pripadnosti, zasebnega življenja in žrtvine na-rodnostne ali etnične pripadnosti

– mora opravljati delo, ki prizadene njeno samospoštovanje

– njena prizadevanja se ocenjujejo napačno in na ponižujoč način, nje-ne odločitve so vedno postavljene pod vprašaj

– klicanje s ponižujočimi imeni, ipd.

d) napadi na kakovost poklicnega in življenjskega položaja trpinčene osebe:

– nadrejeni trpinčeni osebi odvzema-jo pomembne zadolžitve

– nalagajo ji naloge, ki so pod stopnjo njene strokovne usposobljenosti

– trpinčena oseba nenehno dobiva nove naloge

– poškoduje se dom ali delovno me-sto trpinčene osebe, ipd.

e) neposredni napadi na zdravje tr-pinčene osebe:

– trpinčena oseba je prisiljena oprav-ljati fizično naporno delo

– grožnje s fizičnim nasiljem– fizična zloraba– odkrito spolno nadlegovanje, ipd.

Akterji izvajanja uredbe so ob zakonodajalcu predstojniki in pred-stojnice, profesionalna združenja, širša družbena skupnost, predvsem pa je pomembna vključitev ter sodelovanje vseh zaposlenih.

Predstojnica oziroma predstojnik mora zagotoviti, da se vsi zaposleni sez-nanijo z določbami uredbe.

Hkrati predstojnica oziroma pred-stojnik določi eno ali več svetovalcev in svetovalk za pomoč in informiranje.


STROKOVNI PRISPEVKI

38

VArNOST

V zvezi z izvajanjem določil uredbe je Urad za enake možnosti pri Vladi RS na podlagi 7. člena uredbe 15. 7. 2009 v Kongresnem centru Brdo organiziral prvi seminar, namenjen predvsem bo-dočim svetovalkam in svetovalcem, ki so se ga udeležili tudi javni uslužbenci ministrstva in policije.

Naloge svetovalk in svetovalcev so v prvi vrsti:

– informiranje o postopkih, ki so jav-nim uslužbencem na voljo (informi-ranje o uredbi, seznanitev s sezna-mom neprimernih ravnanj, o razliki med neformalnim in formalnim po-stopkom reševanja);

– pomoč pri reševanju problema, če oseba za to zaprosi (poslušanje, seznanitev z nevladnimi organiza-cijami, ki zagotavljajo psihosocial-no in drugo pomoč tistim, ki imajo izkušnjo s spolnim oziroma drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, usmeritev na način podaje prijave in posredovanje Obrazca za obvestilo predstojnici oziroma predstojniku; ali v primeru suma storitve kaznivih dejanj posilstva (170. člen Kazen-skega zakonika-1, v nadaljevanju: KZ), spolnega nasilja (171. člen KZ-1), kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (174. člena KZ-1) ali drugih, ki se preganjajo po urad-ni dolžnosti in je zanje z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, podaja prijave policiji ali dr-žavnemu tožilstvu.

Svetovalka ali svetovalec za pomoč in informiranje:

– ne presoja, ali je do zatrjevanega ravnanja ali vedenja res prišlo ali ne,

– ne izpolni Obrazca za obvestilo predstojnici oziroma predstojniku namesto osebe z izkušnjo spolnega ali drugega nadlegovanja in trpin-čenja,

– v primeru suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic de-lavcev (196. člen KZ-1) ali šikaniranja na delovnem mestu (197. člen KZ-1) ali drugih kaznivih dejanj, za katere je z zakonom predpisana kazen manj kot tri leta zapora, ni treba dati pri-jave policiji ali državnemu tožilstvu. To naj stori oseba sama, če želi.

NAČINI UKREPANJA V PRIMERU SPOL-NEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA ALI TRPINČENJA

Lahko so neformalni, ko nadlego-vana ali trpinčena oseba storilca opo-zori na nesprejemljivo ravnanje, se za-

upa sodelavki ali sodelavcu ali poišče pomoč pri svetovalki ali svetovalcu za pomoč in informiranje. Ko neformalno reševanje ni mogoče ali je neuspešno, nadlegovana ali trpinčena oseba for-malno pisno, v elektronski ali tiskani obliki, o tem obvesti predstojnico ozi-roma predstojnika, ki mora v 15 dneh ustrezno ukrepati za zagotovitev takš-nega delovnega okolja, v katerem ne bo spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja ter odpraviti kršitve. Za-radi lažje odločitve lahko predstojnik oziroma predstojnica imenuje tudi tri-člansko komisijo, ki bo ugotavljala oko-liščine v zvezi s prijavo in sodelovala pri večji neodvisnosti in transparentnosti odločitve. Oseba z izkušnjo spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja mora biti ves čas obveščena o dejavno-stih v zvezi z reševanjem primera.

V primeru ugotovljene krivde lahko predstojnica oziroma predstojnik ukre-pa skladno z določbami o disciplinski odgovornosti, izreče storilcu ukrep red-ne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali pa izreče ukrep iz-redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V primerih, ko obstaja sum, da je prišlo do kršitev prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja, ki so kot kazniva dejanja opredeljena v KZ, in se preganjajo po uradni dolž-nosti, se ne glede na določbe uredbe o dejanju nemudoma obvesti policijo ali pristojno državno tožilstvo.

Če predstojnica oziroma predstoj-nik ne ukrepa oziroma če je po mnenju oseb z izkušnjo spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja ukrepanje neprimerno, lahko pomoč poiščejo tu-di na Inšpekciji za sistem javnih usluž-bencev, Inšpektoratu RS za delo, pri zagovorniku načela enakosti ali varuhu človekovih pravic.

V primeru kršitve prepovedi diskri-minacije (6. člen ZDR) in v primeru ne-zagotavljanja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem (45. člen ZDR) je delodajalec kandida-tu oziroma delavcu tudi odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilne-ga prava.

ZAKLJUČEK

Ker je zavedanje o tem, da je odgo-vornost za delovno okolje brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja ne le na vodstvu, temveč tudi na vseh zaposlenih, ki s svojim odnosom, rav-nanjem ter netoleranco do nasilja in tr-pinčenja sooblikujejo zdrave razmere za delo, je nujen konstruktiven prispevek vsakega posameznika k temu, da se na-dlegovanje, trpinčenje ali diskriminacija

med zaposlenimi v MNZ in policiji ne bodo dovoljevali, da se bo o tem odkrito in kritično spregovorilo ob vsaki zaznavi tovrstnih pojavov ter takoj ukrepalo in razreševalo nastale nedopustne situaci-je.

Pritrditi velja mnenju, da sta v prvi vrsti prav ozaveščanje in informiranje najboljša načina preprečevanje spolne-ga in drugega nadlegovanja ali trpinče-nja. Več možnosti je namreč, da se ose-ba takemu ravnanju izogne, če ve, da je njeno ravnanje ali vedenje mogoče opredeliti kot spolno in drugo nadlego-vanje ali trpinčenje. Hkrati je ustrezna informiranost o pravicah in sredstvih, ki so na voljo za ureditev tovrstnih situacij javnemu uslužbencu v pomoč, da od-ločno prekine nezaželeno ravnanje ali vedenje in da prijavi tako ravnanje ali vedenje, če mu je izpostavljen.

V veliki meri je sporne situacije mo-goče razreševati že neformalno, s pogo-vorom, z jasno izraženim nestrinjanjem z določenim ravnanjem, v pogovoru s sodelavci in se šele po tovrstnih korakih odločiti za formalno reševanje, ki prina-ša posledice za vse vpletene.

Zaposlenim v MNZ in policiji sta bila uredba in smernice (št.107-1/2009/13 (172-03), 20. 7. 2009 in št. 07-3/2009/43 (02-24), 20. 8. 2009) posredovani v seznanitev preko e-pošte, javno ob-javljeni na oglasni deski, v upravnem delu MNZ in IRSNZ je večina zaposlenih podpisala tudi Izjavo o seznanitvi. Ob-javljena so bila tudi imena svetovalcev in svetovalk za pomoč in informiranje v MNZ in policiji, hkrati so bili zaposleni seznanjeni tudi z Obrazcem za prijavo neprimernega ravnanja delodajalcu, s Seznamom neprimernih ravnanj, Sez-namom nekaterih društev in nevladnih organizacij za pomoč tistim, ki imajo izkušnjo s spolnim oziroma drugim na-dlegovanjem ali trpinčenjem.

Spletne strani MNZ in policije bodo v bodoče v delu, ki obravnava člove-kove pravice, dopolnjene s področjem integracije načela enakih možnosti in izvajanjem uredbe, kjer se bodo zapo-sleni seznanjali z aktualnimi dogodki na omenjenih področjih in z dejavnostmi koordinatorjev in koordinatoric za ena-ke možnosti ter svetovalk in svetovalcev za pomoč in svetovanje o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinče-njem ipd.

OPOMBA

1 Smernice za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter tr-pinčenjem na delovnem mestu, Urad za enake možnosti, Vlada RS, junij 2009 – v nadaljevanju: smernice.



39

Določitev kriterijev in ureditev projektnega pristopa v MNZ

Mag. Anton Novak, sekretar

Za določitev kriterijev projektnega pristopa v MNZ je bila 19. 1. 2009 s sklepom ministrice imenovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in Policije. S tem v zvezi je delovna skupina pripravila gradi-vo Kriteriji za določitev projektnega pristopa v MNZ, ki ga je sprejel strokovni kolegij ministrice 2. 3. 2009. Izdelek lahko služi tudi kot usmeritev oz. okvirni postopkovnik projektnega pristopa. Hkrati z določitvijo kriterijev pa je urejen tudi enoten projektni pristop v MNZ. Dosedanje dejavnosti predstavljajo glavnino potrebnih rešitev projektnega pristopa v MNZ, v teku pa je poleg že izdelane aplikacije Evidentiranje dela v projektnih skupinah, še priprava lastne informacijske podpore vodenju projektov.

Establishment of criteria and rules governing project approach at the Ministry of the Interior / On January 19, 2009 the Interior Minister issued a decision on the designation of a working group composed of representatives of the Ministry of the Interior and the Police, which was tasked with establishing criteria for a project approach at the Ministry of the Interior. The working group drew up the document entitled Criteria for the establishment of a project approach at the Ministry of the Interior, which was adopted by the expert panel of the Minister on March 2. The document can be used as guidelines or framework rules of procedure for project work. A single project approach at the Ministry of the Interior has been established in addition to the criteria. Apart from the activities carried out so far, which have provided most solutions to the project approach at the Ministry, the application Work record of project groups has been elaborated and an IT support for project management is being developed.

1. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PROJEKTNEGA PRISTOPA

Pomembni dosežki na vseh področjih človekove dejav-nosti so rezultat združevanja zamisli, znanja in sposobnosti ljudi, ki so želeli doseči skupni cilj, čemur lahko rečemo pro-jektni pristop. Zahteve po prilagodljivosti in obvladovanju sprememb so vse večje. V zadnjem času postajajo projekti zaradi omejitev vse kompleksnejši, vedno zahtevnejši in težje obvladljivi, kar postaja značilno tudi za državno upravo.

Namen gradiva Kriteriji za določitev projektnega pri-stopa v MNZ1 je, na osnovi grobe analize vrste projektov in delovnih skupin ter obstoječe problematike načina izvajanja le-teh na MNZ in Policiji, z veljavno metodologijo vodenja projektov v državni upravi2, postaviti

osnovne kriterije za določitev projektnega pristopa: en-kratnost (doseganje nekega enkratnega cilja), projektna procesiranost (za tipske projekte – npr. gradbeništvo, IT...), organiziranost (odgovornost, dejavnosti, trajanje...), ciljna usmerjenost (cilji morajo biti merljivi in uresničljivi), strateška umeščenost (projekti morajo prispevati k učin-kovitemu delovanju področja notranjih zadev in varnosti) ter omejitve (delo, sredstva, čas, tveganja);

kriterije velikostnega razreda projekta (število faz/de-javnosti, vrednost projekta, število sodelujočih, trajanje): majhni projekti, veliki projekti, srednje veliki projekti;

druge parametre: predvsem kompleksnost (medsebojna povezava faz in dejavnosti), ipd.Na tej osnovi je delovna skupina pripravila predlog kla-

sifikacije projektov z metodologijo vodenja za MNZ ter predlagala pet osnovnih shem načina vodenja projektov, z opredelitvijo načina organiziranosti projekta, vsebino planov projekta, dejavnosti za izvedbo projekta, nadzora in poroča-nja (enotni obrazci), izdelave, hranjenja in posredovanja pro-jektne dokumentacije ter podpore vodenju projekta.

Shema A: Način izvajanja velikih projektov in srednje velikih projektov z večjo kompleksnostjo

Po tej shemi je glede organiziranosti projekta predvidena t. i. polna organizacijska struktura: predstojnik projekta, pro-jektni svet, projektna skupina, lahko sta vključena tudi strate-ški organ (vodstvo) ter usklajevalna skupina.

Odgovorna oseba uporabnika oz. projektni svet sta odgo-vorna za predhodno pripravo vsebinskega opisa projekta ter ciljnih izdelkov projekta, projektna skupina pa za izvedbeni načrt projekta (glavne dejavnosti, načrt virov projekta, načrti faz, načrti dejavnosti (lahko tudi posameznikov), opredelitev izdelkov, mrežni plan) ter določitev kontrolnih točk projekta. Predvideno je spremljanje dejavnosti za izvedbo projekta (za-četek, potek, zaključek). Nadzor in poročanje se nanašata na začetek projekta, ocenjevanje poteka dela, vmesno ocenjeva-nje, ocenjevanje ob zaključku, pregled izdelkov in zaključek projekta. S tem v zvezi so izdani enotni obrazci, ki se nanašajo na poročila o napredku projekta in zaključna poročila. Opre-deljena je izdelava, hranjenje in posredovanje projektne doku-mentacije. Glede podpore vodenju projektov pa je predvidena uporaba aplikacije Informacijska podpora projektnemu delu.

Shema B: Način izvajanja srednje velikih projektov z manjšo kompleksnostjo in majhnih projektov

Pri tej shemi gre le za delno organizacijsko strukturo z imenovanjem projektne skupine, lahko tudi predstojnika pro-jekta. Ostali elementi iz sheme A pa se lahko uporabijo smi-selno. Plan projekta je lahko kratek in vsebuje samo glavne značilnosti, obvezno pa je mesečno in zaključno poročanje. Za manjše projekte in srednje velike projekte z manjšo kom-pleksnostjo je potrebno najmanj evidentiranje posameznih projektov s termini predvidenega in dejanskega zaključka ter vodenje dokumentacije v aplikaciji.

Shema C: Način izvajanja projektov IT (informacijske teh-nologije)

Projekt IT je projekt v računalništvu in informatiki s cilji (re-zultati), kot so npr. priprava standarda, izgradnja aplikacije,


STROKOVNI PRISPEVKI

40

VArNOST

programskega modula, ali svetovalni dan in tudi izobraževanje ali delavnica, kjer IT lahko upravlja s projektom. Glede kriterija predvideno trajanje in predviden proračun projekta in v skladu s življenjskim ciklom razvoja storitev, sta predlagani dve vrsti projektnih pristopov: klasičen projektni pristop ter prototipni projektni pristop. Postavljeni so kriteriji za razdelitev v velikost-ne razrede, opredeljena je specifična projektna dokumentacija. Upoštevajoč klasične projekte, je predvidena tudi priprava po-drobnejšega vzpostavitvenega dokumenta projekta (VDP).

Podrobnejša metodologija vodenja IT je opisana v doku-mentu Metodologija vodenja projektov v državni upravi, Projekti informacijske tehnologije, Priročnik, Vlada RS CVI, maj 2001. Pod-pora vodenju projektov je identična shemi A in B.

Shema D: Način izvajanja investicijskih projektov

Pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije ter na-črta razvojnih programov pred pripravo proračuna in izvedbo postopkov javnih naročil na MNZ določa Uredba o enotni me-todologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, 60/2006). Dodatne poseb-nosti in podrobnosti v zvezi s pripravo in obravnavo investi-cijske dokumentacije pa so opredeljene v petem poglavju in prilogi Pravilnika o finančnem poslovanju in izvajanju javnih naročil v MNZ (štev. 007-20/2009/13 (171-01), 17. 2. 2009).

Na teh podlagah se sprejemajo odločitve o investicijah za nakup, gradnjo, posodobitev, rekonstrukcijo in investicijsko

vzdrževanje osnovnih sredstev (objektov, opreme, zemljišč, nematerialnega premoženja ...). Posamezni investicijski pro-jekti se lahko še z ostalimi projekti povezujejo v program, ki obsega več s skupnimi cilji povezanih projektov in stalnih na-log za njihovo podporo, hkrati pa raven ciljev zahteva kom-pleksnejše sodelovanje ter povezovanje.

Sheme A, B ali C se lahko smiselno uporabljajo tudi za iz-vajanje investicijskih projektov ali pa za samostojno izvajanje programov. Predvidene so naslednje odgovorne osebe, ki naj bi bile tudi imenovane s strani predstojnika hkrati z odo-britvijo posameznega investicijskega projekta:

vodja projekta investitorja, kot odgovorna oseba investi-torja, zadolžena za pripravo investicijske dokumentacije, načrtovanje, koordinacijo izvedbe projekta in urejanja na-črta razvojnih programov (NRP), ko je imenovana tudi za skrbnika NRP;

vodja izvedbe investicije, ki se imenuje na področju grad-benih investicij in je odgovorna oseba, zadolžena za iz-vedbo projekta, skladno z investicijsko in projektno do-kumentacijo od začetka do predaje objekta uporabniku.

Poročanje je predvideno s Poročilom o izvajanju inves-ticije in Poročilom o spremljanju učinkov investicije.

Pregled vrste investicijske dokumentacije glede na vrednost posameznega projekta:

7

3

2

1

6

5 4

Dokumentacija investicijskega

projekta

Poročanje:

– Poročilo o izvajanju investicije

– Poročilo o spremljanju učinkov investicije

Vrednost projekta nad2.500.000 EUR:

– Dokument identifikacijeinvesticijskega projekta (DIIP)

– Predinvesticijska zasnova (PZ)

– Investicijski program (IP)

Vrednost projekta nad 500.000 EUR:

Dokument identifikacije investicijskegaprojekta (DIIP) in investicijski program (IP (sestavni del je Študija izvedbe nameravane investicije))

Vrednost projekta: od 300.000 do 500.000 EUR:– Dokument identifikacije

investicijskega projekta (DIIP) / Program trajnih nalog (PTN)

Vrednost projekta: Pod 300.000 EUR:

Dokument identifikacijeinvesticijskega projekta (DIIP)le pri:

– tehnično zahtevnih projektih,– pri investicijah, ki imajo

finančne posledice

Vrednost projekta: Pod 100.000 EUR: vsebina investicijske dokumentacije je lahko prilagojena

Temelj je Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske

dokumentacije na področju javnih financ(Ur. list RS, 60/2006) in Pravilnik o finančnemposlovanju in izvajanju javnih naročil v MNZ

Slika: Dokumenti investicijskega projekta

Shema E: Delovne skupine/komisije

Za t. i. delovne skupine in komisije, ki nimajo značaja pro-jektnega dela, ampak imajo značaj izvedbe neke naloge (lahko tudi trajne), praviloma ni predvidena klasifikacija z metodologi-jo projektnega vodenja. Delo teh delovnih skupin načeloma obravnavamo po shemi B ter naloge evidentiramo v aplikacijo Evidentiranje dela v projektnih skupinah (MNZ – SOK), s termini predvidenega in dejanskega zaključka ter vodenje dokument-acije – mesečna poročila o delu ter evidentiranje izdelkov.

Gre le za grobo delitev skupine projektov, za vsak primer posebej je treba določiti način izvajanja projektov, glede na

pretežne značilnosti in okoliščine izvajanja posameznega projekta.

Pobude za projekt so lahko sprožene s strani strateškega organa (vodstva MNZ in Policije)3 ali katerega koli posa-meznika, ki je vsebinsko vključen v delovno področje. Projekt je praviloma vključen v proračunske dokumente PU oz. pro-gram dela MNZ in Policije. Posamezni projekt mora odobriti predstojnik s sklepom, ravno tako ustanovitev posamezne projektne skupine. Sklep o imenovanju projektne skupine vsebuje: imenovanje projektne skupine (vodja, člani, koordi-natorji, (skrbniki izdelkov), imenovanje projektnega sveta (po potrebi), imenovanje predstojnika projekta/odgovorne os-



41

ebe uporabnika (po potrebi), naloge in pooblastila, izhodišča za pripravo izvedbenega načrta projekta, okvirje izvedbe projekta s terminskim načrtom, način nadzora projekta in poročanje, način vodenje projektne dokumentacije, način podpore vodenju projekta, shema načina izvajanja projekta ter kontaktna oseba za poročanje. Če gre za pripravo izved-benega načrta projekta, pa tudi prilogo z vsebinskim opisom projekta in ciljnimi izdelki projekta.

2. UREDITEV PROJEKTNEGA PRISTOPA V MNZ

Strokovni kolegij ministrice je določil kriterije za določitev projektnega pristopa ter okvirni način vodenja in poročanja glede izvajanja projektov in določil enotno preglednico de-javnih projektov, obrazce spremljanje projektov (Mesečno poročilo, Zaključno poročilo, Poročilo o delu delovne sku-pine) ter enotno točko za spremljanje izvajanja projektov in sprejel sklepe glede ureditve projektnega pristopa v MNZ.

Do sedaj realizirani izdelki vezani na ureditev projektnega dela:

Kriteriji za določitev projektnega pristopa na MNZ (št.: 024-8/2009/4, 13.02.2009),

Navodilo za evidentiranje dela projektnih in delovnih sku-pin (št.: 024-8/2009/7, 21. 4. 2009), - dopolnitev št. 1 (št.: 024-8/2009/9, 06.05.2009),

Obr. 2: Vmesno poročilo o izvajanju projekta, Obr. 3: Zaključno poročilo o izvajanju projekta, Obr. 4: Poročilo o delu delovne skupine, Aplikacija za evidentiranje dela delovnih skupin (verzija

1.1, 13.5.2009) Navodilo za uporabo aplikacije Evidentiranje dela delo-

vnih skupin (verzija 1.0), Naročilo informacijske podpore projektnemu delu UIT-CI

(382-62/2009/2, 18.09.2009).

Ureditev seznama projektnih oz. delovnih skupin

Na novo so definirane aktivne projektne in delovne sku-pine ter črtane neaktivne skupine. Iz zbirnega pregleda za MNZ in policijo je razvidno, da gre za 90 aktivnih projektnih/delovnih skupin, podrobnejši pregled je razviden iz nasled-njih tabel.

Tabela: Zbirni pregled aktivnih projektnih/delovnih skupin za MNZ

Shema vod./org. enota A B C D E Skupaj

Policija 1 8 9

DMI 5 5

DPDVN 1 8 9

DUNZ 4 4 8

SEZMS 1 1 2

SEKRETARIAT 1 1 10 12

SOJ 1 1

KM 3 3

Skupaj 8 1 40 49

Za nekaj delovnih skupin je posredovana zahteva za spre-membo članov delovnih skupin (prenehanje delovnega raz-merja), delovnim skupinam, ki jim je potekel rok zaključka nalog, ter delovnim skupinam, ki nimajo določenega roka, je poslana zahteva za določitev novega roka (z obrazložitvijo vodje NOE), in sicer v obliki dopolnilnega oz. novega sklepa.

Tabela: Zbirni pregled aktivnih projektnih/delovnih skupin za Policijo

Shema vod./org. enota A B C D E Skupaj

CFP 1 1

GPU 3 3

PA 6 6

PU MB 2 2

SE 1 1

SGDP 2 2

UIT 1 1

UKP 8 8

UL 4 4

UUP 13 13

Skupaj 41 41

Nadgradnja obstoječe aplikacije Evidentiranje dela v pro-jektnih skupinah (MNZ-SOK)

Nadgrajena je obstoječa lastna aplikacija “Evidentiranje de-la v projektnih skupinah” z dodanimi funkcionalnostmi (vključ-no s povratno informacijo) in atributi ter modulom za hrambo in ogled dokumentov. Tako da je uporabnikom (vodstvo MNZ in Policije) na razpolago celovit pregled nad izvajanjem vseh projektov. Ohranjeni sta ločeni evidenci upravnega dela MNZ in Policije.

Dodan je modul za hrambo/ogled dokumentov (dokumen-ti v obliki zapisa MS Word, PDF, TIFF). Vrste dokumentov so:

sklep, poročila (mesečna, oz. obdobna), zaključno poročilo, izdelki (lahko), ostali pomembni lastni dokumenti (npr. lahko tudi po-

membna korespondenca s strani uporabnikov aplikacije).

Pri evidentiranju podatkov o delovnih skupinah so doda-ni naslednji atributi:

shema vodenja, odgovorna organizacijska enota, kontakt (e-naslov), status (dopolnitev).

Aplikacija je nadgrajena oz. dopolnjena z naslednjimi funkcionalnostmi:

modul za iskanje in izpis seznama po različnih parametrih je dopolnjen z navedenimi atributi,

dodana je možnost pošiljanja e-sporočil iz aplikacije na naslov, ki je določen kot kontakt,

dodana je možnost izpisa skupin, ki za posamezen mesec niso oddale poročila,

za opominjanje odgovornih oseb, ki za določen mesec niso oddale poročila se uporabi besedilo, ki ga generira aplikacija in se ga po potrebi spremeni.

Ostalo:

dopolnjen je razvid uporabnikov po predlogu, obstoječe (aktivne) delovne skupine so dopolnjene z do-

danimi atributi, mesečni izvoz evidence Policije na MNZ (9. v mesecu), določeni roki: pošiljanje mesečnih poročil do 5. dne v me-

secu za pretekli mesec, 6. dne v mesecu urgenca, meseč-no ažuriranje podatkov do 10. dne v mesecu.


STROKOVNI PRISPEVKI

42

VArNOST

S tem v zvezi je bilo tudi objavljeno Navodilo za evidentiranje dela projektnih in delovnih skupin, skupaj s predlogi obrazcev.

Enoten pregled nad delom projektnih in delovnih skupin v nadgrajeni aplikaciji je omogočen z majem 2009.

Informacijska podpora projektnemu delu (POLICIJA UIT-CI)Cilj projekta je podpora pripravi, izvajanju in spremljanju

projektov. Namen projekta je prilagoditev izzivom, ki izvira-jo iz: dosedanjih dejavnosti za rešitve projektnega pristopa, vse večje omejenosti proračunskih sredstev, premajhnih po-bud za projekte, premalo učinkovitega in neusklajenega do-seganja ciljev, nestimulativnega nagrajevanja in ocenjevanja dela in preglednostjo nad porabo virov;

s koristmi: lažje upravljanje projektov, sledenje okvirnim proračunskim indikatorjem programa in podprograma, slede-nje indikatorjem projektov (uspešnost, učinkovitost, razvoj ...), plan in obračun porabe virov (povezava s kadrovsko evidenco in MFERAC), preglednost nad izvajanjem projektov, uvajanje do-bre prakse in kakovosti ter izbor in konkuriranje med projekti.

Usklajeni koncept predvideva nadgradnjo lastne rešitve za spremljanje projektnega dela, ki je narejena v okolju Lo-tus Notes, tako da bi omogočala ročni vnos in prikaz glavnih faz ter dejavnosti z (ročnim) spremljanjem stanja izvedbe, evidenco virov (stroški, osebe, delno s povezavo v aplikacije MFERAC), vsaj okvirno razdeljevanje nalog s spremljanjem izvajanja, izdelavo pisnih izdelkov (s povezavo proti SPIS), shranjevanje dokumentacije in sodelovalne funkcije (kolikor jih ponuja okolje Lotus Notes).

Opredeljene so osnovne funkcije in vsebina aplikacije za podporo projektnemu delu, določeni so vsebina in uporabni-ki informacijskega sistema.

S tem v zvezi je bilo v septembru 2009 usklajeno Naročilo informacijske podpore projektnemu delu, z želenim rokom 31. 12. 2009, nosilec UIT-CI.

Izobraževanje v zvezi s projektnim delomZa ključne nosilce in udeležence projektnih nalog sta bila

v juniju 2009 organizirana dva termina izobraževalnega pro-

grama Upravljanje in vodenje projektov. Nosilci izobraževa-nja smo bili zaposleni v MNZ in Policiji.

Glede na interes je predvideno da se do konca leta 2009 organizira še dodatni termin izobraževanja.

3. ZAKLJUČEK

Ob pospešenem uvajanju projektnega dela na MNZ so vsekakor pomembne tudi primerne spodbude za izkoristek strokovnih potencialov in timskega dela, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu delovanju na področju notranjih zadev in varnosti.

V okviru iskanja idej in pobud bi morali uvesti tudi e-na-biralnik za evidentiranje pobud, omogočiti, da tudi zaposleni predlagajo ustanovitev projektne oz. delovne skupine na po-dročju, ki ga strokovno podpirajo. Pri tem je pomembna tudi izmenjava pridobljenega znanja in izkušenj ter priporočila za nadaljnje dejavnosti in projekte (primeri dobre prakse).

V prihodnosti bi morali dati večji poudarek na izvajanju projektov (sheme A, B, C in D), z manjšimi investicijskimi vlož-ki in večjo dodano vrednostjo oz. koristmi.

Zaradi spremembe priprave programsko usmerjenega proračuna je potrebna pravočasna priprava predlogov pla-nov projektov, spremeniti pa je treba način iskanja in eval-viranja dobrih projektov in seznaniti zaposlene ter javnost s projekti, ki potekajo v MNZ.

OPOMBE

1 Gradivo KRITERIJI ZA DOLOČITEV PROJEKTNEGA PRISTOPA V MNZ (št. 024-8/2009/4 (17- 02), datum 13. 2. 2009), je objavljeno na oglasni deski MNZ in intranetu policije.

2 Metodologija vodenja projektov v državni upravi, Priročnik , verzija 1.0, Vlada RS, maj 1999; Metodologija vodenja projektov v državni upravi, Projekti informacijske tehnologije, Priročnik, Vlada RS CVI, maj 2001.

3 Lahko izhaja tudi iz dolgoročnih strateških usmeritev, internih finančnih načrtov MNZ in Policije.

Ostrostrelstvo v policiji

Od izuma orožja usposobljeni posamezniki s specialno opremo in znanjem vplivajo na potek bitk. V nekaterih primerih so s svojimi dejanji obrnili potek zgodovine. Od časa Leonarda da Vincija do danes strelci na dolge razdalje zelo odločil-no vplivajo na potek vojaških spopadov. Z bojem na velike razdalje so ubijali visoke častnike v sovražni vojski, uničevali njihovo opremo in vnašali »strah v kosti« med vojake. Ostrostrelec je eno najučinkovitejših orožij v vojaških spopadih. Je zelo varčen in natančen, ni »superman«, je pa sposoben tega, česar mnogi ne morejo razumeti (www.snipercountry.com/SnipHistory.asp, 23. 5. 2009).

Snipers in the police / Since the invention of the firearm, skilled individuals with specialized equipment have influenced the tide ofbattle. At times, this effect has been so great as to turn the tide of history. From Leonardo da Vinci to the present, the long rangerifleman has had a telling effect on the direction, drive and scope of battle. By his discriminatory nature, he has felled the commandstructure of his enemies, rendered their equipment useless and driven fear into the hearts of their fighting men. The sniper is one ofthe most effective weapons on the field of battle. He is frugal, and precise. He is not a superman, capable of incredible feats, but he isskilled in ways that many misunderstand (www.snipercountry.com/SnipHistory.asp, May 23, 2009).

http://www.snipercountry.com/SnipHistory.asp




43

ZGODOVINA OSTROSTRELSTVA

Izraz »sniper« oziroma ostrostrelec se je prvič pojavil v 18. stoletju in iz-haja iz angleškega glagola »to snipe«, v povezavi z britanskimi vojaki v Indiji, ki so za zabavo streljali kokoši na daljše razdalje. Pri tem uspešen strelec je bil »ekspert« tudi v drugih lovskih discipli-nah, posledično pa tudi v vojaških spo-padih. Zato je izraz ostrostrelec ozna-čeval tistega, ki je najbolje obvladal te spretnosti. Poklic ostrostrelca se je raz-vil v umetnost – kot prednost v orožju, opremi in razvijanju različnih sposo-bnosti pri streljanju (Lau, 1998).

Danes bi lahko rekli, da je ostrostre-lec operativec, ki pridobiva informacije za nadrejene tako v vojski kot policiji, in če se mu ponudi priložnost, izstreli en dobro merjen strel, ki rešuje življe-nja. Seveda ga mora izstreliti brez napake (www.sniperco-untry.com/SnipHistory.asp 23. 5. 2009).

Če pogledamo še druge primere v zgodovini, lahko ugotovimo, da so »natančne strelce« ali ostrostrelce upo-rabili že v ameriški revoluciji. Med državljansko vojno je bil general Hiram Berden učitelj spretnosti in je pomagal k iz-boljšanju in tehnikah ostro-strelstva (Lau, 1998).

Med 1. svetovno vojno se je britanska vojska postavila po robu nemškim strelcem, ki so bili opremljeni s posebni-mi puškami z daljnogledi, kar velja tudi za začetek uporabe in popularizacije izraza ostro-strelec. Ker Britanci s konven-cionalnim orožjem Nemcem na bojišču niso bili kos, so tudi sami začeli razvijati teh-nike streljanja, in sicer so pod vodstvom majorja Hesketh-Pritcharda organizirali prvo vojaško šolo ostrostrelstva, opazovanja in izvidništva (Lau, 1998).

Po 1. svetovni vojni se je ostrostrelstvo razširilo zlasti v Rusiji, kjer so že leta 1930 začeli trenirati in opremljati ostrostrelce. Med 2. svetovno vojno so zelo natančno dopolnili os-trostrelsko taktiko, tako da so njihovi ostrostrelci delovali kot dobro usposo-bljene skupine v rednih vojaških struk-turah. Vsak mož je natančno vedel, kam se mora premakniti in kaj storiti (Lau, 1998).

Med 2. svetovno vojno so bili ameri-ški vojaki opremljeni s tremi različnimi

ostrostrelskimi puškami. Rezultati in učinkovitost so se poleg orožja in spre-tnosti razlikovali tudi od poveljujočih in od enot, v katerih so služili. Ostrostrelci so se naučili specifične lekcije – ostro-strelska puška je orožje priložnosti. Tipični strelec ne more biti že vnaprej dober ostrostrelec. Vsak strelec ni os-trostrelec, vsak ostrostrelec pa je stre-lec (Lau, 1998).

ZGODOVINA OSTROSTRELSTVA V POLICIJI

Potreba po ostrostrelcih v policiji se je prvič zelo jasno pokazala v ZDA na usodni dan leta 1963 (22.11.), ko je bil ubit ameriški predsednik John F. Kennedy. S puško z daljnogledom ga je ubil Lee Harvey Oswald, z okna stavbe v Dallasu v državi Texas. Niti dalaška poli-

cija niti Secret Service takrat nista imela enote za borbo proti atentatorjem, ki uporabljajo ostrostrelno orožje (Lau, 1998).

Skozi burna leta vojaških prote-stov in rasnih nemirov v 60. in 70. le-tih prejšnjega stoletja so se tudi druge varnostne agencije in organi pregona soočali s podobnimi incidenti in teža-

vami. Agencije niso imele opravka le s ponorelimi oboroženimi ljudmi, ampak tudi s terorizmom, tako političnim kot verskim. Število terorističnih dejanj se je dramatično povečalo v 70. in zgod-njih 80. letih. Ta dejanja so postajala vse bolj nasilna, kar kaže tudi večje število žrtev med naključno navzočimi in talci. Da bi se lahko ubranili pred pretečimi nevarnostmi, so bile agencije prisilje-ne dati večji poudarek oborožitvi in usposabljanju specialnih enot. Vendar te enote zaradi neizkušenosti niso bile vedno uspešne (Lau, 1998).

Med olimpijskimi igrami v Münch-nu leta 1972 je palestinska teroristična organizacija Črni september prevze-la nadzor nad prebivališči izraelskih športnikov v olimpijski vasi. Dva Iz-raelca sta bila ubita takoj ob vdoru teroristov v njihove bivalne prostore,

devet izraelskih športnikov, ki niso mogli zbežati, pa so bili zadržani kot talci. Pale-stinci so zahtevali izpustitev svojih somišljenikov, zaprtih v izraelskih zaporih. Po po-gajanjih med nemško vlado in teroristi so teroriste in tal-ce s helikopterjem pripeljali v Furstenfeldbruck, zračno bazo zveze Nato v okolici Münchna. Teroristom so ob-ljubili, da bodo nato s potni-škim letalom letalske družbe Lufthansa odleteli v Kairo. Toda v zračni bazi so že čaka-li ostrostrelci v službi nemške vlade, ki jim je bilo naročeno, da onesposobijo teroriste. Ko sta helikopterja priletela in nato pristala na letališki stezi, so ostrostrelci začeli streljati. Nekaj jih je merilo v istega terorista, zato sta bila po prvi seriji strelov ubita sa-mo dva terorista, nekaj pa je bilo lažje ranjenih. Ti so od-govorili z ognjem in prišlo je do vsesplošnega streljanja. Enemu teroristu je v nastali zmedi uspelo v helikopterju postreliti nekaj talcev, nato pa aktivirati ročno bombo, drugi helikopter pa je bil zaradi navzkrižnega ognja popolnoma prerešetan od strelov. Ko je bilo konec spo-

pada, je bilo mrtvih devet Izraelcev, pet teroristov in nemški policist, ki je bil v času spopada v nadzornem stol-pu (Lau, 1998).

V preteklosti se je zgodilo še mno-go drugih terorističnih dejanj z veliko žrtvami, toda münchenski primer je bil prelomna točka v dobi modernega te-rorizma (Lau, 1998).




STROKOVNI PRISPEVKI

44

VArNOST

POJEM OSTROSTRELEC

Ostrostrelec ima posebne sposo-bnosti, usposobljenost in opremo. Nje-govo delo je, da z zelo natančno puško strelja v sovražno tarčo, ki je zaradi razdalje, velikosti, položaja, trenutne vidnosti ali vidljivosti ne more zadeti policist s pištolo ali puško. Ostrostrel-sko znanje zahteva učenje in nenehno usposabljanje za dosego sposobnosti na najvišji ravni. Ostrostrelec mora bi-ti dobro usposobljen strelec na dolge razdalje in izurjen za teren, na katerem deluje do te mere, da mu uspe zadeti tarčo in da ni odkrit (Lau, 1998).

RAZLIKE MED POLICIJSKIM IN VOJA-ŠKIM OSTROSTRELCEM

Policijski in vojaški ostrostrelci se med seboj razlikujejo v kar nekaj značil-nostih, vključno z območjem delovanja, usposabljanjem in taktiko. Policijski os-trostrelec je del policijske operacije in njegova navzočnost je ponavadi krat-kotrajna. Policija uporablja ostrostrelce večinoma v situacijah s talci, medtem ko je vojaški ostrostrelec del vojaške si-le, udeležene v vojskovanju. Delovanje vojaškega ostrostrelca je običajno dol-gotrajno in v večini primerov deluje kot izvidnik daleč v zaledju nasprotnikovih enot.

Ostrostrelci policijskih specialnih enot pogosto delujejo skupaj s pogajal-ci in z vpadno skupino oziroma s skupi-no za izvedbo. Kot policisti so naučeni, da streljajo, če ni druge možnosti, ko je ogroženo življenje. Policijski ostro-strelci se držijo znanega pravila: »Bodi pripravljen vzeti življenje, da rešiš živ-ljenje.« Policijski ostrostrelci navadno delujejo na veliko krajših razdaljah kot njihovi vojaški kolegi, običajno do 100 m ali celo le do 50 m. Vsem pa je skup-no, da so med delovanjem pod velikim psihičnim pritiskom (http://en.wikipe-dia.org/wiki/Sniper, 23. 5. 2009).

Policijski ostrostrelec strelja na točno določeno tarčo, poskuša se ji približati čim bliže, ponavadi strelja iz ugodnega položaja, nadzoruje okoli-co in zgrešen strel lahko pomeni smrt nedolžnih oseb (http://ezinearticles.com/?Military-Snipers-Vs.-Police-Sni-pers&id=437969, 23. 5. 2009).

Vojaški ostrostrelec strelja na pri-ložnostno tarčo, poskuša sprožiti s čim daljše razdalje, strelja v manj ugodnih razmerah, odvisen je od okolja, vremen-skih razmer in zgrešen strel običajno ne povzroči nobene škode (http://ezinear-ticles.com/?Military-Snipers-Vs.-Police-Snipers&id =437969, 23. 5. 2009).

OSNOVNA NAČELA IN STANDARDI DELOVANJA OSTROSTRELCEV

Osnovna naloga ostrostrelca v po-liciji je pomoč pri različnih akcijah, z možnostjo natančnega streljanja na določene tarče. S tem omogoči izved-bo akcije z manj tveganja za druge udeležence. Poleg tega je naloga os-trostrelca tudi poročanje o dogajanju na kraju akcije.

Dobro usposobljen ostrostrelec, v kombinaciji z natančno in zanesljivo puško ter strelivom, je zelo močna pod-pora vodji akcije. Pomembnost ostro-strelca se ne more izmeriti samo z delo-vanjem proti morebitni tarči. Dodatna vrednost se kaže tudi kot strah, ki ga vnaša v nasprotnikove vrste in pri tem močno vpliva na njihovo delovanje in odločanje. Ostrostrelčeva vloga je en-kratna v tem, da on in enota vesta, s katere razdalje lahko zadane tarčo, kar omogoča drugim udeležencem akcije, da se ne izpostavljajo nasprotnikove-mu ognju, poleg tega pa delovanje os-trostrelca ni tako odvisno od razdalje, orožja in znanja, kot je to pri drugih udeležencih akcije.Ta vloga je še izra-zitejša, ko je tarča med civilisti ali talci. Streljanje iz drugega orožja bi lahko v takih okoliščinah povzročilo smrt ne-dolžnih žrtev.

Ostrostrelce uporabljajo v policijah po vsem svetu v podobnih nalogah in dogodkih. To so npr. ob obiskih tujih državnikov in drugih pomembnejših oseb, za vpade v objekt, v iskalnih ak-cijah, ob ugrabitvah letal, ropih, tero-rističnih dejanjih in drugih nevarnih situacijah.

ZAKONSKA PODLAGA IN PODZA-KONSKI AKTI

Predpisi, ki urejajo splošne pogoje za delovanje ostrostrelcev pri nas, so Zakon o orožju, Zakon o policiji, Kazen-ski zakonik in Navodilo o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji.

Zakon o orožju določa, da mora vsak posameznik ravnati z orožjem s poseb-no skrbnostjo. To se kaže v pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hranjenju ter v prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju. Zakon do-loča tudi varen in zahteven postopek za hranjenje, tako za posameznike kot za pravne osebe, da orožje ne pride v ro-ke neodgovorni osebi. Zakon o policiji opisuje pet pogojev za uporabo strel-nega orožja1, v katerih sme tudi ostro-strelec uporabiti ostrostrelsko puško. V Kazenskem zakoniku pa so našteta kazniva dejanja, ko se lahko uporabi strelno orožje.

Sedaj se kot osnovni priročnik za usposabljanje ostrostrelcev uporablja Navodilo o organiziranju in uporabi ostrostrelcev v policiji (v nadaljnjem besedilu: Navodilo). To obsega organi-ziranje, usklajevanje dela, aktiviranje in uporabo ostrostrelcev ter kadrovanje, usposabljanje in preverjanje usposo-bljenosti ostrostrelcev v policiji. Ostro-strelec v policiji je policist, ki ima dolo-čene sposobnosti in je usposobljen za uporabo ostrostrelnega orožja, lahko je izvajalec določenega policijskega po-stopka. Ostrostrelci so sistemizirani v Specialni enoti GPU (v nadaljnjem be-sedilu: SE GPU) in v policijskih upravah (Navodilo).

http://en.wikipedia.org/wiki/Sniper


http://ezinearticles.com/?Military-Snipers-Vs.-Police-Snipers&id=437969



http://ezinearticles.com/?Military-Snipers-Vs.-Police-Snipers&id =437969





45

Nosilec dejavnosti na po-dročju ostrostrelstva je SE GPU, ki izdela kriterije za selekcijo in program za usposabljanje os-trostrelcev, organizira in vodi usposabljanja, nadzoruje de-lo ostrostrelcev, jih razporeja, vodi podatke o ostrostrelcih in skrbi za njihovo opremo (Na-vodilo).

Pomemben člen tega Na-vodila govori o zaščiti ostro-strelcev ter o tajnosti njihovih osebnih podatkov ob morebit-ni uporabi strelnega orožja.

IZBIRA KADRA

Da bi kandidat za ostro-strelca sploh lahko prišel v ožji izbor, mora prestati vrsto pre-izkusov. Inštruktor, ki oprav-lja selekcijo, mora preveriti in pregledati vse osebne in dru-ge podatke, ki kažejo na po-zitivne ali negativne lastnosti, pomembne za ostrostrelca. Zelo zahteven program uspo-sabljanja in večje tveganje v morebitnih akcijah zahtevata visoko motivacijo in zmož-nosti naučiti se različne vrste spretnosti. Kdor želi postati ostrostrelec, mora imeti spe-cifične osebnostne lastnosti (Meeham II, 1987).

Na podlagi osnovnega navodila za selekcijo kandidatov mora ostrostrelec imeti naslednje lastnosti: biti mora do-ber strelec, imeti mora dobro fizično kondicijo, brezhiben vid, ki je njegovo najpomembnejše orodje, psihično kon-dicijo (zanesljivost, iniciativnost, var-nost, disciplino in čustveno stabilnost). Od ostrostrelca se zahteva obsežno znanje. Poznati mora balistiko, tipe in sposobnosti streliva, vse o optičnih napravah, delo z radijskimi zvezami, opazovanje in prilagoditev delovanju nasprotnika, orientacijo in navigacijo na terenu, zbiranje podatkov in poro-čanje, prepoznavanje nasprotnika in opreme. Ostrostrelec ne sme biti odvi-sen od nobenih substanc, priporočljivo pa je tudi, da ni kadilec. Imel naj bi tudi sposobnost samostojnega odločanja, samozaupanje, zmožnost pravilnega presojanja in zdravo pamet. Zaželeno je tudi poznavanje narave in njenih za-konitosti (Meeham II, 1987).

IZBIRA OSTROSTRELCEV V SLOVEN-SKI POLICIJI

Metodologija kadrovanja v sloven-ski policiji temelji na dveh osnovnih na-čelih – na negativni in pozitivni selek-

ciji. Negativna selekcija pomeni, da se izločajo tisti kandidati, ki vnaprej dolo-čenim kriterijem ne ustrezajo. Pozitivna selekcija pa pomeni, da se iščejo kandi-dati, ki imajo zaželene lastnosti.

Tudi selekcija kandidatov za ostro-strelce temelji na obeh načelih. Izločajo se kandidati, ki so impulzivni, ki slabo kontrolirajo svojo agresivnost, so ne-učakani, so slabi strelci, imajo slabo koncentracijo, niso pozorni ipd. Iščejo se kandidati, ki so stabilni, premorejo zdravo logično presojo, imajo dobro prostorsko predstavo ipd.

Konkretna selekcija poteka po pros-tovoljni prijavi na razpis, strelskem preizkusu in psihološkem testiranju, ki temelji na opisanih načelih. V psiholo-škem testiranju se iščejo zlasti občut-ljivost na stres, frustracijska toleranca, sposobnost prostorske predstave, kon-centracije in kontroliranja agresivnih impulzov.

Pri selekciji se upoštevajo navodila, opisana pri selekciji kadra, pomembne pa so tudi naslednje sposobnosti: sploš-na borbena pripravljenost, ki obsega poznavanje orožja (odpravljanje zasto-jev in napak na orožju, korekcija optič-nih in mehanskih namerilnih naprav), streliva in balistike, uporabo sredstev za

zvezo, opazovanje, delo s kom-pasom in karto, maskiranje, taktike posameznika v boju.

KADROVANJE IN USPOSAB-LJANJE OSTROSTRELCEV V SPECIALNI ENOTI GPU

Metoda izbire ostrostrelcev v SE GPU ter njihova selekcija in usposabljanje so v osnovi ena-ki kot v celotni slovenski poli-ciji. Zaradi visokih kriterijev, ki jih mora izpolnjevati kandidat že ob sprejemu v učno skupi-no SE GPU in nato ob vstopu v SE GPU, je izbira kandidatov za ostrostrelca nekoliko lažja, saj imajo potencialni kandidati že veliko iskanih lastnosti in spo-sobnosti, ki so nujno potrebne in zaželene za uspešno delo. Praviloma se kandidati za os-trostrelce pridobivajo iz vrst policistov specialistov SE GPU, ki imajo dolgoletne izkušnje delovanja v borbenih skupi-nah in dobro poznajo taktiko in metode dela SE GPU. Uspo-sabljanje ostrostrelcev v SE GPU poteka na podlagi letne-ga načrta usposabljanja, ki ga pripravi inštruktor, odgovoren za ostrostrelstvo.

OPREMA

Osnovna oprema vsakega ostrostrel-ca je ostrostrelska puška. Za uspešno iz-vedbo naloge mora imeti trpežno puško z zmožnostjo natančnega zadetka na daljše razdalje. V policiji se uporablja os-trostrelska puška STEYR, kal. 308 WIN, v SE GPU pa še: BLASER Tactical 2 in SIG 3000, obe kal. 308 WIN, jurišna puška SIG SG 551, kal. 5,56 x 45 mm (Nato), in ameriška puška BARRET, kal .50, ki je na-menjena streljanju na večje razdalje in ima večjo prebojnost. Najnovejša prido-bitev v SE pa so jurišne puške HK G36E in G36K ter HK 416, vse kal. 5,56 x 45 mm (Nato), ter HK 417, kal. 308 WIN.

Dodatna oprema obsega ostrostrel-ski daljnogled, optične naprave za opa-zovanje, maskirno obleko in pokrivalo, radijsko zvezo, GPS, kompas ali busolo, laserski daljinomer ter napravo za noč-no opazovanje. Kot del opreme lahko štejemo tudi primeren prostor za urje-nje ostrostrelcev. To je predvsem pri-merno strelišče, ki omogoča streljanje na večje razdalje in v različnih okolišči-nah (premikajoče se tarče, stolpi …).

NAMESTO ZAKLJUČKA

Danes si ne moremo zamisliti obis-kov visokih evropskih in svetovnih dr-


STROKOVNI PRISPEVKI

46

VArNOST

žavnikov, funkcionarjev, predstavnikov organizacij, verskih voditeljev in dru-gih pomembnih osebnosti v Sloveniji brez uporabe ostrostrelcev, kot ene od osnovnih zaščit proti atentatorjem, ki uporabljajo ostrostrelsko ali drugo orožje. Tudi situacij s talci, ugrabitev, izsiljevanj, groženj z orožjem, ropov in podobnih terorističnih dejanj si ne mo-remo zamisliti brez možnosti za upora-bo ostrostrelcev. Dejstvo je, da lahko v mnogih naštetih in podobnih kritičnih situacijah pripomorejo k razrešitvi raz-mer. Pravilno usposobljen ostrostrelec bo z enim natančnim strelom rešil živ-ljenja nedolžnih oseb.

In pri tem se kot posebno vpraša-nje pri ostrostrelstvu pojavlja policijski smrtonosni strel. Policist ostrostrelec cilja v tiste dele človekovega telesa (v srce, glavo ali vrat), ki so življenjskega pomena, s čimer povzroči smrt. Taka pogubna uporaba strelnega orožja je ponavadi edini izhod v zgoraj omenje-nih primerih. In ker v Sloveniji za to ni neposredne pravne podlage, niti v poli-cijski niti kazenski zakonodaji, ni pa tudi izrecno prepovedana, bi bilo smiselno to urediti v policijski zakonodaji. Pravna ureditev bi morala opredeliti pogoje za

izstrelitev smrtonosnega strela. Navse-zadnje se za take naloge v policiji urijo posebej usposobljeni policisti ostro-strelci (Žaberl, 2007).

Besedilo: Boris PotušekFoto: Milan Tomažin

LITERATURA:

– http://www.snipercountry.com/SnipHi-story.asp, 23. 5. 2009

– http://en.wikipedia.org/wiki/Sniper (23. 5. 2009)

– http://ezinearticles.com/?Military-Sni-pers-Vs.-Police-Snipers&id=437969, (23. 5. 2009)

– Lau, M. R. (1998). The Military and Police Sniper: Advanced Precision Shooting for Combat and Law Enforcement. Precision Shooting Inc., Manchester, UK.

– William J. Meehan II. (1987). Sniper trai-ning and employment – Training circular.

– Navodilo o organiziranju in uporabi ostro-strelcev v policiji (1997).

– Žaberl, Miroslav (2007). Policijski smrto-nosni strel. Pravna praksa, l. 26, št. 10.

– Zakon o orožju, Uradni list RS, št. 23/2005.

– Zakon o policiji, Uradni list RS, št. 107/20-06 in sprememba objavljena v Uradnem listu št.42/2009, z dne 5. 6. 2009 (ZPol-G).

– Kazenski zakonik RS, Uradni list RS, št. 55/2008.

OPOMBA

1 Po Zakonu o policiji sme policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

– zavarovati življenja ljudi;

– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let;

– preprečiti bega osebi, ki ji je bila od-vzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alineje, če je v nalogu za prijetje, pri-vedbo oziroma spremljanje osebe iz-recno določeno, da sme policist upo-rabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;

– odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;

– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.

Predlog nove podobepolicijskih vozil

Policijska vozila v Sloveniji niso dobro označena. Z upoštevanjem izkušenj drugih držav in znanstvenih spoznanj s po-dročja psihologije prometa in barv bi lahko policijska vozila označili tako, da bi bila vidnejša in prepoznavnejša. V član-ku na kratko navajava pomembna strokovna spoznanja o označevanju intervencijskih vozil in predstavljava osnutek novega načina barvnega označevanja policijskih vozil.

Proposal for new image of police vehicles / Vehicles used by the Slovenian police have poor visibility features. Considering experi-ence of other countries and advances in traffic and colour psychology, the visibility of police vehicles could be enhanced. The articleoutlines some significant facts established by experts with regard to visibility features of intervention vehicles and presents a draftfor a new image of police vehicles.

Človeško oko razlikuje okoli 128 spektralnih barv (Pečjak, 2006), vendar mnoge niso primerne za označevanje inter-vencijskih vozil. Vozila javnih služb, ki so pogosto na nujni vožnji, morajo biti obarvana in označena v tistem delu barv-nega spektra, ki je najbolje viden tako podnevi kot ponoči oz. v vseh vremenskih okoliščinah. Po strokovnem premisleku hitro pridemo do ugotovitve, da slovenska policijska vozila, v množici vseh drugih vozil, podnevi niso dovolj vidna in pre-poznavna. S premišljenim barvnim oblikovanjem bi zlahka dosegli boljšo vidnost policijskih vozil in tako večjo varnost

za policiste in druge udeležence v prometu. Obenem bi do-segli tudi boljšo prepoznavnost in s tem tudi boljše preven-tivne učinke prisotnosti vozil na terenu.

Dobra vidnost vozil je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti udeležencev v prometu. Ta je odvisna od velikosti, barve vozila, barvnih vzorcev na vozilu, od kontrasta med vo-zilom in ozadjem, gibanja vozila in od položaja slike vozila na mrežnici očesa (predmeti, ki padejo v središče mrežnice, so bolj vidni kot tisti, ki padejo na najen rob) (Dewar in Olson, 2002). Intervencijska vozila na nujnih vožnjah so prisiljena

http://www.snipercountry.com/SnipHistory.asp, 23

http://www.snipercountry.com/SnipHistory.asp, 23


http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200523






47

kršiti prometne predpise, zato je njihovo gibanje manj predvidljivo in hitrejše, kot sicer pričakujejo vozniki. Zato morajo biti označena tako, da pritegnejo pozornost in so lahko prepoznavna. To omogoča, da jih vozniki pravočasno opazijo in se ustrezno odzovejo. Avtorja se v tem članku ome-jujeva na razpravo o primernosti barvnih oznak intervencijskih vozil v Sloveniji, saj opažava, da temu ne posvečamo dovolj pozornosti. Izjema so (uvožena) reševal-na vozila, ki so ustrezno označena že pri tujih dobaviteljih, žal pa se pri tem v na-ši državi ne uporablja enoten standard, kar zmanjšuje prepoznavnost reševalnih vozil. Sedanje barvno označevanje poli-cijskih vozil ni slabo, vsekakor pa ga ne moremo označiti kot premišljenega in dobrega. Zato bova na kratko predstavila strokovna spoznanja s področja psiholo-gije prometa in izkušnje drugih držav ter predlagala osnutek, ki izpolnjuje sodobne standarde zagotavljanja čim večje varno-sti intervencijskih vozil.

PRIMERA DOBREGA BARVNEGA OZNA-ČEVANJA POLICIJSKIH VOZIL

Videz policijskih vozil se zelo razlikuje od države do države in kjer imajo policijo notranje razdeljeno na več organizacijskih enot, se običajno tudi njihova vozila dokaj razlikujejo med seboj. Med državami EU najbolj premišljeno označujejo policijska vozila v Veliki Britaniji in Švedski. Prva je ena redkih držav, ki posvečajo veliko po-zornosti oblikovanju barvnih vzorcev, s katerimi označujejo intervencijska vozi-la. Policijska vozila, kot jih danes vidimo v Veliki Britaniji, so se spreminjala in do-polnjevala predvsem v zadnjih petnajstih letih, pri čemer so bile spremembe vozil strokovno utemeljene. Znotraj države uporabljajo več načinov označevanja vo-zil, pri večini uporabljajo živahne, odsev-ne (fluorescentne) in kontrastne barve, kiveljajo za najbolj vidne (Dewar in Olson, 2002). V sodobno oblikovanih podobah britanskih vozil prevladujejo široki od-sevni trakovi limetino rumenih in modrih kvadratov, ki so nalepljeni na straneh vo-zila. Barvna kombinacija in vzorci so izbra-ni ter nameščeni premišljeno. Limetina ali zelenkasto rumena in oranžnordeča barva sta pri dnevni svetlobi med najbolj vpad-ljivimi (Zwahlen in Schnell, 1996), v mraku pa se poleg limetino rumene dobro obne-se tudi modra, ki je zaradi Purkinjejevega učinka videti svetlejša kot druge barve (Wade in Brožek, 2001).

BARVNE OZNAKE POLICIJSKIH VOZIL V SLOVENIJI

Označbe slovenskih policijskih vozil so podobne označbam nekaterih drugih

Vozilo britanske policije (AutoCult, 2008). Stranski pravokotni liki limetino rumene in modre barve so zelo opazni, zadek avtomobila je poudarjen z rdečimi poševnimi trakovi, ki imajo za podlago limetino rumeno barvo. Napisi so odsevni, barva vozila je bela.

Vozilo švedske policije (Kruosio, 2007). Vozilo je označeno z živahnim barvnim vzorcem, v katerem se na beli podlagi izmenjujejo limetino rumeni in modri pravokotniki. Vozilo je zelo prepoznavno in dobro vid-no.

Slovensko policijsko vozilo pri dnevni svetlobi. Vozilo je prepoznavno, vendar premalo vpadljivo, saj zaradi traku umirjene modre barve in monotonega menjavanja barvnih (kontrastnih) površin ne vzbuja dovolj po-zornosti. Ker vozila z bočnimi napisi, simboli in barvnimi liki (predvsem trakovi) niso redkost, je prepoznav-nost policijskih vozil dodatno zmanjšana.


STROKOVNI PRISPEVKI

48

VArNOST

evropskih držav (npr. Italija, Francija), za-to gre sklepati, da so se sestavljavci dela Uredbe o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije, ki v 3. členu o spremembah in dopolnitvah Uredbe ure-ja označevanje policijskih vozil, zgledo-vali po sosednjih državah. Takšna barvna kombinacija pa strokovno ni najbolj ute-meljena. Izpostaviti gre predvsem njeno neučinkovitost pri dnevni svetlobi, med-tem ko so vozila ponoči relativno dobro vidna zaradi odsevne modre barve.

PREDLOG ZA NOVE BARVNE OZNAKE POLICIJSKIH VOZIL

Po preučitvi strokovnih ugotovitev in izkušenj vodilnih držav v razvoju in uveljavljanju izboljšav na področju pro-metne varnosti, sva pripravila več osnut-kov barvnih oznak policijskih vozil, med katerimi priporočava tega, ki ga v članku predstavljava. Pri načrtovanju sva upoštevala tudi strokovno mnenje oblikovalca Saša Merca. Predlagana podoba vozil dokaj odstopa od sedanje podobe, kljub temu lahko v njej prepoznamo tudi dosedanje barvno oblikovanje, kar je po-membno za čimprejšnji sprejem ali uveljavitev novosti v jav-nosti.

Da bi bilo vozilo čim bolj opazno v vseh vidnih okolišči-nah, je na vseh štirih straneh označeno z odsevnim trakom pravokotnih likov (pravokotniki ali kvadrati), v katerem se izmenjujeta limetino rumena in modra barva. Barvna kom-binacija predstavlja živahen, kontrasten, prepoznaven in pozornost vzbujajoč vzorec. Pravokotni liki so izbrani zato, ker so raziskave pokazale, da preprosti pravokotni liki hitro pritegnejo pozornost, obenem pa so tudi lahko prepoznavni (Ullman, 2000). Nekaj centimetrov pod trakom pravokotnikov je nalepljen moder odsevni trak. Razmik med trakovoma služi ustvarjanju izrazitega kontrasta z belo barvo vozila, zaradi če-sar je moder trak bolj opazen, kot če bi bil nalepljen tik pod trakom pravokotnikov. Moder trak tudi spominja na sedanjo oznako avtomobilov, zato bi z njim dosegli boljšo začetno prepoznavnost novooznačenih policijskih vozil. Na zadku avtomobila je moder trak nadomeščen z odsevnim oranžnim trakom, ki simbolično opozarja na nevarnost, ustavljanje, ovi-ro ipd.

Fluorescentna limetino rumena barva je uporabljena zaradi več razlogov:

človeško oko je podnevi nanjo najbolj občutljivo (Dewar in sod., 2002),

najbolj privlači pozornost (Zwahlen in sod., 1996), je najbolj opazna na večjih razdaljah (Zwahlen in sod., 19-

96), spada med barve, na katere se najhitreje odzivamo (Trste-

njak, 1996), osebe, ki ne zaznavajo rumene barve, so zelo redke (Allen,

1970; po Solomon in King, 1995), je mednarodno priznana kot opozorilna barva.

Podobno lahko tudi za odsevno modro barvo navedemo več argumentov:

v mraku ali ponoči je videti bolj svetla kot druge barve (razen zelene) (Dewar in sod., 2002),

ustvarja izrazit kontrast z limetino rumeno barvo in belo barvo vozila,

osebe, ki so barvno slepe za modro barvo, so zelo redke (Allen, 1970; po Solomon in King, 1995).

Bela barva vozila je izbrana, ker:

je najbolj opazna neodsevna barva v vseh svetlobnih raz-merah (Zwahlen in sod., 1996),

ustvarja izrazit kontrast in poudarja modre ter limetino rumene like,

svetla (bela) vozila so videti večja in bližja (Whelan, 1995; Danger, 1987),

bela vozila niso pogosta, zato so policijska vozila bele bar-ve prepoznavnejša (v letu 2008 so v Evropi prodali 9 % belih vozil (Automobilwoche, 2009)),

je v naravi bele barve malo, zato je pričakovana kontrast-na razlika med vozilom in ozadjem očitna. Pozimi je viso-ka stopnja opaznosti in prepoznavnosti vozil ohranjena zaradi uporabe limetino rumene, modre in oranžne barve.

SKLEP

Barvna podoba starih policijskih vozil (modra barva z belimi odsevnimi trakovi in napisi) je bila v neskladju s stro-kovnimi dognanji, zato je bilo življenje policistov in drugih udeležencev v prometu bolj izpostavljeno nevarnosti kot da-nes. Temno modra barva je namreč po ugotovitvah tretja najmanj vidna barva v barvnem spektru, na prvem mestu je črna, sledi je temno siva (D'Elia, 2007).

Današnja barvna podoba policijskih vozil je bistveno boljša in zato varnejša, saj so vozila bele barve, na straneh pa imajo nalepljene odsevne modre trakove. Če pogledamo strokovne smernice in izkušnje vodilnih držav pri zagotavlja-nju večje prometne varnosti (npr. Velika Britanija), ugotovi-mo, da sedanja slovenska policijska vozila niso premišljeno oblikovana. Opremljena so z monotonim barvnim kontra-stom, ki ne pritegne dovolj pozornosti in tudi njihova prepo-znavnost ni velika, saj se ne razlikujejo dovolj od vozil drugih udeležencev v prometu. Modri odsevni trakovi opravljajo svojo »varovalno« nalogo, žal pa je celotna odsevna površi-na premajhna, da bi podnevi, v megli ali mraku zagotavljala dovolj visoko varnost policistom in voznikom. Besedna zve-

Slovensko policijsko vozilo v temi, osvetljeno z avtomobilskimi žarometi. Vozilo je s strani dokaj dobro prepo-znavno (tudi zaradi napisa policija), kar pa ne velja za čelno stran vozila.



49

za »dovolj visoka varnost« je uporabljena zato, ker lahko s primernejšimi barvnimi kombinacijami in vzorci dosežemo bistveno višjo vidnost in prepoznavnost vozil, s tem pa tudi bistveno višjo varnost vsem prej omenjenim udeležencem v prometu.

Osnutek, ki ga predlagava, je nastal z upoštevanjem stro-kovnih dognanj raziskovalcev s področja psihologije pro-meta in barv, upoštevala pa sva tudi izkušnje drugih držav in nasvete oblikovalca. Meniva, da bi tako označena policijska vozila bila pomemben korak naprej pri zagotavljanju višje ravni prometne varnosti. Omeniti tudi velja, da pri oblikova-nju zunanje podobe policijskih vozil ne gre le za doseganje večje vidnosti in prepoznavnosti. Policijska vozila so, tako kot policisti sami, del javne podobe policije, ki vpliva na ob-likovanje odnosov z javnostmi. Slednje bi lahko izboljšala, če bi vozila uskladili s sodobnimi usmeritvami oblikovanja poli-cijskih vozil in s tem javnosti (in policistom) pokazali, da je njihova varnost zares pomembna in da smo pripravljeni za to narediti nekaj povsem konkretnega. Dejstvo, da pri tem ne bi uporabili razsipno drage rešitve, je v očeh javnosti ravno tako pomembno.

LITERATURA:

– Auto.over.net, dobljeno 19. 6. 20009, http://avto.over.net/slike/1/2207-tuareg.jpg

– Ashton, R.J. (2006). Practical Vehicle Equipment. The Police Chief, 73(1), pridobljeno 5. 2. 2009 s http://www.policechiefmagazine.org/magazine/index.cfm?fuseaction=current

– AutoCult (2008). Volvo V70 UK Police Car. Pridobljeno 20. 1. 2009 s http://www.autocult.com.au/Image.aspx?id=17190

– Automobilwoche (2009). Pridobljeno 15. 1. 2009 s http://www.automobilwoche.de/apps/pbcs.dll/frontpage.

– Coren, S., Ward, L.M. in Enns, J.T. (1994). Sensation and Perception, 4th Ed. Fort Worth: Harcourt Brace College Publishers.

– Danger, E.P. (1987). The colour handbook. Hants: Gower Technical Press Ltd.

– De Grandis, L. (1986). Theory and use of co-lour. Dorset: Blandford Press.

– D'Elia, A. (2007). An Investigation into the Relationship Between Vehicle Colour and Crash Risk. Report No. 263. Clayton, AU: Mo-nash University, Accident Research Centre.

– Dewar, R.E., Olson, P.L. (2002). Human Fac-tors in Traffic Safety. New York: Lawyers & Judges Publishing.

– Kovačev, A.N. (1997), Govorica barv. Vrba: Prešernova družba.

– Kruosio (2007). Polisbil i Linköping. Prido-bljeno 25. 1. 2009 s http://commons.wi-kimedia.org/wiki/File:Polisbil_i_Link%C3-%B6ping_2007-05-24.JPG

– Lardelli-Claret, P., de Dios Luna-del-Castil-lo, Jimenez-Moleon, J., Femia-Marzo, P., Moreno-Abril, O. in Bueno-Cavanillas, A. (2002). Does Vehicle Color Influence theRisk of Being Passively Involved in a Colli-sion? Epidemiology, (13)6, 721-724.

– New Zeland Police (2008). Pridobljeno 25. 1. 2009 s www.police.govt.nz

– Parker, R. C. (1997). Grafično oblikovanje. Ljubljana: Pasadena.

– Pečjak, V. (1975). Psihologija spoznavanja. Ljubljana: Državna za-ložba Slovenije.

– Policeworlwide (2008). A French police car. Pridobljeno 20. 1. 2009 s http://www.policeworldwide.com/en/

– Solomon, S.S. in King, J.G. (1995). Influence of Color on Fire Vehic-le Accidents. Journal of Safety research, 26(1), 41–48.

– Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno.

– Ullman, S. (2000). High-level Vision: Object Recognition and Visual Cognition, 3rd ed. Cambridge: MIT Press.

– Uradni list Republike Slovenije, št. 59/2000. Uredba o vozilih, plo-vilih, oborožitvi in posebni opremi policije.

– Wade, N., Brožek, J. (2001). Purkinje's Vision: The Dawning of Ne-uroscience. Oxford, UK: Lawrence Erlbaum Associates.

– Whelan, B. M. (1995). Barvna harmonija. Ljubljana: Softproject.

– Wren, E. (2003). Drive & Stay Alive, Inc. Police Patrol Vehicles. Prido-bljeno 15. 1. 2009 s http://www.driveandstayalive.com/article-s%20and%20topics/police%20issues/police-patrol-vehicles.htm

– Zwahlen, H.T. in Schnell, T. (1996). Conspicuity Advantage of Flu-orescent Color Targets in the Field. 40th Annual Meeting of the Human Factors and Ergonomics Society, 915–918.

– Zwahlen, H.T. in Schnell, T. (1997). Visual Detection and Recog-nition of Fluorescent Color Targets Versus Non-fluorescent ColorTargets as a Function of Peripheral Viewing Angle and Target Si-ze. Transportation Research Record No. 1605, 28–40.

Suzana KundijaIgor Areh, Fakulteta za varnostne vede

Univerza v Mariboru

Predlog označitve osebnih policijskih vozil

Označitev kombiniranega policijskega vozila


STROKOVNI PRISPEVKI

50

VArNOST

V današnjem svetu se soočamo z novimi izzivi, kompleks-nejšimi težavami, vedno večjo soodvisnostjo ter predvsem drugačnimi oblikami ogrožanja varnosti. Družbeni sistemi so vedno bolj zapleteni, vedno bolj ranljivi, varnostne grožnje se vedno bolj internacionalizirajo in vedno težje je in bo zago-tavljati varnost. Varnost v 21. stoletju postaja globalna kate-gorija, vsebinsko bogatejša in kompleksnejša ter soodvisna. Postaja predpogoj za nadaljnji razvoj, na zelo široki fronti pa celo kategorija obstoja človeštva. Sodobni razvoj je okrepil medsebojno odvisnost med državami, ki narekuje uporabo metod sodelovanja in skupnih ciljev pri zagotavljanju var-nosti na ravni posamezne države, skupine držav in celotne mednarodne skupnosti. Kako se v procesu globalizacije, ki jo spremlja ogromna hiperprodukcija in hiperpotrošnja vsega,

pojavljajo nove večdimenzionalne varnostne grožnje in kako jih je možno reševati, dokazuje sedanja mednarodna finanč-na kriza in družbena recesija kot njena posledica.

Vse to zahteva po eni strani večje sodelovanje med več-ino držav, po drugi strani pa soodvisnost mednarodne skup-nosti zahteva sodelovanje in strukturno spreminjanje med-narodnega varnostnega sistema. Vsebina varnosti postaja strukturno povezana s temeljnimi potrebami družbene skup-nosti, to pa zahteva njeno vsebinsko preoblikovanje. Učinko-vitost tega ustroja se danes ne kaže le v sposobnosti države, da zavaruje svoje temeljne družbene vrednote, ohrani mir, zagotovi svobodo ter prepreči nevarnosti, ampak tudi v njeni sposobnosti, da zagotovi gospodarski, politični, znanstveni, tehnološko-tehnični in družbeni razvoj nasploh ter socialno, kulturno, ekološko in drugo blagostanje ljudi. Bistvo novega pristopa k varnosti kot temeljni prvini življenja posameznika in družbene skupnosti je v tem, da zagotavlja različne vidike kakovosti življenja, varnost posameznika, družbe in medna-rodne skupnosti.

Po sodobnem pojmovanju je varnost lastnost stanja, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v raz-merju do drugih posameznikov, družbene skupnosti in narave kot tudi posebna dejavnost, s katero se zagotavlja vzpostavitev tega stanja. Celovitost varnosti terja preučeva-nje njenih ne le policijskih in vojaških, ampak v enaki meri tudi politoloških, socioloških, ekonomskih, mednarodnih, tehnoloških, ekoloških, kulturnih, informacijskih in drugih

Spremenjeni varnostni izzivi21. stoletja

Mag. Bojan Geršak, SKP,PU Ljubljana

V današnjem svetu se soočamo z novimi izzivi, kompleksnejšimi težavami, vedno večjo soodvisnostjo ter predvsem dru-gačnimi oblikami ogrožanja varnosti. Družbeni sistemi so vedno bolj zapleteni, vedno bolj ranljivi, varnostne grožnje se vedno bolj internacionalizirajo in vedno težje je in bo zagotavljati varnost. Varnost v 21. stoletju postaja globalna kategorija, vsebinsko bogatejša in kompleksnejša ter soodvisna. Postaja predpogoj za nadaljnji razvoj, na zelo široki fronti pa celo kategorija obstoja človeštva. Sodobni razvoj je okrepil medsebojno odvisnost med državami, ki narekuje uporabo metod sodelovanja in skupnih ciljev pri zagotavljanju varnosti na ravni posamezne države, skupine držav in celotne mednarodne skupnosti. Kako se v procesu globalizacije, ki jo spremlja ogromna hiperprodukcija in hiperpotroš-nja vsega, pojavljajo nove večdimenzionalne varnostne grožnje in kako jih je možno reševati, dokazuje sedanja med-narodna finančna kriza in družbena recesija kot njena posledica.

21st century poses new security challenges / Nowadays we are faced with new challenges, more complex issues, increasing inter-dependence and especially new forms of threats to security. Social systems are getting increasingly complex and vulnerable, security threats are going global and providing security is becoming a very difficult task. Security in the 21st century is becoming a global ca-tegory, more complex and interdependent. It is also becoming a pre-condition for further development and, in its widest sense, even a category of human existence. Latest development has strengthened interdependency between countries and, thus, cooperation and working towards common goals in providing security at national and international levels. The current international financialcrisis resulting in social recession reflects the way new multidimensional security threats are appearing in the globalisation processcharacterised by hyperproduction and hyperconsumption, and the way they can be tackled.

Kako postaja mednarodna soodvisnost in povezanost, s tem pa tudi varnost, zapletena, je pokazala sedanja rece-sija, ki je posledica nastale svetovne finančne krize. Povzro-čili so je požrešni bankirji in finančniki ter menedžerji, ki so obračali virtualni denar. Eden od njih je v ZDA obsojen na 150 let zapora, ker je s svojo finančno piramido goljufal na ravni 65 milijard dolarjev. V Evropi bo do konca letošnjega leta ostalo brez dela kar 60 milijonov ljudi, na tisoče podje-tij pa je že in bo še šlo v stečaj. Nekatere evropske države so celo bankrotirale. Pohlep peščice ljudi je ogrozil varnost na celem planetu. Čeprav večina že čuti posledice, se vsi tega še ne zavedamo dovolj.


VArNOST

51

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING

razsežnosti. Sodobna varnost je postala celota zelo različ-nih razsežnosti.

Zavestno prizadevanje za vzpostavitev varnosti zajema vse pojavne oblike družbenega življenja, ki štejejo za družbe-ne vrednote. Oblike te družbene organiziranosti pa zajemajo nacionalno, regionalno, mednarodno in svetovno –univerzal-no varnost. Glede na povedano, je varnost strukturna prvina družbe, ki zajema tako stanje kot dejavnost oziroma sistem.

S pojmom varnost se že na začetku tega stoletja pogosto pojmuje vrsta različnih vidikov človekovega obstoja in delo-vanja v družbi in naravi. Njena prisotnost zahteva razume-vanje in celovit pristop, postala je prvina posameznikovega življenja in družbene skupnosti. Novonastale razmere so zato okrepile potrebo po ponovni opredelitvi vsebin nacionalno-varnostnih politik sodobnih držav.

Zagotavljanje varnosti v lastni državi se začne z zago-tavljanjem osebne, socialne, razvojne in ekološke varnosti. Globalizacija, ki spodbuja vedno večjo individualizacijo, poteka vzporedno na več ravneh in zajema mikro in makro družbene in prostorske spremembe. Poindustrijska družba, podprta z znanjem, inovativnostjo, moderno tehnologijo in informacijskimi sistemi, spreminja način in tempo življenja, vrednostni sistem, vpliva na staranje prebivalstva, narašča-nje osamljenosti in degresivno nataliteto. Prinaša tudi social-no in eksistenčno nezaupanje nekaterih slojev prebivalstva. Zagotavljanje osebne in socialne varnosti je vedno bolj pre-puščeno ljudem, država socialne blaginje postaja preteklost. S tem narašča tudi kompleksnost varnostnega okolja, posle-dično pa tudi težko rešljivi varnostni problemi. To povzroča veliko novih oblik nezaupanja in varnostnih tveganj.

Internacionalizacija in globalizacija sta privedli do pre-seganja še nekaterih izhodišč sodobne varnosti in suverene države. Tehnološki in civilizacijski napredek, ekonomska rast, eksplozija svetovnega prebivalstva itd. so ekološko že opu-stošili celotne regije, izčrpavajo naš planet in okolje ter vire v njem. Te vidijo le kot ekonomsko dobrino, zato smo danes že priča hudim posledicam. Človeška vrsta je v svojem civili-zacijskem razvoju kot nosilka globalnih sprememb hkrati po-stala tudi odgovorna za globalno varnost in obstoj planeta. Negativni primeri ravnanja z naravnim okoljem so posledica številnih človeških dejavnosti. Nadaljevanje te prakse lahko celo ogrozi obstoj življenja na planetu.

Stabilnost, varnost in svetovni mir, kar v današnji sood-visnosti nujno potrebujejo centri svetovnega kapitala in

trgovine, se lahko zagotavljajo le s sodelovanjem in z upo-števanjem vsebinske celovitosti pojma varnosti v sodobnih razmerah. Zato mednarodno varnostno sodelovanje in za-gotavljanje varnosti v globalnem svetu ni več primarno vo-jaškoobrambno ali policijsko vprašanje. To so vprašanja, s katerimi se morajo ukvarjati vsi segmenti družbe in vsi druž-beni sistemi. Spremenjene razmere v svetu zahtevajo obliko-vanje nove varnostne politike in nove varnostne strukture, ki bo utemeljena na širši uporabi skupnih varnostnih ukrepov držav proti novim oblikam ogrožanj. Nekateri od teh ukre-pov, kot so boj proti terorizmu, podnebnim spremembam, fi-nančnim malverzacijam, dobivajo celo svetovne razsežnosti. Ti ukrepi zato temeljijo na skupnih interesih, zaupanju in so-delovanju na ravni posameznih držav, regij ter sveta v celoti. Varnost se bo v 21. stoletju zaradi spremenjenih razmer lah-ko zagotavljala le na ravni skupnih ciljev in mednarodnega sodelovanja. Države se povezujejo v interesne, politične in ekonomske celote, ki s povezovanjem usklajujejo tudi var-nostne interese. Novonastalih groženj se je možno ubraniti le s skupnimi ukrepi širše skupnosti, na ekološki ravni pa kar s povezovanjem vseh držav. Tako je zagotavljanje notranjih in zunanjih vidikov varnosti vedno bolj soodvisno in pogojeno z obvladovanjem groženj in saniranjem kriznih varnostnih razmer po svetu.

V današnji mednarodni soodvisnosti vojaštvo in policija nista več ključna nosilca varnostne politike. Prihajajoče ak-tualne probleme 21. stoletja ne moreta rešiti ne policija ne vojska. Prihodnji varnostni problemi zahtevajo zavedanje in prilagajanje celotne družbe in vseh njenih podsistemov. Poleg vsega prej navedenega se moramo še zavedati, da se bo v prihodnosti boj za naravne industrijske vire, energijo in čisto pitno vodo zaostril. Poslabšale se bodo podnebne razmere, povečala tudi migracijska gibanja, prišlo bo tudi do večjih preseljevanj prebivalstva. Posamezne države ima-jo do te vrste nevarnosti različne pristope. Spodbudno pa je to, da se zavedanje o tej nevarnosti krepi na svetovni ravni.

Mednarodni kapital po doktrini globalnega trga prodira v večino držav. Tudi v Slovenijo. Postali smo lovišče, tako da nismo več varni pred tujo gospodarsko okupacijo. Vedno bolj globalizirani svetovni trg ne prenese samostojnega nacionalnega gospodarstva. Na srečo kljub tržno, gospo-darsko in tehnološko uspešnim zmogljivostim zaradi svoje majhnosti Slovenija za razliko od drugih tranzicijskih držav le ni postala lahek plen zahodnega kapitala, ampak bolj odskočna deska za uveljavitev v JV Evropi. V tem pogledu Slovenija še ni varnostno ogrožena. Moramo pa se zaveda-ti, da se vse to lahko hitro spremeni, predvsem zaradi po-hlepa nekaterih domačih špekulantov.

Slovenija se je zelo zapletla v varnostne probleme pre-ko nepregledne privatizacije v dejavnosti domačih gospo-darskih in kapitalnih špekulantov. Zaradi nepregledne tranzicije, neznanja, vpliva, nerazumnih interesov, po-hlepa ter brezčutnosti domačih špekulantov je v Sloveniji propadlo veliko nekoč zelo uspešnih podjetij. Na tisoče ljudi je izgubilo zaposlitev, proizvedena je vrsta umetnih stečajev, mnogi le zato, da bi se rešili delavcev in po lik-vidaciji firm lahko prodali zemljišče. Izčrpavanje podjetij zaradi kreditnih menedžerskih odkupov, ki jih odplačuje-jo zaposleni delavci in ne novopečeni lastniki, veliko za-dolževanje raznih holdingov, umetno preprodajanje firm,pojav »nabiralnikov«, podelitev številnih nezavarovanih kreditov »za prijatelje«, korupcija, gospodarski kriminal, špekuliranje z nekaterimi javnimi natečaji in nekaterimi menedžerskimi odkupi, negospodarno zapravljanje tuje-ga denarja, širjenje zmede s strani neoliberalnih ekonomi-stov, odliv kapitala v davčne oaze itd. – vse to postaja zelo resen varnostni problem Slovenije.


VArNOST

O VAROVANJU NOGOMETNE TEKME

Nisem ljubitelj nogometa in na živce mi gre, ker mu ni-kakor ne morem ubežati, saj sem prisiljen pred vsakim žo-gobrcarskim tekmovanjem, pa naj gre za meddržavne tekme ali tekme v okviru policijskih iger, poslušati na-povedi, kombinacije, prera-čunavanja in ugibanja o pri-hajajoči bitki. Po spopadu pa se je težko izogniti temelji-tim in pronicljivim analizam, ki so prisotne v skoraj vsaki družbi, kjer sta vsaj dva čla-na moškega spola. In prav jaz sem obljubil Moniki (pri-jazni punci, ki ureja ta čas-nik), da bom napisal nekaj v zvezi z varovanjem nogo-metne tekme. Dobro leto je že od tega, prvo sem izpustil lansko prijateljsko tekmo z reprezentanco Hrvaške, nato tisto baje pomembno s češko in seveda množico manjših, bolj ali manj (ne)pomemb-nih tekem lokalne ekipe z moštvi iz ostalih nogomet-nih mest širom po državi. Še-le za nogometno tekmo med reprezentancama Slovenije in Poljske, ki se je odvijala 9. septembra na stadionu Ljud-ski vrt v Mariboru, je bila do-volj prepričljiva, da sem se ji malce posvetil. Tekmi, ne Moniki. Varovanju pravza-prav, in dogajanju v zvezi z varovanjem.

Priprave na varovanje tak-šne javne prireditve se pričnejo dan po objavi kraja in časa no-gometne tekme. Sledi načrto-vanje na vseh možnih ravneh, milijon sestankov s temi in oni-mi, dogovarjanje, usklajevanje, zbiranje podatkov, izmenjava izkušenj in izdelava načrta va-rovanja. Načrt varovanja kva-lifikacijske nogometne tekmemed reprezentancama Slove-nije in Poljske je bil izdelan v začetku avgusta in obsega 25 (!) strani. Nogometna tekma je bila ocenjena z visoko stopnjo tveganja (A). Navijači poljske reprezentance so znani po povzročanju izgredov, prete-pov in spopadanju s policisti. V varovanju so poleg množice policistov vseh enot PU Mari-

bor sodelovali še policisti PPE PU Maribor, PU Murska Sobo-ta, PU Celje, PU Novo mesto, PU Krško, policisti LPE, policisti konjeniki in policisti vodniki službenih psov. Prireditev si je ogledalo okoli 12 000 obis-kovalcev, od tega okoli 1500

organiziranih slovenskih navi-jačev in 570 navijačev poljske reprezentance. Vsaj toliko je bilo tudi poljskih navijačev, ki niso imeli vstopnic za ogled prireditve, precej se jih je dalo videti po mariborskih lokalih, zlasti tistih, ki so imeli (čim več-

je) televizijske ekrane. Priznati je treba, da je bila večina slo-vanskih bratov prav prijaznih in veselih. Ne pa vsi.

Kot se je odvijal dan, ta-ko so policisti na mejnih pre-hodih, na cestah in v mestu stopnjevali delo v zvezi z va-rovanjem. Policisti so prihajali od vsepovsod in zasedali v na-črtu določene točke ter pričeli opravljati z načrtom opredelje-ne naloge. Dan, ko je v mojem mestu nogometna tekma tak-šnega pomena, kot je bila ta, je poseben, nenavaden dan. Za vsakega Mariborčana, ne sa-mo zame. Precej prebivalcem, zlasti tistim v centru mesta, že preseda, da se mesto spremeni v »vojno cono«, da center po-stane podoben kakšnemu Bel-fastu, Bejrutu ali New Yorku po 9/11. Na vsakem vogalu kup »robocopov«, kot policiste PPE v opremi za varovanje javnega reda ljubkovalno imenuje ljud-ski glas. Nekdo me je poklical po telefonu in vprašal, ali je varno pripeljati goste v hotel, ki je v centru mesta. Napetost je rasla in rasla.

Vmes sem našel luknjo, da sem ujel Borisa, izvrstnega fotografa, ki je dokumentiral dogajanje. Za krajši čas sva se sprehodila po mestu, se pogo-vorila s policisti tu, rekla kakš-no s policisti tam in odgovar-jala na vprašanja radovednih mimoidočih, Boris pa je seveda pridno fotografiral. Namignilsem mu, kakšne posnetke bi potreboval za ta zapis, nato pa je sledil sestanek z Betko, urednico Večera. Pripravljala je namreč reportažo o našem delu pri varovanju nogomet-ne tekme. Zamisel je bila, da javnost ne bi brala zgolj o kr-šitvah javnega reda, ampak da bi spoznala tudi, kako naporno je varovanje in na kakšen način poteka. Obdelala sva načrt in stopila v akcijo. Med ogledom varovanja v centru sem jo za-ložil z informacijami in ji po-jasnil, kako sistem funkcionira. Ali kot je zapisala čez dva dni v članku z naslovom Tisočglavi uigran človeški stroj: »Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik

IZ ŽIVLJENJA IN DELA

Pri varovanju so sodelovali policisti PPE iz cele Slovenije.

Delo v štabu je bilo zelo pestro

Tudi konjeniki so imeli veliko dela.


VArNOST

53

mariborske policijske uprave, je razložil, da se vse odločitve med policiste selijo iz Maistro-ve ulice, kjer je v prostorih po-licijske uprave poseben štab. In ko tam pade odločitev, se ta bliskovito širi po hierarhiji navzdol. Vsak člen v verigi na-tančno ve, kaj je njegovo delo. Je pa v vsej organizaciji tudi veliko ljudi, ki javnosti niso ta-ko opazni. Za policiste, neka-teri so na položajih ves dan, je treba poskrbeti, zato je organi-zirana prehrana in pijača, ki jim jo mora nekdo pripeljati in jo razdeliti.« Pa ne le catering, na dežurstvu so tudi - nenavad-no - mehaniki. Pri nekaj deset policijskih vozilih se zgodi, da se kakšno pokvari in takrat je strokovna pomoč več kot po-trebna. In vsaj enkrat je moral v sredo na delo tudi mehanik. V primeru hujših kršitev javne-ga reda in miru, ko nato na po-licijsko postajo pripeljejo nekaj deset razgretežev, pa steče še en sklic - kršitelje je treba »ob-delati«: vzeti podatke, jih po-pisati. Za take primere so tudi na voljo rezervni policisti in, česar ne gre pozabiti, dogo-voriti se je treba tudi s preva-jalci. In najbolj neobičajno - da se prebivalci mestnega centra ne bi pritoževali nad iztrebki konjev, s katerimi policisti prav tako nadzirajo dogajanje v me-stu, so v dežurstvu celo tisti, ki sproti odstranjujejo to, kar ko-nji za sabo pustijo pa cestah.«

Vmes se je oglasil Robi, strasten nogometaš, ki se je nekoč celo sobotno popoldne v četrtem letniku kadetske, ko smo bili dežurni vod, trudil, da bi jaz dal vsaj en gol. Vztrajno-sti je imel več kot jaz nogomet-nih sposobnosti, pa mu vseeno ni uspelo. Žal se mu nisem imel časa posvetiti, vmes sem se na-mreč javljal v program radia Maribor, tisti iz pisarne 24ur.com pa me imajo tako ali tako

najraje v večernih urah. Pred vhodom na stadion se je nekaj dogajalo, vsaj po količinah in-tervencijskih vozil, ki so drvela v tisto smer in vozil reševalcev. Z Betko sva se odpravila tja, bila sva namreč oddaljena le nekaj minut, Ker so bili policisti pri intervenciji, ko je skupina oseminšestdesetih poljskih na-vijačev kršila javni red in mir, profesionalni, hitri in učinko-viti, ob najinem prihodu ni bi-lo tam nikogar več (ne štejem tistih, ki bi tam bili tudi, če ne bi bilo kršitve). Pri tem so bili lahko poškodovani le trije na-vijači. Žal pa sta se poškodo-vala tudi dva policista, en huje. Obiskala sva nadzorni center v Ljudskem vrtu, kjer si je pri-jazni Etbin vzel nekaj minutk in pojasnil funkcioniranje centra

in organizacijo varovanja prire-ditve. Če sva se hotela izogniti gneči, bližal se je namreč konec prvega polčasa, sva morala hi-tro zapustiti stadion. Zunaj sva se poslovila in odkorakal sem v operativni štab v prostorih OKC PU Maribor. V štabu se je delalo s polno paro, Drago je suvereno vodil ekipo. Trije naj-bolj vročekrvni navijači so bili pridržani zaradi suma storitve kaznivega dejanja Preprečitve uradnega dejanja ali maščeva-nja uradni osebi. Na PP Maribor I se je ducat policistov ukvarja-lo s postopki v zvezi s kršitvami omenjene oseminšestdesete-rice. Mladca sta se na stadionu igrala piromanske igrice, trije nogometni navdušenci so pod vplivom dovoljene droge ana-lizo športnega dogodka pod-

krepili s pestmi. Koordinirale so se neštete dejavnosti. Ko je bilo tekme konec, se je s stadi-ona vsipala množica ljudi, pro-met v okolici se je povečal. Slo-venska ekipa je zmagala, zato je bila večina obiskovalcev do-bre volje. Mnogim se je mudilo, jutri bo nov delovni dan. Drugi so proslavljali. Avtobusi so se vračali na Poljsko, treba je bilo poskrbeti za poljske navijače, ki so bili pridržani. Trebna je bilo poskrbeti za poškodovana policista. Eno službeno vozilo se je pokvarilo. Nalog še in še. Pripravil sem osnutek obvesti-la za javnost naslednjega dne.

Ob enih sem se s kolesom podal skozi skorajda mrtvo mesto domov, le tu in tam kak-šen hiteči domov, le tu in tam kakšna skupinica, ki je obujala spomine na pravkar doživeti športni dogodek in le tu in tam (seveda v primerjavi s popol-dnevom oziroma večerom) kakšna policijska patrulja ali oddelek PPE. Operativni štab je z delom zaključil pol ure kasne-je, a varovanja v širšem pome-nu s tem še ni bilo konec. Vso noč je bilo v mestu več patrulj kot katerokoli drugo običajno noč med tednom.

Brifing naslednje jutro jebil ponovno v znamenju nogo-meta, a vsaj tistega »strokov-nega« sem se dokaj uspešno izogibal. Z direktorjem sva uskladila izjavo za javnost. Prej pošljem obvestilo, manj vpra-šanj novinarjev dobim, zlasti če je v njej dovolj informacij. Poptevejevcem sem dal še iz-javo v kamero, poslušalcem Radia Študent rekel, da me ne zanima nogomet, postoril naj-nujnejše dnevne zadolžitve in pobegnil domov. Kako izčrpan sem bil, sem videl šele zvečer na televiziji.

Tekst: Bartolo LampretFoto: Boris Zakelšek

LIFE AND WORK

Profesionalni, hitri in učinkoviti - po štajersko »robocopi«


VArNOST

POGOVOR Z JOŽETOM MENCINOM,UPOKOJENIM DIREKTORJEM PU KRANJ


Koliko let ste bili zaposleni v policiji? Kdaj, kako in kje ste začeli svojo karierno pot? Kako ste napredovali do delov-nega mesta direktorja uprave PU Kranj, kjer ste zaključili svojo kariero v policiji?

Leta 1973 sem končal kadetsko šolo kot kadet četrte gene-racije. Prvo delovno mesto miličnika pripravnika me je čakalo na novomeški postaji ljudske milice, tam sem končal šestme-sečno pripravniško dobo, nato pa sem bil februarja 1974 pre-meščen na letališče Brnik kjer je nastajala nova enota – Postaja mejne milice Brnik. V to enoto nas je bilo razporejenih kar pre-cej mladih policistov iz vse Slovenije. V enoti so bili do tedaj v glavnem starejši miličniki – vodje izmene, ki so bili pred tem pripadniki zveznega bataljona ljudske milice.

Na PMM Brnik sem opravil tečaj za delo na industrijskem rentgenu in tečaj za vodnika službenega psa. Po končanem tečaju sem dobil službenega psa Bobija, ki me je spremljal ves čas službovanja na Brniku in v Bohinju.

Na Brniku sem spoznal ženo, rodila se nama je hči in dobil sem prvo stanovanje v Bohinjski Bistrici, delo pa sam nadalje-val najprej kot vodnik službenega psa in nato kot vodja var-nostnega okoliša na takratnem oddelku ljudske milice Bohinj-ska Bistrica. V Bohinju sem se kmalu »moral« vključiti v gorsko reševalno službo, saj je bilo v tistem času veliko gorskih nesreč. Postal sem član Gorske reševalne postaje Stara Fužina oz. pri-pravnik za gorskega reševalca, po opravljenih različnih tečajih s psom sem pridobil naziv »vodnik lavinskega psa«. To je bilo sicer naporno, pa vendar zanimivo delo. Takrat sem spoznal tudi vse lepe in »krute« značilnosti gora, pa tudi policijskega dela.

Leta 1981 sem končal Višjo šolo za notranje zadeve in po-stal pomočnik komandirja na PP Radovljica, nato pa bil služ-beno premeščen na blejski oddelek milice, kjer sem opravljal dela in naloge komandirja oddelka. To so bile moje prve iz-kušnje z neposrednim vodenjem kolektiva, odgovornostjo, sodelovanjem s širšim družbenim okoljem in pridobivanjem zaupanja znotraj in zunaj sistema. V času službovanja na Bledu in Jesenicah sem izredno študiral na PF v Ljubljani in leta 1990 diplomiral.

Leta 1986 sem bil imenovan za komandirja PM Jesenice in ostal na tem delovnem mestu do 1990, ko sem bil premeščen na takratni inšpektorat milice UNZ Kranj. Na IM sem opravljal naloge inšpektorja za posebne naloge in veliko sodeloval pri pripravah in izvedbah načrtov varovanj različnih športnih in drugih prireditev. Sodeloval sem tudi pri načrtovanju in pri-pravah na osamosvojitveno vojno.

Obdobje vojne sem preživel kot vodja oddelka za splošno kriminaliteto na takratni kriminalistični službi UNZ Kranj, nato pa bil po službeni dolžnosti premeščen za komandirja PMM Br-nik, kjer sem delal do 1992, nato pa bil imenovan za komandir-ja PM Kranj. V tem času sem sodeloval pri pripravah in izvedbi različnih usposabljanj za policiste in vodstva na regijski ravni. Sodeloval pa sem tudi v skupini, ki je bila zadolžena za pripra-vo in izvedbo reorganizacije policije na lokalni ravni.

Leta 1996 sem bil imenovan za načelnika inšpektorata poli-cije na ljubljanski UNZ. To je bil največji, pa tudi najtežji izziv v moji policijski karieri, obenem pa zame tudi najpomembnejše obdobje.

Po nesreči na Okrešlju in upokojitvi takratnega poveljnika LPE sem bil prerazporejen na delovno mesto poveljnika LPE in to delo opravljal do imenovanja za direktorja PU Kranj de-cembra 1999. To lepo in hkrati naporno delo sem zaključil 31. marca letos, ko sem se upokojil.

Kaj vam je pomenilo to delo?

Delo v policiji mi je in bo pomenilo uresničitev vseh želja in pričakovanj v življenju. V bistvu sem vse svoje življenje posve-čal delu, služba mi je bila vedno prva, včasih tudi pred družino. Delo sem vedno opravljal z veseljem, nikoli nisem šel težko v službo, vedno sem se je veselil. Vsaka težava ali zaupana na-loga mi je bila izziv.

Bi morda kaj spremenili?

V službeni karieri bi le malo spremenil, morda le korigiral nekatere odločitve, sicer pa bi ponovil celotno pot od kadeta do direktorja …

Kako gledate na razvoj policijskega dela skozi leta vašega službovanja?

Policija je velik, tog in zapleten sistem, ki se težko spre-minja. Od policista se je vedno veliko zahtevalo, vanj pa se je po mojem mnenju veliko premalo vlagalo, še več, policist je vsa leta nazadoval in izgubljal tako v materialnem smislu, stro-kovnosti in družbenem ugledu. Prav zaradi tega sem večkrat »jezen« sam nase, saj me preganja občutek, da sem se tudi sam glede tega premalo potrudil.


VArNOST

55

LIFE AND WORK

Zagotovo ste doživeli številne anekdote, bi katero delili z nami?

V dolgem policijskim delu se je marsikaj zgodilo, predvsem veliko dobrega, no pa tudi slabega. Slabo sem pozabil, dobrih stvari pa se rad spominjam. Posebno mi je ostal v spominu do-godek v Bohinju.

V Bohinj sem prišel zelo mlad, zagnan miličnik, ki je svoje delo jemal zelo resno. Bil sem strog in dosleden, zato v prvih mesecih dela na območju Bohinja nisem bil prav priljubljen. Miličnikov je bilo malo, vsi moji kolegi so bili starejši, dolga leta so stanovali in delali v Bohinju, zato so bili »bolj življenjski«. Ta-ko sem se zameril skupini mlajših domačinov, ki so sklenili, da se mi bodo za moje »kazni« maščevali. V enoti smo imeli »fičo-ta« in moped, v glavnem sem uporabljal moped. To so dobro vedeli tudi domačini. Podrobno so naštudirali mojo skoraj vsa-kodnevno pot. Dogovorili so se, da mi bodo na moji poti na-stavili past. V mraku so na cestni ožini napeli vrv, ogrnili so se z belimi rjuhami in me čakali. Slišali so moped, potegnili vrv in zbežali. Pozneje so ugotovili, da je namesto mene pripeljal na podobnem mopedu poštar. K sreči padec ni bil prehud, poštar je dobil le nekaj bušk. Sledilo je razočaranje in nova odločitev, da me počakajo na drugem kraju s podobnim scenarijem. Spet sem imel srečo, saj je ponovno namesto mene pripeljal in doži-vel atentat isti, nič krivi poštar. Domačini so odnehali. Poštarja verjetno še danes »častijo« s špricarji, mi pa smo prijatelji in se radi spominjamo tistih dni.

Česa se najprej spomnite, ko pogledate svojo poklicno pot?

Rad se spomnim vseh dobrih dejanj, ki so jih opravili poli-cisti, ki sem jim bil nadrejen. Teh pa je zelo veliko.

Kaj najbolj pogrešate zdaj, ko ste v pokoju? Najbolj pogrešam jutranje kave, tajnice in dnevnika do-

godkov …

Ste imeli več časa, ko ste bili v službi ali ga imate sedaj?Vedno se najde čas, le vzeti si ga je treba.

Ste zadovoljni sami s sabo?Nikoli nisem bil zadovoljen sam s sabo, tudi sedaj ne.

Splošno znano dejstvo je, da ste gornik z dušo in srcem. Od kje ta strast?

Začelo se je po službeni potrebi, pozneje pa sem hribe in vse, kar je povezano z njimi, vzljubil, vendar vsak hrib, plani-no in goro spoštujem in se veselim ponovnega snidenja.

Želje, cilji in načrti …Vse lepo in dobro želim vsem aktivnim in upokojenim po-

licistom.

Besedilo in foto: Monika Golob in Jože Mencin

NOVA PILOTA V POLICIJSKIH VRSTAH

Sredi julija je v LPE na Brniku pote-kalo preverjanje usposobljenosti za pridobitev dovoljenja poklicnega pilota helikopterja CPL/H kandida-tov Brede Šprajcar Grbec in Roberta Hočevarja. Komisijo so sestavljali Andrej Perc iz Direktorata za civilno letalstvo RS, vodja pilotov Damjan Bregar in pilot inštruktor Primož Škufca iz LPE. Poleg vodje oddelka za licenciranje letalskega osebja An-dreja Perca je enoto obiskal tudi To-ni Stojčevski, ki v direktoratu dela na področju letalskih šol.

Izpitno preverjanje se je začelo s te-oretičnim preverjanjem eksploatacije normalnih in izrednih postopkov na he-likopterju AB206B Jetranger. Po uspe-šno opravljenem pisnem preverjanju je komisija določila izpitno ruto. Sledili sta meteorološka in detajlna navigacij-ska priprava na let ter izračun mase in položaja težišča helikopterja za dani let. Izpitni let se je pričel v bazi LPE na Le-tališču Jožeta Pučnika in se nadaljeval proti Lescam. Na tamkajšnjem letališču je potekalo preverjanje usposobljenosti kandidatov za primere izrednih postop-kov in postopkov v sili, kot je na primer simulirana odpoved motorja. Rutni del izpitnega leta se je nadaljeval proti Že-leznikom in Medvodam ter se uspešno zaključil na ploščadi LPE na Brniku.

S pridobitvijo dovolje-nja poklicnega pilota he-likopterja sta Breda in Ro-bert postala člana posadke za izvajanje operativnih nalog LPE.

Besedilo: Robert HočevarFoto: LPE


VArNOST

STROKOVNI POLICIST

Na spletnih portalih vest.si in yo-utube.com je bil konec maja ob-javljen posnetek dveh novinarjev spletnega portala Vest, ki sta po-snela in komentirala postopek po-licista PU Ljubljana v zvezi s pro-metnim prekrškom. Zaradi stro-kovne izvedbe postopka, kljub provokacijam obeh občanov, je policista PP Ljubljana Center El-visa Škerbana, na upravi sprejel generalni direktor policije Janko Goršek. Policista je pohvalil tudi v imenu ministrice za notranje za-deve Katarine Kresal in državnega sekretarja Gorana Klemenčiča.

Po besedah generalnega direktor-ja policije Janka Gorška je policist po-stopek, kljub provokacijam občanke in občana, izvedel izredno profesionalno, tako da bi posnetek po njegovem mne-nju lahko v naslednjih letih uporabljali v šolske namene, kot primer, kako je treba ravnati. Dejal je še: »Resnično sem vesel in ponosen, da imamo v naših vr-stah takšne policiste, kot ste vi. Ker do-kazujete, da kljub provokacijam obvla-date policijske postopke. Želim si, da bi policisti videli, da v vodstvu to cenimo. Čestitam vam in želim, da nadaljujete z dobrim delom še naprej.«

Besedilo in foto: Brigita Petric

DRŽAVNA PRVAKA V AKROBATSKEM

LETENJU

Pilota LPE Tanja Novak in Igor Zrinski sta na državnem prvenstvu v akrobat-skem letenju in mednarodnem tekmo-vanju AKRO 09, ki je od 2. do 5. julija potekalo na letališču v Murski Soboti, postala državna prvaka.

Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 21 tekmovalcev iz sedmih držav, je poteka-lo v štirih težavnostnih kategorijah, ki so mednarodno priznane in se nanašajo na sposobnosti letal:

– kategorija Sportsman – šolska dvose-dežna akrobatska letala,

– kategorija Intermediate – specialna akrobatska letala z motorji do 200 km in dvokrilna akrobatska letala,

– kategorija Advanced – specialna akro-batska letala do 300 km in

– kategorija Unlimited – brez omejitev, tekmujejo vrhunska enosedežna tek-movalna letala.

V kategoriji Intermediate je Tanja Novak, pilotka v LPE, v državnem merilu osvojila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje v tej kategoriji, v mednarodni konkurenci pa je osvojila 4. mesto od skupno 9 tekmovalcev v tej kategoriji.

V kategoriji Advanced je Igor Zrinski, pilot in učitelj v LPE, v državnem merilu osvojil 1. mesto in s tem naslov državne-ga prvaka v tej kategoriji. Tekmovalcev iz tujine v tej kategoriji ni bilo.

Besedilo in foto: LPE

Tanjo in Igorja je 17. julija sprejel Janko Goršek, generalni direktor policije, in jima čestital za izjemen uspeh.

Udeleženci tekmovanja v akrobatskem letenju tekmujejo v pravilnosti in natančnosti izvajanja predpisa-nih figur na točno določenem prostoru.

Policist Elvis Škerban iz PP Ljubljana Center je na sprejemu na vprašanje, kaj bi sporočil vsem poli-cistkam in policistom, odgovoril: »V takšni stresni situaciji je treba ohraniti mirno kri, dvakrat vdihniti in malo premisliti, po katerem področju delati, potem pa to izvesti, kot je treba.«



VArNOST

57

ZLATOPOROČENCA JUSTINA IN SREČKO BUTUL

V krogu družinskih članov sta ob začetku poletja zlati ju-bilej poroke slavila Justina in Srečko Butul iz Sežane. Na domačiji Šajne v Šepuljah sta si pred pooblaščeno osebo sežanske upravne enote Miroslavom Klunom, ki je tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije, in matičarko Olgo Knez izmenjala zlatoporočna prstana in si ponovno dah-nila da. S tem sta si tako tudi uradno podaljšala poročno zaobljubo, ki sta jo dala 30. maja 1959 v Sežani. V dar sta prejela skromno darilo sežanske občine in zlatoporočno listino. Vsi zbrani pa so jima čestitali h klenosti in veliki lju-bezni in zaupanju, ki ju je združilo v srečen par.

Justina, rojena v partizanskih Brkinih, na Kozjanah, in šest let starejši Srečko, rojen v Italiji, sta iz kmečkih in partizanskih družin, in sta med drugim preživela kruto izkušnjo vojne. Justi-ni je druga svetovna vojna vzela očeta, tako da je njena mati morala sama skrbeti za 10 otrok. Srečkov oče pa je bil v zaporu, a je vojno preživel.

Srečko je bil najmlajši od treh sinov pri Lavrinčevih v Sta-rem selu na Kobariškem, Justina pa najmlajša pri Papovih na Kozjanah. Spoznala sta se v Sežani in po prvih zmenkih, po-vabilih na malinovec, kavo ali sprehod, se je vnela ljubezen, ki se je razvila v trdno in trajno zakonsko zvezo. V novo hišo, kjer stanujeta še danes, sta se preselila leta 1972. Zgradila sta jo sama in se vanjo vselila po štirih letih trdega dela in odreka-nja. Srečko je bil zvest ljudski milici 30 let, in prav toliko let je že tudi v pokoju. Bil je tudi pobudnik in ustanovitelj sežanske sekcije Kluba upokojenih delavcev ONZ Maksa Perca in njegov dolgoletni predsednik. Pod njegovim vodstvom so sežanski upokojeni policisti zgradili svoj dom v Smodnišnici. Srečko je tudi predsednik sežanskega koronarnega društva. V prostem času se je veliko razdajal za druge, bil je družbenopolitično ak-tiven in po Krasu poznan in spoštovan.

Justina je delala 35 let na sežanskem Jadranu. Predana je bila službi, v prostem času pa skrbna mati, žena in gospodinja. Njuni najlepši trenutki v življenju sta bila zagotovo rojstvo pr-vorojenca Mitje, ki stopa po očetovih stopinjah in je zaposlen na koprski policiji, ter rojstvo hčerke Jelke, ki se je po materini upokojitvi zaposlila na Jadranu. Sedaj pa jima vnuki Jure, Erik in Črt pridno polnijo upokojenske dni. Njuni otroci so njuna sreča, v njihovih srcih pa tli globoko spoštovanje do vsega, kar sta ustvarila kot mati in oče.

Besedilo in foto: Olga Knez

Z veliko sladko torto in izvrstnim šampanjcem sta zlatoporočenca Butul nazdra-vila še na mnoga skupna in zdrava leta v prijetni družbi, kjer smeha in veselja ob zvokih glasbe ni manjkalo. Ob gledanju družinskih fotografij in filmov je čas hitro minil. Vsi zbrani so jima zaželeli še veliko trdnega zdravja in medsebojne ljubezni.

NASTOP POLICIJSKEGA ORKESTRA

V okviru prireditev 13. slovenjegraškega poletja 2009, ki jih je med 13. junijem in 18. julijem na vrtu graščine Roten-turn organiziral kulturni dom Mestne občine Slovenj Gra-dec, smo 6. julija doživeli nepozaben koncert Policijskega orkestra.

Za spremembo od preteklih let, ko je Policijski orkester na Koroškem že tradicionalno nastopal med božično-novolet-

nimi prazniki, se je vodstvo PU Slovenj Gradec letos odločilo, da v sodelovanju z mestno občino koncert organizira v okviru poletnih prireditev. V zelo lepem ambientu graščine Roten-turn, ki je bil do zadnjega kotička napolnjen z obiskovalci, so glasbeniki pod taktirko dirigenta Tomaža Kmetiča pričarali od-meven večer simfonične glasbe. V skrbno izbranem in raznoli-kem programu koncerta je kot gostja večera nastopila solistka Alenka Godec.

Pričakovanja poslušalcev so se izpolnila v največji možni meri, saj so čarobno zaigrane skladbe in svojevrstna popestri-tev s solistkinim nastopom sprejeli z občudovanjem in nagra-dili z večkratnimi dolgimi ovacijami, ki so nastopajoče znova in znova privabili nazaj na oder. Med gosti večera je treba po-sebej omeniti oba organizatorja koncerta: dr. Jurija Fermeta, direktorja PU Slovenj Gradec, in Matjaža Zanoškarja, poslanca državnega zbora in župana slovenjgraške mestne občine, ter vidne predstavnike iz političnega in družbenega življenja. Med gosti so bili posebej toplo pozdravljeni predstavniki Varnostne direkcije Zvezne dežele Koroške in Deželnega policijskega po-veljstva Zvezne dežele Koroške iz sosednje Avstrije.

Tradicionalni koncerti Policijskega orkestra na Koroškem vselej privabijo veliko poslušalcev, kar pozitivno prispeva k promociji policije, zato jih bomo ob različnih priložnostih in tudi v drugih krajih organizirali tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Peter Pungartnik

LIFE AND WORK


VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

POLICISTI POMORŠČAKI

Delo policistov pomorščakov še zdaleč ni tako sproščeno in pravljično, kot se morda zdi na prvi pogled. Svoje delo mo-rajo opravljati v vseh vremenskih razmerah: pod žgočim soncem, v burji in valovih ... Ne glede na okoliščine, izpluti mo-rajo, sploh ko gre za človeško življenje. O svojem delu so nam pripovedovali vodja patrulje višji policist mornar Klavdij Veldin, višji policist mornar Robert Čendak in policista mornarja Matjaž Čeh ter Sandi Grk.

Na koprski postaji pomorske policije, ki budno pazi, kaj se dogaja na našem morju, je zaposlenih 65 policistov. Enota je sestavljena iz dveh skupin: iz skupine za varovanje državne meje na morju in iz skupine za mejno kontrolo, ki opravlja mejno kontrolo plovil na mejnih preho-dih za pomorski promet v Kopru, Izoli in Piranu.

»Osnovna naloga pomorske policije je varovanje državne meje na morju, po-leg tega pa smo zadolženi tudi za izvaja-nje drugih zakonov,« je povedal Klavdij Veldin, vodja patrulje.

Leta 2002 je bil spremenjen Pomor-ski zakonik, in od takrat P-111 ni več lad-ja, ampak le čoln. Čeprav je dolga skoraj 20 metrov, premore 3500 konjskih moči in doseže hitrost tudi do 38 vozlov, kar je približno 72 km/h (en vozel je ena mor-ska milja na uro in to je 1.852,4 metra). Pred spremembo zakona so imeli poli-cisti na plovilih policije nazive delovnih mest, ki so izhajali iz nazivov v trgovski mornarici, prav tako pa so bili tudi po-goji za zasedbo delovnih mest v skladu s predpisi trgovske mornarice.

»Takrat je moral imeti poveljnik ladje navtično šolo, strojnik, kar sem jaz, pa strojno šolo,« je povedal Robert Čendak, ki je na postaji pomorske policije zapo-slen od leta 1992 in priznava, da je po-morščak s srcem. »Zelo rad sem na morju in z velikim veseljem opravljam to delo. Nekoč me je neki tuji kriminalist vpra-šal, kaj je moje največje zadoščenje v tej službi. Povedal sem mu, da sem to jaz sam in da sem rešil tri življenja. In morda še kakšno. Ampak zanimivo je bilo to, da me je gledal začudeno, ker je pričakoval, da bom rekel, koliko heroina ali kokaina sem zasegel.« (smeh)

Klavdij Veldin je bil oficir trgovskemornarice: »V pomorsko policijo sem prišel leta 1992, poveljnik sem postal leta 1994.« Danes je za upravljanje po-licijskega patruljnega čolna dovolj, da ima policist izpit za voditelja čolna in dovoljenje direktorja policijske uprave. Po pomorskih predpisih pa mora biti na krovu javnega čolna še ena oseba z izpi-tom za voditelja čolna. »Vse so nas zme-tali v en koš,« pove.

Na patruljnih čolnih policije dela 15 policistov in vse druži ljubezen do

morja in svobode. Na čolnu se jim do-gajajo tudi zanimive reči. Vsi, ki delajo na plovilih, so se denimo že kdaj ‘’nepri-čakovano okopali v morju’’. »Vsi, ki smo na čolnu, smo že popadali v vodo. To je normalno, saj cel dan skačeš gor in dol po čolnu,« pove Sandi Grk, policist na patruljnem čolnu.

»Že nekaj časa v slovenskem morju ni bilo mejnega incidenta,« pove Matjaž

Čeh, policist na patruljnem čolnu. »Ko pride do incidenta na morju, najprej ob-vestimo OKC in izvedemo vse ukrepe za njegovo dokumentiranje.«

Na patruljnem čolnu P-111 imajo za pomoč pri navigaciji in varovanju držav-ne meje na morju dva radarja, GPS, ploter – napravo, ki je povezana z GPS-om in jim kaže njihovo pozicijo na elektronski karti, računalnik z opremo in globinomer.

Posadka na policijskem čolnu od leve proti desni: Matjaž Čeh, Sandi Grk, Klavdij Veldin in Robert Čendak

Patruljni čoln P-111 v Piranskem zalivu


VArNOST

59

LIFE AND WORK

»Plovila v našem „voznem parku” zaenkrat zadostujejo za delo na morju. Narava dela pa se je v zadnjih letih spre-menila, tako da največ energije vlagamo v nadzor meje. Poleti z gumijastim čol-nom tudi po deset ur patruljiramo pod vročim soncem. Dobili smo sončna oča-la in kreme za sončenje, vendar se pri 38 stopinjah vseeno „skuriš”,« pripoveduje Veldin in dodaja: »Menda je veliko zani-manja za naše delo, zato ga z veseljem predstavljamo tudi drugim.«

Ogromno dela imajo tudi med po-letno turistično sezono. »Obravnavamo precej turistov, ki s svojimi čolni priplu-jejo iz Hrvaške in se „pozabijo” prijaviti na mejnem prehodu. Za takšne je globa 400 evrov. Naše delo se tudi ponoči ne

spreminja. Obravnavali smo primere, ko so s čolni iz Hrvaške na našo stran preva-žali ilegalne migrante ali morske sadeže. Nekaj težav je tudi s kopalci, ki zaplava-jo na odprto morje. Plavati pa smejo le do označb kopališča ali največ 150 m od obale. So ljudje, ki tega ne upoštevajo – pa je voda enako mokra 10 ali 150 me-trov od obale,« je še povedal Veldin.

Zelo dobro sodelujejo s Carino, Upra-vo Republike Slovenije za pomorstvo, s tržno in ribiško inšpekcijo. »Jaz se zelo do-bro razumem tudi z ribiči, verjetno zato, ker sem tudi sam strasten ribič,« dodaja Veldin. Njihovo delo najbolj ovira močan veter (burja, jugo, lebič), najnevarnejše pa so tramontane, ki povzročajo več kot dvometrske valove. Če je slabo vreme,

raje ne izplujejo. Vendar, če je treba rešiti človeško življenje, nimajo izbire. Takrat je težko, saj se lahko nesreča pripeti tudi njim. Za to pa potrebujejo veliko znanja in izkušenj. »Morje je zelo nepredvidljivo. Če je takšno, kot je danes, mirno, lepo, sončno, nas vsi vidijo in pomislijo, kako se imamo lepo. Ko pa je na morju burja, ko so valovi, ko grmi, takrat pa ni nikogar, ki bi nas videl in rekel, poglej, tudi danes so tukaj. Vendar je kljub vsemu lepo biti tukaj!« pove Čendak.

Ko smo se poslovili, so bili zadovolj-ni, da so nam povedali svojo zgodbo. Pomorski policisti z veseljem živijo živ-ljenje pomorščakov in s srcem opravlja-jo poklic policista na morju.


Na patruljnih čolnih dela 15 policistov. Pri delu se jim dogajajo tudi zanimive reči. Vsi so denimo že popadali v morje.


VArNOST

POLICISTI IN HNMP

Ob našem prihodu v bazo LPE na Br-niku je bilo vse mirno. In če je mirno v bazi, to lahko pomeni le eno. Težave na terenu! In res je bilo tako. Posadka po-licijskega helikopterja AB212 in ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči sta dopoldne opravili že tri lete. Reševali so starejšo ponesrečenko na Kočevskem, pohiteli pa so tudi na del še neizgrajene avtoceste od Pluske do Karteljevega pri Novem mestu, kjer je srbski voznik za-spal in zapeljal v nasproti vozeče vozilo. Žal je bila to nesreča z najbolj tragičnim koncem, v kateri je umrla dveletna de-klica in ji tudi hitra pomoč ni pomagala. Sodelovanje policistov letalcev z enoto helikopterske nujne medicinske pomo-či je več kot uspešno, zaradi prevelike obremenjenosti policistov letalcev pa jim s svojim helikopterjem pomaga tudi dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske. Policisti delajo odlično, reševalci tudi, bi pa bilo možno helikoptersko re-ševanje še izboljšati.

POGLED NA CESTE

Pilot Blaž Šeter mi je najprej skrbno razložil obnašanje okoli helikopterja, kajti ob pristanku, posebej zunaj letali-šča, največjo nevarnost predstavlja repni rotor. Vzletela sva proti Kamniku in na-daljevala let proti Štajerski. Sledila cesti preko Kozjaka, kjer je prepovedan pro-met za tovorna vozila v tranzitu, in cesti, ki je zelo priljubljena pri motoristih. Na cestah proti Mariboru prometa skoraj ni bilo, enako na štajerski avtocesti od Šen-tilja proti Gruškovju. Za uspešno delo helikopterske posadke je zelo pomem-ben policijski opazovalec v helikopter-ju. Zato se je nama v Mariboru pridružil namestnik komandirja PPP Maribor, An-ton Vinko, ki to delo opravlja že 10 let. »Policist ‘observer – opazovalec’ mora za delo v helikopterju opraviti poseben tečaj, bistvo pa je, da spremlja promet, zabeleži prekrške in ustrezno ukrepa. Pri sebi imamo daljnogled, kamero ali fotoaparat. Tako lahko razberem tudi re-gistrsko tablico in o prekršku obvestim patruljo na cesti. Sodelujem pri nadzoru

prometa, saj je iz helikopterja bistveno preglednejši kot s tal. Pogosto sodelu-jem tudi pri obveščanju, predlagam pre-usmeritve, ugotavljam pravilnost posta-vitve prometne signalizacije in rešujem morebitne zastoje s predlaganjem ob-vozov,“ je razlagal Anton Vinko.

Tokrat smo spremljali promet na no-vo odprtem kraku avtoceste Maribor–Ptuj, ki je močno razbremenil magistral-no cesto. Žal pa kar nekaj kilometrov av-toceste do mejnega prehoda Gruškovje, kjer smo obrnili, manjka. Prometa je bilo malo, pozornost je vzbujal le voznik, ki


LETEČI POLICISTI – NADZOR PROMETA IZ ZRAKA

Slovenska policija uporablja helikopterje od leta 1967. Nadzor iz zraka zagotavlja boljši pregled in lažje ter hitrejše ukrepanje ob zapletih. Izkušen policist opazovalec spremlja dogajanje v prometu.

Za varnost v prometu je pomembna stalna prisotnost policistov, da vozniki dobijo občutek, da bodo za kršitev sank-cionirani, in da bo v primeru nesreče pomoč učinkovita in hitra. Prvemu cilju so namenjeni tudi stacionarni radarji in v civilnih vozilih, od ustanovitve LPE leta 1967 pa policisti nadzirajo promet tudi iz zraka. LPE to delo opravlja celo leto, posebej intenzivno pa v turistični sezoni, ko helikopter nad cestami postane še ostrejši nadzornik in pomočnik pri ukre-panju. Pridružili smo se posadki LPE pri njenem delu.

Posadka helikopterja ne nadzira le prometa na cestah, ampak bdi tudi nad drugim dogajanjem.

Blaž Šeter in Borut Podgoršek


VArNOST

61

je ustavil v križišču magistralne in lokal-ne ceste. Okrog njega smo nekajkrat zaokro-žili, opazovalec pa je o opaženem obvestil policijsko patruljo na tleh. Patrulja je v hitro prevzela 'situacijo' in uredila 'težavo' tuje-ga voznika.

Odleteli smo proti Pesnici in Šentilju. Tu-di na cestah severno od Maribora je pro-met potekal tekoče in brez posebnosti. Odleteli smo še do Dravograda, kjer je bilo tudi vse mirno. Motoristov, katerim letos zaradi izred-no slabe prometne varnosti posvečajo še več pozornosti, skorajda ni bilo. Po-sadka helikopterja pa ne nadzira le prome-ta na cestah, ampak bdi tudi nad drugim dogajanjem. Ome-niti velja, da je opa-zovalec tega dne pri

preletu koruznega polja opazil gojišča konoplje, s čimer je bila seznanjena kri-minalistična služba.

Na PPP Maribor imajo izšolanih 6 policistov opazovalcev, na mesec pa promet iz zraka na področju PPP Ma-ribor nadzirajo v povprečju dvakrat. S pilotom Blažem Šeterjem sva odletela nazaj proti Brniku, pripovedoval pa je, da na leto leti približno dvesto ur in da imajo pozimi nekoliko manj dela, med-tem ko poleti resnično letijo od jutra do večera.

LEO400

V LPE imajo šest helikopterjev za opravljanje različnih nalog. Najmanjša (jetrangerja) uporabljajo za nadzor pro-meta, saj je iz njiju zelo dobra vidljivost in tudi stroški ure letenja so najnižji. Po potrebi ju opremijo z videonadzornim sistemom LEO400, ki lahko sliko posre-duje v operativni štab in jo hkrati shra-njuje tudi na elektronski medij. Za nad-zor meje in medicinske prevoze imajo na razpolago dva srednja helikopterja (A109 power in EC 135), ki sta tehnolo-ško bolj napredna. Njun videonadzorni sistem je bolj izpopolnjen, sistem za prenos slike pa je digitaliziran. To po-meni kakovostnejše posnetke in boljši prenos slike na začasno lokacijo. Spre-jemni modul ima patrulja v avtu, tako da v živo spremlja dogajanje. Sicer ima LPE še dva transportna helikopterja; AB 212 in AB 412. Letno pa 21 pilotov in 14 tehnikov letalcev naleti približno 2000 ur za potrebe nadzora, zaščite in reševanja. Do konca leta se jim bodo priključili še trije novi piloti, med njimi tudi pilotka, ki bo tako že tretja v LPE. »Kadrovsko to zadostuje za nemoteno opravljanje vseh nalog,« je povedal vodja pilotov LPE Damjan Bregar, ki je še dodal: »Helikopterji so postali ne-nadomestljivi pri urejanju in nadzoro-vanju cestnega prometa, zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, nadzoru dr-žavne meje in reševanju ob naravnih nesrečah in nesrečah v gorah, pri pre-vozu dojenčkov v inkubatorjih, hudo bolnih in poškodovanih, pri odkrivanju in gašenju požarov na prostem.«

Danes letijo v LPE številni mladi pi-loti, ampak bistvo njihovega uspešne-ga dela ni morda le v teoretičnem in letalskem znanju, ampak v uspešnem nadaljevanju več kot 40-letne tradicije letalske enote oziroma prej še milični-ške helikopterske enote. Seveda ne sa-mo pilotov, ampak tudi tehnikov letal-cev in tudi mehanikov vzdrževalcev.

Avtor: Borut Podgoršekslovenski letalski portal

www.sierra5.net

LIFE AND WORK

Policisti LPE so letos skupno naleteli 1173 ur in pri tem opravili 34 sekundar-nih prevozov bolnikov in 160 letov z ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči, kar je skupaj 194 medicinskih letov in 6 reševanj v gorah. V primer-javi z enakim obdobjem lanskega leta (do konca avgusta) je to za navedene naloge preko 150 ur več letenja.

Mejni prehod Gruškovje iz ptičje perspektive

Gibanje okoli helikopterja po pristanku je lahko zelo nevarno.


VArNOST

Veliki ljubitelj gora Andrej Jerina iz OKC GPU in vsestran-ski ljubitelj športa Dušan Bartelj iz SENP GPU, ki se vsako leto udeležuje Brajnikovega memoriala in vrste drugih športnih prireditev, sta se na začetku poletja povzpela na najvišji vrh Alp, 4810 metrov visoki Mont Blanc. Na vrh sta se povzpela ravno na dan slovenske državnosti, 25. junija, že ob sedmih zjutraj. Izjemno doživetje v izrednih razme-rah. Višina, mraz, negotovost in izjemen občutek, da zmo-reš. Skromna in željna novih izzivov, sta pripovedovala o dogodivščinah in občutjih, ki so ju spremljale na poti.

Kako dolgo se že ukvarjata s planinstvom oz. alpinizmom?

Andrej: Že kot majhnega fanta sta me mama in oče, še zla-sti oče, navdušila za obiske naših hribov in gora. V kasnejših letih je prišel tudi čas za ukvarjanje z drugimi športi, predvsem alpskim smučanjem, atletiko in košarko. Pred tremi leti, po operaciji obeh kolen, sem se začel aktivno ukvarjati z gorni-štvom in leto kasneje tudi s turnim smučanjem.

Dušan: Pri meni pa zgodovina planinskih podvigov ni tako dolga, da bi lahko napisal kakšne spomine. Res je, da sem se s planinstvom spoznal že v mladostniških letih, ampak ljube-zen do njega ni vzplamtela, ker sem s prve resne gore prilezel v dolino ves zelen. Moje kasnejše življenje je bilo v znamenju kolesarjenja oz. potepanja s kolesom po Sloveniji in sosednjih deželah. Prišel pa je tudi dan, ko sem se začel ukvarjati s tekom in seveda kot velik ljubitelj narave sem ceste zamenjal s hribčki in kmalu svojo dušo pustil v gorskih tekih. In od tu je bil samo še korak, da so gore postale prva ljubezen.

Kako je prišlo do odločitve za vzpon na Mont Blanc?

Andrej: Kot pravijo starejši in izkušenejši gorniki, je skrita želja vsakega gornika, da se enkrat povzpne na Belo goro. Tako je tudi pri meni že nekaj let zorela želja, močnejša pa je postala, ko me je za idejo o vzponu navdušil svak, ki je tudi alpinist. In tako je padla odločitev – enkrat, nekoč, …

Dušan: Predlani mi je prijatelj omenil, če bi šel na Mont Blanc z neko agencijo, kjer te vodiči »vlečejo« gor oz. dol, če ti zmanjka moči. No, iz te moke ni bilo kruha, vendar želja stati na strehi Alp, se je dodobra usidrala v meni.

Kako so potekale priprave in seveda od kdaj?

Andrej: Ker se zadnji dve leti aktivno ukvarjam z gorni-štvom in turnim smučanjem, kakšnih posebnih priprav za sam vzpon nisem imel. V tem času smo s svakoma, bratran-cema in v zadnjem času tudi z Dušanom, opravili kar precej zimskih vzponov predvsem v domačih gorah, večino njih pa smo opravili v kopnih razmerah. Poleg tega sem obiskoval še tečaj varnega gibanja v gorah v kopnih in zimskih razmerah v organizaciji GRS. Veliko časa sem namenil branju strokovne literature, predavanjem in predstavitvam uporabe varovalne opreme, izdelave vozlov s strani znancev, alpinistov in inštruk-torjev športnega plezanja.

Dušan: Sorodne duše se hitro najdejo in tako ni dolgo mi-nilo, da sva se ob opravljanju vsakodnevnih službenih nalog z Andrejem kmalu zapletla v pogovore o prelepem gorskem svetu, alpinistični opremi in potrebnem znanju za varno gi-banje v gorah v zimskih razmerah. Postopoma sem si kupoval opremo, se udeležil tečaja GRS na Pokljuki, ter opravil nekaj lažjih zimskih vzponov, tako da sem dobil v noge potreben občutek za poledenele strmine.

Kako se je začelo?

Andrej: Moj svak, bratranca in jaz smo se že kar nekaj časa dogovarjali o vzponu na Mont Blanc, a je pri svaku prišel čas selitve in naraščaja, tako da smo začeli iskati četrtega člana na-še mini odprave. Meni se je takoj porodila ideja, da bi ta član lahko bil Dušan. Zadevo sem mu predstavil in priložnost je za-grabil z »vsemi štirimi«. Skupaj smo opravili še zimski vzpon v Julijske Alpe, predvsem zaradi spoznavanja drug drugega, z

VZPON NA STREHO ALP – MONT BLANC

Andrej: »Zame je najpomembnejše, da goro »začutim« in da se prepustim njenim čarom.«


Dušan: »Še vedno imam občutek, kot da sem dogajanje na vrhu doživljal v neki nezemeljski dimenziji.«


VArNOST

63

LIFE AND WORK

Dušanom pa sva se sicer poznala že nekaj časa. Po vzponu je med nami soglasno padla odločitev, da se nam pri projektu pridruži. Sledili so še sestanki, da smo se vse dogovorili in pa seveda »suhi« trening treniranja vozlov, samovarovanja, nave-zovanja v navezo in morebitnega samoreševanja iz ledeniške razpoke.

Dušan: Letos spomladi mi je Andrej omenil, če bi šel z nje-govo majhno odpravo na Mt. Blanc. In začela se je pravljica! Pa če pomislim, da sem šele lani prvič stopil na našega očaka Triglava … sem res ponosen na svoj podvig.

Kakšni so bili občutki, ko ste se odpravili na pot?

Andrej: Če povem po pravici, precej utrujeni. Še zadnji dan pred odhodom sem imel popoldansko službo, zvečer pa smo se že poslovili od domačih in se odpeljali proti cilju. Občutki? Pričakovanje in upanje na stabilno vreme, predvsem pa ne-kakšno notranje vznemirjenje.

Dušan: Po vseh pogovorih, prebiranju člankov in zapisa-nih gorniških izkušenj o vzponu na Belo goro, je vreme eden ključnih pogojev za uspešno osvojitev vrha. In prav tiste dni je bilo vremo bolj »ne kot ja«. Nervoza je bila prisotna samo do trenutka, ko smo se odločili, da gremo »ujeti« lepo vreme. To pa je bilo dobesedno čez noč!

Kaj vam je bilo najbolj všeč in kaj najbolj grozno pri vzpo-nu? Koliko časa je trajal vzpon?

Andrej: Pri vsej stvari se mi je najboljše zdelo to, da smo začeli vzpon v lepem in stabilnem vremenu, ga nadaljevali v dobri volji in občudovali okoliške gore in ledenike v vsej njiho-vi lepoti. Najbolj grozna stvar pa se je zgodila tik pred prečka-njem ozebnika Grand Couloir. Eden izmed najinih predhodni-kov je namreč v zadnjem trenutku skočil iz ozebnika nazaj na skale, saj je že v naslednjem trenutku z vrha ozebnika na pros-

tor, kjer se je navezoval, priletel velik kamen v velikosti žoge in samo predstavljate si lahko, kako bi se lahko končalo. Vzpon smo začeli v kraju Le Fayet in se potem z gorskim tramvajem pripeljali na Nid d Aigle na nadmorsko višino 2372 m, kjer smo se praktično začeli vzpenjati. Od tam do koče pod Aig. Du Go-uter, na višini 3817 m, smo porabili 4 ure, sledila sta »počitek in spanje«, od tam pa do vrha Mont Blanca pa smo se vzpenjali še nadaljnje 4 ure.

Dušan: Ne vem natančno, na kateri višini sva bila takrat z Andrejem, ko mi je dejal: »Dušan, sedaj bo šlo pa zares!« Pred nama se je nahajal prvi ozek greben, širok le toliko, da je bilo prostora samo za eno misel, da moje in Andrejevo življenje visi v najinih rokah. Takrat sem začutil pravi pomen naveze in ob-čutek zaupanja v soplezalca. Vrv, ki naju je povezovala, se je spremenila v »popkovino«.

Kaj ste si kuhali? Koliko časa ste bili na vrhu, na snegu?

Andrej: Za večerjo sva si skuhala testenine s slanino, ribe, jedla sva sendviče, za sam vzpon na vrh pa sva jedla suho sad-je, čokolado in gele. Sneg se je začel šele na višini 3200 m, od koče Cabana del Aig. Du Gouter, pa smo bili v družbi kakšnih 100 gornikov, ki so se odpravili proti vrhu.

Dušan: Zaključni vzpon drugega dne ob treh ponoči je na meni pustil neizbrisan pečat; stisk rok, iskrene želje, zvezde, sončni vzhod!

Kakšni občutki so vas prevevali na vrhu? Do kod je segal pogled?

Andrej: Občutki so bili seveda fenomenalni! Polni veselja, padli smo si v objem, stiski rok in izmenjava čestitk za uspešen vzpon, vendar smo se kljub temu zavedali, da smo komaj na pol poti! Potreben je bil še previden sestop v dolino, ki je bil dolg in naporen. Pogled z vrha je zares veličasten, saj se za-vedaš, da daleč naokoli ni vrha, ki bi bil višji.

Dušan: Užitek! Čista doza užitka! Še vedno imam tak obču-tek, kot da sem dogajanje na vrhu doživljal v neki nezemeljski dimenziji.

Kako je potekal spust, lahko povesta kakšno anekdoto?

Andrej: O spustu bo kaj povedal Dušan, še posebej zgod-bo s pivom.

Dušan: Že doma sem se spomnil, da bi na vrh gore odne-sel in nazdravil s priljubljenim ljubljanskim pivom, da bi lahko kasneje z dobro fotografijo malce požgečkal prijatelja, ki pri-sega na pivo nasprotnega tabora. Seveda sem vzel s seboj za vsakega člana po eno pivo, ki pa je zaradi vpliva višine pri koči Cabana del Aig. Du Gouter izgubil svoj namen. Vsi so raje za-užili Aspirine proti višinskemu glavobolu, jaz, ki pa se nisem sprijaznil, da sem zaman nosil pivo v nahrbtniku, sem se spom-nil na star pregovor, da se klin izbija s klinom. In bilo je povsem na dlani, da se lahko tudi s pivom prežene glavobol!

Želje, cilji, načrti za vnaprej?

Andrej: Želje in cilji obstajajo, vendar je treba vse skupaj usklajevati z vsakdanjim življenjem, s službo in pa seveda dru-žino. Naša skupna želja je obiskati še nekaj zahtevnejši gora v tujini in doma, vendar pustimo času čas! Kot je nekoč rekel eden najboljših slovenskih alpinistov: »Važna je pot!«. Zame je pri vsej stvari najpomembnejše, da goro »začutiš« in da se pre-pustiš njenim čarom.

Dušan: Zdravja in nepozabnih trenutkov, preživetih v na-ravi!

Pripravila: Monika GolobFoto: Andrej Jerina in Dušan Bartelj

Andrej in Dušan na vrhu Mont Blanca



ZUGSPITZE IN WILDSPITZE

Tako smo se konec junija Stane, Albin, Ljubo, Vladimir, Danica, Dušan, Aleš, Damjan in Jordan – Huljo odpeljali iz Kobarida proti gori Zugspitze (2964 m), ki je na meji med Avstrijo in Nemčijo. Utrujeni od dolge poti, do spodnje po-staje Tiroler Seilbahn na Zug-spitze v bližini kraja Ehrwald smo prišli ob devetih zjutraj, smo se pošteno pretegnili, kupili vozovnice in se z gon-dolsko žičnico odpeljali v ju-tranjo meglo proti razgledni ploščadi na vrhu gore.

Zugspitze (2964 m) je najvišja gora v Nemčiji. Na-njo peljeta gondolski žičnici, in sicer iz avstrijske in nem-ške strani; mi smo se peljali iz avstrijske. Tiroler Seilbahn je prva žičnica na vrhu gore, ki so jo pognali že daljnega leta 1926, pred leti pa so jo popol-noma obnovili. Na razgledni ploščadi smo kljub občasni megli imeli čudovit razgled po okolici, prav tako pa smo obiskali tudi nemški vrh go-re in se pri križu fotografirali.Obiskali smo muzej nastanka žičnice in kupili nekaj spo-minkov ter razglednic. Vzpon na najvišji gori v Nemčiji smo zaključili s spustom z gon-dolsko žičnico v dolino.

Po skromni malici smo se odpeljali do pravljične vasice Vent, ki je na 1900 m, v osrčju Ötztalskih Alp. Od tam smo se z dvosedežnico odpeljali do zgornje postaje Stablein na višini 2365 m in si prihra-nili dve uri pešačenja. Po tem smo si oprtali težke nahrbtni-ke in se peš odpravili do uro in pol oddaljene koče Bresla-uer hutte na 2844 m. Najprej smo se dobro odpočili, po-jedli večerjo in spili vrček ali dva ne najboljšega piva, ki pa je v tej situaciji prišel kar prav. Pripravili smo vse za zgodnji vzpon in odšli spat.

Zadnji dan v juniju nas je Bine zbudil ob pol petih. Danica je skuhala jutranjo

kavico. Pojedli smo zajtrk in se odpravili na pot. Ob pol šestih smo se odpravili proti ledeniškemu sedlu Mitter-karjoch in vrhu Wildspitze, 3772 m. Vreme je bilo jasno, jutro pa hladno. V hitrem tempu smo prisopihali do vznožja Mitterkarjocha.

Tam smo si nadeli ledeni-ško opremo, dereze, čelade in pohodne palice zame-njali s cepini. Ledenik je bil vse strmejši. Po osvojenem sedlu Mitterkarjoch smo na-daljevali po ledeniku proti vrhu. Vmes je že vzšlo sonce, ki ga je občasno zastrla me-gla, pihati pa je začel močan veter. Iz megle se je občasno pokazal križ na vrhu gore.

Sneg na ledeniku je bil zmrznjen, tako da so bile razmere za hojo res odlične. Nekaj pred deveto uro smo stopili na vrh Wildspitze, 3772 m, ki je drugi najvišji vrh Avstrije. Čestitali smo si, naredili nekaj fotografij inkrstili novopečenega gorni-

ka – apinista Damjana. Pokli-cali smo Dušana, ki se je med tem že povzpel do bližnjega vrha Urkundholm na 3140 m in postavil svoj osebni višin-ski rekord.

Vsi smo se srečno vrnili v kočo, kjer smo se okrepčali, Dušana pa ob njegovem re-kordu tudi krstili. Po vrnitvi smo se odpeljali v bližnji Sol-den, in se namestili v kampu. Skuhali smo si težko pričako-vano pašto in se stuširali. Po okrepčilnem obroku smo na-zdravili Damjanovemu rojst-nemu dnevu.

V zgodnjih dopoldanskih urah 1. julija smo se odpeljali proti domu. Peljali smo se čez prelaz Timmelsjoch oz. Pa-sso Rombo na višini 2509 mv Italijo. Pot čez prelaz je bi-la pravo doživetje, saj nas je spremljala razgibana okolica zelenih pašnikov z ovcami in kravami, čudovitim gor-skim cvetjem, do snežnih prostranstev proti vrhu pre-laza, kjer je ponekod ob cesti

bilo še okoli meter snega. S prelaza smo se po ponovni mejni kontroli italijanskih policistov spustili v dolino in se povzpeli na prelaz Giovo na 2094 m. Odpeljali smo se proti Innichenu in nato čez prelaza Monte Croce, 1636 m,in Sappada, 1276 m, proti Sloveniji. V Kobarid smo pri-speli zvečer okoli osmih. Ko smo se poslavljali, smo si obljubili, da prihodnje leto organiziramo podobno od-pravo na švicarski Monsch, v pogorju Jungfraua.

V teh treh dneh smo doži-veli veliko, predvsem pa smo uživali v druženju, izvedli za-črtan vzpon in ob tem videli še delček naše širne domo-vine Evrope. Vse skupaj bi težko izvedli, če nam pri tem ne bi pomagali društvo IPA in PU Nova Gorica, ki nam je omogočila uporabo kombija, in nekateri sponzorji. Vsem se iskreno zahvaljujemo.

Besedilo: Dušan in StaneFoto: Aleš

Člani planinske sekcije ŠD GAMS iz Kobarida smo lani po osvojitvi Biz Buina sklenili, da letos osvojimo drugi najvišji vrh sosednje Avstrije Wildspitze in turistično obiščemo najvišji nemški vrh Zugspitze.

Člani planinske sekcije ŠD Gams na vrhu Wildspitza


VArNOST

65

LIFE AND WORK

PREVENTIVNO DELO GORSKIH POLICISTOV

V okviru preventivne akcije gorskih policistov na vseh pomembnejših slovenskih gorah, ki je potekala konec julija, sta policista gorske enote PU Slovenj Gradec Branko Slivnik in Bojan Triglav, opravljala naloge na območju Raduhe. Pri izva-janju preventivnih nalog na področju zagotavljanja splošne varnosti ljudi v gorah sta predvsem nadzorovala ustrezno opremo pohodnikov, hkrati s tem pa tudi naloge policije na področju varovanja okolja in ohranjanja narave.

Namen tovrstnih preventivnih ak-cij policije je predvsem zagotavljanje splošne varnosti ljudi v gorah. Policij-sko delo je usmerjeno k opozarjanju pohodnikov (priprava na turo, oprema, fizična pripravljenost, pravočasen od-hod od doma).

Pohodniki so bili večinoma primer-no opremljeni in obuti za hojo v gorah. Policista sta ugotavljala, da se opre-mljenost pohodnikov v primerjavi s preteklim letom izboljšuje, saj sta bila med vsemi pohodniki le dva neprimer-no obuta.

Planinci se na Raduho vzpenjajo po treh tradicionalnih in dobro poznanih poteh, in sicer po zelo zahtevni – zava-rovani poti, zahtevni poti (preko Durc) in nekoliko lažji planinski poti, ki pelje od koče na Lok. Policista sta se na vrh Raduhe povzpela po zelo zahtevni poti, v dolino pa sta se vrnila po zahtevni po-ti preko Durc.

Največ nesreč v gorah se zgodi pri hoji. Najpogosteje je vzrok neprimerna obutev, zaradi česar pride do zdrsa in poškodb, ki so pogosto tudi posledica padajočega kamenja, zato je zelo pripo-ročljiva uporaba varnostne čelade. Žal je pohodnikov, ki bi uporabljali varnost-no čelado, zelo malo, in tudi na Raduhi jih je bilo le za vzorec.

S preventivnim delom v gorah poli-cisti ne želijo povzročati nelagodja med obiskovalci, ampak zmanjšati število gorskih nesreč. Pri tem zlasti opozarjajo na uporabo osnovne opreme (primerna obutev, alpinistična čelada, samovaro-valni komplet).

V pogovorih s planinci sta ugotav-ljala, da pozitivno ocenjujejo prisotnost policistov v gorah, saj z veliko mero za-dovoljstva sprejemajo opozorila in na-potke. Obiskovalci gora se zavedajo, da z nespoštovanjem osnovnih navodil tako rekoč izzivajo usodo.

S podobnimi preventivnimi dejav-nostmi na območju Pece, Uršlje gore in Raduhe bodo gorski policisti PU Slo-venj Gradec nadaljevali tudi v prihod-nje, saj je njihov glavni namen prispe-

Branko Slivnik in Bojan Triglav na vrhu Raduhe

Obvezna alpinistična čelada pred vstopom v zavarovano smer

vati k ozaveščanju pohodnikov o koristnosti uporabe ustrezne opreme in s tem k njihovi večji varnosti.

Besedilo in foto: Bojan Triglav in Branko Slivnik



DELČEK, SLIKA, NEMINLJIVA SKRIVNOST

»Z mirno roko … glej, koliko svetlobe imaš. ‘Zablendi’ zaradi globine. Kar pri-bližaj. Pazi na senco. Previdno, a z dušo in srcem stisni prožilec na fotoaparatu …,« je sporočal Blaž Mirt vsakomur, ki se je želel izpopolniti v fotografiji inspoznavati nepopisne občutke zado-voljstva, ki jo v vsakem, tudi nadebud-nem fotografu, lahko pričara končni po-snetek trenutka, ujetega v objektiv.

… in v tem strastnem delu njegovega življenjskega ciklusa ga je ujel boleč trenu-tek. Za vse. Mlado življenje se je končalo na kruti cesti.

Blaž. Blaž Mirt. Skoraj Tomaž. Iz Malega Kamna. Iz Senovega. Izučen rudar. Policist. Fotograf. Talent. Prijatelj. Deteljica, tista tri-peresna. Sin. Brat. Stric. Mentor. Vzor. Za-ščitnik.

In ko se življenja film odvrti …

Blaž Mirt se je kot tretji otrok rodil 7. aprila 1970 v Brežicah očetu Slavku in mami Albini. Z bratom Brankom in sestro Slavico je odraščal v Malem Kamnu, ob-dan z gozdovi, naravo. Osnovno šolo je obiskoval v Senovem, poklicno in tehniško rudarsko šolo pa v Velenju. Navkljub dru-gačnemu poklicu, se je odločil za policista in uspešno zaključil poklicno prekvalifika-cijo ter se v letu 1991 zaposlil v policiji. Od ustanovitve Društva ljubiteljev fotografijev Krškem leta 1992 je v njem bil nadvse ak-tiven član.

Takoj je bilo opaziti, da je Blaža priteg-nila fotografija, saj ga je odlikoval izostrenčut za estetiko in čarobna srečanja z nara-vo, s katero je bil v domačem Posavju do-dobra obdan. Njeno neskončnost je spo-znaval tudi skozi fotografijo, deloma patudi skozi slikarstvo. V njegov opus je treba prišteti vrsto samostojnih razstav (Delček delčka, Oko drugačnosti …), vsekakor pa je sodeloval na številnih odmevnih doma-čih in mednarodnih razstavah. Prav letos je Blaž Mirt s svojimi fotografskimi kolegi Hrvojem Teom Oršaničem, Rajkom Čuber-jem, Borutom Peterlinom, Matejem Jor-danom, Lojzetom Kalinškom, Boštjanom Pucljem, Urošem Abramom v koordinaciji Janeza Zakška pričel sodelovati v skupnem projektu lokalne skupnosti Kostanjevica na Krki. Ob zaključku projekta bo nastala tudi monografija, ki ima sedaj delovni naslovKostanjevica v štirih letnih časih.

Na praznik slovenske policije nas je le-ta 2000 počastil z razstavo, ki je reflektiralamočan naboj, emocionalni preplet drugih dveh razstav – Delček delčka in Oko dru-gačnosti. S presekom preteklih razstav je

razkril vrhunca obeh, tokrat združenih v Delček drugačnosti. Prav gotovo je s to razstavo pričaral svojevrsten pogled. »Del-ček delčka obravnava slapove iz okolice Bohorja pri Senovem, medtem ko sem z Očesom drugačnosti želel prikazati motive

iz narave v drugačni, morda poosebljeni, vsekakor pa spremenjeni barvni sklad-nosti,« je tedaj razlagal Blaž Mirt, ki nam je zapustil globoko, morda retroaktivno vprašanje. »Kolikokrat se je ta isti človek pregrešil zoper samega sebe, ko je posegal


VArNOST

67

v zakladnico narave?« Njegove slike so pogostokrat govorile o »človeku«, katerega veleum je že mnogokrat pre-segel lastna obzorja.

Toda Blaž Mirt je hotel izpeljati še mnoge projekte, tudi tistega, ki … Naj bo dovolj, naj ostane skrivnost. Naj njegova objavljena dela ostanejo ne-skončna.

… se film zvrti do tega trenutka, sceste.

Počilo je … Zamrznil je svet. Usta-vil se je čas, a Blaževe slike niso za-mrznile. Prav nasprotno – oživele so. Sprostila se je dinamičnost in strast v njih. Blaževe slike niso črno-bele, niso barvne, so slikovite in izrazne, močne, mestoma blage in izžarevajo toplino.

Morda tudi vzajemno čustvovanje, ki ga je pogrešal. Vedno v preži na skriv-nostne trenutke. Njegov film ni zgoljklasični leica format, tisti 24x36 mm, njegov film so tudi njegove gibljive,skrivnostne slike, ki reflektirajo njegovčas. Čas narave. Čas mogočnosti in čas skromnosti. Blaževe slike so posebne, ker kdor razume, ve, da v svojem bi-stvu skrivajo plemenitost in modrost. Večnost dragocenih trenutkov.

Naj to razodetje večnosti pomeni začetek neminljivosti spomina – na Blaža Mirta in na njegov neprecenljiv opus.

Hvala za zaupanje!

Anton Toni Klančnik

LIFE AND WORK

V spomin Blažu Mirtu

Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku ne glede na starost, je smrt najbolj dokončna.

Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, o katerem smo vedeli toliko in hkrati ničesar, se zdrznemo in se v trenutku zavemo človeške krh-kosti in minljivosti. Nemo in nemočno obstanemo ob tem žalostnem dogodku in komaj najdemo pri-merne besede tolažbe za svojce umrlega.

Ponavadi šele ob takih žalostnih dogodkih kot neustavljive solze na dan privrejo spomini, ki nam povedo, da se je Blaž kljub sprva drugačnim na-črtom zaposlil v policiji že leta 1991. Po uspešno končani pripravniški dobi na PP Brežice je vse do leta 1998 ostal blizu svojega doma in služboval ta-ko na PP Brežice, kot na PMP Obrežje. Želja in ve-selje do dela s konji pa sta ga leta 1998 pripeljala v Ljubljano, kjer je vse do leta 2003 opravljal dela in naloge policista konjenika. Nesreča pri delu le-ta 2003 je botrovala, da je delo na terenu s konji zamenjal z delom v pisarni. Ne glede na področje delovanja, je Blaža vedno odlikoval občutek za od-govornost in predanost svojemu delu.

V kolektivu je bil tih in marljiv, le redko se je odprl sodelavcem ali jim zaupal svoje težave. Pa vendar je v zadnjih mesecih ponovno vzklila sve-tla iskrica upanja, da bi pisarniško delo zamenjal s terenom. Morda s ciljem, da bi si delovno mesto ponovno približal svojemu domu. Polni optimizma smo z odločnimi koraki stopili drug proti druge-mu, da bi ta cilj skupaj uresničili. Pa bo ostal ne-dosežen.

S pokojnim Blažem je policija izgubila dobrega delavca, policijska uprava Ljubljana pa dobrega sodelavca.

Blaž! Tukaj stojim v imenu sodelavcev, da bi tebi, ki si se veliko prezgodaj poslovil od nas, ob tej težki uri izrekel še zadnjo zahvalo. Zahvalju-jem se ti za tvoje zgledno izpolnjevanje dolžnosti, zahvaljujem se ti, ker si bil na vsakem koraku pri-pravljen pomagati, tako z nasveti kot z dejanji, za-hvaljujem se ti za neomajno zvestobo. Ostal nam boš v trajnem spominu.

V imenu policijske uprave Ljubljana in kolekti-va sektorja kriminalistične policije policijske upra-ve Ljubljana izrekam svojcem iskreno sožalje.

ZAHVALA

Hvala Blaževim svojcem in prijateljem, ki so omogočili objavo drago-cenih trenutkov. Trenutkov, ki sta jih več kot izostreno oko in talenti-rano srce Blaža Mirta ovekovečila v njegovem objektivu.


VArNOST

POLICIJSKA KONJENICA


ZGODOVINA UPORABE SLUŽBENIH KONJ V SLOVENSKI POLICIJI

Konji se uporabljajo za opravljanje policijskih nalog v številnih dr-žavah. Slovenska policija jih je začela uporabljati že leta 1920, po dru-gi svetovni vojni je bil iz partizanskih enot ustanovljen močan konje-niški eskadron, ki sta ga tehnološki razvoj in uvajanje motornih vozil popolnoma izrinila iz uporabe. Leta 1974 je bila ustanovljena Postaja konjeniške policije Ljubljana, kar velja za začetek današnje policijske konjenice. Začetek je bil skromen in težak, bilo je komaj šest konj, primanjkovalo pa je tudi opreme za delo. Stanje je delno izboljšala iz-gradnja novih hlevov v Stožicah leta 1981, leta 1991 pa so se policisti konjeniki preselili v nove postajne prostore, organizacijsko pa so se priključili PU Ljubljana, v sklopu katere delujejo še danes. Službene konje imajo tudi v PU Maribor, kjer je bil razvoj drugačen kot v Ljub-ljani. Leta 1985 so začeli z izposojenimi konji patruljirati po Mariboru, nekaj let pozneje pa so kupili prve službene konje. Šele leta 1999 so bili policisti konjeniki sistemizirani na policijski postaji vodnikov služ-benih psov Maribor, v sklopu katere delujejo še danes.

SEDANJA ORGANIZIRANOST

Tako kot je policija organizirana na treh ravneh, je tudi področje policijske konjenice organizirano na državni, regijski in lokalni ravni. Sicer pa imajo službene konje le v dveh policijskih upravah, in sicer na postaji konjeniške policije Ljubljana, kjer je poleg vodstvenega kadra (komandir, pomočnica komandirja, inštruktor) še 17 policistov konjenikov. V mariborski PU pa konjeniki delajo na policijski postaji vodnikov službenih psov in policistov konjenikov, kjer je 6 policistov konjenikov.

V slovenski policiji je 20 službenih konj različnih pasem, na ljubljanski postaji konjeniške policije je 14 službenih konj, na policij-ski postaji vodnikov službenih psov in policistov konjenikov Maribor pa 6. Največ službenih konj je slovenske toplokrvne pasme, in sicer sedem, dva lipicanca, dva konja češke toplokrvne, dva vestfalca ter po en konj litvanske, latvijske in slovaške toplokrvne pasme, hano-veranec, rheinlander, budjoni in anglo-arabec. Pasemska pisanost je posledica predvsem raznolike ponudbe konj v preteklosti. Njihova povprečna starost je nekaj več kot deset let, v povprečju pa opravlja-jo naloge dobrih pet let.

DELOVNO PODROČJE

Naloge policistov konjenikov so enake nalogam drugih polici-stov, ki opravljajo svoje delo peš ali z vozili, učinkovito pa se upo-rabljajo za naslednje naloge: varovanje javnih zbiranj, kjer je priso-tno večje število ljudi (različne oblike javnih zbiranj, koncerti, šport-ne prireditve …), varovanje protestnih shodov, varovanje okolja (v urbanih naseljih in zunaj njih, odkrivanje črnih odlagališč …), odkri-

vanje nedovoljenih posegov v naravi, nadzorstvo nad izvajanjem do-ločb Zakona o zaščiti živali; iskanje pogrešanih oseb in iskanje osum-ljencev, storilcev kaznivih dejanj in obsojencev, pregledovanje ob-močij zaradi operativne potrebe policije pred izvedbo naloge, nadzor cestnega prometa (izredni dogodki), varovanje varovanih oseb (na trasi potovanja in krajih, kjer se zadržujejo), pregled območja ob več-jih naravnih in drugih nesrečah in opravljanje policijskih nalog na teh območjih (potresi, poplave, plazovi …), promocijsko in preventivno delovanje (skladno z usmeritvami za preventivno delovanje).

Policisti konjeniki so veliko bolj opazni kot ostali policisti, imajo pregled nad dogajanjem, zlasti na krajih, kjer je prisotno večje število ljudi, kar deluje preventivno na potencialne kršitelje in storilce kazni-vih dejanj. S službenim konjem veliko lažje in učinkoviteje opravljajo delo na območjih, kjer je prepovedan promet, in v parkih. Konji so zaradi svojih fizičnih lastnosti in odlične mobilnosti nepogrešljivi tudi kot pomoč drugim policistom na zahtevnih terenih, kot so gozdovi in obrežja rek, pri širših blokadah, pri načrtovanih akcijah za iskanje pogrešanih oseb in prijetje storilcev kaznivih dejanj. Med pomemb-nejšimi je tudi delo na državni meji, zlasti na območjih, na katerih je vožnja z vozili otežena ali pa so celo neprevozna.

Pomembno delo policisti s službenimi konji opravljajo tudi na področju promocijske in preventivne dejavnosti policije, kjer so ne-pogrešljivi. Namreč, konji so izredno priljubljeni, zato policisti zlahka vzpostavijo komunikacijo z občani. Policist konjenik s svojo navzoč-nostjo izjemno ugodno vpliva na počutje občanov, ki se ob njih po-čutijo varnejše, saj je znano dejstvo, da občani želijo večjo prisotnost policistov v urbanih središčih.

Za opravljanje policijskih nalog morajo biti tako policisti kot službeni konji usposobljeni in opremljeni. Zato se v obeh policijskih enotah redno usposabljajo, pristojne službe pa skladno s potrebami nabavljajo ustrezno konjeniško opremo, ki je nepogrešljiva pri delu s službenimi konji.

Besedilo: Adil HuseljaFoto: Monika Golob


VArNOST

69

PREISKOVANJE LETALSKIH NESREČ

Udeležence in izvajalce je nagovoril direktor UKP GPU mag. Aleksander Jevšek. Poudaril je pomen tovrstnih usposabljanj, saj bodo nedvomno prispevala k večji strokovnosti kriminali-stov pri preiskovanju letalskih nesreč in ugotavljanju znakov kaznivega dejanja pri teh nesrečah. Tovrstna usposabljanja so nujna tudi za pravočasno in strokovno delo policije v primeru morebitne letalske nesreče večjega obsega.

Na usposabljanju so udeleženci pridobili teoretična in praktična znanja na področju preiskovanja letalskih nesreč in pravnoformalne ureditve letalstva v Republiki Sloveniji. Predstavljene so bile pristojnosti posameznih služb ter po-manjkljivosti in nejasnosti v slovenski zakonodaji. Predstav-nik MNZ Republike Hrvaške je predstavil primer preiskovanja letalske nesreče na morju in njihovo zakonodajno regulacijo ter pristojnosti med organi. V sklopu predavanj je bila pred-stavljena izvedba državne vaje zaščite in reševanja ter preiz-kusa usposobljenosti sil v akciji Letalska nesreča 2006, iden-tifikacija trupel in ogled kraja letalske nesreče, pomen zava-rovanja bioloških sledi in sodnomedicinski ter mrtvoogled trupla. Zadnji dan je bila v sodelovanju s Slovensko vojsko izpeljana vaja oziroma demonstracija ogleda letalske nesre-če po mrežnem oziroma sektorskem sistemu. Slušatelji so bili seznanjeni z načinom dela pri taki letalski nesreči, posebnimi nevarnostmi, ki pretijo preiskovalcem pri ogledu civilnih in vojaških letal (oborožitev, katapultni sedež, izstrelitvena pa-dala, nevarne snovi, sevanja …) in novi merilni instrumenti ter delo z njimi. Na žalost je kar velik del ogleda odpadel za-radi vremenskih razmer.

Udeleženci usposabljanja so na koncu izpolnili anketo, v kateri so usposabljanje ocenili pozitivno. Poleg tega so na-vedli še dodatne pobude za osvojitev novih znanj s področja preiskovanja letalskih nesreč. Zaradi pomembnosti navede-nega delovnega področja bo izobraževanje tudi v prihodnje potekalo po planu letnega izobraževanja policije.

Konec aprila je oddelek za krvne in seksualne delikte v sektorju za splošno kriminaliteto, UKP GPU, v skladu z Načrtom izpopolnjevanj in usposabljanj delavcev Poli-cije za leto 2009, izvedel prvo strokovno usposabljanje Preiskovanje letalskih nesreč v centru za oskrbo v Go-tenici.

Kot udeleženci in predavatelji na usposabljanju so sodelo-vali predstavniki različnih služb slovenske policije, predstav-nik Inštituta za sodno medicino, Kontrole zračnega prometa d.o.o., MNZ DPDVN – Sektorja za obrambno in varnostno na-črtovanje, MORS – Slovenske vojske, MzP – Preiskovalnega organa, MNZ Republike Hrvaške in Inštituta Jožefa Štefana. Ob tej priliki se vsem omenjenim še enkrat zahvaljujem za sodelovanje.

Besedilo in foto: Franc Glušič

USPOSABLJANJE ZA SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE OGLEDOV

PP Koper je v sodelovanju z oddelkom za kriminalistično tehniko v SKP PU Koper konec maja pripravila dvodnevno usposabljanje policistov in policistov kriminalistov za sa-mostojno opravljanje ogledov kaznivih dejanj.

Policisti pri ogledu kraja vloma v poslovne prostore

Prvi dan so se policisti usposabljali na področju kriminali-stičnotehničnih opravil s poudarkom na kvalitetnem in stro-kovnem opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in zavaro-vanju sledi na kraju. Usposabljanje so vodili policisti krimina-listi iz PP Koper in kriminalistični tehniki iz oddelka za krimi-nalistično tehniko, ki so udeležencem najprej predstavili teo-retične osnove kriminalističnotehničnega dela. Udeleženci so spoznali pravne okvire in temeljna načela kriminalistike, ki so pomembna za strokovno in učinkovito opravljanje ogledov.

Po opravljenem teoretičnem delu je na dvorišču in v pro-storih PP Koper potekal tudi praktični del usposabljanja. Poli-cisti so po vnaprej pripravljenih scenarijih spoznali tehniko in taktiko opravljanja ogleda vloma v poslovne prostore, vloma v vozilo in primera najdbe zapuščenega motornega vozila.

Drugi dan so spoznali še druge oblike dela, kot so razgovori z osumljenci in pričami ter se podrobneje seznanili s pisnimi izdelki, ki so potrebni za nadaljnji kazenski postopek.

Usposabljanja se je udeležilo 40 policistov iz PP Koper. V letošnjem letu je oddelek za kriminalistično tehniko v sodelo-vanju s policijskimi enotami izvedel že tretje takšno usposab-ljanje, pred policisti koprske postaje je bilo usposabljanje za opravljanje ogledov krajev kaznivih dejanj izvedeno že na PP Sežana in PP Kozina.

Besedilo in foto: Jure Griljc



VArNOST

KRIMINALISTIČNI TEČAJ 2009

Kriminalistični tečaj je strokovno naj-pomembnejši program usposabljanja za kriminalistično preiskovanje. Pomeni osnovno obliko usposabljanja za novo-zaposlene kriminaliste, ki še nimajo po-trebnih znanj o kriminalistični stroki in izkušenj s tega področja, saj je ustrezna strokovna usposobljenost ključna za učinkovito in uspešno delovanje službe. Časovno najdaljše med vsemi usposab-ljanji v policiji enkrat letno organizirata in izvajata Uprava kriminalistične policije (UKP) in Policijska akademija.

Tečaj so odprli generalni direktor policije Janko Goršek, direktor UKP mag. Aleksander Jevšek in direktor Poli-cijske akademije mag. Franc Kosmač.

Skoraj štiri mesece je teoretično zna-nje v Ljubljani nabiralo 29 udeleženk in udeležencev, katerim se je v Centru za oskrbo Gotenica kasneje pridružilo še 20. Vsi so se v tem času usposobili za samostojno opravljanje nalog krimina-listične policije.

Vsak novozaposleni delavec krimi-nalistične policije mora opraviti kri-minalistični tečaj. Letošnji, že devet-najsti, je potekal od 2. marca do 19. junija. Udeležilo se ga je 44 delavcev policije in 5 pripadnikov vojaške po-licije.

Udeleženke in udeleženci kriminalističnega tečaja z inštruktorji in vodstvom policije

Eksplozijo sta si ogledala tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek.

Na teoretičnem delu so predavali priznani strokovnjaki iz policije in zuna-njih institucij, praktični del tečaja pa so izvedli inštruktorji kriminalistične poli-cije. Vsebine kriminalističnega tečaja se vsako leto sproti dopolnjujejo glede na potrebe, ki jih narekujeta praksa in trenutna situacija na področju preisko-vanja kriminalitete. Pri praktičnem de-lu so bili udeleženci razdeljeni v osem

skupin in imeli različne vloge. Opravlja-li so delo kriminalista, kriminalističnega tehnika, bili priče, očividci ali morebitni osumljenci. Z vsako skupino je bil in-štruktor, ki je vodil in nadziral delo sku-pine. Vsak dan praktičnega dela tečaja so obravnavali drugo temo. V tem času so udeleženci pridobili praktična zna-nja in spretnosti za odkrivanje in pre-iskovanje kriminalitete, kot so vožnja v

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE


VArNOST

71

Janko Goršek in mag. Aleksander Jevšek, oba in-štruktorja kriminalistične policije, sta nove kriminaliste na usposabljanje pospremila z naslednjimi besedami:

Mag. Aleksander Jevšek: »Leta 1989 smo si takratni entuziasti zamislili kriminalistični tečaj, ki smo ga raz-vili praktiki iz služb kriminalistične policije in kolegi iz Policijske akademije. Z njim smo teoretičnemu znanju dodali še praktične izkušnje ter s tem sledili željam in potrebam kriminalistov. Tečaj je usmerjen tako, da po-kaže tisto kriminaliteto, ki se danes pojavlja ne samo v Sloveniji, ampak v širši regiji. Zato bodo v obeh delih usposabljanja sodelovali najboljši teoretiki in praktiki na področju zatiranja kriminalitete. Imate priložnost, da z osebnim angažiranjem in veliko radovednostjo od njih dobite čim več.«

Janko Goršek: »Na tečaju sprejmite vse informaci-je, ki jih boste dobili, in se hkrati zavedajte, da to ni celotno znanje te stroke. Vsak primer, s katerim se bo-ste srečali, bo namreč neka nova izkušnja. Ne pozabi-te niti, da je za uspeh, poleg strokovnosti in izkušenj, potrebno dobro medsebojno sodelovanje, ki mora temeljiti na prijateljskih odnosih. Brez medsebojnega zaupanja boste težko kos delovnim nalogam, ki vas čakajo v prihodnosti in ki bodo zelo zahtevne.«

Požar ali požig

Praktični del kriminalističnega tečaja na širšem območju Gotenice – ogled po-žara oz. požiga

posebnih razmerah in izva-janje praktičnih postopkov, ogled kraja železniške nesre-če, preiskovanje oborožene-ga ropa, samomor, utopitev, delovna nezgoda in drugi primeri sumljive smrti ter uporaba helikopterja v kri-minalistične namene, ogled kraja eksplozije in požiga ali požara idr. Seznanili so se tu-di s topografijo in uporabozvez. Pri nekaterih primerih so sodelovali tudi strokov-njaki iz drugih služb policije (iz Centra za forenzične pre-iskave, SE, mobilne krimina-

listične enote, LPE, vodniki službenih psov, inštruktorji varne vožnje idr.) in zunanji predavatelji.

Preiskovanje samomo-rov, nesreč in drugih primerov sumljive smrti si je ogledala tudi ekipa televizijske mreže Discovery Networks Europe, ki je ta dan predstavila svoj novi program o preiskovanju kaznivih dejanj, z vabljenimi predstavniki medijev.

S kriminalističnim teča-jem pridobijo kriminalisti osnovna znanja za samo-stojno opravljanje poklica.


Kasneje pa se usposabljajo in izpopolnjujejo na bolj specializiranih tečajih, kjer pridobivajo specialna znanja za delo na posameznih po-dročjih kriminalitete.

Tečaj se je zaključil z za-prisego pred generalnim di-rektorjem policije, ki je po-

udaril, da je za uveljavitev na delovnem področju po-trebno marljivo delo in spo-štovanje tako sodelavcev kot drugih ljudi ter da se ne sme nikoli obupati.

Besedilo in foto:Brigita Petric, UKP in PA

Dokaz


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

POLICISTI NDM ZAKLJUČILI IZOBRAŽEVANJE

Za 84 policistov nadzornikov državne meje se je v Policijski akademiji 30. junija s slovesno podelitvijo potrdil zaključilo skoraj polletno izobraževanje za prido-bitev poklica policist/policistka.

USPOSABLJANJE POLICISTOV V POTAPLJANJU

Policisti specialne enote so se med 1. in 5. junijem na Debelem rtiču udeležili osnovnega usposabljanja v potapljanju.

Pridobili so osnovno teoretično in praktično znanje za potapljanje na dah in osnovno znanje potapljanja z avtonomno potapljaško opremo na stisnjen zrak v od-prtih vodah.

Usposabljanja se je udeležilo sedem po-licistov, ki so na koncu uspešno opravili teo-retični in praktični izpit ter pridobili potap-ljaško kategorijo P-1 po pravilih najstarejše mednarodno priznane potapljaške zveze CMAS. Teoretični del izpita je vodil pod-predsednik Slovenske potapljaške zveze Boris Vuga, praktični del pa inštruktor po-tapljanja v specialni enoti Milan Tomažin.

Tečaj je potekal v sproščenem duhu in na visoki strokovni ravni.

Besedilo in foto: Tadej Cunder Vsi policisti so uspešno opravili teoretični in praktični izpit.

Potem ko so bili vsi že nekaj časa za-posleni na terenu in vpeti v rutino policij-skega delovnega vsakdanjika, so si v skoraj pol leta ponovnega »guljenja« tacenskih šolskih klopi pridobili še dodatna znanja in veščine, s katerimi bodo lahko svoje delo

uspešno opravljali. In to ne le v okviru va-rovanja zunanje schengenske meje, za kar so bili sprva sprejeti v policijo, temveč še za vse druge zahtevne naloge na številnih področjih policijskega dela. »Izobraževanje schengenskih nadzornikov državne meje

za opravljanje vseh policijskih nalog je del reševanja perečega kadrovskega manka v policiji,« je v svojem nagovoru policistom dejala namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar. Povedala je, da je sredi junija začel veljati Zakon o spre-membah in dopolnitvah zakona o policiji. Spremembe zakona so med drugim uve-dle možnost, da se s policisti nadzorniki državne meje, po uspešno opravljenem usposabljanju, sklene delovno razmerje za nedoločen čas, kar prej, brez javnega na-tečaja, ne bi bilo mogoče.

»Na ta način bomo poskušali kar najhi-treje popolniti najslabše zasedene policij-ske postaje in zagotoviti stabilne kadrov-ske razmere za izvajanje nalog policije. Učinkovitost našega dela bomo v vodstvu policije seveda poskušali doseči tudi z drugimi ukrepi, kot so reorganizacija po-licije, izboljšanje prostorske stiske, ki tare marsikatero policijsko enoto, posodobitev uniforme, zagotovitev hitrejše pravne po-moči in večje zaščite policistov pred napa-di, šikaniranjem in grožnjami,« je še dodala Bobnarjeva.

Ravnatelj Šole za policiste Marko Pod-lesnik je udeležencem izobraževalnega programa za pridobitev poklica policist/policistka čestital, ker so ga uspešno za-ključili in s tem izpolnili pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Mitja Božnik, najboljši v skupini, ki se je izobraževala po programu za pridobitev poklica policist, je poleg potrdila prejel tu-di lepo knjižno nagrado.

Besedilo in foto: Brigita Petric


VArNOST

73


USPOSABLJANJE SPECIALNE ENOTE NA MORJU

Pripadniki specialne enote so med 15. in 19. ju-nijem na Debelem rtiču izvedli protiteroristično usposabljanje na morju v poletnih razmerah. Na usposabljanju so pridobili ustrezna znanja in veščine za izvedbo najzahtevnejših varnostnih nalog v specifičnih razmerah, kot so posredo-vanje v pristaniščih, na različnih plovilih in na morju.

Poleg slovenskih se je usposabljanja udeležilo tudi sedem pripadnikov specialne enote v srbski policiji (Specijalna antiteroristička jedinica – SAJ).

Obravnavali so različne teme, kot so taktično de-lovanje pri posredovanju v pristanišču ter na ladji z uporabo helikopterja in čolnov, vaje v streljanju, potapljanje z avtonomno potapljaško opremo, pri-dobivanje psihofizične kondicije (plavanje, prema-govanje vodnega poligona idr.), upravljanje z mo-tornimi čolni, prva pomoč pri utopitvah.

Del usposabljanja je predstavljala protiterori-stična taktična vaja reševanja talcev na trajektni lad-ji Marinos D, ki je zasidrana v izolski ladjedelnici. Pri vaji je sodelovala tudi policijska pogajalska skupina, LPE s helikopterjem Agusta Bell in koprska postaja pomorske policije s čolnom P66.

Besedilo: Damjan ŽgajnerFoto: Goran Taradi

Delavci PPVSP Ljubljana smo v okviru praktičnega postopka in samoobrambe med 4. in 22. junijem za delavce vseh PP in NOE v PU Ljubljana izvedli izobraževanje o uporabi službenih psov v policiji.

PREDSTAVITEV DELA VODNIKOV SLUŽBENIH PSOV

Teoretičnemu delu je sledil praktični prikaz uporabe službenih psov.

Predstavitev je potekala na policijski postaji vod-nikov službenih psov v Ljubljani, na PP Kočevje in PP Trbovlje. Namen predstavitve je bil, seznaniti vse poli-ciste in kriminaliste z načinom in zmožnostmi dela služ-benih psov.

Gradivo je pripravil policist Danijel Šimat, v njem pa so bile zajete naslednje teme:

– zgodovina prijateljstva in sodelovanja med člove-kom in psom;

– organiziranost dela vodnikov in službenih psov;– pravna podlaga za uporabo službenih psov;– ustanovitev PPVSP Ljubljana in predstavitev dela;– vrste dejavnosti PPVSP Ljubljana (opazovanje in

patruljiranje, iskanje in prijemanje storilcev k. d., opravljanje hišnih preiskav s ciljem iskanja prepo-vedanih drog ali minskoeksplozivnih sredstev, pre-gled objektov in vozil s ciljem iskanja minskoeksplo-zivnih sredstev, iskanje pogrešanih oseb, varovanje javnih prireditev, vzdrževanje javnega reda, varova-nje državne meje, druge dejavnosti, kot so blokade, zasede, varnostne akcije, asistence, preventivne de-javnosti, ...);

– izpolnjevanje meril za kandidata za vodnika službe-nega psa.

Besedilo in foto: Franc Novak


VArNOST

SKUPNA OPERACIJA NEPTUNE 2009

Policisti na Obrežju so junaki! V najhujši poletni vročini, pod streho, ki ne prepušča zraka, le tu in tam jih zmoti rahel piš vetra z vonjem po izpušnih plinih, stojijo in delajo, delajo, delajo … Neprekinjeno. Kljub temu pa si vzamejo trenutek, se nasmehnejo in so pripravljeni pokramljati. In se ne pritožujejo. Ni jim težko. Vmes pa preverjajo dokumente, imajo na očeh vse potnike in se strankam vztrajno in prijazno smehljajo. Preverili smo in drži.

Zgodba je zelo verjetno podobna tudi na drugih mejnih prehodih in v drugih enotah. Zagotovo so razmere kje še slabše. A julija smo obiskali mej-ni prehod Obrežje, ker se je tam poleg turistične sezone, neznosne vročine in neskončnih kolon začela tudi tretja faza Frontexove skupne operacije Ne-ptune 2009. Operacija ima pet faz in pri vsaki, ki traja od dva tedna do me-sec dni, je poudarek na določeni mejni problematiki.

Za večjo učinkovitost policije so na mejni prehod Obrežje v pomoč prišli trije policisti iz Belgije, Nizozemske in Romunije. Takšno sodelovanje ni prvo. Agencija Frontex po besedah Geralda Baumkirchnerja, vodje skupne opera-cije Neptune 2009, s slovensko polici-jo odlično sodeluje. »Imate ljudi, ki so zelo kooperativni in radi sodelujejo pri takšnih akcijah. Imate opremo. Ste ena vodilnih in bolje opremljenih policij, ki sodelujejo z nami,« je povedal. Tak-šno sodelovanje zelo velikokrat prine-se dobre rezultate, pripoveduje Miran Kondrič, koordinator tretje faze skup-ne operacije Neptune 2009 v Sloveniji. »Policisti spoznajo tudi drugačne nači-ne dela, dobijo nove izkušnje in znanja, ki jih lahko uvajajo tudi doma. Tudi od-ziv slovenskih policistov je zelo dober. Radi pomagajo in sodelujejo. Svoje de-lo opravljajo profesionalno.«

Namen akcije, ki je med 15. in 28. julijem potekala tudi na nekaterih mad-žarskih in romunskih mejnih prehodih, je bil odkrivati tuje, ponarejene in pre-narejene listine ter ukradena vozila. V Sloveniji je akcija potekala še na med-narodnih mejnih prehodih Gruškovje, Jelšane in Starod. Pri tem je sodelovalo 15 gostujočih policistov iz držav članic Evropske unije, 3 hrvaški policisti, 1 uslužbenec Europola ter 12 slovenskih policistov iz drugih uprav.

Plačo policistom iz tujih držav za-gotovi njihova država, Frontex pa pri tem krije stroške bivanja, potne stroške in dnevnice. Kakšno plačo dobi policist na operaciji, je odvisno od tega, kakšno plačo ima doma in kakšni so stroški bi-vanja, ki pa so menda pri nas v primer-javi z drugimi državami visoki.

»Takšno sodelovanje je tudi moti-vacija za boljše delo. Velika prednost pri takšnem delu je izmenjava infor-macij, izkušenj in predvsem komuni-kacija,« dodaja Gerald Baumkirchner. »Na podlagi schengenskih standardov je nadzor na zunanji meji v Sloveniji na visoki ravni. Zato je pomembno za ostale članice povezave, da vidijo, da se na zunanji meji Evropske unije nad-zor izvaja učinkovito in strokovno.« Po

oceni slovenske mejne policije je bila skupna operacija zelo uspešna. »Polici-sti, ki prihajajo na tovrstne dejavnosti, so usposobljeni in željni znanja ter no-vih izkušenj. Slovenska policija pa se s takšnim načinom dela, ki ga na terenu sproti dokazujejo naši policisti, uvršča v vrh uspešnih evropskih policij. Vese-limo se novih izzivov, saj verjamemo v svoje znanje in sposobnosti,« je zaklju-čil Miran Kondrič.

MEDNARODNO SODELOVANJE


VArNOST

75

Filip Dhondt, Belgija

Prvič sem v Sloveniji. Opera-cija Frontex Neptune 2009 traja 14 dni. Slovenski policisti od-lično opravljajo svoje delo. Na Frontexovi operaciji sodelujem drugič, prvič sem bil v Romuniji, prav tako na mejnem prehodu. Razlika med državama je velika. Slovenija je bolj sodobna država in bi jo lahko primerjal z Belgijo. Dva tedna sta hitro minila. Kljub temu pa sem si uspel ogledati Ljubljano. Zelo všeč mi je bil sta-ri del mesta. Verjetno se bom v Slovenijo vrnil kot turist.

Alexander Richter, Nemčija

Tukaj delam kot gostujoči policist v okviru »Focall point« urada. Pomagam pri opravljanju mejne kontrole. Imam veliko de-la, saj vsak dan opravim precej preverk v tujih bazah, do katerih slovenski kolegi nimajo dostopa. Lani sem že bil tukaj dva meseca, oktobra in novembra, zdaj pa sem prišel za tri mesece. Sloveni-jo imam zelo rad, zato se tudi z veseljem vračam. Slovenski poli-cisti so zelo usposobljeni, svoje delo opravljajo na izjemno visoki ravni, zato je sodelovanje z njimi odlično. Tudi delo je zelo zanimi-vo, veliko sem se naučil. Ko sem bil tukaj, sem si vzel tudi teden dni dopusta. V Sloveniji me je

obiskala žena in ogledala sva si nekaj znamenitosti. Najbolj všeč nama je bil Bled.

Jeroen Van Dijk, Nizozemska

V Sloveniji sem prvič in mi je zelo všeč. Lepa država in čudovita izkušnja. Doma delam kot mejni policist na nemški meji. Razlika je velika, saj doma opravljamo delo v vozilu na cesti, in če kaj opazi-mo, zadevo obravnavamo. Tukaj pa se srečujem z ogromno ljudmi in zelo veliko dokumenti. Dela je ogromno, časa pa premalo, da bi se lahko vsakemu posebej posve-til ali ga obravnaval. Vendar nam slovenski kolegi velikodušno po-magajo in nam razlagajo stvari. Obrežje prečka veliko Nizozem-cev, srečal sem veliko rojakov. Nekateri so bili zelo presenečeni, ko so me videli tukaj.

Anamarija Petrechescu, Ro-munija

Policistka sem štiri leta. V Sloveniji sem prvič in tudi prvič sodelujem v operaciji Frontexa. Pri vas je zelo lepo, veliko ima-te zelenja, dobro hrano, malo sem se že zredila (smeh), in ste čudoviti ljudje. Mislim, da je to najbolj pomembno, posebej pri našem delu. Policisti so prijazni in pripravljeni pomagati. Svoje delo obvladajo. V Romuniji sem policistka na meji z Moldavijo.

Delam na manjšem mejnem prehodu. Obrežje je v primerjavi z našim ogromen mejni prehod. Nimamo tako velike pretočno-sti prometa, vendar opravljamo enako delo. V enem delavniku, v osmih urah na Obrežju, preveri-mo med 15 do 20 romunskih vo-zil. Ko me vidijo, so začudeni in hkrati veseli. Tudi zame je to zelo zanimiva izkušnja. Slovenske po-licistke so super. Z eno sva imeli primer, ko so bili v vozilu Hrvat, Italijanka in državljan Kosova. Z vsemi sva se pogovorili in od-lično izpeljali postopek. Kolegica je imela postopek s Hrvatom in kosovskim državljanom, jaz pa z Italijanko. Smo kooperativni. To je zelo dober občutek, zato sem tako rada tukaj.

Peter Muraus, vodja 4. skupi-ne Neptune 2009

Sem vodja 4. skupine in kontaktna oseba za tuje polici-ste tukaj na Obrežju. To delo mi je zelo všeč in mi pomeni izziv, predvsem zaradi uporabe tujega jezika pri delu. Tuji policisti imajo nekatera znanja, potrebna za de-lo na mejnem prehodu, vendar je delo na mejnem prehodu Ob-režje, tudi zaradi slovenske zako-nodaje, specifika. Mejni prehodje največji v Sloveniji. Pretočnost prometa je ogromna, zato imajo možnost med drugim spoznati veliko različnih potovalnih doku-mentov. Prav tako pa lahko vidijo tudi načine delovanja kriminalnih skupin, tihotapljenja in podobno. Gostujoči policisti na prehodu ne smejo dela opravljati samo-stojno. Postopek začne slovenski policist, oni pa se potem v po-stopke vključujejo in pomagajo npr. pri pregledu vozila. Zadnjo noč smo našli dve ponarejeni li-stini in ukradeno vozilo. Kolega iz Nizozemske je preverjal vozilo v njihovi nacionalni bazi in ugoto-vil, da vozilo ne bi smelo biti na cesti, ker ni bilo pravilno registri-rano in zavarovano. Naši policisti bi to zelo težko ugotovili.

Policisti na Obrežju so navajeni takšnega mednarodnega sode-lovanja, saj ta operacija ni prva. Policiste iz tujih držav dobro sprejemajo in jim z veseljem po-magajo. Zelo sem vesel, da ima-mo na Obrežju tako profesiona-len kader. Sam bi se za takšno iz-kušnjo v tujini z veseljem odločil. To me zanima. Ker poleg dela še študiram in me delo na meji ze-lo zanima, si želim na tem delo-vnem področju napredovati. Ob tej priložnosti bi se rad tudi za-hvalil svoji enoti, ki mi pri mojem delu resnično pomaga.

Uroš Novak, policist na PMP Obrežje

Delo na mejnem prehodu je zelo zanimivo, imamo ogromno potnikov, zanimivo strukturo. Vsako leto imamo čez poletje gnečo, veliko več dela kot sicer, vendar delamo po ruskem tur-nusu, tako da dva dni počitka res prija. Kolektiv je super, delamo izmensko z istimi sodelavci in se res razumemo. Tudi s tujimi kolegi je zanimivo sodelovati. Vsi so zelo zagreti za delo. Po-magajo nam pri preverjanju. Veliko lažje je delati, če imaš ob sebi nizozemskega policista, ki pozna njihove stvari. Delo je bolj zanimivo. Romunka je do svojih državljanov kar stroga, je bila pa navdušena nad strukturo potni-kov. Rekla je, da še nikoli ni vide-la toliko potnih listov. Najtežje pri našem delu je morda zdržati 12 ur na enem mestu, postane monotono. Sicer nam ni težko. Delam na področju avtomobil-ske kriminalitete in najlepše je, ko odkrijem kak ukraden avto oz. ko sem pri svojem delu uspešen. V prihodnje si želim napredova-nja in da bi se to poznalo tudi pri plači in nazivu. Za konec naj le še pozdravim zadnjo, 32. generaci-jo Srednje policijske šole. Upam, da se kmalu spet srečamo!


INTERNATIONAL CO-OPERATION


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

Slovenska policija ima v Policijski misiji Evropske unije (EUPM) štiri policiste: vodjo slovenskega policijskega kon-tingenta Darka Lesjaka v Brčkem, Alojza Mulca v Livnu, Al-lena Lorbka v Banja Luki in Zdravka Slavca v Bijelini.

SREČANJE S JAVIERJEM SOLANO

Javier Solana se je v prostorih MHQ EUPM v BIH srečal tudi z vodjo misije sloven-skega kontingenta, z navzočimi se je zadržal v kratkem pogovoru.

Vodja kontingenta Darko Lesjak se je konec maja v Saraje-vu, na sedežu misije EUPM (MHQ), udeležil srečanja s Javierjem Solano, Visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnost-no politiko (CSFP) in generalnim sekretarjem Sveta Evropske unije in Zahodnoevropske unije. Solana se je pred tem srečal z visokim predstavnikom OHR Valentinom Inzkom, s katerim sta razpravljala o prihodnosti Bosne in Hercegovine, nato pa je bil še na delovnem obisku v misiji EUPM, kjer mu je šef misije brigadni general Stefan Feller poročal o delu misije.

Europol je 1. julija praznoval svojo deseto obletnico. Na slovesni prireditvi ob tej okrogli obletnici se je zbralo ve-liko ljudi, poleg tega so vse države članice in partnerske države pripravile tržnico, na kateri smo ponujali dobrote iz naših držav.

PRAZNOVANJE10. OBLETNICE EUROPOLA

Na slovenski stojnici, ki smo jo ob tej priložnosti pripra-vili Slovenci, ki delamo na Europolu (Darinka, Sandi, Boštjan, Dejan, Tomo in Igor), se je marsikateri obiskovalec ustavil in poskusil pršut, okusno potico in vino. Med njimi so bili tudi slovenski veleposlanik na Nizozemskem Leon Marc, generalni direktor direktorata za pravosodje in notranje zadeve na gene-ralnem sekretariatu Sveta EU Ivan Bizjak, direktor centra SECI Mitja Močnik in pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Robert Črepinko.

S svojim obiskom nas je razveselil naš nekdanji sodelavec Jovanovič, vsem bolj poznan kot Cubi, ki že sedem let dela na mednarodnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY).

Kot je v slavnostnem govoru poudaril novi Europolov direk-tor Rob Wainwright, je Europol v desetih letih zrasel v »moder-no agencijo, ki zaseda osrednje mesto v sodelovanju med poli-cijskimi organizacijami v EU. Ima edinstvene sposobnosti boja proti kriminalu, vključno s t. i. panevropskim kriminalističnim informacijskim sistemom in močnimi podatkovnimi zbirkami. Organizacija ima tudi nekaj najboljših analitikov in speciali-stov v Evropi ter zelo dobro varovanje podatkov in varnostni sistem«. Europol je tako postal trdnejši kot kadarkoli. Skupaj z različnimi partnerji sodeluje v boju zoper ves organiziran krimi-nal in terorizem. Deluje po principu proaktivnega pristopa in tako onemogoča delovanje celotnih kriminalnih omrežij, ne le posameznikov. Njegovo delo je usmerjeno na zbiranje, analizi-ranje in posredovanje informacij, ki so pomembne za prepreče-vanje, odkrivanje in kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj.

V Europolu s sedežem v Haagu je zaposlenih okrog 620 ljudi iz vseh 27 držav članic. Poleg tega pa uspešno sodeluje tudi s partnerji iz tretjih držav, med njimi tudi z ZDA, Avstralijo in Kolumbijo.

Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli prispevali, da smo lahko na slovesnosti sodelovali s slovenskimi dobrotami, še posebej sodelavcema iz sektorja za mednarodno policijsko so-delovanje v upravi kriminalistične policije Viki in Matjažu, ki sta jih pripravila in poslala v Haag.

Besedilo in foto: Igor Veršnik

Postaja letališke policije Brnik je organizirala študijski obisk predstavnikov Mejne policije BiH, pod vodstvom Slaviša Lučića, pomočnika načelnika Terenske pisarne za aerodrome GP BiH. V delegaciji so bili še Semir Pašanbe-gović, komandir Mejne policije Aerodrom Sarajevo, Robert Perić, komandir Mejne policije Aerodrom Mostar, Nihad Dedić, komandir Mejne policije Aerodrom Tuzla, in Zoran Lazić, komandir Mejne policije Aerodrom Banjaluka. Na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana so prispeli 9. junija.

OBISK PREDSTAVNIKOV MEJNE POLICIJE BIH NA PLP BRNIK

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Visoki_predstavnik_za_skupno_zunanjo_in_varnostno_politiko&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Visoki_predstavnik_za_skupno_zunanjo_in_varnostno_politiko&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Generalni_sekretar&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svet_Evropske_unije

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zahodnoevropska_unija


VArNOST

77


Naslednji dan je delegacijo na PU Kranj sprejel direktor uprave, Simon Velički, ki je predstavil organizacijo uprave, nje-no delo ter operativno problematiko. Po razgovoru je sledil transfer na PLP Brnik, kjer je bil uradni del študijskega obiska.

Robert More iz SMP UUP je predstavil organiziranost in de-lo policije na državni ravni in PLP Brnik.

Predstavljeno je bilo delo enote na področju izvajanja mej-ne kontrole v skladu s schengenskimi standardi in uporaba tehnike pri odkrivanju ponarejenih dokumentov, varovanje letališča, izvajanje kontrole dostopa na varovano območje, poudarek pa je bil tudi na sodelovanju z vsemi subjekti na le-tališču, ki skrbijo za varnost zračnega prometa in letališča.

Poleg tega so si gosti ogledali letališko stavbo, s poudar-kom na schengenskih potniških tokovih. V sklopu ogleda leta-liške stavbe je bil izveden ogled VOC-a – varnostno-operativ-nega centra Aerodroma Ljubljana d. d.

Besedilo in foto: kolektiv PLP Brnik

Delegacija BiH je ob zaključku delovnega obiska izrazila zadovoljstvo s preno-som izkušenj PLP Brnik za delo po schengenskih standardih, skupna ugotovitev pa je bila, da je mednarodno sodelovanje za uspešno in učinkovito delo policije nujno potrebno.

OBISK NA ODDELKU ZA ŠOLANJE SLUŽBENIH PSOV

Oddelek za šolanje službenih psov na Gmajnicah sta v začetku junija obiskala avstrijski policijski ataše Thomas Pepper in francoski policijski ataše Fabien Barthez.

Gosta so sprejeli namestnik vodje oddelka za šolanje službenih psov Andrej Muhvič, glavni koordinator za področje dela službenih psov in policijske konje-nice v upravi uniformirane policije Adil Huselja in predstavnica sektorja za med-narodne odnose Staša Nunič.

Andrej Muhvič je predsta-vil organizacijo in sistem de-la oddelka, ki organizacijsko spada pod Policijsko akade-mijo, kjer skrbijo za vse oblike usposabljanj kandidatov in vodnikov službenih psov ter šolanja psov za opravljanje policijskih nalog. Gostoma je med drugim razkazal pro-store, v katerih so nameščeni službeni psi, veterinarsko am-

bulanto in ostale prostore, ki jih inštruktorji uporabljajo za svoje delo s tečajniki in služ-benimi psi. Po ogledu razsta-ve fotodokumentarnega gra-diva v prostorih oddelka sta si gosta ogledala tudi pred-stavitveni film. Poleg pred-stavitve usposabljanja sta se seznanila tudi z organizacijo dela na tem področju na dr-žavni, regijski in lokalni ravni

ter s sistemskimi ukrepi, ki so v zadnjih desetih letih bistve-no izboljšali možnosti za delo na tem področju.

Adil Huselja je policij-skima atašejema predstavil izkušnje in rezultate sodelo-vanja z agencijo FRONTEX (agencija za vodenje opera-tivnega sodelovanja na zu-nanjih mejah EU). Za to de-lovno področje je slovenska policija prejela zelo dobre

ocene. Ob zaključku obiska sta gosta izrazila pripravlje-nost za sodelovanje na tem področju, avstrijski policijski ataše Thomas Pepper pa je poudaril, da bi lahko geo-grafsko bližino naše šole in dveh šol v Avstriji izkoristili kot veliko prednost pri izme-njavi znanj in izkušenj.

Besedilo in foto: Adil Huselja

POLICISTI NADZIRALI TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE

Velike razdalje imajo pogosto za posledico prekoračitev zakonsko dovoljenega časa vožnje voznikov teh vozil. Utrujen voznik pa pomeni grožnjo tako za var-nost potnikov kot tudi drugih udeležencev v prometu.


VArNOST

Po slovesu smo nadaljevali proti čr-nogorski meji in se v Kotorju povzpeli na okoli 1000 metrov visoko trdnjavo. Razgled na zaliv in mesto je bil fanta-stičen. Po sestopu smo si ogledali še staro mestno jedro in se odpravili proti Budvi. Tam smo si še na kratko ogledali del prekrasne Budve ter precej utrujeni odšli na počitek.

Naslednji dan smo se odpravili pro-ti Podgorici. Pred vstopom v mesto nas je pričakal policist konjenik in nas od-peljal v konjeniško enoto. Po uvodnem pozdravu nas je vodja enote seznanil z delom njihove enote, nam razkazal prostore postaje, konjušnico s konji ter ostale spremljajoče objekte. Po kon-čani predstavitvi smo se vsi strinjali, da imajo konjeniki zelo dobre delovne razmere.

S konjeniškega ranča nas je vodja enote odpeljal na policijsko upravo v Podgorico, kjer nas je predstavil vodji enote policistov vodnikov službenih psov. V Črni gori imajo drugačno raz-delitev specialnosti kot v Sloveniji, po-licisti vodniki psov spadajo pod mejne enote. Ogled enote je pokazal, da za to specialnost zelo slabo skrbijo ali skoraj nič. Bili smo presenečeni, ko so nam po-licisti povedali, da imajo za delo samo eno vozilo (trideset let stari Defender). Prav tako skoraj nismo mogli verjeti, da ima osem vodnikov za psa le dva nagobčnika, ki si ju predajajo skupaj z vozilom. Prav tako je bilo videti, da

so pesjaki in prostori policistov precej dotrajani in v slabem stanju. Policisti so nam pripravili prikaz dela njihovih psov. Ob odhodu pa smo se dogovorili, da jim vrnemo vabilo in jim poskušamo pomagati pri nabavi opreme. Na poli-cijski upravi nas je sprejel načelnik spe-cialnih enot in nas odpeljal v vadbeni center specialne enote. Razkazal nam je objekte in nas pogostil s svečanim kosilom. Ob slovesu smo razdelili pri-

ložnostna darila in se odpeljali v Pod-gorico, kjer smo si ogledali znamenito-sti, obiskali center mesta, mestni stadi-on in športno dvorano Moračo.

Strokovni obisk in izlet v Črno goro je zelo dobro uspel, zato smo se odlo-čili, da bomo takšne izlete pripravljali tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Karl Kelc

MEDNARODNO SODELOVANJE

Policisti specializirane enote za nadzor prometa in po-licisti postaj prometnih policij iz Ljubljane, Postojne in Kopra so v okviru mednarodnega policijskega sodelo-vanja na področju varnosti cestnega prometa, ki poteka pod okriljem Evropske zveze prometnih policij TISPOL, 24. julija poostreno nadzrali tovorna vozila in avtobuse ter njihove voznike.

Slovenska policija je v prizadevanju za izboljšanje var-nosti cestnega prometa izjemno dejavna tudi na medna-rodnem področju, saj sodeluje s številnimi mednarodnimi organizacijami, ki so povezane z varnostjo v cestnem pro-metu. Med organizacijami, s katerimi policija na področju varnosti cestnega prometa sodeluje najtesneje, je Evropska zveza prometnih policij (European Traffic Police Network – TISPOL).

Med nadzorom, ki je istočasno potekal v več evropskih državah, je bilo v Sloveniji ustavljenih in kontroliranih 194 vozil. Policisti so ugotovili 22 kršitev cestnopromet-nih predpisov. Največ je bilo kršitev časa trajanja vožnje in kršitev, povezanih z delovanjem tahografa. Pri kar štirih voznikih je bilo ugotovljeno, da so imeli v organizmu alko-hol. Najvišja stopnja alkohola v organizmu je znašala 0,52 miligramov v litru izdihanega zraka. Hitrost je prekoračilo šest voznikov.

V poostrenem nadzoru mednarodne akcije so sodelo-vali tudi inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, cariniki mobilne enote za zatiranje tihotapstva Generalnega carinskega urada in delavci podjetja Cestel d. o. o., ki na podlagi koncesije izvaja tehtanje motornih vozil.

Besedilo in foto: SENP

POLICISTI PPVSPK NA OBISKU V ČRNI GORI

Po dogovoru vodstva PPVSPK Maribor s predstavniki vodnikov in konjenikov Črne gore, se je šest policistov konec marca odpravilo na strokovni obisk v Podgorico. Pot smo seveda izkoristili tudi za ogled znamenitosti. V Splitu smo si ogledali stari del mesta, v Dubrovniku pa večje znamenitosti. V mestni kavarni nas je pričakal upokojeni krimina-listični inšpektor, sedaj novinar osrednjega hrvaškega časopisa, ki nam je ob kavici razložil zgodovino mesta.

S črnogorskimi kolegi

https://www.tispol.org/

https://www.tispol.org/


VArNOST

79

UDELEŽBA POLICISTOV SPECIALNE ENOTE NAMEDNARODNIH TEKMOVANJIH

Maja so se pripadniki SE GPU udeležili dveh mednarodnih tekmovanj v streljanju, in sicer so 19. in 20. maja sodelovali na mednarodnem tekmovanju International SWAT Situation Shooting Championship v mestu Dorog na Madžarskem; od 26. do 29. maja pa so sodelovali na tekmovanju 11. Police Sniper Championship, ki je bilo v Libavi v Češki republiki.


Na Madžarskem je letos tekmovanje potekalo že četr-tič, udeležilo se ga je 30 ekip iz različnih policijskih speci-alnih in posebnih enot držav članic Evropske unije. Tek-movanje je potekalo po pra-vilih IDPA (The International Defensive Pistol Association), sestavljeno pa je bilo iz raz-ličnih taktičnih predpostavk. Osnovni poudarek je bil na reševanju talskih situacij, s ka-terimi se največkrat srečujejo pripadniki specialnih enot pri svojem delu. Tekmovanje je trajalo nepretrgoma dva dni, tudi ponoči, kar je od tekmo-valcev zahtevalo dobro psi-hofizično pripravljenost termaksimalno zbranost. Krite-riji ocenjevanja pri posamez-nih taktičnih situacijah so bili zelo visoki, saj je ekipa v pri-meru zadetka tarče talca ali policista dobila kazenske toč-ke in s tem veliko časovnega pribitka. Osnovna oborožitev tekmovalcev sta bili pištola

in brzostrelka. Omejitve v modelih orožja ni bilo, edini pogoj je bil, da je bilo orožje kalibra 9x19 mm. V nekate-rih taktičnih situacijah pa so tekmovalci uporabljali tudi malokalibrsko pištolo ter po-tezno šibrenico.

Tekmovanje na Češkem je bilo na strelišču vojaškega trenažnega centra Daskabat v Libavi, udeležilo se ga je 60 ekip iz različnih evropskih dr-žav, letos prvič tudi predstav-niki Južnoafriške republike, ZDA in Izraela. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva de-lovna dneva. Prvi dan je bil namenjen nastreljevanju pu-ške na 100 m, drugi dan pa za tekmovanje. Udeleženci so morali uporabiti ostrostrel-sko puško, in sicer so pravi-la tekmovanja dovoljevala uporabo kalibra 5,56 (223 cal) oziroma 300 Winchester Magnum (7.62x67 mm). Tek-movanje je bilo načrtovano tako, da polavtomatske os-trostrelske puške niso imele prednosti pred repetirnimi. Tarče in razdalje, na katere se je streljalo, so bile zasnovane posebej za to tekmovanje in tekmovalcem niso bile znane vnaprej, kajti organizatorjev namen je bil, da ohrani stop-njo realizma in psihološkega stresa. Dovoljena je bila upo-raba merilnih naprav za pre-računavanje vetra in določa-nje razdalj, prav tako pa je bila dovoljena uporaba me-rilcev razdalj, ki so vgrajeni v ostrostrelskem daljnogledu.

Udeležba na takšnih in podobnih mednarodnih tek-movanjih ni le tekmovalni izziv, ampak tudi prilika za izmenjavo znanja in drago-cenih izkušenj, nenazadnje pa tudi za navezovanje prija-teljskih vezi s pripadniki tujih specialnih enot.

Besedilo in foto: Boris Potušek


VArNOST

V policiji sem zaposlen 21 let. Od 1984 do 1988 sem obiskoval kadetsko šolo za miličnike. Kot miličnik pripravnik sem začel delati na takratnem oddelku milice v Bovcu. Leta 1992 sem napre-doval v pomočnika vodje varnostnega okoliša. Po reorganizaciji policije na lokalni ravni leta 1996 sem napredo-val na delovno mesto vodje policijske-ga okoliša na takratni PMP Bovec in te naloge opravljal do leta 2004. Od leta 2004 do 2006 sem nadaljeval s študi-jem na Višji policijski šoli v Tacnu. Po končani šoli sem bil razporejen na de-lovno mesto pomočnika komandirja PP Tolmin. Leta 2008 sem pričel s štu-dijem ob delu na FVV, z izpiti sem za-ključil, čaka me še diplomska naloga.

Zaradi narave policijskega delu sem navajen biti med ljudmi. Naše poslanstvo je pomagati, tako da mi v prostem času ni težko prostovoljno opravljati še dodatne dejavnosti v gasilstvu, smučariji in pri de-lu z mladimi. Ti hobiji so zame sprostitev, saj menim, da je treba prosti čas koristno preživeti.

Gasilstvo mi je bilo tako rekoč ‘polo-ženo v zibelko’. Moj oče je bil poklicni ga-silec in ko sem še živel v Slovenski Bistrici, po rodu sem namreč Štajerec, smo živeli v gasilskem domu. Res se moram zahvali-ti staršema, ki sta me vzgajala v duhu po-magaj drugim in tako boš srečen. Že od malih nog sem bil v gasilskih vrstah: naj-prej v PGD Zgornja Bistrica, po prihodu v Bovec pa sem se takoj vpisal v PGD Bo-vec. Ti kraji so mi res všeč in vedel sem, da se ne bom vrnil domov, čeprav sta starša mislila drugače. Še zdaj se spominjam maminega joka, ko sem jima povedal, da bom ostal v Bovcu. Saj ne pravim, da ne grem rad domov, kajti dom je samo eden in starši so samo eni, dokler jih imaš.

Po nekaj letih samske-ga tavanja in veseljačenja sem se tudi jaz umiril, se zresnil in si ustvaril druži-no. Z ženo Beti, ki je do-mačinka, sva si na domu njenih staršev ustvarila družino. Imam dva preču-dovita otroka, sina Reneja in hčerko Rebeko, na ka-tera sem res ponosen, kajti oba stopata po poti pros-tovoljnega gasilstva. Ker je bila žena v manjšini, sem nagovoril tudi njo, da se je vpisala v gasilsko društvo. Danes v društvu vodi žen-sko desetino članic. Sina, ki

ima 18 let in je virtuoz na diatonični har-moniki, pa je Dijaški dom Nova Gorica, kjer biva med šolanjem na srednji elektro šoli, letos predlagal za prostovoljca leta 2009. Tako se je junija udeležil sprejema na Brdu pri Kranju pri predsedniku repu-blike dr. Danilu Türku. Zadovoljen sem, da mi je z ženino pomočjo uspelo vzgojiti oba otroka v duhu pomoči drugim.

Ker sem bolj vesele in komunikativne narave, sem si hitro pridobil krog prijate-ljev in tako sem zašel tudi v smučarsko društvo Kanin, kjer je sin treniral tekmo-valno smučanje, ki ga je čez čas zaradi pomanjkanja financ opustil. Naravnenesreče na Bovškem, oba potresa, sta našo družino postavila pred hudo preiz-kušnjo, predvsem se to še danes pozna na finančnem področju, saj smo morali kar dvakrat popravljati hišo. Vendar dela v smučarskem društvu nisem opustil in tako smo pričeli s srečevanjem ljubiteljev smučanja po starem, ki je danes preraslo v mednarodno srečanje in je tudi medij-

sko zelo odmevno. Zakaj smučanje po starem? Rad spoznavam zgodovino teh krajev, vse vojne, predvsem 1. svetovna vojna je že natančno opisana in obdela-na. Zanimalo me je pa še nekaj drugega, in sicer kje in kako se je začelo smučanje pri nas. Šele po nekaj letih poizvedova-nja sem ugotovil, da je bil to eden izmed virov preživetja. V teh dolinah je pozimi zapadlo veliko snega in domačini so se lahko le s krpljami in smučmi gibali in si tako zagotavljali preživetje.

V Osnovni šoli Bovec sem poučeval kolesarski krožek in pripravljal učence 4. razreda na kolesarske izpite, ki sem jih tudi izvajal. Od leta 1996 do 2004 sem bil tudi predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu. Tako je leta 2003 s strani AMD Tolmin oz. AMZS prišla pobuda, da bi se ekipa iz Zgornjega Posočja udeležila evropskega prvenstva v prometno-tehničnem tekmo-vanju. Projekt sem predstavil takratnemu ravnatelju OŠ Bovec Andreju Mlekužu, ki je bil nad njim navdušen in me je pod-prl. Ekipo bovških osnovnošolcev sem pripravil na medobčinsko tekmovanje osnovnih šol občin Bovec, Tolmin in Ko-barid. Zahvaljujoč vztrajnemu delu smo zmagali in se tako uvrstili na Evropsko prvenstvo v prometno-tehničnem tek-movanju v Lizboni na Portugalskem. Kot mentor sem moral ekipo za tekmovanje tudi ustrezno pripraviti, pri čimer sta mi pomagala predsednik AMD Tolmin Jože Režonja (upokojeni policijski inšpektor) in Miran Mozetič iz AMZS. Po vztrajnih pripravah poleti smo septembra 2003 na Portugalskem dosegli izvrstno 3. mesto, kar je bil za majhno OŠ Bovec izredno velik uspeh. Zdaj zaradi študija ne delam več z mladimi, ampak o tem delu še ni-sem rekel zadnje besede. Po končanem

študiju bom z vzgojo mla-dih v cestnem prometu in vsakdanjem življenju vse-kakor nadaljeval.

Kaj mi pomeni biti gasilec? Gasilec ne more biti vsak, s tem se rodiš. Če za to nimaš srca in vo-lje, nima smisla. Že drugi mandat, to je sedem let, sem predsednik društva. Prostovoljstvo mi res vza-me veliko časa, so naporni in stresni trenutki, vendar občutek in zadovoljstvo, da si pomagal skupnosti in človeku sta nekaj ne-popisnega. Tako veselje

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE

BORIS ZORKO – GASILEC Z DUŠO IN TELESOM


VArNOST

81

kot žalost delim z drugimi. Sem zelo ču-stven človek in solz sreče oz. žalosti ne skrivam.

Letos poleti sem bil zelo obreme-njen, kajti 1. avgusta smo prevzeli novo gasilsko vozilo, za kar je bilo potrebnih ogromno priprav. Veliko je bilo organiza-cijskega dela in zagotavljanja finančnih sredstev, ampak z dobro voljo je šlo. Tu ne morem mimo naše lokalne skupnosti, občine Bovec z županom in občinskim svetom na čelu. Razumejo naše delo, ga spoštujejo in nam zato tudi zagotav-ljajo finančna sredstva. Vrednost vozila220.000 € ni majhen zalogaj, 20 odstot-kov teh sredstev pa mora zagotoviti dru-štvo samo. V dveh letih dva nova tovor-njaka, v 5 letih nov ves gasilski vozni park. Bilo je ogromno dela in truda. Gasilci smo v teh krajih zelo cenjeni. Ne gledajo nas le kot del gasilske folklore, ampak nas ze-lo spoštujejo kot strokovnjake in ljudi, ki smo vedno pripravljeni pomagati. To smo dokazali tudi ob obeh potresih in plazu v Logu pod Mangartom. Hvala vsem gasil-cem iz Slovenije in zamejstva, ki ste nam v tistih težkih trenutkih pomagali.

Druga dejavnost, ki smo jo uvedli tu-di gasilci v Bovcu, pa je nujna medicin-

ska pomoč. Sreča je v tem, da sva jaz, kot predsednik, in poveljnik gasilcev iz Bov-ca zaposlena v policiji. Poveljnik, moja desna roka Matjaž Černuta, prejemnik priznanja, predstavljen je bil tudi v reviji Varnost, ima največ zaslug za to. Doga-jalo se je namreč, da smo velikokrat kot policisti v patrulji prišli na kraj prometne nesreče, v katerih so bili udeleženci tele-sno poškodovani. V takšnih nesrečah so najpogosteje udeleženi motoristi, zgo-dijo pa se na območju Trente oz. Vršiča. Policisti smo prihiteli na kraj, ponesreče-nec je bil poškodovan in vsi so prepros-to pričakovali, da bo policist na kraju na-redil vse, čeprav ima v patruljnem vozilu le prvo pomoč in ničesar drugega. Reše-valno vozilo iz Tolmina do kraja nesreče potrebuje več kot eno uro vožnje, zato smo sklenili, da bi bilo nujno treba nekaj ukreniti. Najprej smo začeli improvizira-ti s tistim, kar smo imeli pri roki, včasih smo uporabili tudi službene srajce. Z Matjažem sva ugotovila, da bi nam v teh primerih lahko največ pomagali gasilci. Vodstvo Zdravstvenega doma Tolmin je najino odločitev pozdravilo in tako smo v društvo včlanili tudi medicinske sestre iz Bovca. Strokovno se usposabljamo na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Imamo

tri ekipe, ki stalno dežurajo oz. so člani dosegljivi na poziv, ko nas preko regij-skega centra za obveščanje aktivirajo za nujno pomoč.

Moj hobi je tudi smučanje, drugih športnih aktivnosti pa se zaradi pomanj-kanja časa ne udeležujem. To ni dobro, saj se pri 40 letih zavedam, da bi bilo treba način življenja spremeniti in se več gibati. Pa kaj naj, če ni časa …

Moja družina me pri tem podpira. Dokler ima družina zaupanje vame in jaz vanje, ni problema. Saj ne rečem, da ne pride kdaj tudi do nesoglasij, kar je normalno, a odkrit in miren pogovor reši vse. Predvsem je to pomembno pri otro-cih. Moraš si vzeti čas zanje in jih poslu-šati. Na koncu jim tudi svetovati in pred-lagati rešitve.

Želje in načrti za naprej? Želim si le zdravja, čim prej zaključiti s študijem, delati, pomagati drugim in predvsem si želim “da bi bilo manj slovenske fovšije”. Tu pa smo svetovni prvaki.

Pa da bi bili otroci zdravi, uspešno za-ključili šolanje in stopali po mojih stopi-njah. Predvsem pa veliko sreče in zdravja vsem!

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS

Vse moje ukvarjanje je vezano na letalstvo. Poleg šolanja in treninga novih akrobatskih pilo-tov me zelo zanima tako imenovana amaterska gradnja letal. Direktorat za civilno letalstvo mi je podelil licenco kontro-lorja gradnje amatersko grajenih letal. Tudi sam

sem vključen v gradnjo letala, vendar sam sebi tega ne mo-rem kontrolirati.

Želja, ciljev in načrtov ni veliko, a veliko potegnejo za sabo, in sicer imeti možnosti za trening ter potrebno sponzorstvo za udeležbo na svetovnem prvenstvu naslednje leto.

V policiji sem se zaposlil 12. februarja 2001 preko javne-ga razpisa za pilota. Ob prihodu sem imel 7 let del dobe v letalstvu kot učitelj in skupno 1800 ur letenja. V LPE sem začel kot učenec na helikopterju, nato sem se začel vklju-čevati kot predavatelj v šolanju novih pilotov LPE. Kot pre-vajalec sem se udeležil prvega šolanja v nočnem letenju z NVG v Bonnu v Nemčiji in se po tem posvetil opremljanju LPE v smeri NVG. Sčasoma sem se usposobil za letenje z vsemi tipi helikopterjev, ki so v naši enoti, in začel delati kot učitelj letenja na helikopterjih. Danes opravljam dela vodje letalske šole LPE.

Hobiji se pač prilagodijo, a če je volje dovolj, za te stvari nisi nikoli utrujen. Pa še nekaj je treba imeti – razumevanje bližnjih, in jaz ga imam precej, na srečo. Ukvarjam se z akro-batskim letenjem z motornimi letali. Čeprav je skoraj z vsakim letalom brez škode možno opraviti vsaj osnovne akrobatske manevre, pa so letala, s katerimi tekmujemo, izdelana pose-bej za tako letenje.

Že pri letalskih modelih mi je bilo najboljše akrobatsko letenje, tako da je s pravimi letali samo logično nadaljeva-nje. Akrobatskega letenja sem se učil v matičnem aeroklubu Murska Sobota, najprej z jadralnimi letali, nato z motornimi pod vodstvom izkušenega poljedelskega pilota in inštruktor-ja Maksa Vaupotiča.

Akrobatsko letenje je način razmišljanja v zraku, ne pome-ni večje korajže, ampak večje znanje o letalu in zakonitostih letenja. Včasih se zgodi, da to kdo pomeša. Takrat imamo ka-tastrofo.

IGOR ZRINSKI – PILOT

Foto: Marko Repe


VArNOST

METKA ISKRA – KLEKLJARICA IN ŠPORTNICA

Doma sem iz Vrbice pri Ilirski Bistrici. Rojena sem leta 1980 v Postojni. Osnovno šolo sem obiskovala v Ilirski Bistrici, srednjo pa v Sežani. Že po končani osemletki sem si želela postati policistka, pa se žal ni izšlo, ker punc v šolo takrat niso sprejemali. V policiji sem zaposlena od 1. julija 2003. Delo opravljam kot mejna policistka na mejnem prehodu v Jelšanah.

Ker živim pri starših in svoje družine še nimam, si lahko vza-mem čas za hobije. Kljub temu pa je potrebna organizacija ter razumevanje in podpora staršev in fanta.

Poleg klekljanja se ukvarjam še s fotografijo in različnimišporti, kot so: tek, kolesarjenje, rolanje, hoja v

hribe, razni sprehodi, ob katerih mi delajo družbo kuža Nero in nečaka. Rada pa se odpravim tudi na ribolov s fantom,

ker me to sprosti, hkrati pa izvem še kaj o ribolovu (kako, kaj, vrste rib …).

S tekom sem se začela ukvarjati že v osnovni šoli (udele-žila sem se raznih tekmovanj) in s tem nadaljujem še danes, predvsem za rekreacijo in sprostitev. Nekajkrat sem se udeleži-la tudi policijskega mnogoboja v Gotenici. Skratka rada imam naravo in poleg fotoaparata včasih vzamem tudi košarico in naberem kakšno zeliščno rožico.

Klekljanje je eden od načinov izdelovanja čipk. Pomeni prepletanje, križanje in pretikanje vsaj dveh ali več parov niti, ki so navite na podolgovate, posebno oblikovane lesene pal-čke, imenovane kleklji. Za izdelavo idrijske čipke potrebujemo še sukanec, bulo (blazina) s košarico oz. podstavkom, vzorec (papirc), bucike, kvačko in škarjice.

Klekljam že kar precej časa. Navdušila sem se ob gledanju sestre, kako prepleta lesene palčke. Klek-

ljanja me je naučila Olga Ferjančič iz Logatca, h kateri sem hodila na tečaj. Začela sem v petem

razredu osnovne šole in klekljam še danes, ker me to zelo veseli. Obenem pa je to zame velika sprostitev

in pravi pokazatelj natančnosti, vztrajnosti, potrpežljivosti in spretnosti. Čim težja je tehnika izdelave in čim bolj zapleten je vzorec, raje ga izdelujem. Še najraje izdelujem vzorce, ki si jih narišem sama. Leta 1994 sem se udeležila klekljarskega tek-movanja v Idriji, žal pa me je drobna napaka stala odlične uvr-stitve. Sem tudi članica Klekljarskega društva Cvetke iz Žirov. Letos sem sodelovala na dveh skupinskih razstavah.

Želim si, da bi klekljana čipka ostala še dolgo del slovenske kulturne dediščine in da bi jo bolj cenili.

športi, kot so: tek, kolesarjenje, rolanje, hoja v hribe, razni sprehodi, ob katerih mi delajo

družbo kuža Nero in nečaka. Rada pa se odpravim tudi na ribolov s fantom,

čke, imenovane kleklji. Za izdelavo idrijske čipke potrebujemo še sukanec, bulo (blazina) s košarico oz. podstavkom, vzorec (papirc), bucike, kvačko in škarjice.

gledanju sestre, kako prepleta lesene palčke. Klek

razredu osnovne šole in klekljam še danes, ker me to zelo veseli. Obenem pa je to zame velika sprostitev

in pravi pokazatelj natančnosti, vztrajnosti, potrpežljivosti in spretnosti. Čim težja je tehnika izdelave in čim bolj zapleten je vzorec, raje ga izdelujem. Še najraje izdelujem vzorce, ki si jih narišem sama. Leta 1994 sem se udeležila klekljarskega tekmovanja v Idriji, žal pa me je drobna napaka stala odlične uvrstitve. Sem tudi članica Klekljarskega društva Cvetke iz Žirov. Letos sem sodelovala na dveh skupinskih razstavah.

Želim si, da bi klekljana čipka ostala še dolgo del slovenske

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE


VArNOST

83

V spomin na jeklenega policista Mit-jo Brajnika, ki je pred dvanajstimi leti tragično preminil v nesreči pod Okreš-ljem, je športno društvo Bled 92 v so-delovanju s PU Kranj in GPU organizi-ralo že 16. tradicionalno športno tek-movanje Pohod razuma, volje in moči – Brajnikov memorial.

Tekmovanje je 12. in 13. junija po-tekalo na območju Bleda, Bohinja, Jelo-vice in dela Julijskih Alp. Sodelovali so policisti, pripadniki Slovenske vojske in kranjski poklicni gasilci. Med 21 ekipami so bile tudi tri ženske ekipe.

Tekmovalce sta ob otvoritvi pozdra-vila ministrica za notranje zadeve Kata-rina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek, ki sta pohvalila voljo, trmo in jekleno disciplino vseh tekmovalcev te težke preizkušnje.

Tekmovalke in tekmovalci so letos zopet dokazali, da zmorejo preživeti v

najtežjih razmerah in da so kos tudi naj-zahtevnejšim nalogam.

Ko so tekmovalci poskakali v mrzlo Blejsko jezero, je bilo konec ugibanja o temperaturi vode. A že s prvimi zamahi so se ogreli, in ko so po 800 metrih pri-lezli iz jezera, ni bilo časa za počitek, saj so jih že čakale nove discipline. Teku do strelišča in streljanju s pištolo je sledilo kolesarjenje na Goško raven in do Ob-lakove planine, nato so kolesa zame-njali za pohodne čevlje in grizli kolena na gorskem pohodu, potem pa vse do Rudnega polja zopet vrteli pedale. V so-boto, 13. junija, so se spustili v dolino do Bohinjskega jezera, kjer so veslali, zatem pa zopet na kolo in na koncu še gorski pohod do Ribnega, kjer so zaključili dvo-dnevno tekmovanje.

Vsi tekmovalci so bili kos najhujšim naporom, najboljši pa sta bili ženska ekipa Policijske akademije in ekipa Gor-

ske šole Slovenske vojske. Vse ekipe so se borile v timskem duhu.

Organizatorju, športnemu društvu Bled 92, se ni treba bati za prihodnost tega tekmovanja, saj so se tekmovalci poslovili z obljubo, da se naslednje leto zopet vidijo. Prav tako ima organizator podporo ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in ministrice za obram-bo Ljubice Jelušič, generalnega direk-torja policije Janka Gorška in direktorja kranjske policijske uprave Simona Ve-ličkija.

Besedilo in foto: Denis Čemažar

SPORT

16. POHOD RAZUMA, VOLJE IN MOČI – BRAJNIKOV MEMORIAL

Mitja Brajnik, izvrsten športnik, je bil pred 16 leti na Gorenjskem začetnik Pohoda razuma, volje in moči, za-to so to tekmovanje, ko je leta 1997 skupaj s še štirimi gorskimi reševalci umrl v nesreči pod Tursko goro, nje-mu v spomin preimenovali v Brajni-kov memorial.

Brajnikov memorial je izjemno naporno športno tekmovanje, ki je zamišljeno kot kombinacija športnega talenta, trme, obvladovanja specialnih veščin in znanja, potrebnega za preživetje v naravi ali za pomoč sočloveku, traso pa morajo tekmovalci premagati kot ekipa. Udeleženci tekmujejo v različnih disciplinah: plavanju, kolesarjenju, gorskem pohodu, streljanju, veslanju po jezeru.


VArNOST

10. POHOD POLICISTOV NA TRIGLAV

ŠPORT

Najbolj zagrizeni in seveda kondicij-sko pripravljeni so Kredarico osvojili že po dobrih treh urah s Pokljuke, čeprav je pot ob normalni hoji dolga kar pet ur. Po počitku smo se v skupinah od-pravili na vrh Triglava, ki ga je prva sku-pina osvojila ob dvanajstih. Ker je bil to okrogli deseti pohod, in ker smo neka-teri pričakovali, da se ga bosta udeleži-la tudi ministrica ali generalni direktor policije, smo na vrhu odprli penino, a jo žal spili sami. Na njuno udeležbo ra-čunamo prihodnje leto. Sicer pa se je do danes pohoda policistov udeležil le en generalni direktor policije. To je bil Marko Pogorevc, ki se je s policisti od-pravil na prvi pohod.

Po osvojitvi vrha je sledila krajša slovesnost na Kredarici. Podelili smo medalje pohodnikom, ki so se pohoda udeležili petič in dvema, ki nista izpu-stila niti enega pohoda, torej sta Tri-glav s policisti osvojila desetkrat. To sta prejela Jože Mencin in Bojan Skočir. Priznanje za peti pohod pa so prejeli Jože Lapajne, Mihec Počivalšek in An-drej Zgonc. Poleg naštetih so priznanja dobili tudi policisti gorske enote, ki s svojim budnim očesom in dragocenimi izkušnjami vsako leto spremljajo po-hodnike. Priznanja so dobili policisti gorske enote: Matej Brajnik, Bojan Kos in Matjaž Kos, Robert Kralj, Roman Sku-mavc, Rafael Šturm, Igor Zlodej in Mat-jaž Žagar.

Res je, da je Mihec Počivalšek letos s policisti že petič osvojil pohod, ven-dar pa je treba pri tem dodati še, da vztrajno skrbi tudi za veselje svojega podmladka do hribov. Lani se je njegov komaj 12-letni sin prvič udeležil poho-da na Triglav in za piko na i še cel večer skrbel, da je družba plesala ob zvokih frajtonarice. Tudi letos je bilo tako. Mi-ha Počivalšek mlajši je bil tudi letos ra-zigran in je z dobro voljo in živo glasbo skrbel za razpoloženje. Mihec pravi, da se nam bo prihodnje leto na pohodu pridružil tudi mlajši sin, zato mu lahko tudi za motivacijo mladih izrečemo po-sebno zahvalo. Posebni priznanji smo podelili še oskrbniku doma na Kredari-ci, ki vsako leto poskrbi za nas, in me-teorologom, saj so njihove napovedi vedno najbolj točne. Za tiste, ki so Triglav osvojili prvič, je sledil obvezen krst.

Tudi po poti nazaj nam ni bilo dolgčas. Čez melišče, koder smo se vračali, smo videli izjemno lepo in neokr-njeno naravo s številnimi planikami. Pot so nam prekrižali kozorogi, s strani pa so nas previdno opazovali gamsi.

Kljub temu, da je bila tudi za letošnji tradicionalni pohod policistov na Triglav, ki smo ga organizirali 13. in 14. avgu-sta, vremenska napoved zelo slaba, se nas je v Vratih, Krmi in na Pokljuki zbralo več kot sto policistov, naših družin-skih članov in prijateljev. Že ob šestih zjutraj smo z dobro voljo in polnimi nahrbtniki zagrizli v kolena in se odpravili proti vršacu. In tokrat smo imeli srečo. Po poti se je rodil čudovit dan in višje, kot smo se vzpenjali, lepši razgled se je širil pod nami.


VArNOST

85

Po desetih letih se je zamenjal tudi organizacijski odbor pohoda. Prejšnji člani so že skoraj vsi odšli v pokoj in kot penzionisti pravijo, da nimajo časa še za interesne dejavnosti. Zato smo organizacijo pohoda prevzeli mlajši, še polni energije in novih idej. Prejšnji odbor, ki so ga sestavljali Jože Mencin, Bojan Glavnik, Slavko Hočevar, Vojko Robnik in Bojan Skočir, smo zamenjali Sanja Potušek, Monika Golob, Robert Kralj, Robert Mencin, Matej Skočir in Danijel Žibret.

Ker je pohod resnično uspel in ker je bilo druženje na Kredarici enkratno, se je tako rekoč moralo zgoditi še kaj, kar je dalo pohodu piko na i. Nesreča namreč nikoli ne počiva. Ko se je zače-lo mračiti in so se na nebu začeli risati grdi oblaki, nas je zmrazila novica, da se je na Triglav odpravila starejša, ne-koliko izgubljena ženska, ki pa se na

Kredarico še vedno ni vrnila. Brez po-mišljanja so gorniki pograbili opremo in začeli z iskalno akcijo. Čeprav je bila zunaj že tema, nebo pa se je priprav-ljalo na nevihto, sta se Robert Kralj in Bojan Kos takoj, že tretjič ta dan, od-pravila proti vrhu. A nista imela sreče. Ko sta se povzpela na vrh Malega Tri-glava, so jima okoli glave začele švigati strele. Bilo je prenevarno, da bi nada-ljevala. Tvegala sta življenje, da bi rešila izgubljeno žensko, a jima ni uspelo. Ko smo šli spat, smo bili prepričani, da nas zjutraj čaka slaba novica.

Zjutraj nas je skozi oblake vendarle pozdravilo toplo sonce. V zgodnjih ju-tranjih urah sta gornika Aleš Ahačič in Igor Zlodej še enkrat poskušala srečo in šla iskat izgubljeno. Drugi smo se že vračali v dolino, ko sta sporočila, da sta jo našla ... živo in zdravo. Tudi nam se je odvalil kamen od srca. Reševati živ-

ljenja je odgovorna naloga, ki jo moraš opravljati s srcem. To je poslanstvo, ki ga ne more opravljati vsak, saj je zaradi tuje nespametnosti pogosto treba iz-postaviti svoje življenje.

Letos je bil Triglav res izjemno do-živetje! Zagotovo je zgodbic, ki so jih doživljale skupine policistov iz cele Slovenije veliko. Na primer: policist PP Kranj Slavko Smolej in njegova živ-ljenjska sopotnica Jana sta na Triglavu slovesno obeležila enajsto obletnico poroke, policistka Anja iz Ilirske Bistri-ce je premagala strah pred višino in bo naslednje leto že bolj pogumno stopa-la nad triglavskimi prepadi ...

Planinski pozdrav do prihodnjega pohoda!

Besedilo: Monika GolobFoto: Monika Golob, Kristjan Vodopivec,

Anja Zgonc, Tomaž Varlec

SPORT

Notranjska ekipa Gorenjska ekipa

Skupinska fotografija na Kredarici Štajerska ekipa


VArNOSTŠPORT

SPOMINSKI POHOD NA OKREŠELJ

Pred vrnitvijo v Zagorje ob Savi smo se srečali z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, ki se je z veseljem fotografiral z nami.

Delavci PP Zagorje ob Savi smo se v za-četku junija zbrali pred PP v Zagorju ob Savi in se napotili v pogorje Kamniško-Savinjskih Alp, da se preizkusimo na po-hodu na Okrešelj – v spomin na tragično nesrečo, ki se je v tem pogorju zgodila med usposabljanjem članov Gorske re-ševalne službe Slovenije.

Pot navzgor je bila strma in naporna, vendar smo jo trmasto in vztrajno prema-govali.

Izvir reke Savinje nas je osvežil in že smo bili na poti proti koči na Okrešelj. Cilj ni bil več daleč, in ko smo končno prišli do spominskega obeležja, je bilo treba

preobleči prepotena oblačila, se okrepčati in od-žejati. Ob 11. uri smo se pri spominskem obeležju udeležili krajše slovesnosti s polaganjem venca in kulturnim programom. Kot ponavadi smo se tudi tokrat srečali z nekdanjimi sodelavci, sedaj vetera-ni Policijsko-veteranskega društva Sever – Zasavje, s katerimi smo obudili spomine na slovensko osa-mosvajanje, ko smo se skupaj borili na »zasavski fronti«. Brez prijateljskega vzdušja v gorah in do-bre »motivacije« ne gre, zato smo si privoščili tudi kakšen daljši oddih v prijetni senci zelenega gozda. Pot nazaj v dolino je bila težja, vendar smo prema-gali tudi ta del pohoda.

Naj ostane ta spomin z našimi komentarji in pogledi v naših srcih. Upamo tudi, da se pohoda naslednje leto udeleži še več delavcev PP Zagorje bo Savi in da postane del vsakoletne tradicije te enote!

Besedilo: Milan SagadinFoto: Ernest Babič

PREKMURCI NA OKREŠLJU

Letos je minilo že 12 let od tragične nesreče, ko se je na grebenu Tur-ske gore nad Okrešljem, smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev – inštruktorjev med rednim letnim usposabljanjem zdravnikov in re-ševalcev GRS. Kot vsako leto, je bil tudi letos organiziran spominski po-hod na Okrešelj.

Pohoda se je udeležilo tudi 50 de-lavcev PU Murska Sobota, ki so se ob 11. uri udeležili spominske slovesnosti v bližini kraja nesreče.

Besedilo in foto: Zoran Kosi

»Korenjaki«


VArNOST

87

SPORT

Trije policisti iz PU Ljubljana so se v za-četku junija udeležili triatlona v Murski Soboti, na katerem je tekmovalo več kot 100 triatloncev.

Sodelovali so Mirko Špehar s PP Kočevje, Elvis Podlogar iz SUP PU Ljubljana in Marko Bergant s PP Ljubljana Center. Rezultati tek-movanja so se upoštevali tudi za uvrstitev na državnem prvenstvu Slovenske vojske in policije.

Na tekmovanju so se policijske ekipe pomerile v posamični in ekipni razvrstitvi, prav tako je lahko ekipo sestavljala štafeta, kjer je vsak posameznik sodeloval s svojo disciplino.

Tako je Mirko Špehar preplaval 750 me-trov v jezeru, ki je imelo vsega 19 stopinj, in iz vode prišel v prvi polovici. Marko Bergant je kolesaril 20 km, pri čemer se je dobro dr-žal konkurence iz Novega mesta. Na koncu je Elvis Podlogar začel s tekom na 5 km, pri čemer je zaostajal za okoli 30 sekund za novomeško ekipo, vendar je s silovitim fini-šem v zadnjih metrih premagal tekača iz PU Novo mesto in zmaga je bila dosežena.

Drugo mesto je šlo torej v roke Novo-meščanom, tretje mesto med policijskimi štafetami pa je pripadlo ekipi PU Maribor. V posamični razvrstitvi pa je najboljši triatlo-nec v policijskih vrstah postal Matej Paradiž s PU Koper.

Besedilo: Elvis Podlogar

PREKMURSKI POLICISTIODLIČNI V SRBIJI

Policisti PU Murska Sobota smo se 19. in 20. junija udele-žili prvega mednarodnega turnirja v malem nogometu po razpadu nekdanje skupne države.

V Beogradu nas je sprejel in na tekmi bodril slovenski poli-cijski ataše v Srbiji Bojan Lunežnik. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip, poleg domačinov še ekipe iz Črne gore, Madžarske, Romunije in seveda iz Slovenije.

Na turnirju smo se izjemno odrezali, saj smo v »deželi no-gometa« osvojili 1. mesto. Odigrali smo šest tekem, pri katerih smo dosegli 16 golov, prejeli pa le enega. Poleg pokala za 1. mesto je bil naš član, policist PP Gornji Petrovci Franc Krančič, razglašen za najboljšega igralca turnirja, kar je bil med 160 pri-javljenimi igralci izjemen uspeh.

Zanimivo je omeniti, da pomurski policisti nasploh dosega-jo odlične rezultate na tekmovanjih malonogometnih ekip po Evropi. Tako so leta 2006 na Nizozemskem, med kar 99 ekipami, osvojili 8. do 12. mesto, leto pozneje so bili na Poljskem drugi,

Za ekipo IPA Murska Sobota so nastopili: Boštjan Bačič, Jožef Grah, Danijel Zla-tar, Damir Pucko, Aleksander Jerebic, Franc Krančič, Janko Šobak in Daniel Kle-indienst, ki je bil hkrati tudi vodja ekipe.

POLICISTI PU LJUBLJANA ZMAGALI NA TRIATLONU

3. POLICIJSKE IGRE NA VODI 2009

Kolektiv PMP Petišovci je v okviru Regionalnega klu-ba IPA za Pomurje uspešno organiziral že tradicionalne Policijske igre na vodi, ki so potekale sredi junija ob gra-moznici v Bakovcih.

Letošnjih iger se je udeleži-lo rekordno število ekip iz cele države, prvič pa so bile igre v moški (15 ekip) in ženski (4 eki-pe) konkurenci.

Vrstni red, moški:

1. PP Lendava 2. PMP Petišovci 3. PP Ilirska Bistrica

Vrstni red, ženske:

1. PP Koper 2. Policijsko športno društvo

Maribor I. 3. PP Ilirska Bistrica

Udeleženci policijskih iger na vodi smo sklenili, da bomo tudi v naslednjem letu pripravi-li vsaj enako uspešne igre in še z večjim številom sodelujočih ekip, seveda pod našim sloga-nom Ni nam lahko.

Besedilo in foto: Jože Kotnjek

leta 2008 v Italiji četrti med 54 ekipami, letos pa so se zavihteli kar na prvo mesto. V primerjavi z nekaterimi drugimi stanovski-mi kolegi iz tujine so pomurski policisti v Srbiji nastopili v okviru svojega prostega časa, zapravljali pa so le lastne prihranke.

Besedilo in foto: Daniel Kleindienst

Ženska ekipa PP Koper v akciji

Bitka čolnark

Pokal za prvo mesto v moški konkurenci je prejela PP Lendava.


VArNOSTŠPORT

POLICISTI NA JADRANJU

Policisti PP Maribor I in PP Rače smo se v začetku junija z jadrnico Marino (Elan 45) potepali po čudovitih hrvaških otokih, od juga do severa Kornatov.

Med enotedenskim »polnjenjem akumula-torjev« in odklopom od službenih obremeni-tev smo z jadrnico obiskali zanimive otoke in ribarili, zato morske hrane ni primanjkovalo. Kopali smo se sicer bolj malo, saj je veter, ki je pihal med 25 in 35 vozli, dodobra ohladil morje, ki je doseglo le dobrih 18 stopinj. Kljub temu smo se imeli čudovito, saj z jadrnice vidiš svet iz povsem drugačne perspektive.

Besedilo in foto: Silvo Koren

Posadko so sestavljali Franc Ciringer, Robert Bohinec, Zdravko Šauperl, Dejan Lenarčič, Branko Godec, Mirko

Lenart, Aljoša Frešer in kapitan Silvo Koren.

POLICE OPEN - DOMŽALE 2009

Na igriščih Teniškega kluba v Domžalah je v začetku junija potekalo 19. državno prvenstvo delavcev policije v tenisu – dvojice.

Na tekmovanju Police open – Domžale 2009 je sodelovalo 76 parov iz vseh služb policije, Ministrstva za notranje zadeve in Carinske uprave, poleg njih pa še upokojenci in dvojica iz hrvaške policije. V moški kategoriji, kjer je bila skupna starost obeh tekmovalcev do 80 let, je nastopilo 32 parov, v moški kategoriji,

kjer je bila skupna starost obeh tekmovalcev nad 80 let, pa je nastopilo 39 parov. V enotni ženski sta-rostni kategoriji so nastopili 3 pari.

Vzporedno z glavnim turnirjem je potekal tu-di turnir IPE v konkurenci za pare, kjer sta bila oba tekmovalca člana IPA Sekcije Slovenije.

Rezultati:

Ženske:1. Zorica Zupan (upokojenka) – Nevenka Maticca

(PU KP)2. Inge Lenarčič (GPU) – Jana Valentinčič (upokojen-

ka)3. Katarina Dobršek (PU KR) – Urška Robnik (PU KR)

Kategorija do 80 let:

1. Jože Sironič (GPU) – Matej Sironič (GPU) 2. Andrej Gorjup (PU CE) – Gorazd Polanec (PU CE)3. Robert Jankovič (PU KK) – Martin Detiček (PU KK)

Kategorija nad 80 let:

1. Aleksander Ban (PU KK) – Vlado Markovič (upoko-jen)

2. Francelj Naglič (upokojen) – Andrej Hrovat (GPU UIT)

3. Drago Lazar (PU LJ) – Zvone Vindiš (PU LJ)

Rezultati v kategoriji IPA:

Kategorija do 80 let:

1. Andrej Gorjup (PU CE) – Gorazd Polanec (PU CE) 2. Robert Jankovič (PU KK) – Martin Detiček (PU KK)3. Mitja Piberčnik (PU MB) – Sašo Habjanič (PU MB)

Kategorija nad 80 let:

1. Aleksander Ban (PU KK) – Vlado Markovič (upoko-jen)

2. Francelj Naglič (upokojen) – Andrej Hrovat (GPU UIT)

3. Drago Lazar (PU LJ) – Zvone Vindiš (PU LJ)

Tekmovanje je odprl direktor PU Ljubljana mag. Stanislav Vrečar, ki je tudi podelil pokale naj-boljšim tekmovalcem. V kategoriji IPA je pokale podelil predsednik regionalnega kluba Ljubljana Mihael Burilov.

Besedilo in foto: Nermin Isič


VArNOST

89

SPORT

NOGOMETNI SPEKTAKELV DOLENJSKIH TOPLICAH

Kot so 11. junija zapisali v Dolenjskem li-stu, se je le slab teden po finalu evropskeLige prvakov zgodil nov nogometni spek-takel. V rubriki Iz topliškega vodnjaka so zapisali, da sta se na topliškem central-nem nogometnem stadionu ob Sušici po-merili ekipi policijske postaje in Krkinih topliških term.

Za sicer prijateljsko merjenje moči sta se ekipi dobro pripravili, policijska očitno bolje, saj so po lanskem porazu, prepričljivo zma-gali s »hokejskim« izidom 9 : 4.

Boj pred domala sto gledalci je bil neiz-prosen, a v celoti prežet s športnim duhom, najbrž je k temu pripomoglo to, da je moštvo policijskih žogobrcev okrepil mag. Anton Olaj, direktor novomeške policijske uprave, za »termalčke« pa je za žogo tekal Jože Berus, direktor Term Krka.

Komandir PP Dolenjske Toplice Željko Hvalec je povedal, da so na tekmi sodelovali vsi s PP Dolenjske Toplice, razen tistih, ki so imeli delo.

Besedilo: Alenka DrenikFoto: PP Dolenjske Toplice

Gasilska za spomin

PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU

Policijsko športno društvo Maribor, v katerega so včlanje-ni policisti PP Maribor I, je v sezoni 2008/09 uspešno za-ključilo 11. prvenstvo PU Maribor v malem nogometu.

Konec aprila je v Imenem in Virštanju potekal turnir v malem nogometu med postajami PU Celje, ki ga je organizirala PP Šmarje pri Jelšah. Prepričljivo naj-boljši so bili policisti PP Ro-gaška Slatina, ki so v finalupremagali policiste PP Ce-lje in tako pokazali, kdo v celjski upravi igra najboljši nogomet.

Uvrstitev ekip:

PP Rogaška SlatinaPP CeljeSKP PU CeljePMP Bistrica ob SotliPP Šmarje pri JelšahPMP RogatecPP VelenjePP LaškoEVSP PPP Celje

Besedilo in foto: Janez Centrih

POLICISTI IZ ROGAŠKE SLATINE NAJBOLJŠI

Zmagovalna ekipa PP Rogaška Slatina

Prvenstva, ki je potekalo ob ponedeljkih na igrišču pri Osnovni šoli Žitečka vas v občini Duplek, se je udeležilo šest ekip iz poli-cijskih postaj. Prvenstvo je osvojila ekipa PP vodnikov službenih psov in konjev Maribor z 21 točkami. Naslednje so bile ekipe ŠDP2-1 z 20 točkami, PP Šentilj z 19 točkami, PŠD Maribor s 16 točkami, ŠDP2-2 z 10 točkami in ŠD Kresnička PPP Maribor z osvo-jeno točko.

V zadnjem kolu, ki je bilo odigrano 8. junija, nas je obiskal di-rektor PU Maribor Danijel Lorbek in nekaj minut odigral z udele-ženci prvenstva ter tako dal poseben pomen prvenstvu.

Hvala udeležencem za sodelovanje, predstojnikom enot, da so omogočili svojim delavcem udeležbo, in organizatorju, da vztraja in skrbi za rekreacijo že enajst let.

Besedilo in foto: Branko Zupanič

Zmagovalna ekipa PP VSPK Maribor


VArNOSTŠPORT

POSTOJNSKI POLICISTI PREŽIVELI PET DNI V NARAVI

POLICISTI PP KOČEVJE POTEGNILI NA SREDINO

Policisti PP Kočevje so se pridružili pri-zadevanjem za oživljanje oglarstva na Slovenskem. V okviru spremljevalnih prireditev Oglarskih dni – vsesloven-skega prižiganja oglarskih kop – so se sredi junija v Rakitnici pri Ribnici, na prireditvi Kopa 2009, udeležili tek-movanja v vlečenju vrvi.

V hudi konkurenci devetih moštev iz vse Slovenije je Ekipa 113 Kočevje osvojila 5. mesto. Njeni člani so bili: Pri-mož Bajec, Marjan Cimprič, Janez De-beljak, Otmar Jordan, Rok Merhar, Pe-ter Poznič, Boštjan Pugelj, Simon Starc, Marjan Turk, Novica Vukovič in Uroš Marjetič.

Da je bil boj neizprosen in sproščena moč neverjetna, priča tudi dejstvo, da je bilo tekmovanje enkrat prekinjeno, ker se je vrv pretrgala, krajši odmori so bili tudi med več zaporednimi vleki iste ekipe. Ker so pravila stroga in je možno med posameznimi vleki zamenjati le do tri tekmovalce, napori pa so izjemni, je predah vmes prišel nadvse prav.

Da pa Kočevci niso od muh, priča čevelj tekmovalca nasprotne ekipe, ki ni vzdržal pritiska vleka Ekipe 113 Kočevje. Sodelovanje ekipe policijske postaje je bilo sprejeto z velikim navdušenjem med drugimi sodelujočimi, pretežno gozdni-mi delavci, za katere je bilo merjenje mo-či z varuhi reda še dodaten izziv.

Po tekmovanju so prva štiri moštva prejela priznanja. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Loke pri Žusmu, drugo ekipa iz Sv. Štefana pri Podčetrtku, tretja je bila ekipa Grčarskih oglarjev in četrta ekipa Laško. Prvouvrščena ekipa je prejela odojek. Po slavnostni razglasitvi rezul-tatov je sledilo družabno srečanje okrog razdrte kope, ob harmoniki ter dobri hrani in pijači.

Besedilo: Uroš MarjetičFotografije: Maja DebeljakEkipa 113 Kočevje, vesela kot vedno

Policisti Bojan Cvar, Ludvik Lužar, Roman Prevec in Vojko Dobrin iz PU Postojna smo se konec maja s kanuji podali na petdnevni spust po Kolpi, da bi že desetič preizkusili svoje spo-sobnosti in vzdržljivost.

Spust, ki so se mu pridružili še neka-teri naši prijatelji, smo začeli pri Fari ter ga po petih dneh, nekoliko utrujeni ter z manjšimi poškodbami prevoznih sred-stev, uspešno zaključili v kraju Breg.

Za hrano in prenočišče smo skrbeli sami in tako spoznali, kakšni so »žganci z vrbo«, »kure na bradlji« in »pečen krom-pir s kolpsko mivko« ter pri tem ugoto-vili, da tako okusne hrane ne pripravijo niti v najboljših restavracijah. Noči smo preživeli v bivakih, ki smo jih pripravili sami, tako da so nas ščitili pred nočnim hladom, saj se je temperatura spustila na 5 stopinj Celzija.

Ob prisrčnem slovesu smo si zaželeli nasvidenje v prihodnjem letu. K nasled-njemu preizkusu vzdržljivosti vabimo

vse policiste, ki tokrat niso zbrali dovolj poguma, da bi se nam pridružili.

Veslanje v dežju, prisilno kopanje v mrzli reki in druge prigode so poseben čar in izziv. Prijeten občutek ob spozna-

nju, da si z lastno iznajdljivostjo in po-močjo tovarišev sposoben premagati pasti narave, pa največja nagrada.

Tekst: Vojko Dobrin Foto: Bojan Cvar


VArNOST

91

SPORT

RIBIŠKIPROTISTRESNI

PROGRAM

Člani koroške podružnice Slovenskega društva za celiakijo so si letošnjo počastitev mednarodnega dneva bolnikov s to boleznijo zamislili nekoliko drugače. Ob sodelovanju s podružnico za celjsko-šaleško regijo so organizirali pohod na Uršljo goro nad Slovenj Gradcem.

Policisti PP Ravne na Koroškem smo se v začetku junija udeležili pro-tistresnega programa, in sicer ribolo-va na jezeru Reš pri Radljah ob Dravi. Družabno srečanje smo organizirali že tretje leto in upamo, da bo postalo tra-dicionalno. Najboljši trije ribiči so pre-jeli tudi kolajne.

Besedilo in foto: Peter Črešnik Udeleženci ribiškega protistresnega programa

POHOD OB MEDNARODNEM DNEVUBOLNIKOV S CELIAKIJO

Pohod se je zaključil brez zapletov. Vsi pohodniki so se vrnili v dolino zadovoljni in nepoškodovani, eni bolj, drugi manj utrujeni.

Zaradi zahtevnosti in odgovorno-sti pri organizaciji takšnega pohoda je predsednik koroške podružnice zdru-ženja Matjaž Gruber za sodelovanje in pomoč prosil policiste PP Slovenj Gra-dec.

Sredi maja se je pred trgovskim cen-trom v Slovenj Gradcu zbralo 80 udele-žencev iz celjsko-šaleške regije in iz ko-roške podružnice. Po dveh urah so do-segli vrh Uršlje gore. Na začetku kolone

je hodil policist PP Slovenj Gradec Bojan Triglav. Za dodatno varnost pa so skrbeli tudi člani GRS Koroške.

Med pohodom se je izkazalo, da je nekaj pohodnikov slabše kondicijsko pripravljenih. Ponovno se je pokazalo, kakšno vrednost ima ustrezno sodelo-vanje med policijo, gorskimi reševalci in organizatorji pohoda. Kasnejše po-sredovanje je namreč praviloma veliko dražje. Kljub temu je treba poudariti, da

so to ljudje z veliko volje, kljub bolezni, ki jih spremlja celo življenje.

Uspešno zaključen pohod z novo-stkanimi vezmi med člani društva bol-nikov s celiakijo, gorskimi reševalci in policisti je ena najbolj pristnih oblik so-delovanja policije z lokalnim okoljem, zato jo kaže nadaljevati in dograjevati. Za sodelovanje in pomoč je PP Slovenj Gradec prejela posebno zahvalo.

Besedilo in foto: Bojan Triglav

Policisti pomorščakiNadzor prometa iz zraka

Fotozgodba: Auto Motor Show Ljubljana 2009avtor: Darko Brenko

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

4/2009

Novi virus gripe H1N1

ŽENSKE V POLICIJI

revi

ja

Skupna operacija Neptune 2009

Documents

Varnost 4/2009