Varnost 3/2011

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LIXISSN 2232-318X

3/2011re

vija

...VSAKDAN

POLICISTA KONJENIKA��

��

��

letnik LIX/št. 3/2011

VArNOST

3

VARNOST 3/2011, julij – oktober ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Brigita Petric, SOJ SGDP GPULektorica: Janja Šušteršič - Nučič, SPL MNZFotografija na naslovnici: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Aktualno

4 Opazovalna služba6 Izvajanje policijske intervencije10 Moč, sila in policija14 Zakaj prekrški z elementi nasilja ne sodijo v hitri postopek18 Varnostni pregled in pregled osebe ter druga podobna pooblastila in ukrepi20 Dogodek kot sporočilo in prekršek22 Varovanje nogometne tekme v praksi24 »Sporter« pozna navade navijačev in potencialne kršitelje25 Pojav v skupnost usmerjenega policijskega dela v post-socialističnih državah30 Sodelovanje policije s slepimi in slaabovidnimi31 Novogoriški, novomeški in kranjski policisti po mestnih poteh z osebami z okvaro vida32 Dostopnost policije gluhim in naglušnim osebam34 Položaj Romov v Prekmurju ter komunikacija s policisti37 Murskosoboško policijsko upravo obiskala ameriška raziskovalka dr. Staci Strobl37 Ustvarjalne delavnice za otroke in mladino v romskih naseljih38 Otroška varnostna olimpijada in policistka medvedka svetuje41 Pomoč ljudem v stiski je najvišja vrednota policistov42 V Policijskem sindikatu Slovenije v pomoč nekdanjemu policistu zbirali tudi finančna sredstva42 Sindikat policistov Slovenije in Združenje policistov Slovenije priskočila na pomoč osnovnošolcem43 Združeni v skrbi za ranljive43 »Varujemo, darujemo, rešujemo«

Priloga

44 Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije v letu 2012

48 Novice

Strokovni prispevek

51 Albin Gradišnik: Nova aplikacija: GPS Policija53 mag. Leon Vedenik: Ocena tveganja57 mag. Simon Slokan: Integriteta60 Zofija Hafner: Naredite dober vtis

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje

63 Trgovina z ljudmi65 Mednarodni seminar o ciljnem iskanju oseb66 Sporočanje slabe novice - evalvacija prvih izvedb seminarja69 Usposabljanje policistov gornikov v Avstriji71 Policisti varnostniki na usposabljanju za varovanje v gorskem svetu72 Potniki uspešno rešeni, ugrabitelji letala pa prijeti73 Slovenski policijski pogajalci so se usposabljali skupaj s kolegi iz sosednjih držav74 Za delo v civilnih misijah smo usposobili 18 policistov trenerjev iz šestih držav75 Na usposabljanju Oddelka za protibombno zaščito tudi srbski kolegi in pripadniki slovenske vojske75 Kriminalistični tehniki so se usposabljali za ravnanje v primeru kemične nevarnosti76 Kriminalistična inšpektorja zaključila šolanje za poligrafske preiskovalce76 Forenzični izvedenci so se udeležili mednarodnega kongresa76 46 predstavnikov evropskih policij zaključilo usposabljanje za shcengenske evalvatorje77 O kibernetski kriminaliteti spregovorili strokovnjaki iz 15 držav77 Potapljači na usposabljanju v Beogradu in na Malem Lošinju

78 Šport

UVODNIK

UVODNIKKAZALOVarnost. Ta nenadomestljiva

vrednota za sproščeno in mirno življenje, ki se nam zdi tako samo-umevna, dokler jo imamo, in tako dragocena, ko je ogrožena.

V času izrazite globalne dina-mike na vseh področjih se v Slove-niji še vedno lahko pohvalimo, da živimo v varni državi. Slovenija se je po seriji indikatorjev družbenega napredka, ki jih je v prvi polovici le-ta 2011 objavil OECD, najvišje uvr-stila prav pri vprašanju varnosti.

Sami se tega ponavadi zavemo šele, ko poslušamo navdušeno pripovedovanje tujih obiskovalcev, očaranih od nočnega sprehoda po Ljubljani, ki bi bil v večini metropol, vsaj v nekaterih predelih, predrzno in neodgovorno dejanje. Nam pa se zdi, da pri nas tako pač je …

Lahko bi bilo tudi drugače, saj varnost ni nekaj danega. Koliko na-črtovanja, priprav in dejavnosti je potrebnih za zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega imetja, je javnosti ponavadi skrito.

V tokratni številki našega internega glasila se osredotočamo na teme, ki so povezane s splošno varnostjo. Vloga policije v vsakodnev-nem življenju je mnogo večja, kot jo ljudje prepoznajo. Vsaj dokler se ne znajdejo v stiski. Po taki izkušnji pa nekateri v svojih pismih zahvale povedo, da v nesreči človek prepozna pomen in veličino poklica, ob katerega se pogosto pavšalno spotika. Služenje ljudem se ne ozira na dan ali noč, zahteva popolno predanost njihovi varnosti, tudi za ceno lastnega zdravja in življenja. Zato ne preseneča, da se mnogo policistk in policistov tudi v svojem prostem času vključuje v humanitarne de-javnosti, saj je pomoč ljudem enostavno način življenja, sledenje tihe-mu notranjemu nagovoru, kot ga je ubesedil priljubljeni pesnik Tone Pavček, od katerega smo se v preteklem tednu poslovili:

»Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence!«

mag. Vesna DroleVodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije


VArNOSTAKTUALNO

O opazovanju, kot obliki policijskega dela, bi lahko na dolgo in široko pisali. Določeno je v Pravilih policije, s pojmom in vsebino pa so se ukvarjali različni avtorji. Med literaturo sem na spletu našel diplomsko delo, kjer se je avtor Jasmin Agić lotil predstavitve pojma opazovanja, zgodovinskega razvoja, namena, organiziranosti na poli-cijski postaji, opisa opazovalnega okoliša ipd. Jaz pa želim opozoriti na povsem drug vidik. Prepričan sem, da zmanj-ševanje deleža opazovalne službe, ponekod celo popolno opuščanje, vpliva na kakovost varnostnih storitev, ki jih je policija dolžna zagotavljati državljanom.

Ob prihodu iz kadetske šole na policijsko postajo je bil službeni avto ena zadnjih stvari, s katero so me seznanili. Prvič sem bil v patrulji šele po kakšnih treh tednih. Z izkušenim mili-čnikom opazovalcem sva se že prvi dan odpravila na mestne ulice. Tako sem v kratkem času spoznal mestne ulice in uličice, ki so bile in so najbrž še danes neznanke celo domačinom. Na

OPAZOVALNA SLUŽBA


VArNOST

5

AKTUALNO

policijski postaji je bila opazovalna služba organizirana tako, da so bili dnevno na delo razporejeni trije opazovalci dopol-dne in dva popoldne. Danes se to zdi znanstvena fantastika. To mi je potrdil tudi komandir, ki mu kljub skrbnemu načrtovanju le redko uspe v te ulice poslati policista peš. Samo malo dru-gače je v večjih mestih oz. na večjih policijskih postajah, kjer še uspejo zagotavljati opazovalno službo. Policisti smo se med seboj dobro poznali, zelo dobro so bili vsem znani tudi pro-blemi. Pogosto je najbolj izkušeni sam organiziral »ad hoc poostren nadzor« na področju prometne var-nosti, javnega reda in miru ali pa kriminalitete, brez posebnega načrta in delo-vnega naloga, ki bi po urah in minutah odrejal, kje in kaj naj kdo dela. Opazo-valci so bili vir informacij pomočnikom in vodjem varnostnega okoliša (vod-jem policijskega okoliša), pa tudi vodstvo policijske postaje je ugotovitve lah-ko uporabilo pri izvedbi posameznih nalog.

Posebno pozornost že-lim nameniti takratnemu pomenu poznavanja ljudi, zaposlenih v različnih podjetjih, in tudi tistih, ki so bile občasno ali pa pogosto na drugi strani za-kona. Vse te ljudi je opazovalec srečeval, se z njimi pogovarjal, jim po potrebi svetoval ali pa našel osumljenca ali kršitelja, ki ga je bilo treba prijeti, privesti ipd. To je lahko pomagalo pri preiskovanju kaznivih dejanj, odpravljanju težav na področju javnega reda in miru, urejanju cestnega prometa ipd. Današnja komunikacijska sredstva, predvsem mobilni telefoni, verjetno res omogočajo vzdrževanje posameznih medosebnih relacij, zagotovo pa niso sredstvo za navezovanje novih stikov. Opa-zovalec je pri opravljanju različnih nalog srečeval nove ljudi. V praksi je lahko preizkusil pridobljeno znanje psihologije, ko je šlo za različne interakcije med različnimi skupinami ljudi (mlaj-ši, starejši, kršitelji, storilci kaznivih dejanj). Ko je naloge oprav-ljal sam, se je naučil samostojnosti, samovarovanja, pogosto je moral sam priti do rešitev, saj sistem zvez ni zagotavljal popol-ne dosegljivosti vedno in povsod. Državljani so poznali polici-ste, saj je pogosto prihajalo do izmenjave različnih informacij, izmenjave stališč in mnenj, ki so krepila medsebojne odnose. Ali se res lahko vsemu temu odrečemo?

Spomnim se, da sem bil na ulici pozoren na mimo vozeči avto, v katerem sem videl pod volanom armaturne plošče vise-ti žice električne napeljave. Ugotovitev sem posredoval OKC, voznik patrulji ni ustavil, zato so mu druge sledile in ga ustavile šele po 40 kilometrih bežanja. Vozilo je bilo seveda ukradeno, kriminalisti pa so imeli priložnost storilcema postaviti vpra-šanja o več drugih tovrstnih kaznivih dejanjih. To ni bil edini primer, ko sem sam ali pa s sodelavci opazovalci uspel odkriti kaznivo dejanje oz. prekršek.

Prisotnost uniformiranih policistov na določenem ob-močju vpliva na občutek varnosti državljanov, ne glede na to, da se včasih srečamo z očitki, da policisti zgolj kaznujemo (izrekamo globe za prometne prekrške). Kot so pokazale različne raziskave po svetu, pa tudi iz vsakodnevne prakse v Sloveniji lahko ugotovimo, da si državljani želijo kontakta s policisti.

Opazovanje (opazovalna služba) je osnovna oblika de-la policije. Ne glede na vse ovire, s katerimi se srečujejo komandirji policijskih postaj ali pa sami policisti, mo-ra to tudi ostati. Prizadevanja policije za približevanje javnosti oz. skupnosti bodo zaman, če ne bomo tega počeli vsi.

Vodstva osnovnih in srednjih šol, v katerih vse pogosteje prihaja do nasilja, prisotnosti prepovedanih drog in različnih premoženjskih kaznivih dejanj, komandirje policijskih postaj prosijo, naj večkrat zagotovijo prisotnost policistov v bližini. Enako velja za območja, kjer živijo starejši, trgovske centre, vinorodne okoliše v času različnih del ipd. Podobne primere poznamo tudi na območjih z večetničnimi skupnostmi, kjer je prisotnost policistov nujna. Pa ne patrulj, ki se peljejo po uli-

ci oz. naselju. Državljani si želijo neposrednega stika, od policista želijo informa-cijo o rešitvi problema, na katerega so sami opozori-li, prisotnost policistov pa vliva upanje, da bodo tudi v primeru, ko bo to po-trebno, zagotovili njihovo varnost. Tega ni mogoče zagotoviti po telefonu ali s pismom. Zanimivo, da v pogovoru s policisti na teh območjih naletimo na izgovore, da se ljudje no-čejo pogovarjati, da imajo dovolj svojih problemov, da ne zaupajo policiji. Se-veda je to najlažji izgovor, da nečesa ni treba početi.

Ljudje smo družabna bitja, ki si želimo pogovora, pozornosti, le način je treba poznati in ga uporabiti.

Presenečajo me stališča mlajših policistov, žal pa tudi ne-katerih vodij, o opazovalni službi kot nepotrebnem zlu. Zakaj bi hodili peš, različne vremenske razmere vplivajo na zdravje policistov, ni primerne obutve, uniforma ni dobra, opazovalec je bolj izpostavljen nevarnosti, ponoči sploh ne sme biti sam in podobno so izgovori, ki posameznike odvračajo od te osnovne oblike dela policije. Na kaj smo pozabili pri vodenju policijskih enot?

Verjamem, da se bo našel kdo, ki bo vprašal: “Kdo si ti, poj-ma nimaš, mi še patrulj ne moremo zagotoviti, kakšni opazo-valci neki, kaj ne veš, da ženske ne moreš same poslati na te-ren?” Da, spoštovani kolegi. Tudi v preteklosti so bile ženske v policiji in so učinkovito izvajale intervencije. Prepričan sem, da je tudi danes tako. Res pa je, da vsi nismo za vse. Zanimivo, da je bilo tudi včasih tako.

Nekateri stavijo zgolj na vodjo policijskega okoliša, ki naj bi rešil naše težave v odnosih s prebivalci, a iz te moke ne bo kruha, kot pravijo. Prepričan sem, da je treba na relaciji policija – državljani zagotavljati stalnost ukrepov in aktivno-sti, nepogrešljiv člen tega procesa pa mora biti tudi policist opazovalec.

Besedilo: Janez Ogulin, spec., Sektor splošne policije, UUP

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi in Milan Tomažin, Specialna enota, UPS


VArNOST

Zakon o policiji, v katerem so opredeljene naloge in pristoj-nosti policije, v 3. členu taksativno našteva temeljne naloge policije. Za potrebe tega prispevka je treba omeniti predvsem naslednje tri:

varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj

in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih de-janj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, ter

vzdrževanje javnega reda.V zakonu je sicer naštetih še šest drugih temeljnih nalog.

Na podlagi gornjih treh nalog policije lahko utemeljeno sklepamo, da sme vsakdo, čigar življenje oz. osebna varnost ali premoženje so ogroženi ali kdor je žrtev kaznivega dejanja ali prekrška, zahtevati pomoč oz. posredovanje policije. Te osebe najpogosteje za pomoč policije zaprosijo po telefonu na števil-ko 113. Ta telefonska številka je vezana na operativno-komuni-kacijski center policijskih uprav. V Sloveniji imamo 8 policijskih uprav. Oseba pa lahko za pomoč zaprosi tudi neposredno oz.

AKTUALNO

IZVAJANJE POLICIJSKE INTERVENCIJE

Ustava Republike Slovenije kot najvišji pravni akt v naši državi v 34. členu določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. V 35. členu ustave je določeno, da je pri nas zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Poleg drugih temeljnih pravic in svoboščin, ki jih naša Ustava še jamči, sta ti dve pravici med pomembnejšimi na področju splošne varnosti ljudi.

Mnoga zaprosila oz. zahteve ljudi za pomoč oz. posredo-vanje policije so takšna, da zahtevajo takojšnje posredo-vanje in izvajanje policijskih ukrepov. Obliki dela, s kate-ro policija izvaja tovrstne naloge, pravimo intervencija. Pravila policije v prvem odstavku 134. člena določajo, da je intervencija oblika dela, pri kateri policisti s svojo nav-zočnostjo in zakonitimi ukrepi preprečujejo kazniva de-janja in prekrške ter vzpostavljajo javni red in mir, če sta kršena. Na podlagi tega je mogoče trditi, da je namen in-tervencije vzpostavitev javnega reda in miru, ki je kršen, s tem pa posredno tudi odvrnitev nevarnosti, s katero je ogroženo življenje ljudi, njihova varnost ali premoženje.

osebno policista, ki ga sreča na ulici, ali se osebno oglasi ali pokliče na policijsko postajo (PP). Za posredovanje policije pa lahko zaprosijo tudi osebe, ki niso oškodovane, ampak so zgolj priče nekega protipravnega ravnanja.

Nekatere prijave protipravnih ravnanj oz. zaprosila za po-sredovanje so po vsebini takšne narave, da ne zahtevajo ta-


VArNOST

7

AKTUALNO

kojšnjega interveniranja, zato policisti te prijave preverjajo in zbirajo dokaze ter obvestila z drugimi oblikami dela, ne z intervencijo. Med te oblike dela spa-dajo delo v policijskem okolišu, opazo-vanje, patruljiranje in druge.

Ker se intervencija izvaja takrat, ko sta javni red in mir še kršena oz. se krši-tev še pogosto dogaja oz. se tudi izvršuje kaznivo dejanje, je to obliko policijske-ga dela mogoče uvrstiti med zahtevnej-ša policijska opravila. Zaradi okoliščin, v katerih policisti pri tej obliki dela izvaja-jo svoje naloge, je brez dvoma mogoče intervencijo označiti za eno nevarnejših policijskih nalog. Pri tem opravilu so policisti pogosto tudi napadeni ali pa se storilci policistom aktivno ali pasivno upirajo, zelo pogosto se do policistov nedostojno vedejo in ne upoštevajo nji-hovih zakonitih ukrepov. Takšno ravna-nje na policiste deluje stresno, saj se pri izvajanju teh nalog srečujejo z različni-mi, tudi zelo tragičnimi posledicami, kot so telesno poškodovane osebe ali celo smrtne žrtve.

Obvestila o interventnih dogodkih so zelo različna. Njihova kakovost je po-gosto odvisna od subjektivnega dejav-nika dveh oseb. Najprej je to oseba, ki obvesti policijo o interventnem dogod-ku, zaradi katerega prosi oz. zahteva njeno posredovanje. Pomemben dejav-nik pa so tudi usposobljenost, strokov-nost in fleksibilnost tistega, ki sporočilosprejme.

Policist ki sprejme obvestilo o inter-ventnem dogodku, mora od prijavitelja zahtevati čim bolj popolne in točne po-datke o dogodku in pomembnih okoliš-činah. Na podlagi pridobljenih informa-cij določi prioriteto izvajanja intervenci-je in potrebno število policistov, ki bodo intervencijo opravili. Da bi bili policisti čim bolj strokovno usposobljeni za ka-kovosten sprejem obvestila in napo-titev na kraj intervencije in za izvajanje same intervencije, policija izvaja redna dodatna strokovna usposabljanja in iz-popolnjevanja.

Policisti, ki sprejemajo telefonske klice, morajo znati klicatelje ustrezno pomiriti in jim pravilno svetovati, kaj naj počnejo do prihoda policistov na kraj dogodka. Pogosto so osebe, ki prosijo za intervencijo, neposredno ogrožene, zato je njihova sposobnost posredovati potrebne informacije bistveno otežena ali celo zmanjšana in so zato njihove in-formacije slabe in nepopolne.

V takih primerih je treba še pozorne-je opraviti intervencijo in biti pripravljen na različne neugodne situacije. Sicer ve-lja pravilo, da je od klicatelja treba do-biti podatke z opisom dogodka (kaj se

dogaja), kakšne so posledice pri ljudeh ali na premoženju, pri čemer je bistvenega pomena neposredna ogroženost ljudi. Pomembno je ugotoviti, kje se dogodek do-gaja. Od lokacije je odvisno, kako hitro bodo policisti prispeli na kraj dogodka. Na podeželju, zlasti na redkeje naseljenih območjih, kjer so razdalje med posameznimi kraji večje, je praviloma potreben daljši čas, da policisti prispejo na kraj dogodka. V večjih mestih je praviloma večja varnostna problematika, ki zahteva več aktivnosti policije, zaradi česar je v teh središčih praviloma na voljo več policijskih sil, ki na kraj dogodka prispejo v krajšem času.

Ob prijavi je treba zbrati še podatke o intenzivnosti ogrožanja oz. stopnji nepo-sredne ogroženosti ljudi. Če je treba, morajo policisti v primerih, ko je ogroženost velika, prenehati z izvajanjem manj pomembnih opravil in se nemudoma odpra-viti na kraj takega dogodka. Za čim hitrejši prihod na kraj dogodka policisti smejo oz. morajo uporabiti svetlobne in zvočne znake za vozila s prednostjo. Odvisno od zbranih podatkov oz. dogodka se na kraj napotijo tudi druge službe, kadar je to po-trebno, in sicer reševalci, gasilci, veterinarska služba ali druge službe.

Policist po sprejemu klica organizira intervencijo. To pomeni, da na podlagi sprejetega obvestila sprejme odločitev, koliko policistov bo napotil na kraj dogod-ka in katere druge službe bo še poslal na kraj. Praviloma večino intervencij opravi


VArNOST

ena policijska patrulja, v kateri sta dva policista. V zahtevnejših primerih, ko je v kršitev vpletenih več oseb, se na kraj pošlje vsaj dve patrulji ali več. V takih primerih oseba, ki patrulje na-poti na kraj, določi kraj, kjer se patrulje zberejo, in tudi vodjo in-tervencije. Koncentracija patrulj v neposredni bližini kraja, kjer bodo policisti opravili intervencijo, je nujna zaradi sočasnega prihoda na kraj in zaradi učinkovitega izvajanja nalog. Pravi-loma med potjo, ko se patrulja ali patrulje približujejo kraju interveniranja, od napotitelja po sredstvih zvez prejmejo po-trebna obvestila o dogodku. Če so podatki o osebi, ki krši javni red in mir oz. izvršuje kaznivo dejanje, znani, se oseba preveri po policijskih evidencah, tako da so policisti, ki odhajajo na kraj dogodka, obveščeni tudi o tem, ali je oseba znana kot sto-

AKTUALNO

Izvajanje intervencije na kraju dogodka se razlikuje predvsem glede na okoliščine in število kršiteljev. Način izvajanja ukrepov in ravnanje policistov nista enaka, če intervencija poteka v zasebnem stanovanju, na javnem kraju, v gostinskem lokalu ali katerem drugem zaprtem prostoru ali morebiti na javnem zbiranju. Poleg tega je vsak dogodek specifičen, tako da je mogoče samo na splošno izvajati naloge po nekem ustaljenem vzorcu, sicer pa vsaka intervencija zahteva svoj pristop. Zaradi tega je pogosto treba improvizirati, vendar je pri tem treba paziti na osnovne elemente zagotavljanja varno-sti oseb, ki so v postopku, in tudi policistov.

rilec kaznivih dejanj ali prekrškov, ali legalno poseduje orožje itd. Napotitelj policiste informira o tem, katere druge službe so napotene na kraj, po potrebi jim tudi svetuje najbližjo ali naj-hitrejšo pot do kraja dogodka. Poleg tega lahko v bližino kraja dogodka pošlje še dodatne patrulje.

Ker je praviloma na kraj dogodka napotena samo ena pa-trulja, se policista pred prihodom na kraj dogodka dogovorita, kakšno vlogo bo imel kateri. Eden od policistov, najpogosteje vodja patrulje, izvaja postopek in na kraju odreja ukrepe, drugi policist praviloma varuje postopek in izvaja druge naloge, ki mu jih odredi vodja. Prvi policist izvaja tako imenovano vlogo aktivnega policista ali policistov, če jih je več, drugi pa pasiv-nega. Če intervenira več policistov oz. več patrulj hkrati, vodja

intervencije na kraju vodi postopek, daje policistom ukaze in odreja izvajanje ukrepov.

Interveniranje v zasebnem prostoru je zaradi kršitev v sta-novanju, kjer gre najpogosteje za nasilje v družini v najrazlič-nejših oblikah. Poleg nasilja v družini so intervencije pogoste tudi zaradi vznemirjanja okolice ali motenja s hrupom. Za obe vrsti kršitev je značilno, da se kršitelji počutijo v svojem stano-vanju močnejši in varnejši. Policisti namreč pridejo posredovat na »njihov teritorij«, zato se dogaja, da kršitelji ne upošteva-jo zakonitih ukrepov policistov, se jim ne podrejajo in se jim večkrat upirajo ali jih celo napadejo. Tudi interveniranje na javnih krajih je lahko nevarno, saj lahko tam kršiteljem na po-moč priskočijo naključni mimoidoči, vendar pa se to dogaja na »nevtralnem terenu«, kjer so kršitelji vendarle bolj negotovi. Z


VArNOST

9

AKTUALNO

Ena od zelo specifičnih težav, s katero se policisti sre-čujejo pri obravnavi različnih protipravnih ravnanj, je nespoštovanje odrejenih zakonitih ukrepov. Storilci prekrškov ali osumljenci kaznivih dejanj pogosto ne upoštevajo zakonitih ukazov, do policistov se vedejo nesramno in žaljivo, pogosto pa policiste tudi napade-jo. Motivi storilcev so seveda različni. V najblažjih pri-merih se kršitelji ne podrejajo ukazom zaradi svojega »ponosa«, kar je posebej opazno ob posredovanjih v stanovanjih in gostinskih lokalih. Nekateri posamezniki pa so do policije sovražni, zato policiste napadejo, da bi jim preprečili izvedbo uradnega opravila, v izjemnih pri-merih pa celo zato, da bi jim vzeli življenje ali jih telesno poškodovali.

vidika varnosti so posebej nevarne intervencije na javnih zbi-ranjih, posebej še v primerih, kadar javni red in mir krši večje število oseb in je treba posredovati proti množici ljudi. Zaradi tega je zelo pogosto na zagotavljanje javnega reda in miru oz. za vzpostavljanje javnega reda in miru na javnih zbiranjih po-slana posebna policijska enota, saj je samo na tak način zago-tovljena učinkovita intervencija.

Na kraju interveniranja policisti najprej vzpostavijo javni red in mir, če je ta ob njihovem prihodu še vedno kršen, in pre-prečijo morebitno nadaljnje ogrožanje varnosti oz. izvajanje kakršnekoli oblike nasilja. Javni red in mir skušajo najprej za-gotoviti s svojo navzočnostjo in z opozarjanjem oz. ukazova-njem. Če to ne zadošča, morajo za vzpostavitev javnega reda in miru uporabiti prisilna sredstva. ZPol v 50. členu taksativno našteva, katera prisilna sredstva smejo uporabiti. Zakon na-števa 11 vrst prisilnih sredstev, od najmilejšega do najhujšega: sredstva za vklepanje in vezanje, plinski razpršilec, fizična sila, palica, plinska in druga sredstva za pasivizacijo, vodni curek, konjenica, posebna motorna vozila, službeni pes, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev in strelno orožje.

Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je so-razmerno načinu in moči upiranja ali napada. Pri uporabi pri-silnih sredstev morajo spoštovati človekovo osebnost in nje-govo dostojanstvo. Če smejo uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, smejo hujše prisilno sredstvo uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost ali varnost pre-moženja ljudi ne bi bila mogoča. Prisilno sredstvo morajo pre-nehati uporabljati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno.

Ko je javni red in mir vzpostavljen in kršitelj obvladan, za-čnejo policisti na kraju interveniranja zbirati obvestila, da ugotovijo, ali gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje ali prekršek. Ob tem je treba ustrezno zavarovati in dokumentira-ti tudi sledi kaznivega dejanja ali prekrška. Kadar se dogodek obravnava kot kaznivo dejanje, je treba v skladu z določili Za-kona o kazenskem postopku (ZKP) opraviti ogled kraja kazni-vega dejanja. Če je z zbiranjem obvestil oz. iz okoliščin na kraju interveniranja ugotovljeno, da gre za prekršek, policisti izve-dejo potreben prekrškovni postopek in kršitelju izdajo plačilni nalog ali posebni plačilni nalog.

Za preprečevanje negativnih posledic takih protipravnih ravnanj je zelo pomembno, da so policisti ustrezno strokovno usposobljeni. Temu je namenjena redna vadba praktičnega postopka in samoobrambe, saj je treba prisilna sredstva upo-rabljati zakonito in strokovno, predpogoj za njihovo uporabo pa je, da se policisti znajo ubraniti napada nase in nato ustrez-no ukrepati.

Besedilo: Alojz Senčar, Sektor splošne policije, UUP

Foto: arhiv policije


VArNOSTAKTUALNO

Moč je splošnejša od sile in v pros-torskem smislu lahko deluje širše; vse-buje veliko več, je pa manj dinamična, je okornejša in do določene mere celo po-trpežljivejša (Canetti; 2004). Sama bese-da »moč«, je izpeljana iz starega gotske-ga korena »magan«, kar pomeni »moči, zmoči«, in nikakor ni v zvezi z »machen; narediti, delati, početi«. Razliko med si-lo in močjo lahko ponazorimo zelo pre-prosto, in sicer z odnosom med mačko in mišjo: mačka je ujela miš z uporabo sile, zgrabila jo je, drži jo v šapah, ubi-la jo bo. Brž ko pa se začne z njo igrati, nastane nov položaj. Izpusti jo in ji do-voli, da se malce oddalji. Ko ji miš obrne hrbet in steče, mačka na miš ne deluje več s silo, je pa gotovo v njeni moči, da jo spet ujame. Če ji pusti, da ji uide, jo je izpustila tudi z območja svoje moči. Do tiste točke pa, ko jo zagotovo lah-ko še doseže, ostaja miš v njeni oblasti. Prostor, ki ga obvladuje mačka, trenutki upanja, ki jih vzbuja miš, ki pa ostajajo pod njenim najstrožjim nadzorom in pod okriljem nenehnega zanimanja za-njo in za njeno uničenje, vse to – prostor, upanje, nadzor in uničevalski interes – bi lahko označili, kot dejansko telo moči ali preprosto, kot moč samo. V naspro-tju s silo je v naravi moči torej določena širina, več prostora in tudi nekoliko več časa. V slovarju slovenskega knjižnega jezika je moč (publicistično), kar omo-goča komu, da uveljavlja svojo voljo: v nekaterih družbenih ureditvah imajo državni organi veliko moč; pridobil si je družbeno moč; utrjevati moč demo-kratičnih institucij/v kolektivu ima moč in ugled; nima dovolj moči, da bi lahko vplival na razmere. Viri moči so tisti de-javniki, ki posamezniku ali skupini dajejo ali omogočajo, pridobiti družbeno moč. Lahko jih jemljemo tudi kot dejavnike, zaradi katerih je posameznik ali skupi-

na pripravljena priznavati ali sprejeti vpliv drugih posameznikov ali skupin. Večinoma pa temeljijo na izhodišču, da posameznik ali skupina razpolaga z ne-čim, kar je za druge pomembno. Teorije odvisnosti posebej poudarjajo, da en subjekt razpolaga s čim, kar drugi rabi, ali pa ima sposobnost, da drugemu pre-preči dostop do tega (Kavčič; 1992). Sila (s prilastkom država), družbena skup-nost, sposobna premagovati nasproto-vanje. Thomas Hobbes razume silo kot krucialni faktor v človeškem vedenju. Za Hobbsa ima človek stalno in neusahljivo željo po vedno večji moči, ki preneha šele z njegovo smrtjo. Hobbes je verjel, da »so pogodbe brez meča zgolj prazne besede, ki ne morejo zaščititi človeka«. Brez močnega vladarja bosta sledila ka-os in nasilje: »če ne bo postavljena moč ali če ta moč ne bo dovolj velika za našo varnost, se bo človek zaradi previdno-sti povsem zakonito zanesel le na svojo lastno moč in veščino proti vsem ostalim ljudem« (cit. v Morgenthau; 1995).

S sociološkega vidika nas zanimata predvsem dve obliki moči:

Oblast (avtoriteta) je oblika moči, ki je sprejeta kot legitimna, je pravilna in upravičena, in jo zato na tej pod-lagi ubogamo.

Sila (prisila) je oblika moči, ki je tisti, ki so ji podrejeni, ne štejejo za legi-timno.

Toda razlikovanje med oblastjo in silo ni vedno tako jasno, kot kažeta zgor-nji trditvi. Pogosta so sklepanja, da obe obliki moči konec koncev temeljita na fizični sili in tisti, ki uveljavljajo zakon, so se zmožni zateči k uporabi sile ne glede na to, ali njihova moč velja za legitimno ali ne. Ob tem pa velja dodati, da je Max Weber moč opredelil kot: možnost, da človek ali skupina ljudi uresniči svojo vo-

ljo v skupnem delovanju, tudi če temu nasprotujejo drugi, ki v tem delovanju sodelujejo. Z drugimi besedami, moč pomeni možnost, da se zgodi po tvoje, tudi če drugi nasprotujejo tvojim željam (Haralambos, Holborn; 1999). Steven Lu-kas (cit. prav tam), je kot alternativo po-nudil radikalni pogled na moč. Sklepa, da ima moč tri dimenzije ali vidike in ne le enega (odločanje, neodločanje in ob-likovanje želja).

Ko je preučeval naravo moči je zaklju-čil, da je možno moč opredeliti s trditvi-jo, da A izvršuje moč nad B, ko A vpliva na B na način, nasproten njegovim inter-esom. Z drugimi besedami Lukas sklepa, da moč uporabljamo nad tistimi, ki jim njena uporaba škoduje, ne glede na to, ali se zavedajo, da jim škoduje ali ne. Lu-kas je zaslužen, da je izpopolnil pojem moči in pokazal, da nima le ene dimen-zije. Toda, kot sam priznava, je končno stvar mnenja, kaj je v interesu nekoga, kaj je zanj dobro. Nietzche (2004) ugo-tavlja, da je študij družbe neprecenljiv, ker je človek kot družba, veliko bolj na-iven, kakor človek kot »enost«. Družba je imela krepost zmeraj za pripomoček sile, moči, reda. Kako preprosto in do-stojanstveno pravi Manu: Iz lastne sile bi se krepost težko obdržala. V bistvu drži človeka na vajetih in ohranja slehernega v mirni posesti tega, kar ima, samo strah pred kaznijo.

Glede legitimacije sile se ločita teoriji naravnega in pozitivnega prava. Za na-ravno pravo je »sila« naravna danost, po tej teoriji je dovoljena uporaba nasilnih sredstev takrat, ko gre za pravične cilje. Za pozitivno pravo pa je »sila« zgodo-vinski proizvod. Če naravno pravo pre-soja pravičnost ciljev, pa pozitivno pra-vo presoja pravno veljavnost sredstev (Salecl; 1993). Države so zaupale svojim policijskim ustanovam zakonsko poob-

MOČ, SILA IN POLICIJA

V zvezi s silo si navadno predstavlja-mo nekaj tukajšnjega in zdaj. Sila je neposrednejša in bolj brezpogojna od moči. Moč na nižjih in bolj ani-maličnih stopnjah rajši označujemo kot silo; preganjalec na primer, s silo zgrabi plen in ga nese v gobcu. Če si sila vzame čas, postane moč. Ko pa napoči trenutek krize, trenutek od-ločitve, ki je nepreklicen, je moč spet zgolj sila.


VArNOST

11

AKTUALNO

lastilo, da uporabijo silo, če je to potreb-no za zakonite namene uveljavljanja za-kona. Ne le, da države pooblaščajo svoje policijske uslužbence, da uporabijo silo, nekatere jih celo obvezujejo, da morajo to storiti. To pomeni, da ima policijski uslužbenec v skladu z notranjo zakono-dajo dolžnost uporabiti silo, če cilja v da-nem primeru ni mogoče drugače dose-či. Prva predpostavka in garant vladavi-ne prava in s tem tudi svobodne družbe sta red in monopol fizične prisile s stranidržavnih organov. Bistvo prava je v tem, da »logiko moči in vojno vseh zoper vse nadomesti moč logike in racionalnega pravnega diskurza«.

V tem diskurzu človekove pravice ne morejo biti stvar kalkulacije, pač pa cilj, ključna vrednota (Klemenčič; 2006). Le če bi morali uporabo sile v nekaterih okoliščinah šteti za neprimerno, se pravi glede na pomen cilja, ki naj bi bil dosežen in količino sile, ki bi jo bilo treba dejansko uporabiti, da bi ga dosegli, naj se ta sila ne uporabi (C. de Rover; 2002). Policija mora ukrepati, kadar vse druge oblike za-gotavljanja »normalnega« stanja varnosti posameznika in javnega reda ne zado-ščajo več. Zato policijo obravnavajo kot organ »sui generis«, ker je dolžna ukrepa-ti praktično na vseh področjih družbene-ga življenja (Kečanović; 2006). V položaju, ki se razlikuje od normalnega stanja, že navzočnost policije kaže neomajno od-ločnost države, da bo normalne razmere vzpostavila, če ne drugače, z neposredno uporabo zakonite sile. Splošne pogoje za uporabo policijskih pooblastil opredelju-jeta Zakon o policiji in na podlagi njega izdan podzakonski akt Pravilnik o poli-

cijskih pooblastilih. Ker gre pri uporabi sile za hud poseg v človekove pravice, pa navedena akta določata tudi poseb-ne pogoje, ki upravičujeta poseg države v pravice posameznika. S tem je tudi za-gotovljena ustavna težnja po tem, da so lahko posegi in omejitve človekovih pravic določeni le zakonsko. Pravilnik o policijskih pooblastilih pa zapisani pra-vni normi iz zakona o policiji navdihne razumevanje konteksta, kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji smejo policisti uporabiti prisilna sredstva. Ravno to razumevanje konteksta (vsebine) povzroča nekaterim policistom največ težav. Namreč določ-

nost in jasnost predpisa v zakonskem in podzakonskem predpisu ne dopuščata subjektivne interpretacije norme, še po-sebej ne tedaj, ko se z ukrepi hudo pose-ga v človekove pravice in svoboščine.

Za uporabo prisilnega sredstva se šteje, ko z zakonom predpisano prisilno sredstvo uporabi:

policist, pri opravljanju nalog policije, za neposredno delovanje na osebe.

Teleološka opredelitev zakonodajal-ca, da policist sme uporabiti fizično silo »samo če ne more drugače«, ne pome-ni diskrecijske pravice policista pri od-ločitvi o uporabi fizične sile, temveč je logično opredeljen diskurz v povezavi z vsemi tistimi nepredvidljivimi situacija-mi, v katerih se policist lahko znajde pri zagotavljanju javne varnosti. Temu pri-merno mora policist glede na konkre-ten dogodek izrabiti vse taktične, psi-

hološke in komunikacijske prijeme, da bi opravil nalogo uspešno in učinkovito brez uporabe sile. Besedna zveza »sa-mo če ne more drugače«, pomeni le v skrajnem primeru kot skrajno sredstvo (in ulitomo ratio). Na to napotuje poli-cista tudi določba 71. člena pravilnika o policijskih pooblastilih, kjer je nave-deno; da pred uporabo prisilnega sred-stva mora policist osebi ukazovati (kaj je dolžna storiti ali opustiti) in jo opo-zoriti, da bo ob neupoštevanju ukaza uporabil prisilno sredstvo. Seveda pa je glede na naravo postopka in težo pose-ga v varovano pravico, zakonodajalec dopustil policistu opustitev obveznosti ukazovanja in opozarjanja, in sicer sa-mo pod pogojem, če bi takšno opozori-lo onemogočilo izvedbo uradne naloge ali če okoliščine takšnega opozorila ne dopuščajo. Slednje je v povezavi s tak-tiko dela policije, kajti včasih je »nače-lo presenečenja« tisti ključni dejavnik uspeha, ko z najmanj škodljivimi po-sledicami policist lahko izvede uradno nalogo. Takrat, ko je prisila nujna in ne-izogibna, mora imeti tisti, ki mu zakon nalaga dolžnost odločati in ukrepati, natančna navodila, kako naj ravna, da bo njegovo oblastno dejanje zakonito in sorazmerno (Kečanović; 2005). Pri uporabi prisilnih sredstev morajo poli-cisti spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo. Z uporabo prisil-nega sredstva morajo prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno (51. člen, ZPol). Na-vedena določba izhaja iz načela spo-štovanja posameznikove osebnosti in dostojanstva pri uporabi policijske sile. Spoštovanje človekovega dostojanstva izhaja že iz splošnih določb zakona o po-liciji (30. člen) in pravilnika o policijskih pooblastilih (3. in 4. člen). Spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v trenutku, ko se zoper osebo uporablja prisila, pomeni na neki način protislov-je, ki pa je v praksi izvedljivo in hkrati tudi nujno. Načelo spoštovanja posa-meznikove osebnosti in njegovega do-stojanstva je najbolj izpostavljeno pre-izkušnji ob intervenciji policistov. Posa-meznik, ki pijan v gostinskem lokalu krši javni red in mir, si s svojim obnašanjem in ravnanjem sam jemlje dostojanstvo v okolju, kjer se nahaja (vpitje na obis-kovalce gostinskega lokala, razbijanje kozarcev, kričanje …). V tem postopku policija nima pravice sodelovati, kar pomeni, da mora biti intervencija po-licistov opravljena hitro, strokovno in učinkovito ob doslednem spoštovanju osebnosti in dostojanstva kršitelja v po-stopku. V nasprotnem primeru se lahko kaj hitro zgodi, da se tisti, ki so zahtevali intervencijo policije, postavijo na stran kršitelja in se začnejo zgražati nad nasil-


VArNOSTAKTUALNO

nim postopkom policistov, kar zagoto-vo ni v skladu s poslanstvom slovenske policije. Človekovo življenje, njegova fizična in psihična celovitost ter dosto-janstvo so vrednote, ki so v hierarhiji človekovih pravic najvišje in so kot ta-ke zavarovane v mnogih mednarodnih instrumentih. Posebno varstvo jim za-gotavlja Mednarodni pakt o državljan-skih in političnih pravicah in Splošna deklaracija Združenih narodov. Nave-dene temeljne človekove pravice so zagotovljene tudi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in v Mednarodni konvenciji o prepovedi mučenja. Pra-vico do življenja zagotavlja EKČP v 2. členu in v 1. členu Protokola številka 6, v drugem odstavku 2. člena pa ekspli-citno našteva, v katerih primerih se od-vzem življenja, ki je posledica uporabe absolutno neogibno potrebne sile (use of force which is no more than absolu-tely necessary), ne šteje za kršitev nave-dene določbe. Varstvo pred mučenjem ter nečloveškim in ponižujočim ravna-njem ali kaznovanjem zagotavlja EKČP v 3. členu, ki ne določa izjem in je tudi po praksi Evropskega sodišča za člo-vekove pravice absolutno zavarovano. Glede razumevanja med aktom muče-nja in nečloveškim ali ponižujočim rav-nanjem se je ESČP v svoji praksi oprl na razlikovanje po MKPM. Mučenje brez-pogojno prepoveduje tudi Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravna-nja ali kaznovanja.

Dejanja mučenja, ki so opredeljena v prvem odstavku 1. člena MKPM lahko praviloma storijo uradne osebe. V prvem odstavku 16. člena MKPM določa obvez-nost držav, da na ozemlju pod svojo ju-risdikcijo preprečijo tudi druga dejanja krutih, nečloveških in poniževalnih kazni ali ravnanj uradnih oseb. MKPM v prvem odstavku 4. člena določa, da mora vsa-ka država zagotoviti (to ensure), da se v njenem kazenskem pravu vsa dejanja mučenja štejejo za kazniva dejanja. Z vi-dika spoštovanja človekovega dostojan-stva je Ustavno sodišče s svojo odločbo Up-555/03-41, Up-827/04-26 z dne 6. 7. 2006 (Ur.list RS, št. 78/2006) opozorilo na dolžnost skrbnega načrtovanja akcij represivnih organov, in sicer kadar gre za akcije, v katerih je mogoče pričako-vati večjo nevarnost za ljudi. To pa so praktično vse tiste akcije, ko je razumno pričakovati večjo nevarnost in temu pri-merno uporabo sile (npr. množična tve-ganja za javni red in mir, iskanje in pri-jetje nevarnih oseb, …). S standardi, ki jih v odločbi navaja Ustavno sodišče, je sedaj še bolj zaostrena tudi skrbnost na-črtovanja ob t. i. »zaključnih akcijah« pri prijetju nevarnih storilcev kaznivih de-

janj, predvsem organiziranega krimina-la. Na dolžnost in skrbnost načrtovanja policijskih akcij je našo državo opozorilo že Evropsko sodišče za človekove pravi-ce, ki je v zadevi Rehbock proti Sloveniji (ESČP, št. 29462/95 z dne 28. 11. 2000) in Matko proti Sloveniji (ESČP, št. 43393/98 z dne 2. 11. 2006) zapisalo: »V tej zadevi pritožniku ni bila odvzeta prostost med naključno operacijo, pri kateri bi po-tem prišlo do nepričakovanega razvoja dogodkov, zaradi katerih bi se policisti lahko sklicevali na to, da so se odzvali nepripravljeni. Gradivo, ki je na razpo-lago Sodišču, kaže na to, da je policija operacijo odvzema prostosti načrtovala vnaprej ter da je imela dovolj časa da bi ocenila morebitno tveganje in uporabila potrebna sredstva za izvedbo odvzema prostosti .....« Z navedenima sodbama Evropskega sodišča za človekove pravice je bila Slovenija spoznana za odgovorno kršitve 3. člena EKČP (mučenje, nečlove-ško in ponižujoče ravnanje ali kaznova-nje). Nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic je zagotovljena vsakemu posamezniku kot ustavna pra-vica, ki jo zagotavlja 35. člen Ustave. Ker vsako izvajanje policijskih pooblastil po-meni poseg državne oblasti v zasebno sfero posameznika, je treba vsa zakonska pooblastila, ki jih ima policija (še posebej pa možnost uporabe prisilnih sredstev), restriktivno razlagati. Temu primerno je v določbah 51. člena zakona o policiji navedeno: policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmer-no načinu in moči upiranja ali napada. Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, sme hujše prisilno sredstvo uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za var-nost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi ne bi bila mogoča (na-čelo sorazmernosti). Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati člo-vekovo osebnost in njegovo dostojan-stvo (načelo humanosti). Policisti morajo prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi kate-rih je bilo uporabljeno (načelo časovne sorazmernosti). Navedena zakonska dik-cija zahteva od policista, da poskuša na-logo opraviti vedno z uporabo milejšega prisilnega sredstva.

Vendar ker uporaba katerega koli prisilnega sredstva (če tudi je to najmi-lejše) pomeni poseg v integriteto po-sameznika, mora vedno obstajati poleg vseh predpisanih razlogov za uporabo prisilnega sredstva še razlog nujnosti, kar pomeni, da policist brez uporabe prisilnega sredstva ne bi mogel opraviti policijske naloge.

Ravno zaradi te intenzitete posega države v posameznikovo intergiteto (človekove pravice in temeljne svoboš-čine), mora biti uporaba prisilnih sred-stev (pa tudi sicer policijska pooblasti-la) v zakonu določno in nedvoumno urejena in oblikovana tako, da policist, pa tudi posameznik, razumeta njihovo vsebino, obseg in namen, ter razbere-ta okoliščine in pogoje, ki dopuščajo njihovo uporabo. Zakonska ureditev policijskih pooblastil (prisilnih sred-stev) mora zagotavljati predvidljivost primerov, v katerih je posamezno po-oblastilo mogoče uporabiti, hkrati pa mora biti zagotovljen učinkovit pravni nadzor skupaj z ustreznimi in učinko-vitimi sredstvi zoper zlorabo teh poob-lastil. S področjem uporabe policijske sile se ukvarjajo tudi nevladne orga-nizacije, med katerimi ima zagotovo vodilno vlogo Amnesty International. Navedena organizacija je v sodelova-

nju z uslužbenci policije in strokovnjaki iz različnih držav sestavila 10 osnovnih meril za človekove pravice, namenje-nim policijskim uslužbencem, ki teme-ljijo na standardih oz. merilih Združe-nih narodov za delo policije. Pravilnik ZN o obnašanju policijskih uslužbencev (3. člen), Osnovna načela ZN o uporabi


VArNOST

13

AKTUALNO

sile in strelnega orožja s strani policij-skih uslužbencev (4., 5., 6. in 9. načelo) narekujejo policiji pri uporabi sile na-slednje merilo:

Kadar je zakonita uporaba sile neiz-ogibna, morajo policisti:

ukrepati v sorazmerju s težo kaznive-ga dejanja in z legitimnim ciljem, ki ga je treba doseči;

minimalizirati škodo in poškodbe ter spoštovati in ščititi človeško življe-nje;

zagotoviti, da se poškodovani ali prizadeti osebi čimprej zagotovi vsa možna pomoč in zdravstvena oskr-ba;

zagotoviti, da so sorodniki ali tesni

prijatelji poškodovane ali prizadete osebe obveščeni v najkrajšem mož-nem času;

kadar z uporabo sile povzročijo po-škodbo ali smrt, o dogodku takoj ob-vestiti svoje predpostavljene, ki mo-rajo zagotoviti ustrezno preiskavo takih dogodkov.

Citirano merilo zahteva od polici-stov predvsem, da pri opravljanju svoje dolžnosti, če je le mogoče, uporabljajo nenasilna sredstva, preden se zatečejo k uporabi sile. Silo lahko uporabijo samo, če so druga sredstva neučinkovita ali ne obetajo, da bo dosežen potrebni rezultat. Generalno pooblastilo za uporabo prisil-nih sredstev je opredeljeno v določbi 50. člena zakona o policiji. Na tem mestu je zakonodajalec taksativno naštel, upošte-vajoč načelo sorazmernosti, katera prisil-na sredstva smejo policisti uporabiti.

V nadaljevanju pa je na-vedel; da gre za uporabo pri-silnih sredstev le takrat, kadar policisti pri opravljanju nalog policije uporabijo katero od sredstev iz prvega odstavka, in sicer za neposredno delovanje na osebe (50/2. člen). Etična drža policista pa zahteva spre-jemanje ustreznih odločitev v različnih situacijah. Kot navaja Trstenjak (1992), strah pred ve-likimi dejanji je ena osnovnih slabosti v posameznikovi nravi. To pomanjkanje pa usodno ču-timo ne samo ob izrednih tra-gičnih dogodkih, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Zaradi pomanjkanja moči in odgovor-nosti za velika dejanja, manjka ljudem moči za resnična »velika dejanja v malem«, dejanja ob-zirnosti, potrpežljivosti, ustrež-ljivosti in odpuščanja. Torej se vedno znajdemo v istem zmot-nem kolobarju; nihče se ne bi rad izpostavljal, nihče ne upa prevzeti odgovornosti nase in tvegati lastnega dejanja, takš-nega, ki naj bi bilo v prid člo-veku in družbi. Nihče se ne upa postaviti na mesto odločnega, etičnega človeka, ki se ne boji odgovornosti za lastna dejanja in njihove posledice. Vsak bi rad izginil v družbi, majhen in

neopažen, etično neprizadet. Posledi-ca pa je, da trpi družba in človek v njej. Zato pa so med množico ljudi resnični osvoboditelji človeka tiste osebnosti, ki si upajo na razpotjih življenja svobod-no, po svoji lastni vesti odločati, ne da bi jim pri tem strah pred odločitvijo in lastno odgovornostjo jemal potrebno

osebno svobodo. Samo taki ljudje, ki se čutijo svobodne v odločitvi in to odlo-čitev tvegajo, ne da bi se bali prevzeti nase breme odgovornosti, so zmožni osrečiti sebe in tudi druge.

Seveda pa je policija vedno zaveza-na ravnati tako, da zaradi njenega po-sredovanja ne nastane večja škoda, kot pa jo prinaša nevarnost, zaradi katere uporabi svoja pooblastila. Tako sme policija poseči v človekove pravice in temeljne svoboščine le zaradi dose-ga zakonitega in legitimnega cilja, ob strogem spoštovanju načela sorazmer-nosti. Skratka, na policijo gledamo kot na institucijo, ki bo tudi v prihodnje za-gotavljala avtoriteto države oz. njenih posameznih vej oblasti. Pri tem pa bo kot organ nadzorstva še naprej izvajala določene oblike »državnega nasilja«, da bi si podrejala (v imenu države) po-sameznika in hkrati zagotavljala nje-gove pravice in svoboščine. Pravi meri legitimnega in družbeno nadzorovane-ga (sprejemljivega) nasilja se slovenska policija ne bo mogla odreči, če hoče pri svojem delu biti uspešna in učinkovita. Zato policija uporablja »dopustno na-silje« za doseganje potrebne stopnje ubogljivosti pri morebitnih kršiteljih. Pri tem sem povsem prepričan, da bo-do slovenski policisti tudi v prihodnje morali zagotavljati osebno varnost po-sameznikov; njihovega življenje, tele-sno in vsakršno drugo integriteto ter vseh pravic, dobrin in vrednot, z upo-rabo enakih mer represije kot do sedaj. Seveda pa, bolj kot mora policija upo-rabljati prisilo za doseganje ciljev, bolj se problematizira njena oblast, vpliv, avtoriteta in moč nasploh. Kajti »moč« pomeni zmožnost vplivanja na vedenje in delovanje drugih.

Besedilo: Senad Jušić, Sektor uniformirane policije, PU Koper

Foto: arhiv Posebne policijske enote

Človekove pravice in temeljne svo-boščine posameznika so omejene s pravicami drugih, naloga policije pa je, učinkovito zagotavljati varo-vanje in spoštovanje teh pravic in svoboščin. Opustitev dolžnostne-ga ukrepanja policistov v naspro-tju z zaupanimi nalogami in poob-lastili ogroža varnost, ki jo ljudje od države in njenih organov ute-meljeno pričakujejo. Zato je nujno z nenehnim izobraževanjem in iz-popolnjevanjem usposabljati poli-ciste za težko in odgovorno delo, ki ga v imenu države opravljajo za njene prebivalce.

Ne uporabljajte sile, razen ka-dar je skrajno nujno in to v naj-manjši meri, potrebni v danih okoliščinah.

(Amnesty International; 10 os-novnih meril za ČP, namenjenih policijskim uslužbencem).


VArNOST

ZAKAJ PREKRŠKI Z ELEMENTI NASILJA NE SODIJOV HITRI POSTOPEK

Policijsko delo je v vsaki demokratični družbi urejeno z ustavnimi, zakonskimi in podzakonskimi določili, ki delujejo znotraj nekega socialnega in kulturnega območja regije oz. države. V takšni družbi mora policija prevzeti vso odgovor-nost za svoja dejanja. Na drugi strani pa se mora zakonodajalec vprašati kaj, katere in koliko pooblastil policiji naložiti, da bo ta še vedno uspešno delovala in s tem zagotavljala najvišjo možno pravno varstvo naslovnikom njenih storitev. Zdi se, da z reformo prekrškovnega sistema odgovora na to vprašanje še vedno nismo dobili.

AKTUALNO

Da lahko govorimo o so-žitju med policijo na eni in državljani na drugi strani, se morajo slednji zavedati svo-jih dolžnosti, predvsem pa svojih pravic. S hipertrofijo procesnega Zakona o pre-krških, se zakonodajalec od tega cilja z vsako spremembo oddaljuje.

Na podlagi Zakona o po-liciji za vzdrževanje javnega reda in miru v prvi vrsti skrbi policija, ki s svojimi poobla-stili varuje življenje, osebno varnost in premoženje. Javni red in mir je torej dobrina, ki je kot takšna varovana z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, v delu pa tudi v poglavju Kazenskega zakoni-ka. Zagotavljanje varnosti je v tesni povezavi s pojmom javnega reda in miru in po-meni stanje v katerem je za-gotovljeno neovirano ures-ničevanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Pomeni tudi počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje, uporabo javnih objektov, nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov in izvajanje drugih aktivnosti skladno z pozitivno zakono-dajo v neki skupnosti (obči-na, država, nad-državna po-vezava).

KDO JE (BIL) PRISTOJEN NAD PREKRŠKI Z ELEMENTI NASILJA

Kot navedeno, se je z ZP-1, ki je začel veljati 7. 2. 2003, uporabljati pa 1. 1. 2005, za-čela reforma prekrškovnega sistema v Republiki Sloveniji, s katero je bilo med drugim poseženo tudi na področje varstva javnega reda in mi-ru. Ukinitev zaporne kazni

za prekrške v novem ZP-1 je neposredno vplivala tudi na način vodenja prekrškov-nega postopka na področju varstva javnega reda in miru. ZP-1 je namreč v prvem od-stavku 223. člena določal, da je treba predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu z ZP-1, v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskla-diti z njim – torej do 7. 2. 20-06. Seveda je treba omeniti še določbo tretjega odstavka 223. člena ZP-1, ki je določa-la, da je treba do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvod-njo in promet s prepoveda-nimi drogami, orožje in pre-krške zoper javni red in mir, z določbami ZP-1, glede iz-rekanja kazni zapora uporab-

ljati določbe ZP-1 iz drugega odstavka 215. člena tega za-kona – vzpostavitev in dolo-čitev pristojnosti sodiščem in prekrškovnim organom.

Ko je dne 7. 2. 2006 pote-klo triletno prehodno obdo-bje za uskladitev vseh pred-pisov, s katerimi so določeni prekrški, z ZP-1, novi ZJRM-1 pa še vedno ni bil sprejet, se je policija v vmesnem času od 7. 2. 2006 do 21. 7. 2006 (ko je novi ZJRM-1 naposled začel veljati), pogosto srečevala z različnimi ravnanji sodišč pri obravnavi prekrškov iz Zako-na o prekrških zoper javni red in mir. Med sodišči in policijo je prišlo do več sporov o pri-stojnosti, saj je policija meni-la, da hitri postopek za pre-krške iz 10. in 11. člena ZJRM

ni dovoljen, saj predpisuje zaporno kazen, ki jo je v tem času še vedno bilo moč izreči (vendar le s strani sodišča). Takšnemu tolmačenju je pri-trdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (USRS) s sodbo št. P-11/05-5, z dne 16. 6. 2006. V navedenem pre-hodnem obdobju so namreč na podlagi že omenjenega 223. člena ZP-1, glede izreka-nja zaporne kazni, še vedno veljale določbe starega Za-kona o prekrških. Zoper pre-krške iz 12. člena ZJRM, kjer je bila predpisana zgolj globa, pa je policija vodila hitre po-stopke že od uveljavitve pre-krškovne reforme naprej.

V povezavi z nejasnost-mi, povezanimi s triletnim prehodnim obdobjem za


VArNOST

15

uskladitev ostalih predpisov, ki določajo prekrške, z določ-bami ZP-1, je Ministrstvo za pravosodje podalo mnenje, da gre v prvem odstavku 223. člena ZP-1 za inštrukcijski rok, zaradi česar so dejanja, ki so navedena v 10. in 11. čle-nu ZJRM, še vedno prekrški, za obravnavo katerih pa so še naprej pristojna sodišča.

V vmesnem času so se zgodile tudi spremembe in dopolnitve ZP-1 (ZP-1C), ki so med drugim v 16. členu spre-menile 52. člen ZP-1 s tem, da so določile, da so lahko kriteriji, na podlagi katerih se določi pristojnost odločanja organom, vsebovani le v pro-cesnem predpisu ZP-1. Torej tega več ne morejo urejati področni predpisi. S tem je zagotovljena preglednost in enotnost ureditve. Spremem-ba ZP-1C sicer v ničemer ni spremenila postopanja na podlagi ZJRM, saj ta zakon ni vseboval tovrstnih kriterijev.

Ugotovimo lahko, da se je v prvih letih prekrškovne re-forme, le-ta srečala z kar ne-kaj težavami, katere pa zaradi hipertrofije pravnega pred-pisa, nikdar niso bile odprav-ljene. Kot navedeno, je v času do uveljavitve novega ZJRM-1, kot razmejitveni kriterij med hitrim in rednim sodnim postopkom, temeljilo na dej-stvu, da je za prekršek predpi-sana zaporna kazen. Z uvelja-vitvijo ZJRM-1 je bila zaporna kazen dokončno umaknjena tudi s področnih predpisov, s tem pa so tudi vsi prekrški s področja javnega reda in mi-ru prešli v pristojnost policije (seveda tukaj ne omenjamo prekrškov, pri katerih je pred-lagan izrek stranske sankcije, ki jo lahko izreče le sodišče – kot na primer odvzem pred-meta prekrška).

Iz analize dosedanjih sprememb in dopolnitev ZP-1 lahko zaključim, da je več-ina sprememb sistemskega predpisa posledica odločitev Ustavnega sodišča, ki je od-ločalo o različnih sporih o pri-stojnosti med policijo in so-dišči. Pri tem je treba omeniti, da kadar je Ustavno sodišče ugotovilo, da je za vodenje določenih postopkov pristoj-

no sodišče, je bil zakon ob naslednji spremembi spre-menjen tako, da je vodenje postopka o prekrških za te zadeve prenesel s sodišč na prekrškovne organe. Tovrst-nemu načinu spreminjana predpisa lahko pripišemo tu-di spremembe in dopolnitve ZP-1 (ZP-1E), v kateri je bila povzročitev telesne poškod-be drugi osebi, črtana kot kri-terij, po katerem hitri posto-pek ni dovoljen (črtana prva alinea 52. člena ZP-1). V več-ini sporov o pristojnosti med policijo in okrajnimi sodišči, je USRS namreč ravno zaradi povzročene telesne poškod-be drugi osebi, pristojnost določilo okrajnemu sodišču.

Kot navedeno, je s spre-membo 52. člena ZP-1 pre-nehal tudi ta kriterij, zaradi česar je obravnavanje s kate-rimi je bila drugi osebi pov-zročena telesna poškodba, prešlo v pristojnost policije – posledično torej tudi pre-krški z elementi nasilja.

Kot navedeno, prekrški z elementi nasilja predstavlja-jo najhujše oblike prekrškov, zaradi česar bi pričakoval, da razmejevanje pristojnosti nad obravnavanjem teh pre-krškov ne bi temeljilo zgolj na podlagi pravno-tehničnih kriterijev in spremembah predpisa v smeri nalaganja pristojnosti prekrškovnim organom, temveč bi odločit-ve morale izhajati iz proble-matike in posebnosti obra-vnavanja tovrstnih prekrškov. Poudariti je namreč treba, da se obravnavanje teh prekr-škov sestoji iz dveh različnih policijskih opravil – policijske intervencije in vodenja pre-krškovnega postopka. Obvla-dovanje obeh takoj na kraju je zelo oteženo, zaradi česar pogosto trpi ravno pravna varnost udeleženih oseb, o čemer več v nadaljevanju.

ZAKON O PREKRŠKIH ZO-PER JAVNI RED IN MIR

Uvodoma je že pojasnje-no, da je bil v času po uvelja-vitvi ZP-1 še vedno v veljavi ZJRM iz leta 1974 s svojimi številčnimi spremembami in dopolnitvami. ZJRM je v

1. točki prvega odstavka 10. člena določal najhujše ob-like kršitev predpisa – med katerimi so bili tudi prekrški z elementi nasilja, za katere je zakon predpisoval izključno zaporno kazen do 60 dni. Po prvem odstavku je prekršek storil, kdor se je na javnem kraju ali na prostoru, kjer vzdržuje red in mir organi-zacija združenega dela oz. druga organizacija ali državni organ, pretepal ali sodeloval v pretepu ali vedel na poseb-no drzen, surov, nesramen ali žaljiv način. V 11. členu pa so bili določeni prekrški, za ka-tere zaporna kazen do 30 dni predpisana alternativno po-leg denarne kazni.

ZAKON O VARSTVU JAVNE-GA REDA IN MIRU

V novem Zakonu o var-stvu javnega reda in miru, ki je začel veljati 21. 7. 2006, so prekrški z elementi nasilja ne-dvomno določeni v 6. členu zakona, vse druge prekrške pa je potrebno kot takšne presojati na podlagi konkret-nih dejstev (Nunič, M. Kdaj lahko govorimo o nasilnem dejanju, Varnost, št. 1/2007, stran 24).

Člen razčlenjuje prekrške z elementi nasilja po teži (in-tenziteti). Prvi odstavek sank-cionira zasledovanje, drzno, nasilno, nesramno ali žaljivo vedenje. V drzna in brutalna (surova) dejanja spadajo de-janja, s katerimi se drugemu povzroča nasilje, ogroženost ali strah pred nasiljem, ali se posamezniku povzroča obču-tek sramu, bolečine ali nepri-jetnosti. Pogoj za obstoj tega prekrška je povzročitev ogro-ženosti, prizadetosti, strahu ali nelagodja drugi osebi. S pojmom “podoben način” so mišljeni tudi drugi načini, ki v zakonski dikciji niso navede-ni, npr. telefonsko nadlego-vanje, itd. Pri tem mora biti izpolnjen kumulativni pogoj, da je z dejanjem povzročen subjektiven občutek poniža-nosti, prizadetosti ali strahu pri določeni osebi.

Za storitev prekrška po drugem odstavku zadostuje že en udarec, saj je v sodobni

družbi razreševanje konfliktovs fizično silo nesprejemljivo.Glede opredelitve pretepanja je treba upoštevati obrazlo-žitev k 2. členu ZJRM-1. So-delovanje v pretepu pomeni bodisi fizično sodelovanje (stelesom onemogoči osebi, da zbeži, jo zadrži), bodisi samo verbalno (z izzivanjem spod-buja k pretepu). Ne gre za prekršek, kadar se pretepajo igralci na igrišču, npr. pri ho-keju, nogometu ali na drugih športnih prireditvah. Za pravi-len potek športnih iger skrbi-jo sodniki in delegati, ki lahko prekinejo igro, zahtevajo iz-praznitev dvorane, tribun, itd. Igralci so zaradi nešportnega vedenje ali pretepa lahko kaz-novani s sankcijami iz pred-pisov posamezne športne panoge (disciplinski sodniki). Prekrški iz tega člena so lahko storjeni na javnem kraju ali v zasebnem prostoru.

Četrti odstavek tega člena posebej varuje družinska, iz-venzakonska in sorodstvena razmerja, ki v prejšnjem za-konu niso bila posebej opre-deljena (t. i. nasilje v družini). Določbe tega odstavka varu-jejo osebe pred navedenim nasiljem v zaprtih zasebnih prostorih in tudi na javnem kraju, kar je bistvena razlika v primerjavi s prejšnjim za-konom, ki je vseboval samo določbo “ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru”. Žrtve nasilja v družini je potrebno varovati tudi na javnih krajih, saj je bistveni element dru-žinsko razmerje, ne pa kraj storitve prekrška. Za kršitelje iz kroga nasilja v družini je predlagana tudi višja globa.

Če se policija pri obravna-vanju »navadnih« prekrškov srečuje zgolj z dejstvom, da mora izpeljati prekrškovni postopek s plačilnim nalo-gom oz. odločbo v hitrem postopku, pa tega ne more-mo govoriti pri obravnavanju prekrškov z elementi nasilja. Obravnavanje teh, najhujših oblik prekrškov, od policije najprej terja izvedbo učin-kovite intervencije, da lahko v nadaljevanju šele pristopi k izvedbi prekrškovnega po-stopka. Menim, da je zakono-dajalec s tem, ko je izvedbo

AKTUALNO


VArNOST

obeh oblik dela »podelil« eni osebi – policistu na kraju pre-krška, prešel iz ene skrajnosti v drugo. Temu pravno ekspe-rimentiranje pa ne temelji na analitičnem pristopu, temveč zgolj na pravilu »čimveč pre-krškovnim organom«.

INTERVENCIJA

Intervencija je oblika dela, pri kateri policisti s svojo pri-sotnostjo, opozarjanjem in zakonitimi ukrepi preprečuje-jo nadaljevanje kršitve javne-ga reda in miru ali izvrševanje kaznivega dejanja. Osnovni in bistveni namen intervencije je vzpostavitev javnega reda in miru, ki je kršen, ter s tem odvrnitev nevarnosti, s kate-rimi se ogroža življenje ljudi. Interventni dogodek je oblika nekega dogodka z elementi kršitve javnega reda in miru, kaznivega dejanja, za kate-rega se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali drugega dogodka z delovnega podro-čja policije, ki zaradi posebnih okoliščin zahteva takojšnje ukrepanje policije (Usmeritve za izvajanje policijske inter-vencije).

Intervencija se razlikuje od primera do primera, Glede na kraj jih delimo na intervencije na javnem kraju, zasebnem prostoru, v gostinskih obra-tih, na javnih shodih in pri-reditvah in na drugih javnih mestih. Glede na način upi-ranja kršitelja jih delimo na pasivne in aktivne. Glede na vrsto kršitelja pa jih delimo na oborožene osebe, osebe s po-sebnimi znanji, osebe, ki uži-vajo posebno varstvo (otroci, ostareli, invalidi, ženske ipd.).

PREKRŠKOVNI POSTOPEK

Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predlo-ga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skup-nosti. Prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za zače-tek postopka po uradni dolž-

nosti oz. po prejemu predlo-ga iz prejšnjega člena zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek).

Prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez od-lašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Vr-sta akta, s katerim bo policist začel prekrškovni postopek, je odvisen od načina zazna-ve le-tega (osebna zaznava ali osebna ugotovitev),1 in ima za posledico izdajo pla-čilnega naloga po 57. členu ZP-1, posebnega plačilnega naloga po 57.a členu ZP-1 (izda ju policist s V. stopnjo izobrazbe) in izdajo odločbe v hitrem postopku na pod-lagi 56. člena ZP-1 (izda jo prekrškovni inšpektor s VII. stopnjo izobrazbe). Odločba o prekršku se izda po vlože-nem ugovoru na posebni plačilni nalog.

ZADRŽKI POLICIJE GLEDE OBRAVNAVANJA PREKR-ŠKOV Z ELEMENTI NASILJA

Policija kot največji pre-krškovni organ trenutno premore nekaj več kot 700 prekrškovnih inšpektorjev s VII. stopnjo izobrazbe in pri-bližno 6000 uniformiranih policistov, ki se najpogosteje srečujejo s prekrški. S tem je policija daleč največji in naj-bolj izpostavljen prekrškovni organ v državi, in hkrati edini, ki obravnava prekrške z ele-menti nasilja.

Če je izvedba intervencije, v kateri se takšen prekršek ob-ravnava v cilju vzpostavitve javnega reda in miru, tipična naloga policije, pa tega ne moremo trditi za hkratno iz-vedbo intervencije s prekr-škovnim postopkom na kraju samem. Policist se tako znajde v vlogi interventa, ki je sode-loval pri vzpostavitvi javnega reda in miru in razsodnika, ki bi naj že kar na kraju ugotovil dejanski stan prekrška.

V nadaljevanju izpostav-ljamo nekaj tipičnih okoliš-čin, v katerih se lahko znaj-de policist pri obravnavanju prekrškov z elementi nasilja, zaradi katerih menim, da to-vrstni prekrški sodijo v redni sodni postopek, čeprav ZP-1 stimulira začetek in končanje prekrškovnega postopka s plačilnim nalogom takoj na kraju prekrška.

V kolikor je vzpostavitev javnega reda in miru mogo-ča zgolj z ukazi policista, je spornost nadaljnjega prekr-škovnega postopka z vidika nepristranskosti, nekoliko nižja, v primeru stopnjeva-nja policijskih pooblastil, da se lahko veča tudi dvom v pristranskost. Z uporabo pri-silnih sredstev se med poli-cistom in kršiteljem nehote splete odnos med gospodar-jem položaja in osebo, ki to policistovo suverenost na-pada. Kljub zagotavljanjem strokovne in profesionalne

note policista, sankcionira-nja kršitelja zaradi neupoš-tevanja policista, ne moremo povsem izključiti. V napetem ozračju intervencije se lahko kaj hitro zgodi, da policist ugotovi tudi »drugačno« de-jansko stanje prekrška.

V tovrstnih kršitvah se praviloma znajdeta najmanj dve osebi. V kolikor policist ugotavlja dejanski stan pre-

krška z zbiranjem obvestil, osebe praviloma podajo po-polnoma nasprotne izjave. V tem primeru je ugotavljanje dejanskega stanu prekrška na kraju praktično nemogo-če. Tehtanje med izjavami je glede na zamotanost postop-ka zelo oteženo.

Policisti s V. stopnjo izob-razbe ne obvladujejo takš-nih tehnik zbiranja obvestil, na podlagi katerih bi lahko na kraju prekrška kvalitetno ugotovili dejansko stanje, na podlagi katerega bi lahko od-

AKTUALNO


VArNOST

17

ločili o prekršku. Zbiranje ob-vestil temu niti ni namenje-no. Ne moremo pričakovati, da bodo policisti obvladovali tehnike zasliševanja, ki jih ob-vladujejo sodniki. Niti se nanj ne morejo pripraviti v tolikšni meri, saj stanja po interven-ciji ne moremo primerjati z rednim sodnim postopkom v pisarni pred sodnikom.

Posebna znanja so po-trebna pri ugotavljanju oko-liščin, ki izključujejo odgo-vornost za prekršek, oz. le-to zmanjšujejo (silobran, skraj-na sila, poslovna sposobnost, ipd.), ki jih policisti na kraju ne morejo ovrednotiti, za-radi česar se pogosto zgodi, da policist na kraju prekrška obema udeležencema v kr-šitvi (v kolikor sta le dva) izda plačilni nalog.

Razmejitev med prekr-škom z elementi nasilja in kaznivim dejanjem je v večini primerov zelo težka (prekri-

vanje določb o prekršku z do-ločbami o kaznivem dejanju in posledično ravnanje po določbah 12. člena ZP-1).

Na terenu se pojavljajo tudi nekatere druge sporne okoliščine. Tako prekrškovni inšpektorji s VII. stopnjo iz-obrazbe (v večini primerov so to pomočniki komandirjev in komandirji) na policijskih

postaja (PP) obravnavajo pri-mere kršitev javnega reda in miru, v katerih so udeleženi tudi policisti te PP. Policist namreč pri obravnavanju kršitve javnega reda in miru lahko kršitelju očita tudi krši-tev nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju (kršitev drugega odstavka 7. člena ZJRM-1). Po določbah o združevanju po-stopkov (55.a člen ZP-1), se nato ta kršitev znajde na po-sebnem plačilnem nalogu, iz-danem po 57.a členu ZP-1, na katerega je dovoljen ugovor,

o katerem odloči prekrškovni organ s VII. stopnjo izobrazbe – na PP.

V teh primerih je podan dvom v objektivnost odloča-nja, saj nesporno obstaja vez (tako profesionalna, kot lah-ko tudi zasebna) med prekr-škovnim inšpektorjem in po-licistom. Vodstveni delavec je tudi neposredno nadrejeni

policistu, ki je udeležen v kr-šitvi kot oškodovanec. Potre-ba po izločitvi je predvsem podana zaradi dejstva, da je pomočnik komandirja, ki po-licista izobražuje, je njegov sodelavec na PP in ga tudi napotuje na delo, hkrati tudi prekrškovni inšpektor, ki izda odločbo o prekršku v ugo-vornem postopku (dve funk-ciji v eni osebi). Prekrškovni inšpektorji so tako profesi-onalno »okuženi« in posle-dično je lahko podan dvom v objektivnost vodenja po-stopka. Prekrškovni organ se

sicer lahko izloči v primerih, ki jih določa 35. člen Zakona o splošnem upravnem po-stopku, na katerega uporabo napotuje 58. člen ZP-1.

Omeniti je treba tudi možno okoliščino, da policist s svojim ravnanjem (pred-hodno izvedena intervencija) sam sproži konfliktno situaci-jo, ki jo potem v nadaljevanj v celoti obravnava policija. Ne-nazadnje, se lahko kot kršitelj v postopku znajde tudi poli-cist, ki sicer ni v službi.

Besedilo: mag. Boris Rojs, Sektor splošne policije, UUP


OPOMBA1 osebna zaznava: je zaznava s

čutili in tudi zaznava s pomoč-jo ustreznih tehničnih sredstev. Osebna ugotovitev: je ugoto-vitev na podlagi zbiranja ob-vestil od prič, storilca prekrška in oškodovanca.

Menim, da se je s trenut-no ureditvijo zmanjšala pravna varnost ljudi. Če izvzamemo kazniva deja-nja, potem so prekrški z elementi nasilja najhujše oblike kršitev zakonoda-je, ki bi kot takšne morale biti podvržene posebnim procesnim pravilom ob-ravnave, prav tako pa za-htevajo ustrezno stopnjo znanja pri ugotavljanju dejanskega stanu pre-krška, česar pa hitri pre-krškovni postopek na kraju samem ne more zagotoviti. Narava dela policije in okoliščine, v katerih se policija znajde pri obravnavanju tovrst-nih prekrškov, izključu-jejo možnost, da bi bili kršitelji deležni ustrezne stopnje pravne varnosti. Če povzamem – prekr-ški z elementi nasilja ne sodijo v hitri postopek, temveč v redni sodni postopek, ki edini lahko zagotovi ustrezen nivo ugotavljanja dejanskega stanu prekrška.

AKTUALNO


VArNOST

VARNOSTNI PREGLED IN PREGLED OSEBE TER DRUGA PODOBNA POOBLASTILA IN UKREPI – POVZETEK ŠTUDIJSKEGA GRADIVA

Ob sodelovanju se je povečala prepoznavnost problemov, s katerimi se srečujejo policisti pri vsakodnevnem opravljanju nalog. Ob enem se je izkazalo, da imajo posamezniki ogrom-no praktičnih izkušenj in znanj, ki bi jih bilo treba tako ali dru-gače prenesti v knjižno obliko.

Pri nastajanju gradiva je prihajalo do različnih predlogov, mnenj in stališč glede določene operativne težave, vendar smo jih na koncu s skupnimi močmi večino rešili in v gradivu tudi ustrezno predstavili.

Namreč, velikokrat so pravniki tisti, ki razlagajo policijska pooblastila, čeprav imajo zelo malo ali nič praktičnih izkušenj in je njihovo razlago nemogoče prenesti v praktično upora-bo. Zato je prav, da policisti zapišemo stvari, ki jih sami izvaja-mo in občutimo ob različnih priložnostih. Veliko sodelavcev je visoko strokovno izobraženih, sposobnih policijska poob-lastila in ukrepe tudi pravno utemeljiti.

Današnja prepogosta menjava zakonodaje ne povečuje pravne varnosti državljanom in ne olajša dela policistom. Ne-pregledno število različnih navodil in usmeritev prej otežuje kot pomaga policistu pri postopkih z državljani. Zakonoda-

ja bi morala biti kratka, jasna in kolikor se le da tudi stalna. Policistu je treba omogočiti večjo diskrecijsko pravico in so-delovanje z ostalimi uslužbenci policije pri pojasnjevanju ter reševanju tistih težav, ki jih sam ne more rešiti.

Nekaj izvodov gradiva je bilo poslanih na PP, PU, GPU in v knjižnico.

POVZETEK VSEBINE GRADIVA

V gradivu je pojasnjenih nekaj pojmov in vprašanj gle-de policijskih pooblastil varnostni pregled in pregled osebe (Zpol, 33. člen). Pooblastili sta predstavljeni in pojasnjeni s pomočjo domače in tuje sodne prakse oz. sodb slovenskih ter ameriških1 sodišč. Pri tem so pogosto uporabljeni izrazi iz kazenskih postopkov, ki jih je mogoče smiselno uporabljati tudi pri policijskih nalogah, določenih v zakonu o policiji.

Policist ima pravico in dolžnost, da ob izpolnjenem za-konskem pogoju opravi varnostni pregled ter pregled osebe in stvari. V različnih okoliščinah se različno odziva in svoje ukrepe prilagaja (diskrecijska pravica) danemu položaju. Po-

AKTUALNO

Gradivo je začelo nastajati ob uvedbi pooblastila »pregled osebe in stvari«, ob tem pa smo vključili še podobna pooblastila in ukrepe, ki jih policisti izvajajo po različnih predpisih. Nastalo je kot izziv na problematiko in težave, s katerimi so se policisti srečevali pri operativnem de-lu. Namen je bil, da se združijo uslužbenci različnih nivojev po-licijske organizacije in da se pri-pravi gradivo, ki bo uporabno za policiste na terenu in kot študij-sko gradivo za izobraževanje in usposabljanje policistov na raz-ličnih stopnjah (šola za policiste, višja šola, tečaji ...).


VArNOST

19

AKTUALNO

licistovi praktični postopki so odvisni od tipa (običajen, ob-čutljiv in nevaren) postopka, ki ga izvaja.

Varnostni pregled je policijsko pooblastilo, aktivnost ali ukrep, s katerim lahko policist pri opravljanju svojih uradnih nalog zaradi varnosti – lastne, varnosti osebe v postopku ali drugih oseb – opravi pregled osebe, njenih stvari ali prevoz-nega sredstva.

Odločitev za uporabo in izvedbo varnostnega pregleda pogosto sledi ostalim t. i. »sprožilnim situacijam«, torej že iz-vajanemu drugemu policijskemu pooblastilu (ugotavljanje istovetnosti, prijetje ipd.). Torej varnostni pregled po do-ločilih 41. člena ZPol sledi pooblastilu prijetja in je njegov sestavni del (obligatorni varnostni pregled), medtem ko gre pri varnostnem pregledu po določilih 38. člena ZPol za samo-stojno policijsko pooblastilo, ki se izvaja neodvisno od drugih pooblastil. Edino pomembno je slediti namenu varnostnega pregleda, in sicer zato, da zagotovimo varnost policistu in drugim osebam, ki so prisotne pri policistovem uradnem po-stopku.

Pregled osebe je po svoji praktični (vizualni) izvedbi po-doben pooblastilu varnostni pregled osebe, vendar je ta po-dobnost vidna le na izvedbeni ravni, po namenu in obsegu pa se popolnoma razlikujeta. Pregled osebe je lahko samo-stojna »sprožilna situacija« za začetek postopka; je pooblasti-lo, ki ga je treba uporabljati odločno (strokovno in zakonito), hkrati pa se je treba držati zakonskih omejitev (javna varnost, neposredna zaznava in utemeljena verjetnost). Omenjeno pooblastilo je treba pojasnjevati v okviru vsebine njegovega zakonskega določila. Policist ne sme zaradi večje učinkovito-sti »preiskanosti« prirejati ali lažno (sam je izročil, videl sem …) pojasnjevati pooblastila pregled osebe in stvari. Če se iz-kaže, da je pooblastilo neustrezno ali premalo »učinkovito«, je treba razmisliti o njegovem popravku ali se zadovoljiti z nekoliko manjšo učinkovitostjo – to pa je stvar zakonodajalca in ne izvršilne veje oblasti.

S pooblastilom pregled osebe je zakonodajalec dal poli-cistu možnost, da pri opravljanju svojih uradnih nalog zaseže vsak predmet, ki se po zakonu mora odvzeti (ZKP, ZP, zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, zakon o orožju, ostali področni zakoni …).

Poseg v osebno integriteto posameznika pri pregledu osebe je po obsegu oz. intenzivnosti podoben pregledu pre-voznih sredstev, potnikov in prtljage po zakonu o kazenskem postopku ali varnostnemu pregledu po zakonu o policiji in ne pomeni osebne preiskave osebe, za katero zakonodaja v Republiki Sloveniji določa višje dokazne standarde.

Pooblastilo pregled osebe močno posega v človekove pravice in svoboščine, zakonita in strokovna izvedba tega pooblastila pa je ključna za nadaljnje uspešno procesiranje kaznivih ravnanj.

V gradivu so predstavljena tudi druga podobna poobla-stila in ukrepi policistov: pregled prevoznih sredstev potni-kov in prtljage ter osebna preiskava po zakonu o kazenskem postopku, mejna kontrola in izravnalni ukrepi, ki jih določa zakon o nadzoru državne meje. Navedena pooblastila in ukrepi so predstavljeni zaradi razumevanja bistvenih razlik in namenov med navidez podobnima pooblastiloma, ki sta predstavljeni v gradivu. Na kratko so opisana podobna de-janja oz. pooblastila iz zakon o prekrških, ki vodi k smiselni uporabi določb zakona o kazenskem postopku, in podobna pooblastila iz zakona o varnosti cestnega prometa.

Legitimnost države se kaže tudi v vedenju policistov. Prirejanje ali prikazovanje drugačnih dejanskih okoliščin zaradi večje »preiskanosti« je nezakonito, neetično, nepoš-teno in nedopustno. S takšnim odnosom in dejanji policija nedvomno izgublja vsesplošno kredibilnost in ugled v jav-nosti. Ugled ali legitimnost države ter policije morata biti pomembnejša od preiskave posameznega kaznivega deja-nja ne glede na njegovo težo. Vodstvo policije mora skrbeti, da bodo policisti svoje delo opravljali zakonito, strokovno, korektno, uspešno in učinkovito, s čimer bo ohranjen ugled policije v javnosti.

Besedilo: Stanislav Zupan, mag., Šola za policiste, PA

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi, Milan Tomažin, Specialna enota, UPS, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbije

OPOMBA1 S sodbami ameriških sodišč in mnenjem dr. Zupančiča sem poskušal

nekatere pojme in vprašanja pojasniti ter jih predstaviti v nekoliko drugačni luči, kot jih razlagajo slovenski pravniki. Ameriški pravo-sodni sistem ima daljšo in bogatejšo tradicijo kot slovenski in zato podrobneje ter temeljiteje izdelane posamezne primere in pojme. V Republiki Sloveniji veljajo nacionalna zakonodaja in sodbe sloven-skih sodišč (slovenski pravni red, v določenih primerih tudi pravni red EU, odločbe Ustavnega sodišča RS, Vrhovnega sodišča RS ...) ter mednarodni pravni akti, ki jih je prevzela Slovenija (posredno ali ne-posredno). Ameriških primerov in sodb ni mogoče neposredno prena-šati v naš pravni red ali jih celo neposredno uporabljati pri izvajanju različnih pooblastil in ukrepov, lahko pa so dobrodošli pri reševanju določenih problemov. Vsako naše pooblastilo ali ukrep pa mora biti v skladu s slovenskim pravnim redom.


VArNOSTAKTUALNO

DOGODEK KOT SPOROČILO IN PREKRŠEK

ZAKON O JAVNIH ZBIRANJIHTemeljni zakon, ki ureja uresničeva-

nje pravice do zbiranja, je Zakon o javnih zbiranjih. V 1. točki 4. člena je definiran pojem javni shod, ki je vsako organizira-no zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skup-nega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsako-mur. V 2. točki 4. člena pa je navedeno, da je javna prireditev vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti, tako da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.

Prav tako je v pomenu izrazov opre-deljeno, kaj je organiziran shod oz. pri-reditev, kdo je organizator oz. organiza-torka shoda oz. prireditve, prireditveni

prostor itd. V zakonu so določene tudi splošne dolžnosti organizatorja, nave-dene so prireditve, za katere ni potrebna prijava, navedeni so shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje, odgo-vornost vodje shoda oz. prireditve, pre-povedana ravnanja, naloge reditelja, pri-stojnosti policije, itd. Nadzor nad izvaja-njem zakona izvaja policija, v določenih primerih pa tudi drugi (36. člen ZJZ).

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA JAV-NIH ZBIRANJIH (SPLOŠNE DOLŽNOSTI ORGANIZATORJA PO 10. ČLENU ZJZ)

ZJZ obvezuje organizatorja, da mora shod oz. prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogro-žena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oz. premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedo-pustno obremenjeno okolje.

Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin in se uvršča med poli-tične pravice, ki jih zagotavljajo vse demokratične družbe. Njen izreden pomen je tudi v tem, da omogoča udejanjanje nekaterih drugih temeljnih pravic in svoboščin, kot so svoboda izražanja misli, govora, javnega nastopanja, izpo-vedovanja vere in drugih opredelitev posameznikov, kakor tudi različnih družbenih skupin. V Republiki Sloveniji jo kot takšno opredeljuje ustava v 42. členu, pri čemer tudi določa, da je omejevanje te pravice dopustno le z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Uresničevanje pravice do mirnega zbiranja in javnega zborovanja zagotavljajo tudi mednarodnopravni akti, kot so Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu člove-kovih pravic in temeljnih svoboščin. Pravica je tudi predmet varovanja otrokovih pravic, kot jih določa Konvencija o otrokovih pravicah.

Iz navedenega je razvidno, da zakon posebej ne loči objek-tov kot zaprt ali odprt pros-tor, ampak je v obrazložitvi pojmov uporabljen izraz pri-reditven prostor, za katerega uporabo je z namenom orga-niziranja javnega zbiranja treba upoštevati tudi pogoje, ki jih določajo drugi predpisi.

Organizator mora določiti vodjo jav-nega zbiranja, ki je lahko oseba, stara 18 let in ima ustrezne psihofizične spo-sobnosti, ter glede na značaj shoda oz. prireditve in pričakovano število ude-ležencev zagotavljati red na prireditve-nem prostoru z rediteljsko službo. Prav tako je v zadnjem odstavku 10. člena na-vedeno, da če se na shodu oz. prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, morajo biti izpolnjeni tudi po-goji, ki jih za opravljanje dejavnosti do-ločajo ti predpisi.


VArNOST

21

AKTUALNO

Prijava za javno prireditev ni potreb-na tudi, če jih organizirajo državni orga-ni, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravlja-njem svoje dejavnosti, določene s pred-pisom, statutom ali pravili, v svojih po-slovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti (2. točka), ali če jih organizirajo študenti, dijaki, učenci v mejah hišnega reda v šolskih prostorih (3. točka). Navkljub navedenemu, pa drugi odstavek 12. člena določa, da je organizator dolžan zagotoviti vse ukre-pe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot jih določata druga in tretja alinea prvega odstavka 25. člena in 27. člena ZJZ. Kljub temu, da ni potrebna prijava, pa je v tretjem odstavku 12. člena določeno, da mora organizator iz 1. točke prvega od-stavka, ki organizira prireditev v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki ponuja mehansko ali živo glasbo za ples oz. dru-žabni program, zagotoviti varovanje pri-reditve tudi v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če niso v nasprotju z določbami ZJZ.

ORGANI NADZORA

Policija mora pri uresničevanju svoje vloge in izvajanju nalog spoštovati pozi-tivno zakonodajo. Vzdrževanje javnega reda je poleg preprečevanja kriminali-tete ena od temeljnih nalog policije (3. člen Zakona o policiji). Pojavne oblike prekrškov s področja javnega reda so v mnogih primerih zelo podobne kazni-vim dejanjem, ločujejo se ponavadi le po

intenziteti oškodovanja (poškodovanja) napadene vrednote (npr. prekršek pre-tepanja in kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja). Vzdrževanje javnega reda na javnih zbiranjih policija zagotavlja s po-licijskimi enotami, ki v skladu s predpisi izvajajo ukrepe za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter varnost cestnega prometa. Pri zagotavljanju varnosti so-delujejo z organizatorji javnih zbiranj ter drugimi pristojnimi organi, še posebej z upravno enoto pred izdajo dovoljenja o javnem zbiranju.

Pri kršitvah zakonodaje lahko policija ukrepa le na podlagi pooblastil, določe-nih v zakonu. Ko ugotovi kršitve, ki niso v njeni pristojnosti, o njih obvesti pristojne organe. Ob tem se velikokrat zastavljajo vprašanja o učinkovitosti državnih orga-nov pri izvajanju nadzora nad spoštova-njem predpisov. Policija je že opozarjala, da se v nekaterih javnih objektih (zlasti v diskotekah in gostinskih lokalih) zadržu-je preveliko število obiskovalcev.

Na koncu je treba poudariti, da je ZJZ splošni predpis, ki določa enotne pogo-je za vse organizatorje javnih prireditev, tako za tiste, ki organizirajo gledališke ali operne predstave, kot tiste, ki organizira-jo najbolj rizične javne prireditve. Isti za-kon ureja tudi pogoje za organizatorje, ki organizirajo prireditve občasno, kot tudi tiste, ki jim je to redna in registrirana de-javnost (gostinski lokali, društva ipd.), za-to se specifičnosti posameznega javnega zbiranja lahko predpisujejo tudi v drugih zakonih (npr. javna zbiranja, kjer so ude-ležene živali).

DOGODEK KOT SPOROČILO IN PRE-KRŠEK

Upoštevajoč pravno ureditev podro-čja javnih zbiranj, lahko trdimo, da imajo vsi ali vsaj večina organiziranih dogod-kov neko sporočilno noto, ki je namenje-na večjemu ali manjšemu številu ljudi, včasih tudi določenemu krogu. Tu je po-memben razlog, s katerim se želi »nekaj sporočiti« in vsekakor način, na kateri se sporočilnost izvaja. V teh segmentih po-tem lahko ugotavljamo in iščemo razlo-ge, da se določena sporočila prenašajo na pravno urejen ali pravno neurejen in prepovedan način. Prepovedan način prenašanja sporočila se ponavadi upo-rabi, ko z običajnimi (pravno urejenimi, dovoljenimi) ni doseženega želenega učinka, cilja. Pogosto se kakšen dogo-dek izkoristi in se zgodi dogodek v do-godku (npr. športna prireditev, na kateri se sporoči nestrinjanje z gospodarskimi, političnimi ali drugimi dogodki v drža-vi). Razlogov za to je veliko. Na takem dogodku so prisotne osebe, katerim se želi »javno«, glasno«, »prepričljivo« nekaj sporočiti, prav tako pa se s prisotnostjo

medijev lahko posreduje sporočilo več-jemu številu oseb v državi in zunaj nje. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da posamezni dogodki (npr. nogometna tekma slovenske reprezentance) vedno združujejo veliko različnih interesov (go-spodarskih, političnih, javnih, itd.), kot jih ima v programu določen dogodek (npr. pričakovan izid nogometne tekme).

Upoštevajoč vrsto dogodka, njegov program, cilje, strukturo obiskovalcev, prostor, na katerem se bo organiziral do-godek, čas in drugo, lahko ugotovimo, da so to izhodišča za pripravo policije v smislu, da izvede zakonsko določene na-loge oz. da zagotovi splošno varnost lju-di in premoženja, varnost cestnega pro-meta itd. Za pripravo policije je torej po-membno, da je o dogodku pravočasno obveščena, kajti le tako se lahko poveže z organizatorjem, udeleženci, predstav-niki lokalne skupnosti in drugimi akterji, ki vplivajo na varno izvedbo dogodka.

Vsekakor je to težje izvedljivo, kadar pride do dogodka spontano, nenačrto-vano, stihijsko ali je posledica ravnanja posameznika, državnega organa, subjek-ta v družbi, ipd. (primera reakcija določe-nega dela prebivalcev v Franciji, zadnji primer v Londonu). V teh primerih je pri-šlo do aktivne konfrontacije med policijo in udeleženci; hude posledice so občutili posamezniki (poškodbe, materialna ško-da) in družba – država (ohromitev pro-meta, velika materialna škoda).

Prijemi in pristopi policije, gledajoč skozi zgodovino in naloge zagotavljanja varnosti življenja in premoženja, javnega reda in miru, varnosti cestnega prometa, preprečevanja izvrševanja kaznivih de-janj itd., se v bistvu niso spreminjali. Izha-jajoč iz pozitivne zakonodaje in že ome-njenih »izhodišč« (vrsta dogodka, struk-tura udeležencev itd.), policija načrtuje angažiranje policijskih resursov, da zago-tovi obveznosti, ki jih ji nalagajo predpisi. Pri tem se opira na domače izkušnje in izkušnje tujih policij. Te izkušnje poime-nujemo »dobra praksa«. Policija pri svojih pripravah in delu upošteva spoznanja in »zakonitosti« ter še vrsto drugih področij, ki ji lahko pripomorejo k želenemu razvo-ju dogodka (npr. s področja sociologije, psihologije, komunikacije itd.).

Besedilo: Miha Burilov, Sektor splošne policije, UUPFoto: arhiv Posebne policijske enote

Z vidika zagotavljanja varnosti je treba upoštevati tudi 12. člen ZJZ, ki navaja, za katere prireditve ni po-trebna prijava. V tem členu zakon nedvoumno navaja, da ni treba pri-javiti prireditev, ki jih organizirajo gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oz. samo-stojni podjetniki posamezniki kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih (1. točka).

Iz navedenega je razumeti, da mora organizator ne glede na vrsto ob-jekta (odprt ali zaprt prostor) izvajati vse ukrepe za varno izvedbo javnega zbiranja ne glede na njegov pravni status (posameznik, samostojni pod-jetnik, društvo …). Prav tako mora pri organiziranju javnih zbiranj ali izvajanju svoje dejavnosti upošte-vati tudi druge predpise, ki določajo pogoje za izvajanje dejavnosti (npr. gostinske dejavnosti).

Navedeni pojmi, kot so zbiranje, za-gotavljanje, varnost ipd., imajo pri posameznih strokovnjakih in stro-kovnih službah lahko različen po-men. Razumevanje in tolmačenje posameznih pomenov je precej od-visno tudi od vloge in pristojnosti posameznih institucij v družbi.


VArNOSTAKTUALNO

VAROVANJE NOGOMETNE TEKME V PRAKSISTOŽICE, 28. AVGUST 2011

Varovanje javnega zbiranja v obsegu, kakršnega je zahtevala nogometna tekma med Olimpijo in Mariborom v Stožicah avgusta letos je vedno velik organizacijski projekt. V aktivnostih, povezanih z zagotavljanjem varnosti, sodeluje več sto policistov, katerih naloge je treba strokovno usklajevati in obenem spremljati še vrsto drugih dogodkov, ki lahko vpli-vajo na odločanje pri vodenju varovanja. Treba je povedati; včasih se zgodijo tudi napake, tako pri vodenju kot tudi pri izvedbi postopkov, vendar pa vodstvo policije stremi k temu, da bi bilo napak v tako obsežnih nalogah čim manj oz. da bi te imele čim manjši vpliv na učinkovito in strokovno delo policistov.

V konkretnem primeru so policisti Po-licijske uprave Ljubljana varovali nogo-metno tekmo po vnaprej izdelanem načr-tu dela, ki je temeljil na pridobljenih poda-tkih (denimo o številu prodanih vstopnic, o izkušnjah s prejšnjih srečanj ekip). Načrt varovanja je bil predstavljen na sestanku, na katerega so bili vabljeni predstojniki enot, katerih policisti so sodelovali v va-rovanju prireditve. Dogodek je bil oce-njen kot »dogodek visokega tveganja«.

Med tekmo je bilo na sektorjih D, B in C ugotovljenih več kršitev Zakona o jav-nih zbiranjih. Kršitve so bile predvsem v obliki prižiganja bakel, zažiganja za-

stave nasprotne navijaške skupine in lomljenja stolov. Vendar pa intenziteta kršitev ni bila takšna, da bi opraviče-vala ukrepanje policije zoper množico.

Vodja policijskega varovanja je zato v sre-dini drugega polčasa odredil, da se poli-cisti PPE razporedijo v formacijo pred in ob organiziranih navijačih gostujočega moštva. Ob 20.30 je bil med navijači Vi-ol opažen ogenj. Iz videoposnetka je bilo razvidno, da ne gre za tlečo baklo in da se ogenj lahko razširi. Vodji varovanja prireditve je bilo naročeno, da zagoto-vi gasilsko intervencijo, policisti PPE pa so zagotavljali varno gašenje. Gasilci so

ogenj z gasilnim aparatom kmalu pogasi-li in se umaknili. Za njimi so se nameravali umakniti tudi policisti, pri tem pa jih je več navijačev Viol z udarci in metanjem stolov napadlo. Vodja varovanja je takoj izdal ukaz za pomoč policistom v mno-žici in praznjenje tribun na sektorju D. Namestnik poveljnika PPE GPU je ukaz prenesel poveljniku PPE PU Novo mesto. Vodja policijskega varovanja je tudi po ozvočenju ukazal množici, da takoj pre-nehajo s kršitvami, sicer bodo zoper njih uporabljena prisilna sredstva. Ukaz ni bil izvršen v popolnosti. Kljub takšni oceni ni mogoče spregledati določenih objektiv-nih okoliščin, ki so vplivale na način inter-


VArNOST

23

veniranja (motnje v komunikaciji po radijski zvezi - v zvezi s tem je Policija že opozorila organizatorja na podobne primere v nekaterih prejšnjih tekmah). Praznjenje je potekalo na plato sektorja D in s spremljanjem navijačev mimo sek-torja C v garaže.

Pri analizi dogodkov smo tako ugotovili postopkovne napake pri posredovanju PPE, nikakor pa ne moremo govoriti o napačnih od-ločitvah vodstva varovanja.

Policijska uprava Ljubljana vlaga veliko napora, da bi športni objekt Stožice zagotavljal varnost tako posameznim obiskovalcem in navijaškim skupinam, ki vsak po svoje ustvarjajo športno vzdušje, kot tudi policistom, rediteljem in varnostnim službam, ki med prire-ditvijo zagotavljajo varnost. Prav zato je policija opravila številne razgovore s predstavniki navijaških skupin, organizatorji, s predstavni-ki Zavoda za šport in drugimi, da bi v prihodnje izboljšali varnost na tovrstnih športnih srečanjih. Poli-cijska uprava Ljubljana je zaradi razgrajanja navijačev na tekmi ok-tobra na pristojno tožilstvo podala več kazenskih ovadb zaradi uteme-ljenega suma napada na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti.

Glede na povedano, vodstvo policije tako ne more sprejeti sta-lišč, ki temeljijo na nepoznavanju konkretnih razmer.

Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi


MURSKOSOBOŠKI POLICISTI SO SI OGLEDALI DELO MADŽARSKIH KO-LEGOV MED VAROVANJEM NOGOMETNE TEKME

Policisti murskosoboške policijske uprave so se 13. avgusta 2011 odzvali vabilu madžarskih kolegov iz glavne policijske kapitanije županije Vas in si ogledali njihovo delo pri varovanju nogometne tekme med dvema mad-žarskima ekipama.

Med strokovnim posve-tom z madžarskimi kolegi so si izmenjali izkušnje varovanja nogometnih tekem, še po-sebej rizičnih. Nato so se od-pravili najprej na železniško postajo, kjer so skupaj priča-kali navijače iz Zalaegerszega – nekateri so prišli z vlakom, drugi z osebnimi vozili – in jih pospremili do nogometnega stadiona.

Namen obiska madžar-skih policistov je bil od blizu spoznati njihov način dela pri takšnih množičnih priredit-vah.

Šlo je za nogometni ekipi z velikim številom navijačev, ki veljajo za izredno rizično sku-pino. Na srečo se jih je iz na-sprotnega tabora nogometne tekme udeležilo malo. Tek-ma se je odvijala v prijetnem vzdušju in brez kakršnihkoli iz-gredov, zato policisti niso ime-li prav veliko dela. Po končani tekmi so navijače gostujočega moštva pospremili nazaj na železniško postajo, od koder so se z vlakom odpeljali do-mov.

Imeli smo priložnost videti pripravo, varovanje policistov in policistk njihove posebne policijske enote, ki se v nekate-rih delih nekoliko razlikuje od našega va-rovanja.

Besedilo: Žužana Horváth, PU Murska Sobota Foto: madžarska policija

AKTUALNO


VArNOST

“SPOTER” POZNA NAVADE NAVIJAČEV IN POTENCIALNE KRŠITELJEV Ljudskem vrtu v Mariboru se je 29. septembra 2011 odvijala nogometna tekma med domačim moštvom in ekipo iz Birminghama v Veliki Britaniji. Ekipo, še bolj pa njihove navijače, so spremljali tudi trije tamkajšnji policisti. S Stevom Grahamom se je pogovarjal tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Bartolo Lampret.

AKTUALNO

»OPEARATIONS SUPERINTENDENT«, KOT JE NAZIV VAŠEGA DE-LOVNEGA MESTA, JE TEŽKO PREVESTI. RAJE NAM PO-VEJTE, ZA KAJ STE ODGOVORNI.

Naš oddelek je odgovoren za uniformirane službe, oborožene policiste, varnost na letališču, varovanje jav-nih prireditev, zlasti nogometnih tekem. Pristojni smo za varnost pred terorističnimi napadi in ukrepanje ob na-ravnih nesrečah. Pri slednjih koordiniramo sodelovanje z drugimi službami.

KAKŠNE PA SO VAŠE NALOGE DANES?

Doma, v Angliji sem en najizkušenejših »football commanderjev«, ki vodimo va-rovanja največjih nogometnih prireditev, kot so nogometne tekme v Birminghamu. Zaradi slabega slovesa naših nogometnih navijačev pošljemo v tujino vedno tim t. i. spoterjev, ki poznajo potencialne krši-telje in so tako v pomoč lokalnim poli-cijam. Ni naš namen učiti lokalnih policij ali celo sodelovati v varovanju, lahko pa svetujemo, saj poznamo navade navija-čev iz Birminghama. Vemo, kaj jih razjezi, kdaj postanejo agresivni in tudi, kaj jih pomi-ri. V timu je vedno višji častnik, kot sem sam, pomembno je, da gre za izkušenega vodjo varovanj.

KAKO POTEKA VAROVANJE NOGOMETNE TEKME V BIRMINGHAMU?

Varovanje se vodi iz mobilnega štaba, ki se nahaja več kot pet kilometrov izven Birminghama in ima tako radijsko kot video povezavo s stadionom in drugimi lokacija-mi. Moja funkcija v varovanju je t. i. »silver commander«, meni pa so odgovorni »bro-nasti poveljniki«. Ti so odgovorni za varova-nje na stadionu, na ulicah in drugih krajih. Na pomembnejših tekmah je teh poveljni-kov pet. V varovanja pa je vključenih do 450 policistov.

DOBRI DVE DESETLETJI NAZAJ SO BI-LI ANGLEŠKI NAVIJAČI RAZVPITI PO SVOJEM HULIGANSTVU. KAJ SE JE SPREMENILO?

Huliganstvo se je v osemdesetih letih preteklega stoletja odvijalo tako na sta-dionih kot zunaj njih. Po nekaj tragičnih dogodkih je bila sprejeta zakonodaja, ki je prinesla korenite spremembe. Tako je postalo kaznivo dejanje pitje alkoho-la znotraj stadiona – tj. če lahko vidiš igrišče – prepovedano je vstopiti na stadion pod vplivom alkohola. Kaznivo

je uživanje alkohola v barih na poti proti stadionu – to velja za tiste, ki imajo namen vstopiti vanj.

Stadion je pod video nadzorom, česar v osemdesetih le-tih še ni bilo. Danes je bistveno lažje locirati in identificirati kršitelja, ki se ne more potuhniti v množici, kot se je lahko včasih.

Huligan, obsojen kaznivega dejanja povezanega z no-gometom, kakršnegakoli nasilja na stadionu ali povezanega

s stadionom, dobi prepoved obiskovanja nogomet-nih tekem, prepoved potovanja v tujino v času mednarodnih tekem z angleškim moštvom, prepoved gibanja na določeni razdalji, tj. več kilometrov, od stadiona na dan tekme.

Tako je danes zjutraj (op. avtorja: na dan tekme) takšen navijač hotel na letalo za Ma-ribor, vendar so ga na letališču zadržali in mu bo jutri sojeno na sodišču.

KAKŠNO NEVARNOST VIDITE PRI VAROVA-NJU DANAŠNJE NOGOMETNE TEKME?

Avgusta smo se sestali s predstavniki obeh klubov. Imamo stike z vašo policijo. Vemo, da

ima Maribor zgodovino rivalstva z navijaško skupino Olimpije iz Ljubljane. Zaradi huligan-

ske zgodovine angleškega navijaštva se nekatere navijaške skupine hočejo dokazati tako, da »pre-magajo Angleže«, zato povsod obstaja možnost konfliktov. Imamo dokaj verodostojno predstavo, kaj se lahko danes pripeti. Ocenjujem pa, da do konfliktov med navijaškima skupinama danes najverjetneje ne bo prišlo, tekma ni rizična. Fani

Birminghama niso prišli iskati težav, prišli so na ne-kaj sončnih dni počitnic. Smo zelo samozavestni, da bo prireditev potekala mirno (op. avtorja: tekma

je potekala brez izgredov).

VELIKI SVETOVNI STADIONI SE NAHAJAJO NA ROBIH MEST, CELO IZVEN MEST. LJUDSKI VRT

PA SE NAHAJA V SAMEM CENTRU. JE TO SLA-BOST ALI PREDNOST PRI VAROVANJU?

V mestu je lažje nadzorovati navijače, možno jih je spremljati na relativno kratkih razdaljah. Navijači, zlasti angleški, radi pridejo zadnji trenutek. Če je sta-dion na robu mesta in tja vodi le ena cesta, nastanejo tudi problemi s prometnimi konicami, česar v vašem primeru praktično ni. Je pa seveda odvisno od šte-vila policistov, ki sodelujejo v varovanju. Teh mora biti dovolj, da lahko ljudje v mestu živijo normalno življenje.

IMATE RADI NOGOMET?

Seveda, sem velik navijač domačega moštva. Čeprav prav veliko tekem ne vidim.

Foto: PU Maribor


VArNOST

25

AKTUALNO

V prispevku obravnavam Češko, Polj-sko in Madžarsko. Za omenjene post-so-cialistične države je značilno, da je so-dobno, torej v skupnost usmerjeno po-licijsko delo, relativno dobro teoretično utemeljeno, empirično pa ne, ugotavlja Koci.

Koci (1996) ugotavlja, da je spre-memba in zamenjava političnega siste-ma v obravnavanih post-socialističnih državah vplivala tudi na spremembo policijskega dela, ki je potekala na dva načina. Prvi način je temeljil na legitim-nem pristopu, za katerega so značilni pojmi legitimnosti, strukture in nalog, ki pripadajo policijskim organizacijam. S prvim načinom so se ukvarjali Brewer, Gregory in Mawby. Drugi pristop pa je poudarjal sodobno policijsko delo, ki je bilo osnova za razvoj (postmodernega2)

policijskega modela. Z njim so se ukvar-jali Bayley, Brogden in Shearing.

Družbene, ekonomske in kulturne spremembe so vplivale v obravnavanih post-socialističnih državah na pravosod-ni in tudi policijski sistem, ki je bil centra-liziran. Za te države je bilo značilno slabo in nekonkurenčno gospodarstvo, nizek življenjski standard in oddaljenost (izo-liranost) policije od ljudi ter skupnosti, ki je povzročala kriminogene dejavnike, ki so vplivali na porast kriminalitete v urad-nih statistikah (Anderson, 1995). Mawby (2003) pa vidi vlogo policije v obravna-vanih državah kot podaljšek komunistič-ne partije, njene aktivnosti pa predvsem represivno orientirane.

Iz obravnavane literature je mogoče logično sklepati, da so izbrane države, ki so predmet članka, prevzele pozitivne

pristope od mnogih zahodnoevropskih demokratičnih ureditev, ki so pred njimi implementirale sodobno policijsko delo na operativni ravni. Logično je, da so bile zato obravnavane države v »prednosti«, ker so se »učile« od dobro razvitih na po-dročju (v skupnost usmerjenega) policij-skega dela, ki so ga izvajale pred njimi. Iz tega smiselno izhaja, da so Češka, Polj-ska in Madžarska poskušale izboljšati negativnenpristope.

ČEŠKA

V zadnjih dvajsetih letih so se v Vzhodni Evropi zgodile pomembne spremembe. S padcem socializma in za-sledovanjem demokratičnih idealov so se vlade znašle v negotovem položaju. Tudi Češka ni nobena izjema. Z novim režimom je češka vlada prebrodila te-

Oliver (2000) v članku z naslovom »The third generation of community policing: moving through innovation, diffusion and institutionalization« predstavi začetek in pojav sodobnega oz. v skupnost usmerjenega policijskega dela1, ki se je najprej pojavilo v Združenih državah Amerike na začetku 80-ih let 20. stoletja. Fenomen sodobnega policijskega dela se je iz Zdru-ženih držav Amerike najprej razširil v mnoge demokratične ureditve (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada in Severna Irska), od tam pa, kot ugotavljajo nekateri, s časovnim zamikom še v post-socialističnih državah, »šele« v sredini 90-ih let.

POJAV V SKUPNOST USMERJENEGA POLICIJSKEGA DELA V POST-SOCIALISTIČNIH DRŽAVAH


VArNOSTAKTUALNO

žave, ki so se pojavile ob spremembi in zamenjavi političnega sistema in poli-cijskega represivnega aparata (Crow in drugi, 2004).

Žametna revolucija, ki je bila leta 1989 je spremenila strukturo in naloge češke vlade, vplivala pa je tudi na pravo-sodni sistem. V času žametne revolucije je policijsko organizacijo zapustila več-ina (izkušenih) policistov. Pod novim remižom se je češka policija, ki so jo sestavljali predvsem mladi in neizkuše-ni policisti, soočila z reformami ter z na-raščanjem kriminalitete (Crow in drugi, 2004).

Policijska reforma je bila ena izmed najpomembnejših, ker je bil njen glav-ni cilj reformirati temeljne naloge češke policije, ki je v prejšnjem režimu ščitila interese komunistov k novi vlogi (demo-kratične) policije, ki ščiti ljudi in vzdržuje javni red in mir v skupnostih (Bayley, 20-01). S spremembo in zamenjavo politič-nega sistema ter pod nadzorom demo-kratične vlade je policija na Češkem po-stala ustanova, ki je odgovorna3 ljudem in skupnostim (Bayley, 2001).

Policijsko delo v tranziciji (1918 – 19-48): Policijsko delo v obdobju tranzicije je temeljilo na izvrševanju zakonov, ki je bilo izvajano na državni ravni z usmerja-njem političnih oblasti. Državna policija je bila organizirana na dveh policijskih območjih (okoliših).

V prvem policijskem okolišu so poli-cijsko delo izvajali uniformirani policisti, ki so patruljirali na ulicah, vzdrževali jav-ni red in mir, medtem ko so v drugem policijskem okolišu kriminalistično pre-iskovanje izvajali policisti v civilu.

Leto 1936 je bilo prelomno, ker sta se združila oba policijska okoliša, ki sta spa-dala pod okrilje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (Lundberg, 1992).

Komunistično obdobje (1948 – 19-89): Februarja leta 1948 je češko policij-sko delo doživelo korenite spremembe. Policijska enota je dobila nove uniforme in bila podrejena češki komunistični par-tiji. Pod komunističnim režimom je češka policija postala centralizirana, spadala pa je pod okrilje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (Jenks, 2002).

Lundberg (1992) meni, da sta raz-voj in razumevanje (koncepta4) sodo-bnega policijskega dela na Češkem v komunističnem obdobju zapletena. Če obravnavamo češko policijo in njeno delo površinsko, ugotovimo, da je češka policija organizirana kot oddelek znotraj organa državne varnosti, ki je opravljal naloge s področja varnosti ter zagotav-ljal javni red in mir, prav tako pa je češka policija izvajala druge varnostne nalo-


VArNOST

27

ge, saj je bila znana pod imenom tajna policija (Jenks, 2002; Lundberg, 1992). Ostale naloge in dejavnosti policije je v komunističnem obdobju izvajala vojska, obmejna policija in pomožni čuvaji, ki so izvajali straže ter skrbeli za javno varnost (Lundberg, 1992). Policija, ki je bila po-drejena komunistični partiji, si je priza-devala za krepitev in razkazovanje moči ter poskušala izolirati državljane od so-sednjih držav (Lundberg, 1992).

Jenks (2002) opozarja na zanimivo dejstvo, da pripadniki tajne policije ni-so nosili uniforme, zato so jih ljudje le s težka prepoznali. Stojaspol (2000) pa iz-postavlja demonstracije ljudi na ulicah, s katerimi niso nič dosegli, le kazen so si nakopali. Nekateri so šli pri demonstra-cijah in tudi pri pisanju v časopis tako daleč, da so v njem objavili, da je biti po-licist na Češkem sramota (Lundberg, 19-92, str. 3, citiranje The Prague Post, 1991). Oblika policijskega dela se je reformirala po žametni revoluciji, ki se je zgodila leta 1989 in povzročila padec komunistične-ga režima, še piše Lundberg.

Žametna revolucija (1989): Ena iz-med prioritet demokratične vlade na Češkem je bila policijska reforma, ki bi decentralizirala policijsko organizaci-jo in njeno dejavnost. Leta 1990 je bila ukinjena tajna policija, ministrstvo za notranje zadeve pa je ustanovilo civilne komisije, ki so jih sestavljali državljani kot nekakšen nadzorni organ. Njegova funkcija je bila izvrševanje nadzora nad delom policistov (Suttner, 1999).

Od 18,000 policistov, ki so bili zapo-sleni v policiji pod prejšnjim komunistič-nim vodstvom, jih približno 8,500 ni pri-čakovalo podaljšanja v novi demokratič-ni policiji (Lundberg, 1992; poročilo na radiu Svobodne Evrope, p. 18). Za čas po žametni revoluciji pa je bila značilna lu-stracija, ugotavlja Jenks.

Žametna revolucija ni prinesla sa-mo pozitivnih rezultatov, ampak tudi negativne, ugotavlja Jenks in opozarja, da so bili po policijski reformi v policiji zaposleni večinoma mladi in zato neiz-kušeni policisti. Bures (2002) izpostavlja leto 1990, ko so bile organizirane in im-plementirane pristojne mestne (lokalne) policijske postaje. V tem času so se po-kazali začetki, ki so kasneje vodili v im-plementacijo v skupnost usmerjenega policijskega dela. Scheinost (2001) me-ni, da je češka policija začela postopoma sodelovati z organizacijami in drugimi subjekti5, v največjem obsegu pa pred-vsem z ljudmi, kajti sodobno policijsko delo temelji na medsebojnih, prijatelj-skih in tesnih odnosih med policisti in ljudmi, ki so najbolj pomembni za do-sego pozitivnih rezultatov (prepreče-vanje klasične kriminalitete, izboljšanje

varnosti v skupnostih, zadovoljstvo ljudi z delom policije itd.).

Policija in kriminaliteta: Med refor-mami, ki so odpravile komunistični re-žim, je kriminaliteta naraščala, kar je imelo za posledico povečano interveni-ranje policije. Leta 1990 je kriminaliteta narasla za 80 % v primerjavi z letom prej (Lundberg, 1992). Lundberg vidi razlog povečanja kriminalitete v nepopolnih in pomanjkljivih policijskih statistikah, ki so poskušale ustvariti pri ljudeh vtis o varni državi brez kriminalitete.

Tabela: Število kaznivih dejanj v letih od 1989 do 1999 (Suttner, 1999).

Leto Število KD

1989 120768

1990 216852

1991 282998

1992 345205

1993 398505

1994 372427

1995 375630

1996 394267

1997 403654

1998 425930

1999 426626

Na Češkem se je povečala predvsem ulična kriminaliteta (ropi, vlomi, posilstva in podobna kazniva dejanja), ugotavlja Geis (1998). Bures (2002) pa opozarja na problematiko gospodarske in organizi-rane kriminalitete6, ki se je pojavila kma-lu po spremembi in zamenjavi politične-ga sistema ter policijskega aparata. Poli-cija se je ustrezno odzvala na naraščanje kriminalitete in ustanovila nove oddelke znotraj policijske organizacije (uniformi-rana policija, ki je vzdrževala javni red in mir; kriminalistična policija; prometna policija; protikorupcijska policija, ki se je ukvarjala z organizirano kriminaliteto in gospodarskimi kaznivimi dejanji, krimi-nološki inštitut ipd.).

Javno mnenje in policijsko delo: Če-ška javnost, torej ljudje, so bili v času reform dokaj skeptični in nezaupljivi do državne policije. Pristojni inštitut je začel leta 1990 meriti javno mnenje. Istega le-ta je samo 31 % čeških državljanov zau-palo transformirani policijski organizaciji (Burianek, 1998). Dve leti kasneje pa sta se podpora in zaupanje ljudi do demo-

AKTUALNO


VArNOSTAKTUALNO

kratične policije povečala za 21 %. Javno mnenje se je kmalu znižalo na borih 38 % v letu 1996 (Burinek, 1998).

Strokovnjaki so si nizko javno pod-poro in (ne)zaupanje državljanov do novo oblikovane policije razlagali z nje-no komunistično zgodovino in s tajno policijo, ki je bila pravo nasprotje novi, demokratični. Toda ljudje so se še vedno dobro spominjali tistih dni pred žamet-no revolucijo (Jenks, 2002). V tem času so se na Češkem pojavile težnje po bolj-šem partnerstvu oz. sodelovanju med policijo in ljudmi, ugotavlja Parker, ki je v dvomesečni študiji ugotovil, da so po-goji za začetek v skupnost usmerjenega policijskega dela ugodni. Meni tudi, da so se izboljšali odnosi med policisti in ljudmi preko komunikacije, ki mora biti dvosmerna7.

POLJSKA

Politične spremembe na Poljskem (1989 - 1991) so med drugim povzroči-le poleg spremembe imena – iz držav-ljanske milice (Milicjy Obywatelska) v policijo – še spremembe v organizaciji in načinu dela, kar se je pokazalo tudi v zaznavah vloge policije s strani javnosti (Mitar, 1995). Poljska spada v skupino post-socialističnih držav (Češka, Rusija, Madžarska itn.), ki so imele centralizirani policijski sistem (Anderson, 1995).

Državljanska milica je predvsem skrbela za državno varnost in javni red, drugotnega pomena je bilo varstvo živ-ljenja in premoženja ljudi. Milica je bila lojalna komunistični stranki, varovala je predvsem politični sistem in interese ko-munistične stranke. Organizirana je bila paramilitaristično, v 60. in 70. letih pa so bile oblikovane različne rezervne milice, ki niso bile namenjene samo varovanju javnih prireditev, ampak so sodelovale tudi v zbiranju informacij o državljanih (Mitar, 1995).

Spremembe, ki so se zgodile v ob-dobju med letoma 1989 in 1991 so bile vidne pri podobi državljanske milice, ki je bila paramilitaristično organizirana in je »morala« varovati komunistični režim (Kobali, Baloković – Krklec, 1995). Me-nim, da se je državljanska milica zaradi »politične« organiziranosti posledično izolirala in odtujila od ljudi, kar je zavira-lo in otežilo implementacijo sodobnega policijskega dela na operativni ravni.

Mitar je v članku z naslovom »V skup-nost usmerjeno policijsko delo v neka-terih državah pro-zahodne usmeritve« v delu, ki se nanaša na poljsko policijsko delo opozoril na Zakon o policiji iz leta 1990. V njem so naloge policije oprede-ljene drugače, saj sta varovanje življenja in premoženja ljudi na prvem mestu,

policiji pa so odvzeta posebna dodat-na pooblastila. Zakon o policiji (1990) predvideva tudi ustanovitev mestnih straž, ki so lahko ustanovljene v mestih v soglasju z notranjim ministrstvom. Delovale naj bi (npr. Cracow) kot ne-ke vrste lokalna policija, ki opravlja ne-katere administrativne in preventivne naloge, financira pa jih mesto. Značilno je, da imajo njihovi pripadniki nekatera pooblastila, vendar manjša kot pripad-niki policije (Mitar, 1995). Menim, da se je na Poljskem po letu 1990 spremenila filozofija (miselnost) policijskega dela, ki daje poudarek temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam, drugotnega pomena pa je represija, ki pa je prav tako pomembna, le da mora biti restriktivno omejena s pozitivno zakonodajo.

Za policijo na Poljskem je značilno, da je doživela znatne kadrovske spremem-be. To je dvignilo zaupanje ljudi v policijo, vsekakor pa je odhod nekaterih strokov-njakov pripomogel k padcu uspešnosti soočanja s kriminaliteto (Mitar, 1995).

MADŽARSKA

Pri razumevanju skupnosti na Mad-žarskem je treba nameniti pozornost razvoju v skupnost usmerjenega policij-skega dela, ki ga ne moremo primerjati z ameriškim8, ker je velika razlika v nači-nu življenja ljudi in skupnosti. Ameriška skupnost temelji na individualnosti in v tem se tudi bistveno razlikuje od skup-nosti na Madžarskem (Brogden, 2005). Policija9 se je v času socializma ločila od družbe (Mitar, 1995). Mitar (1995) piše, da se je koalicija zaradi porasta krimina-litete in upada javne varnosti odločila za centralizirano policijo, ker politiki niso tvegali lokalnih vplivov na politiko.

Friedmann (1996) meni, da je sodo-bno policijsko delo lahko uporabljeno v pravi smeri, torej v preprečevanje krimi-nalitete in izboljšanju odnosov med po-licijo in skupnostjo, lahko pa je s strani policije zlorabljeno, »slabo razumljeno« in nepopolno implementirano. Strokov-njaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem so-dobnega policijskega dela menijo, da je implementacija dolgotrajen in zahteven proces, ki traja (lahko) tudi 13 let.

Szikinger je poudaril, da v tem tre-nutku na Madžarskem ni vprašanje, ali je potrebno razviti v skupnost usmerje-no policijsko delo. Najpomembnejše je ustvariti solidno pravno podlago za po-licijsko delo, umestiti policijsko organi-zacijo v strukturo državnega aparata in izvesti decentralizacijo, ki bo pripeljala do izboljšanja odnosov med policijo in skupnostjo (Mitar, 1995).

Strinjam se z Mitarjem, ki je povzel Szikingerja, da je nevarno vlagati v pro-


VArNOST

29

aktivne moči policije. Kot je bilo že uvo-doma nakazano, morajo obravnavane post-socialistične države »prevzeti« do-bro prakso sodobnega policijskega dela iz izkušenj Združenih držav Amerike oz. zahodnoevropskih demokracij, slabe pristope pa izboljšati, kar pa ni vedno enostavno.

Bistvena je torej demokratizacija po-licije, ki mora biti pod nadzorom parla-menta in lokalne samouprave, zelo po-memben pa je tudi sodni nadzor nad delom policije (povzeto po Mitar, 1995)

Prelomni dogodek je bila reorgani-zacija policije, ki se je s prvotne centra-liziranosti spremenila v decentralizirano organiziranost, kar je bistveno za imple-mentacijo sodobnega policijskega dela.

Zaradi »prijaznejše« oz. demokratič-ne policije, so ji državljani bolj zaupali in posledično pogosteje naznanjali kazni-va dejanja. Po letu 1990 se v obravna-vanih post-socialističnih državah pojavi težnja po novem oz. v skupnost usmer-jenem policijskem delu, ki ga preprosto imenujemo sodobno policijsko delo. Zanj je značilna prijateljska vzajemna vez med policisti in ljudmi, ki morajo

biti aktivni razreševalci varnostnih pro-blemov in odklonskih dejanj v svojih skupnostih.

Menim, da je ključnega pomena za vzpostavitev oz. implementacijo sodo-bnega policijskega dela demokratizacija policije oz. državnega aparata, ki je bil pred letom 1990 podaljšana roka komu-nističnega režima in pogosto zlorabljen s (policijskim) posegom v temeljne člo-vekove pravice in svoboščine.

Češka, Poljska in Madžarska so z »manjšo zamudo« implementirale so-dobno policijsko delo zaradi političnih in zgodovinskih okoliščin, sedaj pa so na dobri poti, da se približajo državam, ki so jim dajale zgled, bogate izkušnje in prakso sodobnega policijskega dela.

Besedilo: Anže Kogovšek

Foto: Monika Golob, MNZ, Brigita Petric in Nina Djordjević, Sektor za odnose z javnostmi

OPOMBE1 Avtorji ga definirajo kot sodobno policijsko

delo, ki temelji na treh bistvenih elementih, ki so: policija, ljudje oz. skupnosti ter med-sebojno (vzajemno) sodelovanje med njimi, ki temelji na tesnih in prijateljskih odnosih s ciljem preprečevati (klasično) kriminaliteto ter izboljšati stopnjo zaupanja ljudi do dela policistov in posledično tudi do policijske or-ganizacije.

2 Izraz postmoderni policijski model je širši izraz za v skupnost usmerjeno policijsko delo. Poleg slednjega spada v sklop postmoderne-ga policijskega modela še v reševanje proble-mov usmerjeno policijsko delo, ki pa v članku ni obravnavano. Poleg postmodernega poli-cijskega modela, teorija pozna še moderni in globalni policijski model (Ponsaers, 2001).

3 S tem v zvezi je smiselno opozoriti na 15. člen slovenske ustave, ki se nanaša na

uresničevanje in omejevanje pravic. Omen-jena ustavna določba med drugim v 2. odstavku določa: »Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine’«.

4 O v skupnost usmerjenem policijskem delu je bilo že veliko povedanega in napisanega; o tem kaj sodobno policijsko delo je in kaj ni oz. kaj bi moralo biti in kaj ne (Friedmann, 2001). Akademiki in policijski praktiki so prišli do dejstva, da je koncept sodobnega policijskega dela neotipljiv, spremenljiv in nejasen, zato je posledično težko oblikovati (ustrezno) definicijo, ki bi definirala tovrstno obliko policijskega dela, temelječo na enako-pravnem partnerskem sodelovanju policije z ljudmi (Seagrave, 1996).

5 Za sodobno policijsko delo je pomembno, da se poudari mesto in vloga ljudi ter drugih (politika, mediji, cerkev, šola in poslovneži), da se aktivno udeležujejo in sodelujejo pri reševanju (varnostnih) problemov in kriminalnosti, ki se pojavlja v skupnostih. Na primer, na Severni Irski so avtorji, ki se ukvarjajo s področjem sodobnega polici-jskega dela pisali o velikih pet, ki se borijo proti kriminaliteti in pomagajo policiji pri njenem preprečevanju. S tem pa prispevajo k večji varnosti v skupnostih (Morrissey, Pease, 1982; Munck, 1988, Hillyard, 1985; Conway, 1997 v McEvoy in Morison, 2000).

6 Avtorji so si enotni, da sodobno policijsko delo ne more uspešno in učinkovito odkri-vati, preprečevati, preiskovati in dokazovati najhujše oblike organizirane in gospodarske kriminalitete zaradi njune specifičnosti.

7 Strokovna literatura navaja, da so policisti tisti, ki morajo narediti prvi korak, se približati ljudem in jih motivirati, da so aktivni pri kreiranju varnostne podobe svoje skupnosti. Ljudje posledično bolj zaupajo policistom, zato pogosteje naznanjajo kazniva dejanja.

8 Oliver (2000) deli sodobno policijsko delo na tri generacije (generacija novosti, generacija razpršitve in generacija institucionalnosti), ki si sledijo po kronološkem zaporedju. Im-plementacija sodobnega policijskega dela v Združenih državah Amerike se je najprej začela v (naj)večjih mestih z različnimi programi in medijsko podporo. Sodobno policijsko delo so preučevali mnogi policijski praktiki in znanstveniki, ki so objavili številne strokovne članke v zvezi z omenjenim polici-jskim delom.

9 Leta 1872 je bila ustanovljena policija mesta Budimpešta, po vzoru dunajske in londonske policije. Leta 1881 je bila ustanovljena tudi žandarmerija po francoskem vzoru, ki pa je bila leta 1945 ukinjena zaradi sodelovanja z ukopatorjem. Bistvena reorganizacija pa se je zgodila leta 1990 (Mitar, 1995).

Tradicionalno oz. klasično policijsko delo, ki je predvsem represivno in reaktivno orientirano je bilo značil-no za obravnavane post-socialistič-ne države do leta 1990. Po tem letu so se začele korenite spremembe političnega, policijskega in pravo-sodnega sistema, vzporedno z nji-mi pa se je zgodila demokratizacija policije oz. državnega aparata, ki je postajal »prijaznejši« do ljudi.

AKTUALNO


VArNOST

SODELOVANJE POLICIJE S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI

Projekt smo na državni ravni ocenili kot dober primer, ga nad-gradili ter ponudili vsem društvom na občinski ravni, ki si takšnega so-delovanja želijo. Cilj našega skup-nega dela je v prvi vrsti seveda varnost.

V ta namen so Novogoričani natisnili tudi zloženko z raz-ličnimi varnostnimi nasveti. Korist je obojestranska, saj policisti tako spoznajo ljudi z okvarami vida, ti pa se počuti-jo bolj varno in se lažje vključi-jo v svoje okolje.

Z nasveti in priporočili slepe in slabovidne seznanjamo, kako se lahko s samozaščitnim ravnanjem na najbolj učinkovit način izogne-jo različnim nevarnim situacijam, vključno s tem, kako ravnati kot pešec v prometu.

Drugi cilj pa je izmenjava in-formacij. Slepi in slabovidni naj bi čim več vedeli o pristojnostih policije ter tudi o zakonodaji, zla-sti tisti, ki zadeva njih samih. Prav tako pa tudi želimo, da se policija oz. policisti čim bolje seznanijo s problematiko, s katero se slepi in slabovidni vsakodnevno sreču-jejo. Na eni strani policistovo po-znavanje problematike slepih in slabovidnih in na drugi strani nji-hovo poznavanje policistovih pri-stojnosti je zelo pomembno, saj se lahko tako izognemo marsikatere-mu nesporazumu, nezadovoljstvu in napakam.

V policiji smo pripravili celovit načrt aktivnosti oz. t. i. mini pro-jekt za policiste na regionalni in

lokalni ravni ter ga uskladili z Zve-zo društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Največjo vlogo v projektu ima-jo seveda vodje policijskih okoli-šev, ki so primarno odgovorni za preventivno policijsko delo na po-sameznem policijskem okolišu in skrbijo za povezanost z ljudmi in predstavniki različnih subjektov v lokalni skupnosti, med katerimi bodo sedaj tudi društva slepih in slabovidnih ter posamezniki. Za slepe je namreč zelo pomembno, da se seznanijo oz. zavedajo, da imajo svojega policista, na katere-ga se lahko vedno obrnejo, kadar imajo probleme, ki so povezani z varnostjo. Policist vodja policij-skega okoliša ima običajno največ strokovnega znanja in delovnih ter življenjskih izkušenj. Prav tako pa ima tudi občutek za delo z ljudmi, zato mu ni težko sodelovati z ljud-mi, ki imajo posebne zahteve in potrebe.

Vsebina našega sodelovanja so naslednja:

skupne delavnice in posveti, tu-di z drugimi javnimi službami, za osvetlitev celotne problema-tike s katero se srečujejo slepi in slabovidni v okolju, kjer živijo in delajo;

akcija »dan mobilnosti« ali predstavitev varnih pešpoti v mestih;

predstavitev nove zakonodaje, ki je povezana z varnostjo sle-pih in slabovidnih;

izobraževanje in usposabljanje policistov za delo s slepimi in slabovidnimi;

objava različnih člankov v poli-ciji z namenom poznavanje to-vrstne problematike;

skupno delo v varnostnih sosve-tih na lokalni ravni. V Sloveniji imamo namreč 157 varnostnih sosvetov, ki so bili ustanovljeni na pobudo policije. Sestavljajo pa jih predstavniki različnih jav-nih služb, kot so npr. socialne službe, šole, občinski sveti, re-darji in drugi med katere sodijo tudi društva;

tiskanje predstavitvenega leta-ka vodij policijskega okoliša.

Možnosti za sodelovanje je ze-lo veliko. Nekaj smo jih opredelili v skupnem načrtu oz. projektu, še več pa jih bo verjetno nastalo na lokalni ravni, ko se bodo policisti sami dogovorili z društvi ali posa-mezniki, kaj si želijo. Najbolj po-membno je, da se vzpostavi stik oz. trajno sodelovanja in v policiji smo prepričani, da bo to sodelovanje potekalo uspešno ter v obojestran-sko zadovoljstvo.

Besedilo: Marija Mikulan, Sektor za policijska pooblastila in preventivo

Foto: svetovni splet

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je letos, ob tednu slepih in slabovidnih, ki ga praznujejo prvi teden v juniju, k sodelovanju povabila tudi Policijo, da bi skupaj pripravili preventivni projekt. Slednjega mi že imamo, in sicer Z roko v roki skupaj za varnost slepih in slabovidnih. Gre za projekt Policijske uprava Nova Gorica, ki na njihovem območju že več let zelo uspešno poteka.

Projekt Policijske uprave Nova Gorica: Z roko v roki skupaj za varnost slepih in slabovidnih

V Sloveniji je po nekaterih poda-tkih okoli 10.000 slepih in slabo-vidnih. Povezujejo se v medob-činska društva, ki jih je devet na celotnem območju Slovenije in imajo okoli 4.000 članov. Krovna organizacija je Zveza društev sle-pih in slabovidnih Slovenije, ki z aktivnostmi pomaga svojim čla-nom in drugim, da se lahko učijo številnih veščin, ki jih potrebuje-jo v svojem življenju.

AKTUALNO


VArNOST

31

AKTUALNO

Na Policijski upravi Nova Gorica, tj. v »rojstni« upra-vi policijskega projekta, so letos za slepe in slabovidne pripravili tudi največ aktiv-nosti. Tako sta se npr. polici-sta vodji policijskega okoliša iz Policijske postaje Nova Gorica pridružila 16 članom Medobčinskega društva sle-pih in slabovidnih Nova Go-rica, ki so se pod vodstvom predsednika Igorja Miljavca in drugih strokovnih delav-cev peš odpravili po varnih poteh v Novi Gorici, ki jih slepi in slabovidni pogosto uporabljajo. Vsi udeleženci so lahko neposredno ocenili dostopnost poti, spoznali različne arhitektonske in ko-munikacijske ovire, novogo-riška policista pa sta slepim in slabovidnim osebam tudi neposredno svetovala naj-bolj varno pot za hojo, pre-čkanje vozišča oz. nasploh varno udeležbo v cestnem prometu. Miljavec je sodelo-vanje med policisti in člani društva slepih in slabovid-nih je ocenil kot zelo dobro. Nenazadnje se takšna oblika medsebojnega sodelovanja med različnimi institucija-mi oz. društvi odraža tudi v zadovoljstvu širše lokalne skupnosti, hkrati pa se krepi tudi pozitivna podoba ter povečuje zaupanje v delo policije.

Projektu so se pridružili tudi novomeški policisti, ki so s člani Medobčinskega društva slepih in slabovid-nih Novo mesto preživeli dopoldan. Društvo združuje člane slepih in slabovidnih z območja 19 občin Dolenj-ske, Bele krajine in Posavja. Odziv članov je bil dober in s svojimi nepogrešljivimi spremljevalci so si najprej

Novogoriški, novomeški in kranjski policisti po mestnih poteh z osebami z okvaro vida

Najprej junija, nato ob mednarodnem dnevu oz. kar tednu mobilnosti smo tudi v policiji pripravili preventivne aktivnosti za večjo varnost slepih in slabovidnih oseb. Nenazadnje tudi ob mednarodnem dnevu bele palice, tj. 15. oktobra. Takrat so se novogoriški, novomeški in kranjski policisti skupaj z osebami z okvaro vida podali po mestnih poteh, kjer so spoznavali nevarnosti, ki prežijo nanje, in se učili, kako se jim izogniti.

ogledali prostore policijske uprave. Policisti so jim pred-stavili svoje delo, vozila in opremo ter jim skušal naj-bolje opisati, kakšno pomoč jim lahko nudijo. V prostorih operativno-komunikacijske-ga centra so izvedeli, kdaj lahko policiste pokličejo na pomoč in dobili odgovore na številna vprašanja o izkuš-njah policistov, ki sprejema-jo klice na številki 113. Sicer pa je obiskovalce navdušil tudi prikaz vaje službenega psa. Predstavnica tamkajš-njega Sektorja kriminalistič-ne policije pa je pripravila krajše predavanje na temo, kako lahko sami poskrbijo za svojo varnost, da ne posta-nejo žrtve kaznivih dejanj. Obisk je bil koristen tudi za policiste, saj so se s pomočjo posebnih simulacijskih očal lahko prepričali, kakšne ovi-re morajo slepi in slabovidni premagovati v vsakdanjem

življenju. Druženje so za-ključili v avli Policijske upra-ve Novo mesto, kjer je bila odprta razstava likovnih del članic društva, slabovidnih slikark Tinke Šetina in Rezke Anuš. Odprtje razstave z na-slovom “Z roko v roki” so po-pestrili člani pevskega zbora Mavrica, v katerem so zbrani ljubitelji petja, sicer člani no-vomeškega društva slepih in slabovidnih.

Projekt Z roko v roki sku-paj za varnost slepih in sla-bovidni je bil uspešen tudi na Gorenjskem. Sodelujoči so se najprej zbrali pred gra-fično maketo mesta Kranj, poleg kranjske občinske zgradbe. Članom društva slepih in slabovidnih je bil najprej na kratko predstav-ljen namen projekta in na-črtovane aktivnosti. Policisti so izpostavili tudi pomen takšnega skupnega spreho-

da po kranjskih ulicah, ki je potekal od zgradbe mestne občine do »Pungarta«. Člani društva so tako skupaj s po-licisti spoznavali varne pe-špoti ter nevarnosti in ovire, ki otežujejo gibanje slepih in slabovidnih.

Kranjski policisti so pred-sedniku Medobčinskega društva slepih in slabovid-nih Kranj izročili še kresničke in odsevne trakove, ki jih je razdelil med varovance dru-štva. Z njimi bodo ti namreč bolj vidni v cestnem prome-tu, z večjo vidnostjo pa bodo bolje poskrbeli tudi za svojo varnost, saj jih bodo drugi udeleženci lažje in predvsem pravočasno opazili.

Besedilo: Dean Božnik, PU Nova Gorica, Alenka Drenik,

PU Novo mesto,in Leon Keder, PU Kranj

Foto: Leon Keder, PU Kranj


VArNOSTAKTUALNO

DOSTOPNOST POLICIJE GLUHIM IN NAGLUŠNIM OSEBAM

Kako je življenje lepo, slišeč vrvež okoli sebe, otroški smeh, pozdrav soseda … In tako vsakodnevno hiteč skozi življenje le redki opazijo, da med nami živijo ljudje, ki te sreče nimajo. Nam je samoumevno, da v primeru prometne nesreče pokličemo na interventno številko policije 113 in to prijavimo. Jezimo se edino na čas zvonjenja telefona, spraševanja po podatkih in prihoda policijske patrulje na kraj, misleč: »hudirja, v tej računalniški dobi bi pa ja že vsi, vključno s policijo, morali vedeti da sem v težavah?«. Verjetno nihče ne pomisli, kako je nekomu, ki je gluh ali naglušen. Kako naj on pokliče za pomoč policijo?

Konvencija Organizacije Združenih narodov o pravicah in-validov v 5. členu gluhim zagotavlja enakost in nediskriminaci-jo, v 9. členu jim zagotavlja dostopnost, neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja. Državi nalaga, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi gluhim zagotovi, da imajo enako kot drugi dostop do informacij in komunikacij.

Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije so v preteklosti pozivali policijo za ureditev dostopnosti in-terventne številke policije 113 gluhim in naglušnim. Tako so se novembra 2005 v OKC GPU na delovnem srečanju sestali Franc Planinc, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Frida Planinc, predsednica Društva gluhih in na-glušnih Ljubljana, Matjaž Juhart, tolmač za slovenski znakovni jezik, Tomaž Pečjak, takratni vodja OKC GPU, in Andreja Raz-pet, takrat vodja Oddelka za operativo OKC GPU. Gostje so na srečanju za izboljšanje stanja dostopnosti interventne številke policije 113 predlagali:

večjo seznanjenost policistov s pravicami in posebnimi po-trebami gluhih in naglušnih oseb,

možnost usposabljanja policistov za osnovno znanje slo-venskega znakovnega jezika,

seznanitev članov v društvih gluhih in naglušnih z načini vzpostavitve kontaktov s policijo,

ureditev pošiljanja faks sporočil na interventno številko po-licije 113, kjer bi sprejemali faks obrazce (podobno kot je to urejeno z Reševalno postajo Ljubljana),

uveljavljanje posebne izkaznice s katero se identificirajo gluhi in

možnost pošiljanja SMS sporočil na interventno številko policije 113.

Nekateri predlogi za uresničitev potrebujejo le pripravlje-nost posameznikov za delo, drugi pa so povezani s spremem-bami delovnih procesov ali večjimi tehničnimi posegi.

Po tem srečanju smo v OKC GPU:

pripravili in Zvezi društev gluhih in naglušnih poslali ob-razec za prijavo nujne policijske intervencije. Prijavo gluhi in naglušni lahko pošljejo preko faksa ali e-maila, prijave pa sprejemamo na OKC UPS GPU;

na intranetu je bil že pred srečanjem objavljen seznam tol-mačev za slovenski znakovni jezik, ki nudijo pomoč v po-stopkih med gluhimi in naglušnimi ter policisti;


VArNOST

33

v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana sta Pečjak in Raz-petova za njihove člane izvedla predstavitev organizirano-sti in dela policije s poudarkom na interventni številki poli-cije 113 in možnostmi vzpostavitve kontakta.

Na srečanju in predstavitvi smo predstavniki policije po-udarili:

da lahko gluhi in naglušni pokličejo policijo na način, da večkrat zaporedoma pokličejo na interventno številko poli-cije 113. V primeru, da je klic iz stacionarnega omrežja, se policistu OKC PU izpiše lokacija kamor bo napotil patruljo, za mobilno omrežje pa takrat te rešitve še ni bilo, trenutno pa policistom OKC prikaže ožje območje klica za omrežje Mobitel;

da naj se gluhi/naglušni identificira z izkaznico in zaprosi za pomoč slišečega;

prav tako smo poudarili, da je izkazovanje z izkaznico po-membno v postopkih s policisti, kajti le tako se bodo poli-cisti lahko organizirali za vodenje postopka.

Zveza in društva so predlagali sprejem SMS sporočil na in-terventni številki policije 113 za prijavo dogodkov. Povzeli so rešitev v Slovenskih Konjicah, ko so v okviru varnostnega so-sveta z donacijo nabavili mobilni aparat in ga dali v uporabo Policijski postaji Slovenske Konjice. Tako je dežurni PP spre-jemal, odgovarjal in posredoval za različne potrebe gluhih in naglušnih na ustrezne naslove.

Žal smo že takrat, tega mnenja pa smo tudi danes, ugotovi-li da je taka rešitev možna in primerna le za posamezna manj-ša območja. Postavitev enotnega projekta za celotno Sloveni-jo pa je veliko bolj kompleksna, saj je policija pristojna samo za del potreb oz. dogodkov gluhih in naglušnih (kršitev JRM, prometne nesreče, KD ...), ostale vsebine pa so v pristojnosti drugih organov (zdravstvo, gasilci, centri za socialno delo …). Opozorili smo, da je treba upoštevati dejstvo, da bi na enotno številko, ki bi morala biti javno objavljena, prihajali tudi klici in SMS sporočila, ki niso v pristojnosti policije, poleg tega bi občani lahko pošiljali lažna sporočila za preusmerjanje patrulj, sporočila bi bila poslana preko interneta ali iz predplačniških mobilnih telefonov. Na klice na interventno številko policije 113 policija reagira, v teh primerih ne bi bilo mogoče ugotoviti klicatelja oz. pošiljatelja in nemogoče reagirati na zlorabe.

V iskanju rešitve za dostopnost telefonskih številk 112 (ev-ropska številka klic v sili) in 113 (nacionalna interventna šte-vilka policije) in nekaterih drugih splošno uporabljanih številk javnih služb uporabnikom invalidov z okvaro sluha, je bila leta 2008 pod okriljem Ministrstva za delo, družino in socialne za-deve ustanovljena medresorska delovna skupina, katere člani so bili poleg predstavnikov tega ministrstva še predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za notranje zadeve (OKC GPU in UIT GPU), Ministrstva z javno upravo, Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS in Zveze društev gluhih in na-glušnih Slovenije.

V okviru delovanja skupine sta bila narejena dva projekta, pomembna tudi za dostopnost interventne številke policije 113, in sicer:

Ustanovitev Klicnega centra za gluhe in naglušne pri Za-vodu združenja tolmačev (031/777-600), ki sprejema klice za pridobivanje informacij s področja državnih in lokalnih organov, izvajalcev javnih služb in storitev javnega znača-ja.

Kmalu po ustanovitvi, tj. novembra 2009, smo jih predstav-niki policije obiskali. Predstavili so nam, da klice sprejemajo izmenično štirje zaposleni tolmači za slovenski znakovni je-

zik s povezavo preko interneta (video in pisna komunikaci-ja), medtem ko je preko mobilnega telefona težko razločiti oz. prepoznati govorico. Klicnemu centru oz. zaposlenim smo predstavili krajevno pristojnost in organiziranost in-terventne številke policije 113 ter dali sedemmestne števil-ke OKC PU za hitrejšo komunikacijo v primeru potrebe po policijskih storitvah.

URSZR je pripravila projekt sprejema klicev preko aplika-cije wap.sos112.si. V ta projekt so vključeni tudi klici na interventno številko policije 113. V naboru predloga so tudi zadeve s področja dela policije (prometna nesreča, napad, vlom, pretep, nesreča v gorah, drugo) za lažjo in hitrejšo komunikacijo. Konkretno pomeni, da ReCO oz. CORS sprejema klice tudi za policijo, ki jih potem po di-rektni telefonski zvezi posreduje krajevno pristojnemu OKC PU.

Besedilo: Andreja Razpet, Operativno-komunikacijski center, GPUFoto: svetovni splet in arhiv policije

Iz Klicnega centra za osebe z okvaro sluha so sporočili, da imajo za področje dela policije zelo malo klicev. Na Centru za obveščanje pa so sporočili, da preko sedanje WAP aplikacije niso imeli klica osebe z okvaro sluha za potrebe policije. Predvideva, da bo teh klicev več, ko/če bo storitev dostopna preko SMS sporočil. Kako naj bi bi-lo to organizirano, še ni dorečeno.

AKTUALNO


VArNOST

POLOŽAJ ROMOV V PREKMURJU TER KOMUNIKACIJA S POLICISTI

Prispevek je povzetek mojega diplomskega dela univerzitetnega študija in temelji na podlagi pridobljenih podatkov iz litera-ture, na podlagi lastnih izkušenj in raziskovalnega dela, tj. anketiranja, ki sem ga opravil med policisti in Romi v Prekmurju.

Vzorec ankete predstavlja mnenje 104 policistov Policijske uprave Murska Sobota in 107 prekmurskih Romov. Njen osnov-ni namen je bil, da se na podlagi izkazanih rezultatov ugotovi, kakšna so mnenja in ocene tako Romov kot policistov glede stopnje njihove medsebojne komunikacije in medsebojnih odnosov. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh sklopov vprašanj. Poleg demografskega sklopa, je drugi sklop sestavljen iz skup-no 12 vsebinskih vprašanj, ki so tako ali drugače neposredno usmerjena na obravnavano temo.

V raziskavi je sodelovalo 107 Romov v starosti od 15 leta in dalje, od tega 39 ali 36 % žensk in 68 ali 64 % moških ter 104 policisti, od tega 11 ali 11 % žensk in 93 ali 89 % moških raz-ličnih starosti in delovnega staža.

Kot izhodišče predhodno izvedene raziskave sem postavil štiri osnovne hipoteze, ki se nanašajo na odnose med policisti in Romi v policijskih postopkih, in sicer:

Vedenje policista in Roma v medsebojnem pogovoru ni nič posebnega, gre za običajno vedenje.

Policisti menijo, da je v komuniciranju izraz cigan običajen, Rom pa meni nasprotno in je prizadet, če ga policist ogo-vori s cigan.

Policisti in Romi se medsebojno ne marajo. Odnosi med Romi in policisti so slabi.

1. vprašanje

za policiste: Ali ste že imeli postopke z Romom/i?za Rome: Ali ste se že kdaj pogovarjali s policistom?

Tabela 1: Postopki in medsebojni pogovori Romov in policistov

trditve/anketiranci Policisti Romi Skupaj Srednja

vrednost

da 86 76 162 81

ne 0 5 5 2,5

pogosto 13 10 23 11,5

včasih 5 16 21 10,5

skupaj 104 107 211 105,5

Podatki kažejo, da je večina policistov 86 ali 83 % že izvajala postopke z Romi. Na drugi strani pa Romi 76 ali 71 % enako na-vajajo, da so se v večini primerov že pogovarjali s policisti.

2. vprašanje

za policiste: Kaj menite, kakšno je vedenje Roma v pogovoru s po-licistom?za Rome: Kaj menite, kakšno je vedenje policista v pogovoru z Romom?

Tabela 2: Vedenje policista in Roma v medsebojnem pogovoru

trditve/anketiranci Policisti Romi SkupajSrednja

vrednost

prijazno, vljudno 7 54 61 30,5

poniževalno, nesramno 11 2 13 6,5

običajno vedenje 8 21 29 14,5

odvisno od situacije 78 38 116 58

skupaj 104 107 211 105,5

Podatki kažejo, da se policisti v 78 primerih ali 75 % strinja-jo s trditvijo, da je njihovo vedenje v medsebojnem pogovoru različno, odvisno od situacije in niza drugih okoliščin, Romi pa v večini v 54 primerih ali 50,5 % trdijo, da so policisti vljudni in prijazni.

3. vprašanje

za policiste: Kako pogosto obiščete romsko naselje ?za Rome: Kako pogosto policisti obiščejo vaše naselje?

Tabela 3: Pogostost policijskega obiska romskega naselja


vrednost

nikoli 6 3 9 4,5

kadar kaj iščejo 22 14 36 18

večkrat na mesec 23 24 47 23,5

večkrat na teden 25 7 32 16

večkrat na dan 7 0 7 3,5

pogosto 21 59 80 40

skupaj 104 107 211 105,5

Iz prikazane tabele je razvidno mnenje policistov, ki kot naj-pogosteje oz. v 25 primerih ali 24 % navajajo trditev, da obišče-jo romsko naselje večkrat na teden, Romi pa najpogosteje v 59 primerih oz. v 55 % navajajo, da jih policisti obiščejo pogosto.

4. vprašanje

za policiste: Ali vas obisk romskega naselja obremenjuje, vzne-mirja, ustvarja nelagodje, slabo počutje ipd.?

za Rome: Ali vas prisotnost (obisk) policista v romskem naselju moti, vznemirja ipd.?

Tabela 4: Posamezna stališča policistov in Romov na obisk policistov v rom-skem naselju


vrednost

da 12 5 17 8,5

ne 39 52 91 45,5

niti ne, niti da 22 49 71 35,5

odvisno od kraja in posmeznika 31 1 32 16

skupaj 104 107 211 105,5

Pri izraženem mnenju policistov je najpogostejša trditev, in sicer v 39 primerih ali 38 %, da jih obisk romskega naselja ne obremenjuje, medtem Romi na enako vprašanje v 52 primerih ali 49 % navajajo isto trditev.

AKTUALNO


VArNOST

35

5. vprašanje

za policiste in Rome: Med Romi in policisti pride do medsebojnega nasprotja – nastane konfliktna situacija. Kaj menite, da je temuosnovni vzrok? (možnih je več odgovorov)Tabela 5: Posamezna stališča policistov in Romov glede na nastalo konfliktnosituacijo

trditve/anketiranci Policisti Romi Skupaj Srednja vrednost

vsi policisti menijo, da so za vse krivi Romi 3 3 6 3

samo nekateri policisti mislijo, da so za vse krivi Romi 16 22 38 19

policisti Romov ne poslušajo, temveč samo obtožujejo 3 3 6 3

z nekaterimi Romi (policisti) se da bolj pogovarjati, z nekaterimi manj, z nekaterimi pa sploh ne

49 24 73 36,5

vsak konflikt povzroči policist 0 0 0 0

vsak konflikt povzroči Rom 10 4 14 7

vzrok nastalemu konfliktu jeiskati tako na policstovi, kot na romski strani

23 6 29 14,5

težko bi se odločil, situacije so pač različne 24 51 75 37,5

Najpogostejša izražena trditev policistov je, da se z nekate-rimi Romi da bolj pogovarjati, z nekaterimi manj, z nekaterimi pa sploh ne. Romi so na prvo mesto umestili trditev, da bi se težko odločili, ker so situacije pač različne.

6. vprašanje

za policiste: Če Roma ogovorite s »cigan«? Ali se vam to zdi običaj-na in normalna komunikacija?

za Rome: Vas moti, ste užaljeni ali kako drugače prizadeti, če vas policist v pogovoru ogovori s »cigan«?

Tabela 6: Stališča policistov in Romov v primeru, da policist Roma ogovori s »cigan«

trditve/anketiranci policisti Romi Skupaj Srednja vrednost

da 39 82 121 60,5

ne 65 25 90 45

skupaj 104 107 211 105

Pri izraženem mnenju policistov je najpogostejša trditev, in sicer v 65 primerih ali 63 %, da v medsebojnemu komuniciranju izraz »cigan« ni običajna in normalna komunikacija, na drugi strani pa Romi na enako vprašanje v 82 primerih ali 77 % nava-jajo trditev, da jih izraz »cigan« moti, so užaljeni in prizadeti.

7. vprašanje

za policiste: Ali mislite, da Romi zadosti poznajo delo policista, njegova pooblastila, kaj policist sme delati in kaj ne sme delati?za Rome: Ali menite, da zadosti poznate delo policista, njegova pooblastila, kaj policist sme delati in kaj ne sme delati?

Tabela 7: Mnenje policistov in Romov glede romskega poznavanja policijskih pooblastil


dobro poznajo 26 17 43 21,5

zelo slabo poznajo 18 11 29 14,5

radi bi jih bolje poznali 42 34 76 38

o tem ne vedo veliko 7 25 32 16

jih ne zanima 11 20 31 15,5

skupaj 104 107 211 105,5

Policisti v 42 primerih ali 40 % menijo, da bi bilo dobro, da Romi bolje spoznajo policijska pooblastila, enakega mnenja so tudi Romi, ki so večinoma v 34 primerih oz. v 32 % izrazili željo, da bi radi bolje spoznali policijska pooblastila.

8. vprašanje

za policiste: Ali ste se že obrnili po pomoč ali nasvet k Romu?za Rome: Ali ste se že kdaj obrnili po pomoč ali nasvet k policistu?Tabela 8: Pomoč in svetovanje med Romi in policisti


da 28 37 65 32,5

ne 52 34 86 43

včasih 24 36 60 30

skupaj 104 107 211 105,5

Podatki kažejo, da se večina policistov (52 ali 50 %) nikoli ni obrnila po nasvet ali pomoč k Romu, slednji pa navajajo, da so v 37 primerih ali v 22 % že iskali pomoč ali nasvet pri policistih.

9. vprašanje

za policiste in Rome: Kako na splošno ocenjujete trditev, da poli-cisti ne marajo Romov?

Tabela 9: Ocena policistov in Romov glede stopnje odnosa policistov do Romov


to ne drži 16 48 64 32

to drži v celoti 12 1 13 6,5

to le delno drži 22 5 27 13,5

odvisno od posameznika 54 53 107 53,5

skupaj 104 107 211 105,5

Policisti v 54 primerih ali 52 % navajajo, da je tovrstno sta-nje odvisno od policista. Romi za enako trditev menijo, da je to odvisno od posameznika v 53 primerih ali 50 %.

10. vprašanje

za policiste in Rome: Kako na splošno ocenjujete trditev, da Romi ne marajo policistov?

Tabela 10: Ocena policistov in Romov glede stopnje odnosa Romov do policistov


to ne drži 15 48 63 31,5

to drži v celoti 20 1 21 10,5

to le delno drži 25 5 30 15

odvisno od posameznika 44 53 97 48,5

skupaj 104 107 211 105,5

Policisti v 44 primerih ali 42 % navajajo, da je tovrstno sta-nje odvisno od posameznika, enako pa menijo Romi v 53 pri-merih ali 50 %.

11. vprašanje

za policiste: Kako na splošno ocenjujete medsebojne odnose z lo-kalnimi Romi?za Rome: Kako na splošno ocenjujete medsebojne odnose z lokal-nimi policisti, torej v kraju, kjer prebivate?Tabela 11: Splošna ocena stopnje medsebojnih odnosov


slabo 19 2 21 10,5

dobro 35 60 95 47,5

lahko bi bilo bolje 48 21 69 34,5

odlično 2 24 26 13

skupaj 104 107 211 105,5

AKTUALNO


VArNOST

Policisti v 48 primerih ali 46 % na splošno menijo, da bi bili odnosi med policisti in Romi lahko boljši, pri Romih pa je pre-vladalo mnenje, da so njihovi odnosi dobri, kar meni 60 Romov ali 56 %.

12. vprašanje

za policiste in Rome: Kaj menite? Ali bi za potrebe izboljšanja sta-nja na področju medsebojne komunikacije, policist moral pozna-ti romski jezik, njihovo kulturo, šege in navade?

Tabela 12: Mnenja policistov in Romov glede izkazane potrebe znanja rom-ščine policistov


ne, to ni potrebno 46 62 108 54

da, to bi bilo potrebno 38 39 77 38,5

ne morem se odločiti 20 6 26 13

skupaj 104 107 211 105,5

Glede izkazane potrebe policistov po znanju romščine, po-znavanja romske kulture, šege, običajev in navad policisti v 46 primerih ali 44 % navajajo, da to ni potrebno, Romi pa za ena-ko vprašanje v 62 primerih ali 58 % navajajo isto trditev, da to ni potrebno.

PREVERJANJE HIPOTEZ

Prva hipoteza se je glasila:

»Vedenje policista in Roma v medsebojnem pogovoru ni nič posebnega, gre za običajno vedenje.«

Podatki izkazujejo, da se policisti v 78 primerih ali 75 % strinjajo s trditvijo, da je njihovo vedenje v medsebojnem po-govoru različno, odvisno od situacije in niza drugih okoliščin, Romi pa v večini v 54 primerih ali 50,5 % trdijo, da so policisti vljudni in prijazni.

Na podlagi pridobljenih podatkov sem hipotezo lahko po-trdil, saj večina Romov ocenjuje komunikacijo s policisti za vljudno in prijazno, kar kaže na to, da se policisti do njih vedejo običajno. Po drugi strani pa policisti ta odnos posebej oprede-ljujejo glede na varnostni dogodek.

Druga hipoteza se je glasila:

»Policisti menijo, da je v komuniciranju izraz »cigan« običa-jen, Rom pa meni nasprotno in je prizadet, če ga policist ogo-vori s »cigan«.

Pri izraženem mnenju policistov je najpogostejša trditev, in sicer v 65 primerih ali 63 %, da v medsebojnemu komuni-ciranju izraz »cigan« ni običajna in normalna komunikacija, na drugi strani pa Romi na enako vprašanje v 82 primerih ali 77 % navajajo trditev, da jih izraz »cigan« moti, so užaljeni in pri-zadeti.

S pridobljenimi podatki ugotavljam, da je bilo moje pred-videvanje nepravilno, saj policisti sami v večini trdijo, da izraz cigan ni običajen in sem tako postavljeno hipotezo ovrgel.

Tretja hipoteza se je glasila:

»Policisti in Romi se medsebojno ne marajo.«

Na vprašanje pod zaporedno št. 9 rezultati izkazujejo, da policisti v 54 primerih ali 52 % navajajo, da je tovrstno stanje odvisno od policista, Romi pa za enako trditev menijo v 53 pri-merih ali 50 %.

Na vprašanje pod zaporedno št. 10 rezultati kažejo, da poli-cisti v 44 primerih ali 42 % navajajo, da je tovrstno stanje od-

visno od posameznika, enako pa menijo Romi v 53 primerih ali 50 %. Na drugem mestu Romi trdijo, da to ne drži.

Ker najpogosteje izražena trditev izkazuje pozitivno stanje in prevladuje nad ostalimi trditvami, sem navedeno hipotezo ovrgel.

Četrta hipoteza se je glasila:

»Odnosi med Romi in policisti so slabi.«

Izražena mnenja policistov v 19 primerih ali 18 % izkazu-jejo, da so ti odnosi slabi, največ oz. v 48 primerih ali 46 % pa menijo, da bi bili odnosi med policisti in Romi lahko boljši. Pri izraženih mnenjih anketiranih Romov pa prevladujeta trditvi, da so njihovi odnosi dobri (60 primerov ali 56 %) ter da so od-nosi odlični (24 primerov ali 23%), medtem sta samo 2 Roma ali 2% menila, da so odnosi med njimi in policisti slabi.

Na podlagi izkazanih rezultatov, izraženih mnenj policistov in Romov ugotavljam, da je bilo predvidevanje napačno in sem postavljeno hipotezo ovrgel.

RAZLIKE MED PREKMURSKIMI IN KOČEVSKIMI ROMI

V diplomski nalogi sem že ugotovil, da je položaj prekmur-skih Romov veliko boljši od dolenjskih Romov. Ta položaj je veliko boljši glede bivalnih razmer, kulturnih aktivnostih in socializacije, saj Romi živijo in delajo skupaj z večinskim pre-bivalstvom.

Pri primerjavi odgovorov na anketna vprašanja pa ugoto-vimo naslednje razlike in podobnosti pri posameznem postav-ljenem vprašanju.

Prekmurski Romi v večini navajajo, da se policisti pri postop-kih vedejo prijazno in vljudno, kočevski Romi pa so navedli, da je to odvisno od situacije. Prekmurski Romi v večini navajajo, da jih policisti v njihovem okolju obiščejo pogosto, kočevski Romi pa v večini navajajo trditev, da jih policisti obiščejo le takrat, kadar kaj iščejo. Glede potrebe po znanju romskega jezika pre-kmurski Romi kot tudi policisti navajajo, da to ni potrebno. Ko-čevski policisti so izrazili mnenje, da bi to bilo potrebno, med-tem pa kočevski Romi menijo, da to ni potrebno.

Glede na postavljene hipoteze je pomemben podatek, da je pri prekmurskih policistih in Romih prevladalo mnenje, da je vedenje policistov pri komunikaciji z Romi nekaj običajnega, in da so v večini policisti pri postopkih prijazni in vljudni. Naspro-tno temu so kočevski Romi in policisti mnenja, da je vedenje policista odvisno od situacije pri komunikaciji. Tudi pri ogovar-janju z besedo »Cigan« obstaja velika razlika, saj prekmurski policisti v večini tega izraza ne uporabljajo, medtem ko je tako ogovarjanje za kočevske policiste nekaj običajnega. Oboji Ro-mi so pa mnenja, da jih ta izraz žali. Pozitivno je dejstvo, da med Romi in policisti obstaja večinsko mišljenje, da so odnosi na splošno dobri.

Položaj prekmurskih Romov je navidezno res boljši od Romov v ostalih krajih Slovenije, pa vendar to velja mogoče le za bivalne razmere in nekoliko boljšo soci-alizacijo z večinskim prebivalstvom. Največji problem, s katerim se prekmurski Romi srečujejo, je brezposel-nost, ki posledično vpliva na večino problemov, s ka-terimi se Romi srečujejo v vsakdanjem življenju. Delo in zaposlitev namreč nista pomembna samo zato, da pridobivaš sredstva za življenje, pač pa je glavni dejav-nik socialnega vključevanja v družbo in glavni faktor osebnostnega razvoja.

AKTUALNO


VArNOST

37

Komunikacijske spretnosti zagotovo lahko pripomorejo k boljši komunikaciji z romskim pre-bivalstvom. V policiji že nekaj let organizirajo seminar po programu »Komunikacija in obvladovanje konfliktov«, ki bistveno prispeva k boljšemu delu slovenskih poli-cistov. Še posebej pomagajo veš-čine obvladovanja konfliktov pri komuniciranju v postopkih z Ro-mi. Drugi segment, ki se mi zdi ze-lo pomemben, je ta, da policisti in tudi večinsko prebivalstvo spozna vedenjski vzorec Romov. Potrebno je spoznati njihove navade, šege in na splošno njihovo subkulturo, da jih lahko tudi razumemo in se nekoliko prilagodimo situaciji. Za-vedati se moramo, da je slovenšči-na za Rome tuji jezik, in da morajo pri pogovoru besede miselno pre-vesti v svoj jezik in obratno. Tukaj nam nekoliko lahko pomaga tudi znanje romskega jezika, vsaj tistih osnov, kar bi pripomoglo k lažji komunikaciji, predvsem pri urad-nih postopkih.

Na Policijski upravi Murska So-bota smo se skupaj z romskimi svetniki in glede na obseg var-nostne problematike lotili projek-ta ustanovitve Sveta za izboljšanje varnosti v romski naseljih, ki je pri Romih naletel na plodna tla. Na območju te uprave je 26 občin, od tega je 11 občin v katerih tradicio-nalno živijo Romi. Namen projekta je preprečevanje nastanka različ-nih negativnih pojavov in s ciljem izboljšanja medsebojnih odnosov med Romi in okoliškimi prebivalci ter policisti.

O Romih pravzaprav vemo zelo malo, v kolikor pa prebira-mo strokovno literaturo, pa lahko ugotovimo, da je romsko vpraša-nje in reševanje romske tematike kompleksno. Glede organizirano-sti Romov lahko ugotovimo, da so predvsem Romi v Prekmurju bolje organizirani na družbenem in kul-turnem področju kot pa Romi v ostalih predelih Slovenije. Za pre-kmurske Rome velja tudi, da so ne-koliko bolje vpeti v normalno živ-ljenje z večinskim prebivalstvom kot pa to velja za ostale Rome. Kljub vsem tem ugotovitvam pa še vedno obstajajo razni predsod-ki, ki so pogojeni predvsem zaradi nepoznavanja romske kulture in njihovih navad.

Besedilo: Branko Vukan, PU Murska Sobota

Murskosoboško policijsko upravo obiskala ameriška raziskovalka dr. Staci Strobl

Policijsko upravo Murska Sobota je 21. in 22. julija 2011 obiskala doc. dr. Staci Strobl iz newyorške univerze John Jay College of Criminal Justice. Obisku se je pridružil tudi mladi raziskovalec in študent doktorskega študija Emanuel Banutai iz Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Stroblovo pripravlja študijo o delu vzhodnoevropskih policij z romskimi manjši-nami. Delo policije v večetničnih skupnostih v Pomurju sta gostji predstavila Slavko Škerlak in Boris Rakuša, oba iz tamkajšnjega Sektorja uniformirane policije. Pred-sednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc ji je predstavil sodelovanje med njihovo zvezo murskosoboško policijsko upravo, predsednik Sveta romske skup-nosti Marjan Drvarič pa je spregovoril o skupnem delu sveta in policije. Odgovorna urednica Radia Romic Monika Sandreli pa je predstavila medijsko podobo Romov.

Stroblova je govorila z vodji policijskega okoliša, ki opravljajo dela in naloge na območjih, kjer prebivajo Romi, pogovarjala pa se je tudi z udeleženci tečaja rom-skega jezika, ki je v marcu potekal na Policijski upravi Murska Sobota. Kasneje si je ogledala tudi prostore Zveze Romov Slovenije, Romskega informativnega centra in Radia Romic, kjer so z njo opravili tudi intervju. Obiskala je še filmsko prizorišče v Filovcih, kjer so snemali film Šanghaj, ki govori o romski tematiki.

Drugi dan obiska se je Stroblova srečala tudi s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem, ogledala si je še romski naselji Pušča in Ka-menci, v slednjem je raziskovalko sprejel poglavar naselja Ludvik Levačič. Gostja je spoznala tudi delo Evropskega informativnega centra in si ogledala romski muzej.

Pri organizaciji delovnega obiska sta sodelovala še Branko Novak in Nataša Braj-dič, ki se v Policijski akademiji ukvarjata z delom policije v romskih skupnostih. Dr. Staci Strobl je bila zadovoljna s predstavitvijo policijskega dela, svoje ugotovitve in opažanja pa bo vključila v raziskavo, ki bo zanimiva tudi za policije drugih držav.

Besedilo: PU Murska Sobota

Ustvarjalne delavnice za otroke in mladino v romskih naseljih

Delavnice je organiziralo Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško v so-delovanju s Policijsko akademijo in Policijsko upravo Novo mesto organiziral. Skozi počitniške delavnice skušajo z otroki na sproščen način in igro ponoviti znanja, ki jih pridobivajo v šoli, razvijati jezikovne kompetence, razvijati fino in grobo motoriko. Hkrati pa staršem prikazati zanimiv in organiziran način dela z otroki. Otroci se vsako leto z veseljem odzivajo na delavnice, saj se le redki vključujejo v aktivnosti, ki potekajo zunaj naselja. Izvedli so 20 ur delav-nic v katere je bilo vključenih 42 otrok.

Na delavnicah so brali zgod-bice o šoli in se z otroki veliko pogovarjali o šoli. Na delavnicah so z uporabo ročnih lutk (živali) izvajali dialoge z otroci na temo prvega šolskega dne. Obravna-vali so tudi tematiko varne poti v šolo in predstavili pobarvanko Varna pot v šolo.

Namen počitniških delavnic je predvsem priprava prvošol-cev na vstop v šolo, saj ti otroci praviloma niso obiskovali vrtca in imajo težave pri vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces,

kar se je pokazalo že v preteklih letih, ko je veli-ko otrok izostajalo od pouka.

Besedilo in foto: Nataša Brajdič Slivšek,Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, PA

AKTUALNO


VArNOST

OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Marjana Maleka, ki je svoje življenj-sko delo v policiji namenil preventivi, je pred leti pot zanesla v Preding v Av-strijo, kjer od leta 2000 pripravljajo Kin-dersicherheitsolympiade Safety Tour. Organizatorji so mu ponudili, da pro-jekt, v katerem otroci skozi igro in s sku-pinskim delom spoznajo najpogostejše elemente nevarnosti, s katerimi se sre-čujejo doma, med igro in na poti v šolo ter domov, prenese čez mejo. Avstrijci so s spremljanjem rezultatov preven-tivnega projekta namreč ugotovili, da je ta uspešen, da je manj otrok udeleže-nih v prometnih nesrečah in drugih ne-varnih dogodkih, da je manj poškodb na poti, v šoli ali pri igri in da otroška pamet velikokrat pripomore k zmanjša-nju nevarnosti zanje in njihove starše. In tako je Malek projekt leta 2006 pri-nesel na Policijsko upravo Maribor, ga prilagodil našim potrebam in interesu mladih in tako se je Otroško varnost-no olimpijada na območju mariborske policijske uprave letos odvila že šestič. Marjan Malek je žezlo projekta tretje in kasnejših olimpijad predal inšpektorju za preventivo na Policijski upravi Mari-bor Zlatku Kšeli, ki je pri organizaciji in izvedbi pete olimpijade dobil pomoč Dušana Žižka, s katerim skupaj snujeta velike načrte za sedmo leto projekta.

Projekt je živ, spreminjanje je njego-va stalnica, vendar v smeri približanja varnega ravnanja najmlajšim. Name-njen je učenkam in učencem četrtega razreda osnovne šole. Sodeč po številu udeležencev so otroci projekt vzeli za svoj. Na prvi Otroški varnostni olimpija-di, ki sta jo organizirali policijski postaji Maribor I in Maribor II pod pokrovitelj-stvom Varnostnega sosveta Mestne občine Maribor, je sodelovalo šest ma-riborskih osnovnih šol, kar pomeni, da je tekmovalo 60 četrtošolcev. Letos se je v sedmih predtekmovanjih pomerilo 116 ekip iz 101 osnovne šole Policijske uprave Maribor in tokrat prvič tudi Poli-cijske uprave Koper. V pomladnih me-secih smo tako letos združili okoli 1160 otrok, ki so želeli dokazati, da so spre-tni, iznajdljivi in polni znanja s področja varnosti in preventivnega delovanja.

OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA INPOLICISTKA MEDVEDKA SVETUJE

Posamezne policijske uprave poleg t. i. vsedržavnih preventivnih projektov – kot so npr. Ne pozabite na varnost, Varno na poti v šolo in domov, Policist Leon svetuje, Otrok policist za en dan – izvajajo tudi lastne. Nekateri projekti so bili raz-viti in živijo že dalj časa, drugi pa so relativno novi. To so projekti, ki se izvajajo praviloma zgolj na eni policijski upravi in so njen »proizvod« (npr. celjski Peš po levi, lučka v desni, koprsko Vozniško dovoljenje vzornega voznika …). Tokrat predstavljamo dva projekta, in sicer mariborskega in murskosoboškega.

Pred začetkom predtekmovanj so se tekmovalci seznanili z varnostnim vpra-šalnikom in skupaj z mentorjem desetč-lanske skupine poiskali pravilne odgo-vore. Vprašanja se navezujejo na podro-čje varnosti in preventive. Otroci tako najdejo odgovore, kaj je treba sporočiti, ko javljamo nujen primer, kdaj in kako je potrebno uporabljati varnostni pas, ka-ko se obnašamo na smučišču in v gorah, kako ravnamo v primeru požara, potresa in drugih naravnih nesreč in podobno. Izkušnje kažejo, da je teoretično znanje mehak oreh, zaplete se v spretnostnih

preizkušnjah, in sicer pri sestavljanju lo-gotipov, v slalomski vožnji s kolesom in požarni vaji.

Teoretično znanje tekmovalci do-kazujejo v igri »Človek, ne jezi se«. Tako kot pri vsem poznani otroški igri tudi tukaj tekmovalec meče kocko, ostali pa odgovarjajo na vprašanja, za pravilni odgovor pa se tekmovalec pomika po igralnem polju. Kateri logotip tekmo-valci sestavljajo, odloči žreb in srečna roka vodje skupine. Ta igra povzroča tudi največ težav, saj se še pred samim začetkom igre krešejo mnenja, kako lo-

Otroško varnostno olimpijado so otrokom prinesli policisti vodje policijskih okolišev. Ti so vodstvu osnovnih šol, ki so se odločile sodelovati v projektu, predstavili namen tekmovanja, ki bi prispeval k večji varnosti otrok. Ker je na območju uprave sodelovanje med policijo in šolniki utečena praksa, so se ravnatelji brez pomislekov odločili za sodelovanje. Tudi gostovanje sa-mih tekmovanj na domačem igrišču ni povzročalo nobenih težav, nekatere osnovne šole se za izvedbo tekmovanja doma odločajo že skoraj tradicio-nalno. »Naše poslanstvo in cilj je, da otroke do devetega razreda pripravimo do tega, da ne bodo imeli močne želje po adrenalinski hitrosti, da bodo pre-ventivno ravnali in znali v nesreči pomagati, celo komu rešiti življenje,« nam je na obisku pred pripravo predtekmovanja na Drugi osnovni šoli Slovenska Bistrica, zatrdila ravnateljica Sonja Arbeiter.

AKTUALNO

Zbirali smo in na koncu izbrali najboljšo fotografijo nagradnega natečaja »Naj fotka Olimpijade«. Naredila jo je Lara Roškar iz Osnovne šole Markovci.


VArNOST

39

gotipe sestaviti, saj kocke otrokom za-radi velikosti povzročajo precej težav.

Največ spretnosti in znanja hkrati je potrebno pokazati v slalomski vožnji s kolesom. Varnost je seveda na prvem mestu in kolesarji morajo zato uporab-ljati varnostno čelado. Pri igri sodeluje-ta dva tekača in še pet rovačev. Kolesar mora med stožci varno prevoziti dolo-čeno pot,ne da bi sestopil s kolesa in hkrati mora upoštevati tudi postavljene prometne znake. Med vožnjo mu tekač prinese vprašanje, ki ga odpelje do ro-vačev, ki izrovejo ustrezno rešitev, nato pa ta odpelje do naslednjega tekača, ki rešitev pritrdi na tablo.

Največkrat so tekmovalci tako dobro pripravljeni na tekmovanje, da zmago-valca prinese šele zadnja, vodna igra, pri kateri največjo vlogo odigra sreča. V gasilski vaji dva tekmovalca prinese-ta vodo in napolnita črpalko, druga dva pričneta s črpanjem, peti tekmovalec pa z vodnim curkom cilja odprtino na pregradni steni. Vsi tekmovalci morajo imeti na glavi gasilsko čelado. Igre so otrokom že dobro znane, tekmovalci pa kakšen nasvet dobijo tudi od starej-ših kolegov, ki so na olimpijadi že sode-lovali.

Ena najbolj izkušenih osnovnih šol je sladkogorska in pred začetkom le-tošnjih predtekmovanj so svetovali: »Pri sestavljanju logotipov ne hitite, na vprašanja ne odgovarjajte prehitro, ampak malo premislite!« Kakšen namig so na četrto in peto olimpijado prinesli še izkušenejši avstrijski šolarji, ki so se udeležili takratnih finalnih dogodkov, na katerih so se stkala številna prijatelj-stva.

Letos se je projektu pridružila Osnovna šola Antona Ukmarja Koper. Inšpektor za preventivo na Policijski uprave Koper Viktor Zinreih si je na-mreč lani ogledal tekmovanje v Račah in bil nad videnim tako navdušen, da je sklenil olimpijado pripeljati na Primor-sko. Mariborski sodniki so skrbeli, da so igre potekale po pravilih in nemoteno. V Kopru se je zbralo 150 otrok, katerim smo za motivacijo pri dosegu najboljših rezultatov obljubili kar dve nagradi: po-leg udeležbe na finalni prireditvi v Ma-riboru še ogled policijskih plovil Postaje pomorske policije Koper. Kot najuspeš-nejši sta Primorce na finalni prireditvi zastopali Osnovna šola Koper in Osnov-na šola Cirila Kosmača Piran.

Zaključna prireditev je bila v športni dvorani Tabor v Mariboru. Poleg tek-movalcev so bili tam še vsi prijatelje olimpijade in prijatelji otrok, tj. službe, ki skrbijo za varnost in zaščito, vrhunski športniki, glasbeni gostje, za nameček

pa so osnovnošolce prišli vzpodbujat še njihovi sošolci, učitelji in seveda doma-či. Medtem ko je tekmovalce večer pred finalom najbrž mučila nespečnost, adre-nalin in trema, so organizatorji zavihali rokave in pripravili prizorišče. Potrebno je bilo pripraviti tudi majhne pozornosti za udeležence tekmovanja. Vsak otrok je za sodelovanje v prireditvi prejel paket z brezrokavnim odsevnikom, plišasto igračo medvedkom Jako, varnostni od-sevni trak, trak za ključe, kemični svinč-nik, balon in majico Otroške varnostne olimpijade.

Na finalni pireditvi se je pomerilo 16 osnovnih šol ali sedemnajst ekip, na posebno vabilo organizatorja pa tudi ekipa Osnovne šole Ludvika Pliberška Maribor. 200 otrok je z mentorji šport-no zavihalo rokave, pri tem pa so jih s tribun bodrili številni navijači.

Kot se za vsako resno in hkrati tek-movalno prireditev spodobi, so se naj-prej ogreli. Potem se je začelo zares. Hostese so pred oder pripeljale vsaka svojo ekipo z mentorjem. To je bil znak, da se uradna otvoritev lahko začne, in sicer s slovensko himno.

Otroci so skozi predtekmovanja spoznali vso sodniško ekipo, ki skrbi, da igre potekajo nemoteno. V predtek-movanjih so sodniki še prišepnili kak namig, dali kakšen nasvet, v finalni pri-reditvi pa samo še dajali navodila in raz-glašali najboljše v posamezni igri. Igre se v tekmovalnem delu niso razlikova-le od predtekmovanj in o zmagovalcu je tudi tokrat odločala voda. Zmagala je ekipa, ki je je zbrala največ. Ko so se

tekmovalci pomerili v vseh igrah, so se gledalci prepustili glasbenim gostom, sodniki pa so medtem merili količino nabrane vode posamezne ekipe, kajti ravno kapljice so na koncu odločale o zmagovalcu.

Letošnji projekt je bil dobrodel-no naravnan, saj smo v času predtek-movanj zbirali prostovoljna finančna sredstva med zaposlenimi na Policijski upravi Maribor in jih predali Rdečim no-skom, društvu za pomoč trpečim in bol-nim otrokom. Simbolni ček jih je predal direktor Policijske uprave Maribor Da-nijel Lorbek.

Poleg vseh ostalih nagrad, pokalov in priznanj, ki so jih prejeli sodelujoči v olimpijadi, so zmagovalci sprejeli tu-di povabilo na obisk Policijske postaje Ormož, kjer so jih sprejeli tamkajšnji policisti, jim predstavili svoje prostore, delo in opremo in skoraj zagotovo se je med obiskom kateremu izmed otrok porodila ideja nekoč postati policist.

Dobra dva meseca smo tekmo-vali, se spoznavali, izobraževali, širili znanje in iznajdljivost. Hkrati se je ši-ril tekmovalni duh in občutek za poš-teno tekmovanje, ki se ne izraža zgolj v uvrstitvi, pač pa v skupinskem delu ter medsebojni povezanosti, ne glede na to, v kateri ekipi kdo tekmuje. Otro-ci so zagotovo pridobili in utrdili nekaj koristnega znanja za varno vsakdanje življenje, odrasli pa smo v zavesti še bolj utrdili spoznanje, da moramo še odgovorneje skrbeti za varne korake otrok skozi njihovo otroštvo v odrasli svet. Otroška varnostna olimpijada za otroke morda res pomeni tekmovanje, vendar je njen širši pomen v sodelova-nju, ne le med otroci, sodelovali smo tudi vsi tisti, ki smo se trudili pri izvedbi projekta. Ekipa, ki se je trudila predsta-viti svoje delo in širiti znanje iz varnosti ter nenazadnje skrbela za dobro voljo otrok, je bila zares številčna.

Se že snujejo načrti za novo, sedmo olimpijado. Neumorne glave največjih v projektu napovedujejo velike premi-ke, da bo prihodnje leto še pestrejše! V mislih je dvodnevni Festival varnosti, v katerem bi en dan namenili finalni pri-reditvi, drugi dan pa pestri predstavitvi vseh sodelujočih, ki so se v letih Olim-pijade predstavljali hkrati med finalnim dogodkom. S tem želimo prispevati in obogatiti program Evropske prestolni-ce kulture 2012.

Besedilo: Brigita Žvajkar, Policijska postaja Maribor II, PU Maribor

Foto: PU Maribor

Najboljše tri ekipe 6. Otroške var-nostne olimpijade so bile: pod-ružnična Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Košaki, ki je osvojila tretje mesto, drugo so si priborili učenci Osnovne šole Bo-risa Kidriča Maribor, največ vode in posledično največ točk pa je tokrat zbrala ekipa Osnovne šole Ormož. Čestitamo!

AKTUALNO


VArNOST

POLICISTKA MEDVEDKA SVETUJE

Vsako leto ob tednu otroka so po-licisti Policijske postaje Lendava v so-delovanju z občinskim svetom za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu priredili druženje z otroki na policijski postaji. Kot policist vodja policijskega okoliša je v tem sodeloval Dean Kelenc, ki je hkrati predsednik sveta. Tako se mu je leta 2010 porodila ideja, da bi otrokom ponudili nekaj novega in za-nimivega. Nastala je »gledališka« igra Policistka medvedka svetuje, ki je na-menjena otrokom vrtcev in prve triade osnovne šole. Ker vemo, da si otroci težko ali sploh ne predstavljajo različne nevarne situacije, jih želimo s praktič-nim prikazom opozoriti na to, kaj vse se lahko v prometu zgodi in kakšne posle-dice lahko nastanejo zaradi nepazljivo-sti. Pod Kelenčevo organizacijo je ekipa lendavskih policistov igrico že večkrat zaigrala, še posebej primerna pa je ob začetku šolskega leta. Odzovemo se vsem vabilom.

Liki v igrici so:

dva policista z avtomobiloma, otrok, ki je nagajiv in nepazljiv, policistka medvedka, ki otrokom ka-

že, kako se moramo obnašati v pro-metu, da se ne izpostavljamo nevar-nosti,

policist, ki se z otroci pogovarja o prometu.

Ekipa policistov se je od prve igrice malenkost spremenila in je sedaj bolj ali manj stalna: policistka medvedka je Vanja Kukovec, poredna policistka je Evelina Milavič, policista voznika sta Gorazd Horvat in Dejan Jošar. Policist, ki se z otroki pogovarja, je Dean Kelenc.

V projektu sodeluje tudi Varstveno delovni center Murska Sobota, enota Lendava, kjer so iz kartonskih škatel iz-delali vozili in sešili kostim za policistko medvedko.

Tema za igrico zajema promet, in sicer segmente, s katerimi se najmanj-ši srečujejo v prometu, tj.hoja po cesti, prečkanje ceste, igra v bližini ceste, uporaba varnostnega pasu, kolesarskih čelad, vožnja z avtobusom itd.

Scenarij igre je zamišljen tako, da se poredna policistka ne drži pravil – npr. steče čez cesto, ne da bi pogledala levo in desno – in povozi jo avtomobil. Po-redna policistka pade po tleh. Poanta tega je, da otroci vidijo, da je poredno policistko zaradi njene neprevidnosti avto dejansko zadel oz. povozil in je zato padla ter se zaradi tega lahko tudi poškoduje. Pri tem se en policist z otro-ci pogovarja in ti morajo sami ugotovi-ti, kaj je bilo narobe in kako je pravilno.

Nakar policistka medvedka skupaj s po-redno policistko pokaže, kako se ravna pravilno in predvsem varno. Pri prikazu uporabe varnostnega pasu sodeluje otrok iz skupine. Z njegovo pomočjo prikažemo, kaj se zgodi, če ni pripet za varnostnim pasom, in kaj, če je.

Izkušnje so takšne, da v večini pri-merov želijo vsi otroci na enkrat govori-li in sodelovali. Zgodilo pa se je tudi, da se je ob prvem padcu policistke kateri otrok zjokal, ker je misli, da jo to boli in da se ji je kaj hudega zgodilo. Po kon-čani igrici sledi druženje s policisti in seveda preizkus oz. ogled kartonastega vozila.

Naše dosedanje izkušnje so bile po-zitivne in po pripovedovanjih vzgojite-

ljic so bile tudi njihove takšne. Najbolj zanimiv komentar, ki smo ga prejeli, je bil v smislu, da kljub temu, da policisti nismo profesionalni igralci, nas otroci in prikazano igrico jemljejo bolj resno, kot če bi jo zaigral profesionalni igralec; čeprav bi jo slednji po vsej verjetnosti odigral bolje, ker da smo policisti le po-licisti.

Besedilo: Dean Kelenc, Policijska postaja Lendava, PU Murska Sobota

Foto: Policijska postaja Lendava,PU Murska Sobota

AKTUALNO


VArNOST

41

POMOČ LJUDEM V STISKI JE NAJVIŠJA VREDNOTA POLICISTOV

S športnim udejstvovanjem, pomočjo ob naravnih nesrečah, darovanjem denarnih sredstev, krvi, igrač, šolskih potreb-ščin in celo zamaškov, smo v policiji že večkrat dokazali, da znamo pomagati tistim, ki nas najbolj potrebujejo.

Konec leta 2008, denimo, smo organizirali zbiranje igrač za deprivilegirane otroke, v katerem ste z veseljem sodelovali iz vseh enot. Na vabilo pobudnikov dobrodelne akcije Podari igračo in nasmeh ste se odzvali z velikim veseljem ter sredi novembra organizirali interno zbiranje igrač med svojimi skoraj deset tisoč zaposlenimi v vseh policijskih enotah po Sloveniji. In rezultat? Zbrali smo več kot dve toni oz. skoraj 15.000 igrač!

Decembra lani smo zbirali igrače in šolske pripomočke za otroke iz socialno ogroženih družin skupaj z obema repre-zentativnima policijskima sindikatoma, Mednarodnim poli-cijskim združenjem, Društvom kriminalistov Slovenije in pred-stavniki Rdečega križa Slovenije.

Ne glede na prejemnika je od-ziv policistk in policistov ter drugih zaposlenih v policiji venomer pre-segel vsa pričakovanja, pa četudi na tako nenavaden način, kot je z zbiranjem plastičnih zamaškov. Na tak način smo pomagali nekda-njemu policistu Dušanu Ruparju. V humanitarno akcijo, ki je trajala od novembra lani do 13. junija letos, so se vključili zaposleni iz vseh po-licijskih enot po Sloveniji. Skupaj

smo zbrali kar 1920 kilogramov zamaškov. Na pomoč je pri-skočilo tudi Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko, ki je organiziralo dobrodelno strelsko tekmo.

Da do humanitarnosti vodi nešteto poti, so ob začetku leta pokazali policisti Uprave za policijske specialnosti. 14 jih je po-magalo gojencem rehabilitacijskega zavoda Zarja pri selitvi v nove, primernejše prostore. V enem dnevu so v celoti preselili enoto, nato pa stare prostore prebelili in tako omogočili, da so gojenci lahko že takoj začeli z delom na novi lokaciji.

Izjemen socialni čut in skrb do sočloveka še posebej izka-zujete tisti, ki ste se odzvali na osebne stiske svojih sodelavcev.

Teh zgodb ni malo.

Na sodelovanje v teh in podo-bnih humanitarnih akcijah, ki jih nismo omenili, smo lahko zato vsi skupaj upravičeno ponosni, saj do-kazujemo, da lahko tudi sami – če-tudi z majhnimi dejanji in skromni-mi prispevki – prispevamo k boljše-mu delovnemu okolju in družbi, v kateri živimo.

Besedilo in foto: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi

AKTUALNO


VArNOST

Zgodilo se je pred deseti-mi leti, natančno 30. avgusta 2001, ko je takratni kandidat za policista Dušan Rupar pri pregledu vlakovne kompozi-cije prišel v stik z visoko nape-tostnim tokom, pri čemer je utrpel hude opekline. Ko ga je streslo še enkrat, je padel in si poškodoval vretenca. Sledi-la je dolga in težka borba za življenje. Poškodbe so ga za vedno prikovale na invalidski voziček. Kljub omejeni mobil-nosti je življenjsko spodbudo našel v športu. S trdim delom je postal član državne strel-ske invalidske reprezentance, obeta pa se mu celo udelež-ba na paraolimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto.

Čeprav se je večina čla-nov sindikata, pa tudi drugih zaposlenih v policiji in na mi-nistrstvu za notranje zadeve, vključila v zbiranje plastičnih zamaškov, smo v Policijskem sindikatu Slovenije, na po-budo OPS Posavje, storili še korak naprej z željo po izdat-nejši pomoči za nekdanjega sodelavca. S pomočjo mreže sindikalnih zaupnikov po vsej Sloveniji in Škofijske Karitas Celje, smo uspeli zbrati 13.89-

V POLICIJSKEM SINDIKATU SLOVENIJE V POMOČ NEKDANJEMU

POLICISTU ZBIRALI TUDI FINANČNA SREDSTVA

V prvi polovici letošnjega leta smo se v Policijskem sin-dikatu Slovenije odzvali na klic po pomoči policistu, ki je med opravljanjem policijskih nalog na Mejnem prehodu Dobova doživel hudo nesrečo.

Ob navzočnosti pred-stavnikov šole in Območne-ga združenja Rdečega križa Ormož sta Urška Bukovšek in Martina Žgeč v imenu SPS in ZPS predali komplete šol-skih potrebščin, ki jih bodo šolarji v letošnjem letu po-trebovali pri pouku s prila-gojenim programom. Zaradi posledic gospodarske krize danes marsikatera družina s težavo priskrbi potreb-ščine za svoje šoloobvezne otroke. S skupno akcijo so člani SPS in ZPS ob podpori mariborske policijske upra-ve ponovno dokazali, da svoje poslanstvo širijo čez meje organizacije v okolje, v katerem policisti oz. člani sindikata in združenja živijo in delajo. Na ta način potrju-jejo, da zaznavajo stisko tudi pri tistih, ki so zaradi svojega socialnega in gmotnega pol-ožaja še dodatno prikrajšani v življenju.

Besedilo in foto: Sindikat policistov Slovenije

SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE IN ZDRUŽENJE POLICISTOV SLOVENIJE

PRISKOČILA NA POMOČ OSNOVNOŠOLCEM

Letošnji prvi šolski dan je bil za petnajst učencev Osnovne šole Stanka Vraza v Ormožu poseben, saj so člani Sindika-ta policistov Slovenije iz Policijske uprave Maribor, kate-rim so se pridružili še člani iz vodstva SPS in Združenja po-licistov Slovenije, s pomočjo zunanjega sodelavca zbrali sredstva za nakup šolskih potrebščin v vrednosti več kot tisoč evrov.

4,09 evrov, ki smo jih Dušanu predali 1. julija letos na seji Sveta PSS.

Klicu na pomoč se je od-zvalo tudi več posameznikov in pravnih oseb, ki niso del po-licije oz. ministrstva. Tako so finančna sredstva zbirali tudi v Sindikatu carinikov Sloveni-je. Ob tej priložnosti se vsem donatorjem iskreno zahvalju-jemo za sleherni prispevek, vodstvu policije in ministrstva pa za pomoč in razumevanje pomembnosti humanitarne akcije. Ob akciji zbiranja pla-stičnih zamaškov in finančnih sredstev ter drugih humani-tarnih dejanjih posameznikov in organizacij smo namreč dokazali, da razumemo po-men humanitarnosti, kar je pri našem poslanstvu še kako pomembno.

Prijateljstvo, solidarnost in sodelovanje so tako še enkrat obrodili sadove.

Besedilo: Območni policijski sindikat Posavje


Pobudnik te humani-tarne akcije je bil re-gionalni predstavnik SPS za PU Maribor Robert Zajc, ki je z akcijo želel povezati prizadevanja članov SPS in ZPS s policijo oz. PU Maribor ter Rdeči križ pri pomoči najšibkejšim v druž-bi. Zajc je s kolegi-cami in kolegi ter ob razumevanju in pod-pori zunanjega sode-laca znova potrdil, da za človekoljubno de-janje niso potrebna velika finančna sred-stva, ampak le čut za ljudi v stiski in dobro srce. Iskrice v očeh otrok in predstavni-kov šole ob podelitvi šolskih kompletov so zagotovo dokaz, da je bil namen akcije dosežen.

AKTUALNO


VArNOST

43

Zato ni slučaj, da je v Območnem združenju Rdečega križa Ljubljana prepoznala partnerja hu-manitarnih projektov za pomoč ljudem v stiski. Med prvimi aktivnostmi je bila akcija zbiranja pomoči za otroke, v kateri so sodelo-vali tamkajšnji zaposleni z zbiranjem daril za obdari-tev otrok, sledila je uspešna akcija zbiranja plastičnih zamaškov za pomoč ne-kdanjemu sodelavcu, ki je pri opravljanju dela utrpel hude telesne poškodbe za-radi katerih je priklenjen na invalidski voziček. Vodstvo policije in odlični ljudje z visokim čutom solidarnosti pa so napovedali, da bo v prihodnje skrb za sočloveka stalnica v njihovi poslovni filozofiji, zato si tudi v pri-hodnje obetajo sodelova-nja z nami. Tako ozaveščena delovna skupnost je svetla vzpodbuda vsem, nam pa pomeni neprecenljivo pod-poro za uspešno delovanje v lajšanju stik trpečim.

Besedilo: Anita Caruso, Območno združenje Rdečega križa Ljubljana


ZDRUŽENI V SKRBI ZA RANLJIVE

Osnovno poslanstvo Rdečega križa je v usmerjeno v po-moč ranljivim skupinam . To je priložnost vsem, ki v tem poslanstvu prepoznajo možnost, da izrazijo sočutje in solidarnost do posameznikov ali skupin, ki jih je doletela nesreča ali so se znašli v težkih razmerah. V tej organiza-ciji smo zato ljudje, ki se znamo in hočemo odzivati na ne-srečna stanja posameznikov in skupin in smo pripravljeni nesebično in brezpogojno pomagati. S tem smo mnogim ljudem v stiski edino upanje in neprecenljiva podpora iz katere črpajo moč za reševanje težav.

Odprtost humanitarnega delovanja Rdečega križa je obenem povabilo tako posameznikom kot sku-pinam, organizacijam in ustanovam, da uresničijo svoje, v človeka usmerjeno pozornost in v okviru svo-jih možnosti pomagajo. S tako usmerjenostjo lahko neposredno pomagajo pri-zadetim, obenem pa soobli-kujejo človeku prijazno in s sočutjem prežeto družbeno in delovno okolje. Med sve-tlimi primeri take zavesti so ljudje, ki delajo v slovenski policiji, kar dokazuje, da je slovenska policija postala sodobna in uspešna poli-cija, ki je v svojo poslovno filozofijo poleg skrbi za varnost posameznika in varnost družbe kot celote vgradila tudi visoko stopnjo družbene odgovornosti do ranljivih skupin.

Prva krvodajalska akcija je bila izvedene leta 2002. Si-cer se vsako leto na območju celotne Slovenije organizira-jo tri, in sicer marca, junija in novembra – slednja ravnokar poteka. V velikem številu se je udeležijo tudi zaposleni v po-liciji in ministrstvu za notranje zadeve, vendar arhiv prijav, koliko ljudi natančno se je je udeležilo v vsakokratni akciji, ni čisto pravo merilo. Npr. la-ni v akciji Alkohol res ubija, ki je bila na območju Policijske uprave Celje, se je krvodajalske akcije udeležilo 50 policistov. Namreč mnogi krvodajalci se humano in solidarno odzovejo tudi na pozive območnih zdru-ženj rdečega križa ali območ-nih transfuzijskih oddelkov za nujno darovanje krvi. Leta 2007 je potekala tudi akcija za darovanje kostnega mozga, vendar število udeležencev, ki so naši zaposleni, ni znano.

Odločitev o prvi skupni kr-vodajalski akciji je bila sprejeta na strokovnem posvetu Sek-torja prometne policije Uprave uniformirane policije z inšpek-torji odgovornimi za varnost

“VARUJEMO, DARUJEMO, REŠUJEMO”

Med Ministrstvom za notranje zadeve, Rdečim križem Slovenije in Zavodom RS za transfuzijsko medicino je bil novembra 2005 podpisan dogovor o medsebojnem so-delovanju pri spodbujanju in razvijanju krvodajalstva, in sicer zaradi usklajenega načrtovanja krvodajalskih akcij in vključitve policije v letni načrt akcij.

cestnega prometa Sektorjev uniformirane policije policij-skih uprav, ki je bil decembra 2001. Prva skupna akcija s slo-ganom »Varujemo, darujemo, rešujemo« je bila v sodelova-nju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom za transfuzijsko medicino tako izvedena 22. ja-nuarja 2002.

Glede na velik odziv krvo-dajalcev na organizirane krvo-dajalske, ki so bile izvedene leta 2002 in 2003 (štirih krvo-dajalskih akcij se udeležilo več kot 1200 krvodajalcev) je Rdeči križ Slovenije ob zaključku leta 2003 policiji posredoval po-budo za nadaljevanje sodelo-vanja pri organiziranju skupnih krvodajalskih akcij. Tako je bil novembra 2005 podpisan do-govor o medsebojnem sodelo-vanju pri spodbujanju in razvi-janju krvodajalstva.

Tudi Slovenija se, kot več-ina razvitih držav, srečuje s cikličnimi nihanji oziroma po-manjkanji razpoložljive krvi za potrebe nacionalne zdrav-stvene mreže. To se dogaja še predvsem v času zimske ter po-letne turistične sezone (porast števila hudih prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, ne-sreč v gorništvu, rekreativnih dejavnostih idr.). Zato so termi-ni skupnih krvodajalskih akcij v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije prilagojeni časovnim obdobjem, v katerih so, glede na izkušnje Rdečega Križa Slo-venije, potrebe po razpoložljivi krvi povečane, hkrati pa je de-loma zmanjšano število krvo-dajalcev.

Rdeči Križ Republike Slove-nije in Zavod za transfuzijsko medicino Republike Slovenije se v imenu bolnikov zahvalju-jeta vsem, ki ste darovali kri.

Besedilo: Ana Lavrih, Služba za varovanje zdravja, UUČV, in

Matjaž Jančič, UUP


AKTUALNO


VArNOST

USMERITVE IN OBVEZNA NAVODILA��


PRILOGAVArNOST

45

Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije v letu 2012 temeljijo na ugotovitvah o delovanju policije preko njenega redne-ga in izrednega poročanja ministrstvu, rednih nadzorih, na ugotovitvah v po-stopkih reševanja pritožb po 28. členu ZPol, spremljanju izvajanja Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 20-07–2011, razgovorih z vodstvi policijskih uprav in nekaterih organizacijskih enot Generalne policijske uprave, razgovorih s predstavniki Državnega pravobranil-stva, Komisije za preprečevanje korup-cije, Varuha človekovih pravic, sprem-ljanju sodne prakse, udejanjanju pred-nostnih nalog, ki izhajajo iz strateških dokumentov Državnega zbora, Vlade in Ministrstva za notranje zadeve.

Pri pripravi letnega načrta dela mora policija ob racionalni izrabi razpoložlji-vih materialnih, finančnih in človeških virov upoštevati naslednje prednostne naloge:

odkrivanje in preiskovanje gospo-darske, organizirane in drugih huj-ših oblik kriminalitete,

učinkovito ukrepanje pri vseh ob-likah nasilja na javnih zbiranjih in nasilja v družini,

izvajanje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu s po-udarkom na preprečevanju tistih kršitev, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč,

strokovni prispevek k uspešni iz-vedbi schengenske evalvacije,

krepitev preventivnih dejavnosti in v skupnost usmerjenega policij-skega dela.

I.

URESNIČEVANJE STRATEŠKIH CILJEV

1 Uspešno in učinkovito izvajanje nalog na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja krimi-nalitete

1.1 Policija naj nadaljuje z učinkovitim preiskovanjem gospodarske krimi-nalitete in korupcije, pri čemer naj bo poudarek zlasti na preiskovanju najtežjih oblik gospodarske krimi-nalitete kot so kazniva dejanja laž-nega stečaja, oškodovanja upnikov, poslovne goljufije, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejav-nosti, pranja denarja ter davčne za-tajitve. Pri tem naj še naprej krepi sodelovanje z organi, ki se pri svo-jem delu tudi srečujejo s področjem preprečevanja in odkrivanja tovrst-ne kriminalitete. V ta namen naj na-daljuje z dejavnostmi, ki se nanaša-jo na vzpostavitev avtomatizirane izmenjave podatkov, oddaljenega neposrednega dostopa do zbirk po-datkov ter izmenjavo podatkov in dokumentov iz zbirk podatkov, ki jih vodi oziroma ki jih vodijo drugi pri-stojni organi.

1.2 Okrepi naj delo na področju kazni-vih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost ter nadgradi medresorsko sodelovanje na tem področju.

1.3 Nadaljuje naj z dejavnostmi, ki se nanašajo na preprečevanje in pre-iskovanje vseh kaznivih dejanj s področja kibernetske kriminalitete. Poseben poudarek naj bo name-njen preprečevanju in odkrivanju

kaznivih dejanj povezanih z objavo na svetovnem spletu, ki vsebujejo sovražni govor in druge oblike ne-strpnosti ter ksenofobije. Aktivneje naj pridobiva nova znanja in izkuš-nje na področju preiskovalne takti-ke in metodike ter sodeluje z orga-ni pregona in drugimi vladnimi ter nevladnimi organizacijami.

1.4 Nadaljuje naj s pristopom ničelne tolerance pri nasilju v družini in z dejavnostmi za učinkovito odkriva-nje in preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kjer so žrtve otroci.

1.5 Nadaljuje naj s prizadevanji za kako-vostnejše medsebojno sodelovanje in obveščanje državnega tožilca pri odločanju o kriminalističnih opravi-lih in procesnih dejanjih. Do konca 3. trimesečja naj v sodelovanju z Vr-hovnim državnim tožilstvom prouči možnosti enostavnejše obravnave in evidentiranja posameznih po-javnih oblik kaznivih dejanj bodisi zaradi majhne premoženjske škode ali zaradi drugih okoliščin na strani oškodovanca ali storilca.

1.6 Okrepi naj policijsko sodelovanje v JV Evropi, ki bo omogočalo učin-kovitejšo izmenjavo informacij in ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin med več državami v regiji pri boju proti trgovini z ljudmi.

1.7 Izvaja naj dejavnosti v skladu s spre-jetimi sklepi Sveta o določitvi pred-nostnih nalog EU v boju proti orga-niziranemu kriminalu za obdobje med letoma 2011 in 2013 (Svet EU, št. 11050/11).

Aleš Zalar, ki je v funkciji ministra za notranje zadeve, je 29. septembra 2011 izdal Usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije v letu 2012 (št. 007-347/2011/1 (141-02)) , s katerimi je določil prioritetne naloge policije, strateško kontrolo nad spoštovanjem zakonitosti in varstva človekovih pravic ter smotrnost rabe materialnih in finančnih sredstev pri opravljanju policijskih nalog. Usmeritve niso namenjene vsakodnevni obliki opravljanja poli-cijskih nalog.

USMERITVE IN OBVEZNA NAVODILAza pripravo letnega načrta dela policije v letu 2012


PRILOGA VArNOST

2 Vzdrževanje javnega reda ter zmanjševanje nasilja in vandaliz-ma

2.1 Upoštevaje statistične podatke, ki kažejo na povečanje števila pre-krškov nedostojnega vedenja do uradne osebe ter neupoštevanja zakonitega ukrepa uradne osebe v primerjavi s številom prekrškov v času veljavnosti Zakona o prekrških zoper javni red in mir, naj policija do konca 2. trimesečja izdela analizo s poudarkom na številu kršiteljev, prekrškov in razlogih za povečanje.

2.2 Okrepi naj usposobljenost posebne policijske enote pri obvladovanju varnostnih dogodkov, ki bi lahko bili posledica nemirov, s poudarkom na strpnem obnašanju in na zakoniti ter strokovni izvedbi policijskih po-oblastil.

2.3 Za proaktivno odzivanje na varnost-no problematiko, povezano z ne-prijavljenimi oziroma množičnimi javnimi shodi, naj analizira podatke pridobljene iz različnih virov.

2.4 Za učinkovito obvladovanje var-nostno tveganih športnih prireditev mora zagotoviti kakovostno načr-tovanje, koordiniranje ter vodenje varovanj. Če pride do hujših kršitev javnega reda in miru, mora zagoto-viti pravočasno in kakovostno iden-tifikacijo povzročiteljev neredov.

2.5 Do konca 1. trimesečja naj analizira pogostnost in ustreznost izreka glo-be za lažno naznanitev prekrška po 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru, z dodatnim poudar-kom na primerih naznanitve nasilja v družini.

3 Uspešno in učinkovito izvajanje nalog policije za zmanjšanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami ter povečanje varnosti cestnega prometa

3.1 Do konca 2. trimesečja naj policija analizira stanje varnosti v cestnem prometu in glede na vzroke ter po-sledice prometnih nesreč prilagodi nadaljnje ukrepe in oblike dela ugo-tovitvam analize.

3.2 Za učinkovitejši nadzor cestnega prometa naj prouči možnosti za postopno avtomatizacijo obdelave plačilnih nalogov, izdanih na pod-lagi stacionarnih merilnikov hitrosti.

3.3 Skladno z izsledki testnega izvajanja nalog policije na avtocesti naj izbere racionalno in učinkovito rešitev ter do konca leta operacionalizira izva-janje nalog na avtocestnem križu.

4 Varovanje državne meje, prepre-čevanje ilegalnih migracij in izvaja-nje schengenskega pravnega reda

4.1 Policija naj zagotovi strokovni pri-spevek k uspešni izvedbi schengen-ske evalvacije na področju policij-skega sodelovanja in nadzora meje.

4.2 Zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo naj pravočasno načrtuje po-trebne dejavnosti in finančna sred-stva za prilagoditev infrastrukture na mejnih prehodih.

4.3 Okrepi naj delo policijskih postaj za izravnalne ukrepe in Specializirane enote za nadzor državne meje pri odkrivanju kaznivih dejanj, poveza-nih s trgovino z ljudmi, spravljanjem v suženjsko razmerje ter nedovolje-nim prehajanjem državne meje.

5 Organiziranost policije, ki omogo-ča učinkovito vodenje in izvajanje nalog

5.1 Do konca 2. trimesečja naj pripravi analizo organizacije dežurne službe, ki naj vsebuje predloge za reorgani-zacijo, katere cilj naj bo racionaliza-cija poslovanja in zmanjšanje neo-perativnega na račun operativnega dela.

5.2 Do konca 3. trimesečja naj izdela analizo učinkov reorganizacije poli-cije na državni in regionalni ravni ter predlaga morebitne potrebne eval-vacijske ukrepe.

5.3 Nadaljuje naj z dejavnostmi na po-dročju v skupnost usmerjenega po-licijskega dela, s poudarkom na večji vidnosti in prisotnosti policistov v lokalnih skupnostih in partnerskem sodelovanju.

5.4 Do konca 3. trimesečja naj izdela evalvacijo testnega projekta Mobil-na policijska postaja.

5.5 Za učinkovito spremljanje izpopol-njevanj in usposabljanj naj zagotovi vsebinski nadzor nad izvedbo pro-gramov.

6 Krepitev ugleda policije

6.1 Z dodatnimi oblikami usposabljanj in izobraževanj naj okrepi strokov-nost dela policijskih vodij in članov komisij, zadolženih za presojo zako-nitosti in strokovnosti uporabe pri-silnih sredstev.

6.2 Nadaljuje naj s postopkom preob-likovanja osnovnega izobraževanja za poklic policist v višje strokovno izobraževanje in s prizadevanji za izvedbo programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

6.3 Do konca 2. trimesečja naj pripravi vse potrebno za usposabljanje po Priročniku o učinkovitem preisko-vanju in dokumentiranju mučenja in drugega krutega, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali kazni, OZN, 2004 (Istanbulski protokol).

6.4 Za strokovno in učinkovito vodenje disciplinskih postopkov, postop-kov izrednih odpovedi in opozoril pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, do konca 3. trimesečja z UUČV MNZ pripravi ustrezno stro-kovno gradivo in izvede usposablja-nje uslužbencev policije, ki vodijo omenjene postopke.

II.

Policija naj pri pripravi letnega načr-ta dela za leto 2012 opredeli kazalce za uresničitev nalog.

III.

Policija pošlje letni načrt dela v potr-ditev ministru za notranje zadeve do 30. 11. 2011.

IV.

Te usmeritve in obvezna navodila pričnejo veljati takoj.

V funkciji ministra za notranje zadeve:

Aleš Zalar minister

PRILOGA


PRILOGAVArNOST

47


VArNOSTNOVICE

V prvem tednu letošnjega julija je Združenje policistov Slovenije v sodelovanju s Sindika-tom policistov Slovenije na območju policij-skega vadbenega centra v Gotenici postavilo kamp Modri medo. 48 otrok policistov in dru-gih uslužbencev policije in Ministrstva za no-tranje zadeve, v starosti od šest do šestnajst let, so uživali v številnih aktivnostih, ki jih je pripravil vodja kampa Emil Kačičnik skupaj s sodelavci in zunanjimi izvajalci. Gre za eno od oblik pomoči »policijskim« družinam, da otro-ci aktivno preživijo počitniške dni in da hkrati spoznajo osnovne prvine poklica policista. (Besedilo: Adil Huselja; foto: arhiv ZPS)

Namestnik generalnega direktorja policije Mat-jaž Šinkovec je konec julija sprejel regionalno varnostno atašejko na ameriškem veleposla-ništvu v Ljubljani Vanesso C. Freeman ob iz-teku njenega dveinpolletnega dela v Ljubljani. Govorila sta o dosedanjem izjemno dobrem sodelovanju, ki naj bi se nadaljevalo tudi z no-vo regionalno varnostno atašejko. Ta je delo Freemanove prevzela konec septembra. (Foto: Brigita Petric)

Generalni direktor policije Janko Goršek je sredi avgusta sprejel policista Antonia Jeseničnika in Janeza Rojka, ki sta med 15. julijem in 15. av-gustom 2011 opravljala naloge na Hrvaškem. Policista sta ob zaključku dela pohvalila sodelo-vanje s hrvaškimi kolegi in zaradi izjemno pozi-tivnih izkušenj predlagala, da bi se tovrstno so-delovanje še okrepilo. Podala pa sta tudi nekaj predlogov za izboljšave in opozorila na nekate-re težave, s katerimi sta se srečevala pri svojem delu. (Foto: Nina Djordjević)

Neprimerna oz. neprilagojena hitrost ostaja poglavit-ni vzrok prometnih nesreč. Ker hitrost pomembno vpli-va na prometno varnost, policija uvaja nov, dodatni način merjenja hitrosti na avtocestah, namenjen zla-sti ugotavljanju najhujših prekoračitev. Gre za merit-ve z laserskimi merilniki hitrosti, ki za dokumentiranje uporabljajo video zapis, s čimer je vsaka prekoračitev hitrosti dokumentirana s fotografijo. Policisti meritve izvajajo z nadvozov, morebitne kršitelje pa nato izloči-jo iz prometa oz. ustavijo na primernem mestu in z nji-mi izvedejo ustrezen postopek. (Foto: Anita Kovačič)


VArNOST

49

Pred generalnim direktorjem policije Jankom Gorškom je 15. julija 2011 slovesno zaprisegla XI. generacija kandidatk in kandidatov za policiste. Policijske vrste so tako bogatejše za 36 novih policistk in 94 novih polici-stov, odgovornih za najrazličnejše zahtevne naloge na številnih področjih policijskega dela, s katerimi zago-tavljamo varnost prebivalcev v Sloveniji. V svojem na-govoru jih je Goršek na policijsko pot pospremil zlasti z besedami o lastnosti dobrega policista in osnovnega poslanstva policije, ki je služiti ljudem. Tudi tokrat je bil med policisti izbran najbolj uspešen kandidat generaci-je, tj. Ernest Bricman. (Foto: Anita Kovačič)

Delavce Centra za varovanje in zaščito v Upravi za policijske specialnosti je v začetku septembra obiskal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Ljubo Germič. Ob delovnem obisku mu je vodstvo centra predstavilo varovanje objektov in varovane osebe. Germič je v svojem pozdrav-nem nagovoru izrazil veliko spoštovanje do dela in poslanstva policije. (Foto: CVZ UPS)

Vodstvo policije je skupaj z v policiji zaposlenima vrhun-skima športnikoma Petro Nareks in Petrom Mankočem ob prvem šolskem dnevu obiskalo osnovni šoli v Ljubljani in Celju ter pospremilo osnovnošolce na varno pot v novo šol-sko leto.

Generalni direktor policije Janko Goršek in direktor Policij-ske uprave Celje mag. Karol Turk sta obiskala osnovnošolce II. Osnovne šole Celje, kjer imajo letos kar 54 prvošolčkov. Namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in direktor Policijske uprave Ljubljana mag. Stanis-lav Vrečar pa sta se mudila v Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani, kjer se je letos v prvi razred podalo 46 malčkov in malčic. (Foto: Monika Ošir, Radio Fantasy)

Generalni direktor policije Janko Goršek je konec septem-bra sprejel štiri policiste, ki so 2. oktobra 2011 za eno leto odpotovali v misijo EULEX na Kosovo. To so Boštjan Grm, Matej Brajnik, Aleksander Bračko in Boštjan Smolej. Čez nekaj dni pa je namestnik generalnega direktorja polici-je Matjaž Šinkovec sprejel policista, ki sta odpotovala na mednarodno civilno misijo v Gruzijo, in sicer Aleksandra Majheniča in Matjaža Marolta. (Foto: Anita Kovačič)

NOVICE


VArNOSTNOVICE

Ob 20. obletnici ustanovit-ve Olimpijskega komiteja Slovenije so se njeni člani oktobra, na slavnostni seji skupščine, z jubilejnimi na-gradami zahvalili vsem za-služnim športnicam, šport-nikom, trenerjem ter orga-nizacijam, ki so s svojimi športnimi uspehi in drugim delovanjem prispevali k pro-mociji športa in posredno drugih pozitivnih vrednot, ki jih šport nosi s seboj. Med dobitniki priznanj je bila tu-di Policija, ki je prejela zlati znak Olimpijskega komiteja Slovenije za sodelovanje in pomoč pri zaposlitvi vrhun-skih športnikov. Priznanja so prejeli tudi Sara Isaković, Tina Maze, Robert Kranjec, Iztok Čop in Luka Špik, vr-hunski športniki, zaposleni v Policiji, ki so v zadnjem desetletju osvajali odličja na olimpijskih igrah. (Foto: Nina Djordjević)

Generalni direktor policije Janko Goršek je v za-četku oktobra sprejel veleposlanico Italijanske republike v Republiki Sloveniji Rosselle Franchini Sherifis in ji uvodoma čestital ob imenovanju na mesto veleposlanice. Sogovornika sta srečanje izkoristila zlasti za pogovor o krepitvi medse-bojnega sodelovanja med slovensko policijo in italijanskimi varnostnimi organi, pristojnimi za javno varnost. Kot sta ugotovila, je sodelovanje, zlasti na regionalnem nivoju zgledno, še posebej intenzivno pa poteka med koprsko, novogoriško in kranjsko policijsko upravo ter italijanskimi kve-sturami. (Foto: Monika Golob)

Generalni direktor policije Janko Goršek je v začetku oktobra sprejel namestnika ministra za notranje zadeve Republike Kosovo Ismeta Ibishija. Pogovor je tekel tudi o medsebojnem sodelovanju med policijama, ki je zelo dobro, še posebej na področju boja zoper organiziran kriminal. Kosovska dele-gacija je obisk izkoristila zlasti za ogled in delovanje opera-tivno-komunikacijskega centra, ustavili so se tudi v Muzeju slovenske policije, obisk pa zaokrožili s spoznavanjem orga-niziranosti in delovanja Letalske policijske enote na Brniku. (Foto: Nina Djordjević)


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

51

Leta 2009 smo objavili javni razpis v katerem smo pričeli iskati zunanjega izvajalca za izgradnjo aplikacije. Na raz-pisu smo izbrali podjetji Zaslon telecom in CVS mobile. Ob tem smo združili moči še predstavniki iz različnih služb policije. Najmočneje je bil zastopan Urad za in-formatiko in telekomunikacije iz Gene-ralne policijske uprave. Poleg njih smo sodelovali še zaposleni iz državnega, mariborskega in ljubljanskega operativ-no-komunikacijskega centra. V projekt smo vložili ogromno dela, časa in raz-mišljanja, kako naj premostimo posa-mezne ovire, ki so se pojavljale in se niso dotikale le tehničnih in finančne plati, ampak predvsem operativnih in organi-zacijskih plati.

Po intenzivnih testiranjih aplikacije na območju PU Maribor in PU Ljublja-na smo projekt zaključili v začetku po-letja 2011. Zadeva se je že razširila tudi na območje PU Murska Sobota. Danes imajo posamezna vozila policije, ki so opremljena s prizemeljskimi digitalnimi radijskimi zvezami TETRA (Terrestrial Trunked Radio) vgrajene tudi GPS mo-dule, ki izračunavajo podatke o lokaciji vozila. Za prenos podatkov med vozili in aplikacijo GPS Policije se uporablja TETRA radijsko omrežje. S tem smo za-gotovili zaščito podatkov in neodvisnost od nekoga tretjega. Aplikacija GPS Poli-cije je orodje za samodejno določanje geografskega položaja na kartografskih podlagah tudi za vse druge uporabnike,

ki imajo v TETRA radijskih zvezah nameš-čen GPS aktiven modul. Delovanje GPS modula smo testirali tudi v ročni radijski zvezi, ki je bila v helikopterju in je odlič-no prikazovala let helikopterja.

Nova aplikacija: GPS Policija

Albin Gradišnik, OKC, PU Maribor

Miha Ristič, OKC, PU Ljubljana

GPS (Global Positioning System) naprave so v našem življenju postale cenovno dostopne in skoraj vsak jo že poseduje, če ne drugje na svo-jem mobilnem telefonu. Željo, da bi imeli GPS v policiji je bila močna že nekaj let. Glavna težnja pri vzpostavljanju GPS sistema je zagoto-viti ustrezen in cenovno sprejemljiv prenos podatkov ter uporabnost. V policiji smo želeli narediti aplikacijo, ki bo uporabna za operativne potrebe.

Dostop do aplikacije GPS Polici-je je prvenstveno namenjen de-lavcem OKC PU, dežurnim poli-cistom na policijskih postajah in operativnim štabom ter drugim. Uporabniki vidijo le privzete GPS module, ki pripadajo njihovi enoti.


STROKOVNI PRISPEVEK

52

VArNOST

Za učinkovito uporabo v operativ-ne namene, smo za prikaz policistov na terenu uporabili različne ikone in barve teh ikon. Ikone ponazarjajo vr-sto uporabnika (policist, intervencij-sko, osebno vozilo, pes, konjenik …). Iz barve ikon pa je razvidno, ali gre za uniformiranega uporabnika ali policist v civilu. Aplikacija ima trenutno trideset različnih ikon.

Prednost aplikacije GPS Policije je tudi v optimalnejšem razporejanju policijskih patrulj, možnost analizi-ranja in rekonstruiranja dogodkov, skrajšanje reakcijskega časa polici-je ter možnost izdelave določenih statistik. Policija je lahko učinkovi-ta, če se policijske sile uporabljajo na območju cele države, ne glede kateri PP ali PU pripadajo.

Avtorja tega prispevka sta ves čas aktivno sodelovala pri nastajanju GPS Policije. Vanjo sta vključila veliko znanja, izkušenj, časa in en-ergije. Upata, da se bo trud vseh članov projektne skupine pre-poznal v široki uporabi te aplikaci-je in da bo služila večji varnosti policistov ter kvaliteti policijskih storitev. Zahvaljujeta se vsem policistom, ki so s svojim delom na terenu in OKC pomagali kot testni uporabniki.

Digitalna prijava preko s SDS (Short Data Service), ki se uporablja na PU Ma-ribor in PU Ljubljani, nam omogoča, da so policijske patrulje/policisti v GPS aplikaciji policije prikazane s svojim klicnim znakom ter podatki o vrsti dela, številu policistov v patrulji, delovnem čas, specifični opremi ter vrsti in tipu vozila. Ti podatki zagotavljajo podpo-ro za odločanje pri napotitvah na kraje interventnih dogodkov in pri nudenju ustrezno pomoči. SDS digitalne prijave se postopoma uvajajo tudi na drugih policijskih upravah.

Aplikacija GPS Policije prepoznava delovne statuse in status alarma, kate-rega tudi zvočno prikaže. Alarm je delo-vni status, ki sporoča, da je policist, ki ga je oddal, v neposredni nevarnosti in mu je potrebno takoj pomagati z vse-

mi razpoložljivimi policijskimi silami, ki morajo priti takoj na kraj, kjer se nahaja ta ogroženi policist, in tam takoj ukre-pati, da se policista zaščiti. Zato je po-sebej priporočljivo, da dežurni policist na PP ves čas uporabljajo to aplikacijo, saj bodo preko nje sprejeli tudi status alarma in bodo lahko ob zaznavi tega takoj ustrezno pomagali.

Ker so dostopi do podatkov v apli-kaciji GPS Policije vezani na »lastništvo« patrulj, smo morali v primeru nujnih operativnih potreb zagotoviti možnost dostopa do podatkov tudi drugim ob nadzoru matične enote. V aplikacijo smo uvedli sistem prerazporeditve enot in patrulj imenovano »posojanje enot«. Ta možnost omogoča, da za določen čas dela posamezne policijske patrulje na območju druge PP ali PU matična enota, ali OKC »posodi« drugi enoti. S tem omogoči, da jo vidi (spremlja) in z njo razpolaga tisti, ki mu je »posojena«. Po končani nalogi se jo enostavno dru-gemu zbriše in je vidna le matični eno-ti.

Uporaba aplikacije je povezana in zaradi tega tudi omejena z opremlje-nostjo enot policije s sistemom TETRA. Širitev aplikacije je namreč možna le ob pokritosti posameznih območij Sloveni-

je z prizemeljskim digitalnim radijskim signalom TETRA. Zato si želimo, da bi bile vse policijske enote čim prej opre-mljene s TETRA in bi s tem dobile mož-nost uporabe te aplikativne rešitve.

Aplikacija GPS Policije deluje v splet-nih brskalnikih Mozilla Firefox, verzija 5 in novejše, Opera, verzija 11 (slika 1) in novejše, ter Google Chrome, verzija 11 in novejše. Do aplikacije se lahko do-stopa le preko omrežja policije oz. na-ših delovnih postaj na intarnetu.

Za prenos podatkov o geografskih koordinat lokacije se v večini upora-bljajo TETRA radijske zveze znamke Motorola in Sepura. Uporabnik GPS aplikacije pa lahko posamezno lokacijo prikaže v različnih kartografskih mer-ilih odvisno od trenutnih operativnih potreb (slika 2).

Besedilo: Albin Gradišnik, OKC, PU Maribor, in Miha Ristič, OKC, PU Ljubljana



53

Ocena tveganjaTemelj za pripravo in izvajanje programov usposabljanj policistov s področja varnosti in zdravja pri delu

Mag. Leon Vedenik, Služba za varnost in zdravje pri delu, UUČV, MNZ

Krope (2009) ugotavlja, da je skrb za varnost policista zelo pomembna tema vseh Policij v svetu. Res pa je, da se Poli-cije razreševanja tovrstne problematike lotevajo zelo različno. Tam, kjer so bili policisti pri napadih huje poškodovani ali so celo izgubili življenje, je skrb večja, drugod je ravno nasprotno, in to nikakor ni spodbudno.

Mednarodna organizacija dela (ILO) opisuje delovno mesto policista kot delavca, katerega glavna naloga je va-rovanje ljudi. Ugotovljena tveganja, ki se pojavljajo v zvezi z delom policista, so predvsem tveganja zaradi stalne pri-sotnosti v prometu (npr. večja možnost

prometnih nesreč); fizikalna tveganja (npr. stalna izpostavljenost neugodnim vremenskim razmeram, kot so nizke in visoke temperature, dež, sneg itn., kar lahko povzroča okvaro zdravja itn., izpo-stavljenost hrupu službenih vozil itn.); tveganja v zvezi z nevarnimi snovmi (npr. izpušni plini - prisotnost CO); tveganja, ki jih lahko povzročijo biološke nevarno-sti (npr. pri postopku policista z rizičnimi skupinami ali osebami, okuženimi z HIV, hepatitisom, stik s kužnim materialom itn.); tveganja, ki so posledica neustrez-ne ergonomske ureditve vozil, tveganja psihosocialnih in organizacijskih razmer (npr. pojav stresa, neenakomeren delo-vni čas itn.); tveganja, ki nastajajo zaradi

stalnega (ne)posrednega stika policista z osebami (napadi, grožnje itn.) itn.

Zagotavljanje ustrezne varnosti in zdravja pri delu je zato pri opravljanju nalog policistov v določenih primerih lahko še posebej kritično in nepredvid-ljivo.

Možnosti poškodb in zdravstvenih okvar so tako prisotne že pri vsakem postopku oz. delu, ki ga policist oprav-lja, tako s strani strank, kakor s strani delovnega okolja, saj je prav ta nepred-vidljivost z druge strani vzrok za nujno in ustrezno usposobljenost policistov predvsem zaradi zagotavljanja njihove lastne varnosti.

V članku predstavljam sistem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu poli-cistov v skladu z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu ter Izjavo o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve. V zvezi s tem pred-stavljam zatečeno stanje izvajanja ter ustreznost samih programov usposab-ljanj, s predlaganimi rešitvami in sistemsko ureditvijo usposabljanj v skladu z veljavno zakonodajo, z namenom čim višje usposobljenosti in s tem posledič-no zagotavljanja ustrezne lastne varnosti policistov.

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi


STROKOVNI PRISPEVEK

54

VArNOST

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi



55

IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA V POLICIJI

Izjava o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji je bila sprejeta v letu 2002. Ta je z njeno 1. revizijo v letu 2005, 2. revizijo v letu 2009 in delno 3. revizijo letu 2010 krovni dokument za izvajanje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, saj pomeni predvsem novo strategijo varnostnega menedžmenta celotnega ministrstva, predvsem pa Policije, ter sistemski pri-stop za skupno zagotavljanje varnosti zaposlenim.

Določene so naloge in odgovornosti odgovornih oseb za varnost in zdravje pri delu. Izdelan je organigram odgovor-nih oseb za varnost in zdravje pri delu v organizacijskih enotah v Policiji, ločeno za enote generalne policijske uprave, policijske uprave in policijske postaje.

Za vsa delovna mesta policistov so izdelana tipična delovna mesta, za kate-ra so izdelane ocene tveganja, določene so nevarnosti in škodljivosti, ki se lahko pojavljajo na delovnih mestih, ter var-nostni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Za samo izvajanje varnostnih ukre-pov, ki so določeni na osnovi tveganj, je še kako pomembno ustrezno usposab-ljaje s področja varnosti in zdravja pri delu, glede na ugotovljene nevarnosti, ki pri tveganjih lahko nastanejo.

Ravno zaradi tega je potrebno, da se ocena tveganja za posamezna tipična delovna mesta obdobno preverja, do-polnjuje ali spremeni, zlasti ko obstoječi varnostni ukrepi za zmanjševanje tve-ganj niso več zadostni oz. ustrezni.

Ocenjevanje tveganja, ki je bilo na-rejeno za policiste, ni torej nič drugega kot skrbno proučevanje vseh dejavni-kov, ki lahko ogrozijo varnost in zdrav-je, povzročijo poškodbo ali zdravstveno okvaro policista. Zato se z ocenjevanjem posameznega tveganja ocenjuje, ali so izvedeni varnostni ukrepi zadostni, ali je treba narediti še kaj več, da se zagotovi ustreznejša varnost policistov.

TIPIČNA DELOVNA MESTA POLICISTOV

Tipična delovna mesta v Policiji so določena na podlagi obstoječe sistemi-zacije delovnih mest, ki jo določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji de-lovnih mestih z združevanjem teh delo-vnih mest za katera so značilna: enako delovno področje, enaki ali podobni delovni postopki, enaka ali podobna glavna in dodatna opravila, enaka delo-vna oprema in druga sredstva za delo ter enako ali podobno delovno okolje

ter podobna tveganja in ugotovljene nevarnosti.

Vsako tipično delovno mesto sestav-lja šest delov. Ti obsegajo: opis delo-vnega mesta (opis delovnega mesta je vezan na izdelan akt o notranji organi-zaciji in sistemizaciji delovnih mestih); uporabo delovne opreme (seznam de-lovne opreme, ki se uporablja pri delu oz. na delovnem mestu (npr. prevozna sredstva, oborožitev, posebna tehnična sredstva, telekomunikacijska oprema, birotehnična oprema, oprema delavnic, oprema laboratorijev, različnih delovišč itd.)); uporabo nevarnih snovi (seznam nevarnih snovi, ki se uporabljajo pri delu (npr. eksplozivne snovi, vnetljive, zdrav-ju škodljive, dražilne snovi itn.)); upora-bo osebne varovalne opreme (seznam osebne varovalne opreme, ki jo je po-trebno na tem delovnem mestu uporab-ljati z namenom preprečevanja poškodb in zdravstvenih okvar); oceno tveganja (ugotovljene nevarnosti, značilne za ti-pično delovno mesto, ocenjevanje ravni oz. stopnje tveganja zaradi posamez-nih nevarnosti ter posledično ukrepe, ki iz tega sledijo) in zdravstveno oce-no (stopnjo zdravstvene ali življenjske ogroženosti, možnosti poškodb pri delu, možnost pojavljanja zdravstvenih težav in okvar v zvezi z delom; opredeljene so zdravstvene in psihofizične zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu; posebej je opredeljena primernost dela oz. delovnega mesta za posebej varo-vane kategorije zaposlenih, določeni so predhodni, usmerjeni obdobni in izred-ni preventivni zdravstveni pregledi).

UGOTOVLJENE NEVARNOSTI V ZVEZI Z DELOM POLICISTOV

Glede na naravo dela, specifičnosti delovnih procesov in postopkov poli-cistov je bilo iz ocen tveganj, iz Izjave o varnosti z oceno tveganja (2002, 2005, 2009 in 2010), ugotovljenih več različnih nevarnosti, ki lahko ogrožajo policiste.

Nevarnosti so bile določene so bi-le na podlagi proučitve opredeljenih dejavnikov nevarnosti in škodljivosti na tipičnih delovnih mestih policistov; analize in zdravstvene ocene delovnega mesta policista; spremljanja in prouče-vanja zdravstvenega stanja in delovne zmožnosti policistov z zdravstvenimi pregledi; proučitve zdravstvenega sta-nja in delovne zmožnosti policistov, ki jih je obravnavala zdravstvena komisi-ja Policije; spremljanja in proučevanja poškodb pri delu, kolektivnih nezgod pri delu in nevarnih pojavov v zvezi z delom; spremljanja in proučevanja bol-niškega staleža in delovne invalidnosti policistov; spremljanja in proučevanja nekaterih nevarnosti in škodljivosti pri

delu v enotah ter splošnih delovnih raz-mer v delovnih in pomožnih prostorih v objektih Policije.

UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI POLICISTOM

Glede na stopnjo tveganja so v Iz-javi o varnosti z oceno tveganja (2002, 2005, 2009 in 2010) določeni splošni in posebni varnostni ukrepi za zmanjšanje tveganj zaradi obremenitev, nevarnosti in škodljivosti pri delu.

Poleg splošnih in posebnih varnost-nih ukrepov so določeni še prednostni ukrepi za zmanjšanje ravni tveganj veza-ni na ugotovljene nevarnosti, nanašajo pa se predvsem na ustrezno zagotavlja-nje usposabljanja policistov za varno in zdravo delo, organizacijskih in tehničnih ukrepov, delovnega okolja, zdravstve-nega varstva delavcev, delovnih in po-možnih prostorov, delovne opreme in osebne varovalne opreme.

USPOSABLJANJA POLICISTOV S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V sklopu Policijske akademije deluje Šola za policiste, Višja policijska šola in Center za usposabljanje in izobraževa-nje. Osnovna naloga akademija je izob-raževanje in usposabljanje policistov za namene izvajanja dela in policijskih postopkov. V zvezi s tem so izdelani programi izobraževanj in usposabljanj, na osnovi katerih se izobražuje in uspo-sabljanja policiste za opravljanje dela in izvajanje policijskih postopkov.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999) v 13. členu določa, da sta vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sestavni del splošne-ga in poklicnega izobraževanja na šo-lah vseh vrst in stopenj ter sestavni del uvajanja v delo in stalnega strokovnega usposabljanja delavca.

Zakon v 15. členu določa, da mo-ra delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako da delavce usposablja za varno delo.

Iz 32. člena zakona izhaja, da ima po-licist pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdrav-stvenega varstva ter, da se usposablja za njihovo izvajanje.

Kot je razvidno iz samih programov akademije, akademija sicer revidira pro-grame ter implementira področja varno-sti v njih, vendar s obstoječimi programi še vedno v celoti ne izpolnjuje 13. 15. in 24. člena zakona.

V skladu s 24. členom navedenega zakona je potrebno za policiste določi-Fo

to: a

rhiv

Sp

ecia

lne

enot

e, U

PS


STROKOVNI PRISPEVEK

56

VArNOST

ti tudi občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno de-lo, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare.

Prav tako je potrebno občasne pre-izkuse določiti tudi za tiste policiste, ki delajo na delovnih mestih, kjer so po-škodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostejše. Roki občasnih preizkusov ne smejo biti daljši od dveh let.

Policiste je potrebno stalno uspo-sabljati za varno opravljanje dela, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu in sicer ob sklenitvi delovnega raz-merja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu.

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se mora izvaja po programu, ki ga mora Policija po potrebi obnavljati in spre-minjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Usposoblje-nost policistov se mora stalno prever-jati s preizkusi teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo.

Ustrezno usposabljanje policistov s področja varnosti in zdravja pri delu je ključnega pomena za nadaljnje delo policistov. Policiste je potrebno, za var-no opravljanje dela v skladu z izdelano oceno glede in glede ugotovljenih ne-varnosti, na osnovi sprejetih specifičnih programov usposabljanj, ravno zaradi zagotavljanja njihove lastne varnosti, stalno periodično usposabljati.

Usposabljanja morajo biti vezana na vse delovne postopke ter sredstva za delo, ki jih uporabljajo v zvezi z delom (objekti, delovna oprema, osebna varo-valna oprema, nevarne snovi), ki lahko povzročajo nevarnost ter tveganje za poškodbo, zdravstveno okvaro ali celo smrt.

V vseh programih, ki so namenjeni usposabljanju je potrebno obvezno im-plementirati področje varnosti ter pri izvajajočih programih obvezno določiti občasne preizkuse teoretične in prak-tične usposobljenosti za varno delo za policiste, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja ne-varnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste policiste, ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostejše ter določiti periodične roke za občas-ne preizkuse, ki ne smejo biti daljši od dveh let.

Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu mora v vsakem primeru izvajati ustrezna, strokovna in številčno

kadrovsko podprta »varnostna« struk-tura, ki bo policiste usposabljala za stro-kovno ter varno delo na vseh delovnih področij, ki jih policisti opravljajo.

Odgovorne osebe za varnost in zdravje pri delu v Policiji morajo, za za-gotavljanje sistemske ureditve varnosti in zdravja pri delu, policistom stalno omogočati, da izvajajo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihove var-nosti, vključno s preprečevanjem ne-varnosti pri delu, stalnim obveščanjem in skrbeti za njihovo stalno usposoblje-nost s področja varnosti in zdravja pri delu. V zvezi s tem morajo zagotavlja-ti tudi ustrezna materialna in finančna sredstva za realizacijo le tega.

Vrh menedžmenta Policije mora tudi v prihodnje strmeti k izvajanju in realizaciji takih preventivnih ukrepov in izbirati take delovne in organizacij-ske metode, ki bodo stalno zagotavljale večjo stopnjo varnosti in katere bodo stalno vključene v vse njene aktivnosti.

Menedžment mora omogočati vpe-ljave določenih standardov, ki v skladu z veljavno zakonodajo organizacijsko urejujejo sistem zagotavljanja varnosti policistom vključno z ustreznim uspo-sabljanjem s področja varnosti in zdrav-ja pri delu, vse z osnovnim namenom zagotavljanja ustreznejših in kvalitet-nejših varnih rešitev in storitev na vseh specifičnih področij dela Policije.

Z vpeljavo in sprejetjem standardov bi vodstvo menedžmenta Policije s tem sistemsko pridobil tudi kvalitetnejše in posledično varnejše delovne pogoje za policiste, za katere je tudi zakonsko za-vezan in za katere se je opredelil tudi v sami Izjavi o varnosti z oceno tvega-nja, saj se mora zavedati, da je ustrez-no zagotavljanje varnosti ljudi, kot ena izmed glavnih nalog Policije, odvisno predvsem od ustreznega zagotavljanja lastne varnosti policistov samih.

LITERATURA

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01)

Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur. list RS, št. 30/2000)

Izjava o varnosti z oceno tveganja v MNZ RS in Policiji, (2002) MNZ RS, Ljub-ljana

Izjava o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve – 1. revi-zija, (2005) Ministrstvo za notranje zade-ve Republike Slovenije, Ljubljana

Izjava o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve –2. revizi-

ja, (2009) Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana

Izjava o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve –3. revizi-ja, (2010) Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana

Krope F., S. (2009) Napadi na polici-ste – tuje in domače raziskave , Zaščita in pomoč policistom, Zbornik prispevkov, Tacen, str. 32-45

Vedenik, L. (2001) Organizacija var-nosti in zdravja pri delu. Varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred poža-rom v Policiji. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija, str. 5-8

Vedenik, L. (2003) Izjava o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notra-nje zadeve RS. V: Varstvo pri delu, var-stvo pred požari in medicina dela : po-svet z mednarodno udeležbo, Portorož, 13. - 14. maj 2003. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, str. [1-8]

Vedenik, L. (2005) Vpeljava standar-da OHSAS 18001 v integracijo sistemov vodenja managementa Policije. Delo + varnost, letnik 50, št. 4, str. 8-13

Vedenik, L. (2005) Vpeljava standar-da OHSAS 1801 in standarda ISO 9001 v management vodenja prometne Polici-je. V: Varstvo pri delu, varstvo pred po-žari in medicina dela : dvodnevni posvet z mednarodno udeležbo, Portorož 2005, 17.-18. maj 2005. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za tehniško varnost, str. 1-2

Vedenik, L. (2006) Izjava o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notra-nje zadeve RS - prva revizija. V: Varstvo pri delu, varstvo pred požari in medicina dela : dvodnevni posvet z mednarodno udeležbo, Portorož 2006, 16.-17. 5. 2006. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemij-sko tehnologijo, Oddelek za tehniško varnost, str. 1-3

Vedenik, L. (2006) Ocena tveganja policista prometne Policije - Risk assess-ment of a traffic policeman. V: Globalnavarnost, Bled 13. in 14. oktobra. [Ljublja-na: Planet GV,], str. 289-293

Vedenik, L. (2007) Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom - sistemska ureditev. 8. slovenski dnevi varstvoslovja, Bled, Zbornik povzetkov [!prispevkov]. Maribor: Fakulteta za var-nostne vede, str. 7-18



57

IntegritetaRezultati usposabljanja in učinki na delo

mag. Simon Slokan,Odbor za integriteto in etiko v policiji

Robert Šumi, Odbor za integriteto inetiko v policiji

Že v procesu izvajanja usposabljanja smo se izvajalci zav-zemali, da se policistom prenese zavedanje, da je vsak posa-meznik znotraj organizacije pomemben. Ob tem je bilo skozi pogovor pojasnjeno in predstavljeno, da dejanja posamez-nika (pozitivna in negativna) vplivajo na celotno organizacijo (neposredno in posredno).

Takoj po zaključku usposabljanja smo pri udeležencih za-znali veliko pozitivne misli, predlogov in pobud za nadaljnje delo na omenjenem področju. Pozitivne učinke pa smo nato zaznali na podlagi izvedenih analiz, ki kažejo na učinkovito in uspešno delo policije na področju preprečevanja kršitev etič-nih načel in storitev kaznivih dejanj, katerih so osumljeni poli-cisti. Preučevali smo tudi analize javnomnenjskih raziskav, pri čemer smo ugotovili pozitivne vidike predvsem pri zadovolj-stvu ljudi s policisti1.

V prispevku želimo skozi prizmo statistično obdelanih po-datkov prikazati trend zavedanja pomena osebne integritete v praksi in posledično izboljšanje stanja na področjih, ki kažejo na neprimerna ravnanja policistov. Predstavljena bo interpre-tacija analize letnih poročil Policije, s poudarkom na pritožbah in kaznivih dejanjih, ki so jih bili osumljeni policisti.

Ugotovitve kažejo pozitiven trend zmanjšanja pritožb na delo policistov in storitev kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. Ob tem se pa zavedamo, da si lahko pojmovanje statistike, pojmov in pojavov vsakdo razlaga drugače, kljub temu pa smatramo, da smo sami ob natančno zastavljenem cilju in s kritično oceno, objektivno ocenili stanje in primer-jali podatke na katere je imelo omenjeno usposabljanje s področja krepitve integritete posreden oziroma neposreden vpliv.

EVALVACIJSKI PODATKI USPOSABLJANJA KREPITVE INTE-GRITETE

Usposabljanja se je udeležilo 7303 zaposlenih v policiji, od katerih jih je anketni vprašalnik izpolnilo 6286, kar znaša 86 % vseh. Od tega je bilo približno 15 % žensk in 85 % mo-ških, povprečne starosti 35,39 let (7,523 - SD) in s povprečno 13,58 let zaposlitve v policiji (8,171 SD). 70,1 % anketirancev je imelo dokončano srednjo izobrazbo, 6,4 % višjo, 16,3 % visoko strokovno in 7,1 % univerzitetno ali več, medtem ko je 24,7 % vseh anketiranih, v času izvajanja usposabljanj, nadaljevalo s študijem.

Foto

: Mon

ika

Gol

ob, M

NZ

Usposabljanja s področja krepitve integritete se je v letu 2009 in 2010 na območju Slovenije ude-ležilo 7303 policistov. Namen je bil izboljšati poznavanje etičnih in moralnih vrednot, za-vedanje pomena člove-kovih pravic, nevarnosti korupcije in neprimernih ravnanj, predvsem pa krepiti osebno integrite-to policistov.


STROKOVNI PRISPEVEK

58

VArNOST

Vprašalnik je bil razdeljen na štiri sklope, in sicer oceno organizacije usposabljanja, uporabljanih metod ter izvajalcev, oceno vsebine usposabljanja, demografske podatke ter pros-tor za komentar. Prvi in drugi sklop ocenjevanja organizacije usposabljanja, metod, izvajalcev in vsebine je bil sestavljen iz 27 trditev. Te so slušatelji ocenjevali s pomočjo 5 – stopenjske lestvice, pri čemer je 1 pomenila najslabšo 5 pa najboljšo oce-no.

Rezultati evalvacije dela so zelo dobri in so članom delovne skupine ter vodstvu slovenske policije pomenili pravo spod-budo za nadaljnje delo. Hkrati oziroma poleg visokih ocen so člani Delovne skupine za krepitev integritete prejeli tudi 1050 pozitivnih pisnih komentarjev, od skupno 16,7% vseh anke-tirancev. Tudi to pomeni odličen rezultat, sploh v primerjavi z dejstvom, da je bilo negativnih pisnih komentarjev le 19, oziroma da je bilo tako ali drugače resnično nezadovoljnih le 0.3% vseh anketirancev.

V nadaljevanju je prikazanih le nekaj ocen o koristnosti usposabljanja ter percepciji anketirancev o pomembnosti in-tegritete pri opravljanju policijskega dela.

Tabela 1: Povprečne ocene o koristnosti usposabljanja ter pomenu integ-ritete pri policijskem delu

Trditev M SD

Predavanje ocenjujem kot koristno 4,67 ,614Pridobljeno znanje bom lahko uporabil pri vsakdanjem delu 4,36 ,790

Za delo policista oziroma opravljanje policijskega dela je potrebna visoka stopnja integritete

4,60 ,667

Visok nivo integritete predstojnikov je pomemben

4,72 ,578

Visok nivo integritete prispeva k uspešnosti in učinkovitosti policijskega dela

4,62 ,637

Integriteto je potrebno spodbujati, negovati in razvijati 4,73 ,532

1 = ne strinjam se; 5 = strinjam se

Iz rezultatov navedenih v tabeli izhaja, da so anketiranci usposabljanje smatrali kot koristno oziroma uporabno, ter da menijo, da je visoka stopnja integritete policistov in njihovih vodij pomembna. Razvidno je tudi njihovo strinjanje s trditvi-jo, da je potrebno integriteto spodbujati, negovati in razvijati.

PRITOŽBE NA DELO POLICIJE

V omenjenem sklopu bomo predstavili statistiko števila vseh prejetih in utemeljenih pritožb na vseh treh nivojih de-lovanja slovenske policije. Tako bomo predstavili podatke za celotno policijo (generalni nivo), na regionalnem nivoju bomo predstavili podatke za največjo policijsko upravo in sicer Poli-cijsko upravo Ljubljana2. Na lokalnem nivoju pa bomo pred-stavljali podatke za Policijsko postajo Medvode3. Pri tem je po-trebno poudariti, da smo primerjali obdobje od leta 2007 do 2010. Prvi dve leti sta bili kontrolni, leto 2009 in 2010 pa je bilo analizirano, saj je v omenjenem času usposabljanje potekalo oziroma se je zaključilo.

Tabela 2: Število pritožb na delo policistov (generalni nivo)

2007 2008 2009 2010

Prejete pritožbe 675 797 725 636Utemeljene4 59 59 39 40

Vir: spletna stran policije

Iz zgornje tabele je razvidno, da se je v zadnjih dveh let šte-vilo pritožb zmanjšalo, prav tako pa je manjši delež utemelje-nih pritožb, kot v letih pred usposabljanjem.

Tabela 3: Število pritožb na Policijski upravi Ljubljana (regionalni nivo)

2007 2008 2009 2010

Prejete pritožbe 226 231 208 159

Utemeljene 16 18 9 4


Iz zgornje tabele je razvidno, da je prav tako na Policijski upravi Ljubljana viden izrazit padec števila pritožb in števila utemeljenih pritožb.

Tabela 4: Število pritožb na Policijski postaji Medvode (lokalni nivo)

2007 2008 2009 2010

Prejete pritožbe 8 8 9 1

Utemeljene 1 4 0 0


Iz zgornje tabele opazimo, da je leta 2009 bilo število pri-tožb za eno večje, kot leta prej, vendar pa v omenjenem obdo-bju ni bilo več utemeljenih pritožb.

KAZENSKE OVADBE PODANE ZOPER POLICISTE

V omenjenem sklopu bomo predstavili statistiko na vseh treh nivojih, kot je to bilo predstavljeno že pri številu pritožb. Ob tem je potrebno poudariti, da je s 1. 11. 2007 pričel z obra-vnavo kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti, Specializiran oddelek pri Vrhovnem državnem tožilstvu5. Zaradi drugačne-ga načina vodenja omenjenih postopkov v preteklosti, poda-tkov za leto 2007 nismo primerjali.

Tabela 5: Število kaznivih dejanj, ki so jih bili osumljeni policisti (generalni nivo)

2008 2009 2010Št. prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj

196 122 137


Iz zgornje tabele je viden upad števila kaznivih dejanj v za-dnjih dveh letih v primerjavi z letom 2008.

Tabela 6: Število kaznivih dejanj, ki so jih bili osumljeni policisti iz Policijske uprave Ljubljana (regionalni nivo)

2008 2009 2010

Št. prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj

46 26 23


Iz zgornje tabele je viden izrazit padec v zadnjih dveh letih, saj se je število kazniv dejanj bistveno zmanjšalo.

Tabela 7: Število kaznivih dejanj, ki so jih bili osumljeni policisti iz Policijske postaje Medvode (lokalni nivo)

2008 2009 2010

Št. prijavljenih in odkritih kaznivih dejanj

0 0 1




59

Iz zgornje tabele je razvidno, da v preteklih letih na enoti ni bilo osumljenega policista, v letu 2010 pa je bil eden.

Omenjena analiza je dejansko hiter pregled nekaterih de-javnikov, ki lahko kažejo stanje na področju osebne etike in integritete. Z analizami vseh segmentov ter preučevanjem skozi časovno obdobje, bomo poskušali v prihodnje doseči, da bo stanje na omenjenem področju še boljše. Zavedamo se namreč, da je omenjeno področje eno najpomembnejših, ki lahko prispeva k izboljšanju stanja na področju medosebnih odnosov, zaupanja v policijo in poveča strokovno in učinko-vito delo.

Na podlagi strateških potreb ter tudi zgoraj navede-nih rezultatov je generalni direktor policije, neposredno po ukinitvi Delovne skupine za krepitev integritete policistov, ustanovil stalno delovno telo - Odbor za integriteto in etiko v policiji, ki je posvetovalno telo generalnega direktorja po-licije. Trenutno pa je temeljna naloga odbora, da v obdobju 2012 - 2015 v sodelovanju s strokovnimi službami policije iz-vede različne nove projekte in aktivnosti, s ciljem izboljšanja organizacijske klime oziroma medsebojnih odnosov, boljše podobe policije v javnosti ter spreminjanja strategije policij-skega dela v skupnosti.

VIRI IN LITERATURA

Poročilo o delu policije za leto 2007, Ljubljana (2008). Čla-nek je dobljen 1. 6. 2011 na:

http://www.policija.si/index.php/statistika-







OPOMBE1 Celotna raziskava in rezultati so predstavljeni v elektronskem zborni-

ku Varstvoslovje, ki je v fazi izdaje, z naslovom Ali se učinki usposab-ljanja krepitve integritete poznajo pri delu policistov? Avtorji Slokan SImon, Šumi Robert, Virtič Franc, Ljubljana, 2011

2 Policijska uprava Ljubljana je ena izmed osmih policijskih uprav v Sloveniji; omenjena policijska uprava je največja, tako glede na te-ritorialno območje, kot tudi na količino izvedenih aktivnosti, saj ob-ravnava skoraj polovico vseh zadev, ki jih obravnava policija v RS

3 Policijska postaja Medvode je lokalna policijska enota, ki spada v Policijski upravo Ljubljana; deluje na območju dveh občin, zaposle-nih je 25 ljudi, na leto pa izvede približno 5.000 postopkov (približno 1.200 s področja kaznivih dejanj; 3.000 postopkov v povezavi s cest-nim prometom, 300 prekrškov s področja splošnih policijskih nalog in tujcev ter 500 drugih zadev;) vodja enote je soavtor članka mag. Slokan Simon

4 Zajete so utemeljene pritožbe, ki so bile ugotovljene na seji senata in pri vodji organizacijske enote

5 Specializiran oddelek pri Vrhovnem državnem tožilstvu obravnava kazniva dejanja oseb, ki imajo policijska pooblastila in ki jih storijo v službi oziroma prostem času; deluje od 1. 11. 2007

Foto: Milan Tomažin, Specialna enota, UPS


STROKOVNI PRISPEVEK

60

VArNOST

Naredite dober vtis III. del

Zofija Hafner, Sektor za odnose z javnostmi , SGDP

Največ svobode je dovoljeno pri izbiri neformalnih oblačil ali »casual«, ki pa morajo biti v mejah dostojnosti (poleti lahko ob-lečemo safari stil ali bermude in polo majico s kratkimi rokavi). Dnevna neformalna oblačila ali »business casual« določa da kra-vata ni potrebna. Prav tako ni obvezna temna obleka. V vsakem primeru morate na hlačah nositi pas, čevlji so lahko tudi rjave barve v skladu z izbranimi hlačami in suknjičem. Nogavice so za moške vedno obvezne, tudi poleti. Dnevna formalna ali »busi-ness smart« velja za vse vrste formalnih poslovnih srečanj, ki se opravljajo v delovnem času in ki veljajo za diplomate, državnike, zaposlene v javni upravi, na ministrstvih, bankirje ter odvetni-ke. Za moškega pomeni obleko s kravato, za ženske pa oblačilo (obleka ali kostim) z zakritimi rameni, ne prevelikim vratnim izre-

zom, dolžina krila pa naj ne bi bila previsoko nad koleni. Ženska mora vedno (tudi poleti!) nositi nogavice in spredaj zaprte čev-lje. Nakit naj bo diskreten. Formalna oblačila se zahtevajo le ob posebnih priložnostih. Čez dan se za moške večinoma dovoljuje temna obleka s kravato (umirjenih vzorcev in barv, najelegant-nejša je enobarvna) in svetla srajca (bela, bež, svetlo modra); za ženske pa kratko (do kolen) elegantno oblačilo z ožjim izrezom okoli vratu. Po 18. uri moški obvezno nosijo temno obleko (mod-ro, sivo, črno), ženske pa »cocktail« kratko obleko. Rjava in zelena obleka za moškega po 18. uri ni zaželena. Slovesna oblačila in večerne obleke se nosijo po 20. uri. Frak (angleško«full evening dress ali white tie« ali »full dress«, ki narekuje slovesno uniformo z odlikovanji) in smoking (»black tie ali dinner dress«) ter žensko

Tudi z obleko veliko povemo o sebi, lahko naredimo do-ber ali slab vtis. Z oblačilom lahko izkažemo spoštovanje do dogodka, gostitelja, kole-gov in drugih povabljenih in zato si danes poglejmo nekaj osnovnih pravil oblačenja.

Državniški in diplomatski poklici pogojujejo določene obveznosti in načine oblače-nja, ki spadajo k celostni po-dobi in to je potrebno »vzeti v zakup«.

Podelitev odlikovanja Zlati red za zasluge Policiji Republike Slovenije, Ljubljana, 23. junij 2011



61

dolgo obleko pri nas najpogosteje zamenjuje pri moških temna obleka z obvezno belo srajco in »resno« kravato, pri ženskah pa večerna obleka. Zapestna ura se ne nosi ob zelo svečanih do-godkih, sprejemih, večerjah, kjer je predpisan frak.

Ne pretiravajte. Manj je več!

Kadar ste v dvomu, se odločite za klasiko. Če pa se vam vseeno zgodi, da pridete na nek dogodek “preveč” ali “premalo” oblečeni (kar predstavlja večjo napako), se ne ozirajte na to in se nikakor nikomur ne opravičujte.

MOŠKI

moška obleka: je lahko enobarvna (temno modra, temno siva in črna) ali z drobnimi črtami, ki pa ne smejo biti vidne od daleč. Pri izbiri obleke naj bo od-ločilna kakovost, ustrezna velikost in pristajajoči kroj. Suknjič je lahko odpet, ko sedemo, sicer naj bo zapet. Odpet je lahko le zadnji in prvi gumb. Če nosimo rob-ček, se ne sme videti robov. Poleti, ko je neznansko vro-če ima pravico sleči suknjič samo gostitelj.

srajca: svetle barve (bela, bež, svetlo modra) z do-volj velikim ovratnikom, da kravata ne bo utesnjevala. Ovratnik srajce izbiramo tako, da je med vratom in ovratnikom za en prst pros-tora. Najbolj elegantne so brez žepa, enobarvne, če pa nosimo pisane pa moramo upoštevati, da imamo na sebi lahko samo en vzorec. Pri dolžini rokavov ne poza-bite, da se mora za popolni izgled, videti en centimeter manšete. Resnim poslovne-žem v obleki se prav tako odsvetuje nošenje srajc s kratkimi rokavi. Kravatne igle se ne nosijo več, zelo »in« pa so zapestni gumbi.

kravata: drobni vzorci ali enobarvne, perfektno zavozlan vo-zelj in zavezane do srede zaponke na pasu.

pas: črn usnjen s čim manjšo, neopazno sponko. Pas mora biti barvno usklajen z barvo hlač, ne s čevlji.

nogavice: naj bodo najmanj za en odtenek temnejše od bar-ve hlač ali čevljev, črne nogavice se nosijo samo k črni obleki. Pomembna je dolžina, saj se pri sedenju in pokrčeni nogi, ne sme videti koža na nogi.

čevlji: visoko na hierarhični lestvici se nosijo visoko loščeni čevlji z vezalkami, običajno pa so črne barve in s tankim us-

njenim podplatom. Debeli gumijasti podplati niso priporoč-ljivi.

dodatki: zapestna ura je pomemben modni in statusni do-datek. Naj bo klasična tanka s številčnico, digitalne ure ne sodijo k obleki in poslovnemu videzu. Moški nakit naj bo mi-nimalističen; največ poročni prstan. Izjemoma tudi pečatni prstan. Verižica, zapestnice in uhani niso dovoljene. Tudi pi-salo je pomemben modni in statusni dodatek in prav je, da je pisalo poslovnega moškega, ki ga uporablja na poslovnih srečanjih skrbno izbrano

pričeska: mora biti kratka in prilagojena obrazu. Če nosite brado ali brke, naj bodo urejeni.

ŽENSKE

»Če se srečate s slabo in neprimerno oblečeno žensko, si boste zapomnili njeno oblačilo. In če se srečate z žensko, ki je skrbno in lepo oblečena, si vedno zapomnite žensko.« (Coco Chanel)

jopič in kostim: v visokem managamentu ženske nosijo vedno kostim s krilom ali hlačami. Barve so: temno modra, črna in temno siva. V zadnjem času se je pridružila tudi rdeča barva. Pomemben je pravi kroj in prava velikost. Pravilno dolg rokav se konča, natanko tam kjer se prelomi zapestje. Jopič oz. jakna mora biti vedno zapeta ter pri tem padati gladko in udobno. Dolžina krila je do kolen.

obleke so zamenjava za krilo in bluzo. Krojene so preprosto, neoprijeto, izbranih barv in materialov.

bluze, rute in šali: vsaka naj ima v svoji garderobi vsaj nekaj belih bluz. Naj bodo klasične. Bela bluza je preprosta in elegantna in se bo vedno odlično podala k kostimom različnih barv. Barve naj ne bodo pretirano agresivne. Rute in šali ustvarjajo klasičen stil, ki ni nikoli démodé.

nogavice: ženske vedno nosijo nogavice – tudi poleti. Danes to ni več problem, saj obstajajo že pet-denske nogavice, ki so skoraj nevidne. Barve so črna in različni odtenki barve ko-že. V poslovnem svetu niso primerne mrežaste, žive barve in vzorčaste nogavice. Tak image je dovoljen umetnicam in ti-stim, ki so se odločile za svobodne poklice. Še nasvet: vedno je dobro imeti pri sebi rezervni par nogavic.

čevlji : profesionalna podoba poslovne ženske se v resnici prične pri čevljih. Priporočljivo je imeti nekaj parov klasičnih salonskih čevljev iz naravnega usnja katerih višina pete naj bo med štiri ali največ sedmimi centimetri. Nikakor se ne od-ločajte za spredaj odprte čevlje in sandale.

poslovni kovčki in torbice: nikoli ne zgrešimo s klasično črno barvo. Torbica bele barve, ni sprejemljiva. Velikost in oblika torbice sta ravno tako pomembni kot je barva. Torbica po protokolu je trda torbica. Bolj proti večeru, ko gremo, manjša je torbica. Po določenem času, ko se torbica ali kovček ob-rabita, ju brez milosti, zavrzite.

pisala: morajo biti skrbno izbrana in v visokem cenovnem razredu; nalivna peresa, ne kemični ali keramični svinčniki.

ličenje: da, vendar naravno in nevtralno tako, da poudarimo samo en del – ali oči ali usta.

frizure: dolgi lasje so vedno speti, umirjenih naravnih barv.

modni dodatki in nakit: dovoljeni so največ štirje kosi nakita. Uhani štejejo za en kos. Ogrlice izbirajte glede na dolžino in debelino vratu. Zapestnice nosite čim manj, saj te rade med pisanjem neprijetno ropotajo. Ura mora biti sorazmerna za-pestju, roki in postavi. Višje je oseba na hierarhični lestvici, bolj pomembno je, kakšna je njena zapestna ura. Očala, se štejejo za en kos tako tista z dioptrijo, kot tudi sončna.

Foto

: Brig

ita P

etric

, Sek

tor z

a od

nose

z ja

vnos

tmi


STROKOVNI PRISPEVEK

62

VArNOST

Sicer pa velja; da je najbolje oblečen tisti čigar oblačila nihče ne opazi – Trollope. Dobro je imeti v pisarni še eno čisto zlikano srajco oz. bluzo in obleko oz. kostim, ki naj bosta iz čistilnice.

Nekaj primerov primernega oblačenja v evropskih državah:

večerni svečani dogodki: za moške smoking (brez odliko-vanj); za ženske dolga obleka.

državni obedi in večerje, državni sprejemi, plesi in podobno: za moške frak z belim telovnikom, lakasti čevlji, odlikovanja; za ženske dolga obleka – lahko tudi z velikim vratnim izre-zom in dolgimi rokavicami.

dnevni sprejemi, neformalni obedi: temno siva ali temno modra obleka, bela srajca in kravata ter črni čevlji za moške; obleka do kolen (ali kostim s krilom) za ženske.

neuradni dogodki in delo v državnih službah: obleke tudi svetlih barv (siva, rjava, modra), nikakor ne športna oprava.

državni pogrebi: (če ni predviden frak): temen suknjič s čr-nim telovnikom, lahko tudi temno siva obleka, bela srajca in temna kravata za moške; kratka črna obleka ali črn kostim za ženske.

svečani pogrebi:. frak s črnim telovnikom in črna kravata za moške; dolga ali kratka črna obleka za ženske.

Če je vabilo, ki je bilo poslano z oznako »white tie«, naslovlje-no na osebo, ki sicer pri svojem delu nosi uniformo je potrebno namesto «white tie«poslati vabilo z oznako »full dress« Ta nare-kuje paradno oz. slovesno uniformo z odlikovanji.

V veliki večini primerov smo o tem kaj in kako naj se obleče-mo na posamezen dogodek obveščeni z vabilom (v spodnjem levem kotu je navedeno predpisano oblačilo. Žensko oblačilo se v vabilih navadno ne omenja, saj naj bi bilo vsakomur jasno, kaj spada k smokingu, fraku in temni obleki (smoking ali black tie – ženske oblečejo dolgo obleko ali koktajlsko obleko do kolen; frak ali white tie – ženske oblečejo večerno toaleto oz. svečano dolgo obleko in temna obleka – ženska se lahko odloči za druge barve kot so: bordo, vijolična, temno zelena ali barva mahagoni-ja), z depešo in ustno.

Če smo uniformirana uradna oseba se držimo naslednjih predpisov, ki urejajo nošenje policijske uniforme in njenih se-stavnih delov:

Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije (Uradni list RS, št. 48/2006)

Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja (Uradni list RS, št. 106/2006)

Pravilnik o dopolnilnih delih policijske uniforme (Uradni list RS, št. 13/2010).

Upoštevajmo tudi napotke o nošenju kravate pri poletnem kompletu uniforme (depeša šifra: 007-15/2006/37 (21-07) z dne 26.6.2006) in o urejenosti policistov (depeša št: 023-1168/2007/1 (21-07) z dne 23.10.2007).

Kako se obleči pred obiski v kraljevih družinah?

Protokol Republike Slovenije se vedno pozanima pri Pro-tokolu ustrezne države tudi o zahtevah glede oblačil. Zelo po-membno vlogo pri tem igrajo barve. Gostje naj ne bi smeli nositi oblačil v barvah kraljevega dvora, npr. na poroki princa Williama je bilo prepovedano nositi oblačila rumene barve, ki je bila rezer-virana za kraljico.

Potreben je tudi vnaprejšnji dogovor o nošenju klobuka za ženske, saj glede tega pravila zahteve niso več tako trdne kot so bile nekoč. Gostitelji vnaprej sporočijo ali se za večerjo zahteva frak ali smoking. Ko je predviden smoking, lahko ženske nosijo dolgo obleko ali kratko večerno obleko. Na svečanih večerjah pri kraljevih družinah na angleškem in švedskem dvoru ženske ne smejo nositi črnih oblek.

Kako se oblečemo za sprejem pri papežu?

Za sprejem pri papežu ni posebnega predpisa. Obstajajo pa nenapisana, a trdno zasidrana pravila, ki so odvisna od tega ali je avdienca zasebna ali javna.

Pri zasebnem sprejemu državnika je bil frak obvezna garde-roba za moškega, danes pa je možna tudi temna obleka s kra-vato. Soproga tujega državnika je morala obvezno nositi črno obleko in pajčolan. Danes ima lahko temno obleko, nikakor pa ne obleke svetlih barv. Pajčolan tudi ni več obvezen.

Ob uradnem ceremonialu lahko veleposlanik pri Svetem se-dežu nosi narodno nošo (tudi pri akreditacijah v Sloveniji), kar je pogosto opaziti pri zlasti pri veleposlanikih iz azijskih in afriških držav, ali frak s trakom nacionalne zastave, ki je zavezan na stra-ni, ali samo frak.

Za javne sprejeme pri papežu velja le pravilo dostojnosti. Kratke hlače niso dopustne.

Uradna poročna fotografija princa Williama in Catherine, London, 30. april 2011.(Foto: 24.ur.com)

Varovanje in spremstvo Njegove svetosti, papeža Janeza Pavla II, Postojna, 2. april 2005. (Foto: MMC RTV SLO)


VArNOST

63

Evropska komisija ocenjuje, da tokovi trgovine z ljudmi na območju Evropske unije zajemajo več sto tisoč ljudi letno. Slabe ekonomske razmere v državah v razvoju in nastajajoča krizna žarišča, ki smo jim priča, pa ta socialni pojav le še krepijo.

Po podatkih Mednarodne organizaci-je dela je v svetu preko 2,4 milijona ljudi žrtev trgovine z ljudmi, od tega približno polovica otrok. Večina jih je prisiljenih v prostitucijo (43 %), suženjska delo-vna razmerja (32 %), ali oboje (25 %). Pri prisilnem komercialnem spolnem izko-riščanju gre v 98 odstotkih za ženske in dekleta.

Trgovina z ljudmi je globalen pojav in po podatkih Združenih narodov poteka v 161 državah sveta. Med njimi je tudi Slovenija, ki v krogu trgovanja z ljudmi

ne igra le tranzitne vloge, pač pa postaja vse bolj ciljna in v nekaterih primerih ce-lo izvorna država.

Slovenija se reševanja te problemati-ke aktivneje loteva zadnje desetletje. Le-ta 2001 smo ustanovili delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi, leto kasne-je pa za to področje imenovali nacional-nega koordinatorja mag. Sandija Čurina, zaposlenega na Ministrstvu za notranje zadeve. Zaradi naraščanja problematike je bila konec leta 2003 ustanovljena še vladna medresorska delovna skupina (MDS), katere član je tudi vodja Oddelka za kriminalne združbe v Upravi krimina-listične policije ne Generalni policijski upravi Tomaž Peršolja.

Kot ugotavlja mag. Čurin, profil po-tencialnih in dejanskih žrtev trgovcev z ljudmi ne obstaja, poznamo pa dejavni-

ke, ki vplivajo na ranljivosti potencialnih žrtev trgovine z ljudmi:

brezposelnost (na trgu dela, na kate-rem ponavadi ženske najemajo kot zadnje in jih kot prve odpuščajo, so te vedno bolj potisnjene v neformalni sektor ekonomije, da lahko preživijo. Rastoč neformalni sektor je industrija spolnosti, v kateri so ženske ekstrem-no izpostavljene velikim tveganjem.)

revščina (v težkih ekonomskih in soci-alnih razmerah, kjer se mnogo žensk sooča z brezposelnostjo, spolnim na-dlegovanjem in domačim nasiljem, se zdi ponudba za dobro plačano de-lo v tujini pogosto beg v boljši svet. V takšnih regijah je tudi socialno pogo-jeno, da ženske in deklice obravnava-jo svoja telesa in spolnost kot edini možni vir zaslužka.)

TRGOVINA Z LJUDMIKRIMINALNA DEJAVNOST Z MAJHNIM TVEGANJEM IN VISOKIM DOBIČKOM, PROTI KATERI SE

BOJUJEMO TUDI V SLOVENIJI

Trgovina z ljudmi je ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, saj po ocenah Mednarodne organizacije dela kriminalnim združbam letno prinaša okrog 32 milijard dolarjev dobička.

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

Mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgo-vini z ljudmi

Kako bi ocenili delo policije na področju boja trgovine z ljudmi?

Policija je eden izmed po-membnih členov v boju proti trgovini z ljudmi. Njen pred-stavnik je tudi redni član MDS,

kar omogoča izmenjavo informacij ter seveda tudi ustrez-no usklajeno ukrepanje. Policija je z odkrivanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi igrala pomembno vlogo v pro-cesu ozaveščanja tako imenovanih organov represije, po-sledično tudi državnega tožilstva, kot naslednjega v verigi sankcioniranja storilcev. Vzpostavila je zgleden sistem so-delovanja z nevladnimi organizacijami. Seveda so občas-no zaznana tudi posamezna objektivna odstopanja, ki pa se ustrezno regulirajo. Več pozornosti bi veljalo nameniti na lokalnem področju, čeprav se za enkrat uspešno uspo-sablja policiste na vseh ravneh tudi s to problematiko.

Na nedavnem posvetu o boju proti trgovini z ljudmi, ki ga je organizirala policija, ste izpostavili nove oblike trgovanja z ljudmi, katere?

Izpostavljeni so bili predvsem novi trendi in nameni trgovine z ljudmi. Ti pa so, poleg namena spolne zlorabe, tudi delovno izkoriščanje, služabništvo, beračenje, izvr-

ševanje manjših kaznivih dejanj (predvsem s strani žrtev – otrok) in trgovanje za namen presaditve človeških orga-nov. Zadnja leta je odkrivanje in preiskovanje trgovine z ljudmi usmerjeno v delovno izkoriščanje, kjer je potrebno vključevati tudi delovne inšpektorje. Nevarnost, ki nam grozi je, da ta pojav postane strukturna komponenta ne-katerih gospodarskih panog, kot recimo gradbeništvo, kmetijstvo, tekstilna in prehrambena industrija, zato je prav tako pomembno vključevanje gospodarskih družb in sindikatov k skupni zavezi o neizkoriščevanju delovne sile, predvsem ko gre za domnevo, da so lahko žrtve trgovine z ljudmi.

Aktualni akcijski načrt MDS je zasnovan kot nadalje-vanje dobre prakse predvsem tistih projektov, ki so se izkazali za učinkovite. Katerih?

Projekti, ki so se izkazali za učinkovite, so projekti oza-veščanja ciljnih skupin (mladostnikov in tujcev), izobraže-vanje javnih uslužbencev, ki se soočajo s problemom trgo-vine z ljudmi (UE, DKP, Policija, DT, sodišča ...), predvsem pa je bilo (z dobrimi praksami op.p) mišljeno na projekte pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, ki jih na podlagi javnih razpisov izvajajo nevladne organizacije. Ti projekti so fi-nančno opredeljeni, za njihovo financiranje pa so zadolže-na določena ministrstva. To je za sedaj tudi edini učinkovit način finančne pomoči nevladnim organizacijam, ki so za dolžene za izvedbo teh projektov. Ta oblika medsebojne-ga sodelovanja je opredeljena tudi v 4.izvedbenem členu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi iz julija 2009.


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

Tomaž Peršolja, vodja Od-delka za kriminalne združ-be v Upravi kriminalistične policije na Generalni poli-cijski upravi

Kdo so preprodajalci z ljudmi? So med njimi tudi ženske?

Samo v Sloveniji je vsako leto več žensk, članic krimi-nalnih združb, ki aktivno sodelujejo pri izkoriščanju

žrtev. V preteklih letih je bila to skoraj izključno naloga moških. V Evropi je bilo preiskanih več primerov, kjer so imele vodilno vlogo kriminalne združbe, predvsem spo-lnega izkoriščanja, prav ženske. Sicer pa je za vse značil-no, da si kot člani mednarodne kriminalne združbe sku-šajo pridobiti čim večjo protipravno premoženjsko korist ter jo na primeren način legalizirati. Zaradi tega ni eno-tnega profila storilcev.

Pri vprašanju o zajezitvi te problematike se pogosto omenjajo skupne preiskovalne skupine, za kaj gre?

Evropska zakonodaja omogoča obliko mednarod-nega sodelovanja kot obliko boja proti mednarodnem organiziranem kriminalu s pomočjo skupnih preiskoval-nih skupin. To je orodje, ki je podprto tudi s finančnimi sredstvi in olajša preiskovanje, izmenjavo podatkov in dokazov. Skupne preiskovalne skupine koordinirajo to-žilci sodelujočih držav. Vse države članice EU so v naci-onalno zakonodajo vnesle pogoje za vzpostavljanje to-vrstnih preiskovalnih skupin. V Evropi je že nekaj prime-rov dobrih praks, preiskovanja trgovine z ljudmi z obliko ustanavljanja skupnih preiskovalnih skupin.

Kaj pa nedavni primeri izkoriščanja delavcev pri nas? Ste v okviru trgovine z ljudmi obravnavali tudi kak-šen tovrsten primer?

Sumov in indicev izkoriščanja dela je bilo veliko, ven-dar je bilo težko dokazati bistven element, tj. namen. Na nastalo situacije sta vplivala predvsem gospodarska kriza in finančni šok, ki ga je doseglo slovensko gospodarstvo.

... Študentki ali zaposleni punci odstopim opremlje-no enosobno stanovanje. Ker sem pogosto v tujini, bi želel v stanovanju resno punco, ki bi bila pripravljena stanovanje vsake toliko očistit in opravit kakšno uslugo (protiusluga za najemnino). Ostalih stroškov z bivanjem punca ne bi imela …

Oglas je bil objavljen v javno dostopnem slovenskem oglasniku. Povzeli so ga v Društvu Ključ – centru za boj proti trgovini z ljudmi.

pomanjkanje izobrazbe (osebe z nižjo izobrazbo, ki ob tej tudi ne govorijo tujih jezikov, da bi se znašle v tuji državi, so zagotovo ranljivejše)

spolna diskriminacija (krizna obdobja krepijo stereotipe o spolih. Raziskave kažejo tudi, da se ženske pogosto niti ne zavedajo neenake obravnave. V nekaterih državah, kjer na-cionalna zakonodaja sicer vsebuje prepoved diskriminacije na osnovi spola, pa ni formalne pravne definicije tega poj-ma, niti definicije izhajajoče iz sodne prakse.)

nasilje (nasilje nad ženskami prispeva k njihovi ranljivosti. Mnogo žensk želi zapustiti svojo družino ali državo, ker jim ta ne zagotavlja nobene zaščite.)

neozaveščenost in naivnost (zaradi naivnosti ali nerazume-vanja staršev lahko mladostniki postanejo bolj dovzetni za sumljive ponudbe »zapeljevalcev«, ki iščejo žrtve v diskote-kah, oglašujejo ponudbe za manekene, natakarice, kozme-tičarke, ponujajo študij v tujini ali ugodna potovanja. Vedno več je tudi primerov, v katerih se mladostniki v trgovino z ljudmi ujamejo preko spleta.)

Aktivnosti slovenske policije na področju odkrivanja in pre-prečevanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, so usmer-jene predvsem v identifikacijo kriminalnih žarišč, posamezni-kov in kriminalnih združb, ki si z vsemi oblikami izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi in prostitucije pridobivajo protipravno premoženjsko korist.

V letu 2010 je policija zaznala več različnih pojavnih oblik trgovine z ljudmi. Policisti so obravnavali tri kazniva dejanja tr-govine z ljudmi (v letu 2009 pa eno). Kazensko je bilo ovadenih pet osumljencev. Pri tem je bilo v postopku 10 oškodovancev. Poleg primerov trgovine z ljudmi, za katere je policija podala kazensko ovadbo pristojnemu tožilstvu, so bili obravnavani še štirje primeri sumov trgovine z ljudmi. Kaznivih dejanj spravlja-nja v suženjsko razmerje niso obravnavali. Policija je obravna-vala še 11 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije. Med 17 žrtvami so bile zlasti ženske iz Slovenije, Madžarske, Dominikanske Re-publike, Bolgarije, Slovaške in Ukrajine.

Lansko leto je bilo zaznamovano s kar 10 obsodbami, kar je rezultat zaključenih postopkov iz minulih let. Izrečeni sta bili dve obsodilni sodbi za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, dve za spravljanje v suženjsko razmerje in kar šest za zlorabo pro-stitucije.

Nove oblike trgovine z ljudmi zahtevajo učinkovitejše re-šitve in medsebojno povezovanje vseh ključnih akterjev boja proti temu pojavu sodobne družbe.

Pri zagotavljanju pomoči žrtvam trgovine z ljudmi policija zato aktivno sodeluje z nevladnima organizacijama Sloven-ska Karitas in Društvom Ključ – centrom za boj proti trgovini z ljudmi. Sodeluje tudi v mednarodnih policijskih organizacijah Interpol, Europol in še posebej aktivno s SECI centrom ter pri pripravi rednega letnega poročila s področja trgovine z ljudmi na območju Balkana. Policija sodeluje tudi pri pripravi kriteri-jev za identificiranje žrtev trgovine z ljudmi na zunanjih mejah EU, ki jih pripravlja agencija Frontex in pri pripravi priročnika za usposabljanje mejnih policistov za odkrivanje žrtev trgovi-ne z ljudmi na zunanjih mejah.

Dejavnosti policije so usmerjene v osveščanje širše in strokovne javnosti preko medijev, policijski strokovnjaki pa se udeležujejo tudi strokovnih posvetov zunanjega in pravo-sodnega ministrstva ter Društva državnih tožilcev Slovenije. V maju je bilo v policijskem Vadbenem centru Gotenica izve-deno tridnevno skupno usposabljanje predstavnikov policije, tožilstva in nevladnih organizacij Slovenske Karitas in Društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi. Oktobru smo v policiji pripravili posvet z naslovom Novi izzivi za učinkovitej-še preprečevanje trgovine z ljudmi, ki je predstavljal odlično priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja med pristojnimi institucijami. Med pomembnejše novosti pa uvr-ščamo tudi vzpostavitev možnosti anonimne e-prijave za po-dročje trgovine z ljudmi.

Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi


VArNOST

65


MEDNARODNI SEMINAR O CILJNEM ISKANJU OSEB

Mednarodnega seminarja MEPA »Zielfahndung 2011«, namenjenega pripadnikom enot za ciljno iskanje oseb (CIO) iz držav Evropske unije, se je iz slovenske policije udeležil Igor Kozmelj iz enote SPIN – tiralice, Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana.

Spoznali smo sisteme dr-žav pri ciljnem iskanju oseb. Slednje predvsem zaradi iz-boljšanja medsebojnega so-delovanja in skrajšanja časo-vnih rokov pri prijetju iskanih oseb in njihovim morebitnim izročitvam. Pri ciljnem iska-nju oseb so namreč zelo po-membne ure in ne dnevi.

Seminarja, ki je potekal poleti v Nemčiji, so se ude-ležili še predstavniki poli-cij Poljske, Češke, Slovaške, Nemčije, Avstrije, Madžarske, Belgije in Nizozemske. K so-delovanju so bile povabljeni tudi predstavniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Sr-bije. 54 udeležencem so bile v izobraževalnem centru de-želne kriminalistične policije v Neussu in na sedežu poli-cije v Dueseldorfu v slabem tednu predstavljene novosti, utečene dobre prakse in kon-kretni primeri z učinkovito rabo vseh ukrepov iskanja. Med njimi predvsem delo v socialnih omrežjih in kontro-la ter nadzor telekomunikacij, ki so osnova za ciljno iskanje ter analiza podatkov.

EU je postala sama ena velika država, ki jo je mogoče relativno hitro prepotovati. Tudi meje držav so slabše kontro-lirane. Enote za izrav-nalne ukrepe nikakor ne morejo nadomestiti mejne kontrole. To so v nekaterih državah že ugotovili in zaradi po-večanja javne varnosti poskušajo občasno uvajati mejno kontro-lo. Zato sta medseboj-no sodelovanje držav EU in hitra odzivnost pri javni varnosti zelo pomembna.

Naše enote, ki se ukvarja-jo s tiralicami in pogrešanimi osebami, niso organizirane posebej za ciljno iskanje oseb. Takšna enota tudi ni organizi-rana na zvezni – državni rav-ni, kot je to praksa nekaterih držav EU. Večina takšnih enot v tujini je organizirana kot organ Ministrstva za pravo-sodje, torej kot pravosodni policisti, predvsem v državah Beneluksa. Glede organizacije in same izvedbe del in nalog smo pri nas na nivoju nekate-rih držav in njihovih sistemov okoli obdobja 2005-2007, če-prav je ideja o enotah CIO v EU živa že od leta 2003.

Glede zakonodaje in uva-janju novih ukrepov pri izsle-ditvi iskanih oseb ter glede na razvoj telekomunikacijske tehnologije se lahko primerja-mo samo z Belgijo. Vendar so tam enoto za CIO že ustano-vili, spremembe zakonodaje pa so v zadnji fazi in čakajo na potrditev. V času predsedo-vanja Belgije EU je sedanje-mu vodji enote vzklila ideja o enotah za CIO - ENFAST, ideje pa so tudi realizirali v praksi in jih nadgrajujejo. Predvsem so se takoj povezali z U. S. Mars-hals, ki v ZDA izvaja prijetja in prevoze prijetih oseb. Belgijci bodo decembra letos – pre-ko programa sodelovanja in prenosa izkušenj – v ZDA

tudi poslali pripadnike enote ENFAST na šolanje. Rezultat vsega vloženega truda je re-solucija o ustanovitvi in so-delovanju, ki jo je novembra 2010 sprejelo 27 držav EU.

Pri nas so zadeve v fazi priprave. Obstoječe enote tiralične službe oz. ponekod policisti kriminalisti, ki delu-jejo po tem področju poleg drugega dela v splošni kri-minaliteti, delajo tako, kot so delali leta 1991. Sprejemajo pošto sodišč, odločbe in skle-pe, razpisujejo ukrepe. Pri delu kontrolirajo obstoječe evidence zaposlenih in zdrav-stveno zavarovanih oseb ter policijske evidence. Kolikor jim preostali čas dopušča pa sami opravljajo prijetja. Pred-vsem pa preko drugih enot, predvsem s policisti s policij-skih postaj.

Če se primerjamo z nem-škim sistemom, imamo pred realizacijo zadeve, tj. prijetja, pri nas malo uporabnih po-datkov. Da nekooperativno-sti s Centri za socialno delo in zdravstvenimi ustanovami ne omenjamo. Tako mora naš policist kriminalist naj-prej na teren z osnovnimi podatki iz baze, jih preverjati ter zbirati obvestila in nato opraviti analizo. Ali pa se mu nasmehne sreča in opravi pri-

jetje. Analiza se ponavadi niti ne opravlja, saj v začetni fazi ni veliko podatkov. Kontrole telekomunikacij se ne oprav-lja. Torej ravno obratno, kot to počnejo v Nemčiji.

V tujini se opravi najprej analiza vseh pridobljenih podatkov ter kontrole tele-komunikacij, določanje za-detkov zadrževanja in pri-prava načrta za observiranje. Pridobivajo se tudi podatki telekomunikacij bližnjih in prijateljev. Nato pa se koor-dinira delo sodelujočih in sprotno dopolnjuje podatke. Za observiranje na terenu in prijetje iskanih oseb se upo-rablja v Nemčiji enote Mobil Einsatz Kommando (MEK). Sodelovanje enot Ziehlfahn-dung (ZF) in MEK je vsako-dnevno. Delavci ZF so v veliki večini nekdanji pripadniki enot MEK. Taktika in metode dela so pri enotah ZF in MEK na terenu identične. Pri nas imamo primerljive enote, to so Mobilni kriminalistični oddelki (MKO), vendar so re-zervirani predvsem za delo v zvezi z organiziranim krimi-nalom. Za ostale naloge pa redko oz. jim čas druge na-loge redko dopušča.

Besedilo in foto: Igor Kozmelj, Sektor kriminalistične policije,

PU Ljubljana


VArNOST

SPOROČANJE SLABE NOVICE – EVALVACIJA PRVIH IZVEDB SEMINARJA

Ena izmed najtežjih nalog policistov je obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih. Ustrezna komunikacija med poli-cistom in občanom, ki mu je sporočena slaba novica (v nadaljnjem besedilu: svojcem), je temelj strokovnega in pro-fesionalnega dela vsakega policista. Vendar bi radi takoj poudarili, da je obveščanje svojcev o smrti le ena od oblik sporočanja slabe novice. Slaba novica je torej vsaka novica, ki drastično in negativno vpliva na svojčevo prihodnost (npr. pogorelo stanovanje ali kakšno drugo premoženje, priprt otrok ali mladoletnik, spolna zloraba otroka, samomor, smrt bližnjega …).


Policisti ob tragičnem dogodku svojcem poskušajo ublažiti stres z razpoložljivimi informacijami o dogodku, z empatijo do njih in ustrezno komunikacijo. Pri tem se lahko zaradi nepri-pravljenosti ali neusposobljenosti v stiski in/ali stresu znajdejo tudi sami. Pomembno je, da za to opravilo policiste usposo-bimo in tako preprečimo »sekundarno viktimizacijo in škodo« tako pri svojcih kot pri policistih. Postopek, ki naj bi potekal po določenih smernicah, a bil hkrati tudi fleksibilen, sestavljajo tri ključne faze: pripravo na obveščanje, obveščanje in obvla-dovanje akutnega travmatičnega stresa, ukrepi po obveščanju (Lerner, Shelton, 2001).

NAMEN USPOSABLJANJA

Na usposabljanju udeleženci pridobijo znanja, spretnosti in veščine za učinkovito sporočanje novice v primeru:

hujšega kaznivega dejanja (npr. umor, huda telesna po-škodba, posilstvo, spolna zloraba otroka);

dogodka (npr. samomor, delovna nesreča, nesreča pri delu, pogrešana oseba);

CILJI USPOSABLJANJA

Na usposabljanju udeleženci:

ozavestijo pomen in pomembnost osebne naravnanosti ob sporočanju slabe novice;

razvijajo veščino metapatije in preklapljanja med zaznavni-mi položaji;

ozavestijo pomen in pomembnost usklajenosti verbalne in neverbalne komunikacije ob sporočanju slabe novice;

poznajo faze sporočanja slabe novice; razumejo pomen uravnavanja lastnih čustvenih reakcij; znajo prepoznati in ustrezno reagirati na specifična čustve-

na stanja drugih; pridobijo izkušnjo primernega načina sporočanja slabe no-

vice; poznajo možnosti psihosocialne pomoči v policiji.


VArNOST

67


CILJNA SKUPINA IN NAČIN IZVEDBE

Policisti, ki opravljajo tovrstno sporočanje pri svojem de-lu, so policisti kriminalisti, policisti s postaj prometne policije, vodje policijskih okolišev, vodje patrulj. Vsebina usposabljanja naj bi se v bodoče prenesla tudi v program osnovnega šolanja za pridobitev poklica policist.

Usposabljanje traja 8 pedagoških ur, prisotnih je 16 ude-ležencev. Dva izvajalca (kombinacija nekoga s praktičnimi iz-kušnjami in nekoga, ki s teoretičnimi postavkami utemeljuje »prakso« ter obratno) izvajata usposabljanje v obliki delavnice in odprte diskusije. Pri posameznih temah in vajah se uporab-lja tudi princip dela v skupini ter igra vlog za naknadno video analizo primerov.

PRIPRAVA PROGRAMA IN IZVAJALCI

Program izvajajo delavci policije z ustrezno strokovno iz-obrazbo družboslovne smeri in pridobljenimi delovnimi iz-kušnjami na področju socialnih veščin. Pri pripravi in izvajanju programa sodelujejo Viktor Zupančič, Sektor kriminalističe po-licije iz Policijske uprave Ljubljana, člani aktiva Socialnih veščin na Policijski akademiji (Snežna Krek, Boštjan Polutnik, Ivan Ba-ričič, Simon Turk), Elizabeta Bergant Vovko iz Specialne enote in Milanka Jug iz Uprave kriminalistične policije.

Da bi lahko izvedli usposabljanja za vse policiste, ki se s sporočanjem slabih novic srečujejo pri svojem delu, bi bilo tre-ba v policiji zaposliti še določeno število univ. dipl. psihologov ali socialnih pedagogov. Sedaj so zaposleni le štirje psihologi, ki delajo na svojem strokovnem področju, ter trije psihologi in en socialni pedagog, ki so zaposleni kot pedagoški delav-ci. S povečanjem omenjenega strokovnega kadra bi se hitreje usposobilo večje število policistov. Poleg tega bi se povečala možnost obvladovanja stresnih reakcij policistov po tovrstnih nalogah s pomočjo svetovanja in psihološke pomoči.

OPIS IZVEDBE USPOSABLJANJA

Sporočanja slabe novice se človek nikoli ne »navadi«, saj je zaradi različnih razpoloženjskih stanj in reakcij svojcev

vsako sporočanje specifično. Za policista je pomembno, da čim bolje oceni stanje svojca, ki mu bo slaba novica sporo-čena. Nato bo izbral najučinkovitejši način in najprimernejši prostor oz. okolje, kjer bo svojcu sporočil slabo novico. Spo-ročanje je za policista velik izziv, pa tudi velik psihični napor. Sporočanje slabe novice naj bi vsebovalo tri faze: pripravo na obveščanje, obveščanje in obvladovanje akutnega travma-tičnega stresa, ukrepe po obveščanju.

Izvajalci si želimo, da bi imelo usposabljanje čim večjo upo-rabno vrednost. Na začetku udeležence usmerimo k razmis-leku o njihovih dilemah in vprašanjih, ki se jim pojavljajo pri njihovem delu. Tako pridobimo ključne točke in smernice za izvedbo ter hkrati spodbudimo veliko angažiranost udeležen-cev, ki postanejo soustvarjalci usposabljanja.

Podrobnejši opis vsebine usposabljanja najdete v na-slednjih virih:

Zupančič, V. (2009). Obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih. Varnost, 7 (1), 21-22

Turk, S., Zupančič, V. (2011). Sporočanje slabe novice – seminar za operativne delavce policije. Slovenski dne-vi varstvoslovja (še v pripravi)

SAMOANALIZA EVALVACIJSKIH VPRAŠALNIKOV

Z izvajanjem usposabljanja Sporočanje slabe novice smo začeli v letu 2010. Do junija 2011 je bilo izvedenih 24 uspo-sabljanj za 363 policistov z različnih policijskih uprav. V tem obdobju smo s pomočjo evalvacijskih vprašalnikov preverili zadovoljstvo policistov ob zaključku usposabljanja. Udele-ženci usposabljanj ocenjujejo usposabljanje kot zelo dobro-došlo in koristno, saj jim omogoča aplikativno povezavo nji-hovih predhodnih izkušenj z na novo pridobljenim teoretič-nim znanjem.



Prikaz rezultatov evalvacije

Tabela 1: Povprečne vrednosti evalvacijskega vprašalnika, ki so jih udeleženci ocenjevali na vrednostni lestvici 1-5 (pri čemer 1 pomeni najnižje zadovoljstvo in 5 najvišje zadovoljstvo glede posamezne postavke)

Postavke evalvacijskega vprašalnikaPovprečne vrednosti

Organizacija usposabljanja v času seminarja

Usposabljanje je bilo dobro pripravljeno in organizirano.

4,9

Pred začetkom usposabljanja sem bil/a seznanjen/a z obveznostmi.

4,1

Usposabljanje je bilo dobro usklajeno in načrtovano.

4,8

Vsebina

Pridobljeno znanje bom lahko uporabil/a pri svojem delu.

4,8

Moja pričakovanja so izpolnjena. 4,8

Metode

Z različnimi metodami učenja je bilo poskrbljeno, da smo bili aktivni.

4,8

Uporabljene so bile ustrezne učne metode. 4,8

Cilji usposabljanja

Zavedam se pomena svoje osebne naravnanosti ob sporočanju slabe novice.

4,9

Poznam značilnosti posameznih faz sporočanja slabe novice.

4,6

Poznam različne načine reagiranja na možne čustvene in vedenjske reakcije svojcev.

4,5

Vem, kako sporočiti slabo novico. 4,6

Transfer znanja

Pridobljeno znanje bom uporabil pri svojem delu. 4,8

UGOTOVITVE

Ugotovljeno je bilo, da je seminar izrednega pomena za uspešno izvedbo te zahtevne in stresne naloge operativnih delavcev Policije. Večina udeležencev je menila, da se je z iz-vajanjem seminarja začelo (pre)pozno, saj imajo že skoraj vsi udeleženci nekaj praktičnih izkušenj, ne pa tudi teoretičnih izhodišč s področja sporočanja slabih novic, zato se večina od njih strinja, da bodo znanje z usposabljanja lahko zelo ap-likativno uporabili pri svojem nadaljnjem delu.

Ocene posameznih postavk v vprašalniku so zelo visoke. Nekoliko nižje (vendar še vedno visoke) so ocene glede ciljev, ki jih z usposabljanjem želimo doseči. Predvidevamo, da predstavljajo negotovost udeležencev, ki se verjetno pojavi zaradi na novo pridobljenih znanj, ki jih mora vsak od njih šele vgraditi v svoj pristop in učinkovito izvedbo sporočanja slabe novice. Negotovost je v tej stopnji apliciranja novih znanj v svoje delo povsem razumljiva.

Veliko pripomb udeležencev (snemanje celotnega sporočanja, ne le začetne faze, več primerov, združevanje tem z ostalimi usposabljanji s področja socialnih veščin, ...) bi izvajalci usposabljanja lahko upoštevali le v primeru, da bi us-posabljanje preoblikovali v dvodnevno izvedbo. Zaenkrat se verjetno ne bomo odločili za takšno obliko, ker je naš prvotni namen informirati čim več policistov o učinkovitem načinu sporočanja slabe novice. S prehodom na dvodnevno obliko bi pri tolikšnem številu policistov zelo težko dosegli zastav-ljeni cilj.

Seveda pa namen usposabljanja ni le informiranje poli-cistov, pač pa tudi izkustven del usposabljanja. Kljub temu, da so nekatere želje udeležencev, da praktičnih primerov na koncu usposabljanja ne bi snemali oz. bi bilo to prepuščeno prostovoljni odločitvi posameznika, bomo snemanje situacij in njihove videoanalize obdržali kot sestavni del usposa-bljanja. Ravno s tem načinom dela lahko dosežemo nadgrad-njo informativnega dela usposabljanja z izkustvenim in

policistom posredno omogočimo, da se z igro vlog postavijo tudi v vlogo svojca, s čimer lahko visoko nadgradijo svojo metapatijo in profe-sionalnost do ljudi.

Na podlagi oprav-ljene evalvacije bomo nadgradili usposa-bljanja za policiste, ki svoj poklic že opravl-jajo.

Besedilo: Simon Turk in Viktor Zupančič, oba

Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, PA

Foto: Brigita Petric in Anita Kovačič, obe Sektor za

odnose z javnostmi


VArNOST

69


Drugi dan smo zaradi iz-razito slabega vremena z močnim neurjem utrjevali znanja vrvne tehnike in im-provizirane tehnike reševa-nja in samoreševanja v oko-lici planinskega doma in na umetni steni v samem domu. V popoldanskem času je sle-dilo predavanje o ledenikih, opremi za gibanje v ledu in snegu ter o nekaj odmevnih dogodkih v gorah, ki jih je obravnavala gorska enota policije iz Avstrije.

Po predavanjih pa je sle-dilo praktično načrtovanje ture za naslednji dan, in sicer po brezpotju v smeri Kalsa (topografske karte, gps).

Tretji dan je sledil premik enote z vso opremo do 19 km oddaljenega Kalsa. Na na-vedeni poti je bilo potrebno premagovati snežne zamete in se izogibati nevarnim str-mim pobočjem, saj je čez noč zapadlo okoli 40 cm snega, temperatura pa se je spusti-la kar na –12 stopinj Celzija. Za omenjeno pot smo po-trebovali 10 ur. To je bila bolj psihološka kot fizična preiz-kušnja. Pri vsem tem so mi še kako prav prišle izkušnje iz Himalaje, Kavkaza in central-nih Alp, kjer so takšne razme-re nekaj običajnega.

Četrti dan je najprej sledi-lo usposabljanje s pomočjo helikopterja, kjer smo urili postopke vstopanja in izsto-panja v helikopter na izrazito izpostavljenem terenu. Za izvedbo vaje se je uporabljal helikopter Ecureuil. V na-daljevanju je sledil premik skupine z vso plezalno in za-ščitno opremo za tri dni proti ledeniku pod Großglockner-kem, kjer smo se nastanili v planinski koči Studlhute na višini 2802 m. Po nastanitvi je sledilo prečenje ledenika

USPOSABLJANJE POLICISTOV GORNIKOV V AVSTRIJI

Na podlagi dogovora med vodstvom slovenske in avstrijske policije se je Robert Kralj kot predstavnik gorske enote slo-venske policije udeležil sedemdnevnega usposabljanja avstrijskih gorskih policistov. Vaja pod sloganom »poletje v le-du« je potekala na širšem območju Grosglocknerja. Namen vaje je bil predvsem ugotoviti skupne točke obeh policijskih enot v postopkih usposabljanja in operativnega delovanja za morebitno skupno delovanje pri delu v gorah.

Prvi dan, po zboru v Krumpendorfu, smo se udeleženci usposabljanja (bilo nas je 18) s službenim avtobusom avstrijske policije od-peljali do Utterndorfa ter od tam s kabinsko žičnico do Weisse na višini 2311 m, kjer smo se nastanili v planinskem domu. V popoldan-skem času so potekali pohodi po skupinah z namenom orientacije v prostoru ter samega načrtovanja ture.

Teischnitz v navezah s simu-lacijami reševanja in samore-ševanja iz ledeniških razpok.

Peti dan je sledilo ponov-no prečenje ledenika Teisch-nitz in ledenika Lapermitz ter vzpon čez Teufelskamp (35-11 m) na vrh Romariswand-kopf (3514 m). Na 10-urni turi je bilo opravljenih še nekaj praktičnih primerov reševa-nja iz ledeniških razpok. Zna-nje iz gibanja po ledeniku, reševanje in samoreševanje iz ledeniških razpok je ob morebitnem padcu v lede-niško razpoko življenjskega pomena.

Šesti dan smo po sku-pinah opravili alpinistične vzpone na vrh Großglockner-ja (3798 m) po različnih sme-reh. Z vodjo skupine gorske enote iz avstrijske koroške sva opravila vzpon po 500 metrov visokem izpostavlje-nem grebenu Studlgrat, ki je

v kopnih razmerah ocenjen s težavnostno stopnjo III – IV. V času usposabljanja pa je bilo plezanje kombinirano – sneg, led, skala – kar seveda še oteži plezanje. Sestop sva opravila po poti normalnega pristopa na vrh.

Sedmi dan je sledil sestop v dolino ter zaključek uspo-sabljanja, kjer sem na kratko predstavil organiziranost, usposabljanje in delo gorske enote policije pri nas.

Tehnike, oprema in načini usposabljanje avstrijske gor-ske enote se v bistvu ne raz-likujejo od naše. Od osebne zaščitne opreme našim poli-cistom gorske enote manjka le puhasta bunda, ki je nepo-grešljiv del v zimskih razme-rah. Za ta del opreme se na-mreč pogajamo že nekaj let.

Gorska enota policije je v Avstriji samostojna enota in se ne usposablja in tudi ni

posebej opremljena za izva-janje policijske taktike, med-tem ko pa na smučiščih nalo-ge policista smučarja izvajajo izključno oni, za kar morajo opraviti eno tedenski tečaj.

Od vsega videnega naj-bolj izstopa razlika o sistemu napredovanja v sami gorski enoti. Policist najprej opravi teden usposabljanja za delo na smučišču, teden uspo-sabljanja iz plezanja v skali, teden turnega smučanja in plezanja v ledu in snegu in teden usposabljanja na lede-niku. Ko obvlada vse te vešči-ne, postane policist alpinist. Nato policist to znanje nad-grajuje z lastnim udejstvo-vanjem in nabiranjem izku-šenj v gorah ter s posebnim preizkusom znanja pridobi naziv višji alpinist. Naslednja stopnja, kjer so teoretično in praktično znanje ter iz-kušnje dodobra izpiljene, pa



je policist gorski vodnik. Policisti s tem nazivom, predvsem pa znanjem, pa so vključeni v letalske posadke za potrebe opazovanja, usposabljanja in navigacije ter zagotavljanja varnosti ostalih pri de-lu s helikopterjem (tactical flight officer). Moram priznati, da me to napredovanje ni zanimalo s finančnega vidika, ampak predvsem z vidika, kako policiste sti-mulirajo, da sami utrjujejo pridobljeno znanje in nabirajo izkušnje ter se s tem samousposabljajo.

Iz videnega lahko povzamem, da sta gorski enoti po postopkih usposabljanja in operativnega dela zelo identični ter tako v primeru potreb po skupnem de-lovanju ne bi smelo biti težav.

Na koncu naj povem, da sem imel ob-čutek, da so me policisti avstrijske gorske enote po uvodni predstavitvi njihovega vodje gledali malo z zadržki, nato pa ze-lo kmalu skozi delo in pokazano znanje sprejeli zelo kolegialno. Ob pogovorih sem dobil potrditev, da so bili moji ob-čutki pravilni, saj so mi jasno dali vedeti, da so mislili, da sem nekakšen »statistik und buro šef«, nato pa kmalu ugotovili, da sem bolj delovni vodja.

Za vodenje in poveljevanje takšni enoti, s potrebnim tako specifičnim zna-njem kot izkušnjami, resnično moraš ži-veti in delati z enoto in moraš biti eden izmed najbolj izkušenih v enoti. Če tega znanja in izkušenj nimaš, moraš za ob-stoj in mir v enoti to znanje kupovati od podrejenih, kar slej ko prej pripelje do konflikta interesov.

Gorniške izkušnje so večen proces in zanje ne obstaja magistrski ali doktorski študijski program, temveč utrjevanje znanja z neizmerno voljo, izpostavlja-njem nevarnostim, odrekanjem in na litre pretočenega znoja.

Tudi vodja koroške gorske enote po-licije je izkušen alpinist in prav te izkuš-nje in prisotnost dajejo posameznikom v enoti zaupanje in psihološko podporo, predvsem v ekstremnih situacijah.

Besedilo in foto: Robert Kralj, Posebna policijska enota – Gorska enota


VArNOST

71


POLICISTI VARNOSTNIKI NA USPOSABLJANJU ZA VAROVANJE V GORSKEM SVETU

Med 12. in 16. septem-brom 2011 je Center za va-rovanje in zaščito Uprave za policijske specialnosti izve-del usposabljanje policistov varnostnikov za varovanje v gorskem svetu.

Na zahtevnem usposab-ljanju, ki je potekalo na ob-močju Vipavske Bele, Ospa, Kamniško-Savinjskih Alp, plezališča v Bohinjski Beli in Julijskih Alpah, so policisti varnostniki spoznali plezalno in jamarsko opremo, vozle, se učili navezovanja, samovaro-vanja, »prepenjanja« in »ži-marjenja« ter izdelave sidrišč. Prisluhnili so opozorilom o nevarnostih v gorah, brali vodnike in planinske karte ter se seznanili z gorskim iz-razoslovjem.

Obiskali so Planinsko ja-mo, s pomočjo helikopterja pa spoznali vstopanje in iz-stopanje iz njega ter uporabo vitla. S soteskanjem po reki Mostnici v dolini Voje so se seznanili z nevarnostmi in gi-banjem po reki, na plezališču Bohinjske Bele pa se preizku-sili še s spuščanjem po vrvi.

Četrti dan napornega usposabljanja so se odpravi-li na pohod po brezpotju in plezanje po severni steni Tri-glava, ki so ga zadnji dan tudi osvojili.

Besedilo: Igor Naraglav, Center za varovanje in zaščito, UPS

Foto: arhiv Centra za varovanjein zaščito, UPS

Med 12. in 16. septembrom 2011 je Center za varovanje in zaščito Uprave za policijske specialnosti izvedel usposabljanje policistov varnostnikov za varovanje v gorskem svetu.


VArNOST

POTNIKI USPEŠNO REŠENI, UGRABITELJI LETALA PA PRIJETI

Urjenje se je začelo z vzletom potni-škega letala Turbolet L-410, ki je po sce-nariju vaje v popoldanskih urah vzletelo z letališča Edvarda Rusjana v Mariboru proti Madžarski. Takoj po vzletu je spre-menilo smer in se obrnilo proti Ljublja-ni, pri tem pa je pilot oddal klicni znak za pomoč v sili s kodo 7500, ki pomeni ugrabitev letala. Komunikacija z letalom je bila prekinjena, letalo pa ni oddajalo več svoje pozicije.

Območna kontrola zračnega prome-ta je zato Centru za nadzor in kontrolo zračnega prometa na Brniku posredo-vala informacijo o možni ugrabitvi le-tala, ta pa je obvestil Poveljniški center Slovenske vojske, ki je na podlagi prido-bljenih informacij alarmiral prestreznika Pilatus PC-9. Vojaška Pilatusa, ki sta bila kot dežurni par v pripravljenosti na leta-lišču Cerklje ob Krki, sta že po nekaj mi-nutah prestregla ugrabljeno letalo in ga prisilila k pristanku na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.

Po pristanku so ugrabljeno letalo prevzele letališke službe, vojaška pre-streznika pa sta nad njim krožila še toliko časa, dokler letališka kontrola ni potrdila, da je ugrabljeno letalo ugasnilo motor-je. Še pred pristankom letala je policijski operativno-komunikacijski center prejel

obvestilo o ugrabljenem letalu in takoj odredil aktiviranje Specialne enote, po-licijskih pogajalcev in kriminalističnih tehnikov. Na letališču so pristojne službe vzpostavile krizni štab, od koder je pote-kala koordinacija vseh aktivnosti.

Vajeti so prevzeli policisti in začeli postopke za primere ugrabitve leta-la. Nemudoma so zavarovali ožje in širše območje, pri čemer so jim pomagali var-nostniki letališke službe, in vzpostavili komunikacijo med policijskimi pogajalci in ugrabitelji. Ti niso izgubljali časa in so hitro postavili svojo prve zahteve. Od-ločili so se, da bodo izpustili prve tal-ce. Ves čas so bili na kraju prisotni tudi zdravstvena služba in gasilci, ki bi lahko ukrepali ob morebitnem požaru.

Eden izmed talcev je poskusil zbe-žati, kar pa so opazili ugrabitelji, ki so na pobeg odgovorili s streli. Policija se je nemudoma odzvala z vpadom pri-padnikov specialne enote v letalo, ki so onesposobili ugrabitelje in pripeljali prestrašene potnike na varno, kjer so za-nje poskrbele zdravstvene službe.

Skoraj filmski akciji je sledil proti-bombni pregled letala, ki so ga opravili izurjeni policisti specialne enote. Šele po takšnem pregledu je namreč zagotovlje-na varnost kriminalističnim tehnikom, ki

nato zavarujejo morebitne sledi in opra-vijo temeljit kriminalistično-tehnični ogled kraja kaznivega dejanja, s čimer se skupno urjenje zaključi.

Policija se je v skupno urjenje po-stopkov vključila z vsemi operativnimi enotami policije, ki sodelujejo pri re-ševanju tovrstnih kriznih situacij: poli-cisti kriminalisti Policijske uprave Kranj, policisti Postaje letališke policije Brnik, pripadniki Specialne enote, operativno-komunikacijskim centrom, policijskimi pogajalci in delavci Uprave za informa-tiko in telekomunikacije, še predvsem s področja radijskih komunikacij. Njene aktivnosti je vodil Željko Savič, vodja Od-delka za varnostno načrtovanje v Upravi uniformirane policije na Generalni poli-cijski upravi.

Skupna vaja je pokazala dobro sode-lovanje med pristojnimi službami in od-lično psihofizično pripravljenost pred-stavnikov posameznih enot. Kljub dobri usposobljenosti in uspešno izvedeni vaji pa si prav vsi želimo, da vojakom, poli-cistom in predstavnikom letaliških služb tovrstnega znanja ne bo treba nikoli uporabiti.

Besedilo: Sektor za odnose z javnostmiFoto: Leon Keder, PU Kranj

Da bi spodbudili sodelovanje med vsemi institucijami, ki se vključu-jejo v proces varovanja zračnega prostora, smo 20. septembra pred-stavniki vojske, policije in letaliških služb pripravili skupno vajo urjenja postopkov v primeru ugrabitve le-tala s teroristično grožnjo.



VArNOST

73

SLOVENSKI POLICIJSKI POGAJALCI SO SE USPOSABLJALI SKUPAJS KOLEGI IZ SOSEDNJIH DRŽAV

Med 26. in 30. septembrom 2011 je v Vadbenem centru Gotenica pote-kal mednarodni seminar policijskih pogajalcev, na katerem je sodelo-valo kar 35 pogajalcev iz Slovenije in sosednjih držav.

Seminarja so se poleg slovenskih udeležili še štirje predstavniki iz Upra-ve za izvrševanje kazenskih sankcij, dva predstavnika iz Federacije BiH in en iz Republike Srpske ter po dva iz Hrvaške, Srbije in Črne Gore.

Seminar je bil odlična priložnost za izmenjavo bogatega znanja in izkušenj strokovnjakov s tega področja. Posamez-ne pogajalske enote iz različnih držav so predstavile svojo organiziranost in si-stem dela, izpostavili so primere dobre prakse in opozorili na pomanjkljivosti, ki jih opažajo pri opravljanju nalog. Obra-vnavali so nekatere odmevnejše prime-re pogajanj oziroma kriznih situacij, ki so se zgodile v različnih državah. Pri tem so med seboj primerjali postopke in načine reševanja kriznih situacij, zakonodajo s tega področja itd.

Udeleženci so se strinjali, da situaci-je, s katerimi se pri svojem delu srečuje-jo policijski pogajalci, ne ostanejo vedno znotraj državnih meja, zato je čezmejno sodelovanje izjemnega pomena, še po-

sebej takrat, ko se pojavi potreba po hitrem in učinkovitem delovanju. Prav zato so med drugim vzpostavili tudi točke hitrega komuniciranja v primeru čezmejnih kriznih situacij, v katere so vključeni tudi talci.

Predzadnji dan seminarja so se po-licijski pogajalci urili v Poklicni gasilski brigadi Ljubljana, kjer je bilo organizi-rano predavanje na temo nevarnosti za pogajalce pri grožnjah s plini in drugimi eksplozivnimi snovmi. Udeležili so se tudi vaje pogajanja na višini. Po vnaprej pripravljenem scenariju je moški z vrha stavbe grozil, da bo s strehe porinil talca in pri tem še sam skočil v globino. Poli-cijskega pogajalca so zato s pomočjo gasilske košare dvignili na ustrezno viši-no, da je lažje vzpostavil komunikacijo z ugrabiteljem.

Kot je dejal Miran Ozebek, vodja po-gajalskih skupin, so policijski pogajalci največkrat aktivirani zaradi poskusov sa-momorov, sledijo grožnje z razstrelitvijo objektov ali stanovanj, grožnje polici-

stom, partnerkam in otrokom, ugrabitve in različni drugi primeri. »Na leto se po-licijski pogajalci odzovejo na približno petindvajset kriznih situacij. Doslej so še vse uspešno rešili. Ko govorimo o uspeš-nosti akcij, mislimo na tiste, ko je poga-jalec vzpostavil stik s storilcem. Zgodijo pa se tudi primeri, ko posamezniki ures-ničijo svoje grožnje še pred prihodom pogajalca na kraj.«

Policijski pogajalci so na usposab-ljanju pokazali dobro pripravljenost, visoko strokovnost, zavzetost in vztraj-nost, da v izrednih situacijah pomagajo sočloveku. Enotedensko usposabljanje pa jim je, kot so izpostavili, poleg bo-gatega znanja in novih izkušenj prines-lo tudi številna poznanstva s kolegi iz sosednjih držav, s katerimi bodo dobro sodelovanje zagotovo nadaljevali tudi v prihodnje.

Besedilo: Sektor za odnose z javnostmiFoto: Anita Kovačič, Sektor za

odnose z javnostmi



VArNOST

ZA DELO V CIVILNIH MISIJAH SMO USPOSOBILI 18 POLICISTOV TRENERJEV IZ ŠESTIH DRŽAV

Slovenska policija je v začetku tega leta od Organizacije združenih narodov pridobila certifikat, ki je za slovensko poli-cijo prvi mednarodno verificirani program usposabljanja in ki ga ima le nekaj držav članic OZN.

V povezavi s tem smo se letos odločili in na podlagi programa in navodil Zdru-ženih narodov organizirali usposabljanje trenerjev (United Nations Police Officers Cours Training of the Trainers (UNPOC TOT)), in sicer predstavnikov policij držav nekdanje Jugoslavije. Namen usposablja-nja je bil izboljšati medsebojno sodelo-vanje in regionalno povezovanje na tem področju. Specialistično usposabljanje policistov trenerjev za delo v mednarod-nih civilnih misijah je slovenska policija že izvajala, vendar ne v takšnem obsegu in ne z udeležbo predstavnikov tujih policij. Prav tako je to prvo tovrstno usposablja-nje, v katerega so bile vključene policije držav z območja nekdanje Jugoslavije.

Po besedah vodje usposabljanja, Aleša Grudnika iz Sektorja za mednarodne poli-cijske operacije v Službi generalnega di-rektorja policije, je razlika med lanskolet-nim in zdajšnjim usposabljanjem je v tem, da smo tokrat izobraževali ne policiste, ki odhajajo na delo v mednarodne civilne misije, ampak policiste trenerje, ki bodo usposabljali te policiste, in sicer po mode-lu oz. programu Združenih narodov. To-vrstno usposabljanje po novih programih in s tujimi policisti med udeleženci smo iz-vedli prvič. Dodal je še, da smo se namreč odločili nadaljevati lanskoletno zgodbo, ko smo pridobili certifikat Združenih na-

Usposabljanje policistov trenerjev, ki bodo poslej v svojih državah priprav-ljali policiste za delo v mednarodnih civilnih misijah, je organizirala in iz-vedla slovenska policija – natančneje Sektor za mednarodne policijske ope-racije v Službi generalnega direktorja Policije in Policijska akademija – pod pokroviteljstvom Francije in ob tes-nem sodelovanju švedske policije.

rodov. Naše izkušnje smo želeli deliti s po-licijami držav nekdanje Jugoslavije, še po-sebej s tistimi, ki takšnega usposabljanja ne izvajajo. Uspeli smo pridobiti tudi tuje inštruktorje, ker je tako usposabljanje bolj podobno misijam, v katerih sodelujemo.

Dvotedensko intenzivno, interaktivno in dinamično usposabljanje so uspešno zaklju-čili ena policistka in sedem policistov iz slo-venske policije in po dva predstavnika slova-ške, hrvaške, bosanske in črnogorske policije ter predstavnik in predstavnica srbske poli-cije. Usposabljali so jih sedem inštruktorjev iz švedske policije in dva inštruktorja iz fran-coske policije. Udeleženci usposabljanja so med 10. in 21. oktobrom 2011 osvajali teo-retična in praktična znanja, tudi preigravanje različnih možnih realnih situacij.

Besedilo: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi, in Aleš Grudnik, Sektor za

mednarodne policijske operacije



VArNOST

75

NA USPOSABLJANJU ODDELKA ZA PROTIBOMBNO ZAŠČITO TUDISRBSKI KOLEGI IN PRIPADNIKI

SLOVENSKE VOJSKE

Konec avgusta je v Vadbenem centru Gotenica potekalo stro-kovno usposabljanje policistov, zaposlenih v Oddelku za proti-bombno zaščito Specialne enote, ki so se jim pridružili tudi ko-legi iz Srbije ter pripadniki Slovenske vojske. Usposabljanje je bilo namenjeno obnovitvi znanja s področja uporabe sistema Nonel in uničevanja najdenih eksplozivnih sredstev na kraju. Izvedeno je bilo tudi obnovitveno usposabljanje z zaprtimi di-halnimi aparati, plinotesnimi oblekami ter prikazana uporaba različnih detektorjev plinov. V letu 2011 oddelek obeležuje 35. obletnico delovanja. Več o tem v naslednji številki revije Varnost.

Besedilo in foto: Stanko Leščanec, Specialna enota, UPS

KRIMINALISTIČNI TEHNIKI SO SE USPOSABLJALI ZARAVNANJE V PRIMERU KEMIČNE NEVARNOSTI

Pod okriljem Nacionalnega forenzičnega laboratorija je v začetku septembra v Vadbe-nem centru Gotenica potekalo usposabljanje kriminalističnih tehnikov s področja krimina-listično tehničnih preiskav. Usposabljanje je potekalo v sodelovanju z Upravo kriminali-stične policije in Oddelkom za protibombno

zaščito Specialne enote ter skupinama za vzorčenje in za dekontaminacijo vojaške eno-te 18. bataljona za jedrsko, radiološko, kemič-no in biološko obrambo (JRKBO), ki je priskr-bela tudi mobilni kemijski laboratorij.

Prvi dan usposabljanja so mag. Franc Glušič, Benjamin Franca in Robert Praček iz

UKP predstavili ukrepanje policijskih enot v primeru obravnave dogodka oz. kriminalnega dejanja, pri katerem pride do kontami-nacije z nevarnimi snovmi. Podrobneje so predstavili tudi kriminalistično tehnič-no preiskovanje oz. krimi-nalistično tehnični ogled kraja dejanja, kjer je bila zaznana nevarna snov.

Sledila je skupna vaja. Po scenariju so bile na kra-ju dogodka nevarne kemij-ske snovi in improvizirano eksplozivno telo, zato so pripadniki policijskega od-delka za protibombno za-ščito eliminirali eksploziv-no telesa, vojaška skupina za vzorčenje pa je skupaj s kriminalističnim tehnikom regijske policijske upra-ve kraj dogodka ustrezno označila in odvzela vzorce. Po vzorčenju je sledila de-kontaminacija moštva in opreme, nato pa transport vzorca v mobilni kemijski laboratorij.

Besedilo: dr. Matej Trapečar, NFL

Foto: Karmen Poklukar, MORS



VArNOST

FORENZIČNI IZVEDENCI SO SE UDELEŽILI MEDNARODNEGA

KONGRESA

Na Univerzi na Dunaju je med 29. avgustom in 3. sep-tembrom 2011 potekal 24. svetovni kongres mednarod-nega društva za forenzično genetiko.

Udeležilo se ga je okoli 600 strokovnjakov iz več kot 60 dr-žav z vseh kontinentov. Udele-ženci so prisostvovali 65 pre-davanjem, od tega je bilo pet plenarnih. Skupina uglednih strokovnjakov in znanstveni-kov je izmed 800 poslanih stro-kovnih in znanstvenih del v obliki posterjev izbrala kar 408 takih, ki so bili predstavljeni na kongresu.

Predstavljene so bile naj-novejše raziskave z različnih področij forenzične humane genetike in genetike drugih organizmov (divjih in domačih živali, rastlin, mikroorganiz-mov), da bi določili njihov iz-vor pri ugotavljanju določene osebe v sledi ali pa le tip sledi (vrsta živali, vrsta telesne teko-čine).

Del kongresnih predavanj in posterjev je bil namenjen tudi prikazu razvoja matema-tičnih ali programskih orodij za interpretacijo kompleksnih bioloških sledi, ki vsebuje-jo biološke sledi dveh ali več oseb, s poudarkom na predsta-vitvi njihove točnosti kot tudi omejitve in slabosti vsakega od njih. Ker pa forenzične pre-iskave posredno zadevajo tudi druga področja vsakdanjega življenja, so bile predstavljene še tehnološke in metodološke novosti, etična in pravna vpra-šanja, podatkovne baze, kako-vost in standardi ter populacij-ske in migracijske študije.

Poleg uglednih tujih stro-kovnjakov in znanstvenikov so na tokratnem kongresu ISFG predstavili svoje raziskave tudi strokovnjaki oddelka za bio-loške preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija slo-venske policije.

Besedilo: dr. Katja Drobnič, NFL

Kriminalistična inšpektorja slovenske policije Klavdija Knafeljc in Aleš Galunič sta konec septembra zaključila s šolanjem za poli-grafske preiskovalce, ki so ga izvedli srbski predavatelji.

Trimesečno šolanje po verificiranem programu Policijske aka-demije Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbije je potekalo v dveh sklopih. V okviru prvega, teoretičnega dela izobraževanja v maju in juniju, sta se tako slovenska policista spoznavala zlasti s psihološkimi in nevrološkimi vidiki poligrafskega preiskovanja. Kot opazovalca sta sodelovala pri izvedbi poligrafskih testiranj v nekaterih zahtevnejših operativnih primerih, ki so jih v tem ča-su obravnavali v Srbiji. Drug sklop izobraževanja je obsegal delo v domačem poligrafskem laboratoriju. Slednji je od avgusta – ob laboratorijih na mariborski in ljubljanski policijski upravi – tudi v prostorih Uprave kriminalistične policije. Srbski predavatelji so z bodočima poligrafskima preiskovalcema opravili tudi več poligraf-skih testiranj, ki so jih nato še strokovno analizirali.

Nova poligrafska preiskovalca sta z uspešnim zaključkom šo-lanja pridobila tudi certifikat srbskega notranjega ministrstva o opravljenem izobraževanju. Podelil jima ga je namestnik general-nega direktorja policije Republike Srbije Branimir Mitrović. Ob tej priložnosti se je Mitrović sestal tudi z generalnim direktorjem poli-cije Jankom Gorškom. Obisk je izkoristil za pogovor o nadaljnjih možnostih medsebojnega sodelovanja na področju odkrivanja kri-minalitete in drugih oblik sodelovanja med policijama obeh držav.

Vodstvo slovenske policije je obiskal tudi predstavnik krimina-listične policije Slavoljub Nedeljković, ki se je sestal s predstavniki slovenske uprave kriminalistične policije in z njimi izmenjal izkušnje s področja preprečevanja in odkrivanja organizirane kriminalitete.

Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi

KRIMINALISTIČNA INŠPEKTORJA ZAKLJUČILA ŠOLANJE ZA POLIGRAFSKE

PREISKOVALCE

46 predstavnikov policij držav članic Evrop-ske unije je 14. oktobra 2011 zaključilo uspo-sabljanje za schengenske evalvatorje, ki ga vodi agencija Frontex. Med udeleženci so bili tudi tri-je predstavniki slovenske policije. Namen schen-genske evalvacije, ki je bo Slovenija deležna že prihodnje leto, je ugotoviti, ali določena država članica še vedno izpolnjuje strokovne standar-de schengenskega pravnega reda pri varovanju zunanjih meja Evropske unije. Prva tovrstna evalvacija, ki jo je Slovenija zelo uspešno presta-la, je bil pred vstopom Slovenije v schengensko območje. Od takrat je bila slovenska policija de-ležna številnih sprememb na področju varova-nja meja; ustanovljene so bile policijske postaje za izravnalne ukrepe, pokazali so se tudi že prvi učinkoviti ukrepi teh enot, spremenila pa se je tudi zakonodaja s področja varovanja meja.

Besedilo in foto: Nina Djordjević, Sektor zaodnose z javnostmi

46 PREDSTAVNIKOV EVROPSKIH POLICIJ ZAKLJUČILO USPOSABLJANJE ZA SCHENGENSKE EVALVATORJE



VArNOST

77

Med 18. in 21. oktobrom 2011 je na Brdu pri Kranju potekal CEPOL-ov seminar o kibernetski kriminaliteti. Namen seminarja je bil izmenjati iz-kušnje in dobre prakse policij posameznih držav pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja raču-nalniške kriminalitete, izmenjati znanje s podro-čja računalniške forenzike ter se seznaniti z novi-mi načini in oblikami kaznivih dejanj s področja informacijskih tehnologij.

Strokovnjaki so na seminarju obravnavali raz-lične načine in vrste napadov na računalniška omrežja s pomočjo t. i. botnet napadov ter njiho-vo preiskovanje. Govorili so tudi o kaznivih deja-njih in t. i. računalniški forenziki v oblaku, o spo-lnih zlorabah otrok preko interneta in napadih na fiksno in mobilno telefonijo.

Direktor Uprave kriminalistične policije dr. Jurij Ferme je v svojem nagovoru izpostavil hiter razvoj informacijskih tehnologij in nove oblike kaznivih dejanj. Kot je dejal, mora biti zato med-narodno sodelovanje med organi pregona dobro, njihovo ukrepanje pa hitro in učinkovito. Dodal je še, da boj proti kibernetski kriminaliteti zahteva od organov pregona visoke vložke, tako finanč-ne kot kadrovske, zato je treba poiskati načine za boljšo izmenjavo specifičnih znanj, metodologij in sistemov dela organov pregona na področju preiskovanja kibernetske kriminalitete in raču-nalniške forenzike, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem.

Seminarja se je udeležilo 17 strokovnjakov iz kar 14 držav (Velika Britanija, Italija, Nemčija, Špa-nija, Ciper, Poljska, Češka, Estonija, Madžarska, Romunija, Litva, Francija, Švedska, Slovenija) in 16 predavateljev iz Francije, Italije, Grčije in Slove-nije ter predstavnica Eurojust-a. Med slovenskimi predavatelji so bili predstavniki Fakultete za orga-nizacijske vede Univerze v Mariboru, Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Inštituta Jožef Stefan, predstavniki organizacije ARNES SI-CERT ter policisti kriminalisti ljubljanskega in ma-riborskega sektorja kriminalistične policije.

Besedilo: Toni Kastelic, Center za računalniško preiskovanje, UKP

Foto: Marko Fric, Sektor za varovanje in podporo, PA

O KIBERNETSKI KRIMINALITETI SPREGOVORILI STROKOVNJAKI

IZ 15 DRŽAV

Sedem potapljačev Specialne enote Uprave za policijske special-nosti je med 4. in 7. julijem izvedlo specialistično usposabljanje potap-ljačev na plovnih rekah s kolegi po-tapljači iz Specialne antiterorističke jedinice iz Republike Srbije. Uspo-sabljanje je potekalo v Donavi in Sa-vi ter v vadbenem centru SAJ Srbije v Beogradu.

Potapljači so opravili deset poto-pov v izredno zahtevnih razmerah, kot so močan tok rek, ničelna vid-ljivost, nevarnost plovnih objektov (rečne ladje, čolni, splavi) in otežen dostop do kraja začetka potopa in nazaj.

Med 2. in 9. septembrom pa so se udeležili še enotedenskega uspo-sabljanja na Malem Lošinju, ki je po-tekalo v potapljaškem centru hrva-ške specialne enote. Namen uspo-sabljanja je bil predvsem obnoviti stara in pridobiti nova teoretična in praktična znanja. Takšna specifična znanja so namreč potrebna za naj-zahtevnejša varnostna posredova-nja v specifičnih pogojih, ki nastaja-jo pri potapljanju v odprtih vodah.

Tovrstna usposabljanja so iz-jemnega pomena za krepitev uspo-sobljenosti policistov potapljačev Specialne enote, saj so možnosti za izvedbo takšnih vaj v slovenskih akvatorijih omejene. Izmenjava iz-

kušenj s hrvaškimi policisti je pri-padnikom specialne enote sloven-ske policije omogočila tudi veliko novega znanja za ravnanja v kriznih situacijah pod vodo ter pri pripra-vah na potop v oteženih razmerah na odprtem morju.

Besedilo: Matjaž Tomšič, Specialna enota, UPS

Foto: Matjaž Logar in Milan Tomažin, oba Specialna enota, UPS

POTAPLJAČI NA USPOSABLJANJU V BEOGRADUIN NA MALEM LOŠINJU



VArNOSTŠPORT

DOBRA UDELEŽBA ZAPOSLENIH V POLICIJI NA SLOVENSKEM POKALU V REKREATIVNIH TEKIH

Olimpijski komite Sloveni-je poleg izbora in organizaci-je udeležbe vrhunskih šport-nikov na največjih svetovnih športnih prireditvah že vrsto let skrbi za športno rekreativ-no udejstvovanje vseh držav-ljanov Slovenije. Eden izmed mnogih projektov Odbora športa za vse je tudi slovenski pokal v rekreativnih tekih.

Tudi letos so se lahko za-posleni v policiji udeleževali

tekov v stanovski kategoriji MNZ - Policija. Tekmovanje v tej kategoriji je potekalo v dveh moških in dveh ženskih kategorijah, in sicer do in nad 35 let. Teki, ki so šteli v kate-gorijo, so:

7. Pečarovski tek (8 km, 23. april 2011)

40. Tek prijateljstva (13 km, 21. maj 2011)

7. Splavarjev tek (7,5 km, 24. junij 2011)

Tek na Kokoš (3,2 km, nmv 380 m, 10. julij 2011)

21. Tek po Dolžanovi so-teski (8,5 km, 21. avgust 2011)

20. Ptujski maraton (21 km, 4. september 2011)

Pokal Slovenija teče 2011 in pokal tekov MNZ-Policija se bo zaključil 3. decembra 2011 v Štanjelu, kjer bo še zadnja letošnja tekaška prire-ditev, tj. 12. Štanjelski tek. Re-zultati teka se ne bodo šteli v

Absolutni vrstni red ženske do 35 let:

1. Tina Brelih 2. Evelina Miklavič 3. Anita Brovc

Absolutni vrstni red ženske nad 35 let:

1. Darinka Kolar Osvald 2. Marjana Pušnik 3. /

Absolutni vrstni red moški do 35 let:

1. Tomaž Krušič 2. Peter Kus 3. Matej Kraner

Absolutni vrstni red moški nad 35 let:

1. Severino Ogrizek2. Anton Holdinar3. Karli Petelinšek

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE JANKO GORŠEK SPREJELGORSKEGA MARATONCA MITJO KOSOVELJA

končno razvrstitev, temveč bodo veljali le za tek tega dne. Po teku bo podelitev pokalov v vseh kategorijah in za vse pokrajine, tudi za kategorijo MNZ - Policija.

Na tekmovanju na razdalji 8,5 km bo za kategorijo poli-cija potekal izbor udeležen-cev za Evropsko policijsko tekmovanje v krosu, ki bo med 22. in 25. marcem 2012 v Bukarešti v Romuniji. Po-

drobnejše informacije bodo znane po sprejemu Progra-ma športnih tekmovanj za delavce policije v letu 2012.

Besedilo: Zdenka Stern, Tomas Globočnik Franc Rožman, vsi Center za izpopolnjevanje in

usposabljanje, PA

Foto: Polde Steiner, Športna zveza Tržič

Generalni direktor policije Janko Goršek je julija sprejel v policiji zaposlenega vrhunskega športnika Mitjo Koso-velja, ki je na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Podbrdu osvojil zlato medaljo. Prvo mesto je osvojil po 3 urah 22 minutah in 32 sekundah teka po 37 kilometrov dolgi progi z več kot pet kilometrsko višinsko razliko in vzponom na 1630 metrov visoki Porezen. Kosovelj si je ta-ko po bronasti v Angliji priboril še svojo drugo medaljo na svetovnih prvenstvih v tej športni disciplini.

Besedilo in foto: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi


VArNOST

79

ŠPORT

VZPON NA POHORJE Z GORSKIMI KOLESI

Na Mariborskem Pohorju je 25. septembra 2011 po-tekalo 3. državno prvenstvo Slovenske vojske in Policije v vzponu z gorskimi kolesi.

Prvenstvo sodi v Program športnih tekmovanj delavcev policije v letu 2011. Istočasno je s tem tekmovanjem pote-kal tudi 19. vzpon z gorskimi kolesi na Mariborsko Pohorje, ki ga je organiziralo Športno

društvo GT Team Rider. Pro-ga tekmovanja je v kratkem delu potekala po asfaltirani lokalni cesti, nato pa po ma-kadamski gozdni cesti vse do Bellevueja na Mariborskem Pohorju, kjer je bil cilj.

Tekmovalci so premago-vali cestno povezavo v vzpo-

nu dolžine 10 km z višinsko razliko 662 m.

Prvenstva se je udeležilo 5 policistk in 36 policistov ter štiri vojakinje in 36 vojakov. Med policisti je bilo največ tekmovalcev iz mariborske policijske uprave, najštevilč-nejša pa je bila ekipa Postaje prometne policije Maribor.

Državni prvak policije v vzponu z gorskimi kolesi je

postal Drago Kok iz Nacional-nega preiskovalnega urada, državna prvakinja pa policist-ka Polonca Kočnik iz Policij-ske postaje Domžale.

Besedilo in foto: PU Maribor

Ženske (18-35 let):

Polonca Kočnik, PP Domžale, PU Ljubljana (1.00,08)Urška Zor, Policijska akademija (1.08,58)Maja Bilić, PMP Zavrč, PU Maribor (1.18,08)

Ženske (36-45 let):

Snežna Krek, Policijska akademija (1.22,05)

Moški (18-35 let):

Trajče Velički, PP Šentilj, PU Maribor (38,37)Dušan Korene, PMP Dobova, PU Novo mesto (41,31)Tone Oberstar, PP Kočevje, PU Ljubljana (43,59)

Moški (36-45 let):

Tomaž Setničar, PP Litija, PU Ljubljana (38,55)Tomislav Iskra, Operativno-komunikacijski center (40,11)Anton Žagar, PP Kočevje, PU Ljubljana (42,51)

Moški (46 let in več):

Drago Kok, Uprava kriminalistične policije (37,58)Dušan Bartelj, Uprava uniformirane policije (42,01)Igor Cvelbar, Specialna enota, Uprava za policijske specialnosti (46,03)

Absolutno v kategoriji policija (moški):

Drago Kok, Uprava kriminalistične policije Trajče Velički, PP Šentilj, PU MariborTomaž Setničar, PP Litija, PU Ljubljana

Absolutno v kategoriji policija (ženske):

Polonca Kočnik, PP Domžale, PU LjubljanaUrška Zor, Policijska akademijaMaja Bilić, PMP Zavrč, PU Maribor

12. POHOD POLICISTOV NA TRIGLAV

V tej najhujši poletni vročini vsi iščemo različna mesta ali senčke, kjer bi se lahko ohladili: prijetno morje, hladna jezera, zeleni gozdički ali pa visokogorje. Izkušeni pohodniki in planinci vedo, da je treba, če želiš doživeti lep dan v hribih, zgodaj vstati, da te prvi sončni žarki pobožajo že visoko nad zeleno mejo. In ko je v dolini že peklensko vroče, pohodnike na razprostranih planinah hladi prijetni gorski vetrič.

V začetku julija smo pripravili že 12. tradicionalni pohod policistov na Triglav. Policistke, policisti, prijatelji in ljubitelji gora smo zgodaj zjutraj dobili na Rudnem polju, v Krmi in Vra-tih ter pohiteli v hrib. Mladi, stari, vsi smo bili veseli, da smo se spet srečali. Po poteh, ki so peljale na vrh, smo obujali spo-mine, reševali probleme in najpomembnejše, komaj čakali, da osvojimo Triglav.

Ni trajalo dolgo, ko je prvi pohodnik že poslal sporočilo iz Kredarice, da je že na vrhu. Po pičlih treh urah je iz Krme do

Kredarice prišel Izidor Nagode iz Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Počasi in nekateri bolj, drugi manj zadihani ter utrujeni smo vendarle vsi osvojili Kredarico, se okrepčali in s spoštova-njem opazovali Aljažev stolp. Za nekatere domač, za druge še neosvojen. Dobra volja, še zadnje moči in pogum, pa smo šli na vrh. Ves čas so nas spremljali prepadi, kanje in prehitri ob-laki, ki so tu in tam vzbujali občutek majhnosti v posameznikih. Z nekaj dobre volje in vzpodbude je šlo. Prva skupina, 30 po-hodnikov, je osvojila 2864 metrov visokega očaka.

Precej policistk in policistov, sploh iz Policijskih postaj Ljub-ljana Center in Bežigrad, je prišlo na vrh prvič in morali smo jih krstiti. Planinski krst pa kljub tepežkanju izkušenega policista gornika Roberta Kralja ni bil tako grozen, da bi se kdo prestrašil in zbežal. Ravno nasprotno, vzdušje se je stopnjevalo, smeh pa je odmeval med mogočnimi vrhovi. Zadovoljni smo se vrnili na Kredarico.


VArNOST

Naslednji dan zjutraj ni bilo težko vstati. Eni še v priča-kovanjih osvojiti vrh, drugi pa že v razmišljanjih o odhodu v dolino. Vreme je bilo čudovito, sonček s prijetno gorsko sa-pico. A žal so vremenske razmere v gorah zelo spremenljive. Nedolžen vetrič, ki nas je pospremil s Kredarice, je skupino, ki je odšla na vrh, na prelazu žal prisilil, da se je morala obrniti in vrniti. Premočno je pihalo, da bi bilo varno osvojiti veliki Triglav. A nič zato, zagotovo se vrnemo drugo leto. Nekateri spet prvič, drugi že tretjič, petič, desetič.

Planinski pozdrav!

Besedilo: Monika Golob, organizacijski odbor pohoda

Foto: Aleš Fon, Policijska postaja Šmarje pri Jelšah, PU Celje, in Mihec Počivalšek, PU Celje

Letos sta tako medalji za peti pohod dobila poli-cista Aleš Fon in Damjan Volavšek iz Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, ki je tudi ena najbolj odzivnih policij-skih postaj za ta pohod. Vsako leto se iz Šmarja pohoda udeleži vedno več in vse bolj zagretih pohodnikov, ki z veseljem sodelujejo pri sejanju dobre volje in pomaga-jo slabše pripravljenim. Poleg tega je medaljo za peti pohod dobil še Andrej Lazarevski iz Urada za informa-tiko.

Podelili smo tudi medalje za deseti pohod. Prejeli so jih ustanovitelji pohoda, tisti posamezniki, zaradi katerih priredi-tev obstaja, to so upokojenca Olga Černelj in Slavko Hočevar ter Bojan Glavnik iz Uprave kriminalistične policije. Medaljo za deseti pohod policistov na Triglav pa je dobil še pomoč-nik vodje Letalske policijske enote in poveljnik Gorske enote policije Robert Kralj, ki je tudi član organizacijskega odbora in vsako leto s sodelovanjem pripadnikov Gorske enote policije poskrbi za varnost in varovanje na pohodu.

OCENA 10,9 - ENO SAMO ZADOVOLJSTVO EVROPSKE POLICIJSKE PRVAKINJE IN VICEPRVAKINJE V STRELJANJU

Predstavniki slovenske policije in notranjega ministrstva so na 15. Evropskem policijskem prvenstvu v streljanju, ki je bilo na Danskem, dosegli vrhunske rezultate. Domov so prinesli tu-di zlato in srebrno odličje!

Prvenstvo, ki ga je organizirala policijska športna zveza Danske v svojem osrednjem strelskem centru Vejlu, je pote-kalo med 13. in 17. oktobrom 2011. Udeležilo se ga je kar 23 držav in 160 tekmovalcev, ki so opravili 252 tekmovalnih na-stopov. Med nastopajočimi so bili tudi takšni, ki že imajo olim-pijske izkušnje oz. so kandidati za prihajajoče igre v Londonu 2012. Tekmovanje je potekalo po pravilih ISSF.

Slovenske barve so zastopali Renata Oražem Vršič iz Speci-alne enote v Upravi za policijske specialnosti, in sicer v discipli-ni malokalibrska puška in zračna puška ter Sašo Korbar iz Urada za logistiko, Ministrstvo za notranje zadeve, in Oto Strakušek iz Policijske uprave Ljubljana v disciplini zračna puška.

Renata Oražem Vršič je v disciplini malokalibrska puška osvojila zlato kolajno (584 krogov) in s tem postala evropska policijska prvakinja, naslov pa bo ostal v njeni lasti naslednja štiri leta. Oražem Vršičeva je v disciplini malokalibrska puška 3 x 20 s 565 krogi osvojila tudi odlično drugo mesto in postala še evropska podprvakinja. Treba je poudariti, da je končna od-ločitev o razvrstitvi »padla« prav v zadnjem strelu finala, kar je malo spominjalo na osvojitev zadnje olimpijske kolajne Raj-monda Debevca. Tekmovalka si je v disciplini zračna puška v finalu priborila peto mesto s 386 krogi.

Sašo Korbar je v finalu zračne puške dosegel 581 krogov in zasedel osmo, Oto Strakušek pa s 577 krogi trinajsto mesto.

Čez štiri leta bo 16. Evropsko policijsko prvenstvo v strelja-nju gostila Turčija.

Besedilo in foto: Franc Rožman, Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, PA


VArNOST

81

ŠPORT

ZAKLJUČEK POLICIJSKEGA TAKTIČNEGA STRELJANJA 2011

Na strelišču Črnotiče pri Črnem Kalu je 8. oktobra 2011 potekalo še-sto, zadnje tekmovanje v policijskem situacijsko-taktičnem streljanju (PSTS) letos. Tekma, ki je predstavljala tudi finale državnega prvenstva, je bila po-svečena 20. obletnici odhoda zadnje-ga vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije. Ob zaključku prvenstva smo tako dobili tudi državno prvakinjo in prvaka. To sta Simona Purkart in Mat-jaž Čuček.

V letu 2011 je bilo pripravljenih šest dinamičnih strelskih prog, na katerih so lahko policistke, policisti in ostali tekmovalci preizkusili svoje veščine v taktičnem streljanju. Proge so pred-stavljale različne policistom dobro po-znane kritične situacije. Na različnih progah si moral biti pozoren na pre-

mikajočo nestrelno tarčo, na barvne strelne in nestrelne tarče, na streljanje

iz kritja in kleče ter na zelo oddaljene tarče, tudi do 17 metrov. Raznolikost prog in dinamičnost strelskih linij je ta-ko na vsako tekmo PSTS privabila več tekmovalcev, v zadnji se je pomerilo 45 policistk in policistov ter 53 strelk in strelcev v odprti kategoriji.

Besedilo: Monika Golob, MNZ

Foto: Sašo Dautovič, Policijska postaja Cerknica, PU Ljubljana, in Jernej Gosenar,

Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, PA

V policijski kategoriji so rezultati sledeči:

Simona Purkart je postala državna prvakinja v policijskem situacijsko-taktičnem streljanju. V skupnem seštevku je na šestih strelskih tekmah drugo mesto osvojila Tamara Klenovšek, tretja pa je bila Monika Golob.

Policisti so streljali v treh kategorijah: policist strelec, policist dober strelec in policist odličen strelec.

V kategoriji policist strelec je na državnem prvenstvu prvo mesto osvo-jil Danijel Krajnc, drugi je bil Sašo Moldovan, tretji pa Boštjan Kreže.

V kategoriji policist dober strelec si je na državni ravni zlato pristreljal Nino Popadič, srebro Vasja Boben, bron pa Dejan Košir.

Državni prvak v policijskem situacijsko-taktičnem streljanju je postal Matjaž Čuček, viceprvak je Martin Humar, tretji pa Sašo Dautovič.

SLOVENSKI POLICISTI SO SE ODLIČNO ODREZALI NA MEDNARODNI INTERPOLOVI REGATI

Fundacija Interpol Cop-perscup je letos že enajstič pripravila mednarodno jadral-no regato organov pregona, ki poteka vsaki dve leti v ni-zozemskem regatnem centru Medemblik. Regate. Potekala je v drugi polovici septembra in – tako kot pred dvema leto-ma – sta se je tudi letos udele-žili dve slovenski ekipi.

Organizatorji so pripravili pet tekmovalnih dni, vsak dan pa so bili na sporedu trije plo-vi. Prva dva dneva sta bila v znamenju kvalifikacij. Vseh 32 jadrnic (velikosti od 34 do 40 čevljev) se je borilo z uvrstitev

med 16 najboljših oz. v t. i. zla-ti razred, drugih 16 ekip pa je tekmovalo v srebrnem razre-du. Prvi slovenski ekipi je, tako kot pred dvema letoma, uspel veliki met in se je uvrstila v zla-ti razred, medtem, ko je druga ekipa z nekaj smole pristala v t. i. srebrnem razredu.

Po kvalifikacijah so sledili trije tekmovalni dnevi. V teh dneh so se menjavala ob-dobja sončnega vremena in dežja s temperaturami okrog 16 stopinj Celzija. Tudi letos je bilo vetra v izobilju, saj je vsak dan pihalo med 15 in 25, za-dnji dan pa tudi do 30 vozlov.


VArNOST

Po treh napornih dneh je prva ekipa, ki je tekmovala v zlatem razredu, osvojila 10. mesto, s tem je za dve mesti izboljšala rezultat izpred dveh let. Druga ekipa pa je v srebr-nem razredu osvojila odlično tretje mesto, kar pomeni, da je svoj predlanski rezultat iz-boljšala za kar 11 mest.

Slovenski policisti, ki so se udeležili regate, so po kon-čanem tekmovanju dejali, da je bila udeležba na regati v celoti uspešna in da so na-predovali v vseh pogledih. Po besedah vodje ekipe, Zorana Kosija iz Policijske uprave

Murska Sobota, so z veliko željo, požrtvovalnostjo in s skupnim ciljem ustvarili ekip-ni duh, v katerem so se borili na vsakem obratu, z barko, vetrom in sami s seboj. Dodal je, da so vsi žulji, odrgnine, modrice in razbita kolena po-zabljeni. Da so ohranili ekipni duh in postali prijatelji. Do-mov so se vrnili z novimi iz-kušnjami, novimi poznanstvi, boljšim rezultatom in poka-lom za osvojeno tretje mesto v skupni razvrstitvi t. i. srebr-nega razreda.

Besedilo in foto: Zoran Kosi, PU Murska Sobota

TEDEN POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE 2011

V okviru Tedna Policijskega sindikata Slovenije 2011 so v Kranjski Gori med 3. in 5. oktobrom potekale številne aktivno-sti, poleg športnih iger še izobraževanje sindikalnih zaupnikov in izredna skupščina PSS. Na slednji je bil izvoljen nov predsed-nik sindikata, izobraževanja pa se je aktivno udeležilo preko 150 sindikalnih zaupnikov in njihovih namestnikov.

Zanimanje za športne in družabne aktivnosti med član-stvom narašča, saj se tekmovanj vsako leto udeleži več članic in članov. Na že tradicionalnih, 8. Športnih iger PSS - ki so jih člani in članice očitno vzeli za svoje – je bilo letos tako preko 700 udeležencev, kar v zgodovini delovanja sindikata pome-ni pomembno prelomnico. Pri tem ne smemo pozabiti, da so igre tokrat potekale med tednom in so morali delovni procesi v vseh sredinah potekati nemoteno.

Športn ih iger PSS se je udeležilo 18 ekip posa-meznih Ob-močnih poli-cijskih sindi-katov, poleg domačih ekip pa so se tek-movanj ude-ležili tudi ko-legi in kolegi-ce iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

V skupni razvrstitvi je največ točk zbral OPS Ljubljana, sledila pa sta mu OPS Celje in OPS Murska Sobota.

Seveda je bilo geslo Prijateljstvo, Solidarnost in Sodelova-nje, prisotno tudi na Tednu PSS 2011. Rodilo se je veliko novih prijateljstev, člani in članice pa so tekmovali v športnem duhu, saj smo tekmovanja končali brez sleherne poškodbe. Sodelo-vanje med sindikalnimi zaupniki in posameznimi funkcionarji pa zgledno raste.

Besedilo in foto: Policijski sindikat Slovenije

Zaradi vse večje udeležbe ter želje članov, da igre pope-strimo še z družabnimi vložki, smo letos prvič organizirali tudi igre znotraj iger. Torej disciplino, ki ni povsem tekmovalno naravnana, namenjena pa je sprostitvi in druženju. »Iger PSS« se je udeležilo 30 ekip. Trikrat toliko članic in članov se je po-merilo v metanju »balinčkov« na cilj, vožnji z dvosedežnico, streljanju z lokom domače izdelave ter drznem in adrenalin-skem spustu po letnem sankališču. Da pa bi družabnost pre-magala tekmovalnost, je organizator postavil zelo stroga in težka pravila. Zmagala je namreč ekipa, ki se je najbolj pribli-žala času ekipe IO PSS oz. povprečnemu času ostalih ekip.

Proslava ob 20. obletniciodhoda zadnjega vojaka

jugoslovanske armade iz Slovenije

Odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije ��

��

��

��

��

��

��

��

UTRINKI IZ

POLICIJSKE

PRETEKLOSTI

Foto: Tomaž Trajbarič, PU Murska Sobota

Documents

Varnost 3/2011