Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Tomaž TUŠEK
VZPOSTAVITEV SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI ZRAKA V BOLNIŠNICI S PRISILNIM
PREZRAČEVANJEM IN KLIMATIZACIJO
Magistrsko delo
študijskega programa 2. stopnje
Strojništvo
Maribor, januar 2017
VZPOSTAVITEV SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI ZRAKA V BOLNIŠNICI S PRISILNIM
PREZRAČEVANJEM IN KLIMATIZACIJO
Magistrsko delo
Študent: Tomaž TUŠEK
Študijski program: Študijski program 2. stopnje Strojništvo
Smer: Konstrukterstvo
Mentor: red. prof. dr. Bojan AČKO
Maribor, januar 2017
II
I Z J A V A
Podpisani Tomaž Tušek izjavljam, da:
je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
so rezultati korektno navedeni,
nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor, 8. 1. 2017 Podpis: ________________________
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Bojanu
Ačku, univ. dipl. inž. str., za vso pomoč pri izdelavi
naloge in čas, ki mi ga je posvetil.
Posebna zahvala tudi celotni družini za vso podporo
med študijem.
IV
VZPOSTAVITEV SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ZRAKA V
BOLNIŠNICI S PRISILNIM PREZRAČEVANJEM IN KLIMATIZACIJO
Ključne besede: zagotavljanje kakovosti zraka, sistem vodenja kakovosti, bolnišnica,
prezračevanje, klimatizacija
UDK: 005.6:628.8(043.2)
POVZETEK
Kakovost zraka, ki ga dihamo, je bistven za naše zdravje in dobro počutje. V bolnišnici, kjer so
pacienti imunsko oslabljeni in je velika nevarnost prenosa okužb in povzročitve drugih bolezni
zaradi slabega zraka, je bistveno, da kakovosti zraka posvečamo posebno pozornost.
Ustrezno zračno maso v prostoru zagotovimo z vzpostavitvijo sistema nenehnega
izboljševanja kakovosti in prepoznavanjem možnih tveganj. Za vzpostavitev in vzdrževanje
takšnega sistema so nam na voljo številne metode zagotavljanja kakovosti. V tem
magistrskem delu so prikazane le tiste, ki so za namen obvladovanja kakovosti zraka
prepoznane kot najprimernejše. S pomočjo teh metod sem izdelal predlog celovitega sistema
za zagotavljanje kakovosti zraka v izbrani bolnišnici.
V
ESTABLISHING A MONITORING SYSTEM FOR ENSURING AIR QUALITY IN THE
HOSPITAL WITH FORCED VENTILATION AND AIR CONDITIONING
Key words: ensuring air quality, quality management system, hospital, ventilation,
air conditioning
UDK: 005.6:628.8(043.2)
ABSTRACT
The quality of the air we breathe is essential to our health and well-being. In the hospital
where the patients are immunocompromised there is a high risk of transmission of infections
and causing of other diseases due to poor air. It is therefore essential that we pay special
attention to the quality of the air. The appropriate air mass in the indoor space is assured by
establishing a system of continuous improvement of quality and identification of potential
risks. To establish and maintain such a system a number of quality management methods are
available. Only the methods that are recognised as the most adequate for the purpose of
managing air quality are presented in this thesis. Based on these methods I've
designed a comprehensive system for assurance of air quality in the selected hospital.
VI
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ....................................................................................................... 1
1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ........ 1
1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela .................................. 2
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .................................................... 3
1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................ 3
2 CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI ................................................... 5
2.1 Elementi sistema vodenja kakovosti ................................................... 5
2.2 Vzpostavitev sistema vodenja kakovosti............................................. 6
2.3 Organizacija sistema vodenja kakovosti in pretok informacij .............. 7
2.4 Nadzor sistema vodenja kakovosti ..................................................... 8
2.5 Metode zagotavljanja kakovosti ......................................................... 8
3 ANALIZA ZBRANIH PODATKOV ............................................................... 11
3.1 Statistični nadzor procesov ............................................................... 11
3.2 Kontrolne karte ................................................................................ 12
4 UPORABA METOD ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI PRI ZAGOTAVLJANJU
KAKOVOSTI ZRAKA ................................................................................. 17
5 KAKOVOST ZRAKA V BOLNIŠNICI TER ZAKONSKI IN NORMATIVNI
DOKUMENTI, KI DOLOČAJO PARAMETRE ZA UDOBNO BIVANJE IN DELO V
BOLNIŠNICI ................................................................................................... 21
5.1 Pomembnost kakovosti zraka v bolnišnicah za paciente in zaposlene21
5.2 Načini zagotavljanja ustreznih pogojev s pomočjo kakovostnega
sistema prisilnega prezračevanja in klimatizacije ....................................... 22
5.3 Povzetki zakonskih dokumentov in mednarodnih standardov, ki
urejajo področje, zagotavljanja kakovosti zraka v bolnišnici ...................... 23
6 SISTEM GRETJA, PREZRAČEVANJA IN KLIMATIZACIJE V BOLNIŠNICI ........ 31
VII
6.1 Posebne zahteve za operacijsko dvorano (višji tlak kot okolica), sobo
za izolacijo (nižji tlak kot okolica), laboratorij ............................................ 34
7 NADZOR KAKOVOSTI ZRAKA V PROSTORIH ............................................ 39
7.1 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih komponent sistema 40
7.2 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih vplivnih veličin v
sistemu ..................................................................................................... 42
7.3 Določitev merilnih mest in frekvence merjenj .................................. 44
7.4 Določitev merilnih inštrumentov ...................................................... 48
7.5 Analiza podatkov, določitev nalog, pooblastil in odgovornosti ......... 49
7.6 Zbiranje podatkov meritev ............................................................... 50
8 POTEK UKREPANJA ZA RAZLIČNE VRSTE ODSTOPANJ ............................. 53
8.1 Katalog tveganj ................................................................................. 53
9 DISKUSIJA ............................................................................................... 63
10 SKLEP ..................................................................................................... 65
11 VIRI ........................................................................................................ 67
12 PRILOGE ................................................................................................. 69
VIII
KAZALO SLIK
Slika 2.1. PDCA krog [3] .............................................................................................................. 9
Slika 3.1: Iz kontrolnih kart razvidno obladovanje/neobvladovanje procesa .......................... 15
Slika 7.1. Diagram poteka vzpostavitev sistema za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka ... 43
Slika 7.2. Diagram poteka ukrepanja v primeru odstopanj ...................................................... 44
Slika 7.3. Kontrolna karta relativne vlažnosti za OP dvorano ................................................... 52
Slika 12.1. Shematski prikaz strojnih inštalacij za 3 OP sobe ................................................... 70
Slika 12.2. Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij ................................................... 71
Slika 12.3. Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo ......................................... 72
IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 5.1: Stopnja filtracije [11] ..................................................................................... 24
Preglednica 5.2: Dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka [10] ..................... 27
Preglednica 5.3: Količine vtoka zunanjega zraka, temperatura, vlaga in nivo hrupa po DIN
1946-4:1999-03 [8] ....................................................................................... 29
Preglednica 7.1: Preglednica izvedenih meritev ...................................................................... 45
Preglednica 7.2: Preglednica izvedenih meritev v napravi....................................................... 46
Preglednica 7.3: Preglednica izvedenih meritev v napravi....................................................... 47
Preglednica 7.4: Preglednica izvedenih meritev v napravi....................................................... 47
Preglednica 7.5: Preglednica izvedenih pregledov zračnih filtrov ........................................... 47
Preglednica 7.6: Preglednica merilnih inštrumentov ............................................................... 48
Preglednica 7.7: Mesečni zbir meritev relativne vlažnosti v OP dvorani ................................. 51
Preglednica 8.1: FMEA - Previsoka vlažnost zraka ................................................................... 55
Preglednica 8.2: FMEA - Prenizka vlažnost zraka ..................................................................... 56
Preglednica 8.3: Priporočene ocene za S, O, D......................................................................... 57
X
UPORABLJENI SIMBOLI
h Izparilna toplota
td Temperatura vode za dogrelnike
tR Računska temperatura zunanjega zraka za zimo in poletje
ϕ Relativna vlažnost
XI
UPORABLJENE KRATICE
DIN Deutsches Institut für Normung
HEPA High-efficiency particulate arrestance – absolutni filter
HVAC Heating, ventilation and air conditioning
IMI Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
ISO International Organisation for Standardization
MKE Metoda končnih elementov
MRSA Methicillin-resistant Staphylococcus aureus
MZ Ministrstvo za zdravje
NDIR Nedisperzni infra rdeči
PP Polipropilenske cevi
PVC Polivinil klorid
RPN Risk priority number
RH Relative humidity
SARS Sindrom akutnega oteženega dihanja,
SIST Slovenski inštitut za standardizacijo
SPC Statistical proces control
TB Tuberkuloza
TVOC Total Voltaire Organic Compounds
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja
Kakovost zraka, ki ga dihamo, je bistven za naše zdravje in dobro počutje. »Večina ljudi
večino svojega časa preživi v zaprtih prostorih doma, v šoli, na delovnem mestu, v trgovini ali
bolnišnici. Povprečna oseba v povprečju z dihanjem porabi 15 kg zraka na dan, medtem ko
poje 1 kg hrane in popije 2 kg tekočine« [1]. Kljub temu pa zagotavljanju kakovosti zraka v
zaprtih prostorih skoraj ne posvečamo pozornosti oziroma jo posvečamo premalo. Prav zato
pa v zadnjem času postaja spremljanje in nadzor nad kakovostjo zraka vedno pomembnejše.
Na kakovost zraka v zaprtih prostorih vpliva veliko notranjih in zunanjih faktorjev. Zrak, ki ga
vdihavamo, je lahko onesnažen z velikim številom onesnaževalcev, tako naravnih, sintetičnih,
bioloških in anorganskih. Največji onesnaževalci pa so največkrat prisotni v prostoru, to so
pohištvo, naprave in druga oprema in seveda tudi ljudje.
Splošno znani faktorji prisilnega prezračevanja, klimatizacije in ogrevanja so nadzor
temperature, vlage in vsebnosti trdih delcev. »Kakovost notranjega zraka je definirana kot
proces zagotavljanja takšne kakovosti zraka, ki ne povzroča negativnih posledic za zdravje
ljudi, okužb in bolezni in je brez prahu, vonja, hrupa in prepiha« [1]. Ker pa se zrak ne očisti
sam, za spremljanje in nadzor nad kakovostjo zraka potrebujemo posebno opremo.
V bolnišnici pa je zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka še bolj pomembno, ker so pacienti
imunsko oslabljeni in zato bolj podvrženi okužbam iz zraka ali slabemu počutju zaradi njega.
»Ponekod celo poročajo, da 5% vseh bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah, se v času ležalne
dobe v bolnišnici okužijo z različnimi okužbami. Ugotovljeno je bilo, da so lahko v zaprtih
prostorih ravni nekaterih škodljivih snovi v zraku tudi do 70-krat večje kot na prostem« [1].
Zato je za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v bolnišnici potrebno sodelovanje med
inženirji in zdravstvenimi delavci.
»Bistvena razlika med principi za zagotavljanje kakovostnega zraka v bolnišnici in
zagotavljanjem kakovostnega zraka v drugih vrstah zgradb je:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
2
potreba po ločevanju zračnih tokov med posameznimi oddelki v bolnišnici,
specifična potreba po ventilaciji in filtraciji za redčenje in ločevanje nečistoč v obliki
vonja, mikroorganizmov, virusov in nevarnih kemičnih in radioaktivnih snovi,
različne zahteve za temperature, vlago in tlak v različnih območjih bolnišnice,
zasnova HVAC-a mora biti takšne narave, da omogoča natančen nadzor okoljskih
pogojev« [1].
Zato pa je vzpostavitev sistema rednega kontroliranja bistvenih parametrov kakovosti zraka
in pravilnega ukrepanja v primeru odstopanj teh parametrov od dovoljenih vrednosti
bistvenega pomena.
1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela
Hipoteza:
a) Kakovost zraka v prostoru je odvisna od kakovosti izvedbe, vzdrževanja in nadzora
prezračevalno-klimatizacijskih instalacij.
b) Kakovost zraka v prostoru z že izvedenim sistemom prisilnega prezračevanja, hlajenja in
ogrevanja je v veliki meri odvisna od sistema nadzora in ukrepanja v primeru odstopanj
od vnaprej določenih mejnih vrednosti.
Cilj magistrskega dela je potrditi ali zavreči hipotezo o pomembnosti vloge sistema rednih
nadzorov in ukrepov na podlagi rezultatov teh nadzorov. V bolnišnici imamo namreč
računalniško krmiljen sistem prezračevanja in klimatizacije, ki nam krmili temperaturo in
vlago v prostoru. Sistem na podlagi razlike v tlakih na obeh straneh filtrov javlja tudi stopnje
zamazanosti filtrov. Pa vendar tak sistem sam po sebi ni dovolj za zagotovitev ustrezne
kakovosti zraka. V ta namen sem za bolnišnico vzpostavil sistem za nadzor kakovosti zraka v
različnih kritičnih območjih bolnišnice. Na podlagi vzpostavljenega delujočega sistema se
možnost za okužbe iz zraka imunsko šibkih pacientov bistveno zmanjša, na ta način sem
lahko potrdil hipotezo o pomembnosti vzpostavitve sistema rednih kontrol in ukrepov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
3
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavlja se, da ima bolnišnica za zagotavljanje pacientove varnosti pred možnostjo
obolevnosti ali počasnejšega okrevanja zaradi slabega zraka in okužbami iz vseh vrst virov
zadostno število strokovnjakov iz vseh strokovnih področij, ki so potrebni za zagotovitev te
varnosti (zdravnika in sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb, inženirje tehničnih strok,
službo za kakovost). Predpostavlja se tudi, da ima bolnišnica za ta namen izdelan sistem
zadolžitev in ukrepov, ki terminsko in strokovno zagotavlja neoporečnost vseh virov, ki so
nevarni za okužbe in obolevnost pacientov kot tudi za njihovo dobro počutje med bivanjem v
bolnišnici. Prav tako se predpostavlja tudi zdravo okolje za zaposlene in obiskovalce.
V tej magistrski nalogi sem se omejil samo na prezračevanje in klimatizacijo. S pomočjo teh
dveh področij lahko bistveno pripomoremo k ustrezni in varni kakovosti zraka.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Pri raziskovanju je bilo uporabljenih več metod, ki zadevajo izključno področja koordinacije
kakovosti v organizaciji. To so sistemi korektivnih in preventivnih ukrepov, PDCA krog,
metoda FMEA, metode merjenja kakovostnih parametrov zraka in obratovalnih parametrov
prezračevalno klimatizacijskega sistema in statistična obdelava merilnih podatkov.
Raziskovanje je potekalo v smeri zakonskih določil in priporočil dobre prakse ter
mednarodno uveljavljenih standardov na področju zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka v
bolnišnici s prisilnim prezračevanjem in hlajenjem. Raziskovanje je vključevalo tudi izbiro
najustreznejših merilnih mest, metode in postopke spremljanja ključnih parametrov,
določitev ustreznosti in posledično izbiro posameznih naprav za spremljanje parametrov
zraka, prilagoditve samega prezračevalno klimatizacijskega sistema in drugih elementov za
zagotovitev posebnih zahtev v posameznih področjih bolnišnice.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
4
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
5
2 CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
Ker je oskrba pacientov na vedno višjem nivoju postala prioriteta sodobne bolnišnice, so se
tako kot v industrijskem okolju pokazale težnje po sistematičnem pristopu k zagotavljanju
kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in
varnosti in hkrati obvladovanja vseh procesov so se izoblikovali sistemi in orodja, ki nam to
omogočajo ter so opisana na naslednjih straneh.
2.1 Elementi sistema vodenja kakovosti
Uspešen sistem vodenja kakovosti je v podjetju sestavljen iz naslednjih elementov:
Politika kakovosti
Politiko kakovosti določi najvišje vodstvo podjetja in na ta način definira namen in cilje
podjetja glede kakovosti. Cilji so razdeljeni v zunanje in notranje. Zunanji cilji so povezani z
zadovoljstvom pacientov, pravočasnostjo oskrbe pacientov, skrajšanjem čakalnih dob, boljšo
zdravstveno oskrbo od ostalih primerljivih zdravstvenih centrov, notranji pa zadovoljstvo
zaposlenih, zagotavljanje ustreznih pogojev dela itd.
Upravljanje kakovosti
Je del upravljanja podjetja. Za izvedbo je zadolžen koordinator kakovosti, najvišje vodstvo
podjetja pa je zanj odgovorno.
Načrtovanje kakovosti
Z načrtovanjem kakovosti opišemo karakteristike posamezne storitve ali proizvoda,
potrebnih virov za izvedbo in posameznih procesov za dosego končnega cilja. Tekom
izvajanja procesov moramo opisane karakteristike izpolniti oziroma doseči.
Zagotavljanje kakovosti
Predstavlja izvajanje vseh načrtovanih aktivnosti, ki potekajo znotraj vzpostavljenega-
načrtovanega sistema kakovosti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
6
Nadzor kakovosti
Je ugotavljanje, ali načrtovan proces ali storitev izpolnjuje postavljene zahteve glede
kakovosti. Osredotočamo se predvsem na nadzor procesov, saj dosledno in kakovostno
izvajanje procesov vpliva na kakovostni nivo zagotovljenih storitev.
Izboljševanje kakovosti
Izboljševanje kakovosti je proces nenehnega izboljševanja kakovosti. Ta proces se dosega s
sistemom korektivnega in preventivnega ukrepanja. Ukrepamo vedno na podlagi dejstev, ki
jih v obliki neskladij ugotovimo z eno od oblik nadzora ali prijavo odstopanj s strani
odjemalcev ali zaposlenih. Ukrepi morajo vedno zagotoviti izboljšavo procesa« [2].
2.2 Vzpostavitev sistema vodenja kakovosti
»Če želimo, da bo sistem kakovosti v posameznem podjetju opravljal svoje poslanstvo in ne
bo zgolj v breme vsem zaposlenim, predvsem pa vodstvu organizacije, je potrebno sistem
prilagoditi posameznemu podjetju. Vzpostavitev takšnega sistema vodenja kakovosti v
podjetju predstavlja velik napor vseh zaposlenih, predvsem pa miselni preskok zaposlenih,
vključenih v procese podjetja. Pravilen koncept vzpostavitve sistema je naslednji:
Definicija politike kakovosti – Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Določitev organizacijske sheme ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Razdelitev pristojnosti in odgovornosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Določitev predstavnika vodstva za kakovost ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Določitev skupine za kakovost – Odgovornost: koordinator kakovosti.
Določitev procesov in aktivnosti ̶ Odgovornost: koordinator kakovosti, vodje
oddelkov.
Potrditev procesov in aktivnosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Razdelitev nalog za izgradnjo sistema kakovosti ̶ Odgovornost: koordinator
kakovosti.
Pisanje poslovnika kakovosti in podporne dokumentacije ̶ Odgovornost:
koordinator kakovosti.
Potrditev poslovnika kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
7
Seznanitev vseh zaposlenih z vsebino poslovnika kakovosti ̶ Odgovornost:
koordinator kakovosti.
Start sistema kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Prva revizija sistema kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Korekcije sistema kakovosti ̶ Odgovornost: Vodstvo podjetja.
Nadzor sistema kakovosti ̶ Odgovornost: koordinator kakovosti.«[2]
2.3 Organizacija sistema vodenja kakovosti in pretok informacij
»V sistemu vodenja kakovosti je zelo pomembna ustrezna in za posamezno podjetje
prilagojena organiziranost sistema vodenja kakovosti. To pomeni, da so natančno določene
odgovornosti, pristojnosti in naloge. Ustrezna organiziranost sistema vodenja je odgovornost
najvišjega vodstva, izvedbene aktivnosti pa so prepuščene koordinatorju kakovosti. Zelo
pomembna je tudi ustrezna obveščenost zaposlenih. Pri tem je zelo pomembno, da so
določene naslednje bistvene komponente:
Organizacijska struktura podjetja, ki nam omogoča, da lahko natačno določimo
odgovornosti in pristojnosti za posamezen del podjetja, tako za izvedbene kot
podporne enote. Prav tako nam omogoča lažje obveščanje vseh zaposlenih o
opravljenih aktivnostih, rezultatih in nalogah.
Pristojnosti in odgovornosti za posamezno enoto, ki jih na podlagi jasne
organizacijske strukture lažje določimo.
Dokumentacija sistema vodenja kakovosti, ki nam zagotavlja, da so procesi jasno
definirani, imajo določene tako imenovane kazalnike kakovosti. Ti nam jasno in
nedvoumno kažejo, ali se proces izvaja v skladu s pravili – dogovori – dobro prakso,
ki smo jo zapisali v dokumentaciji sistema vodenja kakovosti.
Zapisi, ki nam na podlagi različnih pregledov predstavljajo jasne informacije, če je
naš sistem uspešen ali ne, ali je potrebno ukrepati ali ne.
V sistemu vodenja kakovosti je zelo pomembna zagotovitev obveščanja pravih ljudi ob
pravem trenutku. Prenos informacij lahko poteka horizontalno in vertikalno preko različnih
komunikacijskih poti, kot so elektronska in navadna pošta, obvestila na oglasnih deskah in
intranetu« [2].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
8
2.4 Nadzor sistema vodenja kakovosti
»Z nadzorom sistema vodenja kakovosti nadziramo procese, končne proizvode in storitve.
Na voljo imamo veliko orodij, med katerim so naslednja najpomemnejša:
Interni nadzor
Interni nadzor je lahko redni ali izredni. Za izvedbo rednih interni nadzorov so odgovorni
vodje oddelkov ali enot. Izvajalci so lahko vodje sami ali od njih določene osebe. Izvajajo se
za posamezna področja dela znotraj enote redno, v časovnih intervalih in so namenjeni
izboljševanju procesov znotraj nadzorovane enote. Izredni nadzor se izvaja ob izrednih
dogodkih, pritožbah, reklamacijah in se izvaja na način, da se problem razišče s pomočjo s
strani generalnega direktorja določene skupine ljudi, ki so strokovnjaki na preiskovanem
področju .
Notranja presoje
Notranja presoja se izvaja z namenom ugotavljanja skladnosti dela z mednarodnimi
standardi, dobro prakso in standardnimi operativnimi postopki posameznega oddelka.
Izvajajo jo t.i. notranji presojevalci, to so zaposleni, ki so opravili izobraževanje za izvajanje
notranjih presoj.
Vodstveni nadzor
Vodstveni nadzor izvaja vodstvo podjetja v obliki sestankov po posameznih enotah. Tam se
preverja učinkovitost in ustreznost sistema, pregledajo se poročila notranjih in zunanjih
presoj, analizirajo se stroški kakovosti, pregleda se zadovoljstvo pacientov in zaposlenih,
pregleda se ustreznost kadrov in poda se predloge za izboljšave« [2].
2.5 Metode zagotavljanja kakovosti
Osnovno pravilo sistema vodenja kakovosti je nenehno izboljševanje vseh procesov v
podjetju, kar dosežemo z vzpostavitvijo kontinuiranega kroga izboljšav in nenehnim iskanjem
pomanjkljivosti v sistemu. Metod za dosego zastavljenih ciljev je veliko, po mojem mnenju
najpomembnejši med njimi za dosego ustrezne kakovosti zraka pa sta PDCA krog in FMEA. V
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
9
nadaljevanju bom na kratko predstavil zgoraj omenjeni metodi, ki bi jih bilo smiselno
uporabiti pri zagotavljanju kakovosti zraka. Razloge, zakaj ravno ti dve metodi, bom
predstavil v poglavju 4 tega magistrskega dela.
PDCA krog
Zelo uporabna/uporabljena metoda je PDCA krog ali Demingov krog. To je ponavljajoča
metoda v 4. korakih, ki se uporablja za zagotavljanje kontrole in nenehnega izboljševanja
procesov, proizvodov in storitev. Za vsako aktivnost (proces), ki ga v podjetju izvajamo,
moramo najprej narediti načrt, kako, na kakšen način bomo posamezno aktivnost izvajali
(PLAN). To aktivnost v praksi izvajamo (DO), po izvedbi preverimo (CHECK), če je aktivnost
realizirana v skladu s planom. Če pri preverjanju ugotovimo odstopanja realizacije od plana,
le-ta analiziramo in izvedemo ukrepe za odpravo odstopanj (ACT). Ta krog opisuje 4
elemente vodenja kakovosti, ki jih moramo upoštevati pri izvedbi vsake aktivnosti v podjetju.
Slika 2.1. PDCA krog [3]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
10
Metoda FMEA
»FMEA metodo preventivne kvalitativne analize je pričel razvijati FORD v ZDA. V Evropo je
prišla v drugi polovici osemdesetih let. Danes se je v avtomobilski in drugi industriji na
zahodu in pri nas že uveljavila in postala splošen standard pri snovanju in razvijanju novih
izdelkov. V podjetjih metodo vključijo v poglavje statistične metode ISO 9001:2015« [4].
V sistemu zagotavljanja kakovosti zraka to metodo uporabimo z namenom ugotavljanja
tveganj po področjih in ugotavljanje resnosti njihovih posledic.
Kaj z uporabo metode dosežemo?
»FMEA je metoda, s katero se zagotavlja odkrivanje in preprečevanje nastajanja napak pri
razvoju, proizvodnji, montaži ali pa pri novem tehnološkem postopku izdelka ali storitve.
Kako to storimo?
Razčleni se vse podsisteme / sestavne ali dele / značilnosti konstrukcije ali procesa,
vse možne napake se sistematično našteje,
določi se vse možne vzroke napak,
presodi posledice napak na odjemalce,
oceni predvideno specifikacijo izdelka ali storitve z ozirom na prepoznavanje in
preprečevanje teh napak,
presodi verjetnost nastopanja napak, učinek napak na odjemalce in možnost
odkrivanja napak ter iz tega izoblikuje stopnjo prioritete,
določi odgovarjajoče konstrukcijske, proizvodne in kontrolno-tehnične ukrepe,
določi odgovornosti za izvajanje le-tega,
realizira se naloge oz. ukrepe in
vnovič ovrednoti odkrivanje in odklanjanje napak glede na novo stanje.« [4]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
11
3 ANALIZA ZBRANIH PODATKOV
V času zahtev po brezhibnih proizvodih in storitvah je postalo jasno, da je treba odločitve
sprejemati na podlagi dejstev in ne na podlagi mnenj. Zato je potrebno podatke zbrati in
analizirati, tu pa nastopijo načela statističnega nadzora procesov, ki nam pomagajo pri
odločanju. Orodje takšnega nadzora so kontrolne karte, ki nam pomagajo določiti, ali je v
procesu nastalo odstopanje. V primeru odstopanj je bistven odgovor na vprašanje, ali ima to
odstopanje škodljiv vpliv na proces in potrebuje ukrepanje za odpravo teh odstopanj, ali do
odstopanj prihaja zaradi spremeljivk, zaradi katerih ukrepanje ni nujno potrebno. Če
posebnih odstopanj ne ugotovimo, nam statistični nadzor procesov omogoča določiti
kapacitete delovanja sistema.
3.1 Statistični nadzor procesov
Kaj je Statični nadzor procesov
Statistični nadzor procesov je analitično orodje za sprejemanje odločitev, omogoča nam
nadzor nad sistemom in nam podaja informacijo, ali deluje pravilno ali ne. Ko je prisotno
odstopanje, je informacija, ali je odstopanje naravni proces ali ne, ključnega pomena za
zagotavljanja kakovosti.
»Beseda statistični nadzor procesov je (angleško Statistic Process Contol) je sestavljena iz
naslednjih besed:
Statistic (statistika) – način zbiranja, razvrščanje, predstavitev in interpretacija
številčnih podatkov (podatki izraženi z številkami).
Process (proces) – kombinacija strojev, opreme, ljudi, vhodnega materiala, metod in
okolja, ki proizvaja izdelke ali storitve. Proces pomeni, kako je neka stvar narejena.
Control (nadzor) – usmerjanje ali regulacija procesa z namenom, da bi deloval v
začrtani smeri.
Tako je statistični nadzor procesov uporaba numeričnih podatkov za regulacijo za dosego
končnega proizvoda ali storitve.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
12
Zakaj uporabiti Statistični nadzor procesov (SPC)?
SPC je postal nov standard za kontrolo kavalitete, ker:
poveča zadovoljstvo odjemalcev,
zmanjša stroške večkratnega dela iste stvari in stroške inšpekcijskih pregledov,
zmanjša operativne stroške,
izboljša produktivnost,
zagotavlja predviden in stalen (konsistenten) nivo kakovosti in
izniči ali zmanjša potrebo po pregledih odjemalcev.
Odstopanja
Odstopanje pomeni neizpolnjevanje predpisane vrednosti neke značilnosti. Odstopanje je
vedno prisotno in se mu ne moremo izogniti. Namen statističnega nadzora procesa je stalno
spremljanje odstopanj procesa. Pomaga nam ločiti odstopanja, ki so posledica sistematičnih
napak v procesu od tistih »naključnih«, ki se jim ne moremo izogniti.
Statistika
Za potrebe statističnega spremljanja procesa je na voljo več statističnih metod. Najbolj
uporabne so kontrolne karte. Za izvedbo kontrolnih kart je potrebno obvladati zgolj dva
statistična koncepta in sicer povprečna vrednost populacije in standardni odklon« [5].
3.2 Kontrolne karte
»Kontrolne karte nam kažejo variacije meritev skozi časovno obdobje poteka procesa.
Kontrolne karte so zelo enostavne, predstavljajo med seboj povezane točke na x-y diagramu,
vsebujejo pa tudi srednjo vrednost in dogovorjene odmike od srednje vrednosti, ki
predstavljajo alarm za ukrepanje.
Kakšen je namen kontrolnih kart
Kontrolne karte so bistveno orodje nenehnega nadzora kakovosti. Merijo procese in nam
pokažejo, kako ti procesi delujejo in kako se ti procesi odzivajo na spremembe. Te podatke se
uporablja za izboljšavo kakovosti. Uporabljajo se tudi za merjenje kapacitete procesa.
Pomagajo nam lahko opredeliti vzroke, ki ovirajo maksimalno učinkovitost.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
13
Kako delujejo
Kontrolne karte nam kažejo, ali je proces obvladan ali ne. Kažejo nam odklone izhodnih
parametrov procesa. Te odklone primerjajo z zgornjimi in spodnjimi mejami in nam
pokažejo, ali so v območju pričakovanih, predvidenih ali normalnih meja. Proces se smatra za
obvladanega, če so rezultati meritev znotraj vnaprej določenih mej« [6].
Izdelava kontrolnih kart
Izberemo spremenljivke
»Spremeljivka mora biti karakteristika, ki jo lahko izrazimo s številkami (npr. temperatura,
vlaga). Imeti mora neposreden vpliv na proces ali končni produkt.
Izbira vzorčnih skupin
Imamo 2 glavna kriterija za zagotovitev dobrega vzorca. Prvič, lastnosti vzorca morajo imeti
lastnosti celotne populacije in drugič, vzorec mora predstavljati celotno populacijo.
Izbira velikosti vzorca in frekvence vzorčenja
Velikost vzorca je odvisna od sposobnosti procesa. Boljša je sposobnost procesa, manjši je
vzorec. Pozorni moramo biti na to, da je velikost vzorca vedno enaka. Večji kot je vzorec, ožja
mora biti kontrolna meja. Frekvenco vzorčenja je potrebno določiti v odvisnosti od lastnosti
procesa. Včasih vzorčimo vsako uro, včasih vsakih nekaj tednov.
Zapis rezultatov vzorčenja
Določimo spodnjo in zgornjo še dopustno mejo in jo vrišemo v graf kontrolne karte. Enako
storimo tudi s srednjo vrednostjo. Rezultate vzorčenja enostavno zapišemo v graf in
spremljamo potek vrisanih točk.
Zaključke iz kontrolnih kart lahko določamo na podlagi linij povprečja, zgornje in spodnje
meje in poteka vrisane linije rezultatov vzorčenja. Prvo oceno lahko naredimo po minimalno
10-ih vzorčenjih, priporočljivo pa je, da je vzorčenj pred prvo oceno vsaj 25.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
14
Točke, ki so zunaj kontrolnih črt, pomenijo, da proces ni obvladan. Tudi če točke so v
območju kontrolnih linij, lahko zaznamo pomanjkanje obvladovanja procesa. Naprimer veliko
zaporednih točk nad linijo povprečja pomeni, da je proces vedno nad idealnim povprečjem,
ki smo ga določili kot optimalno vrednost za delovanje procesa. Optimalno je, da se točke
gibljejo izmenično malo nad in pod linijo idealnega delovanja procesa.
Na naslednjih primerih kontrolnih kart je prikazano pomanjkanje kontrole pri obvladovanju
procesa:
Točka zunaj kontrolnih črt.
Sedem točk ali več na eni strani središčne linije.
Trend točk gor in dol.
Ponavljajoči vzorec, ki kaže na ciklično delovanje procesa« [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
15
Slika 3.1: Iz kontrolnih kart razvidno obladovanje/neobvladovanje procesa
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
16
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
17
4 UPORABA METOD ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI PRI
ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI ZRAKA
Danes je na voljo veliko število metod in orodij za zagotavljanje kakovosti različnih področij.
Pri izbiri metod za zagotavljanje kakovosti zraka se je vsekakor potrebno osredotočiti na tri
segmente samega sistema vodenja kakovosti:
nenehnega izboljševanja sistema in odpravo odkritih napak,
prepoznava področij in dogodkov, kjer bi lahko prišlo do odstopanj. Vrednotenje
področij glede na resnost možnih posledic in s tem največjih tveganj (register
tveganj) in
statističnega spremljanja in vodenja podatkov o delovanju sistema in prepoznavo
različnih vrst odstopanj in napak.
V želji po vzpostavitvi nenehnega izboljševanja sistema prezračevanja in klimatizacije in s
tem zagotavljanja ustrezne kakovosti zraka v zaprtih bolnišničnih prostorih kakovosti I. in II.
ter takojšnje ukrepanje v primeru odstopanj od postavljenih mej, je potrebno vzpostaviti
cikel, ki bo to zagotovil. V ta namen je najbolj smiselno uporabiti PDCA krog, ki nam to
zagotavlja.
Po sistemu PDCA kroga vsako aktivnost, ki jo izvajamo z namenom zagotavljanja kar najvišje
kakovosti zraka, v podjetju načrtujemo (PLAN). To aktivnost v praksi izvajamo (DO) in jo
sproti, v rednih časovnih intervalih tudi preverjamo (CHECK). Če pri preverjanju ugotovimo
odstopanja realizacije od plana, le-ta analiziramo in izvedemo ukrepe za odpravo odstopanj
(ACT).
PDCA krog pa lahko uporabimo tudi kot orodje korektivnega ukrepanja, saj nam predstavlja
zaključen krog v smislu, da planiramo ukrep za odpravo odkritega odstopanja na sistemu
(PLAN), ga odpravimo (DO) in kasneje preverimo, ali je bil izveden ukrep učinkovit ali ne
(CHECK). V primeru neučinkovitega ukrepa je potrebno ukrepati (ACT) ali ponoviti celoten
krog.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
18
Naslednja zelo pomembna aktivnost za zmanjšanje tveganja okužb iz zraka in preprečitev
drugih posledic slabega zraka je vzpostavitev registra tveganj. Za vzpostavitev takšnega
registra moramo narediti analizo tveganj, kar najlažje in najbolj učinkovito izpeljemo s
pomočjo metode FMEA. Ta predvideva odkrivanje napak v sistemu, preden se te sploh
zgodijo. To dosežemo na način, da sistem prezračevanja in klimatizacije razdelimo na več
področij delovanja, od sistema priprave pare za vlaženje zraka, naprav za manipulacijo z
zrakom, kanalov za razvod zraka, pa do tesnenja samih okenj in vrat prostorov, načina
ločevanja zračnih tokov med posameznimi prostori ali oddelki v bolnišnici in tudi izpušnih
sistemov predvsem kontaminiranega zraka v okolico bolnišnice. Z metodo FMEA določimo
napake in odstopanja, ki se lahko v posameznem delu celotnega sistema manipulacije in
uporabe zraka dogodijo. Ta odstopanja številčno ovrednotimo glede na pogostost možnega
pojavljanja in resnost posledic. Takšna ocena tveganja nam pokaže jasna navodila in pot k
preventivnem ukrepanju za odstopanja, ki so na številčni lestvici nad mejo, ki smo jo sami
določili. Tako nam ta metoda omogoča prepoznavo največjih tveganj za paciente z vidika
bolnišničnih okužb iz zraka ali obolenj zaradi drugih neprimernih parametrov zraka, kot sta
na primer temperatura in vlažnost.
Primer FMEA metode za konkretni primer je prikazan v poglavju 8.1.
Za preventivno ukrepanje enako kot v primeru korektivnega ukrepanja uporabimo PDCA
krog.
Prav tako pa je zelo pomembno vedeti, ali je za neka odstopanja odgovoren sistem
prezračevanja in klimatizacije ali je mogoče pred merjenjem v prostoru nekdo odprl okno ali
vrata. V ta namen podatke statistično spremljamo z metodo poimenovano Statistični nadzor
procesov, s katerim proces tudi dobro spoznamo, kar je za obvladovanje kakovosti katerega
koli procesa zelo pomembno. Ta metoda nam omogoča, da s pomočjo statističnih orodij in
izračunov enostavno vidimo, v katero smer se gibljejo izmerjene vrednosti. Izračunamo lahko
povprečja in standardne odklone za različno dolge časovne intervale, s pomočjo katerih
lahko ugotovimo, kaj se s sistemom dogaja. Če so npr. vsebnosti trdnih delcev v zraku višje
od dovoljenih samo pri enem vzorčenju, obstaja velika verjetnost, da je vzrok za to potrebno
iskati v izvoru prašnih delcev v merjenem prostoru v kratkem časovnem obdobju pred
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
19
merjenjem. Medtem ko nam naraščajoči trend izračunanega povprečja ali standardnega
odklona izmerjenih vrednosti za daljše časovno obdobje jasno nakazuje, da je nekaj narobe
ali na strojnih inštalacijah, predvsem filtrih ali naprimer na tesnenju oken in vrat. V tem
primeru lahko izključimo tudi človeški faktor in začnemo napako iskati na napravah.
Za lažje spremljanje teh parametrov pa lahko uporabimo metodo statističnega nadzora
procesov v obliki kontrolnih kart. Ta nam enostavno in enolično prikaže trend gibanja
vrednosti posameznih parametrov in nam je lahko v veliko pomoč, ne samo pri zagotavljanju
ustrezne zračne mase, pač pa tudi pri vzdrževanju samega strojnega sistema.
Primer kontrolne karte za konkretni primer je prikazan v poglavju 7.7.
Na ta način imamo s pomočjo standardnih orodij za zagotavljanje kakovosti vpeljan celoten
sistem, ki nam je v veliko pomoč tudi v primeru zagotavljanja kakovosti zraka.
Ko določimo še odgovorne nosilce za izvedbo meritev, odgovorne nosilce za posamezne
ukrepe in odgovorne nosilce za preverjanje učinkovitosti izvedenih ukrepov, je krog
zaključen.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
20
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
21
5 KAKOVOST ZRAKA V BOLNIŠNICI TER ZAKONSKI IN
NORMATIVNI DOKUMENTI, KI DOLOČAJO PARAMETRE ZA
UDOBNO BIVANJE IN DELO V BOLNIŠNICI
Zakonski dokumenti in mednarodni standardi, ki urejajo področje zagotavljanja kakovosti
zraka, so naslednji:
ISO EN 13779, Ventilation for non-residential buildings ̶ Performance requirements
for ventilation and room-conditioning systems, 2007;
Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001, MZ, 2008;
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih
mestih, Uradni list RS, 1999, št. 89/1999;
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, 2002, št. 42/2002;
Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov, Uradni list RS, 2008, št. 26/2008.
Zgoraj omenjeni dokumenti nam podajajo vse potrebne karakteristike in teoretične osnove
za zagotovitev ustrezne zračne mase v prostoru za udobno in zdravo bivanje.
Vendar pa je za zagotovitev ustrezne kakovosti zraka potrebno vzpostaviti ustrezen sistem
izvajanja pregledov in ukrepov na podlagi ugotovljenih odstopanj od optimalnih vrednosti in
dobre prakse. Postavitev takšnega sistema pa opisuje mednarodni standard ISO 9001:2015,
ki opisuje sisteme vodenja kakovosti.
5.1 Pomembnost kakovosti zraka v bolnišnicah za paciente in zaposlene
Kakovost zraka je zelo pomembna v vsaki zgradbi, v bolnišnici ta pomembnost še narašča iz
več razlogov, zelo pomembni so razlogi iz področja obvladovanja okužb. Ti razlogi so
naslednji:
ker so pacienti imunsko oslabljeni, odprte rane;
ker je prenos bakterij okuženega pacienta na pacienta z oslabljenim imunskim
sistemom lahko usoden;
ker se prenos bakterij lahko prepreči;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
22
zaradi velike koncentracije pacientov, ki so lahko okuženi z raznimi virusi in je
prenos teh virusov bolj verjeten kot drugod.
Pacienti, ki imajo oslabljen imunski sistem, so starostniki, vživajo močna zdravila, vse to pa
še poveča verjetnost negativnega vpliva slabega zraka na njihovo zdravje in počutje. Poleg
preprečevanja okužb pa moramo poskrbeti, da se pacienti v času svojega bivanja v bolnišnici
kar najbolje počutijo, veliko vlogo pri tem imajo tudi svež zrak z zadostno vsebnostjo kisika,
primerna temperatura in vlaga, zadostno število izmenjav zraka itd.
»Dokazano je, da slaba kakovost notranjega zraka povzroča resne zdravstvene težave,
nekatere med njimi so legionarska bolezen, pljučni rak zaradi izpostavljenosti radonu,
okužba s pljučno tuberkulozo (TB), sindrom akutnega oteženega dihanja (SARS), nove
nalezljive bolezni in zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO)« [7].
Zato so ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija v bolnišnici načrtovani, da:
vzdržujejo notranjo temperaturo in vlago na udobnem nivoju za osebje, paciente in
obiskovalce;
nadzor vonjav;
odstranjevanje onesnaženega zraka;
zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka za zaščito občutljivih oseb pred patogenimi
organizmi;
minimizirati tveganje za prenos patogenih organizmov po zraku od okuženih
pacientov na druge paciente in osebje.
5.2 Načini zagotavljanja ustreznih pogojev s pomočjo kakovostnega sistema
prisilnega prezračevanja in klimatizacije
Načrtovanje ustreznih bivalnih pogojev se začne že z načrtovanjem stavbe. Načrtovanje
prezračevalnega in klimatskega sistema je v veliki meri odvisno od naslednjih dejavnikov:
postavitve prostora glede na smer neba;
zunanjega ovoja zgradbe;
namena prostora (operacijska dvorana, soba za izolacijo, laboratorij, pisarna);
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
23
velikosti prostora – npr. avla bolnišnice;
načina povezave s sosednjimi prostori;
načina povezave z okolico ̶ možnost odpiranja okenj, vrat.
Glede na zgoraj opisane dejavnike lahko sistem prisilnega prezračevanja in klimatizacije
načrtujemo z naslednjimi napravami: naprave za zajem zunanjega zraka, filtri, naprave za
nadzor nad vlažnostjo zraka, naprave za hlajenje in gretje, rekuperatorji, ventilatorji,
cevovodi, kanali, razpeljave, naprave za odvod zraka ali izpuhi, difuzorji, rešetke za pravilno
distribucijo zraka.
5.3 Povzetki zakonskih dokumentov in mednarodnih standardov, ki urejajo
področje, zagotavljanja kakovosti zraka v bolnišnici
Spodaj je napisanih nekaj povzetkov iz dokumentov, ki zakonsko urejajo področje kakovosti
zraka v zaprtih prostorih v bolnišnici.
Kakovost in čistost zraka
»Iz higienskih in mikrobioloških zahtev so v bolnišnicah različne zahteve po
minimalni vsebnosti klic vpihovanega oz. prostorskega zraka. Glede na zahtevnost
prostora so predpisane tudi stopnje filtracije.
Za posamezne stopnje filtracije so po SIST EN 779 in SIST EN 1822-1 predvidene
naslednje stopnje:
a) I. stopnja filtracije najmanj kakovosti EU 5,
b) II. stopnja filtracije najmanj kakovosti EU 7 ,
c) III. stopnja filtracije najmanj kakovosti R ali S.
Za bolnišnične prostore se razlikujeta dve kakovosti prostorov in tretja za nezahtevne
prostore:
Kakovost prostora I: za zahtevnost prostorov kakovosti I (OP-trakti, lekarne ̶
priprava zdravil, intenzivna terapija, sterilni prostori ...) mora biti predvidena
tristopenjska filtracija. Prva stopnja je na zajemu zraka v napravi v kakovostii EU 5,
druga stopnja kot zadnji element v napravi v kakovosti EU 7 – EU 9 in tretja stopnja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
24
kot element za drugo stopnjo v napravi ali kot specialni filter tik pred izstopom zraka
v prostor kakovosti EU 9 ̶ R ali S ali višja, glede na zahtevo prostora. Naprave
morajo biti v "higienik 1" izvedbi.
Kakovost prostora II: za zahtevnost prostorov kakovosti II (laboratoriji, hospitalni
oddelki, ambulante, lekarne, fizioterapije, endoskopije, intenzivne nege, infekcijski
oddelki, sterilizacije, priprave postelj in perila, garderobe in sanitarije za osebje ...)
mora biti predvidena dvostopenjska filtracija. Prva stopnja je na zajemu zraka v
kakovosti EU 5, druga stopnja v kakovosti EU 7 ̶ EU 9.
Odvodni ventilatorji morajo biti nameščeni na sesalno stran (podtlak). Vsi elementi
naprave so med obema stopnjama filtracije v skladu s oSIST prEN 13779, oz. DIN
1946, del 4, poglavje 5. Vsi elementi morajo biti dostopni za čiščenje, po možnosti
na izvlek. Naprave morajo biti v "higienik 2" izvedbi.
Kakovost prostora III: za zahtevnost prostorov kakovosti III, ki so sekundarnega
pomena in služijo za pomožne dejavnosti (servisi, centralne garderobe, skladišča,
zaklonišče, administracija, pedagoška dejavnost itd.) se uporabljajo veljavni
predpisi in standardi za običajno prezračevanje in klimatizacijo.
V preglednici 5.1 so navedeni razredi filtrov in klasifikacija po EN 779, DIN 24185 in DIN
24184.
Preglednica 5.1: Stopnja filtracije [11]
Razred filtra Klasifikacija filtra po
EN 779 in prEN 1822
Odstotek odstranjenih
trdih delcev (%)
DIN 24185
DIN 24184
F F 5 40 - 60 EU 5
F F 7 80 - 90 EU 7
F F 9 > 90 EU 9
H (HEPA) H 13 99,95 – 99,995 R, S
Funkcijo in kakovost prostorov definira tehnološki projekt« [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
25
Sistemi prezračevalnih in klimatizacijskih naprav za zagotovitev ustrezne kakovosti in
čistosti zraka
Sistemi higienik izvedbe 1 (prostori kakovosti I)
»Ti sistemi morajo zagotoviti tristopenjsko filtracijo kakovosti EU 5, EU 7 do EU 9 in EU 9 do R
ali S oz. višjo, če to zahteva namembnost prostora. Naprave morajo biti znotraj higiensko in
medicinsko neoporečne, primerno zaščitene ali iz nerjaveče pločevine. Površine morajo biti
pralno odporne, primerne za dezinfekcijo. Elementi v napravi se morajo dati izvleči in zunaj
očistiti. Ventilatorji morajo biti nameščeni tako, da je v vpihovalni veji nadtlak, v odtočni pa
podtlak. S tem je preprečen vdor onesnaženega zraka v vtočni zrak. Podrobnosti in zahteve
so navedene v oSIST prEN 13779, oz. DIN 1946 del 4.
Sistem higienik izvedbe 2 (prostori kakovosti II)
Ti sistemi morajo zagotoviti dvostopenjsko filtracijo kakovosti EU 5 in EU 7 do EU 9. Naprave
morajo biti znotraj higiensko in medicinsko neoporečno obarvane ali plastificirane. Površine
se morajo dobro čistiti in biti dostopne. Elementi v napravi morajo omogočati čiščenje z
dobrim dostopom ali pa se izvleči. Ventilatorji morajo biti nameščeni tako, da je v vpihovalni
veji nadtlak, v odtočni pa podtlak, s tem je onemogočen vdor onesnaženega zraka v sveži
zrak. Podrobnosti in zahteve so navedene v oSIST prEN 13779, oz. DIN 1946 del 4.
Normalni sistemi (prostori kakovosti III)
Normalni prezračevalni sistemi v higienskem in medicinskem smislu ne izpolnjujejo posebnih
zahtev, ki so po veljavnih in citiranih predpisih predvideni za prostore bolnišnic. Stopnja
filtracije je enojna, na zajemu zraka in na odvodu zraka iz prostora v kakovosti EU 5« [8].
Količina dovedenega svežega zraka na delavca v m3/h
»Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora
zagotoviti, da naprava v prostor, kjer ni drugih onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovaja
naslednje količine zraka:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
26
– (20-40) m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;
– (40-60) m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;
– več kot 65 m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.
Pri dodatnih obremenitvah zraka v prostoru z neprijetnimi vonjavami ali cigaretnim dimom,
mora delodajalec zagotoviti dodatne količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima
dodatnih 10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na osebo.
V delovnem prostoru, v katerem nastajajo emisije prahu, plinov, aerosolov ali par,
koncentracije teh snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi
predpisi« [9].
Zahtevani odstotki relativne vlažnosti
»Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora
zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki
zagotavlja delavcem udobje pri delu.
Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati
naslednjih vrednosti:
– 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
– 73 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
– 65 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
– 60 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
– 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.
Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 % « [9].
Zračni tlak v prostoru
»V delovnih prostorih, v katerih se pri tehnološkem procesu razvijajo neprijetni vonji ali
škodljive snovi, mora biti zračni tlak s posebno sesalno napravo znižan za 20 Pa glede na
sosednje prostore« [9].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
27
Temperatura v prostorih
»Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim
časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve
delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.
Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni
prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem
primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so
v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C« [9].
Preprečevanje nastajanja okužb v zdravstvenih objektih
Za preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih objektih se upošteva Pravilnik o
pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
Dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka
Priloga Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb z naslovom Priloga 1: Vrste zraka;
Načrtovana hitrost zraka; Parametri načrtovanja; Količina zraka; nam podaja največje
dopustne vrednosti za nekatere onesnaževalce zraka, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti
bistveno vplivajo na zdravje ljudi. Nekatere izmed njih so podane v preglednici 5.2.
Preglednica 5.2: Dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka [10]
Onesnaževalec zraka Enota Dopustna vrednost
Ogljikov dioksid mg/m3 3000
Radon Bq/m3 400
Hlapne organske snovi µg/m3 600
Ogljikov monoksid µg/m3 10
Ozon µg/m3 100
Masna koncentracija lebdečih trdnih delcev frakcije PM10
µg/m3 100
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
28
Količine zraka, temperature
V preglednici 5.3 so podani higienski minimumi količine vtoka zunanjega zraka in dopustna
temperaturna območja za posamezne prostore v bolnišnici. Prikazane so tudi zahtevane
kakovosti prostorov za posamezne prostore v bolnišnici. Preglednica je povzeta po DIN 1946-
4:1999-03.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
29
Preglednica 5.3: Količine vtoka zunanjega zraka, temperatura, vlaga in nivo hrupa po DIN
1946-4:1999-03 [8]
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Št.
Področje bolnišnice, Skupine prostorov,
Vrste prostorov
Kvaliteta
prostora
Higienski
minimum
vtoka
zunanjega
zraka
Vrednosti
za max
nivo vira
hrupa
klimafiziolo
ško
zaščita
pred
infekcijo m3/(m2.h) vlažnost dB(A)min st. C max st. C
1 Preiskave in ordinacije
1.1 OP oddelki
1.1.1
OP sobe tip A ali B, vključno poškodbene in
porodne OP sobe I + +
izračun po
tč. 6.6. DIN
1946-4 22 26 + 40
1.1.2
Oskrbovalni prostori, skladišča za sterilno
opremo, pralnice, vhodni in izhodni prostori,
pomožni prostori z napravami I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40
1.1.3 Prostori za prebujanje I + + 30 22 26 + 35
1.1.4 Ostali prostori, hodniki I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40
1.2 Porodnišnica
1.2.1 Porodne sobe II 15 24 40
1.2.2 Ostali prostori, hodniki II 10 40
1.3 Endoskopija
1.3.1
Prostori za posege (artroskopija,
torakoskopija, druge mediastinoskopije) I + 30 40
1.3.2 Sobe za preiskave (aseptični, septični) II 30 40
1.3.3 Ostali prostori, hodniki II 10 40
1.4 Fizikalna terapija
1.4.1 Kopeli, bazeni II + pripomba 10 pripomba 11 pripomba 11 50
1.4.2 Ostali prostori, hodniki II 10 45
1.5 Ostala področja
1.5.1 Sobe za manjše posege II 15 40
1.5.2 Prostori za prebujanje izven OP območja II +pripomba 13 30 26 + 35
1.5.3 Ostali prostori, hodniki, npr.
1.5.3.1 Rengenska diagnostika II pripomba 14 15 pripomba 14 40
1.5.3.2 Prostori za preiskave II 15 40
2 Negovalna področja
2.1 Intenzivna medicina
2.1.1
Bolniške sobe, v posameznih primerih s
predprostori
2.1.1.1
za intenzivno terapijo (pacienti z nevarnostjo
okužbe) I + + 30 24 26 + 30
2.1.1.2 za intenzivno nego (normalni pacienti) II +pripomba 16 15 24 26 + 30
2.1.2 Nujna pomoč I + + 30 24 26 + 40
2.1.3 Ostali prostori, hodniki II 15 pripomba 8 pripomba 8 40
Prezračevalne
naprave nujno
potrebne Stanje v prostoru
Temperature
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
30
Legenda pripomb se nahaja v Prilogi 1 tega magistrskega dela.
2.2 Posebna nega
2.2.1 Bolniške sobe I + + 30 24 26 + 30
2.2.2 Nujna pomoč I + + 30 24 26 + 40
2.2.3 Ostali prostori, hodniki II 15 pripomba 8 pripomba 8 40
2.3 Infekcijska bolniška nega
2.3.1
Bolniške sobe, v posameznih primerih s
predprostori II pripomba 20 10 35
2.3.2 Ostali prostori, hodniki II 10 40
2.4 Nega prezgodaj rojenih
2.4.1 Bolniške sobe II +pripomba 22 15 24 26 +pripomba 23 35
2.4.2 Ostali prostori, hodniki II 10 pripomba 8 pripomba 8 40
2.5 Novorojenčki, dojenje in splošna nega
2.5.1 Bolniške sobe II 10 35
2.5.2 Ostali prostori, hodniki II 10 40
2.6 Ostala področja II 10
3 Oskrbovalna področja
3.1 Lekarna
3.1.1 Sterilni prostori I + 10 45
3.1.2 Ostali prostori, hodniki II 10 40
3.2 Sterilizacija
nečisti, čisti prostori, II pripomba 26 pripomba 27 pripomba 28 50
skladišče steriliziranih stvari
3.3 Priprava postelj, perila, pralnica
nečisti, čisti prostori II pripomba 26 pripomba 27 pripomba 28 50
3.4 Patologija / prosektura II 22
3.5 Laboratoriji
higienski, mikrobiološki,
klinično-kemični, histološki II pripomba 30 45
3.6 Garderobe, Sanitarije
3.6.1 Garderobe II pripomba 31,32 50
3.6.2 WC II pripomba 32,33 pripomba 34
3.6.3 Kopalnice za osebje II pripomba 32,35 pripomba 34
3.6.4 Tuši II pripomba 32,36 pripomba 34
3.7 Ostali prostori II 10
vir: DIN 1946-4:1999-03
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Št.
Področje bolnišnice, Skupine prostorov,
Vrste prostorov
Kvaliteta
prostora
Higienski
minimum
vtoka
zunanjega
zraka
Vrednosti
za max
nivo vira
hrupa
klimafiziolo
ško
zaščita
pred
infekcijo m3/(m2.h) vlažnost dB(A)min st. C max st. C
1 Preiskave in ordinacije
1.1 OP oddelki
1.1.1
OP sobe tip A ali B, vključno poškodbene in
porodne OP sobe I + +
izračun po
tč. 6.6. DIN
1946-4 22 26 + 40
1.1.2
Oskrbovalni prostori, skladišča za sterilno
opremo, pralnice, vhodni in izhodni prostori,
pomožni prostori z napravami I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40
1.1.3 Prostori za prebujanje I + + 30 22 26 + 35
1.1.4 Ostali prostori, hodniki I + + 15 pripomba 8 pripomba 8 + 40
1.2 Porodnišnica
1.2.1 Porodne sobe II 15 24 40
1.2.2 Ostali prostori, hodniki II 10 40
1.3 Endoskopija
1.3.1
Prostori za posege (artroskopija,
torakoskopija, druge mediastinoskopije) I + 30 40
1.3.2 Sobe za preiskave (aseptični, septični) II 30 40
1.3.3 Ostali prostori, hodniki II 10 40
1.4 Fizikalna terapija
1.4.1 Kopeli, bazeni II + pripomba 10 pripomba 11 pripomba 11 50
1.4.2 Ostali prostori, hodniki II 10 45
1.5 Ostala področja
1.5.1 Sobe za manjše posege II 15 40
1.5.2 Prostori za prebujanje izven OP območja II +pripomba 13 30 26 + 35
1.5.3 Ostali prostori, hodniki, npr.
1.5.3.1 Rengenska diagnostika II pripomba 14 15 pripomba 14 40
1.5.3.2 Prostori za preiskave II 15 40
2 Negovalna področja
2.1 Intenzivna medicina
2.1.1
Bolniške sobe, v posameznih primerih s
predprostori
2.1.1.1
za intenzivno terapijo (pacienti z nevarnostjo
okužbe) I + + 30 24 26 + 30
2.1.1.2 za intenzivno nego (normalni pacienti) II +pripomba 16 15 24 26 + 30
2.1.2 Nujna pomoč I + + 30 24 26 + 40
2.1.3 Ostali prostori, hodniki II 15 pripomba 8 pripomba 8 40
Prezračevalne
naprave nujno
potrebne Stanje v prostoru
Temperature
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
31
6 SISTEM GRETJA, PREZRAČEVANJA IN KLIMATIZACIJE V
BOLNIŠNICI
Če želimo uvesti učinkovit sistem nadzora nad sistemom prezračevanja in klimatizacije ter
posledično visoko kakovost zraka, moramo natančno poznati sistem strojnih inštalacij v
bolnišnici. To so zajemi in izpuhi zraka, razpeljave kanalov za dovod in odvod zraka,
namestitev filtrov za čiščenje zraka, ventilatorjev, črpalk, kompresorjev, kondenzatorjev,
ekspanzijskih ventilov itd., pa tudi nivo avtomatizacije nadzora. V našem primeru imamo
sistem, ki nadzira čistost filtrov, temperaturo in vlažnost zraka v kanalih in na nekaterih
mestih v prostoru, hitrost zraka in s tem pretok v kanalih. Tak sistem nam zagotavlja zelo
dobro osnovo, vendar pa je za zagotovitev odličnosti kakovosti zraka to premalo.
Dejanski sistem je sledeč.
»Klimati in lokalni ventilatorji so nameščeni v 2. klimatskih strojnicah:
v 2. kleti objekta in dve klimatski strojnici v etaži 04 objekta D;
zajem svežega in izpuh odpadnega zraka za klimatske naprave v 2. kleti objekta sta
predvideni dve gradbeni kineti, ki potekata do gradbenih zajemov in izpuhov zraka
ob reki Ljubljanici;
zajem svežega zraka za naprave v etaži 04 je na fasadi objekta proti atriju preko
zaščitnih rešetk;
izpuh odpadnega zraka iz klimatske naprave, nameščenih v klimatskih strojnicah v
etaži 04 je na strehi objekta preko zaščitnih mrež na lokacijah usklajenih z
arhitektom.
Vse protipožarne lopute so opremljene z elektromotornimi pogoni. Signal iz/na lopute je
voden na požarno centralo.
Za klimatizacijske naprave za klimatizacijo petih OP sob, sta predvidena dva klimata in sicer
eden za klimatizacijo dveh OP sob in eden za klimatizacijo treh OP sob.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
32
V objektu so za prisilno prezračevanje predvideni posamezni sistemi za vzdrževanje
zahtevanih mikroklimatskih pogojev, ki so :
prezračevalni sistem z ogrevanjem in filtriranjem vpihovanega zraka;
prezračevani sistemi z ogrevanjem, vlaženjem in filtriranjem vpihovanega zraka;
klimatski sistemi z ogrevanjem, pohlajevanje, vlaženjem in filtriranjem vpihovanega
zraka;
klimatski sistemi zahtevnih prostorov z ogrevanjem, hlajenjem, vlaženjem in
filtriranjem vpihovanega zraka.
V objektu so predvideni tudi drugi sistemi prisilnega prezračevanja:
lokalni odsesovalni sistemi.
Pri določevanju posameznih sistemov prezračevanja in klimatizacije so upoštevani sledeči
zunanji mikroklimatski pogoji za Ljubljano.
Zima : tR = -18 ºC = 90 % r.vl.
Leto : tR = +32 ºC h = 62,5 kJ/kg
Za ogrevanje zraka sta predvidena dva režima ogrevne vode:
o za grelnike td = 65 °C
o za dogrelnike td = 65 °C
Za hlajenje zraka je predvidena hladna voda temp. 7 ºC na dovodu.
Za vlaženje zraka je predvidena nizkotlačna para 0,5 bar.
Vsi prezračevani in klimatizirani prostori z zimskimi transmisijskimi izgubami so
statično ogrevani.
Filtracija vpihovanega zraka je eno, dvo ali trostopenjska in je v skladu z DIN
1946/89
o groba filtracija (EU-3 in EU-4)
o fina filtracija (EU-7)
o absolutna filtracija (R ali S)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
33
Vsi sterilni prostori (z absolutno filtracijo vpihovanega zraka) so proti ostalim
prostorom v nadtlaku.
Iz vseh nečistih prostorov je predviden samo odvod zraka.
Pri napravah, kjer je smotrno, so predvidene naprave za izkoriščanje odpadne
toplote z vgrajenimi lamelnimi rekuperatorji toplote zraka / mešanica glikol voda.
Načeloma ima vsaka naprava svoj sistem za vračanje toplote.
Za protipožarno zaščito pri posameznih ventilacijskih sistemih so upoštevani
predpisi JUS za tovrstne objekte in PGD projekt za požarno varnost.
V ta namen so v zračne kanale na prehodu ene v drugo požarno cono vgrajene
protipožarne lopute, požarne odpornosti 60 minut. Deli zračnih kanalov na prehodu
iz ene v drugo požarno cono, ki niso opremljeni s protipožarnimi loputami, so
protipožarno izolirani z ustrezno izolacijo.
Prezračevalne in klimatske naprave za prezračevanje bolnišničnih oddelkov
obratujejo izključno na sveži zrak.
Vse naprave za prezračevanje in klimatizacijo so opremljene z elementi za
preprečevanje prenosa hrupa po kanalih (dušilniki zvoka) in antivibracijskimi
elementi.
Za razvod zraka po objektu so predvideni prezračevalni kanali, izdelani iz pocinkane
pločevine in PVC materiala.
Vsi dovodni kanali naprav s hlajenim zrakom v poletnem času so izolirani s
samougasljivo parozaporno izolacijo, klase B1 po DIN 4102.
Zajem svežega zraka in izpuh je predviden na višini 2 m od tal izven objekta.
Zajem svežega zraka za naprave na etaži 04 je na fasadi objekta.
Dovodne in odvodne naprave za prezračevanje in klimatizacijo so nameščene v
strojnici v 2. kleti objekta E ter v dveh klimatskih strojnicah na etaži 04.
Vsi sistemi prezračevanja in klimatizacije bodo regulirani z elektronsko avtomatsko
regulacijo z navezavo na centralni nadzorni sistem« [12].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
34
6.1 Posebne zahteve za operacijsko dvorano (višji tlak kot okolica), sobo za
izolacijo (nižji tlak kot okolica), laboratorij
Operacijska dvorana
Operacijska dvorana je soba v bolnišnici, ki je narejena na način, da paciente, ki so ocenjeni
kot rizični za kakršnokoli okužbo, obvaruje pred vplivom okolice in posledično dotokom
virusov in drugih za pacienta nevarnih snovi. Tako je smer toka zraka vedno iz sobe. Te sobe
imajo višji zračni tlak kot okolica, na ta način pa preprečimo vdor zraka in s tem vseh snovi v
zraku (virusov, nečistoč ...) v notranjost operacijske sobe. Na ta način paciente obvarujemo
pred okužbo.
Te sobe so s stališča postavitve sistema prezračevanja posebne, takšne razmere pa
zagotavljamo s pomočjo ločenih kanalov za dovod in odvod zraka, pri čemer je količina
dovedenega zraka večja kot količina odvedenega zraka. Doseči moramo vsaj 20 Pa višji tlak
kot okoliški prostori. Običajno so to hodniki. Ker tesnenje nikoli ni popolno, je izpuste zraka v
okolico potrebno upoštevati pri konstrukciji sistema, potrebna pa je tudi redna kontrola
ventilatorjev, filtrov, razvodnih kanalov in drugih naprav.
V OP dvoranah mora biti zagotovljena kakovost prostora I, ki jo zagotovimo z izvedbo
klimatizacijskega in prezračevalnega sistema v higienik 1 izvedbi. Ta nam nalaga
trostopenjsko filtracijo prostorov in večjo količino vpihovanega zraka od sesanega.
Shematski prikaz strojnih inštalacij za operacijsko dvorano je prikazan v Prilogi 2 tega
magistrskega dela.
Dejanski sistem klimatizacije in prezračevanja treh operacijskih sob je sledeč.
»Sistem je predviden za klimatizacijo treh OP sob v tretjem nadstropju. Zaradi možnosti
nastavljanja željene temperature v OP sobi ima vsaka OP soba svojo kanalsko mrežo za
dovod zraka z vgrajenim conskim dogrelnikom zraka. Klimatska naprava je nameščena v
strojnici v četrtem nadstropju. Prezračevalni sistem deluje na 100 % sveži zrak in je
sestavljen iz dovodne in odvodne klimatske naprave. Dovodna naprava je sestavljena iz
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
35
sledečih enot: filterna enota (EU 4), glikolni rekuperator, grelnik, hladilnik, parni vlažilnik,
dovodna ventilatorska enota, difuzor, dušilnik zvoka in filterna enota (kakovosti EU 7).
Odvodna klimatska naprava je sestavljena iz sledečih enot: sesalna enota, filterna enota (EU
4), glikolni rekuperator in odvodna ventilatorska enota.
Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali iz pocinkane pločevine. Dovodni kanali so izolirani s
parozaporno samougasljivo izolacijo debeline 10 mm, kanali za zajem svežega zraka pa z
debelino 20 mm. Za dovod zraka v OP sobe so pedvideni dovodni modulni perforirani
stropovi z absolutnimi filtri. Zamazanost absolutnih filtrov v OP sobah se kontrolira z
manometrom v oliki U cevke, ki so montirani v hodniku pred OP sobami.
Za odvod zraka iz prostora so predvidene odvodne rešetke z delnim odvodom pri tleh in pod
stropom« [12].
Soba za izolacijo
Soba za izolacijo je za razliko od OP dvorane soba z nižjim tlakom kot okoliški prostori. To so
prostori, ki so namenjeni bivanju enega samega pacienta, ki je za okolico nevaren v smislu,
da bi lahko okužil kakšnega drugega pacienta, osebje bolnišnice ali obiskovalce.
Te sobe so s stališča postavitve sistema prezračevanja prav tako posebne, takšne razmere pa
zagotavljamo s pomočjo ločenih kanalov za dovod in odvod zraka, pri čemer je količina
dovedenega zraka manjša kot količina odvedenega zraka. Doseči moramo nižji tlak kot v
okoliških prostorih, običajno hodnikih ali predsobah. Na ta način dosežemo tok zraka skozi
odprtine (špranje) v prostor.
Kanal za odvod zraka iz takšne sobe zaradi kontaminacije zraka ne sme biti speljan nazaj v
sistem, zato ga ponavadi speljemo na streho bolnišnice, kjer velika količina okoliškega zraka
poskrbi, da se kontaminirani delci tako razredčijo, da niso več nevarni za ljudi in okolico.
»Te vrste sob so zelo pomembne za zaščito ljudi in širjenje različnih okužb. Pacienti, ki
morajo bivati v takih prostorih, imajo običajno bolezni, kot so tuberkuloza, MRSA, SARS,
H5N1 in lahko predstavljajo tveganje za bolnišnično osebje in druge paciente« [13].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
36
V sobah za izolacijo mora biti zagotovljena kakovost prostora I, ki jo zagotovimo z izvedbo
prezračevalnega in klimatizacijskega sistema v higienik 1 izvedbi. Ta nam nalaga
trostopenjsko filtracijo prostorov in v primeru izolacijskih sob manjšo količino vpihovanega
zraka od sesanega.
Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo je prikazan v Prilogi 4 tega
magistrskega dela.
Dejanski sistem klimatizacije in prezračevanja Oddelka za internistično zdravljenje – sobe za
izolacijo, je sledeč:
»Sistem je predviden za prezračevanje in klimatizacijo oddelka za internistično zdravljenje
(soba za izolacijo) v prvem nadstropju.
Prezračevalni sistem deluje na 100 % sveži zrak in je sestavljen iz naslednjih naprav:
dovodne klimatske naprave,
odvodne klimatske naprave,
odvodnega ventilatorja za odvod zraka iz kopalnic.
Za dovod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz naslednjih enot: filterna enota
(EU 4), grelnik, hladilnik, parni vlažilnik, dovodna ventilatorska enota, difuzor, dušilnik zvoka
in filterna enota (kakovosti EU 7).
Za odvod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz sledečih enot: dušilnik zvoka
in ventilatorska odvodna enota.
Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali iz pocinkane pločevine. Za priključitev
distribucijskih elementov so predvidene gibljive cevi. Dovodni kanali so izolirani s
parozaporno samougasljivo izolacijo debeline 10 mm, kanali za zajem svežega zraka pa z
debelino 20 mm. Za dovod zraka so predvideni kvadratni difuzorji z absolutnim filtrom, za
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
37
odvod zraka pa odvodni ventili. Za izenačevanje tlaka med prostori so v vratih vgrajene
rešetke« [12].
Laboratorij
Laboratoriji morajo imeti zaradi dela s krvjo in krvnimi pripravki bolj fino filtracijo kot
običajni prostori, pa vendar ne absolutne filtracije kot operacijske dvorane ali sobe za
izolacijo. Poleg tega ima laboratorij za izvedbo del, pri katerih je potrebna absolutna filtracija
in razlika v tlaku, nameščene naprave, t.i. digestorije.
Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij je prikazan v Prilogi 3 tega magistrskega
dela.
Dejanski sistem klimatizacije in prezračevanja laboratorija je sledeč:
»Sistem je previden za prezračevanje in klimatizacijo oddelka za laboratorijsko diagnostiko v
četrtem nadstropju. Glede na toplotne obremenitve prostorov je kanalska mreža za dovod
zraka v prostore razdeljena na severno in južno vejo.
Južna veja ima vgrajen conski dohlajevalnik zraka. Na severni veji imajo trije prostori velike
notranje toplotne izvore, ki ne nastopajo istočasno, niti ne stalno. Ti trije prostori so
opremljeni s kasetnimi lokalnimi klimatskimi napravami, ki jih uporabniki prostorov
vključujejo po potrebi. Lokalne klimatske naprave so priključene na hladilno vodo iz sistema
za napajanje klimatov. V dveh prostorih, kjer se nahajata digestorija, je v normalnem
obratovanju predvideno prezračevanje z dovodom in odvodom zraka iz prostora. Ob vklopu
digestorija se avtomatično zapre odvodne rešetke, tako da prezračevanje poteka z dovodom
zraka in odvodom skozi digestorij. Pod digestorijema se nahajata varnostni omari, ki bosta
vsaka posebej stalno prisilno odzračevani z ventilatorjema. V skladišču potrošnega materiala
in opreme je nameščena omara za kemikalije, katere sestavni del je odvodni ventilator.
Omara se stalno odzračuje. Prezračevalni sistem deluje na 100 % svež zrak in je sestavljen iz
naslednjih naprav:
dovodne klimatske naprave,
odvodne klimatske naprave,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
38
odvodnega ventilatorja za odvod zraka iz nečistih prostorov,
odvodnega ventilatorja za odvod zraka iz sanitarij,
plastičnega strešnega ventilatorja za stalen odvod zraka iz omar pod digestorijema,
plastičnega odvodnega ventilatorja za stalen odvod zraka iz varnostne omare pod
digestorijem,
odvod zraka iz varnostne omare za kemikalije (ventilator je sestavni del omare),
tri lokalne kasetne klimatska naprave na hladno vodo, za dodatno hlajenje
prostorov z velikimi toplotnimi izvori.
Za dovod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz naslednjih enot: filterna enota
(EU 4), glikolni rekuperator, grelnik, hladilnik, parni vlažilnik, dovodna ventilatorska enota,
difuzor, dušilnik zvoka in filterna enota (kakovosti EU 7).
Za odvod zraka je predvidena klimatska naprava sestavljena iz naslednjih enot: filterna enota
(EU 3), dušilnik zvoka, glikolni rekuperator in odvodna ventilatorska enota.
Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali iz pocinkane pločevine. Za priključitev
distribucijskih elementov so predvidene gibljive cevi, za odvod zraka iz digestorijev pa
okrogle PP cevi. Dovodni kanali so izolirani s parozaporno samougasljivo izolacijo debeline 10
mm, kanali za zajem svežega zraka pa z debelino 20 mm. Za dovod zraka so predvideni
vpihovalni difuzorji (kvadratni, linijski) za odvod zraka pa odvodne rešetke in ventili. Za
izenačevanje tlaka med prostori so v vratih vgrajene rešetke« [12].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
39
7 NADZOR KAKOVOSTI ZRAKA V PROSTORIH
V prostorih najpogosteje merimo osnovne parametre, ki določajo t.i. toplotno ugodje.
»Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med človekovim telesom in njegovim okoljem.
Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni prehladno in ne prevroče.
Doseganje ugodja v prostoru je dejansko glavna naloga ogrevalnega ali hladilnega sistema in
je v največji meri odvisna od pravilno izračunanih toplotnih potreb. Za toplotno ugodje pa ni
dovolj doseči samo zahtevane temperature zraka v prostoru, temveč tudi ustrezne
temperature tal, stropa in sten prostora, hitrosti gibanja zraka, relativne vlažnosti itd.« [14].
Merjenju parametrov tal in stropa pa se bom zaradi preobsežnosti v tem magistrskem delu
izognil.
»Dejavnike, ki vplivajo na toplotno ugodje, lahko v grobem razdelimo na dejavnike okolja in
osebne dejavnike. Ti dejavniki so:
temperatura zraka,
sprememba temperature zaradi toplotnega sevanja,
relativna vlažnost,
število izmenjav zraka / hitrost pretoka zraka,
izolativnost obleke,
metabolna toplota / metabolizem« [15].
Poleg zgoraj naštetih parametrov lahko glede na zahtevano kakovost prostorov spremljamo
tudi naslednje parametre:
vsebnost bakterij v zraku,
radon,
skupne/celotne hlapne organske spojine (TVOC),
formaldehid HCHO,
ozon O3,
dušikov dioksid NO2,
lebdeče trdne delce / vsebnost trdnih delcev,
ogljikov dioksid CO2,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
40
ogljikov monoksid CO.
Kjer to zahteva narava dela v prostoru, spremljamo tudi razliko tlaka glede na sosednji
prostor. Za zagotovitev ustreznega zraka v prostorih pa moramo začeti meriti že kakovost
zunanjega zraka.
7.1 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih komponent sistema
Ker so vgrajeni sistemi kontrole premalo za zagotavljenje optimalnih razmer za paciente,
zaposlene in obiskovalce, je potrebno vzpostaviti sistem nadzorov ključnih delov sistema, ki
bo zagotovil optimalne pogoje.
Sistem prisilnega prezračevanja in klimatizacije nadziramo na štirih ključnih
mestih/območjih:
1. Strojnica klimatizacijskega sistema. Tu spremljamo in nadziramo hladilnike zraka,
bojlerje, generatorje tople vode, izmenjevalce toplote, črpalke itd.
2. Naprave za manipulacijo z zrakom ̶ to so naprave, ki zrak grejejo, hladijo, vlažijo,
razvlaževalniki, filtri in ventilatorji, ki zrak distribuirajo v območje zgradbe. Te
naprave so v obravnavani bolnišnici locirane v posebni sobi ̶ klimatski strojnici.
3. Na mestih, kjer so posamezni deli prezračevalnega in klimatizacijskega sistema
namenjeni obdelavi zraka posamezne sobe ali sklopa prostorov v bolnišnici. To so
ventilatorske enote, sisitemi za zagotavljanje različnih pretokov zraka, različno
ogrevanje posameznih prostorov, izhodne enote, vlažilniki zraka ...
4. Na izhodnih razvodnih kanalih, kjer merimo izpuste.
Za učinkovit nadzor nad sistemom je potrebno nadzirati bistvene komponente sistema. To
so:
kompresorji,
ekspanzijski ventili,
kondenzatorji,
naprave za zajem zunanjega zraka,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
41
ventilatorji,
filtri,
naprave za nadzor nad vlažnostjo zraka
o razvlaževalci poleti,
o vlažilci zraka pozimi,
naprave za hlajenje in gretje,
rekuperatorji,
cevovodi, kanali, razpeljave,
naprave za odvod zraka ali izpuhi,
registratorji,
difuzorji,
rešetke za pravilno distribucijo zraka.
»Nadzor teh naprav je pomemben iz naslednjih razlogov:
vzdrževanje toplotnega udobja,
vzdrževanje optimalne kakovosti zraka v prostoru,
zmanjšati porabo energije,
zagotavljanje varnega delovanja sistema,
zmanjšanje stroškov vzdrževalnih del,
identifikacija preventivnih vzdrževalnih del,
učinkovitost delovanja v dovoljenih območjih obremenitev,
spremljanje zmogljivosti delovanja sistema.
Spremljanje delovanja sistema vključuje 3 bistvene korake:
merjenje spremenljivk in zbiranje podatkov,
procesiranje, primerjanje podatkov z drugimi informacijami,
ukrepanje v primeru odstopanj« [16].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
42
7.2 Vzpostavitev sistema redne kontrole bistvenih vplivnih veličin v sistemu
Na okoliški zrak ne moremo vplivati, lahko pa poskrbimo, da bo zrak v prostorih najvišje
možne kakovosti. Sistem nadzora je bistven, njegov potek je prikazan v naslednjih diagramih
poteka.
Diagram poteka na sliki 7.1 in prikazuje natančen potek aktivnosti z namenom ugotovitve
odtopanj od pravilnega delovanja sistema klimatizacije in prezračevanja. Za ta namen
moramo najprej določiti merilne veličine, ki bistveno vplivajo na delovanje sistema. Za
zagotovitev kar najustreznejših merilnih rezultatov moramo pravilno izbrati merilna mesta in
naprave, ki nam zagotavljajo natančno, hitro in enostavno merjenje in določiti frekvenco
merjenja. V sistemu zagotavljanja kakovosti je ključna tudi izbira oseb, ki so zadolžene za
različne naloge, od merjenja in beleženja rezultatov pa do statistične obdelave pri merjenju
pridobljenih podatkov. Pomembna naloga je tudi izdelava pravilnih mej na kontrolnih kartah
in vrisovanje podatkov, na podlagi katerih določimo, ali je potrebno ukrepati, ali so
odstopanja posledica naravnega toka sprememb.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
43
Slika 7.1. Diagram poteka vzpostavitev sistema za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka
Določitev merilnih veličin
Določitev merilnih mest
Določitev metod merjenj
Določitev frekvence merjenj
Določitev merilnih naprav
Določitev odgovornih oseb zadolženih za izvedbo merjenj
Natančno beleženje meritev
Statistični preračuni
Določitev kontrolnih kart
Zapis ugotovitev na podlagi preračunov
Ukrep
DA NE
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
44
Diagram poteka na sliki 7.2 pa nam kaže potek aktivnosti v primeru, da na podlagi
pridobljenih podatkov ugotovimo, da je v sistemu klimatizacije in prezračevanja prišlo do
odstopanj, ki zahtevajo ukrepanje. Tako moramo določiti ukrepe za odpravo odstopanj. Za
izvedbo ukrepov določimo odgovorno osebo, sledi ukrepanje in pa preverjanje učinkovitosti
izvedenih ukrepov. V primeru, da je ukrep ocenjen kot učinkovit, aktivnosti zaključimo, v
primeru neučinkovitega ukrepa pa poskušamo z možnostjo prilagajanja ukrepa. V primeru
neučinkovitosti moramo ponoviti korake in ukrepati na drugačen način.
Slika 7.2. Diagram poteka ukrepanja v primeru odstopanj
7.3 Določitev merilnih mest in frekvence merjenj
Kakovost zraka v prostoru je odvisna od velikega števila dejavnikov, zato meritve
posameznih veličin izvajamo tako v zaprtih delovnih prostorih kot tudi v samem sistemu
DA
Določitev ukrepov
Določitev odgovornih oseb za izvedbo ukrepov
Ukrepanje
Preverjanje učinkovitosti izvedenih ukrepov
Ukrep učinkovit Modifikacija ukrepa
Ponovimo korake diagrama poteka
Ukrep neučinkovit
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
45
prezračevanja in klimatizacije. V nadaljevanju so prikazane preglednice, ki jih pripravi Služba
za kakovost v sodelovanju s Tehnično službo in Komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb.
Vse meritve v prostorih in v sistemu klimatizacije in prezračevanja izvajamo 3 x dnevno.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) izvaja meritve organskih spojin in
mikroorganizmov 3 x letno ali po potrebi.
Meritve veličin v OP sobah, sobi za izolacijo in laboratoriju
Preglednica 7.1 prikazuje standardiziran obrazec za zapis izmerjenih vrednosti v prostorih in
sistemu prezračevanja in klimatizacije za posamezen dan.
Preglednica 7.1: Preglednica izvedenih meritev
Številka zapisnika
Vrednost Vrednost Vrednost
Datum merjenja
Ura merjenja
Temperatura (°C)
Relativna vlažnost (%)
Hitrost zraka (m/s)
Trdni delci
Tlak (Pa)
CO2 (ppm)
CO (ppm)
O3 (ppm)
Ra (Bq/m³)
Podpis
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
46
Meritve veličin v sistemu prezračevanja in klimatizacije
Glede na to, da imamo za zagotovitev prezračevanja in klimatizacije zraka v različnih
obravnavanih prostorih več strojnic, moramo za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka
določiti več merilnih mest v samem sistemu razvodov kanalov in naprav. Merilna mesta
ločimo v 4 območja, opisana v točki 7.1 te magistrske naloge. Merilna območja so
natančneje razvidna iz shem klimatskih naprav na slikah 12.1, 12.2 in 12.3.
Meritve bomo za potrebe magistske naloge opravili v 2., 3. in 4. območju. Najbolj pregledno
to zagotovimo v obliki preglednice.
Razvodni kanali za OP 1, 2, 3
Preglednica 7.2 prikazuje načrt meritev v razvodnih kanalih OP dvoran v območjih 2 in 3.
Shematski prikaz območij merjenj in sistema klimatizacijskih in prezračevalnih naprav je
prikazan na sliki 11.1. Za zapis izmerjenih vrednosti uporabimo preglednico 7.1. Številko
obrazca vpišemo kot številko zapisnika v preglednico izvedenih meritev in na ta način
zagotovimo sledljivost izvedenih meritev, osebe, ki je izvajala meritev ter datum in čas
merjenja.
Preglednica 7.2: Preglednica izvedenih meritev v napravi
Območje Naprava Kaj merimo Št. zapisnika
2 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
3 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
Razvodni kanali za sobo za izolacijo
Preglednica 7.3 prikazuje načrt meritev v razvodnih kanalih sobe za izolacijo v območjih 2, 3
in 4. Shematski prikaz območij merjenj in sistema klimatizacijskih in prezračevalnih naprav je
prikazan na sliki 11.3. Za zapis izmerjenih vrednosti uporabimo preglednico 7.1. Številko
obrazca vpišemo kot številko zapisnika v preglednico izvedenih meritev in na ta način
zagotovimo sledljivost izvedenih meritev, osebe, ki je izvajala meritev ter datum in čas
merjenja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
47
Preglednica 7.3: Preglednica izvedenih meritev v napravi
Območje Naprava Kaj merimo Št. zapisnika
2 Vhodni zrak T, ϕ, trdni delci
2 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
3 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
4 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
Razvodni kanali za Laboratorij D4
Preglednica 7.4 prikazuje načrt meritev v razvodnih kanalih laboratorija D4 v območjih 2, 3 in
4. Shematski prikaz območij merjenj in sistema klimatizacijskih in prezračevalnih naprav je
prikazan na sliki 11.2. Za zapis izmerjenih vrednosti uporabimo preglednico 7.1. Številko
obrazca vpišemo kot številko zapisnika v preglednico izvedenih meritev in na ta način
zagotovimo sledljivost izvedenih meritev, osebe, ki je izvajala meritev ter datum in čas
merjenja.
Preglednica 7.4: Preglednica izvedenih meritev v napravi
Območje Naprava Kaj merimo Št. zapisnika
2 Vhodni zrak T,ϕ, trdni delci
2 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
3 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
4 Razvodni kanal T, ϕ, pretok zraka, trdni delci
Umazanost filtrov
Stopnja umazanosti zračnih filtrov je v večini primerov razlog za povečano vsebnost trdnih
delcev v notranjem zraku. Zato so redni pregledi čistosti in pravilne namestitve filtrov nujni,
preglednica 7.5 pa nam kaže način kontrole stanja filtrov in zapisa bistvenih podatkov.
Preglednica 7.5: Preglednica izvedenih pregledov zračnih filtrov
Št. filtra Mesto nahajanja
- območje
Stopnja filtracije
(EU 4, EU 7, Absolutni filter)
Tlačni padec Stanje filtra
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
48
7.4 Določitev merilnih inštrumentov
Merilni inštrumenti, ki so dostopni na trgu, se med seboj razlikujejo po merilni točnosti,
namenu uporabe, izvedbi in ceni. Lahko se odločimo za nakup inštrumentov, ki merijo eno
samo funkcijom, ali za nakup multifunkcijskih naprav.
V preglednici 7.6 so prikazane naprave, s katerimi merimo veličine, ki so potrebne za naše
spremljanje kakovosti zraka tako v prostoru kot v sistemu prezračevanja in klimatizacije. Za
vsak merilni inštrument je prikazano tudi območje delovanja in natančnost delovanja.
Preglednica 7.6: Preglednica merilnih inštrumentov
Merilna veličina Merilni inštrument Območje delovanja
Merilna negotovost
Temperatura Ročni termometer (0 – 50) °C ±0,8 °C
Zračna vlaga Ročni merilnik zračne vlage
(10 – 90) % RH ± 4 % RH
Hitrost zraka Ročni anemometer (0,4 – 30) m/s ± 3 %
Trdni delci Ročni števnik prašnih delcev
< 10 μm ± 1 %
Zračni tlak Ročni barometer (500 – 1500) Pa ± 2 Pa
CO2 NDIR števec (0 – 9999) ppm ± 2 %
CO Ročni merilnik CO (0 – 9999) ppm ± 2 %
O3 Ročni merilnik O3 (0 – 10000) ppm ± 2 %
Ra Ročni merilnik Ra (0 – 9999)
Bq/m³ ± 10 %
Meritve organskih spojin in mikroorganizmov v zraku izvaja IMI.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
49
7.5 Analiza podatkov, določitev nalog, pooblastil in odgovornosti
Zbrane rezultate analiziramo na podlagi v poglavju 3 opisanih statističnih metod. Rezultate te
analize podatkov vnesemo v kontrolne karte za vsako merilno območje posebej. Osnova za
določitev mejnih vrednosti na kontrolnih kartah so vrednosti iz zakonskih dokumentov in
mednarodnih standardov. Povzetki teh dokumentov so opisani v poglavju 5.3 te magistrske
naloge.
Morebitna odstopanja, ki so razvidna iz kontrolnih kart, preučijo v tehnični službi, po potrebi,
če je odstopanje posledica kompleksnejše narave, pa v različnih delovnih skupinah. Če je
potrebno ukrepanje, imamo na voljo katalog tveganj (v naslednjem poglavju), ki nam pokaže
možen potek ukrepanja za različne vrste odstopanj. Če ugotovimo, da je potrebno ukrepanje,
ki ga v seznamu kataloga tveganj ni navedenega, moramo seznam dopolniti. Na ta način se
izognemo nepotrebnemu iskanju rešitev za napake, ki smo jim v preteklosti že bili priča.
Osnova vsakega sistema vodenja kakovosti pa so tudi jasno določene naloge, pooblastila in
odgovornosti.
Naloge se v našem primeru razdelijo na tri enote znotraj podjetja. To so tehnična služba, ki
prevzame vsa merjenja in odpravo odstopanj, ki so tehnične narave, KOBO, ki mora določiti
dopustne meje parametrov, ki vplivajo na možnost prenosa okužbe in služba za kakovost, ki
je odgovorna za statistične preračune in vzdrževanje sistema za zagotavljanje kakovosti zraka
v zaprtih delovnih prostorih.
Tako je naloga tehnične službe, da izvaja redne meritve, rezultate pa na predpisanih obrazcih
redno dnevno poroča Službi za kakovost.
Služba za kakovost izvede vse potrebne preračune in rezultate vnese v kontrolne karte,
dostop do katerih ima v vsakem trenutku tudi osebje tehnične službe in osebje zadolženo za
obvladovanje bolnišničnih okužb.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
50
V primeru odstopanj parametrov od dopustnih, tehnična služba izvede ustrezne ukrepe za
odpravo anomalij v sistemu. Določi osebo znotraj službe, ki preveri učinkovitost izvedenega
ukrepa. Tehnična služba o vsem obvešča službo za kakovost.
V primeru, da poročilo IMI glede organskih snovi in mikroorganizmov v zraku ni v skladu s
pričakovanji navedenimi na internih kontrolnih kartah, se skliče nujen sestanek KOBO, na
katerih se dogovorijo, kako ukrepati in katere službe ali osebe bodo zadolžene za odpravo
neskladnosti.
Služba za kakovost izdaja redna tri mesečna in letna poročila na podlagi kontrolnih kart in
izvedenih ukrepov in jih posreduje vodstvu bolnišnice. Vodstvo bolnišnice lahko na podlagi
takšnih poročil načrtuje potrebne posege v sistem, v kolikor je iz poročil jasno razvidno, da
del sistema ne deluje v skladu s pričakovanji.
7.6 Zbiranje podatkov meritev
V preglednici 7.7 je prikazan primer zbranih podatkov merjenja vlažnosti zraka v razvodnih
kanalih v območju dve za OP dvorane za eno mesečno obdobje. Prikazani podatki so
izmišljeni.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
51
Preglednica 7.7: Mesečni zbir meritev relativne vlažnosti v OP dvorani
Ura
Dan v mesecu 8.00 14.00 20.00
Povp. % rel. vlažnosti za posam. dan
Sp. meja
Zg. meja
Srednja vrednost
1 46 47 48 47,00 40 60 50
2 46 48 51 48,33 40 60 50
3 47 49 50 48,67 40 60 50
4 49 51 51 50,33 40 60 50
5 49 52 54 51,67 40 60 50
6 50 51 52 51,00 40 60 50
7 54 51 54 53,00 40 60 50
8 52 52 52 52,00 40 60 50
9 53 54 57 54,67 40 60 50
10 53 54 57 54,67 40 60 50
11 55 57 59 57,00 40 60 50
12 55 59 60 58,00 40 60 50
13 55 57 57 56,33 40 60 50
14 57 59 59 58,33 40 60 50
15 57 60 63 60,00 40 60 50
16 58 61 61 60,00 40 60 50
17 58 62 64 61,33 40 60 50
18 59 64 66 63,00 40 60 50
19 60 61 66 62,33 40 60 50
20 63 65 63 63,67 40 60 50
21 63 64 68 65,00 40 60 50
22 64 66 66 65,33 40 60 50
23 64 69 70 67,67 40 60 50
24 65 66 66 65,67 40 60 50
25 65 69 79 71,00 40 60 50
26 66 69 70 68,33 40 60 50
27 66 68 71 68,33 40 60 50
28 67 68 68 67,67 40 60 50
29 67 71 71 69,67 40 60 50
30 68 71 74 71,00 40 60 50
31 68 71 74 71,00 40 60 50
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
52
Na podlagi povprečnih vrednosti je na sliki 7.3 za primer meritev vlažnosti zraka v območju 2
razvodnih kanalov za OP dvorane izrisana kontrolna karta.
Slika 7.3. Kontrolna karta relativne vlažnosti za OP dvorano
Na podlagi trenda izmerjene povprečne relativne vlažnosti zraka na kontrolni karti lahko
opazimo, da se vlažnost dviguje skoraj linearno in je že v sredini meseca presegla dovoljeno
največjo vrednost. To nam predstavlja jasen znak, da je potrebno ukrepati.
35,00
40,00
45,00
50,00
55,00
60,00
65,00
70,00
75,00
80,00
Kontrolna karta - relativna vlažnost zraka v OP dvorani
% rel. vlažnosti
Sp. meja
Zg. meja
Srednja vrednost
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
53
8 POTEK UKREPANJA ZA RAZLIČNE VRSTE ODSTOPANJ
V nadaljevanju je prikazan katalog tveganj za različne vrste odstopanj v sistemu. Seznam je
narejen s pomočjo metode za odkrivanje možnih odstopanj FMEA. Pripravljen seznam je
potrebno dopolnjevati. Katalog tveganj so sodelavci, ki so vpleteni v sistem zagotavljanja
kakovosti zraka dolžni dopolniti v primeru ugotovitve, da ukrepa, ki so ga izvedli, ni na
seznamu ukrepov.
8.1 Katalog tveganj
Na podlagi poznavanja sistema in zakonskih ter normetivnih dokumentov, ki določajo
parametre kakovostnega zraka v notranjih prostorih sem določil parametre, katerih
odstopanja od dovoljenih vrednosti predstavljajo tveganja za paciente in zaposlene in kažejo
na nepravilno delovanja sistema. Ti parametri so relativna vlažnost, temperatura, število
izmenjav zraka oziroma pretok zraka, vsebnost trdnih delcev, vsebnost nevarnih infektivnih
delcev, tlak in kakovost vhodnega zraka in izhodnega zraka. Na podlagi odstopanja teh
parametrov v daljšem časovnem obdobju lahko torej nedvoumno sklepamo na
pomanjkljivosti v sistemu klimatizacije in prezračevanja. Poleg tega sem katalog tveganj
naredil še za primer izklopa sistema, saj se mi zdi zelo pomembno, da v organizaciji poznamo
vsaj osnovne ukrepe, na katere moramo biti ob izklopu sistema klimatizacije in prezračevanja
pozorni.
V nadaljevanju je prikazan primer izvedbe FMEA metode za vlažnost zraka, ki ni v skladu z
zakonskimi dokumenti in dobro prakso. Metoda je prikazana v preglednicah 8.1 in 8.2, v
preglednici 8.3 pa priporočene ocene za oceno stopnje tveganja.
Za vsako odstopanje vlažnosti zraka od dovoljene sem naredil tabelo, za katero sem najprej
ocenil resnost dogodka na odjemalce, torej paciente in zaposlene. V primeru previsoke
vlažnosti zraka sem ocenil, da je možnost za obolevnost pacientov in zaposlenih majhna,
medtem ko je v primeru presuhega zraka možnost vpliva na zdravje srednje veliko. Suh zrak
namreč lahko povzroči obolenja kot so alergije, prehladi in občutek oteženega dihanja. V
naslednjem koraku sem določil potencialne vzroke v sistemu klimatizacije in prezračevanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
54
To so nepravilno delujoče ali nepravilno pozicionirane naprave za manipulacijo z zrakom.
Sledila je ocena verjetnosti, da se tak dogodek v resnici tudi zgodi. Ocenil sem, da je možnost
za takšno odstopanje majhna ali srednje velika. Odstopanja se zaznava s pomočjo rednih
dnevnih merjenj v sistemu. Sledi še ocena verjetnosti, da tak dogodek tudi odkrijemo. Na
podlagi vseh ocen sem izračunal vrednost RPN (Številčna ocena tveganja), ki nam pove,
katera so največja tveganja, ki lahko povzročijo neprimerno vlažnost zraka v sistemu in
posledično tudi v samih bolnišničnih prostorih. Ocenil sem, da bi bila najnižja številčna ocena
tveganja, kjer bi bilo ukrepanje potrebno enaka 150. Najvišja številčna ocena tveganja je bila
v tem primeru 144, kar pa ne predstavlja visokega tveganja za odjemalce, zato korektivni
ukrepi niso potrebni.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
55
Preglednica 8.1: FMEA - Previsoka vlažnost zraka
Predmet in funkcija Klimatizacijski sistem – zagotavljanje ustrezne vlažnosti zraka.
Potencialna vrsta napake
Previsoka relativna vlažnost.
Potencialni učinek napake
Plesen na notranjih površinah
S 5 5 5 5
C
Potencialni vzrok/mehanizem
napake
Sistem za razvlaževanje
ne deluje.
Vlažilniki zraka se ne
izklapljajo.
Sistem za razvlaževanje se ne vklaplja.
Kanalske vlažilnike je potrebno
vgraditi nižje od kanalskih
filtrov.
O 4 4 4 4
Način kontro
le
Preprečevanje
Detekcija
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
D 3 4 3 3
RPN 60 80 60 60
Korektivni ukrep Popravilo sistema za
razvlaževanje.
Popravilo regulatorja
izklopa vlažilnikov
zraka.
Popravilo sistema
vklopa/izklopa razvlaževanja
zraka.
Vgraditev kanalskih vlažilnikov
nižje od kanalskih
filtrov.
Odgovornost in rok za izvedbo
Izveden ukrep
S
O
D
RPN
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
56
Preglednica 8.2: FMEA - Prenizka vlažnost zraka
Predmet in funkcija Klimatizacijski sistem – zagotavljanje ustrezne vlažnosti zraka.
Potencialna vrsta napake
Prenizka relativna vlažnost.
Potencialni učinek napake
Alergije, prehladi in občutek oteženega dihanja.
S 6 6 6 6
C
Potencialni vzrok/mehanizem
napake
Vlažilniki zraka ne delujejo.
Vlažilniki zraka se ne
vklapljajo.
Kanalske vlažilnike je potrebno
vgraditi višje od kanalskih
filtrov.
Sistem za razvlaževanje se ne izklaplja.
O 6 4 6 6
Način kontro
le
Preprečevanje
Detekcija
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
Spremljanje vlažnosti zraka
v sistemu in beleženje
rezultatov.
D 4 4 3 3
RPN 144 96 108 108
Korektivni ukrep Popravilo vlažilnikov
zraka.
Popravilo regulatorja
vklopa vlažilnikov
zraka.
Vgraditev kanalskih
vlažilnikov višje od kanalskih
filtrov.
Popravilo sistema
vklopa/izklopa razvlaževanja
zraka.
Odgovornost in rok za izvedbo
Izveden ukrep
S
O
D
RPN
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
57
Preglednica 8.3: Priporočene ocene za S, O, D
Ocena Stopnja resnosti S Verjetnost realizacije O Verjetnost odkrivanja D Opis Definicija Opis Frekvenca
10
Ekstremna brez
opozorila
Okvara lahko privede do poškodbe uporabnika
Zelo visoka: skoraj
neizogibna
100 dni na leto
Skoraj nična
9
Ekstremna z
opozorilom
Okvara povzroči neskladje z uradnimi
predpisi
Zelo neznatna
8 Zelo visoka Izdelek je pokvarjen
in izgubi svojo prvotno funkcijo
Visoka: ponavljajoča
se okvara
50-100 dni na leto
Neznatna
7 Visoka
Okvara povzroči visoko stopnjo
nezadovoljstva pri uporabniku
Zelo majhna
6 Srednja Okvara poslabša
delovanje sestava ali komponente
Srednja: občasna okvara
10-50 dni na leto
Majhna
5 Majhna
Okvara povzroči tolikšno izgubo
performansa, da se uporabnik pritožuje
Srednja
4 Zelo
majhna
Okvaro je mogoče preseči s
prilagajanjem uporabnika izdelku ali procesu, vpliv na
performans je neznaten
Nizka: sorazmerno redka okvara
5-10 dni na leto
Srednje visoka
3 Neznatna
Okvara predstavlja neznatno motnjo za
uporabnika, vpliva na performans izdelka
ali procesa ni
Visoka
2 Zelo
neznatna
Okvaro ni takoj očitna in ima le
neznaten učinek na izdelek ali proces
Neznatna 1-5 dni na
leto Zelo visoka
1 Skoraj nična
Učinek okvare ni opazen
Skoraj 100%
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
58
Relativna vlažnost
Tveganja:
Vlažnost zraka v prostoru je previsoka.
Vlažnost zraka v prostoru je prenizka.
Možni ukrepi:
spremljanje vlažnosti zraka v sistemu in beleženje rezultatov, da se zagotovi
ustrezno odstranjevanje vlage;
kanalske vlažilnike je potrebno vgraditi višje/nižje od kanalskih filtrov;
popravilo regulatorja vklopa/izklopa vlažilnikov zraka;
popravilo sistema vklopa/izklopa razvlaževanja zraka;
sistem za razvlaževanje je potrebno vgraditi višje/nižje od kanalskih vlažilnikov, da
se zagotovi popolna absorbcija vlage;
preveriti pravilno delovanje vlažilnikov, nameščenih pred mestom merjenja.
Temperatura
Tveganja:
Temperatura v prostoru je previsoka.
Temperatura v prostoru je prenizka.
Možni ukrepi:
regulacija grelnikov zraka,
regulacija hladilnikov zraka.
Število izmenjav zraka / Pretok zraka
Tveganja:
Št. izmenjav zraka v prostoru je previsoka.
Št. izmenjav zraka v prostoru je prenizka.
Možni ukrepi:
preveriti pravilno delovanje ventilatorjev;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
59
preveriti zamazanost filtrov na vhodu ali izhodu (če so nameščeni);
preveriti tesnenje oken in vrat – prepih;
preveriti zamazanost vpihovalnih rešetk;
zagotoviti ventilacijo, ki zagotavljajo ustrezno število izmenjav zraka na uro.
Vsebnost trdnih delcev
Tveganja:
Vsebnost trdnih delcev v prostoru je previsoka.
Vsebnost trdnih delcev v sistemu je previsoka.
Možni ukrepi:
filtri niso pravilno nameščeni – uhajanje zraka mimo filtrov;
filtri niso pravilno vzdrževani – zamazanost;
preprečitev kontaminacije zraka pri transportu z odpadnimi filtri (preprečimo
uhajanje prahu v ozračje);
redno spremljanje izhodne kakovosti zraka za zagotovitev pravilnega delovanja
sistema;
razvodni kanali niso ustrezno čiščeni;
namestitev ustrezne velikosti filtrov – dovolj velikih filtrov, ki lahko prefiltrirajo
zadostno količino zraka in zagotovijo zadostno količino dovedenega zraka, št.
izmenjav zraka;
namestitev ustrezne stopnje filtracije filtrov namenjene posameznemu območju
(OP, pisarne …);
uporaba absolutnih filtrov za zagotavljanje kakovosti vstopnega zraka;
zagotovitev dobrega tesnenja okenj in vrat;
zagotovitev dobrega tesnenja in vzdrževanja stropov, ki naj bojo gladki, brez razpok
in odprtih spojev;
spremljanje neželjenega uhajanja zraka in redna popravila.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
60
Vsebnost nevarnih infektivnih delcev
Tveganja:
Prevelika koncentracija mikrobov v prostoru.
Prevelika koncentracija mikrobov v sistemu.
Možni ukrepi:
če je mogoče, vključiti parne vlažilce in s tem zmanjšati možnost širjenja mikrobov
znotraj sistema;
preprečitev kontaminacije zraka z odpadnimi filtri;
zagotovitev ustreznega transporta umazanih filtrov znotraj bolnišnice;
redno spremljanje izhodne kakovosti zraka za zagotovitev pravilnega delovanja
sistema, čisti razvodni kanali kot del rednega vzdrževanja HVAC sistema;
namestitev ustrezne velikosti filtrov;
namestitev ustrezne stopnje filtracije filtrov;
po potrebi zagotovitev uporabe absolutnih filtrov;
zagotovitev izbire dovolj velikih filtrov;
filtri naj se izberejo z nasvetom ustreznih inženirjev, da se zagotovi filtracija vsega
zraka v sobi;
zagotovitev zahtev po svežem zraku v zahtevanem območju;
izvesti oceno tveganja za okužbe iz prezračevalnega in klimatizacijskega sistema.
Tlak
Tveganja:
Tlak v prostoru ni dovolj visok.
Tlak v prostoru je previsok.
Možni ukrepi:
zagotoviti tesnenje okenj in vrat v stavbi s prezračevalnim in klimatizacijskim
sistemom;
preveriti delovanje dovodnih in odvodnih ventilatorjev;
vzdrževati je potrebno nadtlak/podtlak v prostoru > 20 Pa v povezavi s koridorjem;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
61
potrebno je namestiti vrata, ki se sama zapirajo ali na obstoječa vrata namestiti
mehanizme za samo zapiranje vrat;
zagotoviti, da se nadtlak v sobi vzdržuje;
zagotoviti, da so sobe dobro tesnene s pravilno konstrukcijo okenj, vrat,
odprtinami za do in odtok zraka; ko merjenje pokaže puščanje zraka, je potrebno
locirati lokacijo puščanja in ustrezno ukrepati ̶ napako odpraviti.
Izklop sistema
Tveganja:
Izpad električne energije.
Možni ukrepi:
pripraviti načrt v primeru izpada električne energije s poudarkom na kakovosti zraka
v prostorih s kakovostjo zraka I;
uvajanje postopkov ukrepanja na področjih z možnostjo okužb pacientov, za zaščito
pacientov v primeru izpada el. energije;
sistema prezračevanja in klimatizacije se ne sme izklapljati v območjih, kjer so
pacienti, razen v primerih vzdrževanja, popravila, testa izpada el. energije;
vzdrževanje sistema prezračevanja in klimatizacije je potrebno načrtovati skupaj s
KOBO zaradi premestitev imunsko oslabljenih pacientov, če je to potrebno;
zagotoviti zasilno napajanje (agregat) in zasilni sistem za zračenje ter zagotovitev
ustreznega tlaka v primeru vzdrževanja filtracije (filtrov), št. urnih izmenjav zraka v
prostorih s kakovostjo zraka I;
za območja, v katerih ni napeljave, za zasilno zračenje in napajanje uporabiti
mobilne enote in zagotoviti merjenje parametrov kakovosti zraka;
zagon sistema je potrebno koordinairati skupaj s KOBO za zaščito pacientov pred
okužbami glivičnih spor;
zagotoviti dovolj časa za izmenjavo in filtracijo zadostne količine zraka pred
izklopom sistema, ko je sistem še v delovanju;
če je le mogoče, se izogibati izključevanju celotnega sistema prezračevanja in
klimatizacije naenkrat, še posebej v območjih akutne oskrbe;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
62
vzdrževati opremo za pomožno ventilacijo (prenosne enote ventilatorjev in filtrov)
za zagotovitev zasilnih zahtev in takoj ukrepati za popravilo fiksnega sistema
ventilacije.
Kakovost vhodnega zraka in izhodnega zraka
Tveganja:
Slaba kakovost vhodnega zraka.
Izpusti onesnaženega zraka.
Možni ukrepi:
zagotoviti, da so odprtine za zajem in izpust zraka na primernih mestih (za
zagotovitev ustrezne kakovosti vhodnega zraka in preprečitev škodljivih posledic na
okolje in ljudi izhodnega zraka);
odprtine za izpust zraka morajo biti nameščene na takšni razdalji od odprtine za
zajem zraka, ki ne omogoča ponovnega zajema onesnaženega zraka;
odprtine za zajem zraka morajo biti nameščene več kot 2 metra od tal ali 1 meter
nad nivojem nadstropja;
odprtine za izpuste zraka iz kontaminiranih območij namestimo na streho, na ta
način minimiziramo možnost ponovnega zajema onesnaženega zraka;
zagotovitev rednega periodičnega pregleda in vzdrževanja odprtin za zajem zraka in
menjava filtrov;
zagotovitev odstranitev ptičjih ostankov in gnezd v bližini odprtin za vhod zraka v
sistem, na ta način preprečimo vhod glivičnih spor v sistem;
usmeriti izpust zraka stran od zajema zraka in od območij z veliko gostoto ljudi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
63
9 DISKUSIJA
Za izboljšanje kakovosti zraka v posameznih prostorih bi vsekakor potrebovali vzpostavljen
sistem, ki bi zagotavljal osnovo za nadaljne delo. Nepoznavanje karakteristik sistema kot
posledica ne rednih meritev veličin, lahko bistveno vpliva na zdravje pacientov kot tudi
zaposlenih.
V bolnišnici, kjer je naša primarna skrb, da pacienta v najkrajšem možnem času, na najbolj
strokoven in zanj najmanj boleč način pozdravimo, je nedopustno, da bi zaradi neprimernega
zraka podaljševali zdravljenje.
Prav tako je pomembno, da zaposleni svoje delo opravljajo v kar se da ugodnih razmerah. V
času, ko delo od nas zahteva vse večje napore, je zdravo okolje z zrakom ugodne
temperature, vlage, zadostne vsebnosti kisika in pa kar z najmanjšo vsebnostjo onesnaževal
ključno za dobro opravljeno delo. Izognemo se marsikateri bolniški odsotnosti in
privarčujemo lahko veliko denarja.
Takšen sistem bi lahko v veliki meri vplival tudi na stroškovno učinkovitost vzdrževanja
klimatskih in prezračevalnih naprav, saj bi z rednimi meritvami do potankosti spoznali šibke
točke sistema. Na ta način bi lahko s pomočjo preventivnega vzdrževanja privarčevali pri
odpovedih večjih komponent.
Pomemben vidik stroškovne učinkovitosti takšnega sistema postane opazen tudi v primeru
odškodninskih tožb, v kolikor je obolevnost pacienta dokazano posledica neprimernega
vzdrževanja klimatskih in prezračevalnih naprav.
Z vpeljavo merjenj novih merilnih parametrov, bi se lahko še bolj približali odličnosti
kakovosti zraka. Korak k odličnosti pa bi lahko storili že z ožanjem dopustnih mej na
kontrolnih kartah za obstoječe merilne veličine.
Enostavnost in učinkovitost sistema pa bo najlažje doseči z dopolnjevanjem nabora ukrepov
v registru tveganj. Tako bomo sproti spoznavali sistem klimatizacije in prezračevanja in
zagotovili odlične temelje za zagotovitev ustreznih klimatskih pogojev v prihodnosti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
64
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
65
10 SKLEP
Cilj tega magistrskega dela je bil prikaz možnosti izboljšav in celovitega obvladovanja procesa
zagotavljanja kakovosti zraka s pomočjo nekaterih orodij kakovosti in umestitve takšnega
sistema v bolnišnico.
S to magistrsko nalogo sem dokazal, da lahko s sistemom statističnega nadzora procesov
dosežemo, da sistem prezračevanja in klimatizacije bolje spoznamo, kar nam lahko bistveno
pripomore k obvladovanju naprav in preventivnemu ukrepanju. S tem zmanjšamo stroške
vzdrževanja, saj lahko npr. s preventivno zamenjavo nekega strojnega dela preprečimo
odpoved drugega strojnega dela ali naprave. Prav tako se na ta način lažje izognemo
bistvenim odstopanjem kakovosti zraka v prostorih, predvsem v prostorih, kjer so pacienti
najbolj ranljivi. Na ta način se izognemo dodatnim boleznim in slabemu počutju pacientov,
hkrati poskrbimo tudi za boljše počutje za naše zaposlene.
Zanemariti ne moremo niti dejstva, da z ustreznim sistemom zagotavljanja kakovosti zraka
zmanjšamo tudi število bolnišničnih dni, ki jih pacienti preživijo v bolnišnici. Na ta način se
skrajšujejo tudi čakalne dobe za posamezne posege.
Druga prednost ustreznega sistema za zagotavljanje kakovosti zraka pa je pravočasna,
ustrezna in preverljiva izvedba tako preventivnih kot tudi korektivnih ukrepov. Tako lahko v
vsakem trenutku natančno preverimo, kako sistem deluje, kateri deli so bili zamenjani, kako
so se ukrepi obnesli in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.
Za preprečitev neljubih dogodkov pa si lahko pomagamo z registrom tveganj, ki ga izdelamo
po metodi FMEA, dopolnjujemo pa ga tudi sproti z ugotovljenimi odstopanji med
obratovanjem sistema in ukrepi, ki jih izvedemo za odpravo teh odstopanj.
Na tak način se lahko izognemo neljubim dogodkom in poskrbimo za dobro počutje naših
pacientov in zaposlenih v bolnišnici. Sistem imamo pod kontrolo in ga lažje prilagajamo in
optimiziramo trenutnim potrebam.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
66
Vzpostavitev takšnega sistema bi tako vsekakor bila dobra osnova za vzdrževanje zdravih
okoljskih parametrov. V prihodnosti bi lahko tak sistem še nadgrajevali z ožanjem dopustnih
parametrov na kontrolnih kartah, vpeljali bi lahko tudi nove merilne veličine, ki prav tako
pomembno vplivajo na dobro počutje in zdravje ljudi. Prav tako bi sistem merjenj lahko
dopolnili z novimi merilnimi mesti za izboljšavo kakovosti zraka v obstoječih prostorih in za
vpeljavo sistema na nova področja v bolnišnici.
S to magistrsko nalogo sem po moji oceni v zadostni meri dokazal, da so orodja zagotavljanja
kakovosti še kako uporabna za namene zagotavljanja kakovosti zraka, tako kot tudi za veliko
drugih kompleksnih sistemov, ki so odvisni od velikega števila dejavnikov in vključujejo veliko
število različnih poklicnih profilov in oseb.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
67
11 VIRI
[1] M. Ramaswamy, F. Al-Jahwari, S. M. Masoud Al-Rajhi, »IAQ in Hospitals – Better
Health through Indoor Air Quality Awareness« v Tenth International Conference
Enhanced Building Operations, Kuwait, 2010, str. 1 ̶ 3.
[2] B. Ačko, Meroslovje in kakovost, učbenik, Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2011.
[3] Wikipedija, Dosegljivo: https://en.wikipedia.org/wiki/PDCA, [Datum dostopa: 15. 8.
2016].
[4] QM Partner, Strateško poslovno svetovanje [splet], Dosegljivo: http://qm-
partner.com/index.php?option=com_content&view=article&id=180&Itemid=223,
[Datum dostopa: 19. 8. 2016].
[5] AIDT – One tetechnology course, Introduction to Statistical Process Control [splet],
Dosegljivo:
http://www.aidt.edu/course_documents/Manufacturing_Skills/SPC/Intro_to_SPC.pdf
, [Datum dostopa: 20. 9. 2016].
[6] Mdas+, Statit solution group, Introduction to statistical process control techniques
[splet], Dosegljivo:
http://www.statit.com/statitcustomqc/StatitCustomQC_Overview.pdf, [Datum
dostopa: 20. 9. 2016].
[7] M. Valenčič, »Kakovost zraka v stavbah«, Revija EGES, energetika, gospodarstvo in
ekologija skupaj, let. 20, št. 4, str. 132 ̶134, avgust, september, oktober 2012.
[8] Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001, MZ, 2008, št. 1, str. 65.
[9] Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
Uradni list RS, 1999, št. 89.
[10] Priloga 1: Vrste zraka; Načrtovana hitrost zraka; Parametri načrtovanja; Količina zraka
v Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, 2002, št. 42.
[11] SIST EN 779: »Zračni filtri za delce pri splošnem prezračevanju Ugotavljanje
učinkovitosti filtracije«, SIST, Ljubljana, 2012.
[12] Tehnično poročilo, »Tehnične specifikacije OI_D_TEH POR_prez_PID«, Onkološki
inštitut Ljubljana, 2005.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
68
[13] Setra systems,What are airborne infection isolation rooms [splet], Dosegljivo:
http://www.setra.com/blog/what-are-airborne-infection-isolation-rooms, [Datum
dostopa: 24. 9. 2016].
[14] Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. [splet], Dosegljivo: http://gcs.gi-
zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT89.htm, [Datum dostopa: 30. 9. 2016].
[15] Civis d.o.o., [splet], Dosegljivo: http://www.civis.si/varnost-pri-delu/toplotno-ugodje-
na-delovnem-mestu#kaj je, [Datum dostopa: 3. 10. 2016].
[16] Univerity of Berkeley, Fundamentals of HVAC controls, [splet], Dosegljivo:
https://people.eecs.berkeley.edu/~culler/cs294-f09/m197content.pdf, [Datum
dostopa: 15. 10. 2016].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
69
12 PRILOGE
Priloga 1: Seznam pripomb na Preglednico 4.2: Količine zraka, temperature in nivo hrupa 1: Prezračevalne naprave so lahko potrebne, poleg klimafiziološke in infekcijsko profilaktične
potrebe, tudi iz drugih razlogov: visoke notranje toplotne obremenitve, visoke obremenitve zaradi narkotičnih plinov, dezinfekcijskih hlapov in izravnave bilanc pretokov
2: Iz dodatnih razlogov so lahko količine zraka tudi večje 3: Če v tem polju ni vrednosti, se privzamejo vrednosti iz DIN 1946-2 4: Razlaga v Prilogi C DIN 1946 5: + pomeni, da so zajete vrednosti po DIN 1946-2 6: Te vrednosti veljajo le za prostore, kjer so ljudje stalno prisotni 7: Preko celega leta poljubna vrednost med min in max. Podrobneje v DIN 1946-4 8: Enake temperature in vlažnosti kot v OP prostorih 9: Če so integrirani v OP oddelek 10: Natančne vrednosti je treba definirati na osnovi potreb in gradbeno fizikalnih zahtev 11: Temperatura v prostoru mora biti 2 do 4 K nad temperaturo vode do temperature
prostora 28 st. C. Nad to temperaturo naj bodo obe temperaturi enaki 12: Definicija manjši posegi je v Smernicah za bolnišnično higieno in zaščito pred infekcijo 13: Tudi iz potrebe za odvod narkotičnih plinov 14: V posameznih primerih lahko medicinsko tehnične naprave zahtevajo vzdrževanje konstantne vlage 15: po Smernicah za bolnišnično higieno in zaščito pred infekcijo 16: Nekatere sobe morajo biti izključene iz sistema - za osebe s srčnimi ali obtočnimi težavami 17: V času pripravljenosti samo 15 m3/(m2.h) 18: Za osebe z oslabelim imunskim sistemom 19: Glej Oddelek 1 DIN 1946-4, zadnji odstavek 20: Odvisno od higienika, ali zaradi zaščite pred aerogeno prenosnimi boleznimi ni vključeno v sistem prezračevanja 21: V nočnem času 5 dB nižje v povezavi z zmanjšanjem volumskega pretoka, vendar ne pod 50 m3/h.oseba 22: Prezračevalne naprave lahko odpadejo, če so vsi novorojenčki v inkubatorjih 23: Minimalno 45 % relativna vlažnost 24: Za laboratorije glej DIN 1946-7 25: Če je neposredno povezana z OP, velja 1.1.2 26: Pri kemični dezinfekciji ali sterilizaciji je potrebno poskrbeti za odvod škodljivih snovi 27: Z gradbeno tehničnimi ukrepi je treba zagotoviti, da se ne mešata zraka iz čistega in nečistega dela 28: Količina zunanjega zraka v odvisnosti od bilance škodljivih snovi 29: Velja za obdukcijo; ostalo po DIN 1946-2 30: po DIN 1946-7 31: Samo odvod 100 m3/(kabino . h) 32: Poskrbeti je treba za siguren dovod zraka brez prepiha, sicer so potrebne prezračevalne naprave 33: Samo odvod 60 m3/(objekt . h) 34: V sosednjih bolniških sobah ne sme presegati 35 dB(A) podnevi in 30 dB(A) ponoči
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
70
Priloga 2: Shematski prikaz strojnih inštalacij za 3 OP sobe
Slika 12.1. Shematski prikaz strojnih inštalacij za 3 OP sobe [12]
2
4
3
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
71
Priloga 3: Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij
Slika 12.2. Shematski prikaz strojnih inštalacij za laboratorij [12]
2 4
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
72
Priloga 4: Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo
Slika 12.3. Shematski prikaz strojnih inštalacij za sobo za izolacijo [12]
2
3
4