Marec, 2009
Predstavitev projekta
Jedrska Elektrarna Krško 2JEK 2
GEN energija
Vsebina predstavitve
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije
Okolje in trajnostni razvoj
Tehnologija
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
Plan projekta Krško 2
Zaključki in bodoče aktivnosti
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
1/8
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
10000
11000
12000
13000
14000
15000
16000
17000
18000
19000
20000
21000
22000
1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030
BD
P [
mrd
€]
Neto
po
rab
a e
lektr
ičn
e e
nerg
ije [
GW
h]
Neto poraba električne energije v Sloveniji
Končna poraba BDP [mrd €] ++ REF (1,9%) ++ INT (1,7%) + REF (1,1%) + INT (0,9%) ReNEP
Leto
CILJI:
Predlagane rešitve so zdruţene v tri osnovne scenarije, ki sledijo:
zanesljivi in kakovostni oskrbi,
spodbujanju soproizvodnje toplotne in električne energije,
povečani rabi obnovljivih virov,
okoljskim zavezam s poudarkom na omejevanju emisij toplogrednih plinov pa tudi ostalih onesnaţeval,
zniţanju emisij na enoto proizvoda,
ekonomski sprejemljivosti rešitev,
diverzifikaciji primarnih energentov,
ohranjanju energetskih lokacij,
ohranjanju in eventualnemu širjenju jedrske opcije in
konkurenčnosti proizvodnje električne energije.
SCENARIJ GOSPODARSKEGA RAZVOJA
UČINKOVITA RABA ENERGIJE
SCENARIJ ++
REFERENČNI UKREPI
OVE IN SPTE DO 10 MW
INTENZIVNA STRATEGIJA
SCENARIJI PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE
++ REF INT
SCENARIJI POKRIVANJA PORABE
ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI SEKTORJA PROIZVODNJE
ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE DO LETA 2030
RAZVOJ OVE NAD 10 MW
OPTIMISTIČNI
OBSTOJEČE TE in TO
PODALJŠANJE ŽIV. DOBE
OBSTOJEČE TE in TO
ZAUSTAVITEV IN PRENOVA
OBSTOJEČE TE in TO
ZAUSTAVITEV IN PRENOVA
NI NOVIH TE in TO
NOVE TE
NOVA JE-JEK 2
Razred moči:
1000 MW 1600 MW
SC 1 SC 2 SC 3a SC 3b
Uvoz EE
PODALJŠANJE ŽIV. DOBE OBSTOJEČE NEK
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
2/8
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NAPRAV MANJŠIH MOČI:
Na področju OVE, je bil poudarek na razvoju malih hidroelektrarn, izrabilesne biomase ter sončnih elektrarn.
Na področju naprav SPTE, je bil poudarek na izrabi potenciala v industriji,
Ostali viri, kot so deponijski plin, bioplin, vetrne elektrarne imajo manjšipotencial kot zgoraj omenjene.
Energija iz OVE in SPE naprav je za EES dragocena in koristna, vendar odnjega zaradi naključne proizvodnje električne energije zahteva rezervo inshranjevalne kapacitete.
Navkljub optimističnim:
referenčnim ukrepom učinkovite rabe energije in
intenzivni strategiji uvajanja OVE in SPTE naprav
evidentirani in v okviru predvidevanj realizirani ukrepi v prihodnjih 20. letih ne bodo zadostili pričakovanim potrebam po električni energiji.
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
3/8
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NAPRAV VEČJIH MOČI:
V letu 2007 podatki izkazujejo, da je bilo:
v slovenskem delu elektrarn proizvedeno 10.403 GWh električne energije, od tega
27 % v hidroelektrarnah oziroma 2.815 GWh,
46 % v termoelektrarnah ali 4.895 GWh in
26 % v slovenskem delu NEK, kar znese 2.711 GWh.
Vse ostale potrebe po električni energiji so se zagotavljale preko uvoza.
V zadnjih treh letih se je obseg neto uvoza iz leta v leto povečeval in je v lanskem letu presegel 21 % glede na porabo oziroma 2938 GWh.
Stanje v letu 2009 in 2010 bo zaradi recesije bolj ugodno, vendar dolgoročno problem ostane nespremenjen
Obstoječe stanje v EES odpira niz vprašanj glede nadaljnjih korakov, s katerimi bo mogoče zagotoviti zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo ob izpolnjenih ekonomskih in okoljskih kriterijih.
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
4/8
EKONOMSKO FINANČNI VIDIKI SCENARIJEV:
Opravljene so bile analize konkurenčnosti različnih proizvodnih tehnologij: plinske, plinsko parna elektrarna velikosti 540 MW, premogovne, uplinjanje uvoţenega premoga – IGCC, velikosti 530 MW jedrske; elektrarna tipa PWR razred moči 1000 MW,na osnovi izračuna dolgoročne lastne cene z upoštevanim donosom.
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
5/8
Pričakovani razponi v lastnih cenah električne energije iz različnih sodobnih
proizvodnih tehnologij
OKOLJSKI VIDIKI SCENARIJEV:
S stališča emisij snovi v zrak, predvsem CO2, sta scenarija SC3a in SC3b najustreznejša,
močno zniţujeta specifične emisije onesnaţeval, odstopanja od cilja so okrog 5 % in dopuščajo moţnost pogajanj med sektorjem in odredbodajalci.
Emisije CO2 po scenarijih v ciljnem letu 2020
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
6/8
Specifične emisije ogljikovega dioksida iz slovenskega EES so z novo jedrsko elektrarno samo polovica današnjih emisiji CO2!
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
7/8
ZAKLJUČKI:
Študija je za potrebe medsebojne primerjave obdelanih scenarijev postavila naslednje kriterije:
Zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo,
Strateški vidik,
Ekonomsko finančni kriteriji in
Okoljski kriteriji, presečno leto 2020.
Največ točk je pridobil scenarij SC3a.
Scenarija SC3a in SC3b, ki vključujeta izgradnjo nove jedrske elektrarne, imata bistvene prednosti pred ostalimi scenariji:
v deleţu domačih virov uporabljenih za proizvodnjo električne energije,
ekonomsko finančnih kazalcih in
okoljskih in prostorskih vidikih.
Predlaga se, da scenarij SC3a, eventualno scenarij SC3b, postane drţavna usmeritev – strategija pri načrtovanju sektorja proizvodnje električne energije do leta 2030.
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
8/8
Okolje in trajnostni razvoj
Okolje in trajnostni razvoj
IZHODIŠČA:
Podaja preliminarno raziskavo okoljskih vplivov različnih energetskih tehnologij v Sloveniji s poudarkom na občino Krško in njeno okolico.
Tehnologije pridobivanja energije v dokumentu so:
Strateška presoja vplivov na okolje
na premog iz uvoza
na zemeljski plin
hidroelektrarne
sončne fotovoltaične
vetrne,
biomasne soproizvodnje
geotermalne proizvodnje
jedrska
1/13
POVZETEK VPLIVOV ENERGETSKIH TEHNOLOGIJ:
Strateška presoja vplivov na okolje
Okolje in trajnostni razvoj
Povzetek vplivov energetskih tehnologij
Vpliv na značilnost
Energetske tehnologije
Jed
rska
Prem
og
ovn
a
(u
voz)
Pli
nska s
kom
bin
iran
im
cik
lom
Vod
na
Son
čn
a
foto
volt
aič
na
Vetr
na
Bio
masn
a
sop
roiz
vod
nj
a
Geote
rm
aln
a
Brez
ukrep
an
ja
Mešan
ica
ob
novlj
ivih
vir
ov*
Podnebje A-B E D A-B B-C C C C X C
Zrak B D D A A B C B A C
Površinske vode in podtalnica
C C C B A A C B B C
Hrup B B B B B C B B A C
Tla in kmetijske površine
B C-D C A A-D C C-D B-D B D
Pokrajina B C C A A-B C C C B C
Narava in naravna območja
B B-D B C-D B B-D B-D B B D
Ravnanje z odpadki C D A A A A C A A C
Tveganje za zdravje ljudi in okolja
B B B A A-B D-E B B B E
Ionizirajoče sevanje C C-D B A-B A A A A-B X B
Prebivalstvo in bivalno okolje
A-B E C-D A D-E A C-D A D-E A-C
Kumulativni učinki B D C A A-D B-D B-D C-D A D
Kulturna dediščina B C B B B B B B B B
Zaščitena območja B C B D B D B B X D
Povprečna ocena B D D C C D D C C D
A = Brez vpliva/pozitivni vpliv
B = nebistven vpliv
C = nebistveni vplivi zaradi izvedenih omilitvenih ukrepov
D = bistveni vplivi; E = uničujoč vpliv
X = nezmoţnost ugotavljanja vplivov
2/13
POVZETEK VPLIVOV ENERGETSKIH TEHNOLOGIJ:
World energy council, julij 2004
Okolje in trajnostni razvoj
3/13
Strateška presoja vplivov na okolje
Okolje in trajnostni razvoj
4/13
Strateška presoja vplivov na okolje
Okolje in trajnostni razvoj
Povzetek dejavnikov odločanja za scenarije poročila ARM 2008
Opcija
In
sta
liran
a m
oč
(M
We)
Po
treb
no
zem
ljiš
če
(h
a) z
a k
Wh
To
plo
gred
ni
plin
i n
a
kW
h
Varn
ost
oskrb
e z
en
erg
ijo
Razp
olo
ţlj
ivo
st
za
paso
vn
i o
dje
m
Mo
ţn
ost
lokacij
e v
vp
livn
em
ob
mo
čju
Cen
a n
a k
Wh
Ob
sto
ječa
infr
astr
uktu
ra
Neg
oto
vo
st/
Tveg
an
je
Eko
no
mska/
T
eh
no
loška
izved
ljiv
ost
Sku
pn
i vp
livi
na
oko
lje
Rela
tivn
a o
cen
a
gle
de n
a v
se
deja
vn
ike
SC1 P G S F G P S F U G F slabo
SC2 F G P G G P F F F G F zadovoljivo
SC3a, SC3b G G G G X X G G G X X dobro
Legenda
X Odlično
G Dobro
F Zadovoljivo
P Slabo
U Nezaţeleno
N Ni na voljo/smiselno
S Odvisno od vira
6/13
Trajnostni razvoj ima tri pomembne zahteve:
1. Naravni viri morajo ostati tudi bodočim generacijam
2. Okolje ne sme biti trajno degradirano
3. Temeljne dobrine (električna energija) morajo biti dosegljive vsem socialnim kategorijam
Okolje in trajnostni razvoj
7/13
Trajnostni razvoj razpoloţljivost energetskih virov
Okolje in trajnostni razvoj
8/13
(*TENORM – technologically enhanced naturally occuring radioactive materials).
Trajnostni razvoj - odpadki
Okolje in trajnostni razvoj
9/13
Trajnostni razvoj - recikliranje obsevanega goriva
Okolje in trajnostni razvoj
10/13
Trajnostni razvoj - Izraba prostora (m2 na kWh)
Okolje in trajnostni razvoj
11/13
Okolje in trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj vpliv na varnost in zdravje
12/13
Trajnostni razvoj - Temeljne dobrine morajo biti dosegljive vsem socialnim kategorijam (električna energija)
Okolje in trajnostni razvoj
Ocenjeni socialni stroški za različne energetske verige v letu 2030. ALLGC:Povprečni doţivljenjski strošek. Izračun temelji na 85% faktorju zmogljivosti. Diskontna stopnja: 5 do 10 %Vir: EUSUSTEL projekt
13/13
Tehnologija
Tehnologija
Izhodišča pred pričetkom projekta JEK2:
Električna moč: 1000 MW to 1700 MW,
Reaktor 3. generacije (izboljšana tehnologija & varnost & ekonomska konkurenčnost),
Lahkovodni tlačni reaktor,
Moţnost uporabe MOX,
Ţivljenjska doba 60 let,
Preferenca “zahodni” tehnologiji (W Europe, USA, Japan),
Nova enota je predvidena poleg NEK,
Izpolnjevanje najvišjih mednarodnih varnostnih zahtev in standardov,
Gradnja ali odobritev za gradnjo v Evropi ali ZDA.
1/25
Tehnologija
Izvedljivostne študije:
Geotechnical, Geological and Seismological Evaluations for NPP Krško 2
Study on Waste Heat Utilization of the Nuclear Power Plant Krško 2
Opis tehnologij potencialnih reaktorjev za projekt druge enote jedrske elektrarne Krško
Used Nuclear Fuel Management Strategies for Slovenija
Idejna zasnova za projekt druge enote jedrske elektrarne Krško – Krško 2
Feasibility Study and Optimization of Cooling Towers at NPP Krško 2
Feasibility of the transport to the foreseen site of NPP Krško 2
2/25
Tehnologija
Lokacija nove elektrarne:
Dve moţni lokaciji,
Obe lokaciji sta na levem bregu Save poleg NEK
Gorvodna ali zahodna lokacija
Dolvodna ali vzhodna lokacija
Enojna ali dvojna enota
3/25
1) Areva - EPR
PWR, 1600 MW
4 hladilne zanke
Aktivni varnostni sistemi
Razpoloţljivost > 92%
Izkoristek ~ 36%
Tehnologija
4/25
2) Mitshubishi - EU APWR
PWR, 1700 MW
4 hladilne zanke
Aktivni varnostni sistemi
Razpoloţljivost > 92%
Izkoristek 38%
Tehnologija
5/25
3) Areva/MHI - Atmea1
PWR, 1130 MW
3 hladilne zanke
Aktivni varnostni sistemi
Razpoloţljivost > 92%
Izkoristek ~ 36%-37%
Tehnologija
6/25
4) Westinghouse - AP1000
PWR, 1100 MW
2 hladilni zanki
Pasivni varnostni sistemi
Razpoloţljivost do 92%
Izkoristek ~35%
Tehnologija
7/25
Tehnologija – Idejna zasnova JEK 2
Namen Idejne zasnove
Na podlagi ZGO je Idejna zasnova prva v fazi priprav celotne tehnične dokumentacije do PGD
Glavni namen Idejne zasnove je pridobiti projektne pogoje od različnih ministrstev in ostalih regulatornih organov
Podporna dokumentacija za umeščanje v prostor Definirati 4 sintezne situacije (2 lokaciji, enojna ali dvojna enota) Identificirati interface med jedrsko elektrarno in okolico (hlajenje,
priključek na EES …) Obravnava različnih dobaviteljev preko ovojnice parametrov
Ovojnica parametrov elektrarne (Plant Parameter Envelope) je nabor projektnih osnov elektrarne, ki omejujejo projektirane značilnosti izbranih reaktorjev, za izgradnjo na dani lokaciji. Ovojnica parametrov elektrarne odraţa mejne vrednosti za vsak parameter, ne pa specifičnih vrednosti za posamezne reaktorje. Mejne vrednosti so glede na posamezne parametre lahko maksimalne ali minimalne vrednosti.
Ovojnični pristop omogoča odloţitev odločitve o končnem izboru vrste reaktorja do faze pridobivanja gradbenega dovoljenja!
8/25
0 VODILNA MAPA
kazalo vsebine projekta, splošne podatke o nameravani gradnji, podatke o projektantih in odgovornih projektantih ter lokacijske podatke in dokazno dokumentacijo.
1 NAČRT ARHITEKTURE
2 NAČRT KRAJINSKE ARHITEKTURE
3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ
4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME
7 TEHNOLOŠKI NAČRT
Tehnologija – Idejna zasnova JEK 2
9/25
Tehnologija – Idejna zasnova JEK 2
EPR gorvodna lokacija
10/25
Hibridni hladilni stolp
Hladilni stolp na naravni vlek
Hladilni stolp s prisilnim vlekom
Tehnologija – Hlajenje
~ 2/3 proizvedene toplote je potrebno odvesti iz sistema
Neodvisnost hlajenja od reke Save
Odvod toplote v zrak
11/25
Vhodni podatki študije izvedljivosti in optimizacije hlajenja
Povprečna temperatura zraka – suhi termometer (Tdb avg) 26°C
Temperatura zraka – mokri termometer (Twb avg) 23,3°C
pri 79,6% relativni vlaţnosti.
Obratovalni nivo brez oblaka pare: 5°C (suhi termometer) pri 90% relativni vlaţnosti.
Tehnologija – Hlajenje
12/25
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550
EU-APWR
ATMEA 1
EPR
AP1000
dolžina [m]
Hlajenje kondenzatorja (CW) različnih tipov reaktorjev s hladilnimi celicami na prisilni vlek
Tehnologija – Hlajenje
13/25
0
25
50
75
100
125
150
175
200
EU-APWR ATMEA 1 EPRAP1000
višina [m]
Hlajenje kondenzatorja (CW) različnih tipov reaktorjev s stolpi na naravni vlek
Tehnologija – Hlajenje
14/25
EU-APWR
ATMEA 1
EPR
AP1000
premer [m] 0 50 100 150 200
Hlajenje kondenzatorja (CW) različnihtipov reaktorjev s hibridnimi hladilnimi stolpi na prisilni vlek
Tehnologija – Hlajenje
15/25
0
5
10
15
20
25
RFDH Cell RFDH Cell RFDH Cell RFDH Cell
Insta
lled F
an P
ow
er
[MW
]
Cooling Tower TypeRFDH - Round Forced Draught Hybrid Cooling Tower
Dry
Wet Operation
EU-APWR ATMEA 1 EPRAP1000
Primerjava instalirane moči ventilatorjev pri hibridnih stolpih in hladilnih celicah
Tehnologija – Hlajenje
16/25
Tehnologija – Souporaba koristne toplote
Daljinsko ogrevanje
Krško in Breţice
Krško, Breţice in Novo mesto
Opcija: Ljubljana
17/25
Tehnologija – Souporaba koristne toplote
Primer: daljinsko ogrevanje za Krško
section
capacity capacity capacity route lenght
[m] [kW] [kW] [kW]
70% SI 15% SI
1 3515 2460 2829 3798
2 3050 2140 2461 4897
3 5440 3810 4381 5621
4 2400 1680 1932 716
5 5000 3500 4025 4550
6 2500 1750 2012 720
7 11120 7780 8947 8351
8 6280 4400 5060 10690
9 1000 700 805 1910
Total 40305 28220 32452 41253
18/25
Povratna investicijska doba za Krško in Breţice: ~ 5 let Zmanjšanje izpustov CO2, SO2, NOx! Zmanjšanje toplotne obremenitve okolja
Tehnologija – Souporaba koristne toplote
1600 [Mwe]
Contractcapacity
Electricityproduction
Electricityreduction
Heatreductioninto Sava
Investmentprice
(presentvalue)
CO2 reduction
CO2 tax(presentvalue)
MW MWel MWel MW M EUR 103 t/a M EUR/a
Electricityonly 0 1600 0 0 0 0 0
Krško & Breţice 80 1587 13 67 64 32 15
Krško & Breţice &
Novo Mesto
205 1567 33 172 164 83 38
19/25
Tehnologija – Souporaba koristne toplote
Primer: daljinsko ogrevanje za Ljubljano
Sava avtocesta
Dolţina 94 km 88 km
Maximalna toplotna moč 605 MW 460 MW
Skupna investicija 500 M EUR 410 M EUR
Porabniki Ljubljana, Celje, Kamnik Ljubljana, Kamnik
Povratna doba (subvencija 0%, transport 25EUR/MWh)
~ 25 let ~ 25 let
Povratna doba (subvencija 35%, transport 25EUR/MWh)
11 let 17 let
Povratna doba (subvencija 50%, transport 25EUR/MWh)
< 1 leto 7 let
20/25
Tehnično je daljinsko ogrevanje Ljubljane izvedljivo, Ekonomsko pa je odvisno od subvencij drţave, Velike okoljske koristi.
Tehnologija – Izvedljivost transporta
• Transport izjemnih dimenzij (> 500 t, 24 m X 7 m X 7m, dolţina celotnetransportne kompozicije > 130 m )
• Transport največjih komponent bo moţen ob izvedbi določenih ukrepov!
21/25
Strategija ravnanja z obsevanim jedrskim gorivom (SOJG) v Sloveniji
22/25
Del I: Pregled in analiza mednarodnih trendov ravnanja z obsevanim jedrskim gorivom (OJG)Poudarja pomembnost nacionalne strategije ravnanja z obsevanim gorivom (backend strategy) znotraj obstoječega in bodočega razvoja jedrske energetske tehnologije in upošteva cilje trajnostnega razvoja
Del II: Srednjeročna analiza – predstavitev strategij recikliranja OJG za Slovenijo, glede na najnaprednejše tehnologije in storitve recikliranja OJG
Del III: Dolgoročna analiza – predstavitev, vrednotenje in ocena ravnanja z OJG glede na mednarodne pobude in bodoče tehnologijeVrednotenje osnutkov scenarijev glede na dolgoročne analize in ugotovitve iz II. dela študije SOJG.
23/25
SOJG temelji na sledečih postavkah oz. vhodnih podatkih:
Obratovanje NEK do leta 2043 in izgradnja JEK2
JEK2 obratuje od leta 2020 z neto inštalirano močjo med1100 MW do 1700 MW.
Strategija ravnanja z obsevanim jedrskim gorivom (SOJG) v Sloveniji
24/25
Scenarij 1: Diagram za 1000 MWe Enoto
13 ton OJG letno (24 gorivnih elementov) se lahko predela v:
4 MOX (mešan oksid) gorivne el. na gorivni cikel oz. menjavo goriva
6 ERU (reprocesiranuran) gorivne el. na gorivni cikel
30 vsebnikov vitrificiranih fisijskih produktov in kompaktiranihkomponent gorivnega elementa
Strategija ravnanja z obsevanim jedrskim gorivom (SOJG) v Sloveniji
Used nuclear fuel management strategies for Slovenia
25/25
19 ton OJG letno (36 gorivnih elementov) se lahko predela v:
6 MOX gorivne el. na gorivni cikel
8 ERU gorivne el. na gorivni cikel
40 vsebnikov vitrificiranih fisijskih produktov in kompaktiranihkomponent gorivnega elementa
Scenarij 2: Diagram za 1700 MWe Enoto
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in obratovanja JEK 2 na
mikro in makro nivoju
Vsebina:
1. Trţni vidiki proizvodnje električne energije iz JEK 2
2. Stroški proizvodnje
3. Investicijska vlaganja in dinamika financiranja
4. Kazalniki učinkovitosti
5. Analiza občutljivosti
6. Makroekonomski učinki
7. Zaključek
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
1/12
Trţni vidiki proizvodnje električne energije iz JEK 2
Prihodki od prodaje:
električne energije in
prihodki od sistemskih storitev – sekundarna regulacija delovne moči.
Tržne analize izkazujejo uspešno prodajo EE.
Ob vključitvi JEK2 v EES bo
domača proizvodnja večja od
porabe z leti pa se zaradi
povečevanja porabe višek
proizvedene EE zmanjšuje.
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
IZHODIŠČNE TRŢNE CENE EE ZA SEKUNDARNO REGULACIJO
EUR/MW/leto
Leto 2020 68.432
Leto 2030 87.586
Leto 2040 116.653
Leto 2020 IZHODIŠČNE TRŢNE CENE EU/MWhVARIANTA
1100 MWe 70,5
1600 MWe 65
2x1100 MWe 64
Leto 2030 101,8
Leto 2040 104,1
2/12
Stroški proizvodnje
Stroški vezani na investicijske izdatke:
osnovna vrednost investicijskih vlaganj,
dodatna investicijska vlaganja zaradi modernizacije opreme.
Stroški, vezani na obratovanje:
stroški goriva,
stroški dela,
stroški vzdrževanja
ostali stroški,
amortizacija,
stroški odlaganja NSRAO,
stroški razgradnje,
davek na dobiček.
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
3/12
Investicijska vlaganja in dinamika financiranja
Lastniški viri: 20 %
Dolžniški viri:
Kredit – 60 %
Obveznice – 20 %
Investicijska vlaganja:
PIZ 2-3 mlrd EUR
Zadnje ocene 3-5 mlrdEUR
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
4/12
Leta po fazah projekta JEK 2:
1-5; priprava projekta s podpisom pogodbe5-8; priprava gradbišča8-12; gradnja od prvega betona
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
5/12
Kazalniki učinkovitosti
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
1100 Mwe 1600 Mwe 2x1100 Mwe
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (v %) 15% 15% 15%
NETO SEDANJA VREDNOST (v mio EUR) 3.500 5.500 7.800
LASTNA CENA (v EUR/MWh) 26 24,5 22,2
INDEKS PROFITABILNOSTI 1,7 1,8 1,9
RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST 2,9 3,2 3,4
DOBA VRAČANJA SREDSTEV 9 8 9
EKONOMIČNOST 4 4,3 4,8
DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV 0,75 0,77 0,79
1100 Mwe 1600 Mwe 2x1100 Mwe
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (v %) 15% 15% 15%
NETO SEDANJA VREDNOST (v mio EUR) 3.500 5.500 7.800
LASTNA CENA (v EUR/MWh) 26 24,5 22,2
INDEKS PROFITABILNOSTI 1,7 1,8 1,9
RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST 2,9 3,2 3,4
DOBA VRAČANJA SREDSTEV 9 8 9
EKONOMIČNOST 4 4,3 4,8
DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV 0,75 0,77 0,79
6/12
Analiza občutljivosti
Opravljena na naslednje parametre:
spremembo višine investicijskih vlaganj(-30% do +50%),
spremembo prodajne cene električne energije
(-30% do +50%),
spremembo stroškov jedrskega goriva
(-10% do +30%),
spremembo stroškov vzdrževanje (fiksnih in variabilnih)(-10% do +30%),
spremembo stroškov odlaganja NSRAO in razgradnje
(-10% do +30%),
spremembo proizvedene električne energije
(-10%).
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
7/12
Analiza občutljivosti - rezultati
Občutljivost investicije na: Spremembo višine investicijskih vlaganj in Prodajne cene električne energije
Primer: 1100 MWe
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
8/12
Analiza občutljivosti - rezultati
Občutljivost investicije na: Spremembo višine investicijskih vlaganj in Prodajne cene električne energije
Primer: 1100 MWe
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
8/12
Makroekonomski učinki izgradnje JEK 2
Od 501 do 679 mio višji domači bruto produkt (to je 1,65% do 2,23% celotnega domačega bruto produkta).
Neposreden in posreden angaţma 19.937 do 27.001 zaposlenih. 4-5 mio EUR dodatnih izdatkov za razvojno raziskovalno dejavnost. Okrepitev javnofinančnih izdatkov za 190 do 256 mio EUR.
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
Mio € % od agregatne ravni
Proizvodnja 1426.2 2.31
Dodana vrednost (BDP) 501.3 1.65
Bruto sredstva za zaposlene (plače) 297.8 1.90
Poraba stalnega kapitala (amortizacija) 83.3 2.02
Poslovni preseţek 112.6 2.99
Število zaposlenih (delovna mesta) 19937 2.13
Izdatki za R&D 3.9 0.94
Direkten in posreden uvoz 1231.7 5.92
Javnofinančni prihodki skupaj 189.4 1.60
(brez prispevkov delodajalcev)
9/12
Makroekonomski učinki obratovanja JEK 2
94 do 147 mio EUR večji letni domači produkt (0,3 do 0,5%). Neposreden in posreden angaţma 3.083 do 4.825 zaposlenih. 0,9 -1,4 mio EUR dodatnih izdatkov za raziskave in razvoj. Priliv javnofinančnih izdatkov se bo okrepil za 31 do 48 mio EUR
letno. Zaposlitev več kot 400 ljudi (4,2% delovno aktivnega iz občine
Krško, 1,7% v Posavski regiji in 0,5% v Sloveniji).
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
Mio €% od agregatne
ravni
Proizvodnja 207.4 0.34
Dodana vrednost (BDP) 93.8 0.31
Bruto sredstva za zaposlene (plače) 51.9 0.33
Poraba stalnega kapitala (amortizacija) 21.1 0.51
Poslovni preseţek 18.8 0.50
Število zaposlenih (delovna mesta) 3083 0.33
Izdatki za R&D 0.9 0.22
Direkten in posreden uvoz 70.1 0.34
Javnofinančni prihodki skupaj 30.6 0.26
(brez prispevkov delodajalcev)
10/12
Makroekonomski učinki investicijskega potenciala JEK 2 na letni ravni in vpliv proizvodnje električne energije
Ocena investicijskega potenciala na letni ravni je 508 mio EUR, ki bi se generiral v obliki dobička v GEN.
To predstavlja 0,8 % slovenske proizvodnje, ki se lahko uporabi za različne namene.
Vpliv na bruto domači produkt bi bil v višini 179 mio EUR dodatnega produkta oz. 0,6 % našega celotnega produkta.
Če se investicijski potencial prelije v prodajno ceno električne energije, to pomeni stabilizacijo cene v Sloveniji na pribliţno 40 EUR/MWh, kar pa posledično vpliva na višjo konkurenčnost našega gospodarstva.
Hkrati pomeni investicija v JEK 2 močan vpliv na panogo elektrogospodarstva, saj pomeni proizvodnja 8-12 TWh električne energije preboj v neodvisnost na področju oskrbe z električno energijo.
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
11/12
Zaključek
1. Izgradnja JEK 2 bo vplivala na zniţanje prodajne cene električne energije.
2. Investicijska vrednost projekta izgradnje JEK 2 je med 3 in 5 mlrd EUR.
3. Kazalniki učinkovitosti investicije kaţejo na izjemno ekonomičnost s tem pa priloţnost za investitorja.
4. Najmočnejši vpliv na ekonomsko učinkovitost investicije imata spremembi investicijske vrednosti in prodajne cene.
5. Tudi analizirani makroekonomski učinki gradnje in obratovanja JEK 2 kaţejo na izjemen pozitiven vpliv na celotno gospodarstvo.
Ekonomski in finančni učinki izgradnje in
obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju
12/12
Priprava
Izvedba
Analize inIzvedljivostne
študije
Raziskava lokacije
Priprava na razpis,razpis in pogodba
Gradnja
Obratovanje
2007 - 2009
2009 - 2011
2011 - 2013
2015 - 2019
2019
Plan projekta Krško 2
1/2
Plan projekta Krško 2
2/2
Odnosi z javnostmi
1/1
GEN energija se zaveda pomembnosti odnosov z javnostmi.
Sodelovanje z ICJT sistematično spremljanje vseh objav iz področja (jedrske)
energetike sistematično izobraţevanje najmlajših generacij (cca
10.000 obiskov/leto)
Sodelovanje z institucijami, ki se profesionalno ukvarjajo zodnosi z javnostmi (Pristop – Priročnik odnosov z javnostmi,trening javnega nastopanja …)
Lastna angaţiranost predstavitev projekta JEK 2 drţavnim inštitucijam,
strokovnim organizacijam, splošni javnosti … Objave člankov v različnih časopisih, aktivno sodelovanje
na konferencah …
Varna in zanesljiva oskrba z električno energijo(8 – 12 TWh na leto)
Optimalna rešitev za okoljske zahteve in standarde
Sprejemljiva, napovedljiva in stabilna cena na kWh
Pozitivni učinki na gospodarski razvoj
Znaten prispevek za dolgoročni trajnostni razvoj
Prednosti projekta Krško 2
1/2
Novo jedrsko elektrarno uvrstiti v enega izmed drţavnihstrateških dokumentov (npr. ReNEP)
Podlaga za DSPN
DSPN v Sloveniji še ni pripravljen
Do uveljavitve DSPN velja Odlok o strategijiprostorskega razvoja Slovenije (gradnja nove JE tu nizajeta)
Pridobitev energetskega dovoljenja
Po sprejetju DSPN in izdaji energetskega dovoljenja lahkoVlada sprejme sklep o začetku postopka DPN
Alternativa – Zakon o izgradnji Krško 2
Bodoče aktivnosti
2/2
HVALA ZA POZORNOST
Tehnologija - Gorvodna lokacija JEK 2
Tehnologija - Gorvodna lokacija JEK 2
Tehnologija - Dolvodna lokacija JEK 2
Tehnologija - Dolvodna lokacija JEK 2
Okolje in trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj - obsevano gorivo je surovina
Vir: AREVA NC, 2007
Shema prikazuje GNEP proces (Global NuclearEnergy Partnership), čigar članica je tudi Slovenija
Vir: DOE, 2008
Okolje in trajnostni razvoj
Zmanjšanje radiotoksičnosti pri odloţenih odpadkih v primerjavi z naravnim sevanjem kamnine
Vir: Nagra, 2004
Grafični prikaz situacije v primeru izgradnje nove jedrske elektrarne do
leta 2020. Upoštevan scenarij: zaustavitev obstoječih termoelektrarn na
premog (TEŠ I.-V., TET 2) in izgradnja TEŠ VI, razlika pa je pokrita s
plinskimi elektrarnami (vir: DIIP, IBE).
Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)
7/8
EPR EU-APWR AP1000 ATMEA-1
Design Parameters For Circulating Water System Components (Cooling Tower)
Heat transfer rate (MWt)
~2950 ~2960 ~2300 ~2004
Circulating water flow (m3/s)
~50,5 57,8 ~40 ~60,2
Circulating water inlet temperature (°C)
47,0 40,0 44,6 36
Circulating water outlet temperature (°C)
33,0 28,0 30,6 28
Cooling water range (°C)
14,0 12,0 14,0 8,0
Vhodni podatki študije izvedljivosti in optimizacije hlajenja – sistem povratne hladilne vode (CVS)
Tehnologija – Hlajenje