1. poglavje Mednarodna primerjava matematičnih dosežkov193.2.222.157/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/TIMSS... · Matematika 4. razred. 4. in 8. razred TIMSS 2011 Slovenija

MEDNARODNA RAZISKAVA TRENDOV V ZNANJU MATEMATIKE IN NARAVOSLOVJA TIMSS 2011 19

4. in 8. razred

TIMSS 2011 Slovenija

1. poglavje

Mednarodna primerjava matematinih dosekov

Najpomembneji rezultat raziskave TIMSS 2011 je izmerjeno znanje pri uencih v razlinih dravah. V tem poglavju so prikazane primerjave med doseki na preizkusih znanja iz matematike za etrtoolce v 52 dravah in osmoolce v 45 dravah. Posebna pozornost je posveena slovenskim rezultatom. Mednarodnim primerjavam skupnega doseka sledijo nacionalne primerjave dosekov po slovenskih regijah in posameznih olah, mednarodne primerjave naraanja in padanja dosekov med letoma 1995 in 2011 ter primerjave razlik med deklicami in deki, tudi v trendih. V merjenju znanja so enakopravno sodelovali e posamezni olski sistemi, 7 na ravni etrtega razreda in 14 na ravni osmega razreda. Primerjave dosekov njihovih uencev so vkljuene v mednarodno poroilo.

Uenci so svoje znanje izkazali z reevanjem preizkusa znanja, ki je vseboval matematine in naravoslovne naloge. Vsak uenec je v postopkih modeliranja rezultata pridobil meritev svojega matematinega in naravoslovnega doseka v obliki distribucije doseka na lestvici med 0 in 1000 tok. Znailnosti lestvic dosekov raziskave TIMSS so bile doloene leta 1995. Lestvice znanja imajo povpreje 500 tok in standardni odklon 100 tok v vsaki izvedbi raziskave TIMSS. S posebnimi statistinimi metodami se lestvice v vsakokratni raziskavi preraunajo in uravnovesijo tako, da dopuajo neposredno primerjavo z doseki, izmerjenimi v prejnjih izvedbah, kljub razlinemu naboru nalog v preizkusih in razlinim sodelujoim dravam. Osnova prerauna lestvic so rezultati drav, ki so sodelovale v vseh merjenjih. Slovenija je sodelovala v vseh ponovitvah raziskave TIMSS, in ima zato zelo kvalitetne podatke za merjenje trendov v znanju matematike in naravoslovja od leta 1995 dalje. Izrauni lestvic so podrobno opisani v tehninem poroilu raziskave TIMSS (Martin in Mullis, 2012).

V Sloveniji so bili v merjenje znanja vkljueni vsi otroci izbranih razredov razen redkih izjem. Otroci s posebnimi potrebami, ki so tolikne, da jim niso dopuale sledenja pouku in doseganja minimalnih standardov, so bili izkljueni. Nekateri med njimi, ki bi jih izkljuitev iz reevanja ustveno prizadela, so preizkus dobili v reevanje, pozneje pa so bili njihovi odgovori izkljueni iz statistine obravnave. Preizkusa niso reevali tudi uenci, ki fizino niso bili zmoni reevati nalog brez pomoi. Izkljuenih je bilo 14 uencev osmega razreda in 29 uencev etrtega razreda, preizkuse pa je reilo 4492 uencev etrtega razreda in 4415 osmega razreda. Zaradi karakteristik vzorenja so za izraune nacionalnih rezultatov vsi podatki obteeni z utejo, ki odraa velikost ole in tevilo uencev v razredu glede na delee uencev po slovenskih regijah. Vsak uenec v vzorcu predstavlja doloeno tevilo uencev v svojem okolju tako, da se skupno povpreje dosekov vzorenih otrok kar najbolj priblia povpreju doseka v primeru, ko bi preizkus znanja reili vsi etrtoolci in vsi osmoolci v slovenskih olah.

4. in 8. razred


20 1. POGLAVJE: MEDNARODNA PRIMERJAVA MATEMATINIH DOSEKOV

Doseki po dravahPreglednica 1.1 prikazuje matematine doseke etrtoolcev, Preglednica 1.3 pa matematine

doseke osmoolcev. Ob povprenem tevilu doseenih tok na lestvici matematinega znanja so v oklepaju navedene standardne napake. Interval zaupanja obsega oddaljenost dveh standardnih napak od zapisanega povpreja. To pomeni, da bi s 95-odstotno verjetnostjo povpreni doseek drugega vzorca otrok tudi sodil v ta interval zaupanja. O statistino pomembnih razlikah med dosekoma dveh drav lahko govorimo, e se intervala zaupanja okoli dosekov ne prekrivata. V preglednicah je dodatno oznaeno, ali so doseki drave statistino pomembno razlini od povpreja lestvice, 500 tok, ki ga imenujemo povpreje TIMSS.

Nekatere drave imajo dodatne oznake, ki se nanaajo na doseene izjemno nizke rezultate, vzorec otrok in posebnosti zajete populacije. V raziskavo TIMSS se vse pogosteje vkljuujejo tudi drave, v katerih uenci ne dosegajo primerljive ravni znanja z bolj razvitimi dravami. Doseki uencev, ki preizkus znanja reijo izjemno slabo, ker je zanje prezahteven, niso primerljivi z doseki uencev, za katere je preizkus primerno zahteven. Za izjemno nizek doseek velja rezultat, ki ni bolji od tistega, ki bi ga uenec dosegel, e bi le ugibal pravilno reitev nalog z izbirnimi odgovori. eprav doseki teh otrok niso dovolj zanesljivi, so bili vkljueni v mednarodno modeliranje in izraun lestvic, vendar so drave, v katerih je taknih uencev ve kot 15 %, od leta 2011 v mednarodnih primerjavah posebej oznaene. V Sloveniji je bilo uencev, ki preizkusa niso reili bolje od enostavnega ugibanja, med etrtoolci 2 % in med osmoolci 3 %.1

Mednarodna primerjava znanja matematike v obeh razredih kae, da so azijske drave e vedno v pomembni prednosti pred ostalimi sodelujoimi dravami. Na ravni etrtega razreda je Slovenija na 21. mestu med 52 dravami z dosekom 513 tok, ki je statistino pomembno viji od povpreja TIMSS. Pred nao dravo je precej evropskih drav. Najvije je Severna Irska, sledijo flamski del Belgije, Finska, Anglija, Ruska federacija in Nizozemska z zelo podobnim dosekom nad 540 tok. Danska, Litva, Portugalska, Nemija in Irska imajo med 520 in 540 tok. Srbija in Madarska imata vije povpreje tok, vendar se njun doseek statistino ne razlikuje od doseka Slovenije. Pod povprejem TIMSS sta Hrvaka in panija. Slovenski doseek ima relativno majhno standardno napako v primerjavi z drugimi dravami. Intervali, ki kaejo doseke na 5., 25., 75. in 95. percentilu, so za Slovenijo kratki, kar pomeni, da so doseki naih uencev med seboj relativno blizu in je znanje znotraj drave razmeroma homogeno. Najboljih 5 % slovenskih uencev je doseglo podoben rezultat kot zgornja etrtina Severnih Ircev in malo ve kot povpreen singapurski uenec. Finski uenci so priakovano visoko na lestvici, vendar njihov doseek zaostaja za doseki Azijcev in Severne Irske.

Statistine razlike med matematinimi doseki etrtoolcev iz posameznih drav so prikazane v Preglednici 1.2. e izberemo dravo po vrstici, so v celicah preglednice oznake, ali je njen doseek statistino pomembno viji, niji ali enak doseku drave v stolpcu. Za Slovenijo izvemo, da je doseek etrtoolcev niji od doseka etrtoolcev v vseh dravah od Singapurja do Irske, tako kot velja tudi za Srbijo, Avstralijo, Madarsko, eko in Avstrijo. Slovenski doseek se ne razlikuje od doseka drav na lestvici od Srbije do Slovake in je viji od vseh dosekov drav od vedske dalje. V tem smo podobni Madarom in ehom. 1 Appendix D, Dodatne preglednice TIMSS 2011


4. in 8. razred


Drava Porazdelitev matematinih dosekov

2 Singapur 606 (3,2) hJuna Koreja 605 (1,9) h

2 Hong Kong 602 (3,4) hTajvan 591 (2,0) hJaponska 585 (1,7) h

Severna Irska 562 (2,9) hBelgija (FL) 549 (1,9) hFinska 545 (2,3) hAnglija 542 (3,5) hRuska federacija 542 (3,7) h

2 ZDA 541 (1,8) h Nizozemska 540 (1,7) h2 Danska 537 (2,6) h

1 2 Litva 534 (2,4) hPortugalska 532 (3,4) hNemija 528 (2,2) hIrska 527 (2,6) h

2 Srbija 516 (3,0) hAvstralija 516 (2,9) hMadarska 515 (3,4) hSlovenija 513 (2,2) heka 511 (2,4) hAvstrija 508 (2,6) hItalija 508 (2,6) hSlovaka 507 (3,8) vedska 504 (2,0)

2 Kazahstan 501 (4,5) Povpreje TIMSS 500 Malta 496 (1,3) i

Norveka 495 (2,8) 2 Hrvaka 490 (1,9) i

Nova Zelandija 486 (2,6) ipanija 482 (2,9) iRomunija 482 (5,8) iPoljska 481 (2,2) iTurija 469 (4,7) i

2 Azerbajdan 463 (5,8) iile 462 (2,3) iTajska 458 (4,8) iArmenija 452 (3,5) i

1 Gruzija 450 (3,7) iBahrajn 436 (3,3) iZdrueni arab. emirati 434 (2,0) iIran 431 (3,5) i

2 Katar 413 (3,5) iSaudova Arabija 410 (5,3) i

Oman 385 (2,9) i Tunizija 359 (3,9) i

1 Kuvajt 342 (3,4) i Maroko 335 (4,0) i Jemen 248 (6,0) i

h

i

( ) Standardne napake so v oklepajih. Zaradi zaokroanja se nekateri rezultati ne ujemajo.

Preglednica 1.1: Porazdelitev matematinih dosekov

Povpreni doseek ni zanesljiva meritev, ker je uencev, ki so dosegli izjemno nizek rezultat, ve kot 25 %.

Povpreno tevilo doseenih tok

Glej Dodatek C.2 za opombe o ciljnih populacijah 1, 2 in 3. Glej Dodatek C.8 za opombe o smernicah vzorenja in odzivih vzorca , in .

Povpreni doseek je delno zanesljiva meritev, ker je uencev, ki so dosegli izjemno nizek rezultat, med 15 % in 25 %.

Povpreje drave je statistino pomembno nije od povpreja TIMSS za 4. razred.

Povpreje drave je statistino pomembno vije od povpreja TIMSS za 4. razred.

95-odstotni interval zaupanja za povpreje (2SE)

Percentili doseka 5. 25. 75. 95.

Vir:

Exhi

bit 1

.1, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s and

Sci

ence

Stu

dy

TIM

SS 2

011

100 300 500 400 200

600 800 700

TIMSS 2011Matematika

4. razred

4. in 8. razred



Sing

apur

Jun

a Ko

reja

H

ong

Kong

Ta

jvan

Ja

pons

ka

Seve

rna

Irska

Be

lgija

(FL)

Fi

nska

A

nglij

a Ru

ska

fede

raci

ja

ZDA

N

izoz

emsk

a D

ansk

a Li

tva

Port

ugal

ska

Nem

ija

Irs

ka

Srbi

ja

Avst

ralij

a M

ada

rska

Sl

oven

ija

ek

a Av

strij

a Ita

lija

Slov

aka

v

edsk

a Ka

zahs

tan

Mal

ta

Nor

vek

a H

rva

ka

Singapur 606 (3,2) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hJuna Koreja 605 (1,9) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Hong Kong 602 (3,4) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hTajvan 591 (2,0) i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Japonska 585 (1,7) i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hSeverna Irska 562 (2,9) i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Belgija (FL) 549 (1,9) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hFinska 545 (2,3) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Anglija 542 (3,5) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h hRuska federacija 542 (3,7) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h

ZDA 541 (1,8) i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h hNizozemska 540 (1,7) i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h

Danska 537 (2,6) i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h hLitva 534 (2,4) i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h

Portugalska 532 (3,4) i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h hNemija 528 (2,2) i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h

Irska 527 (2,6) i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h hSrbija 516 (3,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h

Avstralija 516 (2,9) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h hMadarska 515 (3,4) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h hSlovenija 513 (2,2) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h

eka 511 (2,4) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h hAvstrija 508 (2,6) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h

Italija 508 (2,6) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h hSlovaka 507 (3,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i h h hvedska 504 (2,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h

Kazahstan 501 (4,5) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i hMalta 496 (1,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h

Norveka 495 (2,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Hrvaka 490 (1,9) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Nova Zelandija 486 (2,6) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i panija 482 (2,9) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Romunija 482 (5,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Poljska 481 (2,2) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iTurija 469 (4,7) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Azerbajdan 463 (5,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iile 462 (2,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Tajska 458 (4,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iArmenija 452 (3,5) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Gruzija 450 (3,7) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iBahrajn 436 (3,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Zdrueni arab. emirati 434 (2,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iIran 431 (3,5) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Katar 413 (3,5) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iSaudova Arabija 410 (5,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Oman 385 (2,9) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iTunizija 359 (3,9) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Kuvajt 342 (3,4) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iMaroko 335 (4,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Jemen 248 (6,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Test znailnosti upoteva primerjave med pari drav. 5 % teh primerjav bi bilo statistino pomembnih zaradi samega nakljuja.

Drava

Navodilo: Glejte podatke v vrstici izbrane sodelujoe drave za primerjavo doseka z doseki drav v stolpcih. Simboli doloajo, ali je povpreen doseek drave v vrstici statistino pomembno niji ali viji od povprenih dosekov drugih drav ali pa med posameznima dvema dravama razlika ni statistino pomembna.

Povp

ren

i dos

eek

Preglednica 1.2: Primerjava povprenih matematinih dosekov med dravami

Vir:

Exhi

bit 1

.3, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

( ) Standardne napake so v oklepajih. Zaradi zaokroevanja se nekateri rezultati ne ujemajo.


4. razred


4. in 8. razred


h i

Nov

a Ze

land

ija

pan

ija

Rom

unija

Po

ljska

Tu

rija

A

zerb

ajd

an

ile

Ta

jska

A

rmen

ija

Gru

zija

Ba

hraj

n Zd

rue

ni a

rab.

em

irati

Iran

Kata

r Sa

udov

a A

rabi

ja

Om

an

Tuni

zija

Ku

vajt

Mar

oko

Jem

en

h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 606 (3,2) Singapur h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 605 (1,9) Juna Koreja h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 602 (3,4) Hong Kong h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 591 (2,0) Tajvan h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 585 (1,7) Japonska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 562 (2,9) Severna Irska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 549 (1,9) Belgija (FL) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 545 (2,3) Finska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 542 (3,5) Anglija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 542 (3,7) Ruska federacija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 541 (1,8) ZDA h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 540 (1,7) Nizozemska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 537 (2,6) Danska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 534 (2,4) Litva h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 532 (3,4) Portugalskah h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 528 (2,2) Nemija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 527 (2,6) Irska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 516 (3,0) Srbija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 516 (2,9) Avstralija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 515 (3,4) Madarska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 513 (2,2) Slovenija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 511 (2,4) eka h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 508 (2,6) Avstrija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 508 (2,6) Italija h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 507 (3,8) Slovaka h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 504 (2,0) vedska h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 501 (4,5) Kazahstan h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 496 (1,3) Malta h h h h h h h h h h h h h h h h h h h 495 (2,8) Norveka h h h h h h h h h h h h h h h h h h 490 (1,9) Hrvaka h h h h h h h h h h h h h h h h 486 (2,6) Nova Zelandija h h h h h h h h h h h h h h h h 482 (2,9) panija h h h h h h h h h h h h h h h 482 (5,8) Romunija h h h h h h h h h h h h h h h h 481 (2,2) Poljska i i i h h h h h h h h h h h h 469 (4,7) Turija i i i i h h h h h h h h h h 463 (5,8) Azerbajdan i i i i h h h h h h h h h h h h 462 (2,3) ile i i i i h h h h h h h h h h 458 (4,8) Tajska i i i i i i h h h h h h h h h h 452 (3,5) Armenija i i i i i i h h h h h h h h h h 450 (3,7) Gruzija i i i i i i i i i i h h h h h h h 436 (3,3) Bahrajn i i i i i i i i i i h h h h h h h 434 (2,0) Zdrueni arab. emirati i i i i i i i i i i h h h h h h h 431 (3,5) Iran i i i i i i i i i i i i i h h h h h 413 (3,5) Katar i i i i i i i i i i i i i h h h h h 410 (5,3) Saudova Arabija i i i i i i i i i i i i i i i h h h h 385 (2,9) Oman i i i i i i i i i i i i i i i i h h h 359 (3,9) Tunizija i i i i i i i i i i i i i i i i i h 342 (3,4) Kuvajt i i i i i i i i i i i i i i i i i h 335 (4,0) Maroko i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 248 (6,0) Jemen


585960

Preglednica 1.2: Primerjava povprenih matematinih dosekov med dravami (nadaljevanje)

Povpreni doseek je statistino pomembno niji kot v primerjani dravi.

Drava

Povp

ren

i dos

eek

Povpreni doseek je statistino pomembno viji kot v primerjani dravi.

Vir:

Exhi

bit 1

.3, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1



4. razred

4. in 8. razred



Tajvan je prvi na lestvici, ki je po doseku niji od najboljih, Singapurja, June Koreje in Hong Konga. Severna Irska je prva drava, ki je slaba le od azijskih drav. Belgija, Finska, Anglija in Ruska federacija so vse za azijskimi dravami in Irsko, vendar med njimi pada tevilo drav, od katerih so pomembno bolje. Ruska federacija se po doseku ne razlikuje e od 9 drav.

Preglednica 1.3 prikazuje matematine doseke osmoolcev v sodelujoih dravah. V raziskavi znanja osmoolcev je sodelovalo manj drav kot pri etrtoolcih. V letu 2011 sta se v merjenju znanja asovno ujeli raziskava TIMSS in raziskava bralne pismenosti PIRLS, ki meri znanje samo pri etrtoolci na vsakih pet let. Mnoge drave, ki v preteklih merjenjih TIMSS niso sodelovale, so se vkljuile v obe raziskavi na ravni etrtega razreda, da bi izkoristile redko prilonost in primerjale bralno pismenost ter matematino in naravoslovno znanje med istimi vzorenimi otroki. V osmem razredu se je v raziskavo vrnila Finska, ostale pa so tudi druge evropske drave, s katerimi se Slovenija tradicionalno primerja.

Znailnost tokratnega merjenja znanja matematike pri osmoolcih je malo drav, ki so dosegle statistino pomembno viji rezultat od povpreja TIMSS, in mnoica drav z dosekom, ki je statistino pomembno niji od povpreja TIMSS. Na vrhu so tri azijske drave s podobnim dosekom: Juna Koreja, Singapur in Tajvan. Sledita jim Hong Kong in Japonska s skoraj 30 tokami zaostanka in Ruska federacija kot prva od neazijskih drav. Ruska federacija za prvo, Juno Korejo, zaostaja e 74 tok. Sledita Izrael in Finska s priblino za 100 tok nijim povprejem, kot ga ima prva drava na lestvici.

Slovenija je dosegla 13. mesto od 45 drav in je v drugi naslednji skupini drav s podobnimi doseki, skupaj z ZDA, Anglijo, Madarsko, Avstralijo in Litvo. Slovenski doseek je statistino pomembno viji od povpreja TIMSS. eprav je Slovenija na lestvici med dravami, ki so dosegle rezultate, ki se od povpreja TIMSS statistino pomembno ne razlikujejo, majhna standardna napaka na doseek odmakne nad povpreje TIMSS. e primerjamo ob slovenskem doseku e doseke posameznih percentilnih razredov, ugotovimo, da sta Finska in Slovenija podobni v doseku najboljih 5 % uencev, ki je na ravni povpreja med vsemi uenci v prvouvreni Juni Koreji.

vedska in Norveka sta edini zahodnoevropski dravi, ki imata statistino pomembno niji doseek od povpreja TIMSS. Med drugimi 25 dravami s podpovprenimi doseki so Ukrajina, Armenija, Romunija in Gruzija, drave Blinjega vzhoda, pa tudi Makedonija, Turija in Nova Zelandija.

V Preglednici 1.4 so podatki o statistini pomembnosti razlik med posameznimi dravami. Vidimo, da se doseki prvih treh drav med seboj ne razlikujejo. Izrael, Finska, ZDA, Anglija in Avstralija tvorijo drugo vejo skupino med seboj podobnih drav. Slovenija je z Madarsko in Litvo v tretji skupini drav, katerih povpreni doseki se med seboj ne razlikujejo. Doseki v nai skupini so niji od dosekov prvih osmih drav na lestvici in viji od dosekov vseh drav od Nove Zelandije navzdol po lestvici. Slovenski doseek je poleg tega viji e od italijanskega.

Rezultat osmoolcev je za Slovenijo zelo ugoden. Matematini doseek slovenskih osmoolcev je torej niji od doseka vseh azijskih drav, med drugimi dravami pa le e od dosekov Ruske federacije, Izraela in Finske. Slovenski doseek se ne razlikuje od doseka ZDA, Anglije, Madarske, Avstralije in Litve in je viji od matematinih dosekov vseh ostalih 28 drav na lestvici od Italije navzdol.


4. in 8. razred


Drava Porazdelitev matematinih dosekov

Juna Koreja 613 (2,9) h2 Singapur 611 (3,8) h

Tajvan 609 (3,2) hHong Kong 586 (3,8) hJaponska 570 (2,6) h

2 Ruska federacija 539 (3,6) h3 Izrael 516 (4,1) h

Finska 514 (2,5) h2 ZDA 509 (2,6) h Anglija 507 (5,5)

Madarska 505 (3,5) Avstralija 505 (5,1) Slovenija 505 (2,2) h

1 Litva 502 (2,5) Povpreje TIMSS 500 Italija 498 (2,4) Nova Zelandija 488 (5,5) iKazahstan 487 (4,0) ivedska 484 (1,9) iUkrajina 479 (3,9) iNorveka 475 (2,4) iArmenija 467 (2,7) iRomunija 458 (4,0) iZdrueni arab. emirati 456 (2,1) iTurija 452 (3,9) iLibanon 449 (3,7) iMalezija 440 (5,4) i

1 Gruzija 431 (3,8) iTajska 427 (4,3) i

Makedonija 426 (5,2) iTunizija 425 (2,8) iile 416 (2,6) i

Iran 415 (4,3) i Katar 410 (3,1) i Bahrajn 409 (2,0) i Jordanija 406 (3,7) i Palestina 404 (3,5) i Saudova Arabija 394 (4,6) i Indonezija 386 (4,3) i Sirija 380 (4,5) i Maroko 371 (2,0) i Oman 366 (2,8) i Gana 331 (4,3) i

h

i


Povpreno tevilo doseenih tok

Preglednica 1.3: Porazdelitev matematinih dosekov


Povpreni doseek ni zanesljiva meritev, ker je uencev, ki so dosegli izjemno nizek rezultat, ve kot 25 %. Povpreni doseek je delno zanesljiva meritev, ker je uencev, ki so dosegli izjemno nizek rezultat, med 15 % in 25 %.

100 200 300 400 500 600 700 800

Vir:

Exhi

bit 1

.2, E

A's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

Povpreje drave je statistino pomembno nije od povpreja TIMSS za 8. razred.

Povpreje drave je statistino pomembno vije od povpreja TIMSS za 8. razred.




8. razred

4. in 8. razred



Jun

a Ko

reja

Si

ngap

ur

Tajv

an

Hon

g Ko

ng

Japo

nska

Ru

ska

fede

raci

ja

Izra

el

Fins

ka

ZDA

A

nglij

a M

ada

rska

Av

stra

lija

Slov

enija

Li

tva

Italij

a N

ova

Zela

ndija

Ka

zahs

tan

ved

ska

Ukr

ajin

a N

orvek

a A

rmen

ija

Rom

unija

Zd

rue

ni a

rab.

em

irati

Tur

ija

Liba

non

Mal

ezija

G

ruzi

ja

Tajs

ka

Mak

edon

ija

Tuni

zija

Juna Koreja 613 (2,9) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hSingapur 611 (3,8) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Tajvan 609 (3,2) h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hHong Kong 586 (3,8) i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Japonska 570 (2,6) i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h hRuska federacija 539 (3,6) i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

Izrael 516 (4,1) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h hFinska 514 (2,5) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h h h h h

ZDA 509 (2,6) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h hAnglija 507 (5,5) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h

Madarska 505 (3,5) i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h hAvstralija 505 (5,1) i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h

Slovenija 505 (2,2) i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h hLitva 502 (2,5) i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h h h

Italija 498 (2,4) i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h h h h hNova Zelandija 488 (5,5) i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h h

Kazahstan 487 (4,0) i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h hvedska 484 (1,9) i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h hUkrajina 479 (3,9) i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h h

Norveka 475 (2,4) i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h h hArmenija 467 (2,7) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h h h h

Romunija 458 (4,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h hZdrueni arab. emirati 456 (2,1) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h h h

Turija 452 (3,9) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h hLibanon 449 (3,7) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h h h hMalezija 440 (5,4) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i h

Gruzija 431 (3,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Tajska 427 (4,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Makedonija 426 (5,2) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Tunizija 425 (2,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

ile 416 (2,6) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iIran 415 (4,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Katar 410 (3,1) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iBahrajn 409 (2,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Jordanija 406 (3,7) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iPalestina 404 (3,5) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Saudova Arabija 394 (4,6) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iIndonezija 386 (4,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Sirija 380 (4,5) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iMaroko 371 (2,0) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

Oman 366 (2,8) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iGana 331 (4,3) i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i


Drava

Navodilo: Glejte podatke v vrstici izbrane sodelujoe drave za primerjavo doseka z doseki drav v stolpcih. Simboli doloajo, ali je povpreni doseek drave v vrstici statistino pomembno niji ali viji od povprenih dosekov drugih drav ali pa med posameznima dvema dravama razlika ni statistino pomembna.

Povp

ren

i dos

eek

Preglednica 1.4: Primerjava povprenega matematinega doseka med dravami

Vir:

Exhi

bit 1

.4, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1



8. razred


4. in 8. razred


h i

ile

Ira

n Ka

tar

Bahr

ajn

Jord

anija

Pale

stin

a Sa

udov

a A

rabi

ja

Indo

nezi

ja

Sirij

a M

arok

o O

man

G

ana

h h h h h h h h h h h h 613 (2,9) Juna Koreja h h h h h h h h h h h h 611 (3,8) Singapur h h h h h h h h h h h h 609 (3,2) Tajvan h h h h h h h h h h h h 586 (3,8) Hong Kong h h h h h h h h h h h h 570 (2,6) Japonska h h h h h h h h h h h h 539 (3,6) Ruska federacija h h h h h h h h h h h h 516 (4,1) Izrael h h h h h h h h h h h h 514 (2,5) Finska h h h h h h h h h h h h 509 (2,6) ZDA h h h h h h h h h h h h 507 (5,5) Anglija h h h h h h h h h h h h 505 (3,5) Madarska h h h h h h h h h h h h 505 (5,1) Avstralija h h h h h h h h h h h h 505 (2,2) Slovenija h h h h h h h h h h h h 502 (2,5) Litva h h h h h h h h h h h h 498 (2,4) Italija h h h h h h h h h h h h 488 (5,5) Nova Zelandija h h h h h h h h h h h h 487 (4,0) Kazahstan h h h h h h h h h h h h 484 (1,9) vedska h h h h h h h h h h h h 479 (3,9) Ukrajina h h h h h h h h h h h h 475 (2,4) Norveka h h h h h h h h h h h h 467 (2,7) Armenija h h h h h h h h h h h h 458 (4,0) Romunija h h h h h h h h h h h h 456 (2,1) Zdrueni arab. emirati h h h h h h h h h h h h 452 (3,9) Turija h h h h h h h h h h h h 449 (3,7) Libanon h h h h h h h h h h h h 440 (5,4) Malezija h h h h h h h h h h h h 431 (3,8) Gruzija h h h h h h h h h h h h 427 (4,3) Tajska h h h h h h h h h h 426 (5,2) Makedonija h h h h h h h h h h h 425 (2,8) Tunizija h h h h h h h h h 416 (2,6) ile h h h h h h 415 (4,3) Iran h h h h h h 410 (3,1) Katar i h h h h h h 409 (2,0) Bahrajn i h h h h h h 406 (3,7) Jordanijai h h h h h 404 (3,5) Palestina i i i i i h h h h 394 (4,6) Saudova Arabija i i i i i i h h h 386 (4,3) Indonezija i i i i i i i h h 380 (4,5) Sirija i i i i i i i i h 371 (2,0) Maroko i i i i i i i i i h 366 (2,8) Oman i i i i i i i i i i i 331 (4,3) Gana

Preglednica 1.4: Primerjava povprenih matematinih dosekov

med dravami (nadaljevanje)Povpreni doseek je statistino pomembno viji kot v primerjani dravi.

Drava

Povp

ren

i dos

eek

Povpreni doseek je statistino pomembno niji kot v primerjani dravi.


Vir:

Exhi

bit 1

.4, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1



8. razred

4. in 8. razred



Razlike v doseku znotraj SlovenijeV prejnjih raziskavah TIMSS so nas nekateri podatki

opozorili, da se doseki uencev lahko razlikujejo med slovenskimi regijami. Zato smo vzorec za leto 2011 razirili z dodatno stratifikacijo ol po regijah in pridobili podatke za neposredno primejavo dosekov in drugih dejavnikov med statistinimi regijami v Sloveniji. Regije se med seboj razlikujejo v deleih prebivalstva glede na celotno slovensko populacijo, zajemajo pa tudi urbano razlina obmoja. V Preglednicah 1.5 in 1.6 so prikazane razlike med regijami v znanju matematike pri etrtoolcih in osmoolcih.

Med etrtoolci so najviji povpreni doseek izkazali uenci iz Osrednjeslovenske regije, sledijo jim gorenjski uenci. Obe regiji sta dosegli statistino pomembno viji rezultat, kot je slovensko povpreje. Notranjsko-kraka regija pokriva med vsemi regijami najniji odstotek populacije etrtoolcev, ki so po doseenem rezultatu med seboj toliko razlini, da je interval zaupanja okoli njihovega povprenega doseka izjemno velik. Nad povpreje TIMSS se je poleg prvih dveh regij uvrstila e Podravska regija. Obalno-kraka regija, Koroka regija in Pomurska regija so se po doseku iz matematike med etrtoolci uvrstile pod slovensko povpreje 513 tok, zadnji dve med njimi pa tudi pod povpreje TIMSS, ki je 500 tok. Koroka in Pomurska regija imata niji povpreni doseek kot Zasavska, Podravska, Gorenjska in Osrednjeslovenska regija. Zasavska regija ima niji doseek od Osrednjeslovenske regije.

Regije

Osrednjeslovenska regija 24,60 524,08 (4,05)

Gorenjska regija 14,57 522,98 (7,22)

Gorika regija 4,09 516,51 (13,01)

Notranjsko-kraka regija 2,30 516,05 (21,20)

Podravska regija 13,84 515,79 (3,35)

Zasavska regija 1,73 507,40 (3,45)

Savinjska regija 11,62 505,23 (4,89)

Jugovzhodna Slovenija 10,61 504,86 (5,92)

Spodnjeposavska regija 4,26 503,58 (6,00)

Obalno-kraka regija 4,11 501,00 (4,68)

Koroka regija 3,04 491,55 (3,48)

Pomurska regija 5,23 487,28 (6,52)

Odstotek uencev

Povpreni doseek

Doseki uencev v regiji

( ) Standardne napake so v oklepajih.

Preglednica 1.5: Matematini doseki po slovenskih regijah

450 475 500 525 550


4. razred

povpreje regije

Oznaka doseka - 2 SE + 2 SE

Regije v Sloveniji, Statistini urad Republike Slovenije


4. in 8. razred


Med osmoolci imajo najviji matematini doseek uenci iz Notranjsko-krake regije. V populaciji osmoolcev so si uenci te regije po doseku bolj podobni med seboj in je interval zaupanja manji kot med etrtoolci. Po povprenem doseku so na drugem in tretjem mestu uenci iz Gorike in Osrednjeslovenske regije. Vse tri regije so dosegle statistino pomembno bolji rezultat od slovenskega povprenega doseka ter hkrati tudi od povpreja TIMSS. Vse druge regije se tako od slovenskega kot od povpreja TIMSS statistino pomembno ne razlikujejo. eprav so povpreja med najvije in najnije uvrenimi regijami skoraj 40 tok, pa razlika med nobenima dvema regijama ni statistino pomembna, saj se intervali zaupanja med vsemi regijami prekrivajo. Razporeditev doseka med regijami tako pokae, da kljub razlikam med regijami v etrtem razredu razlike v doseku uencev v osmem razredu niso povezane s pripadnostjo regiji.

eprav razlike med regijami niso zelo velike, pa so velike razlike med doseki posameznih ol. Doseki ol, ki so povpreja sodelujoih uencev, so v etrtem razredu razporejeni med 403 in 600 tok. Dravi, ki sta v povpreju dosegli toliko tok, sta Saudova Arabija in Hong Kong. Doseki slovenskih otrok so torej razporejeni precej iroko, e jih primerjamo z doseki drav na lestvici mednarodnih dosekov. Iz razporeditve matematinih dosekov ol na prikazu 1.7 vidimo, da je ol, ki imajo izjemno nizke doseke, malo. Tri ole so dosegle ve kot 550 tok in z intervali zaupanja kaejo, da so dosegle ve kot je finsko povpreje.

Regije

Notranjsko-kraka regija 2,70 522,59 (7,75)

Gorika regija 5,70 517,58 (5,83)

Osrednjeslovenska regija 27,12 514,95 (4,45)

Gorenjska regija 10,32 509,71 (6,42)

Jugovzhodna Slovenija 6,41 509,66 (7,86)

Obalno-kraka regija 4,19 504,23 (6,70)

Zasavska regija 2,32 502,17 (7,00)

Koroka regija 3,72 502,02 (3,92)

Savinjska regija 13,18 494,53 (4,80)

Spodnjeposavska regija 4,45 494,25 (9,35)

Podravska regija 14,12 493,56 (8,40)

Pomurska regija 5,77 484,03 (11,06)

Odstotek uencev

Povpreni doseek

Doseki uencev v regiji

( ) Standardne napake so v oklepajih.

Preglednica 1.6: Matematini doseki po slovenskih regijah

450 475 500 525 550


8. razred

povpreje regije


4. in 8. razred



Preglednica 1.7: Matematini doseki po olah v Sloveniji

350 375 400 425 450 475 500 525 550 575 600 625 650

Sode

lujoe

ol

e


4. razred

Povpreje ole



4. in 8. razred


Preglednica 1.8: Matematini doseki po olah v Sloveniji

350 375 400 425 450 475 500 525 550 575 600 625 650

Sode

lujoe

ol

e


8. razred

Povpreje ole


4. in 8. razred



V osmem razredu so doseki slovenskih ol razporejeni med 396 in 565 tok v podobnem vzorcu kot v etrtem razredu. Od lestvice za etrti razred se razlikujejo v spodnjem delu, na katerem je nekaj ve ol doseglo izstopajoe niji doseek od drugih. Manj ol tudi odstopa od veine po izjemno visokem doseku. Povpreni doseki slovenskih ol so za osmi razred razvreni med povprene doseke drav na lestvici TIMSS od Saudove Arabije skoraj do Japonske. Enajst ol na vrhu lestvice se loi od drugih po izjemno visokih dosekih. Dosegle so ve kot 545 tok in bi se s povprenimi doseki uvrstile med Rusko federacijo in Japonsko. ol, ki so uspeneje od finskega povpreja, to pomeni, da so s spodnjo mejo intervala zaupanja presegle zgornjo mejo finskega intervala zaupanja, je skoraj 30 ali 15 %.

Trendi dosekov med letoma 1995 in 2011Za Slovenijo so razveseljivi rezultati, ki kaejo trende znanja matematike med letoma 1995 in 2011.

Predstavitev trendov v matematinih dosekih za etrti razred so prikazani v Preglednici 1.9, za osmi razred pa v Preglednici 1.10. Za vsako dravo so navedeni vsi razpololjivi podatki o povprenih dosekih v posameznih raziskavah TIMSS, v katerih je drava sodelovala.

Slovenija kae v etrtem razredu stabilno in relativno strmo dviganje povprenega doseka uencev od leta 1995 dalje. eprav je bil v TIMSS 2003 doseek pod mednarodnim povprejem in je bil takrat doseek uencev devetletne osnovne ole niji od doseka uencev osemletne osnovne ole, so se v posameznih letih doseki glede na prejnja leta vedno statistino pomembno poveali. Slovenija je edina drava, ki kae statistino pomembno napredovanje med vsakima zaporednima merjenjima. Do leta 2011 je doseek narasel za dobra 2 % od leta 2007, za 7 % od leta 2003 in za 10 % od leta 1995.

Tudi v osmem razredu beleimo v Sloveniji splono naraanje povprenega matematinega doseka, eprav v manjem obsegu kot v etrtem razredu. Doseek je od leta 1995 do leta 2011 narasel za 2 %, vendar med letoma 1995 in 2003 ter med letoma 2007 in 2011 razlike niso bile statistino pomembne. Slovenija je med redkimi dravami, ki niso zabeleile nobenega statistino pomembnega padca od leta 1995 dalje. Drave brez padca od leta 1995 so poleg Slovenije le e Anglija, Tajvan, Juna Koreja, Litva in ZDA. Leta 1999 je Slovenija sodelovala v raziskavi s svojim takratnim osmim razredom osemletke, ki pa ni primerljiv s sedanjim osmim razredom devetletke. Zato za leto 1999 slovenski podatki niso navedeni.

Finska zahteva v primerjavi trendov posebno pozornost. Leta 2011 so v raziskavo za mednarodne primerjave zajeli svoj osmi razred otrok, ki v olo e vedno vstopajo z dopolnjenimi 7 leti, podobno kot so uenci v nai bivi osemletki. Finska je nazadnje sodelovala v raziskavi TIMSS leta 1999 in je takrat zajela svoj sedmi razred, ki se je po starosti bolje ujemal z definicijo vzorca. Za izraun trendov iz preteklih raziskav so v preverjanje znanja leta 2011 vkljuili e sedmi razred. V Preglednici 1.10 so zato prikazane razlike v dosekih finskih uencev sedmih razredov leta 2011 in leta 1999, ki kaejo statistino pomemben in relativno velik padec znanja za 38 tok ali 7 %. Med ostalimi dravami so razlike med doseki v zaporednih merjenjih v osmem razredu manje kot v etrtem razredu, podobno kot v Sloveniji. Med vsemi dravami je najbolj napredovala Juna Koreja in najbolj nazadovala Malezija. Od predzadnjega merjenja leta 2007 sta najbolj napredovali Palestina, za 37 tok, in Ruska federacija, za 27 tok.


4. in 8. razred


2011 542 (3,5) 1 11 h 58 h2007 541 (2,9) 10 h 57 h

2003 531 (3,7) 47 h3 1995 484 (3,3)

2011 452 (3,5) -4 2003 456 (3,5)

2011 516 (2,9) 0 17 h 21 h2007 516 (3,5) 17 h 22 h

2003 499 (3,9) 4 1995 495 (3,4)

Avstrija2011 508 (2,6) 3 -22 i2007 505 (2,0) -25 i

1995 531 (2,9) Belgija(FL)

2011 549 (1,9) -1 2003 551 (1,8)

eka2011 511 (2,4) 24 h -30 i2007 486 (2,8) -54 i1995 541 (3,1)

Danska2 2011 537 (2,6) 14 h 2007 523 (2,4)

1 2011 450 (3,7) 12 h 1 2007 438 (4,2)

2 2011 602 (3,4) -5 27 h 45 h2007 607 (3,6) 32 h 50 h

2003 575 (3,2) 18 h1995 557 (4,0)

2011 431 (3,5) 28 h 42 h 44 h2007 402 (4,1) 13 h 15 h

2 2003 389 (4,2) 2 1995 387 (5,0)

2011 527 (2,6) 5 2 1995 523 (3,5)

2011 508 (2,6) 1 5 2007 507 (3,1) 4 2003 503 (3,7)

2011 585 (1,7) 17 h 21 h 18 h2007 568 (2,1) 4 1 2003 565 (1,6) -3 1995 567 (1,9)

h

i

( )

Zadnje leto statistino pomembno niji doseek.

Iran

Gruzija

Irska

Italija

Japonska

Hong Kong

2007 2003 1995Povpreni doseek

Zadnje leto statistino pomembno viji doseek.

Podatki v vrstici kaejo, ali so doseki TIMSS 2011 statistino pomembno viji (h ) ali niji (i ) od dosekov raziskav TIMSS v prejnjih letih.

Armenija

Porazdelitev matematinih dosekov

Avstralija

Preglednica 1.9: Trendi matematinih dosekov

Razlika med letiDrava

Anglija

Povpreen doseek je izmerjen z zadrkom, zato ker je odstotek uencev z dosekom, prenizkim za merjenje, med 15 % in 25 %. Oznaevanje pripomb v dodatkih pri podatkih o trendih se je prielo ele v letu 2011, zato stareji podatki nimajo oznaenih pripomb.

Standardne napake so v oklepajih. Zaradi zaokroanja se nekateri rezultati ne ujemajo. Testirana ista kohorta uencev kot v drugih dravah, vendar kasneje, v zaetku naslednjega olskega leta.


Vir:

Exhi

bit 1

.5,

IEA

's Tr

ends

in In

tern

atio

nal M

athe

mat

ics

and

Scie

nce

Stud

y

TIM

SS 2

011

95-odstotni Interval zaupanja za povpreje (2SE)


100 300 400 500 600 700 800 200


4. razred

4. in 8. razred



Juna Koreja2011 605 (1,9) 24 h

2 1995 581 (1,8) Litva

1 2 2011 534 (2,4) 4 0 1 2007 530 (2,4) -4 1 2003 534 (2,8)

2011 515 (3,4) 6 -13 i -6 2007 510 (3,5) -19 i -12 i

2 2003 529 (3,1) 7 1995 521 (3,6)

2011 528 (2,2) 3 2007 525 (2,3)

Nizozemska 2011 540 (1,7) 5 0 -9 i 2007 535 (2,1) -5 -14 i 2003 540 (2,1) -9 i 1995 549 (3,0)

Norveka 2011 495 (2,8) 22 h 44 h 19 h

2007 473 (2,5) 22 h -3 2003 451 (2,3) -25 i1995 476 (3,0)

Nova Zelandija2011 486 (2,6) -6 -7 i 17 h2007 492 (2,3) -1 23 h2003 493 (2,2) 24 h1995 469 (4,4)

Portugalska2011 532 (3,4) 90 h

2 1995 442 (3,9) Ruska federacija

2011 542 (3,7) -2 10 2007 544 (4,9) 12

2 2003 532 (4,7) Singapur

2 2011 606 (3,2) 6 11 16 h2007 599 (3,7) 5 9 2003 594 (5,6) 4 1995 590 (4,5)

Slovaka2011 507 (3,8) 11 2007 496 (4,5)

hi

Zadnje leto statistino pomembno viji doseek. Zadnje leto statistino pomembno niji doseek.

Porazdelitev matematinih dosekov2007 2003 1995

Madarska

Nemija

Preglednica 1.9: Trendi matematinih dosekov (nadaljevanje)


DravaPovpreni doseek

Razlika med leti

Vir:

Exhi

bit 1

.5, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

100 300 400 500 600 700 800 200




4. razred


4. in 8. razred


2011 513 (2,2) 11 h 34 h 51 h2007 502 (1,8) 23 h 40 h2003 479 (2,6) 17 h1995 462 (3,1)

2011 504 (2,0) 1 2007 503 (2,5)

2011 591 (2,0) 15 h 27 h 2007 576 (1,7) 12 h 2003 564 (1,8)

2011 359 (3,9) 32 h 20 h 2007 327 (4,5) -12 2003 339 (4,7)

2 2011 541 (1,8) 12 h 22 h 23 h2 2007 529 (2,4) 11 h 11 h

2003 518 (2,4) 0 1995 518 (2,9)

hi Zadnje leto statistino pomembno niji doseek.

Slovenija

ZDA

vedska

Tunizija

Zadnje leto statistino pomembno viji doseek.

Tajvan



DravaPovpreni

doseek

Razlika med letiPorazdelitev matematinih dosekov

2007 2003 1995

Vir:

Exhi

bit 1

.5, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

100 300 400 500 600 700 800 200

95-odstotni nterval zaupanja za povpreje (2SE)

Percentili doseka

5. 25. 75. 95.


4. razred

4. in 8. razred



2011 507 (5,5) -7 8 10 9 2007 513 (4,8) 15 h 17 h 16 h 2003 498 (4,7) 2 1 1999 496 (4,1) -1

3 1995 498 (3,0)

2011 467 (2,7) -12 i 2003 478 (3,0)

2011 505 (5,1) 9 0 -4 2007 496 (3,9) -8 -13 i2003 505 (4,6) -4

1995 509 (3,7) Bahrajn

2011 409 (2,0) 11 h 8 h 2007 398 (1,6) -3 2003 401 (1,7)

ile2011 416 (2,6) 29 h 24 h 2003 387 (3,3) -6 1999 392 (4,4)

2011 482 (3,0) -38 i 1999 520 (2,7)

1 2011 431 (3,8) 22 h 1 2007 410 (5,9)

2011 586 (3,8) 13 0 4 17 h 2007 572 (5,8) -14 i -10 4 2003 586 (3,3) 4 17 h 1999 582 (4,3) 13

1995 569 (6,1)

2011 386 (4,3) -11 1 2007 397 (3,8)

2011 415 (4,3) 12 4 -7 -3 2007 403 (4,1) -8 -19 i -15 i

2 2003 411 (2,4) -11 i -7 1999 422 (3,4) 4 1995 418 (3,9)

2011 498 (2,4) 19 h 15 h 19 h 2007 480 (3,0) -4 0 2003 484 (3,2) 4

2 1999 479 (3,8)

h

i

( )

Anglija

Finska (7)

Armenija

Preglednica 1.10: Trendi matematinih dosekov

Razlika med letiDrava Porazdelitev matematinih dosekov


Statistino pomembno niji doseek.

Hong Kong

Povpreen doseek izmerjen z zadrkom, zato ker je odstotek uencev z dosekom prenizkim za merjenje med 15 % in 25 %. Oznaevanje pripomb v dodatkih pri trend podatkih se je prielo ele v letu 2011, zato stareji podatki nimajo oznaenih pripomb.

2007 2003 1995Povpreni

doseek

Avstralija

1999

Gruzija

Iran

Italija

Testirana ista kohorta uencev kot v drugih dravah, vendar kasneje, v zaetku naslednjega olskega leta. Glej Dodatek C.2 za opombe o ciljnih populacijah 1, 2 in 3. Glej Dodatek C.8 za opombe o smernicah vzorenja in odzivih vzorca , in .

Standardne napake so v oklepajih. Zaradi zaokroanja se nekateri rezultati ne ujemajo.

Statistino pomembno viji doseek.

Indonezija

Vir:

Exhi

bit 1

.6, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

100 300 400 500 600 700 800 200


8. razred




4. in 8. razred


Japonska2011 570 (2,6) 0 0 -9 i -11 i2007 570 (2,4) 0 -9 i -11 i2003 570 (2,1) -9 i -11 i1999 579 (1,7) -2 1995 581 (1,6)

Jordanija 2011 406 (3,7) -21 i -18 i -22 i

2007 427 (4,1) 3 -1 2003 424 (4,1) -3 1999 428 (3,6)

Juna Koreja2011 613 (2,9) 16 h 24 h 26 h 32 h2007 597 (2,7) 8 h 10 h 17 h

2003 589 (2,2) 2 8 h1999 587 (2,0) 6 h1995 581 (2,0)

2011 449 (3,7) 0 16 h 2007 449 (4,0) 16 h 2003 433 (3,1)

1 2011 502 (2,5) -3 1 21 h 31 h1 2007 506 (2,3) 4 24 h 34 h1 2003 502 (2,5) 20 h 30 h

1 1999 482 (4,3) 10 1 2 1995 472 (4,1)

2011 505 (3,5) -12 i -24 i -27 i -22 i2007 517 (3,5) -12 i -15 i -10 i

2 2003 529 (3,2) -2 3 1999 532 (3,7) 5 1995 527 (3,2)

Makedonija 2011 426 (5,2) -9 -20 i 3 2003 435 (3,5) -12 i

1999 447 (4,2) Malezija

2011 440 (5,4) -34 i -69 i -79 i 2007 474 (5,0) -34 i -45 i 2003 508 (4,1) -11 1999 519 (4,4)

Nova Zelandija2011 488 (5,5) -6 -3 -13 2003 494 (5,3) 3 -7 1999 491 (5,2) -10 1995 501 (4,7)

2011 475 (2,4) 5 13 h -24 i2007 469 (2,0) 8 h -29 i2003 461 (2,5) -37 i1995 498 (2,2)

2011 366 (2,8) -6 2007 372 (3,4)

2011 404 (3,5) 37 h 14 h 2007 367 (3,5) -23 i 2003 390 (3,1)

h

i

Podatki v vrstici kaejo, ali so rezultati TIMSS 2011 statistino pomembno viji (h ) ali niji (i ) od rezultatov raziskav TIMSS v prejnjih letih.

Libanon

Norveka




1995

Madarska

Palestina

Oman



1999

Litva

2007 2003

100 300 400 500 600 700 800 200


8. razred

Vir:

Exhi

bit 1

.6, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1



4. in 8. razred



Romunija2011 458 (4,0) -3 -17 i -14 i -16 i2007 461 (4,1) -14 i -11 -12 i2003 475 (4,8) 3 2 1999 472 (5,8) -1 1995 474 (4,6)

Ruska federacija2 2011 539 (3,6) 27 h 31 h 13 15 h

2007 512 (4,1) 4 -14 i -12 2003 508 (3,7) -18 i -16 i1999 526 (5,9) 2

2 1995 524 (5,3)

2 2011 611 (3,8) 18 h 6 7 2 2007 593 (3,8) -13 i -12 -16 i2003 605 (3,6) 1 -3 1999 604 (6,3) -4 1995 609 (4,0)

2011 380 (4,5) -15 i 2007 395 (3,8)

Slovenija2011 505 (2,2) 3 12 h 10 h2007 501 (2,1) 9 h 7 h2003 493 (2,2) -2 1995 494 (2,9)

vedska2011 484 (1,9) -7 i -15 i -55 i2007 491 (2,3) -8 i -48 i2003 499 (2,6) -41 i1995 540 (4,3)

2011 609 -(3,2) 11 h 24 h 24 h 2007 598 -(4,5) 13 h 13 h 2003 585 -(4,6) 0 1999 585 -(4,0)

Tajska2011 427 (4,3) -14 i -40 i 2007 441 (5,0) -26 i 1999 467 (5,1)

Tunizija2011 425 (2,8) 4 14 h -23 i 2007 420 (2,4) 10 h -28 i 2003 410 (2,2) -38 i 1999 448 (2,4)

Ukrajina2011 479 (3,9) 17 h 2007 462 (3,6)

ZDA2 2011 509 (2,6) 1 5 8 17 h

2 2007 508 (2,8) 4 7 16 h 2003 504 (3,3) 3 12 h

1999 502 (4,0) 9 1995 492 (4,7)

h

i

Sirija

1999 1995

Singapur

2007 2003

Tajvan




Podatki v vrstici kaejo, ali so rezultati TIMSS 2011 statistino pomembno viji (h ) ali niji (i ) od rezultatov raziskav TIMSS v prejnjih letih.



100 300 400 500 600 700 800 200


8. razred


8. razred

Vir:

Exhi

bit 1

.6, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1




4. in 8. razred


Preglednici 1.11 in 1.12 grafino prikazujeta gibanje trendov matematinih dosekov v etrtem in osmem razredu v posameznih dravah, ki so urejene padajoe po stopnji napredovanja. eprav lestvice na posameznih prikazih niso enotne, je na vseh enak razmik med tokami. Prikazi omogoajo hiter vpogled v najveje skoke med doseki.

Slovenija je na visokem tretjem mestu po napredovanju znanja med posameznimi meritvami TIMSS v etrtem razredu med dravami, ki imajo podatke o trendih od leta 1995 dalje. V etrtem razredu je moan padec doivela Norveka leta 2003, po svoji olski reformi in uvedbi devetletke, in eka med letoma 1995 in 2007. Najveji napredek izkazujeta Portugalska in Anglija, strm je dvig doseka Norveke po letu 2003. Precej stalen padec doseka izkazuje le Nova Zelandija po letu 2003.

V osmem razredu opazimo relativno velik napredek vedno najuspenejih azijskih drav, June Koreje, Tajvana, Hong Konga in Singapurja od leta 2007 do leta 2011. Ob tem, da vedno vodijo na lestvici, so v zadnjih tirih letih uspele izboljati svoje doseke bolj kot druge drave. Slovenija je e vedno na relativno visokem devetem mestu po napredovanju od leta 1995. Od leta 2003 dalje so stabilno opazno napredovali Ruska federacija, ile, Norveka in Tunizija, manj izrazito pa e Slovenija in ZDA. Madarska in Romunija kaeta stabilno padanje doseka od leta 2003, Finska in Tajska od leta 1999, vedski doseki pa stalno padajo od leta 1995 dalje.

4. in 8. razred



1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

Hong Kong Iran Juna Koreja

Prikazi med seboj niso neposredno primerljivi. Na navpini osi prikazov je razdalja med oznakami 10 tok. Zaetki osi se med dravami razlikujejo glede na njihove povprene doseke.

Nova Zelandija SingapurJaponska

ZDA Avstralija Norveka

Preglednica 1.11: Trendi matematinih dosekov od leta 1995 do leta 2011*

Portugalska Anglija Slovenija

* Vsebuje samo drave, ki so sodelovale v TIMSS 2011 in imajo primerljive dolgorone podatke o trendih od leta 1995. Drave so razvrene v padajoem vrstnem redu glede na doseeno izboljanje rezultata. etrti razred leta 1999 ni bil vkljuen v raziskavo.

Vir:

Exhi

bit 1

.7, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

442

532

484

531 541 542

462

479

502 513

557

575

607 602

387 389

402

431

581

605

518 518 529

541

495 499

516 516 476

451

473

495

567 565 568

585

469

493 492 486

590 594 599

606

450

530

470

550

450

530

540

620

370

450

550

630

490

570

470

550

430

510

540

620

440

520

560

640


4. razred


4. in 8. razred


1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

Avstrija eka

Preglednica 1.11: Trendi matematinih dosekov od leta 1995 do leta 2011 (nadaljevanje)

Irska Madarska Nizozemska

Vir:

Exhi

bit 1

.7, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

523 527 521

529

510 515

549 540

535 540

531

505 508

541

486

511

490

570

480

560

500

580

480

560

470

550


4. razred

4. in 8. razred



1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

Hong Kong Ruska federacija Slovenija

Prikazi med seboj niso neposredno primerljivi. Na navpini osi prikazov je razdalja med oznakami 10 tok. Zaetki osi se med dravami razlikujejo glede na njihove povprene doseke.

Anglija Singapur Iran

Preglednica 1.12: Trendi matematinih dosekov od leta 1995 do leta 2011*

Juna Koreja Litva Tajvan

* Vsebuje samo drave, ki so sodelovale v TIMSS 2011 in imajo primerljive dolgorone podatke o trendih od leta 1995. Drave so razvrene v padajoem vrstnem redu glede na doseeno izboljanje rezultata.

ile Italija ZDA

Vir:

Exhi

bit 1

.8, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

581 587 589

597

613

472 482

502 506 502

585 585

598 609

392 387

416

479 484 480

498

492

502 504 508 509

569

582 586

572

586 524 526

508 512

539

494 493 501

505

498 496 498

513 507 609 604 605

593

611 418 422 411

403

415

560

640

450

530

560

640

360

440

450

530

460

540

540

620

480

560

460

540

560

640

370

450

460

540


8. razred


4. in 8. razred


1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

Preglednica 1.12: Trendi matematinih dosekov od leta 1995 do leta 2011 (nadaljevanje)

Avstralija Japonska Nova Zelandija

Romunija Makedonija Jordanija

Madarska Tunizija Norveka

Finska (7) Tajska vedska

Vir:

Exhi

bit 1

.8, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1

509 505

496 505 581 579

570 570 570

501 491 494 488

474 472 475

461 458

447

435 426

428 424 427

406

527 532

529

517

505

448

410 420

425

498

461 469

475

520

482

467

441

427

540

499 491

484

460

540

540

620

450

530

430

510

400

480

380

460

480

560

390

470

460

540

410

490

470

550

440

520


8. razred

4. in 8. razred



Zasnova raziskave TIMSS, ki meri znanje vsaka tiri leta v dveh starostnih skupinah, ki se po starosti razlikujeta ravno za tiri leta, omogoa e drug pogled na trende v znanju. Od ene do druge izvedbe merjenja znanja populacija mlajih uencev postane ciljna stareja populacija. Zato lahko s pomojo relativne pozicije na lestvicah znanja opazujemo napredovanje doseka iste populacije uencev od etrtega do osmega razreda.

Preglednica 1.13 zdruuje informacije o poloaju in relativnem napredku uencev med etrtim in osmim razredom za drave, ki so v raziskavo vkljuile ustrezne razrede. Primerjave temeljijo na razliki med dosekom drave in povprejem TIMSS med letoma 2007 in 2011 za etrti in osmi razred ter za prehod etrtega razreda leta 2007 v osmi razred leta 2011.

Drava Drava

Hong Kong 107 (3,6) h Singapur 106 (3,2) h Singapur 99 (3,7) h Hong Kong 102 (3,4) h Tajvan 76 (1,7) h Tajvan 91 (2,0) h Japonska 68 (2,1) h Japonska 85 (1,7) h Ruska federacija 44 (4,9) h Anglija 42 (3,5) h Anglija 41 (2,9) h Ruska federacija 42 (3,7) h Litva 30 (2,4) h ZDA 41 (1,8) h ZDA 29 (2,4) h Litva 34 (2,4) h Avstralija 16 (3,5) h Avstralija 16 (2,9) h Madarska 10 (3,5) h Madarska 15 (3,4) h Italija 7 (3,1) h Slovenija 13 (2,2) h vedska 3 (2,5) Italija 8 (2,6) h Slovenija 2 (1,8) vedska 4 (2,0) Norveka 27 (2,5) i Norveka 5 (2,8) Gruzija 62 (4,2) i Gruzija 50 (3,7) i Iran 98 (4,1) i Iran 69 (3,5) i Tunizija 173 (4,5) i Tunizija 141 (3,9) i

Drava Drava

Tajvan 98 (4,5) h Singapur 111 (3,8) h Singapur 93 (3,8) h Tajvan 109 (3,2) h Hong Kong 72 (5,8) h Hong Kong 86 (3,8) h Japonska 70 (2,4) h Japonska 70 (2,6) h Madarska 17 (3,5) h Ruska federacija 39 (3,6) h Anglija 13 (4,8) h ZDA 9 (2,6) h Ruska federacija 12 (4,1) h Anglija 7 (5,5) ZDA 8 (2,8) h Madarska 5 (3,5) Litva 6 (2,3) h Avstralija 5 (5,1) Slovenija 1 (2,1) Slovenija 5 (2,2) h Avstralija 4 (3,9) Litva 2 (2,5) vedska 9 (2,3) i Italija 2 (2,4) Italija 20 (3,0) i vedska 16 (1,9) i Norveka 31 (2,0) i Norveka 25 (2,4) i Tunizija 80 (2,4) i Gruzija 69 (3,8) i Gruzija 90 (5,9) i Tunizija 75 (2,8) i Iran 97 (4,1) i Iran 85 (4,3) i

hi

Preglednica 1.13: Relativni doseki populacije uencev 4. razreda iz leta 2007, ki so bili populacija uencev 8. razreda leta 2011

2011 Osmi razred

Razlika med dosekom in povprejem TIMSS (500)

2007 etrti razred

2007 Osmi razred


Povpreje drave je statistino pomembno vije od povpreja TIMSS.Povpreje drave je statistino pomembno nije od povpreja TIMSS.


2011 etrti razred



Vir:

Exhi

bit 1

.9, I

EA's

Tren

ds in

Inte

rnat

iona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy

TI

MSS

201

1


4. razred


8. razred


4. in 8. razred


1995 1999 2003 2007 2011 1995 1999 2003 2007 2011

Slovenija, 4. razred Slovenija, 8. razred

Preglednica 1.14: Trendi matematinih dosekov po spolu uencev v Sloveniji

457

477

499

508

466

481

504

518

492 495 500 502

497 491

503 507

450

530

*

*

*

450

530

Deklice Deki * Doseek je statistino pomembno viji kot pri uencih drugega spola.


4. razred


8. razred

Slovenija je v etrtem razredu leta 2007 dosegla povpreen rezultat. Do leta 2011 se je doseek etrtega razreda dvignil nad mednarodno povpreje za 13 tok. Podobno je bilo v osmem razredu. Doseek osmoolcev je bil v letu 2011 za 5 tok nad povprejem TIMSS. etrti razred iz leta 2007 je povpreni rezultat dvignil v nadpovpreni rezultat osmega razreda leta 2011. Stabilni prehod v nadpovprene rezultate je za Slovenijo razveseljiv izsledek raziskave.

Razlike v dosekih med deklicami in dekiMed pomembneje temeljne analize dosekov spada tudi analiza razlik med spoloma. V zadnjih

letih razlike v svetu in pri nas postajajo veje in dobivajo nekatere stalne znailnosti. Iz Preglednice 1.14 opazujemo trende razlik med spoloma v Sloveniji za oba razreda od leta 1995. V Sloveniji so bili deki v etrtem razredu od leta 1995 vedno uspeneji od deklic, razen leta 2003, ko med spoloma v matematinih dosekih ni bilo razlike. Od takrat se je razlika v matematinih dosekih poveevala in je leta 2011 dosegla 10 tok. V osmem razredu razlike v Sloveniji e nikoli niso bile statistino pomembne. Tako kot v etrtem razredu, pa vzorec dosekov nakazuje poveevanje razlik med spoloma tudi v osmem razredu, ponovno v prid dekom.

V Preglednicah 1.15 in 1.16 vidimo izraune matematinih dosekov za deke in deklice v etrtem in osmem razredu v vseh sodelujoih dravah leta 2011. V etrtem razredu so razlike majhne in v 27 dravah niso statistino pomembne. Le v Katarju, na Tajskem, v Omanu in v Kuvajtu so deklice izkazale viji doseek kot deki. V 20 dravah so bili deki uspeneji od deklic, tudi v Sloveniji, vendar za najve 11 tok ali priblino 2 %. Tudi v veini evropskih drav je matematini doseek dekov za najve 2 % viji od doseka deklic.

4. in 8. razred



Viji doseek deklic Viji doseek dekov

Iran 49 (2,9) 431 (5,2) 51 (2,9) 431 (5,4) 0 (8,0)Nova Zelandija 49 (0,8) 486 (3,3) 51 (0,8) 486 (2,8) 0 (3,1)

Severna Irska 49 (1,3) 562 (3,3) 51 (1,3) 563 (3,6) 0 (3,8)Ruska federacija 49 (1,0) 543 (3,7) 51 (1,0) 542 (4,1) 1 (2,4)

1 2 Litva 48 (0,8) 533 (2,6) 52 (0,8) 534 (2,9) 1 (2,6)Tajvan 47 (0,6) 592 (2,5) 53 (0,6) 590 (2,4) 2 (2,8)Turija 48 (0,6) 470 (5,2) 52 (0,6) 469 (4,8) 2 (3,8)Madarska 49 (1,0) 514 (3,6) 51 (1,0) 517 (3,9) 2 (3,2)Romunija 48 (0,9) 481 (6,7) 52 (0,9) 484 (5,9) 3 (4,5)Japonska 49 (0,5) 584 (2,0) 51 (0,5) 587 (2,5) 3 (3,0)Anglija 48 (1,0) 541 (4,2) 52 (1,0) 544 (3,5) 3 (3,4)Irska 49 (2,3) 526 (3,7) 51 (2,3) 529 (3,3) 3 (4,6)Armenija 47 (0,8) 454 (4,1) 53 (0,8) 451 (3,6) 3 (3,0)

2 Singapur 49 (0,6) 608 (3,6) 51 (0,6) 604 (3,5) 4 (3,0)vedska 49 (1,0) 501 (2,5) 51 (1,0) 506 (2,4) 5 (2,7)

2 Kazahstan 48 (0,8) 498 (4,4) 52 (0,8) 504 (4,8) 5 (2,6)2 Danska 51 (0,7) 534 (2,9) 49 (0,7) 540 (2,9) 6 (2,8)

Avstralija 49 (1,0) 513 (3,3) 51 (1,0) 519 (3,6) 6 (3,8)Portugalska 49 (1,1) 529 (4,1) 51 (1,1) 535 (3,4) 6 (3,2)

2 Srbija 48 (0,9) 513 (3,8) 52 (0,9) 519 (3,5) 6 (4,1)2 Hong Kong 46 (1,2) 598 (3,2) 54 (1,2) 604 (3,9) 6 (2,3)

Juna Koreja 48 (0,4) 601 (2,1) 52 (0,4) 608 (2,2) 7 (2,0)2 Azerbajdan 47 (0,8) 466 (6,4) 53 (0,8) 460 (5,9) 7 (3,9) Maroko 48 (0,8) 338 (4,6) 52 (0,8) 331 (4,3) 7 (3,9) Tunizija 47 (0,8) 363 (4,5) 53 (0,8) 356 (4,4) 7 (4,4)

Malta 49 (0,5) 492 (1,6) 51 (0,5) 499 (2,1) 7 (2,5) Norveka 51 (1,1) 492 (2,8) 49 (1,1) 499 (3,5) 7 (2,8)

Finska 49 (0,8) 542 (2,5) 51 (0,8) 549 (2,9) 7 (2,8)1 Gruzija 48 (0,9) 454 (3,2) 52 (0,9) 447 (4,9) 7 (3,9)

Bahrajn 50 (1,6) 440 (4,5) 50 (1,6) 432 (4,0) 7 (5,5) Nizozemska 52 (1,0) 536 (2,1) 48 (1,0) 544 (2,1) 8 (2,4)

Zdrueni arab. emirati 50 (1,6) 438 (2,8) 50 (1,6) 430 (3,5) 8 (5,0)Belgija (FL) 50 (0,9) 545 (2,2) 50 (0,9) 553 (2,4) 8 (2,5)Slovaka 49 (0,9) 503 (4,0) 51 (0,9) 511 (3,9) 8 (2,6)Nemija 49 (0,8) 523 (2,7) 51 (0,8) 532 (2,6) 8 (2,7)

2 ZDA 51 (0,5) 536 (2,1) 49 (0,5) 545 (1,9) 9 (1,7)Italija 50 (0,7) 503 (3,1) 50 (0,7) 512 (2,9) 9 (3,0)Poljska 48 (0,9) 476 (2,4) 52 (0,9) 486 (2,5) 9 (2,5)Avstrija 49 (1,2) 504 (2,7) 51 (1,2) 513 (3,3) 9 (2,8)ile 51 (1,4) 457 (2,7) 49 (1,4) 466 (2,8) 9 (3,3)Slovenija 48 (0,8) 508 (2,2) 52 (0,8) 518 (3,1) 10 (3,2)

2 Hrvaka 50 (0,8) 485 (2,4) 50 (0,8) 495 (2,4) 10 (2,8)eka 48 (1,2) 505 (2,8) 52 (1,2) 516 (2,7) 11 (2,7)panija 49 (0,8) 477 (3,1) 51 (0,8) 488 (3,4) 11 (3,0)

Jemen 40 (2,8) 255 (7,0) 60 (2,8) 243 (7,0) 12 (7,6)2 Katar 47 (3,4) 420 (4,7) 53 (3,4) 407 (4,2) 13 (5,6)

Tajska 49 (0,9) 465 (4,8) 51 (0,9) 451 (5,6) 14 (4,4)Saudova Arabija 52 (1,5) 418 (4,6) 48 (1,5) 402 (10,0) 16 (11,2)

Oman 49 (0,7) 398 (3,2) 51 (0,7) 372 (3,4) 26 (3,3)1 Kuvajt 54 (1,6) 358 (3,6) 46 (1,6) 323 (5,8) 35 (6,8)

Medn. povpreje 49 (0,2) 490 (0,5) 51 (0,2) 491 (0,6)

( )



Standardne napake so v oklepajih. Zaradi zaokroanja se nekateri rezultati ne ujemajo.


Povpreni doseek

Razlika je statistino pomembna.Razlika ni statistino pomembna.

Odstotek uencev

Preglednica 1.15: Matematini doseki po spolu uencev

Drava

Razlika med spolomaRazlika(absolutna razlika

v tokah)

Deklice

Povpreni doseek

Odstotek uencev

Deki

80 0 80 40 40

Vir:

Exhi

bit 1

.10,

IEA

's Tr

ends

in In

tern

atio

nal M

athe

mat

ics

and

Scie

nce

Stud

y

TIM

SS 2

011


4. razred


4. in 8. razred


Viji doseek deklic Viji doseek dekov

Maroko 47 (0,8) 371 (2,3) 53 (0,8) 371 (2,7) 0 (3,2)2 Ruska federacija 49 (0,9) 539 (3,8) 51 (0,9) 539 (3,9) 1 (2,9)

Kazahstan 49 (0,8) 486 (4,1) 51 (0,8) 488 (4,5) 2 (3,3)Norveka 49 (0,7) 476 (2,9) 51 (0,7) 473 (2,9) 3 (3,1)

Anglija 48 (2,0) 508 (5,7) 52 (2,0) 505 (6,6) 3 (5,6)1 Gruzija 47 (0,9) 430 (4,1) 53 (0,9) 432 (4,4) 3 (4,0)

Ukrajina 50 (1,0) 478 (4,0) 50 (1,0) 481 (4,9) 3 (4,4)2 ZDA 51 (0,6) 508 (2,9) 49 (0,6) 511 (2,8) 4 (2,2)vedska 48 (0,9) 486 (2,1) 52 (0,9) 482 (2,4) 4 (2,4)Finska 48 (1,1) 516 (2,7) 52 (1,1) 512 (2,7) 4 (2,3)Slovenija 49 (0,9) 502 (2,4) 51 (0,9) 507 (2,8) 5 (2,8)Madarska 49 (1,1) 502 (3,9) 51 (1,1) 508 (3,9) 6 (3,5)Hong Kong 49 (1,6) 588 (5,0) 51 (1,6) 583 (4,3) 6 (5,5)Tajvan 48 (1,0) 613 (3,7) 52 (1,0) 606 (3,8) 6 (4,1)Juna Koreja 52 (2,5) 610 (3,5) 48 (2,5) 616 (3,1) 6 (3,1)

Iran 46 (2,3) 411 (5,9) 54 (2,3) 418 (5,9) 7 (8,1) Makedonija 49 (0,9) 430 (5,8) 51 (0,9) 423 (5,6) 7 (4,7)

Japonska 49 (1,1) 566 (3,1) 51 (1,1) 574 (3,5) 8 (4,1)3 Izrael 50 (1,6) 520 (3,9) 50 (1,6) 512 (5,2) 8 (4,4)2 Singapur 49 (0,7) 615 (3,7) 51 (0,7) 607 (4,5) 9 (3,5)

Turija 49 (0,7) 457 (3,8) 51 (0,7) 448 (4,7) 9 (3,5)Avstralija 50 (1,6) 500 (4,7) 50 (1,6) 509 (7,3) 9 (6,9)

1 Litva 49 (0,7) 507 (2,6) 51 (0,7) 498 (3,2) 9 (3,0)Armenija 49 (0,8) 472 (3,1) 51 (0,8) 462 (3,2) 10 (3,1)

Sirija 50 (1,7) 375 (5,3) 50 (1,7) 385 (5,3) 11 (5,7)Italija 49 (0,9) 493 (2,9) 51 (0,9) 504 (2,8) 11 (2,9)Romunija 48 (0,9) 464 (4,6) 52 (0,9) 453 (4,2) 11 (3,6)

Katar 50 (3,3) 415 (5,8) 50 (3,3) 404 (5,5) 11 (9,5)Libanon 55 (1,9) 444 (4,2) 45 (1,9) 456 (4,7) 12 (4,7)

Indonezija 50 (1,2) 392 (4,9) 50 (1,2) 379 (4,5) 13 (4,0)ile 53 (1,5) 409 (3,2) 47 (1,5) 424 (3,0) 14 (3,6)

Saudova Arabija 48 (1,2) 401 (4,1) 52 (1,2) 387 (8,0) 15 (8,9)Tunizija 52 (0,7) 417 (3,1) 48 (0,7) 433 (3,1) 17 (2,5)Zdrueni arab. emirati 50 (1,7) 464 (2,7) 50 (1,7) 447 (3,1) 17 (4,2)Tajska 55 (1,6) 435 (4,2) 45 (1,6) 417 (5,3) 18 (4,4)Nova Zelandija 47 (2,0) 478 (5,5) 53 (2,0) 496 (6,2) 18 (4,7)Malezija 51 (1,2) 449 (5,2) 49 (1,2) 430 (6,2) 19 (4,4)

Palestina 52 (1,7) 415 (4,2) 48 (1,7) 392 (5,6) 23 (7,0) Gana 47 (0,8) 318 (4,8) 53 (0,8) 342 (4,3) 23 (2,9) Jordanija 49 (1,7) 420 (4,3) 51 (1,7) 392 (5,9) 28 (7,4) Bahrajn 50 (0,8) 431 (2,5) 50 (0,8) 388 (3,1) 43 (4,0) Oman 51 (2,1) 397 (3,1) 49 (2,1) 334 (3,8) 63 (4,6)

Medn. povpreje 50 (0,2) 469 (0,6) 50 (0,2) 465 (0,7)



Drava

Razlika med spolomaRazlika(absolutna razlika

v tokah)

Deklice

Povpreni doseek

Odstotek uencev

Deki


Povpreni doseek

Razlika je statistino pomembna.Razlika ni statistino pomembna.

Preglednica 1.16: Matematini doseki po spolu uencev

Odstotek uencev


80 0 80 40 40

Vir:

Exhi

bit 1

.11,

IEA

's Tr

ends

in In

tern

atio

nal M

athe

mat

ics

and

Scie

nce

Stud

y

TIM

SS 2

011


8. razred

V osmem razredu je sedem drav, kjer so deki dosegli statistino pomembno viji doseek od deklic, in trinajst drav, kjer je matematini doseek deklic statistino pomembno viji od doseka dekov. Nepomembna razlika v Sloveniji je podobna kot v veini evropskih drav. V obeh populacijah so razlike v prid deklic pogosteje in veje v dravah Blinjega vzhoda. Podrobneje razlike med spoloma so opisane e v nadaljevanju tega poroila, v prikazih dosekov po vsebinskih in kognitivnih podrojih ter v povezavi z dejavniki izobraevanja.

4. in 8. razred


48 2. POGLAVJE: MEJNIKI MATEMATINEGA ZNANJA


4. in 8. razred


2. poglavje

Mejniki matematinega znanja

Izmerjeni doseki poroajo o uenevi uspenosti na preizkusu znanja matematike, vendar niesar ne povedo o tem, katero znanje je uenec z doloenim tevilom doseenih tok pokazal in kaj zna ve od uenca, ki je dosegel na primer za tretjino manj tok na istem preizkusu. Zasnova preizkusov TIMSS ima ob mnogih dobrih statistinih prednostih tudi nekaj slabosti. Za uitelje in strokovnjake za matematino izobraevanje je precejnja pomanjkljivost preizkusov TIMSS ta, da vsi uenci ne reujejo istih nalog, in zato izrauni povpreij pravilnih reitev manjih skupin uencev, kot so razredi, niso mogoi. Ker je raziskava TIMSS v prvi vrsti namenjena razumevanju matematinega znanja pri uencih, se od leta 2003 doseke uencev v preizkusu TIMSS analizira tudi vsebinsko. V tem poglavju bomo razloili, s kaknimi postopki se v preizkusu TIMSS doloa znanje otrok, kako so doloeni mednarodni mejniki razlinih ravni znanja v letu 2011 in statistine primerjave med dravami v deleih uencev, ki so te mejnike dosegli pri zadnjem merjenju.

Naloge za preizkus znanja so sestavljene tako, da hkrati ustrezajo doloenemu vsebinskemu in kognitivnemu podroju. Teavnost naloge pri sestavljanju ne more biti upotevana, ker jo je nemogoe tako dobro definirati, da bi bili kriteriji enaki za vse drave. Teavnost naloge se izkae zares ele takrat, ko jo uenci reujejo in jo dovolj dobro doloajo delei pravilnih reitev med vsemi odgovori uencev. Tako doloena teavnost predstavlja enega od dveh bistvenih parametrov v modelu teorije odgovora na postavko IRT (Item Response Theory), s katero se v raziskavi TIMSS izrauna doseene toke za uence. Drugi parameter doloa skupna uspenost uenca pri vseh nalogah, ki jih je dobil v reevanje. Med seboj sta parametra oitno odvisna. Ve uencev z visoko sposobnostjo reevanja pomeni ve pravilnih reitev za ve nalog, kar pomeni nijo teavnost nalog. e za vse uence, ki so sodelovali v TIMSS, po vrsticah zapiemo vse njihove odgovore na vse naloge preizkusa, s posebno oznako za tiste naloge, ki jih doloen uenec ni dobil v reevanje, si lahko predstavljamo vse podatke o reevanju preizkusov TIMSS v obliki velike matrike. Parameter teavnosti si lahko zamiljamo kot navpino meritev po posamezni nalogi, parameter ueneve sposobnosti pa vodoravno meritev po posameznem uencu. Matrika podatkov slui kot vstopna informacija v model izrauna lestvice dosekov. Ker vsak uenec ni reeval vseh nalog preizkusa, je uenev doseek doloen kot verjetnostna porazdelitev njegovega doseka pri reevanju vseh nalog. Rezultati modela so torej verjetnostne porazdelitve dosekov za vsakega sodelujoega uenca. Ker porazdelitev ni mogoe neposredno uporabiti v nadaljnih statistinih izraunih, se iz njih doloi 5 verjetnih vrednosti (plausible values) v obliki tok med 0 in 1000, ki skupaj dovolj dobro predstavljajo izraunano verjetnostno porazdelitev uenevega doseka. V statistinih analizah je potrebno vsak izraun ponoviti z vsako od verjetnih vrednosti, konna statistika pa je povpreje vseh petih rezultatov. Na poseben nain se pri tem postopku izraunajo e standardne napake.

4. in 8. razred


50 2. POGLAVJE: MEJNIKI MATEMATINEGA ZNANJA

Uence lahko primerjamo po doseenem tevilu tok na lestvici od 0 do 1000 s povprejem 500 tok in standardnim odklonom 100 tok. Ideja mejnikov je doloiti tipina znanja, ki so jih izkazali manj uspeni, srednje uspeni, precej uspeni in izjemno uspeni uenci, ter vsebino znanj skupin kasneje primerjati med seboj.

e iz prejnjih raziskav TIMSS se je pokazalo, da so glede na lestvice TIMSS po znanju primerno razvreni uenci, ki so dosegli 400, 475, 550 in 625 tok. Te toke so postale nosilke mejnikov nizke, srednje, visoke in najvije ravni znanja. V postopku opisovanja znanja, ki ga predstavljajo mejniki, so bili nato analizirani doseki nalog, ki jih je uspeno reila velika veina tistih uencev, ki so se s svojim dosekom uvrstili v doloen interval okoli tok mejnika. Za naloge, ki so jih ti uenci v povpreju dovolj uspeno reili, obenem pa jih niso dovolj uspeno reili uenci v skupini okoli enega mejnika nije, pravimo, da so se zasidrale v ta mejnik. e je skupina otrok, ki so dosegli priblino 475 tok, pri nalogi A dosegla visok dele pravilnih odgovorov in je skupina otrok, ki so dosegli priblino 400 tok, pri nalogi A dosegla le majhen dele pravilnih odgovorov, je bila naloga A zasidrana v mejnik srednje ravni znanja.

Naloge, ki so se zasidrale v posameznih mejnikih, so vsebinsko analizirali matematini strokovnjaki v posebej doloeni mednarodni skupini, ki je zastopala interese tako drav z visoko ravnjo znanja kot tudi drav, ki se uvrajo v spodnji del lestvice TIMSS. Skupina je doloila opise potrebnega znanja za vsako nalogo in jih zdruila v skupni opis znanja ob vsakem mejniku. V nadaljevanju je skupina strokovnjakov doloila predstavnike nalog za vsak mejnik.

V nadaljevanju je poglavje razdeljeno na izsledke za etrti in osmi razred. Najprej so zapisani kratki povzetki opisov znanj po mejnikih matematinega znanja. Primeri nalog, ki na mednarodni ravni najbolje ilustrirajo znanje ob posameznem mejniku, sledijo pregledni statistiki deleev uencev, ki so dosegli mejnike znanja po posameznih dravah. Naloge so opremljene z doseenimi delei pravilnih odgovorov po dravah.

Mejniki znanja za etrtoolce Preglednica 2.1 prikazuje povzetke znanj ob mejnikih za etrti razred. Vidimo, da se uenci

precej razlikujejo v svojih sposobnostih reevanja matematinih problemov. Nizek mejnik navaja, da uenci zmorejo le nekaj rutinskih izraunov. Srednji mejnik zajema uporabo znanja v neposrednih situacijah. Velik skok doseejo uenci do mejnika visoke ravni znanja, po katerem e znajo samostojno reiti problemske naloge ter interpretirati prikaze. Na najviji ravni uenci zmorejo samostojno reevati kompleksne probleme, tudi s sorazmerji in v neznanih okoliinah.


4. in 8. razred


Po priakovanjih se delei uencev, ki so dosegli doloen mejnik znanja, manjajo z zahtevnostjo mejnika. V Preglednici 2.2 so zapisani delei otrok, ki so dosegli najmanj toliko tok, kot jih doloa posamezni mejnik. To pomeni, da so uenci, ki so dosegli nek mejnik, zastopani tudi v deleu tistih, ki so dosegli nije mejnike. V nizkem mejniku so teti vsi, ki so dosegli nizek mejnik in vsi, ki so dosegli kateregakoli od nadaljnih mejnikov. Drave so razvrene padajoe glede na dele uencev, ki so dosegli najviji mejnik, ker je tudi najvidneja informacija grafinega prikaza.

V najuspenejih azijskih dravah je najviji mejnik dosegla ve kot tretjina vseh uencev. Na Severnem Irskem in v Angliji sta delea otrok v najvijem mejniku naslednja najveja, saj je na Severnem Irskem to raven dosegla etrtina otrok in v Angliji skoraj petina. V vseh drugih dravah je dele uencev, ki so dosegli mejnik najvije ravni znanja, manji od 15 %. Slovenija se je uvrstila na 28. mesto s 4-odstotnim deleem uencev, ki so dosegli mejnik najvije ravni znanja. Slovenski rezultat je razumljiv, saj raunanja s sorazmerji, decimalnimi tevili in ulomki po slovenskem unem nartu ne uimo tako poglobljeno, kot se to izkazuje pri uencih iz vseh drav skupaj, ki so dosegli mejnik najvije ravni znanja matematike.

625

550

475

400

Preglednica 2.1: TIMSS 2011 mednarodni mejniki matematinega znanja

Mejnik visoke ravni znanja

Mejnik najvije ravni znanja

Mejnik srednje ravni znanja

Mejnik nizke ravni znanja

Uenci zmorejo uporabiti svoje znanje in razumevanje za reevanje matematinih problemov. Reiti znajo besedilne naloge, ki zajemajo operacije s celimi tevili, ter uporabiti deljenje v razlinih problemskih situacijah. Desetika mesta razumejo tako dobro, da lahko znanje uporabijo pri reevanju problemskih nalog. Zmorejo tudi nadaljevati vzorce, da doloijo neprikazan len vzorca. Uenci izkazujejo razumevanje osne simetrije in geometrijskih lastnosti. Podatke v preglednicah in prikazih znajo interpretirati in jih uporabiti pri reevanju matematinih problemov. Informacije iz figurnih in rtinih prikazov znajo uporabiti za dopolnjev

Documents

1. poglavje Mednarodna primerjava matematičnih dosežkov193.2.222.157/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/TIMSS... · Matematika 4. razred. 4. in 8. razred TIMSS 2011 Slovenija