Alpinistični razgledi 25

I1,

!,

" STEVILKA 25 1987 t,,,!

,

I

•

•

,/

/,/

I~1,

oy

I••

•

Večna pot: V-VI, 750m ,8hPavle Kozjak in Peter PocIJornik23.~_1986

- .SIROKA PEC

. '.~ .. '"""-V \"'4 1

I '-'J~ !rl y. \t-,I /,L_# K'r~ 1 t' -:'-" <' lar-N I I ('V ' I ./• '1.-" lj .. 1 .-• • •'} ,'" ri '., . \,

I '"Cl... ",I ~,

:-N '\~\

~ sir~. . '

~\Wq

•Direktna

'v\

f,•

ALP 1 H 1 S TIe H 1Itevilka :1:5

J.AZGLEDI1987

SlJ:ClJfJI V PAXX.ZffICI

leti ..izbrale

te predudelelente

leto,. drugi drlivi. Tato je bilofraocosies rreyIsiniera.u pa lao li

vukolani v

Poziai leti 1961 je bironica F.licita. Von Reznlcek oro.ni%irall vivicIrske. EnO.lb.rgu sr.čIDje. kateregi nlj bi le ude111ile lipiniltke vsehevropskih drtav. Alpinistke 10 bile t.daj v dokaj podr.jene. pololaju in ji.je to ,reč.nje oedvo.no v.liko po.enilo. Ta teden dni v gorah je dal povod taustanovitlv aednarodneOI zdrulenji Rendes-Vous Haute "ontlgne. (R~l. Posebnapozorno.t in tudi denlrni fond je nlaenjeoa ZI alpinistki iz vzhodnoevropskihdrtlv. ZI kitire je ZOIDO. dl zlrldi političnih okoli~čin zelo tetko potujejov tujino. Za Dlr,itltero je tato to Iričanje skoraj edina prilolnost za obiskDoloeitov, Alp (ali PItienicel). »1 pa tudi povabilo ne zadostuje, doklzujeletoioji obtst Poljatov. Zlnltegl IrečlDja se ji udilitila ena laa. plezllkl vspreutvu tllltib ..tavalirj..·, pa h ZI njo JI tazalo, dl lO jo neH s ,.bojzlrldi leptegl videza. Verjetno se je tegl .rečanja teleli udeletiti ie kateriPoljatinja•.•

Sretanjo jeKranjlki gori,hUlnlco.

Pakienica je neklk~no logitoo nldaljlvanja titnj., da bi '1lratlnjepočlsi prestavilo iz visokognrjl v nitje gore (Bolgsrijl '13, Griasel 'I••Cran Sa..o '85 Freeyu1nieres '86L Srečanja ....isokogorju so se izkaula ::aneprieerna. Jlj je zlr.di (tudi) vlčdne,nih tur dru%.bni del .rl~.nj. trpel.Poud.rek p. je ra..oo ni drutlbnostl in ~ele n.to n. plealnju. Xi lipieg••takor po la tu ali dveh sračati prij.teljico in se n.to z njo sr.C.ti , .oe.tednu dvatrlt po pat .inut .••

Po anenju ud.letent ja bilo letotoje srač.nje .. P.tlenici eoo izaed nljboljtih doslej. Odgo'or z.k.j, je enostaven. Cez dsn sao dobro plez.le. zveCerpa ·tur.le". Tudi pieralni del srečanja je bil ·01 oivoju", tar pove dejltvo,d. so detIet. splez.ll vrl to tettib s.eri. To tudi dok.zuje velik napredek vhosk.. I1piniuu v zadnjih letih. t.1.u vse bitreje sledijo tudi n.hdetlit.. Stlrejše udeletente so se nlvduievale n.d itevilniai l.tjiai ,aerai.nad izlati n. Pl1tYičta jezera in TulDVI grede. Anll'leUnje p. so "ak danpridno iZkoriščale izredno pri.eroe tarene z. tet tlZ drn in strn.

Potrebno p. je PD'Il'dariti dejstvo, da je t prijetnea udutju olj večpripoaogl. pr ... okolica ..... ..to ..prsa.oje k.ko n.prej. sploh ni oeu.estno.Udelltha ni uICanjih je iz let. v leto bolj ruliCnl. redne udelltenh sovedo bolj v .anjtini. Vse več deklet .. u srečanje odloči prednea. če jetraj Ireč.ajl plez.lsko zloi_iv. V Pakleoici ji bilo priblitno 80 udeletent iz10 drla" (ponavadi se t.kih ~rat.nj udeleti JO do .0 deklet).

Sreč.nj. KRK ~o Ivoj prvotni nl,en vs lj dllno izgubila, SIJ s. je tudipolotaj tenste v Ilpiniz.u bistveno izboljšal. S t •• pa se je tudi zalnjtllapotrebi po uveljavljanju. Zelja po ohranjanju prijateljskih sti~ov PI je0.t.1a. Zato sa bodo sreClllja verjetno nadaljevala v tem duhu.

V bodoča bi bilo dobro, dl bi se nlta dekleta podoboib aednarod~ib sreclnjudelet.vall bolj številčno in se oe obreeeoje'all s te•• dl bo taa ~ogote tuditateri bolj ta od njib.

Iou aotič

•. " t

;,LPlnsnlrr ;;:,Z':>L,:Dj- ~t"'l'-""'",- ~"'''-''ir.torllo slasilo ~lovllnGl-:!.~ 1I1:,inistov, ure.:!" ured:"lil'J;i odbor, ~l')"'niurednik Zoran G~borovič, o~so"'orniurednik Y'lo;1neo. 1:15lelič, i::dll JL> to1 .1_ski svet lOllliG~j3 z, alpinize" PZS.

PrillPlIYltO poi.i1j.lljte no noalov:Planinska ~veza 3lov.llnije, Alpini~

stični rn::eledi, D~or~akov8 9,61000 tjublj3na.

25. !tovllko 80 pripruili: I~ilon

k~ Arnejšek, Ines Božič, Vojko Bučer, Zoran Gaboroyič, Betko Gali.el" Tono Golnar, Eo~tjen Grilje,144ij" lIonuk, Jtlnko liu.-nar, OuinnJelin!!!!, Zvono Koron~an, Silvo Koro, Pavle Ko~Jaw, ~do Ko~orog, vla

ota KunavIlEl, Ksenijll Lenar;;ič, I:ir1~0 JJ.lllUč, france I',olof;ič, ';>100::li8.l'illči!, .!line hlilč, TOl:la2 Fl3nina, ~rečQ ~ehber6nr, Ale~ Rot~r.

:~(tjr:ir rt.nGelj, I;iro Etehe, :-;t'~tej ~ure, Srečo Trunkelj, Iv~ Vali!, Jeno:: Vozelj i~ Ernne :or~.

3355}9

"~7_1IS

51

55

LportDo plc~~nje Ge mi ~ui

najlepč.o _ '3Ve.liki pionirji .lpinic~~ 12

O RI1j!ii ple'l'lski etiki 17

O tehniCnoc pltlzanju 18

Kako iZbOlj~8ti kate60r1z~cijo 19

O~ulj4ni prsti ~l

Liki, dosežki, vrednote 23Pri Eliei in Emilu Vilhar !,

.8Aneriiki pre.ret

stene, Ol'ilori

Ledno plezanje ns !iorvel;Ke;:l

Dolg dan v carcu

O vrvehDo_če ",vi i kevlar

Plozalna 1!elada

Dorn&čo večnageneke police

Slike na

57. "tran

58. atron

0,,1tku:

RinI - PAKL!:':FICiI. P-7 - 'i1l, a"torjo LidijI' r.olJ-.ak 1n J:::llc:I:(lrinčič, ot;lolo ~e ::api/J3no v \lvodnih-u.;;IiW~ PEČ - Vz{:ilA I"07 - avtor ri3bc Brin l:ozoro~. ~lej~tr;ln 33. .AJ;rt;" t:iil: - SULIC" - LA;; ATCI:": - svt.or rie\.'o'!! ::;'10 )"0;-'0rog. Glej stran }II.JE~EEICf, - f:QV:> ~1~znI \' .TllŽln 5l',~:i - liV tor rbh(' :>10I:ozorog. Glej stron 33.

Avtor k!lrik.:lture na 20. etraui JO! ;iračo 1'runkeljj ;-uh;-iJ:!l • jo rle čo

Yelj žuli je na Il. otrani, It :le 90~."'bite tudi na 0:;;\l1j':l:lo ~_::.. :itran;peamicn zn uGankarje je no 3S. otrl'ni, ;,1Ilin1stitne novie., 0: I'li'kohps 80 na 50. strani.

Goto",o ste žs poravnoli naročnino ~a lansko leto in akontaei;o ~~

pr.o polo",ieo letoiinjeCll lettl. (sku':P.j 2.000), aieer bo t ... :::'e\'i1:;6:::adlJja, ki jo ir.lato v roknh. V JQ"tltkeo bo iz~l11 it.re-:no i'tevil::.~

AR • plezalski vodDiček Tineta ~iheliča TRI CIKE, ki sa bodo ~;-~

jeli .samo .al redni naročniki, skaterilni nisr.lo več v 80r')t!u. ?r..ostal~..,odi bodo razsrabljeni.

!

llAJliOVEJrA HITRA ZAl/KA s; Y(;l"ajenin al'Jortizerjel!l za posebno hude iW-dce je posebno priporočljivo 1<~ alpiniste, aportne plezaleo, ja~~r~e

in druse. Točnej!e podatke dobite pri Zvezi pIIdlllcev ~lovenije.

A-~-25-l9S7-str. 4

•

i,

$POiTHO PLEZAnJE Si HI ZDi UAJL&P$E

o u:llahu !.portneqa plennja pri nas s.o dosleJ prebrali dosti ilovic, tI: ~e~cb-::

po l~Dske. televizijske. prenosu iz Osp.; izredno z.niQi'l stJ blIa lnter.~~ zTadeje. Sl.beto~ v PlaninskeA vestniku in nadalje,ant, Sportno plez&~jc ~~

pohodu avtorjI Sret. Rehber~erja o;; Casniku DnevIlik. S 25-1ctnill SreCo;, ~c:\:~.

gerjeA iz Preddvora pri Kranju se je pOQovarj.l Niro Stebe.

SreCo Rehberger '~Jdl aed tiste redke (pa ne le naSe) vrb~n,ke ple:alce, ~i E~

.e uspetno poskusili z vsemi vejami alpini:... Rojen t. ottobr~ 1961 v Kt~~j~,

doslej je Hul v Predd.oru. sed;j v ir1iCu. J;onhl je tri letnike 'Ol::'.::t~~·.. .:.1980 all' je I9-leten vkljueil ., AO Kranj. S~uk po severni steni Skute.198a: .aa pono?!l Trikot in sacr SiGenc-Sklrja • Dolges hrbta. Sp~cj~t

alpiniste.19'1: d.e 1.%P • Ko~oi: S.er dr. Chodouoskegl in CcatrIIna • (upu. SP Dirc~~~~ ~

Struci, Paair: Dajte1ja Jae•• se'erni steni pika lo.unilna, 149Sa.19U: lotP Direktne • stenarju. Ledioski sl3.p. Vikijeu ,.,c~a. Sl;;/l: ;'0 j;;~ ... :'teni in senrouhodni steal lo ene in ju1ni steni J:orone ll"b~. l.Ji? i::.;,::.:..lot.andu. VIII; Direk~na '1 CHia Seotoni, VIII; Cu.tnova v Zahc.d:li eini, ,';1.7;"kleaica: 11 COildar pa~sa, VIII; Osp: Ir.teroacionaloa, VIII.19as: Pl.lllcoica: Jeojua, VII; Julijci: Steber Ht, VIII+; Ra;; SUr.Ii'!, ;: •.....Dolo.iti: CaninoH v 'i'orre Trie'te, YIII-; 'iil4er io:aiscr: Pot; illi~z, ·'r.•.;'rustlol, VIII-; laanitke: Crna Daeka, VIII.; Osp: Trlatka, lX-; Goba, I~:

19a6: PakleoicI: Rio, VIII+; Raz klina, VIII.; DoltanovJ :otcska: Di:e~t~~, ~..Bogo.1 la padli na g!lvo, lX; nell~ija: Ho. 1, IX; ZD~: Colorado: Cene:;i.::, : ;kalifornija: Peter', Out. Il; ~'t"lItralija; Kasada, X-i I3dia, iAt; in ;;., .••eri IX- lop. dve od nattetih sta ).JPPI •...•.......•..•..........................................................~~~~.

1.1: Sučo, prtd leti sao h poznali kot vrhunskega alpinista, ilo:lavlj;:.1cJ ,,~~.

vilnih zahte.nih s~eri in e);stremneql S.U~arja, ki je pre:;~~tal _arsi'at~'J

teHo steno. v zadnj ta ~as~ pa tt: poznuo kot plezdea, ki je polt!q i~C:ej;:

Slabeta dosegel najve~ na podro~ju !portnega pleta:lja pri nlS. K~ko je pott:~~la

ti. preobrazba?Sre~o: 1 alpiniz.o~ sem se :a~el uk~arjati leta 1980. POskusil se~ se: .:.::.~

tetkih saeri pri n.s in v t~jini - bil sea v Dolo~itih, wild~r Xaiscrju, ra.irju .•. Prihqovalo me je pluanje tl2:kih Slleri, po .otnosti bre: uporabetebnike. Prosto see ponovil vrsto zahtevnih tehnitnih ,.eri, vendar se te nisc~

Ilogel pov,ea odlo~iti ta tportno plelanje. Se lani sta r.zQltljal o sodelo~a~Ju

na odpra'li • K.ukoru.. [er pa se ai je ponudil. tlJdi prilotno:t za oobi:plttalnih srtdit~ v Severni Ameriki in A'lltraliji, se~ se odle~11 za ~po~t~~

plezanje. KisliII, da lIiIIJlaja od ~lo,eh :ahtna pre.ct. PrlVega treni""", ::a.portoo pletanje se~ se lotil tele po lanskih prvo.ajskih praznttih. ko SC~ scvrnil iz Area ob Gardske. jezeru v Italiji. Taa sell na2re~ sre('l J6-letr.cq~

Italijana, ki je tele pred dvena letoaa u.~e1 plezati. Spravilniil treninqol:l :':1zdravi. na~inom ti~ljenja je do~egel, da je zdaj sposoben sple:atl sQcri '1s~ ~j~

do Il. stopnji. Italijln .i je dal dobro idejo. kako trenirati. Sele Dtd dolqieipogo.ori I njia se .i je odprlo, k~j je pfa'~apra. tportno plelan)e. ?rej teQ sipredatavlja.l, );ot si te zdaj predstavlja dosti natih alpinistCIv. ca. jc treba .. ,1

zlhteyno prosto plellnjc trenirati do onemoglosti, da je treba ha daa nare~iti

ne 'ea koliko sto zgibov, ,Ue~ in drugih vaj Il 40~. To jQ ~ista neuIlnost! JazIdaj na din ne naredim več kot 50 Igibov, ,endar to del aa po posebneD si,te~u. ~

ra.zlitniei obreunitv..i. Italijan nu je pokazal. kako je treba trenirati.Pokalal nole je rotoo obdelan tr.a, na katerea trenira, netatere rlzgibalne 71)epa na. je pokazal kar l1a tleb v .alki gostilni. Po vrnitvi iz Area sea se po~sem

preu••eril • tportno plelanje. Dolge klasi~ne saeri ae ne zJoi:ajo ve~. Pc.stalsee .portni plelalec. ker se .i :di to najleple.Al: lako bi ti opred.lil tportno plezanje?

Stefo; V cdoti pol3piull iz~1Z tportno pleunje. "is 1lii , 13'31 je upo~aba n:-n..prosto plnanje cdo H:odovah. Ljud)e bi nas qledili drull~(e. tn bi te naz.tetku uporibili i:r.: ~portno pletanje in ne bi takoj, ko sli~ijo ta prostoplezanje, po~islili n. norec, ki ple:r.ajo bre: vrvi in t;-egajo 1ivljenj~. t,judjena ~portnih Illedajo drugate ):ot na pustolo~·ce. bolj resno in r:aenilll. <1, bi ni tenat in tudi la~je pritli do drulbcnc pomoti :~ na~o dejavnost. Prosto plezanje jctisto n&Vadno pleunje po s};alah ali I;jerkoli. Ko pri tu zatnu:o za Mpre<10\·anje uporabljati tehnitne pripoaotke - tli ne, lestvice in I3rugo, to post.::~e

t.hnitne plezanje. Sportno ~le:anje pa je prosto plezanje telo tetkih ):ratkihsaeri, • taterih je tito 130bro poskrbljeno za varovanje, da t.eganja storaj ni.Vr' se .penj. le za var07anje in ne :a napredovanjl. Geslo tportneqa ple:r.anjaje: 'Irno in tia tl:je. Tetevnost pri tportne~ plezanju ni pogojena Z ne,arnostjo, ,.plt zqolj 1 zlhtevnostjo sr:aeri. ZI za,arovlnje je poskrbljeno tato, dan lIhto poyse.- prel3d tež.J:nn v stili. tikIj bi Cloral t'fl!gati, te ni treba?Zaklj bi .orll dokazovati ~vojo kor:lj1o? Kdo od SportniJr;o., nlilriur sleU~/lrjl!'"

zlhteva, 13. tvegajo življenja? Vat no je II~O, kako hitri so, oziroQa ka~o 50dobri pri pre~lqo'lnju težav. Pri klasitne~ alpinizmu je drugate, Tam pogostoprihaJI do tveganih sltuacij, v Sportne~ plezanju pa le poredko. Tveganje ti.ljenja ni potrebno, da 40kateS $.ojo kakovost. V alpinizmu je ~ogua, ~re~.,o~.

~je (7.~anih situacij vredr.oti, v tportnea ple;anju ila to ni i1~'c~~o.

L': lIi izrll ~portno pleian~e ne 'sehu), tudi pricesi teknO'llnostl?Stečo: Sportno ple~Ir.Je vsebUJe dva .idita tek.ovllnolti: da splezlt tla tetJos.er, di pa dl pr71 ,plezat nd:o s'!er. Seveda se pn te:. pojlvija tul3l J.o~nost

z. tet.o'lnJI ,plezanju. tllt.lno ninal nit prot!, 'en:lar se v tel'l ~e nisee::poskusU. l'Ie ne unba. He :Ioru. rulotiti zaklj ne. Mogoče se:; ~e tolil:okluit, !linu.' perspektivi u ruvoj te tvrsti je v tea, da r10ra biti tI ~sako

tekfto.anje nova, te nepreple:ana stena otiroma ~ftnr. Danes ~ega ~i.oraj ni, Setlasti ter je pri tell treha paziti tudi na publiko, da i~a lahek ~o,top doprizoritta tekeovanja. Retitev je ~ogote tudi v unetnih slenah, kjer lahkor.ttlesbe poljubno pra.etčajo•

........•..........................•. ~ ..•.............•........•.............•.Stnilu rulage pri nu, hj prosto plnanje prsuapu. je, postljljO:te tar.110 ••etnl. To je či.to olvldoo ple:anje po stali l noga.i in rota.i, takO kot.i .sakdo plaZIoje tudi prel3stl'ljl. Dodltne toaentlrje bi prej :r.aslulilo tehnitoo plnanje,

Dnevnik, JO. 4, 1987•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

11: Kito ocenjujet odnos nlte druibe in te zllsti planinstva, 130 tportnegapletlD.)a?Sreto: Dosti tisa je bilo pot ribno ZI razuae,anje. dl gre pri tpo:ln~~ plellnlu11 no,o ner in 131 to ni veji alplni:r..I. 1( nekIterih de1elsh, tler je prostoplezlnje te &otno u,eljavljeD.o, se to niti ni rlzvijllo v po'ezlvi s planinstvoeall alpiD-izao•. vnetlterib zninih sredistih tportneOI plezan)l, npt. ~ Avstraliji in AaeritL gora nitl ni.ljo. ~portno pleuoje PI je bepl:.o razvit". 'Ise sedogaji • stenicab, balVInih. V A.eriki sretd ljudi, ki ir.ajo le plrz~ll:.e innobene drugi planinske opreme, p" krasno pleujo po balvanih. O prnih corah seji~ te sanjl ne. rri nas pa so $portno ple:lnje predoloo tlatili ~ ~.plnlstitne

otvire. Zdaj ,bht'u niti ne vedo, I:.a" nlj bi nu dali. Ilekaj tu,,- so nuu,rttlli .ed dejavnosti ko~ilije za oelprlva v tUJI gorstva, %131; na~ pOllskajobolj pod okrilje ko.iaije 11 lipinitelIl ali $e SI. ne veli kar:. ·~se, tir le PZSdoslej naredila ZI tportne plezalce, je bilo to, dl je zagoto,ill I3vc letalskikarti za .....strdijo. Ilisli., dl bi bilo ;lru, l3a bi zlIotuj ItA U&unol'"lliposabno podko.i.ijo ZI tportno plezanje. Zagotoviti bi .orali netoqa ali skupInoljul3i, I:.i bi bill zanj zadolleni. Skrbetl bl .orali za zbirlnje sredstev II tol3ej.'nost,ta nal3ela'o novih I~ari,. za ob~iske natih nljboljtjh plezalcev vuetovnih plenlskih centrih in podobno. lIenilI, dl delo'ne organizacije dajodOlti denirji za alpinizlIl, vendar je to itr&l3no neorganizirano. Denar dobijotisti, ki bajo neu, ki so boljh orllaniutorji in ti prej pridejo. Bolje bibilo treba poskrbeti za zbiranje denirji II reprazentlnco, za financiranje

~R-Z5-1~7-6tr. t

najboljhh.11: Torej .enit, da ne bi bilo prav, dl bi tportni plezllci izstopili il pllnin.k. oro.niZlcije?Srečo: Kisli., da bi v tea priaeru priSli iz de:jl pod kip. lz.top iz Planinskezveze bi bil ne.aheln, potrebn. p. je druoa~na orglnizinnollt. Verjetno le botportno pl.zal.tvo v prihodnolIti odcepilo, vendir pa ZI to potrebujeeo ,vojetldre, treoerje, oroanizacijo. lot vidic, .e tudi v tujini financirajo v Ol avne•...i, le redki i.ajo podpornike. SI. i.a. v Iranju ~o.ti podpore. Dobia ,oraz.erno do.ti deoarjI, veodar pa .i.li., da bi bilo prav, ~e bi vpllninski organizlciji glede tportneOI plezanja nekatere stvlri .pre.eoili. Tu Se zlasti .isliana vrednot.nje do.etkov, vzgojo plezalen in sploh na drug,~oo gledAnje nanjibovo d.javnost.11: lIko nlj bi o[~oilirali tolo tportnegl plezlojI?Sreto: Vzgoja, katrinl je ldaj, je ZI. tportno plenaj. brez saiIl,. Xe noblOl. hoji %derezl.i, nevlrDo.ti v oorah, orientlcijl in vrltl drugih pred.etov,ki jib v.ebuje alpinisti~n, toll. Za tportn. pllz,lce je vltno plezlnje. To nas110i.1 in te.u je trebi pri vzgoji nacenjlti pozornost. Kislic, da so s kllsi~no

tolo z.-orili prlcej alldih, ki jih je zaoi.alo predv.e. plezanje. Za~etDike bipeljal oa erni lal. jih nIvezal. ur.dil vrv od zgoraj in jih u~il plezati. lakopa potika tola v gi.nutiti ali Dlpri.er v ..u~anju? Polr:ud bi jt., kako jetrebi trenirati, poja.oil bi ji. kak.ne potkodbe in nev.rno.ti so .otne pri tea,pOleb.j pa hl jih opozoril, dl. tak.oi. znanje. ne morejo v gorI. Ce jihzaoi•• jo hribi, aorajo obvladati te druge .pretno.ti io predaete alpinisti~ne

'ole. Za to .e llbko svobodno odlo~ijo. z znanje., ki zadot~a ta plezllce F~ y

gore ne ••ejo!! Sportoi plezllci pleza.o Y krit kih. tetkih s.ereh, kjer je .kall~vr.ta in kjer je zado.ti klinov, da oi nevarnosti pri padcih. Ce si utrujen .li~e se poslab.a vrema, seno spustil na tla in se vrnet, ko se ti zdi, da10 razmere dobre in da .i pripravljen. Nlta plezalna ob.o~ja so tudi lahkodostopoa. Popolo oe.ai.el je hoditi ure in ure dale~, dl pridet do stene. vtateri bot za plezaoje potrehoval le nekaj Uf .

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••Alpini.t za.a rad ra~., da ja ~lo.ak,

najde. Sportoi plazalec pa je ~lo.ak,

in - pr~••

ki i'~e teta.e iD je vesel. ~e jib neki i.~e tetave io j. vesel, ~e jih oljde

Dnevnik, 6. 5. 19.7•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

11: Pa vendar tportoi plezllei ponavljate tudi dolge kla.itne saeri, ki obi~ajDO

ni.o tito llhko do.e;ljive.Sračo: Prave sportne plezllee zloi.a le skrljno tetlvoo plezanje, t.ksnib tetivpa pri dolgih kla.itoih s.ereh ne najdet. eista izgubi je hoditi .li plez~ti neve. kako dale~, da potea v kakini kla. itni ••• ri preple%al en tetak raztetaj.Sfioga, VeUcI, $iti... so za .portno plennje ~ista izguba. Steber Ht hanlpri.er l. en t.tlk razte:aj, pa te ta tetavnost je relativna, ke~ se v nj •• ~a

počivati. ee bi najttiji raztehj iz Stebra preselili v eroi lal, bi ga lahkooceoili z oajve~ VIll-. oajtetje .esto v nj •• pa ni tet je od VII. Podobno bi sedogajalo z raztetaji iz Sfinge. Pri nas in v laiserju sea prosto ponavljal doloekla.i~oe smeri, kjer so bile tetave ocenjene z VIII, ko pa sea pritel v plezalnivrtec, se. kOllj zaagel sedan stopojo. Pojea plezaJoi vrtec za tpartne ~lezalce

oe obstaja. Sportni plezalec te v oekaj .etrov visoki 'tenici oajde v.e, karpotrebuje za zadovoljevanje svojib telja in potreb.11: l.ko je z vrednotenjea do.e:kov tportnib plezalcev?Srečo: lateooriz.cija, kakrjoa veljl ,edlj, je priva bu.ore,ka. Za zdaj najtetjopro. to .cer .veta dobit ke-Ij 64.8 totke. Verjetoo so na svetu trenutno oajtetjetri ••eri, ti so oeenjene priblitno z Xl-: IavIge. Svici ta b/cl. To Bolt orDot to ee (5.14 bl v ZDl io Gettobla.ter (X.I v ZlN. Ce bi splezal eno od tehs.eri, bi bil v tpiei s.etovoeoa tpartnegl plezanja, ker p, gre za kratke s.eri.pa bi po ol,i kategorizaciji ZI to dobil manj kot 100 to~k, za aednarodni razredpa jih potrabuje. JOOO. C. bi tla al vspon po dalgi •••ri n. vt~j1 nad.oreki'itini, opro na Pik loauniz.a po Borodkinovea stebru. bi pa za to ~obil pribli-

·.3-<::5-1 ';·:?-Rtr. i

tnc 500 točk. čeprav $ tati. yzpono. y s.etoynih alplnističnih krogih ne ~i

polIenil pray ~osti. Podobnih ne'llialoy bi lahko o.ttel te eelo vrsto. Tudi tatehnično najl.tji 'zpon na bi••laj.ti odpra,i Ol ,et kot '.000 Il bi dobil .eč 1kot 2000 totk. Z. tehnično ponovi te, klini v Pakitnici dobi. 5. totk, ti prosto 'pa 'O,. ker le pri te. upoiteva doUina. Tld.j Slabe si je hni kljub izjellnh jdosetkoa prislu!il le republi.ki razred. Bi,li., da bi bilo treba ZI .portnoplezanje uvesti svoj~ kate,"ori:adjo. Predhglll, D&j bi bilo ta .edu.rodni Irazred te nlprej potrebnih 3000 točk. Z. ta razred bi .orll ni leto .plezati 4do 5 ei.tih de~lltt. Idol' bi uspel taj tatega, bi li tara. lahko pri,lutil IaedDlrodni [lzre4. tDI de.ltt. olj bi bila .redna 5 ei,tib de.etk, tako aa biaedDlrodDi razred d05egel tudi, te bi preplezIl 20 či.tih de.eti~. LaDi sta bil tuvrlčeD • z,eZD! razred, ker se~ i.el za ••boj l. Dekaj tetkib. dolgib 'zpono'aa 'ečjih Dad.orskih 'iliDab. Pri .ebi ocenjuje., dl .e••i • s,oji.i .rpoDilaui ta rl~red tudi pri.lutil, .isli. pa, dl ,si, ki so i.eli ta rlzred, tegaaiGo zaslutili. Kisli" aa bi .orali biti tudi drugi kritični pri oclnjl.anju.vojih dejanj. Lani ais1i., da si je .ednarodni razred upra,iteno pri.lutil leTo.o Cuen •

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••Prea priblitno aasatiai let! je , laIriki John Gill • ~jo .pecialnih, 11pial.tea tl~r.t Diti priblitno pornaaik tr••i_go" .plazll nekaj izj.aao tettihkrltkik zI4e" k.,or drUgi niti ,.topiti ni.o aooli. Prapričan , YTe4Do.t .?Ojik~el je u~,l d[~iti , 'rlenje f3ezdo in •••oljni alpini.titni Ja'no.ti .porotiti: na 'rh tega bal.ana, pa čepra, j. ,i.ok la o.e••etro., je tete .plerati kotpriti na Kount I,ere.t. K.kaj let je bilo potrebaih, da lO ljudje to lahkorUUlleli.

Dn"nik, l. S. 1'87•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••11: lako gled&t na odnos aed tportnia plezlnjea in alpini1aol?Sreto: $portni plezalci gledllo na .teno kot ni objekt .'oje;a delovanja, alpinisti pa steno 'e .isti1icirajo, jo 'itajo, jo občudujejo: Sea proti poveliču

joeia ~.se4ac , alpinizlu. na stene ne lorel pre.aOlti. da ti le do,oli, da jopreplezal. Alpinisti poudarjajo, koliko doti.ljajo. ee res tlko globoko 401i'{ljIIjo pleunj., tevil ni treba toliko uzOlatati okoli. Ga,orijo, da .portniplezllci pti plezanju .anj do1ivlj&lo, kat je tista ne~ost. Tudi razne stenice, • kater ib plezalo, '0 lahko lepe, • čudovitem nara.nea oklju, naprieerrazli~na obeorske pQtine. v alpinizmu platilo dobi.. ko preplezat steno, to .evrnet v dolino. Ked vzponol je velito netlovetkih nlporov, odrekanja, tudi Iraz,preao~.na obleta. tetat nahrbtnik. pri tportne. plezanju pa s. lahto .slk hipz&'edal uti tka plezanja, gibanja, Dobena ne'arno.t te ne oorota, leFo je. skalaJe topli, opri~ki so č.r.ti. Ce si utrujen, se .pu.tit dol. !i3t'o lportnevaplezanja je gibanje - vibanje, ki gi e-ogota različna razporedit •• rarčleab •steni. Ki leplega kot stoodstotno 'aro,anje, topla steni in skrajni teta'nost'.eri. .i n&tljučje. da 'portno plezanje pri.arjajo = baleto., oa po,elujejo slportno Vi'Dutito. Gre u ujrazlienejte koabinacije gibo" polohj., telesa.Skut•• poVedati, da i.a prav toliko aitov, taro, in ,rednoltl tot alpinizea,vendar teoa tako ne omenja.o, ker a.nilo, da javno.t zaniaajo le reZUltati •

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V hribe se. lel lani le dvatrat.

Dnevnik, 8. S. 19&1•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••Aal Je re., da .portni pleJ.lei 'ta,ih Itlno tudi Mpopra'ijoM in Mpriprlvijo· .as.er?Sreto: Sportni plezalci a~er, preden jo splezajo, obieajno preutijo. ee gre zatetke Iberi, si jih te prej ogledajo, tako da .. ob njib spustijo po Tr.i zvrha. Sler tako labko podrobno prettudir.jo, te ore %a pr'enltveno ••er pa jotako opremijo tudi 'Ivedro~~i, jo pripra'ijo in otistijo opri.k., S.eri nesmejo biti truSltive. Opri.ti so e'r.ti in varni. Hiti ni tak oreh, tot netateriAR-25-1987-Atr. 8

ai.lijo. te prvi ple%alec n.redl vzace~entir.jo ali pa jih odbij.joza taj ne bi odbil dobrega opriata.tetnnost?

steni opri.ek. Ponekod pre.elike oprl~te celostr'3. Oseh~o se s tea ne ,trin)'A, venclJrte s tell n.udi. dobro .s.ln, povet.::! njeno

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V Aaeriki imajo določene s~eri te pravo zgodovino in .sloves. Vsak~ sa~r i~i ~.o~

kij uc. 10 zni no kombinacijo gibov - lahko 3ta tudi dve ali lri - kako je ~ccr

aogode preplezati. Xo to ?d. mou~ biti SililO h fizitno sposoben. da jo tudihud".

D:lunH. 9. 5. 1981...........................................•.................................. ~

Al: liko je z ocenjevanje. te~avnosti saeri? Nekaterl~ s~ert~ se ocene teta~~o

sti z.anjtujejo?Sredo: Tetivnost s~eri llbko pr,v)lno oceni •• ce nljde~ ideilno zaporedJe ~i~o~.

opri.lov, obre.enitn. Idealna koablnacija je najl.~)a ln to je tudi pravilnaoeeoa teiaYoosti. ZI to je vtasib potreben dolgotrajen ~tudij in tudl po 'etposluloy. Obitljno iea. v glavi te .se ;Iporedje giba. ln bi SlIler prakticno ž~

labk~ praplez.l kit _iZe. Ce pe plezai SAer v prvem poskusu, je zelo v~rjet~o.

da ne najde. ravno te idealne ko~binaeije. Lahko %grc~i~ kak~en oprioek ali y~

zatn,. , kak~no drugo kODbinacijo. Ko pri ponavljanju najde~ bolj~o kODbin~cijo,

se telavnost z~anjsa. Utopiji v Paklenici se je tako napriaer ocena z IX zni:~lJ

na VII+. Treba pa je povedati, da to ni vedno razlog :ta zni~cnn)e ocen. Vta~-:n

je treba oceno tudi uskladiti z oceno podobnih tetav v drugih s.ereh. Težavno~t

'uri rute tudi z do12ino. Iratek odsuvek (obico1ljnO so to J GO' ]o dol'i"iodstutil zdaj ne aore biti teZji od IX-. v daljsi s:;:cri. v talen IH! ;:o.~~

potiuti, pa se ta teZounost poveca. V Hec~iji illajo tai:o ~ dtsetlt. pa ni nobe;:::odstlyek tet ji od Il. Kisli~. d. v nltih Alplh noben od~t.vek ni tet ji od VII.Tudi Goba, O,pu ni.a detajla, Iti bi bil tet ji od VII·. lo pa ,e saer podaljtJ,,e teiavnost poveta. te zlasti. te si tetki detajli sledijo ~li pa ce je najtetje .esto ni koncu saeri. Za ipottne plezalce ao ,aeri. ki so vlsoke .ec tot JO., le dolge. Tate SIIlui zahtevajo tudi vedjo IIzdrUjivo,t. Zase ais1ill, da iUll

"~ .oZno,ti v 'Atteh, ki zahtevIjo vzdržljivost.AR: Xaj pa menit o poStenosti II Sportnem plezanju? Posalltznik lahko hitro izjavi, da je splenI ItlktllO .slJler, pa je ni, aU pa zallol~i, da SI je uJce pOttali,,1, prije.oa za klin ali z vrvjo.Sre~o: Ne.oqote jt pr.goljufati drllge z hjll/ljanje., d~ '1 prcpleul ne1:oduetko. te je nisi. Tocno se vidi, toliko je kdo dO~tr. sploh pa pri tC::I.koduj.t le sa~e.u s.bi in sebe qolj~fIS. Keni.. da je ta proble: 7 .lplnit=ubolj peret. Pri iportne. plezanju pletit pred publiko. Plez.lt.v~ sposobnosti ~e

d. bitro oceniti. V alpininu pa clove):u, suohodcll, ti I:J~d. dl je neh)splezal verja.et.Al: V zadnj •• CISU je bilo sliSati .et pri~b, li,o letel~ ni odnos Sportnihplezal cev do nlra.e. Nekatera priljubljena pletalska srediSta se s~rcDin)ajo ~

s.etUtl.S'reeo: Najprej hlill poudariti. da tudi alpinisti one.snatujcjo naravo in stene.Poqlejte SIlilO, kaj se dogaja v Himalaji! Glede Crneqa Kala pa :IOn" reci. da jeto svinjarij., kar se dog.j. tali. V Doll:anovi soteski, kjer ('ilj·,Ol·' ple%l:ll, sebo. boril za eistoto. Ne boa dovolil, da bi jo z.svinjall. He ve~, Ita~o JC.ogo~e. da ne .ore "ak pospraviti za sabo in odnesti nett. V t\ljini je \.plezalskih sredi.~ih red in tisto.11: lako gle~IS na tensIte II ~portn.~ plezanju?Sreeo: KisU.. da j, plezanje ZI ZeO-ste zelo pricerna hortna zvrst. Stvar je.arna. Pravijo. da 'ta gi.nastika in balet idealna za tenske. $portno plezanje.sebuje iste ele.ent. kot ti d.a zvrsti. Zenske i •• jo bolj izraten občutik ZIrite. in ,ibanji. vidi., da se Zlnske rade ut.arjajo s tta. po. sod see .recaldosti plezalk. Vtasib SIla bila z lido Ro:aib soplenicI, Zdaj pa lIu!a plezasa.ostojno. V tpottnem plezanju ni drugega v na.ezi.11: X.j .ani. o udeletb,h tportnih plez,lcev na odpravah?Sreto: Za udeletbo na odpravi moraS imeti ta seboj te retultate. Sportni plczal-

kaj se jo takratda S.1lI jo zvozil,

za~.tnH:, praktitno

ci lahko skupinsko o~i~e,jo $redi~ee tporto';a pleza~ja v tUJlnl, ,endar tega nebi henonl 04praVl, prej bi tel:lU rehl turneja. Ce pa bi kdegl plezalCI: ..1I:a1& lldele2bl DI kaki alpini,ticni 04prni, lIislb, dl ne bi bil upr",icendo drutbenega denarja. Pr.j bi se 30ral izkazati , visokih gorah.11: Go.oril .i o te~, da tportnih pl.zalcev tveganje ne zaniaa, da se zavze.ateza ,toodstotno varno in ei. tet je pleunje. kako pa gledat na nojo preteklost?Bil .i ed.n od za~etnikoy vratolomn,;a alpiniJti~ne;a s.u~anja? Ta~ je tveganj.izredno .eliko.Sreto: To je te Z90dovin•. Zdaj Cle je groza, ko pOlllis 1i'1I ,dogajalo. Bil. '0 neverjetne stvari in res selil illlel sreco,hll .n slabo opreIlO, pr..ehke SJriuti, Jlabe vezi. Bil su.e. bil brez osnovnega alpini.titnega ZDanja .

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••lribi .0 pae ob.ojlni na lehto ple::aDje, hjti telne, ti jib je fin bol .otpreplezati , .upala, • Verdollll nilo (io oe bodol nt t.tave. Senda O'leduo.trogo objettiTDo, po teta~noatni le,tviei, brez upotte.anja ~re.ena in ,itine.To je .eodarll preprosto iD udQi !:o thU, ti .. ,..dno nou ruburjajo, ko.lilijo, da j. Copov steber .oder. Tudi Gobi je DI llajboljsei poti, dl dobi to"s"'lle~e" i •••

DnlVnik, 16. S. 1987•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

11: Sportno plesInje je na sea tir$a javnost spoznala z neposrednil te!e~izij~ki.

prlnolol plezanja Gobe" Ospu. "i$lit. d, je privlatno ZI tiln~ke snemI lce?Irato: Ta Z'tlt plazaQj, j_ zelo atrakti"nl. ljertoli so takrat pr~no$ gletili,so bili nuduhni. Ljudje so st~ar zdo dobro sprejeli. Sutno pa se rai jez.ddo, ko 10 ae pot.a ljudj., kadarkoli SlO se poqo.... rjali o tu., S;lrahvdi.hj bi bilo, ti bi padd dol. lot da sploh niso nzuaeli uhj -;r"l, "P'Cnh."'ro".nje! Ki,li_, dl lO taki preDoli in filai o Sportnel plezanJU ZI ljudipri,l.tni in zaniai,,1. Zaradi lat jega dostopa se da st,ari dosti ~ol)~e posnetikot pa reportah J hiaalaj,kih odprl'. ribi z odprl' so si podo~nl, \"Se seponavlja po htea natelu, O9roano je "Hallhnja" in ulo doqajanja.Al: lak tne natrte iaat za naprej in kako oc.njujet mol nosti za nadaljnji razvoj'portnega plazInja pri nas?Suto: Su hUm tbbolj dviQniti te1avnostno stopnjo, ki selil jo sposoben preplezati. Do.' bi rad splezal timvet te1kih smeri in preaag.l ~e k~t.1ne noveprcbine " Dulhnovi soteski, "Crnn ldu. Ospu, .ogote tudi v !Io!linski Seli.Gl.d. nate9a tportQega plaz anja aislia, da bi razen tistega, kar 5e. ;ovedal teprej, potubo,..li tudi kakhn vrtalni .trojtet:.. ki bi si 9'a ph:.:;1 lahkoizposoj al! iQ krone ::a opre.ljlnje s.eri. Clede plezllskih oblocij pa ~1~liQ, daje Dul1ano,.. .otalka zdaj P:'l'O sredBte Sportne;a pleun)a. Crni [,1 .. ~ rrehatek. ponudi lahko salo det.jl.. Crnotici lO prenajbni. Osp je prelahek in pre·dolg. PatleQica je h prnet alpiDisti~IlI, szeri nad parkirittu pa nrt'tratte,,pet saao d.tajli. Podobno je :z Karjano., prevet je rubit in ila rre~nlh

••eri. Vranjate Drage tt ne pozna., tudi Bohinjsko 8tlo poznaa le iz Il 'p~~edo.uja. Peei , Logarski dolini se liii zde predale~ in hajo v glavnelt rt ~dol;esaeri. 1'I11UI, da je peupektivna KUj. pet, lIogoCe pa se bo naU. $e taUna,t.na ba Prilorstel ali kjll drugje.

u,eD };~I-:l!I, I:Ow;;Jl'l:::'.;KL~:. 1('7.~:; ;" ..,; lo,r:.7

Ob branju Alrini~tičuir. nov!e i~ docoYinc:1'i, kdo pa je tli le ~r;>n"! ,.or::?

- .l ne YIlE, d:o je to "r.. v:.,'I'r:-'· tvoj :oll'i::'. .. t;i: i o' ~.

AR-25-1987-atr. lo

v!'o<ll • ,:...11....... u 01,u.1~ dU.- ••4.,. •• ~ 1:>"1-UhU. 1< 4. Il!, ,. .. hlJ ...~..f•• I. j' Fn. 40OO ... ~ _ ....... ,IoU O 1Hlj OU,Uhl~ 'r•• f·"ll~h , ••u ••a. kto .."lu .... ki jl1< t.,••H "",.COf. '.U f •••1J, ,1....1011< 011 oof'O!. ot. ...~1o••ll. Lo ",udo. Iooj jla .1 .lof. ~. "'•• do '1 .\k... hpo","1l.t 10 ......U jo ""S.....,.".. l !<oltr.., ...... _. _c- ""t< 4. "1 oo qj JII"~•......n. Ja h"'"lJi&lo.

, UlO;JD! l,o.~ nJX:&.l OOYCUIl<I <) , ....$T'i'\I 00:0:.:·... hll1<. lMl\1. j. Hlo p'.IU.p .-.l1 :l.to ........ i ......jO......tAto .kol,1o. io~ PO oo "li... lo" .,1_ k..~. $ t<>.on.tll<h.1 '1"'0"0:1. I:t 0.;1 N H~ ,,_oje..•••• • 11 ••Ik~••h. ,.""j.. Ul,ljh _4101. Id ot... ol tut ••• 10 luH .... ~~ .,rl1 «.~ ru~h=•••"""••: ..... j •• r..-,." ,. ~d to o"tok..l plod••H 1<o!1 • l'> ~t" "1-..~ ,,~.. to~.l t.a '_0 "'''''':.'.lo J••,...10.1 ..krsto. 011. 1.·1. F"11'~"'" ;-oov.ll of·~._ .... t··=!.l ••bl. 1'1 -:.nlj.·:U*,;:;I Ili' ;l(lLD'OI (010.1 l.4.l ll,ld.. U .....~'" n ••uloo V • • l ... 2~l)"41. !lulool<t. __ .. AA _.II" l'<IloroaJlt ..ju~""ol -.::..... ='~ "'" n",. oll oo kJo " ....!b '0-';r••ljUj.> lo ...41\. i-U41 J. _ .~to:u.l _~ r<o4 Mr~U.,,", la """'t'J lO"~~ .~'u. ~:-O·.!l

nlU. "';>01 col b<, _li. rr'rrl~ CIO to" ...1l~ ....~~ ,,1 ...• ..1 ..... ,.,1"".' .... '>1 <.h~·...UI....1'."'" ,taft! ,. ••t.!"'. 1:<:1•• 4.U tk•• ~. r...Hll • "J'~l 'p.:t.1>1 ~.t ao~t~lll.;c o' .~.'"" ,'tI-1>IU '''koJ 'l"''O.U, o. ~." ..~r" _,••• lot n' J"'1I.rU lo~. :'.olu! •• rrb= 07".,,1 tto,.:ltn.c·- Zri'b..k'l' ;or:" ••• ltl>r t""l~ 'TO." .1 •••••"....1>0 ... k ~...ht ... to 401!,,t~''', J'oh<bllt1 I. oo.!lol t. , l~. WI! lo••rlnluh ~Uu. Id. 'Fnt,.,.. l"'*OOU' .t.o.t••I:o ble. _<olJ' u kol:~ I. "" lo ' __ 10_•• otro&" k."loljo. r.l >o......t. hI.........to.h.olj.> trl.~utl _ 1 ". lT.01'F'. U ~.ll. .......j oo I. 'IOU U'ilIN.l1 • .....~ !'<6"<

F80n1l! J1.l<I,>,I.;D\ _~a.o'" .aJ III; ..zn\lQ.~:I'JO' ~:i·U'W:;. t'''.!>ol thU • ~••e' r.. l". !'-o,.ut•• "".Jo ...<It<I......j ,.~. p:1<I j .....h .r. Urd"". l'! .lo ~ c~""t. l"~t .....u. l:t. ',••,..... rol-o,. Rol U.l ~''''.-plu'''Jo~''O\ J.lll' " n""uljl ....~l ~.:"ll.

Č..till'. FUU. ,1.",,10......." "J• .-.•••". ,.. to.. ~n~...<l _ ••• 1.,1 • ..,.....r""l~...~ ~l\..1 '0,.•••111<0 u pU"""J" Il ~ ...ID!'- Iol'o 4.h. kol l •••lalo"" ~~ '~~0,~~1"o .!1to. r~ ~t ti la-1>,"" FI.... /Ul ,. 1 t .._.lJ .01. rIo .. l l<lJ.~ tro""" ~1I.~. ll'~: ..~ .. '::O'i''', rlo'.l......-tn. It&zY'hoto ljl _.1 tola.,.. 4. UU. &>''''''''''.1' :'> ~. ~U••<~~. ~~.., .'. , •• , 1I,1!"....U~ ,...d...U ..l. k.t Aa (.1.1"" h."H.~ ili ;;"IU"~), to ;. ~lo<lt Utt ......... _ ..... '. -. ~,."l'~••1loU ~ .. 1<0., to..l ......to~l.~ j.,I.lo, '"",,1 ...~ ",".l: •••~.l ..:1 "-"ii""" c' :. ~1: ~~J'" ,.lI•• rlu" _ ko......11_ ! .. toHh •••

('foe••"'" r.11jl" 0:. ".·~~Irt~o

11; \ .. I.~t! ..U. '"'cl.~""·

Plll.lllJE PUU,UltQ.\ VOD~JlO Jt. t~nLl). ~t ••1 o.to.;., ·.'ht.., ..l\'~ ~,?"n'r. 1" ... ·'c-,"';. hlo. ;H.·.-'.1. ,"-~41 .1..,. •••1 ••'.01. t1,..~jO .Uk i-tl .'~" I •• ft :! ·n· '.::,j~y" .·l'~~ ••••. '1oo _ ri 11·_ t I"$!-~••~u ~"H. YoH.-. nI ""',,_: 1= -.,- . · 1. -- "h:~

&Oc104. l., or-erIO FI_...~...-eU.!.. ",,4 "1'0". 0F..l~ ... I" !.! t~ 1t.o;;....... l r.:.~,_tj.a~ )I•• j •• lo ... jO U:!F"-.Ioo:!lo • • 1ftto.."" )1 1.... lII...! : .....-ltjf.· :lo~·1.:lt

..uli... t • ........_ d.j ta """'" ro<l..... ~...:....<1 '.~._.- • ..!Il.~.l rl···!·,··.t O.-••••!.

ulSo- "kh. cIol. h lolu... Ij I'tlj .....~ ,....>A~uIU.

'oo ,loot..ko &t.. tu. al,I"IoH~.1 .Ic.kl ~. o. n. t ...... ;. !"<r.•o,.,.,,,!t !<.'.:.q,. ;'.-"..1.', ......~ko.10 _ji. ,_.oo 1.1'1..1.... All r••- I.loj., h •••_. ;••••••• I. cO .•~ 10[0 ..""o'''h\, ••1~ ••• , oo "lUI h to~ J.b•••t.h~'J. oJI"o~. {.~.!~~;•.l'0CA11< ....,I/i1tu !U:tUcA _ UP« rer. EI;)!I!l~1(,j, t to •••o.j. t .... Oo>lu. lo ':'1\•• •~...z ,"'-.L:,H •• ,.11. 1~7 (S.J ror-... "'" to ,. _t.u ....lk T "-l....J.; ~.Ibo.t~.. ;'orH. t<o.~_V"Y. ~·111l... ro~\OO_ hl_t..l1<o "10 po J- ,.l.n 4<o4f,1 lo ,.10..,. ~ hl """~•. ~U.....nil .. }o 1.al I.-hl ."""It'o,h.-401 1 po. • Op. Ul. n l .....1<.lO ",,_.11•• '-.1 jlao......pU L:.rloHl. _t.«•• ~~ ,,_.,.... j •....100 _11 p lltoo ••1...... br .l~ to ••.l""I""..I."H 1• .-jloo1J ."'hj~t ...H .. Upl"."~.:~......H ••j.> I..joo 11•••too.1Jl.t.oIJ •• 40 .l 1 ••~_ •• 1••" J hh.!- ". ~.._ ~r._.."",lo ...IlO ~p H.,,", ,.I....,~. "'.Ikl .. 'III .atl "..l •• r.~~.j. r' .1.., ~o~ll. ~.. ni I·l.l~ "'-0:.' ""li .,hpldll. ""oo... j •• ~. ,,""'~ j. I"'I~keHlo 1'"':', ki j. ~.o.....""..10' ,.,~.'jn ,.!••.,, ".:.,_•.O J~ Ml lt>~j.o~ •• "1 •• tlalo ,....."." "'I"'..l!.U. ~,Hn••n.rlt.. '" bO O".'. ,,<..d!.. ;>oj •• lo•• t 1••• t.rJ.j' ." O =e.ll nl"".,,~. rlo",,1<". ll. ·t~.- t, ~< .t~t.!-

.1_. k1 ol "'j' ,.1"1o~.j~. -. H .., ....... !t I~l.l.t1 .. rl.1'dl Ul oI.....ok1 .1,lalloH 1>1 oo U "..J.UIt. h l ........l.Lt~ f'l"lr~"', '_"",' ;-;". "t , •· .. '~I_.1 _.1 ,.tFlI Fh.Io Jo'" , •• , ••1,1.IoIH.. Ul ••",•••..•~.. :I ,"" ..... ' :; '.' . _, :."~,,_

.. Jn•••"". I.~l \001.1 ~ MoIl fi.........".

••

jotok

Bine KLACVELIKI PIO~IRJI ALP[NIZ~A (25.del)

Rudolf PETERS <*1913)

Rudolf Pet~rs je bil eden vodilnih nemskih alpinistov iz drugepolovice tridesetih let. Vec let zaporedoma s~ je enakopravnokosal z dolomitskimi in dru. imi alpskimi plezalci in jih ponekodv gorah jut.ne Tirolske oelo prekosil. Zaradi plezalskih indusevnih kvalitet ter neverjetno drznih podjetij ga najuglednejsialpski zgodovinar Fritz Schmitt uvrSCa v znameniti krog dvajsetihnajboljsih MunohenCanov, kor je zares veliko priznanje. Kdo vsesodil v slavni krog, je razvidno iz zgodovinskega seznama, nakatereIII so poleg njega tudi prof. Hans Pftlnn, dr. Wi110 We1zenbach, FrMZ t.lieberI, Adolf Deye, Ludwig Purtscheller in neke,Ji"'en iz Hi lder Kaiser ja. Petersov prvi in obenem prvenstvenivzpon preko severne stene Grandes Jorasues po eni stranipomeni vrh njegovela alpinisticnega delovanja, po drugi paizpolnitev .orace zelje vsaj Stirih generacij vodilnih otoskih inevropskih alpinisticnih navezo Pred njegovim zgodovinskim vzponomje bilo severno ostenje Grandes Jorasses popolnoma neraziskano,razen skrajno desnega in levega boka, kjer so stari pionirji lena!li nekaj lazjih naravnih prehodov."Sediva natancno tu, nasproti sovrazne in mrzle severne stene, kinaju .orebiti pripusti v obupen boj. Ali je to rezu~ljivo? No! Knama priheja poeasi in neprisiljeno dnevna svetloba preko zaledenelih lesketa joeih se grebenov. Namenjena je srecnezu, ki bopobral vrh. oo

30. julija 1934 Rudolf Peters in Rudolf Haringer vodita noskok naCrozov steber v severni ~teni Grandes Jorasses. od devetihplezalcev edina preplezata kljueno mesto. o morata zaradi slabihrazmer obrniti :"Spet stojiva v dnu kraje, kjer sva se bila spustiln. Sredinajhuj~a ledne vesine se moravo zaeeti pripravljati na noc naprostem. Povsem premrazena in zdelena ne veva, ce je sploh Se veloveSki moCi, da naju ne bi znjela s~rt zaradi zmrznjenje.~rijatelj .re nenadoma proc od vrvi. Pravkar kleSem s ~ladivom

stojisce. Skort:lj ne pazim na to, kaj se godi. Napol mehanicnosvarim, naj se brez vrvi nicesar ne loteva. lIaringer oeiLno vmehkem snegu dobro stopa; nekaj korakov bi rad preeil. rl~ biotipal kaksno pripravno mesto za bivak.Kratka beseda sikne k meni: Led!Vzemi vrv! zaklicem.Prijatelj spodrsne. V senCnem obrisu vidim, kako mahne s kladivom- zaman. Kako se spretno zasuCe na petah. Ostro nakovan~ petebodo zavrle, vzdrzale!He!SenCna postava prijatelja hu~kne nekoliko v globino. Tam j~ nekajskal. Iskre se ukre~ejo pod ceviji.A senca drvi v temo, v noeni nico Petsto me~rov glnhoknnevidni prepad. Sli~im, kako trka, cim nize, tem vise: tak- tak - tak ...Nato nekaj zamolklih udarcev: padec - in padec -- padce lnNieesar vee.NiCesar.Naslonim se na ledno steno. Vrv jo v moji roki trSa, bolj ledenQkot prej - neresniCna, neusmiljena, mrtev predmet.Potem klicem v noO, v nio. Zoprno mi rohni lastni glas v uSesih in tuje. Vem,ta sne2ni motait pozira tudi najglasnejsi kdk ze poAR-25-19S7-etr. 12

•

sto metrih. Pa kljub temu kliCem vedno znova. S pridrzano sapopotem pcslusalTl. ne.penjam zivce do skrajnosti in slisim vzamolklih udarcih ... utri pe lastnega srca .......Kako prijetno bibilo zdaj zaspati, samo za malo Casa, le za posku~njo. Saj ze veCkot oseminstirdeset ur sploh nisem spal in dve noOi ~orda samo potltiri ure. 't'oda se nekaj je v :Deni, ker se upi re, kar se nizlomljeno. To je volja, ki pravi; Bedi, pa ce ti telo otrpne, kobos povsem pri zavesti. Nekje okrog zelodca me ~aboli. Ce bi biletrebusne' misiee mocncjSe, potem bi me nnjbr2 zvil strahovit krCmisicevja. Toga lega je temu kriva. Yeckrat se ~oram usesti, dapoteanem kolena k sebi. Pa spet ~ine.

Ledeno me zgrabi brezcutna noe za srce. Nekaj Casa ze bije OkOI'nejSe. nepravilnejse in obcutno. S tezavo se dviga prsni kos, kakor pod bre~enom, ki je vec stotov tezko. Ali se je spet nakoplCLI snezni stozec? Ne! Razbijanje postaja vedno mocnejse.pocasnejSe. potem bije nenadoma na vso maC. preneha in udarjanato se mocnejo. Kaj je to? Ali me bo zadela srcna kap? Grozo. ~e

obide in tezko kot Se nikdar se zravnam. Razen teia ~i tudiprimanjkuje zraka. Zberem vso energijo in z odprtimi usti dvakrattrikrat globoko v9-ihnem. Prsni kos me pri tem nezno:;;no zaboli,tako da se zgrudim. Nekoliko pa je le pomngalo. Srce bije spethitreje. Ne upam si vnovic leci; rll.jsi cedlm tako nerodno na ledenem razu.Tudi najdaljsa noC ima svoj konec."Petersu se po stirih dneh v steni posree1 priti do ledenika. kOlrje izredno clovesko dejanje. Medtem ga imajo tovarisi \'.e zamrtvega, ga nato opazijo pri sestopu, Il. pod steno tako trdnozaspi, da jih ne slisi in ga najdejo Cisto slucajno sele dankasneje. "DlvJe tuli snezni vihar po vrsnih grebenih Grandes Jorasses ln rohne razsaja po mraeni severni steni. V onemogli jezirobka oknice in vsipa valove ujedljivih lednih zrn~ na ~ipc.

Hala kOCa na Leshau&kem ledeniku se trese v temeljih in $kripljcv vseh tecajih. Sam sedim ob oknu in str~im v slepo besnenje ele.entov. Vreme se je Se bolj poslabsal0. Le od casa do Casa zakratek hip odpre pQiled na severno steno. Zagonetno stojinesreCna orjaska stena v zicski odeji iz novega snp.s~. Ta hip zaCutia, da je zame usodna. Se bom prisel in dovrGil hej. Ceprav jeprijatelj Haringer odSel iz nasih vrst. zivi njeg,~v duh v nas;nemiren je in nepremagljiv. "Peters se re~ vrne in 26. in 29.Julije 1935 z Martinom Meierjem prepleza Crozov ~tebcr. Bil je toOudezen, zgodovinski vzpon. (GleJ knjigo V borbi z gor- Ljubljana1931, str. 114 in AR SL. II, str.9)Preplezal je domala sedemsto smeri. Njihovo odlike ;p do12ina,prelllOCrtnost, izredne in skrajne tezave, veliko pr.··· ... a plezanjein ponavljaini Casi, ki jemljejo sapo. Med te vzpone !lpeda se~anjsa zbirka zimskih. 5e posebej izstop~to prvens~vcnn zimskovzpona v jugovzhodni steni Schusselkarspitze leta 1936 z AdolfomGottnerJem po smeri, ki Jo je kot prvi preplezal leto prej. in vjuzni steni Dachsteina z Ottom Eidenschinkom, leta 19~3. Prvasmer je nekoliko teZJa od nasega zimGkega AschenbrerlfJerja v't'ravniku. drugo pa lahko primerjamo z Zajedo Sit. ro~.ml je preplezal tudi severni raz Grosses Muhlstarzhorna in s,~v' ozahodniraz Warsteina. Dve stvari pri teh zimskih podvig bod~t" v oci :nanje ni bilo nikakrsneg8 vecjega odzlva razen ; 1lnoml1neuilednih notic v glasilu DAY in dejstvo, da je Se naprej ostalbolj ali manj osamljen in smeSen zimski Don Kihot. Poleg njegnsta orala ledino zimske.a plezanja samo Se Ilias Rebitsch in fritzKasparek. Zimski alpinizem Je prisel bolj do izraza sele v drugipolovici petdesetih let, Peters in Rebitsch sta bila prl'llvzapravdrzna pionir ja, ki jima pripada zaeetni korak, saj sta prepriCalasebe in redke sorodne duse, da ne gre za nikakrsno norost, ampak

A~-25-19S?-Btr. 13

nova po~~ v razvoju in hotenjih mladih nemSkih ~lpinistov. Kakoje z uvajanjem drugaenosti, dobro vedo zagnanci in preizkusevalciVsakokrat se je taks nemu nli drugaenemu navdusenju za nekajnovega oz vso silo zoperstavilo tradicionll.lno, ki enostavno nema.a prevratnih zamisli mladih. "Tako je bilo vcasih, tako jedanes. tako bo jutri, Po. naj !ltari porecejo, kar hocejo. "Nedvomno sta IS svojo vztrajnostjo in ocividnimi zimskimi uspehirazo.ozila tudi najhujse nasprotnike v vod~tvu DAV. ki je leta1937 dal tudi svoj uradni blegoslov. Morda je tej nevsakdanjipotezi DAV. ki je bil drugace znan po svojem nazadnjastvu, velikoprispevala nova miselnost nacisticnih veljakov, ki oo potrebovalicimvec "nadljudi".Kakorkoli Ze. mesto, ki Petersu zaradi plezalskih uspehov ~pravi

ceno pripada v zgodovini alpiniz~a. ne bi Gmelo biti dvomljivo,vendar Se zdalec ni tako. Kajti njegove neoporna zasluge in vvsakem pogledu Cista plezalska dejanja so zaradi nekaterih drugihnealpinis1.iCnih irehov postala povsem zanemerjena eli pe c~lo

veokrat namerno spregledana. Se nftjbolj krivlono do njesa pa jeto, da se je vse na tej 7.godovinski etalnici utirilo'in do niheeni zbral toliko poguma. da bi razjasnil te njegove sencepreteklosti. Da bi povedanemu prisli do dna. je nujno ~aviti nal'Ilalo zgodo..... insKo stranpot. od svojih najvecjih sovraz:likovfrar.cosl<1h alpinisto\.' je mnogo pozneje dobil jar-no in glaGnoOl1ve.:o. Kaj jim je grdega storil oziroma njega dni zaklJlulI? Nato znpleteno vpraSanje Je najlazje poi~knti odgovor v nekem hudospOrileJ:l intervjuju. ki g8 je illlel kma!u po prvenstvene;n vzponu vCrozovem stebru. leta 193~. v njem je na raCun frnncoskihalpinistov nadrobil toliko :aljivk ir. nacis~icnih izzivalnihparol, da preko njih kratkomalo niso mogli iti. Ves intervju jeod prvega do zadnjega stevka grIljen na fikra,ino nt:;"k'J::;nl.bprimerjavah in poni7.evalnih prispodobah: "Strinjam se, dl\. imajoFrancozi kar se do mogoCne Alpe. vendar kaj jim to pomaga. Ce ponjlh ~arijo kilavi vorski vodniki. Veokrat fiVe jih opo7,nvala odz,"oraj, iz strllllih grenjtnih plati. Vse, kar sve vid~la na Mer deGlace, Je bilo nekaj ~rnih gibajocih se pikic, ki 30 od blizukazale klavrno podobo plazp.cih se pritlikavcev, lJp~\<':Illh ln2l'>pitih obrazov. Vrd so si ilod.obni, to zD.gotav] jE\m svojim nem~kim

tove.risem.·· Ooitno na.sprotje tej "bedni" drusOini francoskihgornikov nasploh so nemSki alpinisti, nJihov i7.jemen pogum terne::lomljiva volja: "Da. da, naSa gerlII.anska moe in volj.!!..·· Oni sobili tisti izbranci, ki so v vsakem trenutku in Se v tnko teZkempolozaju takoj vedeli, kaj morajo poloziti na oltar očetnjavc alipred oblioje svojega Vodje. Prav gotovo mu te in podobne nAduteb"'oede niso v čast, a. zal se je tako v tiotih mra.Cn111 časih

govorilo. Samo leto dni prej, let.ll. 1934. je isti mladenic llllPisalobcutene besede. ki jih je posvetil svojemu prijatelju RudijuHaringerju in doge.Jflnjem v Crozovelll stebru. Zagotovo nn:!. t.o povemarsikaj, Se zla.sti o nasilnem duhu nekege casa in ~ro~~ora, ovlogi, ki so jo bili tede.J mnogi prisiljeni igrati. Oblastnikl GOz njim in ne !JAmo z njim sleparili tako. kot se jim je z:.hot.elo.Drugace ni mogoce rAzlagati njegove opremembe misIjenjo in otTt\tav vedenju navzven. Zate j~ jasno, da je imel kasneje nem~jhne

teze.ve.Po vojni zgodovinar jem politika tako ali drugaoe narekuje. fakonaj piso jo o vcerasnjih dogodkih in dogajanjih. Prejkone prevladuje crno-bela tehnika. ki je prepojena s custvi. Polega tegavelja povedati. da so ti povojni dnevi enkratna priloznoot, da ~e

lJled pre2ivelimi poravnajo se nekateri stranski. iz taksnih tlli.druiaonih razlogov dolgo zatajevani pritlehtni dolgovi. Napodrocju alpinizma. kjer so imeli svojo besedo tudi alpski pisci.je bil vkljucen v ta vsesploSna obracunavanja tudi Rudolf Peters

~R-25-1987-~tT-14

in se kopica njegovih nemskih in italijanskih gorskih znancev alitovllricev. Zlasti v glasilih CAF in GHM je prislo do napopicnoostre gonje, ki je ponerkod meji1a 11.!l Govinistiol~o histerijo.Vnovie obujena stt"::l.sti so takrat S le le predalee, zato se jevmeS al celo sam general de Gaulle, ki je naroeil Mauricu Herzog-u.naj poskusi "svoje" nekoliko utisl1ti. Koliko je v tem uspel, niznano, kar navsezadnje ni vaZno, ker nas zanima zgolj tisto, karpri tem zadeva Petersa. Ha hudo strupene puseice se tedaj nepozneje' ni odzival. Ce je sprva imel velike tezave s preZivetjel:lin sploh ni vedeL kaj se dogaja, se je z leti vsa stvar docelaunesla.Mimogrede, tudi na AAVM (Akademsko nlpinisticno drustvo Munchen).katerega elan je bil, ni bilo veselo. Devetindvajset elanov AAVMje pobrala vihra vojne.Sloviti francoski alpinist, Lucien Devies, francoski alpski pisecstevilka ena, borec odpora, je zbral dovolj koraj~e in objavilnekaj dejstev, ki so marsikateremu francoskemu alpinistu vzelesapo ali pa ga razkacila do kraja. "BoleCina nas frnnco:::kihalpinistov ima ime Grancles Joresses." SmeSno, CI je res. Toda to"razkritje" je Devil'ls kaj kmalu moral plačati in bi ga skorajstalo glave. Na poti v Grenoble so ga neznanci sredi noci vrgliiz drvecega vlaka in zgolj po oakljuCju j~ ostal :Ziv. Zal jenjegova ugotovitev ~e~udoma dobila podvprasanje : Kaj je poče~jol

gospod Peters med vojno v francoskih Alpah 7" Pri tem pa postanemo priCe komedije oziroloa drame, pač razliCno od. Hemca do Nemc<l.Ceprav smo ze zel v dalec od tistih vojnih dni, kot vse kIlZe, tereči Se nekaj Casa ne bodo pokopane. Kako so to ob~\ltljive reci,nam kaze primer pokojnega Raimunda Sehinka, velikega avstrijskegaalpinista. Znan je kot izumitelj prvih primitivnih stremen.sedliee ze velike napueCe, se najbolj pa kot nenadkriljivi prostiin tehnični plezalec, ki je ostro locil med prvim in drugimnačinom pl'!za.nja. SvojC:as je preplezal nekaj tako skrajno tezkihprvenstvenih smeri, da so ostale neponovljene, vse dokler nisoponavljaici segli po svedru. Skopi leksikonski poda1;ek nam pO',rcle to, da je padel na ruski fronti leta 1944. Toda resnici no.ljubo zloglasna S5 divizija Nibelungen, v kateri je bila tudinjeg'ova enota. zagotovo ni bi la n8 izletu v sirnih prostranstvihruskih step in močvirij, ampak je tam morila in po?igala. Podobno';e z mnogimi drugimi znanimi alpinisticnimi imeni. Tisto, kar seda izvedeti iz povojnih francoskih virov ° gor!;kem lovcu RudolfuPetersu, ga sicer ne bremeni, vendar se sam ne spomni, do bi sodeloval v vojni. Dr.Julius Kugy, ki je bil v prvi svo::tovni vojniprav tako v alpskih enotah, je kasneje v neki svoji knjiaipripomnil, da je vojevanje v gorah se najbolj cisto in vitesko.Morda to deloma drzi, vendar vojna je vojna in v ~jej umirajoljudje.Peters pa je nekoliko bolj zgovoren~ kadar gre za osrednji delnjegovega zivljenjepisa, njegove poglede na alpini~<;!m, nekdanjadoZivet ja in pustolovscine, ki so vezane na Granues ,Jortl.sse!;.RudI Peters se je rodil 4. januarja 1913 v Munchenu, rner;tu, kjerso se rodili največji alpinisti, kot pravi Pierre Mnz~ud v knjigiGora za golega Clovska. "Moja mati Lenna Peters mc je kakordarilo 2 neba sprejela iz rok druzinskega zdravnika. Ze zgoljdejstvo, da sem v tistih strogih casih bil nezakonski otrok,dovolj jasno pove, da nam ni bilo lahko, ceprav sva imela zador-tisredstev za prezivljanje. Ker je trmasto vztrajala, da se sola,je "paC hodil v solo." Koncal je nizjo in srednjo gimnazijo,potem pa se nekaksno upravno pravo. od sluzbic, ki so se ni2a18in ni nobene prevee maral, je n.azl'I.dnje pristal pri trgovini s!::portnimi rekviziti in gorskem vodnistvu. Bil je star komajdevetnajst let, ko so na oblast pri!::li nacisti. Tezko je

~R-25-1987-str, 15

r~~br~ti, na k~j je Peters mislil. ko je poved~l naslednje besede. "Kot dvaindvajsetletnemu IIlladenieu so se mi kaj kIIlalu ztl.l.az~le

in raztr.ale tako sanje kot upanje. v katere selil dolgo casaverjel z otrocko naivnost jo". Ali je bilo to zaradi tega. ker niimel oeeta ali pa zato. ker je dojel, kaj se dogaja.Nato se zaustavi pri svojem alpinizmu. "Ja, veekrtlt 50 mevpra~ali. koliko let sem imel, ko sem zaeel plezati. Ne spominjamse tacna; sede~ejst, osemnajst sem jih moral imeti. Vse je bilogolo nakljueje. Nek znanec z ulice je zbolel in zato ni macel itina plezarijo v Dauernprediglstuhl. Zaprosil me je. naj .remnamesto njega. Sicer ne vem, kaj me je picilo, vendar sem na tanori predlog pristal v hipu. Njegov klubski tovaris in moj noviueitelj Adolf Deye je bil na !ele!niski postaji nemalo preseneeeneeprav tega ni pokazal; to sem izvedel mnogo let pozneje.Vzel ~ je s sabo v Botzongov kamin in moram iskreno reci. da mije plezbrlja ala od rok. Potem sem z Deyem opravil se precejvzponov in nekaj izredno dolgih grebenskih precenj, ki jih je onnadvse ljubil. Tovarisi so na raeun njegovih grebenskih precenjskompo~irali celo vec saljivih pesmic. Ker se dolgo Casa ni2.cnil. CCl hile zanj ravno pravSnje.·· Ob tem se stari RudI5~''''l1linja n.,katerib plezalnih prigod, ki pO!ltavljajo na glavot "i.tve. da ni ic:e! posluha za humor, "Ko sva nekoo z Deyem v"r"I'Ie~l'll..~I.t 1=lreob"atu \:estopala ':> 10:-1a. sva se izgubila. Namestopo sevel'ni svo Ile 2o.::ela tlpuSCati po juzni steni. Deye je takojodkril t::., €':l.l. ... "l.nCl t:lape.ko, a .l!lo bill> zaradi slapov vode nemogoce,da b~ se vrnila do Matejakove skrbine. Ves Cas sva premooena dozadnjega vlakna sestopala naprej in hkrati preeila proti levi.dokler nisva kakor po nekem oude2.u stala pred vstopom v jU2.nosteno Ellmauer Hal t, "Hej, RudI!" zavpije Deye. "tukaj svavstopila. ,. od nekod iz i:oste noei. megle in vode zaslisiva mirniglaS Walltla Harinerja : "Tudi mi trije!" Nie manj zanimiva nizgodbica iz prvenstvene plezarije v Gamsovi materi v ViSeviSkupini v Zahodnih JyliJcih. Po krozni polici ~ta doseala vstopneprevisne poci in plosee. Ko sta pripravljala opremo, je Peterszajeten kup j(l1nov in vponk polo~i1 nekoliko preblizu roba"lreba18, bova ali bo~ sel sedaj ali pozneje po plezariji poopr~mo. mi je nesramno dejal Dey~, Ima~ dva novCic~. Veni rokije Franz Josef, v drugi nas pruski kancler Bismark, Ce dobiscesarja, gres pod vstop PO opremo. ee pa dobis kanclerja. plezaskot prvi n~prej. - ~ista smer v Gamsovi materi je moj ediniprispevek ro pro~temu plezanju~. je hudomusno namignil stari maCekRudI.":Slisl\l in bral sem velikokrat o svoji neeticnosti, preracl"Inljivost.i in fe.natieni zagrizenovti. Te obto:!be ne verjetno nanasajona zalo~tne dogodke iz leta 1934, ko naj bi v erozovem stebrutrmasto rinil naprej, n~ oziraje na to, da se je vreme kazilo.Naj Se enkrat poudarim; veliko napisane.a o meni je laz. Namreedokler je vreme drzalo, SVtl hitro napredovala. Nato na~ je nenaJama zagrnila gosta megia, 12 katere je zaeela naletavati ~odra.

Preden ue je to zgodi lo, ~va se zadnjiC pogledala proti robustenB. Kazalo jo, ko da ga imava na dlani. Zal ga potem ni in nibilo. Sele po hudi noci, ko se je slabo vreme S~ boljstopnjevalo. sva se odlocila za umik. M K povedanemu je Peterspristevil, da je vse nase alpinistieno pocetje ena sama i~r~. kiniMa ved~o tak~n~«a zakljueka. kot si 6a alpinisti zelimo.~Nisem bil tak.en plezalec, kot so bili veliki Bias Rebitsch.temperementni Roland Rossi ali ljudomrzni Rambo - Otto Herzog,[mel ~em svoj izvirni slog. ki oe je kazal v izredno hitrem inlahkotneu, ple-znnju, PoznI)je so mi po kocl'lh veCkrat priznali, daso vmejih cmereh prespali, d02iveli hude padce ali poskuSali Sein ~e. dokler se niso prebili 6 klini. M

AR-25-1~?-s~r. 16

AR-25-1987-Gtr. 17

Naneslo je, da je Schmitt vpraGal preproctega Petersa., a.li imo.kakSno svojo filozofijo alpinizma. Slednji mu je odgovoril, da jenima in pripomnil: "To mi ne lezi. Gore imam enOfitavno ra.d."Nato je dodal: "Ne vem, kdo je to zapisal, ~Heberl, Banatti, o.lipa sem jo prebral v neki spartni reviji: Tudi jaz imem rajetiste ljudi, ki poldrugo desetletje ali se malce veC intenzivnopreZivijo v gorah, kot pa zdolgoC8sene mescane, ki leta in letatro~ijo ~voje prazno zivljenje tjavendan, brez vsakega 'navdusenjain koristnega razburjenja.""Verl, Hans Dulfer je venomer ponavljal, da smo alpinisti svobodnizato, da bi bili odgovorni. Odgovorni do sebe, svojega zivljenja,druzine, tistih, ki jih vodimo po gorah,"Ko Peters koncuje svoj sproSceni pogovor, previdno prikljuci !lesvoje nekdanje tezave. "Veseli me, da je izginilo sovrastvo ;nodfrancoskimi in nemSkimi alpinisti. Moj sin tega zla ne pozna into me od vsega. kar se danes dogaja, Se najbolj veseli."Kaj pa danes? Danes ima Rudolf Peters 74 let. Se ga tu in tamvidijo v kakSni lazji steni. Do svojega sedemdesetega leta jevodil v cetrti teZavnostni stopnji. Drugaee najraje teOe nadileM. "Ali ti tudi teces'?" je vpraGal osemdesetletnega FritznSchmitta. "Ne, nirnMl casa. PiSem, knjigo o tebi." "Dobro, ke joboG koneal, se ;>;Illeniva za Kleine Halt. "

PhIe Ko;o;jek

i,EKAJ BESED o !lAlI PLi:ZitLSI:I ETIJ:I

Tokrat za sprernelllbo ne bo 60.,.oro o ';portnem (pro6teli',) ple~llnju - lo:temu po vseh razprava~ 7,adnjih let skorIlj ni l'gj riodajati. "-ehnika jev zadnjih letih brez dvom~ v Denci izrednern rBr.vo~a Eportne[B plcr.~

nja. tod/! tudi tu'kltj ~edo r.tvo.ri naprej; .J '!05C!:'_itH. ~(' 'lon(!~ena

.topnja A5+ itd. Pa pri no.B'1 Gla'71li rnzlos. ,la nn elen ino rt>zvoj'), ;ebroz dvoma Objektivne narave - \r<I!~llin'l. in oblil:c"'''$;lOGt n'l"il: sten nista najbolj prir.orni za te vrste "odvigov. Dcl rllzlob~v r~ o5pDoe tudi na nalio ';)lezeloko l!liseln>;IlJt c:;l",(}n tehničner" p)f}~..~r.:""

V udnjih l ... tih Be je ir.\.:,<>7.... :.'1. -!n j(' PorlcJlic(l rr; n.1(' n"'ij"colj )'rillIern9 7.11 ek"tremnc t"lulicnc v:-;:-r,nc. ':o<ln 1;., smeri a"l;;~lIi ",~r~;~, I:~

jo bilD ob nastanku reo težovna in ~:ocljiv<l rl('~,t1ri~;>, jc " kr<ltkc:nčasu noetala noknteril:". na~h~ pll!7,;\lcem "0l;; rri.l;i·':~'j~r.~. "ler..tl!·"" i:-.lIvedrovcev in navadnih klinov. i'ri pr,en8t...... I.~l: '''~'yOll1; ::J.:: 1--;1" ":'.i1vrtenih 16 (GHGtoji~ci vren) 1.;>r08 n~juo ]otrebnin ~..~~rovc:~; ~nn~~

pa jih je v sr.lerl 2(. in nnjte,,-ji r!l~tef.f\j. xi jl> ~"il i,r"\'~ ,.. - ,r'lpl&7.an s kr&cp&ljci. :!.tIslu::i KOCOj kaj vce od '\2' iiič 1)')1'~ .d vSpominu, kjer kladiva akoro~ ne rabil več. Do n"kc mere :-e ~·_,'--\1":'.4i~

..o puščanje ns,odnih klino\" v .w&ri. "nj bi r:;e 0'J vs!)J:ol:rnt)·~F.. l;,oi-jnnju vseh klinov rn1,pokc pre ....eč p<"i'konov21le; f'.~<aj ·lrl'~~··; .1l'!vrtanje 6Vedrovcev. 17. ... seh n:lIiih sten je :'Jor.en ulr.jk lh ~i -"j, ',01 nisposOben sp1l!:;!Iti aeeri 6 toliko sve1ro'7ci l:ot ,rvi ~:,::~~~.;i. ll:"jl'ač obrne 1Ceprllv ne grl> lIIetflti GtvAri .. ir.ti kof. "i!iC "(l,.'~.jo -<,-"v~""i tu~

di 'okrog STedrovca ,. rrvelll raztel:;ojll eTna mlli!kc v V"7,ic(\, \ "'~n-1i jr.bil morda zD.vrtan le ~llr~di v~rov8nja pri ~roeti pnn~vitvi, .'A ~~er

Il telil h;gubils eTojo istovetnost (identiteto) in eden rll~ki'· ~~~!tl)'!

nih tl>hničnih ru.težajev '( norih cor'\h je t!:'1 :'0 :0.11]. ;ln nc ('.:~i.i","l'

tega, da je v bližnji in da!.jnji okolici na '(oijo do... olj le,'ih intežkih proble~ov športnof,~ rle~~nja. Tudi 6~~ daj@m rrecnoGt ~~o~t

ner.:u plezanju (dn nebo pOr.lotcl). '1'od.. na; n1r-;ni;:r.r: ni s:-ro to ir.včalllh ni Odvec, če se kaj nau~ililo od drl:gih, ki ~O pred nami "''''r,t,ne toliko v sanem plezanju kot "a v pol1tenoGti (fair pla1') no ~tenQ

in cscega sebe.

Edo Kozoro;PA SE NEKAJ O TZHHICHEH

,PLEZ1InJi1

te leta razpravljalo o tem, kdo je alpinist, kdo klasi~ni .1pinist, in kdopludlc ••• Pri he bO~ello "čknt koll.u vsiliti v;devek dpilIist, su pa.;tr.jno trdi, da je plezllec, na~ pa se se.eda podro vsi pred.l~ki ki sao jihzgradili po dolqotrajnih r.zprav.h ...Stvar Je precej en05tavnej~.: naziv alpinist oziroma plezalec sploh ni bistvcn.PIlzalec je pravzaprav nekoliko bolj opredeljen pojem, ti ozna~uje predvse.:l:portni.tl, ti pIeu (prosto, tehnično, v ledu, ko.bininne SIJeri .li pi celo'Ue!).laj je alpi:l.lst odro.a dpini:o:ec, pa Je te neltoliko tete opredeliti. Pndvsuje to tirti poje.. ki zajeaa tudi pustolovtčine, prijetna dotivetj •. , . dotivljapa ga vsak poulteznilt. po 5\'oje. laj je kdo, pranlprav sploh ni pOlD-ubno. Zatoprepustimo vSlknu posamuniku, da pokite in se odloči, čelu daje pridnost.ftlrsiklj na. po'e pred.,e. poditek, s k.tinill. ničinoa ple;lnj. ,e posI.eznikuharja; Ili je tO pro,to, tehnično iII ledno pleunje, ali pa tu vse %trstihkrlti. Zadnje je tudi znlčilno.t alpinisto., ni pa nujno, da tudi plenlce·l ...stujni ču je, da :lU iv "Uuični alpinist" opustillo, uj se ti njilIl marsikdljstrin ,t.uo):opitocst, MrazuJIIevanje lI1odo~nih tokov ipd. Tudi iun "slller sell;lff!pleul kllSi~r.o" ;.:.,.: ni ~ ne povc!Q ,res tu. Jllezln~\'\ IlIlO u.clnja leta veliko razp!l.'Illjdi, pole&iziuli (mord~

pn."e!?J. Pa~ pa ~.o ,ustili ob stud tetInitno pl":.anje, ki d.nu vdja unl!tlk~no nujno zlo. Dejst.o pa je, da J' ~ro.to plezanje '1' ladnjih letib klltO'Ostno močno napredo,.lo, tito pa ]I! tehni~no plezanje skor.jda ostalo na nivojupo,ojnih pleZlleev. DeloIla tudi zaradi 1I0~ne popullrizaeije pros~eql plezanj •.Korda it ••egl tega izhaja tudi skrajno nelportno oboItanje do tehni~neql ple:anJI in do tetlni~nih ••eri, ti Jih je pri na, praYZlpraV zelo • .110. Ne Yell, lakajje pri DU ".odi, dl ';' tebni~r.ib sllereh puičaco ~hvet oprtlle, it več. prnnitomur ni pod tlStjo Dl tetju. aestu u,vruti svedrovec. Ponnljalci, ki topotno, ni••jo nobene;1 spoltovanj. do prvih ple:aleev, Se Illanj do slIleri in,teoe, el hotete! Nekateri eelo s pODO'OIl poud.rjajo: v s.eri IVllavrtal. desotnovih ,vedro.e.v! TakO na le edine prive teboičoe saeri Spo.in, ~u.eoi strah paaorda ~e klkina, postajajo objekt trenirlnjl, otir03a Mk1ihtanja~ kot na primerOsapska Stari s.er. V A~eriki podobno nabiti r'ltelaji sploh ne zaslutiJO ocenl!.Pri nas plostljajO oeene st'Odl iste, Ili p. SilO 1I11i sebi v pelnos. kiko dobriSilO, ko jo preple:llIIo "ecio" brez 'treIlen in podobno.H. te stvlri bi aorda vpli'lli • ltltegorizleijo, ki PI le zdaleč ni taka, da bina tlj pozitivno .pli'll., prej obratno!M.jprej JlQ9lejao o,no'o klteQoritaeije, prillerjllno lestvico tela.nosti: tehnitOl ocena AJ je koaaj i.tovetna prosti oeeni VIt. Prizn.ti si _ora~o, d. je prini' 1. pe~čica ple%llcev, ki je .posebna preplezati "pra.vo" s"er A3. IItdtell kopro.to pleujo V1+ te ndi najllllajsi pripravniki, ki so koli~l:aj uqnJ.ni! lKillIo·qr.de. letos .ta Jamnikar in Ravbekar v Josr.itih opra,il. najtetjo juqosl0.ansko tehnično po~o.ite. doslej, ki PI. i •• sodobno oce~o ko••j A3+!) Do Se ve~jih

Ib.urdo. prid. nekoliko vUje v lestvid: AS, ki je naj'iBj. tehnl~lla ocena,sJ)G.obnih PI jo je preplezati le nekaj plezalce' na svetu, se pri nas lstoveti spro. to 'Derjo t oeeno VIII, katero z~ere zunlj JIO,prečell ple:llni rea.ktl~ec!

t::rhico p. de1&llo tudi prostia plezalen. Do Seste J:topnje, kjer prlktično ninohln. k'llitete, plezllcl spodhujlIlO stlktorjem 2. Za napredovanje pri visjih,topnjab '0 potrebna leta treningov, .podbuda pa je le taktor 1,S. Ce .emo. da10 tetke proste smeri "isoke do '0 lI.tro,. potem pride do te9', dl je zarsikaterl n&~a ~tlasitna Sestie." vlliko .el.' "'redna" tot kater. iZlled sveto'no zn.~ib

pro,tih ueri!Pri proste. pl.tanju je tudi to~no opredeljeno, kiko Ilorl biti opra,ljen vzpon:kot pni, navui, brez varovanja ali vpenjanj. % vrha ..• pInilee se _ou celopodpi'lti, da j. '%pon oprlvil po pra.ilih 19re. Ta igra PI sploh ni po_ecbnapri si.skih "zponih in ~ollovitvah, tehničnih slereh itd. Vzpon se Stlje enlto ZIt1.t.g., ki je plezal .es čas prvi, kot ti tistiga. ki je ves čas tiairil.Cpam, da je iz ,.ega tega rlzvidno naslednje:Nujno je potrebno poprlviti (devalvirati) ocene opre41jenih tehniCnih $~eri. Za~R~25-19A7-str. le

,

tate bi bil& pri.erna kar ocena AO?"uj no je potrebno spreAlniH htegorillcijo. 'lorda je treba zaostriti kriterijet& "kombinatorce" in s te. o.ogoeiti ,peciali~acijo. ki vodi b kvaliteti.l&tegorit&cijo je potrebno spr.ainjati. otiro.a zanslrovali kriterije 7~~~O

leto, pri tea pa f1&j sodeluje cilil1'tc po~nudc..... uj bo le tako Y koratu ~ratvo;ee plezal'l.a.Mujno je Potrebno sprc2eniti .ticoi odnos do s.eri in sten!

Boqdan 91i~.k

MAKO IZBOLJCATI K~1EGORIZ~CIJO?

Po !levilu toleronsklh kllcev, ki .Q~ jih i~el v ča~u

lzračunavanja zadnje kat.~orizaclje, bl lahkO rekel, da jepostala 2elo po~e~en aejavnik Epodbude vseh nas. Očltno pr1č~ ote~, da .e ludi alpinlstl iall~o razvri~.li. ObIčajno n.vaja~i

ra.l09, da nam 'lre v lee okvlru vendarle samo 2a denar, je~ljQ~

sicer =.10 resno, nikakor pa ne kot .dlno resnico. Tudi lelos jcbilo nekaj smrtno ulalj.nih in sveto prepričanlh, da s. jin je290dila krivica. Ker so .i bila sveta preprlčanja ZOQro~

nekoliko tuja, borci aa pravIco pa posebej takrat, ko se bo~ijo

loper krlvico, ki s. je z90d11a njl., rahlo sueljlvi, vse teulaljenostl nisem hotel jemati preveč rasno. če bi JI dodali v=ajkakian stvaran pradlo9. kako izboljiall kateqorizacijo. bi bil~

stvar s.veda drugačna, a ja bllo tako ~al le v en8~ priDerU.~advo."o ja, da so stvari, ki so potrebne popravkov, bojis se l~,

da je .elo ••10 tistih, ki so se toliko poglobili v zadavo, da bivedeli, kaj. Tudi o sprama~bah l.a. svoje mnenje. za~o sec ~e

lotil taga pisanja. Opa~, da bo naia zaspana alpinislična stenjapokaaala, da je vsaj nekaj bolj!a od tistega Kuika, ki sI nlhotel aldatJ hiiiee, ker ~u ja bllo vroč., potem pa je pozi~i

vedno anova zar20val, in da jo kategoriaacija zanima tudi ie k~k

meseC dni pota., ko s.o ie bili vsi spravI jeni v kotegorlzacljskcptedal~ka. Napijite totej kak!en odzlv all sporOčile podko~l~ijl

.a v~hun.kl alpinizem KA PZS .voje 01s1i o tem, kaj ln kakO najbi apra.injali. Ali pa drlite kljun8 zap~te tudl tedaj, ko v~~

bo va••kupaj spet udarilo po glaVi.Preden apregovorie o sa.lh krlterljih kategorizacije, naj povc=la, kako ja potekal njan lato4njl iara~un, da bo poslalo jasno,kako to ni la naJa intarna sadeva, ampak se le vključuja vaplolno talesno kulturno politIko.Ravno v času, ko sem z računalo. v roki sedel -ad .noiicopapitjev, ja bil načelnik koordinacljske kOllll'i:I,P PZS. BojanPollak v Baogradu na pogovoru 2 nekaj uradnlk. iz l:'i'i;OJugoslaVije. Tam so mu povedalt, da so razvaljavilikate90rizacijaka krlterlje .a vse jugoslovanske iporte in najaato pripravimo nove. la raagovora je bilo tudi Jasn~. naj bodoti ostrejii od starih, saj je v mednarodnam in zvezn ~ razredupreveč alpinistov. Dali 80 nam teden dni časa za to dele, na tejnovI podla9i pa smo morali tudi 1190toviti "\.v!r!'1o .litev11ok.teqo~iairanlh. Jaano je, da se v takinih razmerah nlsme m09liiti damokracije. Vse skupaj sem Qpravil sa~ (dvi9nl1 Jlevllotočk in ocenej ln vse je bilo ptavoča.no v BeogradU. Odqovora nibilo, la v trenutku, ko smo ie pripravili dokončni spIsekkat.90~ialranih po teh krlterijih, smo dobili lakO iz ZTKOS kottUdi ia %TKOJ, naj jla pOll jemo spisek. narejen na podlagiktiterijev ia obdobja 199i-85. To pa so bili krlteriji. ki sobili veljavni Je pred zadnjo sprema.bo in je v njih najvišja

cc.na la vadno VI. ltd. R.lultati na tej podlagI bi bill povsemn••• i •• lni, llevilo alpinistov v .ednarodne. ln zvezne. ra2redupa tolikino, da bi na. sploh i~ločlli iz kategorizacije. Zato

~~-2~-1?:?-5lr. l~

seo z ustrezno razlago po~lali ie pripravljeni spisek. ZTKOS gaje le odobrila (izje~a ja le perspektivni razred). iz ZTKOJ pa Jeni qlasu.Na .adnji seji podko~isije za vrhunski alpinizem s~o precejrazpravljali. o tem problemu. V popoln konflikt z ZTKO ne mora~o

(ali ieli~o), saj bi nas lahko povsem odpisali, spreminjati vsakoleto kriterije, ker naj bi bilo po njihovem mnenju preve~

kategoriziranih, in to pet minut pred dvanajsto, pa spet ne qre.Tako SIllO se odločili, da bOmo po vsaki kategorizaciji [torej

v.ako leto) aao.trili kriterije, na ITHO pa po.l.li .pi ••k napodlagi potrjenih (in za petletno obdobje veljavnih) kriterijev.Sedaj pa k s:prUI8mball'\. Največji ~spodrsljaj~ letoinjekateqorizacije je seveda le republiiki razred Tadeja Slabeta.Vpra'al sem se, zakaj je tako, ko pa vendar vsi vamo, da si Tadejzasluli vse kaj drugega. Odqovor je enostaven: kriterijitavariairajo količino nad kakovostjo, relitev pa je seveda vzVi~anju faktorjeV aa visoke ocene. Zato predlagam:

da aviiamo taktorje aa ocene od VIr navzgor in to ne vač

linearno, ampak stopničasto;

da taktorje aa viiine pod 100 metrov izačunamo enako kot nad100 llletrov;

• da ne p~i3na~o faktor ja aa prvenstveni vzpon, ~e j~ bila s~or

op~emljena ~od 3qoraj-.Drugo je pleaanje drugeqa v naveZi. Sadaj to upoiteva~o le priprostem plezanju, ~enie pa, da bi moralo to veljati za vsovapone. Z.kaj, je menda ja~no. Predlagam:

d. drugeeu v naveai prianama le 60_ to~k, ki jih ima s~er;

da drugemu v naveai v prvenctveni smeri enako prlzna~o le 60_točk, oben.m pa tudi ocena zanj ne more biti ve~ kot VI;da mora vsakdo a. vsak vzpon v opo~bah navesti all je plezalprvi, drugi ali lzmenl~no.

To je vse, kar im8~ povedati o tej temi. ee je to za Kogapr.malo, naj sam pove več, če ja za koqa preveč, naj pre~rla, karqa !eoti._. ------

- Bil Je strasten alpinist ...AR-25 w 1987-str. 20

Janko RIl:... rOtUWDI USTI IZ VQJASUC;A. CEVW),llahko tudi leTeqa)hhc21••arca na. je deset alpinistov ~rin~slo in odneslo Stafeto : vrha Triqla1a.kazlogi, zakaj ,.0 Sli gor, se v~rjetno od pos.~eznika do posametniki ritlikujejo. !leni, ki I~m trenutno ./ ,"ojlki, je bilo nl P:reduiei in TriglIvu qotovobolj prij1!tno kot v hurni. PI tudi sicer Qi je bil koncept in aktivnosti vzvezi s Stafeto v Sloveniji • sooeanje s ~rohlemati~no stvarnostjo, v kateritivi.o. vSee. KakSni so bili rlzlogi drugih. ne vem, vse~ pa je bilo skupno,da .ao verjeli. da bo to Ikcijl. ki bo glede na po.en ttafete .lldosti vJUgoslaviji alpinizDU gotovo koristila. Ce ne drugega, je bila to odli~~a

pri lot nost za popularizacijo naSe dejavnosti v obeilih.In sedaj k problno:a! Preden s.o Ui gor, so nIA poveddi. da je iz "St... !et·nib M sredstev 1,200.000 din na.enjeoo itkljueno prvi. nosilce.. To vsoto sopote., potabil le. te tato, oklestili za JOO.OOO din. .i pa naj bi dobiliostanet. ker o.enj~nih ne bi 111)011 dobiti hplaeanih v denerju, B~O se OlIredirici dogovorili, naj se z nlroeilnico PZS nabavijo vrvi v Slovenija~por,u

- sredstev je bilo rllno dovolj, dli bi vsat dobil eno. Seveda ni i.et niheenieu&r proti. Ko pa ua zadevo opredli in je Ilinila nekaj tednov, suIlIjprej po o.inkih. nlto pa osebno od nletlnih 1[), izvedtI. da si je na~

obljubljeno DIgrado pri.tojila KOTG, ...li pa ji ila v sklad AleilI KIloaverja.Zaključlk se ponuja s•• - Ipet so n... s nategnili.Ce bi ni. tikaj oa Zlettku po.e~lli, dl bo itateta prinesla doloeen. sredstVI,ki bodo Sla l' sUld, ustanovljen uradi lIt.je;a fin ... nciranjl vrhunskihdostUo1' v alpininu, bi Ui 'Jor te ..liko prej. kot ee ZI t ... sredstVI splohn. bi nddi. tako pe ostaja vtil, dl je bib obljUbljena nigrada edinirlzlog. ki oas je lahko pripravil do sodelOVInji. 10 je prvie huda Aoralnlobtot.ba, drugie PI dell i: nas tepeke, paradne osle, ki s~o nosili nai lilpiniz•• nI vrh Jugo.llvije, pote. PI se lepo vrnili. hlev, il.or spada.o.Ob .... povedinu bi :zdo rld izvedel. tolito denarja ie dobila PZS na raeunttl!lte in ka. j. ti denlr tel? ZInilla .e .... lce podrobnljSa infor.acija odtilta,. AH, bj je to sklad Aldl Iunuerj in kdo labto: nju razpola;lI? lntoneno, kdo je ti.ti, ti se dela norcI iz n s?(ueheVrhunski alpinist po kategorizllciji ju;oslo.allskih ~portnitov il.I prlvico dozl.aro.anjl oziralla prizninja delovne dobe ZI eas StltUSl, ee takr ... t ni ZI posIen. Verjetno oise. edini, ki ni vedel, dl se s koncn .ioulega leti tepravice ne dli vee uveljavljati za na:aj. Niti za .ednarodni razred, ZI katerega je doltn. poravoati odgovarj.joee dljatvl republi!ka TKS. Mislim. da bi.etalo precej eudno lue na nato orglniziranost, ~e bi vllk :zue hodil istatstajo prlvico po uradih. Tivoliju. Koneno i.l.o tudi organ, od tatereg... biprieakonli, da se bo td.. j uknrja1 tudi z <tlpinisti in ne ,no % vrhu 115ki.alpioiuo.. hnb....e torej. bj JI. ozira.. uhj lii PZVA storih ni':e,.:: 'f

z1'ezi s te.?Sn4inee!lalce .e jui !Ulenje To.otl. Cun.. , prevladujoee tudi v 1t0TC torej tudiantoj. ljudi, ti uravnavajo utrip Daie Ilpinistiene orgallizacije - .nenje. kibi g. llhko .trnili v sta'ku, da ia. vs..t AO tit materi.lni polotaj, ~ot si gizasluti. Vu je zelo res, ku je TOllo poveelIl v intervjuju, vendar PI takozelo preprosto Ipet ni. l"lhko je govoriti v Kranju, v Tobinu pa, v najveejislov.osti obeini, kjer i.a vsa tele.na kultur .....nj razpolotljiveqa denarjl,kot ga dobi sa.o tr.njsti AO, te.u ne lIozellO plastati. Pri~erjav. s s&u~anj••je eiJto dobra. Dod•• IlIj sa.o [o. dl Se tako nldarjen pionir':ek a f01:lin ...• li Bohinjl ni.a niti teoretiene .0tDosti. da bi kd.j priiel elo elanste selekcije, ter .u otolje ple ne 1I0re nuditi potrebne •• teri.lne podl.g.. Mise.pri.tll retit.v po juqoslo,anske. receptu: iZ'D,eiti pogoje I .iro.l'enje.tiltih, ki i.ljo .ee, da bi pote. 'Ii i •• li 11110, kir ,e., da bi pote. bilitudi tlllU pri.erni .,jhni rezultiti. Koee. poudariti s ••o to. dl obljubljanjesredi tev - konkreten pziller: lani SilO Sli l' ZDA tot izbrani selekciji KOTC. kina. je obljubili tudi pOlloe. pa j. ostalo le pri aoralni podpori • nt~Ollu i~

~~-25-19F7-Gtr. 21

okolj. brez ustrezne;. a'hrialneq. zaledjl. po.eoi vse td druqe.... kot p.tiste.lI.. ki ve. da bo iael povrojene stro'ke v vsake. priaeru.Prstaoecko sao leta 1982 T Coloradu plezali saeri, tet je od VI, nl.m jih starl kategorilacija ni pr1zoala. Upo'tev.l. jih je le kot ~e.tiee. V upl.nju, dl. bo z noyotategorizacijo bolj'e. ,.o,e sprijaloili. Dobili SBO to nOTO izpopolnjenoretitaT. Leta 1985 sao tli na Jalunq kanq. Trije iz te odprave s.o si pridelaH le republiUi ra:z~ed: Podgornik. Suti~i~ in ju, Vsi uo tudi po vrnitvidedi precej dobrih stnri. pa ja bil h1d vuj ZUlIt tat, da bi bil dosegelzvezni razred. ~. bi bil o.tal doa. in n••esto tistih treh .eseeev za Hi.llajoporabil tri dni za en soliden z1~lki vzpon. O to~kovanju dela na odpra.iyerjetno nba ..iII, izgubljati besed, ne aorta pa l:liao !lavca. ti je ti,topoletje preplezal Rollio; Stooel v 'r.nde, Jora.,e, in ,oliral KrtTatki prt,p. an Tie stupaj nit oi poaagllo. PIVA je .icer priznalI. dl zIdevI ni v redu.dl pa se De d. oite.ar naredlti. ker delajo po kriterijih. ZI k.tera 1.0 lad09ovor111. ti jih l.radi v••kegl pola.eznika ne aore.o .enj.ti. da bo Il.hosti .~tno popr~viti po isteku velj.vno.ti tekote;••i.tema kategori:acije. In, Ani se j. 'file skupaj ponov110. le da je bil prher te bolj v nebo vpijotT&4eJ r.la~e, ki je bil? lanske. kategorizacij'),e. obdobju edini Jugoslovan.ki j$ preple••l 4eie~ko. dosetek. ti prav gOtOTO rahtevI Te~ del. tot pa Sroad'r,~ !u G~~~~b:u. ~t~paj !Sportne;a del., ne organizacije). ali p. raje, da neri ;ris.rja!i neprlae~~jivih ,t7lri, dos.tek. ti ial v aednarodni pler.lskiaeelli g~";O,.(o 'HtJi :.lgle4 kol pa ":tpon n~ olIenjeD. ose.thot:lka, p. teprn na.tptlti na~)u. ,flb...hjiuu. tluel je najtetjo ner y dotakratni juqoslo"an~

e:'l :,.(>lJu'~~ftl lIJ ,rb,.l - v republUtu ruredu. Le ),40 nu bo po takihkik'lb jeMIl resnol Seveda Sla tudi to pOItUlil razuDeti. Ii razlagati zzgodovinsto zapoltaTljeno.tjo aVlnt;lrdl, :z trtvIIi blarn.gl razvoja Ilpiniz.ai~ ,1Izal.tva zadnjih let in l' spottovlnja dogovorjenega i,tal r.zlo;e. da seniti v teto otitnib pri.erih ano.alij nate tategoriz.cije ni~esar ne da narecliU. Pote" pa irna in ton~no tucli prllber.. v 1Jf, d. je PloVA venelI SIlile.tod~~ na z.htllvo TkS Jugo.l.vije raZ'lIlj,vil. celotno kategorizacijo ln joprilagodil. tabteva. iz Beogradll Kje je IlI~.j Data oa~elnost!

!Ie'lillecPa Se enI prip~1 na objaTljanje v Al:L·.n. lU••u blh • Petro. Podvorniko. tot t:hna mednarodne odprave n. Grenlln~lj1. O,rav11a 11'4 na'bolj6e vzpone odprlve in takr.t, vsaj po ralpolotlji~ib pojlt«ib .odet:. tudi s~lIri. ki '0 se u,rt~ale aed najtetjll n. te. ledene.kontl.untu sploh. rltoj to 11I0 se vrnili, .. lil lepo pridno napilIl porot:ila,~eter je dodal skiclI io Jbe•• I.eri. in razposlala sva jib na obit:ajne nt,lo·ve, .ed drugi. tudi CI AR. Poro~ilo je bilo objaTljeno v predzadnji Ste~ilki,

z T~C kot d~.letDo zaklsn!tTijo. V te. ~alu je zadeva popolno.a i:qubilaalt~llftost la tudi najiai v%pQni ~e d.lll~ niso Te~ ti,to, kat 50 ob lvoje.t:a.u bili. 801je bi bilo, d. n. tak oatin v prihodnje sploh ~i~eJar ne objavit.e. .ii pa pot.hte se toliko ~all, da bo prispevek primeren la IlJaCevorubriko pionirjev alpini:la.,

YUI.J OODlWHOTllIR PRlPOKB .. :'L?II:IS-:IČi:lYo a.lZGiZDC.'Y.. 2~

itrnn 241 Sila lo ~i ;~a na hrbtenieo je nek~~ velik3, ~orda ~~

Tae4UI.O drži?- Stran 341 DT. tretjini at« z~a7.ani, ~enda nn pri vseh?- StrM 421 Kot alfa - kje ima osnovo? Ohičajno na lsne~no pO'/rslIlo

(ta je okoU "oO) all nI n«,"pičnico, kot je na dru&! &liki.StrlU1 '3: PiNti ~1 :01'_10 2 Jo:tl O· '" 200 lrp • 20l).'J\f1 rl E 1962 ii,torej l)kol1 2 kfi! i. od leta 1976 je kp prepoYedanl •StraD 51: Te~a 115 ec jn po vmej verjetnoati tipkOYna nap_~~. PraTilno bi2moralo. piaati ma.. 115 g. reta je ~aea x g '" 0,115 kg x9,81 _/a '" 1.13 N. Mnogo enoataTDlIje j. zapisati ~aDO r~ina. Tu-

d1.a.aa uhrbtuik& je npr. 8 ~t nueno pa tei-o 80 Il (po etarcCl 8 kp).CloT.~ • naso 80 kg 1~ težo 0,8 kA.

Bolo Jordan--,

DuJ~n Jel1nčlt:

~IKI. DOSE2KI IN VREDNOTE ALPINIZHA DaHA IN ~o SVETON8k~j o psihol09iji in filozofiji alpini~oa (S. dali

Objavlja:ao :..dnji del ralllllUljanj Du!ana .IaUnčlčiI fl10.ofil innovinil~Ja. planln$keq~ in alplnističneqa delavca SPO irst, ki jihja spomlildl 1983 prinaAal $Iovenskl odd~jnik radi~ Trst ln v njihia.top.jo iar.dno sveii in lI~nimivl pogladi na alpinizem.

6.V prejlnjelll poglavju sell precaj na drObno analiziral prvetiloaotske izvore alpinlaaa v začetku teqa stoletja in analizozaključil. da s. sploini sv.tovni in tudi slavonski alpinizem vqlavna. na.lanjata na tilolaflja eksistencialistov in da ja torejprav eksistencialillem (traneoska ~azličiea filozofije bivanja zznačilno misijjo, da je bivanje pred bistvom) glavna filozofskain psiholoika smer alpini2~a, kar so da v ql.vno~ ra~bratJ Jzplaninskih spIsov vodilnih svetovnIh in tudi slov.nskihalpinistov. Ra~laqa je razvojno v glavnam pravČa.ovno~~godovinska, saj =e je eksistenelaltzeD kot .odernafilozotija ra~vijal v istem čazu Jn večkrat celo v istih krajihkot alpiniae.. predvselIl pa j. imel kot t.orija nasproti ~raksi

iste naqiba in celo cilje - zpoznati celovitaga človaka prekonjegovih dajanj, ker je le človek kot po•••••nik z vse~ .voji •• ikrokoa.oao. (avetom v •• le.) .dina prava svetovna stvarnoaL, i~

katere nato Izhajajo le v •• druge.Zato naj na kratko raaloil. poje. ek.lstencializ~a in totilo.otljo •••0. Kot celota je to zelo ra.novrstno flloaotskogibanj •• ki se j. v ql.vne~ dOkončno ra~vilo ln razbohotIla vFranclji in Nem~ijl v začetku tega stoletja, seveda pa ja tudidane. najbolj livo svetovno filozotsko gibanje, Posa~Qzni

.kai.tencialiatlčnl misleci so posegali tudi v druibenopolitlčno

in kulturno dogaj.nj. svojega ~asa, kar jIh j. tudI oblikovalo inpovaro~al0 .ed njimi globlje razlike. To gibanje se je kotstvaren .1.elni pojav Jirilo predvsem v območjih, ki so ~.radl

vojnlh qro~ot dolivela pretrea svojega druibaneqa, pollti~n.ga inaoralneqa reda, tako da je t ••• ljno doliv.tj. postalo osa.ljeno!lovekovo bivanje (ekslatencal, kI se ne .ore opratI na trdnatla, epialno valjavna livljenska ~bistva~ ali druibena pravila.ikaiatencialiati se med .aboj .oeno razlikUjejo, predvs.. soraligiozni (varni) alt pa ateIsti IneverUjoči), skupno pa ji. jena aunaj v.aj to, da se večinoma ukvarjajo z antropololkiaivpralanji, ki jia je osrednji proble~ človakov obstoj in p~lotaj

v cvetu ter. atiČni.i in .oralnlal vpralanji - kako se La ~lovek

na tem svetu vede do .oljudi. Zanima jih torej predvs.~. kaj ječlovek, kaj j. njegovo bistvo in kaj a.i.el iivljenja in usode.S at.liiča tilosofske vsebina in metode sta zanje ~načl1nt vsajdve poteai. Ne ukvarjajo s. več z ab strak tni mi spakulattvnlmi,torej posplojenimi taor.tiČniml razmilljujočiml vpralanjikl.eične filo~oftje, naprimer kaj je substanca (snov), spoznanje,razmerje med duham in naravo itd., če! da jim ni ve~ donelivljenskih ra.umskih zgradb, pač pa jih zanimajo vpra'anja

~R-25-1~~?~~tr. 23

stvarne;a ~lovejka9a ob.toja v sva tu, druibl 1~ v ~ajolje. krogu,drugi~ pa za raziskavo teh vpraianj ~e telijo vač uporabljatipo.ploi.~ih (abstraktnIh) logičnih ~oj.ov in dokazov.Nado•• lčajo jih s .tvarnig in izkustveni~ oplso~ čustev inrazpololenj, ki eo bistvana za človekov obstoj, ~aprt.er strah,tesnoba, obup, svoboda, krivda itd., prek teh pa naj bi prodrli vbistvo obstoj.. Zato so ek~lstancialize~ ne izra!a sa~o vfilozofski, a~pak pogosto tudi v literarnl oblikl.Eksisteneialista toraj z.nima bistvo človeka, a na priznavajobistvo človeka nasploh, a.pak ~aQO poeebno, individualno bistvov.akaga posameznike posabej. lo blstvo ja določeno • dejetvo.,da obstajano in se svojega obstoja tudi zaveda.o. Prav zatočlovak obstaja na drugačen način kot napriaer stvari, katarlhlastno.ti so točno določene in so la to, kar dejanako .0.elovekovo bistvo je po mnenju eksi.tencialistov torej njegovobstoj eksl.tenea. S te. pa ni aiAljan nekakien po.ploieniobstoj, ampak dejansko obstoj vsakaga človaka posebej, kakrlenobstaja tu' in zdaj. ra obstoj ni z ničemer določen, ampak jeodvi.en samo cd .eba. Zato se ne da razlotiti s posplo6enimipoJei. Psč pa ga človek lahko dollvlja i~ občutja, naprimerčustev strahU, t ••nobe ali obupa, s či3er.. lele zave skritiholobin avoje eksistenca. Prav zato človek ni to. kar se zdi nazunaj, torej ni istoveten s svoji.i zunanjimi, le dani~i ln.tv6r~lai anačilno.t.i. elovek ja pravsaprav velikO bolj tisto,kar ni, a bi lahkO bil. elovekov obstoj .0 torej predvse~ njegoveeolnosti.KakO torej y te. ras.tJljanju ne bi spoznali celega alpinista, kiva, .akaj plesa?1 elovak je bitje, ki so mu o~prte različne

aotnosti obstoja. Prav zato je na.protje stvari, ki so zmeraj.a.o tisto kar dejansko so. To pa Y jaaiku aksieteneJalistične

antropoloqije poeeni, da je človek svobodan.elovek Je torej svobod.n. Po tilozofu Sorenu Kierkeg_ardu pa topo.ani, da ja popolnoma osamljan, v vsah svojih odločItvah indajanj ih pa je torej odvisan saao od seba. Zato qa navdajaobčutja t ••noba in obupa.S posploJ.nih teoretičnih probl.~ov se sedaj pra.aknimo naalpinistična tla ln s .tvarni.i trditvami dokali~o zgorajnaka.ano teoretično re6itev. Najprej trditev, da je človek

avoboden, ker so .u odprte raalične motnosti bitja, to pa mupomeni samoto, ia katere ishaja tesnoba in obup. Tudi tu ce bomna.lonil na slovanskega alpinista Nejca Zaplotnika in z njeqovlmJspisi podkrepil ta trditve. Na prvi etrani svoje knjige Potpravi takol.z ·Vse to ja eoje livljanja. Pot ki na pripeljenika.or drugaa, kakor na naslednjo pot in ta zopet na naslednjeraspotje. Brea konca. Svoboda v najpopolnejl•• pomenu beeede.Obsojen s •• n. svobodo, tako svobodan, da Ded mnolico ljudi. kiae iaajo radi, in med tistiei, ki .e ne ~arajo, ostajam sa3. Sa.s svoji.i telja.i. sanjaei, hrepanenji ln sao na svoji večni

poti. In to je zqodb., ki ni nastajala v domiiljljl ob toplipeči. te.veČ co ba cede rasle v meni, ko sem v potu svojega obra.aprelskuJal avojo voljo in mejo člova6ke ~.ogljlvoeti; ln

AR-25-198?-atr. 24

preizkusil se~ jih te~eljito. Tako teDeljito. da dobro ve.. kakojih le niti od daleč nise~ dossgel ln da jih bodo mnogi pravkmalu prese9li. Y tem jo veličn. tivljenja.~ ro je torej začetek

knj190 Pot, kjer Zaplotnik 90vori o svoji svobodi. Kaj pa jeNejc zapisal prav n. koncu knji9_. Modtem ko je v.es opisal vsesvoje neverjetne dotivljaje. osvojitev treh ose~tjsočakov. ~od

njimi Eveteste. strah. obu r • veselje. srečo. pričakovanje.

nestrpnost? Na koncu je kot saključek knjigo zapisal .ledeče;

·Zakaj vee to? No ve•• mogoč. ce. so na Everestu lzpel. ~090ČC

sea bil re. pripravljen datI preveč in Di sedaj nobena stvar nepomeni toliko. nobena stvar ne .ore več toliko dati ali v%etl.kolikor mi je vzel in dal Eve.est. Kaj vse se je pripetilo venem samem kratkem letul Kaj vse se je rodilo. %alivelo inu.rlol Ne ve.. mogoče je .amo to. da je bilo letos te preveč

viharjev. sne;a in ledu, v alplnilmu ln v dolini. da si ne Ina.več leleti. da ne zna. več prav sanj.ti in hrepeneti. Ne ve••mogoče so mi sanje. kI so se uresničile v gorah ln v dolini.prine.le viiijo .1rnega in tihe;a livljenja, ki pa se je takojraabitnil •• mo;oče $0 mi sanje prinosle ~ir, ki sem si ga takolelel, pa je takoj odlol svojo pot ln .e pustil n. cedi lu. vem.prav ničesar ne ve.. Le le tega se a.ved~=. d. obst8j.~ ln tovse bolj re~nično. vse bolj bolečo in sa~otno. Kako daleč soodi11 ~eni n.jbli!ji lJudje, kako ~rsla in tuja so njihovado~ov.nj•••• •HIsi1m. da ••• s te~a dve.. odlo~ko=. Nejca Zaplotnika, odkat.rih prvi na aačetku knji;e govori o svobodi. dru;! pa nakoncu knj1ge o tesnobi. ki Izhaja iz nje. ker je človek v svojisvobodi s •• , dovolj n~aorno dokazal, kako je filozofij.vrhunlkeqa alpinista aelo bllzu naJO~O~ akslstencializ~••pravs.prav tistia kI so bl~tv.ni sestavni ~el te fIlo%ofIje ~age.

torej nauku o svobodi. problemu .a.ot. in trdItvi. d. je človek

popolnoa. os.mljen in d. je v vseh svojih odločitvah in dejanjihodvisen .a.o od sebe. To n.j podkrepi~ ie % N.jce~. ko pravi nakoncu pravk.r navedenega d~uge9a odlomka. da sam obstaja vse bolj~.anično in ,.. v.e bolj samotno. Nejc je torej resnicoistovetil s s ••oto. Torej. kdo~ se bori za resnico. ostane s •••kdo~ •• sku'a prebiti kak. au spoznanju na.p~oti. osla ne s.~. lnkaj ni tor.j tudi .lpinist .d.n I •••d tist!h. ki na vsake. svoje.koraku ilče svojo resnico ln torej ost.ja neisoglbno s~~? 10 paje fl10sofiJ. eksistencialistov. fIlozofija dvoaa. kI dosets svojv1lak. ko Nejc podvoai celo valpinize., ko pravi, da au jesnega. skal in ledu čisto dovolj.N.j nad.ljuje. z drugo blstveno trdItvIjo. ki velja v dollniosiro•• vs.kdanje. svetu kot dejstvo ln proti kate~1 se alpinlstiborijo v stenah. Ta trditev pa pravi: Ljudje se bojijo svobode.Mislia. da je liter~rno to talostno Dodrost naJbolj geni~lno

opi.al DostojevskI v Bratih Kara.aaovih v leg.ndi o velIk••Inkvisitorju, pri alpini.tih pa je to, kot se. te oB.nil, opisalZaplotnik, a ni obdelal veega probl.... Nejc je na.reč trdil, d.s. ljudje bojijo svobode. ker vodo, da bodo pri lea lskanjuostali saai. Vendar pa .e ljudje ne bojijo svobod. sa~o zato.Bojijo se je tudi zato. ka~ morajo v svobodi in o svobodiodločati saai. In to je bistYeno pri Oostojevske~ in je tudip~edv.e. pravo bi.tvo eksistenci.liaaa. Ljudje so svobodni pri

~n-23-19~7-5tr. 7.5

llbiri, v.ndar pa •• bojijo i~blrati. Ko morajo odločati, seodločitve bojijo. Alpinisti pa odločajo vsak trenutek, saj S8vsak trenutek srečujejo s smrtjo, ki je v danem trenutku najooljstvarno dejstvo, čaprav ne absolutno, kar smo ie anali~irall.

Več bo človek odločal, oolj oo svoooden. Clovek se mora nasvobodo navaditi, to pa stori 2 odločitvami. Navaditi se moraodločati, stalno odločati. tudi če mu to pomeni trenutno ikodoali poraz. Skrajneži, torej tudi alpinisti, pa se nlso nikdarbali odločitve, saj so bili v njo primorani. AlL se odločii aliumrel, podobno kot v dolini, v vnakeanjem livljenju kjer ja vsele nekoliko bolj prikrito in na podzavastni ravni. Bolj jenevarnost stvarna, lažje je odločati. Da je ta trditev pravilna,lahko sklepamo naprimer iz te9a. da se ljudje takrat, ko sekjerkoli bore za svobodo, ne boje odločati. Na Slovenskem se včasu NOB niso bali odločati, niso se ball svobode, ker je bilanevarnost stvarna. sovcalnlk jasen. Ljudje se bojijo odločati

ali točneje bojijo se svobnde, v kateri so primorani odločati, vmirnem času, ko je sovražnik prikrit all pa zabrisan za pat inozakonitosti drulbeneq& vsakda~a. Ljudje ne borijo za Evobouo, koJQ ta ctvarna, ko točno večo, kateri cilj je pred njimi in tudived~, xako 9a bodo ~o5~91.. Bojijo pa ~e svobode, ko ~orajo vnjej odlo~a~1, a~pinisl pa ~O navaja na stalne odločitve, stalnoodl~~a in HA tcrej ~talno pribliiuje svobodi, kar je poek.~.tenci.lni filozofiji človekov viiek, saj je človek pač

ti.to, kar ustvari i3 sebe. Svoboda ja torej le možnost la5tneq8odločanja; če je ne izkoristil, to ni vač svoboda. Nalaga torejtelko breme odločanja. SvobOda je odločanje.

Vendar to Je ni dovolj. Svobodo - torej moralno mo~, motnostkritične9a odločanja, ki jo je alpinist nabral v stanah, moraizkoristiti v vsakdanjem livljenju. v dolini. To pravi tUdinajbolj znani avstrijski alpini~t Hermann Bunl v svoji knjIgiNan9a Parbat, ko opiie, kako je v 33 urah preplazal petnajstvrhov v okolici Innsbrucka, kar je po s~loinem mnenju eno odnajvečjih alpinističnih dejanj sploh. Buhl svoj sestavekzaključi enostavno tako: ~Gledava gor, kjer se v jutranjem soncuigrajo maOle. Da, čUdOVito je bilo zqoraj. Zdaj pa se spetvea~liva dolina. Zaslutila sva si jo:~ Kot vsi drugl vrhunskialplnisti 8e torej zaveda, da se pravo livljenje začne Aele vdollni in da ja boj vateni le vaja za boj v dolini.·Zaslulil sem ei dolinol· pomeni, da S8 je vaja v .teni _ vaja vodločanju, vaja v nabiranju moralnih vrlin, vaja v svobOdidobro iztekla, da se bo sedaj % večji~ zagonom ln z večjo močjo

vrgel v boj proti pravim sovrainikom v mirnem času, protinajrazličnejiim hinavcem, podrepnikom in klečeplazcem, ki jih vdolini kar mrgoli. Vaja v steni je torej vaja v odkrivanjukrivic v dru!bi, saj po ~ksiste~cializrnu dru!bo sestavlja samočlovek, saj je on tistI, ki vodi drutbenl sistem in ne obratno.~r~dv~8. pa skromni stavek ·Zaslulil S8m si dolino!~ pomenI, dase alpinist prav dobro zaveda svoje dollno~ti boja vdoliol.?r.dv••~ pa s. zaveda, da je alpinizem celo zanj, ki mu jepodr~dil vse, le majhen delček njeqovega livljenja, da je pravolivljenje samo in izključno v dolini ln dobro se zaveda predvsemtaqa, da je prava umetnost ne čimbolje plezati po ie tako gladkihin ctr~ih stenah, ampak boriti se v dolini, odločati se in livetito iivlJenje - svobodno!AR-Z5-19B7-atr. z6

PII ELICI IM lKILU VEHAR

Vsi alpini.ti. ki %Ihljajo v Osp. ju pOlnijo. Hjun d~ je ob vikendih polnple%alce'. ki.e ob koncu dneva zberejo na d,orilču. Prisr~eD pri.orski sprejeQ- nčino nu .te potnata po huih - in 04li.eno do.a.ee vino. lo.o rulOllL 4.:lse pri njiju počuti.o tot do.a. 8ilo je po prvo.aj.kih praznikih; .ed tedn02 jc, gorah. zapadel nov sDeg in tako se nas je kar Dekaj zbralo ob koncu tedna vOspu. Zveeer s.o pri njiju na dvorii~u ~kutali vino in klepelali:

li: EHu. ponjte. kdaj so k vaa začeli pribajati pni pludci?ELleA: V O.p so Dajprej prUli TrtIčani leta 1978. ki so tudi preplez;:li

prVe s.eri, nato so pri.eeli prihaj.ti Dati plel.lci. Ve.e ali .anj so se vsiu.tavili V hj hiti. V za.eetku 10 plaho spratevali ta vodo in ,ino. kulu pann Ji po.tali .eisto dOlllaei. Sedaj se skoraj ,uk konec tedna oOlasi nehjplual<:n il ne Slovenije. Veliko jih puj poklice po telefonu, sporocijopozdrave in povprItIjo la vre.,.

Al: hUni pa so ujini viltendi Ipo.ladi in jueni, to je otoli hUe \'sepolno alpinistov]

BLICA: LIpo ,i je. to je otoli aene toliko aladih ljudi. DIlo pa.e ostane inpočaki; tato se. se !e nIvIdii' na to. da ga prelo!i. na zl.eetet naslednje~a

tedna. Zveeer pridete po vodo in vino, .alo poklepeta.o pa tudi %apoje.o. Za tO.ilo '0 h koehU u iaeoa oo.ih saeri (Superh1t in Rard rainl. Me taj VIS tedobro polna. in lelo se. vesel_. ee kOllu u.pe preplezati tisto tar li teli.Spoaioja. se. ko so za Silvestro.o 191~ plezeli no'o s.er: Crnega ~raoa, Bilaje hud. %i.a io plelalci so priili vo'čit Hovo leto io se .alo pogret. Na&est~

vottilnicI .o.i prinesli klin in skupaj sao praloovali; J. januarja so nato.0.0 s.er prlple••li do koaca.

11: Kat'en p. je V., pogled n. plezanje?ILICA: Pluanje je lUe ulo lep !port. Tu polna. skoraj ne neri po

i.enih in tudi totno ,e.. kje potet.jo. Tako 'elikokrat gled•• plelalce, kakoplu.jo io si .il1ht: sedaj j, na najtdjell, sedaj au gre ZI nohte, ali pa:sedaj je 2e v latielI in ho klIa1u na vrhu. Ines Botit.e je povahila, da bi,kupaj prepleIali Kedota, v.odar so leta prevelika ovira. Vsi va.eani il O~pa

pa ne ralu.ejo plezalcev, Veliko jih gleda na ta 'port tako, da ga povezujejo ~

nearečo. Vaicane tudi zelo moti pUitanje s.eti pod steno in na plo'čadi pa hojapo utu pod Luknjo •.•

11: In ne. reče. kako je %nji.i?BLICA: Kekaj je bilo tudi nesre.e. Vedno SilO po.ag.li, nudili prvo pellO.e in

poklicali reiilca. Saaa niti ne ve•• toga poklicati ob pri.eru nesreCe. Vcinozapristotijo na po.et kar sa.i plelalci. Meto nedeljo l,e~er.i je priSel e~en oddeaačinov po'I'edati. da .ta , Slari saeri ostala d'l pletaica. Poklicala sellSre.ea Rebberoerja dOlov ... Pred'ot taj naj stori.. S,eto,al je naj poeaka~ dojutra in stvar se je res sreeno tontala. Velikokrat "0 !e predlagali. da biGRS pustila tukaj Dekaj QajnujoejSe re.evalne opr•••• predvse. nOlila.

11: .ajlepti dogodki?ELICA: Kajbolj i.~ v spo.inu sne.anje proste ponovitve s.eri Goba. Tedi,

Sreto. Ines, Janu in Ivo so tu zajtrkonli preden so edUi v steno. Tudi<:elotna sDe.alna ekipa je hila v gosteh pri nana. Na koncu so se vpisali v &ojo,po.in,ko knjigo in EmU Hrast je vzkliknil: "Tako se pUe zgodovina!", Od tedajse tudi ostali plezalci vpisujete vanjo. ~aj naj te povem; najbolj sem veselavseh razglednic in pozdravov, ki mi jih posiljejo plezalci.

Pogovor j. t.kel te naprej o VSuI.OOOeelll, a vs.ga se ne da napisati. !to'va se naslednji dan poslovili na.a je potarala polno vreeko porabljenih stva~

ri; pri njej hodo n& varnea po.eak&le svoje lastnike. !ter pa tredi .eJeca majaDajina sogovornic& praznuje rojstni d&n bi ji radi te enkrat zateleli vsenajboijte •

Pripcahi dveh ~ri.otDih pI. talce.:Jure: KI v•• ali pride. plezat ali pride. k Elici in bvala bogu dobro 'lno

i.ajo tukaj.lIpi: Ilfea je babica. ki iaa Dajveč otrok V Sloveniji.

Belka Galitit in lsenijll Lenarčie

JIU S_oot&KIlISlI PlIVIAT: HASPROTJA IH SPIEK&KBE OS!XDESITIS LIT

"Dca.tti poaa.aznita so .nl iZ.ld at.ari, ti .erijo t~llit.to nit ega spor!•.kadar pa ••at po.a.eznit .tuSa prirej.ti z.se nbstoje~1 pra~ila iore,:,~\POlt ani poolad Ol pr.vo, Sportno tet.o'lnje st.ljen."

Kiu Il.noereZgornji n...dek prib.j. iz prelenetlji,eoa 'ira. Judith Il.rtin, ki se je

la•• protl.lila SI Ki.s Illnoern loo.pa Olit.l, je '.eri!kl ~lsDik.rk., ti sej. ponetila uden., ti ubtuljo ustrezno obnahDj.. V ~llllku, iz kateregij. nj.n. u,oto,itu, rupruIjl o tn, tato je teni., plnenita igta, ti sepr.o." is rodi' rod, postil p.r.dno polje za b.h.tk. otro~lj. - ZI pri,er paj.,lj, ••••q. Jobn. KcEnroa, Strbi jo uni~t'.nj. popolnosti teDitk. ior.,pok'.rj.n. n••1.0 z naoli_ tirj.nj•• toaercializ.cije, .ar'e~ tudi z odnosOI.ladih, ti n••pottujejo izro~il t'OI tporta. l.tlueuj., d. dot1.r igralci nebodo obrnili hrbta DlstopaSt'u, dotI er se De bodo z.e.li obD'.ati iD obl.~iti

tot igralci t.nisl, igra, ki jo iorajo ne bo pra,i teni,.Ha .nlt n.~in bi labto opls.1i st'Dje ••• riSk.o. pros teo. plezanja , teko~eD

des.tletju, Igro li prl1Ig.j.jo pOla••znltl, nl.ld. lO l. spre_eni le, in nO'epllzll.t. z.ezd., .saj tate tato, so izgubile 'SI spo.to.anje do izro~ill

tporta. l.tor, d. i.1 ze .Slt ~isto ••ojo 1••i •• l ote•. t.j prosto plezanjeji ali taj bi .or.lo biti. In tako celotno deja'no.t pre,e.ajo trenja inspori. e. ste brali zaclnje ..erUh plezalske revije, potee mnrate vedeti,t.to z.,dabo j. stanje. Problam pa je • te., d. gre ,se ,~up.j te na slabte.'.akdo j. n. nogab proti ,satomur, prepir.jo se o .tilih in etiki, iz obstoje~a ,.ade PI st. 'edno bolj raz,idni dv. struji: tr.dicionalisti, stltoaodneti,ti hUjo obdr-tati stuti take,tot .0 bile in nou VUtI upornikov, takoi ••Do.aaih Msl.p.rj.,". ki Zl'ra~ajo pokora.anje prisili .t.rih stilov in.tita.

lot pri'.r nni.c foddl skinnerj. in njego'o ner Tbe Stlq.. , popolnon•••pi~ao po~ "z. konict prsto'~ (lingtrtip) v ,ll.ne. yost,its~e, Cokle Clitlu. SkinDer, salozvlni odpadnik, j. n.ttudir.1 s.er in tudi 'odil ~ez klju~ni

rntehj, toda leli po treb ttdrl1h oblegallj_. 'Yoselitih j. to pOY1rotiloburIII reatcijl, s.j je SkinDer o.krunil Itor.j v••ko et itno prl,ilo, ki .e qadrlijo "starotopitDi dOlI~iDi". !a s••o, d. je prvi rlztez.j preplez.l tehnitno, le spuatil po ,r.i iD pregled.l r.zpoko, ••pat se je preden je po~

po.tu.il preplezlti prosto, z.tetel celo t upor.bi vn.prej zabitih varo.alnihklioo.. la tar je te buj., ,nooo dni je POSkUSil, preden je dosegel stojitteal toncu tetIV, iD li pri t.. pMagal s ponnljajotb .is.nj.. in paduljn n.nvi .

Glede DI trajlvlle It'ro.,rce, bi .e .dini pravilni prosti .zpon preto Stigmeza~ll ba tleh s •••• 'Iro'.nje. ur.jeni, .ed plezanjee - prosto in' ,odst.uiD bUl t.ktih 1 ob.Stnj.. ib "iunj.. na 'ui {huqdogoino}. ti jo jellporahil StiDIlU. In "dh., ko j. SkiDner ei'lil, da je prepleal ner, kipoeeni prelOIuico • obatoje~ih st'Dd.rdib (ocenil jo j'lkrepto 5,13, powd.rjajoC, d, bi bill po YOle_it.tih st.ndardih 5.14 {torej xIII. so se ~rajevni

plesalci pOI.lho••li njeoo.i, n.poroa, razv.lj ••1jajo~ 'rednost ,zpona n.podro~ju, ter je prelo.il prl,il•.

W"le4aj'OI s.pte.bra je AIl.n Vitti pono.il s.er • v,eg. d'eh dne'ih pado.a~i plez.lci ,p.t ni,o priznali, d. je bill Stig.. ponovljen. prosto.Zltaj? ler j. tudi Vatts najprej pregledal po~, uporabljajoč tehniko, ker sej, obdal Da nT in );er je zabil 'aronIni klin tebni~Do. DOlllee Ilnenje p.utnja: ds t. raaj bi bil. preplu.a. prelo.na 'lIIet, naj bi bih preplezana••aj tsto. tot je trebi,

KoaCaj.a s Stip.o, uj ji bil. uden te do,olj pre.tn~eDl • ..erBkihre.ij.h. uporabili "0 jo 1. kot ilustracijo at.nj. pro.tlg. plez&nj.. ZDA.~itao je, 4a a.lritti pl.z.lci oi•• jo en.ga s••ega. tiroko .pr.ieteg. anenji, t.j .plob II,ta,ljl prosto pl.z.nje. l.r sprejl•• t. todd Skinner in lll&nWltta tot .elja,.o proati 'spon, Di nujoo prosti 'ZpoD tudi ~I John' e.cberjaali 10Dl luta.

'etial ...ritkib plll.lc., i.a .zpon za pro.t tako dolgo, dokl Ir so .si gibiAR-25-198?-elr, 28

•

• ntpretgant~ zaporedju Od tal naprej, dokler ,.rovanje .peto ali pa urejeno••d napre4ovanjea, brcI uporabe tehnike katerekoli vrste, pa naj bo to prije~

11 .ponko ali pa visenje na vrvi. "edte~. ko i~.jo "sleparji" za po~teno vse .tar ugotAvljA kontno povezavo ..eh ;11>0., hajo staro.odneti npon u ,licdrugega kot tehniten, ce je nv uporabljena kot orodje pd sic,r prostevzponu. Poci,.nj, n. vrvi torej pomeni tehnieno pItl.nje, enako kot varovanje,n••,teeno Ded spusto. po vrvi .1i tehnteni. plezanje., ne qledepa to ali jeklin navaden ali svedrovec. Varovanje mora biti name~Ceno prosto. v vodstvu inprvi v navezi se mora spustiti iz sQ.ri po vSlke~ padcu, da bi vzpon veljal.

"Sleparji"1I1edljo na tako definicijo kot na uCll!tno UPOtO, postavljeno saltoz.to, d. proIto plez.nje ne bi 110910 ve( napredov,ti in da bi ostalo v o~~ir~

.posobnosti staro.odneie7. ~Koderni plezalci imajo prosto plezaoje za sorodn~

gi.nlsti~D~U nastopu. Skinner pr.vi, d. je 7 popolni izve~hi vzpona telo.aQk.lrutiDI tist., ki te privede na vrb. Stigao je preplezal prosto. pr.vi, ker )~

;e pretelovIdii.Ski~ner ;e treoutno prevlldu;o(1 sili v r.sto(ea ,alu k vis;i. standardo~ v

ZDA. Njegove neri kot The Guntighter, S.IJb IX-lXI. v !Iueco hnk, v 'j'e;;;a~·~

ali pa City Park. S.lJe (X/x+), v drhvi lIuhington, kdejo njego'lo ocno~;:c~~,

unerjeno kenellu sa.emu cilju, toda njegov n.(in uveljavljanja lllkih, stnjn;;!tetkih sIlIeri, je dale( od priporotljiveg•. Obl navedeni s.eri Je prav tato kc~

Stig.o oblegal po v.( tednov z .seai lolni.i zV1ja(llIi, uporabljeni~i ~rcu

prvi. prosti. vzpocoa. ID .edte. ko vztrlja pri tea. dl prepleza s.er v cne;;,dnivu, preden si listi vzpoa. PI ne 'Iztraja prl ozn.(bi tega vzpon. z td etopiko, kot !.ropeJci. katerih taktiko je prevzel.

Oznl(evanje z rde(o piko (Sller, ki jt pletaleu te znani. Je splezana pro~t~,

ko jo prepleta. pnn po,kusu brez p.dca di obreunit'e Uioa • Olej AR 2J)It tudi v ZDA tiri, pa (eprn pohsi, Kdte., ko je ta nl(in upor.bljenpravilolla v vseh sllereh, ocenjenih z 5.11 ali 5.12 IvnI in IX), velil:oplezalcev na .eji motnega oa ta n.(in pozabi. Ha podro(ju S~ith Rocka. kjer jebilo ozoa(e,aoje z rdeto piko edini spreje.ljivi na(in veljavneg. proste;avzpona, '0 ga plenici kot lIatt. u(lIlli opuitati. Tako kot $li je po(utildoUne;a splezati veliko svojih zqodnjib telkih sun, npr. Double Stain,S.l)b (l-/X) n. nl(in rde(e pike, pa ni (util nobene potrebe za tea v EastTae. Of Konkey race, S.lJd (1+/l!-).

late, da JI veliko a.eriSkih plezalcev 'rhunske;a razreda sprejelo iz[o(ilor4e(1 pih u nojo definicijo pro. tega p1eunja. Dan Good"in JO ul'riller -,'..eri 'allen ).rchu, Utah !).lJ (X-/X) po,tuhl lJ du. preden Je povezalgibe, toda vztrajal je na na(lllI rde(e pike. Prav tako sta plez.la tudi Bob!lonn v rn;ldenn hinbo. lIa11u (S.lJs • X-I io Christian Gri.!fi"th 'J trenutno "testni &Ileri" Colonda, v smeri Desdich.do [S.lJb E X·/X), ohe v Eldorado Canyonu_

(atorkoli te, Se ,edno pa obstaja zelo odllevna ~anjiina , ki lII. za veljavenpro.ti vzpon le tisti, ti je preplez'n na stari na(10. Rde(a pita in drugilIvohni P09114i so unje sallO sredstvo ki naj bi opravi610 ;oljuhnje, :1

kateri. se lahko izigrava plezlnje novih 'Ileri, saj tudi rdeta p1ka dovoljujeuporabo kakrinegakoli trik. pred prvi. vzpono&, vklju(no z d'ela oajboljod,ratni.a in najbolj raZiir;eni•• ; obeiloje na vrv in svedraoje !led spuS(an·jea 1. vrvjo.

"Redet je plezalec, ki se nitoli ne obeta na vrv", pravi lIatts, eden iZllol1najbolj znanib, ki to po(nejo v ZDA, "Su. gledali na to tot razvoj. kot na(in,ki olloqo(. tet je vzpone, Visenje na vrvi je ,a.o sredstvo, ki nekoqa usposablja, da plezA oa viijea nivoju," pra.i. Staro.odneti, kot dolgoletni prebiva·lee Tose.itov Ron laul!. pa 'idijo zadevo druqa(e: ~Spreainjlnje teb ljudi jekr.tkoYi4no. Zaniaa jih sa.o, d. bi splezali novo s.er, ne pa kako bi to s.erpreplezali. Zaklju(iEo lahko edino tako, da Je .isenje in padanje na vrvitehnika, oe pa prosto ple%.oje.~

N, eni stnni je tonj ,eliko tAkih, ki se pos.ehujejo naporoa plezalcev,kot ,t. Skinner in lI,tts io oaalov.tujejo bleste(o spretnost celo tatih ple·zaleev kot sta lim Carriqan in Patrick tdlinger - oba sta naredila precejnepozahnih uponov mejnih ueri*kih neri, vklju(ujo( Carriqanov vzpon "napogled" v The Rostru~ (S.12c ~ lX/IX+) in Edlingerjev Genesis (5.12e • lX/IX+)

_\,1-21-l~c7-r.tr, 2')

na enIk naein; •• ,4rwji strini PI nepričakovano rlste $t,vilo a~eriSkih

plezale.'. ki ne le, dl obeuduj.jo prevratnik_, ••pak z nji.i tudi tet.ujejo.Korda ,zbuja &.6' ·nji.i naj,eejo pozornost 21-letni Color.dean Christian

Griffith. ki se je , "oji domači drt.vi prebil na telo prodora proti ,itji_stlodlrdoll I ttuilni.i tetkiai SIl.rlli. Veliko je pieul v Evropi, ... idelrt_ncote pri delu v BOUIU in V.rdo~u in ~l pr'i, ti j. , polni aeri uv,lj.vilnjihove •• tode ... Eldar.do Canyonu. Rezultat je bil preporod ... isklnju novih..eri. pa ne s ..o ta Criffitha, .,p'et tudi ta stni1ne druQ" plllalce, ki 50spr.jeli evropski način ~proizvodnje" novih Slleti. Razen novih Ilodernih vzpono, je uvoleoa etika prinesla tudi ,elikp nasprotovanj, ne s.~o, Color~du ••ap.t po vSlj deteli.

Aaeritko prosto plel.nje se je razvilo iz iirokega pogleda na gornittvo.Skal no plezanje se je do.i51ilo. da ni vec potrebno priti na vrb, prosti niti opi je unde! pravila. Pleunje je bilo PP tndiciji ~svobodell" ipnrt, uj f'oiso OlIljnll. nobena prnU. rueo tistih, ti so si jih plezalci postuljliis..i sebi. T.ko je te prosto plezaoje porenilo kor.k strlo od tradicije. sijvsa&lga vete ni Deka pr.vila, hkrati ps iaa tudi velit .pliv ns us•• ritveiportl. .

Pr.vila prostega plez.nja so bils·spoee\k. precej eno~t.vna. Zleeti je trebiDa dnu I.eri in jo preplezlti braz uporaba tahnike in tudi prije~.oja za zante.li P' stopanja na tlina. Tedaj j. bila YSI st,ar te precej nedol1na. Mi bilote ostre kODkurellce v lovu za novhli .tvarai, tako dl rlun tebe 'U'1I1 nin1&00.r t.j dosti priz.devllo, te'l se potegnil ZI klin ali obvisel n. vrvi.Duet pa zaenejo vpiti nate, te utavi! zatit tehniCno ali, te si po••gat z'njo. ko pregledujet tetko auto. In vsi plezalci, tudi laHini, obCutijokonturenco tator no1 ni grlo. Bila naj bi glavni nrok tebnH~:Iih trenj. Pritolikin.a tta.ilu pl.zalcev, tctllujotih za t.ko =Ijhno ~tevilo novih sneri, jelahko rnunti ukajo Tisti, ki so ptlpravljeni preloIlliti izro~il., $0 tisti.ki plezajo n~jtetje s.eri, lO tisti. katerih slite so objavljene v revijah. inthti. ti po.zroC&jo hrupne reakcije aed ostdiJai. ki SI niso pripruljeniuteCi k slIhemu IIilCinu, da bi preplezati novo Silite. Tako se clogaja, da sostaroeodnati prisiljeni aledati deviSke stene, saer1, ki so jih hranili zatrenutke, ko bodo n' npon prilluf'ljeni. in tako se prek njih sistelllltiCnosputC.jo n.jstniki, ti jih niti a.l0 ne ~Inipajo prl,il. ~ekoOl drugegi. kijib ocene in ~birk. bolj zInimajo. kot 'PI neoskrunjena podoba a~eritkeqa

pleunjl.~Zak.j pll%"o?~ .1 spr.tuje k.uk, eden najbolj spottov.nih prostih plezll

en 'f 'ZDA. "d. bi bili. to bodo, ndi IUepi te vsi artritltni. spo,obnidrhti .piJet. pred ndilli ot.i in reCi: Preplez.l SIlil to uer, pa to in to?"Vprli.nje je ne.porDO. glede ni to da .eliko l.etiSkih plezalce. v trenutneavrhlI, veliko bolj skrhi zu.uda • dirki za S.U (XI), kot p. to, III ti liU ihprstih .tojijo. elo.et aOtl pod.oaiti ali ti plezalci re, .e nljdejo ulitek,pilzanju, Ili pa plezajo 'I~O te z.to, d. odkljukajo Illslednjo 'lIler na seznl..,

Korda, aord. pi tudi oe. Tony Ylniro ~i bil labto nlpriaer obtoten takeOInicini, ,aj je i.kll laeri, ki jih ni bil ,posoben .plezati, potee PI aaral intrlniral tolito tasl, dokler jih ni zIlIolIel. Hjegov prosti vzpon po s~eri Gr.nd11lu.ion (S.l)c-X/X+) leti 1979 (to je bilo leto naSe prve VII!) je bil eordaujpo...l:-t'ljti doo04et v zg04ovir:i .aetiU;.gl pros teo. plezanji. vzpon, ki jehil kot Idin najtetjih razo lit ln okroo svet.. Oh dejlt.u. d. je bilo predleto. 197' v ZDA s.eri ocenjenih s 5.12 (~) te zelo ~Ilo, je vti. ti toliko"Icji, takrat je bila uvedba ocene S.U IX) leti pred ..ojb ~asoa. (udno je.ideti, d. je zelo aalo laeriCano. laed njiai Bill Price, nark Hudon, M.xJon.a) postuillo pono,.iti s.er.Gr.nd Illusion je bila kon~no ponovljena letapozn.j~, potrjena je bil. ocenl. zlezel p~ jo je Wolfgang GUllicb.

Aaeriiti. ci.tunoa je Yaniro nizalelen pojav. n.jbolj zato. ker je glral 9tlko t.tki s.lri t.kr.t. to s.ai te postu.iti niso bili pripravljeni. Y.niroveaojstro.ine so bile tito odaitljene kot odklon. kot smari, polne trikov, ne pipro.t. sa.ri • ~iste. ,atalu, s.j je njlgo.a taktiki 9kljute.ala svedr.nje iz.pusta po ,.ni, ttudiranje saari 04 zgoraj iD po~h.nje ni vrvi aed po.kuhnjea.AR-25-1987-str. 30

• •

•

.,

I

1II•

svedtanja od Z90tiste.ti sao jihnajvačh trud, ti

'Iro.ati~, pravi SkinDU, zloo'ornikjih lIor..o pustiti zil pribodnost, soki .0 tato .krajnl, da odhijajo tudi

Tudi ee so bile Yilnirou utode dvo:l1jiu. jih je lIoderni fill "slepuje-,"pustil lIalee Zil seboj. Yaniro vSilj ttga ni delal, dii bi cele dneve porabil :aitudiranje UJta. visee n. n,i od 'l:voraj. ni padal na vrvi ure in ure uradienegil aeJta. ni posiljeval no,e vrste sverdovcev med dve•• te obstojeei.a, karse danes zgodi velikokrat. Uvajanje takih modernih tehnik grozi uniCi ti podobobritanskega prost eg. plezanja in isto se dogaja v ZDl.~it~e pri.ere takega etienega odklona lahko najde.o ~inulo po.lad v podroC

ju Saith locka, ko je bilo vse poplavljeno z anotica nadarjenih aaeritkihplezalcev. Ka dolotene dne'e je bila oblegana skoraj vsaka S.12 in S.13 (IX inXJ. Ked plezalci ni bilo "staroaodnih". Vsak je delal vse tisto. kar au jebilo potrebno za uspeh v vsaki saeri. ti jo je posku,il. OCitno je bilo. da jepodroeje postalo veliko teloudBee. sileri uma orodje, pouduak so dobil!!.gimnastične prvine in pleulci so postali akrobati, niso plezali, pae;la:;oposku laU inajati ll.ljraz1icnejh zvijaCe v steni. He da bi rekli, da jt to'''0 po .sebi stlbo, aaj se je 'ukdo, ,UjuCno z .enoj h,d dobro. T01!a, aarje to .aer, , katero je ameritko plezanje obrnjeno? In Ce , resnici je. naj bijo do,oli1i?

Kekateri cenijo, da je te prepozno. da je prevrlt te na poti in ga ni veeaogoC. zaustaviti. Ce bi bilo Smith Rock edino podrocje z opislnia scenarijem, 'Irjetno nikogar ne bi skrbelo, Imeli bi ga za velik zabavij~ni park, kotplezali ki Dilneyland, kaDor llhto grel br~z kakr.nihkoli eti~nib obremenitev,kj.r lahko • s.eri utiya. cene ne grozljivke, kot' disneylandskih vo!njah.Celo stlro.odneti lahko gredo tjl, prosti s,ojih lotalnih ~oralnih vezi.postavijo se laJlko v usto ZI pidanje, brez strahu. dl bi jih kdo yidcipotegniti SI ob vui Ili s kredo vnaprej "pokrediti" kljutni opri!ltt. 10,1.1.Saith Rock ni edino podrotje,kjer Je to dogaja. Hlslednjit, ko boste v Coloradu, ae mllce razglejte, v•• kate, da bo tali vsak teden nova S.lJ {X), nas vcdraDa od zgoraj. In kato dolgo te, da se bo isto pojnilo tudi v Shawagunhu?Dolgo ne, .Ij so se t, letos tali pojavili svedroyci, PojaYili.o se povsod vrekordne••tevilu in 'ečinoa, Zl'rtani od zgoraj, Gtiftith ,zpodhuja plezalce,oaj izkoristijo 1I0Znost vsa tega centiaetrl uspeh obetajoč. stale - toda kikodolgo je, dl bo YSlka saer addiljena od sosednje trt. s'edrovcev SI.O :1 dosegroh?

Me trdia, da bo Griffith prekritaril Eldorado Clnyon z ~rsta.i svedroveet.niti to, dl bo :taj takega uredil Watts v SlIith Rocku. Toda kdo bo zaustavilprihodnje plefalce od svedrlnja smeri med d,eaa.tlkilla smere.a? Je tu proltorje za en vzpon med Liltest Rlge in ririno Line? Yi in jaz .orda ••nillo,dl ne,toda Ili bo nekdo v nl.lednjih petih letih, lato.ln nOve saeri in zato prisiljen prebijati se St dalje, kot sao .i Ili to do.oli1i, enakega anenja?

Torej, taj so "sleplrji~ • resnici storili? So unieili prihodnost plclalce~.

ki bi aaeri splezali na prizoan na~in, ali PI so storili logiten korak naprejproti ~proiz,odnji" no.1h saeri? Kaj je holje: pustiti pr.zn. stene la prihodnost,ki lIorda nikoli ne bo priUa, ali uporabiti vu rllzpoloUjiva sredstva injih Iplezati sedaj?

"Bo~ello plenti, nenj. "edioe saeri, tinesposabni preplezati,ga llhko vloti.aR

•

He pritrjuj.jo .u vsi, todl do,olj jih je. da po,zro~ajo zaskrbljenost ~ed

,taroaodniai. od tod torej izhljljo divji prepiri, zavriCInje skoka v standardih n. ratun .tike in natina, ,tri to sekanje svedrovcev, kle'etni!ti Clanki inph.. , čuopisih. Izstrelki te revolucije letijo oltro in hitro, todl do,edaj te ne kit •• da bi iceli dosti uspehi.

lata torej poaO'AO uvesti red na a.eritti plezalski sceni? Korda bi .oraliprepovedati .yedraDj., tot .0 storili, Bueco Tants, s tell zlvrli razvoj novih..eri in poatali prVI drtaVl 'ZDA., ti i.1 plezalsto policijo z visokiIIika~Diai za 'rtanje, tako od zgoraj kot tudi, oapredovanju. Skinner poroCa. daje bil pod neprestani. nadzorOlI tuvajav parka,Zeljnih narediti vre!negl kozlaiz Djega, stratilo za dom.cine, ki kljub prepovedi nldaljujejo vrtanje. Kate,da je to Dlpaka, S takiai ollejit,aai bl plezanje izgubilo ,.lito ptivla~nosti

iD goto,o zaostalo pod tetko roko .oralne toaisije. Korda bi aorali agre.i,ne

AR-25-1?R?-str. }l

uedrovce izuht!, tah je ohifajna prd:u ... Yosh\!. Tree. Ka neSle':o lahkotito delo bolj po.toduje stalo tot k.trten tali svedrovec. Poleq teva PIoh.taj.jo po••••zniti. ti bodo odbit. Ivedravce nado.estili ni tatr*.ntoliolfiD a .a.a zato, da poudarijo .vojo pra.ico do Ivedranja ta., kjer ji. je paevte':. V Jo.hua 'ree se te doglja, dl to vodi ... ne.tonelo tro; poudarjanja...egl sehe, To PI prinah ....e tuaj 11'1 nuproti;, tot bi bilo prieltonti.Sporoeilo j •. JIIno: v Toshua Trle oe bodo trpeli s't'edrovcev, zavrtanib spoaoejo tehnike ali od z;oraj.Lokaloo .nenje je: ~CI oe aoret voditi na dobernaein, pot•• sploh O. pl,zlj n.prej." Tito so s.eri brez poei'llit.: splezane z...aro....oje. od zgoraj io potea splez.~. brez 'aro,.nj. ali pa solirane. "Sleparji" pa alIlije, d. to vl11to .bo1j o;roh plnanje tot svedre't'd, sajlzpo.ta'lja ti'ljeo;., q1edal'l0 ... prihodnost PI tudi oneaogo':a vodenje. Vlro,anje od zqoraj rlzua1jivo pridobi,. po.en z nlrat':anjea tetivnosti sleripritel bo d.n, ke bodo sleri tito te!ke, d. bo neao;oee .peti svedrovec. Zato.taro-odoeti pra.ijo: "Ce je izdelava ;ibov edino, tar je po.eAhno, za tajtorej ne .aro.anja od zqor.j7~ Slep.rji pa: RZ .rvjo z 'rha oi pravo plezanje,prno plezlnj. je edinole .. vodstvu!" In spet staro.odneli: "Kar vi tUlUpr...lte ..odenj.?"

In ko entrat pridaaa na tonec, v.i prepiri in opr••iee..an;1 zaenejo zveneti.alce braz ••i.1I, ....a zIdeva po.tajl utrujajota. Kord. j. najbolj$i naein, dabi ratiH lpor s tu, dl sprej..aa, da ..o ni po...ezniti, nat. "ojboaeinaa izr.taoja ••••g. leb., tar pride ....t.li la po.ebej do izraza. StaromedAI bi aarali biti .110 bolj .trpni 40 sleparj.., le-ti p. bi lahko bili.ale bolj .pottljivi 40 izr~ila. KI !alo.t pa j. to ...ideti tato neverjetDo,kot videti Jobna Bacb.rj. vi.efega v ,r... i .li pa Chri.ti.n. Criffitb.. d. biTrgel .tran .vojo opeeao z••rtanje. Tlko kate, 4••aa oblojeni o. prepir tja... tara, betetna leta ali pa do undbe ukono" ti bi .isenje in p.danje rl&...e.i ter I ••draoj. iz ,pUlt. po vr... i po.ta...ili v ilegalo. In to bo ....e reeaoo,.... etorj.uo, bodo .Ieparji te vedno ...iuli v vrveb, n.prej pripr.... ljali...aro.enje, ttudirali ••eri med .pute.nje•• tehnito, PI .ordi celo posegli polepilib in kle.anju opri.ko.... Je sploh lahko kaj storjeno, da bi to preprteili? Verjetno ne. Kapredk. se ne da zau.ta'iti. Tod., je to resni eno nlpredek?Verjetno .pet ne, tod. toka v.elno ne moremo zaustaviti.

O~liOV1iO liAČiSLO ilI..J i30 POZ-:OOi'i10$? III V.\lWC.3'I

Tri smrtne nesroce in več bolj all osoj hUdih nasrle 31pini8to~ n~

opozarjajo, da ee kljub izku!enooti in FrevictnolSti T steuah ~re~I:

jeco IS šte.. ilnil:li nevo.rnostl:1L ?red o;)l:1i je iie velil:o plczalni""vzponov in drugih alpinie:tičnib tur. Zatn r:.el1po l'ro;:;l'riti v:;.::, "ise ukvarjajo s pIel'.anjem, naj ne preclInj\ljejo .svojih s?osobnooti,oaj v alpinizmu lio posebej velj3 .nnčelo P06toplloeti - 00:1 l"~~,~~(;,~ ':težje=u. v

B te= kratkim obveetilolil 7.e1i~0 VT.j'lodbuditi It ra::'::Ii:<lja.njtl vno lj'\~

bitelj. goril in sten. Zavedll~o Ge, da se je nosreča~ ne~oEOčp. ro.eea iC06Qiti, vendar s~o prepričani, do jih bo ~otovo ~sr najc~njOb i ir. • :> ,ce o pr vsem D8uem rllvnanju 8e nsprej osno.no vodil~ varnost nor.ihtovarišev in noa samih.

Brsne ~or=

liačelnik KA PZ~"'---

,i

-,-,,

.Jqo".-

--

-'.,,<$

HRBETDOLGI

..

-

•IOO•OO,1i

/{•,{,

/,, " .: ... i ~

l.~ I ~•1")' ~\-----_._.

/ ... , ~/~,/ . ,~ )1,0 ~ \

i l.. ~. -'l1 ?0,O,O

1,. -~ (:illf~l:%..=.~ '-~--:i~/- V . - :::---

,..,.:, .,.:'/~

V1 •• _ •• e ....Pro••1....10 29. 9. 1~h.'. IlItjok ul P.U. Po'~

poalk.,,_... , ...ld.jl oo ",.._U.o.ll1.0,1., , ..o, ~ ..t ........OO _rl llu..-t:\qJoo. "'......h • pol.1.. ,l.fl.......... .1 • ,lit." UJ.t. 1D h.p1o<'h to...... po<l.t.......,. PO!1 ~••o••t _ ••~.i«>e1Jln ,...~.Ic. ln" 1...",,'""J ""..... r pe pol.~ U.USIU•• _.1 h _h.rjo>. 1i.~.J Qt 40••"'q<r 1 h. bel.ploH. ""Jo po .jo! 60.....1,... po poUlkl......... ru 1 p j ,....ti lnl .....E 0.1.0. 1<1....1 • 105.11 t. col I••J. ~ ..trOY <IG ........ot....

11-11;P Ij! S.!Y1I<.:iji; "Ll'!iIltloGI i;l;lt1' - J.o"~.I. ~-na..l

1 - st.bo. ,.. ..... .1. "S-Z • !1J:.o.o..n ..r~.) .. Idll...k... ",lotl.~ .. "'.r po '''''''.11, _ !'rlo.;;.l, .. Je.;otrlo-l .7" V~..._ ...

Lucu. 1'~ • sru:za. ~........ -.'_Ualra ... 'It- __

(Sloj l. otr•• "'~l

'I/'f. 750 =. e ut"Pn. pi.uh , ...101 t'lzJoklil r••_.u 2). g.' .-.. Jat.1Ia ~J .. phlo!>, ~• .l ... po "hht'tl........1 len ... lltt.e&c:nprn. (r...... 1 """,op "._.,1oJal., ••ul jo o.hlo 7 Ubo.,$1<01& o\104&j ulo 1l4..... (ra...........~~.l. =~"".J..bUko ola.l.....huJ! .. S--U-_.Q,h. ht., J'OI .tobri~"

.. ujo.UJI t~1d "'.... ,

.hb:rl~b _U 1••1 • Ur_

.. ,hiJo, ~."'J. In "",..ojpo p.l........ lh " """'M'~ ~'''.r.<'' f'O~ ••U1«> .\u~.••• ran. 1.0•• ob ojoj č.- 1r.~:",~to. :l~H ="'J_"" l. uh1G 1 =ne o HIH. ""J.~. hUl< • IatM<>Y. -.0• .10) 1< ~'j ,.,.oTUo.1 -...... po "".tU p"nlut ,oH lJI ••,,"'.1 ,... "to..·.. :. 1 I. ll. u.lo4<>. ~.. p' h lo wte J 1 ... rU .\.~". ~. 1.. ". ~:O'. ~._ l •• "",,'Uh _~ ul _ ln ... ldjl "'jo~1 ;l•••••rklu.ko po!!.

lICT'oarte. ul _UlIfc:.l (Cloj tdl OIa,.. oa U)

k te ~~J. )o , ...~ otoo.,. 1.<11 h~.l 'h1r (."0'.10 booNtlI li> tJ.....ro.lo) ••po.... do • t<>YOIJ n.-....... lII'U.U~lhlJo. v..d.r j' • h. to (1<'111. t ••1"".........r.pl.u•• OO bih .wtl .0....rl. ",.t •.... • ln.biol, 1<1 .., un1.o.ho ... ,..... ••lj.nJ•• ~"".".M .. u.ot• .o.•• ""do. ••_u,_. ki .hll: o•._.nIb. OlJIh, D:lC ItlYJD:.1: _ 7.........0. t"tp _'. 101 n.o. j. P"" ,1...01... ..,..&1>0 019 .....10. 1.1' 111 Mo__ 1.PI' .1••,....Uo J'~'J Urnik 111 "'ju • ~I<or ....... ')0 ... nt..oow.n 1JI11'I _, GaA•• ~LU {.u.v. 1OllI:C. - • I •••• ,..-,. GonJO'" kh.p ...."". 5 .1 j ....1.1 dl_/1_ _ .. erup lo ... V' &ar._..' lu ._ .ato.... kotooU to,..1, ,..... ••ta.-al ""'l l. );pr.j ... U" 1 1no •• ~bo·(.,.·ly). 15. IJO 16. l. 1')86 pJ..~1o 110>)&.. Po>li ....r t.l .....J ItrIu~. U ....,..,,e1~0 ..... "

..~1"U-t 1"0 • U., '50 •• ~ ........ )10 ...1& 1 • ,. 19/'6SU•• Ir.plj to 1IO~

Sl.M.jo.

-.,

J_Jl.:,I., UI.IJSU GU"'" _ 2..' ol" Opl"uU. kj.. ""~b;r- ul Jo,_, .'rltt1l r.t j. 1')87. l.' al ...u-..... 'oU.!lD&, .......11 J!o JO jo Itnko a-IUH ",l.H ...,u_l "~.

,ru nau. J. \U ••h ..ot 1_ lo ,~......_i _"h......... dl _ril ,t.1-01a .. Ijo_ ~.IIO '0•.... b "".'" _ ..... I.k ,toljo _ri.e _n, .. _1.U ..~ , ... 1>1 1........... __ jo>.U'UDIIl _ ) 1." _jo 1~7 _ ,.... ul , ... '.jo.....to ...-n.

___1 (Ihi J Ul' , "",:ar sTali

ul SftMIl ~O ruror._ 11.111 Y, ,.. 1, , .... Pot. ........n il "1.. 'hU.......l. 29. 6. 198,.II •~ h_ . H. AZ I r. iJo 1, 1".... Jonko Il,."... I. PI."" 1'04 1. 2.6. lo. 1%5 •

...to Ib-....l aU ••er pOtopU" po 11MMI 1-... od 1101'" U.ot.. po ka,._

.... oh ,a••:u ,..... , •.U JllUl:lO _ n. I n_, }50' Oo CU Eco'_l lo ,..... _ .....o..lo n. la. 1'l85.

__ "bM ,. ..,..\1 .1 _ le"':. ul no_.19 • l.II~ _ n • .I... I '1", J- Oo S ht... _ .....11r. ta n l,alr Sl ..d2 lo. lAl. 1';18'. "'hlul

po lar...1.... ""to • d-._ ..h, s.....,..l.o oh 1_1..1<1 _rl. , .j>Hoo~ •• h__Il..t klbl .. oJ-N"Jo.

2<1. ITI8P P ......lI"TllIA -.u I .-n, '!lo oo, ..... 'ulo Ko.JIl< lo PUH' rdlO'""'1k:U. U. 19U.tproj potoh ro 'n" U ..lrIop .tolrr.. ( ...H ••).

~, fAU COl' 1110&· nt I n. ~)C •• 12 .... ,.h. ",."'.... 11. 10 "10..11011' il.o.n 19.·2•• 11. 1_.-.. .l. ,pt..... "Jhl,. • 11l1al .ot.at b. po,.1to. • o_to "Uro.&U.p .tobrl~u

...... ot .h.p , ..oJ.,. I'.tor -,--.ll< ~. j._.UI _$1 ,..u,.t ..torl.

"'tor ~1Il 10 ....- _ fO'"ri ,....._olu ..."', "J l.-. ..."J ~ 12. ,....U'="..I•• "rJ.t...' ......atU. 6a ,. _1.....1 RU ...1 ....lo -..I. _r'M. ..U,-'

lUIAlfe& - URIIl7U",IA iTUio&

.....ldlll .0 ....." o1>h~ to .1..... '.1' 1I..1J.......n. ti .to •••,.. 110 , ••1. l ...!.~ ln"'to. 1'04....:lJI: 1986. , "1f<>'''J.'' 4.10 .t. I<ot ,,"o h.to,U. po t<>tlh 4.ljnnJ" h ....• 1. , a ,·n.

1.Ci.U lrI'IIIO& ,. od 10"" _Iu,_",n hu ~10__...1•. ito.. d .....,lo ....b 10 I'tlolo It_IH 10h ... Il.,.. l.!I........ 1')l.1f.o. ~~.10. .'1.11 • o_!lO _. _rt _ 0101100 la , ...... h,...~ •• oa po. ••• 6a _ .. po v'rl _ ...__• }oo .., ... ,... n.

ni ID'lC _ 'r~ ..a.. ,. ."41 .Joo.·..Ul ... ~ z"" .... ~hh.o1"" 1 ~... :"u...1 ~ ......ohUo,......_.a1.\l'Ot'l· '_k lJ'01>lklj ...4o.1i'" Ut.u"'... OJ, l. toto... lo ..po.l<ll1 ••oj••"t.u. ~I.;:Gl~l.1Il &!J,1'(l.1,

...btl.o., H ,. Is.. l _ ••ko'4".. h ... ln OO .. lo .lo~o.t , ..j." ••It"o 1>011 ""polao h .....1.1•••AO ,...ht",lj..l, ......Ij' Udi ... ,.........~j. I<olal •• h I(o.tlalo••

'mRIljA

"" ....."""oIJ••.... 1""':

lIOO: SImČ,,, '_'(1'1n ....1 1• 'oo •• 1~ ur.111.0 0 Im .1.... t ....J.. ~.-10. ,. 1~.".n J. ,..Ulo _bl_ ~.4hG' .hbr-' 1 -.1 C.rh••_ri. It.k, ......h.l,.. .. lo l.,. U h ..~.Hopoko • .,...~••••1•• po ........1 .to ~ljol.o _p.l..N.l.••• , _orl na ••irib-., ....... ,.10. (".u :-1.. -10)., Ul&t ...",.Jl.Oproao • ., _tih... U l....llo_, k_,1<. _'~l~ ......Uh. l. kno_,.ll•.

II\I'.JC~

nIh'

liU.

.IU.

..nJ.nn

••

.u......,)

n. '"1

"'J, Al

n., .\.2-')

YI" '1n, Al.olo l

"'l• .o.zn. '1"~

.'J. '1

n. '1

Vl, '1, loo _, e or.Mo i""..o. la " ..".~ l. ,. 1')1:7.& ,.....;.0 po l dtU••••n_ .oo u .. - ,.. 1 1U .....,..kI.. ki. 1.1 «••• 0.." _.t (~~_ '"" ""'''U.l .......1 l. It-o•

,...'1....1 !.olJa ....100 .....1...01..". , _rl .to ......1 ~ to:U.0,0--" , l. J'''II.1'--. , _"ko•. _,1.1 _tolj•• I U~...

...... 'U lo '.Unl.. 1;01000 "lao POflOlIIl. PO_.b 10'1,.. pOIlj.to todi ~"old...... '-'llih.)tIU, '1_ 1I~.luo. ki. FiF••ll. u. rupo.,..n.n .o.ian .... 'o po~ro~l"

.uIt4 a ..(gl.j ,..odUo<lO,.1.""_l. ~I'rdu

,. Dimil n'1lR

'o~,. KI. eelflIO' "SoO•• ILU n.n,,. b:u..u. PUI:lY.

OO ....,. nJ.1C.\

10. IlOIlCIIlIJUU. ČUA_

12. enbY usan

Y.Of • un;llu HU.

Ph.j... , !'•• llkl •

••

il.IUD lJI POfUll.I , 'OlltIlIIl uro,.\'tI'M l' . 1\1:1.. ~-.. ol_•

• j.at•_ Ik.llb , ...ro....,. J••,lob ... ""to1<o • ~., ri ••t

,'- zl -, h4.1J-' -..1 J' ,..1 ,. uaJ.. 0_ .. ~jl ,.l.... lcl _:'1. n.uu jo ,..u-._ ...........'1 .tro.a1. l. '"l' _ ..k • .1,. .dl •• __ u ....oo.! 22 •.._ to....._ n."j•••• s-. h. , • It...... ,..Uluo ••• ~ ...01. I'M. ,10•.•1...l••••,11 )0'.,1..-1. j..I.o no............ ' ..~o.,. pohh .1 ...H ••"..'....UI. fOF".~ ••1j. U_I tao,ls l'" 1 2~ •

• h , _ 50., C l>O\ror , LI.IJ' U k 1" J'.n ~o..tao!U.

at 'J7 • aid la n ..._. ot h ..U,u , _.J.....h co_.jo.J Ih.tnt 7 la e.

'-NJ .--.-Jo_ c.J od _n, ili 1.&0" l>lU.. j1 4o.l.,. M al l>U. ,....ljoata le ........ <>JIhi la_ ..l ....,.""laI. ..U co~ _jI.o1•• ~,.. k1j'ool> .Uilat to _.1 .tao Iooo~ .. ......1,....11.... • H ...hU.... ( • j"'&1 P1.oej... t Jo ..to t.a FU.l. do __lol) '-".lj.l 1ol"' _.1000 ... ,ol•• j&o PO-a..... _ ".t_U~I""""r. :lo'

II

II

Stue HebonTQSSI1LATRI~G - LEDNO P~EZANJl "A "ORV!SlEK

Do l.četkl sedeadesetih let je bilo ledno ple%lnje ni Norve$kem o~ejeno v glavnea na ledeni ke in ledne tlebove v Jotenbei~u. Slapevi so sprvI po~enili dobertrening %a ture v Alpah. V latu 1'11 sta HorveSlo obi, kala Senry Sarber in lobTaylor. Z novo ledno tehniko in opreao sta odkrila pravi eldorado lednega ple%anja v'slapovib HorveSke. Tu je polimi neSteto aotnostl, od kr.tkib. nekajr.%tetajev dolgih slapov pa v.e do tisot .etro. dolgib q.ot ledu n. zahodu.Sezona lednega ple:anja traja od dece~ra pa vse do aprila, 'endAr sta februarin .arec najpri.,rnejta, razaere najuqodnejte.Slapovi na :ahodu (Laerdal, Ro••dall.o velieastni, vendar precej obtutljivi naotoplit.e in so redkeje primerni %a vzpone. Precej sezon sploh ne %aar%nejo vceloti in ~nogi aed nji.i inajo le nekaj ponovitev ali samo eno. lad.r pa se v.redini %i.. te.perature .pu.tijo pod -20 stopinj C, inajo plezalci tetave ~

trdi. le40n in otrplimi ple%alniai okonCinani.Bolj na .e'eru so tetave , kr. tkim dnevom v decembru in januarju. telne ,.etilke% dobrini .lotki so nujne. Za dostope do slapov je najbolje imeti a'to, seved~ ~

popolno %inko opnmo. Vetina cut je prelo Vle zi.e odprta, le unjSt • hUd.ih%i.ah niso pre,o%ne. Znatilno %a la.e pristope do Ilapov je gatenjt. glotokcQ,n.ou po br.%kont~ih gozdnatih 'zpetinah. S.uči pooosto pridejo zelo pra,.I.radi izr.doo trdega ledu so priporoClji,a tetll orodja, ostro nabrutent derezena toplih te'ljih. Kajpopullroejti ledni vij aki 10 RS crev in - scre, out~.

Plezalnega .odnika po noveSlih .lapovih na talolt le oi, obstaja pa ,odniček

{izdan v Mortlatu It. 271, % n.slo.oa M$o.e of South and Central Mor"Y~. Gl.'~~

trgo.ine % alpi1listiCno oprno JO v Oslu, Kuseda1u in Trossoju. 111I je R01nodobiti tudi Dajve~ na,veto'.

BlJfSED.u.Be.sedal je verj.tno najpopulernej'i norvesti center ledne9a plet.nja. Ral~ere

10 tu zelo zaneslji'e, Despre.enljive. na ralpola90 je precej s~eri. turi~ti~no

rlzkotje in I.učarija. Ce 10 raz.ere ugodne. je le nekaj ur ,otnja proti %aho~u

drugo Iredi'če ~aerdal.

Haug(ossen (II. 2 raztetaja) in Tu,(05sen (III/IV. 2 rutretaja) sta primernaIlapo,. %a O9rev.nje. Gr1tenutfolsen (IV,v. 7 ra%t.taje,) in Hydoefolsen {VI, 4ra%tetajil Ita sl.pova pra.e pr.izkut~je.

Gr~tenutfou.n doseteQO po 1 do ~ -urni hoji .koti gozd, z :aCetko.lll 300 :1;

nhodno od Uhih. P!eunjl je pribl1too 6 do 7 raztetajev. od katerih 10 pnitrije str.lIIi. Vtasih je l.d zelo ozek in tenak, po.ebno v tretje. ra:tetaju inpl'%loja v Ikali ni .llI09ote izkljutiti. Po 6 do 9 urah vzpooa poiSCe.o seslopnit1eb 400 • proti zabodu in le Ipulti.o pod ,znotje slapu.Bydnefossen. ki sta ga pr"a preple%a1a Choe !rooks in Kuills Ilorsuul. .. letu1979. je .elita.ten .lap .ed StorehorooA in 'eslehorno. na jutn} starn} doli~~.

Zelo dolg dOltop. pogosto na s.uteh/traja 1 do ~ Uf. odvisno "veda od sn~t:Il!1

ruur. 160 utro" plezarije je ulo strae, nue ti Bur io t'et. se nedolgetega je anogo Ikupin putCalo fiklne vrvi in 9a plezalo dva dni. Sestopit sIpultoa ob vrvi, po orografsko dunem Ikalnell qrebenu, ali pa pehti$ dalet nanhod.

~lERDAL io lRDA~Od Hen,edala ,olit proti zabodu (cesta je navedno odprta 'so ti.ol, slapovi sona obeh :stuih Itraneb doline. So&fossen (II,IV, 2 rartetajal. Kjprlifcs~en

(IV.V, 8 rutetajul in Se1tunfossen (IV.V. 4 rutetaji) so zelo priporotljivi,teprav je tudi Se precej .otnosti za nove s.eri. Zabodni skriti dragulj je'lekakor y.liClstoi Vettifosl~VI, 9 raztetajev) .Vettifol,eo leti. UtladlleQu, ~olete.o 9a z .otojo proti sevecu Ikozi Tyinkry,·set io ~vre lrdll. od a.tl, ki 91 pustimo oa koocu celte pri traju Hjelle, je tetri ure do.topa o. s.uCeh ali eoo uro od kaetij. 'etti. Polet} pada v proste.pldu 210 • in je oajvitji na "or.elke•• Vse9a je 330 • in je zelo re.na plezalnapustolo,tCiol. Prvi in edioi .%pon .tl opravil, v letu 1977 Henry 8arber in Robtaylor, lar je bil mejnik ledolga plezanja na 'orvetke.. Trije Inolt,.nej.i

~1_:~·ln~?_etr. 3~

rlzte!lji privedejo do velikegi previsI, ki ga ukroti' z dolgi.i pretnica.l levoio de.Qo (2 raztetija). Zadnji 4 rlzte!eji potekajo, neprekinjeni navpitnici.Sestop potekl proti jugu in nato nivzdol do k~etije Vetti. Zaradi oddaljenosti,oqro.nib diaenzij ter nizke lege (sllp le redko dobro za.rzne). se je poik040Talo te precej dobrih pilzalcev.

VALDRISTo podrotje je severozabodno od rageoe,a, iaa nekaj zanilivib lat jih slapov.liiliki je .lap LInglini (V, 7 rlzte!ljev) in je le uro oddaljen od Flgenesa naTzbodne. koocu jezera Vlngs.ifski v 'Iverne. delu doline. Obit lj ni tal vzpona jeI do 12 ur. Drugi rutehj je stu. prn tako Sesti, ki je 0lu400 te tanek.PrTa ,ta ga ugnlll Hlriu, Horstad io ejoro Kyrer-Luod leta 1918, ki ,ta plezarijo zakljutila I .kalni_ raztetajem, vendar pa je vltino sezon v clloti zlnrzojen. SlS topni 21eb najdeno 1 kn proti ,zbodu.

PODROCJ! OSLA io TtL&HARIACeprlv je podrotje Telealrka v sli,lu lldoib slapov Se sllbo razis kano.tlue Itrle dolioe Rjuhoa oekaj tudovitih shpov Irldojib tetIV. Tjlzabljljo plezalci iz OSli, Il.pove pa odlikujejo te kratki dostopi.IjuhotolS lIII, 4 raztehji) pida" ZIdnju delu doline, puceJienj dd ..aod,ajljo za 11ektraroo. ve odar je olvldno doYolj ledu za plezarijo. S ce,te se4Tlknt ,puH.o do ,otub io iz nje je oajhtii izhod po slapu. Saer 1l14iledni pirl.idi z zani.i'i••tr.ia odstaYkoa ni koncu.Blizu Olla so zani.ivi aorlki kliti Andershottena in Eggedlll. ki vtalih omogotajo eudovitl ture. SUt a"itestripe (IV, 6 raztIlIjul, ki i.a poleti v,hliVI •• topnjo, je pona,adi iz taoklga 1.4u, T tirino ga je v.t. Ker lednib ,ijakovo. .oret za'rtati. je oajbolje diodkopljet tanko pIlit l.du in 'iSte' skalnI,"edrOTce pod nji••

OTTA in DAIVDALBHOtta dOllte.o po ~ urab Totnje slTerno od O,h, Drivdalen pa se po dodatnih 2urah. Tu je nekaj eokratnih slapov; ••d hjiai je najpopullrnejsi Jokulkull (IV.1 raztetaj.,,) . Pr'a .ta ga splezlla Dlnec rinn llinteby io Mad. "adsen v letu1'79. Stoji 1) k. zlhodoo od Ott. na severne. koncu dolinI. Dostop in ,estop sta11hka, raInere so ponavadi dobre. tetave pa varvrajo od sezone 40 5ezone. Trijell!ji rlztetaji po ledne. kotu privedejo do tltke stene, ki .1 ,topnitasto dvigado Trba. Se.top ,e zatoe tOO. na zahodu.Doalti plezalci so nltli t. nekaj dobrih saeri okrog Otta. Oaeabe vredn} '0:Bj~rodl1sbellkeo (III. ) rutetaji). lui 1 kri jdno od Otta, loktobeken lIV. }raztetajiI v B~,erdllenu, ki ima 6 ta do. topa na smutlh. V Drivdalenu, kl lItiob i.ti ce.ti. ki vodi proti Trondbeimu, je bilo preplezanih okrog ducat kratkih..eri: najboijU sta SU.kiebekken !IV, t raudljO in Toft!oSlien (lIt. ) rutdajil.

ROIlSDAL.Ro••dll imi 'Irjetoo Ol MorTetke. DljV.t dolgih lednih plezarij. od leta l?~' ~o

dO.lti plez.lci zabel.tili preko)O ,leri od enega raztetaja do vetdnc7nihpl.zal,kih pustolovttin. Ma t,lo,t stojijo precej nizko, ZI to so raz.ere hepre~

Tidlji,e in tudo,iti ledni vzponi .e 11hko' kratke. ta su ,pre.enijo v vo~o zvdoro. topleoa zraka z zahoda. Zato je bilo veliko s.eri preplezanih le poenkrat.Sllpov v Ro.sdllu tuji plezali , gl"ne. te ni,o plezali in gla,ni proble~i soJI Ilepreplua.ni. Predstavljijo Zlobi' prolIte. n prihodoost, oteten z veli 1:0neTarnoatjo pllzOY io dolgi.i se.topi.Jfajpopullrnejh ner, Ro••dllu je Siogagrln (III, 6 raztltajtvl. Stoji nadRo.,dllom, ) do 4 km od rlat.arka. Ked tetji.i Ilapovi so: Black Oece~ber

(IsterdaleD, VI. 8 raztetajev) , ki .t, ga preplezah Hans Chriltian Doseth inInr ejl1stlnlt v letu U12. priskrbi zelo potontZlo zabu·o. TadeuurehZlI (J:rufjord, VI. 4. raztItajU je bil splenn le do poloTice, 1Ito bi labJr:o rekli ZIAu.tre Klrdlllfo... Le tega lO okrnili z izgradnjo elektrarne. Spodniji del atapupinala aj4rn IllgD.lv.ru in Iver C:jeIst.nli v letu 1981. Im'llo'a1a sta gaAR-25-1987-8tr. }6

no... ,-,

Hor.trakta lV, 6 rute:tajev>. Ce bi se kdo namenil na ple:urijo do vrha, 6~:i :J,.ora ratunati na bivak.

SEVERNA HORVE$KAZieska Horve~ka onstran polarne;a kroga je t4 tuje pletalec zelo cddaljchadete la. OOlll.atini pa so razvili ledno plezanje okro; kraja Bpdo in Trolll.so. Zna~i

.ta smeri: Fokkfossen (VI. 6 rutehjevl, ki stoji 40 km od kraj~ npdo bli~\l

Anlija in nudi ulo strllO plezuijo; Kv.nndalsfossen {V, 12 raztetajevl p~

stoji 75 km severno od Fauske. nudi celodnevno pokontno plezarijo.Zieska plezarija na podroeju TrOlll.soja je omejena na sne1no in ledno plezarijo nJalpski ali ~kotski natin. Zelo blizu je eudovit ~yn9salpene. Med domaeini ~ta

popularna ~e Molleslosaen in Lingdalsfossen.

Iz Mountaina lIJ prevedel Matev1 Lenartie

lI:at",t ~enartit

DOKlCJ IZIUSJJJ

Proti koncu hbrua.rja ..o HoneUo obiskali Boqdan Biseak, Rado fabjan in lIatc~'1

Lenarcie. Ka 2500 ke do190 pot SilO se odpravili osebnim avtomobilom, v katere;a.so nalotili praktitno vse za deset· dnevno plezanje in preti vet je. Poznali SQO

obupno viJak standud Skandinavcev, tako da je Ua z nalli tudi vsa potreb:,~

hrana. Streho so ohremenje'ale smuti.Pred odb04011 'ilO telefonirali v R'lIsedal, v trqovino z alpinist itno opremo, kje;10 na. obljubili dobre razmtre na treh zanimivih pod rot jih (Hlllllsedal, Lderda~,

ROII,dal) .Slovenijo sao zapuItili v plohah det ja, mejni prehod je bil ves podInegoa. zapultili ISO nese kraje in tudi zadnje luknje na cesti. /fa vsej40lgi vat nji nisso naleteli niti na eno veCjo luknjo vet.V !lunchnu j, bilo ~e nekaj tehv z avtOl, nato SlO dokaj hitro prHli dO tuje."to" .,d Hemčijo, Dansko in hedsko. Začuda niso bili preveC dragi. Kunej;) .::;;,)i'uedeh, dl se celo bolj i1plata potovati, trajelltom s severa Danske direk.L:lVv Oslo, ker prihraIlii bencin in tu. Za trajekte lahko dobB povratne )tarte, ;.;~

veljajo tri lesece. Do O,la so neinolla ulo dobre utoceste, ta katere ,,_potrebno plateviti celtnin. od Osla naprej je Se otroq 250 kil lokalnih cest, ki.0 prav tako dobre. Iled votlljo 1110 illeli precej hud IIraz. tia do -20 stopi1"ij,prvi dan v Rel,edalu pa se je ogrelo celo do kat$ne stopinje preko niCle.8ellsedal je .auCar,ko turistitni center, z dobrimi allutilti in z dobro ponudcoubue teljnia ljudea. Slapov je precej na obeh straneh doline, vendar stil_tstrelno tetke le dv•• By4nefol.en in Gr~tenutfos,en.

'ejelnejle prenoCe"anje so netaklne kamp inil biUce, vendar so v sezoni navadno.asedene, zlto.e "elji nljaviti in jih rezervirati. O.tale 1I0tnosti so za n1<$erlzsere oqabno drage, vendar brez izje.e luksuzne.te takoj prvi du ..o se zalIteH v Grftenuttossen. OuaCje je bilo toplo, oduboda je priti.hl jug. DOltop do s apU se nalil ni zdel prevee zahteven, zato.so pu. tili ,auCi tar .podaj. KIpaka neizku~enih. Snag je bil izredno ,ipast intaklen je vetino leta. Plavali SilO navzqor in precej kasno pririnili do vzno±ja.Stvar je bile videti precej Ilogočna, z negotovillli velikiIIi sveCami v sredini.Stela otroq je t ••na, solidna na poqled. Poleti najbrt pada slap prosto po z=~ku

kak*aih 60 l. Prva dva ra~te1aja z lIesto~a navpitnimi odstavki pripeljeta podtljuena me.ta, Naslednji poteka po ,veti tit ob skali, nekje pri vrhu je neknjset rov liplteQ'a previn, ki pOItaja vse bolj pre".isen, ko hCe!; mesto za unesljivo oporo cepina. Skrajno tvegano llesto se konta s pravim malim tude~elll, Sredina.lednje ,yeee je luknja in prehod za njo. StrDa in zraena pre tnica te postaviizUlI urtihlnih ~ot ledu. Do vrha je Se dolgo, za noge naporno slapBte neprebudih utll'.Po dnevu poci tka sao se odpraYili v hude. snetnem metetu te sredi noti protiaidnefo••enu. Avto se je tODaj prebijal skozi vrtinee snega. Bili SlIIO v dvo~ih

glede pleurije, vendu no vseeno tokrat paDetneHi, • alIIUČIli na nogah rilistozi qloboke .ndne zamete proti skalni pregradi, preko ka.tere so se valile

"' ~- ,·"7· '.~'\'\-~.'- ,.', -s~r. :JI

tiroke ;.ote ledu. Zoprna notna hoja. Z Boodano. SVI te kar solidno napredovali,Ildo pa je puttil potoke potu in debela liv~na vlakna v hudi gozdnati strmini,peo. za e.u~i nl.reč ni imel. Poleg tegl je bil pred neklj tedni Optrirln nao.rlnjenib prstib. O4[ltali so lU del obeb palce., pa je kar ril. Z Bogdanoa pae.a se au le čudili.

'reae 'e je nato precej pokurilo .. hud uter iS sndenj... 1Ia poti '1 80 kiloddaljeni Laerdal '0 nil ulta"ili hudi lunki. Na.topilo je obdobja toplega.relenl, rlz.ere. ffordib .. Lltrd.lu in 101ldalu eo se poslabt.ll, tako SlO leodpra.ili nlrl.nolt dolO••

•Ocenje'I'anje lednib ••eri JI zelo tetko zaradi spre.enlji.ib rat.er. Večina

.lapo. DI Kor.etkel ila lato le opisno oceno, tte.ilo raztilaje, in oceno (od 1do VI) li orienticijo. Ocene lO ko.pletlne, nanatajo'l ni celoten sllp. Hapriaer pri dolge••lapu krljti lilo zabte.ni odst.vki oe prinelejo .itje ocene.Slape.i 1 oceno VI bi bili pri na. zagoto.o dobri led.ice.Najnujnej.i nalveti: brezbib.n avto I dobria atuaulatorje. in po lolnoeti zuSllroitOI za polnjlDje Ikuaulatorja; do.ačl hrana, sluči s pii, tetko orodje,ker je led zllo trd, preclj denarja za pr.nočit~e, predhodne tntorl.cije orauerU.

PREVIsI KJR SEl; ŽE ro MAL?

Pr'Tiai. ~eyiai

strm. piHnibr.,.. raspokliue.JtladiTO udarja,

kladlyo kamnar ja.Klini rožljajo •••

KJE ?

Pod preTiei.Pr••id.

pre.idlTer.l."le čeri,

kjer zo&ori

OGEiIJ STRASTI.

Ko dolgi gadje po boku ladjese pno vrvi.

Ne njih aO tiči, ~~nl nlodiči,

kTlšku hite,se ne boje

PREVISOV

in temnih čeri.

Slišite klieedrzne troJic",:

loplop

V Alpinist1čnih r3zf,lo.lih i;t. 248l:l0 na 17. IStra ni objavili ug~n

ko, i~ katere knjige je odlonek:" ••• Pr..... neTe::a Je Ul!lpol1\, 11rugaje etrJ:lo:;lsvile, tretja je UCpo;lla. t:etrt~ je aret atr:'loel:J.vil,in tako naprej ~o St~6StrjR. kije bil v ~eveti nave~i. Vee n~ve

ze 8 aodl~ itevilo~ je stcn~ :~-

~r le .', °l

Srhljivt odlomol: je i~. !;n~i:::f!

Anderla HeckO$irn: Trije ~,f.nji

!,Tobler.l Alp, Fbdins!o }-.T ji.-;::-,1.jtlblj:om' 1')52. ;"nji63 ~.~ ,.: j:;.nnp:redl:.'U "lrini;-!,~" il.!'; "1~dn~. n· peto branje. Vondar Ge ",:o; ni061a611 no'tlen reueYf-lee. j 0--·.<,brezf\l"cllo rrojenpnjf" ·.ot<l':.ji ..Alpini~tičnih r"=~letiov . i 'C~

rrll"lerue 1Ui&r'a.<l3 l :':;r t~re;j -10k3z~je, dll j~ n~rothi"c iccer.i:ali pa ao stl"o~k:!. ::tporočil, ;11'rvilneSa odSOVOT3 rreTeliki~

UGAIllTE,

IZ KA'ElU:: 1:I;JIGJ:: J}~ T,i PE;;,~r·

loplJl;J

loplop

s,ootova.ni uGllnjevtolel. :,. 0·"0lop Pre ... iGi .I5e jtJ no~a plt\ninsb

lop,lop,lopl literatura priključila. 6vOtov-Rut .... ihr.jo. neQU ...rhu. Kdo je ta geni3lni

Pere" bin61jajo. avtor in kje je h "prevler,a"V st,n3h odlleva: .•, ? S d ahk dpesem J.~e a evc a 1 ·0 !Irc -

AZJ lasate tudi nove uSanke in ~i-lop - lop l:lernojše J1.ag:rade.lop - loplopI Uganko ~astavil Aloš Rotar

.\R-25-19A7-lStr. 38 ----- -----------.

DOLG DM V KARCUStiri Je.erbe steni drugi za drugo

MMizanjeM - • ene. 4nevu preplezlti ,et saeri (po,ezo'llnl Ili veri tni lipi nistitnl tura - francosko encblineaentl, to je ., udnje. easu Iled .hdiai'rhunJkiai Ilpinisti , Centrilnih llplh zelo priljubljeni disci?linl.rrancoz Jean-Hlrc Doivin je eden od zltetniko" tovrstnega plezlnjl s Ivoji~

legeDdlrni~ ,zponolJ preko jutne stene liguille du rou in zlbodne stene Druj.leti 1981. Vedno znova se lote'l Ipekt.kul.rnih podvigo. kot skalni in ledniplezllec ter zmajlr (s'etovni ,itiniki rekordni polet % Ga$erbruDa II, 80351J).Poz ini 1986 se je lotil nO'e naloge - solo zilJskega vzpona preko ttirih severnih Iten' enea dnevu.

-kontno .i labko' chuonitki bolnitnici odstranijo ::savee z Ine rote. bradizloa. roke se. loral poti 'ati kir lO doi. Zdrl'nik .i ni rentgenski 'liki tlteh nepopolnocI uraslo kost. Se uirinsjst dnI. prni, PI se bo rota lepoutvrltill. Opozorilo, olj te 1110 poeak'l. PI rije presli$ia.Oporol .ao$etl bo ouedih S'foje! 11 naslednje;1 dne 5. aarCl 'fItine. :tgodlj.Vre.e je eudovito in euti., dl 'la 'f izredni for.i. V 1 uri in ~5 .inut 1••DGablrroujev ozebnik' Kont Blinc du Tlcu1u ZI leboj. Preko Kont ~lu4it nldaljuje. ni Kont Blanc in le od ti•• pidilo. bit ro in udobno ,pustia v Ch••onix.Pristane. pri' ?oleg spodoje po,tlje gondol. ke titni~e n. Aiguille du Midiuspelen zleetek. Stiri dni k.sneje le. spet v goceh. Tri ure in pol potrebuje~

ZI "'erno Heno Gnnd Pilier d'A-ngle, ~ un 11 ozebnik ,rr~neyu, ,estopbpreko Itene COle. Vle tci smeri sicer ~tejejo .ed zelo zahtevne, I povpretniQiea.i 10 do 12 ur. Nld forao se re. ne .ore~ pritotevati in 5ijo~e %i.,ko sonceprl'f lpodbuja k zarel velike.u podvi;u.Koj oovi ol(rt: ltiri tetke 40lVe 'aeri in sicer ozeboik Grassi • se'ernisteni liguille Verte (VI, el' 10-12url, Corouau - DlvIilie v le'erni 'teni LesDroit.. (VI. i7ur), Svicarska ,ur v Les Courtes (V, laur) in Krt.,.~Jr.i prt v..verni steni Gnnd.. Jonssn CV.. lO-15ur). Sestopil p. bi s padaloa Iliz••je•• Tako bi • ene. doe'u preple:.l ~OOO. tetivneg. ledu.Gta•• ije. ozebnitrrlnco,ka te1e,izija bo soe3all fila. Dolo~i.o 17. marec. Po nlkljutju bi seaoral pr., tisti din ,pet zvlallti , bolni.nici - toda Ili je splob .0VoebolHi presku, u mojo roko kot je tlko "nizanje". DvoIIljivo je le ie 'ITue.Sijati 1I0rl sonce. ledne rlzmere .orljo biti dobre, predv,em pa .i mora st.tiob str.ni Eol, boq ,etrov.V nedeljo popoldne se peljem z titnico proti Grand. Montet •• kjer prenoei ... Ob.tirih zjutr.j v .oju telne s'etilke • s.ut.i odide. pod 1000. 'isoko ,evernosteno li;uille Verte. Grl,sije' ozebnik je Dljtetjl s.er preko te sentnestene. Ked celi. vzponol sell nuiren in tivten. Padajoti led le ....h. Cer'eeiDO ,.eri. Po d'feb urlb ,tojia na 'rbu. kontno pride helikopter s snea.lClin prij.telje. II:lrtil10. Koiolijll. ti.i po.agl r.rpeti pidilo. Eol n'~lja.

Veter piba od zadlj. VIIJr.it, ko Itetea. da bi vzletel. se padalo ;;r.eu inuplabne. Po ducltu neu spe in ih in napornih po.kuso, ai kontno uspe start ssaue.i.Drobljiv! le4 v Le. Droite'otro; pol devetih prist.nell ob nootju severne Itene Les Droitn. Kltro sepr1prnh in zatnu. Pr'fih 400. ai gre hitro. potelI postane .tenl tet ji. ladpa poprh.n. Cepin in ledno kladivo le hitro Ikrhlta. Ob 12.uri lem na vrhus.eri Cornu.u-DI'aill.. Tu zgorlj ni dobregl pro,torl za skot s p.d,lo•• ritoSIl odlotI. za polet z zalje•. VzletI. zvelih polotne ,talne plotte. Let jetodovit. Rlzgled n. Mont Blloc io druGe vare - nljraje bi kir letel in uti'll.dokler bi trajlll ter.ikl, I.p.k plezlti aorl& dilje. Pristine. kakib 150. od':tnotj. Les Courtes.L.. co.rtu'( severni steni Lu Courtes bi .orll nlleteti ni oajbo1jU led. Po radiusliti. PI,clla So.blrditr.: NJe.n-Klrc. aetkltl- To vZI.e. ZI s~odbodo io setrudi. plezlti hitreje, sea PI te 'edno' ok'iru predvidenega elSI.Ktl0 pod itltopo~ .retla poljiko n.vezo. ki j. v,topila pono~i. Povesti, dl se

AR-:~-19~7-otr, 39

je ~teraj ~ tej steni ponesretil sa.ohodec, verjetno ~ tel~ih ~o.~iniranih

prehodih ~ .redini stene. Preplezal sea jih v desetih .inutah. Poljaka pa , Jurah. V pol treh urah i ... ~IS Courtes za seboj. Ura je petnajst .inut te:tri. Potitl~ .edaj za.luti.. Privotti. Ii pol ure, jea, pije2 10 pripra,ljamzaaja za naslednji polIt, ki ae bo popeljal ~e~t kilo~etro, dalet ob .znotjeGrande. Jora••el. ffatančen in zbran boc. moral biti, da bo. nliel .zgornik, kiga nujno potrebuje. za prelet grebena Talefre.!lchdtt prtPristan.. pod Gund.. Jouuu, potlCl pa te nč tot uro oui. po globo).ec..neOu oavzgor po str.e. ledeni ku proti krajni poti. Lepa, telk. szer .e Cata.I: helikopterja, ti pregleduje s.er, .i ,porotijo slabe no'ice, ra:3lre so.labe, • spodnjem delu je ledu .alo, zgoraj pa je trn in stetlen.laje ne poslut•• , te od ttirih zjutraj plezaa praktiCno neprekinjeno, pi se .e.edno dobro počuti.. Leta 1917 lea Mrtvatii prt te preplezal ••m. Takrat seClpotrebo'al tri ure. Prepritan s•• , da tudi danes ne bo trajalo dlje.Ura je pet popoldne, ozek l.den ao.t vodi preko krajne poti. Ocena it heliko~

terja je bila pravilna. Ledna plalt je zelo tanka. Kljub temu dobro oapredujeain i... tea pol ur. te tretjino .tene .a seboj. Vidim, kato helikopter na ,rhuodloti aojegl %aaja, ~Jean-Karc, leti.o nat aj , Cba.onix, je 'se v redu?~ ~Da,

vse gre v red.u, nlS,id.nje'- Potui .e br up Rotorja h9"ublja. so-uku, ...oltan,. , te. loootne. l.doe. s"tu. V ,oju telne "etilk. pleta~ dalje. Ledpostaja vedno slahU, trd je kot beton, drobi se, teHo je najti stop kjerzobje derez te drtijo. In kon(oo le te aO-:utrski ouboik, truUjiva stala,prekrita % ledoa, .krita" prUt, pr.kin. loj ritelI vzpona. Dvakut, tri);ratlor.. %asaditi cepin. da se ok.l usidra, l.d. Se enkrat se aorall popolno~e

:br.ti. V .r.z~ na.tajajoce noCi je to te ker telko.Jotni Polet • lrf.nti~r.Po ttirlb urah in pol ,toji. na grebenu 8irood.llel, ki vodi na .rh. Vqlohote., nove••uqu le poeui napreduje., pa kljub ~seeu ha lu stoJlI priI'oj•• %aaju. Zatne. labko zadnji del tega dolg.ga dne. V soju (eloe svetilkez 04 .r.:a otrdeli.i rok..i pripr.,i. t •• ja. Ob ah se. te slital prijatelj.,ki so ae Cakali 'Chnobhu, odgovoriti p. nis....ogel VI!(. ker so bilebaterije iztroteDe. Zd.aj gotovo le v,i letijo v toplih posteljab in nobenegarazlooa Di, dlii bi It .i punt ludilo. Pol polnoCi je, ko vzleti•• C1l40·litpolet dod ...oto ti.lh ooti, ki ji rabla svetloba vzbajajotega .eseca dajeposeben (ar.Letb Dad vrbovi, JOOO, nad Cbuonhol. tuja popeljell nite. Pol not Je, kopristane••

Pre,edla Vlasti luna,er

A.VČIllCV& D!:RZZE

"Ekenit.jnke so pretežke!" 1'e ATč:inove deTe=.~,

n8P povedal Je Avčin. dv~naj6t ~ob iz njih strli,"Koj no.redil ViH' boz bolj!e. v sv,7.en r;.ne<;U ISO r.aj~ol:'c,dobre kakor ~i5kD vin'l" če le st'.ale ;;(''1ven ni.

Kdor 1.0 'včinkc 6e odloč:i,

ta se hoče nojbrž ubit'.Zob ae ~lo~i, \Oe=. pa poči,

alpinist '~ 5~te v rit'.

20:-i6 l:rivic, Jošt 1.... =.iIlcer

Iz ~eGtarice Le ~jmo v soreAR-a5-1ge7-etr. 40

T. Couperus in R. Blnneb~sz

O YRVEH

Od itevilnih ~lpinlsti~nih pripo~očkov, ki so potrebni pripl.zanju, vrv ~orda ni tisti, ki si 98 najprej nabaviso, je pago~ovo eden lz*ed najva~nejiih. Y dobrih, specializiranihlr90vlnah je ~oinos~ izbire velika in ponudba zapeljiva. S le=~lankom leli~o dati nekaj napolkov za nabavo vrvi.

ZgOdQ:i.1.CAVrvi iz zlate dobe klaslčneqa alpinizma, čeprav uporabljene zuspehom od sameqa nj.neqa začetka lleta 1492 na Hont Ai;ulllej,so bile precej dvomljive vrednoEti. Predvojne konopljen. vrvi soi.eie vrsto neprijetnih lastnosti, ki so upoitevajoč danaJnjaspoznanja le vnaprej naredile Is vsake plezarije su~ljlvo

avanturo. KonopIj_nke so bile teike, ie zlasti če so bl le mokre.Z zamrznjenimi zaradi logosti skoraj ni bilo moqoče rokovati, prtspuJčanju pa brez vponk all zank, ki so seveda ostale v steni, niilo. Konopljenke ~rjavljo~ ln sicer razpadajo od znolrajnavzven, k~r v sredini najdlje oslanejo mokre. Zaradi o.ejenavadrlljlvostl sploh ni bila .olno, da bi taka vrv pri Etaličneg

varovanju vzdrlala padec prve",a v navezl. Enostavno se jepret;ala. Odpovudala pa je ie v manj nevarnih okolijčinah.

Poznan je primer pretrgane vrvi /Ileo ,"puslam Whylllperja in njeqovJhsopleaaicev z Matterhorna llllta 1865.Pojav najlonskih vrvi - najlonk - pOMeni novo, ra;vessljivejAeobdobje. Ta popolnoma sinletični material je v vsake~ p09ledupo va em prekosli ~aravna vlakna. Naj livi keDična 1ndutlrija!Najlonka je popolnoma izpodrlnila konopljenkO. Najlon je vrslaanovl tako kot konopija, bombal in podobno, ne pa tovarniAko IDe.Nasprotno pa j. perlon 1•• za naljon$ki ladelek določlllne tovarne.Y .ačetku vite najlonke so k.sneje zamenjale vrvi, konstruiranepo načelu jedro - pIaAč: jedro seslavljajo enaka debela vlakna,kl jih Jčiti plašč ln predvseM od jedra je odVisna vzdrlljivO$tln elastičnost. 'ele s leml vrv~i so njihove laslnos~i postalekar najbolj!e. In kalere so te 11;~OQi~1? Najvainejie:1. velika vzdriljlvost. To je očllna prednost, ki pa jo jetreba upoilevali skupaj z elastlčno.ljo. Jeklena je tudinaprImer zulo vzdr!ljlva, vendar ni elas~lčna. Samo najlonka bozaradi elasličnosti vzdr!ala največjo obre~enitev ~ri padcu vdoločenih ~ejah, vklučujoč pl.zalca ln varovalne točk§;

2. trdnosl;3. ne -rjavi", razpada, kar je sploh značIlna za sintelična

vlakna;(. ostane zadovoljivo mehka v Dokrem slanju ter pri nlzki~

te*peralurah;5. (!olga 11vljenska doba kot rezultat njene trdnosti loodpornosti.Soroden oajlonu je aramid, ~i je prijel na trq pad imenom kevIar.Ta najnovejji izdelek je -bolj trden kot žeJezo", Zaradi zulomajhne elasLIčnosti pa ni primeren ZA qIavno vrv. Medte'" se jeIzkazalo ie, da se ta material hitro stara in razpada brezzunanj1h znakQv. (glej tudi nasle~nji članek!)

Ytl1i iD dgllloaN~jvatnejia r.~dmlltD~ ~,~i je po njeni debelini:l. kot enojno vrv upor.blja~o na epIoino 11 ~m debele, qlede nazn.~ko in vrsto pa so ludl 10,5 in 12-~111~elreke;

2. za plezanje z dvema vrvema upo~.bljaao običajno 9 ~m debelo{debelina večinoaa :led'" in 10 •• 1. ee je v s:lIeri velikO klinov,jo lahko vpenjaao 1zDeno~. zaradi boljieqa drsenja .

.,J-':.--~'"··:-_ .... tr. "l

3. kot dvojna vrv. i~.novan. ~duo ali dvoj~lca· se uporebl'.tudI 8,5·.11i~etrska, vendar ~orata obe vrv1 teči skoai vsevponke. PrI paacu boeta teko bolj verjetno obe vrvi enakomernoobre.anjani. In to jo tudi aateleno. gleaa na nj.no aebelino.NajvalnejIa prednost t.h 8,5 ~m debelih vrvi je njihova teia, ki'a .anjla Qd 9-miIimetrako. ~eprav so prisegali na te vrvi.nikoli n1ao poatale zalo popularne.Od v.pona je odvisno. kakino vrv uporablja.o. 9 mm debelouporabljaDo le kot dvojno. Sa.o pri nenavarnih ·planinskih·vaponih ln prečen,ih ter aa varovan'e otrok jo lahko uporabljamokot enojna. Za ladeniike ture je lahko i. pre tanka. Naprimerpri slučajne. padcu na nIti ne tako Izpostavljene. grebenu, selahko ob obremenitvi pratrqa na kake. ostra. skalnata. robu. Pri_očno i.poetavljenih turah 1n vzponih je nujna il .~ dabela vrv.pri taljlh plesalnih vsponih pa praviio~a uporablja~o dvojno vrv.Prednoet dvojne vrvi je tudi v njeni doliini.V plesalna. vrtcu pade v oči. da uporabljajo ni.oza.akI plezalcili •• debele vrvi, belgijski pa vidijo prednost v dvojni 9 .md.b.li vrvi.Klasična doliina vrvi j. 40 .atrov. Zadnja lata ,e vedno bolj vuporabi 45-aetrska vrv, tako 9 kot il •• debela. Madtem ko40·.etraka vrv popolno.a sedostuje aa klasične ture. dajejople.alci vedno veE jo prednost 45-metrskl vrvI (tudi aaradira•• rve pri dinalIlIčnem varovanju). Sedaj so tudi I:lI\eri, vkatarih so varevaIliča v tej raadalji.

Y~4~lljl~g.t a gb~.m.olt~ljgto je največ'a cbremenit8v vrvi in sIla, ki naetopi prI nekempadcu. ta je lahko nekajkrat vačj~ od teie pl.~alca in jo ~cramo

či_bolj ••anjlati ~ dInamlčnl~ YarOvanjeD. Pri statitn.~

varovanju pa je vaina kvalitata vrVi.

AR-25-1?8?-etr. 42 Slika 1

dokazujejozaostrile.

po nonllipadce .... je

Yzdrlljivost neke vrvi merimo in testiramo po normah UIAA. Tastponaaarja padec pIeaalca s statičnim varovanjem. 80 kg ~eiek

predmet (pri 9 mm debelih dvojnih vrveh je preskusna obremenitev55 kg pri enkratni meritvil pade 5 III prosto. Tako obte~~~_dei

vrvi je dolg 2,8 III, pri čemer je 0,3 m vrvi dolžina od glbljivevponke do fiksne točke. Obremeniini faktor je Viiina padca (5 mldeljena z dol:l1no obremenjene vrvi (2,8 ml - torej: 1,8 v tel'!lprimeru. Ta taktor (imenovan taktor padca) in ne viiina padca jemerodajen za oceno največje vzdržljivosti vrvi. Ta ana!a ponavedenem testu pri novejših 11 mm debelih vrveh gOO do 1000 kg.Vsak padec pa !koduje vrvi; zmanj!a njeno vadržljivost in priponavljanju testa se vrv končno pretrga.UIAA je dolOčila minimalne pogoje, katerim mora odgovarjati vrv.ee jih izpolnjuje, je lahko označena z njenim znakom. To je torejnekako zagotoviio kvalitete, ki velja skoraj za vse vrvi, sevedapr••ku!ene a navedenim testom. Dana!nja norma UIAA za il mmdebelo vrv je vadržljivost 1200 kg pri najmanj 5 padcih aobremenitvijo, ne da bi se vrv pri tem pretrgala. Za 9 mm debeloje to 950 kg pod enakimi pogoji. Valni pa sta tudi elastičnost

ter trdnost vrvi.Zadnja leta se je kvaliteta vrvi močno iaboljiala, karpozitivni testi. Zaradi tega so se tudi norme UIAATako nekatere vrvi preneEejo tudi več kot 5 (~ini~um

OIAAj in celo do i5 padcev. Vrv, ki prenese 9 ali več

po.nana kot MHultiwFall~ • vrv.

Tako so nastale bistvene razlike v kvaliteti v~vi. ~Hultl~ vrviso v sploAnem debelejie in težje pa tudi d~aije. Večjo ~ezervo vvarnosti moramo pač vlačiti s seboj in jo tudi plačati.

o.k ..

\II \1\ \\\\ \,

).//IjN()"'E:JS~ }~e Vj.n t./tHJt"

/lONUDIM ,. EN"~"~I •

I/U/- 7>;<rxC - Soc:. O VRV,

\, ~. P1E17?,r;~ iF PPI

1It.::Jf'WIJ SEn 5011'"110/ ro cEtd .z~

,.11" IiNG'

"AVlt~1JGI

Ill1iJLn~PAb€(. - DI/~:J ;Je-'I rl'/ll,

G,,"'''''

oellf:Io'(HlTEY

'"'O

PAOCEN-;:-:::-;;;:::-;;;;::::~,i. PrI pz.~ ;:",uc",1

YA8oilA'u 2 'l>l1COt.I~

,11C/i.11 1t sr ~iA5'1(

'očvnn L"'JI~ Ze-toOI1f1+Y""E~A.

atevilni padci, ki jih prene•• jo najnovejše vrvi, ustvarjajoprivid, da se na pra.t~re in navide. nepoikodov~ne nikoli n~

.orejo pretrqati pri plezanju. 2al je ra.ničnost druqačna. $evedno se redno doqajajo nasr.Če .aradi pretrganja vrvi, čeprAV jenjihov del el pri vseh nesrečah v qorah zelo ~ajhan. Od kod tara21ika ~ad v2driljivostjo vrvi ter resničnostjo? Ta nastanepr.dv••••aradi ostrega ak~lnate9a roba, preko katerega je prinek.. padcu lahko obre.enjana vrv. Pri .tand~rdne~ testuobre.enitv. ni tega ostrega roba. Pri t •• testu drei vrv Sk02!gibljivo vponko bres robov (debelina vponke je 10 .a, to jepre•• r, dr sna ploskev pribliino S ~~l. Obre.enilni p~dc! prekom~nj debelih, tanjlih robov pokal.jo pre.enetljive re2ultale.Stevilo pr••tanih padcev ae .o~no z~anjša. ~i~ t~njii j. rob.Pri drsni povr'in! 1 •• se bolj ali .anj akoraj ve. vrvipr. trgajo le pri prve. padcu. Samo pr! nekaterih 8.u ll1 8 vrvehnajdeao priaerk., ki se ne pretrqajo pri obre~.n!tvi in padcupreko 1 a. debelega roba.N•• lednji t.et bolj odgovarja dejanaki. pogojea:Vrv obre.eniao a padce. preko granltneq~ bloka z ne preveč oatriapravokotni. robo~. Tudi pri tea r.~ult.t ni razve•• ljiv. Pripadcu Iviline 5 • ae p~etr9. skorAj vsak. vrv r.~li~nlh tJpov.Tudi to p~eskuJnjo najbolje pre.tanejo 8 mu lti 8 vrvi. Odkar so

AR-25-1937-str. 4h

•OBR!MEHI1EY"roPA.OCEH

FIKSNA.rOCIlA

IIrIIrrIr

~~ouav r.:ssbm''''''' IB

Slika 2

•

po~nani ~i rezultati, ladelovalel vrvi niso airovali. Najprej jetovarna Edelveis dala na tr; novo vrv znaake WSlratos w

• Pri te~

rekla.irajo, da je to edina vrv, ki pres~ane navedeni lest prekooetr8qa roba v skladu z UIAA nor~ami. Pri~akujejo da bodo oslaliladelov.lci kmalu prlAli na dan s podobnimi vrv~l.

"budu"Nekatere vrvi iadelovalct i~pregntrajo s sillkono~ ln jih natoprodajajo pod lmenoa weverdry· ln ·superdry·. Rekla~. obljubljav8~, kot pa je dejanska vrednost. tudi te, seveda draije vrvivpijejo dokaj vode, čeprav zaradl impregnacije ~anj. Namočena

vrv je taik. in bolj toqa, med druql~ pa je vzdriljlvosl priobremenitvi aokre all zmrznjene vrvi znatno manj!a od suhe.Hanj~a prednost teh i.pragniranih vrvi pa je, da so nekoliko boljodporne ln i.ajo zato daljlo !ivljensko dobo. ~e ta znaia res30t, kot navajajo v reklaai, potem je njihova cena več kotupravičena.

Igggatladelovalei rajli ne govore o mehkt .li togi, trdl, ampak okompaktni vrvi. to se očitno .111i boljle. Hehka vrv ima ie ponaravi kot ia91eda. predno.~ pred togo: rokovanje z njo jeprijetnejle. Vozel pri toql vrvi ce razvozla hitreje kot pr!mehkejii. Nasprotno pa se pri hudem padcu voael na mehki vrvi.elo nerad raavozla. Potrebno je upolteva~t Ae nek.tere .anj.nane la.tno.ti: .ehka vrv drsi počasneje zaradi va~jeqa trenjapreko skale all vponk ter ae hitreje zaqozdi. Seveda je obrabaaato hltrejia. Pri plezanju i.a lahko prvi plezalee : mehkejAovrvjo ve~ teiav. Vrv wne te~e· ne le zaradi aehkoctl, a=pakpredv••••aradi naleqa napačne9a vpenjanja.

U:ll':l11011s. ,ggblPredvse~ je ~očno odvisna od uporabe. Vnet ple~alec s !tevilnimivzponi mora po navedbah izdelovalcev vrv zamenjati po 2 do 3letih, ~anj vnet plezalec pa lahko uporablja vrv do 5 let. Tovelja seveda $amo za nepoikodovane vrvi, ki niso preživelehuji!ieqa padea.Z uporabo bo vrv očitno krajAe, čeprav bi pričakovali, da se bopodaljiala. Navoskanje vrvi je brez koristi in kvečjemu Akaduje.Ali veste, da imajo miii rade vrvi? 2e večkrat smo občudovali

preqrlznjQne vrvi. K sreči nikoli ni bila med njimi tudi moja.

la.biu H:iiJe Je cela vrsta l.stnosti vrvi, ki v tem članku niso navedene.Ne zato, ker niso valne, ampak zategadelj, ker niso pomembne prinabavi vrvi. Pri izbiri moramo upoAtevati predvsem debelina,dollino, telo, ~everdry~ ali ne, običajno ali ~multift vrv, mehkoali kompaktna {toqost), barvo po !elji in seveda ceno.Kar zadeva varnost, livljensko dobo in rokovanje imajokombinirane vrvi znamke ~multi_ev.rdry_compactft razločno prednostpred običajnimi. Seveda pa so vrvi take kvalitete dralje lntalje od navadnih. Glede prednosti mora presoditi in se odločiti

vsak salli zase.

ln le nekaj: proti padajočemu kamenju ni odporna nobena vrv.

KllJtl ~,~ io II klklJO ol~lo2Namen:

• mm , mm 11 IM\l

------------------------~~~--------------------planinarjenje-varovanje otrok-varovanje odraslih

enojna5-10111

enojnaS-101ll___________________________________________ M _

enojna1,5111 - 3111

enojna30-40111~ ~ M _

ple:unje doIII. stopnje

enojna40-451\1

-----------------------------------------------plesanje od III..topnje naprej

dvojna40-5010

enojna40-S0m

-----------------------------------------------plezalni vrtci 30-S01ll

-----------------------------------_._----~----ledeniike inIUluČarske ture

enojna30-40111

enojna30-40m

-----------------------------------------------ple::unjev ledu

ko.biniranaplellarija

dvojna4S-S0m

dvojna40-50m

enojna4S-50m

enojna40-S0m

Iz nizozemske planinske revijeBerqqids prevedel dr. Ivo Vali~

Karikarure Jan Piet Starreveld. c=-c:..

- , -, I~ !~..( .. C~I!._ ..~~~~~ ....~o •- , , ... .... • .. ~OSe~ ... I, .. ..... -....... . - - " .I ,. - .... ·""i-" ....... ,........ i o- ~iC ~- r ...... Ci~·" . -, •.... ,-,,, _ w._ ... __ .... ~r .. e

,. •" - - , .. '.'. o. .. "" ; •..... , ..... ,-, "l::l"°jl.°---" ..... <. -000' OO' .. OO ,,-. ..~ .... -". •• ,..'"

.... "(............... -- •.. ... - ....... l:" ..... ~ c>....... " o -,- '1 E "l-' ...... 0 ...... __ ·,. O ,, !. C· ,,_.. g" .. -....- •, O- .... ~·O~(.~! ..~

,

"....... _ ...... O '" _1 ° ::.u :;' -, - "" ... .,.. ..... ... •, • _ ...... O!. .. _ ~i-.. "" g- ...., ., .. _ .. _ .. _ ::1"' .~

og ;:" ", i& ..... -g ... 0·' - ,.. -1 .. p;;'.l .. ,:o.. ig.:: ... < • • ,...... i "_i lO

,~- • """a." ... oz ... "' ••.. .. ...... 1 .. "· o .. _ .. .. •..

" -3"1" .. "" .... g, .. , •, . ° ... i oo...... .. .. • , - ,, oo :> a" "Z Il" .. ,c •, " .. """,,. 0" c: .... o , ,, .1 .... er"" .........1 .... S. ••, .. .. .. i·" ...... - - •.~

, • "::1,, ..... " .. '" .... " -, ,, ... < , .. ., ".. ~ .. - 3°"-""-". 0-

:~~~, .. " .. g .. g i.... -" •.. , • ..... ! "3 .. ~ .. - ·"",. .. , " - ":\" ... lO & .. ~ ..., , , , " . ....... .-....... •." ,,,,, .. , • ,

"'~i;ol ";;.. :-2."'''8 •.. , ...... , - •O- , " .. " , , " <1'1·1 .. " ......... 1:. ,.,00' ...... 0'- , ..... .~" ~ -...... ,

~ .... ,-o'" '. • , " .. " .... 1 ::1;""!!:O"''''''!!: ,_ • _01'11 .. _0 o .. a• .. -.. ,'2 ..o'.. , • .. -.. _.. .. .." , "." , I ...... _-- .. a· ..- .... It ,. 'g'" O.... " O " • .. O -" ,.. , • " , • .. c:r • "'- .. ".. , ... " , - ....... ~~ a ...... - c, .. , • .. o ...... " - ......... ,, , • 0_"'0'. "0,_,,,'0:

'"I'. .......· ,.'1 ..... ,~

li"".-...... -Ug. ..o .....""'0 •· ,ol 8'" :-, -,.",

o<"""n,,a:=,-&., .1 " •o...- ..., ..

oo-.."g:lf""....., "~...."!or:,,,'"

-",•••

••,

~"'O .. ., ... OOC::~•....... -,-o '".- ,•.... ....-! .. : -,".. - ..... 0 •

-" """.. - l'""" .. "1t .. 0_1i! .... ,....... ".'!' __ olO .. ".. .. ~,_.

" . .'... - '" <-! O ....

.... It... ..0<>""'_"• g'" .,.g.D=~"'«., - .. il"'".i:l&2 "'", ." ..........- ..O i -t:hf" '."0.,c:r • _"" ...~ .... 0. .. ,,--..... ~D_"''''c:r.... - .. 00 __...0_ .... o. o:

.'88"&0":1.'!.,.~;:.:;

., Ili .. " ....:;ft~~o... :::!."_'~·_o ....

g

~

-

~--~

Il.o<..'.0-,.•

""Zlil "c ir-",.,...... Ol' " -.., ..""" .. o. "• .. ~;!;; ~ il::a li... .~!:I~~-".. .., .. ...• ••...i;~~~g."0<_· ,H~

HI~1' •

f"-", o ........ o~..~ .. : it"::-:tg !."i~'__ ~ _!l ~ ..

.. ft::l""'·"'.o: ~ .. O

'

o _ • oo... lO »::1"-;I~' .. &.:... ::1"- ~I'ft ~n < ~ Ji... • .. lO 5

'l-" .',," O-'" .. -" '".. " ~.. .... ... '" ft '"O'o.~., ... ·~-"O·'"-""lO""-o .. , ,...... __ ~, c ....... ....... "~ .. -... ..'" . -...,,~ .. ~!.~-"",""., .... "< ..... ..." .... .,. -"... 0 ... ". '" ..,~ ~ ~ ;- -,

6. ,"~, .." ... o -',.. Ol...~"~-'J "~~~... i1 ""0'00_ ....

I

.. "' .........

~~:"~!"!"

Z~gZg~

---

..o.~ .. ,

".,O

, ," ,.. 00000 ,"... . . , . ,.,--- .... ,." ...... o~," ,,,,

1

,

l'"~i'o",•

••Hi".i

..o ...~ ,,"_"' ~ .. "z0_0''''' _" Oft_ ..

.. o::l~ , .. "'" .. " '....." "r ... _.. ,,_ ••••, _ ---"1""''' .",-" ~ --~ "l'"·::I°;;B~::.tr o;!~ .. - . ~~•.. ~. o._~,. _oQ '. o _ .... "

"....... ft,. """,.." .. -, ._.,"' ~ -._... o. ,0 __ "It'1 ":7 " .. ",,, ..... , " ,,- .. ~-,' "-"',,. '" ....c '" _ .... ".".... ;" _ 0" " " ! .. 0- .. " '"... _..... " ..... " .. o"_:7.~ .,--~!~"",,,.,,_lO " ..... " ~Ko"" ~"' .... ", , .. ,..... ,"o oo'"-.. ~.. .." "'" .. ,..-- .. " -- , .. -.. ", -" - ~"-o"', ,,_~c:r.o_ ..'1 '" :>- ..... c:r ~ .. l',"O ,. " ••", _~ ....00_, "11 _.~ ."0...... .", .. o~ .. _ •

lO .... " _ <1" ..". ~, .. ,0 " .., .. ". ft'O , '.. • __ <>_ O"•• " ..... " .. 0_......... . _, ..... _.,"-,, ....,.",,,, .. ,,-',• - .". ; - 0'•• _, ... ol C. _.,' . , ,. ,.

'" O .... "".. .. .. _""....... C Q, ..... , .t-" - " - .. ".. ...c ~ ..... CI"... ~ .. "1- ~" .. Q- ..• " • .:> ...... - ... -1>- ..... " _ .. O.~,_~'O ..... 0' ..

, -.!. .. ';!~ ~.

-,

,

-"

,,,

,,•l~•,!

o....

-

."" ..!~ -"~:-;: .""'"'" .

i .. .,,_.., -- .i :a c, -"' ...., "." ..- "...'.-.. ". ....,- .·h,, ,... ,O ......-,-." "- ..l;.. ..<> .... oo.-,.,n:.a-. -.,° ~ ~~g ~' ..;.,,~:;'."'0" s.",••••.~. ~

"'~ ....-

Ig.o.., o........... ,-,,,. . . .. , .. , ..

0 .. "' ..... '_,0<>_""" ' .., ", ", o, ,,,,,,1

- ,- ,,1...... ,. .. ,

CIO 'Q ,,,1,1,11".-

"'" ....'ili S~.." -"<> ;: " ;:

; . "~.O.? ~&'O?'O.O,~::1 __ "" __ "0'.,"" , co ........., ," I _.o ,., ,, ", "

,'0<1 <<> .... < ............ ~ •.. ;'·III'··oj .., ... ~< "" ........ ....0 .. O" .. ,.. ..

O' - ... _,.',

• I'" 1...... .. .. _oO........ 0' 'O,•' 0 0'... 0 ",,_ .. ..

1.""".0_ •• ""I_C ."1>,..... ."".- ....• .. t"'~ ........".... °5 ...... • .. go-t't" Ug: ... " ~

,:..:..<>.?:<-·:l~:t= .." .. "80 -''''''''''1''..... ", "" " .... -,.. "... " " '" .•• '.' 0 ........."" . "'.... "", ,. ,D.......... ,....c .. " ..",'" .... <o .. , .. _"' ....,.... .,,' ",0<.. , "",. c ,., - '" " .:0.0 ,,_._,,~, .... " .. ".., ,.,-.,"" -•. ,.-.,...-" .. "'.......0'- ..... ' ...'1- - .. -- " "".e .. o·li::::'~·I' ,....... C: DC " ..

1

__ .." '''''!, ,,<>,.,0" .. O".0 . __&"'0". ""<>'''.'''j O-'0 •• '8 0 ..<- , ••• _' 00_ ....g, ...I~gg·~H· .. ~O:::... _.o •• ~,.-_. ';l,_<

>

"

,"r,,",:;,

NEKAJ O VRVEH IZ KEVLARJA

te nekaj ~a5a je med alpinisti in ja~a~ji mnogo 90vo~a o v~vi i.k.vlarja, to je kemi~no il aro~atskeqa poliaaida. Vrvi il teumetna mase sm••o obremenitI tako kot jaklane in so pri teoS,S-krat laija. Vrv ta kavIarja s premeroa 5,5 ma sa pretrga prianaki teli kot najlonska s premero~ Il m., ki pa je trikratt.lja. Zato je prav da, aa se seznanimo. vsemi laslnostmiobetavnaqa kaviarja.ZJIlHUr .. ann navaja v reviji Kuntstoffe 70 (1980) it. lOnaslIIdnje:

Lastnosti nekaterih visoko l~o9ljlvih vlaken

ti,vlakna

največjO!

nateInat.rdnost{N/Ilm 1

E llodul(N/mm )

največji

nat••niraltelek

•

gost.otaIg/c" 1

---------------------------------_._._---------------------------poliamid 66visok.trdnosti

1000 5600 18.5 LU

-----------------------------------------------------------------.50 20000

--------------------------------_..-----------------------------.•Kevlar 2700 62000 ',0------------------------------_.--------.------------------------Kevla~ .~ 2700 130000 '. O 1,.5

-----------------------------------------------------------------j.klenapleteniea 2800 200000 " O 7,83

ogljikovavlakna 2000 .00000 0,5

je posebna9a po.ana kombinacIjaoblike. Tako je pri posebnihnaj.anjli teti, čemur posabnoki $0 poleg te9a ta.paraturno

--------------------------------------------------------_._------Pri nekaterih področjih uporabapratrine trdosti in trdnosti.ahtavah po velikl trdnostl priustre.ajo aro.at.ki polia.idi,ob.tojni in telko gorljivi.Vlakna ia poli-para-fenilent.r.ftala.ida imajo .aradi svoja parastrukture in specialnih postopkov preden ja drugačne Ilehanskel ••tnosti. Poleg visokega module elastičnosti illajo ilradnoviaoko nat. ano trdnost 12700 N/ ••I J, ki j. najva~ja od vKehdoslej snanih tipov vlaken. Tarlli~na obstojnost para-polima~ov

je boljia kot pri metamodlfikacijah, obstojnost proti vplivo~

ke.ikalij nekaj slab~a, kar velja posebno aa koncentriraneklaline. Zaradi visokega E Ilodula in vellka trdnos~i jepoli-para-tenilantereftalamid uporaben za karkas. avtomobilsklhplai~ev. iaradi velike trdnosti in obstojnosti v Ilorski vodi 901uporabljajo Ja pritrdiine vrvi vrtalnih plol~adi, boj, antan. Vpri.arjavi z doslej uporabljanimi jeklenica.l 80 kavlarske vrvilalje in ne rjavijo. Posebno uporabna so kaviarska vlakna saneprabojne telovnike. ki so ~nogo lalji nasproti konY.nclonalni~

(prej 6 kg, sedaj 2 kg). Uporabljajo a. v la.inatih aa avione,jadrn ice, sa teniike loparje, !olna, hokejska palic. in smučka.

Ja~arji in alpinisti so polag dobrih la.tno.ti kevlarja ugotovilitudi njegove bIstvene po.ankljivoati pri obi~ajni uporabi vrvl ln.anijo, da vrvi is kevlarja zanje niso uporabna.

AR-25-1987-str. 43

Pova.~a~o Ronalda K. Klrka la NSS News 44 11986j It. ,,

lnln

jalllarstvunepr1meren

v alpinizlllu.zaenkrat pz je

la več virov so ~e opozorili na nev~rnost pri upor~bi kevl~rjevlh

vrvi. Pri t.~ 50 navajali obl~ajne načine uporabe 5,5 ma debelevrvi~e, naprl~er: zanka n~ varovaliiču. zanka na aatiču, fiksnavrvl~a, vrv za vlečenje (trans~ort) opre~. in kot se$ izvedelpred kratkim, ~elo kot vrv aa vzpenjanje s prite$allli. Medtem kOnaj bi VIsoko .ajamčena nosilnost kevlarjevIh vrvi pomenila, daso idealne ~a tak. na.ene - in kot take so bile tudi uradnopredstavljene. pa izdelovalci ln tudi Du Pont, ki Izdelujesurovine, pr~vIjo druqače. Pred nabavo kevlarjeve vrvi sea sehotel otelil prepričatI. S.S •• debela kevlarjeva vrvi~a ilUpr••er kot pol klasične. 11 :.a debele vrvI, povriina prereza paje kar itlrlkrat .anjla. Hedtea ko podatki navajajo, da jekevlar odpornejii na rezanje kot najlon, pa oster nol -brez tetavprerefe" obe vrVi.John Harlin se je leta 1966 v Eiqerjevi ziaski diretisi~i ubil,ko je ka~en presek.l njeqovo S,S mm debelo plezalno kevlarjevovrv. He gle~e O~ m.~s[1.1 ji ~J[je~oQ§t ~Ig. ~ggQa~1 j~1[1~[.l

~.~jl ~Ql ~[1 11 mm ~.glli ~[~1iV.I trije izdelov.lcl, ki se~ jih povprai.l za mnenjo,odsvetuje jo uporabo kevlarjev1h vrvi na Iqoraj oaenjene načine.

Tehničn1 direktor eneqa od njih opiSUje uporabo kevlarjevih vrvIprl vzponu in spustu kot: -aelo slabo lpoor) okoI1ičlno-,

neprImerno za "$očno obrabo" ln -male pregibe-. neprlaerno za-napatoslne problame-.Ena iZ$ed najbolj zanl~ivih lastnosti kavIarja je njegovaodpornost proti obrabi, točne ja rečeno njeqova občutljivost naobrabo. Pri tea lqra vldno vIoqo visok noa11ni raktor vlaken.Nedavno je billaveden test kevlarjeve vrvi - na vrv je biloobeieno bre.e ',5 kq, ki je n1halo sea ter tja in upoqibalo vrvza 180. Po pol .ilijona eiklih so odstranili plaič vrvi - jedroje b1lo eno.tavno prekInjeno. Kevlar ja na aačetku selo ".očan-,

i.a pa z.lo kratko livljensko dobo. Obra.enitev in upogibanjamočno .aanjiujeta njegovo natezno trdnost. S11a, potrebna %apretrg, je v zanki pol aanjia kot v ravn1 vrvIci. ee torajizvede.o ikripec s kole.ci, aora biti prelller kole.c 10-krat večj1

kot premer vrvice, če nočeaa, da bo noslinost na kol.sciha.anji.n.. Vrhu teqa aora bItI kanal .a vrvIco na koleseudruqače oblikovan kot kanal na kolescu za vrvi is poliastra. Valpln1st1čni, ja.arski ln reiavalni oprea1 ps, kol1kor vea. n1ustrezn1h kole.c.Ta naj.anjii dovoljeni kot ja rasna ovira %a uporabo kevlarjav1hvrvic v zatičih. Pri .ala~ kotu se vsa obrea.n1tev prenaJs takorekoč .amo preko aunanjeqa vlilkna. Ko se to pretrqa. seobr.~anitev in pretrg pren••e v vs. naslednja notranja vlakna.dokler vrvica ne popustI.Horda bo kevlar v prihodnost1 tudirelavanju zavasl vldnejla lIlesto,nevaren.

i,

I

,Pripravila Zvone Korenčan in Toaat Planina

Člo-Iak: l;a::nj ~ lWI'~vi!

l:s;r:'Bva: ot;r:'lIn od llovok.:>!

'lR-25-19S7-str. 49

,

.----___ o - , •

Pl'l_b... ~_. d. ri • laIjlbhl

POU4.\. k.oJlp H....rd • dplftlUlU

Ott t.l.q

1I••'ju Grilj.

~---,

---11,,\ . --' •J ~ J( .------------'

-.-----_ .•.

- .. --...... o

=-----------.... -

,:

I,', ,-

I • ./• <'-,I,,

•

~

o

,.1"

J...... y...l..Ju~

U*~~-1<J87-.tT. 50

~l. J ...... "lo j.>~"".ki toho'>j.kt1o

'boS""oko Fl'>lHoj••••"

Bine MLIICPLEZALNA CELADA

To je obvezen dcl tehniene opreme vsakega re!megn a.lpinista. ~.(..

so besede, ki naj jih v praksi vzgojni kader z osebnim ZlIl eJo:::vedno in vidno potrjuje. Ze majhen pregled kart.oteke gorskib nesreč nam poka2c svarilno sliko: 20% odpade na poskodbe glave. 5~

bolj izrazit primer pove: ZOO-gramski kamen, ki prileti z visi~e

15 metrov direktno na nezaSOiteno glavo, ima za posledico kl'U';'(J

resnico - največkrat smrt.Celeda sčiti zoper poSkodbe glave :<:aradi padcev, :<:drsov, ~adojo

eega kamenja, morebitnih trkov v snc2nem plazu ter VCQS1,~

posrednega udara strele. Zato je njeno mesto na plezalčevi glavi.Ce jo nosimo pravilno, bo ohranila marsikotero zivljenjo, ner.t.:l.lokrat bo preprecila hudo, vCasih pa ublazile najhujse.

KRATEK ZGODOVINSKI ORISStare 2elja in pionirska zamisel o zasCiti plezalceve glave se jeuresnicila v delavnici avstrijskega alpinista Pauln Hubela, ko Jelete. 1937 opravil prve poskuse s celedo, izdelano iz durnlurniniJnin gume. Njegovo plemenito in hvalevredno raziGkovalno delo Jekmalu zamrlo v p02aru druge svetovne vojne in je bilo vnovic o~~

jeno na pobudo dr. Richarda Hechtelc. !>elo leta 1953. 3c i~\;c~{'.

lete. je bil oblikovan prototip skoljke in njene notraojcs"d, podobne danasnji, ki so jo :il leti izpolnjevali ~ novimi, bolj~imi

snovmi, najugodnejso obliko, s prnktiCnimi novo'tll1-i,iar;li t0:'izsledki fizikalno medicinskih raziskav.Kdaj je ne.veze. v steni prvic nosila Celado? Pisalo ze je l~~~

19152. Nekdanji urednik revije Alpinismus in svetovno znani ~~~.

nist, pokojni Toni Hiebeler je ob svojemp vzponu ce~ sevcro~fiho

dno steno Eigerja skupaj s ooplezalcem uporabil motodzticnocelado. (Prva celeda. pri nl'ls 7)

NEKAJ BESED IZ FIZIKE IN MEDICINETrdno ne glovo posajena. Celado. ne more zmanj~nti nnstDpnjo~.nJ

sil, temveč jih porazdel i na vee jo povrsina. Verjetnont pO!'Jkodb8na lobanji se s t.em zmanjsa; nic po. se pri tem ne zmanj!:""lnevarnost za lobanjsko dno. Udarec kamna na trdno posn,jiO'r.ocelado, ki tudi ne bi prebilcelade, se prenese na beza, po~lcdi

oa ps je zlom lobanjskega dne. in nato smrt zaradi mozgans]wkrvavitve, pri zlomljenih vratnih vretene!h pa zaradi mo1;enj vdihalnih in krvotocnih cent.rih. Sila pri udarcu na lobanjo jefunkoija energije sunka in ollcina, kako se energijo spre,ime.Energijo sunka, ee prileti kamen, doloci masa in hitrost kl\mnn.pa tudi smer zadetka ter masa in polozaj stojoCega plezalen Gtrdo uprta glavo. Ce plezalec pade in ga medtem zadene kamen . .iosila ml'lnj!a in udarec je ublazen. Ce plezalec zadene z ~lnvo ohskalo, doloea energijo masa in hitrost plezalCevega padca, kako!"tudi smer, v kateri je plezalec zadel v skalo.Energija se pri nespremenjeni glavi vsa prenese nanjo in ne unicilahko samo z njeno deformacijo; pri tem je vseeno, kolik~en dclenergije se uniCi z elastieno deformacijo lobanje oziroma celudein koliksen del s plastiOno deformacijo.

FUNKCIJA PLEZALNE CELADECelada torej sčlti lobanjo pred zlomom s tem, da udarce porazdelina vso povrsina in lobanjsko dno, tako da energijo sunka sprejmein hkrati ublezi. Prvo nalogo opre.vi ze s tem, da se ne zlo~i;

drugo opravijo navzkrizni pasovi, mreze ali celicna pena znotrajCelede, tretjo pa primeren blnzl1ni obod, Ce je sunek od strani,os spredaj ali od zadaj.

Art-25-19('O·7_"tr. ~l

SKOLJKA, NOTRANJA IN ZUNANJA OPREMA CELADEPreprost nestrokovni ogled ploozaine Celade nem takoj pokaze, dajo sestavlja lupina, ki ji strokovno pravimo skoljka, ter nje.,inotranji in zunanji dopolnilni deli, ki tvorijo funkcionalno coloto. V tflkSni verigi je najla:<:je poda.ti bistvena dognIlnja ssliko razvoja in trenutnega stanja, premisljenih ocen in meja, uokaterih je ta priSel.

Prvotno, celovito lupino, se pravi skoljko iz cne snme debelejse plasti: vztrajno izpodriva.jo dvojne ali vecplastne skoljko.Poznamo tudi razvoj enojnih lupin z vgrajenimi mre2ami izsteklenih vlaken, ki jim pravimo armature, na te pa izdelovalciz obeh strani nanesejo ali nabrizgajo plastiko.Zunanje enoplastne prevleke so ponavadi iz akrilnih barv,obarvanega polietilena ali neSkodljivega svetlikajocega se premaza, Pri veCplestnih, danes raznobarvnih čeladah vse pogostejezunanjo plast se obrusijo in dodatno zgladi jo.Vdelani kri2ni pasovi, mre2aste ali platnene notranje kroselneplasti so iz gosto tkanega mocnega bombaza ali poliemidnih tkanin najlon, perlon, draion ... Veasih so kombinirani, včasih

pa popolnoma zamenjani z oblnzinjenimi rebri iz celiene penc,kot so stiropor, poliureta.n in podobno. Obstajajo Oele.de, kiimajo rebro in kri Ilne pasove i~ polivinilklCldda, vendarznanstveniki trdijo, da so ti nezdravi, prnkse. pa kaZe prekomerno potenje glave.Pri kriznih pasovih, mre2ah in krogelnih plasteh jz tkanino~ahtevajo industrijske norme neko potrebno razte;ljivost, pripenjenih snoveh in PVC pl.'l doloceno stisljivost na tlak. Tezahteve se gibljejo v mejah 3-5%.

- Ker niso i~kljuOene moznosti sunkov no obod, mora biti Celadoznotraj spodnjega roba primarno zavarovana.. Brezstev ilnereS itve so vse bolj ucinkovito. Ponujajo jih v obliki mnnjSegoplasticnega koncentricnega kroga na razmicnih peresih, lahko soelasticne rozete iz plastike ali dve za 180 zarotirani elipsi,zaprta zraCna blazinioa, obroci iz trse penjene snovi in Se kajZgornjo te20 celede dolaca UIAA in po njenih normeh zneSe 800gramov. ZaZelene so cim la2je eelede, vendar se pri kvalitetnioeladi, taki, ki ustreza večjemu delu n!l.jpomembnejC;ih preskusovUIAA, giblje med 490 in 620 grami.Najugodnej~e zunanje ploskovne krivulje skoljke so t.iste, kijih ima na ...primer gasilske oelada. V teoriji je ta zahtevaizrazena nekoliko drugaee: glede na kinetiCno teorijo trkovnaj bi po neki za.2eleni statistični verjetnosti ploskovnekrivulje celade vsem mo2nim trkom vsiljevale takc;ne smernekote, zaradi katerih bi čelada in Il' tem posredno plezalCevaglava sprejela oim manj oddane energije. S simulacijo trkov naračunalniku je tovarna Romer dosegla veC kot spodbudnerezul tate.Odprtine, luknjico za uravnavanje prezracevanjo al i spoda.jvgrajeni kanali za kr02enje zraka so velelnik - brez njih nesme biti nobena čelada. Topel zrak pod celada lahko povzroči

neljube omotice, pa tudi slabosti. ReSitev po UIAA se ponuja z2 luknjicama v skoljki, bodisi z luknjicami gibljive zaklopke,ali s prostim kroZenjem zraka med notranjo opremo. Luknjice morajo zavzemati vsaj 2 cm povrC;ine, odprtine za prosto kroZenjepa 10 cm.Med sponkami prevladuje pet značilnih oblik ter vec njihovihinaCie. Biti morajo iz nerjavecega jekla ali moOne plastike, zahitro uporabo, ko imamo na rokah debele zimske rokavice. Zlastiugoden Je podbradni jermen s tako imenovano hitro zadrga,kakrsna je v navadi pri padalcih.Celada mora imeti vsaj eno pritrdilno mesto za čelno svetilko,AR-25-19C7-atr. ]2

I "",-', '''#'''' I! ,1'o; ;1 FfJ ""I~! /)0.'" ,

~1~19,W.o.."10'" '.00'" I~ .co"

; ! 1 1

i~l! l !~li, i I

IT!1I!'"'. .-

poljubno sp~edoj oli zadnj, saj bi bila izguba svetilke v nekemtrenutku - panooi v ~teni, nn ledeniku itd. - pogubna.

- Pri izbiri barve Oelede je trebo vsaj malo upo$tevati tudi nasvete GRS, ki priporoOa oran~no, rdeCo in rumeno barvo. Oepro.vvemo iz fiziko, da bela barva vpija ~anj toplo~e. Gre namreo znbolj~o vidljivost Goplezalca v steni ali pri iskanju poOCGreOence ali pogresanega alpiniste.

- Pritrditev in hkrati vee jo stabilnoat eciade na glavi omogocaobrazn6 in preOno zatiljno jer~enje. izdelano iz pravega usnjaali posebej ojeoenib plasticnih meso Poskusi potrjujejo, da jonejzanes1jivejse jermenje oblike Y. Naloga precnih zo.tiljnihjermenov je, da prepreoijo zbitje Oalade pri sunku od zadaj.Snovi za jermenje naj ne bi dro.Zile k020 lica.

- Dvi2ni soitniki za oci, zoper blcSOo.nje, ledni drobir lo prahTlIed plezalci niso bili ugodno sprejeti. Vccine pr&vi, de lc-tipovzrocajo ut6Gnjenost glave - nekakSno nelagodno imobiliz6cijo.Posebna protigliviena sredstvo, s katerimi impregnirajonotranjost celade. zmanJSajo probleme pri poncjanJu eelado.

PRIKAZ NAJPOHEHBNEJSIHPRESKUSOV CELADE PO UIAA

o SNOVEH ZA 5KOWKENavajanje podatkov o materialih zaskoljke plazelnih eeJad lahko dazgolj nekaj utrlnkov iz t~hnologije

trdih lupin, ne more pa da~i nitienega samega odgovora na kopico zelozahtevnih strokovnih vpraSanj. Znanoje. da imo nagel ~azvoj industrijeplasticnih mas svoj zaeetek kmalu podrugi svetovni vojni. Kot unpe~~n

nadomestek za svilo, usnje in nekatere zlitine SQ pla~ticne ma~e ssvojo zilnvostjo. trdnost jo, majhnote~o in cenenost jo prinesl~ nemajhenpretres. Novo. boljse je vednodob~odo~lo, toda vsepovs~ ~e ncuveljavlja enako hitro. PJe~aJne Celade so izjema, ki ~ed aJpini~tieno

opremo prednjaei. saJ je stara eeztri desetletja. Nekaj manj kot 26snovi organskega porekla se jezvrstilo na seznamu met~rjalov, uporabljenih za skoJjke plezal~i~

celad. Vendar skupina petih snovi ~vori 65~ te bolj eli manjspreainjM6 relativne stevilke. Ne oziraje na razlicneznaciinosti so pokazali in kaze jo trdozivo prisotnost, tay.otiste kakovostne kot one z utemeljenimi pomanjkljivo~tmi.

Pojavljajo se pod razliCnimi trznimi in inductrijskimi kraticami,cetudi vemo, da so te snovi iz druzine polikarbonatov, snov podkratico ABS Io.cril-nitril-butadien/, poliester, rezliCni fibri,sprva samo tako imenovani fiberglas ter polietilen.Poikarbonati ze dolga desetletja kljub oeividnim pomanjkljivostim jemljejo prostor dalec boljsim in skoraj brezhibnim ~novem.

Ost graje ~loni na dokazih. da so polikarbonati obeULIjivi naultravijoliCne zarke in razna topila - ze navadno lepilo znalepke lahko taksni ceJadi skoduje.Zadnja poostrena reSeta UIAA 30 prav tako odkrila sibke tockesnovi ABS. Namrec, ko so eelado dali za nekaj easa v zmrzovalnik.je kmalu postala nenavadno krhka. ze pod manjsim udarce~ kladivase je zlomila oziroma poeila.

5ele s poliestrom, ki so ga okrepili s steklenimi vInkn.i, smodobili hvalovreden material. Imel je eno samo napako in ta jebila prevelika teza čelado. Zato so med tkanino in matom sprejelimato, čeprav so Se dodatno o~iromaSili razmerje med vgrajenimpoliestrom in mrezo iz steklenih vlaken.Fiber Ilat.vlaknol je znanilec nekega popolnoma novega obdobja,ki obeta lahko, moOna, za alpiniste sanjsko Celado. Nak~2an

prihod ogljikovih fibrav, ce je verjeti ra2i~kovalnim institutom,bo dal kmalu' odgovor v obliki tovrstnih čel6d.Polietilen je kemikom znan 2e domala pol stoletja. Zamudo medplezalnimi čeladami gre verjetno pripisati naknadnim odkritjem,ko so mu dvignili talisče in ko se je izkazalo, da nekatera ~molev vlogi katalizatorja uspe9no veZojo ione aluminija in titana termu tako dajejo večjo trdnost.Bodoenost ? Vsako leto neutrudni kemiki sintetizirajo ne tisoeenovih organskih snovi. Morda je ta v borov ih fibrih, silikonih,aramidni plastiki. ..

UlM :čajno

svojih

Normalno uskladiaoen material za čelade v razmerah zaoboo temperaturo mora po preteku petih let obdr2atiprvotnih lastnosti.

obia""

nasprotnamstre.ni ne

naeinee

KORISTNI NASVETICe nosi§ eelado, imej pod njo cirnbalj sportna ostrizene lase, saj8e tako nemalokrat izognes zoprnemu srbenju in bolecim lasnim korenom.Celada mora biti pravilno zadrgnjena, ne prevec in ne premalo. Vprvem primeru tiaei in ovira prekrvavljenoot, v drugem pa moCnoizgubi UCinkovitost pri padcu ali stranskem udarcu.Celad~ v načelu kupujemo na zimsko volneno kapo, vprimeru mora na slavi plesati tolikanj, da lahko ssenceh vtaknemo kazalca.Calada naj sega do uses. Glede eelad, ki prekrivajo uSesa, sievropski in oto~ki lop. izjema je Romari plezalci niso enotni, vstrokovnih opredelitvah in UIAA ni nie doloeenega. Tako ena kotdruga imata dobre in slabe strani; slisnost - vscja zaSCit8.Celade med plezanjem ne snemamo z glave, ker jt:1 lahko izeubilnoali pa se prehladimo zaradi oznojene ali mokre glave.Natrsani jermeni velevajo CimprejSnjo zamenjavo,pritrditv6 to dovoljuje.Tudi najbolj izpopolnjena plezalna Celada se stara in pri manjslhodrgninah, ki pustijo raze, ter nenehnih udarcih, Cetudi brezvidnih razpok, priporoeajo nov nakup po 5 do 7 letih intenzivneuporabe s pribli:2no 40 plezalnimi in visokogorskimi vzponi letno.

Tioti, Id 6"I"'Jri, ni nl:l te:'';Ivni turi nič :'l.'nj por",···on :..::,kor ti.,ti t ki vih~rno na;,,,,: ..,. ll.".n tf'kzo n~?3d1!lc." hi !Ji :'(:rebiti rM~bil;:l [;1;:1'/0, ,!ver'D 6Yl;1ri1cGr.1a bi «P '11'1?eh iz;':;~,

nil. Če se obe vlo:i ::<lr\T;:itl.' \. eni Ol;ehi, t ... ,: .. j .~r-,f":TCprvovrstT.l:!g3 :;orsltl![it' YOC·-'~';'ll.

Julius ):u:,;t, :o::'~:l:>->

amQh1jtlj Konte Ho:;e

•

Korentan ZvoneDOKAtt ALPS~E VKtKAMEHS~E PALICE AVP-I

-Alpski poletni komplet API-l-Alpski ti.ski ko.plet AZI-lZ avtorjem palic Francem Cvelbarjell sva 11. 3. 1981 na Xrvavcu praktitno preskusila . palice in pribor. Preskusil. sva palice in pribor za palice s pre~erom

16.~, delno pa tudi nove palice ELAH s premerom 18mm.Palice lVP-lPalice $0 sestavljene iz dveh delov. ki se spojitI. s finiII navoj em MIOXI. protiodvit ju pa sta avtoaatitno :avarovani z ragljico pod vnet jo. Privit je tudirotaj. Varovanje proti odvit ju zagotavlja tesnost plastike-rotaja na palici.Privit rOCaj omogoCa tudi varnost proti 1I0rebitnellu izpuljenju palice iz rocajaob pOAoti potega slabotnejtih in utrujenih planincev na strmem pobot ju brezvarovanja. Trdno pritrjeni vijak v rotaju omogoca tudi. da se palica privije vrocaj vedno tako, da sta vijak za sprostitev ragljice in vijak za snemanJI!krpljice vedno na zunanji stani. Krpljico drh na mestu vijak z matico pod.vnet jo, ki Z4gota~'lja spojenost tudi. te je vijak odvit. Vendar mora bitizaradi Ilotne izgube krpljice vijak vedno privit do kraja. Na polico pod ratajlabko nataknemo - pritrdimo zvijakolll - objemko z rotno zanko, kar nam uporabnodoHino palice skraHa na poljubno vitine. S telil je uporabnost palic podobnateleskopski. palicam.SOAdaIz enega para palic lahko hitro sestavillO lavinsko sondo doltine Z,Sm, z vetpalicaai in dodatnim vijakom pa sondo do 6m. Sondo je potrebno vedno vrteti le vdesno, da se ne raz.ija~i. Sonda se zelo lahto zasaja in je bolj toga od Lindennove sonde. &dina prednost Lindemanove sonde so "trnJd~ na konici, ki jihpalica pat ne eore imeti.OpornicaS kotnia yi jatom lahko palico sestavimo v pravokotno oporo za ~lollljeno roko. spomot jo lopatice in palic pa sestavimo opornico za nogo.Sneh.• lopatic.Z dvema uvitima deloma palic (uporabimo labko zgornja ali spodnja dela palic)uporabljamo lopatico kot lopat o za odmetavanje ali kot motiko - kot je nastavlji.. Lopatica ni namenjena za kopanje trdega snega. Pri preskusu se Je oodrtalu nekoliko ukrivi la. Zato je potrebno trdi sneg ?edno razbijati z cepinom.Sa~a lopatica pa odlitno sluti kot snet no sidro Idead man). Ovojnice v lutnjahso novost in so potrebne, da ob morebitnem sunku, padcu pri varovanJu ne presetamo pomotne vrvice.CepblV kladico privijeIlo okel. lopatico ali kladivo in dve palici kot rati~te. Okel,lopatica in kladivo lO nurouni proti od.itju z. 1mbus vijakom". polo~'itni

palici rati~ta pa na dnu zavarujemo - spojimo s plo~tico in dver.a vijlkoma. Medpalicama je violana ponitna rotna zanka. Pri preskusu na zanki ni bila vstavljena va.rovalka. ki preprečuje da ob padcu ne zgubbo cepina z roke. Okel jezlomljen navzdol (down curved) in je torej "sallozaporni".Pri ustavljanju padca se ta cepin ohnaAa popolnoma enakovredno prave~u ceplnu.Potrebno pa je preskusiti na trgaIni napravi silo pretrga lIed oklom in rotnozanko! Pallanjkanje konice nt tiČI. ne Iloti, tajti novejsih kratkih cepi nov prihoji ne usaju.o 'et v sneg. Pri lekanju stopinj v trd sneg in led moramoupo.tevati elastitnost rati.ta (po udarcu ne sneno izvajati pritiska na ratiste,temvet je dovolj utinkovita te sila zamaha). Zaradi dobre uravnote!enosti ceptnaje prijetno tudi kopanje z lopaticO. Cepin kot sne!ni klin se dobro obnese. Pridvojni obremenitvi Ipadec preko lkripca} se palici ratilta nista deformirali.Povrlina dveh palic v snegu lv smeri obremenitve} je vetja od povr$ine klasicnega ratilca ln je nevarnQst izpada manj la.l1adhoZelo dobro je uravnoteleno; tudi tu velja pravilo, da po udarcu ne izvajallo silena ratilte.P.lica tot sne!ni klinPolovico palice sprivito plottico - ulelom zahijemo v trsi sneg in v Uho vpnemo

;d1-25-V:·;~· -:>t:'. :-::-

~ponko. Uporabimo lahko tudi zgornji d.l palice s te~, da na spodnjem del~

paliCI, s posebni. SCitniko~ zlvlruje~o navoj in zob~ke SI.ozlpore. Tat snetniUin je boljh (aoC:lejH) od klasiCnega iz alu.tnijastegll obroCa kolua inse~eda .labti od lednegi vijak. ali klina; sicer p' palice ~ vodni led sploh ne.oreec in ne .Be.o zabiti. Zaradi .otnosti poSkodbe navoja je potrebno obveznododati plastiCni ali kovinski nastavek. po katerea tolCeao ob zabijanju palice vtrdi .aeg.PalicI kot ovrodje ZI totorS ~oCjo objeDke in vijakov lahko sestavi~o ogrodje za lotor. lot pokrivalouporlbi.o tot or ska krila. ki jih uporabljajo v JLA. Sotor je ZI ~tiri osebe inkonja.ItevI la uo.il. iz s.uCiS treai pari nast.v1ji~ib steg in pIliclImi, ter enl~ paroa &LAN s.uCi, sestllvi.oodliCna nosila lili ~l.t. za tran.port ponesre~enca,

Splot•• opatanj_PO••••lnl planinec. opre.ljen 'Iao s Cvelbar AVP-l palica.i. lahko le-te rlzenza bojo uporabi le kot 2,5& dolgo sondo, kot ravno opornico, skrljlane palice za~.lita .traine in kot snetni tlin (palica, zabita brez krpljicc, okrov steblan.h iz: poaožu vuice), Skupioa planincev, ki jo vodijo vodniki, opremljeni zAVP p.Uc..i, vuj eden (iz ..rnoati du .H veC), pi hi s seboj te poletnikomplet APK-l in zimsti komplet Atk-l, je popolnoma opre.ljena za POlllOC iniskanj. v plazu, retevInje iz pla~u, prvo pomoC in transport ponesre~enca.

'r.dpogoj PI je. da znajo val ra~nati , plllica~i in priboro.. Ob tem je nujnopotrebno izdati poseben pr1roCnik s skicaai o uporabi palic in pribora. Vsehdelov in del~kov dodatnega to.platl-pribora je precej, se .,d seboj dopolnjujejoin aeatl.ljajo no~o celoto. Vendar se kaj radi izgube v snegu. Zato je potrebnoza oba koapleta izdelati pr1aerno torbico-tepe za naautitev na nahrbtnik. lerje uRorIba palic in pribori dokaj zapletena, bi jo bilo potrebno vnesti vpraktit.i dal ~Igoje KV. PLV, Al, CV in CRS.Alt,rnativne teleskopske paliCI, ki imljo pred Cvelbarje~iai sa20 eno prednost(bolj .legantno nastavil.., poljubne dol1illt:). UeJejo v svetu kot potroiniRItirial. Dejansto PI se ob .eCji uporabi pllsti~ne tulte v cevi po ene~ letutako obrabijo, da brel la.,njl' ni ~eC ložna "nenaporna" uporaba.h'ipoabel. Pri soetni lopatici je potrebno pove~ati ,tiCno ploskev aed prltrdilniQDaJtl~ko. in lopatico .li pa ojaCati z~ornji del z dodatniai rebrl.2. Iz ••• ti je potrebno trgaini praakus .ed roCno zanko in otlo. ceFlna ~ z;r~ltl

.ora .,aj JOOO K.J. Ma Ilnko ZI cepin obvezno izd. lati vIrovalko.4. Zaradi zl~lro~lnjl nivoja delati ko~inski ali pllsti~ni nastavet :a zabijanjesndnib tIino,.5. ZI koaplete je potrebno irdellti torbico-tepke Za pritrditev na nlhrbtnik.Z&t1jul:!lkPalic. 1 dodatni. priborol so 'lestraoako uporabne pri planinski ali s.uS:ki turi.eCje akupi.e planiocev, Pra~ tako so zani.ife za uporabo v plininskih enotahJLA, teritorialne obrt.be iQ ci.ilne zaiCite. Predpolloj je ustrezno znanjerokovanja. Ko.plet je priporo~ljiv odseko~ Zi hojo in izlete, postaj.1 GRS ina1pioiatiCob odsek.o., palice PI vodnikolI, alpinistom, reS:evalctID. in sevedaplaninc" in turnim ...uCarjen n. sploh.Po njih pa bodo radi segali - SIIIO zaradi zlo:ljivosti - tudi tIasiCni s~uC4rji.

ile!~.... teri ".llldi nlpin:.liti . ie::~':o, ~,~(\ :.- ::":,;-,.'"nekllteri r.:;,..::,i al"in'_:;t.1 ;~ "IC ·0, ~~! "~ ,~)) ,'o

:"~,,.~,

• " J.... ~ .. . ~(

•

-

/ li/ '1/'/ .:{ . I

:c.,>;

--'-- • ,• • --- --- - -- - -, -• -- ...... ,

• • --",~

7)@ @,I, I, ,, •• I

1 I

1 .-,' ,, II ,I \

I ', ., ,., 1,,,,I,,I.-,,,

I

I\iJ, N\i-

'"c'"-'""C>N

.;;;

, <J:

Iuo)LU

'"UJ-,

•••••

,__ o

.. 1, \.,

1

~' .•.-.J

•, .•

•

, >

• . ~.II!

, • I~,1•I

IJ

Documents

Alpinistični razgledi 25