•

351880

lnterlud. aU VmlISOll~ •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••.••••••••••.•••••••.••.••••••••••• Bine MLA,C .-

Brata Tonlln Franz SCHMID Bine MlAČ 6

Plezalci so li loku ; 10Intervju z Walterjem BQNATIIJEM ...................•.•......••............•..•..•••......••..••..••..••.•••..•.......••...•.._•..•...•....•..••. 11

SmrtnI bol na Ilrehl svetli -In po nIem 14

VlIiIIOmeI _ 17Razrleljenl bomo popedll _ 20Ml. Robson _ _ _ _ Bqan POCKAR 21~ eOknIt 18m _ Alel ROTAR 22~ trije sami ' 23Jesen 1989 v RatlkoncJ ... 24Izrazoslovje Baian ZUPET 26Trodelri ln1PrOVlZlnlnI pas Bo!o JORDAN ln Bqan POllAK 29

Izdaja KomIsija za alpinizem pr1 PZS, Dvortakova 9, LJubljana. Naroenlna plaeljIva dvakrat letno na tirotatun 5010HI76-47846 s pripisom za AlplnlstJene raz~ede. To Stevllko so pripravili elani urednittva AI­p1nlstlenlh raz~edov: A1et UPNIK, France MALEtiČ. 8020 JORDAN, Bqan POllAK, Mojmir ŠTANGEW,Breda ČlNČ. Barbara GORIČAR. Ingrid SEFlGAŠ. MIriC ARNEJša( AIeS ROTAR. Bqan POCKAR,Maqal WIEGELE. Alenka SIMČIČ, France BERNOT. Malej WRC, Dare JUHANT, Jaka BREGAR (1'IaIIo\I.nica) ln BIne MlAČ.

PO mnenju KomIteja: za kllturo je publllcacIja s sklepom 4210-35/87 08.09.1987. oproAeena plaeevanjalemellnega ln posebnega davka od pometa proizvodov.

uvodnik

INTERLUDIJ ALI VMESNA IGRA

r------~II====::::===:::Jod zadr1e st8Ylke NPini:Stieri'I raz~je rrHO skonljl8to dni. Vtallh ni napak,

-1 '1 4 @ I ee prt ponovnem vzkltu skuAamoI I II (samo)laIieno anaIiUall l.gra$ene

kadrCMke, ~sl<e ln le kak$ne

J< Adruge nllfBZVeS8lJlve poteze, Id so kotp... (2. IMOlIca majhnih trhlih zldakoY nemaranajvee pripomogli temu, da 18 je hl§asesUa. Prvotni namen avtor1a prieuJOCih

Il () ~OJ • '2. C besed Je bl sicer nal8VMn v lej smeri, nof7 f\ M J...l tik preden Ja koneaJ besedilo, ki je

vseOO4Io tudI oblIco polItItnega naboJa,brez eesar menda dandar-.!njl ne gre. seJe premISli, dII'8 strani U\I'Oda pe Izbrisal lnvse začel na navo. Napha! je le drugipNll8l11k uvoda. kateremu je tkII pomerijiYIJlllSIOY BOWl:Ska kornlldfa. y8l"dar )e tOO!ta \'S8bOIIaI toliko ~. prispodob,~ ln pocklb tega. da ga je $e II drugozavrgel. Ker gre II tretje rado rt se vednoene ln Iste napake ponKVljajo. nenEIhnO~jflIie v zaslon moMorja pe prav tako ninajbolj zdrava stvar, se Je Y. d. lJfoonika,torej eIOYek, ki niza te besede. trdo vzel II

roke ln SI rekel: Daj, lepo te prosim,prenehal z oslarijami ln raje uprl pogled II

eall8, ki prihajajo. R8Ceno, Slorjena, eeprav

l~=~~~:~~t ::::::::::::::::~_J informacija all skop oris tez nekega ~"Jek-ta ni popoln, ee II zabrtsanlh lzhodl!l:lh nitidi staVek, Id pori (1 vzrokih ln p0s­

ledicah. A bo vseeno bolje, da II nasledn~

Sl:evlld, kar zadeva tveplo. 1e1ezo ln ooeni. apregoyorlla nekdanja urednika, avtor leh vrstic pa napISe, daJe pae nase prevzel naJOgO. da pred koncem lela 1990 spravi k2M~u 35. Slevlko .-JpInlsl:lCnih razljedoY.8l/ pa da Izda osmrtrico. Tako lahko zdaj pome&, da Je zbnIlljudl, Id so voljni detatl, da je kmalu po ses­tanku KA naredi plojBItl, Id podrobl18le obravnava~o ln lInanenO plat. vsebino ln obliko AR,OdgCM)mOSt za redno lZhaJal1e ln v tem snislu naPreJ. vse do prot:llematb CIankov, Id jih jemljemo Izdrugih ...... bčasnl urednll se zaveda delsrva. da ni nienI' n'Ogla speI)atI eez noe, da je POI dokakOYOStI dolga ln naporna ln da je te2ko na WrIdeSett1 all nekCJll(o vee stmneh zadovoljiti vse svojebralce. da ... Skra!ka, ker se vsega lega zaveda. bo do naslednje $IQV1ke, Id bo~ v Pl'VI polovlcllebruar·ja. opravile okoli CIeSeI POgOYOtOY z bOCIOCImI sodelavci all uredniki, palem pa zaeet korak za korakOOlizvajati svoj projekt. PrI omemb! 'svoj projekt', je verjetno~ pornanJk:anJe eua zad~ OZIrOmaodprtost ln doon:etnosI: a>A:Otja projekta na zamisli ln noYOIarije lOd8IujoClh etanov urednl$tva. 1/ resnici ni!ako, kajti ta projekt naj bl bile otlvItvena Injakclja, vse ostalo pe bodo prispevali sodelavcl, zlasti listI, kiaodijo med mlajAa generacije. Toliko o tej rahlo suhopaml, toda nelzoglbol tematiki. Naslednja stvar, zakatero porabimo le nekaj vrstic, je vsebine, pravzaprav vpr8$anle kaj vse nal bl v njo wf$Call. Oglejmo sina kratko del predloga za bodoee ogrodje A1plnlsllCnlh razgledOY:

• uvod (malce drugaC8n):

- Pionirji (raZIlrjenI na gornike, B1pniste. odpravar\e ln PleZaICe);

·lnllnjujl (dlii/II domlIei.~ ilpoeofenl)

• Alpinizem (vse ar*nilIO ln aktualno);

• OdpravatltYo (vu ZanlnWO ln aktualno);

AR 35/1990 4

uvodnik

- špottno pleza~ (spremljanje 18kr'noYanj ln r8Z1ttatl, prMaeoa prWne.1aIna statistika, teMlka. len.-~._):

- Oprema (vse aktualno Iz 1cat"'ogcN ln reo.1):

• Kratke PredSIaWVe ln presofe~;• 0plsI1n sheme PrVenStY8nItl smert;

• prevedeni opisl in sheme kiasItnIlln VO ....1iI smeri (AR lZbr.J. za vu):

• Ur8dnIAtVO bo y StIaJ z bralci y f\JbIId Alo. Ilo;

- DrobIr, karikatLl'8, kratke basrj, mlsi. domislice ltd.:

- Drugo Y zvezi z gorami (ekslremno SIl'lIJCal1e, Zrna)atSNO. pedalsrvo):

- Vzgoja n lzobra1:~e ($Ole, teeaji. serrWwjl);

.In tako naprej.

Kot amo na zaeetku predstavtve nakalorlh lem 2:e nakazali, bo urednik SVOfO JUbril(o lahko tudi raz$lr~.

Kako bo to Izgledalo. le paC odvisoo od doml&lJye PISCa uvodnika. Tokrat vam Y. d. urednika namestonovoletnih čestitk namenja dve svojll'lllJIJUbAI basnlln kal1kaluro.

Bine MLAČ!lvlJ.nlkll pot.

civ aoplhaJoc pleza.

čtv zmagoslavno: pripleza na vrh.

ov presrllČ8O: .Kol 10 10 zmaga!·

MORALA OdlOtI casops ln pogleda tzned 0CllI: maJhnllUdll'll VrhU osranejo majhnL

"'.JhnIi tllhnlCnl podrobnost

KtoI<odI ~ vso moe: ..da mu poka)o C81jus1l

Nbid konj strBAno: odpO pec -MORALA prI$rCno: tisle, Id p .... odphjo usta. le treba ~UbeZrWO OPOmnkI. da to nikakor ni dokaz.kako to odprta glav&.

AR 35/t990 5

pionirji alpinizma

BlnoMLAtVEUKI PIONIRJI ALPINlZMA

Brala TooI in Franz SCHMID

Franz NiebeI1, vrtidef1<aiserskl papet. alpski vseveda111lYa encilJOPlIdija avstrijsko!~ega a1pirizmapred ln po PfYl $ViIkNni vojni., le veljal za bistregaOOrJanC8 z dobrim spominom brez kakrSnIh velikihiCI. ki Je celo %Mjenle plezal, pisal, razrT'lWlaI, vodiln velikO bral. Tudi on )li I18Ckrat natel debato otem, kako pisali ZOOCkM"'O alpinizma. Po njegcNembl ta morala bill kOC Rembmncltova jedkarica, dabo kaZala resnICno podotxl CLaVnO minUih dnI. živonaj bi OfSVetlla samo nekaj pomembnih dogodkov.seveda najboIltlh ln rejuspWlei$lh, 0SIaI0 pa najPUStI \1 senci. all pa oznatl z Ilekaj ertaml. V~ lehnjegcNih Obe1JdOO,Ianja vrednih pronlcljlYtl misli paJe najti II knjigi z naslovom .Erlebtes und Erdacht",klet preprosto pove, da .to, kar Pl!elO sedal nivredno suhe lige, kajti ee nekdo ne razumenekdanjitl okoIitao. ki so krojle mlsl~ vnKIncI:e lnpepriCanja Ilsl:ltl alpinistov ln pleZaIcev. Id Jih. rivee. naredi • svojim pisanjem vee tlkode kot kOt1sU.Sle videlI, kal vse danes ~o o Toniju in FranzuSchmldu? Stokrat sem se POgOVaS}aI l twatoma.nekajknIt sem z nilma tudi pleZal. toda nikdarnisem od njiju sl~ ali pri njiju VldeI tega. kar zdajbefem o teh dveh eudavklh m1adeničlh, ki so lima IIpo gIa'A rojil samo gore ln drzne plezarlje. KakIna~ neki, ko pa sta vse poee'. na horuk.ZblranIe denarja. medsetJolno posoianje koMIs allrez9Mllh zraenlc oziroma plastev za kolo Je bi II

letih 1929. 1930 ln kasneje edifll razlog. damarsIkdO II klubu DAV ni storil tega aU onega ~ istidan, tQl'r'NQt tele ee.z leden dni lil celo pozneje. lnee le pclem marSIkaI ~ po liu zanKli slabegavremena all ee je nekdo po dveStotih klometrihnaporne V01nje s koesom tVegaJ plezanjo v hudoctvomIjlwm vremenu. ga ne moremo obsojati. elipe. kol to poeno Francozi. pripisati siat:knlastnostim tanl!ltleno zagrizenih GermanCN':

Tu velja povedali, da je Nlebef1 natel prevee:vnetlllvo lematlko, ki je Nemcem vedno bolj lu}a.tepnrv je POSkUSa! OmDJ ukorenlnjeno slabofm9I'I!e o njI\, 100 to ni 'KLPe!O Je pe. dobro. da lepodrobno opisoval, kako le bio v easih D~erta,Preoua, Herzoga. Fichtla, saj Jih Je poznal. se znjimi pogovariaIln plezal. kako med PtVO svet<M1Ovojno ln kako po n6ei. Adel:a nil, Id se vleee &El Izt:;aSCN bralOY ZSIgl'nOndY je tako imllllOVanaNemtka mojstrska miselnost, oziroma nelzogbnapotreba po mojstru. V gomlSldh krogih DAV Je tanenapbanl 2e1eznl obrazec Iz~ Iakole: kozatnet. SI vajenec.. Da bl se kaj nauti ln pre2Mll,motat imeti mojstra. Po dveh. treh letih lahko gretna svoje. Pri tem je za.2:eleoo, da se oprime! kaksnel'I"l(lČ08 Ideje, ki jo udejanl čimprej, aU pa jo razvijal

AR 35/1990 6

več lel. ce te doleti hud pomz. ne obUpuj, saj porazdobro dene, klif utrjuje tvojo osebnost. Človek nebl VIlfjeI, da obrazec zgodovInskO dr:l:l. če ~ ne tJ!PreSlaSI n«I'lW all aVSiltSId a1pin1st1. ~mo SIprimat Tonlla Irt Franza SChmida. Vajenca all koldanes račen'lO alplnlstlena prlpra'llllka sta postala vzgodnji pomladi leta 1925. Franz le sicer 2e prejnekaj malega plezal pod VOdStVOm nekegaWlrtersteina. kol «an sekc4e QbeI1and, veodar to&El ni bio nit resnega. Prvi pravl utitelj. ki se je donJllu dve leti vedel kot mojster, je bil lXlrezavlvrstnik ln klubsl<l toV8l11 Ernst Krebs. Prvt poskusbfalOY prvega prvenstvenega vzpona v ....emisteni GrubenkarspIlze. 16. jU~ 1926. je bl poraz, vkaterem sta v treh dneh. preblllh v steni, IZkUslavse. kar je ta V apokallp(lenem neuriu premore:dvakrat ju le oplazia al.... kamen je Franzu",z=Bl~ abN. tako. da 1'1.:I "r"O oko zaradi kravtveni več ri(: VldeI. poleg l~ pa ga je ves eas pr.ganjala mislili. da je ob oko. N(!I1'I8r8 sta V\&eI( svojekalvarIle d02lvela oa Falkenhutte. kjer Ju Je pljanlOSlabnIk zamenjal z neklma drugrna dvema. kimenda nista PIaeaIa l'lOCnine in hranil. Popolnomaizl:rpBnlma le pobral oalvtltnlk:a, TonIju pa $erezervne Č8\'lie, nalo pa ju obrcal ln postaVI predkočo na del. ki se je metal z mokrimi sne21nkaml.

;'0 le bil njun trpek POrtIZ ln veliko razoearanje nadljudmi, Id so se lmeIl za gomile. Oskrbniki kOče sobli obie:ajno ~oienl gorski vodnik!, Id so na neknačin predstavljali dobroholnega očela, lo se praviludl IZkuseneoa svetovalca vseh alpinistov, ki soprb.jall all odhajali na Iure IZ koče. Ko je letos~ Franz SChmid praznoval svoj 85. rojslnldan, te lo zgodbo povedal lako svele ln kalpadaJezl"lO, kol da bl &8 zgoclia p'eJ~ji dan. čoprav Jevse IZglnio v pozabi ln nleoovlh sodobnikov skupajz oskrbnikom 2e Zdavnaj ni vee na lem svetu, jeFranz ob prlpoYedovanju se vedno ZahJgaI sprstom. Dejstvo te, da sta brata takrat kanIa čisto

zares prenehali $ plezanjem. Emst Krebs pa ju jeuspel pteprlčall, da morata vse to vzetl v zakup.

pionirji alpinizmaMenda Je tUdI sam do1iY« ~ huj$e stvari, tenekajkrat zalo tivatvlo pripomnU, vendar mu voljedo p1ezanja ni nihee mogel odvlll(lln mu Je tudi nebo. ZlaN<a Je OrnehCaI Tonija. potem pe. stasomase Franza. Tako ostane se, dl p(MlmO. kako je bioz njuno mocno Ideto- Vsak bo takoj po",isll naS8'0emo .800 Matt81homa. Pa ni bio tako. VMuenchen sta veelno lfIormacij o ~Ih yWildh" Alpah prIna§ala dr. Wlno Wolzenbactl .,Ludw\g Stelnauer, ki sta BOdla med objektivne lnpismenIIlludl, poleg tega pa nista bla obremenjenas poWko, Id je VSebOIj prllskala na DAV. Nekajskromnlh neMe je prtcu1jalO iZ Bernskega 'riSaV\&.kjw )Il vsako ~ Y EIgerjU lmI1a kakSnanemska naveza. nekaj pe Izpod Manerhoma. Id Jebl resnlcl na ljubo moeno v senci oCleganlh GI1In­des Jorasses. Kar SO 68 V Muenchenu menili po BI­p1niStiCnlh klubih, pa ni Slo naprej vse dotlej. doklerse niSO NemCI prikazali na 1lJ}em 19l'eru šele ko SOFrancozi. Italijani aU ŠVIcarji dojel~ da v nekaterihnjihoorltl velikIl stenah w10 samo Nei..c:l. SOzagnali preplah. KOIICO 10 bli Nel IOCI dobro ln­fomlirani znotrallVOjh vrst" koliko SO se l"Iapii".SOYnI1II aU glodaII med sabo, ni bio naplsaoonlkjEH', eetuclf Je $lo za .velike ln umazane Igre". Zalosl razni avtorji, ki govore o .bojlh" v ostenJlhMatterhorna. niso POYS09fll enoInI glede lega, kdo jeSPrOU Idefo o .....ni steni zermanskega MOIOha..8taJa SC:hmId SlI se do te ldefe PtiCOPeIaposredno. pre$B'"8Ca pa. da sta se lega cIombIIlapod WalkerjEMm Slebtom v bivaku LeschalJl(.Potem pa, kot 1)1$8 preseneteol ln vidnou.taIoAl::enI Anderi Heckmair, ..sta o svojemnamenu. kakor Je pat v navadl l'TlOItala ko grob.Midw (op. I ~ejem KOOlom) s kolesi v Cham­er*, OOadVa pa Jo potlhem OdInria v Zermatr.Hedanalr pe ni vedel. da sla bla zraven se Friel:IBraodt ., Hans EItI. katenna sta na pol pollodpovedali kolesi.

StareJJl, Franz Xav8l' se je rodM 17. JanuarJa Hl05 IIGarmlsch- Partenll~ mlaJSI Toni pa 22.avgusta 1909 v Furth Im Waldu. snldnje prerTl(),2:nlote, vlIjl po!lnIlnIpeklor, Je nameraval oba kJIatI.vendar 10 vmes f)lllegle gore ln stene. Tako se JestarejSl zaradi ,.18hI18gI bivanja II gorahaprllmllf1l vfaliranega stl.dent8. nakar le po vmesniUSPeSnl a1plnlstlCnI kar\efl PriSlaI pri poIk:ijl kotnavadeo mestni policaj ln bli tam ludi upokojen.Mia/SI pa se je smrtno ponesretll II severozahodnisteni WI8ltlectlhorN slabo !eCo po velikem~v ... 01•• steni Matterhorna. To Je moCIIO VPIIYaIONI slafeftega. Id le poCem, ldIUb vee kOl 2600vzponom v prvensrvenem smlstu ni vee udejsrvo­val, saj se Je njegov Izkupieek kontal prllreh velikihprvenstVenih (severna stena Grubenkarsp/lze, Or­t1erja ln MatterhomlI). Kot S8mos1ojna naveza. 8taskupel plezala trl sezone. obeasno p8 ludl z

Ernstom Krebsom. Štejemo Ju med uspesl'l8bnltovske naveze, ki so tako flot brata SUpefS8XO,Innerkollllf. Caffe!, Dimal, 811 pri nas brata GroteIj.Mihelle, ŠtreMeIl. Podgornik ln drugi, na svoj naelnbogatil odkrMllsld a1pnlzam ln velikO prispavall IIsmislu islw1a lepil OZWOma razre&evanju orig­InaInIl plOb6amoy. Res Je, da Ima)o bnItao'skenaveze nekal vel" pomanjld;M:rstl. zlasti če prkledo talolger. Id ISe spremenijo II plave dru2:lnsketragediJe. Toda po druglldranl so SI bnllJa vselej priroki, tako rakOC SI .dihajo za ovralolk" ln obleajnodobro vedo all slut.ljo. kako bo reagiral drugi v18lktl all rneirih s!tl19Cijah.. Drugaee poY8CIano:*" Il tJSOdnI neZnankI. RazpewlJeno 2k>budraloToni. Je bl napi 1... vsakokral. ko Je prekoraei ilidovoljeno mejo dolinske aU 8leoske nesramnosti,delB1en umirjene besede brata. ki je NI zelo učln­

ka.1l način vedno le opozarjal. Element, ki ga je up­orabIlaI v prispodobah, se je vedno nana!al navodo. .te tako nemirno mori& ima svojo OblIIO. 11se kat" z...• a vedi .... Teh Franz<lYil prispodotl alldOil:isllc Je bio konec takoj po brateNl smrtI, o&pravse )iti Je nekaj le OtVanIO ln so Vlpkane. za druoepa Je vprastjIvo IZVIrnO avtorslVO. Prvi Je prekipevalod mladostne energiJe, da OS Je kar razganjalo odneučakanosti, drugi pa Je znal I 8'loja pre­udamosl:jo ln mImOStjO krotki oba. ce Je Toni Imelna UIIih prepneq;v .greya". ztastl~ ko Franz nanebu ni videi nobenegll ObIatka. Je ta predlog brezpipoml) upotlI8Yal1n se1ldal. te pa Je Franz gtesnoIzgoo.'Ofi.ne" ln je mlaiSl videi okoli sebe 0:; r'Illdsabo dovolj .prepri(:lJMh' dokazov, Je brez besedodstopil od 8voj&ga, $e tako dnnega namena. Nitienknll se ni zgodlo, da bl si pozneje zaradikak$nega. Iz takih all drugačnih ltlZIOgOt.tq,et BlOga l,J'TlIka oCh!, all se cekt SkregeIa.ZgOdCWInar Frtz SChmitt je nedvomno danes edennajveeilh poznavalcev zgrxk:Mne a1pl1lizJ, .. nasvetu, $8 &st! za obdobje med leti 1900 - 1945.Kol povpret:en plezalec, • IzroeIno dober op­lIZOYIlec in do klilJa obtek1lven presojevalecmlrUlh dni in 'iu:l' II gorah in ldenah, SI Je njega dnikat" sproti Vlp!vNal pogcMJl"e oziroma vse tisto. karJe IIl$ll1ln videl. Njegovih zapisk'JV bl bio 00Y0lj zak:aktnIh PeIdeSel knjig ln knjigi o bralitI SdI,1i3I seeaka. Toda to. kar je ob ka~ PrIO!nOStl lepriobčil, Je dovolj, za zadovoljiv vtis o njunem 2:ltJuln bIlJI, pri e&rrleJ pa ne smemo spregledati dejstva.da Je vmes 1e sestdesel in vel: let. Pa.-rten pregledvsega. kar sla brala na~iIa od leta 1925 do leta1931, poka'e nadpoypretno kvalleto plezalnihvzpone"'. seveda te poznamo a1p1nlsl;ienozgod<Mno WICIer Kalsetja - polaa~ne, ki so jo 0b­likovale prasIe. Brala sta skupaj z EmslomKrebsom opravla prvo ponovltev Herzogove smeriv zloglasnllU2:nl stene SCtHJsselkarspllze ln drugoponcMIev smeri Welnberger.flchtl II Predigstuhlu.Nemara Je najbolj naz(lrlW) zgoraj omer+eno

AR 35/1990 7

pionirji alpinizma

Hetzogovo smer OZnaeiI znani KarWendeIean !<unoRainer: ..Ena sama SlY8 odNj'joOesedemstometrska PlOAea z navzdol obrnfet*nimajIrinI oplllllld. ki tlNjajo neznensko doberobeUek za nM'lOI'Ilsje n jekSene vvce. PCMlmvam. to Je SPOdI1a testa. ki t8fja zares dobretiYce.' Ernst, Franz ln Toni so opravil prvo pon­cMI8Y. Buh1 ln ~ 10IIllriSi pa enahctvajS8l letpomeje Iele OIBlTlllSjsto oziroma d8YItnlIjsto.Podobno je bio tudi Z Welllb81 gerjeYO anwjo.Istega Iera Je komaj lestnajsdetnl Toni SchrT*1,sk\4l8l z~ Krebsom zmogel vtl:lrinaJsltl lnh nepretrganega plezanJa ln •spanjem na YItItJ le tlS(jO ponlJlotev dva ln POItedna stare $oIedef}lMt smeri v C/Yettl. Takmt jebla 10 prva stopnica do uveljavitve med plezalnImvrtlčkom alpske Evrope. Leto dni pozneje slabrata IkupaJ all v~ nlIV8Ulh PObfaIa vsesmeri od vzhodne stene TotenklreNa do severneslene t..aIldererja. temu pa dodala le dva manjS8, lipo te2avah ostra pl'Venstvenll vzpooll. \Izpanov Jebio vsako sezono toliko. da sta preoahala $leli, sailima je zmanlkovalo easa. ela bl podelala vesKarwendel. , elmer se je rad v $alt petelini mlaji!Toni. Velika kra]na l8'l pod severno stenoLaIldererja lima naprkner ni puslla blIZu tako dolgo.dOIder nista PtWa do M!'IaV8dne zamlsllln Iz dOInep(. eda~ metre dolgo. UlaBdeOO desko, • kaletoIta )o koneno J)Iemostia.. Ker pe. je Imel Franzletave z zdravjem, sta morala v preencl pod vellcostreho ObmIIl N&I itirhtavjset ur pozneje je Tonispet y steni z roepogietljMm prijateljem inV4"V""""" Emslom Kiebsoil~ cepray le blneprespan, je tu:fl tokrat p"""'lal neverjetnovztrajl'lOlt ln plezalske sposcblOSll na mejidomlMJlje. II tino lZOSra'.AjenI ln ZalO du6eYnoskrajno m.evnI smeri jima je v osmih t.nh '!Sp'lk>1zpeI)atl1ogIel1O smer. ki le daneI nekaj il:ejs. Intako je bio Iz Iera v leto do ~16l8 naj'''P8$nejseplezelne sezone. ki nosi letnico 1931. Prva na vrstiJe bla ....'8I'Nl stena Grubenkarja. Ts 1000 metrov-moka smer Je tako tllZJ<a, da je ob PNI POnCMlVIdr. WIIO Welzenb8ch lT'lOfaI dati vsa od sebe. Bratasta tako rekOC zdlV8la eez .!TlI8eno SIVO steno, kitllfja II svojih pr8Ylslh skrajno previdnost. Tu II tejknDIJM lIenl velja osnovno pravIo. da 18 Je treba1IIsn/ll k akali, prijeme ln stope pa ofe1ll1 le spritiskom navztlol." Sicer pa 80 se II teh ateoahkllall Welzenbe.ch. Reb/lsch, Auckenthallll', Rainer.Buhl ln drugi. Tej nlunl amerI naj bl sledila 1200metrov VISOka severna sleoa Ortlerja. Gre zaIdaslenl led, ki poka2.e zobe le 01<011 velike lednemue, VeaSIh pili C:e2n]0 zagnnl tudi kaksen velikledni plaz.. Stena je dObIa preceJSflio ceno ludlZ8l1Idl Wea8l'lb8chov9ga ln MertcIovega umika, Idso Ju po 600 metrtl plezarije pregnali trije velildpcxb1 ~. Tokrat $o druthll<e otMazno&llprepreele T<:ftIU, da bl II navezi z bratom PrePIeZat

AA35/1990 8

to najVlS/O ledno steno VZhodni'! Alp. Franz se jeobrni na Hansa Ertla. .tegI vell1<ega a1p1nls1a lnPOOlPl.h. Id 80 ga imeli VSI radi, tepnrv veasil~tirano ni ljlbI ,..1k::9", ln StVar je bla U'ej8na.Kmalu po tem vzponu. Id je MI nenavadno tro"*no nemAlI:e h 8VSlrijsI<e a1pln1:sllCne srer1e. stabla brata nared za ....emo st8f'O Matteffioma. Kerte vemo. lc8ko se je porodila velika ZamlSeI. SI seenkrat cvBjmo zgodbo, Id je krona njt6l8gilSla4I' l8glI a1ph1:st1Cnege CIeIOrtanja. V zermatt stase pr1pe4ja!a $ koIe8lln to preko tvlcarsl<tl prelazov.na katIril je bio tIsl:o leto več snega.. kot je to~no~~~~je~~~,1dsta al jtl nabnlIa kmalu po cdhodu od doma II neId!ltaIl, skora; prep..el njune naerte. Veasil stamorala nosIIlkoleslln natwbtnil<e tudi poldrugo uropo snegu, ki se Je Io'dlral do kolen. Po prihodu IIZermatt sta 18 nastanla na emo II enem od senlI<ovna Wlnk:elmallnu. za zaeetek je nameraval Franzvsekakor narediti nekaj Ia2Jlh V2ponDV. O lem pa ninotel mlajSlIn dr.znej&l TonI nlC s1ISčltl. še isU dan Jepripravi svoj nahrbtnik ln se (:ez Stafennalpodpravi pod severno S1eno. Kmalu sta bia nadvelikem 5OO-mMrsldm ledlSCem, ki sta ga poznala IzOPISOV DunajČ8na HoreschovskyJa. od kodel" staprečla desno II zaJedo. Da ne pozabimo: PlSaIO 18je Mie leto 1931. Vse stopinje II ledu. torej od prvedo zadnje, sta morala lZIdeSati. Morda se sHAlSmeInO. toda tele lik pred drugo sve(0I/Il0 vojnoso leta 1939 zaeell ledni plezalci uporabljati tehnlkopec:lr;ilzob ln to z deseleriwnl. Id pravzaprav notoimele 1akti prednjilzob. kot iii poznamo danes.TIStega leta so \1 F~pmesu ln Tr3QOSSU lZdeIaIl~ ki je mel na2ObCano kOniCO OIda (op.

!?:".?~::'t.......- -""<:~ .----'-- "

spomnile se ceplna tipa Aschenbrenner). V zajedlzaradi oblice ~eda ni $lo najboljše. Zalo slamorala II njej prenočili. Tudi drugi dan sprva ni $loni(: hitreje. Pozno popoldne pa sta bla Iznaj~ Toda II zadnjem delu smeri, ki je vodJaproti desni na vrl\, Je prineslo le meglo, sodro htlsIo na koncu se moean veler ln obIno sne1er1e.f.eprav se je vreme zar<do zoper ",'u, Ju ni nlOCl'O

pionirji alpinizma

zaustavil PnIV nit: vee. Vrh, za katerega nista blaelsto preprieana. da Je pravi. nalo pa ju Je boljIZgubljeno tavanje po grebenu ln V8J1jMtm snegu Zzaprtimi otml zaradi moenega vetra, kot panormalni sestop, le pripeljalo do koelce Sotvay. Vnjej sta zaradi neuja ostala Ae poldrugi dan. Potempa koc da bl nekdo ZarnentaI Unska InJIsa spoletno pravljlco. Sedi Je hiter, \I'llf1dar $8 v'lldnorvegan sestop do koc. Honi1, ~ sta se SdII sprijatoli~ od koder so ju VnagOSIrmO pospremil IIdolino ln ju slavil, kakor dotlej $It niso slavilnobenega plezaJca. ToJe dejstvo ln vsa eastdruoaČ8 Nadnlm ln nepopisno vartnlm Švicarjem,MI posebej nekaterim <tennattsldm hotelirjem, ki .o.. tokrat tziwall koc te dolgo ne. Tako Je naprimerdr. 5eIer tastrik HoIelkonlga segel gIotx:lko II lepln ZtIf!IČtIIK Oli iOQIXI veet.ml l1lZkOtnI~Fotografija dVeh rnadenIeeV v debe'ejtih Sl*"jletl,od katerih Ima n1aJSi cez ramo vrv. II ozadju pa jezasnetena severna stena Manemoma, Je iQ nekajeasa polnla easoplsje. Nermkl alpinisti niso bil IIdnevnem časoplsju nlkdar dele1:n1 kak!ne veejepozornostl Prejkone lim je bio nenaklonleno.Toda Iokra! se je zgodi euoet. Ml' lChell8llIustrlerten Prese je pkIIXI fol:OOf4lI1o obeh bnltovtez celo nUlOYnO stran. znoIIraj pe jima POSY8lJ tedve. VSIIh Irtervjujev je bio celo 33, nakapl)alo Jeludl nekaj d8Ollrja. potem pa je bio tudi le rerte l"1li

račun slave kOO9C. Brata sta dobla $e AdIllfjevoplaketo. ki Je bla nekaj takega. kOl Je danes nas.aBlou:lkoYa nagrada oziroma plaketa. Medtem paso se drugi p1ezald OIlI'edototli na severno stenoGtaroes Jorasses ln I8WfOZahodno steno Elgerja.Matterhorn pa Je poCasllonl v pozabo

Vrnimo se za hipec le enkrat v lela 1930. VerjetnoJe bdi malo pIezaIcev, ki so slW za severni razSprilzkal'$pltta v KarwencIIu. še manj pa je listih, Idso ponovil lo staro klasJeno HeaClgOYo petIco(sedaj opremljena s klini le +IV). SkOfllJ zagoCovopa ni med pIezaIcl ln lIlplnlsll nikogar, seveda ee nijedrski fizik oziroma kemik, ki bl Y8del, kdo Je otto-..Preden SI potilte ogledamo dogodek, Id je za 111­plnizem powem nepomembet ~ II zgodovini Apottape nemara edinslYen, razjasnimo gorniSka in aI­PInIStIeOO dejaYnosl: ona HaMa. BI Je alpinist IIptlIyem pomenu besede, nekeJ takega kOlakademik dr. Dara Dolar, prof. dr. MIan Schara allrecimo dr. MIan Pirar (1M II ZDA). No. ta skromniCIOYek ln ugledni ZnanStVenIl; Je~ .tlYeIdYCIjnO .tMjeie: kadar ni bl II Iaborat~u, Je bl IIgorah ra obratno. Talca Je nanes6o, da sla senekega nevhnega JUijskega dne leta 1930 II om­enfenl HerzOQO'o'l smer1 zna5l1 dve navezi. PlezarijaJe potekala brez zapletov ari zastojev. doIder se ninekje pod vrhom razbesnela kratkotrajna nevihta.Spodnja naveza ni ln ni~ dohiteti zoomJe.

trofloo rriadih mo.! IZ zgornje pe je l80llkl slabetiza 'starejsa, 19aJena gospoda', kot Ju Je medsteosklm .tebranJem krsti vodja zgornje naveze,Toni SChmkl. Poeakell so nanju ln ponudMI pomotII SPOlZkI VrAnI poe! (+V), ker sta gospoda radevolje sprejela. n petem plezali skupaj ie nekajmirU: do YTf1a, kjer 10 58 takOI razali če bi le mo.t8eez pddrugo desetlelje spec ZbraIJ SkUPaJ, bl dobilZanlm/YO dlUZbo ottienlkC7ol. Brata Toni ln FranzSChmlCtI sta leta 1932 II Los Anoelesu dobil prvon edino olimpijsko odliCje za alpinizem; totneje zaveliko zmago v severni SIeni Materhome. Pri tejpodelitvi Je olimpijski komil:e naredi $e eno IZjemo.saj je TonIju schmldo podeli olimpijsko odliCIePOSmrtnO.. Tretji II tal niMIZl Je bl Ernst Krebs. prejkratek čas uetelj bratC70l SctvnId, sedaj le en­akO\II'ednl sop"mlec. Id sta gB brata obravnavalakol: 1asInega brata. SlecI,..1 ni bl samo OCllIOen 1Ilpln­1st, ternvet tucli kafakeA, ki je na olimpladlleta 1936zmagal v kajaku eoosedu ln sprejel ollmpiJsI<oodličje od samega Adolf<l HIUerja. In tako smovnav\(: pri kanclerju Adollu Hitlerju. OmenImo gabolj kot ZanirnlVOSI kako zooJo bill rrnoge INari IItPOr1U ra II znanosti neizogibno povezane • polIIIkora polUd. četrti, Otto Hahn, je Ilcer pozneje PrlSel vl-\INll18Y8 tajne komblrl8Cije pri izdelavi lI!omskebombe. katem, pe se Je tZOOnI tako, da je medvojno &tevilnaod~ enostavno zataJI. PnraapraYje bolj znan po tem. da je leta 1944 dobi Nobelovonagrado za kemijo (op. ob8Ireljevanje ul'llna znEllltronl itd.). Zadnji II lej :zanlmM oovezl, Mb,.( vonL.aue pe Je bl Nobelov nagrajenec 18 od prej, odleta 191. (op. dokOllellO je dokaza! ele­~no nataYO ret1genskJl .tarkCN). č8pravII plezanju~ ZdaIee ni dosega! kolega ona Hahna.Je ....ja1 za elov8ka. ki je veliko hodl II gore, U.tIVaI IIplezanju ln SI nabral kar lepo $leYla izredno te1k1hsmerl Sicer pa sla bla ledaJ stara 51 let. Najma.nJ,kar II lej obrobnIzgodbl dr2~ da se IJ alpinIZmu na"Vrhu' niso POnOVIa tako ImenIIna sreeanja.

Pr1Alo je emo leto 1932. Vse kale, da niaJ&l Toni podolgi zknl ni vee Zdt2aI doma ln je zato Y drugiPOIOYICl rn$ prepri(al "starega· Krebsa, da bl sebio dobro odpravili na kaktno ledno plezarlio. če§.CePIr1 ml vpije po ledu". tn tako stel se odpravla vseverozahodno Sleno Wl9Sbachoma. Slaba dvarazle.taja pod vrSnlml opastmi se le zgodilanesreea. Toni Je po vsej verjetnosti preizkusa! ledniIdin, ki pa se je Izpull skupaj z ye<:jo ledeno gruda.SkOOlj tristo melfC70l drsenia po sne1:noIedenIploskvi je bio PQOIlbno za TOniiL medtem ko 0<1 JeEmIt Krebs kljub huc:Inltelesr*fl pOOkodbam (op.ostal je brez zadnJe plcltJl pra.tivel. Mnogim 10 seob .talo5nem slovesu, na katarem Je bio ses­tnajsttJsoe Muencheneanov, dobro zarezale IJ

spomin Fraozove besede: .lakajii. moj dragi bralln ne Jaz?I'

AA 35/1990 9

dognanjaPLEZALCI SO V TOKU

PIeZaICl PnIVijO, da so pri plezanju rako ZamaJCnteni.da se ssopijo s s2eno.~ motstrl 9ajo kol vtransu ln ln jim~ k<t minlQ. P,'.... laITl pa se- narobe - zdi, da eoa sama PWUela lfiIi.I celoVlO iOSl Vsi so v pes! bo l8tn stanju zamakr4e nosti.ko dajeto najv8t od sebe. TfIITIl.I staJ1u je sodobll.znanost nadela OOV'O me tok (Af'ge$kO IOWI.samuel Johnson je dejal, da Ima na lITV1 obso;eniprlld SmrtjO eudodo sposobnost k~,danIIsnjl raZiSkOVlIk::i PEl ugorav!,*, da laN<O kafvsak dan pride do tako lntenzMle zbranostI, da sespremeni &tanje zavesti. Vodilni raZiIkCMIIeC ..njtoka je 52-1etnl psiholog MihNy CZlkszerCmihalylzuniverze v Chicagu. Teorijo o stanjih tokl Je zaeelruvljatl, ko Je preučevall2jemne lludl. atlete, umet­nike, kirurge ln druge - katerih delo zahtlMl skrajnozbranost. Vsi ti ljudje poznajo poseben obeutekzanesenosIl, ki Jim ga daje popolnoma jasennamen. NIC vec se ne zavedajo samih sebe, nlsovee nhllgr8lcl niti oplIZovalcl. IzklJueIlo vse zunanjedra1lJaJe, Izgubijo obeutek za tas ln prt vsem lemse Jasno zavedaJo. da stvar popol nama obIIIadaJo.Plezalci nlJ ne pomlslljo. da bi jim lahko zdl'$Olo..so zunaj OCM:nih omej/lll"l, Id veljalo v oblCajnem1M}enju.. PtlIVI CZJ(SZertmlhaIY Tak$no stanje sepojavi, kadar je naloga posameznika v skladu znfegCNImI SPO&OtlilOSln'L če ll~ga ravnocetja ~ sePOjaVI zaskrtlljenosl all dOIgeaS. če je Izzly YBeil oolpOKobllOsti, postane &lYek napel; ln zaskfbljen,ee PII je spoeobnejll, kol zah:8"II. naIOgll. mu p0s­

tane dolgeas

Ljudje bodo tor8f najbolj usrvarjalri, kadar bodontilCJVe SPOSOO nosti v sldadu z zastavljeno na6000Takele pleplosto razIo2:ena teorija ni videtiprQ(ll'ano pc9ol)Ijena. vendar se za enostav l1OSljOSkrfYa temeljita raziskava vsega. kat ll"lC.IlNnI ljudi.PaIw:l'oglJa se v glavnem tJkVaI1a z vedenjem. Id gaje mogoCe obdelati eksperirnerQIno. Izogibel pa senevtdnemu delovanju Lma CZlkszenlrrihalyl meni,da ljudje ne ravnajo tako. kot pae ravna jo. zatadlnagrade, pcdtavesrne gonIne sle all celo zalo, kerJe vedenje pomembno za pr8lNelJe (kOl: IrdlJosocl0bIoIool), ampak prej zato, ker Jih lene veselje,Id ga otX:utJJo v stanju UlrnaknJenostl (loka). Toveselje pe. Je salT1Olltojna stvarnost.

Stanje loka seveda ni odvisno od volje, k njemu papripomore apremenjeno okolje. ČleNek lICe zmerajV8CJI IZZJV ln Izpopoln Juje svoje aposol)IlOSIl zlzobra1evan}em, vajo, IzkuMjaml. Lahko Il pas-

AA 35/1990 10

la\'lja vse zattl"lfl8j$e nlIklge all spiEll"iIaokoIl$CN (nep(.nl8l tako, dli daje prudnostsIaMemu ~; &atlO'isld lTICljster zaigrabrez kralJice all z ZaVeZarWnI 0Ctn). C2icszertmlhaIYI zna presodil PD"PI sene sposob lOSIlPOSame21'Ib ln stopnic) lZZNa, ki je poueben. dlinastop! popolna~

Mertve Il'lOlganske aktMw:lst1 so p&eze'e, dliPOmOCl tok posebno neVrOIO$kO staf1e. UgOCOVIl10, dli med lokom aklNnost v mo1gansld skol11uplahne. medtem ko zbranost obleajno powčuje

CIeIaVnOSl: v n1et. Raz\agl' ni nujno, da dosetemotok s POSebnIm llUdOm. ampak raj$! tako, dliIzIdJueImo vse mot8Ce elemente Iz okolja. Potem­takem Je SIanje loka podobno vzhodnjaSIdmedilacIJI, pojmovanju, Id UCl, kako Je mogoee.pozabitI. na zunanji svet.

Stanje loka se pojavlja pogosleJe kOl transcen-<len-

talne konice Abrahama MaSIOWa, Id je v $est.des8lI'llelih govort o podobni notranji 8'VfCJr1~ ki PII)o Je tIOYek izkusi kwejernu nekajkn'll v tMjenju.CZIkSZemnIhaIYl dokazuje, da je stanje tokamogoee dOlIYetI tudi ..8Ck.at na dan, ee ga C:lCMlkgojl Otroci, ki se venomet lotevajo eesa novega,da bl preskusil svoje aposobnosl:l, 80 nenehno vtem stanju. sam zase pravi, da preliv! v tak!nlgloboki zamaknjenostI 5 odstolkov livlJeoja, v glav­nem takrat. ko se poglablja v podatka o pros­tovolJClh, 5 katerimi dela poskuse.

(prepustimo se .loku.. Delo 1987/88. rubrik? Svet9OijudJe)

sposojeni intervju

Intervju z Walterjem Bonattijem

Nepotrebno .. predltlvtjlti Waltetjl BOI\IttJjI.22. }unija 1930 rojfilalpinilt je 1Id~ najvKjlh.~

,*,111:0'1 .....h blOV. Njegovi prvenstveni aok>vzponi vzponl 10 l8gendliml. Bil .. 11'1 je levedno 'VZr)/{ g.......cijam alpinistov.

ObjavIlImo njegov pogovor z novll'lllrjem revijaAlp.

Alp: Kako se le zatela vaSIl plezalska kariera?

Walter Benanl: Nisem bl rojen alpinist, vendar Je vmeni 2:lvela sla po pustolovtelnah. Živel sem yravnini, visoke gore pe so zavzele mojo domWjijo.Gore so me pr8YZeIe. saj so mi predstlM}IIIe ,...dolakr4eno naravo. 5aJla1I sem o plezallu,~valIM78Ice, in Jih potem pesln • 'posnemBtl..

Alp: ste bil pri lem dobrf?

Walter BonatU: Da. takoj. Po SeStI'l " !!8~ semPrePIeZaI smen. Id so w1jale za naite21e na svetu.Zaeel sem s plezar1em na Gringo. $eSI. meS8CeY zatem sem preplezal Walkerjev steber li GrandesJOOIsses, severovzhodno $leno Pil Badlo,zahodno steno Agulle Noh de Peuterey ln Crozdell'AItIssimo. BI sem star devatna/st let.

Alp: Ste imeli svoje heroje, ki so vas navdlhnMI k-,.Walt&t 8onattl: Pri tistih letih sem seveda Imel svojeheroje. Z ocIJ8Stanjem sem odkrt, da so ludl mojinerqlljucije. toda kdo je bil drugačen v mojih letih.zelo sem spostoYal Hennanna BUhIa. RIccaIdacasssIna in l.lDrleia Temaya, loda odkrl sem, darnoia osebllOlt, moja notranja iskanja nimajomnogo OPraVkI z sarin alpilliz...om. F"ezanle jebio poil.iUlO, loda ne konec vsega. PlaVI heroj vtem lMItU je tisti, Id ohrani vero '458.

Alp: za nekoga kOl ste ..... )It to lahko alpinizem,loda za kOOl drugega Je to lahko ludi zblran/eodpadkO'l7

Walter Bonattl: 5eveda. To drli za vsakogar ­plezalca, smeta:J1a, kooarkoli. Toda to Je resnltnote2ko ln celo nemogoče, saj 2Mmo v svetukompromisov.

Alp: Kako Sle ZlveIl, preden Sle poataIl gOt'$kIvodnik?

Walter Banan!: Delal sem v tovarnah, doldfH" nisemrazumel, kaj pravzaprav Zelim. Potem 18m Ael v-""'-Alp: zakal ste tli raJtl v a1pr.istieno kot v ldaSIenOkarioro'

Wrllst BonlIttI: ŽMjenje je vredno ZIVetI. ee 0p.­

ravilU delo, za katerega SI narejen. svoie ZMJeniesem zgradi OkrOg svojitt .telja popust~ ­najprej v a1plnlzrrkj. potem pa tudi drucie. ljudjeme pooavadIlmaJo za alpinista. toda sam se Imamza (:Ioo.Ieka, kile ludl alpinist Alpinizem Je Mmo delmoteoa !MJeniL Ko ljUdje pi&eJo o meni. ponavacIlnapl&ejo, da aem se na dolOCenI loeld odpovedala1p1nlzn'KJ: kot da Je to bila f180IKIna prekinitev. NItako. PrihalaJo Je počasl. Odpovedal sem sedolOC8nen'KJ načinu biti a1pinls1, toda prlhaJalo Je dorazvoja alpinizma. Alpinizem sem Imel za prvi korakna SlopnlStu. še vedno se vzpenjam.

Gore so kuplka~ obCutke povzroča plezar;e.za PleZ8ICa doIe!enl vm ni nekaj Iizičnega. ampaknekaj duhovnega. Ideia Je: kako IzboljsatI IludI. nepe dosegati VrhOYe gora.

Alp: Ste r.:Il plezali sami?

W8IIer Bon8ttI: PustolcM;:u je osamIJonost bistvenipogoj. Dela nisem vedno opravlJal sam, todavedno, ko Je bio mogoee, sem rBJSl MI sam; v goreall okrog svet8. Biti sam je velika drBgocenost, sajnaostl1 eutla ln okrepi eustva.

Alp: Kaj naredi dobrega plezalca?

Walter Bananl: Kvalitete dobrega plezalca so onakekvalitetam dobre osebnostJ. To so z~nosti

sanjafjenJa ln lantazije - plezali ln ne dovoliti, danam poslane vse v !M}enju. Plezati, toda nedoYoIkl plezanju, da nas zasutnjI.

pri plezanju Je vazno, da ne POrl.BknO predstavenernOgOCega. Postaval je trebe. PnIVIa ln jtlspo$tovatl. t. Igram poker z OSnWnI asi. bomgOtCI'IO zmagal, toda lo ne bo poSl:eoa Igra ln takazmaga ne pomIIli nle.. Dana.lria upotabatehlOlogije v~ je PCXIObna UPOrabI OSmiIlasov v pokru. če nemogoee postane rnoooc:e. Jenekaj UlIieelIO. Zmaga nacl~ Jenievredna; le obide PnM prOOIem.

Alp: All gcworIte o svedrovclh?

Walter Bananl: Da, kajti plezanje brez svedrazahteva inteligenco v odkrivanJu prave smeri.zavrtamo pa lahko kjerkoli, to le le postopek, ne papuslolOVSčlna.

Alp: Kako rBZIlkujele med plezalci, kile uporabljalOsvoje mISlCe ln plezalci ki so pustolovci? Je to..........'Walter 8onaal: To ni vpratanje lYeglInja. Ko začen.­

jamo posraiati alpinisti, mOtamO veded, kajPnIVZ8Pl'8V .telimo od gora. CA ZeIlmo le golotekMdbo, v redu, toda ee !e1imo dotivati

AA 35/1990 11

sposojeni intervju

pustoloYSčlno. moramo !Necl po Pta'AihpuslokMCk1e, ki je popolnoma raZIIena od Plelovadbe. V puslCllc:Mt:lni rnOnII bki tudi nekaj_1......~ lakaI ste dali pustoloYlelnam tako VISOkO

""""Walter Bonattl: Kot sem rekel 2:8 PJ1II. }ItplJIIoIcNtelna nafVeČIa 2Mjenjska lZkU&nJa. zaVSikogar Je to neka,I pome"Ol8QlL RofenIIITIO 2teljo po puslokNSClnah. 10 )e vvok za napredekCIOYeSlVa skozi stoletja. 5loer bl .. vedno llvell kOCopice. ŽIvljenje je se vedno pt.lSlClloYSoCl: tu jenepoznavanje tretUka nase smrti. Umr11 bomo VSI,loda ntIee ne ve. kdaj bo smrt PriS!a ponj. ToJeustraWjoOe, a hluati prMaeno.

Alp: KolIkten del pii plezanju Ima tveganjelMjeoja?

Walter Bonanl: Kot pri vseh dl&gooenlh stvarehtudi pri p1eunlu obstaja tveganje. Toda vodno koaem tlleoaI 2MJenle, sem tveganje obdr1al v ob­!AadljMh mejah. Z Izku$njaml ln prIpt8V'O sempo&kuial tveganje zmanj$atl na minimum. 5eYeda]e ta minimum moral biti prisoten. alcer bl mOJapodjetnost IzgWla zagon.

Alp: Velikokrat ste splezaIl na MonI Blanc. Kal vasje PrMaeiO na tem VfhU?

Walter Bonattl: Monl: Blanc mam za 0C8fa. Id mi jeodkrl mnoge stvari. NiekoIikoknIl me Je tudl kaznc>.val. še vedno se VI'8tam k r+mu. Kot bl se VraeaI kobJ(u. kIlTW.J rooram nekaj pcMiIClatl n od kaleregamOnIlTl nekaj lZVIIdetI. NeSletokral sem ga pre­plezal. spo I oil lja me na pre(eldoet Mol POglM)I' zMan BIanCOm je .-ejen tr rurTillJar1 lnspolulllOV, lU ni pl'lodnostL

Alp: Ste spoznali vse njegove SkrfVnOlId?

Watter Bonattt Ne. NjegoYe SknOmOStI sol'IllSkC:lnen8 ln ne .telim lih spoznat1. spoznal semlastne mete ln slabosti. Ko sem se nal.lCl vse, kar10 me gore lahko naUči., sem z.aeellskatl nova 0b­zorja • veliki sever. gIObN mofja, pnIgozd z divjimiJ:lvalmI. GOf8 80 ml dale le to, kar sem el od nJih18181.

Alp: Kaj so vzele za plačRo?

Walter Bonattl: NlCesar.

Alp: Kaj pa prijatelJI. ki so se med plezanjem pon&­,,",lO

Walter BonanI: Na 2aIost, Iaktno Je lNlleoje.

Alp: Kako ste pre».-eli tetke pteizkuinle. kol val:bivak " cemalnem lTeneyskem stebru?

Wabt BonattI: Z8rad1 11Iad~, Id Mm )Ih debi vpredIwxIntI lId1, sem PO&taI dOYOI/ ocIpoi_.. da

AR35/1990 12

sem pre2Mll levee trenutke. ki so bil mordaprecll1kl za ostale IjudL Prelival sem zaradiodpeli, i08tl Id sem lo dobi IX> letih vsakodnevnegaPI eli'" ""'.... Naj poyem. da sem vedno bl'iElP'lpialllJM spallld usodo. vedno sem se UPIralsmrti. To ml Je pomagalo preVveti.

Alp: SO te~ OB lIU pi .... kak$no sled'?

WBItet Bonatll: Globoko ., me ZaZnarnOVaIe. NeZ3n1di te1ktJ PrelZkUSenj samih, l1'I'IP8k zaradi~ ljudi okrog meoe.

Alp: Je bio lo nerazurneyanJe del yaiega l32IOgaza pleuehanle a plezanjem?

Walter Bonaltt: V reanlc:l Je bl to del raZJOQa. todaresnleen razlog le bl &irjenje obzorij.

AJp: Imeli sle stram lZkuAnjo lete 1953 ne K2. Jeta lzku$nJa vplivala nB vda kasoej!e plezanje?

Waher Bonani: Z zornega kota alpinIZma ol dodalaničesar k mojim IZku$nJam, ITI8dtem ko le aeIove$kega zornega kota bila zelo pomembna.NaUčI sem se nBmret. da na .2alOSl ne moremzaupati drugim ljudem ln da sem sam sebi natveejlprijatelj. Naut:1 sem se tudL da lahko stvari naredimsam. To Je bl Z8tecek mojega solo plezanje. Inmojih solo potovanj.

Alp; zakaj Sle bil razoearani nad drugimi plezaIcf?

WMer Bonatti; Tetko je vse sellIetL O lem sem 30let kasneje naPlSBI knjigo. TrilII on K2 (proces 1(2).v kaleri sem raZI01I dogajante v rabOriL Da bipomagaItovans.n, sem naredi euie2: in pi il OeSeIjeIdenkO s ldSICOm v naMtll tabor. Kasneje semNegaI 2Mjenie lIkUPej • tOVarW.. Pre!ivell smo bivakna prostem 1" 8100 ml.

Uralno POrOeIO ni nIldl upoStBY8lo dejstev.Nasprotno. sprejelo Je popolnoma nasprotno Y8l"

*- PoetJIl sem se oblOZen ln~ ne lekot alpinist. ludl kot c:lovek. Uradni preclstavnikI al·PinIZma v Italiji niso popmtl napačnege poroela.Iz teh raZIOgOY sem napisal Tria! on K2. Id ni kn/Iga1TVl8I1, pae pe~ ln pripa'o'Eld OeMCk:a.

Alp: All lahko poveste kak~ so ble obI0.2:be?

Wah., Bonattl: Na kralko: bl sem obt0.2en, da sem.2e1e1 na vrh pred lluclml. ki so bUl izbrani za vrh, dasem krtv za zmrzle roke ln noge svojih lovarISev. dasem jih zapustr, eeprav Je bilo ravno narobe. Dasem odpovodal pr1 no!nJI Jeklenke s kisikom Yl'$nlnavezi, teprav sem kisik prinesel villie. kol smo seprej zmenili ln lo zato, ker je Y1'W naveza pr..maknIa svoje $Otore na drug kraj. kOl Je biodomenjeoo. Obtoten sem torej bli, da sem postavina kocko uspeh celotne odpnMt. Oblo.2:en sem bl.da sem na skrMIl YdJ\aVaI kISMC: Iz 1eJdenk. kat jebio smesno. ul nisem mel rmske.

sposojeni intervjuDokazal sem, da so vse ~otbe neresnlen8. Todaljudje, Id bl lahko~ zadevo, so bil Pf8$lbkl, dabl se lahko POStaVIl v bran gnevu ln oootl ki SM\ jebil dBWen.. Mqa~ je bla potr1ena na~.toda uradniki plamske~ II .... nisonikoli POSIabeII, da se odkrije resnica; ~poroela so lorej .. vedno naPeCna.

MoralI bl nekaj naredili. Morali bl uredili stvari, nezaradi mene, arnpe.k zaradi njlhoYBga Iaslnegadostofanstva·

Alp: Je bli vaA solo vzpon v Jugovzhodnem stebruOnija oblika O8VOboditve za vas?

Walter Banattl: Da. Tole bla neka vrsta odkupa. ahkrati tudi neka vrsta protesta. Tole bla tudipriprava na pr'hxlnost II plezanju. KakorIorol~ takrattega ni nihee razumel. G808f1tCije, Id 10 ml ..&die.so 58 POnUaIe • ponr.1janjem StVari. Id sem lih~18 naredi z lem 'IZpol1Ol11 v~

plezanje mi doYo/Iufe zagovarjat mej indMduellzemZtICllraj drutb8, Id temel~ na~ Tudidrugi qud;e II SI itr.'8Sa'ih kd'l so plezali 1'11 ta natkIin tldill da 110 ga odkril sami. To pe zato, ker soimeli moje SOIira~ Druja kOl 181101(;111 ln lItletSlddoseZek. Naj bo. II meni Je 10 vedno bla obrambamoja indlvldualnostl

Alp: Kak4ne sprGlmmEM"m.....~81eopa!aIl II gorah?

Walter Booanl; Tehnika Je nenotmalnoI"IBpredovala, vrednost plezalca samega pil se le II

cIoIoteolh primerih zmanjsaJa.

Alp: Kdo so mlaJI! plezalci, ki nadaljujejo tradJcltoalpinizma?

Walter BanatU: Mislim da je Reinhold Messner edentzmed ~il, re zatetku Je naredi neobiClIjne SMlri.Toda danes je Jerzy lWCUCZlCa dosagel1o. kar jebio II ll'lOii dobi "'"(>,,,,1(;& All Doug SCOCt. allnekateri a1pr.isd Il vzhlxlne EIIfOPe. TI plezalci~staviJajo meje daooetktl zmogIjM)stl

Alp: Ste veren C:IOYelC?

Walter Banattl: sem na svoj naein. Vendar pomojem mnenju rellgqa ne pomeni nauka. sem protinaukom. Zame Je religija zelo &Irok pojem lnpomeni spoatovanJe vellldh, skrivnostnih II, ki sonas ustvarJa ln vladajo y YesolJu.

.-Jp: SO bli nekateri Y8Sl nalte2j1 IrflfUkl tudinadel'ne. religiozne Izku$nfe?

WtlAtet Bon8IlI: Imel sem 1ZICU6Iie, Id jii~trenWd ~}eria. Id so m8iank:a 08zmemegaY8S8lja ln hlTtl reakcIJ. Te lZIa..I&rie so me pre­PrieaIe. da lahko nar9dm. vse kar )It mogoee. Upo­rabljamo le majhen del sYOjh zmob1ostl ln IIIzjemnih siluadjah, ko smo prtsIjenl luabli veesvojih molno&t~ uspemo II delanlIh, Id SI Jihrazlagamo kot tudele.

Alp: Imale tak!ne IzkuSnje ludl na drugIhpodroejIh?

Waltet Booetll: Podobne Izkus,nje lmem Iz sr&Canj zdivjimi 2/YaIrri. Pri pl ehodu z alpinizma sem sesreeeval z I18Y8rn1n'l1 tlYaImi • levi ln tigri Y njihcNemokolju, bre.z OrOtIa. Vedel sem, da bo dialog z '11minemogoe. vendar sem Iskal stik z r;m brez~ Moj sldep )It bl. da tiYaIl nisonevarne. ee razumemo ln ~evamo ntihOWPraVIH: ee jih ne obravnavamo s tJoveIlro Iogilro

Eno od leh potoYanj po Afriki pred 22 leti, me )lipripeljalo v Y.lhodIIO Afriko na POCIrOe/e Seren­ge(IJa. Id ni pari( ln je oddaljen od naselij. Toje bioidealno podroeje :za moje poskuse. Področje semprečkal sam, brez orolja. 002:1Ye1 sem nekajneveqetnlh preakuSenj.

Opezl sem nekaj levov. &l sem 118f8l1noS1 naprej.l.8YI so se odmaknil, a prISIl so drugi. ;'I::>enkralsem se poCull kol dvoje ijudt. Moj moderni jaz: Jebli zelo :zasktblJen - lu Je bile I18Y8rnosl :zaltIdikrdela 1evoY. loda moj drugi jaz, ostanek naSl1 pre­dnikov, mi )It YlI radoYednosl ln samozaupanje.Gnalo me )It naprej. Izbral sem svoj drugi jn, Id jeravnal nagonsko. šel sem potasl n VZlnljno.Izoglbel sem nenadnih gI:lOY n pad. da nisempoyzu)l:al tnJPa. L.8YI so se le naJetII, ko sem $el_tr""stil" z nanlYO otvanta naSe nagone n pomagapodzavesll~ le skoraj pozabljena Pn!YIa.Vendar so nagonI1udi SmeSnI: verjamem da je 10del na$e :zavesti, Id Je obstajala Y vaakem od nas,vendar le Izglnla. ket ga je zaduSla cIYIlzaclja.Nasa logika le dolgo ne odgoYar}a logiki Y8SOIja.

Iz revije Alp preYedel AlBA Upoik

AA 35/1990 13

odpravarstvo

SMRTNI BOJ NA STREHI SVETA -IN PO NJEM

Prebivalci Nove Zelandije pravijo, da so sPCW;MgOm LydiJe Bradey prI!!1 v zgodovino al­pinIZma. To Je PIVa .tenska. ki se Je povzpela na Ev­9l'est brez pomoči dooatnega kisika. Sk0f8jdanihee ni dvomi, da bo uspela priti do locke, ki jesamo 200 metrov pod vrhom strehe sveta, le malopa. jih je verjela, da bo dosegla kaj vee. Njenatrditev, cia Je osvoJ~a ~o locka fin lo brozkisIkove bombe), Je vzbudHa ogorl:aoe ln dol­gotraJne polemike.

Londonski financial Times le v pogovorih zglavnimi protal;lOOlstl cxlkril neNa dejstva, kidokazujejo, da Je Bradeyeva govorja resnico.

Ko Ja Lydia Bradey sporočla. da Je dosegla vrtiEveresta, sama ln brez jeklenke s kisikom, posmOf1, ki jo Je pred 35 leti zal:rtaI nlen rojak Sil Ed­mund H~lary, SI se zdalee ni m!slYa, da bo s temsproZlla enega najbolj vročih~ v sodobnemalpinIZmu.

Bio je 14. oktobra 1968 ob POI treh popoldne.Takrat so ambiciozno 28-1etno alpinistko zadnjiCviclell Mlrje katalonski alpinisti ln dve šerp!.Bradeyeva Ja bla manj kot 200 metrov pod vrhomsvojih .telja.

Toda. namesto da bl ji ta vzpon pomagal vstopiti nableseeee mednarodno alplnls!leno pr(zorJsee, jespr0.21 vrsto polemik, zlasti med' njo in njenimirojakI. Nekateri so Jo obl:olili celo za Ia1nlvko. Vtak~m obupnem pololaju. v kakrtnem se }ezna~ ln v easu. ki ga ja Imela na voljo. ne bl mogla

uspeti, trdiJo. Lydia, vajena najrazličnej~h

obtOZevanj, jim ni hotela ostati dol2:na. Očitala lImle, cas da so IJubosllffiOlln da podcenjuleJo 2:enskesposobnosli; da ne znalo $porlno prenesli uspehadrugega.•Navsezadnje. oo nikoli niste na 1aS1n1 koliobčutili :zalilS pravega, 2:MjenJskO nevarnegavzpona: Jim Je oo vrgla v obraz.

Takoj, ko se je l1O't'ica o podvigu Bradeyeverazslria v javnost~ ni nihee Izmed svotovno znanihalplnlstlCnlh veljakov uradno potrdil mo2:nostnjenega uspeha ToJe oo poveealo dvome. TI pa sose vsaj delno razblinili, ko so dVe leti poI:em prelJČili

posnele pogovore med katalonsko odpravo inbaznim taborom.

Lydia Bradey bl bila deveta 2:enska, ki je doseglavrh EV9l"esta. tretja v Novi Zelandiji ln {kar Je brezdvoma naJpomembnejoo} prva lenska, ki ji je louspelo s soto vzponom in brez pomoti klslkovejeklenke, seveda ee bl njen podvig dokazali ln ura·dno poI:rdili.

Smer lehnl(:no ni zahtevna, toda poI:rebna lebrezmejna volja, da t1ovell: vztraja sam nad 8000metri, brez dodatnega kisika, v snegu, ki se udirado pasu.Vse to. In pa nevarnost neviN ln omrzlin. Jeve&slh premalo upo$tevano.

TIk pod vrhom le eden najveejih izzivov ~ "T1E!rl:Hillaryjeva stopnja - navplCna stena, prekrita sskorjo snega ln ledu. Izposta\-ijenos! Je tu Izrednovelika. Že majhen spodrsljal pomeni padec vglobino 2700 metrov.

Kakorkoli 2:e; Bradeyeva po vrnitvi v dotino nipolele aplavza. zanjo se je v tem trenutkU začela

l10Yll bltka. Tokral ne z goro, ampak s svojiminaspl"oIniki. Med njimi je pl"edstavljal najlr$l orehRob Hall. Hall je bil namree vodja novozelandskeodprave na EV8fest, v kateri je bila ludl LydlaBradey, ki pa je odpravo takoj po prihodu v Nepalzapustila ln ~ po svoje. Hall ln ostala dvaudelelenca odprave so bUl zelo nejevoljni. ko soizvedelI, da je Bradeyeva plezala tudi v stenah, zakatere Nova Zelandija ni imela dovoljenja nepalskihotlIastl. Njihova jeza je bla upl"aviCena, kaJliplezanje v Himalaji bl lahko prepovedali celotniodpravi.•Bradeyeva le sebiCna, vase zaverovanaalpinIstka, brez občutka skupinske pripadnosti: jedejal Hall v izjavi za Novozelandsko Press Associa­tion. Obsocll Jo Je tudi 'neodgovornega vedenja' in"IzmIstjenih Izjav". Hkrall je dejal, da njefl9 pslhl(:nakondIcija ln primorjanje njenega vzpona s$pa.nskimi alpinisti, od katerih se je lol:la na jUlnemsedlu, dovolj zgovorno pojasnjuje dejstvo, da vrhani mogla doseči. HaU si Je tudi dnnil namignili, daJe Bradeyeva po vsej vt!l"jetnostllmele halucinacije.

", '

, -,.'·-,,'· ... t

,,

AR 35/1990 14

odpravarstvaLydla SI ni prevee prizadevala, da bl dolWalar8Sll1čnoSl: lega pocMga. ObStaJa ludl nekaIdejstev. ki niso II f1eo prid: ni dcJIoCila easa. ko najbi presegla krilleno lOCko Y2pona; posoaa ninobene ~ografije; najtxllj pa moti to. da Je vKatmanduju svojo prvotno izjavO.~ da Je~Everest in lo bfez kIsIkove )eldenke • preldicala.Vendar pa Ima Bredeyeva za sveta de}anjanekatera pofasola. Ne zanika dejstva, da Je iegalnoPIel.aIa v Himalaji. riU ne zanika. da se Je po goridotesedno plazla zanika pa. da bl bla v SkfainO~prA02alu ..

.Fotoaparat Je bl zmrznjen ln ne bl deIoYaI, uro pesem odvrgla II sneg. V Katmanduju sem mislila. dabodo prizaneslJillej!l, ee bom umaknla~ oSYOjem uspehu. NajYllje gore 10 moje lMjenje irinajbolj me Je strah loga. da bl ml jih prepo.'8d8IiobiskOYati.' pnr.ol BradeYeYa. In 19odio se fe ravnoto: v Nepalu 10 JI prepovedali plezati ul Iri leta..TakSnlm omejitvam pa so se lZognnl ostalJ elaniHallove eksped.:,--.,--ij~,. -,

NoYozelandska odpnMl le takoj na zaeetku niimela Stllte. Kazalo je, da se bo koneala le predprihodom v Nepal. Odnosl med Bladeyevo lnnjenimi tremi rojaki so se zaeell krhati .te vPakistanu prt vzponu na drugo na/'MJo goro r'ID

svetu • K 2. Bl8deyeva se Je redko prldrulianovozelandsldm odpravam, ki ponavadi plezajo naalpski~ v navezi po dva. Razprtije II odpravl soble velikoktal: POYeZaI'I8 s srtnImll&Zavaml.

BlBdeyeva se Je takoj po prihodu II Nepal odIoeiapridru1ltl se P8Iru Bozlku ln JaroslaVU Jaskovu. Tadva te!ka alplnlsta sta Imela 1'I8m&ll jXlI'lOVIlJ smetScotHiaston v ju1nl steni. bl sla se skupaj s sectvema udelelellcema odprave smrtno POneSreCIav sne1nem mecetu 17. oktobra. le dan potem. ko

se je &adeyeva vrnila v bazni tabor in oznanila svojuspeh na Everestu. NeuspeWn le bl tudi poskustreh alpQslO'ol Iz N<Mt Zelandije, ki so prav takonameravali osvojili E....QSt. Na~ 8100 metrO'olso mOraIl obrnili Vzrok: mOenI Vett'OYi inposiablanje vrQmllfW,. OdnehalI so po triljnevnih

naporih v 1u1nem stebru. Nepalske oblasti jim lesmeri I'liso dovolie, vendaf so lim poznejepogledali skozi prsIe. lztrpanl in nu:oearani so seVmIl v u. tabor, ki so ga postavii na ViIn 64001'I'I8tI'O'I/. Tu 10 5I'et:aIi Btedeyevo. Ptiplllllt)ala se Itina Ido vzpon po ju1nem sedlu. To bl bl te n}erldrugi (IeoaIen) poskus v desetih dneh. Jezni nasvojo rojakin}o so aestopll v bazni tabor lnzveznemu otIclfJu povecLall. da Bracleyeva krt!njihova določIL Dodali 50, da je 2.e 1zldlue:ena Iz~odprave.

.To je iMljsko sebiellO dejanje ... eepav je rncwdastaromodno. mislim, da je skupina pomembnej"kot pa posameznik." pravi Hall. Medtem se JeBradeyeva (ob dveh ponočij odpravKa po dokajnezahlevni 1595 metrov vtsokl Hlal)'jeYl smeri doju2nega sedla (7995 rnetra.I) Okoli poldneva jeoos. sedlo ln tu SIq)ej s Francozom DucmzomPrebIa noe v razcapanem ameriSkem SOlON. Nasedlu so bil poleg njiju Aa §tirje katalonsld alpinisti(J8I"onlmo Lopez, Uuis Gloor, Nil BohIgas ln SergioMartinez). ki 50 nameravalI osvojiti vrti nasladnildan. 14. oktobra 1988 ob POI treh ponoel se je8nIde;eva odpravla do 8s3 metrov oddoir:negavrha. SIeclia je svedobl C8lnl1 svetik, ki so jih ur»rabljall Kalaloncl. 11 so se vzpenjali s pomoejododalnega kisika v jeklenkah, zato so Bracleygvokmalu eusUi za seboj. V temi se le spotaknia obtruplo Serpe. .Nit nisem mogla storki, zato semplezala naprej,' pravi Bradeyeva. .Španskoskupho, Id se je .te vtOCaIa, sem STeeaIa okoli trehpopoldan na lumem vrhu (8740 metrov). Edenizmed njih je Imel hude le2aVe: dodaja.

Katalonci so preko radiJskih zvez ~jali sporoeiav bazni tabor. Kot so kasoeje polotell a1pirMstlNove Zelandije. naj bl KataIOnCl }avti. da so .sretaliBladeyevo 100 melrOY pod ju.tnlm vrhom v ob­upnem poIotaju; plazeto se po rokah in koklntL•

SpOloeill naj bl tudi to, da se Je Bracl91'eva vmUa vtabor na jUZnem sedlu 14. oktobra med POI sedmoln sedmo uro zvecer. .če so ta ObVeSlJaKataIOnC:eV loena, poIem vrha v lako kratkem easupreproslo ni mogta 0S'I()jCJ,. prcMio LydijiV rojaki.

POZOrTlOSl pa je znova ~'2budio dejstvo, da seIzjave NovozelandČ8nov, zaplsJ\1 Iz dnevnikOVkatalonskih alpinistov in posnetki IJOOO'oIOI"OY mod11m! ln baZnJm taborom med seboj ne ~jo.JerOUil,1O Lopez (eden od KataIonceY, ki je legadne doosegel vrti ln SreeaI Lydlo pri sestopu) lrdl. d3

AR 35/1990 15

odpravarstvo$o njihova 5!Xlfoeia totoa ln da so Jih najbr2 naro­oo r81umeli.

.Vso zadevo smo temeljito preut~i z Uulsom Gioer­jem, Sergiom Martinezom in JosepomCad8noYaS01Tl, ki je bl 14. oktobra II baznemI.abonJ zadoUen za radijske lY8l8,' pravi JercnmoLopez

PrWl so do nasleclnjitl zaldiueka.r

• z Bradeyevo so se sreeall okoli POI treh popoldnena jutnem vrhu ln ne 100 metrov pod nllm (Ce1e1IJo dokaUlll, aU le ImelaBradeyeva dovoli easa,so II meltl odlotWni. kajti na tej vl$inl pomeni 100met10Y okoli dve uri vzpenjanja). TalU8I so tudi od·dali spolOC:lo II bazo.

. Bradeyeva je bla zelo lzCTpana. zalO ;O je Lopezprosi, naj se vme. Izjavili so. da se je plazia, ven­dar bl ob lem Lahko tudi sklepali, da le potivala,oprta na komolce ln kolena.

-Pri SeStOPU je Bradeyeva preh/t~ Martineza(po$kodO\l3Ol108 Španca). Ginerja ln 1 open! Bioje okrog POI deYetih zvet:et, na vi!ini 8200 rnetrCHIJ tabot na lu!nem sedlu so prispeli ob pol deseti\,PribIi1nO pol ure za Bradeyew.

če so ti tasovnl podatld toeni ijxltrdli so jih trijeKatalonc~, potem je Imela Bradeyeva na volio ~st

ur ln pol za vzpon od ju!nega vrha do vrha Evere­sta ln nazaj. Torej ne le $tiri ure. kot so iz porOči

Kataloncev I8Zbrall a1plolstl Iz Nove Zelandije. zaeas je za vzpon brez dodatnega kisika SICer na mejizmogljivosti. je pa kljub temu mogoe.

Bizabelh Ha'oMey, ena na]boIJilh poznavalkhimalajskih vzpona..r. ki Je zelo natantno sledilaprimeru Broday. PflIvl: .Bradeyeva Je zelo močna

alpinlsllka. P91hltno le sposobna tak&nega podviga.lahko )o postavimo ob bok Waocli (f'oljaklnlaWarda RutkIewicz Je pMI1en:ska v $V9C(M"Iem al·pInizmu), pa se deset let mIaj$a je."

.Nisem bi3 zmedena. niti nisem Imela halucinacij.Ko so Španci zapUsIl lumi 'lih, sem biaprepultena sama sebi. V Hllaryjovi stopnji le bla.vrv. Id sem Jo uporabila pri vzpenjanju. Menim, dasem do vrha porabila prlbli1no uro ln pol, mordadve. Nil vem naranCno. Verjetno sem d06egIa vrhokoli POI $eStih popoldne. Na ju2no &do sem sevmia ob POI devetih zveeer. Na Everestu Je 1:*> losezono res veIil;o a1p1nlstav n lahko sem sladiligklboklm stopWJjam v snogu. Nikakrinega solinlntav Me$Sn8rjevem stilu ni bio.•

Nekatere po.znavak:e pa kljub temu $Q Ylldnogrizejo dyoml. Eden od njilol pravi: .zdi se, kot da biprt VZpenjanju postaJala vse bolj mol:t"Ill.. NormalnoIl gre pri lakih YiSlnah na s1abt.e Ne morem si ~da se ne bl spriI$eY3l o njenem vzponu. Ne vem. eesploh sama IClenO ve. ali Je bla rs YTh.J ali ne? Ver·jetno bo 10 za vedno 0SlaIa skrtvnost.•

Doug SCOtt (najuspee.nej$i britanski alpinist) papravi: .Po pogovorih z Lyclio sem Pfepritan, da JI Jepodvig resnleno uspel. Je izredna alpinisIka lnhkrati ena lIsIih. ki o tako pomembnih stvare" ,"(1 bllagala. Ne verjamem, da bl zaradi tega tvegala svojugled."

Prevedel Matej Sl.c

.DIe ZeM:: li avofIlmJIgI Steldeoo ObZorje piSele: .Notec sem, ki s svojim hrepenenjem}~ tjubeznl \Iln l'l8b'lOStI teka v mrzle gora..

Messle.-: To zveni zelo pesnlIko.

Die zel: All trPI& 2aJadl potnllI'lJ1WIJa ne2nost.i?

Messner: Ne, vzamem SI fe.Ola Zell; Kje?

Messner. Ii mrzlih gotah.

DIe Zelt: Na drugem lTI8lllu r;ue. da ste v oor&klh lilenah taNel! svojo pubenat.o..

M&S$I•• Tako Je. pozno sem se raZVI. Do devetnajstega Ista svojega spolnega naoona splohnIaem ZlIlnBI.lcvečjemu v sanjah. neuvectno.

Ole Zelt: Kako mi lo razumemo?

Messner: Prvi U:lJv sem Imel med $pa~em. VeasI'! dotIvIm to se danes.. Na AntaM!k1 se ml jezgodBo dvakrat. Enkrat $9m v sanjah plezal na drevo, da bl u1ov1.tan&ko. ki se le plOlls po veJah.OO poIuc1fe le vllfjetno pri:Slo zaradi obbJtka drgnjenJa ob skOl'jo..

AR 35/1990 16

oprema

Višinomer - zelo koristna naprava, ki naj ne manjka v planinski opremi

Zrak (sestavljen Iz plinov in vodnih hlapqv) prtlska na zemelj sko POYl'tIOO I te2:o. Id ob normalnih raz·merah na morski gladini zna~ I kg I cmz, Ta 1e2a predstavlja normalni zmeni tlak. Pri lem se vroonosti vtlaku stalno menIalo. Tlak je v meteorologlji Pfecej POmemberI za napoYed vremena ln pri merjeoju viSIne.Zaradi lega je bilo najprej potrebno dClloCli vredl10ll zraenega tkIaka v pt8vll'l'l8fSkl enotl za tlak. ltaIljansklftZJk ln matematik Evangelist ToriceIl Je lzuml1t«llrebml baromeI:er. ki ka1e vrednost zracnega tlaka zVISInO ttvosrebmega Idolpiea. ta pa je II ravno4lju pri ViIlOI 760 rTVn. Poleg lega se kOl menka enotai4XRb1lalo mlim8Crt.

Odoos!I91 CJzll/';oinj rnpa;k!mi porIAmI

760 mm Hg _ 1013.2 mb

Te vrednosti Imamo na rnorsld ~Inl, kadar zraenl tlak ni pod VplIYom clldonskih ln antlclldonsklhpodrotil. Jn prl naslednjih znaClnosllh zraka:

al suh zrak,

bl IflITlI)efatura mka 15° e,

c) znI1anje lemperalure z viAino: 6,5° C I km do 11 km (vertikaInltemieni gtadlen).

V tem~ gCMrtnO (] tipiell8i II llIi standafdnem zraku.

lJtY1grRYne sgrernernhe !laka

Do vodoravne spremembe tlaka pride zaIadl f)f8ffllkanja zraenih gmot NjihoYo razporejenost ugotavljamoz mefjenJern tlaka l1ll razlleolh podroejlh, kar nalopreraeunamo na vrednost pri morski gladini ln /1% Iprenesemo na geogralsko karto. Med seboj s ......ertaml pove1emo krale z enakim tlakom. To so ..

mlibare. Na geografsld Icatti w1sane \zobar. (alb1) razmej~ zaprta pod~ kJer tlak PlIda eli l./,/"nalUea od sredilea navzven. To so tako im­enovana cie Ionska all pa artIClldOnSka podnXja. YDruga značlnosllzobar so ......eee·1n "klini". Pl'1lem .. _!zobar. razmejujejo področja. ki niso zaprta, v njih LI ._ - Apa Pfftlsk naraSC:a all pada od zunaj proIi S1edl$Cu. .-Obstajajo tudi podrol:ja z lzenaCenlm !lakom, ki se ne spfemlnja, aU pa zelo malo. Gre za obmoCja. kj8f nilz000t all pa so med seboj zelo oddaljene.

RAzmerje med zmr.nlm tlalrom lo :stanjem YIllfDl103

VISOk tilk ponwnllepo vrem., n1ak PII grdo.

V otlmoCju vIsok8g11 tlaka ZnIt:n8 mase z gibanjemodtekajo navzven. se nizko nad tlemi ogretefo. pes.­tane/O bolj suhe n pcwzroeajo poobIaNtve.Vobmoeju nizkega tlaka se ZJtlCne mase ste+lajo vvlije predele. se ohIadijo. naraSC:a relativnavlaJ:nost, zrak postane nasl(:en. vodni I'Ulpl se kon- "-le-­denzlrajo v kapljlce, ki tvorlJo oblak Slede padavine("ikll 2).

Na'QJk:M s,premembe !taka

laradI pedajoee lele zgomjegll zratneoa stebra ZfBCnl Ilak z ViIlnO pada. To na6ek) je uporabljeno prlVtIInOmerU, kadar se postopno vzdIgujemo z nadmorske vt$lne. Tlak, Id PeCIa glede na VlIInO, ImenujemoFJCl'IopnI vertl<alnI tlak n ni konstanI:en. OO 500 metrO'l nadmorske >MIne tlak pada • 1 mIblr vsaki! 8metrO'I - nad 500 metri postopno leli k~u n ne VI$i"lI 5500 mse zmanjy 1/2 mb vsaktl8 ITI. Na te{vI$Inl}e Ilak enak pribliloo poIovIclllsl:ega Uaka. Id bl ga isI0easn0 UQOIoviIi na morski gladini.

AA 35/1900 11

opremazraeni tlak se spreminia tudi li easu ln na Istem kraju, ne da bl bi pod vplivom posebnih barieoih kon­~. Do te spremembe pride zaradi zraenega plimownja Irl r8inlllnega segrevanja zemeljskepovrtnI. izmeotav'e zraerih mas. ra2Iiene golSt()(8 zraka med razflCnimi kraji ln Yrazličnih urah dneva.

tez dan obstajata dVa makSlmaIna daka: ob 10. ln 22. Lri: ln dva 1'TIinimaItw.: ob 4. in 16. uri. od makSimaI­oo je tlak ob , O. uri vtsji~ na tlak ob 22.~ od ostalil dYeh pe je v\!.jllisll ob 16. til POYPtetnl razponnad AJpaml ZnMa okOl 2 rTil irl je nasploh ViSjl poleti.

Barometer jn YWOOmer

Oba lnstrumerna Imata zelo obe\IlIjlv organeek, aneroidno kapsulO. katere notranjost je brez zraka.Delovanle sloni na e1astlenostl kovin. S spremembo tlaka se kapsula krcl ati razteza. Ta gibanja seprena!ajo s sistemom v:rvodov na Yrtljtvo kazalo na Meviltnlci z mersko enoto. s katero merimo tlak (mb,mmHg, lnchesHg). V tem primeru dobimo barometer. Z mefsl<o enoto. s katero merimo viSlno (meIOf). padobimo v1Slnomer.

NajlXllj popolne VfS!8 lmalo na MevlčnIcllako lestvico za tlak (v mb all mmHg). kOllucll za VWnO (v ml.Instrumenti VPRV lempenltlJl'8 Izravnavajo saml Znotraj kaPSUe je mlnlmalna kolieina zraka. Ko prkle dospremembe ptOSlomn zaradi razliene lemperalUre. se uravnava sprememba Ilaka, ki ga zaznavajovzmetnl mehanizmi.

Neka dOIOanI vr8dllos( val:nega tlaka ne ustreu onoma nima lIilnake vrodnosti v ~h. Nar.rvnaliVWOOmeI' bl bla prelelka naloga, če ne bl bio doIoeetlllga fiksn&ga lOnI2ml'fja med tlakam ln VU'lJ z"'Vzorcem zraka",lmellOYa'*n tipični all standardni zrak.

Vsi VWnOrnerjI se ne glede na uporabo naraVnaVa/O z znaeinostmllipiCnega zraka.

Na morski ~iOI tlak le redkokdaj zna~ 1013,2 mb ali 760 rnrrtig. Potrebno je. da smuear. a1pi~ indrugi uporabniki pred IIZpollOlTl naravnaJO vlSlnomer OlI nil:kl. To opravkno OlI izhod~ lotili, za kateroVIlmO toeoo nadmcnko~ (oaprImer planinska koča) ali OlI kalerikoli ločki, ki Je trigonometrieoooznačenana lopogtalskl kartI.

VlSinomer naravnamo OlI nitlo:

a) GlblJM kazalec naravnamo na ločno Y\!loo. kI Jo poznamo (npr. planinska koča).

b) Upo$tevamo točni !lak, ki ga Imamo v tiStem lrenutku na morski gladini ln bo v lem primeru višinomerzabel8.2i1 točnO vISlno. Ta vrednost Je V aeronavtll:nem izrazoslav'ju označena s l:lkaml QNH ln to jemoooee dobkl preko telefona pri kaleri<oll meteoroloSkl s1lttbl na 1etaJ1Sl:lh.

Narx'ltfdi yreroooa

B

o.0Korisl:oo je. da SI zapotmImo. da fTIOf1Imo pri uporabivtiinol'l9I1I za napoyed v.tii ..... i8 vedno upo8tevarlperiodiene spl8fTl8lilbe tlaka če se vreme s&abY all ee

Kadar se nahIIjamO na toeoo dOlOOeni VI$Iri, nI1anja kazalca ka.!:* spremembe tlaka gIeOO na vreme. Dalahko ugotovimo te spremembe. je potrebno zabele1:iti Vi:SinO, Id jo doloea~

aj ce ostane VlIina nesprernentena. je tudi tlaknespr~in s lem tucll vreme.

b) ce se ViSina ZViSa (npr. pri ZaVetlSCU je VWnOmer pokazal 2430 m. potem pa 2500 ml. se Je pritisk

"""".c) ce je ViSina padla, je tlak narasel. Nekateri~ so opfemlJenl z majhnim pripomotkom. ki namolaJS8 kontrolo navedenih naeinov. Na sleklu VI$InOmera Je zarisana roeea radialna črta , puM:ico. Kovrtimo obrol:, rdeco črto prekrije kazalec v1Slnomera. če se spremeni tlak, se kazalec. ki kaze vi!;loo, od~

daljlodrdečega vertikalnega znaka. če Je gibanje usmer·Jeno proti konici rdeče pu$l:ice, le se Je tlak zn1281, če pa jeusmerjeno proti odpttlnl. Je tlak narasel (sUkl 3).

VWnomer lahko uporabljamo za napoved vremena ludimed gibanjem. Ko pridemo na lotilo. 19er Je VlSlna znana,Je prav. da kortrollramo VIIlnOmer. ce ga Je potrebno Auravnati. s lem dobimo podatek~e spremembe tIal<a lnI tem Yr8I'TB1a

AA 35/1990 18

opremabarometrieni tlak pada. moramo vIAiI ....,.. 1AVMYatIZeIO~

Razmerje med spr.'l8l'lbo tlaka iri Yi••••

~1laka Vremelo) poCaslln SllIInO lepo. SlJhObl.- __.....cl zaradi '...... 18mpel. ...... veter all

lISe (de!. sneg) naglo VZhOOnIk,od nizkega PfIlSka 1lM. SIlmO vreme

el pred nevIhlo all med nJO lepo vremedl neeOakOmlImO nestalno. VEIIerPadanje tlaka Vreme

lo) počasi ln ataInobl naglo med 10. ln 12. uro• z vzhodnIkom- s sewernlkom

'l'­'I-d) nadal"" pedanie tlaka

po pl8mOlU med rJlJIIilto

v 12 do 2. urah11'48 Uf1Ih

4.slb

1. Orientacijsko kazalo ~ stardardnl1lllk NIl'lOl'Skl~ (780 4",.1;)2. LeSMC:a barometrslcega tlaka V""!Hg: ~anje Je trebe OPrMI Z gIbIJIWn kaZaICem (130,5 1TlIT1Hg)

3. Pokazatelj VISlne V km; cel krog gibljivega kazalca ustreza 1 km.

4. VrtljM kazalec ln lestvica VISinOmenl II' metrih (od Odo 1000 ml: lIIIlnOmer bele2:l330 m.

5.llika

Pri doloeanju baromelrlenega tlaka, Ol:JStqeCega na morski gladini (ONH) naravnaJte vlSlnomer na vi~lno

kraja, kjer se nahajale (~. 783 ml. V lem PtImetU bo 2f8tflI tlak ZnataI 931 mb, medtem se bo tlakmorsld glad... (QNH) 7Bplsel v nICIl na leStVlCI, ki meri ViAinO v metrih (v lem pr'.'l8lU 1022 mb).

lz Rivista de( CAl prevedla AJenka SirnčiC

strokovni pregled dr. France Bernot

I- ,

AFl35/1990 19

alpinizem

RAZDEWENI BOMO PROPADU

Nancy PrichardPleZanje je naein ~. SeSta'Iljen iz velikorazlienil zvrsti kOl so ldasit:ni alpinizem, lednoplezanje. tehnieno p1~e, plezanje po b8IVlriI,ipottnO plezanje, plezanje na lP'.et1lih steoah, tek·ITlCl'VaIno plezanje itd. Znotraj vsake Izmed omenJe­nih zvrsti lahko naJdemo veliko razliClIIh pristopovln usmeritw. NeI<alerl plezalci trdno vztl8jaJo priplezanju prvenstvenih vzponov od spodaj, medlemko drugi odobravajo opremljanje smeri od zgorat.za zagrizene tmdlclonallste Je ~nje po IdInihgnusno krivoverstvo, obstajajo pa tudi tak&nl, kimenijo, da so p1eza1nlld goljufija. Ne!<aler! plezalcispijo, celo 1Mjo v ISYOjIh voziih. medtem ko drugiupcwabl]alo ho(ele in ...

Vendarle. vse lo skupaj sestavlja nekak&no'pIez8Ino skupnost'. Navkljub indMdualnosli SIp1~ci delimo skl,4MlO prostor ln govorimo iStIJez*- Na laIOSl je zasl:raWjoea ravno ta pcMWI­nost saj se izogblmo neposredni pii ..... }avI mod­sebojni\ dos8tkov, smo velike.tabe v majhnem rl;)­

'*tJ in se umlkamo v svoje ozko usmerjeno p0­dročje. Ko PCllila razlike v stlu ln kIeoIogijl boli

pomembne kOl telJa po plezanju, je Izgubljenonekaj zelo dragocenega. POQOVOI1 se SJ)(ernlnJaJo vkategorizacija: 'Ona Je $pOrtnl plezalec.". 'On je respravi a1plnlst.","On bl plezal samo po baI­vanih""NIsem ga videl plezali naprej.te vet let·....

Problem razdeijevanja je v lem, da l"Iesnjujeudehuence in dodatno sil posamezno zvrst v Ilo­Iadio· To raZSIOjeYa~ ri lastno samo plezanju. sajse pqavlja tudi v OSlalil SporIh Odstrar+wanfedel<:N od celote ropa $POrI~ ln zgod<Mnske--AR 35/1990 20

Specialtzacija pogojuJe /1'IOtJ'I05t. da nekateri PI&­ZaICl oziroma zvrSli postanejo SUPeI iome drugim.Ni pomambno II katerem kotltku najde plezalec13t~. vse dokler le UZitek plezao,B končni

rezUlat (ln ostane okolje ~odoYanol, potempa prienc PlI:'\ajatl do razlienosti mwjenj, od enos­taVnega utlvanJa II 5.7 ali 5.13, dOfT1WjaV08t listih,ki pleUIjo na ~ih nlvojih in obrambe lisIIh, ki soizven modernih p1e13lnih trendov. Bodite pozorni.Ce s1i$ite true: ·Oanes smo ~lezJi samo ono 5.10.",·S 10 smerjo se ukvarja '-e cel dan""..! V vsakemvzponu le neka VJednola ne glede na njegovotwvnost ln 5(1. SpecialIZacija tudi zanika plezalnozgodovino. larnislke si 'tenesanl:ne' plenice, kotso Kor, Chouhard, Barbet, Lowe, BrIdwelI, Fowler,Wiford, Oesl:ivelle - tisle Id so lali:sllovaJl ln oOvIa­dovall vsa POr;Irr)Cja~ ln se odIikufe1o po~ pogledih ;::widobljenitl na POdl!\gI izIctJSaf1ln~. Na mestu leh enkratnih ple.zak:ev bl bitiradi tudi vi. POJ'l'IaOI'lIi so looi vsak II S'I'Ojem easu.CMgnli plezalno 18Y8J'\ na vi$j, flIYO. ~l plezalnoobzorje, ne pe ga zo1eva!i oziroma rudeljev8t1,

Del, ki dela pleUlnje enotno je njegova mitoloQija ­Whymperjev prvi vzpon na Manemom, ver\8tni Mal·lorijev prvi vzpon na Everest. gladIalorji severneslene Eigerja, Aobtlln&oYo obleganje slen El Gapain Hall Doma. HardIngoIla 28 dnellna odl<"'lj IIDown Wallu, $tevilni solo ln hitrostni vzponi Bachar­ja ln Cl'ofta. p1eUlnJe naJle2:Jlh smeri Unn HI!, polegnJih pa $o lU $ti pionirji pl&2anja II Joshua Tree,Smith Rocku, .,. Vsi Il sestavtjajo pisano dn&ino1iSlih, Id so gradil in gmdi}o osnovo ul prihodnje.....-.S postavljanjem vrh&. piramide II sredl$če zanimall.ja, )li prav lahko zanemarili ~oko 05nlJIrt0 na kateristoji.. ceklfa je wdno večja od vsote kol'lpoll8lll.,plezanje ni Izjema. RaztmeYanie tega, spottownjeIdej drugih ., razumevanje zgodovinskega raZIIOja~ boIj$ega ln razgledanej$ega plezalca. Najnam bo~.u ne, p16U1nje prihaja Iz anonl!1V'lOsliin $l:evto plezalcev se moeno povetuje, DanesImamo mo2nost izbirali zapuAčino bodotimrodovom. Aji bodo to strankarske ,azpnlJe in kral­kovk:fno IzkOflttanJe naravnih danasU, all pa bomopredstalIlJali enotno skupnost, ki bo dobro I18rovaJaplezalne privleglJe.

Iz Aock&lC& 1391 prevllOel W'Ieg8Ie MatjaJ:

PS prevajaca

Kdor sebe ni nate' II lttm 6anku, naj ga ~ enkral.........

žepno odpravarstvo

MT. ROBSON

MI. Robson je ostal tam zadaj nekje. v oblakih lnnevltllh. Popolnoma nič ne mislim ln SImOna veqet­no tudi ne. Tretji dan se Izteka ln za nama 10garanje, nevarnost. strm led ln SetaId. nor sestop ln••. ja. deleelc sreee ludi.

Edino. kar obCltlm, te dejstvo. da)lJ narejeno.

0btU:1d? TI pridejo kasneje: preveekrat sva blazadnje trl dni pod vplivom 8draoallna. da bl lahkorNslla na kaj drugega. kot kako kar najtvtrejf'prevozjJ teh sto klometrOY ln palam pll:~ )eSlI ln-PIezan{e? Ja tudi ta !ella se bo vmIa!

_POČKAR

I

EI1/'[1IlI1l r'-"':I'

I

I• ,

\• )I

•,.•

"

•

,

•'.

-

. ! ,/•

,....,,= ~.'" ;:.......---........,' "......'S·/

1""1

1I

1""1

III ,W

/.,/85'

/ II liSo

'"..

•

"

,...--' ,/ ,,

••

'-- ._.._---..J

Kanadsko Skalno gorovje: s6'vema stena Mt. Robsona (3956 m)

"SlOVENSKA SMER"

VI- (ED inil, 85/000. 800 m (3HIO· 3lilOO m n.Y.)

5esrop: JJZ st:ena. III., 10400 m

Simona ŠKARJA, Bojan POCKAfl- 21.8.1990, 8 ur

AR 35/1990 21

literaturaŠE ENKRAT SAM

o Tomu česnu je bIlO II zadnjem easu napisanega.te toliko, da je pc:Mreboo presneto pazili, da seIzognemo ponavljanju. Vendar je Sam (aU sllahkosploh IzmlsIll:e kak drug naslov) na SkNenSki al­plnlsflCnI sceni tak dogodek, da velja to tveganjevzeti II zakup.

Predvsem je knjiga za vsakega btaICa dogodek.Najprej zaladl fotografij. Id so razlleno od ogromneVeeIne d9l s podobno lemaliko karallevskorazprosute na SICer kvalitetnem papkju. ostro oko,oagnjeno k perl8kcij1, bl SICer na$k) pomanjldjl'lostl.prej II JBZPOr8du ~fij. vendar je slikovni del pozaslugi izvqlno opnwljenega dela fotograf0\1 nalJttVa$kO VbOId ravnl. Delu daje svcjevrslno U'Wer­mno vzdut/e. Id vzpodbuja. toliko prisotno pan­leislieno naraVnatIOSIda~ alplnl:stifne scene.

Pravo pros e l8Cel1je pa je po svoie tekst ob~ POSkUSOII vbokih Ik~ lzlivoY n iz rf"

s1adeei knzi a1pinlstlCne literature predvsem v fW­rop5llih detelah, Je e1emenwno, vtaslh kar trdopisanje. pravo oddih. Vsako nadaljnje raz\ttbl]anjeo besedah bl bio na tem mestu cxtvee.

zanemaritI pa ne smemo tudi nekega drugega,po sebno zanimivega vidika priCujoee knjlQe.Promocija knjige je SOYPEIdaIa s serijo predava",.ka:l!fih Jedro je predslav1jat bdI lellst y iSlem s/\koy­nem okviru.. zanimivo je dopoInjeY3nje obeh per­cepcij,dVOO~. ki vsak zase dokalujeta svojomoe. Prav besedlo ni koncu posIre!e I pre­Senel:Ij/IIkTl spoznanjem. Nekalere stvari ti YMn1UnavWJub ... ~ ese le papir. Pik<lIc:IYcl bl dodali senekaj tiskarske barve. Ta pa za cesncr.<o knjigo nibia porabljena laIlWl

Ale$ ROTAR

AR 35/19llO 22

literatura

ŠE TRIJE SAMI

P.triCk BERHAUL.T (.,iST)Jezus Krisfus se je pokazal vsaj eNUal. predpriblitno 2000 leCi.. Sveta D8YICa veasih obiteamIacIenke iz Lourda ln Fatlme. BerhaiJt pa Jepreprosto zvezda \IZpona. ln vsakdo menda ve, daJe mesto zvezde v Svetem PISmU. Opravi je prvivzpon ._, je lzumlIel] PMI ... v vtsokogorju. In v ste­ni pleza bolje kol palet(.

O vsem tem amo pr~ Vendar ostaia enoodprto vpta$llnje: Ali Patrick BelTlNnAt v resnici

Christophe PRQAT (-'iS1)KakInI so tvcjl naertn C8IOlnl PUllfey, FreneyeYIstebri v enem dnevu. ...?

Da ne pozabim HlmalaIe: Everesl od IOllellegavzhoda do sončnegazahoda. Kaj pravlS? Everest venem dnevu dvakrat Kako? Dvakrat v eoemdnevu? Prav, ln potem? .MoraI bl pustiti kaj tudidrugm.· Pravzaprav al sploh pomislil na dl1Jg8Oristophe1 Ne na tisle. Id so zadOYdjnl v llI'IOI*n­nosti. TI bodo le naprej sreeni 'ti~ Tudi na Ustene, kise zadoyoIJujejo s tem, da Jkn uspe podvig. nse bodo maSlI.

Patrick eOUNGEA (·,iSO)Or2et se samo z eno roko, 1ebd8C v PraZnk1I brezYfVl, 18 nato kol Pla2IeC Izmuzne med razpoke, Iz­bAJOC lIII'Oie oprimke z naViOelnO breztwlblOStjo.Patrick Je v 26 mloWlh, kolikOf Je trajallel8\lizijsldposnetek, nenadoma navduU Francoze. PostaviJih Je v nov svllt. ki ni bl svet vojn ln ne tudi crku!klsvec; niti hefoj. '*J Idam, niti kaZflt8neC. nitiprenapete1. BIO je PMČ tistega 1,. deCembnI1990, da Je francoska TV s pomoejo anemak:aJeana.Paw Jaos.seoa svetemu obeiIlStYu ponudbposo&tke tako dlV1e08 vzponi.. Uspeh flmažM]&nJ8 na konicah prstov je v trenutku spremeniprostega p1eza1ca v timsko zvezdo. zasut: zvpraSanjl Patrick POSkUSa ln 2.eIl posr8dc:Hatlna;tlrSi jaYnOSlI euono sreeo, Id }o je obel.. I

obstaja? V redu, ne mara publlcl8Ce: sr~ gane prtvablj8j0. zavraea jI\ sk:ef prijazno, V9f1CIarvztrajno. Kako se torej lahko preprieamo, da plezatako dobro. kot trdilo: kako naj vemo, da Je takosimpatičen. kot od njega zahl:evaJo njegovi prljatel­Il Kako naj vemo. da Je? Ne sreeo obst_jeJo RmIl.at.QrU CtlilMIIIera ., t:I.anki v revijah • prelepmi~ ln lccogi...... v resnici obst'~Io. otem IlOO lahko piepoieanl

All SI pOillislil na tiste ostale. Id se hOOejO uvellavUTI V'IIdo, dli PrePIeZali A/'ner'W(o SITIef v Oruju vdYBtI~O v treh lRh. ni ni(: bolj pomembnokot opravli Atirt, pec 811 &est VZPOtW:N visoke tezav·nostne stopnji namesto dveh alltrah.

ČaSCM'"lI rekord Izzove le trenllno zaeudenje: ak­'*, Id li sledijo. čeprav te tako presenetl}lve, po$­tanefo obieajne; solo vzpon ni neka po bo III.........Kaj Jim &e proostar'l8, da bl nas presenetWl1

SIO'OjWnI prsl1. Vendar Je zelo tetko potasnitl neYer­

jelnI obe! -ke, ki Jih C:IOVek do2Mja v tistJ1trenutktl., Id nknajo nobene .mrezne prkner1ave v vsakdan­jem 1Mlenju.

Patrick ln nJIQOYl prIIatllJI so z OOIItlmlm natlnom1Mjenja vnesli v svoja 2Mjenja novo dlmenzlto.Nekje med nagorlOlil za pre.t1Yel:je. Id obleaIl'l8glI~81t8 vodi k Ilogibenju nevarnosti. n medoea.tllvosqo smrti. Id pelJe v samomor vse. ki nezaupaJo ve(: prihodnosti.

.žMleoje se oslroma$l, izgubi svoj Inwes v Irenuc­ku. ko v 9i .tMjenia ni vet: mogoee potegniti~ poteze: Je dejal FreucI.

Iz knjige GU ALPINISTI /LES ALPlNtSTESprevedla Ingrid 5ergal

DIe zel; SO JnVf. da SI porlIUITlFlb. ee ne grtlItl v hribe?

Messner: tega ni~ IzkfJueItI. rako sva spet na Izhodllčnl totld. FalJsl pravi, da na zatfltkli nibla beSedI, marvec de/anje. zato Imam Goethefa tako rad. Beseda, tudi cesarJa .Bog. Je poznaiznaJdba PM apoznanJa .le eIOWk tfpeIll dejanJ.

AR 35/'ggo 23

alpinizem

JESEN 1989 VRATIKONU

Zgodio se Je 2:e pred easom. li seplerWJru 1989.vendar o lem ni bio zasled~ veliko novic. ~l nido\Iolj aktualno? Verjetno Je vzrok tega OSebnOSIakt9fja Beata Kammerlanderja. njegov stl ln naeinplezanja. ,Tako se je paC zgod.o." O cem bogOVOfa? O tedaj prvih ponovitvah z rdeeo piko trehnajzahtevnejtIh smeri y Ratlkonu. VIa Akaela. NewAge ln HamlbaIs A1ptraum.

.Enostavno Il 1elim vedno \II8Č pezatl II- .--~--;- .. "

PriM 8eaI OdIOenO. J"ezanje IzkljuCno li plezaliSCllme ne zac\oYoljuje popolnoma. Več razte2ajeY li

smeri ln stalne latava, le tako lahko do2:Mm ceIoC·no preplezano smeJ, nlIYdu~uje pa me ludipremagovanje strahu. V gorah Imam enostavnodober občutek, mogo(:e lahko s lem primerjamsamo nekatere dalJ~ smeri li V8fdonu. Menim, dase po 12 letih p1e2a11ja me&m nazaj k svojimplezalnIm zaeetkom. ko MI skupaj ZWotIgangomMu:dom apleza1a li Ralikonu nekaj zares divjI'!smeti z malo VarOYafIia in velikO kndljMmi detajll"

ViII AccIcla

5edaj pa nazaj v sep(emberske dneve: V. Akacla,Izjemno letak ln lXJIn sprememb Je 88. PtVen[YOOlvzpon tlvlcarja Martina Shella na 5. Klrchlispitze. Nanjegov raeun spadajo se smeri kot so Amarcord IX­(84). Dohle Jonathan (86) ln Keln Wasser, KelnMond IX (85). VIa Accacla Je bla za Beata hposeben izziv. .;za tak vzpon mora!; biti zelo doberplezalec na pogled. Preplezall le potrebno 9razt8ZaJev. od kateri'l ni nobeden lažji od VII t. Pelraztezajev Je IX SlClPl1e. zadnj~ najtelj~ pa je 0cen­Jen Z lX+. MartIn, po rnofem rnlenju pkri'sportnega PIeZar1a y gorah. ,le smer SICer ocenlhtlkorlko drugaee, saj Je po ~.glll rt'lI'IEIl1Unajtezjl drve; lUtBlaj. vendar je Ynjem~_.AA 35/1990 24

Že Y prvem poizkusu te Beal splezal sliri razle.t.ale(VII, IX, IX-. VlIl-) na pogied_ Naslednje dva SI Jeogledal $e Isl:I dan, prtla)ajoe mrak in nevihta pasta prepretaa nadaljne poizklJSe.

DogajalO se je, da smo mOl8I1 na poti do vstopapremagovali razliene ovire. Pri četrtem poizkusu,na prImer.. HeIII BartI, obeudOv8lec: Chaota ln mojsoplezalec. je vozi po mimi avtocesti s svojim opel,cotsa. Na avtocesti mi Je razlagal SVOje~Wllele ln o njega.om POk\Iaf)enem kazak::tJ goffla.Vendar si I tem '*em deI.aI slabi. Pri roz8fVl je f1lI5O­

taYI kIometer 118Y8C na "O•. Desegli smo wnaranko osem kIomB:ftN. K..'\l se }li zljlOdlo?VstopltJ smo 2:eIeIi ob 12. uri.

Vrni sem se na zadnje poCMlIlite ob avtocesti inpoklical svojo 2:eno KomoIl, kar je bl precejlenprotllem, saj Y 2:epu nisem Imel prebhe pare. Zah·valiti se moram prijazni 'enskI ki ml je dala trlIranke, da je bila Komalia uro kasneje z bencinompri avtornoblu, ki Je bli obIo:r0.2en s poIiclijl Nakoncu )e mOrBl HeIII plačaU 200 frankov kaZnizaradi aViI'aniB prometa. potem pa smo se lahkoodpeljall Cas se nam je lzIekal. saj smo prali kYSloptJ ob 13.30.

Iz prej9;it1 POIZkUSOV sem vedel. da POtrebI..4em zaPMh osem raztetajeY pribll2:no pet ur. Ta dian semse dobro počUti. mota lorma in telesna teza (5l:M(g)sta bil oplimaInI. Prldru2:1 se ml Je He111 in gladkosva prepleula prvi razte1BJ, naslednll pa so bil boljnapetI. Stala sva na stoji~u pred devetim,naJte.tjim razte2:afem, do katerega sva potretxMllasamo !tIri ure. Imel sem se dovolj energije, zauZlsem nekaj~ sadja ln mineralnetekočine. Pred mano je bio 40 m tehnično zelozahlevnega ~; 15 m PIOOČe VII +. previsVlII+. &ta1J na majhnih epiil••itIIX-. 10 m PIOIteVIII, neprijazna stena VIII + z majhnimi stranskimiepiilllkl Y tresoč poIo2:aj. na koncu pa se IztopVII +. To so tehlličl~ podalkl ln dejsrva. ki zaJtevajoveliko sldadnost telesa ln dute..•

Velja SI zapomniti, da je Beat splezaJ vse raztezajeod spodaj. Plezalni sti mu jo zelo pomemben..zame pomonJ ponovitev z rdoco piko v gorahpreplezaU vse raztelaje smBl'1 Y enem dnevu. saj jozelo velika razlika, če p1eza$ SffiB( po delih ali pa )oplezaj od spodaj navzgor.·

Dan potam. v petem poiZkusu. mu je uspelo~I smer z rdeeo piko.•Takrat sem bl abeolut·no brez obllllTlBllilev. popolnoma skOl'lOBl'llriran aldJUb temu SPrOSten.. Pogosto si ne smem dovoIklda bi postal nervozen, sai mi le tako ostane dovoljener~ za nas lednji te2:ak razte2al po 2:epreplezanem tetkom mestu. Takrat se popolnoma

alpinizemzaprem vase. kar mi OmOgOeI vmilev II rll8lnost. ToJe le kar dOOer ot:JeUetI po popolni napetOlltl med~em. &!le med~ lahko s ~18'jem krom'

New Aga ln VIa Accacla potekata v b112h1~esmeri ln sta osredria dogodka Jesenll96E1. Bellt }fiza to smer porabi nekoliko vee easa zlasti v lr8tjemrazle1ajU II trkneI:rskI strehi. .zaradi prevelikegamrazu sem Imel vedno premalo easa za poll­kUSanje. Sonce skoraj ves dan zakr1vajo okoliSkIvrhovi ln na plezanje lahko mlsll$le med 13. In 16.uro.'

.Po strmi zajedl dose2:et omenjeno streho, najdetpodprijem ln vpnet zadnji SI/tldrlW8C. Z desno rokose OPrIme$ topega robu srtehe. z levo roko fIk~stranski podprijem ln~ 2. desno roko prekoSIr. II bolečo slga.sto poe. Telo zanlha. zato je-poIrebno nIlrO postAWl desno nogo na rob slrf!he sl:em9l zaUSlaYll~. POl9rTl sleci! dinamični gibna cllf'limetrsko polICko ln ie osem rnetrsid lzsIop(Rt.n-Ot.r) do lIojlAta.· New Age pa ni PeI1lenOzateevna samo NI tem mestu, o l:8mel Beat meni'•To dr2i, Age zattll"l8 lo nekajkrat. Tega se bomdf2al tudi v l:JOdOte v mojil 1101/I'I projekthRazume se. da bom vse splezal od spodaj ln brezUme!nil oprimkoY. ter1'u se danes prevelIkokralodpovemo. če ne gre vee naravnost MVZQOf.

naredimo odre&u]ot:o preenlco aU $8 enostavnejeumetni oprimek. SU Pf\'eflstvenega vpona ml jehudiCevo pomemben. letka mesta morate bitiprisiJen! splezati, pri eemer Je potrebno nemalokratpremagoyati strah. Toje car le stvari saj se Jepotteboo odločati II lr6OlAku. ne sme pa postatinevarno. Pokrajina ln molnosli pri prvenstvenemvzponu odIoClno vpINajo na varovanje. Dogajalose Je le, da sem spezallOn'l nad zadnjim VatOYM­jem ln spoznal da ml je poleg klempeltoev ostal le

ČESTITKA

PkmIICl II gcqh se d~ za maJaVe op.'lke,stopaJo na vegast. stope, zabifajo kline. zatlkajoZatlCe ln metlija. "1*"Ja.lo VpOnk•. Ves eu Jimgrozi. da bo pcdo varovanJe Iz poe! ln bodopoleteli ne gredJno. kler Jih eakafo rogJL 0gI'02a lih~no kamenje. oPrimki 80 blatni. Vreme tudipo6I(rt>I ul $voj dodatek. Tudi nahrbtnik spadazraven.

Vendar PIeZaJO II~I skali, ne pot $G Jim nas­tavljaJo kafrinl. POČI zajede, tmlM, prevbl ln nakoncu razte"'Ja lih taka oeaJljillo V4ll'OYi'llllCe z 1.8~ .sl:oIom.. Potem pride se ~mt""'j ln~ naokrog. Obkroza }ti fMtINanM. __ "'" _ --.,,.,_okcftnji\ pozruu plotejo kao.'ke.

• en DlJe. Potem .sem bl hitro sprxtaj in nazadnfem moznem mestu ZaVrtaI svedrovec.. VstI".", pe«em l'IllIdOrfenem svetu 10 dolgi poletirnOtnI, medlem ko mora bli 'IlIl'OYIIflje bolj ,...zadeva II pololnej$em svetu.•

Hlinnlbll AtptrIum je preplezal Martin shal Jt.'1p

1986 in Je pdlleno podobno za~evna smer, kotf1egOYa Accacta. Beat Jo je preplezal nekoliko kas­neje II zelo kretkem easu. V prvem poskusu leta1988 2 Petrom Shafl\efjem StlI mOraJa odnehatizaradi ptlNelil(ega mnuu. V drugem poizkusu,pridru2:1 se mu le Christian Fehr, mu Je uspelo smerpreplezati (en libre - 1: nameiCenlmi sistemi).

Na vpra$anle, kakinO vlogo Ima :zanj soplezalec jedejal: .5eveda mora pazJtL V glavnem pa je lopr4ateljska USIOga. ki mi OmOgOCa plezati le2Xeprojekte, razume pe se. da lahko tudi polzku$a. eesi to Zell.'

Iz Flotp.rit 5/90 pr8YBdel Maqal WIegeIe

pogled im l:KlCII po~ dolinah, podJ,Y'8Pad, N. dnu 58 jim poded U5l8\fija N. soe2W:<,.melIIeU ln le napref na unetem POtdnJ.0bCl1d1Jlejo terve ln posIuAajo ZVOke tI$ine. KokoneaIo vzpon. na vrhu sI!snejo rOko prijatelju ln_.To lO misli ne. moj zacInjl dan. ko sem II nekitl!lk1.t8dnlCi 8leg(WaI za oprimki, namakal pr$te vVreekO Z magnezljo. gledal pod sabo face .a bO?!etu. nad mano lIO $VetIe n6Qnske 1Ul'J, podmano 10 bil razlt8'Ajene snvdQČe nogavice. odstrani pa ml je tolkla II U$eSa tr scefranega zvoallramUZIka. Qluji mene sam beton. Rekel sem ti: prte,nk:II vetI Wll'IlW bWbm \158m plezalc«n, IdPremagI.fefO t~ rl'lIltl'OY visok: kok» Iz lesa inbetOl. UlO. da bl drUgeml.I dOIWa1, kako so-,

AR 35/1990 25

izrazoslovje

-'-Mali slovareek izrazov

K "dokoneol' oI)l!1U iZr'aZP so IN z nnvetl lnpopraWJ pomegali F~nce MaJrile, JinSenegaenik, Fnmcl Slivenc, Urot tupin& lnneHnenoWnl IIIWk1 'Ddnjlh" kmetij li' koncihnailh alpskih doGn tet sevees. pc.nind ln ....plnlst~ klterirn je to i:zl"nje tudi RllMnjeno.

- P(lITIeri, da POiSCe$ navedeni tern'W\ ki )e 2e"-00.Primer: Gmoca - VZPetIna, ki ma \1 PI eCllemprerezu obliko lrapeza (POHtet vzperno).

ablacija taljenje ln zmanJ$ellaflje ledenika uradiaontnega obsevanja, zračne lopIOIe ln zračne

ll\age na doloeeni - nadl'llOfSkl v1~nl postane takomoeno, da 18 - ledenik konča.

am!iteatet - kmlca - okre!elJ.

apnenec &edlmentna kamnina -- kalcijev karbonats prImesrnl, uradi katerih Je razliCne sestave lntrdnostI. Čimbolj je čist, tembolj je podvr1:en zak­rasevan]u; je najbolj pogosta karmina naAlh Alp.

boMIO zelo velika. celo vet deset Ion t&tka _skala. Id se po umiku ledenika ZnaJde li' navideznotujem okolju. - erOlSka skala.

.baije. rrokrOlel1 svet, kfer se odmfti rasttinsld os­tar*i spremlnja)o v $OtO. P~o ena od st~prt pla~u jezera. poznamo jih vet vrst, gorskaso naaala tam, Iqer $o groblje zapne pot YOOl

b!:lIlL ploskYe, ki omef'*'fo - steber. steno.

teta. SPrIrrleK robatega grUIea.

I::eg, strmo -pot«je, med Pr1bI/lnO 20 i"I 40 nak­Ionlne. - sl:rmlnl!I- reber.

YOtIlna. bolj~ kol~. Id se JI ne vidi dnaln je torej "brez dna", Ponekod ljudski Izraz _ jama.8re:ma Ioelmo glede I"ID: vodno funkc~o, ob/l\(o,jamske sedimente, nastanek, lego.

bOIbalnik obCasnf kra~l izvir, Id ob visoki VOOIbruha veeje kollClne vode.

t:e1M groblja ledeniAka groblja.

eel!18 kotanja r'lBstane ob ledeol4kem koncu _ledenik, nastala zaradi erozijskega dekNanjaledenlIkega jeZika. V eelnl kwnjl lahko nastane _

1"""CilL tudi ker. euldja. klet,~, noa. -fOg8Ij, -:l:ob.manjSe kamnite tvorbe, ki molijo il: stene.

CClIL osrednja gmota vzpethe.

ca. mOeYlmat SYlIt, z raltieOIm rastjem.

AR 35/1990 26

deber o:dla - dolina s PrUC:nlm pr81ezom oblikecrke V, nastala z g6oblllsko erozijo reke, pOOotjepa je 1e p8()/ji!:ovaIa - denudadja.

denrrtaclja raz~ k'I ~e zemelJ­skega povr~ zaradl deIa.Ianja le1nostl, vode.V'IItra. sem tlIejemo zemeljske plazoYe.

dOiDlI. z YI5a"O'jem obdan, raven, travnat pr08Cor IIgoroo.1u, Id slU2:i za PUO 1ivlni.

dobrava lerasasto Uta\'fl8no povrtje Iz lltNlo­1Pc1aloega materiala II razlienih vl$inah, iz razliCnltIobdobij pleistocena, Y8t~ IOn~ pora!llo z gozdom.

dli ljudsko Ime za razlIene. zlasti podolgovatepoglobitve II zemeljskem poYrtju.

dllI.ak. plitva, do nekaj melrO\l globoka, odprta suha- dolina. navadno II smeri nafvetje Slrmlne IIpobočju, pogosta na doIonl~IJ:llanlh apnenclh.

dolomit usedlll'l8, ki jo sestavlja magnezij9\! kar.bonat, naV8dno s primesjo kalcita. Zaradi knJI.ljivosti ga Imenujemo tudi grintaV9C. PO dele1umagneZljevega ln kaICIjeVega karbonata 1oeImo:~ dolomit, dolomitski aprl9Il8C, ltd. GrlntoY­cl so osrednja lkUPIne. KamnlSklh ali Savinjskih Alpmed Kokro ln $aWlfo. naJvt$l1 vrti Grintovec.

<kijna podaltna pogkJbllev II zemoljskem poY,iju.Id se SPI Itča Izpod 1)OOO(:ij. l.zoblikCMl/1 so Jo vodeln Iedenikl. Ima dno ln pobotji. Poznamo: debrske.ploske. pobojne, suhe, ob."'•. zagatne, preme.slepe, podalt..... kor'npozkne. Reene dolne Imajoobliko Me V,~ pe U.

rtorooslta pregrada zajeU8Y, Id zapre dolino po vsej.......dgllnski kooec zgornji del -<k:lIine, Id se z.aldjueujeII gorskih P<X>oeiih. ki SO bla Iedeni$kopr8()/jikovana. Glede na razIlene oblike tehzakljUčkovpoznamo razUma Imena: -konec, -kOl,-kocna. -ukanc- Slr'Ok: poIkro1en zakijUček, obdan$ st:enami.

-zagata - zaldlueek II oblikiIdIna. Pogosto ta Imenanast:opaJo kOl krajevna, Včasih tu Izvira tudi potok.

dolinska stopnja - komarta.

dmsj!a - &fazlJsld lonec. skledi ati loncu podobnavdolbina, Id nastane zaradi pospe§ene, vrtIneasteerozije vode, Id poglablja il pomočjo materiala, kiga nosi s seboj, ln • katerim brusi II skalno OSOO\IO.

Pojav zasiedWno II strugah hitrih gorskih rek inpoCokov • skalnatim dnom.

drevesna meja - z~ oznaeuje nadmorskovISho, !so katere $e f1lSIeto drevesa. Ta meJa je II

izrazoslovjeAlpah različna.~ od gec;yafskege poIohjamikrOIdlmatSkih pogcJll'I at. y"uipktl Alpah 18gB

do PriJIi2nO 1900 m nadmorake Vl:IIna.

Q[Ca. nanN'llIl all wneten - 2:Ieb ... gozdnem~ po katerem lahko sp l§eaIO les..

am. dmie4, nizka gOr'IkI tnIVa, Id je 28&0 na redkoposejana med SICIiIO'018m DmaSI: lMIl 10 strmaPObOCja Z lllYf10 tnwo.

drobir gruIe.

erolslgl s!mla zelo velika, ludi več deset Ion te2:kaskala, ki se Je zal8dl erozije često znatla v PCMl8ITllujern okolju. - beIVan.

erozija W8ZOYaIlfe rele. porokov ln ledfInI(OY v e»­l'KMl. Tu nastopa bOC:na n ~lIka ~

Vodna erOZI&a Je OCMSna od Ilm'lca, vodnemnotN. ll'lIlIlI\IIa, Id ga nosi. sebot. oclp;Ji,lOItikanri'L LedenIIka lIfOZ4a se~ od rtlCne. ker-ledenik po9abl}l pod PtOfiI 11MVJCe2ja. h~emu te2:IjO reke. KemiOIlO ln mehanltlnodeklWnJe vode, ledu, vetra, Vt!JOI ln drugih ek­IOg8lllt sl.

tr:m.- poseka.

CPm naJpoIJudnejle obee Ime za vsako boli oblo,1mp",lo obliko. II grobih obrislh too! rebetu.poraSC8nO, grinlavo obliko. Izraz ni prldrtan samoza vrha.te. pOgOSto Imajo tako Ime tlXll manJNoblike •~ So: Debela, Mala, Velika, ~Iroka,

Konjska. Pasja.

~JM Skl4JOI vatk8 Iastnlna gozdcw. travnlkc:r.l,ild: v SloYenijI (ZIaStl v preteklosd) 'lI9CiiOOi,.1kupnIVaIki Pa§nId ne Ilabo l"OdO'IInem svetu.

ocr:a. na;bOIj P'QOI' Izraz za VIIaW. obte Ime tudiv ri1lnskem MIlU ZI tuazile VZPelN. MglI lahkotudi nad gozdno mejo. V lT'lI"O&I gen all gin.

gorpvje v celoto POYeZatI sklop gora. Glede naVI&lnO 1oCil. 10 sr8dogorJa ln vhol<ago1a. PO obIld:grebensko QOlO'o1e. MIta'AIeno tz gOnIdh verig -,grudast.., pIanotasto; po nastanku: VlJkanslco. lek­tonsko - ol ogeneza.

gors!m Yf'!Vt Z8 Alpe značilna oblika gorovja.

gOtS!YQ zaJdjueene celote gorcMj.

globel del POYrtIne z negativno relatlvno VWnO.

(JY'ka \/!'$Im zadnjl nefYI$Il del, pokrov gore, Wdl-,-'YY1ka s1g. del - pogcwja z Ia**n InlellOl.L

QOCltm zaldjuOenl celota~

SkIentenega~ Id je 1()()'150 m pod dl8i1i11t'1Omojo.

0'81» jarIk v gorskem pot...·ju, Izgrebilll naSbl'•• .u ll8nI. k1,P tukuni$ka YOde pome$ana skamel"'" razjeda h razriva, ko der. Iz vrha proddOIIri. lJPOrabIP se tudl Izraz graben, oba pe Iz­hajlda IZ re, lIkegI "Die Grappe"; je torej pr\s'«lfen~ Izraz. e. je graPlII UIIo1uazla ln Y8l1la, jo me­rqemo tudi - Ilrug.

omar magmatska kalmlna s PrEMadO sllcIj8Y8g8oksida, nastala pri~U magme. V~ josesta\IljaJo: kremen, g11nenc1.

greben stik dveh IIlrmln all celo stenskih poboCIj, kije neporasel. akaInat. VC&Slh na njem lrava all ruAJe.raZbI: ln 11W8Z8fl - aIeme.

grwta napeten Iuaz rampll, poSevno se dvlgaJClCa-polka

PU SIroka poPca. vtseea navzven ln 1'I8Y2rlOI.c;IQstIIu81 POrUa. nuuta z- dtoblrjem.

gmz, mastno blaIO pod ln ob Sne2iIttl. tudi mIaV­...gde, rnarlsa. lahko OSameIe - VZPetlnLgrkQY awt pulil knAljN SY8I zbomo tnrIO. od todIme"""_gdo,- 2Ieb. ozek 2Ieb. lahko tudi - prevar ­

"""'"'.QUltlJa. nakoplCeno kamenje. ki nastane obpreperevanju ln razpadanju karMln. Tudi kamenje,ki ga je nakoplCl etO"l8k. ko Je elstl ZemlJltee. ­-_Jo.on"""'o fVlI'l'NI' nastek> z f'l8\lpiCllim~)em kamninIktl gmct. SIel'llllllw ni ~... Vrhovi

"'-~ zdrobljeni kosllcan'w*1e. Vet:iI kot 2 nm.

...... moilljeno_-__~8 z boli pololr*ni, navadno POraIller*TiPObOCjI

bill. VZPetnI elo 500 m reIlIIlVne VlSlne v ri2Jnskemall sredogorskem svetu. DostIkrat pojem uporab-­l}amo za kakrtnokoll VIijO - vzpe(lno.

hriba4e v caIoto povezan sklop hribov ln rnanJ§ihvzpetin ler vmesnih globelI.

tu oo 'mik občasen gorski potok. z moeno pove­eanIm pretokom, ob nalivih ln spomladi ob odjugahIma veliko erozijsko ln transportno moe.iIiiL slnOlllr" za oster 2NoskalnI- stolp a11- steber.Id je naSl8I z Iz.blrno erozijo -.tancIat.

jaaa prehodna podzemska - VOtIN, glede JW. toali je VOdOfaVnII all~ i8 - brezno. V o2jemSniSIU pl ehodna. pretetno horIzorQIna pod_zemska - votiha, nasprorje brezna, Id je naVPIern

AR 35/t990 27

izrazoslovjeIJ neka!erih SkMlnSklh dBektih pcmer~ jama ­brezno. L.oemo vee Yf1I jam.

Jarek. izgrebina \1~ ruiičflih dknenz4, Id Jelahko dekl C:k:mf;1dh rok. Izraz se~ tUCIl zareliefne oblike II gorah. kot so grape all 2IebCM.poznamo tudllektonske jarXll.

tasa. sYelel. travnat prostor Sled! gozda.

ja.Hk. naVPIeen, ozek - rov.

Jezem manj!a all veela z vodo napoInJ_ kotanja.IJ Alpah se poIav1Ja]o poyezana z akumUaclJo lnerozijo ledenikov. Z ozirom na nastanek lo-tlmoza]81it'veno morensko. Jezero II čelni kocan]I,kml!ko ln boeoo zajezltveoo }ezero. Na apnenISklhkarmInah so lXJ9ClSo lzginia, npr. VeIo polje.Korošlca, na neprepuslnih 1Iet1 pa obstala

JezemQ Jezerski odtok.

fe1a. strmi del tetaSe. ie poboeje, ki~ 218f3$l" aPOCI~ ln zgomio.

kameo manj$! trdOtN -osamelec. odkrMi_ n vdolno skotaIJenlI skala. skala; Id )o Je pri! rl­ledef1I( - balvan.. Nekateri so dobil 1meM.: lepi.Debeli, KtVaIII. AjdoYskI. RdllCl, ipd.

kameobl plaz vee)a kolleIna kameoja, Id se odtrgaIstOCMno in drsi navzdol sorazmerno poeasl. če seII steni odtrga manJ&a kolll:lna kamenja. imenujemota pojav - odlom. te pa Je lo veela kollClnamateriala, Imenujemo ta POfaV - podor.

kamin slrma ln ozka - yapa, Id Jo omejujetanaVPIenI. vzporedni steni. sirok je najvee toliko, daga se lahko preplezamo II razkorakU, ozek patoliko. da gre vanj Ck:NeSko Ielo. Ima obliko erlce U.

kanjon. ozka n~ - deber, Z bal ali manj~.,i, več 100 ro vbokimi $lenarTi. Je zelovelikI\ d~ npr. Tara, colofado, PaIdenIea.ra2iiCnO od·mantslh debt1-lIOlesk ln vtnlgarJeY.

kaL 1u2a, klkev. Iokva. Zvodo napoI'1ena rnant'a ­Qklbel, ponavadlllU2l za~ !JvIne.

'--_oklada. vecJI skalni odktuSek.

kIae.- eer.

k!!'1Ob -1oplI.

Imena ledenII:ka dQlna Z arrIl8ra1flIInl kOIlC8fTl,

tld r»tl" 0610 Ime ZlI VrilOYe nad temi ddInaml

!rOrnarC:a strm, skalOld (\ahko tudl porasel), vee 10all 100 ro -Moll - mo nad kOlIcelTI IEIdenWcI1~ tudi lesena ostrv oziroma deblo • itrdJI zaprM'IBgovanje 5lrTnih S!oper1.

krygamomt _ labor&..

koooc - dolinski konec, lecIefIWIe korltaste doline,zaklJueek doline Kamnl!ke Bistrice.

k.oo1a. visokogorska - uvaJa. glaclokraAka -globel,vec 10 aU 100 ITI dolga ln !iroka. Oblčalno

sldeda.ste oblike. I1W'lOQOkrat !irta kot globlja.li' Idsko ime y J~~skh Alpeh. kjer je zek> pogosta.

kepa. kopic:a. obel _ vrh. Tudi oglarska, koplače ­~or, kjer llOtI ena 811 vec kop. tudi kopHt:aKopa, 1178 m. ob RZenI<U. pod njo poljana

KOPWakDdla. y dro 2Jebc7,r, y zatetku dOllOSkI1 kOOl::e\Inajdemo C8Slo s peskom in OdIahar*nI SkBIamlnatrpana kOfb. GOrSkIh poIokOY, ki drve po kOftih,se je prijelo ime KOrknICa. V Posoeju ShOnIm zavlntgal'$ko tesni.

korjtna rama lEll'asa nad strmim pobo(:Jemledenl!ke U doline.

kodrasta dolina rečna dolina, kilo Je preoou......va1ln raz$lrlledeolk. Ima znaelen prerez obIil<e erke U,lIroko dno ln stnna poboč}a (npr. GtInIOYCIh palogarska dolina).

1 Zgornja povrtna ledenika y ledeni dobi.

2 Dno doline preclledeno dobo

3 V dolina preclleOeno dobo

4 Kono

5 PClboeje kcrta

6 Rob kOf'b

7 Korilna rama

8 BnJSnl ~eb

9 NasUlIna

Ekolo!ka cvetka

Jenny Lunch. mladi !tuudent fotografije Iz Toronta, Kanada, je prebral neki c:lanek o ooosna1enost1 jezera0r«arI0 ln pri tem naletel na nekatere zBlIinWe podatke o kernilcalijah \1 lIOdi jezera. Prl tem se mu jeporodiII nasl«lrie rriMI; aldenlI je PreiZkUSlIl all kolieina~ y jezeru .zadosIuje. da bl lahko sltaIekot IiIms1d razvijalec:.. Posnel Je emo-beli lim. 011 polopI \1 jezersko vodo in ntOgOYe napowudl 10 se ...es­nIeIe;.F1m se je res ruvtI .•

AA 35/1990 28

alpinistiena solaBo.to JORDAN in Bojan POllAK

TRODELNIIMPROVIZIRANI PLEZALNI PAS

f • ,

1 POMO NAVRV1CA-O.6-8mm.4-5m3 VPQNKA Z MATICO5 VARQVAl..N1 VOZEL7 POOAWŠEVALNI VOZEL9 PRU$lKQV VOZEl (kavbojski vozel)

2 GLAVNA VRV4 NAJLONSKI VOZEL6 B1tEv VOZEL8 DVOJNA OSMICA (vrvni aedeZ)10 PREKRIŽANA VRVICA

Sl. r

I. PRSNI OMOT ISl.4JNaPtaWnO dvojni omot okoli prsi. porno.mo VI'VICO. vsaj kak mlimel:et nad tnda\ItCarR,

• sptedaj naJOnnSld vozel, skozi kateragI le vpelje tudi naramrica.

•zadal "eIflo • korlC8m prameoa l1llI8I'rri::e pod oba omota in PreIUi2arnO ln spredaj vvozel.

2. PASN OMOT (pAS, OMOT OKOU PASU••••) (51.5)

S pomotno vrvk::o n:aPIaYk'nO okoli pasu etve all trl omoce in .zavezemo znaJOnSldm vo.mm. En konec nIIjbo C:IOlg od vozla le okoli 1 nt, Id slU21 za povezavo I sedetem.

omote ZI..!('8mo tako, da )It voz"

Ar35/1990 29

alpinistiena šola3. VRVNI SEOE2 IZ DVOJNE OSMK:E (51.6)

Napnrvimo ga 2 dvojno osmico.

POMNI: Prtlll'1enl omot lT'IOf1l med obe PaZankI. da. tem prepretimo za!egoyanje ene Bli dNge.

4. IMPROVIZIRANI PLEZAlNI PAS

S prosllm koncerna napravimo vpleteni bieev vozel (6) okoli pasnega omota. Prosta konca pcNe1:emo spodaIj§evalnlm vozlam (7) ln z blCevIm VOZIOm (6) vpnemo vponko v prsni pas.

NararMlcl moramo prekrlZaU pri vpeoianJu. skozi ln okoli obeh omctc:N pa vpnemo vponko (51.7)1 Vponkamora meci matICOI

Mienko Amlljtek - P~

DVODELNI PAS

Navezovanje s trojno osmico na dvodeInI pas je po mofem rmenju boli pripJrOClJ!YO kot navezovanje nastar1 naein, koc Je bio oplsano vA1~ nu:gl8dtl. PreiZkusI sem obe natinB ln pri starem me je modvozel. ki se ml je zadnl ... rebnI. modo pe me Je tudi to. da sla vozia pravzaprav dva. Problem je bl rudi IsrediAtno tOCkO YOZla, ki Je bla pr8lTl8ldJl'la. Ker je YOZeI osmica najbolj zanesljiv, sem prl!l'l$ljlMll, kakobl ga~ Verjetno so ta naein~ .2e uporabljal~ vendar ga v lIeratu1 te nisem zastedl.

NavadIo: v spodnji del plel.alnega puu vpletemo osmico, nalo pa speI}emo konec VI"O'l skozi zgon1l CkJIpasu ler VPI8temO trojno osmico. Ta vozel je le ZITl8I1Ij ffiBl1$l kot 1Ilal1; vemo PIL da je osmica najboljzaoesljM vozel. Ta vozel MI ne mont n...phtstl koc se dOglI)ll pri drugih vozili. Naj dam se en nasvetDodajrno .. varovaJni vozel, laj tudi po na$lh Pf8VIih ta V9dno spada zraven. Uporabimo nepodvojeno(enojna) vrv z debelInO 8 all več mllmetrov, saj se tako prameni podvajajo ln doblmo za spodnji dElllrojneosmlce vrednost 1600 kp, enako ludl za zgornjI dlii il Je celotna vsota 3200 kp. kar naj bi zado!čalo zanaS<> vamos!.

AR 35/1990 30

,,

J

-

­=<-

.,.o'o