.,\ •

I

'1,•

OIhll ....11'11:1 al..~tIr, Sr"j. tol. IIItun.lni.ha • lju.ljllll

1111bKIJe lIir•• liKle,Sreeo Tru.llj, "jo Tiulle,ir'lrll ~IIWK,

Celcnih 71 a, lJ1III1 j..

ujl IaI1s1Ja :.,iniz" pd PZS,

I'fathtO'f' '. Liulj.,

1i,lawiu; osp _, li

liti Vili WHato; ~.rl Stat

....ot.11II H ,I«.j...tnt litJI III. Uro ril.5fll1"'~1JC6 s ,..i,l_...

pa _JI kalri.tlj. IIhItIIl'o jr ,uIH.ij., 5u.,. 421f-»/1I7 011'.1'181', lIIltOUtllio-j. t_ljMp I.

,OM.... ..... OIl ,.--t.I""h"*,,,.

,1~lItihi rUllllIi I 21IlIjU.

lhII.itho Al,I.IIUhlh'1,1"0'1'1 st«o T,....trlj61•••1 1ft d,uw.'

urmitl, lir. SMllnwU,jliHiI. Irtlpt, r"liJ.

1.R.ti(, Mrko liKU,rllCe III1t1U, li. liht,ranci s.~, TOHtiK., lIiNl UlM, "'td

We, lIaJIh ~Uqt1j

PlONIlUI ALPINIZMA

s!: smeri T zahodni .tenistolpov Pa1ne

"4 Hans Prann-

SPOSOJENI INTERVJU

B Intervju eSteranOlll

"·G1.owaezem .,9 Velike vrnitev Jerrya

Motfate.

9PORTNO PLEZANJE

1, Dosedanja tekmOVaDn8 v •iiportnem plezanju

14 Rez.ultati državnega prvenstva •OKROGLA MIZA

I5 Razvoj §portnega plezanje jenajprej odvisen od plazalcev

H1JMORRRR

28 Humor-BLUZZZ .....,

~9 Nekaj o popravkih ocen ,KOMlSUA ZA ALPINIZEM I

-~.~.-

30 Odgovor na odgovor Atevilk. l

2 v, AR 27 ," Kriteriji za alpinista in ,

plez-alca •KATEGORIZACIJA

~2 Kate~rizaoija kako naprej?

KOTG •~5 ro delale Pakistan--

PADAlSI'VO-~6 sestop s padalom •

OPREMA,

._..-~9 zanimivosti " področja

opreme I

- --8P0S0JENI INTERVJU

44 Pogovor ~ Mesenerjem

TRENING-47 Btretching1"'11717777777111

•5I Uganka l.- ,1ALPINIZEM1988

Maj

w

z

>

ALPINISTiČNI

RAZGLEDI

'_PIONI_.:..::R=.:.JI::..=.....::ALP=.=INIZM==A IBine Hlač

VELIKI PIONIRJI ALPINIZMA (27.del)

Hans P FAN N (le73-19~8)

Cetudi se poOasi bliaamo koncu naaih bolj ali manj zanimivihzgodb o velikih pionir jih, ne moremo in ne 5memo mimo dveh namSkogovoreOih alpinistov iz tistih zdavnaj minulih časov. Malo zasalo malo zares je nek alp6ki zgodovinar dejalo njiju: "Soditamed tiste straCne alpske mo~e, ki so okoli hodili v navadnihsuknjieih in delali obOUdovanja vredne reOi." Prvi je bil "oče"

Sportnega plezanja Fritz Wiessner. ki je na tovrstno plezanjegledal pre-cej drugaoe kot "oce" oistege. prostege. plezanje dr.Paul PreUBa in mu prispeval nemajhen delez. Drugi pa je HansPflmn - "najkompletnejai ledni plezalec daleč naokros" (besede izdnevnika dr. Wills Nelzenb~cha), ki si je na prelomu tegastoletja zadal nalogo, da bo preplezal vse ledne stene Alp.Nekako do leta 1924, ko je na to alpsko prizori90e stopil dr.Welzenbach in njegova skupina, je bil Hans Piano, kar zadevasistematicnost, zagotovo prvi med enakimi, dasiravno je obzakljucku njegove kariere izpadlo drugaee: do danasnjega dneva gakljub silnemu razvoju alpinisticne tehnologije in tehnike niheeni dosegel in presegel v vlogi samohodca s spoatovanjavzbujejocim Stevilom preplezanih dolgih alpskih grebenov.Dobesedno reeeno je preplezal vse alpske grebene, ki nekajstejejo, Ce seveda zanemarimo sodobne ekstremne storitve inpopravke iz petdesetih in aestdesetih let.Ti greb~ni Se naprej po svojem izjemnem zgodovinskem pomenuootajajo svojevrs~na osvezitev, seveda za tiste, ki se jih badolotili brez pretirane tehnike. O njih so mnogokrat pisali tudidrugi znani alpinisti. "Ti grebeni hlajo svoje nedoumljive inzapeljive Care, ki jih kljub najboljsi volji ne znam ubesediti, o.pi!le H8lter Bonetti v svoji zadnji knjigi. "Ce je nekaj stvarnopovezovalo te stare pionirje in na~ alpiniste polpretekle dobe,potem je to strah." To je tioti strah, kateremu pravi stari EugenGuido Lllllll1ler "zacimba. ze. :::livce" , Bonatti pa ge. primerja z erlim od.eustev, ki ga 81pinist taka pogosto obouti in ki daje povezano zdrugimi eustvi smisel njegovemu ziv1jenju. Ze. Reinholda Messnerjaslovitega osvajalca vseh himalajskih osemtisoeakov pa je strah"neprijazen priganjalec, neljubi soplezalec, drugi v navezi, kije nenehno prisoten, Ceprav je pov5od in nikjer. "Tudi Hans Piann ga je poznal in se z njim na svojih samotnihturah pogosto sreceval. Pribli:::lno takole je leta 1901 na nekemledeni ku razglabljal s samim seboj: "Danes sem na tem neprlJaz­nem ledeniku pod juzno steno Grandes JoreDGeS popolnoma sam.Razpet sem med dvome, ki preplavljajo moje velike zelje in jihpotiskajo pod povrSje moje du~e, kajti strah mi unicujocepri~epetava, da se tega odbijejocega grebene, ki se kaze v vsejmogocnosti, raje ne bi lotil. Obenem z zamudo sliSim se oni drugiglas, ki mi pravi: ··Casa imaS na pretek. vreme bo zagotovo drzalo;kolikor se be spomnim pred leti, nicesar ni izgledalo takonevabljivo. Torej, podvizaj se. Pocakaj, si tokrat glasno re~em

in se kot v nekakani norosti se bolj glasno io jezno vpresam: Aliti devet ur tavanja po ledeniku ni zadosti 7" Seveda mu ni bi 10zadosti, saj drugaoe ne bi okusil prelesti deviSkih tisoemetrskihgranitnih plati in grebenskih rezi, v katerih je neizmernou~ival. Greben je zares 2estr8.Sujoc, vsaj od daleC, saj doslej~e oi bil ponovljen, ceprav te~ave ne preseg8jo tretje in eetrtetelavnostne s~opoje.

I-"PIONIRJI-e:...:.;=.::....::.=ALP=---..:..INIZMA~ 1

Kratka novieka v Alpinismusu je vsem neatko govoreoim alpiniste.sporocila, da je 5. januarja 1958 v Bad Reichenhal1u umrl HansPlano, star 65 let. Urednik, pokojni Toni Hiebeler, je tedajzapisal; "Spadal je med tiste dnne alpiniste, ki co po Alpehhodili brez vodnika. pogosto eami, pri tem pa svojim ponovitvampripisali $e lepo &tevilo novih smeri. Hans Piano je drugo zadrugo naertno obdeloval ledne stene Vzhodnih in tudi Zahodnihvelikih Alp. Se svoj dvainosemdeseti rojstni dan je avgusta 1955praznoval na vrhovih Piz Palu. Iz Diavolazze je pricel na vrh innazaj v trinajstih urah in postavil rekord. katerega mu lokalnigorski vodniki niso priznali, CaS da si ga je priletni gospodkratkoaalo iz.islil. Pa ni bilo tako, saj je ~. dobro vedoc skftkGnimi ljud.i iaa opravka, to tudi dokazal. Star capin z vreza­ni. imeno. lastnika je pustil n~ vrhu, saj je vedel, da je tatura slovo od gora, kopica fotografij, n~ katerih se pleGastimo2ieek z brcicemi vso pot rezi v objektiv obtoleene Kodakovekamere. pa 80 bile Ze same dovolj zgovorne. Ceprav hitrosti inCasa ni ~ogel zabeleziti, la je le-ta verjetno veliko bolj~reganjal kot tiste, ki nimajo z njim kaj koristnega poCeti. Iznjegovih knjig se da rezIoeno razbrati, da se je veselil vsehobdobij svojega zivljenja in sa ni mucilo staranje, se pravitisto, kar Oas dela z njim, te.vee ga je bolj skrbelo, kaj samdela s Casom. Vsi razpolozljivi viri o njem prieajo, da na prebo­jeni goroiski poti ni naletel na nie takega, kar bi bilo zamujenoali spregledano. ~o se je nekoe Ze hudo bolan zazrl v nekosamotno steno Grodnertalskih Dolomitov, se je nasmejal in dejal:HNikdar me ni Ilikala in me tudi danes ne."

Rodil se 4. B. 1B73 v Nurnbergu, od koder je sel kotosemnajstletni mladentc ~tudirat v Hunchen, vendar je pozneje obvsaki priloznosti poudarjal. da je "pristni" MunchenOft1"l. Tam jebil dolga leta profesor na visoki politehnieni Soli, nato pa doupokojitve njen direktor. Med svojim slu~bovanjem in ~e kotupokojenec se je predvsem ukvarjal z alpinizmom in mu pravzapravposvetil ves svoj prosti eas. Tudi druge ~portn~ zvrsti mu nisobile tuje. Po napOrnih predavanjih na poli~ehnicni fakulteti ceje vsako pozno popoldne ali zvecer zatekel v telovadno dvorano.Njegovi prijatelji in znanci so pripovedovali, da veO kot polstoletja ta po svoji postavi aajhen in z neverjetno ener.ijonabiti mo2 ni nazadoval v najte~jih prvinah na telovadnem orodju.Samo navzven je bil videti drsen, vendar ni nioesar storil alitvegal brez temeljitega pre~isleka. Bil je izjemno skromen in jenerad govoril osebi, zaslovel je z dejanji, ne z besedo. Te~ko

so ga pregovorili, da je izdal svoje spomine FuhrerloseGipfelfahren in Aus Meinem Bergleben (Brez vodnika po vrhovih inIz moje«a. gornir:kega. ~ivljenja).

V njegovih knjigah so nekakQni skrbno vodeni dnevniski zapisi, kijih je pisal po svojem odlienem spominu. Tu in tam so vmesprebliski pesni$ke«a duha ali kraj§i nizi stevkov, iz katerihveje sa~o~voja. hudomur:nost, ki oe zdalee ni znaeilna. za new$kegornike devetnajstega in dvajsetega stoletja, ee izvsa..emo nje­govega soimenjaka. in velikega. saljivca Hansa Fiechtla. Res pa je,da. iz napisanega zve~ toliko nevsakdanjih s~vari. ki niso obre­Menjene s hvalisanjem, ~amerami, masOevalnostjo ali podobnonavlako, da mu moremo dati vse priznanje. Ceprav ni bil zgovorenin ni imel lastnosti vodje, je njegova tehtna beseda nekaj velja­la, saj so ji prisluhnili vsi. ki so se podajali v visokogorjeAlp. Tam je bil vedno prvi med enakimi.

I PIONIRJI ALPINIZMA IZaeel je leta 1894 kot mnogi drugi pred njim v stenah WilderKaiserja. Prvi dnevi vajeni~ke dobe za mirnega in hkratizvedavsge. suhljate'a mladenica niso bilo bogve kako pretreslji­vi. Preplezal je tisto, kar je pae moral glede na ~$olski"

program. potem pa je Qel na. svoje tako kot mnogi drugi pred njili!.Z..ikal ga je sneg in led Alp. kjer je iskal, opazoval. mezeva!,globoko d02ivljal prvotno in $e nedotaknjeno gorsko naravodolgih $8stdeset let. Bil je strasten samohodec, a DUl je vseenozapustil dragocen n_vet: "Ce se podaja~ v svet lednih sten. sena vrv navezi in razvezi na zeleni travi."

Oglejmo si nekaj utrinkov iz njegovega izjemnogornickega 2ivljenJa.

Vpra$anje za dan~njo rabo in za primerjavo s sodobnimisamohodci. Podal se je pes iz Zar.atta, prestopil dva ledenika invstopil v tisoometrsko ledno steno Breithorna. Ko Je dosegel vrh

ije nadaljeval po domala ctiri kilometre dolgem grebenu. Sestopije na Schwartzator in opravil Ce pristopa na dvojcka Kastor inPolux."Ko sem pojedel pest rozin in popil nekaj pO:!lirkov mrzlega OIlja,sem se podal Jla isti poti nazaj." Za de.nacnje pojme to nipravzaprav nic posebne.a, Ce tedaj Hans Plann ne bi bil star =8sedellinpetdeset let. To "nie posebnega" potegne za sabo kopicozanimivih vprdanJ, od katerih OIIleniJBO samo eno: Ob vsej opremi,nadelanih poteh, koOah, aicnicab, kar Je danasnjim alpinistom narazpolago, zagotovo prav nobeden ne bi mogel reOi, da po tak.!lniveleturi ni utrujen. Poles tega velja pripomniti, da te ture 'enihee ni ponovil, i. cesar sledi, da zgodovinsko tudi Ce nirazvrednoteoa. Mimogrede, tistikrat na turi ni srecal 2ive dule,kar prav tako pomeni du&evno obremenitev posebne vrste.Da to ni bila samo ena napeta zgodba, razločno lahko razberemo iznjegovega seznama tur. V zelo obsirnem s~namu je se celotnopreoenje Monte Rose, obeh Dru jev in Piz San Noma, celotne yeri~e

Velikih in Malih Jorassov in se vsaj dvesto drugih alpskih8rebenov. Bil je prvi PO juzni steni na Pointe Walkerju, prvi jeprecil Les Droite. in grebene Matterhorn - Dent d'Herens.

Leto i903: 196 ur potovanja v vlakih carske Rusije v glavnem sedena nahrbtnikih je naprimer .ajhna slika nekdanjih potovanj v Kav­kaz, pravzaprav ce dlje. To bi verjetno izmozgalo tudi kakSnodrugo generacijo, bilo pa je lele zaeetek kalvarije. Sledilo jenaaree potovanje v starem razpadajocem kamionu, ki je na nekemovinku strcal v manjsi prepad. "Iz prepada sem videl koaeek nebain nekaj ~vezd. ki so nam bile oeitno naklonjene." Da, res sobile: KriZ Uzbe je sodil in ~e danes sodi med lepe plezelsketrofeje, saj predstavlja valikopotezno grebensko preeenje.U.peSno prvenstveno navezo je seveda vodil Hans Piann, spremljalapa sta Ba dr. Leuchs in Oivtel.

V Alpah je bilo do prihoda "sne2nega m02a", dr. Hilla Welzenbachavse po starem: "V jU2lni steni Heissborna je bilo v temni. mrzlincoi skoraj nemagoce, da bi veni roki dr2al dol~i cepin in znjim sekal, v drugi pa petrolejsko lesoerbo. Zato sem jo dal karmf!ld zobe in se lotil sekanja ledu. Oster mraz je 0010000pripomagel. da si nisem docela spekel Oeljusti." Iz takih starihzabeleZk ta je iz leta 1898 - je videti, da samobodcem veasihres ni bilo lahko.

I PIONIRJI ALPINIZMA IDa ne bi pozabil kopnih sten, je obiskoval tudi domaei WilderKaiser. V teh gorah mu je bilo vsakokrat lepo, saj je P08ostosrečal tamkaj§nje zvezde: Dulterje. Nieberla in druge. Vendar jetudi nj88& marsikaj motilo, kar je ob neki prilotnosti sicer samoomenil. a je vseeno povedal dovolj. Slo je za nestate domaCenaveze iz teb astenij, ki se niso posebej izkazale po clovegkiplati. Po njegovem je bilo vcasib ocitno, da je bilo posredizagrizeno tekJDovanje brali: predsodkov, veaaib je llle vsakaizgovorjena beseda v kooi kazala na ljubosu.je. ki so saspremljale hinavselna, zajedljivost, vcasih pa na lalost tudinaravnost bolestne ambicije. Morda bi to veljalo pripisatiNemcem, vendar tudi drugi narodi in generacije nIso bili protitelllU odporn i.O Pfanou je je dejal Lucien Devies: "Na te drobne stvari nigledal tako, kot njegovi rojaki Nemoi. In to pri njem se posebejcenim...

Njegov portret je do neke meje zroalna slika oasa, v katerem jezivel in zajema obdobje pred letom 1914, dvajsetletni predah terOa8 po letu 1945. Vse, kar je videl in dozivel na politionih pri­zoriQOih je Alo mimo njega, saj o tem nikjer ne erhne nitibesedice, pa eeprav sta mu obe vojni poarli deset let plodnegaalpiniz.a. To 80 bila leta bre~ gora, ki jih je tako ali drugaOepodaril bogu vojne, Marsu. Deset let "posta" ni malo.Se v necem je bil precej raz1icen od nekaterih svojih rojakov,ali toeneJe tistih alpinistov, ki so se poleg alpinizma resnoukvarjali tudi s svojo poklicno kariero. Denimo dr. Hilla Helzenbach, njegov uoenec v dolini in gorah, je imel tudi znanstvene_bicije, Hans Pfana pa se je na taksne reoi -.olče p02vizga.l.Saljivci pre.vijo, da ga je skupaj z Helzenbachoa druzilo le to,de. ~ta se skrbno izmikala zenitvi, čeprav pa drugi strani oi DOOreoi, da nista rada vodila v aecanih navezah. Tako edeo kot drugista imele. vedno oddane ovoje proste vodni.ke termine, o ce.erdovolj zgovorno pričata njuni vodnlski knjizici.

Vse se enkrat konča. Clovek, ki si je ustvaril veliko ime, pustiza sabo sled. Dokler pa se o njem govori ali piSe je ziv, jeprisoten med zivillli, tistimi, ki bodisi spostujejo sledove indejanja prednikov ali na dose~kih svojih velikih predhodnikovskusajo ~~ naprej ustvarjati - visje in te~je. Zato se ni cuditi,da za Hansa Pfanna alpinizem ni bil sport. Bil MU je mnogo, mnogovee.

Leta 1926 ,je obiskal juznoameriske Ande in kot prvi prisel naIlI_pu, naslednje leto pa Je s 56 leti v Zillertalskih AlpahPraznpval svojo tisočo (alpsko!) turo.

Svoj sedemdeseti rojstni dan je prav tako praznoval v gorah, veni pd la~jih sten Totenkirchla, s svojo desetletno hčerko.

"Oblj\.ibo, da jo peljeIlI na vrh Totenkirchla, selll uresnieiligraJ!'." Spet je bil doli1&del"l in je tudi ta druzinski vzponopisa' z nemsko natanenostjo: "Startal sem ob 7,15, tam gor stalob 10.00, ob 12,20 v Strisenjochhausu srečal zaskrbljeno Zeno. H

"Gore nas oblikujejo, ne pa usoda," je razIllisljal. "Veasih sinaroo~1lI sanje: ee peto leto sanjam o ozebnlku v SV steni Grivole,ki. ..

oo<

tekmovanjadvoranah ?prihodnost,

1-=====-1.=:IN~T=-=ER=:v.ro::..::- 1

INTBRVJ1J 6 STD'ANOM GLOMitCZIM

Ratpunkt: Stefan. najprej bi ti v i.enu revlJe Rotpunkt radprisrene cestital k dvojnemu uspehu (Troubat in Arco). Imel semvtis, da ai plezal povsem lahkotno in sprosoeno. Ali si se na tidve tekmovanji posebej pripravljal?Glowao.: Ne, eesa takega nisem pecel, vendar pa sem letos prviezastavil prav do meja vzdr~ljivosti.

Rotpunkt: Nekateri drugi tekmovalci so bili zelo aivOni. Kakopomembna je psihiona pripravljenost pri takem tekmovanju?G)owaoz; Psihiena pripravljenost je ze pomembna, ampak predkak&no tezko smerjo v Verd onu je elovek tudi zivoen. Taki izzivina tekmovanju pa so tudi nove izkunnje, ki jih lahko zelouporabno prenesemo na "normalno" plezanje.

Ro'tpunkt; All 18hko plezanje na tekmovanju pri.erjamo znetekmovalnim "plezanjem na pogled-7Olowacz: Miali.. da. postane na. tekaovanju Mplezanje na pogled"ge ~oso zahtevnejSe. Na te~vanju lahko iz sebe izstisnemo ~e

vec. celo telo je kot pod napetostjo. Da si vsemu temu kos. mora!biti. kot sem ze o.~,il, psibieno zelo močan. Psibienopripravljenost lahko tudi vadimo. npr. s posebnim avtogenimtreningoa.

Rotpunkt: Si anenja, da se bodo alpinisti Onauveljavila - mogoce tudi v Nemoiji, ostudi ta» samo vOlowaca: Tekmovanja. kot je to v Arcu, imajo velikotudi v Nemciji.Moramo iti o casom. Tekmovanja so se uveljavila. zame 80 velikizziv. Za vsakogar, ki noce biti v vrhu svetovne plezarije, jedobro, da se kar najpagosteje sraca s konkurenco. Taka tekmovanjaso tair in castna, cemu toraj ne? Jeseni lSee ali 19S5 nacrtujemouradno svetovno prvenstvo v oli~ijski dvorani v Munchnu.

Rotpunkt: Pa oaorti? Si si za naprej zastavil ze kaj konkretnega?Olowaca: Predvsem veliko ple~anja. Pa tudi Reinhold Messner mi jeponudil glavno vlogo v filmu, ki la nacrtuje.Pripravljamo tudi lastno produkcijo. Radi bi predstavili plezanjekot vrhunski ~port.

~punkt: Veliko sreCe tudi vnaprej!

Po Rotpunkt 6/61 pov3el Urb~ Golob

REZULTATI TEKMOVANJA V ARCU

MOSKI :

1. Stefan Glowacz2. Jacki Godoffe3. J. B. Tribout4. Gerhard Horbager5. Martin Atkinson

2ENSKE:

.1. Lynn Hill2. Luisa Jovane3. Isabele Patissier

I SPOSOJENI INTERVJU

VRNITEV JIRRYA MJPFA'l'A.

I

Jerry Hofta~. enasporta osemdesetibpo~kodbe popolnomaMaster" (Aroo 1987)Gabriele Adler.

izmed najslikovitej~ib osebnosti plezalskegalet. se je po daljoi odsotnosti zaradineprieakovano pojavil na tekmovanju wRockv najbolj~i formi. Z njim se je pogovarjal

Lahko bi ui prihranil tezavno delo. prevesti v anglo.eino zedavno napisano pismo Jerryu Mottatu. Ob areenem zaključku

zadnjega stavka zazvoni telefon. Sele Oaz nekaj trenutkovprapoznam Jerryav glas S hitro "sheffieldsko" anglescino. Nahajalnaj bi se ponovno v severni Frankenjuri.Skoraj leto je miDilo od najinega zadnjega srečanja. Tokrat niprisel sam. Njeaova nova prijateljica, ves njegov ponos, kot seai je zazdelo po telefonu, je hotela z njim doziveti Frankenjuroin njene skrivnosti. Na moje veliko presenecenje se je njegovaprijateljica razkrila v podobi .oCnega, 750 kubicnega SU2ukija shrupno izpusno cevjo. Vsaj tako velik vtis pa 2apusti Jerryevzunanji izgled. Usnjen kombinezon, na kolenih oblo~en z zdrsanogu.a plezalnikov Fire, ki je .orala priti ~e veckrat v stik 2ftsfaltom med njegovim polaganje. ovinkov.Danes, tri dni kasneje, sediva ob dobri pijaci in jedacipizzerije "bilioM, Jerry pocasi, vendar vztrajno ra2vija svojemisli. SproSceno pripoveduje o dolgih noceh, ki jih je sprijatelji preaivel po diskotekah in gostilnah. S pomoojok02arcev na m12i mi razlaga, kako je na tukajcnjih motoristicnihprogah polagal oziroma sekal ovlnke, pri cemer skorajda razbijekozarec. Na hrbtu outim poglede nekaterih gostov, vendar me to nemoti. Ob Jerryevem navdu~ujocem naCinu pripovedovanja mu človek

preprosto oprosti in se. ter tja lahko opazim muzanje na obrazihnekaterih gostov pri sosednjih mizah.Ob njegovem aivahnem pripovedovan ju bi skorajda pozabil na razlognajinega srečanja. Na plezalski sceni se je hitro razsirilanovica, da je Jerry ponovno pripravljen in natreniran, vnajkrajsem času je preplezal vrsto teakih s.eri v francoskihplezelnib pcdroejih, med njimi velja posebej o.eniti 3. vzpon poGetto-Blaster (X+), smeri v stolpu Rabentels v Frankenjuri, kiste je med najteaje smeri na svetu.Pred nekaj loti, aislim, da leta 1983, je Jerry s SMerjo The Face(X-) v Schnellneckpfeiler (Frankenjura) odprl deseto teaevnostnostopnjo v Zahodni Nemoi ji. Kaj se je od takrat pa do danesdogajalo z njim pa sem skuOal izvleei iz njega, to pa nikoli nibilo posebno lahko in verjetno bo vedno tea je.

Rotpunkt: Jerry, kaj je bilo pravzaprav krivo, da se je tako malosli~alo o tebi v z~njih dveh ali treh letih?Nottat: Imel sem nekaj problemov z mojimi komolci. S teakimplezanjem, kombiniranim z vsakodnevnim trenin~om, so se mi vnelekite, Poleg tega pa je bile ena kita v obmoeju komolca popolnomaneuporabna.

Rotpunkt: Kdaj in kako je prislo do predcasnega konca tvoje, vtistem easu ze zelo opazne serije uspehov?Nottat: 1984, v Yose.itih Je bilo dokoneno koneo z mOJImplesanjem. Ze dalj easa sea moral komolce oblagati z ledo., dase. lahko vsaj omilil stalna vnetja kit. Po nasvetih nekegazdravnika sem se odloCii celo za bolni$ko giBnas~iko. Glede nato, kako dobro ~em se pocutil, sem plezal in treniral, dokler

ISPOSOJEN! INTERVJU Inekega dne boleeina ni postala neznosna. Zdravniki 80 mida bom moral za leto ali dve popolnoaa opustiti pl@zanje,bo za vecno konec z mojim plezanjem.

rekli .sicer

Rotpunkt: Ta teorija se nazadnje le ni uresničila. V Nemciji sise pustil operirati. kar se lahko prepoana tudi po bT6zgotinah natvojih komolcih.Moftat: Ja, na eni izmed ~portnih klinik v Munchnu obstajaoudovit zdravnik, ki je name naredil mogocen vtis ze samo posvoji telesni velikosti. vsaj 2.20 m. on je bil tisti, ki mi jet~o dobro opisal potek in nujnost operacije. da sem na koncupristal nanjo.

•Kaj se je nato dogajaloRotpunkt: Marca 1986 si bil operiran.tabo?Koffat: Najprej je aledila dol,otrajna in te2avna kura 2 bolnlskogimnastiko in stalnimi kontrolami na sportoi kliniki v Munchnu.Ker so mi operirali obe roki, drugo za drugo, sem moral precejdolgo mirovati.Ko so mi konCno odstranili obveze, se mi je spet ponudilaprilo-::nost tekmovati z motorjem na dirki "Salzbura:-Ring". Zal paje motor zaradi tega nekoliko izgubil na zunanjem i~gledu.

Ratpunkt: Kljub motoristiCnim dirkam si verjetno te-::ko cakaltrenutek, ko bog spet lahko zacel s plezalskim treningom?Hollat: Jasno! Preprosto ni moglo biti res, da se po petih letihplezanja ne bi smel vec dotakniti skale. Tolik§ne upe sem polagalv to operacijo, da sem bil po njej resniCno zelo previden in sempocasi stopnjeval trening, Ceprav je bilo tezko zavirati veseljepo "vee in veC".

poveceval

v Parizubalvanih,

Rotpunkt: Ko si se vrnil v Sheffield, si sistematieno"suhi trenina:" . Kdaj si se I!Ipet vrnil v skale?Moltat: Zimo B6/87 sem prelival pri prijateljihskupaj z njimi veoino casa v najlepsih evropskihFontainebleauju.

inv

Rotpunkt: Kaj te je zAustavilo prav v Parizu in to v tem letnemeasu?Molfat: Fontainebleau je zame nasploh najboljei prostor zatreniranje, ker se tukaj elovek ne vlece samo z eno roko pokakranikoli leseni lestvi. Clovek ima priloznost, da ob razlienih"balvanskih problemih~ uporablja vedno nove kombinaoije gibov, ozanalizo problemov in s pre3tavitvijo uspeha na naslednji poskuslahko douezes bolJao tehniko in naertovano fiziCno pripravljenost(moe).Pozimi pa zato, ker v Fontainebleauju ne smes uporabljati~agnezije in pozimi le-ta ni nujno potrebna.Vendl!llr pa. ce seUl cisto ookrit, sem biloisto "ven" na balvan ibin enostavno nisem mogel veC cakati. Konec koncev pa SDO Angle~i

navajeni ne ostro PQdnebje.

bom z njopopolnoma

vsidral v

zacetiseveda

torej.em

Rotpunkt: Cim se je nato nekoliko otoplilo, si seBuoux-u. Kak~ne cilje si imel tam?Mollat: Se vedno sem moral paziti na moje komolce,poeasi. Moj prvi cilj je bil Choucca (8a/b) smerpreplezal le v prvem poskusu drugega dne.Moj drugi projekt je bila Minimum C8b+). Verjel sem, dahitro opravil, saj sem se kar dobrO poeutil in bil

I SPOSOJEN! INTERVJU ____1

skoncentrir&n. Se en dan poci tka in lahko bi jo zlezel.

jevse

mesem

dru:2.ini. Ocedomov. Pustil

Rotpunkt: Odpotoval si tik pred ciljem?Moftat: Ja, imel sem osebne probleme vpoklical v kamp in me prosil, naj se vrnemin odletel s prvim letalom v Anglijo.

Rotpunkt: Potem ko si preaivel nekaj meseoev pri starsih vAngliji, si se konec poletje 1987 odprevil v Severno Ameriko. Alisi tam lahko uresnicii svoje plezalske sanje?Mottat: Na vsak nacin sem hotel zaeeti. Hotel sem preplezati novosmer v klasiOnem kalifornijskem stilu.

Rotpunkt: Ti je uspelo?Motfet: Ja. V Tuolomne Meadows v Pywiak Dome. desno od ElectricAfrioe. Tam sem zlezel smer Clash of the Titanes (5.13).

Rotpunkt: Govori~ o klasienem kalifornijskem stilu. V cem se tastil razlikuje od drugih plezalnih naeinov?Noffat: Smer sem opremil od spodaj, brez kakrsnegakoli varovanjaod zgorej, s svedrovci in krempeljci, meter za metrom. Pri padcuje obvezen povratek na vstop, sicer vzpon ne velja.

Rotpurikt: To leto je na sporedu nekaj pomembnih plezalskih tekemv Evropi; v Troubatu (Francija) in Arcu (Italija) si ~e

sodeloval. Trenutno so si mnenja o teh tekmovanjih zelo različna,

Kaj si ti mislis o njih?Moffat: Obe tekmovanji sta bili zelo zanimiva dogodka. Povabljenaje bila veeina plezalcev. SreOas prijatelje, ki si na tekmovanjunabirajo nove izkusnje; npr. tekmovalno plezanje bi lahko bilomeSanica zunanjega pritiska in zabave.Ni lahko, tocno na tekmovanjih deti največ od sebe, kar tako napovelje. Do sedaj si je plezaleo sam izbiral svoj najboljsi dan.

Rotpunkt: Kako ti JeNoffat; Vsakokrat jebilo na razpolago,nekoliko kaotiane.

bila v~ec organizacija?bila boljsa. Vse, kar je bilo potrebno,le organizacija med samo tekmo je bila

jeSe

Rotpunkt: Je zmagovalec teh tekmovanj resnično "svetovni prvak"te sportne discipline?Koffat; Tako ne bi mogli reci, Bila je vrsta dobrih plezalcev,nekll.i zelo dobrih pa ni bilo prisotnih. Poleg tega pa dosezekenega samega dne ne more biti merilo za realno ovrednotenjeple7.sl0evega znanja. Zllme je veliko pomembnej~e, kaj vse jeposameznik v svoji plezalski karieri ~e napravil, kje vse jezapustil svoje sledove, celo kako kreativen je in kak~ne tezaveje lahko premostil.

Rotpunkt; Bil si tri tedne v Frankenjuri. tvoja lista uspehov seje nekoliko povečala.

Hoffat: Clovek naredi, kolikor more,

RotpUnkt: Ze pred kratkim si na~tel, klij vse si v zadnjem easunapravil oo zelo lepi dosezki. Samo za ponovitev Getto-Blaster bijih veliko raounalo vsaj dvakrat toliksen "dopust", Kako dolgo $idefinitivno dellI! na tej smeri?Motfat: Za to smer sem potreboval dosti časa, v celoti pet dni.Bilo je ze hllldno in imel sem probleme z luknjico za en prst,

I-=SPO=-==-SO=..:JE=N=-I-=INTERVJU::..:..=..:=.::...:-=--=- Ibilo je premokro,zadnjo prilo~nost

da bi lahko pravilno fiksiral prst. Dal sem siin jo tudi izkoristil.

Rotpunkt: Del obiska v Frankenjuri si posvetil steni Klagemauer vdolini Trubaohtal. Katere izmed tamkaj le~eoih balvanov si lahkopreplezel?Moffat: Der Elektrische Sturm mi je uspel v prvem poskusu. Nekajdni kasneje kombinaoija Technics (IX) in Elektrischer Sturm inder Halle (IX+). Istega dne je v drugem poskusu padel tudiFaliout (IXt). Bil je den, kakor ustvarjen zame.

Iz Rotpunkta prevedla Ines 80210

VIYNATEHNIKAlorbek m.~ dl.lIng.

PODROCJA=

Alpinizem, jaaacstvo, reC.vanje, gasilci, civilna za.eita, delona villHnl •••

PROIZVODI:

nCltna pcite..a (jalfIlI'lQr), prl>na prll.lIl. (ccoli), bloker-o varnostnavrvna zavora (stop deacender). varovalna priSema lahunt).ckripec, plesaini pa.ovi SPELBO, ALPIN in YUCKO, gorski recevalni.edeS (gramminger). pas sa varno delo na viSinah, gasilskir •••valnl sedeS, pas za CZ, reCevalni vitel, komplet za reCevanjes sedeanic •••

YRYNA TEHNIKA - VARNA AKCIJA 6631~ IZOLA. MIRNA POT ~

telefon:166/63-ddetelex:34299 YU GAL~B

I ŠPORTNO PLEZANJE

DOSEDANJA TEKI«>VANJA V SPORTNKM PLKZANJU V JDGOSLAVIJI

Doslej je bilo v Jugoslaviji - ee odstejemo nekaj "prija.teljskih"in podobnih - organiziranih le sest razliOnih plezalskihtekmovanj, od tega so bile. tri za drzavno prvenstvo.

1. drlavno prvenetvo v hitrem plezanju: KA PZ Hrvatske•.. 1965,Paklenic8.

Marjan 86: 5. in 6. aprila, AO Mosor - Split, 24 (od tega le 6 izSlovenije) tekmovalcevl. Tadej Slabe (Lj-Matica), 2. Metod Skarja (Menges), 3. BraneVezovnik (Ravne).

2. drlavno prven.tvo v hitrem plezanju: KA PZ Hrvatske, 2. maja1986, Paklenicill. Metod Skarja (Menges), 2. Sreeko Likar (Logatec), 3. MarkoCufe.r (Skofje. Loka).

Marjan 67: 2. odprto prvenstvo Jugoslavije: 4. in 5. aprila 1987,AD Mosor - Split, na Marjftnu, 6 plezalk med skupno 36 (B izTrsta) tekmovalcil. Simona 5karja (Menge$) 405 točk, 2. Ela Leskov&ek (Lj-Matica)3B5 točk, 3. Sunčica Bauči~ (Mosor-Split) 105 toek.1. Tadej Slabe (Lj-Matica) 9.32,1 2. Vili Guček (Trbovlje)9.38,0 (tretji je bil Traačan Ferluga), 4. Metod Skarja(Menges) 11.16,3; zaradi enakih dose3kov finalistov je odločalčas.

Vela Draga 87: 3. draavno prvenstvo: 30. in 31. maja 1987, PDKamenjak - Rijeka, pod Ueko, fi plezalk (1 iz Trsta) in 19plezal cev (5 iz Trsta)1. Metka Lukančič (Trbovlje), 2. Jugadina Paradina (Masor-Split)3. Suncica Banči6 (Mosor-Split).t. Tadej Slabe (Lj-Matica), nadaljni vrstni red zaradi izenačenih

rezultatov (in nedodelanih pravil) ni bil doloeen.Tekmovali so tudi v hitrostnem plezanju in posebej ocenjevali &e'izgled.

Ham 87: 17. in IB. oktobra 1987, AQ PDS Velebit - Zagreb, naPokojcu pri Varaadinu, 9 plezal cev in 4 plezalke1. .Jelka Tajnik (Ravne), 2. in 3. Metka. Lukančič (Trbovlje) inSlavica Stojakovič (Velebit).1. in 2. Vili Gueek (Trbovlje) in Marko Lukio (TAM Maribor),3. Sa&o Prosenjak (Slovenj Gradec).

Franci Savenc

I~Š_PO---,-R_T_N_O_P_L_E_Z_A_N_J_E IDRZAVNEGA PRVENSTVA V SPORTNEM PLEZANJO V OSPUREZULTATI

.INSKX

l. Skarja Simona2. Bol!:ie Ines3. Tajnik Jelka4. Galic-ie Batka~. Stremfelj Harija6. Tomcie Marjeta7. Romih HUSa8. LukanC-iC Metka9. ObIu MojcalO. Krajnik Maja

1.0 MengeSObalni AD - KoperNJ RavneNJ Skoija LokaAO KranjAD Lj - MaticaNJ Trl!:icAO TrbovljeAO VrhnihAO Skofja Loka

metri51,6451,5750.5750,454.9,5049,3749,3649, Ol48,5848,38

,",SItI

1. Gucek Vil i2. Sle.be Tadej3. Skarja Metod4. Lukic Marko5. KovaC IWk6. Grilo UroG7. Prosen jak Sa~o

8. Babic Silvo9. Kranjc Mirko10. Jamnikar Igor

AD TrbovljeAO Lj - MaticaNJ MengesAD TAM - MariborAkademski NJNJ CrnuOeNJ TAM - MariborAD TAM - MariborAD CrnuoeAO Lj - Matica

47,4647,0440,2439.5339.5037.7036,8438,4736,IB35,B2

DOSEŽKOV. ..

KIH

NO

\...JL

Z VRHUNSKO PL

OPREMO DO VR

-:O=K=R:..:.:O~G=L=A:.=....:::M=I=Z:.:A~ IRAZVOJ 5PORTNBGA PLBZANJA JE NAJPREJ ODVISEN OD PLi:ZALCEV

Bila sta dva pogoja za sodelovanje na okrogli mizi drugega dnetekmovanja na dr!avnem prvenstvu v Sportnem plezanju v Ospu:fiziene prisotnost in sposobnost glasnega izraaanja svojih misli.Pogovor je urednistvo Alpinistienih razgledov pripravilo nadvoritcu hite Elioe Veharjeve v Ospu, ki se ji za prijaznostnajlepse zahvaljujemo.AR: Najprej naj vprasam Toma Cesna, vodjo tekmovanja, kaksni sovtisi po drugem dnevu prvenstva?Tomo C.sen: Smeri so bile dokaj dobro izbrane, vsaj za fante; zadekleta je bila danasnja mogoCe prelahka, a stena tam pec nidopuAOala druge izbire. Glede pravil se veoina tekmovalcevstrinja z mano, da staje skupna visina smeri iz vseh treh dni. Kosem tekmovanje pripravljal, sem si zamislil samega sebe v vlogitekmovalca. Tako mislim, da vee tekmovalnih dni prikate realnejaovrednost plezalea kot pa rezultat zgolj ene smeri.AR: Je bil 10 minut predolg cas plezanja posameznike?Tomo eesen: Mislim, da to ni prevec. Bal sem se, da se bo naprvenstvo prijavilo premalo plezalcev, saj tudi na prej9njihtekmovanjih na Hrvaskem ni bilo veliko Slovenoev. Potem bi jihbilo kmalu preveC. V prihodnje, ce se bom Se lotil česa takega,bom moral opraviti izbor. Zaenkrat ge ne vem, kako; morda boravno ta tekma izhodilce. Dejstvo pa je, da ni bilo veliko"outsiderjev" . No, Oe bo treba kdaj opraviti izbor, bom nadelalsmer, ki bo v prvih 10 metrih VI+, viaje gor VII ali VIII itd.Rok Kovao: Sam sem mnenja, da mora to ostati odprto prvenstvo ...Ivioa Piljio: V okviru teh pravil bi ob dobri organizacijispravili "skozi" skoraj 90 'tekmovalcev na dan. V Grenoblu jetekmovanje trajalo od osmih ajutraj do osmib zvečer in v tem easuse je zvrstilo eez 110 tekmovalcev.Tomo Cesen: Lahko bi prihranili čas, Ce bi dekleta in fantjeplezali istočasno.

Ivica Piljio: " .in ce bi bilo merjenje drugacno, bi bili gehitrej!H.

Najbolj.i naj izbirajo Itartne 'tevilke

razporediti?

potem bi tekmovalci v

Gotovo jezadnji.kar je tudi

AR: Bi se dalo tudi ~tartne Atevilke dru~aOe

Napraviti nekakSne jakostne skupine?Tomo essen: Pri eni sami tekmi je to nemogoCe.najte~je, ee zacnes kot prvi. Vsaj zame. Rajsi bi bilAR: Tisti zadnji pravijo, da pa obupno dolgo eakajo,psiholoSka ovira.Ivica Piljio: Tadej je bil prvi dan v Grenoblu odlieen, potem paje skoraj devet ur ~akal in predstavljajte si, kako se jepooutil. To je zaenkrat pri vzponih na pogled nerazre~IJiv

problem.Tomo eesen: Ce bi uvedli Jakostne skupine,prvi lahko izbirali 9tevilke.AR: Bilo je ze nekaj plezalnih tekmovanj v Jugoslaviji; dva nasplitskem Marjanu, na U~ki, v Pokojcu in morda ~e kje. Je v Ospuglede na te prireditve, opaziti kaksen kakovostni premik?Ivica Piljio: Napredek je oOiten, ker so pravila tu popolnomajasna. Tudi organizacija je bila odliOna. Ne verjamem, da je kdos tem nezadovoljen. Velik vpliv na potek dogodkov imajo tudi~odniki. V Grenoblu so bili pristranski; forsirali so francoskezvezdnike, tu pa sojenje in tudi ostale stvari zaenkrat potekajo

organi zator j iviSje.Zgodilo se je

.....:O=K=R:.:.:O=-G=L=A:=.....::;M=I=Z=..:A:..- Iv redu.Ima morda kdo od tekmovalcev kak~ne pripombe?Metod 8karJa: Moram pohvaliti, da so bili tekmovalci 2e prejpripravljeni in so lahko takoj plezali, medtem ko smo v Splitučakali vsakega tudi po več minut. da je obul plezalke. sinataknil pas ...Tadej Slabe: Ce v smeri ni oprimka, ga morajonarediti, da res potem tekmujemo, kdo bo priplezalVili GUOek: Morali pa bi smeri §e bolj očistiti.

tudi, da se je posamezni oprimek odlomil.Tomo eOGen; Pri prvi smeri ni bilo dileme, v sobotni pa je, kotste videli, vse polno tistih majhnih bunkic in bi potem moralivso zgladiti. Vendar, ce tekmovalcu oprostis odlomljen oprimek,bo potem le-ta zanala9C odlomil kaksno pikicD in rekel, da zaraditega oi mogel vi9je.AR: Menite, da so sodniki prav ukrepali pr1 pri~eru PetreVencelj, ko se je le dotaknila skale izven označene smeri?Tadej Slabe: Neprijetno je, de ae ji je to zgodilo, vseeno pa seni dalo drugaOe. V te~ji s~eri bi ~e sam tak rehel dotikpripomogel, da plezeleo ujame revnote~je in se obdr2i vateni.Tomo Cesen: Ce bi sodniki Petri steli smer v celoti, bi biloneposteno do ostalih, ki niso prestopili črte.

AR: S kaksnim namenom se je AO Kranj lotil priprave dr2avnegaprvenstva?Tomo Cesen: Ne bom rekel samo AO Kranj. Več se nes je skupajdogovorilo, Ceprev je bile potem vsa stvar odvisna od mene.Veliko so mi pomagali tudi drugi, predvsem tekmovalci, ko smousklajevali pravila. Vsakdo je imel mo2nost povedati svojepripombe.Seveda pe se mi je ~e kar malce zamelo zdelo, da Slovenci senismo pripravili tekme, čeprav je velika večina nejboljsihplezalcev iz naSe republike.AR: So vsi alpinisticni odseki v Jugoslaviji dobili vabila?Tomo Casen: Slovenski odseki 2e, v druge republike pe sem vabilaposlal ne komisije za alpinizem. Poleg tega so bila obvestila zaprvenstvo objavljena vsakih 14 dni v Delu. Iz Makedonije sosporoOili, da vebila niso dobili, ker so spremenili naslov.Vseeno pa so za tekmo vedeli. Trije Zagrebcani so se tudiprijavili dan prepozno, pa Se nobenih podatkov razen imen nisosporoeili, niti atertnine niso poravnali. Njihove prijave 2atonisem mogel sprejeti.

Mednarodno tekmovanjeprofesionalcev

pripraviti moltvo izku.enib

drug.se morft.lllo

nam tisti,

AR: Vse kaze - predvidevamo po dveh dneh - da je tekmovanje takopo tekmovalni kot tudi po organizacijski plati uspelo, SmoSlovenci sposobni organizirati tak$no tekmovanje na ~ednarodni

ravni?Tomo essen: Tekmovanje smo pripravili v zelo kratkem Casu. Samsem zadnje tri mesece odlo2il vse ostale opravke in se posvetilsamo temu. Za mednarodno tekmo pa bi morali začeti s pripravamivsaj pol leta prej ae zaradi televizije. Saj vemo, da tekme brezprieotnosti obeil nima smisla organizirati.AR: Torej boste?Tomo Ce.en: Upam, de bomo, lahko pa to naredi tudi kdoVranoi Saveno; Ko govorimo o mednarodnih tekmovanjih,vprasati, katere povabiti. Ce hOčemo, da bodo prisli k

lastnendega

ILO=K=R::.O:::..G=L=A:.:.....:.;M=I=ZA:..::....- Iki v svetu nekaj pomenlJo. S8 bodo pojavili finaneni problsa!.Ta.o e••en: Moctvo, ki bi si upalo pripraviti kaj taksnege, morabiti zelo otevilno in se zadeve lotiti profesionalno. ne letakole amaterako. Organizacija bi bila zelo draga pa tudi nagradebi veliko stala.Ivioa PiljiO: Zakaj pa bi morali dajati nagrade?AR: Je potemtakem Se prezgodaj rll.Zlllisljati o mednarodnemtekmovanju pri nas?Tomo easen: Zaenkrat si sam tega ne upaM organizirati. Moral biimeti okrog sobe izkuceno ekipo profesionalcev.Janez Skok: Mislim. da vrhunskim tekmovalcem ni glavni namentekmovati, peC pa. da 98 Cim veckrat pojavljajo v javnosti. NaraCun uvrstitev dobi posameznik denar druije, zato se boce natekmovanjih cim bolje uvrstiti. Za Gulliche pravijo, da bo spetzacel tekmovati. ker ~ponzorji nanj pozabljajo. Ni namree isto,ce solira desetko, ali pa ee zmaga na veliki mednarodni tek.i.Hočem reei, da v priaeru prvenstva pri nas - predpostavljajDO, dabodo tu televizija in ostala obcila - ne bi bilo problama dobititudi velikih plazalskib iaen.Tadej Slabe: Predlani sem v Av~traliji sreeal Raboutouja, ki jevedal za tekme v Jugoslaviji. Zelo sem se zaOudil, od kod nje.uti podatki.

V Jugoslaviji le ni doloeen status Sportnoge plezenja

Ivioa PiljiO: Problem ja enostaven, a po drugi strani sroznokompliciran, ker v Jugoslaviji status sportnega plazanja sploh nidoloeen, medtem ko drugod postaja to sport stevilka ena. Po drugistrani pa se je v Grenoblu pokazalo, da sa plezalci zelo zanimajoprav za Jugoslavijo. In ee hoeemo imeti mednarodno tekmovanje, semora najprej nasa televizija dogovoriti z drugimi TV centri, ker80 ti gotovo zainteresirani ze prenos tekme. Drugi vir sredstevpredstavljajo sponzorji, pod pogojem, da z njimi vzpoGtavimoresec, profesionalen odnos.Vendar je vse to razpravljanje zdaj nesmiselno, saj sekc.isije za sportno plezanje niMAMO. Tudi o prihodnostisodelovanja v taksni ko8isiJi pri UIAA ne vemo niCesar.Janez Skok: Vse te kc.isije v JU80slaviji niso storile nicesar.Tega se .era resno lotiti nekdo, ki je za to usposobljen.Ivioa Piljio: Posameznik tega ne bo zmogel.Janee Skok: Potem pa skupina.To_o Cesen: Vseeno bi moral biti pro~esionalec, ki bi vse tovodil, ki bi okrog sebe zbiral dolOčene ljudi.Ivioa Piljio: Naj tu samo opozorim na dejstvo, kako smo Sli nasvetovno prvenstvo v Grenoble. Tam so bila cela mOGtva izposameznih drzav, s svojimi trenerji, maserji, mena~erji. S sebojso imeli video kamere in snemali svoje reprezentante, da bipozneje anali:zirali vsak njihov lib. Vili, Tadej, Ivica Ha.tkoviOin jaz pa S~ bili tam kot grueica siromakov in imeli smo ravnotoliko denorja, da smo lahko kupovali hrano v McDonaldov ihkioskih. Prevoz s.a si morali sami plaoati, na sreco pa so namorganizatorji plaeali hotel. Po vseM te. pa sao se odlienouvrstili. Oba, posebno Tadej, sta pritegnila pozornost francoskejavnosti. Zalostno je torej, da se nihee ne zanima za takokakovostne plezalc8.o.nujmo torej neko podkomisijo. ko_isijo, karkoli, toda naj bo vJugoslaviji zadolzeno vsaj stiri ali pet ljudi, ki bodo.preje_eli dopise, obvescali plezalce, ki bodo skrbeli za njihova

IL.:O~K:.:::R:.:::O::..:G:::L~A~M=IZA~ Ipotovenja, za njihove Qtroake na treningih ali tekmovanjih ...Mora nam biti jasno, da vrhunskih rezultatov s stihijskimdelovanjem ne bo veC.AR: Naj se plezalci obrnejo na razne organizacije;Telesnokulturno skupnost, ZTKO itd.Toao Cesen: Vendar tekmovalci sami ne morejo delati tega. Zato pamora biti osnovana komisija.AR: V redu! Pred nedavnim je bila osnovana podkomisija za sportnoplezanje pri KA. Bi ti, Ajo lahko povedal nekaj o njej?Ajo Slamic; Se ni cisto zaaivela. O denarju smo se pogovarjalibolj naOelno. Menili smo, da bi lahko ustanovili nekaksen sklad,a ne ravno taksen kot bo alpinistiCni. Najboljsi plezalci bimorali nastopati enotno, recimo pod nekim imenom in takopridobivati sredstva, oziroma sponzorje.Tadej Slabe: To naj bi bil edini nacin, saj Ce bi ~akali, da bikekSne komisije kaj storile, ne bi nikamor prieli.Tomo eesen: Toda, ko boste nabirali denar po podjetjih, moratevedeti, da oni la~je dajo za konkretno dejavnost, recimo zataksno prvenstvo in ne kar tako.Ajo SlamiO: Preden pa zaOnemo, se moramo tudi pozanimati aliobstajajo kaksni pravni zadr~ki za to nase delo.

Lalje je zbirati denar za Qportno ple.anje kot pa za alpinizem

Tone Skarja: $portno plezanje je zelo primerna panoga za zbiranjedenarja glede na doloeena imena, saj je tu nekoliko la~je

doloeiti, kdo je najbolj~i. Pri alpinizmu pa je kar preveerazličnih kriterijev Z8 selekcijo. Tu namreC tudi vsak hribzahteva drugacno kakovost. In druga stvar: financira se doloeenprOSram - recimo razlicna tekmovanja, potem plezanje vAvstraliji, ZDA... Enostavno je treba napisati, kdo bo Sel inzraven naj prilo~i Se predračun stroskov. To niti niso dragezadeve v primerjavi z alpinisticnimi odpravami. Lani, ko je bilatekma v Splitu, so vsi naOi leteli tja zastonj, samo rekli smoAdrii Airways za vozovnice. Toda pri nabiranju denarja zgoljzase, je veliko manj uspeha, kot pa Ce prosis za klub, zareprezentanco.

I OKROGLA MIZA Iza

izjih

nekaj

nasi pa 80

usmerjalatudi

tam so trgovc i,

lZ Aletevega skladaAR: Se bodo sredstvašportno plezanje?Tone Skarja: Alpinistieni sklad bo tudi za to, vendar je zaenkratge v ustanavljanju. Tu ae vedno dela le pescice enih in istihzanesenjakov. Trudimo se pao dobiti sposobne ljudi in 2scetiposlovati il njimi. Bo pa denar postajal "umazan", ker, kdor ga bonabiral, bo zahteval zase tiste odstotke. 2al pa drugaee ne boslo. Včasih ti 2e dajo nekaj, ker jih ti posiljuješ, oblega~ ssvojim alpinizmom, a to je tudi naporno in vse manj uspeSno.AR: Kako pa vi kot načelnik KOTG gledate na to, daposamezni plezalci in alpinisti iaeeJa sponzorje drugje, najveekar preko IDeje?Tone 8kerja: To je odlično! Italijanskim trgovcem lazje dopoveS,da se splača tiskati plakat z reklamo, recimo Pepi sporta, kot panasim. Res je te~ko 2 naaimi, ko ga mora~ hkrati prositi, najprispeva denar.Janez Skok: Pri Papiju ima& razliCno od naaih tudi kaj kupiti.Pri nas nimamo izdelovalcev opreme.Peter Podgornik: Se ena razlika je:usluzbenci v trgovini.Tone Skarja: Ne smemo pa biti prevee enostranski! "Oprema"Kooevja izdeluje originalno goret-eks blago. Pri naspremaknes, ko reees, da Italijani naprimer podari jokompletov ~a K2. Neai pa vse krepko zaraeunajo.

Kako priti do umetne .tene7

AR: pogoj tega, o eemer zdaj govorimo je, da mora plezalec tudinekaj pokazati. Zato ~ora veliko trenirati. Kako izboljsati naeintreninga?Vili Gucek: Jasno je, da potrebujemo umetno steno.AR: Kako priti do umetne stene?Tone Skarja: Glede na to, da je gradbeniatvo v krizi, bi lahkodelali udarni.ko, ha, ha ...AR: Sej obstajajo na Slovenskem telovadnice. kjer je primernastena za nadelava plezaliSoa. Mislim, da se je treba veasih samodomeniti z vodstvom 90le. Viki, ti si uOitelj telovadbe naOsnovni aoli v Pirnicah. Imas kaksne izkusnje s tem?Viki GroDelj: O tem sem Ze ra2misljal in se pogovarjal. Vendar soma ostali u6itelji telovadbe preglasovali. Dejali so, dapotrebujejo redke proste prostore 28. odbijanje aoge in podobnereci. Vendar, ce bi bili bolj agresivni in ee bi nastopiliorganizirano, bi po moje prodrli. Saj ne gre za kaktne velikestroakej vecji je problem odloeitve, ali v steno vrtat, alipritrdis oprimke,AR; Igor, ti izdelujes umetne oprimke. Bi poveda! nekaj o tem?Igor Jamnikar: To nameravam ~e naprej pooeti. Se bolj resno sebova s prijateljem lotila stvari jeseni, ko se vrnem z odprave.Kogar bodo ti umetni oprimki zanimali, jih bo lahko kupil prinaju, Mislim, da nam bodo kmalu prav priali, saj nameravamo nazidu ob Brilejevi cesti urediti umetno plezalisoe.AR: Koliko treninga vam manjka?Tadej Slabe; Ce bi imeli telovadnico, bi zamujeno lahkonadomestili. Problem je glede tega, kdo med nami si bo utrgal casin tel "tel!it" za prostor.Andrej Kokalj: Ucitelji telovadbe 2e lahko recemo dobro besedo vprid uporabe telovadnice za plezanje, vendar je treba najprej"prepricati " r&.vnatelja. Je pa ae oela. vrste. drugih okolis6in.

oN

I~O:::KR=O:..::G::::LA:=..:....:M:::.I=Z::;A~ IPredvsea mora na 8010 priti uradni dopis doloeene oreaniz8cije.Ne ~re iti tja kar nekdo od plezalcev in reei, da bo vrtal vsteno.Ajo Sla.l0: Vsaka umetna stena 2 oprimkoa na vsakih 40 do 50 c.,8 konstruiranimi previsi, strehami in podobnim zna8e zdaj pomojih predracunih vsaj 3 do 4 stare milijarde.AR: Predsednik Telesnokulturne skupnosti Slovenije je dejal, daje troba izdelati progra=, Ba finančno ovrednotiti in po. lati naTKS. Mislim, da bi tako gotovo dobili nekaj sredstev.Peter Podgornik: Potem naj podkomisija za Qportno plezanje vIoaiproanjo in bo stvar reQene.Ivioa Piljic: Poudarjam Se enkrat, da so za vse to potrebnisposobni ljudje, a ti ne bodo mogli v nedogled delati brezplacno.Alpinizem je'v Splitu zaradi posameznikov spet dobil finanOnopodporo tudi od teakajonje ZTKO in mislim, da je edina vJugoslaviji, ki podpira alpinizo.. AO Mosor je lani od njihprejel okrog pol milijardo stl!lrib dinarjev. Hotel sem pa povedatito, da dobivamo donar za planinske objekte tudi zaradi rekreacijein zato ne vidim razloso., zakaj se ne bi dalo v Slovenijiizposlovati sredstev za dvorano z umetno stenO. V to se.preprican, saj je takena dejavnost vkljuCena v zakon ofinansiranju telesne kulturo. Le potruditi se moraao. Vendarleimamo izredno kakovostne pleaalce. Nastop v Grenoblu je to veCkot potrdil.AR: Potem $0 bila se tekmovanja v Evropi, pa nihee od nasih nisel tja!

V komisiji UIAA se mora sli'.ti tudi nal .1..

Ivica Piljio: Imeti aoramo delegata v komisiji UIAA, ki mora bitivodno prisoten na vseh njihovib sestankih. Nasa reprezentanca pamora imeti spre~tvo, ki naj vzpostavlja zveze z organizatorji,ker ti so enkrat videli dober rezultat - in nanj pozabili. Heniso Francozi v Grenoblu obljubili, da bodo povabili Tadeja inVilija na tekmovanje v Pariz, vendar.i zaenkrat ni jasno, zakajteia niso storili.Vili GUCek: V Parizu je tekmovalo le tistih 18 plezalcev. ki soimeli najboljei rezultat iz .tirih prej.njih tekem, mi pa na tehnismo sodelovali.Ivica PiIJiO: Mislim, da je sramota, da 50 ti na8i odlieniplezalci tako zapostavljeni. V Grenoblu sem povedal nekaterastalisOa PZH, ki.i je placala potne stroske. Jasno je, da je zaplezanje poleg hrvft~ke planinske organizacije Qe najboljzainteresirana le Se PZS in se. zato mnenja, da se medsebojnodogovorimo o vsaj minimalnih sredstvih ZA potrebe 9portnegaplezanja. Lepo bi bilo, ee bi vsaj tretjino teia dobili tudi odPZJ. Mislim, da bi nam uspelo dobiti ta nemonske sredstva, samo.anjka nam ljudi, ki bi hoteli to delati.AR: Zani.ivo, vedno enaki zaključki! Potrebujemo nek or,an, ki biskrbel ZA nase 9portno plezanje in Z8 plezalce. Mar ni tako?Ivioa PilJiO: Seveda! Ce s. ne bomo pojavljali na mednarodnihtekmovanjih, ee ne bo.c imeli predstavnikov v komisiji UIAA, Oene bomo pripravljali tekmovanj pri nas, bomo izostali pritookovanju za svetovni pokal. To je zelo privlacno tekmovanje, vkatereSa so vsteta teko dr2avna kot tudi mednarodna prvenstva.AR: Ce te probleme prenesemo na alpinizem, vidimo, da je tudi tuorganiziranost slaba, rezultati pa vrhunski. Clovek ima veasibkar ob~tek, da prav navkljub vsemu.

I OKROGLA MIZA

Tudi plezanje se mora opr8~i na gospodarstvo

I

Franci Saveno: Mislim, da mora vseeno biti drugacna organizacija,kot na alpinisticnero podrocju trenutno obstaja. V alpinizDlUmanj~a odprava lahko ~e nekaj dose~e; sama si recimo zbere denar,medtem ko za tAkSno tekmovanje to ni mogoce. Plezalec, kitekmuje, ne more sam tudi pisati dopisov, sam zbirati denarja,biti sodnik... Bojim se, da se bo tudi tu zgodilo tako, kot seje pri alpinizmu, saj starej§ih, ki bi pomagali alpinizmu,prakticno ni. Malce smo ga polomili, ker smo odrivali tiste, kiso pokazali voljo do dela, vendar je bilo v njih za naS okuspremalo alpinista. Ce pa se bo to zgodilo v plezalstvu, je polomzagotovljen 2e vnaprej. Denar ne bo prisel sam od sebe.Miha Lampret: Ceprav slovensko gospodarstvo nima denarja niti zaenostavno reprodukoijo, paradna disoiplina, ko~ je smučanje, brezpodpore gospodarstva ne bi dosegla ničesar. Zato je edina re&itevnagega alpinizma in plezanja, da se opremo na gospodarstvo.Fantje so s svojimi dose~ki potencialna sredstva ~e upravicili.Mi smo v velikem Casovnem zaostanku in vsi alpinistični terplezalski uspehi so zadnja leta zasluga zgolj pesčice

zanesenjakov, e to ni perspektiva.Tadej Slabe: Ze začetek predlagam, da bi postaviliprofesionalnega managerja, ki bi zbiral denar. Veliko je takih,ki v podjetjih nabere jo mnogo denarja, delajo pa kontinuirano.Franci Savenc: Vpra$anje je, koga dobiti. V preteklosti 90 bilipredlogi, kdo naj bi to delal. vendar sem mnenja, da kdorkoli bise lotil, tega ne bi zmogel, dokler se ne bo spremenilo &e kajdrugega.Tone Skarja: Za zaCetek bi lahko to delal po 4 ure. Toda izdosedanjih i~kusenj vem, da bi tak 2e1el imeti celo plačo, pa Sena odprave bi hodil. Takih "profesionalcev" imamo hitro dovolj.Silvo Karo: En sam Olovek je premalo. Tu bi moralo biticelo mostvo, ki bi delalo 3a vsa področja alpinizma.AR: ln kateri bi to bili?Ajo Slamič: Marsikdo, samo da bi zares dobival svoj delez, gledena to koliko si prizadeva.

­N

......:O=KR=O::..:G=L=A=-=M=I=Z:.:A~ I

Silvo Karo: Vrhunski plezalci so od tega izvzeti, pač papo podjetjih zbirali malo starej~i alpinisti, ki soprenehali s plezanjem.

bi denarveOinoma.

Zakaj na TV ni veO filmov o plezanju?

TV?

drugaena

takih oddaj naorganizirano.Potrebna je

Tone $karja: Alpinisti se najveekrat pogovarjamo, kako bibilo lepo v nebesih, a si sami sebi delamo pekel. Mi smo velikiindividualisti in alpinizem je zelo specifična dejavnost. La2jeje pri smučanju, ki je zelo ooitno. Na televiziji nam ga venomerpredvajajo.AR: Pa bi se vi sli medijske "prostitutke" v TV rekl!llllah, naprimer?Tone Skarje: To je osnovni pogoj!Franci Savano: Pred leti so opozarjali: Oe bo alpinizem prodrl vjavnost, je treba računati tudi na vse negativne posledice. Inres so se pozneje začele pojavljati. Poglejte, koliko podelitev,raznih sprejemov, prireditev so imeli smucarji le v zadnjih nekajdneh. Stalno so pred oemi javnosti in to obeinstvu ostan~ vspominu teko kot propegandna sporocila. Hocem tudi povedati, dani bistvo le v zbiranju denarja; tlJ je cela vrsta drugihdejavnosti. Zelo v~liko je dela in en sam profesionalec bi bilreve2. Vsi bi ga samo obsojali.AR; Alpinizem je vedno bolj zastopan v obeilih vseh vrst!Silvo Karo: Alpinistioni filmi so nasploh najbolj privlaCnezadeva in tu je nesteto moZnosti, da se ta naaa stvar Se boljpopularizira in ob tem se lahko ogromno zasluzi. Kdo pa danes nebi gledal plezanja, ki je na meji padca. To je bolj napeto kotvsaka smuearija.Franci Savenc: Zakaj pa potemtakem ni veeSilvo Karo: Zato, ker to ni na PZS enotnoAR: Mislim, da smo spet na istem.organizacija.Ivioa Piljio: Ko smo 2e tu, naj poudarim, naj bi ta naša komisijaali podkomisija za sportno plezanje prevzela vsaj osnovnokorespondenco.AR: Je ta nove podkomisije zm02na vsaj tege?Ajo Slamio: Skoraj bi lahko. Plezalci sami so dali povod zeustanovitev. Vendar moramo vedeti, da je plezelcev veliko. To sovsi tisti, ki plezajo vee kot VI•.Andrej Kokalj: Imam konkreten predlog: na prvo mednarodno tekmo,ki bo sledila, moramo poslati teh nekaj najboIjsih.Silvo Karo; Istocasno pa doma pripraviti eimveO tekmovanj, da vvsekem easu ves, kdo so trenutno najboljsi.

NN

I OKROGLA MIZA ISportno ple.anje bo demonstraoijski 'port na olimpiadi vBaroeloni

AR: Kako pa priti na mednarodno prvenstvo, Oe te ne povabijo?Ivica Piljio: Ne more~. Obstajata dva. problema, ki ju moramopoznati. Najprej moramo biti seznanjeni 8 programom dela komisijeUIAA in drugie: zavedati se moramo, s kak~no naglica se v sveturazvija športno plezanje. Se pred kratkim smo bili polegFrancije, Italije in menda 5panije edini, ki smo pripravljalitakan. tekmovanja. Vendar, ee pri nas ne bomo kmalu pripravilimednarodnega. tekmovanja. bomo izgubili stik s svetom. To pomeni,da bodo velika bremena padla na to vaso podkomisijo. Poglejmo: namednarodnem tekmovanju, ki ste je za svetovni pokal, mora bitivseh pet olanov izvranega komiteja. komisije UIAA, ti pa so zvsega sveta. Tem je t~eba plaoati pot, pok~iti vse stroakebivanja, saj oni odloeajo ali tekmovanje ustreza vsem njihovimnormam. Ce pa bi pripravili dr~avno prvenstvo, mora biti prisotenvsaj eden izmed omenjene peterice. Torej mora imeti tapodkomisija kar nekaj denarja. Na$a drzava mora potem pripravititudi en dvodnevni sest6nek komisije UlAA, vendar to ne bo tezko,ker ti, razen udele2encev iz vzhodnih dr2av, sami krijejostro9ke. In koneno: podkomisija mora imeti toliko sredstev, daposIje tekmovalce na prav vsako mednarodno tekmo v tujino.Naj omenim, da ta izvrbni komite zelo resno dela in se trudidobiti vse potrebne dokumente, da bi plezanje postalodemonstracijska disciplina na olimpijskih igrah v Barceloni 1992.leta. Veste morda, da so v Grenoblu zamolcali, kakSne premije sodobili najboljsi. Ce se bo tekmovalno plezanje vendarle pojavilona olimpiadi, potem najboljsi ne bi smeli nastopiti, ker so psCprofesionalci.Torej, ali hooemo imeti delegata za ~portno plezanje, ki nas bopredstavljal v komisiji UIAA, ali bomo dobili sredstva od obehnasih planinskih organizacij in tretjino od PZJ in ali smospo~obni sami ustanoviti taksno komisijo za Oportno plezanje, kibo sposobna ugoditi vsem tem zahtevam? Zdaj je pri lika in zdaj jeCas in - tu smo. Ne moremo samo mi, ampak ...Franci Savonc: V glavnem lahko. Na nivoju PZJ ne delajo nioaser vtej smeri in tudi v okviru slovenske planinske organizacije ninikogar, ki bi bil v tem trenutku zainteresiran za delo na tempodrocju.Tone Skarja: Ze stik z ZTK Jugoslavije je zelo slab. Potem jeznotraj planinske organizacije ogromno dejavnosti; odmnozicnosti, gradbenistva ... in Sele potem je nekje alpinizem inse za njim §portno plezanje. SmuCarska zveza pa recimo breztekmovaloev sploh ne more obstajati. Naslednji problem je, da sepojavlja podzavestni odpor do obiskovanj sestankov, potovanj.Treba pa je iti naokoli in pisati. Treba je dobiti Cloveka, ki boto znal.

Mednarodno tekmovanje je lahko na BraCU

Oe oenotne

Govorimopripravio

organizaciji tekmovanj.pa 8e uresniciii idej

AR: Vrnimo se kmednarodnih, nismojugoslovanske lige!Ivioa Piljio: Ce bi se dogovorili vsaj PZS in PZH, bi lahkonaredili pravi spektaki in to tudi na mednarodni ravni. Lahko biga organizirali na otoku Bracu. Preprican sem, da bi bilonepozabno in obene. kakovostno, a stalo bi nekaj milijard. Veliko

I OKROGLA MIZA I

stena.tisoč

ker oprimke lahko

•N

denarja bi se tako "obrnilo", ker bi sponzot'je t.o zanimalo,Najbolje bi bilo, da bi denar od tekmovanja dobila ta nalakomisija za Sportno plezanje, o kateri 2e toliko govorimo. Ta bisredstva koristno vl~ila v nove kadre, za najboljse plezalec. Nakratko, vlagala naj bi se v plezanje in plezanje bi od tegadobivalo.In glede jugoslovanske lige: treba je organizirati vrstotekmovanj in vsako bi stalo vsaj okrog 250 starih milijonov.Imeti pa moramo vsaj tri do Stiri tekme.AR: Pa obstajajo v Sloveniji ali Jugoslaviji Se kakDni kraji, kibi bili se dostopnejsi kot je Osp, da bi tam pripraviliteuovanjo.?Ivica Piljic: V dvorani, sevedalAjo Sl..ic: Govori se, da je odlicno »esto v Bohinju.AR: Ja, pri jezeru, Pod Skaleo in ta. je menda primernaYzduSja bi bilo fantastieno. Prostora je namreč za veegledalcev, pa ae večina bi jih lahko sedela.Tadej Slabe: Saj je stena lahko povsem gladka,nadelu.Ivioa Piljio: Naravnih plezalisc je dovolj: lahko je v Omi9u, naHarkezinoj gredi, v PakIenici, kjerkoli, s~ ljudje nisozainteresirani za 9portno plezanje.AR: Zakaj?rranci Savenc: Kar pOClejte na vaSa drustva, odseke. Je kajboljce, kot na ravni Slovenije eli Jugoslavije? Vseeno pa jetreba imeti izkusnje za pripravo tekmovanj. Torej, sami morateposkrbeti, da bo na leto stiri ali pet tekmovanj v Sloveniji,preden poiačamo profesionalce ali ustanovimo sklad. Kranjskiodsek je to tekmo odliOno izpeljal. Ljudje so in ~e bodo velikosli~ali o prvenstvu v Ospu. To je velik korak, a ce bo do letaosorej mrtvilo, to delo ne bo veliko pomenilo. Takoj bi se moralovedeti, kdaj in kje mora biti naslednja tekma. Skratka, najboljpomembna je kontinuiranost dela.Ivioa PiljiO: Z organizacijo dveh prvenstev na Marjanu smodosegli, da ljudje v Splitu p02najo plezanje, poznajo imenaplezalcev. Hkrati Se naprej po radiu in po časopisih rednoobvesčamo javnost o jugoslovanskih uspehih v plezanju inalpinizmu.Franci ima prav, ko pravi, da moramo kontinuirano pripravljatitekcovanja, ker bono le tako prodrli v svetu. Spanci so i.elicelo vrsto prvenstev doma, ker si prizadevajo, da bo naslednjemednarodno prvenstvo v Spaniji. Tako se bo poveOalo zanimanjesponzorjev za njihove plezalce, njihova sredi§oa bodo dobilaveojo popularnost, dobili bodo orsanizecijske izku~nje itd.

I OKROGLA MIZA

Prva fronta plesaloov j. 0& njihovih dru.tvih

]

AR: Zakaj pa se zadnjega seatanka komisije za ~portno plezanjepri UIAA ni udele~il nihee?Iviaa PilJic: Sam sem prosil. poCiljal dopise, pa ni bilonikogar, ki bi Sel. Na Dunaju so nekoliko spremenili tekmovalnapravila. ki bi jih n&Sa dr2ava lahko le potrdila, saj naspreminjanje nismo imeli vpliva. Vseeno &koda. da se tam Bori nisliaa1 tudi nas glas. Govoril sem tudi s (sedaj 28 biv~im

sekretarjem - op. F. S.) sekretarjem PZJ, ki mi je dejal. naj sedogovorijo republiske zve~e, koga poslati na Dunaj, dodal pa je,da oni ne bodo mogli kriti stro~kov. Z810stno!Tone Skarja: Moramo pae vsiljevati plezanje in tudi alpinizem, nepa eakati. da na. bo Planinska zveza nekaj dala. Alpinisti inplezalci morajo imeti svojo fronto na planinskih dru$tvih.njibovi delegati, ki so na PZ, pa naj se borijo tam. Ko pa lesedijo na sestankih, naj primejo tudi kOQa za vrat in naj gapodrezajo, zakaj je jugoslovanski alpinizem tako slabo vkljuoen vZTKJ. Menim. da je tam GOZDO dobiti sredstva, a le na podleMidoloeenesa programa in le-tega je pee treba napisati.AR: Ce je to nalOia naOelnika določene komisije in tega dela neopravi, ga je treba vsaj vprasati, zakaj tega ni storil. alizakaj ne od.topi, oe tega ne misli narediti.Tone Skarja: Natanko tako! Dru~o dejstvo je, da naa takoj voljauplahne, ee nam ne uspe prvi trenutek. V resnici je treba rinitikar naprej. Nikjer ne poteka t~sna stvar kar sama od sebe. Ce seozrem v preteklost, lahko reeem, da je vedno bolje. Vsako letoimamo kljub vsemu vee denarja. Tisti, ki so ustanavijalismuoarski sklad, so gi povedali, da so tri leta trdo delali, daje zadeva stekla. Sam vam, kako poeasi se pri alpinistienemskladu dviga medsebojna stopnja zaupanja med skladom ingospodarskimi organizacijami, na katere raeun8S. A.pak mi vpriaerjavi z drugimi potrebujemo zelo malo denarja in govorijonam, zakaj ne moremo zbrati te v50tice. Ne moremo, saj 2e tisti,ki to spraSUjejo, ne dajo denarja.Velikega pomena je tudi, da te bolj pritegnemo mn02iena obeila,da bodo se bolj naklonjena alpinizmu.AB: Vseeno imajo tudi ta zdaj vee posluha kot pred leti.Tone Skarja: Ko je VOQrinec po olimpiedi poslal Matejo Svet naHavaje, je skakalec Debelak menda umetni Ako sliko treseil vSavinjo. To povem zato, ker je Stipe Bozio, ki je bil na vrhuiVeresta, za ta dose2ek dobil umetni~ko sliko, a je o tem uradnorazpravljalo predsedstvo PZ Hrva$ke, ees da se materialnookori tea.

Mno~ieno plezal.tvo ogro~a naravo

AR: Se ena stvar je, ki se morda komu 2di manj pomembna, postajapa vedno bolj problematiena. To je odnos do narave, ki jomno~icno plezaistvo vse bolj ogro2a. Pred tedni je Zavod 2avarstvo naravne in kulturne dedi.eine SRS na PZS poslal dopis, vkatere. omenja. da v skalah Ospa 2ivijo nekatere redke 2ivalskevrste, katerim grozi izumrtje. Predlagajo celo, da bi Osp zaeasnorazglasili za n&ravno znamenitost.Franoi Saveno: Verjetno bo tudi tu treba postaviti doloeeno mejo.Nekatera naravna plezali~Oa je treba urediti in oeistiti. Ko jepleaelisee dodelano, seveda iz njega izgine .arsikatera ~ival

osira.a rastlina. Ze v preteklosti sem opozarjal, da se bod~

I_O'-K_R-'-O'-G_L_A_M_IZ_A IZ80eli o&la$sti naravovaratvsniki in obeins lahko potem prepoveplezanje. Najbr~ je edina rositev, da se zgradi monta2na stena zapokrite dvorane, ki bi omogoOala prenos na nekaj razlicnih mest.saj menim, da nas je Slovencev premalo, da bi lahko imeli tri alistiri stalne uaetne stene.JOle Lorbek: Svetujem plezalcem. naj se vsaj eden iz~ njihvkljuei v ka.isijo za varstvo narave pri PZS, da bo kolese lahkoobvesoal. ~ne pogoje postavlja. osebno pa sem preprioan. dabodo oboji z malce strpnosti in razumevanja nasli skupni jezik.

Vd propagirajao plakat _ Kar01ll in Jealio_

Tona $karja: Ponavadi se alpinisti ne koncu ~akih pogovorovzaenejo pogovarjati o stvareh, ki jih imajo naJrajei - to je oA6mem sebi. Na plakatu S fotografijo Cerro Torreje sta tudiportreta Kara in Jegli~a. Prosim vas, da ga vseeno nosite okrogin ta plakat propag i rate , saj le-ta dovolj nazorno ka2e, kolikosta vredna ta dva slovenske alpinista. Tako bomo posredno indolgoro~no koristili tudi sami sebi.Peter Podgornik: Zivim blizu meje in imam pril0200st spoznavatiitalijanske alpiniste in ~portne plezal ca. Dobivam tudi raznavabila za plezaloka srecanja nasih kolegov. Ta vabile sempripravljen posredovati tudi tej naBi novoustanovljenipodkoaisiji. Povem vem pe, da so tu blizu Trsta teksna plezalskasredisoa, kjer je ogromno smeri do desete stopnje io kamor zahajatudi vsa evropska elita. Kdor bo tu, recimo v Ertu, splezalkaksno od najte~jih smeri, se bo lahko kar dobro uveljavil.Franoi Savenc: Stikov pravzaprav ni t~ko dobiti. Ceprav vabilauradno ne pridejo na PZJ, jih je =02no dobiti na druge naeine.Pri nas so ljudje, kot reoiao Peter, ki i.ajo osebne stike.Vseeno se je trebe pojavljati tudi v tujini.Bori. Cujic: Dogovoriti se mora~, da bo za drzavno prvenstvo enotekmovanje io se bo zmagovalec imenoval jugoslovanski prvak. alise dogovorimo za ligo in bi potem skupni zmA80valec postal prvak.Druga stvar pa je, da ta podkomisija naredi doloeen pravilnik oorcani~aciji tekmovanja. oziroaa kaj mora organizator narediti,da bo tekmovanje regularno.Ivica Piljic: Ima. skripto o te~valoih in finanenih pravilihtekmovanja po UIAA, samo ne vem, kaj bodo ta pravila meni samemu.AR: To tekmovanje je bilo popolnoma v skladu s temi pravili.Ivica Piljio: Osp je, glede pravil, dobil pozitivno oceno,medtem, ko za Grenoble ne bi mogel reci tega.

Povejte, kaksno opremo potrebujete in taksno boste dobili

Jo~e Lorbek: Sem eden redkih, ki pri nas izdelujejo alpinistienoopremo. Verjamem, da imate probleme pri nabavi opreme, verjamempa tudi, da ne poznate problemov nas, izdelOvalcev. Na tem mestusi kar v imenu proizvajalcev dovolim predlagati sodelovanje. Samsem sicer jamar in izdelujem opremo za tak~ne potrebe, vendar bize zdavnaj zaeel delati tudi alpinistieno, Ce bi dobil pravesvetovalce. Trenutno ima. proble.e, ko ne vem. kaksne vponke inkladiva naj naredim. Za te izdelke mora. najprej i~delati orodje,vendar skoraj ne upam tvegati prej, dokler.i vi, alpinisti nepoveste, ka~ne vponke nataneno bi potrebovali. Obracam se na vasin prosi~ za nasvet pri izdelavi klediv ter vponk. Prepricen see,da bosta te letos priala na svet oba izdelka, ki bosta prestala

OKROGLA MIZA I

t~no

lahkoste se

vse UIAA teste.Peter Podgornik: Vi si morate prizadevati, da bo vaSa opremapodobna tisti, ki jo dobimo na oni strani meje in da bo ceoejSa.Jolle Lorbek: Zagotavljam Vtl:co. da, lahko naredimo Se boljse blago,kot ga vi dobite čez mejo in bo gotovo cenejse, saj bo dinar Senaprej p~al. Mi moramo imeti domace proizvajalce. In se to vampovem: v tujini ste kupovali tudi domače izdelke, pa tega nistevedeli. Menim tudi, da se to sodelovanje pozneje lahko razvije vsponzorstvo. Vsakega, ki me je prosil, sem mu dal, kolikor jebilo v moji moci. Ce bom mogoce kdaj ustanovil firmo, sem gotovozainteresiran, da bom na tak$nem plaketu, kot je tale z Jeglicemin Karam, ter bo 08lll.esto Pepi sport pisalo "Vrvna tehnika".Peter Pod.ornik: Uporabljali smo vaS 2imar na Jalung Kangu, imelsem ga a seboj tudi v El Capitanu in Cerro Torreju in vam povem,da je odlieen, nie slabei od Petzla.Rok KovaO: Vase zimarje ze dolgo uporabljamo pri visinskih delih.Jole Lorbek: Sam pa tega niti ne vem.Pravi. pa, da je nujno treba zaceti drugaee; plezanje postajamnozieni sport, njegov nadaljni razvoj pa nam narekuje, da moramotudi mi stvar zastaviti profesionalno.Peter Podgornik: Takoj zdajle se lahko zmanimo za vponke. Tolikople$aloev na kupu boste tezko ge kdaj nasli. Vrh vsega paplezaloi nataneno vemo, kaksne vponke potrebujemo.AR: Me veseli, da je ta okrogla miza napeljala tudi nasodelovanje. Pogovor naj zakljueimo, da se boste vinatancneje dogovorili glede iZdelovanja opreme. Vsem, kizbrali tukaj, ki ste govorili, posluSali, iskrena hvala.

Okroglo mizo je vodil in pripravil za objavo Matej Suro

uredni't~o AIPinl,tltnih rIZ.I.~o~ j. ni z~~nji

rlziirj.ni •• jl t ••• IJlta pr.trt,lo .~oJ finlntnipolo.h.j ln zarl,H f. znln.,. ...~.nJI 'Ir ••nlllh~olarj. na .".to"n•• triiitu in "•••• "etji~

tttaJnih razlit 40••••prejelo zatl.ai Iltr..,.04rafit". ALP'MJSfJtWIK ~AZ'Lf'OV.

v•• o.t.l. ,04r..no.tl ••i ~o.t. lahlo ,r.~rali ni.010tnica". ti .0 t. ~ ti.tll..

I[BLU@~Z~Z~Z;...===========IMilenko Aroej$ek-PrleNEKAJ O POPRAVKIH OCi1fE SMERI

Povod za to pisanje so mi clenki v Alpinistienih novioah v Delu(22. 2. Tomo Cesen: Sreeo Rehberger je prvi ponovil smer8rezraza; edino, kar preseneca, je njegov predlog za oceno;teaave naj bi bile le IX-; IX+!X-. 2g. 2. SreCo Rehberger: Novedimenzije na Crnem Kalu; Tadej Slabe: Brezraza - brezobraza).Ne zelim se spu$oati v polemiko, kdo ima prav in kdo ne, rad bile povedal svoje mnenje o spreminjanju ooen in o moralnih vidikihpri tem. Tetnje zni2evanja ooen ime pri nas 2e sivo brado. 2epred dvajsetimi leti se je govorilo: Ta 9mer je te~ja, pazi priUrosevih s_ereh. ki so vedno prenizko ocenjene pa tudi Juv&noveocene so ni21Je ...Ko sem prod pribli21no petnajstimi leti zaoel plezati, sem se zbojazni jo napotil v opevane in takrat strah vzbujajoce s.stice.napri~er v Zajedo Sit. Copa, Trikot. V v.aki 8~eri ee_ a8nekajkrat prijel tudi za klin. Kasneje se. te emeri ponovilpovsem prosto, njihova ocena pa se mi zdi najvee VI-o Direktnosmer v Stajerski Rinki sem ponovil na pogled (NP) in morampovedati, da je po lepoti plezanja to ena najlepsih smeri prinas. Ocena je po mojem VI-, eeprav v vodnieku za prosto ponovitev~i$e VI. Ampak nikoli .i ni prislo na _isel, da bi javnorazglaSa}, kako sem dober in kaj si mislim o tistih, ki so jidali oceno VI. Ocena je VI in naj tudi ostane!Sedanji eas se od nekdanjih bistveno razlikuje. Vsakdo poskuSapreplezati smer, ne da bi se prijel za klin. da bi bilo s templezanje "etieno" cisto. K.a.ktno je to "etiOno" cisto plezanje, Jestvar vsakega posameznike, saj se dogaja. de kdo pleza postarem, objavi pe prosto ponovitev.Se melo zgodovine. Pred vojno je 8ias Rebitsch v Wilder Keiserjupreplezal saer s preprosto oceno VI. Po pribli2no 30 letih sopreplezali Puapriss kot prvo VII. Po izjavi odlienih sportnihplezalcev Swaai Pra. Dershane (nekdanjege Lur8ije Rieserja) inGeorga Fernsebnerja je Pumpriss aaoji kalelj v primeri zRebitschevo smerjo, ki je za stopnjo te~ja. Torej VIII. Aapak ne,a.er i.a se vedno oceno VI. Drugi pri-er je Crnolaska v Veziei.ki jo je Francek Knez ocenil s V/IV-o Prav, za nekoga je ta smerIV, ze druaeca V do VI. Zgodilo pa se je, da je Jozek Zupan atelpod s.erjo in Zoranu Radeticu r~lagal: Poglej, tam je IV, tem V,malo Cez V, precnice VI- ...Zgodi se, da Se kdo zboji. da bi se mu smejeli in zato smerte2avnosti VI- oceni s V in se potem ponavljal ci eudijo, kak&naje ta petica. Spet drugi plezalec prepleza smer tezavnosti V.otopnje in ji de ooeno VI. Obe perspektivi sta nepecni. saj priobeh pride do osredotocenosti nase, kar je sioer pri alpinizmuprecej poudarjeno, a Se ne pomeni, da Olovek ne bi smel bitiposten do dru8ih. predvsem pa do samega sebe.Ker so pri nas teznje zni2evanja, manj pa zvisevanja ocen zav~ele

Ze prevelik obseg, predlagam sledece:Ostane naj ocena prvega plezalce, ki pe se lahko spremeni. eetrije ponavljalei (naveze) predlagajo enako spremembo ocene.Tako ne bo mogoce, de bi pripombe ponevljalcev k prvotni oceniiZBvenele zeljivo. Tak naein se namrec obraCa proti nji. samim,zeto priporOCam ko-isiji ~a alpinizem in porocevelcemalpinistienih novic, da t~nih pripomb ne upostevajo.

I KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Danilo TieOOOOVOR NA O!XJOYOR 8TI'YILKA 2 V AR. 27

I

V odgovoru so ne aial1a apu80ati na raven .aljivih lmrazov in sevtikati v zasebno livljeaje ali delo posageanikov, kot je počel

80Cdan Bi8ea.k velanku, namenejeoemu meni v AR 27,Bralcem AR bi rad navedel nekaj dejstev:- Po 29. elenu a!plnisticnega pravilnika je podrOčni zboralpinistov koordinacijsko talo, na katerem se AD in AS dolOčanega

podroeje dogovore se skupni nastop, oblikujejo staliSCa za zboroaOalnikov Qziroaa zbor alpinistov in prealedejo uspeSnostdelovanja (alpinistieni pravilnik, sprejet 17. 6. 1986).- Na zboru koro8ko-stajerakih alpinistov 80 bila obklikovanaataliftoa, objavljena v AR 27.- Sem alpinist s tega podrOčja in sem se udele!il teBa zbore.- Na zboru koro8ko-Otajerskih alpinistov eeo demokratienoobravnavali alpinistieno problematiko.- Kategorizaoija je urejena tako, da ne dobil nieesar napisanega,na osnovi eesar bi ugotovil morebitne napake in se lahkoprito:zil.- Rezultati kategorizaoije so objavljeni v Alpinistienih novicahv Delu, zate. pa dobijo spiske kategoriziranih se naeelniki AO inAS.- V alpini~tienem pravilniku ni doloeeno, kako, kdaj in kjedoloeajo in spreminjajo kriterije za kategorizaoijo.- Naredil sea pomoto z oceno ED na shemi 5ivlinga. zato pa smerni niO te~ja ali laaja. SplOSno oceno sem napisal na obraaecPrealed opravljenih tur za kategorizacijo.- Na osnovi elenka v Alpinlstienib novicah (Delo, april ali saj1987) smo Podkoaisiji za vrhunski alpinize. v priporoeene. pis.uposlali naert za Ande - Ruandoy.- Komisija za odprave v tuja gorstva je vedela za celjsko odpravov KarekoruD, kar je razvidno iz odgovora Toneta $karje v AR 27.- Bost jan Kekec je obvestil KOTG, da odhaja.o v 8ivling v Indiji.- Naeelnik PZVA Bogdan Biseak bo .araI vee sodelovati anaeelnikoa Ko.isije Ba alpinizea. Doaoniti 8e bosta morala, dabosta govorila o istih stevilkah razdeljenih sredstev za vrhunskialpinizea. Na zboru naOelnikov in KA 2. 32. 1988 je Brane 20rttrdil, da so vsa sredstva za vrhunski 'port pobrali Spartoiplezalci in sicer 330 starih milijonov din. Iz odgovora BogdanaBisOeka pa vidimo, da je bilo na voljo 220 starih milijonov dinin le tu je 3B milijonov za zimo v Centralnib Alpah. NoOem se itiin8pektorja, a ra~vidno je, da vlada na ravni KA velikeneurejenost glede sredstev.

PZVA prosim, naj konkretno odgovori, v Oem je pri kategorizaoijipredoo.t alpskega naeina pred himalajskim.Zastopam mnenje, da .orojo KA, podkomisije in njihovi naOelnikiGprejeaati in upoQtevati kritike in pripombe alpinistov inplezalcev. Z zmerjanjem ne bomo dosegli boljQlh odnosov medalpinisti, niti boljse organizacije alpiniz.a pri nas.

(.portne,a)

splo.nihsta~ •odseka)

I....:::::::==:.....:ZA=-=--=ALPIN=-=:..:.:IZE=M==-- I~IITBRIJI ZA lAZI' ~ALPI.IST~

tI_zh ~alpinist" lahko dobi tieti, ki polll« sploln.1h po,ojev(končana alpiniBtl~n. lola in pripravnllki st.t • preizkusiznanja, starost 18 let, ocena primernoati odseka) izpolni len.slodnjo pogoje:l. Opravi najmanj določeno 6tovi10 alpinietičnih tur v najmanjtreh .or.tvih, od katerih aora biti najaanj S viAjih od 500. innajmanj 5 z izstopo. nad 2000., kot sledi:.) 15 različnih letnih (kopnih) vzponev z alpiniste.;b) 15 različnih letnih (kopnih) vzponov • pripravniko.;o) 3 razliOne zi••ka vzpone in 2 Y zi••tih raz.erah, od tel. 1ladni (elap) - z alpini.to.; 5 različnih ziBskih vzponev (alizi••ke raz.ere) 8 pripravniko.; 1 turn! ••uk;dl 2 različna pristopa pozimi na Trh nad ZOOOm spripravniko.;e) po en bivak poleti in poziei z alpinistoa;t) po en bivak poleti in pozimi spripravnikoD;2. J. epoeoben ee.oetojne,a vodenja nav.ze vsaeri naj.anj IV(III) telavnostne stopnje.3. Raredi teoretični in praktični del izpita za alpinista.

~RITIRIJI ZA MAZIV (tPORTJI) PLIZALBC

Maziv (.portni) plazalec lahko dobi tisti. ki pole&po,ojev (končana plezalna lola, končan pripravnitkipreizkusoD znanj., starost 18 let, ocena pri.ernoetiizpolni .e naslednje po.oje:1. Opravi določeno .tevilo plezalnih vzponov: naj.anj 15različnih s (.portnl.) plozalcea .11 alpinisto. vsaj VII (VI)tečavnostne stopnje prosto in naj.anj 15 različnih spripravniko.vsaj VII (VI) te!avnostne stopnje prosto.2. Jo sposoben saaostojne,a vodenja naveze v se.ri najaanj VII(VI) te!avnostn••topnje.3. Karedi teoretični in praktični del izpita zaplezalca.

DIFIIICIJI IBIATlRIH POJKOV

Vzpon je opravljen ."0 v pri.eru. če je plezalec (naveza) prit.lna vrh, ali čez rob stene, ali na teren. telavnostjo otopnj. 1,ali do dru,•••eri, v kateri se lahko prejtnja nadaljuje. Vrh jedoselen, s pristopom na toOko najvilje nad.orske vil1ne; robstene je doselen, e••• doeete črto Irebona.Vilina smeri: upoItovajo se smeri. ki so pri oceni VIII-IX viaok.naj.anj 511, pri oceni VII-VIII ali več visoke najmanj lOD, prioceni VI-VII ali več visoko naj.anj 20a, in pri nllji ooenah odVI+ navzdol visoke najaanj 70•.lot zimski vzpon so Iteje vzpon. ki je narejon v času koledarskezi•• v steni. ki je obrnjena (na severni polobli) proti Z, SZ, S,SV in V z nad.orsko vilino iz.topa vsaj 1500m. Posebej .0doloeene smeri v J. JV in JZ stonah. ki imajo tudi zimske vzpone.Vzponi v J, JV in JZ stonah tor v stenah z izstopom pod 1500.nadaorake viline v easu koledarake zi•• Itoj••o kot vzpone vzi.skih raz••rah, onako kot tudi vzpone v Z. SZ, S. SV in Vstenah z izstopo. nad 1500. Y e.au od 28. 11. do 20. 12. in od21. 3. do 30. 4. Steno z posebnia statusom so določone po.obeJ.lot turni smuk se Iteje vsak epust s s.uč.i na no,ah z vrha ali,rsbena (razvodnic.), ki je viAji od 2000. in spust po s.eri.

90 (70)tock z

I-=====~ I801fdan BiseakKATIGORIZACIJA - lWtO NAPRIJ'?

Pred kratkia sem na sestanku podkomisije za vrbuD~ki alpinizem(PZVA) spro2il pobudo za nekaj globljih spre.emb kategorizacije.Pri tee mi je bila poglavitna misel. da sedanja pravila dajejoprednost kolteio! namesto kakovosti vzponov. S tem aislim nadejstvo, da je lalje priti do razreda z mnozico manj kvalitetnihvzponov kot pa z nekaj vrhunskimi. V easu, ko nekaj veljajo lezares zahtevni vzponi in njihovo stevilo pomeni vse sanj, naj bispre.embe skusale onemogOOiti -zbirateljstvoR in dati absolutnoprednost najzahtevnejsim vzponom, pa eeprav bo njihovo stevilobolj revno. Temelj taksne spremembe bi bil v povecanem stevilutook. ki jih mora imeti smer, da sploh pride v po.tev (oceno najbi kot pogoj ~ploh ukinili), zmanjsa pa naj se skupno 9tevilopotrebnih toek.Druga pomembna Gprememba, ki jo predlagam, Je v opustitvitockovnega sistema ~a sportno plezanje. Pri izraeunavanjih semopazil, da mi faktorska razmerja med najvi$jlmi ocenami delajoprevelike te~ave pri primerjavi teh smeri z l~zjimi. Poleg tegaveljavna kategorizacija upoQteva celo vrsto stvari, ki prisportnem plezanju ne igrajo nobene vloge (visina smeri, visinaizstopa, geografski polo2aj in dostop itd.). Zato predlagam, datu upoatevama le tisto, kar je po_embno - ooeno in .tevilo smeri,Tretja bistvena sprememba naj bi bila v zmanjaanju stevilavariant. Opa2am, da se ves cas ponavljajo le nekatere izmed njih,zato naj bi vse nepotrebne ukinili. Poleg tega pa je to potrebnotudi zaradi dosledne izvedbe tistega, o Cemer sem pisal v prvemodstavku. Ostale naj bi le ciste variante (klasična, ladno­zimska. sportno-plezalska, bimalajska in tek.cvalna). odpravilipa bi njibove kombinacije.To so poglavitne stvari in o teh smo se clani PZVA naeeInozedini li. O nekaterih drugih se tudi nismo; o njih bom govoril obkomentiranju novih pravil, ki jih v nadaljevanju predstavljam kotpredlog, o katerem bomo razpravljali vsi skupaj na razgovoru, kiga bo PZVA organizirala po izidu te stevilke AR. (Ce bodospremembe sprejete. bodo veljale v naslednji kategorizacijskisezoni od l. 10. 1966 dalje.) Berite Alpinietiene novice v Delu,kjer bo objavljen datu. in čas razgovora, in pridite.Predloa:Zaslu.ni sportnik postane, kdor:- dose~e 4600 (3400) toek z enim vzponom;- opravi vzpon z ocano X~ (X-).Mednarodni razred dose:l!:e, kdor:- doae~e najmanj 600 (600) tock z vzponi, ki imajo vsaj 130 (100)

took (poleti, kopni vzponi) in $e najmanj 600 (600, tock zvzponi, ki imajo vsaj 130 (100) toek (zima, led);

- opravi najmanj 3 vzpone z oceno X- (IX) ali vec (kopni vzponi);doseza najmanj 1600 {120ol tock z najmanj 4 vzponi, ki imajovsaj 160 (120) točk (:aima, led);dOse:l!:8 najmanj 3000 (22S0) tock z vzponi, ki imajo vsaj 1000(750) točk;

- done~e l. do 3. .esto na enem od UlAA tekmovanj v §portnem ple­zon ju.

Zve.ni razred doseze. kdor:- dose:aa najmanj SSO (400) tock z vzponi. ki iaajo vsaj

toek (poleti, kopni vzponi} in Se najmanj 500 (400)vzponi, ki imajo naj.anj 90 (70) tock (zima, led);- PQBoj je za kopne vzpone enak kot prvi, sledi pa si.-ki pogoj

plezaIiseih,za alpinista,devetica tak

I:]~~~IJA~=====I250 (lBO) toeki

- opravi najmanj 3 vzpone z oceno IX (VIII. kopni vzponi);d08e&e naj~j 1000 (750) toek z najmanj 4 vzponi, ki imajovsaj 120 (90) toekidose2e najmanj 2100 (1500) toek z vzponi, ki imajo najmanj 700(600) točk;

- dose~e l. mesto na dr2avnem prvenstvu v $portnem plezanju.Pri perspektivnem in republi~kem razredu se spremeni le Sportno­plezal.ka varianta in se za per8pektlvni ra.r~ alas1:- opravi najaanj 5 vzpooov z oceno VIII+ (VII+);za repUblllkl ra-red pa:- opravi naj~anj 5 vzponov z oceno VIII- (VII-).Komentara) k .asluenemu aportniku:Varianta, ki smo jo imeli doslej, je bila bolj n&grada zadolgoletno aktivnost. kot pa pokazatelj vrhunskosti. Zatopredlagamo, naj se jo ukine.4600 toek ima prvenstveni vzpon, ocenjen s V+, visok 3000 m. zizstopom ne 8500 m ali prvenstveni vzpon, ooenjen s VI, visok3000 m, izstop na 7000 m.Ocena X+ je sedaj najvigja. Ko se bo to spremenilo, bomospremenili POBoj.b) h kla. ioni varianti aa mednarodni in zv••ni ra. red:Kopni vzpon s 130 toekami je npr. pro~ta ponovitev Gognove smeriv Marmoladi, ledni vzpon s 130 toekami je npr. Supercouloir vMont Blanc du Taculu (tOCneje 138).Kopni vzpon z 90 toekami je npr. smer Cassin-Ratti v TorreTrieste, ledni pa npr. Messnerjeva v Les Droites (točneje 99l. vokviru te variante se clani PZVA v neCem nismo mogli zediniti. Poenem od mnenj naj bi se tu upo~tevale le smeri, vlAje od 100 m,najvisja oeena pa naj bi bila VII - VIII. Zakaj tako? Ni~jih

smeri naj ne bi upostevali zato, ker gre tu za kI.sienialpinizem, ki se odvija v gorah in ne v plezaliaeih. Po temmnenju klasicni alpinizem ni nekaksna ka.binacija vseh moanihnaeinov plezanja, aapak tiB~a zvrst alpiniZMa, ki se odvija vgorab. Ce je nekdo dober tudi kot sportni plezalec. naj se mu toovrednoti po .portno-plezalski varianti. DruBi razlog je v tem,da za plezalisea po novem ne bi vee veljal tockovDi sistem in~udi faktorjev za ocene IX in X ne bi bilo vec. Glede ocenjevanjapa velja, da bi se na te naein priblizali tiste.u ocenjevanju. kise v Alpah vse bolj uveljavlja in po katerem je najvisja ocenaABO+ (pogojno VII+). Seveda lestvica navzgor ne bi bila zaprta.Danes si najvi~jo oceno zaslu2i verjetno Riba v Marmoladi inmorda Ae k8tera. Ko bo splezana smer, ki bo tezja od Ribe, naj bise to seveda upo&tevalo. Poudariti velja, da ne ira za ocenemest, ampak celotne smeri.Po drugem mnenju bi morali upostevati tudi vzpone vOe bi bili zelo kvalitetni. Razlog je v tem. da jeki sioer najveO pleza v gorah, preplezana npr.dose2ek, da bi ia bilo treba upo~~evati.

c) k sportno-plezal.ki varianti za mednarodni in .vesni ramred:Visina V2pona ni ve2na. če le dosega spodnjo mejo. UpoStevajo setudi posamezni razte2aji iz daljSih smeri, ee bodo posebejnavedeni. V postav pridejo le vzponi. opravljeni z rdeco piko alina POiled (velja tudi za tiste posamezne raz~eaaje v dalj~ib

s.ereh). Vzponi, opravljeni na pogled, se upoatevajo. kot da bibili tezji (npr. vzpon z oceno VIII. splezen na pogled, Staje zaIX-}.Ker tu ne velja toekovni sistem, bo v~no vedeti. kolikodev.tk je vredna npr. ena desetka itd. Razmerje GO naslednja:

1-======:....-- 11 X = 1,5 X- = 2 IX-X = 3,5 IX+ =6 IX

1 IX = 1,25 IX- = 1.15 VIII-IX = 2,5 VIrI+ = 4 VIII

1 VII) = 1.2 VIII- = 1,5 VII-VIII = 2 VII+ = 3 VII = 5 VII-

O) k ledao-.l..kl Yarian~l •• .edn.rodni in IIv..ni r..red:Smer, ki ima 160 took, je npr. "alkerjev steber, 120 toek pa imanpr. Lagardov ozebnik v Lea Draites.dl ko biae.laJski vuianti I18d.ftarodnec.. in IIvelln.ea. rured.Smeri 80 lahko seveda tudi manj kot 3, zadostuje tudi ena, ee illla3000 toOk.1000 toOk ima smsr, ocenjena 8 VI, visoka 1600 m, izstop na 6500Il ali .mer, ooenjena 8 V, visoka 2000 m, izstop na 7600 m.el k tekmovalni varianti:Dogovoriti se moramo, kaj so UlAA tekmovanja.V komentar spada Oe to. naj bi uposteveli tudi povezovalne(veri.ne) vzpone. Doloeiti moramo, kaj je to povezovalni vzpon{O.sovna omejitev, pODit-ek itd. l in kdaj se uposteva. Grepredvsem za primere, ko vsak od vzponov, ki so opravljeni vokviru povezovalne ture, ne daeega zahtevanega stevila točk

(npr, 130 točk po klasicni varianti za mednarodni razred), vsivzponi skupaj pa 130 took prese.ajo. Ali bomo to povezovalnoturo upoSt-evali v vsakem primeru, ali pa dolooili doda.tneomejitve (npr. najmanj~e stevilo took za vsakega od vzponov).

o V E ANE~~DOTI

Pred trlj"petd.~!;etln\1 leti f>P. Je ,,"mrtne ponesreC::iJ belgijskil,rlllJ Alb..,.rt 1. <roj...,-, H17Sl. ki je blI tudi ve}ib alpini.st lilpogosti vodenr.<. (~ti li j ... 1 i~SI j<l.Kralj Albert f. !>El Je Izognil prolokoh.., "Jer je le mog~1. Ko Jebil na uradnem ebisl:L' v Pot ..damu, Je tal<oJ po c:eremOlllji misIlI,da ~i latd,o prlyoSČl /11 .. 10 ">vobode. ~el je na post~jo. si kupilvozno karlo in ~topll na vlak. Na njegovo začudenje poil !De JE'

z~čela na POStdJl zbir ...li velike množica ljudi. PrikoreklIla Je~eta voj;«kov in po peronu !.lO r""zprosf_rli rdečo preproqo. "Zal'>lJse p", ne odpelJemo?", je Ypra~",l ,"opotnika, ko je že minila uraodhoda. "Ali ne Vf~st~')", JE' dobll odgovor. "Belglj~kega kr",lJ;;o

cal<.amn· ".

Je odll,nil I<ra1J. "In ne moretr;"ml je to. ".

F"o nUkl plc;;",tlji II DOJc.ffiltlh je­pL_.n:ineL ln mu rekel: "Nar ii>VI10!!lot.bplgi jskelllu l,r.-\1 ju' "."Da, 1.[", so mi ŽP. vl~ckr,'1t ,.- ...1,1;''',!Si predst ..vl JAtI, k,;,ko l1"'p.-j jetno

ustavi 1 l,r .. l J'!< Aj bert ...nev9r.letno Je. 1:.1101'0 !ite

r. nekpodolmi

IKOroTone Sk~"j.

MIZ OEIELE PAKISTAN.

lep pOZdrav v~m Je po51.n.~ ~O mi nap15al1 na ,.azgleanlcoKarakoruma Igor MarkO, Matjai in Miha. 1.-0 je 190r pripi­sall"in hvala za vl~oko "redno 9oitr".ncijsko pislllo.~M.tJ.t paje kor.jtno :r.kljku(:ilr "s katerim sina si Obrisali rit!"Privatna odp,.."a Great Tr-ango TONe,. (voaja Igor Jamnikar,Ljubljana, te,. tlani Miha Pr.protnik, Ma,.ko lUki~ ln Mat ja:Ivnik) je zapro§ila KOTG za pomot. Neposredno denarja fantjeniso mogli dobiti, pae pa smo Jim dali Aotar., nekajopremo". ... ..d.ijske postaje, kupIli "rvi, pretlv'!ilft!l papr"skrbeli ugoden pr"voz, ke,. smo jih na"ia"zno prikljuC:iliprecej veeji odpravi na K 2. Utivali so niZko cedo kart.brezplaenih lo kg nad dovoljeno teto osebne prtljage incen~n kargo prevoz preseika opreme.K.rgD 50 poslali nekaj dni prej, yendar ~anjkljivo, saj soob odhodu 30. 4. na zagreb.ko letaliSt. pritovoril~ Ge 18~

kO, torej 4', 7~ kg na os.bo. Prevoznik bo pres.tnih ~1 kgzaratunal po 1441q din la vsak kg. Na letal1,eu so se kljubvz trajnim prO$nja~ agenta poslavljali tako oanljlvo dolgo,da je imelo l~talo Zagreb-Pariz izkljueno zaradi njih ~o

.inut zamude. kajti car~na je kljub zadnji minuti. ~o sokoneno prestop~li mejo, hot.la videti aparate. ki so jihvpisali' v Obrazce za vrnitev. CarIna je lahka stroga alivelikodu'na, no~e pa b~ti neumna.Ker mOra vsaka odprava v Pakistanu poloiiti kave ijo 4000 USDza morebitno helikoptrsko reGevanje, denarja pa imajO ptitnopremalo, smo jim dali 5 5WbOj priporo~ilno pismo za na~o

ambasado s pro$njo, naj jam~i zanje, dokler konec maja nepr~de odprava k 2 in deponira SVOJih 4000 USO, kar bi moralobiti dovolj. Ambasada pro$nji n~ ustregIa, nakar 50sorodniki zahlevano vsoto poslal~ v Pekislan. Ta denar blbil ~aren v vsakem primeru, ee bi nam uspelo odpravarjezavarovati za vse primere pri avstrijski zavarovalnici, kols-o naredili pri nekaj zadnjih Odpravah. Vendar so seprli'dp~s~ spreme-nill ln preprostega d~narskeqa poslovanjaprel<o Car transa J. konec. Zavarovan~ so torej le priTriglavu, I<ot je zatrdil loor pred odhodom.Zdaj i.a KOTG raeun za karl~o, ima tudi pre"ozni~o"o

"pra'anj •• komu naj paOlj.JO ra~un za presetek prtIJag.... lnima tudi ostro pritotbo poto"alne a;encLJe nad obnaGanj.~

alpinistov. Sorodnik~ imajO 5tro~k~ 1n .krbi, Jaz 5a~ papozdra"no razglednico ~"fi... eno Gola. ln kaj imajO na~i

Gtirje 1antje? O~itno foe V1>O prihodnost, 5aj bodo poobna~anju sodee - v Pa~~stanu naj bri zaprosili za aZIl.Obeudujem junake v~~in, upirajo pa •• mi pobalini, ki .esilnijo in pla.zijo po tI.n, kO ~O tu, iz.za prv~n planI< pa.zmerjajo 1n ka11i'jo o~lv. ObOje brez potrebe •••Pripis: To ni pr"a raZQlednlca te vrst~, pa tUdi odpra"a ne.Le da so tokrat st"ar~ ea.ovno. krajevno in v ljud.h z.loskoncenlriran. ~n je slika takoj jasna. Posledic. bOdOn.Jbrt "eej. birol.rac.j. s $ lr-..n 1 KOTG, nezaupljivostpre"ozn~ka, k~ nam Je verjel na besedo, natan~nost car~n. ~n

Co. kaj. In ku~ek zQodb o Mdiplomatih", "orotarjin",Msoc1allZatorjihM• "tr.parjihM in druoih balkanskih Ost.pih8endRrjih ra.t. ~n v•• bolj daj. ~ls1iti, k.k~Rn zanimivpodlistek b1 AA lahko obJavljali" suhih ta.ih.

I

IL::PAD=!AI.Sl'VO==--=-=- 1

Vlaste. KunaverSESTOP S PADALOM

Gre za letenje z jadralnim! padali.Ceprav je tovrstno letenje ~e precej razairjeno, se vedno slisimona startih pripombe: "Kako bo pa skooil, ko pa padalo Oe nizlo:!eno'?" in na cilju: "Iz katerega letala ste pa Slkoeili?" Novsport pa se nezadr~no razvija in si pridobiva vedno veoprivrzencev,Razvoj gre v glavnem v tri smeri:- LetenJe. ni. jih, travnatih vrhov, kjer ni posebnih ovir intez8.v. V tujini tako letenje omogocajo :!icnice, marsikje tuditistim, ki niso ravno navduseni bodei. Imajo pa zato presnetomalo vrhov, kot so Kriska gora, Kamniski vrh, Tolsti vrh indrugi, ki omogocajo zares u:!ivaSko letenje.- Tekmovalno letenje - z razvojem sporta in letalnih sposobnostipadal neprestano naraSea tudi ~tevilo vsakovrstnih tekmovanj;od va~kih tekem. ki 90 pr8~aprav bolj veselice, pa dosvetovnega prvenstva, ki je letos v Kossenu v Avstriji. Prvoslovensko prvenstvo je bilo oktobra lani na Kri~ki gori.- Alplni.tieno letenje - kot prijeten sestop ali pa dodatnidose3ek po vzponu.Tudi razvoj padal se prilagaje naoinu letenja.Pri prvih dveh vrstah letenja gre za letenje ne znanih terenih,kjer BO tudi vse krajevne mikrometeorolo~ke razmere v glavnemznane. Pri alpinistionem letenju pe je stvar melo drugaena. Tu jepilot povsem odvisen od svoje presoje glede izbire vzletisca inodloeitve, ali so vremenske razmere dobre.

iz,naltulci ~ri tit;h-- --~-7"_{-::j;--\~

Vle5ll11 rebro

itabillulor

SlIred~ji_. ~mtl

- Udn/,rrCl 1

'"

slltlH VIIi

Opr_Padalo, namenjeno alpinistienemu letenju, naj hitro in zanesljivovzleta. naj bo hitro in majhne povr9ine. da lazjo kljubujemočnejei. vetrovoa in vrtlnoenju (turbulenci). In tela - eim-.anjsa seveda!Ce vzaaemo padalo s seboj na plezalni vzpon. za letenje lahkouporabimo plezalni pas. Dodatni najlonski trak vpeljeao skozinemni in prsni del pasu. da se teza enakomerneje porazdeli.Padalo vedno pripenjamo z vponkami z matico. V nahrbtniku bopadalo zavzelo manj prostora, Oe ga spravimo v kompresijskovreeko (vreoka, ki ji lahko zmanjAamo prostornino. 9 tem dazategneao trakove. ki so priliti po njenem obodu). Ce imamopadalo, ki je n~enjeno prav letenju z lora. tudi teza ne boprevelika (3 do 4 kg). K temu v zadnjem Oasu dodajamo 90 rezervnopadalo, ki tehta 1,2 kg.

!torlVzletisoe je v visokih 'arah pogosto zelo kooljiva zadeva.Yeoinoma im~ na voljo zalo malo prostore. Kjer vzleticoe nidovolj dolgo in varno ae normalen vzlet, je mogoce poleteti leizje.c&a. Na takih mestih lahko vzleti.o le, ee je oelni veterdovolj maCan (10 do 15 km/h), da nam kupolo napihne in dvignebrez teka. Sele ko kupolo brez te~av lepo napeto dr2imo predseboj, lahko kolikor toliko varno vzletimo na kratkih gorskih&tartih.Poseben problem, ki se ga moramo v gorah zavedati, je turbulenca.Zrak se ob ovirah obnasa kot voda. Spomnimo se hudournika. Pravvsak kamenoek z.oti tok vode. Prav isto sa dOCaja z zrakom, le datega ns moremo videti. Vsak greben, vsaka doline, irapa, stolp,pomeni oviro araOnemu toku, na katero _aramo raounati zlasti vvetrovnem vremenu. Podobne pojave povzroei v eooOne. vrsmM!Uterlllieno gibanje arake. Na prisojnih skalnatih predelih nastopajo12redno moena dviganja zraka, ki tudi povzrOCajo vrtinoenje.Pri nas vzleti v Karavankah niso problelllationi, saj 80 vrhoviveOinoaa travnati in odprti proti dolini. V Julijskih inKamniSkih Alpah pa so vrhovi skalnati in je poleti teakovzletati, ker po skalah ne moremo teoi, pa tudi padalo hitropoSkodujemo na kamenju. P02illli so starti tudi v teb gorah lepi,

1-=.:A\D=.usrvo=~ 1le da nas velikokrat ovira MOčan severni veter.LotPri letenju v gorah je Se posebno valne, da prej na zemljevidupre,ledamo pot, ki jo nameravamo preleteti, V ,orah navadno peOni povsod primernih jas, kjer bi lahko pristali. Vedno upoDtevamodrsne raa.erje padale in vetrove. Kocan eelni veter drsnora.marje ~a6nj~a. ce hitroat nasprotnega vetra dose2e hitrostpadala (priblltno 30 km/h), padalo obstanej Oe jo premeze, pa grecelo vavretno. Zelo koristno je, da gremo tudi pri vzponu .iaomesta, kjer bomo pristajali. Tako si pristajalisee lahko dobroogledaao in taa pustimo trak ali vroOa, ki n.. kale smer vetra.Preoej zahrbtne znajo biti tudi nase ozke gorske doline (Tamar,Vrata itd.). Na majhnem prostoru S8 zraeni tokovi, ki pridejopreko 9tevilnih prevelov in po dolini, me.ajo kaj oudno. Takolahko v~letimo v konstantne. vetru, ko pa pridemo nila v dolino,nas 9prejae huda turbulenca, ki je sploh nis.a priOakovali.Za pristanek si je najbolje isbrati travnato jaso, saj prietankina .elisoih in skalnetih podih niso ravno najbolj prijetna r8C.Se nekaj na. ih vrhov, s katerih je aares lepo leteti: Grintovecprati Kokri, Stor~io v Preddvor ali Trstenik, Spik proti Krnioi,Stol, Begunj.eioa, Krn v Kobarid, Kogel, Mojstrovka, Jaloveo,Kotovo sodlo, Rjavina, Vi.evnik, Veliki Draski vrb, T08c, Tolstivrb, Zaplata, Ranin, Cuklja, Rombon in PrcivBo.Za aakljueek Se to - ~e pranekateri novopeoeni letalec zjadralnim padalom Je pristal na nezgodoi kliniki, Se preden jedobro zaeel leteti. Padala skrivajo nevarnost prav v svojienostavnosti. Veeina se osnov nauOi hitro. Skoraj vsak te prvidan uOenja vsaj malo leti. od tega pa do obeutka M 9aj te vseznl1&" in "tu se .i ne ItOre nio zgoditi M ni dllloo.Pravilno 80lenje in zadostna mera raz9odnosti sta pogoj za varnoletenje. Nesrece 80 skoraj vedno posledioa neznanja inpodcenjevanje vreaenskih razmer.Sicer pa je letenje s padali ma .arsikoga ure.nicitev zelje poletenju, lepi rekreaoiji in molnosti treninga - hoja navkreber znahrbtnikom in sestop brez okvare kalen. Krog ljudi, ki si svetlahko OQledujejo tudi s pticje perspektive, se je tako precejpoveOe.l.

ekcentrični

vponko.padcevmatico

I~O~PREMA~~ IJIDAJ o OUDI ZA S01.lI() PLBZAMJB

Zanke iz traku ali po.olnih vrvic in §a kajZelo pripravDe SO vnaprej pripravljene zanke traku z dvena vpon­k•••• Lahko &0 vnaprej izdelana - selite. ali pa si jih prlpravi­.0 pred plezanje•• Pri zankah iz triih trakov je vafno. da jetrak v vponki ati.njen. .alit ali stl.~en v ovojnico. Raven trakv vponk! pri auntovitib obre~.nitvah poči pri izredno ••jbnihsilah (obremenitev .amo v dveh točkah). Pred pričetko. plezanjauradi.o po vrati. ena vponk. prve zanke na glavno vrv, drugavponk. na pa., nato sledi druga zanka. Med plazanjem vpanj_mo vvarovalne el•••nte po vrstnem redu la vponk. s pa.u. Ob padcupredatavlja zanka dodatni dinamični ele.ent.Na eliki 1 je prikazana nevarna uporaba vponke z upognjeno zapo­ro. če z njo vpenja.o vrv direktno v klin. Pri uporabi zanke tansvarnost odpade, ker .s vponka prosto suče po vrvi.Slika 2 ponazarja nevarnost spenjanja plezalnega pasu zNosilnost v pračni smeri je prsmajhna za prestrezanje(izjema so posebne vponxe za spenjanje pasov - obroči zaKaillon Rapide).Slika 3 prikazuje pripravo zatičsv za varnej!o in laljo uporabo.Ha sliki t je prikazana pravilna in nepravilna uporaba zatičev.

Slika 5 prikazuje· pripravo· skale (odbit robi za varno uporabozatiča in uporabo dveh zatičev kot eno pritrdilče v vodoravniIpranji.Slika 6 - dva različna tipa ~etuljev in nepraviini,pololaj metulja.Slika 7 prikazuje kako izvlečemo metulj.Slika 8 prikazuje kako izvlečemo prijatelja (amigol in kako drsnozagozdo (_lider).Slika 9 prikazuje napačni pololaj .etulja.Slita 10 pravilna obremenitev klinov, ki jih nis.o mogli zabitido konca.Slika 11 tudi pololaj zvara obroča klina je valen - zvar ne s.ebiti zgoraj v klinu niti spodaj v vponki, ker je, kot najboljkritična točka obroča odporen samo na nateg.Spuičanje po vrviSlika 12 - zavora upognjena osmica, na prvi način vpeljana vrvnudi večje trenje (večji kot), kot na drugi način.

Slika lJ - apulčanje z os.ico z in brez varovanja z prusikov!avozIo•. Pri izvedbi vozla pod o••ico. kot na sliki, je zelo val­no, da ja vezava či. kraj la, kajti ~e nam potegne vozel v os.ico,j ••pul~anje ne.ogoče. l •• pa tak. izvedba prednost - lalj. pomi­kanje vozla po vrvi.Slika 14 - predhodnik Amerilxe zavore Raple rack, ki ga lahkopodaljiujemo v verigo. odvisno 04 debeline vrvi, te!. bremena intele vrvi pod nami. To je edina zavora, ki jo ~ed spu.tom lahkosproti prilagajamo teli vrvi pod nami (pri 100 in več .etrskihspu. tihI .Slika 15 - Vrvna kolesea ; vsa prikazana kolesca so dvoplatiična,

kritična je os. Pri rejevanjih moraao ob kol••ce vpeti vponko, kiob zlomu gredi prepreči padec.

GM

I~O::..=.P.::.:REMA=::.::....- I

8J...1

S1.;a

9J...3

I~O~P~REM~~A ISJ....4 8J..5

"

,",

"

, ", ., .\ 1

~

81..6

~-=====I81.8

9J....9

81_10

m,,-"" ,

S1.11

6...

,: •

" ,•

l~a~p~REM=A~ 1

tI•

81.12

5J...14

S~.13

51.:1.5

....

I~SPOSO~.~:=.:JEN=I .:::.INT::.=.::ERVJU:::..::~ IREINHOLD ~5SNERJ MpusTDLOVSCJNA llVLJENJA JE TVEGANJE 16RE. M

Pri c6emn~j~tih sem sanjalolivljenju, ki Q~ 2ivim danes.- Lahko r~ete. d~ ste sr~en ~Iovek?

Ne uporabljam be.ede srv~en. Kdo mi lahko r.~loii to besedo?Res sem daiiv.l trenutke sre~e. vendar ti tr.nutk~ 0150 bilinajpomembnej.i. Nasprotno! Svoj natin livljenj. sem nadaljevalzaradi problemov in obtutij, ki so bili tako motni, d. 50 sezdeli ve.5ih unifujofi. Ni tako pomembno biti sreten. kot jepomembno liv.ti polno.- lnt.rv)uviJti ReJnhoJda '*'ssnt<>,.ja nil ~i pos]u&.ti pripoved O5.,.111 "kratnih dos.~kov (napri._,. 'tirin.jstkrat 8000 _trDv),niti pogl.bJj."ja v riJZprave o ilJpiniz.u. To prav tako ne IN "e..ipreleteti ~zn•• bod~lh n.trtov .Ji ~ sezn.. knjig, ki jih jenapiSOlIl (22 v 16 letih). To fJO*t#ffli pogovor o igri .inpu.to1ov~ini. o odnosih in sporih,- o svobodi in sebi~n05ti~ o.tr.hu in sJ.vi. I1e5sner ~e tri Jlj!'t.a livi n<i griJdu ,Ju",a1 n.addojino Venost. '" pola-.a.Jini Ajta Adige.Se .a~ ne vem, zakaj sem 9i poiskal Qrad. Dal sem ga obnoviti.Vanj S~m po~tavil predmete tibetanskih beguncev. Te predmete samohranim. Ce bo Tibet neko~ imel mo2nost o~iviti svojo kulturo, jimmora biti vse to vrnjeno.- Tud.i gr.d Je del tvoJ.ih Mladostnih sanj?Ne, stoji pa na kraju, ki mi je v~e~ in ima pomembno zgodovino.Sa"j. pri 'osemnajstih pa so bile pustolov~tinil.

- Kaj je tisti notr.anji sunek. ki ~Io~k.a sili, d.a se odJ~i n.adolOlt.en n.a~in? Jeza in torej izziv <Ili pa IIfOrd. ljubeiten?Ljubezen je beseda, ki je ne uporabljam. Velika ve~ina

alpinistov, ki jih poznam, "ljubi goro", vendar le z besedami.Zato posku~.m z druQimi besedami pojasniti tisto, kar tutim.To Je ~elJa po pustolov~tini, za katero mislim, dii izhaja izteQa, da je tlovek tisotletja 2ivel na ~eji svojih mo~nosti

pnl'~iv.tja. To dana~nJemu tloveku ni vet potrebno. Zato mnOQimislijo, da je nelogitno vse, kar potnem, ker pat ni potrebno.Vendar je v nas ~. vedno nek nagon. Cutim ga kot teles"o potrebo,ki me sili v kraje, kjer je molnost prelivetja na skrajni meji.- Izziv toreJ7To ni niti izziv, nlti tekma, niti boj. Je le so~itje tloveka s~irno, divjo naravo. Je igra. To je mogote beseda, ki najboljjasno pove o tem, kar potnem. Ne tvegamo zato, da bi se Ubili,a~pak zato, da bi prv2iv~li. Torvj - igra.- KaJ Jfit po VOl"_ ."..,,,,.,Ju n.Jv«Ji striJh? Strah pred ~rtJo?

Ne. Oo2ivel s.m t. bliŽino smrti. Vendar v trenutku, ko umira~,

ni strahU. Strah Jv, ko si pred$tavlja~ vse, kar se lahko zgodi.Pred&n se odpravim na veliko pustolov~tino. vedno nekaj notipreb9dim, kvr •• v meni v dolot.nem trenutku nakopitijo vsete~.ve in napori, ki so pred mano. Vsi so na kupu in ne morem sejih lotiti. To je strah. ~o vse te trenutke nato drugega zadrugim pre2ivljam, v trenutku rvsnitne nevarnosti nikoli neobčutim strahu. Ker moram nekaj storiti, se moram znajti inreagirati. Pri dejanju pa je tlov&k zmeraj motan •- Ste ida} tvegali ~ivlj",.,je. da bi neka.u ~.g.Ji?

Da, nekajkrat. Saj je samoumevno, da pomaga~ nekomu v težavah.To pr.pri~anj. mi je zelo pomagalo na vseh mojih potovanjih. Vem,da mi bodo ljudje pomagali, kj&rkoli bom v tvt.vah. To je n.ravnizakon.- Gotovo v_ bodo. Vendar. _ va. n. Zdi. d.a j. t. obl.ilr.a~JOVIIIt.oJJ~bJa dan.. I. r~lr.a 1n Jo r • .".i~nost da".. zan.ilr..?

I~c;nn;;;mn~;urn-----I

•

t.

,. tist~mi,

takojt,nJi ..iNe samo o

saj popolna

Seveda ii. l~hko zgodi, da zarad1 doloeenih vzrokov tlovek naredinapako, vendar ~e~ pr.pri!.n, da ljudje ne ubijajo kar takoz.radl lepi;ega. Sebitn05t Je IIlOrda le po5ebn. oblik.•elovekoljubja. Ve-, da • .- sebienet, to ~•• biti in to tUdIpoveM. Kot pri alpinizmu. Vzrok za to. d. gr•• v gor., Je .ajeQoize.. Gr... ker _1 je t~ v~~. Vendar se• .olni, ki to tudipav... Ni ,..~. da so alplni5ti idealisti. Cetudl ~ee trpeti obte., ko se vzpenja. na goro, ee hote. utivatl na njene- vrhu inhoteli biti bolj"i od svoJ8oq.il sDiivda, je to z_,...j sebH:nost.Zeli. biti bolj~1 od drugega. TD je eloveeko in no,..~alno.

- ln 11:0 "a. 1. prin_l0 us".h in v_ Je ,,~?

Ja, v6et mi je. Vend.,.. bi od tega lotil osebni u~PRh. ki ~nj.

da si postaVi. cilj in ga doseteC. Iz osebn~. lahko izhaja jaVniuspeh, ki pa je n~kaJ povsem drugega, Pomeni ekonOMski U5peh inob(ut.k, da te jv drutba sprejela. V.akdo ~ra to v.aj d.lnoob(:utiti, .aj je v resnici zelo pomembno.- J. to ti5t~ patr."'. Iri na, s111, .diJ ~ivi.a , drugo osebo,dvoj.?Z.lo t.etko je tiveti s.m, eeprav smo v bist.vu VSl "posameznlki,'·Vendar nismo popolni. Manjka n.m polovi~a, tretjina, eetrtina , ••Pr.priean 5em, da v ten.ki it(:.1II tistl del, ki mi manjka. Mislim,d. je trdnost tivlJenJa v dvoje odvisna pr.v od tega, koliko jedruga oseba spo90bna prispevati fIlanjkajoei del. Dobiti idealnegapartnerja je skoraj n.m~ot•• Lahko se zgodi, da je nekaj easavse v redu, vendar ne za zmeraj, So!itje Je in ~ra bitiodlotitev, kot pravl Erich Fromm; odlOCitev je torej aktivnodejanje in le tako prinata pozitiven rezultat. Ce pa nekdoprevl.duJe nad drugim, Je t. vse izgubljeno. Oba morata iz dnev.v d.n vedno znova nek.j dodati, potem kO sta .e odlotila zaskupno tivlj.nje. Od ne~. dan. ljubezni ni.Ko na.tanejo veZi, kl one-a;OCajo, da bi dotivel eno od svojihpu.t.olov~tin, se po(:uti_ kot ptie s prirezani.i perutmi inpost.nvm neznosen, Zaradi poklica. kl ;a apr.vlja~, je livlj.njev dvoje tetko in kr.tkotrajno.- Kar torej pri~iJlrujet. od odnos~. je to, diJ v_ pusti svobodo.KiJj v_ ,-areni svobodiJ?Relativno lahka se osvobodi~ neke jeee. Mn~o tete pa se jeosvoboditj neke pripadnosti. Sam raj~i 2ivl~ v hiti, ki je mojain v njej po(::n_, kar hOt:em. Vendar nl najpo~e"'bnI!'Jt,e bitJsvoboden od netesa all nekOQa, ampa~ za nekaj. Prav zato so edinastvar, kl jo prodajaM, datumi in z~enki. kj s~cer pomenijoiZQublti .voboda. C. p~ t. moram prodaj~ti .vojo svobodo, jo dampo tim vi~ji ceni. Tg je moj~ ekgnomij~.

- K.Ir~no vrednost $_ 7:iJ vas dfN'l~r?

Z d.narjem lahka kupuj.m svobodo. Ustvarjalen sem lahkO le,imam tUdi materiain. molngsti za to.- V v5.h v~~ih odgovorih ste 7:.10 Jasni. Je lItOf]«e to vzrolltolilrih pol..ill?Seveda. Saj to je logieno. V~m, kaj mlslim, kaj hotem in to tUdipovem. Veeina ljudi pa .e z mano ne strinja.- AlJ pri t .. tudi _Jo u.livilt.?Re. so Mi v~et besedni "prepiri". Pogovarja"" se tUdiki ~. kritizirajo. V••e ~i je hiter pogovor Sodgovori. Rad se "prerekaM" v tivo na televiziji.alpiniz-u. To pa ne po~eni, da poZn.M vso resni~o,

,..esni~a ne obstaja.

I-=TRENING=.:..::;;.;.: ISTRBTCHIJG

Str.tehlo. nata,ovanje, kot zelo po•••bna prvina tranin,_va.ke.. vrhunska,. 8portnlka, ne bi •••1 aanjk.ti tudi pritrenln.u ple&aloa. ler pov.Onje .iblj!voet z,lobov in odstranjuje.1110no napetost, jo ta trenin, vsaj tako po•••ben kot vaje zamoč. Danova vadbe je podana v izo••triOnih napeto.tih .18io. Znapanjanj.. .11100 pripraviao za naslednje, napenjanje o Ol.ordos.I••o večji u6inak vajo in prepretiao polkodbo.Pred otr.tehlnloa o,rej.ao telo • kratki. tekom, pri O••er pa no••••0 uporabljati nobenih izrazitih .ibov. "ap.nj.ao 20-30 sekund(večja al1100 dlje, aanjl. kraji! O•• ), nato .1lioo za 1-2 ••ksprostiao in takoj nato napn.ao apet za 20-30 sekund in to z V80aOčjo, ve. 0.0 napenjanja. Pri tea na prekoraOiao .eje boleCine.Ce zacuti.o boleCino, vajo prekineaD, da ne polkoduje.o ailioa. Vea.u napanjanja .a osradotOčiao tudi na enako••rno dihanje,6eprav na. bo to delalo tet.ve. Tudi na sam nata' se .or••oosr.dotočiti in la ob6utiti (zavedeti .e katera milice nate.u­j e.o).Vaja stratohin,. delamo prad in po veak•• trenin.u, vztrajnostne.eli za moč. Priporočljiv je tudi zvečer pred spanje., če .e nepOčutiao dobro - in ••veda pred plezanje•.Rekoliko pri.erov stretehin._ ,lavnih ai.ičnih ekupin:- Zadnje raaens.e .iliee:

A. Rapetje .iliCavja: leket drtiao preko oprsje v ••eri •r ..i, potiskejt. z lektoD v te. polotaju proti odporurok_ 10-15 eek, .Očno naprej in na ven.

B. Ret., ailie: poti••ajte laket z veo silo z drugo rokoproti dru•••u ra.enu (10-15 sekund).

I- Hi.taje ~.dnj••• dala steena:

A. I.petj••llic: Pokleknlte na koleno in !zravnajt. dru.o no,o(naravnost), • pato proti tI••. Priti.kajt. z lat_enj_no no.o(20-30 ••k) proti t10a in priti.tejte rok... na njo. Obeutitanapet je v zadnje. dalu .11Iej •.

B. Mate, aliic: Pustite ,ornji del t.l••• na,ib.ti naprej in1••jte pri te. hrbet 01. bolj raven. Roke .0 lahko za hrbto•.Ob6utlta napetje na zadnji atrani ataena (20-30 ••k.).

"1110a zadnja,. dela ata,na:A.•apetj. .1110: PolO.pe stojite v sI.lo••ki dr~l brez opore

(20-30 .ek.).B. Mata. allio: Enako kot v predhodni toOki, lahko pa d.laeo

tudi v .edeč•• polo!aju.~ "111e8 notranje atrani ate,na:

A. Kapetj. aille: S.dit. na tla. ekrč.nimi koleni in priteenja­nlal no,..i. Vz••it••ed kolona 10'0 ali prokritajto Dodkolona podlakti. Priti.kejto s koleni 20-30 .ok. proti .ebi.

B. Sato, .llie: Prito.nito poto na ritno .ilioo. Poti.kejto zrokaDi kolena k tla•. Nagnite se nekoliko naproj in ostanItetako ZO-30 aek. Obeutl11 boste notranjo stran stelen.

- KIllo•••0:A. Mapetje .ilic: Naslonito e. % rok.. i v vilini prai na steno.

ono no,o za.aknit_ 60-70 CD. Priti.kajto na to no'o inupognito tolo rahlo naprejj s sprednji. delo. etapala tlaeftev tla (ZO-30 e.k.) .

•

no,o in čvrsto .epridr!lte z roko.

odporu roke (20-30

L..:ITRENIN==G-=-- !- Prsne Ill110e:

,lA., Rapotje .11110: Iz:pro!ito roke in jih 1I06no potisk.jta dru,o, proti dru.i (lahko ai pODaM.te z togo).

'~. Mat.. .1110: Z rok.. i Zli. telesoIl •• dr.Ute olifraje.Drele itd, ali pa naj va. partner potiska lakti k ••bi.

- ~otranja stran prodIakt ja:A. Rapetje lli.lOja: Pokleknite na pet., obrnite roke tako, da

bodo preti u•••rjenl nazaj, palci pa v bok. Potiskajto prat.20 ••kund naprej in navzdol proti tloll in poizkusite pri teadvi&niti telo z .oOjo prstov.

~. aateg ai.leja: Ostanite na kolenih. postovite roke rahlopred kolena IS prsti us••rjenimi nazaj in z razte.njeni.ipaloi vodite telo narahlo nazaj, dokler ne vznikne občutek

napeto.ti na notranji etrani prodlaktja (20 ••kund).~.KiliOj. 8prednje.a dela ate,en in bedra:A. Mapetje aillOja: Poetavlt. ee na eno

dr!ite. Upo,"ite dru,o no,o nazaj in joPrltiekejte • podkolenjem navzdol proti.ekund) .

~. Hate,njenje .ili6ja: Z naaprotno roko, ki za hrbtom vle6e petoproti ritni. ailicaD (20-30 .ekund); kolenc naj bo upoanjenov naravneIl kotu.

•

..le

I.....:TRENI==NG"--- 1

- Hilt08 na notranji strani (podlaktjo):A. Napet je miliOja: Potiak.jta prste 20 ••kund dru.ela proti

dru.oDu tako, da ee dlani ne dotikata.8. Hate. .iA!Oja: Potiakajte dlani proti .ebi in dvitnite

lakti tako, da bi bile roke pred prsai. Ob6utite te, nanotranji strani podlaktja in ostanite tako 20 .ekund.

- Zadnj••1810e pazduh in zadnje ailič8vje lopatic:A. Rapetj. alllc: Vlecite Z eno roko laket drule roke nazaj za

vrat in naj va.. bo zatilje;' pODOČ.B. Hat_, .ilio; PoDo!na roka, ki se je poprej. v proti s.eri

vratoD napenj.la, vleče .edaj roko kolikor je.0'000 k aebi (25 sekund).

- Stranske Dliice trupa:A. Rapetje D1810: Poetavite se z boko. k ateni, r.zkor~it. do

lirine ra.en. dvi.nite roko (ob zidu) čia vila in jo 15-Z0sekund z zunanje srani potiskajta ob steno.

B. Hate, milio: Upo,nito BO v pasu proti boku (von od zida)in drJito roko upo,njeno čoz 'lavo. ru,o roko opre te v bokin ostanite tako 10-15 .ekund. Pozor! Iz nategnjenja sesprostite po6asi. ne delajte nobenih zaklonov.

I.....::TRENING=.:..:::..;..:. I- Kl1ic8 notranje atrani ete,en:-'.' ••petje allle: Razkore.6ite, opri_it••e police ali stolov.(. J' W.poit. notranjo stran st.,en tako. da boate poti.kali no,e

, krepko druIO proti dru,! in navzdol, kot da bi hoteliz••ekati tla .ed no,..1 (20-30 ••k).

\_ . :::~~.~~.~::.:l:~:O:~r::..~::~O~:k~.~~O;~~e::~~)~a~:~~ lahko- --Prednje .Ul08 podkolanja.:

A. Mapetj. .1110: Upo,nite prate in stopalo z največjo ail0_1 proti odporu partnerja all te!k~u preda.tu (20-30 sek.).~. Mats, alllo: Pokleknit•• pet~.l pod ritje in s prati nOI

nazaj (20-30 ••k). Učinek ja ve~i. ee telo upo,ib.ao nazaj.- Hilleje hrbta:A. Map_tj. al.leja: Lezit. na hr~.t in ee pri_ite no,_ pod

koleni. Rit porivajte proti t19a. _ kolena proti odporu rok(20 ..k).

B. Mat.. alileja; Potl.kajt. kole~a kar najbli!je bradi (20-30••k). I

•. 0+40\:,,"

I...::U~GAN~K~A~ I

V.eno Neskonono Vesolje je moj naziv za Boga, Vladarja vesolja,ki je ustvaril Zesljo, zivljenje na Zemlji in vse vesolje,hvale.nost za ustvaritev in da mi daje mo2nost obstoja pomeni. dasea pobo~en. to je, da si prizadevam za bol jOe !ivljenje, z vsembitjem, ·pomeni v vsem zivljenju.Ta napis som napisal zato, da poka28m ljudem, da sem pobozen.

Odloeil . 15"8. pesnisko SOJIl se pisanje, darazpolozenje.

Triglav, Zahodna Triglavska planotanajljub8a mi gorska je lepota,Slovenj.ke AlpenajlJub•• mi je gorovje.Prisel se. v prelepi ,orski svet divjine.eudovito lepe gore moje domovine,kjer lepota gora .e prevzame,in sreea me objaae.ljubim Vas zelo.ljubim Vas ~Odomece gore - Slovenjske Alpe

pokazem svoje

YeCno Neskoneno Vesolje - hvalezen sem Ti z vsem bitjem,ustvarilo in mi dajes obstoj. Veeno Neskoneno VesoljeVas - Slovenjske Alpe - moja domovina.

da si me- ljubim

Za ceno litra vina. dragi bralci, prioakujemo od vas odgovor, kdoje zapisal gornje besede in kje ste jib prebrali. Naslov nakaterem vas eaka obljubljeni liter je;

Alpinistieni razglediDvor2uova 9

Ljubljana

•

I ALPINIZEM IEdo K020rogSMKRI V ZAHODNIH STBNAH STQLPOV PAINA

1. Normalni pristop na Severni stolp: V, Al. 400 m, 1 danT. Gobi in P. Persen 1956Smer je prava §ibka toeka vseh treh stolpov, zgornja ocena veljale za dve razte~aja, ostalo je precej laz je. Precej plez8na smer,saj ima Ze kakih devet ponovitev, med drugim tudi solo ponovitev(E. Orleandi 1966 - ALP 15, VER jul 87), lani pa so jo Italijaniponovili tudi pozimi.

2. Severni raz: VI, A3. 600 m, 1-2 dniD. Wiliems in C. Bonington 1963 (AAJ 1964, AJ nov 1963, MOU 5)Prvi pristop na Centralni stolp je bilo za tisti eas precejveliko dejanje, za to pa je zelo velika angleška ekipapotrebovala kar tri mesece! Prva dva meseca je bilo nestalnovreme, zato so pritrdili vrvi. Potem pa so prisli pod goro tudiItalijani (J. Aiazzi, A. Aste) in treba je bilo pohi teti. Kljubvsemu so pri~li Angle~i na vrh le 6 ur pred Italijani! Pravijo,da je bilo v tem tekmovanju za ta zares impozanten vrh tudiveliko neSportnih potez, kot je rezanje pritrjenih vrvi ipd.Tretji vzpon po tej smeri so opravili spet Italijani (Salvatera ssoplezalcem 1967), prvi poskus proste ponovitve dvojiceAmeričanov pa se je končal v jeseni 1967 !e kar v koei beznegatabora - po 14 dneh eakanja sta se naveličala in - odela...

tudi ~e prvo ~ensko

so jo prvic ponovili,ma

leto

3. Severni raz na Ju!ni stolp: V-VI, Al, 700 mJ. Aiazzi in A. Aste 1963 - le nekaj dni PO vzponu na Centralnistolp. Ju~ni stolp je sicer najvisji od treh, z vseh strani pa gaobdajajo zelo strme in kru~ljive stene - sibki toeki sta leseverni raz in zahodni greben.Tudi ta smer ima vsaj tri ponovitve,ponovitev (Nora Rigeti 1986), lanskopOlilimi.

4. Ju!noafriska: VI, A4, 1200 m, 19 dniScott, Fatti, Anderson 1974Bre~ dvoma velika in te!ka smer, ce pa jo postavimo v Cas, ko jebila preplezona, res lahko demo kapo dol!Prvič so poizkusili isti plezalci 3a dve leti prej. vendar jih jepo 14 dneh plezanja zavrnil krusljiv pas skale, ki se vleee nazahodni strani vseh treh stolpov nekje do visine 300 m. No, Oezdve leti so si fantje vzeli malo veC Casa (kot se spodobi zaPatagonijol) in dokonCali smer, ki je ena najbolj markantnih vPainu.Sest let p020eje so posku~ali smer ponoviti Cilenci s FranciskomMedine na Oelu. Po mesecu dni garanja GO v obupnem vremenudosegli najvisjo točko - nekaj sto metrov pod vrhom.

5. Via Magico est: VII, A3, 100 m, 7 dni (28R)M.Giarolli, E.Orleandi in E.Salvatera 31. 10. 1966(VER 10,ALP 1988)Tudi to je velikopote2na smer v zahodni steni, ki so jo Italijanipreplezali relativno hitro - iz skic in podatkov je mogocerazbrati, da so tri dni pritrjevali vrvi, potem pa venem naskokuv stirih dneh dokončali smer. Imeli pa so srečo 2 vremenom, sajso plezali v oktobru, ko je sicer bolj mraz in vec snega. zato paje nekoliko bolj stanovitno vreme (to pravilo pa ni veljalo tudileta 1987, saj se v tem easu ni nic preple2alo, kljub temu, da sonekatere odprave čakale tudi po vec mesecev).

IL..:ALP==IN.:.::IZ=E=M=--- IOmenim naj ge par re.nej~ih poskusov, med katere bi stel tudinasesa:

A. Aaari9ki-Juznoafriski v zahodni steni Juznega stolpa (1985)Smer vodi po zelo strmi, previsni in zelo slabo razclenjeni.krusljivi steni. Smer so epreqili prakticno do najvi~je tocke.kjer je enemu od njih padla skala na nogo. Tako so koncali dobrih100 • pod vrhom. Ce bi smer dokoneali. bi bila gotovo tehnienonajtetja v Painu (A.). PonesreCenca je prisel iskat vojaskihelikopter na plato pod steno. Cez previsno steno so ga lahkospustili zato. ker so imeli vso smer opremljeno 8 pritrjeni.ivrvmi. Zgodba je zelo dobro opisana v lanske. AAJ. Ta nas je tudipritegnila, da smo se zaceli zanimati za Paine in tudioresnicevati naS obisk v tej, za nas do sedaj neznani PantagoDskiskupini.

B. Poskus bratov Gallogos iz SpanijeTudi o tem poskusu so nam pripovedovali Spanci v Josemitih. Toate plezalca, ki plezata pr&dvsem velike cran itne stene. meddrugim sta preplezala tudi prvenstveno v El Capu. Zanju pa jeznaoilno, da sta zelo poOasna, kar ju je verjetno drago stalo tu,v Painu. V dveh meseoih sta preplezala le 300 m. Treba jepriznati. da sta se lotila zelo resnega problema - sladkegastebra v zahodni steni Centralnega stolpa.Ta zelo gladek in markanten steber je v začetku vabil tudi nas, asmo imeli za tako visoko in hkrati tako tezko smer premalo easa.Spanca sta pustila celotno opremo s transportnimi vrečami vred vsteni. Po zadnjem poizkusu so ji.a namreo zaledenele vrvi, takoda nista .egla niti po opremo.Tocno tak problem 8mo imeli na koncu v nasi smeri. Situacijo jeresil Mat jaz s svoji_ zimarjem CAMP, ki je narejen tudi za takerazmere. Tako je sem v najhuj&em metezu rasil (beri pometal) izstene vee kot 500 • vrvi in vso drugo opremo.

Kaj vee o Painu lahko preberete v Planinskem vestniku 4 1988).

'"O

najboljstolpa,

kjervisoko,550 .Il

C. Nas poskus v Severnem stolpu.Steber, ki smo se ca lotili kar VP1J8 po smeri. To jemarkantna linija in hkrati najteaji problem Severnegavodi pa na severni, Se neosvojeni vrh te gore.Pod goro smo bili en mesec, od tega je bilo 6 dni plazalnih,ostalo pa je bilo tovorjenje in čakanje na lepo vreme, ki ga jebilo v tem času res malo - sami smo le en dan plezali v spodobnemvremenu.Najvisje smo bili v zadnjem poskusu,drugie bivakirali v zelo hudem viharju.V tea jem spodnjem delu (tudi kru~ljivem) so teeave dosegale VI.,A4-. Prebili smo se ~e do zgornjege, lea jega dela, do vrha pa smoimeli Se kakih 200 m, od tega zadnjih 100 m ae precej la2j1h, karbi v koliekaj dobrem vremenu preplezali v 1-2 dneh. Tako smoimeli pravzaprav podobno smolo kot dve leti prej Amerieani vJuanelll stolpu,Plezali smo Matja2 Kavhekar, Ivan Rejc in Edo Kozoro,.

I~ }

,r1 'o'olcl>

ulc:c.

o'olcl>

Zo3.