GERMANSKI JAZIK

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

PROGRAMA ZA REFORMIRANO GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

NASTAVNA PROGRAMA PO

GERMANSKI JAZIK

VTOR STRANSKI JAZIK ZA IV GODINA

Skopje, 2003 godina

1

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: germanski jazik 1.2. Vid na sredno obrazovanie: gimnazisko 1.3. Godina na izu~uvawe: ~etvrta 1.4. Broj na ~asovi: nedelno: 2 ~asa godi{no: 72 ~asa 1.5. Status na nastavniot predmet: zadolìtelen 2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET 2.1. Op{ta cel Celta na nastavata po germanski jazik kako vtor stranski jazik e da go podigne op{toobrazovnoto i kulturnoto nivo na u~enikot, da ja pro{iri mo`nosta za komunicirawe vo sekojdnevniot kontekst i da ja razvie li~nosta i kreativnosta na u~enikot. Poa|aj}i od ovaa cel, na krajot na ~etvrta godina u~enikot koj uspe{no go zavr{il ovoj predmet }e bide osposoben: - da go koristi germanskiot jazik vo situacii od sekojdnevniot ìvot; - da gi razviva pozitivnite karakteristiki na li~nosta, neophodni za vklu~uvawe vo op{testvoto. Ovie op{ti celi na predmetot pridonesuvaat za ispolnuvawe na op{toobrazovnite sistem, osposobuvawe i celite za li~en razvoj.

2

2.2. Posebni celi So razvivaweto na pozitivnite karekteristiki na li~nosta, neophodni za vklu~uvawe vo op{testvoto i idnata profesija, u~enikot }e pridonese vo ispolnuvaweto na celite za li~en razvoj. Konkretniot pridones kon ovie posebna cel e: - u~enikot da se zdobie so odreden socio-lingvisti~ki fond na znaewa koj{to }e mu pomogne da vladee so razli~ni

komunikativni situacii; - da se zapoznae so kulturnite karakteristiki na Sojuzna Republika Germanija i drugite zemji i narodi od germanskoto

jazi~no podra~je {to }e go potpomogne sozdavaweto na me|ukulturna razmena i tolerancija, kako kriti~ka primena na znaewata;

- da bide podgotven, niz komunkacijata na germanski jazik, za permanentno u~ewe i li~en razvoj niz interakcija so podra~jata nadvor od Makedonija;

- da se podgotvi za ponatamo{noto obrazovanie vo instituciite na visokoto obrazovanie; - preku primenetata metodologija vo procesot na u~ewe na germanskiot jazik da razvie op{ti, li~ni ve{tini kako {to

se: re{avaweto problemi, sposobnosta za sorabotka, odgovornosta, prilagodlivosta i kreativnosta; - da se razvie vo li~nost so ramnomeren razvoj na kognitivnoto, psiho-motornoto i afektivnoto (emocionalnoto)

odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len na demokratsko op{testvo.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodrìnite, odnosno za postignuvawe na zacrtanite celi u~enikot treba da gi ima steknato ve{tinite i znaewata predvideni vo nastavnata programa za prvata godina, odnosno da moè da razbere globalno materija na germanski jazik so minimum nepoznata leksika i struktura; da poseduva mal fond na zborovi i gramati~ki elementi, no da moè da se iskaè i da bide razbran; da moè da pronajde odredena informacija ili odredeni jazi~ni elementi vo daden tekst, da moè da prenese pismena informacija so gre{ki {to ne pre~at vo razbiraweto.

3

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Oblasti i sodrìni Procesot na u~ewe na germanskiot jazik se deli na odredeni komponenti za koi podolu e dadena lista na konkretnite celi i na didakti~kite zabele{ki. Ovie komponenti se: Slu{awe, Zboruvawe, îtawe, Pi{uvawe, Komunikativni modeli, Gramatika, Vokabular i Kultura. Podelbata e korisna vo smisla na toa koi komponenti gi so~inuvaat krajnite jazi~ni ve{tini {to u~enikot treba da gi ima usovr{eno po zavr{uvaweto na vtorata godina. Me|utoa, vo obrazovniot proces ovie komponenti ne se obrabotuvaat oddelno ili po onoj redosled vo koj se pojavuvaat vo ovaa programa. Vo fakti~kata situacija vo koja se odviva u~eweto, nastavnikot }e gi integrira razli~nite komponenti so {to jazikot }e se u~i na funkcionalen na~in.

4.2. Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe Komponenta 1: SLU[AWE

Konkretni celi na komponentata Slu{awe se u~enikot:

- da bide podgotven, niz komunikacijata na germanskiot jazik, za permanentnoto u~ewe i razvoj niz interakcija so podra~jata nadvor od Makedonija; - da se podgotvi za ponatamo{noto obrazovanie vo instituciite na visokoto obrazovanie; - preku primenetata metodologija vo procesot na u~eweto na germanskiot jazik da razvie op{ti i li~ni ve{tini kako {to se: re{avaweto problemi, sposobnosta za sorabotka, odgovornosta, prilagodlivosta i kreativnosta; - da se razvie vo li~nost so ramnomeren razvoj na kognitivnoto, psiho-motornoto i afektivnoto (emocionalnoto) odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len na demokratsko op{testvo.

4

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki Korelacija me|u sodrìnite i

me|u predmetite Fonemi U~enikot sluhovo da gi

prepoznava i razlikuva bukvite od germanskata azbuka pri diktirawe

Celiot fonetski sistem so naglaska na onie fonemi {to ne bile dovolno usvoeni prethodnata godina.

Aktivnosti od tipot na ve`-bi so slu{awe audiosnimki ili izvorni govornici i di-ferencijacija na glasovi so podvlekuvawe grafemi, od-nosno zborovi vo minimalni parovi; identifikuvawe fonetski simboli soodvetni na glasovite itn.

So predznaewata od germanskiot i maj~iniot jazik.

Zborovi Da go identifikuva sluhovo primarniot akcent; ____________________ sluhovo da go identifikuva zna~eweto na zborot spored akcentot.

Bäcker'ei, Gärtner'ei

wiede'rholen

'übersetzen,

über'setzen

um'fahren ___________________________ 'hitergehen hinter'gehen 'wiederholen wieder'holen 'umfahren um'fahren

Ve`bi so slu{awe zborovi od audiosnimki ili od nastavnikot i podvlekuvawe slogovi; ve`bi so slu{awe na sloèni imenki od audio ili videosnimka i podvlekuvawe; ____________________________ slu{awe govor od audio ili videosnimki, od nastavnikot ili od izvorni govornici i ve`bi so pove}e~len izbor od dadeni definicii na zborovi, sinonimi, antonimi; dopolnuvawe re~enici itn.


5

Re~enici Da moè da identifikuva povrzani zborovi vo re~enica;

Ich habe große Angst. Wovor? Worauf wartest du? Auf den Bus.

Ve`bi so slu{awe re~enici od audiosnimki i identifikuvawe na intonacijata so dijagrami ili gestikulacii;


da moè da identifikuva konkretni informacii vo govorni situacii;

-Wolltet ihr heute nicht nach Berlin fliegen? -Ja, aber wir konnten keine Tickets mehr bekommen. -Tut mir leid, ihr Wagen ist noch nicht fertig. -Was? Der sollte doch schon gestern fertig sein.

slu{awe kusi tekstovi od audiosnimka ili prezentirani od nastavnikot i ve`bi so povrzuvawe/ podreduvawe sliki, to~ni/neto~ni iskazi.

da diferencira pra{awa, poraki, instrukcii, barawa, poplaki i drugo vo razli~ni govorni situacii od op{ta tematika.

-Ich suche ein Kostüm.

-Soll es für einen besonderen

Anlass sein?

-Ja, für eine Bewerbung.

-Welche Größe haben Sie? -38 oder 40. Das kommt darauf an.

Komponenta 2: ZBORUVAWE

Konkretnite celi na komponentata Zboruvawe se u~enikot: - da go usovr{i izgovorot na fonemite na germanskiot fonetski sistem, akcentot, ritamot, intonacijata; - da se osposobi usno da komunicira vo sekojdnevni situacii primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~ni elementi predvideni za ovaa godina; - da gi razviva sposobnostite za soodvetno usno reagirawe na ona {to go gleda, slu{a ili ~ita.

6

Sodrìna

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodrìnite i

me|u predmetite

Fonemi U~enikot da gi izgovara fonemite od germanskiot fonetski sitem;

Fonetski sistem so akcent na fonemite {to ne bile dobro sovladani prethodnata godina.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili izvorni govornici i povtoruvawe fonemi, zborovi, minimalni parovi, rimuvalki itn.


da go razlikuva izgovorot na odredeni karakteristii~n fonemi koi vlijaat na razbiraweto.

[y:] - ü Tür

[y:] - üh Frühling

[y:] - y Analyse

[ø] - ö Brötchen

[ø] - oh Söhne

[ø] - oe Goethe

Zborovi Da izgovara zborovi so pravilen akcent.

kommen

Stunde

Aussprache

Information

Osten

Ve`bi so reprodukcija i produkcija na zborovi


Re~enici Da reproducira i pro-ducira ednostavni iskazi zapazuvaj}i ja nagornata i nadolnata intonacija, ritam, svrzuvawe, ritmi~ka grupa;

Wann fahren Sie nach Bonn? �

Wofür interessieren Sie sich?�

Muss ich meine Schwester auch

mitnehmen?�

Hast du für heute nachmittag etwas

vor?�

Ve`bi so reprodukcija i produkcija na re~enici, glasno ~itawe dijalozi, dramatizacija;

So predznaewata od germanskiot i maj~iniot jazik i drugite predmeti.

da komunicira primenuvaj}i gi predvidenite

Hallo, ich heiße Moni, bin 17 Jahre alt,

und in dem vierten Internet-Kurs der

Zentarschule der Vereinten Staaten

ve`bi so reprodukcija na sloèni re~enici, pra{awa i odgovori, varijacii na

7

komunikativni modeli i jazi~ni elementi

Europas. Die Hausaufgaben rufe ich

jeden Tag im Internet ab.

dadeni dijalozi i kreirawe novi; igrawe po ulogi; intervjua, naracija po sliki, opi{uvawe.

Komponenta 3: ÎTAWE Konkretnite celi na komponentata îtawe se u~enikot: - da gi razviva sposobnostite za prepoznavawe na usno usvoeni zborovi vo nivnata grafi~ka forma; - da se osposobuva da gi razlikuva jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina vo podolgi i vo sloèni re~enici; - da gi razviva sposobnostite za identifikuvawe konkretni informacii vo podolgi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi; - da se osposobuva da ja razbira glavnata ideja vo podolgi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi; - da se osposobuva da ja razbira glavnata ideja vo podolgi tekstovi od op{ta tematika, sostaveni od poznati jazi~ni elementi.

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite Bukvi U~enikot da ~ita i

tolkuva skratenici na grupi zborovi;

EDV = Elektronische Datenverarbeitung u.U. = unter Umständen VZ = Vorzeitigkeit GZ = Gleichzeitigkeit NS = Nebensatz bzw. = beziehungsweise

Ve`bi so diktirawe na skratenici na grupa zborovi.

So predznaewata od germanskiot jazik.

Zborovi Da ja ~ita polnata forma na skratenite zborovi;

mm - Milimetar kg - Kilo Nr.-Nummer

Ve`bi so ~itawe na polnata forma na skrateni zborovi;

So predznaewata od germanskiot jazik i maj~iniot jazik.

8

da identifikuva sloèni imenki i da go objasni nivnoto zna~ewe;

das Fragezeichen = das Zeichen am Ende einer Frage der Schauspieler = ein Mann, der in einem Film- oder Theaterstück eine Rolle spielt.

ve`bi so povtoruvawe na frazi vo sloènite imenki i obratno; prevod od germanski na makedonski jazik i obratno;

pravilno da ~ita zborovi vo sloèni re~enici so pravilen akcent;

Wir 'brauchen ein 'Tonbangerät

und ein Mikro'phon.

'Inge bringt die 'Dias, wir

'bringen den Pro'jektor.

ve`bi so ~itawe zborovi spored akcentot, prevod od germanski na makedonski jazik i obratno;

Pravilno da gi ~ita i da go objasni zna~eweto na sinonimite i antonimite.

der Doktor - der Arzt die Stewardese- die Flugbegleiterin jemand - niemand hart-weich arm-reich krank-gesund

~itawe tekstovi i ve`bi so sinonimi i antonimi, dopolnuivawe re~enici itn.

Re~enici Da diskriminara jazi~ni elementi vo sloèni re~enici;

Vidovi zborovi i re~enici, delovi od re~enici.

Ve`bi so ~itawe re~enici (tivko i glasno) i podvlekuvawe zborovi i delovi od re~enici, popolnuvawe zborovi vo re~enici, dovr{uvawe re~enici, transformacii na re~enici;

So predznaewata od germanskiot jazik i maj~iniot jazik.

da identifikuva konkretni informacii vo tekstovi od konkretna tematika;

03.12.1967: Es war ohne Zweifel eines der wichtigsten Ereignisse in der Geschichte der Medizin:

ve`bi so ~itawe na izbrani tekstovi i popolnuvawe re~enici, to~ni/neto~ni re~enici, transfer na informacii so grafi~ki prikazi, idejni mapi itn.;

9

Es gelang dem Chirurgen Ch. Bernard einem Schwerkranken das Herz eines Verstorbenen einzupflanzen.

da identifikuva op{ti informacii vo tekstovi so konkretna tematika.

20.07.1969: Neil Amstrong betrat als erster Mensch den Mond. In seiner Aufregung kommentierte er: ,,Das ist ein kleiner Schritt für den Menschen, aber ein großer für die Menschheit."

ve`bi so ~itawe izbrani tekstovi i odgovarawe na pra{awa, rezimirawe na pro~itanata sodrìna.

Komponenta 4: PI[UVAWE

Konkretnite celi na komponentata Pi{uvawe se u~enikot: - da gi neguva sposobnostite za razbirawe na odnosot fonema/grafema; - da gi razviva sposobnostite za pi{uvawe kusi naso~eni sostavi vo koi }e iskaùva li~ni i drugi informacii i poraki primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~ni elementi predvideni za ovaa godina; - da gi razviva sposobnostite za pi{uvawe kusi naso~eni sostavi vo koi }e opi{uva ili raskaùva primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;

- da ja usovr{uva pravilnata primena na interpunkciskite znaci.

10

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodrìnite i me|u

predmetite

Bukvi U~enikot da ja primenuva grafijata na fonemite so poseben akcent na pokarakteristi~nite.

[a] Kanada, [i] bin, bitte [a:] da, Tag, ja [i:] wir, dir, mir [v] wo, Wort, zwei [s]essen, heißen [z] Reise, besuchen [ts] sitzen, Präposition, Ziel [ ∫ ] Schule, Sport, Stadt [ t∫] Deutsch

Aktivnosti od tipot na ve`bi so popolnuvawe ispu{teni bukvi vo zborovi.

Zborovi Da pi{uva poznati i novi zborovi od op{ta tematika.

die Raumfahrt der Science-Fiction-Film der Friedensvertrag

Ve`bi so podreduvawe bukvi vo zborovi, identifikuvawe zborovi vo sleana niza, diktat, krstozborki itn.

So predznaewata od germanskiot jazik.

Re~enici Da pi{uva slu{nati re~enici poedine~no i vo tekst so razbirawe na zna~eweto;

Das Haus, in dem früher der Schriftsteller lebte, und seine Bücher schrieb, ist heute ein Museum. Außerdem präsentieren hier die Autoren aus dem In- und Ausland ihre neue Bücher.

Ve`bi so pi{uvawe re~enici po diktat od audiosnimki ili od nastavnikot ili roden govornik, pi{uvawe re~enici so ispu{teni zborovi, dovr{uvawe re~enici, povrzuvawe delovi od prosti i loèni re~enici, odgovarawe na pra{awa, koregirawe gre{ki vo pi{ani re~enici;

11

da pi{uva re~enici so pravilen red na zborovi;

Die Nachfrage nach Neuwagen ist im letzten Jahr stark zurückgegangen. Im Letzten Jahr ist die Nachfrage nach Neuwagen stark zurückgegangen.

da popolnuva formulari i pi{uva kusi i podolgi naso~eni sostavi so li~ni informacii i poraki, primenuvaj}i soodvetni komunikativni modeli, jazi~ni elementi i interpunkciski znaci;

Sehr geehrte Damen und Herren, Ich habe Ihre Anzeige in der heutigen Zeitung gelesen. Meine Wünsche entsprechen Ihren Nachfragen. Ich bin 18 Jahre alt und habe schon die Abitur vor mir. Im Juli kann ich den Sprachkurs besuchen. Meine Bewerbung sende ich Inheh per E-Mail.

ve`bi so popolnuvawe formulari, popolnuvawe i dovr{uvawe re~enici, kompletirawe otvoreni dijalozi, pi{uvawe poraki, formalni i neformalni pisma itn.;

So predznaewata od germanskiot i maj~iniot jazik;

da pi{uva kusi deskriptivni i narativni sostavi na dadena op{ta tema primenuvaj}i soodvetni komunikativni modeli, jazi~ni elementi i interpunkciski znaci.

Dann kam der Fall der Mauer. Den hat der Kleinwagen miterlebt, aber nicht lange überlebt. Um die Wendezeit wurde der Trabi noch begeistert gefeiert. Aber bald kam das Aus.Das Auto war nicht Umweltfreundlich und verpestete die Luft.

ve`bi so dovr{uvawe tekst, povrzuvawe re~enici so svrznici, podreduvawe pasusi, pi{uvawe kusi sostavi po dadeni auditivni i /ili vizuelni informacii itn.

so predznaewata od germanskiot i maj~iniot jazik i drugite predmeti.

12

Komponenta 5: KOMUNIKATIVNI MODELI

Konkretni celi na komponentata Komunikativni modeli se: - u~enikot da se osposobi da komunicira vo sekojdnevni i ednostavni situacii primenuvaj}i komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina.

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


predmetite Barawe/davawe informacija za vreme-~as za vremenska sostojba za nasoka (pravec) za cena

U~enikot da moè da gi identifikuva i primenuva komunikativni-te modeli predvideni za ovaa godina.

Wann kommt er? In zehn Minuten. Seit wann ist er da? Seit einer Woche. Gestern war bewölkt. Es hat am Nachmittag viel geregnet. Morgen wird es villeicht besser sein. Gehen wir hin. Woher kommen Sie? Aus der USA. Was kostet das Buch? Es ist sehr preisgünstig.

Gibt es dafür eine Ermäßigung?

So predznaewa od germanskiot i maj~iniot jazik i drugite predmeti.

Barawe/davawe mislewe za nekogo i ne{to

Sie ist blond, mit blauen Augen, 1,68 groß, und hat eine gute Figur. Sie ist sehr intelegent, fleißig und hilfsbereit.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so soodvetni komunikativni modeli za dadena situacija na relacija u~enik - u~enik, u~enik - vozrasen, vozrasen - vozrasen, so dramatizacija na dijalozi, supstitucija, varijacii na ve}e obraboteni dijalozi, otvoreni dijalozi, igrawe po ulogi simulacii itn. so ili bez koristewe audiovizuelni sredstva.

13

Izrazuvawe sovet

Da dava sovet. Ziehe dich die Jacke an, sonst erkältest du dich!

Izrazuvawe èlba

Da izrazuva èlba.

Wenn ich Geld hätte, würde ich mir ein neues Auto kaufen.

Izrazuvawe àlewe

Da iskaè àlewe po odredena rabota.

Entschuldigen Sie bitte, aber ich kann Ihnen nicht helfen. Es tut mir leid, dass Sie sich verspätet haben,

Izrazuvawe sigurnost

Da iskaè sigurnost vo odnos na odredena rabota.

Ich bin sicher, dass er auch zu uns kommt.

Verojatnost

Da iskaùva verojatnost.

Wahrscheinlich wird es möglich sein eine Reise durch Makedonien zu machen.

Mo`nost/ nemo`nost

Da izrazi mo`nost i nemo`nost po odredena rabota.

Es ist nicht möglich immer alles zu wissen. Er könnte auch dabei sein. Er konnte dir nicht helfen.

Komponenta 6: GRAMATIKA Konkretni celi na komponentata Gramatika se: - u~enikot da gi razbira jazi~nite elemnti na germanskiot jazik predvideni za ovaa godina i pravilno da gi primenuva

vo najrazli~ni komunikativni situacii.

14

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite - Bezli~no es

Da opredeli vo koi situacii se primenuva bezli~noto es i kakvo zna~ewe ima .

Es regnet/schneit, donnert,blitzt Es stimmt /nicht Es passt/nicht Heute geht es nicht. Es macht uns große Freude

Zamenki - li~ni zamenki (nominativ, dativ, akuzativ) - prisvojni zamenki

Da gi identifikuva i upotrebuva li~nite zamenki; da gi razlikuva i primenuva prisvojnite zamenki.

Ich rufe Sie morgen wieder an, da kann ich Ihnen den genauen Termin geben. Unsere Firma hat ein neues Erzeugnis. In unserer Schule findet ein Wettbewerb statt.


Pridavki - upotrebeni kako imenki deklinacija na stepenuvani pridavmki

Da gi identifikuva, obrazuva i koristi pridavki, da identifikuva i primenuva stepenuvani pridavki.

Es gab etwas Besonderes. Sie mag nichts Süßes. der verletzte Mann / der Verletzte Er ist das älteste Kind in der Familie. Mit dem schnellsten Zug sind wir nach Berlin gefahren.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so pove}e~len izbor, povrzuvawe zborovi ili delovi od re~enici, podreduvawe zborovi vo re~enici, supstitucii vo re~enici, popolnuvawe i dopolnuvawe re~enici, kombinirawe i transformacii na zborovi i re~enici.

15

Partikuli: - modalni - dijalo{ki

da moè da gi upotrebuva partikulite i pravilno da gi primenuva vo re~enicata.

doch, schon, nur, eben, eigentlich, also, nun, wohl, vielleicht,einfach Frag nur! Komm mal her! Er hat eben kein Glück. Du hast vielleicht Nerven! Du bist wohl müde, was? Ach was; toll; spitze, super, klasse; na ja; toi, toi, toi Psst! Bitte Ruhe! Aha, ich habe verstanden. Toll! Ich bin begeistert.

16

Glagoli i vremiwa minato vreme-preteritum (slabi, jaki i modalni glagoli) minato vreme - Pluskvamper-fekt konjuktiv pre-teritum od po-mo{nite glagoli haben, sein i werden razli~ni formi na negacija -Razli~ni formi na pra{awa

da identifikuva, i primenuva preteritum kaj slabite, jakite i modalnite glagoli, da identifikuva, i primenuva pluskvamperfekt; da go prepoznava, formira i primenuvakonjuktiv preteritum od pomo{nite glagoli; da gi razlikuva i upotrebuva razli~nite formi na negacijata; da producira razli~ni formi na pra{awa.

Er lernte immer fleißig. Sie wollte nicht mitmachen. Wir gingen durch die Stadt spazieren. Er dachte, dass wir heute nicht in die Schule gehen müssen. Er war gestern nicht in der Schule gewesen. Ihr hattet gestern Deutsch gehabt. Ich hätte gern noch einen Kaffee.. Es wäre besser, wenn du mitkommst. Würden Sie mir bitte mir sagen, wann der Zug ankommt? Er konnte kaum glauben, dass sie das geschafft hat.. Er isst nichts. Er kommt niemals. Was für einen Mantel hat er gekauft? Welche Bluse passt ihr am besten ? Wie lange bleibst du hier?

17

Prilozi (za mesto, vreme i na~in)

Da gi prepoznava, razlikuva i upotrebuva prilozite.

hier, da dort, drinnen, draußen, überall; hierhin, dorthin, überallhin nirgendwohin; damals, früher, neulich, vorhin, eben, gerade; gern, lieber, leider, ebenso, genauso, umsonst;

Re~enici - sloèni re~enici

Da identifikuva i razlikuva sloèni re~enici (zavisni/nezavisni) spored nivnite svrznici.

Der Weg ist zwar schön, aber weit. Er ist nicht nur dumm, sondern auch faul. Das Haus ist sowohl schön als auch praktisch. Peter will die Meisterprüfung machen, damit er selbst Lehrlinge ausbilden kann. Falls er die Prüfung nicht schafft, muss er das Jahr wiederholen.

Komponenta 7: VOKABULAR Konkretni celi na komponentata Vokabular se u~enikot: - da go zbogatuva svojot vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoeni zborovi i novi zborovi i izrazi za aktivna primena vo komunikacijata; - da gi neguva sposobnostite za sluèwe so dvojazi~en re~nik.

18

Temi

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


predmeti

Patuvawe

Opisi na èlezni~ka stanica, avtobuska stanica aerodrom; razgovori vo voz, avtobus ili avion.

Istoriski nastani

Pova`ni nastani na 20-tiot vek.

Sovremeni komunikacii

Telefonirawe, kompjuteri, pe~at, pisma (formalni, neformalni).

Semejstvo

Vseluvawe vo i ureduvawe na nov stan, promena na sredinata na ìveewe.

@elbi i mo`nosti za nivno ostvaruvawe

U~enikot da go pro{iruva svojot vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoenite zborovi i novi zborovi i izrazi za aktivna primena vo komunikacija; - da gi neguva sposobnostite za sluèwe so dvojazi~en re~nik.

U~tiva molba, predlozi, èlbi, li~ni vpe~atoci, razgovori za idni planovi za zanimawa ili li~ni planovi.

Aktivnosti so slu{awe i gledawe izbrani audio, odnosno videosnimki, ~itawe tekstovi i supstitucija, podvlekuvawe, transformacija, ilustrirawe zborovi, popolnuvawe zborovi vo re~enici, povrzuvawe sliki i zborovi, odgovarawe na pra{awa, igrawe po ulogi, igri i zagatki; prou~uvawe knigi, napisi, bro{uri, prira~nici itn.

So predznaewata od germanskiot jazik i drugite predmeti.

Humor i sekojdnevie

Zabavi, praznici, anegdoti za poznati li~nosti, vicevi za konkretni temi, aprilski i drugi {egi.

Sport Reportaì i zapisi za sportski nastani (olimpijadi, dràvni prvenstva, sportski natprevari na nivo na u~ili{ta).

19

Zdravje Edukacija za preventiva od bolesti, poseta na lekar, aktivnosti vo slobodno vreme za za~uvuvawe na zdravjeto, soveti.

Komponenta 8: KULTURA Konkretni celi na komponentata Kultura se: - u~enikot da se zdobie so znaewe i razbirawe za nekoi sociokulturni karakteristiki na Germanija preku sodrìnite od vokabularot i komunikativnite modeli predvideni za ovaa godina, zaradi gradewe pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i na drugite kulturi za podobro me|usebno razbirawe i sorabotka. Temi KULTURA

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite Pova`ni istoriski nastani

Istoriski nastani od sovremeniot ìvot vo zemjite od germanskoto jazi~no podra~je i sporedbeno so nastani vo na{ata zemja.

Ekonomski i ekolo{ki pra{awa

U~enikot da se zdobie so znaewa i razbirawe za nekoi socio-kulturni karakteristiki na Germanija i drugite zemji i narodi od germanskoto jazi~no podra~je preku sodrìnite od vokabularot i komunikativnite modeli, zaradi gradewe pozitiven

Vidovi na dejnosti, za~uvuvawe na ìvotnata sredina i grià za na ìvotnata sredina, ekolo`ki dru{tva i nivnata aktivnost.

Aktivnosti so slu{awe i gledawe izbrani audio, odnosno videosnimki, ~itawe tekstovi i povrzuvawe na sliki so zborovi, odgovarawe na pra{awa; mikroproekti, igrawe po ulogi, igri i zagatki itn.

So predznaewata od germanski i od prviot stranski jazik i drugite predmeti.

20

@ivototot na lu|eto, na~in na ìveewe, èlbite za menuvawe na sredina, interes za drugi zemji i aktivnosti vo slobodno vreme

- Odnesuvawe vo op{testvoto; - specijaliteti vo kujnata na odredeni zemji; - organizacija za godi{ni odmori /raspust(zima/leto); - odnosi vo semjstvoto; - praznici; - proslavi; - zabavi; - ìvotot vo u~ili{teto nekoga{ i sega.

Mediumi - Vesnici; - spisanija; - TV i radioprogrami; - Internet i vebsajtovi.

Telefonirawe - Modeli na formalno i neformalno komunicirawe po telefon.

Komunicirawe

stav kon pridonesot na sopstvenata i na drugite kulturi za podobra me|usebno razbirawe i sorabotka.

- Modeli na formalno i neformalno komunicirawe; - formi na neformalni pisma; - elektronska po{ta; - ispra}awe na poraki po faks; - natpisi; - upatstva preku ilustracii.

21

4.2 Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Osnovni nastavni metodi Osnovni metodi {to moàt da se koristat vo nastavata po germanski jazik se metodite {to se zaedni~ki za pove}eto predmeti, a toa se: demonstracii, diskusii, re{avawe problemi, samostojna rabota na u~enikot na proekti, u~ewe preku sopstveno otkrivawe i drugi metodi {to }e pridonesat za razvojot na u~eweto. Site tie treba da se primenuvaat vo ramkite na komunikativniot priod, koj pretstavuva temel na sovremenata nastava po stranski jazik, {to ne zna~i deka vo procesot na u~ewe ne moàt da najdat mesto i drugi metodi: prirodnata (koja e dizajnirana da razviva osnovni komunikativni ve{tini), strukturalnata (spored koja gramati~kite strukturi se u~at spored odreden redosled) ili audiolingvalnata (so koja jazikot se u~i preku formirawe naviki), sugestopedija (so koja se podobruva u~eweto na jazikot, obezbeduvaj}i najpovolni uslovi za rabota koja gi relaksira u~enicite na ~asot, na pr. rasporedot na klupite, tivka muzika itn.).

Aktivnosti na u~enikot Zavisno od primenetite metodi vo procesot na u~eweto, aktivnostite na u~enikot se sveduvaat na: slu{awe, pribeleùvawe, povtoruvawe, ve`bawe, ~itawe, pi{uvawe, otkrivawe odnosi i zakonitosti, samostojno u~ewe, proveruvawe, primenuvawe rabota vo dvojki i grupi (simulacii, igri po ulogi, komunikativni igri), izrabotuvawe doma{ni zada~i, postavuvawe i odgovarawe na pra{awa, diskutirawe, opi{uvawe, raskaùvawe, preveduvawe, sé so cel da se pottiknuva kreativnosta na u~enikot.

Aktivnosti na nastavnikot Aktivnostite na nastavnikot se sostojat, glavno, od: objasnuvawe, pi{uvawe na tabla, davawe na upatstva, diskutirawe, demonstrirawe, postavuvawe i odgovarawe na pra{awa, ~itawe, zboruvawe, ocenuvawe zada~i, organizirawe rabota vo dvojki i grupi, pravewe zabele{ki, motivirawe, inovirawe itn.

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Nastavata po predmetot }e se organizira i realizira preku obrazovnata nastava na klasi~ni i specijalizirani u~ilnici. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo nedelen raspored na ~asovi.

22

4.4. Nastavni sredstva i pomagala Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. 4.4.1. Za sodrìnite na predmetot germanski jazik se sugeriraat slednive nastavni sredstva i pomagala: grafoskop, kasetofon, TV/video, a po mo`nost i multimediski pristap. 4.4.2. Knigi i drug materijal za u~enicite Za ovoj kurs po germanski jazik za u~enicite se prepora~uvaat knigi i materijali: 1. U~ebnik po germanski jazik za treta godina po~eten kurs. 2. Komplet dvojazi~ni re~nici za paralelkata (Makedonsko- germanski i Germansko-makedonski). 3. Primeroci na re~nik so sinonimi 4. Primeroci na re~nik so sliki Kompleti za paralelkata od izbrani u~ebni~ki sistemi koi vklu~uvaat gramati~ki ve`bi ili sli~ni sistemi od drugi izdava~ki ku}i. Zbirka od avtenti~en materijal na germanski jazik: op{t materijal: - vesnici; - stranski spisanija na germanski jazik; - spisanija za mladi; - bro{uri. Dokolku postoi oprema na raspolagawe toga{, isto taka, i audiovizuelen materijal na op{ti temi i temi od strukata. 4.4.3. Knigi i materijali za nastavnikot Za nastavnikot se prepora~uvaat slednive knigi i materijali: 1. Primeroci od gorenavedenite knigi/materijali za li~na upotreba. 2. Pretplata preku u~ili{teto na relevantni internacionalni spisanija/vesnici. 3. Primeroci od katalozi na materijali za u~ewe na germanski jazik i/ili sli~ni katalozi od drugi izdava~ki ku}i). 4. Pristap na Internet vo zaedni~ka rabotna prostorija na nastavnicite. 5. Pristap do fotokopir i drug vid aparati za pe~atewe.

23

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE Uvidot vo napredokot na znaewata i sposobnostite na u~enicite da bide planiran, sistematski i permanenten i da se ostvaruva vo sorabotka so site u~enici vo vospitno-obrazovniot proces. Proverkata na znaewata i sposobnostite na u~enicite da se realizira preku voobi~aenite instrumenti za taa cel: aktivnosti za usmena proverka (dijalozi po dadena situacija, dramatizacija itn) testovi i pismeni raboti za pismena proverka

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po germanski jazik treba da poseduva li~ni, profesionalni i pedago{ki kvaliteti: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da go poznava maj~iniot jazik, da nema govorna maana, da e komunikativen i otvoren za sorabotka, da ima pozitiven stav, entuzijazam i imaginativnost, da e soodvetno profesionalno obrazovan, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota i da napreduva vo nea da e dobar organizator, da e kreativen i sposoben za inovacii vo obrazovnata tehnologija, motivirawe na u~enicite i sl. 6.2. Standard za nastaven kadar Zavr{eni studii po germanski jazik i literatura (nastavna nasoka). VII/1stepen Zavr{eni studii po germanski jazik i literatura (preveduva~ka nasoka so dokfalifikacija za nastavnata ). VII/1 stepen.

24

6.3. Standard za prostor

Za srednite stru~ni u~ili{ta op{to, za nastavata po germanski jazik se prepora~uva specijalizirana u~ilnica- kabinet so slednava infrastruktura;

- voobi~aen inventar: klupi, stol~iwa, tabla; - grafoskop;

- mesto za bezbedno ~uvawe na kompletite za paralelkata i prepora~anite materijali (polici ili koli~ka); - kasetofon i video/TV; - pristap na Internet.

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA 7.1. Datum na izrabotka: noemvri 2003 godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa: - Zlata Markovska, sovetnik, Biro za razvj na obrazovanieto -Skopje, rakovoditel - Marina Ni{liska,lektor, Filolo{ki fakultet, Katedra za germanski jazik - Skopje - Spaska Slabeva, profesor po germanski jazik, OU “J. H. Pestaloci" Skopje - Melahat [abani, profesor po germanski jazik, gimnazija ,,Zef Qu{ Marku", Skopje

8. POÊTOK NA PRIMENATA NA NASTAVNATA PROGRAMA Datum na zapo~nuvawe: 01.09.2004 godina

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po germanski jazik ja odobri (donese): _________________________________________________________ ___________________________________________________ so re{enie br. __________________ od _____________________ godina.

Documents

GERMANSKI JAZIK