Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Priloga 5: Naslov na platnicah
UNIVERZA V M ARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Številka: ____________________
Datum: _____________________
SKLEP O DIPLOMSKEM DELU
___________________, absolvent univerzitetnega (visokega strokovnega) študija
______________________________, izpolnjuje pogoje, zato se mu dovoljuje izdelati diplomsko delo. Tema diplomskega dela je s področja Katedre (inštituta) __________________, pri
predmetu ___________________________________________________. Mentor: _______________________
Somentor: _____________________ Naslov diplomskega dela: __________________________________________
Vsebina diplomskega dela: ________________________________________ _______________________________________________________________ Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega
dela« in ga oddati v štirih izvodih do ________________________ v referatu za študentske zadeve.
Predstojnik Katedre (Inštituta): ________________________
Mentor:
________________________
Dekan: ____________________
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
DIPLOMSKO DELO
Mojca Kovačič
Maribor, 2009
Priloga 6 Naslovna stran
UNIVERZA V M ARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Številka: ____________________
Datum: _____________________
SKLEP O DIPLOMSKEM DELU
___________________, absolvent univerzitetnega (visokega strokovnega) študija
______________________________, izpolnjuje pogoje, zato se mu dovoljuje izdelati diplomsko delo. Tema diplomskega dela je s področja Katedre (inštituta) __________________, pri
predmetu ___________________________________________________. Mentor: _______________________
Somentor: _____________________ Naslov diplomskega dela: __________________________________________
Vsebina diplomskega dela: ________________________________________ _______________________________________________________________ Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega
dela« in ga oddati v štirih izvodih do ________________________ v referatu za študentske zadeve.
Predstojnik Katedre (Inštituta): ________________________
Mentor:
________________________
Dekan: ____________________
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
Diplomsko delo
ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU
OSNOVNE ŠOLE
Mentor: Kandidatka:
doc. dr. Matjaž Duh Mojca Kovačič
Somentorica:
asist. prof. Jerneja Herzog
Maribor, 2009
Priloga 7 Hrbtna naslovna stran
UNIVERZA V M ARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Številka: ____________________
Datum: _____________________
SKLEP O DIPLOMSKEM DELU
___________________, absolvent univerzitetnega (visokega strokovnega) študija
______________________________, izpolnjuje pogoje, zato se mu dovoljuje izdelati diplomsko delo. Tema diplomskega dela je s področja Katedre (inštituta) __________________, pri
predmetu ___________________________________________________. Mentor: _______________________
Somentor: _____________________ Naslov diplomskega dela: __________________________________________
Vsebina diplomskega dela: ________________________________________ _______________________________________________________________ Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega
dela« in ga oddati v štirih izvodih do ________________________ v referatu za študentske zadeve.
Predstojnik Katedre (Inštituta): ________________________
Mentor:
________________________
Dekan: ____________________
Lektorica: Brigita Fridl, prof. slovenščine
Prevajalka:
Jerneja Križan, abs. angleškega jezika s književnostjo
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjaţu Duhu in somentorici asist. prof. Jerneji Herzog
za strokovno pomoč, podporo in usmerjanje pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi
vsem šolam, učiteljem in učencem, ki so sodelovali v raziskavi. Zahvalila bi se rada vsem,
ki ste mi pomagali pri nastajanju in realizaciji mojega diplomskega dela. Posebna zahvala
velja moji druţini, fantu in prijateljem, ki so mi stali ob strani in me spodbujali.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana Mojca Kovačič, roj. 22. 3. 1983, študentka Pedagoške fakultete, Univerze v
Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Odnos do
motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu osnovne šole pri mentorju doc. dr. Matjaţu
Duhu in somentorici asist. prof. Jerneji Herzog avtorsko delo. V diplomskem delu so
uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
_________________________
Maribor, junij 2009
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
POVZETEK
V diplomskem delu obravnavamo odnos do motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu
osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri motivi so učencem najbolj všeč ter
kako na izbor vplivata spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci. V teoretičnem delu je
opredeljeno likovno vrednotenje in likovna apreciacija v prvi triadi osnovne šole. Na
kratko so opisane plasti likovnega dela in mediji pri likovni vzgoji. Predstavljena je
zgodovina in razvoj vrednotenja, primerna likovna dela za likovno vrednotenje ter
dosedanje ugotovitve raziskav o otroškem vrednotenju umetniških del. Ob koncu
teoretičnega dela sledi še predstavitev izbranih umetniških del, ki so jih vrednotili učenci.
V empiričnem delu so prikazane ugotovitve raziskave, v kateri so sodelovali učenci tretjih
razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Učenci so med predstavljenimi reprodukcijami
slikarskih umetnin izbrali delo, ki jim je bilo najbolj všeč. Ugotovili smo, da obstajajo
statistično pomembne razlike v izbiri motiva glede na spol, saj so bili dečkom všeč
drugačni motivi kot deklicam. Dečkom so bili najbolj všeč motivi ţivali in fantazijski
motivi, deklicam pa ţanrski motivi, portreti in krajine. Tako dečke kot deklice pa je najbolj
navdušil motiv ţivali. Ugotovili smo tudi, da v izbiri motiva ni statistično pomembnih
razlik med učenci iz mesta in podeţelja. Iz analize odgovorov smo ugotovili, da so se dečki
odločali za dela predvsem zaradi motivov, medtem ko so na izbiro umetnine pri deklicah
zraven motiva vplivali tudi likovni elementi, predvsem lepe barve. Povzamemo lahko, da
je potrebno pri pouku likovne vzgoje izbirati reprodukcije likovnih del z motivi, ki bodo
všeč tako dečkom kot deklicam.
KLJUČNE BESEDE: likovna vzgoja, odnos do motiva, 3. razred, likovno vrednotenje
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ABSTRACT
In this diploma we deal with the topic of the relation to motif at Art subject in the third
grade of the primary school. The purpose of this research was to find out, which motifs
pupils like the most and how everyday environment and gender influence the selection. In
the theoretical part we determine art-evaluation and art-acceptance in the first three grades
of primary school. We shortly describe layers of art works and medias at subject of art. In
this section we also find the history and the development of the art-evaluation, we select
the appropriate art works, which will suit our art-evaluation. Furthermore we discuss all
up-to-now findings and results about art-work-evaluations. At the end of theoretical part
we present the selected works which children had evaluated. In the empirical part we
reveal research-findings in which cooperated 3rd
grade children from ten primary schools
in Podravje. Pupils between presented works selected the one they liked the most. Our
research showed that there are statistically important differences in the motif selection
according to the gender, since boys liked different motifs according to girls’ choices. Boys
mostly picked animals and fantasy motifs and girls preferred “genre” motifs, portraits and
landscapes. Finally, boys and girls selected animal motif as the best. Secondly we found
out that there is no statistically important difference in results between learners who come
from countryside or city. From the answer analysis we determined that boys decided for
works on the base of motifs only, but girls for reason selected also art-elements and mostly
nice colours. To sum up, we can say that teachers at art work should be careful with the
selection of the appropriate art works, which have to suit boys’ and girls’ choices.
KEY WORDS: art-subject, relation to motif, 3rd grade, art evaluation
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 3
2.1 LIKOVNO VREDNOTENJE.......................................................................................... 3
2.1.1 LIKOVNO VREDNOTENJE V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE .................................................. 3
2.1.2 NAČINI IZVAJANJA LIKOVNEGA VREDNOTENJA V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE ............... 4
2.2 PLASTI LIKOVNEGA DELA ................................................................................... 6
2.2.1 IKONOLOŠKA PLAST .......................................................................................................... 7
2.2.2 TEHNOLOŠKA PLAST ......................................................................................................... 9
2.2.3 OBLIKOVNA PLAST ............................................................................................................ 9
2.2.4 KOMUNIKACIJSKA PLAST .................................................................................................. 9
2.2.5 USTVARJALNA PLAST ...................................................................................................... 10
2.2.6 TIPOLOŠKA PLAST ........................................................................................................... 10
2.2.7 METODOLOŠKA PLAST .................................................................................................... 10
2.2.8 STILNO ZGODOVINSKA PLAST ......................................................................................... 11
2.2.9 DOMOVINSKA PLAST ...................................................................................................... 11
2.2.10 NACIONALNO-ZGODOVINSKA PLAST ............................................................................ 11
2.2.11 SOCIOLOŠKA PLAST ...................................................................................................... 11
2.3 MEDIJI PRI LIKOVNI VZGOJI .............................................................................. 12
2.3.1 OPREDELITEV VIZUALNIH MEDIJEV PRI LIKOVNI VZGOJI ................................................ 12
2.3.2 PRIMERNA LIKOVNA DELA ZA LIKOVNO VREDNOTENJE PRI LIKOVNI VZGOJI V PRVI
TRIADI OSNOVNE ŠOLE ............................................................................................................ 14
2.4 LIKOVNA APRECIACIJA IN LIKOVNO VREDNOTENJE................................. 17
2.4.1 TERMINOLOŠKA OPREDELITEV IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI LIKOVNE APRECIACIJE ........ 17
2.4.2 RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE ................................................................................. 18
2.5 OBISKI GALERIJ IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA .............................................. 21
2.5.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ VREDNOTENJA UMETNIŠKIH DEL TER MUZEJSKE PEDAGOGIKE
................................................................................................................................................ 22
2.5.2 DOSEDANJE UGOTOVITVE RAZISKAV O OTROŠKEM VREDNOTENJU UMETNIŠKIH DEL .. 26
2.6 PREDSTAVITEV IZBRANIH UMETNIŠKIH DEL .............................................. 28
2.6.1 PRVI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV BARVE ............................... 28
2.6.1.1 Ivana Kobilica: Poletje.............................................................................................. 28
2.6.1.2 Paul Klee: Zadeto mesto / Stricken place ................................................................ 29
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
2.6.1.3 Camille Pissarro: Kostanji v Osnyu / The chestnut trees at Osny ............................. 29
2.6.1.4 Rene Magritte: Pirenejski grad / The Castle in the Pyrenees ................................... 30
2.6.1.5 Pierre Auguste Renoir: Ples v Moulin de la Galette / Le Moulin de la Galette ......... 30
2.6.2 DRUGI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: RITEM .................................................................... 31
2.6.2.1 Gustav Klimt: Poljub / The Kiss ................................................................................ 31
2.6.2.2 Mark Gertler: Vrtiljak / Merry Go Round ................................................................. 32
2.6.2.3 Victor Vasarely: Folk-Lor .......................................................................................... 32
2.6.2.4 Andre Derain: Most Charing Cross / Charing Cross bridge ...................................... 33
2.6.2.5 Matija Jama: Kolo .................................................................................................... 33
2.6.3 TRETJI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI KONTRAST.................................... 34
2.6.3.1 Lubin Baugin: Tihožitje s šahovnico / Still life with chess – board (The five senses) 34
2.6.3.2 Pablo Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto / Jacqueline with Black Scarf ............ 35
2.6.3.3 Gustave Caillebotte: Mladenič ob oknu / Young man at his window ...................... 35
2.6.3.4 Berthe Morisot: Zibelka / The cradle ....................................................................... 36
2.6.3.5 Pieter the Elder Bruegel: Vrnitev lovcev / The Hunters in the Snow (January) ........ 36
2.6.4 ČETRTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: ČISTE BARVE .......................................................... 37
2.6.4.1 Joan Miro: Petelin / Le Coq ...................................................................................... 37
2.6.4.2 Henri Matisse: Rdeči interier, tihožitje na modri mizi / Red Interior, Still Life on a
Blue Table ............................................................................................................................ 38
2.6.4.3 Gilbert in George: Kazanje oslov / Thumbing .......................................................... 38
2.6.4.4 Oskar Kokoschka: Detajl (izsek) iz Speče deklice / Detail from the Dreaming Youths -
Sleeping Girl ........................................................................................................................ 39
2.6.4.5 Piet Mondrian: Kompozicija z rdečo, rumeno, modro in črno / Composition with
red, yellow, blue and black .................................................................................................. 39
2.6.5 PETI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV BARVE ................................ 40
2.6.5.1 Claude Monet: Postaja Saint – Lazare / The Saint – Lazare Train Station ................ 40
2.6.5.2 Georges Seurat: Kopalci v Asnieresu / Bathers At Asnieres ..................................... 41
2.6.5.3 Pablo Picasso: Sadje v vazi / Fruit in a Vase / Compotier, Fruit, and Glass .............. 41
2.6.5.4 Jan Van Eyck: Arnolfini in njegova žena / The Arnolfini Portrait .............................. 42
2.6.5.5 Eugene Delacroix: Mlad tiger se igra z materjo / A Young Tiger Playing with its
Mother ................................................................................................................................ 42
2.6.6 ŠESTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: BARVNA PLOSKEV .................................................... 43
2.6.6.1 Pieter de Hooch: Ženska in dekla z vedrom na dvorišču / Woman and Maid .......... 43
2.6.6.2 Rene Magritte: Prebodeni čas / Time Transfixed ..................................................... 44
2.6.6.3 Ernst Ludwig Kirchner: Avtoportret z modelom / Self – portrait with model .......... 44
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
2.6.6.4 Wassily Kandinsky: Jesen na Bavarskem / Autumn in Bavaria ................................. 45
2.6.6.5 Pablo Picasso: Trije glasbeniki / Three Musicians .................................................... 45
2.6.7 SEDMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI KONTRAST .................................... 46
2.6.7.1 Rembrandt van Rijn: Nočna straža / The Nightwatch .............................................. 46
2.6.7.2 Johannes Vermeer / Jan Vermeer van Delft: Pogled na Delft / View on Delft ......... 47
2.6.7.3 Matevž Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom ................................................ 47
2.6.7.4 Henri Fantin – Latour: Bele vrtnice / White Roses ................................................... 48
2.6.7.5 Mario Sironi: Učenka / L'Allieva ............................................................................... 48
2.6.8 OSMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: MEŠANE BARVE ....................................................... 49
2.6.8.1 Oskar Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika / Self Portrait of a Degenerate
Artist .................................................................................................................................... 49
2.6.8.2 Franz Marc: Pujski / Piggies ..................................................................................... 50
2.6.8.3 Robert Delaunay: Poklon Bleriotu / Homage to Bleriot ........................................... 50
2.6.8.4 Pieter the Elder Bruegel: Otroške igre / Children's Games ...................................... 51
2.6.8.5 Paul Signac: Rumeno jadro / The Yellow Sail ........................................................... 51
3 METODOLOGIJA ........................................................................................................... 52
3.1 NAMEN IN CILJ ...................................................................................................... 52
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .............................................................................. 52
3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................................................................... 52
3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................................................... 53
3.3 RAZISKOVALNA METODA .................................................................................. 54
3.4 RAZISKOVALNI VZOREC .................................................................................... 54
3.5 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ..................................................................... 56
3.5.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV ............................................................................ 56
3.5.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INŠTRUMENTOV .......................................... 57
3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV................................................................... 57
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ............................................................................. 58
4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK.................................. 58
4.1.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV.............. 58
4.1.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 59
4.1.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PRVEM SKLOPU SLIK ...................... 61
4.1.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK ............... 63
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK .............................. 64
4.2.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 64
4.2.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 65
4.2.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V DRUGEM SKLOPU SLIK ................... 67
4.2.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK ............ 70
4.3 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK .............................. 71
4.3.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........... 71
4.3.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 72
4.3.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V TRETJEM SKLOPU SLIK ................... 74
4.3.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK ............ 76
4.4 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK ............................. 77
4.4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 77
4.4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 78
4.4.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V ČETRTEM SKLOPU SLIK .................. 80
4.4.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK ........... 82
4.5 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK .................................. 83
4.5.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .............. 83
4.5.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 84
4.5.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PETEM SKLOPU SLIK ...................... 86
4.5.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK................ 88
4.6 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK ................................ 89
4.6.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ............ 89
4.6.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 90
4.6.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V ŠESTEM SKLOPU SLIK ..................... 92
4.6.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK .............. 94
4.7 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK .............................. 95
4.7.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 95
4.7.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................... 96
4.7.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V SEDMEM SKLOPU SLIK ................... 98
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
4.7.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK .......... 100
4.8 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK ............................... 101
4.8.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......... 101
4.8.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA
IZHAJAJO UČENCI .................................................................................................................. 102
4.8.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V OSMEM SKLOPU SLIK .................. 104
4.8.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK ............ 106
3.5 SKLEP ..................................................................................................................... 107
LITERATURA .................................................................................................................. 110
VIRI SLIK ......................................................................................................................... 113
PRILOGE .......................................................................................................................... 118
KAZALO SLIK
SLIKA 1: IVANA KOBILICA, POLETJE ....................................................................................... 28
SLIKA 2: PAUL KLEE, BETROFFENER ORT ............................................................................... 29
SLIKA 3: CAMILLE PISSARRO, THE CHESTNUT TREES AT OSNY .................................................. 29
SLIKA 4: RENE MAGRITTE, PIRENEJSKI GRAD .......................................................................... 30
SLIKA 5: PIERRE AUGUSTE RENOIR, PLES V MOULIN DE LA GALETTE ...................................... 30
SLIKA 6: GUSTAV KLIMT, POLJUB .......................................................................................... 31
SLIKA 7: MARK GERTLER, VRTILJAK ....................................................................................... 32
SLIKA 8: VICTOR VASARELY, FOLK-LOR .................................................................................. 32
SLIKA 9: ANDRE DERAIN, MOST CHARING CROSS ................................................................... 33
SLIKA 10: MATIJA JAMA, KOLO .............................................................................................. 33
SLIKA 11: LUBIN BAUGIN, TIHOŢITJE S ŠAHOVNICO................................................................. 34
SLIKA 12: PABLO PICASSO, JACQUELINE S ČRNO RUTO ............................................................ 35
SLIKA 13: GUSTAVE CAILLEBOTTE, MLADENIČ OB OKNU ......................................................... 35
SLIKA 14: BERTHE MORISOT, ZIBELKA ................................................................................... 36
SLIKA 15: PIETER BRUEGEL THE ELDER, VRNITEV LOVCEV ..................................................... 36
SLIKA 16: JOAN MIRO, PETELIN ............................................................................................. 37
SLIKA 17: HENRI MATISSE; RDEČI INTERIER, TIHOŢITJE NA MODRI MIZI ................................... 38
SLIKA 18: GILBERT IN GEORGE, KAZANJE OSLOV .................................................................... 38
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
SLIKA 19: OSKAR KOKOSCHKA, DETAJL (IZSEK) IZ SPEČE DEKLICE ......................................... 39
SLIKA 20: PIET MONDRIAN, KOMPOZICIJA Z RDEČO, RUMENO, MODRO IN ČRNO ...................... 39
SLIKA 21: CLAUDE MONET, POSTAJA SAINT – LAZARE ............................................................ 40
SLIKA 22: GEORGES SEURAT, KOPALCI V ASNIERESU .............................................................. 41
SLIKA 23: PABLO PICASSO; SADJE V VAZI ............................................................................... 41
SLIKA 24: JAN VAN EYCK, ZAKONCA ARNOLFINI ..................................................................... 42
SLIKA 25: EUGENE DELACROIX, MLAD TIGER SE IGRA Z MATERJO ........................................... 42
SLIKA 26: PIETER DE HOOCH, ŢENSKA IN DEKLA Z VEDROM NA DVORIŠČU ............................... 43
SLIKA 27: RENE MAGRITTE, PREBODENI ČAS .......................................................................... 44
SLIKA 28: ERNST LUDWIG KIRCHNER, AVTOPORTRET Z MODELOM .......................................... 44
SLIKA 29: WASSILY KANDINSKY, JESEN NA BAVARSKEM ........................................................... 45
SLIKA 30: PABLO PICASSO, TRIJE GLASBENIKI ........................................................................ 45
SLIKA 31: REMBRANDT VAN RIJN, NOČNA STRAŢA ................................................................... 46
SLIKA 32: JOHANNES VERMEER, POGLED NA DELFT ............................................................... 47
SLIKA 33: MATEVŢ LANGUS, PRIMIČEVA JULIJA Z BRATOM JANEZOM ....................................... 47
SLIKA 34: HENRI FANTIN – LATOUR, BELE VRTNICE ................................................................ 48
SLIKA 35: MARIO SIRONI, UČENKA ......................................................................................... 48
SLIKA 36: OSKAR KOKOSCHKA, PORTRET DEGENERIRANEGA UMETNIKA .................................. 49
SLIKA 37: FRANZ MARC, PUJSKI ............................................................................................ 50
SLIKA 38: ROBERT DELAUNAY, POKLON BLERIOTU ................................................................. 50
SLIKA 39: PIETER THE ELDER BRUEGEL, OTROŠKE IGRE ......................................................... 51
SLIKA 40: PAUL SIGNAC, RUMENO JADRO ............................................................................... 51
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
KAZALO PREGLEDNIC
TABELA 1: ŠTEVILČNA IN PROCENTUALNA VREDNOST RAZISKOVALNEGA VZORCA ........................................ 54
TABELA 2: RAZISKOVALNI VZOREC .............................................................................................................. 55
TABELA 3: RAZPOREDITEV UČENCEV GLEDE NA SOCIALNI STRATUM ............................................................. 55
TABELA 4: ŠTEVILČNA IN PROCENTUALNA RAZPOREDITEV UČENCEV GLEDE NA ŠOLE .................................... 56
TABELA 5: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ............................... 58
TABELA 6: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ................................................................................. 59
TABELA 7: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ......................... 59
TABELA 8: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ..................... 60
TABELA 9: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................... 60
TABELA 10: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 61
TABELA 11: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 62
TABELA 12: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 64
TABELA 13: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 65
TABELA 14: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 65
TABELA 15: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 66
TABELA 16: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 66
TABELA 17: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 67
TABELA 18: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 69
TABELA 19: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 71
TABELA 20: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 72
TABELA 21: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 72
TABELA 22: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 73
TABELA 23: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 73
TABELA 24: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 74
TABELA 25: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 75
TABELA 26: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .......................... 77
TABELA 27: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 78
TABELA 28: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 78
TABELA 29: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 79
TABELA 30: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 79
TABELA 31: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 80
TABELA 32: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 81
TABELA 33: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV .............................. 83
TABELA 34: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 84
TABELA 35: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 84
TABELA 36: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 85
TABELA 37: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 85
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
TABELA 38: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 86
TABELA 39: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 87
TABELA 40: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ............................ 89
TABELA 41: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 90
TABELA 42: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 90
TABELA 43: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 91
TABELA 44: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 91
TABELA 45: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 92
TABELA 46: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 93
TABELA 47: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 95
TABELA 48: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................... 96
TABELA 49: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ....................... 96
TABELA 50: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................... 97
TABELA 51: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ................................. 97
TABELA 52: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ......................... 98
TABELA 53: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ........................... 99
TABELA 54: PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE NA SPOL UČENCEV ........................... 101
TABELA 55: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA SPOL ............................................................................. 102
TABELA 56: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEČKIH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ..................... 102
TABELA 57: PRILJUBLJENOST MOTIVA PRI DEKLICAH GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO ................. 103
TABELA 58: REZULTATI - PREIZKUSA GLEDE NA STRATUM PRI DEČKIH IN DEKLICAH ............................... 103
TABELA 59: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEČKOV, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ ....................... 104
TABELA 60: ANALIZA PISNIH ODGOVOROV DEKLIC, ZAKAJ JIM JE UMETNINA NAJBOLJ VŠEČ......................... 105
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
1
1 UVOD
Sodobno osnovnošolsko izobraţevanje je usmerjeno k polnemu razvoju človekove
osebnosti. Skladno s tem razvija kritično mišljenje, miselni razvoj, domišljijo, sposobnost
komuniciranja ter spodbuja doţivljanje in izraţanje na različnih področjih umetnosti.
Mednje sodi tudi likovna umetnost. Določene značilnosti likovne umetnosti spoznajo
učenci pri predmetu likovna vzgoja. Pomembna naloga likovne vzgoje v osnovni šoli je
omogočanje in razvijanje učenčeve ustvarjalnosti. V času šolanja se učenci pri likovnem
ustvarjanju srečujejo z vsemi področji likovne umetnosti (risanje, slikanje, kiparstvo,
prostorsko oblikovanje in grafika), spoznajo mnoge likovne tehnike, se poskušajo v njih
ustvarjalno izraziti ter razvijati likovno-ustvarjalne sposobnosti. Ob tem pa poskušajo
sprejeti in podoţiveti umetniška likovna dela ter pridobiti primeren odnos do lastnega
likovnega dela in dela vrstnikov. Ta del likovne vzgoje imenujemo likovno vrednotenje.
Vzgojno-izobraţevalne cilje likovne vzgoje lahko v celoti doseţemo le z neposrednim
ustvarjalnim delom učencev in z vrednotenjem likovnih del (Duh, 2004). Cilj likovne
vzgoje je razvoj ustvarjalnih sposobnosti, vizualnega mišljenja, opazovanja, vrednotenja,
kritičnosti ter sposobnost sprejemanja novosti in novih načinov ustvarjanja. Zato v procesu
likovne vzgoje razvijamo učenčeve ustvarjalne sposobnosti za praktično likovno delo in
sposobnosti za opazovanje ter kritično presojo likovnih del (Karlavaris in Berce-Golob,
1991).
Likovno vrednotenje je torej del likovne vzgoje, ki vsebuje razvoj sposobnosti vrednotenja
umetniških likovnih del in estetskih pojavov v okolju. Ko učenec ugotovi določene
estetske kvalitete, ki ustrezajo njegovemu okusu, mora ob tem tudi vedeti, zakaj so mu
všeč in kaj je tisto, kar neko likovno delo naredi estetsko. Za razvoj likovnega vrednotenja
je potrebno razvijati sposobnosti opazovanja in si pridobiti določena znanja s posameznih
področij likovne umetnosti (Duh, 2004).
Pomemben cilj likovne vzgoje je, da se učenci usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje
umetniških del. Vrednotenje likovnih del pri učencih razvija zaznavno in doţivljajsko
občutljivost in tako spodbuja razumevanje likovnih sestavin in zakonitosti likovnih del. Pri
učencih se razvijajo sposobnosti opazovanja, predstavljivosti, ustvarjalnosti, likovno
mišljenje ter čut za likovne vrednote. Tako se usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje
lepote v umetniških delih, naravi, uporabnih predmetih in drugih medijih vizualne kulture.
Naštete cilje dosegajo učenci postopno skozi vsa leta institucionalne likovne vzgoje. Z
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
2
vrednotenjem se srečajo, ko jim učitelji, običajno v uvodnem delu ure likovne vzgoje, s
pomočjo originalov ali medijev predstavijo kak likovni pojav. Tako jim na umetninah,
uporabnih predmetih ali v naravi pribliţajo in razloţijo likovni motiv, problem ali tehniko.
Z vrednotenjem pa se učenci srečajo tudi, ko si ogledajo galerijo ali drugi prostor z
likovnimi umetniškimi deli. Ker se učenci z originalnimi umetniškimi deli srečajo zelo
redko, uporabljamo pri likovni vzgoji reprodukcije umetnin na različnih nosilcih. Z njimi
razvijamo vidne sposobnosti, organizirano opazovanje ter miselne, emocionalne in druge
aktivnosti. V naših osnovnih šolah se pri likovni vzgoji najpogosteje uporabljajo tiskane
reprodukcije različnih formatov in kvalitet, diapozitivi, video in računalnik (Duh in Vrlič,
2003). Pri likovni vzgoji je pomembna likovna kvaliteta umetniških del in tudi kvaliteta
likovnih reprodukcij. Pomembno je, da so likovna dela, ki jih uporabljamo pri likovni
vzgoji likovno kakovostna (Herzog, 2008).
Za osrednji raziskovalni problem smo izbrali odnos učencev do motiva pri likovni vzgoji v
tretjem razredu osnovne šole. Zanimal nas je odnos do motiva učencev tretjih razredov
desetih osnovnih šol iz Podravja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri motivi so
učencem najbolj všeč ter kako na izbor vplivata spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci.
Učitelji bi lahko rezultate raziskave uporabili pri pouku likovne vzgoje in posegali po
umetninah z motivi, ki so učencem najbolj všeč.
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo predstavili likovno vrednotenje v osnovni šoli,
plasti likovnega dela in medije pri likovni vzgoji. Opisali bomo značilnosti likovne
apreciacije ter zgodovino in razvoj vrednotenja umetniških del. Nekaj besed bomo
namenili tudi dosedanjim ugotovitvam raziskav o otroškem vrednotenju umetniških del.
Na kratko bomo tudi po sklopih predstavili izbrana umetniška dela, ki jih bodo vrednotili
učenci.
V empiričnem delu bomo analizirali ocenjevalne liste, ki jih bodo pri uri vrednotenja
umetniških del izpolnili učenci. V vsakem od osmih sklopov umetniških del bodo izbrali
umetniško sliko, ki jim je najbolj všeč, ter zraven na kratko zapisali, zakaj jim je slika
najbolj všeč. Poskušali bomo ugotoviti, kateri motivi so najbolj všeč učencem tretjih
razredov glede na spol in socialni stratum.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 LIKOVNO VREDNOTENJE
2.1.1 LIKOVNO VREDNOTENJE V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
V učnem načrtu za likovno vzgojo je zapisano, da mora učitelj v prvi triadi osnovne šole
posvetiti posebno pozornost spoznavanju in vrednotenju likovnih stvaritev umetnikov.
Umetniška dela mora smiselno in ustvarjalno prilagoditi fazam učnega procesa ter jih
uporabiti kot ponazorilo za spoznavanje likovnih pojmov, likovnega motiva ali tehnike. Za
poglobljeno spoznavanje umetniških del si z učenci ogleda razstavo v galeriji ali organizira
pogovor z umetnikom (Učni načrt, 2004). V osnovni šoli se likovno vrednotenje pojavlja
kot cilj likovne vzgoje in kot zaključna faza ustvarjalnega procesa (Duh in Vrlič, 2003).
V učnem načrtu so navedeni trije splošni cilji predmeta, ki so neposredno povezani z
likovnim vrednotenjem. To so, da »učenci:
- razvijajo zmoţnost doţivljanja lepote v naravi in umetninah,
- razvijajo odnos za likovne stvaritve, nacionalne in splošne človeške likovne
kulturne dediščine,
- razvijajo zmoţnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje svojih del, del
vrstnikov ter stvaritev umetnikov.« (Učni načrt, 2004, str. 6)
Duh in Vrlič (2003) sta zapisala, da je pomemben cilj likovne vzgoje, da se učenci
usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje umetniških del. Vrednotenje likovnih del pri
učencih razvija zaznavno in doţivljajsko občutljivost in tako spodbuja razumevanje
likovnih sestavin in zakonitosti likovnih del. Pri učencih se razvijajo sposobnosti
opazovanja, predstavljivosti, ustvarjalnosti, likovno mišljenje, ter čut za likovne vrednote.
Tako se usposabljajo za doţivljanje in vrednotenje lepote v umetniških delih, naravi,
uporabnih predmetih in drugih medijih vizualne kulture. Naštete cilje dosegajo učenci
postopno skozi vsa leta institucionalne likovne vzgoje. Z vrednotenjem se srečajo, ko jim
učitelji, običajno v uvodnem delu ure likovne vzgoje, s pomočjo originalov ali medijev
predstavijo kak likovni pojav. Tako jim na umetninah, uporabnih predmetih ali v naravi
pribliţajo in razloţijo likovni motiv, problem ali tehniko. Z vrednotenjem pa se učenci
srečajo tudi, ko si ogledajo galerijo ali drugi prostor z likovnimi umetniškimi deli.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
4
Likovno vrednotenje se v osnovni šoli pojavlja tudi kot zaključna faza ustvarjalnega
procesa. Je sestavni del faze verifikacije, ki sledi načrtovanju, pripravi in uresničevanju
likovno-ustvarjalnega dela. Vrednotenja pa ne smemo zamenjevati z ocenjevanjem.
Vrednotenje je presojanje likovnih del po določenih kriterijih in je aktivna večsmerna
komunikacija, ocenjevanje pa je določanje ocen doseţkov učencev po v naprej določeni
lestvici ocen (Duh in Vrlič, 2003).
Likovno vrednotenje je sestavina vsake ure likovne vzgoje. Učenci se navajajo na
vrednotenje del odraslih umetnikov, kjer imata tudi likovna percepcija (zaznava) in
recepcija (sprejem) umetniških del značaj ustvarjalnosti. Z vrednotenjem likovnih del
učencev pa spoznavajo lastno likovno ustvarjanje in potek lastnega likovnega razvoja ter
razvoja vrstnikov. Pri likovnem vrednotenju si torej učenci razvijajo sposobnost za
doţivljanje in vrednotenje likovnih del umetnikov in lastnih likovnih del. V primerjavi z
likovno-ustvarjalnim delom, ki je v osnovnih šolah dobro vodeno in katerega rezultat so
kvalitetni otroški likovni izdelki, je področje vrednotenja pri likovni vzgoji slabo razvito.
Dostopna literatura, ki se ukvarja s problematiko vrednotenja pri likovni vzgoji, obravnava
le merila za vrednotenje, didaktični vidiki likovnega vrednotenja v vzgojno-
izobraţevalnem procesu pa so slabo obdelani (Duh, 2004).
2.1.2 NAČINI IZVAJANJA LIKOVNEGA VREDNOTENJA V PRVI
TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Likovno vrednotenje lahko izvajamo na več načinov. Najpogostejši način vrednotenja
umetniških del je pogovor. Z učenci se ob umetninah pogovarjamo in jih opisujemo. Tema
pogovora je lahko motiv umetniškega dela. Učenci opišejo to, kar v delu vidijo, opredelijo
osebe, predmete, dogodke in prostor. Poudarimo lahko likovno vsebino in se pogovarjamo
o oblikah, barvah, kompoziciji, iščemo likovne ritme in določimo tehniko likovnega dela.
Lahko pa se osredotočimo tudi na čustveno plat doţivljanja umetniškega dela. Z učenci se
pogovarjamo o tem, katero delo jim je všeč in katero ne. Povedo, kako se počutijo ob
umetniškem delu in zakaj jim je ali ni všeč, kakšna čustva prikazuje umetnina ali kako se
je počutil umetnik ob ustvarjanju. Ob opazovanju umetniških del si lahko izmišljujemo
zgodbe ali napovedujemo dogodke, in tako razvijamo domišljijo učencev (Duh in Vrlič,
2003).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
5
Vedno bolj se tudi uveljavlja likovno izraţanje na podlagi neposrednega opazovanja
umetniških del. Učencem ponudimo zanimivo in starostni stopnji primerno umetniško
delo, ki ga nato preslikajo. Mnogim likovnim pedagogom se zdi ta način dela neprimeren,
ker naj ne bi razvijal ustvarjalnosti učencev. Vendar učenci umetniškega dela ne morejo
prekopirati, ampak ga morajo prevesti v svoj likovni jezik, ki je individualen in skladen z
njihovo razvojno stopnjo. Ti likovni izdelki se razlikujejo od umetnine in izraţajo
individualen značaj posameznika, in se tako razlikujejo od prerisovanja poenostavljenih
risbic iz pobarvank in nekakovostnih ilustracij (Duh in Vrlič, 2003). Tudi Tavčarjeva
(1995) je zapisala, da likovno izraţanje ob opazovanju umetniških del ustvarjalnost prej
spodbuja kot pa ovira. Navedla je misel Reboula, ki pravi, da se otrok uči s posnemanjem
in da bo prerisoval kič, če mu ne bo omogočeno prerisovanje Cézanna.
Karlavaris in Berce-Golob (1991) sta predstavila in opisala uro vrednotenja umetniških del.
Celotna ura je namenjena opazovanju umetniških del glede na obravnavano problematiko
in se razlikuje od ure ustvarjanja. Izbrati moramo ustrezna in kvalitetna umetniška dela in
učence pritegniti k pozornemu opazovanju. Navajata različne načine motiviranja otrok za
opazovanje umetniških del. Zakrito umetniško delo lahko počasi odkrivamo, in tako v
učencih vzbujamo zanimanje in ţeljo, da bi izvedeli, kaj je zakrito. Lahko projeciramo
sliko umetniškega dela in jo postopno izostrujemo, da se razkrijejo posamezni deli. Tretji
način motiviranja otrok pa je, da se z učenci pred opazovanjem pogovorimo o temi,
likovnem problemu, času nastanka in avtorju umetnine. Nato lahko umetniško delo
popolneje opazujejo in ga primerjajo s predstavo o delu, ki so si jo oblikovali med
pogovorom. Umetniška dela za likovno vrednotenje je potrebno izbirati v povezavi z
likovnimi problemi, s katerimi se v tistem času seznanjajo učenci. Vendar je potrebno uro
vrednotenja umetniških del organizirati tako, da umetnina ne bo le učno sredstvo za
pojasnjevanje strukture, ampak bo moţno umetniško delo doţiveti in v njem uţivati. Na
začetku se z učenci pogovorimo o likovnem problemu in jim nato predlagamo, da bi si
ogledali, kako so ta likovni problem reševali umetniki. Šele ko učenci ţe nestrpno čakajo,
da bi videli umetniško delo, jim ga učitelj pokaţe in nato dve ali tri minute v miru
doţivljajo umetnino. Nato umetniško delo analizirajo. Začnejo s tistim delom umetnine, ki
ga učenci najprej in najmočneje doţivijo in opazijo. Nato vodi učitelj učence po celotni
sliki ter spoznavajo plasti umetniškega dela. Učenci tretjega razreda osnovne šole so
sposobni razumeti motiv, morda tehniko in na splošno tudi likovni problem. Slabše pa
razumejo likovno sporočilo, umetnikovo individualnost, metodo in stil, zato jim pri
razumevanju teh plasti likovnega dela pomaga učitelj. Po končani analizi učenci umetniško
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
6
delo še enkrat v miru opazujejo in nato vsak izrazi svoje mnenje o umetnini. Enak
postopek se uporabi tudi pri vrednotenju naslednjega umetniškega dela. Avtorja sta
zapisala, da moramo vsaj dve umetniški deli dalj časa opazovati in ju podrobneje
analizirati ter s tem zagotoviti čustvenodoţivljajski proces. V tretjem razredu lahko v eni
šolski uri s tem postopkom pregledamo od 10 do 12 umetniških del. V osmem razredu pa
lahko zaradi višjih zmoţnosti učencev in posledično podrobnejše analize pregledamo 6 do
8 umetniških del. Pri vrednotenju umetniških del z mlajšimi učenci moramo biti strpni, ne
smemo imeti prevelikih zahtev ter pričakovati izčrpnega in adekvatnega doţivetja. Tudi
odrasli in strokovnjaki lahko isto umetniško delo opazujejo večkrat in ga vsakokrat
doţivijo nekoliko drugače.
2.2 PLASTI LIKOVNEGA DELA
Umetniško delo je večplastno, odprto in večpomensko. Zaradi zapletenosti nastajanja le-
tega, vključevanja v delo in zaradi odnosa človeka do okolja, materiala, lastnega dela in
drugih ljudi, govorimo o plasteh umetniškega dela (Karlavaris in Berce–Golob, 1991).
Plasti likovnega dela so predmet vrednotenja pri likovni vzgoji. Pri likovnem vrednotenju
umetniških del se dotaknemo mnogih plasti, ki so pomembne tudi pri načrtovanju
ustvarjalnega dela in pri vrednotenju otroških likovnih del. Pogosto umetniško delo
razdelimo na dve plasti, vendar je znanih več delitev, po več različnih vidikih in kriterijih.
Ena izmed delitev pravi, da je prva plast estetska, druga pa tehnična (Duh, 2004). Večkrat
pa plasti likovnega dela razdelimo na dva nivoja, na vidno plast in na duhovno, nevidno.
Vendar lahko pri opazovanju kateregakoli umetniškega dela zasledimo več plasti
(Karlavaris in Berce–Golob, 1991). V naslednjih poglavjih bomo predstavili plasti
likovnega dela. Poudarek bo na dveh plasteh, kateri bomo (zaradi povezanosti z vsebino
raziskave) tudi bolj podrobno predstavili, ostale bomo le na kratko opisali.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
7
2.2.1 IKONOLOŠKA PLAST
Ikonološka plast likovnega izraza se kaţe v motivu ali temi likovnega dela (Duh, 2004). S
terminom motiv označujemo tisto, kar umetnik v svojem delu upodobi. Motivi, ki so vzeti
iz likovne umetnosti in jih lahko uporabimo pri likovnem delu v prvi triadi osnovne šole,
so:
- človeške figure,
- ţivali,
- tihoţitja,
- krajine,
- interier (notranjost bivalnega prostora),
- ţanri (poklici in prizori iz vsakdanjega ţivljenja),
- fantazijski motivi in
- dekorativna, abstraktna dela (Duh in Vrlič, 2003).
Vsak motiv lahko razdelimo še na podvrste: k portretu spada avtoportret in skupinski
portret; krajina je lahko obmorska, mestna, fantastična, poetična in herojska; tihoţitje pa je
lahko s sadjem, s cvetjem, predmeti za delo, predmeti v meščanskem interieru, priborom za
pisanje ali knjigami (Karlavaris in Berce – Golob, 1991). Motiv je lahko del širšega
vsebinskega sklopa oziroma teme, ki je povod za ustvarjanje likovnega dela. Vsako temo
lahko poveţemo z ustreznimi cilji likovne vzgoje, vendar so nekatere primernejše za
slikarsko upodabljanje, druge pa na primer za risanje (Duh in Vrlič, 2003). Zato nekateri
delijo motive glede na likovno področje na risarske, slikarske, grafične, kiparske in
prostorske (Berce-Golob, 1993). Vendar je med sodobnimi teoretiki razširjeno mnenje, da
tema z ničemer ne vpliva na oblikovanje umetniškega dela. Do nesporazuma najpogosteje
pride zato, ker se tema razumeva izolirano, kot literarni dodatek k likovni strukturi. Vendar
tema umetnika usmerja pri reševanju likovne strukture, ki s tem postaja bolj zapletena.
Tako tema prevzame samo del sporočila in posledično lahko ugotovimo, da v umetniškem
delu obstaja tudi ta plast (Karlavaris in Berce-Golob,1991). Vsako likovno delo ima svojo
likovno vsebino in svojo temo, nima pa nujno za izhodišče motiva, kar dokazuje
brezpredmetna likovna ustvarjalnost. Pri risbi je pomembno, kako in s čim je narisana,
manj pa to, kar risba predstavlja, ker ni pomemben motiv, temveč likovni govor v motivu.
Predstavlja ga lepota risarskih izraznih prvin ter njihova izvedba v različnih materialih in
sredstvih. To je uravnovešen medsebojni odnos pik, črt, lis, risarskih tekstur in njihova
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
8
uspela kompozicija v formatu. Izbor motiva je pogosto odvisen od materiala in tehnike, s
katerim bomo oblikovali likovno delo (Pibernik, 2006).
Duh (2004) pravi, da so zaradi bogastva tem, tako v preteklosti kot tudi danes, začeli temo
in motiv znanstveno preučevati, in tako se je razvila posebna znanstvena disciplina -
ikonologija. Ikonologija preučuje tematske vsebine likovnih del iz različnih obdobij in
kultur. Karlavaris in Berce-Golob (1991) sta zapisala, da so v preteklosti pri nekaterih
kulturah v likovni umetnosti prevladovale antične in religiozne teme, v drugih kulturah pa
so slikarji izbirali teme z opazovanjem narave ali pa so se opirali na lastna doţivetja.
Duh in Vrlič (2003) zatrjujeta, da je motiv pri likovni vzgoji dejavnik, s katerim
pripravimo učence, da se ukvarjajo z likovnim problemom. Mlajši kot so učenci, bolj velja
pravilo, da naj jim bo motiv čustveno blizu ter jim ponuja dovolj moţnosti za razvoj
splošnih in prostorsko-likovnih sposobnosti. Karlavaris in Berce-Golob (1991) trdita, da
tema ni bistvena plast likovnega izraza, vendar dobijo mlajši otroci spodbudo pogosto prav
od dobro izbrane teme. Biti jim mora doţivljajsko blizu in omogočati reševanje določenih
likovnih problemov.
Berce-Golob (1993) navaja, da motivi v sodobni likovni vzgoji niso predpisani z učnim
načrtom. Biti morajo čim bolj raznoliki in izhajati morajo iz učenčevega okolja, iz
njegovega doţivljajskega sveta. Ne smemo jih vsako leto ponavljati, ampak moramo
skupaj z učenci poiskati nove. Čeprav likovna vzgoja ţe dolgo obstaja, motivi še vedno
niso izčrpani, saj se z razvojem pojavljajo vedno novi. Motivov ne bi smeli prevzemati od
drugih, ampak naj bi pri njih dobili spodbudo za iskanje svojih novih motivov. Duh in
Vrlič (2003) razlagata, da se moramo potruditi ter pri vsaki temi poiskati nevsakdanje,
nenavadne motive. Pri temi pomlad lahko namesto tradicionalnega motiva cvetočega
drevesa in znanilcev pomladi izberemo odsev samega sebe v luţi na asfaltu, etapno-
stripovsko upodobitev rasti zvončka, pomladna oblačila v garderobi ali tihoţitje z deţniki.
Berce-Golob (1993) je zapisala, da narava in umetniška dela privlačijo odrasle in tudi
otroke. Ko nas motiv v naravi prevzame, si zaţelimo, da bi ga naslikali, umetniško delo pa
nas spodbuja, da bi tudi sami ustvarjali. Pibernik (2006) meni, da je motiv lahko tudi
vidno, čustveno ali miselno doţivetje, ki nas spodbudi k likovnemu ustvarjanju. Učence
lahko motiviramo z motivi, kateri jih v določeni starosti zanimajo, si jih ţelijo, jih dobro
poznajo ali jih imajo radi. Ti motivi so ljudje in ţivali, na katere so učenci čustveno
navezani, ter motivi, ki jih razveseljujejo, plesi, ritmične igre, igrače in prevozna sredstva.
Karlavaris in Berce-Golob (1991) pa sta mnenja, da so za učence niţjih razredov primerne
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
9
tiste teme, ki vsebujejo dovolj vizualnih elementov in motivi s človeškimi figurami pri
dinamičnem opravilu.
2.2.2 TEHNOLOŠKA PLAST
Tehnološka plast umetniškega dela se kaţe v izbiri materiala in tehnike (Duh, 2004). Z
izrazom material označujemo materijo (barve, tuš, kiparski material) in pogosto tudi
podlago (papir, platno, zid). Z izrazom tehnika pa označujemo postopek in orodje, s
katerim se umetniški material nanaša na podlago. Kot tehniko pa lahko razumemo tudi
nekatere materiale – akvarel, tempera, pastel ali olje, pri katerih imamo v mislih postopek
in orodje (Karlavaris in Berce–Golob, 1991).
2.2.3 OBLIKOVNA PLAST
Oblikovna plast likovnega izraza se kaţe v likovnem jeziku ali likovni strukturi. Likovni
elementi so najenostavnejše komponente likovne strukture. Mednje prištevamo linijo,
obliko, barvo, valeur (svetlo-temno) in teksturo. Ob povezavi vsaj dveh elementov se
pojavijo likovne strukture: simetrija, ritem, smer, velikost, prostor ipd (Duh, 2004).
Organizacijo likovnih elementov v umetniškem delu pa imenujemo kompozicija. Številni
likovni elementi in njihova raznolika pojavnost omogočajo različne variante kombiniranja
(Karlavaris in Berce–Golob, 1991).
2.2.4 KOMUNIKACIJSKA PLAST
Komunikacijska plast umetniškega dela se kaţe v likovnem sporočilu. Ker se likovnega
doţivetja ne da strniti v racionalne besede, je to plast teţje opredeliti. Vendar ima to tudi
pozitivno stran, saj teţja umestitev likovnega dela v določeno sporočilnost omogoča
subjektivno doţivljanje likovnega dela. Tako vsak opazovalec sam raziskuje svoje
doţivetje in ga oblikuje z besedami, ki se mu ob tem porajajo (Duh, 2004).
Pri likovni vzgoji naj poskušajo učenci ob opazovanju umetniškega dela sami ubesediti
svoje doţivetje in presojo o delu. Vsako izraţeno mnenje spodbudi mnenje drugega, in
tako se z izmenjavo mnenj v skupini oblikuje sprejemljivo emocionalno razumevanje
umetniškega dela. Ta način izmenjave mnenj omogoča svobodo izraţanja mišljenja in
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
10
doţivetij vsakega posameznika, ob upoštevanju vseh mnenj in strpnosti do različnih mnenj.
Doţivljanje likovne umetnosti ni mogoče vsiljevati kot kak izoblikovan model, saj je
odvisno od senzibilnosti in nivoja opazovalca. Učitelji svojih mnenj ne smejo vsiljevati
učencem, ampak jih naj pustijo, da postopno preidejo do lastnih stališč in mišljenja
(Karlavaris in Berce-Golob, 1991).
2.2.5 USTVARJALNA PLAST
Ustvarjalna plast likovnega dela izraţa individualnost in likovno sposobnost ustvarjalca.
Umetnik je tisti, ki likovni problem zazna in ga ustvarjalno reši, tako da ustvarjalno poveţe
posamezne komponente v celovit likovni izraz. Likovna sposobnost vsebuje ustvarjalne
sposobnosti, ki jih preučuje psihologija ustvarjalnosti oziroma teorija ustvarjalnosti (Duh,
2004).
2.2.6 TIPOLOŠKA PLAST
Tipološko plast likovnega izraza predstavlja umetnikovo individualnost. Individualnost
preučuje psihologija osebnosti in psihološka tipologija. Vendar individualnost likovnega
izraza ni samo psihološko dejstvo, temveč tudi likovna značilnost umetniškega dela.
Umetnik z individualnim načinom izraţanja svojevrstno zaznamuje svoj likovni izraz
(Karlavaris in Berce-Golob, 1991). Duh (2004) je mnenja, da imajo umetniki lasten
rokopis, kateri zaznamuje likovni izraz celotnega umetniškega dela. Pokazatelji
umetnikovih individualnih značilnosti so prevladujoča skupina likovnih sposobnosti,
uporaba likovno-izraznih sredstev in značajske lastnosti.
2.2.7 METODOLOŠKA PLAST
Metodološka plast likovnega izraza se odraţa v metodologiji oblikovanja. To je zavestna
izbira postopkov, ki jih spodbuja ţelja doseči določen izraz na likovnem delu (Duh, 2004).
Posamezne metodologije oblikovanja se med seboj razlikujejo po naslednjih značilnostih:
povod za ustvarjanje, izbira izraznih sredstev, postopkov in ustvarjena likovna struktura
kot rezultat (Karlavaris in Berce-Golob, 1991).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
11
2.2.8 STILNO ZGODOVINSKA PLAST
Stilno-zgodovinska plast opredeljuje čas nastanka oziroma stil umetniškega dela. Vsako
obdobje je s svojim estetskim idealom vplivalo na izbiro določene metode oblikovanja,
katere imenujemo stil ali smer (Karlavaris in Berce-Golob, 1991). Stilne značilnosti
preučujeta umetnostna zgodovina in teorija stila in ločita od antike do danes več kot
petdeset različnih stilov (Duh, 2004).
2.2.9 DOMOVINSKA PLAST
Domovinska plast se kaţe v vplivu kraja in okolja umetnikovega bivanja na likovno delo
(Duh, 2004). Vsako umetniško delo je bolj ali manj zaznamovano s krajem in podnebjem,
v katerem se je umetnik rodil ter v katerem ţivi in ustvarja. V likovnem delu se odraţa
vizualni svet, mentaliteta ljudi, običaji, likovna občutljivost in materialne vrednote, ki so
jih ustvarili ljudje (Karlavaris in Berce-Golob, 1991).
2.2.10 NACIONALNO-ZGODOVINSKA PLAST
Nacionalno-zgodovinska plast umetniškega izraza se odraţa v umetnikovi pripadnosti
narodu in njegovi kulturni tradiciji (Duh, 2004). Vsak umetnik pripada nekemu narodu, je
deleţen vzgoje v določeni kulturni tradiciji, obdan z ustvarjalnostjo pripadnikov svojega
naroda, ljudsko umetnostjo in nacionalno umetnostno zgodovino. Nacionalna umetnostna
zgodovina proučuje nacionalno likovno tradicijo in značilnosti njihovih umetniških del
(Karlavaris in Berce-Golob, 1991).
2.2.11 SOCIOLOŠKA PLAST
Sociološka plast likovnega izraza se kaţe v druţbenem poloţaju, projeciranem v umetniška
dela. Proučuje jo sociologija likovne kulture, vendar mnogi teoretiki te plasti ne
priznavajo. Kljub temu pa likovno delo nastaja v določenih druţbenih razmerah in vsak
umetnik sam pripada določenemu druţbenemu sloju (Karlavaris in Berce-Golob, 1991).
Sociološka plast umetniškega dela torej odraţa druţbeno klimo, v kateri je umetnik
ustvarjal (Duh, 2004).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
12
2.3 MEDIJI PRI LIKOVNI VZGOJI
2.3.1 OPREDELITEV VIZUALNIH MEDIJEV PRI LIKOVNI VZGOJI
Mediji pri likovni vzgoji so posredniki vizualnih informacij o umetniškem delu in njegovih
estetskih kvalitetah. Lahko so neposredni (originalna likovna dela) ali pa posredni
(reprodukcije umetniških del) viri spoznavanja. Ker pa se učenci z originalnimi
umetniškimi deli srečajo zelo redko, uporabljamo pri likovni vzgoji reprodukcije umetnin
na različnih nosilcih. Z njimi razvijamo vidne sposobnosti, organizirano opazovanje ter
miselne, emocionalne in druge aktivnosti. V naših osnovnih šolah se pri likovni vzgoji
najpogosteje uporabljajo reprodukcije različnih formatov in kvalitet, diapozitivi, video in
računalnik (Duh in Vrlič, 2003). Pri likovni vzgoji je pomembna likovna kvaliteta
umetniških del in tudi kvaliteta likovnih reprodukcij. Pomembno je, da so likovna dela, ki
jih uporabljamo pri likovni vzgoji likovno kakovostna (Herzog, 2008).
Vizualne medije lahko izdelamo samostojno ali pa pridobimo industrijsko izdelane.
Samostojno izdelani mediji angaţirajo učitelje, učence in starše pri njihovem zbiranju,
urejanju, načrtovanju ter uporabi. Zato je tak način priprave medijev boljši kot uporaba
kupljenih medijev, saj razvija emocionalno, intelektualno, etično in estetsko dimenzijo
učencev. V naših šolah se zelo pogosto uporabljajo koledarji z barvnimi reprodukcijami
umetniških del. Če so reprodukcije kakovostno natisnjene in jih prilepimo na tršo podlago
nevtralne barve, predstavljajo kakovosten medij, ki je dostopen vsem. Pri likovni vzgoji
uporabljamo kot medij tudi diapozitive fotografiranih umetnin, ki jih lahko posnamejo
učenci, starši ali učitelji. Tudi samostojno posneto video gradivo je lahko kakovosten
medij. Če pa vizualnemu mediju dodamo še zvok, dobimo avdiovizualni medij, ki podaja
kakovostnejše informacije in hkrati deluje na čutili vida in sluha (Duh in Vrlič, 2003).
Vendar pa je opazovanje umetniških del preko filma oz. videa na televiziji po mnenju
nekaterih neprimerno, saj ne omogoča spontanega aktivnega raziskovanja, temveč usmerja
zaznavo s prikazovanjem detajlov in celote, ki ga spremlja razlaga (Herzog, 2008). V
zadnjem času pa postaja zraven uporabe posameznih medijev vedno bolj pomembna
multimedija. Izraz pomeni istočasno delovanje dveh ali več medijev, ki se dopolnjujejo in
medsebojno bogatijo ter racionalizirajo in optimizirajo učno-vzgojno delo. Vse pogosteje
se uporablja tudi računalnik, kot medij za popestritev in kakovostnejšo likovnovzgojno
delo. Z multimedijsko uporabo računalnika lahko v nekaterih primerih nadomestimo
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
13
grafoskop, episkop, diaprojektor, televizor in videorekorder (Duh in Vrlič, 2003).
Učencem lahko s pomočjo računalnika preko LCD-projekcije omogočimo interaktivnost,
in tako lahko samostojno odkrivajo likovne značilnosti umetniškega dela, ki ga
projeciramo. Šele po čustvenem doţivetju in ponotranjenju umetniškega dela, usmeri
učitelj učence v bolj racionalno odčitavanje umetnine (Herzog, 2008). Računalniške
zgoščenke (CD-ji) z vsebino iz zgodovine likovne umetnosti so primerne za razvijanje
likovne percepcije, to je za sprejemanje, doţivljanje in vrednotenje umetniških del. Podajo
nam kakovostne vizualne informacije in druge pomembne podatke o umetniškem delu in
njegovem avtorju. Ob tem pa lahko interaktivno pridobimo dodatne vizualne, zvočne in
tekstovne informacije, kot so povečava detajla slike, podrobnosti o nastanku umetnine ali
način likovne gradnje. S pomočjo interaktivnosti lahko sproti, po različnih ključih iskanja,
poiščemo podatke, ki jih ţelimo. Računalniške zgoščenke lahko vsebujejo splošne likovno
umetnostnozgodovinske teme, predstavitve galerijskih in muzejskih zbirk ali portrete
umetnikov (Duh in Vrlič, 2003).
Tudi internet lahko uporabimo kot medij pri likovni vzgoji, saj lahko z njim učencem
predstavimo virtualno umetnost ali jih seznanimo z najnovejšimi informacijami o likovnih
dogodkih v svetu. Lahko pa te informacije in elektronske reprodukcije umetniških del
natisnemo, in tako povečamo zbirko reprodukcij pri likovni vzgoji. Pri uporabi
računalniških zgoščenk in interneta je za dosego dobrih učno-vzgojnih rezultatov potreben
aktiven odnos med subjekti, to je neposredna komunikacija med učencem in učiteljem ter
učencem in računalnikom (prav tam).
Sodobna multimedija omogoča interaktivnost in samostojno obračanje predmeta ter
moţnost povečave detajlov, in s tem spodbuja opazovalca (učenca) k aktivnemu
opazovanju. Uporaba multimedije omogoča boljšo organizacijo učnega procesa, večjo
učno storilnost, poveča aktivnost učencev, dvig motivacije in bolj ekonomično uporabo
razpoloţljivega časa. Vendar moramo paziti, da učencem ne posredujemo preveč
informacij naenkrat, saj lahko preveč multimedijskih tokov preobremeni zaznavo učenca in
ga preprosto zasiči (Herzog, 2008).
Raziskava o uporabi medijev pri likovni vzgoji je pokazala, da imajo učitelji na razpolago
različne medije, a jih premalo uporabljajo za izvajanje nazornega pouka likovne vzgoje in
spodbujanje likovnega dela ter ustvarjalnosti. Kot najpogosteje uporabljene medije so
učitelji navedli fotografije, preslikane reprodukcije umetniških del in grafoskop. Rezultati
raziskave so pokazali, da likovni pedagogi v primerjavi z učitelji razrednega pouka
pogosteje uporabljajo reprodukcije umetniških del, digitalni fotoaparat, računalnik in LCD-
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
14
projektor. Zaskrbljujoč je podatek, da nekateri učitelji ne uporabljajo nobenega medija. Pri
tem se postavlja vprašanje, kako lahko učitelji razrednega pouka doseţejo cilje likovne
vzgoje, spodbujajo likovno delo in ustvarjalnost učencev brez uporabe medijev in
prikazovanja likovni del. Vzrok neuporabe medijev ni v neopremljenosti šol, temveč so
vzrok učitelji, ki medije premalo vključujejo v pouk. Učitelji bi morali v sodobni
tehnologiji najti izziv in jo uporabiti v razredu, ter tako prispevati h kvalitetnemu,
nazornemu in zanimivemu pouku (Batič, Duh in Herzog, 2008).
Pri likovni vzgoji se uveljavljajo sodobni mediji (video, LCD-projektor, računalnik,
internet, zgoščenke), ki bodo v povezavi s tradicionalnimi mediji omogočili kakovosten
pouk likovne vzgoje (Herzog, 2008). Uporabljati je potrebno kakovostne medije, ki
ustrezajo razvojni stopnji učencev in ciljem likovne naloge. Ob tem pa se moramo
zavedati, da kakovostna reprodukcija ne more nadomestiti izvirnika. Zato je potrebno
učence kljub uporabi sodobnih medijev občasno peljati v galerijo ali muzej (Duh in Vrlič,
2003).
2.3.2 PRIMERNA LIKOVNA DELA ZA LIKOVNO VREDNOTENJE PRI
LIKOVNI VZGOJI V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Za likovno vrednotenje pri likovni vzgoji so primerna različna kakovostna umetniška dela
oziroma njihove reprodukcije. Po načelu kakovosti predstavimo učencem samo najboljše
primere umetniških del. Izogibamo pa se likovnim delom, ki jih ni preverila
umetnostnozgodovinska stroka, delom neznanih lokalnih umetnikov ter koledarjem z
nekakovostnimi reprodukcijami, katerih avtorjev ne poznamo. Če dvomimo o kakovosti
določenega likovnega dela, se raje posvetujmo z likovnim pedagogom ali pa uporabimo
kakovostno preverjena domača ali tuja umetniška dela (Duh in Vrlič, 2003).
Karlavaris in Berce-Golob (1991) navajata tri pravila za izbor umetniških del:
- Prvo pravilo govori, da moramo zaradi mnoţice likovnih del izbirati po načelu
eksemplifikacije oziroma pojasnitve s primeri.
- Na izbiro umetniškega dela vplivajo tudi likovni problemi in likovni pojmi. Z
določenim likovnim problemom se učenci ukvarjajo pri praktičnem delu, hkrati pa
isti problem opazujejo in spoznavajo z opazovanjem umetniških del. Na izbiro
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
15
umetniškega dela pa lahko vplivajo tudi likovni pojmi, ki so predvideni, da jih
učenci spoznajo in se jih naučijo.
- Po tretjem pravilu moramo umetniška dela izbirati glede na razvojno stopnjo
učencev in pri tem upoštevati tudi temo, likovno strukturo in stil. Mlajši učenci
laţje sprejemajo umetniška dela z jasno vsebino, običajno s figurami v gibanju,
manj pa motive krajin, tihoţitja in portrete. Po oblikovni plati so jim všeč jasni
obrisi ter čiste in dekorativne barve, manj pa tista umetniška dela, kjer so
poudarjeni plastičnost, prostor, velur in tekstura. Učenci so sposobni nekatere od
teh elementov sprejeti postopoma šele po tretjem razredu osnovne šole.
Tavčarjeva (1995) se ne strinja s trditvijo, da otrokom manj ustrezajo umetniška dela s
poudarjenim prostorom in plastičnostjo. Kot primer navaja delo H. Geigerja Sv. Jurij.
Starejši predšolski otroci so ga v Narodni galeriji najpogosteje izbrali za upodabljanje,
čeprav sta v delu izrazito poudarjena prostor in plastičnost. Meni, da je pomembnejši
način, kako likovna dela predstavimo učencem, kam usmerjamo njihovo pozornost, jih
spodbujamo v opazovanju, asociiranju, povezovanju ter jih opozarjamo na vsebinske in
oblikovne vidike. Poudarja, da odrasli v imenu različnih strok izbirajo in določajo, kaj je za
otroke različnih starosti primerno ter kaj ni primerno, ker je zanje preteţko, nerazumljivo
ali abstraktno. Ob tem pa pozabijo, da je učenje vsakokratni izziv, ki ga ne smemo vedno
uokvirjati ter hkrati verjeti, da tako spodbujamo otrokovo ustvarjalnost, kritičnost in
domišljijo.
Nadalje je Tavčarjeva (2001) zapisala, da lahko s primernim pristopom premostimo razliko
med učencem in katerimkoli umetniškim delom, tudi abstraktnim in krajino. Otroka je
potrebno motivirati, da bo lahko čustveno sprejel, česar razumsko še ne dojame v celoti.
To sta uresničila Svetlana Makarovič in Kostja Gatnik z izbiro umetniških del in
motivacijskim pristopom v slikanici Gal v Galeriji. S pomočjo zelenega škrata Gala sta
motivirala otroke z verzom in ilustracijo. Gal si v Narodni galeriji zavzeto ogleduje
umetniška dela in jih komentira ter se nanje neposredno odziva. Ob portretih dam in deklet
je razneţen, razjezi pa se ob umetniškem delu, na katerem je prikazan boj Svetega Jurija z
zmajem. S svojim spontanim in impulzivnim reagiranjem daje Gal vzorec najmlajšim,
kako bi se lahko sami odzvali na umetnino. S pomočjo Gala usmerjata otroke na natančno
opazovanje. Različni avtorji likovnopedagoške literature so mnenja, da otrok v starosti od
pet do devet let motivi krajine še ne pritegnejo. Gal pa zna narediti otrokom vabljivo tudi
krajino, saj jih s pomočjo hudomušnih verzov spomni na razpoloţenje, ki je otrokom znano
ţe iz izkušenj.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
16
Novosti rahljajo presplošne nasvete, da naj bodo umetniška dela primerna otrokovi
razvojni stopnji in da jih naj obravnavamo po pravilu postopnosti in prehodu od
enostavnega h kompleksnemu. Pomembne so tudi zato, ker se lahko na ta način ţe
predšolskim in seveda šolskim otrokom pokaţe, kaj pomeni izraz 'misliti drugače' in 'biti
toleranten'. Otrokom moramo ţe zgodaj omogočiti, da vidijo isto temo ali isti problem iz
povsem drugega zornega kota (Tavčar, 1995).
V prvi triadi osnovne šole lahko učence seznanjamo s klasičnimi, sodobnimi, figuralnimi,
abstraktnimi, barvno nasičenimi in grafično zanimivimi umetniškimi deli. Pri vrednotenju
abstraktnih likovnih del se ukvarjamo z likovnimi elementi in jih analiziramo. Pri učencih
spodbujamo čustvene reakcije na umetniško delo, tako da opisujejo občutja in lastne,
drugačne in individualne odzive na likovno delo. Figuralna likovna dela z razpoznavnim
motivom pa lahko uporabimo za preprosto analizo vsebine umetniškega dela. Med
ogledovanjem figuralnega dela se pogovorimo o motivih, opisujemo dogajanja, si
izmišljamo zgodbo ali napovedujemo dogodke. Konceptualna umetniška dela, ki temeljijo
na idejah in konceptih ter nas pogosto zbegajo, so značilna za današnji čas, vendar so
primernejša za učence višjih razredov osnovne šole. Učenci v prvi triadi še ne zmorejo
dojeti celotnega miselnega ozadja teh umetniških del (Duh in Vrlič, 2003).
Učence v prvi triadi najbolj pritegnejo slikarska, barvna in pisana umetniška dela. Risbe in
grafike jih pretirano ne zanimajo, vendar jih moramo seznanjati tudi s takimi likovnimi
deli. Nekatera sodobna likovna dela so otrokom te starosti všeč ter jih zanimajo. Privlači
jih nenavaden pristop avtorjev k likovnem izraţanju, zanimiva in razgibana uporaba
materialov, na primer vsakdanjih predmetov pri kiparjenju in delovanje na različne čute.
Primerni načini sodobnega likovnega izraţanja za otroke v prvi triadi so posnetki ţivih
kipov, ki so jih uprizarjali učenci, videoprojekcije različnih dogajanj, tematske zbirke, kjer
umetniki zberejo čim več predmetov na določeno temo in primeri krajinske umetnosti, kjer
umetniki posegajo v naravo. S seznanjanjem s sodobnimi likovnimi deli razširjamo pri
učencih sposobnost spoznavanja nenavadnih načinov likovnega izraţanja (prav tam).
Tavčarjeva (1995) meni, da ne smemo izločevati umetniških del, s katerih je mogoče
razbrati krutost, grozljivost, ţalost, smrt in na drugi strani ljubezen, goloto ter erotiko. Ta
dela naj bi bila otrokom nedojemljiva, oziroma naj bi bili ti motivi v nekem smislu zanje
celo prepovedana tema. Omeni Borisa A. Novaka, ki je zapisal, da so odrasli radi v imenu
vzgojnosti čistili pravljice njihovih krvavih dimenzij, vendar so s tem zelo okrnili njihovo
sporočilo. Otroci ne ţivijo v inkubatorjih, kjer bi bili zavarovani pred bolečino, strahom ter
grozo. S pomočjo pravljic, slik in kipov sprejemajo kodirano sporočilo o krutosti sveta.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
17
V likovno predagoški literaturi za otroke v prvi triadi ne najdemo akta, neprimerne teme pa
so tudi ljubezen, erotika in golota. Vendar je avtorica neprimerni motiv preverila v praksi
in ga vključila v naloge opazovanja in spoznavanja. Otroci so mitološko zgodbo o Akteonu
in Diani brez zadrţkov upodobili in zato ne vidi nobenih ovir, da ne bi umetniških del s
temi temami predstavili otrokom (Tavčar, 1995).
2.4 LIKOVNA APRECIACIJA IN LIKOVNO VREDNOTENJE
2.4.1 TERMINOLOŠKA OPREDELITEV IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI
LIKOVNE APRECIACIJE
Izraz likovna apreciacija sta opisala avtorja Kraguljac in Karlavaris (1970). Zapisala sta, da
uporabljamo tuji termin za to področje likovne vzgoje zato, ker se je teţko odločiti za
katerikoli drugi termin, ki ga uporabljamo v našem jeziku. Likovno opazovanje se zdi
preveč pasivno in estetsko presojanje preveč intelektualno za otroke v osnovni šoli. Tudi
uradni termin likovno vrednotenje zveni pretenciozno, čeprav nihče ne misli, da mora
otrok dejansko oceniti umetniško delo, ampak se samo uvaja v vrednotenje.
Z izrazom likovno apreciativne zmoţnosti poimenujemo skupne perceptivno-receptivne
zmoţnosti učencev. To je zaznavanje in sprejemanje likovnega v umetniških delih. V
sodobni likovni vzgoji imata likovno izraţanje in likovna apreciacija enako pomembni
vlogi. Vendar je likovni apreciaciji v naših osnovnih šolah namenjene manj pozornosti kot
likovnemu izraţanju. Tuji strokovnjaki ţe dalj časa izraţajo potrebo po sistematičnem
pouku likovne apreciacije, predvsem pri starejših učencih, pri katerih ustvarjalno izraţanje
ţe prehaja v kritično fazo (Duh, 2004).
Kraguljac in Karlavaris (1970) sta zapisala, da obstajata dve teoriji glede vprašanja narave
sposobnosti likovne apreciacije. Po prvi teoriji je apreciativna sposobnost specifičen talent,
ki pri učencih obstaja ali pa ne, po drugi pa apreciativna sposobnost temelji na splošnih
sposobnostih, kot so percepcija, domišljija, bogastvo asociacij, spomin, čustvenost, splošno
presojanje itd. Narava apreciativnih sposobnosti je pomembna za likovne pedagoge in še
posebno za sestavljalce programa likovne vzgoje. Če je apreciativna sposobnost specifična
nadarjenost, bi moral biti šolski progam sestavljen tako, da omogoča odkrivanje in
razvijanje tega talenta pri tistih, ki ga imajo. V drugem primeru pa, če likovna apreciacija
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
18
sloni na splošnih sposobnostih, ki jih imajo v večji ali manjši meri vsi normalno razviti
otroci, mora šolski program delovati v smislu razvijanja likovne apreciacije pri vseh
učencih.
Novejše raziskave so pokazale, da imajo kreativno in apreciativno sposobnost vsi
normalno razviti otroci. Ne obstajajo posebne lastnosti, ki bi jih imeli nadarjeni otroci,
ostali pa ne. Nekateri raziskovalci so ţe v sredini prejšnjega stoletja ugotavljali, da likovne
sposobnosti niso prirojene, ampak se jih da razvijati z ustreznim pedagoškim delom.
Obstoječi učni načrti in programi za likovno vzgojo puščajo pri nekaterih vsebinah dovolj
moţnosti za načrtno razvijanje likovne apreciacije. Dodatne spodbude za razvoj
apreciativnih sposobnosti pa najdemo v primerno izvedeni fazi uvodne motivacije in v fazi
vrednotenja (Duh, 2004).
2.4.2 RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE
Razvijanje likovne apreciacije temelji na razvijanju percepcije umetniškega dela. Ob tem
pa učenci spoznavajo posamezne probleme likovne umetnosti in se usposabljajo, da
umetniško delo vidijo, ga razumejo in v njem uţivajo. Tako kot proces likovne
ustvarjalnosti se tudi proces likovne apreciacije razvija tako, da predstavlja postopno
vključevanje zavestnih in racionalnih komponent, brez opuščanja emocionalnih in
spontanih komponent. Tako ima tudi proces recepcije umetniških del, ki je sestavina
apreciativnih sposobnosti ustvarjalni karakter (Duh, 2004).
Nekateri avtorji so bili mnenja, da je najboljša vadba apreciacije aktivno likovno
delovanje. Menili so, da o tehničnih problemih in njihovem reševanju ne more presojati
nihče, kateri se z njimi ni tudi sam srečal. Vendar mnogi likovni kritiki sami niso
ustvarjalci. Kljub temu pa ustvarjalno delo ugodno vpliva na razvoj likovne apreciacije. Z
lastnim ustvarjanjem na nekem področju: z razvijanjem umetniškega oblikovanja,
občutljivosti za likovni jezik in estetskim doţivljanjem v procesu izraţanja, s
pridobivanjem tehničnih izkušenj in z delom z različnimi materiali pripomoremo k
razvijanju apreciacije pri istem področju likovne umetnosti. Tako lahko sklepamo tudi
obratno, da lahko z razvijanjem apreciativnih sposobnosti ugodno vplivamo na likovno
ustvarjanje učencev (prav tam).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
19
Opazovanje umetniških del mora biti več kot samo gledanje in hitro reagiranje. Za
razvijanje likovne apreciacije je pomembno, da je opazovanje umetniških del pomensko
doţivetje, ki pripelje do interakcije med učencem in umetniškim delom. V razredu je
potrebno vzpostaviti primerne pogoje, v katerih bodo učenci brez strahu izraţali svoja
osebna mnenja, ki so pri vsakem učencu drugačna. Perspektiva in izraţeno mnenje enega
učenca pa bo stopnjevalo doţivetja pri ostalih učencih, in tako tudi pri njih spodbujalo
razvoj likovnih apreciativnih sposobnosti (Duh, 2004).
Različni učenci različno reagirajo na isto umetniško delo. Vsak učenec pa bi se naj na isto
delo odzval na več kot en način. Ločimo tri načine odzivanja na umetniško delo:
- Odziv na čustveni ravni se kaţe tako, da pri opazovalcih vzbudi čustven odziv na
umetniško delo.
- Pri odzivu na asociativni ravni se opazovalcu ob umetniškem delu porajajo
asociacije.
- Odziv na formalni intelektualni ravni pa se pri opazovalcih pojavi po formalni
analizi in interpretaciji umetniškega dela.
Ti tipi odzivov se spreminjajo od opazovalca do opazovalca, in tako se lahko nekdo takoj
odzove na čustveni način, nekdo drug pa na intelektualni ravni. Določeno umetniško delo
lahko pri večini opazovalcev sproţi asociacije, druga umetnina pa lahko povzroči pri
opazovalcih čustven odziv (prav tam).
Različni avtorji ločijo različne faze v razvoju likovne apreciacije, saj gre opazovanje in
sprejemanje umetniških del, in tako tudi razvoj likovne apreciacije, skozi več faz.
Kraguljačeva (1966) je zapisala, da mora imeti likovna apreciacija v osnovni šoli dve fazi:
- Prva faza predstavlja usmerjenost k temu, da dobi otrok čim bolj jasno zaznavo
oziroma percepcijo umetniškega dela.
- Druga faza pa je usmerjena k temu, da se rezultati percepcije izrazijo z besedami in
postanejo tako zavestno oblikovani.
Da lahko otrok uţiva v umetniških oblikah, jih mora najprej opaziti. Zato je zelo
pomembno, da otrok pri likovni vzgoji pridobi tehniko opazovanja estetskih objektov.
Vendar se ta tehnika ne sme spremeniti v šablono. Biti mora dovolj proţna, da se lahko
prilagodi različnim vrstam umetniških del in različnim opazovalcem (Kraguljac, 1966;
povz. po Kraguljac in Karlavaris, 1970, str. 8). Potrebno je torej oblikovati instrumente za
prenikanje v likovno umetnino in učence navajati na to, da vidijo, si predstavljajo in
razumejo likovna dela (Tavčar, 1995).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
20
Paganyeva pa pri razvijanju likovne apreciacije loči štiri faze:
- Prva faza je zaznavanje likovnega dela z vsemi čutili. Učitelj mora učence ţe na
začetku odvrniti od prehitrih zaključkov, da jim je neko delo všeč ali ne in jih
spodbuditi k zavestnemu opazovanju. Ob tem pa se lahko učenci umetniškega dela
tudi dotaknejo in s kretnjami po zraku prikaţejo določene likovne značilnosti. Tako
pridobijo o umetnini zraven realnih tudi fiktivne vtise, kot so zvok, okus in vonj.
- Druga faza predstavlja sproščanje čustev. Ob zaznavanju likovnega dela z vsemi
čutili, moramo dati učencem dovolj časa, da se zavejo svojih občutkov. Učinki
slike na opazovalca se razlikujejo po intenzivnosti občutenja.
- V tretji fazi vtise o umetniškem delu pretvorimo v jezik. Učenci s pomočjo jezika
izrazijo, kakšen vpliv ima nanje umetnina in kakšne občutke vzbuja v njih.
Upoštevati je treba pravilo, da najprej govori slika učencu, nato učenec komunicira
s sliko in na koncu komunicira s sliko učitelj. Najprimernejše oblike verbalnega
izraţanja pri opazovanju slik so spontane izjave v okvirju okrogle mize, verbalni
impulzi, vprašanje-odgovor-dialog, opis slike in pripovedovanje zgodb.
- Četrta faza je delovanje oziroma produkcija. Za razliko od prvih treh faz, ki so
dajale prednost sprejemanju umetniških del, predstavlja ta faza predelavo in
posnemanje umetniških del (Paganay, 1993; povz. po Duh, 2004, str. 48).
Pri poudarjanju percepcije umetniškega dela ne smemo pozabiti na afektivnost, ki je
pomembna komponenta likovne apreciacije. Afektivna reakcija se sproţi ob stiku z
umetnino in je posledica individualnih dejavnikov. Če postaja likovna percepcija vse bolj
podrobna in diferencirana, potem tudi izzove vse bolj natančne emocionalne reakcije. To
pomeni vţivljanje vsakega posameznika v umetniško sporočilo ustvarjalca, in tako
zagotavlja ustrezno doţivljanje umetniškega dela.
Intelektualnemu vrednotenju posvečamo v osnovni šoli manj pozornosti, saj temelji na
osnovi estetskih principov in zakonitosti, ki jih učenci šele spoznavajo.
Percepcija kompleksnega umetniškega dela z vsemi detajli predstavlja nalogo, ki zahteva
mnogo vaje in izkušenj. Razvijanje sposobnosti takšnega percipiranja je verjetno
najpomembnejša faza pri vadbi apreciacije in vsekakor najpomembnejša pri starejših
učencih. Da pa bi lahko dosegli tako jasno percepcijo, je potrebno razlikovati glavne
elemente umetniškega dela. Likovni elementi (barve, oblike, …) in njihovi medsebojni
odnosi so mišljeni kot individualne posameznosti in kot sestavine celote (Kraguljac in
Karlavaris, 1970).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
21
Avtorja Barkan in Kepes trdita, da bi se organska celota pokvarila, če bi opazovalec v svoji
analizi ločeval elemente umetniškega dela. Po njunem mnenju se ne more noben element
umetniškega dela opazovati ločeno, ne da bi pri tem trpela celota (Barkan, 1955 in Kepes,
1967; povz. po Kraguljac in Karlavaris, 1970, str. 9). Kraguljac in Karlavaris (1970) se z
njima povsem ne strinjata. Menita, da lahko analiziramo in percipiramo elemente
umetniškega dela, vendar ne smemo pozabiti na celovitost umetnine. Pozornost učencev
moramo usmeriti na konkretne elemente umetniškega dela. Upoštevati je potrebno starost
učencev in njihove izkušnje, saj jim lahko nekatere plasti likovnega dela laţje, druge teţje
predstavimo, nekatere jim predstavimo prej, druge pa kasneje.
Na razvoj likovne apreciacije pa pozitivno vpliva tudi inovativni pristop v fazi vrednotenja
pri uri likovne vzgoje. Učenci namreč opravijo pri opazovanju in sprejemanju svojih
likovnih del podobne korake kot pri opazovanju in sprejemanju umetniških del. Zato
pričakujemo, da lahko zavestno opazovanje in sprejemanje otroških likovnih del pozitivno
vpliva na opazovanje umetniških del, in tako prispeva k razvijanju likovne apreciacije pri
učencih (Duh, 2004).
2.5 OBISKI GALERIJ IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA
Učencem je potrebno omogočiti neposreden stik z originalnimi umetniškimi deli.
Reprodukcije, diapozitivi, videoposnetki in podobno so le informacije o umetniškem delu
in ne morejo nadomestiti neposrednega stika z originalno umetnino. Zato bi morali z
učenci nekajkrat na leto obiskati umetnostno galerijo, muzej ali razstavišče. V večjih
krajih, na primer Ljubljani, Celju in Mariboru, galerije izvajajo pedagoške programe, ki so
prilagojeni starosti otrok (Duh in Vrlič, 2003). Pogosto pa učencem in učiteljem preprečuje
obisk galerije prevelika oddaljenost od šole in doma (Tavčar, 1995). Učencem lahko
omogočimo srečanje z umetniškimi originali še na druge načine: lahko si ogledajo
skulpture v okolici šole, razstavo učencev višjih razredov ali pa organiziramo v šoli
razstavo odraslega umetnika (Duh in Vrlič, 2003).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
22
2.5.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ VREDNOTENJA UMETNIŠKIH DEL
TER MUZEJSKE PEDAGOGIKE
Razmah muzejske pedagogike se je v tujini začel šele v prvih desetletjih 20. stoletja, pri
nas pa še kasneje, ko so galerije in muzeje začele mnoţično obiskovati šolske skupine. Pri
nas se je od druge polovice 19. stoletja pa do konca tridesetih let 20. stoletja razvijala in
oblikovala šolska metodika opazovanja likovnih del, kot predhodnica muzejske
pedagogike (Tavčar, 2001).
Janez Flis je leta 1885 v uvodu svoje knjige zapisal, da si, ko pridemo v mesto, ki ima
zgodovinske in umetnostne znamenitosti, najprej ogledamo stare ali nove stavbe, ki imajo
umetniško vrednost, zlasti cerkve. Vendar samo ogledovanje ne bo nudilo opazovalcu
nikakršnega duševnega uţitka, če o stavbarstvu, raznih slogih, o razvoju in zgodovini nima
nobenega znanja (Flis, 1885; povz. po Tavčar, 2001, str. 10).
Nek pisec je v pedagoški reviji Popotnik leta 1883 predlagal, kako lahko učitelji učencem
razloţijo notranjost cerkve in zapisal vprašanja, s katerimi bi lahko učence spodbudili k
opazovanju. Slovenskim učencem je v tistem času galerijo nadomeščala cerkev, saj se je
prvo umetniško razstavišče, Jakopičev paviljon, odprlo šele leta 1909 (Tavčar, 2001).
Vendar tudi odprtje razstavišča ni spodbujalo seznanjanja otrok z umetniškimi deli, saj je
Edvin Rozman istega leta zapisal, da priporoča obisk razstav le odraslim. Otrok naj ne bi
vodili na umetniške razstave, ker lahko umetniška dela presoja le dozorel razum. Zanje so
primerne le tiste razstave, ki so skladne z njihovim razumom (Rozman, 1909; povz. po
Tavčar, 2001, str. 11). V prvi polovici 19. stoletja se učenci v naših šolah niso smeli
ukvarjati z risbami umetnikov, ampak so morali risati po predlogah različne geometrijske
like, okraske in stvari, ki so jih potrebovali pri obrtniškem delu. Pobudniki za posodobljen
pouk so zahtevali uvedbo nove metode risanja, ki bi temeljila na risanju po naravi in
priporočali uporabo umetniških del. Zapisali so, da bo morala imeti vsaka šola, ki bo hotela
imeti dobre risarje, čim več dobrih in kvalitetnih slik. Brez teh učenci ne bodo dobri risarji,
kajti čim več slik vidijo, tem hitreje in bolje se privadijo na opazovanje narave in slik. Nek
anonimni pisec je v pedagoški reviji zapisal, da lahko estetski čut zadušimo, če ga ne
gojimo. Pri šolskih sprehodih in izletih lahko veliko naredimo za umetniško vzgojo z
ogledovanjem in preučevanjem bliţnjih cerkva, kipov, primernih poslopij z umetniško
vrednostjo ali umetniških zbirk. Lichtwark je opisal, kako bi naj z učenci postopali pri
opazovanju umetniških del. Poudaril je, da se je pri tem treba izogibati kritičnemu
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
23
presojanju umetnin in učence opozarjati le na sredstva, s katerimi umetniško delo učinkuje
na nas. Ker pa umetniških zbirk ni povsod, jih učitelj nadomesti s podobami, ki si jih naj z
učenci pridno ogleduje v prvih letih šolske dobe. Lichtwark je v umetniški galeriji v
Hamburgu mlade vpeljeval v umevanje umetniških del s pomočjo vaj za opazovanje
umetniških del. Menil je, da se smisel za lepo razvija in izpopolnjuje in da lahko zato
govorimo o poučevanju tudi na področju estetskega izobraţevanja. V metodičnem
priročniku Vaje v opazovanju umetniških del, ki je izšel leta 1897, je zapisal, da se morajo
učenci naučiti opazovati umetniška dela, ne pa mehanično ponavljati estetske pojme iz
zgodovine umetnosti. Temeljna naloga gibanja za umetniško vzgojo je bila, da bi si učenec
oblikoval občutek za lepo in razumevanje lepega ter sposobnost za razumevanje lepote
narave. Lepoto umetniških del bi naj učenec usvajal dejavno in ne pasivno. Umetnostni
vzgoji so pripisovali velik pomen pri razvijanju učenčeve samostojnosti in individualnosti,
povezovali pa so jo z moralno in religiozno vzgojo (Tavčar, 2001).
Predstavnik gibanja je strnil naloge umetnostne vzgoje v pet točk:
- Umetnostna vzgoja naj krepi duhovne in fizične moči učenca.
- Razvija naj občutek in potrebo po doţivljanju umetnin.
- Učenca naj uvaja v nov svet ustvarjanja ter v njem spodbuja ţeljo po ustvarjanju.
- V otroku naj razvija lepe in vzvišene občutke in interes za oplemenitenje njegove
osebnosti.
- Umetnostna vzgoja naj tudi vpliva na razvoj domišljije (Ogrizović, 1963; povz. po
Tavčar, 2001, str. 17).
Po njihovem mnenju je ustrezno razumevanje umetnosti moţno šele v puberteti, pri starosti
12 let, prej pa lahko govorimo le o predstopnjah. V začetku 20. stoletja so v Londonu in na
Švedskem osnovali društvo za okraševanje šol z umetniškimi deli, na Nizozemskem in
Finskem pa je delovalo društvo Umetnost v šoli. V Franciji so ustanovili društvo, ki je za
učence prirejalo obiske muzejev, vrtov, pomembnih stavb, kinematografskih in
gledališčnih predstav ter koncertov. Pri nas takšnih društev ni bilo, saj so pobude za razvoj
umetnostne vzgoje izraţali le posamezniki. Eden izmed njih je zapisal, da se naj učenec
pred umetnino najprej zabava, kasneje pa naj jo globlje spoznava in se iz nje uči okusa,
barve, tehnike, lepote črt in umetnikovih občutij. Učenec naj dobi smisel za pravo
umetnost in naj ceni umetniška dela domačih umetnikov ter v prostem času z veseljem
zahaja v galerije. Podobno je razmišljal drugi avtor, ki je zapisal, da moramo ţe pri
najmlajših otrocih začeti zbujati zanimanje in smisel za umetnost. Saj če ţelimo narediti
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
24
umetnost dostopno za odrasle, moramo ugodna tla za to pripraviti ţe v rani mladosti
(Tavčar, 2001).
Različni pisci so priporočali seznanjanje učencev z umetniškimi deli, kjer bi slika vršila
svojo vzgojno nalogo. Humek je o ogledovanju slik zapisal, da učence navajamo, da
opazujejo barve, črte in oblike v naravi. Učenci naj natančno opazujejo tudi podrobnosti in
se ţe zgodaj odvadijo površnosti v opazovanju. Ko z učenci opazujemo slike, jih
primerjamo z naravo in ţivljenjem. Na slikah so lahko upodobljene osebe v gibanju ali
mirovanju, izraţajo lahko veselje, ţalost, skrb ali razmišljanje. Učenec mora vse to začutiti,
zato mu dovolimo, da lahko ponovi gibanje, ki je izraţeno na sliki, in mu pustimo, da
naredi vesel, ţalosten ali zaskrbljen obraz. Na tak način se lahko učenec vţivi v dejanje na
sliki (Humek, 1909; povz. po Tavčar, 2001, str. 18).
Suher je predstavil učni načrt za opazovanje umetniških del oziroma umetniško vzgojo, ki
je bil določen za vsak razred posebej. Snov je razdelil v nazorna okroţja, po didaktičnem
načelu od bliţnjega k daljnemu in od znanega k neznanemu. Doma naj si otrok ogleda,
kako mati krasi prt in oče svoj koţuh. Opazuje naj skrinjo, omaro, posteljo, orodje, lonce,
okensko mreţo, ograjo, sleme in pročelje ter naštete stvari primerja s sosedovo hišo. V šoli
naj opazuje moderne okraske na tleh, steni, na oknu in pročelju. Otrok naj opazuje cerkev,
kjer mu razloţimo slike in skulpture, ki so originalna umetniška dela. Pripravimo si načrt
za vsako leto za opazovanje slikarskih del, skulptur in arhitektur. V galerijo in muzej
peljemo učence šele takrat, ko so si ogledali dovolj materiala, s katerim se vsakodnevno
srečujejo (Suher, 1923; povz. po Tavčar, 2001, str. 20).
Avtorica Garantini je leta 1930 navedla navodila za opazovanje slik. Zapisala je, da
moramo sliko obesiti pred učence in jim dati nekaj minut časa, da jo opazujejo. Nato lahko
vsak pove svoje mnenje o sliki. Temu sledi pravo opazovanje in analiziranje slike.
Avtorica je zapisala postopek za opazovanje umetniških del. Najprej je potrebno določiti
motiv umetniškega dela, nato pa ugotoviti, kaj je v ospredju, poudarjeno ali izpuščeno,
material in tehniko dela, vsebino slike ter način prikaza svetlobe, barve in oblike. Poudarila
je, da lahko učitelj govori le takrat, ko učencem razlaga umetnino in ko potencira estetski
uţitek. Učitelji ne smejo za opazovanje vseh slik uporabljati istega postopka, ampak ga
morajo prilagoditi. Opozarja tudi, da učenci ne smejo kritično vrednotiti umetniških del,
ampak mora umetnina v njih vzbujati estetsko ugodje in uţitek. Naloga šole ni, da vzgaja
umetnike, temveč mora učence naučiti, da spoštujejo in razumejo umetniška dela. Estetsko
presojanje umetnin pa zaključi z delitvijo umetnin na tiste, ki ugajajo, in tiste, ki ne
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
25
ugajajo. Presojanje je po njenem mnenju odvisno od snovi, vsebine in forme umetniškega
dela (Garantini, 1930; povz. po Tavčar, 2001, str. 21).
V tridesetih letih 20. stoletja so v pedagoških revijah ţe opozarjali na pomen muzejev pri
seznanjanju z likovno umetnostjo in so poskušali razviti metodiko opazovanja likovnih del,
ki bi bila prilagojena pouku v šolskih učilnicah. Predlagali so dejavno obliko opazovanja
umetniških del, kjer bi se učenci pogovarjali in opisovali slike, ter s pomočjo učitelja
nadgrajevali svoje znanje o umetninah (Tavčar, 2001).
Muzejska pedagogika se je pri nas začela razvijati šele v začetku šestdesetih let 20. stoletja,
ko so v galerijah in muzejih zaposlili prve kustose pedagoge. Takrat je muzejska
pedagoška dejavnost doţivela razmah in se dvignila na višjo kakovostno raven, saj so
kustosi pedagogi v galerije in muzeje prenašali izkušnje iz tujine ter za potrebe galerij
prilagajali šolske metode in oblike dela. Prva publikacija z reprodukcijami umetniških del,
ki je bila prilagojena predšolskim in osnovnošolskim otrokom, avtorja Luca Menašeja z
naslovom Kaj nam kaţejo slikarske umetnine, je izšla leta 1976. Pet let kasneje je izšla
knjiga Gal v galeriji pesnice Svetlane Makarovič in ilustratorja Kostje Gatnika in leta 1988
zloţenka Pozdravljeni cicibani avtorice Lidije Tavčar. Pri nas je bilo na področju
vrednotenja umetniških del za predšolske in osnovnošolske otroke storjeno zelo malo. V
Italiji je izšla zbirka knjig L'arte per i bambini, v kateri so avtorji v obliki zgodbic
predstavljali in razlagali umetniška dela priznanih slikarjev. S pomočjo izbranih slik in
detajlov so spletli zgodbe, ter ob njih na zanimiv način razloţili formalne in vsebinske
značilnosti umetniških del. Oviro je pri nas predstavljala tudi zastarela miselnost, da naj
galerije obiskujejo le učenci višjih razredov osnovne šole ter srednješolci. Vendar je
Narodna galerija tudi na tem področju premaknila stvari, saj so v razstavnem katalogu
zapisali, da so ustaljene načine likovno vzgojnega delovanja v galeriji spremenili v
sproščeno in igrivo obliko. Zavedajo se, da otroci vseh vrednot umetniških del ne morejo
dojeti v celoti. Ţelijo pa si, da bi razstavni prostori postali otrokom domači in prijetni in da
bi umetniška dela čustveno doţiveli, razbrali njihove likovne vrednote, ter pridobili nove
vizualne izkušnje (prav tam).
Potreba po razlagi umetniškega dela se je pojavila zaradi umetniških del, ki niso
prikazovala resničnosti ali so bila drugačna in gledalcem nerazumljiva. Zato se je med
umetniško delo in občinstvo vrinil vmesni člen, umetnostni kritik in kasneje razlagalec
(prav tam). Avtonomna umetnost zahteva kompetentnega gledalca, ki jo zna gledati in
videti kot umetnino in od katerega lahko prejme druţbeno priznanje. Vendar šola ne
producira kompetentnega občinstva, temveč mnoţično občinstvo, ki je odvisno od
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
26
druţbenega priznanja umetnin. V šoli učenje o umetnosti vedno nekoliko zaostaja za
produkcijo umetnin. Zaradi tehničnih razlogov nikoli ne obravnava najnovejših in
dvomljivih, še ne potrjenih vrst umetniških del. Zato se mora avtonomna umetnost obrniti
na ţe priznane kulturnike (umetnike, kritike, zbiralce in galeriste), ki s časovnim odlogom
in razlago omogočijo vključitev umetnine v učni program. Šola ne more producirati
primernega občinstva, vendar ima kot vzgojna institucija moč, da vsiljuje in naredi
določena likovna dela vredna in primerna, da jih učenci občudujejo, določena pa bi morali
celo odstraniti. To na koncu privede do tega, da se nam nekatera umetniška dela zdijo
naravno vredna, da jih občudujemo (Rotar; povz. po Tavčar, 2001, str. 23).
2.5.2 DOSEDANJE UGOTOVITVE RAZISKAV O OTROŠKEM
VREDNOTENJU UMETNIŠKIH DEL
Ker nas je v empiričnem delu diplomske naloge zanimalo, kakšna umetniška dela so
najbolj všeč učencem v tretjem razredu osnovne šole ter kaj vpliva na njihov izbor, bomo v
tem poglavju predstavili rezultate podobnih raziskav o tem, kako otroci doţivljajo
umetniška dela.
V milanskem muzeju Pinacoteca di Brera so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opravili
eksperiment z osnovnošolskimi otroki. Postavili so jih pred tri slike in jih pustili, da lahko
vsako opazujejo kolikor časa ţelijo. Zanimalo jih je, kaj otrok na sliki opazi, kaj mu ugaja,
kako interpretira predstavljeno sceno ter s katero figuro se identificira. Na Crivellijevi sliki
La Madonna della candeletta je bil otrokom najbolj všeč mali otrok, in to zato, ker ima
njegova mama dragulje. Na umetniškem delu so otroci videli gospo, ki ima v naročju
otroka, sedi v naslonjaču obdanem z jabolki; je bogata, ker nosi dragulje; je lepa, ker ima
na glavi zlato krono in ima lepo obleko z briljanti; in je bela kot Angleţinje, ki nimajo
sonca. Jabolka na sliki so otroci opisovali kot okrogla in zrela, ker so rdeče in rumene
barve. Najpogosteje so se poistovetili z obema figurama, v katerih so večkrat videli mater z
otrokom, kot Marijo z Jezusom. Otrokom se je gospa zdela bolj ţalostna in zaskrbljena kot
pa vesela. Podobne odgovore so dobili tudi po opazovanju ostalih dveh slik in niso veliko
odstopali od odgovorov, dobljenih na petini istega vzorca otrok, testiranih z
Rorschachovim in Blackyevim testom in z risbo druţine. Ta eksperiment je dokazal, da bi
se bilo treba znebiti predsodka, da je mogoče umetniško delo dojeti brez posredovanja
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
27
kulture. Ni dovolj, da otroke pripeljemo v galerijo in jim omogočimo neposreden stik z
umetniškimi deli, ampak jih moramo naučiti gledati (Tavčar, 1992).
V ljubljanski Narodni galeriji je Lidija Tavčar v letu 1986 in 1987 izpeljala raziskavo s
šestletnimi otroki. To je bila prva študija pri nas, v kateri je avtorica empirično ugotavljala,
kakšna umetniška dela so všeč predšolskim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 1685
šestletnih otrok, ki so v Narodni galeriji v Ljubljani risali pred originalnimi umetniškimi
deli. Z analizo motivov, kateri so otroke najbolj pritegnili, je ugotovila, da so se odločali
predvsem za portrete in druge povedne motive (ţanr, krščanski ikonografski motiv) in
manj za krajino. Med portreti so deklice najbolj pritegnile ţenske, dečke pa moške figure.
Dečki so se redkeje odločali za portrete, saj jih bolj privlači akcija in pogumni junaki, s
katerimi se identificirajo. Zato so se pogosto odločali za umetniško delo Sv. Jurij v boju z
zmajem, slikarja J. J. Geigerfelderja. To umetniško delo so otroci uvrstili na prvo mesto,
saj jim je bilo najbolj všeč zaradi dramatičnosti, literarnosti in povednosti ter zaradi
identifikacije z junakom. Pogosto so se odločali tudi za Jamovo Kolo in Sternenov Rdeči
parazol. Najmanj pa jim je bil všeč motiv krajine, deklicam še manj kot dečkom (prav
tam).
Podobne raziskave (Strnad 2006) kaţejo na to, da ikonografija in likovni elementi ne
vplivajo enako na dečke in deklice. Deklicam so bili najbolj všeč portreti ţensk z lepimi
barvami, dečki pa so se odločali na podlagi motivov, ki so lahko bili grozni, smešni ali
lepi. Prav tako na izbor umetniškega dela vpliva pogostost obiskovanja galerij, saj so tisti
otroci, ki so večkrat v galeriji, bolj samostojni ter znajo bolje utemeljiti svoj izbor
umetniškega dela.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
28
2.6 PREDSTAVITEV IZBRANIH UMETNIŠKIH DEL
Za izvajanje raziskave smo izbrali reprodukcije slikarskih umetniških del z različnimi
motivi, ki smo jih razporedili v osem sklopov glede na likovni problem iz učnega načrta za
tretji razred osnovne šole.
2.6.1 PRVI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV
BARVE
V prvem sklopu smo zbrali pet reprodukcij slikarskih umetniških del, v katerih lahko
zaznamo likovni problem svetlitev in temnitev barve. Izbrali smo umetnine z naslednjimi
motivi: portret, ţanr, krajina ter abstraktni in fantazijski motiv.
V učnem načrtu je kot standard znanja v tretjem razredu navedeno, da učenci »razumejo
pojme: svetla barva, temna barva, najsvetlejša, najtemnejša barva, svetlitev barve in
temnitev barve.« (Učni načrt, 2004, str. 23)
2.6.1.1 IVANA KOBILICA: POLETJE
Slika Poletje zdruţuje vse motive, ki so privlačili slikarko: portret, ţanr in roţe (www.ng-
slo.si). Slikarka je kot model prikazala svojo sestro Fani, mestno gospodično, ki so se ji
pridruţili vaški otroci. Modela v ospredju sta slikarkin
bratranec in njegova sestrica, ki pomagata Fani spletati
cvetno kito. V ozadju sta naslikana še dva vaška
radovedneţa. Pripovedna figuralna scena je postavljena
na prosto, v poletno zelenje z ţivopisanim cvetjem (Ilich
Klančnik, 1999). Slikarka je ustvarila ţive figure,
krajinski okvir – drevesa, travo, svetlobne učinke – pa je
naslikala z bolj sproščenimi in s pastoznimi potezami
(Ivana Kobilica, 1979).
Slika 1: Ivana Kobilica, Poletje; 1889/90; Olje na platnu; 180 x 140 cm; Narodna galerija, Ljubljana
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
29
2.6.1.2 PAUL KLEE: ZADETO MESTO / STRICKEN PLACE
Slika vsebuje jasno razvrstitev vodoravnih in navpičnih elementov. Slikar je začel s svetlo
rumeno barvo in navzdol nanizal trakove vedno bolj temne barve, od oranţne do škrlatne.
Spodnja polovica slike temno škrlatne barve je posejana s posameznimi deli svetle barve.
Temna puščica, ki izhaja iz levega zgornjega kota, kaţe
navpično navzdol v center slike. Pika, postavljena znotraj
svetlega diska, je predviden cilj puščice. Pod njo se pravilno
zaporedje trakov spremeni v nered z nizom velikih
pravokotnih mreţastih oblik. Druga puščica, sestavljena iz
delcev, je postavljena ob popačeni človeški figuri. Čoln na
svetlo rjavem ozadju se premika v desno, vstran od ruševin.
Ta motiv lahko razumemo kot simbolni spomin Kleeja na
čas prve svetovne vojne (www.paulkleezentrum.ch).
2.6.1.3 CAMILLE PISSARRO: KOSTANJI V OSNYU / THE CHESTNUT
TREES AT OSNY
Pissarroja uvrščamo med vodilne predstavnike impresionistov zaradi jasnosti in bleščavosti
njegovih krajin, ki poveličujejo lepoto francoskega podeţelja. Mnoge slikarjeve krajine
imajo kvalitetno abstraktno zasnovo, saj mreţa iz
dreves in vej spleta grafični vzorec preko platna.
Sence se prepletajo, svetloba pa je razpršena in
prekinjena. Umetnik je v tistem času obiskal Osny
ter čudovito izdelal miren motiv podeţeljskega
ţivljenja. (Doeser, 1996).
Slika 2: Paul Klee, Betroffener Ort; 1922; Akvarel, perorisba s tušem čez svinčnik na papir in karton; 30,7 x
23,1 cm; Zentrum Paul Klee, Bern
Slika 3: Camille Pissarro, The chestnut trees at Osny; 1873; Olje na platnu; 65 x 81 cm; Private collection,
New Jersey
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
30
2.6.1.4 RENE MAGRITTE: PIRENEJSKI GRAD / THE CASTLE IN THE
PYRENEES
Slikar je mojstrovino izdelal po naročilu svojega prijatelja, odvetnika in pesnika, Harrya
Torczynera. Čeprav je imel umetnik popolno svobodo, je
naročnika spodbudil, da je izrazil svoje mnenje o izboru.
Izmed številnih risb, ki jih je predlagal Magritte, je izbral
podobo velike skale, nad katero se dviga grad. Naročnik sam
pa je predlagal še jasno nebo in temno, razburkano morje, ker
se iz temnega oceana dviga skala upanja, na kateri je trdnjava,
grad. Pirenejski grad je postala ena od slikarjevih najbolj
znanih in največkrat reproduciranih slik. Zdruţuje umetnikovo
tipično vznemirljivo kombiniranje vsakdanjih predmetov s
privlačno poezijo in mistiko (www.imj.org.il).
2.6.1.5 PIERRE AUGUSTE RENOIR: PLES V MOULIN DE LA GALETTE
/ LE MOULIN DE LA GALETTE
Renoir je na tej sliki upodobil moţe s klobuki in slamniki ter ţenske v ljubkih oblekah, ki
klepetajo, pijejo in plešejo pod lučmi slavne pariške plesne dvorane. Slikar je rad
upodabljal te prizore ter prikazoval vzorce, ki
jih ustvarja svetloba, ujeta med postavami na
plesišču (Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
»Svetloba in barva, gibanje in brezskrbno
veselje do ţivljenja so manifest Renoirovega
slikarstva.« (Sproccati, 1994, str. 129)
Slika 4: Rene Magritte, Pirenejski grad; 1959; Olje na platnu; 200 x 145 cm; Gift of Harry Torczyner, New
York, to American Friends of the Israel Museum
Slika 5: Pierre Auguste Renoir, Ples v Moulin de la Galette; 1876; Olje na platnu; 78 x 114 cm; Zasebna
zbirka
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
31
2.6.2 DRUGI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: RITEM
Za drugi sklop smo izbrali pet reprodukcij slikarskih umetnin, v katerih je kot likovni
problem poudarjen ritem. Vseh pet izbranih umetniških del ima različne motive, zastopani
motivi so: portret, fantazijski, abstraktni motiv, krajina in ţanr.
V učnem načrtu za tretji razred je predvideno, da učenci razumejo ritmično razporejanje
barv in se seznanijo s pojmom nizanje oziroma enakomerno razporejanje barvnih
elementov. V naravi in okolju učenci poiščejo primere nizanj elementov po obliki,
velikosti in barvi. Kot standard znanja je zapisano, da učenci opišejo pojme ponavljanje in
enakomerno nizanje elementov (Učni načrt, 2004).
2.6.2.1 GUSTAV KLIMT: POLJUB / THE KISS
Na sliki je upodobljen par med poljubljanjem na robu cvetočega polja pred bronastim
ozadjem. Oblačilo moškega sestavljajo kvadrati nevtralne barve, na glavi ima venec iz trte.
Ţenska z roţami v laseh je odeta v oblačilo, sestavljeno iz dotikajočih se krogov ţarečih
barv. Njun objem je ovit s tančico koncentričnih krogov (http://en.wikipedia.org).
Upodobljena je mnoţica vzorcev in oblik, prevladuje pa zlata barva, ki je poudarjena s
svetlimi roţami in bogatimi okraski na obleki.
S pomočjo čutnih oblik, drznih vzorcev in
bujnih barv je ustvaril erotično sliko, sanjski
svet, ki je hkrati razkošen in dekadenten
(Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
Slika 6: Gustav Klimt, Poljub; 1907/1908; Olje, srebrni in zlati nanos na platnu; 180 x 180 cm; Galerija
Belvedere, Dunaj
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
32
2.6.2.2 MARK GERTLER: VRTILJAK / MERRY GO ROUND
To delo je nastalo na višku prve svetovne vojne, ki je bila tudi povod za nastanek slike.
Moški in ţenske so naslikani v otrplih pozah, njihova usta
ponazarjajo skladno kričanje in zdi se, kot da so ujeti na
vrtiljaku, ki se nenehno vrti (www.tate.org.uk).
Na vrtiljaku so naslikani liki z odprtimi usti, ki so otrpnili
v pisane mehanične lutke, ki delujejo preprosto, a hkrati
zlovešče. Ker so liki naslikani v uniformah, se slika
razume kot satira na vojne grozote, saj se je javnost takrat
začela zavedati strahot prve svetovne vojne (Vrhunci
likovne umetnosti, 1994).
2.6.2.3 VICTOR VASARELY: FOLK-LOR
Umetnik je zapisal, da ga je barva in oblika enote pripeljala do metode, ki ima univerzalno
vrednost. S tem je mislil na svetovno folkloro. Z njeno
spremenljivo funkcijo lahko damo polno priznanje
vizualnim potrebam mnoţice. To je optimistična
teţnja, ki bi koristila nadaljnjemu človeškemu razvoju
(Holzhey, 2005). Na tej sliki so prisotni naslednji
likovni problemi: ritem, niz in geometrijske oblike
(http://likovna-kultura.ufzg.hr).
Slika 7: Mark Gertler, Vrtiljak; 1916; Olje na platnu; 189,2 x 142,2 cm; Tate Gallery, London
Slika 8: Victor Vasarely, Folk-lor; 1973; Akril na platnu; 120 x 120 cm; Michele Vasarely collection
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
33
2.6.2.4 ANDRE DERAIN: MOST CHARING CROSS / CHARING CROSS
BRIDGE
Ta slika je priznana kot odlično fauvistično delo. Cesta in zgradbe so naslikane z velikimi
barvnimi ploskvami, med tem ko sta
spremenljivo nebo in voda prikazana z
majhnimi, drobnimi potezami, ki spominjajo na
neoimpresionistični stil. Oblike vozil so
popačene, njihovi obrisi odsevajo upogib
Viktorijinega nabreţja ob Temzi v Londonu, in
tako dajejo občutek hitrosti (www.musee-
orsay.fr).
2.6.2.5 MATIJA JAMA: KOLO
Na zelo svetli sliki je na prostranem travniku predstavljena sklenjena skupina sedmih
razigranih deklet, ki se vrtijo v krogu, plešejo kolo, oziroma rajajo. Skupino je upodobil z
jasnimi potezami čopiča, ne glede na pravilnost oblik in obrisov. Prizor je preţet s svetlobo
toplega poletnega popoldanskega sonca, zato
so tudi barvne sence mehke in zračne.
Učinek gibanja je zelo naraven in iz
podrobnosti lahko razberemo nasmehe na
obrazih (Juteršek, 1997).
Slika 9: Andre Derain, Most Charing Cross; 1906; Olje na platnu; 81 x 100 cm; Musee d'Orsay, Paris
Slika 10: Matija Jama, Kolo; 1935; Olje na platnu; 74,4 x 109 cm; Narodna galerija, Ljubljana
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
34
2.6.3 TRETJI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI
KONTRAST
V tretjem sklopu smo izbrali pet reprodukcij umetniških del z različnimi motivi: tihoţitje,
portret, interier, ţanr, in krajina. Poiskali smo umetnine, v katerih je poudarjen
svetlo/temni kontrast.
V učnem načrtu (2004) je zapisano, da učenci v tretjem razredu razumejo pojme svetla in
temna barva ter najsvetlejša in najtemnejša barva.
2.6.3.1 LUBIN BAUGIN: TIHOŢITJE S ŠAHOVNICO / STILL LIFE WITH
CHESS – BOARD (THE FIVE SENSES)
Na tej sliki se zdi arhaična razporeditev objektov precej revna v primerjavi s Holandskimi
tihoţitji tistega časa. Na Bauginovih slikah prevladujejo estetski elementi, ki odsevajo
strogo kalvinistično moralo. Simboli so bili uporabljeni zelo varčno: temno ogledalo
predstavlja vid, šopek nageljnov v vazi - voh, kruh in vino - okus, šahovnica na zaprti
škatli – dotik in rumeno rdeča mandolina –
sluh. Zraven je kup kart s pikovim fantom na
vrhu in zaprta mošnja. Glasba se je smatrala
kot nemoralna in kot nasprotje evharističnim
simbolom kruha in vina (www.wga.hu).
Slika 11: Lubin Baugin, Tihoţitje s šahovnico; 1630; Olje na lesu, panel, 55 x 73 cm; Musée du Louvre,
Paris
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
35
2.6.3.2 PABLO PICASSO: PORTRET JACQUELINE S ČRNO RUTO /
JACQUELINE WITH BLACK SCARF
Pablo Picasso je nedvomno najslavnejši in najbolj vsestranski umetnik 20. stoletja. Bil je
tudi eden najbolj plodnih, saj je v svojem ţivljenju
ustvaril na tisoče likovnih del. Njegovo ţivljenje je bilo
burno tudi na stara leta. Leta 1953 ga je zapustila
Francoise Gilot in vzela s seboj tudi njuna otroka.
Kmalu zatem je spoznal Jacqueline Roque in leta 1955
sta se skupaj preselila v vilo pri Cannesu. V naslednjih
letih je umetnik naslikal na stotine portretov Jacqueline.
Kljub mnoţici slogov, v katerih je umetnik ustvarjal, je
bila zlahka prepoznavna zaradi svojih izrazitih potez in
temnih las (Harris, 1996).
2.6.3.3 GUSTAVE CAILLEBOTTE: MLADENIČ OB OKNU / YOUNG
MAN AT HIS WINDOW
Na sliki je upodobljen umetnikov mlajši brat Reni, ki stoji s
hrbtom obrnjen proti nam in gleda skozi okno druţinske hiše
na ulico v Parizu. Slikar je naslikal mogočno kamnito
balustrado, ki izrazito deli notranjost hiše ter svet pod njo.
Če pa sledimo Renijevemu pogledu, nas pritegne ulica. Ker
umetnina zaradi zvijače pritegne opazovalčev pogled na
razgled skozi okno, je to ena od Caillebottovih
najočarljivejših slik (Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
Slika 12: Pablo Picasso, Jacqueline s črno ruto; 1954; Olje in oglje na platnu; 92 x 73 cm; Private collection,
Collection Jacqueline Picasso, Mougins
Slika 13: Gustave Caillebotte, Mladenič ob oknu; 1876; Olje na platnu; 116,2 x 80,9 cm; Zasebna zbirka
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
36
2.6.3.4 BERTHE MORISOT: ZIBELKA / THE CRADLE
Na tej sliki je slikarka je upodobila mlado mater, ki predano varuje svojega otroka, kateri
spi v zibelki. Naslikala je svojo sestro Edmo, ki pazi na
svojo spečo hčer. Z neţno harmonijo barv, s
prefinjenimi potezami čopiča in z razporeditvijo obeh
likov je dosegla občutje neţnosti in ljubezni. Z
občutkom je naslikala tkanine, prozorno tančico, ki
zastira otroško posteljico in satenasto zaveso za mlado
materjo, kar še stopnjuje občutje domačnosti (Vrhunci
likovne umetnosti, 1994).
2.6.3.5 PIETER THE ELDER BRUEGEL: VRNITEV LOVCEV / THE
HUNTERS IN THE SNOW (JANUARY)
Slika najverjetneje predstavlja mesec december ali januar in spada v skupino slik, ki
predstavljajo mesece v letu. Umetnik je na čudovit način prikazal vzdušje tišine in mraza,
ki pritiska na zasneţeno naravo. V ozadju je z
občutkom za naravno resničnost naslikal gore
ter z barvami brez primere prikazal belino
snega ter zeleno nebo in led (Mojstrovine v
muzejih sveta, 1994).
Slika 14: Berthe Morisot, Zibelka; 1872; Olje na platnu, 56 x 46 cm; Musee d'Orsay, Paris
Slika 15: Pieter Bruegel the Elder, Vrnitev lovcev; 1565; Olje na lesu, panelu; 117 x 162 cm;
Kunsthistorisches Museum, Vienna
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
37
2.6.4 ČETRTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: ČISTE BARVE
Za četrti sklop smo izbrali pet reprodukcij slikarskih umetnin z različnimi motivi: ţival,
interier, portret in abstraktni motiv. V vseh je prisoten likovni problem čistih oziroma
nemešanih barv.
Učenci v tretjem razredu poimenujejo barve in njihove različice, obnovijo značilnosti ne-
mešanih oziroma čistih barv ter poiščejo primere čistih barv v okolju in na umetniških
delih. Učenci poznajo pojme nemešana ali čista barva, mešana barva in barvno mešanje
(Učni načrt, 2004).
2.6.4.1 JOAN MIRO: PETELIN / LE COQ
Miro je bil španski slikar in grafik, ki je ustvarjal pod vplivom nadrealizma in kubizma
(Leksikon slikarstva, 1996). Bil je eden največjih umetniških osebnosti 20. stoletja, kateri
je zbujal občudovanje s svojo neizčrpljivo domiselno silo, ki daje njegovim delom podobo
fabule, veselega in vedrega, mrkega in zastrašujočega
izraza. Obdrţal je svojo neodvisnost v vztrajnem iskanju
znaka, ki bi naj s svojo gotovostjo zmagal nad vsemi
očarljivimi in strašnimi nesmiselnostmi ţivljenja
(Apollonio, 1969). Le Coq je bila leta 2007 na draţbi
prodana za vrtoglavih 6,6 milijonov funtov (15,5
milijonov $) anonimnemu kupcu iz Amerike
(www.abc.net.au).
Slika 16: Joan Miro, Petelin; 1940; Gvaš, akvarel in svinčnik; 63,5 x 48,9 cm; Zasebna zbirka
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
38
2.6.4.2 HENRI MATISSE: RDEČI INTERIER, TIHOŢITJE NA MODRI
MIZI / RED INTERIOR, STILL LIFE ON A BLUE TABLE
Intenzivne barve dajejo v povezavi z enostavnostjo oblik
sliki nenavadno privlačnost. V svojem vedrem
razpoloţenju pooseblja idel umetnikov, kar je Matisse
sam izrazil tako: »Sanjal sem o umetnosti, ki vsebuje
ravnoteţje, čistost, mirnost, brez vzemirjenja in vsiljenih
predmetov. O umetnosti, ki bo lahko pomirila
intelektualce, poslovneţe, pisatelje in bo predstavljala
počitek za moţgane ter bo povrnila moč razumu, kot
dober naslonjač, kjer se lahko vsakdo odpočije od
fizičnih naporov.« (www.kunstsammlung.de)
2.6.4.3 GILBERT IN GEORGE: KAZANJE OSLOV / THUMBING
Lika se v oblačilih modre, rdeče in bele barve pojavljata na nečem, kar izgleda kot okno. V
ozadju je upodobljena visoka zelena stavba. Lika
pozirata z narejeno resnima obrazoma in morda kaţeta
osle normam in ustaljenim navadam tradicionalne
umetnosti. Umetnika Gilbert Proesch in George
Pasmore sta upodobila samega sebe s humorjem in
namernim slabim okusom, saj sama iz sebe delata
predmet posmeha (Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
Slika 17: Henri Matisse; Rdeči interier, tihoţitje na modri mizi; 1947; Olje na platnu; 116 x 89 cm;
Kunstsammlung Nordrhein-Westfallen, Düsseldorf
Slika 18: Gilbert in George, Kazanje oslov; 1991; Mixed Media, Mešani mediji; 169 x 142 cm; Anthony d'
Offay Galery, London
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
39
2.6.4.4 OSKAR KOKOSCHKA: DETAJL (IZSEK) IZ SPEČE DEKLICE /
DETAIL FROM THE DREAMING YOUTHS - SLEEPING GIRL
To je edina izmed litografij, ki se je podrejala Kokoschkovi ţelji, da bi izdelal otroško
pravljico. Predstavili smo izsek iz dela, kjer je
upodobljena speča deklica, ki sedi na majhnem
otočku obkroţenem z vodo, kamnitim obzidjem, v
ozadju je upodobljen gozd in grad. Umetnik je
uporabil ţive barve znotraj izrazitih črnih obrisov.
To je povezano z njegovim otroštvom, ko je
uporabil škatlo z barvami in pobarval črno bele
slike v knjigi pravljic ter pri tem uporabil barve, ki
jih je imel najrajši: rdečo, zeleno, rumeno in modro
(www.artandarchitecture.org.uk.).
2.6.4.5 PIET MONDRIAN: KOMPOZICIJA Z RDEČO, RUMENO,
MODRO IN ČRNO / COMPOSITION WITH RED, YELLOW, BLUE AND
BLACK
Umetnik je naslikal dominanten mreţast črni vzorec, ki je posejan z ţivahnimi ploskvami
osnovnih barv. Zaznamo lahko jasnost in
doslednost, ki se poveča zaradi sestavljanke pisanih
kvadratov in pravokotnikov. Slika ponazarja
slikarjev koncept nefiguralne umetnosti, saj se
osredotoča na natančnost in ravnovesje. Mondrian
je opustil stare umetniške elemente ter uporabljal le
najpreprostejše, ravne črte in osnovne barve, za
katere je menil, da jim je dana duhovna energija
(Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
Slika 19: Oskar Kokoschka, Detajl (izsek) iz Speče deklice; 1907; Litografija; 24 x 29,3 cm; The Courtauld
Gallery, London
Slika 20: Piet Mondrian, Kompozicija z rdečo, rumeno, modro in črno; 1921; Olje na platnu; 59,5 x 59,5 cm;
Museum Ludwig, Köln
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
40
2.6.5 PETI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLITEV IN TEMNITEV
BARVE
V petem sklopu smo tako kot v prvem zbrali pet reprodukcij slikarskih del z likovnim
problemom svetlitve in temnitve barv. Poiskali smo umetniška dela z naslednjimi motivi:
krajina, ţanr, tihoţitje, interier, portret in ţival.
Učenci v tretjem razredu razvijajo zmoţnost samostojnega svetlenja in temnenja barv in
razvijajo občutek za stopnjevanje svetlosti in temnosti barv. Razumejo pojma svetlitev
barve in temnitev barve (Učni načrt, 2004).
2.6.5.1 CLAUDE MONET: POSTAJA SAINT – LAZARE / THE SAINT –
LAZARE TRAIN STATION
Monet je znano pariško ţelezniško postajo upodobil večkrat. Slikar impresionist je v
ţelezniški postaji našel veliko zanimivih motivov, kot so lokomotive, kovinske
arhitekturne gmote, prosojnost steklene strehe,
svetlobne učinke ter z dimom in paro nasičeno
ozračje. Vendar umetnik ni upodobil dela
postaje, ki gleda proti mestu, ampak velik
pokrit del, ki se odpira v vse smeri potovanja
(Umetnost: Svetovna zgodovina, 2000).
Slika 21: Claude Monet, Postaja Saint – Lazare; 1877; Olje na platnu; 21 X 29 inches; Musee d'Orsay, Paris
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
41
2.6.5.2 GEORGES SEURAT: KOPALCI V ASNIERESU / BATHERS AT
ASNIERES
Umetnik je sliko naslikal z drobnimi barvnimi nanosi, ki se zaradi barvne
komplementarnosti zlivajo v izreden svetlobni
efekt (Sproccati, 1994).
Asnieres je industrijsko predmestje Pariza ob
reki Seni. Slika prikazuje skupino mladih
delavcev, ki preţivljajo svoj prosti čas ob reki
(www.nationalgallery.org.uk).
2.6.5.3 PABLO PICASSO: SADJE V VAZI / FRUIT IN A VASE /
COMPOTIER, FRUIT, AND GLASS
Pablo Picasso je bil najslavnejši slikar moderne umetnosti ter najbolj vsestranski in
najgenialnejši slikar prejšnjega stoletja. Poleg tega, da je ustvaril na tisoče slik, se je
uveljavil tudi kot kipar, grafik in keramik. Pripravil je
pot moderni umetnosti ter bil njen največji ustvarjalec.
Slaven je postal zaradi svoje vsestranskosti in
samostojnosti, saj se je od časa do časa pridruţil kateri
od novih umetnostnih smeri, jih sooblikoval, istočasno
pa je spremljal tudi druge slogovne teţnje ali jih celo
sam razvijal (Leksikon slikarstva, 1996). Po letu 1907
je ustvarjal dela, ki pripadajo kubizmu, v katerem je bil
stvarni svet razstavljen na temeljne geometrijske oblike
(krogla, stoţec, valj) (Harris, 1996).
Slika 22: Georges Seurat, Kopalci v Asnieresu; 1883-84; Olje na platnu; 201 x 300 cm; National Gallery,
London
Slika 23: Pablo Picasso; Sadje v vazi; 1909; Olje na platnu; 91 x 72,5 cm; State Museum of New Western
Art, Moscow
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
42
2.6.5.4 JAN VAN EYCK: ARNOLFINI IN NJEGOVA ŢENA / THE
ARNOLFINI PORTRAIT
Na sliki je upodobljen italjanski trgovec Giovanni Arnolfini, ki drţi za roko svojo mlado
nevesto. Umetnik je majhnega psa, cokle na tleh, sadje na
okenski polici, svečo, roţni venec, deske in preprogo na
tleh itd. naslikal z veliko natančnostjo. Na steno je zapisal,
da je bil prisoten na poročni slovesnosti. Pod napisom
lahko v ogledalu vidimo hrbta poročenega para in tretjo
figuro, ki je morda slikar, kateri je bil priča dogodku
(Vrhunci likovne umetnosti, 1994). Ta slika je morda prvi
meščanski portret v zgodovini umetnosti, saj sta zakonca
naslikana v svoji hiši med simboli doseţene blaginje in
predmeti iz domačega ţivljenja (Sproccati, 1994).
2.6.5.5 EUGENE DELACROIX: MLAD TIGER SE IGRA Z MATERJO / A
YOUNG TIGER PLAYING WITH ITS MOTHER
Delacroix je kot francoski romantični slikar pokazal dve strani romantične osebnosti: na
eni strani zavestno sodelovanje v svojem času, kar je izrazil s sliko o revoluciji leta 1830,
in na drugi strani zanimanje za eksotiko
(Sproccati, 1994). Umetnik si je šel s svojim
prijateljem, kiparjem Barye, ki je upodabljal
ţivali, pogosto ogledovat velike divje ţivali
v ţivalski vrt Jardin des Plantes v Parizu
(www.wga.hu).
Slika 24: Jan Van Eyck, Zakonca Arnolfini; 1434; Olje na platnu; 81,8 x 59,7 cm; National Gallery,
London
Slika 25: Eugene Delacroix, Mlad tiger se igra z materjo; 1830; olje na platnu; 130 x 195 cm; Musée Du
Louvre, Paris, France
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
43
2.6.6 ŠESTI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: BARVNA PLOSKEV
V šestem sklopu je zbranih pet reprodukcij slikarskih umetnin, v katerih je poudarjen
likovni problem barvne ploskve. Izbrali smo umetniška dela z ţanrskim, fantazijskim,
abstraktnim motivom, avtoportret in motiv krajine.
V tretjem razredu osnovne šole učenci utrdijo pojme barvna ploskev ter trganje,
izrezovanje, razporejanje in prekrivanje barvnih ploskev (Učni načrt, 2004).
2.6.6.1 PIETER DE HOOCH: ŢENSKA IN DEKLA Z VEDROM NA
DVORIŠČU / WOMAN AND MAID
Umetnik je umirjeno sliko druţinskega dogodka sestavil
iz drobnih in natančnih detajlov. Z jasno svetlobo je dal
prizoru ostro resničnost. Če ne bi naslikal odprtih
dvoriščnih vrat, ki gledajo na cesto, bi se zdelo, da sta
postavi zaprti v brezčasnem svetu (Vrhunci likovne
umetnosti, 1994).
Domneva se, da je bila slikarju kot model za deklo
njegova ţena (www.wga.hu).
Slika 26: Pieter de Hooch, Ţenska in dekla z vedrom na dvorišču; c. 1657; Olje na platnu; 53 x 42 cm; The
Hermitage, St. Petersburg
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
44
2.6.6.2 RENE MAGRITTE: PREBODENI ČAS / TIME TRANSFIXED
Slikarjevo pojmovanje prostora je vzrok, da na nepredvidljiv način zdruţuje najbolj
domače podobe, ki jih predstavi z nazornim, skrivnostnim in odtujajočim realizmom.
Nepremični vlak je v popolnem nasprotju z upodobitvijo ure in dima, ki se kadi iz
lokomotive (Sproccati, 1994). Magritte je razloţil, da je
ţelelel v sliki zdruţiti skrivnostno podobo lokomotive z
običajno in domačo podobo kamina v jedilnici. S tem je
dosegel, da so navadne in nepovezane podobe postale
skrivnostne in magične. Lokomotivo je postavil v odprtino
kamina, da se zdi, kot da bi se pojavila iz ţelezniškega
predora. Drobna lokomotiva drvi v skromno opremljeno
jedilnico, njen dim pa se urejeno kadi iz dimnika in spominja
na vrtinčenje dima v peči (www.artic.edu).
2.6.6.3 ERNST LUDWIG KIRCHNER: AVTOPORTRET Z MODELOM /
SELF – PORTRAIT WITH MODEL
Umetnik je to sliko naslikal z grobimi potezami čopiča in
uporabil strupene barve, ki se divje bijejo in tako ustvarjajo
občutek z energijo nabitega obupa. Zdi se, kot da je slika
premajhna, da bi zajela ves prizor in kot da so barve ob
robovih utesnjene. To umetniško delo z vibrirajočimi
barvami, dramatično intenziteto in z oglatimi obrisi je
značilno za čutni ekspresionizem (Vrhunci likovne umetnosti,
1994).
Slika 27: Rene Magritte, Prebodeni čas; 1938; Olje na platnu; 147 x 99 cm; Art Institute, Chicago
Slika 28: Ernst Ludwig Kirchner, Avtoportret z modelom; 1910; Olje na platnu; 149,9 x 100,3 cm;
Kunsthalle, Hamburg
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
45
2.6.6.4 WASSILY KANDINSKY: JESEN NA BAVARSKEM / AUTUMN
IN BAVARIA
Na tej sliki je umetnik upodobil pogled na ulico v Murnau. Zaradi shematičnega prikaza
krajine, jasnih oblik in sijočih barv se postavlja vprašanje, v kakšnem odnosu je bil
umetnik s svojimi sodobniki, in na svoj način
se je lahko tega naučil na obiskih avantgardnih
razstav v Parizu in s sodelovanjem v Salonu
d'Automne. Njegove krajine z mesti in z
gorami so ekstremno poenostavljene in so
čudovit skladen prikaz intenzivnih barv
(Bellido, 1995).
2.6.6.5 PABLO PICASSO: TRIJE GLASBENIKI / THREE MUSICIANS
Ta slika je zelo velika, saj meri v višino in širino
več kot 2 metra. Naslikana je v stilu sintetičnega
kubizma in daje videz, kot da je narejena iz
kosov papirja. Središčna figura je harlekin, ki
igra na kitaro, z dvema glasbenikoma na vsaki
strani. Levo od glasbenikov je umetnik naslikal
psa, kateremu se jasno vidijo ušesa.
(www.artquotes.net).
Slika 29: Wassily Kandinsky, Jesen na Bavarskem; 1908; Olje na lepenki, 33 x 44,7 cm; Centre Georges
Pompidou, Paris
Slika 30: Pablo Picasso, Trije glasbeniki; 1921; Olje na platnu; 200,7 x 222,9 cm; The Museum of Modern
Art (MoMA), New York
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
46
2.6.7 SEDMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: SVETLO/TEMNI
KONTRAST
V sedmem sklopu je, enako kot v tretjem, zbranih pet reprodukcij slikarskih umetnin, v
katerih je poudarjen svetlo/temni kontrast. Izbrali smo umetniška dela z različnimi motivi:
portret, skupinski portret, krajina in tihoţitje.
V učnem načrtu (2004) je zapisano, da učenci v tretjem razredu razumejo pojme svetla in
temna barva ter najsvetlejša in najtemnejša barva.
2.6.7.1 REMBRANDT VAN RIJN: NOČNA STRAŢA / THE
NIGHTWATCH
To umetniško delo sodi v tipologijo skupinskega portreta, ki je bil zelo priljubljen v
protestantski druţbi (Sproccati, 1994). To veliko umetniško delo je narejeno po naročilu
poveljnika strelske čete Fransa Banninga
Cocqa. Z njim je ţelel ohraniti spomin nase in
na svoje moţe, ki so varovali mir v svobodnem
Amsterdamu. Po čiščenju slike so ugotovili, da
je prizor precej svetlejši, kot so sprva menili
(Umetnost: Svetovna zgodovina, 2000).
Slika 31: Rembrandt van Rijn, Nočna straţa; 1642; Olje na platnu; 363 x 437 cm; Rijksmuseum,
Amsterdam
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
47
2.6.7.2 JOHANNES VERMEER / JAN VERMEER VAN DELFT: POGLED
NA DELFT / VIEW ON DELFT
Slikar je z izjemno natančnostjo zabeleţil oblačno vreme nad Delftom. Vendar moramo
umetnikov domnevni realizem uvrstiti v predromantično slikarstvo, kjer je videno zmeraj
tudi posledica notranjega dojemanja (Sproccati,
1994).
Prosojnost svetlobe, veličastno oblačno nebo in
fin odsev v vodi prispevajo k močnemu vtisu.
Ta slika odseva resničnost, da se zdi, kot da bi
skozi okno gledali na Delft pred 350. leti
(www.mauritshuis.nl).
2.6.7.3 MATEVŢ LANGUS: PRIMIČEVA JULIJA Z BRATOM JANEZOM
Matevţ Langus je bil v poletnem času zaposlen s slikanjem fresk, v zimskem pa se je
ukvarjal s tabelnim slikarstvom. Večkrat so ga poimenovali kot zadnjega baročnega
slikarja, vendar sodi njegovo ustvarjanje ţe v
čas bidermajerja, ki ga je pomembno
sooblikoval nov druţbeni sloj naročnikov –
meščanstvo. Umetnik je znan po portretih
kranjskih, še posebej ljubljanskih meščanov
(www.ng-slo.si).
Slika 32: Johannes Vermeer, Pogled na Delft; 1660-1661; Olje na platnu; 96,5 x 115,7 cm; Mauritshuis,
Den Haag
Slika 33: Matevţ Langus, Primičeva Julija z bratom Janezom; Olje na platnu; 57,5 x 74 cm; Narodna
galerija, Ljubljana
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
48
2.6.7.4 HENRI FANTIN – LATOUR: BELE VRTNICE / WHITE ROSES
Umetnik je slikal roţe iz svojega vrta. Zelo dober je
bil v slikanju belih roţ, ki jih je pogosto upodobil
pred temnim ozadjem (www.yorkartgallery.org.uk).
Na tej sliki je slikar naslikal vrtnice, ki ţarijo na
temnem ozadju. Vrtnice so rezano cvetje, ki ga
zaradi kratkega ţivljenja pogosto razumemo kot
simbol umrljivosti (Vrhunci likovne umetnosti,
1994).
2.6.7.5 MARIO SIRONI: UČENKA / L'ALLIEVA
Umetnik je sliko naslikal v postavantgardnem ozračju,
ki zahteva vrnitev k redu in prikazuje nova načela v
umetnosti. Na sliki je v kompleksno podobo sestavil
trdo geometrično poudarjanje, ukinitev časa,
konstrukcijsko zasnovo, arhitekturo in kiparstvo ter
veličastno in nepremično figuro. Umetnik je motive,
prevzete iz tradicije, prestavil v moderno govorico
(Sproccati, 1994).
Slika 34: Henri Fantin – Latour, Bele vrtnice; 1875; Olje na platnu; York Art Gallery
Slika 35: Mario Sironi, Učenka; 1922-1923; Olje na platnu; Zbirka Deana, Benetke
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
49
2.6.8 OSMI SKLOP – LIKOVNI PROBLEM: MEŠANE BARVE
V zadnjem, osmem sklopu, smo zbrali pet reprodukcij slikarskih umetniških del, v katerih
je izpostavljen likovni problem mešane barve. Izbrali smo umetniška dela z naslednjimi
motivi: portret, ţival, ţanr, krajina in abstraktni motiv.
V tretjem razredu učenci poiščejo primere mešanih barv v okolju, naravi in na umetniških
delih. V učnem načrtu za tretji razred je zapisano, da učenci poznajo pojme barvno
mešanje, nemešana (čista), mešana barva in postopno dodajanje barve (Učni načrt, 2004).
2.6.8.1 OSKAR KOKOSCHKA: PORTRET DEGENERIRANEGA
UMETNIKA / SELF PORTRAIT OF A DEGENERATE ARTIST
Umetnik je vse poteze in posebnosti svojega obraza naslikal z mnogimi barvnimi odtenki.
S tem je ţelel prikazati svojo zaskrbljenost in jezo. Močne
poteze čopiča izgledajo hkrati spontane in neurejene, vendar
so skrbno nadzorovane. Slikar je pretiraval z barvami in jih
izkrivljal, ker je tako ţelel prikazati globoka čustva. Zaradi
takšnega načina prikazovanja je to umetniško delo odličen
primer ekspresionizma, kateremu je bil umetnik zelo zvest
(Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
Slika 36: Oskar Kokoschka, Portret degeneriranega umetnika; 1937; Olje na platnu; 110 x 85 cm; Scottish
National Gallery of Modern Art, Edinburgh
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
50
2.6.8.2 FRANZ MARC: PUJSKI / PIGGIES
Nemški slikar Franz Marc je bil pomemben predstavnik nemškega ekspresionizma in
ustanovitelj skupine Modri jezdec (Der Blaue
Reiter) (Leksikon slikarstva, 1996). Na
Marcovih slikah ostaja prisoten naravni
element, in po tem se njegove umetnine
razlikujejo od abstraktnih slik Kandinskega
(Sproccati, 1994). Na večini umetnikovih del so
naslikane ţivali, predvsem konji ţivih barv,
vendar pa so po letu 1912 postala njegova dela
bolj abstraktna (Vrhunci likovne umetnosti,
1994).
2.6.8.3 ROBERT DELAUNAY: POKLON BLERIOTU / HOMAGE TO
BLERIOT
Umetnik je ustvaril abstraktno kompozicijo z
vrtinčastimi spiralami in vrtečimi se barvnimi
krogi, ki ustvarjajo liričen vzorec. Na desni
strani slike lahko opazimo Eifflov stolp, na levi
pa krila in properel letala. Umetniško delo slavi
prvi polet čez Rokavski preliv, ki ga je leta
1909 izvedel Louis Bleriot (Vrhunci likovne
umetnosti, 1994).
Slika 37: Franz Marc, Pujski; Olje na platnu
Slika 38: Robert Delaunay, Poklon Bleriotu; 1914; Akvarel; 78 x 76 cm; Musee d'Art Moderne de la Ville
de Paris, Pariz
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
51
2.6.8.4 PIETER THE ELDER BRUEGEL: OTROŠKE IGRE / CHILDREN'S
GAMES
Ta slika predstavlja pravo enciklopedijo Flamskih otroških iger, saj je na njej prikazanih
okoli 84 iger; nekatere od njih so aktualne tudi v današnjem času. Na sliki je upodobljenih
več kot 250 otrok, ki se igrajo s kosi lesa, s kockami, z obroči in s sodi, saj so bile umetno
narejene igrače v 16. stoletju zelo redke. V
levem zgornjem kotu je prizor mnoţice na ulici
zamenjal s pokrajino, ampak tudi tam se otroci
kopajo in igrajo ob reki (www.wga.hu).
2.6.8.5 PAUL SIGNAC: RUMENO JADRO / THE YELLOW SAIL
Signac je bil privrţenec pointilistične tehnike in je kontrastne barve namestil eno ob drugo,
ne da bi jih mešal med seboj. Tako je dobil
vrsto točk, ki se spojijo le, če jih opazujemo iz
daljave. Umetnik je uporabljal dognanja
impresionistov o tem, kako se barve
spreminjajo v različnih svetlobnih razmerah
(Vrhunci likovne umetnosti, 1994).
Slika 39: Pieter the Elder Bruegel, Otroške igre; 1559-60; Olje na lesu; 118 x 161 cm; Kunsthistorisches
Museum, Vienna
Slika 40: Paul Signac, Rumeno jadro; 1904; Olje na platnu; 124 x 70 cm; Galleria dell' Accademia, Venice
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
52
3 METODOLOGIJA
3.1 NAMEN IN CILJ
Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je priljubljenost različnih motivov umetniških del v
tretjem razredu osnovne šole, katera likovna dela so učencem najbolj všeč in kateri motivi
jih najbolj pritegnejo ter kako na izbor vplivata spol in okolje. Z empirično raziskavo
ţelimo ugotoviti odnos do motiva učencev tretjih razredov desetih osnovnih šol iz
Podravja. Zanimalo nas je, kako se njihov odnos do motiva spreminja glede na spol in
glede na okolje, iz katerega izhajajo učenci.
Cilj raziskave je bil ugotoviti odnos učencev do motiva pri likovni vzgoji v tretjem razredu
osnovne šole. Učitelji bi lahko rezultate raziskave uporabili pri pouku likovne vzgoje in
posegali po umetninah z motivi, ki so učencem najbolj všeč, in jim s tem omogočali bolj
doţiveto spoznavanje likovnih del iz svetovne zakladnice likovne umetnosti.
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V empiričnem delu smo izhajali iz naslednjih vprašanj:
1. Kakšna je priljubljenost različnih motivov v tretjem razredu osnovne šole? (RV 1)
2. Kateri motivi so najbolj všeč učencem v tretjem razredu osnovne šole? (RV 2)
3. Zakaj so določeni motivi učencem najbolj všeč? (RV 3)
4. Ali obstaja razlika v priljubljenosti motiva glede na spol učencev? (RV 4)
5. Ali obstaja zveza med priljubljenostjo motiva in okoljem, iz katerega prihajajo
učenci? (RV 5)
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
53
3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Pri raziskovanju izhajamo iz sledečih hipotez:
HS – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol učencev
zajetih v raziskavo pri izbiri motivov.
- HS1 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
prvem sklopu slik.
- HS2 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
drugem sklopu slik.
- HS3 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
tretjem sklopu slik.
- HS4 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
četrtem sklopu slik.
- HS5 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
petem sklopu slik.
- HS6 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
šestem sklopu slik.
- HS7 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol v
sedmem sklopu slik.
- HS8 – Predpostavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol v
osmem sklopu slik.
HSTR – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri motivov
glede na socialni stratum šol, s katerih prihajajo učenci, zajeti v raziskavo.
- HSTR1 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v prvem sklopu slik.
- HSTR2 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v drugem sklopu slik.
- HSTR3 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v tretjem sklopu slik.
- HSTR4 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v četrtem sklopu slik.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
54
- HSTR5 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v petem sklopu slik.
- HSTR6 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v šestem sklopu slik.
- HSTR7 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v sedmem sklopu slik.
- HSTR8 – Predpostavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede na
socialni stratum šol pri izbiri motivov v osmem sklopu slik.
3.3 RAZISKOVALNA METODA
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in neeksperimentalno metodo pedagoškega
raziskovanja. Statistična obdelava podatkov je zajela osnovno deskriptivno statistiko in
preizkus.
3.4 RAZISKOVALNI VZOREC
V vzorec smo zajeli 156 učencev tretjih razredov iz desetih osnovnih šol iz Podravja. Med
njimi je bilo 82 (52,6%) dečkov in 74 (47,4%) deklic.
Tabela 1: Številčna in procentualna vrednost raziskovalnega vzorca
Spol f f%
Dečki 82 52,6%
Deklice 74 47,4%
Skupaj 156 100%
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
55
Tabela 2: Raziskovalni vzorec
Osnovne šole Število učencev
f f%
OŠ Ormoţ 21 13,5%
OŠ Olge Meglič, Ptuj 16 10,3%
OŠ Ljudski vrt, Ptuj 19 12,2%
OŠ Janka Padeţnika, Maribor 12 7,7%
OŠ Kamnica 14 8,9%
OŠ Miklavţ pri Ormoţu 18 11,5%
OŠ Gorišnica 19 12,2%
OŠ Središče ob Dravi 13 8,3%
OŠ Velika Nedelja 13 8,3%
OŠ Ţetale 11 7,1%
Skupaj 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 2) je razvidno število učencev iz vsake posamezne šole, kateri so
sodelovali v raziskavi. V raziskavo smo vključili 5 mestnih šol (OŠ Ormoţ, OŠ Olge
Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Janka Padeţnika in OŠ Kamnica) in 5 podeţelskih šol (OŠ
Miklavţ pri Ormoţu, OŠ Gorišnica, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Velika Nedelja in OŠ
Ţetale).
Tabela 3: Razporeditev učencev glede na socialni stratum
Šole
Dečki Deklice Skupaj
f f% f f% f f%
Mestne šole 45 54,9% 37 45,1% 82 52,6%
Podeţelske šole 37 50% 37 50% 74 47,4%
Skupaj 82 52,6% 74 47,4% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 3) je razvidno število dečkov in deklic ter njihovo skupno število
glede na okolje, iz katerega izhajajo. V raziskavi je sodelovalo 156 učencev, od tega je bilo
82 (52,6%) učencev iz mestnih in 74 (47,4%) učencev iz podeţelskih šol.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
56
Tabela 4: Številčna in procentualna razporeditev učencev glede na šole
Osnovne šole Dečki Deklice Skupaj
f f% f f% f f%
Ormoţ 9 42,9% 12 57,1% 21 13,5%
Olge Meglič, Ptuj 6 37,5% 10 62,5% 16 10,3%
Ljudski vrt, Ptuj 13 68,4% 6 31,6% 19 12,2%
Janka Padeţnika, Maribor 8 66,7% 4 33,3% 12 7,7%
Kamnica 9 64,3% 5 35,7% 14 8,9%
Miklavţ pri Ormoţu 7 38,9% 11 61,1% 18 11,5%
Gorišnica 11 57,9% 8 42,1% 19 12,2%
Središče ob Dravi 6 46,2% 7 53,8% 13 8,3%
Velika Nedelja 7 53,8% 6 46,2% 13 8,3%
Ţetale 6 54,5% 5 45,4% 11 7,1%
Skupaj 82 52,6% 74 47,4% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 4) je razvidna številčna in procentualna razporeditev dečkov in
deklic ter njihova skupna razporeditev glede na posamezno šolo, ki je sodelovala v
raziskavi.
3.5 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
3.5.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnih listov, ki so jih učenci reševali individualno.
V raziskavi so sodelovali učenci tretjih razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Na vsaki
osnovni šoli smo v enem oddelku tretjega razreda izvedli učno uro, v kateri so učenci
individualno izpolnjevali ocenjevalne liste. S pomočjo LCD-projektorja smo jim projecirali
reprodukcije umetniških del (slik), ki so jih nato vrednotili. Predstavili smo jim slikarske
umetnine z različnimi motivi, ki so bile razporejene v sklope, glede na likovni problem iz
učnega načrta za tretji razred. Učenci so vrednotili osem sklopov s petimi slikarskimi
umetninami, skupaj torej štirideset slik. Predstavitev je potekala tako, da smo učencem
najprej po vrsti prikazali pet umetniških del, vsako smo jim projecirali 10 sekund, nato pa
smo jim na naslednji projekciji vseh pet umetnin posredovali skupaj. Tako so jih lahko
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
57
primerjali in jih ovrednotili z ocenami od 1 do 5, pri tem pa so na primer tisto sliko, ki jim
je bila najbolj všeč, ocenili z oceno pet, in tisto, ki jim je bila najmanj všeč, z 1. Vsako
oceno so lahko uporabili samo enkrat in niso smeli dveh umetniških del ovrednotiti z
enako oceno. Nato so s svojimi besedami zapisali, zakaj jim je bila slika, ki so jo ocenili s
pet, najbolj všeč, oziroma kaj jih je najbolj pritegnilo na sliki. Ko so vsi učenci v razredu
zaključili z vrednotenjem, smo na enak način ovrednotili še naslednjih sedem sklopov
umetniških slik.
3.5.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INŠTRUMENTOV
Instrument, s pomočjo katerega smo zbirali podatke, je bil ocenjevalni list, ki ga je vsak
učenec reševal individualno (glej prilogo A).
Ocenjevalni list je vseboval 8 tabel, za 8 sklopov umetniških del. Pri vsakem sklopu so
učenci ovrednotili pet slik, tako da so v tabeli pri vsaki sliki obkroţili številko od 1 do 5,
glede na to, kako jim je bila slika všeč. Tako so z oceno 5 ovrednotili tisto sliko, ki jim je
bila najbolj všeč, in z oceno 1 tisto, ki jim je bila najmanj všeč. Vsako oceno so lahko
uporabili samo enkrat in niso smeli npr. dveh slik ovrednotiti z oceno 5. Nato so zraven
tabele s svojimi besedami zapisali, zakaj jim je bila slika, ki so jo ovrednotili z oceno 5
najbolj všeč. Vsak učenec je na začetku reševanja na vrhu ocenjevalnega lista obkroţil svoj
spol.
3.6 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Rezultate smo pridobili tako, da smo analizirali ocene in odgovore učencev na
ocenjevalnih listih. Pridobljene rezultate smo obdelali z osnovno deskriptivno statistiko in
preizkusom. Odgovore učencev z opisi umetniških del smo opisno analizirali.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
58
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK
4.1.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V prvem sklopu so učenci ocenjevali pet slik z različnimi motivi, v katerih lahko zaznamo
likovni problem svetlitve in temnitve barve.
Tabela 5: Priljubljenost motivov v prvem sklopu slik glede na spol učencev
1. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Kobilica: Poletje 11 13,4% 27 36,5% 38 24,4%
2. Klee: Zadeto mesto 2 2,5% 0 0% 2 1,3%
3. Magritte: Pirenejski grad 51 62,2% 22 29,7% 73 46,8%
4. Pissarro: Kostanji v Osnyu 15 18,3% 22 29,7% 37 23,7%
5. Renoir: Ples v Moulin de la Galette 3 3,6% 3 4,1% 6 3,8%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 5) je razvidno, da je bilo v tej skupini slik večini učencev najbolj
všeč delo Renea Magritta, Pirenejski grad s fantazijskim motivom, katerega je izbralo
46,8% vseh učencev. Ta slika je bila najbolj všeč dečkom, saj se je zanjo odločilo kar
62,2% dečkov in le 29,7% deklic. Deklicam je bila v tem sklopu slik najbolj všeč umetnina
Ivane Kobilice z ţanrskim motivom, za katero se je odločilo 36,5% deklic in le 13,4%
dečkov. Na tretjem mestu po priljubljenosti v tej skupini slik je krajina Camilla Pissarroja,
za katero so se bolj odločale deklice (29,7%) in manj dečki (18,3%). Četrto mesto zaseda
slika z ţanrskim motivom umetnika Pierra Augusta Renoira, ki je bila všeč trem deklicam
in trem dečkom. Najmanj pa so se učenci odločali za sliko z abstraktnim motivom slikarja
Paula Kleeja, katero sta izbrala le dva dečka in nobena deklica.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
59
Tabela 6: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
21,577 0,000
Iz zgornje tabele (Tabela 6) lahko razberemo, da v prvem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Večina dečkov je izbrala sliko Renea
Magritta s fantazijskim motivom, deklicam pa je bila bolj všeč slika Ivane Kobilice,
Poletje. S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo HS1, ki trdi, da obstaja statistično
značilna razlika med spoloma pri izbiri motivov v prvem sklopu.
4.1.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PRVEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 7: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
1. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Kobilica: Poletje 3 6,7% 8 21,6% 11 13,4%
2. Klee: Zadeto mesto 1 2,2% 1 2,7% 2 2,5%
3. Magritte: Pirenejski grad 31 68,9% 20 54,1% 51 62,2%
4. Pissarro: Kostanji v Osnyu 8 17,8% 7 18,9% 15 18,3%
5. Renoir: Ples v Moulin de la Galette 2 4,4% 1 2,7% 3 3,6%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 7) je razvidno, da je bila dečkom v tem sklopu najbolj všeč slika
Pirenejski grad s fantazijskim motivom, za katero so se bolj odločali dečki iz mesta
(68,9%), kot s podeţelja (54,1%). Na drugem mestu po priljubljenosti pri dečkih je bila
krajina Camilla Pissarroja, Kostanji v Osnyu, za katero se je odločilo podobno število
dečkov iz mesta in s podeţelja. Največja razlika v priljubljenosti motiva glede na okolje, iz
katerega izhajajo učenci, je bila pri sliki z ţanrskim motivom Ivane Kobilice, Poletje.
Zanjo se je odločil za tretjino večji deleţ dečkov s podeţelja (21,6%), kot iz mesta (6,7%).
Sliko Pierra Augusta Renoira z ţanrskim motivom sta izbrala dva dečka iz mesta in en s
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
60
podeţelja. Najmanj so se dečki odločali za abstraktno sliko Paula Kleeja, ki jo je izbral en
deček iz mesta in en s podeţelja.
Tabela 8: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
1. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Kobilica: Poletje 10 27,1% 17 46% 27 36,5%
2. Klee: Zadeto mesto 0 0% 0 0% 0 0%
3. Magritte: Pirenejski grad 13 35,1% 9 24,3% 22 29,7%
4. Pissarro: Kostanji v Osnyu 14 37,8% 8 21,6% 22 29,7%
5. Renoir: Ples v Moulin de la Galette 0 0% 3 8,1% 3 4,1%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 8) je razvidno, da je bila večini deklic v tem sklopu najbolj všeč
slika z ţanrskim motivom slikarke Ivane Kobilice, Poletje. Zanjo se je odločilo več deklic s
podeţelja (46%) kot iz mesta (27,1%). Največ deklic iz mesta je v tem sklopu izbralo
krajino Camilla Pissarroja, medtem ko se je največ deklic s podeţelja odločilo za sliko z
ţanrskim motivom slikarke Ivane Kobilice. Drugo mesto po priljubljenosti pri deklicah si
delita slika s fantazijskim motivom Pirenejski grad in slika z motivom krajine Kostanji v
Osnyu. Obe umetnini sta bili bolj všeč deklicam iz mesta kot s podeţelja. Za umetniško
delo Pierra Augusta Renoira z ţanrskim motivom so se odločile le tri deklice s podeţelja in
nobena iz mesta. Slike Paula Kleeja z abstraktnim motivom pa ni izbrala nobena deklica.
Tabela 9: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
7,461 0,113
Iz zgornje tabele (Tabela 9) lahko razberemo, da v prvem sklopu ni statistično značilne
razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo HSTR1,
ki pravi, da ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum šol pri izbiri
motivov v prvem sklopu.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
61
4.1.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PRVEM
SKLOPU SLIK
Pisne odgovore učencev smo razdelili v štiri kategorije, glede na to, ali so učenci zapisali,
da jim je bila slika najbolj všeč zaradi motiva, likovnih elementov (barve, tehnike), ali
obojega skupaj. V zadnjo kategorijo smo razvrstili tiste odgovore učencev, ki jih nismo
mogli razvrstiti v prve tri kategorije.
Tabela 10: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
1. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Kobilica 1 8 1 / / / 1 /
2. Klee / / 1 1 / / / /
3. Magritte 28 19 / / 1 1 2 /
4. Pissarro 5 7 / / 1 / 2 /
5. Renoir 1 / / / / 1 1 /
Iz zgornje tabele (Tabela 10) je razvidno, da so se dečki odločali za slike predvsem zato,
ker jim je bil všeč motiv. Večjih razlik v odgovorih med dečki iz mesta in dečki s
podeţelja ni bilo. Pri prvi sliki Ivane Kobilice je bil večini dečkov všeč ţanrski motiv.
Zapisali so, da so jim všeč roţe, lepo okolje, vrt, otroci in ţenska z lepo obleko. Le en
deček je zapisal, da so mu všeč ţive zelene barve. Drugo umetnino Paula Kleeja z
abstraktnim motivom sta izbrala en deček s podeţelja in en iz mesta. Prvemu so bile všeč
mavrične barve, drugi pa je zapisal, da mu je všeč, da je slika iz papirja. Tudi za sliko
Rennea Magritta so se dečki odločali predvsem zato, ker jim je bil všeč fantazijski motiv.
Zapisali so, da jim je všeč grad na veliki skali v zraku nad morjem, ki je nekatere
spominjal na meteorit. Slika se jim je zdela nenavadna, domišljijska in zanimiva. Dva
dečka sta zapisala, da jima je zraven motiva všeč še lepa barva. Odgovora dveh dečkov iz
mesta smo uvrstili v zadnjo kategorijo, saj je prvi zapisal, da je slika lepa, in drugi, da je
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
62
lepo oblikovana. Tudi krajino Camilla Pissarroja so dečki izbirali na podlagi motiva, saj
jim je bila všeč lepa pokrajina, narava, lep razgled, drevesa in sence. Le en deček iz mesta
je zapisal, da mu je slika všeč zaradi motiva in ker so na njej njegove najljubše barve. Dva
dečka sta zapisala, da sta izbrala to sliko, ker je najboljša, zato smo njuna odgovora uvrstili
v zadnjo kategorijo. Pri peti sliki je bil enemu dečku všeč motiv, saj je zapisal, da mu je
všeč, da je na sliki polno ljudi, moških, ţensk, in dreves. Drugemu pa sta bila všeč motiv in
likovni elementi; zapisal je, da je na sliki lepo mesto in lepe barve. Odgovor dečka, ki je
zapisal, da mu je slika všeč, ker je zelo lepa, smo uvrstili v zadnjo kategorijo.
Tabela 11: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
1. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Kobilica 8 9 1 1 1 5 / 2
2. Klee / / / / / / / /
3. Magritte 10 9 / / 2 / 1 /
4. Pissarro 8 4 1 2 3 1 2 1
5. Renoir / 3 / / / / / /
Iz zgornje tabele (Tabela 11) lahko razberemo, da so se tudi deklice odločale za umetnine,
ker jim je bil všeč motiv, vendar so nanje bolj kot na dečke vplivali tudi likovni elementi.
Pri prvi sliki Ivane Kobilice je bil večini deklic tako iz mesta kot s podeţelja všeč ţanrski
motiv, vendar se je več deklic s podeţelja odločilo za to sliko tudi na podlagi likovnih
elementov. Zapisale so, da jim je na sliki všeč veliko roţ, otrok in lepa narava, otroka, ki
pomagata mami, ter da so vsi veseli in lepo oblečeni. Všeč jim je bilo, da je slika izdelana
nekoč in je na njej veliko prikazano. Dve deklici sta sliko izbrali na podlagi likovnih
elementov; zapisali sta, da jima je všeč, ker je narisana tako, kot bi bila resnična in ţiva.
Veliko deklic pa je zapisalo, da so jim poleg motiva všeč še lepe barve, da slika zgleda
kakor prava fotografija, je pisana in zelo natančno narisana. Odgovora dveh deklic smo
uvrstili v četrto kategorijo, saj sta zapisali le, da jima je slika všeč, ker je najlepša in lepo
narisana. Za tretjo sliko Rennea Magritta se je večina deklic odločila zaradi privlačnega
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
63
motiva. Slika se jim ni zdela navadna, ampak čudeţna, pravljična, zabavna in zelo izvirna.
Zapisale so, da jim je všeč grad na skali, kamnu, ki je v zraku nad morjem, in se zdi, da bo
vsak čas padel v vodo in zgleda kot čudeţna deţela, ki ima veliko kraljestvo. Dvema
deklicama je bil zraven motiva všeč še likovni element, saj sta zapisali, da je na sliki veliko
modre barve, ki jima je všeč. Deklica iz mesta je zapisala, da je slika najlepša in najboljša,
zato smo njen odgovor uvrstili v četrto kategorijo. Večina deklic se je odločila za četrto
umetnino slikarja Camilla Pissarroja, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim všeč
naslikana narava, lepa drevesa, listje, pokrajina in lep razgled ter da je slika jesenska. Tri
deklice so se odločile zanjo samo na podlagi likovnih elementov, saj jim je bilo všeč, da je
na njej veliko barv, je naslikana z lepimi barvami, in zelo natančna. Štirim deklicam pa je
bila ta slika všeč zaradi motiva in likovnih elementov. Zraven motiva krajine jim je bila
všeč zelena barva, veliko različnih odtenkov in lepe barve, ter natančno narisana slika. Dve
deklici pa sta zapisali le, da je slika zelo lepa. Za zadnjo umetnino slikarja Pierra Augusta
Renoira so se odločile le tri deklice, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim je slika
všeč, ker je narisana zabava, starinske obleke in veliko ljudi, ki so ţiveli v gradovih.
4.1.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
PRVEM SKLOPU SLIK
V prvem sklopu slik so bili dečkom in deklicam všeč različni motivi. Potrdili smo hipotezo
HS1, saj smo ugotovili, da v prvi skupini slik obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri
motivov glede na spol ( = 21,577; P = 0,000). Potrdili smo tudi hipotezo HSTR1, saj smo
ugotovili, da ni statistično značilne razlike glede na socialni stratum pri izbiri motivov v
prvem sklopu slik ( = 7,461; P = 0,113). Dečkom je bila najbolj všeč umetnina s
fantazijskim motivom Rennea Magritta, Pirenejski grad. Všeč jim je bil nenavaden in
domišljijski motiv gradu na veliki skali v zraku nad morjem. Deklicam pa je bila v tem
sklopu najljubša slika Ivane Kobilice, Poletje, z ţanrskim motivom. Izbrale so jo zaradi
motiva in likovnih elementov, saj jim je bilo na sliki všeč veliko roţ in otrok ter lepe in
pisane barve.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
64
4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK
4.2.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V drugem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetniških del z različnimi motivi, v katerih
lahko zaznamo likovni problem ritma. Rezultate bomo predstavili v spodnji tabeli.
Tabela 12: Priljubljenost motivov v drugem sklopu slik glede na spol učencev
2. sklop: Likovni problem: ritem
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Klimt: Poljub 0 0% 0 0% 0 0%
2. Gertler: Vrtiljak 38 46,3% 18 24,3% 56 35,9%
3. Vasarely: Folk-Lor 10 12,2% 7 9,5% 17 10,9%
4. Derain: Most Charing Cross 20 24,4% 3 4% 23 14,7%
5. Jama: Kolo 14 17,1% 46 62,2% 60 38,5%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 12) je razvidno, da je bila v tej skupini slik dečkom najbolj všeč
slika Marka Gertlerja, Vrtiljak, s fantazijskim motivom, ki jo je izbralo kar 46,3% dečkov.
Pri deklicah ta slika ni bila tako priljubljena, saj se je zanjo odločilo le 24,3% deklic.
Deklicam je bila v tem sklopu najbolj všeč umetnina Matije Jame z ţanrskim motivom.
Zanjo se je odločilo kar 62,2% deklic in le 17,1% dečkov. Na tretjem mestu po
priljubljenosti je krajina Andrea Deraina, za katero so se bolj odločali dečki (24,4%) in
manj deklice (4%). Za delo Victorja Vasarelya z abstraktnim motivom pa se je odločilo
12,2% dečkov in 9,5% deklic. Umetnine Gustava Klimta, Poljub, z ljubezensko tematiko,
ni izbral noben učenec. V tem sklopu je bila večini učencev najbolj všeč ţanrska slika
Matije Jame, za katero se je odločilo skupaj 38,5% učencev. Na drugem mestu ji sledi delo
Marka Gertlerja s fantazijskim motivom s 35,9%. Na tretjem mestu po priljubljenosti med
učenci je krajina Andrea Deraina, katero je izbralo 14,7% učencev in na četrtem abstraktno
delo Victorja Vasarelya z 10,9%. Na zadnjem mestu po priljubljenosti je delo Gustava
Klimta, z ljubezensko tematiko, saj se zanj ni odločil noben učenec.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
65
Tabela 13: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
36,991 0,000
Iz zgornje tabele (Tabela 13) je razvidno, da v drugem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Marka
Gertlerja s fantazijskim motivom, deklicam pa umetnina Matije Jame z ţanrskim motivom.
S tem smo potrdili hipotezo HS2, ki pravi, da obstaja statistično značilna razlika med
spoloma pri izbiri motivov v drugem sklopu slik.
4.2.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V DRUGEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 14: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
2. sklop: Likovni problem: ritem
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Klimt: Poljub 0 0% 0 0% 0 0%
2. Gertler: Vrtiljak 17 37,8% 21 56,8% 38 46,3%
3. Vasarely: Folk-Lor 7 15,5% 3 8,1% 10 12,2%
4. Derain: Most Charing Cross 13 28,9% 7 18,9% 20 24,4%
5. Jama: Kolo 8 17,8% 6 16,2% 14 17,1%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 14) je razvidno, da je bila dečkom v tem sklopu najbolj všeč
umetnina s fantazijskim motivom slikarja Marka Gertlerja, za katero se je odločilo več
dečkov s podeţelja (56,8%) kot iz mesta (37,8%). Na drugem mestu po priljubljenosti je
slika z motivom krajine umetnika Andrea Deraina, ki je bila bolj všeč dečkom iz mesta
(28,9%) kot s podeţelja (18,9%). Na tretjem mestu je delo z ţanrskim motivom slikarja
Matije Jame, za katero so se podobno odločali dečki iz mesta (17,8%) in s podeţelja
(16,2%). Abstraktna umetnina slikarja Victorja Vasarelya na četrtem mestu je bila bolj
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
66
všeč dečkom iz mesta (15,5%) kot tistim s podeţelja (8,1%). Na zadnjem mestu je slika
Gustava Klimta, ki je ni izbral noben deček.
Tabela 15: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
2. sklop: Likovni problem: ritem
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Klimt: Poljub 0 0% 0 0% 0 0%
2. Gertler: Vrtiljak 6 16,2% 12 32,4% 18 24,3%
3. Vasarely:Folk-Lor 4 10,8% 3 8,1% 7 9,5%
4. Derain: Most Charing Cross 2 5,4% 1 2,7% 3 4%
5. Jama: Kolo 25 67,6% 21 56,8% 46 62,2%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 15) lahko razberemo, da se je pri tem sklopu slik največ deklic,
tako s podeţelja kot iz mesta, odločilo za sliko z ţanrskim motivom Matija Jame, Kolo. Na
drugem mestu je delo Marka Gertlerja, s fantazijskim motivom, ki je bilo bolj všeč
deklicam s podeţelja (32,4%) kot iz mesta (16,2%). Tretje po priljubljenosti je delo
Victorja Vasarelya z abstraktnim motivom, ki je bilo podobno všeč deklicam iz mesta in s
podeţelja. Za krajino Andrea Deraina sta se odločili le dve deklici iz mesta in ena s
podeţelja. Slike Gustava Klimta z ljubezenskim motivom pa ni izbrala nobena deklica.
Tabela 16: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
5,591 0,133
Iz zgornje tabele (Tabela 16) lahko razberemo, da v drugem sklopu ni statistično značilne
razlike glede na stratum pri izbiri motiva. Z rezultatom smo potrdili hipotezo HSTR2, ki
pravi, da ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum šol pri izbiri
motivov v drugem sklopu.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
67
4.2.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V DRUGEM
SKLOPU SLIK
Tabela 17: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
2. sklop: Likovni problem: ritem
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Klimt / / / / / / / /
2. Gertler 7 13 1 4 5 4 4 /
3. Vasarely 1 1 2 / 3 1 1 1
4. Derain 8 4 4 1 1 1 / 1
5. Jama 6 6 / / / / 2 /
Iz zgornje tabele (Tabela 17) je razvidno, da so se dečki povečini odločali za umetnine na
podlagi motiva, v manjšem deleţu pa so nanje vplivali tudi likovni elementi. Prvega
umetniškega dela z ljubezensko tematiko slikarja Gustava Klimta ni izbral noben deček.
Pri drugi sliki Marka Gertlerja je bil večini dečkov všeč fantazijski motiv, veliko pa se jih
je za sliko odločilo tudi na podlagi likovnih elementov. Dečki iz mesta so zapisali, da so
jim všeč konji na vrtiljaku, vitezi, ljudje, ki jahajo konje, niso ţivi, ampak so na vrtiljaku,
in na sliki je naslikano veliko stvari. Dečkom s podeţelja so bili na slikarskem delu všeč
lepi konji, veseli ljudje, otroci, ki se igrajo in učijo jahati, vrtiljak in vojaki na njem ter da
slika zgleda, kot da je iz risanke. Štirje dečki s podeţelja in en iz mesta so izbrali umetnino
samo na podlagi likovnih elementov. Všeč jim je bilo, da je slika natančno naslikana, da so
na njej lepe barve, ki so lepo zmešane in svetlikaste, ter da je vse zlato. Petim dečkom iz
mesta so bili zraven motiva všeč še likovni elementi in so zapisali, da so jim všeč ţive in
lepe barve, konji bele barve, zlat in srebrn vrtiljak, zlata in rdeča hišica ter srebrno-modri
konjički. Štirje dečki s podeţelja pa so zapisali, da jim je poleg motiva všeč še zlata barva
na vrtiljaku ter da je slika lepo pobarvana, je najlepših barv in nenavadno naslikana.
Odgovore štirih dečkov iz mesta smo uvrstili v četrto kategorijo, saj so zapisali, da je slika
lepa, ustvarjalna ter jim je všeč. Za tretjo umetnino Victorja Vasarelya z abstraktnim
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
68
motivom so se dečki odločali na podlagi motiva in likovnih elementov. Dva dečka, ki sta
umetnino izbrala na podlagi motiva, sta zapisala, da so jima všeč liki in kare. Dva dečka iz
mesta sta se za delo odločila samo na podlagi likovnih elementov in zapisala, da jima je
slika najbolj všeč, ker je pisana in ima lepe barve. Štirje dečki pa so umetnino izbrali na
podlagi likovnih elementov in motiva. Všeč so jim bili lepi liki pisanih barv, pisani vzorci
in različne oblike, pisani kvadrati, trikotniki in krogi ter da slika zgleda, kot da smo v
deţeli pisane mavrice in različnih oblik. Odgovora dveh dečkov smo uvrstili v četrto
kategorijo, saj sta zapisala le, da je slika mešana in zelo lepo narejena. Za četrto krajino
Andrea Deraina se je večina dečkov odločila na podlagi motiva. Všeč so jim bili
avtomobili, ki se vozijo, motorji, drevesa, reka in ladje na vodi ter veliko mesto. Pet
dečkov je to sliko izbralo samo na podlagi likovnih elementov. Zapisali so, da so jim všeč
lepe, pisane in mešane barve, da je uporabljeno svetlenje in temnenje in je nekje svetlo in
nekje temno. Dva dečka sta sliko izbrala na podlagi obojega, likovnih elementov in motiva,
ter zapisala, da jima je všeč barvna slika velikega mesta. Odgovor dečka, ki je zapisal, da
je slika zelo lepo naslikana, pa smo uvrstili v četrto kategorijo. Za peto sliko Matija Jame
so se vsi dečki odločili, ker jim je bil všeč motiv. Dečki iz mesta so zapisali, da jim je ta
slika najbolj všeč, ker je naslikana narava, lep travnik in otroci, ki plešejo na njem.
Dečkom s podeţelja pa so bile všeč lepo naslikane deklice, ki plešejo v naravi, na travniku,
so vesele in se igrajo ter plešejo v krogu. Odgovora dveh dečkov smo uvrstili v četrto
kategorijo, saj sta zapisala le, da je slika zelo lepa.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
69
Tabela 18: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
2. sklop: Likovni problem: ritem
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Klimt / / / / / / / /
2. Gertler 6 8 / 4 / / / /
3. Vasarely 1 3 2 / 1 / / /
4. Derain / 1 / / 2 / / /
5. Jama 16 13 2 3 4 2 3 3
Iz zgornje tabele (Tabela 18) je razvidno, da so se deklice odločale za umetnine predvsem
zato, ker jim je bil všeč motiv. Za prvo umetnino slikarja Gustava Klimta z ljubezenskim
motivom se ni odločila nobena deklica. Slika Marka Gertlerja s fantazijskim motivom je
bila večini deklic všeč zaradi motiva. Deklice so zapisale, da so jim všeč konji, vrtiljak,
gospe in gospodje na karnevalu, ki se vrtijo kot na vrtiljaku in da zgleda kot v luna parku.
Štiri deklice s podeţelja so se odločile za umetnino samo na podlagi likovnih elementov.
Zapisale so, da jim je slika všeč, ker je zelo pisana in ţivahna, vidijo se podrobnosti, je
naslikana z ţivimi barvami in je vmes modra barva. Za abstraktno sliko Victorja Vasarelya
so se deklice odločile na podlagi motiva in likovnih elementov. Zapisale so, da jim je slika
všeč, ker so na njej različni liki in lepi vzorci, veliko barv, kare in je zelo odbita. Dve
deklici sta izbrali sliko samo na podlagi likovnih elementov, saj jima je bilo všeč, da je
slika mavrična in polna barv. Četrto umetniško delo, krajino Andrea Deraina, so izbrale le
tri deklice, ki so zapisale, da jim je všeč, ker je narisano mesto, narava in konji, slika je
barvna in zgleda kot pravljični svet. Za peto sliko Matija Jame se je večina deklic odločila
zato, ker jim je bil všeč motiv. Deklice iz mesta so zapisale, da so jim všeč lepo oblečena
dekleta, ki se vrtijo in plešejo v krogu, slika je neţna, naravna in prijateljska. Deklicam s
podeţelja so bile prav tako všeč lepe deklice, otroci, ki lepo plešejo v krogu in se zabavajo,
zapisale pa so tudi, da jih slika spominja na stare čase in na lepo Anko. Deklice se igrajo
tako kot v starih časih in so oblečene kot nekoč. Pet deklic se je odločilo za umetnino le na
podlagi likovnih elementov. Všeč so jim bile neţne, svetle, mirne in lepe barve ter zelo
natančno naslikana slika. Šest deklic pa je izbralo umetnino, ker jim je bilo všeč oboje,
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
70
likovni elementi in motiv, in so zapisale, da so jim všeč bele obleke deklic. V zadnjo
kategorijo smo uvrstili odgovore deklic, ki so zapisale, da jim je slika všeč, ker je najlepša,
zanimiva in mojstrska.
4.2.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
DRUGEM SKLOPU SLIK
V drugem sklopu smo potrdili hipotezo HS2, saj smo ugotovili, da obstaja statistično
značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol ( = 36,991; P = 0,000). Dečkom so bili
všeč drugačni motivi kot deklicam. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR2, saj smo ugotovili, da
ni statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni stratum ( = 5,591; P =
0,133). Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja je bila v drugem sklopu slik najbolj všeč
umetnina Marka Gertlerja, Vrtiljak, s fantazijskim motivom. Sliko so izbrali, ker so jim bili
všeč konji, vrtiljak, ljudje in lepe barve. Večina deklic pa se je v tem sklopu odločila za
sliko z ţanrskim motivom Matija Jame. Všeč jim je bil motiv z deklicami v belih oblekah,
ki plešejo, ter neţne, svetle in mirne barve.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
71
4.3 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK
4.3.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V tretjem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetnin z različnimi motivi, v katerih lahko
zaznamo likovni problem svetlo/temni kontrast.
Tabela 19: Priljubljenost motivov v tretjem sklopu slik glede na spol učencev
3. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Baugin: Tihoţitje s šahovnico 10 12,2% 4 5,4% 14 9%
2. Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto 4 4,9% 1 1,3% 5 3,2%
3. Caillebote: Mladenič ob oknu 6 7,3% 7 9,5% 13 8,3%
4. Morisot: Zibelka 2 2,4% 47 63,5% 49 31,4%
5. Bruegel: Vrnitev lovcev 60 73,2% 15 20,3% 75 48,1%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 19) je razvidno, da je bila v tej skupini slik večini učencev najbolj
všeč umetnina Pietra the Eldra Bruegla z motivom krajine, za katero se je odločilo 48,1%
učencev. Vendar je bila ta slika bolj všeč dečkom (73,2%) in manj deklicam (20,3%).
Deklicam je bila bolj všeč slika Berthe Morisot z ţanrskim motivom, za katero se je
odločilo 63,5% deklic in le 2,4% dečkov. Na tretjem mestu po priljubljenosti je tihoţitje
Lubina Baugina, za katero se je odločilo več dečkov (12,2%) kot deklic (5,4%). Na četrtem
mestu ji sledi slika Gustava Caillebota, ki je bila podobno všeč dečkom in deklicam.
Najmanj pa so se učenci odločali za portret Pabla Picassa, ki so ga izbrali le štirje dečki in
ena deklica.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
72
Tabela 20: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
72,555 0,000
Iz zgornje tabele (Tabela 20) lahko razberemo, da v tretjem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Večini dečkov je bila najbolj všeč krajina
Pietra the Eldra Bruegla, deklicam pa je bila bolj všeč slika Berthe Morisot z ţanrskim
motivom. S tem rezultatom lahko potrdimo hipotezo HS3, ki trdi, da obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motivov v tretjem sklopu.
4.3.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V TRETJEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 21: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
3. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Baugin: Tihoţitje s šahovnico 4 8,9% 6 16,2% 10 12,2%
2. Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto 4 8,9% 0 0% 4 4,9%
3. Caillebote: Mladenič ob oknu 5 11,1% 1 2,7% 6 7,3%
4. Morisot: Zibelka 0 0% 2 5,4% 2 2,4%
5. Bruegel: Vrnitev lovcev 32 71,1% 28 75,7% 60 73,2%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 21) je razvidno, da je bila v tej skupini slik dečkom najbolj všeč
slika Pietra the Eldra Bruegla z motivom krajine, za katero se je odločilo 73,2% dečkov, od
tega 71,1% dečkov iz mesta in 75,7% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu po
priljubljenosti je tihoţitje Lubina Baugina, za katerega se je odločilo več dečkov s
podeţelja (16,2%) kot iz mesta (8,9%). Sliko Gustava Caillebota je izbralo 11,1% dečkov
iz mesta in le 2,7% dečkov s podeţelja. Na četrtem mestu po priljubljenosti je portret Pabla
Picassa, za katerega so se odločili štirje dečki iz mesta. Sliko Berthe Morisot pa sta izbrala
le dva dečka s podeţelja.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
73
Tabela 22: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
3. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Baugin: Tihoţitje s šahovnico 0 0% 4 10,8% 4 5,4%
2. Picasso: Portret Jacqueline s črno ruto 1 2,7% 0 0% 1 1,3%
3. Caillebote: Mladenič ob oknu 6 16,2% 1 2,7% 7 9,5%
4. Morisot: Zibelka 20 54,1% 27 73% 47 63,5%
5. Bruegel: Vrnitev lovcev 10 27% 5 13,5% 15 20,3%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 22) je razvidno, da je bila v tretjem sklopu slik deklicam najbolj
všeč slika Berthe Morisot, z ţanrskim motivom, ki jo je izbralo kar 63,5% deklic. Zanjo so
se bolj odločale deklice s podeţelja (73%) kot iz mesta (54,1%). Na drugem mestu po
priljubljenosti je z 20,3% krajina Pietra the Eldra Bruegla, ki je bila bolj všeč deklicam iz
mesta (27%) kot s podeţelja (13,5%). Tudi slika Gustava Caillebota je bila bolj všeč
deklicam iz mesta (16,2%) kot s podeţelja (2,7%). Za tihoţitje Lubina Baugina so se
odločile le štiri deklice s podeţelja. Portret Pabla Picassa pa je izbrala le ena deklica iz
mesta.
Tabela 23: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
16,168 0,003
Iz zgornje tabele (Tabela 23) lahko razberemo, da v tretjem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na stratum pri izbiri motiva. Hipoteza HSTR3 se ni potrdila. Ugotovili
smo, da obstaja razlika v izbiri motiva pri učencih iz mesta in s podeţelja. Za portret Pabla
Picassa so se odločili le dečki iz mesta, medtem ko sta sliko Berthe Morisot izbrala le dva
dečka s podeţelja. Tihoţitje Lubina Baugina je bilo najbolj všeč štirim deklicam s
podeţelja in nobeni deklici iz mesta. Razlike pri izbiri motiva glede na stratum se
pojavljajo pri vseh petih umetniških delih.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
74
4.3.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V TRETJEM
SKLOPU SLIK
Tabela 24: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
3. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Baugin 4 3 / 1 / 1 / 1
2. Picasso 2 / / / 2 / / /
3. Caillebote 4 1 / / 1 / / /
4. Morisot / 2 / / / / / /
5. Bruegel 22 26 1 1 5 1 4 /
Iz zgornje tabele (Tabela 24) je razvidno, da so se dečki po večini odločali za umetniška
dela na podlagi motiva. V tem sklopu jim je bila najbolj všeč krajina Pietra the Eldra
Bruegla, za katero se je večina dečkov odločila zato, ker jim je bil všeč motiv. Zapisali so,
da jim je všeč zima in sneg, lepa zasneţena pokrajina, lepe gore v daljavi, hiše, drevesa in
psi. Všeč jim je bila naslikana vojna, lovci in lovski psi, vojaki in Eskimi, ki v zimi
napadajo mesto z volkovi in s sulicami, ter Indijanci z loki. Všeč jim je bilo tudi, da se na
sliki vse vidi, da je naslikan cel kraj, mesto v zimi, kjer se drsajo po ledu in sankajo. Slika
se jim je zdela pustolovska in prikazuje najljubši mesec, ko se lahko sankajo, kepajo in
smučajo. Dva dečka sta izbrala sliko samo na podlagi likovnih elementov in sta zapisala,
da je slika lepo pobarvana in so na njej zanimive in divje barve. Šestim dečkom pa je bilo
na sliki všeč oboje, motiv in likovni elementi. Zraven motiva jim je bila umetnina všeč, ker
je pisana, zelo barvita in poudarjena, so na njej močne in lepe barve ter bele hiše in veliko
bele barve. Odgovore štirih dečkov smo uvrstili v četrto kategorijo, saj so zapisali le, da se
jim zdi slika lepa in imenitno narejena. Za prvo sliko, tihoţitje Lubina Baugina, se je
večina dečkov odločila na podlagi motiva. Dečkom s podeţelja so bile na sliki všeč lepe
roţe, veliki šah in predmeti. Dečki iz mesta pa so zapisali, da jim je slika všeč, ker je zelo
stara in ker je na njej veliko starih stvari. Enemu dečku pa je bil na sliki všeč šah, ki ga tudi
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
75
sam rad igra. Deček, ki se je odločil za sliko samo na podlagi likovnih elementov, je
zapisal, da mu je všeč rdeča barva. Deček, ki je sliko izbral na podlagi likovnih elementov
in motiva, je zapisal, da mu je na njej všeč veliko različnih barv in predmetov. Odgovor
dečka, ki je zapisal, da mu je slika všeč zato, ker je lepo naslikana, pa smo uvrstili v četrto
kategorijo. Portret Pabla Picassa so izbrali le štirje dečki iz mesta. Dva sta se zanj odločila
samo na podlagi motiva in zapisala, da jima je všeč naslikana deklica ter da se jima zdi
tako, kot bi bila v kinu. Dvema dečkoma pa so bili zraven motiva všeč še likovni elementi.
Za umetnino sta se odločila, ker je naslikana, je cela modra in je na njej gospa, stara
babica, ki sedi na stolu in razmišlja. Sliko Gustava Caillebota so dečki izbrali zaradi
motiva in zapisali, da jim je všeč, ker se skozi okno vidi mesto in veliko blokov ter da je
naslikan človek, agent, ki z balkona gleda v mesto. Enemu dečku je bila slika všeč, ker je
mesto svetlo in hiša temna. Umetniško delo slikarke Berthe Morisot sta izbrala le dva
dečka s podeţelja na podlagi motiva. Enemu je bila na sliki všeč punčka zraven dojenčka,
drugemu pa je bilo všeč, da je zraven dojenčka ata, čeprav je na sliki ob dojenčku
naslikana mati.
Tabela 25: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
3. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Baugin / 2 / / / 2 / /
2. Picasso / / / / 1 / / /
3. Caillebote 5 1 / / 1 / / /
4. Morisot 13 20 1 2 4 4 2 1
5. Bruegel 7 3 / / 2 1 1 1
Iz zgornje tabele (Tabela 25) je razvidno, da so deklice v veliki večini izbirale slike zato,
ker jim je bil všeč motiv. Tihoţitje Lubina Baugina so izbrale samo deklice s podeţelja.
Dve sta se odločili za sliko na podlagi motiva in zapisali, da so jima všeč roţe in lepe stvari
na mizi. Dvema deklicama pa so bili zraven motiva všeč še likovni elementi in sta zapisali,
da jima je slika všeč, ker zgleda kot resnična in so na njej črni in beli kvadrati. Portret
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
76
Pabla Picassa je izbrala le ena deklica iz mesta, ki ji je bilo všeč, da je slika bolj starinska
in ne preveč pisana. Za sliko Gustava Caillebota so se deklice odločile na podlagi motiva
in zapisale, da jim je všeč lep razgled, človek, ki gleda z balkona, in da se na sliki vidi
malo neba in malo mesta, ki zgleda kot Pariz. Eni deklici pa je bila zraven motiva všeč še
natančno naslikana umetnina, saj se vidi vso mesto, gospod in stanovanje. Delo slikarke
Berthe Morisot je največ deklic izbralo zaradi motiva. Zapisale so, da jim je všeč dojenček,
ki spi v zibki, in mama, ki ga gleda, ziba in pazi nanj. Slika se jim je zdela neţna, mirna,
svečana in ţalostna. Deklice, ki so umetnino izbrale samo na podlagi likovnih elementov,
so zapisale, da so jim bile všeč lepe barve in da je slika zelo natančno naslikana. Tiste
deklice, ki so jim bili zraven motiva všeč še likovni elementi, so zapisale, da jim je všeč
bela barva, bela zibka, prekrita z belo mreţico, pajčolanom, in da se barve lepo ujemajo.
Odgovore deklic, ki so zapisale, da je slika najlepša, lepo naslikana in lepo oblikovana,
smo uvrstili v četrto kategorijo. Krajino Pietra the Eldra Bruegla so deklice po večini
izbrale zaradi motiva in zapisale, da jim je na sliki všeč zima in sneg, ki je pobelil vso vas,
zasneţene hiše, lep razgled, zimska pokrajina, lov v zimi ter volkovi. Slika jim je bila všeč,
ker je na njej veliko naslikano in je tako polna. Trem deklicam so bili zraven motiva všeč
še likovni elementi, zelena podlaga, zelena barva in da slika zgleda, kot bi bila
fotografirana. Odgovora dveh deklic smo uvrstili v četrto kategorijo, saj sta zapisali, da je
slika zanimiva in najlepša.
4.3.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
TRETJEM SKLOPU SLIK
V tretjem sklopu slik smo potrdili hipotezo HS3, saj smo ugotovili, da obstaja statistično
značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol ( = 72,555; P = 0,000). Dečkom so bili
všeč drugačni motivi kot deklicam. Najbolj jim je bila všeč krajina Pietra the Eldra
Bruegla, deklicam pa slika z ţanrskim motivom Berthe Morisot. Dečki so sliko Vrnitev
lovcev izbrali predvsem zaradi privlačnega motiva, saj so zapisali, da jim je všeč zima,
sneg, pokrajina ter lovci in psi. Deklicam pa je bil všeč neţen in miren motiv mame in
dojenčka v zibki ter bela barva. Ovrgli pa smo hipotezo HSTR3, ki pravi, da v tretjem sklopu
slik ne obstaja statistično značilna razlika pri izbiri motiva glede na socialni stratum šol (
= 16,168; P = 0,003). Razlika v izbiri motiva pri učencih iz mesta in s podeţelja se je
pojavila pri vseh petih umetniških delih.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
77
4.4 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK
4.4.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK
GLEDE NA SPOL UČENCEV
V četrtem sklopu so učenci vrednotili pet umetniških del z različnimi motivi, katerim je bil
skupen likovni problem čistih barv.
Tabela 26: Priljubljenost motivov v četrtem sklopu slik glede na spol učencev
4. sklop: Likovni problem: čiste barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Miro: Petelin 40 48,8% 24 32,4% 64 41,1%
2. Matisse: Rdeči interier, tihoţitje na modri mizi 4 4,9% 9 12,1% 13 8,3%
3. Gilbert in George: Kazanje oslov 25 30,5% 7 9,5% 32 20,5%
4. Kokoschka: Speča deklica 5 6,1% 33 44,6% 38 24,3%
5. Mondrian: Kompozicija 8 9,7% 1 1,4% 9 5,8%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 19) je razvidno, da je bilo učencem v tem sklopu najbolj všeč
delo slikarja Joana Miroja, z motivom ţivali, saj ga je izbralo kar 41,1% vseh učencev. Ta
slika je bila najbolj všeč dečkom, izbralo jo je kar 48,8% dečkov, in manj deklicam, saj se
je zanjo odločilo le 32,4% deklic. Deklicam je bila v tem sklopu najbolj všeč slika Oskarja
Kokoschke, ki jo je izbralo kar 44,6% deklic in le 6,1% dečkov. Tretja po priljubljenosti je
slika Gilberta in Georga z motivom portreta, za katero se je odločilo 30,5% dečkov in le
9,5% deklic. Na četrtem mestu je delo Henrija Matissa z motivom interiera, ki je bilo bolj
všeč deklicam (12,1%) in manj dečkom (4,9%). Na zadnjem mestu po priljubljenosti pa je
umetnina Pieta Mondriana z abstraktnim motivom, za katero se je odločilo 9,7% dečkov in
le 1,4% deklic.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
78
Tabela 27: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
41,824 0,000
Iz zgornje tabele (Tabela 27) lahko razberemo, da v četrtem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Joana
Miroja, Petelin, deklicam pa slika Oskarja Kokoschke, Speča deklica. Tako lahko potrdimo
hipotezo HS4, ki pravi, da obstaja statistično značilna razlika med spoloma pri izbiri
motivov v četrtem sklopu slik.
4.4.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ČETRTEM SKLOPU SLIK
GLEDE NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 28: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
4. sklop: Likovni problem: čiste barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Miro: Petelin 23 51,1% 17 45,9% 40 48,8%
2. Matisse: Rdeči interier, tihoţitje na modri mizi 3 6,7% 1 2,7% 4 4,9%
3. Gilbert in George: Kazanje oslov 10 22,2% 15 40,6% 25 30,5%
4. Kokoschka: Speča deklica 4 8,9% 1 2,7% 5 6,1%
5. Mondrian: Kompozicija 5 11,1% 3 8,1% 8 9,7%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 28) je razvidno, da je bila v tej skupini slik tako dečkom iz mesta
kot s podeţelja najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali. Zanjo se je odločilo
51,1% dečkov iz mesta in 45,9% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu je slika Gilberta in
Georga, za katero se je odločilo več dečkov s podeţelja (40,6%) in manj iz mesta (22,2%).
Abstraktna slika Pieta Mondriana na tretjem mestu je bila podobno všeč dečkom iz mesta
in s podeţelja. Na četrtem mestu je bila slika Oskarja Kokoschke, ki je bila bolj všeč
dečkom iz mesta (8,9%) in manj dečkom s podeţelja (2,7%). Najmanj pa so se dečki v tej
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
79
skupini slik odločali za sliko Henrija Matissa, ki jo je izbralo 6,7% dečkov iz mesta in le
2,7% dečkov s podeţelja.
Tabela 29: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
4. sklop: Likovni problem: čiste barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Miro: Petelin 11 29,7% 13 35,1% 24 32,4%
2. Matisse: Rdeči interier, tihoţitje na modri mizi 6 16,2% 3 8,1% 9 12,1%
3. Gilbert in George: Kazanje oslov 5 13,5% 2 5,4% 7 9,5%
4. Kokoschka: Speča deklica 15 40,5% 18 48,7% 33 44,6%
5. Mondrian: Kompozicija 0 0% 1 2,7% 1 1,4%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 29) je razvidno, da je bila v tem sklopu slik deklicam najbolj všeč
slika Oskarja Kokoschke z motivom portreta. Sliko je izbralo 40,5% deklic iz mesta in
48,7% deklic s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti je bila pri deklicah slika
Joana Miroja z ţivalskim motivom, ki je bila bolj všeč deklicam s podeţelja (35,1%) in
manj deklicam iz mesta (29,7%). Na tretjem mestu je delo Henrija Matissa z motivom
interiera, ki je bilo bolj všeč deklicam iz mesta (16,2%) kot s podeţelja (8,1%). Tudi
portret Gilberta in Georga je izbralo več deklic iz mesta (13,5%) kot s podeţelja (5,4%). Za
umetnino Pieta Mondriana z abstraktnim motivom pa se je odločila le ena deklica s
podeţelja.
Tabela 30: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
2,004 0,735
Iz zgornje tabele (Tabela 30) lahko razberemo, da v četrtem sklopu slik ni statistično
značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem lahko potrdimo hipotezo HSTR4,
da pri izbiri motivov v četrtem sklopu slik ne obstaja statistično značilna razlika glede na
socialni stratum šol, iz katerih izhajajo učenci, ki so zajeti v raziskavo.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
80
4.4.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V
ČETRTEM SKLOPU SLIK
Tabela 31: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
4. sklop: Likovni problem: čiste barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo M
esto
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Miro 13 5 4 4 5 7 1 1
2. Matisse 2 / / 1 / / 1 /
3. Gilbert, George 7 12 / / 3 2 / 1
4. Kokoschka 2 1 / / 1 / 1 /
5. Mondrian 1 1 1 1 2 1 1 0
Iz zgornje tabele (Tabela 31) lahko razberemo, da so se dečki po večini odločali za slike
zato, ker jim je bil všeč motiv, delno pa so na njihovo odločitev vplivali tudi likovni
elementi. V tem sklopu je bila dečkom najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali.
Tisti, ki so se odločili zanjo zaradi motiva, so zapisali, da jim je všeč petelin, sestavljen iz
vzorčkov, z velikimi kremplji; ognjeni petelin, ki je izmišljen in čudeţen. Slika se jim je
zdela smešna, čudna, zelo moderna in taka kot 100 let nazaj. Dečkom, ki so se odločili za
sliko samo na podlagi likovnih elementov, je bila slika najbolj všeč, ker je pisana, na njej
so lepe in različne barve, veliko mešanih barv, ki so lepo razporejene in se ujemajo.
Dečkom, ki so se odločili na podlagi motiva in likovnih elementov, je bila slika najbolj
všeč, ker je lepo pobarvana in lepe barve, zaradi pisanega barvnega petelina, pisane kokoši
in ker je vse okrog pisano. Odgovora dveh dečkov smo uvrstili v četrto kategorijo, saj sta
zapisala le, da je slika lepa in najboljša. Dečki, ki so se odločili za tihoţitje Henrija
Matissa, so zapisali, da jim je všeč, ker je v hiši, v dţungli in ker je na njej veliko rdeče
barve. Sliko Gilberta in Georga je večina dečkov izbrala zaradi motiva, saj sta jim bila všeč
smešna gospoda, ki kaţeta osle, si vrtata po nosu, sta enako oz. ravno obratno oblečena ter
je za njima stavba, stolpnica. Slika je narejena kot okno, pred njim dva človeka, dva
velikana, ki izgledata kot boksarja, nekaj kaţeta in ju gledamo s strani v bok. Dečkom, ki
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
81
so bili zraven motiva všeč še likovni elementi, je bila slika všeč, ker je pisana, na njej je
veliko barv, močnih barv, obleka lepe barve ter modrordeče oblečena moška. Portret
Oskarja Kokoschke se izbrali trije dečki zaradi motiva in zapisali, da jim je všeč ţenska, ki
spi oz. deklica, ki joče. Dečku, ki je izbral sliko zaradi motiva in likovnih elementov, so
bili všeč kvadratki, krogi, modre in rumene črte ter rdeče pikice. Abstraktno umetnino
Pieta Mondriana sta dva dečka izbrala zaradi motiva, saj so jima bili všeč sami kvadrati in
trikotniki. Dečkoma, ki sta se odločila na podlagi likovnih elementov, je bila slika všeč, ker
je pisana in so na njej različne barve. Trije dečki so izbrali sliko zaradi motiva in likovnih
elementov. Všeč jim je bila, ker je pobarvana, so na njej razne barve in liki različnih barv.
Tabela 32: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
4. sklop: Likovni problem: čiste barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Miro 1 8 5 1 5 2 / 2
2. Matisse 5 1 1 1 / 1 / /
3. Gilbert, George 3 1 1 1 / / 1 /
4. Kokoschka 8 13 3 / 2 3 2 2
5. Mondrian / / / / / 1 / /
Iz zgornje tabele (Tabela 32) je razvidno, da so deklice v tem sklopu izbirale slike zato, ker
jim je bil všeč motiv, vendar so nanje v veliki meri vplivali tudi likovni elementi.
Deklicam, ki so izbrale sliko Joana Miroja zaradi motiva, je bil všeč petelin, kokoš z lepim
kljunom in vesel piščanec. Slika se jim je zdela zelo smešna. Deklica iz mesta je zapisala,
da ima rada peteline zato, ker kikirikajo, deklica s podeţelja pa zato, ker ga ima doma.
Veliko deklic se je odločilo za to sliko zaradi likovnih elementov. Všeč so jim bile pisane
barve ter veliko različnih in ţivih barv. Deklicam, ki so sliko izbrale zaradi motiva in
likovnih elementov, je bil všeč lepo pobarvan, pisan, barvni petelin z ţivimi barvami, ki se
jim je zdel otroško zanimiv. Večina deklic je izbrala sliko Henrija Matissa, ker jim je bil
všeč motiv. Zapisale so, da jim je slika najbolj všeč, ker je zelo zanimiva, se vidi narava -
je naravna, je lepa hiša in so na mizi same sladice ter zato, ker imajo rade roţe in
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
82
pomaranče. Ena deklica je izbrala sliko, ker je na njej toliko barv in črt, drugi pa je bila
všeč rdeča barva. Deklica s podeţelja, ki je izbrala sliko zaradi motiva in likovnih
elementov, je zapisala, da ji je bila všeč rdeča preproga. Večina deklic se je za umetnino
Gilberta in Georga odločila, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da se jim je slika zdela
zelo smešna, imajo rade klovne, lep razgled ter da jih gospodova obleka spominja na
slovensko zastavo. Dve deklici sta izbrali sliko zaradi likovnih elementov. Ena je zapisala,
da so ji na tej sliki všeč nasprotne barve, ki pristajajo v to sliko, drugi pa je všeč, da je
večina slike modre in rdeče barve. V tem sklopu je večina deklic izbrala umetniško delo
Oskarja Kokoschke, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim je všeč zelo lepa deklica,
z lepo narisanimi lasmi, ki lepo leţi oz. mirno spi; oz. je naslikana gospodična, kako joka.
Slika se jim je zdela zelo pravljična in ţalostna ter neţna in prijazna. Všeč jim je bilo, da je
gospa, ki jih spominja na kraljično, ţenskega spola. Ena deklica je zapisala, da ji je všeč,
da je na sliki deklica kot ona in njene sošolke, druga pa je zapisala, da ji je všeč dekle, ker
je tudi sama deklica. Tri deklice so zapisale, da so izbrale portret zaradi likovnih
elementov, saj jim je bila slika všeč, ker je pisana, zelo barvna in ker na njej ni črt. Pet
deklic se je za umetnino odločilo na podlagi motiva in likovnih elementov. Všeč jim je bila
lepo narisana punčka z dolgimi lasmi, zanimivi vzorci, vodoravne in vijugaste črte, ţive
barve in ker je narejena iz pikic in valov. Odgovore štirih deklic smo uvrstili v četrto
kategorijo, saj so zapisale le, da je slika zelo lepa in najlepša. Peto, abstraktno umetnino
Pieta Mondriana, je izbrala le ena deklica s podeţelja, ker sta ji bila všeč motiv in likovni
elementi. Zapisala je, da ji je slika najbolj všeč, ker so na njej naslikani liki različnih barv.
4.4.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
ČETRTEM SKLOPU SLIK
V četrtem sklopu slik smo potrdili tako hipotezo HS4 kot hipotezo HSTR4. Ugotovili smo, da
obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na spol ( = 41,824; P =
0,000). Dečkom so bili všeč drugačni motivi kot deklicam. Potrdili smo tudi hipotezo
HSTR4, saj smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na
stratum ( = 2,004; P = 0,735). Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja je bila v četrtem
sklopu slik najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali. Všeč jim je bil smešen in
pisan petelin. Deklice pa so izbrale portret Oskarja Kokoschke, ker jim je bila všeč
pravljična, neţna in barvna slika speče deklice.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
83
4.5 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK
4.5.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V petem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetniških del, v katerih lahko zaznamo
likovni problem svetlitev in temnitev barve.
Tabela 33: Priljubljenost motivov v petem sklopu slik glede na spol učencev
5. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Monet: Postaja Saint-Lazare 5 6,1% 3 4,1% 8 5,1%
2. Seurat: Kopalci v Asniersu 1 1,2% 1 1,3% 2 1,3%
3. Picasso: Sadje v vazi 1 1,2% 2 2,7% 3 1,9%
4. van Eyck: Arnolfini in njegova ţena 1 1,2% 5 6,8% 6 3,9%
5. Delacroix: Mladi tiger se igra s svojo mamo 74 90,3% 63 85,1% 137 87,8%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 33) je razvidno, da je bila v tem sklopu učencem najbolj všeč
slika Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Zanjo se je odločilo kar 87,8% vseh učencev, in
sicer 90,3% dečkov in 85,1% deklic. Na drugem mestu po priljubljenosti je krajina Clauda
Moneta, za katero se je odločilo 6,1% dečkov in 4,1% deklic. Slika Jana van Eycka na
tretjem mestu je bila bolj všeč deklicam (6,8%) kot dečkom (1,2%). Na četrtem mestu je
tihoţitje Pabla Picassa, ki ga je izbralo le 1,2% dečkov in 2,7% deklic. Najmanj pa so se v
tem sklopu učenci odločali za sliko Georgesa Seurata, ki sta jo izbrala le en deček in ena
deklica.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
84
Tabela 34: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
3,983 0,408
Iz zgornje tabele (Tabela 34) lahko razberemo, da v petem sklopu slik ni statistično
značilne razlike glede na spol pri izbiri motiva. Tako dečkom kot deklicam je bila najbolj
všeč slika Eugena Delacroixa z motivom ţivali. S tem rezultatom lahko ovrţemo hipotezo
HS5, ki pravi, da pri izbiri motiva v petem sklopu slik obstaja statistično značilna razlika
med spoloma.
4.5.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V PETEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 35: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
5. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Monet: Postaja Saint-Lazare 1 2,2% 4 10,8% 5 6,1%
2. Seurat: Kopalci v Asniersu 0 0% 1 2,7% 1 1,2%
3. Picasso: Sadje v vazi 1 2,2% 0 0% 1 1,2%
4. van Eyck: Arnolfini in njegova ţena 1 2,2% 0 0% 1 1,2%
5. Delacroix: Mladi tiger se igra s svojo mamo 42 93,4% 32 86,5% 74 90,3%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 35) je razvidno, da je bila tako dečkom iz mesta kot s podeţelja v
tej skupini slik najbolj všeč umetnina Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Izbralo jo je
kar 93,4% dečkov iz mesta in 86,5% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu po
priljubljenosti pri dečkih je slika Clauda Moneta z motivom krajine, ki jo je izbralo več
dečkov s podeţelja (10,8%) in manj iz mesta (2,2%). Za sliko Georgesa Seurata se je
odločil le en deček s podeţelja. Tihoţitje Pabla Picassa je izbral en deček iz mesta, prav
tako pa je le en deček iz mesta izbral portret Jana van Eycka.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
85
Tabela 36: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
5. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Monet: Postaja Saint-Lazare 3 8,1% 0 0% 3 4,1%
2. Seurat: Kopalci v Asniersu 1 2,7% 0 0% 1 1,3%
3. Picasso: Sadje v vazi 1 2,7% 1 2,7% 2 2,7%
4. van Eyck: Arnolfini in njegova ţena 3 8,1% 2 5,4% 5 6,8%
5. Delacroix: Mladi tiger se igra s svojo mamo 29 78,4% 34 91,9% 63 85,1%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 36) je razvidno, da je bila večini deklic iz mesta in s podeţelja v
tem sklopu slik najbolj všeč slika Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Izbralo jo je kar
78,4% deklic iz mesta in 91,9% deklic s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti je
portret Jana van Eycka, ki ga je izbralo 8,1% deklic iz mesta in 5,4% deklic s podeţelja.
Na tretjem mestu je krajina Clauda Moneta, ki je bila najbolj všeč trem deklicam iz mesta.
Tihoţitje Pabla Picassa je izbrala ena deklica iz mesta in ena s podeţelja. Za sliko
Georgesa Seurata pa se je odločila le ena deklica iz mesta.
Tabela 37: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
0,774 0,942
Iz zgornje tabele (Tabela 37) lahko razberemo, da v petem sklopu slik ni statistično
značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. Tako lahko potrdimo hipotezo HSTR5, ki
trdi, da v petem sklopu ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum pri
izbiri motiva.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
86
4.5.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V PETEM
SKLOPU SLIK
Tabela 38: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
5. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Monet 1 4 / / / / / /
2. Seurat / 1 / / / / / /
3. Picasso / / / / 1 / / /
4. van Eyck / / / / / / 1 /
5. Delacroix 31 27 1 2 9 2 1 1
Iz zgornje tabele (Tabela 38) je razvidno, da se je večina dečkov odločila za sliko na
podlagi motiva. Krajino Clauda Moneta so izbrali štirje dečki zaradi motiva in zapisali, da
sta jim všeč dve lokomotivi zelo lepe oblike, stari vlaki, vojaki, ki delajo na ţeleznici, dim,
ki se dviga zelo visoko, in ker so naslikani stari časi. Za sliko Georgesa Seurata se je
odločil le en deček s podeţelja in zapisal, da mu je slika najbolj všeč, ker je na njej plaţa.
Tihoţitje Pabla Picassa je izbral le en deček iz mesta in zapisal, da mu je všeč, da so na
sliki različne barve in jedi. Tudi za umetnino Jana van Eycka se je odločil le en deček iz
mesta, ki mu je bila slika všeč, ker je dobro narisana. Največ dečkov pa je v tem sklopu
izbralo sliko Eugena Delacroixa z motivom ţivali, za katero se jih je večina odločila zaradi
motiva. Zapisali so, da jim je slika najbolj všeč, ker so na njej narisane lepe ţivali, lepi tigri
oz. dva tigra, ki leţita, gledata okoli oz. spita. Nekaj dečkov je zapisalo, da so jim na sliki
všeč levi. Za sliko so se odločili, ker so na njej njihove najljubše ţivali – tigri, močne in
mesojede ţivali, ki zgledajo kot pravi in kot da so prišli z boja. Všeč so jim bili tigri, ki
leţijo v senci, čuvajo mladiče in zgledajo tako kot v ţivalskem vrtu, so ljubki in en tiger
ima zvit rep. Zapisali so, da je na sliki tema, noč, nevihta in zato tigri zgledajo bolj
zanimivi. Tigra sta v medvedovi jami, za njima pa je tema in luna. Dečki, ki so sliko izbrali
zaradi likovnih elementov, so zapisali, da jim je všeč, ker je ţivih barv, rumene barve in
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
87
ker ima rad oranţno barvo. Dečki, ki so se odločili zaradi motiva in likovnih elementov, so
zapisali, da jim je slika všeč, ker je temna, zanimiva in jo je teţko narisati, da so na njej
temne in močne barve in zgleda kot fotografija. Všeč sta jim bila tigra lepe in enake barve,
ki imata oranţni koţuh in črne črte. Odgovora dveh dečkov, ki sta zapisala, da je slika
najlepša, smo uvrstili v četrto kategorijo.
Tabela 39: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
5. sklop: Likovni problem: svetlitev in temnitev barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni elementi motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Monet 3 / / / / / / /
2. Seurat 1 / / / / / / /
3. Picasso 1 1 / / / / / /
4. van Eyck 2 2 / / 1 / / /
5. Delacroix 24 28 1 2 3 1 1 3
Iz zgornje tabele (Tabela 39) je razvidno, da so deklice v tem sklopu izbirale slike, na
katerih jim je bil všeč motiv. Za krajino Clauda Moneta so se odločile le tri deklice iz
mesta. Zapisale so, da jim je slika všeč, ker gre vlak naprej, je tako kot v resnici, ter je v
dimu in zgleda, kot bi bila v nebesih. Sliko Georgesa Seurata je izbrala le ena deklica in
zapisala, da ji je slika všeč, ker se lahko kopaš in tunkaš (potapljaš). Za tihoţitje Pabla
Picassa se je odločila ena deklica iz mesta in ena s podeţelja in obema je bilo na sliki všeč
sadje. Štiri deklice so se odločile za portret Jana van Eycka na podlagi motiva in zapisale,
da jih slika spominja na domišljijsko pravljico, da sta jim všeč gospod in gospa v lepih
obleka, lepo oblikovana moţ in ţena ter fant, ki je zaprosil svojo ljubico za roko. Eni
deklici, pa je bil zraven motiva gospodične z lepo obleko in lepim ozadjem všeč še črno
oblečen gospod. Umetnino Eugena Delacroixa je največ deklic izbralo zaradi motiva
ţivali. Slika jim je bila najbolj všeč, ker je na njej zelo lepi tiger, ki je njihova najljubša
ţival in ga imajo rade. Tigri so jim všeč, ker so najmočnejše in lepe ţivali, ljubki, srčkani,
luškani, zelo lubani in sladki. Slika jim je bila všeč, ker je zelo ţivalska, tigrasta in gozdna
ter so na njej lepo in natančno naslikane ţivali. Všeč jim je bila velika druţina tigrov, lepe
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
88
ţivali v naravi, pod skalami v noči, ki lepo spijo in počivajo ob mami, ki pazi nanje. Nekaj
deklic je zapisalo, da jim je všeč lep lev in divje mačke. Všeč jim je bil tigrov vzorec na
dlaki, ki je bil podoben njihovim mucam. Tri deklice so izbrale sliko, ker so jim všeč lepe
in odbite barve ter lepe črte. Štirim deklicam so bile zraven motiva všeč še lepe barve,
veliko črt ter da je slika zelo temna in lepo obrobljena s črno. Odgovore deklic, ki so
zapisale, da je slika krasna in najlepša, smo uvrstili v četrto kategorijo.
4.5.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
PETEM SKLOPU SLIK
V petem sklopu slik smo ovrgli hipotezo HS5, saj smo ugotovili, da ne obstaja statistično
značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol ( = 3,983; P = 0,408). Tako dečkom kot
deklicam je bila v tem sklopu slik najbolj všeč umetnina Eugena Delacroixa z motivom
ţivali. Všeč sta jim bila tigra lepe barve, zapisali pa so tudi, da je tiger njihova najljubša
ţival. Potrdili pa smo hipotezo HSTR5, saj smo ugotovili, da pri izbiri motivov v petem
sklopu slik ni statistično značilne razlike glede na socialni stratum ( = 0,774; P = 0,942).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
89
4.6 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK
4.6.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V šestem sklopu so učenci ocenjevali pet umetnin z različnimi motivi, katerim je bil
skupen likovni problem barvna ploskev.
Tabela 40: Priljubljenost motivov v šestem sklopu slik glede na spol učencev
6. sklop: Likovni problem: barvna ploskev
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Hooch: Ţenska in dekla z vedrom na dvorišču 6 7,3% 13 17,6% 19 12,2%
2. Magritte: Prebodeni čas 48 58,6% 23 31,1% 71 45,5%
3. Kirchner: Avtoportret z modelom 0 0% 5 6,7% 5 3,2%
4. Kandinsky: Jesen na Bavarskem 22 26,8% 30 40,5% 52 33,3%
5. Picasso: Trije glasbeniki 6 7,3% 3 4,1% 9 5,8%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 40) je razvidno, da je bila v tej skupini slik večini učencev všeč
slika Renea Magritta s fantazijskim motivom, ki jo je izbralo 45,5% vseh učencev. Za sliko
se je odločilo več dečkov (58,6%) kot deklic (31,1%). Deklicam je bila v tem sklopu
najbolj všeč krajina Wassilya Kandinskega, ki jo je izbralo 40,5% deklic in 26,8% dečkov.
Na tretjem mestu po priljubljenosti je slika Pietra de Hoocha z ţanrskim motivom, ki je
bila bolj všeč deklicam (17,6%) kot dečkom (7,3%). Na četrtem mestu je slika Pabla
Picassa s fantazijskim motivom, za katero se je odločilo 7,3% dečkov in 4,1% deklic. Na
zadnjem mestu je avtoportret Ernsta Ludwida Kirchnerja, ki ga je izbralo 6,7% deklic in
noben deček.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
90
Tabela 41: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
18,250 0,001
Iz zgornje tabele (Tabela 41) lahko razberemo, da v šestem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Renea
Magritta, s fantazijskim motivom, deklicam pa krajina Wassilya Kandinskega. S tem smo
potrdili hipotezo HS6, da v šestem sklopu pri izbiri motiva obstaja statistično značilna
razlika glede na spol učencev, zajetih v raziskavo.
4.6.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V ŠESTEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 42: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
6. sklop: Likovni problem: barvna ploskev
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Hooch: Ţenska in dekla z vedrom na dvorišču 3 6,7% 3 8,1% 6 7,3%
2. Magritte: Prebodeni čas 25 55,5% 23 62,2% 48 58,6%
3. Kirchner: Avtoportret z modelom 0 0% 0 0% 0 0%
4. Kandinsky: Jesen na Bavarskem 12 26,7% 10 27% 22 26,8%
5. Picasso: Trije glasbeniki 5 11,1% 1 2,7% 6 7,3%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 42) je razvidno, da je bilo v tej skupini slik dečkom iz mesta in s
podeţelja najbolj všeč delo Renea Magritta s fantazijskim motivom, za katerega se je
odločilo skupno 58,6% dečkov. Na drugem mestu po priljubljenosti je krajina Wassilya
Kandinskega, ki je bila podobno všeč dečkom iz mesta in s podeţelja. Tretje mesto po
priljubljenosti pri dečkih si s 7,3% delita fantazijska slika Pabla Picassa in slika z ţanrskim
motivom umetnika Pietra de Hoocha. Slika Pietra de Hoocha je bila podobno všeč dečkom
iz mesta in s podeţelja, medtem ko se je za sliko Pabla Picassa odločilo več dečkov iz
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
91
mesta (11,1%) kot s podeţelja (2,7%). Za avtoportret Ernsta Ludwiga Kirchnerja se ni
odločil noben deček.
Tabela 43: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
6. sklop: Likovni problem: barvna ploskev
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Hooch: Ţenska in dekla z vedrom na dvorišču 5 13,5% 8 21,6% 13 17,6%
2. Magritte: Prebodeni čas 12 32,4% 11 29,8% 23 31,1%
3. Kirchner: Avtoportret z modelom 5 13,5% 0 0% 5 6,7%
4. Kandinsky: Jesen na Bavarskem 14 37,9% 16 43,2% 30 40,5%
5. Picasso: Trije glasbeniki 1 2,7% 2 5,4% 3 4,1%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 43) lahko razberemo, da je bila v tem sklopu največ deklicam
všeč slika Wassilya Kandinskega z motivom krajine. Zanjo se je odločilo 37,9% deklic iz
mesta in 43,2% deklic s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti pri deklicah je slika
Renea Magritta s fantazijskim motivom, ki je bila podobno všeč deklicam iz mesta
(32,4%) in deklicam s podeţelja (29,8%). Tretja po priljubljenosti je slika Pietra de
Hoocha, z ţanrskim motivom, ki je bila bolj všeč deklicam s podeţelja (21,6%), in manj
deklicam iz mesta (13,5%). Avtoportret Ernsta Ludwiga Kirchnerja na četrtem mestu je bil
všeč le deklicam iz mesta. Zanj se je odločilo 13,5% deklic iz mesta in nobena deklica s
podeţelja. Na zadnjem mestu po priljubljenosti pri deklicah je slika Pabla Picassa s
fantazijskim motivom, ki jo je izbrala le ena deklica iz mesta in dve deklici s podeţelja.
Tabela 44: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
6,207 0,184
Iz zgornje tabele (Tabela 44) lahko razberemo, da v tem sklopu slik ni statistično značilne
razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom smo potrdili hipotezo HSTR6, ki
pravi, da v šestem sklopu ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum
pri izbiri motivov.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
92
4.6.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V ŠESTEM
SKLOPU SLIK
Tabela 45: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
6. sklop: Likovni problem: barvna ploskev
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Hooch 2 3 / / 1 / / /
2. Magritte 23 23 / / / / 2 /
3. Kirchner / / / / / / / /
4. Kandinsky 5 5 1 2 6 3 / /
5. Picasso 3 1 / / 2 / / /
Iz zgornje tabele (Tabela 45) lahko razberemo, da so se v tem sklopu dečki v veliki večini
odločali za slike zato, ker jim je bil všeč motiv. Umetnina Pietra de Hoocha z ţanrskim
motivom jim je bila všeč, ker sta na njej dve ţenski, prva šiva in lepo leţi, druga pa ima
mleko ter je za njima lepo ozadje in ker zgleda, kot da igrata. Dečku, ki se je odločil na
podlagi motiva in likovnih elementov, pa je bila slika všeč, ker je lepe pisane barve. Vsi
dečki, ki so izbrali sliko Renea Magritta s fantazijskim motivom so se odločili zanjo, ker
jim je bil všeč motiv. Zapisali so, da jim je slika najbolj všeč, ker je na njej lep vlak, ki
pelje iz kamina, dimnika, in vozi, leti po zraku. Všeč jim je bila lokomotiva, ki gre skozi
peč in steno, ter se iz nje kadi dim. Všeč jim je bil tudi vlak v zidu in zanimivo se jim je
zdelo, kako je lahko vlak prilepljen. Zapisali so, da jim je všeč lokomotiva, ki vozi po
zraku in kdaj pa kdaj pripelje skozi dimnik, ter vlak, ki se pelje pod omaro. Slika se jim je
zdela čudna, zanimiva, smešna, čudeţna, zelo nora in umetniško narejena. Na odločitev
dečkov, ki so izbrali krajino Wassilya Kandinskega, so v veliki meri zraven motiva vplivali
tudi likovni elementi. Dečki, ki so jo izbrali zaradi motiva, so zapisali, da jim je slika všeč,
ker so na njej naslikana lepa drevesa, kako odpada listje in je med drevesi sneg. Všeč jim
je bila ulica z drevesi, urejen park, potka, cesta in cerkev. Trije dečki, ki so izbrali sliko le
zaradi likovnih elementov, so zapisali, da jim je všeč veliko barv, pisane barve in zelena
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
93
barva. Dečkom, ki so sliko izbrali na podlagi motiva in likovnih elementov, so bile všeč
zanimive mešane, ţive in pisane barve, ki se prelivajo, pobarvana drevesa in pikice na tleh,
listi zelo lepe barve, pot v park zelenorumene barve ter barvita in osenčena slika. Sliko
Pabla Picassa s fantazijskim motivom so izbrali štirje dečki zaradi motiva. Všeč so jim bile
tri pošasti, miza iz papirja ter da je slika izmišljena, nenavadna in sestavljena iz vzorcev.
Dvema dečkoma pa so bili zraven motiva všeč še likovni elementi. Zapisala sta, da jima je
všeč, da je vse na sliki narisano s črtami ter da je slika iz papirja.
Tabela 46: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
6. sklop: Likovni problem: barvna ploskev
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Hooch 2 8 / / 2 / 1 /
2. Magritte 9 11 / / 2 / 1 /
3. Kirchner 4 / 1 / / / / /
4. Kandinsky 6 8 4 4 4 4 / /
5. Picasso 1 / / / / 2 / /
Iz zgornje tabele (Tabela 46) lahko razberemo, da so se deklice po večini odločale za slike,
ker jim je bil na njih všeč motiv. Sliko Pietra de Hoocha z ţanrskim motivom je večina
deklic izbrala zaradi motiva. Zapisale so, da jim je slika všeč, ker zgleda resnična, je
natančna, z veliko podrobnostmi, prikazuje stare čase in je na njej veliko narave. Všeč sta
jim bili ţenski, veseli ţeni, lepi gospodični, ki sta zunaj in ima ena od njiju mleko. Eni
deklici je bila všeč dobro narisana babica, drugo pa je gospa spominjala na njeno babico.
Dvema deklicama, ki sta sliko izbrali zaradi motiva in likovnih elementov, je bila všeč zelo
pisana in natančno narisana slika ter lepa črno–bela tla. Tudi za sliko Renea Magritta s
fantazijskim motivom se je največ deklic odločilo zaradi motiva. Zapisale so, da jim je
všeč lep vlak, smešna in posebna lokomotiva, ki pride iz kamnina, ter se iz nje kadi. Všeč
jim je bila lepa soba, velika peč, miza in lepa ura na polici. Slika se jim je zdela zelo
zabavna, neresnična, zelo domišljijska, pravljična in čarobna. Umetnina jih je spominjala
na boţič in Boţička, ki pride skozi dimnik in prinese darila. Zapisale so, da je narisano
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
94
tako, kot bi bilo slikano (fotografirano) in da se je slikar zazrl v svojo domišljijo, da je
naslikal vlak iz stene. Dvema deklicama so bile zraven motiva všeč še lepe barve in
rumeno ogledalo. Štiri deklice iz mesta so izbrale avtoportret Ernsta Ludwiga Kirchnerja
zaradi motiva. Zapisale so, da sta jim všeč dve lepi kraljični ter da ena gospa sedi. Slika jih
spominja na morje in na prepir, ko nekdo odide. Eni deklici se je slika zdela zelo čudeţna.
Deklici, ki je izbrala sliko zaradi likovnih elementov, pa je bila umetnina všeč, ker je
barvna in malo črtasta. Za krajino Wassilya Kandinskega so se tako deklice iz mesta kot s
podeţelja odločale zaradi motiva in likovnih elementov. Tiste, ki so sliko izbrale zaradi
motiva, so zapisale, da jim je všeč narava, lepa in zelo košata drevesa, iz katerih odpadajo
listi, park, lepa pot do cerkve, cerkev med dvema drevesoma, vas, mesto in lepa okolica.
Štiri deklice iz mesta in štiri s podeţelja pa so se odločile za krajino le na podlagi likovnih
elementov. Slika jim je bila najbolj všeč, ker je zelo pisana, barvna, na njej je veliko lepih
in različnih barv, ki so zelo ţive in se prelivajo, ter barve so malo svetle in malo temne.
Deklice, ki so sliko izbrale zaradi motiva in likovnih elementov, pa so zapisale, da so jim
všeč pisane barve kot v pravljici, barvna drevesa, pisan gozd in cesta, pisano cvetje, svetle,
ţive in lepe barve ter barve, ki jih spominjajo na jesen. Umetnino Pabla Picassa s
fantazijskim motivom je izbrala ena deklica iz mesta, ki je zapisala, da ji je všeč duh, ki
igra na kitaro. Dve deklici s podeţelja pa sta se odločili za sliko, ker je lepo oblikovana in
je izdelana iz nečesa posebnega.
4.6.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
ŠESTEM SKLOPU SLIK
V šestem sklopu slik so bili dečkom in deklicam všeč različni motivi. Ugotovili smo, da
obstajajo statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na spol učencev, in tako
potrdili hipotezo HS6 ( = 18,250; P = 0,001). Dečkom je bilo v tem sklopu slik najbolj
všeč delo Renea Magritta. Všeč jim je bil fantazijski motiv vlaka, ki pelje iz kamina in leti
po zraku. Deklicam pa je bila v šestem sklopu slik najbolj všeč krajina Wassilya
Kandinskega. Izbrale so jo, ker so jim všeč drevesa, park, pot do cerkve in pisane barve.
Potrdili smo tudi hipotezo HSTR6, saj smo ugotovili, da v šestem sklopu slik ni statistično
značilne razlike glede na stratum pri izbiri motivov ( = 6,207; P = 0,184).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
95
4.7 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK
4.7.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V sedmem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetnin z različnimi motivi, v katerih
lahko zaznamo likovni problem svetlo/temni kontrast.
Tabela 47: Priljubljenost motivov v sedmem sklopu slik glede na spol učencev
7. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. van Rijn: Nočna straţa 37 45,1% 2 2,7% 39 25%
2. Vermeer: Pogled na Delft 33 40,2% 14 18,9% 47 30,1%
3. Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom 5 6,1% 36 48,7% 41 26,3%
4. Fantin-Latour: Bele vrtnice 4 4,9% 22 29,7% 26 16,7%
5. Sironi: Učenka 3 3,7% 0 0% 3 1,9%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 47) je razvidno, da so bile v tem sklopu slik dečkom in deklicam
všeč različne umetnine. Gledano skupaj je bila v tem sklopu učencem najbolj všeč slika
Johannesa Vermeerja z motivom krajine, za katero se je odločilo 30,1% vseh učencev.
Umetnina je bila bolj všeč dečkom (40,2%) kot deklicam (18,9%). Dečkom je bil v tem
sklopu najbolj všeč skupinski portret Rembrandta van Rijna, ki ga je izbralo 45,1% vseh
dečkov in le 2,7% deklic. Deklicam pa je bil najbolj všeč portret Matevţa Langusa, saj ga
je izbralo 48,7% deklic in le 6,1% vseh dečkov. Na četrtem mestu po priljubljenosti je
tihoţitje Henrija Fantin-Latoura, ki je bilo bolj všeč deklicam (29,7%) kot dečkom (4,9%).
Najmanj so se učenci odločali za portret Maria Sironija, ki so ga izbrali le trije dečki in
nobena deklica.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
96
Tabela 48: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
78,139 0,000
Iz zgornje tabele (Tabela 48) je razvidno, da v sedmem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Največ dečkov je izbralo skupinski portret
Rembrandta van Rijna, Nočna straţa, večina deklic pa se je odločila za portret Matevţa
Langusa. Potrdili smo hipotezo HS7, ki pravi, da obstaja statistično značilna razlika med
spoloma pri izbiri motivov v sedmem sklopu slik.
4.7.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V SEDMEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 49: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
7. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. van Rijn: Nočna straţa 21 46,7% 16 43,2% 37 45,1%
2. Vermeer: Pogled na Delft 19 42,3% 14 37,9% 33 40,2%
3. Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom 2 4,4% 3 8,1% 5 6,1%
4. Fantin-Latour: Bele vrtnice 1 2,2% 3 8,1% 4 4,9%
5. Sironi: Učenka 2 4,4% 1 2,7% 3 3,7%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 49) je razvidno, da je večini dečkov, tako iz mesta kot s
podeţelja, v tej skupini slik najbolj všeč skupinski portret Rembrandta van Rijna, za
katerega se je odločilo 45,1% vseh dečkov. Umetniško delo je izbralo 46,7% dečkov iz
mesta in 43,2% dečkov s podeţelja. Na drugem mestu po priljubljenosti je tihoţitje
Johannesa Vermeerja. Zanj se je odločilo nekaj več dečkov iz mesta (42,3%) kot s
podeţelja (37,9%). Tretje mesto zaseda portret Matevţa Langusa, ki ga je izbralo nekaj več
dečkov s podeţelja (8,1%) kot iz mesta (4,4%). Na četrtem mestu je tihoţitje Henrija
Fantin-Latoura, ki je bilo prav tako bolj všeč dečkom s podeţelja (8,1%), in manj dečkom
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
97
iz mesta (2,2%). Na zadnjem mestu je slika Maria Sironja, ko jo je izbralo 4,4% dečkov iz
mesta in 2,7% dečkov s podeţelja.
Tabela 50: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
7. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. van Rijn: Nočna straţa 1 2,7% 1 2,7% 2 2,7%
2. Vermeer: Pogled na Delft 7 18,9% 7 18,9% 14 18,9%
3. Langus: Primičeva Julija z bratom Janezom 19 51,4% 17 46% 36 48,7%
4. Fantin-Latour: Bele vrtnice 10 27% 12 32,4% 22 29,7%
5. Sironi: Učenka 0 0% 0 0% 0 0%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 50) je razvidno, da je bila v tej skupini slik večini deklic iz mesta
in s podeţelja najbolj všeč slika Matevţa Langusa. Za ta portret se je odločilo več deklic iz
mesta (51,4%) kot s podeţelja (46%). Na drugem mestu po priljubljenosti pri deklicah je
bilo tihoţitje Henrija Fantin-Latoura, ki ga je izbralo nekaj več deklic s podeţelja (32,4%)
kot iz mesta (27%). Krajina Johannesa Vermeerja na tretjem mestu je bila najbolj všeč
enakemu številu deklic iz mesta in s podeţelja. Tudi skupinski portret Rembrandta van
Rijna je izbralo enako število deklic iz mesta in s podeţelja. Za umetniško delo Maria
Sironija pa se ni odločila nobena deklica.
Tabela 51: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
1,815 0,770
Iz zgornje tabele (Tabela 51) lahko razberemo, da v sedmem sklopu slik ni statistično
značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom smo potrdili hipotezo
HSTR7, da ne obstaja statistično značilna razlika glede na socialni stratum šol pri izbiri
motivov v sedmem sklopu slik.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
98
4.7.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V SEDMEM
SKLOPU SLIK
Tabela 52: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
7. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo M
esto
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. van Rijn 19 14 / 1 2 1 / /
2. Vermeer 19 12 / / / 2 / /
3. Langus 2 3 / / / / / /
4. Fantin-Latour / 1 / / 1 2 / /
5. Sironi 2 1 / / / / / /
Iz zgornje tabele (Tabela 52) je razvidno, da se je v tem sklopu večina dečkov odločila za
sliko, na kateri jim je bil všeč motiv. Dečki, ki so skupinski portret Rembrandta van Rijna
izbrali zaradi motiva, so zapisali, da so jim všeč vitezi, lepi mušketirji, gusarji, vojaki,
bojevniki, kavboji in gospe. Všeč jim je bojevniška slika, na kateri je veliko ljudi, ki so v
temi, so isto oblečeni ter imajo loke in sablje. Zapisali so, da se je slikar zelo potrudil, da je
naslikal to sliko, ki je zelo stara, zanimiva in na kateri so vitezi, ki se ponoči sprehajajo.
Slika jih je spominjala na film Pirati s Karibov ter na ljudi, ki se drenjajo na koncert. En
deček s podeţelja se je odločil za sliko, ker so na njej zelo lepe barve. Trem dečkom pa so
bile zraven motiva všeč še močne barve, temne barve in mušketirji različnih barv. Krajino
Johannesa Vermeerja je večina dečkov izbrala zaradi motiva. Všeč jim je bilo veliko lepih
hiš, staro in zanimivo mesto, pred katerim je veliko vode, lepo jezero, morje in ljudje.
Zapisali so, da so jim všeč čolni, ladje ter hiša in grad na ladji, lepo nebo in lep razgled -
pogled na mesto iz nekega pomola. Dečka iz Ptuja je slika spominjala na Ptuj in stare čase,
deček iz Maribora pa je zapisal, da je na sliki mesto Maribor. Dvema dečkoma s podeţelja
je bila na sliki zraven motiva všeč še lepa barva. Portret Matevţa Langusa so dečki izbrali
zaradi motiva. Dečkoma iz mesta sta bila všeč dva otroka, deklica in deček, ter dva stola;
dečkom s podeţelja pa lepi piščanček in kokoška. Tihoţitje Henrija Fantin – Latoura so
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
99
dečki izbrali, ker so jim bili všeč motiv in likovni elementi. Zapisali so, da jim je všeč lep
šopek belih roţ, pobarvane bele roţice, cvetovi lepe barve in vaza, v kateri je šopek zelo
lepe oblike. Za portret Maria Sironija so se trije dečki odločili zaradi motiva, saj jim je bil
všeč narisan človek, ţenska, ki čudno gleda.
Tabela 53: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
7. sklop: Likovni problem: svetlo/temni kontrast
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. van Rijn 1 1 / / / / / /
2. Vermeer 6 7 / / / / 1 /
3. Langus 18 15 / / / 1 1 1
4. Fantin-Latour 7 10 1 / 2 2 / /
5. Sironi / / / / / / / /
Iz zgornje tabele (Tabela 53) je razvidno, da so se v tem sklopu deklice odločale za slike,
na katerih jim je bil všeč motiv. Prvo sliko, skupinski portret Rembrandta van Rijna, sta
deklici izbrali zaradi motiva, saj jima je bilo všeč, da slika zgleda viteško in je na njej na
kupu več vojakov, ki so videti kot lučke v temi. Tudi krajino Johannesa Vermeerja so
deklice izbrale zato, ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da je slika naravna, da je na njej
staro in zanimivo mesto, morje, jezero in hiše. Všeč jim je bila naslikana voda in stavbe ter
odsev stavb v vodi. Vode se jim zdijo zelo lepe in brez njih ne bi mogli ţiveti ter so jim
všeč in bi se šle kopat. Portret Matevţa Langusa je večina deklic izbrala zaradi motiva ter
zapisala, da sta jim všeč mala otroka, deček in deklica, ki hranita kokoš. Punčka in fantek
imata lepo obleko, sta otroka iz starih časov in nista bogata. V hiši imata kokoško, ki jo
punčka drţi v roki, sta prijazna do ţivali in jo hranita. Lepa otroka sta vesela, se gledata,
imata dve ţivali oz. vsak svojo ţival ter jih spominjata na pravljico. Slika se jim je zdela
otroška ter romantična, ljubezniva, pravljična in starinska, kokošja, resnična ter zelo
naravna in natančna. Le ena deklica je zapisala, da ji je slika všeč, ker sta na njej naslikana
fantek in punčka lepe barve. Tihoţitje Henrija Fantin – Latoura je večina deklic izbrala
zaradi motiva. Všeč so jim bile zelo lepo naslikane roţe v vazi, velik lep šopek, roţe na
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
100
mizi ter lepo oblikovano cvetje, ki ga lahko imamo na mizi, da bi bili gostje veseli.
Zapisale so, da imajo rade vrtnice, cvetlice in se jim zdi, da lepo dišijo. Deklici iz mesta je
bila slika všeč zaradi bele barve. Štiri deklice so izbrale sliko zaradi motiva in likovnih
elementov ter zapisale, da so jim všeč bele roţe, roţe belo vijolične barve ter ker je vse
roza in vijolično.
4.7.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
SEDMEM SKLOPU SLIK
Tudi v sedmem sklopu slik smo potrdili obe hipotezi, HS7 in HSTR7. Ugotovili smo, da v
sedmem sklopu obstaja statistično pomembna razlika pri izbiri motivov glede na spol, in
tako potrdili hipotezo HS7 ( = 78,139; P = 0,000). Dečki so se odločali za drugačne
motive kakor deklice. V sedmem sklopu slik je bil dečkom najbolj všeč skupinski portret
Rembrandta van Rijna, Nočna straţa. Dečki so ga izbrali, ker so jim bili všeč vitezi in
mušketirji z loki in s sabljami, ki se sprehajajo v temi. Deklicam pa je bil v tem sklopu
najbolj všeč portret Matevţa Langusa. Zapisale so, da sta jim všeč otroka, deček in deklica,
ki hranita kokoš. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR7, saj smo ugotovili, da ni statistično
značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni stratum ( = 1,815; P = 0,770).
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
101
4.8 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK
4.8.1 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA SPOL UČENCEV
V osmem sklopu slik so učenci ocenjevali pet umetniških del z različnimi motivi, katerim
je bil skupen likovni problem mešanih barv.
Tabela 54: Priljubljenost motivov v osmem sklopu slik glede na spol učencev
8. sklop: Likovni problem: mešane barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
Dečki
n = 82
Deklice
n = 74
Skupaj
n = 156
f f% f f% f f%
1. Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika 8 9,7% 0 0% 8 5,1%
2. Marc: Pujski 24 29,3% 15 20,3% 39 25%
3. Delaunay: Poklon Bleriotu 1 1,2% 7 9,4% 8 5,1%
4. Bruegel: Otroške igre 25 30,5% 9 12,2% 34 21,8%
5. Signac: La Voile jaune 24 29,3% 43 58,1% 67 43%
Skupaj 82 100% 74 100% 156 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 54) je razvidno, da je bila v tem sklopu učencem najbolj všeč
krajina Paula Signaca, ki jo je izbralo skupno 43% učencev. Ta slika je bila bolj všeč
deklicam kot dečkom, saj se je zanjo odločilo 58,1% deklic in le 29,3% dečkov. Dečkom je
bila v tej skupini slik najbolj všeč umetnina Pietra the Eldra Bruegla, ki jo je izbralo 30,5%
dečkov in 12,2% deklic. Na drugem mestu po priljubljenosti je slika Franza Marca z
motivom ţivali, ki je bila bolj všeč dečkom (29,3%) kot deklicam (20,3%). Portret Oskarja
Kokoschke in abstraktno sliko Roberta Delaunaya je izbralo enako število učencev. Za
portret Oskarja Kokoschke so se odločili le dečki (9,7%) in nobena deklica. Abstraktno
delo Roberta Delaunaya pa je bilo bolj všeč deklicam kot dečkom, saj ga je izbralo 9,4%
vseh deklic in le 1,2% dečkov.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
102
Tabela 55: Rezultati - preizkusa glede na spol
P
27,156 0,000
Iz zgornje tabele (Tabela 55) lahko razberemo, da v osmem sklopu slik obstaja statistično
značilna razlika glede na spol pri izbiri motiva. Dečkom je bila najbolj všeč slika Pietra the
Eldra Bruegla, Otroške igre, deklicam pa krajina Paula Signaca. Potrdili smo hipotezo HS8,
ki predpostavlja, da obstaja statistično značilna razlika glede na spol v osmem sklopu slik.
4.8.2 PRILJUBLJENOST MOTIVOV V OSMEM SKLOPU SLIK GLEDE
NA OKOLJE, IZ KATEREGA IZHAJAJO UČENCI
Tabela 56: Priljubljenost motiva pri dečkih glede na okolje, iz katerega izhajajo
8. sklop: Likovni problem: mešane barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEČKI
Mesto
n = 45
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 82
f f% f f% f f%
1. Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika 4 8,9% 4 10,8% 8 9,7%
2. Marc: Pujski 10 22,2% 14 37,9% 24 29,3%
3. Delaunay: Poklon Bleriotu 1 2,2% 0 0% 1 1,2%
4. Bruegel: Otroške igre 14 31,1% 11 29,7% 25 30,5%
5. Signac: La Voile jaune 16 35,6% 8 21,6% 24 29,3%
Skupaj 45 100% 37 100% 82 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 56) je razvidno, da so bile dečkom v tem sklopu slik najbolj všeč
tri slike, slika Pietra the Eldra Bruegla s 30,5% ter slika Franza Marca in Paula Signaca z
29,3%. Na prvem mestu po priljubljenosti je umetnina Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim
motivom, ki jo je izbralo 30,5% vseh dečkov, od tega 31,1% dečkov iz mesta in 29,7%
dečkov s podeţelja. Dečkom iz mesta je bila najbolj všeč krajina Paula Signaca, za katero
se je odločilo 35,6% dečkov iz mesta in 21,6% dečkov s podeţelja. Največ dečkov s
podeţelja pa je izbralo sliko Franza Marca z motivom ţivali. Zanjo se je odločilo 37,9%
dečkov s podeţelja in 22,2% dečkov iz mesta. Na četrtem mestu po priljubljenosti je
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
103
avtoportret Oskarja Kokoschke, ki je bila podobno všeč tako dečkom iz mesta (8,9%) kot s
podeţelja (10,8%). Abstraktno sliko Roberta Delaunaya pa je izbral le en deček iz mesta.
Tabela 57: Priljubljenost motiva pri deklicah glede na okolje, iz katerega izhajajo
8. sklop: Likovni problem: mešane barve
Št.
Podatki o umetniškem delu
Najvišja ocena
DEKLICE
Mesto
n = 37
Podeţelje
n = 37
Skupaj
n = 74
f f% f f% f f%
1. Kokoschka: Portret degeneriranega umetnika 0 0% 0 0% 0 0%
2. Marc: Pujski 6 16,2% 9 24,3% 15 20,3%
3. Delaunay: Poklon Bleriotu 3 8,1% 4 10,8% 7 9,4%
4. Bruegel: Otroške igre 5 13,5% 4 10,8% 9 12,2%
5. Signac: La Voile jaune 23 62,2% 20 54,1% 43 58,1%
Skupaj 37 100% 37 100% 74 100%
Iz zgornje tabele (Tabela 57) je razvidno, da je bila v tem sklopu deklicam najbolj všeč
krajina Paula Signaca, za katero se je odločilo 62,2% deklic iz mesta in 54,1% deklic s
podeţelja. Na drugem mestu je slika Franza Marca z motivom ţivali, ki je bila bolj všeč
deklicam s podeţelja (24,3%) kot iz mesta (16,2%). Tretja po priljubljenosti pri deklicah je
umetnina Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom, ki jo je izbralo 13,5% deklic iz
mesta in 10,8% deklic s podeţelja. Na četrtem mestu je abstraktna slika Roberta
Delaunaya, za katero se je odločilo 10,8% deklic s podeţelja in 8,1% deklic iz mesta.
Portret Oskarja Kokoschke ni izbrala nobena deklica.
Tabela 58: Rezultati - preizkusa glede na stratum pri dečkih in deklicah
P
3,131 0,536
Iz zgornje tabele (Tabela 58) lahko razberemo, da v osmem sklopu slik ni statistično
značilne razlike glede na stratum pri izbiri motiva. S tem rezultatom lahko potrdimo
hipotezo HSTR8, ki pravi, da v osmem sklopu ne obstaja statistično značilna razlika glede na
socialni stratum šol, s katerih prihajajo učenci.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
104
4.8.3 INTERPRETACIJA PISNIH ODGOVOROV UČENCEV V OSMEM
SKLOPU SLIK
Tabela 59: Analiza pisnih odgovorov dečkov, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
8. sklop: Likovni problem: mešane barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število dečkov, ki so izbrali sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Kokoschka 4 2 / / / / / 2
2. Marc 3 6 2 / 5 8 / /
3. Delaunay 1 / / / / / / /
4. Bruegel 12 10 / / / / 2 1
5. Signac 13 6 1 2 1 / 1 /
Iz zgornje tabele (Tabela 59) lahko razberemo, da so dečki tako iz mesta kot s podeţelja
izbirali slike predvsem zaradi motiva. Na prvi sliki, avtoportretu Oskarja Kokoschke, je bil
dečkom všeč smešen moški, stari in potolčeni moţakar, močan človek in lepo narisan fant,
ki sedi in ima prekriţani roki. Umetnino Franza Marca z motivom ţivali je največ dečkov
izbralo zaradi motiva in likovnih elementov. Všeč sta jim bila lepa, pisana in barvna
pujska, prašička, en rdeč in en moder. Slika se jim je zdela lepa, zelo zanimiva in
umetniška ter zelo lepih in močnih barv. Menili so, da jo je zelo teţko narisati. Dvema
dečkoma, ki sta sliko izbrala le zaradi likovnih elementov, so bile všeč pisane in različne
barve. Dečki, ki so se odločili za umetnino zaradi motiva, so zapisali, da sta jim všeč dva
prašička, pujska, sestavljena iz likov, in lep vzorec s pujskoma. Abstraktno umetnino
Roberta Delaunaya je izbral le en deček in zapisal, da mu je všeč, ker izgleda kot odmevi.
Za sliko Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom so se dečki odločali zaradi motiva.
Všeč jim je bilo, da je naslikano veliko oz. ogromno ljudi, ţivali in predmetov, zelo lepo in
veliko mesto ter stare hiše in okna. Zapisali so, da jim je všeč, da je slika ţivahna, se
dogaja v starih časih in je vse tako na malo naslikano. Ljudje na sliki delajo kot nekoč, se
tepejo, uničujejo mesto, kavboji pa se streljajo. Večina dečkov je izbrala krajino Paula
Signaca zaradi motiva. Všeč jim je bila zelo lepa ladja, jadrnica, morje, odsev ladje v vodi
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
105
ter da je vse naslikano iz malih kvadratkov. Navdušeni so bili nad lesketajočim morjem,
vodo, ki se izliva v zaliv, ter jadrnicami in različnimi dolgimi ladjami. Trem dečkom je bila
slika všeč, ker je pisana in narejena iz pik. Dečku iz mesta pa je bila všeč zelo pisana
jadrnica.
Tabela 60: Analiza pisnih odgovorov deklic, zakaj jim je umetnina najbolj všeč
8. sklop: Likovni problem: mešane barve
Št.
Pod
atk
i o u
met
niš
kem
del
u
Število deklic, ki so izbrale sliko, ker jim je bil najbolj všeč
motiv
likovni
elementi
motiv + likovni
elementi
drugo
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
Mes
to
Pod
eţel
je
1. Kokoschka / / / / / / / /
2. Marc / 2 / 3 5 4 1 /
3. Delaunay 2 1 1 2 / 1 / /
4. Bruegel 5 4 / / / / / /
5. Signac 12 9 3 8 8 3 / /
Iz zgornje tabele (Tabela 60) je razvidno, da so na izbiro slik pri deklicah zraven motiva v
veliki meri vplivali tudi likovni elementi. Sliko Franza Marca z motivom ţivali je večina
deklic izbrala, ker so jim bili všeč motiv in likovni elementi. Zapisale so, da sta jim všeč
dva lepa, pisana in barvna prašička, pujska ţivih in različnih barv. Slika se jim je zdela
prisrčna, domišljijska, barvna, lepa ter polna različnih barv. Trem deklicam, ki so izbrale
umetnino zaradi likovnih elementov, so bile všeč lepe in mešane barve. Deklicama, ki sta
sliko izbrala zaradi motiva, pa je bilo všeč, da sta prašiča druţina in da je slika lepo vidna.
Za sliko Roberta Delaunaya z abstraktnim motivom so se deklice odločile zaradi motiva in
likovnih elementov. Deklicam, ki so jo izbrale zaradi motiva, je bila slika všeč, ker so na
njej naslikani krogi, veliko vzorcev in ker taka slika poţivi hišo. Deklicam, ki so jo izbrale
zaradi likovnih elementov, so bile všeč zelo lepe barve. Ena deklica pa je zapisala, da ji je
všeč pisan vzorec. Sliko Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom so deklice izbrale,
ker jim je bil všeč motiv. Zapisale so, da jim je všeč, da je na sliki narisanih veliko stvari,
veliko ljudi, visoke in starejše stavbe ter mesto oz. vas. Všeč jim je bila slika, deţela ljudi,
na kateri so ljudje, ki pospravljajo in delajo hiše, in je tako kot v starih časih. Za krajino
Paula Signaca so se deklice odločile, ker jim je bil všeč motiv in likovni elementi. Deklice,
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
106
ki so sliko izbrale zaradi motiva, so zapisale, da jim je všeč lepa jadrnica, ladja, ki pluje po
morju in se na njej nekdo vozi. Slika se jim je zdela zelo umetniška, pravljična, neţna,
bleščeča, zgleda, kot da se premika, in je kot slika iz sanj, iz pesmice. Deklice so izbrale
ladjo, ki pluje do pristanišča, ker si ţelijo iti na ladjo in se peljati z njo. Všeč jim je bila
ladja, ki zgleda kot riba. Deklice, ki so se odločile samo na podlagi likovnih elementov, so
zapisale, da jim je slika všeč, ker je pisana, zelo barvna, na njej je veliko različnih, lepih,
neţnih in toplih barv ter je narisana iz samih pikic. Deklicam, ki so umetnino izbrale na
podlagi motiva in likovnih elementov, pa so bile všeč pisana ladja, barvne in lepe jadrnice,
s katerimi se lahko vozimo, barvno morje, pristanišče in ţive barve. Všeč jim je bilo, da je
slika narejena s pikicami, iz kock in iz malih štirikotnikov, je naslikana z oljnimi barvami
ter zgleda, kot da bi bila naslikana s prsti. Slika se jim je zdela zanimiva, zabavna, ladijska
in morska.
4.8.4 POVZETEK UGOTOVITEV PRILJUBLJENOSTI MOTIVOV V
OSMEM SKLOPU SLIK
Ugotovili smo, da so bili v osmem sklopu slik dečkom in deklicam všeč različni motivi , in
tako potrdili hipotezo HS8. V osmem sklopu slik obstaja statistično značilna razlika pri
izbiri motivov glede na spol ( = 27,156; P = 0,000). Potrdili smo tudi hipotezo HSTR8, saj
smo ugotovili, da pri izbiri motivov ni statistično značilne razlike glede na socialni stratum
( = 3,131; P = 0,536). Največ dečkov je izbralo umetnino Pietra the Eldra Bruegla z
ţanrskim motivom. Všeč jim je bila ţivahna slika mesta, na kateri je naslikano veliko ljudi,
predmetov in ţivali. Deklicam pa je bila v tem sklopu slik najbolj všeč krajina Paula
Signaca. Zapisale so, da jim je bila najbolj všeč pisana jadrnica ţivih barv, narisana iz
samih pikic.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
107
3.5 SKLEP
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili in na kratko opisali značilnosti
likovnega vrednotenja v prvi triadi osnovne šole. Predstavili smo plasti likovnega dela.
Nadalje smo predstavili medije pri likovni vzgoji ter primerna likovna dela za likovno
vrednotenje. Opisali smo osnovne značilnosti likovne apreciacije ter načine njenega
razvijanja. V nadaljevanju smo se dotaknili zgodovine in razvoja vrednotenja umetniških
del ter muzejske pedagogike in predstavili dosedanje ugotovitve raziskav o otroškem
vrednotenju umetniških del. V zadnjem delu teoretičnega dela smo po sklopih predstavili
še izbrana umetniška dela, ki so jih vrednotili učenci.
Namen raziskave, predstavljene v diplomski nalogi, je bil ugotoviti, kakšen odnos do
motiva imajo učenci tretjih razredov desetih osnovnih šol iz Podravja. Ţeleli smo ugotoviti,
kateri motivi so učencem najbolj všeč glede na spol in okolje, iz katerega izhajajo učenci.
V prvem sklopu slik, kjer je prevladoval likovni problem svetlitve in temnitve barv, smo
ugotovili, da so bili dečkom in deklicam všeč različni motivi. Potrdili smo hipotezo HS1,
saj smo ugotovili, da v prvi skupini slik obstaja statistično značilna razlika pri izbiri
motivov glede na spol. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR1, saj smo ugotovili, da ni statistično
značilne razlike glede na stratum pri izbiri motivov. Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja
je bila najbolj všeč umetnina s fantazijskim motivom Rennea Magritta, Pirenejski grad.
Všeč jim je bil nenavaden in domišljijski motiv grada na veliki skali v zraku nad morjem.
Deklicam pa je bila v tem sklopu najljubša slika Ivane Kobilice, Poletje, z ţanrskim
motivom. Izbrale so jo zaradi motiva in likovnih elementov, saj jim je bilo na sliki všeč
veliko roţ in otrok ter lepe in pisane barve.
Tudi v drugem sklopu slik, v katerem je bil prisoten likovni problem ritma, smo potrdili
obe hipotezi, HS2 in HSTR2. Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika pri izbiri
motivov glede na spol, in tako potrdili hipotezo HS2. Hipotezo HSTR2 pa smo potrdili, saj
smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni
stratum. Dečkom iz mesta in s podeţelja je bila v drugem sklopu slik najbolj všeč umetnina
Marka Gertlerja, Vrtiljak, s fantazijskim motivom. Sliko so izbrali, ker so jim bili všeč
konji, vrtiljak, ljudje in lepe barve. Večina deklic pa se je v tem sklopu odločila za sliko z
ţanrskim motivom Matija Jame. Všeč jim je bil motiv z deklicami v belih oblekah, ki
plešejo, ter neţne, svetle in mirne barve.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
108
V tretjem sklopu slik, kjer je bil prisoten likovni problem svetlo/temni kontrast, smo
potrdili hipotezo HS3, saj smo ugotovili, da pri izbiri motivov obstaja statistično značilna
razlika med spoloma. Dečkom je bila najbolj všeč krajina Pietra the Eldra Bruegla, saj so
zapisali, da jim je všeč zima, sneg, pokrajina ter lovci in psi. Deklice pa so izbrale sliko z
ţanrskim motivom Berthe Morisot, na kateri jim je bil všeč neţen in miren motiv mame in
dojenčka v zibki ter bela barva. Ovrgli pa smo hipotezo HSTR3, saj smo ugotovili, da v
tretjem sklopu slik obstaja statistično značilna razlika v izbiri motiva glede na socialni
stratum. Razlika v izbiri motiva pri učencih iz mesta in s podeţelja se je pojavila pri vseh
petih umetniških delih.
V četrtem sklopu slik, kjer zasledimo likovni problem čistih barv, smo potrdili hipotezo
HS4, saj smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika pri izbiri motivov glede na
spol. Potrdili smo tudi hipotezo HSTR4, ker smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike
pri izbiri motivov glede na stratum. Tako dečkom iz mesta kot s podeţelja je bila v četrtem
sklopu slik najbolj všeč slika Joana Miroja z motivom ţivali. Všeč jim je bil smešen in
pisan petelin. Deklice pa so izbrale portret Oskarja Kokoschke, ker jim je bila všeč
pravljična, neţna in barvna slika speče deklice.
Pri petem sklopu slik, kjer je prisoten likovni problem svetlitve in temnitve barve, smo
ovrgli hipotezo HS5, saj smo ugotovili, da ne obstaja statistično značilna razlika pri izbiri
motivov glede na spol. Tako dečkom kot deklicam je bila v tem sklopu slik najbolj všeč
umetnina Eugena Delacroixa z motivom ţivali. Zapisali so, da sta jim všeč tigra lepe
barve, ki je njihova najljubša ţival. Potrdili pa smo hipotezo HSTR5, saj smo ugotovili, da ni
statistično značilne razlike glede na socialni stratum pri izbiri motivov.
V šesti skupini slik z likovnim problemom barvne ploskve smo ugotovili, da obstaja
statistično značilna razlika pri izbiri motivov glede na spol, in tako potrdili hipotezo HS6.
Potrdili smo tudi hipotezo HSTR6, saj smo ugotovili, da ni statistično značilne razlike pri
izbiri motivov glede na podeţelje in mesto. Največ dečkov je izbralo delo Renea Magritta,
saj jim je bil všeč fantazijski motiv vlaka, ki pelje iz kamina in leti po zraku. Tako deklice
iz mesta kot s podeţelja pa so izbrale krajino Wassilya Kandinskega, kjer so jim bila všeč
drevesa, park, pot do cerkve in pisane barve.
Tudi v sedmem sklopu, kjer je prisoten likovni problem svetlo/temni kontrast, smo potrdili
hipotezo HS7, saj so dečki izbirali drugačne motive kakor deklice. Največ dečkov je izbralo
skupinski portret Rembrandta van Rijna, Nočna straţa, ker so jim bili všeč vitezi in
mušketirji z loki in s sabljami, ki se sprehajajo v temi. Največ deklic pa se je odločilo za
portret Matevţa Langusa. Zapisale so, da sta jim všeč otroka, deček in deklica, ki hranita
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
109
kokoš. Tudi v tem sklopu smo potrdili hipotezo HSTR7 in ugotovili, da ni statistično
značilne razlike pri izbiri motivov glede na socialni stratum šol, iz katerih izhajajo učenci.
V osmem sklopu slik, kjer zasledimo likovni problem mešanih barv, smo prav tako potrdili
obe hipotezi, hipotezo HS8 in hipotezo HSTR8. Ugotovili smo, da pri izbiri motivov obstaja
statistično značilna razlika glede na spol in da ni razlike glede na socialni stratum. Dečki so
izbrali umetnino Pietra the Eldra Bruegla z ţanrskim motivom, ker jim je bila všeč ţivahna
slika mesta, na kateri je naslikano veliko ljudi, predmetov in ţivali. Deklicam pa je bila v
tem sklopu slik najbolj všeč krajina Paula Signaca. Zapisale so, da jim je bila najbolj všeč
pisana jadrnica ţivih barv, narisana iz samih pikic.
Iz navedenega lahko povzamemo, da obstajajo statistično značilne razlike v izbiri motiva
glede na spol. Dečkom so bili najbolj všeč motivi ţivali in fantazijski motivi, deklicam pa
ţanrski motivi, portreti in krajine. Tako dečke kot deklice pa najbolj navdušuje motiv
ţivali. Ugotovili smo tudi, da okolje, iz katerega izhajajo učenci, ne vpliva na izbiro
motiva, saj smo statistično značilne razlike ugotovili le pri tretjem sklopu slik. Dečki so se
odločali za slike predvsem na podlagi motivov, medtem ko so na izbiro umetnine pri
deklicah zraven motiva vplivali tudi likovni elementi, predvsem lepe barve. Nekateri izbori
učencev so nas presenetili, saj so izbrali likovna dela, za katera smo menili, da jih bodo
prezrli, npr. motiv krajine, za katero so dosedanje ugotovitve raziskav pokazale, da je
učencem najmanj všeč.
Raziskava je pokazala, da so dečkom in deklicam všeč različni motivi. Zato moramo pri
izbiri reprodukcij likovnih del, ki jih bomo uporabili pri likovni vzgoji, upoštevati spol
učencev in izbirati likovna dela z motivi, ki bodo všeč dečkom in deklicam. Izbirati
moramo kakovostne umetnine z različnimi motivi, nekatere naj bolj pritegnejo dečke,
druge deklice, in tako vsem učencem omogočijo doţiveto spoznavanje likovnih del iz
bogate zakladnice likovne umetnosti. Dobro bi bilo z rezultati pričujoče raziskave seznaniti
tudi učitelje, saj bi jim s tem pomagali pri kvalitetnejšem in primernejšem izboru
reprodukcij. Ob preučevanju literature in rezultatih raziskave so se nam porodile nove
ideje za smeri nadaljnjega proučevanja. Podobno raziskavo bi lahko izvedli tudi v 1. in 2.
razredu osnovne šole ter v drugem triletju, in tako ugotovili, kateri motivi so učencem
najbolj všeč in kako se odnos do motiva spreminja s starostjo in z razvojem učencev.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
110
LITERATURA
A & A. Art and architecture. (b.d.). Oskar Kokoschka. The Dreaming Youths - Sleeping
Girl. Pridobljeno 15.5.2009 iz
http://www.artandarchitecture.org.uk/insight/klein_kokoschka/klein_kokoschka06.html
Apollonio, U. (1969). Miro. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije in Zagreb: Naprijed.
Artquotes.net. Fine art portal and famous paintings. (b.d.). Pablo Picasso Three Musicians
Painting. Pridobljeno 13.4.2009, iz
http://www.artquotes.net/masters/picasso/pablo_musicians1921.htm
Batič, M., Duh, M. in Herzog, J. (2008). Odsutnost suvremene nastavne tehnologije i
načelo vizualizacije u nastavi likovne kulture. V M. Cindrić, V. Domović in M.
Matijević (Ur.), Pedagogy and the knowledge society (str. 25-32). Zagreb: Učiteljski
fakultet.
Bellido, R. T. (1995). Kandinsky. London: Studio Editions.
Berce–Golob, H. (1993). Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji: Priročnik za
učitelje na predmetni stopnji osnovne šole. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Doeser, L. (1996). C. Pissarro: Ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Duh, M. in Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole:
Priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.
Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor: Pedagoška
fakulteta.
Harris, N. (1996). Picasso: Ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Herzog, J. (2008). Sodobni mediji v luči pouka likovne vzgoje, ki temelji na
konstruktivistični teoriji. Revija za elementarno izobraţevanje, 1 (1/2), 77-85.
Holzhey, M. (2005). Victor Vasarely, 1906-1997 : pure vision. Köln: Taschen.
Huzjak, M. (b.d.). Likovna kultura: Likovni portal Učiteljskog fakulteta u Zagrebu. Victor
Vasarely: Folk – Lor. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://likovna-
kultura.ufzg.hr/reprodukcije%20slika.htm
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
111
Ilich-Klančnik B. (1999). Ivana Kobilica: ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska
knjiga.
Ivana Kobilica, 1861– 1926: Retrospektivna razstava. (1979). Ljubljana: Narodna galerija.
Juteršek, M. (1997). Matija Jama: Ţivljenje in delo. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Karlavaris, B. in Berce–Golob, H. (1991). Likovna vzgoja: Priročnik za učitelje
razrednega pouka. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Kraguljac, M. in Karlavaris, B. (1970). Estetsko procenjivanje u osnovnoj školi. Beograd:
Umetnička akademija v Beogradu.
K20 K21, Kunstsammlung Nordrhein – Westfalen. (b.d.). Henri Matisse. Pridobljeno 12.
4. 2009, iz http://www.kunstsammlung.de/en/collections/navi-k20-sammlungen/henri-
matisse.html
Leksikon slikarstva. (1996). Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.
Mojstrovine v muzejih sveta. (1994). Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Musee d'Orsay. (2006). Andre Derain: Charing Cross bridge. Collections. Works in focus.
Pridobljeno 12. 4. 2009 iz http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-
focus/search/commentaire/commentaire_id/charing-cross-bridge-
7188.html?no_cache=1&cHash=f0a0c9e686
Narodna Galerija. (2006). Ivana Kobilica. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem.
Realizem. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz http://www.ng-
slo.si/default.asp?id=28&prikaz=opis_avtorja&avtor=116
Narodna galerija. (2006). Matevţ Langus. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem. 17. In
18. Stoletje. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.ng-
slo.si/default.asp?id=25&uid=252&prikaz=opis_avtorja&avtor=112
Pibernik, J. (2006). Drugačnosti: Priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli.
Celje: Celjska Mohorjeva Druţba.
Royal Picture Gallery Mauritshuis. (b.d.). Johannes Vermeer - View on Delft. Pridobljeno
13. 4. 2009, iz
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
112
http://www.mauritshuis.nl/index.aspx?chapterid=2343&contentID=18308&SchilderijS
sOtName=Achternaam&SchilderijSsOv=Vermeer&ViewPage=3
Sproccati, S. (1994). Vodnik po slikarstvu: praktičen pregled umetnikov, njihovih del in
umetnostnih gibanj od štirinajstega stoletja do danes. Ljubljana: Zaloţba Mladinska
knjiga.
Strnad, M. (2006). Kako osemletni otroci doţivljajo umetnine na razstavi Portret in
avtoportret v Umetnostni galeriji Maribor. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v
Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Tate Collection. (b.d.). Mark Gertler: Merry go Round. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=5130
Tavčar, L. (1992). Metamorfoze. Ljubljana: Narodna galerija.
Tavčar, L. (1995). Galerija v vrtcu, v šoli in doma: Priročnik. Ljubljana: Narodna galerija.
Tavčar, L. (2001). Otroci, mladostniki in odrasli v galeriji: Priročnik za kustose pedagoge,
učitelje, vzgojitelje in starše. Ljubljana: Narodna galerija.
The Art Institute of Chicago. (b.d.). Rene Magritte. Time Transfixed. Pridobljeno 13. 4.
2009, iz http://www.artic.edu/artaccess/AA_Modern/pages/MOD_6.shtml
The Israel Museum, Jerusalem. (1995-2009). René Magritte. The Israel Museum's
searchable collections database. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz
http://www.imj.org.il/imagine/collections/AZSearch.asp?let=M
The National Gallery, London. (b.d.). Seurat Georges: Bathers at Asnieres. Pridobljeno 12.
4. 2009, iz http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-
bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG3908
Učni načrt: Program osnovnošolskega izobraţevanja. Likovna vzgoja. (2004). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo.
Umetnost: svetovna zgodovina. (2000). Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Vrhunci likovne umetnosti. (1994). Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
113
Wikipedia, The Free Encyclpedia. (b.d.). The Kiss (Klimt painting). Pridobljeno 12. 4.
2009, iz http://en.wikipedia.org/wiki/The_Kiss_(Klimt_painting)
Web Gallery of Art. (b.d.). Baugin, Lubin: Still life with chess – board (The five senses).
Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.wga.hu/index1.html
Web Gallery of Art. (b.d.). Eugene Delacroix: A Young Tiger Playing with its Mother.
Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.wga.hu/index1.html
Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter de Hooch: Woman and Maid. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.wga.hu/index1.html
Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter the Elder Bruegel: Children's Games. Pridobljeno 13. 4.
2009, iz http://www.wga.hu/index1.html
York Art Gallery. (b.d.). Henri Fantin – Latour: White Roses. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz
http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/schools/henri%20fantin-
latour%20activity%20sheet.pdf
Zentrum Paul Klee Bern. (2009). Betroffener Ort. Die Paul Klee Sammlung im Zentrum
Paul Klee. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz http://www.paulkleezentrum.ch
VIRI SLIK
Slika 1: Narodna Galerija. (2006). Ivana Kobilica. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem.
Realizem. Pridobljeno 11. 4. 2009, iz http://www.ng-
slo.si/default.asp?id=28&prikaz=opis_avtorja&avtor=116
Slika 2: Huzjak, M. Likovna kultura: Likovni portal Učiteljskog fakulteta u Zagrebu. Paul
Klee: "PogoĎeno mjesto". Pridobljeno 12. 4. 2009 iz http://likovna-
kultura.ufzg.hr/images28/Klee.jpg
Slika 3: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Camille Pissarro, The chestnut trees
at Osny. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/pissarro/chestnut.jpg
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
114
Slika 4: The Israel Museum, Jerusalem. (1995-2009). René Magritte. The Israel Museum's
searchable collections database. Pridobljeno 11. 4. 2009 iz
http://www.imj.org.il/Imagine/collections/index.asp
Slika 5: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Pierre-Auguste Renoir. Pridobljeno 11.
4. 2009, iz http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pierre-
Auguste_Renoir,_Le_Moulin_de_la_Galette.jpg
Slika 6: Belvedere. (2009). Gustav Klimt: Collection. Pridobljeno 12. 4. 2009 iz
http://www.belvedere.at/jart/prj3/belvedere/main.jart?rel=en&reserve-
mode=active&content-
id=1169655781728&gid=1173178733677&imgid=1173178733681
Slika 7: Tate Collection. (b.d.). Mark Gertler: Merry go Round. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=5130
Slika 8: Huzjak, M. (b.d.). Likovna kultura: Likovni portal Učiteljskog fakulteta u
Zagrebu. Victor Vasarely: Folk – Lor. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://likovna-
kultura.ufzg.hr/reprodukcije%20slika.htm
Slika 9: Artinthepicture.com, an introduction to art history.(2008). Andre Derain: Charing
Cross bridge. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.artinthepicture.com/artists/Andre_Derain/charing.jpeg
Slika 10: Narodna galerija. (2006). Matija Jama. Stalna zbirka. Umetnost na Slovenskem.
Slovenska moderna. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.ng-
slo.si/default.asp?id=29&avtor=122&prikaz=umetnina&ust=7
Slika 11: Web Gallery of Art. (b.d.). Baugin, Lubin: Still life with chess – board (The five
senses). Pridobljeno 12. 4. 2009 iz http://www.wga.hu/index1.html
Slika 12: Olga's Gallery. (b.d.). Pablo Picasso. Jacqueline Rque. Pridobljeno 13. 4. 2009 iz
http://www.abcgallery.com/P/picasso/picasso149.html
Slika 13: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Gustave Caillebotte. Pridobljeno 12. 4.
2009, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Caillebotte
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
115
Slika 14: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Morisot, Berthe: Le berceau (The
Cradle) . Pridobljeno 12. 4. 2009 iz
http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/morisot/cradle.jpg
Slika 15: Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter Bruegel the Elder: The Hunters in the Snow
(January). Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.wga.hu/index1.html
Slika 16: Artnet. (b.d.). Joan Miro. Le Coq. Pridobljeno 14. 4. 2009, iz
http://www.artnet.com/Artists/LotDetailPage.aspx?lot_id=DE6285B2C1B9EDBF
FF0B2307E53536E4
Slika 17: Olga's Gallery. (b.d.). Henri Matisse: Red Interior. Still Life on a Blue Table.
Pridobljeno 13. 4. 2009 iz http://www.abcgallery.com/M/matisse/matisse123.html
Slika 18: O Seculo Prodigioso. Thumbing. (b.d.). Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://oseculoprodigioso.blogspot.com/2007_05_01_archive.html
Slika 19: A&A. Art and Architecture. (b.d.). Oskar Kokoschka’s The Dreaming Youths
.Part 6: Sleeping Girl. Pridobljeno 15. 5. 2009, iz
http://www.artandarchitecture.org.uk/insight/klein_kokoschka/klein_kokoschka06
.html
Slika 20: Art Knowledge News. Museum Ludwig Celebrates Piet Mondrian. (b.d.). Piet
Mondrian: Komposition mit grosser roter Fläche,Gelb, Schwarz, Grau und Blau.
Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.artknowledgenews.com/Piet_Mondrian.html
Slika 21: Phil Norfleet. Baudelaire and the Impressionist Revolution. (b.d.). Claude Monet.
The Saint-Lazare Train Station. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://impressionist1877.tripod.com/monet.htm
Slika 22: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Seurat Georges: Bathers at Asniers.
Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/seurat/baignade/seurat.baignade.jpg
Slika 23: The State Hermitage Museum, St. Petersburg. (b.d.). Pablo Picasso: Fruit in a
Vase. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-
bin/db2www/fullSize.mac/fullSize?selLang=English&dlViewId=J1KBG066GBJ0
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
116
UX2U&size=small&selCateg=picture&dlCategId=MN94S45VXAGXRDVM&c
omeFrom=quick
Slika 24: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Jan van Eyck: The Arnolfinin Portrait.
Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Jan_van_Eyck_001.jpg
Slika 25: Luvre Museum Official Website. (b.d.). Eugene Delacroix. Étude de deux tigres,
dit aussi Jeune tigre jouant avec sa mère. Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=22729
Slika 26: Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter de Hooch: Woman and Maid. Pridobljeno 12.
4. 2009 iz http://www.wga.hu/index1.html
Slika 27: Wikipedia, The Free Encyclopedia. (b.d.). Rene Magritte: Time Transfixed.
Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Time_transfixed.jpg
Slika 28: The Artchive. (b.d.). Kirchner, Ernst Ludwig: Self - Portrait with Model.
Pridobljeno 13. 4. 2009, iz
http://artchive.com/artchive/K/kirchner/kirchner_self.jpg.html
Slika 29: Nicolas Pioch. WebMuseum, Paris. (2002). Kandinsky: Autumn in Bavaria.
Pridobljeno 12. 4. 2009, iz
http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/kandinsky/kandinsky.autumn-in-bavaria.jpg
Slika 30: Artquotes.net. Fine art portal and famous paintings. (b.d.). Pablo Picasso Three
Musicians Painting. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz
http://www.artquotes.net/masters/picasso/pablo_musicians1921.htm
Slika 31: Rijksmuseum, Amsterdam. (b.d.). Rembrandt van Rijn: The Nightwatch.
Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.rijksmuseum.nl/assetimage.jsp?id=SK-C-5
Slika 32: Web Gallery of Art. (b.d.). Vermeer, Johannes: View of Delft. Pridobljeno 13. 4.
2009, iz http://www.wga.hu/index1.html
Slika 33: Narodna galerija. (2006). Matevţ Langus. Stalna zbirka. Umetnost na
Slovenskem. 17. In 18. Stoletje. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.ng-
slo.si/default.asp?id=25&avtor=112&prikaz=umetnina&ust=1
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
117
Slika 34: York Art Gallery. (b.d.). Henri Fantin – Latour: White Roses. Pridobljeno 13. 4.
2009, iz http://www.yorkartgallery.org.uk/assets/whatson/white-roses-1875-hi-
res.jpg
Slika 35: MAR. Museo di arte moderna e contemporanea di Trento e Rovereto.
(b.d.).Mario Sironi: L'allieva. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz
http://english.mart.trento.it/imgDetail.jsp?src=361_sironi___l_allieva.jpg&width_
img=179&Title=Mario%20Sironi%20-%20L%27allieva
Slika 36: National Galleries of Scotland. (b.d.). Oskar Kokoschka: Self Portrait of a
Degenerate Artist. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz
http://www.nationalgalleries.org/index.php/collection/online_az/4:322/results/0/8
714/
Slika 37: Art Knowledge News. (b.d.). Franz Marc: Piggies. Pridobljeno 14. 4. 2009, iz
http://www.artknowledgenews.com/German_Expressionist_Prints.html
Slika 38: Artinthepicture.com, an introduction to art history. (b.d.). Robert Delaunay:
Homage To Bleriot. Pridobljeno 13. 4. 2009, iz
http://www.artinthepicture.com/paintings/Robert_Delaunay/Homage-to-Bleriot/
Slika 39: Web Gallery of Art. (b.d.). Pieter the Elder Bruegel: Children's Games.
Pridobljeno 13. 4. 2009, iz http://www.wga.hu/index1.html
Slika 40: Paul Victor Jules Signac Virtual Gallery. (b.d.). The Yellow Sail. Pridobljeno 15.
4. 2009, iz www.paul-signac.org
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
118
PRILOGE
Priloga A: Ocenjevalni list
OCENJEVALNI LIST SPOL (OBKROŽI) MOŠKI ŽENSKI 1. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5
C 1 2 3 4 5 KER
D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
2. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5
C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
3. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5
C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
4. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5 C 1 2 3 4 5 KER
D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
MOJCA KOVAČIČ: ODNOS DO MOTIVA PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
119
5. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5
C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
6. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5
C 1 2 3 4 5 KER D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
7. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5
C 1 2 3 4 5 KER
D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5
8. SKUPINA SLIK NAJBOLJ VŠEČ MI JE SLIKA
SLIKA OCENA (OBKROŽI) (OBKROŽI)
A 1 2 3 4 5 A B C D E
B 1 2 3 4 5 C 1 2 3 4 5 KER
D 1 2 3 4 5
E 1 2 3 4 5