UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

OBETI SLOVENSKIH PODJETIJ S POVOJNO OBNOVO IRAKA

Tanja Rebernik Številka indeksa: 81562208 Izredni študij Visokošolski študij Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Kenda Vladimir, redni profesor

Celje, september 2007

2

PREDGOVOR Ozemlje, na katerem stoji današnji Irak, je v preteklosti veljalo za zibelko civilizacije. Brez dvoma jo lahko primerjamo z Inki, Azteki in Egipčani, saj so takratni Asirci, Sumerci in Babilonci vladali takrat poznanemu svetu. Njihovo poznavanje pisave, matematike, astronomije, geografije, grajenja namakalnih sistemov, predstavitev prvega pisanega zakonika in ustanovitev prvega sužnjelastniškega imperija v zgodovini, jih postavlja na sam vrh kulture. Bili so temeljni kamen za razvoj poznejše antične, grške in rimske kulture. Z zgodovino, ki se je ne bi sramovala nobena današnja država, bi lahko pričakovali, da bo Irak v dvajsetem stoletju ena izmed vodilnih sil na svetu, vendar so vojne, pogubne vladavine in izčrpano prebivalstvo pahnili današnji Irak med tretje razvite države. Naravno bogastvo – nafta, ki je v današnjem času najbolj cenjena dobrina, ki jo država lahko premore in je je v Iraku na pretek, ne more izboljšati stanja, ki so ga za sabo pustile Združene Države Amerike s svojo invazijo. S pretvezo, da Saddam Hussein še vedno razpolaga z orožjem za množično uničevanje so napadle Irak, odstavile takratno vlado na čelu z Saddamom Husseinom in postavile novo vlado, ljudi, ki so jo lahko nadzorovale. Ameriški predsednik George W. Bush se je tako dokopal do tretjih največjih zalog nafte na svetu, za sabo pa pustil opustošenje, razdvojeno prebivalstvo in nestabilne razmere, ki ne dovoljujejo, da bi se povojna obnova lahko pričela. Prvi del obnove, ki je bil financiran iz ameriškega proračuna, se je sicer že končal, vendar ni dovolil mednarodnim podjetjem konkurenčnega lobiranja za posle prenove, ampak so bili ti dodeljeni ameriškim podjetjem s strani Ameriške agencije za obnovo in razvoj. Začenja se drugi del obnove, ki pa pomeni priložnost za vsa podjetja, tudi slovenska, saj bo prenovo financiral Irak sam s prodajo svoje nafte. Seveda pa je potrebno najprej počakati, da se razmere v Iraku umirijo, da se prenehajo vsakdanji teroristični napadi in samomorilske akcije islamskih skrajnežev. Vendar izboljšav ni pričakovati dokler bo ameriška vojska vztrajala v Iraku.

3

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................... 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ....................................................................................... 6

1.2.1 Namen .................................................................................................................... 6 1.2.2 Cilji......................................................................................................................... 6 1.2.3 Trditve .................................................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................ 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja..................................................................................... 7 2. IRAK ..................................................................................................................................... 8 2.1 Osnovni podatki .............................................................................................................. 8 2.2 Zgodovina........................................................................................................................ 8 2.3 Moderna zgodovin........................................................................................................... 8 2.4 Politika .......................................................................................................................... 10 2.5 Manjšinska politika ....................................................................................................... 10 2.6 Geografsko območje ..................................................................................................... 10 2.7 Gospodarstvo................................................................................................................. 11 2.8 Demografski podatki ..................................................................................................... 11 3. IRAŠKO GOSPODARSTVO............................................................................................ 12 3.1 Gospodarske sankcije devetdesetih............................................................................... 12

3.1.1 Sankcije ................................................................................................................ 12 3.1.2 Po ameriških napadih ........................................................................................... 13

3.2 Industrija........................................................................................................................ 13 3.3 Primarni sektorji ............................................................................................................ 14

3.3.1 Kmetijstvo ............................................................................................................ 14 3.3.2 Gozdarstvo, ribištvo in rudarstvo ......................................................................... 14

3.4 Energija ......................................................................................................................... 15 3.5 Storitve .......................................................................................................................... 15 3.6 Zaposlenost.................................................................................................................... 16 3.7 Trgovina ........................................................................................................................ 16 3.8 Bilančno stanje plačil in valute ..................................................................................... 17 3.9 Tuje investicije .............................................................................................................. 17 4. PROGRAM NAFTA ZA HRANO.................................................................................... 19 4.1 Osnovna ideja in cilji programa .................................................................................... 19 4.2 Finančna statistika ......................................................................................................... 20 4.3 Začetna pomoč in kritike............................................................................................... 20 4.4 Zloraba .......................................................................................................................... 21

4.4.1 Časnik Al Mada.................................................................................................... 22 4.4.2 Operacija izvedbe načrta ...................................................................................... 22 4.4.3 Domnevna vpletenost Združenih Držav Amerike in Velike Britanije ................. 23 4.4.4 Banki BNP Paribas............................................................................................... 23 4.4.5 Duelferjeva preiskava........................................................................................... 23 4.4.6 Naftni boni kot podkupnina.................................................................................. 24 4.4.7 Pritožbe Kurdov ................................................................................................... 24 4.4.8 Možna povezava z Annanom ............................................................................... 24 4.4.9 Uporabljen za financiranje Al-Quaeda................................................................. 24

4

4.4.10 Obtožbe proti Georgeu Gallowayju ................................................................... 24 4.4.11 Nafta za pšenico ................................................................................................. 25

5. POVOJNA OBNOVA IRAKA.......................................................................................... 26 5.1 Letališča ........................................................................................................................ 27

5.1.1 Projekt .................................................................................................................. 27 5.1.2 Koristi programa .................................................................................................. 27 5.1.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 28 5.1.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 28 5.1.5 Potek dela ............................................................................................................. 28

5.2 Mostovi.......................................................................................................................... 28 5.2.1 Projekt .................................................................................................................. 28 5.2.2 Koristi programa .................................................................................................. 29 5.2.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 29 5.2.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 29 5.2.5 Potek dela ............................................................................................................. 29

5.3 Stavbe in objekti............................................................................................................ 30 5.3.1 Projekt .................................................................................................................. 30

5.3.2 Koristi programa .................................................................................................. 30 5.3.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 30 5.3.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 30 5.3.5 Potek dela ............................................................................................................. 30

5.4 Pristanišča...................................................................................................................... 31 5.4.1 Projekt in urnik..................................................................................................... 31 5.4.2 Koristi programa .................................................................................................. 31 5.4.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 32 5.4.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 32 5.4.5 Potek dela ............................................................................................................. 32

5.5 Energija ......................................................................................................................... 32 5.5.1 Projekt .................................................................................................................. 32 5.5.2 Koristi programa .................................................................................................. 33 5.5.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 33 5.5.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 33 5.5.5 Potek dela ............................................................................................................. 34

5.6 Železnice ....................................................................................................................... 34 5.6.1 Projekt .................................................................................................................. 34 5.6.2 Koristi programa .................................................................................................. 34 5.6.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 34 5.6.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 34 5.6.5 Potek dela ............................................................................................................. 35

5.7 Telekomunikacije .......................................................................................................... 35 5.7.1 Projekt .................................................................................................................. 35 5.7.2 Koristi programa .................................................................................................. 35 5.7.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 36 5.7.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 36 5.7.5 Potek dela ............................................................................................................. 36

5.8 Sveža in odpadna voda.................................................................................................. 36 5.8.1 Projekti ................................................................................................................. 37 5.8.2 Koristi programa .................................................................................................. 37 5.8.3 Ustvarjena delovna mesta..................................................................................... 37

5

5.8.4 Izbira projekta ...................................................................................................... 37 5.8.5 Opis dela............................................................................................................... 38

6. POSLOVNE PRILOŽNOSTI SLOVENIJE V IRAKU ................................................ 39 6.1 Najnovejši dogodki ....................................................................................................... 39 6.2. Delovanje slovenskih podjetij v Iraku v preteklosti..................................................... 40 6.3 Možnost pridobitve poslov............................................................................................ 41 6.4 Iskratelove centrale za iraški Telekom.......................................................................... 42 7. SKLEPNE UGOTOVITVE............................................................................................... 44 8. POVZETEK........................................................................................................................ 46 9. LITERATURA ................................................................................................................... 47

6

1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Marca 2003 se je zgodil napad zavezniških sil na Irak. S tem se je končalo obdobje vladavine iraškega diktatorja Saddama Husseina hkrati so se začele priprave na vstop novih tehnologij in globalizacije preko podjetij, ki izvajajo obnovo. Glavnina izvajanja prenove so prevzela ameriška podjetja na čelu z Bechtelom, ostala podjetja pa so lahko svoj lonček pristavila le v obliki pod izvajalskih del, ki jih je predpisal Bechtel.

Področje preučevanja diplomske naloge bodo mednarodne povezave podjetij z Irakom in vpliv teh na pridobivanje pogodb ter s tem možnost za sodelovanje pri povojni obnovi.

Problem, ki se pojavlja pri povojni obnovi v Iraku je dominanten položaj ameriških podjetij, konkretno Bechtela ter majhnost in neprepoznavnost slovenskih podjetjih v svetu. Pred napadom na Irak so slovenska podjetja že sodelovala z iraškimi, predvsem na področju prenove oziroma vzpostavitve telekomunikacijskih povezav, pri povojni obnovi pa so te posle dobila večja ameriška podjetja.

Med 11. in 15. novembrom 2006 so Savdsko Arabijo in Kuvajt obiskali predsednik vlade Janez Janša, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, minister za obrambo Karl Erjavec in minister za zdravje Andrej Bručan, skupaj s 60-člansko gospodarsko delegacijo iz 40 slovenskih podjetij. Po koncu srečanja je slovenska delegacija podala mnenje, da obstajajo različne priložnosti za sodelovanje z omenjenima državama in preostalim državam Bližnjega Vzhoda.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Namen diplomskega dela je analizirati problem povojne obnove v Iraku s poudarkom na nedavno objavljenih podatkih o zaključitvi obnovitvenih del vodilnega ameriškega podjetja Bechtel ter potencialnem vključevanju slovenskih podjetij na področjih, kjer so ta v preteklosti že sodelovala z iraškimi podjetji. 1.2.2 Cilji Glede na opisan namen je cilj diplomskega dela preučiti rezultate dvoletne povojne obnove Iraka s strani ameriškega podjetja, ki je bilo izbrano na razpisu OZN kot vodilni izvajalec obnovitvenih del ter ocenitev realnih možnosti sodelovanja slovenskih podjetij pri obnovitvenih delih. Nadalje bom skušala ugotoviti kaj omejuje slovenska podjetja pri sklepanju pogodb, zakaj se Bechtel pri izbiranju pod izvajalcev obnovitvenih del usmerja predvsem na manj razvita in manj usposobljena iraška podjetja in ne na sposobnejša in bolj specializirana mednarodna podjetja. Glede na to, da so slovenska podjetja v preteklosti že sodelovala z Irakom, bom skušala odgovoriti na vprašanje zakaj so prekinila to sodelovanje ter preučiti možnosti in pripravljenost teh podjetij za ponoven vstop na iraški trg. 1.2.3 Trditve Trditve, ki jih bom v diplomskem delu poskusila dokazati, so predvsem ameriška prevlada pri obnovi in majhna kooperativnost s podjetji drugih držav, vpliv politike pri dodeljevanju

7

pogodb za izvajalna dela ter nepravilnosti, ki so se dogajale v humanitarnem programu Nafta za hrano. Delegacija, ki je med 11. in 15. novembrom 2006 obiskala Kuvajt in Savdsko Arabijo, poroča o različnih možnostih sodelovanja s celotnim Bližnjim Vzhodom. Med drugim so predvsem izpostavili odprtje ladijske linije med Koprom in pristanišči v Savdski Arabiji, ki bi pripomogla krepiti navzočnost na arabskih trgih, predvsem na iraškem. Ta obisk pomeni začetek ponovne vzpostavitve poslovno-gospodarskih stikov, ki jih je močno okrnila iraška vojna. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavka "ceteris paribus" mojega diplomskega dela je dejstvo, da so obnovitvena dela v Iraku že v polnem teku in v svoji drugi polovici, zato lahko z veliko gotovostjo trdim, da je teza, da pri obnovi sodelujejo predvsem ameriška podjetja pravilna in ni pričakovati, da bi se do dokončanja projekta lahko veliko spremenilo. Kot drugo pa lahko trdim, da so bila za pod izvajalce najeta iraška podjetja. Pri proučevanju slovenskih podjetij se bom omejila na podjetja, ki so že sodelovala z Irakom pa so to sodelovanje iz takšnih ali drugačnih vzrokov prekinila. Velika omejitev pri tovrstni raziskavi je tudi pomanjkanje virov oziroma zasebna narava teh podatkov slovenskih podjetij, ki svoje neuspehe neradi delijo z javnostjo.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Metode raziskovanja niso strogo opredeljene in se nanašajo na mikro- in makroekonomske dejavnike. Na mikroekonomskem področju bom raziskala mednarodne povezave med temeljnima ekonomskima subjektoma in sicer podjetjem in državo. Makroekonomsko področje pa bo obsegalo raziskave glede uvoza in izvoza storitev, vpliva dela v tujini na zmanjšanje brezposelnosti ter posledice mednarodne gospodarske menjave.

Metode raziskovanja bodo dinamične narave saj bom proučevala proces povojne obnove in njegove posledice na iraško prebivalstvo. Celotno diplomsko delo bo napisano deskriptivno, kar pomeni, da bom opisala dejstva in razložila procese, ki potekajo v okviru zastavljenega problema.

8

2. IRAK 2.1 Osnovni podatki Samo ime Irak ima lahko več pomenov, eden izmed teh pomenov izvira iz Sumerije, kjer je obstajalo mesto z imenom "Uruk". Druga razlaga prihaja iz armenskega jezika, kjer Irak pomeni "dežela med bregovi rek". Med Sasaško dinastijo je obstajala dežela imenovana "Irak Arabi", ki je bila locirana v severnem delu današnjega Iraka. Samo ime "Al-Irak" pa uporabljajo Arabci za pokrajino že v 6. stoletju. Republika Irak je locirana na jugo-zahodu Azijskega kontinenta. Velikost same dežele lahko enačimo z velikostjo Kalifornije, ki meri 437.072km². Na zahodu meji na Kuvajt in Iran, na jugu na Saudsko Arabijo, na vzhodu na Jordan in Sirijo ter na severu na Turčijo. (Wikipedia 2007) 2.2 Zgodovina Republika Irak stoji na ozemlju, ki ga zgodovina pozna kot Mezopotamijo, kar pomeni "dežela med rekami". Ta pokrajina je bila dom številnim svetovnim civilizacijam kot so: Sumerci, Babilonci in Asirci, katerih vpliv se je širil na sosednje pokrajine že 5000 pr.k. Produkt teh civilizacij so prva pisava v obliki klinopisa, razvili so prvi namakalni sistem in številne znanosti kot so matematika, astronomija, medicina in filozofija ter prvi v zgodovini ustvarili sužnjelastniški imperij, zaradi česar je tudi celotna pokrajina znana kot "zibelka civilizacije". (DZS 1975, 112) V začetku sedmega stoletja n.š. je ozemlje današnjega Iraka preplavila islamska vera. Bratranec in zet preroka Mohameda je prestavil prestolnico v Kufo "fi al-Irak", ko je postal četrti kalif. Bagdad, prestolnica Abbasid kalifata, je vodilno mesto v arabskem in muslimanskem svetu že pet stoletij. Leta 1258 so Bagdad opustošili Mongoli in ga kasneje okupirali Turki. Okupacija je trajala vse do prve svetovne vojne, ko so se Turki postavili na stran Nemčije in so jih med vojno iz večine ozemlja pregnali Britanci. (Wikipedia 2007) 2.3 Moderna zgodovin Po koncu I. svetovne vojne liga narodov da ozemlje Veliki Britaniji v upravljanje. To ozemlje je bilo sestavljeno iz treh bivših turških ozemelj: Mosul, Baghdad in Basra, katerim je vladal kralj Faisal, vse tri pa so bile upravljane iz Bagdada. Irak si je za kratek čas pridobil samostojnost, vendar so si Angleži še vedno lastili vojaške baze in prevozne pravice za svoje sile. Samostojnost je država ponovno izgubila leta 1941, ko je tedanji premier Rashid Ali odkrito stopil na stran nacistične Nemčije, kar je na koncu pripeljalo do anglo-iraške vojne. Sledila je vojaška okupacija, ki je trajala 6 let.

9

Do leta 1968 so si oblast podajale močnejše družine in vojaški poveljniki, ki so na čelo države prišli z revolucijo. Naslednji, ki mu je oblast uspelo obdržati kar 25 let je bil Saddam Hussein. Na začetku še predsednik iraškega revolucijskega koncila in podpredsednik samega Iraka, po letih utrjevanja in ustrahovanja naroda pa je leta 1979 formalno prevzel kontrolo iraškega revolucijskega koncila in s tem najpomembnejšo funkcijo odločanja v Iraku. Celoten prevzem oblasti je potekal vzporedno s čistko njegovih političnih nasprotnikov. Saddam Hussein je ostal na čelu države slabih 25 let. Vzdrževal je strogo policijsko državo in osebnostni kult, kjer so mučenje in umori povzročeni s strani vlade, del vsakdanjega življenja. Med leti 1980 in 1988 je Irak igral agresorja v uničujoči vojni z Iranom. Izkoristil je namreč kaos, ki ga je v Iranu za sabo pustila revolucija in ga napadel. Ko je slednji vrnil udarec, je veliko zahodnih držav na čelu z Združenimi državami Amerike pomagalo Iraku v dobavi orožja. Vojna se je po osmih letih končala brez zmagovalca, z dosegom premirja. Pozna osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila priča tudi masivni kampanji, ki jo je Saddam izvedel proti Kurdom, živečim na severu Iraka. Kampanja imenovana al-Anfal je vodil v smrt več tisoč Kurdov in so jo mnogi zunanji opazovalci označevali za genocid. Leta 1990 je Irak napadel Kuvajt, kar je privedlo do naslednje vojne, Zalivske vojne. To je bila tudi prva vojna, ki je prisilila Združene države Amerike k sodelovanju z Združenimi narodi, da se postavijo na stran Kuvajta in uspešno odvrnejo iraško okupacijo. (ibid.) Ameriška invazija Po Zalivski vojni postane Irak izoliran patriarh med vedno bolj mednarodno usmerjeno soseščino. Združeni narodi izpeljejo ekonomske sankcije proti državi kot inštrument pritiska na razorožitev Iraka, vendar najmileje rečeno dosežejo mešane rezultate. Določeni opazovalci krivijo te sankcije za smrt tisočih iraških otrok v tem obdobju, drugi pa pričajo o velikem številu državnikov, ki na račun sankcij ustvarjajo dobiček skozi umazane posle kot je poskus Združenih narodov in njihov projekt Nafta za hrano. V tem obdobju sankcij Združene države Amerike in Velika Britanija oznanijo območje brez preletov, "no fly zone " čez severno Kurdsko in južno Šiitsko ozemlje, da bi zaščitili Kurde in Šiite v Iraku. Ameriška in britanska letala pa občasno sodelujejo tudi v bombardiranju iraške vojske na teh ozemljih. Decembra 1999 je bil ustanovljen varnostni koncil s strani Združenih narodov, ki naj bi odkril kršitve sporazuma med Irakom in Združenimi narodi glede iraškega posedovanja orožja za množično uničenje. Združeni narodi so namreč še vedno sumili, da Irak omenjeno orožje še ima, kljub množičnemu razoroževanju, ki je potekalo s strani Združenih narodov po koncu Zalivske vojne leta 1991. Leta 2002 se je začel nov val preiskav odkrivanja omenjenega orožja vendar so bile Združene države Amerike po napadih 11.9.2001 odločene, da bodo ne glede na ugotovljen rezultat preiskovalcev Združenih narodov le te zamenjali ameriški vojaki. Začele so se pospešene priprave za napad, zaradi česar je Irak tudi dovolil vstop preiskovalcem na svoje ozemlje. Poleti istega leta so Združene države Amerike dosegle pripravljenost za invazijo, s čemer so propadli tudi vsi novi napori Združenih narodov za doseganje sporazuma po mirni poti. 8. novembra 2002 so se na Azorskih otokih sredi Atlantika zbrali predsednik Združenih držav Amerike George W. Bush, britanski premier Tony Blair, španski premier Jose Maria Aznar Lopez in Združeni narodi. Zaključek je bil, da so imeli Združeni narodi tri mesece časa, da iz Iraka umaknejo svoje ljudi in dajo soglasje za ameriški napad.

10

Marca 2003 Združene države Amerike skupaj z zavezniškimi silami napadejo Irak in ga okupirajo. Sandam Husein je odstavljen z oblasti, kasneje tudi ujet ter sojen za vojne zločine. Združene države Amerike na njegovo mesto postavijo začasno vlado, ki se je 2004 umaknila Začasni Iraški vladi. Volitve 2005 so izvolile vlado za obdobje 2006 – 2010, vendar Irak še vedno pretresajo teroristični napadi, zaradi česar na ozemlju še vedno ostaja približno 140 000 ameriških vojakov in drugih zavezniških čet. (Blix 2004, 3 – 5) 2.4 Politika Irak je parlamentarna demokracija od leta 2005. Ta ureditev je bila dosežena z referendumom 15. decembra 2005, ko so bila odprta vsa volišča v državi, kjer so volivci izvolili novo vlado. Volitve so bojkotirali številni Suni, čeprav se je po podatkih samih volitev udeležilo več ljudi kot volitev v januarju istega leta. Kljub visokim volilnim rezultatom, ki so favorizirali parlamentarno ureditev so državo pretresle obtožbe o prirejenih volilnih rezultatih. Ponovno izvoljeni v drugi mandat je bil Jalal Talabani in je prvi ne-arabec na čelu arabske države, ki je po nekaj minutah svoje vladavine za premier-ja postavil Jawad al-Maliki-ja. (BBC news 2007) Iraškim politikom so grožnje prihajale s strani verskih sekt, ki promovirajo nasilje kot politično orožje. Nasilje v Iraku še vedno traja. Izvajajo ga Šiitske čete, ki izvajajo atentate in so povezane z vlado, suonski verski ekstremisti, ki verjamejo, da bi oblast moral prevzeti islamski kalif, vojaki starega režima, ki so v Saddamovi vladavini uživali mnoge privilegije in jih želijo nazaj ter iraški nacionalisti, ki se bojujejo proti ameriški okupaciji. (Wikipedia 2007) 2.5 Manjšinska politika Irak ima kar nekaj etničnih skupnosti, med katerimi so največje: Kurdi, Asirci, Mardi, Turki in Romi. Skozi celotno 85 let trajajočo iraško zgodovino, te skupine niso uživale enakega statusa kot ostala arabska populacija. Od vzpostavitve "no fly zone " v Zalivski vojni se je situacija Kurdov drastično spremenila, saj so si ti ustanovili svojo avtonomno regijo. Ostale etnične skupine še vedno trpijo diskriminacijo na podlagi etike ali religije. Stranka Ba'ath je strogo nasprotovala manjšinam skozi celotno iraško vladavino. Od leta 1977 so morali državljani Iraka celo odgovarjati na vprašanja svoje etičnosti ali so Arabci ali ne. Še posebno so bili vodje stranke nastrojeni proti Šiitskim muslimanom. Turki trdijo, da so tretja največja etnična skupina v Iraku, saj njihovo število šteje nekaj čez milijon pripadnikov, ki prebivajo samo na severu Iraka. V času Ba'ath stranke je le ta zaukazala, da šole ne smejo uporabljati turškega jezika, kaznovani z zaprtjem pa so bili tudi mediji, ki so poročali v tem jeziku. 1980 je Saddam Hussein napravil še korak naprej, ko je v celoti prepovedal rabo turškega jezika v Iraku. (Wikipedia 2007) 2.6 Geografsko območje Velik del Iraka sestavlja puščava, razen dela med dvema glavnima rekama, Evfrat in Tigris, ki je ploden, saj reki na leto nanosita okrog 60 milijonov kubičnih metrov zemlje v delto. Sever države je v večini posejan z gorovji, kjer je najvišji vrh visok 3611m in je neimenovan,

11

vendar pa mu lokalni prebivalci pravijo Črn šotor ("Cheekah Dar"). Irak ima majhen del obale v Perzijskem zalivu, kjer je bilo do leta 1990 še veliko močvirnate pokrajine, a je bila le ta izsušena. Lokalno podnebje je večinoma puščavsko; suho, vroče in v poletnih mesecih brez oblačka. Severna gorata področja so že izkusila hladne zime z občasnimi snežnimi zameti, ki lahko povzročijo tudi hude poplave. Prestolnica je situirana v sredini države na bregovih reke Tigris, druga dva večja mesta pa sta še Basra na jugu in Mosul na severu. (ibid.) 2.7 Gospodarstvo V iraški ekonomiji dominira naftni sektor, ki pomeni okrog 95% menjave s tujino. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so finančne težave, ki so pestile državo, povzročile masovno potrošnjo. Osemletna vojna z Iranom je pustila posledice na naftni opremi, kar je vodilo do masivne izposoje denarja iraške vlade in kasneje tudi enormne dolgove. Ocenjeno je, da je Irak v tej vojni utrpel za približno $ 100 milijard ekonomskih izgub. Ko se je nasilje 1988 končalo, se je začel izvoz nafte ponovno povečevati. Začela se je gradnja novih naftovodov in začela so se vršiti popravila na starih. Kombinacija nizkih cen nafte, vračilo vojnega dolga in cene rekonstrukcije so privedle do resne finančne krize, ki je bila glavna motivacija za napad Kuvajta. 20. novembra 2004 se je Pariški klub organizacije dolga odločil in tudi ukrepal za odpis 80% iraškega vojnega dolga, ki je znašal $ 42 milijard. (ibid.) 2.8 Demografski podatki Populacija Iraka je sestavljena iz okrog 80% Arabcev, ostalo pa predstavljajo etnične skupine, izmed katerih Kurdi zavzemajo 15%, Asirci, Turki in ostale manjšine pa ostalih 5%. Manjšinske skupine večinoma živijo na severu in severo-vzhodu države in se od Arabcev razlikujejo po mnogih posebnostih, med drugim po kulturi, zgodovini, oblačilih in jeziku. Posebne skupine predstavljajo še Perzijci in Armenci. Uradna jezika sta arabski in kurdski jezik, angleščina pa je najbolj govorjen zahodni jezik. (ibid.)

12

3. IRAŠKO GOSPODARSTVO V iraškem gospodarstvu dominira naftni sektor, ki predstavlja okrog 95 odstotkov menjave s tujino. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so finančne težave, ki so pestile državo, povzročile masovno potrošnjo. Osemletna vojna z Iranom je pustila posledice na naftni opremi, kar je vodilo do masivne izposoje denarja iraške vlade in kasneje tudi enormne dolgove. Ocenjeno je, da je Irak v tej vojni utrpel za približno $ 100 milijard ekonomskih izgub. Ko so se nasilnosti 1988 končale se je začel izvoz nafte ponovno povečevati. Začela se je gradnja novih naftovodov in začela so se vršiti popravila na starih. (Wikipedia 2007) 3.1 Gospodarske sankcije devetdesetih Iraško gospodarstvo je močno odvisno od količine izvožene nafte in daje poudarek na centralno usmerjenost. Pred izbruhom spopadov z Iranom septembra 1980 so bili gospodarski obeti zelo dobri. Črpanje nafte je doseglo nivo 3,5 milijonov sodčkov na dan, kar je pomenilo 21 milijard dolarjev dohodkov leta 1979 in 27 milijard dolarjev leta 1980. Na dan izbruha vojne je imelo iraško gospodarstvo nakopičenih 35 milijard rezerv v tujih valutah. Iraško – iranska vojna je izčrpala valutne rezerve, opustošila iraško gospodarstvo in pustila državo v 40 milijardnem dolgu. Po končanih spopadih se je izvoz nafte začel postopoma ponovno večati s pomočjo izgradnje novih naftovodov in obnovitvijo poškodovanih objektov. Iraški vdor v Kuvajt avgusta 1990, kasnejše mednarodne gospodarske sankcije in škoda, ki je nastala skozi vojaške akcije v začetku januarja 1991 leta, je drastično zmanjšala gospodarsko aktivnost. Vladna politika je bila sestavljena iz podpiranja velikih vojaških enot, notranje policije in alociranja virov sredstev glavnim podpornikom vladnega režima. Prvo izboljšanje gospodarskih razmer je ponudil program Združenih narodov, Nafta za hrano, decembra 1996. V prvi tri letni fazi programa je bilo dovoljeno Iraku izvažati omejene količine nafte v zamenjavo za hrano, zdravila in druge oblike humanitarne pomoči. Decembra 1999 je Varnostni Svet Združenih Narodov (UN Security Council) pooblastil Irak, da lahko izvozi toliko nafte kolikor je potrebno, da zadovolji potrebe po humanitarni pomoči, vključno s hrano, zdravili in rezervnimi deli za popravilo iraške infrastrukture. Gospodarske sankcije so bile popolnoma odstranjene 24. maja 2003, kmalu po tem, ko je Saddam Hussein izgubil oblast. To je povzročilo gospodarsko rast za 53 odstotkov, kar je postavilo Irak na sam vrh seznama najhitreje rastočih držav na svetu. (ibid) 3.1.1 Sankcije Iraški vdor v Kuvajt avgusta 1990, kasnejše mednarodne gospodarske sankcije in škoda, ki je sledila Zalivski vojni leta 1991 je drastično zmanjšala gospodarske aktivnosti. Kljub vladni politiki podpiranja vojaških in internih enot in alociranja virov sredstev glavnim podpornikom Ba′ath stranke, kar je močno vplivalo na iraško gospodarstvo, je izvedba programa Nafta za hrano Varnostnega sveta Združenih narodov izboljšala življenjske pogoje povprečnega iraškega državljana. Decembra 1999 Varnostni svet Združenih narodov pooblasti Irak, da lahko izvaža tolikšno količino nafte v okviru programa Nafta za hrano, da zadovolji plačilo celotnih humanitarnih potreb. Denarno valuto iz dolarja v evro je zamenjal leta 2000. Izvoz nafte se je povečal na tri

13

četrtine predvojnega izvoza vendar pa je bilo 28 odstotkov dohodka odbitega, da so zadovoljili zahtevam Odškodninskega sklada Združenih narodov (UN Compensation Fund) in administrativnim stroškom, ki so pri tem nastali. Zmanjšanje bruto domačega proizvoda leta 2001 je bila v glavnem posledica upočasnitve globalnega gospodarstva in nižjih cen nafte. Po ameriškem napadu Iraka 2003 leta se je rast gospodarstva ustavila, danes že potekajo poskusi oživitve gospodarstva, katerega rast je ustavila vojna in napadalen kriminal. (ibid) 3.1.2 Po ameriških napadih Kot glavni akter za Irak je Paul Bremer izdal skupek navodil za spremembo iraškega socialističnega gospodarstva v liberalno. Zakon 39 je pripravil podlago za popolno privatizacijo v Iraku, razen primarnega črpanja nafte in njene nadaljnje obdelave, kar je dovoljevalo 100 odstotno prodajo iraškega premoženja. Ostali zakoni so ustanovil 15 odstotni davek na stanovanja (flat tax), kar je omogočilo tujim združbam repatriacijo vseh zasluženih dobičkov v Iraku. Opozicija, sestavljena iz starejših iraških uradnikov, skupaj z slabo varnostno podlago, je predstavljala slab upor proti Bremerjevim idejam, čeprav le te niso bile izvršene v času njegovega mandata, a so ostale. Privatizacija naftne industrije skupaj z okrog 200 drugih državnih podjetji, je bila načrtovana za konec leta 2005 kljub temu, da ji je nasprotovala Iraška zveza naftnih sindikatov (Federation of Oil Unions in Iraq). En glavnih gospodarskih izzivov je bil ogromen iraški dolg, ki so ga ocenili na vrednost 125 milijard dolarjev. Čeprav je nekaj dolga izhajalo iz vsakdanjih izvoznih poslovanj s tujino, ki ga Irak ni poravnal, je bila velika večina dolga rezultat vojaške in finančne podpore v času vojne z Iranom. Jubilej iraške vladne kampanje (The Jubilee Iraq campaign) je predlagal, da je bilo veliko tega dolga pridobljenega ilegalno. Takšen koncept ilegalnega iraškega dolga ni bil sprejet, saj bi sprejetje tega predloga pomenilo obstanek napredka Iraka med pravnimi spori za več let. Namesto tega so se odločili, da bodo svoje dolgove reševali na bolj pragmatičen način in so se obrnili na Pariški klub uradnih upnikov (Paris Club of official creditors). (ibid) Današnji izvoz nafte je nekje tri četrtine tistega pred vojno. Uvoz hrane in življenjski standard sta še vedno dosti pod standardom, ki ga je Irak imel pred vojno, vendar pa se enakomerno dviguje stanje zdravstvene oskrbe in zaloge zdravil. Prav tako je tudi gospodarski output še vedno močno pod pred vojno vrednostjo, vendar pa je glede na današnje razmere težko dati kakršno koli realno napoved. 3.2 Industrija Iraška proizvodna dejavnost je bila močno povezana z naftno industrijo. Večja industrijska dejavnost v tej kategoriji je bila prečiščevanje nafte ter proizvodnja kemikalij in pesticidov. Pred letom 2003 so diverzifikacijo zadrževale omejitve privatizacije in posledice notranjih sankcij devetdesetih let. Od leta 2003 dalje omejujejo nastajanje novih podjetij terorizem in ostali nemiri v Iraku. Izjema je gradbena industrija; leta 2000 je bil cement edini večji industrijski produkt, katerega izdelava ni temeljila na hidrokarbonatih. Gradbena industrija je proizvajala dobičke iz potrebne obnove Iraka, ki je bil po ameriških napadih močno uničen. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je industrijski sektor pridobil fundacijo države, ko je izvajal obširne gradbene projekte in izčrpne luksuzne komplekse. (ibid)

14

3.3 Primarni sektorji 3.3.1 Kmetijstvo V preteklosti je bilo v obdelavi samo 50 do 60 odstotkov plodne zemlje. Zaradi etnične problematike je bila dragocena plodna zemlja na Kurdskem območju zapostavljena in ni prispevala svojega deleža v državnem gospodarstvu. Tudi nesoglasja v kmetijski politiki v Saddamovem režimu so prispevala, da je kmetovanje bila postranska gospodarska dejavnost. Kljub obilni obdelovalni zemlji in vodnim virom, ki jih ima na razpolago, je Irak velik uvoznik hrane. Pod programom Nafta za hrano so bile uvožene ogromne količine žita, mesa, perutnine in mlečnih izdelkov. Država je ukinila svoje kolektivne kmetijske programe leta 1981 in pustila proste roke privatnim podjetjem in kmetijstvu. Mednarodni program Nafta za hrano, ki je trajal od leta 1997 do leta 2003, je še nadalje zmanjšal kmetijsko proizvodnjo z vnosom umetno pridelane hrane v državo. Ameriški vojaški vdor ni prizadel kmetijskega sektorja, saj je zaradi ugodnih vremenskih razmer leta 2003 proizvodnja žita narasla za 22 odstotkov v primerjavi z letom 2002. Čeprav je proizvodnja žita rasla tudi naslednje leto, strokovnjaki napovedujejo, da bo Irak ostal uvoznik kmetijskih proizvodov tudi v prihodnosti. Dolgoročni načrti vsebujejo investicije v kmetijsko mehanizacijo in material ter raznolikost rodovitnih pridelkov. Dolgoročni načrti dejansko predvidevajo izboljšave, ki niso dosegle iraških kmetovalcev v času Husseinove vladavine. Leta 2004 so pri pridelavi kmetijskih pridelkov prevladovali pšenica, ječmen, koruza, zelenjava, dateljni in bombaž, glavno vlogo v živinoreji pa je predstavljalo govedo in ovce. Iraška kmetijska zadruga (The Agricultural Cooperative Bank) nudi nizke obresti, nizka pomožna posojila privatnim kmetovalcem za mehanizacijo, projekte povezane s perutnino in razvojem sadovnjakov. V postopku gradnje so velike moderne kmetije za gojenje goveda, perutnine in predelavo mlečnih izdelkov. Pojavljajo se ovire v obliki pomanjkanja delovne sile, nezadovoljivega upravljanja in vzdrževanja, migracije vaškega prebivalstva v mesta in odmaknjenost, kar je posledica preteklih zemljiških reform in skupnega imetja. Uvoz tuje delovne sile in povečan vstop žensk na tradicionalno moška delovna mesta je pripomogel pri pomanjkanju kmetijske in industrijske delovne sile, ki ga je povzročila vojna. Poguben poizkus izsušitve južnih močvirnatih območij, v upanju predstavitve novega namakalnega sistema kmetovanja, pa je kvečjemu uničilo naravno kmetovanje, saj je izsuševanje zemlje pustilo v njej nakopičene soli in minerale, kar je obdelovalne površine pustilo neuporabne za kmetovanje. (ibid) 3.3.2 Gozdarstvo, ribištvo in rudarstvo Skozi celotno dvajseto stoletje je človeško izkoriščanje, menjajoča se kmetijska politika, gozdni požari in nenadzorovana sečnja pustila svoj pečat na velikem delu iraških gozdov, ki jih v današnjem času lahko skoraj izključno najdemo samo še v severo-zahodnem višavju. Večina dreves, ki rastejo tam ni primerna za sečnjo. Leta 2002 je bilo posekanih 112 000 kubičnih metrov gozdov, čigar skoraj polovica je bila uporabljenega za gorivo. Kljub veliki količini rek je iraška ribiška industrija ostala relativno majhna in temelji v glavnem na morskih vrstah rib, ki jih lovijo v Perzijskem zalivu. Podatek je za leto 2001, v katerem navajajo, da so to leto ujeli 22 800 ton rib.

15

Poleg ogljikovega vodika, je bila iraška rudarska industrija omejena samo na izkopavanje relativno majhnih količin fosfatov v mestu Akashat ter soli in žvepla v bližini Mosula. Rudarska industrija je cvetela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar pa je od takrat bila omejena s strani iraško – iranske vojne, gospodarskih sankcij v devetdesetih in gospodarskega zloma leta 2003. (ibid) 3.4 Energija Kot ena izmed treh naftno najbogatejših dežel na svetu ima Irak vse pogoje za popolno energetsko neodvisnost. Glede na svetovne standarde so proizvodni stroški relativno nizki, vendar sta dolgoročno zanemarjanje in nepravilno vzdrževanje naftne industrije v času vladavine Ba'ath pustila industrijsko infrastrukturo v zelo slabem stanju. Odstranitev gospodarskih sankcij leta 2003 je pomenila začetek popravil na infrastrukturi. Ta popravila so od takrat naprej pogosto tarča sabotaž. Od 2004 naprej ima Irak osem rafinerij, katerih največje so v mestih Baiji, Basrah in Daura. Sabotaže in tehnične težave na rafinerijah so prisilile Irak, da je začel uvažati goriva, tekoč naftni plin in ostale očiščene produkte iz bližnjih držav in tako kot primer oktobra 2004 porabil 60 milijonov dolarjev za uvožen bencin. Proti koncu leta 2004 je tako redna sabotaža plinovodov in naftnih tovarn zmanjšala izvoz in domačo distribucijo nafte, še posebno v Bagdadu. Po celotni državi je bilo čutiti pomanjkanje goriva in energije, zaradi česar so posegli po povečani domači uporabi naravnega plina, ki je nadomestil nafto, uporabljali so ga tudi v industriji. Ker je večina iraškega bruto domačega proizvoda povezanega z nafto, je rast le tega odvisna od razvoja naftne industrije. Več kot 90 odstotkov pridobivanja in distribucije iraške energije je bilo uničene v Zalivski vojni leta 1991. Državi od takrat še ni uspelo popolnoma okrevati. Sredi leta 2004 je imel Irak zmožnost proizvodnje 5000 Mw energije, povpraševanje po njej pa je v tistem času presegalo 7500 Mw. Distiribucuja energije je potekala po 17 700 km daljnovodov. Istega leta so bili sprejeti tudi načrti za gradnjo še dveh novih elektrarn in obnovitev starih, skupaj z električnimi vodi, da bi omilili izpade energije v mestih, vendar je sabotaža in plenjenje še vedno zadrževala proizvodnjo energije na 6000 Mw. Istega leta je bilo tudi ocenjeno s strani Svetovne Banke (World Bank), da bi bilo potrebnih 12 milijard dolarjev za rešitev iz trenutnih težav, za celotno obnovitev sistema pa je bilo ocenjeno s strani Ministrstva za energijo še dodatnih 35 milijard dolarjev. (ibid) 3.5 Storitve Iraške finance so danes na spisku za temeljito obnovo in reforme. 17 privatnih bank, ki so bile ustanovljene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo omejenih na domače poslovanje in so lahko privabljale samo majhno število tujih vlagateljev. Te banke in dve glavni banki, so v tem času utrpele močno škodo z mednarodno zaplembo. Za dodatno privatizacijo in širitev sistema je poskrbela Koalicija začasne vlade (Coalition Provisional Authority) leta 2003, ko je odstranila vse omejitve bančnih transakcij in osvobodila Centralno iraško banko vladnega nadzora. V prvem letu delovanja je banka prejela kredit za omejitev inflacije. Naslednjega leta so tri tuje banke prejele dovoljenje za poslovanje v Iraku. Zaradi nevarnosti, ki jo še vedno predstavljajo iraški uporniki, je varovanje teh bank postalo zelo zajeten in dobičkonosen posel. Varovanje v glavnem izvaja ameriško vojaško osebje, ki je leta 2005 delovalo v 26

16

različnih varovalnih službah, ki so ponujale osebno in lastninsko zaščito, nadzor in ostale oblike varovanja. V zgodnjem obdobju po padcu Husseinove nadvlade so začele cveteti tudi trgovine na drobno, ki so ponujale razne vrste blaga na meji med legalnim in ilegalnim prometom, saj so izkoriščale neurejenost davčnega sistema in carinskih kontrol. Iraški turizem, ki je v času miru veliko pridobil iz svojih kulturnih znamenitosti in je v letu 2001 zaslužil 14 milijonov ameriških dolarjev, je od leta 2003 miroval. Kljub omenjenim pogojem pa je iraško Ministrstvo za turizem (Iraqi Tourism Board) obdržalo celotno osebje, ki je leta 2005 štelo 2500 ljudi v 14 regionalnih pisarnah. (ibid) 3.6 Zaposlenost Leta 2002 je bila iraška zaposlenost ocenjena na 6,8 milijona prebivalcev. Trenutne ocene glede zaposlenosti niso na voljo. Leta 1996 je bilo 66,4 odstotka ljudi zaposlenih v trgovini, 17,5 odstotkov v industriji in 16,1 odstotek v kmetijstvu. 2004 je bilo ocenjeno, da se iraška brezposelnost giblje med 30 in 60 odstotki. Težko je govoriti o natančnih številkah saj je visoka prisotnost dela na črno in nizka stopnja varnosti stalna spremljevalka, ko govorimo o zaposlenosti. V centralnem Iraku je prav ta problematika pomanjkanja varnosti pripeljala do zmanjšanja najemanja nove delavne sile in pripomogla pri prekinitvah rednih delovnih urnikov. Hkrati pa je vračanje beguncev pripomoglo k večanju števila brezposelnih. Leta 2004 je bila večina zakonitih del ponujena v vladnih organizacijah, vojski, naftni industriji in podjetjih, ki so se ukvarjala z varnostjo. V času vladavine Saddama Husseina so najvišje plačana delovna mesta pripadala vladnim uslužbencem, ki jih je vlada zaposlovala veliko več kot pa so jih dejansko potrebovali. Ko je ta režim propadel pa se je ta brezposelnost na račun odvečnih vladnih uslužbencev še povečala. Leta 2004 je Ameriška Agencija za Mednarodni Razvoj (U.S. Agency for International Development) namenila milijardo ameriških dolarjev za dodatno usposabljanje delavcev, katerih minimalna plača je takrat znašala 70 ameriških dolarjev na mesec. (ibid) 3.7 Trgovina Mednarodna prepoved trgovanja je bila med leti 1990 in 2003 skoraj izključno povezana samo z nafto. 2003 je nafta predstavljala 7,4 milijarde ameriških dolarjev celotne 7,6 milijarde izvozne vrednosti, kar je podobno veljalo tudi za prejšnja leta. Po končani tržni prepovedi v 2003 je Irak razširil vrste izvoza, nafta je ponovno pridobila dominanten položaj. Leta 2004 so se izvozni prihodki podvojili na 16,5 milijarde, vendar pa je nafta predstavljala samo 2 odstotka celotne 340 milijard ameriških dolarjev izvozne vrednosti. Po letu 2004 so se začele pojavljati sabotaže, ki so močno zmanjšale izvoz nafte in strokovnjaki so napovedali, da naj bi bil izvoz nafte pod kapaciteto tudi v prihodnjih letih, dokler bo vladala problematika pomanjkanja varnosti. Leta 2004 so bile glavne uvoznice iraške nafte Združene države Amerike (ki so uvozile skoraj polovico načrpane nafte), Italija, Francija, Jordanija, Kanada in Nizozemska. Ostala menjava je potekala z Turčijo, Jordanijo, Vietnamom, Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Britanijo. Zaradi iraškega nedejavnega proizvodnega sektorja

17

pa je bila tudi vrsta uvoza dokaj velika, saj so uvažali hrano, goriva, zdravila in proizvedene izdelke. (ibid) 3.8 Bilančno stanje plačil in valute 2004 je bilo ugotovljeno s strani Svetovne Banke, da je iraško stanje bilance –3,8 milijarde ameriških dolarjev po tem, ko je bilo stanje bilance pozitivno v prejšnjih letih. Poznejšega stanja bilance ni možno dobiti. Do takrat, da so odstavili prejšnjo vlado, je Husseinov vladni režim ustvaril 120 milijard ameriških dolarjev dolga. Proti koncu leta 2004 je Pariška zveza mednarodnih upnikov (Paris Club of International Creditors) ugodila prošnjam Iraka in zmanjšala obstoječi dolg za 80 odstotkov, katerega znesek je potem znašal dobrih 42 milijard ameriških dolarjev. Vendar pa se od začetka 2005 leta in do danes vračanje preostalega dolga še ni začelo. Oktobra 2003 je v obtok prišel novi iraški Dinar, ki je zamenjal stari iraški Dinar kot uradno denarno valuto. Marca 2005 se je njegova vrednost na svetovnem trgu dvignila iz vrednosti 1,950 dinarja za ameriški dolar na 1,460 dinarja za ameriški dolar. (ibid) 3.9 Tuje investicije V glavnem so do leta 2005 tuji investitorji čakali, da se situacija v Iraku malo pomiri, preden so se bili pripravljeni podajati v kakšne večje investicije. Čeprav so tuje banke dobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v Iraku, so varnostne razmere omejevale njihovo aktivnost. Dovoljenja za poslovanje z iraškimi bankami so dobile: Pooblaščena standardna banka Velike Britanije (Standard Chartered Bank of Great Britain), Multinacionalna bančna korporacija Hong Kong in Shanghai (Multinational Hong Kong and Shanghai Banking Coropration – HSBC) in Kuvajtska narodna banka (National Bank of Kuwait); vendar pa je bila postavljena omejitev dovoljenj. Dodelili so jih lahko samo šestim bankam, trajala pa bodo do leta 2008. Iraški zakon o tujih investicijah dovoljuje tujim bankam 50 odstotne obresti v iraških privatnih bankah. Leta 2005 sta združili finance Kuvajtska narodna banka in Mednarodna finančna korporacija ter kupili delež iraške kreditne banke, kar je povzročilo večji priliv denarja v iraški finančni sistem. Istega leta je tekla tudi diskusija med ameriškimi in evropskimi firmami, da bi postopoma privatizirali iraško državno naftno industrijo, kljub iraškemu odporu za tujo prisotnost v imenovani industriji. Podjetja Shell Oil, britanski Petroleum in Exxon Mobil so podpisali izjave, da bodo proučili iraške naftne rezerve, decembra 2004 pa je mednarodni konzorcij podpisal manj pomemben dogovor o razvoju naftnih polj z iraškim Ministrstvom za nafto (Ministry of Oil). (ibid)

18

3.10 Gospodarstvo Iraka danes Gospodarstvo Valuta Novi Iraški Dinar (NID) od 22.01.2004 Fiskalno leto Koledarsko leto Trgovinske organizacije

OPEC

Statistika BDP $ 94 milijard (podatek za leto 2005) Rast BDP 2,4% BDP na prebivalca $ 3.400 (podatek za leto 2005) BDP na sektor kmetijstvo (7,3%) industrija (66,6%) storitve (26,1%) (za leto 2004) Inflacija 40,0% (podatek za leto 2005) Število prebivalstva pod mejo revščine

Ni podatka

Delovno sposobni 6,7 milijonov (podatek za leto 2004) Zaposleni Ni podatka Brezposelnost 25% - 30% (podatek za leto 2005) Prevladujoča industrija Goriva, kemikalije, tekstilna, gradbeni material, predelava hrane,

gnojila, izdelav in predelava kovin Trgovski partnerji Izvoz $ 10,1 milijona (podatek za leto 2004) Glavni partnerji ZDA 54,7%, Kanada 9,8%, Italija 8,8%, Tajska 4,2%, Jordanija

4,2% (podatek za leto 2003) Uvoz $ 9,9 milijard (za leto 2004) Glavni partnerji Turčija 18,7%, Jordanija 12,3%, Vietnam 11%, ZDA 7,1%, Nemčija

5,2% in Velika Britanija 4,9% (podatek za leto 2003) Javne finance Javni dolg Ni podatka Državni dolg $ 125 milijard (podatek za leto 2004) Prihodki $ 17,1 milijarde (podatek za leto 2004) Odhodki $ 28,2 milijarde, vključno s kapitalskim izdatkom $5,6 milijard

(proračun za leto 2004) Gospodarska pomoč Več kot $33 milijard tuje pomoči zajamčene za obdobje 2004-

2007(podatek za leto 2004)

19

4. PROGRAM NAFTA ZA HRANO Program Nafta za hrano, ki ga je leta 1995 ustanovila Organizacija združenih narodov in ga končala proti koncu leta 2003, je bil sprejet, da bi dovolil Iraku prodajo nafte na svetovnem trgu v zameno za hrano, zdravila in ostale humanitarne potrebščine za civilne prebivalce, brez da bi dovolili iraški vojski, da se obnovi. Program je predstavila Clintonova administracija leta 1995 kot odgovor na opazke, da je bilo iraško civilno prebivalstvo močno oškodovano z mednarodnimi ekonomskimi sankcijami, ki so bile usmerjene k razoroževanju Husseinovega Iraka, še iz časov Zalivske vojne. Sankcije so bile prekinjene leta 2003 po ameriškem napadu na Irak. Pod pokroviteljstvom Združenih narodov je bilo na svetovnem trgu prodane za 65 milijard dolarjev nafte. Uradno je bilo 46 milijard porabljenih v humanitarne potrebe. Vplačana pa so bila še dodatna sredstva za obnovo Iraka po Zalivski vojni preko kompenzacijskega sklada. S tem so bili pokriti administrativni in operativni stroški (2,2 %) ter stroški za program nadzora orožja (0,2 %). (Wikipedia 2007) 4.1 Osnovna ideja in cilji programa Program je bil sprejet za zmanjšanje naraščajočega trpljenja Iračanov, ki so ga za sabo prinesle sankcije Združenih narodov kot odgovor iraškemu napadu na Kuvajt avgusta 1990. Irak je po začetnih zavračanjih podpisal Dogovor o razumevanju (Memorandum of Understanding) maja 1996, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za začetek izvrševanja dolocil resolucije. Program Nafta za hrano se je začel oktobra 1997, prve pošiljke hrane pa so prispele marca 1998. Okoli 60 odstotkov 26 milijonskega prebivalstva je bilo odvisnega izključno od obrokov hrane, ki so jih dobili iz programa. Program je uporabljal garancijski sistem; prejemnik je denar za kupljeno nafto nakazal na garancijski račun, ki je bil do leta 2001 odprt pri banki BNP Paribas (Banque Nationale de Paris-Paribas) in se tako izognil plačevanju iraški vladi (večinski lastnik BNP Paribas banke je anglo-iraški milijarder Nadhim Auchi preko svojega podjetja General Mediterranean Holdings). Denar je bil nato razdeljen na deleže, s katerimi so plačevali povojno obnovo Kuvajta, redne deleže je dobivala koalicija za financiranje svojega obstoja, financirane so bile operacije Združenih narodov v Iraku, preostanek denarja (večina sredstev) pa je bila na razpolago iraški vladi za nakup v naprej določenih in odobrenih dobrin. Iraški vladi je bilo takrat dovoljeno kupovati dobrine, ki niso bile prepovedane z embargom ali z ekonomskimi sankcijami. Prodaja določenih dobrin, kot na primer surova hrana so bili odobreni za takojšnje pošiljanje, vendar pa so prošnje za večino izdelkov, tudi za svinčnike in podobno, bile pregledane tako podrobno, da je trajalo približno šest mesecev preden je bila pošiljka odobrena. Naročila, ki bi lahko bila uporabljena za izdelavo kemičnega, biološkega in nuklearnega orožja so bila zavrnjena, ne glede na njihov namen uporabe. (ibid.)

20

4.2 Finančna statistika Svetovnemu trgu je bilo prodane za preko 65 milijard dolarjev nafte. Približno 46 milijard teh sredstev je bilo uporabljenih za potrebe Iračanov, kot so hrana in zdravila; 25 odstotkov tega zneska je bilo namenjenega za obnovo škode, ki jo je povzročila Zalivska vojna preko kompenzacijskega sklada; 2,2 odstotka so porabili pri Združenih narodih za administrativne in operativne stroške, 0,2 odstotka denarja pa je bilo namenjenega za program za nadzor orožja. (CNN 2004) 4.3 Začetna pomoč in kritike Program je bil zamišljen kot orodje za blažitev posledic sankcij proti Iraku. Kritike, ki so se pojavljale v zvezi s tem programom so svarile, da sam program daje več koristi kot škode sedanjemu režimu in dejansko omogoča preživetje diktature Saddama Husseina. Kot alternativa so se pojavljale kritike proti tem izjavam, ki so trdile, da postajajo sankcije preveč škodljive za Iračane in da bi se morale prenehati, razen sankcij povezanih s ponovnim oboroževanjem Iraka. Vsi pa so bili mnenja, da je program Nafta za hrano dovolj odgovoren, kar se tiče blokade kupovanja opreme, ki bi jo bilo moč uporabiti tudi v vojaške namene. Program so krivili za preprečitev popravila čistilnih sistemov pitne vode in zdravstvenega sistema, ki so bili uničen še v času Zalivske vojne. Spet druga stran je bila mnenja, da program ne dovoljuje uvoza hrane in zdravil, ki bi preprečila milijone nepotrebnih bolezni in smrtnih žrtev. Nekateri ustanovitelji programa, kot na primer Hans von Sponeck, so se spraševali ali so sankcije sploh smiselne. Von Sponeck je v svojem govoru na univerzi Berkeley konec leta 2001 podal kritike na predlagane 'pametne sankcije' z izjavo: "Trenutni predlogi dejansko zategujejo vrv okoli vratu za običajne Iračane", in še naprej trdil, da so bile uvedene sankcije krive za smrt 150 iraških otrok na dan. S tem je obtožil Združene narode in Veliko Britanijo arogantnega obnašanja proti Iraku. Ti jim namreč niso pustili plačevati dolgov Združenim narodom in OPEC-u ter dodatno zaustavili tudi vse poskuse iraških pogajanj. Podporniki programa so ga videli kot način kako imeti Saddama Husseina pod nadzorom, brez da bi se zatekli k vojni. (Wikipedia 2007) Konec programa Nekaj mesecev preden so sile Združenih Držav Amerike in Velike Britanije napadle Irak je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan začasno ustavil program in evakuiral več kot 300 delavcev, ki so nadzorovali delitev zalog. 28. marca 2003 je Annan skupaj z Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo zaprosil Varnostni svet Združenih narodov, za zagotovitev okrog 10 milijard dolarjev dobrin že odobrenih Iraku, skupaj z 2,4 milijarde vredne hrane, za prehod iraške meje takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Iz resolucij je bilo vidno, da bi v primeru prevzema vodstva države, glavno odgovornost za humanitarne posledice prevzele Združene države Amerike in Velika Britanija. Varnostni svet Združenih narodov je 22. maja z resolucijo dodelil Začasni iraški vladi (Coalition provisional authority) oblast nad iraškimi naftnimi prihodki. 10 milijard preostalih sredstev iz programa je bilo v naslednjih šestih mesecih prenesenih na račun Sklada za razvoj

21

Iraka (Development Fund for Iraq) pod nadzorom Začasne iraške vlade in je predstavljalo 14 odstotkov prihodkov programa v naslednjih petih letih. Program je bil uradno ukinjen 21. novembra 2003 vse njegove glavne funkcije pa so bile prenesene na Začasno iraško vlado. (ibid.) 4.4 Zloraba Poleg kritik osnovnega pristopa je program utrpel mnogo kritik glede zlorab in korupcije. Skozi celoten obstoj je bil deležen obtožb, češ da je bil določen delež dobička protizakonito preusmerjen na račun iraške vlade in uradnikov Začasne iraške vlade. Obtožbe so prišle s strani mnogih držav, med drugimi tudi Združenih držav Amerike in Norveške. Benon Sevan iz Cipra, ki je vodil program in je bil tudi njegov velik zagovornik, je kot največjo prednost izpostavil dejstvo, da je imel samo 2,2 odstotka administrativnih stroškov, da je uspešno opravil več kot sto zunanjih in notranjih revizij in krivdo za omejitve zvalil na Varnostni svet Združenih narodov. Prav tako je izpostavil dejstvo, da je 90 odstotkov iraškega prebivalstva odvisnega od mesečnega paketa hrane. Dokler je odgovornost za program ostajala na Benonovih ramenih, so bili zavrnjeni vsi napori za pregled in raziskavo programa. Svojemu osebju je naročil, naj kakršno koli pritožbo o nelegalnih izplačilih uradno izpolnijo skupaj z državo, ki je obtožbo poslala. Te pritožbe so bile javne in so dovoljevale iraškim oblastem zaprtje potencialnih goljufov. Leta 2000 je Dileep Nair, nadzornik za korupcijo pri Združenih narodih, želel določiti ranljivost programa vendar je Sevan skupaj z namestnico generalnega sekretarja Združenih narodov Louise Frechette, zavrnil preiskave, kot glavni razlog pa je navedel, da bi bila preiskava predraga. (Lynch 2004) Kot odgovor na vedno močnejše kritike in dokaz, ki je bil potreben po ameriškem napadu na Irak, je Kofi Annan imenoval preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Američan Paul Volcker, za pregled programa. Aprila 2004 so se pojavile obtožbe, da so bili pridobljeni dobički iz programa namenjeni za pridobivanje vpliva pri Združenih narodih in celo pri samem Kofiju Annanu. Sodeč po začasnem poročilu dne 3.februarja 2005 je bivši predsednik Zveznih rezerv (Federal Reserve), Paul Volcker priznal, da večina hrane, ki je bila dobavljena v sklopu programa “ni bila primerna za uživanje”. Zaključki poročila so navajali tudi, da je Sevan prejel skoraj 150.000 dolarjev podkupnin tekom trajanja programa in je bil iz istih razlogov leta 2005 odstavljen iz svoje pozicije pri Združenih narodih. Peter van Walsum, danes upokojeni nizozemski ambasador pri Združenih narodih in predsednik Komisije za sankcije v Iraku (Iraq Sanctions Committee) med leti 1999 in 2000, je v svoji zadnji knjigi namigoval, da naj bi Irak namenoma razdvojil Varnostni Svet, ko je pogodbe odobril z Franciji, Rusiji in Kitajski, ne pa Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike. Prav tako je izjavil, da se je srečal s številnimi primeri v katerih je čutil, da je pomanjkanje iraškega sodelovanja bil njihov način, kako še poslabšati agonijo svojega prebivalstva. V svoji knjigi prihaja do zaključka, da sankcije niso bile učinkovit kazenski ukrep. Do leta 2001 je denar programa Nafta za hrano deloval preko banke BNP Paribas, katere največji privatni lastnik je v Iraku rojen Nadhim Auchi, človek, ki je po reviji Forbes ocenjen

22

na vrednost okoli milijarde dolarjev in je 13. najbogatejši Britanec sodeč po reviji The Guardian. Auchi je dobil 15-mesečno kazen zaradi afere Elf, ki je bila v britanskem časopisju označena kot 'največja prevara v Evropi od 2. svetovne vojne'. Elf je postala privatna banka za svoje izvršne direktorje, ki so porabili 200 milijonov funtov za politične usluge, ljubimke, umetnine, vile in apartmaje… (BBC 2005) 4.4.1 Časnik Al Mada Ena izmed prvih obtožb nepravilnosti v programu Nafta za hrano se je pojavila 25. januarja 2004, ko je Al Mada, dnevnik v Iraku, objavil seznam posameznikov in organizacij, ki naj bi domnevno dobili pogodbe za prodajo nafte preko programa Nafta za hrano. Seznam je temeljil na več kot 15.000 dokumentih, ki so bili najdeni v državnem naftnem podjetju, ki je imelo tesne povezave z iraškim Ministrstvom za nafto (Iraqi Oil Ministry). Naftno ministrstvo je vodil Ahmed Chalabi, kontroverzni član iraškega vladnega sveta in je že bil kritiziran s strani države zaradi dostavljanja napačnih informacij Združenim državam Amerike v predvojnem času. Chalabijeva domnevna vpletenost in začetno pomanjkanje dodatnih dokazov je omajala verjetnost navedb Al Mada. Na seznamu dobrotnikov so bili britanski MP, George Galloway in njegova dobrodelna organizacija, sklad Mariam, bivši francoski notranji minister Charles Pasqua in Shaker al-Kaffaji, iraško-ameriški poslovnež, ki je prispeval 400.000 dolarjev filmu bivšega inšpektorja Združenih narodov Scotta Ritterja za diskreditacijo preiskav o orožju. Zaradi vpletenosti v škandal je bil s položaja odstavljen tudi indijski zunanji minister. V obtožbe so bila vpletena, s strani dnevnika Al Mada, tudi mnoga pomembna ruska podjetja in posamezniki ter celo ruska ortodoksna cerkev. Bivši pomočnik vatikanskega državnega sekretarja, častiti Jean-Marie Benjamin, naj bi dobil pooblastilo za prodajo 4,5 milijonov sodčkov. George Galloway je kasneje dobil dve tožbi proti Krščanskem znanstvenem nadzorniku (Christian Science Monitor) in Daily Telegraphu, ki sta objavila obtožbe. (BBC News 2004) V intervjuju za Finanncial Times je Kaffaji priznal, da je prejel in prodal naftne pogodbe italijanskemu naftnemu podjetju Italtech, ki naj bi preprodajalo nafto Hustonskemu podjetju Bayoil, ki ga je v tistem času vodil David B. Chalmers. Kaffaji trdi, da Ritter teh povezav ni poznal. Arthur Millholland, predsednik podjetja Oilexco Ltd, čigar ime je bilo prav tako na seznamu Al Made, je zanikal kakršnokoli napačno dejanje, je pa priznal obtožbe o nelegalnih dajatvah pogodbenikov iraški vladi. Kljub temu Al Mada ne piše o podkupninah Iraku, ampak o podkupninah posameznikom, ki so nato Irak podprli. Le redki zanikajo, da so Iraku, tako kot večini držav tretjega sveta, podkupnine oblastem redno plačevali in si s tem pridobili pogodbe, vendar pa so nekateri mnenja, da se podkupnine niso plačevale v državah kjer, so se izvajali programi pod vodstvom Združenih narodov. (Wikipedia 2007) 4.4.2 Operacija izvedbe načrta Naveza je predvidoma delovala takole: posamezniki in organizacije, ki so podpirale iraški režim ter tisti lahko podkupljivi, so dobili pogodbe preko programa Nafta za hrano. Te pogodbe za iraško nafto so nato lahko prodajali na odprtem svetovnem trgu, prodajalec pa je lahko obdržal del kupnine od prodaje, ki naj bi znašala med 0,15 in 0,50 dolarja (0,94 do 3,14 dolarja na m3) za sodček. Prodajalec je nato iraški vladi povrnil določen odstotek od prodaje kot provizijo.

23

Pogodbe za prodajo humanitarnih dobrin preko programa so bile dodeljene na podlagi pripravljenosti vračanja določenega odstotka dobička nazaj vladi. Podjetja, ki so prodajala preko programa so postavila svoje cene 10 odstotkov višje, nato pa del te zaračunane cene preusemrila na zasebni bančni račun Saddama Husseina in račune nekaterih drugih državnih uradnikov, preostanek pa obdržala zase. Sama vpletenost Združenih narodov v škandalu se je začela kazati februarja, ko se je ime Benon Sevan pojavilo na dokumentih iraškega ministrstva za nafto. Sevan je bojda dobil potrdila za 11 milijonov sodčkov (1,7 milijonov m3) nafte, v vrednosti okoli 3,5 milijona dolarjev. Sevan je obtožbe zanikal. (Wikipedia 2007) 4.4.3 Domnevna vpletenost Združenih Držav Amerike in Velike Britanije Obstajala je tudi domneva, da sta se ameriška in britanska vlada popolnoma zavedali škandalnega delovanja, vendar sta zatisnili oči in spregledali tihotapljenje, ker sta Turčija in Jordanija, njuni tesni zaveznici, imeli od pretihotapljene nafte največje koristi. Ameriški senator Carl Levin je v intervjuju za New York Times povedal: ”Sploh ni skrivnost, da je bila večina prihodkov iz odprte prodaje iraške nafte ustvarjena s prodajo Turčiji in Jordaniji in da je bil to način s katerim so zaobšli program. Poplnoma smo se zavedali stranskih poti vendar smo zavedno gledali stran.” Stalna senatna podkomisija za raziskovanje (Permanent Subcommittee of Investigations), ki je imela nalogo raziskati škandal, je prišla do zaključka, da: “se je ameriška vlada popolnoma zavedala prodaje, ki je bila v čistem nasprotju s sankcijami Združenih narodov saj se je s tem zagotavljalo večino denarja, ki ga je Hussein pridobil z izogibanjem sankcij. Občasno so Združene države Amerike tudi dejansko olajšale prodajo protizakonite nafte.”

V poročilu je bilo tudi zapisano, da so posamezniki in podjetja v Združenih državah Amerike predstavljali prodajo 52% vseh prodanih naftnih listin. Največji izmed teh prejemnikov, Bayoil in njen direktor Bay Chalmers, so bili kaznovani s strani ameriškega sodišča. Med samimi sankcijami pa sta imeli Združene države Amerike in Velika Britanija velik vpliv v Varnostenem svetu Združenih narodov glede Iraka in sta tako zelo lahko podrobno opazovali dogajanje. (Hoge 2005) 4.4.4 Banka BNP Paribas Edina banka, ki je razpolagala s sredstvi programa je bila veja bank v New Yorku, BNP Paribas. Ta francoska banka je bila edina, ki je razpolagala s 64 milijardami dolarjev od programa. Preiskava, ki jo je izvedel Odbor predstavnikov za mednarodne odnose (House of Representatives International Relations Committee) je pokazala, da je banka BNP Paribas izplačevala denar brez dejanskih dokazil o dostavi dobrin. Poleg tega ni bilo nikjer dokazil o tretjih strankah kot pooblaščenih prejemnikih. Preiskovalci so ugotovili, da je banka prejela več kot 700 milijonov dolarjev nagrad preko programa. (Wikipedia 2007) 4.4.5 Duelferjeva preiskava Duelferjevo poročilo, objavljeno dne 30. septembra 2004 je opisovalo vpliv programa na Saddamov režim kot prelomnico. Program je rešil gospodarstvo Bagdada, ki je bilo tik pred propadom zaradi sankcij. Režim je kmalu uvidel, da bi program lahko izkoristil za pridobitev mednarodne izmenjave in s tem še dodatno spodkopal sankcije, poleg tega pa bi si zagotovil način kako izboljšati infrastrukturo in potencialni razvoj orožja za masovno uničenje.

24

Končna verzija poročila navaja kot glavne kršitelje samo Francijo, Rusijo in Kanado, države, ki so hudo nasprotovale vojni, medtem ko so izpustili podjetja, ki imajo sedež v Združenih državah Amerike in so bile na prvotnem seznamu kršiteljev, ki ga je sestavila CIA. Vendar pa je bila verzija, ki je vsebovala ameriška podjetja, poslana kongresni komisiji, ki jo je javno objavila. Med podjetji, ki so bila objavljena so bila tudi: Exxon Mobil Corp., ChevronTexaco Corp. in El Paso Corp. (Lane 2004) 4.4.6 Naftni boni kot podkupnina Ameriška satelitska televizijska postaja Al Hurra je 6. januarja 2005 objavila zgodbo v kateri je podala obtožbe o takratnem režimu, češ da je Saddam skušal podkupiti novinarje z naftnimi boni. Med drugim tudi Ahmeda Mansourja iz Al Jazeere in Hamido Naanaa, novinarko, ki živi v Franciji in je znana po svoji naklonjenosti Saddamu. Imeli so dve vrsti bonov: srebrne, ki so pooblastili imetnike za 9 milijonov sodčkov nafte ter zlate, ki so bili vredni več. Hamida naj bi prejela zlati bon. (Wikipedia 2007) 4.4.7 Pritožbe Kurdov Kurdi so se že od začetka programa pritoževali, da svojega deleža prihodkov od prodaje nafte ne dobijo pošteno plačanega. Skladno s smernicami programa naj bi bili prihodki razdeljeni tako, da bi zaščitili kurdska področja pred dominanco Iraka. Obtožbe so vključevale trditve, da naj bi pisarna Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization) v Kairu, ki jo je vodila neimenovana fizična oseba, bila obtožen preprodaje pogodb in zavlačevanja z gradnjo bolnišnice v kurdskem mestu Sulaymaniyah, kljub temu, da so bila sredstva za projekt razpoložljiva že od leta 1998. (ibid.) 4.4.8 Možna povezava z Annanom 14. junija 2005 sta v obtok prišli dve listini iz leta 1998, ki sta povezali Kofija Annana s podjetjem Cotecna Inspection S.A. Prva je opisovala srečanje med Annanom in Cotecno v času, ko je podjetje že dalo ponudbo za program in so jo po srečanju zvišali. Druga pa omenja Cotecnovo samozavest glede izbora podjetja Cotecna Inspection S.A. zaradi 'učinkovitega, vendar tihega lobiranja' v diplomatskih krogih New Yorka. Vir dokumenta je bil sam izvršni direktor Cotecne. (ibid.) 4.4.9 Uporabljen za financiranje Al-Quaeda Škandal, ki je zajel Oddelek za priskrbo pri Združenih narodih (United Nations Procurement Department) in celoten program Nafta za hrano, je vključeval finančne operacije IHC Services in Al-Quaeda. IHC so preiskali poleti leta 2005, potem ko je FOX News objavil, da je IHC povezan z Aleksandrom Yakovlevim, ruskim uradnikom na oddelku za priskrbo, kateri je kasneje odstopil in priznal obtožbe o korupciji. Eden izmed delničarjev IHC-ja je bil Engelbert Schreiber ml., ki je bil povezan z Ahmed Idris Nasreddinom. Ta je bil s strani Združenih držav Amerike in Združenih narodov proglašen za terorističnega mecena. Združeni narodi so ga označili kot člana oziroma so ga omenjali v povezavi z Al Qaedo. IHC pa je imel veze tudi z bivšim Saddamovim režimom tudi preko Petra Navigation Group, podjetjem, ki je samo sebe označilo kot IHC posrednika na Bližnjem vzhodu. Petra Navigations je bil na črni listi podjetij, katerim so ustavili poslovanje z Združenimi državami Amerike zaradi sankcij, zaradi pomoči Saddamu. (Rosett, Russell 2005) 4.4.10 Obtožbe proti Georgeu Gallowayju Preiskovalna podkomisija Združenih držav Amerike je trdila, da je britanski član parlamenta, George Galloway, eden izmed prejemnikov približno 600.000 dolarjev nelegalnih naftnih

25

bonov od iraškega režima. Med pričanjem pred komisijo 17. maja 2005 je Galloway izjavil, da so obtožbe lažne in so bile del načrta odvrnitve pozornosti. Načrt naj bi skovala ameriška vlada, ki je z vojno hotela prikriti krajo več milijard dolarjev iraškega bogastva. 25. oktobra 2005 je bilo v poročilu s strani večine udeležencev podkomisije zapisano, da imajo dokaz da je Galloway med zaslišanjem v senatu dajal lažna ali zavajajoča dejstva in da je njegova žena (po ločitvi) prejela del bonov za prodajo nafte. (Cornwell 2005) 4.4.11 Nafta za pšenico Poročilo Paula Volckerja, preiskovalca Združenih narodov, objavljeno oktobra 2005 navaja, da je bil največji posamezni vir prejemnikov bonov Avstralski odbor za pšenico (Australian Wheat Board). V zameno za prosto izkrcavanje pšenice kupljene preko programa, je odbor plačal Aliji za 300 milijonov avstralskih dolarjev prevoznine. Alija je obstoječe jordansko prevozno podjetje, ki pa ni imelo nobene vloge pri razdeljevanju avstralske pšenice v Iraku. Podjetje je zadržalo del prevoznine, ostalo pa predalo Saddamovi vladi. Odbor je nato dobil povrnjen celotni primanjkljaj tako, da jim je avstralski Oddelek za zunanje zadeve in trgovino (Department of Foregin Affairs and Trade) odobril višje cene. Coleova raziskava je z delom začela decembra 2005 in naj bi prve rezultate pokazala proti koncu leta 2006. Cole, ki je bil pooblaščen s strani avstralske vlade za potek raziskave ali so avstralska podjetja dejansko plačevala Saddamu, je prejel izjave od starejših uradnikov avstralske vlade, vključno z premierjem Johnom Howardom, njegovim namestnikom Markom Vailejem, zunanjim ministrom Aleksandrom Downerjem in mnogih drugih uradnikov iz Oddelka za zunanje zadeve in trgovino. Med preiskavo so odstopili mnogi uradniki, med njimi tudi Andrew Lindberg. (IOL 2006)

26

5. POVOJNA OBNOVA IRAKA Po ameriškem napadu na Irak, leta 2003, je v državo vstopil ameriški program za mednarodni razvoj in skupaj s podjetjem Bechtel, pričel s povojno obnovo. Z obnovo so začeli aprila 2003 in do spomladi 2006 je bilo opaziti že ogromno napredka na tem področju. Najvidnejši dosežki so:

- očiščenje morskega dna v pristanišču Umm Qasr, ki je tudi edino globoko vodno pristanišče v državi in omogoča promet humanitarne pomoči in blaga

- v pristanišču so bili obnovljeni prostori in oprema za ravnanje z žitom, tako da je bil ponovno vzpostavljen pretok žita do 60 000 ton na dan

- dokončano je bilo popravilo mednarodnih letališč Al Basrah in Baghdad ter ponovno vzpostavljena letalska povezava s preostalim svetom

- obnovljenih je bilo 1239 šol - obnovljenih je bilo 10 gasilskih postaj in 52 zdravstvenih domov - zgrajenih je bilo 57 kilometrov novih železniških tirov - obnovljena je bila telefonska centrala in s tem ponovno vzpostavljena telefonska

povezava več kot 250 000 telefonskim naročnikom - obnovljena je bila mreža optičnih vlaken in tako omogočena komunikacijska mreža in

prenos podatkov skozi celotno območje Bagdada - popravljeni so bili trije mostovi (Al Mat, Al Khazir in Tikrit), ki pomenijo kritično

povezavo humanitarne pomoči z ogroženimi področji po kopnem - energijski projekti najvišjih kakovosti so povečali pretok energije za več kot 1200

MW za tako imenovano novo generacijo uporabnikov - zgrajene in obnovljene so bile čistilne naprave za ustvarjanje pitne vode, katerih

zmožnost je sedaj dobava pitne vode več kot 8,7 milijonom ljudi - obnovljene so bile čistilne naprave, katerih zmožnost je nudenje prečiščene vode 7.

milijonom ljudi - zagotovljenih je bilo preko 400 000 ur usposabljanja ljudi za vzdrževanje novih

sistemov za prihodnost

V Bechtelu pa so še posebej ponosni na sledeče dosežke: - omogočili so obratovanje elektrarne Al Quads na bazi dostopnejšega težkega

gorilnega olja, kar je povečalo moč delovanja na 216 MW - povečan je bil output elektrarne Al Mussayib za 240 MW - obnovili so tri enote elektrarne Bayi na severu Iraka in s tem povečali output te

elektrarne za 180 MW, kar je delovanje povečalo za kar 50 odstotkov - dokončali so izgradnjo starih in naročili nove energetske enote, v64 in v94, v

elektrarni Kirkuk ter s tem povečal zmožnost proizvajanja elektrike na 325 MW - naročili in izdelali so čistilno napravo Kirkuk v Severnem Iraku, ki omogoča

proizvodnjo pitne vode približno 750 000 ljudem na tem območju - obnovili so čistilno napravo prebivalcem v Safwanu na jugu Iraka - očistili in obnovili so rezervoarje pitne vode 14. čistilnih naprav, ki oskrbujejo 5,1

milijona ljudi v Al Basrah in sosednjih območjih južnega Iraka. - Začeli so z obnovo večjih delov čistilnih naprav Al Rustimiyah, severnega in južnega

dela, ki prečistita 53,5 litrov odpadne vode na dan. Njuno delovanje, prvič po kar desetletju, obnovi 60 odstotkov bagdadskih odpadnih voda

- Obnovili so tudi nujne komunikacijske sisteme še pred narodnim referendumom

27

Poleg Bechtela, ki mu je bilo za obnovitvena dela v Iraku zaupanih največ sredstev (34,6 milijonov dolarjev za infrastrukturo), so po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije preostanek sredstev zaupali naslednjim podjetjem:

• 10 milijonov dolarjev ameriškemu podjetju Abt Associates za zdravstvo • 10 milijonov dolarjev Svetovni zdravstveni organizaciji za zdravstvo • 9 milijonov dolarjev UNICEF-u za zdravstvo in izobraževanje • 7,9 milijonov dolarjev institutu za raziskovanje Triangle za lokalni nadzor • 7,1 milijonov dolarjev podjetju Internationa Resources Group za podporo osebju • 4,8 milijonov dolarjev podjetju Stevedoring Services of America za upravljanje

pristanišč in administracijo • 4 milijone dolarje v podjetju Air Force Contract Augmentation Program za logistično

podporo • 2,5 milijona dolarjev podjetjema Skylink Air in Logistic Support za upravljanje

letališč in administracijo • 1 milijon dolarjev podjetju Creative Associates za izobraževanje.

V nadaljevanju bom predstavila posamezne projekte podjetja Bechtel. (Bechtel 2006) 5.1 Letališča Prva naloga, ki jo je bilo potrebno izpolniti pri programu obnove letališč, je bila obnova kritične infrastrukture na mednarodnih letališčih Bagdad in Basrah. Obnovitev infrastrukture naj bi omogočila odprtje letališč, ki bi delovala z omejenim časom, nudila mednarodne potniške polete, vendar pa bi pristajanje in vzletanje letal bilo omejeno samo na podnevi in v popolnih vremenskih razmerah. Oba letališča sta utrpela minimalno škodo med napadom Združenih držav Amerike na Irak, sta pa bili v slabšem stanju zaradi večletne odsotnosti vzdrževanja. Program je dosegel tudi pomembno preobrazbo kar se tiče letaliških operacij, saj je sam nadzor poletov prešel iz vojaških v civilne roke. 5.1.1 Projekt Delo na mednarodnih letališčih Bagdad in Basrah je vključevalo restavracijo potniških, električnih, mehanskih in komunikacijskih sistemov kot tudi ponovno položitev pločnikov in posodobitev signalizacije na pristajalnih pistah, da so bili zadovoljeni mednarodni letališki standardi. Bechtel je namestil tudi odprte satelitske komunikacijske terminale, ki povezujejo oba letališka komunikacijska kontrolna centra z ostalimi mednarodnimi letališči, z oddaljenimi, z radarjem pokritimi območji in visoko-frekvenčnimi daljinsko upravljanimi zemlja-zrak postajami. Dodatna posodobitev infrastrukture vključuje obnovitev gasilskih postaj in kontrolnih stolpov novo pod postajo, nov generator ter druge administrativne pripomočke v Bagdadskem mednarodnem letališču kot tudi obnovitev varnostne ograje na mednarodnem letališču Basrah. 5.1.2 Koristi programa Bechtelova prenova letališč je opremila iraško civilno letalstvo s potrebno infrastrukturo, kar je omogočilo odprtje mednarodnih letališč Bagdad in Basrah trgovinskemu delovanju. V zadnji četrtini leta 2004 je postalo Bagdadsko mednarodno letališče ponovno odprto za potniški promet, kar je Iračanom omogočilo pomembno povezavo z drugimi območji srednjega vzhoda. Z odprtjem mednarodnega letališča Al Basrah 13.02.2006 se je opazila korist predvsem pri mednarodnih potnikih, tako kot tudi iraških državljanih, saj je pomenila

28

sprostitev prometa močno potrebnih dobrin in storitev v državo. Razen tega, bodo letališke usluge, koncesije in stransko pogojena opravila omogočila veliko novih delovnih mest in ostale ugodnosti lokalni ekonomiji, kar pa omogoča pogoje za razcvet stabilnega gospodarstva in blaginje. 5.1.3 Ustvarjena delovna mesta Bechtelovi plani prenove letališč zaposlujejo 11 iraških in 9 mednarodnih pod izvajalcev. Na podlagi direktnega zaposlovanja je bilo zaposlenih 6 Iračanov, med katerimi sta dva terenska inženirja, kar še dodatno potrjuje vključenost projekta v tamkajšnjo ekonomijo. Projekt je omogočil približno 800 delovnih mest za managerje, inženirje, tehnično osebje in navadne delavce. 5.1.4 Izbira projekta Bechtel je izvedel natančne preiskave obeh letališč in ugotovitve posredoval Ameriški agenciji za mednarodni razvoj. Projekte, ki so bili izvajani, so razporedili na nujne, kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Bechtel se je o poteku dela med drugim posvetoval tudi z Ameriško agencijo za mednarodni razvoj, vojsko in letalstvom, ameriškim Oddelkom za obrambo, ameriškim Oddelkom za varnost v transportu, iraškim Ministrstvom za transport in komunikacije, iraškim civilnim letalstvom in operaterjem obeh letališč, da bi optimalno izboljšal infrastrukturo obeh letališč. 5.1.5 Potek dela Mednarodno letališče Bagdad: projekt obnove Bagdadskega mednarodnega letališča je vseboval vse komponente prenove. Dela so se izvajala na stavbah, elektroniki, mehanizaciji in komunikacijskem sistemu. Podjetje je najelo podjetje za obnovo zastarelih objektov, popravilo in vzdrževanje obstoječih objektov ter postavitev novih, kjer je bilo to potrebno. Za izboljšanje varnosti, so prenovili ali zamenjali še okrog 5 kilometrov varnostne ograje. Mednarodno letališče Basrah: tu je projekt obnove vključeval vzdrževanje, popravila in zamenjavo poškodovanih sistemov kot na primer pomožno generatorsko postajo. Vstavljena je bila brezžična komunikacijska oprema, potrebna za optimalno delovanje letališča. Obnovljene so bile označbe na pristajalnih pistah ter varovalna ograja. Ponovno so bile vzpostavljeni tudi nujni sistemi, kot je kanalizacija, ki so potrebni za normalno obratovanje letališča. (ibid.) 5.2 Mostovi Bechtel je rekonstruiral tri mostove, ki so bili poškodovani v ameriško-iraškem sporu leta 2003. Most Al Khazir, ki povezuje mesti Mosul in Arbil, most Al Mat v bližini vasi Ar Rutbah v zahodnem Iraku in most Tikrit čez reko Tigris. 5.2.1 Projekt Most Al Khazir je sestavljen iz dveh dvopasovnih mostov, ki prečkajo Al Khazir reko. Spopadi so uničili dva pasova na obeh koncih mostu. Bechtel je v procesu obnove obeh mostov porušil oba dela mostu in ju ponovno zgradil. Rekonstrukcijski plan je dopuščal potek prometa na enem pasu mostu, medtem ko so dela potekala na sosednjem pasu. Promet, ki je potekal po mostu v času obnove je bil večinoma vojaški transport. Najprej so obnovili

29

zahodni del mostu in s tem omogočili pretok prometa na vzhodnem pasu, potem pa so dela obrnili. Most je bil ponovno odprt za ves promet na koncu aprila 2004. Most Al Mat je sestavljen podobno kot most Al Khazir, iz dveh dvopasovnih cestišč in je v času ameriško-iraškega konflikta utrpel največ škode med mostovi, ki so bili izbrani za rekonstrukcijo. Bechtel je zgradil obvoz v letu 2003, da je promet med Bagdadom in Jordanijo potekal tekoče skozi dolino Al Wadi. V marcu naslednjega leta je bila končana celotna obnova mostu tako, da bil ponovno odprt za promet, kar je omogočilo dnevni prevoz več tisoč vozil s humanitarno pomočjo, ki so v Bagdad prihajala iz Ammna. Promet čez most Tikrit za razliko od prejšnjih dveh poteka po enem samem pasu. Zaradi hudo poškodovanega cestišča je promet proti vzhodu potekal po vojaških mostovih, proti zahodu pa po še prevoznem delu mostu. Dela so bila končana v septembru 2004 in vzpostavila ponovno povezavo med severnim in južnim Irakom. 5.2.2 Koristi programa Rekonstrukcija treh glavnih mostov je ponovno vzpostavila povezavo glavnih južnih, centralnih in severnih poti. Most Al Khazir spaja avtocesto med mestoma Al Mosul in Arbil, ki je ključnega pomena zaradi transporta goriva in agrarnih produktov na severu. Most Tikrit je pomembna povezava za humanitarno pomoč in promet čez reko Tigris ter med mestoma Tikrit in Tuz Khurmatu. Most Al Mat stoji na avtocesti 10, ki predstavlja glavno pot med Irakom in Jordanijo. 5.2.3 Ustvarjena delovna mesta Bechtel je zaposlil dva iraška pod izvajalca na programu obnove mostov. Podjetje je zaposlilo tudi štiri inženirje na terenu pri obnovi mostu Al Khazir in enega na ostalih dveh mostovih za vzporedno koordiniranje dela z nadrejenimi iz podjetja. Celoten program je ustanovil več kot 400 delovnih mest za iraško prebivalstvo. Iraški dobavitelji potrebnega materiala so prispevali še dodatno zaposlovanje v tovarnah. Bechtel je zagotovil tudi, da je v Bagdadu, Arbilu in Al Mosulu več laboratorijev dosegalo izpolnjevanje mednarodnih standardov, preden so začeli preizkušati koncentrate jekla, betona in ostalih komponent potrebnih za obnovo. 5.2.4 Izbira projekta Pomladi 2003 je podjetje pregledalo več kot 40 mostov, ki so bili tako ali drugače potrebni obnove. Mostovi Al Khazir, Al Mat in Tikrit so bili izbrani za rekonstrukcijo zaradi svoje pomembnosti (nujne storitve, humanitarna pomoč in transport), kompleksnosti obnove in odsotnosti alternativnih poti v sprejemljivih razdaljah. 5.2.5 Potek dela Izvršitev plana rekonstrukcije na vseh treh mostovih je zahtevalo maksimalno zaposlovanje iraškega prebivalstva skozi pod izvajalce kot so bila lokalna podjetja, ki so izvajala rušenje, popravilo in obnovitev mostov. Popravljena je bila ograja in prometna signalizacija. Še posebej pozornosti je zahteval most Tikrit, ki je zahteval sodelovanje ameriške vojske, ki je pripomogla, da je most ostal odprt skozi celotno rekonstrukcijo. (ibid.)

30

5.3 Stavbe in objekti Projekt obnove stavb in objektov vključuje rehabilitacijo šol, zdravstvenih domov, izbranih gasilskih domov in izgradnjo nove pediatrične bolnišnice. 5.3.1 Projekt Program je vseboval rehabilitacijo 1200 osnovnih in srednjih šol, od katerih jih je več kot 1000 imelo datum ponovnega odprtja postavljen pred 1. oktobrom 2003, ob pričetku novega šolskega leta. Bechtel je izvajal dela na več kot 1000 šolah istočasno ter uspel pravočasno dokončati obnovo vseh teh šol do planiranega roka. Programi povezani z obnovo oz. izgradnjo bolnišnic so vključevali obnovo ali ponovno izgradnjo 52 zdravstvenih domov po celotni državi in 10 gasilskih postaj v Bagdadu. Gasilske postaje so bile dokončane do konca novembra 2003, zdravstveni domovi pa do februarja 2004. Dela na pediatrični bolnišnici Al Basrah so se pričela v sredini leta 2005 z vlivanjem temeljev 14.08.2005. Ta projekt vsebuje izgradnjo bolnišnice, ki ima na voljo 94 postelj, operacijske sobane, zdravstveni in študentski dom ter je zgrajena tako, da je zgradbo še možno širiti. 5.3.2 Koristi programa Projekt obnove stavb in objektov pokriva 14 večjih mest po celotnem ozemlju Iraka od Dahuka in Mosula na severu do Al Basrah na jugu. Ta mesta predstavljajo približno polovico celotne populacije Iraka oz. 12 milijonov ljudi. Približno milijon otrok se je vrnilo v prenovljene šole. Najetje iraških inženirjev in pod izvajalcev je omogočalo Bechtelu prenos managementskih znanj in izkušenj v iraško inženirsko in gradbeno industrijo. Podjetje je tudi pripomoglo, da so iraški inženirji dobili vlogo pomoči nadzora gradnje, ki je bila odobrena pri ministrstvu za gradnjo in hiše. Obnovitev zdravstvenih domov je pripomogla pri zmanjšanju prenapolnjenosti majhnega števila že obstoječih bolnišnic. Obnovitev in posodobitev bagdadskih gasilskih postaj je močno izboljšala pripravljenost bagdadskih gasilcev za boj s požari. Dokončanje pediatrične bolnišnice Al Basrah bo nudilo vrhunski program izobraževanja zdravnikom in študentom medicine. Zagotovljena bo tudi nujna pomoč iraškim otrokom z najhujšimi oblikami bolezni. 5.3.3 Ustvarjena delovna mesta Program obnove šol je zaposli 69 iraških pod izvajalcev. Še dodatno pa je Bechtel zaposlil okoli 65 inženirjev, ki so pomagali pri nadzoru gradnje. Skupno so šolski programi zaposlili 30 000 izkušenih in neizkušenih ljudi. Bolnišnica ima preko 650 zaposlenih, ki so tako ali drugače vpleteni v načrtovanje, izdelavo in izgradnjo projekta. 5.3.4 Izbira projekta Iraško ministrstvo za šolstvo je šole, potrebne za obnovo izbralo z odobritvijo Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), različnih vojaških enot, ministrstev in lokalnih voditeljev. Simbolično so bile za obnovo izbrane razdejane šole iz najrevnejših okolij. 5.3.5 Potek dela Šole: program je vseboval popravilo tal, stropov, sten, oken in vrat. Vstavili so novo osvetljavo in klimatske naprave, popravili pokvarjene električne sisteme, vstavili nove

31

zbiralnike za svežo vodo in prenovili sanitarije. Bechtel je obnovo koordiniral skupaj s USAID, tako da so bile šole popravljene v najkrajšem možnem roku in pripravljene na novo šolsko leto. Delo v šolah je bilo nadzirano in odobreno s strani Ameriškega vojaškega korpusa inženirjev v imenu USAID, neprekinjen nadzor šol pa bo Bechtel izvajal še eno leto. Podjetje je prisluhnilo vsem pripombam in predlogom v zvezi z prenovo in zagotovilo, da bodo izvedena vsa popravila, ki jih bodo v primeru odkritja napak izvajala podizvajalna iraška podjetja. Bolnišnice in gasilske postaje: za obnovo bolnišnic in gasilskih postaj se je Bechtel posvetoval z Ministrstvom za zdravje in svetovalci pri USAID ter upošteval standarde, ki jih je ministrstvo zahtevalo. Obnovitvena dela so zajemala popravilo oz. zamenjavo vrat, oken in ostalega pohištva ter napeljav, obnovitev vodovodnega, električnega in mehaničnega sistema, vgraditev klimatskih naprav in detektorjev dima. Al Basrah pediatrična bolnišnica: v procesu gradnje je bolnišnica, ki ima na voljo 94 postelj. Vrhunsko opremljena bolnišnica je v gradnji, da zadovolji povpraševanje po zdravstveni oskrbi za kritično bolne otroke kot tudi nudenje izobraževanja za bodoče pediatre. Ministrstvo za zdravje je odobrilo načrte za izgradnjo bolnišnice, ki dopušča dodatno širitev še za 200 postelj. Večina del je opravljena s strani iraških podizvajalcev, kar maksimira izrabo lokalnih podjetij. Gradnjo nadzira Bechtel in izbrano iraško osebje. (ibid.) 5.4 Pristanišča Pri vstopu v Irak aprila 2003 je Bechtel našel pristanišče Umm Qasr v zelo slabem stanju. Pristanišče, ki je sestavljeno iz starega in novega dela ter velikega območja za shranjevanje in distribucijo žita, je imelo omejene zmožnosti za trgovanje in nobenih vodnih virov. Bechtelova naloga je bila opraviti rehabilitacijo pristanišča in ga odpreti za sprejemanje humanitarne pomoči in ostalih pošiljk. Glavna dela so vključevala čiščenje morskega dna novega dela pristanišča, da bi bil zmožen sprejemati tudi večje ladje kot tudi ponovno delovanje objektov za shranjevanje žita. Ti objekti so bili oropani med vojno leta 2003 in bilo je izrednega pomena, da je na njih izvršena rekonstrukcija ter s tem ponovna vzpostavitev delovanja. Program je bil izpeljan s pomočjo direktnega najema nadzornikov v Bechtelu, dobavo osebja in nakupom materialov ter opreme. Bechtel je tudi najel podizvajalce v lokalni iraški firmi, da so zagotovili delavno silo in potrebno opremo. 5.4.1 Projekt in urnik Glavni projekt pri obnovi pristanišča Umm Qasr je vseboval čiščenje glavnega kanala morskega dna do globine 12,5 metrov, odstranitev ruševin nastalih med spopadi, čiščenje, popravilo in ponovni zagon objektov za žito, dobavo in vgradnjo začasnih naftnih generatorjev, posodobitev in vgradnjo pristaniških operacijskih sistemov. Vsa dela so bila dokončana do novembra 2003 in pristanišče je bilo odprto za promet. 5.4.2 Koristi programa Kapaciteta novega pristanišča se je povečala iz dovoljujočega 4 metrskega ugreza ladje na 12,5 metrski ugrez. Prostori za ladje in prostori rezervirani za shranjevanje žita lahko sedaj skladiščijo in raztovarjajo do 60.000 ton žita. Pristanišče je bilo odprto za promet iz Dubaja za prevoz potnikov, vozil in tovora.

32

5.4.3 Ustvarjena delovna mesta Bechtel je zaposlil tri iraška in dve mednarodni podjetji za obnovo pristanišča in žitnih skladišč. Projekt je zaposloval tudi osem iraških strokovnjakov, ki so pomagali pri izgradnji in postavitvi lokalnih skladišč. Samo pristanišče in žitna skladišča so omogočila zaposlitev preko 500 izkušenih in neizkušenih delavcem. 5.4.4 Izbira projekta Kritične komponente za projekt so bile izbrane po posvetovanju z USAID, pogodbenikom izbranim za posodobitev pristanišča in s programom Nafta za hrano. Glavna naloga teh ljudi je bila, da omogočijo dostop večjih ladij v pristanišče za dostavo humanitarne pomoči in ostalih potrebnih materialov za rekonstrukcijo. 5.4.5 Potek dela Prva nujna dejavnost je bilo odprtje novega dela pristanišča, ki je bilo zasuta z ruševinami. V roku dveh tednov je podjetje Bechtel mobiliziralo ogledno ladjo, ki je pričela zbirati podatke o globini vode znotraj starega in novega dela pristanišča. Ladja čistilnik, ki je bila v Umm Qasr pripeljana iz Bahraina, je začela s čiščenjem morskega dna 08.05.2003. Po opravljenem čiščenju je čisto in poglobljeno rečno dno povečalo pretok in vhod v kanal tudi pri nizkem vodostaju za 12,5 metrski ugrez ladje. Nov del pristanišča je bil odprt za promet junija 2003. 25.06.2003 sta tako že lahko pristali dve veliki ladji natovorjeni s hrano. Danes preko 50 ladij na mesec v pristanišču razloži svoj tovor. Da bi zagotovil uspeh pri čiščenju dna, je Bechtel opravil temeljne preiskave rečnega dna, ki naj bi zaznale kakršne koli ovire, ki bi ovirale čiščenje. Še posebej so jih skrbele neeksplodirane granate in podobni nevarni ostanki, ki bi lahko poškodovali čistilno ladjo. Po končanem pregledu je nalogo za čiščenje rečnega dna prevzela za to specializirana ameriška firma. Med ruševinami so bila tri manjša plovila, potopljene naftne cevi ter kosi kovine in kablov. (ibid.) 5.5 Energija Leta 2003, je Bechtel vstopil v Irak in ugotovil, da je državni energijski sistem v velikih težavah ter da ima zmožnost dobavljati elektriko samo majhnemu delu 24 milijonskega prebivalstva. Njegova prva naloga je bila ocenitev celotne škode, ki so jo povzročile tri vojne, sankcije, ropanje in splošna zanemarjenost. Ko je bila znana dokončna ocena, so se v podjetju osredotočili na obnovitev ključnih elementov iraškega obstoječega sistema proizvajanja energije, obnovo, pridobivanja in distribucije energije ter izgradnjo nove generacije sistemov za naraščajočo potrebo po električni energiji. Skupni trud je nadomestil institucionalno krepitev in pomagal obdržati dolgoročne storitve za podaljšanje življenjske dobe tovarn po zaključku obnove. 5.5.1 Projekt Bechtelovo delo je skupaj z USAID vsebovalo obnovitev in izgradnjo novih elektrarn. Odkar so vstopili v Irak so naredili:

33

- dosegli, da dve enoti elektrarn Al Qudas severo-vzhodno od Bagdada obratujeta na težka goriva, kar je povečalo delovanje vsake enote za 216 MW. Dodatno je bil odkrit vir vročega plina, kar je povečalo output na 120 MW

- obnovili so tri enote Bayji elektrarne na severu Iraka ter s tem povečali output na 180 MW

- zgradili in usposobili delovanje v64 in v94 enoti na elektrarni Kirkuk v severnem Iraku, ki sta zmožni proizvajati 325 MW

- povečali output elektrarne Mussayib v osrednjem Iraku za 240 MW in izboljšali zanesljivost za dodatnih 215 MW

- povečali output elektrarnam Najibiyah, Hatha, Khor Al Zubair in Shuaibah za 60 MW in izboljšali zanesljivost za dodatnih 20 MW z obnovitvijo temeljne opreme tovarne.

- zgradili 25 pod postaj v okolici Bagdada kot tudi pod postaji na Bagdadskem mednarodnem letališču in pristanišči Umm Qasr

- zgradili in usposobili južno bagdadsko elektrarno, ki zagotavlja dodatnih 215 MW nove energije

- obnovili enoto 5 elektrarne Daura in povečali zmogljivost za 120 MW. Ostale aktivnosti v Bechtelovi paleti del v sektorju energije so: Nova doba energije: Bechtelovo delo vključuje nudenje strokovne pomoči na posameznih elektrarnah in s tem pripomore pri optimizaciji novodobne proizvodnje in minimiziranju ne obratovanja elektrarn. Podjetje ponuja tehnično podporo operativnemu osebju ministrstva za energijo, ki vzdržuje in vodi obratovanje elektrarn. Vzdržljivost in institucionalna ojačitev: od poznih 80 let primanjkuje iraškemu sektorju energije, efektivnih posegov in preventivnega vzdrževanja za zagotovitev vzdržljivosti državnega energetskega sistema. Beachtel pomaga pri pridobivanju nadomestnih delov in surovin (skoraj 40 milijonov dolarjev). Zagotovil je 90.000 ur usposabljanja zaposlenih na ministrstvu za energijo, ki so odgovorni za vzdrževanje in vodenje elektrarn sedaj in v prihodnosti. Obnovitev daljnovodov: junija 2004 je zaključil z obnovo 160 km, 400 kV električnega voda od mesta Khor Al Zubair do mesta Nasiriyah. Kot rezultat so prebivalci južnega Iraka ponovno po dolgih letih povezani z glavno električno bazo, kar povečuje zanesljivost in dostopnost njihove električne dobave. 5.5.2 Koristi programa Program bo vplival na vse prebivalce Iraka. Dobavljal jim bo stabilno električno energijo, omogočil ekonomsko rast, dovoljeval dobavo sveže vode in povečal storilnost v vseh štirih sektorjih gospodarstva. 5.5.3 Ustvarjena delovna mesta Bechtelovi iraški inženirji z izkušnjami v energetski industriji nadzorujejo opravljeno delo iraških in mednarodnih podizvajalcev. Dodatno je bilo ustvarjenih 5200 delovnih mest za izkušene in neizkušene delavce. 5.5.4 Izbira projekta Na začetku izvajanja programa je Bechtel zaključil z ocenjevanjem iraške energetske infrastrukture. Projekt je vključeval ocenitev rezultatov in obnovitve, ki je bila potrebna na vseh področjih: nujna električna dobava, obnova daljnovodov in elektrarn, obnova vodne čistilne naprave in nova postavitev nove generacije daljnovodov. Bechtel nadaljuje

34

sodelovanje z USAID in ministrstvom za energijo, s katerimi skupaj ocenjujejo dodatno delo, ki se je pojavilo po zaključitvi ocenjevanja. 5.5.5 Potek dela Program omogoča širok spekter aktivnosti, vključno z obnovitvijo turbin, konstrukcijo novih generatorjev in nadzornih sistemov ter nadomestnih delov. (ibid.) 5.6 Železnice Bechtel in Iraške železnice so s skupnimi močmi zgradile novo, po evropskih standardih zgrajeno železniško linijo v regiji Al Basrah, ki pomaga pri transportu tovora iz pristanišča Umm Qasr v ostali del države. Obstoječa enotirna linija ni bila posodobljena od leta 1960, ko je bila zgrajena. Njeno slabo stanje je povzročalo iztiritve, nesreče in zamude vlakov. V sodelovanju z Iraškimi železnicami je Bechtel sprožil notranje financiranje, kar je skupaj z izurjenim osebjem iraških železnic pospešilo delo. Končano je bilo decembra 2004. 5.6.1 Projekt V okviru železniškega programa so zgradili 56 kilometrov prog, ki so zgrajene po evropskih standardih. Obnovili so 50 balastnih vagonov, popravil opremo Iraških železnic za izgradnjo tirnic, obnovili in posodobili objekte za popravilo železniške opreme v bagdadskem okrožju, nalagali in dostavljali material za obnovo in zdrobili 140.000 kubičnih metrov kamenja. Med mestoma Al Basrah in Umm Qasr so obnovili 5 železniških postajališč in 11 zapornih postaj. Podjetje je prav tako dokončalo 56 km železniških tirov in 29 podzemnih betonskih kanalov. Organiziral je tudi izobraževanje za železniške uslužbence na področju izgradnje, vzdrževanja in kontrole železniške infrastrukture. 5.6.2 Koristi programa Tovor, ki v Irak prihaja po morju, je sprejet v edinem globoko-vodnem pristanišču Umm Qasr. Edini kopenski dostop iz pristanišča na celino je preko prenatrpane štiripasovne avtoceste in enotirne železnice. Program je povečal obstoječo železniško infrastrukturo vključno z ostalimi izboljšavami. Nova železniška proga lahko sprejme do 30 vlakov na dan, kar je petkratno povečanje glede na zgodovinski nivo 4 – 6 vlakov na dan. Nova proga omogoča tri krat večje hitrosti kot stara, vse tja do 90 km/h. Program bo zagotovil tudi povečano varnost in zanesljivost v regiji Al Basrah. Zmanjšal bo število iztiritev in drugih nesreč, ki resno ovirajo železniške storitve. 5.6.3 Ustvarjena delovna mesta Bechtel je podpisal pogodbo s štirimi iraškimi gradbenimi podjetji in s tem zagotovil 400 delovnih mest za iraško prebivalstvo. Prav tako je zaposlil 10 civilnih in strojnih inženirjev, ki so jim pomagali pri upravljanju in nadzoru del. 5.6.4 Izbira projekta Spomladi 2003 je podjetje skupaj z Iraškimi železnicami preverilo več kot 1100 km železniških tirov in ostale infrastrukture v omrežju. Poročilo je nadgradilo s sestankom s predstavniki USAID, ameriškega in britanskega vojnega ministrstva in predstavniki Iraških železnic kjer so ocenili dotedanja dela. USAID je postavil smernice za najbolj nujne popravke v železniški infrastrukturi.

35

Izgradnja nove proge do pristanišča Umm Qasr je bila izbrana kot glavna prioriteta saj so s tem močno povečali dostavo hrane in druge humanitarne pomoči. 5.6.5 Potek dela Bechtelov pod izvajalec je pred začetkom del izvedel obsežno odstranjevanje nevarnih povojnih ostankov. Skupaj z Iraškimi železnicami je uporabil obstoječo zasnovo za izgradnjo 64 km dolge nove železniške proge in stranskih tirov. Ekipa je zgradila tudi 8 km novih prog znotraj samega pristanišča. Dobava kamenja za podlago in postavitev tirnic je bila dodeljena iraškim podjetjem. Iraške železnice dokončujejo omenjena dela, pri čemer uporabljajo specializirano opremo, ki je v njihovi lasti, Bechtel pa je del le te popravil in nadgradil prostore za popravilo opreme. Dobavil je tudi 90 vagonov potrebnih materialov in jih shranil na različnih lokacijah vzdolž železniške proge Al Basrah – Rabiya ob meji s Sirijo. Uslužbenci Iraških železnic so skupaj z Bechtelovo ekipo načrtovali infrastrukturo in izvršitev del. Zaposlene v Iraških železnicah pa so bili izurjeni v izgradnji tirov vključno z usposabljanjem za delo z potrebno opremo. (ibid.) 5.7 Telekomunikacije Širše telefonske povezave po celotnem Bagdadu so bile močno poškodovane med vojno kot tudi ključna mreža optičnih vlaken, ki povezuje večja iraška mesta z Bagdadsko območno mrežo. Bechtelova vloga pri rekonstrukciji telekomunikacijskih povezav je bila ponovna vzpostavitev telefonskih povezav z naročniki v območju Bagdada in obnoviti mrežo optičnih vlaken na raven prejšnje storilnosti. 5.7.1 Projekt Dela na telekomunikaciji so se začela v letu 2003 z obnovo telefonskih central in s tem ponovno vzpostavitvijo telefonske povezave v širši okolici Bagdada kot tudi ponovna vzpostavite mednarodnih komunikacij preko satelitskih terminalov. Ti projekti so vseboval vgraditev začasne preklopne in oddajne opreme na vseh 12 uničenih telefonskih centralah v širši okolici Bagdada, kar je omogočilo ponovno vzpostavitev telefonskih povezav več kot 200.000 naročnikom; vgraditev mednarodnega satelitskega terminala v Bagdadu, ki omogoča podporo prihodnih in odhodnih mednarodnih klicev; pregled stanja optične mreže, ki povezuje skrajni sever in jug Iraka z ostalo državo in pomeni pregled 2000 km optičnih kablov. Uspešno koordiniran trud med mednarodnimi podizvajalci, Iraško Poštno in Telefonsko Centralo in Bechtelom je pripomogel k učinkoviti obnovi telefonskih povezav spomladi 2004 in obnovi satelitskih terminalov jeseni istega leta. Leta 2005 je bil ustanovljen Konsolidirani projekt optičnih povezav, ki je začel preskrbovati Iraški poštni in telefonski centrali ter ministrstvu za energijo komunikacije visokih hitrosti s pomočjo optičnih vlaken. 5.7.2 Koristi programa Program obnove je omogočil Iraški poštni in telefonski centrali ponovno telefonsko povezavo preko 200.000 telefonskim naročnikom v Bagdadu. Obnova satelitskih terminalov omogoča Iračanom opravljanje mednarodnih telefonskih klicev kjerkoli v državi. Povezanost med vsemi večjimi mesti, severno in južno od Bagdada – skoraj 80 odstotkov Iraške populacije – omogoča glasovno in podatkovno dostopnost, kar je ključnega pomena za trenutno zadovoljevanje gospodarskih potreb kot tudi prihodnjega gospodarskega razvoja.

36

5.7.3 Ustvarjena delovna mesta Obnova telekomunikacijskih povezav je ustvarila preko 800 delovnih mest, ki vključujejo 450 zaposlenih v Iraški poštni in telefonski centrali, nekaj lokalnih komunikacijskih inženirjev kot tudi zaposlene v podizvajalnih podjetjih. Bechtel je najel tudi tri mednarodne podizvajalce ki so poskrbeli za posodobitev iraške tehnologije na področju telekomunikacij. 5.7.4 Izbira projekta Dela na telekomunikaciji so odobrili Iraška poštna in telefonska centrala, Koalicija začasne oblasti in Ministrstvo za telekomunikacijo po tem, ko je bila podana ocena stanja celotnega telekomunikacijskega omrežja. Sama dela je v imenu USAID sprejel Ameriški vojaški korpus inženirjev. 5.7.5 Potek dela Obnova Badgdadskih telefonskih povezav je vključevala nakup in vgradnjo kontejneriziranih stikal, ki so bila dodana 12 uničenim telefonskim centralam. Potrebna je bila korenita priprava mesta obnove, ki je vsebovala odstranitev ruševin in ravnanje tal, kopanje novih jarkov za optične kable, spajanje 1800 parov kablov, postavitev betonskih temeljev za kontejnerje s potrebno opremo ter postavitev varnostnih ograj, zidov in svetlobne signalizacije. Bechtelov tehnološki svetovalec Lucent, je proizvedel in vgradil stikala in sorodno prenosno opremo. Osebje Iraške poštne in telefonske centrale je opravilo povezavo kablov na glavno distribucijsko mrežo, vsi sodelujoči; Lucent, Iraška poštna in telefonska centrala ter Bechtel pa so sodelovali pri dobavljanju in testiranju opreme. Bechtelov tehnološki podizvajalec, podjetje Globecom Systems inc, je izdelal in vgradil sistem satelitskih terminalov. Satelitski krožnik s premerom 3,8 m je bil postavljen na streho male črpalke, podporna oprema zanj pa je bila vgrajena v železne kontejnerje, ki so jih postavili poleg črpalke. Montažo in vgraditev sistema satelitskih terminalov je izvedlo podjetje Globecom Systems inc. skupaj z zaposlenimi Iraške poštne in telefonske centrale, testiranje in naročanje same opreme pa je bilo opravljeno skupaj z Bechtelom. Naslednji Bechtelov podizvajalec Nortel Networks, je bil zadolžen za obnovo in posodobitev optične mreže, nadomestitev neuporabne in zastarele prenosne opreme z novo, ki omogoča večjo in hitrejšo pretočnost podatkov. Ta projekt je zahteval celotno nadgradnjo kritične 655 kilometrov dolge mreže, ki povezuje vsa večja južna Iraška mesta z Bagdadom in pristaniščem Umm Qasr. (ibid.) 5.8 Sveža in odpadna voda Bechtelov program svežih in odpadnih voda vsebuje obnovitev vodnih in sanitacijskih sistemov v Iraku in posledično zanesljivo dobavo sveže pitne vode iraškemu prebivalstvu. Iraški vodni in sanitacijski sistemi namenjeni za varovanje splošnega zdravja, so bili v razpadajočem stanju, na kar je vplivala vojna, sankcije povezane z njo in pomanjkanje oskrbe ter vzdrževanja. Rehabilitacija vodnih naprav in objektov pokriva variacijo vodnih in sanitacijskih sistemov. Bechtelova dela v imenu Ameriške Agencije za Mednarodni Razvoj so omogočila postopke prečiščevanja odpadnih voda 7,5 milijona ljudem in obnovila zmožnost dobave očiščene vode več kot 8,5 milijonom ljudem.

37

5.8.1 Projekti Program je obnovil operativno sposobnost vodnih in sanitacijskih sistemov v večini najbolj naseljenih območij v Iraku. Delovni okvir programa obsega kratkoročne projekte kot so obnovitev pitne vode za 40.000 prebivalcev v južnem Iraku ter dolgoročne projekte kot je obnova dveh največjih čistilnih naprav v Iraku, ki služita več kot 4,7 milijonom Iračanom. V mestu Besrah so leta 2004 končali sistematično čiščenje sistema vodnih zalog. Projekt je vseboval čiščenje, poglobitev rečnega dna ter popravilo velikega vira neobdelane vode za regijo. Obnovili so tudi omrežne črpalne postaje in čistilne naprave, ki služijo 14 skupnostim v Bashrahu kjer živi 1,7 milijona ljudi. USAID-ov program izboljšav se je razširil leta 2004, ko sta Bechtel in njegov podizvajalec Parsons of Pasadena pričela dela na različnih programih gradnje, da bi zaključila dela v danih časovnih okvirjih. Dela so vključevala projekt pitne vode, ki je vseboval obnovo vodovodnega omrežja in izgradnjo hišnih priključkov v najbolj naseljenih četrteh Bagdada; razširitev in popravilo nekaterih glavnih kanalizacijskih sistemov v Bagdadu; obnovo kanalizacijskih cevi v četrteh s čimer so zagotovili pravilni dotok odpadne vode v novo odprte čistilne naprave ter projekt zagotavljanja čiste vode več kot 50 kmetijskim območjem v Iraku, kjer prebiva med 5.000 in 10.000 ljudi. Po dokončanju projektov se bodo usmerili na ostale izboljšave, ki so jih naredili v iraškem vodnem in sanitetnem sistemu ter s tem povečali števila ljudi, ki bodo prejemali sanitarne usluge in čisto vodo. Program institucionalne ojačitve vodnega sektorja (The Water Sector Institutional Strengthening Program) se je začel proti koncu leta 2005. Program zagotavlja pomoč pri usposabljanju, začetku delovanja, naročanju, delovanju in vzdrževanju, kontroli inventarja, delovnih zalogah, opremi ter mentorstvu, ki sta jo prejela Ministrstvo za mestna in javna dela (Ministry of Municiplities and Public Works) in podjetje Ammanat, ki je odgovorno za bagdadske kanalizacijske sisteme. 5.8.2 Koristi programa Namen programa je obnovitev in povečanje pretoka odpadnih voda v večjih mestih po Iraku. Po zaključku del bosta oba obsežna distribucijska sistema pričela delovati z polno močjo, kar bo pomenilo obdelavo odpadnih voda približno 85 odstotkom prebivalstva. 5.8.3 Ustvarjena delovna mesta Bechtel trenutno zaposluje okrog 40 iraških podizvajalcev v programu Svežih in odpadnih voda in je najel več kot 150 iraških inženirjev. Program je ustvaril dela za tisoče ljudi po vsej državi za obdobje šestih do dvanajstih mesecev. Zagotovil je tudi preko 170.000 delovnih ur usposabljanja vodenja in vzdrževanja za lokalne tovarniške operaterje, ki bodo vodili obnovljene kapacitete. 5.8.4 Izbira projekta Na začetku programa se je Bechtel posvetoval z USAID, lokalnimi oblastmi in nevladno organizacijo, ki deluje v vodnem sektorju. USAID je izbral prioritetne projekte glede na pozitivne javne vplive na zdravje in izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev.

38

5.8.5 Opis dela Izvedba del se je začela z ocenitvijo potreb, temu pa je sledilo podrobno načrtovanje in gradnja. Ob končanju gradnje se prične izvajanje in kontrola del, za katere so bili s strani Bechtela usposobljeni iraški operaterji. (ibid.)

39

6. POSLOVNE PRILOŽNOSTI SLOVENIJE V IRAKU Slovenska podjetja, ki so v preteklosti že poslovala z Irakom imajo možnosti, da pridobijo pod izvajalska dela v obnovitveni fazi. Pri tem morajo izpolnjevati vse predpisane postopke poleg tega pa še močno lobirati pri svojih ameriških partnerjih. 6.1 Najnovejši dogodki Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z močno vladno in gospodarsko delegacijo obiskal Savdsko Arabijo in Kuvajt med 11. in 15. novembrom 2006, kjer se je srečal z najpomembnejšimi predstavniki obeh držav. Glavna namena obiska sta bila poglobitev skromnega sedanjega gospodarskega delovanja med obema državama ter okrepitev političnega dialoga z njima, še posebej v luči predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Delegacijo so med drugim sestavljali minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, minister za obrambo Karl Erjavec in minister za zdravje Andrej Bručan ter več kot 60 članska gospodarska delegacija iz 40 slovenskih podjetij. Razlog za obisk ravno teh dveh držav leži v tem, da sta Savdska Arabija in Kuvajt vodilni državi regionalnih povezav kot sta Arabska liga in Organizacija islamske konference, predvsem pa Zalivskega sveta za sodelovanje, ki mu EU namenja posebno pozornost in z njim gradi še posebej tesno sodelovanje. Obisk Savdske Arabije Slovenska vladna delegacija je bila prva, ki je uradno na tako visoki ravni obiskala Savdsko Arabijo. Sam obisk je prinesel pomembna spoznanja o možnostih za okrepitev sodelovanja s to državo v pomorskem prometu z Luko Koper, znanstveno-tehnoloških projektih ter na področju zdravstva in medicinskih znanosti. Odprtje ladijske linije med Koprom in pristanišči v Savdski Arabiji naj bi slovenskemu gospodarstvu pomagalo h krepitvi navzočnosti na arabskih trgih, predvsem na iraškem, ki naj bi se po stabilizaciji razmer razcvetel. S tem obiskom pa naj bi se popravila tudi bilanca slovenskih naložb v Savdski Arabiji, saj je premier Janez Janša odprl skupno naložbo slovenskih družb ETI in Iscraemeco ter njunega saudskega partnerja MEMF. Nadgradnja odnosov s Savdsko Arabijo in državami v regiji je pomembna tudi zaradi bližajočega se predsedovanja Slovenije Evropski unij v prvi polovici leta 2008. Slovenija bo namreč velik del predsedovanja skupaj z ostalimi državami EU posvetila tudi energetski varnosti unije. Prav v regiji Perzijskega zaliva pa so velika nahajališča nafte in zemeljskega plina, zato je nujno, da Slovenija z državami v regiji vzpostavi partnerski odnos. (Pivk 2006) Obisk Kuvajta V Kuvajt je slovenska vlada že poslala vladno delegacijo leta 1999 na čelu s tedanjim predsednikom vlade Janezom Drnovškom, kjer so bili vzpostavljeni stiki, vendar pa se tedanje gospodarsko sodelovanje med državama ni bistveno okrepilo. Z zadnjim obiskom si Slovenija poskuša pridobiti možnosti za gospodarsko sodelovanje na področjih gradbeništva, logistike in trgovina kot tudi višjih oblik sodelovanja kot so naložbe v slovenski zdraviliški turizem. O dobrih možnostih za sodelovanje so prepričani tudi gospodarstveniki, ki so sestavljali delegacijo, tako so poslovne odnose poglobili pri Drogi Kolinska, ajdovskem Primorju in pri

40

finančni družbi Medvešek Pušnik. Pogovori so se vrteli tudi o razmerah v sosednjem Iraku, kjer sta obe strani, slovenska in kuvajtska in prišli do skupne možne ocene rešitev kar je, da lahko Iračani sami skrbijo za svojo varnost, kar pa bo možno takrat, ko ne bo tujih vplivov na to državo, umiritev razmer v Iraku pa je koristna tako za Irak kot za celotno regijo. Premier Janez Janša je od svojega sogovornika, kuvajtskega emirja Sabaha Al Sabaha dobil zagotovila, da je Kuvajt zainteresiran za sodelovanje slovenskih podjetij pri infrastrukturnih podjetjih v Kuvajtu, za katere bo ta zalivska država v prihodnjih 15 letih porabila več milijard dolarjev. Govorila sta tudi o morebitnem nastopu slovenskih podjetij pri kasnejši obnovi Iraka. (Pivk 2006) 6.2. Delovanje slovenskih podjetij v Iraku v preteklosti Podjetja lahko na tuje trge vstopajo na podlagi štirih proizvodnih dejavnikov. Delo, kjer podjetja razporejajo svojo delovno silo po tujih trgih; kapital, ki ga podjetja uporablja predvsem za nakup proizvodnih sredstev; znanje, kjer podjetja obvladujejo proizvodni proces v tehnološkem in organizacijskem smislu ter predmeti dela, ki zajemajo zemljo in njena naravna bogastva, ki jih je možno uporabiti takoj ali pa po večfazni predelavi. (Kenda 2001, 15 – 16) Slovenska podjetja so za vstop na Iraški trg v preteklosti uporabljala prve tri proizvodne dejavnike. Če bi kateremu od slovenskih podjetij uspelo skleniti podizvajalsko pogodbo, bi se vrednost izvoza tega podjetja močno povečala, saj zadnje ocene za povojno pomoč, obnovo in razvoj Iraka segajo krepko čez $100 milijard. Posel je v Iraku za slovenska podjetja cvetel predvsem v 80 letih prejšnjega stoletja, ko so po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije ta izvedla posle v vrednosti $1,5 milijarde. V tem času so bila glavna slovenska podjetja, ki so poslovala z Irakom: Primorje, Rudis, SCT, Trimo Trebnje, Gradis, IMP, Litostroj, Metalna, Smelt, Konstruktor… Glede na ocene prejšnjega poslovanja lahko sklepamo, da so v 80 letih slovenska podjetja skupaj naredila posle za $1,5 milijard večino tega preko Svezne direkcije za promet robe posebnega pomena, ki je imela sedež v Beogradu. Opravljali so tudi posle civilne narave, ko so potekale izgradnje mostov, hidroelektrarn itd. Ocenjujejo, da je v Iraku v tem času delalo vsaj 5000 delavcev iz slovenskih podjetji, od katerih bi se jih je gotovo našlo nekaj, ki bi ta svoj intelektualni kapital lahko unovčilo še danes. Stanje se je konkretno spremenilo po Zalivski vojni v 90 letih. Poslovanje z Irakom se je skoraj da ustavilo, nadaljevalo se je samo še preko progama Združenih narodov, Nafta za hrano. (Milevoj 2005)

41

Blagovna menjava Slovenije in Iraka v tisočih ameriških dolarjev

leto izvoz uvoz skupaj

1992 387 1188 1575 1993 139 198 338 1994 141 51 192 1995 98 11 109 1996 72 8 80 1997 0 7 7 1998 1548 6 1554 1999 259 5 264 2000 373 29 402 2001 73 9 82 2002 3259 0 3259

Vir: GZS-infolink 6.3 Možnost pridobitve poslov Slovenska podjetja se morajo zavedati, da so z vstopom na Iraški trg izpostavljena tveganjem, ki pretijo tudi podjetjem, ki delujejo drugod po svetu izven svojih državnih meja. Če izpostavimo samo nekatera: zakonodajno tveganje, administrativno tveganje, tečajno tveganje, tveganje v zvezi s transportom, plačilno tveganje ipd. Seveda pa je pri Iraku še vedno najbolj aktualno tveganje glede varnosti, s katerim se večina drugih podjetij ne srečuje. (Kenda 2001, 97 - 99) Poleg tveganj, ki pretijo na slovenska podjetja pa je v povojnem Iraku nastal še en problem. Kot sem že nekajkrat omenila je projekt obnove Iraka po ameriških napadih v celoti pripadal Združenim državam Amerike, ki obnovo izvajajo skoraj izključno preko Ameriške organizacije za obnovo in razvoj (USAID). Prvi del obnove naj bi bil v celoti financiran iz ameriškega proračuna in je dejansko usmerjen v zagotavljanje najnujnejših potreb. Preko te organizacije pa imajo odprte roke tudi ostala mednarodna podjetja, da z ameriškimi podjetji sklepajo podizvajalske posle. Za Slovenijo je že bila aktualna pogodba, ki jo je 17.04.2003 podpisalo ameriško podjetje Beachtel Group Inc, vredna 680 milijonov ameriških dolarjev za obnovitvena dela v Iraku. To podjetje je preko svoje spletne strani k sodelovanju že povabilo podjetja, ki bi delovala kot podizvajalci pri teh projektih, vendar pa so ta dela pripadala manj usposobljenim iraškim podizvajalcem. Pomoč v Irak naj bi prišla v obliki izdelkov, storitev, metod in sredstev na področjih kot so bolniška oprema, zagotavljanje nujnih zatočišč, prehrana, okoljevarstveno čiščenje, popravilo naftnih izvirov in rafinerij, obnova cestnega, vodovodnega in železniškega sistema, izgradnja šol, pristanišč, telekomunikacijskega sistema in podobno. Vse to spada pod najnujnejšo obnovo in se financira iz ameriškega proračuna. Drugi del obnove se bo financiral iz prodaje njihove nafte, tretji del pa bo financirala OZN in mednarodne finančne institucije, predvsem Svetovna banka. Celotna vrednost obnove naj bi med najbolj optimističnimi in najbolj pesimističnimi napovedmi znašala nekje med 50 in 200 milijardami ameriških dolarjev, delček te pogače bi si

42

lahko razdelila tudi slovenska podjetja. Samo zanimanje za sodelovanje pri povojni obnovi Iraka je zelo veliko, saj države, ki pri obnovi že sodelujejo, želijo preko svojih investicij s sklenitvijo pogodb, poslovne aktivnosti prenesti na komercialno raven izvajalec-podizvajalec. Določena slovenska podjetja so že pokazala interes za sodelovanje pri obnovi Iraka, večina pa se zanima za obnovo infrastrukture in gradbenega inženiringa. Slovenska podjetja, ki imajo interes lahko dnevno dogajanje spremljajo preko spletnih strani in se po isti poti tudi prijavljajo za posamezna dela. Glede na reference, ki jih naša podjetja že imajo, bi imela na takšnih seznamih pomembno prednost. Poleg sodelovanja na razpisih pa je enakega pomena vzpostavitev osebnega stika s podjetji, ki so posle že dobila. Seveda bi bilo optimalno, če bi zainteresirana podjetja nastopila skupaj, si izmenjavala informacije in se celo prijavila za podizvajalsko delo kot enotna skupina. Pomembna je tudi informacija, da se aktivnosti, ki so povezane z obnovo Iraka selijo iz Washingtona v Irak, kar pomeni, da bodo podjetja, ki bodo prisotna na samem prizorišču tudi najbolj konkurenčna (Erman, Milvoj 2003, 35 – 37). 6.4 Iskratelove centrale za iraški Telekom Kranjska družba Iskratel in iraški Telekom sta 20. marca 2004 podpisala pogodbo o dobavi šestih telefonskih central v vrednosti $2,09 milijona. Kranjski Iskratel poudarja, da preko predstavništva v Bagdadu, ki ga vodi Tomaž Lazar, že pripravljajo nove posle, ki bodo vključevale tamkajšnje bolnišnice. Kot pravijo v Iskratelu, je pogodba, ki je bila sklenjena z iraškim Telekomom, predvidevala dobavo šestih central v tem letu, prvo dobavo pa so po načrtih izpeljali v treh mesecih. Poleg tega pogodba tudi predvideva postavitev central in usposabljanje zaposlenih. Posel so sklenili samostojno in ne kot podizvajalci, preko svojega izvajalca v Bagdadu, Tomaža Lazarja. To je šele druga pogodba, ki jo je iraški Telekom sklenil po koncu vojne, zato pri Iskratelu pričakujejo logistične težave pri njeni uresničitvi. Dokazali so, da je v Iraku mogoče sklepati posle, sedaj morajo dokazati še kako uspešno jih je mogoče izvajati. Pri kranjskem Iskratelu računajo še na nadaljnje posle, ki bodo med drugim vključevali revitalizacijo telefonskih central v bolnišnicah, ki že imajo Iskratelove centrale. Sodelovali bodo tudi na razpisih za posodobitev telekomunikacijskega omrežja, ki je na seznamu prednostnih nalog. Dali pa so tudi že pobudo na razpisih za posodobitev telefonizacijo kakega manjšega območja, kjer se izvajajo humanitarne oz osnovne dejavnosti in nujno potrebujejo telefone. Del opreme so pripravljeni donirati, sedaj pa čakajo na odgovor z iraške strani. (Humar Dekleva 2003)

43

44

7. SKLEPNE UGOTOVITVE Ozemlje, ki danes pripada modernemu Iraku ima zgodovino, s katero se lahko pohvali le malo katera današnja država. Ta pokrajina je bila dom svetovnim civilizacijam kot so Sumerci, Babilonci in Asirci, ki so že 5000 let pr.kr. poznali prve pisave, razvijali znanstvene vede kot sta matematika in filozofija ter imeli celotno družbo urejeno z zakonodajo, kar je celotni pokrajini tudi prineslo oznako "zibelka civilizacije". S takšnim ozadjem bi lahko pričakovali, da bo moderni Irak ena izmed vodilnih držav v razvitem svetu, a je dejansko stanje daleč od tega. Dežela, ki ji je narava podarila tretje največje zaloge nafte na svetu, je vso svojo zgodovino težila k samostojnosti. To ji je za kratek čas tudi uspelo med obema svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju, a so jo kaj kmalu, po napačno izbrani strani v drugi svetovni vojni, ko so se postavili na stran nacistične Nemčije, nazaj okupirali Angleži. Slabo stanje pod vladavino Angležev je prešlo še v slabše, ko je oblast prevzel Saddam Hussein, ki je z železno roko vladal slabih 25 let. V času Husseinove vlade je Irak deloval kot agresor, ki je v svoji državi izvajal genocid nad več tisoč svojimi kurdskimi prebivalci in se zapletel v osem let trajajočo vojno z sosednjim Iranom, ki v tem času ni prinesla zmagovalca nobeni strani. Na pomoč obubožanem prebivalstvu so priskočili Združeni Narodi s svojim programom Nafta za hrano, ki je bil ustanovljen z namenom, da bi si Irak lahko iz revščine pomagal sam, vendar se je kasneje pokazalo, da je to le še en način pranja denarja. Program je bil zasnovan tako, da bi Irak v zameno za svojo prodano nafto na svetovnem trgu od Združenih narodov dobil hrano, zdravila in ostale humanitarne potrebščine za civilno prebivalstvo Stvari so se spremenile leta 2003, ko so Združene Države Amerike s silo odstranile Husseina z vladajočega položaja in na oblast postavile svojo začasno vlado. Za marsikoga je to pomenilo konec zatiranja in začetek grajenja novega modernega Iraka, katerega vlada bi temeljila na demokraciji. Vojna, ki je trajala slabih nekaj mesecev je za sabo pustila kaotično in razdvojeno državo. Iz Iraka vsakodnevno poročajo o nasilju in novih terorističnih napadih, ameriška vojska, ki še vedno ostaja na ozemlju pa razmere samo še poslabšuje. Povojna obnova Iraka se je začela takoj, ko je ameriška vojska z zavezniki prenehala z napadi. Projekt obnove je v celoti pripadal Združenim Državam Amerike in njihovi agenciji Ameriški agenciji za obnovo in razvoj. Glavni delež za povojno obnovo v Iraku so dodelili Ameriškemu podjetju Bechtel Group inc, ki je za svoja podizvajalska dela izdal razpis, na katera so se lahko prijavila tudi ostala mednarodna podjetja, a je ta dela dodelil manj usposobljenim iraškim podjetjem. Delovanje ameriškega podjetja Bechtel Group inc. je sestajalo iz obnove letališč, mostov, stavb in objektov, pristanišč, energije, železnic, telekomunikacij ter sveže in odpadne vode. Ta del obnove so slovenska podjetja že zamudila, saj je Bechtel z osnovnimi obnovitvenimi deli zaključil v začetku letošnjega leta. Vendar zaključek del Ameriškega podjetja Bechtel Group inc. še zdaleč ne pomeni, da je to konec priložnosti za slovenska podjetja in njihovo sodelovanje v povojni obnovi Iraka. Nemiri, ki še vedno trajajo v večjih mestih, predvsem v glavnem mestu Bagdad, preprečujejo prihod podjetjem, ki bi pri obnovi bila pripravljena sodelovati. Pomemben korak k ponovnem odprtju Iraškega trga slovenskim podjetjem je prispeval obisk Slovenskega predsednika vlade Janeza Janše na bližnjem vzhodu, ko je skupaj z več kot 60 člansko gospodarsko delegacijo obiskal Savdsko Arabijo in Kuvajt. Na tem obisku je bilo več kot 40 različnih podjetij, ki so

45

pokazali zanimanje za sodelovanje s tema državama. Čeprav ta obisk ni neposredno vplival na poslovanje naših podjetij v Iraku, pa odpira možnosti za bodoče sodelovanje v njem. Končana prva faza povojne obnove v Iraku prepušča prosto pot za začetek druge faze povojne obnove, ki jo bo financiral Irak sam s prodajo svoje nafte. To bo pomenilo, da ne bodo več ameriška podjetja tista, ki bodo izvajala glavna dela temveč podjetja, ki bodo na trgu ponujala svojih uslug najbolj konkurenčna. To pomeni dobro novico za slovenska podjetja, ki so z Irakom že sodelovala v preteklosti in imajo s tem že dobro izhodišče za pridobitev obnovitvenih poslov. Ko se bodo razmere v Iraku začele umirjati in bo ta lahko začel izrabljati svoje naravne vire za vračilo še preostalega dolga, ki ga je še dolžan Pariškemu klubu organizacije dolga, bodo tudi mednarodna podjetja, ki so v preteklosti že delovala v Iraku lahko prišla nazaj in pripomogla k zgraditvi novega, modernega Iraka.

46

8. POVZETEK Irak in z njim Iraški prebivalci, že iz zgodovine vedo kako je to, če se moraš boriti za obstoj svoje države. Začelo se je v starodavni Mezopotamiji, nadaljuje se še danes, ko po njihovi zemlji še vedno korakajo tuje vojaške sile. V preteklosti so boji potekali za prevlado nad prebivalstvom, danes potekajo za prevlado nad njihovimi naravnimi viri – nafto.

Čeprav se razmere začenjajo ohlajati in tuja podjetja in banke že vidijo prihodnost tudi v investiranju v to vzhodno državo, pa nemiri v njej še vedno preprečujejo snovanje kakršnih koli resnih načrtov v zvezi z njo.

Nemiri se bodo polegli, blaginja bo zavladala, potreben je samo čas. Vedno več slovenskih podjetij se tega zaveda in želijo tudi sama biti deležna koščka pogače obnovitve Iraka, ki si jo sedaj delijo samo ameriška podjetja. Prvi del obnovitev je končan. Sedaj se začenja obnova, ki jo bo financiral Irak sam, kar pomeni tudi vstopnico na iraško tržišče slovenskim podjetjem, ki so v preteklosti tu že uspešno delovala.

Ključne besede: Irak, nafta, prenova, podizvajalci, Nafta za hrano, priložnosti za slovenska podjetja.

Abstract

Iraq and its inhabitants are aware from a very early history how much struggle you have to endure to ensure the existence of your own country. It began with the ancient Mesopotamia and it continuous even today when foreign army forces are marching across their native land. In the past the wars were fought to prevail over the people, now the fighting is to dominate its natural resources – oil.

Even though the conditions are beginning to improve which is starting to bring foreign companies and banks in prospects of investments to Iraq, the daily terrorist attacks prevent them on having any serious plans with the country.

It is only a matter of time when terrorism will subside and prosperity will prevail. More and more Slovenian companies are acknowledging the fact that doing business in Iraq is very lucrative and they want a piece of it which now belongs only to American companies. The first part of renovation is complete. The second faze is beginning and it will be financed by Iraq itself, which means a ticket in for the Slovenian companies that have worked in Iraq in the past.

Key words: Iraq, oil, renovation, subcontractors, Oil-for-food program, opportunities for Slovenian companies.

47

9. LITERATURA

1. BBC News (08.08.2005). Oil-for-food chief 'took bribes'. BBC News [online]. Available: http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4131602.stm [31.05.2006]

2. BBC News (19.03.2004). Galloway accepts libal damages. BBC News [online].

Available: http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/politics/3549679.stm [16.06.2006]

3. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Accomplishments – Spring 2006. [online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_accomplishments.pdf [30.06.2006]

4. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Airports.

[online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_airports.pdf [30.06.2006]

5. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Bridges. [online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_bridges.pdf [30.06.2006]

6. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Buildings

and Facilities. [online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_buildingsandfacilities.pdf [30.06.2006]

7. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Ports.

[online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_ports.pdf [30.06.2006]

8. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Power. [online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_power.pdf [30.06.2006]

9. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Rail.

[online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_rail.pdf [30.06.2006]

10. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Telecommunications. [online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_telecommunications.pdf [30.06.2006]

11. Bechtel. 2006. USAID/Bechtel Iraq Infrastructure Reconstruction Program, Water and

Wastewater. [online]. Available: http://www.bechtel.com/PDF/Iraq_waterandwastewater.pdf [30.06.2006]

12. Blix,Hans.2004.Disarming Iraq: The Search for Weapons of Mass Destruction.

London: Bloomsbury.

13. CNN.com (03.05.2004). U.N. defends oil-for-food letter. CNN INTERNATIONAL [online]. Available: http://edition.cnn.com/2004/US/05/03/un.oil.for.food.letter/ [30.05.2006]

14. Cornwell, Rupert (25.10.2005).Galloway lied ower Iraqi oil payments, says Congress

report. The Independent [online]. Available: http://news.independent.co.uk/world/americas/article322108.ece [30.06.2006]

48

15. DZS - Državna Založba Slovenije.1975. Mala splošna enciklopedija, druga knjiga

H-O

16. Erman, Miha in Milevoj, Ante. 2003. Priložnost tudi za Slovenijo? Glas gospodarstva

17. Hoge, Warren (24.04.2005). U.S. pegged for leaky Iraq oil sanctions. The San Diego Union Tribune [online]. Available: http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20050424/news_1n24annan.html [23.06.2006]

18. Humar Dekleva, Bojana (07.09.2003). Kranjski Iskrateling je lani na iraškem trgu

ustvaril okoli 15 odstotkov celotne prodaje. Finance [online]. Available: http://www.finance-on.net/print.php?id=40491&tip=1 [30.05.2006]

19. IOL (09.02.2006). UN Oil-for-food programe probe pays off. IOL [online]. Available:

http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=3&art_id=qw1139470741101B223 [30.06.2006]

20. Kenda, Vladimir.2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

21. Lynch, Colum (14.11.2004). Oil-for-food official may have blocked inquiries. The Washington Post [online]. Available: http://www.washingtonpost.com/ac2/wp-dyn/A48225-2004Nov13?language=printer [30.05.2006]

22. Lane, Charles (08.10.2004). Privacy act, Order Shielded U.S. names on list. The

washington Post [online]. Available: http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A16201-2004Oct7.html [23.06.2006]

23. Milevoj, Ante (17.02.2005). Irak: Preteklo sodelovanje [online]. Available:

http://www.gzs.si/slo//10314 [27.06.2007]

24. Pivk, Alen. (12.11.2006). Janša v Savdski Arabiji tudi o energetski varnosti (zbirno). STA [online]. Available: http://www.sta.si. [12.01.2007]

25. Pivk, Alen. (14.11.2006). Janša in al Sabah o sodelovanju med EU in zalivskimi

državami (zbirno) STA [online]. Available: http://www.sta.si. [12.01.2007]

26. Rosset, Claudia in Russel, Geoge (21.10.2005) U.N. procurement scandal:Ties to Saddam and Al Qaeda. Fox news [online]. Available: http://www.foxnews.com/story/0,2933,173039,00.html [23.06.2006]

27. U.S.Department of Commerce. 2007. Business Guide for Iraq [database online].

[updated 17.02.2007] Available: http://www.export.gov/iraq/bus_climate/businessguide_current.html [12.05.2006]

28. Wikipedia The Free Encyclopedia. (2007) Economy of Iraq [online]. Available:

http://en.wikipedia.org/wiki/Economy_of_Iraq, [29.05.2006]

49

29. Wikipedia The Free Encyclopedia. (2007) Iraq [online]. Available: http://en.wikipedia.org/wiki/Iraq, [29.05.2006]

30. Wikipedia The Free Encyclopedia. (2007) Oil-for-food programe [online]. Available:

http://en.wikipedia.org/wiki/Oil-for-Food_Programme [30.05.2006]