Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
SALUX
WP Title
Organizacija pomoči pri reformuliranjuživil malim in srednjim podjetjem (MSP)
> FINAL DELIVERABLE <
Dunaj, Marec 2014
Številka delovnegasklopa
WP 6
WP vodja BOKUVključeni partnerji TECNOGRANDA; SFVS; CANRI; UHOH; CCFRA;
TUB.LMBT; BOKU; JATA-EMONA; AGRO-HALL;CBHU; MTT; CODACONS; UIB; ISES
i
i
Povzetek
SALUX (spremljanje pri reformuliranju živil) je povabil 6722 evropskih MSP, da
odgovorijo na online vprašalnik o aktualnih vprašanjih in skrbi v zvezi z
reformuliranjem živil. Odgovorilo je skupno 587 podjetij iz 12 držav (ITA, ESP,
GBR, GER, FRA, BUL, LTU, HUN, SLO, FIN, ROU in AUT).
Okoli 50% anketiranih podjetij ima pozitiven odnos do reformuliranja živil in
okoli 50% anketiranih podjetij je uspešno reformuliralo vsaj en izdelek.
Najpogosteje se reformulirajo pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, mlečni
izdelki, slaščice in pripravljena hrana, in sicer gre za zmanjšanje soli, sladkorja in
maščob. Običajno se to izvede v enem koraku s preprostim zmanjšanjem
sestavine. Redko se uvajajo novi tehnološki pristopi. Najpogostejša posledica
reformuliranja živil je sprememba v označevanju in prilaganje trgu. Najpogostejše
dejavnosti ki so povezane z reformuliranjem so spremljanje senzoričnih testov in
odzivov potrošnikov.
Glavne ovire reformuliranja živil so senzorični, tehnološki in ekonomski vidiki.
Da bi olajšali reformuliranje v prihodnosti, so podjetja prosila za večjo
organizacijsko in finančno podporo, za boljši prenos znanja iz znanosti na MSP, k
večji povezanosti vseh zainteresiranih strani in k jasnejšim ciljem.
Vsebina
ii
1 Uvod ......................................................................................................... 1
2 Metodologija ............................................................................................ 2
2.1 Anketa, raziskava,.............................................................................................2
2.2 Obdelava podatkov ...........................................................................................2
3 Rezultati ................................................................................................... 3
3.1 Splošni podatki o anketirancih ........................................................................3
3.2 Splošen odnos do reformuliranja živil ............................................................5
3.3 Pomen reformuliranja živil ..............................................................................7
3.4 Spodbude reformuliranaja živil.......................................................................9
3.5 Podrobnosti o procesih reformulacije ...........................................................12
3.5.1 Glavni cilji pobude reformuliranja živil .....................................................................12
3.5.2 Število vmesnih stopenj do končne reformulacije ......................................................13
3.5.3 Ukrepi za reformuliranje živil ....................................................................................15
3.6 Posledice reformulacije ..................................................................................16
3.6.1 Splošne posledice reformuliranja živil .......................................................................16
3.6.2 Gospodarske posledice reformuliranja živil ...............................................................18
3.7 Spremljevalni kazalci reformuliranja živil...................................................20
3.8 Podporno okolje ..............................................................................................22
3.9 Težave povezane z reformulacijo ..................................................................24
3.10 Zaželjeni ukrepi za spodbujanje reformuliranja .........................................25
4 Razprava ................................................................................................ 28
5 Reference ............................................................................................... 31
SALUS – Splošni cilji projekta ........................................................................... 44
Cilji WP 6 .............................................................................................................. 44
WP 6 – Metodologija .......................................................................................... 45
Razvoj WP 6 orodij – Vprašalnik in vabilo ..............................................................45
Content
iii
Izvedba ankete in dolžnosti partnerjev .....................................................................46
Analiza zbranih podatkov – pregled odgovorov ......................................................50
SALUS – Overall project aims ...................... Errore. Il segnalibro non è definito.
Objectives of WP 6 ......................................... Errore. Il segnalibro non è definito.
WP 6 – Methodology ..................................... Errore. Il segnalibro non è definito.
Development of WP 6 tools – Questionnaire and invitation letter .............. Errore. Il
segnalibro non è definito.
Implementation of the survey and partner responsibilities .Errore. Il segnalibro non
è definito.
Analysis of the submitted data – Summary of responses ..Errore. Il segnalibro non è
definito.
Priloga I – Podrobni rezultat…………………………………………………...35
Priloga II - WP 6 Metodologija……………………………………...…………45
Priloga III – Povratne informacije raziskave in s tem povezane težave ………59
Priloga IV- Zunanji strokovnjaki………………………………………………60
List of figures
iv
FIGURE 1: GENERAL INFORMATION ON RESPONDING COMPANIES (N=587) .......................................................4
FIGURE 2: MAIN PRODUCT CATEGORIES PRODUCED BY RESPONDING COMPANIES................................................5
FIGURE 3: OVERALL OPINION OF COMPANIES ON FOOD REFORMULATION .......................................................... 6
FIGURE 4: STATUS OF FOOD REFORMULATION IN RESPONDING COMPANIES .......................................................8
FIGURE 5: SUCCESSFUL REFORMULATIONS PER FOOD CATEGORY......................................................................9
FIGURE 6: BACKGROUND OF REFORMULATION FOR THE MAJOR FOOD CATEGORIES (IN PERCENT OF CASES) ............11
FIGURE 7: TARGET COMPONENTS FREQUENCIES PER RELEVANT FOOD CATEGORIES (IN PERCENT OF CASES).............13
FIGURE 8: NUMBER OF INTERMEDIATE STEPS TILL FINAL IMPLEMENTATION OF THE REFORMULATION ....................14
FIGURE 9: NUMBER OF INTERMEDIATE STEPS TILL FINAL IMPLEMENTATION OF THE REFORMULATION - OVERVIEW PER
FOOD CATEGORY......................................................................................................................... 15
FIGURE 10: REFORMULATION MEASURES ANALYSED PER FOOD CATEGORY.......................................................16
FIGURE 11: QUALITY OF SUPPORT – TRANSNATIONAL SUMMARY ..................................................................23
List of Tables
v
TABLE 1: BACKGROUND OF FOOD REFORMULATION – TRANSNATIONAL SUMMARY ........................................... 10
TABLE 2: TARGET COMPONENTS FREQUENCIES - TRANSNATIONAL SUMMARY .................................................. 12
TABLE 3: MEASURES TO REDUCE THE TARGET COMPONENT - TRANSNATIONAL SUMMARY .................................. 16
TABLE 4: OVERVIEW ON GENERAL IMPLICATIONS FREQUENCIES - TRANSNATIONAL SUMMARY ............................. 17
TABLE 5: MAIN GENERAL IMPLICATIONS REPORTED PER FOOD CATEGORY ....................................................... 18
TABLE 6: OVERVIEW ON ECONOMIC IMPLICATIONS FREQUENCIES - TRANSNATIONAL SUMMARY .......................... 19
TABLE 7: MAIN ECONOMIC IMPLICATIONS REPORTED PER FOOD CATEGORY (N=146) ........................................ 20
TABLE 8: FLANKING MEASURES FOR FOOD REFORMULATIONS - TRANSNATIONAL SUMMARY ............................... 20
TABLE 9: FLANKING MEASURES FOR FOOD REFORMULATIONS PER FOOD CATEGORY (N=145) ............................. 21
TABLE 10: DIFFICULTIES IN THE IMPLEMENTATION OF FOOD REFORMULATIONS - TRANSNATIONAL SUMMARY ........ 24
Zahvale
vi
Zahvale
Zahvala gre Agenciji za zdarvje in potrošnike (EAHC) / Izvršilnemu odboru za
potrošnike, zdravje in hrano (Chafea) za finančno podporo v oviru Programa
zdravje.
Zahvala gre vsem partnerjem SALUX projekta za njihovo celotno sodelovanje in
zanesljivo pomoč pri vseh zadevah WP 6.
Zahvala gre tudi vsem zunanjim strokovnjakom (glej ANNEX IV) za njihovo
pomoč in kritične predloge, ki so pomagali izboljšati to poročilo.
Španska SALUX ekipa z Univerze Balearski otoki se zahvaljujejo vsej španski
živilski industriji, ki je sodelovala v SALUX raziskavi. Zahvaljujemo se tudi
španskim živilskim industrijskim združenjem in tehnološkim centrom, ki so
pripomogli s svojimi kontakti razširiti SALUX ankete med svoje člane, zlasti
FIAB (Federación Española de Industrias de la Alimentación y Bebidas, Madrid);
CTNC (Centro Tecnológico Nacional de la Conserva y Alimentación, Molina de
Segura); CTNS (Centre Tecnològic de Nutrició i Salut, Tarragona); IRTA (Institut
de Recerca i Tecnologia Agroalimentàries, Barcelona); AINIA (Paterna);
CECOPESCA (Centro Técnico de Conservación de Productos de la Pesca,
Pontevedra); CTME (Centro Tecnológico de Miranda de Ebro, Miranda de Ebro)
and ALIMENTÓMICA (Empresa de Base Tecnológica 001de la Universitat de
les Illes Balears, Palma de Mallorca).
Okrajšave
vii
Okrajšave
AUT Avstrija
BUL Bolgarija
ESP Španija
FIN Finska
FRA Francija
GBR Anglija
GER Nemčija
HUN Madžarska
ITA Italija
LTU Litva
NCDs Nenalezljive bolezni
ROU Romunija
SAFAs Nasičene maščobne kisline
SLO Slovenija
MSP Mala in srednja podjetja
TFAs Trans maščobne kisline
WP Delovni sklop
viii
Uvod
1
1 Uvod
V skladu s programom dela WP 6 je potrebno izvesti spremljanje reformuliranja
živil med MSP v državah, ki so pogobene partnerice SALUX projekta. Glavni cilj
te raziskave je zgraditev boljšega razumevanja med MSP in skrb za zmanjšanje
soli, nasičenih maščob ali sladkorja v predelani hrani. Zato želi SALUX dobiti
od MSP povratne informacije preko online vprašalnika s čimer bi ugotovili
naslednje:
Ali so MSP dejavna pri reformuliranju živil?
Katera kategorije izdelkov so predmet reformuliranja?
Kako se izvajajo procesi reformuliranja?
Kakšne so posledice?
Katere so glavne slabosti reformuliranja živil?
V širšem kontekstu naj bi rezultat WP 6 podpiral vrednotenje vpliva programov
in politik pri zmanjševanju soli, sladkorja in trans maščob (npr. the European
Commission’s white paper on “A strategy for Europe on Nutrition, Overweight
and Obesity related health issues”).
Reformuliranje živil predstavlja širok pojem. To poročilo podpira naslednjo
opredelitev (cf. SALUX - WP 5): “Dobra praksa reformuliranja živil si prizadeva
k zmanjšanju nasičenih in trans maščob, soli ter sladkorja. S tem povezane
dejavnosti bistveno prispevajo k zdravi prehrani in ne ogrožajo varnosti,
sprejemljivosti ali prehrambenega profila izdelka”.
Rezultati
2
2 Metodologija
2.1 Anketa, raziskava,
WP 6 anketa je bila izvedena v vseh 12 sodelujočih državah (ITA, ESP, GBR,
GER, FRA, BUL, LTU, HUN, SLO, FIN, ROU, AUT). Vodja WP 6(BOKU) je
pripravil osnutek vprašalnika (MS Excel) in vabilo (MS Word), ki so ju nato
SALUX partnerji prevedli v njihov nacionalni jezik. Vprašalnik sestavljaja 19
vprašanj z možnim enim ali več odgovori,udeleženci pa imajo možnost tudi odprti
tip, kjer lahko dopišejo svoj odgovor. Večina vprašanj ni bilo obveznih, zato so
udeleženci lahko izbirali, katere informacije dati in katere ne. Kategorije živil, ki
se uporabljajo v vprašalniku se nanašajo na sistem kategoriziranja živil “Kodeks
splošnih standardov za additive v živilih” (GSFA, Codex STAN 192 – 1995;
zadnji sprejeti leta 2013) (http://www.codexalimentarius.net/
gsfaonline/foods/index.html).
Spletna anketa je bila izvedena s pomočjo spletne platforme SurveyMonkey
(SurveyMonkey 285 Hamilton Avenue, Suite 500, Palo Alto, CA 94301;
www.surveymonkey.com). Za vsako državo udeleženko je BOKU pripravil
spletni vprašalnik, na osnovi vprašalnika MS Excel, v njihovem nacionalnem
jeziku. Iz vsake države je imenovan en partner kot “nacionalna kontaktna točka”
za usklajevanje raziskave na nacionalni ravni. MSP so prejela povabilo in
povezavo za spletni vprašalnik. Poleg tega so nekateri partnerjio kontaktirali s
podjetjem po telefonu ali so se srečali v živo (glej prilogo III). Za slednje je bil
vprašalnik tudi na papirju. Za bolj podroben opis vseh nalog, ki se izvajajo pod
okriljem WP 6 glejte prilogo II (WP 6 Metodologija). Težave, ki so se pojavile
glede povratnih informacij, so zbrane v prilogi III.
2.2 Obdelava podatkov
Vodja WP (BOKU) je vse zbrane spletne podatke prenesel v MS Excel-ovo
datoteko. Partnerji so bili pozvani, da prevedejo odgovore iz nacionalnega jezika v
Rezultati
3
angleščino in izločijo neveljavne odgovore iz nabora podatkov. Vsaka država je
vrnila prevedene in potrjene podatke vodji WP 6, ki je nato zbral, obdelal in
ovrednotil podatke iz vseh 12 raziskav in pripravil končno poročilo.
Odgovori izbirnega tipa vprašanj in odprtega tipa so bili obdelani in ovrednoteni z
Microsoft Excel 2010. Statistična analiza vprašanj izbirnega tipa je bila izvedena
kot “Multiple Response” z IBM SPSS Statistics (Version 21). Za vsako kategorijo
odgovorov je bila določena spremenljivka (Vrsta: številčna; Decimalke: 1;
Vrednosti: 1= “yes”, 0=”no”; Merilo: Nominal). Spremnljive vrednosti za vsako
spremenljivko (= kategorija odgovora)in vsak primer (= ogovor) so bili vpisani v
urejevalnik SPSS. Nastala tabela prikazuje N (število odgovorov), odstotek in
odstotek primerov za vsako kategorijo odgovora. Na splošno , v celotnem
poročilu predstavlja N število danih odgovorov in n število primerov (= število
anketiranih podjetij). To pomeni, da je v primeru, kjer je možnost samo enega
odgovora N enak n, v primeru, kjer je možnih več odgovorov, pa je običajno N
višji od n.
Na nekatera vprašanja (npr. o tehničnih podrobnostih reformulacije) so odgovorila
le podjetja, ki so bila uspešna pri reformuliranju. Podjetja, ki so izjavila, da jim ni
uspelo ali niso razmišljala o reformuliranju živil, niso bila upoštevana (niti kot
NO/neveljaven odgovor). To velja tudi za poglavja 3.4, 3.5, 3.6, 3.7 in 3.8.
Nadalje ANNEXES I-8, I-9, I-10, I-11, I-12, I-13, I-14, I-15, I-16a, I-16b, I-16c in
I-18b.
3 Rezultati
3.1 Splošni podatki o anketirancih
Skupno je bilo kontaktiranih 6722 podjetij, od katerih jih je 587 dalo povratne
informacije preko spletne ankete (glej prilogo III). Večina odgovorov je bilo
prejetih od Španije , Francije, Romunije in Bolgarije, ki skupaj predstavljajo
skoraj 50% vseh odgovorov (glej sliko 1a).
Rezultati
4
Slika 1: Splošne informacije o anketiranih podjetjih (n=587)
Večina podjetij, ki je odgovarjala, so majhna podjetja z manj kot 49 zaposlenimi
in letnim prometom, ki ne presega 10 milijonov EUR. Podrobne podatke za vsako
od sodelujočih držav je mogoče najti v prilogah I-2, I-3 in I-4.
Slika 2 kaže, katero vrsto izdelka podjetja običajno proizvajajo.
Respondents per country in percent and absolute figures
Companies grouped according to their annualturnover (in absolute figures)
Companies grouped according to their numberof employees (in absolute figures)
Rezultati
5
0 20 40 60 80 100 120 140 160
Bakery wares
Meat (products)
Dairy products and analogues
Fruits and vegetables
Cereals and cereal products
Confectionery
Prepared foods
Beverages
Foodstuffs for particular nutritional use
Fish (products)
Spices, soups and broths, sauces
Fats and oils, fat emulsions
Edible ices including sorbet
Eggs (products)
Ready to eat savouries
158141
806161
5353
3934333029
2420
16
Products produced by responding companies in abolsute figures (n=577)Multiple choice question
Slika 2: Glavne kategorije izdelkov, ki jih proizvajajo anketirana podjetja.
V vseh državah, razen v Španiji, Franciji, Madžarski in Sloveniji, podjetja
najpogosteje proizvajajo pekovske izdelke. V Španiji, Franciji, Madžarski in
Sloveniji se največji delež anketiranih podjetij ukvarja s proizvodnjo mesa.
Podrobni podatki za vsako od držav so povzete v prilogi I-5.
3.2 Splošen odnos do reformuliranja živil
Na to vprašanje je dalo veljavne odgovore 434 podjetij. Okrog 45% podjetij ima
pozitiven odnos do reformuliranja živil, 7.1% pa mu nasprotujejo (glej sliko 3).
Najbolj navdušena so španska podjetja, in sicer skoraj 70% podjetij ima pozitivni
odnos do reformuliranja živil. Najbolj skeptična pa so avstrijska podjetja. Le
23.8% jih meni, da je reformulacija pozitivna. Podrobne podatke za vsako državo
se nahajajo v prilogi I-18a.
Rezultati
6
Figure 3: Splošno mnenje podjetij o reformuliranju živil
Podjetja, ki so že uspela reformulirati enega ali več izdelkov, imajo na splošno
bolj pozitiven odnos do reformuliranja, kot tista podjetja, ki jim ni uspelo ali niso
razmišljali o reformuliranju živil (glej sliko 3). Vsi specifični podatki za državo so
prikazani v prilogi I-18b in prilogi I-18c.
Čeprav je splošno mnenje o reformuliranju precej deljeno, je zanimanje za to temo
na splošno veliko. 502 podjetij je zainteresiranih za nadaljnje informacije o
dejavnostih SALUX in so vključena v seznam SALUX razširjanja. POdrobne
številke so navedene v prilogo I-2.
Med glavnimi prednostmi poročanja o reformuliranju živil je bil razvoj bolj
zdravih živil in to je lepa priložnost za nova področja (npr. “priložnost za
ustanovitev edinstvene prodajne točke”, “krepiti neobičajnost”, “sprememba
mišljenja v doslej tradicionalnih podjetjih” itd. ).
Po drugi strani pa je bilo tudi navedeno, da so pomembna tudi druga vprašanja,
npr. v zvezi s konzervansi ali pesticidi in sprejetost pri potrošnikih/odziv je
pogosto negative (zlasti soli, manj TFAs). V tem kontekstu je bilo omenjeno, da
so potrošniki navajeni na določen proizvod in da jih morebitne spremembe
senzoričnih lastnosti zmede/draži. Drugi negativni vidiki, ki so bili omenjeni so
zadevana zakonodaja(“zakonodaja ne dohaja znanstvenega razvoja”, “uredba ne
Rezultati
7
daje možnosti reformuliranja”, “zahteve Živilske knjige za pekovske
izdelke”,”zavračanje sprejemanja posameznih specifikacij”), morebitne
konkurenčne slabosti (“konkurenčne prednosti na splošno niso dovolj, da se
doseže povečanje na 1:1na trg in potrošnike”, “velike industrije so preveč
naprej”) in označevanje (“običajno je vnaprej natisnjenih na tisoče etiket, kar pa
pri teh izdelkih zaradi majhne serije to ni mogoče”) Zaradi marketinških razlogov
(“reformulacija je tveganje, če nov izdelek potrebuje novo EAN kodo”, “MSP si ne
morejo privoščiti, da primerno plasirajo nov izdelek na tržišče”, “potrošniki
pričakujejo dosledne organoleptiče lastnosti”, itd.) je bilo navedeno, da bi se
lahko namesto spreminjanja izdelka razvil nov, ločen izdelek, ki bi bil
učinkovitejši.
Le nekaj podjetij v celoti zavrne zamisel o reformuliranju živil, zaradi
zdravstvenih razlogov (npr. “reformuliranje živil vznemirja in straši javnost”).
3.3 Pomen reformuliranja živil
Raziskava je pokazala, da je reformuliranje živil vprašanje za večino 587
anketiranih podjetij. 48% odstotkov (= 279 podjetij) jih je izjavilo, da so uspešno
izvedli eno ali več reformulacij. 8% (= 49 podjetij) je to poskušalo, vendar jim ni
uspelo. Ostalih 44% (=259 podjetij) ne razmišlja o reformuliranju (glej sliko 4).
Rezultati
8
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
29%
58%47% 45%
68%55%
36%
53% 50% 50%
28%41%
48%
7%
9%
6% 10%
4%
5%
12%
18%8% 3%
7%
12%8%
64%
32%47% 45%
28%40%
52%
29%42% 47%
65%
47% 44%
Our company has not considered reformulation at all
Our company tried to reformulate a product but failed
Our company succesfully reformulated one or more products
Figure 4: Status reformuliranja živil v anketiranih podjetjih
PO podatkih raziskave, so najuspešnejša podjetja v smislu reformuliranja v
Franciji, Španiji in Bolgariji, medtem ko imajo podjetja na Madžarskem, Avstriji
in Litvi največ težav. Italija in Romunija imata neprimerljivo veliko število
podjetij, ki nimajo dodelane reformulacije, niti niso poskušali reformulirati živil.
Slika 5 prikazuje absolutno število uspešno izvedenih reformulacij na kategorije
živil. Odgovori 229 anketiranih podjetij kažejo, da se najpogosteje in najuspešneje
reformulira pekovske izdelke, mesne izdelke in mlečne izdelke, in sicer gre za
zmanjšanje maščob, nasičenih in trans maščobnih kislin, soli ali sladkorja (glej
sliko 5).
Rezultati
9
Figure 5: Successful reformulations per food category
Podrobni podatki za vsako od držav so povzeti v prilogi I-8.
3.4 Spodbude reformuliranaja živil
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), jih je 262 le to potrdilo z odgovorom na vprašanje z večimi
možnostmi.
Tabela 1 podaja nadnacionalne povzetke odgovorov, ki so zbrani iz vseh
sodelujočih držav. Prikazuje, da je velika večina podjetij (> 80 % primerov)
začela reformulacijo na lastno pobudo. Le 29.6 % podjetij jih je prostovoljno na
osnovi nacionalnih ali mednarodnih zdravstvenih pobud in le 12 reformulacij (=
5.3 % primerov) je bilo izvedenih zaradi zakonskih zahtev (glej tabelo 1).
Rezultati
10
Tabela 1: Ozadje reformuliranja živil – transnacionalni povzetek
Background of reformulation frequencies (n=226)
Responses Percent of Cases
N Percent
Reformulation
was baseda
on an own initiative 183 69.8% 81.0%
on a voluntarily base, but according to
national health/reduction initiatives
67 25.6% 29.6%
on a mandatory base 12 4.6% 5.3%
Total 262 100.0% 115.9%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
Reformulacija je bila obvezna v Litvi, Avstriji, Franciji in Sloveniji za
pripravljeno hrano, meso (in njihove izdelke), pekovske izdelke (glej skliko 6).
Naslednje predpise so navedli anketiranci:
LTU: Ministrstvo za zdravje No. V-964 (izdano 11. november 2011)
“Poslovnik organizacije prehrane v predšolskih ustanovah, šolah in
domovih za otroke”
HUN: Madžarska ureditev glede obdavčitve nekaterih živilskih
proizvodov
FIN: Zahteve glede označevanja vsebnosti soli (močno soljeno / zanjšana
količina soli / malo soli)
AUT: Avstijska ureditev glede TFA
Rezultati
11
Slika 6: Ozadje preoblikovanja v glavnih kategorijah živil (v odstotkih primerov)
Na podlagi prostovoljnih zdravstvenih programov se je pogosto reformuliralo
meso (in njihovi izdelki), pripravljeno hrano in pekovske izdelke (glej sliko 6).
Nacionalni programi, ki spodbujajo reformulacijo živil na prostovoljni bazi, igrajo
pomembno vlogo v Veliki Britaniji in Avstriji in v katerih so bili v 70% primerih
pozitivni odgovori.
Podrobni podatkiza vsako državo so zbrani v prilogi I-7.
Naslednji prostovoljni zdravstveni programi ali pobude za zmanjšanje določeni s
strani anketiranih podjetij so:
IT: Program Ministrstva za zdravje za zmanjšanje soli v živilih
ESP: NAOS strategija španske agencije za varnost hrane in prehrano
(AESAN)
FRA: Zdravstveni program nacionalne prehrane (HPNN)
HUN: Priporočilo madžarskega združenja pekarn za zmanjšanje vsebnosti
soli v pekovskih izdelkih
HUN: Madžarska knjiga živil (Codex Alimentarius Hungaricus) MÉ 1-
3/81-1 pekarskih izdelkov in direktiva MÉ 2-81
Rezultati
12
HUN: madžarski zakon - "Health Product Fee" (Tax)
HUN: Nacionalni program stop sol, ki ga koordinira OÉTI (madžarski
Nacionalni inštitut za prehrano in prhranske znanosti)
SLO: Nacionalni program za zmanjšanje maščob
FIN: Prehranska priporočila (FINDIET)
FIN: Kriteriji za označevanje srca na različnih skupinah izdelkov,
zahtevajo oznako na močno slanih živilih
AUT: Kampanja za zmanjšanje soli s strani avstrijskih proizvajalcev hrane
3.5 Podrobnosti o procesih reformulacije
3.5.1 Glavni cilji pobude reformuliranja živil
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), jih je 229 le to potrdilo z odgovorom na vprašanje z večimi
možnostmi.
Kot je prikazano v tabeli 2 je bilo največ reformulacij kar se tiče zmanjšanja soli,
sledi zmanjšanje sladkorja in maščob. Samo v 15.3% primerih gre za zmanjšanje
TFA. V vseh državah je bil glavni razlog reformuliranja zmanjšanje soli. Razen v
Španiji in Italiji je bil glavni namen zamanjšanje maščob oziroma sladkorja.
Največ primerov zmanjšanja SAFA je bilo v Avstriji in Litvi (v vsaki državi
okrog 50% primerov). Podrobnejši podatki o vsaki posamezni državi so podani v
prilogi I-9.
Tabla 2: Pogostost ciljne komponente – transnacionalni povzetek
Target components frequencies (n=229)
Responses Percent of Cases
N Percent
Reduction of:a
Fat 75 20.4% 32.8%
Saturated Fatty Acids 51 13.9% 22.3%
Trans Fatty Acids 35 9.5% 15.3%
Rezultati
13
Salt 125 34.0% 54.6%
Sugar 82 22.3% 35.8%
Total 368 100.0% 160.7%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
Na podlagi najpogostejših reformulacij je bilo izbranih pet kategorij izdelkov (glej
sliko 5). Analize kažejo (glej sliko 7), da gre pri pripravljeni hrani in mesu
(izdelki) najpogosteje za zmanjševanje soli in maščob. Pri pekovskih izdelkih gre
najpogosteje za zmanjšanje vsebnosti soli, medtem ko gre pri mlečnih izdelkih za
zmanjšanje vsebnosti maščob. Reformulacija pri slaščicah temelji na sladkorju.
Slika 7: Pogostost ciljnih component na ustreznih kategorijah živil (v odstotkih primerov)
3.5.2 Število vmesnih stopenj do končne reformulacije
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), je bilo na to vprašanje veljavnih predvidoma 218 odgovorov.
Slika 8 prikazuje pogostost reformulacije z eno, dvema, tremi ali več kot tremi
vmesnimi stopnjami. 63% podjetij je navedla, da je reformulacijo izvedla v enem
koraku. Ta številka drži za večino držav, razen za Slovenijo in Avstrijo. V
Rezultati
14
Sloveniji je 90% podjetij, ki se je odzvalo, reformuliralo v enem koraku, medtem
ko v Avstriji 38%.
Figure 8: Število vmesnih stopenj do končne izvedbe reformulacije
Slika 9 kaže, da je reformulacija v enem koraku najpogostejša pri vseh 5
kategorijah izdelkov. Približno tretjina vseh reformulacij pri mlečnih izdelkih je
vključevala dve vmesni stopnji. Več kot trije koraki so najpogostejši pri slaščicah
(glej sliko 9).
Glede skupnega trajanja reformulacije ni opaziti nobenih posebnih razlik tako
med posameznimi državami, kot tudi med kategorijami živil. Večina reformulacij
je potekala od 4-12 mesecev. Nekatere reformulacije so bile izvedene v nekaj
dneh, v nekaj primerih pa je trajala 3 leta.
Rezultati
15
Figure 9: Število vmesnih stopenj do končne izvedbe reformulacije – Pregled po kategorijah
živil
3.5.3 Ukrepi za reformuliranje živil
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), je bilo na vprašanje o ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje
količin soli, maščob, sladkorja, SAFA in TFA veljavnih predvidoma 226
odgovorov.
Raziskave kažejo, da je najpogostejši način reformulacije živil znižanje
komponente, kar se enostavno doseže z zmanjšanje vsebnosti soli, sladkorja, TFA
ali SAFA. To potrjuje približno 50% primerov (glej tabelo 3). V 38.1% primerih
se je zmanjšanje doseglo z zamenjavo z drugimi snovmi in v 28.3% primerih so
ciljno komponento popolnoma nadomestile alternativne snovi (glej tabelo 3). Le v
11.1% primerih je bila vpeljana nova tehnologija.
Rezultati
16
Tabela 3: Ukrepi za zmanjšanje ciljne komponente – transnacionalni povzetek
Reduction Measures Frequencies (n=226)
Responses Percent of
CasesN Percent
Substance wasa
simply reduced 125 41.0% 55.3%
partially replaced 86 28.2% 38.1%
completely replaced 64 21.0% 28.3%
reduced by use of new technologies 25 8.2% 11.1%
reduced by other means 5 1.6% 2.2%
Total 305 100.0% 135.0%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
Na osnovi izdelkov, ki so bili reformulirani, je bilo izbranih pet kategorij živil
(glej sliko 5). Rezultatiso predstavljeni na sliki 10.
Slika 10: Analiza reformulacijskih ukrwepov po kategorijah živil
3.6 Posledice reformulacije
3.6.1 Splošne posledice reformuliranja živil
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), je bilo na to vprašanje veljavnih predvidoma 228 odgovorov.
Rezultati
17
Kot je prikazano v transnacionalnem povzetku (tabela 4), je skoraj 50% vprašanih
navedlo, da so potrebni ukrepi v zvezi z označevanjem, kadar gre za
reformulacijo. Druga najpogostejša posledica reformuliranja so manjše tehnološke
spremembev proizvodnji. Pri skoraj tretjini primerov refolmulacija privede do
zvišanja kakovosti izdelka (glej tabelo 4)
Poleg tega se zdi, da postopki reformuliranja redko vplivajo na sisteme
zagotavljanja kakovosti.
Natančnejši podatki za posamezno državo so navedeni v prilogi I-12.
Tabela 4: Pregled pogostosti pojavljanja splošnih posledic – transnacionalni povzetek
General Implications Frequencies (n=228)
Responses Percent of
CasesN Percent
Reformulation led to the
followinga
No implications 59 14.3% 25.9%
Minor technological changes 97 23.4% 42.5%
Major technological changes 24 5.8% 10.5%
Changes in the internal quality
assurance system37 8.9% 16.2%
Changes to labelling 103 24.9% 45.2%
Increase in product quality 70 16.9% 30.7%
Decrease in product quality 15 3.6% 6.6%
Other 9 2.2% 3.9%
Total 414 100.0% 181.6%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
V zvezi s posledicami je večina vprašanih navedla, da so pri spreminjanju
sestavine potrebne spremembe v označevanju. En primer iz Nemčije kaže na to,
da včasih nejasno legalno stanje privede do težav pri tem. Poleg tega se lahko
pojavijo stroški z novim tiskanjem in odstranitvijo stare embalaže ali etikete.
Manjše tehnološke spremembe večinoma vključujejo ukrepe, kot so spreminjanje
procesnih parametrov (npr. podaljšanje procesa) in ponovna kalibracija naprav , ki
Rezultati
18
je potrebna zaradi spremenjenih receptur (reformuliran izdelek je manj stabilen in
bolj občutljiv).
Tabela 5 primerja najpogostejše splošne posledice reformuliranja med 5
kategorijami živil, ki so najpogosteje reformulirane. Sprememba označevanja je
najpogostejša posledica reformuliranja in se uveljavlja pri mesu (izdelki), mlečnih
izdelkih in slaščicah.
Največji delež (50% primerov) se nanaša na pripravljeno hrano, katera ima tudi
največ koristi, saj se zviša njihova kakovost. Manjše tehnološke spremembe pri
proizvodnjem procesu so najpogostejše pri pekovskih izdelkih.
Table 5: Glavne splošne posledice po kategorijah živil
Noimplications
Minortechn.changes
Majortechn.changes
Changes inthe internalqualityassurance
Changes tolabelling
Increase inproductquality
Decrease inproductquality
N% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases
Bakery wares(n=59) 18 31% 28 47% 5 8% 8 14% 19 32% 16 27% 6 10%
Meat(n= 42) 7 17% 19 45% 9 21% 11 26% 19 45% 19 45% 3 7%
Dairy(n= 19) 7 37% 10 53% 0 0% 3 16% 10 53% 4 21% 0 0%
Confectionary(n=16) 2 13% 6 38% 3 19% 5 31% 10 63% 5 31% 1 6%
Preparedfoods (n=12) 2 17% 4 33% 1 8% 3 25% 6 50% 6 50% 0 0%
3.6.2 Gospodarske posledice reformuliranja živil
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), je bilo na to vprašanje veljavnih predvidoma 221 odgovorov.
Kot je povzeto v tabeli 6, reformulacija pogosto vpliva na tržno strategijo in/ali
ciljno skupino potrošnikov. Višje cene izdelkov so predvsem posledica povečanih
stroškov surovin. Zdi se, da se z reformulacijo razširi in obogati paleta izdelkov v
korist potrošnikov, kar pomeni tudi pogosto višje cene. Gospodarski učinek za
Rezultati
19
podjetja ni ravno izrazit. 10% primerov poroča o povečanju prodaje, okrog 7% pa
o gospodarski koristi. 3% podjetij je navedlo, da je gospodarska izguba povezana
z reformulacijo.
Tabela 6: Pregled gospodarskih posledic – transnacionalni povzetek
Economic Implications Frequencies (n=221)
Responses Percent of
CasesN Percent
Reformulation had the
following consequencesa
changed marketing strategy/ target
consumer87 22.8% 39.4%
increased product portfolio 75 19.7% 33.9%
decreased product portfolio 3 0.8% 1.4%
increased product price 52 13.6% 23.5%
decreased product price 11 2.9% 5.0%
increase in sale numbers 37 9.7% 16.7%
decrease in sale numbers 9 2.4% 4.1%
hiring new staff 5 1.3% 2.3%
economic gain 25 6.6% 11.3%
economic loss 12 3.1% 5.4%
other 12 3.1% 5.4%
no economic implications 53 13.9% 24.0%
Total 381 100.0% 172.4%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
Podjetje iz Francije vidi gospodarsko priložnost reformuliranja v izboljšanju
splošne podobe družbe in nekaterih blagovnih znamk ali proizvodov.
Tabela 7 primerja najobičajneše gospodarske posledice reformuliranja med 5
kategorijami živil, ki so najbolj pogosto reformulirane.
Pri mesu (izdelkih), mlečnih izdelkih in slaščicah je najpogostejša posledica
reformuliranja sprejetje tržne strategije in/ali sprememba ciljne skupine
potrošnikov. Najmanj vpliva na gospodarstvo ima reformulacija pekovskih
izdelkov (40% primerov).
Rezultati
20
Tabela 7: Glavni gospodarski vplivi po kateorijah živil (n=146)
Changedmarketingstrategy/targetconsumer
Increasedproductportfolio
Increasedproduct price
Increase in salenumbers
Economicgain
No economicimplications
N% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases N
% ofcases
Bakery wares(n=57) 17 30% 10 18% 10 18% 7 12% 3 5% 23 40%Meat(n= 42) 20 48% 15 36% 18 43% 9 21% 5 12% 9 21%Dairy(n= 20) 8 40% 15 75% 3 15% 5 25% 5 25% 3 15%Confectionary(n=16) 9 56% 6 38% 6 38% 4 25% 1 6% 0 0%Preparedfoods (n=11) 3 27% 5 45% 1 9% 2 18% 3 27% 2 18%
Podrobnejši podatki o gospodarskih posledicah za posamezno državo so v prilogi
I-13.
3.7 Spremljevalni kazalci reformuliranja živil
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), je bilo na to vprašanje veljavnih predvidoma 225 odgovorov.
Kot je povzeto v tabeli 8 so najpogostejši spremljevalni kazalci reformuliranja
senzorični testi (65.8% primerov), namizna reformulacija /testi majhnega obsega
(52% primerov) in spremljanje odzivov potrošnikov (41.8% of cases).
Table 8: Spremljevalni kazalci reformuliranja – transnacionalni povzetek
Actions accompanying the reformulation process (n=225)
Responses Percent of
CasesN Percent
Following actions were
performed:a
No flanking measures 34 6.1% 15.1%
Risk analysis 54 9.7% 24.0%
Bench top reformulation / small scale tests 117 21.1% 52.0%
Quantitative analysis prior to reformulation 50 9.0% 22.2%
Rezultati
21
Quantitative analysis after reformulation 52 9.4% 23.1%
Sensory tests 148 26.7% 65.8%
Monitoring consumer responses 94 16.9% 41.8%
Other 6 1.1% 2.7%
Total 555 100.0% 246.7%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
Frekvence senzoričnih testov se med posameznimi državami razlikujejo, in sicer
od najnižje v Bolgariji, ki zajema 9.1% primerov do najvišje 87.9% v Španiji.
Namizne reformulacije/testi majhnega obsega so prisotni v 26.1% primerih na
Madžarskem in 75.0% primerih v Nemčiji, medtem ko se spremljanje odzivov
potrošnikov giblje med 20% primeri v Litvi in 60% primeri v Sloveniji. Največ
reformulacij brez spremljajočih kazalcev so poročali iz Avstrije in Francije.
Podrobnejši podatki za posamezno državo so v prilogi I-14.
Analiza na kategorijah je pokazala, da je na večini preiskovanih kategorijah živil
največ senzoričnih testov (glej tabelo 9). Samo pri slaščicah je namizne
reformulacije/testov majhnega obsega več kot senzoričnih testov.
Tabela 9: Spremljevalni kazalci reformuliranja po kategorijah živil (n=145)
No flankingmeasures
Riskanalysis
Bench topreformulation/ smallscale tests
Quantitativeanalysis priortoreformulation
Quantitativeanalysis afterreformulation
Sensorytests
Monitoringconsumerresponses
N % ofcases
N % ofcases
N % ofcases
N % ofcases
N % ofcases
N % ofcases
N % ofcases
Bakery wares(n=56) 12 21% 16 29% 28 50% 14 25% 13 23% 35 63% 22 39%Meat(n= 41) 4 10% 15 37% 20 49% 14 34% 17 41% 34 83% 18 44%Dairy (n= 20) 2 10% 3 15% 11 55% 5 25% 5 25% 12 60% 11 55%Confectionary(n=16) 0 0% 2 13% 10 63% 3 19% 2 13% 9 56% 8 50%Preparedfoods (n=12) 3 25% 4 33% 8 67% 2 17% 2 17% 9 75% 5 42%
Rezultati
22
3.8 Podporno okolje
Od 279 podjetij, ki so trdila, da so uspešno reformulirala enega ali več izdelkov
(glej poglavje 3.3), je bilo na to vprašanje veljavnih predvidoma 218 odgovorov.
Velika večina od 218 anketiranih podjetij (166 ali 76.1% primerov) opravlja
reformulacijo brez zunanje pomoči in samo 52 podjetij (=23.9% primerov) je
navedlo, da si prizadevajo najti zunanjo pomoč. Zunanjo podporo predstavljajo
vladni organi, javne raziskovalne organizacije, zasebne raziskovalne organizacije
in druge inštitucije, ki so zastopane v približno enakem deležu.
Zasebne raziskovalne organizacije predstavljajo največjo podporo v Italiji (100%
primerov) in na Finskem (80% primerov). Na drugi strani pa v Španiji, Veliki
Britaniji, Bolgariji, Madžarski in Sloveniji ne sodelujejo z zasebnimi
organizacijami. Predvsem v Španiji in na Madžarskem sodelujejo bodisi z
vladnimi organi ali javnimi raziskovalnimi organizacijami. Večkrat so podjetja
navedla, da jih podpirajo njihovi dobavitelji surovin.
Podrobnejši podatki za posamezno državo so v prilogi I-15.
Na vprašanje o kakovosti podpore v smislu reformulacije je večina vprašanih
zadovoljnih s storitvami podpornih institucij (glej sliko 11). Okoli 10% podjetij,
ki iščejo pomoč v smislu splošnih, tehnoloških ali zakonodajnih vprašanjih, niso
zadovoljni.
Podrobnejši podatki za posamezno državo so v prilogi I-16.
Rezultati
23
Slika 11: Kakovost podpore – transnacionalni povzetek
Rezultati
24
3.9 Težave povezane z reformulacijo
Od 587 podjetij (glej poglavje 3.3), je bilo na to vprašanje veljavnih predvidoma
232 odgovorov.
Kot je razvidno iz tabele 10, je glavni razlog, zakaj se podjetja soočajo s težavami
pri izvajanju reformulacije ali da jim ne uspe, povezan s senzoričnimi težavami.
Drugi vidiki, ki lahko ovirajo reformulacijo, so tehnološke in gospodarske narave
(glej tabelo 10).
Table 10: Težave pri izvajanju reformulacije – transnacionalni povzetek
Reasons why reformulation failed or is not considered at all (n=232)
Responses Percent of Cases
N Percent
Main problems are due to:a
Sensory Aspects 116 31.4% 50.0%
Safety Aspects 36 9.8% 15.5%
Technological Aspects 77 20.9% 33.2%
Economic Aspects 71 19.2% 30.6%
Legal Aspects 22 6.0% 9.5%
Other 47 12.7% 20.3%
Total 369 100.0% 159.1%
a. Dichotomy group tabulated at value 1.
V vseh državah, razen v Italiji, Bolgariji, Madžarski in Romuniji, predstavlja
senzorični vidik najpogostejši problem. Takšne težave se običajno pripišejo
potrošnikom, ki se morda niso ali so se le počasi prilagodili na rahle spremembe v
okusu izdelka.
V Italiji, Bolgariji, Madžarski in Romuniji so po pričakovanju največje težave
ekonomske narave. Podrobnejši podatki za posamezno državo so v prilogi I-17.
Poročali so (pomisleki), da so slabše senzorične lastnosi (“sol je nosilec okusa”,
“zmanjšanje sladkorja povzroči manjšo aromatičnost in izgubo teksture”, “z
Rezultati
25
zmanjšanjem maščob postanejo izdelki suhi in pokvarljivi”) in manjše zanimanje
pri potrošnikih (“potrošniki so konzervativni in spremembe v okusu sprejemajo
zelo počasi”, “potrošniki težko sprejemajo hrano z manj soli”) so glavni razlogi,
zaradi česar reormulacija ni uspela oziroma se je niso lotili.
Po mnenju anketiranih podjetij je večina težav povezanih z varnostjo, saj
zmanjšanje soli pomeni krajši rok uporabe (“najnjnižja stopnja soli potrebna za
ustrezno bakteriološko ohranjanje izdelkov”, “sprememba roka trajanja”, “
krajši rok trajanja pri mesnih izdelkih, zaradi zmanjšanja vsebnosti soli”, “ sir z
manjšo vsebnostjo soli ima krajši rok trajanja in v primeru prekinitve hladilne
verige je nagnjen h kvarjenju”).
Tehnološke težave so povezane s predelovalnimi lastnostmi (“zastareli izdelki”,
“fermentacija)”, lastnosti izdelkov (“sol, sladkor in maščoba so funkcionalne
sestavine, ki vplivajo na trdnost, strukturo, tališče itd.), težave pri prilagoditvi
predelovalnih parametrov in splošno pomanjkanje znanja in izkušenj.
Povečani stroški proizvodnje (“je predrago”, “prilagoditev predelovalnih
parametrov je predrago, strošek predelave za reformuliranje izdelkov je zelo
visok”adaptation of process parameters is too expensive, processing cost of
reformulated products would be very high”) so glavni gospodarski razlogi, da
reformulacija ne bi bila uspešna. Navedeno je bilo, da trgovci iščejo poceni
izdelke in da pogosto niso pripravljeni na reformulirane izdelke.
Nekatera podjetja so navedla, da pri ekaterih kategorijah (npr. slaščicah)
reformulacija preprosto ni mogoča zaradi zakonskih zahtev, ki so zelo omejene v
smislu kakršnega koli zmanjšanja.
3.10 Zaželjeni ukrepi za spodbujanje reformuliranja
Kot je prikazano v poglavju 3.3. je le okrog 50%anketiranih podjetij uspešno
reformuliralo izdelke, medtem ko je ostalih 50% razmišljalo o tem ali so
načrtovali reformulacijo, vendar jim ni uspelo zaradi razlogov, navedenih v
poglavju 3.9. Na podlagi izkušen, so pozvali podjetja, da navedejo, karere stvari bi
bile po njihovem potrebne, da bi olajšale reformulacijo živil v evropskih MSP.
Rezultati
26
Rezultati predstavljeni v tem polavju so povzetki vseh izjav anketiranih podjetij in
ni nujno, da odražajo politico in pogled SALUXa.
Predlagane predloge, kako olajšati reformulacijo proizvajalcem, lahko združimio
v 6 kategorij: nadgraditev znanja, omogočiti boljše okolje, povečati javno
ozaveščenost, zakonski ukrepi, razpoložljivost in zagotovitev cenejših surovin in
zagotovitev boljših splošnih tržnih razmer.
Nadgraditev znanja
Na podlagi povratnih informacij je glavna ovira reformuliranja pomanjkanje
ustreznih informacij. Več informacij in lažji dostop do ustreznih informacij
(“strokovne literature”, “tehnološke informacije”, “strokovne informacije”) bi v
prihodnje olajšale dejavnosti v zvezi z reformuliranjem med evropskimi MSP.
Potrebnih bi bilo več informacij v nacionalnem jeziku. Razpoložljive informacije
so pogosto nejasne in na trenutke cello protislovne. Večja izmenjava znanj znotraj
in med različnimi skupinami zainteresiranih strani spodbudi dejavnosti v zvezi z
reformulacijo (“delitev znanja na način know how”, “boljša komunikacija o tem,
kaj je mogoče narediti”, “podjetja, ki so uspela, bi morala deliti svoje
izkušnje/knowhow – vključno z gospodarskimi vidiki”, “več sodelovanja med
proizvajalci hrane in dobavitelji surovin” itd.).
Omogočiti boljše okolje
Več podjetij je zahtevalo ugodnejše celotno okolje (“več splošne podpore”, “več
organizirane podpore”, “več institucionalne podpore”, “pomoč za raziskave in
razvoj”, “strokovna podpora za razvoj reformulacije”, “ vladna podpora za
proizvodne poskuse in laboratorijske preiskave”, “svetovalne storitve”, “pomoč
pri pristojnih organih”, “večja tehnična in znanstvena podpora”, “strokovne
smernice v smislu tehnoloških in zdravstvenih vidikov” itd. ). Povečanje
(predvsem državnih) shem financiranja bi olajšale dejavnosti v zvezi z
reformuliranjem (“raziskave”, “razvoj”, itd.). Nekatera podjetja so tudi
predlagalaneposredno finančno podporo, kot so davčne ugodnosti za
Rezultati
27
reformulirane izdelke ali reformuliranje podjetij. Eno podjetje je izjavilo, da bi
morale banke ponujati za tovrstne dejavnosti ugodne posojilne pogoje za podjetja.
Povečanje javne ozaveščenosti
Po mnenju anketiranih podjetij bi morali za javno ozaveščenost bolj informirati
potrošnike (“povečati ozaveščenost o pomenu zdrave prehrane”, “infoermiranje
prebivalstva o zdravstvenih prednostih reformuliranih izdelkov”, itd.) in vplivati
na potrošnika (“potrošniki bi moralči biti pripravljeni plačati višjo ceno za
reformulirane izdelke”, “pri potrošniku spodbuditi, da sprejme nove, spremenjene
izdelke”, “povečati povpraševanje s strani potrošnikov”). Predlagano je bilo, da
bi se te kampanje ukvarjale z zdravstvenimi učinki zdrave prehrane in
reformuliranih izdelkov, z dobro prakso reformuliranja in da bi jih lahko uporabili
pri oglaševanju reformuliranih izdelkov
Zakonski ukrepi
Kritizirali so, da reformulacijo pogosto ovirajo obstoječi zakoni (“niso dovoljene
nove sestavine”, itd.). Eno podjetje je predlagalo, da bi poenostavili obstoječo
zakonodajo. Predlagana je bila tudi vseevropska uskladitev pomembnih pravnih
vprašanj.
Razpoložljivost in zagotovitev cenejših surovin
Mnoga podjetja se borijo z razpoložljivostjo in cenami ustreznih surovin (“na
voljo morajo biti alternativne surovine”, “surovine morajo imeti razumne cene”,
“več oskrbe ns surovinami po nižji ceni”, itd). Neko podjetje je potrebovalo
“alternative za sladkor s sprejemljivimi organoleptičnimi lastnostmi”.
Splošni tržni pogoji
Neko podjetje je navedlo, da reformulacijo ovira slaba gospodarska situacija.
Druga meni, da trenutno niso dobri tržni pogoji za reformulirane izdeleke. Nekaj
jih meni, da trg za reformuluirane izdelek ni jasno opredeljen in da je potrebno
dati več informacij potrošniku/trgu.
Razprava
28
4 Razprava
Kritične pripombe in morebitne omejitve pri predstavljenih podatkih
Čeprav je bila v nekaterih državah bolj uspešna kot v drugih, raziskava zagotavlja
mednarodni vpogled v spremembo sestave živil
Bralci bi morali imeti v mislih, da so anketirana podjetja zagotovila tehtne
odgovore. Podjetja, ki popolnoma nasprotujejo ideji o reformuliranju izdelkov so
zavrnile anketo in so zato premalo zastopana v tej raziskavi. Tako lahko nekateri
podatki iz te raziskave kažejo sliko, ki ne odraža nujno dejanskega stanja. To še
posebej velja za podatke predstavljene v poglavju 3.2, 3.9 in 3.10. Dokaj
pozitiven odnos podjetij do reformuliranja, ki je predstavljen v poglavju 3.2, je
lahko v resnici manj pozitiven.
Kakšno je trenutno stanje?
Na industrijskem nivoju se je začelo v letih 1990, zdaj se je reformuliranje
razširilo še na MSP.
Raziskava med 1,500 evropskimi podjetji za hrano in pijačo v imenu
“Confederation of the food and drink industries of the EU” (CIAA) je pokazala ,
da so vsa kontaktirana podjetja zmanjšala vsebnost nasičenih maščob, soli ali
sladkorja v njihovih izdelkih od leta 2004 – 2007 za 43% in od 2008 za 21%
[CIAA, 2009]. Vendar pa študija, ki jo je izvedla CIAA obravnava ne le MSP,
temveč tudi industrijo. V raziskavi leta 2008 je izvedlo reformulacijo 83% večjih
podjetij, medtem ko so podatki za mikro, mala in srednja podjetja bistveno nižji
(16%, 27% in 27% v tem zaporedju). To pomeni, da je v skladu s to študijo
CIAA v povprečju aktivnih 23,3% malih in srednjih podjetij. Glede na študijo,
predstavljeno v tem poročilu, je 48% anketiranih podjetij uspešno izvedlo
reformulacijo. Tako se je dejavnost reformuliranja živil v MSP v zadnjih 5 letih
podvojila. Vendar ta študija tudi kaže, da obstaja povezava med velikostjo
Razprava
29
podjetja in obsegom reformuliranja. Največ prizadevanj za reformuliranje imajo
francoska podjetja (skoraj 68% vseh anketiranih podjetij)s tem, da imajo podjetja
najvišje številke tista francoska podjetja, ki imajo več kot 249 (38.8%) zaposlenih
in z letnim prometom več kot 50 milijonov (41.5%).
Katere so glavne gonilne sile tega razvoja?
Razlog za povečano udeležbo MSP pri reformuliranju lahko pripišemo
spopadanju z nalezljivimi boleznimi. Med drugim so to “WHO Globalna
strategija o prehrani, fizični aktivnosti in zdravju” (2004), “EU Bela knjiga o
evropski strategiji glede prehrane, prekomerne telesne teže in z debelostjo
povezanih zdravstvenih vprašanjih” (2007), “EU okvir za nacionalne pobude
glede soli” (2008). Na podlagi teh mednarodnih programov, so mnoge evropske
države razvile nacionalne pobude za boj proti porabi soli, maščob,sladkorja, TFA
in SAFA. Posebna pozornost je bila namenjena soli in zmanjšanju TFA. Poročilo
EU komisije z leta 2012 (EC, 2012)kaže, da je bilo povečanje števila držav s
pobudami za zmanjšanje soli, zaradi “EU okvira za nacionalne pobude glede soli”,
ki je bil sprejet leta 2008. To je tudi v skladu s to študijo, da je glavni razlog
reformuliranja zmanjšanje soli (glej poglavje 3.5.1).
15.3% podjetij je opozorilo, da je problem zmanjšanje TFA. Pozornost se usmerja
tudi na zmanjšanje sladkorja , zaradi prehranbenih smernic WHO (vnos sladkorja
ne sme biti cvišji od 5% celotne energijske vrednosti).
Glede na to, da v Evropi obstaja 287.000 gostinskih podjetij in da je 99,1% vseh
teh MSP, ki predstavljajo 48,7% prihodkov od prodaje, imajo precejšnji vpliv na
evropsko sestavo živil (FOODDRINK, 2014).
.
Potreba po ukrepanju
Rezultati kažejo, da večina izvedenih reformulacij temelji na preprostem
zmanjšanju snovi ali delni zamenjav snovi (glej poglavje 3.5.3). O inovativnih
ukrepih oz. uporabi novih tehnologij so poročali v 11.1% primerov. Na drugi
strani so senzorične lastnosti in tehnološki vidiki glavne ovire reformuliranja (glej
poglavje 3.9). V okviru SALUX WP 5 je bil izveden obsežen pregled literature
Razprava
30
pri premagovanju nekaterih težav glede zmanjšanja maščob, sladkorja, soli, TFA
in SAFA v živilih. Vendar podfjetja niso navedla nobene od teh možnosti. To
kaže na to, da obstaja velika vrzel med tem, kaj se trenutno uporablja in kaj bi bilo
mogoče v tem trenutku. by companies responding to the present survey. This
indicates that there is a large gap between what currently is applied and what
actually would be possible at the moment. Part of this problem might be attributed
towards the fact that the European food sectDel tega problema gre pripisati temu,
da je evropski sector hrane zelo konkurenčen. Po drugi strani pa bi to pomenilo,
da ne poteka prenos znanja med raziskavami in MSP.
Razprava
31
5 Reference
CIAA - Confederation of the food and drink industries of the EU (2009) Europe´s
food and drink industry: Pomoč potrošnikom pri zdravi izbiri – Raziskava pri več
kot 1,500 evropskih podjetjih za hrano in pijačo v EU
http://www.fooddrinkeurope.eu/documents/brochures/CIAA_Glossy_
Brochure_Final.pdf; viden na spletu, februar 2014
European Commission – EC (2012) Izvedbe za zmanjšanje soli v okviru EU –
rezultati držav članic.
http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/docs/salt_report_en.pdf ;
viden na spletu, februar 2014
FOODDRINK 2014 MSP
http://www.fooddrinkeurope.eu/industry-in-focus/topic/small-and-medium-sized-
enterprises-smes/working-on-behalf-of-smes/ ; viden na spletu, februar 2014
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
32
n % n % n % n % n % n % n % n % n % n % n % n % n %55 9% 77 13,1% 34 5,8% 42 7,2% 68 11,6% 62 10,6% 25 4,3% 51 8,7% 24 4,1% 32 5,5% 68 11,6% 49 8,3% 587 100,0%
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
the outcomes of this particular survey 11 32% 8 11,3% 3 9,7% 12 36,4% 20 30,3% 37 61,7% 4 21,1% 15 30,6% 7 29,2% 7 23,3% 34 54,0% 10 45,5% 168 33,5%the overall activities and results of theproject
6 18% 20 28,2% 10 32,3% 4 12,1% 13 19,7% 22 36,7% 8 42,1% 13 26,5% 6 25,0% 14 46,7% 21 33,3% 4 18,2% 141 28,1%
Both 17 50% 43 60,6% 18 58,1% 17 51,5% 33 50,0% 1 1,7% 7 36,8% 21 42,9% 11 45,8% 9 30,0% 8 12,7% 8 36,4% 193 38,4%TOTAL 34 100,0% 71 100,0% 31 100,0% 33 100,0% 66 100,0% 60 100,0% 19 100,0% 49 100,0% 24 100,0% 30 100,0% 63 100,0% 22 100,0% 502 100,0%No/invalid response (n) 21 6 3 9 2 2 6 2 0 2 5 27 85
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
up to 10 million € 37 68,5% 49 64,5% 19 55,9% 24 60,0% 28 43,1% 61 98,4% 17 70,8% 21 45,7% 10 50,0% 17 53,1% 50 75,8% 15 60,0% 348 64,0%up to 50 million € 11 20,4% 14 18,4% 11 32,4% 9 22,5% 10 15,4% 0 0,0% 4 16,7% 17 37,0% 3 15,0% 10 31,3% 14 21,2% 5 20,0% 108 19,9%> 50 million € 6 11,1% 13 17,1% 4 11,8% 7 17,5% 27 41,5% 1 1,6% 3 12,5% 8 17,4% 7 35,0% 5 15,6% 2 3,0% 5 20,0% 88 16,2%TOTAL 54 100,0% 76 100,0% 34 100,0% 40 100,0% 65 100,0% 62 100,0% 24 100,0% 46 100,0% 20 100,0% 32 100,0% 66 100,0% 25 100,0% 544 100,0%No/invalid response (n) 1 1 0 2 3 0 1 5 4 0 2 24 43
2) Interest of respondents in further information about the SALUX project: (Single choice question; all respondents)ITA(n=34)
ESP(n= 71)
GBR(n=31)
GER(n=33)
FRA(n=66)
BUL(n=60)
LTU(n=19)
HUN(n=49)
SLO(n=24)
FIN(n=30)
ROU(n= 63)
AUT(n=22)
TOTAL(n=502)
3) Annual turnover of responding companies. (Single choice question, all respondents)ITA(n=54)
ESP(n= 76)
GBR(n=34)
GER(n=40)
FRA(n=65)
BUL(n=62)
LTU(n=24)
HUN(n=46)
SLO(n=20)
FIN(n=32)
ROU(n= 66)
AUT(n=25)
TOTAL(n=544)
1) Overall response to survey:
ITA ESP GBR GER FRA BUL LTU HUN SLO FIN ROU AUT TOTAL
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
33
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
up to 49 37 68,5% 40 52,6% 17 50,0% 21 50,0% 28 41,8% 53 85,5% 13 52,0% 13 25,5% 9 37,5% 20 62,5% 30 44,8% 14 56,0% 295 52,8%up to 249 13 24,1% 22 28,9% 10 29,4% 13 31,0% 13 19,4% 8 12,9% 5 20,0% 28 54,9% 6 25,0% 8 25,0% 33 49,3% 6 24,0% 165 29,5%> 249 4 7,4% 14 18,4% 7 20,6% 8 19,0% 26 38,8% 1 1,6% 7 28,0% 10 19,6% 9 37,5% 4 12,5% 4 6,0% 5 20,0% 99 17,7%TOTAL 54 100,0% 76 100,0% 34 100,0% 42 100,0% 67 100,0% 62 100,0% 25 100,0% 51 100,0% 24 100,0% 32 100,0% 67 100,0% 25 100,0% 559 100,0%No/invalid response (n) 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 24 28
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
Bakery wares 16 29,1% 5 6,5% 13 38,2% 18 42,9% 10 14,9% 21 33,9% 8 32,0% 8 16,0% 4 17,4% 9 32,1% 21 32,3% 25 51,0% 158 27,4%Meat (products) 4 7,3% 30 39,0% 7 20,6% 7 16,7% 13 19,4% 5 8,1% 8 32,0% 25 50,0% 5 21,7% 5 17,9% 20 30,8% 12 24,5% 141 24,4%Dairy products and analogues 8 14,5% 8 10,4% 8 23,5% 1 2,4% 6 9,0% 11 17,7% 4 16,0% 5 10,0% 2 8,7% 2 7,1% 12 18,5% 13 26,5% 80 13,9%Fruits and vegetables 10 18,2% 9 11,7% 6 17,6% 6 14,3% 2 3,0% 11 17,7% 5 20,0% 4 8,0% 2 8,7% 3 10,7% 2 3,1% 1 2,0% 61 10,6%Cereals and cereal products 11 20,0% 4 5,2% 7 20,6% 3 7,1% 8 11,9% 1 1,6% 4 16,0% 1 2,0% 3 13,0% 4 14,3% 10 15,4% 5 10,2% 61 10,6%Confectionery 13 23,6% 3 3,9% 1 2,9% 5 11,9% 8 11,9% 6 9,7% 5 20,0% 1 2,0% 2 8,7% 0 0,0% 4 6,2% 5 10,2% 53 9,2%Prepared foods 7 12,7% 13 16,9% 6 17,6% 3 7,1% 5 7,5% 1 1,6% 2 8,0% 6 12,0% 0 0,0% 7 25,0% 1 1,5% 2 4,1% 53 9,2%Beverages 5 9,1% 3 3,9% 5 14,7% 2 4,8% 3 4,5% 3 4,8% 4 16,0% 2 4,0% 7 30,4% 2 7,1% 3 4,6% 0 0,0% 39 6,8%Foodstuffs for particular nutritional use 2 3,6% 7 9,1% 8 23,5% 2 4,8% 6 9,0% 2 3,2% 1 4,0% 2 4,0% 2 8,7% 0 0,0% 1 1,5% 1 2,0% 34 5,9%Fish (products) 3 5,5% 7 9,1% 4 11,8% 3 7,1% 6 9,0% 0 0,0% 4 16,0% 0 0,0% 0 0,0% 4 14,3% 1 1,5% 1 2,0% 33 5,7%Spices, soups and broths, sauces 2 3,6% 4 5,2% 5 14,7% 3 7,1% 5 7,5% 1 1,6% 3 12,0% 2 4,0% 1 4,3% 3 10,7% 0 0,0% 1 2,0% 30 5,2%Fats and oils, fat emulsions 2 3,6% 4 5,2% 5 14,7% 3 7,1% 4 6,0% 1 1,6% 4 16,0% 0 0,0% 2 8,7% 2 7,1% 1 1,5% 1 2,0% 29 5,0%Edible ices including sorbet 3 5,5% 4 5,2% 4 11,8% 2 4,8% 0 0,0% 0 0,0% 2 8,0% 1 2,0% 2 8,7% 2 7,1% 4 6,2% 0 0,0% 24 4,2%Egg (products) 4 7,3% 2 2,6% 3 8,8% 1 2,4% 0 0,0% 0 0,0% 5 20,0% 1 2,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 1,5% 3 6,1% 20 3,5%Ready to eat savouries 2 3,6% 3 3,9% 3 8,8% 1 2,4% 0 0,0% 0 0,0% 3 12,0% 1 2,0% 1 4,3% 1 3,6% 0 0,0% 1 2,0% 16 2,8%TOTAL 92 167,3% 106 137,7% 85 250,0% 60 142,9% 76 113,4% 63 101,6% 62 248,0% 59 118,0% 33 143,5% 44 157,1% 81 124,6% 71 144,9% 832 144,2%No/invalid response (n) 0 0 0 0 1 0 0 1 1 4 3 0 10
5) Our company comprises the following product portfolio: (Multiple choice question, all respondents)ITA(n=55)
ESP(n= 77)
GBR(n=34)
GER(n=42)
FRA(n=67)
BUL(n=62)
LTU(n=25)
HUN(n=50)
SLO(n=23)
FIN(n=28)
ROU(n= 65)
AUT(n=49)
TOTAL(n=577)
4) Number of emplyees of responding companies. (Single choice question, all respondents)ITA(n=54)
ESP(n= 76)
GBR(n=34)
GER(n=42)
FRA(n=67)
BUL(n=62)
LTU(n=25)
HUN(n=51)
SLO(n=24)
FIN(n=32)
ROU(n= 67)
AUT(n=25)
TOTAL(n=559)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
34
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
Our company succesfully reformulatedone or more products
16 29,1% 45 58,4% 16 47,1% 19 45,2% 46 67,6% 34 54,8% 9 36,0% 27 52,9% 12 50,0% 16 50,0% 19 27,9% 20 40,8% 279 47,5%
Our company tried to reformulate aproduct but failed
4 7,3% 7 9,1% 2 5,9% 4 9,5% 3 4,4% 3 4,8% 3 12,0% 9 17,6% 2 8,3% 1 3,1% 5 7,4% 6 12,2% 49 8,3%
Our company has not consideredreformulation at all
35 63,6% 25 32,5% 16 47,1% 19 45,2% 19 27,9% 25 40,3% 13 52,0% 15 29,4% 10 41,7% 15 46,9% 44 64,7% 23 46,9% 259 44,1%
TOTAL 55 100,0% 77 100,0% 34 100,0% 42 100,0% 68 100,0% 62 100,0% 25 100,0% 51 100,0% 24 100,0% 32 100,0% 68 100,0% 49 100,0% 587 100,0%No/invalid response (n) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
Based on an own initiative 14 100,0% 28 82,4% 7 63,6% 17 100,0% 27 75,0% 26 92,9% 5 83,3% 18 78,3% 9 90,0% 10 76,9% 15 88,2% 7 41,2% 183 81,0%On a voluntarily base, but according tonational health/reduction initiatives
1 7,1% 10 29,4% 8 72,7% 5 29,4% 17 47,2% 1 3,6% 0 0,0% 4 17,4% 3 30,0% 5 38,5% 1 5,9% 12 70,6% 67 29,6%
On a mandatory base 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 4 11,1% 1 3,6% 1 16,7% 1 4,3% 1 10,0% 1 7,7% 1 5,9% 2 11,8% 12 5,3%TOTAL 15 107,1% 38 111,8% 15 136,4% 22 129,4% 48 133,3% 28 100,0% 6 100,0% 23 100,0% 13 130,0% 16 123,1% 17 100,0% 21 123,5% 262 115,9%No/invalid response (n) 2 11 5 2 10 6 3 4 2 3 2 3 53
6) Status of food reformulation (with regard to the reduction of fat, saturated fatty acids, trans fatty acids, salt or sugar) in responding companies: (Single choice question, all respondents)ITA(n=55)
ESP(n= 77)
GBR(n=34)
GER(n=42)
FRA(n=68)
BUL(n=62)
LTU(n=25)
HUN(n=51)
SLO(n=24)
FIN(n=32)
ROU(n= 68)
AUT(n=49)
TOTAL(n=587)
TOTAL(n=226)
7) Reformulation of food products by your company aiming at a reduction of fat, saturated fatty acids, trans fatty acids, salt or sugar is/was done: (multiple choice question, only respondentssuccesfull in reformulation)
LTU(n=6)
HUN(n=23)
SLO(n=10)
FIN(n=13)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
ITA(n=14)
ESP(n= 34)
GBR(n=11)
GER(n=17)
FRA (n=36)BUL(n=28)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
35
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
Dairy products and analogues 0 0,0% 2 5,9% 0 0,0% 1 6,3% 2 5,6% 4 12,1% 2 40,0% 1 4,3% 2 20,0% 1 7,7% 4 23,5% 1 5,9% 20 8,7%Fats and oils, fat emulsions 0 0,0% 1 2,9% 1 9,1% 3 18,8% 0 0,0% 1 3,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 5,9% 0 0,0% 7 3,1%Edible ices including sorbet 1 7,1% 1 2,9% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 4,3% 1 10,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 4 1,7%Fruits and vegetables 1 7,1% 3 8,8% 0 0,0% 1 6,3% 1 2,8% 7 21,2% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 13 5,7%Confectionery 4 28,6% 0 0,0% 0 0,0% 2 12,5% 1 2,8% 6 18,2% 0 0,0% 1 4,3% 0 0,0% 0 0,0% 2 11,8% 0 0,0% 16 7,0%Cereals and cereal products 0 0,0% 0 0,0% 4 36,4% 0 0,0% 3 8,3% 0 0,0% 0 0,0% 2 8,7% 0 0,0% 1 7,7% 0 0,0% 0 0,0% 10 4,4%Bakery wares 7 50,0% 3 8,8% 2 18,2% 3 18,8% 5 13,9% 6 18,2% 3 60,0% 5 21,7% 2 20,0% 2 15,4% 7 41,2% 14 82,4% 59 25,8%Meat (products) 1 7,1% 14 41,2% 3 27,3% 2 12,5% 5 13,9% 4 12,1% 0 0,0% 6 26,1% 2 20,0% 1 7,7% 2 11,8% 2 11,8% 42 18,3%Fish (products) 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 5,6% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 7,7% 0 0,0% 0 0,0% 3 1,3%Egg (products) 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0%Spices, soups and broths, sauces 0 0,0% 3 8,8% 1 9,1% 2 12,5% 4 11,1% 1 3,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 7,7% 0 0,0% 0 0,0% 12 5,2%Foodstuffs for particular nutritional use 0 0,0% 1 2,9% 0 0,0% 0 0,0% 2 5,6% 2 6,1% 0 0,0% 1 4,3% 1 10,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 7 3,1%Beverages 0 0,0% 1 2,9% 0 0,0% 0 0,0% 1 2,8% 1 3,0% 0 0,0% 2 8,7% 2 20,0% 1 7,7% 0 0,0% 0 0,0% 8 3,5%Ready to eat savouries 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 6,3% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 0,4%Prepared foods 0 0,0% 3 8,8% 0 0,0% 0 0,0% 4 11,1% 1 3,0% 0 0,0% 1 4,3% 0 0,0% 4 30,8% 0 0,0% 0 0,0% 13 5,7%Others 0 0,0% 2 5,9% 0 0,0% 1 6,3% 6 16,7% 0 0,0% 0 0,0% 3 13,0% 0 0,0% 1 7,7% 1 5,9% 0 0,0% 14 6,1%TOTAL 14 100,0% 34 100,0% 11 100,0% 16 100,0% 36 100,0% 33 100,0% 5 100,0% 23 100,0% 10 100,0% 13 100,0% 17 100,0% 17 100,0% 229 100,0%No/invalid response (n) 2 11 5 3 10 1 4 4 2 3 2 3 50
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
fat 5 35,7% 19 55,9% 5 45,5% 5 29,4% 11 31,4% 5 15,2% 3 50,0% 4 18,2% 4 40,0% 4 30,8% 7 41,2% 3 17,6% 75 32,8%saturated fatty acids 4 28,6% 8 23,5% 3 27,3% 6 35,3% 9 25,7% 1 3,0% 3 50,0% 2 9,1% 0 0,0% 3 23,1% 3 17,6% 9 52,9% 51 22,3%trans fatty acids 4 28,6% 7 20,6% 1 9,1% 5 29,4% 6 17,1% 1 3,0% 2 33,3% 4 18,2% 2 20,0% 1 7,7% 1 5,9% 1 5,9% 35 15,3%salt 3 21,4% 16 47,1% 6 54,5% 8 47,1% 22 62,9% 16 48,5% 3 50,0% 12 54,5% 5 50,0% 10 76,9% 9 52,9% 15 88,2% 125 54,6%sugar 7 50,0% 10 29,4% 4 36,4% 7 41,2% 12 34,3% 13 39,4% 3 50,0% 7 31,8% 4 40,0% 5 38,5% 7 41,2% 3 17,6% 82 35,8%TOTAL 23 164,3% 60 176,5% 19 172,7% 31 182,4% 60 171,4% 36 109,1% 14 233,3% 29 131,8% 15 150,0% 23 176,9% 27 158,8% 31 182,4% 368 160,7%No/invalid response (n) 2 11 5 2 11 1 3 5 2 3 2 3 50
8) Product categories that have been successfully reformulated in order to reduce fat, saturated fatty acids, trans fatty acids, salt or sugar was: (Multiple choice question, only respondentssuccesfull in reformulation)
ITA(n=14)
ESP(n= 34)
GBR(n=11)
GER(n=16)
FRA(n=36)
BUL(n=33)
LTU(n=5)
HUN(n=23)
SLO(n=10)
FIN(n=13)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
TOTAL(n=229)
9) The main reformulation process in your company aimed at a reduction of: (multiple choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=14)
ESP(n= 34)
GBR(n=11)
GER(n=17)
FRA (n=35)BUL(n=33)
LTU(n=6)
HUN(n=22)
SLO(n=10)
FIN(n=13)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
TOTAL(n=229)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
36
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
in one single step 10 76,9% 26 76,5% 5 45,5% 12 70,6% 19 55,9% 17 51,5% 4 80,0% 13 72,2% 9 90,0% 7 63,6% 9 56,3% 6 37,5% 137 62,8%in two steps 0 0,0% 4 11,8% 1 9,1% 2 11,8% 6 17,6% 9 27,3% 0 0,0% 2 11,1% 0 0,0% 3 27,3% 4 25,0% 5 31,3% 36 16,5%in three steps 1 7,7% 1 2,9% 2 18,2% 0 0,0% 4 11,8% 6 18,2% 1 20,0% 1 5,6% 1 10,0% 0 0,0% 0 0,0% 3 18,8% 20 9,2%in more than three steps 2 15,4% 3 8,8% 3 27,3% 3 17,6% 5 14,7% 1 3,0% 0 0,0% 2 11,1% 0 0,0% 1 9,1% 3 18,8% 2 12,5% 25 11,5%TOTAL 13 200,0% 34 200,0% 11 200,0% 17 200,0% 34 200,0% 33 200,0% 5 200,0% 18 200,0% 10 200,0% 11 200,0% 16 200,0% 16 200,0% 218 100,0%No/invalid response (n) 3 11 5 2 12 1 4 9 2 5 3 4 61 0,27982
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
reduction 3 21,4% 15 44% 5 45% 10 59% 16 44,4% 25 75,8% 3 60,0% 13 61,9% 6 66,7% 6 50,0% 9 52,9% 14 82,4% 125 55,3%reduction of the subtsance and additionaddition of alternatives
4 28,6% 16 47,1% 6 54,5% 8 47,1% 18 50,0% 8 24,2% 1 20,0% 5 23,8% 3 33,3% 6 50,0% 5 29,4% 6 35,3% 86 38,1%
replacement of the substance byalternatives
9 64,3% 10 29,4% 3 27,3% 8 47,1% 10 27,8% 0 0,0% 2 40,0% 6 28,6% 3 33,3% 3 25,0% 4 23,5% 6 35,3% 64 28,3%
new technology 2 14,3% 6 17,6% 0 0,0% 4 23,5% 4 11,1% 0 0,0% 0 0,0% 1 4,8% 1 11,1% 2 16,7% 1 5,9% 4 23,5% 25 11,1%others 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 2,8% 0 0,0% 0 0,0% 2 9,5% 0 0,0% 1 8,3% 0 0,0% 1 5,9% 5 2,2%TOTAL 18 128,6% 47 138,2% 14 127,3% 30 176,5% 49 136,1% 33 100,0% 6 120,0% 27 128,6% 13 144,4% 18 150,0% 19 111,8% 31 182,4% 305 135,0%No/invalid response (n) 2 11 5 2 10 1 4 6 3 4 2 3 53
10) The reformulation was performed: (single choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=13)
ESP(n= 34)
GBR(n=11)
GER(n=17)
FRA(n=34)
BUL(n=33)
LTU(n=5)
HUN(n=18)
SLO(n=10)
FIN(n=11)
ROU(n= 16)
AUT(n=16)
TOTAL(n=218)
11) The reformulation was achieved by: (multiple choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=14)
ESP(n= 34)
GBR(n=11)
GER(n=17)
FRA(n=36)
BUL(n=33)
LTU(n=5)
HUN(n=21)
SLO(n=9)
FIN(n=12)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
TOTAL(n=226)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
37
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
No implications 2 14,3% 6 18,2% 2 18,2% 2 11,8% 6 17,1% 12 36,4% 2 33,3% 8 34,8% 3 30,0% 2 16,7% 7 41,2% 7 41,2% 59 25,9%Minor technological changes 8 57,1% 14 42,4% 6 54,5% 8 47,1% 16 45,7% 16 48,5% 3 50,0% 8 34,8% 2 20,0% 4 33,3% 6 35,3% 6 35,3% 97 42,5%Major technological changes 1 7,1% 6 18,2% 0 0,0% 4 23,5% 4 11,4% 1 3,0% 0 0,0% 1 4,3% 0 0,0% 3 25,0% 1 5,9% 3 17,6% 24 10,5%Changes in the internal qualityassurance system
1 7,1% 7 21,2% 1 9,1% 5 29,4% 6 17,1% 4 12,1% 1 16,7% 1 4,3% 2 20,0% 3 25,0% 4 23,5% 2 11,8% 37 16,2%
Changes in labelling (requirements) 8 57,1% 19 57,6% 5 45,5% 14 82,4% 15 42,9% 6 18,2% 3 50,0% 7 30,4% 7 70,0% 10 83,3% 5 29,4% 4 23,5% 103 45,2%Increase in product quality 8 57,1% 13 39,4% 3 27,3% 9 52,9% 9 25,7% 2 6,1% 0 0,0% 6 26,1% 5 50,0% 4 33,3% 7 41,2% 4 23,5% 70 30,7%Decrease in product quality 0 0,0% 1 3,0% 3 27,3% 2 11,8% 5 14,3% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 16,7% 0 0,0% 2 11,8% 15 6,6%Other 1 7,1% 2 6,1% 0 0,0% 1 5,9% 0 0,0% 0 0,0% 2 33,3% 2 8,7% 0 0,0% 1 8,3% 0 0,0% 0 0,0% 9 3,9%TOTAL 29 207,1% 68 206,1% 20 181,8% 45 264,7% 61 174,3% 41 124,2% 11 183,3% 33 143,5% 19 190,0% 29 241,7% 30 176,5% 28 164,7% 414 181,6%No/invalid response (n) 2 12 5 2 11 1 3 4 2 4 2 3 51
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
Changed marketing strategy/ targetconsumer
9 69,2% 13 39,4% 6 54,5% 6 37,5% 15 44,1% 9 27,3% 1 20,0% 9 39,1% 6 66,7% 4 40,0% 7 41,2% 2 11,8% 87 39,4%
Increased product portfolio 3 23,1% 12 36,4% 2 18,2% 5 31,3% 10 29,4% 12 36,4% 3 60,0% 6 26,1% 3 33,3% 5 50,0% 12 70,6% 2 11,8% 75 33,9%Decreased product portfolio 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 2,9% 1 3,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 11,1% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 3 1,4%Increased product price 4 30,8% 9 27,3% 3 27,3% 7 43,8% 11 32,4% 4 12,1% 0 0,0% 3 13,0% 2 22,2% 2 20,0% 4 23,5% 3 17,6% 52 23,5%Decreased product price 0 0,0% 2 6,1% 0 0,0% 2 12,5% 0 0,0% 2 6,1% 1 20,0% 2 8,7% 0 0,0% 0 0,0% 2 11,8% 0 0,0% 11 5,0%Increase in sale numbers 4 30,8% 7 21,2% 1 9,1% 4 25,0% 2 5,9% 3 9,1% 1 20,0% 2 8,7% 3 33,3% 3 30,0% 5 29,4% 2 11,8% 37 16,7%Decrease in sale numbers 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 12,5% 2 5,9% 2 6,1% 0 0,0% 1 4,3% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 11,8% 9 4,1%Hiring new staff 1 7,7% 1 3,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 2,9% 1 3,0% 1 20,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 5 2,3%Firing staff 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0%Economic gain 1 7,7% 4 12,1% 0 0,0% 2 12,5% 2 5,9% 3 9,1% 1 20,0% 4 17,4% 0 0,0% 3 30,0% 3 17,6% 2 11,8% 25 11,3%Economic loss 1 7,7% 0 0,0% 2 18,2% 4 25,0% 2 5,9% 2 6,1% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 5,9% 12 5,4%Other 1 7,7% 4 12,1% 0 0,0% 0 0,0% 3 8,8% 0 0,0% 0 0,0% 2 8,7% 0 0,0% 0 0,0% 2 11,8% 0 0,0% 12 5,4%No economic implications 1 7,7% 11 33,3% 2 18,2% 4 25,0% 7 20,6% 0 0,0% 2 40,0% 8 34,8% 1 11,1% 4 40,0% 3 17,6% 10 58,8% 53 24,0%TOTAL 25 192,3% 63 190,9% 16 145,5% 36 225,0% 56 164,7% 39 118,2% 10 200,0% 37 160,9% 16 177,8% 21 210,0% 38 223,5% 24 141,2% 381 172,4%No/invalid response (n) 3 12 5 3 12 1 4 4 3 6 2 3 58
12) The reformulation was linked to the following general implications: (multiple choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=14)
ESP(n= 33)
GBR(n=11)
GER(n=17)
FRA(n=35)
BUL(n=33)
LTU(n=6)
HUN(n=23)
SLO(n=10)
FIN(n=12)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
TOTAL(n=228)
13) The reformulation was linked to the following economic implications: (multiple choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=13)
ESP(n= 33)
GBR(n=11)
GER(n=16)
FRA(n=34)
BUL(n=33)
LTU(n=5)
HUN(n=23)
SLO(n=9)
FIN(n=10)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
TOTAL(n=221)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
38
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
No flanking measures 3 23,1% 2 6,1% 1 10,0% 3 18,8% 10 27,8% 2 6,1% 1 20,0% 2 8,7% 1 10,0% 0 0,0% 4 23,5% 5 29,4% 34 15,1%Risk analysis 3 23,1% 12 36,4% 4 40,0% 6 37,5% 12 33,3% 6 18,2% 2 40,0% 2 8,7% 0 0,0% 3 25,0% 2 11,8% 2 11,8% 54 24,0%Bench top reformulation/small scaletests with the a ltered recipe
6 46,2% 20 60,6% 6 60,0% 12 75,0% 20 55,6% 12 36,4% 3 60,0% 6 26,1% 7 70,0% 6 50,0% 11 64,7% 8 47,1% 117 52,0%
Quantitative analysis prior toreformulation
2 15,4% 10 30,3% 2 20,0% 5 31,3% 8 22,2% 0 0,0% 2 40,0% 8 34,8% 4 40,0% 0 0,0% 6 35,3% 3 17,6% 50 22,2%
Quantitative analysis after thereformulation
1 7,7% 12 36,4% 1 10,0% 7 43,8% 11 30,6% 0 0,0% 2 40,0% 4 17,4% 6 60,0% 1 8,3% 4 23,5% 3 17,6% 52 23,1%
Sensory tests 9 69,2% 29 87,9% 5 50,0% 11 68,8% 30 83,3% 3 9,1% 4 80,0% 18 78,3% 8 80,0% 11 91,7% 10 58,8% 10 58,8% 148 65,8%Monitoring of consumer responses 6 46,2% 11 33,3% 4 40,0% 4 25,0% 14 38,9% 19 57,6% 1 20,0% 10 43,5% 6 60,0% 5 41,7% 8 47,1% 6 35,3% 94 41,8%Other 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 6,3% 0 0,0% 2 6,1% 0 0,0% 2 8,7% 0 0,0% 1 8,3% 0 0,0% 0 0,0% 6 2,7%TOTAL 30 230,8% 96 290,9% 23 230,0% 49 306,3% 105 291,7% 44 133,3% 15 300,0% 52 226,1% 32 320,0% 27 225,0% 45 264,7% 37 217,6% 555 246,7%No/invalid response (n) 3 12 6 3 10 1 4 4 2 4 2 3 54
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
no support 9 75% 24 77% 8 73% 9 60% 27 79% 28 85% 3 60% 22 96% 10 100% 6 55% 10 59% 10 63% 166 76,1%support 3 25% 7 23% 3 27% 6 40% 7 21% 5 15% 2 40% 1 4% 0 0% 5 45% 7 41% 6 38% 52 23,9%TOTAL 12 100% 31 100% 11 100% 15 100% 34 100% 33 100% 5 100% 23 100% 10 100% 11 100% 17 100% 16 100% 218 100,0%
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
support by governmental bodies 0 0,0% 5 71,4% 1 33,3% 0 0,0% 0 0,0% 3 60,0% 1 50,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 20,0% 1 14,3% 1 16,7% 13 25,0%
support by public research organizations 1 33,3% 5 71,4% 1 33,3% 1 16,7% 1 14,3% 2 40,0% 1 50,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 40,0% 4 57,1% 1 16,7% 19 36,5%
support by private reserachorganizations
3 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 16,7% 3 42,9% 0 0,0% 1 50,0% 0 0,0% 0 0,0% 4 80,0% 1 14,3% 4 66,7% 17 32,7%
others 0 0,0% 1 14,3% 1 33,3% 5 83,3% 4 57,1% 0 0,0% 0 0,0% 1 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 14,3% 1 16,7% 14 26,9%TOTAL 4 133,3% 11 157,1% 3 100,0% 7 116,7% 8 114,3% 5 100,0% 3 150,0% 1 100,0% 0 0,0% 7 140,0% 7 100,0% 7 116,7% 63 121,2%No/invalid response (n) 4 14 5 4 12 1 4 4 2 5 2 4 61
14) The reformulation was flanked by the following measures:(multiple choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=13)
ESP(n= 33)
GBR(n=10)
GER(n=16)
Frau(n=36)
BUL(n=33)
LTU(n=5)
HUN(n=23)
SLO(n=10)
FIN(n=12)
ROU(n= 17)
AUT(n=17)
TOTAL(n=225)
15) Supportive environment :(multiple choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=12)
ESP(n= 31)
GBR(n=11)
GER(n=15)
FRA(n=34)
BUL(n=33)
LTU(n=5)
HUN(n=23)
SLO(n=10)
FIN(n=11)
ROU(n= 17)
AUT(n=16)
TOTAL(n=218)
FIN(n=5)
ROU(n= 7)
AUT(n=6)
TOTAL(n=52)
FRA(n=7)
BUL(n=5)
LTU(n=2)
HUN(n=1)
SLO(n=0)
ITA(n=3)
ESP(n= 7)
GBR(n=3)
GER(n=6)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
39
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
excellent 3 100,0% 4 66,7% 2 66,7% 0 0,0% 3 60,0% 1 50,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 3 100,0% 0 0,0% 1 16,7% 17 45,9%acceptable 0 0,0% 2 33,3% 1 33,3% 4 100,0% 1 20,0% 1 50,0% 2 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 33,3% 5 83,3% 17 45,9%poor 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 20,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 66,7% 0 0,0% 3 8,1%TOTAL 3 100,0% 6 100,0% 3 100,0% 4 100,0% 5 100,0% 2 100,0% 2 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 3 100,0% 3 100,0% 6 100,0% 37 100,0%
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
excellent 1 50,0% 1 25,0% 1 50,0% 1 25,0% 2 40,0% 1 50,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 66,7% 0 0,0% 2 33,3% 11 32,4%acceptable 1 50,0% 2 50,0% 1 50,0% 3 75,0% 2 40,0% 1 50,0% 1 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 33,3% 3 60,0% 4 66,7% 19 55,9%poor 0 0,0% 1 25,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 20,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 40,0% 0 0,0% 4 11,8%TOTAL 2 100,0% 4 100,0% 2 100,0% 4 100,0% 5 100,0% 2 100,0% 1 100,0% 0 0,0% 0 0,0% 3 100,0% 5 100,0% 6 100,0% 34 100,0%
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
excellent 2 100,0% 4 66,7% 1 50,0% 0 0,0% 3 60,0% 2 66,7% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 33,3% 2 50,0% 3 60,0% 18 51,4%acceptable 0 0,0% 2 33,3% 1 50,0% 4 100,0% 1 20,0% 1 33,3% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 66,7% 1 25,0% 2 40,0% 14 40,0%poor 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 20,0% 0 0,0% 1 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 25,0% 0 0,0% 3 8,6%TOTAL 2 100,0% 6 100,0% 2 100,0% 4 100,0% 5 100,0% 3 100,0% 1 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 3 100,0% 4 100,0% 5 100,0% 35 100,0%
16a) Quality of support in terms of general issues: (single choice question, only respondents succesfull in reformulation)FIN(n=3)
ROU(n= 3)
AUT(n=6)
TOTAL(n=37)
16b) Quality of support in terms of legislative issues: (single choice question, only respondents succesfull in reformulation)
FRA(n=5)
BUL(n=2)
LTU(n=2)
HUN(n=0)
SLO(n=0)
ITA(n=3)
ESP(n= 6)
GBR(n=3)
GER(n=4)
FIN(n=3)
ROU(n= 5)
AUT(n=6)
TOTAL(n=37)
16c) Quality of support in terms of technological issues: (single choice question, only respondents succesfull in reformulation)
FRA(n=5)
BUL(n=2)
LTU(n=1)
HUN(n=0)
SLO(n=0)
ITA(n=2)
ESP(n= 4)
GBR(n=2)
GER(n=4)
FIN(n=3)
ROU(n= 4)
AUT(n=5)
TOTAL(n=35)
FRA(n=5)
BUL(n=3)
LTU(n=1)
HUN(n=0)
SLO(n=0)
ITA(n=2)
ESP(n= 6)
GBR(n=2)
GER(n=4)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
40
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
sensory aspects 6 23,1% 18 64,3% 6 37,5% 24 72,7% 15 51,7% 3 20,0% 7 87,5% 8 34,8% 5 100,0% 8 66,7% 2 12,5% 14 66,7% 116 50,0%safety aspects 2 7,7% 4 14,3% 3 18,8% 7 21,2% 4 13,8% 3 20,0% 0 0,0% 4 17,4% 0 0,0% 0 0,0% 7 43,8% 2 9,5% 36 15,5%technological aspects 7 26,9% 8 28,6% 4 25,0% 16 48,5% 9 31,0% 7 46,7% 3 37,5% 3 13,0% 1 20,0% 1 8,3% 6 37,5% 12 57,1% 77 33,2%economic aspects 8 30,8% 6 21,4% 2 12,5% 7 21,2% 8 27,6% 10 66,7% 4 50,0% 11 47,8% 1 20,0% 2 16,7% 8 50,0% 4 19,0% 71 30,6%legal aspects 2 7,7% 4 14,3% 1 6,3% 6 18,2% 3 10,3% 1 6,7% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 1 8,3% 1 6,3% 3 14,3% 22 9,5%other 11 42,3% 8 28,6% 6 37,5% 5 15,2% 5 17,2% 1 6,7% 1 12,5% 4 17,4% 0 0,0% 3 25,0% 2 12,5% 1 4,8% 47 20,3%TOTAL 36 138,5% 48 171,4% 22 137,5% 65 197,0% 44 151,7% 25 166,7% 15 187,5% 30 130,4% 7 140,0% 15 125,0% 26 162,5% 36 171,4% 369 159,1%No/invalid response (n) 29 49 18 9 39 47 17 28 19 20 52 28 355
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
positive 12 27,9% 37 69,8% 12 54,5% 12 32,4% 25 51,0% 25 41,0% 6 50,0% 20 45,5% 6 46,2% 10 43,5% 25 44,6% 5 23,8% 195 44,9%neither positive nor negative 28 65,1% 15 28,3% 7 31,8% 21 56,8% 22 44,9% 27 44,3% 6 50,0% 23 52,3% 6 46,2% 11 47,8% 29 51,8% 13 61,9% 208 47,9% negative 3 7,0% 1 1,9% 3 13,6% 4 10,8% 2 4,1% 9 14,8% 0 0,0% 1 2,3% 1 7,7% 2 8,7% 2 3,6% 3 14,3% 31 7,1%TOTAL 43 100,0% 53 100,0% 22 100,0% 37 100,0% 49 100,0% 61 100,0% 12 100,0% 44 100,0% 13 100,0% 23 100,0% 56 100,0% 21 100,0% 434 100,0%No/invalid response (n) 12 24 12 5 19 1 13 7 11 9 12 28 153
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
positive 8 66,7% 32 94,1% 9 81,8% 7 41,2% 24 70,6% 22 66,7% 2 33,3% 14 60,9% 5 71,4% 7 58,3% 14 87,5% 5 31,3% 149 67,4%neither positive nor negative 4 33,3% 2 5,9% 1 9,1% 9 52,9% 10 29,4% 9 27,3% 4 66,7% 9 39,1% 2 28,6% 5 41,7% 2 12,5% 9 56,3% 66 29,9%negative 0 0,0% 0 0,0% 1 9,1% 1 5,9% 0 0,0% 2 6,1% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 0 0,0% 2 12,5% 6 2,7%TOTAL 12 100,0% 34 100,0% 11 100,0% 17 100,0% 34 100,0% 33 100,0% 6 100,0% 23 100,0% 7 100,0% 12 100,0% 16 100,0% 16 100,0% 221 100,0%No/invalid response (n) 4 11 5 2 12 1 3 4 5 4 3 4 58
18b) Overall opinion on food reformulation: (single choice question, only respondents succesfull in reformulation)ITA(n=12)
ESP(n= 34)
GBR(n=11)
GER(n=17)
FRA(n=34)
BUL(n=33)
LTU(n=6)
HUN(n=23)
SLO(n=7)
FIN(n=12)
ROU(n= 16)
AUT(n=16)
TOTAL(n=221)
18a) Overall opinion on food reformulation: (single choice question, all respondents)ITA(n=43)
ESP(n= 53)
GBR(n=22)
GER(n=37)
FRA(n=49)
BUL(n=61)
LTU(n=12)
HUN(n=44)
SLO(n=13)
FIN(n=23)
ROU(n= 56)
AUT(n=21)
TOTAL(n=434)
FIN(n=12)
ROU(n= 16)
AUT(n=21)
TOTAL(n=232)
17) The reformulation failed/was not implemented because of/The reformulation process was hampered by problems related to: (multiple choice question, all respondents)FRA(n=29)
BUL(n=15)
LTU(n=8)
HUN(n=23)
SLO(n=5)
ITA(n=26)
ESP(n= 28)
GBR(n=16)
GER(n=33)
Priloga I – Podrobni rezultati raziskave
41
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
N% ofcases
positive 4 12,9% 5 26,3% 3 27,3% 5 25,0% 1 6,7% 3 10,7% 4 66,7% 6 28,6% 1 16,7% 3 27,3% 11 27,5% 0 0% 46 21,6%neither positive nor negative 24 77,4% 13 68,4% 6 54,5% 12 60,0% 12 80,0% 18 64,3% 2 33,3% 14 66,7% 4 66,7% 6 54,5% 27 67,5% 4 80% 142 66,7% negative 3 9,7% 1 5,3% 2 18,2% 3 15,0% 2 13,3% 7 25,0% 0 0,0% 1 4,8% 1 16,7% 2 18,2% 2 5,0% 1 20% 25 11,7%TOTAL 31 100,0% 19 100,0% 11 100,0% 20 100,0% 15 100,0% 28 100,0% 6 100,0% 21 100,0% 6 1 11 100,0% 40 100,0% 5 100,0% 213 100,0%No/invalid response (n) 8 13 7 3 7 0 10 3 6 5 9 24 95
18c) Overall opinion on food reformulation: (single choice question, only respondents who failed in reformulation/did not consider reformulation)ITA(n=31)
ESP(n= 19)
GBR(n=11)
GER(n=20)
FRA(n=15)
BUL(n=28)
LTU(n=6)
HUN(n=21)
SLO(n=6)
FIN(n=11)
ROU(n= 40)
AUT (n=5)TOTAL(n=213)
Annex II – WP 6 Methodology
42
SALUSEvropska mreža za pomoč pri reformulacijiživil; zbiranju in izmenjavi dobrih praks za
mala in srednja podjetja ter potrošnike
Organizacija pomoči malim in srednjim podjetjem prireformulaciji živil
-WP 6 Metodologija-
Število delovnegasklopa
WP6
Vodja WP BOKUSodelujoči partnerji TECNOGRANDA; SFVS, CANRI, UHOH, CCFRA, IBA,
TUB.LMBT, AGRO-HALL, Jata-Emona, CBHU,CODACONS, UIB, ISES
Datum podpisa 25.10.2012
Annex II – WP 6 Methodology
43
Vsebina
1 SALUS – Splošni cilji projekta....................................................Errore. Il segnalibro non è definito.
2 Cilji napredovanja WP 6 ...........................................................Errore. Il segnalibro non è definito.
3 WP 6 – Metodologija................................................................Errore. Il segnalibro non è definito.
3.1 Razvoj WP 6 orodij – Vprašalnik in vabilo ........................Errore. Il segnalibro non è definito.
3.2 Izvedba ankete in dolžnosti partnerjev ............................Errore. Il segnalibro non è definito.
3.3 Analiza pridobljenih podatkov – Povzetek odgovorov.....Errore. Il segnalibro non è definito.
Annex II – WP 6 Methodology
44
SALUS – Splošni cilji projekta
Splošni cilji SALUS projekta so reformulacije živilskih izdelkov, analiza stanja v EUin izmenjava najboljših praks na področju zmanjšanja soli, sladkorjev in maščob,postavitev modela za ocenitev stroškov reformulacije. Poleg tega so posebni ciljiprojekta SALUS zbiranje in obdelava dostopnih podatkov o reformulacijah,pravilniki in zakonodaja, tradicija in kulturni vplivi posameznih držav inustanovitev Evropske klirinške hiše , ki bo svetovalno telo za srednja in malapodjetja ter potrošnike na podtročju regformulacije živil. Delo za dosegonavedenih ciljev je združeno v petih delovnih sklopih (WP). Naslovi sklopov inpripadajočih nalog so predstavljeni v tabeli 1.
Tabela 1Opis delovnih sklopov projekta SALUS
WP št.. Naslov Opis4 Analiza lokalnih
vsebinZbiranje in obdelava dostopnih podatkov o reformulacijah, pravilnikiin zakonodaja, tradicija in kulturni vplivi posameznih držav inprimerjava med njimi.
5 Definicija inizmenjava dobrihpraks
Definicija in izmenjava dobrih praks in izkušenj pri reformulaciji živil vrazličnih delih Evropske unije. Širjenje zavedanja o pomenureformulacije in uvajanje učinkovitih metod. Dobre prakse bodovodilo za SALUS priporočila.
6 Organizacija invspodbujanjereformulacije medsrednjimi in malimipodjetji
It will be aimed to evaluate the impact of programmes and policiesto reduce the levels of saturated and trans fats, salt and sugar infoods. It will be focused on the technical and economical aspects offood reformulation by establishing input, process and outputindicators among SMEs.
7 Analiza stroškovneučinkovitostireformulacij
Cilj je analizirati stroškovno učinkovitost glavnih reformulacij živil naravni Evrope in širše. Analize se bodo posebej osredotočile napotrebe srednjih in malihn podjetij.
8 Evropska klirinškahiša za kmetijsko-živilski sector, srednjain mala podjetja terpotrošnike
Ustanovljena kliorinška hiša bo skrbela za reformulacijo inoznačevanje reformuliranih živil, ter poskrbela za izmenjavoinformacij med obstoječimi centri na tem področju.
Cilji WP 6
V skladu z delovnim programom bo SALUS nudil pomoč srednjim in malimpodjetjem pri reformulaciji živil v vsh partnerskih državah z ciljem dopolnitiprizadevanja zapisana v “White paper on a strategy for Europe on nutrition,overweight and obesity related health issues”. Cilji WP 6 (Organizacija pomočisrednjim in malim podjetjem pri reformulaciji živil) je napodlagi araziskave boljerazumeti promblematiko redukcije soli, maščob in sladkorja v proizvodih malih insrednjih podjetijih. V projektu SALUS želimo pridobiti informacije z anketo 1000
Annex II – WP 6 Methodology
45
srednjih in malih podjetij. Vprašalnik za srednja in mala podjetja bo sestavljentako, da bomo dobili dgovore na sledeča vprašanja:
- Kaj delajo za znižanje soli, maščob in sladkorjev v živilskih izdelkih?
- S katerimi problemi se soočajo?
- Kateri zapleti so možni ob znižanju soli, sladkorjev in maščob vizdelkih?
- Kakšne so trenutne in prihodnje zamenjave za znižane vsebnosti soli,sladkorjev in maščob v izdelkih?
- Kdaj je ugoden čas za zmanjšanje ali popolno odstranitev soli,sladkorjev in maščob v proizvodnih procesih?
Glavni in najpomembnejši cilj ankete je boljše razumevanje in na podlagi tegauspešnejša pomoč srednjim in malim podjetjem v EU pri zmanjševanju soli, maščob,nasičenih in trans maščobnih kislin ter sladkorja v živilskih izdelkih.
WP 6 – Metodologija
Razvoj WP 6 orodij – Vprašalnik in vabilo
Vodja WP 6 (BOKU) je pripravil vabilo (Annex I), vprašalnik (glej excelovo datoteko‘WP6_Questionnaire’) in zahvalno pismo (Annex II) za vodenje ankete. Osnutka vabila invprašalnika smo predstavili partnerjem na projektnem srečanju v Helsinkih (sept. 2012)Po srečanju je BOKU zbrala in upoštevala pripombbe partnerjev (zbrane med samimsrečanjem in kasneje preko elektronske pošte). V tabeli 1 so zbrane pripombe inpredlagane rešitve.
Tabla 1: WP 6 pripombe partnerjev in predlagane rešitve
Pripombe partnerjev Mere
Ali je vašae podjetje izvedlo reformulacijo ali ne?(Vključiti v vprašalnik)
Glej Q6; če so, morajo odgovorit Q 7 – 19; če ne Q 17 - 19
Vključite razloge za reformulacijo v naslov vabila Glejte vabilo; vključili smo sol, sladkor in naičene ter transmaščobne kisline
Annex II – WP 6 Methodology
46
Če je bil reformuliran več kot en proizvod -->različni odgovori --> kako upoštevati ta vidik vvprašalniku?
Glej Q 8-9; odločili smo se vda bomo upoštevali najpomembnejšoreformulacijo v podjetju
Vprašajte za glavni proizvod podjetjaGlej Q5
Koliko vprašalnikov za posamezno državo? Dario poslal predlog 14. september; glej tabelo 4.
Ko nekaj zmanjšamo, to z nečim nadomestimo zatorabimo tudi informacije o nadomestkih!
Glej Q11, Vključili smo ta vidik v vprašalnik
Dodajte v vprašanja maščobo ne samo nasičenemin trans maščobne kisline, sladkot in sol
Dodali smo maščobo v vprašalnik in tudi v vabilo
Ali nas zanimajo količine reduciranih snovi Glej Q9; sprašujemo tudi po % redukcije
Categorije živil nhjiso povsem jasne, dodajteprosim primere.
Rešitev: glej Q 5 in Q8, uporabili smo uradni kodeks kategorij<http://www.codexalimentarius.net/gsfaonline/foods/index.html?collapse=165> in dodali primere
Kako vemo da je podjetje srednje ali malo? Glej Q3-4, vprašajte po letnem prometu in številu zaposlenih vskladu z uradno definicijo evropske komisijehttp://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/sme-definition/index_en.htm
Anonimni vprašalnik ali javni vprašalnik? Predlagamo da vprašate za ime in kontakt podjetja. V povabilusmo navedli da bodo podatki anonimni. (glej Q1 in novo vabilo)
Dodajte vrstico na koncu vprašalnika , kamor bopodjetje vpisalo poštni naslov če želiprejematinadaljne informacije.
Narejeno v Q1-2
Izvedba ankete in dolžnosti partnerjev
BOKU je poslala angleško predlogo ankete, vabilo za sodelovanje in zahvalno pismovsem projektnim partnerjem. Vsak partner mora te dokumente prevesti v domači jezik.Prosim ne pozabite vključiti v vabilo sledečih informacij: ime vaše organizacije inkontaktne podatke. Če sta v posamezni državi več kot dva partnerja “nacionalnakontaktna točka” (Določena na srečanju v Helsinkih, glej tabelo 4) je glavni zadolžen zaprevod, naloge pa si nacionalni partnerji razdelijo. Angleške partnerje prosimo, dapreverijo slovnico/črkovanje in naredijo popravke. Nemški partnerji lahko uporabijonemško verzijo, ki jo je pripravila BOKU.
POMEMBNA OPOMBA: Angleška verzija vprašalnika je v excelovi datoteki. Med prevedobodite pozorni, da ste tekst vstavili v isto polje kot je bila neprevedena verzija (naprimerstolpec B/ vrstica 4). To je za nas izrednega pomena, da lahko uporabimo “online”vprašalnik.
Pošljite prevod vprašalnika (Excelova datoteka) nazaj na BOKU;[email protected] (rok za oddajo: 16.11.2012)
Annex II – WP 6 Methodology
47
BOKU bo pripravila spletno anketo za vsako državo, s pomočjo programa‘Surveymonkey’. Ko bo anketa na spletu, bo vsak partner prejel dostopno kodo.(skrajni rok: 23.11.2012)
Prosimo vse partnerje da preverijo uporabnost spletne verzije nacionalne anketein pošlejo kratko potrdilo na [email protected] (skrajni rok:29.11.2012)
POMEMBNA OPOMBA: Če ne bomo prejeli odgovora, bomo to šteli kot potrdilo.
Vsak partner bo od BOKU prejel povezavo do odgovarjajoče nacionalne anketena spletu. V primeru večih nacionalnih partnerjev, bo imel vsak dostop do svojeankete (skrajni rok: 30.11.2012)
Vstavite povezavo do nacionalne spletne ankete v prevedeno vabilo
Vsi partnerji začnejo postopek s tem, da pošlejo srednjim oz malim podjetjemprevedeno vabilo z povezavo do ankete. Anketa se bo začela v začetkudecembra in bo trajala do konca januarja. Natančen postopek pristopa kankentirancem ni predpisan in je odvisen od partnerja. Primer je opisan spodaj:
A) Sestavite listo ciljnih podjetij (če je v državi več kot 1 partner usklajevanje, dane bodo partnerji oblegali istega podjetjal!!!)
B) Določite kontaktne osebe vsakega podjetja preko spletne strani ali telefonskegaimenika ( če ni mogoče določiti kontaktne osebe pošljite vabilo na uradninaslov podjetja)
C) Pošljite vabilo na podjetje (kontaktne točke določite kot je opisano v točkah A inB). Tekst elektronskega pismal = tekst vabila. Pripet k elektronskemu sporočilu jeuradno vabilo (enak tekst toda z uradno Salus glavo)
D) Spremljajte odzive, če odziva ni spomnite podjetje preko e-pošte / telefona
Table 311: Nacionalni kontakti
Država Partnerji Nacionalni kontaktItaly Tecnogranda, ISES,
CodaconsTecnogranda
Finland MTT MTT
Annex II – WP 6 Methodology
48
Romania IBA IBAUK Campden BRI Campden BRIFrance Agro-Hall Agro-HallHungary CBHU CBHULithuania SFVS SFVSAustria BOKU BOKUBulgaria CANRI CANRISlovenia Jata-Emona Jata-EmonaGermany TUB, UHOH TUBSpain UIB UIB
Pošljite zahvalno pissmo vsem, ki bodo odgovorili: pojdite na survey monkey spletnostran http://www.surveymonkey.com/ . Vpišite uporabniško ime in geslo (poslala vamga bo BOKU). Pritisnite na ‘View all surveys’ in izberite vašo državo (glej tabelo 1).Pritisnite na krožni znak pod ‘Analyze’ (glej sliko 2) in odprli boste pregled odzivov.Pritisnite na ‘Email - Show responses’ (glej sliko 3) in videli boste email naslove vseh , kiso izpolnili anketo. Sedaj prosim pošljite vsem po spisku zahvalno pismo. Predlagamo daodgovorite v roku enega tedna. Zatto prosim preglejujte odziv na nacionalnem nivojuvsak teden in se pravočasno zahvalite.
Slika 212: Izberite vašo nacionalno anketo
Annex II – WP 6 Methodology
49
Slika 3: Odprite seznam odzivov
Slika 13: Prikazuje email naslov osebe, ki je izpolnjevala anketo
Pričakujemo , da bomo zbrali 1000 izpolnjenih vprašalnikov. Pričakovano število poposamezni državi je prikazano v tabeli 4.
Tabela 4: Pričakovano število izpolnjenih vprašalnikov po posamezni državi
DržavaPopulacija
Skupno N°vprašalnikov
Germany 81.843.743 148France 65.397.912 128
Annex II – WP 6 Methodology
50
UK 62.989.550 126Italy 60.850.782 123Spain 46.196.277 105Romania 21.355.849 76Hungary 9.962.000 62Austria 8.443.018 60Bulgaria 7.327.224 59Finland 5.401.267 56Lithuania 3.199.771 29Slovenia 2.055.496 27SKUPAJ 375.022.889 1000
Analiza zbranih podatkov – pregled odgovorov
Vsak partner bo pripravil nacionalno poročilo v excel obliki in poslal na BOKU. Obrazec(glej datoteko ‘WP6_Feedback_Summary’) bo poslala BOKU, prosimo dag a izpolnijo vsipartnerji. V državah z več kot enim partnerjem, je nacionalni kontaktni partner (glejtabelo 4) odgovoren , da zagotovi informacijo v 1 končno državno poročilo. To poročilomorate poslati na BOKU, ki bo pripravila celotno WP 6 poročilo.
Datoteka ‘WP6_Feedback_Summary’ navaja vsa vprašanja in odgovore ki so tudi vspletni aplikaciji ankete. Partnerje prosimo da poiščejo zahtevane informacije (glejzelena polja v datoteki ‘WP6_Feedback_Summary’) zbrane v nacionalnem jeziku(spravljena na spletu - Surveymonkey tool), prevedejo v angleški jezik in jih vstavijo vkončno nacionalno poročilo (datoteka ‘WP6_Feedback_Summary’).
Ne upoštevajte informacij pridobljenih v velikih poidjetjih >249 zaposlenih ali >50 Mio€letnega prometa.
Kako pridobiti zahtevane informacije:
Vse zbrane informacije seneposredno preko programa shranjujeo v bazo.Vsi partnerjiimajo lahko dostop do the informacij po sledečem postopku:
Vpišite vaše uporabniško ime in geslo (poslala vam ga bo BOKU) Pritisnite na ‘View all surveys’ in izberite vašo državo (glej sliko 1)
Annex II – WP 6 Methodology
51
Pritisnite na krožni znak pod ‘Analyze’ (glej sliko 2) in odprli boste pregledodzivov. Italija bo imela 3 ankete and Nemčija 2 (za vsakega parnerja eno).Prosim prepričajte se, da ste izbrali pravo anketo!
Vsaka anketa je sestavljena iz dveh delov – 1.del so splošne informacije opodjetju in 2. del o reformulaciji. Lahko preklopite med dvema sekcijama zuporabo menija na desni strani, nekaj vrstic pod naslovom ”Response Summary”(glej sliko 3).
Večina ankete je sestavljena iz predvidenih odgovorov (spustite se nižje,možnost izbire,…). Prva naloga je zabeležiti kateri odgovori so bili izbrani in kakopogosto. Ta informacija je na voljo za vsako vprašanje/odgovor v stolpcu‘Response count’ (glej sliko 4). Preglejte številke v tem stolpcu in vstopite vkončno poročilo posamezne države (Excel file ‘WP6_Feedback_Summary’).
Večina vprašanj ima na voljo prazne okvirje za besedilo, namenjene dodatnimopisom . če želite pogledati te informacije, morate pritisniti na povezavo ‘showresponses’ ki leži na desni strani pri dnu vsakega (glej sliko 4). Prosim preveditevse komentarje v angleščino (Excel file ‘WP6_Feedback_Summary’).
V primeru kakršnih koli težav se obrnite na BOKU <[email protected]> kadarkoli. Dobili boste tudi ‘Surveymonkey’ navodila.
Pregled glavnih nalog, zadolžitev in rokov je zbran v sliki 5.
Slika 5: Pomembne informacije, ki naj bodo prenesene v končno poročilo posamezne države
Annex II – WP 6 Methodology
52
Slika 5: Pregled glavnih nalog, zadolžitev in rokov
Annex II – WP 6 Methodology
53
PRILOGA I – Vabilo
Dovolite nam, da delimo vaše izkušnje na področju reformulacije živil – zmanjševanjusoli, sladkorjev, maščob, nasičenih maščobnih kislin inb trans maščobnih kislin.Prosimo vas, da žrtvujeta 15 minut časa in izpolnite anketo. Za nagrado boste prejeliopis najboljših praks evropskih malih in srednjih podjetij.
Spoštovani,
Sodobni trendi zdrave prehrane so sprožili cello vrsto pobud za zmanjšanje svsebnostihranil, ki v prevelikih količinah slabo vplivajo na zdravje potrošnikov.
<Ime nacionalne partnerske organizacije> je parner v evropski mreži, ki spodbujareformulacijo živilskihn izdelkov med srednjimi in malimi podjetji ter skrbi za izmenjavodobrih praks med akterji. Kljub očittnemu pozitivnemu vplivu zmanjševanja soli, maščobin sladkorja v živilskih izdelkih na zdravje potrošnikov, pa se proizvajalci pri temsrečujejo z različnimi težavami. Čeprav imamo cel kup ocen uspešnosti reformulacij zaveliko industrijo pa je malo znanega o ugodnostih in problemih reformulacije za mala insrednja podjetja.
Če želite prispevati k reševanju navedene problematike in deliti izkušnje z ostalimimalimi in srednjimi podjetji, vas prosimo, da izpolnite anketo: < povezava do ankete >
Izpolnjevanje vam ne bo vzelo več kot 15 minut. Izberite najprimernejšega medponujenimi odgovori. Obenem vas prosimo za morebitne dodatne komentarje.Sodelovanje je neobvezno in podatki bodo obravnavani anonimno.
Pošljite nam vaše izkušnje z reformulacijo do konca decembra 2012 in prejeli bosteevropsko zbirko najboljših praks s tega področja in orodje za analizo stroškovreformulacije.
Ne pozabite, da bodo vsi posredovani podatki anonimni. Elektronski naslov in imevašega podjetja bodo obravnavani zgolj interno zaradi organizacijskih razlogov in nebodo prispeli v javnost.
Če potrebujete pomoč, ali imate dodatna vprašanja smo vam ves čas na voljo.Hvala kerpodpirate prizadevanja malih in srednjih podjetij, ki so se odločila za reformulacijoživilskih izdelkov v želji po bolj zdravem življenskem slogu potrošnikov.
Z lepimi pozdravi,
<Ime kontaktne osebe, Ustanova, Naslov, email, tel.>
Annex II – WP 6 Methodology
54
PRILOGA II – Zahvalno pismo
Zadeva: Hvala ker ste sodelovaliv SALUS anketi o reformulaciji živil
Dragi udeleženec,
Zahvaljujemo se vam za podporo SALUS projektu. Informacije, ki ste nam jih zaupalibodo prispevale k boljšemu razumevanju dosežkov malih in srednjih podjetij prireformulaciji živil – zmanjševanju maščob, nasičenih maščobnih kislin, soli in sladkorjev vživilskih izdelkih. Vedite, da bomo vaše informacije obravnavali zaupno in rezultatiankete ne bodo razkrivali od katerega podjetja so bili dotični podatki pridobljeni.
Če imate dodatna vprašanja ali pomisleke smo vam na voljo. [ime kontaktne osebe]at [elektronski naslov].
Sincerely,
ImeUstanovaNaslov, Tel., e-pošta
Annex IV– External Experts
55
Odziv na anketo in stem povezani problemi
Glede na tehnično prilogo smo priučakovali približno 1000 izpolnjenih
vprašalnikov. Zaradi nepričakovano slabega odziva v začetni fazi smo se na
delovnem srečanju SALUX v Parizu odločili (23 – 24.04.2013) odločili in
podaljšali rok za anketo. V tem času so partnerji nagovarjali ustrezna podjetja ne
samo preko elektronske pošte temveč tudi preko telefona in celo osebniho biskov
(glej spodnjo tabelo. Najpogostejši vzroki zavračanja ankete so bili: pomanjanje
interesa za obravnavano tematiko, ščitenje intelektualne lastnine, pomanjkanje
znanja, struktura trga in nenazadnje pomanjkanje časa.
Po podaljšanju so vsi partnerji skupaj zbrali 587 veljavnih anket od evropskih
malih in srednjih živilskih podjetij. Povprečni odziv je bil 8,7%.
Načrtovano Veljavne
ankete
Skupno število
naprošenih podjetije-mail Telefon/osebno
AUT 60 49 660 660 35
BUL 59 62 86 150 >200
FIN 56 32 348 348 22
FRA 128 68 1250 1250 78
GER 148 42 780 700 50/30
HUN 62 51 140 140 62
ITA 123 55 400 400 250
LTU 29 25 77 60 10 \ 7
ROU 76 68 165 n.o. n.o
SLO 27 24 46 46 46
ESP 105 77 970 970 40
GBR 126 34 1800 1800 n.o.
SKUPAJ 999 587 6722
Annex IV – External Experts
56
Anders Andrén, profesor (upokojen) za področje živilske stroke na Švedski
univerzi za kmetijske vede (Swedish University of Agricultural Sciences).
Andrén je strokovnjak za področje mlekarstva posebej za mlečne beljakovine,
sesirjanje mleka, dotične encime in proizvodnjo sira. Ima približno 60
mednarodnih strokovnih člankov in enako število predstavitev na konferencah,
kjer je obravnaval vpliv različnih genov na strukturo mlečnih proteinov
(genomika mleka) in njihovih tehnoloških lastnosti (občutljivost na segrevanje,
čas želiranja, trdnost skute, pridelek sira, zadržanje kazeina, ekstrakcija sirotke)
pri proizvodnji sirov in fermentiranih mlečnih izdelkov, lastnosti mleka iz vimena
prizadetega z mastitisom, vplive organske proizvodnje mleka na kvaliteto
surovega mleka in detajlne študije povezave med kimozinom (encim ki povzroča
sirjenje mleka) in kazeini. Andrén je bil član strokovne skupine za sesirjanje
mleka v madnarodnem mlekarskem združenju - International Dairy Federation
med leti 1983 in 2012 (predsednik 1985-1998), kjer so postavili standardne
analitske metode (ISO) analytical standard methods were produced. Pod njegovim
mentorstvom je doktoriralo več podiplomskih študentov. Trenutno je mentor
dvema doktorantoma.
Andrén je bil na univerzi študijski direktor za področje živilstva v 90tih letih in
vodja Oddelka za živilstvo med leti 2000 in 2009 (60 zaposlenih in letni promet 5
milijonov €) Imel je znanstvene in pedagoške povezave z Japonsko, Novo
Zelandijo, Nizozemsko, Avstrijo, Nemčijo ter nordskimi in baltskimi državami.
Annex IV– External Experts
57
Profesorica Dolores O’Riordan
Izobrazba: B.Sc.Dy, Ph.D. (živilska kemija)
Raziskovalna področja:Fizikalno kemične lastnosti in delovanje sestavin hrane ;
struktura in reologija hrane; senzorične lastnosti hrane. Vpliv mikro in macro
component hrane na njene fizikalne lastnosti, prebavljivost in zdravje potrošnikov.
Dolores O’Riordan ima 6 letne delovne izkušnje na področju mednarodnih
industrijskih raziskav in razvoja sestavin za živila. Ko je bila zaposlena v Kerry
Ingredients, Plc. je razvijala in promovirala prodajo inovativnih mlečnih
proizvodov za Irsko, Združeno kraljstvo, večino ostalega EU tržišča ter severno in
južno Ameriko(1989-1995).
Leta 1995 se je pridružila raziskovalni skupini s področja prehrane na
University College. Od takrat je zagotovila ~ 12 milijonov € podpore
za raziskave na področju sestavin hrane in njihovega vpliva na zdravje.
Večino raziskav je podprla živilska industrija, kar kaže na njihovo
uprabno vrednost in komercialni učinek.. Postavila je mednarodno
prepoznavno raziskovalno skupino na področju živil, ki vplivajo na
zdravje. To dokazujejo: povabila na predstavitve na mednarodnih
konferencah, ocenjevanje tujih projektov, članstvo v svetovalnih
telesih in razvoj sodeloovanja z vodilnimi inštituti na področju živilske
znanosti. Skozi raziskave je vzpostavila sodelovanje z irskimi, severno
ameriškimi in mnogimi evropskimi univerzami. Zelo pomemben vidik
njenega dela je povezovanje z živilsko industrijo. Redno sodeluje z
nacionalnimi in mednarodnimi akterji proizvodnje hrane in pijač.
Objavila je preko 100 mednarodnih publikacij. Je pa tudi avtor
nekaterih patentov.
Annex IV – External Experts
58
Vodi skupino 14 raziskovalcev. Svoje raziskovalno delo zaokrožuje z
izvedenskimi mnenji na področju fizikalnih in kemijskih analiz,
senzoričnih analiz hrane in procesne tehnologije.
Trenutno raziskuje ekstrakcijo bioaktivnih sestavin hrane in njihovo
uporabnst v tehnoloških procesih izdelave živil.
Ima strokovno znanje na področju interakcij med sestavinami hrane,
mikroinkapsulacije in formulaciji živil z nizko vsebnostjo soli in
maščob ter visoko vsebnostjo prehranske vlaknine.
Dr. Matthijs Dekker
Je izredni profesor Živilske tehnologije na Univerzi v Wageningenu,
Nizozemska.. Naziv doktorja znanosti na področju živilskega inžineringa je na
omenjeni univerzi pridobil leta 1990, ko se je za pet let pridružil raziskovalni
skupini Hrana in bioprocesni inžinering v podjetju Unilever na Nizozemskem. Na
Oddelek za agrotehnologijo in živilsko znanost Univerze v Wageningenu se je
vrnil leta 1995. Proučuje vplive tehnoloških procesov in razvoja živil na pakiranje
izdelkov, zdravje potrošnikov in njihovo zanimanje za dizajn živilskih izdelkov.
Ukvarja se z matematičnimi modeli v živilski znanosti. Ima preko 80 strokovnih
člankov v mednarodnih publikacijah. Bil je predsednik EU-COST akcije 926:
“Vpliv bioaktivnih rastlinskih sestavin na zdravje in varnost potrošnikov”.
Trenutno je vodja Workpackage-a Razvoj realističnih modelov v živilstvu (WP2)
projektu DREAM, programu EU-FP7. Je tudi član Health Council Advisory
Annex IV– External Experts
59
Committee,član Advisory Board za ocenjevanje novih živilskih izdelkov ter član
Scientific Commission of the Choices® Logo.
Profesor Bent Egberg Mikkelsen
Kratka biografija: Profesor, doktor znanosti na področju Organizacijske
sociologije na univerzi v Roskildeju. Bent Egberg Mikkelsen ima magisterij na
področju znanosti ohrani, ki ga je pridobil na Royal Agricultural University,
Copenhagen. Je avtor velikega števila publikacij o zdravi javni prehrani in
trajnostnem sistemu javne prehrane.. Bent je vodja mnogih raziskovalnih
projektov in njegovo delo vsebuje mnogo pogodbenih del za Svet Evrope,
Nordijski ministrski svet, evropsko podružnico WHO in EU platformo za zdravje,
prehrano in telesno aktivnost na področju šolske, delavske, bolnišnične in drugih
oblik javne prehrane. Poleg tega je professor na univerzi v Aalborgu na Oddelku
za prehrano in system javne prehrane v raziskovalni skupini MENU Je vodja EU
strokovnega sveta za šolski sadni program (SFS). Član svetovalnega odbora
ProMeal in VeggieEat projektov. Član znanstvenega sveta v Sapere Taste
Education mreži in v EU FoodLinks projektu. Je član vrhovnega komiteja COST
aktivnosti IS1210 in predsednik Food & Nutrition sekcije EUPHA.
Annex IV – External Experts
60
Profesorica Vasso Oreopoulou
Vasso Oreopoulou je profesorica v Laboratoriju za živilsko kemijo in
tehnmologijo, Šole za kemični inžinering, Nacionalne tehnične universe v Atenah.
Ima več kot 25 letne iskušnje na področju izobraževanja dodiplpomskih
študentov, bila pa je tudi mentorica pri večih diploskih delih in doktorskih
disertacijah.
Njeno raziskovalno področje pokriva procese oksidacije lipidov in uporabo
naravnih antioxidantov kot sestavin funkcionalnih živil; nizko maščobno in nizko
energetsko hrano (uporaba nadomestkov sladkorja in maščob ter prehranske
vlaknine); uporaba stranskih produktov agroživilske industrije). Publicirala je
literaturo (v grščini)) o tehnologiji živil za preddiplomske študente, 5 poglavij v
mednarodnih znanstvenih knjigah in veliko raziskovalnih člankov (70) v
mednarodnih znanstvenih publikacijah. Sodeluje v nacionalnih in EU
raziskovalnih in pedagoških projektih in pri razvoju novih tehnologij in izdelkov
živilske industrije.