Prehranska kriza in prehranska varnostESF.SI 23. 3. 2011

• Globalni in slovenski pogled geografa in ekologista, torej pogled (zgolj) z določenega zornega kota na problematiko prehranske krize in prehranske varnosti svetovnega prebivalstva in Slovenije

• Ključna vprašanja in poskus iskanja odgovorov:1. Ali je resnično ogrožena trenutna prehranska varnost

svetovnega prebivalstva?2. Ali je mogoče dolgoročno in okoljsko sprejemljivo v prvi

polovici 21. stoletja zagotoviti prehransko varnost planeta?

3. Ali in na kakšen način lahko v Sloveniji odgovorimo na problematiko prehranske varnosti, samooskrbe?

1. Ali je resnično ogrožena trenutna prehranska varnost svetovnega prebivalstva?

1. 2008/2009 = svetovna proizvodnja žit je bila nekaj nad 2 milijardi ton oziroma za četrtino na prebivalca več kot v 60. letih 20. stoletja, a 1 milijarda prebivalcev je lačna

2. Od srede 80. let se letna količina žit na prebivalca ni več povečevala in znaša 300 – 350 kg na prebivalca

3. 1981 = 730 mio ha žitnih površin; 2006 = 695 mio ha4. Žitne površine na prebivalca: 1950 = 0,23 ha; 2007 = 0,10 ha5. Pomanjkanje hrane na svetovnem trgu: pogostejše suše in

poplave, novi kupci in najemniki zemljišč (Kitajska…), rast cen mineralnih gnojil, biogoriva, pozidave in erozija prsti (75 milijard ton na leto), raba žit za proizvodnjo mesa

6. Januarja 2011 so svetovne cene dosegle rekordno visoke vrednosti in sprožile socialne nemire – hrana strateška dobrina!

1. Ali je resnično ogrožena trenutna prehranska varnost svetovnega prebivalstva?

1. Velike prostorske razlike med kontinenti in državami glede obdelovalnih površin (11 % površja) (Afrika, J Azija : Avstralija, Severna Amerika, Evropa): primanjkljaji in presežki hrane = prevozi hrane na velike razdalje (4-krat večje emisije TGP kot pri rabi obroka lokalne hrane!)

2. Velika poraba fosilnih goriv, mineralnih snovi, zaščitnih sredstev in vode za proizvodnjo hrane (70 % porabe vode; 1000 ton vode za 1 tono žita) – številni negativni okoljski učinki

3. Kmetijstvo prispeva 18 % neposrednih globalnih emisij TGP in eno tretjino posrednih globalnih emisij (krčenje gozda kot ponora ogljika)

4. Okoljska in ekosistemska dolgoročna izrazita tveganost obstoječega sodobnega načina kmetijstva za trajno zagotavljanje prehranske varnosti sredi 21. stoletja

VODA – OB PRSTI KLJUČEN DEJAVNIK KMETIJSTVA

Kmetijska dobrina Enota produkta Poraba vode

Krompir 1 kg 500 litrov

Pšenica 1 kg 900 litrov

Koruza 1 kg 1400 litrov

(riž = 2200)

Piščančje meso 1 kg 35.000 litrov

Goveje meso 1 kg 100.000 litrov

Sonaravna trajnostna organizacija materialnega življenja – utopija ali edina civilizacijska alternativa?

Sonaravno, trajnostno družbo srede 21. stoletja naj bi razen stabilizacije prebivalstva označevalo (Stutz in Warf, 2005):

• prilagoditev na organsko kmetijstvo, zasnovano za sončni energiji;

• raba obnovljivih virov energije;• raba primernih tehnologij in delovno intenzivnih

metod proizvodnje;• raba lokalnih virov, decentralizacija produkcije

zaradi potreb po večji samooskrbi in zmanjšanju stroškov in posledic prevoza.

Možnosti za predvideno povečanje globalnih potreb po hrani

1. Povečanje kmetijskih površin (10 % do leta 2030)2. Povečanje donosov na obstoječih kmetijskih

površin (zlasti v držav v razvoju, namakanje –večja vodna produktivnost, kolobarjenje, večkratne žetve, mineralna gnojila, zaščitna sredstva, GSO?)

3. Pravičnejša porazdelitev hrane po svetu (1000 kg žita na preb. ZDA; 200 – Indija!)

4. Sonaravno kmetijstvo (ohranjanje naravne rodovitnosti prsti, lokalne sorte, pasme, lokalna hrana…)

5. Spremembe prehrambenih navad (meso –vsak dan? mesne kalorije s pomočjo žit?, pašna živinoreja, vegetarijanstvo?)

Prehranska (ne)varnost planeta v 21. stoletju

1. Vse več prebivalcev z vse večjimi potrebami po hrani : dovolj hrane (in vode) za vse = ključni civilizacijski izziv prve polovice 21. stoletja;

2. Zagotavljanje prehranske varnosti v obdobju podnebnih sprememb in večjih potreb po hrani – globalni geopolitični problem

3. Cilj: prehranska varnost svetovnega prebivalstva v okviru trajne zmogljivosti planetarnega ekosistema = sonaravne, trajne, energetsko učinkoviti, nizkoogljični načini pridelave hrane

4. Strateško varna stopnja prehranske varnosti = ena od ključnih nacionalnih prioritet države!

Slovenija in prehranska (ne)varnost

1. Glede na svetovne razmere strateško nevarna in vse nižja stopnja samooskrbe s hrano (33-70 % pri kmet. rastlinah): 0,10 ha žitnih površin na prebivalca planeta in le 0,05 ha na prebivalca Slovenije

2. Dramatično zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč, zlasti njivskih (žitnih) površin (zaraščanje + pozidava): 1960: 1875 m2 njivskih površin na prebivalca; 2009 = 860!!!;

1991-2009: 17 % zmanjšanje kmetijskih zemljišč v uporabi in 29 % njivskih površin

3. 2/3 kmetijskih zemljišč z omejitvenimi naravnimi dejavniki; opuščanje tradicionalnega vzorca kulturne pokrajine in poselitvenega vzorca + povečevanje regionalnih razlik + ne-prepoznavanje več-funkcijskega, strateškega in geopolitičnega pomena domačega kmetijstva in gozdarstva

EU-27 (2007) Slovenija (2009)

Deleže kmetijskih zemljišč v uporabi od skupne površine (%)

40,1 24,3

Kmetijska zemljiščav uporabi na prebivalca (m2)

3510 2297 (3000-3500 m2 za varno prehransko samooskrbo!)

Obdelovalne površine (%) 24,2 8,6

Obdelovalne površine na prebivalca (m2) 2080 858

Gozdne površine na prebivalca (m2) 3540 (42 %

gozdnatost EU-27) 5814 (58 % gozdnatost SLO)

Slovenija: Setvena struktura njiv (2009)

Slovenija: Zunanjetrgovinska bilanca agroživilstva

po tarifnih skupinah (v mio EUR) (2008 in 2009)

SLOVENIJA 1991 2009 2030 - predlog

Kmetijska zemljiščav uporabi (ha)

561.000 468.000 600.000-650.000

Kmetijska zemljiščav uporabi na prebivalca (m2)

2833 2297 3000-3300

Njive in vrtovi (ha) 246.000 175.000 250.000-300.000

Njive in vrtovi na prebivalca (m2)

1242 858 1250-1500

Površine žitaric (ha) 121.000 101.000 140.000-160.000

Površine žitaric na prebivalca (m2)

611 495 700-800

Površine za pšenico in koruzo za zrnje

103.000 74.000 110.000-130.000

Pridelek pšenice in koruze za zrnje (t)

510.000 (1989-1991) 450.000 (2007-2009)(150.000 t pšenice)

600.000-700.000(najmanj 250.000 t pšenice)

Gozdne površine na prebivalca (m2)

5409 5814 5000-5400

Prehranska varnost Slovenije – nujna strateška državna prioriteta, predpogoj preživetja in

napredka• ključni pogoji prehranske varnosti in varne stopnje prehranske

samooskrbe Slovenije: večja pridelava in delež porabe domače hrane + ohranjanje in povečevanje kmetijskih (za tretjino do leta 2030), zlasti njivskih površin (vsaj stanje leta 1960)

• 2030 (70-80 % samooskrba): razmerje 50 % gozdnih + nad 40 % kmetijskih in 8 (10 %) neproduktivnih površin

• zaradi globalnih razmer večji poudarek na domači pridelavi žit, zlasti koruze (vsaj 600.000 žit na leto)

• njive za biogoriva – ne (izjema-degradirana območja…)! + večje površine za namakanje (omejitve!) + večji širši (tudi biotski!) pomen kmetijstva v vzpetih robnih območjih Slovenije + sonaravno kmetijstvo (vzpeti svet, zavarovana območja, vodovarstvena območja…).