Varnost 3/2014

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIIISSN 2232-318X

3/2014re

vija

Upokojitev je sprememba za oba: za delavca in delodajalca Slovenija po mnenju ljudi še vedno varna državaPo osmih »pasjih« letih Arni zaključuje policijsko kariero

AktuAlno 4 upokojitev je sprememba za oba: za delavca in delodajalca10 Med prednostnimi nalogami vodij zlasti odnosi med zaposlenimi12 Slovenija po mnenju ljudi še vedno varna država15 Po osmih »pasjih« letih Arni zaključuje policijsko kariero21 Značilen zvok tacna

novice23 Brežiški policisti so s pogumnim in požrtvovalnim ukrepanjem rešili življenje23 Za varen obisk gora in povratek nazaj lahko največ storimo sami23 Poostren nadzor zlasti na »črnih« cestnih odsekih24 Predstavili smo delo policistov na največjem slovenskem mejnem prehodu obrežje24 Policijski projekt Skupa-j že kaže prve pozitivne učinke pri krepitvi integracije romskih skupnosti25 novomeški policisti občanom takoj priskočili na pomoč25 na otroški bazarju so tudi letos gorele modre lučke25 Prijeli smo storilca bombnega napada na stanovanjsko hišo nekdanje državne tožilke 26 Generalni direktor policije policistom predal ključe novih služenih vozil26 Dobrodelnega teka v tacnu se je udeležilo 500 tekačic in tekačev

Strokovni PriSPevki27 uroš vidmar: etični kodeksi

iZoBrAževAnje, uSPoSABljAnje, iZPoPolnjevAnje31 v nadzorni sobi ljubljanskega regionalnega nadzornega centra DArS35 vloga spletnega portala upravne svetovalnice v hitrem prekrškovnem postopku policije36 13 policistov na zahtevnem usposabljanju učne skupine Specialne enote37 Policisti zaključili usposabljanje posebnih policijskih enot na nizozemskem

MeDnAroDno SoDelovAnje38 v Mariboru sta se sestala prva moža slovenske in avstrijske policije38 Slovenski strokovnjaki v Makedoniji tožilcem in policistom predstavili delo skupnih preiskovalnih skupin38 Slovenski policisti so se vrnili z dela na Hrvaškem39 veniger sprejel policista pred odhodom na delo na kosovo39 Generalni direktor policije sprejel predstavnike kraljevine nizozemske39 na delovnem obisku v slovenski policiji so bili kolegi iz Srbije39 ukrajinska delegacija se je v slovenski policiji seznanila z dobrimi praksami na področju pregona kriminala

iZ PolicijSkiH ArHivov 40 iz zgodovine slovenske in pomurske policije od leta 1850 do danes - od orožnika do policista41 najstarejši pomurski policist jože žabkar: »Če odnos med miličnikoma ni bil v najlepšem redu, sta morala skupaj v patruljo«44 Zgodovino policije premalo poznamo in cenimo45 Prva pomurska kriminalistka olga Germadnik: »Zadovoljstvo ti daje hvaležnost v otroških očeh«

ProSti ČAS46 Darko Poštrak: Med filatelijo in policijo

ŠPort49 ekipa Specialna enota policije znova odnesla pokal Brajnikovega memoriala49 Policist Specialne enote postal državni prvak Slovenske vojske in Policije v kolesarjenju50 Sprint triatlona se je udeležilo 17 policistk in policistov50 odbojkarici na Poljskem odlični drugi50 15. tradicionalni pohod policistov na triglav privabil 49 pohodnikov

KAZALO

4Prehod v upokojitev

15Tandem, ki je dvigal ugled policije

21Legenda o pavih

40Dan, ki se je zapisal v zgodovino pomurske policije

letnik LXII/št. 3/2014

VArNOST

3

VARNOST 3/2014, julij–september ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirala: Dušanka Pezdirc, PA GPUFotografija na naslovnici: Andrej Brglez, OŠSP PA GPUOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Slovenska policija policija_si MNZ RS Policija

UVODNIK

UVODNIKSpoštovani,

deževno in muhasto poletje je za nami. Bilo je polno ne-viht, a najbolj boleče ga je zaznamovala smrt našega policista Damijana Kuko-viča, hladnokrvno ustrelje-nega pri nadzoru prometa. Na tem mestu se vsem sode-lavcem in občanom iskreno zahvaljujemo za izkazano sočutje in pisma podpore, ki

smo jih ob tragičnem dogodku prejeli na generalni poli-cijski upravi.

Njegov prezgodnji odhod je ponovno odprl nikoli zaklju-čene razprave in dileme o nagrajevanju ter družbenem statusu policistov, saj se javnost žal šele ob takšnih in podobnih dogodkih zave, da je poklic policista vse prej kot navaden poklic. Je vsota vsakodnevne predane skrbi za varnost državljanov, je poklic, pri opravljanju katere-ga policist lahko izgubi tudi življenje. A je kljub vsem po-klicnim bremenom med premalo cenjenimi in najslabše plačanimi. In čeprav policiste pred takšnimi napadi ne more obvarovati niti usposabljanje niti najsodobnejša oprema, smo v javnosti večkrat jasno izpostavili, da je zategovanja pasu v policiji dovolj.

Policija ni perpetuum mobile, za učinkovito delo in ohra-nitev dosežene stopnje varnosti nujno potrebuje finanč-no okrepitev in posodobitev obstoječe opreme, še pose-bej zaradi vedno novih in vedno bolj domiselnih devian-tnih pojavov. Varnost je ena od najbolj zaželenih vrednot sodobne družbe in med glavnimi kazalniki kakovostnega bivanja ljudi. Kot takšno so jo prepoznali tudi državljani v javnomnenjski anketi, ki smo jo izvedli letos.

Omenjena problematika bo velik izziv in bo terjala resno pozornost nove vlade, ki smo jo dočakali v teh dneh, na prehodu iz deževnega poletja v deževno jesen.

V tej številki smo se med drugim ozrli v preteklost policije prek razstave Utrinki iz zgodovine slovenske in pomur-ske policije od leta 1850 do danes, na kateri smo javnosti predstavili tudi knjigo o zgodovini pomurske policije. Vsi, nekdaj zaposleni v policiji, so zgodovino policije poma-gali oblikovati; ji dali veljavo, vsebino, barvo in okus ter novim rodovom pustili svojo sled, izjemni posamezniki trajno. Ko kukamo v minule čase, ugotavljamo, da nam v policiji nikoli ni bilo postlano z rožicami, delo je bilo od

nekdaj slabo nagrajeno, polno sicer drugačnih izzivov, a vedno zahtevno.

Zato bi bilo edino prav, če bi bil odhod vsakega policista v pokoj in zaključek njegove aktivne kariere zaznamovan z veselim pričakovanjem novih doživetij v tretjem življenj-skem obdobju, z dobrim zdravjem in dostojno pokojnino, ki bi mu zagotavljala materialno in socialno varnost.

A je realnost pogosto krutejša. Upokojitev marsikdaj predstavlja hudo obremenitev za policista in institucijo. Praviloma nizke pokojnine so, čeprav so najboljše stvari v življenju zastonj, v tem svetu nuje plačevanja položnic huda preizkušnja za marsikaterega policista in njegovo družino.

Ob spremenjeni zakonodaji o upokojevanju je tudi polici-ja bila prisiljena na novo se organizirati in prerazporediti svoje človeške resurse, če je hotela še naprej optimalno delovati. A vsega se z novo organizacijo ne da na hitro nadoknaditi, čeprav ni nihče nenadomestljiv; dejstvo je, da je imelo veliko posameznikov, ki so se pred kratkim upokojili, bogato znanje in neprecenljive izkušnje.

Naj končam v vedrejših tonih. Upam si trditi, da se bo med novopečenimi policijskimi upokojenci zagotovo do-bro godilo popularnemu štirinožnem pomočniku Arniju. Ta bo namreč svoje najdaljše počitnice preživljal pri člove-ku, ki ga je vedno imel najraje, svojem zvestem vodniku.

Vabljeni k branju!

Mag. Vesna Drolevodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

Legenda o pavih


VArNOSTAKTUALNO

Upokojitev je sprememba za oba: za delavca in delodajalca

Dejstvo je, da o upokojitvi vsi razmišljamo in govorimo, tudi tisti, ki še niso nastopili prvega dne delovne dobe, in tudi takrat, ko je do nje še zelo daleč. A ko pride, je za nekatere prezgodaj, drugi pa so/ste nanjo že komaj čakali. Upokojitev je nedvomno trenutek, ki zelo vznemirja in zagotovo pomeni podrtje več let trajajoče rutine, ki je zapolnila najmanj tretjino posameznikovega vsakdana.


VArNOST

5

AKTUALNO

Za pridobitev statusa upokojenca morajo seveda biti izpol-njeni formalni pogoji. Kdaj bo posameznik izpolnil pogoje za upokojitev, izračunajo in o uveljavljanju pravice do pokojnine odločajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje1 (ZPIZ). Pravico do starostne pokojnine lahko uveljavlja posa-meznik, ki izpolni pogoj starosti in pokojninsko dobo, pogoji2 pa so za moške in ženske različni.

Z upokojitvijo posameznik pridobi tudi pravico do pokoj-nine3, ki naj bi uživalcu zagotavljala materialno in socialno var-nost v starosti, ob invalidnosti ali smrti zavarovanca.

V Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je leta 2012 posegel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), s tem pa je posegel tudi v status javnih uslužbencev, ki izpolnju-jejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. ZUJF je Vlada Republike Slovenije sprejela v sklopu načrtov ukrepov v javnem sektorju, ki so sestavni del ukrepov in prilagoditev ekonomske politike zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, torej zaradi nujnega varčevanja.

In kdaj javnemu uslužbencu preneha veljati pogodba o zaposlitvi? ZUJF v 188. in 246. členu določa način preneha-nja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za javne uslužbence, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne po-kojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oz. četrtim odstavkom 430. člena in 402. člena ali 404. člena ZPIZ-1. Tako pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve zakona oz. po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne po-kojnine skladno s prvim odstavkom 188. člena ZUJF. Javne-mu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v dveh mesecih od uveljavitve zakona oz. v dveh mesecih od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice

1 ZPIZ je edini pristojni organ za odločanje v konkretnih primerih in ima vse po-trebne podatke posameznega zavarovanca oz. upokojenca.

2 Pogoje za upokojitev v tekočem letu na začetku leta objavi ZPIZ.3 Pravica do starostne, invalidske, vdovske, družinske in delne pokojnine ter po-

goji za priznanje teh pravic so urejeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Starostna pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada zavaro-vancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogo-je v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Drage upokojenke, dragi upokojenci,

ste generacija, ki je organizaciji pustila ogromno in verjamemo, da bomo še dolgo ne le hodili po smeri, ki ste jo tudi vi začrtali, ampak jo na tej podlagi izbolj-šali. Prepričani smo, da ste kot posameznica oz. posameznik pustili sledi na tistih, s katerimi ste tesno sodelovali, in da so vam hvaležni za predano znanje.

Vaša upokojitev je hkrati spre-memba tudi za nas, ki ostajamo v službi ljudstvu, žal brez neposrednega sodelovanja z vami. Vemo, da vam je v vseh teh letih policija »zlezla pod kožo«, sicer v vseh težkih trenutkih ne bi vztrajali v njej in se goreče borili za njeno izboljšanje. Izjemno bi nas veselilo, da bi ostali še vedno blizu policije, na primer z ustvarjanjem v organizacijah in društvih, ki so policiji po delu in v zavzemanjih blizu oz. sorodne.

Iskrena hvala za vaš prispevek in sodelovanje ter vse do-bro na novi življenjski poti.

Stanislav Venigergeneralni direktor policije

Tabela: Podatki o upokojitvah po uveljavitvi ZUJF, ločeno po letih, uradnikih in strokovno-tehničnih delavcih (STD) ter razlogih upokojitve/prenehanja delovnega razmerja (podatki iz tabele so navedeni za obdobje od 1. 6. 2012 - uveljavitev ZUJF - do 14. 8. 2014).

Opomba: v vrstici upokojitev je bila ta sicer izpeljana na podlagi vloge uslužbenca, razlog za vlogo (ZUJF ali lastna volja) pa ni znan. Ko je ZUJF stopil v veljavo, je bilo določeno dvomesečno prehodno obdobje, ko je ali delodajalec z zaposlenim sklenil dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja ali pa je zaposleni lahko oddal vlogo za upokojitev, če je za to izpolnjeval pogoje (zaposleni je bil upravičen do izplačila treh odpravnin). Če delodajalec dogovora z zaposlenim ni sklenil niti ni bila oddana vloga za upokojitev, je bil delodajalec zaposlenemu dolžan izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja (zaposleni je bil upravičen do izplačila dveh odpravnin).

RAZLOG2012

URADNIKI2013

URADNIKI2014

URADNIKI SKUPNA VSOTASTD STD STD

Invalidska upokojitev 1 6 1 8

Prenehanje - SKLEP po 188./2 ZUJF 1 1

Prenehanje - SKLEP po 246./2 ZUJF 1 14 1 16

Upokojitev 27 108 20 19 13 6 193

Upokojitev - 27. čl. ZPIZ-2 v povezavi 188./1 ZUJF 1 1 1 3

Upokojitev - 36. čl. ZPIZ-1 v povezavi 188./1 ZUJF 1 1 2 4

Upokojitev - 36. čl. ZPIZ-1 v povezavi 246./1 ZUJF 1 58 32 77 168

Skupna vsota 31 187 22 56 13 84 393

do starostne pokojnine skladno s prvim odstavkom 188. člena ZUJF dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja.

Suzana Rudež iz Sektorja za razvoj in sistemske naloge v Službi generalnega direktorja policije dodaja, da so »navede-ne določbe ZUJF vplivale na fluktuacijo kadra in kadrovsko projekcijo v Policiji. Na podlagi določb ZUJF ali ZPIZ se je v letu 2012 upokojilo 257 javnih uslužbencev, v letu 2013 78 javnih uslužbencev, do 31. 7. 2014 pa se je upokojilo 94 jav-


VArNOSTAKTUALNO

nih uslužbencev, skupaj 429 javnih uslužbencev Policije v treh letih.4«

Predpisane določbe ZUJF so z njegovo uveljavitvijo leta 2012 vplivale na vse zaposlene v javnem sektorju. Usodo si tako delimo zaposleni in zdaj že upokojeni delavci javnega sektorja. Policijo kot strokovno in specializirano službo so ti ukrepi prizadeli še toliko bolj, saj ne gre le za upokojitev šte-vila oseb, ampak števila oseb z neprecenljivimi izkušnjami. Te pa so tiste, ki pomenijo pravo vrednost delavca, policista in z upokojitvijo njihovo izgubo.

V dobrih zadnjih dveh letih se je največ delavcev policije upokojilo ravno zaradi in na podlagi Zakona za uravnoteže-nje javnih financ. Zaradi spremenjene zakonodaje se je bila Policija primorana drugače organizirati. Nove zaposlitve so namreč omejene le na najnujnejše kadre, tako da so breme »dodatnih« nalog ob že veliko obstoječih morali prevzeti so-delavci upokojenih kolegov.

Vrzel, ki so jo pustili upokojeni delavci, je veliko večja, kot to v tabeli kažejo številke. Z njimi so odšle tudi neprecenljive izkušnje in bogato znanje. Poklicno delo, kjer so se požrtvo-valno razdajali za dobrobit državljanov, sodelavcev in nena-zadnje svojega delodajalca, Policije oz. Ministrstva za notra-nje zadeve Republike Slovenije, so pričakovano, pa vendarle nenadoma zamenjali za stvari, ki so jih zaradi nalog karierne poti ter ustvarjanja zdravega življenjskega okolja in njegovih obveznosti morali dati na stranski tir.

Kaj pravzaprav upokojitev pomeni za posameznika? Ta-ko imenovano tretje življenjsko obdobje prinese veliko spre-memb. Ne gre le za tiste formalne, kot sta ta, kdo izplača za-služeno pokojnino in kolikšna je višina tega prihodka. Gre tudi in predvsem za to, da ima vsak upokojenec na razpolago več

4 Podatki za leto 2014 so upoštevani do 31. 7. 2014.

Za zagotovitev nemotenega delovnega procesa je bilo na podlagi ZUJF v letu 2012 sklenjenih 226 dogovorov za nadaljevanje delovnega razmerja in v letu 2013 5 dogo-vorov. Obdobje podaljšanja je v večini primerov poteklo 31. 7. 2014. Od začetka leta 2014 do konca julija je bilo sklenjenih 31 dogovorov, in sicer do konca letošnjega le-ta ali do 31. 7. 2015. Dogovori so bili sklenjeni skladno s sklepom iz 16. seje širšega kolegija generalnega direktorja policije. Sklepanje dogovorov je bilo možno za:

• največ 12 kriminalistov s področja odkrivanja gospo-darske in računalniške kriminalitete, kjer so bile pose-bej izpostavljene delovne potrebe;

• za policiste, če so izrazili interes za opravljanje nalog zunanjega varovanja objektov na delovnem mestu policist v Referatu za zunanje varovanje objektov v Centru za varovanje in zaščito, Upravi za policijske specialnosti, v Oddelku za varovanje, Operativno-ko-munikacijskem centu, Upravi za policijske specialnosti ali Vadbenem centru Gotenica, Policijski akademiji;

• največ 11 policistov, ki ne zasedajo vodstvenih delov-nih mest, na tistih upravah, kjer je zasedenost delov-nih mest glede na kadrovski načrt policije za leto 2014 in 2015 manjša od 99 %;

• direktorja Nacionalnega forenzičnega laboratorija kot vodje projekta izgradnje objekta Nacionalnega forenzičnega laboratorija zaradi njegove celovitosti in učinkovite izvedbe;

• največ šest mesecev za tehnična delovna mesta, če bi zaradi upokojitve prišlo do težav v delovnem procesu.

»Odhajam na 45-letni dopust. Ob dogodkih, kot je upokojitev, spo-znaš, koliko kot človek veljaš. Sa-ma sem bila v teh dnevih ganjena, saj se preprosto z besedami ne da opisati čudovitih občutkov veselja in žalosti. Žalosti, ker zapuščam tako čudovit kolektiv, in veselja ob dejanjih ter izrečenih besedah so-delavcev. Najdražja darila ostanejo v senci zgodnjega jutranjega pri-

hoda sodelavcev s harmoniko in klarinetom ter ogromnim šopkom rož, naslednji dan pa me je čakal še bicikel – Ferrari. Besede so odveč, govorijo solze slovesa, kajti to je neprecen-ljivo. Drage sodelavke in sodelavci, hvala vam za te nepo-zabne trenutke.«

Andreja Razpet Zupančič, nazadnje OKC GPU


VArNOST

7

AKTUALNO

časa. Vsaj toliko več, kot ga je prej porabil za službo: povpreč-no štirideset ur na teden in čas prihoda na delo oz. odhoda z dela. Z delom povezane omejitve odpadejo in spremeni se ritem vsakodnevnega življenja.

Policijski vikar Janez Novak pravi, da se je na ta prehod, predvsem pa na drugačen način življenja, treba pripraviti. Za policista je upokojitev še posebno specifična. Poleg običaj-nih skrbi in prilagoditev se namreč pojavljajo različni strahovi (dvomi), negotovost ob spremembi življenjskega statusa in družbenega položaja. Dodaja še: »Predupokojitveni seminarji v tujih policijah pomagajo policistom, da je ta prehod v tretje življenjsko obdobje čim lažji, obenem pa jim tudi predstavijo možnosti, kako kakovostno uporabiti prosti čas, predstavijo jim pestro ponudbo ustreznih interesnih dejavnosti, za katere med aktivno zaposlitvijo ni bilo časa. Ta oblika izobraževanja pa ni nova niti v Sloveniji.«

Vikar dobro pozna pripravo kadra za odhod v pokoj v Slo-venski vojski, ki vsako leto organizira seminarje za pripravo na upokojitev. Povečana skrb za prehod pripadnikov Sloven-ske vojske iz aktivne dobe v pokoj je bila vpeljana v delovne procese ministrstva leta 2005, ko so se začele načrtno izvajati priprave na upokojitev, t. i. PUS. Namen priprav je soočanje s spremembami, ki nastanejo ob upokojitvi na finančnem in ču-stvenem ter socialnem področju. Namenjene so vsem pripadni-kom Slovenske vojske, ki se upokojijo v tekočem letu, njihovim partnericam ali partnerjem. Poteka v sproščenem petdnevnem druženju, ki je prepleteno z nizom predavanj. Ta se nanašajo na spremembe in obvladovanje sprememb, povezanih s pro-cesom staranja. Udeležba na seminarjih je prostovoljna, poteka v objektih Slovenske vojske, ki so namenjeni rekreaciji in izo-braževalnim dejavnostim, v prijetnem in sproščujočem okolju.

»Prehod v pokoj po novem letu 2013 sem najprej sprejela kot ne-koliko daljši dopust. Takoj sem se vključila v različna športna dru-štva, kjer sem se srečala z novimi ljudmi, s katerimi sem navezala stike in se z njimi družila tudi po končanih športnih aktivnostih. Nikakor pa nisem zanemarila sti-kov z nekdanjimi sodelavci, s ka-terim se srečujem še danes. Moj

glavni motiv je, da uživam pri tem, kar počnem, in delam stvari, za katere prej nisem imela toliko časa. To so šport, rekreacija, potepanja, raziskovanje novih krajev … Še naprej uspešno tekmujem v streljanju z zračno puško za enoto, v kateri sem službovala, in Območni policijski sin-dikat Murska Sobota. Poleg tega rada smučam, kegljam, kolesarim, hodim na rekreacijske pohode …

Vsem kolegom, ki vstopajo v tretje življenjsko obdobje, svetujem, naj tega obdobja ne jemljejo z grenkim prioku-som. Čas naj si poleg dela z družino zapolnijo z različnimi aktivnostmi. Ob vsem tem imam včasih kar občutek, da mi zmanjkuje časa. Najlepše od vsega pa je, da nisem ve-zana na uro in se zjutraj zbudim svobodna kot ptica.«

Marija Rantaša, nazadnje PP Ljutomer, PU Murska Sobota

»Meni v službi ni bilo hudo, če pa je kdaj bil kakšen težji trenutek, sem vedno vse obrnil v dobro. Pripravljen sem bil še delati, ker sem imel veliko energije in po-sebnega strokovnega znanja, ki bi verjetno prišlo prav. Upokojil sem se konec leta 2012. Kakšnih deset let pred tem sem se začel vključevati v projekte za dvig ka-kovosti življenja na podeželju, s

katerimi se danes intenzivno ukvarjam, posebej veliko s programom za starostnike, da se lažje znajdejo v vaških jedrih znotraj medgeneracijskega centra, kjer razvija-mo IT-komunikacijo. Ta starostnikom olajša dostop do informacij v lokalnem okolju. Še naprej sem predsednik razvojnega sveta lokalnoakcijske skupine Srce Slovenije. Imam veliko energije in veliko projektov. V pokoju mi ni hudega.«

Željko Savič, nazadnje UUP GPU


VArNOSTAKTUALNO

re, kjer je precej umetnostnozgodovinskih spomenikov. V prostem času šiva, bere, planinari, nabira zdravilna zelišča. Nikoli ji ni dolgčas, veseli se življenja, obožuje naravo. Leta 2011 je prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja. Marija pravi: »Ko se upokojiš, se življenje šele začne. Lahko bi bila doma, počivala in jamrala, kaj vse mi manjka, kako me vse boli, a ne želim biti lena in se smiliti sama sebi«. Trenutno je, že osmič, peš na romarski poti po španskem El Caminu de Santiagu. Na poti si ogle-duje umetnost, obiskuje cerkve, muzeje, razstave, občuduje naravo, »prakticira« tuje jezike, ko se zvečer srečuje z drugi-mi romarji iz različnih držav.

In njeni načrti? Ni jim videti konca. Uredila bi rada arhiv, ki se ga je lotila, napisala umetnostnozgodovinsko topogra-fijo slavinske fare, pa dve knjigi o Caminu – eno strokovno in eno bolj zabavno. »Vse se da uresničiti, nikoli ne smemo obupati, vedno moramo slediti svojim sanjam in se truditi za uresničitev svojih želja,« pravi.

Dragi upokojeni sodelavci in sodelavke, naj vam bo Mariji-na zgodba v pomoč, da najdete voljo in energijo za uresniči-tev kakšne svoje – morda že odpisane ali pozabljene – želje, za katero doslej ni bilo časa. Vse dobro vam želim.

Boštjan Polutnik , PA GPU

Ne obsedite doma! Prav na dan, ko sem iz uredništva revije Varnost prejel pobudo, naj napišem nekaj o upokojevanju, sem srečal zanimivo gospo, ki je lahko navdih ne le tistim, ki zaključujejo svojo aktivno poklicno pot, ampak tudi mladim, ki nas ta življenjska prelomnica še čaka.

Ta gospa je 67-letna Marija iz Lju-bljane. Ker je zaljubljena v umetnost, si je že kot dekle želela, da bi postala umetnostna zgodovinarka, a ji je življenje na pot vedno znova prinašalo ovire, ki ji tega niso omogoči-le. Ko se je upokojila, se je odločila, da si izpolni življenjsko željo. Vpisala se je na filozofsko fakulteto, sedla v študijske klopi in doštudirala. Študiju je namenjala dneve in noči, saj si ni želela le diplome, ampak znanje. In sram bi jo bilo, če bi prišla nepripravljena na izpit. Predelala je vso obvezno in priporočeno literaturo ter se udeležila prav vseh predavanj. Dosegla je nadpovprečne študijske rezultate in si z visoko povprečno oceno zaslužila študentsko izmenjavo v Firen-cah.

Odkar je v pokoju, se je naučila francoščino, španščino, za potrebe študija v Firencah italijanščino, trenutno se uči ru-ščino in portugalščino. Njena pokojnina ne zadošča, da bi se vpisala na podiplomski študij umetnostne zgodovine, se pa redno udeležuje predavanj. Poleg tega vsak dan odhaja »v službo« v župnijo pri Pivki, kjer ureja arhiv slavinske fa-


VArNOST

9

AKTUALNO

Vsebine, vključene v seminar, obsegajo vsa glavna področja človekovega bivanja: fizično, materialno, čustveno in socialno.«

Na seminarjih udeležence obveščajo o formalnih in finanč-nih vidikih upokojitve ter možnosti sodelovanja z nekdanjim delodajalcem. Predstavljajo jim spremembe življenjskega sloga, položaja in družbene vloge, ki jih prinese upokojitev. Spodbujajo k razmišljanju o različnih načinih obvladovanja teh sprememb in izmenjavo izkušenj med udeleženci ter med udeleženci in predavatelji. Seminar naj bi bil tudi poslovilni dogodek, olajšal naj bi prehod, obenem pa je tudi simbolična zahvala pripadnikom za njihovo delo v vojski.

»Policist, ki se na pragu upokojitve srečuje z novimi ži-vljenjskimi pogoji, drugačnim preživljanjem časa, predvsem pa s spremenjenim statusom v družbi, mora biti na to kar se da dobro pripravljen. Ustrezen finančni načrt, možnost vključi-tve v dejavnosti različnih prostovoljnih društev in pridobivanje znanj s področij, ki ga zanimajo, so le nekateri poudarki s pre-dupokojitvenih tečajev. Zavest, da si svoje delo dobro opravil in da si družbi pomemben, koristen in potreben tudi v tretjem življenjskem obdobju, je ne samo nujna, ampak tudi dobra in vzgojna,« še doda Janez Novak.

Vodstvo vsake policijske enote že od nekdaj pripravi sre-čanje za zaposlene, ki se upokojujejo, veljalo pa bi razmisliti o vpeljavi podobnega izobraževanja oz. seminarja, kot ga ima Slovenska vojska, tudi v Policijo. Prelomnice v našem življenju so vedno stresne, negativni stres pa z ustrezno pripravo na do-godek zagotovo lahko zmanjšamo.

Besedilo: Petra Hacin Valič in Brigita Petric, obe SOJ SGDP GPUFoto: arhiv Policije

»Potrudil se bom, da se ob upo-kojitvi ne bom zapustil in zaprl v neko sivino, nemoč ter iskanje utehe v dejanjih, ki bi škodovala ugledu upokojenega policista in človeka. Mnogi ob takih prelo-mnicah obupujejo, sam pa bom čas, ki bi ga z upokojitvijo moral imeti na pretek, porabil za spro-stitveno delo v družinskem vino-gradu in sadovnjaku, za vzgojo

meni zelo priljubljenega sadeža kakija. Sodeloval bom z gospodarsko družbo, v kateri bom opravljal (v skladu s podjemno pogodbo) poslovno in varnostno svetovanje ter nadzor nad delom zaposlenih v tej družbi. Poskušal bom več časa posvetiti svojim najbližjim, svoji družini, pa tudi pravih prijateljev ne bom zaobšel. Če mi bodo časov-ne razmere dovoljevale, si bom vzel čas za potovanje, na-daljevanje pisanja knjige o življenjskih travmah in teža-vah državljanov Bosne in Hercegovine med »srebreniško morijo«. Poskušal bom delovati v humanitarnih društvih in drugih organizacijah, posebej v strelstvu. Srčno upam, da mi tudi v tretji dekadi življenja ne bo dolgčas.«

Mag. Drago Ernest Bedek, nazadnje SUP PU Murska Sobota


VArNOST

Tadej Nagode, komandir PPVSP Ljubljana:

Glede na to, da je bila enota do sedaj oce-njena z odlično oceno, se bom trudil, da bo tako tudi v pri-hodnje. Seveda je s prihodom novega vodstva vedno kaj no-

vega za policiste, a upam, da zanje za-menjava ne bo preveč stresna in da bo delo PPVSP Ljubljana potekalo dobro. Naše prednostno delo je nenazadnje pomoč ostalim enotam v PU Ljubljana, kjer so naši psi neizogibno potrebni.

Metod Vidmar, komandir PP Domžale:

Prevzel sem po-licijsko postajo v »dobri kon-diciji«, z veliko p o l i c i j s k e g a znanja in do-brimi rezultati dela. Predvsem si želim, da bi lahko obdržali ta nivo in de-

lo nadgradili z izvajanjem celovitih postopkov ter večjim občutkom za oškodovance.

Bruno Ipavec, vodja SD PU Nova Gorica in OKC PU Nova Gorica:

Glede svojega dela v službi direktorja si že-lim, da bi bile najprej jasno o p r e d e l j e n e pravice delav-cev in dolžno-sti, saj je danes vse preveč za-megljeno in

nedorečeno, nato pa preglednejši in ustreznejši način dodeljevanja uspe-

šnosti. Prizadeval si bom za več med-sebojnega upoštevanja, razumevanja in samokritičnosti (današnja slika so »anonimke« vsepovprek, očitanje po-sameznikom in pogoste ovadbe zara-di mobinga, podpihovanja posame-znih združenj, sindikatov …), pa tudi za veliko bolj profesionalen odnos do dela in občanov, ki so v postopkih, s čimer bomo okrepili ugled policije kot strokovne službe, ki na ustrezen način zagotavlja nivo varnosti, za katerega je država policistom pripra-vljena plačati.

Aleksander Jovanovič, komandir PPIU Ljubljana:

Zaradi odso-tnosti si še ni-sem ustvaril celotne slike o delovanju eno-te, zato se bom v nadaljevanju posvetil spo-znavanju svojih novih sodelav-cev in koncep-

tu izravnalnih ukrepov. Novo okolje in nove zadolžitve prinašajo tudi no-ve izzive. Pri svojem delu si bom pri-zadeval za izboljšave, ki bi lahko kori-stile delovanju enote.

Robert Mencin, komandir PP Bled:

Prizadeval si bom za prido-bitev statusa »turistične po-licije« in spre-membo organi-zacije dela (sis-tem je že vrsto let znan v vseh turističnih kra-jih v tujini, npr.

v obmorskih in smučarskih središčih, kjer je turizem glavni vir dohodka), za pomladitev kadra (povprečna starost policista na PP Bled je preko 40 let); za večje število policistov kolesarjev in smučarjev, posodobitev voznega parka, v sodelovanju z občinami Bled,

Bohinj in Gorje za zagotovitev čolna, s katerim bi bilo mogoče nadzirati plovni režim na obeh jezerih, in seve-da za usposobitev določenega števila policistov za takšno delo; za ponovno uvedbo stalnega dežurstva vsaj med poletno in zimsko turistično sezono, večjo prisotnost policistov na obmo-čju občine Bohinj s patruljo, pomoč-nikom VPO, še posebej v primeru iz-gradnje novega smučarskega centra, pa tudi za opazovalno dejavnost. Moj cilj je torej, da bi PP Bled glede na po-sebnost območja pridobila naziv »tu-ristična policija« in bila tako usmerje-na v kraj ter odprta do ljudi.

Andrej Jurič, komandir PPP Ljubljana:

Med cilji so ra-c i o n a l i z a c i j a in zmanjšanje administrativ-nega dela (pod-vajanje dela), z m a n j š a n j e nadur (morda je to le utopija, je pa cilj), po-večanje števila

zaposlenih in dvig strokovnosti, ki pa ni na nizki ravni. Prizadeval si bom za organiziranje tečajev iz prometne stroke in ponovno uvedbo usposa-bljanja iz urejanja prometa v križiščih, pospeševanja na cestah itd.

Milko Panikvar, komandir PP Gorišnica:

Novo delovno mesto mi pred-stavlja velik iz-ziv. Zavedam se, da s seboj prinaša veliko o d g o v o r n o s t za enoto in od-nos policijska postaja – poli-cijska uprava.

To delo sprejemam tudi kot odgo-vornost do svojih sodelavcev, poli-cistk in policistov, da bodo glede na to, da približno tretjino svojega časa

AKTUALNO

Med prednostnimi nalogami vodij zlasti odnosi med zaposlenimi

V preteklem letu je bilo na vodstvenih mestih po policijskih upravah kar nekaj zamenjav. Nekatere izmed novoimenova-nih vodij smo povprašali o njihovih načrtih in viziji dela. V ospredje postavljajo zlasti odnose med sodelavci.


VArNOST

11

AKTUALNO

preživijo v službi s svojimi sodelavci, v službo hodili brez nekih zadržkov. Le tako bodo lahko zadovoljni, re-zultati dela pa boljši. Z enakomerno obremenitvijo policistov pri nalogah, razporejanju v službo in z ustrezno motivacijo želim doseči zmanjšanje bolniških dopustov ipd. Prizadeval si bom, da bodo policisti delali na po-dročjih, ki si jih sami želijo.

Marjan Podobnik, komandir PKP Ljubljana:

Skušal bom sle-diti uspehom svojega pred-hodnika, go-spoda Cvetka Možine, saj je PKP Ljubljana pod njegovim vodstvom izje-mno napredo-vala. Policisti

konjeniki svoje poslanstvo vidimo v delu na terenu, kjer bomo še naprej varovali vse vrste rizičnih javnih zbi-ranj in prireditev ter drugih dogod-kov, kjer je mogoče pričakovati hujše ali množično kršenje javnega reda, nadzorovali državno mejo, iskali po-grešane osebe ter nadzorovali ob-močja, kjer je promet z vozili prepo-vedan ali onemogočen. Zagotovo bo policiste konjenike še naprej mogoče opaziti pri patruljiranju in zatiranju kriminalitete na območju Ljubljane in po drugih krajih v Sloveniji, nadalje-vali bomo s preventivnimi aktivnost-mi za otroke in mladino.

Aleš Oberčkal, komandir PP Trbovlje:

Postati koman-dir sem se od-ločil predvsem zaradi izziva, ki ga predstavlja tovrstno delo. Želja po vode-nju policijske enote je dozo-rela po nekaj letih opravlja-

nja nalog starešine v policijski enoti, ko sem nadomeščal komandirje med njihovo odsotnostjo in spoznaval nji-hovo delo. Komandir mora ustvariti dobre delovne pogoje zaposlenih, saj lahko le tako kakovostno opravljajo naloge, to pa se odraža tudi v občut-ku varnosti občanov. Naloge koman-dirja bom opravljal ob zavedanju, da se mora policijsko delo dejavno od-

zivati na spremembe, ki jih prinašajo trenutne družbene razmere.

Sašo Eniko, komandir PP Škofja Loka:

Pri vodenju je p o m e m b e n odnos do zapo-slenih. Čeprav policistov ne moremo nagra-diti finančno, jih lahko nagra-dimo s pohvalo in delovnimi nalogami na

področjih, ki jih veselijo. Pri delu mi zelo koristi usposabljanje s področja vodenja v policiji. Na PP Škofja Lo-ka se bomo skušali še bolj posvetiti problematiki nasilja v družini (celo-viti obravnavi prekrškov in kaznivih dejanj). Glede na štiri smrtne žrtve v prometu v lanskem letu bomo več pozornosti posvetili prometni varno-sti, zlasti na problematičnih cestnih odsekih, tretje področje, ki ga lahko izpostavim, pa so gostinski lokali – tri-je policisti bodo preverjali kršitve jav-nega reda in miru, izvajanje določb glede obratovanja lokalov in varova-nja prireditev ter tako vplivali tudi na zmanjšanje prometnih nesreč, nasilja v družini in alkohola.

Loris Čendak, komandir PP Koper:

Na delovnem mestu koman-dirja PP Koper n a m e r a v a m izboljšati sode-lovanje z lokal-no skupnostjo: z občinskimi službami in krajevnimi sku-pnostmi. To bo

prispevalo k pravočasnemu zaznava-nju in reševanju v skupnosti izstopa-jočih problemov (odklonska ravna-nja). Policijsko postajo je treba vodi-ti in usmerjati tako, da bo čim manj »šablonskega« policijskega dela in čim več na konkretno problematiko usmerjenega dela. Želim si izboljšati sodelovanje z mestnim redarstvom, tako da bo več skupnih nadzorov voznikov koles, ki s svojo vožnjo po peš poteh oziroma pločnikih ogroža-jo pešce in predvsem sami sebe, so-delovanja pri nadzoru obratovalnih časov gostinskih lokalov, kampiranja na črno in drugih kršitev; in to ne le med turistično sezono, ampak vse le-

to. Najpomembnejše pa je, da so za-posleni na policijski postaji na svojih delovnih mestih zadovoljni, saj bodo le tako dobro opravili naloge. Za to bom poskrbel tako, da bodo dobili več raznovrstnih nalog in da bodo enakomerno obremenjeni. Prizade-vali si bomo, da bo Koper najvarnejše mesto v državi, policisti pa prijazni in zaupanja vredni.

Branko Viher, vodja SUP PU Maribor:

Temelj pri vo-denju policij-skih enot mora biti analiza tve-ganja. Najprej moramo ugo-toviti varno-stno obreme-njena območja ter nato sprejeti ustrezne ukre-

pe za odpravo vzrokov za nastanek prekrškov in kaznivih ravnanj. Razpo-rejanje policistov in odrejanje nalog morata temu slediti. Nesprejemljivo je »šablonsko« odrejanje nalog, če-prav je v nekaterih policijskih eno-tah še vedno prisotno. Drugi temelj vodenja pa je skrb za strokovnost in urejenost policistov.

Robert Žagar, komandir PMP Sočerga:

Svojo celotno policijsko karie-ro sem delal na mejnem pre-hodu Jelšane in si pridobil veliko izkušenj za strokovno, zakonito ter profesionalno varovanje dr-

žavne meje oziroma mejno kontrolo. Pri vodenju PMP Sočerga si bom pri-zadeval za dobre delovne rezultate, vzpodbujal bom ustvarjalnost in dal prednost kakovosti pred številom opravljenih nalog. Poskrbel bom za zadovoljstvo zaposlenih z organiza-cijo, učinkovitost in kakovost opra-vljenih nalog, dovoljeval bom sa-mostojnost, si prizadeval za pretok pomembnih informacij in ustvarjalno ozračje … Menim, da je uspeh ali ne-uspeh posamezne organizacije ozi-roma policijske enote odraz vodenja le-te.


VArNOSTAKTUALNO

Slovenija po mnenju ljudi še vedno varna državaRaziskava javnega mnenja o delu policije za 2013 je bila pr-vič opravljena s spletnim an-ketiranjem, namenjenim vsem polnoletnim ljudem v Sloveniji, ki je potekalo januarja 2014. Raziskava je bila prav tako prvič izvedena z lastnimi sredstvi po-licije in ministrstva za notranje zadeve oziroma brez zunanjih izvajalcev in s tem povezanih stroškov. Realiziran vzorec je 2258 izpolnjenih vprašalnikov. Na podlagi demografske ana-lize so bili rezultati spletne an-kete poenoteni glede na spol in izobrazbo anketiranih.

Slovenija po mnenju ljudi še vedno sodi med varne države. Sko-raj dve tretjini anketiranih (65,0 %) se počuti varno v svojem kraju prebivanja, ogroženo pa manj kot desetina (8,9 %). Povprečna oce-na občutka varnosti je bila 3,74. Policiji zaupa veliko več ljudi (52,9 %) kot ne (29,2 %), pri čemer jih je 49,5 % zadovoljnih z njenim de-lom, 28,4 % pa ne. Povprečna oce-na zadovoljstva z delom policije je 3,21, zaupanja vanjo pa 3,31.


VArNOST

13

AKTUALNO

Javnost je prepoznala, da je kriza pri-zadela tudi policijo, saj kar 59,1 % anke-tiranih ocenjuje, da ima policija premalo oziroma veliko premalo finančnih sred-stev za svoje delo. Obenem jih kar 76,7 % meni, da je poklic policista zahteven oziroma zelo zahteven.

Večina ljudi meni, da je policija uspe-šna na vseh temeljnih področjih svoje-ga dela. Najuspešnejša je na področju nadzora državne meje in izvajanja pred-pisov o tujcih (povprečna ocena 3,49) ter pri zagotavljanju in vzdrževanju javnega reda (3,40). Sledi uspešnost pri zagotavljanju prometne varnosti (3,30), medtem ko je uspešnost policije pri od-krivanju in prijemanju storilcev kaznivih dejanj ter preventivnem delu ocenjena s povprečno oceno 3,02.

Med ključnimi lastnostmi policije so bile razmeroma dobro ocenjene zako-nitost (povprečna ocena 3,21), strokov-nost (3,18) in dostopnost (3,16). Zaskr-bljujoče je mnenje javnosti o tem, kako policija spoštuje človekove pravice, saj je bila na tem področju ocenjena pod-povprečno (2,96). Podatki kažejo, da npr. kar 23,2 % ljudi meni, da policija sploh ne spoštuje človekovih pravic, le 16,8 % pa jih meni, da človekove pra-vice povsem spoštuje. S spoštovanjem človekovih pravic je tesno povezano vprašanje o ustreznosti nadzora nad po-licijo. Javnost meni, da policijo formal-no najustrezneje nadzoruje ministrstvo za notranje zadeve (povprečna ocena 3,00), neformalno pa mediji (2,97)1. V primerjavi z rezultati istovrstne raziska-ve za leto 2009 se je pri obeh navedenih

1 Srednja vrednost ocene je 3 – niti preveč niti pre-malo nadzira –, zato se ustreznost/neustreznost nadzora meri z oddaljenostjo povprečne ocene navzgor in navzdol od srednje vrednosti.

2,38 2,65

2,79 2,96 3,01 3,02 3,02 3,04 3,08 3,1 3,11 3,14 3,16 3,16 3,18 3,21 3,21

3,3 3,31

3,4 3,49

3,74 4,07

1 2 3 4 5

Ustreznost finančnih sredstevZ vodjo policijskega okoliša v lokalnem okolju dobro sodelujemo

Pripravljenost prisluhniti predlogom za izbolj. varnosti v lok. okoljuSpoštovanje človekovih pravic

Učinkovitost/uspešnostUspešnost: preventivno delo

Uspešnost: odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanjPrimerjava s TVO: uspešnost/učinkovitost

Objektivno obveščanje javnostiPrimerjava s TVO: zakonitost

Zadovoljstvo s kakovostjo dela v konkretnem primeruPrimerjava s TVO: prijaznost

DostopnostPolicisti se trudijo reševati težave v lokalnem okolju

StrokovnostZakonitost

Zadovoljstvo z delom policijeUspešnost: zagotavljanje prometne varnosti

Zaupanje v policijoUspešnost: zagotavljanje in vzdrževanje javnega reda in miru

Uspešnost: nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcihObčutek varnosti

Zahtevnost poklica

povprečna ocena

srednje

pozitivno

negativno

Graf 1: Povprečne ocene posameznih lastnosti policije in okoliščin njenega dela (na lestvici od 1 – popolno nestrinjanje – do 5 – popolno strinjanje)

2,8 3,2

2,66

3,37

2,85 2,829 2,671

3,001

2,6

2,971

2,45

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

Državni zbor Rač. sodišče MNZ Nevladne org. Mediji VČP

2009 2013

Graf 2: Povprečne ocene ustreznosti nadzora posameznih institucij slovenske policije za 2009 in 2013

deležnikih ustreznost nadzora izboljšala, saj je bil takrat po mnenju ljudi pretiran.

Ljudje, ki so v zadnjem času potrebo-vali policijo, so kakovost njenega odziva ocenili izrazito bipolarno. Največ jih je bi-lo povsem zadovoljnih (25,2 %) ali pov-sem nezadovoljnih (22,7 %), najmanj pa tistih (14,7 %), ki niso bili niti zadovoljni niti nezadovoljni z odzivom policije. Ob upoštevanju vseh opredeljenih odgovo-rov na to vprašanje o osebnih izkušnjah s policijo je razvidno, da je bilo z njenim odzivom zadovoljnih več ljudi (46,7 %), kot je bilo nezadovoljnih (38,5 %).

Ljudje so do dela policije v skupnosti bolj kritični kot do dela policije na splo-šno. Reševanje težav v lokalnem okolju od policije še ocenjujejo pozitivno. Teh, ki so menili, da se policija trudi reševati težave v lokalnem okolju, je bilo 40,4 %,

Varuh človekovih

pravic


VArNOSTAKTUALNO

3,76 3,54 3,56

3,161 2,785 2,653

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

Policisti se trudijo reševatitežave v lokalnem okolju

Policisti so pripravljeniprisluhniti predlogom drugih zaizboljšanje varnosti v lokalnem

okolju

Z vodjo policijskega okoliša vlokalnem okolju dobro

sodelujemo

2009 2013

Graf 4: Povprečne ocene trditev o delu policije v lokalni skupnosti za 2009 in 2013

29,0 % pa jih je menilo nasprotno. Slabši vtis so imeli o tem, kako so policisti pri-pravljeni prisluhniti predlogom drugih za izboljšanje varnosti v lokalnem okolju (povprečna ocena 2,79), saj je imelo ne-gativno mnenje 41,7 % ljudi, pozitivnega pa le 30,8 %. Najslabše je bilo ocenjeno sodelovanje z vodji policijskih okolišev, saj je imelo negativno mnenje kar 46,5 % ljudi, pozitivnega pa le 26,3 %.

Od različnih oblik svetovanja v okviru preventivne dejavnosti policije so ljudje največkrat zaznali svetovanje s področja prometne varnosti (57,6 %), sledijo po-dročja javnega reda in miru (53,4 %), va-rovanja premoženja (47,6 %) in osebne varnosti (32,3 %)2. Vpliv preventivnih ak-cij na spremembo ravnanja ljudi je raz-meroma velik, saj naj bi jih 46,8 % svoje ravnanje prilagodilo sporočilom polici-je. Na to je najbolj vplivalo informiranje prek množičnih medijev (58,7 %), manjši vpliv so imele preventivne akcije na te-renu (31,0 %), najmanjšega pa plakati in letaki (10,2 %).

Ocene o delu policije so se razliko-vale glede na regijo. Policijo so najbolje ocenili prebivalci Zasavja. Razmeroma dobre ocene so ji dodelili tudi prebivalci obalno-kraške, pomurske in gorenjske regije. Najslabše so policijo ocenili prebi-valci jugovzhodne Slovenije, Notranjske in Koroške, to je na območjih, kjer so bi-le s projektom Libra ukinjene policijske uprave. Med posameznimi regijami se najbolj razlikujejo mnenja ljudi o splošni učinkovitosti in uspešnosti policije, ki je najbolje ocenjena v Zasavju (povprečna ocena 3,57) in najslabše na Notranjskem (2,51). Precej se razlikujejo tudi ocene o prijaznosti policistov v primerjavi s tuji-

2 Anketiranci so imeli možnost izbrati več odgo-vorov, zato je seštevek deležev posameznih oblik svetovanja večji od 100.

3

3

8,9

12,5

18,3

22,8

28,9

44,8

82,2

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

E-prijava KD

Pismo

E-pošta

VPO

Klic na 0801200

Klic v PE

Policist

Osebno v PE

Klic na 113

Graf 3: Načini vzpostavitve stika s policijo – deleži (v %)

mi varnostnimi organi, ki so jo ljudje naj-bolje ocenili na Obali (3,74) in najslabše v Podravju (2,78) ter na Notranjskem (2,79), o uspešnosti pri odkrivanju in pri-

jemanju storilcev kaznivih dejanj, z naj-boljšo oceno na Obali (3,48) in najslabšo na Notranjskem (2,69), ter o objektivno-sti pri obveščanju javnosti, z najboljšo oceno v Zasavju (3,58) in Pomurju (3,57) ter najslabšo na Obali (2,56), kjer je bilo najslabše med vsemi regijami ocenjeno tudi sodelovanje z vodjem policijskega okoliša (2,32).

V primerjavi z rezultati raziskave za 2009 so se poslabšale povprečne oce-ne zaupanja v policijo (od 3,50 na 3,31), zadovoljstva z njenim delom (od 3,43 na 3,21), občutka varnosti (od 4,26 na 3,74), kakor tudi ocene nekaterih lastno-sti slovenske policije, kot so prijaznost v primerjavi s tujimi varnostnimi organi (od 3,46 na 3,14), zakonitost (od 3,40 na 3,21), uspešnost in učinkovitost (od 3,21 na 3,01) ter spoštovanje človekovih pravic (od 3,19 na 2,96). Na splošno pa so rezultati ankete za policijo še vedno razmeroma ugodni.

Besedilo: Tadeja Kolenc, SRSN SGDP GPU in Staš Svetek, DPDVN MNZ

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in arhiv Policije


VArNOST

15

AKTUALNO

Po osmih »pasjih« letih Arni zaključuje policijsko kariero

Kjer koli sta se pojavila, sta po-licijo predstavljala v svetli luči. Arni s poslušnostjo, prepričljivo izšolanostjo, svojimi skoraj cir-kuškimi točkami in prisrčnostjo, ki je službenim psom za splošno uporabo navadno ne bi pripi-sali, saj veljajo za agresivne in napadalne. Janez pa s svojo dostopnostjo in občutkom za ljudi, kot ga premorejo le red-ki. Čeprav ima tudi njegov dan zgolj 24 ur, se zdi, da njegov čas teče drugače. Vzame si ga za vsakogar.


VArNOSTAKTUALNO

Arni je zagotovo najbolj znan policijski pes. Ob pomo-či svojega lastnika, vodnika službenega psa Janeza Tonejca, je postal prepoznaven simbol slovenske policije, ki je može v modrem in njihovo delo približal različnim generacijam. V svoji precej dolgi karieri je prikupni belgijski ovčar navduševal stare in mlade, jim pokazal, česa vse so policijski psi sposobni, ter jim na svojstven način sporočal, da policija ni le represiven organ, temveč institucija, katere temeljno poslanstvo je skrbe-ti za varnost ljudi, policisti pa da so zgolj ljudje, ki svoj poklic opravljajo s srcem. Sporočilo, ki ga je kljub vsem komunika-cijskim kanalom, kar jih ponuja sodobna tehnika, čedalje teže spraviti v življenje.

Arni zdaj, pri svojih devetih letih in po skoraj osmih letih delovne dobe, odhaja v zaslužen pokoj. Ne zato, ker bi ga v to prisilil Zakon o uravnoteženju javnih financ, temveč zato, ker je prišel njegov čas. Zagotovo se bo našel kakšen drug nade-budni štirinožec, ki bo zapolnil njegove čevlje in nadaljeval le-gendo. A dejstvo ostaja, da je bil Arni prvi tovrsten, edinstven in nepozaben policijski pes, ki se ga bodo ljudje še dolgo spo-minjali po njegovih predstavah. Te so tudi najbolj čemernim narisale nasmeh na obraz.

TANDeM, KI Je DVIGAL UGLeD POLIcIJe

Med Janezom in Arnijem je že ob prvem stiku čutiti never-jetno povezanost. Čeprav je jasno, kdo je »šef«, je med njima obojestransko spoštovanje. Njuna komunikacija je nadvse do-vršena in v vsakem trenutku je jasno, kaj drug od drugega pri-čakujeta. Zato ne preseneča, da sta bila pri delu tako uspešna.

NAJPReJ Je bIL JANeZ

Tisti, ki so ga spoznali, so v njem prepoznali policista z ve-liko začetnico, ki ima poleg strokovnega znanja iz policijskih pooblastil tudi posluh za ljudi in njihove stiske, zato se mu ti nemalokrat zaupajo kot kakšnemu »dušnemu pastirju«. Za njegovo karizmo pa se skrivajo tudi strogost, doslednost, od-ločnost in izjemno močna energija, ki človeka, če ga dobi ne-pripravljenega, kar posede na zadnjo plat.


VArNOST

17

AKTUALNO

Janez si je od vekomaj želel, da bi delal z živalmi, želel se je izšolati za veterinarja, a je bila šola precej daleč. Bližja je bila elektrošola, zato se je vpisal tja in jo tudi končal. Na Jesenicah se je kmalu potem zaposlil na špediciji. A bližajoči se vstop v Evropsko unijo in ukinitev carine sta postavljala pod vprašaj prihodnost njegove službe. Ker je v njem še vedno tlela tudi otroška želja, da bi bil »policaj«, se je leta 2000 prijavil na razpis in kmalu končal šolanje za policista. Ob koncu šolanja so ga povabili na testiranje za specialno enoto. Uspešno je opravil vse teste in pristal v učni skupini, a mu je resna poškodba go-leni preprečila načrte.

Zato je šel delat na Policijsko postajo Kranjska Gora. Prilo-žnost za specialno enoto se je še večkrat pokazala, ko so ga znova povabili na testiranja, ki jih je vsakič uspešno opravil, a se je potem spet zataknilo. Kot bi mu življenje želelo poveda-ti, da ga za naslednjim ovinkom čaka nekaj drugega. Sprva ga kljub opravljenim izpitom niso »spustili« iz PU Kranj, ker je tam primanjkovalo kadra. Nato nekaj časa ni bila oblikovana učna skupina za specialno enoto. »Ko se je končno vse »poklopilo«, me je minila želja po specialni enoti. Star sem bil 35 let in ni-sem več čutil te potrebe,« pove Janez.

Ostala pa je želja, da bi delal s psom. Nekaj je bilo verje-tno zapisanega tudi v genih. Že njegov oče je imel rad pse in je delal z njimi, v 60-ih letih pa je sodeloval pri začetkih lavin-skih tečajev. »Z nemškim ovčarjem Bobijem sta bila takrat zelo uspešna v reševalnih akcijah, tudi v Črno goro sta šla reševat, sodelovala sta tudi v prvomajskih paradah, ki so potekale za časa Tita. Ah, tudi pobegle ovce so iskali, vsega je bilo. Še da-nes se po naših krajih govori o tem suhljatem psu Bobiju in njegovih uspehih. Ko sem bil otrok, sem rad poslušal zgodbice in prigode, ki jih je doživel oče s svojimi psi. Zlezel sem k njemu v posteljo in včasih sva se pogovarjala celo noč. Oče je pripo-vedoval zelo doživeto, jaz pa sem si še bolj doživeto predsta-vljal. Poslušal sem z odprtimi usti in očmi,« se spominja Janez.

Kot pravi, ga je prav oče marsičesa naučil, predvsem pozi-tivnega pristopa do življenja, spoštovanja do narave in ljube-zni do živali. Prav to so lastnosti vsakega dobrega vodnika in verjetno so jih v Janezu prepoznali tudi v oddelku za šolanje službenih psov. Nekajkrat je oddal prošnjo in februarja 2007 končno prišel na tečaj za vodnika službenega psa.

POTeM Je PRIšeL »ČUDeN« PeS ARNI

Po šestih mesecih šolanja za vodnika službenega psa so mu končno dodelili tudi partnerja, leto in pol starega belgij-skega ovčarja Arnija. Pretiranega navdušenja ni bilo. Prav-zaprav si na začetku sploh nista bila simpatična. »Na tečaju za vodnika so mi bili skoraj vsi drugi psi bolj všeč kot Arni. Zdel se mi je nekako, hm, čuden. Prvi stik na ograji je bil prav neroden, ves čas je nekaj norel, galamil, da človek sploh ni vedel, kaj za vraga mu je,« pove Janez malo za šalo, malo za res. »Nisem bil najbolj navdušen nad izbiro. Načeloma so mi bolj všeč mirni psi, ki pa so odločni, ko je treba delati. Arni je bil čisto nasprotje; ves čas glasen, ko se je bilo treba podati v množico, med razgrajače, pa se je vehementno obrnil. Bil je dobro izšolan, imel je zgolj nekaj težav sam s sabo,« v šali pove Tonejc. A tako kot velja za vse človeške genije in ustvar-jalce, verjetno velja tudi za pasje posebneže – vsi so bili malo »čudni«, mar ne?!

In kako sta rešila njegove težave? »Zelo, zelo veliko sem se ukvarjal z njim. Kamor koli sem šel, je šel Arni z mano. Bil je več kot le služben pes, bil je del mojega življenja. Vozil sem ga s seboj domov, kjer je počasi spoznaval tudi drugačen vsakdan, ne le policijskega. Privajal se je na ostale družinske člane, spoznaval je živali, ki jih imamo pri hiši, ovce, krave, in bil do vseh zelo strpen. Celo mačke je pustil pri miru. Na splošno je bil do živali in ljudi pravi kavalir, nikoli napadalen, nikoli zahrbten, prav prijazen je bil z vsemi. V službi pa sva se počasi navajala na vse, zanj stresne, situacije. Vzela sva si


VArNOSTAKTUALNO


VArNOST

19

AKTUALNO

čas in šla na primer v prostore, kjer je bilo veliko ljudi, se tam zadržala in kmalu je tudi sam ugotovil, da množica in šunder ne pomenita nujno nevarnosti zanj. Večkrat ko sva poskusila, lažje je šlo.«

VZPON PASJe ZVeZDe

Janez je v njem hitro prepoznal strpnost do ljudi in živali, zaradi česar je bil Arni naravnost ustvarjen za preventivne de-javnosti, ter njegovo razigranost in odprtost za norčije. »Arni je, kot marsikateri pes, za hrano sposoben narediti vse. Včasih je za košček salame ali sira, ki ju ima neznansko rad, skočil v višino tudi po meter in pol! Zato ga res ni bilo težko motivira-ti. Skozi vaje poslušnosti sva zato preizkusila še nekaj drugih gibov in se čisto spontano začela učiti trikov. Spoznaval sem njegove odlike, pokazal mi je, kaj zmore, te njegove sposob-nosti pa sem nato spodbujal. Ko sem npr. videl, da mu njegova telesna konstrukcija in agilnost omogočata, da se obdrži na za-dnjih tačkah, sem to držo pri njem razvijal, nagrajeval, in tako se je npr. naučil značilne hoje po dveh nogah. Naprej in nazaj. Ko sem opazil, da se rad vrti, sem ga spodbujal, da se je naučil plesati, itd.«

Nekega dne sta sodelavcem pokazala, kaj vse znata. Sode-lavci, tudi sami vodniki službenih psov, ki so navajeni pasjih akrobacij, so bili nad prikazom navdušeni. Tudi sami so svoje službene pse dresirali za zanimive, ne čisto policijske prikaze, a tega, kar je znal Arni, ni znal nobeden. Zato so Janeza in Arnija enoglasno »porinili« v preventivne in promocijske dogodke, ki so postali njuna domena.

ARNIMANIJA

Janez in Arni sta se vsako leto udeležila med 50 in 70 raz-ličnih dogodkov, na katerih sta žela naklonjenost obiskoval-cev, predvsem tistih najmlajših. Od leta 2008, ko sta se prvič predstavila javnosti, pa do leta 2014, ko se je Arni tudi uradno upokojil, sta imela med 350 in 400 nastopov. Vabili so ju na vse mogoče prireditve, predvsem pa nista smela manjkati na no-benem večjem dogodku, ki ga je organizirala policija. V šolah in vrtcih je kar završalo, ko je iz prtljažnika policijskega vozila pokukal črnorjav smrček. Ko pa je Janez v roke vzel igrače, je bilo jasno, da se predstava začenja.

Skoki skozi obroč, hoja po zadnjih tačkah, »mrtev« Arni, »Arni prosi«, plazenje, prevali, vrtenje, plesanje in celo računa-nje so le nekatere izmed točk, s katerimi sta se priljubila vsem, ki so ju imeli priložnost spoznati. Tudi »glas« je znal Arni dati na ukaz in celo »zalajati«, koliko je star. Zrelejši publiki pa sta z veseljem pokazala resnejše zadeve, kot sta npr. napad in obramba z nagobčnikom in brez njega, pri čemer je Arni uspe-šno izvajal različne tehnike oviranja in podiranja storilca, živo grizenje, tudi sledenje mu je šlo odlično.

Njuni spontani prikazi so v trenutku zbrali množice rado-vednežev, ki jim atrakcije nikoli ni bilo dovolj. Včasih se je ce-lo zgodilo, da so ju organizatorji kakšnega dogodka prijazno poprosili, če se lahko malo umakneta s prizorišča, saj so obi-skovalci zastali ob njunih prikazih in izgubili zanimanje za vse ostalo.

Najpogosteje sta nastopala v Ljubljani in njeni okolici. »Pokojni inšpektor Ivan Mezek, ki je takrat organiziral priredi-


VArNOSTAKTUALNO

tve na območju ljubljanske policijske uprave, je imel občutek za take zadeve. Razumel je, da pes na prireditvi, ki traja ves dan, ne more biti ves čas v pogonu, temveč potrebuje tudi svoj mir, sprehod, sprostitev. Zato nama ni dihal za ovratnik, temveč mi je pustil popolnoma proste roke. Ko sem začutil, da ima Arni dovolj, sva šla na sprehod in se vrnila šele čez nekaj ur,« se spominja Janez. Na prikaze so ju vabili tudi iz drugih koncev Slovenije, vsako leto več, zato je bilo treba ne-kaj vabil tudi zavrniti.

Zanimanje za njune nastope so kmalu pokazali tudi medi-ji, ki so ju v svojih prispevkih večkrat izpostavili kot poseben policijski tandem. Leta 2010 je RTV Slovenija o njiju posnela 20-minutni prispevek z naslovom Policijski pes Arni. Takšne »minutaže« na nacionalni televiziji si verjetno vse do danes ni prislužil noben drug policijski štirinožec.

ARNI Je OTROKe PRePRIČAL, DA SO POLIcISTI NJIhOVI PRIJATeLJI

Arnijevi največji oboževalci so bili zagotovo otroci. Ti so si ga ob prvem stiku previdno ogledovali z varne razdalje, saj s svojo velikostjo ni ravno zbujal videza najprijaznejšega psa na svetu. Nato so nekajkrat nejeverno pogledali Janeza in ko jim je ta dal »dovoljenje«, so se le opogumili in začeli proti Arniju stegovati svoje ročice. Sprva previdno božanje se je navadno hitro spremenilo v navdušeno prerivanje, zadovoljno kričanje in cukanje za ušesa ter rep. Marsikateri mali nadebudnež se je nanj celo ulegel ali ga poskušal zajahati. Kot pravi policist je Ar-ni vsa cukanja, vriske in piske stoično prenašal, se vsake toliko namuznil in si verjetno mislil, kaj mu je tega treba.

Na prvi pogled je bil stik, ki ga je znal ta belgijski ovčar nadvse strpno vzpostaviti z otroki, brez globljega pomena. Otroška igra s psom, pač. A otroci so najbolj dojemljivi za vse dejavnosti, s katerimi poskušamo policijo približati ljudem in jim vliti zaupanja v to institucijo. Arni je bil učinkovit vmesni člen. Navzočnost psa namreč na človeka deluje pomirjujoče, ustvarja pozitivne okoliščine za zaupno komunikacijo in posa-meznika naredi dojemljivejšega za sporočila (npr. preventivne nasvete). Tiste ljudi, ki so v družbi živali, pa navadno ocenju-jemo kot zanesljivejše, prijaznejše in manj zastrašujoče.1 Prav to so lastnosti, za katere želimo, da bi jih ljudje (poleg strokov-nosti) pripisovali policistom. Vse takšne pozitivne izkušnje s policijo se odraslim in še posebej otrokom zasidrajo v spomin in tudi kasneje vplivajo na njihovo dojemanje mož in deklet v modrem.

KAKO Je ARNI PReGANJAL KOZLIČKA IN GA RešIL PReD JeZNIMI VRTIČKARJI

Zgodb o Arnijevih prigodah je veliko in o njih bi lahko na-pisali celo knjigo. A ena takih, ki se je »prijela« med ljudmi, je tista, ko je lovil pritlikavega kozlička. Ta je pobegnil lastniku in se priklatil na sosednje vrtove, kjer je celo poletje in jesen »pobiral« pridelke in tacal po vrtnih gredah. Obupani vrtičkarji niso več vedeli, kaj naj z njim. Ustreliti ga niso želeli, ujeti pa ga niso mogli, saj je bil zelo izmuzljiv.

»S sodelavcem, ki so se mu vrtičkarji potožili, sva šla preve-rit situacijo. Kozliček se je bal ljudi in si nikakor ni pustil blizu, zato je bil lov nanj vnaprej izgubljen. Spomnil sem se, da bi nanj spustil Arnija. Imel je dober plenilen nagon in bil je hiter. Najprej mu ni bilo čisto jasno, kaj mora narediti, saj sem ga ves čas bremzal, ko se je zaganjal za divjimi živalmi, in mu prepove-doval takšno početje. Zdaj pa sem od njega kar naenkrat zah-teval prav nasprotno. Psa taka nedoslednost zmede. No, ko se

1 Marinšek, M., Tušak, M. (2007). Človek – žival: zdrava naveza. Maribor: Založba Pivec.

mu je vklopil nagon, je točno vedel, kaj mora storiti. Kozlička je po nekaj minutnem tekanju sem ter tja le nagnal v drvarni-co in ga spravil v kot, da mu ta ni mogel uiti. Nekaj časa sta se zaganjala drug v drugega, a ga Arni ni poškodoval, saj je imel nagobčnik. Je pa kozliček Arniju s svojimi miniaturnimi rogovi pridelal buško ali dve,« pove Janez, ki je prestrašenega kozlič-ka prijel za rogove in ga predal presrečnemu lastniku. Kozliček je še danes živ, manj podivjan in v veliko veselje vaškim otro-kom. Vrtičkarji pa mirno pobirajo svoje pridelke.

bIL Je TUDI »OPeRATIVec«

Arnija večina policijske in zunanje javnosti pozna kot »za-bavljača«. A bil je tudi dobro izšolan službeni pes za splošno uporabo. »Nikoli ni zatajil. Bil je izjemno uporaben predvsem pri pregledu terena in objektov. Pa tudi pri prostem sledenju, torej takrat, ko smo na primer iskali storilce, ki so bili še pred nekaj minutami na kraju kaznivega dejanja in potem odšli ne-znano kam. Bil je hiter, včasih prehiter in je zato preskočil cilj, a ga je na koncu vedno našel,« njegove sledilne sposobnosti opiše Janez. Tudi obrambe in napada na storilce je bil vešč, saj je bil zelo energičen pes.

Zanimivo je, da je znal Arni razlikovati med promocijo in resnim delom. »Verjetno se je ravnal tudi po mojem počutju. Ko sem bil sam sproščen, je bil tudi on. Ko je šlo zares in sem bil sam bolj napet, je bil tudi on pozornejši na okolico in mo-rebitne nevarnost. Verjetno se je tudi navadil različnih situacij, saj je večina našega »resnega« dela potekala ponoči. Ko sem ga zvečer namestil v boks policijskega avtomobila, mu je bilo jasno, da ne greva na promocijski dogodek.«

ARNI PReDAJA šTAFeTO

V zadnjih letih sta se Arniju na promocijskih dogodkih spr-va občasno, potem pa vse pogosteje pridružila tudi borderski ovčar Corry in terierka Dina, ki sta prevzela del njegovih vrato-lomnih točk. Operativnim zahtevam je bil Arni še vedno kos, promocijski nastopi pa so zanj postajali prevelik zalogaj. Corry in Dina sta ga tako vsaj delno razbremenila napornih nalog, ki jih Arni ni več mogel tako zagnano izvajati.

Tričlanska ekipa se je dobro razumela v zasebnem in služ-benem času. Nenazadnje je bilo treba zagotoviti sožitje, saj vsi spijo pod isto streho, ki si jo delijo še z dvema psoma – do-mačim čuvajem Bobijem in Janezovim novim službenim par-tnerjem Tikom. Ko se je Arni tudi uradno upokojil, je namreč njegovo mesto zasedel nizozemski ovčar Tik, ki po videzu in energičnosti spominja na mladega Arnija. Tudi Tika je Janez že začel učiti nekaterih akrobacij in ne bo prav dolgo, ko se bo tudi on predstavil radovedni javnosti.

ZASLUžeNI POKOJ

Pred Arnijem je zdaj mirno upokojensko življenje. Dokonč-no se je nastanil tam, kjer je bil že od nekdaj najraje – pri svo-jem vodniku. Tam nekje na 1200 metrih bo dihal svež gorski zrak, užival veliko svobode in si končno privoščil zaslužen po-čitek. Nenehna usposabljanja, vaje, stresne situacije na terenu, prevažanje v boksu v vročini ali mrazu, promocijski nastopi in kup ljudi, ki bi ga radi pobožali ali se vsaj slikali z njim – vse to je zaznamovalo njegovo policijsko kariero, pa tudi načelo nje-govo zdravje. Kot uspešnemu policijskemu pomočniku mu bo policija do konca njegovega življenja zagotavljala kakovostno veterinarsko oskrbo in prehrano. Ob skrbnem vodniku pa mu zagotovo tudi ostalega ne bo manjkalo.

Besedilo in foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU


VArNOST

21

AKTUALNO

Značilen zvok TacnaOglašanje pava je za mnoge naj-bolj nadležen zvok na svetu. Če pa smo čisto blizu in je tišina, zasliši-mo zelo poseben zvok, ko pav stre-se svoje čudovito perje, razprto v pahljačo stoterih oči.

Pav je eden izmed najlepših pti-čev na našem planetu in je človeka navdihoval že od nekdaj. Nekoč je bil zelo cenjen na evropskih gosposkih mizah. A v policiji jih ne gojimo zaradi hrane, pač pa je pav, tako kot to velja skoraj povsod že od srednjega veka, le še okrasna ptica, ki je, mimogrede, zelo koristna, če vaš vrt obiskujejo kače. Iz ust do ust gre še vedno zgod-ba, da so prvotne stanovalke danes policijskega naselja pod Šmarno go-ro v Ljubljani preskrbele pave zaradi ogromnega števila kač. Te so tako postale prehrana pavov, nun pa ni več skrbelo zaradi morebitnih kačjih pikov. Vzgoja pavov na območju Tac-na ima že več kot stoletno tradicijo; policija je takratno populacijo pavov ohranila in vzgajamo jih še danes. So nekakšen zaščitni znak Policijske akademije in če ne drugače, smo jim veljavo dali s tem, ko smo v znaku enote gosje pero zamenjali s pavjim.

V preteklosti pogosto uporabljen simbol pava s kačo v kljunu je pomenil zmago nad zlom. Po drugih razlagah je pav, ki vozi kočijo, simbol previdno-sti in opreznosti zaradi stoterih oči, ki so posute po njegovem repu. Visoko dvignjena glava, ki spominja na kačo, pomeni budnost in čuječnost duše, safirna barva njegovih prsi simbolizi-

ra hrepenenje po nebeškemu svetu, bleščeče perje njegovega repa pa bo-gastvo duha, ki se dviga pri odkrivanju božanskih skrivnosti. Ponavlja se staro prepričanje, ki ga je poznala že antika in ga je zagovarjal tudi sveti Avguštin, da je pavje meso nepokvarljivo in ne strohni, zato je pav v krščanstvu sim-bol nepokvarljivosti, čistosti in večno-sti. Je simbol nesmrtnosti. Ezoterična izročila pa poudarjajo, da je pav sim-bol popolnosti in celovitosti, ker na svojem pahljačastem repu združuje vse barve. Če povzamemo: pav je bil vedno simbol zunanje in notranje le-pote ter večne pomladi oz. večnega življenja.

Ali veste?

• V Policijski akademiji so leta 1983 uvedli sklic kadetov k jutranji budnici in pozdravu zastavi preko zvočnikov, ki so še danes montirani na pročelju domov. Toda frekvenca je bila pavom ali všeč ali ob petih zjutraj moteča, da so se vedno družno oglašali ravno v tistem trenutku, ko je takratni ravnatelj policijske šole Angel Čibej nagovoril mlade miličnike oz. ko je zaigrala himna.

• Pavi so pogosto pobegnili izven območja policijske šole. Tako je bilo eno pomembnejših opravil vrniti pave nazaj v Tacen, še prej pa jih najti. Praviloma so bili na bližnjih kmetijah ob Savi.


VArNOSTAKTUALNO

Zanimivosti• Nakit v podobi pava je bil razširjen predvsem v alpskih dolinah in

ob Jadranu med romanskim prebivalstvom.• Biolog Zahavi je razvil teorijo, po kateri na prvi pogled nesmiselno

in energijsko potratno početje pava nima pomena samo po sebi, ampak gre za sporočilo. Tako pav s košatim repom potencialnim samicam pošilja sporočilo, da je močan in zdrav samec ter da so njegovi geni in kondicija odlični, saj si sicer ne bi mogel privoščiti tako lepega repa.

• Pri Slovencih se je za to ptico ohranilo do danes tudi ljudsko ime »božji petelinček«.

Za pava velja še to, da se rad razkazu-je, ponosno stopa naokrog in tudi sam z velikim zadovoljstvom občuduje svoje prelepo perje. Analogija tega je, da naj človek posnema pava: z veseljem in po-nosom naj si ogleduje svoja dobra dela, ki se bleščijo kot pavja peresa, in kakor pav, ki so mu grozne njegove črne noge, naj se sramuje svojih slabih del ter jih glasno obžaluje.

Med pticami so pavi edini stalni prebi-valci Rocenske 56. Toda če bi bili tukaj še drugi primerki njihovega razreda, bi pro-stor deloval kot rimski vrt. V tem nekateri vidijo prispodobo za nebeški vrt, kar to območje na svojevrsten način in z nekaj domišljije zagotovo je.

Pavov ob prihodu na prostor poli-cijske šole praviloma ni težko srečati. Največkrat jih najdete blizu jedilnice, na vhodu v zgradbo šole, a pazite, da vas ne presenetijo z vej katere od smrek.

Do sedaj smo pavjo populacijo uspeli obdržati z lastno vzrejo. V devetdesetih smo poizkušali par naseliti tudi v Vadbe-nem centru Gotenica, kjer pa se zaradi bližine lisic in drugih gozdnih živali ni uspel obdržati. V začetku leta smo žal ostali samo z enim parom. Zato so se zaposleni v Policijski akademiji odločili, da med sabo organizirajo zbiranje pro-stovoljnih prispevkov za ohranitev pavje populacije v Tacnu. Z zbranimi sredstvi so marca in aprila kupili dva para. Do-

Ali veste?• Pavi se prehranjujejo predvsem s koruzo. Policijski pavi

jo na leto pojedo približno 200 kg. Najraje pa imajo solato, travo, deževnike in seveda kače. Pavi spijo na višjih, odmaknjenih delih, predvsem v drevesnih kro-šnjah, gnezdijo pa tudi na kakšni odmaknjeni polici. Zjutraj pa se ob glasnem vreščanju spustijo na tla.

• Pav lahko osvaja tudi policistke. Najstarejšemu samcu iz zdajšnje populacije je ena še posebej padla v oči.

bro leto stari štirje pavji mladiči so se na novo okolje privajali najprej v voljeri v parku. Ko so jih oskrbniki spustili na prosto, so jih morali loviti po gozdu, zdaj pa pavčki že razumejo, da je njihov dom nekje v naravi nedaleč od objektov poli-cijske valilnice znanja.

Pavja populacija je nekoč štela več kot tri pare. S skupnimi mo-čmi je lahko ponovno večja. Zato se vsi – posamezniki ali enote –, ki želite prispevati vanjo, zglasite v Policijski akademiji. Povedali vam bodo, kako to naredite, in zelo bo-do veseli vaše pomoči.

LITeRATURA:1. Starc, Irena: Živalski simboli v Zahodnem

krščanstvu. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2004. Do-stopno na naslovu: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Starc-Irena.PDF (31. 8. 2014).

2. Društvo SKAM http://www.drustvo-skam.si/skam/predstavitev.php (31. 8. 2014).

3. Kvarkadabra http://www.kvarkadabra.net/article.php/Kaj-sporoca-pavov-rep (31. 8. 2014).

4. Goriški panterji http://primorski-panterji.info/wp/?p=1861 (31. 8. 2014).

Besedilo in foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU in Marko Fric, PA GPU

Direktor Policijske akademije Danijel Žibret z enim od mladičev.


VArNOST

23

NOVICE

Brežiški policisti so s pogumnim in požrtvovalnim ukrepanjem rešili življenje

Regijski center za obveščanje je 18. julija ob-vestil policiste o požaru v stanovanjskem bloku v Brežicah. Štirje, ki so odhiteli na pomoč, so mlajšemu moškemu rešili življenje.

Ob prihodu na kraj dogodka je policiste Policij-ske postaje Brežice – Renato Vintar, Klavdijo Putrih, Bojana Novoselca in Gregorja Kunaja – pričakal povsem zadimljen hodnik stanovanj-skega bloka, močno pa se je kadilo tudi skozi okno enega izmed stanovanj v osmem nadstro-pju. Policista sta se takoj odločila za nasilen vstop v stanovanje, kjer sta našla 24-letnega moškega, ki je kazal znake zastrupitve in se ni odzival na klice. Rešila sta ga iz stanovanja in ga predala zdravstvenemu osebju. Policistki sta med tem začeli z evakuacijo tridesetih oseb.

Foto: PU Novo mesto

Za varen oBisk gora in povratek naZaj lahko največ storimo sami

Da bi se izognili tragičnim izkušnjam v go-rah, so vodja Gorske policijske enote Robert Kralj, vrhunski alpinist Klemen Premrl in zdravnica iz Splošne bolnišnice Jesenice Ur-ška Bricelj 16. julija predstavili in opozorili na nevarnosti, ki v gorah prežijo na planince, ter svetovali, kako se pred njimi obvarovati. Kralj je opozoril na zdrse in padajoče kame-nje ter poudaril, da sta to že vrsto let naj-pogostejša vzroka za nesreče v naših gorah. Letno je v gorah okoli 400 posredovanj, samo približno tretjina se jih konča brez posledic. Zdravnica v jeseniški bolnišnici urška Bricelj pa je med najpogostejše vzroke za nesreče v gorskem svetu prištela še slabo telesno in duševno pripravljenost za izbrane ture ter poudarila pomen preventive.

Foto: PU Kranj

poostren nadZor Zlasti na »črnih« cestnih odsekih

V poostrenem nadzoru, ki je po-tekal med 11. in 22. avgustom, so policisti nadzorovali odseke, kjer se motoristi najpogosteje pojavljajo in kjer se zgodi naj-več prometnih nesreč. Pozorni so bili zlasti na kršitve na posa-meznih odsekih, zaradi katerih prihaja najpogosteje do nesreč. Večina prometnih nesreč mo-toristov je še vedno povezana s hitrostjo, nepravilnim prehi-tevanjem in nepravilno stranjo vožnje. Velikokrat je hitrost po-vezana z motoristovo agresivno vožnjo, kar še poveča možnost prometne nesreče.

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU


VArNOSTNOVICE

predstavili smo delo policistov na največjem slovenskem mejnem prehodu oBrežje

Javnosti smo 13. avgusta predstavi-li aktivnosti in opremo policistov na mejnem prehodu Obrežje. Letno preko MP Obrežje prečka državno mejo okoli 8.500.000 potnikov s 3.400.000 vozili. Letno policisti Postaje mejne policije Obrežje odkrijejo okoli 600 ponare-jenih listin, med 50 in 70 ukradenih vozil, okoli 10 primerov tihotapstva prepovedanih drog, tihotapstva orož-ja ter v posameznih primerih druga kazniva dejanja (tatvine, prikrivanje, tihotapstvo zaščitenih živalskih vrst, tihotapstvo trošarinskega blaga …). Letošnje leto so zaznamovali poskusi izmika mejni kontroli na način, ko se osebe skrijejo v tovornih avtih in to-vornih vlakih (MP Dobova) in tako po-skušajo nedovoljeno vstopiti v državo. V prvi polovici leta 2013 je bilo odkritih 62 oseb, v letu 2014 pa kar 108 oseb (+74 %).

Foto: PU Novo mesto

policijski projekt skupa-j že kaže prve poZitivne učinke pri krepitvi integracije romskih skupnosti

V Dobruški vasi smo 23. septem-bra predstavili projekt Skupa-j, ki se mu je policija pridružila leta 2013 in je namenjen pre-prečevanju diskriminacije ter krepitvi sobivanja med romskimi skupnostmi in večinskim prebi-valstvom. V okviru projekta smo tam postavili mobilno učilnico, v kateri se otroci že od letošnje-ga maja učijo slovenskih besed, različnih igric, ustvarjalnih tehnik, rutine in navad, ki jim bodo olajšale prehod v šolske klopi. Dogodka so se udeležili tudi generalni direktor policije Stanislav Veniger, direktor Policijske uprave Novo mesto Janez Ogulin in žu-pan občine Škocjan Jože Kapler.

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU


VArNOST

25

na otroškem BaZarju so tudi letos gorele modre lučke

Policisti smo tudi letos sodelova-li na Otroškem bazarju, kjer smo med 11. in 14. septembrom ma-lim nadebudnežem ter njihovim staršem in učiteljem predstavili zanimivosti policijskega poklica. Otroci in odrasli so lahko spo-znali policiste in kriminaliste, prisluhnili skladbam članov Po-licijskega orkestra, se slikali na policijskem motorju in spoznali policijske kužke. Kriminalistični tehnik jim je pokazal, kako se zbirajo dokazi, nato pa so skupaj »vzeli prstne odtise«. Policista sta na razstavnem prostoru obi-skala tudi vrhunska športnika, zaposlena v Policiji, gimnastičar Mitja Petkovšek in kajakaš Sime-on Hočevar.

Foto: Nina Djordjević in Petra Hacin Valič, obe SOJ SGDP GPU

novomeški policisti oBčanom takoj priskočili na pomoč

Potok Težka voda je 2. septembra zaradi obil-nih padavin prestopil bregove in zalil neka-tere stanovanjske hiše v Novem mestu. Pre-bivalcem so pri boju z naraslo vodo pomagali policisti iz skupine, ki dela s tujci. Pri rednem delu so zaznali nemoč občanov, ki so se borili z vodo. Samoiniciativno so poprijeli za lopate in samokolnice ter pomagali pri postavljanju nasipov iz peska. Tako so ponovno dokazali, da so policisti ljudje z velikim srcem.

Foto: PU Novo mesto

NOVICE

prijeli smo storilca BomBnega napada na stanovanjsko hišo nekdanje državne tožilke

15. septembra ob 22.33 je bila Policijska uprava Ljubljana obve-ščena o eksploziji na dvorišču ene izmed hiš na območju Policijske postaje Ljubljana Moste. Na kraj je bilo takoj napotenih več patrulj ljubljanskih policistov, ki so zavarovali kraj dejanja. Na podlagi ugotovitev ogleda kraja dejanja in z zbranimi obvestili so policisti ugotovili, da je storilec 27-letni Ljubljančan, ki je bil že pravno-močno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja in je zadnjo zaporno kazen prestal tri dni, preden je vrgel vojaško ročno bom-bo. Štiri dni kasneje je bila osumljencu odvzeta prostost, dežurna preiskovalna sodnica pa je zanj odredila enomesečni pripor.



VArNOST

generalni direktor policije policistom predal ključe novih služBenih voZil

Vozni park policijskih enot, ki skrbijo za varovanje schen-genske meje, bo kmalu boga-tejši za 328 vozil. 321 vozil je policija že prejela, 7 vozil pa bo dobavljenih do konca leto-šnjega leta. Generalni direktor policije Stanislav Veniger je 16. septembra policistom v uporabo simbolično predal ključe novih avtomobilov. Nova vozila so za-gotovo pomembna pridobitev policijskega voznega parka, saj je povprečna starost prevoznih sredstev v policiji približno 8 let. Povprečno imajo prevozna sred-stva prevoženih več kot 150.000 km, patruljna in intervencijska vozila, ki so najbolj obremenje-na, pa imajo prevoženih tudi več kot 250.000 km, nekatera izmed njih celo več kot 300.000 km.

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

doBrodelnega teka v tacnu se je udeležilo 500 tekačic in tekačev

Na tacenskem stadionu smo 18. septembra tekli za dober namen. Kot izraz podpore, so-lidarnosti, sočutja, kolegialnosti, pripadno-sti, pomoči in prijateljstva smo policistke in policisti odtekli nepreštete kilometre in s tem simbolično zaključili dobrodelno akcijo zbi-ranja sredstev za pomoč družini preminulega policista Damijana Kukoviča.

Foto: Marko Fric, PA GPU, in Olga Kantužer Deželak, vodstvo GPU

NOVICE


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

27

Etični kodeksi

Največjega pomena je, da imajo državljani vero v poštenost in integriteto svojih policistov. Policisti bi tako morali biti v svojih ravnanjih odprti in resnicoljubni; svoje dolžnosti bi morali opravljati z integriteto.3

Policijsko delo je kompleksno, raznovrstno in zahtevno. V spreminjajočem se družbenem okolju s čedalje bolj prevladu-jočimi predvsem individualističnimi vrednotami je policistom naložena velika odgovornost: ob množici partikularnih intere-sov naj bi namreč predstavljali temeljno zagotovilo varnosti, stabilnosti in dobrobiti vseh, predvsem pa naj bi bili pravični, preudarni, strpni, sočutni, trezni …, bili naj bi »veliki«.

Ker je policija ena od temeljnih državnih institucij in njena pristojnost sega skorajda v vse dimenzije družbenega življe-nja, ne more biti nobeno presenečenje kompleksna mreža ta-kšnih in drugačnih aktov ter norm, ki urejajo (usmerjajo) njeno delo. Tako imajo policisti pri svojem delu opraviti z ogromno količino za-konskih, podzakonskih in drugih aktov, smer-nic in navodil, ki naj bi do potankosti določili njihove dolžnosti, pravice in odgovornosti.

A pestrost okoliščin, ljudi in naključij je preobsežna, da bi lahko predvideli vsako si-tuacijo. Takšne taksativne določbe, ki zgolj normativno urejajo postopke in obnašanje policistov v stikih z ljudmi, torej le težko do-sežejo svoj cilj – vseh možnosti, razpletov in zapletov namreč nikoli ni mogoče vnaprej predvideti, kaj šele določiti.

Ravno zato je nujno, da policisti, poleg spoštovanja vseh zakonskih, podzakonskih in drugih določil, sprejmejo tudi moralna in etična načela, ki bodo v postopkih z ljudmi zagotavljala varstvo temeljnih svoboščin in pravic, utrjevala kulturo poklica in večjo pro-fesionalnost.14 V tem kontekstu se kot dobro-došel in celo potreben »pravilnik« kaže etični kodeks.23 Ta je namreč dovolj splošen in ab-strakten ter hkrati dovolj konkreten, da poli-cistom ponuja jasno vizijo profesionalnega in osebnostnega razvoja oziroma pričakovanja, ki jo mora izpolniti.

Za slovenske policiste je na tem področju do-bro poskrbljeno. Na voljo so jim trije sloven-ski kodeksi:

• Kodeks policijske etike, ki je najbolj specialen, saj predstavlja moralno-etične standarde policije;

• Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki se uporablja za vse javne uslužbence in je namenjen opredelitvi načel opravljanja javnih nalog;

• Kodeks etike javnih uslužbencev v dr-žavnih organih in upravah lokalnih skup-

nosti, prav tako namenjen vsem javnim uslužbencem in oblikovan kot skupek vodil, osnovnih smernic in minimal-nih standardov, ki naj bi jih pri svojem delu upoštevali.

Pomemben vir informacij in sredstvo osebnega razvoja predstavlja Evropski kodeks policijske etike, ki sicer ni name-njen le policistom in policijskemu menedžmentu, ampak tudi vladam, sindikatom in drugim organom, ki imajo neposreden vpliv na organizacijo in delo policije. Zelo pomembni in do-brodošli so tudi vsi kodeksi, ki so jih sprejele različne medna-rodne institucije.

Uroš Vidmar, PA GPU


STROKOVNI PRISPEVEK

28

VArNOST

Kodeksi oziroma standardi ravnanja za pravilno, častno in primerno opravljanje javnih funkcij24 predstavljajo nekakšen načrt za razvoj kulture vrednot v organizaciji.9 To so vodila, na-menjena preganjanju določenih dejanj, ki so obravnavana kot neetična, in hkrati opredelitvi ostalih dejanj, ki so obravnavana kot etična.19 Služijo torej dvema namenoma: po eni strani so stalni opomin delavcem glede sprejemljivega vedenja, hkrati pa občanom zagotavljajo, da se znotraj poklica ohranjajo do-ločeni etični standardi.8

Kodeksi so orodja, ki zagotavljajo smernice, kako imple-mentirati etično prakso na delovnem mestu. Sestavljeni so iz jasno izraženih in zapisanih usmeritev,2 ki jih določena profe-sionalna skupina oblikuje kot kriterij ravnanja in obnašanja.18 Imajo pomembno vlogo pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj je sprejemljivo in kaj ni.7 Posamezniku pomagajo pri oblikova-nju etičnih načel, po katerih se lahko ravna oziroma jih upo-števa pri svojem ravnanju.20

Ker etična načela, ki jih ponujajo, sodelavce povezujejo, etični kodeks posamezne poklicne sku-pine deluje povezovalno, saj deluje na skupnih vrednotah.[1]

Policijski kodeksi premoščajo vrzel med zakoni in policij-skimi praksami. Predstavljajo standarde ravnanja za pravilno, častno in primerno opravljanje funkcij oziroma pooblastil.24

Policistom pomagajo artikulirati osebna pravila obnašanja – kar zajema tudi to, da nekdo s ponosom opravlja delo polici-sta6 –, saj jim pomagajo oblikovati vrednote za vodenje poli-cijskega ravnanja, ki stremi k najvišjim etičnim standardom. V srcu vsakega kodeksa, ki vodi policijsko ravnanje, morajo biti vrednote, kot so poštenost, integriteta, enako obravnavanje in spoštovanje človekovih pravic.24

Sodobne demokratične države se zavedajo, da je treba razvi-ti jasno politiko in kodekse ravnanja, in sicer zaradi učinkovitega preprečevanja ter sankcioniranja notranje diskriminacije, nadle-govanja, nasilja in drugih kršitev človekovih pravic. Lotiti se je

treba obširnih ukrepov za preprečevanje in sankcioniranje vseh oblik kršitev človekovih pravic, ki bi jih lahko zagrešilo policijsko osebje proti drugim članom policijskega osebja in državljanom, vključno z razvojem politike o spolnem nadlegovanju.5

V Evropi so ta veliki korak naredili leta 1979, ko je OZN izda-la Kodeks ravnanja za pripadnike organov pregona,4 Slovenija pa kmalu po osamosvojitvi, in sicer kot prva država v tranziciji iz socialističnega političnega sistema. Leta 2008 se je sloven-ska policija pomaknila še korak naprej z novim, sodobnejšim in bolj življenjskim kodeksom.

Kodeks policijske etike, ki je začel veljati leta 1992, je bil obsežen in za takratne razmere zelo kakovosten, saj je s po-klicnoetičnega vidika opredeljeval najpomembnejša področja policijskega dela. Njegova posebnost pa je bil institut častne-ga razsodišča.17 Stari kodeks je bil pisan kot neko vodilo za pravilno, moralno in strokovno delovanje policije, novega pa je mogoče razumeti kot izraz in pokazatelj pravilnosti, brez ka-kršnihkoli alternativ25 – pisan je namreč v prvi osebi množine, ki poudarja skupinsko pripadnost organizaciji in njenim etič-nim vrednotam. To je kodeks, ki daje inspiracijo in je namenjen spodbujanju k etičnosti. Predstavlja ideal, za katerega naj bi si prizadevali zaposleni.21

KODeKS POLIcIJSKe eTIKe (2008) Kodeks policijske etike določa standarde in vrednote po-

licije22, in sicer vsebuje niz jasnih, konkretnih ter neposrednih

izjav, ki v nedvoumnih besedah izražajo moralna načela in rav-nanja, ki jih policijski poklic zahteva od svojih članov.16

Kodeks je izraz volje in želje slovenskih policistov po zako-nitem, strokovnem, pravičnem, vljudnem in korektnem delu ter človeškem ravnanju.12 To je pomembno orodje, ki vodi po-liciste pri vsakodnevnih odločitvah in ravnanju,24 ter pripomo-ček za oblikovanje organizacijske kulture.22


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

29

KODeKS RAVNANJA JAVNIh USLUžbeNceV (2001) Za opredelitev načel opravljanja javnih nalog, po katerih

se morajo ravnati javni uslužbenci, je bil v Sloveniji leta 2001 sprejet Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki predstavlja pri-pomoček uslužbencem za uresničevanje teh načel, namenjen pa je tudi seznanitvi javnosti s pravilnim ravnanjem, ki ga lah-ko pričakujejo od javnih uslužbencev.13

Kodeksa policijske etike ne bi smeli obravnavati brez Ko-deksa ravnanja javnih uslužbencev, saj prvi predstavlja zgolj nadgradnjo drugega.12 Medtem ko je policijski kodeks inspi-racijski, je Kodeks ravnanja javnih uslužbencev veliko bolj re-gulacijski oziroma določujoč, saj zagotavlja podroben seznam pravil za etično vedenje.21 To je restriktivni kodeks, ki neposre-dno navaja, katera vedenja morajo javni uslužbenci (policisti) izvrševati in katerih se morajo izogibati.24

Ker so se javni uslužbenci dolžni ravnati v skladu s tem ko-deksom, je logično, da so njegove določbe tudi del zaposlitve-nih pogojev. Kršitev določb kodeksa pa ima lahko za posledico uvedbo disciplinskega postopka.13

KODeKS eTIKe JAVNIh USLUžbeNceV V DRžAVNIh OR-GANIh IN UPRAVAh LOKALNIh SKUPNOSTI (2011)

Pri iskanju pozitivnih vrednosti se policisti lahko oprejo ozi-roma morajo upoštevati tudi Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki ga je leta 2011 sprejel Uradniški svet.10

Ta kodeks je utemeljen na vrednotah javnih uslužbencev in javne uprave. Izhaja iz tradicije in vrednot delovanja javne uprave, ki mora delovati zakonito in v javno dobro.

Oblikovan je kot skupek vodil, osnovnih smernic in mini-malnih standardov, ki naj bi jih javni uslužbenci upoštevali pri

svojem delu. Temelji na vzajemnem spoštovanju javnih usluž-bencev, in sicer do sodelavcev ter strank.

Namen kodeksa je javnim uslužbencem postaviti vodila delovanja, ki jih je možno razumeti v najširšem smislu – ob predpostavki spoštovanja zakonskih načel in splošnih etičnih standardov. Kodeks vsebuje splošno veljavna načela etičnega ravnanja javnih uslužbencev, ki so jim v pomoč in oporo v vseh aktivnostih njihovega delovanja.

Po zakonu o javnih uslužbencih kršitev tega kodeksa pred-stavlja lažjo disciplinsko kršitev.

Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti ne posega v Kodeks policijske eti-ke ali Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, saj je po vsebini splošnega značaja, po dometu pa krovne narave.15

eVROPSKI KODeKS POLIcIJSKe eTIKe Leta 2001 je odbor ministrov v okviru Sveta Evrope sprejel

Evropski kodeks policijske etike, ki je najbolj dovršen izmed vseh takih kodeksov po svetu.24 Poudariti je treba, da je ta do-kument zgolj priporočilo Sveta Evrope in da je za države člani-ce le moralno zavezujoč.25

Evropski kodeks policijske etike je bil sprejet zaradi zago-tovitve večje enotnosti standardov policijske dejavnosti na območju Evropske skupnosti.25 Ugotovljeno je namreč bi-lo, da je sicer res, da so nacionalne policije evropskih držav večplastne in različne ter da se razlikujejo v načinu svojega organiziranja in izvajanja dela; vseeno pa poleg vseh teh raz-ličnosti obstaja vrsta skupnih točk poenotenja. Ena od teh je članstvo v Svetu Evrope in Evropski uniji, kar pomeni tudi priznan interes za sledenje evropskim vrednotam in stan-dardom. Državne agencije imajo namreč obvezo, da sledijo


STROKOVNI PRISPEVEK

30

VArNOST

skupnim usmeritvam. Javnost ima pravico pričakovati, da po-licijsko delo po vsej Evropski uniji urejajo skupni standardi in tudi policisti lahko upravičeno pričakujejo, da njihovi nadre-jeni sledijo tem usmeritvam in organizacijo gradijo (oziroma obnavljajo) v skladu z njimi.2

Evropski kodeks policijske etike po svoji vsebini ni pravi kodeks etičnega ravnanja, temveč bolj priporočilo, kako mo-ra država organizirati policijo, jo umestiti v strukturo državne uprave, jo nadzirati ter ji omogočiti izvajanje dejavnosti in ravnanj, ki bodo v skladu s človekovimi pravicami in svobo-ščinami in ki bodo podpirale demokratično družbo. To po-meni, da dokument vsebuje standarde, na podlagi katerih lahko ocenimo, ali posamezna policija deluje v okviru demo-kratičnih načel.17

Etične in druge obveznosti oziroma standarde ne nalaga le policiji, ampak družbi širše, saj se zaveda, da policija ni sama sebi namen in da etičnost policistov ni odvisna samo od njih samih, pač pa tudi od tega, kako se družba vede in kako spre-jema naloge policije.22 Vsekakor pa mora biti policija organizi-rana tako, da si zasluži spoštovanje javnosti.24

KODeKSI INšTITUcIJ MeDNARODNe SKUPNOSTI Republika Slovenija, njeni državljani in njeni javni usluž-

benci lahko kot člani mednarodne skupnosti glede na 8. člena ustave uporabljajo tudi kodekse mednarodnih institucij.

Ti kodeksi so še posebno uporabni ob različnih mednaro-dnih sodelovanjih oziroma pri delu v mednarodnih instituci-jah.

Na primer:

− Kodeks ravnanja za pripadnike organov pregona – Gene-ralna skupščina Združenih narodov, 19794

− Kodeks ravnanja za policiste – INTERPOL3

− Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev – Evropski parlament, 2001

− Mednarodni kodeks ravnanja javnih uslužbencev – Gene-ralna skupščina Združenih narodov, 1996

Kodeksi so danes razširjeni v skorajda vseh poklicih v Slo-veniji in po svetu. Nekateri so krajši, drugi daljši, nekateri bolj poglobljeni, drugi manj, vsi pa so si enaki v svoji temeljni na-ravnanosti – v usmerjenosti k sočloveku, k višjim etičnim nače-lom. Kodeksi so namreč plod spoznanja o togosti uradništva, ki se v svojem zbirokratiziranem zagonu prej ali slej lahko od-makne od svojega temeljnega poslanstva: služiti ljudem, sku-pnosti, dobremu …

»Naši kodeksi« so si uspeli priboriti ustrezno mesto. Dobro so se uveljavili in z jasnim določanjem standardov ter vrednot organizacije se kažejo kot pomembni pripomočki za oblikova-nje organizacijske kulture in temeljnih standardov (policijskih) postopkov.

Policijski kodeks je »visokoleteč«, a v njem ni nič težkega, vse je razumljivo, zdravorazumsko, čisto in pozitivno. Njegova vsebina nas v ničemer ne odbija, saj odraža temeljno poslan-stvo, ki ga vsakodnevno opravljajo policisti …

Kljub temu bi težko trdili, da (že) predstavlja vrednote, ki bi jih resnično vsi policisti živeli, vsekakor pa jih izražajo z opra-vljanjem svojega plemenitega poklica oziroma poslanstva. A meje se premikajo, rastemo. Morda bo že jutri dosežen njegov dokončni cilj, ko bo izginila sleherna potreba po nenehnem poudarjanju vrednot, ki jih vključuje, ko bodo vsi policisti re-snično čutili svoje poslanstvo, ko bodo vsi »popolni« ljudje (oz. policisti) in bodo srčno ter z vso predanostjo opravljali svoje delo zgolj zaradi svoje »notranje potrebe«.

LITeRATURA:

1. Brejc, M. (2000). Ljudje in organizacija v javni upravi. Ljubljana: Visoka upravna šola, Univerza v Ljubljani.

2. CEPOL – European Police College (2009). Trainer's Manual: Common Curriculum on Police Ethics and Prevention of Cor-ruption. Nizozemska: European Police College.

3. Code of Conduct for Law Enforcement Officers. INTERPOL.4. Code of Conduct for Law Enforcement Officials (1979). Gene-

ralna skupščina ZN.5. Denham, T. (2008). Police Reform and Gender: Gender and

Security Sector Reform Toolkit. Geneva: DCAF, OSCE/ODIHR, UN-INSTRAW.

6. Evropski kodeks policijske etike: Priporočilo Rec (2001) 10 (2003). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

7. Goršek, J. (2009). Naj kodeks policijske etike resnično zaživi. Varnost – priloga 57 (4), 4–4.

8. Gower, K. K. (2003). Legal and Ethical Restrains on Public Rela-tions. Ilinois: Waveland Press.

9. Johnson, W. K., in Abramov, Y. I. (2004). Business Ethics: A Manual For Managing A Responsible Business Enterprise In Emerging Market Economies. Washington: U.S. Department of Commerce, International Trade Administration.

10. Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upra-vah lokalnih skupnosti (2011). Ljubljana: Uradniški svet.

11. Kodeks policijske etike (1992). Ljubljana: Ministrstvo za notra-nje zadeve, Policija.

12. Kodeks policijske etike (2008). Ljubljana: Ministrstvo za notra-nje zadeve, Policija.

13. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev. Ur. l. RS 8/2001.14. Kotnik, S. (1992). O kodeksu policijske etike. V A. Anžič (ur.).

Zbornik strokovno znanstvenih razprav, 98–107. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

15. Kovač, P. (2012). Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Dostopno prek: http://www.arhiv.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/uradniski_svet/kodeks_etike_javnih_usluzbencev_v_drzavnih_organih_in_upravah_lokalnih_skupnosti/ (30. januar 2014).

16. Lobnikar, B. (2009). Vodenje sodobne policijske organizacije in policijska etika. Varnost – priloga 57 (4), 7–9.

17. Mekinc, J. (2009). Kodeks policijske etike in častno razsodišče do leta 2003. Varnost – priloga 57 (4), 10–11.

18. Pusić, E. (1978). Nauka o upravi. Zagreb: Školska knjiga.19. Retief, J. (2002). Media Ethics: An Introduction to Responsible

Journalism. New York: Oxford University Press. 20. Šelih, A. (2001). Razhajanja med poklicnoetičnimi in pravnimi

normami (teze). Zdravniški vestnik 2001 (9), 463–464.21. Šumi, R. (2009). Poslanstvo kodeksa policijske etike. Varnost –

priloga 57 (4), 14–15.22. Tomovič, N. (2009). Kodeksu policijske etike na rob. Varnost –

priloga 57 (4), 27–28.23. Trstenjak, A. (1996) Profesionalna etika in civilna družba. V L.

Toplak (ur.) Profesionalna etika pri delu z ljudmi, 9–12. Mari-bor, Ljubljana: Univerza v Mariboru in Inštitut Antona Trstenja-ka.

24. UNDOC (2011) Handbook on police accountability, oversight and integrity. Vienna: United Nations Office on Drugs and Cri-me.

25. Vidmar, U. (2013). Integriteta: znanstvena monografija. Lju-bljana: Amalietti & Amalietti.

26. Zakon o javnih uslužbencih. Ur. l. RS 63/2007.

Foto: arhiv Policije


VArNOST

31

IzObRAžEVANjE, USPOSAbLjANjE, IzPOPOLNjEVANjE

V NADZORNI SObI LJUbLJANSKeGA ReGIONALNeGA NADZORNeGA ceNTRA DARS

Zakaj dela na avtocestah potekajo le poleti? Ali pluženje poteka šele, ko zapade sneg? Kdaj bodo padle cestninske po-staje? Koliko odsekov avtocest je opremljenih s kamerami? Po odgovore smo se odpravili v ljubljanski regionalni nad-zorni center Družbe za avtoceste (DARS) k mag. Ulrichu Zorinu, vodji Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo v DARS.

S kakšno »pametno« tehnologijo nadzorujete promet? Kako zaznate vožnjo, ki ni v skladu s pravili?

Sisteme in naprave avtomatizaci-je in informatizacije imenujemo ITS – inteligentni transportni sistemi oz. sistemi za nadzor in vodenje prometa. Avtomatizacija prometa zajema vse naprave in sisteme, ki se uporabljajo za nadzor in vodenje prometa na ce-sti, ter sisteme nadzornih centrov, ki s pomočjo sistemov upravljajo promet. Sisteme delimo na trasne (sistemi za nadzor in vodenje prometa – SNVP, klic v sili, kamere, cestnovremenske postaje, števci prometa) in predorske sisteme (detekcija požara, vidljivosti, videodetekcija in -nadzor, ubežne svetilke, gasilni sistemi itd.). Vsi se upravljajo iz regionalnih nadzornih centrov, kjer z njimi 24 ur na dan nad-zorniki prometa nadzirajo in vodijo promet. Seveda so za delovanje siste-mov potrebni ustrezno električno na-pajanje, telekomunikacijska oprema in ostala oprema IT.

Informatizacija prometa opravlja vlogo posredovanja prometnih infor-macij voznikom na tehnološko različne načine. DARS je razvil in upravlja celovit informacijski sistem Kažipot, kjer se zbi-rajo oziroma prikazujejo vsi prometni dogodki na vseh državnih cestah (www.promet.si). Prav tako se prometne infor-macije in napotki voznikom posredujejo s pomočjo spremenljive prometnoin-formativne signalizacije, nameščene na odsekih avtocest in hitrih cest, ki s pro-metno-tehničnega vidika lahko pred-stavljajo večjo nevarnost, na uvozih teh odsekov.

Eden izmed sistemov je sistem ob-veščanja s pomočjo radia, kjer nam na-cionalni prometni radio Radio SI nudi najhitrejše prometne informacije v treh jezikih 24 ur na dan.

Kakšna je vloga nadzornika, kadar ta zazna vožnjo, ki ni v skladu s pravili?

Nadzornik ob zaznavi dogodka z detekcijsko kamero, mikrovalovnim de-tektorjem in videonadzorom obvesti področje rednega vzdrževanja v družbi DARS, policijo ter PIC (Prometnoinfor-

macijski center za državne ceste), nato pa spremlja vozilo in s pomočjo zapira-nja predorov, obveščanja in zapiranja odsekov s pomočjo sistema SNVP po-skuša zaustaviti vozilo, ki vozi v naspro-tni smeri.

Kako je z varnostjo v predorih? šent-viški predor velja za najsodobnejšega – kaj vse zaznava, s kakšno tehnolo-gijo pomaga nadzornikom in vozni-kom?

S tehnologijo detekcije prometa za-znamo vsako posebnost v šentviškem predoru, saj je predor – tako kot drugi slovenski avtocestni predori – 100-od-stotno opremljen z detekcijo. Sistemov v predoru je veliko, najpomembnejši so sistemi detekcije požara in dima. Evrop-ski predori, tudi slovenski, so že nekaj let predmet ocenjevalnega projekta EuroTAP (European Tunnel Assessment Programme). Pomembno dejstvo je, da gre pri tem ocenjevanju predvsem za akcijo, v katero so vključeni avtomo-

Regionalni nadzorni center v Ljubljani je pristojen za nadzor in vodenje prometa za del gorenjske avtoceste, za ljubljanski avtocestni obroč ter za dolenjski avtocestni krak.


VArNOSTIzObRAžEVANjE, USPOSAbLjANjE, IzPOPOLNjEVANjE

bilski klubi, torej uporabniki predorov. Slovenski avtocestni predori so bili pri dosedanjih testiranjih zelo uspešni. Pre-dori Trojane, Kastelec, Dekani in Šentvid so dosegli oceno »zelo dobro«, Jasovnik oceno »dobro«, Karavanke pa oceno »sprejemljivo« predvsem zaradi dejstva, da je zgrajena zgolj ena cev in da ni ube-žnih poti. Na skupni ocenjevalni lestvici so slovenski predori zasedli visoko dru-go mesto, kar je zagotovo tudi pokaza-telj visoke varnostne ravni.

Pa ljudje v splošnem upoštevajo si-gnalizacijo oz. nasvete na informacij-skih tablah? Velikokrat zaznamo utri-pajoče luči pred predori, pa potem ugotovimo, da se nič ne dogaja …

Zavedamo se, da uporabniki avto-cest še vedno velikokrat ne upoštevajo signalizacije; težko je pričakovati, da se bodo vsi držali omejitev in opozorilne signalizacije, če se ne ustavijo niti pred rdečo lučjo.

Za vključeno rumeno utripajočo signalizacijo, vključno s spremenljivo signalizacijo, niso vedno vzrok vzdrže-valna dela in delavci na cesti. Vključe-na opozorilna signalizacija je zelo po-membna in je le korak od zapiranja pre-dora (rdeči semaforji, znaki STOP). Vzrok so lahko dela na telekomunikacijski opremi, napaka v sistemu daljinskega prenosa signalov, nepredvidena okva-ra… Skratka, vzroki, ki po našem mne-nju še dovoljujejo vožnjo skozi predore, vendar morajo vozniki voziti še posebej previdno. Takšne napake skušamo ve-

dno zmanjšati na najnižjo možno raven z rednim vzdrževanjem, vendar pa se še vedno dogajajo in zgodijo. Zato je izre-dno pomembno, da vozniki upoštevajo omejitve, pa čeprav ni vidnih delavcev DARS – vzdrževalcev avtocest!

Se vozniki držijo pravila umikanja ob stran pri prometnih nesrečah?

S pravilno razvrstitvijo vozil, ki niso udeležena v prometni nesreči na avto-cesti, omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost preživetja tu-di do 40 odstotkov. Razvrstitev vozil v primeru prometne nesreče na avtocesti pomembno vpliva na reševanje poško-dovanih, zato je ob vsakem zastoju tre-ba upoštevati pravilo o razvrščanju vozil. Vedno, kadar pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem in voznem pasu dovolj prostora za vo-žnjo intervencijskih vozil, ki so opremlje-na z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, izvajalec rednega vzdr-ževanja, inšpekcijske službe …). Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte.

Razvrščanje vozil v primeru zastoja se po izpeljani preventivni akciji Rešimo življenje v letu 2013 izboljšuje. S preven-tivno akcijo smo v družbi DARS sproži-li pozitivne premike na tem področju. Seveda stanje še zdaleč ni zadovoljivo, zato tovrstna opozorila nenehno posre-dujemo uporabnikom preko medijev

Naše vedenje na avtocesti spremlja približno 1400 kamer.

(radio, spletna stran) in drugih kanalov obveščanja.

DARS mora kot upravljavec avto-cest upoštevati veljavno zakonodajo, ki jo sprejema in dopolnjuje ministrstvo, pristojno za promet. Vendar je tudi ob upoštevanju naše zakonodaje umika-nja vozil (levo/desno do črte) zagoto-vljen neoviran dostop intervencijskim vozilom do kraja nesreče. Ni težava v zakonodaji ali predpisanem načinu raz-vrstitve, težava je v tem, da uporabniki »stojijo« sredi voznega in prehitevalne-ga pasu, brez varnostne razdalje, in po možnosti tudi hodijo po avtocesti, kar pa je prepovedano. Nekateri se odloči-jo, da bodo po pasu za intervencijska vozila vozili vzvratno ali celo obrnejo svoje vozilo. Zaznali smo tudi, da ne-kateri takoj, ko mimo njih zapelje in-tervencijsko vozilo, znova zapeljejo na sredino. Pomembno je, da se vozniki ne pomikajo nazaj na sredino voznega pa-su in ne menjajo pasov, ampak ostane-jo ob robu (ob črti), kajti intervencijska vozila bodo sledila drugo za drugim: policija, gasilci, reševalci, vzdrževalci DARS …, nazadnje tudi vlečne službe.

Kakšen delež prometa na avtocestah spremljate s kamerami? Katere po-snetke posredujete policistom?

Videokamere so postavljene za nad-zor, vodenje prometnih tokov (predo-ri ali drugi izpostavljeni objekti, trasa avtoceste …) in iz varnostnih potreb (cestninske postaje). Skupno število vseh videonadzornih kamer, s katerimi upravljamo in so ob avtocestah ter hi-trih cestah (tudi na cestninskih postajah, počivališčih, priključkih …), je približno 1400. Na območju »pametnih avtocest« (kjer je postavljen SNVP) in v predorih je pokritost 100-odstotna, na ostalih odse-kih pa ne. Razmeroma malo kamer ima na primer pomurska avtocesta, ravno ta-ko dolenjska, pa tudi primorska avtoce-sta do Kozine. Kot rečeno so s kamerami 100-odstotno »pokriti« avtocestni pre-dori. Z detekcijo pa nimamo opremlje-nih le predorov, temveč tudi ostale dela avtocest, ki so opremljeni s sistemom za nadzor in vodenje prometa (tam, kjer so portali spremenljive vsebine). Približno 14 odstotkov celotnega slovenskega avtocestnega omrežja je opremljenega z detekcijo.

Posnetke smemo izročiti samo na pisni zahtevek policije, sodišča ali davč-nega urada. Sicer pa se ti hranijo le ne-kaj dni, odvisno od gostote prometa. Na podlagi večjih kršitev, ki jih zasledimo z nadzornimi kamerami v predorih in na trasi, nadzornik prometa takoj obvesti policijo in ta se takoj odzove.


VArNOST

33


Kako daleč je projekt ustanovitve »in-tervencijske skupine«?

Prometne nesreče na avtocestnem križu še posebej v turističnih dneh hitro blokirajo katerega od avtocestnih od-sekov in povzročijo dolge zastoje, nato hkrati veliko število vozil navadno »zabi-je« še vzporedne lokalne ceste. Prizade-vamo si, da bi skušali v primeru nesreč več prometa obdržati na avtocesti tudi tako, da bi v sodelovanju z drugimi dele-žniki (policisti, gasilci, reševalci) še hitre-je odpravljali posledice nesreč in drugih dogodkov. Eden od ukrepov za dosego tega cilja bo tako imenovana Dars inter-vencija, kjer bi posebej opremljene in iz-urjene ekipe skrbele za hitrejšo odpravo posledic nesreč ter poskrbele, da se čim prej odpre vsaj en pas avtoceste. Za kaj gre? Ob večjih nesrečah na avtocestah, ko imamo večurne popolne blokade in posledično blokirano tudi vzporedno cesto in naselje/mesto, je možno z do-ločenimi ukrepi hitreje sprostiti vsaj en vozni pas (umakniti vozila in razsut to-vor) in tako preprečiti večurna čakanja v zastojih. To je le eden izmed ukrepov takšnih skupin.

V prihodnjem letu bomo kot pilotni projekt uvedli posebne enote, pri čemer se zgledujemo po uspešnem enoletnem pilotnem projektu v Avstriji, ki je bil sicer povzet po nizozemskem in britanskem modelu posebnih avtocestnih enot (http://www.asfinag.at/traffic-mana-ger). Za pretočnost 180 kilometrov okoli izredno obremenjenega dunajskega ringa (povprečni letni dnevni promet - PLDP - na dunajskem obroču presega 200.000 vozil, za primerjavo, na sloven-skem avtocestnem križu je najbolj obre-menjen ljubljanski obroč, kjer na po-sameznih odsekih PLDP dosega skoraj 80.000 vozil) in bližnjih hitrih cest je tako lani 24 ur na dan skrbela posebna eno-ta, sestavljena iz 16 mož. Analiza je po-kazala, da so v 11.000 intervencijah, od tega v 1500 posredovanjih zaradi nesreč in okvar, zmanjšali skupno časovno dol-žino zastojev (skupaj z zastoji zaradi del in drugih vzrokov) kar za 22 odstotkov v primerjavi z letom prej. Zgolj zastoje za-radi nesreč in okvar vozil so zaradi hitrej-šega sproščanja voznih pasov zmanjšali za dobrih devet odstotkov.

Kdaj na avtoceste ob sneženju pošlje-te zimsko službo?

Opiramo se na vremenske napovedi Agencije RS za okolje (za območje avto-cestnega sistema nam jih posredujejo dvakrat na dan), ki so se do zdaj izkazale za točne. Gre za napoved vremenskih dogajanj v obliki meteogramov za 36 lokacij. Meteogrami nudijo informacije o napovedani temperaturi, vlažnosti,

vetru in količini ter vrsti padavin do dva dni naprej v triurnih časovnih korakih, prejemamo jih ob 6. in 18. uri, kar omo-goča kar največjo ažurnost podatkov. Približno dve do tri ure pred začetkom sneženja izvedemo preventivno posi-panje vozišč (prvi sneg ta sol stopi, s posipanjem preprečujemo zdrse vsaj pravilno opremljenih vozil). Ne čakamo, da zapade 10 centimetrov snega, kolikor za zagotovitev prevoznosti avtoceste še dovoljujejo predpisi, ampak začnemo s pluženjem takoj, ko debelina dosega približno dva do tri centimetre. Sočasno s pluženjem izvajamo tudi soljenje.

Kdaj izvedete največ obnovitvenih del?

Edina obnovitvena dela, ki so letos segla v turistično sezono (do konca juli-ja), so bila na odseku štajerske avtoceste A1 Arja vas–Šentrupert, kjer so prome-tne obremenitve poleti nižje v primer-javi z drugimi meseci. V turistični sezoni tudi nismo načrtovali začetka obnovi-tvenih del na drugih odsekih, izvajajo pa se dela v zvezi z graditvijo protihru-pnih ograj (na primorski avtocesti A1 na odseku Unec–Postojna in na štajerski avtocesti A2 na odseku Dramlje–Celje), kjer promet na posameznem smernem vozišču še vedno poteka po dveh pa-sovih, ob omejeni hitrosti vožnje. To so podatki za obnovitvena dela, ki jih za na-ročnika DARS opravljajo izvajalci, izbrani v postopkih javnega naročanja.

Potem so še vzdrževalna dela, ki jih praviloma opravljajo delavci DARS (po-pravilo jeklene varnostne ograje, pranje smerne signalizacije, košnja trave, kr-panje vozišča, določena sanacijska dela …), določena sanacijska dela tudi drugi izvajalci, delovna zapora pa v teh prime-rih traja večinoma dan ali dva, za dolo-čena dela pa nekaj dni. Terminsko niso določena oz. napovedana, so pa vnaprej načrtovana in se izvajajo glede na dejan-ske potrebe, včasih pa so tudi nujna in jih je treba izvesti takoj. Delavci družbe DARS, vzdrževalci avtocest in hitrih cest, so torej v različnem številu praktično ves dan na cesti, kjer opravljajo najrazlič-nejša vzdrževalna dela (urejanje brežin, jarkov za odvodnjavanje, intervencijska popravila, košnja, postavljanje zapor za izvajalce obnovitvenih del ipd.). Število vzdrževalnih ekip in vozil je omejeno, zato so ekipe zadolžene tudi za t. i. inter-vencije ob izrednih dogodkih, npr. ne-srečah, pokvarjenih vozilih, zastojih ipd.

Vzdrževalna dela načrtujemo glede na povprečni dnevni promet (PLDP) in jih prilagajamo glede na prometne ko-nice, med katerimi del ne opravljamo. Vzdrževalna dela prilagajamo tudi glede na obnovitvena dela; če na nekem odse-

ku potekajo obnovitvena dela, vzdrže-valnih del ne izvajamo in z njimi počaka-mo na primeren trenutek, da promet ni oviran. Zavedati se moramo, da so redna vzdrževalna dela osnovni pogoj varnega poteka prometa na naših avtocestah!

Koliko cestninskih postaj je že preu-rejenih? Koliko jih še bo v naslednjem letu? Ali se namerava hitrost pri vo-žnji čez njih povečati? Kdaj jih bomo popolnoma odstranili? Kakšni so na-črti glede cestninjenja?

S projektom preureditve čelnih ce-stninskih postaj smo – vsaj kar zadeva prvo fazo – zaključili. V načrtu je bila sicer še popolna odstranitev čelne ce-stninske postaje Tepanje na štajerski avtocesti, vendar nismo dobili soglasja pristojnih organov. Cestninske postaje bodo sicer v celoti odstranjene lahko šele po uvedbi elektronskega cestnin-skega sistema za tovorna vozila. Kakor je znano, so bili v okviru rušitve in pre-ureditve na posameznih čelnih cestnin-skih postajah odstranjeni sredinski ce-stninski betonski otoki, kar je omogočilo vzpostavitev prostega prometnega toka vinjetnih vozil za prevozno hitrost 60 km/h. Gre za sedem (prometno tudi naj-bolj obremenjenih) čelnih cestninskih postaj (CP): Log in Videž na primorski avtocesti, Torovo na gorenjski avtocesti, Dob na dolenjski avtocesti ter Kompolje, Tepanje in Pesnica na štajerski avtoce-sti. Omejitev hitrosti je razvidna tudi iz postavljene prometne signalizacije. Na preurejenih cestninskih postajah (CP) je na območju prehoda CP 60 km/h, sicer 40 km/h. Opažamo tudi prekoračitve predpisane hitrosti vožnje, kar lahko predstavlja nevarnost za voznike in naše sodelavce, ki opravljajo delo na obmo-čju cestninskih postaj. Dejstvo je, da vsi uporabniki avtocest ne spoštujejo pred-pisanih omejitev in postavitev radarskih ohišij umiri promet, deluje preventivno, to pa prispeva k večji varnosti za vse udeležence v prometu.

Kot upravljavec avtocest in hitrih cest smo preučili vse dejavnike (širina voznih pasov, prečne sklone vozišča ...) in ugotovili, da je skladno s predpisi možna najvišja hitrost 60 km/h. Sicer pa se projekt uvedbe elektronskega cestni-njenja za tovorna vozila pri nas odvija že dalj časa. Državna revizijska komisija je prvi postopek zbiranja ponudb razve-ljavila, DARS pa je na osnovi priporočil komisije in sklepa vlade pripravil novo razpisno dokumentacijo. Poslali smo jo v pregled in soglasje na ministrstvo, zdaj pa smo tik pred odločitvijo, ali ob-javiti razpis ali ga še prilagoditi glede na zahteve, ki prihajajo v zvezi s sistemom financiranja tega projekta. Glede na to,



da potrebujemo spremembo sistema cestninjenja in da bo obstoječi sistem v tej obliki težko deloval še dolgo časa, bi moral začeti novi sistem delovati konec leta 2015 ali v začetku leta 2016. V pri-hodnjih mesecih bo tako treba sprejeti odločitev in objaviti razpis.

Se kontrolorji vinjet še vedno sreču-jejo z velikim številom voznikov brez vinjet? Kakšen je njihov način dela? Koliko je enot, kdaj delajo? Koliko po-narejenih vinjet odkrijejo?

Letos so cestninski nadzorniki na terenu in sodelavci v cestninskem upo-rabniškem centru odkrili okrog 130 ponarejenih vinjet. O vseh odkritih po-narejenih vinjetah obvestimo policijo, ki prevzame nadaljnje postopke, saj je uporaba ponarejene vinjete kaznivo dejanje. Cestninski nadzorniki – skupaj približno 80 sodelavcev, ki svoje delo večinoma opravljajo v enotah po dva – so letos doslej izdali približno 31.000 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet, kar je skoraj četrtina več kot v enakem lanskem ob-dobju. Sicer pa lahko v skladu s področ-nim zakonom nadzor nad cestninjenjem z vinjetami izvajajo policija, prometni in-špektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki DARS, Družba za avtoceste v

RS ima pristojnosti prekrškovnega orga-na. O konkretnih akcijah nadzora DARS lahko obvesti tudi policijo, ki je večkrat tudi prisotna.

Za večjo varnost ste namestili v pre-dore naletne mehove. Kako učinkovi-ti so? Načrtujete še kakšne aktivnosti ali uvedbo tehnologij za večjo var-nost?

Na avtocestnem omrežju v Sloveniji je 20 predorov, pri čemer so odstavne niše zaradi velike dolžine predorov ure-jene v šestih, in sicer v predorih Karavan-ke in Šentvid na gorenjski avtocesti A2, Kastelec in Dekani na primorski avtoce-sti A1 ter Trojane in Jasovnik na štajer-ski avtocesti A1. Za zdaj smo blažilnike namestili v vseh navedenih predorih, pri čemer moramo, potem ko bo javni raz-pis za dobavitelja pravnomočno zaklju-čen, en blažilnik namestiti še v predor Šentvid, in sicer v cevi v smeri Gorenjske. ter štiri blažilnike v predor Karavanke, medtem ko so drugi štirje ob drugem smernem vozišču že nameščeni.

Eden od blažilnikov je konec januar-ja letos že preprečil najhujše. Voznik, ki se je zaletel v odstavno nišo, za razliko od dotedanjih takih nesreč, ni umrl na kraju nesreče, ampak so ga prepeljali v

bolnišnico. Naloga blažilnika trkov, ki z deformacijo posameznih elementov ob trku prevzame energijo vozila in s tem zmanjša vpliv trka na voznika ter dru-ge morebitni potnike v vozilu, je bila v omenjenem primeru uspešno izpolnje-na. V nišo smo v najkrajšem možnem času namestili nov blažilnik trkov.

Žal se je v drugem primeru nesreča s trkom v meh zaključila tragično. Če-prav je bila odstavna niša zavarovana z varnostnim mehom, je voznik v drugi polovici julija letos v predoru Jasovnik na štajerski avtocesti v silovitem trčenju umrl. Ob tem znova opozarjamo, da bla-žilniki trkov rešujejo življenja do hitrosti 100 kilometrov na uro, po neuradnih po-datkih pa je voznik tik pred trkom drvel s hitrostjo kar 140 km/h in skoraj poletel nad naletno blazino.

Sicer pa se je prometna varnost na cestah v upravljanju DARS lani, v pri-merjavi z letom prej, izboljšala, saj se je nadaljeval trend zmanjševanja števila prometnih nesreč iz preteklih let.

Zato bomo tudi v prihodnosti izvajali ukrepe, ki lahko izboljšajo stanje prome-tne varnosti, seveda še naprej z odličnim sodelovanjem s policisti na avtocestah!

Besedilo in foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

Prometnoinformacijski center za državne ceste (PIc) javnost obvešča o vseh dogodkih na slovenskih državnih cestah prek interneta (www.promet.si), telefona, teleteksta, twitterja (@DARS_si) in radia. Vozniki na poti se lah-ko prek telefonske številke 1970 pogovorijo z operaterjem o stanju na slovenskih cestah. Na telefonski številki 080 22 44 pa jim bo telefonski odzivnik opisal trenutno stanje na avtocestah v Sloveniji. Policistom je namenjena posebna telefonska številka.


VArNOST

35


VLOGA SPLeTNeGA PORTALA UPRAVNe SVeTOVALNIce V hITReM PReKRšKOVNeM POSTOPKU POLIcIJe

S sistemsko prekrškovno reformo leta 2005 se je policija na podlagi Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/03 in novele, v nadaljevanju ZP-1) skoraj »čez noč« preoblikovala iz predlagatelja postopka v organ na področju preprečevanja, ugotavl-janja in sankcioniranja storilcev prekrškov. Danes je policija tako prekrškovni organ, ki v državi izvede največ postopkov o prekršku in predstavlja enega izmed najpomembnejših delov prekrškovnega prava (kot dela kaznovalnega prava). Po slabih desetih letih njenega delovanja preko teoretično-statistične analize prekrškovnih postopkov policije ugotavljam, da je zaradi stalnih sprememb prekrškovno-procesno pravo premalo jasno, obremenjenost in kadrovska podhranjenost na področju vodenja in odločanja v prekrškovnih postopkih, za katere je zahtevana VII. stopnja izobrazbe, velika, zaradi česar je izkazana velika potreba po dostopu in uporabi dopolnilnih spoznavnih virov. V tem članku predstavljam specifi-čen dopolnilni spoznavni vir, tj. leta 2009 na iniciativo Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s tedanjim Ministrstvom za javno upravo ustanovljena Upravna svetovalnica. Ta kot »wiki portal« deluje na področju poenotenja interpretacije in razumevanja Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in novele, v nadaljevanju ZUP) ter Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju UUP, v kombinaciji s procesnimi pravili področne zakonodaje). Z raziskavo sem ugotovila, da bi Upravna svetovalnica lahko ključno prispevala k razreševanju dilem tudi v prekrškovnih postopkih policije, zlasti glede smiselne in subsidiarne rabe ZUP. Njena učinkovita uporaba bi po moji oceni zaradi sistemskega in enotnega pristopa bistveno skrajšala postopke ter vplivala na večjo učinkovitost in zakonitost.

V hitrem prekrškovnem postopku, ki ga vodijo policija oz. pooblaščene uradne osebe, veljajo pravila ZP-1, smiselno oz. podrejeno pa se uporabljajo določbe ZUP (1. odstavek 58. čle-na ZP-1) in rednega sodnega postopka (2. odstavek 58. člena ZP-1, Orel, 2006, str. 77–88) ter področna zakonodaja. Rav-no zaradi specifičnosti in zahtevnosti postopka morajo imeti PUO (pooblaščena uradne osebe) policije, ki vodijo in odlo-čajo v prekrškovnem postopku, v katerem se izdaja odločba, najmanj VII. stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja skladno z Uredbo o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (Ur. l. RS, št. 75/13). Kljub vsem formalnim zahtevam pa še vedno nastaja mnogo problemov pri tolmačenju prekr-škovne zakonodaje, predvsem v primerih subsidiarne uporabe ZUP. Razloge najdemo v tem, da v osnovi PUO niso izvedenci za upravno področje in ZUP, pa tudi zato, ker se lahko posa-mezni postopkovni instituti v razmerju do ZUP opredeljujejo drugače, kar oteži način razumevanja vodenja postopka, saj so večkrat procesne določbe pomanjkljive ali pa jih je treba ume-stiti v siceršnji nabor postopkovnih pravil. Eden od poglavitnih razlogov problematičnosti prekrškovne zakonodaje pa je v njenem stalnem spreminjanju (ZP-1 se je v osmih letih spre-menil osemkrat, ZUP se je v desetih letih spremenil sedemkrat) in posledično spreminjanju povezanih zakonov ter podzakon-skih predpisov. Ob upoštevanju dejstva, da je treba smiselno upoštevati in implementirati še številne odločitve Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča, Vrhovnega državnega tožilstva, višjih in okrajnih sodišč, je kompleksnost problema jasna. PUO morajo spremembe ves čas spremljati in jih implementirati, pri čemer je največkrat njihova pravilna uporaba odvisna od posameznikov samih. Zaradi vsega navedenega imajo (bi mo-rali imeti) pri njihovem delu velik pomen dopolnilni spoznavni viri prava, ki omogočajo spoznavanje formalnih pravnih virov, predvsem pa skrbijo za enako razumevanje in interpretacijo.

Prekrškovna reforma je bila oblikovana na pričakovanju, da bodo upravni organi kot prekrškovni organi ugodno vplivali na zmanjšanje količine in povečanje kakovosti obravnavanih za-dev, a ni tako. Teoretično-statistična analiza stanja v policiji je namreč poleg ostalega pokazala, da se število postopkov iz leta v leto povečuje (predvsem na račun prenašanja pristojnosti iz sodišč v pristojnost prekrškovnih organov), velika je kadrovska podhranjenost ter zaskrbljujoč nivo strokovnosti, zakonitosti in uspešnosti PUO prekrškovnega organa policije. Podrobna razi-

skava je pokazala velike težave pri interpretaciji določil proce-snih zakonov v hitrih prekrškovnih postopkih policije, na velik pomen uporabe določil ZUP v hitrih prekrškovnih postopkih in težave pri njihovi interpretaciji, predvsem pa je bila izkazana velika potreba po uporabi (in posledično dostopu) do različnih dopolnilnih spoznavnih virov (Vidic, 2013).

Upravna svetovalnica (www.upravna-svetovalnica.si/) je brezplačna spletna aplikacija, ki je bila vzpostavljena in deluje kot raziskovalno-aplikativni projekt v partnerstvu med Fakul-teto za upravo in današnjim Ministrstvom za notranje zadeve. Namenjena je reševanju upravno-procesnih vprašanj o razu-mevanju ZUP in UUP ter procesnih določil področne zakono-daje. Gre za strokovno tolmačenje dilem, ki pa ni obvezujoče in ne odvezuje od samostojnega vodenja ter odločanja v uprav-nih postopkih, vendar pomaga pri poenotenju in prepričljivosti odločitev (Kovač et al., 2010, str. 17). Bistvo portala je reševanje vprašanj, ki jih postavi posamična stranka ali uradna oseba v postopku, in so take narave, da s posplošitvijo problema prido-bi odgovor ne le konkreten uporabnik, temveč vsi bralci porta-la. Spletna stran je organizirana na način, da so vsi primeri, ki so na njej objavljeni, umeščeni v vnaprej pripravljeno kategorijo, razvrščeni po področjih (poglavjih oz. institutih ZUP/UUP) in kategorijah (Kovač et al., 2009, str. 10). Skupaj je v petih letih Upravna svetovalnica postala baza okoli 1500 tovrstnih vpra-šanj in odgovorov.

Z vidika sodelovanja se ločijo trije nivoji uporabnikov Uprav-ne svetovalnice: pasivni uporabniki, ki s klikom na povezavo in tipkanjem iskanih besed pregledujejo vsebino Upravne sveto-valnice, tisti, ki pri iskanju niso našli odgovora na svoje vpraša-nje, lahko to pošljejo na spletni naslov Upravne svetovalnice, ter tisti, ki po sistemu wiki aktivno (potrebna je registracija) so-delujejo in soustvarjajo vsebino, tako da ocenjujejo podatke in dodajajo pripombe ter tako izboljšujejo vsebino in delijo svoje znanje (Dečman, 2011).

Čeprav je Upravna svetovalnica v bistvu namenjena uprav-noprocesnemu področju, se lahko uporablja na skoraj vseh ravneh dela upravnih organov, tj. raznovrstnih področjih, tudi v primerih, ko se ZUP uporablja smiselno in subsidiarno, torej tudi na področju prekrškovnega prava. Analiza področja in ka-tegorij Upravne svetovalnice z vidika prekrškovnega postop-ka je pokazala, da je v celoti ali pa delno (smiselno) uporabnih skoraj 20 % vseh primerov, ki so objavljeni na Upravni sveto-



valnici. Le določen delež primerov pa se nanaša neposredno na procesne dileme prekrškovnega prava v policiji v povezavi s smiselno uporabo določil ZUP (skupaj okoli 20 člankov).

Izjemno kompleksna in težavna situacija prekrškovnega prava ter vsesplošno pomanjkanje v policiji (dopolnilnih spo-znavnih virov, kadrov, izobraževanj, posvetov itd.) mnogokrat pripeljeta do različnega tolmačenja zakonodaje in različne pra-kse dela. Da bi se izognili navedenemu, bi morale PUO policije uporabljati čim širši krog dostopnih spoznavnih dopolnilnih pravnih virov. Upravna svetovalnica bi glede na svojo vsesplo-šno uporabnost in brezplačno dostopnost, po mojem mnenju, morala predstavljati enega ključnih dopolnilnih virov na po-dročju prekrškovnega prava (v delu smiselne uporabe ZUP), saj bi pripomogla k večji zakonitosti in strokovnosti dela ter učin-kovitosti postopkov, s čimer bi se posledično dvigovalo tudi zaupanje ljudi v strokovnost vodenja prekrškovnih postopkov.

1. Članek je nastal na podlagi magistrskega dela: Vidic, Vanja (2013). Vloga spoznavnih dopolnilnih virov za policijo v prekr-škovno-procesnem pravu – študija primera Upravne svetoval-nice. Magistrsko delo. Fakulteta za upravo, Ljubljana.

2. Dečman, Mitja (2011). Administrative Consultation Wiki (Upravna svetovalnica). Dostopno 4. 5. 2013 na http://www.epractice.eu/en/cases/acw.

3. Kovač, Polonca, Dečman, Mitja, Sever, Tina, Remic, Matjaž, Sta-re, Janez, Buzeti, Jernej, Kozjek, Tatjana (2009). Upravna sve-

tovalnica (področja: upravni postopki, e-poslovanje, upravno poslovanje): november 2008 september 2009: končno poroči-lo. Fakulteta za upravo, Ljubljana.

4. Kovač, Polonca, Stare, Janez, Dečman, Mitja, Kozjek, Tatjana, Sever, Tina, Buzeti, Jernej (2010). Report on customer satisfac-tion analysis of administrative consultation wiki services. Fa-kulteta za upravo, Ljubljana.

5. Orel, Nuša (2006). Zakon o prekrških s spremembami (ZP-1C) v vsakdanji praksi prekrškovnih organov in sodišč. Infokus plus, Ljubljana.

6. Zakon o prekrških (ZP-1). Ur. l. RS, št. 7/03, 45/04-ZdZPKG, 86/04, 7/05 Skl. US: U-I-19/05-11, 23/05-UPB1, 34/05 Odl. US: U-I-19/05-11, 44/05, 55/05-UPB2, 40/06 (51/06-popr.), 70/06-UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: U-I-69/06-16, 3/07-UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.), 76/08-ZIKS-1C, 108/09, 109/09 Odl. US: U-I-56/08-15, 45/10-ZIntPK, 9/2011, 10/2011 Odl.US: Up-319/10-14, U-I-63/10-7, 26/2011 Odl.US: Up-456/10-22, U-I-89/10-16, 29/2011-UPB8, 43/2011 Odl.US: U-I-166/10-8, 21/2013.

7. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 22/05-UPB1, 119/05, 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 Odl. US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 8/10.

Besedilo: Vanja Vidic, PP Vič, PU Ljubljana

13 POLIcISTOV NA ZAhTeVNeM USPOSAbLJANJU UČNe SKUPINe SPecIALNe eNOTe

Med 20. junijem in 3. julijem je v Vad-benem centru Gotenica potekalo uspo-sabljanje nove učne skupine Specialne enote policije, ki je sestavni del njihovega osnovnega usposabljanja.

Urjenje je zajemalo vsebine s področja tak-tike, oborožitve s streljanjem, splošne in speci-alne telesne pripravljenosti, veščin preživetja in uporabe delovne ter varovalne opreme.

Namen usposabljanja je bil policiste soo-čiti z življenjem v različnih časovnih, vremen-skih in prostorskih pogojih, pri večdnevni odsotnosti od doma, nepredvidljivem delov-nem času ter nerednih obrokih pomanjkanju spanja. Udeleženci so bili izpostavljeni zah-tevnim vajam, ki preskušajo njihove skrajne meje fizičnih in psihičnih zmogljivosti, saj se usposabljanje le s krajšimi počitki izvaja 24 ur dnevno. V tem času ni izhodov izven območja urjenja, vsak udeleženec pa lahko kadar koli, na lastno željo, prekine usposabljanje in se vr-ne v svojo matično enoto.

Besedilo: Peter Sušnik,SE UPS GPUFoto: Goran Taradi, SE UPS GPU


VArNOST

37


POLIcISTI ZAKLJUČILI USPOSAbLJANJe POSebNIh POLIcIJSKIh eNOT NA NIZOZeMSKeM

Policisti Posebne policijske enote so se udeležili skupnega usposabljanja posebnih policijskih enot (eUPST) držav evropske unije, neevropskih držav in držav Afriške unije, ki je potekalo med 14. in 27. junijem 2014 v vadbenem centru nizozemske vojske Marnewaard na severu Nizozemske.

Usposabljanje je orga-nizirala nizozemska policija. Policisti PPE, ki so se odzvali povabilu, so se takšnega uspo-sabljanja udeležili četrtič. Sicer je bilo to šesto usposabljanje v seriji sedmih, ki potekajo v le-tih 2011–2014, v celoti pa ga je financirala Evropska komisija.

Namen usposabljanja je bil omogočiti policijam kot or-ganizacijam in njenim pripa-dnikom večjo pripravljenost in boljše medsebojno delova-nje v vseh operacijah za obvla-dovanje kriznih situacij.

Cilji usposabljanja so bili, da se policije seznanijo s po-sameznimi koncepti za hitro razporejanje policijskih enot za obvladovanje kriznih situ-acij ter da se med policijami doseže boljše razumevanje in osvoji ter izmenja znanje o ustreznih veščinah. Poleg te-ga so urili usklajevanje pravil bojevanja, rabe prisilnih sred-

stev, poveljevanja in nadzoro-vanja preko celotnega spektra policije, kakor tudi odnosov med policijo ter drugimi ak-terji.

Skupaj s kolegi iz 31 dr-žav so se slovenski policisti preizkusili v različnih vlogah delovanja policijskih enot, od izvajanja običajnih policijskih nalog do preverjanja usklaje-nosti delovanja različnih poli-cij pri vzdrževanju in vzposta-vljanju javnega reda, ko je ta huje kršen, iskanja in prijetja nevarnih storilcev kaznivih dejanj ter organizacije in vo-denja enot.

Naloge je opravljalo 20 udeležencev iz Slovenije, in si-cer iz poveljstva PPE ter iz PPE policijskih uprav Koper, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto. V skupini za evalvacijo uspo-sabljanja (External Evaluation Team), ki so jo sestavljali pripa-dniki vseh drugih policij razen

nizozemske, je delal Matjaž Čuček, sicer vodja slovenske odprave. V t. i. integrirani po-licijski enoti (IPU), sestavljeni iz štirih oddelkov pripadnikov evropskih policij, je bil Boštjan Repinc iz PPE PU Kranj pomoč-nik poveljnika ene od teh enot. Vodja enega od oddelkov IPU je bil Marko Brelih iz PPE PU Kranj, pomočnik tega istega oddelka pa je bil Peter Vinko iz PPE PU Koper.

Preostalih šestnajst poli-cistov je naloge izvajalo v eni od enot IPU, ki so jo sestavljali še pripadniki specialne enote iz Litve ter policisti za v sku-pnost usmerjeno delo in poli-cisti specializiranih enot (npr. forenziki, bombni tehniki, kri-minalistični tehniki) iz različ-nih držav.

Trinajstdnevno usposa-bljanje in urjenje približno 250 sodelujočih je prvi teden po-tekalo po sklopih. Delo se je iz predvidenega programa obi-čajnega delavnika velikokrat podaljšalo tudi do večernih ur, medtem ko je v drugem tednu vaja potekala nepreki-njenih 74 ur.

Enote evropskih držav, ki so sodelovale na usposablja-nju, so izvajale naloge tako, kot jih izvajajo v svoji državi, torej na podlagi lastnih pooblastil, taktike in metodike dela. Pri tem so bile ugotovljene razlike med posameznimi državami, pokazali so se tudi različni pri-stopi za opravljanje nalog kot

tudi različni strokovni in or-ganizacijski pristopi, kar pa ni predstavljalo večjih ovir oziro-ma so se te sproti odpravljale.

Tudi tokrat smo lahko vi-deli, da so slovenski policisti v primerjavi s kolegi iz držav udeleženk usposabljanja za-dovoljivo opremljeni in ve-činoma uporabljajo podob-na zaščitna sredstva, orožje, plinska sredstva, zveze in vo-zila. Rahlo moteče in nelago-dno je bilo le na začetku zara-di naših uniform. Namreč, slo-venski policisti nikjer nimamo izrazitega simbola države in zato se v množici na prvi po-gled ni vedelo, od kod priha-jamo. Na uniformah policistov iz drugih držav pa so njihove zastave in imena držav prav izstopale in je zanje vsak že ob bežnem pogledu vedel, čigavi državljani so.

Sicer pa naši policisti po znanju in usposobljenosti niso zaostajali za evropskimi eno-tami. Pravzaprav so po znanju, usposobljenosti in pristopu k delu izstopali, zato so bili za svoje delo večkrat pohvaljeni, in sicer tako od organizatorja usposabljanja kot tudi od ni-zozemskih trenerjev, trener-jev drugih držav ter evropskih opazovalcev in ocenjevalcev, ki so bili navzoči na usposa-bljanju.

Besedilo: Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU

Foto: Marko Brelih, PP Kranj, PU Kranj, in Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANjE

v mariBoru sta se sestala prva moža slovenske in avstrijske policije

V Mariboru sta se 16. julija na bilateralnem srečanju sestala generalni direktor sloven-ske policije Stanislav Veniger in avstrijski generalni direktor za javno varnost Konrad Kogler. Pogovarjala sta se o sodelovanju med policijama v preteklem letu, stanju bilateralnih sporazumov in sodelovanju v okviru Salzburškega foruma, s poudar-kom na prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Salzburškemu forumu, ki bo potekal od 1. julija do 31. decembra 2014.

slovenski policisti so se vrnili Z dela na hrvaškem

Policisti Robert Gabor iz Policijske po-staje Lendava, Janez Rojko iz Policijske postaje Ptuj in Bojan Triglav iz Policij-ske postaje Slovenj Gradec so se vrnili iz Hrvaške, kamor so bili napoteni v okviru projekta Varna turistična sezona. Med 14. julijem in 14. avgustom so nudili po-moč hrvaškim policistom pri postopkih s slovenskimi državljani. Svoje naloge so opravljali na območju liško-senjske, is-tarske in primorsko-goranske policijske uprave. Slovenski policisti so med po-stopki omogočali hitrejšo komunikacijo s slovenskimi turisti in dajali predloge glede obravnavanja slovenskih državlja-nov. Takšna oblika sodelovanja poteka že od leta 2011, ko sta bila dva slovenska policista prvič napotena na Hrvaško.


slovenski strokovnjaki v makedoniji tožilcem in policistom predstavili delo skupnih preiskovalnih skupin

V Skopju je med 8. in 10. julijem potekala že če-trta delavnica o uporabi skupnih preiskovalnih skupin za boj proti trgovini z ljudmi na Zahodnem Balkanu, na kateri so sodelovali tudi strokovnja-ki slovenskega notranjega ministrstva in policije. Namen delavnice je bil tožilcem in policistom iz Makedonije, ki delujejo na lokalni ravni, predsta-viti koncept skupnih preiskovalnih skupin (JIT), njihovo uporabo, načine ustanovitve, obstoječo nacionalno in mednarodno zakonodajo, razlo-žiti vlogo in možne oblike podpore Europola in Eurojusta pri ustanavljanju in izvajanju skupnih preiskovalnih skupin ter izvesti študijo primera.


VArNOST

39

MEDNARODNO SODELOVANjE

veniger sprejel policista pred odhodom na delo na kosovo

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je 17. julija sprejel policista Dejana Lenarčiča, ki je odpotoval na delo v mednarodno civilno misi-jo na Kosovo. Mednarodna civilna misija EULEX Kosovo deluje na Kosovu od leta 2008, ko je na-sledila misijo OZN UNMIK. To je sedaj največja misija, saj v njej sodeluje večina držav članic EU in pet t. i. tretjih držav. Cilja misije sta še vedno pomoč in podpora kosovskim institucijam pri iz-gradnji vladavine prava, predvsem na področjih policije, pravosodja in carine.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

generalni direktor policije sprejel predstavnike kraljevine niZoZemske

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je 8. julija sprejel njegovo ekscelenco veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Pietra Langen-berga z delegacijo. Govorili so o nadaljnjem so-delovanju med varnostnimi organi obeh držav, ki je v zadnjih nekaj letih dobilo novo obliko. Poleg različnih oblik usposabljanj in izmenjave izkušenj policisti sodelujejo tudi v okviru evropskih pro-jektov na področju boja proti kriminalu.


na delovnem oBisku v slovenski policiji so Bili kolegi iZ srBije

Med 26. in 29. junijem so bili v slovenski policiji na tridnevnem študijskem obisku predstavniki vodstva kriminalistične policije Republike Srbije. V okviru programa so udeleženci sodelovali v več delavnicah in obiskali Nacionalni preiskovalni urad ter policijske uprave Koper, Novo mesto in Maribor. Delegacija kriminalistične policije Re-publike Srbije je s slovenskimi kolegi izmenjala izkušnje na področju upravljanja s sprememba-mi v kriminalistični policiji. Glavni poudarek je bil namenjen optimizaciji dela pri odkrivanju in pregonu organiziranega kriminala.


ukrajinska delegacija se je v slovenski policiji seZnanila Z doBrimi praksami na področju pregona kriminala

Slovensko policijo je 8. julija obiskala ukrajinska delegacija, ki se je seznanila z dobrimi praksami na področju preprečevanja, preiskovanja in pregona korupcije v Republiki Sloveniji, in sicer na področju nasprotja interesov, transparentnosti pri porabi javnih sredstev, dostopnosti do javnih registrov ter zagotovlje-ne varnosti do osebnih informacij.



VArNOST

Letos poleti, 8. avgusta, je bila s slove-snim odprtjem v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti za mesec dni na ogled postavljena razstava z naslovom Utrinki iz zgodovine slovenske in pomur-ske policije od leta 1850 do danes.

Razstava, prva v slovenski policijski zgo-dovini, prehaja kronološke meje dana-

šnje in pretekle domovine ter nas popelje v Kraljevino Jugoslavi-jo, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in še dlje, v avstro--ogrsko monarhijo ter avstrij-sko cesarstvo, tja čisto na za-četek, ko se je varnostna sila, ki ji danes pravimo policija, rodila.

Pestra množica obisko-valcev, od 90-letnikov do najmlajših, od obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije do številnih tujih gostov, si je z zanimanjem ogledova-la slovensko policijsko de-diščino in sledila bogate-mu kulturnemu programu, v katerem je bilo na šaljiv in resen način prikazano delo preteklih in sedanjih varuhov reda.

Policijski predmeti so zaživeli, ko se je na prizo-

rišče s skoraj 100 let starim službenim kolesom pripeljal orožnik, s službenim mope-dom iz 60 let prejšnjega sto-letja miličnik, z legendarnim policijskim »fičotom« »leteča polpismena prleška milič-nika« Bojan in Pepek, ki sta uprizorila delovanje nekda-

njih policijskih intervencij. Kaj državljanom policija nudi danes, so prikazali policisti iz različnih enot: letalske, prometne, specialne, mo-bilne, forenzične, kriminalistične, ko-njeniške, enote vodnikov službenih psov, enote za preventivo s polici-stom medvedkom Leonom in dru-ge. Seveda na prizorišču ni manjkal Policijski orkester. Slavnostna gosta razstave sta bila najstarejši mur-skosoboški miličnik, 94-letni Jože Žabkar, in prva murskosoboška ozi-roma pomurska kriminalistka Olga

Grmadnik, ki sta povedala, da so policisti vedno skrbeli za javno dobro, le da se delo današnje policije razlikuje od dela včasih.

Med razstavo, ki je bila odprta do 8. sep-tembra je bil v razstavnem prostoru na voljo policist, ki bo obiskovalcem nudil dodatne informacije o policijskem delu in preventivi, s čimer se je del murskosoboške knjižnice spremenil v preventivno policijsko pisarno. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali tudi videoposnetke o delovanju različnih enot pomurske policije in prebrali osebne zgodbe nekdanjih pomurskih varuhov reda ali si izposodili knjigo, ki je nastajala soča-sno z razstavo in nosi naslov Zgodovina po-murske policije in orožništva.

Razstava predstavlja zgodovino insti-tucije, ki igra pomembno vlogo v življenju vsakega posameznika. Večina slovenskih državljanov in obiskovalcev Slovenije ve, da je Slovenija v svetovnem merilu majhna in varna država, mnogo pa jih ne ve, da imajo naši varuhi reda bogato in pestro zgodovi-no, ki je primerljiva z velikimi narodi ali jih celo prekaša.

O policijski zgodovini, tisti bolj oddalje-ni, ki se dotika začetkov te varnostne sile, je bilo do zdaj v Sloveniji malo napisanega, v izobraževalnem programu, po katerem so se šolali naši policisti, se niso učili o njej. S tem žal zaostajamo za sosednjimi in drugi-mi državami Zahodne Evrope, kar ugotavlja naš najvidnejši in bolj ali manj osamljeni raziskovalec slovenske policijske prete-klosti, nekdanji prvi policist Pavle Čelik, ki meni: »Za tak zaostanek je več razlogov, od ideoloških in političnih do teženj, da bi vsaka nova oblast naredila svojevrsten križ tudi čez dotedanjo varnostno organizacijo, ki naj bi se po mnenju vsake nove oblasti začela pravzaprav šele z njo.«1

Policijska organizacija je bila vseskozi podrejena vladarju – oblasti, ki jo je usta-novila za pomoč pri zagotavljanju pravne-ga reda države –, državljani bi si brez nje težko predstavljali spoštovanje zakonov in varno življenje, v preteklosti in sedanjosti. In vseskozi so bile moralne in etične norme temelj dela varuhov reda.

1 Pavle Čelik, Naše varnostne sile: 1850–2008 (temeljni predpisi), Ljubljana 2008, str. 11. Knjige, ki jih je nave-deni avtor napisal o policijski zgodovini, so služile kot pomemben vir za pripravo razstave, njihov seznam je dostopen v bazi COBISS.

IZ ZGODOVINe SLOVeNSKe IN POMURSKe POLIcIJe OD LeTA 1850 DO DANeS – OD OROžNIKA DO POLIcISTA

živimo v časih, ko se zdi, da ni časa za zgodovino. Pa vendar ima morda poznavanje zgodovine sedaj še poseben pomen. Morda lahko verjamemo modrecem, ki so trdili: tisti, ki ne pozna svoje preteklosti, tudi prihodnosti ne more graditi. historia est magistra vitae. Zgodovina je učiteljica življenja. (Mark Tulij cicero)

Iz POLICIjSKIh ARhIVOV


VArNOST

41

Slovenska policija želi z razstavo približati svojo zgodovino najširši jav-nosti, jo seznaniti s svojimi koreninami in razlogi za nastanek ter obstoj. Hkrati želi poudariti vlogo svojega skoraj 100 let starega muzeja, enega starejših to-vrstnih v svetu, ki skrbi za ohranjanje in predstavljanje policijsko-pravosodne dediščine na slovenskem etničnem ozemlju.

Največ zaslug za postavitev raz-stave gre murskosoboškim aktivnim in upokojenim policistom, z direktor-jem Policijske uprave Murska Sobota Damirjem Ivančićem na čelu. Odločili so se, da kljub gospodarski krizi in po-manjkanju sredstev pomurska policija svojo zgodovino predstavi javnosti, ka-kor to počno v sosednjih državah. Str-nili smo moči in dokazali, da se da na-rediti vse, če je volja. Lahko bi rekli, da nam je uspelo skoraj nemogoče. Zgolj v štirih mesecih in predvsem z donator-skimi sredstvi nam je uspelo pripraviti vsebinsko zahtevno razstavo, kakršne v drugih muzejih pripravlja skupina stro-kovnjakov vsaj eno leto. Hkrati je bila izdana še obsežna knjiga o zgodovini pomurske policije. Večino donacij in gradiva je uspelo zbrati neutrudnemu koordinatorju Ernestu Bedeku, sode-lavci pri projektu pa smo ob material-nih sredstvih prispevali več kot 1000 ur neovrednotenega dela.

Dokumentarna gradiva, fotografije in predmeti so bili pridobljeni iz naj-različnejših virov. Iz arhiva Ministrstva za notranje zadeve, Arhiva Republi-ke Slovenije, Pokrajinskega arhiva v Mariboru, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Narodnega muzeja Sloveni-je, Pokrajinskega muzeja v Mariboru, Specialne knjižnice Ministrstva za no-tranje zadeve, Centralne pravosodne knjižnice in drugih knjižnic v Sloveniji in tujini ter od številnih slovenskih in tujih zbirateljev. Posebna zahvala gre Marku Krennu in drugim zbirateljem, ki so poleg gradiva pripravili spremljajoča besedila, ter izdelovalcu miniatur poli-cijskih vozil Štefan Abraham.

Kot vodja postavitve razstave sem si prizadevala, da bo ta vsebinsko in oblikovno ustrezala začasnemu okolju predstavitve in zadovoljila pričakova-nja Policijske uprave Murska Sobota, hkrati pa predstavljala temelj nove stalne razstave Muzeja slovenske po-licije2 in temelj za tovrstne razstave na območjih drugih policijskih uprav v Sloveniji ali morda tudi za predstavitev slovenske policije v tujini. Naloga je bi-

2 Darinka Kolar Osvald: Zasnova nove stalne raz-stave Muzeja slovenske policije, Ljubljana 2011.

Kdaj in kako ste vstopili v miličniške vrste?

Po osvoboditvi, tj. po drugi svetov-ni vojni, sem ostal v vojski še več kot dve leti in pol, in sicer sem služboval na Primorskem. Spomnim se, da je ko-mandir na Raki prišel k meni domov in me vprašal, če bi prestopil v policijo, kar sem storil. Poklicali so me na sekretari-at v Ljubljano, me oborožili in v »civilu« sem bil 1. aprila 1948 poslan v Moščan-ce. Na železniški postaji me je pričakal miličnik, ki je s komandirjem sestavljal postajo milice v Moščancih. Jaz sem bil torej tretji. Stanoval sem kar v zgradbi policijske postaje in službo opravljal v civilni obleki.

Kdaj ste dobili uniformo in kje vse ste še službovali?

Čez nekaj mesecev sem se odločil, da bom šel v enoletno policijsko šolo v Begunje. V enoto sem se vrnil leta 1949, z uniformo. V Moščancih smo bili poslej štirje, ker se je med mojim šolanjem pri nas zaposlil še gozdni miličnik.

Januarja 1950 sem bil premeščen na postajo milice v Šalovce. Tam nas je bilo zaposlenih pet. Sam sem bil najprej namestnik komandirja, nato pa do leta 1964 komandir, vmes pa sem bil za dve leti premeščen na postajo milice v Gor-nje Petrovce. Nato sem bil do leta 1977 komandir v Moščancih. Pred upokojitvi-jo pa sem leto in pol delal v stalni službi (op. a.: današnji OKC) in se julija 1979 upokojil.

Vrnili ste se torej v Moščance in tam službovali večino časa. Ali je bila za to kriva prva zaposlitev?

(Smeh) Za to je bila kriva moja žena, ki je bila doma v Moščancih, kjer sva si potem zgradila skupen dom.

Kako je v takratnih časih potekalo de-lo na terenu?

Vse delo na terenu smo miličniki opravljali peš. V eno smer je bil teren vča-sih dolg tudi do 15 km. Veliko kaznivih dejanj ni bilo. Največkrat je bila to kraja

Najstarejši pomurski policist Jože žabkar

»Če ODNOS MeD MILIČNIKOMA NI bIL V NAJLePšeM ReDU, STA MORALA SKUPAJ V PATRULJO«

Jože žabkar je najstarejši še živeči pomurski policist. Na povabilo se je udeležil odprtja razstave Utrinki iz zgodovine slovenske in pomurske po-licije od leta 1850 do danes, kjer smo predstavili tudi knjigo Zgodovina pomurske policije, ki je nastala na pobudo in pod peresom naših aktivnih in upokojenih sodelavcev, tudi sogovornika. Rodil se je leta 1920 na Do-lenjskem in bil policist 33 let. še vedno je zelo vitalen in lahko se pohvali s tem, da ima do novembra podaljšano vozniško dovoljenje in da se še vsak teden dvakrat z osebnim avtomobilom odpelje v Mursko Soboto.



VArNOST

la zahtevna, ker je naše Prekmurje velik del preteklosti hodilo drugačno zgodo-vinsko pot kot večina ostalega sloven-skega ozemlja.

Sledila sem ciljem: predstaviti objektiven prerez obdobja z zgodovin-skim dokumentarnim, fotografskim in materialnim gradivom, verodostojni-mi rekonstrukcijami in reprodukcijami predmetov; vsebino predstaviti tako, da bo razumljiva vsem obiskovalcem – od otrok do strokovnjakov –, lahko ber-ljiva ter jasno strukturirana po vsebin-skih sklopih, ki se dopolnjujejo in pove-zujejo; sporočilo posredovati na sodo-ben način s pomočjo različnih medijev in ostalih muzeografskih pomagal; da bo razstava dajala vtis celovitega in za


obiskovalca obvladljivega ter zanimi-vega organizma; uporabiti materiale, ki bodo omogočali prilagajanje nadalj-njim postavitvam in dopolnitvam. In nenazadnje, vodila me je želja, da bi se v razstavi lahko prepoznal posame-zen prekmurski in slovenski policist ter hkrati policijska institucija.

Za oblikovni vtis razstave so zaslu-žni naši potrpežljivi oblikovalci iz Služ-be za upravno poslovanje in grafiko Ministrstva za notranje zadeve in drugi uslužbenci ter prostovoljci, ki so poma-gali pri njeni izdelavi in postavitvi.

Vsebinski del razstave sva pripravili sodelavki v Muzeju slovenske policije, zgodovinarka Vida Škerjanc in ume-tnostna zgodovinarka Darinka Kolar Osvald, in ga razdelili na pet vsebinskih sklopov oziroma časovnih obdobij: V ČASU FRANCA JOŽEFA I. (1850–prva svetovna vojna), KRALJEVINA SHS–JU-GOSLAVIJA (1918–1941), DRUGA SVE-

TOVNA VOJNA (1941–1945), SOCIA-LISTIČNA JUGOSLAVIJA (1945–1991), SAMOSTOJNA SLOVENIJA (1991–…).

Skozi navedena poglavja sta pred-stavljena začetek in razvoj policijske organizacije na slovenskih tleh, ki so skozi zgodovino pripadala različnim dr-žavnim tvorbam. Gre za njihovo pred-stavitev z značilnostmi časa in njihovih varnostnih sil, zlasti tistih, iz katere se je leta 1849 razvila današnja policija. Do druge svetovne vojne se je imenova-la orožništvo oziroma žandarmerija, v letih od 1941 do 1946 narodna straža, nato do leta 1991 milica in potem poli-cija. Večina pripadnikov omenjenih var-nostnih sil na slovenskih tleh je prišla iz domačih krajev in so zakone ter navodi-

la za svoje delo prebirali v slovenskem jeziku, zato smemo nedvomno govoriti o zgodovini slovenske policije.

Zgodovinski sklopi razstave se med seboj ločijo po barvah, medtem ko so oblikovani po enotnem konceptu in z enotnimi vsebinskimi poudarki, tako da lahko sledimo: družbenim spremem-bam, ki se odražajo tudi v različnih za-prisegah policistov3, razvoju uniform, opreme, prevoznih sredstev, organi-zacijskih spremembah in novih obli-kah policijskega dela, v spremembah delovnega okolja, pravnih temeljev za njihovo delovanje ipd.

Razstava lahko vsakemu ponudi ka-kšno presenečenje. Pri prebiranju zako-nov, ki so urejali delovanje predhodnic današnje policije in so predstavljeni na razstavi, me je presenetilo, da se te-

3 Za splošne opise varnostne sile v obdobju, ki ga zajema razstava, uporabljam termin policija.

meljne določbe do danes niso bistve-no spremenile. Nekatera najpomemb-nejša pooblastila policije v kazenskem postopku ali glede uporabe prisilnih sredstev ostajajo v jedru enaka, kot so bila določena v aktih pred 150 leti. Tu-di etična in moralna načela so bila že takrat natančno zapisana. Spoštovanje orožniškega poklica pa je kazalo, da je orožniška organizacija načela dosledno upoštevala in iz svojih vrst izključevala tiste, ki jih niso bili sposobni uresniče-vati.

Bralce vabim, naj si razstavo ogle-dajo v Murski Soboti ali na gostovanjih oziroma na spletni strani Muzeja slo-venske policije preberejo podrobnejšo predstavitev. Vesela bom kakršnega koli odziva, mnenja, predloga, ki ga lah-ko pošljete na naslov [email protected]. Prav tako vabim vse, ki bi želeli predsta-vljeno zgodovinsko zbirko dopolniti s predmeti, fotografijami, dokumenti ali pripovedmi, da to sporočijo na zgoraj navedeni naslov.

ZA KONec NeKAJ beSeD O POLIcIJ-SKI MUZeJSKI DeJAVNOSTI

Želela bi, da bi v prihodnje tovr-stne projekte lahko pripravljali tako kot sorodni slovenski muzeji oziroma nacionalni policijski muzeji drugih dr-žav, z vnaprej zagotovljenimi sredstvi in v okviru rednega delovnega časa. Za to bi potrebovali najmanj pet stro-kovnih delavcev za področje muzejske dejavnosti (za primerjavo: v sloven-skem vojaškem muzeju je zaposlenih 20 uslužbencev) in muzej, ki bi v okviru Ministrstva za notranje zadeve deloval kot samostojna enota (npr. kot hrvaški policijski muzej), s svojo proračunsko postavko in zagotovljenimi nujnimi sredstvi za delovanje. Muzej je namreč kompleksen organizem – tako ga dolo-ča veljavna zakonodaja4, ki poleg po-trebnih specifičnih prostorskih zmoglji-vosti (ustreznih razstavnih prostorov in depojev za hrambo gradiva) združuje več raznovrstnih delovnih področij, ki vsako zase zahtevajo strokovno uspo-sobljenega uslužbenca: za vodenje muzejske dokumentacije, restavriranje in konserviranje predmetov, hrambo in nego raznovrstnega gradiva, razstavlja-nje in raziskovanje materialne in nema-terialne dediščine v različnih zbirkah,

4 Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ (Uradni list RS, št. 16/2008 in spremembe) pravi: »Muzej je stalna organizacija v službi družbe in njenega razvoja, ki je odprta za javnost in ki zbi-ra, ohranja, dokumentira, preučuje, interpretira, upravlja in razstavlja dediščino ter posreduje po-datke o njej z namenom razvijati zavest o dedišči-ni, širiti vedenje o njenih vrednotah in omogočati uživanje v njej.«


VArNOST

43

interpretiranje in predstavljanje zbirk raznovrstnim skupinam javnosti …

Sodobni muzeji kot multiformne in multifunkcionalne institucije v službi družbe močno presegajo svojo tradici-onalno vlogo in po prepričanju števil-nih strokovnjakov v današnjem svetu prevzemajo vodilno vlogo pri razlaga-nju stvari in oblikovanju zavesti v druž-bi. Ob ohranjanju identitete in kolektiv-nega spomina lahko prikaz zgodovin-skih dejanj nakaže reševanje sodobnih problemov in tako poveže preteklost s sedanjostjo.

Menim, da bi sodoben policijski mu-zej lahko združil preventivno in promo-cijsko policijsko dejavnost. Tako bi po-licija dobila enoto, ki bi lahko močneje kot vsaka zase souresničevala poslan-stvo policije: poglabljala njeno sodelo-vanje s skupnostjo, večala zaupanje ljudi v policijo, krepila ugled policije in pra-vosodja, utrjevala čut za pripadnost in identiteto zaposlenih. Lahko pa bi tako kot v nekaterih drugih državah obliko-vali skupen muzej policije in pravosod-ja, kar bi zmanjšalo materialne stroške oziroma pripomoglo pridobiti potrebna sredstva.

Upam, da se bo v bližnji prihodno-sti zbrala skupina ljudi ter uresničila prizadevanja za sodoben in privlačen policijski oziroma policijsko-pravosodni muzej, ki bo služil kot kulturno središče in prostor za ohranjanje ter raziskovanje policijsko-pravosodne dediščine. Želim si, da bi jo vodila podobno močna vo-lja kot skupino, ki je ustvarila izdelka, ki sta bila na ogled postavljena 8. avgusta v Murski Soboti. Po muzejski termino-logiji se je na primeru Murske Sobote v največji meri uresničila ideja idealnega tipa sodobnega muzeja, imenovanega ekomuzej5.

Besedilo: Darinka Kolar Osvald, kustosinja in vodja Muzeja slovenske policije

Foto: Zoran Rituper, PU Murska Sobota

5 Po prepričanju številnih muzeologov je idealen tip sodobnega muzeja t. i. ekomuzej, za katerega je značilno, da popolnoma služi družbi, njegova naloga pa je razvijati skupnost, v kateri deluje, je tudi »ogledalo, ki ga družba postavi sama sebi«. Tako razmišljata Marjeta Mikuž v: Pogledi na mu-zeje v dobi globalizacije, Ljubljana 2003, str. 80, in Darinka Kolar Osvald v: Zasnova nove stalne raz-stave Muzeja slovenske policije, Ljubljana 2011, str. 12–14, 22–23.

mesa, kokoši ali lesa. Bilo je tudi nekaj utopitev in samomorov. V takratnih ča-sih, ko je bila obvezna oddaja pridelkov, smo bili miličniki prisotni na kraju, da smo ga zavarovali. Spomnim se, da je v obdobju, ko sem še delal v Šalovcih, bila revolucija na Madžarskem in je čez mejo k nam pribežalo vsak dan po več kot pet Madžarov. Z vlakom smo jih spremljali v Mursko Soboto in naprej v zbirne centre.

Kdaj pa ste na postajo milice dobili prvo prevozno sredstvo?

Ko sem služboval še v Šalovcih (op. a.: okrog leta 1962), smo samo za posku-

sno dobo dveh tednov dobili kolo. Po-tem pa je čez nekaj mesecev kolo, ki je bilo narejeno v Subotici, Srbija, najprej dobil komandir. Čez nekaj časa pa smo dobili kolesa znamke Diamant iz Nem-čije vsi policisti, in sicer vsak svojega. To je bil nepozaben dogodek! Bili smo razbremenjeni in po terenu nismo več hodili samo peš.

Šoferski izpit za motor in avto sem opravil še med službovanjem v Šalovcih, in sicer v Murski Soboti. V tem času smo v Šalovce dobili že motor znamke Pano-nija. Ko sem prišel v Moščance, so vsi po-licisti imeli že kolesa in motor.

Če se dobro spomnim, smo v Mo-ščance dobili prvi avto okrog leta 1968. To je bil fiat ali po domače fičo.

Kako so vas ljudje na terenu spreje-mali?

Ljudje, ki živijo na območju Goričke-ga, so dobri ljudje in tudi v mojih milič-

niških časih so zelo spoštovali policiste. Kadar smo bili na terenu, so nas usta-vljali, nam dali hrano in pijačo. Na tere-nu smo pridobili tudi veliko informacij o dogajanju.

Kakšni pa so bili odnosi med miličniki na postaji?

Ko sem bil komandir, sem zahteval, da morajo biti odnosi med sodelavci dobri. Če sem opazil, da odnos med mi-ličnikoma ni v najlepšem redu, sem se z njima pogovoril in ju »pisal« skupaj v delo patrulje.

Kakšno je vaše mnenje o knjigi Zgo-dovina pomurske policije?

Prireditev, na katero ste me povabi-li, mi je bila zelo všeč. Ko sem si ogledo-val razstavo, ki ste jo pripravili v Pokra-jinski in študijski knjižnici, so mi misli ušle v moje miličniške čase. Bil sem ze-lo presenečen, da vam je uspelo zbrati toliko gradiva. Zelo ste se potrudili ter vložili veliko dela in truda v pripravo razstave in izid knjige. Knjigo sem že pregledal in mi je zelo všeč. Vsak dan jo malo odprem in berem. Take stvari v policiji rabimo, da znamo ceniti prete-klost in se je spominjamo. Vse, ki ste v obeh projektih sodelovali, moram zelo, zelo pohvaliti. Čestitam.

Besedilo: Suzana Rauš, PU Murska Sobota

Foto: osebni arhiv



VArNOST

ZGODOVINO POLIcIJe PReMALO POZNAMO IN ceNIMO

Posameznik in organizacija veljata toliko, kot se sama cenita. Če hočemo ohraniti zgodovino in hkrati predstaviti or-ganizacijo, ki ji pripadamo, moramo imeti vizijo in voljo za njeno udejanjanje. eno takih idej je aprila 2013 prijateljem predstavil Damir Ivanćič, direktor Policijske uprave Murska Sobota, zaslužen za izid knjige, ki želi na več kot 300 straneh osvetliti čas zadnjih 165 let v Pomurju, delovanje policije na tem prostoru in njeno vlogo v družbi.


Delo ni bilo enostavno, saj je od av-torjev zahtevalo pregledovanje obsežne dokumentacije, opravljanje številnih in-tervjujev z bivšimi sodelavci, obiskovanje arhivov, knjižnic ipd. Treba je poudariti,

da t. i. »šestperesna deteljice« ni imela izkušenj z zbiranjem in urejanjem doku-mentarnega in drugega gradiva, a je ver-jela, da bo nalogi kos.

Po več kot šestih mesecih dela so se začeli kazati osnutki knjige, ki predstavlja prvi pisni dokument o zgodovini policije v Pomurju. Posamezna poglavja govorijo o ustanovitvi klasične policije v Habsburški monarhiji leta 1849, o žandarmeriji Kralje-vine SHS oziroma Jugoslavije, policiji oku-patorskih držav med II. svetovno vojno in milici, kriminalistični službi LR Slovenije oziroma SR Slovenije in moderni sloven-ski policiji, zlasti pomurski. Knjigo bogati obsežno slikovno gradivo.

Pri obsežnem in zahtevnem delu so avtorjem pomagali upokojeni miličniki, kriminalisti, vodstveni in drugi delavci s svojimi spomini in ohranjenim slikov-nim ter drugim gradivom. Pridružili so se jim zaposleni na Policijski upravi Mur-ska Sobota, v Arhivu Slovenije, Muzeju slovenske policije, knjižnici Policijske akademije, Generalna policijska uprava in Ministrstvo za notranje zadeve RS pa sta piscem omogočila dostop do arhiva policije oziroma MNZ.

Velik pečat je v knjigi pustil Ernest Be-dek, ki je iskal in zbiral fotografije, doku-

mente, prevozil veliko kilometrov, da bi prišel tudi do najbolj zaprašenih škatel s pomembnim gradivom, napisal nekaj pri-spevkov, se pogovarjal z upokojenimi bi-všimi sodelavci, »pobrskal« po lastnih iz-kušnjah… Drago Ribaš in Anton Rozman sta s svojim delom spreminjala nemogoče v mogoče, ko sta poiskala podatke, za ka-tere je veljalo, da niso ohranjeni. Izčrpno predstavitev policije in orožništva med leti 1918 do 1945 je pripravil poznavalec zgodovine in ljubiteljski zgodovinar Mar-ko Krenn iz Murske Sobote. Štefan Abra-ham je zaslužen za tehnično podporo, iskanje fotografij in drugih dokumentov, poskrbel pa je tudi, da je knjiga zagledala luč sveta ob pravem času. Podatke, pove-zane s slovensko osamosvojitveno vojno in časom, ki je za slovensko policijo zelo pomemben, sta uredila Ciril Magdič in To-mislav Habulin.

Kdor želi knjigo prebrati, jo lahko kupi v prodajalni Papir biro v Obrtni coni Mur-ska Sobota ali si jo izposodi v knjižnici in enotah naše policije, posebej na Policijski upravi Murska Sobota.

Besedilo: mag. Ernest Bedek, PU Murska Sobota Foto: iz knjige Zgodovina pomurske

policije in orožništva


VArNOST

45


Prva pomurska kriminalistka Olga Germadnik

»ZADOVOLJSTVO TI DAJe hVALežNOST V OTROšKIh OČeh«

Danes 64-letna Olga Germadnik je prva pomurska kriminalistka. Upokojena ja 14 let. Pred tem je bila vodja Skupine za mla-dinsko in družinsko kriminaliteto v takratni Upravi kriminalistične službe.

Kdaj in kako ste se zaposlili v organih za notranje zadeve?V ONZ sem se zaposlila 1. novembra leta 1970 kot administra-

torka na MNZ v Ljubljani, kjer sem se prijavila na razpis. Vendar so okoliščine nanesle, da je bilo na UNZ Murska Sobota prosto delovno mesto teleprinterista, kjer sem potem začela delati. Po nekaj letih sem bila razporejena na delovno mesto vodje pisarne v oddelku skupnih služb.

Kako ste prešli v kriminalistične vode?V letih 1974/75 sem se vpisala na izredni študij prava na višjo

pravno šolo v Mariboru, ki sem ga končala leta 1979. Še istega leta sem bila sprejeta v oddelek za kriminalistično službo, ki je bil razde-ljen na gospodarski in splošni sektor. Opravila sem šestmesečni kri-minalistični tečaj v Ljubljani in postala prva pomurska kriminalistka v skupini za klasično kriminaliteto.

Kakšno je bilo takrat delo na terenu?Opravljala sem enako delo na terenu kot kriminalistke danes.

Med službovanjem sem se veliko strokovno izobraževala in pridobi-la več certifikatov predvsem s področja mladinske kriminalitete, za katero sem bila zadolžena v takratnem UKS.

Vem, da ste bili tudi vodja skupine za mladinsko in družinsko kriminaliteto v UKS.

Res je. Leta 1994 sem bila imenovana za vodjo te skupine, kjer smo delali trije kriminalisti. V tem obdobju sem ob rednem delu ve-liko predavala o mladoletniškem prestopništvu po različnih šolah za otroke, starše in druge strokovne delavce. Napisala sem tudi nekaj članov s tega področja.

Ali ste z veseljem opravljali delo, ki je bilo v tedanjih časih bolj »tabu področje«?

Delo s področja mladoletniškega prestopništva me je zelo ve-selilo, čeprav je bilo naporno, predvsem pa stresno. Sproti sem pri-dobivala izkušnje, s katerimi sem poskušala na različne načine po-magati mladim. Z leti je bilo na tem področju vedno več dela. Tudi sodelovanje z zunanjimi strokovnimi službami, ki na začetku niso delovale povezano, se je izboljševalo.

Največje zadovoljstvo pa so mi predstavljali trenutki, ko sem v očeh otrok videla hvaležnost.

Ali ste bili v takratnem času vključeni tudi v kakšne dodatne ak-tivnosti?

Vključena sem bila v delo pri raznih nevladnih organizacijah, kot je TOM – telefon za otroke in mladostnike pri Zvezi prijateljev Slove-nije, kjer sem kot prostovoljka delala še po upokojitvi, in sicer 19 let. Bila sem tudi sekretarka pri tej zvezi v Murski Soboti in kot predstav-nica Pomurja članica komisije za otrokove pravice v Ljubljani.

Česa se iz časov svojega službovanja radi spominjate? Na kaj ste ponosni?

Dve leti pred upokojitvijo sem na predlog MNZ skupaj s še eno inšpektorico odšla na sedemdnevno mednarodno konferenco v Bir-mingham v Anglijo. Tam sem sodelovala na različnih predavanjih o mladoletništvu in spolnih zlorabah ter na tiskovni konferenci pred-stavljala Slovenijo in delo s tega področja. Na konferenci je sodelo-valo veliko držav.

Kakšni pa so bili odnosi med sodelavci?S svojim delom sem bila zelo zadovoljna in sem ga z veseljem

opravljala. V kolektivu smo se zelo dobro razumeli.

Kdaj ste se upokojili? Kako sedaj preživljate čas?Upokojila sem se konec leta 1999. Odkar sem upokojena, sem se

včlanila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer sem dalj časa obiskovala tečaj angleščine in računalništva. Do lani sem bila aktiv-na pri Zvezi prijateljev mladine na telefonu za otroke in mladostnike – TOM. Sem aktivna članica Območnega odbora RK Murska Sobo-ta. Rada se udeležujem izletov in kulturnih prireditev. Najbolj pa se sprostim v naravi, pri delu na vrtu in vikendu, ki ga imamo.

Ali ste že prelistali knjigo o Zgodovini pomurske policije, ki vam jo je podaril direktor PU Damir Ivančić na prireditvi v petek, 8. avgusta? Kakšno je vaše mnenje?

Prireditev, ki ste jo pripravili 8. avgusta, mi bo ostala v nepozab-nem spominu. Zelo pohvalno, lepo, ne najdem besed … Prijetno sem bila presenečena, da ste se spomnili name in da sem sodelo-vala kot posebna gostja. Največje presenečenje pa je bilo, ko mi je direktor Ivančić na prireditvi izročil knjigo o zgodovini pomurske policije in orožništva. Knjigo sem že pregledala, podrobneje pa sem prebrala poglavje o času mojega službovanja. Tudi za razstavo bi vam izrekla pohvale. Ponosna sem, da ste oba projekta hkrati tako dobro izvedli. Veliko uspehov še naprej …

Besedilo: Suzana Rauš, PU Murska SobotaFoto: Suzana Rauš, PU Murska Sobota, in osebni arhiv


VArNOSTPROSTI ČAS

Policist, filatelist, vodnik reševalnega psa, upokojenec ... Kakšen je vrstni red, katera vloga vam je (bila) najljubša?

Težko vprašanje. Verjetno najprej po-licist. Vse življenje sem z veseljem opra-vljal delo policista. Zdaj, ko sem upokoje-nec, pa je razmerje pes – filatelija, filateli-ja – pes, težko bi določil vrstni red.

Pa skušajva s časovnim zaporedjem in začniva s policijsko kariero. Po končani kadetski šoli ste opravljali delo polici-sta, vodje varnostnega okoliša, kasneje komandirja prometne policije, inšpek-torja SUP-a in načelnika inšpektorata milice na območju Novega mesta med leti 1976 in 2000. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?

Vsako obdobje ima svoje prednosti in slabosti. Ko sem prišel leta 1976 delat, je bilo vse naenkrat novo – delo polici-sta na PP Novo mesto, pomočnika VVO in VVO je bilo specifično. Lepi spomini. Območje varnostnega okoliša je bilo Podgrad, Birčna vas. Kasneje sem bil komandir oddelka v Šentjerneju, kar je bilo spet nekaj novega. V začetku mor-da nekoliko težko, marsikaj je bilo treba urediti. Malo nas je bilo, pet, štirje, tudi le trije, pa še dežurstvo smo imeli vsak dan. Kasneje sem šel na višjo šolo in prišel na-zaj na inšpektorat milice, kjer sem delal na področju prometa, kar je bila vedno moja skrita želja. Sledilo je slabo leto, ko sem bil komandir prometne policije v Novem mestu. Potem sta se začela voj-na za osamosvojitev in vzpostavljanje južne meje s Hrvaško. Vodstvo uprave je odločilo, da bom šest mesecev delal na področju meje, kjer so bila vedno neka odprta vprašanja, problemi s tujci, ile-galci …, in tako sem ostal pri mejnih za-devah. Vojna v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bila tukaj najbližje. Vsa-kodnevno so prihajali ilegalci, begunci, v tistem obdobju smo bili najbolj obre-menjeni z ilegalci v Sloveniji. V bližini je bila fronta in ko se je začelo streljanje, je prišlo naenkrat nekaj sto, tudi tisoč ljudi v Slovenijo. Potem se jih je nekaj vrnilo, nekaj jih je šlo naprej, ko se je odprla me-ja z Avstrijo, drugi so ostali tukaj, v no-tranjosti Slovenije. Tukajšnje območje in policisti so bili izredno obremenjeni. Na pomoč so prihajali policisti drugih poli-cijskih uprav – iz Kranja, Celja, Ljubljane.

Po upokojitvi ste ponovno veliko časa v Novem mestu, kjer živite. Kako vidite delo policistov danes? So naloge enake kot v 70-ih letih?

DARKO POšTRAK: MeD FILATeLIJO IN POLIcIJO

Ljudje se tukaj vsekakor lahko po-čutijo varne. Tudi jaz se. Verjetno delo takratne milice in sedanje policije ni pri-merljivo. Bilo je drugo obdobje, veljali so drugačni predpisi. Ključne naloge pa ostajajo enake – varovanje življenja ljudi in premoženja.

Leta 2000 ste policijsko kariero nadalje-vali v Upravi uniformirane policije, sek-torju za mejne zadeve in tujce, kjer ste bili vse do upokojitve leta 2012 vodja oddelka za državno mejo. To so bili časi,

ko se je slovenska policija pripravljala na vstop v eU. Kako ste se lotili te zahtevne naloge?

Priprave so potekale že leta 2000, ko sem prišel v Ljubljano na general-no policijsko upravo. V mislih imam predvsem usposabljanje vodstvenega in izobraževalnega kadra, hodili smo v tujino – Nemčijo in Avstrijo –, kjer so nam predstavljali, kaj se bo dogajalo, kakšna so pričakovanja, naloge. Treba se je bilo seznanjati z evropskimi pred-pisi, ugotoviti, kaj bo treba spremeniti

Čeprav se je Darko Poštrak pred dvema letoma upokojil, je njegova vez s policijo še vedno trdna.


VArNOST

47

PROSTI ČAS

glede na domače razmere. K odlične-mu poznavanju domače smo morali hitro priključiti tudi dobro poznavanje evropske zakonodaje. Ob usklajevanju zakonodaje, postopkov je potekala tudi gradnja mejnih prehodov. Za to je bi-lo treba zagotoviti ustrezen prostor in delovne pogoje. Skratka, naenkrat je bilo veliko sprememb. Na oddelku nas je bilo takrat šest Spoprijeti smo se mo-rali s pripravo zakonodaje za področje mejne kontrole, potekala so usklajeva-nja z arhitekti – kako bomo gradili mej-ne prehode, kakšne so naše zahteve –, predstavljali smo jim postopke polici-stov. Arhitekti so bili zelo sodelujoči, ra-zumeli so naše zahteve in se prilagajali. Poleg vsega pa so to obdobje močno zaznamovali spori zaradi nedefinirane meje na nekaterih območjih. Zdaj bom lahko z domačega naslanjača spremljal, kako se bodo postopki odvijali na arbi-traži.

Sledil je nov izziv – vstop Slovenije v schengensko območje. Se še spominja-te občutkov ob prevzemu varovanja južne schengenske meje?

No, to pa se je zgodilo ravno na moj rojstni dan. Kolegi v službi so se pošalili, da sem se dogovoril z Evropsko unijo, da smo ravno na moj rojstni dan vsto-pili v EU. Sledila je priprava na ukinitev mejne kontrole na notranjih mejah, na južni meji – meji s Hrvaško – pa smo začeli z usposabljanjem policistov in urejanjem infrastrukture ter nabave opreme. Ocenjujem, da je bilo to delo uspešno, da je bil načrt, ki smo ga pri-pravili s pomočjo avstrijskih in nemških kolegov, zelo dober. Odgovoriti smo morali na številna vprašanja javnosti in novinarjev o tem, kaj se spreminja,

kakšna je razlika med schengnom in Evropsko unijo, kaj se bo spremenilo za ljudi in podobno.

Nekje v tem času morava priključiti fi-latelijo. Zakaj ravno filatelija in kako jo lahko povežemo z delom policista?

Veliko filatelistov začne zbirati znamke že v otroštvu. No, jaz nisem bil med njimi. Filatelist je bil sosed, ki me je navdušil, v osnovni šoli je moj sin ho-dil k filatelističnemu krožku in okoli leta 1995 sem jaz nadaljeval sinovo zbirko, najprej na temo Slovenije, kasneje sem jo razširil z znamkami o policiji, polici-stih na znamkah, vmes sem zbiral tudi plazilce in ptice ujede. To je bil začetek moje filatelistične kariere. Okoli leta 2000 sem policiji priključil znamke o EU, plazilce in ptice ujede pa opustil. Zdaj sem ozko specializiran za policijo in EU.

Kako bi nepoznavalca navdušili za fila-telijo?

Težko. Morda je to najlažje preko ho-bija, ki ga imaš, ali teme, ki te zelo zani-ma in jo skozi filatelijo preučuješ. Ko sem se začel ukvarjati z reševalnimi psi, me je navdušila tema delovnih psov in zdaj zbiram tudi znamke o njih.

Nad čim bi se vrhunski filatelist navdušil ob pregledovanju vaše zbirke znamk?

Težko bi izpostavil posamezno znamko. Vrednost zbirki – pa ne v de-narju – daje to, da je nekdo skozi fila-telijo neko temo na neki način obdelal, zbral vse znamke na enem mestu. Gre za večletno delo. Pomembno je tudi, da zbirke predstaviš na razstavah in se

udeležuješ tekmovanj. To ni nikoli do-končano delo. Vedno v kakšni državi najdeš kaj posebnega. Znamke s poli-cijskimi motivi so redke; Egipt jo je npr. izdal vsako leto ob dnevu policije. V svetu pa običajno te znamke izdajo ob kakšni obletnici obstoja policije ali me-njavi uniforme ipd.

Tri znamke iz vaše zbirke, ki vam pome-nijo največ?

Na prvem mestu prav gotovo slo-venska schengenska znamka. Vesel sem, da je bila izdana na mojo pobu-do, ki sta jo podprla takratni minister in vodstvo policije. V dogovoru s pošto je bila znamka izdana.

Ob odprtju filatelistične razstave na Po-licijski upravi Novo mesto julija letos ste poskrbeli za izdajo znamke Dan policije – 27. junij 2014. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede policijskih motivov upam, da bom še naprej tako dobro sodeloval s policijo. Do sedaj je bila izdana znamka z motivom policijskega čolna in godbe policije. Zadnja – Dan policije 2014 – pa je nastala v sodelovanju s Policijsko upravo Novo mesto. Potrudil se bom, da bomo izdali še kakšno znamko – morda ob kakšni pomembnejši obletni-ci v policiji.

Verjetno se vaš Mike ne bi strinjal, da šele na koncu govoriva o vajinem ple-menitem delu. Kaj je v vaše življenje pri-nesel štirinožni kosmatinec?

Ogromno dobrega. Že prej sem imel pse, razen v času, ko sem bil v službi v Ljubljani. Pred odhodom v pokoj sem


VArNOSTPROSTI ČAS

razmišljal o tem, da bi ponovno imel psa, da bo morda upokojitev zato manj stresna. Od prvega dne sva z njim veli-ka prijatelja. Odločil sem se, da bova šla med reševalce, saj je border collie vrsta psa, ki potrebuje gibanje, delo. Ti psi so hiperaktivni in zelo radi delajo. Najslab-še je, če si sami iščejo delo. Takrat zago-tovo naredijo kakšno škodo (smeh). Te značilnosti se dajo zelo dobro izkoristiti pri reševanju. Psa je lahko motivirati in z veseljem dela. Vsak dan pa potrebuje veliko gibanja in najini dolgi sprehodi koristijo obema.

Opravila sta že izpit II. stopnje za iska-nje pogrešanih oseb, izpit I. stopnje za iskanje pogrešanih oseb v ruševinah in izpit I. stopnje za iskanje pogrešanih oseb pod snežnimi plazovi. Kakšne so izkušnje iz iskalnih akcij?

Imava že nekaj izkušenj iskanja po-grešanih oseb in zelo sem zadovoljen z najinim delom. Tudi med treningi, ko imamo simulacijo pogrešanih oseb, Mi-

ke dela zelo dobro in je motiviran. Ko išče, se divjadi izogne, najde in oblaja pa tudi kakšnega gobarja.

Verjetno v vlogi vodnika reševalnega psa sodelujete s policisti?

Od lani imamo na Dolenjskem sa-mostojno območno enoto reševalnih psov za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Na mojo pobudo smo delo reševalnih psov predstavili tudi polici-stom Policijske uprave Novo mesto, saj je to drugačno od dela policijskih psov. Morda najdemo nekaj vzporednic z de-lom psa za iskanje prepovedanih drog. Pri iskanju oseb reševalni pes uporablja voh in ostala čutila. Naučen je, da išče človeški vonj.

še klasično vprašanje – kako upokoje-nec najde toliko časa za vse te hobije?

Treba si je dobro organizirati življe-nje. Tudi v službi sem bil polno zapo-slen, več kot osem ur dnevno, zato mi tak tempo ni tuj. Hobiji mi sedaj za-

polnjujejo čas. Še vedno pa prebiram uradne liste EU in z zanimanjem spre-mljam, kaj se dogaja na tem področju. Sicer pa zjutraj in zvečer sprehodi s psom, treningi, občasno pa filatelija. Z veseljem prebiram tudi knjige, za kar prej ni bilo časa. Ni mi dolgčas.

Kaj lahko kot upokojenec z dvema leto-ma izkušenj sporočite našim delavcem, ki so tik pred upokojitvijo?

Tudi jaz sem se malo bal te prelo-mnice. Da bo preveč časa, da ne bom imel kaj početi in podobno. Menim, da si je dobro poiskati neki hobi, ki člove-ku zapolnjuje čas. Morda včlanitev v kakšno društvo. V društvih upokojen-cev se veliko dogaja. Odvisno od po-sameznika. Meni je včasih ljubše, da sem sam. Sam se na primer odpravim na Gorjance in tam opazujem naravo. Treba pa je skrbeti tudi za umsko kon-dicijo. Jaz jo nabiram z branjem knjig in uradnega lista EU.

Besedilo: Alenka Drenik, PU Novo mestoFoto: osebni arhiv


VArNOST

49

POLIcIST SPecIALNe eNOTe POSTAL DRžAVNI PRVAK SLOVeNSKe VOJSKe IN POLIcIJe V

KOLeSARJeNJU

Na Državnem prvenstvu Slovenske vojske in Policije v cestnem kolesarjenju 29. junija v Gabrju pri No-vem mestu se je odlično izkazal pripadnik Specialne enote Janez Zupanič. Zupanič je zmagal v generalni razvrstitvi in tako postal državni prvak v absolutni kategoriji Slovenske vojske in Policije ter osvojil tudi naslov prvaka v kategoriji policistov.

Dirka je potekala na klasičnem 11-kilometrskem kro-gu pod Gorjanci, z višinsko razliko 250 metrov. Policisti in vojaki so morali prevoziti tri kroge. Na isti progi so popol-dne nastopili tudi kolesarji kategorije U23 in Elite.

Foto: SE UPS GPU

šPORT

eKIPA SPecIALNA eNOTA POLIcIJe ZNOVA ODNeSLA POKAL bRAJNIKOVeGA MeMORIALA

Udeleženci že 21. Pohoda razuma volje in moči – brajnikovega memoriala – so se na dvodnevno izjemno težko psihiofizično pre-izkušnjo podali 13. junija. V cilj je prva prišla ekipa Specialne enote. Po mnenju mnogih udeležencev je bilo letošnje tekmovanje najzahtevnejše do sedaj, seveda tudi zaradi vse močnejše konkurence in izbrane trase.

Tekmovanje je iz preizkusa policijskih enot v zadnjih letih prešlo v tekmovanje in preizkus vseh varnostnih služb v Sloveniji. Nastopile so ekipe Slovenske vojske, Policije, Gorske reševalne službe, Gasilskoreševalne službe, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Uprave RS za zaščito in reševanje. Organizator je zaradi logističnih omejitev število prijavljenih ekip moral omejiti na zgornjo mejo tridesetih ekip. Na startu jih je bilo zaradi odpovedi nekaterih ekip prisotnih petindvajset.

Ekipe so v dveh dneh s plavanjem, kole-sarjenjem, gorskim pohodom, tekom prema-gale orientacijsko zahtevno pot na območju

Bleda, Lesc, Karavank, Pokljuke, Julijskih Alp, Bohinja s ciljem v Ribnem pri Bledu. Kljub slabši vremenski napovedi je tekmovalce dež osvežil »le« v petek na poti po Begunjščici (2060 m) in na kolesarjenju proti Rudnemu polju na Pokljuki. Četrti tekmovalci ekip so re-ševali tudi teste splošne razgledanosti in prve pomoči, ekipa treh tekmovalcev pa je opravi-la še streljanje in praktično nalogo (met bom-be) ob prihodu na cilj prvi in drugi dan.

V generalni razvrstitvi je bila razred za-se izjemna ekipa Specialne enote Uprave za policijske specialnosti na Generalni policijski upravi, ki je za celotno traso z vsemi naloga-mi potrebovala neverjetnih devet ur in devet minut ter tako drugo uvrščeno ekipo 1. bri-gade SV prehitela za devetinpetdeset minut. Tretje mesto so s časom deset ur in triindvaj-set minut zasedli pripadniki Uprave RS za iz-vajanje kazenskih sankcij.

Foto: Mirko Verovšek, PA GPU


VArNOSTšPORT

SPRINT TRIATLONA Se Je UDeLežILO 17 POLIcISTK IN

POLIcISTOV

V Bakovcih je 23. avgusta potekalo dr-žavno prvenstvo Slovenske vojske in Policije v sprint triatlonu (750 m plava-nja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). Tekmovanja se je udeležilo 15 polici-stov in 2 policistki v kategoriji posame-zno ter 10 ekip – štafet.

Rezultati Kategorija moški – skupno: 1. Jure Majdič, UPS SE (čas 1:01:48) 2. Boris Fluher, UPS SE (1:03:15) 3. Jože Kojc, SEVER Ljubljana (1:06:14) Kategorija moški do 35 let: 1. Jure Majdič, UPS SE (1:01:48) 2. Boris Fluher, UPS SE (1:03:15) 3. Miha Žvikart, PU Celje (1:10:15) Kategorija moški od 36 do 45 let: 1. Jože Kojc, Sever Ljubljana (1:06:14) 2. Aleš Suhadolnik, PU Koper (1:07:37) 3. Igor Stošič, GPU PA (1:10:11) Kategorija ženske: 1. Tina Brelih, PU Ljubljana (1:19:39) 2. Polonca Kočnik, PU Ljubljana (1:25:49) Kategorija štafetni triatlon:

1. PU Maribor 1 – Gregor Pisanec, Trajče Velički, Boštjan Velički (1:04:53)

2. PU Novo mesto – Goran P. Vidic, Mario Sajko, Aleš Klobučar (1:05:37)

3. PU Celje – Bojan Koštomaj, Tomaž Au-breht, Vinko Jošt (1:07:37)

Foto: Zoran Kosi, PU Murska Sobota

ODbOJKARIcI NA POLJSKeM ODLIČNI DRUGINa mednarodnem policijskem turnirju v odbojki na mivki v dvojicah v poljskem Turku sta slovensko policijo zastopali dve ekipi. V ženski konkurenci se je spopadlo 10 ekip, Tamara Bizjak (PP Novo mesto) in Nataša Šega (CVZ) pa sta osvojili odlično drugo mesto. V moški konkurenci je nastopilo kar 28 ekip, naša moška dvojica, Zoran Mi-horič (PP Ormož) in Pavli Osojnik (PP Brežice), pa je zasedla 9. mesto.

Besedilo: Tamara Bizjak, PU Novo mesto

15. TRADIcIONALNI POhOD POLIcISTOV NA TRIGLAV PRIVAbIL 49 POhODNIKOV

V jutranji megli so se ljubitelji gora 28. avgusta podali na 15. tradicionalni pohod na Triglav. Iz smeri Krme in Po-kljuke se jih je tja odpravilo 49 aktivnih in upokojenih policistov. Najbolj zvesti pohodniki so prejeli priznanja za 5., 10. in 15. pohod. Zvesto sta vsako leto v okviru pohoda stopala po gorskih po-teh Jože Mencin in Bojan Skočir. Za 10. pohod sta priznanje prejela Irena Mad-jar in Branimir Osovniker, za 5. pohod pa Milan Horvat, Drago Pipuš ter Sanja Potušek.

Foto: Jernej Gosenar, PA GPU, Dragica Belšak, NFL GPU

25. avgusta 2014 je mnogo prezgodaj ugasnilo življenje policista in našegasodelavca Damijana Kukoviča.

Vse želje ter upanje celotne policije in slovenske javnosti, da bi ranjenipolicist le okreval in se vrnil v krog družine in sodelavcev,

se tokrat žal niso uresničili.

Vedno znova se boleče zavedamo, da nas nobeno poklicno usposabljanje nemore zares pripraviti na takšne brutalne dogodke, za katere si želimo, dase ne bi nikoli več ponovili. Z izgubo in žalostjo se bomo morali spopastivsak na svoj način, a v tolažbo nam bo, da ob tem vendarle nismo sami.

Za preminulim policistom žaluje družina, prijatelji in vsa policija.

Damjan, počivaj v miru!

In memoriam

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIIISSN 2232-318X

3/2014

revi

ja

Documents

Varnost 3/2014