Varnost 3/2009

Potepanje po BeograduDržavno prvenstvo v jujitsu borbah

Fotozgodba: 27. junij, dan slovenske policijeavtor: Nina Djordjević

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

3/2009

Varnost v gorah

OlimPijski šPOrt - taekwOnDO

revi

ja

8. Policijske igre

PovzetekDodobra smo že zakorakali v poletje in večina je že odšla na

zaslužene počitnice. Varnost še ni bila na dopustu, saj ste zaposleni na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji zelo

dejavni, kar priča tudi število strani v reviji.

Ministrstvo za notranje zadeve je letos doseglo velik uspeh, konec junija smo začeli izdajati biometrične potne liste

druge generacije. V strokovnem članku nam avtor predstavi biometrični potni list in razvoj strojno berljivih dokumentov

ter piše o izzivih, ki nas še čakajo na tem področju. Letos bodo biometrične potne liste začele izdajati vse članice

Evropske unije.

V reviji predstavljamo še eno novost, Drägerjev DrugTest 5000, ki deluje na osnovi sline. Preizkus je opravljen v le

nekaj korakih in zgolj petih minutah, le preizkus učinkovitosti kanabisa THC traja deset minut, ker ta snov odbija vodo in je

v zato v slini prisotna v nizki koncentraciji.

Danes le redki uidejo vedno hitrejšemu tempu življenja in vsem pritiskom, ki jih prinaša vsakdanjik. Na stres vpliva način našega življenja in dojemanje sveta okoli nas. Za premagovanje stresa si je zato treba vzeti čas,

štejejo že malenkosti. Začnete lahko s tem, da preberete članek na strani 33. Če pa ste bolj športen tip, vas bo za

izboljšanje kakovosti življenja in počutja zagotovo navdihnil taekwondo.

Pomembna prelomnica se je letos zgodila našim vodnikom službenih psov. Na Gmajnicah v Ljubljani so dobili nove

prostore ter maja obeležili 60-letnico šolanja službenih psov policije.

Tisti, ki letos ne boste poležavali ob morju, se boste zagotovo podali na kakšen hrib ali goro, pri čemer nikakor in nikoli ne

smete pozabiti na varnost. Nesreča nikoli ne počiva!

V reviji smo zabeležili še zanimive dogodke iz 8. Policijskih iger, policist Marko Fon pa nam je orisal svojo izkušnjo z najbolj zahtevne kolesarske dirke po Sloveniji DOS 2009.

Konec maja so se v Tacnu srečali kadeti XIX. generacije, ki so obeležili 20. obletnico zaključka srednje šole. Številni

policisti ste nam poslali reportaže s potepanj po tujih deželah. Pokukali pa smo tudi v zgodovino in obudili spomine na

osamosvojitveno vojno v Sloveniji.

Preberete lahko še, kakšen okus ima hitrost tako na cesti kot v zraku. V rubriki Prosti čas namreč predstavljamo policista, ki je v hudi prometni nesreči izgubil nogo in po čigar zgodbi so posneli tudi film. Drugi pa je izjemen padalec, priznan tudi v

tujini. S padalom je skočil že več kot 700-krat. Med izjemnimi policisti je tudi veliko muzikantov, tokrat predstavljamo

veseljaka, ki želi svojo glasbeno zasedbo razširiti s članico ali članom iz policijskih vrst.

Dan policije je za nami. Z velikim veseljem lahko povemo, da se ga je udeležil tudi predsednik republike dr. Danilo

Türk, ki je poudaril, da je delo policije vse prej kot preprosto. »Pomeni dolge ure prizadevanj, naporov in strokovnega

znanja. K varstvu teh vrednot (pravičnosti, enakopravnosti in varnosti) prispeva vsaka skrbno pripravljena policijska

akcija, vsaka noč, prebita na terenu, vsako tveganje lastnega zdravja in življenja za to, da lahko državljanke in državljani

mirno spimo.«

Prijetno branje in veliko sonca naj vam to poletjeprinese tudi Varnost!

Monika Golob,koordinatorka

SummaryHigh summer is here and many of our readers have already gone away for the holidays. But Varnost is still here and busy, and so is the ministry and police personnel, which is why this issue has a few pages more.

One of the Ministry’s success stories this year is the introduction of second-generation biometric passports. All EU Member States will begin issuing such passports this year. Biometric passports, development of machine readable documents and the challenges related to further advancement are presented in one of the magazine’s articles.

Also, the magazine brings an article on Dräger’s Drug Test 5000 designed for detecting drugs in saliva in just a few steps and within minutes. It also explains why it takes ten minutes to test saliva for THC. The substance has very low solubility in water and concentrations in oral fluids.

No one is immune to hectic life style and every-day pressures. Our stress levels depend on the pace of life and perception of the environment in which we live. To overcome the stress you have to take time to relax. Small steps are a good start, so begin by reading the article on page 33. If you are into sports, you will definitely be inspired by our article on Taekwondo.

The police service dog handlers are celebrating an important anniversary. They moved into the new facility in Gmajnice, Ljubljana, and thus marked 60 years of police dog schooling activities.

Those of you who are not spending your holiday by the seaside this year will probably head for the hills and mountains. Mind your step and always observe safety precautions.

In this issue you can also read about the 8th Police Games and cyclist Peter Fon who is sharing his experience of participation at the most challenging cycling race in Slovenia DOS 2009. Further, you can read about police cadets of the 19th generation who met in late May this year to celebrate 20 years of their secondary school-leaving. Many police officers contributed their travel stories from trips abroad. We also took a brief look at the historical moments of Slovenia’s Independence War.

Make sure you read the article portraying the double nature of speed on the road and in mid-air. This month’s section Free Time presents a story of a police officer who lost his leg in a traffic accident and inspired film makers. The other story is that of an officer who is a keen parachutist enjoying international reputation. He has already made over 700 parachute jumps. There are many exceptional officers in our community who are good musicians. This issue portrays a jolly fellow who is looking for a member from the force to join his band.

Police Day celebrations are over. We are pleased to report that the main ceremony was attended by President Danilo Türk who emphasized the importance and complexity of police work in his speech. “Policing is marked by long hours of making an effort, endeavouring and using expertise. Values such as justice, equality and security are protected as the police carefully plan every single operation, do their night shift, and risk their health and life so that we, the nationals of Slovenia, can live a peaceful life.”

Enjoy reading the magazine. And let us all have a safe summer.

Monika GolobCoordinator

Foto: Darko Brenko, Mesečev val

letnik LVII/št. 3/2009

VArNOST

3

VARNOST ISSN 0350-7114

Glavna urednica: Nuška TavčarOdgovorni urednik: Dean BožnikNamestnica odgovornega urednika: Marlena MartinecČlani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik, Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorkaLektorica: Janja Šušteršič-NučičPrevod: Služba za prevajanje in lektoriranje, MNZOblikovanje naslovnice: Boris TeodorovićFotografija na naslovnici: Monika GolobTehnično oblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Pleško, d. o. o.Naklada: 4000 izvodovNaslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.

4 Poslanica ob dnevu policije5 Nagovor ministrice ob dnevu policije

6 Novice

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje41 SEPA 200941 Frontexova operacija URANUS 200942 Karavanke 200943 Izpopolnjevanje za varovanje zunanjih meja EU44 Seminar o kakovostnem policijskem izobraževanju44 Orientacija v naravi in topografija45 Protiteroristično usposabljanje na Poljskem45 Vaja Bistrc 200946 Zaščita in pomoč policistom46 Trening vožnje z motornimi kolesi v Avstriji47 Atlas Sniper Forum steering committe meeting

Iz življenja in dela48 60 let prijateljstva med človekom in psom v slovenski policiji50 Varnost v gorah52 8. Policijske igre59 Letalska policijska enota - letalsko-tehnični oddelek60 Marko Fon - udeleženec dirke okoli Slovenije 200962 Potepanje po Beogradu63 20. obletnica zaključka šolanja XIX. generacije64 Zgodba s srečnim razpletom ali ko je lepo biti policist65 Romanje policistov v Lurd65 Reportaža o schengenski meji66 Tradicionalni 13. maj66 Dušan Janc pričal na sojenju v Haagu68 Zavarovanje Letalske enote milice med osamosvojitveno vojno

Mednarodno sodelovanje70 Podelitev medalj slovenskima policistoma70 Srečanje z avstrijskimi varnostnimi organi71 Srečanje predstavnikov UVZ s črnogorskimi kolegi71 Francoska profesorica psihologije obiskala VPŠ72 Študijski obisk v Parizu72 Delovno srečanje sosednjih policij74 Atašeji obiskali policijsko konjenico

Prosti čas - predstavljamo policiste75 Samo Košir76 Denis Šeruga77 Štefan Poerš

Šport78 Državno policijsko prvenstvo v jujitsu borbah78 Tekmovanje v streljanju s službeno pištolo79 Srečanje štirih policijskih uprav80 Slovenska Istra 200980 Policisti na Malem kraškem maratonu81 Kolesarjenje po Vrhniki81 Humanitarna nogometna tekma82 Pokal medveda 200983 Policisti PLP na Snežniku84 Ribiški maraton84 Spominski pohod na Porezen85 Pohod v dolino reke Glinščice86 Športne igre PVD Sever Zasavje87 Strelsko tekmovanje lige Sever

UVODNIK

UVODNIKKAZALO

Strokovni prispevki

22 Boris Rojs: Ukrepanje policije ob požarih v naravnem okolju24 Renato Golob: Spremembe v sistemu zasebnega varovanja27 Alojz Tič: Mejna kontrola in biometrični potni listi31 Adil Huselja: Organizacijski in individualni ukrepi za premagovanje stresa pri policistih36 Nils Schiffhauer: Dobro je zaupati - še bolje nadzorovati38 Maruška Višnikar: Olimpijski šport - taekwondo

JUNAKI

Prav neverjetno je, česa vsega je človek zmožen. Človeku so dane najrazličnejše lastnosti, ki se lahko odražajo v ple-menitih, žal pa tudi v zlonamernih dejanjih. Medtem ko nam prva dajejo vedeti, da se svet vrti v pravo smer, nas druga neopazno izčrpavajo.

V zadnjem času se žlahtna dejanja kar vrstijo. Nekatera so bila medijsko bolj izpostavljena, druga manj. Prav vsem pa je skupno to, da zbujajo izjemno spoštovanje. Po vojni je lahko biti general, pravijo. A v kočljivem trenutku ohraniti trezno glavo ni lahko. Ostati miren, ko imaš vso pravico izgubiti živ-ce, biti pogumen, ko bi jo najraje ucvrl skozi najbližja vrata, in na kocko postaviti svoje življenje, da bi zavaroval tuje; to zahteva velikega človeka.

Zgodbe o junakih včasih spremljajo mešani občutki. Ne-kakšen sladko-grenak občutek, ki te najprej preplavi z neiz-mernim navdušenjem, potem pa potiho vpraša, kakšen je tvoj delež pri »reševanju sveta«.

Neka pametna glava je nekoč dejala, da se junaštvo kaže tudi v drobnih stvareh. Da bi nekomu »rešili svet«, je včasih treba zelo malo. Dovolj je že prijateljski stisk roke, prijazna beseda, iskren nasmeh ali dobronameren nasvet. In svet se spet zavrti v pravo smer.

Nina Djordjević


VArNOSTPOSLANICA OB DNEVU POLICIJE

POSLANICA V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJEOB DNEVU POLICIJE

Spoštovani policisti in policistke, spoštovani de-lavci policije! Cenjeni sode-lavci in sodelavke!

Pred osemnajstimi leti smo Slovenci sledili svoje-mu notranjemu vzgibu in vrednotam, ki nas združu-jejo še danes. Bili smo eno-tni in odločni, da dosežemo nekaj, kar se je v zgodovini marsikaterega naroda po-gosto zdel le utopičen cilj. Zaradi zgodovinskih oko-liščin je levji delež zahtevne in odgovorne naloge padel na ramena takratne milice. Sprejeli smo jo pogumno, a preudarno. In imeli smo svoje juna-ke.

Težko je najti prave besede, s katerimi bi vsaj za trenutek ujeli vse spoštovanje in hvaležnost, ki odzvanjata v spominu na tiste, ki so se borili za skupno prihodnost. Nekateri med njimi so zanjo zastavili svoje življenje. Prav zaradi njih lahko da-nes živimo pod svobodnim soncem, kot bi dejal eden naših največjih pisateljev. Svoboda pa nikoli ne obstaja sama po sebi. Z odločnim korakom jo spremlja dolžnost. Dolžnost vseh nas, da jo negu-jemo, zagotavljamo razmere, v katerih bo napre-dovala, in da jo, ko pride čas, kot štafeto predamo naslednjim generacijam.

Policija predstavlja enega temeljnih stebrov pravne in varne države. Naša naloga je zagotav-ljati varnost vsem in ob tem varovati svobodo po-sameznika. Z vstopom v schengenski prostor smo se zavezali, da bomo svoje naloge opravljali za dobrobit vseh prebivalcev evropskega prostora. Takšna odgovornost je privilegij in hkrati prilož-nost, da na evropskem zemljevidu pustimo svoj-stven pečat.

V zadnjem obdobju nam to zagotovo uspeva. S priza-devnim in vestnim delom ste slovenske policistke in policisti dosegli izjemne uspehe. Tako ste pomemb-no prispevali k varnosti na-ših prebivalcev in znova z odličnimi rezultati upravičili zaupanje, ki nam ga občani vselej izkažejo s pričakova-njem, da bomo svoje delo opravili dobro. S ponosom in izjemnim zadovoljstvom lahko trdim, da ste naredili pomemben korak k odpira-

nju policije javnosti in hkrati okrepili njen ugled doma in v mednarodni skupnosti.

Poleg odgovornosti do občanov se moramo za-vedati tudi odgovornosti do sebe in svojih sode-lavcev. Narava našega poklica od nas pogosto za-hteva več kot le zakonito opravljanje nalog. Da bi izpolnjevali svoje poslanstvo, moramo v prvi vrsti nenehno graditi, ohranjati in krepiti partnerski od-nos. To lahko storimo le, če se naučimo medseboj-nega spoštovanja in razumevanja ter si v ključnih trenutkih prisluhnemo in pomagamo. Le tako se bomo lahko zanesli drug na drugega, iskreno za-upanje pa s seboj vselej prinese uspeh.

Spoštovani policisti in policistke, cenjeni vsi zaposleni v policiji, ne morem vam ukazati ali od vas zahtevati več od strokovnosti. Kot človek in policist pa si iskreno želim, da bi v teh težkih časih svoje delo opravljali z odprtim srcem in v našem poklicu ohranili tisto najbolj prvinsko, iskreno in pristno – spoštovanje do sočloveka. Verjamem, da bomo skupaj obnovili medsebojno zaupanje in drug v drugem našli vso potrebno podporo, ne le kot strokovnjaki, temveč tudi kot ljudje!

Ob našem skupnem prazniku vam iskreno če-stitam!


VArNOST

5

NAGOVOR MINISTRICE OB DNEVU POLICIJE

NAGOVOR MINISTRICE OB DNEVU POLICIJE

Spoštovani!

Sodobna, na človekovih pravicah in vladavini prava utemeljena družba bi svoje ideale zelo težko uresniče-vala brez pomoči policije. Zaupana ji je pomembna naloga vsakodnevne skrbi za varnost ljudi in njihove-ga premoženja ter ohranja-nje javnega reda in miru.

Policija, ki nedvomno sodi med najpomembnejše ter najbolj izpostavljene dr-žavne represivne organe, je v perspektivi demo-kratične družbe pojmovana kot servis v službi državljank in državljanov, ne pa kot orodje v ro-kah ozke politične oblasti ali morda celo osebnih interesov posameznikov v njej. Njena sodobna vloga je predvsem odraz številnih spoznanj, ki izhajajo iz bridkih zgodovinskih primerov zlora-be položaja policije. Kot ministrica za notranje zadeve in pravnica se teh zelo dobro zavedam.

Lik policista odlikuje in narekuje več lastno-sti – med najbolj opaznimi so vsekakor visok standard osebnostnih moralnih načel, občutek odgovornosti do skupnosti ter sočloveka ter stro-kovna usposobljenost za delo. Pravo in etika sta zato sestavni del družbene vloge in poslanstva policista. Že Velika listina svoboščin iz leta 1215, ki velja za enega prvih ustavnih dokumentov kulturnega kroga zahodne Evrope, vsebuje izja-vo, ki se glasi: »Za sodnike, policijske uradnike, glavarje in uradnike bomo imenovali le može, ki poznajo pravo dežele in imajo dobro namero vzdrževati ga.«

Policist lahko namreč le z zadostno mero pravnega poguma ter pravne samo-zavesti varuje pravice dru-gih ljudi. Ravno zato mora biti pravna varnost in stro-kovna podpora policistom sestavni del vodstvene eti-ke v policiji. Vaše zahtev-no in pomembno delo si poleg omenjenega seveda zasluži mnogo več. Pred-vsem ustrezno moralno ter materialno vrednotenje, ka-kovostna delovna sredstva ter splošno prizadevanje za

vaše poklicno zadovoljstvo, ki gradi občutek pri-padnosti organizaciji.

Vse naše dejavnosti so usmerjene k zagotav-ljanju profesionalne in depolitizirane policije, ki podpira načela demokratične družbe in vladavi-ne prava.

Vsak dan se srečujemo s številnimi težavami in dilemami, ki zadevajo policijsko delo. Na mar-sikaj ste me že opozorili, čeprav se zavedam, da vseh vidikov vašega dela še ne poznam. Če želi-mo delati še učinkoviteje v korist državljank in državljanov, je naša skupna naloga skrb za viso-ko raven dialoga, komunikacijsko odprtost ter etično držo v medsebojnih odnosih.

Čestitke ob prazniku!


VArNOSTNOVICE

PREDSTAVITEV NACIONALNEGAPREISKOVALNEGA URADA

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, državni sekretar mag. Goran Klemenčič, v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek in direktor uprave kriminalistične policije mag. Aleksander Jevšek so 6. aprila predsedniku Vla-de RS Borutu Pahorju predstavili projekt nacio-nalnega preiskovalnega urada (urad).

Gre za projekt, ki smo ga na ministrstvu in v poli-ciji pripravljali zadnje tri mesece, saj je bilo ugotov-ljeno, da sta korupcija in protipravno pridobljena premoženjska korist v zadnjem letu v porastu.

Urad bo predvidoma začel delovati 1. januarja 2010, v njem pa bo delalo od 70 do 80 strokovnja-kov. Temeljni cilji bodo:

1. 20 % več odkritih kaznivih dejanj,2. 80 % več vloženih obtožnic brez dopolnitve v

obdobju dveh let in3. 30 % več zasežene protipravno pridobljene pre-

moženjske koristi.

Z ustanovitvijo urada želimo povezati vse strokovnjake, ki se že ukvarjajo s pregonom gospo-darskega kriminala in korupcije. Premier Borut Pahor je ob tem poudaril, da je nastopajoči pro-jekt, zelo dober in ima njegovo popolno podporo.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v. d. gene-ralnega direktorja policije Janko Goršek sta 27. maja z vodjo kabineta Nevenko Vratanar, generalnim sekretarjem mag. Damjanom Lahom, sekretarjem Matijo Sevškom in direktor-jem uprave uniformirane policije Danijelom Žibretom obis-kala letalsko policijsko enoto.

Ministrico je ob prihodu pozdravil vodja LPE Vojko Robnik, ki je predstavil delo enote in svoje sodelavce, policisti pa so ji predstavili prenos slike iz helikopterja EC 135 na računalnik. Ob ogledu helikopterja za nujno medicinsko pomoč A 109. Po-wer sta se ministrici predstavila tudi zdravnica in zdravstveni teh-nik helikopterske nujne medicinske pomoči.

DELOVNI OBISK V LETALSKIPOLICIJSKI ENOTI

Vodja pilotov Damjan Bregar je predstavil program usposab-ljanja enote za uporabo elektromotornega vitla ponoči, s pomoč-jo uporabe očal za nočno gledanje (NVG). Cilj usposabljanja je, da bi z izkušnjami nočnega letenja in tehnološkimi zmožnostmi helikopterjev sledili sodobnim usmeritvam in potrebam, ki na-rekujejo poleg dnevnih tudi nočne operacije z elektromotornim vitlom kot ene izmed oblik taktike delovanja policije v operativ-nih nalogah.

Besedilo: Robert Kralj Foto: Blaž Šeter

Ministrica za notranje zadeve in v. d. generalnega direktorja policije sta se ob koncu obiska zahvalila Vojku Robniku za 39 let nepretrganega dela v policiji. V zahvalo in spomin sta mu izročila zbirko znakov pripadnosti policije.

Ministrica in v. d. generalnega direktorja policije sta bila z delom enote zado-voljna in sta vsem zaželela uspešno in varno delo še naprej.


VArNOST

7

NEWS

V sklopu delovnih obiskov policijskih uprav sta ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek 5. maja obiskala PU Postojna, 13. maja pa PU Krško in PU Novo mesto.

DELOVNI OBISKI NA POLICIJSKIH UPRAVAH

Ministrica si je ogledala PP in PPP Postojna ter PMP Jelšane in se srečala z vod-stvom.

Ministrica je na delovnem sestanku poudarila, da je schengenska meja dobro va-rovana in da je mejni prehod Obrežje najbolj obremenjen mejni prehod, vendar delo poteka brez večjih zapletov.

Na PU Maribor je bil 29. aprila 3. širši strokovni kolegij direktorja PU Maribor, na katerem je potekala tudi primopredaja poslov.

MENJAVA VODSTVA NA PU MARIBOR

Na sestanku se je direktor Karol Turk zahvalil vsem zapo-slenim za sodelovanje, pomoč in podporo pri vodenju PU Maribor: »Za menoj je lepo ob-dobje, obdobje vodenja te poli-cijske uprave. Rezultati kažejo, da smo pravilno delali. Tudi zu-nanja javnost je potrdila naše dobro delo.« Njegovo vodenje mariborske policijske uprave se je končalo, s 1. majem je bil imenovan na delovno mesto

direktorja celjske policijske uprave.

Karol Turk je predstavil no-vega direktorja PU, Danijela Lorbka, vodjo sektorja mejne policije GPU. Novi direktor je pozdravil prisotne in dejal, da se bo trudil voditi upravo vsaj tako dobro, kot jo je njegov predhodnik: »Verjamem, da bomo dobro sodelovali in da bo PU Maribor dobra policijska uprava.«

Od leve proti desni: mag. Karol Turk, nekdanji direktor PU Maribor, Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, in Danijel Lorbek, novi direktor PU Maribor

V imenu komandirjev poli-cijskih postaj se je komandirka PP Gorišnica Otilija Medved za-hvalila dosedanjemu direktorju za njegovo delo ter mu v znak

pozornosti izročila spominsko darilo.

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

PP Rogaška Slatina je v začetku maja v sodelovanju s SPV Roga-tec in motoklubom RO-RO iz Rogatca organizirala preventivno prireditev, namenjeno motoristom z naslovom Varno z motor-nim kolesom.

Namen prireditve je bil, da motoristi pridobijo oziroma obnovijo določene teoretične vsebine, prav tako pa so tudi obnovili svoje zna-nje na poligonu. Pri tem smo jim svetovali za varno vožnjo, pouda-rili pomen zaščitne opreme in opozorili na nevarnosti pri vožnji pod vplivom alkohola. Na prireditvi je sodeloval tudi reševalec Zdravstve-ne postaje Šmarje pri Jelšah, ki je udeležencem prireditve svetoval, kako naj ravnajo v primeru udeležbe v prometnih nesrečah.

Za praktičen prikaz varne vožnje in njihovo usposabljanje na po-ligonu sta poskrbela Marjan Selko in policist PPP Celje Fredi Miklavc.

Prireditev je bila že drugo leto zapored, predsednik motokluba Sandi Kamenšek pa se lahko pohvali, da od obstoja kluba njihovi čla-ni še niso bili udeleženi v prometni nesreči.

Vsi skupaj smo zadovoljni zapustili prireditev z obljubo, da se po-novno srečamo prihodnje leto.

Besedilo: Sandi Kamenšek in Gorazd SmrečnikFoto: David Stopinšek

VARNO Z MOTORNIM KOLESOM

Na prireditvi se je zbralo več kot 40 motoristov, med njimi tudi motoristi iz so-sednje Hrvaške.


VArNOSTNOVICE

Ekipa Specialne enote je na Policijskih igrah osvojila ekipno pr-vo mesto. Zaradi odličnega športnega dosežka je poveljnik eno-te Marjan Anzeljc konec maja pripravil sprejem zaposlenih, ki so se udeležili iger.

ČESTITKE ZA ZMAGO

Dosežen rezultat SE na Policijskih igrah je ponovno pokazal, da so pripadniki enote odlično psihofizično pripravljeni, kar je tudi eden osnovnih pogojev za iz-vedbo najzahtevnejših operativnih nalog.

Zahvalil se jim je za njihov trud in izrazil veselje ob skupni zmagi na igrah, ki se jih je letos zaradi operativnih obveznosti

in mednarodnega sodelovanja udeležilo le 23 pripadnikov SE.

Besedilo: Ludvik MiklavžinFoto: Srečko Šauer

Združenje šoferjev in avtoprevoznikov Trbovlje je sredi apri-la v sodelovanju s PP Trbovlje, Gasilskim zavodom Trbovlje in Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu Trbovlje organiziralo preventivno akcijo Poligon Motorist 2009. Akcija je bila namenjena voznikom enoslednih motornih vozil ob začetku motoristične sezone.

POLIGON MOTORIST 2009

Inštruktor Samo Rep iz Policijske akademije je obiskovalce sez-nanil z vožnjo motornih koles in reagiranjem v nepredvidljivih situ-acijah na cesti. Reševalec na motorju z Reševalne postaje Ljubljana je prikazal prve nujne ukrepe laikov ob ponesrečenem motoristu. Gasilci Gasilskega zavoda Trbovlje pa so predstavili tehnično reše-vanje pri prometni nesreči. Vodji policijskih okolišev, Simon Bolte in Gorazd Lipovšek s PP Trbovlje, ki tudi sama opravljata naloge na motornem kolesu, sta predstavila preventivne dejavnosti policije v cestnem prometu. Na prireditvi se je zbralo okoli 150 obiskovalcev, od tega tretjina motoristov, ki so se tudi sami preizkusili na postav-ljenem poligonu.

Besedilo: Simon BolteFoto: Gasilski zavod Trbovlje

Preventivna akcija je potekala že tretje leto, njen pobudnik pa je bil vodja poli-cijskega okoliša na PP Trbovlje, Simon Bolte.

Udeležence usposabljanja je na začetku po-zdravil Drago Ozebek iz SUP PU Nova Gorica, ki že vrsto let skrbi tudi za organizacijo usposabljanj motoristov na območju novogoriške policijske uprave. Usposabljanje na poligonu sta izvajala policista PPP Nova Gorica Samuel Uršič in Mitja Beltram, sicer oba inštruktorja za vožnjo motor-nih koles.

Vozniki motornih koles so se na poligonu preizkusili v različnih vajah šole varne vožnje (sla-lom, zaviranje, umikanje oviram, vožnja v koloni, t. i. osmica). Poleg tega pa so se usposabljali na simulatorju vožnje HONDA Riding Trainer RT1. Reševalci Zdravstvenega doma Nova Gorica so pokazali postopke zagotavljanja prve pomoči. Po usposabljanju so se odpeljali v koloni na relacijo Nova Gorica–Most na Soči–Idrija–Ajdovščina–No-va Gorica.

Besedilo: Dean BožnikFoto: Drago Ozebek

USPOSABLJANJE VOZNIKOV MOTORNIH KOLESV VRTOJBI

Na območju bivšega mejnega prehoda v Vrtojbi je v začetku ma-ja potekalo usposabljanje za voznike motornih koles v praktični vožnji, ki se ga je udeležilo 60 voznikov motornih koles z območ-ja PU Nova Gorica, med katerimi je bilo največ članov motori-stičnega kluba OK Riders.

Tovrstno usposabljanje voznikov motornih koles poteka že več let zapored, vozniki pa so takšno ob-liko usposabljanja ocenili pozitivno in primerno ob začetku vsake motoristične sezone.


VArNOST

9

NEWS

PP Šentjur pri Celju je v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu Šentjur aprila začel izvajati preventivne dejavnosti, katerih ciljna skupina so voz-niki enoslednih vozil.

VARNO NA MOTOR ... IN NAZAJ DOMOV

Ekipa policistov PP Šentjur z Vinkom Šimekom

S preventivno akcijo Varno na motor … in nazaj domov smo se odzvali povabilu društva Večno mladi Šentjur, ki je organizi-ral prireditev v sklopu Šentjurjevega 2009. Na prireditvi smo prvič sodelovali že lani, za sodelovanje s preventivno akcijo pa smo se odločili zaradi slabe prometne varnosti v letu

2007. Lani na območju PP Šentjur ni bilo mrt-vega motorista.

Odziv je bil več kot odličen, saj se je pri-reditve udeležilo okoli 2.000 obiskovalcev, prireditev pa je povezoval Vinko Šimek. Na razstavnem prostoru se je zvrstilo okoli 150 starodobnikov. Na prizorišče se je pripeljalo

še okoli 250 voznikov motornih koles, ki so se prej udeležili motozbora v Šmarju pri Jelšah.

Namen predstavitve je bil poziv sta-rejšim in izkušenejšim voznikom, da svoje znanje in bonton prenesejo na mlajše voz-nike motornih koles. Menimo, da bi opozo-rilo starejšega voznika veliko bolj zaleglo kakor kazen. Dolžnost starejših voznikov, predvsem v motoklubih, je prenašanje zna-nja in kulture v cestnem prometu na mlajše člane ter spremljanje mladih v rednem pro-metu ter opozarjanje na nepravilnosti.

Ker so se obiskovalci zelo dobro odzvali na preventivno akcijo, jo bomo prihodnje le-to zagotovo ponovili.

Besedilo in foto: Martin Kumer

Radovan Rusjan, inštruktor v avtošoli, je predstavil vožnjo z vozili po avtocesti, krožiščih in predorih. Pomočnik komandirja PP Kozina Ed-vard Puntar je povedal, kaj storiti ob prometni nesreči, in naštel pravice udeležencev ob takš-nih nesrečah. Dr. Vlasta Počkaj je predstavila prvo pomoč ponesrečencem v prometnih ne-srečah. Zaključil je Denis Grk, delavec Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je predstavil delo njihovega nadzornega centra na Kozini ter prikazal nekaj posnetkov prometnih nesreč in nepravilnosti pri vožnji na avtocesti, npr. obra-čanje, vzvratno vožnjo po avtocesti ipd.

Po predavanju so policisti na parkirišču pred občinsko stavbo prikazali svoja vozila in opremo za nadzor cestnega prometa (Gatso, Provida, ročni merilec hitrosti) ter opremo za obravnava-nje prometnih nesreč.

Besedilo: Edvard Puntar Foto: Edvard Puntar in Zoran Andjelić

PREVENTIVNA DEJAVNOST MODRI L

Kljub majhni udeležbi obiskovalcev je preventivna prireditev potekala v prijetnem ozračju in pristnem pogovoru ob koristni izmenjavi izkušenj med policisti in obiskovalci.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občini Hrpelje-Kozina je v sodelovanju s PP Kozina v začetku maja organiziral preventivno prireditev Modri L, namenjeno predvsem starejšim voznikom za osvežitev znanja prometnih predpisov in seznanitev z novostmi, ki jih je prinesel novi Zakon o varnosti cestnega prometa.


VArNOSTNOVICE

Policisti PU Ljubljana smo, kot že zadnjih nekaj let, tudi letos aprila in maja izvedli več preventivnih prireditev, namenjenih motoristom.

POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET

Svoje izkušnje pri vožnji z motornimi kolesi policisti PPP Celje že vrsto let delijo z drugimi vozniki motornih koles. Preventiv-ne aktivnosti Policijska izkušnja kot nasvet so izvajali v začet-

Z veseljem smo se odzvali povabilu predsednika Motoklu-ba Mak Matjaža Kuhteta iz Vodic k sodelovanju na preventivni prireditvi Varno v promet – po-licijska izkušnja kot nasvet, po-vabilu predstavnika občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvoneta Mil-koviča k sodelovanju na preven-tivni prireditvi Izpit po petdese-tem letu in Policija svetuje pri varni vožnji motornega kolesa, povabilu predsednika Motoklu-ba Nauportus Danila Leskovca z Vrhnike k sodelovanju na pre-ventivni prireditvi Dan varne vožnje na Vrhniki in vabilu ZŠAM Trbovlje, Gasilskemu zavodu Tr-bovlje in SPVCP Trbovlje, ki so

skupaj s Policijsko postajo Tr-bovlje organizirali preventivno akcijo Poligon motorist 2009.

Na prireditve se je pripeljalo približno 600 motoristov. Vožnje na poligonu se je udeležilo 130 voznikov, ki so vaje izvajali z raz-ličnimi motorji (športni, chop-per/cruiser, enduro, potovalni, naked bike in fun bike). Policisti so se na poligonu potrudili, da je vsak udeleženec, ne glede na vr-sto motorja, vaje izvajal na nje-mu prilagojenem poligonu.

Vsem udeležencem v cest-nem prometu želimo srečno in varno pot!

Besedilo in foto: Milan Kotnik

Policisti inštruktorji PPP Ljubljana so motoristom pokazali vaje, ki so jih vozniki nato tudi sami izvedli. Njihovo vožnjo, kretnje in gibe so potem pozorno sprem-ljali ter vsakemu posebej svetovali, kako naj odpravi posamezne napake.

POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET - ŠEMPETERku aprilu. Obisk je presegel vsa pričakovanja. V dveh dneh se je prireditve udeležilo 370 obiskovalcev, 174 voznikov motornih koles pa se je preizkusilo še v praktičnem delu.

V okviru praktičnega dela so policisti inštruktorji na poligonu predstavili vožnjo v slalomu in osmici, prikazali pa so tudi izogibanje oviri z zaviranjem s sprednjo, zadnjo in obema zavorama. Za njimi so se v vožnji na poligonu preizkusili še udeleženci, ki so morali za to imeti opravljen izpit ustrezne kategorije, veljavno prometno do-voljenje in opravljen preizkus alkoholiziranosti.

Besedilo: Milena TrbulinFoto: Arhiv PPP Celje

Vodja dejavnosti je bil pomočnik komandirja Boštjan Cugmas, za teoretični del je skrbel inštruktor vožnje z motornim kolesom Ljubo Poglajen, za praktični del pa inštruktorji Robert Krofl, Marko Kopitar in Fredi Miklavc. Za prvo pomoč, pre-gled zahtevane dokumentacije pred praktičnim delom in druge servisne infor-macije je skrbel Franc Mihelak, prometnik z dolgoletnimi izkušnjami.

PELJEM SE VARNO!

Motoristi so pogosto udeleženi v prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. Zato se pomurski policisti še po-sebej trudimo, da bi dodali svoj delež na področju pre-ventive. V lokalnih skupnostih ob sodelovanju z motori-stičnimi klubi, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, centrom Španik ter drugimi organizira-mo vadbo varne vožnje.

Natisnili smo tudi zloženko z naslovom Peljem se varno. Vsebuje naslednja sporočila:

– Peljem se varno– Kar je napisanega, že veste, le spomniti smo vas hoteli– Misli in nasveti sedmih motoristov – Prekmurski rek »v našon Pomurje na motore je lipou, če se

varno pripelaš domou«

Zloženko Peljem se varno bomo razdeljevali voznikom motornih koles in koles z motorjem v trgovinah z motoristi-čno opremo, v prostorih za tehnične preglede in v centru Španik, skratka povsod tam, kjer je veliko motoristov.

Besedilo: Tomaž Trajbarič


VArNOST

11

NEWS

Mozirski policisti smo ob pomoči policistov motoristov PPP Ce-lje pripravili preventivno akcijo z naslovom Policijska izkušnja kot nasvet. Na parkirnem prostoru pred podjetjem Elkroj smo drugo majsko soboto postavili poligon in delili izkušnje in zna-nje voznikom motornih koles in koles z motorjem.

Policistov nasvet pred vožnjo po poligonu

POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET - MOZIRJE

PP Ilirska Bistrica in PPP Postojna sta sredi maja v Ilirski Bistrici sodelovali na prireditvi Dan varnosti v cestnem prometu, name-njeni predvsem voznikom enoslednih vozil.

Motoristi iz Zgornje Savinjske doline in širše so si ogledali spre-tnostno vožnjo policista in se tudi sami preizkusili v premagovanju ovir. Tako so vozili v krogu, se držali navodil pri vožnji osmice in slalo-ma med stožci ter se preizkusili pri ustavljanju ob namišljeni oviri.

Preventivna akcija Policijska izkušnja kot nasvet je zelo dobro-došla za vse voznike enoslednih motornih vozil, ki se v motoristični sezoni podajajo na pot s svojimi jeklenimi konjički. A jo bodo žal, zaradi slabega odziva motoristov, lahko uporabili le redki. Čeprav sta trening in ogrevanje na poligonu pred odhodom na cesto do-brodošlo usposabljanje tako začetnikov kot tudi izkušenih voznikov, se prireditve žal niso udeležili člani motorističnega kluba iz Zgornje Savinjske doline.

Besedilo in foto: Matjaž Sem

DAN VARNOSTI

Prireditve, ki je potekala na enem od parkirišč, se je udeleži-lo 25 ljubiteljev vožnje na dveh kolesih.

Policisti motoristi iz PPP Postojna so jim predstavili var-no vožnjo z motornimi kole-si, vožnjo v koloni, izogibanje

oviri, vožnjo v osmici in druge spretnosti. Policisti iz PP Ilirska Bistrica pa so obiskovalcem predstavili opremo za nadzor cestnega prometa ter jim sveto-vali o varni udeležbi v cestnem prometu.

Besedilo in foto: Jasmin Agič

Poleg policistov so na prireditvi sodelovali tudi reševalci Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, ki so udeležencem prikazali prvo pomoč poškodovanemu moto-ristu.

DAN PROMETNE VARNOSTI V ORMOŽU

PP Ormož je sredi maja v sodelovanju z ormoškim sve-tom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in tam-kajšnjim avtocentrom pripravila dan prometne varnosti občine Ormož.

Na Osnovni šoli Ormož je potekalo medobčinsko tek-movanje osnovnih šol Kaj veš o prometu? Na prireditvenem prostoru sta vodji policijskih okolišev s preventivnim gradi-vom in laserskim merilcem hitrosti predstavila problematiko neprilagojene hitrosti in vožnjo pod vplivom alkohola. Obis-kovalci so lahko opravili preizkus alkoholiziranosti z elektron-skim alkotestom, in sicer je svoje psihofizično stanje z alkote-stom preizkusilo 115 udeležencev prireditve. Preizkusili so se lahko tudi na simulatorju varne vožnje z motornim kolesom.

Patrulja PP Ormož je skupaj z gasilci in reševalci sodelo-vala v prikazu reševanja prometne nesreče s telesnimi po-škodbami, policista PPP Maribor pa sta članom motokluba Cest’ bon Ormož predstavila varno vožnjo z motornim ko-lesom, pri čemer so se lahko motoristi tudi sami preizkusili v varni vožnjo.

Prireditev je obiskalo okoli 800 udeležencev, predvsem krajanov občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, ki so bili nad prireditvijo navdušeni.

Tekst: Janko ZadravecFoto: PP Ormož

V začetku aprila se je preventivni projekt Pasavček zaključil tudi na območju PU Postojna.

POSTOJNSKI POLICISTI SODELOVALIPRI PROJEKTU PASAVČEK

Na Osnovni šoli Knežak je bila v začetku aprila sklepna pri-reditev, na kateri so sodelovali učenci od 1. do 3. razreda in vrt-čevski otroci. Medse so povabili tudi policiste s PP Ilirska Bistrica in policista motorista iz PPP Po-stojna.

Skupaj z reševalci iz Zdrav-stvenega doma Ilirska Bistrica in gasilci PGD Knežak so otrokom predstavili delo, opremo in vo-zila, ki jih uporabljajo pri delu.

Učencem je bila prikazana tudi pravilna uporaba varnostnih pa-sov in sedežev v avtomobilih.

Ob zaključku prireditve sta svoje sklepne misli podala tudi predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Dušan Iskra in ravnateljica OŠ Knežak Tea Gustinčič.

Besedilo: Marko Žnidaršič


VArNOSTNOVICE

PP Rogaška Slatina in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu občine Rogaška Slatina sta na podlagi preventivnega projek-ta Kolesarim, ali sem varen?, v sodelovanju s Kolesarskim klubom Rogaška Slatina, ZŠAM Rogaška Slatina in serviserjem koles Černec s. p., v začetku aprila organizirala prireditev z istim naslovom.

KOLESARIM, ALI SEM VAREN?

V Rogaški Slatini se veliko vlaga v izgradnjo infrastrukture, namenjene kolesarjem. Tako so za kolesarje zgradili 10 kilome-trov kolesarskih stez in pasov, ki so speljani skozi naselje, krožiš-ča. V prihodnosti načrtujejo še izgradnjo kolesarske steze ob Vonarski cesti do Podčetrtka, s čimer bodo začeli kolesarske poti širiti tudi zunaj naselja. Da se je v Rogaški Slatini in okolici povečalo število kolesarjev, pa ima zasluge tudi hotel Donat, ki je postal kolesarski hotel.

Preventivni projekt in prire-ditev Kolesarim, ali sem varen?

sta bila namenjena vsem kole-sarjem, še posebej pa učencem 4. in 5. razredov osnovnih šol, ki v tem času opravljajo kolesar-ske izpite. Namen prireditve je bil seznaniti učence osnovnih šol in druge kolesarje s kon-kretnimi nevarnostmi, ki prežijo nanje, obnoviti znanje cestno-prometnih predpisov in opo-zoriti druge udeležence v cest-nem prometu na več kolesarjev v prometu.

Besedilo: Gorazd Smrečnik inGabriel Gajšek

Foto: Rudi Krebs

Rek pravi, da ko enkrat znamo voziti kolo, tega nikoli ne pozabimo. A vendarle ni vse odvisno od znanja. Pomembni sta še volja in želja, nezanemarljivi pa so tudi znanje, odgovornost in zavedanje, da smo za svojo varnost in varnost drugih v pro-metu odgovorni vsi. Čeprav uživamo, mora biti varnost na prvemo mestu.

KOLESARSKO TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV

Sledilo je tekmovanje v spretnostni vožnji na poligonu. Tekmo-valci so se odlično odrezali, zato so na koncu prireditve vsi prejeli priznanja, vodja policijskega okoliša pa jim je razdelil tudi praktične nagrade. Vsakemu tekmovalcu je izročil tudi list, na katerem so bile označene pomanjkljivosti posameznega kolesa, da bi jih čim prej od-pravili. Ker je bil odziv vseh prisotnih na prireditvi zelo pozitiven, so sklenili, da bodo tekmovanje ponovili tudi prihodnje leto.

Besedilo in foto: Matjaž Sem

Pomlad je čas, ko iz garaž pripeljemo kolesa. Prav tako je po-mlad letni čas, ko se na prostem začnejo gasilske vaje, na katere se mladi gasilci radi pripeljejo s kolesom. Da bi osvežili pravila obnašanja v prometu, je komisija za delo z mladimi Prostovolj-nega gasilskega društva Mozirje za svoje najmlajše člane pripra-vila kolesarsko spretnostno tekmovanje. Tekmovanje se je odvi-jalo konec aprila na parkirišču pred športno dvorano v Mozirju.

Gasilci so medse povabili tudi vodjo policijskega okoliša PP Mozirje Sebastjana Miklavžino, ki je najprej pregledal vsa kolesa in udeležence opozoril na pomanj-kljivosti. Nato jih je opozoril na najpogostejše napake kolesarjev in jim dal nekaj nasvetov za varno vožnjo v cestnem prometu.

MAKETA DEKLICE

Med predavanji na Osnovni šoli II v okviru preventivnega projekta Policist Leon svetuje smo se policisti PP Murska Sobota z učenci pogovarjali o problematiki varne poti v šolo. Ker je po mnenju šo-larjev največja težava prav prečkanje prometnic, se nam je poro-dila ideja o izdelavi preventivne makete z napisom Počasi, da bi voznike tako še dodatno opozorili na nevarnost prehitre vožnje.

Skupaj z učenci in njihovi-mi učitelji ter v sodelovanju z lokalno skupnostjo smo izdelali tri table, učenci iz projektne sku-pine pa jih postavljajo v okolici

šole. Učenci pozivajo: »Če smo varni, bodimo varni še naprej in še bolj!«

Besedilo in foto: Tomaž Trajbarič

Kot model za izdelavo makete je sodelovala učenka V. razreda OŠ II Murska So-bota Tajda Lovenjak, na fotografiji z vodjo policijskega okoliša na PP MurskaSobota Tomažem Trajbaričem.


VArNOST

13

NEWS

POLICISTI DAROVALI KRI

Policija, Rdeči križ Slovenije in Zavod RS za transfuzijsko medici-no že od leta 2005 organizirajo skupne krvodajalske akcije, ki v duhu prostovoljnega darovanja krvi potekajo pod geslom Varujemo, da-rujemo, rešujemo. Tudi policisti PU Murska Sobota pri teh akcijah že od vsega začetka zelo uspešno sodelujejo.

Po številu zaposlenih, ki se udeležujejo krvodajalskih akcij, se namreč PU Murska Sobota uvršča v sam vrh med policijskimi upra-vami v Sloveniji. Lani se je vseh treh organiziranih akcij na PU Mur-ska Sobota udeležilo 143 krvodajalcev, ki so kri darovali enkrat ali večkrat. Veliko zaposlenih pa se za krvodajalstvo odloča tudi mimo organiziranih terminov, kar skupno število darovalcev še poveča.

Tudi za leto 2009 so v skladu z vsebino dogovora o medseboj-nem sodelovanju pri spodbujanju in izvajanju krvodajalstva načr-tovani trije termini krvodajalskih akcij, in sicer marca, junija in no-vembra.

Besedilo: Suzana RaušFoto: Jože Prša

Letošnje prve krvodajalske akcije na PU Murska Sobota, ki je bila sredi marca na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu, se je udeležilo 42 policistov.

Policisti se zavedajo, da je kri za človeško telo nenadomestljiva in da si lahko ljudje med sabo pomagamo le s prostovoljnim krvodajalstvom. Vedo, da sta da-rovanje krvi in pomoč sočloveku, brez pričakovanja povračila, izredno pomemb-na. Nihče namreč ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval tovrstno pomoč.

Predaje na PU Kranj so se po-leg vodstva, ki se je Petru Rob-niku zahvalilo za leta dobrega opravljanja nalog, udeležili tudi njegovi sodelavci in sodelavke iz SUP in drugih enot.

Peter Robnik je do leta 1986 opravljal naloge miličnika, ko je zaradi poškodb v prometni ne-

sreči postal invalid. Ostal je zapo-slen v policiji, sedaj kot referent v SKP. Za lažje premagovanje ovir, ki jih povzroča invalidnost, je zaprosil za nov voziček.

Ob predaji je Janko Goršek dejal, da se je v upanju, da bo pripomoček izboljšal kvaliteto življenja zaposlenemu in olaj-

NOV INVALIDSKI VOZIČEK ZA SODELAVCA

V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek je uslužbencu PU Kranj Petru Robniku 19. maja predal nov invalidski voziček, ki mu bo v marsičem olajšal delo in izboljšal kvaliteto življenja.

Peter Robnik se je vsem sodelujočim pri nakupu vozička iz srca zahvalil. Kot je dejal, je novega pripomočka zelo vesel, saj se bo kakovost njegovega življenja in dela z njim nedvomno izboljšala, in še dodal, da ovire, ki jih povzroča invalid-nost, najlaže premaguje ravno med sodelavci v svojem delovnem okolju.

šal opravljanje njegovih nalog v službi, zaprosilu z veseljem odzval. Robniku se je zahvalil za vztrajno in dobro opravlja-nje nalog, obenem pa izposta-vil pomen skupinskega dela in dobrih medsebojnih odnosov

na policijski upravi, kar se ne-dvomno odraža tudi v dobrih rezultatih dela. Vsem je zaželel veliko delovnih uspehov tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Andrej Zakrajšek

STROKOVNA DELAVNICA O ZLORABAH LISTIN

Ob delu smo namreč zaznali izredno velik porast problematike, povezane z zlorabami listin, poleg tega pa je ta problematika zanimi-va in prisotna tudi v različnih postopkih pri delu upravnih enot.

Na delavnici, ki je potekala na sedežu PPIU Murska Sobota v Dolgi vasi, smo obravnavali naslednje teme: splošni pregled problematike s poudarkom na pomurskih razmerah, razlogi, zaradi katerih osebe uporabljajo ponarejene ali prenarejene dokumente, najpogostejše značilnosti zlorabljenih listin, predstavitev opreme in naprav ter po-stopki za odkrivanje takšnih dokumentov.

Besedilo in foto: Ciril Magdič

Policisti PPIU Murska Sobota smo v sodelovanju z upravnima enotama v Lendavi in Ljutomerju sredi maja organizirali stro-kovno delavnico o zlorabah listin.

Udeleženci strokovne delavnice


VArNOSTNOVICE

ČEZMEJNI ZAPOSLITVENI SEJEMV SLOVENJ GRADCU

Na čezmejnem sejmu Zaposlitveni izzivi in priložnosti, ki ga je konec aprila v športni dvorani Slovenj Gradec organizirala ve-lenjska območna enota Zavoda za zapo-slovanje, je sodelovalo več kot 30 različnih delodajalcev oz. ponudnikov poklicev, med njimi tudi policija.

Predstavniki PU Slovenj Gradec so na sejmu predstavili del tehnične opreme, ki jo potrebujejo pri svojem delu, predvsem za kontrolo cestnega prometa: motorno ko-lo BMW, laserski merilnik hitrosti, alkotest, etilometer. Za slednjega so obiskovalci po-kazali veliko zanimanja, zanimala pa jih je tudi razlika med etilometrom in alkotestom. Tudi sami so lahko preizkusili, ali etilome-ter pokaže prisotnost alkohola v izdihanem zraku. Veliko pozornosti je pritegnila tudi oprema, ki jo pri svojem delu uporabljajo pripadniki PPE.

Besedilo in foto: Miha Žvikart

Obiskovalcem so policisti dali tudi veliko informacij o formalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati, če želijo postati policisti, o psihofizičnem preizkusu sposobnosti kandidata in o postopku prijave na razpis za poli-ciste.

V organizaciji Območne službe Zavoda za zaposlovanje Sevnica in Zavoda Regio Krško se je v začetku aprila v Krškem in Sevnici zaključil Posavski zaposlitveni sejem. Med drugimi so se na sej-mu predstavili tudi policisti PU Krško.

ZAPOSLITVENI SEJEM V KRŠKEM

Vodja policijskega okoliša Jože Sladič: Obiskovalce je zanimalo marsikaj.

POIŠČI SVOJO POT

Novomeški Zavod za zaposlovanje je PU Novo mesto povabil k sodelovanju na zaposlitvenem sejmu Poišči svojo pot.

Policijski inšpektor Andrej Bobek iz SD PU Krško in Drago Butata, VPO na PP Krško, sta di-jakom srednje šole Krško pred-stavila možnosti zaposlovanja v policiji in poklic policista.

Na osrednji prireditvi v Športnem domu Sevnica pa so se ekipi PU Krško pridružili še sevniški policisti: VPO Jože Sla-dič, prometna policista Damjan Očko in Simon Lužar, policist

PPE Krško ter vodnika službenih psov s psoma Franc Škvarč in Gorazd Šterk.

Največ pozornosti so obis-kovalci namenili policistu PPE z opremo ter vodnikoma službe-nih psov, ki sta za popestritev dogodka pokazala tudi nekaj vaj. Organizatorji so se policiji tudi pisno zahvalili za sodelo-vanje na sejmu.

Sejemska prireditev je bila 16. aprila v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Predstavili so se dolenjski in belokranjski de-lodajalci, ki vplivajo na dogajanje na trgu delovne sile in na sposob-nost prilagajanja iskalcev zaposlitve izzivom sodobnega časa.

Obiskovalce sejma je seveda najbolj zanimalo, kakšni so pogo-ji za zaposlitev, kako poteka izbirni postopek in preizkus telesnih zmogljivosti.

Kljub napornemu dnevu so bili predstavniki PU Novo mesto po zaključku sejma dobre volje – v upanju, da so delo policista sedanjim in bodočim iskalcem zaposlitve primerno predstavili in jih za ta zah-teven poklic uspeli navdušiti.

Besedilo in foto: Alenka Drenik

Na stojnici sta Andrej Podlogar, inšpektor v SUP PU Novo mesto, in Manuel Vesel, pomočnik komandirja na PP Novo mesto, odgovarjala na številna vprašanja.


VArNOST

15

NEWS

PMP PETIŠOVCI ODPRLA SVOJE “DVERI”

Zaposleni na PMP Petišovci smo konec maja organizirali dan od-prtih vrat.

Obiskovalcem, tudi tujim, smo predstavili delo policistov in cari-nikov, prostore in opremo, ki jo uporabljamo pri vsakodnevnem delu na mejnem prehodu.

V ta namen smo izdelali tudi priročno zloženko s predstavitvijo enote in koristnimi nasveti za prestop državne meje.

Predstavitev dela na mejnem prehodu si je ogledalo veliko obis-kovalcev, zato smo se zaposleni odločili, da bomo kljub veliko vlože-ne energije pri izvedbi projekta tudi v prihodnje nadaljevali s podob-nimi preventivnimi dejavnostmi.

Besedilo in foto: Jože Kotnjek

Učenci Osnovne šole Velika Polana pri predstavitvi tehnične opreme, ki jo upo-rabljajo policisti pri mejni kontroli.

DAN ODPRTIH VRAT PP SLOVENJ GRADEC

V okviru svojih preventivnih dejavnosti so policisti PP Slovenj Gradec konec maja na atletskem stadionu Športnega centra Vin-ka Canjka v Slovenj Gradcu organizirali dan odprtih vrat.

Policist PP Slovenj Gradec je prikazal praktično vožnjo s službenim kolesom, po-licist PPP Slovenj Gradec pa vožnjo z motornim policijskim kolesom.

Policisti PP Radlje ob Dravi so konec aprila pri OŠ Ribnica na Po-horju organizirali dan odprtih vrat.

DAN ODPRTIH VRAT PP RADLJE OB DRAVI

Vrhunec prireditve je bil zagotovo pristanek policijskega helikopterja. Eurocopter EC-135 P2+, ki je pristal pred osnovno šolo, je poleg učencev in zaposlenih v šoli pritegnil tudi pozornost veliko krajanov. Helikopterska posadka je predstavila uporabo in značilnosti zrakoplova ter načine izvajanja različnih policijskih nalog.

Preventivna dejavnost je bila na predlog vodstva osnov-ne šole, saj tovrstne prireditve v osrčju Pohorja še ni bilo. Prire-ditev se je začela s poučno lut-kovno predstavo Svetlane Ma-karovič z naslovom Ena ena tri v izvedbi Lutkovnega gledališča Zajec, nad katero so bili otroci navdušeni.

Nato so policisti iz različnih policijskih enot v pestrem pro-gramu otrokom, učiteljem in drugim obiskovalcem predsta-vili svoje delo in pokazali del opreme, ki jo uporabljajo pri vsakodnevnem policijskem de-lu. Policisti PP Radlje ob Dravi in PPP Slovenj Gradec so predsta-vili vozila in opremo za oprav-ljanje rednih policijskih nalog

ter del opreme, ki jo uporabljajo pripadniki posebne policijske enote.

Podobne preventivne de-javnosti so ena izmed pomemb-nejših oblik sodelovanja za kre-pitev partnerskega odnosa med policijsko postajo in lokalno skupnostjo, zato bodo z njimi nadaljevali.

To so potrdili tudi obisko-valci, ki so bili s preventivno in promocijsko predstavitvijo PP Radlje ob Dravi izredno zado-voljni. Izrekli so veliko pohval vodji policijskega okoliša Jane-zu Otorepcu za dobro organiza-cijo prireditve.

Besedilo in foto: Peter Pungartnik

Obiskovalce je uvodoma pozdravil dr. Jurij Ferme, direktor PU Slovenj Gradec. Povezovalec programa je bil Željko Kljajić, upokoje-ni policijski inšpektor.

Svoje delo in policijsko opremo so predstavili tudi policisti dru-gih policijskih enot: SKP, enote vodnikov službenih psov policije, ki je prikazala praktične vaje za dresuro službenih psov, in enote poli-cistov konjenikov, ki je pokazala vaje s službenimi konji.

Radovednim obiskovalcem smo predstavili tudi del opreme, ki jo uporabljajo pripadniki PPE. Obiskovalci so si ogledali različna službena vozila, pri čemer je posebno pozornost vzbujalo bojno oklepno vozilo Specialne enote.

Prireditev je bila množično obiskana in dobro sprejeta, zato jo bodo policisti PP Slovenj Gradec organizirali tudi v prihodnje.



VArNOSTNOVICE

Policisti PMP Jelšane smo v začetku maja na postaji gostili štu-dente Fakultete za upravo iz Ljubljane.

NA OBISKU ŠTUDENTI FAKULTETE ZA UPRAVO

Namen strokovne ekskurzije je bil pridobiti znanja o delu policije in carine, zato smo se policisti in cariniki po svojih močeh potrudili, da so študentje iz Jelšan od-nesli kar se da dober vtis.

Pri predstavitvi dela mejne policije so sodelovali tudi pred-stavniki carinske službe, ki oprav-ljajo naloge na mejnem prehodu. Poleg osnovne predstavitve na-šega in carinskega dela smo go-stom pokazali tehniko, ki jo upo-rabljamo pri mejni kontroli, ter jih seznanili z osnovami in standardi mejne kontrole, ki veljajo na ob-

močju držav podpisnic Schen-genskega sporazuma. V okviru obiska so si študentje ogledali še območje mejnega prehoda, sez-nanili pa smo jih tudi z ostalimi službami, ki so potrebne za ne-moten pretok blaga.

Besedilo: Zlatan KovačevičFoto: Aleš Bubnič

Policisti PP Maribor II so 22. aprila gostili študente 1. letnika Fa-kultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje.

OBISK ŠTUDENTOV NA PP MARIBOR II

Namen obiska je bil seznaniti študente z nacionalnovarnostnim sistemom in njegovimi subjekti ter z organizacijo in nalogami policije. Predstavo o tem so si študentje dopolniti z obiskom PP Maribor II.

Skupino 59 študentov je spremljala asistentka Bernarda Tominc. Sprejela sta jih pomočnika komandirja Fredi Fartely in George Simič. Opisala sta jim območje policijske postaje in predstavila delovno področje ter organiziranost in naloge policije, statistične podatke, ogledali pa so si tudi prostore in opremo policistov.

Besedilo in foto: Franc Virtič

Mednarodna šola Quali-ty School International v Ljubljani je 15. maja, sku-paj z ameriškim veleposla-ništvom, organizirala šol-sko prireditev, na kateri je sodelovala tudi policijska uprava iz Ljubljane.

Policisti so učencem pred-stavili svoje delo in opremo. Posebej zanimivi so bili pri-kazi dela postaje konjeniške policije, policijske postaje vodnikov službenih psov, po-staje prometne policije in po-licistov kolesarjev.

Besedilo in foto: Ivan Mezek

POLICISTI SODELOVALI NA QSI


VArNOST

17

NEWS

Šolo za policiste v Policijski akademiji sta 20. in 21. aprila obiskala namestnica varuhinje človekovih pravic mag. Kornelija Marzel in strokovni sodelavec v Uradu varuha človekovih pravic Ivan Šelih.

OBISK V ŠOLI ZA POLICISTE

Predstavnika Urada varuha človekovih pravic sta pozdravila rav-natelj Šole za policiste Marko Podlesnik in predavatelj pri predmetu Policijska etika Branko Novak, ki sta poudarila pomen poznavanja, varovanja in spoštovanja človekovih pravic v policiji.

Izvajanje policijskih pooblastil je namreč povezano s posega-njem v pravice in svoboščine posameznika, zato mora biti spošto-vanje in varovanje teh pravic osnova za strokovno delo policistov.

Šola za policiste temu področju v izobraževalnih programih namenja veliko pozornosti, saj morajo kandidati in kandidatke za policiste pomen človekovih pravic spoznati že na začetku svojega izobraževanja, kasneje pa ga še utrjevati.

V tem smislu so že tradicionalni varuhovi obiski, Šola za po-liciste z varuhom človekovih pravic namreč sodeluje že vrsto let, nadvse dobrodošli, saj je njegova vloga pri nadzoru spoštovanja človekovih pravic in svoboščin v državi nenadomestljiva.

Mag. Kornelija Marzel in Ivan Šelih sta svoj obisk v Šoli za poli-ciste zaključila z željo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje.

Besedilo: Marko PodlesnikFoto: Matjaž Mravlja

Pri predmetu Policijska etika sta kandidatkam in kandidatom za policiste 10. generacije predstavila naloge, vlogo in pomen varuha človekovih pravic v Slo-veniji.

POLICISTI SODELOVALI NATABORNIŠKEM FEŠTIVALU

V ljubljanskem parku Tivoli je sredi aprila potekala javna pri-reditev Taborniški feštival 2009, ki ga je organizirala Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Na prireditvi so predstavili številne delavnice, ki so bile zelo dobro obiskane. Prireditev je obiskalo preko 3.000 obiskovalcev.

S prikazom dela policije, opreme in preventivnim svetovanjem so na prireditvi sodelovali tudi policisti in kriminalisti PU Ljubljana.

Udeležencem smo svetovali glede varne udeležbe v prometu, za-ščite lastnine in nevarnosti uživanja prepovedanih drog. Predstavili smo delo ljubljanske postaje konjeniške policije, policijske postaje vodnikov službenih psov, postaje prometne policije in delo polici-stov kolesarjev policijske uprave.

Besedilo in foto: Ivan Mezek

Že jeseni, ko smo policisti PP Postojna obiskali otroke po-stojnskega vrtca in jih opremili z ruticami ter odsevnimi jo-piči, so nam obljubili, da nam bodo obisk vrnili. Obljubo so držali in prve toplejše aprilske dni izkoristili za sprehod do policijske postaje.

POSTOJNSKI OTROCI NA OBISKU

Otroci postojnskega vrtca so bili nad obiskom policijske postaje navdušeni.

Ob ogledu prostorov in opreme, ki jo uporabljamo policisti pri vsakdanjem delu, smo skupaj obnovili znanje s področja prometa. Otroke smo pri tem opozorili tudi na nekatere druge nevarnosti, ki jim pretijo v vsakdanjem življenju, ter na osnovno samozaščitno ob-našanje.

Policisti smo otrokom obljubili, da se bomo z njimi na tako prijeten način še srečevali, nad njihovo varnostjo pa bo odslej v vrtcu bdel tudi naš plišasti kolega Jaka, ki smo jim ga podarili ob odhodu.

Besedilo in foto: Branko Udovič


VArNOSTNOVICE

PP Ilirska Bistrica je sredi maja obiskalo 40 otrok iz vrtca Jožefa Maslo Ilirska Bistrica. Otroke iz treh starostnih skupin so spremljale njihove vzgojiteljice, pred policijsko postajo pa jih je sprejel vodja policijskega okoliša.

VRTEC NA OBISKU

V spremstvu še dveh policistov so si otroci po skupinah ogledali prostore policijske postaje, vo-zila in opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svo-jem delu. Urica na policijski postaji je tako hitro minila. A kmalu se bo treba dogovoriti za pono-ven obisk, saj so otroci na vprašanje, kdo bi bil rad policist, ko odraste, kar po vrsti dvigali roke.

Besedilo: Iztok LjubičFoto: Jasmin Agić

Policist PP Velenje Janez Pravdič je sredi maja obiskal Varstveno delovni center SAŠA - eno-to Ježek v Velenju.

Gojenci centra so z zanimanjem poslušali o delu policije, samozaščitnem ravnanju, varnosti v prometu in pri tem spraševali o stvareh, ki so jih še posebej zanimale. Policist jim je pokazal nekaj delov opreme, ki jo policija uporablja pri svojem delu. Največ zanimanja pa je vzbudil policijski avto z utripajočimiu lučmi. Obisk je kar prehitro minil in morali so se posloviti.

Varstveno delovni center SAŠA se velenjski policijski postaji, posebej policistu Janezu Pravdi-ču, zahvaljuje za obisk.

Besedilo in foto: Zoran Kvartič, VDC SAŠA

OBISK V CENTRU SAŠA

V športnem parku Svoboda na Gerbičevi uli-ci v Ljubljani je bila konec maja celodnevna vseslovenska športna prireditev z naslovom Dan slovenskega tenisa.

Prireditev je tradicionalna in se je vsako leto udeleži več sto otrok in staršev iz cele Sloveni-je. Na prireditvi je sodelovala tudi PU Ljubljana s prikazom dela policistov in njihove opreme. Predstavili smo delo postaje konjeniške polici-je, policijske postaje vodnikov službenih psov, postaje prometne policije in delo policistov kolesarjev.

Program sta popestrila Janez Tonejc, vodnik službenega psa, in Arni, njegov zvesti prijatelj.

Besedilo: Ivan MezekFoto: Bojan Matevžič

DAN SLOVENSKEGA TENISA


VArNOST

19

NEWS

SPREJEM POLICISTOV, KI STA SE VRNILA IZ MISIJE

Direktor PU Kranj Simon Velički je 19. maja sprejel policista PU Kranj Petra Varagića in Janeza Gregoriča, ki sta aprila letos uspešno zaključila svoj enoletni mandat v mednarodni civilni misiji EULEX na Kosovu.

Direktor PU Kranj je policistoma zaželel uspešno delo v enoti.

Petar Varagić, pomočnik komandirja na PLP Brnik, je v policiji za-poslen od leta 1992. V preteklosti je že sodeloval v misiji UNMIK na Kosovu in v misiji PROXIMA v Makedoniji. V misiji je opravljal naloge svetovalca in namestnika vodje mednarodne skupine policistov na le-tališču v Prištini.

Janez Gregorič, pomočnik komandirja na PP Škofja Loka, je v po-liciji zaposlen od leta 1994. Zanj je bilo to prvo sodelovanje v misiji. V misiji je opravljal naloge svetovalca šefa za operativo na regionalni ravni na policijski upravi Uroševac (Ferizaj).

Besedilo in foto: Katarina Bergelj

SPREJEM POMOČNIKOV KOMANDIRJEV

V notranjih organizacijskih enotah PU Ljubljana je maja poteka-lo usposabljanje pomočnikov komandirjev policijskih postaj.

Usposabljanja na PU Ljubljana se je udeležilo sedem novih pomočnikov komandirja.

Usposabljanje, katerega cilj je čim bolje usposobiti nove pomoč-nike komandirjev za samostojno opravljanje del in nalog pomoč-nikov komandirjev na policijski postaji, se je izvajalo po Programu usposabljanja starešin policijskih postaj v NOE PU Ljubljana ob raz-poreditvi na delovno mesto pomočnika komandirja.

Med drugim je namen usposabljanja tudi omogočiti komandir-jem spoznavanje sodelavcev in dela posameznih NOE PU Ljubljana.

Besedilo in foto: Aleš Marn

Lani se je na PU Ljubljana upokojilo 40 delavcev. Kot že nekaj let zapored so bili »novopečeni« upokojenci tudi letos povabljeni na srečanje z direktorjem PU. Srečanje je bilo konec marca v Poli-cijski akademiji v Tacnu.

SREČANJE Z UPOKOJENIMI DELAVCI PU LJUBLJANA

Vsem upokojencem želimo »mirno morje« in naj jim zdravje služi.

Ob tej priložnosti se jim je direktor PU Ljubljana mag. Stanislav Vrečar zahvalil za njihov prispevek pri zagotavljanju boljših var-nostnih razmer in krepitvi ugleda slovenske policije.

Podaril jim je priložnostno darilo – grafi-ko stavbe PU Ljubljana, avtorja Janeza Kore-za, upokojenega policista OKC na ljubljanski policijski upravi.

Srečanja so se udeležili tudi predstojniki enot, v katerih so se delavci upokojili. Upo-kojence je poleg njih pozdravil še Gabriel Leban, predstavnik Kluba Maksa Perca, aktiva Ljubljana, program pa so popestrili člani Poli-cijskega orkestra.

Besedilo in foto: Vinko Stojnšek


VArNOSTNOVICE

Srečanja se je udeležilo 17 nekdanjih kadetov in vzgojitelj Miha Kržnarič, razredničarka Vida Bogataj pa je bila žal zadržana.

Srečanje je potekalo v veselem in sprošče-nem razpoloženju v vadbenem centru Vič, kjer so udeleženci obujali spomine na zanimive do-godke iz časa službovanja.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da je treba s takšnimi srečanji nadaljevati tudi v prihodnje, saj upokojitev ne sme biti razlog za prekinitev dobrih in pristnih odnosov med upokojenimi in aktivnimi delavci policije.

Besedilo in foto: Janez Rotovnik

SPREJEM UPOKOJENIH DELAVCEV

SUP PU Slovenj Gradec je marca organiziral srečanje z upokojenimi delavci policije. Po-leg šestih upokojenih delavcev iz sektorja uniformirane policije so se ga udeležili tudi vsi člani sedanjega kolektiva.

Skupinska fotografija udeležencev srečanja

SREČANJE ZBIRALCEV INSIGNIJ

V začetku maja se je v občinski dvorani v Spod-njem Dupleku zbrala druščina zbiralcev policij-skih, gasilskih in vojaških insignij iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske.

Na srečanju so zbiralci med seboj izmenjali veliko insignij, kot so našitki, značke, medalje, kape in drugo. V pogovoru z njimi pa je bilo moč ugotoviti, da so s srečanjem zadovoljni in da so za svoje zbirke pridobili veliko materiala. Udeleženci iz Madžarske so obljubi-li, da naslednje leto pridejo na srečanje v Slovenijo v večjem številu, kajti letos so se ga udeležili le štirje.

Seveda pa je bil organizator vesel predvsem obis-kovalcev, ki so se v velikem številu odzvali in si ogle-dali srečanje. Pa da ne bi mislili, da so si ga ogledali le domačini iz Dupleka ali Maribora! Obiskovalci so prišli iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in od drugod.

Besedilo in foto: Branko Zupanič

Kadeti 9. a razreda Šole za miličnike smo se konec maja, po 30 letih od zaključka šolanja, srečali v Novi Gorici.

SREČANJE 9. A RAZREDA ŠOLEZA MILIČNIKE

Odpravili smo v Goriška Brda, kjer smo si ogledali naravne in druge lepote Brd, nato pa prijetno pokramljali v gradu Dobrovo.

Šolanje je daljnega leta 1979 uspešno za-ključilo 28 dijakov: 19 jih je še vedno zaposlenih v policiji, 8 jih je v drugih državnih organih ali zasebnem sektorju, eden je pa pokojen. Seveda se nismo mogli izogniti upokojitvam, kajti v juli-ju se bo upokojilo 8 policistov.

Vsem smo zaželeli veliko dobrega v tretjem življenjskem obdobju. Vsi pa smo se obvezali, da se naslednje leto dobimo nekje na Dolenjskem.

Besedilo in foto: Alojzij Mohar

Mednarodno srečanje zbiralcev insignij je že enajstič organiziralo Združenje zbirateljev policijskih insignij Slovenije.


VArNOST

21

NEWS

V SPOMIN MARJANU FERKU

Marjan Ferk se je rodil 3. novem-bra 1952 na Poličkem Vrhu v občini Pesnica, kjer je preživel otroška in osnovnošolska leta. Po končani osnov-ni šoli se je leta 1967 vpisal v Šolo za miličnike kadete, kot dijak prve ge-neracije, na kar je bil vedno izredno ponosen. Razširjena obzorja, sklenje-na prijateljstva in zavezništva so mu bila popotnica. Leta 1970 je pričel z delom na takratnem Oddelku milice Maribor Tabor, kjer je opravljal delo miličnika. Po prvih uspehih mu je bilo zaupano vodenje dela v varnostnem okolišu. Poštenost, vložen trud in tisti nezmotljivi občutek, kaj je prav in kaj ne, so ga dvignili nad povprečje. Kot nagrada je leta 1974 sledila napotitev na redno šolanje v Višjo upravno šolo v Ljubljano, kjer je pridobil potrebna teoretična znanja, ki jih je kasneje s pridom uporabljal pri strokovnem de-lu in jih plemenitil s svojim odnosom do dela in sodelavcev. Po zaključenem študiju se je vrnil na delo v Maribor, kjer je postal pomočnik komandirja OM Maribor Center, kjer je od leta 1979 dalje delal kot inšpektor za mejne za-deve in tujce v tedanjem inšpektoratu milice UNZ Maribor. Leta 1981 je po-stal komandir PM Maribor Tezno, med leti 1984 do 1997 pa je kot inšpektor na UNZ Maribor opravljal naloge na različnih delovnih področjih tedanje milice, kasneje policije. Opravljena diploma na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1986, poznavanje dela in bogate operativne izkušnje so botrovale, da je leta 1997 zaključil poklicno kariero na UNZ Maribor kot šef urada načelni-ka in jo nadaljeval v Ljubljani, najprej kot ravnatelj Srednje policijske šole v Tacnu, od 1. 7. 2000 pa kot direktor Policijske akademije. Poln elana, ve-sel dela z mladimi, je skrbno in ljube-

če usmerjal potek ključnih dejavnosti pri preoblikovanju procesov izobra-ževanja policistov in procesov uspo-sabljanja in izpopolnjevanja v policiji. Upokojil se je, kot da bi bilo usojeno, šele po zaključku šolanja zadnje ge-neracije kadetov in v praksi preverje-nega novega sistema izobraževanja in usposabljanja.

Kot je večkrat povedal, je mili-ci, kasneje policiji pripadal z dušo in telesom. Osebne vrednote in visoka merila, ki jih je postavljal, je pleme-nitila modrost, ki jo premorejo le redki. To se je pokazalo v nešteto pri-merih nesebičnega in profesionalne-ga opravljanja nalog, ko je v skrbi za sočloveka marsikdaj tudi pozabil na-se. Vsega tega niso odtehtale medalje in priznanja, ki jih je dobil v zahvalo. Odtehtal ga je nasmešek in hvaležen pogled sodelujočih, ki jih je vodil, ko so lovili lopove, skrbeli za nemočne, na Kosovu varovali srbski živelj pred albanskim in obratno. Bil je neizpro-sen pri zaščiti slovenskega naroda in Slovenije v času odmiranja starega družbenopolitičnega sistema in no-silec neštetih dejavnosti pri osamo-svajanju Slovenije ter rojevanju prve samostojne in neodvisne države Slo-vencev.

Marjan, nosilec častnega znaka svobode, vitez francoskih akademskih palm, oče. Človek, Prijatelj. V zenitu pričakovane dolžine človeškega živ-ljenja, ko je poln veselja in upanja korakal v drugo življenjsko obdobje, obdobje, v katerem bi moral sijati in biti obsijan, nas je presenetila bridka vest: Marjana ni več! Vsi upi in hrepe-nenja so v trenutku končana na tako krut in nedojemljiv način. Vse je šlo tako hitro, … prehitro!

Družini, Cvetki, prijateljem izreka-mo najgloblje sožalje!

Kolektiv Policijske akademije

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.A kar ni njeno, nam ne more vzeti.In to je neskončno dragoceno,Je večno in nikdar ne more umreti.

S. Makarovič

Bil je navaden marčni dan, sobota zgodaj zju-traj. Drobna nepazljivost je udarila z vso močjo, da smo obstali. Obstali, ker se nas je čisto blizu dotaknila tragedija. Sporočilo, da si 30. smrtna žrtev na slovenskih cestah v letošnjem letu, je bi-lo zelo bridko.

Te žalostne trenutke bi radi izbrisali za vedno ...

Izgubili smo prijatelja in sodelavca Domna Krista-na.

Domen Kristan se je rodil v Kranju pred dobrimi 25 leti. Razigrano otroštvo in razposajeno mlado-stništvo je preživljal v Tržiču, kjer ga je marsikdo zelo dobro poznal. Po končani osnovni šoli se je vpisal v Srednjo gostinsko šolo v Radovljici, ki jo je leta 2003 uspešno končal. Vendar si ni želel opravljati dela v gostinstvu, temveč je bila njego-va želja postati policist. Po očetovi smrti jeseni leta 2004 se je odzval na javni natečaj in vložil prošnjo za sprejem v policijo.

31. decembra 2004 se mu je želja izpolnila. Kot kandidat za policista je nastopil službo na PPP v Ljubljani, nekaj dni kasneje pa se je že začel šola-ti za poklic policista na Policijski akademiji v Tac-nu. 30. junija 2006 je šolanje uspešno zaključil in tako uresničil svoje sanje. Postal je policist pro-metnik. Zaradi službenih potreb je bil 20. avgusta 2007 premeščen na PP Domžale, kjer je marljivo, strokovno, vestno in odgovorno opravljal svoje delo, vse do mnogo, mnogo prerane smrti.

Dragi Domen,

V množici spominov bi lahko našli veliko lepega, pa tudi bolečega. Spomini so večni, ohranjeni so v naših srcih. Z vso gotovostjo lahko zatrdimo, da bi se lahko marsikdo ob tvojem zanosu, strokov-nosti, humanosti, dostopnosti in prijateljstvu še marsikaj naučil.

Hvala ti, da smo te lahko spoznali.

Sodelavke in sodelavci PP Domžale

V SPOMIN DOMNU KRISTANU


STROKOVNI PRISPEVKI

22

VArNOST

Ukrepanje policije ob požarih v naravnem okolju

Boris Rojs, UUP GPU

V prihajajočih poletnih dneh, ko so temperature v Sloveniji najvišje, padavin pa je najmanj, se požarna ogroženost poveča, zaradi česar je učinkovito ukrepanje in medsebojno obveščanje pristojnih organov ključno.

Dolžnost skrbeti za požarno varnost je namreč na ramenih nas vseh in različnih organov. Na državni ravni za požarno varnost skrbijo različna ministrstva oziroma njihovi organi v sestavi, in sicer Ministrstvo za obrambo (MORS), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), Gasilska zveza Slovenije (GZS), Ministrstvo za okolje (MOP), Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano (MKGP), Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in ne nazadnje tudi Slovenske železnice (SŽ).

Pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) se s požarno varnostjo ukvarja Sektor za varnostno načrtovanje v Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) in policija na vseh treh ravneh organiziranosti.

POLICE ACTION IN CASE OF FIRE / In the summer days to come, temperatures will reach their highest and precipitation will become scarce thus increasing fire risk. In case of fire the competent authorities have to act efficiently which is why their mutual communica-tion is of key importance.

Fire safety is not only a duty of various authorities, but also of each individual. Officially, fire safety is the domain of several authori-ties. These are as follows: Ministry of Defence, Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief, Inspectorate of the Republic of Slovenia for the Protection against Natural and Other Disasters, Fire Fighting Association of Slovenia, Ministry of the Environment, Inspectorate of the Republic of Slovenia for the Environment and Space, the Environmental Agency of the republic of Slovenia, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, Inspectorate of the Republic of Slovenia for Agriculture, Forestry and Food, Slovenian Forest Service, Forestry Institute of Slovenia and Slovenske železnice (Slovenian railways).

As far as the Ministry of the Interior is concerned, fire safety is dealt with by the Security Planning Section within the Police and Secu-rity Directorate, and the police at the three levels of organisation, i.e. national, regional and local level.

Izvajanje policijskih nalog in pristoj-nosti ureja več predpisov, katerih rdeča nit je sodelovanje in določitev pristojno-sti drugim pristojnim organom, ki skr-bijo za požarno varnost. Glavne naloge in pristojnosti so navedene v naslednjih predpisih:

– Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

– Zakon o policiji– Zakon o varstvu pred požarom – Zakon o gozdovih– Uredba o varstvu pred požarom v

naravnem okolju – Usmeritve za delo Policije na podro-

čju splošnih policijskih nalog– Navodilo CFP za zavarovanje materi-

alnih dokazov na kraju požara– Načrt dejavnosti MNZ in Policije ob

velikem požaru

Sistemske naloge ob večjih poža-rih zaokrožuje Načrt dejavnosti MNZ in Policije ob velikem požaru, ki med

drugim določa vrsto ukrepanja ob posa-meznih stopnjah požarne ogroženosti, obseg načrtovanja nalog, sistem ob-veščanja, naloge MNZ, delovanje zvez, prestop državne meje, aktiviranje sil in nenazadnje poročanje o izvedenih ukre-pih.

POŽARNA OGROŽENOST

Stopnjo požarne ogroženosti narav-nega okolja na posameznem območju ugotavlja in razglaša URSZR v sodelova-nju s pristojnimi institucijami. Ta organ loči pet stopenj požarne ogroženosti naravnega okolja (zelo velika požarna ogroženost, velika požarna ogroženost, srednja požarna ogroženost, majhna požarna ogroženost, zelo majhna po-žarna ogroženost), Zavod za gozdove pa razglaša le prve štiri stopnje.

Po vrsti požarov ločimo podtalni po-žar, talni požar, kompleksni (vršni, kron-ski) požar, debelni požar, kombiniran požar, požarni preskok in požarni vihar.

Po obsegu ločimo štiri razrede poža-rov, in sicer zelo velik požar, velik požar, srednje velik požar in majhen požar.

Požarna ogroženost naravnega okolja je poleg vrste in obsega požara odvisna tudi od podnebnih značilnosti področja, vrste tal in strukture gozda ter ostalega rastja, količine in vlažnosti goriv ter od bližine potencialnih pov-zročiteljev požarov.

Upoštevajoč navedeno, ugotovimo, da so v Sloveniji požarno najbolj ogro-žena območja na Krasu in v Primorju, časovno pa pozimi (februar in marec) in poleti (julij in avgust). Opomnike ob velikih požarih v naravnem okolju ima-jo izdelane za svoje območje policijske uprave Postojna, Nova Gorica in Koper, saj na teh območjih obstaja nevarnost velikih požarov v naravnem okolju. Rešitve v teh načrtih se lahko smisel-no uporabijo tudi v drugih policijskih upravah in v visokogorju.


EXPERT CONTRIBUTIONSVArNOST

23

AKTIVIRANJE SIL

Ob nastanku velikega požara v na-ravnem okolju OKC PU po pridobitvi in-formacije o požaru pošlje na kraj razpo.ložljive sile, katerim opredeli prve nujne ukrepe. OKC PU zbira informacije o na-stalih razmerah ter v skladu z internimi predpisi in načrtom dejavnosti ocenju-je okoliščine za aktiviranje štaba. Inter-ventno napotitev zagotavlja tudi OKC GPU, ki lahko na podlagi prejetih obve-stil odredi interventno pomoč z območ-ja drugih PU.

SPLOŠNE NALOGE POLICIJE

Temeljne in sistemske naloge polici-je so predvsem, da:

– varuje življenje, osebno varnost in premoženje ljudi ter vzdržuje javni red na območju, ki ga je zajel požar;

– zavaruje ogroženo območje;– preprečuje, odkriva in preiskuje kaz-

niva dejanja in prekrške, odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in prekrškov, druge iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom;

– nadzira in ureja promet v skladu s stanjem prometne infrastrukture in omogoča interveniranje silam za za-ščito, reševanje in pomoč;

– varuje državno mejo in izvaja mejni nadzor ter policijske naloge v zvezi s tujci v skladu z razmerami;

– z letalsko enoto policije sodeluje pri opravljanju policijskih, humani-tarnih, oskrbovalnih, izvidniških in

drugih nalog, pomembnih za zašči-to, reševanje in pomoč ob požaru v naravnem okolju;

– sodeluje pri identifikaciji žrtev;– obvešča MZZ o umrlih tujcih;– komunicira z drugimi organizacijski-

mi enotami ministrstva ter drugimi državnimi organi, zlasti še s centri za obveščanje;

– sodeluje s policijami drugih držav;– po potrebi organizira mobilni opera-

tivno-komunikacijski center.

Če je treba zaradi naravne ali druge nesreče prestopiti državno mejo, je tak prestop urejen z Zakonom o nadzoru državne meje (15. člen) in različnimi mednarodnimi pogodbami, predvsem s sosednjimi državami, kot tudi Evropska okvirna konvencija o čezmejnem so-delovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti.

KONKRETNE NALOGE POLICIJE

Neposredne dejavnosti policistov na terenu za omejevanje in obvladovanje požara so:

– obveščanje o vseh ugotovitvah OKC PU, ki na regijski ravni koordinira naloge med policijo in izpostavami IRSVNDN, ki se na podlagi 54. čle-na Zakona o varstvu pred požarom vključuje v raziskovanje vzrokov vseh večjih požarov, kakor tudi RECO;

– v primeru potrebe se takoj vključijo v reševanje ljudi in premoženja, pri čemer sodelujejo s pristojnimi štabi

Slika 1: Karta potencialne požarne ogroženosti gozdov

Vir: Jakša Jošt, Zbornik Nesreče in varstvo pred njimi (str. 344), Ljubljana, 2002.

civilne zaščite ali drugimi silami za zaščito reševanje in pomoč ter jim po potrebi zagotovijo ustrezno pomoč;

– če požar ni pogašen takoj, obveščajo OKC PU, da na kraj napoti ustrezne enote za pogasitev požara ter dru-ge delavce organizacij ali podjetij (zdravstvene, veterinarske, elektro ipd. stroke) za prvo pomoč, izključi-tev električnega toka, preusmeritev prometa ipd.;

– zagotavljajo proste poti intervencij-skim skupinam za prihod in odhod z ogroženega območja;

– dopolnjujejo obvestila OKC PU s podatki o tendenci širjenja požara, velikosti ogroženega območja, ne-varnosti eksplozije, sproščanja ne-varnih snovi ipd.;

– zbirajo obvestila o vzroku požara in fotografsko ter drugače dokumenti-rajo in zavarujejo sledi ter potek po-žara;

– obveščajo OKC o sumu storjenega kaznivega dejanja in drugih v tej zvezi ugotovljenih podatkih, zaradi uspešne raziskave in izsleditve storil-ca;

– OKC PU oziroma OKC GPU obvesti o požaru Regijski center za obve-ščanje oziroma Republiški center za obveščanje.

POOBLASTILA POLICIJE OB KRŠIT-VAH

Policija ima za neposredno ukrepa-nje zoper kršitelje pooblastilo v Zako-nu o gozdovih, ki pooblašča policiste, da za zagotavljanje požarnega varstva izrekajo globe posameznikom, ki jih za-lotijo pri prekrških, če:

– kurijo na neurejenih kuriščih v goz-dovih ali na drugih zemljiščih, ki ne štejejo za gozd (plantaže, pašniki, porasli z gozdnim drevjem, drevo-redi, parki …),

– požigajo travišča in ledine na ob-močju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežigajo rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe,

– uporabljajo odprt ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene goz-dove.

Po Zakonu o varstvu pred poža-rom policija sicer ni neposredno pristoj-na za izvajanje kazenskih določb zakona, je pa določena kot eden izmed organov, ki mora sodelovati pri preprečevanju in preiskovanju požarov.

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki je bila spreme-njena leta 2006, je prenehala pristojnost

3. stopnja

2. stopnja

4. stopnja

1. stopnja


STROKOVNI PRISPEVKI

24

VArNOST

Avtor: Renato Golob

policije kot prekrškovnega organa, ven-dar pa policija po novi uredbi še vedno opravlja nekatere naloge ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni ogroženosti, neposredno izvajanje uredbe pa nadzo-rujejo inšpektorji IRSVNDN. Tako v skladu s 13. členom uredbe policija poleg drugih subjektov, v obdobjih, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, poostreno nadzoruje ogrožena območja, kar pomeni, da policisti ob kršitvi iz ured-be izvedejo naslednje ukrepe;

– ukažejo kršitelju, da preneha z de-javnostjo, ki ogroža življenje ljudi ali njihovo premoženje (podlago ima v 3. in 34. členu Zakona o policiji);

– preko OKC PU obvestijo pristojnega inšpektorja IRSVNDN in RECO, da bo-do ukrepali na kraju kršitve. V ta na-men sta si policija in IRSVNDN izme-njala seznama telefonskih številk in podatkov o regijski organizaciji obeh organov;

– o sumu kršitve uredbe, v skladu s 50. členom Zakona o prekrških, zberejo podatke o kršitvi in kršitelju in vložijo predlog pristojnemu prekrškovnemu organu, tj. krajevno pristojni izposta-vi IRSVNDN.

Drugi prekrškovni organi, ki so na-vedeni za izvajanje nadzora po uredbi, so poleg IRSVNDN še Policija, IRSKGP in Zavod za gozdove, ki naj bi postal pre-krškovni organ 18. 12. 2009 in s tem pristojen za izvajanje nekaterih določb Zakona o gozdovih in ostalih področnih predpisov.

SODELOVANJE, PREVENTIVNE IN OSTALE NALOGE POLICIJE OB RAZ-GLAŠENI VELIKI ALI ZELO VELIKI PO-ŽARNI OGROŽENOSTI

Policija izvaja naslednje dejavnosti:

– sodeluje pri opazovanju ogroženega območja,

– ob rednem delu na terenu opozarja ljudi na prepoved kurjenja, sežiga-nja, uporabljanja odprtega ognja …,

– v času turistične sezone in piknikov v naravi opozarja ljudi na požarno var-nost,

– sodeluje na obravnavah javnih prire-ditev, za katere mora organizator pri-dobiti dovoljenje (uporaba odprtega ognja, kresovanja ipd.)

– sodeluje s pristojnim prekrškovnimi organi za izvedbo skupnih dejavno-sti.

Če pristojni inšpektorji pri izvrše-vanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pri-čakujejo (šikaniranje, omalovaževanja, odklonitev posredovanja osebnih po-datkov ipd.), jim policisti v okviru svojih pooblastil zagotovijo asistenco oziroma pomoč pri ukrepanju.

Sodelovanje gasilcev in policistov pri gašenju in reševanju ob požarih, za-ščiti in reševanju ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter do-ločenih storitvah, ureja še Zakon o ga-silstvu, ki določa, da je vodja interven-cije pristojni poveljnik gasilske enote, ki

ima vrsto pooblastil, pri zagotavljanju zaščite in reševanja ljudi in premože-nja, ki jih uporablja, dokler je to nujno potrebno oziroma do zaključka inter-vencije.

PREISKOVANJE POŽARA

Po zaključku intervencije, ko razme-re na kraju požara ali drugega dogodka dopuščajo, pa policisti in kriminalisti prevzamejo pobudo pri vodenju po-stopka zaradi izvajanja nalog in po-oblastil iz svoje pristojnosti. V skladu s 148. členom Zakona o kazenskem postopku izvajajo kriminalističnoteh-nična opravila in postopke za zavarova-nje sledi in dokazov, ki so pomembni za ugotavljanje vzroka in morebitne od-govornosti za nastanek dogodka, zato se morajo vsi prisotni podrejati njiho-vim navodilom.

POROČANJE

Nosilci intervencije ali vaje, ki izvaja-jo naloge po načrtu dejavnosti ali če nje-gove vsebine preverjajo na vajah držav-nega, regijskega ali lokalnega značaja, morajo podati poročilo DPDVN oziroma generalnemu direktorju policije takoj, najkasneje pa v 15 dneh po opravljenih dejavnostih oziroma v skladu s sprejetimi sklepi vlade, ministra ali generalnega di-rektorja policije. Poročilo mora na kratko zajeti opis nesreče/vaje, način angažira-nja sil, izvedene ukrepe, nastale stroške, ugotovljene pomanjkljivosti in predloge za izboljšanje načrta dejavnosti.

V začetku leta 2009 je bil s strani odgovornih predstavnikov ministrstva za notranje zadeve jasno izražen namen o no-velaciji Zakona o zasebnem varovanju. V prispevku so navedeni številni aktualni problemi na trgu zasebnovarnostnih storitev ter predlogi rešitev in pobude, s katerimi želi avtor spodbuditi širšo razpravo ter težnjo po usklajenosti končne-ga predloga med subjektoma, ki nastopata na trgu zasebnovarnostnih storitev ter ministrstvom za notranje zadeve.

Pri pisanju se avtor opira na aktualno zakonodajo in podzakonske akte ter situacijo na trgu zasebnovarnostnih storitev z vidika uporabnikov zasebnovarnostnih storitev.

CHANGES IN LEGISLATION ON PRIVATE SECURITY / In early 2009, the Ministry of the Interior leadership announced its intention to revise the Private Security Act. The paper contains an overview of several burning issues related to the private security market and a range of solutions and initiatives with which the author wishes to encourage a broader debate and advocates a final solution thathas been coordinated by both players in the private security market on one hand and the Ministry of the Interior on the other.

The author’s paper is based on reviews of the currently applicable legislation and subordinate regulations and the situation on the private security market from the viewpoint of clients who use these services.

Spremembe v sistemu zasebnega varovanja



25

UVOD

Leto 2009 je bilo doslej in bo po napovedih tudi v prihodnje na področju zasebnega varovanja izjemno zanimivo. Koliko bo tudi uspešno ali celo »prelomno«, bo mogoče ugotavljati šele po njegovem zaključku. Po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 102/2007) (v nadaljevanju: Zakon 2007) ter izvedeni ustavni presoji, ki ji je sledila Odločba o delni razveljavitvi prvega od-stavka 40. člena in druge alineje prvega odstavka 41. člena Za-kona o zasebnem varovanju in ugotovitvi, da sta bila prvi odsta-vek 40. člena in druga alineja prvega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju v ostalem delu v neskladju z Ustavo ter o razveljavitvi drugega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 96/2008) odgovorni z ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) oziroma Direktorata za policijo in druge varnostne naloge vodijo dejavnosti, s katerimi naj bi po pričakovanjih pripravili bistveno spremenjen in pred-vsem usklajen Zakon na področju zasebnega varovanja. Prav tako je na pobudo Zbornice Republike Slovenije za zasebno va-rovanje (v nadaljevanju: zbornica za zasebno varovanje) v teku revizija poklicnih standardov na področju zasebnega varovanja, ki poteka na Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževa-nje (v nadaljevanju: CPI). Delovno skupino za revizijo poklicnih standardov poleg predstavnikov CPI sestavljajo tako predstav-niki MNZ kot tudi zbornice za zasebno varovanje ter Združenja varnostnih menegarjev in strokovnjakov, ki združuje predvsem uporabnike varnostnih storitev in strokovnjake na področju za-sebnega varovanja, so bili vsaj doslej k pripravi in izvedbi ome-njenih dejavnosti za spremembo zakona uradno povabljeni zgolj predstavniki zbornice za zasebno varovanje. Ne glede na opisano situacijo bi bilo pri pripravi in izvedbi tako pomembnih oziroma sistemskih sprememb nujno doseči konsenzualno re-šitev med mnenji in predlogi izvajalcev ter pobudami uporab-nikov zasebnovarnostnih storitev, strokovnjakov na področju zasebnega varovanja in zahtevami oziroma omejitvami MNZ. Nenazadnje tudi zato, ker brez prvih ali drugih omenjenih sub-jektov trg zasebnovarnostnih storitev ter s tem zasebno varo-vanje v Republiki Sloveniji sploh ne bi obstajalo.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ZASEBNEGA VAROVANJA

Vse od potrditve prvega Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94) je bil razvoj zasebnega varovanja oziroma kreiranje politike zasebnega varovanja v okvirih nacionalnovarnostne politike v celoti v rokah MNZ in zbornice za zasebno varovanje oziroma njenega upravnega odbora (Vršec, 1999). Izjeme so bile štiri: neformalno sodelovanje posameznih strokovnjakov, ki niso bili lastniki, solastniki ali zaposleni v podjetjih, ki tržijo varnostne storitve (v nadaljevanju: zasebnovarnostna podjet-

ja) ali v MNZ pri pripravi Zakona o zasebnem varovanju leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003), uradno sodelovanje Združe-nja varnostnih managerjev in strokovnjakov pri pripravi Zako-na 2007, pri pripravi Pravilnika za usposabljanje in izpopolnje-vanje varnostnega osebja v letu 2008 ter pri reviziji poklicnih standardov varnostnega osebja v letu 2009.

Predlog spremembe organizacijske strukture sistema za-sebnega varovanja le-to bistveno razširja ter predvideva skup-ni organ oziroma Strokovni svet, ki z namenom zagotavljanja usklajenega delovanja sistema zasebnega varovanja in omo-gočanja sodelovanja pri usmerjanju nacionalnovarnostne po-litike povezuje vse vključene subjekte.

DIREKTORAT ZA ZASEBNO VARSTVO

Glede na kvalitativni in kvantitativni obseg dejavnosti za-sebnega varovanja, predvsem pa na specifičnost del in nalog varnostnega osebja, bi bilo v prihodnje v okviru MNZ smiselno ustanoviti direktorat za zasebno varstvo (ki bi poleg zasebnega varovanja vključeval tudi detektivsko dejavnost). Od leta 2004 je področje umeščeno v direktorat za policijo in druge var-nostne naloge, v katerem je bil poleg sektorja za usmerjanje policije, sektorja za pritožbe, sektorja za nadzor policije, sek-torja za tajne podatke in sektorja za obrambno in varnostno načrtovanje šele leta 2008 ustanovljen tudi sektor za zasebno varovanje in druge varnostne naloge.

ZBORNICA IZVAJALCEV ZASEBNOVARNOSTNIH STORITEV

Čeprav izraz »zasebno varovanje« ni povezan z zasebno oziroma privatno lastnino, ki jo varujemo, temveč s statusom gospodarskih družb, ki to varovanje tržijo, oziroma zasebno-varnostnih podjetij (zasebna oziroma privatna podjetja), predstavlja in označuje dejavnost na trgu zasebnovarnostnih storitev. Tega pa, kot vsak drug trg, karakterizira prisotnost ta-ko izvajalca (prodajalca) kot naročnika (kupca). Prav zato, ker pojem »zasebno varovanje« vključuje oba subjekta trga za-sebnovarnostnih storitev, ni primeren za oznako zbornice, ki združuje zgolj izvajalce zasebnovarnostnih storitev.

Zakon 2007 je bistveno omejil vlogo in pooblastila ter spre-menil obseg del in nalog zbornice za zasebno varovanje. Ne glede na različnost pogledov in mnenj je treba priznati, da je zbornica za zasebno varovanje, kot (trenutno) edini subjekt združevanja izvajalcev varnostnih storitev, izjemno pomem-ben del sistema zasebnega varovanja. Zato bi bilo smiselno, da tudi v prihodnje ohrani vsa pooblastila, ki so povezana z usmerjanjem in nadzorovanjem delovanja zasebnovarnost-nih podjetij, zlasti:

− podeljevanje licenc varnostnemu osebju, ki je zaposleno v zasebnovarnostnih podjetjih ter vodenje ustreznih evidenc,

− izvajanje strokovnega usposab-ljanja za varnostno osebje, ki je zaposleno v zasebnovarnostnih podjetjih.

V zvezi z delovanjem Zbornice izva-jalcev zasebnovarnostnih storitev je treba izpostaviti predvsem naslednji vprašanji:

− Neobvezno članstvo in status re-prezentativnosti posamezne zbor-nice sta določena z zakonoma (Za-kon 2007 in Zakon o gospodarskih zbornicah, Uradni list RS, št. 60/20-06). Število zbornic mora ostati od-visno od interesa zasebnovarnost-nih podjetij, ki se v njih združujejo.

Zbornica uporabnikov zasebnovarnostnih

storitev

Zbornica izvajalcev zasebnovarnostnih

storitev

MNZDirektorat za zasebno

varstvo

TRG VARNOSTNIHSTORITEV

Zbornica zavarovalnicZnanstveno-raziskovalne

institucije

subjekti, ki sodelujejo pri delu STROKOVNEGA SVETA

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200896


STROKOVNI PRISPEVKI

26

VArNOST

− Kot je že omenjeno, Zbornica izvajalcev zasebnovarnost-nih storitev združuje zasebnovarnostna podjetja, ki tržijo zasebnovarnostne storitve. Zato ne obstaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo članstvo omogočeno tudi uporabnikom zasebnovarnostnih storitev. Pri tem je tre-ba opozoriti, da je uporabnike, ki imajo na osnovi Zakona 2007 organizirane lastne službe varovanja in ki varovanje kot sekundarno dejavnost tudi tržijo, treba obravnavati kot uporabnike in kot izvajalce zasebnovarnostnih storitev (organizacije z organiziranimi lastnimi službami varovanja, ki dejavnost opravljajo zgolj za lastne potrebe, uvrščamo med uporabnike zasebnovarnostnih storitev).

ZBORNICA UPORABNIKOV VARNOSTNIH STORITEV

Vsak pojav večjega problema na področju varovanja ljudi in premoženja, predvsem v gospodarskih družbah, ne ogro-ža le premoženja lastnikov, temveč posredno tudi življenja zaposlenih, predvsem pa razvoj širše lokalne skupnosti ter negativno vpliva na njen in državni proračun. Zato bi drža-va morala biti zainteresirana vsaj za minimalno urejenost področja varovanja ljudi in premoženja (kakor je z iden-tičnimi razlogi zainteresirana za varovanje okolja, požarno varnost ali varnost in zdravje pri delu), s čimer bi bilo mogo-če preprečiti ali zmanjšati verjetnost nastanka omenjenega problema ter bistveno zmanjšati potencialne posledice.

Ker že od leta 1994 obstaja interes države za obstoj zbor-nice ali zbornic izvajalcev varnostnih storitev, bi moral še v bistveno večji meri biti prepoznan in uveljavljen interes države, da obstaja tudi zbornica uporabnikov varnostnih storitev, saj naj bi prav njihovi zaposleni, odgovorni za va-rovanje ljudi in premoženja (v primerih državnih organov in gospodarskih družb v večinski državni lasti neposredno, v privatnih gospodarskih družbah pa posredno) ta interes uveljavljali v praksi (skrb za delovanje varnostnih sistemov, preprečevanje škodnih dogodkov, ustrezno strokovno uskla-jevanje in dogovarjanje z izvajalci varnostnih storitev, izva-janje strokovnega nadzora, …), prav tako pa naj bi dejavno sodelovali pri sprejemanju ustreznih odločitev v procesu ob-likovanja zasebnovarnostne politike v okviru nacionalnovar-nostnega sistema. Država bi torej morala biti neposredno zaiteresirana, da so vsaj v pravnih subjektih, v katerih je lastnica ali solastnica, zaposlene strokovno usposobljene osebe na področju varovanja ljudi in premoženja, ki varu-jejo njene interese ter vodijo varnostne sisteme v smislu preprečevanja škodnih dogodkov. Opisane trditve potenci-rajo dejstva, da:

− je na področju delovanja trga zasebnovarnostnih storitev uveljavljen princip tržnega gospodarstva (in ne tarifni si-stem);

− v večini organizacij, ne glede na njihovo lastništvo, ne ob-stajajo delovna mesta odgovornih za varovanje ljudi in premoženja;

− da posamezniki, ki so v organizacijah odgovorni za varova-nje ljudi in premoženja, tovrstna dela in naloge večinoma opravljajo poleg ostalih zgolj kot sekundarna dela in na-loge;

− na področju varovanja ljudi in premoženja ne obstajajo ustrezni standardi, ki bi jih naročniki pri sodelovanju z iz-vajalci varnostnih storitev lahko uporabljali kot orodja za ocenjevanje ustreznosti in strokovnosti in za nadzor.

Rezultati raziskave, ki je bila opravljena v letih 2007 in 2008 (Golob, 2008), potrjujejo vse napisane trditve ter opozarjajo na dejstvo, da so uporabniki zasebnovarnostnih storitev (ve-

lika večina gospodarskih družb v zasebni in državni lasti) vse od leta 1991 sprejemali vloge pasivnih opazovalcev, ne pa vloge kupcev in aktivnih soustvarjalcev sistema. Zaradi tega je področje po zgledu ekološke varnosti ali varnosti in zdravja pri delu treba urediti z zakonom. V tem primeru bi tudi naziv zakona (Zakon o zasebnem varovanju) postal ustrezen, saj bi določal delovanje obeh subjektov, ki sestavljata trg zasebno-varnostnih storitev.

Omenjeni predlog je mogoče dodatno utemeljiti tudi z dejstvom, da so uporabniki, kot del trga zasebnovarnostnih storitev, najbolj zaiteresirani za kakovost njihovih izvedb. V tem smislu so prav uporabniki temeljni nosilci zagotavljanja kakovosti in ustreznega strokovnega nadzora nad izvaja-njem dejavnosti zasebnega varovanja. Zato postane brez strokovno usposobljenih uporabnikov vprašanje strokov-ne usposobljenosti izvajalcev zasebnovarnostnih storitev bistveno manj pomembno. Glede na to, da smo v situaciji, ko ne le, da odgovorni za področje varovanja ljudi in premo-ženja pri uporabnikih zasebnovarnostnih storitev v večini niso ustrezno strokovno usposobljeni, temveč najpogosteje sploh ne obstajajo, je posredovanje države oziroma ustrez-nih služb v MNZ v smislu ureditve zakonske regulative nujno potrebno.

Na osnovi pričakovanja, da bo dosežen omenjeni cilj oziro-ma odločitev o nujnosti dopolnjevanja organizacijskih struk-tur uporabnikov varnostnih storitev, kjer predvsem glede na njihove velikosti oziroma števila zaposlenih obstajajo možno-sti za:

− samostojno delovno mesto odgovornega za varovanje lju-di in premoženja;

− dopolnjevanje že obstoječega delovnega mesta, ki opre-deljuje izvajanje del in nalog posameznih segmentov inte-gralne varnosti (ekologija, varnost in zdravje pri delu, civil-na zaščita, informacijska varnost, ...) z deli in nalogami na področju varovanja ljudi in premoženja;

− pogodbeno razmerje s podjetji oziroma z neodvisnimi zu-nanjimi izvedenci na področju varovanja ljudi in premože-nja;

je Združenje varnostnih menedžerjev in strokovnjakov že pripravilo predloga dveh novih poklicnih standardov (me-nedžer varnostnih sistemov in varnostni svetovalec) ter osnutek celovitega sistema strokovnega usposabljanja in iz-popolnjevanja. Pobudi sta prav v tem času v postopku posre-dovanja pooblaščenemu področnemu odboru.

Z opredelitvijo obveznega varovanja ljudi in premoženja pri vseh uporabnikih zasebnovarnostnih storitev (ki so pra-vne osebe) je mogoče v kratkem času pričakovati vzpostavitev zbornice uporabnikov zasebnovarnostnih storitev, ki bi bila sposobna:

− zagotavljati vodenje sistema licenciranja odgovornih za varovanje ljudi in premoženja pri uporabnikih zasebnovar-nostnih storitev ter voditi ustrezne evidence;

− spremljati in nadzorovati kakovost in strokovnost operativ-nega izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja zasebno-varnostnih podjetij;

− dejavno sodelovati pri oblikovanju zasebnovarnostne poli-tike v okviru nacionalnovarnostnega sistema ter strategije razvoja sistema zasebne varnosti.

STROKOVNI SVETNa področju zasebnega varovanja v Republiki Sloveni-

ji je odprtih veliko pomembnih vprašanj, hkrati pa nastajajo



27

sistemski dokumenti, ki določajo delovanje trga zasebnovar-nostnih storitev in ki niso usklajeni z vsemi subjekti. Zaradi tega je nujno potrebno oblikovati stalno delovno telo v funk-ciji posvetovalnega in usklajevalnega organa, ki bi skrbel za strategijo razvoja zasebne varnosti ter usmerjal razvoj sistema. Predlog organizacijske strukture je podan na začet-ku dokumenta, vodilno vlogo pa bi prevzel MNZ. Bistvena aktualna vprašanja oziroma problemi, ki bi jih bilo treba rešiti v začetnem obdobju, so:

− Poenotenje terminologije na področju zasebnega varova-nja, kjer bi lahko začeli s terminoma »fizično« in »tehnično varovanje«, ki sta popolnoma neustrezna, ugotovili, ali so vse »varnostne storitve« tudi »zasebnovarnostne storitve« ter nadaljevali s termini »pristopna kontrola« oziroma »si-stem nadzora gibanja«, »mehansko« oziroma »protivlom-no varovanje«, ...

− Definiranje vlog subjektov, ki so prisotni na področju za-sebnega varovanja.

− Uskladitev strategije razvoja zasebnega varovanja ter vključenosti v nacionalnovarnostni sistem.

− Določitev in standardizacija procedure za pripravo novih sistemskih dokumentov. Prevečkrat se je že zgodilo, da so uradni akti, objavljeni v Uradnem listu, bili v veliki me-ri popolnoma drugačni od tistih, ki so bili pripravljeni in usklajeni na delovnih telesih, prav tako pa so bili potrjeni posamezni, ki so vsebinsko slabi, nedorečeni in ne ustre-zajo dejanskim razmeram in potrebam.

− Preverjanje ustreznosti in modifikacije posameznih obsto-ječih in veljavnih dokumentov, kot je na primer Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 43/2008).

− Identificiranje potrebnih standardov kakovosti ter vzpo-stavitev delovnih skupin za njihovo pripravo (Izdelava ocene ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganj, Merila za delovanje varnostnega osebja, Specifikacija internih in eksternih varnostnih organizacijskih struktur, Merila za izvajanje izborov najustreznejših ponudnikov varnostnih storitev, Vrednotenje kakovosti izvajanja zasebnovarnostnih storitev, Vzpostavitev varnostnega sistema v organizaciji, Vloga zavarovalnic v sistemu za-sebnega varovanja, ...).

ZAKLJUČEK

Kljub temu, da ima urejanje sistema zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji že 15-letno zgodovino, prva zasebno-varnostna podjetja pa so bila ustanovljena že leta 1989 (Čas, 2006), se zdi, da je treba kar precej mehanizmov in procedur za njegovo delovanje šele vzpostaviti. Za opisano stanje nista odgovorna ne MNZ ne Zbornica za zasebno varovanje, tem-več predvsem lastniki premoženja, ki na trgu nastopajo kot naročniki oziroma uporabniki zasebnovarnostnih storitev. Za njihovo počasno in zelo omejeno (po obsegu) angažiranje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obstaja precej objek-tivnih razlogov, ki pa so v letih tega desetletja izgubili svoj pomen in vpliv. Ne glede na to pa se stanje še danes kljub dejanskemu interesu države »normalizira« zelo počasi. Pri-prava novele zakona o zasebnem varovanju je priložnost za intenzivirano sistemsko spremembo.

LITERATURA

− Čas, T. (2006): Zasebno varovanje za uporabnike varnostnih storitev, Atelje Kersnik, Radlje ob Dravi.

− Golob, R. (2008): Model projekta za vzpostavitev varnostnega siste-ma v gospodarski družbi, magistrsko delo, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, str. 57–118.

− Vršec, M. (1999): Strateški, poslovni in operativni pomen konkurence na trgu varnostnih storitev, Nove možnosti zasebnega varstva v Slo-veniji, ur. Anžič, A., Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, str. 307–334.

− Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja, Uradni list RS, št.43/2008.

− Odločba o delni razveljavitvi prvega odstavka 40. člena in druge alineje prvega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju in ugotovitvi, da sta bila prvi odstavek 40. člena in druga alineja prvega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju v ostalem delu v neskladju z Ustavo ter o razveljavitvi drugega odstavka 41. člena Za-kona o zasebnem varovanju, Uradni list RS, št. 96/2008.

− Zakon o gospodarskih zbornicah, Uradni list RS, št. 60/2006.

− Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varova-nju, Uradni list RS, št. 102/2007.

− Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe va-rovanja, Uradni list RS, št. 32/94.

Mejna kontrola in biometričnipotni listi

Alojz Tič, UIT GPU

Z letošnjim letom bo Slovenija tako kot druge države članice EU začela z izdajanjem biometričnih potnih listov druge generacije. Ti potni listi bodo poleg vidnih podatkov in na čipu shranjene podobe obraza (biometrični potni listi prve generacije) vsebovali tudi na čipu shranjena dva prstna odtisa. Zaradi hranjenja tako občutljivih osebnih podatkov, kot so prstni odtisi, je bilo zaradi zahtev po varovanju osebnih podatkov treba razviti in standardizirati zaščitne me-hanizme. V EU smo v ta namen razvili in sprejeli standard, poimenovan EAC (extended access control). Pojav biome-tričnih potnih listov druge generacije pa zahteva spremembe na področju mejne kontrole. V slovenski policiji bomo zamenjali obstoječe čitalce potnih listin s takšnimi, ki so sposobni obdelovati tudi biometrične dokumente prve in druge generacije. Zato je bilo treba izdelati nove programske rešitve, ki bodo policistom na meji omogočili delo s temi novimi napravami.

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200896


STROKOVNI PRISPEVKI

28

VArNOST

BORDER CONTROL AND BIOMETRIC PASSPORTS / This year, Slovenia and other EU Member States will start issuing second-genera-tion biometric passports. In addition to visible features and the facial image stored in the chip (i.e. features of the first-generationpassports), the new passports will contain two finger print images. Special protective mechanisms were developed and standardizedto meet the requirements for storing these highly sensitive personal data. A special standard, the EAC (extended access control), was adopted and developed for the purpose by the EU. Because of the introduction of second-generation biometric passports, border control procedures were realigned. The Slovenian Police replaced the existing passport readers with the kind that are capable of pro-cessing both first and second-generation biometric documents. Accordingly, new software applications were developed to facilitatethe functioning of new devices and efficient border controls.

RAZVOJ STROJNO BERLJIVIH DOKU-MENTOV V EU IN SLOVENIJI

Po porastu mednarodnega zrač-nega prometa okrog leta 1950 se je v Mednarodni organizaciji za civilno le-talstvo (ICAO) pojavila ideja o strojnem čitanju potnih listin. To naj bi pospešilo prehajanje mejnih kontrol ter povečalo varnost v zračnem prometu. Skupina strokovnjakov, ki se je ukvarjala s to idejo, je preučevala več različnih kon-ceptov strojnega čitanja potnih listin (izbočen tisk, perforiran magnetni trak …), nazadnje pa je za najprimernejšega spoznala optično prepoznavanje zna-kov (OCR – Optical Character Recogni-tion), ki se je v tem času (leta 1978) zelo razvilo, in je zagotavljalo cenovno ugodno in zanesljivo tehnično rešitev. Posledica te odločitve je bil dokument ICAO Doc 9303 (A Passport with Ma-chine Readable Capability), izdan leta 1980. Ta dokument je postal osnova za strojno čitanje potnih dokumentov. Najprej so ga upoštevale države, ki so tudi tvorno sodelovale pri njegovem na-stanku (Avstralija, Kanada in Združene države Amerike), potem pa še ostale. V letih 1981 in 1982 je Svet Evropske unije sprejel resolucijo in zavezal vse tedanje države članice, da prilagodijo svoje potne dokumente do leta 1985. V tej resoluciji je tudi dogovorjeno, da morajo podatki in zapisi standardne-ga evropskega potnega lista ustrezati specifikaciji ICAO, zapisani v doku-mentu Doc 9303. Ta dokument se je seveda s časom spreminjal in prilagajal tehničnemu razvoju, vključil pa je tudi ostale vrste potovalnih listin (osebne izkaznice, vizume …), ne le potnega li-sta. Leta 1997 so v ICAO začeli razmišljati o vpeljavi biometričnih elementov na potne listine. Po terorističnem napadu v ZDA leta 2001, se je ameriška vlada odločila ta proces pospešiti. V maju 2003 je ICAO sprejela načrt za vključitev biometričnih identifikacijskih podatkovv potnih listih in drugih strojno berljivih potovalnih dokumentih. Obrazna pre-poznava je bila izbrana kot globalno in-teroperabilen biometričen element za strojno podprto potrjevanje identitete. Dne 18. 1. 2005 je začela veljati Ured-ba Sveta EU o standardih za varnostne

značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajajo države članice, ki določa, da morajo imeti potni listi, ki jih izdajajo države članice EU, vgrajen shranjevalni medij čip RFID (Radio Frequency Iden-tification) z zadostno kapaciteto, na ka-terem bosta shranjena zapisa dveh vrst biometričnih podatkov, podoba obraza in prstni odtisi v interoperabilni obliki. Sprva bodo biometrični potni listi vse-bovali na čipu zgolj shranjeno podobo obraza in osnovno zaščito podatkov (BAC – basic access control) (vsi potni li-sti, ki se bodo pričeli izdajati 28. 8. 2006), kasneje pa tudi biometričen zapis dveh prstnih odtisov in razširjeno zaščito po-datkov (EAC – extended access control) (do 28. 6. 2009).

Slovenija se je leta 1991 ob izdelavi svojega prvega potnega lista pridružila skupini držav s strojno berljivimi poto-valnimi dokumenti. Sledili so še stroj-no berljivi osebna izkaznica, slovenski vizum in dovoljenje za prebivanje. Leta 2006 smo v skladu z Uredbo Sveta EU tudi v Sloveniji nadgradili obstoječe potne liste z biometričnimi podatki (po-doba obraza) in BAC. Dne 29. 6. 2009 pa bomo začeli izdajati biometrične potne liste, dopolnjene z biometričnim zapi-som dveh prstnih odtisov in EAC.

BIOMETRIČEN POTNI LIST – EPAS-SPORT

Biometrični potni list je klasičen potni list v obliki knjižice, na katerem pa se dodatno nahaja brezkontakten (RFID) čip. Čip in antena sta integrirana v platnicah potnega lista ali pa v pla-stificirani podatkovni strani potnegalista. Podatki na čipu so organizirani v 16 podatkovnih skupinah in 3 meta da-totekah (DG1-DG16, EF.COM, EF.SOD in EF.CVCA). Biometrični potni list je pre-poznaven že na prvi pogled, saj je na platnicah označen s posebnim znakom, ki predstavlja čip.

BIOMETRIČNI IDENTIFIKACIJSKI PO-DATKI NA POTNIH LISTIH IN NJIHO-VA ZAŠČITA

Biometrični elementi so posamezni-kove telesne ali fiziološke značilnosti, ki se lahko uporabljajo za dokazovanje istovetnosti (identifikacijo) ali pristnosti(avtentikacijo). Najpogosteje uporabljeni biometrični elementi na potnih listinah so obraz, prstni odtis in šarenica. Ker so biometrični podatki nedvomno tudi ose-bni podatki, saj opisujejo značilnosti, ki lahko zelo natančno določajo osebo, ki ji pripadajo, so kot taki zakonsko zaščiteni (pri nas z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ZVOP-1). Zaradi občutljivosti teh podatkov, je poseben poudarek na njihovi zaščiti tudi na biometričnih pot-nih listih. V ICAO standardu je predpisan minimalen nabor zaščitnih mehanizmov za elektronski potni list. Tako je po ICAO standardu obvezna “pasivna avtentikaci-ja”, kot možnost pa je predpisana še BAC (basic access control) in “aktivna avten-tikacija”. Ker so bili ti zaščitni mehanizmi za EU s stališča varovanja osebnih podat-kov preskromni, so se odločili za dodat-no zaščito občutljivih podatkov s tako imenovanim evropskim EAC (extended access control), ki vključuje “avtentikaci-jo čipa” in “avtentikacijo terminala”.

Biometrični potni listi imajo različne stopnje zaščite:

Osnovna zaščita – BAC (basic ac-cess control)

S takšno zaščito so zaščiteni potni listi, ki imajo na čipu shranjene osebne podatke (osebno ime, državljanstvo, datum rojstva, spol, država izdaje, številka potnega lista in datum preteka listine) ter fotografijo. Torej podatke, ki so tudi sicer vidno zapisani na potnem listu. Ti potni listi imajo za dokazovanja pristnosti dokumenta vgrajeno tako imenovano “pasivno in aktivno avten-tikacijo”. Dostop do teh podatkov je možen le s predhodnim branjem stroj-no berljivega zapisa (MRZ ali OCR-B za-pis-a) na dokumentu.

Razširjena zaščita – EAC (extended access control)

Z njo so zaščiteni potni listi, ki imajo poleg vsega, kar imajo BAC potni listi,



29

na čipu shranjene še prstne odtise in/ali šarenico. Ti potni listi imajo za do-kazovanja pristnosti dokumenta po-leg “pasivne in aktivne avtentikacije” vgrajeno tudi “avtentikacijo čipa” in “terminalsko avtentikacijo”. Dostop do z EAC zaščitenih podatkov (prstni od-tis, šarenica) je mogoč le ob uspešni “avtentikaciji čipa” in “avtentikaciji terminala”. Za njihovo uspešnost je treba imeti od države lastnice potne-ga lista pridobljena digitalna potrdila. Ker izmenjava digitalnih potrdil med državami še ni popolnoma dorečena, je pri nas dostop do teh biometričnih po-datkov v začetnem obdobju izklopljen. Za zdaj še ni dogovorjeno, kako naj bi ob mejni kontroli potekalo preverjanje biometričnih podatkov.

Za ugotavljanje pristnosti doku-menta se uporabljajo različni načini – avtentikacije:

“Aktivna avtentikacija” in “avten-tikacija čipa” za preverjanje ustrezno-sti ne potrebujeta nobenih zunanjih podatkov. Potrebujeta le ustrezne kriptografske ključe, shranjene na čipu. Zasebni ključ je shranjen v zaščitenem spominskem delu čipa (in se ga ne da prebrati), javni ključ pa v podatkovnem delu čipa (DG15). Ker je vzorec javnega ključa vključen v EF.SOD, bi zamenjavo tega ključa odkrili pri pasivni avten-tikaciji. Nadzorni sistem pošlje čipu v podpis naključno generirano število in z uporabo ključa v DG15 preveri, da je odgovor res podpisan z zasebnim ključem čipa. Ker so ugotovili, da bi se ta sistem lahko zlorabljalo za sledenje osebam in da predstavlja grožnjo za-sebnosti, bodo države EU namesto njega uporabile “avtentikacijo čipa”. Ta sistem je boljši, ker čip pri vzpostavitvi komunikacije z nadzornim sistemom ne podpiše poslanega sporočila, poleg tega pa se zagotovi močno enkripcijo za dostop do občutljivih. Obe avtenti-fikaciji sta namenjeni preprečevanju kopiranja ali zamenjave čipov.

Za preverjanje “pasivne avtenti-kacije” je treba imeti od različnih držav pridobljena digitalna potrdila CSCA (country signer certificate). Vse podat-kovne skupine na čipu so s strani izda-jatelja dokumenta digitalno podpisane in shranjene v posebnem področju na čipu EF.SOD. Nadzorni sistem preveri digitalni podpis EF.SOD tako, da upora-bi podpisnikov javni ključ, ki je na čipu. Verodostojnost podpisnika preveri ta-ko, da ugotovi, ali mu je potrdilo izdal ustrezni državni CSCA. S to avtentikaci-jo se preverja pristnost podatkov, za-pisanih na čipu, torej da podatki niso bili spremenjeni.

Za preverjanje “avtentikacije ter-minala” so prav tako potrebni ustrezni certifikati. Ta potrdi ustreznost nad-zornega sistema in upravičenost dostopa do podatkov EAC. Pred-hodno mora biti uspešno izvedena “avtentikacija čipa”. Preverjanje poteka tako, da čip dovoli povezavo samo nad-zornim sistemom, ki imajo digitalno potrdilo sistema za overjanje doku-mentov (“Document Verifier - DV”) inpripadajoči zasebni ključ. Sistemom za overjanje dokumentov pa potrdilo izda državni overitelj CVCA (Country Verifying Certificate Authority). Države morajo tako poleg CSCA vzpostaviti še eno infrastrukturo javnih ključev za nadzorne sisteme – državno CVCA, ki bo izdajala potrdila sistemom za over-janje dokumentov (DV), ti pa jih bodo izdajali posameznim nadzornim siste-mom na mejah. CVCA izdaja potrdila tudi DV drugih držav. Digitalno potrdilo državne CVCA se shrani v zaščiteni del spomina čipa v fazi personalizacije pot-nega lista.

ČITALCI POTOVALNIH LISTIN V SLO-VENSKI POLICIJI

Da bi izboljšali hitrost in kakovost preverjanja oseb na mejnih prehodih, smo se tudi v Sloveniji odločili za vpeljavo naprav za strojno branje po-tovalnih listin v informacijski sistem policije. V letu 2002 smo začeli upora-bljati naprave za strojno branje potnih listin. Takrat smo naše mejne prehode opremili s 110 čitalci 4048, nemškega proizvajalca ID-Star (kasneje Océ), ki smo jih leta 2005 dopolnili s še 25 zmogljivejšimi čitalci 4054 istega proiz-vajalca).

Čitalec ID-Star 4048 je bil sposo-ben brati strojno berljivi zapis z ICAO sklad-nih potovalnih listin (potni listi, osebne izkaznice, vizumi). Imel je možnost bran-ja dokumentov z dvema različnima os-vetlitvama (infra rdeča in rdeča). Čitalec Océ ID-Star 4054 je “znal” poleg vsega prej naštetega brati dokumente tudi z belo in ultravijolično (UV) osvetlitvijo. Čitalca sta se uporabljala predvsem za branje strojno berljivega zapisa.

Zaradi dotrajanosti starih čitalcev in novih zahtev po branju biometričnih podatkov z novih biometričnih potnih listov, ki so se začeli pojavljati po letu 2006, smo leta 2008 kupili 200 novih čitalcev potnih listov. Na javnem raz-pisu smo izbrali čitalec PRMc (Pass-port Reader Multireader) madžarskega proizvajalca ARH (Adaptive Recognition Hungary). Ta čitalec bere strojno berljiv zapis tako kot stari čitalci, poleg tega pa ima vgrajen tudi modul, ki omogoča branje čipa RFID, torej čipa, na katerem

so shranjeni biometrični podatki. Novi čitalec “zna” poleg tega brati doku-mente v treh različnih osvetlitvah (IR, UV in bela). Infrardeča (IR) osvetlitev omogoča vrednotenje in analiziranje infrardečih zaščitnih elementov na dokumentih. Priporočljiva je za branje strojno berljivega zapisa po predpisih ICAO. Ultravijolična (UV) osvetlitev pa omogoča vrednotenje in analiziranje ultravijoličnih zaščitnih elementov na dokumentih.

Seveda pa samo čitalci niso dovolj. Da lahko z njimi izvajamo mejno kon-trolo in preverjanje oseb, jih je bilo tre-ba integrirati v obstoječe informacijske rešitve v policiji. Razviti je bilo treba programsko rešitev – grafični uporabni-ški vmesnik, ki izkorišča vse prej našte-te zmogljivosti naprave in jo povezuje z informacijskim sistemom. Uporabniški vmesnik smo poimenovali TravelDoc. Vmesnik za preverjanje podatkov upo-rablja transakcijo MISK, ki deluje na cen-tralnem računalniku in omogoča hitro preverjanje oseb, vozil in listin pri po-stopku mejne kontrole. MISK preverja podatke v nacionalnih bazah podatkov kakor tudi v Schengenskem informacij-skem sistemu (SIS-u).

Grafični uporabniški vmesnik TravelDoc omogoča samodejno pre-verjanje listin. Čitanje dokumenta

Slika 1: Čitalec ID-Star 4048

Slika 2: Čitalec ARH PRMc


STROKOVNI PRISPEVKI

30

VArNOST

uporabnik izvede tako, da na steklo čitalca položi dokument in ga zapelje do spodnjega roba čitalca, ter ga čez nekaj trenutkov (ko rdeča lučka uga-sne) umakne. Aplikacija ugotovi, za katero vrsto dokumenta gre (potni list, osebna izkaznica, vizum ali dovoljenje za prebivanje) ter iz strojno berljivega zapisa prebere podatke z dokumenta ter jih prepiše v iskalna polja uporab-niškega vmesnika TravelDoc. Če so bili podatki uspešno prebrani, aplikacija sproži preko transakcije MISK prever-janje v bazah podatkov.

Nova aplikacija TravelDoc z novimi čitalci ARH PRMc omogoča tudi branje biometričnih podatkov z biometričnih potnih listov in njihovo prikazovanje. Biometrični potni listi so na sprednji strani označeni z ustrezno oznako (sim-bol čipa). Ker uporaba biometričnih po-datkov v postopku preverjanja oseb pri prehajanju meje še ni dorečena, se v ta namen še ne uporabljajo. Branje bio-metričnih podatkov tudi znatno pove-ča čas branja dokumenta v obdelavi.

Z novimi čitalci ARH PRMc je prav tako mogoče brati slike z različnimi

osvetlitvami (belo – na-vadna barvna slika, in-frardečo, UV – vidijo se UV zaščitni elementi). Na vrhu aplikacije je prostor za prikaz pomanjšanih zajetih slik dokumenta. Z dvoklikom na želeno sliko je mogoče sliko odpreti v novem, večjem oknu, kjer jo je po potre-bi mogoče podrobneje analizirati.

Nameščanje novih čitalcev ARH PRMc na mejne prehode na meji z Republiko Hrvaško in na letaliških ter pristaniških mejnih prehodih v Slo-veniji se je začelo maja in se bliža h koncu. Pred-vidoma bo zaključeno konec julija 2009.

MEJNA KONTROLA V PRIHODNOSTI

V prihodnje lahko na mejnih prehodih pri-čakujemo vedno večje število biometričnih pot-nih listov, saj jih bodo letos začele izdajati vse države članice EU. To bo predstavljalo poseben izziv ne le s tehničnega vidika, temveč tudi z organizacijskega, saj branje in obdelava bio-metričnih podatkov s potnega lista poveča čas obravnavanja enega dokumenta tudi za 10 sekund ali več. Določiti bomo morali, na katerih osebah se bo izvajalo preverjanje biometričnih podatkov in na kakšen način. Zagotoviti bomo morali tudi ustrezno in-

frastrukturo za izmenjavo digitalnih potrdil z drugimi državami, da bo upo-raba biometrije ob mejni kontroli sploh izvedljiva. Nameravamo preiz-kusiti tudi možnost uporabe mobil-nih naprav, s katerih bi lahko izvajali preverjanja mejne kontrole tudi zunaj kabin na mejnih prehodih in pa seveda na vlakih.

V prihodnosti nas torej na tem področju čaka še veliko novih in zanimi-vih izzivov, ki jim bomo v sodelovanju z uporabniki naših rešitev nedvomno kos.

Slika 3: Uporabniški grafični TravelDoc



31

Organizacijski in individualni ukrepi za premagovanje stresa pri policistih

Adil Huselja, UUP GPU

Danes le malokdo uspe »uiti« vedno hitrejšemu ritmu življenja in vsem pritiskom, ki jih prinaša vsakdanjik. Pritiski se začnejo že v otroštvu in nadaljujejo v šolskih ustanovah, v družinskem in delovnem okolju. V prizadevanjih za čim bolj-šimi rezultati poslovanja, delovnimi uspehi, uspešno kariero, tako organizacije kot posamezniki pogosto pozabijo na varovanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu in druge vidike našega življenja. V času globalne recesije in krize pa je to področje še bolj izpostavljeno, saj organizacije iščejo rešitve za zmanjšanje stroškov poslovanja, kar v delovni proces vnaša vrsto novih okoliščin, med katerimi je precej takšnih, ki dodatno ustvarjajo pritisk na zaposlene. Tudi v po-liciji. In ker sem v prejšnji številki revije predstavil osnovne komponente stresa pri policistih, se bom tokrat osredotočil na organizacijske in individualne ukrepe za boj proti stresu.

ORGANISATIONAL AND INDIVIDUAL APPROACHES FOR MANAGING STRESS OF POLICE OFFICERS / The majority of people find ithard to cope with the ever faster pace of life and every-day pressure. Stressful life begins in early childhood and continues at school, and in family and working environments. With ambitions in achieving ever better business results and improving career, both or-ganisations and individuals often neglect their physical and psychological health at work and in other aspects of our life. The global crisis and recession have only worsened the situation as organisations strive to reduce costs of operation thus creating a whole range of new circumstances many of which put employees under additional pressure. The police force is no exception. In the previ-ous issue the basic components of stress were presented. In this issue I am focusing on organisational and individual approaches to stress management.

VLOGA ORGANIZACIJE PRI NASTAJA-NJU STRESA

Številni strokovnjaki se ukvarjajo s preučevanjem organizacije oziroma si-stema dela kot glavnega dejavnika stre-sa. To ni presenetljivo, saj je vsak tretji delavec v Evropi izpostavljen stresu, kar predstavlja več kot 40 milijonov ljudi. Vsako leto je zaradi stresa izgubljenih več kot milijon delovnih dni ali vsaj 20 milijard evrov. Po grobih ocenah je sve-tovno povprečje od 0,5 do 3,5 odstotka družbenega proizvoda (Treven, 2005). V Sloveniji pa »približno 4 % bruto do-mačega proizvoda izgubimo na račun psihosocialnih težav« (Ozara, 2008: 33). V Evropski uniji sta varnost in zdravje de-lavcev zaščitena s pristopom, ki temelji na oceni in obvladovanju tveganja. Za izdelavo učinkovite ocene tveganja mo-rajo vsi udeleženci dobro razumeti pra-vni okvir, koncepte, postopek izdelave ocene tveganja in vloge, ki jih morajo odigrati glavni akterji, ki so vključeni v postopek (http://hv.osha.europa.eu). Poslanstvo policijskih organizacij v so-dobnem svetu je zagotavljanje varnosti prebivalcem in pravne države, pri čemer uporabljajo pooblastila, zaradi katerih je njihovo področje delovanja zelo od-govorno in občutljivo. Delo policistov je javno in je zelo izpostavljeno, kar dodat-no otežuje samo strokovno delo. Zato ni

presenetljivo, da številne raziskave potr-jujejo, da je delo policistov med najbolj stresnimi in nevarnimi (Višnikar, Turk, 2008).

Spremenjene družbene razmere, po-sledice (trans)tranzicijskega obdobja, številne organizacijske spremembe in prilagajanje evropskim pravnim in dru-gim standardom so bistveno vplivale na organizacijo dela ter delo policistov. In če pri tem upoštevamo še porast hujših oblik kriminala in novih pojavnih oblik nasilja, s katerimi se srečujejo pri vsakda-njem delu, lahko ugotovimo, da je delo policistov vse bolj stresno. Zaradi narave dela delodajalec ne more v celoti prepre-čiti dejavnikov stresa, toda z nekaterimi sistemskimi ukrepi lahko bistveno vpliva na določitev in izvedbo preventivnih ukrepov ter drugih dejavnosti za odpra-vo povzročiteljev stresa.

VLOGA ORGANIZACIJE PRI PREPRE-ČEVANJU STRESA

Strokovnjaki so ugotovili, da je psi-hosocialno zdravje na delovnem mestu pomembno področje, a je kljub temu pomanjkljivo urejeno. Kljub obstoju šte-vilnih mednarodnih predpisov, konven-cij, priporočil in smernic to področje še ni najbolje urejeno, čeprav je slovenska zakonodaja sodobna in omogoča pre-ventivno delovanje (Ozara, 2008). Orga-

nizacije lahko pomagajo zaposlenim predvsem »z uvedbo strategij za nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres, ter z raz-ličnimi programi, ki pomagajo pri vzdr-ževanju dobrega počutja zaposlenih in delujejo kot preventiva« (Treven, 2005: 75). Ni potrebno posebej poudariti, da je pomembno, da je glavni namen stra-tegij zmanjšanje ali popolna odprava dejavnikov stresa v delovnem okolju (Schermerhorn in drugi, 2004).

Za vodstvo ministrstva za notranje zadeve oziroma policije je izredno po-membno, da se zave ključnih segmentov dela, ki lahko izredno negativno vplivajo na psihosocialno vzdušje oziroma zdrav-je zaposlenih, med katerimi so: organizi-ranost in organizacija dela v policijskih enotah; karierni sistem in možnosti na-predovanja, plača in (ne)finančne oblike stimulacije; delovno okolje – logistična podpora in materialno-tehnična sred-stva. Posebno pozornost pa si zasluži-ta področje operativnega dela, ki poleg pravno-materialnega okvirja vključuje tudi druge segmente, ki so odvisni od delovnega področja, okolja, vrst nalog, ki jih policist opravlja, izpostavljenosti nevarnostim itd. ter področje psihoso-cialnega zdravja, kateremu bi se morali bolj posvetiti, saj lahko bistveno vpliva na zdravje in počutje zaposlenih. V pr-vem pismu policistkam in policistom je ministrica Katarina Kresal navedla pred-


STROKOVNI PRISPEVKI

32

VArNOST

nostne naloge, ki so skupaj z že izve-denimi dejavnostmi nakazale pravilno naravnanost k izboljševanju delovnega okolja za zaposlene (Kresal, 2008). Tudi v. d. generalnega direktorja policije Jan-ko Goršek je s pozitivnim pristopom do reševanja problemov, sprejemi polici-stov s terena in s stiskom rok in čestitka-mi za dobro in uspešno opravljeno delo, vnesel nov pristop, ki so ga zaposleni in predvsem policisti sprejeli kot zelo pozitivno (www.policija.si). Za razliko od prejšnjih generalnih direktorjev je v pogovorih zelo človeški, tako da ni pre-senetljivo, da je dobil vzdevek »policijski Obama« (Golob, 2009) in hkrati izraža veliko podporo in pripravljenost za reše-vanje aktualnih problemov v policiji.

Teh se je v preteklosti nabralo kar precej, tako da se je policija morala ukvarjati tudi sama s sabo. Vse afere, ki policijo spremljajo od osamosvojitve, so slabšale njen položaj v očeh javno-sti, številne reorganizacije in spremem-be pa so poleg nekaterih pozitivnih, povzročile tudi številne negativne. Ne-katere raziskave in ankete so tudi po-trdile, da je velika večina upokojenih policistov zaključila kariero predvsem zaradi slabih medosebnih odnosov in slabega vzdušja v kolektivih. Takojšnja upokojitev je bila v bistvu odziv na nji-hovo »pasivno toleranco« v delovnem okolju, kjer se niso počutili dobro. In tako kot Tibetanci s svojo »neumestno potrpežljivostjo« do krivičnega ravna-nja Kitajcev (Dalajlama in Cutler, 2005), so tudi naši starejši kolegi prenašali si-tuacijo, na katero nismo mogli bistveno vplivati. Do prve možnosti za »odhod«. Danes smo pa priča, da nam »aktivni« policisti odhajajo ne samo v Slovensko vojsko ali druge državne organe, ampak tudi v različna podjetja za skladiščnike, voznike, prodajalce, maserje, ipd. Zato je uvedba sistemskih strategij za zmanj-ševanje stresa pri zaposlenih nujna. Ne da bi se spuščal v ocenjevanje karier-nega sistema, učinkov reorganizacij in drugih ukrepov oziroma sprememb, se bom osredotočil predvsem na nekatere ukrepe, ki bi lahko po mojem mnenju pripomogli k izboljšanju stanja na po-dročju psihosocialnega stanja med za-poslenimi. Pri tem izhajam iz trenutne situacije – zmanjševanja stroškov poslo-vanja, tako da navedeni ukrepi (skoraj) ne zahtevajo dodatnega proračunske-ga denarja, saj bi jih lahko v veliki večini izvedli v okviru obstoječega sistema.

PREMAGOVANJE STRESA NA RAVNI ORGANIZACIJE IN PREDLOGI ZA SI-STEMSKO OBRAVNAVO

1. Posnetek stanja in pridobitev objek-tivnih podatkov, na podlagi katerega

se določijo izhodišča za ureditev te-ga področja:

V policiji je bilo v zadnjih letih oprav-ljenih kar nekaj raziskav, ki nakazujejo določeno problematiko, vendar zaradi različnih pogledov ali stališč do kon-kretnejših dejavnosti za odpravo le-teh ni prišlo. Zato bi bilo zelo koristno, če bi se vsi ti podatki zbrali, analizirali in upoštevali pred začetkom načrtovanja dejavnosti. Določitev izhodišč za obrav-navo tega področja, v okviru delovnih ali projektnih skupin znotraj policije ali v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi so-delavci, bi zagotovo pozitivno vplivala na obravnavo navedene problematike. Namreč, obstaja precej različnih pristo-pov, strategij itd., ki bi lahko tudi nega-tivno vplivale na nadaljnjo obravnavo. Strategije so učinkovite le, če se izvajajo sistematično, na podlagi natančne oce-ne različnih stresorjev (Treven, 2005). Izpostavil bom le nekatere stresne de-javnike in možne strategije za zmanjše-vanje stresa pri zaposlenih:

– vrsta zaposlitve se lahko rešuje s preoblikovanjem dela, saj se zelo po-gosto dogaja, da se pri oblikovanju delovnih nalog ne upošteva motiva-cijski vidik in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Vodje bi morali biti pozorni na element obogatitve dela in izbolj-šanje vsebinskih dejavnikov, med ka-tere spadajo odgovornost, samostoj-nost, priznanje za dobro opravljeno delo, možnost za nadaljnji razvoj in napredovanje. V modelu za preobli-kovanje dela so delovni učinki odvis-ni od treh kritičnih psihičnih stanj, in sicer: a. pomembnost dela – zaposle-ni ve, da je treba delo opravljati, ker je pomembno zanj ali za koga druge-ga; b. doživljanje odgovornosti – za-posleni čuti odgovornost za oprav-ljeno delo; c. poznavanje rezultatov – zaposlenemu omogoča, da oceni uspešnost svojega dela, pri čemer je zelo pomembna »povratna zveza«, ki omogoča poznavanje rezultatov de-la;

– analiza in opredelitev vloge poli-cista, ki je zelo kompleksna in na trenutke celo konfliktna, negotova,s preveliko ali premajhno odgovor-nostjo in/ali obremenjenostjo;

– ustvarjanje ugodne organizacijske klime, saj sta »struktura organizacije in klima v delovnem okolju možen iz-vor stresa za zaposlene (Treven, 205: 87), kar je možno reševati z decentra-lizacijo, participativnim odločanjem in izboljšanjem klime. Druga strate-gija bi v policijskih enotah potrebo-vala več pozornosti, saj se na ta način oblikujejo komunikacijski sistemi in

kanali v organizaciji, kar »omogoča vsem zaposlenim vključitev v proces oblikovanja pomembnih odločitev« (Treven, 2005: 88). Temu bi se moral posvetiti vsak vodja, ki v svoji enoti ima zaposlene oziroma jih vodi in je odgovoren za njihovo delo;

– načrtovanje kariere je področje, kateremu morajo tako v policiji kot ostalih institucijah nameniti poseb-no pozornost, saj izredno vpliva na »kakovost in količino opravljenega dela ter pripravljenost za sodelova-nje, zmanjša pa se tudi število odpo-vedi delovnega razmerja« (Treven, 2005: 89). Dober sistem preventivno deluje na nastanek cinizma, absen-tizma in ostalih negativnih posledic;

– delovne razmere, med katere sodi-jo: hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje, vremenske razme-re, nevarnosti, itd. ni treba posebej predstavljati. Prva strategija je od-prava motečih elementov in ureditev delovnega okolja skladno s standar-di, druga pa je uporaba strokovnega znanja pri zaposlenih, da bi z idejami in predlogi pripomogli k reševanju. Za policijo je bolj pomembna prva, saj so nekateri policijski objekti v iz-redno slabem stanju, kar v kombina-ciji z vrsto nalog, ki jih morajo poli-cisti opravljati ustvarja izredno slabo oziroma škodljivo delovno okolje.

2. Odobritev dodatnega raziskovanja tega področja, s ciljem ocenitve že pridobljenih podatkov, pridobitve novih ter primerjave z obstoječimi programi dejavnosti.

3. Razširitev programov usposabljanja vodstvenih delavcev s poudarkom na pridobitvi znanj in tehnik, po-vezanih z organizacijo dela in vode-njem. Marsikdaj zelo dobri operativci »zatajijo« kot vodje ali se izgubijo v sivem povprečju, predvsem zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s po-dročja vodenja. To še posebej velja za vodenje večjih enot, kjer je večje število zaposlenih. To so tudi idealna okolja za izgubo kontrole in nadzora tako nad delovnim procesom kot za-poslenimi, prav tako pa je tu največja nevarnost za ustvarjanje »taborov« ali »skupin«, ki lahko negativno vpli-vajo na delovno klimo, odnose in ne-nazadnje tudi na rezultate dela.

4. Zaposlitev psihologa/psihologov, ki bi poleg določitve sistemskih ukre-pov na tem področju, priprave pre-ventivnih programov tudi dejavno pripomogli k stalni dostopnosti v primeru potrebe in neposrednemu vključevanju na terenu, kjer bi lahko ponudili strokovno pomoč. V okviru



33

tega bi zagotovo bilo treba določiti varovalne mehanizme, ki bi bili ob-vezni za vse policiste, da bi morali izpolniti določene obveznosti v do-ločenih primerih (npr. uporaba strel-nega orožja, napadi ali neposredna ogroženost, reševanje travmatič-nih dogodkov, …), saj v naši družbi

obisk psihologa še vedno velja za sramoto.

5. Sedanje inštruktorje za praktično vadbo, ki so večinoma mojstri boril-nih veščin, bi bilo zelo koristno do-datno usposobiti, da bi lahko v okvi-ru praktične vadbe policiste naučili sprostitvenih vaj ali tehnik, predvsem pa preponskega dihanja, ali pa jim jih vsaj predstavili. Na ta način bi lahko policisti lažje spoznali sprostitvene tehnike, saj bi jih izvajali periodično, skladno s programi praktične vadbe, ki se izvaja v policijskih enotah.

6. Priprava programov za kadrovske delavce na državni in regijski ravni, da bi lahko še bolj strokovno in pred-vsem odločneje posegli v tovrstno problematiko. Veliko ceneje in učin-koviteje je preventivno delovanje ter pravočasno zaznavanje in odprava kritičnih povzročiteljev stresnih de-javnikov v posameznih policijskih enotah. Na tem mestu bi opozoril tu-di na »lažno solidarnost«, ki je na ža-lost še vedno marsikje prisotna. V teh primerih se posameznika prepušča usodi in dogodkom, ki ga pogosto-krat pripeljejo v brezizhoden polo-žaj, ki se ponavadi konča z najhujši-mi posledicami (dogodki, povezani s prekomernim uživanjem alkohola, zdravil, hujša obolenja, tragični do-godki, ipd.). In ko posameznik pride do »dna«, mu je težko pomagati.

7. Angažiranje stanovskih organizacij pri reševanju tovrstne problematike, pri čemer bi lahko sindikat, društva, združenja ipd. imeli aktivnejšo vlogo. Odveč je pričakovati, da bo država oziroma delodajalec naredil vse tisto, kar bi bilo treba. To še posebej velja v tem kriznem obdobju, ko bi pred-vsem sindikat moral prevzeti določe-ne pobude in dejavnosti, ne pa zgolj opozarjati na nepravilnosti in čakati na rešitve. Namreč, za vsem tem so ljudje, njihove težave pa čutijo tudi drugi tako v delovnih kot družinskih okoljih.

8. Obstoječemu programu antistresne-ga programa Art of Living – Sudars-han Kriya® dodati še kakšnega dru-gega in tako ustvariti paleto vsebin-sko različnih programov, a vendarle z istim ciljem. Pri tem želim izpostaviti, da je dosedanje število udeležencev tega programa v desetih letih bistve-

no premalo, glede na število zapo-slenih in na izpostavljenost stresnim dejavnikom (Višnikar, Turk 2008). Zato bi bilo treba najprej omogočiti še večjo udeležbo na tečaju, hkrati pa proučiti druge programe oziro-ma metode, ki so učinkovite v boju proti stresu in ugodno vplivajo na posameznikovo zdravje in počutje. Pri večji in pestrejši ponudbi bi po-sameznik lažje in hitreje odkril tisto, ki bi mu pomagala pri premagovanju vsakodnevnih obremenitev.

9. Pri izvajanju antistresnih programov bi bilo zelo smotrno uporabiti sistem multiplikatorjev oziroma usposobit-ve določenega števila zaposlenih, ki bi lahko to znanje prenašali naprej, v okviru obstoječega sistema uspo-sabljanja zaposlenih. To bi omogoči-lo hitrejši in bistveno cenejši prenos znanja in sprostitvenih tehnik.

10. Po vzoru nekaterih zahodnoevrop-skih policij bi lahko vpeljali tudi me-todo programov pomoči zaposlenim (angl. EAP – Employee Assistance Programs). »To so programi, kjer za-posleni, ki so sami nekoč imeli dolo-čene težave in so jih uspešno prema-gali, vodijo skupine za pomoč zapo-slenim, ki tovrstne težave še imajo« (Lobnikar, Pagon, 2001: 618). Pre-pričan sem, da (nas) je v policiji kar nekaj takih, s policijskimi izkušnjami, znanjem s področja sprostitvenih tehnik in željo, da bi sodelavcem, ki so vsakodnevno izpostavljeni stre-sorjem ali pa se ta izpostavljenost na njih že krepko pozna, znali pomaga-ti.

Organizacija okrogle mize o mobin-gu ter strokovni posvet o zaščiti in po-moči policistom je kot »sramežljivo spo-gledovanje«, a vendarle je to znak, da se ustvarja pozitivna in predvsem potrebna energija za spremembe. Velika razlika je med »kritizirati« in »kritično ocenjevati in delovati«. Kritizerstvo je negativno in lahko dodatno ustvarja negativne okoliščine; kritično delovanje pa omo-goča objektiven pogled na stvari in na ta način tudi iskanje rešitev za odpravo ugotovljenih težav in izboljšanje delo-vnih razmer, čeprav se v praksi pogosto zamenjuje s kritizerstvom.

POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJE STRESA

Stresne in anksiozne motnje ter de-presija, ne le da so zelo pogoste, »ampak tudi močno okrnijo kakovost življenja in človekovo delovanje v socialnih in dru-gih stikih« (Dernovšek idr., 2006: 3). Če se nam od časa do časa ali (celo) pogosto dogaja, da smo potrti, žalostni, malodu-

šni, obupani, slabo spimo, smo občutljivi, jokavi, nervozni, razdražljivi, jezni, agre-sivni (McKenzie, 2005), da rečemo, da se nam ne da (absolutno) nič; da nimamo volje do ničesar; da nam »gre vse na živ-ce«; da bi nekoga kar »za vrat«, bi morali »ustaviti konje«, se zamisliti in ukrepati. Čeprav na videz lahko, je »ustavljanje konj in voza« težko. Predvsem zaradi te-ga, ker se vrtimo v krogu in enostavno ne vidimo realne slike našega življenja, pogosto niti ne vidimo, da drvimo v pre-pad, kaj šele, da potrebujemo pomoč. Načinov za premagovanje stresa je zelo veliko. »Individualne strategije, ki so se doslej izkazale za uspešne, so redna fi-zična aktivnost, meditacija in druge me-tode za sproščanje, zdrav življenjski slog in upravljanje časa« (Treven, 2005: 61). In tako kot sem v prejšnjem poglavju za-čel s tistimi, ki so v bistvu zastonj, bom najprej predstavil tiste, ki so nam blizu, pri roki oziroma takšne, ki ne zahtevajo večjih finančnih vložkov ali sprememb v našem življenju.

1. Majhne spremembe – velike kori-sti

Fizične aktivnosti, kot so delo v stanovanju, hiši ali na vrtu, sprehod v družbi partnerja, prijatelja ali s hišnim ljubljenčkom, nabiranje gob, borovnic, ali zgolj občudovanje lepot gozda, ples, igra z otrokom, športna rekreacija, kole-sarjenje, plavanje, borilne veščine in še bi lahko našteval pomagajo, »da okre-pimo mišice in s tem razbremenimo ko-sti« (Oberbeil in Rahn-Huber, 2001: 46), hkrati pa so lahko uvod v bolj sistema-tičen pristop k odpravljanju stresorjev in njihovih negativnih posledic. Toda splošno znano dejstvo je, da stresa ni mogoče odpraviti zgolj s telesnimi vaja-mi, saj se tudi ne kaže zgolj na našem fi-zičnem telesu. Torej potreben je celovit pristop. »Da bi bilo naše življenje boljše, moramo predvsem postati boljši ljudje. Da bi postali boljši, moramo postati od-prti za spoznanja. Da pa bi lahko uvideli slabo in spoznali dobro, moramo utrpeti slabo. Torej je trpljenje sredstvo za dose-go sreče.« (Kojc, 2002: 20). Na spremem-bo človeka, poleg trpljenja, pa pogosto vplivata še dve stvari: nezadovoljstvo ali dolgčas ter spoznanje, da je sprememba mogoča (Harris, 1989).

2. Branje knjig

Za spremembe in nova spoznanja so knjige idealno sredstvo, saj so kljub teh-nološkemu razvoju in številnim avdio-vi-deo pripomočkom in »igračkam« še ved-no najboljše prijateljice. V knjigah lahko najdemo bogate zakladnice znanja, ki pripovedujejo modre, moralne in du-hovne lekcije iz vseh svetovnih tradicij o


STROKOVNI PRISPEVKI

34

VArNOST

vsem, kar s(mo) do danes ljudje spoznali (Kornfield in Feldman, 1998). Tako lahkov knjigah najdemo nauke in rešitve za naše vsakdanje tegobe in težave, hkrati pa nam pomagajo pri naši duhovni rasti. Seznam virov na koncu članka je odlično izhodišče za začetek, kajti nekatere knji-ge so pravi zakladi informacij in nasvetov za zdravje in boljše življenje. Še posebej priporočam knjigo Ko te strese stres …, ki vsebuje poleg teoretičnih spoznanj tudi veliko vprašalnikov in vaj, ki nam lahko pomagajo »prebiti led«. Knjiga je do-stopna tudi na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja Republike Sloveni-je (http://www.ivz.si). Uporaba interneta je prav tako odličen pripomoček, pri tem pa je treba biti previden, saj določene vsebine niso preverjene ali so celo ne-resnične, zato internet ne sme biti edini vir naših informacij.

3. Prehrana

V knjigah lahko najdemo tudi veliko koristnih informacij o prehrani in nje-nem vplivu na zdravje. »Zdrava prehrana je temelj zdravega načina življenja in pri-pomore k preprečevanju razvoja mnogih bolezni. Nobeno hranilo ne deluje samo po sebi. Že če se zavedamo tega dejstva, se bomo lažje uprli čudežnim hranilom in dietam« (Rotovnik-Kozjek, 2004: 14). Zaradi narave dela večina policistov na terenu nima »normalnega« načina pre-hranjevanja. A vendarle se vsakdo izmed nas mora potruditi in skrbeti za to, da se redno in zdravo prehranjuje. Navkljub porastu nizkokaloričnih izdelkov in šte-vilnih prehrambenih dodatkov, diet, itd. se število ljudi (tudi precej mladih) s pre-komerno težo iz leta v leto povečuje. Za lažje spopadanje s stresorji in predvsem za zmanjšanje tveganja za rakom in dru-gimi kroničnimi obolenji je priporočljivo, da je naša prehrana sestavljena iz najraz-ličnejših vrst rastlinske hrane; jejmo veli-ko sadja in zelenjave; uporabljajmo čim manj maščob in soli; hrano pripravljaj-mo s skladu s higienskimi standardi, ne posegajmo po nobeni obliki tobaka in izogibajmo se tudi pasivnemu kajenju; izogibajmo se alkoholu ali ga pijmo sa-mo v zmernih količinah (Rotovnik-Koz-jek, 2004). Naj dodam še pitje vode, ki je za naš organizem in počutje veliko bolj pomembno, kot si mislimo. To še pose-bej velja za poletni čas oziroma ko smo fizično aktivni in se veliko potimo.

4. Vzhodnjaške tehnike

V zadnjih desetletjih se Zahod čeda-lje bolj obrača k vzhodnjaškim tehnikam sproščanja in celo zdravljenja (Benesch, 2006). Glavni razlog je, da tako zdravniki kot psihologi priznavajo, da so za mnoge bolezni in motnje v našem razpoloženju

krivi psihosomatski razlogi. Tega so se v Indiji in na Kitajskem zavedali že pred ti-sočletji. »Ajurveda je znanost življenja, ki se osredotoča na subtilne energije v vseh stvareh – ne samo v živih in neorganskih stvareh, temveč tudi v mislih, čustvih in dejanjih« (Morrison, 1996: 8). Je razumljiv medicinski sistem, ki so ga uporabljali v Indiji, »temelji pa na osnovnih principih življenja, ki so ga v globokih meditacijah opazovali starodavni jasnovidci« (Morri-son, 1996: 8). »Uradna medicina temelji na znanstvenih podlagah, tradicionalna kitajska medicina pa na filozofskem ra-zumevanju življenja, zdravja in bolez-ni, na izkušnjah in tradiciji (Dervišević, 2003: 1). Tako je telo po azijski filozofijisamo ogledalo človekovega duševnega in čustvenega stanja, hkrati pa telesne in dihalne vaje dobro vplivajo na počutje in razpoloženje. Na tem tudi temeljijo nauki o gibanju in sozvočju: telesna in duševna napetost popustita in odpre se pot v večjo mirnost, sproščenost ter sa-mozavest (Piber, 2008: 7).

4.1 Meditacija

Meditacija je tesno povezana z Vzhodom, čeprav »nima nič skupnega z okultnim« (Easwaran, 1999: 8). »Beseda meditacija ima lahko dva pomena: raz-lične tehnike meditacije ali pa stanje« (Hall, 1998: 7). Čeprav je definicij zelo ve-liko, naslednja v bistvu zajame vse. »To je predvsem tehnika, ki nam pomaga zbuditi naše prikrite umske sposobnosti in jih čimbolj osredotočiti. Z meditacijo urimo um (predvsem pozornost in vo-ljo), tako da se lahko oddaljimo od povr-šinske ravni zavesti ter se spustimo glo-boko vanjo« (Easwaran, 1999: 9). »Razis-kave meditacije že trideset let kažejo, da ta čudovito deluje kot zdravilo za stres« (Stein, 2003: 21). »Meditacija resnično deluje, ker bistri duha in odpira srce, mi-lijoni izobraženih in čutečih ljudi vseh starostnih obdobij jo izvajajo« (Hall, 19-98: 23). Zaradi pozitivnih učinkov so no-vodobni učitelji starodavne tehnike po-enostavili in očistili kulturnih primesi, da je postala dostopna tudi ljudem, ki se ne želijo vpletati v religiozne tradicije, želi-jo pa »spremeniti same sebe – izboljšati svoje življenje in medosebne odnose« (Hall, 1998: 23).

4.2 Joga

Joga je sanskrtska beseda in pomeni povezati, združiti. In čeprav je najstarejši sistem osebnostnega razvoja v svetu, jo veliko ljudi napačno razume. Glavna raz-loga, da jo ljudje označujejo s telovadbo, vero ali okultno vedo sta, da ne poznajo osnovnih principov njenega učenja ali pa preprosto prevzamejo stereotipne predstave o njej. Izvir joge je zavit v tan-

čice skrivnosti, saj je verjetno nastala na začetku človekove civilizacije, ko je člo-vek prvič spoznal svoje spiritualne po-tenciale in začel razvijati tehnike, da bi jih izpopolnil. Najstarejši arheološki do-kazi njenega obstoja so več kot pet tisoč let stari kamniti kipi božanstev v položa-jih asan in meditacije. V pisnih virih je prvič omenjena v obsežni zbirki spisov, imenovani Vede, ki je nastala pred 2.500 leti pr. n. št., poznejši del Upanišade pa je postavil poglavitni temelj jogijskega nauka in filozofije (Lidell in dr., 1991).

Bistveni elementi joge

Joga je sistem starodavnih duhov-nih vadb, pri katerem z dihalnimi vaja-mi, telesnimi položaji oziroma asanami in mentalno koncentracijo dosežemo usklajenost telesa, duha, zavesti in duše. Jogo ustvarjajo: 1. pranajama je izraz za zavestno usmerjanje dihanja. Z vsakim vdihom dobi telo poleg kisika tudi prano – vesoljno energijo ali moč, ki ustvarja, ohranja, spreminja in je osnovni element življenja in zavesti. Z dihalnimi vajami se uravnava tok prane, ki povečuje vitalnost in telesno odpornost, razstruplja telo, poglablja sproščenost in umirjenost; 2. asane so jogijski psihosomatski položa-ji, v katerem dlje časa sproščeno vztra-jamo, pri čemer sistematično delujemo na vse dele telesa in izboljšujemo krvni obtok; 3. sproščanje pred in med vajami je pogoj, da jogijske vaje učinkujejo; 4. meditacija je osredotočeno in umirjeno stanje uma ter popolna povezava z no-tranjim jazom – univerzalno energijo in življenjem nasploh (Bertoncelj, 2007; Li-dell in dr., 1991).

Na pozitivne rezultate jogijske vad-be vplivajo še nekatere stvari, med kate-rimi je na prvem mestu prehrana. Ta naj bi bila zdrava in uravnovešena, uteme-ljena na naravni hrani, brez umetnih do-datkov. S pozitivnim mišljenjem in pred-vsem gojenjem pozitivnega odnosa do samega sebe in soljudi, lahko premaga-mo še tako velike težave. Pozitivne afir-macije pa so izredno učinkovito orodje in imajo zelo veliko moč. Postopnost je zelo pomembna, da vse vaje izvajamo postopno in pazljivo. Če k temu dodamo še načelo nenasilnosti, bomo pozitivno vplivali tudi na umirjenost uma. Umirje-nost pa je pogoj, da znamo in zmoremo prisluhniti lastnemu telesu in dihanju ter sporočilom, ki prihajajo iz telesa, dihanja in uma.

4.3 Či gong

Prevajanje či gonga iz kitajščine je težavno, saj ima vsak kitajski pomen ali znak več pomenov, tako da lahko či pomeni dih, sapo, življenjsko moč,



35

gong pa vajo, vztrajno delo (Schwarze, 1998). Po kitajskih opisih je či moč, ki ne prežema zgolj človeka, ampak vse, kar nas obkroža, od najmanjšega cve-ta do neskončnega vesolja. Či gong je starodavna kitajska veščina kultiviranja zdravja, učinkovit sistem zdravljenja, veščina doseganja »dolgovečnosti« in pot duhovnega razvoja. To veščino so izvajali že pred več kot dva tisoč leti, po nekaterih virih pa več kot štiri tisoč letih. Na njegov razvoj so najbolj vpli-vali: daoistična filozofija in z njo po-vezane daoistične tehnike dihanja in meditacije; stari kitajski nauk o zdrav-ju, ki poudarja zlasti preprečevanje bolezni; različne šole skrivnih borilnih veščin (Piber, 2008). Zaradi prisotnosti elementov borilnih veščin bi policisti prvine či gonga verjetno lažje sprejeli in usvojili kot nekatere druge sprostit-vene tehnike.

Či gong temelji na treh ključnih elementih, ki morajo biti nujno usklaje-ni med seboj, ko izvajamo posamezne vaje, in sicer: 1. pravilni telesni položaj ali gib; 2. dihanje, ki je zelo dovršeno in je praviloma globoko trebušno ozi-roma preponsko; 3. pozornost – spro-ščena osredotočenost in zavedanje, oboje usmerjeno na telo, gibe, dihanje in pretok življenjske energije ali čija. Starodavni kitajski modreci in menihi so odkrili, da lahko z umirjenimi gibi, globokim in sproščenim dihanjem ter notranjo osredotočenostjo okrepimo in uravnavamo življenjsko energijo ali či. Tako so tudi odkrili energijske ka-nale ali meridiane, ki telo oskrbujejo s čijem ter načine, kako odpraviti za-stoje in kako jih spodbuditi, da bi bil pretok uravnotežen. Z vbadanjem igel v določene točke na meridianih se je razvila akupunktura, te točke pa lahko spodbujamo tudi brez igel – z vajami či gonga. Na ta način odpravljamo za-stoje pri pretoku čija, ga povečujemo, krepimo notranje organe, imunski si-stem in spravljamo svoje energijsko in fizično telo v ravnovesje (Schwarze, 1998). Številne raziskave so potrdile, da vaje či gonga delujejo protistresno, saj se z izvajanjem mehkih in umirje-nih gibov zmanjšuje frekvenca valov v možganih, ki so povezani s stanjem nemira in stresa, poleg tega pa z vaja-mi krepimo in razgibavamo mišice. Če želimo prvine či gonga še nadgraditi, takrat se srečamo s taj čijem, ki vsebuje vse, kar vsebuje či gong, le da je izva-janje »zapletenih« zaporedij vaj veliko bolj zahtevno. Ker to zahteva popolno zbranost in osredotočenost, moramo pri tem izklopiti vse druge misli. Tudi zato ga mnogi imenujejo tudi gibalna meditacija (Piber, 2008).

ZAKLJUČEK ALI ZAČETEK

Ali smo že zaključili delo na sebi ali ga bomo šele začeli? Odgovore pozna-mo sami in so odvisni od nas samih, na-ših preteklih izkušenj in potreb. Če se še ne zavedamo stresorjev in njihovih negativnih vplivov na naše zdravje in počutje, se bomo tega zavedli takrat, ko bomo zboleli ali se ne bomo dobro in prijetno počutili. Martin Kojc je za-pisal, da človek v svoje življenje vnese spremembe šele takrat, ko začne trpeti. Toda, ali je res treba čakati in prenašati trpljenje. Veliko bolj učinkovito in pred-vsem bolj prijetno je, da sami naredimo nekaj zase, kot da nas bolezen ali trplje-nje šele prisilita v to.

Ne glede na vrsto in obseg ukrepov za izboljšanje psihosocialnega položaja zaposlenih, ki so v domeni delodajal-ca, ima vsak od nas možnost, da začne sam. In ne glede na to, kako skromno ali neopazno, pomembno je, da se za-vemo pomembnosti naše naravnanosti do vsakodnevnih obveznosti. Kitajski pregovor pravi: »Tisoč milj dolga pot se začne s korakom.« Ali boste obstali, kjer trenutno stojite, ali boste naredili enega, sto, tisoč ali nešteto korakov v odkrivanju vašega življenja, ne vem. Vem le to, da bi življenje moralo biti ču-dovita izkušnja. In če tega ne čutite ta hip, je čas, da naredite prvi korak.

VIRI:

− Benesch, H. (2006). S trkanjem do zdrav-ja: odpravljaje telesnih in duševnih težav s tehniko EFT. Ljubljana: Aura.

− Bertoncelj, B. (2007). Joga: transformaci-ja telesa in uma. Ljubljana: Devi.

− Dalajlama, Cutler, H., C. (2005). Umet-nost sreče pri delu: priročnik za srečo v poklicu in karieri. Tržič: Učila Internatio-nal.

− Dernovšek, M., Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako pre-poznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

− Dervišević, E. (2003). Tui-na kitajska ma-saža z osnovami tradicionalne kitajske masaže. Ljubljana: samozaložba.

− Easwaran, E. (1999). Meditacija in še 7 stvari, ki vam lahko spremenijo življenje. Ljubljana: DZS.

− Golob, M. (2009). Pogovor z Jankom Gorškom, v. d. generalnega direktorja policije. Revija Varnost, št. 2, str. 4–10. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zade-ve Republike Slovenije.

− Hall, D. (1998). Zdravljenje z meditacijo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

− Harris, T., A. (1989). Ja sam ok – ti si ok. Beograd–Zagreb: Medicinska knjiga.

− Kojc, M. (2002). Pot k sreči. Ljubljana: VA-LE-NOVAK.

− Kornfield, J., Feldman, C. (1998). Hranaza dušo: zgodbe srca in duha. Ljubljana: DZS.

− Kresal, K. (2008). Pismo ministrice policist-kam in policistom. Revija Varnost, št. 4, str. 4–5. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

− Lidell, L., Rabinovitch, N., Rabinovitch, G. (1991). Joga. Ljubljana: Mladinska knji-ga.

− Lobnikar, B., Pagon, M. (2001). Pojavnost in vzroki občutenja frustracije med slo-venskimi policisti. V zborniku prispevkov Dnevi varstvoslovja, str. 607–620. 2001, Ljubljana: Ministrstvo za notranje zade-ve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola.

− McKenzie, K. (2005). Depresija. Ljubljana: Pisanica.

− Oberbeil, K., Rahn-Huber, U. (2001). Za zdravje in dolgo mladost: tudi vi ste lah-ko videti 10 let mlajši. Ljubljana: Mladin-ska knjiga.

− Ozara. (2008). Varovanje psihosocialne-ga zdravja na delovnem mestu. Revija Varnost, št. 4, str. 33. Ljubljana: Ministr-stvo za notranje zadeve Republike Slove-nije.

− Piber, P. (2008). Wellness: dobro počutje po azijsko. Tržič: Učila international.

− Rotovnik-Kozjek, N. (2004). Gibanje je življenje. Ljubljana: Domus.

− Schermerhorn, J. R. Jr.; Hunt, J. G.; Os-born, R. N. (2004). Core Concepts of Organizational Behavior. Hoboken: John Wiley&Sons.

− Schwarze, M. (1998). Čigung: vaje za skladnost telesa, duše in duha. Ljublja-na: DZS.

− Stein, J. (2003). Meditacija: več miru, manj trpljenja. Delo–Sobotna priloga, str. 21–22, Ljubljana.

− Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.

− Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba in evalvacija protistresnega programa za policiste. Bilten Slovenske vojske, str. 151–159. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.

− http://www.ivz.si

− http://hv.osha.europa.eu

− http://www.policija.si

http://hv.osha.europa.eu

http://www.policija.si


STROKOVNI PRISPEVKI

36

VArNOST

Dobro je zaupati - še bolje nadzorovati

Evropska skupnost želi do leta 2010 za polovico zmanjšati število smrtnih žrtev v prometu. To poleg preizkusa z alkote-stom postavlja v žarišče kontrolo uporabe drog. Drägerjev izdelek DrugTest 5000 je zaradi svoje mobilnosti, hitrosti in natančnosti pravo sredstvo za ta namen.

TRUST IS GOOD – CONTROL IS BETTER / The European community wishes to halve the fatality rates in road traffic by the end of 2010.This means that the alcohol content breathalyzer test and abuse of drugs will be given more attention. The Dräger product DrugTest 5000, known for its mobility, swift operation and accuracy, is just the right tool to serve the purpose.

Droge spremenijo človekovo vedenje. Nekatere imajo krat-kotrajne učinke, druge vodijo v odvisnost. Čeprav v svetovnem merilu in celo v Evropi obstajajo razlike glede razlikovanja legal-nih in prepovedanih drog, pa glede strahotnih posledic trdih in mehkih drog vlada enotnost. Uporabniki drog ne škodujejo le sami sebi, temveč spravljajo v nevarnost tudi druge, deni-mo v cestnem prometu ali na delovnem mestu. Prepovedanih mamil ne gre spregledati. V svojem poročilu Drug Report 2007 Antonio Maria Costa, direktor Urada za droge in kriminal pri Združenih narodih (UNODC), pravi: »Ocenjujemo, da gledano v svetovnem merilu približno 110 milijonov ljudi med 15. in 64. letom starosti mesečno uživa droge – skoraj vsak četrti pa spada že med problematične primere.« Na prvem mestu sta hašiš in marihuana v obliki listov in cvetov oz. smola indijske konoplje, imenovana kanabis. Skoraj pet odstotkov svetovne-ga prebivalstva vsaj enkrat letno poseže po drogi.

Dizajnerske droge na osnovi amfetamina – sem spada t. i. parti droga ekstazi – sicer zasedajo drugo mesto, vendar po Costovih besedah predstavljajo največjo skupino problematič-nih drog kokain in opiati, kot je heroin. Problem drog zadeva skoraj vse države sveta, zato je lahko boj proti njihovi zlorabi uspešen le z mednarodnim sodelovanjem politike in policije. Dosledna prepoved gojenja, nadzor transportnih poti, prepo-ved trgovanja, poleg tega pa nadzor privatne uporabe s strani organov pregona – vse to so nosilni stebri učinkovite politike proti zlorabi drog. Podpora tovrstni politiki je vsestransko in-formiranje in pouk o škodljivih posledicah uživanja drog.

BENZODIAZEPINI NA POHODU

Posebna pozornost je pri tem namenjena zlorabi drog v cestnem prometu. V Evropi sicer še vedno predstavlja glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom legalna droga al-kohol. Študija Drugs and Driving, objavljena leta 2006, je za Skandinavijo pokazala, da je pri vzrokih nesreč razmerje med

alkoholom in benzodiazepini, kot je npr. valij, že skoraj izena-čeno. Cilj, ki si ga je zastavila EU – do leta 2010 zmanjšati šte-vilo smrtnih žrtev v prometu s 50.000 (2001) na 25.000 (2010), je dosegljiv le s pomočjo natančno usmerjenih preprečevalnih kampanj in kontrol glede zlorabe alkohola, zdravil in drog. Za alkohol obstajajo dovoljene vrednosti, ki so različne od države do države. Poleg tega obstaja enostavna in hitra možnost kon-trole z alkotestom. Zaradi zanesljive tehnologije gre za stan-dard, ki se uporablja v kontrolah prometa, na delovnem mestu ter v medicini. Dräger Interlock XT je lahko kombiniran celo s funkcijo blokade vžiga oz. speljave vozila.

»Policist si želi aparat za zanesljiv preliminarni test glede prisotnosti drog, ki bi deloval ravno tako hitro in enostavno kot cevka za pihanje«, pravi Hans-Jürgen Maurer, načelnik po-licijske uprave zvezne države Posarje (Saarland) in v Nemčiji pionir na področju odkrivanja drog. Da je do tega še daleč, ka-žejo mednarodni raziskovalni projekti, kot so ROSITA in DRUID, v katerih je udeležen tudi Maurer. »V projektu ROSITA po vsej Evropi testiramo naprave glede njihove praktičnosti, občutlji-vosti, prepoznavanja droge in natančnosti. Zaenkrat nobena od teh naprav še ne izpolnjuje zahtev policije glede takšnih testnih sistemov.«

Tudi Dräger je predstavil aparat, ki je glede zanesljivosti si-cer spadal v zastavljeni okvir, ni pa zadostil mnogim drugim zahtevam. »Iz tega smo se učili,« pravi dr. Andreas Manns, ki je na poslovnem področju tehnike merjenja drog pri podjetju Dräger pristojen za mednarodno trženje. V timski skupini je dr. Manns sodeloval pri zasnovi povsem novega aparata, ki je zdaj na tržišču pod imenom Dräger Drugtest 5000. »Pred tem smo zaradi kritične situacije na področju patentov prekinili sodelo-vanje z ameriško firmo in se odločili za povsem lasten razvoj.«, je dejal biolog in pri tem poudaril, da je – v primerjavi z do-sedanjimi laboratorijsko podprtimi rutinskimi postopki – le na ta način mogoče učinkovito in trajno zagotavljati zanesljivost,

Enostaven odvzem vzorca (sline)



37

hitrost in enostavnost uporabe ob istočasnem ugodnem raz-merju med ceno in kakovostjo.

SLINA

Drägerjev Drugtest 5000 deluje na osnovi sline, ker preiz-kusi krvi in urina zadevajo ob etične in pravne zadržke. »Poleg tega so morali nekateri policisti na vzorec urina čakati tudi po eno uro,« opozarja dr. Manns na povsem individualne reakcije posameznikov. Preizkus na prisotnost amfetaminov, dizajner-skih drog na amfetaminski bazi, opiatov, kokaina in njegovih razgradnih produktov, benzodiazepinov in kanabinoidnih drog je pri tem testu opravljen v nekaj korakih. Človeška slina je odslikava (ultrafiltrat) krvne slike. Gre za snov, ki ni posebna

samo zaradi svoje tekočinske lastnosti (viskoznost). Dr. Manns pojasnjuje: »Vzorci se zelo razlikujejo glede na spol, etnično pripadnost in naravno stanje testiranca. To je treba upoštevati tako pri odvzemu kot tudi pri analizi. »Analiza poteka povsem avtomatično v prenosnem analizatorju, ki po opravljenem av-totestu reproducira rezultate.«

Odvzem sline poteka tako, da patentirani zbiralnik vzorcev v ustih testiranca podržimo med čeljustjo in licem ali pod jezi-kom. Kapilare na sprednjem delu poroznega zbiralnika omo-gočajo higienično zbiranje sline. Ko se po približno eni minuti nabere zadostna količina sline – to je cca 300 mikrolitrov – se integrirani prikazovalnik obarva modro, kar je razločno vidno celo v temi.

Testni kit nato skupaj z vložkom puferske raztopine vložimo v analizator, ki po petih minutah javi rezultat za pet substanc. Le preizkus glede učinkovine kanabisa THC (tetrahydrocannbi-nol) traja nadaljnjih pet minut. Dr. Manns pojasnjuje: »Ta snov odbija vodo in je zato v slini prisotna le v nizki koncentraciji. Poleg tega je težko dokazljiva, zato traja analiza malce dlje.«

UMETNOST KROMATOGRAFIJE

Analiza poteka vedno imunokromatografsko. Pri tem vzo-rec z močjo do 100 N prečrpamo iz zbiralnika vzorcev v lovilno posodo in usmerimo proti testnemu traku. Tam reagira s proti-telesi, ki so v tekoči ali trdni obliki nanesena na različna mesta. Obenem analizator s pomočjo neke vrste klimatske naprave poskrbi za ohranjanje enakih reakcijskih pogojev v testni kase-ti. Varen in zmogljiv svinčev akumulator oskrbuje kaseto s po-trebno električno energijo. V primeru odkritja substance pride do biokemične reakcije z reagentom, nanesenim na ustrezno mesto; posledica je obarvanost. Zajetje in interpretacija do-bljenega vzorca poteka s pomočjo svetlobnih senzorjev (in-teru optoelektronsko) – ta način je občutljivejši in zanesljivejši

kot človeško oko. Na barvnem prikazovalniku, ki omogoča od-čitavanje tudi pod majhnim kotom, se pokaže natančen rezul-tat. Analizna enota lahko interno zabeleži do 500 meritev, ki so v Excelovi obliki dostopni preko USB vmesnika – opcijsko preko kodirnega čitalnika lahko tudi skupaj z zajetimi vzorci oz. osebnimi podatki.

»STANJE TEHNIKE«

Verjetnost, da bo kasnejši test krvi (v Nemčiji ima samo ta dokazno vrednost pred sodiščem) potrdil opisani terenski preizkus, se giblje med 90 in 95 odstotki. »S stališča praktika je Drägerju v tem primeru očitno uspelo«, ugotavlja glavni policijski načelnik Maurer v svojih primerjavah, »povezati imu-

nološki test z zanesljivim softwerom. DrugTest 5000 po mojih podatkih predstavlja višek tehnologije na tem področju.«

Analizator rangira merilni rezultat tako, da interno znotraj verjetnostnega intervala dobljeni rezultat digitalno signalizira na prikazovalniku kot nedvomno »pozitiven« ali »negativen«.

Statistična obdelava je delikatna. Tako je npr. nižja občut-ljivost (»cut-off-meja dokazljivosti) primernejša za preventivne postopke. Višji odzivnostni prag pa znižuje kasnejše stroške, ker krvni testi, ki sledijo, z mnogo večjo verjetnostjo potrdijo uživanje drog. »Za nas je še posebej pomembno«, dodaja Ma-urer, »da je z natančno analizo dosežena visoka verjetnost za-znave in da ni prevelikega števila “lažno negativnih” rezultatov nestatističnih metod – ko iz previdnosti pride do javljanja od-sotnost drog, tudi v primerih, ko so te prisotne.«

Sprejemljivost pa je odvisna tudi od uporabnosti in prak-tičnosti. Dr. Manns je s svojim timom kar se da poenostavil ro-kovanje z napravo. Bodoči uporabniki so jo preizkušali toliko časa, da je bila dosežena jasna uporaba v nekaj korakih, še celo v rokavicah, z levico in desnico: »Neverjetno je, kako kreativno poskušajo nekateri uporabiti napravo.«

NE SAMO ZA DROGE

Gre za delo, ki ni pomembno samo za varnost na cestah, temveč kaže tudi v prihodnost. Najprej želi dr. Manns test še pospešiti. Poleg tega razmišlja s svojim timom o tem, da bi osnovni biokemični koncept lahko uporabili tudi za natančno, enostavno, cenovno ugodno, higienično in mobilno testiranje za dokazovanje bolezni, kot je npr. HIV. »Saj smo usposobljeni za ravnanje s protitelesi.«

Nils Schiffhauer

Več informacij: www. Draeger.si

Dräger Drugtest 5000 v policijskem vozilu

Celoten sistem: Dräger Drugtest 5000, Alkotest 6810 in tiskalnik


STROKOVNI PRISPEVKI

38

VArNOST

Olimpijski šport - taekwondo

Maruška Višnikar, SA SGDP

Taekwondo je moderen borilni šport, ki kot večina borilnih veščin izhaja iz Azi-je, natančneje iz Koreje,kjer imajo borilne veščine izjemno dolgo tradicijo, o čemer pričajo različne najdbe in zgodovinski spomeniki.

Beseda taekwondo pomeni znanje borbe z rokami in nogami. Predstavlja na iz-kušnjah in znanosti zasnovano metodiko uporabljanja tega znanja z vsemi deli telesa v borbi z enim ali več nasprotniki. Če želimo pridobiti takšno sposobnost in znanje, moramo izvajati intenzivni psihični in fizični trening.

OLYMPIC SPORT - TAEKWONDO / Taekwondo is a modern martial art the origins of which are in Asia, more precisely, in Korea where martial arts have a very long tradi-tion of which various artefacts and historical monuments bear witness.

Taekwondo means the way of foot and fist. Taekwondo practice is based on experi-ence and science-based methods of using such knowledge with one’s whole body in fighting two or more opponents. Practitioners wishing to acquire the skill andknowledge must undergo intensive psychical and physical training.

Beseda taekwondo je sestavljena iz: TAE, ki pomeni “stopalo” ali “nogo”, KWON, ki pomeni “pest” ali “borbo”, DO, ki pomeni “pot” ali “disciplino”.

Taekwondo je za nekatere šport, za druge borilna veščina, umetnost gibov, rekreacija, samoobramba, pa tudi način življenja. Vsakdo lahko najde v njem ti-sto, kar potrebuje za svojo dušo in telo.

V večini držav, kjer je taekwondo ze-lo razvit, ga razumejo kot obliko rekre-acije. Zlasti mladi pa ga razumejo kot tekmovalni šport, ki jim omogoča, da pri rednih vajah in pod strokovnim vod-stvom razvijajo svoje telo in športni duh do maksimuma.

Tisto, po čemer je razpoznaven in po čemer se razlikuje od karateja in drugih sorodnih disciplin, je odlična nožna teh-nika s pogostimi udarci v skoku. Udarci z nogami v skoku so del korejske tradicije in so jih nekoč uporabljali za rušenje ko-njenikov iz sedla, danes pa se uporablja-jo zaradi hitrosti in eksplozivnosti.

Odveč je poudarjati, da je taekwon-do uporaben v samoobrambi. Nastanek vsakega sistema boja izvira iz človeko-vega nagona po obstoju in obrambi pred nasprotnikom, ki vključuje prijeme, udarce, napade z nožem, palico ...

Moderni taekwondo je najbolj na-predoval po 2. svetovni vojni, predvsem po letu 1973, ko je bila ustanovljena

Svetovna taekwondo federacija (WTF). Leta 1980 je WTF priznal tudi Medna-rodni olimpijski komite (MOK) in že le-ta 1988 je bil taekwondo predstavljen na olimpijskih igrah v Seulu, leta 1994 pa ga je MOK sprejel v redni program olimpijskih iger. Svojo premiero je do-živel na OI v Sidneyju leta 2000, kjer je tudi Slovenija imela svojega predstav-nika. Taekwondo je prišel v Slovenijo leta 1977.

Obstajata 2 verziji taekwondoja:

● WTF (World Taekwondo Federation) ● ITF (International Taekwondo Fede-

ration)

Pri olimpijski verziji (WTF) tekmova-nja v borbah imata tekmovalca na sebi čelado, ščitnik za telo, roke, noge in su-spenzor. Borba praviloma poteka 3x2 min s 30-sekundnima odmoroma, kar zahteva dobro pripravljenost. V tem

Bandal Chagi (udarec v telo) in Dollyo Chagi (udarec v glavo)



39

času poskušata tekmovalca doseči čim več točk z udarci z nogo ali roko. Udarci se izvajajo z vso močjo v telo in glavo, vendar je z roko dovoljen le udarec v telo, zato so poškodbe na tekmovanjih zelo redke. Novost v borbi so elektronski ščitniki. Tekme se prirejajo za oba spola, po starostnih skupinah (kadeti, juniorji, seniorji) in po kilaži.

Poleg športnih borb so sestavni del taekwondoja tudi poomsae, kar pred-stavlja borbo proti namišljenemu na-sprotniku. Sestavlja jo niz položajev, blokov in udarcev. Poleg trditve, da je poomsae najboljši pokazatelj pravilno-sti tehnike, je hkrati tudi odličen način treninga brez nasprotnika. S treniranjem le-teh izpopolnjujemo fleksibilnost, moč udarca, ravnotežje, dihanje in koncen-tracijo.

Poomsae so obvezni del izpita za na-predovanje na višjo stopnjo in je tudi tekmovalna disciplina. Za vsako stopnjo je značilen drugače obarvan pas. WTF stil pozna 17 poomsae, osem začetniških in devet mojstrskih, ITF pa jih ima 24.

OSNOVNI ELEMENTI UDARCEV

Obstajajo različni nožni udarci. Če-prav imajo vsi nekaj enakih elementov, jih moramo upoštevati, če želimo izvesti dober udarec z nogo:

● Nožne mišice morajo biti čimbolj sproščene. Ko zapenjamo nožne mišice, izvajamo tehniko samo na kraju potovanja udarca. Na ta način povečamo hitrost udarjanja in kori-stimo čisto energijo, s katero razpo-lagamo.

● Priprava na udarec se izvede tako, da se noga skrči in koleno dvigne čim višje. Na ta način je udarec bolj prodoren in izveden pod kotom 90 stopinj v odnosu na nasprotnika. Za-to ga je težje blokirati in nasprotniku ostane manj časa za presenečenja.

● Če želimo udariti močan končni udarec, z bokom, iz katerega izvaja-mo nožni udarec, damo začetni gib in v tem trenutku izvedemo začetni udarec. Ravnotežje telesa moramo premakniti proti nogi, s katero udar-jamo, da bi se po končanem izvede-nem udarcu noga hitro priključila na-zaj, ravnotežje telesa pa prenesemo proti nogi, na kateri stojimo.

● Telo je treba držati čim više, da ima-mo čim boljše ravnotežje, boljši pre-gled borbe in možnost, da lahko pre-idemo iz udarca v udarec.

● Pri vsakem udarcu z nogo, tudi pri krožnem udarcu, je treba proučiti cilj, nato pa udarec izpeljati.

● Razen pri udarcu s peto navzdol, ne smemo dvigniti pete na nogi, na kateri stojimo, ker v nasprotnem pri-meru izgubimo ravnotežje in uda-rec pri vrnjeni reakciji udarne mase izgubi moč.

Napadalna nožna tehnika

Po vsem svetu so taekwondoisti znani po zelo efektnih in prodornih udarcih nožne tehnike zaradi njihovih sposobnih gibov, pri katerih nenehno menjujejo prostor in se na ta način bra-nijo. Nožni udarci so zelo efektni, ven-dar je potrebne veliko vaje, da se noge usposobijo do te mere, da postanejo prodorno orožje.

Yop Chagi

Fokusarja oz. »loparčka«, na katerih taekwondoisti vadijo.

Oprema (čelada, ščitniki za roke, rokavice, ščitnik za telo, ščitniki za noge)

Bandae Dollyo Chagi oz. t. i. zadnji krožni


STROKOVNI PRISPEVKI

40

VArNOST

Prestreženi udarci – bloki

Pri taekwondoju je blokiranje zelo pomembna faza. Posebna značilnost bloka pri taekwondoju je, da kadar je pravilno izveden, dopušča branilcu do-bro možnost za napad. Že od nekdaj ve-lja, da je dober napad najboljša obram-ba. Odličen branilec je tudi odličen napa-dalec. Osnova pri tem je, da so blokirani gibi okrogli in vihteči. Gibi naravnost, pri katerih udarce napadalca prestrežemo v pravem kotu, niso nepravilni, zato pa so gibi, pri katerih orišemo krog, precej učinkovitejši.

● Gornji blok s pestjo (olgul-makki)

Uporabljamo proti napadom v obraz. Uporabimo lahko pest ali roko na nož. Glavne značilnosti in oblike so pri obeh enake. Kot pri sunkih je tudi tu važno, da hitro in krepko priključimo roko nazaj. S tem si ustvarimo nasprotno silo, ki po-večuje moč in učinek roke. Kadar bloki-ramo močan udarec, moramo roko ved-no obrniti navzven. Če smo napadeni z udarcem v obraz, blokiramo z zgornjim nadlahtnim blokom. Pri blokih te vrste roka, s katero blokiramo, ne sme prestre-či udarca pod pravim kotom. Če je kot roke premajhen, je napad uspešen.

● Sprednji zunanji blok s pestjo (momdong-makki)

Uporabljamo pri napadih na telo. Napad lahko ubranimo s pestjo ali z roko na nož. Kadar uporabljamo blok, damo roko, s katero blokiramo nasprotnika, pred čelo in nihamo napadalčev udarec. Napad je blokiran z zunanjim podlaht-nim blokom. Če roka ne pride naokoli pred telo, blok ni pravilno izveden.

● Sprednji notranji blok s pestjo (an-makki)

Je podoben prejšnjemu bloku. Pri izvedbi uporabljamo pest ali roko na nož. Roko, s katero blokiramo, držimo znotraj pred seboj, roki prekrižamo, blok pričnemo izvajati v približni višini pazduhe umaknjene roke, tako da roka, s katero blokiramo, zamahne navzven v velikem krogu.

Važno je, da roko obrnemo in pri tem uporabimo komolec kot kontrolno opo-ro. Kadar blokiramo nasprotnikov uda-rec, zvijemo roko, s katero blokiramo, da je moč večja. Umaknjena roka naj bo zelo napeta.

● Nizki odboj udarca s pestjo – spod-nji blok (arae-makki)

S tem odbojem branimo udarec v trebuh. Roka, ki odbija udarec, sune navzdol z mesta blizu prsi na nasprotni strani telesa. Roko, s katero udarec od-bijamo, prav tako zvijemo; umaknjena roka naj bo napeta. Napadalec nas po-skuša zadeti v prepono, toda ustavimo ga z levim nizkim odbojnim udarcem. Če je roka preveč ob telesu, napadalčev sunek uspe.

Blok z bazo dlani (odprta roka)

Kadar nasprotnik napada z nožem ali orožjem, je najbolje, da smo čim dlje od njega in ga prestrežemo pred udarcem. Obstajajo trije načini bloka z bazo dlani:

– gornji blok: uporabljamo, če napada-lec izvaja udarec z roko v obraz ali z nogo v glavo;

– srednji zunanji blok: zaustavi napa-dalčevo roko;

– spodnji blok: se uporablja za ustav-ljanje napadalčevih udarcev z nogo v genitalije.

Dvojni vrhnji blokse uporablja za istočasno zaustav-

ljanje dveh različnih napadov, enega s strani, drugega od spredaj.

Napad z roko (jirugi)

Za večino udarcev z roko velja slede-če – pri vsakem udarcu z roko se morajo zategovati mišice kolkov in trebuha, ze-lo počasi na začetku, ter ostro in močno v trenutku udarca z roko. Mišice kolkov in trebušne mišice se začnejo najprej za-tegovati, da se istočasno z manjšimi mi-šicami rok in nog povežejo, ko udarimo v cilj. Da bi pridobili na hitrosti udarca, je treba udarno površino obrniti okoli osi; ko izvedemo udarec z roko, zategnemo trebuh tako, da iz trebušne votline čim močneje izdahnemo preostali zrak. Ko se udarna površina dotakne nasprotni-ka, jo sunkovito povlečemo nazaj k bo-kom, tako da je pripravljena za naslednji napad in da je nasprotnik ne bi mogel ujeti. Pri udarcu z roko zaustavimo diha-nje v trenutku izvajanja udarca.

Da je pest učinkovitejša za napad, jo je treba v trenutku udarca pravilno in čvrsto stisniti. Pest začnemo zapirati pri mezincu, prste skrčimo tako, da se moč-no uprejo v dlan. Istočasno skrčimo pa-lec preko kazalca in sredinca navznoter. Pest moramo stisniti tako močno, da zav-zamemo s prsti cel prostor dlani; če tega ne napravimo pravilno, udarec ni dovolj učinkovit, možna pa je tudi poškodba zapestja. Pest mora biti v popolnoma ravnem položaju. Sprednja stran pesti se uporablja za napad v rebra, prsni koš, trebuh ali v obraz, lahko pa se uporablja tudi kot obramba za bloke.

Zelo atraktiven in močan Naeryo Chagi

POMEN PASOV

Bel Predstavlja nedolžnost, kot učenje brez znanja taekwondoja.

Rumen Predstavlja zemljo, iz katere požene rastlina, kot napreduje znanje taekwondoja.

Zelen Predstavlja rast, ko veličina znanja taekwondoja raste naprej, kot raste mlada rastlina.

Moder Predstavlja nebo, kamor raste rastlina, kot napreduje znanje taekwondoja.

Rdeč Predstavlja nevarnost in opozarja učenca na previdnost pri treningu in nasprotnika, naj se ne približuje.

Črn Predstavlja popolnost v znanju taekwondoja.


VArNOST

41

SEPA 2009

Na otvoritvi sta udeležence pozdravila na-mestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec in nacionalni koordinator SEPA v Slo-veniji in vodja tečaja Robert Uzar iz Policijske akademije. Pomočnik direktorja UKP GPU Robert Črepinko je udeležencem predstavil organira-nost in naloge policije in kriminalistične službe.

Program se je nadaljeval na PU Ljubljana, kjer sta tečajnike pozdravila direktor PU Ljublja-na mag. Stanislav Vrečar in Stojan Belšak, vodja Oddelka za organizirano kriminaliteto na SKP PU Ljubljana. Po uradnem delu so si udeleženci seminarja ogledali lepote Slovenije: Ljubljanski grad, virtualni muzej na gradu in staro mestno jedro. Drugi dan je s predstavitvijo nalog in sode-lovanja s policijo začela vodja skupine državnih tožilcev Blanka Žgajnar iz Vrhovnega državnega tožilstva RS. V nadaljevanju je Tatjana Mušič iz UKP GPU udeležencev predstavila problemati-ko mladoletniške krimnalitete s poudarkom na spolnem zlorabljanju otrok, kar je bila tudi tema letošnje študije primera, ki jo udeleženci rešuje-jo med tečajem.

Udeleženci so tečaj zaključili konec maja v Budimpešti.

Besedilo: Robert UzarFoto: Milan Tomažin

Na Debelem rtiču je od 10. do 15. maja potekal 17. glavni kriminalistični tečaj, ki se izvaja v ok-viru Srednjeevropske policijske akademije (SE-PA). 25 udeležencev je prišlo iz vseh osmih dr-žav članic SEPA (D, CH, A, PL, CZ, SK, H in SLO).

Namen SEPA tečaja je pridobivanje informacij o odkrivanju, preiskovanju, preprečevanju kazni-vih dejanj z elementi čezmejne organizirane kriminalitete in mednarodnem policijskem sodelova-nju. Velik pomen pa se posveča tudi izmenjavi osebnih izkušenj in vzpostavljanju osebnih stikov.

Prvi del pa so v sodelovanju z LPE in PPOP Koper zaključili predstavniki Specialne enote s prika-zom demonstracijske vaje prijetja storilcev hujših kaznivih dejanj.

FRONTEXOVA OPERACIJA URANUS 2009

Slovenska policija je od 8. do 22. aprila sodelovala v prvi fazi skupne operacije Uranus 2009, ki jo je koor-dinirala agencija Frontex (Agencija za vodenje ope-rativnega sodelovanja na zunanjih mejah EU).

Skupna operacija (v an-gleščini Joint Operation) je potekala na železniških mejnih prehodih, in sicer na Madžarskem (na mejnem prehodu Zahony), v Romu-niji (na mejnih prehodih Stamora Moravita in Curtici), v Bolgariji (na mejnem pre-hodu Kapitan Andreevo) in v Sloveniji (na mejnem preho-du za mednarodni promet

Dobova). Operacija je vklju-čevala: iskanje ponarejenih oziroma prenarejenih doku-mentov, odkrivanje oseb, ki bi želele nezakonito vstopiti v državo, in odkrivanje pre-povedanih drog.

V okviru operacije so poli-cisti na MMP Dobova odkrili ponarejene oziroma prena-rejene potovalne in druge dokumente, obravnavali so več kršitev Zakona o tujcih, prepoznali več oseb, zoper katere so bili razpisani ukrepi v schengenskem informacij-skem sistemu, in odkrili sno-vi, ki so z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog razglaše-ne za prepovedane droge.

Besedilo in foto: Peter SkerbišNa MMP Dobova je pri akciji sodelovalo pet tujih policistov in policistk, in sicer bolgarski policistki, danska policistka, nemški in madžarski policist.

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING


VArNOST

KARAVANKE 2009

Na podlagi sklepa Vlade RS je 14. maja ponoči na območju cestnega predora Karavanke potekala dr-žavno regijska vaja zaščite in reševanja Karavanke 2009. V intenzivnih pripravah na izvedbo vaje so v skladu s sklepom Vlade RS aktivno sodelovali pred-stavniki Ministrstva za notranje zadeve in Policije. Na sami vaji pa je poleg drugih služb (Uprava RS za zaščito in reševanje, gasilske in reševalne službe, DARS, IRSVNDN,...) sodelovala tudi policija.

Po scenariju vaje je v predorski cevi prišlo do pro-metne nesreče, po kateri je nastal požar. Nesreča je za-htevala žrtve in večje število poškodovanih. V predoru je z obeh strani nastala kolona vozil, v eni izmed teh je bilo tudi vozilo z nevarno snovjo.

V vaji so gasilsko-reševalne službe neposredno pre-verile izvedbo reševanja v dani situaciji, gašenje požara, oskrbo poškodovanih in ostalih udeležencev. Policisti so skrbeli za ustrezno zavarovanje kraja, varovanje živ-ljenj ljudi in premoženja ter vzpostavitev ustreznega prometa za izvedbo reševanja. Policisti in kriminalisti so po končanem gašenju in reševanju opravili ogled in poskrbeli za identificiranje žrtev.

Neposredno v vaji so sodelovali policisti PP Jeseni-ce, PPP Kranj, SUP in OKC PU Kranj ter kriminalisti SKP PU Kranj. V vaji so preverili svoje načrte in v simulira-ni nesreči preverili znanje in opremo, ki je na voljo za opravljanje nalog v primerih tekšne nesreče. Policija je sodelovala tudi v regijskem štabu CZ ter s predstav-nikom v vodstvu vaje. Delovanje policije v vaji je oce-njeval posebni ocenjevalec policije. Izvedena vaja je pokazala ustrezno pripravljenost na izvajanje nalog, ugotovitve iz vaje pa bodo uporabljene pri ažuriranju načrtov, usposabljanjih in ostalih dejavnostih za zago-tovitev stalne pripravljenosti za učinkovito posredova-nje v takšnih primerih.

Predstavitve vaje, ki je potekala v prostorih gasilcev na Jesenicah, so se udeležili predstavniki UUP GPU ter SUP in OKC PU Kranj, vajo pa so si poleg njih ogledali ge-neralni direktor DPDVN MNZ, predstavniki SOVN MNZ, direktor UUP GPU, direktor PU Kranj ter predstavniki UKP, UUP, OKC GPU ter predstavniki drugih policijskih uprav. Med ogledom vaje so bile naloge in dejavno-sti posameznih sodelujočih služb pred in v predorski cevi opazovalcem in gostom predvajane v za to pri-pravljenem prostoru na platoju AC baze Hrušica. Pred-vajanje so predstavniki posameznih služb pospremili s komentarjem.

Vaja Karavanke 2009 je bila dobra izkušnja tako za sodelujoče na vaji kot tudi opazovalce. Sodelujoči na vaji so imeli priložnost preveriti svojo pripravljenost in usposobljenost za delovanje ob morebitni nesreči, opazovalci pa so z ogledom vaje spoznali, kako veli-ke so dejansko razsežnosti nesreče v predoru. Vaja je pokazala, da je ob tovrstnih nesrečah nujno sodelo-vanje vseh intervencijskih služb, dobro pripravljenost in predvsem zavedanje, da se lahko nesreča zgodi kjerkoli in kadarkoli v številnih slovenskih predorih.

Besedilo in foto: Andrej Zakrajšek in Slavko Hočevar

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

Priprave na vajo

Ogled kraja nesreče

Vaja je pokazala ustrezno pripravljenost pristojnih služb.


VArNOST

43

Med 8. marcem in 3. aprilom letos sem se Vilko Planinšec, pomočnik ko-mandirja na PP Rogaška Slatina, kot predstavnik slovenske policije udeležil izpopolnjevanja policistov s končano višjo izobrazbo, na področju varovanja zunanjih meja EU (8th Frontex Trai-ning Course for BG Mid Level Officers)v organizaciji agencije Frontex. Uspo-sabljanje je potekalo v Nemčiji – Lü-beck, Litvi – Vilnius, na Finskem – Hel-sinki in zadnji teden v Italiji – Cesena.

Namen izpopolnjevanja je bila nad-gradnja in izpopolnitev obstoječih znanj ter izmenjava izkušenj pri varovanju zu-nanjih meja EU. Poleg slovenskega pred-stavnika so se tečaja udeležili tudi policisti iz Češke, Luksemburga, Danske, Avstrije, Norveške, Francije, Romunije, Italije, Špani-je, Portugalske, Finske in po ena policistka iz Bolgarije, Nemčije ter Slovaške, skupaj 15 udeležencev.

Usposabljanje in predavanja so pote-kala na visoki ravni pod okriljem agencije Frontex. V različnih državah EU smo poli-cisti spoznali način varovanja zunanjih meja EU, kot tudi načine dela policije oz. mejne straže na letališčih in v pristaniščih. Seznanili smo se tudi z organiziranostjo policij posameznih držav, v katerih smo bili udeleženi na predavanjih. Poleg tega še načine dela in organizacijo policij v vseh ostalih državah, iz katerih so bili na tečaju udeleženi policisti oz. policistke.

Sodelovali smo tudi pri praktičnih primerih reševanja različnih situacij. Naj omenim samo primer na Finskem: na ladji mejne straže Marrikarru smo opravili pre-iskavo ob pomoči posadke ladje in njiho-ve specialne enote, kasneje pa so vsakega udeleženca posebej s helikopterjem Su-perPuma mejne straže potegnili in rešili iz zelo mrzlega morja, voda je imela samo + 0,5 stopinje C.

Kljub slabemu vremenu (v 26 dneh smo imeli zgolj 5 dni sonca, na Finskem je bilo celo tri dni zjutraj tudi do -15 stopinj C z močnim sneženjem) smo bili vsi zado-voljni s tečajem. Posebej sta mi v spominu ostali Litva in Finska.

Čas je prehitro minil, na koncu smo po-stali kot majhna družina policistov iz cele Evrope, s katerimi bomo vzdrževali stike. Izmenjava izkušenj iz posameznih držav glede varovanja zunanjih meja je bila za-me res nadgradnja spoznanja, da je EU ze-lo velika »država« z okoli 485 milijoni pre-bivalcev, njene zunanje meje pa nadvse pomembne.

Besedilo in foto: Vilko Planinšec

IZPOPOLNJEVANJE ZA VAROVANJE ZUNANJIH MEJA EU

Skupinska fotografija vseh udeležencev v Policijski akademiji v Lübecku – Nemčija

Ob meji med Belorusijo in Litvo, od leve proti desni: pomočnik komandirja postaje mejne straže Kena, Vilko Planinšec – SLO, Jean-Jaques Cochard – Francija, Paulo Castro – Portugalska

Na ladji Marrikkarru finske mejne straže – Vilko Planinšec in kapitan 55 m dolge ladje



VArNOST

SEMINAR O KAKOVOSTNEM POLICIJSKEM IZOBRAŽEVANJU

Policijska akademija je pod okriljem Evropske policij-ske akademije (CEPOL) in v sodelovanju s Švedsko in CEPOL-ovo delovno skupi-no za učenje med 21. in 23. aprilom na Brdu organizi-rala seminar z naslovom Upravljanje kakovosti in policijsko izobraževanje.

Namen seminarja je bil spoznati različne modele upravljanja kakovosti v ev-ropskih policijah, izmenjati izkušnje in preveriti, kako upravljanje kakovosti v poli-cijskih organizacijah vpliva na kakovost policijskega izobra-ževanja in usposabljanja.

Seminarja se je udeležilo 25 visokih policijskih uradni-kov iz 16 držav članic Evrop-ske unije. Glede na to, da so bili udeleženci seminarja de-jansko strokovnjaki s podro-čja zagotavljanja kakovosti in policijskega izobraževanja, je seminar potekal izjemno in-teraktivno.

Sporočilo seminarja bi lahko strnili v naslednjo mi-sel: če želimo v policijskem izobraževanju zagotavljati kakovostno učenje, se mo-ramo kot učitelji in kot orga-nizatorji učnega procesa ne-

prestano spraševati, ali dela-mo prave stvari, opazovati in premišljevati, kako potekajo učni procesi, kakšne rezultate dosegamo, preizkušati vedno nove in nove načine pouče-vanja in učenja, biti ustvarjal-ni in omogočati ustvarjalno učno okolje.

Izkušnje posameznih dr-žav kažejo, da uporaba mo-delov kakovosti prispeva k doseganju boljših rezultatov tudi v izobraževalnih insti-tucijah, saj je zagotavljanje kakovosti pravzaprav uče-nje, ki omogoča razpravo o

dogajanju v organizaciji in o potrebnih in želenih izboljša-vah, kar mobilizira zaposlene, da prevzemajo odgovornost za svoje delo in svoj razvoj.

Sicer pa je bilo na semi-narju jasno vidno, da se v ev-ropskih policijah pospešeno sprašujejo, kakšne policiste bomo potrebovali na primer čez 10 let, kaj javnost priča-kuje od policistov in v kakšno poučevanje in učenje v polici-jah verjamemo danes, kakšne rezultate dosegamo in koliko upoštevamo nova spoznanja in zahteve na področju uče-

nja. Zato je bila dana pobuda, da se naredi pregled načinov poučevanja in evalvacij ozi-roma zagotavljanja kakovosti po državah članicah.

Kot strokovnjakinja za upravljanje kakovosti je na seminarju sodelovala tudi dr. Gordana Žurga iz Ministrstva za javno upravo, ki ima izkuš-nje s primerjalno analizo za-gotavljanja kakovosti v javni upravi in je ponudila svojo pomoč za uresničitev takšne pobude.

Besedilo: mag. Nevenka TomovičFoto: Marko Fric

ORIENTACIJA V NARAVI IN TOPOGRAFIJA

Urad za varnost in zaščito je v sodelovanju z UUP aprila orga-niziral usposabljanje za orien-tacijo v naravi in v topografiji.

Usposabljanje je potekalo v obliki teoretičnega dela v pros-torih UVZ, ki je zajemalo teorijo osnov kartografije, orientacije,topografije, določanje smeri stoj-nih točk, absolutnih višin, merje-nje razdalj, določanje azimuta s karte na terenu, kontra azimut, izdelovanje itinerarja, merjenje vertikalnih kotov osnove branja in razumevanja topografskih kart, merjenja azimuta in kontra azimuta, izdelovanja itinerarja in delovanje ter uporaba GPS spre-jemnikov.

Praktični del usposabljanja je bil v Gotenici, kot orentacij-ski pohod. Posadka policijskega helikopterja je z vzletišča v VC Gotenica vsako od štirih skupin udeležencev odpeljala na prvo izhodiščno točko. Udeleženci so nato v manj kot treh urah morali prehoditi približno 12 km dolgo pot. Med pohodom so reševali orientacijske naloge, ki so jih našli na določenih kontrolnih točkah. Pravilna rešitev dane na-loge na določeni kontrolni točki, je bila pogoj, da je skupina našla in nadaljevala pot na naslednjo kontrolno točko.

Besedilo in foto: Boštjan Perklič

Usposabljanje je vodil višji policijski inšpektor Boštjan Perklič, izvedel pa ga je višji policijski inšpektor in priznan strokovnjak na področju topografije in orien-tacije v naravi Mihael Burilov iz UUP.



VArNOST

45

PROTITERORISTIČNO USPOSABLJANJE NA POLJSKEM

Dvanajst policistov SE GPU se je od 20. do 24. maja udeležilo mednarodne tak-tične vaje specialnih enot v okviru zdru-ženja ATLAS (združenje evropskih poli-cijskih specialnih enot) na Poljskem.

Vajo BOMB MAY so organizirali pripad-niki poljske specialne enote BOA. Na njej so sodelovali še pripadniki specialnih enot Litve (ARAS), Avstrije (COBRA), Portugalske (GOE) in Slovaške (LYNX). Omenjene enote predstavljajo eno izmed delovnih skupin v okviru ATLASA, in sicer delovno skupino Zgradbe, katere glavna naloga je poenote-nje operativnih postopkov in materialno-tehničnih sredstev za skupno protiterori-stično delovanje.

Udeleženci so se usposabljali še na dru-gih področjih, teoretično in praktično so izvajali in usklajevali taktiko približevanja objektu, vpad v objekt, pregled objekta, reševanje talskih situacij, taktiko hitrega vpada, taktiko planiranega vpada, evaku-acijo objekta in vstop v prostore z uporabo šok bomb ter opreme za nasilno vstopa-nje. Vaje so izvajali ponoči in podnevi.

Taktična vaja (simulacija zadnjega več-jega terorističnega napada v Indiji), ki je bi-la izvedena zadnji dan obiska, je izhajala iz taktične predpostavke množičnega zajetja talcev v hotelskem kompleksu. Za uspeš-no opravljeno nalogo so bile vključene vse specialne enote.

Pripadniki SE GPU so bili z obiskom na Poljskem zelo zadovoljni, saj so se poleg sodelovanja na taktični vaji seznanili tudi s taktiko, opremo, infrastrukturo drugih tu-jih enot, prav tako pa so izmenjali izkušnje in spoznanja na področju operativnega dela in usposabljanja ter organizacije dela specialnih enot.

Besedilo: Aleš MarkovičFoto: Luka Ravnič

Eden izmed segmentov usposabljanja je vključeval tudi delo s helikopterjem MI-8, ki je služil izvajanju tak-tike hitrega približevanja objektu.

VAJA BISTRC 2009

Ilirskobistriška skupina pri Gorski reševalni službi Ljublja-na je v začetku aprila organizirala vajo Bistrc 2009, da bi preizkusila delovanje sistemov zvez in navigacije s pomoč-jo naprav GPS, in k sodelovanju povabila tudi policijo.

Praktični preizkus na terenu – iskanje pogrešanega pohodnika

Vaja je bila sestavljena iz dveh sklopov. Teoretičnemu delu je sledil praktičen pre-izkus na terenu, ki pa je bil za udeležence vaje presene-čenje, saj je bila večina pre-pričana, da gre za dejansko iskalno akcijo pogrešenega

pohodnika na območju hriba Kozlek (997 m).

Dogovorjeno je bilo, da Republiški center za obvešča-nje v Postojni po teoretičnem delu usposabljanja sproži iskalno akcijo (vajo) pogreša-



VArNOST

TRENING VOŽNJE Z MOTORNIMI KOLESI V AVSTRIJI

Policisti motoristi iz UVZ in inštruk-tor za vožnjo z motornim kolesom iz PA so se 20. aprila udeležili treninga vožnje z motornimi kolesi na poli-gonu avstrijske avtomoto zveze v Lebringu.

Trening je bil načrtovan že za 19. marec, ko je bil trening za voznike osebnih in specialnih vozil, vendar je bil za policiste motoriste zaradi sla-bega vremena odpovedan. Tokrat pa je bilo vreme policistom na motornih kolesih naklonjeno.

Udeleženci so na treningu, ki ga je vodil priznani avstrijski inštruktor OEAMTC za vožnjo z motornimi kolesi, izvajali vaje tudi do hitrosti 100 km/h, in sicer: zaviranje na suhi in mokri podlagi, izogibanje oviri na mokri in suhi podlagi z zaviranjem, vaje za pravilno usmerjen pogled voznika motorja med vožnjo, slalom s klasičnim in angleškim stilom nagiba motorja, izpeljavo S zavojev, pravilno izpeljavo zavoja s predhodnim zavira-njem in izvozom iz ovinka s postop-nim dodajanjem plina ter vaje za rav-notežje s »trial« motorji na brezpotju oz. na prirejenem poligonu.

Besedilo in foto: Boštjan Perklič

V Policijski akademiji v Tacnu je bil 28. maja strokovni posvet Zaščita in po-moč policistom. Referatom je prisluhnilo sto udeležencev, ki jih je uvodoma pozdravil Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije.

Na posvet so bili povabljeni socialni in kadrovski delavci PU, člani delovnih sku-pin za delo in koordinacijo ukrepov v zvezi z ogrožanjem policistov PU, člani komisij za oceno skladnosti in upravičenosti za pravno pomoč policistom, inštruktorji PPSA PU in NOE GPU, inšpektorji za pooblastila PU, predstavniki NOE GPU ter predstav-niki sindikatov v policiji.

Avtorji člankov so udeležencem predstavili aktivnosti policije za zagotavljanje zaščite in pomoči policistkam in policistom, ki potrebujejo psihosocialno pomoč. Obravnavali so naslednje teme: ogroženi delavci v policiji, pravna varnost polici-stov, dosedanja praksa psihosocialne pomoči, možnosti psihosocialne pomoči po-licistom, napadi na policiste – tuje in domače raziskave, psihosocialna pomoč – pri-mera iz prakse, vloga policijskega vikarja pri zaščiti in pomoči policistom. Zbornik prispevkov s posveta je objavljen na intranetu policije.

V razpravi na posvetu so udeleženci izoblikovali sklepe in predloge, ki jih bodo posamezne službe še izoblikovale in proučile možnosti za njihovo uvedbo v sistem.

Na strokovnem posvetu so bili izpostavljeni problemi in pobude, za katere se bodo pripravile posamezne dejavnosti. Nosilec proučitve in priprave rešitev posa-meznih možnosti je mag. Srečko Krope iz vodstva GPU, ki bo usklajeval nadaljnje dejavnosti. Vse pobude in predloge rešitev, ki se nanašajo na psihosocialno pomoč policistom, mu lahko pošljete na naslov: [email protected].

ZAŠČITA IN POMOČ POLICISTOMnega pohodnika, o tem pa obvesti tu-di OKC PU Postojna. Tamkajšnji vodja izmene je na kraj napotil vodjo policij-skega okoliša na PP Ilirska Bistrica, ki je obenem tudi član skupine GRS Ilirska Bistrica.

Na izhodišču so se člani GRS razde-lili v skupine. Posamezne skupine so v naprave GPS vnesle trase poti, ki so jih nato pregledovale. Med iskalno akcijo je potekala tudi stalna komunikacija med vodjo policijskega okoliša in OKC PU Postojna, zaradi česar je bila vaja še bolj verodostojna. Šele na končni točki, ki so jo vse skupine dosegle, so udeleženci izvedeli, da je šlo za vajo.

Organizatorji vaje so posebno po-zornost namenili varnosti udeležen-cev, komunikaciji med posameznimi skupinami reševalcev na terenu in vodjo akcije ter sodelovanju s policijo. Vaja je pokazala, da so gorski reševalci in policisti dobro pripravljeni na more-bitne akcije.

Besedilo: Iztok LjubičFoto: Egon Burinar, GRS

Udeleženci so se naučili veliko novega, še več znanja pa so obnovili in utrdili. Tako bodo nedvomno veliko prispevali k še večji lastni varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu, predvsem pa varnosti med prevozi varovanih oseb v varnostnih kolonah.


mailto:[email protected]


VArNOST

47

V Bruslju je v začetku aprila potekal prvi se-stanek delovne skupine za ostrostrelstvo v okvi-ru združenja ATLAS.

ATLAS je združenje specialnih enot držav Ev-ropske unije. Osnovni cilj združenja je skupen boj proti terorizmu, kar je tudi

prednostna naloga naše specialne enote. Delovna skupina za ostrostrelstvo je bila ustanovljena no-vembra 2007 v Atenah, januarja lani pa je v Pragi potekalo prvo srečanje os-trostrelcev, ki se ga je ude-ležilo 29 članic ATLAS-a. Takrat se je pojavila ideja o ustanovitvi delovne sku-

pine za ostrostrelstvo, ki je bila dokončno potrjena in ustanovljena na Dunaju aprila 2008. V tej delovni skupini sodelujejo pred-stavniki petih specialnih enot: URNA – Češka, DSU – Belgija, GIS – Italija, RAID – Francija in RED PANTHER – specialna enota sloven-ske policije.

Na prvem srečanju de-lovne skupine je direktor specialne enote DSU nav-zočim zaželel dobrodošlico, nato je sledila uradna otvori-tev srečanja in spoznavanje predstavnikov. Predstavnik specialne enote DSU je opi-sal cilje in dosedanje delo delovne skupine ATLASSNIPER FORUM, ostali pa so s pomočjo PowerPointapredstavili svoje enote. Razpravljali so o ključnih točkah in temah, zaradi ka-terih je bila skupina usta-novljena.

Ob koncu srečanja so določili izhodišča in načrte za delo skupine in se do-govorili glede naslednjega sestanka, ki bo novembra v Pragi.

Delovna skupina po-kriva celotno področje os-trostrelstva za vse države Evropske unije, zato je še posebna čast, da je bila slovenska specialna enota ali Red panther, kot je nje-no uradno ime v združenju ATLAS, izbrana za eno iz-med petih držav predstav-nic v delovni skupini.

Besedilo in foto: Boris Potušek

ATLAS SNIPER FORUM STEERING COMMITTE MEETING

Vodja sestanka Yves Bosmans (DSU) in Boris Potušek (SE GPU) Glavni trg Bruslja, ki velja za enega najlepših v Evropi, znan po svoji arhitekturi.

Predstavniki delovne skupine



VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

60 LET PRIJATELJSTVA MED ČLOVEKOM IN PSOM V SLOVENSKI POLICIJI

Že za zadnjim ovinkom pred Gmajnicami je bilo mo-goče začutiti izjemen ponos, ki je tisti dan preplavil tam-kajšnje ozračje. Jasno je bi-lo, da ne gre le za formalno obeležitev jubileja, temveč izjemno zgodbo o uspehu, ki je končno dobila zasluže-no priznanje. Tisti, ki so v tej zgodbi sodelovali, jo pisali ali pa vsaj bežno pokukali vanjo, niso mogli skriti zadovoljstva. Takšna obletnica v sebi skriva bogato zgodovino. Od prvih skromnih korakov, s katerimi je na negotovo pot stopilo nekaj nadebudnih posamez-nikov, do izjemnega slovesa, ki ga imajo danes med evrop-skimi kolegi slovenski vodni-ki službenih psov in njihovi štirinožni prijatelji.

KLJUB VSEM OVIRAM PO-GUMNO NAPREJ

Po koncu druge svetovne vojne so policije po svetu že uporabljale specialno izšo-lane pse. Ob podpori takrat-nega ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani je bila leta 1948 sprejeta odločitev o ustanovitvi Šole službenih psov, ki bo izbirala pse in jih izšolala za pomoč miličnikom pri opravljanju njihove služ-be. Začetna vnema je bila kmalu postavljena pred prvo preizkušnjo. Primanjkovalo je kadra, znanja in opreme,

iskanje ustreznega prostora pa je bilo pravo Sizifovo delo. A slabe razmere pionirjem na tem področju niso odvzele zagona.

Inštruktorji, vodniki in psi so dolga leta delali v slabih razmerah. Psi so bili nasta-njeni v premajhnih in neka-kovostnih boksih, inštruktorji in vodniki pa niso imeli niti ustreznega prostora, v kate-rem bi se lahko preoblekli. Za novo lokacijo pogosto ni bilo ne sredstev ne posluha. Kljub slabim delovnim razmeram pa je bila strokovnost šole na zavidljivi ravni – podutiška šola je zaznamovala razvoj kinologije v nekdanji skup-ni državi in imela vse do leta 1991 vodilno vlogo pri šolanju policijskih psov za

potrebe celotne Jugoslavi-je. V svoji pestri zgodovini je šola uvedla številne novosti. Za mnoge od njih je zaslužen Jože Vidic, ki je v šoli delal 22 let in jo 15 let tudi vodil, še danes pa je eden vidnejših ki-noloških strokovnjakov v Slo-veniji. Leta 1971 je iz Šved-ske pripeljal dva že izšolana psa za iskanje prepovedanih drog, kar je spodbudilo nove uspehe. Pomemben mejnik je začetek šolanja službe-nih psov za specialistično uporabo leta 1972, ko je bil uspešno izšolan prvi “doma-či” službeni pes za odkrivanje prepovedanih drog, nemški ovčar Rex, že leta 1977 pa tu-di prvi pes za odkrivanje eks-plozivov, nemški ovčar Azor. »Z njim sem začel delati, ko je

bil star 2 meseca. Najprej sem mu skrival hrano, nato sem k hrani začel prilagati eksplo-ziv. Čez čas sem mu skrival samo eksploziv in ga, ko ga je našel, nagradil z mesom. Ker je povezal vonj eksploziva z mesom, ga je pridno iskal. Bil je odličen pes, ki me nikoli ni pustil na cedilu,« se šolanja prvega psa za iskanje eksplo-zivov spominja dolgoletni in-štruktor Mirko Džakula.

Predvsem zadnja leta so bila za šolo zelo dinamična, večala sta se kakovost in ob-seg dela. Vodniki so postajali čedalje bolj usposobljeni in opremljeni, spremljali pa so jih vse bolj izurjeni štirinožni pomočniki. Tandem vod-nika in psa je postal nepo-grešljiv del policije.

Oddelek za šolanje službenih psov je 15. maja s slovesnostjo na Gmajnicah obeležil 60-letnico šolanja službenih psov policije. Ob tej priložnosti so tudi odprli nove prostore OŠSP in PP VSP Ljubljana.

Vodniki službenih psov in njihovi štirinožni pomočniki so na slovesnosti predstavili svoje delo.


VArNOST

49

LIFE AND WORK

KONČNO. NOVI PROSTORI.

»Pa sem le dočakal novo šolo!« ni mogel skriti veselja Anton Zvone Es, nekdanji inštruktor šole. »Ponosen sem nanjo, saj je na nek način del mene. V njej sem več kot dvaj-set let delal, živel in dihal z nje-nimi ljudmi, jih učil in se učil z njimi. Tako sem tudi sam šoli pustil del sebe.« Prve prosto-re je imela šola na Vodnikovi cesti v Ljubljani, a se je zaradi neustrezne lokacije leta 1954 preselila v Podutik, kjer je de-lovala do leta 2008 – kar 54 let. Delovne razmere so bile sla-be. »Razmere, v katerih smo nekoč delali, so bile na ravni najmanj razvitih držav; to, kar imamo danes, pa je evropski standard,« dodaja Miloš Ko-

vač, ki je v podutiški šoli pre-hodil celo pot – od vodnika, preko inštruktorja, do vodje strokovnih usposabljanj.

Potem pa je nekega dne naslov v časopisu spremenil vse. Tudi okus jutranje kave. »Bilo je leta 2000. Pri pregledu tiska sem zasledila ‘’masten’’ naslov Podrli bodo šolo,« se tistega dne spominja Suza-na Zevnik, nekdanja vodja policijske pasje šole. »Sprva nisem vedela, za katero šolo gre. Brezbrižno sem nadalje-vala z branjem in ugotovila, da gre za pasjo šolo. To je bi-lo presenečenje! Nihče ni bil obveščen o tem.« Novembra 2000 je bila javna razgrnitev lokacijskega načrta za avto-cestni odsek Šentvid–Kose-ze, ki je potekal preko ob-

stoječih kapacitet OŠSP in PP VSP Ljubljana v Podutiku. Po začetnem šoku so začeli iskati nadomestno lokacijo. A kot pravi Zevnikova: »Pra-vi ljudje smo bili ob pravem trenutku na pravem mestu.« 17. aprila 2008 sta se OŠSP in PP VSP Ljubljana prese-lili v nove, boljše in večje prostore na Gmajnicah v Ljubljani. Površina poslovnih prostorov OŠSP je 2.167 m2, kvadratura PP VSP Ljubljana pa meri 1.061 m2. OŠSP ima 72 pesjakov, od tega šest bol-niških, pet karantenskih in enega izolacijskega, PP VSP Ljubljana pa ima 32 pesjakov. Pomembna pridobitev šole je tudi nov poligon za službe-ne pse, ki meri kar 7000 m2. V zadnjih dveh letih so zgra-dili nove objekte ali v celoti adaptirali stare tudi v enotah vodnikov službenih psov v PU Murska Sobota, PU Novo mesto, PU Celje, PU Maribor, PU Koper in PU Krško.

ZAHTEVEN POKLIC IN IZ-JEMNI LJUDJE

»Odnos med človekom in živaljo je nekaj najlepšega, kar lahko izkusimo. Je iskren, ne-posreden in pristen. Ima vse lastnosti, ki si jih želimo tudi v medosebnih odnosih, pred-vsem pa ima moč, da v nas vedno zbudi le najboljše,« je na osrednji slovesnosti dejal

v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek. Da to resnično drži, je bilo mogoče opaziti tistega majskega dne na Gmajnicah, kjer so se zbra-li tudi ‘’stari mački’’. Že bežen stik z njimi je dal vedeti, da gre za izjemne ljudi, ki v sebi skri-vajo veliko ljubezen do živali in tudi do življenja. »Bil sem presenečen, ko sem dobil va-bilo na slovesnost. Toliko let je že od tega,« se spominja Albert Čok, legenda tega po-klica in vodnik enega najbolj znanih slovenskih službenih psov Ciga – Čuja. »Niti pomis-lil nisem, da bom med pre-jemniki priznanj. Ko je ‘’padla komanda’’ in so poklicali mo-je ime, sem bil zelo presene-čen. Za trenutek nisem vedel, kje se nahajam, takšno vese-lje me je prevzelo. Solze so mi napolnile oči. Kar stekel sem po priznanje (smeh),« dodaja Čok, ki 39 let po upokojitvi živi polno in aktivno življenje. Kot pravi sam, je še danes »za-strupljen s pasjerejo« in ima doma dva nemška ovčarja. Lahko bi rekli, da gre za po-klicno deformacijo v najboljši možni različici. »Želim si, da bi vsi vodniki svoje delo oprav-ljali s takim veseljem, kot sem ga jaz. Službenega psa moraš imeti rad, tako rad kot imaš svojo ženo in otroke!«

Besedilo in foto: Nina Djordjević, Adil Huselja, Monika Golob

Marko Medvešek, vodja OŠSP:

Kakovostno in strokovno delo prav vsakega posameznika, ki je kakor koli deloval na strokovnem kinološkem področju, je pripomo-glo k temu, da lahko danes oprav-ljamo to plemenito delo v eni naj-bolj sodobnih šol v Evropi.

Suzana Zevnik, nekdanja vodja OŠSP:

Danes sem neskončno ponosna na fante in na pse. Ko sem začela opravljati delo vodje šole, sploh nisem vedela, kako dobri so. Nato sem začela spoznavati to delovno področje v drugih državah EU in spoznala, da smo lahko zelo po-nosni na to, kar znamo!

Mirko Džakula, nekdanji in-štruktor:

Takrat je bilo kinološkega zna-nja malo. V tujino smo si hodili ogledovat treninge, tam pobirali znanje in ga prenašali naprej. Šo-lali smo za vse republike nekdanje Jugoslavije. Sodelovanje s tujimi policijami je bilo zelo dobro, tako se je širilo in bogatilo znanje. Pri policijah ni konkurence, saj vsi de-lamo za isti cilj.

Anton Zvone Es, nekdanji in-štruktor:

S kinologijo sem se ukvarjal, še preden sem prišel v policijsko pas-jo šolo. Na enem od tekmovanj le-ta 1970 je bil prisoten tudi takratni šef policijske pasje šole, ki me je povabil k sodelovanju. Inštruktor sem postal leta 1975, pot do tja pa je bila dolga in težka. S pridnostjo, vztrajnostjo in s pomočjo ‘’starej-ših mačkov’’ sem osvojil to delo.

Spominski znak 60 let šolanja službenih psov policije je prejel tudi Albert Čok, legenda tega poklica.


VArNOST

Nevarnosti v gorah so objektivne in subjektivne. Objektiv-ne izhajajo iz narave in človek nanje ne more vplivati, lahko pa se jim izogne. Vse objektivne nevarnosti v gorah torej lahko postanejo subjektivne, če jih ne jemljemo resno in jih ne upo-števamo. Subjektivne nevarnosti izhajajo iz človeka in so plod njegove nevednosti, malomarnosti, raztresenosti in neupošte-vanja naučenega.

V gorah ni mogoče zagotoviti popolne varnosti. Ustrezno pripravljeni pa lahko bistveno prispevamo k večji varnosti, zmanjšamo tveganje in se pravočasno izognemo nevarno-stim. Vsak alpinist ali gornik, ki se poda v gore in skalovje, za-pusti varno območje ravnine in zavestno sprejme tveganje in nevarnosti v gorah.

V drugi polovici avgusta se v Alpah dogajajo vremenski preobrati na velikih površinah. Hladna fronta zadene na pole-tno ogreti topli zrak, se zagozdi pod njega in ga žene v višino. Topel zrak se z dviganjem v višino ohlaja, prihaja do padavin, ki skupaj s padcem temperature pomenijo izrazit vremenski preobrat. Ti preobrati v drugi polovici avgusta se v Alpah do-gajajo tako redno, kot bi se ravnali po koledarju.

Zanesljivost vremenske napovedi se je po zaslugi satelit-skih posnetkov in računalniške obdelave znatno izboljšala in tako je pravilnost napovedi dosegla 86 %. Krajevno slabo vreme pa se kljub razvoju tehnike ne da napovedati 36 ur

prej, ampak samo kratkoročno. Lokalna vremenska pravila je treba torej poznati, nevarno se je namreč ravnati po pra-vilih domačih krajev, saj so pravila na severni strani Alp gle-de vetrov in oblakov večinoma prav obratna kot na južni. Če strnemo povedano, je kljub današnjemu stanju meteorolo-gije še vedno treba računati na nekaj negotovosti, navse-

IZ ŽIVLJENJA IN DELA

VARNOST V GORAH

Z daljšimi in toplejšimi dnevi prihaja tudi sezona pogostejšega obiskovanja naših gora. Ker nam pozimi kondicijska priprava za hojo v gore pade, je toliko bolj pomembno, da se na novo sezono dobro pripravimo ter da upoštevamo ne-varnosti v gorskem svetu.

Nevarnosti zaradi slabe priprave na turo:– precenjevanje svojih izkušenj in sposobnosti;– nepoznavanje dostopa in sestopa;– nepoznavanje podnebnih razmer;– nepoznavanje tehnične zahtevnosti vzpona;– nepoučenost o času trajanja vzpona;– neupoštevanje vremenske napovedi.

Nevarnosti zaradi opreme:– neustrezna obutev; – pomanjkljiva ali neustrezna oprema, nepravilna

uporaba opreme;– pomanjkljiva ali neprimerna zaščita pred vlago, ve-

trom in mrazom.

Nevarnosti pri gibanju v gorah:– zdrsi;– padci,– padajoče kamenje;– izguba orientacije;– izčrpanost.

Nevarnosti zaradi vremena:– megla zmanjšuje vidljivost – izguba orientacije;– opazovanje vremena – nevihti se lahko izognemo

ali pravočasno nanjo pripravimo, saj se nekaj ur pred njo začnejo tvoriti kopasti oblaki.

Pri pripravi in izvedbi ture upoštevajmo naslednje:

– izbira cilja – pripravljenost, primerna oprema;– zbiranje podatkov – o dostopu, steni, smeri, potreb-

ni opremi, opis smeri s shemo in sliko (plezalni vod-nik), posvetovanje s poznavalci smeri;

– izdelava časovne sheme celotne ture;– spremljanje vremenske slike in vremenskih razmer

na območju ter dolžina dneva;– pravočasen začetek ture; – če zaidemo, ne vztrajajmo za vsako ceno, temveč se

pravočasno obrnimo;– ob znakih, ki napovedujejo poslabšanje vremena,

ne vztrajajmo pri načrtovanem vzponu;– pravilna ocena kočljivega položaja in po potrebi

pravočasen umik.

Nevarnosti v gorah lahko nastanejo zaradi slabe priprave na turo, slabe opreme, gibanja v gorah in vremena.


VArNOST

51

LIFE AND WORK

zadnje tudi meteorologi niso nezmotljivi. Vremenski pojavi v gorah so intenzivnejši in se pojavijo prej kot v dolini. Zato se tveganih početij, kar alpinizem in gorništvo nedvomno sta, ne lotevajmo v slabih vremenskih razmerah, ker je tedaj tudi reševanje bolj zahtevno, predvsem pa bolj tvegano.

Prvi preventivni ukrep za varno hojo v gore je obvezna osnovna osebna oprema, ki obsega nahrbtnik z rezervnimi in zaščitnimi oblačili, hrano in brezalkoholno pijačo, svetilko, visoko obutev, čelado, samovarovalni komplet, v zimskih raz-merah in za prečkanje snežišč obvezno dereze in cepin.

Alpinistična obvezna osnovna tehnična osebna opre-ma pa obsega vrv, čelado, plezalni pas, kladivo, 5-8 klinov, 5 kompletov (2 vponki s trakom), dve vponki, tri vponke z mati-co, dve pomožni vrvici, dva cevasta trakova, osmica.

Letošnje leto je zopet specifično zaradi še vedno velike količine snega v visokogorju. Sneg se bo v senčnih legah in grapah lahko obdržal tudi preko celega poletja. Toplo in suho vreme v dolini nas lahko zavede glede izbire opreme, predvsem obutve, saj ne pričakujemo, da bomo na višini nad 1500 m morali prečkati snežišča. Pri prečkanju nekaj metrov širokih strmih snežišč, ki pokrivajo planinsko pot, pogosto prihaja do usodnih zdrsov.

Zaradi vseh teh nevarnosti, ki prežijo na pohodnike, se morajo usposabljati tudi policisti, da bodo lahko kos nalo-gam in razmeram, ki vladajo v visokogorju.

Policisti posebne policijske enote – gorske enote so 16. in 17. 4. obnavljali in nadgrajevali svoje znanje v poletnih raz-merah v visokogorju. Glavni poudarek je bil na specifičnostiuporabe opreme in postopkov za varno in učinkovito gibanje za napredovanje v strmih pobočjih, strmih grapah in stenah v visokogorju ter združevanju tega s policijsko taktiko. Prav ta-ko se je obnovilo znanje pri postopkih uporabe helikopterja.

Kot lahko vsakega gornika preseneti nenadna spremem-ba vremena, se je to zgodilo tudi policistom na usposablja-nju. Ponoči je začelo deževati, dež pa je zjutraj zaradi zelo nizkih temperatur prešel v sneg. Tako so policisti obnovili in uporabili še znanje, ki so ga pridobili na zimskem delu uspo-sabljanja v visokogorju.

Našteta znanja zahtevajo veliko treningov in raznih usposabljanj, saj tu napake niso dovoljene. Tako so policisti PPE III – GE svoje znanje za samostojno izvajanje nalog s pomočjo helikopterja obnovili in nadgradili po veljavnem programu ter se tako pripravili na prihajajočo poletno se-zono v gorah.

Naj bo vaš korak v gorah prijeten in brez nevšečnosti. Veliko planinskih užitkov v neokrnjeni naravi vam želim.

Besedilo in foto: Robert Kralj

Zaradi nevarnosti, ki prežijo na pohodnike, se morajo usposabljati tudi policisti, da bodo kos nalogam in razmeram v visokogorju.

Policisti gorske enote morajo obvladati tudi postopke reševanja s helikopterjem.

Napake pri delu niso dovoljene.

Policisti gorske enote morajo obvladati tudi postopke reševanja s helikopterjem, saj v poletni turistični sezo-ni sodelujejo v ekipi za helikoptersko reševanje v go-rah, zaradi česar morajo do potankosti obvladati:

– vstopanje in izstopanje iz helikopterja na zahtev-nem terenu iz lebdenja,

– zapuščanje helikopterja po vrvi,– dvig in spust z elektromotornim vitlom,– dvig v helikopter ob reševalni vreči in trikotnem

sedežu,– postopek rezanja vrvi, na kateri je obvisel človek

(alpinist, samomorilec, protestnik …).


VArNOST

8. POLICIJSKE IGRE

V dveh dneh so se prija-vljeni preizkusili v judu, praktič-nem postopku, samoobrambi – prikazovanju tehnik in bor-bah, policijskem mnogoboju, streljanju z avtomatsko puško Hecler&Koch MP-5, pištolo (ev-ropski policijski parkur) in zrač-no puško.

Poleg teh, zelo policijskih panog, so tekmovali še v nogo-metu (moški), odbojki na mivki (ženske) in šahu.

Tekmovalno posebej pester je bil drugi dan, ko so se tekmo-vanja vrstila ne le v Tacnu, pač pa še v Klečah v Savljah in na zaprtem strelišču na Dolenjski cesti, vse v Ljubljani, ter seveda v Gotenici.

V petek, 22. maja, sta bila tudi slavnostna otvoritev in za-ključek iger.

Odprl jih je Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije in predsednik glavne-ga organizacijskega odbora, »zaprl« pa Matjaž Šinkovec, na-mestnik generalnega direktor-ja policije. Pred tekmovanji so navzoči vsem tekmovalkam in tekmovalcem zaželeli čim več športnih uspehov in čim manj poškodb, gledalkam in gle-dalcem pa veliko užitkov pri spremljanju posameznih disci-plin. In imeli smo kaj videti!

Od spremljevalnih dejav-nosti je tudi letos otvoritev in zaključek iger glasbeno po-

Na 8. policijske igre nismo dolgo čakali, saj je od prejšnjih minilo le osem mesecev; letošnje so bile 21. in 22. maja. Udeležilo se jih je 511 tekmovalcev in 176 tekmovalk iz 21 enot (skupaj 687 tekmovalcev). Nekateri med njimi so tekmovali v več disciplinah. Vendar na igrah bolj kot tekmovalnost in čim boljši uspehi štejejo druženje, nova znanstva in izmenjava izkušenj.

Nekaj številk in zanimivosti:

- na 8. policijskih igrah je sodelovalo 687 tekmovalk in tekmovalcev (511 moških in 176 žensk);

- nekateri so tekmovali v več disciplinah; če bi še to upo-števali, potem je bilo 792 udeležb;

- 14 udeležencev je tekmovalo v treh, 77 pa v dveh disci-plinah;

- sodelovalo je 21 ekip, vse PU in skoraj vse NOE GPU (ra-zen Centra za forenzične preiskave);

- gledano po posameznih enotah je največ udeležencev (skupno) bilo iz Policijske akademije, PU Ljubljana in Murska Sobota (po 59), sledita jim PU Koper (56) in Kr-ško (55); najmanj pa iz UOK (4) in SGDP (6);

- gledano po posameznih enotah in udeležencih po spo-lu je bilo največ tekmovalcev iz PU Koper (44), sledijo Policijska akademija, PU Ljubljana in Murska Sobota (po 43) ter Krško (41); največ tekmovalk pa iz Policijske aka-demije, PU Ljubljana, Murska Sobota in Maribor (po 16), sledita jim Celje (15) in Krško (14);

- PU Slovenj Gradec je bila edina enota, ki je imela več tekmovalk kot tekmovalcev;

- SGDP je bila edina enota s samo tekmovalkami; - povprečna starost vseh tekmovalk in tekmovalcev je

bila 33 let, najmlajša tekmovalka in tekmovalec sta bila stara 20 in 19 let, najstarejša pa 52 in 57 let; tekmovali so v šahu, odbojki in nogometu.

Vrhunski športniki, zaposleni v policiji, z Milanom Kučanom, nekdanjim pred-sednikom države, in vodstvom policije

Prvouvrščene ekipe: Specialna enota, PU Ljubljana in PU Koper

spremil Policijski orkester, tudi letos je bil fotografski natečaj ter revialne tekme. Novo pa je bilo, da so na razstavi fotograf-skih del z natečaja sodelovali predstavniki društva Enooki s fotografijami na temo Delopolicistov skozi objektiv pro-fesionalnih fotografov. Poleg revialnih tekem v nogometu so letos prvič potekale tudi re-vialne tekme v odbojki.

Vse igre in fotografsko raz-stavo sta si ogledala tudi ne-kdanji predsednik Milan Kučan in ambasador Republike Slo-venije za šport, strpnost in fair play Miro Cerar.

Najboljši tekmovalci so na koncu 8. policijskih iger kot po-samezniki in ekipe v skupni raz-vrstitvi prejeli diplome, medalje in pokale. Za skupno razvrstitev je bila odločilna finalna tekma vodbojki, ki je bila tudi zaradi te-ga najbolj obiskana in napeta.

Ekipna razvrstitev (top 7 disciplin):

1. Specialna enota 2. PU Ljubljana 3. PU Koper 4. PU Maribor 5. PU Krško 6. PU Celje 7. PU Murska Sobota 8. Policijska akademija 9. PU Novo mesto10. UVZ11. UKP12. PU Postojna13. PU Kranj14. UUP15. PU Nova Gorica16. UIT17. OKC18. UL19. PU Slovenj Gradec20. UOK21. SGDP



VArNOST

53

REVIALNE TEKME

LIFE AND WORK

V okviru spremljevalnega programa sta na igrah potekali revialni tekmi v nogometu. Najprej sta se pomerili ekipa vodstva policije in ekipa Slovenske vojske. Zmagala je ekipa vodstva policije z 1 : 0. Gol je dal Bojan Matevžič.

Drugo nogometno tekmo so igrali predstavniki policijskega vodstva s pred-stavniki Društva športnih novinarjev Slovenije. Znova je zmagala ekipa vodstva policije, in sicer s 5 : 3. Gole za ekipo vodstva policije so dali Milan Kangler (dva-krat), Vladimir Pocek, Rudi Ivančič in Emil Pozvek (enajstmetrovka). Gola za ekipo novinarjev pa sta dala Anže Bašelj in Tomaž Klemenčič.

Na revialni tekmi v odbojki so se pomerile ekipa policistk proti ekipi pred-stavnic Slovenske vojske. Naslednja tekma je bila med policistkami in predstav-nicami novinark. Obe tekmi so predstavnice policije izgubile. Razlog je bil v tem, da je njihova vodja ekipe najboljše tekmovalke “čuvala” za finalno tekmo, ki jesledila.

Vse tekme so bile nadvse zanimive. Ogledalo si jih je veliko gledalcev, ko-mentirala pa sta jih Denis Avdič in Andrej Berginc.

Vrhunski športniki, zaposleni v policiji, v revialnih tekmah niso sodelovali, so si pa Policijske igre z zanimanjem ogledali.

JUDO

Tekmovanje je bilo 21. maja v veliki telovad-nici v Tacnu. Sodelovalo je 62 policistov iz 9 ekip.

Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smi-ljan Lukman.

Generalna razvrstitev (prvih pet):

1. PU Ljubljana2. Policijska akademija3. PU Koper4. PU Novo mesto5. PU Krško

Posamična razvrstitev – do 66 kg:

1. Primož Kuhar, PU Ljubljana2. Boštjan Kramberger, Policijska akademija

Posamična razvrstitev – do 73 kg (prvi trije):

1. Metod Jerman, PU Novo mesto2. Bojan Jovanović, PU Celje3. Bojan Popovič, PU Ljubljana


1. Miha Mavec, PU Novo mesto2. Zvonko Ivačič, Urad za varnost in zaščito3. Boštjan Cotič, PU Koper


1. Boštjan Divjak, PU Ljubljana2. Sandi Hotko, PU Krško3. Saša Sandič, PU Koper


1. Zlatko Rizvič, Specialna enota2. Grega Likar, Policijska akademija3. Jan Blažič, PU Koper

Posamična razvrstitev – nad 100 kg (prvi trije):

1. Franc Pozderec, Policijska akademija2. Jože Butkovič, PU Koper3. Darko Žnidarič, PU Maribor



PRAKTIČNI POSTOPEK

Tekmovanje je bilo 21. maja v mali telovadnici v Tacnu.

Sodelovalo je 34 tekmovalcev, 28 policistov in 6 policistk, iz 7 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smiljan Lukman.


1. PU Celje2. PU Ljubljana3. PU Koper4. PU Krško5. Uprava uniformirane policije6. PU Maribor

SAMOOBRAMBA – JUJITSU, PRIKAZOVANJE TEHNIK

Tekmuje se v transportnih prijemih judo teh-nike – meti, obramba pred napadi z grablje-njem, objemi in čvrstimi prijemi okrog vratu, zamahi/udarci s pestjo in brcami, orožjem ter borbeni akciji.

Tekmovanje je potekalo 21. maja v mali te-lovadnici v Tacnu. Sodelovalo je 19 policistov iz 5 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smiljan Lukman.

Generalna razvrstitev:

1. PU Murska Sobota2. PU Krško3. PU Maribor4. PU Koper5. PU Ljubljana

Posamična razvrstitev – moški (prvi trije):

1. Gorazd Kostevc, PU Krško2. Dejan Kink, PU Krško3. Boštjan Zemljič, PU Koper

SAMOOBRAMBA – JUJITSU, BORBE

Tekmovanje je potekalo 22. maja v veliki telovadnici v Tacnu. Sodelovalo je 50 policistov iz 11 ekip. Predsednik tekmoval-nega odbora je bil Smiljan Lukman.

Generalna razvrstitev:1. PU Ljubljana2. PU Koper3. Policijska akademija4. PU Novo mesto5. PU Krško

Posamična razvrstitev – do 62 kg:1. Boštjan Kramberger, PA

Posamična razvrstitev – do 69 kg (prvi trije):1. Metod Jerman, PU Novo mesto2. Sretko Petoš, PA3. Lovro Hovnik, PU Koper

Posamična razvrstitev – do 77 kg (prvi trije):1. Darko Milanovič, PU Novo mesto2. Gregor Mlinar, PA

3. Zvonko Ivačič, UVZ


1. Dragan Milutinovič, PU Celje2. David Marin, PU Koper3. Boštjan Divjak, PU Ljubljana


1. Zlatko Rizvič, SE2. Diego Kelebuda, PU Koper3. Sandi Hotko, PU Krško

Posamična razvrstitev – nad 94 kg (prvi trije):

1. Otmar Jordan, PU Ljubljana2. Stanislav Skubic, PU Krško3. Elvis Čenanović, PA


VArNOST

55

LIFE AND WORK

POLICIJSKI MNOGOBOJ

Dolžina proge za moške je približno 10 km, za ženske pa 7 km. Pro-ga poteka v okolici naselja Gotenica po gozdnih poteh in drugih označenih cestah. Tekmovalci med tekom dvakrat streljajo s pišto-lo in premagujejo druge ovire. Tekmovanje je bilo 22. maja v Gote-nici. Sodelovalo je 71 tekmovalcev, 58 policistov in 13 policistk, iz 16 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Igor Stošič.


1. Specialna enota2. PU Murska Sobota3. PU Koper4. PU Maribor5. Policijska akademija

Posamična razvrstitev – moški v skupni konkurenci:

1. Severino Ogrizek, PU Maribor

2. Robert Tašič, SE3. Renato Lešnik, PU Nova

Gorica

Posamična razvrstitev – moški do 30 let (prvi trije):

1. Peter Kus, PU Krško2. Borut Horvat, PU Murska

Sobota3. Jure Majdič, Specialna enota

Posamična razvrstitev – moški do 40 let (prvi trije):

1. Severino Ogrizek, PU Maribor

2. Robert Tašič, Specialna enota

3. Igor Kuster, PU Koper

Posamična razvrstitev – moški nad 40 let (prvi trije):

1. Renato Lešnik, PU Nova Gorica

2. Igor Cvelbar, SE3. Emil Oblak, UUP

Posamična razvrstitev – ženske do 35 let (prve tri):

1. Evelina Miklavič, PU Murska Sobota

2. Neža Kloboves, PU Koper3. Tina Brelih, PA

Posamična razvrstitev – ženske nad 35 let:

1. Zdenka Pušnik, PU Celje2. Vesna Kavčič, PA3. Tatjana Koren, PU Slovenj

Gradec

STRELJANJE Z AVTOMATSKO PUŠKO HECKLER&KOCH MP-5

Tekmovanje poteka v obliki obhodnega streljanja na razdalji od 15 do 50 m. Strelja se na pet različnih načinov oz. iz petih različ-nih položajev (borbeno stoje, leže, kleče, stoje izza barikade, na-tančno streljanje stoje). Tekmovanje je bilo 22. maja v Gotenici. Sodelovalo je 65 tekmovalcev, 56 moških in 9 žensk, iz 15 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Ljubo Tomažič.

Generalna razvrstitev(prvih pet):

1. Specialna enota2. PU Celje3. PU Novo mesto4. PU Maribor5. PU Ljubljana

Ekipna razvrstitev – moški(prvih pet):

1. PU Celje2. PU Novo mesto3. Specialna enota4. PU Maribor5. PU Ljubljana

Ekipna razvrstitev – ženske:

1. PU Novo mesto

2. PU Maribor3. Urad za varnost in zaščito


1. Gregor Jeršič, PU Celje2. Peter Županc, PU Novo me-

sto3. Tomaž Cerk, Specialna enota

Posamična razvrstitev – ženske (prve tri):

1. Renata Oražem Vršič, Speci-alna enota

2. Karmen Zajc, PU Novo mesto3. Ksenija Pozeb, PU Maribor



STRELJANJE S PIŠTOLO(EVROPSKI POLICIJSKI PARKUR)

Tekmovanje poteka v obliki obhodnega streljanja na razdalji od 7 do 30 m. Strelja se na sedem različnih načinov oz. iz sedmih različnih položajev (borbeno na dveh razdaljah, leže, sede, iz-za barikade, kleče, natančno streljanje). Tekmovanje je bilo 22. maja v Gotenici. Sodelovalo je 74 tekmovalcev, 60 moških in 14 žensk, iz 17 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Ljubo Tomažič.


1. PU Maribor2. Specialna enota3. PU Nova Gorica4. PU Murska Sobota5. PU Koper

Ekipna razvrstitev – moški (prvih pet):

1. PU Maribor2. Specialna enota3. PU Nova Gorica4. PU Murska Sobota5. PU Koper

Ekipna razvrstitev – ženske:

1. PU Novo mesto

2. PU Maribor3. PU Ljubljana4. Specialna enota5. PU Murska Sobota6. Urad za varnost in zaščito


1. Slavko Brezovnik, UVZ2. Miroslav Knez, PU Maribor3. Robert Krhin, PU Maribor


1. Renata Oražem Vršič, Specialna enota

2. Janja Metež, PU Novo mesto3. Karmen Zajc, PU Novo mesto

STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO

Tekmovanje je potekalo 22. maja v zaprtem strelišču na Dolenj-ski cesti v Ljubljani. Sodelovala sta 102 tekmovalca, 67 moških in 35 žensk, iz 18 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Dušan Gorišek.


1. Specialna enota2. PU Murska Sobota3. PU Celje4. PU Kranj5. PU Krško

Ekipna razvrstitev – moški (prvih pet):

1. Specialna enota2. PU Celje3. PU Murska Sobota4. PU Maribor5. PU Koper

Ekipna razvrstitev – ženske (prvih pet):

1. PU Krško2. PU Novo mesto

3. PU Celje4. PU Murska Sobota5. PU Koper


1. Sašo Korbar, Urad za logistiko

2. Boštjan Novak, Specialna enota

3. Boško Doneski, Specialna enota


1. Renata Oražem Vršič, Specialna enota

2. Andreja Golob, PU Krško3. Vesna Kelher, PU Kranj


VArNOST

57

LIFE AND WORK

ODBOJKA NA MIVKI

NOGOMET

ŠAH

Tekmovanje je potekalo 22. maja na igriščih v Tacnu in Klečah. Sodelovalo je 113 tekmovalk iz 13 ekip. Predsednica tekmoval-nega odbora je bila Snežna Krek.


1. PU Koper2. PU Ljubljana3. PA4. UVZ5. PU Novo mesto

Tekmovanje je potekalo oba dneva, 21. in 22. maja, na igrišču v Tacnu. Sodelovalo je 146 tekmovalcev iz 15 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Alojz Žerak.


1. PU Celje2. PU Krško3. PU Maribor4. PU Postojna5. PU Koper

Tekmovanje je potekalo oba dneva, 21. ma-ja ekipno in 22. maja posamično, v učilnicah v Policijski akademiji. Sodelovalo je 56 tek-movalcev, 55 moških in 1 ženska, iz 15 ekip. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Mi-hael Corel.


1. Specialna enota2. PU Maribor3. PU Ljubljana4. PU Krško5. Uprava kriminalistične policije

Posamična razvrstitev (prvi trije):

1. Franc Virtič, PU Maribor2. Dušan Ličina, Specialna enota3. Janez Egart, PU Kranj

Besedilo: Brigita PetricFoto: Dean Božnik, Matjaž Corel, Marko Fric, Monika Golob, Timotej Kalin in Brigita Petric


VArNOST

Na natečaju so sodelovali: Janez Mihovec, PU LjubljanaMilan Milanovič, PU KoperRobert Titan, PU Koper Denis Čemažar, PU KranjPetra Debeljak, ULAleksander Leban, PU Nova GoricaMarcello Notersberg, PU CeljeSilvo Salčnik, UVZMirko Verovšek, PAMiha Corel, PARobert Kralj, UUPTadej Fischinger, UOKMitja Butul, PU KoperBoštjan Robič, PAJože Marinič, PU MariborAna Rigler, PU Ljubljana in Gojmir Lešnjak Gojc, Republi-ka Škofi

Nagrajena so bila naslednja dela:

Reportaža – fotozgodba

1. Denis Čemažar, PU Kranj, za reportažo o Indiji

2. Mitja Butul, PU Koper, za reportažo o cigarah

3. Ana Rigler, PU Ljubljana, za reportažo o surferjih

Policist pri delu

1. Mitja Butul, PU Koper, za fotografijo Voda aqua dež

2. Robert Kralj, UUP, za foto-grafijo Proti vrhu

3. Mitja Butul, PU Koper za fotografijo Čakam na ukaz

Splošna tematika1. Marcelo Nottersberg, PU

Celje, za fotografijo Planin-sko polje

2. Denis Čemažar, PU Kranj, za fotografijo Bicikl

3. Silvo Salčnik, UVZ, za foto-grafijo KrvavečeS posebno pohvalo je žiri-

ja nagradila fotografijo Pasje življenje avtorja Denisa Čema-žarja iz PU Kranj.

Prvič na policijskih igrah so sodelovali predstavniki dru-štva Enooki, ki so prispevali fotografska dela z motivi dela policistov v njihovih očeh, to je očeh profesionalnih foto-grafov. Na ogled so fotografi-je Bojana Velikonje, Tine Deu, Jaka Adamiča, Jaka Gasarja, Luke Cjuhe, Mateja Povšeta, Matjaža Rusta, Nade Mihajlo-vič, Roberta Balena, Simona Plestenjaka, Tomaža Skaleta, Vida Ponikvarja, Mateja Druž-nika in Igorja Modica.

Vsem hvala za sodelova-nje, nagrajencem pa iskrene čestitke!

Besedilo: Marko Fric

FOTOGRAFSKI NATEČAJ 2009

V sklopu spremljevalnega programa je na 8. PI potekal fotografski natečaj, četrti zapored. Nagrajene fotografije so bilepo oceni strokovne žirije najboljše od 154 prispelih fotografij, ki jih je sedemnajst prijavljenih tekmovalcev, zaposlenih vpoliciji, ustvarilo na splošno tematiko, temo policist pri delu in reportaže – fotozgodbo. Strokovna žirija je pri ocenjeva-nju upoštevala izvirnost in izpovednost del ter estetska merila. Strokovno žirijo so sestavljali predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in akademski slikar ter fotograf Peter Vernik, predsednik Fotokluba Maribor, mojster fo-tografije FZS in umetnik Mednarodne foto zveze AFIAP Branimir Ritonja, Matjaž Corel in Marko Fric, oba iz policije.

Robert Kralj, Proti vrhu

Mitja Butul, Čakam na ukaz Mitja Butul, Voda aqua dež



VArNOST

59

LIFE AND WORK

LETALSKA POLICIJSKA ENOTA – LETALSKO-TEHNIČNI ODDELEK

Letalska policijska enota opravlja po-licijske naloge, kot so nadzor cestnega prometa in državne meje, sodeluje pa tudi pri varovanju javnih prireditev ter operativnih nalogah specialne enote in posebne policijske enote, vključno z gorsko enoto policije ter spremlja po-sebne prevoze in podobno. Poleg tega letalska enota skrbi tudi za humanitarne naloge, saj zagotavljamo helikoptersko nujno medicinsko pomoč, medbolniš-nične prevoze in rešujemo v gorah. Po potrebi pa opravljamo še druge naloge (prevoz tovorov, gašenje požarov, pre-voz VIP oseb …). Za navedene zahtevne in odgovorne dolžnosti so potrebne do-bro izurjene posadke, tehnično brezhib-ni helikopterji in ustrezna oprema.

Predvsem za zadnje našteta pogoja slehernega varnega poleta smo pristojni tehniki letalci letalsko-tehničnega od-delka, ki zaposluje 13 tehnikov letalcev. Ta naziv izhaja iz dejstva, da je tehnik le-talec v prvi vrsti odgovoren za vzdrževa-nje tehnične brezhibnosti helikopterjev in pripadajoče opreme, ki vključuje red-ne servise, odpravo napak in natančno vodenje tehnične dokumentacije. Od-delek opravlja tudi vsa najzahtevnejša vzdrževalna dela na helikopterju in je tudi nosilec certifikata EASA DEL 145.Poleg tega pa opravlja tudi dela teh-

ničnih posodabljanj namenske opreme helikopterjev za operativno vključeva-nje le-teh v delo policije ter sistema za zaščito in reševanje.

Tehnik letalec je tudi nepogrešljiv član helikopterske posadke v letalskih operacijah, kjer upravlja s kamero ali

vitlom, sodeluje pri zunajletaliških pri-stankih in vzletih, zagotavlja podporo pri izvajanju helikopterske nujne medi-cinske pomoči in varno vstopanje in iz-stopanje potnikov.

Tehnik letalec mora zaradi raznolike-ga dela opraviti obsežno izobraževanje in usposabljanje, saj lahko le tako pri-dobi potrebne licence in dovoljenja. Osnovni predpogoj za zaposlitev je uspešno končana srednja šola tehnične smeri (strojne ali elektro). Pred zapo-slitvijo v letalsko-tehničnem oddelku je treba opraviti tudi zdravniški pregled za letalsko licencirano osebje.

Seveda pa so dobrodošle tudi pred-hodne izkušnje iz letalstva ali druga do-datna tehnična znanja in veščine.

Ob zasedbi delovnega mesta tehni-ka letalca se je treba obširno seznaniti z varnostjo pri delu, ki je v LPE izjemno po-membna. Temu sledi nekaj krajših uspo-sabljanj znotraj LTO, ki so namenjena pridobitvi določenih veščin in pooblastil za opravljanje nalog, tako se pridobi od-govornost za opravljeno delo.

Prvo večje izobraževanje je teore-tično in praktično šolanje za pridobitev osnovne licence za letalskega tehnika. Način in obseg izobraževanja določa za-konodaja, ki je prevzeta iz evropske in

Letalska policijska enota spada med notranje organizacijske enote UUP GPU, sestavljata jo letalsko-tehnični oddelek in oddelek pilotov. Kljub temu, da zaposleni v oddelkih opravljajo zelo različne naloge, je sodelovanje in skupno delo nujno za varnost in učinkovitost pri izvajanju nalog.

LIFE AND WORK



jo predpisuje Evropska agencija za var-nost v letalstvu (EASA). Pred začetkom šolanja je treba opraviti preizkus znanja angleškega jezika, saj predavanja, litera-tura in vsi izpiti potekajo v angleškem jeziku. Šolanje se izvaja v tujini in preko interneta ter s pomočjo pisnega gradiva. Po krajših predavanjih in konzultacijah sledi izpit, ki ga opravite, če ste pravil-no odgovorili na vsaj 75 % zastavljenih vprašanj. Po tako pridobljenem teoretič-nem znanju je treba opraviti še dveletno praktično usposabljanje. V tem času je treba izpolniti vse predpisane naloge, ki se natančno vodijo v dnevniku praktič-nega usposabljanja.

To nadzira letalski tehnik z dolgolet-nimi izkušnjami. Po opravljenih nalogah in poteku dveh let, ki sta namenjeni pri-dobivanju izkušenj, pridobite osnovno licenco, ki je pogoj za pridobitev poob-lastil za posamezen tip helikopterja.

Ker pa je za varno vzdrževanje po-trebno dobro poznavanje vseh tehnič-nih lastnosti in zakonitosti helikopter-jev, ki se glede na tip precej razlikujejo, je treba opraviti še dodatno šolanje za vsak posamezen tip helikopterja. V LPE imamo pet tipov helikopterjev:

– Agusta Bell AB-212 (en helikopter)– Agusta Bell AB-412 (en helikopter)– Agusta Bell AB-206 Jet Ranger (dva

helikopterja)– Agusta A-109E Power (en helikop-

ter) – Eurocopter EC-135 P2+ (en helikop-

ter)

Izobraževanja, ki potekajo v tujini in trajajo približno tri tedne za vsak tip he-likopterja posebej, organizirajo proizva-jalci helikopterjev.

Tako pridobljeno teoretično tehnično znanje predstavlja šele osnovo za delo le-

talskega tehnika za vzdrževanje helikop-terjev v LTO, ki se nadgrajuje s prakso.

Drugi del usposabljanja tehnika le-talca poteka v enoti, kjer inštruktorji LPE predstavijo različne vsebine, potrebne za izvajanje letalskih operacij. Med-nje spada osnovni modul, kjer se posa-meznik nauči določenih postopkov pri vzletih, med letenjem in pri pristankih. Sledi učenje upravljanja z opremo, kot so kamera, očala za nočno letenje, op-rema za prevoz ponesrečencev, delo z elektromotornim vitlom in še in še.

Delovni vsakdan tehnika letalca je ze-lo pester, saj raznolikost in nepredvidlji-vost nalog zahtevata neprestano učenje in dinamično delo. Vse to prispeva tudi k dobrim odnosom in precejšnji pove-zanosti v kolektivu letalsko-tehničnega oddelka.

Letalsko-tehnični oddelek LPE

MARKO FON – UDELEŽENEC DIRKE OKOLI SLOVENIJE 2009

Marko Fon, policist PP Koper, se je letos drugič udeležil Dirke okoli Slovenije (DOS) in zasedel odlično 12. mesto. Gre za ekstremno kolesarsko dirko, dolgo 1.189 km, s štartom in ciljem v Postojni, na kateri kolesarji obkrožijo Slovenijo v času, ki ne sme biti daljši od 67 ur. Marku je to uspelo v 51 urah in 10 minutah.

Marko je policist od leta 1999 in od ta-krat dela na PP Koper. Kolesariti je začel leta 1992 skupaj z bratran-cem, ki je kmalu nato prenehal. Marko pa je vztrajal in že naslednje leto s starim Rogovim kolesom ter brez kole-sarske opreme (kole-sarske hlače, dres) pre-kolesaril 12.000 km. Leta 1994 se je včlanil v kolesarski klub Soča Kobarid, s katerim se je redno udeleževal re-kreativnih kolesarskih dirk v sosednji Italiji oz. natančneje v Furla-niji in Julijski krajini.

Po zaposlitvi v poli-ciji je večino časa preživel na Obali, zato se ni mogel več udele-ževati prej omenjenih treningov in dirk, tako da se je preusmeril na daljše kolesarske ture. Prvo tako potovanje je bilo iz domače-ga Tolmina do Grossglocknerja in nazaj. Že naslednje leto se je z nekaj prijatelji odpravil v italijanske Dolomite, kjer so prevozili kar nekaj prelazov, preko katerih poteka tudi znani Giro d’Italia. Vsako naslednje leto je sledilo novo potovanje. Tako je prevo-zil trase dirk profesionalnih kolesarjev Tour de France, Vuelta a Espana in nekaterih drugih znanih etapnih in enodnevnih dirk po Evropi (Tour de Suisse, Tirreno–Adriatico, Paris–Roubaix, Li-ege–Bastogne–Liege, Milano–San Remo,…). Večino teh tras

je prevozil isti dan kot profesionalni kolesarji, le nekaj ur pred njimi.

KAKO SE JE PORODI-LA IDEJA O UDELEŽBI NA DOSU?

Glavna krivca za to sta David Berginc in komandir PP Koper Igor Majcen. David Berginc je prišel na PP Koper po ukinitvi no-tranjih schengenskih meja s PU Nova Gorica in tu spoznal Marka Fona. David je že imel izkušnje kot spremlje-valec na ekstremnih dirkah, poleg tega pa je njegov brat Andrej direktor DOS-a. David

je povezal ti dve izkušnji ter skupaj s komandirjem Igorjem Majcnom prepričal Marka, da se je udeležil dirke leta 2008. Pr-vo dirko je Marko zaradi poškodbe mišice predčasno zaključil po prevoženih 1006 km. Kljub odstopu je bila to dobra izkuš-nja in naložba za naslednjo dirko.

PRIPRAVE

Priprave na DOS 2009 je Marko začel že sredi decembra 2008 in do starta dirke prevozil okrog 8.000 km. Od januarja do marca je kolesaril v okolici Tolmina in Čedada v Italiji in to ne glede na temperaturo, ki se je spustila tudi do -7 stopinj Celzija. Dan za

Za izjemni uspeh je Marku čestital tudi Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, ki ga je 19. maja sprejel na Generalni policijski upravi.


VArNOST

61

dnem je prihajal domov premražen, z ledenimi nogami, včasih celo z ledom v »bidonu«. Z mislimi je bil ves čas tako usmerjen v DOS, da kljub mrazu in ostri zimi nikoli ni bilo vprašanje, ali iti na kolo ali ne.

Zaradi ostre zime je Marko del priprav za DOS opravil tudi v tujini, tako je bil marca v Italiji, kjer je prevozil traso profesional-ne etapne dirke »Tirreno – Adriatico«, ki poteka na jugu Italije od Tirenskega do Jadranskega morja. Drugi del priprav v tujini pa je bil v državah Beneluksa, kjer je prevozil trase znanih enodnevnih klasičnih dirk »Liege–Bastogne–Liege«, »Valonska puščica«,. Tu gre posebna zahvala komandirju Igorju Majcnu, ki je razumel po-trebe po pripravah in Marku omogočil dopust.

Priprav ni imel le Marko, ampak tudi njegova spremljevalna ekipa. Ta je imela že lanskoletne izkušnje in je tokrat začela s pripravami nekaj prej kot lani, tako da so do začetka dirke uredi-li vse potrebno (sponzorje, avtodom, oprema spremljevalnega vozila, fizioterapevtka, spletna stran ...). Zaradi tega je bil Marko lahko osredotočen samo na trening, za vse drugo je poskrbela njegova ekipa.

POTEK DIRKE

DOS se začne že pred uradnim startom. Že na predvečer dirke imajo vodje ekip in tekmovalci sestanek z organizatorji in sodniki, na katerem se dorečejo še zadnje nejasnosti in dajo napotki za dirko. Sledi večerja z žrebanjem štartnih številk in za-bavnim programom, na dan dirke pa je v dopoldanskem času še tehnični pregled koles in spremljevalnih vozil.

Start prvega tekmovalca je bil v četrtek, 7. maja, ob 19.00 izpred hotela Šport v Postojni. Tekmovalci so nato startali na dve minuti, Marko je startal ob 20.32, za njim je startalo le še najboljših 10 z lanskoletne dirke. Začel je z rezervo, saj je iz izkušenj vedel, da je do cilja še zelo daleč, in na prvo kontrol-no točko v Šmarje pri Kopru prišel na 39. mestu. Nato je na naslednjih kontrolnih točkah ves čas napredoval po lestvici navzgor in od Moravskih toplic naprej že zasedal 11. in 12. mesto. Marko je dirko prevozil brez kakršnihkoli težav in niti enkrat ni prišel v krizo, ki je sicer redna spremljevalka tovrst-nih dirk.

POČITEK

Marko in ekipa so se že pred startom odločili, da je njihov glavni letošnji cilj zaključiti dirko. Zato je bilo načrtovanih ne-kaj več postankov kot pri drugih tekmovalcih. Prvi krajši po-stanek je bil v Idriji v petek zjutraj. Naslednji na Žagi, kjer bi-la kontrolna točka in od koder prihaja tretjina spremljevalne ekipe. Zato je ekipo tam čakalo kosilo, Marka pa tudi osvežilni tuš. Na Šenturški gori si je v petek popoldne privoščil tudi prvi

skoraj enourni spanec, naslednjega in hkrati zadnjega pa pred Ptujem šele v soboto zjutraj. Drugih počitkov, razen nekajmi-nutnih zaradi prehrane, ni imel. Skupaj je tako na dirki spal manj kot dve uri.

NAVIJAČI

Na začetku dirke so se izjemno izkazali Markovi navijači – so-delavci. Prvi, ki po zaključku službe niso šli domov, temveč so raje počakali Marka, so ga pričakali na Kozini, kjer so ob njegovi mimovožnji naredili peklensko vzdušje. Ostali so ga pričakali na območju PP Koper – v Kubedu, Šmarjah, Kopru, Črnemu Kalu. Eden izmed sodelavcev je kasneje dejal, da je bil Marko po več kot petih urah vožnje videti bolje kot policisti v službi. V Tolminu so ga pričakali družina in prijatelji, ki so bili v središču mesta zelo glasni. Pri njih se je Marko za kratek čas ustavil in tako dobil nove moči za nadaljevanje najtežjega dela dirke – vzpon na Vršič.

VZPONI

Na celi trasi je 14.000 metrov višinskih vzponov. Začnejo se že v zaledju Kopra, kjer je nekaj kratkih, vendar strmih vzponov na ozkih cestah (Kubed, Pomjan). Nato sledita najdaljša in naj-težja vzpona na Predmejo in Vršič. Ko tekmovalec misli, da je najhujše že mimo, pa ga čakajo še vzponi na Gorenjskem, Čr-nivec, pa vzponi na Koroškem, Štajerskem v Goričkem, Kozjan-skem, na Gorjance in nazadnje še za Črnomljem ter Bloke. Kot jagoda na torti pa so še Planinski ovinki tik pred ciljem. Tako se je na cilju drugouvrščeni Ratschob iz Švice spraševal, ali nima-mo v Sloveniji klancev z nižjim naklonom od 15 odstotkov.

Vse omenjene klance je Marko prevozil v enakomernem rit-mu in s presenetljivo lahkoto. Po njegovih besedah je manjšo krizo doživel le v drugi polovici vzpona na Vršič, vendar so bili drugi tekmovalci videti na vrhu precej bolj izmučeni.

CILJ

Na cilj je Marko prispel v soboto ob 23.42 uri s časom 51 ur in 10 minut. S tem časom je tudi izpolnil kvalifikacijsko normoza RAAM (Race across America), ki poteka od San Diega na obali Tihega oceana do Atlantic Cityja na Atlatnski obali, v dolžini pre-ko 4.000 km. Pogoj za udeležbo je izpolnjen, ali se bo Marko te dirke kdaj udeležil, pa je še vprašanje, saj taka dirka zahteva še boljše priprave in veliko denarja.

Na cilju se je Marko odlično počutil in bilo je videti, da bi lah-ko še nadaljeval. V nasprotju s pričakovanji se ni odpravil takoj spat, temveč je skupaj s spremljevalno ekipo še malo proslavljal svoj uspeh.

Besedilo: Marko KastrelicFoto: Spremljevalna ekipa

LIFE AND WORK



POTEPANJE PO BEOGRADU

Policisti postaje konjeniške policije Ljubljana smo med 17. in 20. aprilom v Beograd pospremili našega policista konjeni-ka Roka, kjer se je 18. aprila udeležil 22. beograjskega maratona (tekel je polmaraton – 21 km). Tako smo izkoristili tudi prijetno s koristnim in poleg potepanja po mestu obiskali tudi konjeniško policijo v Beogradu.

Na pot smo se odpravili v petek v zgodnjih jutranjih urah z najetim avtodomom. Prijetno vožnjo je zmotilo le prečkanje meja. Bili smo pre-senečeni, kako temeljito so opravljali preglede na mejah izven EU, saj bi takšne kon-trole pričakovali le ob vstopu v EU. Ob vodenju navigacije, ki se je večkrat izkazala kot od-lična in nepogrešljiva, smo v jutranjih urah prispeli v pred-mestje Beograda. Tam smo se srečali z visokim uslužbencem srbskega ministrstva za notra-nje zadeve, Rankom Djurasko-vićem, ki nas je odpeljal na ko-njeniško policijo v Beograd.

Konjička policija se nahaja v okrožju Sremčica v Beogradu, 10 km iz centra, in je sestavni del beograjske brigade. Poleg polici-stov konjenikov so v brigadi še policisti za intervencijske naloge, predvsem varovanje javnih prireditev, tekem, demonstracij (zelo podobno kot naša PPE, le da gre tu za stalni sestav enote). Njiho-va konjeniška postaja šteje 32 konj in okoli 50 zaposlenih. Poleg komandirja Zorana Živkovića in njegovih treh pomočnikih nas je sprejel še Dragan Novković, vodja brigade.

Popeljali so nas na ogled policijske postaje in konjev. Bili smo presenečeni nad njihovo organizacijo. Znotraj brigade namreč obstaja tudi konjeniški klub, v katerega se lahko včlani vsak, ki ob plačilu lahko jezdi in skrbi za izbranega policijskega konja, tako kot v drugih konjeniških klubih. S to potezo so rešili več muh na en mah.

Med drugim je v njej precej odličnih jahačev, ki se poleg poli-cistov udeležujejo tekmovanj s konji v različnih disciplinah, kjer dosegajo zavidljive rezultate tudi v mednarodnem merilu. Taki konji so dobro ujahani, policisti pa lahko službeni čas racionalno izkoristijo, za konje pa poskrbijo člani kluba. S članarino in z do-nacijami podjetij skrbijo za dobro prehrano in počutje konjev ter za izboljšave, kot je na primer sušilnik za konje, ko se prepotijo. Prav tako pa imajo tudi lastnega žrebca z izrednimi karakteristi-kami, ki služi za oploditev lastnih kobil. Konjem dajo zanimiva imena, v oko in uho nam je padel Šiki-Miki.

Po ogledu smo lahko avtodom iz varnostnih razlogov parki-rali na parkirišču ministrstva za notranje zadeve. Spraševali smo se, ali bi tudi pri nas lahko gosti parkirali pred MNZ na Štefanovi. Takoj čez cesto ministrstva smo imeli našega najboljšega soseda – blagovnico Mercator. Trgovska ponudba je podobna, le cene so približno 20 odstotkov nižje kot pri nas. Je pa res, da imajo v Srbiji približno 50–60 odstotkov nižje plače (po primerjavi policijskih plač: srbski policist dobi okoli 300 do 350 evrov mesečne plače, ki se zaradi inflacije še niža).

V Srbiji še niso sprejeli protikadilskega zakona, tako da si lahko na vsakem koraku vohal cigaretni dim, prav tako je kajenje v avtomobilih celo ob prisotnosti otrok nekaj vsak-danjega. Tudi koristi varnostnega pasu še niso osvojili, saj jih je ravno toliko pripetih kot pri nas nepripetih (10–20 %). Okoljsko prijazni so le njihovi trolejbusi, ki jih poganja elektrika.

V Beogradu živi okoli 2,2 mili-jona ljudi, zato je tudi stopnja kriminala tam nekoliko višja. V enem od njihovih nacional-nih časopisov je v črni kroniki tistega dne pisalo: okoli 150 prometnih nesreč, približno 90 drugih nezgod, 51 poškodova-nih in 3 mrtvi. Najprej smo po-mislili, da gre za mesečno kro-niko, a kmalu ugotovili, da smo se zmotili. Vse to se je zgodilo 16. aprila 2009.

Po kosilu smo šli do Narod-ne skupščine v mestnem sre-dišču, kjer se je konjenik Rok prijavil za sobotni polmaraton. Nadaljnji potep po mestu je preprečil dež, kljub temu smo

šli še na ogled Kalemegdana, največjega in najlepšega parka v Be-ogradu, ki je tudi njihov najbolj pomemben kulturno-zgodovinski kompleks. Park se nahaja nad sotočjem Save in Donave. Očarala nas je velikost in lepota obeh rek.

V soboto zjutraj nas je pričakal lep sončen dan, ravno pravš-nji za tek na 22. beograjskem maratonu. Naš sodelavec, ki do-sega skoraj vrhunske rezultate, se je tudi tokrat zelo izkazal. Rok je med 930 uvrščenimi polmaratonci dosegel odlično 32. mesto s časom 1:23:54. Prvo mesto je dosegel Kenijec, drugo- in tretje-uvrščena pa sta bila Slovenca Roman Kejžar in Anton Kosmač. V maratonu je zmagal tudi Kenijec, Kigen Victor Kiplagat (2:13:28), in si s tem prislužil 6.000 evrov.

Po teku smo si ogledali najbolj znamenito beograjsko ulico, Knez Mihailovo, na kateri so bili številni nastopajoči, s svojo po-nudbo npr. fotografiranje s kačami, opicami, risanje karikatur idr., številne stojnice in veliko obiskovalcev.

Zadnji dan smo načrtovali ogled Hiše cvetja, kjer je grob Josipa Broza Tita. Zaradi pravoslavne velike noči pa je bila žal predčasno zaprta in nas tamkajšnji varnostnik kljub ponudbi skromne »donacije« ni želel spustiti na ogled. Smo si pa ogledali stadion Partizana in Crvene zvezde (Marakana sprejme 55.000 gledalcev). Na stadionih so igrali nogometni tekmi, ki so ju va-rovali policisti beograjske brigade v polni »bojni« opremi (ščiti, plinske puške …). Ogledali smo si tudi vilo slavne srbske pevke Cece, tik ob stadionu Marakana. Nekajnadstropno vilo so varo-vali stražarji, ki so nam preprečili hojo po ulici mimo njene vile, čeprav je šlo za navadno mestno ulico.

Na koncu smo si ogledali še umetniško četrt Skadarlijo, prijet-no uličico s številnimi kavarnami, polno raznih umetnikov, pevcev in ostalih nastopajočih, ki so se v srednjeveških oblekah pomešali med obiskovalce. Ni treba poudariti, da nas je gostoljubje gosti-teljev prijetno presenetilo, kajti vsi so nas sprejeli izredno toplo in prijazno. To gostoljubje se je odražalo tudi v povabilu na obilno in izredno okusno pripravljeno kosilo pri Ranku in njegovi ženi v okolici Šabca, kjer smo imeli zadnji postanek pred odhodom v Slovenijo. Zaradi prijetnih izkušenj smo se odločili, da čez kakšno leto (morda že naslednje) ponovimo pot tja.

Besedilo in foto: Saša Jakič

Slovenska in srbska delegacija


VArNOST

63

LIFE AND WORK

20. OBLETNICA ZAKLJUČKA ŠOLANJA XIX. GENERACIJE

Srečanje se je pričelo z zborom stodesetih nekdanjih kadetov, njihovih razrednikov, vzgojiteljev, ravnateljema in njihovima po-močnikoma. Kadeti in drugi udeleženci so na glavni ploščadi aka-demije najprej namenili pozdrav zastavi, kot je to XIX. generacija počela vsa štiri leta šolanja. Dobrodošlico ob srečanju je zaželel predstavnik XIX. generacije Milan Šandor in na začetku z minuto molka počastil sošolce Rudija Benceka, Bojana Dražnika in Slavka Jelerja, ki jih žal ni več med nami.

Sledil je pozdrav nekdanjih pomočnikov ravnatelja Dušana Ka-plana in Stanislava Težaka, ravnatelja dr. Andreja Anžiča in dr. Bojana Potočnika, ki so kadetom zaželeli obilo zdravja, uspehov v nadaljnjem življenju in dali napotke za nadaljnje delo v policiji. Po govoru mag. Franca Kosmača je sledila zahvala za izvedbo srečanja in pomoč pri organizaciji, skupinsko fotografiranje, ogled Muzeja slovenske poli-cije pod vodstvom Biserke Debeljak, vse do zaključka srečanja pa so sošolci kramljali in obujali spomine ob zakuski v glavni jedilnici Poli-cijske akademije ob ogledu fotografij iz šolskega obdobja.

Besedilo: Dejan KoradeFoto: Arhiv in Monika Golob

Kadeti XIX. generacije Kadetske šole za miličnike so konec maja v Policijski akademiji v Tacnu praznovali svojo dvaj-seto obletnico zaključka šolanja.

Nekdanje vodstvo Kadetske šole za miličnike, od leve proti desni: Stanislav Te-žak, dr. Bojan Potočnik, dr. Andrej Anžič, Dušan Kaplan in mag. Franc Kosmač, direktor Policijske akademije

Zaključna parada kadetov XIX. generacije KŠM

Zbor kadetov na stadionu

Prijateljstva in tovarištva, ki se je stkalo v Kadetski šoli za miličnike, ni mogoče kupiti. To je neprecenljivo bogastvo, ki nam ga ne more nihče vzeti.

C razred



ZGODBA S SREČNIM RAZPLETOM ALI KO JE LEPO BITI POLICIST

Policisti so takoj začeli z iskalno akcijo, na pomoč pa so jim priskočili tudi lovci Lovske družine Gorjanci in družina dečka, h kateremu je bil 10-letnik namenjen.

Dobro poznavanje terena, pomoč vseh, ki so v iskanju sodelovali, in podatki, ki jih je izkušen policist na novome-škem OKC-ju uspel pridobiti med pogovorom z 10-letni-kom, so pripomogli k temu, da so otroka v gozdu našli in ga pripeljali k zaskrbljenim staršem.

Tak je bil 26. marca zapis v sporočilu za javnost PU Novo mesto. Veliko medijev je pi-salo o zgodbi s srečnim kon-cem, mi pa smo v pogovoru s pomočnikom vodje izmene o dogodku izvedeli še več. V ozadju zgodbe je tudi pova-bilo na pico …

Bojan Blatnik, izkušen policist – pomočnik vodje iz-mene OKC PU Novo mesto, ki je takoj po tem, ko je bila zveza prekinjena, poklical na-zaj, je povedal, da so bile tiste dolge in pomembne minute

telefonskega pogovora ključ-ne za srečen razplet dogod-ka. Bojan je vedel, da mora od fantiča dobiti kar največ koristnih podatkov o terenu, kjer je bil, da ga mora prepri-čati, naj ostane zbran in naj nikar ne odhaja nikamor, kajti podatki o lovski preži v bliži-ni, ki jo je deček opisal, so bili obetavni: »Obljubil sem mu, da ga bom peljal na pico, če

me bo le ubogal in ostal, kjer je. Ko se je po kakšni uri s te-rena oglasil vodnik službene-ga psa in povedal, da so fanta našli, je dnevni ekipi OKC-ja močno odleglo.«

Mi pa smo bili radovedni, kaj bo s tisto pico in njunim srečanjem, in v petek popol-dne smo s fotografskim apa-ratom zabeležili nastanek no-vega prijateljstva.

Desetletnika smo povabi-li na OKC, kjer mu je policist Bojan predstavil sodelavce in razkazal opremo policistov. Zgovornega in prijetnega fantiča smo povprašali, zakaj je poklical številko 113, in ne na primer staršev. »Na mobil-nem telefonu ni bilo več denar-ja, zato sem uporabil klic v sili. Mami in oči sta mi povedala, da v takem primeru v stiski vedno lahko pokličem policiste na pomoč,« je odgovoril. In še o zaskrbljenih starših nam je zaupal, kako je vse to prišlo za njima šele naslednji dan.

Malega junaka smo sim-bolično obdarili in naše vpra-šanje, kako bo policistu med-vedku ime, je bilo najbrž od-več. Bojan bo.

Neobičajen začetek pri-jateljstva bo gotovo obema za vedno ostal v spominu. Vsi smo veseli, da se ni končalo drugače in je imel Bojan mož-nost izpolniti svojo obljubo. V takih trenutkih je zares lepo biti policist …

Besedilo in foto: Alenka Drenik

Policisti iz OKC PU Novo mesto so popoldne 25. marca prejeli klic z mobilnega telefona, vendar je bila zveza takoj pre-kinjena. Policisti so klic vrnili in oglasil se je desetletnik. Povedal je, da se je na poti k prijatelju izgubil v gozdu.

Fotografija z ekipo OKC-ja za spomin

RAZSTAVA ČLOVEKA NIKAR

Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je v sodelo-vanju z Muzejem slovenske policije in občino Trbovlje pripravilo na ogled razstavo Človeka nikar … Policija v boju za samostojno in demokratično Slovenijo.

Vsak dan je v dopoldanskem času društvo v sodelovanju s šolami organiziralo avtobusni prevoz učencev in dijakov srednjih šol, skozi razstavo pa so jih vodili člani društva sami. Razstava je med Zasavčani vzbudila veliko zanimanja, saj si jo je že prvi dan ogledalo nekaj sto ljudi. Med obiskovalci so bili tudi župani vseh treh zasavskih občin, nekateri poslanci državnega zbora in občinski svetniki.

Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je uspelo pri-dobiti nekaj gradiva o delovanju milice v času osamosvojit-venih procesov med leti 1989 in 1991, s čimer je bila razstava tudi dopolnjena.

Besedilo in foto: Bojan Šibila in Bojan Skočir

Otvoritev razstave je bila ob občinskem prazniku občine Trbovlje v Delavskem domu v Trbovljah. Razstavo sta odprla mag. Biserka Debeljak, kustosinja in vod-ja Muzeja slovenske policije ter predsednik PVD Sever Zasavje Alojzij Klančišar. Razstava je bila na ogled do 5. junija.


VArNOST

65

LIFE AND WORK

ROMANJE POLICISTOV V LURD

Vojaško-policijskega romanja v fran-coski Lurd med 13. in 18. majem se je udeležila tudi več kot stočlanska de-legacija policije in Slovenske vojske.

Na letošnjem romanju je bilo po oce-ni organizatorjev okoli 15.000 vojakov, policistov in častnikov iz več kot 30 dr-žav, v delovnih, borbenih, svečanih in drugih uniformah različnih rodov in sku-pin svojih vojska, policije in nekaterih drugih sorodnih ustanov. V spremstvu vojaških in policijskih orkestrov, gard-nih predstavnikov, zastav, praporjev in drugih simbolov držav in pripadnosti so predstavljali svoje države in ustanove.Veličino shodov so popestrili tudi civilni

udeleženci, tako da je bilo v teh dneh v Lurdu več kot 25.000 udeležencev.

Že na poti v Lurd smo si ogledali tu-di univerzitetno mesto Padovo, baziliko sv. Antona Padovanskega, samostan, v katerem je živel znani kapucinar – spo-vednik Leopold Mandič, Monte Carlo in baziliko sv. Sirnina v Toulousu. Ob povratku smo se ustavili v znamenitem srednjeveškem mestu Carcason in obis-kali Gardsko jezero v Italiji. Z ladje smo si ogledali več ostankov rimskih nasel-bin in novejše znamenitosti ter kraj, kjer v jezeru izvira 77 stopinj C vroča termalna voda.

Udeleženci romanja so se enoglasno strinjali, da je romanje edinstvena pri-

ložnost za posebno duhovno in popo-tniško doživetje, ki bi si ga želeli ponoviti še kdaj.

Za začetek mednarodnih vojaških in policijskih romanj v Lurd velja le-to 1958. Zelo pomenljiv dogodek pa se je dogodil že med drugo svetovno vojno, leta 1944, ko je bila prva sveta maša za vojake, ki so v kraju Marijinih prikazovanj iskali povezovalno točko, ki bi takrat sprtim narodom po tragič-nih posledicah vojne ter nestrpnosti in sovraštva ponovno omogočila mir in spravo.

Besedilo in foto: Franc Zorc

V policijski delegaciji je bilo poleg vodje delegacije, policijskega vikarja in petih članov Policijskega orkestra še trinajst drugih delavcev policije in osem civilnih sprem-ljevalcev. Slovenska policijska delegacija s civilnimi spremljevalci se je udeležila vseh svečanih dogajanj po programu romanja in ponosno v uniformah predstavljala slovensko policijo in državo.

REPORTAŽA O SCHENGENSKI MEJI

Na PU Novo mesto smo v začetku maja prejeli proš-njo novinarja nemške tele-vizije MDR Roberta Jahna iz Leipziga, ki je v želel pripra-viti reportažo o slovensko-hrvaški meji. Reportaža naj bi prikazovala življenje lju-di ob meji, zanimalo pa ga je tudi, kako slovenski poli-cisti varujejo južno schen-gensko mejo.

Po obisku MP Obrežje smo se dogovorili za sne-manje na območju Policijske postaje Metlika. Novinarjev sogovornik s PU Novo mesto je bil Anton Štubljar, vodja

oddelka za državno mejo in tujce. Z novinarjem smo se dogovorili, da mu bomo predstavili območje Brezo-vice, ki jo varujejo policisti PP Metlika, mejna črta pa je na tem manjšem območju močno zavita.

Novinar Robert Jahn in snemalka Nina Mair sta se ob koncu dneva zahvalila za sodelovanje in inšpektorjev trud pri predstavitvi mej-nega območja. S posnetim gradivom sta bila zelo zado-voljna.

Besedilo in foto:Alenka Drenik

Že ob pogledu na orto foto posnetek je potek meje videti zapleten, v naravi pa je ta predstava še težja. Inšpektor Štubljar je težave pri nerazumevanju predvidel in novinarjema na orto foto posnetku ponovno prikazal potek meje



DUŠAN JANC PRIČAL NA SOJENJU V HAAGU

Konec aprila 2009 je na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) pričal nekdanji slovenski kriminalist Dušan Janc, ki je zdaj zaposlen kot preiskovalec tožilstva tamkajšnjega sodišča. Za potrebe pričanja proti sedmerici generalov vojske in policije bosanskih Srbov, ob-toženih načrtovanja, organiziranja in izvajanja zločinov v Srebrenici v juliju 1995, je pripravil ažurirano poročilo in ga v štiridnevnem pričanju predstavil sodišču.

Dušan Janc je z delom preiskovalca vojnih zločinov Tožilstva MKSJ pričel v juniju 2006 po izboru na selekcijskem postopku objavljenega mednarodnega javnega razpisa. Pred tem je od leta 2000 delal kot kriminalistični inšpektor v oddelku za organi-

zirano kriminaliteto SKP PU Kranj. Z delom v policiji je pričel leta 1993, najprej kot policist na PP Kranj, nato pa kot kriminalist na isti policijski postaji. Junija 2003 je bil izbran v enoletni mandat za delo svetovalca direktorja kriminalistične policije Republike srbske, v policijski misiji EU v BiH.

Kot preiskovalec Tožilstva MKSJ se Janc ukvarja s preisko-vanjem vojnih zločinov, ki so povezani s padcem zaščitene en-klave Srebrenica v juliju 1995. Za potrebe tožilstva je v začet-ku letošnjega leta pripravil ažurirano poročilo o ekshumacijah množičnih grobnic, identifikaciji žrtev srebreniških zločinov in povezavah DNK med različnimi množičnimi grobnicami. Kot izhaja iz Jančevega poročila je bilo identificiranih 5.358 žrtev, ki so bile najdene v različnih grobnicah, poleg tega pa še 648 žrtev ter človeški ostanki, ki so bili najdeni na površini zemlje. Navedene številke pa niso dokončne, saj še vedno potekajo eks-humacije grobišč in identifikacije že ekshumiranih oziroma naj-denih žrtev. Skupno število žrtev zločinov, povezanih s padcem Srebrenice, se ocenjuje na več kot 7000. Opisana dejstva je Janc v štiridnevnem direktnem zasliševanju tožilstva in navzkrižnem zasliševanju obrambe obtoženih konec aprila in v začetku maja, predstavil sodnemu senatu MKSJ. Tako je bil Janc ena izmed zad-njih prič v dolgotrajnem sodnem postopku, ki skoraj vsak dan poteka že približno tri leta in naj bi se zaključil s sodno odločit-vijo konec letošnjega leta.

Več o sojenju lahko najdete na www.icty.org, o pričanju pa tudi na www.sense-agency.com.

Besedilo: Boštjan GlavičFoto: www.sense-agency.com

TRADICIONALNI13. MAJ

Pred leti so delavci OKC PU Maribor pre-dlagali, da bi se aktivni in upokojeni de-lavci družili in tako vzdrževali stike. Za-posleni v policiji poznajo večizmensko delo v OKC-ju in zato vedo, da je bolj malo priložnosti, da bi se lahko sode-lavci iz različnih izmen zbrali v večjem številu. Zato se je porodila ideja, da se vsaj enkrat na leto zberejo vsi zaposle-ni, ki so takrat prosti in k druženju pova-bijo tudi nedavno upokojene sodelavce. Srečanje je bilo 13. maja, na nekdanji dan organov za notranje zadeve.

Sledila sta ogled in predstavitev vinske kleti s pokušino belokrajnskih vin in nji-hove nadvse dobre pogače. Iz Metlike smo se nato odpeljali mimo Steljnikov v vas Drašiči. Tam nam je domačin v 250 let stari zidanici predstavil stare običaje in navade, pokusili smo kozarec vina 60 gospodarjev iz cele vasi. Zidanica je bila nekoč t. i. vinska banka, v katero so vsi gospodarji prinesli svoje najboljše vino. Značilnost banke je bila, da so ljudje lahko z vlaganjem vina v

banko odplačevali delo, saj so nekoč zelo težko prišli do denarja. Včlanitev je bila prostovoljna, začetni vložek pa je bil 100 litrov vina. Skupaj se jim je tako nabralo po več tisoč litrov vina. Danes ni več tako velike potrebe po vinski banki, še vedno pa je to na vasi tradicija in so mnogi še vedno člani vinske banke. Vanjo še vedno prinašajo po 10 do 15 litrov vina na hišo, da ohranjajo običaj.

Bogato belokranjsko kosilo smo imeli na turistični kmetiji Simonič v Drašičih, kjer sta nas sprejela gospodar kmetije in nje-

gova žena z že znano belokranjsko pogačo. Druženje v veselem razpoloženju se je nadaljevalo, žal brez frajtonarice, ki nam jo je obljubil Karli Vidmar. Seveda nam to ni pokvarilo lepega popoldneva, ki smo ga na kmetiji zaključili z jagenjčkom in odojkom na ražnju in z vsem, kar spada k dobremu kosilu.

Dobro razpoloženi smo se šele zvečer odpravili proti prelepi Štajerski. Med potjo pa smo razmišljali o novih izletih.

Besedilo in foto: Milan Hižak

Zbrali smo se pred PU Maribor in se z avtobusom odpeljali v Belo krajino. Naš končni cilj je bila Metlika, kjer smo si ogledali Belokranjski muzej, obiskali Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, z bogato gasilsko zbirko.

http://www.icty.org

http://www.sense-agency.com

http://www.sense-agency.com


VArNOST

67

LIFE AND WORK

DELOVNO SREČANJE Z LOVCI

Predstavniki PU Slovenj Gradec so se v začetku apri-la udeležili tradicionalnega delovnega srečanja s člani upravnega odbora Koroške lovske zveze.

Delovno srečanje, ki so ga organizirali člani upravnega odbora Koroške lovske zve-ze, je potekalo v lovski koči na Selah pri Slovenj Gradcu. Udeležili so se ga vodje NOE in komandirji PP PU Slovenj Gradec ter predsednik in čla-ni upravnega odbora Koroške lovske zveze.

Na delovnem srečanju so se policisti in lovci dogovo-

rili o medsebojnem obveš-čanju o krivolovu in drugih kaznivih dejanjih in prekr-ških s področja lovstva in varovanja naravnega okolja. Dogovorili so se tudi za ne-katere skupne preventivne in represivne dejavnosti v letošnjem letu. V zaključku so si udeleženci sestanka ob krepkih stiskih rok obljubili, da bodo s tradicionalnimi delovnimi srečanji nadalje-vali tudi v prihodnje, saj sta medsebojno sodelovanje in pomoč nujni.

Besedilo in foto:Peter Pungartnik

Na srečanju so predstavili varnostno problematiko in ukrepe policije ter proble-matiko lovcev. Nato so policisti in lovci izmenjali izkušnje in mnenja, srečanje pa zaključili z druženjem v prijetnem okolju lovske koče.

UPOKOJENCI OBISKALI ENOTE S SLUŽBENIMI ŽIVALMI

Študentke in študenti Uni-verze za III. življenjsko ob-dobje iz Velenja so 21. maja obiskali postajo konjeniške policije Ljubljana v Sto-žicah, oddelek za šolanje službenih psov na Gmajni-cah in Policijsko akademijo v Tacnu.

Policija usmerja svoje pre-ventivne in promocijske de-javnosti na celotno populaci-jo, pri čemer namenja poseb-no pozornost otrokom, mla-dostnikom in starejšim ob-čanom. To potrjuje tudi zad-nji obisk študentk in študen-tov Univerze za III. življenjsko obdobje iz Velenja. Goste, med katerimi je bila večina upokojencev, je sprejel Adil Huselja, glavni koordinator za delo vodnikov službenih psov in policijske konjenice iz sektorja splošne policije.

Obisk so nadaljevali v od-delku za šolanje službenih psov na Gmajnicah, kjer skr-bijo za vse oblike usposab-ljanj kandidatov in vodnikov službenih psov ter šolanje psov za opravljanje policijskih nalog. Vodja oddelka Marko Medvešek jim je predstavil organizacijo in sistem dela ter jim razkazal prostore, v

Obiskovalci so si najprej ogledali postajo konjeniške policije, kjer jim je komandir Cvetko Možina predstavil delo policijske enote in policistov konjenikov.

katerih so nameščeni službeni psi. Obiskovalci so si ogledali tudi veterinarsko ambulanto, kjer jim je veterinar Rok Pelc podrobneje predstavil to de-lovno področje.

Na koncu so si velenjski študenti ogledali še kom-

pleks Policijske akademije, kjer so tedaj potekale Poli-cijske igre. Vodja sektorja za varovanje Angel Čibej jim je predstavil okoliščine ustano-vitve in delo Policijske akade-mije v različnih zgodovinskih obdobjih. Predstavil jim je

tudi aktualne programe in projekte, v katerih akademija sodeluje z drugimi ministr-stvi in državnimi organi ter policijskimi akademijami in agencijami iz drugih evrop-skih držav.

Besedilo in foto: Adil Huselja


VArNOST

ZAVAROVANJE LETALSKE ENOTE MILICEMED OSAMOSVOJITVENO VOJNO

V Centru za oskrbo v Gotenici sem bil zaposlen od leta 1972 do upokojitve leta 1998. V Gotenici sem preživel tu-di čas agresije na Slovenijo. V tistih negotovih časih smo se tudi mi, tako kot drugi pripadniki milice, srečali s situacijami, ki jih nismo bili vajeni in ki so pomenile veliko preizkušnjo. V nadaljevanju opisujem enega od do-godkov, ki ga v do sedaj objavljeni literaturi o osamosvojitveni vojni še nisem zasledil.

Dva dni pred agresijo na Slovenijo, 25. junija 1991, je popoldne v Gotenico priletela cela letalska enota milice (LEM), z vsemi petimi helikopterji, s katerimi je takrat razpolagal RSNZ. Za nas je bilo to nekaj novega, saj nismo bili vajeni, da bi bila Gotenica baza celotni helikopterski enoti milice. Piloti in mehaniki so se na-mestili v hiše, ki so bile med najbolj ure-jenimi v Gotenici. Nihče ni vedel, koliko časa bodo pri nas, kaj šele, da bi vedeli, kako se bodo stvari odvijale v naslednjih dneh.

27. junija 1991 zjutraj se je zgodilo. JLA je napadla suverenost Republike Slovenije. Po polletnih pripravah v okvi-ru manevrske strukture nam je bilo sicer vsem jasno, kaj mora kdo narediti in kje je njegovo mesto, vendar so bili občut-ki, kljub predvidevanjem, da bo do tega prišlo, neprijetni. Znašli smo se v vojni. Nemudoma sem se odpravil na zborno mesto v eni od čet Morisa, kjer sem bil dodeljen za četnega starešino. Sredi centra za oskrbo me je ustavil takratni direktor Branko Ivančič in mi na kratko razložil, da moram poiskati namestni-ka, ki bo prevzel moje dolžnosti v četi Morisa. Poskušal sem nasprotovati nje-govim navodilom, vendar mi je Ivančič z odločnim glasom ukazal: »Ostaneš, to je ukaz iz Ljubljane. Oborožiti moraš de-lavce centra za oskrbo, kajti nihče drug nima dostopa do orožja in streliva, ki se nahaja v Gotenici. Poišči namestnika, ki mu zaupaš.«

Kasneje sem izvedel, da je bil ukaz, naj ostanem pod poveljstvom milice in ne grem v Moris, Bavčarjev.

Medtem ko sem razdeljeval oboroži-tev, je direktor že formiral poveljstvo in za svojega namestnika imenoval vod-jo pilotov Jožeta Brodarja. Prva naloga poveljstva je bila zaščita helikopterjev. Nujno jih je bilo treba spraviti na varno, istočasno pa iz pilotov in mehanikov formirati borbeno posadko. Dal sem jim

nahrbtnike, šotorska krila, zaščitne ma-ske in drugo, kar je bilo v tistem trenutku na voljo. Postali so pravi branilci svojih letečih strojev.

Res, najprej je bilo nujno prikriti pri-sotnost helikopterjev v Gotenici. Tri manjše smo skrili v podzemni objekt in jih s prikolico, polno hlodov, pred vho-dom zavarovali, druga dva pa smo za-maskirali na različnih krajih po Gotenici. Helikopterje smo zastražili. Pravočasno

zakritje helikopterske enote v Gotenici, se je že zelo kmalu izkazalo za pravilno odločitev. Nad Gotenico so namreč za-čeli letati helikopterji JLA z oznakami Rdečega križa, za njimi pa tudi bojna letala, ki so blizu Kočevske Reke odvrgla kasetne bombe. Skoraj sočasno so eno-te JLA iz ribniške vojašnice začele s hav-bicami obstreljevati Gotenico. Izstrelki so padali nad vasjo, blizu podzemnega objekta.

Zamaskiran helikopter v Gotenici pred objektom B pred poletom v Gornjo Radgono

Helikopter LEM umaknjen pred napadi JLA v podzemni objekt B



VArNOST

69

Dogajanje v prvih dneh agresije je bilo burno in vse se je odvijalo tako hitro, da v tistih dneh marsikdaj nismo vedeli, ali se je nekaj zgodilo danes ali je bilo to že včeraj. Tako iznenada so tu-di piloti LEM dobili nalogo, da morajo v Gornjo Radgono odpeljati takratnega predsednika predsedstva RS Milana Ku-čana in člana predsedstva Jugoslavije Vasila Tuporkovskega.

V eni od hiš, v katerih so bivali, so se zbrali piloti in mehaniki. Vodja Jože Brodar jih je seznanil z nalogo. Ko se po vseh teh letih spomnim preteklih dogodkov, mi je v čast, da sem bil lah-ko v tistem trenutku prisoten pri odlo-

čanju, kdo bo nalogo izvršil. V helikop-terju je bilo prostora le za dva pilota in mehanika, želja vseh prisotnih pa je bila, da bi bili prav oni tisti, ki bi peljali predsednika. Tako kot že velikokrat je tudi tokrat moral odločiti žreb vžigalic, ki sem jih sam pridržal pred vsakim od pilotov in mehanikov.

Helikopter je v velikem loku nad Gotenico poletel proti Ljubljani. Pi-loti, mehaniki in vsi na tleh pa smo s strahom pospremili njegov odhod, saj smo se zavedali, da poleti med vojno niso primerljivi z že nešteto opravlje-nimi v miru.

Pa se je k sreči vse izteklo tako, kot smo si vsi želeli. Proti večeru smo konč-no zaslišali znan ropot rotorja. Po pri-stanku ni bilo konca veselju in prijatelj-skim objemom, skrivoma pa smo celo nazdravili.

Ko se je stanje v državi umirilo, je LEM odletel nazaj na Brnik, v svojo ma-tično bazo. Takrat sem pomislil, kako ponosni smo lahko, da smo prav mi, takrat zaposleni v Gotenici, varovali in obvarovali najdragocenejšo slovensko zračno enoto.

Za ta zapis sem se odločil, ker se po mojem mnenju premalokrat omenja delo milice v osamosvojitveni vojni. Morda bi to napisal že prej, vendar bi bil ta spominski zapis okrnjen, če ne bi bilo priloženih fotografij. Vedel sem, da

smo fotografirali maskiranje in prihodhelikopterja z naloge, vendar fotografijdolgo nisem uspel dobiti. Končno sem jih dobil in lahko sem zapisal ta droben utrinek, ki naj bo moj poklon pilotom in mehanikom, ki jih navajam po spo-minu:

Brodar, Bezenšek, Janeš, Jaklič, Zu-panič, Špitaler, Klanjšček, Zavrl, Živko, Kokotovič, Rebolj, Huf, Žerjal, Lavrič, Žagar, Jurjevec …

Besedilo in foto: Vinko Fugina Šlajsar

Priprave na maskiranje helikopterja

Helikopter, zavarovan s prikolico, polno hlodov, pred vhodom v podzemni objekt

Vrnitev helikopterja iz Gornje Radgone, s katerim je odletel predsednik Slovenije.

LIFE AND WORK


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

PODELITEV MEDALJ SLOVENSKIMA POLICISTOMA

Evropska policijska misija v Bosni in Hercegovini (EUPM) je bila ustanovljena 1. januarja 2003. Janu-arja 2005 se je reorganizirala in se osredotočila na nove cilje, in sicer na podporo lokalni policiji v boju zoper organiziran kriminal, večjo odgovornost poli-cije in podporo pri reformi policije, z mandatom do 31. decembra 2009.

Aprila 2009 je sodelovalo v misiji EUPM 24 držav članic (v njej ne sodelujejo Litva, Latvija in Luksem-burg). V njej sodelujejo tudi tretje države, in sicer Ka-nada, Islandija, Norveška, Švica, Turčija in Ukrajina.

Slovenska policija sodeluje v misiji EUPM v BiH od novembra 2002 s štirimi policisti na različnih po-licijskih nalogah, tako v Federaciji Bosne in Hercego-vine kot tudi v Republiki srbski.

V MCM EUPM v BiH, sta poleg Lesjaka in Mulca še Allen Lorbek, svetovalec SIPA v regijski pisarni SIPA v Banja Luki in Zdravko Slavec, svetovalec za mejno policijo, terenska pisarna Bijeljina. Medalje EVOP je tokrat prejelo 38 mednarodnih policistov in civilnih strokovnjakov iz Avstrije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Republike Slovaške, Slovenije, Španije, Turčije in Velike Brita-nije. Medalje je prejemnikom podelil vodja misije Stefan Feller, brigadni general.

Besedilo in foto: Boris Železnik

Generalni sekretar Sveta EU in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko je ustanovil medaljo v službi miru Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Medalja se podeljuje vsem civilnim in vojaškim osebam, ki so so-delovale v operacijah kriznega upravljanja pod mandatom EU.

Vodstvo mednarodne civilne misije EUPM (European Union Police Mission) v Bosni in Herce-govini je 24. aprila 2009 v Domu policije v Sarajevu, organiziralo 12. slovesno podelitev me-dalj policistom, ki sodelujejo v misiji. Med prejemniki sta bila tudi slovenska policista Darko Lesjak, vodja tima v terenski pisarni Brčko, in Alojz Mulec, kriminalistični svetovalec v teren-ski pisarni Livno, ki sta v misiji od 14. januarja letos.

Direktor PU Kranj Simon Velički in predstavniki SKP PU Kranj so se 20. maja udeležili delovnega se-stanka z avstrijskimi varnostnimi organi v Celovcu.

Udeleženci srečanja so sogla-šali, da kriminalistični policiji, slo-venska in avstrijska, sodelujeta zelo dobro, učinkovito in pove-zovalno ter da je treba to sodelo-vanje ohranjati, ga spodbujati in nadgrajevati.

Na delovnem sestanku so spre-jeli tudi sklep, da se vodstvi krimi-nalističnih policij sestaneta vsaj enkrat na tri mesece, si izmenjata operativne podatke, ocenita var-nostno stanje in po potrebi pred-lagata ukrepe za njegovo izboljša-nje.

Besedilo in foto: SKP PU Kranj

SREČANJE Z AVSTRIJSKIMI VARNOSTNIMI ORGANI

Namen delovnega obiska, ki so se ga predstavniki PU Kranj udeležili na povabilo avstrijskih kolegov, je bil sezna-nitev vodstva obeh policij ter pogovor o sodelovanju med kriminalistično in uniformirano policijo obeh držav. Po delovnem sestanku so si skupaj ogledali še kriminalistično policijo v Celovcu.


VArNOST

71

V okviru medna-rodne izmenjave profesorjev med Višjo policijsko šo-lo Policijske aka-demije in Visoko šolo za policijske oficirje iz Canne-sa-Eclusa v Franci-ji je slovensko po-licijo konec marca obiskala psiholo-ginja Violaine La-borde. Študentom drugega letnika VPŠ je predavala 30. marca.

Violaine Laborde zadnja tri leta dela pri usposab-ljanju policistov, pred tem pa je bila zaposlena v raz-ličnih operativnih policijskih službah, in sicer na po-dročju psihološke pomoči policistom.

Na predavanju je uvodoma predstavila delo psi-hologov v francoski policiji, nato pa še problematiko samomorilnosti med policisti in tehniko razgovora z otroki, ki so bili žrtve spolnih napadov. V predavanje je vtkala številne praktične primere, ko je delala s poli-cisti zaradi depresij, izgorevanja na delovnem mestu in različnih travmatičnih dogodkov pri njihovem delu.

V začetku aprila je predavala študentom prvega letnika o razgovoru in zaslišanju, s poudarkom na psi-hološkem pristopu in metodah poslušanja, posebej pri delu z otroki in mladoletniki. Obiskala je tudi druge enote PA in PU Koper ter se v Gotenici udeležila semi-narja o obvladovanju stresa.

Besedilo in foto: Boštjan Polutnik

SREČANJE PREDSTAVNIKOV UVZS ČRNOGORSKIMI KOLEGI

Predstavniki urada za varnost in zaščito smo se 14. in 15. maja v Podgorici in Cetinju sestali s kolegi iz Črne gore.

Delegacija UVZ z gostiteljem, pomočnikom direktorja UP Miljanom Perovićem, in sodelavci

Gostitelji so nam predstavili še varovanje predsedniške rezidence na Cetinju. Zanimivo je, da objekt poleg zunanjega in notranjega fizičnega varovanja vsakdan med 10. in 18. uro varuje tudi častna straža, imenovana Perjanici. Sestav-ljata jo dva perjanika, ki se menjata vsako uro oziroma glede na vremenske raz-mere. Perjanici so bili ustanovljeni leta 1831 kot telesni stražarji vladarja Petra II. Petrovića Njegoša.

Delovnega srečanja, organiziranega na povabilo tamkaj-šnje varnostne službe (Sektorja za obezbeđenje ličnosti i obje-kata), ki je zadolžena za varovanje varovanih oseb in objektov, se je udeležila delegacija UVZ pod vodstvom direktorja Silva Vrbančiča.

Gostitelji so nam pod vodstvom pomočnika direktorja čr-nogorske policije Miljana Perovića v policijski upravi v Pod-gorici predstavili organizacijo njihovega sektorja za varovanje oseb in objektov, način dela in sodelovanja z državnimi organi, veleposlaništvi, potek pridobivanja podatkov za ocene ogro-ženosti in sodelovanje z agencijo za nacionalno varnost. Po-drobneje smo se seznanili tudi z delom pomočnika direktorja policije, ki je odgovoren za delo sektorja za varovanje oseb in objektov.

Tamkajšnja varnostna služba je z delom začela leta 2007 kot samostojna organizacijska enota v upravi policije. V sek-torju je sistemiziranih 627 delovnih mest, od tega več kot 400 policistov opravlja notranje in zunanje varovanje varovanih objektov.

V skupščini Črne gore smo se udeležili sestanka z Milanom Radovićem, generalnim sekretarjem skupščine, in Zoranom Magdalenićem, vodjo pisarne generalnega sekretarja. Prvi nam je predstavil način sodelovanja in izmenjave informacij s sektorjem za varovanje varovanih oseb in objektov, nato pa so nam razkazali objekt in nam podrobneje predstavili način varovanja.

Sledil je ogled vile Gorica, ki je državni protokolarni objekt za sprejeme, ki jih organizirata predsednik države oziroma vla-de. Seznanili smo se z načinom varovanja objekta in dodatnimi varnostnimi ukrepi med sprejemi.

Besedilo in foto: Mario Bahorič

FRANCOSKA PROFESORICAPSIHOLOGIJE OBISKALA VPŠ

INTERNATIONAL CO-OPERATION

http://hr.wikipedia.org/wiki/Petar_II._Petrovi%C4%87_Njego%C5%A1

http://hr.wikipedia.org/wiki/Petar_II._Petrovi%C4%87_Njego%C5%A1


VArNOST

Na povabilo Okrajnega policijskega poveljstva Velikovec (Vőlkemarkt) je bilo 15. maja v Pliberku v Avstriji, delovno srečanje predstavnikov av-strijskih varnostnih organov Dežele Koroške in predstavnikov PU Slo-venj Gradec.

Po prihodu v Pliberk je udeležen-ce posveta v imenu župana pozdravil Arthur Ottowitz, zastopnik Mestne občine Pliberk. Delovno srečanje sta v okvirih zglednega meddržavnega sodelovanja sosednjih policij, vodi-la gostiteljica dr. Michaela Kohlweis, predstavnica SID Kärnten in mag. Jurij Ferme, direktor PU Slovenj Gradec, na srečanju pa so sodelovali predstavniki obeh policij.

Gostitelji so v uvodnem delu pred-stavili varnostni koncept varovanja razstave EUROPA 2009. Po predstavit-vi so bili sprejeti konkretni dogovori o skupnih ukrepih v primeru tatvin razstavnih umetnin neprecenljivih vrednosti. V nadaljevanju sta bili pred-stavljeni oceni o varnostnih razmerah z obeh strani državne meje ter izme-njane informacije o konkretni varnost-ni problematiki na področjih zatiranja kriminalitete in na ostalih področjih policijskega varstva. V zaključnem de-

MEDNARODNO SODELOVANJE

ŠTUDIJSKI OBISK V PARIZU

V Parizu je med 11. in 13. majem potekal študijski obisk Urada za boj proti ilegalnim migracijam in nezakonitemu zaposlovanju tujcev – O. C. R. I. E. S. T. (Office Central Re-pression Immigration irreguliere empoli Etrangers Sans Titre), ki sta se ga udeležila Aleksander Mali, predavatelj VPŠ PA, in Antonio Jeseničnik, pomočnik komandirja PPIU Ljubljana. Obisk je bil v okviru Programa francosko–slo-venskega policijskega sodelovanja za leto 2009.

Od leve proti desni: Pierre Merat (prevajalec), Pierre Brunet (uslužbenec MNZ in koordinator obiska), Michel Scotti (pomočnik vodje urada, zadolžen za uspo-sabljanje na uradu OCRIEST), Aleksander Mali (predavatelj VPŠ PA) in Antonio Jeseničnik (pomočnik komandirja PPIU Ljubljana)

Francoski kolegi so predstavili organiziranost njihove po-licije za boj proti ilegalnim migracijam. V letu 2008 je bilo v Franciji preko 98.000 ilegalnih migrantov, med njimi največ državljanov Kitajske.

Urad sodeluje z Interpolom, Europolom, Agencijo Frontex, OSCE in drugimi službami ter s 94 državami. Ustanovljen je bil leta 1996. Je edini takšen urad v francoski policiji in deluje na celotnem francoskem ozemlju, vključno s prekooceanskimi ozemlji Francije. Med Francijo in Slovenijo je bilo v letu 2008 pet izmenjav operativnih podatkov, v letu 2009 pa sta bili dve. Za izmenjavo podatkov s Slovenijo je kontaktna oseba oficir zazvezo Fabien Barthez, višji policijski inšpektor (ataše za notra-njo varnost), ki deluje v Ljubljani.

DELOVNO SREČANJE SOSEDNJIH POLICIJ

V prostem času, ki ga ni bilo veliko, sva si ogledala nekaj glavnih znamenitosti Pariza, kot so Hôtel des Invalides (Napo-leonova grobnica z vojaškim muzejem), Slavolok zmage, kate-drala Nôtre-Dame, Eifflov stolp …

Besedilo in foto: Antonio Jeseničnik in Aleksander Mali

Po uradnem delu delovnega srečanja so si udeleženci posveta v okviru razstave EUROPA 2009, ogledali raz-stavo Moč slike (Macht des Bildes) v muzeju Wernerja Berga v Pliberku.

lu smo sprejeli še konkretne dogovore za bolj uspešno izvajanje policijskih nalog z obeh strani meje, v skladu z določbami avstrijsko-slovenske po-godbe o sodelovanju.

Zaključni del srečanja je minil v pri-jetnem druženju in negovanju oseb-nih stikov udeležencev srečanja, ki so

lahko nadvse pomembni pri opravlja-nju policijskih dejavnosti z obeh strani državne meje, kar se je v praksi v pre-teklih letih kar nekajkrat zelo uspešno potrdilo. Temu so namenjena tudi to-vrstna srečanja.



VArNOST

73

PPP Maribor že vrsto let zelo dobro sodeluje z oddelkom prometne policije iz Gradca v Avstriji. V zadnjem času se je to sodelovanje še okrepi-lo, saj smo izvedli več skupnih usklajenih nadzorov cestnega prometa, in sicer na področju prevoza tovornih vozil in avto-busov, prevoza nevarnih snovi, hitrosti, prometa enoslednih vozil in nenazadnje psihofizič-nega stanja voznikov.

V okviru odličnega sodelo-vanja so avstrijski kolegi marca povabili vodstvo in policiste PPP Maribor, ter inšpektorje Oddelka za cestni promet v SUP na pred-stavitev opreme in dela ob kon-troli osebnih in tovornih vozil ter avtobusov, ki so jo postavili na počivališču avtoceste Šentilj – Gra-dec v kraju Gersdorf. Ob tem so nam predstavili tudi mobilni cen-ter, na katerem izvajajo popolne tehnične preglede in istočasno opravljajo tehtanje vozil. Pred-stavili so nam tudi kombinirano vozilo s popolno opremo za pre-gled novih digitalnih tahografov in tudi starih tahogramov. Za kontrolo teh imajo poseben ra-čunalniški program. V vozilu so še osebni računalnik, ki je povezan s centralnim računalnikom, skener, fax in fotokopirni stroj.

Besedilo in foto: Zoran Vernik

SODELOVANJE PPP MARIBOR IN POLICIJE IZ GRADCA

Poostreni nadzori so potekali na obeh straneh meje, ob tem pa so slovenski policisti sodelovali in opazovali delo na avstrijski kontrolni točki, avstrijski policisti pa na slovenski kontrolni točki. Ob takšni izmenjavi policistov smo lahko primerjali tudi načine dela, opremo in sodelovanje ostalih služb (carine, SKP, inšpektorja za ceste, delovnega inšpektorja).

Ker pa so vse dobre stvari vedno tri, smo se aprila odzvali povabilu avstrijskih kolegov in obiskali sedež oddelka prometne policije v Gradcu. Po tem, ko nas je sprejel avstrijski policijski direktor, so nam predstavili svoj center z vsemi službami (orožarno, mehanično in ličarsko delavnico, center za zveze, operativno-komunikacijski center za Gradec in oddelke ostalih služb), ki so potrebne za nemoteno delovanje policije.

POLICIJA BREZ MEJA

V prostorih vojašnice v Strassu v Avstriji je bila v začetku maja prireditev Policija brez meja – Polizei Ohne Grenzen.

Kot je v svojem nagovoru povedal direktor PU Maribor Danijel Lorbek, je to prireditev, ki povezuje in hkrati pona-zarja zgledno sodelovanje policistov na obeh straneh meje. Ta je z vstopom Slovenije v veliko družino evropskih držav postala preteklost. Policisti kljub jezikovni prepreki zgledno sodelujejo in zagotavljajo varnost prebivalcem na območjih avstrijske Štajerske in Podravja.

Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali opremo, ki jo pri delu uporabljajo policisti na obeh straneh meje, zvečer pa je bil na dvorišču vojašnice – nekdanjega gradu, koncert orkestra slovenske policije in policijskega orkestra iz Gradca. Okoli 250 poslušalcev je bilo nad programom navdušenih.

Nasvidenje prihodnje leto! Besedilo: Franc Virtič

Foto: Landespolizeikommando Steiermark

To je bila že druga prireditev, lanska je bila v Sladkem Vrhu. Idejo o začetku sodelovanja je lani dal polkovnik August Feyerer iz Deželne policijske komande v Gradcu, kar smo v Mariboru sprejeli kot izziv.

INTERNATIONAL CO-OPERATION


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

ČEZMEJNO SODELOVANJE

Sodelovanje med policisti operativno-ko-munikacijskega centra koprske policijske uprave in operativnim centrom tržaške kvesture je več kot zgledno in poteka že vrsto let. To so potrdili tudi na nedavnem srečanju policistov obeh centrov.

Srečanji sta bili iskreni in koristni, saj sta izmenjava izkušenj ter metod dela »v živo« in neposredna seznanitev z oblikami in možnostmi, ki jih imajo policisti v obeh centrih, nekaj povsem drugega kot pa razreševanje zadev zgolj po telefonu. Na srečanju se je udeležencem porodilo tudi nekaj idej, ka-ko nadgraditi že dosežene uspehe.

ATAŠEJI OBISKALI POLICIJSKO KONJENICO

PKP Ljubljana v Stožicah so konec maja obiskali v Slo-veniji akreditirani policijski atašeji. Obiska so se ude-ležili avstrijski policijski ataše Thomas Pepper, itali-janski policijski ataše Gianni Baldi, francoski policijski ataše Fabien Barthez in ameriška policijska atašejka Vanessa Freeman.

Goste sta sprejela komandir PKP Ljubljana Cvetko Moži-na in glavni koordinator za področje dela vodnikov službe-nih psov in policijske konjenice iz UUP Adil Huselja.

Ogledali so si prostore konjeniške policije, gostitelja pa sta jim predstavila organizacijo dela enote na državni, regij-ski in lokalni ravni ter operativno delo, usposabljanja, opre-mo in logistično podporo. Predstavili smo jim tudi zaščitno opremo za vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru.

Veliko zanimanja je požel tudi del treninga tečajnikov – kandidatov za policiste konjenike, ki so prikazali osnovne vaje dresurnega jahanja ter vodenje službenega konja ob motečih elementih.

Tekst in fotografije: Adil HuseljaPred PKP Ljubljana, skupaj z udeleženci tečaja za policista konjenika

Na povabilo italijanskih kolegov so po-licisti koprskega OKC že decembra lani obiskali operativni center v Trstu, kjer so si ogledali prostore in opremo ter se seznanili z njihovim načinom dela. Ob tej priložnosti jih je sprejel tudi tržaški kvestor dr. Fran-cesco Zonno, ki se je slovenskim kolegom zahvalil za zgledno sodelovanje in jim tako pristnih prijateljskih odnosov zaželel še v prihodnje.

V začetku marca smo italijanske kolege povabili na povratno srečanje v Koper, kjer so si lahko ogledali naše prostore in opremo ter se seznanili z našim načinom dela. Goste je sprejel tudi direktor PU Koper Božidar Štemberger, ki je poudaril pomen čezmej-nega sodelovanja, ki je lahko za zgled tudi v širšem prostoru, in se zahvalil italijanskim kolegom za dosedanje prispevke.

Skupna ocena je bila, da je sodelovanje in medsebojno povezovanje med tako po-membnima institucijama, kot sta tržaški in koprski OKC, več kot potrebno. Tudi zato, ker fizično meje med Italijo in Slovenijo niveč, pa tudi če bi bila, kriminal in kriminalci ne poznajo meja.

Besedilo in foto: Mitja Butul, Amedeo Žigon


VArNOST

75

Samo Košir je inšpek-tor, zaposlen na UUP GPU. Lani je sodelo-val pri snemanju filmaOkus po hitrosti, kate-rega premiera je bila spomladi. Film je do-segel izjemen uspeh.

Andrej Lupinc, reži-ser, scenarist in direktor fotografije dokumen-tarnega filma Okus pohitrosti, je povedal: »Ta film je nastal po spletuokoliščin. Moj prijatelj je imel namreč prometno

nesrečo in skoraj hkrati sem bral Počasnost avtorja Milana Kun-dere, ki med drugim opisuje, kako ne znamo več živeti počasi. Začel sem razmišljati o tem, kako smo vpeti v hitrost, o hre-penenju po svobodi, individualizmu in kako nesreča povzroči nasprotje vsega tega. Se pravi, hitrost se spremeni v počasnost ali pa mirovanje, svoboda se spremeni v ujetost v lastno ne-bogljeno telo, hrepenenje po individualizmu se spremeni v odvisnost od institucij in družine. No, tako sem ti dve zadevi počasi povezal in to je bil začetek nastanka filma.«

Film so snemali 22 dni, od marca do septembra lani, na 26 krajih, od tega v dveh v sosednjih državah. Posneli so za 37 ur gradiva in ga zmontirali v enourni film.

»Vsi v filmu prikazani shodi motorističnih klubov, razenshoda Rdeče armade, so bili dokumentarni, določeni prizori pa so bili odigrani, npr. vožnja motoristov, prijateljeva nesreča in prizori v sobi za reanimacijo, ki je nisem želel natančno rekon-struirati. Želel sem le, da prijatelj Samo na kraju nesreče opiše, kaj se mu je zgodilo. To je tudi storil in zato se mu iskreno za-hvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri snemanju,« je povedal Lupinc.

SAMOVA ZGODBA O NESREČI

»Motor sem vozil ljubiteljsko, 27 let. Nesreča se mi je zgo-dila 7. junija 2003 ob 11:25. Peljal sem se v skupini motoristov. Šli smo na srečanje motokluba Aprilia. Zapeljal sem na naftni madež. Prednje kolo mi je odneslo in odneslo me je naprej, ne iz ovinka, ampak ob ograji naprej. Motor je zdrsnil pod ograjo in nogo, ki je bila vmes, mi je odtrgalo.

Kljub temu še vedno živim normalno. Res da nekaterih stvari ne morem več početi, zamenjati sem moral tudi delovno mesto. Po nesreči sem, tudi zato, da sem se vključil med ljudi, dokončal šolo, nisem namreč pristal na to, da bom invalid 2. kategorije, kar pomeni 4 ure upokojitve, ostalo pa pisarniško delo. Zaposlen sem kot inšpektor v sektorju za splošne naloge v upravi uniformirane policije na GPU. Ukvarjam se s podobni-mi stvarmi kot pred nesrečo.

Nekaj trenutkov pred menoj, nižje po cesti, je na naftni madež zapeljal tudi kolega. Bil je ves polomljen, nekaj je bilo narobe s hrbtenico, noge so mu ostale.

Najprej sem mislil, da sem tetraplegik, ker se nisem mogel premikati. Kasneje sem videl, da lahko premikam roke. Ko sem se poskušal obrniti in se odplaziti do ceste, sem ugotovil, da nimam noge, ampak da lahko drugo, čeprav je čudno stala, še premikam.

Dali so mi nekaj proti bolečinam, čeprav jih zaradi adre-nalina niti nisem čutil. Prva bolečina se je pojavila, ko so mi imobilizirali levo nogo, ker je zaradi odlomljene goleni stala postrani. Takrat so vsi mislili, da bom umrl. Tega ne bom nikoli pozabil. Tudi kirurg je rekel, da niso vedeli, kako bo, ker sem zgubil ogromno krvi. Ko so me zbudili iz kome, sem videl, da nimam več noge. Nimam izbire, s tem bo treba živeti naprej.

Ni se je dalo več rešiti. Odtrgalo jo je pod kolenom, ki je bilo zdrobljeno. Poskus, da bi mi dali umetno koleno in nanj prišili nogo, zato ni bil možen. Če bi se to dalo, bi mi bilo lažje. Tako pa imam nadkolensko protezo.

Na kraju prometne nesreče je bila splošna omejitev hitro-sti, to je 90 kilometrov na uro, jaz pa sem, po izvedenčevem izračunu, vozil med 84 in 87 kilometri na uro. Po moji nesreči so tam postavili znak omejitve hitrosti 40 kilometrov na uro.

Ko sem videl, da nimam noge, sem najprej pomislil, da bom moral imeti leseno nogo. Vendar so umetne noge danes že skoraj kot prave. Pripada ti osnovna proteza, če pa želiš kaj boljšega, da proteza npr. ni težka 10, ampak le 6 kilogramov, moraš doplačati. Lahko bi imel samo bergle in hodil z njimi; ko sem hodil z berglami, sem bil v bistvu hitrejši. Vendar, ko sem prvič stopil v protezo, je nisem hotel sneti, ker sem konč-no lahko spet stal. Za finančno pomoč sem iskreno hvaležensodelavcem, ki so zbrali sredstva, da sem si lahko privoščil boljše koleno, kasneje mi je šel na roko tudi delodajalec, kako bo naprej, ne vem.

Kljub temu sem še vedno aktiven. Res, da ne surfam, smu-čam, rolam ali vozim motorja, le mopede. Ampak to sem dal za enkrat na stran. Še vedno nosim kratke hlače. Nekatere invali-de je sram pokazati protezo. Ljudje se velikokrat težko pogo-varjajo o tem, imajo predsodke. Jaz sem še vedno isti človek,

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS

OKUS PO HITROSTI


VArNOSTPROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE

kot sem bil pred nesrečo. Ta travmatična izkušnja me je spre-menila na bolje. Postal sem manjši cinik, manj črnogled, in vse ljudi sprejemam takšne, kot so.

Vedno sem bil realen človek. Tudi med nesrečo sem raz-mišljal trezno, ni me zagrabila panika. V takih primerih vidiš, kako močan si. Nisem se zaprl vase, jamral in jokal. Sprejel sem, da se mi je to zgodilo. Moraš živeti naprej. Pri tem te

mora podpirati družina in okolica. Moji so to sprejeli, tudi hčerka, za katero sem se najbolj bal. Situacija ni tako grozna, kot je videti na prvi pogled. Ljudje se velikokrat ustrašijo, kaj bo naprej. Jaz lahko povem le to, da brez panike, ker je vsaka situacija rešljiva.

Vprašanje je, kako bo z mojimi nogami čez nekaj let. Ali bom še hodil, ali pa bom moral ponovno na voziček.«

Svojo policijsko kariero sem začel le-ta 2001. Zaposlen sem na PU Murska Sobota na PMP Petišovci. Moj hobi je padalstvo.

Z njim se ukvarjam od leta 2001, opra-vil pa sem čez 700 varnih in uspešnih skokov. V tem času sem opravil različna šolanja, med drugim v Rusiji in v ZDA na Floridi, kjer sem tudi opravil izpit za uči-telja padalstva naprednega šolanja AFF. Leta 2008 sem opravil tudi izpit za pilota tandema, s katerim lahko najbolj pribli-žamo padalstvo vsem, ki si želijo doživeti prosti pad. Udeležujem se letalskih prire-ditev in padalskih tekmovanj. Moja velika želja v prihodnosti je, da bi sestavil eki-po iz vrst slovenske policije, da bi morda popestrili kakšno prireditev oziroma se udeležili različnih tekmovanj.

Sodobno športno padalstvo je vzne-mirljiv in zanimiv šport, čeprav se neka-terim zdi sila preprost. Vržeš se iz letala, potegneš vrvico, padalo se odpre in že si padalec. Nič posebnega torej. Videz preprostosti je v tem športu še posebej varljiv. Resničnost je namreč povsem drugačna, včasih celo nevarna. V sodo-bnem športnem padalstvu se uporablja vrhunska padalska oprema, ki jo je tre-ba zelo dobro poznati. Zelo dobro mo-ramo poznati tudi letalske predpise.

Pademo lahko na vsakem pločniku, a s tem se še nismo uvrstili med padalce, med tiste namreč, ki skačejo s padalom. Kdor se želi ukvarjati s tem športom, mo-ra opraviti šolo oz. tečaj.

DENIS ŠERUGA – PADALEC, SMUČAR IN POPOTNIK

Morda je tandemski skok še najustreznejša pot v svet padalca. Pri tandem-skem skoku skočimo s pilo-tom padala – tandema. Pilot padala nas ima s posebnim pasovjem pripete na svojih prsih. Ali drugače: z enim padalom skočita dva.

Skok v tandemu je svo-jevrstno doživetje, saj pre-živite celo minuto pri okoli 220 km/h v prostem padu, zato ga enostavno morate poizkusiti in doživeti.

Priprava potnika pred skokom

Odpiranje glavnega padala Prosti pad pri okoli 220 km/h, skok v tandemu


VArNOST

77

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS

ŠTEFAN POERŠ – VESELI MUZIKANT

Moja odločitev, postati policist, je bila premišljena, saj sem se v policiji zaposlil star 24 let in že z nekaj življenjskimi izkušnjami. Odločitev je bila takrat spontana in samoumev-na, saj sem že prej bil navajen pomagati ljudem, vendar na drug način. Biti policist ni le poklic, ampak je poslanstvo in način življenja vsakega od nas, ki opravljamo to delo. Zaradi tega smo se primorani marsikdaj odrekati stvarem, ki so za druge ljudi običajne. Vendar pa mnogokrat ljudje tega ne vedo oz. sami ne storimo zadosti, da bi to izvedeli.

Svoj prosti čas preživim predvsem ob delu na kmetiji staršev v Prekmurju, z delom v kulturnem društvu v doma-čem kraju. Ukvarjam pa se tudi z glasbo, ki je od malega mo-ja velika ljubezen. V mladosti sem končal glasbeno šolo, za kar sem nadvse hvaležen staršem, ki so mi to omogočili kljub težkemu življenju na kmetiji. Nato sem skupaj s pokojnim bratom Igorjem igral v več glasbenih zasedbah. Po končani srednji šoli in zaposlitvi v Ljubljani sem s tem moral preneha-ti, zato sem se glasbi posvečal veliko manj.

Z leti sem spoznal, da mi to manjka in sem se odločil, da se bom z glasbo ponovno ukvarjal bolj intenzivno. Zato sem k sodelovanju povabil prijatelja Branka Lebarja, ki je prav ta-ko policist in sva začela nastopati na prireditvah kulturnega društva in nato tudi na drugih prireditvah in zabavah in prija-teljski srečanjih. Danes glasbi posvečava veliko več prostega časa in sodelujeva z Branetom Drvaričem, ki je bil »glasbena ikona« v devetdesetih letih.

Ker pa policisti delamo »v petek in svetek«, za svoj hobi in za nastope izkoristiva čas, ko sva prosta. Ob tem se moram iskreno zahvaliti vsem svojim sodelavcem in vodjem za ra-zumevanje in zato, da mi marsikdaj omogočijo prost dan in grem lahko na nastop.

Glasba mi pomeni veliko, saj mi je postala sredstvo za sproščanje po delu, ki je pogosto zelo stresno in psihično na-

porno. Zato se po napornem dnevu velikokrat usedem za čr-no-bele tipke, ki imajo »čarobno moč« v trenutkih, ko človek potrebuje sprostitev in tolažbo.

V naslednjem letu načrtujem izdajo glasbene zgoščenke v sodelovanju z znanimi slovenskimi avtorji. Res da nas čaka še ogromno dela in odrekanja, ker pa »upanje umira zadnje«, upam, da se bo izšlo. Želim si tudi čim več dobrih nastopov in zabave s prijatelji glasbe.

Načrtujem, da bi svojo glasbeno skupino razširil s kak-šnim članom oz. članico iz policijskih vrst, saj bi rad, da bi imeli še kakšno stanovsko glasbeno skupino, zato bi na tem mestu izkoristil priložnost in k sodelovanju povabil spošto-vane kolege in kolegice, ki se tudi ukvarjajo z glasbo, da se mi oglasijo in morda celo pridružijo.

V policiji sem zaposlen od januarja leta 1992, ko sem se zaposlil kot policist na PP Ljubljana center, kjer sem bil zaposlen do leta 2000, ko sem odšel na študij na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Od leta 2002 sem zaposlen kot pomočnik vodje iz-mene na OKC PU Ljubljana. Pred zaposlitvijo v policiji sem delal kot zdravstveni tehnik v Kliničnem centru v Ljubljani in na reševalni postaji Ljubljana.


VArNOSTŠPORT

DRŽAVNO POLICIJSKO PRVENSTVO V JUJITSU BORBAH

Policisti PU Ljubljana so se v začetku aprila udeležili po-samičnega državnega policijskega prvenstva v jujitsu bor-bah za člane. Tekmovanja v Sevnici se je udeležilo enajst klubov iz Slovenije.

V jujitsu borbah so tekmovalci razdeljeni v različne tež-nostne kategorije, kjer se borijo po 3 minute, in sicer v pr-vem delu (karate-udarci in brce), drugem delu (judo-meti in čiščenja) ter tretji del v parterju (judo parter-končni prijemi, davljenja in vzvodi). Zmaga tisti, ki doseže več točk v 3 minu-tah oz. predčasno, če dobi po dve točki (popolne tehnike) v vseh treh delih.

Tekmovalci iz ekipe PU Ljubljana so v odprti konkurenci v državnem prvenstvu Jujitsu zveze Slovenije dosegli naslednje rezultate:

– Bojan Popovič - PP Ljubljana Moste, do 77 kg, 3. mesto – Luka Jutršek – PKP, do 69 kg, 5. mesto– Boštjan Divjak – PP Kočevje, do 85 kg, 3. mesto– Otmar Jordan – PP Kočevje, nad 94 kg, 3. mesto– Anže Golub – PP Ljubljana Šiška, do 85 kg, 7. mesto– Matjaž Lipar– PP Ljubljana Bežigrad, do 77 kg, 7. mesto– Mihael Ilc – PKP, nad 94 kg, 1. mesto– Mitja Voroš – PP Ljubljana Moste, do 94 kg, 4. mesto– Mehmed Telalovič – PP Ljubljana Center, do 85 kg, 2. me-

sto

Rezultati državnega policijskega prvenstva policistov PU Ljub-ljana so bili naslednji:

– Bojan Popovič – PP Ljubljana Moste, do 77 kg, 2. mesto – Luka Jutršek – PKP, do 69 kg, 1. mesto– Boštjan Divjak – PP Kočevje, do 85 kg, 2. mesto– Otmar Jordan – PP Kočevje, nad 94 kg, 2. mesto– Anže Golub – PP Ljubljana Šiška, do 85 kg, 3. mesto

– Matjaž Lipar – PP Ljubljana Bežigrad, do 77 kg, 3. mesto– Mihael Ilc – PKP, nad 94 kg, 1. mesto– Mitja Voroš – PP Ljubljana Moste, do 94 kg, 1. mesto– Mehmed Telalovič – PP Ljubljana Center, do 85 kg, 1. me-

sto

Kot zanimivost lahko omenimo, da je Mihael Ilc z naslovom državnega prvaka dobil neformalno potrditev za udeležbo na evropskem prvenstvu v jujitsu, ki je bilo maja v Črni gori in ki se ga je udeležil tudi Elvis Podlogar v duo-sistemu. Prav tako sta Boštjan Divjak in Mehmed Telalovič izpolnila pogoj za prido-bitev statusa državnega športnika. Ekipo PU Ljubljana je vodil inštruktor PPSA PU Ljubljana Elvis Podlogar.

Besedilo: Nermin IsićFoto: Elvis Podlogar

Ekipa PU Ljubljana je na državnem policijskem prvenstvu jujitsu v borbah za člane med enajstimi ekipami dosegla prvo mesto in v posameznih kategorijah dobila štiri policijske prvake.

TEKMOVANJE V STRELJANJU S SLUŽBENO PIŠTOLO

PP Celje je konec marca na vojaškem strelišču v Pečovniku za policiste PU Celje organizirala tekmovanje v stre-ljanju s službeno pištolo.

Sodelovalo je 33 policistov in krimi-nalistov, razporejenih v 11 ekip. Pomerili so se v hitrostrelnem streljanju s službe-nimi pištolami.

Med ekipami je slavila ekipa PP Celje, druga je bila ekipa PP Velenje, tretje me-sto pa si je pristreljala ekipa PP Rogaška Slatina.

Med posamezniki je zmagal Marko Tovornik iz SKP, ki je v eni izmed strel-skih serij dosegel 50 od možnih 50 kro-gov, pred Petrom Petrovičem iz PP Celje in Saškom Beširovičem iz PPP Celje.

Besedilo in foto: Nikolaj Zorec


VArNOST

79

SPORT

SREČANJE ŠTIRIH POLICIJSKIH UPRAV

V Varaždinu na Hrvaškem je bilo konec aprila tradi-cionalno športno srečanje štirih policijskih uprav: PU Varaždinska, PU Međimur-ska, PU Murska Sobota in PU Maribor. Letos je sreča-nje organizirala PU Varaž-dinska.

Sončno, vendar vetrov-no aprilsko vreme je prisililo organizatorje, da so tekmo-vanja organizirali v novi dvo-rani, zgrajeni za svetovno prvenstvo v rokometu. Na začetku so sodelujoče po-zdravili Vladimir Faber, glav-ni ravnatelj hrvaške policije, Janko Goršek, v. d. direktorja generalne policijske uprave, Rade Sitar, načelnik PU Va-raždinske in Zvonimir Sabati, župan Varaždinske županije.

Tekmovanja so potekala v petih disciplinah. Moški so tekmovali v malem nogo-metu, samoobrambi in stre-ljanju s pištolo, ženske pa v odbojki. V streljanju z zračno puško so sodelovale mešane ekipe.

Srečanje je potekalo v prijateljskem ozračju, v prvi vrsti je bilo druženje in zaba-va, čeprav tekmovalnosti ni bilo mogoče izključiti. Letos je prehodni pokal šel v roke Mariborčanov, od drugega do zadnjega mesta so se zvrstile PU Međimurska, PU Varaždinska in PU Murska Sobota. Med sodelujočimi se

je šepetalo, da bo srečanje naslednje leto preraslo v sre-čanje (najmanj) petih uprav – ta dan je bil namreč zadnji delovni dan Karola Turka kot direktorja PU Maribor, na-slednji dan je pričel z delom kot direktor PU Celje.

Besedilo in foto:Bartolo Lampret

Odbojkarska ekipa PU Maribor z v. d. generalnega direktorja policije in direktor-jema PU Celje ter PU Maribor

Rezultati:

Nogomet:

1. PU Varaždinska 2. PU Međimurska 3. PU Maribor 4. PU Murska Sobota

Odbojka:

1. PU Maribor2. PU Međimurska3. PU Murska Sobota4. PU Varaždinska

Samoobramba:

1. PU Međimurska 2. PU Murska Sobota3. PU Varaždinska4. PU Maribor

Streljanje – pištola:

1. PU Maribor 2. PU Varaždinska3. PU Međimurska4. PU Murska Sobota

Streljanje – zračna puška:

1. PU Murska Sobota2. PU Maribor3. PU Varaždinska4. PU Međimurska

POLICISTI POKAZALI SVOJO PRIPRAVLJENOST

V Predanovci je konec maja potekal 7. tradicio-nalni Triglavov tek, ki je štel za Pomurski pokal in Slovenski pokal v rekre-ativnih tekih. Moški so tekli na razdalji 11 km, ženske pa 7 km.

Vrhunsko pripravljenost smo dokazali tudi s tem, da je prav vsak od sodelujočih policistov stopil na zmago-valni oder ter prejel odličje, ki je rezultat tisočih prete-čenih kilometrov.

Ker zaradi varčevalnih ukrepov udeležba na tekih za slovenski pokal ne spada v delovno obvezo, nas ve-

seli gesta policistov, da so se v svojem prostem času udeležili teka in zastopali barve policije, čeprav so vsi tudi člani drugih klubov.

Besedilo in foto: Danijel Novak

Tekaške preizkušnje smo se udeležili tudi policisti in

policistke iz PP Lendava, Danijel Novak, Avgust

Sobočan, Evelina Miklavič in Simona Toth, Jožef Lukinovič

iz OKC PU Murska Sobota ter Robert Marušič in Anton

Holdinar iz PU Maribor.


VArNOST

SLOVENSKA ISTRA 2009

ŠPORT

Na Primorskem se je 16. maja odvijalo VI. Medna-rodno tekmovanje v voja-ških disciplinah Slovenska Iskra 2009. Trasa je poteka-la od Pobegov, preko Riža-ne, do kamnoloma v Črno-tičah. Na tekmovanju, ki ga je organiziralo območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, se je zbralo 18 tričlanskih ekip, med njimi poklicni vojaki, aktivni in rezervni častniki, veterani osamosvojitvene vojne, gasilci, aktivni policisti in policistke, člani Policijske-ga veteranskega društva Sever za Primorsko in No-tranjsko ter ekipe iz Mad-žarske, Italije in Hrvaške.

Cilj tekmovalcev je bil čimprej premagati razgiban teren od obale do Črnega Kala, vmes pa najbolje opra-viti osem nalog: pogasiti po-žar, premagati kopenske in vodne ovire, metati bombe ter streljati z lokom, se spuš-čati po vrvi, prikazati znanje

iz orientacije in prve pomoči pri oskrbi ranjenca, natančno in čim hitreje streljati v po-stavljeni situaciji ter se boriti z orožjem za paintball. Ekipa Združenja Sever Notranjska je edina, ki ji je z dobro izbra-no taktiko uspelo premagati člane paintball kluba ter jim

zaseči varovano zastavo, kar je bil tudi cilj vsem ekipam. Poleg premaganih 15 kilo-metrov in preko 400 metrov nadmorske višine, so morali tekmovalci potek proge do-ločati sami, preko koordinat, ki so jih dobivali od sodnikov na posameznih točkah.

Tekmovanje in discipline so od tekmovalcev zahteva-le veliko fizično in psihičnopripravljenost, saj jim je te-žave poleg zahtevnih na-log in težko prehodnih poti, povzročala tudi huda majska vročina.

Med 18 ekipami je mo-ška ekipa članov Združenja Sever, območni odbor No-tranjska, ki so jo zastopali Matjaž Čuček, Elvis Martino-vič in Peter Kern, dosegla od-lično 2. mesto, moška ekipa članov Združenja Sever, OO Primorska, ki so jo zastopali Iztok Sulčič, Boris Tul in San-di Grk, so dosegli 3. mesto, ženska ekipa Združenja Se-ver, OO Notranjska, ki so jo zastopale Nina Cizelj, Sandra Amon in Marjetka Šibelja, pa je dosegla 11. mesto v skupni uvrstitvi. To pomeni, da so v skupni konkurenci bile bolj-še od sedmih moških ekip.

Besedilo in foto:Matjaž Čuček in Sandi Grk

Iz policije so se pod pokroviteljstvom Združenja Sever tekme udeležile tri ekipe, ekipi iz Združenja Sever za Notranjsko in Primorsko ter edina ženska ekipa, ki se je spopadla z enakimi nalogami kot moški.

POLICISTI NA MALEM KRAŠKEM MARATONU

V Sežani je bil 22. marca že deveto le-to zapored mali kraški maraton. Okoli 3000 tekačev je lahko izbiralo krajšo 8- in daljšo 21-kilometrsko progo.

Teka se je udeležilo tudi veliko poli-cistov iz vse Slovenije, najdlje pa smo na tek pripotovali policisti iz mursko-soboške uprave. Izkušeni tekači Jožef Lukinovič, Slavko Vukan, Andrej Husar, Gusti Sobočan, Evelina Miklavič in Da-nijel Novak smo tekli 21 kilometrov in dokazali, da smo policisti dobri tekači.

Proga, ki je potekala tudi po sosed-nji Italiji, nam ni delala preglavic, ravno tako ne številni vzponi. V cilj smo pri-tekli vsi, najbolj zadovoljna pa je bi-la gospodična Evelina, ki je na svoji prvi 21-ki v kategoriji policistk pritekla do bronaste kolajne. Nekateri pa smo tekli bolj za dušo in zato, da rek zdrav duh v zdravem telesu ne bi izumrl. Nasled-nje leto pa seveda spet v Sežano.

Besedilo in foto: Danijel Novak Udeleženci malega kraškega maratona


VArNOST

81

SPORT

KOLESARJENJEPO VRHNIKI

Da bi izboljšali svojo psihofizično kon-dicijo, so se člani strokovnega kolegi-ja direktorja PU Ljubljana sredi maja udeležili družabnega kolesarjenja.

Zbor vseh udeležencev je bil na PP Vrh-nika, kjer so se kolesarji razdelili v dve sku-pini. Motivirani so prevozili 60 km dolgo traso v smeri: Vrhnika–Verd–Bistra–Borov-nica–Podpeč– Vnanje Gorice–Brezovica pri Ljubljani–Dobrova–Horjul–Velika Ligojna –Žažar–Podlipa–Vrhnika.

Ob prihodu na cilj so bili nekateri resda malce utrujeni, vendar zadovoljni s svojim dosežkom in navdušeni nad lepotami Vrh-nike in okolice.

Besedilo in foto: Rajko Jesenek Kolesarjenja po Vrhniki in okolici so se udeležili vodje služb na PU in komandirji policijskih postaj.

HUMANITARNA NOGOMETNA TEKMA

Policisti PMP Petišovci, okrepljeni s ca-rinskimi delavci, smo se v začetku apri-la odzvali povabilu policijske postaje Mursko Središče v sosednji Hrvaški in se udeležili humanitarne nogometne tekme mejnih policistov iz obeh držav.

Kot gosta tekme sta se srečanja udele-žila tudi direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš in načelnik hrvaške PU Medžimurska Ivan Sokač. Tekma se je končala z zmago domačinov in rezultatom 4 proti 3.

Na srečanju je bilo v humanitarne na-mene oziroma za družino iz tega mesta, ki jo je doletela huda tragedija, zbranih 500 evrov prostovoljnih prispevkov.

Besedilo in foto: Jože Kotnjek

Udeleženci humanitarne nogometne tekme obeh držav

NOGOMETNI TURNIR V ŠTORAH

Ob občinskem prazniku smo se celjski policisti z veseljem odzvali povabilu organizatorjev, občine Štore in Slovenske vojske, ter se sredi maja na stadionu v Štorah udeležili nogometnega turnirja veteranov.

Na turnirju je sodelovalo sedem ekip: ekipa MORS, ekipa MO Celje, ekipa profesorjev srednjih šol, ekipa Štore Stell in Občine Štore, ekipa 20 MOTB slovenske vojske, reprezentanca županov in ekipa PU Celje.

Kljub začetnim »kadrovskim« težavam nam je bil žreb v skupini naklonjen, tako da smo brez večjih težav premagali ostale ekipe v skupini in nastopili v finalu, ko smo se pomerili z ekipo Štore Stell. Zmagovalca so na koncu odločile enajstmetrovke, saj je bil po red-nem delu rezultat izenačen, 2 : 2. Več sreče pri streljanju enajstme-trovk je imela naša ekipa iz PU Celje.

Vzporedno s tekmovanjem sta Slovenska vojska in policija pred-stavili tudi svojo opremo. Za udeležence turnirja so vojaški kuharji pri-pravili odličen pasulj, nazadje pa je bil turnir zaključen s podelitvijo pokalov v kulturnem domu Štore.

Besedilo in foto: Boštjan Žaberl


VArNOSTŠPORT

ODBOJKA NA MIVKI

PPP Celje je konec maja v sklopu športnih tekmovanj v Zgornji Savinj-ski dolini ob reki Savinji, med enota-mi PU Celje organizirala tekmovanje v odbojki na mivki.

Tekmovalo je 55 udeležencev (11 ekip PP z območja PU Celje). Vsaka eki-pa je štela pet tekmovalcev, v igralnem polju pa so tekmovali štirje. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, ki sta igrali na dveh igriščih v duhu »fair playa«.

Na prvem mestu je tekmovanje kon-čala prva ekipa PP Mozirje pred ekipo PP Slovenske Konjice, na tretje mesto se je uvrstila ekipa PP Velenje. Pokale in pri-znanja je prvouvrščenim ekipam pode-lil direktor PU Celje mag. Karol Turk.

Razpoloženje je bilo nadvse po-zitivno in vsi so se strinjali, da tovrstna tekmovanja in druženja prispevajo k do-bremu delovnemu ozračju. Policisti iz različnih enot pa se na takšnih srečanjih med seboj tudi bolje spoznajo.

Prispevek in foto: Boštjan Cugmas

Zmagovalna ekipa v akciji

KONČNI VRSTNI RED TEKMOVANJA:

1. PP MOZIRJE I2. PP SLOVENSKE KONJICE 3. PP VELENJE 4. PP ŠMARJE I

5.- 6. PP MOZIRJE II in PP ŠMARJE II 7. PP CELJE 8. - 9. PPP CELJE I - PMP ROGATEC10. PP ŠENTJUR 11. PPP CELJE II.

POKAL MEDVEDA 2009

V začetku maja smo v novi športni dvorani, t. i. Rdeči lepotici v Kočevju, odigrali košarkarski turnir za pokal medveda 2009. V sončnem dopoldnevu se je na turnirju v organizaciji Športnega društva Medved in ob veliki pomoči sindikalne skupine PSS Kočevje zbralo deset ekip.

Sodelovalo je osem policijskih ekip z območja cele Slovenije in dve domači ekipi. Udeleženci so v prvem de-lu odigrali trinajst tekem. Prireditev so popestrile mažoretke iz Kočevja. Dekleta, sicer evropske prvakinje, so pritegnila pozornost tekmovalcev in gledalcev s kratkim nastopom, po katerem je sledilo polfinale.

Po končanem prvem delu se je odigrala še prijateljska tekma med ekipama Kozine in ŠD Piran. V polfinalu sta se med sebojpomerili ekipi Velenja in Ribnice ter Kočev-ja in Volkovi. Boljši sta bili ekipi Velenje in Volkovi. Kočevje, ekipa organizatorja Šport-nega društva Medved, in ekipa Ribnice sta v končnici tekmovanja igrali za tretje mesto.

V absolutnem seštevku je zmagala do-mača ekipa Volkovi. Med policijskimi eki-pami pa je prvo mesto zasedla postava Ve-lenja – ŠD Vepol, drugo mesto je pripadlo moštvu organizatorja ŠD Medved, policisti PP Ribnica pa so zasedli tretje mesto.

Tokratni turnir je bil v znamenju med-veda in temu primerni so bili tudi pokali, ročno delo Matija Kobole iz Kočevja. Pote-kal je v športnem duhu, zato se organizator zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k takemu ozračju in seveda vsem sodelujočim. Vablje-ni vsi, da v letu 2010 ponovimo turnir v še večjem številu.

Besedilo in foto: Miha Koprivšek


VArNOST

83

SPORT

PLANINA OPEN 2009

Postojnski policisti so konec maja so-delovali na drugem nogometnem tur-nirju Planina open 2009, ki ga je v Pla-nini pri Postojni organiziral Mladinski dom Planina.

Na turnirju so poleg organizatorjev in policistov sodelovale še ekipe Sred-nje gozdarske in lesarske šole Postoj-na, Srednje šole Postojna, Kraljev ulice iz Ljubljane in Stanovanjske skupnosti Postojna kot enote Mladinskega doma Planina. Kljub načelu »pomembno je sodelovati, ne zmagati« se lahko po-hvalimo, da je bila ekipa PP Postojna najboljša.

Svoj obisk sta v spremstvu koman-dirja PP Postojna Gorazda Cimpriča in vodje policijskega okoliša Sanje Smilja-nič zaključila s kratkim delovnim sreča-njem z ravnateljico Mladinskega doma Planina mag. Leonido Zalokar, ki je bila gostiteljica letošnjega turnirja. Šport-no srečanje je bilo pomembno ne le za druženje v športnem duhu, temveč tu-

di za krepitev dobrega medsebojnega sodelovanja in partnerskih odnosov. V spomin na udeležbo so vse ekipe preje-le pokale, člani ekip pa so v sproščenem

kramljanju sklenili, da se kmalu ponov-no srečajo.

Besedilo: Gorazd CimpričFoto: Sanja Smiljanič

Srečanja sta se udeležila tudi v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek in direktor PU Postojna Iztok Štucin, ki sta si z zanimanjem ogledala del športnega srečanja.

POLICISTI PLP NA SNEŽNIKU Z vozili smo se odpravili proti Ilirski Bistrici, kjer smo se odcepili proti Svišča-kom. Pot je od tam naprej postajala vse bolj zavita, asfalt pa je nadomestila dobro urejena makadamska cesta. Po slabe pol ure vožnje smo prispeli na 1242 metrov nadmorske višine, do planinskega do-ma na Sviščakih. Nadaljevali smo po ma-kadamski cesti do parkirnega prostora pri kapelici, od tam pa nas je smerokaz usmeril po zmerno vzpenjajočem se ko-lovozu skozi gozd.

Lepa in nenaporna pot nas je vodila do grebena, kjer se prvič razcepi proti Malemu Snežniku. Na tem delu se nam tudi razprostre pogled po okolici in na Snežnik.

Vreme nam ni bilo naklonjeno. Vrh so prekrivale meglice, veter pa nas je silil, da smo se oblekli. Usmerili smo se desno proti Velikemu Snežniku. Kmalu smo pre-čili prve snežene predele, ki se proti vrhu stopnjujejo in debelijo. Po dobri poldrugi uri hoje smo prvi že osvojili kočo Draga Karolina, tik pod vrhom Velikega Snež-nika. Sledilo je okrepčilo in priprave na osvojitev vrha. Pristop na vrh Snežnika je zaradi mraza, ki je šel do kosti, zahteval popolno zimsko opremo in ni ga bilo ko-renjaka, ki bi na vrhu zdržal več kot le ne-kaj minut. Še fotografiranje in hitro nazajv dolino.

Besedilo: Bojan TrupiFoto: Aleksander Kne

Devet izkušenih in trdoživih pohodnikov se je zbralo pred matično enoto, kjer so najprej opravili pregled obvezne opreme ter se posvetovali o razmerah na poti.

Člani športnega društva Ikar PLP Brnik so v začetku maja uresničili namero po osvojitvi velike kraške planote, Snežnika. Omenjena planota se kot najvišji nealpski vrh bohoti s 1796 metri nadmorske višine.


VArNOSTŠPORT

RIBIŠKI MARATON

Policisti PP Rogaška Slatina smo skupaj s kolegi iz PMP Rogatec 15. maja organizi-rali ribiški maraton dvojic, in sicer na ribniku v Rogat-cu. Ribiškega maratona se nas je udeležilo 21 ribičev.

Prijem je bil zelo dober, saj so bile za lov idealne razmere. Zmagovalnemu paru Bogatin – Skerbiš iz PP Rogaška Slatina je tehtnica na koncu pokazala skupen ulov kar 44 kg različnih vrst rib (večinoma krapov). Naj-

težjega krapa v tem maratonu pa je ujel pomočnik komandir-ja Gorazd Smrečnik, in sicer je tehtal 4,75 kg.

Tekmovanje je bilo pravza-prav že drugi del ribiškega ma-ratona dvojic, ki se bo nadalje-val poleti in jeseni. Zaključili ga bomo jeseni, ko bomo najbolj-šim podelili skromne praktične nagrade.

Besedilo in foto: Vilko Planinšec

Ribiškega maratona se nas je udeležilo 21 ribičev.

Ribiči PP Domžale so organizirali tradicionalno tekmova-nje v ribolovu za vse zaposlene in nekdanje zaposlene ri-biče s PP Domžale. Tako kot že nekaj zadnjih let je tekmo-vanje potekalo pri Ribniku Črnelo (pri Radomljah), ki je v upravljanju Ribiške družine Bistrica Domžale.

Tokrat se je nekaj nad deset ribičev zbralo v začetku ma-ja in svoje trnke z različnimi vabami namakalo do večera. Vse ulovljene ribe so bile po tehtanju vrnjene v ribnik, kar je pre-senetilo tudi našega fotografa, tako da ulov ni fotografsko do-kumentiran.

Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov in seveda druženje v tamkajšnji brunarici, vendar ne pozno v noč, saj je bil za večino naslednji dan delovni.

Besedilo: Rajko GabrovecFoto: Aljoša Vlastelica

RIBIČIJA 2009

Upokojeni in aktivni policisti ribiči iz PP Domžale

SPOMINSKI POHOD NA POREZEN

Člani Društva veteranov Sever Severne Primorske so se konec marca udeležili 34. spominskega zimskega pohoda na Porezen (1630 m).

Planinsko društvo Cerkno v sodelo-vanju z borčevsko organizacijo Cerkno vsako leto organizira tradicionalni zimski pohod na Porezen z namenom druženja planincev na Poreznu in v spomin padlim partizanom na tej gori na pragu svobode 24. marca 1945 oz. zajetim in dan kasneje pobitim borcem NOB v vasi Jesenica pri Cerknem.

Prvi pohod je bil organiziran marca 1976 in je do danes prerasel v eno najbolj množičnih prireditev v naših gorah.

Besedilo: Marjan SivkaFoto: Damjan Bitežnik

Pohoda, ki je zaradi veliko snega potekal v zimskih razmerah in lepem sončnem vremenu, se je udeležilo okoli 1.500 pohodnikov.


VArNOST

85

SPORT

POHOD V DOLINO REKE GLINŠČICE

Na pot smo se odpravili pri stari straž-nici na Beki, po »grajski cesti«, po kateri je pred leti potekal tradicionalni pohod Odprta meja, po vstopu Republike Slo-venije v »schengen« pa Pot prijateljstva.

Hodili smo ob ostankih Beškega gradu in cerkvice Sv. Lovrenca v Botač do Glinščice, kjer smo prečkali državno mejo z Italijo. Hojo smo nadaljevali do prelepega slapa reke Glinščice in se nato dvignili do cerkve Sv. Marije Snežne, kjer smo si oddahnili in se okrepčali z malico iz nahrbtnika.

Zatem smo se strmo vzpeli do spo-menika Comicija, od koder je najlepši pogled na Krajinski park Glinščice. Na-daljevali smo do sedla »pod Grižo« in po rahlem vzponu prišli do obzidja prazgo-dovinskega gradišča na Malem Krasu. Od tu smo odšli do kraškega roba s po-gledom na Tržaški zaliv pri ostankih pro-tizračne obrambe iz 2. svetovne vojne.

Vračali smo se po Malem Krasu, po gmajni mimo pašnikov v Beko.

Besedilo in foto: kolektiv PP Kozina

Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov in Policijsko veteran-sko društvo SEVER so tudi letos organizirali tradicionalni veteranski pohod v spomin na dogodke iz leta 1991.

Pohoda od lovske koče v Dolgi vasi do pom-nika vojne za Slovenijo, ki stoji v neposredni bli-žini nekdanjega mejnega prehoda Dolga vas, se je udeležilo čez 150 članov iz vseh veteranskih združenj in njihovih družinskih članov.

Na pohod so prišli tudi predstavniki veteran-skih organizacij iz Madžarske in Hrvaške, pred-stavniki lokalnih skupnosti in drugi ljubitelji po-hodništva.

Pri pomniku osamosvojitvene vojne za Slo-venijo je po krajšem kulturnem programu slav-nostni govorec osvetlil spomin na dogodke iz leta 1991, ki so se dogajali na tem območju.

Po vrnitvi k lovski koči je sledilo družabno srečanje, ni pa manjkala niti tradicionalna voja-ška enolončnica.

Besedilo in foto: Jože Prša

PP Kozina je konec maja organizirala kondicijski pohod, ki so se ga udeležili tudi policisti in policistke PPIU Koper in PP Sežana.

Pohod je trajal približno štiri ure, v zadnjih minutah nam jo je zagodlo vreme, saj je začelo deževati. Vendar nam to ni pokvarilo dobrega razpoloženja, ki smo ga obdržali tudi kasneje ob dobri hrani in pijači na Beki.

TRADICIONALNI VETERANSKI POHOD

Pohoda se je udeležilo več kot 150 članic in članov veteranskih združenj in njihovih družinskih članov.


VArNOST

ŠPORTNE IGRE PVD SEVER ZASAVJE

ŠPORT

Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je konec maja organiziralo že tretje ekipne športne igre policijskih veteranov. Tekmovanj se je udeleži-lo preko 70 članov odborov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje (vsi PVD Sever Za-savje), odborov Laško in Žalec (oba PVD Sever za Celjsko območje) in ak-tivnih policistov PP Hrastnik.

Policijski veterani in policisti so tek-movali v petih športnih disciplinah, in sicer šahu, balinanju, kegljanju, pikadu in streljanju z malokalibrsko puško.

REZULTATI:

ŠAH:

1. ODBOR HRASTNIK (Vidovič, Kotnik, Šuštar, Kolar)

PIKADO:

1. ODBOR HRASTNIK (Rugelj, Gornik, Kovač, Zupanič)

2. PP HRASTNIK (Vidovič, Šlenc, Buko-vič, Obrez)

3. ODBOR ZAGORJE (Klančišar, Podkraj-šek, Kramar)

KEGLJANJE:

1. ODBOR LAŠKO (Kotnik, Dobršek, Šmauc, Ceglec)

2. ODBOR HRASTNIK (Žibret, Klemen, Skočir, Plazar)

3. ODBOR ŽALEC

BALINANJE:

1. ODBOR TRBOVLJE (Mešiček, Kovač, Ovnič, Narat)

2. ODBOR HRASTNIK (Zalezina, Zupan-čič, Železnik, Žibert)

STRELJANJE:

1. ODBOR TRBOVLJE (Povše, Petek, Sa-kelšek, Kosem)

2. ODBOR HRASTNIK (Saviozzi, Kovač, Zupan, Koritnik)

3. ODBOR ŽALEC (Pavlič, Rumpf, Solar, Oberžan)

SKUPNI VRSTNI RED:

1. ODBOR HRASTNIK, 12 točk

2. ODBOR TRBOVLJE, 6 točk

3. ODBOR LAŠKO, 3 točke

4. POLICIJSKA POSTAJA HRASTNIK, 2 točki (boljši rezultat)

5. ODBOR ŽALEC, 2 točki

6. ODBOR ZAGORJE, 1 točka

Najboljše ekipe so prejele pokale in pisna priznanja.

Skupno prvo mesto in s tem pre-hodni pokal je že tretjič zaporedoma prepričljivo osvojil odbor Hrastnik, s čimer je prehodni pokal prejel v trajno last. Rezultati 3. ekipnih športnih iger so v PVD Sever Zasavje služili tudi za izbiro tekmovalcev za sodelovanje na

letošnjih 9. Veteranskih športnih igrah v Škofijah in Ankaranu.

V zaključnem delu srečanja so se udeleženci športnih iger ob jedači in pi-jači zadržali še na družabnem srečanju.

Besedilo in foto: Bojan Skočir inLjubomir Zalezina


VArNOST

87

SPORT

STRELSKO TEKMOVANJE LIGE SEVER

Veteransko združenje SE-VER, sekcija za Primorsko in Notranjsko ter Opici-na Police District (Policij-ska postaja Opčine, Trst), sta 28. marca na strelišču Črnotiči pri Črnem Kalu, organizirala prvo strelsko tekmovanje strelske lige Sever, ki spada pod točko C programa športnih tekmo-vanj policije za leto 2009. Tekmovanje je bilo medna-rodno, saj se ga je udeležilo 22 ekip iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Tekmo-valo je 95 strelcev in strelk, in sicer aktivni in upokojeni policisti, vojaki, pazniki ter veterani združenja Sever.

Strelci so se pomerili v obrambnem streljanju v pe-tih različnih situacijah, po pravilih policijskega obram-bnega streljanja, s polavto-matsko pištolo kalibra 9 x 19 mm. Strelske proge je po-stavil direktor tekme in pod-predsednik strelske sekcije Sever Krešimir Skeja. Situa-cije so ponazarjale realne si-tuacije, v katerih bi se lahko znašli strelci med opravlja-njem svojega dela.

Pri vsaki strelski situaciji, s katero se je strelec spopadal,

so sodniki merili porabljen čas za dokončanje naloge. Strelci so morali biti hitri in natančni, saj so zgrešeni stre-li pomenili časovni pribitek in zato tudi slabši skupni čas. Tako so v prvi situaciji strel-ci sedeli v avtomobilu in se nato spopadli s tarčami, na drugi točki so morali na tarče streljati med premikanjem vzvratno, drugje so po strelja-nju s pištolo nadaljevali stre-ljanje s potezno puško ipd. Najbolj zanimivo in tehnično

zahtevno pa je bilo streljanje v za to postavljenem objektu, kjer se je strelec spopadal z različnimi tarčami, postav-ljenimi v njem. Med strelja-njem na vseh progah so ve-ljala točno določena pravila, kot je streljanje izza zaklona, točno določen vrstni red tarč ali smer gibanja, tako strelca kot orožja, saj je varnost pri ravnanju z orožjem vedno na prvem mestu.

Najboljša ekipa na tekmo-vanju je bila ekipa SEVER Pri-

morske in Notranjske, ki so jo zastopali Martin Humar, Mat-jaž Čuček, Iztok Sulčič in Si-mon Iskra. Ekipa UVZ, ki so jo sestavljali Slavko Brezovnik, Robert Petrač, Franci Oražem in Sime Komočar, je dosegla 2. mesto, 3. mesto pa ekipa UNUCI iz Italije.

Organizator je podelil medalje tudi za najboljše strelce posameznike. Naj-boljši strelec tekmovanja je bil Martin Humar z neverjet-nim časom (seštevkom pe-tih streljanj) 28,10 sekunde, drugo mesto je zasedel Slav-ko Brezovnik s časom 42,76 sekunde, na tretje pa se je povzpel Matjaž Čuček s ča-som 44,50 sekunde.

Pohvaliti je treba delo in sodelovanje strelske sekcije Sever in PU Koper za izvedbo organizacije tako zahtevnih, a pomembnih načinov stre-ljanja. Želimo si, da bi strel-ska liga Sever postala tradi-cionalno druženje vseh lju-biteljev streljanja, policistov in drugih uslužbencev javne uprave, pa naj so iz Slovenije ali iz sosednjih držav.

Besedilo: Matjaž ČučekFoto: Monica Viler

Tekmovalci so po podelitvi lahko poklepetali ter se okrepčali z dobro hrano na turistični kmetiji pri predsedniku strelske sekcije Sever Vladu Andrejašiču na Kastelcu. Medalje in pokale sta podelila direktor policijske kvesture iz Rima ter predsednik PVD Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe

Letos bo organiziran jubilejni 10. tradicionalni pohod policistov na Triglav, ki bo predvidoma v četrtek in petek, 13. in 14. avgusta 2009.

Pohod bo tudi letos potekal iz dveh smeri:

– s Pokljuke - zbirno mesto bo ob 6.00 na Rudnem polju pri stavbi Slovenske vojske;

– in iz doline Vrat - zbirno mesto bo ob 6.00 pred planinskim domom v Vratih.

Udeleženci se pohoda udeležite prostovoljno in v prostem času ter na lastno odgovornost. Prav tako sami krijete stroške prehrane in nočitve. Bi-

ti morate ustrezno fizično pripravljeniin opremljeni. S seboj imejte ustrezno planinsko opremo, predvsem opozar-jamo na ustrezno obutev in za primer slabega vremena ustrezna topla obla-čila (v nahrbtniku naj bodo tudi kapa, rokavice itd.). Za po poti priporočamo hrano in pijačo iz nahrbtnika. Predlaga-mo tudi uporabo zaščitnih čelad zaradi vse pogostejšega padanja kamenja.

Pri organizaciji in vodenju poho-da bodo tudi letos sodelovali policisti Gorske enote PPE in Gorske reševalne zveze Slovenije.

Zaradi ustrezne organizacije po-hoda in pravočasne rezervacije preno-čišč v planinskem domu na Kredarici

ob udeležbi sporočite naslednje po-datke:

– ime in priimek,– policijska enota,– številka mobilnega telefona,– za vsakega udeleženca – če bo pre-

nočeval na Kredarici,– predvidena smer pohoda,– podatek, ali se pohoda udeležujete

petič.

Zainteresirani navedene podatke sporočite najkasneje do 5. avgusta 2009 Sanji Potušek na telefonsko šte-vilko (01) 428-4379 ali na e-mail: [email protected].

Planinski pozdrav!

10. TRADICIONALNI POHOD POLICISTOV NA TRIGLAV

Potepanje po BeograduDržavno prvenstvo v jujitsu borbah

Fotozgodba: 27. junij, dan slovenske policijeavtor: Nina Djordjević

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

3/2009

Varnost v gorah

OlimPijski šPOrt - taekwOnDO

revi

ja

8. Policijske igre

Documents

Varnost 3/2009