1

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

RAZVOJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU »JUMA LOGISTIKA d.o.o.«

Študentka: Mojcca Brezner Naslov: Hočka c. 78, 2311 Hoče Številka indeksa: 81590016 Študij: izredni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Hoče, november 2007

2

PREDGOVOR Skladiščenje je pomembno poslovanje vsakega podjetja, saj zagotavlja nemoten potek materialnih tokov. Osnovni tok začne teči od dobaviteljev prek nabave, proizvodnje in prodaje do kupcev. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu želimo prikazati osnove oblikovanja skladiščnega sistema v podjetju. V praktičnem delu pa želimo predstaviti razvoj skladiščnega poslovanja v podjetju Juma logistika d.o.o.. V teoretičnem delu predstavljamo opredelitev skladiščnih storitev, skladiščno poslovanje, njegovo organiziranost. Praktični del naloge se začne s predstavitvijo podjetja Juma logistika d.o.o.. Četrto poglavje je posvečeno skladiščni dejavnosti samega podjetja. Govorimo o organiziranju logističnih dejavnosti, kjer je razvidno, da so skladiščne dejavnosti v veliki meri vključene v proces podjetja.

3

KAZALO 1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema………………………………. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve………………………………………... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja………………………………. 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja……………………………………… 6 2 OPREDELITEV SKLADIŠČNIH STORITEV……………………… 7 2.1 Pojem in razvoj skladiščnih storitev………………………………….. 7 2.2 Ekonomski pomen skladiščenja……………………………………….. 8 2.3 Vrste skladišč in organizacijske možnosti skladiščenja blaga……… 9 3 SKLADIŠČNO POSLOVANJE………………………………………. 12 3.1 Hramba blaga…………………………………………………………... 12 3.2 Izdajanje blaga…………………………………………………………. 12 3.3 Pomen skladiščenja za podjetje……………………………………….. 13 3.4 Naloge skladiščenja…………………………………………………….. 13 3.5 Skladiščni stroški………………………………………………………. 14 3.6 Določanje lokacije skladišča…………………………………………… 14 3.7 Organiziranost skladiščnega poslovanja ……………………………... 15 3.7.1 Funkcije, cilji in organizacija skladiščenja……………………………. 15 3.7.2 Notranja ureditev skladišča……………………………………………. 17 3.8 Gospodarjenje z zalogami blaga………………………………………. 18 3.9 Prevzem blaga………………………………………………………….. 21 3.10 Skladiščna dokumentacija in evidenca……………………………… 22 3.11 Inventura………………………………………………………………. 26 4 SKLADIŠČNA DEJAVNOST V PODJETJU JUMA LOGISTIKA.. 27 4.1 Predstavitev podjetja…………………………………………………... 27 4.1.1 Zgodovina podjetja……………………………………………………. 31 4.2 Organiziranje logističnih dejavnosti v podjetju……………………… 32 4.2.1 Skladiščne storitve…………………………………………………….. 32 4.2.2 Transportne storitve…………………………………………………… 35 4.2.3 Ostale logistične storitve………………………………………………. 35 4.3 Kapacitete………………………………………………………………. 36 4.3.1 Prostorske kapacitete……………………………………………… 36 4.3.2 Oprema in delovna sredstva……………………………………..... 36 4.3.3 Informacijska in programska oprema…………………………….. 36 4.3.4 Človeški viri………………………………………………………. 36 4.4 Prednosti podjetja……………………………………………………… 38 4.5 Poslovni rezultati……………………………………………………….. 38

4

5 SKLEP……………………………………………………………………. 39 POVZETEK………………………………………………………………… 40 6 LITERATURA IN VIRI…………………………………………………. 41 SEZNAM SLIK, GRAFOV……………………………………………… 42

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bomo predstavili skladiščno dejavnost kot element logističnega sistema. Čeprav skladiščenje blaga samo po sebi nima mednarodnega značaja, pa v mednarodnem transportu pogosto prihaja bodisi doma ali v tujini do potrebe začasnega uskladiščenja domačega ali tujega blaga pred nadaljnjo odpremo. Zato je prav, da poznamo nekatere temeljne pojme tudi s tega področja, pa čeprav gre pri skladiščenju za mirovanje in ne za gibanje blaga. Funkcija skladiščenja je prisotna tako v proizvodnem procesu kot pri nabavi in prodaji blaga. Osnovna funkcija skladiščenja izhaja iz potrebe po shranjevanju presežkov določene proizvodnje, kar v bistvu pomeni časovno izravnavanje ponudbe in povpraševanja. V razmerah množične oziroma velikoserijske proizvodnje temelji obseg proizvodnje na predvidenih prodajnih možnostih, zaradi česar nujno prihaja do zalog blaga, ki čaka na kupce. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je analizirati področje skladiščne dejavnosti. Skladiščenje blaga namreč ne opravlja samo funkcijo oblikovanja zalog oziroma časovne funkcije, to je časovno izravnavanje ponudbe in povpraševanja ali pa izravnavanje neenakomerne proizvodnje in neenakomerne potrošnje. Skladiščenje tudi ne pomeni samo potrebe po začasnem uskladiščenju blaga, ki je na poti od prodajalca do kupca. Skladiščenje omogoča uresničevanje sortimentne funkcije, ki pomeni oblikovanje prodajne izbire različnih proizvodov, ki se proizvajajo na različnih lokacijah. V tej vlogi se skladišče pojavlja kot mesto, kamor se stekajo različni proizvodi iz raznih tovarn in kjer se oblikujejo pošiljke različnega prodajnega sortimenta za oskrbovanje raznih prodajnih področij oziroma kupcev. Cilji diplomskega dela so naslednji:

• opredelitev logističnih storitev s poudarkom na skladiščnih storitvah s teoretičnega vidika;

• zagotovitev preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe, kar je tudi osnovni cilj;

• prikaz celotnega poteka skladiščne logistike v izbranem podjetju.

Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so:

• potrditi osnovno načelo skladiščne logistike, da je potrebno čim bolje izkoristiti prostor in skrajšati pot in čas pretoka materiala;

• skladiščna dejavnost služi premagovanju časovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju (zaradi ekonomičnega poslovanja mora imeti skladišče ustrezno lokacijo, da lahko služi svojemu namenu);

6

• skladiščenje je pomembno poslovanje vsakega podjetja, saj zagotavlja nemoten potek materialnih tokov. Osnovni tok začne teči od dobaviteljev prek nabave, proizvodnje in prodaje do kupcev;

• vsako podjetje, ki si želi z dobrimi prodajnimi objekti zagotoviti prednost pred drugimi, ne more dobro poslovati brez organizirane skladiščne dejavnosti.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Za uspešno poslovanje podjetja je pomembno vsakodnevno zniževanje stroškov na vseh področjih delovanja. Eno od področij, ki povzroča v sodobnem poslovanju vedno večji delež stroškov so logistične storitve, kajti globalizacija zahteva globalno in ne zgolj regionalno storitev. Specialistična podjetja s področja skladiščenja lahko znižajo stroške kar za 20 odstotkov, v primerjavi s podjetji, ki razvijajo lastno skladiščenje. V diplomskem delu se bomo omejili na področje skladiščnih storitev kot elementa logističnega sistema. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava bo poslovna, saj gre za proučevanje poslovanja skladiščnega podjetja. Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo preučili sedanje stanje skladiščnih storitev in kakšne spremembe se obetajo. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

• metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva;

• metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme; • metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z

izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč; • metoda komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev.

V okviru analitičnega pristopa:

• metoda sinteze (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije); • metoda analize (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz

prakse v celoto). Podatke bomo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki, revije in časopisi).

7

2 OPREDELITEV SKLADIŠČNIH STORITEV 2.1 Pojem in razvoj skladiščnih storitev Osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog v skladiščih potekajo tudi:

• urejanje dokumentacije v zvezi s prejetim in izdanim blagom; • namestitev blaga v skladišča; • pakiranje, če je potrebno.

Skladiščenje služi premagovanju časovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju. Zaradi čim bolj ekonomičnega poslovanje morajo imeti skladišča ustrezno lokacijo, poslopja pa morajo biti zgrajena tako, da čim učinkoviteje služijo svojemu namenu. Dejavnost skladiščenja lahko opravljajo tudi specializirana podjetja, imenovana javna skladišča. To so storitvena podjetja, ki se ukvarjajo s spravljanjem in hrambo blaga, ki jim ga zaupa komitent in jim za to plača skladiščnino. Bistveno je, da gre za strokovno hranjenje in oskrbo tujega blaga proti plačilu. K javnim skladiščem ne spadajo skladišča, ki jih podjetja uporabljajo za svoje potrebe. Skladiščna podjetja opravljajo tudi druge storitve, ki se običajno opravljajo skupaj s osnovno dejavnostjo. To so:

• pretovor; • odpravljanje in dostavljanje pošiljk (v lokalnem transportu); • pripravljanje blaga za tržišče (sortiranje, čiščenje, merjenje, označevanje…); • plačevanje storitev na podlagi predujma (carinskih, prevoznih in drugih

stroškov); • poravnavanje drugih stroškov za uskladiščeno blago; • posredovanje prodaje.

Nenehno povečanje proizvodnje, uvajanje novih proizvodov in širjenje sortimenta trenutnih proizvodov zahtevajo nove in večje skladiščne zmogljivosti. Na povečanje potreb po uskladiščenju vplivajo zlasti množične proizvodnje dobrin, premagovanje velikih razdalj in daljši časovni odmiki proizvodnje ter porabe. Skladiščna podjetja omogočajo strokovno hrambo blaga, ker imajo specializirane naprave in skladišča ter usposobljeno delovno silo. Skladiščna podjetja omogočajo enakomernejšo oskrbo tržišča, zlasti kadar pride do nepričakovanih in izrednih potreb.

8

2.2 Ekonomski pomen skladiščenja Smoter uskladiščenja je v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa in med proizvodnjo ter porabo. Uskladiščenje pomeni v bistvu časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri premagovanju časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanja in drugih manipulacij v skladišču ter preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraje in poškodb. Pomen skladiščenja za uporabnike je v tem, da:

• omogočajo racionalnejši pretok blaga; • izravnavajo ponudbo in povpraševanje po transportnih sredstvih; • omogočajo prihranke prostora (tudi zaščita okolja); • omogočajo nemoteno oskrbo tržišča; • pospešujejo financiranje.

Ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz ciljev uskladiščenja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te funkcije so:

• časovna funkcija-uskladiščenje omogoča usklajevanje proizvodnje in porabe, torej gre za premeščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki;

• prostorska funkcija-z uskladiščevanjem stvari v javnih skladiščih se praviloma zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo;

• kakovostna funkcija-uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, njeno povečanje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo porabo;

• količinska funkcija-uskladiščevanje večjih količin blaga omogoča posredovanje na tržišču; pomembno je zlasti hranjenje potrebnih količin državnih rezerv;

• zaščitna funkcija-s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi (s tem se ohranja njegova vrednost);

• kreditna funkcija-z izdajo skladiščnice za uskladiščeno blago je dana možnost pridobivanja kreditov.

9

2.3 Vrste skladišč in organizacijske možnosti skladiščenje blaga V bistvu lahko ločimo štiri vrste skladišč:

• tovarniška skladišča, imenovana tudi skladišča končnih izdelkov, so nameščena blizu proizvodnje in sprejemajo na tem kraju končne izdelke zaradi premeščanja časa med proizvodnjo in prodajo blaga. Ta čas bi naj bil čim krajši.

• centralna skladišča, pomenijo tovarniškim skladiščem zaporedno funkcijo skladiščenja. Njihovo število je večji del omejeno, vendar pa skladiščijo celoten sortiment izdelkov, ki jih proizvaja podjetje. Njihova funkcija je v tem, da po potrebi popolnijo manjkajoče zaloge blaga tam, kjer jih ni.

• območna skladišča, naloga je zagotoviti hrambo blaga, dokler ga ne potrebujejo v proizvodnji ali pa na prodajnem tržišču v neki regiji, ki je lahko sestavljena iz več delnih območij. S tem se razbremeni hranjenje zalog blaga v drugih skladiščih, razbremenijo se tudi pred in po stopnji skladiščenja.

• izdajna skladišča, na najnižji stopnji zaporedja skladiščenja so izdajna skladišča razporejena decentralno na celotnem prodajnem območju blaga. Njihova naloga je, da iz uskladiščenih količin blaga sestavljajo količinske enote blaga po zahtevah odjemalcev in jih pripravijo ter predajo v odpravo. Izdajna skladišča so podrejena posameznim prodajnim območjem za oskrbo tam nastanjenim komitentom.

Od lastnosti uskladiščenega blaga, predvsem od njegove občutljivosti za zunanje vplive ter od vrednosti blaga je odvisen način gradnje skladišča. Razlikujemo:

• pokrita skladišča, ki so v skladiščnih zgradbah in so lahko talna ali v več etažah, pod in nad zemljo;

• nadkrita skladišča so preproste strešne konstrukcije brez sten; • odkrita skladišča pa so utrjene površine namenjene za uskladiščenje blaga; • specialna skladišča za zelo vreden material ali za material, ki ga je posebej treba

zaščititi pred zunanjimi vplivi ali mu dati stalno enake pogoje (hladilnice, ogrevana skladišča).

Skladišča razlikujemo tudi glede na vrsto blaga, ki se v njih skladišči. Po tem kriteriju ločimo:

• univerzalna skladišča, ki so namenjena za uskladiščenje raznovrstnega blaga; • posebna skladišča, ki se uporabljajo za skladiščenje enovrstnega blaga določenih

lastnosti. Posebna skladišča se delijo naprej na:

• skladišča za razsute tovore oz. silose; • skladišča za sadje, hladilnice, skladišča za vino, kavo in drugo blago; • skladišča za vnetljive in eksplozivne stvari.

Vrste skladišč lahko ločimo tudi glede na stopnjo organizacijske samostojnosti, ki jo ima uporabnik. Po tem kriteriju ločimo:

• lastno skladišče uporabnika; • javno skladišče; • pogodbeno skladišče.

10

Lastno skladišče uporabnika posluje pod popolno kontrolo uporabnika in v njegovi režiji. Lastno skladišče je ekonomično takrat, kadar gre za velike zaloge blaga ter za konstantno višino zalog in stalen pretok blaga, tako da se visoki fiksni stroški na enoto zmanjšajo. Kljub temu pa je pri lastnem skladišču rizik zaradi slabega izkoriščanja skladiščenega prostora in drugih tehničnih in delovnih zmogljivosti razmeroma velik. Javno skladišče je neodvisna organizacija, ki nudi svoje storitve raznim uporabnikom občasno in v okviru razpoložljivega prostora. Prednosti javnih skladišč so predvsem v boljšem izkoriščanju skladiščnih in pretovornih kapacit, v zmanjšanju potrebe po vlaganju finančnih sredstev v individualno izgradnjo skladišč, v večji strokovnosti opravljanja skladiščnih in drugih storitev, v zniževanju zavarovalnih, prekladalnih in drugih stroškov. Pogodbeno skladišče je kombinacija javnega in lastnega skladišča. Skladišča so v prometnih središčih, lukah in pristaniščih. Dejstvo, je namreč, da so se skladišča razvijala prav v prometnih in gospodarskih središčih, kamor se stekajo močni blagovni tokovi. Ta mesta so hkrati točke, kjer se začenjajo, prekinjajo ali končujejo transportni procesi raznih vrst in načinov transporta ter v raznih smereh. Na teh mestih, ki jih imenujemo prometni terminali, so se poleg transportnih kapacitet razvile tudi različne skladiščne zmogljivosti, pretovorna oprema ter druge naprave, ki so potrebne za nemoten potek transportnih procesov.

Za odločanje o sistemu skladiščenja si pomagamo z odgovori na tale vprašanja:

1. Funkcionalna usmerjenost posameznega skladišča (na proizvodnjo ali pa na marketing);

2. Nastanitev skladišča: • proizvodno usmerjena nastanitev; • tržno geografsko usmerjena nastanitev; • na marketinški kanal strukturirana nastanitev; • transportnotehnična usmeritev nastanitve (npr. za skladiščenje tranzitnega blaga); 3. Skladiščna zmogljivost; 4. Investiranje in financiranje gradnje skladišč: • gradnja lastnih ali najetih tujih skladišč ali pa distribucijskih centrov; • oprema skladišča (stavbe in tehnične skladiščne enote, skrb za objekte skladiščenja;

prevozne, pretovorne pakirne in komisionarne naprave); 5. Procesi skladiščenja: • vhod blaga in identifikacija blaga; • sortiranje blaga in priprava blaga za skladiščenje; • določitev skladiščnega mesta; • transport blaga v skladišču; • izdajanje blaga iz skladišča; • pakiranje blaga in priprava za odpravo; • nakladanje blaga in transportno sredstvo.

11

Skladiščno poslovanje v mednarodnem dejavnem podjetju poteka po enakih funkcijah kot v nacionalnem dejavnem podjetju. Mednarodna dejavna podjetja se pa glede skladiščenja vendarle srečujejo z drugimi problemi. Daljše oskrbne poti pri mednarodni nabavi in distribuciji namreč povečajo procesne zaloge. Mednarodna distribucija blaga daje pogosto prednost vzdrževanju skladišč blizu kupcev, s čimer uvajajo dodatno stopnjo procesa skladiščenja potrebne količine zalog blaga, in zaradi daljših oskrbnih poti za popolnitev izrabljenih zalog je treba imeti višje varnostne zaloge (Zoller, 1989, str. 21,79). Na mednarodnih tržiščih obstajajo drugačne zahteve glede dobavnega servisa multinacionalnih podjetij, ker se domača podjetja lažje in hitreje prilagajajo tržnemu povpraševanju. Pogosto so skladiščne naprave zastarele. Finančni riziko pri vezavi kapitala zaradi skladiščenja blaga je mnogo večji zaradi tečajnih nihanj valute. Za multinacionalno podjetje obstaja več načinov gradnje skladiščnih sistemov. Klasični sistem je sestavljen iz skladišča v inozemstvu, ki razpolaga z zelo veliko zmogljivostjo, da se tako štedi pri stroških za hitre pogoste prevoze. Po možnosti se oblikujejo čim večji tovorji blaga, ki se pripeljejo iz proizvodnega mesta do skladišča v inozemstvu (npr. kontejnerji). Prednost so poleg znižanja transportnih stroškov po enoti prevoza tudi manjše število dokumentov in nižji carinski stroški. Ta sistem se lahko tudi hitro prilagaja porastu povpraševanja po tem blagu, ker hrani velike zaloge tega blaga. Velike zaloge blaga pa seveda povzročajo večjo vezavo kapitala. Za drugi možni transportni sistem je značilen hiter pretok blaga iz domovine do namenske države. To pa pomeni, da se stroški skladiščenja v inozemskem skladišču znižajo, prevozni stroški pa se ustrezno zvišajo. S pogostejšim vkrcavanjem blaga, npr. na ladjo, se zvišajo stroški ravnanja z blagom in stroški dokumentacije. Pri direktnem sistemu, kot nadaljnji možnosti, se blago pripelje od proizvodnega mesta v domovini naravnost do inozemskega kupca brez vmesnega postanka zaradi skladiščenja. Inozemska poslovalnica podjetja organizira blagovni tok. Glavna prednost tega sistema je v odpravi skladiščnih stroškov. Transportni stroški pri tem načinu zelo narastejo in navadno se poslabša tudi dobavni servis odjemalcem, ki morajo npr. sami opraviti formalnosti za uvoženo blago. Glede na dosedanje izkušnje se v evropskih razmerah kažejo tele skladiščne strukture kot optimalne alternative:

• centralno evropsko skladišče, ki oskrbuje vse odjemalce v Evropi; • skladiščenje končnih izdelkov v nacionalnih skladiščih v glavnih prodajnih regijah

ali; • neposredna dobava blaga s proizvodnega mesta do mesta odjemalca.

Za merjenje storitev skladiščenja si pomagamo po Weberju (1991, str. 97) z odgovori na tale vprašanja:

• število uskladiščenih artiklov; • število vhodnih enot blaga na skladiščenje; • število izhodnih enot blaga iz skladiščenja; • število ponovno uskladiščenih enot blaga;

12

• število preskladiščenih skladiščnih enot; • trajanje skladiščenja, preskladiščenja in izskladiščenja (minimalna, povprečna,

maksimalna vrednost); • vezava kapitala v zalogah uskladiščenega blaga (povprečna vrednost); • razdalje za posamezne dele ali skupine delov; • odstopanja od načrtovanih razdalj pridobivanja posameznih delov ali pa skupin

delov; • število in trajanje situacij neimetja blaga ali delov; • obseg škode na blagu pri skladiščenju; • opravljene ure osebja na delu; • obseg ur prisotnosti osebja v podjetju; • stopnja skladiščne pripravljenost; • število vključenih viličarjev; • število doseženih obratovalnih ur vozil.

3. SKLADIŠČNO POSLOVANJE 3.1 Hramba blaga Način uskladiščenja je odvisen od:

• vrste materiala; • tehnološke značilnosti materiala; • prostorske zmogljivosti skladišča; • tehnike skladišča.

Uskladiščeni material moramo zaščititi. Med skladiščenjem nastajata kalo in kvar materiala. Normalne izgube nastajajo zaradi razlogov na katere skladišče ne more vplivati, nastanejo zaradi temperaturnih razlik, vlage…in jim pravimo kalo. Prevozni kalo nastaja pri prevozu blaga od dobavitelja do kupca. Ker izgube vedno nastajajo moramo uvesti sistem kontrole zaloge v skladiščih. 3.2 Izdajanje blaga Blago izdamo le na podlagi dokumentacije, kot so izdajnica, dobavnica. Če ima blago napake mora prejemnik takoj ugovarjat, skladišče pa mora ugotoviti kje je nastala. Pri pokvarljivem blagu moramo paziti, da izdajamo najprej tistega, ki je najprej pokvarljiv. Po sistemu izdajanja blaga razlikujemo dva sistema, ki sta odvisna od lastnosti blaga, predvsem od izgubljanja njegove vrednosti zaradi staranja. Ta dva sistema sta:

• first in-first out sistem (prvo noter-prvo ven), pri katerem moramo zagotoviti možnosti, da tisto blago, ki ga prej uskladiščimo, tudi prej lahko izdamo (različni sistemi regalnih skladišč);

• first in-last out sistem (prvo noter-zadnje ven), kjer gornjemu principu ni potrebno zadostiti.

13

3.3 Pomen skladiščenja za podjetje Skladiščenje je pomembno poslovanje vsakega podjetja, saj zagotavlja nemoten potek materialnih tokov. Osnovni tok začne teči od dobaviteljev prek nabave, proizvodnje in prodaje do kupcev. Motnje materialnega toka se pojavljajo:

• med dobaviteljem in nabavo se spreminjajo dobavni roki; • med nabavo in proizvodnjo se kažejo v spreminjanju materialnih zahtev; • motnje v proizvodnji nastajajo zaradi sprememb v proizvodnji; • prodaja pogosto spreminja zahteve glede izdelkov.

Spremembe so lahko pričakovane ali naključne. Razlogi za skladiščenje materiala:

1. neskladnost med časom nabave in porabe; 2. oddaljenost med krajem proizvodnje in porabe;

3. različnih komercialnih in finančnih pogojev poslovanja; 4. varnost oskrbe. 3.4 Naloge skladiščenja Osnovna funkcija skladiščenja je njegova varovalna funkcija. Naloga skladiščenja je spremljanje, čuvanje in izdajanje materiala z namenom, da se premosti časovna razlika med časom proizvodnje in potrošnje. Pri tem mora skladišče ohraniti blago kakovostno in količinsko nespremenjeno. Delo v skladišču mora potekati brez zastojev, točno in ažurno. To pa lahko zagotovimo, če kot eno pomembnih nalog postavimo skladiščni službi skrb za red v razporedu skladiščnih prostorov in materialov v skladišču ter v prometu z materialom. Osnovne naloge so: količinski in kakovostni prevzem blaga, kontrola blaga, sortiranje prevzetega blaga, varovanje skladiščenega blaga pred poškodbami in kvarom… Skladiščenje s svojimi stroški lahko bistveno vpliva na celoten poslovni uspeh organizacije. Kot nujno nalogo skladiščenju moramo postaviti skrb za ekonomičnost poslovanja. V ta namen moramo določiti optimalne zaloge različnih vrst materialov, ki morajo biti tako visoki, da še zagotavljajo nemoteno poslovanje, ne povzročajo pa nepotrebnih stroškov. Ena izmed nalog skladišča je zagotavljanje najprimernejših tehničnih pogojev. Skrbeti mora za pravilno lokacijo in oblikovanje skladiščnih prostorov ter za vse potrebne tehnične naprave v teh prostorih, ki naj omogočajo promet, razvrščanje in odlaganje materiala, vse potrebne klimatske pogoje, varnost za uskladiščeni material in delo ljudi v skladišču. Vse te širše naloge mora skladišče nujno reševati, če hočemo zagotoviti uspešno poslovanje skladišč in celotne materialne dejavnosti.

14

Skladišča delimo na : • skladišča surovin, materiala, sestavnih delov, goriv, embalaže; • skladišča polizdelkov med posameznimi proizvodnimi funkcijami; • skladišča končnih izdelkov.

3.5 Skladiščni stroški V skladišču nastajajo stroški:

• prevzema materiala; • kontrole ob prevzemu; • uskladiščenja; • notranjega prevoza; • čuvanja; • kala in primanjkljajev; • izdajanja materiala, • zavarovalni stroški, stroški inventur, splošni stroški…

Pravila notranje ureditve skladišča:

• čim krajše prevozne poti, čim manj premeščanj, nobenih zastojev; • material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, omogočiti mora

uskladiščenje palet in zabojnikov, kratke čakalne čase; • oprema v skladišču se mora hitro prilagoditi različnim pogojem prevzema,

uskladiščenja in izdaje materiala;

Merila uspešnosti skladiščenega poslovanja je odvisna od tega, koliko smo pri gradnji skladišča in njegovi ureditvi uspeli zadovoljiti zahteve. V skladiščih se nahaja zaloga, ki naj bi bila porabljena za proizvodnjo izdelkov, ki je v postopku predelave, ki je namenjena prodaji lastnih izdelkov. 3.6 Določanje lokacije skladišča Prevozni stroški v največji meri določajo lokacijo skladišč. Ustrezna lokacija mora omogočiti predvsem:

• nemoten proizvodni proces; • krajši notranji prevoz; • smotrnejšo oskrbo vseh porabnikov blaga; • lažje delo zaposlenih; • boljšo izrabo razpoložljivega prostora; • manjša investicijska vlaganja na enoto površine; • večjo prilagodljivost skladiščenja.

Od pravilne izbire mesta za skladišče je odvisna možnost njegove povezave z zunanjimi partnerji, predvsem hitrost dovoza in odvoza materiala. Ravno tako je pomembna pravilna lega skladišča glede na prometne razmere. Prav tako si moramo postaviti vprašanje o velikosti skladišča. Skladišče mora imeti prostor za shranjevanje vsega potrebnega materiala.

15

Kolikšen je potreben prostor, ne moremo reči na pamet, ampak je to potrebno izračunat na osnovi maksimalne zaloge vseh vrst materiala. Le redko lahko pričakujemo, da bomo morali skladiščiti vse vrste materialov v maksimalnih količinah zato računamo potrebni skladiščni prostor na osnovi povprečnih zalog.

Dejavniki, ki vplivajo na gradnjo skladišč:

• prometni pogoji; • dostopnost lokacije; • velikost skladišča; • možnost parkiranja in garanžiranja; • stroški gradnje; • preskrba z vodo, energijo..

3.7 Organiziranost skladiščnega poslovanja

3.7.1 Funkcije, cilji in organizacija skladiščenja Temeljne funkcije skladiščenja:

• prevzem blaga; • namestitev in uskladiščenje; • čuvanje blaga; • izdajanje blaga; • vodenje evidenc o skladiščnem poslovanju; Dodatne funkcije skladiščenja so še: • izravnalna funkcija; • varnostna funkcija; • sortimentalna funkcija; • funkcija oplemenitenja izdelkov; • špekulativna funkcija; • funkcija odstranjevanja odpadkov.

Skladiščenje ima naslednje temeljne cilje: • premoščanje časovnih razlik; • zagotavljanje gospodarnosti; • ekonomičnost in optimizacija zalog; • zagotoviti preskrbo vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji

ekonomičnosti te oskrbe.

16

Organizacija skladiščenja Bistveno vprašanje pri poslovanju organizacijske oblike skladiščen službe je vprašanje njene centralizacije oziroma decentralizacije. Stopnja centralizacije skladiščne službe je odvisna od številnih činiteljev. V različnih situacijah činitelji različno delujejo.

Moramo jih upoštevati, če hočemo postaviti smotrno organizacijo te službe. Najpomembnejši med njimi so:

• proizvodno-tehnične lastnosti organizacije; • razpoložljiva delovna sila, predvsem strokovna; • razpoložljiv prostor za skladišče; • stopnja mehaniziranosti skladiščnega dela; • lastnosti materialov, ki ga uskladiščimo.

Centralistično organizirana skladiščna služba združuje vse funkcije različnih skladišč pod isto pristojnostjo. Vsa skladišča skupaj so povezana v poseben oddelek, ki se potem različno veže na druge enote v organizacijski shemi organizacije. Ta oddelek samostojno planira, organizira in opravlja vse naloge, ki jih ima skladiščna služba.

Prednosti centralistično organizirane skladiščne službe so številne. Tako organizirana skladiščna služba lahko kompleksno obravnava in rešuje celotno skladiščno problematiko. Mnogo lažja je koordinacija med posameznimi skladišči. To omogoča boljše izkoriščanje skladiščnega prostora, zlasti še, če so različna skladišča tudi lokacijsko blizu skupaj. Posebno pa še omogoča boljše izkoriščanje skladiščnih naprav in delavcev. To je posebno pomembno, ker se pogosto pojavljajo naloge v različnih skladiščih ob različnih časih. Vse te prednosti omogočajo skladiščno poslovanje ob razmeroma nizkih stroških. Decentralizirana skladišča nimajo direktne medsebojne organizacijske povezave. V organizaciji ni neke enotne skladiščne službe, ampak so posamezna skladišča posebej organizirana, vsako ima svoje strokovno vodstvo in se tudi neposredno veže na tiste enote, ki jim največ služi. Pri tem je najpogostejša delitev skladišč po osnovnih vrstah materialov, ki se shranjujejo. Značilno za decentralizirano organizacijo je to, da vsa ta skladišča niso podrejena neki skupni službi, ampak popolnoma samostojno rešujejo svojo problematiko. Prednosti decentraliziranega skladišča je predvsem v neposredni povezavi s tistimi organizacijskimi enotami, ki jim je delo v posameznih skladiščih prvenstveno namenjeno. Direkten disciplinski odnos še bolj poudari osnovno nalogo skladiščenja: omogočati nemoteno poslovanje drugih enot v organizaciji. Stalni stiki med skladišči in enotami, ki so jim skladišča namenjena, se lahko v pogojih centraliziranega poslovanja preveč zapletejo. Tako kljub več prednostim centralizacije tudi decentralizirano poslovanje skladišč v določenih razmerah lahko najde svoje mesto.

17

Možna je tudi kombinacija, da nekatera skladišča povežemo v centralno skladiščno službo, drugim pa damo popolno samostojnost. Pogosto tako decentralizirana skladišča polizdelkov ali nedokončane proizvodnje neposredno vežemo na proizvodni oddelek v katerem so. Tudi če so druga skladišča povezana v neko skupno službo, je lahko tako ločeno poslovanje skladišča polizdelkov smotrno.Tako bomo ukrepali posebno takrat, ko je tako skladišče nedokončane proizvodnje namenjeno samo enemu proizvodnemu oddelku.

3.7.2 Notranja ureditev skladišča Z notranjo ureditvijo skladišča razumemo dimenzioniranje in notranji razpored posameznih prostorov, notranjih prometnic, izdajnih in prevzemnih mest ter delovnih mest skladiščnikov, razmestitev potrebne opreme v teh prostorih, razmestitev uskladiščenega materiala in označevanje posameznih elementov skladišča. V največji meri je odvisna od lastnosti materiala, ki ga uskladiščimo in od posamezne količine vrste blaga. Notranja ureditev skladišča mora biti takšna, da nam omogoča hitro poslovanje. Če hočemo zagotoviti smotrnost v notranji ureditvi skladišča, moramo upoštevati naslednje štiri zahteve:

• smotrnost in preglednost skladišča; • pravilno prostorsko razporeditev; • zavarovanje pred poškodbami; • smotrno in zadostno označevanje.

Izgradnja skladišč in njihova notranja ureditev morata zagotavljati: • ohranitev količine in kakovosti uskladiščenega blaga; • čim nižje stroške shranjevanja in čuvanje blaga; • varnost dela v skladišču.

Eden od osnovnih pogojev za normalno in hitro poslovanje skladišča je tudi pristopnost do vsake vrste uskladiščenega blaga. Prenatrpanost skladišča otežuje delo in pravilno funkcioniranje skladiščne službe. Pristopnost lahko zagotovimo s pravilnim razporedom blaga v skladišču in z različnimi napravami. Osnovno pravilo, ki velja tudi za določanje lokacije, je čim krajše transportne poti morajo biti na tistih relacijah, kjer je intenzivnost transporta največja. Iz tega logično izhaja, da je treba uskladiščiti čim bližje ob glavnem prehodu tiste vrste materiala, ki imajo največjo transportno intenzivnost, ostale pa po padajoči intenzivnosti vse dalj od vhoda in glavnega prehoda. V samih kotih skladišča bo shranjen material, ki ga redko potrebujemo. Ko govorimo s skladišču, običajno mislimo na prostor, kjer shranjujemo različne vrste blaga. Tudi o tem ožjem smislu definicije pa moramo za skladiščenje šteti prostor z vsemi napravami, ki omogočajo sprejemanje, čuvanje in izdajanje blaga. Vanj vključujemo torej tudi ves potrebni manipulacijski prostor, prostor za vodstvo, pripravo skladiščenega blaga in evidence ter vse skladiščene naprave od navadnih polic do avtomatiziranih naprav.

18

Z notranjo ureditev skladišča razumemo notranji razpored prostorov, določanje prometnic, izdajnih in prevzemnih mest, namestitev blaga in označevanje skladišča. Določiti je potrebno površine za police, določitev vhodov, prevoznih poti, izhodov, prevzemnega in izdajnega mesta, urediti tehnične pogoje.. Sodobna skladišča

a) Visokoregalna skladišča Omogočajo dobro izkoriščenost celotnega skladiščenega prostora. Namenjena so skladiščenju blaga na običajnih lesenih paletah. Blago premikamo z viličarjem. b) Pretočna skladišča So sestavljena iz regalov, v katere vlagamo blago na eni, jemljemo pa na drugi strani.Vstopna in izstopna pot sta ločeni.Uporabljajo se za skladiščenje embaliranega blaga. Prednosti se kažejo v boljši preglednosti, veliki izkoriščenosti prostora, najkrajše prevozne poti. 3.8. Gospodarjenje z zalogami blaga

Pri proučevanju skladiščnega poslovanja je treba upoštevati tudi zaloge. Njihov obseg namreč določajo skladiščni prostor in njegova opremljenost, pa tudi število zaposlenih v skladiščih. Zaloga se razume kot količina blaga, odložena (uskladiščena) na določenem mestu (skladišču) v podjetju (Ljubič, 2000, 347). V sodobno organiziranih proizvodnih sistemih se skuša zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logističnih verigi, in sicer:

• zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces; • zaloge pomožnih in režijskih materialov; • zaloge rezervnih delov za delovna sredstva; • zaloge rezervnih delov za proizvode iz lastne proizvodnje itd..

Pomen zalog v proizvodnem sistemu je večplasten (Ljubič, 2000, 347):

• zaloge, kot blažilec nihanj porabe materiala, sestavnih delov, povpraševanja po gotovih proizvodih na trgu, zagotavljajo kontinuiteto proizvodnje;

• zaloge kompenzirajo napake zaradi neprimernih metod planiranja, nepravilnih podatkov o stanju, odklonov dobavljenih količin in odklonov dobavnih rokov;

• zaloge imajo ekonomske učinke: sezonski nakup blaga, ko je cena nizka, in popusti pri nakupu večjih količin blaga.

Zaloge niso statična količina, niso in ne morejo biti vedno enake. Potrebne zaloge so enkrat večje, drugič manjše. Spreminjajo se namreč številni dejavniki, ki vplivajo na višino zalog in izhajajo iz možnosti proizvodnega procesa in položaja na nabavnem ter prodajnem tržišču. Poleg tega je skladiščni proces izpostavljen številnim oblikam tveganja (spreminja se količinska poraba materiala, negotovi dobavni roki, nenatančne skladiščne evidence itd.). Zato je določene zaloge in njihove normative treba sproti spremljati in ob spremenjenih okoliščinah tudi spreminjati.

19

Ker prodaja in proizvodnja ne potekata vedno enakomerno, neodvisno od zunanjih in notranjih vplivov, tudi zaloge ne morejo biti vedno enake. Na njihov obseg vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo predvsem iz možnosti proizvodnega procesa in položaja na nabavnem ter prodajnem trgu. Po Kaltnekarju (1993, 273,274) so najpomembnejši ti dejavniki:

• likvidnost podjetja in s tem v zvezi možnosti za izrabo razmer na tržišču; • odvisnost od tržišča, predvsem od razmerja med ponudbo in povpraševanjem; • proizvodna (predelovalna) stroka oziroma njena intenzivnost v porabi materiala; • krajevne komunikacijske in transportne možnosti; • individualne možnosti prodajnega in proizvodnega programa podjetja; • cilji splošne poslovne politike podjetja.

Različne službe v podjetju imajo glede zalog nasprotujoče si cilje. Tako hoče prodaja hitreje ustreči kupcem in si zato želi imeti velike zaloge končnih proizvodov ter materiala. Proizvodnja na drugi strani teži k učinkovitemu delovanju, torej velikim proizvodnim serijam, da bi se zmanjšali stroški priprave, ki jih povzročajo velike zaloge. Proizvodnja zahteva tudi velike količine materialov, sestavnih delov in nedokončane proizvodnje, da ne bi zastajala zaradi pomanjkanja materiala. Nabava ima raje malo velikih naročil, ki povzročajo zaloge, finance želijo zmanjšati vse oblike vlaganj v zaloge zaradi stroškov kapitala. Služba razvoja zahteva majhne zaloge, da tehnične in tehnološke spremembe ne bi čakale, dokler niso izčrpane zaloge starih materialov. Optimalne zaloge se lahko dosežejo le, če je mogoče prikazati nasprotujoče si cilje in s tvornim sodelovanjem vseh služb rešiti nastale konflikte (Marn, 2002, 27). Seveda je treba pri tem upoštevati sprejete strategije in cilje podjetja. Zaloge so nujna posledica izpolnjevanja naročil kupcev, njihova količina pa je odvisna od količinske in terminske opredelitve nabavnih ter proizvodnih nalogov, vrste in načina proizvodnje, izbrane metode disponiranja ter stopnje rešenosti nasprotnih ciljev različnih služb v podjetju. Ve pa se, da zaloge materiala in proizvodov učinkujejo kot blažilec med notranjim transportom, proizvodnjo in prodajo proizvodov (Požar, 1976,75), nase pa vežejo tudi velika finančna sredstva. Večje zaloge vežejo nase večja finančna sredstva in povečujejo stroške poslovanja. Zato je treba poiskati optimalni obseg zalog. Le-ta pa se zaradi nihanja proizvodnje, prodaje in drugih dejavnikov spreminja, zato je bolje, da se določi optimalno gibanje zalog. To se lahko stori z opazovanjem in ugotavljanjem teh vrst zalog:

• varnostne zaloge; • operacijske zaloge; • signalne zaloge; • maksimalne zaloge.

20

Varnostna zaloga se vzdržuje, da se premosti pomanjkanje materiala ob nepričakovanih dogodkih (zamude v dobavi, večje potrebe po materialu zaradi motenj v proizvodnji, večjega povpraševanja kupcev ipd.) in da se zagotovi nemotena oskrba trga ali proizvodnje. Gre torej za nekakšno rezervo. Operacijska zaloga je zaloga, ki zadostuje podjetju za normalno proizvodnjo v času enega naročilnega cikla. Signalna zaloga je višina zaloge, pri kateri se mora sprožiti postopek nabave. Enači se lahko z dobavnim rokom, saj mora prispeti nova količina v trenutku, ko se v skladišču doseže raven varnostne zaloge. Maksimalna zaloga pomeni tisto mejo v višini zalog, do katete je še gospodarno skladiščiti surovine. Pogosto je potrebna za določanje obsega skladiščenega prostora. Kot računske količine, ki služijo kontroli zalog, se uporabljajo naslednje kategorije:

• povprečna zaloga pomeni aritmetično sredino med največjo in najmanjšo zalogo; • aktivna zaloga je dinamični del zalog in se stalno spreminja; • optimalna naročilna količina pa je tista velikost naročila, pri kateri so skupni stroški

naročanja in skladiščenja minimalni.

Visok delež stroškov vzdrževanja zalog v skupnih stroških je vzrok, da se v svetu pojavlja težnja po gospodarjenju brez zalog. Takšno gospodarjenje omogoča proizvodnja (predelava) ob pravem času (just-in-time). To pomeni, da se kupuje blago takrat, ko je potrebno za predelovanje in nadaljnjo prodajo. Gre torej za časovno točno oskrbo, ki zahteva za svojo realizacijo časovno usklajenost z dobavitelji in odjemalci, natančno planiranje in tesno sodelovanje. Podjetje lahko pri uveljavljanju takšnega koncepta v proizvodnji naleti na mnogo ovir. V večini proizvodnih procesov se uporablja namreč veliko število raznovrstnih materialov, ki glede lastnosti in načina vrednostno pomenijo zanemarljiv delež. Poleg tega pa je za nekatere proizvode zelo pomemben sezonski vpliv. Ta koncept je laže uvesti v podjetje, katerega dejavnost je pretežno prodaja oziroma direktna trgovina s kupci. V proizvodnem in tudi v trgovinskem poslovnem sistemu se morajo zaradi navedenih vzrokov odločiti, kdaj bodo uporabljali sistem časovno točne oskrbe in kdaj oskrbo prek skladišča. Ne glede na to, kako se podjetje odloči, mora še vedno vzdrževati določene varnostne zaloge. V večini proizvodnih procesov se uporablja veliko število različnih vrst materialov, z različnimi lastnostmi in načini obnašanja v proizvodnji in na tržišču. Posamezne materialne postavke pa s stroškovnega vidika niso enako pomembne za poslovanje. Največji del teh materialov potrebujemo le v majhnih količinah in torej vrednostno pomenijo zanemarljiv delež.

21

Materialne postavke je za to smotrno enkrat na leto združiti v tri skupine, razrede A, B, C (Ljubič, 2000, 355):

• materiali, ki spadajo v razred A, povzročajo pri poslovanju največje stroške, to pomeni, da se bodisi uporabljajo v velikih količinah bodisi da so dragi ali oboje; materialov razreda A je navadno 5 do 10 odstotkov vseh materialov v podjetju, pomenijo pa 70 do 80 odstotkov vseh materialnih stroškov in so zelo pomembni za poslovanje;

• materiali razreda B so srednja skupina, v katero ponavadi spada 20 do 30 odstotkov skupnega števila vseh materialov, ki pa povzročajo 20 do 30 odstotkov materialnih stroškov; njihova pomembnost je srednje velika;

• v razred C spada veliko število, 50 do 70 odstotkov, vseh materialov; gre za materiale majhne vrednosti, ki pa se uporabljajo v velikih količinah, delež stroškov njihove porabe je le 5 do 10 odstotkov skupnih materialnih stroškov in so za to tudi manj pomembni.

Razvrstitev materialov v omenjene tri razrede je osnova pri odločanju za gospodarjenje brez zalog, za dobavo »just-in-time« in s tem zniževanje skladiščnih stroškov. Vse vrste skladiščnih stroškov so namreč neposredno ali posredno odvisne od uskladiščenih zalog. Z metodo ABC se lahko ugotovi, za katere materiale naj bi se uvedla oskrba »just-in-time« (materiali razreda A) in za katere bi oskrba potekala prek skladišč (največkrat so to materiali razreda B in C). Analiza ABC se lahko uporabi tudi kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti dobavnega servisa (Lambert in Sterling, 1994, 312). Pristop temelji na dejstvu, da so nekateri kupci in nekateri proizvodi bolj profitabilni kot drugi. Za razvrščanje kupcev in proizvodov glede njihovega vpliva na proizvajalčev dobiček se izdela matrika, na osnovi katere se določi najbolj profitabilna kombinacija kupca in proizvoda. To je kombinacija, pri kateri se proizvodi iz kategorije A (najbolj profitabilni proizvodi) prodajo kupcem, klasificiranim v I. kategorijo (proizvajalcu prinašajo največji dobiček). Za to skupino kupcev mora podjetje vzdrževati višjo raven dobavnega servisa. 3.9. Prevzem blaga

1) Količinski prevzem preštevanje, merjenje, tehtanje celotne količine; 2) Kakovostni prevzem se lahko vrši le za standardizirano blago; 3) Komisijski prevzem pri ugotovljeni napaki mora komisija spisati reklamacijski zapisnik; 4) Računalniški prevzem v tistih skladiščih, ki vodijo prevzem in izdajo računalniško, pri tem uporabljajo kode; 5) Kontrola dobavnega roka preverimo, če ga dobavitelj upošteva.

22

3.10 Skladiščna dokumentacija in evidenca

Pri skladiščenju blaga se srečujemo z naslednjimi dokumenti:

• standardnimi dokumenti skladiščnika, ki so potrebni zaradi organizacije skladiščnega poslovanja in ustrezne evidence;

• vrednostno listino, ki se imenuje skladiščnica; • z različnimi transportnimi, carinskimi in drugimi dokumenti, ki spremljajo blago.

Standardni dokumenti skladiščnika so posebni obrazci, ki jih izdaja skladiščnik in izhajajo iz potreb organizacije skladiščenega poslovanja. Ti dokumenti so predvsem:

• dispozicija skladiščniku za uskladiščenje blaga, ki jo izpolni položnik in vsebuje zahtevane podatke o blagu in navodila položnika;

• obvestilo o uskladiščenju blaga, ki ga izstavi skladiščnik in s katerim potrjuje položniku sprejem blaga; to je neprenosljiv dokument in nima značaja vrednostne listine;

• skladiščna knjiga je evidenca sprejetega in izdanega blaga, v kateri se vpisujejo vse spremembe v zvezi z uskladiščenim blagom;

• obvestilo o izskladiščenju blaga, ki ga izstavi skladiščnik in pomeni potrdilo, da je blago položnik prevzel, za skladiščnika pa pomeni podlago za razbremenitev v skladiščni knjigi;

• obračun storitev, na katerem skladiščnik obračuna položniku stroške hrambe blaga, prekladanje blaga in stroške drugih skladiščnih storitev, pa tudi druge izdatke, ki jih je skladiščnik imel v času hrambe.

Na izrecno zahtevo položnika je skladiščnik dolžan izstaviti skladiščni list oz. skladiščnico. Skladiščnica je prvič potrdilo, da je skladiščnik prevzel v hrambo navedeno blago in da ga bo izdal samo proti predložitvi skladiščnice in drugič je vrednostna listina, ki se lahko z indosamentom prenaša na drugo osebo. Imetnik skladiščnice je lastnik blaga, z njenim prenosom pa se prenaša tudi lastništvo na blagu. Priznanica je dokaz o lastniški pravici na uskladiščenem blagu. Priznanica se glasi po odredbi in se prenaša z indosamentom, kar pomeni, da se lahko prodaja oz. kupuje uskladiščeno blago. Priznanica se lahko prenaša skupaj z zastavnico ali pa posebej. Če se prenese samo priznanica, potem je blago novega lastnika obremenjeno z določeno terjatvijo. Pri prevzemu blaga je treba priznanico izročiti skladiščniku. Zastavnica služi kot dokument, iz katerega izhaja zastavna pravica na blagu v višini zneska, ki je označen na zastavnici. Z zastavnico si je možno pridobiti kredit ali poravnati določeno obveznost. Tudi zastavnica se glasi po odredbi in se prenaša z indosamentom skupaj s priznanico ali posebej. Z indosamentom zastavnice se prenese določena terjatev do uskladiščenega blaga na drugo osebo. Prvi prenos zastavnice je treba registrirati pri skladiščniku, da se kasnejši lastniki priznanice lahko seznanijo, pri kom je zastavnica.

23

Pravico razpolaganja z blagom ima samo oseba, ki ima oba dela skladiščnice. Z drugimi besedami, skladiščnik bo izdal blago samo osebi, ki predloži priznanico in zastavnico ali pa če namesto zastavnice deponira znesek, ki je v zastavnici naveden. Ko imetnik priznanice izplača terjatev iz zastavnice, si pridobi polno pravico razpolaganj z blagom. Skladiščna pogodba S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da bo sprejel in shranil določeno blago in ukrenil vse potrebno za njegovo ohranitev ter da bo blago na zahtevo položnika (deponenta) ali drugega upravičenca izročil, položnik pa se zavezuje, da bo za to dal določeno plačilo. Za sklenitev skladiščne pogodbe ni dovolj, če se skladiščnik in položnik sporazumeta, ampak je potrebno, da se blago tudi dejansko izroči skladiščniku. Skladiščna pogodba je torej tip realne pogodbe in se sklepa običajno na podlagi splošnih pogojev poslovanja skladiščne organizacije. Splošni pogoji pomenijo sestavni del skladiščne pogodbe, če so bili predhodno izročeni položniku ali če so objavljeni na predpisan način. Skladiščna pogodba ima značaj pristopne pogodbe. Skladiščna pogodba se lahko dogovori tudi po telefonu, vendar mora biti naknadno pismeno potrjena z dispozicijo skladiščniku. V praksi ima skladiščna pogodba tudi značaj formalne pogodbe, ker se sklepa na podlagi posebnih, vnaprej pripravljenih obrazcev, ki se navadno imenujejo dispozicije. Seveda imajo ti obrazci samo moč dokaznega sredstva, tako da neobstoj ali nepravilnost takšnega obrazca ne vpliva na veljavnost skladiščne pogodbe. Tudi morebitna naročila položnika v dispoziciji, ki pomenijo spremembo splošne ponudbe oz. spremembo splošnih pogojev skladiščnika, nimajo nobenega pravnega učinka, razen če jih skladiščnik odobri s posebno pismeno pogodbo. V dispoziciji mora položnik običajno obvezno navesti podatke o predmetu skladiščenja, to je zlasti vrsto in opis blaga, vrsto embalaže, težo vsega blaga in posameznih kosov, vrednost blaga ter druge podatke, ki so skladiščniku potrebni pri opravljanju skladiščnih storitev. Predmet skladiščne pogodbe, ki jo sklene položnik z javnim skladiščem, so zlasti naslednje storitve, ki jih mora položnik navesti v dispoziciji:

• sprejem, hramba in čuvanje domačega in tujega blaga v odprtih in zaprtih skladiščih;

• opravljanje manipulacij, kot so razne prekladalne storitve, sortiranje in čiščenje blaga, jemanje vzorcev, pakiranje in prepakiranje blaga, označevanje blaga…;

• organizacija prevozov blaga z vsemi vrstami prevoznih sredstev v dostavnem in medkrajevnem prometu;

• plačevanje stroškov v zvezi z uskladiščenim blagom, od prevoznih stroškov pa do carinskih dajatev drugih pristojbin;

• zavarovanje blaga; • izstavljanje skladiščnic; • druge storitve v zvezi z uskladiščenim blagom po naročilu položnika.

24

Iz skladiščne pogodbe izhaja vrsta pravic in obveznosti za skladiščnika in za položnika. Osnovne obveznosti skladiščnika so:

• da sprejme blago v hrambo in da pregleda stanje blaga oz. embalaže ter ugotovi količino blaga;

• da sprejeto blago hrani s pazljivostjo dobrega gospodarja; • da odgovarja za vsako škodo na blagu, razen, če dokaže, da je do škode prišlo

zaradi višje sile, nesreče, skritih lastnosti blaga ali po krivdi položnika; • da ravna po navodilih položnika pri ravnanju z blagom ter da blago zavaruje na

zahtevo položnika; • da blago na zahtevo položnika izda, če je le-ta poravnal vse obveznosti do

skladiščnika.

Osnovne pravice skladiščnika so: • pravica, da pri prevzemu blaga zahteva od položnika ustrezno embaliranje

blaga; • pravica do plačila skladiščnih storitev in do povračila drugih stroškov v zvezi z

ohranitvijo blaga; • zastavna pravica na blagu za svoje terjatve iz skladiščne pogodbe in za druge

terjatve v zvezi s hrambo blaga; • pravica zadržanja blaga; • pravica prodaje blaga, če blagu grozi uničenje in če tega ne more storiti

položnik, pa tudi v primeru, če položnik kljub pozivanju blaga ne prevzame po izteku dogovorjenega roka oz. po enem letu.

Obveznosti položnika so zlasti naslednje:

• ob izročitvi blaga mora skladiščniku dati vsa potrebna obvestila o njem in navesti vrednost blaga ter priložiti dispoziciji vse potrebne dokumente;

• pri prevzemu iz skladišča mora položnik blago pregledati; če ne ugotovi napak, se šteje, da je blago v redu prevzeto;

• skladiščniku mora plačati opravljene skladiščne storitve po dogovorjeni ceni ter poravnati tudi morebitne druge stroške.

V zvezi s pravicami položnika pa ima položnik zlasti:

• v času skladiščenja pravico pregledati blago in odvzeti vzorce; • pravico dvigniti blago pred dogovorjenim rokom; • pravico ugotoviti napake na blagu v trenutku, ko blago prevzema, oz. da

najkasneje v roku sedem dni opozori skladiščnika na skrite napake. V splošnih pogojih poslovanja so bolj podrobno urejeni tudi pogoji za sprejem blaga in opravljanja storitev, pogoji za izdajo blaga, plačilo storitev, zavarovanje blaga in odgovornost skladiščnika. Skladiščna organizacija je dolžna sprejeti v hrambo blago vsakega položnika pod pogojem, da ima razpoložljiv skladiščni prostor.

25

Skladiščne tarife Tarifni sistem za skladiščne storitve ni predpisan niti enotno urejen, ampak odvisen od skladiščne organizacije. Običajno so skladiščne tarife priložene splošnim pogojem poslovanja. Cena skladiščnih storitev se načelno oblikuje na dva načina:

• z medsebojnim dogovorom v skladiščni pogodbi; • s tarifami, ki so enotne za vse uporabnike skladišča in javno objavljene.

Pogodbene cene sicer izhajajo iz skladiščnih tarif, vendar je njihova višina odvisna od raznih okoliščin, predvsem pa od velikosti posla oz. količine blaga, časa skladiščenja, vrste in narave blaga. V skladiščnih tarifah so cene določene po posameznih vrstah storitev. Skladiščnina je cena za hrambo in čuvanje blaga ter je določena z zneskom. Skladiščne tarife vsebujejo tudi cene drugih storitev, ki jih opravlja skladiščna organizacija, kot na primer, cene za dostavo blaga, tehtanje blaga, zavarovanje blaga, izdelavo embalaže itd. Medtem ko se za pogodbene cene skladiščnik in položnik dogovorita s pogodbo, pa položnik soglaša s tarifami za skladiščne storitve v tistem trenutku, ko je skladiščniku predal dispozicijo pod pogojem, da so mu bile tarife dostopne, tako kot splošni pogoji poslovanja. Odgovornost skladiščnika Skladiščnik odgovarja za škodo na blagu, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali če je nastala po krivdi položnika, zaradi hib ali naravnih lastnosti blaga ali zaradi slabe embalaže. Skladiščnik se oprosti odgovornosti za škodo v primeru, če dokaže, da škode ni mogel preprečiti s skrbnostjo strokovnjaka. Skladiščnik se ne more rešiti odgovornosti za hrambo uskladiščenega blaga, tudi če v skladiščno pogodbo vnese določilo, ki ga reši takšne odgovornosti. Skladiščnik mora položnika opozoriti na hibe ali naravne lastnosti blaga oz. na slabo embalažo, zaradi katere utegne priti do škode na blagu, brž ko to opazi ali bi moral opaziti. Skladiščnik mora torej z blagom ravnati kot dober gospodar, z vso pazljivostjo strokovnjaka za uskladiščenje blaga in v skladu z lastnostmi blaga, ki ga je uskladiščil. Odškodnina, ki jo mora skladiščnik plačati zaradi uničenja, zmanjšanja ali poškodbe blaga v času od njegovega prevzema do izročitve, ne sme presegati dejanske vrednosti blaga. Ta omejitev ne velja, če je skladiščnik povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti. Vidne poškodbe ali izgube blaga mora položnik reklamirati takoj ob prevzemu iz skladišča, skrite napake pa takoj, ko jih opazi oz. najkasneje v roku sedem dni od dneva prevzema blaga in sicer v pismeni obliki. V nasprotnem primeru se šteje, da je blago prevzel brez pripomb.

26

3.11 Inventura Inventura omogoča pregled ter uskladitev stanja skladišč. Za vsako skladišče se izdela svoj dokument. Le-tega najprej napolnimo z obstoječo zalogo, nato preverimo stanje, ga uskladimo in končno potrdimo inventuro. S tem se zaloga na skladiščih popravi, oziroma potrdi, tako kot smo določili z inventuro. Prvi korak-vnos podatkov: Razliko med inventurnim stanjem po popisu in skladiščno evidenco ugotavljamo inventuro kamor inventurne podatke lahko vnesemo na dva načina:

a) inventurni popis lahko vnašamo neposredno v računalnik (bodisi z uporabo prenosnih čitalcev črtne kode, bodisi z direktnim odčitavanjem); b) izdelamo popisni list (pregled trenutne zaloge), opravimo popis inventurnega stanja in ga vnesemo v računalnik.

Drugi korak-primerjava stanj: Ko imamo narejen inventurni popis in je ta vnesen v računalnik, moramo to stanje primerjati z stanjem po računalniških evidencah. Primerjavo torej opravimo med dejanskim, popisanim stanjem ter med stanjem, ki nam ga izkazujejo skladiščne kartice. Ta primerjava nam pokaže odmike dejanskega stanja od knjižnega, ki jih moramo kasneje ustrezno knjižiti.

Tretji korak-usklajevanje inventure: Naslednji korak, ki ga moramo narediti je usklajevanje inventure. Z inventurnim popisom dobljene odmike dobro pregledamo in sicer na nivoju celotnega podjetja. Višek na enem manko na drugem mestu: Med letom smo se lahko pri uporabi programskega paketa zmotili. Zelo pogosto se zgodi, da smo v primeru, da imamo več skladišč naredili prevzem oziroma prenos na napačno skladišče. V tem primeru nam bo inventura artikla enega skladišča kazala višek, inventura drugega pa manko. Da bi to popravili, moramo narediti prenos iz skladišča, kjer je bil ugotovljen višek na skladišče, ki izkazuje inventurni manko. Najprej pogledamo skladiščni karton za ta artikel v skladišču, kje je nastopil manko. Če nam skladiščni karton kjerkoli kaže negativno stanje dnevne zaloge, moramo prenos narediti pred dnem, s katerim skladiščni karton izkazuje negativno zalogo. Očistili bomo negativno zalogo in s tem vrednotenje skladišča z mankom ter rešili višek drugega skladišča. Seveda pa je potrebno paziti, da nam na skladišču z viškom po prenosu skladiščni karton ne kaže negativnih zalog. Ker prenosov lahko naredimo tudi več, lahko s pametnim rezporejanjem primerno uskladimo kartice.

27

4. SKLADIŠČNA DEJAVNOST V PODJETU JUMA LOGISTIKA

4.1 Predstavitev podjetja Logistika se je začela razvijati kot del vojaške vede pred nekaj sto leti. Kot veda se je logistika v gospodarstvu najbolj razvila v obdobju od leta 1950 do 1970. Uveljavilo se je tudi geslo »dostaviti blago kupcu v pravi količini, na pravem mestu, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni«. Za to geslo lahko vsekakor rečemo, da v logistiki velja še danes. Razumevanje logistike kot miselnosti ima osrednji pomen in dominira nad drugimi sestavnimi deli logističnega koncepta. Medtem ko obstajajo logistične operativne funkcije, kot so transport, skladiščenje in pretovorne manipulacije, že dalj časa, pomeni vidik opazovanje logistike kot miselnosti pravo inovacijo. Podobno kot marketing in controlling je tudi logistika zasnova, ki temelji na teoriji, ki poskuša s celostnim opazovanjem raznovrstnih razmerij v sistemu izboljšati poslovne odločitve (Logožar, 2002, 2). Dejavnost logistike je torej dokaj mlada, v zadnjih nekaj letih pa se na področju poslovanja podjetja vedno bolj usmerjajo nanjo. Predvsem ker je to področje, pred nedavnim bilo še zapostavljeno. Sedaj se ugotavlja, da so tu skriti še ogromni prihranki, ki lahko dajejo veliko konkurenčno prednost tako usmerjenim organizacijam. Na tem področju vidi svojo vlogo podjetje JUMA logistika.S svojimi izkušnjami, znanjem, usmeritvijo v razvoj želi ustvarjati novo vrednost v obliki zunanjega upravljanja logistike ter s tem omogočiti bolj racionalno, odzivno in kvalitetno logistično funkcijo, kot če bi jo podjetja upravljala oziroma izvajala sama. Podjetje ponuja storitve v sklopu logistike, predvsem na področju skladiščenja in transporta. V skladu z osnovnim vodilom stremijo k zadovoljevanju specifičnih potreb odjemalcev in diferenciaciji svoje ponudbe na področju logistike. V podjetju se zavedajo, da je kakovost storitev ključ do uspeha, zato so strateško usmerjeni k doseganju še višje kakovosti storitev ter trajnostnega razvoja v svoji dejavnosti. V okviru podjetja lahko ponudijo celovito logistično storitev. Svojim strankam lahko poleg osnovne ponudbe skladiščenja in transporta nudijo tudi svetovanje na ostalih področjih logistike, posredovanje špediterskih storitev pa tudi posredovanje najema ali pa samo storitev posredovanja pisarniških prostorov. S tem pridobi njihova stranka vse na enem mestu, kar pomeni večjo odzivnost v sklopu celotnega procesa, transparentnost poslovanja in ugodnejše pogoje.

28

Osnovni podatki Firma: JUMA LOGISTIKA, podjetje za storitve na področju logistike in transporta, d.o.o. Skrajšana firma: JUMA LOGISTIKA d.o.o. Sedež: Leskoškova 4 1000 Ljubljana ID št. za DDV: SI76407748 Matična št.: 1640607 TRR: 02012-0090430252 Vložna št.: 1/34917/00 na Okrožnem sodišču v Ljubljani

29

Slika 1,2: Lokacija podjetja Vir:( www.jumalogistika.si/-14kb)

Dostop in parkiranje Skladiščni in poslovni prostori se nahajajo v poslovnem objektu družbe Sanolabor v neposredni bližini Ljubljanske obvoznice-izvoz iz Nove Jarše, BTC. Dostop je možen z vsemi cestno-transportnimi vozili. Pred objektom je zagotovljen prostor za raztovarjanje in natovarjanje ter kratkoročno parkiranje. Delovni čas podjetja je od 7.00 do 16.00. Omogočajo pa tudi storitve izven delovnega časa ob predhodnem dogovoru. Varovanje prostorov Prostori so pod stalnim tehničnim in fizičnim nadzorom varnostne službe.

30

Slika 3: Fotogalerija Vir: (www.jumalogistika.si/-14kb) Vizija podjetja Vizija podjetja je ustvariti ali postati ključni del kvalitetnega, zanesljivega in odzivnega sistema zunanjega upravljanja logistike za srednja in mala trgovska podjetja na področju Slovenije, ki so orientirana na domači in globalni trg. To bo podjetje doseglo z usmerjanjem na potrebe kupca, učinkovitim upravljanjem potrebnih virov ter ter trajnostim razvojem v svoji dejavnosti. Poslanstvo podjetja Poslanstvo podjetja je zadovoljevanje kupcev v smeri celovite ponudbe logističnih storitev in s tem optimiranje njihovega poslovanja. Zavzemanje za uspešen partnerski odnos do vseh, ki so povezani s podjetjem, prilagodljivost, zanesljivost, odzivnost in natančnost, prijaznost ter pozitivna naravnanost, so vrednote podjetja s katerim ga uresničujejo.

31

4.1.1 Zgodovina podjetja Leto 1991 Iz tedanjega povpraševanja po popolnejši storitvi, kot so jih nudila javna skladišča, se je razvila osnovna dejavnost podjetja, to je izvajanje skladiščnih storitev, kot zunanji ponudnik. Nadaljnja leta je podjetje pridobivalo na prepoznavnosti s pomočjo zadovoljnih odjemalcev, ki se je prenašala »od ust do ust«. Tudi širjenja spektra ponudbe je izhajalo iz zadovoljevanja potreb po dodatnih storitvah, ki so bile kakorkoli v povezavi z logistiko. Tako se je podjetje usmerilo v izvajanje in organiziranje transportnih storitev. Cilji so predvsem zadovoljni kupci in zadovoljivo delovno okolje. Leto 1999 Podjetje je spremenilo politiko podjetja, predvsem zaradi vedno večjega pritiska kupcev in same konkurence. Nova usmeritev je bila doseganje vedno večje stopnje konkurenčnosti, kar je pomenilo sodobnejšo tehnologijo, posodabljanje procesov in usposabljanje kadrov. Za stabilnost in dolgoročni obstoj podjetja pa je postala pomembna maksimizacija dobička in s tem rast kapitala. Leto 2001 Zaradi transparentnosti se je spremenila statusna oblika organizacije iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Leto 2005 Danes lahko trdijo, da poznajo dejavnost logistike, predvsem področje skladiščenja in transporta. Vedno bolj se usmerjajo v razvoj celovite ponudbe in pridobivanja novega znanja na področju logistike. V sedanjem obdobju je logistika tista, ki je lahko konkurenčna prednost v večini dejavnosti, zato se zavedajo odgovornosti prevzema logistične funkcije kot zunanji upravitelj.

32

4.2 Organiziranje logističnih dejavnosti v podjetju 4.2.1 Skladiščne storitve

• skladiščenje blaga; • komisioniranje blaga; • viličarske storitve, prekladanje blaga; • raztovarjanje, natovarjanje in ostala manipulacija z blagom; • fizično raztovarjanje in natovarjanje blaga; • deklariranje, opremljanje in pakiranje blaga; • ostale skladiščne storitve po dogovoru.

Slika 4: Viličarske storitve Vir: (www.jumalogistika.si/-14 kb) Skladiščenje blaga - primerni skladiščni prostor opremljen z visokoregalno opremo in poličnimi regali ter ostalo skladiščno opremo. Ko govorimo o komisioniranju, ki je del distribucijske logistike, imamo v mislih vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi naročil. Za učinkovito komisioniranje je potrebno na podlagi strukture naročil in blaga oblikovati primerno organiziranje tokov blaga in informacij v skladišču. Glavni namen komisioniranja je minimiziranje časa za oblikovanje posameznih pošiljk in pomoč pri optimizaciji skladiščnega poslovanja. Komisioniranje je namenjeno vsem podjetjem, ki želijo kar najbolje izkoristiti prostor v skladišču ter z optimiziranimi skladiščnimi postopki zmanjšati stroške skladiščenja. Komisioniranje blaga poteka na osnovi naročila stranke. Manipulacije z blagom pomenijo sklop ukrepov in operacij, ki imajo namen premeščati blago iz skladišča na transportno sredstvo-nakladanje, iz enega transportnega sredstva na drugo-prekladanje, iz transportnega sredstva v skladišče-razkladanje, polnjenje ali praznjenje kontejnerja, zlaganje blaga na palete, zlaganje blaga v skladišče in podobno. Manipulacije je potrebno opraviti v čim krajšem času, da se ne zadržujejo transportna sredstva, najkasneje na tistih rokih, ki jih določi prevoznik. Z racionalizacijo manipulacij je možno bistveno pospešiti hitrost obračanja transportnih sredstev, povečati njihov izkoristek in znižati stroške fizične distribucije.

33

Glede na način opravljanja manipulacij ločimo ročne, mehanske in avtomatizirane manipulacije. Način manipulacij je odvisen od vrste in načina transport, od lastnosti blaga, pakiranja blaga in od opremljenosti izvajalcev transportnega procesa. Največje učinke pri racionalizaciji manipulacij je možno doseči predvsem z ustrezno tehnično opremljenostjo in sodobnim pakiranjem blaga, to je z raznimi viličarji, dvigali, paletami, kontejnerji, regali, transporterji in drugimi pripomočki, ki zagotavljajo varno, hitro in ekonomično rokovanje z blagom, kar v mednarodnem transportu oziroma mednarodni trgovini glede na ostre konkurenčne pogoje še posebnega pomena. Prevzemanje in odpremljanje blaga poteka na osnovi naročila stranke. Pakiranje blaga Lastnik blaga oziroma naročnik prevoza mora poskrbeti, da je blago pakirano na običajen način in po pogojih, ki veljajo za posamezne vrste transporta. Prevoznik ne odgovarja za posledice, ki bi nastale zaradi neustreznega, nezadostnega ali slabega pakiranja. Pakiranje je dejavnost, ki se ukvarja z opremljanjem blaga z embalažo oziroma sredstvi za pakiranje blaga. Ločimo transportno in potrošniško pakiranje. Transportno pakiranje ima več namenov:

• zaščititi blago pred okvarami, poškodovanjem, razsipanjem in onesnaženjem v transportnem procesu;

• omogočiti in olajšati manipulacije, skladiščenje in transport blaga; • znižati transportne in druge logistične stroške.

Namen potrošniškega pakiranje pa je čimbolj približati določen proizvod potrošniku. Problem pri pakiranju je zagotovitvi takšnega pakiranja, ki pomeni na eni strani optimum med stroški pakiranja (ki naraščajo z varnejšo embalažo) in stroški škod (ki ob varnejši embalaži padajo), na drugi strani pa pakiranje, ki prinaša optimalne učinke v zvezi s transportom, manipulacijami in skladiščenjem blaga. Pakiranje blaga mora omogočiti tudi unitizacijo tovora, kar pomeni, da mora biti embalaža standardizirana oziroma kompatibilna. Embalaža mora omogočiti združevanje manjših enot blaga v večje enote, tako da iz manjših tovorov vedno oblikujemo enake večje tovorne enote. To je pomembno zlasti pri zlaganju blaga na palete, pri polnjenju kontejnerjev in pri izrabi tovornega prostora na transportnih sredstvih. Pri izboru embalaže oziroma pakiranja je treba upoštevati zlasti naslednje dejavnike:

• naravne lastnosti blaga ter obliko in dimenzijo blaga; • vrsto in način transporta, transportno pot in čas transporta; • pogoje in način manipuliranja ter skladiščenja blaga; • klimatske in druge pogoje okolja; • možnosti večkratne uporabe; • možnosti pakiranja in razpakiranja blaga; • stroške embalažnega materiala;

34

• carinske, sanitarne in druge predpise posameznih držav. Pakiranje blaga ima svoj odraz tudi v kupoprodajni pogodbi. Prodajalec in kupec se s pogodbo navadno dogovorita tudi glede embalaže in stroškov pakiranja. Če vrsta embalaže ni dogovorjena, mora prodajalec zagotoviti običajno embalažo: ki ščiti blago v transportu, ki ustreza pogojem prevoznikov in je v skladu s predpisi. Vidne napake pri embalaži se štejejo za pripombo glede kvalitete blaga. Označevanje blaga Označevanje (signiranje) blaga je v bistvu nadaljevanje transportnega pakiranja, pomeni pa dajanje določenih oznak na blagovne pošiljke, ki se odpremljajo v domačem ali mednarodnem transportu. Označevanje blaga ima dva osnovna namena:

• služi za identifikacijo pošiljke v času skladiščenja in transport ter zagotavlja natančno odpremo blaga in pravilno predajo prejemniku;

• služi kot navodilo za rokovanje z blagom v transportnem procesu iz odpremnega v namembni kraj, s tem da opozarja na posebne lastnosti blaga.

Posebnega pomena pri označevanju blaga je to, da se oznake na pošiljki natančno ujemajo z oznakami, ki so navedene v transportnih, zavarovalnih in drugih dokumentih, tako da je zlasti ob poškodovanju ali izgubi dokumentov možno na podlagi oznak pošiljko identificirati. Oznake na pošiljki morajo vsebovati zlasti podatke o blagu (posebne lastnosti blaga, dimenzije, teža ipd.), o pošiljatelju in prejemniku, namembni kraj itd. Natančno vsebino oznak lahko stranki določita v kupoprodajni pogodbi, kjer se lahko dogovorita tudi za nevtralne oznake, iz katerih ni razviden dobavitelj blaga. Oznake se praviloma dajejo na samo embalažo, in sicer se vtisnejo, natisnejo, prilepijo ipd. Vse oznake morejo biti jasne in trpežne. Oznake so lahko številčne, besedne ali slikovne, najpogosteje pa se uporabljajo kombinacije več vrst oznak. Besedne oznake morajo biti tudi v jeziku države prejemnika pošiljke, ker največja možnost za izgubo pošiljke obstaja ravno v namembnem kraju. Oznake, ki opozarjajo na posebno pazljivost pri rokovanju z blagom (občutljivost na tresljaje, smer obračanja, temperaturo, vlago ipd.) oziroma na nevarne lastnosti blaga (vnetljivost, eksplozivnost, strupenost) so običajno slikovne. Slikovne oznake so mednarodno standardizirane in pri prevozu nevarnega blaga predpisane z mednarodnimi konvencijami. Ostale skladiščne storitve opravlja podjetje Juma logistika d.o.o. na osnovi naročila stranke: deklariranje, pakiranje, opremljanje blaga z navodili, tehtanje, embaliranje pošiljk in ostala potrebna opravila po dogovoru, vodenje evidence dokumentov in stanja blaga na zalogi, posredovanje in arhiviranje dokumentov.

35

4.2.2 Transportne storitve

• transport oziroma prevoz blaga-izvajanje in organiziranje kopenskih prevozov; • distribucija-organiziranje fizične distribucije blaga.

Slika 5: Transportne storitve Vir: (www.jumalogistika.si/-14kb) Izvajanje in organiziranje kopenskih prevozov do skupne mase 24.000 kg na področju Slovenije in po ostalih evropskih državah z odzivnostjo od 3 ur do 72 ur. Organiziranje distribucije iz lokacije podjetja Juma logistika d.o.o do skupne mase 3.000 kg na področju Slovenije z dostavo v roku 24 ur. 4.2.3 Ostale logistične storitve

• svetovanje na področju logistike; • posredovanje poslovno skladiščnih prostorov; • špediterske storitve; • posredovanje informacij o blagu.

Ostale logistične storitve • svetovanje na področju logistike • posredovanje poslovno skladiščnih prostorov • špediterske storitve

• posredovanje informacij o blagu

Slika 6: Svetovanje na področju logistike Vir: (www.jumalogitika/-14kb)

36

Svetovanje na področju logistike - svetovanje pri izbiri najugodnejše kombinacije logističnih storitev in njihovih ponudnikov. Posredovanje poslovno skladiščnih prostorov - posredovanje najema in svetovanje pri izbiri primernih skladiščnih ali pisarniških prostorov. Špediterske storitve - posredovanje špediterskih storitev na osnovi povpraševanj. Posredovanje informacij o blagu ter povezovanje delov logističnega procesa. 4.3. Kapacitete 4.3.1 Prostorske kapacitete Podjetje razpolaga s 5000 m² skladiščnih površin v neposredni bližini BTC-ja na Leskoškovi 4 v Ljubljani. Višina prostorov je v povprečju šest metrov, so suhi, zračni in primerno ogrevani (minimalno 8-12*C do maksimalno 24-28*C). Večji del prostorskih kapacitet je namenjen izvajanju njihove celovite ponudbe, del teh pa je namenjen za kupce, ki samostojno izvajajo oziroma imajo interno organizirano logistično funkcijo ter najemajo njihove logistične storitve po potrebi. 4.3.2 Oprema in delovna sredstva Prostor je delno opremljen z visokimi regali za skladiščenje standardnih europalet ali nestandardnih palet z minimalnim odstopanjem. Polični regali so namenjeni skladiščenju drobnega blaga ali blaga z velikim izborom artiklov manjših količin. Nekaj talnega prostora je namenjena blagu nestandardnih dimenzij in teže večjega obsega. Za manipulacijo uporabljajo visokoregalne in čelne električne viličarje, plinske viličarje, ročne paletne vozičke in ostala prilagojena prevozna sredstva brez lastnega pogona. 4.3.3. Informacijska in programska oprema Podpora za evidenco zalog, dokumentov, obračunskih enot ter komunikacijo je skladiščno informacijski sistem in ostala Microsoft orodja. Sistem podpira elektronsko poslovanje in poslovanje na osnovi črtne kode ter ročnih terminalov. 4.3.4. Človeški viri Za učinkovito upravljanje svojih storitev je v podjetju redno zaposlenih v povprečju štirinajst oseb. Za določene funkcije in v primeru kratkoročno povečanega obsega pa najamejo skrbno izbrane zunanje vire s katerimi imajo vzpostavljene kratkoročne oziroma dolgoročne pogodbeno razmerje.

37

Zaposleni v podjetju imajo več let izkušenj na posameznih področjih, potrebna znanja za skladiščno poslovanje, organizacijska znanja, ter ostala strokovna znanja na ostalih poslovnih področjih. Uprava podjetja Uprava podjetja izvaja, koordinira in spremlja poslovne funkcije (tržno-nabavna, finančno-računovodska, kadrovska, pravna, tehnično-informacijska funkcija) ter strateško odloča. Telefon: Faks:

+386 1 586 22 70 +386 1 586 22 78

Marko Juvan direktor Email: marko@jumalogistika.si

Maja Hiršman pomočnica direktorja Email: maja@jumalogistika.si

Silva Hamberger računovodja Email: silva@jumalogistika.si Operativa podjetja Operativa podjetja planira, organizira, izvaja ter spremlja dogovorjene storitve v skladišču ter na terenu (transport). Sprejema dogovorjena naročila, vodi evidence in zaloge blaga, sledenje enot za obračun, arhivira dokumente ter ostalo potrebno dokumentacijo. Posreduje informacije o blagu kupca in povezuje dele logističnega procesa. Telefon: Faks:

+386 1 586 22 77 +386 1 586 22 79

Stane Žavbi vodja operative Email: stane.zavbi@jumalogistika.si

Jože Zalokar organizator dela Email: org@jumalogistika.si

Urška Komerički administrator v operativi Email: narocila@jumalogistika.si 4.4 Prednosti podjetja

38

• celovita ponudba storitve; • prilagodljivost storitve posameznemu naročniku; • odzivnost pri izvajanju naročil in visoka kakovost; • odzivnost glede zadovoljevanja potreb; • zanesljivost in natančnost; • prevzemanje odgovornosti; • velika usmerjenost in skrb; • dobra lokacija.

4.5 Poslovni rezultati

Graf 1: Poslovni rezultati Vir: (www.jumalogistika/-14kb) Na grafu so razvidni skupni prihodki podjetja, ki jih je ustvarilo od leta 1998 do danes. Rast prodaje je bila dosežena ob enakih prostorskih virih, ob povečanju pretoka blaga skozi skladišče se je povečalo število stalnih človeških virov in hkrati njihova storilnost. Tudi optimizacija prostorskih virov in delovnih sredstev z opremo je pripomogla k prikazani rasti na obstoječi lokaciji. 5. SKLEP

39

Čeprav skladiščenje blaga samo po sebi nima mednarodnega značaja, pa v mednarodni logistiki pogosto prihaja do potrebe začasnega uskladiščenja domačega ali tujega blaga pred nadaljnjo odpremo. Zato je prav, da poznamo nekatere temeljne pojme tudi s tega področja, pa čeprav gre pri skladiščenju za mirovanje in ne za gibanje blaga. Funkcija skladiščenja je prisotna tako v proizvodnem procesu kot pri nabavi in prodaji blaga. V mednarodni trgovini je pravočasna in hitra dobava blaga, ki je pogoj za obstoj na določenem trgu, mogoča samo v primeru, če se v ustreznem skladiščnem prostoru predhodno pripravi zahtevana izbira blaga. Dobro organizirana skladiščna funkcija, ki upošteva posebnosti blaga, pogoje transporta in posebnosti tržnih področij, lahko veliko prispeva k uspešnemu nastopu v mednarodni konkurenci. Blago, ki je predmet mednarodne trgovine se lahko uskladiščuje v odpremnem kraju, na transportni poti, kadar pride do prekinitve transporta, ali pa v namembnem kraju. Skladišči se lahko blago, ki je namenjeno v izvoz, blago, ki pride iz uvoza ali pa blago, ki samo tranzitira državo. Skladišča za potrebe mednarodne trgovine so locirana v lukah, pristaniščih, kopenskih transportnih terminalih, obmejnih terminalih, skratka povsod tam, kjer so močnejši mednarodni blagovni tokovi. Skladiščenje omogoča uresničevanje sortimentne funkcije, ki pomeni oblikovanje prodajne izbire različnih proizvodov, ki se proizvajajo na različnih lokacijah. V tej vlogi se skladišče pojavlja kot mesto, kamor se stekajo različni proizvodi iz raznih tovarn in kjer se oblikujejo pošiljke različnega prodajnega sortimenta za oskrbovanje raznih prodajnih področij oziroma kupcev. Končno skladiščenje blaga opravlja tudi prodajno-pospeševalno funkcijo, saj je skladiščenje blaga v bistvu upravičeno samo v primeru, če to zahteva povpraševanje kupcev oz. če pomeni izboljšanje stopnje postrežbe kupcev. POVZETEK

40

Diplomsko delo v teoretičnem delu opisuje opredelitev skladiščnih storitev ter organiziranost skladiščenega poslovanja. Velik poudarek je na skladiščnem poslovanju, ki je za uspešno poslovanje podjetja pomembno za vsakodnevno zniževanje stroškov na vseh področjih delovanja. Eno od področij, ki povzroča v sodobnem poslovanju vedno večji delež stroškov so logistične storitve, kajti globalizacija zahteva globalno in ne zgolj regionalno storitev. V praktičnem delu je predstavljeno podjetje JUMA logistika, d.o.o.. Bolj podrobno je opisano skladiščno poslovanje v podjetju in njeno organiziranje logističnih dejavnosti. Diplomsko delo je zaključeno s poslovnimi rezultati podjetja. Ključne besede: logistika/skladiščna logistika/skladiščne storitve/skladiščno poslovanje. ABSTRACT: The diploma thesis describes in its theoretical part the definition of storage services as well as the organization of storage business. There is a great emphasis on the storage business, which is of immense importance for a successful operation of a company and its routine reducing of costs on all levels of operation. The logistic services cause within the contemporary business operations increasingly pronounced expenses ratio, since globalization demands a global and not solely a regional service. The practical part presents the company JUMA logistika, d.o.o. Moreover, it involves the storage service within the company. The diploma thesis ends with some business results of the company's business operation. Key words: logistics / storage logistics / storage services / storage operation. 6. LITERATURA IN VIRI

41

1. Bergant, Bogomil. 1997. Upravljanje in vodenje skladišč. Ljubljana: Bergant. 2. Blomberg, David J. 2002. Logistics. Publikacija. 3. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika. Ljubljana: GV Izobraževanje. 4. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 5. Ogorelc, Anton. 1989. Logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 6. Ogorelc, Anton. 2001. Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 7. Potočnik, Vekoslav. 1996. Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 8.Požar, Danilo. 2000. Transport s transportnim zavarovanjem. Maribor: Višja komercialna šola. 9. Požar, Danilo. 1998. Pomorski, cestni, rečni in zračni transport, špedicija, javna skladišča in organizacije za kontrolo blaga. Maribor: Ekonomsko komercialna šola. 10. Prikril, Boris. 1997. Mehanizacija pretovora in skladiščenje. Zagreb: Fakultet prometnih znanosti. 11. Rastko, Aleš. 1997. Skladiščenje raznega blaga. Ljubljana: Delavska univerza. 12. Schonknecht, Rolf. 1995. Transportieren, Umschlagen, Lagern. Berlin: Die Wirtschaft. 13. Vnuk, Roman. 2000. Skladiščno poslovanje in transport. Ljubljana: Delavska univerza. 14. Zekič, Zdravko. 2000. Logistički menedžment. Rijeka: Glosa. 15. Zelenika, Ratko. 2005. Logistički sustavi. Rijeka: Ekonomski fakultet. 16. Skladiščenje raznega blaga v zaprtih in odprtih skladiščih. 1996. Ljubljana: Varnostna navodila. 17. Skladišča. 1995. Ljubljana: Varnostna Navodila. 18. Jumalogistika, 2007 [online]. Dostopno na: http:// www.jumalogistika.si/-14kb [10.09.2007]. 19. Europen Logistics Association (2006). The Influence, Commerce on Tomorow's Logistics [online]. Dostopno na : http://www.cladag.org./publictions/tnoebook.pdf [12.09.2007]. SEZNAM SLIK, GRAFOV

42

SLIKA 1: Lokacija podjetja 28 SLIKA 2: Lokacija podjetja 29 SLIKA 3: Fotogalerija 30 SLIKA 4: Viličarske storitve 32 SLIKA 5: Transportne storitve 35 SLIKA 6: Svetovanje na področju logistike 35 GRAF 1: Poslovni rezultati podjetja 38

43