RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. …...Nova generacija, novosti modernega obdobja (rokenrol, hipijevstvo, bitlomanija itd.). Prvo prelomnico v razvoju zakonodaje sta leta 1967

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

Urbanizirano podeželje

To je definicija, ki jo je prvi uporabil K. Marx , ko je napovedal socialne in politične spremembe, ki bodo posledica industrializacije.

Nujno je potrebno uničiti razliko med mestom in vasjo, prav tako med ljudmi fizičnega in intelektualnega dela /.../ razporediti industrijo enakomerno po celem svetu /.../organizirati življenje v obliki komun /.../ stihijsko dejstvo naravnih zakonov kapitala in lastništva zemljišč je lahko zamenjano z zakonom družbeno svobodnega in združenega dela.

(Marks, Engels, Lenin: Marks, Engels, Lenjin (1974): Človek: Priroda i ljudska naselja - izbor, Beograd).

Ruralna družba v preteklosti – odvisna od letnega ciklusa kmetijskega dela (kolobarjenje ipd.).

Revolucija 1848 – vpliv zemljiške odveze (ukinjen fevdalni sistem), struktura poljedelskega obrata v kmečkih rokah – zemlja postane kmetova last.

Podeželski prostor – vnos urbanih elementov, delo prebivalcev se je preusmerilo od kmetovanja v industrijo, obrt in druge dejavnosti.

Blagostanje – povezano s kapitalistično družbo, s trgom, prenosom kapitala in dobrin.

Gradnja železnice – koncentracija prometa na železnico, trgovina se je vse bolj koncentrirala na postaje ob tranzitni progi, večal se je pritisk tujega blaga.

Intenzivnost obdelovanja zemljišča se je večala pod vplivom tehničnih izboljšav.

Propad domače obrti, kar je še povečalo življenjske stiske kmečkega prebivalstva.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 2


Proces urbanizacije na podeželju V drugi polovici 19. stoletja so se odvijale največje spremembe v

strukturah mest.

E. Howard – koncept vrtnega mesta . Garden City of Tomorrow –načrtno izseljevanje prebivalstva v manjša satelitska mesta.

E. HOWARD, 1898 - IDEJE VRTNEGA MESTA V SHEMI TREH MAGNETOV

L. DE SOISSONS, 1919 - WELWYN GARDEN CITY

LE CORBUSIER - LES UNITES D’HABITATION; PREDSTAVITEV ELEMENTOV BIVANJA NA MEDNARODNEM KONGRESU V MILANU, 1954

Le Corbusier (1974): Način razmišljanja o urbanizmu; Građevinska knjiga, Beograd

/.../ hitrost v proizvodnji in prevozu je odgovor na nastanek krize v naseljih /.../ v tem so znaki dekadence /.../.. Najprej je bila steza, potem pot za konje in osle, kanal, proga, kraljevska pot in moderni avtomobil. Vse je bilo postavljeno na isto traso, skoraj brez širitve in ne glede na hitrost. V ruralnih naseljih je najprej potrebno opredeliti, kaj je v obsegu določene hitrosti: hitrost 50-100 km/h predstavlja ruralno središče s trgovskimi objekti; hitrost 4 km/h pa živali, pastirje, kmetijski prostor, pašnike in travnike. Vse skupaj sestavlja prostor z določeno hierarhijo, kjer se povezujeta urbanizem in rurizem, kmečki delavec in delavec v industriji -oboje v en skupen hibrid.: linearno industrijsko mesto ob velikih prometnicah z oddaljenimi vaškimi rezervati, ki naj bi pripomogli k oživljanju dela na zemlji z industrializacijo vasi. Velika hitrost, nova sodobna oprema, asfalt in elektrika, ter drugo, vse to bo omogočalo novo obliko agrarne proizvodnje z novimi centri, novimi naselbinami, kjer bo živelo manj ljudi, ki bodo bolj sposobni.


F. L. Wright - organskost nanaša na način življenja in povzemanje naravnih oblik pri prenosu ideje v realizacijo.

Broadacre City, 1934 – model za mesto, osnova je ideja redistribucije koncentracije na nivoju regionalnega agrarnega mrežnega sistema.

Središče so enodružinska bivališča,domovi, posamezniki.

Nova tehnologija ter nov način transporta.

Spremembe v strukturi bivanja, kjer ne bo več prisotna hierarhija lokacije.

Individualnost in preoblikovanje mesta z izgubo tradicionalne oblike in prostora:

/.../ bodoče mesto bo povsod innikjer /.../..


L. Hilberseimer - model urbanizirane pokrajine, kjer je enota naselja osnovni element za celoto.

Model je dobil linijsko obliko po prometni shemi, arteriji, na katero se posamezne enote navezujejo samo v eni točki. Ima obliko drevesa z osrednjo glavno potjo (glavna prometnica), ki se razceplja na množico nepovezanih linij.

Hilberseimer, L. (1955) The Nature of Cities; Chicago


A. Aalto. V projektu Sunila pulp mil je hotel združiti načela modernega industrijskega mesta s prijetnim okoljem (gozd) in prostornostjo.

Tovarna ob morju, naselje za uslužbence v gozdu,

A. AALTO - SUNILA SULPHATE MIL, KARHULA,1936-39.

Švedska - decentralizacija urbanega z dislociranimi satelitskimi soseskami na ravni države."SOSESKA" OEREBRO VIVALLA, 1966


M. Fabiani - regulacijski načrti za manjša naselja; regulacije cestnega omrežja.

Uporabil elemente za izvedbo ureditve, kot so: cesta, drevored, posebno pomembno postavljeno drevo, tlak, trg, za oblikovanje nove podobe naselja.

Predvidena hierarhija razvoja glede na lego v prostoru (os urbanizacije v Posočju in Vipavski dolini – ideje linearnega mesta).

M. FABIANI -UREDITVE, REGULACIJE OBSTOJEÈESTRUKTURE V MANJ.IH NASELJIH, 1920-30)


I. Vurnik - Velik pomen je dajal socialnim in funkcionalističnim težnjam, gibanja in kongresov C.I.A.M. in Le Corbusiera; vrtna mesta.


I. VURNIK - LJUBLJANA - DELAVSKO NASELJE V ŠTEPANJI VASI IZ L. 1938.

V zasnovo so vključena njegova reševanja socialnih problemov za polkmečka primestna naselja.

Industrializacija in agrarna reforma leta obnove (1945–47), pritisk ljudi v mesta. zakon o agrarni reformi iz leta 1945, »Zemlja mora pripadati tistemu,

ki jo obdeluje«. Zadruge so podedovale dobro urejene vinske kleti in mehanizacijo. Med leti 1947 in 1956, pravica do nemotene uporabe stanovanja. Povojna deagrarizacija. Do leta 1961, podeželsko prebivalstvo zmanjšalo za 200.000 ljudi. »Beg iz vasi«, »bega z zemlje« in spreminjanje kmeta v delavca. Mešana kmečka gospodinjstva.


M. MUŠIČ: Obnova kmetskega naselja. (1947)

M. MUŠIČ - POGLED NA PREROJENO VAS.Ko obnavljamo po vojni hudo prizadeto vas, se naslanjamo na smernice:

1) Pravilna ureditev cestne mreže; preložitev glavne prometne ceste izven naselja; dovozna cesta; sistem vaških cest – neoviran tranzitni promet.2) Redčenje poslopij v stari vasi. Sonce in zrak sta našla pot do vsake hiše.3) Zdrav položaj za novo vaško naselje ob starem; smiselna celota.4) Dopolnitev vasi; zgradbe javnega, kulturnega in gospodarsko-zadružnega značaja.

Ozdravljena stara vas je stopila v novo življenje.


Nacionalizacija Leta 1956 je prišlo do ustanavljanja občinskih skladov Leta 1958 je začel veljati zakon o nacionalizaciji najemniških zgradb

in stavbnega zemljišča, Standard prebivalstva se je začel zviševati. Na trg so prišli predmeti široke uporabe: radijski sprejemniki,

mopedi, avtomobili, hladilniki itd.


racionalnost in humanost prostorske ecentralizacije z razvojem sodobnega železniškega prometa.

Majhna naselja (individualna samoiniciativi).

E. RAVNIKAR - URBANISTIÈNE ŠTUDIJE PREOBRAZBE VASI, 1945-46.Model spominja na Hilberseimerjevo regionalno decentralizacijo (sistem rasti drevesa).


Demokratizacija Leta 1965 je prišlo do gospodarske reforme. Nova generacija, novosti modernega obdobja (rokenrol, hipijevstvo,

bitlomanija itd.). Prvo prelomnico v razvoju zakonodaje sta leta 1967 pomenila zakona o

urbanističnem in regionalnem planiranju. S to zakonodajo je bil v urbanizem prvič vključen celoten slovenski

prostor- Podeželje prepuščeno samo sebi; objekti so se gradili posamično, v

največji meri v obliki nadomsetnih gradenj. Največjo spremembo v podeželskem prostoru zasledimo po letu 1970. Začela množična gradnja prosto stoječih enodružinskih hiš (t. i. gradnja

tipskih projektov). Pohod »enodružinske tipske hiše« ali »hiše za vsakega Slovenca«. Stanovanjske hiše so postavljali dokaj svobodno, samo s prilagajanjem

tipskega načrta trenutnim potrebam in željam posameznika.

E. MIHEVC - REGIONALNI NAČRT SLOVENSKE OBALE, 1959;URBANISTIČNI NAČRT FIESE – IZSEK, OK.1961


osnova vsakemu takemu načrtu naravne danosti, prostor s svojimi značilnostmi, identiteta tega prostora so ljudje,…

razvojna politika, ki predstavlja sintezo vseh omenjenih atributov. Regionalni načrt za slovensko obalo (1959-73) - opredelil izhodišča

za detajlne urbanistične načrte. Na vsakem koraku je bil načrtovan red, vse je bilo predpisano,…

Želja po individualnosti, ki se manifestira v enodružinski hiši; atrijska hiša. Soseska je zasnova po tipu vrtnega naselja. Urbanistična struktura naselja se prilagaja avtohtoni barjanski naravi. Cestni sistem (po vzoru Radburna), z obodno cesto na treh straneh.

Struktura soseske – ponavlja in ne podvaja isti vzorec (dolgočasnost enakosti).

Murgle sodijo po strukturi v izvenmestni prostor. Strogo coniranje z eno rabo prostora, zaprt sistem cest, ne omogoča

pretočnosti, statičnost in nespremenljivost območja,…


F. IVANŠEK - SOSESKA MURGLE V LJUBLJANI, 1965-88.

Novo naselje sestavljajo ulice, ki so glede na ruralni ambient kratke, različne; različni tipi stanovanjskih zgradb.

Enotno ulično podobo sestavljajo prostostoječe in vrstne hiše ter dvojčki; manjši vaški ambienti.

Sodobna enodružinska zazidava na podeželju. Vključitev novega v neposredno naravno okolje.

M. MURVA S SODELAVCI - NOVI DEL NASELJA KOTLJE, ZAČETEK 70.-IH LET.


Obdobje hladne vojne V sedemdesetih letih si je v Jugoslaviji Zveza komunistov utrdila

oblast kot edina idejnopolitična sila v družbi. Stanje v navidezno »družbeno srečni in bogati državi«. Prihajajoča kriza »Hladna vojna« med svetovnima velesilama. Po letu 1987 je inflacija povzročila razvrednotenje sredstev.


Z načrtom prenove naselja, krajani s strokovnjaki izoblikujejo dolgoročne cilje razvoja naselja z opredeljenimi trajnimi vrednotami naselja.

PRENOVA VASICE WURZ - HABERLAND -BAVARSKA, 1986

GOČE – L. LAH, 1988. Predlog prenove naselja.


Osamosvojitev Slovenije Slovenija je oživljala odcepitev od Jugoslavije (plebiscit 1990). Demokratizacija. Nova gospodarska kriza, nezaposlenost, lastninske spremembe

(denacionalizacija, privatizacija), politične preobrazbe, vključevanje v Evropo itd.

V tem obdobju se je začel boj s »črnograditeljstvom«. Stanovanjski zakon (1991) - skrb za razrešitev stanovanjskega

problema predvsem skrb vsakega posameznika. Gradnja na podeželju vedno bolj omejena.


Novi poselitveni vzorci morajo preseči današnjo stihijsko rast naselij. Strukturiranje nove zazidave v posamezna poselitvena jedra

oziroma naselja. Naselja novega tipa bodo oblikovno različna od tradicionalnih,

vendar pa situirana s podobno lokacijsko logiko.


P. GABRIJELÈIÈ - OBALA, NOVI POSELITVENI VZORCI KOT OSNOVA ZAUREJANJE ŠIRŠEGA OBALNEGA PROSTORA, 1993.

Današnja navidezno kaotična podoba poselitve v slovenskem primestnem in podeželskem prostoru je deloma odraz političnih, socialnih in ekonomskih razmer in sprememb.

Primerjava starega in novega naselja - spontana rast nasproti skoraj matematično določenim dimenzijam.


Globalizacija Osamosvojitev vplivala na odločitev glede pripadnosti širši

skupnosti – Evropski uniji. Nevarnost izgubljanja nacionalne identitete, izgubljanje lastnega

gospodarstva, prodor tujega kapitala itd. Opredelitev »amerikanizacije«, prevladovanje angleškega jezika,

prodiranje vsega tujega. Nove tehnologije transporta in komunikacij, prostorska mobilnost

ljudi, materialnih dobrin, kapitala ter informacij. Lastnosti lokalnih značilnosti vedno bolj stapljajo. Poenotenje mestne in podeželske kulture (prodiranje tehnologije

na vas – od televizije do telefona, prometnih povezav, interneta itd.) ter v izgubljanju identitete podeželsko-kmečkega okolja in kulture posameznih vaških skupnosti.


Globalizacija – krčenje

prostora, Mlinar, 1994: Individualizacija in globalizacija v prostoru; SAZU, Ljubljana.


Stoletje biotehnologije prinaša s seboj množico novosti: nov vir surovin, nov niz tehnologij za preoblikovanje, nove oblike tržne zaščite -spodbudile trgovanje, svetovni trg - zemljo poselili vdrugo, tokrat z umetno ustvarjenimi bitji, porajajočo evgenično znanost, novo sociologijo,…



Prometno dostopna območja predstavljajo v evropskem merilu prednostne lokacije za stanovanjsko gradnjo in delo.

Sami Rintala, 1999, projekt/inštalacija »Land(e)scape«, Casagrande & Rintala (tri lesene žitnice so bile dvignjene na 10 meterske lesene noge, da bi sledile svojim kmetom v mesta - kritični komentar na deagrarizacijo podeželja).


Žitnice so nato zažgali na tradicionalnem karnevalu.


L. KROLL, ECOLONIA, 1992.


Ecolonia - ekologija + kolonija. Rezultat je lahko …. arhitekture,

vendar je urejanje enovito – vsi so vključeni v proces.

Niz odnosov po prerezih: od vode do vrtov, do hiše in nazaj do ceste, od peščeve poti do objektov in spet nazaj do vrta.

V naselju ni hierarhije. Naselje nima žariščne točke.

Vključene ideje kaosa, pri čemer gre za proces.

Ideje, ki se prepletajo z ekološkim načinom gradnje in življenja.

V SREDIŠČU VSEGA JE ČLOVEK KOT UPORABNIK PROSTORA.

Generično Mesto / refleksija želene prihodnosti in današnjih zmožnosti.

Mesto brez zgodovine. Je dovolj veliko. za vsakogar. Če postane premajhno se

enostavno razširi, razprši. Če postane staro, se enostavno

samouniči in prenovi. Že skoraj obstaja - ali pa ne

obstaja - vsepovsod. Je fraktal, neskončno ponavljanje

enake enostavne modulirane strukture.

Definicija estetike GM: free style…

R. KOOLHAAS IN OMA, GRAND PALAIS, CONGREXPO, LILLE, FRANCIJA, 1993-94.KEY: Z (Zenith)+C (Congress)+E (Exposition).


Generično Mesto je mesto, ki je osvobojeno ujetništva centra, osvobojeno identitete.

Evropska unija Shema evropskih prometnih, gospodarskih in kulturnih tokov. »Leži na presečišču petega in desetega transevropskega prometnega koridorja in

v pomembnem razvojnem loku, ki poteka po južni strani Alp od Barcelone do Kijeva.

Slovenija tudi ob robu evropske razvojne vertikale, ki poteka od Londona do Genove.

Novo evropsko urbano omrežje se zgoščuje v območju pomembnejših razvojnih in prometnih koridorjev in bo v bližnji prihodnosti vplivalo na integracijo celotnega evropskega prostora.

Ukrepi skupne kmetijske politike EU: melioracija tal, komasacija, izgradnja glavnih in dopolnilnih dejavnosti za kmetijske obrate, oprema s storitvami za osnovno oskrbo podeželskega prebivalstva in gospodarstva, prenova in razvoj vasi ter varstvo in ohranjanje kulturne dediščine, diverzifikacija dejavnosti v kmetijskem in ob kmetijskem področju, gospodarjenje s kmetijskimi vodnimi viri, razvoj in izboljšanje infrastrukture za potrebe razvoja kmetijstva, podpora turizmu in obrti, obnova kmetijskega pridelovalnega potenciala, poškodovanega po naravnih nesrečah itn.), …

Propad okoli 42.000 malih kmetij. S prostorskega vidika katastrofa, porušitev raznolike strukture slovenskega

podeželja, uničenje kulturne krajine ter ekološke raznovrstnosti in ravnotežja. Z reformo kmetijske politike naj bi bil omiljen proces zaraščanja in ohranjena

obstoječa poselitev, ki naj bi slonela na celostnem razvoju podeželja.



Fizične razdalje, ki nimajo več omejitev v prostoru.

Evropska razvojna vertikala: somestje, ki sega preko Londona, Amsterdama, Nemčije do severne Italije z Milanom in Genovo.


RAZLIČNE STRATEGIJE POSELITVE V EVROPIMODRA BANANA

Osrednje evropske države / oblikovanje osrednje horizontale: Pariza / Berlina.

Mediteranske države: koncept južne horizontale na osi Kijev -Barcelona.

Slovenija ima v vseh pogledih ugodno lego: leži na sečišču vertikalne in horizontalne razvojne os.


RAZLIČNE STRATEGIJE POSELITVE V EVROPITransportna mrežaVertikalne in horizontalne osi

PODEŽELSKA NASELJA ALI “kaj nam nudi preteklost”: znanje o topografiji in podnebju, upoštevanje krajine in naravnih sil,… delo in bivanje v skupnosti, raznolikost rabe v zunanjem prostoru, krajevni sonaravni tokovi za surovine in energijo, gradbeni material je določal podobo in gradbeno obliko,…PROBLEMI SEDANJOSTI: Razselitev/razpršenost ogroža krajino, stara vaška jedra izgubljajo pomen, opravila iz obrti in kmetijstva/opustitev; prazni prostori, objekti, zaradi centralno organizirane oskrbe in odstranjevanja predmetov v

gospodinjstvih je marsikaj pozabljeno, zaradi bogate ponudbe gradiva so tradicionalne gradbene oblike pozabljene, življenjski prostori v vasi so izpostavljeni spremembam,…CILJI RAZVOJA VASI: skrbno in načrtno ravnanje z zemljo, oživljanje opuščenih stavb z novo rabo (obrt, bivanje itd.), raznolikost v zunanjem prostoru (npr. z obnovo cest, trgov itd.), razvoj vasi in prenova vasi; ravnanje z energijo in surovinami, prebivalci na novo odkrijejo tradicionalno gradnjo: (ekološka) gradnja/nove

oblike/vsebine,…


URBANIZIRANO PODEŽELJE – spreminjanje tradicionalne stanovanjske enote (del kmetije) – enodružinske stanovanjske hiše – sodobna ruralna hiša

Naselje – 3 vzorci (2 obstoječa + nov sodoben – vaša interpretacija)

Vaje – seminarska naloga

Prostor – naselje - povezave

Naselje v krajini s poudarkom na izbranem primeru (objektu);umestitev v prostor Slovenije (glede na EU, prometni križ, oddaljenost od večjih centrov – mest, kateri krajini pripada –Mediteran, Alpe,... itd., odnos do bližnjega mesta, naselja,…)



Naslednje predavanje = 12. november.

Individualne korekture za seminarske naloge = 12. november ob 9.00 v risalnici 33.

Predavanje 3

Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. …...Nova generacija, novosti modernega obdobja (rokenrol, hipijevstvo, bitlomanija itd.). Prvo prelomnico v razvoju zakonodaje sta leta 1967