RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka ......daljše strani. Tipi hiš, ki so uveljavljeni v naši etnografiji in geografiji, so v bistvu po kombiniranih kriterijih ugotovljene,

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

HIŠA KOT DEL BIVALNE ENOTESpremembe, ki vplivajo na njeno izoblikovanje v določen vzorec in obliko (preko stoletij), odvijajo na nivoju posamezne bivalne enote (v odnosu s sosednjimi).

Na podeželju govorimo o dveh razvojno drugačnih bivalnih enotah: prva imaregionalni značaj, za drugo pa velja načelo »vsesplošni tip gradnje«.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 6

HIŠNE OBLIKE IN KULTURA

Splošno vrednotenje sloni na izrabi prostora: → intimni prostor, privatni, družbeni in javni prostor.Rapoport → prag, točko ali linijo prehoda

Prvi preskok v organizaciji naselbinskega prostora → v povojnem času (po 2. svetovni vojni delavske družine), naslednja prelomnica po letu 1970 gradnja novih stanovanjskih hiš.

KULTURA BIVANJA


RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 6 1. DEL - PROSTOR

Z razlago oblik in funkcioniranjem kmečkih domov na Slovenskem so se že v preteklosti (in se še danes) ukvarjali številni avtorji, kot so J. Karlovšek, M. Mušič, A. Melik, M. Durjava, P. Fister, D. Moškon,…

Tip dóma povezujejo in opredeljujejo z geografsko pripadnostjo. »Tipologijo objektov lahko opredeljujemo glede na medsebojni položaj stavb, ki tvorijo osnovno enoto, glede na lego v prostoru ter doseženo stopnjo izoblikovanosti« (Fister 1993). Vendar nam šele celota vseh vplivov na izoblikovanost stanja prikaže realno sliko v prostoru.

O splošnem, specifično slovenskem tipu hiš ni govora. O posebnih značilnostih slovenskega kmečkega doma je morda dopustno govoriti le toliko, kolikor se pri njem zelo dosledno pojavlja dolgo sleme z raztegnjenim tlorisom in vhod z daljše strani.

Tipi hiš, ki so uveljavljeni v naši etnografiji in geografiji, so v bistvu po kombiniranih kriterijih ugotovljene, prevladujoče oblike kmečkih domov, kakršni so bili okrog 2. pol. 19. stoletja.

Tradicionalna domačija nekoč in danes

Glede na način izgradnje in odnos s skupnostjo razdelimo objekte v različne kategorije (Roberts 1966: 69–70), in sicer:

– Primitiven (tradicionalno družbo), izgradnja enostavna – izgraditi sam svojo hišo. – Izraz vernakularen (razvitejša družba). Prepoznamo lahko dve kategoriji: predindustrijski vernakulrani stil in industrijski vernakularni stil.– Predindustrijski vernakularni stil; določeno fazo izgradnje prevzame obrtnik (zidar), oblikuje osnovno ogrodje zgradbe. Lastnik in njegova družina še vedno sami izbirajo uporabljene materiale, sodelujejo pri gradnji objekta.– Ta kategorija prehaja v industrijski vernakularni stil, ko za izgradnjo objekta poskrbi specialist, ki še vedno uporablja lokalne materiale in se prilagaja lokalni stilistiki tradicije. – In končno – industrijski stil, rezultat standardizacije objekta (transport gradbenega materiala), »naselbine v krajini« sledijo karakteristikam urbanega stila. Stil, materiali, način gradnje prepuščeni izbiri specialista, arhitekta, gradbenika, planerja, obrtnika idr.


TRADICIONALNA DOMAČIJA – primer Goriških brd

Goriška brda spadajo glede na naravno-geografske pogoje in lego v prostoru v mediteransko območje - pripadnost na tradicionalnem stavbarstvu ter v načinu bivanja prebivalcev; značilnosti:

kamnita gradnja; položna streha, krita s skrlami ali žlebniki; hiša je bila velikokrat navzven nepobeljena; dohod v nadstropje je bil po zunanjih kamnitih stopnicah.

Glavni, običajno največji prostor v hiši je bil kuhinja – hiša. »V njej je bilo ognjišče z napo, ki je odvajala dim v dimnik, imenovan kamin, zato se uveljavlja tudi izraz sredozemski, kaminski tip hiše« (Vilfan, 1970). Velikokrat se je pojavljala tudi spahnjenica – ognjišče in dimnik sta tlorisno zamaknjena iz osnovne linije ter potegnjena navzven.

»Najstarejše zgradbe v Brdih, o katerih imamo podatke, so bila lesena bivališča, zgrajena po vzoru bivališč iz Furlanije (stalen vpliv v razvoju briške hiše); primitivne, dvocelične zgradbe.


Kuhinja je vedno imela vlogo glavnega bivalnega prostora. Zavzemala je pritlični del hiše, z dostopom in neposredno povezavo z dvoriščem. »Kuhinja je bila tisti del bivališča, ki je vključeval prostor za kuhanje, prostor za vodo in prostor, kjer se je uživala hrana ter so se opravljale druge dejavnosti« (Reja, Sirk 1997: 19).

»Glede na tlorisno razporeditev ločimo: prostor, ki je združeval vse tri funkcije in ga imenujemo hiša; kurišče se je ločilo v samostojni prostor - spahnjenico (žbatafur), ostala dva

elementa sta združena v hiši; tridelna tlorisna razporeditev: spahnjenica, prostor za vodo (šporča) in hiša«

(Reja, Sirk 1997: 19).

Hiša je bila za celotno delovanje domačije, združevanje in organizacijo družine najpomembnejši člen kmečkega kompleksa, ne glede na njegovo velikost. S spremembo stanovanjske miselnosti in bivalnih zahtev ter z drugačnim, novim odnosom do bivalnega okolja se je spremenila tudi vloga kuhinje. Vse bolj je postajala to samo kuhinja. Pomembno vlogo in središčno os domačije pa je ohranjalo ognjišče, ki je bilo v najstarejših zgradbah na tleh, kasneje pa postavljeno na podstavek (60–70 cm).


Razvoj briške hiše Briška kmečka hiša ali kmetija je - v istem sklopu objekta stanovanjski in gospodarski

del. Gradnja potekala aditivno, po potrebi z dodajanjem prizidkov, novih prostorov idr. »Pri tem sta bila osnova za oblikovanje domačije v gruči dva tipa, in sicer:

sklenjeni introvertni tip zazidave, kjer je domačija odprta v lastni dvoriščni prostor in ne v javnega ter

razčlenjeni, deljeni ekstrovertni tip zazidave, kjer je domačija zasnovana na način vključevanja dvorišča v javni prostor, ločena samo z zidom« (Rihtar F., Rihtar K. 1996: 61).


Domačija je bila od javnega prostora/ceste ločena z dvoriščem, obzidano in strogo omejeno od zunanjega prostora (ceste); odnos privatno –družbeno spremenil v trenutku razprtja glavnih vrat (partona). Komunikacijsko vlogo povezovanja prostorov - zunanje stopnice in gank.

Na začetku 20. stoletja so se stopnice preselile v notranjost zgradbe. Notranja postavitev stopnic je spremenila organiziranost prostorov in odnose med njimi; odmiku od razvojne smeri vpliv furlanskega načina organizacije fasade. Vedno bolj se je prepletalo območje privatne in intimne cone. Kot posledica tega so začeli strogo ločevati prostore med seboj (stene, vrata v notranjosti).


TRADICIONALNA HIŠA V SKLOPU DOMAČIJEOsrednji prostor, imenovan hiša, je bil sprva edini prostor v stavbi. Tu se je vse vrtelo okrog kurišča, katerega dim je napolnil ves prostor, se od tod valil pod obok in od tam skozi podstrešje na prosto.

- strnjenost vzorcev,- umestitev sledila naravnim danostim,- prilagojenost načinu življenja in dela,- stavbe v človeškem merilu.- dvorišče kot podaljšek veže,- povezava med posameznimi deli domačije, - tlorisna zasnova omogočala rast hiše,…

Nenapisana pravila, ki so se kot vrednote prenašale iz roda v rod.


Oblike domačij »Glavno izhodišče pri razvrščanju in določevanju tipov se nanša na obliko

zazidanosti in razmestitev objektov v osnovno bivalno enoto:

gručasta razmestitev objektov, razmestitev objektov v nizu« (Drozg 1995a: 87).

Vendar je pri tem potrebno upoštevati še številne zunanje in notranje vplive, kot so: umestitev v prostor, odnos do javnega prostora (ceste), odnos do odprtega prostora domačije (dvorišča), odnos domačije do kmetijskega prostora (zaledja) in ne nazadnje odnos – med objekti, ki tvorijo enoto domačije (prostostoječi ali med seboj povezani objekti).


Za organizacijo tradicionalne domačije v Goriških brdih so najpomembnejše vloga, lega in razporeditev stanovanjskih prostorov. Pri tem predstavljata vloga in položaj bivalnih prostorov v odnosu do gospodarskih izhodišče za tipološko razvrstitev:

bivalni prostori ležijo nad gospodarskimi (vrhkletne hiše, vrhhlevne hiše – obliki, ki prevladujeta v severnih Brdih),

bivalni prostori se nadaljujejo v gospodarske v isti liniji kot raščena skupina stavb (stegnjeni dom; ni pogosta oblika za Brda),

bivalni prostori so odmaknjeni od gospodarskih in razporejeni v obliki gruče (gručasta domačija). Ta oblika je najpogostejša v Brdih.

Najbolj razširjena tradicionalna oblika zasnove kmečkega doma je dom v gruči, za katerega je značilno, da so bili stanovanjski in gospodarski objekti zgrajeni postopoma (z adicijo k obstoječi strukturi).


Pozitivni elementi tradicionalne hiše:

Naselbinski vzorci so bili v večini primerov v obliki aglomeracije (gruče) strnjen, kar je bilo posledica smotrne izrabe zemljišča in vpliva kolonizacije.

Bivalne enote (domačije, posamezni kolonski objekti) in naselbine so bile v prostor umeščene na način, da so sledile naravnim danostim (relief, klima, vegetacija itd.).

Objekti so bili prilagojeni načinu življenja in dela (predimenzioniranosti in skrbi za prihodnje generacije niso poznali); prilagojene človeškemu merilu.

Stanovanjska hiša je bila obdana z dvoriščem, sadovnjakom, vrtovi in gospodarskimi poslopji - enoten organizem. Dvorišče je bilo večnamensko, kot podaljšek veže, povezava med posameznimi deli domačije (ali kolonske hiše).

Tlorisna zasnova hiše in volumna je omogočala rast hiše tako v horizontalni / vertikalni smeri; posledica socialnega načina življenja prebivajočih in njihovih odločitev, ki niso bile obremenjene z družbenimi normami.

Videz bivalne enote se je navzven izražal predvsem z likovnim oblikovanjem (v izboru bolj kakovostnega gradiva in dekorativni obdelavi).


Negativni elementi tradicionalne hiše:

Objekti ne zadoščajo temeljnim tehničnim zahtevam današnjega standarda, kot so: elektrifikacija, vodovod, centralno ogrevanje, sodobne sanitarije, sodobna kuhinja, toplotna izolativnost itd.

S takimi pomanjkljivostmi vplivajo na nivo bivalne kulture, ki se je danes bistveno izboljšala.

Zasnova prostorov ne ustreza sodobnim potrebam stanovalcev. Masivne predelne stene ne omogočajo fleksibilnosti, povezovanja, odpiranja, prepletanja prostorov; okenske odprtine so premajhne, ne omogočajo zadostne osvetlitve prostorov itd.


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINEVnos novega elementa pomeni preoblikovanje bivalne enote kot tudi vzorca naselbine .

SODOBNA RURALNA HIŠANASTAJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH KOMPLEKOSVOblika bivalne enote ne izhaja več iz tradicionalnih osnov, temveč iz organizacije dela.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCAVse večjo kvaliteto pridobivajo v prostoru drobne strukture, ki so del preteklosti.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

HIŠA KOT EKSPERIMENTPravzaprav je vsak »nov« poseg določene vrste eksperiment.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 6 2. DEL - OBJEKT

PRENOVA NASELISNKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCA- spremembe samo na nivoju prenove bivalne enote vzorca - organizacijsko, strukturno, funkcionalno in drugače ostaja enaka,- ohranitev tradicionalne oblike kmetije, ven,- hiša del kompleksa, ki je prenovljen.- v »duhu« tradicije in preteklosti (strnjeni tip),- spremeni odnos do odprtega prostora domačije (dvorišče),- odnos do zaledja – kmetijskega prostora je pretrgan,…

domačija Podveršič, Gradno Hiše ob Lagu d'Orta, arh. A. Colbertaldo


PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

Hiša s fotografskim studiem, arh. C. Ferrater, Guilbernau, Llampaies

Kmečki turizem Belica, Medana

- povzemanje tradicionalnih elementov in njihove uporabe,- preoblikovanje predhodne oblike (raščeni tip)e- preoblikovanje naselbinskega vzorca,- iz sklenjene oblike se izoblikuje vzorec, sestavljen iz prostostoječih oblik oziroma obratno,- drugačen odnos do javnega prostora,…

Med elementi, ki ohranjajo pomen »tradicionalnosti«, vsekakor prevladuje kamen in uporaba tega materiala na mnogovrstne načine


HIŠA…, Engadin, Kanton Graubünden, Švica, obst. Objekt 1737, prenova 2005-06; arh. Valar + Klainguti


DOM V DOLINI AOSTE, Italija; arh. Silvestri Architettura


CHALET REDUX, Le Chable, Švica, 2006; arh. Group8 Architects Associes


GURINER STŰBLI, Bosco Gurin, Ticino, Švica, 2007arh. EOB.CH – Artdesignasrchitektur – Eduardo Otto Baumann


RODUIT HOUSE, Chamson, Švica, 2004-07; arh. Laurent Savioz



Nov objekt z novo vsebino, 1992-93, Llampaies, Girona, Španija; arh. Ferrater (levo).Hiša Gnädinger v St. Gallenu, 1993, St.Gallen, Švica (desno).

HARMONIJA / KONTRAST, München, Nemčija, obst. Objekt l. 1912, prenova ok. 2000;arh. Unterlandstättner Schmöller Architekten


HIŠA, Tarcento, Udine, Italija, 2001-04; arh. Gri in Zucchi Architetti Associati


RDEČI KUBUS, Thusis, Kanton Graubünden, Švica, obst. 1833, prenova 2006; arh. Ivano Iseppi


RING HOUSE, Burgeland, Avstrija, 2006; arh. Projekt. cc


HIŠA…, okolica Potsdama, Nemčija, obst. Objekt 1880, prenova 2005-06; arh. Sroka Arhitektten in Martin Wallroth/MawaDesign


HIŠA…, Kanton Graubünden, Švica, obst. Objekt 18.stol, prenova 2005-07arh. Atelier-f architekten/K. Hauenstein


PLUG-IN COTTAGE, Irska, uničen ok. 1970, prenova 1990,, razširitev 2003-04; arh. MacGabhann Architects


HIŠA…., Scaiano, Švica, 2004; arh. Marcus Wespi Jerome de Meuron Architekten BSA


2. NOVI POMEN IN VLOGA HIŠE

Sodobna ruralna hiša podeželja / podjetniški kompleksi (primer 3,4/5)

POVZETEK

1. Tradicionalna domačija / hiša / oblike, zasnove, razvoj,…


Naslednje predavanje = 30.11.2011

VAJE v računalniški učilnici – 7.12. ob 15.15 uri

Predavanje 7


Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka ......daljše strani. Tipi hiš, ki so uveljavljeni v naši etnografiji in geografiji, so v bistvu po kombiniranih kriterijih ugotovljene,