RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ... · v istem sklopu objekta stanovanjski in gospodarski del. Gradnja potekala aditivno, po potrebi z dodajanjem prizidkov,

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

HIŠA KOT DEL BIVALNE

ENOTE

Spremembe, ki vplivajo na njeno izoblikovanje v določen vzorec in obliko (preko stoletij), odvijajo na nivoju posamezne bivalne enote (v odnosu

s sosednjimi).

Na podeželju govorimo o dveh razvojno drugačnih bivalnih enotah: prva ima regionalni

značaj, za

drugo

pa velja

načelo

»vsesplošni

tip gradnje«.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 7

HIŠNE OBLIKE IN KULTURA

Splošno vrednotenje sloni na izrabi prostora: → intimni prostor, privatni, družbeni in javni prostor.Rapoport

→ prag, točko ali linijo prehoda

Prvi preskok v organizaciji naselbinskega prostora → v povojnem času (po 2. svetovni

vojni delavske družine), naslednja prelomnica

po letu 1970 gradnja

novih

stanovanjskih

hiš.

KULTURA BIVANJA


RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 7 1. DEL -

PROSTOR

Z razlago oblik in funkcioniranjem kmečkih domov na Slovenskem so se že v preteklosti (in se še danes) ukvarjali številni avtorji, kot so J. Karlovšek, M. Mušič, A. Melik, M. Durjava, P. Fister, D. Moškon,…

Tip dóma

povezujejo in opredeljujejo z geografsko pripadnostjo. »Tipologijo objektov lahko opredeljujemo glede na medsebojni položaj stavb, ki tvorijo osnovno enoto, glede na lego v prostoru ter doseženo stopnjo izoblikovanosti«

(Fister 1993). Vendar nam šele celota vseh vplivov na izoblikovanost stanja prikaže realno sliko v prostoru.

O splošnem, specifično slovenskem tipu hiš

ni govora. O posebnih značilnostih slovenskega kmečkega doma je morda dopustno govoriti le toliko, kolikor se pri njem zelo dosledno pojavlja dolgo sleme z raztegnjenim tlorisom in vhod z daljše strani.

Tipi hiš, ki so uveljavljeni v naši etnografiji in geografiji, so v bistvu po kombiniranih kriterijih ugotovljene, prevladujoče oblike kmečkih domov, kakršni so bili okrog 2. pol. 19. stoletja.

Tradicionalna domačija nekoč

in danes

Glede na način izgradnje in odnos s skupnostjo

razdelimo objekte v različne kategorije (Roberts 1966: 69–70), in sicer:

–

Primitiven

(tradicionalno družbo), izgradnja enostavna –

izgraditi sam svojo hišo. –

Izraz vernakularen

(razvitejša družba). Prepoznamo lahko dve kategoriji:

predindustrijski vernakulrani

stil in industrijski vernakularni

stil.–

Predindustrijski vernakularni

stil;

določeno fazo izgradnje prevzame obrtnik

(zidar), oblikuje osnovno ogrodje zgradbe. Lastnik in njegova družina še vedno sami izbirajo uporabljene materiale, sodelujejo pri gradnji objekta.–

Ta kategorija prehaja v industrijski vernakularni

stil,

ko za izgradnjo objekta

poskrbi specialist, ki še vedno uporablja lokalne materiale in se prilagaja lokalni stilistiki tradicije. –

In končno –

industrijski stil,

rezultat standardizacije objekta (transport gradbenega

materiala), »naselbine v krajini«

sledijo karakteristikam urbanega stila. Stil, materiali, način gradnje prepuščeni izbiri specialista, arhitekta, gradbenika, planerja, obrtnika idr.


TRADICIONALNA DOMAČIJA

–

primer Goriških brd

Goriška brda

spadajo glede na naravno-geografske pogoje in lego v prostoru v mediteransko območje -

pripadnost na tradicionalnem

stavbarstvu ter v načinu bivanja prebivalcev; značilnosti:

kamnita gradnja;

položna streha, krita s skrlami

ali žlebniki;

hiša je bila velikokrat navzven nepobeljena;

dohod v nadstropje je bil po zunanjih kamnitih stopnicah.

Glavni, običajno največji prostor v hiši je bil kuhinja –

hiša. »V njej je bilo ognjišče z napo, ki je odvajala dim v dimnik, imenovan kamin, zato se uveljavlja tudi izraz sredozemski, kaminski tip hiše«

(Vilfan, 1970).

Velikokrat se je pojavljala tudi spahnjenica

–

ognjišče in dimnik sta tlorisno zamaknjena iz osnovne linije ter potegnjena navzven.

»Najstarejše zgradbe v Brdih, o katerih imamo podatke, so bila lesena bivališča, zgrajena po vzoru bivališč

iz Furlanije (stalen vpliv v razvoju

briške hiše); primitivne, dvocelične

zgradbe.



Kuhinja je vedno imela vlogo glavnega bivalnega prostora. Zavzemala je pritlični del hiše,

z dostopom in neposredno povezavo z dvoriščem.

»Kuhinja je bila tisti del bivališča, ki je vključeval prostor za kuhanje, prostor za vodo in prostor, kjer se je uživala hrana ter so se opravljale druge dejavnosti«

(Reja, Sirk 1997: 19).

»Glede na tlorisno razporeditev ločimo:

prostor, ki je združeval vse tri funkcije in ga imenujemo hiša;

kurišče se je ločilo v samostojni prostor -

spahnjenico (žbatafur), ostala dva elementa sta združena v hiši;

tridelna tlorisna razporeditev: spahnjenica, prostor za vodo (šporča) in hiša« (Reja, Sirk 1997: 19).

Hiša je bila za celotno delovanje domačije, združevanje in organizacijo družine najpomembnejši člen kmečkega kompleksa, ne glede na njegovo velikost. S spremembo stanovanjske miselnosti in bivalnih zahtev

ter z

drugačnim, novim odnosom do bivalnega okolja se je spremenila tudi vloga kuhinje. Vse bolj je postajala to samo kuhinja. Pomembno vlogo in središčno os domačije pa je ohranjalo ognjišče, ki je bilo v najstarejših zgradbah na tleh, kasneje pa postavljeno na podstavek (60–70 cm).


Razvoj briške hiše

Briška kmečka hiša ali kmetija je -

v istem sklopu objekta stanovanjski in gospodarski del. Gradnja potekala aditivno, po potrebi z dodajanjem prizidkov, novih prostorov idr.

»Pri tem sta bila osnova za oblikovanje domačije v gruči dva tipa, in sicer:

sklenjeni introvertni

tip

zazidave, kjer je domačija odprta v lastni dvoriščni prostor in ne v javnega ter

razčlenjeni, deljeni ekstrovertni

tip

zazidave, kjer je domačija zasnovana na način vključevanja dvorišča v javni prostor, ločena samo z zidom«

(Rihtar F., Rihtar K. 1996: 61).


Domačija je bila od javnega prostora/ceste ločena z dvoriščem, obzidano in strogo omejeno od zunanjega prostora (ceste); odnos privatno –

družbeno spremenil v trenutku razprtja glavnih vrat (partona). Komunikacijsko vlogo povezovanja prostorov -

zunanje stopnice in gank.

Na začetku 20. stoletja

so se stopnice preselile v notranjost zgradbe. Notranja postavitev stopnic je spremenila organiziranost prostorov in odnose med njimi; odmiku od razvojne smeri vpliv furlanskega načina organizacije fasade. Vedno bolj se je prepletalo območje privatne in intimne cone. Kot posledica tega so začeli strogo ločevati prostore med seboj (stene, vrata v notranjosti).


TRADICIONALNA HIŠA V SKLOPU DOMAČIJE

Osrednji prostor, imenovan hiša, je bil sprva edini prostor v stavbi. Tu se je vse vrtelo okrog kurišča, katerega dim je napolnil ves prostor, se od tod valil pod obok in od tam skozi podstrešje na prosto.

-

strnjenost vzorcev,- umestitev sledila naravnim danostim,-

prilagojenost

načinu življenja in dela,

-

stavbe v

človeškem merilu.- dvorišče kot

podaljšek veže,

- povezava med posameznimi deli domačije, -

tlorisna zasnova omogočala rast hiše,…

Nenapisana pravila,

ki so se kot vrednote prenašale iz roda v rod.


Oblike domačij

»Glavno izhodišče pri razvrščanju in določevanju tipov se nanša

na obliko zazidanosti

in razmestitev objektov v osnovno bivalno enoto:

gručasta razmestitev objektov,

razmestitev objektov v nizu«

(Drozg 1995a: 87).

Vendar je pri tem potrebno upoštevati še številne zunanje in notranje vplive, kot so: umestitev v prostor, odnos do javnega prostora (ceste), odnos do odprtega prostora domačije (dvorišča), odnos domačije do kmetijskega prostora (zaledja) in ne nazadnje odnos –

med objekti, ki tvorijo enoto

domačije (prostostoječi

ali med seboj povezani objekti).


Za organizacijo tradicionalne domačije

v Goriških brdih

so najpomembnejše vloga, lega in razporeditev stanovanjskih prostorov. Pri tem predstavljata vloga in položaj bivalnih prostorov v odnosu do gospodarskih izhodišče za tipološko razvrstitev:

bivalni prostori ležijo nad gospodarskimi (vrhkletne hiše, vrhhlevne hiše –

obliki, ki prevladujeta v severnih Brdih),

bivalni prostori se nadaljujejo v gospodarske v isti liniji kot raščena skupina stavb (stegnjeni dom; ni pogosta oblika za Brda),

bivalni prostori so odmaknjeni od gospodarskih in razporejeni v obliki gruče (gručasta domačija).

Ta oblika je najpogostejša v Brdih.

Najbolj razširjena tradicionalna oblika zasnove kmečkega doma je dom v gruči,

za katerega je značilno, da so bili stanovanjski in

gospodarski objekti zgrajeni postopoma

(z adicijo

k obstoječi strukturi).



Pozitivni elementi tradicionalne hiše:

Naselbinski vzorci so bili v večini primerov v obliki aglomeracije (gruče) strnjen, kar je bilo posledica smotrne izrabe zemljišča in vpliva kolonizacije.

Bivalne enote (domačije, posamezni kolonski objekti) in naselbine so bile v prostor umeščene na način, da so sledile naravnim danostim (relief, klima, vegetacija itd.).

Objekti so bili prilagojeni načinu življenja in dela (predimenzioniranosti in skrbi za prihodnje generacije niso poznali); prilagojene človeškemu merilu.

Stanovanjska hiša je bila obdana z dvoriščem, sadovnjakom, vrtovi in gospodarskimi poslopji -

enoten organizem. Dvorišče je bilo večnamensko, kot

podaljšek veže, povezava med posameznimi deli domačije (ali kolonske hiše).

Tlorisna zasnova hiše in volumna je omogočala rast hiše tako v horizontalni / vertikalni smeri; posledica socialnega načina življenja prebivajočih in njihovih odločitev, ki niso bile obremenjene z družbenimi normami.

Videz bivalne enote se je navzven izražal predvsem z likovnim oblikovanjem (v izboru bolj kakovostnega gradiva in dekorativni obdelavi).


Negativni elementi tradicionalne hiše:

Objekti ne zadoščajo temeljnim tehničnim zahtevam današnjega standarda, kot so: elektrifikacija, vodovod, centralno ogrevanje, sodobne sanitarije, sodobna kuhinja, toplotna izolativnost

itd.

S takimi pomanjkljivostmi vplivajo na nivo bivalne kulture, ki se je danes bistveno izboljšala.

Zasnova prostorov ne ustreza sodobnim potrebam stanovalcev. Masivne predelne stene ne omogočajo fleksibilnosti, povezovanja, odpiranja, prepletanja prostorov; okenske odprtine so premajhne, ne omogočajo zadostne osvetlitve prostorov itd.


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINEVnos

novega

elementa

pomeni

preoblikovanje

bivalne

enote

kot

tudi

vzorca

naselbine

.

SODOBNA RURALNA HIŠANASTAJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH KOMPLEKOSVOblika bivalne enote ne izhaja več

iz tradicionalnih osnov, temveč

iz organizacije dela.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCAVse večjo kvaliteto pridobivajo v prostoru drobne strukture, ki so del preteklosti.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

HIŠA KOT EKSPERIMENTPravzaprav je vsak »nov«

poseg določene vrste eksperiment.

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 7 2. DEL -

OBJEKT

PRENOVA NASELISNKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCA-

spremembe samo na nivoju prenove bivalne enote vzorca

- organizacijsko, strukturno, funkcionalno in drugače ostaja enaka,- ohranitev tradicionalne oblike kmetije, ven,- hiša

del kompleksa, ki

je prenovljen.

- v »duhu«

tradicije

in preteklosti

(strnjeni

tip),- spremeni odnos do odprtega prostora domačije (dvorišče), - odnos do zaledja –

kmetijskega prostora je pretrgan,…

domačija Podveršič, Gradno Hiše ob Lagu

d'Orta, arh. A. Colbertaldo


PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

Hiša s fotografskim studiem, arh. C. Ferrater, Guilbernau, Llampaies

Kmečki

turizem

Belica,

Medana

-

povzemanje

tradicionalnih

elementov

in njihove

uporabe,-

preoblikovanje

predhodne

oblike

(raščeni

tip)e

-

preoblikovanje

naselbinskega vzorca, -

iz sklenjene oblike se izoblikuje vzorec, sestavljen iz prostostoječih

oblik oziroma obratno,

-

drugačen odnos do javnega prostora,…Med elementi, ki ohranjajo pomen »tradicionalnosti«, vsekakor prevladuje kamen in uporaba tega materiala na mnogovrstne načine




HIŠA…, Engadin, Kanton Graubünden, Švica, obst. Objekt 1737, prenova 2005-06; arh. Valar

+ Klainguti




DOM V DOLINI AOSTE, Italija; arh. Silvestri Architettura


CHALET REDUX, Le Chable, Švica, 2006; arh. Group8 Architects

Associes


GURINER STŰBLI,

Bosco

Gurin, Ticino, Švica, 2007 arh. EOB.CH

–

Artdesignasrchitektur

–

Eduardo

Otto Baumann


RODUIT HOUSE, Chamson, Švica, 2004-07; arh. Laurent

Savioz




Nov objekt z novo vsebino, 1992-93, Llampaies, Girona, Španija; arh. Ferrater

(levo).Hiša Gnädinger

v St. Gallenu, 1993, St.Gallen, Švica (desno).

HARMONIJA / KONTRAST, München, Nemčija, obst. Objekt l. 1912, prenova ok. 2000; arh. Unterlandstättner

Schmöller

Architekten



HIŠA, Tarcento, Udine, Italija, 2001-04; arh. Gri

in Zucchi

Architetti

Associati



RDEČI KUBUS, Thusis, Kanton Graubünden, Švica, obst. 1833, prenova 2006; arh. Ivano Iseppi



RING HOUSE, Burgeland, Avstrija, 2006; arh. Projekt. cc



HIŠA…, okolica Potsdama, Nemčija, obst. Objekt 1880, prenova 2005-06; arh. Sroka

Arhitektten

in Martin Wallroth/MawaDesign

HIŠA…, Kanton Graubünden, Švica, obst. Objekt 18.stol, prenova 2005-07 arh. Atelier-f architekten/K. Hauenstein



PLUG-IN COTTAGE, Irska, uničen ok. 1970, prenova 1990,, razširitev 2003-04; arh. MacGabhann

Architects



HIŠA….,

Scaiano, Švica, 2004; arh. Marcus

Wespi

Jerome

de Meuron

Architekten

BSA



2. NOVI POMEN IN VLOGA HIŠE

Sodobna ruralna hiša podeželja / podjetniški kompleksi (primer 3,4/5)

POVZETEK

1. Tradicionalna domačija / hiša / oblike, zasnove, razvoj,…


Naslednje predavanje = 1. DECEMBER.

Individualne korekture za seminarske naloge = 25. november ob 8.30 v risalnici 33, 34.

PREDSTAVITVE VAJ –

2. skupini –

8.12. in 15.12.

Sledita še 2. predavanji v januarju –

5.1. in 12.1.

1. izpitni rok 19.1.2010

(torek ob 13. uri v galeriji)

Predavanje 7


Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ... · v istem sklopu objekta stanovanjski in gospodarski del. Gradnja potekala aditivno, po potrebi z dodajanjem prizidkov,