RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ... · Uvodna predstavitev predmeta Kaj je rurizem in ruralna arhitektura Proces urbanizacije na podeželju Krajina grajenega

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 1

doc. dr. Alenka u.d.i.a.risalnica 33 / 2 nadstropje, stara stavbagovorilne ure: glede na urnike-naslov: [email protected]

Predavanja: petek 10-12ure (10.15 – 11.30) v sobi 33, 2. nadstropjeVaje: navodila v sklopu predavanj

mailto:[email protected]�

Potek predavanj in oblika dela Vsebina obravnavanih tem Literatura in viri Preverjanje znanja Vaje

Informacije o predmetu na strani FA:

www.fa.uni-lj.si/ (študij, strani predmetov, dodiplomski študij, rurizem in ruralna arhitektura)

www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2617


http://www.fa.uni-lj.si/�

http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2617�

Predmet je sestavljen iz predavanj in vaj. Predavanja = 10 srečanj po dve šolske ure. Vaje = individualne seminarske naloge na določeno temo. Med predavanji so zaželena vprašanja in predlogi za podrobnejšo

razlago obravnavanih vsebin ali predlogi za obravnavo novih vsebin (tudi v povezavi z drugimi predmeti).


Potek predavanj in oblika dela


Vsebina obravnavanih tem

Uvodna predstavitev predmeta Kaj je rurizem in ruralna arhitektura Proces urbanizacije na podeželju Krajina grajenega okolja – ruralni prostor Ruralni vzorci – kmetija, zaselek, vas, naselje Ruralni kontekst – distribucija, jedro/periferija,

nukleacija/disperzija, difuzija Oblike naselij in vzorci – zasnova, dinamika razvoja, tipologija Tradicionalna domačija nekoč in danes Individualna enodružinska hiša Sodobna ruralna hiša


Predmet se zaključi s predstavitvijo seminarske naloge (ob koncu semestra, ob oddaji seminarske naloge je predmet zaključen).

Ocena pri predmetu je sestavljena iz predstavitve vsebine seminarske vaje in oddanega gradiva.

Izpit – študent v sklopu naloge predstavi stališča do izpostalvjene problematike.

Preverjanje znanja, vaje, izpit

Vaje


Seminarske naloge izdelane v obliki pisanja kratkih znanstvenih prispevkov (tekst + grafično gradivo).

Vsebina bo podana ob koncu naslednjega predavanja, 14.10.2010. Individualne korekture možne v risalnici 33 (ob petkih od 9.00-10.00). Splošna vsebina seminarske naloge v povezavi s predavanjem bo

podana ob zaključku vsakega predavanja.

Merila za ocenjevanje sem. nalog Upoštevanje vsebinskih navodil za izdelavo seminarske naloge (za

vsako poglavje posebej, kot ste jih dobili ob zaključku posameznih predavanj) – 20 %

Upoštevanje predlagane strukture seminarske naloge oziroma njena izboljšava. Upoštevano je tudi ali ima naloga spredaj kazalo - 10 %

Upoštevanje minimalnega obsega besedila in vsebinska ustreznost besedila (število grafičnih prilog ni omejeno) – 30 %

Upoštevanje minimalnega obsega grafičnega gradiva lastne izdelave (ne le povzemati podatke od drugod) in njihova vsebinska ustreznost –30%

Sprotno navajanje virov med besedilom in ob grafičnih prikazih (navodila za navajanje virov bodo na spletnih straneh predmeta) – 5 %

Seznam uporabljene literature in virov (ki se mora skladati s citati v besedilu) – 5 %



Študijska literaturaGabrijelčič, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura.

Univerzitetni učbenik. 1. izd. Ljubljana:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Dodatna literatura in viriSpletne stran predmeta / ni obvezujoča

Literatura in viri

PODEŽELJEURBANO-RURALNI KONTINUUM

Kaj je rurizem in ruralna arhitektura



Današnja izvenmestna naselja niso več samo kmečke vasi, v njih se združujejo vse prednosti naravnega in urbanega okolja.

Novi tipi stanovanjske zazidave na podeželju bodo izhajali iz sprememb in vplivov dejavnikov na prostor ter bodo izraz nove bivalne kulture ruralnega okolja.

Pomembnejše je, od izključno estetskega pristopa, kaj nam posamezni element nudi in kakšna je njegova vloga v odnosu do celote in obratno.

Danes, na začetku 21. stoletja, se še vedno sprašujemo, kakšna naj bi bila »podeželska« arhitektura: vztrajanje na tradicionalni arhitekturi ali nova arhitektura, kateri naj bi bil predpogoj poznavanje tradicionalne?




prednosti naravnega in urbanega okolja

Razne opredelitve pojmov iz literature

A. Melik je v Sloveniji I. (1963) zapisal: Vsaka stavba ali skupina zgradb, namenjenih za bivanje ljudi, je naselje. Po veliki večini gre res za skupino, za večje ali manjše število blizu skupaj stoječih poslopij, ponekod pa stoji vsaka zgradba zase /.../.

Po osnovnem gospodarskem viru, po značaju dela, s katerim se ukvarjajo stanovalci, razlikujemo kmetska ali ruralna naselja, ter nekmetska, mestna ali urbanska naselja /.../ in dalje, /.../ Poglavitne zastopnike prve vrste imamo v vaseh, a druge skupine v mestih. Meja med njimi ni potegnjena vedno in povsod dovolj določeno /.../.

I. Vrišer (1976) opozarja na dilemo, ali naj bo naša pokrajina v prihodnje še vedno deljena na mesto in podeželje ali naj bi bilo to nekaj kvalitetno novega.

Pojavlja se ideja ruralno-urbanega kontinuuma; ni več ostrih meja, ampak postopen prehod - le razlike v okolju (bivanju).


Podeželski prostor (Marinko, 1978) opredeljuje zgolj kot nasprotje urbanemu prostoru in območje izven mest).

Območje med velikimi mestnimi aglomeracijami oziroma urbanimi celotami (Klemenčič, 1978).

negativne opredelitve podeželja: Klemenčič (1982), opredeljujejo kot rezervni prostor za širjenje mest, mestnega načina življenja ter neagrarnih dejavnosti, ki v mestu ne najdejo prostora.

Podeželje obsega tudi območja bolj ali manj neokrnjene narave, v kateri najdejo svoj življenjski prostor tudi številne rastlinske in živalske vrste, kar zaradi izjemne biološke raznovrstnosti še povečuje vrednost tega prostora in predstavlja izjemne doživljajske in rekreacijske potenciale. Povezanost z gospodarsko rabo tal tem območjem daje še poseben pečat, ki ga ne moremo enačiti z značilnostmi urbanih območij (Kovačič in sod., 2000).

Kovačič (1992) opozarja na potrebo, da se podeželje ne opredeljuje le v odnosu do mest, temveč tudi v odnosu do nenaseljenih območij in predlaga, da se podeželje opredeli kot izvenmestni prostor, v katerem živijo in gospodarijo ljudje.


Prebivalci podeželja podeželski prostor vrednotijo drugače kot prebivalci mest. Prvi vidijo v njem predvsem proizvodno funkcijo, drugi pa izpostavljajo predvsem likovno-estetske prvine podeželskega prostora (Gabrijelčič, 1991).

Prosen (1991) pa navaja, da se vsebina pojma podeželje z ekonomskim, socialnim in prostorskim razvojem menja, saj podeželje izgublja svojo nekdanjo podobo ter notranjo strukturo, ki se kaže predvsem v rasti števila delovnih mest izven kmetijstva, lokaciji industrije in koncentraciji poselitve na eni strani ter praznjenju podeželskega prostora, opuščanju manj kakovostnih kmetijskih zemljišč in njihovem zaraščanju, drobljenju in pozidavi nižinskih zemljišč na drugi strani.

Prihod "mestnih" dejavnosti na podeželje povzroča na eni strani praznjenje, na drugi pa koncentracijo, ki se odraža v fizionomiji, funkciji in strukturi naselij. Našteti procesi ne potekajo enakomerno in istočasno, zato nastajajo različni tipi podeželja. Zaradi tega ni mogoče uporabiti iste opredelitve za celoten podeželski prostor (Prosen, 1991).

Ruralnost torej pomeni dinamični fenomen – s spremembami v podeželskih območjih se menja tudi sama narava ruralnosti.


OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development,1993) program razvoja podeželja je "ruralnost" opredelil kot ozemeljski ali prostorski koncept, ki ni omejen na katerokoli vrsto rabe zemljišč, stopnjo ekonomskega razvoja ali na katerikoli ekonomski koncept. Ločuje tri tipe podeželskih območij na osnovi njihovega mesta v ekonomski geografiji:

ekonomsko integrirana,

podeželska območja, vmesna podeželska območja,

ter oddaljena (odročna) podeželska območja.

Tipologija temelji na predpostavki, da sta znanje in razumevanje različnih tipov podeželskih ekonomij ter njihovih različnih socio-ekonomskih stanj lahko v veliko pomoč oblikovalcem politike. Sicer tipologija temelji predvsem na oddaljenosti od urbanih centrov.


Vir: Perpar, 2002, Študijsko gradivo za predmet "razvoj podeželja"


Urbano-ruralna tipologija – osnovana na gostoti prebivalstva, FUA klasifikaciji [funkcionalna urbana območja, ESPON 3.1, 2006: 28–29] in rabi zemljišč [EPSON 1.1.2, 2006: 29].


Tipologija razvojnih regij v Sloveniji [Zavodnik Lamovšek, 2007: 60].


Sintezni prikaz in primerjava rezultatov raziskave z opredelitvijo urbanih središč v SPRS (2004) terlokalnimi zaposlitvenimi sistemi (RePUS, 2007) [Zavodnik Lamovšek, Drobne, Žaucer, 2008: 282].

Sintezna karta: tipologija razvojnih regij in središčna naselja. Manjša naselja so vsa ostala.


Kaj je rurizem in ruralna arhitektura RURALNO bo kot posebna oblika prostorske in kulturne

organiziranosti ter psihološke zavesti obstajalo, dokler bodo obstajali delovni procesi, vezani na zemljo in njeno biološko produkcijo / tesna vez človeka z njegovim naravnim okoljem.

PODEŽELJE, AGRARNI PROSTOR, RURALNI PROSTOR so pojmi, s katerimi označujemo območja, za katera je značilna tesna povezanost prebivalstva s kmetijskimi oziroma gozdarskimi dejavnostmi.

Ruralna območja so v listini SCERA (Standing Committee on European Rural Areas) definirana kot celinska ali obalna območja z malimi naselji in mesti, kjer je raba prostora namenjena kmetijstvu in gozdarstvu, neurbani rekreaciji in prostočasnim aktivnostim, naravnim rezervatom ipd.

RURALNO - URBANO OBROBJE (ali periferija) tvorijo obmestna območja, kjer se raba zemljišča intenzivno spreminja.


Ruralna naselja v večini niso več kmečke vasi, kjer se ljudje preživljajo izključno s kmetijstvom.

To so naselja z raznolikimi vsebinami, ki združujejo vse prednosti bivanja v naravnem okolju s pridobitvami mestnega načina življenja(nova urbana ruralnost).

Delitev naselij na mestna in vaška pripada klasičnemu pogledu na organizacijo prostora - MEJO med mestom in vasjo je težko določiti.

Pojem URBANO-RURALNI KONTINUUM s katerim se izognemo umetni razmejitvi.




Naslednje predavanje = 22. oktobra, v tednu, ki je namenjen terenskim vajam predavanje odpade;

Naslednje predavanje 5. novembra Ob zaključku predavanja kratka razlaga vsebine seminarskih nalog. Datum za individualne korekture za seminarske – vsak petek od

9.00-10.00 ure.

Predavanje 2

Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL ... · Uvodna predstavitev predmeta Kaj je rurizem in ruralna arhitektura Proces urbanizacije na podeželju Krajina grajenega