Varnost 2/2015

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIIIISSN 2232-318X

2/2015re

vija

Na modri meji Podvodni svet lahko skriva tudi ilegalne pribežnike in drogo

deSeTLeTje modriH ViTeZoV

CeNTer Za PoLiCijSko SodeLoVaNje Prvih deset let in pogled naprej

AKTUALNO 4 Nadpovprečno dobri rezultati na skoraj vseh področjih dela8 Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb nad njihovim delom11 Dve življenji, trije policisti, neskončen pogum12 Na modri meji14 Morje, sonce, veter – na dopust na varno plovbo

NOVICE 16 Ste bili oškodovanec kaznivega dejanja?16 Posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi prejel policist Ivan Kramberger16 Zaključili projekt Varno na kolesu, v katerem je letos sodelovalo skoraj 2000 osnovnošolcev17 Slovesno smo zaznamovali 25. obletnico oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite17 Tokrat smo pihali policisti!17 Maraton nadzora hitrosti umiril promet na slovenskih cestah

STROKOVNI PRISPEVKI 18 Adil Huselja in Zoran Petrovič: (Tradicionalna) organizacijska kultura policije22 Džemal Kočan: Kazenski zakonik in njegov prispevek k odpravi okoliščin, ki pripomorejo k šikaniranju na delovnem mestu

IZOBRAŽEVANJE 26 Policisti in vojaki na skupnem usposabljanju iz pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo 27 DNP – nedovoljen in nevaren izdelek za izgubo teže28 Na Cepolovem seminarju o etiki in človekovih pravicah28 Strokovni posvet Otrok in pasti sodobnega časa privabil več kot 280 udeležencev28 Druga generacija študentov uspešno končala študij na Višji policijski šoli MEDNARODNO SODELOVANJE29 Center za policijsko sodelovanje – prvih deset let in pogled naprej 32 Na mednarodni konferenci o centrih za policijsko sodelovanje32 Slovenski mejni policisti v Varšavi predstavljali svoje delo32 Podaljšan certifikat OZN v rokah policije32 Marjan Fank se je v Dubrovniku udeležil delovnega sestanka policijskih šefov

IZ POLICIJSKIH ARHIVOV33 Pred 25 leti je nastala Manevrska struktura narodne zaščite – MSNZ 37 Anekdota o policijski »marici« ali kako je »Black Maria« postala »marica«

PROSTI ČAS39 Desetletje modrih vitezov

ŠPORT 41 Zmago 13. policijskih iger in letnega preizkusa usposobljenosti policistov slavi PU Novo mesto

KAZALO

12Na modri meji

27Nedovoljen in nevaren 2,4-dinitrofenol

8Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožb

letnik LXIII/št. 2/2015

VArNOST

3

VARNOST 2/2015, april–junij ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirala: Dušanka Pezdirc, PA GPUFotograf ija na naslovnici: Postaja pomorske policije KoperOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Slovenska policija policija_si MNZ RS Policija

UVODNIK

UVODNIKLetos mineva 25 let od

ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite, ki je odločilno prispevala k osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi demokracije na sončni strani Alp, kot se pred tujci radi pohvalimo. Za današnje obdobje pa dogodek nosi prav poseb-no sporočilo, saj je v tistem prelomnem času združil in-terese tako politikov, civilne družbe kot tudi varnostnih organov in kot tak predsta-

vlja dokaz o potencialu in moči narodne enotnosti. Zato se zastavlja vprašanje, mar res zmoremo biti enotni samo tedaj, »ko nam gre za nohte«. Mar res ne znamo ali nočemo spoznanja o moči enotnosti, sloge in sinergije uporabiti tu-di danes, ko je po dolgih letih gospodarske in siceršnje krize skrajni čas, da stopimo korak naprej? Sleherni predstavnik javne funkcije bi se moral ob vsakem svojem dejanju, ob vsaki izrečeni besedi zavedati, da tako starejše kot mlajše generacije od njega pričakujejo spodbujanje k enotnosti in uresničevanju ciljev za skupno dobro. To je zapuščina, ki so nam jo neetični posamezniki zapravili in so nam jo dolžni vrniti. Smo na točki, ko glede na meritve javnega mnenja ljudje skorajda ne zaupajo več institucijam. Nujno je, da to spremenimo.

Tako kot državljani upravičeno pričakujejo od zapo-slenih v policiji, da bomo svoje delo opravljali odgovorno, zakonito, strokovno in v javno dobro, to pričakujejo tudi od slehernega posameznika na javni funkciji. Brez izjeme. Prav bi bilo, da bi bili vsi pripravljeni javno »položiti raču-ne«, kot to počnemo v Policiji. Po podatkih Direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ je sicer pritožb na delo policije malo, a vsaka pritožba, uradno vložena ali ustno izrečena, je preveč. Napake se sicer dogajajo, tudi v Policiji, a na različne načine si prizadevamo, da bi bilo teh čim manj, da bi zaposleni svoja pooblastila izvajali čim bolj strokovno, odgovorno, častno in s pripravljenostjo poma-gati drugim, kot so to npr. storili trije gorenjski policisti, o katerih med drugim pišemo v tej številki.

V tokratni Varnosti izpostavljamo predvsem teme, ki nas navdihujejo in združujejo. Če bi vsi v naši družbi name-sto izključevanja zasledovali sodelovanje, kot smo mu pri-ča v desetletnem uspešnem mednarodnem sodelovanju v centru Megvarje, in si ne glede na področje našega dela ali druženja prizadevali za splošno blaginjo oziroma pomoč ljudem v stiski, kot npr. to počne policijski motoristični klub, ki ga poznamo pod imenom Blue Knights, bi bil svet mnogo prijaznejši in pogled v prihodnost bolj optimističen. Nihče ne bi ničesar izgubil, pridobili pa bi vsi.

Mag. Vesna Drolevodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

39Motoristi »v modrem«

Kako je »Black Maria« postala »marica«37

2910 let Centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje


VArNOSTAKTUALNO

Nadpovprečno dobri rezultati na skoraj vseh področjih dela

Preteklo leto je bilo zahtevno in polno preizkušenj, a smo vseeno dosegli dobre rezultate. Števi-lo kaznivih dejanj je padlo pod 10-letno povprečje, z deležem preiskanih kaznivih dejanj smo dosegli celo največje uspehe v zadnjih petih letih. Spodbuden je tudi trend upadanja števila kr-šitev javnega reda, poleg tega je na slovenskih cestah v letu 2014 ugasnilo manj življenj kot leto prej.

Ne glede na rezultate dela je bilo preteklo leto za policijo in njene za-poslene zavito v črnino. V prometni nesreči smo izgubili tri policiste, en policist pa je bil pri opravljanju po-licijskih nalog ustreljen. Tragediji sta pretresli ne samo policijske vrste, temveč vso javnost. V takšnih skraj-nih primerih se zavemo, da policij-ski poklic ni navaden poklic, ampak poklic, kjer poleg žaljivk, groženj in napadov policisti tvegajo tudi izgu-bo življenja.


VArNOST

5

AKTUALNO

Izjemno velika kadrovska, finančna in materialna »podhra-njenost« policije je ena glavnih okoliščin, ki so zaznamovale de-lo policije. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih zmanj-šalo za 915. Na nekaterih območnih policijskih postajah je že tako malo policistov, da je delo zelo težko organizirati. Konec leta 2014 je bilo v policiji zaposlenih 8074 policistov in delavcev policije (kar je 226 manj kot leto prej, 8300). 307 zaposlenim, od tega 267 policistom, je lani prenehalo delovno razmerje. Na no-vo pa smo zaposlili 73 oseb. Trend padanja števila zaposlenih se nadaljuje tudi letos.

S tako omejenimi viri poskuša policija ravnati kar najracio-nalnejše. Eden od načinov, kako bolje upravljati s kadri, je bil lani t. i. razrez kadrovskega načrta oz. dovoljenih zaposlitev za 2014 in 2015 za uravnoteženje začasnih in stalnih premestitev policistov za različna varovanja, akcijsko delo idr. Drugi način je zmanjševanje administrativnih bremen, ki je prednostna na-loga policije že od leta 2009, saj je z manj zaposlenimi težko opraviti vse zakonske naloge. Med projekti za skrajšanje in po-enostavitev nekaterih postopkov je e-policist.

Pomanjkanje proračunskih sredstev je policija poskušala vsaj deloma nadomestiti s pridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte, ki vključujejo nakup opreme in usposablja-nja. Na ta način je po nekaj letih osvežitev doživel tudi vozni park policije, saj je bila večina vozil kupljenih s pomočjo skladov EU. Za ustrezno pomladitev voznega parka bo sicer potrebnih še veliko finančnih sredstev, saj je bilo konec leta 2014 kar 1381 vozil letnika 2007 ali starejših. Odzvali smo se tudi na povabila drugih držav in tako brez finančne obremenitve sodelovali na različnih mednarodnih usposabljanjih, delavnicah, sestankih in konferencah, ki se jih zaposleni drugače ne bi mogli udeležiti. Za zmanjšanje potnih stroškov pa so se izvedle nekatere pre-mestitve policistov bliže kraju bivanja.

Po sprejetju in uveljavitvi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) maja 2013 je policija glavnino podzakonskih aktov pripravila še v istem letu, leta 2014 pa je bilo sprejetih še 13 podzakonskih aktov. Ob uveljavljanju obeh zakonov se je po-kazalo, da bodo potrebne določene spremembe. Ministrstvu za pravosodje je policija lani poslala predloga za spremembo zakona o kazenskem postopku in spremembo kazenskega za-konika, s katero se spreminja način pregona pri določenih, t. i. bagatelnih kaznivih dejanjih. Za uveljavitev upravno-admini-strativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu, je dala pobudo za spremembo in dopolnitve zakona o potnih listinah in zakona o osebni izkaznici. Sodelovala je pri pripravi spre-memb zakona o elektronskih komunikacijah. Z Združenjem bank Slovenije je bil podpisan protokol o sodelovanju pri su-mih zlorab v elektronskem bančništvu.

Poleg ustreznega pravnega okvira za policijsko delo ni po-membna le funkcionalna usposobljenost policistov, temveč so pomembne tudi njihove socialne veščine, ki se odražajo skozi etično vedenje in ravnanje z visoko stopnjo integritete. Policija že nekaj let namenja posebno skrb ustreznemu upra-vljanju s konflikti, učinkovitemu obvladovanju stresa, čustve-ni opori in psihološki pomoči, skrbi za enake možnosti spolov in ustrezno odzivanje ob šikaniranju ali mobingu na delov-nem mestu. Ta področja so od 1. januarja 2014 urejena tudi sistemsko, saj smo jih vključili v novoustanovljeni Center za raziskovanje in socialne veščine znotraj nove organizacijske strukture Policijske akademije. Skladno s 110. členom ZODPol se je izvajal študijski program za poklic policista, ki omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe. V letu 2014 sta diplomi-rali prva in druga generacija, na doizobraževanje pa sta bili napoteni še tretja in četrta.


VArNOSTAKTUALNO

Gospodarska kriminaliteta je bila tudi v letu 2014 ena od prednostnih področij dela. Policijske preiskovalne aktivnosti so bile usmerjene v zlorabe v bančnem sektorju, oškodova-nja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države, korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu, lokalnih skupnostih, kriminaliteto, ki ogroža finančne intere-se naše države in EU. Uvedene sistemske izboljšave, zlasti pri obravnavanju premoženjske koristi, okrepljeno sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preisko-valcev so prispevali k učinkovitejšemu delu na tem področju. Preiskovanje gospodarskega in bančniškega kriminala smo nadgradili s podpisom sporazuma o sodelovanju z Banko Slovenije ter ustanovili dve specializirani skupini, ki ju vodi državno tožilstvo. Tudi odzivnost bank in sodelovanje z or-gani pregona se po začetnih porodnih krčih na tem področju počasi izboljšuje.

Soočiti smo se morali z novimi pojavnimi oblikami organizi-ranega kriminala sodobnega časa, terorizmom in radikalizacijo. Policija je začela vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje in preprečevanje radikalizacije, izmenjavo informacij med doma-čimi in tujimi varnostnimi organi pa dvignila na najvišjo možno stopnjo. Prek projektov EMPACT, tj. evropske multidisciplinar-ne platforme za boj proti kriminalu, in v sodelovanju z drugimi tujimi ter domačimi organi smo nadaljevali boj proti organizi-ranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala. S tujimi varnostnimi organi smo izvedli več skupnih preiskav organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z JV Evropo in Zahodnim Balkanom.

Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala pre-moženjska kriminaliteta. Več je bilo mednarodnih operacij zo-per storilce kaznivih dejanj izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, katerih žrtve so otroci. Učinkovita je bila delovna skupina za preiskovanje t. i. krvnih deliktov, ki je poleg starih nerešenih primerov prevzemala in uspešno prei-skala druge hude oblike tovrstne kriminalitete. Kadrovsko so se okrepili oddelki za računalniško preiskovanje na PU Maribor, Celje, Ljubljana in Koper ter NPU, ustanovljena sta bila nova od-delka na PU Kranj in Novo mesto.

Med najbolj izstopajočimi statističnimi kazalniki na področju kriminalitete so:

— Po porastu števila kaznivih dejanj v letu 2013 na 93.833 se je njihovo število lani zmanjšalo na 87.474 oz. je padlo pod 10-letno povprečje, ki je 88.235.

— Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil z 51,8 % največji v za-dnjih petih letih. Tudi delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija, je bil s 15 % največji v zadnjih petih letih.

— Spremenilo se je razmerje med številom kazenskih ovadb in številom kazenskih ovadb po skrajšanem postopku. Med-tem ko je bilo v letu 2013 še 11.163 več kazenskih ovadb kot kazenskih ovadb po skrajšanem postopku, jih je bilo v letu 2014 več samo še 1683.

— Ob 2,7-% porastu števila kaznivih dejanj gospodarske krimi-nalitete se je ugotovljena škoda povečala za 132,8 %.

— Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je pora-slo z 41 na 63, pri čemer sta najbolj narasli števili nedovolje-nega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril.

— Zelo je naraslo število zaseženih ponaredkov evrskih ban-kovcev, s 1597 v letu 2013 na 4869 v letu 2014.

Gradnja sodobnega forenzičnega laboratorija je tik pred dokončanjem. Nacionalni forenzični laboratorij je v preteklem letu v nove prostore preselil vse oddelke, za leto 2015 je pred-videnih še 850 tisoč evrov za opremo štirih kemijskih labora-torijev. To bo omogočilo porabo sredstev iz novo pridobljenih projektov EU in širitev akreditacije za postopke laboratorija.

Na področju splošnih policijskih nalog je policija sledila načelu ničelne tolerance do nasilja. Po letu 2010, ko se je kri-vulja števila kršitev predpisov o javnem redu prevesila nav-zdol, se je ta trend nadaljeval tudi v 2014, ko jih je bilo manj za 10,7 %, glede na 2009 pa za 22,2 %. Za 16,3 % manj je bilo kr-šitev javnega reda in miru v gostinskih objektih, za 18,8 % pa se je zmanjšalo število kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Število kršitev nasilja v družini se je zmanjšalo, števi-lo izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa povečalo (iz-boljšalo se je utemeljevanje ukrepov prepovedi približevanja, saj so jih preiskovalni sodniki manjkrat razveljavili).


VArNOST

7

AKTUALNO

Naša prizadevanja so bila lani usmerjena v natančnejše ugotavljanje in opredeljevanje dejanskega stanja v prekrškov-nih zadevah, v intenziviranje ukrepov policije za zavarovanje žrtev nasilja v družini in pri iskanju pogrešanih oseb. Za izbolj-šanje varnosti na športnih prireditvah se je dokončno uveljavil sistem policijskega spoterstva (tj. delo s subkulturnimi skupina-mi, predvsem organiziranimi navijaškimi skupinami).

Delo na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa je opredeljevala resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022, ki izpostavlja hitrost, alkohol, varnost šibkejših udeležencev in uporabo varnostnega pasu. V uporabo so prišli hitri testi za ugotavljanje prisotnosti drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih. Delo na avtomobilskih in hitrih cestah je policija izvajala po metodolo-giji Pegaz, v okviru katere so policisti opravljali meritve hitrosti z nadvozov, nadzirali problematične odseke, nadzirali tovorna vozila in preprečevali cestni kriminal, po novem pa s pomočjo teleskopske opreme tudi ugotavljali kršitve voznikov tovornih vozil v kabini (telefoniranje, gledanje medijev itd.). Nadaljevala je z nadzorom prometa na mestih, ki so jih prek spletne aplika-cije Predlagaj prometno kontrolo predlagali občani. Ob sicer-šnjem 5,7-% porastu kršitev, ugotovljenih pri nadzoru cestnega prometa, so bile v letu 2014 slovenske ceste varnejše. Za 16,4 % manj je bilo smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 13,6 % manj oseb (leta 2013 je umrlo 125, leta 2014 pa 108 oseb).

Decembra 2014, s sprejetjem sklepov Sveta EU, je bil uspe-šno zaključen cikel schengenskih evalvacij v letih 2012 in 2013. Slovenija mora še naprej izvajati dejavnosti do uresničitve vseh priporočil. Decembra 2014 so se začela gradbeno-obrtniška dela na 8 mejnih prehodih, kjer se bo še opravljala skupna mej-na kontrola s Hrvaško. Zunanjo mejo je prestopilo za 4,2 % več potnikov (lani 56.534.196, predlani 54.230.233 potnikov). Ne-dovoljene migracije državljanov držav z visokim migracijskim

tveganjem prek Zahodnega Balkana so se preusmerile proti Madžarski, zato je bilo na naših zunanjih mejah obravnavanih manj nezakonitih migrantov. Število nedovoljenih prehodov prek državne meje se je zmanjšalo za 16 %. Manj je bilo kršitev nedovoljenega prebivanja državljanov tretjih držav, predvsem število kršitev, povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa prebivanja. To je še vedno posledica vstopa Hrvaške v EU junija 2013. Več je bilo kršitev zaradi zlorab pravnih naslovov za vstop v državo (predvsem dovoljenj za prebivanje). Še naprej ostaja aktualna problematika zlorab socialnih transferjev, povezanih z zlorabami bivalnih naslovov.

Rezultati javnomnenjske ankete o stališčih in ocenah prebi-valcev Slovenije o delu policije so pokazali, da ima policija na področju policijskega dela v skupnosti še veliko prostora za iz-boljšanje. Posebno pozornost smo lani namenili delu v večkul-turnih lokalnih skupnostih in s subkulturnimi skupinami. Rom-skim skupnostim je bil namenjen projekt Skupa-j, preprečeva-nju nasilja pa Vesna – živeti življenje brez nasilja. Izvedli smo še številne druge preventivne dejavnosti in projekte, tako nove kot že ustaljene (sodelovanje v razstavni mini »policijski postaji« v ljubljanskem Minicityju, Mobilna policijska postaja, Policist Leon svetuje, Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, Varno na poti v šolo in domov, Zberi pogum in povej, Otrok policist za en dan in Ne pozabite na varnost, Policijska izkušnja kot nasvet itd.).

V letu 2014 je bilo več naravnih nesreč (žledolom, tri večje poplave), zaradi katerih so bili aktivirani državni načrti za po-sredovanje ob naravnih nesrečah. Da bi zaščitila ljudi in premo-ženje ter pomagala enotam zaščite in reševanja, je policija na najbolj prizadetih območjih povečala število policistov, mnogi pa so prostovoljno pomagali tudi zunaj delovnega časa.

Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, Letalska policijska enota,

Nacionalni forenzični laboratorij in PPE PU Celje


VArNOSTAKTUALNO

Dobro delo policistov potrjuje tudi majhno število pritožbnad njihovim delomSpoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je najpogosteje izražena zahteva v policijskih postopkih. Policisti se pri opravljanju nalog, ko so zavezani preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, vsakodnevno srečujejo s primeri, ko posegajo v človekove pravice in svoboščine. Zato je pomembno, da je nad delom policije vzpostavljen učinkovit sistem nadzora. Lahko ga delimo na notranji in zunanji nadzor ter državni in nedržavni nadzor. Pri tem je pomembno, da so različne oblike nadzora med seboj usklajene, saj le tako tvorijo uravnotežen sistem.


VArNOST

9

AKTUALNO

Število vloženih pritožb po letih

LETO 2010 2011 2012 2013 2014

Število vloženih pritožb 636 627 479 395 403

Rešene pritožbe glede na način reševanja1

2014

Pomiritveni postopki 135

– uspešno zaključeni (150/5 ZNPPol) 63

– ravnanje policistov, neskladno s predpisi 8

Senati 84

– neuspešno zaključeni pomiritveni postopki (148/3 ZNPPol) 40

– neposredna obravnava pred senatom (148/4 ZNPPol) 44

– utemeljene pritožbe, obravnavane pred senatom 16

Zaključek brez obravnave 215

SKUPAJ rešenih pritožb 403

1 Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za leti 2013 in 2014 niso primerljivi.

bili izpolnjeni drugi pogoji po četrtem odstavku 148. člena ZNPPol (pritožnik tujec, pritožba vložena zoper vodjo po-licijske enote ipd.).

V letu 2014 je pritožbeni senat v 16 primerih odločil, da je bila pritožba na delo policista delno ali v celoti uteme-ljena. Med utemeljenimi pritožbami jih je bilo osem obravnavanih neposredno pred senatom (šest zaradi očitkov hu-dega posega v človekove pravice ali te-meljne svoboščine in pritožbi dveh tuj-cev, ki nista prebivala na območju Repu-blike Slovenije) in osem po neuspešno zaključenem pomiritvenem postopku.

Glede na področje policijskega dela je bilo v letu 2014 največ vloženih pri-tožb, ki so se nanašale na področje zago-tavljanja varnosti cestnega prometa, sle-dijo področja javnega reda in miru, od-krivanja in preprečevanja kriminalitete, varovanja državne meje, obravnavanja tujcev in drugih varnostnih dogodkov. V primerjavi s preteklimi obdobji velja iz-postaviti ponoven porast števila vloženih pritožb s področja javnega reda in miru, ki se vsebinsko v večini primerov nana-šajo na pomanjkljivo in površno ugotav-ljanje dejanskega stanja prekrškov zoper javni red in mir, dvomljivo ravnanje poli-cistov v primerih zasegov manjših količin prepovedanih drog ter na domnevno neukrepanje policistov v primerih prijav kršitev, povezanih s povzročanjem mo-tečega hrupa. Na področju odkrivanja in preprečevanja kriminalitete izstopata primera dvomljivega ravnanja policistov pri izvajanju hišnih preiskav.

Največ pritožbenih očitkov se je na-našalo na domnevno prekoračitev ozi-roma neupravičeno ali nesorazmerno uporabo različnih policijskih pooblastil (353), na komunikacijo policistov, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem od-nosu (165), na domnevno neukrepanje policistov (112) in domnevno neupravi-čeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev (50).

Pooblaščenci ministra in vodja Sek-torja za pritožbe zoper policijo so teko-če spremljali obravnavanje pritožb na senatih z vidika ugotovljenih pomanj-kljivosti in dobrih praks. Pri tem ugota-vljajo, da je glede na število policijskih postopkov vloženih malo pritožb, kar kaže na to, da policisti praviloma dobro poznajo in strokovno ter zakonito opra-vljajo policijske naloge. Med utemelje-nimi pritožbami so se očitki nanašali na:— neupravičeno ali nesorazmerno upo-

rabo prisilnih sredstev (v štirih pri-merih);

— opustitev zagotovitve prve pomoči ali zdravniške pomoči osebi, ki je bi-la poškodovana ob uporabi prisilnih sredstev;

Ena od oblik tovrstnega nadzora je tudi pritožbeni postopek oz. obrav-navanje pritožb posameznikov zoper dejanja ali opustitve dejanj policista, ki lahko pomenijo kršitev pravic ali temelj-nih svoboščin. Ministrstvo s pomočjo pritožbenega mehanizma bdi nad ne-primernimi posegi policije v človekove pravice in temeljne svoboščine oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih. Za posameznika, ki s pritožbo uspe, to zlasti pomeni moralno zadoščenje, za policijo pa naj bi to imelo širši pomen. Osnovni namen pritožbenega mehaniz-ma namreč je, da se neprimerne posege policistov v človekove pravice in temelj-ne svoboščine oseb odkrije, odpravijo morebitne posledice in ustrezno ukre-pa zoper policiste ter da se sprejme in izvede sistemske ukrepe za preprečitev podobnih odklonskih ravnanj policistov v prihodnje.

V letu 2014 so bile zoper delo polici-stov vložene 403 pritožbe, kar je primer-ljivo s številom vloženih pritožb v letu 2013 (395).

Več kot polovica prejetih pritožb, to je 215, je bila zaključenih brez obravna-ve v pritožbenem postopku, ker so bile vložene prepozno, niso bile ustrezno popravljene ali dopolnjene, so jih vložile neupravičene osebe ali je pritožnik od pritožbe odstopil. To kaže na nepozna-vanje namena pritožbenega postopka, slabo poznavanje policijskih pooblastil, obveznosti in pravic posameznikov v policijskih postopkih. Znaten delež vlo-ženih pritožb se je namreč nanašal na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije. Pritožniki se niso strinjali z dejanji policista, ki so bila

izvedena skladno s predpisi (npr. način ustavljanja vozila v cestnem prometu). Še vedno je nekaj pritožb, ki se nanaša-jo na ugotavljanje odgovornosti za do-mnevno storjeni prekršek, kar ne more biti predmet pritožbenega postopka, temveč postopka o prekršku, ki je v iz-ključni pristojnosti prekrškovnih orga-nov in sodišč.

Vodjem policijskih enot je bilo v po-miritveni postopek odstopljenih 135 pritožb, od katerih je bilo 63 primerov uspešno zaključenih, saj so se pritožniki strinjali z ugotovitvami vodje enote. V osmih primerih pomiritvenih postopkov pri vodji policijske enote je bilo ugoto-vljeno, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi. Od 72 neuspešno zaključenih pomiritvenih postopkov se je postopek v 40 primerih nadaljeval in zaključil na seji senata, 32 postopkov se je zaključilo brez seje senata.

Sektor za pritožbe zoper policijo je v letu 2014 obravnaval 84 pritožb pred pritožbenim senatom. Skladno s pogo-ji, določenimi v četrtem odstavku 148. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), je bilo obravnavanih 44 primerov pritožb zoper delo polici-stov neposredno pred senatom. V 40 primerih so bile pritožbe obravnavane pred senatom po neuspešno zaključe-nem pomiritvenem postopku pri vodji policijske enote. V približno polovici primerov pritožb, obravnavanih nepo-sredno pred senatom, je šlo za očitke hudih posegov policistov v pritožnikove človekove pravice ali temeljne svobošči-ne. V preostalih primerih očitki niso bili tako hudi, pritožbe pa so bile obravna-vane neposredno pred senatom, ker so


VArNOSTAKTUALNO

— pridobivanje odredbe in priprave na izvedbo hišne preiskave z nasilnim vstopom v zasebni prostor (v dveh primerih);

— izdajo plačilnega naloga na podlagi drugega odstavka 57. člena Zakona o prekrških ob nepopolno ugotovlje-nem dejanskem stanju prekrška;

— neukrepanje policistov ob prejeti prijavi storitve kaznivega dejanja;

— neukrepanje policistov ob prijavi kr-šitve javnega reda in miru;

— nedostojno komunikacijo policistov pri izvajanju mejne kontrole na mej-nem prehodu (v dveh primerih);

— policistovo nedostojno komunikaci-jo pri obravnavi prekrška v cestnem prometu;

— nekorekten odnos dežurnega poli-cista policijske postaje v povezavi s predhodnim postopkom policistov s pritožnikom v cestnem prometu;

— opustitev dolžne skrbi za otroke pri-tožnice med policijskim postopkom;

— neupravičeno zavrnitev vstopa tujcu v Republiko Slovenijo;

— neupravičeno ugotavljanje psihofi-zičnega stanja domnevnega udele-ženca v cestnem prometu;

— opustitev obveščanja ostalih poli-cijskih enot o preklicu ukrepa (hišni pripor) in posledično neupravičeno omejevanje svobode gibanja prito-žnika.

Policija je v vseh primerih uteme-ljenih pritožb ali ob ugotovljenem ne-skladju ravnanja policista s predpisi v pomiritvenem postopku ministrstvu poročala o sprejetih in izvedenih ukre-pih. V večini primerov so bili z vplete-nimi policisti opravljeni opozorilni raz-

govori. Posamični primeri so bili pred-stavljeni vsem policistom enot, v katere so razporejeni in na delo katerih je bila vložena pritožba. V enem primeru je bil proti policistu uveden disciplinski postopek. V treh primerih, ko je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da obstajajo razlogi za sum, da je policist s svojim ravnanjem utegnil storiti ka-znivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je bil obveščen Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializi-ranem državnem tožilstvu Republike Slovenije.

Izvajanje posodobljenega pritož-benega postopka že kaže nekatere po-zitivne trende, in sicer manjše število obravnavanih pritožb, manj pritožb, obravnavanih na senatih, in poglobljena ter dosledna obravnava očitkov hujših posegov v človekove pravice in temelj-ne svoboščine.

Poglavitne ugotovitve:

— uspešno zaključenih je manj kot po-lovica postopkov reševanja pritožbe pri vodji policijske enote v pomiritve-nem postopku, pri čemer si je treba prizadevati za izboljšanje kakovosti izvajanja postopkov;

— glede na število obravnavanih raz-ličnih dogodkov je zoper postopke policistov vloženih razmeroma malo pritožb (med 0,3 in 0,6 % vloženih pritožb glede na število obravnava-nih dogodkov);

— delež utemeljenih pritožb se v za-dnjih letih nekoliko povečuje (2012: 13 %, 2013: 18,3 %, 2015: 19 %).

Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz spremljanja izvajanja pomiritvenih po-stopkov in aktivnosti, izvedenih v okvi-ru obravnave pritožb na pritožbenih senatih, je ministrstvo policiji posredo-valo konkretna priporočila. Ta so se na-našala na usposabljanje policistov s po-dročja izvajanja policijskih pooblastil, izvajanje dela prekrškovnega organa in usposabljanje izvajalcev pomiritvenih postopkov. Ministrstvo je policiji tudi predlagalo, da v okviru rednega uspo-sabljanja policistov na področju izvaja-nja policijskih pooblastil večji poudarek nameni uporabi prisilnih sredstev.

Poseben poudarek na področju pri-tožb zoper delo policije je namenjen celovitemu spremljanju in sprotnemu nadzoru nad reševanjem pritožb v po-licijskih enotah oziroma spremljanju pomiritvenih postopkov in izboljšanju kakovosti opravljenega dela poroče-valcev.

Za leto 2015 so bila oblikovana na-slednja izhodišča:

— zagotavljanje transparentnosti pri-tožbenega postopka z izvajanjem medijske dejavnosti;

— nadaljevanje z doslednim, nepri-stranskim in strokovnim izvajanjem nalog poročevalcev;

— okrepitev spremljanja pomiritvenih postopkov in s tem izboljšanje njiho-ve kakovosti.

Besedilo: mag. Gregor Hudrič, Sektor za pritožbe, MNZ


VArNOST

11

Na Bledu se je junaška zgodba začela z obvestilom o nezavestni osebi in zasto-ju srca mlade ženske, ki je v družbi svo-jega fanta nenadoma izgubila zavest in prenehala dihati. Oživljanje je bilo zato nujno, neprizanesljiva usoda pa je hote-la, da jo krojita tudi policista Igor Kmetič in Igor Marijan, ki se s temeljnimi postop-ki oživljanja ni srečal prvič. Je namreč inštruktor prve pomoči in inštruktor za uporabo defibrilatorja. Zato je na kraju hitro prevzel nadzor nad reševanjem, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pa je zelo pomagal, da je lažje stekla or-ganizacija in je bilo oživljanje uspešno. S sodelavcem, zdravnico, medicinsko sestro, dekletovim fantom in še dvema mimoidočima so ženski rešili življenje.

Nekaj dni kasneje se je na drugem koncu Gorenjske zgodila še ena junaška zgodba s srečnim koncem. V Železnikih na škofjeloškem območju se je skrito očem na močvirnatem travniku v blatu utapljal invalidni domačin. Viden je bil samo njegov invalidski voziček in čeprav ob njem ni bilo nikogar, se je policist Branko Korošec ustavil in preveril, kje je njegov lastnik, saj ga kot vodja policij-skega okoliša dobro poznal. Med pregle-dovanjem okolice je kmalu ugotovil, da je usoda domačina v njegovih rokah.

AKTUALNO

Dve življenji, trije policisti, neskončen pogum12. in 15. april sta dneva, ki ju naši junaki, trije policisti, in dva srečneža ne bodo nikoli pozabili. Blejska policista Igor Marijan in Igor Kmetič sta 12. aprila brez oklevanja pomagala oživljati žensko in ji rešila življenje, tri dni kasneje pa je škofjeloški policist Branko Korošec nesebično pomagal invalidu, ki ga je požiralo blato.

Nesrečnež se je utapljal v blatu, po-magati si ni mogel, premoč blatu pa je sprva moral priznati tudi pogumen poli-cist. Ni se vdal, hitro je stekel do bližnje stanovanjske hiše in lastnika prosil, naj mu pomaga. Nista oklevala, takoj sta ste-kla k invalidu in ga z veliko napora sku-paj potegnila iz blata. Rešila sta ga pred najhujšim.

To so naši, gorenjski junaki, ki se zna-jo izpostaviti v dobrem in slabem. Vse bi storili, da bi lahko rešili življenje, pravijo, in po takih dejanjih jim lahko rečemo sa-mo: »Verjamemo vam in želimo si, da bo-ste blizu, ko vas bomo potrebovali!«

Besedilo: Bojan Kos, PU Kranj Foto: Špela Ankele in Igor Marijan, PP Bled

Policista Igor Kmetič in Igor Marjan

Policist Branko Korošec


VArNOSTAKTUALNO

12

VArNOSTAKTUALNO


Na modri mejiČeprav imamo Slovenci manj kot 50 kilometrov obale, se v Slovenskem primorju ustavi približno 50 križark na leto, morsko mejo pa prečka več kot 260 tisoč oseb. A tu se delo policistov Postaje pomorske policije Koper šele začenja. Pravi izziv so tovorne ladje, ki lahko v posebnih privarjenih podvodnih paketih skrivajo drogo, v prostoru za ladijskimi vijaki in drugimi skritimi prostori pa tudi ilegalne prebežnike.

Postaja pomorske policije Koper je policijska postaja s posebnim delovnim področjem, razdeljena na dve skupini policistov: za mejno kontrolo in varo-vanje državne meje. Skupina za mejno kontrolo opravlja svoje delo v pristani-šču Koper ter na dveh mejnih prehodih za mednarodni morski promet Koper in Piran, ki sta odprta 24 ur na dan, s čimer zagotavljata policijsko prisotnost v vsa-kem trenutku. Poleg majhnih potniških plovil za šport in rekreacijo se tukaj med aprilom in novembrom ustavi približno 50 večjih križark, skupno pa morsko me-jo prečka več kot 260.000 oseb, med ka-terimi je največ državljanov EU.

ZA VSAKO LADjO OPRAVIjO ANALIZO TVEgANjA

»Za vsako ladjo, torej potniško in tovorno, opravimo analizo tveganja, pri čemer preverimo predhodna poto-vanja. Zanima nas, v katerih lukah so bili postanki, ali so bili znotraj EU. Če je nastala kakšna težava, je to zabeleženo v sistemu EUROSUR,« je pojasnil koman-dir Mauro Rihter. Analize tveganja so osnova za odločitev o mejni kontroli: ali bo ta obsegala le pregled listin ali tudi pregled ladje, posadke in potnikov.

Križarke imajo že vnaprej določen popis potovanja, potniki se vkrcajo ob začetku plovbe, člani posadk in potniki so več ali manj isti, potovanje pa kro-žno, zato se kontrolo opravi pred priho-dom ladje. Ladjar upravi za pomorstvo že vnaprej posreduje spisek posadke in potnikov, ta pa ga pošlje tudi Postaji

pomorske policije Koper. Računalniško so preverjeni vsi državljani tretjih držav, državljani EU so izbrani glede na pose-ben logaritem, ki ga je izdelal UIT GPU v paketnem preverjanju.

Pravi izziv so tovorne ladje. Te so vnesene v sistem Safe-sea-net, ki ga vo-di uprava za pomorstvo. Gre za temeljni gradnik novega sistema, zahtevanega z evropsko uredbo, v katerega bo moral ladjar oz. agent vnesti vse podatke o po-tnikih, tovoru, članih posadke, zadnjih potovanjih… Tudi v tem primeru polici-sti preverijo, kdaj je bila ladja nazadnje v Kopru, kaj je prevažala, kdo so bili člani posadke in ali so bile z njimi v preteklo-sti že kakšne težave. »Pomorščaki imajo po konvenciji možnost kratkotrajnega odhoda na kopno med postankom v pristanišču. Če smo imeli z njimi v pre-teklosti kakšne težave, se jim lahko ta kratkotrajni odhod prepove, in to je tudi podlaga za pripravo analize tveganja in naknadne mejne kontrole. V poostren nadzor ladje lahko vključimo še carino, vodnike službenih psov.«

PODVODNI SVET: PRIVARjENI PAKETI IN SKRITI ILEgALcI

Kadar gre za rizično ladjo – če ta na primer prihaja neposredno iz Južne Amerike in je to njeno prvo potovanje –, se za podvodni del pregleda vključi potapljače specialne enote, saj postaja pomorske policije Koper nima svojih. »Nekatere ladje imajo ugreza 10 ali celo več metrov, zato lahko na podvodnem delu marsikaj skrijejo, predvsem prepo-

vedane droge. Pravijo, da se droge pre-važajo v torpedih, ker je navarjen paket podoben torpedu ali raketi. Nekateri imajo že na ladjah potapljače, ki se pred prihodom v pristanišče potopijo, paket odvarijo in ga spustijo na dno. Takšen poseg se na ladji vidi. Če to opazi naš potapljač, je to dobra podlaga za po-droben pregled ladje, ugotavlja pa se tudi odgovornost ladjarja oz. poveljni-ka. Med plovbo takšen poseg ni mogoč, ladja se mora nekje ustaviti, s čimer pa mora biti poveljnik seznanjen.« Podvo-dni del ladje je lahko tudi dobro skri-vališče za ilegalne prebežnike. »Gre za prostor med ladijskim vijakom in ladjo, kjer gre os v motorje oz. trup. Pri nas še ni bilo takega primera, se pa je to že dogajalo v Angliji. Če je ladja polna, je te osebe ne morejo zapustiti, izplavajo lahko šele, ko se ladja izprazni,« poja-snjuje Rihter.

Najpogosteje so med ilegalnimi prebežniki državljani Sirije, v zadnjem primeru je ilegalca v kabinah skrivala celo posadka in mu tako omogočila ile-galen vstop v schengensko območje. A večjega pritiska ilegalcev, kot na primer v sosednji Italiji, ne gre pričakovati, mi-ri Rihter. »Iz Afrike do Italije je 300 milj

»Nekatere ladje imajo ugreza 10 ali celo več metrov, zato lahko na podvodnem delu marsikaj skrijejo, predvsem prepovedane droge. Pravijo, da se droge prevažajo v torpedih, ker je navarjen paket podoben torpedu ali raketi.«Mauro Rihter, komandir Postaje

pomorske policije Koper


VArNOST

13

AKTUALNOVArNOST

13

AKTUALNO


plovbe, to pomeni dobrih 500 kilome-trov, in to s plovili, ki niso najboljša. Da bi z njimi prišli še do Kopra, bi morali opraviti dodatnih 1500 kilometrov.« Podobno je pri prevozu ilegalcev pre-ko »balkanske poti«. 24-urna prisotnost slovenskih policistov ob obali in na morju je dober razlog, da se izvajalci pogosteje odločijo za prevoz iz Hrva-ške v Italijo kot pa v Slovenijo. »Tako plovilo bi opazili z radarjem in opozorili italijanske varnostne organe. Zadnji tak primer smo imeli leta 2010, ko so jih pe-ljali z jadrnico proti Piranu in so jih naši ustavili na morju, pregledali plovilo ter našli štiri ilegalce.«

Kot mejni prehod služi tudi sidrišče pred Luko Koper, kjer se običajno veže-jo ladje, ki čakajo dovoljenje kapitanije za vplutje v pristanišče ali na pridobitev papirjev za tovor. A tukaj mejna kontro-la ni pogosta, saj se ta ne opravlja, če se ladjo preusmeri in ne pride v luko.

Rihter je pojasnil, da v okviru mej-ne kontrole v zadnjih letih policisti ni-so zasegli prepovedanih drog. »Večjih zasegov pri nas ni, saj je tovor na ladji pospravljen po zabojnikih, z vsebino katerih nismo seznanjeni, dobi pa te podatke carina, ki lahko zabojnike sledi

po celem svetu, in ima podatke o tem, kaj so na ladjo nalagali in razkladali. Na podlagi analiz tveganja se odloči, ali bo tak kontejner tudi pregledala. Ob odkritju prepovedanih drog ali orožja carina o tem obvesti kriminalistično po-licijo. Carina je tudi prekrškovni organ po orožju in v primeru najdbe manjših količin sama izpelje prekrškovni posto-pek, policistom pa preda prepovedano orožje oz. orožje, za katero je ugotovila, da nima ustreznih listin za potovanje.«

PLOVILA IZTROŠENA IN POTRATNAVsa štiri plovila, najstarejše in najve-

čje P111, P66, ki je aluminijske izvedbe, ter dva gumenjaka – eden s kabino in drugi brez nje –, so namenjena zlasti za nadzor državne meje. P111 pri običajni plovbi porabi od 250 do 300, lahko pa tu-di do 1000 litrov na uro, medtem ko po-rabi majhen gumenjak s kabino do de-setkrat manj. »Plovila imajo opravljenih že toliko ur, da jih moramo zamenjati, ne glede na to, v kakšnem stanju so. Zadnje plovilo, ki smo ga dobili, P89, je staro pet let in ima opravljenih že 5400 ur, kar je neverjetnih 450.000 kilometrov. Si pred-stavljate, da bi vozili tak avtomobil? Gu-menjak brez kabine ima za sabo veliko manj ur, ker se uporablja samo poleti, ko so temperature primerne in ko ne dežu-je. Plovilo P66 je staro 10 let in potrebno obnove, a ta stane toliko, da bi za ta de-nar skoraj lahko kupili nov gumenjak,« je opozoril Rihter in dodal: »Glede na to, da smo na morju prisotni 24 ur na dan, si ne moremo privoščiti, da bi bili zunaj z

nezanesljivimi plovili, pri katerih ne veš, ali bodo vžgala ali ne. Glede na to, da so za varovanje državne meje predvidena evropska sredstva, bi bilo pošteno in prav, da država vozni park temu primer-no posodobi. Mislim, da si lahko brez te-žav privošči teh 10 odstotkov vrednosti. Res je, da eno tako plovilo precej stane – na razpisu je bilo na razpolago približno milijon dvesto tisoč evrov. 120.000 evrov bi morala primakniti država, a večinoma gre za davek, kar pomeni, da gre ta de-nar pravzaprav iz žepa v žep.«

MED POLIcISTI MORNARjI DOSLEj NOBENE žENSKE

S spremembo pomorskega zakoni-ka je največje plovilo, to je P111, posta-lo čoln, kar pomeni, da za upravljanje z

njim zadostuje že izpit za voditelja čol-na, znanje pomorske stroke pa ni več obvezno. Zato se na postaji v »pomor-skem delu« že nekaj časa ne zaposluje več »kadrov od zunaj«, ampak policiste z opravljenim izpitom. A znanje iz pomor-ske stroke je še vedno prednost. »Morje ni cesta – če se ti na morju kaj zgodi, ni pomoči, na cesti te kdo opazi in ti lahko pomaga, na morju pa se ob odpovedi motorja in slabem vremenu ne moreš »sidrati«, ker se lahko poškoduje sidro,« pojasnjuje Rihter.

Postaja ima glede na sistemizacijo prostih še 20 delovnih mest, od tega manjkajo trije policisti mornarji, en vod-ja izmene, kriminalist in 17 policistov za opravljanje mejne kontrole. »Glede na to, da smo del kadrovske službe mini-strstva za notranje zadeve, ne moremo zaposlovati in moramo delati s kadri, ki jih imamo. Vse težje bo,« priznava ko-mandir, »policisti se namreč odločajo za delo zunaj policije, iščejo boljše službe, marsikdaj jo tudi dobijo. V zadnjih letih so se trije upokojili, dva sta dala odpo-ved in šla delat drugam, nekaj pa jih je bilo prerazporejenih znotraj policije.«

Policisti mornarji pri svojem delu pogosto pomagajo okvarjenim plovi-lom, velikokrat komu zmanjka goriva. Redko rešujejo življenja na morju. V preteklih letih so obravnavali nekaj nesreč na morju s hudimi posledicami, en primer se je končal tragično. Mejnih incidentov, ko tuje varnostne sile pre-idejo našo državno mejo, skorajda ni, prihaja pa do »dogodkov na morju«, kot jim pravijo na postaji. »Med sloven-skim in hrvaškim ministrom za notranje zadeve je bil namreč sklenjen dogovor o izogibanju incidentov na morju, do-kler meja ne bo določena. Mi smo se za-vezali, da ne bomo posegali čez točko na Savudriji. Tudi Hrvati so se obvezali, da na tem delu, med izlivom reke Dra-gonje in polovice zaliva proti Italiji, ne bodo pluli, razen v 200-metrskem pasu ob obali. Če torej sem vpluje hrvaško plovilo, zgolj obvestimo operativno-ko-munikacijski center in izdamo depešo o tem, da je priplulo in kdaj je odplulo. Če pa priplujejo čez to območje, gledano iz točke Savudrija proti Italiji, torej v območje slovenskega nadzora, gremo do njih in jih opozorimo, da plujejo v slovenskem morju, oni pa nas, da pluje-mo v hrvaškem morju. Glede na to, da meja ni določena, incident ni zabeležen kot incident, ampak gre za dogodek. Ko bo določena mejna črta in jo bodo prestopili, pa se bo to obravnavalo kot mejni incident.«

Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPUFoto: PMP Koper


VArNOSTAKTUALNO

Navtika ni več zgolj šport petičnežev, temveč lahko precej ugo-dno, zanimivo in športno na tak način sami preživite dopust ozi-roma svoj prosti čas. Vendar pa se je treba za tak šport in zabavo ustrezno pripraviti. Ni dovolj le nekaj pomorskih izkušenj, temveč je za lastno varnost nujno tudi poznavanje osnovnih pravil pred-pisov, mornarskih del in veščin, navigacije, pravil o izogibanju in trčenju ter osnov motoroznanstva.

To so glavne vsebine, ki jih morate znati pri opravljanju izpita za čoln do dolžine 24 metrov. S tem dovoljenjem, ki ga pridobite na upravi za pomorstvo, lahko upravljate čolne v mednarodnih vo-dah. V veliki ponudbi popustov vas bo izpit skupaj s tečajem stal okoli 100 evrov. Za najem plovila preko čarterja je nujno opraviti še izpit za radijske postaje VHF GMDSS, kar pomeni, da boste svojo denarnico za tečaj in izpit olajšali še za dobrih sto evrov.

Nujno je treba poudariti, da je morje nepredvidljivo, zato ga moramo vselej spoštovati! Izkušnje in znanje so potem tiste, ki štejejo, vseeno pa je dobro pred vsako plovbo ponoviti osnovna pravila navtike.

Preden se odpravite na morje, poskrbite, da:

— ima čoln predpisano opremo;— motor in predpisane luči delujejo brezhibno in da je čoln oskr-

bljen z zadostno količino goriva;— ste s seboj vzeli dokumente plovila, zavarovanje plovila proti

tretji osebi in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna.

PRIPRAVA IN OPREMLjANjE PLOVILA PRED IZPLUTjEMKo najamemo plovilo, moramo opraviti temeljit »check-in«. V

želji po čim hitrejšem izplutju iz marine ne smemo hiteti, saj je nuj-no, da ima plovilo na krovu vso potrebno opremo in da naprave na njem delujejo. Tako se lahko izognemo nevšečnostim na morju, ki nas lahko čakajo že za prvim pomolom.

Nikar ne pozabite:

— preveriti delovanja radijske postaje VHF GMDSS, — preveriti delovanja navigacijskih instrumentov, — preveriti delovanja porabnikov elektrike, — preveriti delovanja motorja in pomožnega motorja,— pregledati zbiralno kalužo, v katero teče izrabljeno olje ali te-

koče gorivo,— pregledati delovanje sidrnega vitla in sidrne opreme, — pregledati jadra,— pregledati reševalne varnostne opreme, — preveriti ustreznost vseh dokumentov.

Med obvezno opremo, ki jo določajo mednarodne konvencije in lokalni pravilniki, uvrščamo tudi »varnostno opremo«, kot so re-šilni jopiči, bakle in signalne rakete ter komplet prve pomoči.

Poleg obvezne opreme morskega čolna je treba na vsaki plov-bi zagotoviti še vpisni list za plovilo in dokumente za najemnike plovila ter dodatno opremo. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na zadostne zaloge vode, hrane in goriva. Opremo in stvari shranimo po omarah ter ostalih prostorih v podpalubju, med plovbo jih ne puščamo po barki.

Pred plovbo se dogovorite, kdo iz posadke bo za kaj zadol-žen, koristno je še pred izplutjem ponoviti delo z vrvmi in palub-no opremo. Čeprav so nekatere zadeve videti enostavne in lahke,

manjše otroke izpustite s spiska sodelujočih – z vetrom in valovi zahtevnost opravil strmo narašča in tudi najenostavnejša postane-jo nevarna. Preden izplujemo, zapremo okna na plovilu. Ne more-mo namreč vedeti, kaj nas čaka na odprtem morju.

NA MORjUMed plovbo je zadrževanje na premcu nevarno. To velja za ja-

drnico in motorno barko. Najprimernejša mesta za zadrževanje so čim bližje krmi, ob slabem vremenu pa v salonu. Če si želite sonče-nja med plovbo, potem to počnite na krmnem ležišču ali v kokpitu. Pa na kremo z visokim zaščitnim faktorjem ne pozabite, saj hitra plovba hladi kožo in občutek za moč sonca izgine.

Organizacija in premislek o tem, kam želimo in koliko časa bomo namenili plovbi, je temelj dobrega počutja in vzdušja med posadko. V primeru slabosti je med plovbo bolje vztrajati zunaj - do neke me-re. Če slabost ne poneha niti po ingverjevih tabletah ali prelepljene-mu popku, naj oseba leže v podpalubje krme in zapre oči.

Pri plovbi:

— bodite pozorni na dogajanje in promet okoli sebe; — pri izogibanju ukrepajte pravočasno, hitro in odločno (če se le

da, se ne izogibamo nikoli v levo);— bodite pozorni na kopalce, zato plujte najmanj 200 metrov od

obale, če glisirate, pa najmanj 250 metrov od obale;— če se na zahodni strani zbirajo črni oblaki, je to predznak nevih-

te, zato nemudoma odplujte v najbližji pristan;— ob tem vam svetujemo, da obvestite svojce, da ste na varnem,

da ne bi po nepotrebnem sprožili iskalne in reševalne akcije;— po svojih močeh pomagajte tistim, ki so potrebni pomoč;— jadralci na deski se lahko gibljejo do 1000 metrov od obale;— kopalci se lahko kopajo do označbe kopališča, na naravnih in

neurejenih plažah pa do 150 metrov od obale.

Morje, sonce, veter – na dopust na varno plovboSezona dopustov je pred vrati in vse več ljudi išče možnosti in priložnosti za drugačno in tudi aktivno preživljanje prostih in brezskrbnih poletnih dni. Tako je v zadnjih letih v porastu preživljanje počitnic, druženje in zabava na različnih vodnih plovilih, čolnih, jadrnicah ali barkah.


VArNOST

15

AKTUALNO

Padec v vodo med jadranjem je tudi poleti, ko je voda topla, nevaren, v vsakem primeru je pobiranje iz vode na valovitem mor-ju vse prej kot enostavna naloga za posadko. Lažje je, če ima reše-vani na sebi jopič.

VRNITEV V PRISTANIŠČE IN PRIVEZPred manevrom preverite, od kod piha veter, kako močan je

tok in ali je dovolj globine ter prostora. Ko pristajate na bok, sto-pajte s plovila vedno s sredine. Skoki s premca na obalo so lahko tvegani.

— v pristanišče vplujte s prilagojeno hitrostjo; — ob srečanju plovil na vhodu v pristanišče ima prednost tisto, ki

pluje iz pristanišča; — poskrbite za pravilno postavitev odbojnikov, da ne pride do

poškodb sosednjega plovila; — previdno z vrvmi, pred manevrom jih preložite in pazite, da ni-

so prepletene;— pravilno privežite plovilo;— preverite stanje priveznih vrvi na obalo in vrv/verigo, s katero

je povezan privezni plovek z mrtvim sidrom; — sidrajte se vsaj 150 metrov od obale; — izven pristaniškega območja ni dovoljeno postavljati mrtvih

sider za stalni privez.

POLETNE NEVIhTENevihte na kopnem in morju so najbolj aktualne prav poleti, od

junija do septembra, in lahko na plovilu pustijo pravo opustošenje.

Nevihta se pojavi v vsakem vremenu in ima lahko zelo uniče-valne posledice zlasti za manjša plovila. Ob močnem grmenju in bliskanju se lahko pojavijo intenzivni nalivi in toča, če pa se ob vsem skupaj pojavi še močan veter, kot je tramontana, lahko plovi-lo doživi precej klavrno usodo. Vzponski tokovi dosežejo največje vrednosti v nevihtnem oblaku – kumulonibusu –, kjer dosežejo hi-trosti tudi do 40 m/s.

Prvi znak nevihte je potemnitev obzorja v smeri, iz katere ne-vihta prihaja. Nato sledi nastanek značilnega visokega nevihtnega oblaka, kar je posledica dviganja vročega in vlažnega zraka, ki z ohlajevanjem začne izločati dež. Pri nas prihajajo nevihte pred-vsem z zahodne smeri, vendar se lahko pojavijo postopno ali izne-nada tudi s severozahodne in južne smeri.

Poletne nevihte se najpogosteje pojavijo popoldne, ko tem-perature dosežejo svoj maksimum, zato bodimo v tem času nanje pozorni, še zlasti, kadar smo na morju.

PLOVBA – DOPUST NEKOLIKO DRUgAČE Plovba je zagotovo odlična priložnost za drugačen dopust, ak-

tivnejše preživljanje prostega časa in odkrivanje novih destinacij. Tudi za otroke je to lahko zanimiva dogodivščina in nova izkušnja.

Med drugim lahko najdete mir v čudovitih in mirnih kotičkih, do katerih s kopnega ni dostopa, gotovo pa ne smete zamuditi ogleda svetilnikov na jadranski obali in otokih. Čudoviti otoki v Dalmaciji ponujajo številne priložnosti za potepe in izlete. Omeniti pa velja tudi morske gurmanske užitke, ki se jim na jadranju ne gre upreti. Sončni vzhodi in zahodi v osamljenih zalivih v tišini so ne-kaj neprecenljivega. Občutek nemoči človeka in veličine narave pa gotovo tisti argument, ki za seboj na obali pusti vse vsakodnevne tegobe. Neprecenljivo.

Morje, sonce, veter – dopust nekoliko drugače torej. S pravo družbo in občutkom svobode, dragocenimi odkritji, naravo, špor-tom, adrenalinom lahko kaj hitro postane način življenja.

Mirno morje in varno plovbo vam želimo!

VIRI: 1. Navtični vodnik 888 zalivov in pristanov, Navtika Cizelj, d.o.o.,

Maribor 2014.2. Priročnik za voditelja čolna na morju, moj prvi navtični pri-

ročnik, Tomaž Gregorič in Gregor Jeretič, Portorož: Spinaker, 2014.

3. Izpit za čoln, http://www.izpitzacoln.com/4. Navtika plus, http://www.navtikaplus.si/5. Pomorski zakonik.6. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah.7. Pravilnik o izogibanju trčenju na morju.8. Pravilnik o upravljanju s čolni.9. Uprava za pomorstvo in promet, http://www.up.gov.si/10. Zakon o plovbah po celinskih vodah.

Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPUFoto: Uprava RS za pomorstvo

PRAVILA NA MORJU:

Vse

kar

pot

rebu

jem

o N

A M

OR

JU

Osn

ove

izo

gib

anja

trč

en

ju n

a m

orj

u

Osnove izogibanja trčenju na morju

izogibanjemorabitipravočasnoinodločno

prisrečanjudvehplovilnamehanskipogon,kisejimakurzasekata,seizognetistoplovilo,kividi drugo plovilopreko svojega desnega boka

česeplovilinamehanskipogonpribližujetadrugodrugemuznasprotnesmeri,tako,daobstajanevarnosttrčenja,moravsako plo-vilozavitivsvojodesno

plovilo,kiprehiteva,semoraizogibati

prehitevanemuplovilu

prisrečanjuplovilanamehanskipogoninplovila,kijadra,sevednoizogibaplovilonamehanskipogon

prisrečanjudvehplovil,kijadrata,seizogibatisto,kate-remuveterpihavlevibok.Vprimeru,koobemaplovilomapihavetervistibok,seizogi-batisto,kijevprivetrju

200 m-250 modobale-POZOR kopalci!

plujod250 m do2000 modobalevdnevnemčasuinpriugodnihvremenskihrazmerah

čolninavesla,kajaki,kanujiinjadralnedeske-dovoljenoplutjedo1000 modobaleoznaki potapljačaseizogibajsprilagojenohitrostjonaoddaljenostivečji od 50 m

KOPALCI: - vurejenihkopališčihdooznačbemejekopališča-nanaravnihplažahv150 mširokempasuobobali

Bodipozorenna VREMENSKE RAZMERE!

SPOŠTUJ, OPAZUJ in UPOŠTEVAJ OSTALE UDELEŽENCE vpomorskemprometu!

Varuj naravo

Vzavarovanihdelihslovenskegamorja,kizajemajo: naravnispomenikRt Madona naravnirezervatStrunjan naravnispomenikDebeli rtič

JEPREPOVEDANO: pluti splovilinamotornipogon sidrati ribariti, nabiratimorskeorganizme

Primernoravnaj Z ODPADKI!

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POMORSTVO

Varno na morje

od 200 m do 250 m od obale − POZOR, kopalci!

−

−

−

PRAVILA NA MORJU:

Vse

kar

pot

rebu

jem

o N

A M

OR

JU

Osn

ove

izo

gib

anja

trč

en

ju n

a m

orj

u

Osnove izogibanja trčenju na morju

izogibanjemorabitipravočasnoinodločno

prisrečanjudvehplovilnamehanskipogon,kisejimakurzasekata,seizognetistoplovilo,kividi drugo plovilopreko svojega desnega boka

česeplovilinamehanskipogonpribližujetadrugodrugemuznasprotnesmeri,tako,daobstajanevarnosttrčenja,moravsako plo-vilozavitivsvojodesno

plovilo,kiprehiteva,semoraizogibati

prehitevanemuplovilu

prisrečanjuplovilanamehanskipogoninplovila,kijadra,sevednoizogibaplovilonamehanskipogon

prisrečanjudvehplovil,kijadrata,seizogibatisto,kate-remuveterpihavlevibok.Vprimeru,koobemaplovilomapihavetervistibok,seizogi-batisto,kijevprivetrju

200 m-250 modobale-POZOR kopalci!

plujod250 m do2000 modobalevdnevnemčasuinpriugodnihvremenskihrazmerahčolninavesla,kajaki,kanujiinjadralnedeske-dovoljenoplutjedo1000 modobaleoznaki potapljačaseizogibajsprilagojenohitrostjonaoddaljenostivečji od 50 m

KOPALCI: - vurejenihkopališčihdooznačbemejekopališča-nanaravnihplažahv150 mširokempasuobobali

Bodipozorenna VREMENSKE RAZMERE!

SPOŠTUJ, OPAZUJ in UPOŠTEVAJ OSTALE UDELEŽENCE vpomorskemprometu!

Varuj naravo

Vzavarovanihdelihslovenskegamorja,kizajemajo: naravnispomenikRt Madona naravnirezervatStrunjan naravnispomenikDebeli rtič

JEPREPOVEDANO: pluti splovilinamotornipogon sidrati ribariti, nabiratimorskeorganizme

Primernoravnaj Z ODPADKI!

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POMORSTVO

Varno na morjemu veter piha v levi bok. V

ki


VArNOST

Posebno Priznanje na Področju Prostovoljstva v javni uPravi Prejel Policist ivan Kramberger

Na osrednji slovesnosti v okviru nacionalnega tedna prosto-voljstva, ki jo je 19. maja v Škofji Loki priredila Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je po-licist Ivan Kramberger prejel posebno priznanje na podro-čju prostovoljstva v javni upravi. Mariborski policist je bil v preteklosti že večkrat nagrajen za svoje udejstvovanje in pomoč sočloveku, tako na državni kot lokalni ravni. Predse-dnik države mu je lani podelil državno priznanje za delo na področju civilne zaščite in reševanja ter izvajanja socialnih programov, državni svet pa konec leta 2014 priznanje za iz-jemne dosežke na področju spremljanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in cerebralno paralizo.

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

ste bili ošKodovanec Kaznivega dejanja?

Odslej lahko do informacij o poteku, fazi in zaključku predkazenskega postopka za kaznivo dejanje, v katerem ste bili oškodovani, dostopate tudi preko spletne aplikacije na strani slovenske policije. V obvestilu, ki ga prosilec prejme, ne bodo zajeti osebni podatki prosilca ali konkretni podatki o postopku, ki bi omogočali zlorabo. V policiji smo pri pripravi spletne aplikacije sledili načelom in nor-mativom, ki veljajo za delo z oškodovanci kaznivih dejanj in žrtvami nasilja. Oškodovanci bodo lahko do podatkov o postopku dostopali kadarkoli, aplikacija pa bo hkrati zmanjšala administrativno obremenjenost policistov in kriminalistov na terenu.

NOVICE

zaKljučili ProjeKt varno na Kolesu, v Katerem je letos sodelovalo sKoraj 2000 osnovnošolcev

14. maja smo zaključili projekt Varno na kolesu, v katerem je sodelovalo skoraj 2000 učenk in učencev iz 65 osnovnih šol, in razglasili zmagoval-ce. Tokrat je prvo mesto osvo-jila Osnovna šola Ivanjkovci, na drugo mesto se je uvrstila Osnovna šola Bršljin iz Novega mesta, na tretje pa Osnovna šola Franceta Bevka iz Tolmina. Čestitamo!

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU


VArNOST

17

maraton nadzora hitrosti umiril Promet na slovensKih cestah Velika večina voznikov je pozitivno sprejela ak-tivnosti, ki jih je policija izvajala 16. aprila v t. i. maratonu nadzora hitrosti, katerega namen je bil umirjanje prometa. Policisti ta dan niso obravna-vali nobene tragične prometne nesreče, so pa ugo-tovili 1225 prekoračitev hitrosti. Kljub opozorilom in odmevnosti, ki jo je bil tokratni poostren nadzor deležen v medijih, so posamezni vozniki preko-račili hitrost preko vseh razumnih meja. Tako so policisti na primorski avtocesti ugotovili dve večji prekoračitvi hitrosti (eden izmed voznikov je vozil z 248 km/h, drugi pa 200 km/h), na pomurski av-tocesti, kjer je hitrost omejena na 110 km/h, pa so izmerili kar 185 km/h.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

NOVICE

slovesno smo zaznamovali 25. obletnico obliKovanja manevrsKe struKture narodne zaščite

V športni dvorani v Vojašnici Edvarda Peperka je bila 19. maja slovesnost ob 25. obletnici oblikovanja Manevrske strukture na-rodne zaščite. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar, ki je dejala, da v svetovni zgodovini težko najdemo primere, ko bi represivni organi sode-lovali pri nastajanju demokratičnih družbenih sistemov, saj se jim navadno očita prav nasprotno, da so orodje v rokah aktualne oblasti in da zatirajo vsakršen napredek v politični miselnosti, ki bi lahko zamajal položaj vladajoče elite. Slovenska osamosvoji-tvena zgodba je po ministričinih besedah v tem pogledu prava posebnost, ki dokazuje, da so bili ti organi v vsej svoji zgodovi-ni, predvsem pa v njenih najbolj kritičnih trenutkih, vselej servis »od ljudi, za ljudi«. Poudarila je, da je tokratna slovesnost priložnost za osvetlitev izjemne vloge vseh njenih pripadnikov, tako iz miličniških kot vojaških vrst. »Ponosna sem, da lahko kot notranja ministrica ob tej priložnosti izpostavim prispevek policije k izgrajevanju temeljev nove, demokratične države,« je še dejala.

Foto: Bruno Toič, revija Slovenska vojskatoKrat smo Pihali Policisti!

V skoraj polni dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je 22. aprila publika prisluhnila gala koncertu Policijskega orkestra, ki tudi tokrat ni razočaral. Poslušalcem je v izjemno akustični dvorani Marjana Kozine pričaral ču-dovito glasbeno doživetje, ki sta ga s svojo nadarjenostjo, mladostjo in svežino lepo do-polnila gostujoča solista, pevka Anja Werber in pihalec Jernej Oberžan. Pester spored je obsegal vse od klasičnih skladb za pihalne or-kestre do priljubljenih zimzelenih slovenskih popevk, strastnih ritmov tanga in drugih, tudi sodobnih mojstrovin. Policijski orkester se je pod taktirko karizmatičnega dirigenta Nejca Bečana, ki je mesto umetniškega vodje orkestra slovenske policije zasedel šele lani, tako ponovno več kot izkazal.

Foto: Tadej Fischinger


STROKOVNI PRISPEVEK

18

VArNOST

Adil Huselja, Sindikat policistov Slovenije

(Tradicionalna) organizacijska kultura policije

Zoran Petrovič, Sindikat policistov Slovenije

živimo v digitalnem času, »ritem življenja je hiter, divji, neizprosen« (Loehr in Schwartz, 2006: 11), zato sodobni čas zahteva od posameznika in organizacij učenje, prilagodljivost ter organiziranost za učinkovito delovanje in doseganje zastavljenih ciljev. Tudi policija ni izjema, saj sta globalizacija in tehnološki razvoj ustvarila nove – sodobne – varnostne izzive. Nenehni tehnološki razvoj in družbena negotovost ob začetku 21. stoletja silita prav vse institucije in organizacije k prilagajanju novim pogojem delovanja, kjer je ključna fleksibilnost. Tem pogojem delovanja je izpostavljena tudi državna uprava, znotraj nje pa uslužbenci ministrstva za notranje zadeve ter policisti, ki so dodatno zaposleni s spoznavanjem, obravnavo in zatiranjem novih deviantnih pojavov v obliki prekrškov in kaznivih dejanj.


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

19

Slovenska policija se sicer dobro pri-lagaja in odziva na sodobne varnostne izzive in tveganja, ki se bistveno razliku-jejo od tveganj pred desetletji, čeprav se organiziranost ni tako spremenila, kot se je spremenilo »dogajanje« na de-lovnih mestih operativnih uslužbencev in tistih, ki delo opravljajo v pisarnah. Prav vsi smo namreč izpostavljeni spre-minjajočemu se svetu, ki sili ljudi v ne-nehno prilagajanje, kar še posebej velja za delovna mesta in delovna okolja (Ko-bayashi, 2003). Zaradi dodatne osvetli-tve trenutnega položaja slovenske poli-cije, njene organiziranosti in predvsem (sistemskih) težav ter pomanjkljivosti, ki se kažejo na institucionalni ravni in pri delu slehernega uslužbenca, je Sindi-kat policistov Slovenije (v nadaljevanju SPS) 13. marca na Policijski akademiji v Tacnu organiziral strokovni posvet »Ali policija potrebuje transformacijo?«, ki se ga je udeležilo 98 udeležencev, za-poslenih na Policiji in Ministrstvu za no-tranje zadeve RS.

ORgANIZAcIjSKA KULTURA

Današnje spremembe so globoke in daljnosežne, saj se dosedanji temeljni koncepti menedžmenta hitro spremi-njajo in postajajo manj pomembni. Če danes govorimo o uspešnosti poslova-nja, »poudarjamo predvsem pomen or-ganizacijske kulture (v nadaljevanju OK), smisla dela, predanosti podjetju, dela z ljudmi, inovativnosti, kadrovanja in izo-braževanja, zaupanja med posamezniki« (Pagon v Micklethwait in Wooldridge, 2000: 2), zaradi česar organizacijska kul-tura pridobiva pomen, pa čeprav se tega vsi ne zavedajo. Današnji čas namreč kli-če po spremembah samih temeljev po-slovanja, globalni dostop do informacij in vse večji pomen človeškega kapitala pa postavljata v ospredje ustvarjalnost in inovativnost kot ključna vzvoda za stabilno in dolgoročno rast. To velja tu-di za policijo, ki si sicer ne prizadeva za dobičkonosno poslovanje, ampak učin-kovito odzivanje na varnostne dogodke in zagotavljanje varnosti na vseh podro-čjih družbe in življenja nasploh. Zaradi posledic ekonomsko-finančne krize, ki državo še vedno drži v krču, je težko zagotavljati varnost, saj se slovenska po-licija že nekaj let sooča z nezadostnim proračunom za nemoteno delovanje. Ta ne omogoča zadostne in potrebne nabave materialno-tehničnih sredstev, v številnih policijskih enotah pa je pri-soten tudi velik kadrovski primanjkljaj, ki vpliva na učinkovitost zagotavlja-nja varnosti na posameznih območjih, hkrati pa pri zaposlenih povzroča preo-bremenjenost in izgorelost. Ali je spričo tovrstnih (temeljnih) pomanjkljivosti smotrno govoriti o OK in dejavnikih, ki

so osredotočeni na zaposlene, njihovo pripadnost sistemu, usmerjenost v na-predovanje ter doseganje individualnih in organizacijskih ciljev? Odgovor je da. Ne samo smotrno, to je tudi potrebno, kajti brez kritične in hkrati konstruktivne obravnave se ne bodo osvetlili in poka-zali problemi, brez tega pa se ne bodo mogle najti ustrezne (sistemske) rešitve. Brez njih pa ni mogoče govoriti o orga-nizaciji, ki se lahko odziva in prilagaja ak-tualnim okoliščinam delovanja in hkrati zagotavlja svojo lastno »homeostazo« – proces (Levy, 2012), ki v današnjem času omogoča preživetje.

Kaj je OK? Poenostavljeno bi lahko rekli, »da je organizacijska kultura oseb-nost organizacije. Kultura je sestavljena iz bazičnih prepričanj, vrednot, norm (pravil) in vidnih znakov (artefaktov), ki jih opazimo pri članih organizacije in v njihovem vedenju« (Mejaš in Veselko, 2015: 1). Oba avtorja navajata, da je OK eden izmed tistih pojavov, ki jih je tež-ko jasno opredeliti in opisati, vendar jo je možno prepoznati in se ponavadi občutno spreminja. Namesto navajanja dodatnih definicij o organizacijski kultu-ri raje usmerimo pozornost v evolucijo poslovnih sistemov in OK slovenske po-licije.

EVOLUcIjA POSLOVNIh SISTEMOV

V razvoju poslovnih sistemov obsta-jajo štiri ključne evolucijske faze (Bulc, 2006):

— delovno okolje: konec 19. in 20. stoletja so podjetja ustvarjala doda-no vrednost z delavnostjo, pridno in marljivo delovno silo. Takrat se je začela pojavljati avtomatizacija proi-zvodnih procesov, v preteklem stole-tju pa še informatizacija. Glavna vre-dnota je bila delavnost, pozornost pa je bila usmerjena na produktivnost in njeno povečevanje;

— učeče okolje: s širjenjem znanja, gibljivostjo delovne sile, razvojem informacijsko-komunikacijskih teh-nologij so voditelji produktivnost vse bolj obvladovali, pri čemer je v ospredje kot vrednota prišlo znanje, pozornost pa je bila usmerjena v ka-kovost;

— misleče okolje: »vlogo novega vira ustvarjanja dodane vrednosti pre-vzame ustvarjalnost, vzvod za obli-kovanje zmagovalnih faktorjev na trgu pa postane inovativnost« (Bulc, 2006: 30). S tem se sistemu vrednot učečih okolij pridružijo ustvarjalnost in inovativnost, kar je prisotno tudi v današnjem poslovnem svetu, kjer ima človek – zaposleni – vse večjo vrednost;

— ozaveščeno okolje: poslovna uspe-šnost je vse bolj vezana na človeka, »vodstva podjetij v mislečih okoljih sistematično in načrtno upravljajo človeške vire« (Bulc, 2006: 35), zato poleg finančnega kapitala vse po-membnejšo vlogo prevzema inte-lektualni kapital. Tako je v ospredju celovitost, pozornost je usmerjena v trajnost.

»Med fazami obstaja logično zapo-redje. Za vsako fazo veljajo poslovna pravila, viri in vzvodi, ki jih za stabilno dolgoročno rast ne smemo in ne mo-remo preskočiti. Vsaka naslednja faza je nadgradnja predhodne« (Bulc, 2006: 20). Bulčeva navaja, da praksa kaže, da se evolucijske faze ne odvijajo z vna-prej predvidljivo časovno dinamiko, pri evolucijskem pozicioniranju pa igra-jo vodilno vlogo vsebine poslovanja. »Učinkovito ozaveščanje je pogojeno z razvojem predhodnih treh faz, ki zago-tavljajo obstoj vitalnih sil za nemoten razvoj njihovega nadaljevanja« (Bulc, 2006: 37). »Spremembe in napredek sta pojma, ki sta tesno povezana« (Lipičnik, 1998: 32) in »če hočemo večjo blaginjo, moramo doseči napredek. Da bi dose-gli napredek, moramo določene stvari spremeniti« (Lipičnik, 1998: 32), kjer ima-jo pomembno vlogo številni dejavniki, ki vplivajo na (ne)razvoj delovnega okolja, (ne)motiviranost in (ne)doseganje zasta-vljenih ciljev.

MED TRADIcIONALNO IN MODERNO ORgANIZAcIjSKO KULTURO

Tradicionalna OK (v nadaljevanju TOK) vsebuje prepričanja, da ljudem ne moremo zaupati, da jih je treba nadzo-rovati, strogo in natančno usmerjati, kaj in kako naj počnejo oziroma opravijo, da je pomemben individualen prispe-vek, da je hierarhija pomembna, med-tem ko je moderna OK (v nadaljevanju MOK) usmerjena v zaupanje in spošto-vanje med ljudmi, prevladuje prepri-čanje, da so ljudje pripravljeni delati in da so razmišljujoča bitja, ki zmorejo in hočejo delati v prid organizaciji (Mejaš in Veselko, 2015). To je kratek povzetek glavnih značilnosti TOK in MOK, v na-daljevanju pa so predstavljene ocene njihovih dvanajstih ključnih dimenzij, skladno z obravnavo na navedenem posvetu. Naključno sestavljene skupine udeležencev so ocenjevale posame-zne dimenzije na lestvici od –3 (skrajno TOK) do 3 (skrajno MOK), ki so navede-ne s povzetki razprave in analize vpra-šalnikov znotraj skupine.

INDIVIDUALIZEM – TIMSKO DELO

OCENA: med –2 in –1. Timskega dela je malo. Več ga je na višjih ravneh. Vi-


STROKOVNI PRISPEVEK

20

VArNOST

dni so »vrtički«, vsak ima svoj »vrtiček« in nihče se ne vmešava v delo drugega. Pomembno je, da so »vrtički« med sabo ločeni in da vsak ve, kaj se dela. Samoini-ciativnost je nedopustna, razmišljanje je dovoljeno le vodji, vsi ostali pa so zadol-ženi za delo.

USMERJENOST NA PROCESE – USMERJENOST NA ZAPOSLENE

OCENA: med –2 in –1. Delovni pro-cesi so natančno definirani in »omejeni« z zakoni. V ospredju je usmerjenost na procese. Oblika poročila in njeno upo-števanje je pomembnejše od vsebine. Zaposleni nimajo nobene svobode, pro-cesi so pomembnejši od njihovih želja.

REAKTIVNOST – PROAKTIVNOST

OCENA: – 2. Gasimo požare, se ukvar-jamo s trenutno situacijo. Proaktivnost se nekoliko kaže na višjih ravneh, ko na podlagi pokazateljev pripravljajo načrte in strategije; vendar to še vedno kaže na reaktivnost. V »operativi« ni proaktivno-sti, ker ni mislečega okolja, zato so na-loge natančno definirane. Primer iz pra-kse: vsakoletno presenečenje ob zgosti-tvi prometa v konicah turistične sezone.

TRUD – CILJNA USMERJENOST

OCENA: – 2. Poudarek je na trudu. Ni zaupanja, velika pasivnost, veliko kon-

trole. V različnih enotah je OK podobna. Važna je avtoriteta, velja argument mo-či in ne moč argumenta. Cilji niso jasni, veliko nalog se zdi nesmiselnih. Izvrše-valci ne dobijo argumentov in razlage, zakaj je treba neko nalogo izpolniti in s kakšnim ciljem. Primer iz prakse: »Jaz sem tisti, ki mora poznati smisel, ti pa samo to naredi.«

HIERARHIČNA – SPLOŠČENA

OCENA: – 2. Oceno potrjujejo izjave udeležencev skupine: redko je osmišlja-nje dela; vse izhaja iz kontrole, hierarhije ukazov; preveč pasivnosti in zgolj izvr-ševanja ukazov; zaposleni so poslušni, ubogljivi, nerazmišljujoči. Po njihovem mnenju smo se že približevali MOK, a zaradi finančnih problemov stopamo korak nazaj. Ideje »ne gredo skozi«, ker so drage, »smo pasivni in čakamo na ... že kaj«.

USMERJENOST VASE – USMERJENOST NA STRANKE

OCENA: –2. Občutek je, da se uba-damo sami s sabo na vseh ravneh dela. Različno je na posameznih ravneh – lo-kalna raven je usmerjena bolj na stranke. Policija se ne ukvarja veliko s strankami, ne vpraša, kaj želijo, ni povratne infor-macije, čeprav naj bi to bila vrednota, saj so policisti v službi za ljudi, zato prevla-

duje misel: »Mi že vemo, kaj je dobro za nas in kaj je dobro za druge.«

VODSTVENI NADZOR – DELITEV MOČI

OCENA: od –3 do 3. Udeleženci sku-pine niso mogli uskladiti mnenja o sku-pni oceni, zato je ta takšna in skladna s trditvami. Lokalno zelo blizu –3, državni nivo med 2 in 3. Glede vodenja smo da-nes zelo negativni, vodstvenemu kadru pa se ne zdi, da je tako grozno. Veliko je zunanjih faktorjev, ki vplivajo na vode-nje, vodja pa nima suverenosti, nobenih virov, izobraževanj... Pomembno dej-stvo je, kakšen stil vodenja ima posame-zni vodja, v policiji je prisoten celoten spekter in raznolikost. Pomembno je, da vodja nekoliko »spusti« nadzor, hkrati pa tudi, da podrejeni uporabi to moč. Smo že bili bliže delitvi moči, a se vrača-mo nazaj, ker so bili vodje nezadovoljni. Transformacija se dogaja na državni rav-ni, ni pa še prišla do lokalne ravni. Treba je prevzemati odgovornost prav na vseh funkcijah in delovnih mestih.

SKRIVANJE ZNANJA – DELITEV ZNANJA (UČEČA SE ORGANIZACIJA)

OCENA: –2. Prisotna je dualnost – ne-kaj je v glavi, nekaj pa v srcu. Za policijo je značilen statističen pristop in čeprav je veliko delitve znanja, obstajajo ano-malije, na splošno pa se znanje deli za-



21

radi namere po pomoči drugim. Zelo je prisotna misel, da smo vsi dobri. Kljub skrivanju napak se to razve tako, da vsi vemo, da je nekdo naredil napako. Nove sodelavce jemljemo kot tekmece, na viš-jih ravneh pa je tega manj. Bolj cenjeni so tisti, ki delijo znanje. Pravih oziroma resničnih mentorjev v praksi ni, kar je zaskrbljujoče. Interna izobraževanja so, veliko je tudi manj kakovostnih. Učimo se en od drugega – veliko je pristopa »copy-paste«.

ZAŠČITA DELOVNEGA MESTA – PARTNERSKI ODNOSI

OCENA: med –2 in –1; po posame-znih postavkah (izjemoma) do +1. Pre-vladuje zaščita delovnega mesta; zavra-čanje idej podrejenih, ker se želi ohraniti aktualno stanje. Napredovanje ni mo-žno oziroma so slabše možnosti. Ni pozi-tivne komunikacije. V nekaterih enotah imajo vodstva posluh za podrejene in se z njimi posvetujejo.

VERTIKALNA KOMUNIKACIJA – KOMUNIKACIJA MED SODELAVCI

OCENA: med –2 in –1. Ta dimenzija je tipična tradicionalna. Komunikaci-ja teče od zgoraj navzdol, poslušamo ukaze, komunikacija navzgor, če je kri-tika, je nezaželena. Pogost pojav je, da se pozitivne ideje »ukradejo« oziroma prilastijo. Naloge se neenakomerno razporejajo, »nalagajo konjem, ki vle-čejo voz«. Vodja ne sprejema predlo-gov, ki niso v skladu z njegovim prepri-čanjem. Med sodelavci se je včasih več komuniciralo, a se je zaradi ovaduhov to nehalo.

KRATKOROČNOST – DOLGOROČNOST

OCENA: 0. Edina dimenzija, ki je bila ocenjena z ničlo, kar potrjuje, da se po-časi »premikamo« naprej, se izobražu-jemo, toda tega še nismo ponotranjili. Imamo dobre prakse, ženske pridobiva-jo vrednost in moč. Delovanje je usmer-jeno v reševanje požarov, prihodnost je turobnejša, ni svetla (kadrovska pod-hranjenost, pomanjkanje denarja, slaba opremljenost ...). Pričakovanje, da vod-stvo izdela vizijo, ki naj se začne uresni-čevati skupaj s kariernim sistemom in usmerjanjem zaposlenih.

IZOGIBANJE TVEGANJA – UPRAVLJANJE S TVEGANJEM

OCENA: od –3 do +1. Še vedno se preveč izogibamo tveganjem, želimo vse spraviti v akte, usmeritve, navodila, pravila. Ko nekdo pokaže samoiniciativ-

nost pri delu, se to šteje kot negativno. Pogostokrat je pomembno le »obkljuka-ti« naloge – rubrike, da bo vodja zado-voljen, vsebina pa ni pomembna. Težko se sprejme nova ideja, čeprav bi bil boljši dolgoročni učinek. Sprejemanje odgo-vornosti je pomanjkljivo, prisotno je ve-liko pasivnosti.

ZAKLjUČEK

Pregled glavnih značilnosti TOK in MOK ob analizi vprašalnikov, ki so jih izpolnili udeleženci strokovnega po-sveta, daje odgovor na vprašanje na-slova strokovnega posveta »Ali policija potrebuje transformacijo?« Odgovor je da. Nujno. V policiji je preveč proble-mov, ki negativno vplivajo na zaposle-ne in učinkovitost institucije, sploh če pogled usmerimo v prihodnost. Poleg slabega stanja na področju logistike, opremljenosti policistov in materialno--tehničnih sredstev za opravljanje poli-cijskih nalog je pereč problem tudi velik kadrovski primanjkljaj. Obremenjenost in izpostavljenost zaposlenih dejavni-kom stresa in psihofizičnim naporom se kaže z napakami pri delu, absentizmom in prezentizmom, veliko hujše posledi-ce pa se bodo pokazale v prihodnosti, saj delo ob takšnih pogojih negativno vpliva na počutje in zdravje zaposlenih.

Tako organizacijskih kot drugih pro-blemov je v policiji veliko, vendar niso nerešljivi. Z odmevnimi akcijami, pogu-mnimi in nesebičnimi dejanji policisti to skoraj vsak dan dokazujejo ter svoje delo navkljub vsem težavam opravlja-jo vestno in zavzeto. Z opozarjanjem na slabosti in problematiko hkrati tu-di iščemo in predlagamo ustrezne in konkretne sistemske rešitve, saj se za-vedamo, da namesto nas (zaposlenih v Policiji in MNZ) ne bo nihče drug našel rešitev in nam jih ponudil. Prišel je čas, ko je nujno, da rečemo konec pasivno-sti in apatiji ter da v okviru trenutnih možnosti naredimo tisto, kar lahko in kar bo vsaj deloma pozitivno vplivalo tako na organizacijsko kulturo, med-sebojne odnose in nenazadnje tudi na učinkovitost posameznikov in policije kot institucije.

Cilj je nedvoumen in skladen s ci-lji, »ki so skupni vsem celicam družbe, in sicer: živeti in se razvijati; prispevati k sreči vseh svojih članov; izpolnjevati svojo vlogo v družbi« (Bonnet, 2009: 225). Ne glede ali te cilje zasleduje sin-dikat, podjetje ali institucija in svoje delo opira na te temelje bo vsaka or-ganizacija napredovala, privabila bo kakovostne člane oziroma uslužbence, jim znala prisluhniti, tudi tistim, ki so na hierarhični lestvici na dnu, jim pomaga-

la reševati njihove težave in jim na ta način omogočila pridobiti tako oseb-nostne kot strokovne kompetence, ki bodo v korist slehernemu posamezniku a tudi organizaciji, kajti ob »prevzemu vajeti svojega življenja« (Levine, 2010: 24) je vsak posameznik odgovornejši in življenje, z njim pa tudi delo, doje-ma drugače, odgovorneje in bplj ka-kovostno. S tem pridobiva občutek in potrditev pripadnosti in svobode, ki vsem nam daje moč za obvladovanje vsakodnevnih obveznosti in zunanjih pritiskov (O'Donohue, 2009). »Da orga-nizacija čim bolj izkoristi svoj potencial, morajo biti izkoriščene štiri posame-zne, toda medsebojne povezane oblike energije, da se lahko uresniči poslovno poslanstvo: telesna, čustvena, umska in duhovna« (Loehr in Schwartz, 2006: 262). Temeljni pogoj pa je ustrezna OK, ne glede na to, ali govorimo o majhnem podjetju ali veliki organizaciji oziroma instituciji, kot je slovenska policija.

VIRI:

1. Bonnet, Y. (2009). Srečni pri delu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

2. Bulc, V. (2006). Ritmi poslovne evo-lucije. Ljubljana: Vibacom, d. o. o.

3. Levine, T. (2010). Coaching je za vsa-kogar: kako postati sam svoj coach – ne glede na starost. Ljubljana: Lisac & Lisac.

4. Levy, J. (2012). Čebela v katedrali in še 99 zanimivih primerjav iz sveta znanosti. Ljubljana: Tehniška založ-ba.

5. Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu (Human Resources Mana-gement). Ljubljana: Gospodarski vestnik.

6. Loehr, J., Schwartz, T. (2006). Ener-gija uspeha: polna angažiranost za ravnovesje v poslovnem in zaseb-nem življenju. Ljubljana: Mladinska knjiga.

7. Kobayashi, I. (2003). Dvajset ključev. Ljubljana: Lisac & Lisac.

8. Mejaš, N., Veselko, K. (2015). Gradivo za strokovni posvet »Ali policija po-trebuje transformacijo?» Ljubljana: O.K. Consulting.

9. Micklethwait, J., Wooldridge, A. (2000). Guruji managamenta: mo-dreci ali šarlatani? Radovljica: Didak-ta.

10. O'Donohue, J. (2009). Večni odmevi: raziskovanje hrepenenja po pripa-danju. Ljubljana: Iskanja.

11. Sutton, G. (2012). Pisanje uspešnih poslovnih načrtov. Varaždin: Katari-na Zrinski, d. o. o.

Foto: Perhan in arhiv Policije


STROKOVNI PRISPEVEK

22

VArNOST

Džemal Kočan, PU Ljubljana

Kazenski zakonik in njegov prispevek k odpravi okoliščin, ki pripomorejo k šikaniranju na delovnem mestu

Čas je, da preverimo, kako je kazenski zakonik pripomogel k odpravi okoliščin, ki so v preteklosti pripomogle k izvajanju nadlegovanja na delovnem mestu. Ali žrtve naznanjajo negativne pojave v obliki kaznivega dejanja in kako bomo dosegli, da bo tudi policija tej problematiki namenila primerno proaktivnost?

Nadlegovanja na delovnem mestu ne smemo jemati kot vsakodnevno težavo, občasen konflikt ali prepir v pisarni, ki se bo s časom sam od sebe izgladil. Razlogi zanj so v Sloveniji, med drugim, v spremembi družbenega in političnega reda. Priča smo bili določenim spremembam dotedanjega načina dela, predvsem pa odnosov v delovnih organizacijah in di-namiki sprememb. Vajeni smo bili varnega in stabilnega de-lovnega okolja, potem pa so začele postopoma veljati druge moralne in osebne vrednote, v ospredje so stopili novi cilji – kapital.

Na delovnem mestu se srečujemo z različnimi dogodki, de-janji, ki lahko pomenijo pritisk na uslužbenca. Zavedati se je treba, da je vzpostavljanje in pridobivanje pravic in svoboščin dolgotrajen proces, ki zahteva širok konsenz, izničenje pa pri-de čez noč. Množično kršitev pravic delavcev pa je zelo težko ustaviti.

Temelj krepitve integritete in doseganja dobrih rezultatov so primerni in pravilni odnosi. Slovenska ustava zagotavlja vsem enake pravice in temeljne svoboščine, ne glede na na-rodnost, spol, raso, vero, jezik, politično ali drugo prepričanje, rojstvo, gmotno stanje, družbeni položaj, izobrazbo ali katero-koli drugo osebno okoliščino. Prepoved diskriminacije je dolo-čena že v 14. členu Ustave RS v sklopu načela enakopravnega obravnavanja v delovnem in uslužbenskem pravu.

Za vsako omejevanje človekovih pravic je treba imeti za-konsko osnovo, kajti v nasprotnem primeru so te pravice ne-posredno uresničljive že na podlagi ustave. V primeru njihove kršitve lahko upravičenec poišče pomoč pri pristojnem sodi-šču. Nikakor pa ni vsako omejevanje pravice kršitev. Živimo namreč v skupnostih, kjer prihaja do prepletanja pravic in svo-boščin.

Statistični podatki prikazujejo število obravnavanih kaznivih de-janj šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu v letih od 2008 do 2013

LETOŠTEVILO

KAZNIVIh DEjAN

ŠT. KAZENSKIh OVADB ŠT. POROČIL

2009 24 16 8

2010 50 24 25

2011 52 26 26

2012 33 20 12

2013 8 4 2

SKUPAj 167 90 74

Vir: Letno poročilo Policije od 2008 do 2013, 2014 (e-vir).

Marsikdaj ni mogoče priznanih pravic in svoboščin uve-ljavljati v celoti, saj bi lahko posegali v pravice in svoboščine drugih ljudi, s katerimi živimo v skupnosti oziroma s katerimi delamo v istem kolektivu.

Na podlagi navedenih podatkov lahko sklepamo, da je bilo ob uveljavitvi kazenske sankcije v Kazenski zakonik prisotno povečanje naznanjenih kaznivih dejanj, z leti pa je upadalo. Posledica tega je lahko preobsežen postopek za žrtev in »ha-lo efekt«, da se ne izplača prijavljati tovrstnih kaznivih dejanj. Kajti ko so bila ta dejanja v posameznih gospodarskih družbah naznanjena, je policija izvajala določene razgovore in ugota-vljala dejstva, s čimer je v podjetju povzročila »paniko«. Ne smemo zanemariti dejstva, da vsa naznanjena dejanja niso bila rešena v korist prijavitelja.

Tabela prikazuje, koliko dejanj je bilo zaključenih s kazen-sko ovadbo, koliko pa s poročilom pristojnemu državnemu tožilstvu. Nekatere žrtve niso bile zadovoljne z zaključkom za-deve in je tudi to pripomoglo k širjenju informacij, da prijava kaznivega dejanja ni učinkovita. Nedvomno pa je vsak izmed posameznih primerov pripomogel h generalni prevenciji.

Leta 2008 je stopila v veljavo novela Kazenskega zakoni-ka, ki namenja posebno pozornost kaznivim dejanjem zoper delovno razmerje in gospodarstvo. Ob nekaterih že obstoječih kaznivih dejanjih uvaja tudi nekatera nova. V 197. členu govori o šikaniranju na delovnem mestu. Po tem členu je prepove-dano spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje in ne-enakopravno obravnavanje na delovnem mestu ali v zvezi z delom, pri katerem storilec povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Če ima to dejanje za posledico psihična, psihosomatska ali fizična obolenja ali se zaradi njega zmanjša delovna storilnost zaposlenega, zakonodajalec pred-pisuje zaporno kazen tudi do treh let. Tako je mobing, čeprav pod drugačnim imenom, tudi v Sloveniji kaznivo dejanje, s ka-terim se ukvarja tudi policija.

Dokazovanje mobinga je zelo težaven in zapleten proces, težko dokazljiv v postopkih v podjetju in v morebitnem po-stopku pred sodiščem. Še težje je dokazati škodljivost mobin-ga in njegov vpliv na psihično stanje žrtve oziroma prepoznati mejo med usmerjanjem dela in nasilnim vodenjem.

Če bi bila žrtev seznanjena s pojavnimi oblikami šikaniranja in načinom ustreznega evidentiranja, bi lahko zelo učinkovi-to in enostavno svojemu nadrejenemu dokazala šikaniranje. Vendar je to mogoče le v organiziranem delovnem okolju, kjer je hierarhija jasno določena in kjer so izvedene aktivnosti vidne in sledljive. V manjših neorganiziranih delovnih kolek-tivih, ki jih je pri nas vse več, pa je dokazovanje šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu vse prej kot lahko. Tu se poja-vlja vprašanje, ali so neplačevanje osebnih dohodkov, odbija-



23


STROKOVNI PRISPEVEK

24

VArNOST

nje zneskov zaradi slabe storilnosti in podobni t. i. disciplinski ukrepi vodje tudi zajeti v tem členu. Nekateri ukrepi so namreč v Kazenskem zakoniku zajeti drugje (neplačevanje prispevkov se npr. imenuje kršitev pravic iz socialnega zavarovanja).

V 71. členu Kazenskega zakonika je določeno, da sme sodi-šče storilcu kaznivega dejanja prepovedati opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. Sodišče samo določi, ko-liko časa naj traja tak ukrep. Predpisano pa je, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot pet let. Rok začne teči od prav-nomočnosti odločbe, čas, preživet v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, pa se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.

Sodišče navedenega ukrepa do sedaj ni uporabilo v praksi, prav tako ga državno tožilstvo ni predlagalo. Prepričan sem, da bi bil ukrep zelo učinkovit za preprečevanje nadaljevanja tovrstnih dejanj, zato bi bilo treba preko tožilstev doseči, da predlagajo sodiščem njegovo izrekanje.

Analiza 197. člena Kazenskega zakonika kaže, da je nadre-jeni lahko storilec le v določenih primerih, sicer pa je storilec lahko vsakdo (v vertikalnem in horizontalnem odnosu), ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom stori dejanje, ki je oprede-ljeno kot nadlegovanje, trpinčenje, drugačno obravnavanje, zastraševanje ali poniževanje. Takšne pravne prakse sicer ni zaslediti.

Razlog za tako ravnanje posameznikov lahko iščemo pred-vsem v razmerju med storilcem in žrtvijo. Če gre za horizon-talno nadlegovanje, se tega lahko žrtev sama reši. V primeru vertikalnega nadlegovanja se je statusa žrtve težje znebiti in sta ponavadi prijava ter uradni postopek tako rekoč edini mo-žni rešitvi nastalega položaja.

Upoštevajoč celotno besedilo člena lahko ugotovimo, da dejanje lahko stori vsak v povezavi z določenima krajem in ravnanjem. Če izhajamo iz sklepanja z večjega na manjše (ar-gumentum a maiori ad minus), lahko rečemo, da če dejanje lahko stori kdo, ki je hierarhično na višjem položaju in so opre-deljene posledice, ki morajo nastati, lahko tako dejanje stori tudi sodelavec ali podrejeni, izpolnjeni pa morajo biti ostali pogoji, ki jih zahteva člen. Mojo teorijo o tem, da lahko deja-nje šikaniranja na delovnem mestu stori vsakdo, ne glede na hierarhično umeščenost na delovnem mestu, najbolj potrjuje metoda sistematične razlage. Določbe tega člena so namreč opredeljene tudi v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o jav-nih uslužbencih, Zakonu o varstvu zdravja pri delu in drugih predpisih. Tako lahko ugotovimo, da je žrtvam nadlegovanja na delovnem mestu bila dana možnost pravdnega postopka, ko pa zadeva prestopi neke meje in nastanejo hujše posledice, je treba ravnati skladno z določbami Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku. Če upoštevamo vse razlage 197. člena Kazenskega zakonika, lahko sklenemo, da dejanje

po tem členu lahko stori vsakdo, ki to dejanje stori na delov-nem mestu ali v zvezi z delom.

Iz pregleda obravnavanih zadev je razvidno, da je kar ne-kaj postopkov potekalo pred delovnim in socialnim sodiščem. Menim, da so žrtve ob uveljavitvi novele Kazenskega zakoni-ka videle rešitev v naznanjanju tovrstnih dejanj policiji, saj je postopek enostavnejši in tako rekoč brezplačen, javnost pa še vedno zaupa policiji. Upoštevajoč statistične podatke lah-ko ugotovimo, da število prijav z leti upada. Ta podatek bi nas moral skrbeti, saj smo v vsakodnevnem življenju priča ravno nasprotnemu. Zato mora policija tej tematiki nameniti večjo pozornost. Dobro bi se bilo ponovno seznaniti z določenimi primeri sodne prakse in to pri obravnavi posameznih dejanj upoštevati. Ugotovimo lahko, da je vse več primerov obrav-navanih le pred delovnim in socialnim sodiščem ter v drugih pravdnih postopkih, žrtve pa postopek pred policijo obidejo, kar kaže na določeno nezaupanje.

Pojavilo se je tudi znanstveno vprašanje, ali je z vidika ka-zenskega prava področje varstva zaposlenih pred nadlegova-njem na delovnem mestu ustrezno urejeno, vendar se v praksi iz različnih razlogov izvaja v manjši meri. Upoštevajoč določbe 197. člena ugotovimo, da je kazenskopravno postopek primer-no urejen. Storilec dejanja po 197. členu Kazenskega zakonika je lahko vsakdo – ne glede na hierarhično umestitev v delov-nem odnosu in procesu.

To pomeni, da so opisani kraj dejanja, način ravnanja in posledice oziroma občutki žrtve. Da se v praksi izvaja v manj-ši meri, gre pripisati predvsem slabi informacijski povezano-sti med subjekti, ki se ukvarjajo s to problematiko. Kar nekaj postopkov npr. poteka na delovnem in socialnem sodišču, o čemer pa policija oziroma državno tožilstvo nista obveščena in ne moreta začeti kazenskega pregona storilca oziroma sto-rilcev.

Med posameznimi organi so sklenjeni sporazumi, uredbe oziroma akti, ki podrobneje urejajo medsebojno sodelovanje in izvajanje aktivnosti na posameznem področju dela. Če loči-mo pravno ureditev od dejanskih ukrepov, lahko ugotovimo, da je ustavna in kazenskopravna ureditev varstva zaposlenih primerno urejena in primerljiva z državami, kot so Avstrija, Nemčija, Belgija, Italija …

Kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu po 197. čle-nu KZ-1 in nadlegovanja na delovnem mestu zahtevata nuj-nost izpolnitve pogoja, da gre za dalj trajajoče in ponavljajoče dejanje. Da je sodna praksa drugačna in neenotna, dokazuje naslednja sodba vrhovnega sodišča1: prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je dogodek trajal dva dni zaporedoma. Sto-rilca je sodišče spoznalo za odgovornega kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1 in mu izre-klo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega

1 Sodba VSRS, opr. št. I Ips 7226/2009-39, 15.9.2011

Prikaz ene izmed možnih oblik dnevnika s pojasnili za njegovo ustrezno vodenje

Datum Ura Kaj se je zgodilo Povzročitelj Občutki Posledice Koga semInformiral

Pričedogodka

1 2 3 4 5 6 7 8



25

leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahte-vo za varstvo zakonitosti. V zahtevi se je sklicevala na to, da je napačen zaključek sodišča, da je obravnavano kaznivo deja-nje podano le v primeru ponavljajočega se in sistematičnega psihičnega maltretiranja; prepovedane posledice, opisane v prvem odstavku 197. člena KZ-1, je mogoče povzročiti tudi z drugimi dejanji, sposobnimi, da povzročijo predvidene posle-dice. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da se ob-dolžencu očitata ravnanji v dveh različnih dneh, zato je mogoč zaključek, da je obdolženec ravnanji ponovil.

Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo na dejstvu, da je za prisotnost elementov nadlegovanja na delovnem me-stu odločilnega pomena dejstvo, da je nastala prepovedana posledica ponižanosti in prestrašenosti oškodovanca. Vse te prepovedane posledice morajo nastati kot posledica obdol-ženčevega napada na dostojanstvo žrtve in možnosti izgube službe.

Vsak primer je treba vrednotiti posebej in ugotavljati oko-liščine ponižanosti, prestrašenosti ter napada na dostojanstvo uslužbenca. Če bi nekdo že z enim dejanjem pokazal, da ne želi prenehati s svojim ravnanjem, bi bilo to glede na pojasni-lo v navedeni zadevi možno prepoznati kot sistematičnost in dejanje, ki bo trajalo dalj časa, če ga ne bo naznanil pristojni instituciji.

Ugotovimo lahko, da marsikatero kaznivo dejanje poleg zaporne sankcije v svoji dikciji vsebuje tudi dikcijo o denarni kazni, 197. člen KZ-1 pa te sankcije ne vsebuje. Prepričan sem, da bi denarna sankcija poleg zaporne kazni delovala najmanj preventivno, če že ne bi imela tudi drugih pozitivnih učinkov.

V tem delu je pomembno omeniti tudi 290. člen Kazenske-ga zakonika, kjer je določeno, da kdor omogoči drugemu opra-vljanje poklica, dejavnosti ali dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali da je taka prepoved

nastala kot pravna posledica obsodbe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

S to določbo je zakonodajalec »vrgel žogico« tudi delo-dajalcem, da morajo temeljito preveriti, komu bodo zaupali vodenje v svojem delovnem okolju. Sam do sedaj še nisem zasledil, da bi za vodstvena delovna mesta delodajalci zahte-vali potrdila o tem, da oseba nima izrečenega varnostnega ali varstvenega ukrepa.

O vseh dogodkih, ki kažejo na nadlegovanje na delovnem mestu, je treba kronološko voditi zapisnik ali dnevnik. To je edini ukrep, ki tudi preventivno vpliva na preprečevanje in po-sledično prepoznavanje okoliščin nadlegovanja na delovnem mestu, kar potrjujejo tudi izkušnje v drugih državah. Sočasno pa taka kronologija v nadaljnjem postopku pred predstojni-kom ali v drugih formalnih postopkih služi kot dokaz potrje-vanja navedb žrtve. Žrtev zato v vseh postopkih nastopa ve-rodostojnejše in ne prihaja do napačnih navedb ter dvoma v verodostojnost.

Profesionalni, strokovni in korektni odnosi so temelj za pre-prečevanje šikaniranja na delovnem mestu. Menim, da policija na tem področju ne naredi dovolj. Priča smo namreč različnim postopkom obravnave kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kršitev javnega reda in miru ter anonimnih informacij, iz ka-terih izvirajo določene okoliščine, ki nakazujejo na nadlegova-nje na delovnem mestu oziroma trpinčenje, vendar največkrat osnovno dejanje »posrka« ostala deviantna ravnanja, s čimer storimo krivico domnevni žrtvi.

Vsi bi morali biti pozorni na nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, saj bomo le s celovito obravnavo postopkov dosegli, da se bo tovrstno ravnanje ocenilo kot družbeno ne-sprejemljivo. Tako bomo postopoma uveljavili lastne pravice in našim otrokom zagotovili zdravo delovno okolje.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in arhiv Policije


VArNOST

POLIcISTI IN VOjAKI NA SKUPNEM USPOSABLjANjU IZ POOBLASTILS PRAKTIČNIM POSTOPKOM IN SAMOOBRAMBO

Sektor za policijska pooblastila in preventivo na gPU ter Slovenska vojska sta v marcu organizirala skupno usposabljanje iz praktičnega postopka policistov in pripadnikov vojaške policije Slovenske vojske.

Usposabljanje je potekalo 2. in 3. marca v objektih Slovenske vojske na Po-kljuki ter v Ljubljani in je bilo namenjeno inštruktorjem praktičnega postopka s sa-moobrambo iz policije in vojaške policije Slovenske vojske ter policistom NOE GPU, ki izvajajo usposabljanja s tega področja v policiji.

Prvi dan je na Pokljuki prvo vadbo vo-dil Branko Vinkovič iz vojaške policije in udeležencem predstavil različne tehnike strokovnih prijemov za obvladovanje upi-ranja ter odvračanja napadov oseb. Teh-nike so temeljile na vzvodno-zapestnih prijemih, ki izhajajo iz ju-jitsa (npr. zvin zapestja kote gaeshi, z različnimi izpe-ljankami in v različnih situacijah). Vadeči so jih izvajali z golimi rokami in uporabo zložljive kovinske (teleskopske) palice.

Drugo vadbo sta vodila Vladimir Ilić in Matjaž Čuček iz SPPP SGDP GPU, ki sta pri-kazala tehnike preprečevanja odvzema strelnega orožja (vojaškemu) policistu. Udeleženci so vadili vrste obrambe pred poskusom odvzema strelnega orožja, ko je to še v toku, ko je v fazi potega iz toka in ko (vojaški) policist z orožjem varuje po-stopek, oseba pa mu orožje skuša odvzeti oziroma iztrgati iz rok. Obramba je teme-ljila na tem, da se je udeleženec prijema napadalca za orožje ali roke rešil tako, da je njegov prijem s prosto roko dodatno učvrstil, nato pa z rotacijo telesa izvedel vzvod na napadalčevo roko (najpogoste-je na zapestje) in ga podrl na tla.

Popoldne so udeleženci obravnavali teoretične vsebine, osrednja je bila radi-kalizacija. Problem radikalizacije je pred-stavil Mišo Radovančević iz UKP GPU in pojasnil poglavitne vzroke, ki vodijo po-sameznike v radikalizem, npr. občutek krivice, ki ga večata ideologija in sovražna retorika. Udeležence je seznanil z znaki, ki kažejo na to, da je oseba verjetno radika-lizirana (način oblačenja, obnašanja itn.), in poudaril ter opozoril na razliko med očitnim izražanjem veroizpovedi in radi-kalizacijo.

Drugi dan usposabljanja je prvo vad-bo vodil Sašo Jereb iz CVZ UPS GPU, ki je udeležencem predstavil način vadbe stro-kovnih metov. Prikazal je strokovne mete, ki izhajajo iz juda in temeljijo na poruše-nju ravnotežja nasprotniku ter podiranju na tla s pometanjem njegovega stopala. Pri takšnih metih (npr. o uchi gari, ko uchi

gari, de ashi barai) oseba pade na tla z manjše višine, saj ne pade zaradi prevra-čanja preko bokov ali podobnih tehnik, zato so praviloma tudi posledice milejše. Zaradi tega in zaradi dejstva, da so tehnike izvedljive tudi, kadar oseba nima na sebi močnejših oblačil, so tovrstni strokovni meti primerni za policijsko uporabo.

Drugo vadbo je vodil Gorazd Toplak iz PA GPU, ki je poudaril pomen usklajene-ga delovanja policistov pri obvladovanju upiranja oseb. Opozoril je na možne po-sledice oziroma poškodbe, kadar policisti izvajajo tehnike v nasprotne smeri – na primer zlom nadlahtnice, zvin komolca in podobno – ter prikazal nekaj kombinacij tehnik, ki se med seboj dopolnjujejo in delujejo v isto smer.

Po vadbi je udeležence nagovoril po-veljnik SEVP SV, stotnik Jernej Kosmač, ki je povedal, da so tovrstna skupna uspo-sabljanja zelo dobrodošla in koristna, saj si udeleženci izmenjujejo izkušnje in nadgrajujejo svoje znanje ter spretnosti. Poudaril je pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Tudi udeleženci so v anali-zi skupnega usposabljanja policistov in vojaških policistov na področju usposa-bljanj iz praktičnega postopka s samoo-brambo oziroma uporabo borilnih veščin v policijskih postopkih potrdili njegovo koristnost.

Besedilo: Vladimir Ilić in Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU

Foto: Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPU

IzObRAžEVANjE


VArNOST

27

IzObRAžEVANjE

DNP − NEDOVOLjEN IN NEVAREN IZDELEK ZA IZgUBO TEžE2,4-dinitrofenol (DNP) je nevarna snov, ki se uporablja tudi kot osnova za pripravo nekaterih eksplozivov. Izdelek je bil v uporabi v tridesetih letih za spodbujanje presnove in izgubo telesne teže, a je bil hitro umaknjen zaradi nevarnih stranskih učinkov pri ljudeh, ki so ga jemali.

V osemdesetih letih smo bili priča ponovnim posku-som, da se vrne na tržišče kot prehransko dopolnilo. Po pacientovi smrti in obsodbi zdravnika, ki ga je predpi-sal, so snov umaknili s tržišča, v naslednjih letih pa se je ponovno pojavljal na črnem trgu.

Uživanje tega izdelka je nevarno že samo po sebi, v kombinaciji z drugimi preparati, npr. klenbuterolom, pa se tveganje še pomnoži. DNP je običajno izdelan v nezakonitih laboratorijih in vprašljivih sanitarnih raz-merah. Proizvajalci slabo poznajo postopek priprave in potrošnike izpostavljajo tveganju prevelikega odmer-janja.

Francoski zdravstveni organi so opozorili na primer zastrupitve moškega, ki je DNP zaužil oktobra lani, v

začetku letošnjega leta pa je svetovna protidopinška agencija sporočila, da je eden izmed akreditiranih pro-tidopinških laboratorijev v analizo prejel neznano snov, za katero se je izkazalo, da je DNP. Aprila letos je zato opozorilo na vnovičen pojav te nevarne snovi izdal tudi Interpol.

DNP, ki se še posebej uporablja v svetu bodibildin-ga, se običajno prodaja v obliki rumenega praška – v razsuti obliki ali pogosteje v kapsulah – ali celo kot kre-ma. Da bi odvrnili pozornost organov pregona, razpe-čevalci DNP izkoriščajo podobnost izdelka z začimbo (rumen prašek) in lažno navajajo, da kapsule vsebujejo kurkumo.

Besedilo: InterpolFoto: svetovni splet


VArNOSTIzObRAžEVANjE

na cePolovem seminarju o etiKi in človeKovih Pravicah

Policijska akademija je med 30. marcem in 3. aprilom na Brdu pri Kranju vodila mednarodni Cepolov semi-nar o etiki in človekovih pravicah. Udeležilo se ga je 27 višjih policijskih uradnikov nacionalne policije 23 evropskih držav in 14 predavateljev iz policijskih or-ganizacij Avstrije, Belgije, Nizozemske, Velike Brita-nije, Nemčije in Slovenije, iz dveh mednarodnih orga-nizacij (FRA in DCAF).

stroKovni Posvet otroK in Pasti sodobnega časa Privabil več Kot 280 udeležencev

Na Brdu pri Kranju je 2. in 3. aprila potekal strokovni posvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok, ki ga je že štirinajsto leto zapored organizirala Generalna policijska uprava skupaj z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Centrom za izobraževanje v pravosodju. Na posvetu Otrok in pasti sodobnega časa je več kot 280 prijavljenih udele-žencev prisluhnilo strokovnjakom, ki so z različnih vidikov osvetlili skrb za varnost in zaščito otrok ter njihovih družin pred številnimi oblikami nasilja ali zlorab.

druga generacija študentov usPešno Končala študij na višji PolicijsKi šoli

5. aprila je v Policijski akademiji potekala slovesna pode-litev diplom drugi generaciji Višje policijske šole, v katero so bili vpisani policisti – vodje policijskega okoliša – in kriminalisti. Študij za drugo generacijo predstavlja »doizo-braževanje« že zaposlenih policistk in policistov. Trajal je eno leto, potekal je ob delu, uspešno pa ga je končalo 92 študentk in študentov.

Foto: Mirko Verovšek, PA GPU


VArNOST

29

MEDNARODNO SODELOVANjE

cENTER ZA POLIcIjSKO SODELOVANjE − PRVIh DESET LET IN POgLED NAPREj

CPS Vrata Megvarje leži na ozemlju Republike Avstrije, ne-posredno na državni meji med Republiko Italijo (v bližini Trbi-ža) in Republiko Avstrijo, v kraju Vrata Megvarje. Na podlagi dogovora med vladami Avstrije, Italije in Slovenije o sodelova-nju v CPS Vrata Megvarje tukaj opravljajo naloge uniformirani policisti vseh treh držav; izmenjujejo si informacije in opravlja-jo druge naloge na področju:— spodbujanja čezmejnega policijskega sodelovanja,— podpore pri ohranjanju javnega reda in varnosti ter pri pre-

prečevanju čezmejne kriminalitete in ilegalnih migracij.CPS je nastal kot rezultat dobrega medsosedskega sodelo-

vanja na področju varnosti, da bi policijo treh dežel še bolj po-vezal in ji omogočil hitro izmenjavo podatkov. Kriminaliteta je namreč problem, ki je že davno prerasel državne meje. Že ne-kaj časa predstavlja globalni izziv, zato lahko policisti v Evrop-ski uniji le skupaj s sosednjimi državami in drugimi državami

članicami učinkovito odkrivajo in preprečujejo ilegalne mi-gracije in druge oblike čezmejne kriminalitete. Zato si mora-jo varnostni organi nujno zagotoviti pravočasno in uspešno izmenjavo informacij o storilcih kaznivih dejanj in prekrškov. Hitrost ukrepanja igra pri zatiranju kriminalitete velikansko vlogo. Posebej pomembna je hitrost izmenjanih informacij pri preverjanju oseb, listin, ukradenih avtomobilov in drugih predmetov, saj lahko precej skrajša pot od zaznave do identifi-kacije in končnega prijetja storilcev.

Eden najučinkovitejših mehanizmov za hitro izmenjavo informacij na področju policijskega dela znotraj skupnega schengenskega območja so prav centri za policijsko sodelova-nje. Kot oblika dela zelo skrajšajo čas ukrepanja in postopkov. Njihovi uporabniki dobijo odgovore na svoja zaprosila zelo hi-tro, pogosto tudi manj kot v eni uri, kar omogoča dobro infor-miranost policije sosednjih držav, zakonito ukrepanje, doda-

3. maja je minilo deset let od začetka delovanja centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje (cPS), enega od dveh delujočih centrov za policijsko sodelovanje v okviru Specializirane enote za nadzor državne meje SMP UUP, ki deluje pod okriljem generalne policijske uprave.

— ustrezna IT-oprema (računalnik, skener, telefon, telefaks)

— dostop do zbirk podatkov (Interpol, SIS II, nacionalna baza, EUCARIS, aplikacije, internet,

intranet, ustrezne TK-linije (avst. številka, visoka IP-linija), LOTUS, e-pošta)

— kanali in aplikacije za izmenjavo podatkov (telefaks, SIENA, LOTUS

Notes, S-MIME, SPIS IV)— ustrezna zaščita podatkov — neposreden stik in delo s tujimi

policisti

V operativni sobi:


VArNOST

tno motiviranost policistov pri delu in nenazadnje zmanjšanje morebitnih zlorab pri posegu v človekove pravice in svobošči-ne ter nepotrebnih stroškov državnim organom.

DELOVANjE cPS

CPS je v poskusnem obdobju, ki je trajalo do 2. aprila 2006, delal med delavniki od 8. do 20. ure, od 3. aprila 2006 pa je začel opravljati naloge 24 ur dnevno, vse dni v tednu.

Naloge CPS so:

— spodbujanje in krepitev čezmejnega sodelovanja ter iz-menjava informacij na področju policijskega dela;

— usklajevanje skupnih nalog kontrole in nadzora ter drugih operacij na skupni državni meji ali posameznih obmejnih območjih, pri katerih sodelujejo pogodbenice;

— prevzem državljanov pogodbenic in državljanov tretjih držav, ki se ilegalno zadržujejo na ozemlju držav pogod-benic ali so tja ilegalno vstopili, ob upoštevanju določb veljavnih sporazumov;

— izmenjava informacij o preventivnem in represivnem zati-ranju kriminalitete.

V CPS naloge opravlja 7 predstavnikov slovenskih, 15 av-strijskih in 15 italijanskih varnostnih organov, pri čemer so prisotne tri italijanske službe, in sicer Državna policija, Fi-nančna straža in Karabinjerji. Trenutno začasno delata v CPS predstavnika nemške zvezne policije, v bližnji prihodnosti pa naj bi nemški varnostni organi pristopili k stalni prisotnosti v CPS.

Vsaka država članica je za delo v CPS imenovala koordi-natorja, ki je odgovoren za skupno organizacijo aktivnosti, delovanje CPS, spoštovanje nacionalne zakonodaje in usme-ritev pri opravljanju nalog ter sprejemanju ustreznih ukrepov za nemoteno ter dobro poslovanje CPS.

Vse tri države so podpisale poslovnik, ki opredeljuje način delovanja, pravila hišnega red in medsebojna razmerja vseh oseb, ki opravljajo svoje delo v CPS.

Slovenski policisti v CPS opravljajo naloge v 8-urnih izme-nah, v delovni čas se jim všteva tudi vožnja do in iz centra, s sedeža SENDM v Ljubljani.

V skladu s poslovnikom je določen način dokumentiranja poslovanja; trijezični obrazec je osnova za nadaljnjo obdela-vo in posredovanje tujim varnostnim organom.

Policisti v CPS morajo imeti potrebno znanje in izkušnje o organizaciji in delovanju policije, mednarodnem sodelova-nju, dobro morajo poznati mednarodne pogodbe, znati tuje jezike, uporabljati spletna okolja in ostale programe ter dru-go policijsko znanje. Delovni proces se odvija neposredno v operativni sobi.

Policisti v CPS opravljajo poizvedbe s področja čezmejne kriminalitete, ilegalnih migracij, ponarejenih oz. prenareje-nih listin, tatvin in identifikacije motornih vozil, ugotavljanja identitete oseb, urgentnih informacij pri ropih, ugrabitvah, možnih samomorih tujih državljanov in drugo. Veliko vlogo pri posredovanju informacij in usklajevanju ima center pri re-ševanju ponesrečencev v gorah, saj gorskih nesreč v tem de-lu Alp ni malo. Prednost v CPS je, da znajo policisti vseh držav tuje jezike, prav tako opravljajo naloge neposredno skupaj, tako da si lahko pri nerazumevanju jezika pomagajo (Na pri-mer: če se državljan Slovenije ponesreči v italijanskih gorah, pokliče za pomoč na številko 118 v Italiji in ker ne zna tujega jezika, ga iz centra za reševanje vežejo v CPS, kjer slovenski policist stopi v stik z njim in ga usmerja. Prav tako policisti nu-dijo vso potrebno pomoč in informacije pri transportu člove-

ških organov, potrebnih za reševanje življenja, informacije in pomoč pri iskanju pogrešanih oseb... CPS obenem posreduje prejete informacije o prevoznosti cest, prometnih nesrečah, drugih pomembnih dogodkih.

Pomemben del dela CPS je še kakovostno sodelovanje z UPS OKC GPU in vsemi operativno-komunikacijskimi centri (OKC) policijskih uprav ter GPU UKP SMPS kot centralnim or-ganom na področju mednarodnega sodelovanja.

Ob prejetih informacijah v CPS o tatvinah vozil, delovnih strojev in drugih predmetov, ki imajo vgrajene sledilne na-prave GPS, je naloga policista CPS, da informacije čim hitreje posreduje na OKC GPU oziroma OKC PU, pri čemer je bilo na ozemlju RS odkritih več ukradenih vozil in delovnih strojev.

S posredovanjem centra je bil v marcu 2014 uspešno odkrit ukraden kami-on s priklopnim vozilom in naloženim delovnim strojem.

Poleg dobrega sodelovanja s proizvajalci delovnih strojev je CPS ustvaril tudi dobro sodelovanje s KBK Konstanz, cen-trom v Nemčiji, ki se ukvarja z ladijsko kriminaliteto. Predstav-niki tega centra so v letu 2007 za delavce CPS organizirali semi-nar s področja odkrivanja in prepoznavanja ukradenih plovil in motorjev. Dobro sodelovanje se je kar nekajkrat izkazalo, ko smo na območju RS zasegli večje število izvenkrmnih motor-jev, ki še niso bili evidentirani v bazi SIS.

Na relaciji Italija–Madžarska je bilo ustavljeno kombiniramo vozilo, v katerem so policisti našli več ukradenih izvenkrmnih motorjev za plovila. Po prvih po-datkih je bilo ugotovljeno, da motorji niso ukradeni, sledilo je preverjanje preko centra KBK, pri proizvajalcu in lastniku. Šele z dodatnimi preverjanji se je izkaza-lo, da motorji niso tam, kjer bi morali biti. Sledil je zaseg ukradenih predmetov pri državljanu Bolgarije.



VArNOST

31


V ukradenem kombiju so policisti našli več kot 30 novih motornih žag in druge opreme, ki v sistemu ni bila evidentirana kot ukradena. S preverjanji v CPS so preko proizvajalca uspešno našli francoskega kupca, ki mu je bila ukradena oprema.

CPS in CSVO sta kontaktni točki za izmenjavo informacij v okviru operacij Frontex, kjer imajo slovenski policisti možnost neposrednega preverjanja preko tujih varnostnih organov.

V okviru SENDM deluje še drugi štirilateralni Center za so-delovanje varnostnih organov v Dolgi vasi, ki opravlja enake naloge in je s CPS neposredno povezan preko programa SPIS IV, ki omogoča hitro in preprosto poslovanje obeh centrov. Oba centra zelo dobro sodelujeta z več kot 46 delujočimi cen-tri za policijsko in carinsko sodelovanje na območju EU. CPS ima v okviru centrov EU zelo visoko mesto in sodi med najbolje ocenjene ter najuspešnejše centre za policijsko sodelovanje v EU. V centru se mesečno vrstijo obiski delegacij policije iz EU in od drugod, da si ogledajo organizacijo in metode dela v CPS. Prav tako smo v CPS že opravili usposabljanja bodočih poli-cistov za delo v centrih za policijsko sodelovanje (BIH, Srbija, Črna gora).

Policisti, ki opravljajo naloge v CPS, so deležni različnih uspo-sabljanj na področju:

— čezmejne kriminalitete (vozila, listine itd.),— mednarodnega sodelovanja,— študijskih obiskov in konferenc (MEPA, PCCC, ISEC Project,

PCCC SEE, PCCC Kehl),— naprednega dela z računalnikom,— znanja tujih jezikov,— evropske platforme strokovnjakov za centre za policijsko in

carinsko sodelovanje (EPE).

SKUPAj OA KV TVPRIKL.

VOZILOMK PLOVILO

PLOVILO-IZVENKRMNI

MOTORLISTINE OSEBE PREDMETI OSTALO

ZADETKI SKUPAj

2007 7.352 132 255 243 630

2008 6.142 225 406 98 729

2009 2.849 150 3 2 2 9 361 205 6 2 740

2010 2.370 98 11 5 5 18 8 278 245 8 676

2011 2.247 83 3 6 5 7 1 225 153 7 1 491

2012 2.123 66 2 4 6 7 254 188 3 530

2013 1.943 62 3 5 5 1 1 7 323 263 4 2 676

2014 2.012 54 5 5 2 1 7 343 305 1 2 725

SKUPAj 27.038 870 27 27 17 43 2 30 2.445 1.700 29 7 5.197

Statistika opravljenih poizvedb v cPS v letih od 2007 do 2014, s pozitivnimi zadetki po kategorijah

SLOVENIjA AVSTRIjA ITALIjA SKUPAj

2007 7.352 25.171 22.711 55.234

2008 6.142 22.016 20.974 49.242

2009 2.849 22.057 20.312 45.218

2010 2.370 20.161 20.686 43.094

2011 2.247 20.161 20.686 43.094

2012 2.123 18.386 18.117 38.626

2013 1.943 17.444 19.666 39.053

2014 2.012 17.807 26.867 46.686

SKUPAj 27.038 163.203 170.019 360.247

VIZIjAKljub dosedanjemu uspešnemu delu CPS je treba pogled

usmeriti v prihodnost in razmisliti, kako bi si lahko dolgoročno še učinkoviteje izmenjevali operativne podatke. Nadvse obe-tavna je Europolova varna aplikacija za izmenjavo informacij (SIENA), ki je v CPS v preizkusni fazi v okviru pilotskega projek-ta. Obveščenost policistov o možnostih preverjanja in lažja do-stopnost policistov do posredovanja poizvedb sta naslednja koraka, ki sta potrebna razmisleka.

Pri izmenjavi informacij s centri v Evropi se nenehno trudi-mo izboljšati sodelovanje in ga nadgraditi. Velik izziv trenutno predstavlja sodelovanje s 27 centri članic držav, ki so podpi-snice PCCC Konvencije za Jugovzhodno Evropo (BIH, Srbija, Črna gora, Albanija, Moldavija, Makedonija, Romunija, Avstrija, Slovenija). V bližnji prihodnosti želimo z njimi začeti izmenja-vati informacije; poznavanje kulture bivše SFRJ in znanje jezika bosta pomembno prispevala k uspešnemu delu pri odkrivanju in preprečevanju čezmejnega kriminala.

Na področju delovanja PCCC-jev po EU poteka projekt IS-EC pod okriljem nemške zvezne policije, katerega namen je izboljšati neposredno sodelovanje centrov, EPE, znanje in iz-kušnje, večja prepoznavnost PCCC-jev in drugo. Vsi zaposle-ni, ki opravljajo naloge v centrih, naj bi se aktivno vključili v dejavnosti ISEC Projecta, saj ta poleg omenjenega nudi tudi sofinanciranje študijskih obiskov v druge PCCC-je, učenje tujih jezikov ipd.

V prihodnosti bo treba – zaradi pridobivanja in nadaljnjega širjenja dobrih praks, na ostale PCCC-je – okrepiti sodelovanje z DCAF Ljubljana

Besedilo: Klemen Čop, UUP GPUFoto: CPS Vrata Megvarje


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANjE

na mednarodni Konferenci o centrih za PolicijsKo sodelovanje

V Moravskih Toplicah je 7. in 8. maja potekala prva mednarodna konfe-renca o centrih za policijsko in carinsko sodelovanje. Na dvodnevnem srečanju so sodelovali predstavniki policije in notranjih ministrstev držav zahodnega Balkana ter vabljenih članic Evropske unije. Konferenco smo organizirali skupaj s Konvencijo o policijskem sodelovanju v JV Evropi, na pobudo nemške zvezne mejne policije, da si s kolegi iz regije izmenjamo izkušnje in dobre prakse pri delovanju centrov za policijsko sodelovanje. Po ukinitvi kontrol na notranjih schengenskih mejah se je namreč potniški promet še dodatno povečal. Ker se večja mobilnost lahko izkorišča tudi v kriminalne namene, je hitra in učinkovita izmenjava informacij ključnega pomena za učinkovito delo policije pri preprečevanju in odkrivanju krimi-nalitete. Pravi odgovor na ta izziv je ravno ustanovitev skupnih centrov, ki omogočajo hitro pridobitev različnih podatkov od sodelujočih držav. Slo-venska policija lahko to potrdi že sedaj, in sicer z uspešnim sodelovanjem v dveh večstranskih policijskih centrih.

Foto: Suzana Rauš, PU Murska Sobota

marjan fanK se je v dubrovniKu udeležil delovnega sestanKa PolicijsKih šefov

Generalni direktor policije Marjan Fank se je 24. aprila v Dubrovni-ku na Hrvaškem udeležil delov-nega sestanka policijskih šefov, na katerega so bili povabljeni tudi generalni direktorji policije Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Srbije. Udeleženci so se pogovarjali o aktualnih te-mah, kot so terorizem, ilegalne migracije, projekt Varna turistič-na sezona in aktivnosti, poveza-ne s članstvom v Evropski uniji ter vključevanjem v schengenski prostor. Konferenca, gre za prvo takšno srečanje v tej sestavi, po-meni tudi za slovensko policijo priložnost, da v sodelovanju z drugimi policijskimi organizaci-jami v tej regiji poišče odgovore na skupne izzive, s katerimi se soočamo.

Podaljšan certifiKat ozn v roKah Policije

Generalni direktor policije Mar-jan Fank je 1. aprila sprejel ge-neralmajorja Dobrana Božiča, obrambnega predstavnika pri stalnem predstavništvu Repu-blike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v New Yor-ku, ZDA. Ta je Fanku predal cer-tifikat OZN za osnovno usposa-bljanje policistov kandidatov za delo v mednarodnih civilnih misijah. Slovenska policija je ta mednarodno verificiran program usposabljanja prvič prejela leta 2010. Certifikat je treba verificirati na štiri leta, kar smo z usposabljanjem na-redili lani jeseni in ga upraviči-li. Gre za certifikat, na podlagi katerega lahko usposabljamo tudi članice OZN, ki takšnega programa same še ne izvajajo.


slovensKi mejni Policisti v varšavi Predstavljali svoje delo

Delegacija slovenske policije se je 21. maja, ob evropskem dnevu mejnih policistov, udeležila srečanja v Varšavi na Poljskem. Predstavniki Sek-torja mejne policije UUP GPU in Centra za tujce, Policijske akademije ter posamezni policisti, strokovnjaki na področju mejnih zadev in tujcev, so se udeležili predavanj in razprav o delu mejne policije, med drugim tudi o delovanju agencije Frontex ob njeni deseti obletnici delovanja in izzivih, ki jo čakajo v prihodnje, ter o tem, kaj je prinesla vzpostavitev schengenskega prostora. Agencija Frontex je 25. maj razglasila za dan evropskih mejnih policistov.



VArNOST

33

PRED 25 LETI jE NASTALA MANEVRSKA STRUKTURANARODNE ZAŠČITE − MSNZ

Vzpostavitev slovenske državnosti v obdobju 1990/1991 je največji dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Tedaj smo kot narod zmogli v izredno kratkem času izpeljati dva ključna procesa, to je demokratizacijo političnega sistema in vzpostavitev samostojne države. Res je, da ne smemo tedanjih dogodkov pri nas obravnavati ločeno od evropskih in svetovnih razmer, je pa tudi res, da take poti v tistem času ni naredila nobena druga država. Države vzhodnega bloka so naredile en korak, demokratizirale so politični sistem, kot nacionalne države pa so obstajale. Slovenija pa je poleg demokratizacije političnega sistema vzpostavila tudi nacionalno državo. Po enaki poti je šla le hrvaška, a je za to plačala visoko ceno.

Iz POLICIjSKIH ARHIVOV

Letos obeležujemo četrt stoletja od nekaterih temeljnih procesov vzposta-vitve slovenske državnosti. Zagotovo so to bile volitve leta 1990 kot začetek ozi-roma uvod v omenjene procese ter ple-biscit kot zaključek oziroma potrditev le-teh. Od pomladi do jeseni 1990. pa se je vzpostavljala obrambna organizacija, Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ), ki naj bi te procese varovala in po potrebi branila.

Prvo pomembno izhodišče so bile volitve spomladi 8. aprila 1990, kot prve, zares demokratične po II. svetovni vojni. Koalicija Demos je zmagala in postala najmočnejša politična sila. V Družbe-nopolitičnem zboru je osvojila 47 mest (58,75 %), v Zboru občin 51 (63,75 %) in 29 mest v Zboru združenega dela (36,25 %). Skupaj je torej bilo 240 mest v tridomni republiški skupščini, Demoso-vih poslancev je bilo 127 (52 %). Volilna udeležba je bila visoka, 83,5 %. Demoso-va vlada je prisegla 16. maja 1990, dol-žnosti pa je prevzela naslednji dan. Vladi

Odvoz orožja in streliva iz skladišča območnega štaba za TO Šentjur pri Celju, 29. maj 1990

je predsedoval Lojze Peterle, sekretar za notranje zadeve je postal Igor Bavčar, Ja-nez Janša pa za obrambo.

Nova oblast se je zavzemala za po-polno spremembo družbene ureditve in kasneje tudi pospešila osamosvojitev. Že vse od začetka je izhajala iz spozna-nja, da je treba proces osamosvojitve pravno urediti in utemeljiti. Sprejetih je bilo več aktov ustavnega pomena, šte-vilni zvezni predpisi so bili razveljavljeni. Osnova za take akte je bila 2. julija 1990 sprejeta Deklaracija o suverenosti Repu-blike Slovenije, ki je jasno izražala pred-volilne obljube in izpostavila mednaro-dno priznano načelo pravice naroda do samoodločbe; s tem je utemeljevala pot pravni, politični in gospodarski suvere-nosti Republike Slovenije. Najodločnej-šo potrditev in odločitev naroda do sa-moodločbe pa predstavlja plebiscit 23. decembra 1990.

Skoraj sočasno s postavljanjem no-ve slovenske demokratične oblasti je

Jugoslovanska ljudska armada (JLA) izdala ukaz o premestitvi vsega orožja teritorialne obrambe (TO) v varnejša vojaška skladišča, kot je opravičevala poseg. Ukaz je bil pokrajinskim štabom za TO posredovan z vrha, torej z Repu-bliškega štaba TO, 15. maja 1990. TO, ustanovljena leta 1968, je sicer veljala za začetek slovenske vojske, vendar je bila podrejena oboroženim silam Jugo-slavije, od tod tudi odločitev o razoroži-tvi, ki je potekala med 15. in 19. majem 1990. Drugače je bilo z delovanjem mi-lice, kjer zvezne oblasti niso imele ka-kšnega večjega nadzora. To je urejal za-kon iz leta 1967. Tako se je nova oblast že takoj na začetku znašla v nezavidlji-vem položaju, a hkrati dovolj zgodaj prepoznala morebitnega nasprotnika. Pomembno spoznanje je torej bilo, da bo treba proces osamosvajanja braniti z orožjem. Zato je bil odvzem orožja TO povod za nastanek Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), organizacije, ki je združila vse »slovenske« obramb-


VArNOST

ne sile, razporejene dokaj enakomerno po Sloveniji, ki bi se aktivirale, ko bi bili procesi osamosvojitve ogroženi. Slo-vensko vodstvo po takratni zakonodaji namreč ni moglo prevzeti TO, nova or-ganizacija, MSNZ, pa tudi ni smela ob-stajati brez pravne podlage, saj bi bil to lahko vzrok za posredovanje JLA. Prav-no formaliziranje nove vojaške struk-ture so našli v Zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, in sicer v določilih o Narodni zaščiti (NZ). Po zakonu se je narodna zaščita usta-novila za zavarovanje oseb in objektov v primeru izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti in vojne. V miru je lahko delovala sama ali skupaj z mili-co, v vojnem stanju pa je naloge lahko izvajala samostojno oziroma skupaj s TO. Narodno zaščito je imela zakonsko urejeno samo Slovenija. Bila je torej najširše organizirana oblika samozašči-te in samoobrambe vseh prebivalcev in prav ta pravna širina oz. ohlapnost se je uporabila pri pravnoformalni pokritosti organiziranja MSNZ.

Pobudnika ustanovitve MSNZ sta bila Tone Krkovič, takratni sekretar za ljudsko obrambo občine Kočevje, in Vinko Beznik, poveljnik vadbenega cen-tra milice na Jasnici. Po medsebojnih pogovorih in skupni odločitvi sta o tem seznanila vsak svojega sekretarja, to sta bila Janez Janša in Igor Bavčar. V prosto-rih komunalnega podjetja Kočevje so se 23. avgusta 1990 sestali Janez Janša, Igor Bavčar, Vinko Beznik, Tone Krkovič in direktor komunalnega podjetja. To-ne Krkovič je predstavil organizacijsko shemo MSNZ. V tej shemi so imenovani ključni organizatorji MSNZ, od državne-ga vrha do občin, z enotami in števili. MSNZ je nastala v trinajstih pokrajinah in na vseh ravneh je šlo za enakopravno organiziranje pripadnikov milice in TO oziroma dveh komponent, modre (mi-lica) in zelene (TO) veje. Organizacijska shema je tako nastajala od maja 1990, torej od razorožitve TO, pa do omenje-nega sestanka v Kočevju. Vse je pote-kalo v strogi tajnosti in ob visoki stopnji zaupanja med organizatorji. Načelnika NZ Toneta Krkoviča je imenoval sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, takrat tudi pristojen za NZ. Iz odločbe o ime-novanju Krkoviča izhaja razvidnost nje-govih pooblastil, skladnih z Zakonom o splošni ljudski obrambi (SLO) in druž-beni samozaščiti (DS) ter Pravilnikom o organiziranju NZ na celotnem območju RS. S tem je bila zakonska podlaga MSNZ utemeljena.

Pri projektu MSNZ je sodelovala uniformirana milica, predvsem njena posebna struktura, tako imenovana posebna enota milice (PEM) – to je bila


Polkovnik Milan Aksentijević, predstavnik JLA v Skupščini RS, je dosledno zagovarjal ukaz o premestitvi orožja TO Slovenije v skladišča JLA. S prepričevanjem in grožnjami je skušal ustrahovati delegate med spre-jemanjem prvih osamosvojitvenih ukrepov.

enota na sklic, ki so jo sestavljali posebej izurjeni in opremljeni miličniki različnih enot milice –, in na novo ustanovljena specialna enota milice (SEM). Zaradi raz-poznavnosti se je za pripadnike milice v MSNZ uveljavil termin »modra veja«, v »zeleno vejo« pa so bili vključeni pripa-dniki TO. V MSNZ je bilo dokončno raz-porejenih 21 000 pripadnikov zelene ve-je in približno 10 000 pripadnikov modre veje. Obe strukturi, modra in zelena, sta sodelovali izključno na podlagi ustnih ukazov, globokega zaupanja in izredne-ga sožitja.

Slovenska milica je bila zaradi raz-ličnih oblik usposabljanja aktivnega in rezervnega sestava dobro usposobljena za različne oblike spopadov, enote PEM pa tudi za najzahtevnejše vojaške akcije. Enote PEM so sestavljali miličniki, ki so drugače opravljali vsakodnevne ope-rativne naloge (formacija I), in rezervni miličniki, ki so bili v enoto razporejeni po vojaški dolžnosti (formacija II). K mo-tiviranosti miličnikov PEM je pripomo-gla tudi oprema, ki so jo dobili v tem času: neprebojni jopiči, čelade, boljša oborožitev, prevozna sredstva itd. Do-kaj homogena nacionalna sestava pa je učvrstila njeno trdnost. Enote PEM so na primer varovale letališča Brnik med zali-vsko krizo, domače in tuje predstavnike oblasti, skratka, bile so v stalni pripra-vljenosti tudi zaradi groženj JLA, da bo tudi s silo prevzela dokumente oz. evi-dence o nabornikih, ki so jih ravno zato

iz občinskih uprav prenesli in shranili na postajah milice. Veliko iznajdljivosti so v enoti PEM pokazali pri prevozih orožja v pokrajine in občine. Običajno so prevozi potekali ponoči, zaradi možnosti slede-nja so večkrat menjavali registrske tabli-ce kamionov in spreminjali smeri poti. Organiziranje modre veje sta v vseh 13 upravah za notranje zadeve (UNZ) uskla-dila Vinko Beznik in Jože Kolenc, slednji jo je na republiški ravni tudi vodil.

Nova oblast se je v začetku junija 1990 odločila, da bo zaradi precejšnih količin orožja dodatno zavarovala, pre-gledala in preiskala zaprto območje Gotenice, Kočevske Reke in Škrilja. Po-sebna naloga je bila vpad v zaprto ob-močje Gotenice, zaradi informacij, da namerava JLA pobrati orožje zaščitne brigade TO, in zaradi nezaupanja v vod-stvene delavce na tem območju. Ožje varovano območje je varovalo od 30 do 40 vojakov, ki so bili oblečeni v uniforme milice. V noči z 2. na 3. junij 1990 je vod zaščitne enote milice (ZEM) izvedel vpad v Gotenico. Naloga je bila izvedena brez odpora. Orožje in ostalo opremo so v na-slednjih dneh premestili. Omenjeni vod je bil izurjen za protiteroristično in proti-diverzantsko dejavnost, prav z vpadom v Gotenico pa je začel svojo uspešno pot. Zaščitna enota milice je imela svo-je mesto na Vodnikovi cesti v Ljubljani, a so se njeni pripadniki neprestano selili z oborožitvijo in opremo na razne konce mesta in okolice. Enota ZEM je bila pred-


VArNOST

35


videna tudi za prihodnje pomembne na-loge, z odločbo republiškega sekretarja za notranje zadeve, Igorja Bavčarja, se je 23. avgusta 1990 na novo organizirala v specialno enoto milice (SEM) in bila di-rektno vezana nanj. Republiški sekretar Bavčar je pogojeval potrebo po enoti, ki bo izvajala posebne, specialne naloge, torej tudi vojaške in ne samo miličniške. Zato se je Vinko Beznik, Bavčarjev sošo-lec in dober znanec, nemudoma pove-zal z Dušanom Goršetom, pripravila sta celoten načrt za formalno ustanovitev enote SEM, to je sistemizacijo, kadro-vsko dopolnitev, dopolnitev s sredstvi, način delovanja itd. Temu je sledil izbor ustreznih ljudi, ki bodo kos nalogam, ki so jih čakale. Mnogi, dobro pripravljeni, so bili v osemdesetih letih že na Koso-vu, kjer so opravljali pomembne naloge vzdrževanja javnega reda in miru, bivali in se usposabljali v posebnih pogojih. Prav zato so se dobro poznali in postali tesni sodelavci. Poveljnik enote SEM je postal Vinko Beznik.

Po preizkusu v »akciji Gotenica« je bila tako ustanovljena zanesljiva eno-ta, enota profesionalcev, usposobljena

za najzahtevnejše naloge, v vojni 1991. je prevzela nase breme najtežjih vojnih operacij, od zajetja specialcev JLA v De-pali vasi in bojev pri Trzinu do zajetja tankov na Toškem čelu.

V ožjem vodstvu MSNZ so torej bili sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, sekretar za obrambo Janez Janša, Tone Krkovič in poveljnik SEM RSNZ Vinko Beznik, ki je operativno vodil dejavnost milice v skupnem projektu, ter Jože Ko-lenc, ki je na republiški ravni vodil uskla-jevanje med posebnimi enotami milice v pokrajinah.

V Stični na Pristavi je bil 7. septembra 1990 zgodovinski sestanek, na katerem so Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krko-vič, Vinko Beznik in Jože Kolenc opre-delili nadaljnje delo MSNZ. Analizirali so dotedanje delovanje in oblikovali na-daljnje ukrepe. Tone Krkovič je predsta-vil predlog vojnega načrta in organiza-cijsko shemo MSNZ. Na podlagi direkti-ve načelnika NZ Krkoviča so bili pozneje pripravljeni nujni delovni dokumenti in delovne karte. Nesporno spoznanje se-stanka na Pristavi pa je bilo, da je bila JLA

opredeljena kot morebitni agresor ozi-roma največja nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sredi septembra 1990. so se na republiškem izvršnem svetu se-stali poveljniki PEM, načelniki pokrajin-skih štabov TO, Igor Bavčar, Janez Janša, predsednik IS skupščine Lojze Peterle in predsednik predsedstva RS Milan Kučan. Tako je bil s pripravami seznanjen tudi politični vrh Slovenije, s tem pa so vse dejavnosti postale legitimne.

Septembra 1990. je slovenska skupščina sprejela kar nekaj ustavnih amandmajev in s tem odpravila veljav-nost zveznih dokumentov. Pomemben amandma je določil, da sta služenje vojaškega roka in slovenska TO v iz-ključni pristojnosti Republike Sloveni-je. Na tej pravni osnovi je predsedstvo Slovenije imenovalo Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika republiške-ga štaba TO. S tem je pristojnost nad TO prevzelo predsedstvo Republike Slovenije. Sprejem ustavnih dopolnil in že omenjeno imenovanje novega vršilca dolžnosti načelnika štaba TO, Janeza Slaparja, sta sprožili burno reak-cijo Beograda oz. JLA. Na dan, ko naj bi

Ustanovitev Specialne enote


VArNOST

general Ivan Hočevar predal dolžnosti Janezu Slaparju, je vojaška policija za-sedla prostore, v katerih je bil republiški štab TO. To se je zgodilo ponoči s 4. na 5. oktober 1990 na Prežihovi 4 v Ljublja-ni. Zjutraj so se pred poslopjem začeli zbirati ogorčeni občani. Posredovala je tudi SEM ter prevzela varovanje zbranih ljudi in poslopja.

Od tega dogodka dalje je bila enota SEM v stalni pripravljenosti na oborožen spopad, enote PEM pa so se pripravljale za povsem vojaško delovanje po vseh trinajstih pokrajinah Slovenije.

Organiziranje MSNZ lahko razume-mo kot neki odgovor, če ne celo upor proti razorožitvi TO. Zato je bila na začetku organiziranja obrambnih sil, združenih v MSNZ, le milica, po tem pa se je organizacija začela dopolnjeva-ti s pripadniki TO tako, da sta bili obe komponenti, modra in zelena veja, enakopravno zastopani ter politično podprti z obema sekretarjema, Janšo in Bavčarjem. Razorožitev TO je bila vse-kakor prvi vzgib za novo organiziranje obrambnih sil, a ne edini. A kakor koli razlagamo in poudarjamo enakomer-no zastopanost ene in druge veje, ne predstavimo bistva organizacije, spr-va temelječe na visoki stopnji tajnosti in medsebojnega zaupanja. Namreč,

z volitvami spomladi se je zamenja-la oblast, torej državni vrh, vse ostale strukture pa so ostale nespremenjene, zato je med novo oblastjo in starimi strukturami vladalo upravičeno veliko nezaupanje. Prav zato je bilo treba za obrambo osamosvojitvenih procesov postaviti nekaj novega, drugega, kar ne bo le organizacijska novost, ampak bo temeljilo na trdnih zavezah zaupanja in odgovornosti med novo oblastjo in obrambno strukturo, in kar bo skupna vizija vseh, usmerjena v vzpostavitev samostojne države. Celoten sistem or-ganiziranja obrambe se je začel izgraje-vati na dveh ali treh posameznikih in se nato dograjeval, toda med vsemi akterji so vladale enake zaveze, usmerjeni so bili k istemu cilju. Bili so odgovorni člani velike skupnosti, a hkrati tudi čvrsti čle-ni dolge verige, ki je izbojevala zmago v kratki, a učinkoviti vojni naslednje le-to. Če bi tedaj odpovedal samo en člen verige oziroma samo en posameznik, bi se verjetno vsi dogodki odvijali druga-če, kot so se.

Ko vrednotimo posamezne dogod-ke, jih moramo vedno postaviti v zgo-dovinski čas in prostor, v okoliščine torej, ki so bile naklonjene tako velikim spremembam in ki smo jih kot narod optimalno izkoristili. Sporočilo sloven-

skega plebiscita 23. decembra 1990 in odločitev za samostojno državo vse te procese upravičujeta. Brez zadrege lah-ko rečemo, da gre za vzorčni, celo šolski primer izgradnje države, od spodaj nav-zgor, od ljudstva do njegovih izvoljenih predstavnikov. In največjo vrednost ima pri tem zagotovo plebiscit, zato nekateri zgodovinarji izid plebiscita označujejo kot »dan zmage«.

Besedilo: Vida Škerjanc, CRSV, PA GPUFoto: Muzej slovenske policije

VIRI:1. Klemenčič, M., in Renko, D. (2012).

Osamosvojitev na Gorenjskem 1989–1991, I. del. Tržič: Policijsko veteran-sko društvo Sever – Gorenjska.

2. Mikulič, A. (2005). Uporniki z razlogom. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RS.

3. Zbornik prispevkov in razprav. (2011). 20. obletnica Manevrske strukture na-rodne zaščite. Ljubljana: Zveza policij-skih veteranskih društev Sever.

4. Priročnik za učitelje osnovnih in sre-dnjih šol. (2008). Osamosvojitev Slo-venije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

5. Debeljak, B. (2010). Manevrska struk-tura narodne zaščite. Ljubljana: Muzej slovenske policije.

Del izvirnega dokumenta organizacijske sheme slovenskih vojaških enot − Narodne zaščite in milice



VArNOST

37

ANEKDOTA O POLIcIjSKI »MARIcI« ALI KAKO jE»BLAcK MARIA« POSTALA »MARIcA«


Prva in hkrati v svetu najbolj zastopana teorija pravi, da je v prvi polovi-ci XIX. stoletja v Bostonu (Massachusetts, ZDA) živela temnopolta gospa po ime-nu Maria Lee. Bila je moč-nejše in višje postave. V la-sti je imela penzion za mor-narje, v katerem je pogosto prihajalo do pretepov. Ob orožniških intervencijah v penzionu je pogumna Ma-ria pomagala orožnikom pri prijemanju in privedbi pre-stopnikov v zapore. V mestu je bila znana pod vzdevkom Black Maria. Orožniki naj bi jo večkrat kar sami poklica-li na pomoč pri prijemanju prestopnikov po mestu. V spomin in zahvalo so okoli 1830. leta prve kočije, pri-rejene za prevoz prijetih oseb, po njej poimenovali Black Maria.

Zgodba o Black Marii se je iz ZDA razširila tudi v Evro-po, Avstralijo in drugam po svetu, zlasti na angleško go-voreča področja, kjer se po-

Ste se kdaj spraševali o izvoru besede márica, s katero pri nas pogovorno poimenujemo policijsko intervencijsko vozilo? O tem me je pred dnevi vprašal znanec in ostal sem brez odgovora. Presenečen sem bil, da ga nisem našel niti pri številnih sodelavcih niti v slovenskih policijskih virih na internetu. Odgovor sem poiskal v tujih virih, prevedenih v slovenski jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika na primer navaja: márica -e ž (â) pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: policisti so z marico odpeljali pretepače.

Policijska kočija Black Maria

Vir: Saint Paul Police Historical Society.

Black Maria

Vir: www.reunionblackfamily.com

licijskim vozilom za prevoz oseb še danes pogovorno reče Black Maria. Če boste

torej angleško govorečemu policistu želeli omeniti poli-cijsko intervencijsko vozilo,

uporabite, da vas bo razu-mel, pogovorni izraz Black Maria.


VArNOST

Ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, se je poimeno-vanje policijskih intervencij-skih vozil Black Maria najprej uporabljalo na Hrvaškem in v Srbiji v prevodu »crna márica« in skrajšano »mári-ca«. Izraz se je razširili tudi v Slovenijo oziroma takratno milico, vendar le v skrajšani obliki márica, kakor v policiji še danes pogovorno rečemo intervencijskim vozilom.

Na Norveškem Black Ma-rio imenujejo Svarte-Maja ali skrajšano Maja. Kot zanimi-vost – v nekaterih državah se za policijsko vozilo za prevoz oseb uporablja izraz Mothers Heart (sporočilo, da je v poli-cijskem vozilu tako kot v ma-terinem srcu vedno prostora »za enega več«).

Po drugi teoriji, ki je manj zastopana in znana, naj bi policijska vozila za prevoz oseb poimenovali po slavni dirkalni kobili Black Marii, ki je v začetku XIX. stoletja za-radi številnih zmag na dirkah zaslovela v Harlemu (ZDA). Ker so takrat policisti za pre-


Legendarna IMV-jeva márica, prirejena za ljudsko milico (izdelovali so jo v Novem mestu)

Vir: www.vlaki.info

Sodobna márica Renault Master

voz oseb uporabljali hitre kočije (običajno črne barve), naj bi se za policijske kočije (kasneje vozila) za prevoz oseb uveljavil izraz Black Maria.

Kakorkoli že, Marie Lee že zdavnaj ni več, medtem ko legendarna »márica«, ki je v

vmesnem času postala bela, še danes služi enakemu na-menu. VIRI:

1. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Ljubljana: Cankarjeva založba.

2. Saint Paul Police Histori-cal Society, http://www.spphs.com/, april 2015.

3. Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page, april 2015.

Besedilo: Josip Majstorović, PP Izola


VArNOST

39

PROSTI ČAS

DESETLETjE MODRIh VITEZOV

Začetki »modrih vitezov« segajo v l. 1974, ko se je nekaj ameriških policistov odločilo, da ustanovi svoj motoristični klub. Cilji njihovega kluba so bili preživlja-nje prostega časa s prijatelji in vožnja v skupini, saj so želeli zaradi slabega mne-nja o motoristih ta vtis popraviti. In od kod ime Blue Knights? Modra je tako ali tako barva policistov, vitezi pa po vitezih okro-gle mize, ki so se bojevali proti kriminalu. Zaradi idej, ki naj bi nas povezovale, torej prijateljstva, dobrodelnosti, varne vožnje in preventivnega delovanja, so začele po-družnice hitro rasti po celotnih Združenih državah.

Kmalu so se mednarodni organizaciji pridružili Kanadčani in Avstralci, leta 1986 pa so se pojavile prve evropske podru-žnice, na začetku v državah Beneluxa in Nemčiji. Leta 2005 se je rodila tudi prva podružnica v Sloveniji – LE MC Blue kni-ghts Slovenia I. Imela je 12 članov.

Treba je poudariti, da član Blue knight-sov ne more postati vsak, ki ima motorno

kolo. Član mora biti tudi aktiven policist oz. oseba kazenskega pregona s poobla-stili za prijetje oz. aretacijo, lahko pa po-stanejo naši člani tudi naši bivši delavci, torej upokojenci, ki so ta status imeli. Od tukaj tudi oznaka LE, ki v prevodu pome-ni »zapriseženi zakonu«. Poseben status v klubu imajo tudi »naše boljše polovice«, ki imajo ravno tako pravico do nošenja mo-drega telovnika z napisom Blue knights Lady, kar je posebnost med motoristični-mi klubi s statusom MC.

Podobno kot v ostalih motorističnih klubih imajo tudi naši bodoči člani prvo leto sodelovanja v klubu status priprav-nika. Ta je namenjen predvsem boljše-mu spoznavanju dela kluba oz. njegove organizacije. Vsak pripravnik ima svojega mentorja, na katerega se lahko obrne ob nejasnostih v zvezi z delovanjem kluba, oznakami, vožnjami in podobno.

Temeljni cilji slovenske podružnice so enaki kot v podružnicah po svetu, to je promoviranje varne vožnje z motorni-

mi kolesi oz. delovanje na področju pre-ventive, izmenjavanje izkušenj med člani, sodelovanje z organizacijami, ki imajo po-dobne cilje, organizacija izletov za člane in prijatelje, med najpomembnejšimi cilji pa je dobrodelno delovanje.

Število članov našega društva je vsa-ko leto večje. V podružnici Blue knights Slovenia I je trenutno zbranih 29 rednih članov in 3 častni člani iz različnih notra-njeorganizacijskih enot policije. Društvo sestavljamo člani, policisti in kriminalisti iz Koroške, Štajerske in Posavja. V klubu de-lujeta dva območna direktorata, Maribor in Koroška, ki sta bila ustanovljena pred-vsem zaradi lažjega druženja in dela na posameznem območju. Seveda si v klubu želimo, da bi v naše vrste pritegnili čim več policistov in kriminalistov iz vse Slo-venije in da bi se ideja širila naprej.

Aktivnosti članov so zelo pestre. Dru-žimo se že pozimi ob športnih in drugih dogodkih, takrat tudi načrtujemo aktivno-sti v motoristični sezoni. Sezono začnemo

Blue Knights je neprofitna mednarodna organizacija, ki jo sestavljamo aktivni in upokojeni policisti ter kriminalisti, združeni zaradi istega cilja, to je ljubezni do vožnje z motornimi kolesi. Po zadnjih podatkih ima Blue knights 640 podružnic oz. »chapterjev«. Skupno ima skoraj 20.000 članov iz 26 držav po svetu. gre torej za enega največjih motorističnih klubov na svetu. Eden izmed temeljnih ciljev tega združenja je humanitarna dejavnost, okvirna ocenjena vrednost zbranih sredstev po celem svetu pa znaša že preko 17,4 milijona ameriških dolarjev.


VArNOST

z otvoritveno vožnjo. Letos smo se tako podali na Bizeljsko in v Posavje, kjer smo si ogledali več kulturnih in drugih zname-nitosti tega dela domovine. Ob začetku motoristične sezone so na vrsti razne pre-ventivne akcije, okrogle mize in srečanja na temo varne vožnje. Vsako leto junija poteka humanitarna akcija Toy-run, ki se je udeležimo, kadar je ne organiziramo sami. Organizacija takšne prireditve je ve-lik zalogaj, zato imamo v tem delu Evrope dogovor s kolegi iz sosednjih držav, da to prireditev izvajamo periodično. Zelo do-bro sodelujemo s kolegi iz sosednje Hrva-ške in Avstrije. Vsako leto poteka tudi kon-vencija Blue knightsov. Letos bo potekala konec maja na Poljskem, prihodnje leto pa so gostitelji naši južni sosednje Hrvati.

Med letom organiziramo več voženj za člane kluba, na katerih se nam pridru-žijo prijatelji in simpatizerji, enodnevne in večdnevne izlete doma in po tujini, skrat-ka, dogaja se izredno veliko. Kot poseb-nost naj omenim tridnevni družinski izlet, ki je namenjen predvsem našim najmlaj-šim. V zadnjih dveh letih smo z otroki obi-skali Belo krajino, kjer smo se med drugim podali na rafting po Kolpi, obiskali smo »našo« Gotenico itd.

V okviru kluba gremo tudi na moto-ristične izlete v tujino. Že večkrat smo obiskali Dolomite, Bosno in Hercegovi-no, zelo priljubljena je seveda sosednja

Hrvaška s svojo magistralo, lepe ceste v sosednji Avstriji pa so tako ali tako naš drugi dom. Posamezni člani se vsako leto podamo tudi na daljše poti po Evropi: pre-vozili smo že skoraj vso Evropo, od Grčije na jugu do Norveške na severu. Naj pose-bej poudarim, da na teh naših poteh ne ostanemo neopazni. Naši kolegi, policisti v drugih državah, nas takoj prepoznajo po unikatnih modrih telovnikih oz. »lajbičih«. Neprecenljiv je občutek, ko te pozdravi prometna patrulja nekje na Švedskem, Sardiniji ali v Grčiji.

Sezono končamo oktobra ali novem-bra z zaključno vožnjo, vedno pa se drži-mo mednarodnega gesla modrih vitezov: »Med nami ni tujcev, so samo prijatelji, ki jih še nisi spoznal!«

Med odmevnimi dobrodelnimi akcija-mi, ki smo jih izvedli že kar nekaj, naj ome-nim to iz leta 2011, ko smo zbirali denar za center za otroke z downovim sindromom Planet 47. V akciji Rodeo 2012 smo zbirali igrače in jih namenili otroškemu oddelku splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Vse te prireditve imajo mednarodni značaj, pridružijo se nam stanovski kolegi iz so-sednjih držav. Prvi »rodeo« smo organizi-rali že leta 2007. Letos smo najprej zbirali sredstva za našo stanovsko kolegico, ki je trenutno v težki socialni stiski, maja smo pomagali našemu članu, ki ga je prizadel požar v stanovanjski hiši. Vsak izmed čla-

nov se je tako simbolično odrekel »tanku bencina«, zbran denar pa se bo porabil za nakup potrebnega materiala za popravilo.

Leto 2015 je za nas še posebej sveča-no, saj praznujemo prvo okroglo obletni-co – 10 let delovanja na območju Republi-ke Slovenije. Rojstni dan smo praznovali v prostorih direktorata v Metavi pri Maribo-ru, na praznovanje pa smo seveda pova-bili tudi naše prijatelje motoriste. Ob tem dogodku smo se spominjali začetkov, ko smo postali del velike družine Blue Kni-ghts.

Več informacij o motorističnem dru-štvu Blue knights Slovenia I je na spletni strani www.blueknigts.si, kjer je objavlje-nih več fotografij in filmčkov z naših izle-tov in voženj ter drugih aktivnosti, smo pa seveda prisotni tudi na socialnem omrež-ju Facebook. Ob tej priložnosti naj še en-krat povabim vse policiste in kriminaliste, naj se nam pridružijo pri naših aktivnostih in razmislijo o morebitnem članstvu v na-ši bratovščini, za dodatne informacije pa smo jim seveda vedno na voljo. Naj zaklju-čim z našim geslom »Ride with pride« oz. »Vozi s ponosom!«, vsem motoristom pa želim obilo užitkov in varno prevoženih kilometrov.

Besedilo: Boštjan Sešel, PU CeljeFoto: Blue knights Slovenia I

PROSTI ČAS


VArNOST

41

ZMAgO 13. POLIcIjSKIh IgER IN LETNEgA PREIZKUSA USPOSOBLjENOSTI POLIcISTOV SLAVI PU NOVO MESTO

V Vadbenem centru gotenica in Tacnu, na odbojkarskih igriščih na mivki v Klečah in zaprtem strelišču na Dolenjski cesti, vse troje v Ljubljani, so 28. in 29. maja potekale 13. policijske igre, največja športna in družabna prireditev v slovenski policiji, skupaj z letnim preizkusom usposobljenosti policistov.

šPORT

Tekmovalke in tekmovalci, ki jih je bilo letos 459 iz 15 ekip, so se pomerili v ju-jitsu (prikazovanju tehnik), praktičnem postopku, po-licijskem mnogoboju in policijskem situacijsko-taktičnem streljanju ter v streljanju z zračno puško. V pro-gram smo uvrstili tudi dejavnosti, ki so namenjene predvsem krepitvi medsebojnih odnosov, kot so šah, odbojka na mivki in nogomet.

Tekmovalke in tekmovalci so bili iz ekip policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot generalne po-licijske uprave, že peto leto zapored pa je imelo svojo ekipo tudi ministr-stvo za notranje zadeve.

V generalni razvrstitvi si je tre-tje mesto priborila Policijska upra-va Ljubljana, na drugem mestu je Uprava za policijske specialnosti, absolutni zmagovalec pa je Policij-ska uprava Novo mesto.


VArNOSTšPORT

V prikazu tehnik ju-jitsu se je letos pomerilo 14 tekmo-valcev iz štirih ekip. Najbolj-ši posameznik je bil Dejan Kink iz PU Novo mesto; iz iste uprave je bila tudi naj-boljša ekipa.

V praktičnem postopku je tekmovalo sedem ekip. Naj-boljša je bila ekipa PU Celje.

V policijskem mnogoboju se je pomerilo osem ekip in posamezniki, skupaj 81 tekmovalk in tekmovalcev. V ekipni razvrstitvi je prvo mesto zasedla UPS GPU. Med moškimi je bil najboljši Boris Fluher iz UPS GPU, naj-boljša predstavnica nežnej-šega spola pa je bila Alenka Radej, prav tako iz UPS GPU.

V policijskem situacijsko-taktičnem streljanju se je letos pomerilo 12 ekip. Naj-hitrejša in najbolj precizna je bila ekipa PU Novo mesto.

Z zračno puško je streljalo 20 tekmovalk in 35 tekmo-valcev iz sedmih ekip. Naj-boljša predstavnica nežnej-šega spola je bila Tina Zver Vlaj iz PU Murska Sobota; iz te policijske uprave je tudi najboljša ženska ekipa. Med moškimi je bil najboljši Sašo Korbar iz ekipe ministrstva za notranje zadeve, med moškimi ekipami pa ekipa UPS GPU. Slednja je bila tu-di najboljša v generalni raz-vrstitvi v streljanju z zračno puško.

V šahovskih dvojicah se je pomerilo 39 šahistov iz 11 ekip, najboljši med njimi je bil Andrej Kuhar iz PU Novo mesto. Najboljša ekipa je bi-la ekipa PU Maribor.

V nogometu je letos sode-lovalo 10 ekip, najboljša pa je bila iz PU Ljubljana.

Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUFoto: Matjaž Corel, PU Ljubljana,

Zvonimir Cvetko Damnjanović, PU Ljubljana, Igor Polc, PU Kranj,

in Tomislav Prijanovič, NFL GPU

Le varne počitnice so lahko tudi brezskrbne. Za varnejše preživljanje prostega časa zato ne pozabite na osnovne varnostne ukrepe:

• Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.

• Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, ob bazenih, še najmanj pa v vodi.

• Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, pred plavanjem pa se izogibajte tudi alkoholnim pijačam.

• Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju. Če se odločite za ohladitev na »črnih« ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih oz. rekah, bodite izjemno previdni in se zavedajte, da se tam kopate na lastno odgovornost.

• Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum morda zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe reševati celo dve. Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili.

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIIIISSN 2232-318X

2/2015

revi

ja

Documents

Varnost 2/2015