Varnost 4/2008

Obisk britanske kraljice9. pohod policistov na Triglav

Fotozgodba:

Usposabljanje policistov PPE

avtor: Štefan Abraham

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIISSN 0350 -7114

4/2008

O novem plačnem sistemu

60 LET ODDELKA ZA ŠOLANJE SLUŽBENIH PSOV POLICIJE

revi

ja

7. policijske igre

Foto 1: Simon Godec, Oddih

Foto 2: Mitja Butul, Koga ni več?

Foto 3: Silvo Salčnik, X wild X

Fotonatečaj 2008

V okviru policijskih iger smo že tretje leto zapored

organizirali fotografski natečaj. Letos se ga je udele-

žilo 10 udeležencev s 93 fotografskimi deli.

Pri pregledu prispelih fotografij je člane žirije presene-

tila tehnična dovršenost del in domiselnost avtorjev,

ki se niso zadovoljili le s preslikavo realnosti, ampak

so v dela vnesli tiste likovne elemente, ki so poudari-

li posnet motiv, jim dali ritem, energijo ali pa so nas

popeljali v domišljijski svet skozi jutranji zimski hlad,

toplino večernega sonca.

Večina del, ki je na ogled, ima vse značilnosti dobre

fotografije. Takih fotografij si želimo tudi pri vsako-

dnevnem dokumentiranju na krajih prometnih nesreč,

zločinov …

Sodelujoči v natečaju:

1. Mitja Butul, PU Koper

2. Robert Gams, PU Kranj

3. Simon Godec, UUP

4. Milan Milanovič, PU Koper

5. Marcello Notersberg, PU Celje

6. Tomaž Ramoveš, UIT

7. Matevž Serko, UUP

8. Boštjan Sever, PU Koper

9. Sašo Zdovc, PU Slovenj Gradec

10. Silvo Salčnik, UVZ

Rezultati:

Tema Policija in mladi

1. Silvo Salčnik, fotografija Prijateljski nasvet

2. Mitja Butul, fotografija Kaj mi pa moreš

3. Tomaž Ramoveš, fotografija Strelec_3

Tema Svet pod drobnogledom

1. Simon Godec, posebna pohvala za serijo fotografij

Oddih, Pogled in Na njivi

2. Mitja Butul, fotografija Koga ni več

3. Marcello Notersberg, fotografija Paikea_11

Tema Šport in vrhunski športniki

1. Silvo Salčnik, fotografija Vztrajnost in moč

2. Robert Gams, fotografija Naša četica koraka

3. Silvo Salčnik, fotografija X wild X

Besedilo: Marko Fric

VARNOST - 4.indd 2 12.12.2008 12:38:38

letnik LVI/št. 4/2008

VArNOST

3

VARNOST

Glavna urednica: Nuška TavčarOdgovorni urednik: Dean BožnikNamestnica odgovornega urednika: Marlena MartinecČlani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik, Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorkaLektorica: Janja Šušteršič-NučičOblikovanje naslovnice: Boris TeodorovićFotografija na naslovnici: Monika GolobTehnično oblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Mond grafika, d. o. o.Naklada: 4000 izvodovNaslov: Ministrstvo za notranje zadeve, Uredništvo Varnosti,Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Spoštovane bralke in bralci!

Kaj vse se je zgodilo od prejšnje izdaje revije pa do danes? Verjetno več, kot je zapisano v debelejši in vsebinsko bogatejši Varnosti. V njej tokrat pišemo o novem plačnem sistemu, poli-cijskih igrah in športu v policiji, visoki obletnici delovanja vod-nikov službenih psov, varovanju britanske kraljice med njenim obiskom v Sloveniji in srčnosti vseh zaposlenih, ki smo jo po-kazali v nedavno zaključeni humanitarni akciji.

Zadnja letošnja številka Varnosti je lahko tudi nekakšen »povzetek« minulega leta. Če pustimo ob strani manj lepe dogodke, ki nam najbrž ob tem najprej pridejo na misel, je tu predvsem ugotovitev, da se je zgodilo tudi presenetljivo veliko pozitivnega. Naj bodo vsi spodrsljaji zato le izkušnja, iz katere se lahko kaj naučimo, medtem ko naj nam prijetnejši dogodki dajo spodbudo in zagon za delo v prihodnje.

Ob koncu vsakega leta, ko pogledujemo nazaj in sešteva-mo uspehe, odštevamo nedokončane zadeve in že delamo načrte za prihodnje, radi pozabimo, da je včasih treba malce ustaviti konje, užiti trenutek in se veseliti novega dne.

V teh čustveno polnih dneh in v prihajajočem letu si zaželi-mo mirnih delavnikov z željo, da bi na vprašanje Kako je bilo? lahko odgovorili Odlično! Uživajmo trenutek!

4 Pismo ministrice policistkam in policistom 5 Primopredaja poslov5 Zahvala sodelavcem ob odhodu6 Poslanica generalnega direktorja policije

Aktualno

8 O novem plačnem sistemu14 7. policijske igre 2008

Novice

22 Novice

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje45 Odlična pripravljenost policistov PPE47 Usposabljanje policistov potapljačev SE48 Usposabljanje za izvajanje policijskih nalog zaščite, reševanja in pomoči s helikopterjem49 Prvenstvo usposobljenosti ekip v prvi pomoči49 Usposabljanje in izpopolnjevanje pogajalcev50 Usposabljanje policistov konjenikov

Iz življenja in dela

51 60 let Oddelka za šolanje službenih psov policije52 6. letni preizkus vodnikov in službenih psov54 Sodelovanje Slovenske vojske in policije

Mednarodno sodelovanje

61 Obisk britanske kraljice v Sloveniji - varovanje na visoki ravni63 Udeležili smo se treninga za voznike varnostnih vozil BMW64 Usposabljanje v vožnji s specialnimi osebnimi vozili65 Pri kosovskih kolegih v Prištini

Združenje SEVER

68 Sodelovanje domoljubnih in veteranskih organizacij68 Slovesnost v spomin na vojno za Slovenijo69 Dan prej še vedno zamolčan69 8. ekipne veteranske športne igre70 2. strelsko tekmovanje za pokal ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

Prosti čas - predstavljamo policiste

71 Luka Černuta72 Maruška Višnikar73 Branimir Ritonja76 Borut Tanšek76 Miloš Špoljar

Šport

77 9. tradicionalni pohod na Triglav80 Policisti PP Podlehnik osvojili Triglav80 10. tradicionalni pohod iz Ankarana na Triglav81 Pohod PU Postojna na Snežnik81 Dan športa na PU Murska Sobota82 Lendavski policisti na Vršiču

87 Humanitarnost brez meja

UVODNIK

UVODNIKKAZALO

Strokovni prispevki

33 Ozara: Varovanja psihosocialnega zdravja na delovnem mestu34 Bojan Kos: Obvladovanje nasprotij37 Adil Huselja: Standardizacija postopkov vodnikov službenih psov pri varovanju schengenskih meja40 Melita Močnik: Slovenska policija v operativnih dejavnostih Agencije FRONTEX43 Robert Furman: Čezmejno policijsko sodelovanje po Prümu

VARNOST - 4.indd 3 12.12.2008 12:38:47


VArNOST

Spoštovani,

šele nekaj tednov je, kar se srečujemo, v mojem e-nabiral-niku pa se je že nabralo zelo veliko pobud, pritožb in zahtev: podpisanih in anonimnih, po-samičnih in kolektivnih. Priča-kovanja so velika, nekaj je kot vedno tudi negotovosti. Zato na vse vas naslavljam to pismo. Iskreno si želim, da bi bil njegov neposreden in odkrit ton znani-lec sprememb. Vsak čas prinaša svoje izzive: naš je, ali znamo zagotoviti varnost, a ne ogroziti svobode?

Neodgovorno bi bilo trditi, da že poznam vse vidike vašega dela in vse naše probleme. A neza-dovoljstvo mnogih, tako na operativnih kot vod-stvenih položajih, z delovnim okoljem, prehudo birokratizacijo, zamajanimi medosebnimi odnosi in nepravičnim vrednotenjem dela je zame jasen znak organizacijskih in kadrovskih težav. Vstop v schengensko območje je, ob vsem priznanju za od-lično opravljene naloge, policijo kadrovsko oslabil in delovno obremenil posamezne policijske postaje v notranjosti države.

Vodenje ministrstva sem prevzela prepričana, da v mnogih segmentih slovenska policija deluje odlično, predvsem pa, da v njej prevladujete pre-dani posamezniki in posameznice, ki si želite nove energije, novih idej za skupno varnost vseh prebi-valcev in obiskovalcev Republike Slovenije in res-nično pravno državo. Delo, ki ga opravljate, je čast-no, saj imate policistke in policisti pri opravljanju svojih nalog veliko odgovornost. Toda ta čast ima svoje upravičene pogoje – in zahteva čas.

Učinkovitost, strokovnost in zakonitost policij-skega dela so povezane z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem vašega dela, s kakovostjo opreme in delovnih sredstev, z organizacijsko kul-turo in ustreznim vodenjem, z medsebojnimi odno-si in z občutkom pripadnosti organizaciji. Le tako

opremljena, organizirana in vo-dena organizacija lahko zaščiti svoje zaposlene pred še tako hu-dimi grožnjami in nevarnostmi ali neutemeljenimi obtožbami.

Zato med prednostne naloge novega vodstva ministrstva šte-jem:

– dosledno spoštovanje social-nega dialoga ter sprotno re-ševanje kadrovsko-socialnih problemov v policiji;

– krepitev ukrepov za policistovo zaščito v prime-ru ogroženosti ali šikaniranja;

– boljše materialno vrednotenje policijskega dela v celotnem sistemu državne uprave in pravično porazdelitev znotraj sistema policije;

– zagotavljanje ustreznega delovnega okolja in razmer za delo, s posebnim poudarkom na upoštevanju varnostnih, zdravstvenih in drugih tveganj, povezanih z naravo policijskega dela;

– vpeljavo programov za preprečitev trpinčenja in šikaniranja (mobinga) v policiji od državne do lokalne ravni;

– boljšo organizacijo dela, ki bo okrepila operativ-no delo v razmerju do pisarniškega dela polici-stov;

– dosledno zavzemanje za to, da pri sprejemanju nove zakonodaje policija ne bo odlagališče ne-sorazmerno velike odgovornosti in vedno novih nalog za reševanje sicer širših družbenih proble-mov ali opravljanje “servisnih” dejavnosti za druge državne organe, ki nimajo ničesar skup-nega s policijskim delom;

– ureditev sistemsko preglednega, učinkovitega in neodvisnega nadzora nad policijo.

Vse to lahko dosežemo samo z odprto komuni-kacijo tako z vodstvom policije na državni, regio-nalni in lokalni ravni kot v dialogu s stanovskimi sindikati. Zato podpiram vse oblike udejanjanja

PISMO MINISTRICE POLICISTKAM IN POLICISTOM

VARNOST - 4.indd 4 12.12.2008 12:38:49


VArNOST

5

ustavne pravice do sindikalnega združevanja in socialnega dialoga. Nimam pa posluha za zlona-merno negodovanje, podtikanja, anonimke in izrabljanje sindikalnih izzivov za osebne ali poli-tične namene.

Spoštovane policistke in policisti, prav je, da vam pojasnim še postopek izbire vašega novega predstojnika – generalnega direktorja policije. Teče ponovljen javni natečaj, saj je bil prvi raz-veljavljen zaradi pravnih pomanjkljivosti, ki so jih potrdila mnenja notranjih strokovnih služb in zunanjih neodvisnih strokovnjakov. Izbira nove-ga direktorja bo potekala po obstoječi zakonodaji, pri čemer lahko pripomnim, da bom med prvimi ministri, ki niso predlagali sprememb zakona zaradi “lažjega” imenovanja novega direktorja. Po veljavni zakonodaji je na koncu izbirnega po-stopka končna odločitev na ministrici in na vladi. Ključni kriteriji pri tem bodo predvsem osebna in strokovna integriteta ter verodostojnost, iz-kušnje, izkazana sposobnost vodenja, predvsem pa neobremenjenost s političnimi povezavami in preteklimi aferami v policiji. Takega sodelavca si na čelu Generalne policijske uprave želim sama, zaslužite si ga policistke in policisti in takega vod-jo slovenske policije, ki ima pomembno odgovor-nost za našo skupno varnost in dvig pravne kul-ture v državi, si zaslužijo tudi prebivalke in pre-bivalci Republike Slovenije.

Učinkovita, strokovna, načelom pravne države in enakosti pred zakonom zavezana je lahko samo policija, ki je operativno avtonomna in zavarova-na pred vsakokratnimi političnimi vplivi in ozkimi osebnimi interesi. Zato se ponovno zavezujem, da bom v celoti spoštovala imperativ, da minister ne sme posegati v operativno delo policije.

Obenem pa bom zahtevala, da policija svoje pri-stojnosti izvaja po načelu enakosti pred zakonom ne glede na družbeno-ekonomsko moč ali etično pripadnost posameznika v njenih postopkih. Ne pristajam na dilemo »človekove pravice ali učin-kovitost«, temveč si prizadevam za kar največjo učinkovitost ob spoštovanju človekovih pravic.

Dejanja govorijo glasneje od besed. Vi ste prvi, ki ta rek vsak dan izkusite in vedno znova dokazu-jete v praksi. Izzivi so veliki – velika pa je tudi na-ša odločenost. Izboljšave zahtevajo sodelovanje in medsebojno zaupanje. Vmes bodo padci in podtika-nja, a trdno sem prepričana, da tudi opazni uspehi. Vedno je lepo videti, če so ljudje zadovoljni z vašim delom – kaj šele, če to delo lahko reši življenje, od-pravi krivico ali prepreči zločin!

Da bi še bolje zajeli trenutno stanje in vaša mne-nja, bomo v kratkem pripravili obsežno raziskavo med policistkami in policisti. Rezultati te anonim-ne raziskave bodo predstavljeni notranji in zunanji javnosti, raziskavo pa bomo periodično ponavljali. Tudi to bo merilo našega skupnega uspeha ali ne-uspeha. Za sprotne odzive smo odprli tudi e-naslov, na katerega lahko posamezniki ali skupine znotraj policije pošiljate svoje predloge in mnenja. Naslov je: [email protected].

Spoštovane sodelavke, sodelavci, policistke in policisti, lahko ste ponosni, da opravljate tako od-govorno delo. Vaše delo sem cenila že kot držav-ljanka in pravnica, kot vaša ministrica pa ga spo-znavam vsak dan bolj. Moja dolžnost je, da v ok-viru ministrskih pristojnosti, pravnega znanja in svežih idej pripomorem k temu, da boste lažje in učinkoviteje opravljali svoje delo ter tako zagotav-ljali dobre varnostne razmere v državi. Za take cilje se je vredno boriti skupaj.

In nikoli ne pozabimo: smo v službi državljank in državljanov Republike Slovenije!

S spoštovanjem in vse dobro v letu, ki prihaja,

Katarina Kresal

MINISTRICA

PISMO MINISTRICE POLICISTKAM IN POLICISTOM

VARNOST - 4.indd 5 12.12.2008 12:38:50


VArNOSTPRIMOPREDAJA POSLOV

Dosedanji minister za notranje zade-ve Dragutin Mate in nova ministrica Katarina Kresal sta 24. novembra opravila primopredajo poslov na Mi-nistrstvu za notranje zadeve. Mate je novi ministrici predstavil doku-mentacijo, pa tudi nekatera odprta vprašanja, ki med njegovim man-datom še niso bila rešena.

Po Matetovih besedah bo morala novo-imenovana ministrica sprejeti dokončno odločitev glede izgradnje telekomunika-cijskega sistema Tetra. Na primopredaji, ki sta jo ocenila kot korektno, sta govorila tudi o vprašanjih, povezanih s sosednjo Hrvaško, in o nekaterih drugih internih za-devah.

Ministrica je povedala, da je priprav-ljena dokumentacija obsežna in v skladu z njenimi željami. Pričakuje, da se bo po pre-gledu dokumentacije seznanila s tekočimi zadevami ministrstva. Ministrica je ob koncu še dejala, da se zaveda zahtevnosti resorja, a verjame, da bo z dobro ekipo uspešno opravljala svoje naloge.

Spoštovane sodelavke, cenjeni sodelavci,

pred štirimi leti, ko sem prestopil prag ustanove na Štefanovi ulici 2, nisem dobro vedel, kaj se skriva za temi zidovi. Ne, nisem se soočal z negotovostjo ali obotavljivostjo, ker sem imel jasno vizijo o tem, kaj vse bi se dalo narediti. Do-bro pa sem se zavedal, da za uresničitev te vizije po-trebujem dobro moštvo. In se je kmalu pokazalo, da ste odlično uigrani stro-kovnjaki.

Večina med vami se je zavedala, da lahko v duhu kon-struktivnega sodelovanja uresničimo zastavljene cilje v do-brobit ustanove, kjer delamo, predvsem pa v korist vseh pre-bivalcev Slovenije. Kajti bili smo skupaj v zelo pomembnih trenutkih, ki so pomembno zaznamovali našo družbo in drža-vo. Imeli smo čudovito priložnost prispevati svoj kamenček v mozaiku, s katerim smo zaokrožili predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Uspešno smo končali naporne priprave na vstop naše države v schengensko območje. Dosegli smo varnostne standarde, na kakršne smo lahko ponosni.

Ne bom našteval vseh dosežkov minulih štirih let. Dobro jih poznate, saj ste bili aktivno vključeni v njihovo uresniče-vanje. Na tem mestu bi se vam namreč rad predvsem zahvalil za vso pomoč in sodelovanje. Ker ste izjemno številčen kolek-tiv, seveda nismo mogli biti vedno enotnega mnenja. Ampak

tega dejstva sem vesel. Hitro bi se začel spraševati, kaj je na-robe z mojim upravljanjem ministrstva za notranje zadeve, če bi v njem vladalo zatišje navidezne enotnosti, v kateri ne bi bilo slišati stališč drugače mislečih. Vsi, ki ste me prepričali s svojimi argumenti, ste se obenem lahko prepričali, da sem jih sprejemal in bil pripravljen o njih diskutirati.

Zdaj, ko se je obdobje mojega mandata v MNZ izteklo, odhajam zadovoljen, kajti za temi zidovi se skriva veliko spo-sobnih, delovnih in toplih ljudi. Vesel sem, da sem bil lahko del vašega moštva. Zato sem poslavljam z občutkom prijetne utrujenosti.

Vse dobro vam želim. Dragutin Mate

MINISTRICA KATARINA KRESAL PREVZELA POSLE

ZAHVALA SODELAVCEM OB ODHODU

VARNOST - 4.indd 6 12.12.2008 12:38:52


VArNOST

7

Ob izteku posameznega ob-dobja se mora človek ozreti na svoja dejanja, realno oceniti do-sežke, presoditi pravilnost svo-jih odločitev in z nekaj distance, toda še vedno z razumevanjem, kritično ovrednotiti svoje delo.

V preteklih štirih letih, ki so bila vse prej kot lahka, smo skupaj izpeljali številne zahtev-ne projekte, uvedli mnogo spre-memb in se vztrajno trudili iz-boljšati delovne razmere. Olaj-šali smo možnost dostopa do pravne pomoči poli-cistom, prenovili in znatno obogatili vozni park, številne stare objekte, ki niso več služili svojemu namenu, smo zamenjali z novimi, sodobnejšimi, in tako zaposlenim zagotovili primernejše delo-vno okolje.

V želji po izboljšanju varnosti za naše prebival-ce smo sprejeli številne novosti. Pri tem je največje breme padlo prav na pleča policistk in policistov, ki delate na terenu in se srečujete z izzivi, ki so marsikomu tuji in jih morda ne razumejo. Kljub včasih težkim delovnim pogojem, kljub številnim zahtevam vodstva na eni in pričakovanjem obča-nov na drugi strani svoje delo opravljate uspešno in odgovorno. S prizadevnostjo in kakovostnim opravljanjem zahtevnih policijskih nalog ste poli-cijo uspeli približati tistim, zaradi katerih je naše delo pomembno.

Zato mi dovolite, da se ob tej priložnosti zahva-lim vsem, ki s ponosom nosite uniformo in s sr-cem služite svojemu poklicu, vsem policistkam in policistom, kriminalistkam in kriminalistom ter drugim delavcem policije, ki neomajno verjamete v poslanstvo našega poklica in ga vztrajno pleme-

nitite! Zahvaljujoč predanemu in strokovnemu kolektivu smo dosegli večino zastavljenih ci-ljev.

Ostalo je še veliko stvari, ki bi jih lahko izboljšali. Policija je nenazadnje velik sistem, za-to vsaka sprememba zahteva veliko časa, truda in vztrajno-sti. Drzniti si in sprejeti nove ideje lahko pomeni za trenutek izgubiti tla pod nogami, a cena za slepo kljubovanje spremem-

bam, ki jih prinaša čas, je lahko veliko večja. Želim si, da bi se policija kot sistem še naprej razvijala, krepila ter delovala usklajeno in učinkovito.

V letu, ki je pred nami, pa vam želim predvsem osebnega zadovoljstva, medsebojnega spoštova-nja in solidarnosti, močnih prijateljskih vezi in iskrene ljubezni do dela, ki ga opravljate. V popla-vi brezkončnih obveznosti ne pozabite občasno izpreči in biti hvaležni za malenkosti, ki naredijo dan prijetnejši. Ostanite odprti za prijazne besede sodelavcev in cenite nasmeh, ki vam ga kdo po-kloni. Predvsem pa ostanite zvesti svojemu delu. Še naprej ga opravljajte vestno, strokovno, zako-nito in učinkovito!

V čast in veselje mi je bilo služiti vam!

POSLANICA GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE

Spoštovane policistke in policisti, drage sodelavke in sodelavci, cenjeni zaposleni v poli-ciji in upokojeni delavci policije!

Jože Romšek

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE

MINISTRICA KATARINA KRESAL PREVZELA POSLE

POSLANICA GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE

VARNOST - 4.indd 7 12.12.2008 12:38:54


VArNOSTAKTUALNO

O NOVEM PLAČNEM SISTEMUO novem plačnem sistemu je bilo že veliko napisanega. V uredništvu revije Varnost smo zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja, ki so se porajala v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovore sta pri-pravili kadrovski službi upravnega dela ministrstva in policije.

1. Kdaj je začel veljati novi plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju?

Z uveljavitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. list RS, št. 95/07 - UPB, 17/08 in nasl.). Za javne usluž-bence (JU) se je pričel uporabljati s 1. 8. 2008. Za direktorje (plačna skupina B) pa s 1. 3. 2006.

2. Kateri so bili bistveni cilji uvedbe novega plačnega si-stema v javnem sektorju?

Bistvena cilja uvedbe novega plačnega sistema sta bila:

− določitev ustreznih razmerij med plačami JU in− vzpostavitev preglednega in obvladljivega plačnega si-

stema.

3. Katere so te spremembe in v čem se novi plačni sistem razlikuje od prejšnjega?

− Enotna izhodišča za celotni javni sektor (dodatkov delov-nega mesta ni več, so le individualni dodatki za posebne delovne razmere in dodatka za delovno dobo in stalnost), kar omogoča popolno preglednost in primerljivost plač.

− Poenotenje višine enakih dodatkov za vse plačne skupi-ne.

4. Prednosti in slabosti? Ali je sedaj izračunavanje plače za računovodske službe enostavnejše? Ali je sistem dejansko preglednejši?

Novi plačni sistem temelji na enotni plačni lestvici 65 plač-nih razredov (PR), ki opredeljujejo osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju. Z vidika primerljivosti plač med posameznimi plačnimi skupinami je sistem dejansko preglednejši v primer-javi s prejšnjim, ki je temeljil na izhodiščnih količnikih s števil-nimi dodatki za delovna mesta in posebnostmi, ki so veljale za posamezne dejavnosti v javnem sektorju. S spremembami za-konskih predpisov ob implementaciji so določena področja, ki se nanašajo na obračun plače, urejena drugače ali popolnoma spremenjena (npr. napredovanja, delitev sredstev za delovno uspešnost ...).

Sistem je zaradi zgoraj navedenega preglednejši in v osnovi enostavnejši (temelji na plačnih razredih, v katere so uvrščeni vsi zaposleni v javnem sektorju, dodatki so poenoteni in pri-merljivi). Poenoten je način obračuna plač, saj je do sedaj zaradi različnih praks prihajalo tudi do različnih končnih obračunov.

Slabost novega sistema je v nedodelani zakonodaji za prehodno obdobje oziroma v preveč zapletenih postopkih za določanje plač v prehodnem obdobju.

Slabost je tudi preveč zapleten postopek izračuna, ki po-samezniku skoraj onemogoča kontrolo pravilnosti obračuna posameznih plačnih elementov.

Torej je preglednost plač na ravni celotnega javnega sek-torja večja, na individualni ravni pa manjša.

5. Kolikšna je razlika med plačnimi razredi?

Razlika med posameznimi plačnimi razredi je 4 %. Pri niž-jih plačnih razredih je manjša, pri višjih večja.

Na primer med 14. in 15. plačnim razredom je 27,45 €, med 34. in 35. plačnim razredom pa 68,90 €.

6. Zaposleni v policiji so do sedaj imeli izhodiščni količ-nik (npr. 3,30) in na to določene dodatke, kar se je vse skupaj spremenilo v skupni količnik, ki je bil nekaj čez 5. Ali so ti dodatki že upoštevani v plačnem razredu in ali so dodani k plači iz tega plačnega razreda?

Vsi dodatki, razen dodatkov za minulo delo, stalnost, aka-demski naziv, dvojezičnost in položajnega dodatka, so že upoštevani v plačnem razredu.

7. Kako se bo po novem napredovalo? Pred uvedbo nove-ga sistema je bilo slišati, da točke niso več potrebne, da se udeležba na usposabljanjih ne bo več štela ipd.

Napredovanje v plačne razrede z uveljavitvijo novega plačnega sistema ureja Uredba o napredovanju javnih usluž-bencev v plačne razrede (Ur. list RS, št. 51/08 in 91/08). Napre-dovanje temelji na ocenjevanju javnih uslužbencev s točkami, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točka-mi, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Izpolnjevanje pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.

Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:

– ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,– ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,– ob petem najmanj 13 točk,– od nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem na-predovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napre-dovanjih pa 15 točk.

Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na-slednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napre-dovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zad-njega napredovanja.

Ne glede na navedeno pa javni uslužbenec napreduje za en plačni razred, če je od zadnjega napredovanja oziroma pr-ve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

Javnemu uslužbencu se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem

VARNOST - 4.indd 8 12.12.2008 12:38:55


VArNOST

9

O NOVEM PLAČNEM SISTEMU

razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma so-rodnih delovnim mestih v različnih plačnih podskupinah.

Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede pa ne izključuje hkratnega napredovanja v višji naziv.

8. Policist s 15 leti delovne dobe v policiji je razporejen v 27. plačni razred, uradnik v policiji na začetku delovne dobe pa v 29. plačni razred. Policisti menijo, da si zaslu-žijo več. Ali so zanje predvidene kakšne spremembe?

Delovna mesta so v plačne razrede razporejena v skla-du s kolektivno pogodbo, ki jo je podpisal Policijski sindikat Slovenije. Morebitne spremembe so odvisne od tega, kar bo uspel doseči sindikat.

9. Reforma je obljubljala veliko. Na plačnih listih mar-sikdo vidi minuse oz. odbitke za nazaj. Zaradi zdaj-

šnjih sprememb pa redko kdo ve, kolikšna je dejan-sko njegova plača. Kateri od zneskov na novih odloč-bah oz. aneksih je dejanski osebni dohodek?

Dejanska plača je pač taka, kot je znesek, ki ga dobi javni uslužbenec izplačanega in je razviden s plačnega lista (Z080 je bruto plača, Z290 je neto plača), odvisen je tudi od plačila posebnih delovnih okoliščin, zato je brez preračuna nemo-goče ugotoviti razliko med izplačilom po stari in novi zako-nodaji. Neposredno pa lahko javni uslužbenec vidi razmer-je med plačo za redno delo po stari in po novi zakonodaji. Primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač, je naveden v zgornjem delu plačnega lista pod oznako Z111. Primerljivi znesek plače, določen po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, je naveden pod oznako Z104. To je znesek plače za redno delo ob sedaj doseženi uskladitvi plač za eno četrtino skupnega zneska uskladitve.

Pravi učinki reforme se bodo poznali šele po končni uskla-ditvi 1. 3. 2010.

Nekatera pojasnila v zvezi s plačilnimi listami in pogodba-mi/aneksi, izdanimi zaradi prehoda na nov plačni sistem, smo 2. 9. 2008 objavili na intranetnih straneh policije.

10. Zaposleni z več let delovne dobe bodo po reformi pre-jemali dodatek za delovno dobo nižji ne le od veljave reforme naprej, ampak tudi za vsa leta nazaj. Ali je to napaka, ki se je zgodila pri pripravi reforme? Če ne, ali je možno/pravilno zmanjšati nekaj za nazaj? Če je že reforma v tem delu, bi bilo edino pravilno nekaj, kar velja od zdaj pa za naprej (ne za nazaj).

Po našem mnenju ne gre za zmanjševanje pravic za nazaj. Spremembe v višini dodatka za delovno dobo je treba gleda-ti kot del usklajenih sprememb plačnega sistema. Nominal-no zmanjšanje dodatka za delovno dobo je v večini primerov minimalno, ker je osnova, od katere se obračunava dodatek za delovno dobo, bistveno višja.

Dodatek za delovno dobo je določen s 35. členom Kolek-tivne pogodbe za javni sektor (Ur. list RS, št. 57/28 in 86/08), ki je bila podpisana s strani vlade in reprezentativnih sindika-tov ter se nanaša na obračun delovne dobe kot celote.

11. V katerem aktu lahko posameznik preveri, ali pri pre-vedbi/določitvi njegovega plačnega razreda ni prišlo do napake – kako lahko preveri, ali so tudi drugi na enakem delovnem mestu in v istem nazivu v istem plačnem razredu kot on? Kje je objavljena kakšna “le-genda”, s pomočjo katere bi lahko primerjal delovna mesta in plačne razrede med sabo?

Priročne legende za ugotavljanje ni. Strokovne službe so dolžne javnim uslužbencem razložiti anekse, s katerimi so bili uvrščeni v plačne razrede.

12. Izsek delovnih mest MNZ, IRSNZ in policije iz kolektiv-ne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del Ur. list RS, št. 60/2008:

Šifra F/DM FUNKCIJA/DELOVNO MESTO TR Šifra N NAZIV PR bn/

MIN *PR zn/

MAKS **

C025003 REFERENT V 1 REFERENT I 21 28

C025003 REFERENT V 2 REFERENT II 20 25

C025003 REFERENT V 3 REFERENT III 19 24

C025003 REFERENT V 4 REFERENT IV 18 23

C026002 VIŠJI REFERENT VI 1 VIŠJI REFERENT I 23 31

C026002 VIŠJI REFERENT VI 2 VIŠJI REFERENT II 22 27

C026002 VIŠJI REFERENT VI 3 VIŠJI REFERENT III 21 26

C027001 PODSEKRETAR VII/2 1 SEKRETAR 44 51

C027001 PODSEKRETAR VII/2 2 PODSEKRETAR 41 46

C027002 SEKRETAR VII/2 1 VIŠJI SEKRETAR 47 54

C027002 SEKRETAR VII/2 2 SEKRETAR 44 49

C027005 SVETOVALEC VII/1 1 SVETOVALEC I 31 38

C027005 SVETOVALEC VII/1 2 SVETOVALEC II 29 34

C027005 SVETOVALEC VII/1 3 SVETOVALEC III 28 33

C027010 VIŠJI SVETOVALEC VII/2 1 VIŠJI SVETOVALEC I 37 43

C027010 VIŠJI SVETOVALEC VII/2 2 VIŠJI SVETOVALEC II 35 40

C027010 VIŠJI SVETOVALEC VII/2 3 VIŠJI SVETOVALEC III 33 38

C2 Uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti

VARNOST - 4.indd 9 12.12.2008 12:38:55


VArNOSTAKTUALNO


MIN *PR zn/

MAKS **

C035001 KRIMINALIST V 1 KRIMINALIST I 23 31

C035001 KRIMINALIST V 2 KRIMINALIST II 22 27

C035001 KRIMINALIST V 3 KRIMINALIST III 21 26

C035002 KRIMINALIST SPECIALIST V 1 KRIMINALIST SPECIALIST I 24 32

C035002 KRIMINALIST SPECIALIST V 2 KRIMINALIST SPECIALIST II 23 28

C035002 KRIMINALIST SPECIALIST V 3 KRIMINALIST SPECIALIST III 22 27

C035003 POLICIST V 1 POLICIST I 23 31

C035003 POLICIST V 2 POLICIST II 22 27

C035003 POLICIST V 3 POLICIST III 21 26

C035004 POLICIST SE V 1 POLICIST SE I 25 33

C035004 POLICIST SE V 2 POLICIST SE II 24 29

C035004 POLICIST SE V 3 POLICIST SE III 23 28

C035005 POLICIST SPECIALIST V 1 POLICIST SPECIALIST I 24 32

C035005 POLICIST SPECIALIST V 2 POLICIST SPECIALIST II 23 28

C035005 POLICIST SPECIALIST V 3 POLICIST SPECIALIST III 22 27

C035006 POLICIST VODJA IZMENE V 1 POLICIST VODJA IZMENE I 24 32

C035006 POLICIST VODJA IZMENE V 2 POLICIST VODJA IZMENE II 23 28

C035006 POLICIST VODJA IZMENE V 3 POLICIST VODJA IZMENE III 22 27

C036001 VIŠJI KRIMINALIST VI 1 VIŠJI KRIMINALIST I 26 34

C036001 VIŠJI KRIMINALIST VI 2 VIŠJI KRIMINALIST II 25 30

C036001 VIŠJI KRIMINALIST VI 3 VIŠJI KRIMINALIST III 24 29

C036002 VIŠJI KRIMINALIST SPECIALIST VI 1 VIŠJI KRIMINALIST SPECIALIST I 27 35

C036002 VIŠJI KRIMINALIST SPECIALIST VI 2 VIŠJI KRIMINALIST SPECIALIST II 26 31

C036002 VIŠJI KRIMINALIST SPECIALIST VI 3 VIŠJI KRIMINALIST SPECIALIST III 25 30

C036003 VIŠJI POLICIST VI 1 VIŠJI POLICIST I 26 34

C036003 VIŠJI POLICIST VI 2 VIŠJI POLICIST II 25 30

C036003 VIŠJI POLICIST VI 3 VIŠJI POLICIST III 24 29

C036004 VIŠJI POLICIST SE VI 1 VIŠJI POLICIST SE I 28 36

C036004 VIŠJI POLICIST SE VI 2 VIŠJI POLICIST SE II 27 32

C036004 VIŠJI POLICIST SE VI 3 VIŠJI POLICIST SE III 26 31

C036005 VIŠJI POLICIST SPECIALIST VI 1 VIŠJI POLICIST SPECIALIST I 27 35

C036005 VIŠJI POLICIST SPECIALIST VI 2 VIŠJI POLICIST SPECIALIST II 26 31

C036005 VIŠJI POLICIST SPECIALIST VI 3 VIŠJI POLICIST SPECIALIST III 25 30

C036006 VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE VI 1 VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE I 28 36

C036006 VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE VI 2 VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE II 27 32

C036006 VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE VI 3 VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE III 26 31

C3 Policisti


MIN *PR zn/

MAKS **

C067002 INŠPEKTOR VII/2 1 INŠPEKTOR I 40 46

C067002 INŠPEKTOR VII/2 2 INŠPEKTOR II 38 43

C067002 INŠPEKTOR VII/2 3 INŠPEKTOR III 36 41

C067003 INŠPEKTOR SVETNIK VII/2 1 INŠPEKTOR VIŠJI SVETNIK 44 51

C067003 INŠPEKTOR SVETNIK VII/2 2 INŠPEKTOR SVETNIK 41 46

C067014 NOTRANJI REVIZOR PODSEKRETAR VII/2 1 NOTRANJI REVIZOR SEKRETAR 44 51

C067014 NOTRANJI REVIZOR PODSEKRETAR VII/2 2 NOTRANJI REVIZOR PODSEKRETAR 41 46

C067015 NOTRANJI REVIZOR SEKRETAR VII/2 1 NOTRANJI REVIZOR VIŠJI SEKRETAR 47 54

C067015 NOTRANJI REVIZOR SEKRETAR VII/2 2 NOTRANJI REVIZOR SEKRETAR 44 49

C6 Inšpektorji, pazniki in drugi uradniki s posebnimi pooblastili

VARNOST - 4.indd 10 12.12.2008 12:38:56


VArNOST

11


C037001 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR VII/1 1 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR I 32 39

C037001 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR VII/1 2 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR II 30 35

C037001 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR VII/1 3 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR III 29 34

C037002 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/1 1 KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST I 33 40

C037002 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/1 2 KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST II 31 36

C037002 KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/1 3 KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST III 30 35

C037003 KRIMINALISTIČNI SVETNIK VII/2 1 VIŠJI KRIMINALISTIČNI SVETNIK 44 51

C037003 KRIMINALISTIČNI SVETNIK VII/2 2 KRIMINALISTIČNI SVETNIK 41 46

C037004 POLICIJSKI INŠPEKTOR VII/1 1 POLICIJSKI INŠPEKTOR I 32 39

C037004 POLICIJSKI INŠPEKTOR VII/1 2 POLICIJSKI INŠPEKTOR II 30 35

C037004 POLICIJSKI INŠPEKTOR VII/1 3 POLICIJSKI INŠPEKTOR III 29 34

C037005 POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/1 1 POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST I 33 40

C037005 POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/1 2 POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST II 31 36

C037005 POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/1 3 POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST III 30 35

C037006 POLICIJSKI SVETNIK VII/2 1 VIŠJI POLICIJSKI SVETNIK 44 51

C037006 POLICIJSKI SVETNIK VII/2 2 POLICIJSKI SVETNIK 41 46

C037007 VIŠJI KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR VII/2 1 VIŠJI KRIM. iNŠPEKTOR I 39 45

C037007 VIŠJI KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR VII/2 2 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR II 37 42

C037007 VIŠJI KRIMINALISTIČNI INŠPEKTOR VII/2 3 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR III 35 40

C037008 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST VII/2 1 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST I 39 45

C037008 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST VII/2 2 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST II 37 42

C037008 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST VII/2 3 VIŠJI KRIM. INŠPEKTOR SPECIALIST III 35 40

C037009 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR VII/2 1 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR I 39 45

C037009 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR VII/2 2 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR II 37 42

C037009 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR VII/2 3 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III 35 40

C037010 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/2 1 VIŠJI POL. INŠPEKTOR SPECIALIST I 39 45

C037010 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/2 2 VIŠJI POL. INŠPEKTOR SPECIALIST II 37 42

C037010 VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR SPECIALIST VII/2 3 VIŠJI POL. INŠPEKTOR SPECIALIST III 35 40

J Strokovni, administrativni in drugi strokovno-tehnični delavci

Šifra DM DELOVNO MESTO TR Šifra N NAZIV PR bn/ MIN *

PR zn/MAKS **

J015001 ANALITIK V V 0 17 27

J015008 FINANČNIK V V 0 17 27

J015014 KNJIŽNIČAR V V 0 18 28

J015017 KOORDINATOR V V 0 17 27

J015028 RAČUNOVODJA V V 0 17 27

J015032 SISTEMSKI ADMINISTRATOR V V 0 17 27

J015039 STROKOVNI SODELAVEC V V 0 16 26

J016001 ANALITIK VI VI 0 20 30

J016005 FINANČNIK VI VI 0 21 31

J016013 KADROVIK VI VI 0 21 31

J016018 KOORDINATOR VI VI 0 21 31

J016027 RAČUNOVODJA VI VI 0 22 32

J016038 STROKOVNI SODELAVEC VI VI 0 21 31

J017003 ANALITIK VII/1 VII/1 0 27 37

J017007 ARHITEKT VII/2 (I) VII/2 0 38 48

J017008 ARHITEKT VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J017016 FINANČNIK VII/1 VII/1 0 28 38

J017018 FINANČNIK VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J017036 KADROVIK VII/1 VII/1 0 28 38

VARNOST - 4.indd 11 12.12.2008 12:38:57


VArNOSTAKTUALNO

J017050 KOORDINATOR VII/1 VII/1 0 28 38

J017051 KOORDINATOR VII/2 VII/2 0 33 43

J017075 PREVAJALEC VII/1 VII/1 0 28 38

J017077 PREVAJALEC VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J017079 PROGRAMER APLIKACIJ VII/1 VII/1 0 28 38

J017081 PROGRAMER APLIKACIJ VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J017086 PSIHOLOG VII/2 VII/2 0 30 40

J017092 RAČUNOVODJA VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J017093 RAČUNOVODJA VII/2 (III) VII/2 0 29 39

J017115 SISTEMSKI ADMINISTRATOR VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J017122 SOCIALNI DELAVEC VII/2 VII/2 0 30 40

J017135 STROKOVNI SODELAVEC VII/1 VII/1 0 28 38

J017136 STROKOVNI SODELAVEC VII/2 (I) VII/2 0 38 48

J017137 STROKOVNI SODELAVEC VII/2 (II) VII/2 0 33 43

J024002 ADMINISTRATOR IV (II) IV 0 11 21

J024003 KURIR IV IV 0 11 21

J025002 ADMINISTRATOR V V 0 17 27

J025005 DOKUMENTALIST V V 0 16 26

J025011 POSLOVNI SEKRETAR V (II) V 0 17 27

J025015 TAJNICA DIREKTORJA V V 0 18 28

J025016 TAJNICA DIREKTORJA V (I) V 0 19 29

J025017 TAJNICA FUNKCIONARJA V V 0 20 30

J025018 TAJNICA FUNKCIONARJA V (I) V 0 21 31

J025019 TAJNICA V V 0 15 25

J026002 ADMINISTRATOR VI VI 0 20 30

J026003 DOKUMENTALIST VI VI 0 20 30

J026004 POSLOVNI SEKRETAR VI VI 0 21 31

J031001 ČISTILKA I I 0 5 15

J032013 PERICA II II 0 7 17

J032014 POMOŽNI DELAVEC II II 0 7 17

J033008 KUHINJSKI POMOČNIK III III 0 9 19

J033018 SKLADIŠČNI DELAVEC III III 0 9 19

J033023 TELEFONIST III III 0 8 18

J033028 VZDRŽEVALEC III III 0 10 20

J034002 AVTOMEHANIK IV IV 0 15 25

J034008 EKONOM IV IV 0 13 23

J034020 HIŠNIK IV IV 0 13 23

J034030 KUHAR IV IV 0 13 23

J034042 NATAKAR IV IV 0 14 24

J034060 SKLADIŠČNIK IV IV 0 14 24

J034061 SLAŠČIČAR IV IV 0 14 24

J034070 ŠIVILJA IV IV 0 14 24

J034096 VZDRŽEVALEC IV (II) IV 0 13 23

J035010 EKONOM V V 0 17 27

J035016 GLAVNI KUHAR V V 0 18 28

JO35021 GOSTINSKI TEHNIK V V 0 17 27

JO35023 GRAFIČNI TEHNIK V V 0 17 27

JO35045 OPERATER V V 0 18 28

JO35046 ORODJAR V V 0 17 27

JO35056 RECEPTOR V V 0 16 26

JO35059 SKLADIŠČNIK V V 0 17 27

JO35069 TEHNIK V V 0 16 26

VARNOST - 4.indd 12 12.12.2008 12:38:58


VArNOST

13



MIN *PR zn/

MAKS **

E018009 ZDRAVNIK SPECIALIST IV VIII 0 43 53

E035009 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V AMB. V 0 19 29

E037013 DIPL. MEDICINSKA SESTRA S SPEC. ZNANJI VII/1 0 31 41

E048001 KLINIČNI PSIHOLOG SPECIALIST VIII 0 39 49

G027004 BIBLIOTEKAR VII/1 1 SAMOST. BIBLIOTEKARSKI REFERENT 33 38

G027004 BIBLIOTEKAR VII/1 2 VIŠJI BIBLIOTEKARSKI REFERENT 31 36

G027004 BIBLIOTEKAR VII/1 3 BIBLIOTEKARSKI REFERENT 30 35

G027004 BIBLIOTEKAR VII/1 4 BIBLIOTEKAR 28 33

G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 1 BIBLIOTEKARSKI SPECIALIST 38 43

G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 2 VIŠJI BIBLIOTEKAR 35 40

G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 3 SAMOSTOJNI BIBLIOTEKAR 33 38

G029004 BIBLIOTEKAR Z DOKTORATOM IX 1 BIBLIOTEKARSKI VIŠJI SVETNIK 44 49

G029004 BIBLIOTEKAR Z DOKTORATOM IX 2 BIBLIOTEKARSKI SVETNIK 42 47

G029004 BIBLIOTEKAR Z DOKTORATOM IX 3 BIBLIOTEKAR Z DOKTORATOM 39 44

Delovna mesta, povzeta iz drugih plačnih skupin

13. Ali se dodatek za delovno dobo delavcu res ne šteje za čas, ko je na dopustu?

Dodatek za delovno dobo je neodvisen od izrabe dopu-sta. Za čas prisotnosti je dodatek za delovno dobo prikazan na plačilnem listu pod postavko C020, za čas odsotnosti je zajet v nadomestilih.

Vsi dodatki, tudi dodatek za delovno dobo, so prikazani lo-čeno le za redno delo. Ob izrabi letnega dopusta ali bolniški od-sotnosti je dodatek vključen v nadomestilo za čas odsotnosti.

14. Zakaj so se znižali dodatki na minulo delo in stal-nost?

Pred implementacijo plačnega sistema je bil dodatek za delovno dobo oz. stalnost obračunan na količnik javnega uslužbenca brez upoštevanja dodatkov. V novem plačnem sistemu je osnova za obračun delovne dobe višja, saj jo pred-stavlja plačni razred javnega uslužbenca. Za enak nominalni znesek dodatka za delovno dobo bi moral biti odstotek za izračun dodatka za delovno dobo torej nižji. V praksi pa je od-stotek dodatka za delovno dobo še nekoliko nižji, zato je nižji tudi nominalni znesek dodatka. Po novih predpisih javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Po starih predpisih je bil dodatek v višini 0,5 % od osnovne plače obračunan na vsako začeto leto delovne dobe. Dodatek za delovno dobo je določen s 35. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor (Ur. list RS, št. 57/28 in 86/08), ki je bila pod-pisana s strani vlade in reprezentativnih sindikatov ter se na-naša na obračun delovne dobe kot celote.

Glej točko 10!

15. Kateri dodatki so se za policiste znižali in kateri pov-sem ukinili? Ali so katere dodatke dodali?

Na to vprašanje smo delno odgovorili že z odgovorom na vprašanje št. 6.

Poleg navedenega je treba omeniti še, da je dodatek za delo v posebnih okoliščinah sicer ostal enak v odstotku, de-jansko pa to pomeni zvišanje dodatka, saj je bil osnova za obračun dodatka v prejšnjem sistemu količnik, v novem pa je osnova plačni razred, torej količnik z dodatki.

16. Zakaj se posameznikova plača na plačni listi razliku-je (je nižja) od tiste, ki je bila zapisana na njegovem aneksu k pogodbi o zaposlitvi?

V aneksu k pogodbi je določen znesek plačnega razreda, ki ga bo javni uslužbenec dosegel po zadnji uskladitvi, torej 1. 3. 2010. V skladu z ZSPJS je določena uskladitev v štirih obdobjih.

17. Če strokovna služba ugotovi, da je pri izračunu pla-če pri posamezniku prišlo do napake zaradi napake v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, potem mu bodo to na-pako odpravili. Ali bo ta strokovna služba nato samo-iniciativno odpravila isto napako tudi pri vseh drugih zaposlenih ali se mora vsak posameznik sam najprej pritožiti (če ugotovi napako)?

V skladu s 77.a členom Zakona o javnih uslužbencih lahko predstojnik kadarkoli v korist javnega uslužbenca spremeni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici ali obveznosti javne-ga uslužbenca, če ugotovi, da je akt v neskladju z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo.

JO35074 UPRAVNIK V V 0 16 26

JO35085 VOZNIK V V 0 16 26

JO35087 VRTNARSKI TEHNIK V (I) V 0 16 26

JO35092 VZDRŽEVALEC V (I) V 0 16 26

J036020 UPRAVNIK VI VI 0 21 31

LEGENDA:

Šifra F/DM – Šifra delovnega mestaTR – Tarifni razred

Šifra N – Šifra nazivaPR bn/MIN – Plačni razred brez napredovanja – minPR zn/MAKS – Plačni razred z napredovanjem – maks

VARNOST - 4.indd 13 12.12.2008 12:38:59


VArNOST

7. POLICIJSKE IGRE 2008

ORGANIZACIJSKO-TEHNIČNAIZVEDBA

Igre potekajo na dveh prizoriščih. Vodi jih Glavni organizacijski odbor, ki mu je letos predsedoval namestnik ge-neralnega direktorja Matjaž Šinkovec. V odboru so zbrani predstavniki različ-nih služb GPU, ki vsebinsko, tehnično in materialno koordinirajo tekmova-nje. Za neposredno izvedbo iger skrbi Organizacijski odbor Tacen, letos je bil predsednik Zlatko Pincolič, ki organizi-ra osem disciplin, in Organizacijski od-bor Gotenica, katerega predsednik je letos bil Marko Jakopin, ki organizira tri discipline.

V pripravljalnem obdobju, ko po po-sameznih NOE GPU in PU organizirajo izbirna tekmovanja, med zainteresirani-mi izberejo na osnovi tekmovanj pred-stavnike, ki na igrah zastopajo matične enote. Za vsako tekmovalno disciplino je predpisana kategorija, ki je lahko

omejena po številu udeležencev, po starostnem merilu (policijski mnogo-boj), po merilu telesne teže (nekatere samoobrambne discipline).

Tekmovalci se potegujejo za indivi-dualne in ekipne zmage v ženski (kjer so razpisane) in moški konkurenci. Za generalno razvrstitev štejejo najboljši ekipni rezultati sedmih tekmovalnih disciplin posamezne ekipe. Na predlog Kolegija mojstrov je Glavni organizacij-ski odbor sprejel sklep, da se zaradi po-pularizacije in v prizadevanju za dvig števila udeleženih v borilnih discipli-nah z največjim številom točk ocenijo prva mesta, četudi bi bila udeležba ekip manjša od predpisane. To je pet prijavljenih ekip v posamezni discipli-ni. V nasprotnem primeru se tekmova-nje ne organizira. Primer: prvo mesto ekipe je bilo letos prav tako ocenjeno z 22 točkami (Zakaj dvaindvajset točk za prvo mesto? Določi se glede na število prijavljenih tekmovalnih ekip in vsako

leto variira.), ne glede na disciplino. V nogometu je tekmovalo 19 ekip in zmagovalec je prejel 22 točk. V jujitsu tehnikah je tekmovalo sedem ekip in je zmagovalna ekipa ravno tako prejela 22 točk.

ORGANIZACIJSKI ODBOR TACEN

Organizira izvedbo osmih tekmoval-nih disciplin: praktični postopek, jujitsu tehnike, jujitsu borbe, judo, odbojka na mivki – ženske, nogomet, šah, streljanje z zračno puško.

Prvi dan tekmovanja smo imeli v Tacnu na obisku preko 130 otrok šport-nim vsebinam predanega vrtca Jelka iz Ljubljane. Malčki so si ogledali tekmo-valne discipline in bili navdušeni nad zaščitnim znakom Policijske akademije – pavom in jujitsu tehnikami. Seveda je bilo tudi vse ostalo zanje zelo zanimi-vo, kajti športna dinamika je podobna njihovi neutrudni energiji vsakdana.

Običajno igre potekajo tretji teden v maju, letos pa so bile prestavljene na jesenski čas zaradi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta. Razpis o izvedbi tekmovanja je bil izdan 2. julija 2008, potekale pa so 18. in 19. septembra. Na največji športno-družabni prireditvi v slovenski policiji je letos sodelovalo rekordnih 22 ekip oz. 898 udeležencev iz vseh policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave. Zato jim lahko pripi-šemo oznako »policijske olimpijske igre«. Nanje skušamo poleg tekmovalnih vsebin prenesti tudi fair play in druženje.

AKTUALNO

18. S katerim drugim uniformiranim poklicem v javni upravi se v novem plačnem sistemu glede plačnega razreda lahko primerja poklic policista?

Poklic policista se lahko primerja s poklicem carinika in vojaka.

19. Ali obstaja ocena, koliko so se plače v policiji/MNZ re-alno znižale v zadnjih petih letih in ali ne bo visoka inflacija v zadnjem letu ponovno izničila predvideno povišanje?

Ocena na podlagi dejansko porabljenih sredstev za plače in druge stroške dela (v nadaljevanju sredstva):

V obdobju zadnjih štirih let je prišlo do realnega dviga povprečnih sredstev na javnega uslužbenca v Policiji za 12 %, povprečna sredstva na javnega uslužbenca v upravnem delu MNZ in IRSNZ pa so se realno znižala za 2 %.

Realna rast višine sredstev v MNZ ob uvedbi novega plač-nega sistema (primerjava izplačanih sredstev na zaposlenega v mesecih maj, junij 2008 z mesecema oktober in november 2008):

ORGAN REALNA RAST PLAČ V %

MNZ in IRSNZ + 7,34 %

Policija + 10,20 %

Do 1. 1. 2009 se bo odpravila ¼ plačnih nesorazmerij.

Realna sprememba višine sredstev v obdobju od leta 2004 do 2008 (primerjava izplačanih sredstev na zaposlene-ga v mesecih oktober in november 2004 z mesecema okto-ber in november 2008):

ORGAN REALNA SPREMEMBA PLAČ V %

MNZ in IRSNZ - 1,94 %

Policija +12,12 %

Prva četrtina plačnih nesorazmerij se je odpravila z vsto-pom v nov plačni sistem, s poračunom od 1. 5. 2008 dalje (izplačilo poračuna je bilo v septembru).

Preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se bodo odpra-vila v obdobju do 1. 3. 2010 z naslednjo dinamiko:

– druga četrtina s 1. 1. 2009, – tretja četrtina s 1. 9. 2009 in – v celoti od 1. 3. 2010.

Pravi učinki reforme se bodo tako poznali šele po končni uskladitvi s 1. 3. 2010.

VARNOST - 4.indd 14 12.12.2008 12:39:00


VArNOST

15

Otroci so zatrdili, da bodo sami začeli s podobno vadbo še isti dan v vrtcu. Tako ali tako je pa jasno, da se vidimo v Tacnu takoj, ko izpolnijo pogoje za šolanje.

ORGANIZACIJSKI ODBOR GOTENICA

Organizira izvedbo treh tekmovalnih disciplin strelskega značaja: policijski mnogoboj, streljanje z avtomatsko pu-ško in pištolo.

V organizacijo in izvedbo policijskih iger želimo vnesti čim več dinamike in novih disciplin. Zagotovo bi bila za-nimiva kolesarska dirka pri odprtem prometu na relaciji Tacen–Gotenica in nazaj. Za manj aktivne pa le v eno smer. Z izvedbo te discipline se glavni organi-zacijski odbor že nekaj časa intenzivno ukvarja. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju. Za nemoteno izvedbo ob-stajajo določeni finančni zadržki. Letos so omenjeno razdaljo samoiniciativno prekolesarili trije policisti iz PU Murska Sobota. To je zagotovo lep dosežek, ki ga je treba pohvaliti in nadgraditi.

Kot zanimivost naj dodam, da je bi-lo letos na policijskih igrah podeljenih skupaj 180 kolajn in 30 pokalov, ki so jih prejeli najboljši.

Vsem udeležencem čestitamo, ti-stim, ki so se poškodovali, pa želimo čim hitrejše in uspešno okrevanje.

Vse, tekmovalce, gledalce in njihove vodstvene delavce, pa že sedaj vabimo na 8. policijske igre, ki bodo 22. in 23. maja 2009. Šport oziroma policijske igre, kot največja športna prireditev v policiji, je najboljša promocija usposobljenosti policistov; verjamemo, da se tega zave-dajo tudi vodstva enot.

Še to: vremensko napoved in vre-menske razmere smo že naročili in do-bili zagotovilo, da bodo naše želje upo-števane!

Športni pozdrav!

EKIPNA RAZVRSTITEV (top 7 disci-plin)

1. PU Ljubljana 2. Specialna enota

3. PU Koper 4. PU Murska Sobota 5. PU Celje 6. PU Maribor 7. PU Novo mesto 8. PU Krško 9. PU Slovenj Gradec10. Policijska akademija11. PU Postojna12. Urad za varnost in zaščito13. PU Kranj14. Uprava kriminalistične policije15. Uprava uniformirane policije16. PU Nova Gorica17. Operativno-komunikacijski center18. Urad za informatiko in telekomuni-

kacije19. Služba generalnega direktorja poli-

cije20. Urad za organizacijo in kadre21. Urad za logistiko22. Center za forenzične preiskave

Besedilo: Franc RožmanFoto: Milan Tomažin, Monika Golob

PRAKTIČNI POSTOPEK

POLICIJSKE IGRE

Tekmovanje je potekalo prvi dan prireditve. Sode-lovalo je 40 tekmovalcev (7 žensk in 33 moških), razvrščenih v osem ekip. Zmagala je ekipa PU Celje. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smiljan Luk-

man. Praktični postopek je zagotovo tekmovalna disciplina, ki je najbližje vsakdanjemu operativne-mu delu tako uniformira-ne kot tudi kriminalistične policije. Zato bi bilo pri-čakovati še večji interes

vseh policijskih uprav pa tudi UKP GPU.

Uvrstitve :

1. PU Celje2. Uprava uniformirane poli-

cije

3. Specialna enota4. PU Koper5. PU Ljubljana6. PU Maribor7. PU Murska Sobota8. PU Krško

VARNOST - 4.indd 15 12.12.2008 12:39:08


VArNOST

Tekmovanje je potekalo 18. septem-bra. Sodelovalo je 28 policistov iz šestih ekip. Ekipni zmagovalci so po-stali tekmovalci PU Krško. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smiljan Lukman.

Uvrstitve :

1. PU Krško2. PU Koper3. PU Murska Sobota4. PU Ljubljana5. PU Postojna6. PU Maribor

Posamična razvrstitev – moški:

1. Gorazd Kostevc, PU Krško 2. Dejan Kink, PU Krško 3. Boštjan Zemljič, PU Koper 4. Elvis Podlogar, PU Ljubljana 5. Bojan Popovič, PU Ljubljana 6. Denis Kristl, PU Murska Sobota 7. Damir Horvat, PU Murska Sobota 8. Alen Kontelj, PU Koper 9. Uroš Novak, PU Krško10. Boštjan Črnetič, PU Koper11. Zoran Preradović, PU Postojna12. David Kranjc, PU Postojna13. Peter Deželak, PU Koper14. Geza Čotar, PU Murska Sobota

15. Vinko Novak, PU Krško16. Boris Fluher, PU Postojna17. Andrej Petek, PU Maribor18. Aleš Vindiš, PU Maribor19. Stanko Rihtarič, PU Maribor20. Dominik Potočnik, PU Postojna21. Štefan Völgyi, PU Murska Sobota22. Vladimir Cafuta, PU Maribor23. Matjaž Lipar, PU Ljubljana24. Primož Kuhar, PU Ljubljana

Dejan Kink, PU Krško

Na policijskih igrah sem že sedmič. Vračam se predvsem zaradi sebe, saj se res veliko ukvarjam s športom, sem trener. Vendar pa mi zadnje čase zmanjkuje časa in je to vse bolj težko. Dosegel sem drugo mesto v tehnikah, ekipno pa smo zasedli prvo mesto. Prihajam tudi zaradi druženja, da srečam sošolce iz kadetnice. Naslednje leto zagotovo pridemo spet.

JUJITSU TEHNIKE

zagotovo pridemo spet.

JUJITSU BORBE

AKTUALNO

Darko Milanovič Bojan Popovič

Tekmovanje je potekalo 19. septembra. Sodelovalo je 60 policistov iz osmih ekip. Ekipni zmagovalci so postali tekmovalci PU Ljubljana. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Smiljan Lukman.

Uvrstitve :

1. PU Ljubljana2. PU Novo mesto3. Specialna enota4. PU Koper5. PU Maribor6. PU Celje

Posamična razvrstitev:

do 62 kg: Aljoša Felkner, PU Sl. Gradecdo 69 kg: Robert Javeršek, PU N. mestodo 77 kg: Darko Milanovič, PU N. mestodo 85 kg: Dragan Milutinovič, PU Celjedo 94 kg: Zlatko Rizvič, Specialna enotanad 94 kg: Grega Karneža, PU Maribor

Darko Milanovič, PU Novo mesto

Tekmoval sem v jujitsu, do 77 kg, in osvojil prvo mesto. Šport mi veliko pomeni, z njim

se ukvarjam že 14 let. Na policijskih igrah sem sodeloval že petkrat. Lani sem osvojil prvo mesto, letos pa uspešno branil na-slov. Nadaljeval bom v tej smeri. Policijske igre so res dobra stvar za policiste, saj se sprostimo, se ponovno vidimo, spoznamo nove kolege. Naša uprava je tako uspešna tudi po zaslugah novega trenerja Metoda Jermana. Brez njega nam letos zagotovo ne bi uspelo doseči tako dobrih rezulta-tov.

Bojan Popović, PP Moste

Šlo mi je v redu, v judu sem zasedel 3. me-sto, v prikazu tehnik 4., v jujitsu pa 5. mesto. Danes sem bil malo utrujen. S športom se ukvarjam pogosto, vsaj petkrat na teden, če je čas, sicer mi pa veliko časa vzame služba, tudi družina. Za šport sta potrebni trdna volja in vztrajnost, pa gre. Policijske igre se mi zdijo odlične in upam, da bodo vzdržale vsaj še nekaj let. Pri borbah je na-mreč vsako leto manj udeležencev. Vsaka disciplina je po svoje zanimiva, upam, da bo ostalo tako, kot je, oziroma da bodo do-dali še kakšno disciplino.

VARNOST - 4.indd 16 12.12.2008 12:39:18


VArNOST

17

JUDO

POLICIJSKE IGRE

Tekmovanje je potekalo 18. sep-tembra. Sodelovalo je 65 polici-stov iz enajstih ekip in posameznih predstavnikov. Ekipni zmagovalci so postali policisti PU Novo mesto. Za uvod so se predstavili udele-ženci poletnih olimpijskih iger v Pekingu, ki so nastopali v judu: se-lektor Marjan Fabjan, tekmovalca Rok Drakšič, Aljaž Sedej in Petra Nareks, ki ji je le malo zmanjkalo za udeležbo na POI. Vsi štirje so zaposleni v Oddelku vrhunskih športnikov na Policijski akademiji. Petra Nareks in Rok Drakšič sta de-monstrirala nekaj prvin tekmoval-nega juda in s tem navdušila vse prisotne. Predsednik tekmovalne-ga odbora je bil Smiljan Lukman.

Rezultati posamična razvrstitev – do 66 kg:

1. Robert Javeršek, PU Novo mesto2. Damjan Muheljič, PU Koper3. Aljoša Felkner, PU Slovenj Gra-

dec4. Primož Kuhar, PU Ljubljana5. Jožef Čuš, PU Maribor

Rezultati do 73 kg:

1. Metod Jerman, PU Novo mesto2. Bojan Jovanovič, PU Celje3. Bojan Popovič, PU Ljubljana4. Andrej Štinjek, PU Slovenj Gra-

dec5. Luka Jutršek, PU Ljubljana6. Andrej Škedelj, PU Novo mesto7. Sandi Grk, PU Koper8. Dejan Kink, PU Krško9. Igor Štefanič Božič, PU Novo me-

sto

Rezultati do 81 kg:

1. Miha Mavec, PU Novo mesto2. Boštjan Hliš, PU Maribor3. Damjan Ivančič, PU Maribor4. Tomaž Bevc, PU Ljubljana5. Boštjan Cotič, PU Koper6. Klemen Luskovec, Specialna eno-

ta7. Dušan Raj, PU Novo mesto8. Damir Kocjančič, Urad za varnost

in zaščito9. Tomaž Hartman, PU Slovenj Gra-

dec

Rezultati do 90 kg:

1. Luka Ravnič, Specialna enota 2. Boštjan Divjak, PU Ljubljana 3. Saša Sandič, PU Koper 4. Mehmed Telalovič, PU Ljubljana 5. David Gracer, Policijska akademi-

ja

6. Gregor Karneža, PU Maribor 7. Sandi Makoter, PU Murska Sobo-

ta 8. Bojan Založnik, PU Novo mesto 9. Božidar Skerbiš, PU Celje10. Aleš Lešnik, PU Celje11. Aleš Korošec, PU Krško12. Simon Švarc, PU Slovenj Gradec

Rezultati do 100 kg:

1. Denis Brumen, PU Celje 2. Bojan Možina, PU Ljubljana 3. Jan Blažič,PU Koper 4. Zlatko Rizvič, Specialna enota 5. Sandi Hotko, PU Krško 6. Bojan Jakac, Specialna enota 7. Uroš Iskra, PU Ljubljana 8. Jurček Črešnar, PU Slovenj Gra-

dec 9. Tomaž Demša, PU Murska Sobo-

ta10. Marko Rožman, PU Maribor

Rezultati do nad 100 kg:

1. Jože Butkovič, PU Koper2. Marko Rahle, PU Maribor3. Franc Pozderec, PU Murska Sobo-

ta4. Dušan Fifolt, PU Novo mesto5. Aleksander Piškur, PU Krško6. Dušan Šuklje, Specialna enota7. Mihael Ilc, PU Ljubljana8. Sašo Zdovc, PU Slovenj Gradec

Generalna razvrstitev:

1. PU Novo mesto 2. PU Koper 3. PU Ljubljana 4. Specialna enota 5. PU Maribor 6. PU Celje 7. PU Slovenj Gradec 8. PU Krško 9. PU Murska Sobota10. Policijska akademija11. Urad za varnost in zaščito

Metod Jerman, SKP PU Novo mesto

Na policijskih igrah sodelujem vsako leto. Zasedel sem prvo mesto v kate-goriji do 73 kg. Tudi ekipno smo osvo-jili prvo mesto. Super bi bilo, če bi bile policijske igre dvakrat na leto, ker je to res v redu tako zaradi druženja kot tu-di zaradi tega, da se ljudje pripravljajo na tekmovanja. Po mojem mnenju je zelo dobro za policiste, da se ukvar-jajo s športom. Srečaš stare sošolce, prijatelje in nasprotnike. Naslednje leto bom branil naslov v kategoriji in ekipno.

VARNOST - 4.indd 17 12.12.2008 12:39:28


VArNOST

ODBOJKA NA MIVKI - ŽENSKE

AKTUALNO

Kvalifikacije so se igrale v Klečah in Tacnu dru-gi dan iger. Tekmovalo je trinajst ekip. Nosilke skupin so bile štiri najbolje uvrščene ekipe lan-skega tekmovanja. Zmagala je ekipa PU Koper. Na tekmovanju je hkrati potekal evidenčni, širši izbor igralk, ki bodo predstavljale slovensko po-licijo na evropskem prvenstvu v odbojki v Fran-ciji leta 2009. Ožji izbor tekmovalk je potekal v telovadnici Policijske akademije 5. novembra, kjer je bilo izmed osemnajstih igralk izbranih devet. Selekcijski postopek je vodil Jože Časar, selektor ženske odbojkarske reprezentance pri Odbojkarski zvezi Slovenije. Kvalifikacije za uvrstitev na glavni turnir v Franciji se igrajo med reprezentancami Slovaške, Češke in Slovenije na Slovaškem med 15. in 17. decembrom 2008. Predsednica tekmovalnega odbora je bila Snežna Krek.

Uvrstitve:

1. PU Koper2. PU Ljubljana3. PU Novo mesto4. Policijska akademija5. PU Murska Sobota6. PU Krško

Natalija Mlakar, PPIU Maribor

Policijske igre so super, žal smo bile v skupini z močno konkurenco in smo hitro izpadle. Na policijskih igrah sem sodelovala že petkrat. Največ mi po-menijo oddih, druženje in prosti dnevi, priprave – oddih od naporne službe. Naslednje leto pa zagotovo ciljamo na zmago. S treningi smo že pričele, tako da naj se nasprotnice kar pripravijo. Boj bo bolj oster, kot je bil letos.

Anja Petrošanec, PU Ljubljana

Na policijskih igrah sem že četrtič in se mi zdi super. Najboljši del je druženje in srečanje s kolegi. Smo med boljšimi eki-pami in se bomo potrudile, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Za naslednje leto bomo morda naredile še kakšno ekipo. Sama se z odbojko ukvarjam že iz osnovne šole. Treninge za policijske igre pa smo imele letos bolj slabe, saj smo prepozno izvedele. Upam, da se bomo za naslednje leto začele pripravljati bolj zgodaj.

VARNOST - 4.indd 18 12.12.2008 12:39:39


VArNOST

19

Darko Vrbetić, UVZ

Na policijskih igrah sodelujem vsako leto. V čast mi je, da lahko zastopam nogometno ekipo UVZ, sem tudi njen kapetan. Vsaka dis-ciplina je po svoje zanimiva, ven-dar je nogomet šport, pri katerem moraš obvladati tako psihične kot tudi fizične napore. Mi smo v pol-finalu izgubili, brez motivacije ne bi zmogli igrati za tretje mesto, če-prav smo tudi to tekmo izgubili in dosegli nehvaležno četrto mesto. Čas za treniranje najdem, ko mi služba to dopušča. V prostem ča-su redno treniram nogomet. Poli-

cijske igre so druženje: srečamo se nekdanji sošolci, izmenjamo mne-nja, se nasmejemo, pokritiziramo.

Jaka Zajšek, PU Celje

Policijskih iger se udeležujem vsa-ko leto, saj so res super. Najbolj všeč mi je to, da se vse vrti okoli športa. Od začetka so bile igre od-lično organizirane, saj so se prej vsi športi odvijali dva dni. Zdaj je pa vsega konec že v enem dnevu, le nogomet se odvija dva dni. Želimo si več druženja po športu. Upam, da se tudi naslednje leto vidimo.

NOGOMET

a policijskih igrah sodelujem

ŠAH

POLICIJSKE IGRE

Rezultati - posamična razvr-stitev (prvi trije):

1. Franc Virtič, PU Maribor2. Andrej Kuhar, PU Krško3. Dušan Ličina, Specialna eno-

ta

Uvrstitve:

1. Specialna enota 2. Uprava kriminalistične

policije 3. PU Krško 4. PU Ljubljana 5. Policijska akademija 6. PU Slovenj Gradec 7. PU Maribor 8. PU Kranj 9. PU Koper10. PU Celje11. Operativno-komunikacijski

center

12. PU Postojna13. PU Novo mesto14. Urad za varnost in zaščito

Slavko Jere, OKC GPU

To so bile moje šeste policijske igre, na katerih sem za OKC ig-ral šah. Vsako leto so na igrah vse močnejši nasprotniki. Vesel sem, da je tudi udeležba vsako leto večja. Šah igram samo za razvedrilo, vendar se z vsemi močmi trudim, da premagam nasprotnika, saj ne maram Cou-bertinovega izreka: “Važno je sodelovati, ne zmagati.” Če bi to držalo, potem ne bi podeljevali medalj za prva tri mesta. Upam, da bom sodeloval tudi na 8. poli-cijskih igrah.

Ekipno tekmovanje je potekalo prvi dan. Tekmovalo je 56 posa-meznikov, ki so bili člani štirinajstih ekip. Drugi dan so potekala tekmovanja v posamezni razvrstitvi. Zmagala je ekipa Specialne enote. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Miha Corel.

Kvalifikacije so se igrale v Tacnu prvi in drugi dan. Tekmovalo je sedemnajst ekip. Prvi dan so bile na vrsti kvalifikacije, ki so se igrale po predhodno izžrebanih skupinah. Nosilke skupin so bile štiri najbolje uvrščene ekipe lanskega tekmovanja. Drugi dan so potekala tekmovanja v razvrstitvi od osmega do prvega mesta. Zmagala je ekipa PU Ljubljana. Predsednik tekmovalnega odbo-ra je bil Alojz Žerak.

Jaka Zaj ek, PU Celje

Uvrstitve :

1. PU Ljubljana2. PU Maribor3. PU Murska Sobota

4. Urad za varnost in zaščito5. PU Koper6. PU Novo mesto

VARNOST - 4.indd 19 12.12.2008 12:39:55


VArNOSTAKTUALNO

STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO

STRELJANJE Z AVTOMATSKO PUŠKO HECKLER&KOCH MP-5

Tekmovanje je potekalo v moški in ženski konkurenci na strelišču Mrzli studenec v Gotenici. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip s 66 moški-mi tekmovalci in pet ženskih ekip s štirinajstimi tekmoval-kami. Ženska kategorija je bila letos prvič uradni del tek-movalnega programa. Prav ta disciplina je bila po ekipni zasedenosti letos najštevilč-nejša. Lahko bi sklepali, da je streljanje z omenjenim orožjem zelo priljubljeno ne le med moškimi, pač pa tudi med ženskami v policiji. Zara-di nove, ženske kategorije je bil tudi večji odziv. Zmagala je ekipa Specialne enote. Pred-sednik tekmovalnega odbora je bil Igor Stošič.

Rezultati - ekipna razvrstitev, moški:1. Specialna enota

2. PU Ljubljana 3. PU Celje 4. Urad za varnost in zaščito 5. PU Koper 6. PU Nova Gorica Rezultati - ekipna razvrstitev, ženske: 1. PU Novo mesto 2. PU Maribor 3. PU Postojna 4. Specialna enota 5. Urad za varnost in zaščitoRezultati - posamična razvrsti-tev, moški (prvi trije):1. Boštjan Novak, Specialna

enota2. Toni Preskar, PU Koper3. Marjan Kastelic, PU Novo mestoRezultati - posamična razvrsti-tev, ženske (prve tri):1. Janja Metež, PU Novo mesto2. Renata Oražem Vršič, Speci-

alna enota3. Ksenja Vindiš, PU Maribor

Tekmovanje je potekalo na strelišču na Dolenjski cesti drugi tekmovalni dan. Sode-lovalo je 112 policistov, od tega 41 žensk in 71 moških iz šestnajst ekip. Zmagala je ekipa Specialne enote. Pred-sednik tekmovalnega odbora je bil Dušan Gorišek.

Uvrstitve:

1. PU Celje2. PU Kranj3. PU Murska Sobota4. PU Krško5. Specialna enota6. PU Postojna

Rezultati - ekipna razvrstitev, moški:

1. Specialna enota 2. PU Celje 3. PU Kranj 4. PU Murska Sobota 5. PU Postojna 6. PU Novo mesto

Rezultati – ekipna razvrstitev, ženske:

1. PU Krško 2. PU Murska Sobota 3. PU Novo mesto 4. PU Celje 5. Specialna enota 6. Policijska akademija

Rezultati - posamična razvr-stitev, moški (prvi trije):

1. Sašo Korbar, Urad za logisti-ko

2. Boštjan Novak, Specialna enota

3. Martin Fevžer, PU Celje

Rezultati - posamična razvr-stitev, ženske (prve tri):

1. Renata Oražem Vršič, Speci-alna enota

2. Zdenka Štern, Policijska akademija

3. Andreja Golob, PU Krško

Sašo Korbar, UL GPU

S streljanjem se ukvarjam že 25 let, od tega sem bil 15 let vrhun-ski športnik, zaposlen v športni enoti policije. Leta 2004 sem za-ključil svojo kariero in od takrat se udeležujem le še policijskih tekem. Lani sem na evropskem policijskem prvenstvu ugnal zdajšnje olimpijske dobitnike medalj. V policiji je konkurenca huda, ampak moji prednosti sta psihična pripravljenost in izkuš-nje. Sodelovanje na policijskih igrah za UL je zame čast, mi na-mreč nismo policisti, ki bi se veli-ko ukvarjali s športom.

Uvrstitve:

1. Specialna enota2. PU Ljubljana3. PU Celje4. Urad za varnost in zaščito5. PU Novo mesto6. PU Koper

VARNOST - 4.indd 20 12.12.2008 12:40:14


VArNOST

21

POLICIJSKE IGRE

Je disciplina, ki jo najkrajše lahko opišemo kot »suhi bia-tlon« s streljanjem s pištolo. Moški pretečejo dva kroga približno 12 km in dvakrat iz-vedejo streljanje na različne razdalje iz različnih strelskih pozicij. Ženske tečejo na polo-vični razdalji in enkrat izvede-jo strelsko nalogo. Vsi tekmo-valci med tekom premagujejo določene ovire. Letos so to bile gume, v katere je bilo tre-ba stopati. Na tekmovanju je nastopilo 85 tekmovalcev (14 žensk in 71 moških) iz devetih ekip. Policijski mnogoboj je nekakšna »kraljevska« disci-plina vsakoletnih policijskih iger in se izvaja na streli-šču Mrzli studenec v Gotenici. Zmagala je ekipa PU Ljublja-na. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Igor Stošič.

Uvrstitve:1. PU Ljubljana2. PU Koper3. PU Murska Sobota4. Specialna enota5. Policijska akademija6. PU Krško

Rezultati - posamična razvr-stitev, moški v skupni konku-renci:1. Severino Ogrizek, PU Maribor2. Igor Kuster, PU Koper3. Robert Tašič, Specialna enotaRezultati - posamična razvrsti-tev, moški, do 30 let:1. Vinko Jost, PU Celje2. Marko Mohorčič, PU Koper3. Pavel Vavkman, Specialna

enotaRezultati - posamična razvrsti-tev, moški, do 40 let: 1. Severino Ogrizek, PU Maribor2. Igor Kuster, PU Koper3. Robert Tašič, Specialna enotaRezultati - posamična razvrsti-tev, moški, nad 40 let:1. Venčeslav Lihtenvalner, PU

Murska Sobota2. Drago Kok, Uprava kriminali-

stične policije3. Janez Zajec, PU LjubljanaRezultati - posamična razvrsti-tev, ženske, do 35 let: 1. Darja Kokalj, PU Ljubljana2. Alenka Radej, Urad za var-

nost in zaščito3. Marjetka Šibelja, PU Koper

Tekmovanje je potekalo v moški in ženski konkurenci na strelišču Mrzli studenec v Gotenici. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip s 64 tekmo-valci ter osem ženskih ekip s 23 tekmovalkami. Zmagala je ekipa Specialne enote. Tudi ta disciplina je zelo dobro za-stopana in je številčno skoraj identična streljanju z avto-matsko puško. Predsednik tekmovalnega odbora je bil Igor Stošič.

Uvrstitve:1. Specialna enota2. PU Maribor3. PU Ljubljana4. PU Nova Gorica5. PU Murska Sobota6. PU PostojnaRezultati - ekipna razvrstitev, moški:1. Specialna enota 2. PU Maribor

3. PU Ljubljana 4. PU Nova Gorica 5. PU Murska Sobota 6. PU PostojnaRezultati - ekipna razvrstitev, ženske:1. PU Ljubljana 2. PU Maribor 3. PU Postojna 4. PU Novo mesto 5. PU Koper 6. Specialna enota Rezultati - posamična razvrsti-tev, moški:1. Tomaž Hočevar, Specialna

enota2. Ivan Bunič, PU Ljubljana3. George Simič, PU MariborRezultati - posamična razvrsti-tev, ženske:1. Renata Oražem Vršič, Speci-

alna enota2. Simona Purkat, PU Ljubljana3. Janja Metež, PU Novo mesto

STRELJANJE S PIŠTOLO EVROPSKI POLICIJSKI PARKUR

POLICIJSKI MNOGOBOJna razvr-

ki v skupni konku-

na razvrsti-

Rezultati - posamična razvrstitev, ženske, nad 35 let: 1. Andreja Rosman, Center za foren-

zične preiskave2. Tatjana Koren, PU Slovenj Gradec3. Fani Kovač, Operativno-komuni-

kacijski center

VARNOST - 4.indd 21 12.12.2008 12:40:32


VArNOST

REGIONALNA KONFERENCA O NEZAKONITIH MIGRACIJAH, ORGANIZIRANEM KRIMINALU,

KORUPCIJI IN TERORIZMU

Na Brdu pri Kranju je 15. in 16. oktobra potekala 8. regi-onalna konferenca o nezakonitih migracijah, organizira-nem kriminalu, korupciji in terorizmu, na kateri so bile za-okrožene in nadgrajene razprave iz prejšnjih let.

To velja tudi za projekt izmenjave dobrih praks na področju boja proti terorizmu v državah Jugovzhodne Evrope, ki je nastal na po-budo Slovenije med njenim predsedovanjem Svetu EU in je tam tudi dobil popolno podporo.

Slovenska delegacija je projekt predstavila na začetku razpra-ve. Skupina strokovnjakov je novembra letos obiskala države Jugo-vzhodne Evrope in jim predstavila priporočila za izboljšanje koordi-nacije boja proti terorizmu na politični in operativni ravni. Priporočila, ki omenjenim državam predlagajo izboljšave pravnih okvirov in orga-nizacije pristojnih državnih organov, bodo v pomoč tem državam pri vzpostavitvi protiterorističnih struktur po vzoru EU. Prihodnje leto pa bodo potekali evalvacijski obiski, namenjeni pogovorom o implemen-taciji omenjenih priporočil. S tem bomo dosegli enega pomembnih ciljev na področju boja proti terorizmu, saj bomo na ravni Evropske unije vzpostavili vzporedne strukture za lažje in boljše sodelovanje, ki ga bomo v nadaljevanju razširili tudi na Zahodni Balkan.

Slovenija je na konferenci predlagala podpis izjave o sodelovanju med državami t. i. Procesa Brdo, s katero bo mogoča vzpostavitev mreže za komunikacijo kriminalističnih policij v boju proti terorizmu. Tako lahko v prihodnje pričakujemo še boljše skupne rezultate na tem področju.

Drugi del razprave je bil namenjen pregledu stanja pri pripravi skupne ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala za ju-govzhodnoevropsko regijo. Izvedbo projekta, ki predvideva uporabo metodologije za izdelavo ocene ogroženosti in pomeni poglobitev policijskega sodelovanja, boljšo izmenjavo informacij in prenos var-nostnih standardov EU na področje jugovzhodne evropske regije, je Slovenija predlagala na lanski konferenci. Letos je s pomočjo Centra za policijsko sodelovanje v Bukarešti (Center SECI) in Europola del projekta že zaključen, ocena stanja pa bo predvidoma pripravljena spomladi 2009.

Zaključni del konference je bil v znamenju razprave o nadaljnjem razvoju policijskega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi. V tem okvi-ru je bil predstavljen projekt ILECUs, ki poteka pod pokroviteljstvom Avstrije, sodelujeta pa še Slovenija in Romunija. Njegov cilj je, da vse države Zahodnega Balkana vzpostavijo centre za mednarodno poli-cijsko sodelovanje. Prek kontaktnih točk bodo povezane z Europo-lom, Interpolom, Centrom SECI, pa tudi s centri Sirene, ki v državah EU usklajujejo delovanje schengenskega sistema.

NOVICE

Z delovanjem pa je pravkar začel Sekretariat Konvencije o policij-skem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi. To konvencijo je podpisala večina izmed držav Procesa Brdo. Sekretariat, ki deluje pri Centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), je ustanovljen v Ljubljani in ga Slovenija tudi delno sofinancira. Njegovo delo je bilo predstavljeno ob zaključku regionalne ministrske konference.

Foto: Monika Golob

SODOBNO DELOVNO MESTO

SDM sta ministrstvi za notra-nje zadeve in za javno upravo razvili v želji, da bi bil postopek evidentiranja vloge racional-nejši in hitrejši. Poskusno bo na vseh 58 upravnih enotah, na 250 zajemnih mestih, kjer se spre-jemajo vloge za izdajo osebne izkaznice, nameščena posebna strojna oprema (večfunkcijski skenerji in digitalne podpisne tablice), ki bo omogočala hiter dostop do podatkov o osebi v registru osebnih izkaznic, pred-vsem pa zajem fotografije in podpisa osebe brez uporabe kartona vloge za izdajo oseb-ne izkaznice. Postopki za izdajo osebne izkaznice bodo s tem prijaznejši tako za stranko kot za uradno osebo, ki vlogo sprejme.

Sedaj v postopku izdaje osebne izkaznice v registru osebnih izkaznic evidentiramo vlogo. Podatke natisnemo na kartonček vloge. Stranka k vlo-gi priloži fotografijo, ta se na-lepi na kartonček vloge, preveri pravilnost podatkov in vlogo podpiše, pri čemer je podpis vloge tudi podpis, ki ga kasneje prenesemo na obrazec izdelane osebne izkaznice. Uradna oseba s posebnim programom skenira fotografijo in podpis vlagatelja, ki ju prenese v register osebnih

izkaznic. Vse podatke, potrebne za izdajo osebne izkaznice, pre-vzame proizvajalec, ki osebno izkaznico izdela. Kartončke vlo-ge nato hranijo v posebnih kar-totečnih evidencah, od koder jih po poteku roka hranjenja odbi-rajo in uničijo.

Prek SDM bomo vlogo evi-dentirali zgolj v registru osebnih izkaznic. Fotografijo bomo pre-nesli v register z neposrednim skeniranjem ali iz spletnega od-ložišča, stranka pa bo na moni-torju podpisne tablice videla vse podatke o vlogi in jih podpisala s posebnim digitalnim pisalom. Kartoteko vlog bomo tako sča-soma ukinili.

Segment SDM je tudi tako imenovani e-fotograf. Fotografi, ki bodo pridobili licenco za upo-rabo e-fotografa, bodo digitalno fotografijo osebe, ki bo primerna za izdelavo osebnega dokumen-ta, posredovali v posebno splet-no odložišče, stranki pa namesto klasične fotografije formata 3,5 x 4,5 cm posredovali potrdilo z referenčno številko. Fotografijo posameznika bodo v spletnem odložišču hranili eno leto. Stran-ka bo namesto klasične fotogra-fije na upravni enoti predložila potrdilo fotografa, uradna oseba pa bo brez skeniranja fotografije

Upravne enote so 24. oktobra v postopkih izdaje osebnih izkaznic začele uporabljati nov sistem evidentiranja vlo-ge, imenovan Sodobno delovno mesto (SDM).

VARNOST - 4.indd 22 12.12.2008 12:40:34


VArNOST

23

MEDNARODNA TAKTIČNA VAJASPECIALNIH ENOT POLICIJE

NOVE MOČI V SPECIALNI ENOTI

NOVICE

(takšen je bil postopek doslej), prevzela fotografijo neposredno iz spletnega odložišča. Digitalno fotografijo posameznika bodo lahko uporabili za izdelavo oseb-ne izkaznice, kasneje pa tudi za izdelavo potne listine in vozni-škega dovoljenja.

Z uvedbo e-fotografa se bomo izognili težavam z ugo-tavljanjem ustreznosti fotogra-fij za izdelavo dokumentov na upravnih enotah in morebitnim ponovnim napotitvam strank k fotografom, kadar predložena fotografija ni ustrezna.

Specialna enota je med 26. in 30. oktobrom izvedla med-narodno taktično vajo Pivka 2008.

Kandidati za delo v Specialni enoti policije, ki so se uspo-sabljali od maja letos, so s celodnevno taktično vajo 11. novembra v Gotenici zaključili šestmesečno usposablja-nje. Njihovo usposobljenost so preverili inštruktorji in vodstvo SE.

Maja 2008 je z usposabljanjem začelo 13 kandidatov. Skozi selek-cijsko sito je po različnih oblikah usposabljanja izpadlo osem kandi-datov. SE se je tako 15. novembra okrepila s petimi novimi policisti, IZURJENIMI ZA POMOČ, UDARNOST IN OSTRINO.

Besedilo: Peter SušnikFoto: Milan Tomažin

Nove moči bodo okrepile SE.

V okviru Atlasa, mednarodne povezave specialnih enot v EU, so pri vaji poleg slovenske sodelovale tudi tuje specialne enote, in sicer so se s po desetimi policisti vaje udeležile avstrijska Ko-bra, poljska Boa in litovska Aras. Poleg tega pa sta v okviru delovne skupine za zgradbe sodelovala tudi po dva predstavnika slovaške Lynx in portugalske Goe.

Pripadniki teh enot so se na več lokacijah v Sloveniji (Pivki, Po-stojni, Gotenici) na ta način urili za primer množičnega zajetja tal-cev z uporabo eksplozivnih sredstev.

Po besedah poveljnika SE Marjana Anzeljca je bila vaja uspe-šna: specialci so razorožili teroriste in rešili talce, pri čemer so po-kazali visoko stopnjo strokovnosti in usposobljenosti ter odlično pripravljenost na tako zahtevne situacije.

Besedilo: Milan PleškoFoto: Milan Tomažin

DIREKTOR PU POSTOJNASPREJEL ZMAGOVALCE

Direktor Iztok Štucin je 24. oktobra sprejel policiste PPE PU Postojna, ki so 20. in 21. oktobra v Gotenici dosegli iz-reden uspeh, saj so med vsemi sodelujočimi ekipami za-sedli 1. mesto.

Člani ekipe, Marko Rotar, Peter Vinko, Denis Tomšič, Sašo Novi-na, Amir Handanović, Denis Inamo, Janez Žnidaršič in Boris Fluher, so pod vodstvom poveljnika Matjaža Čučka dokazali, da je mogo-če s trdim delom, voljo in izjemno psihofizično pripravljenostjo premagati vse ovire, kar so fantje tudi sicer že večkrat dokazali v resničnih situacijah, ko je bila za izvajanje nekaterih zahtevnejših policijskih nalog aktivirana njihova enota.

Pripadniki postojnske enote so zmago dosegli pred ekipo iz Murske Sobote in Celja.

Direktor PU Postojna je v svojem nagovoru izrazil ponos in za-dovoljstvo nad njihovim uspehom. Izpostavil je pomen dobrega vodenja in čuta pripadnosti, prizadevnosti, strokovnosti ter pro-fesionalnega odnosa vsakega posameznika in obveze, ki jih prine-sejo dobri rezultati. V zaključku je vsem zaželel veliko podobnih uspehov.

Več o PPE na strani 45.

Besedilo: Maks OblakFoto: Luka Mlakar

VARNOST - 4.indd 23 12.12.2008 12:40:38


VArNOST

OBISK 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA

Konec avgusta smo po razširjenem kolegiju direktorja PU Koper obiskali 430. mornariški divizion v Ankaranu. Pred vojašnico nas je prijazno sprejel kapitan fregate, mag. An-drej Androjna, poveljnik 430. mornariškega diviziona sku-paj z najožjimi sodelavci. Najprej so nam predstavili svoje delo, organiziranost, naloge, opremo in usposabljanja, predvsem mednarodna, ki se jih vse pogosteje udeležujejo.Moji sodelavci so si z veseljem ogledali orožje in opremo za potapljanje in reševanje. Ogledali smo si tudi njihov zgodovinski muzej, ki ga počasi, vendar vztrajno postav-ljajo in dopolnjujejo.

V sproščenem vzdušju so nas peljali do hitre patruljne ladje AN-KARAN 21, s katero smo se peljali do Pirana in nazaj. Med vožnjo so nam razkazali ladjo, predstavili njeno delovanje, zmogljivost in upo-rabnost z različnimi tehnikami obračanja, kroženja ... Na poti smo sre-čali tudi policijski patruljni čoln P 88, na katerem sta policista oprav-ljala svoje dnevne naloge

Srečanje bomo prav gotovo še ponovili, seveda pa ga bomo pri-hodnjič organizirali mi. Vsi se namreč zavedamo, da so tovrstna ne-formalna druženja nujna za dolgoročno dobro sodelovanje.

Besedilo in foto: Anita Leskovec

VAROVANJE FORMULE 1 ZA VN MADŽARSKE

NOVICE

Na povabilo glavnega kapitana Glavne policijske kapitani-je županije Pešta dr. Ármósa Sándora so policisti PU Mur-ska Sobota od 31. julija do 4. avgusta sodelovali pri varo-vanju prireditve Formula 1 za veliko nagrado Madžarske.

Sodelovali so Darko Škra-ban iz PP Lendava, Damir Puc-ko iz PP Murska Sobota, Blaž Hajduk in Manfred Kepe, oba iz PPP Murska Sobota, namesto direktorja policijske uprave pa se je prireditve udeležil vodja Službe direktorja Miroslav Zel-ko s prevajalko Žužano Hor-váth.

Pred prireditvijo sta pred-stavnika Glavne policijske kapi-tanije županije Pešta, dr. Győző Tündik in Anita Molnár, v okviru delovnega razgovora predstav-nikom PU Murska Sobota pred-stavila dejavnosti in naloge, ki naj bi jih policisti opravljali na prireditvi. Naloge policistov, ki so delali tako podnevi kot po-

noči, so bile urejanje cestnega prometa, ponoči vzdrževanje javnega reda in miru v kampih ob prireditvenem prostoru in pomoč pri morebitnih postop-kih s slovenskimi državljani.

Ob tej priložnosti smo si lahko udeleženci ogledali me-sto in najbolj veličastno stavbo Budimpešte, parlament. Za vse je prireditev pomenila novo iz-kušnjo, poleg tega pa smo si izkušnje lahko izmenjali tudi s

policisti iz drugih držav, in sicer Hrvaške, Poljske, Romunije in Avstrije. Tudi gostitelji so bili z opravljenim delom naših poli-cistov zadovoljni. Organizatorji in glavni kapitan policijske ka-pitanije v županiji Pešta dr. Ár-mós Sándor so na zaključnem sestanku še posebej pohvalili delo slovenskih policistov in iz-razili željo, da se naslednje leto spet vidimo.

Besedilo in foto: Žuža Horváth

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI VMURSKI SOBOTI

Ob evropskem tednu mobilnosti so se 16. septembra v sre-dišču Murske Sobote predstavili tudi soboški policisti. Pri predstavitvi so največ pozornosti namenili opozarjanju in varnostnim nasvetom občanom. Predstavili so delo poli-cije in opremo za nadzor prometa. Poleg tega so se pogo-varjali z občani, jim odgovarjali na zastavljena vprašanja, predvsem pa svetovali in jim pojasnjevali nejasnosti.

Največ obiskovalcev razstavnega prostora policije je bilo iz so-boških vrtcev. Z njimi so se policisti pogovarjali o njihovi mobilnosti, uporabi varnostnega pasu in otroških sedežev ter mobilnega telefo-na pri voznikih, ki jih prevažajo v osebnih avtomobilih. Pri opisanih dejavnostih so sodelovali policisti PP in PPP Murska Sobota.

Besedilo: Tomaž TrajbaričFoto: Štefan Abraham

VARNOST - 4.indd 24 12.12.2008 12:40:40


VArNOST

25

NOVICE

PREDSTAVITEV POLICIJSKEGA DELANA AUTOMOTOR SHOWU

Na največji avtomobilistični prireditvi v Sloveniji, imenovani Au-tomotor show, ki si jo je na Gospodarskem razstavišču v Ljublja-ni 6. in 7. septembra ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev, se je predstavila tudi policija.

Na prireditvi, katere večji del programa je bil namenjen tudi var-nosti v cestnem prometu, so predstavniki GPU v sodelovanju s polici-sti PU Ljubljana obiskovalcem razstavnega prostora policije svetovali o varni udeležbi v prometu in zaščiti lastnine.

Na zunanji ploščadi pred dvorano A pa so predstavili različna po-dročja policijskega dela in preventivne dejavnosti ter svojo opremo in vozila. Predstavili so delo Postaje konjeniške policije Ljubljana, Policijske postaje vodnikov službenih psov Ljubljana, Postaje prometne policije Ljubljana, policiste kolesarje in kriminalistične tehnike PU Ljubljana.

V okviru prireditve je bil organiziran tudi t. i. dan prometne var-nosti, ko so opozorili na žalostne posledice prometnih nesreč in čeda-lje večjo objestnost v prometu.

Policija je skupaj z reševalci, gasilci, vojsko in svetom za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu za gledalce pripravila simulacijo prometne nesreče in njenega reševanja, na posebnem prostoru na ploščadi so izučeni inštruktorji vožnje mlade seznanjali z nevarnostmi v prometu, program je popestril tudi trening varne vožnje.

Besedilo in foto: Ivan Mezek

DAN BREZ AVTOMOBILA V PIRANU

Piranski policisti so 22. septembra sodelovali na preven-tivni prireditvi Dan brez avtomobila, ki jo je v okviru tedna mobilnosti na Tartinijevem trgu v Piranu organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Piran.

Prireditev, ki je bila name-njena otrokom, je privabila veli-ko mladih nadobudnežev iz cele občine. Policisti so otroke poučili o temeljnih pravilih varnega ob-našanja v prometu, predvsem o vlogi pešcev in kolesarjev ter o pravilni uporabi varnostnega pasu in otroških sedežev v vozi-lih. Otroci so se ob tem seznanili z opremo prometnega policista,

si ogledali policijsko vozilo in kolesarili po Tartinijevemu trgu v spremstvu policista kolesarja. Na koncu so policisti vsem so-delujočim otrokom razdelili pre-ventivno gradivo. Menimo, da so tovrstne prireditve zelo primer-ne za otroke, saj lahko ti osvajajo nova znanja na nekoliko druga-čen, bolj zanimiv način.

Pripravili: policisti PP Piran

OTROK, POLICIST ZA EN DAN VNOVI GORICI

Policisti PP Nova Gorica so 22. septembra v sodelovanju z osnovnimi šolami Šempas, Čepovan in Dobrovo izvedli preventivni projekt Otrok, policist za en dan.

Novogoriško PP je obiskalo devet učencev šestih razredov in trije učitelji oz. spremljeval-ci. Komandir PP Nova Gorica Vilijan Leban in njegov po-močnik Kristjan Mlekuš sta jim najprej predstavila vlogo poli-cije v družbi pri zagotavljanju varnosti ljudi in njihovega pre-moženja. Seznanila pa sta jih tudi z organiziranostjo polici-je, varnostno problematiko na območju te policijske enote, samozaščitnim ravnanjem in nalogami, ki jih opravljajo poli-cisti.

Vodje policijskih okolišev novogoriške policijske postaje Danilo Kotnik, Marjan Pirc, Ro-

bert Horvat in Bojan Milenkovič so učence pospremili na teren, kjer so spoznali preventivno vlogo policistov v lokalni skup-nosti. Ogledali so si tudi prosto-re in opremo EVSP v Mirnu, na PPP Nova Gorica pa so spoznali tudi delo policistov v prometu.

Učenci so največ zanimanja pokazali pri tehnični opremi, ki jo policisti uporabljajo za iz-vajanje vsakodnevnih nalog, in opremo policistov PPE. Po za-ključku so udeleženci in njihovi spremljevalci izrazili željo, da bi s takšno obliko sodelovanja na-daljevali tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Dean Božnik

VARNOST - 4.indd 25 12.12.2008 12:40:43


VArNOSTNOVICE

OTROK, POLICIST ZA EN DAN NAPP RAVNE NA KOROŠKEM

ZA VEČJO VARNOST OTROK NA KOROŠKEM

Poleg različnih dejavnosti pred začetkom novega šolskega leta in v prvih dneh pouka je bila najbolj opazna navzočnost policistov in predstavnikov zveze šoferjev in Rdečega križa v neposredni bližini šol na celotnem območju Občine Dravograd. S svojo prisotnostjo so na posebej izpostavljenih mestih in na območjih varnih šolskih poti pri-spevali k večji varnosti šolskih otrok.

Posebno pozornost so namenili umirjanju prometa in opozarjanju voznikov na povečano prisotnost otrok v cestnem prometu, ki lahko na poti v šolo in iz nje zaradi svoje razposajenosti, nepremišljenega ravnanja ali takšnega ravnanja voznikov hitro postanejo žrtve.

Policisti PP Dravograd so v prvih septembrskih dneh s po-močjo predstavnikov Zveze šoferjev in avtomehanikov Dravograd ter Območne organizacije Rdečega križa Dra-vograd uspešno izvedli eno najpomembnejših nalog poli-cije v tem obdobju, varovanje otrok ob začetku šolskega leta 2008/2009.

V prvem šolskem tednu so bili policisti in prostovoljci vsakodnevno prisotni na najbolj nevarnih šolskih poteh, kjer so otrokom pomagali z nasveti in tudi pri prečkanju cest.

Tudi PP Radlje ob Dravi je ob začetku šolskega leta izvedla vrsto preventivnih dejavnosti za večjo varnost otrok v cestnem prometu.

Že pred prvim šolskim dnem so vodje policijskih okolišev na splet-nih straneh varnostnih sosvetov, ki so objavljeni na spletnih portalih vseh petih občin na območju PP Radlje ob Dravi, objavili preventiv-ne prispevke z nasveti otrokom, njihovim staršem in voznikom. VPO Janez Otorepec pa je v zvezi z varovanjem šolskih otrok sodeloval v posebni oddaji Radia Brezje–Radlje.

Vodje policijskih okolišev PP Radlje ob Dravi so prvi šolski dan so-delovali z vodstvi šol na sestankih z učenci prvih razredov in njihovimi starši. V prvem tednu pouka so se z vsemi učenci prvih razredov in njihovimi razredniki sprehodili po varni poti v šolo in nazaj. Na teh sprehodih so prvošolce z lastnim zgledom seznanili z varnimi potmi, predvsem pa osnovnimi prometnimi pravili ter posebej zaznamova-nimi mesti in načini varnega prečkanja cest.

Nikoli ne smemo pozabiti, da smo vsi odgovorni za varno ude-ležbo otrok v prometu. Prav gotovo so starši tisti, ki otroka uvedejo v svet prometa. Le s pravilno vzgojo otrok, opozarjanjem na nevarnosti, nenehnim učenjem in pravilnim ravnanjem v prometu bomo dosegli, da bo otrok spoznal nevarnosti, znal pravilno ravnati, in kar je najbolj pomembno, da bo spoštoval prometna pravila, tudi ko odraste. To je naša skupna naloga!

Besedilo: Peter PungartnikFoto: Marko Prevolčič,

Janez Otorepec

Vodje policijskih okolišev PP Ravne na Koroškem so 18. septembra za učence osnovnih šol Črna, Mežica in Prevalje izvedli preventivni projekt Otrok, policist za en dan.

Otroci 6. razredov teh osnov-nih šol so se v spremstvu učite-ljev zbrali na policijski postaji Ravne na Koroškem, kjer smo jim VPO Tomaž Strmčnik, Zoran Kralj in Marko Rožej predstavili svoje delo.

Pokazali smo jim opremo policistov in pripadnikov poseb-ne policijske enote, delo in opre-mo kriminalističnega tehnika, alkotest in ostalo opremo, ki jo policisti uporabljajo pri vsako-dnevnem delu. Otroci so si ogle-dali tudi prostore PP Ravne na Koroškem.

V drugem delu smo z otroki in učiteljicami odšli na poučni sprehod, na katerem so spozna-vali naše delo. Pred odhodom je

vsak otrok prejel majico in kapo z napisom OTROK – POLICIST, ki so jih z veseljem oblekli.

Otroci so spoznali tudi delo policistov vodnikov službenih psov. Pri tem je sodeloval Srečko Kotnik iz EVSP Dravograd. Ogle-dali so si tudi intervencijsko vozi-lo ter merilnik hitrosti Traffic Pa-trol, ki so ga tudi sami preizkusili.

Prvi vtisi o projektu, ki smo jih dobili od otrok in vodstev šol, so zelo pozitivni. Vsi si želijo, da bi pri podobnem projektu sode-lovali tudi v prihodnje. Šole bo-do preventivno dejavnost pred-stavile na spletni strani osnovnih šol.

Besedilo: Marko Rožej

V CENTRU ZA TUJCE ODPRLI OTROŠKO SOBO

25. septembra so slovesno odprli otroško sobo, igralnico, ki so jo skupaj z otroki uredile socialne delavke centra.

Občasno so v Centru za tujce namreč nastanjene tudi družine z otroki, ki delijo usodo svojih staršev in se zato znajdejo v situaciji, ko morajo nekaj časa preživeti v objektu, ki ni ravno primeren za njihov razvoj.

Kljub temu pa si v centru prizadevajo, da bi otrokom olajšali biva-nje in jim omogočili čim bolj normalen razvoj. V novi, svetli sobici se bodo otroci z veseljem igrali.

Opremo je podaril otroški vrtec v Postojni.

Besedilo in foto: Jože Konec

VARNOST - 4.indd 26 12.12.2008 12:40:46


VArNOST

27

Policija se je med 11. in 14. septem-brom, v štirih dneh izobraževalno-sejemske prireditve Otroški bazar na Gospodarskem razstavišču v Lju-bljani, dobro predstavila množici naj-mlajših obiskovalcev.

Na notranjem razstavnem prostoru in na zunanji ploščadi so policisti predstavili delo policistov, napotenih v mednarodne mirovne misije, delo forenzikov, naloge pri-padnikov SE, delo vodij policijskega okoliša, problematiko prepovedanih dog, področje prometne varnosti, staršem in otrokom pa svetovali o varnosti v prometu, nasilju med mladimi, vandalizmu, varovanju doma in nji-hove lastnine.

Na razstavni stojnici so se policisti pogo-varjali z otroki in njihovimi starši, učitelji in drugimi obiskovalci ter odgovarjali na njiho-va vprašanja.

Otrokom so razdelili poučno pobarvanko Varno na poti v šolo in domov. Dogajanje na razstavnem prostoru policije in na zunanji ploščadi pa so popestrili tudi obiski vrhun-skih športnikov, zaposlenih v policiji.

Veliko zanimanja med najmlajšimi obi-skovalci je bilo za policijske konje in opremo, ki jo uporabljajo pri opravljanju službenih na-log. Predstavili so se tudi vodniki službenih psov s svojimi štirinožnimi prijatelji.

Policisti kolesarji so delili preventivno zloženko z nasveti o tem, kako obvarovati svoje kolo pred tatvino. Največ pozornosti pa je pritegnil prikaz helikopterskega reševanja ponesrečenega policista.

Otroški bazar je obiskalo veliko gostov, tudi vidnih osebnosti iz političnega in go-

spodarskega življenja, med njimi minister za notranje zadeve Dragutin Mate.

Ob zaključku bazarja je policija prejela priznanje organizatorjev za odlično predsta-vitev na prireditvi.


NOVICE

POLICISTI NAVDUŠILI NA OTROŠKEM BAZARJU

Dušan Černilogar, VPO Moste - Kodeljevo v Ljubljani, v pogovoru z otroki

POLICISTI PP LENDAVA SODELOVALI NA ROMSKEM TABORU

Policisti PP Lendava smo se 12. avgusta udeležili tradicionalnega romskega ta-bora Kamenci 2008 v romskem naselju Črenšovci.

Ob tokratnem obisku, ki je potekal po geslom »Policisti – zaščitniki in pri-jatelji otrok«, smo otrokom od 4. do 12. leta predstavili delo policistov. Poleg te-ga jim je policist motorist Dušan Celec iz PPP Murska Sobota predstavil opremo za urejanje in nadzor prometa, policista motorista Dejan Žabot in Roman Čarni iz PP Lendava pa sta predstavila opremo za varovanje državne meje in za to na-menjeno motorno kolo. Na taboru se je predstavil tudi Milan Dajč, policist vod-nik službenega psa s svojim zelo ubog-ljivim psom Yimmyjem, ki sta še zlasti navdušila vse navzoče.

Za sproščeno razpoloženje sva skr-bela Ludvik Levačič, poglavar romskega naselja Kamenic, in Jožef Titan, vodja policijskega okoliša.

Otrokom smo ob tej priliki podari-li kresničke, ki bodo prispevale k boljši vidnosti in zato večji varnosti na šolski poti.

Besedilo in foto: Jožef Titan

VARNOST - 4.indd 27 12.12.2008 12:40:48


VArNOSTNOVICE

POLICISTI PU LJUBLJANA SODELOVALI NASREČANJU UPOKOJENK IN UPOKOJENCEV

Na tradicionalnem srečanju osrednje slovenske Zveze društev upokojencev, ki poleg ljubljanskih društev zdru-žuje tudi društva iz Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, so 5. septembra v Logatcu sodelovali tudi policisti PU Ljubljana.

Udeležencem so svetovali o varni udeležbi v prometu in po-menu samozaščitnega ravnanja. Predstavili so delo PPP Ljubljana, Postaje konjeniške policije Ljubljana, PP Logatec in delo kriminali-stičnih tehnikov PU Ljubljana.


Pripadniki različnih služb, ki posredujejo pri intervent-nih in drugih nujnih dogodkih na Obali, so septembra na Debelem rtiču organizirali prvo skupno srečanje, da bi se bolje spoznali in tako v prihodnje še uspešneje sodelovali pri reševanju človeških življenj.

SREČANJE INTERVENTNIH SLUŽB Z OBALE

Pri organiziciji srečanja so pomagale nekatere zavaroval-nice in druga podjetja z Obale,

udeležili pa so se ga gasilci iz Poklicne gasilske brigade Koper, medicinsko osebje iz Prehospi-

talne enote Obala, reševalne službe Slovenske Istre, enote A1 iz zdravstvenih domov Kopra, Izole in Pirana, operaterji Re-gijskega centra za obveščanje Koper ter policisti iz operativno-komunikacijskega centra Koper in policijskih postaj Koper, Izola, Piran in postaje prometne poli-cije Koper.

Ker je bilo srečanje v taki se-stavi organizirano prvič, so ude-

leženci za boljšo prepoznavnost nosili majice različnih barv, na katerih so bila natisnjena njiho-va imena, in sicer so gasilci no-sili rdeče, policisti modre, me-dicinsko osebje bele in delavci regijskega centra za obveščanje oranžne majice. Srečanje so kljub slabemu vremenu pope-strili s športnimi tekmovanji in ga zaključili s plesom.

Besedilo in foto: Amedeo Žigon

IZLET POLICISTOV PMP PETIŠOVCI

Policisti PMP Petišovci smo se konec avgusta udeležili dvo-dnevnega izleta po Primorski, ki se ga je lahko udeležilo le 26 zaposlenih.

Prvi dan smo se spustili po Soči v organizaciji športnega centra Soča Rafting iz Bov-ca. Adrenalinski spust smo, seveda v primerni opremi za takšno akcijo, vsi preživeli. Po 10 km dolgem spustu po re-ki Soči smo nadaljevali proti Obali in zvečer pristali na De-belem rtiču ter tam prenočili v počitniškem objektu.

Naslednji dan pa je sledil ‘’morski’’ del izleta. Na barki Boštjana, na kateri smo po-skušali ribje specialitete in primorsko vino, smo si ogle-

dali celotno slovensko obalo. Ob tem smo tudi ugotovili, da je naše morje še vseeno dokaj čisto, saj smo lahko ce-lo zaplavali. Med sedemurno plovbo smo se ustavili tudi v Piranu in si ogledali kulturne znamenitosti.

V poznih popoldanskih urah smo se vračali s prijet-nimi izletniškimi vtisi v smeri vzhodne Slovenije, seveda vsak s svojo idejo o trasi na-slednjega izleta.

Besedilo in foto: Jože Kotnjek

PRVI PREIZKUS STANDARDIZACIJEPOSTOPKOV VSP

Med 15. in 19. septembrom se je višji policijski inšpektor iz Sektorja splošne policije UUP GPU Adil Huselja udeležil zaključne konference nacionalnih koordinatorjev za šo-lanje službenih psov v okviru Agencije FRONTEX, ki je po-tekala na Akademiji mejne policije v Rezeknem v Latviji.

VARNOST - 4.indd 28 12.12.2008 12:40:51


VArNOST

29

NOVICE

Na konferenci so poleg vodje projekta Radua Constan-tina Antona iz Romunije sodelovali še predstavniki 20 evropskih držav, ki opravljajo naloge, povezane z delom vodnikov službenih psov pri varovanju državnih oziroma zunanjih meja Evropske unije.

Glavni namen skupnega priročnika je standardizacija postopkov vodnikov službenih psov na področju usposabljanja in šolanja služ-benih psov ter pri njihovi operativni uporabi. Priročnik predstavlja tudi začetek poglobljenega sodelovanja med policijskimi strokov-njaki s tega področja. Poleg uvajanja enotnih standardov pri šola-nju in delu se s priročnikom ustvarja tudi podlaga za vzpostavitev mreže in nadaljnjega sodelovanja, ki naj bi potekalo z neposrednimi kontakti odgovornih uslužbencev, izmenjavo informacij in s primeri dobre prakse. Tako bi delovno področje razširili tudi na področje dela vodnikov službenih psov, s čimer bi okrepili varovanje zunanjih meja Evropske unije.

Člani delovne skupine so pripravili končni osnutek priročnika. Decembra pa je predvidena konferenca članov projektne skupine in predstavnikov šol za šolanje službenih psov, na kateri bo pred-stavljena vsebina priročnika, hkrati pa se bodo določile smernice za nadaljnje delo.

Besedilo in foto: Adil Huselja

Udeleženci konference skupaj z generalom mejne policije Ivarsom Zalitisom, di-rektorjem akademije, pred zaključkom konference

Pod okriljem oddelka za terorizem in ekstremno nasilje pri UKP GPU je 18. septembra v Policijski akademiji pote-kal seminar z naslovom The Improvised Explosive Threat. Seminar je vodil dr. Kirk Yeager iz Združenih držav Ame-rike, ki je zaposlen pri FBI in je strokovnjak s področja eksplozivov. Seminarja se je udeležilo 36 slušateljev iz Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

SEMINAR O UPORABI IMPROVIZIRANIHEKSPLOZIVNIH NAPRAV

Albert Černigoj iz Sektor-ja za organiziran kriminal je na začetku seminarja poudaril, da je zelo pomembno strokovno sodelovanje pri uporabi impro-viziranih eksplozivnih naprav. Terorizem je globalna grožnja, zato je potreben skupen pristop

k reševanju problema. Izposta-vil je problematiko zahodnega Balkana, kjer je relativno lahek dostop do raznovrstnih pripo-močkov in eksploziva.

Dr. Yeager je predstavil eno-to FBI, v kateri je zaposlen, tj. laboratorij FBI v Quanticu, Vir-

giniji. Predstavil je tudi zgodo-vino in osnove eksplozivov ter primere, v katerih je sodeloval (eksplozije na Baliju, Maroku in Ammanu). Poleg tega je preda-val tudi o svetovnih gibanjih pri uporabi improviziranih naprav, ki so vsebovale TATP, HMTD, MEKP, EGDN in druga sred-stva oz. predhodne sestavine. Skratka, večino eksplozivov, ki bazirajo na osnovi peroksida. Iz-postavil je enostavnost dostopa do »receptov« za izdelavo eks-plozivnih snovi, ki je možen kar preko svetovnega spleta.

Poleg varnostnega tveganja, ki ga predstavljajo eksplozivne zmesi v prahu, gelu oz. tekočem stanju, saj so kot take neprepo-znavne, se lahko pri hišnih pre-iskavah kaj hitro zgodi, da ob neustreznem prepoznavanju pride do nepravilnega ravnanja

pri zavarovanju najdene snovi in nekontrolirane detonacije ob morebitnem nepravilnem testi-ranju snovi.

V nadaljevanju je predstavil tudi Improvised Explosive Thre-at Card, ki bi bila zelo uporabna tudi za slovenske policiste. Gre za kartico, kjer so navedene kemične sestavine, ki bi lahko predstavljale vsebino doma na-rejenega eksploziva. Namenjena je policistom in kriminalistom, ki delo opravljajo na terenu, za po-moč pri prepoznavi morebitne eksplozivne snovi, kajti zaradi nepoznavanja lahko eksploziv-ne zmesi zamenjajo za drogo.

Uporabo doma izdelanih eksplozivov bodo s konkretnimi napotki za nadaljnje delo pred-stavili tudi policistom na terenu.

Besedilo: Martin Koželj

PODELITEV MEDALJ POLICIJE ZA HRABROSTIN POŽRTVOVALNOST

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec sta 5. novembra podelila medalje policije za hrabrost in požrt-vovalnost, in sicer za posebno osebno hrabrost ali požrt-vovalnost pri reševanju ljudi ali premoženja ali pri oprav-ljanju varnostnih nalog.

Julija letos se je pri gradbišču Hidroelektrarne Blanca zgodila najhujša nesreča na vodah v zgodovini Slovenije. Pri reševanju je med številnimi hrabrimi, ki so v tistem trenutku priskočili na pomoč, nesebično pomagalo veliko policistov, ki se jim je za njihovo delo zahvalil tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Trije so prejeli me-dalje policije, saj so v reševalni akciji pokazali osebno hrabrost in pri tem ogrozili tudi svoje življenje in zdravje. Medaljo za hrabrost je prejel policist Gregor Kovač iz PU Ljubljana, medalji za požrtvoval-nost pa policista Rade Ivkovič in Dušan Černe iz PU Krško.

Medalji policije za hrabrost sta prejela tudi policist Damjan Herodež iz PU Celje in Igor Lipovšek iz Žalca, ker sta 8. julija letos iz deroče in narasle Savinje na obrežje potegnila utapljajočega se moškega, pri čemer sta ogrozila svoji življenji. Pri tem jima je po-magal policist Igor Orešnik iz PU Celje, ki je zato prejel medaljo za požrtvovalnost.

VARNOST - 4.indd 29 12.12.2008 12:40:53


VArNOSTNOVICE

Prav tako sta medalji za požrtvovalnost prejela policista Mar-ko Mulej in Blaž Svetlin iz PU Kranj, ker sta s svojim nesebičnim ravnanjem rešila človeško življenje. 7. julija se je namreč na cesti med Bledom in Bohinjem zgodila prometna nesreča, pri kateri je občana vrglo iz avtomobila v potok. Policista, ki sta prišla na kraj nesreče, sta nemudoma priskočila na pomoč in iz vode rešila člo-veka, ki je bil v nesreči sicer lažje poškodovan, a nezavesten in bi se lahko utopil.

V hudi prometni nesreči na avtocesti med Ljubljano in Šentja-kobom pa so 4. julija letos zagorela tri vozila. Dušan Dejak iz Ribnice, ki je pripeljal mimo, je hitro ocenil situacijo in pred ognjenimi zublji pogumno rešil v avtu ujetega voznika, za kar je prejel medaljo poli-cije za hrabrost.

Besedilo: Monika Golob

SPREJEM POLICISTA, KI JE ODŠELNA MIROVNO MISIJO

Generalni direktor policije Jože Romšek je 17. septembra sprejel višjega policijskega inšpektorja Boštjana Smole-ja, ki je 21. septembra odšel na mirovno misijo EULEX na Kosovo.

Boštjan Smolej je zaposlen v Sektorju prometne policije na UUP GPU in že ima izkušnje z delom v mirovnih misijah, saj je bil od 25. aprila 2005 do 24. aprila 2006 v mednarodni civil-ni misiji UNMIK na Kosovu, in

sicer kot svetovalec v oddelku za promet.

V misiji EULEX v Prištini bo opravljal naloge glavnega sve-tovalca na eni izmed policijskih postaj na Kosovu.

Besedilo in foto: Monika Golob

SPREJEM POLICISTOV PRED ODHODOMV MISIJO EULEX NA KOSOVO

Generalni direktor policije Jože Romšek je sprejel šest policistov, ki so 5. oktobra odšli v Mednarodno civilno misijo EULEX na Kosovo. Policisti bodo svoje funkcije na Kosovu opravljali eno leto.

Na misijo so odšli:

Gorazd Dreisiebner, policist na PP Šentilj, ki je v policiji zaposlen od leta 1992. V misiji UNMIK je že sodeloval v letih 2004 in 2005.

Miran Šribar, policist kriminalist na PLP Brnik. V policiji je zaposlen od leta 1988. V misiji UNMIK je sodeloval v letih od 2001 do 2003.

Gregor Simerl, višji kriminalist v SKP PU Maribor. V policiji je zaposlen od leta 1995. V misiji UNMIK je že sodeloval v letih 2005 in 2006.

Štefan Skalar, višji policijski inšpektor v SGDP GPU. V policiji je zaposlen od leta 1985. V letih 2001 in 2002 je sodeloval v misiji OVSE na Kosovu, od 2002 do 2003 pa v misiji EUPM v Bosni in Hercegovini.

Damir Hojnik, policist kriminalist na PP Celje. V policiji je zapo-slen od leta 1995 in še ni bil v misiji.

Boštjan Kreže, višji policijski inšpektor v UUP. V policiji je s pre-kinitvijo zaposlen od leta 1991. V misiji UNMIK je sodeloval od leta 2000 do 2003 oz. sodeluje od leta 2007.

Besedilo in foto: Nina Djordjević

SPREJEM POLICISTOV, KI SO ODŠLI VMEDNARODNO CIVILNO MISIJO EULEX

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šin-kovec je 13. oktobra, sprejel policiste, ki so 19. oktobra 2008 odšli v Mednarodno civilno misijo EULEX na Ko-sovo.

Sprejema so se udeležili:

Branko Stermecki, ki je v policiji od leta 1982, zaposlen na Operativno-komunikacij-skem centru PU Celje, je že bil v mirovni misiji UNMIK na Koso-vu (od leta 2000 do 2002) in na mirovni misiji JIPTC v Jordaniji (od leta 2004 do 2005).

Danilo Grahornik, ki je v

policiji od leta 1985, zaposlen na SKP PU Maribor, je že bil v mirovni misiji EU PROXIMA v Makedoniji leta 2006.

Grega Novak, ki je v policiji od leta 1994, zaposlen v Centru za izobraževanje in usposablja-nje v Gotenici, pa je na mirovno misijo odšel prvič.


VARNOST - 4.indd 30 12.12.2008 12:40:57


VArNOST

31

NOVICE

SPREJEM POLICISTOV, KI SO SE VRNILI SKOSOVA IN BOSNE IN HERCEGOVINE

Generalni direktor policije Jože Romšek je 8. oktobra spre-jel policiste, ki so se konec septembra po 17-mesečnem mandatu vrnili iz Mednarodne civilne misije UNMIK na Kosovu, in policiste, ki so decembra lani zaključili misijo EUPM-2 v Bosni in Hercegovini.

S 17-mesečne misije na Kosovu so se vrnili:

Aljoša Horvat iz PP Kranj, Tomaž Kern iz Sektorja za mednarod-no policijsko sodelovanje v UKP GPU, Boris Krajnc iz PPP Ljubljana, Boštjan Kreže iz UUP GPU, ki je iz misije UNMIK takoj prešel v misijo EULEX, Matjaž Mravlja iz Policijske akademije, Boštjan Pasarič iz SKP PU Celje, Mirsad Salkić iz SUP PU Koper, Ambrož Vidmar iz SE GPU in Almir Babić, zaposlen na UIT GPU, ki se je s Kosova vrnil 25. maja 2008 po šestmesečnem delu v misiji UNMIK.

Iz misije EUPM-2 v BiH so se vrnili:

David Ukaj, zaposlen na PU Maribor, Domen Rožič, zaposlen na Oddelku za splošno kriminaliteto v SKP PU Kranj, Zdravko Slavec iz PP Sežana in Ivo Usar, ki se sprejema ni udeležil, saj je zaradi upoko-jitve že zapustil policijo.

Besedilo in foto: Nina Djordjević

Na krajši žalni slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve so se delavci policije in ministrstva za notranje zadeve 30. oktobra spomnili tudi sodelavcev, ki so izgubili življenje v osamosvojitveni vojni.

REORGANIZACIJA POLICIJSKIH ODDELKOV V POLICIJSKE POSTAJE

POLOŽILI VENCE V SPOMINPADLIM POLICISTOM

Avgusta in septembra letos so bile pripravljene spre-membe in dopolnitve Pravilnika o območjih in sedežih policijskih postaj (v nadaljevanju: pravilnik) ter Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in na-zivih v Policiji (v nadaljevanju: akt), ki so se nanašale na reorganizacijo policijskih oddelkov v policijske postaje.

Na podlagi sprememb pra-vilnika, ki so začele veljati 22. avgusta 2008, in sprememb ak-ta, ki so začele veljati 1. oktobra 2008, smo reorganizirali devet policijskih oddelkov v policijske postaje, in sicer:

1. PO Bled, ki je bil oddelek PP Radovljica, v samostojno PP Bled

2. PO Medvode, ki je bil od-delek PP Ljubljana Šiška, v samostojno PP Medvode

3. PO Logatec, ki je bil oddelek PP Vrhnika, v samostojno PP Logatec

4. PO Hrastnik, ki je bil oddelek PP Trbovlje, v samostojno PP Hrastnik

5. PO Zagorje ob Savi, ki je bil oddelek PP Trbovlje, v samo-stojno PP Zagorje ob Savi

6. PO Gornji Petrovci, ki je bil oddelek PP Murska Sobo-ta, v samostojno PP Gornji Petrovci

7. PO Šempeter pri Gorici, ki je bil oddelek PP Nova Gorica, v samostojno PP Šempeter pri Gorici

8. PO Dolenjske Toplice, ki je bil oddelek PP Novo mesto, v samostojno PP Dolenjske Toplice in

9. PO Šentjernej, ki je bil odde-lek PP Novo mesto, v samo-stojno PP Šentjernej.

Glavni razlogi za reorgani-zacijo oddelkov v postaje so v boljši organizaciji dela, zago-tavljanju čim bolj kvalitetnih varnostnih uslug državljanom, hitrejšem odzivanju na varnost-ne potrebe lokalne skupnosti in večji vidnosti policije na ob-močju lokalne skupnosti, tako vodstva enote kot tudi posa-meznih policistov.

Generalna sekretarka ministrstva za notranje zadeve mag. Elda Gregorič-Rogelj, generalni direktor policije Jože Romšek, pomočnik direktorja UKP GPU Robert Črepinko, pomočnik direktorja UUP GPU Davorin Bratuž in podpredsednik Združenja Sever Tomaž Čas so v avli ministrstva za notranje zadeve k spominski plošči policistov in rezerv-nih policistov, padlih leta 1991, položili lovorjev venec.

Žalne slovesnosti so se udeležili tudi mnogi zaposleni v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve. Predstavniki policije so se pokloni-li spominu, položili vence in prižgali sveče padlim osamosvojiteljem tudi na komemoraciji pri pomniku na ljubljanskih Žalah.


VARNOST - 4.indd 31 12.12.2008 12:41:00


VArNOSTNOVICE

VI. KONGRES IPA-SEKCIJE SLOVENIJA

V hotelu Primus na Ptuju je bil 25. oktobra VI. kongres IPA-Sekcije Slovenija. Udeležilo se ga je 88 delegatov iz enajstih regionalnih klubov in 19 članov upravnega od-bora sekcije. Na kongresu so bili prisotni poleg delegatk in delegatov številni domači gostje ter predstavniki IPA sekcij iz Avstrije, Italije, San Marina, Češke, Madžarske in Srbije.

Na otvoritveni slovesnosti je poleg drugih visokih gostov navzoče nagovoril minister za notranje zadeve Dragutin Mate, ki je poudaril po-men in vlogo IPE, še zlasti njeno poslanstvo, vlogo in mesto v policiji.

Na uradnem delu kongresa so delegatke in delegati obravnavali in sprejeli Poročilo o delu upravnega odbora za obdobje 2005–2008 ter poročili nadzornega odbora in častnega razsodišča. Sprejeli so tudi programske usmeritve za delo za obdobje 2008–2011.

Ker je bil kongres volilni, je bilo po kandidacijskem postopku v re-gionalnih klubih izvoljeno novo vodstvo oziroma nov upravni odbor IPA-Sekcije Slovenija, in sicer je bil za predsednika ponovno izvoljen Stanislav Ficko, podpredsedniki so postali Marjan Prah, Mihael Burilov in ponovno Vinko Otovič, ponovno so bili izvoljeni tudi dosedanji ge-neralni sekretar Ištvan Lipnik, delegat IEC Zdenko Prizmič, blagajnik Alojz Hrnčič in stalni zapisnikar Milan Marinšek.

Izvoljena sta bila tudi nov nadzorni odbor, v katerem so Srečko Lampret, predsednik, člana pa Ivan Ambrožič in Danijel Lorbek, in čast-no razsodišče, v katerem so Jože Mencin, člana pa Anton Drevenšek in Silva Mlakar.

Medtem ko so bile delegatke in delegati na kongresu, so za tuje predstavnike in goste prizadevni organizatorji iz IPA Štajerske organizi-rali ogled Ptuja, muzeja na gradu, pokušino vin v vinski kleti. Na večerni slovesnosti je predsednik sekcije Stanislav Ficko podelil priznanja in za-hvale IPE. Tako sta najvišje priznanje IPE plaketo IPA-Sekcija Slovenija prejela Policijski orkester in Alojz Hrnčič iz IPA RK Celje.

Zlati znak IPA-Sekcija Slovenija so prejeli Marijan Ojsteršek, po-močnik direktorja HELEDIS Celje, igralec Gojmir Lešnjak Gojc, Borut Razdevšek, direktor podjetja DEBITEL Ljubljana, in Ferdo Abraham iz IPA RK Koroške.

Nagovor predsednika sekcije Stanislava Ficka

Otvoritvena slovesnost

Posebno zahvalo IPA-Sekcija Slovenija je za dolgoletno sodelova-nje in pomoč sekciji ter nego in skrb za našega častnega predsednika Milana Zorca prejela Angela Kolarič.

Na letošnjem mednarodnem fotografskem tekmovanju IPE je med 732 prispevki iz 16 držav za absolutno in posamično zmago v kategoriji splošno s fotografijo z naslovom STUDY IN LJUBLJANA zmagal naš član Matjaž Corel iz RK Ljubljana. V imenu svetovne orga-nizacije IPE sta mu bila vročena nagrada in priznanje.

Predsednik sekcije Stanislav Ficko se je za dolgoletno in uspeš-no delo v IPA-Sekciji Slovenije še posebej zahvalili Stanislavu Isaku in Jakobu Čeferinu, podpredsednikoma sekcije, ter Ferdu Abrahamu, predsedniku nadzornega odbora, ki nima več mandata.

Temeljno sporočilo kongresa je predvsem v programskih nalo-gah, ki se bodo odražale v letnih programih dela sekcije in regional-nih klubov.

Tako se bomo še bolj angažirali pri organiziranju strokovnih, kul-turnih in športnih prireditev ter povezovanju in sodelovanju z dru-gimi stanovskimi organizacijami. Posebej bomo pozorni na dobre medsebojne odnose, ki so nujni za uspešno delo. Krepili bomo dobre odnose med policisti in državljani ter zagotavljali zakonitost dela ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ker so socialne stiske članov vse večje, bo naša posebna pozornost namenjena tudi socialnemu področju. Zato bomo okrepili tudi delovanje socialne ko-misije in socialnega sklada. Sodelovanje s policijo je bilo dobro, kar ne pomeni, da ne bi moglo biti še boljše, še boljša pa morata biti po-vezanost in sodelovanje z našimi stanovskimi organizacijami. Skupaj lahko veliko storimo tako za policistke in policiste ter naše članice in člane kot tudi za državljanke in državljane.

V tem obdobju se bomo tudi pospešeno pripravljali na dostojno obeležitev 20-letnice delovanja naše organizacije, ki bo potekala v Gozdu - Martuljku, kjer je bila leta 1991 tudi ustanovljena.

Besedilo in foto: Vinko Otovič

POPRAVEK

18. GENERACIJA KANDIDATOV ZAPOLICIJSKA POOBLASTILA

V prejšnji številki Varnosti je pri članku 18. generacija kandidatov za policijska pooblastila pri zahvali pomo-toma izpadla Policijska uprava Novo mesto ter PP Črno-melj, PMP Metlika ter PPP Novo mesto. Vsem štirim eno-tam gre posebna zahvala in hkrati opravičilo za neljubo napako.

Sanja Repše, Suzana Rudež Poplašen

VARNOST - 4.indd 32 12.12.2008 12:41:03


STROKOVNI PRISPEVKIVArNOST

33

Varovanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu

Državni svet Republike Slovenije je v sodelovanju z Izobraževalno-raziskovalnim inštitutom Ozara iz Ljubljane 9. oktobra organiziral posvet z naslovom Skrb za zdrav-je na delovnem mestu – psihoso-cialno zdravje in delo.

Med udeleženci posveta so bili pred-stavniki delojemalcev, delodajalcev, Ministr-stva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje, predstavniki javne uprave in drugi.

Zavedanje in poznavanje problemati-ke varovanja psihosocialnega zdravja na delovnem mestu:

Potrdili smo zavedanje in poznavanje pomembnih dejstev s področja varovanja psihosocialnega zdravja na delovnem me-stu in ugotavljali, da je potrebna koordini-rana akcija za izboljšanje stanja.

Med vsemi psihosocialnimi težavami so najpogostejše tiste, ki so povezane s stre-som.

Približno 4 % bruto družbenega pro-izvoda izgubimo na račun psihosocialnih težav.

Negativni stres kratkoročno in dolgo-ročno vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika.

Poznamo učinkovite pristope za prepre-čevanje negativnega stresa na delovnem mestu in s tem manjšanje absentizma (od-sotnost na račun bolezni in poškodb) in pre-zentizma (zmanjšana produktivnost).

Skrb za zdravje na delovnem mestu dr-žava preko politik ter delodajalci in posa-mezniki z različnimi preventivnimi progra-mi vse bolj prepoznavajo kot pomemben dejavnik ohranjanja zdravja, zadovoljstva in produktivnosti prebivalstva.

Za obvladovanje negativnega stresa na delovnem mestu je več odgovornih delež-nikov: država, delodajalec in posameznik.

Cilji posveta so bili oblikovati pobude za povečanje dejavnosti in povezanosti de-ležnikov s strani države, delodajalcev in de-lojemalcev za skrb za zdravje na delovnem mestu.

Pobude smo oblikovali kot zaključke po-sveta in jih posredovali v razpravo in pod-poro pristojnim interesnim skupinam DS, ministrstvom in sindikatom. O sklepih bomo obvestili tudi vse zainteresirane javnosti.

Sklepi:

Na podlagi predstavljenih referatov, ki so obsegali znanstvene in politične vidike skrbi za psihosocialno zdravje, in na podlagi razprave smo na posvetu pripravili nasled-nje sklepe:

1. Ugotavljamo, da je psihosocialno zdrav-je na delovnem mestu pomembno po-dročje, ki pa je pomanjkljivo urejeno tako na strani države in posledično na strani delodajalcev. Dodatna prizade-vanja so potrebna za še večje prepo-znavanje pomena ohranjanja zdravja na delu kot dejavnika, ki vpliva na delovno učinkovitost in s tem povečanje odgo-vornosti in dejavnosti deležnikov.

2. Ugotavljamo, da obstaja načelna pod-pora za sistemske rešitve na področju varovanja zdravja na delovnem mestu. Obstaja vrsta mednarodnih predpi-sov, konvencij, resolucij, priporočil in smernic za izboljšanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je sodobna in omogoča preventivno delovanje. V pripravi je tudi nacionalni program za duševno zdravje, ki bo moral upoštevati 5 priporočenih vsebin Evropskega pakta za duševno zdravje. Ena od teh vsebin je psihosoci-alno zdravje na delovnem mestu.

3. Ugotavljamo, da so država, delodajalci in delojemalci odgovorni za varovanje zdravja na delovnem mestu, zlasti pa ne smejo pozabiti na področje psihoso-cialnega zdravja zaposlenih, saj je le to povezano z dokazano največjimi stroški oziroma izgubami tako delodajalcev kot države.

Deležniki, ki imajo največ moči za dose-go izboljšanja, se zavedajo odgovorno-sti in pomena povezovanja pri varova-nju psihosocialnega zdravja: sindikati, združenje delodajalcev, zdravstvena za-varovalnica, pokojninska zavarovalnica, ministrstva oziroma vlada.

4. Ugotavljamo, da je nujna podpora dr-žave pri raziskovanju, razvoju in im-plementaciji programov za varovanje

psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. Država ima na voljo več meha-nizmov podpore:

a) Delodajalcem, ki uvedejo programe in storitve preventive za zaposlene, država omogoči stimulacije v obliki davčne olajšave.

b) Država lahko omogoči sofinanciranje raziskovalnih in razvojnih projektov za to področje.

c) Zagotovi objektivne podatke o sta-nju na področju skrbi za zdravje na delovnem mestu in s tem omogoči evalvacije.

d) Postavi standarde za ponujene pro-grame za zdravje na delovnem me-stu in s tem zagotovi kakovostno po-nudbo na trgu.

e) Katalogizira trenutno ponudbo pro-gramov za zdravje na delovnem mestu in s tem omogoči naročnikom možnost izbire.

f) Podpre raziskovanje na področju skrbi za zdravje na delovnem mestu in s tem poveča kakovost ponudbe in poveže raziskovalne potenciale z gospodarstvom.

g) Podpre razvoj novih, kakovostnih in kulturno, strokovno ter cenovno sprejemljivih programov in pristo-pov na področju skrbi za zdravje na delovnem mestu in s tem omogoči pestrejšo in kakovostnejšo ponudbo.

h) V javnih službah sama izvaja preven-tivne programe varovanja zdravja s poudarkom na psihosocialnem zdravju ter s tem predstavlja dober zgled privatnemu sektorju.

i) Vzpostavitev inštituta izvedenca, ki svetuje, sodeluje in predlaga pri od-ločitvah komisij (zdravstvenih in inva-lidskih). Na podlagi spremljanja rezul-tatov in prihodnjih izkušenj se bodo pripravile sistemske spremembe.

5. Ugotavljamo, da je treba spodbujati več-jo odgovornost pri komuniciranju vseh deležnikov in tudi večjo odgovornost in podporo s strani medijev, ki bodo jav-nosti seznanjali s programi varovanja psihosocialnega zdravja na delovnem mestu.

Izobraževalno-raziskovalni inštitut Ozara

VARNOST - 4.indd 33 12.12.2008 12:41:04


STROKOVNI PRISPEVKI

34

VArNOST

Obvladovanje nasprotijBojan Kos, PU Kranj

UVOD

Pogajanja so del življenja ljudi in vsakdanjik poslovnih procesov v organizacijah. Pogajamo se vsak dan, tako na po-slovni kot na osebni ravni. Miselnost, ki postavlja pogajanja zgolj v poslovni svet in jih pojmuje kot domeno le vodilnih v podjetjih, je zastarela in ne sodi v sodobno družbo. Najbolj grobo lahko označimo pogajanja kot prizadevanje najmanj dveh posameznikov, ki želita na podlagi medsebojne komu-nikacije doseči sporazumno rešitev glede nečesa. So bistvena sestavina poslovnih dejavnosti, ki se jih poslužujejo podjetja, menedžerji in vsi tisti, ki načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo za doseganje ciljev organizacije. Vsaka organiza-cija nastane in deluje zato, da dosega zastavljene cilje (Moži-na et al. 2004, str. 276 - 277).

Prav zato pa pri pogajanjih ne moremo mimo pojmov ko-munikacija, pogajalska moč, pravilne informacije […], med katerimi so še posebej pomembne strategije in taktike, ki jih uporabljajo pogajalci kot orodje za dosego uspešnega rezul-tata pogajanj. Pogajanje je umetnost in dejavnost za odprav-ljanje nasprotij. Sestavljeno je iz strategij in njim podrejenih taktik ter ustroja za zagotovitev podpore pogajalcu. Kot vsa-ko umetniško obliko jo lahko izpopolnimo z urjenjem v stvar-nosti in z razumevanjem, katere strategije in taktike povečajo možnost za uspešen izid pogajanj. In če pomislimo samo na to, koliko različnih ljudi, interesov in stališč je v svetu, in na to, kako pomembna so usklajena stališča za učinkovitost in uspešnost poslovnih sistemov, vidimo, kako koristna in ne-pogrešljiva so poslovna pogajanja.

KAJ SO POGAJANJA

Pogajanja so večsmeren proces komuniciranja, kompleks-na oblika odnosov med ljudmi in spremljanje teh odnosov, ta [pa] obsega dolgo vrsto interdisciplinarnih veščin. Pogoj za pogajanja so znanja o vzpodbudah in vplivanju, vodenju ljudi, komuniciranju. Velja dejstvo, da se dobri pogajalci ne rodijo, temveč naučijo, izurijo v praksi. Prav tako velja, da so pogajanja ciljna dejavnost, saj skušajo doseči skupna stališča udeležencev. Zato ima vsako pogajanje cilje, za katere je po-trebno zasnovati strategije za doseganje tega cilja oziroma ciljev (Tavčar 1997, 94).

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1994, 880) je ob nedovršnem glagolu “pogajati se” navedeno “skušati doseči soglasje, sporazum glede česa”.

Pogajanja, na splošno povedano, so proces dvosmernega sporazumevanja, katerega cilj je doseči soglasje z drugimi, pri čemer so nekateri interesi obeh strani skupni, drugi pa si nasprotujejo. Poslovna pogajanja [pa] pozna človek že od takrat, ko je začel proizvajati presežke blaga in z njimi trgo-vati. Pri tem je značilno, da morata obe strani popustiti, da bi lahko kaj pridobili in se zadovoljivo razšli. Če bomo začeli z namenom, da dobimo vse in ne damo nič, sploh ne moremo

govoriti o pogajanjih, ampak o diktatu, ki se opira na uporabo moči. Pogajanja torej niso tekmovanje, temveč proces zbliže-vanja med obema stranema – od začetnih razlik do končnega sporazuma. Ravno zato so pogajanja z vidika komuniciranja prava zakladnica pogajalskih taktik, pristopov in veščin, ki jih moramo poznati in jih obvladati, če hočemo biti uspešni po-gajalci. K temu spada tudi obramba pred manipulacijo (Zidar 2001, 63).

Ali so pogajanja uspešna ali ne, pa je odvisno od vrste de-javnikov, ki se navezujejo na izbor fizičnega okolja pogajanj, časa, predmeta, načina pogajanj, priprav in še vrste drugih okoliščin, ki vplivajo na uspešnost zaključka pogajanj. Od vseh je najpomembnejši spreten pogajalec, ki je vešč poga-jalskih strategij in taktik (Mazi 1999, 60).

Pogajalski proces

Pogajanja so daljši proces, in ne enkratni dogodek. Po-gajanja so tudi edinstven proces, saj tudi če ne uspejo ali se ponovijo, naslednjič potekajo v drugem času, morda z drugi-mi pogajalci, tudi predmet pogajanj se je utegnil spremeniti; tako da jih ni več mogoče absolutno ponoviti. Da bi udele-žene strani v čim večji meri dosegle ugoden izid pogajanj, si morajo prizadevati, da bi na vsaki stopnji procesa pogajanj delovale optimalno. Tako se pogajanja začno že mnogo prej, preden se udeležene strani pravzaprav soočijo.

V najenostavnejšem smislu bi lahko vsaka pogajanja raz-delili na štiri tipične stopnje (Kavčič 1996, 319 – 320):

− priprave na pogajanja;− otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij;− proces iskanja rešitve;− doseganje sporazuma in zaključka pogajanj.

V ozadju navedene razdelitve pa udeleženci pogajalske-ga procesa, pogajalci, uporabljajo različne pogajalske strate-gije in tehnike, s katerimi skušajo zadovoljiti svoje interese in doseči dober dogovor, ki praviloma temelji na zaupanju in spoštovanju ne samo pogajalskih metod in načel, ampak tudi nasprotne pogajalske strani.

Strategije v procesu pogajanj

Beseda strategija izhaja iz grške besede strategikos (stra-tos = vojska, agein = voditi). Pomenila naj bi torej nauk o vodenju ali spretnosti vodenja oboroženih sil države v vojni (Verbinc 1991, 679), vendar tudi postopke in načine za dose-go kakega cilja. Tako vojskovanje in poslovanje namreč vklju-čuje načrtovanje uporabe svojih virov, da bi dosegli smotre (Šimac 1994, 9).

Dejstvo je, da nobena strategija pogajanja ni vedno pri-merna ali popolna. Pogajalci se s svojim sklopom strategij

VARNOST - 4.indd 34 12.12.2008 12:41:07



35

srečujejo z najrazličnejšimi ljudmi v različnih okoliščinah, zato je pomembno, da znajo uporabiti tisto, ki jim v danem trenutku omogoča doseči zadovoljitev potreb. Pogajalec lah-ko le z ocenitvijo obojih, svojih in nasprotnikovih stvarnih in medsebojno povezanih prednosti, učinkovito izbere poga-jalsko strategijo. Vsaka ima svoje prednosti, vendar ni dovolj učinkovita, če se pogajalec prepusti predvidljivemu vzorcu vedenja, ki omogoči nasprotniku pripravo na njegove poteze in prevzem pobude pri pogajanjih (Šimac 2002, 18).

Razvoj strategij

Pri razvoju strategije je treba upoštevati naslednje vidike (Ši-mac 1994, 9-10):

− Pogodbeno moč, ki je lahko močnejša, šibkejša ali, kar je redko, enako močna nasprotna stran. Jasno razkazova-nje svoje moči ima lahko slab učinek, predvsem, kadar se takšna moč izkorišča brez kakršnih koli predsodkov, zato je potrebno med pogajalci narediti čim boljši vtis in se po-leg razjasnitve pogajalskih pravil osredotočiti predvsem na objektivne metode in načela, ki so usmerjene k zado-voljevanju interesov obeh vpletenih strani.

− Čas pogajanj, v katerem je potrebno predvideti, kdaj je pravi čas za določeno potezo, saj se pogodbena moč za-radi okoliščin spreminja v času.

− Pogajalsko razdaljo, pri kateri je potrebno z nasprotno stranjo iskati osebni stik na vseh mogočih ravneh in upo-rabi taktik ter metod, ki pogajanja usmerijo v dober delo-vni odnos, ki temelji na objektivnosti, zaupanju in spošto-vanju.

− Pogajalski prijem, ki sestoji iz

− sile, ki jo ponavadi uporabljajo strani z veliko pogod-bene moči;

− vabe, katere namen je nasprotni strani ponuditi nekaj, kar si močno želi, da bi premagalo njen odpor do spo-razuma;

− vzgoje, katere namen je spremeniti odnos in prepri-čevanje druge strani v širšem smislu in povzročiti s tem udoben odgovor;

− prepričevanje, s katerim namerava doseči cilj preko poistovetenja naravnih koristi nasprotne strani s po-godbo. V prepričevanju se sklicuje na zdrav razum, ču-stva ali občutek vrednosti.

Ko gremo v pogajanja, moramo vedeti, kaj smo voljni da-ti, kaj smo zmožni dati, katere koristi lahko realno pričakuje-mo in katere koristi bomo končno sprejeli. Ko smo vse to pre-mleli, smo pripravljeni na pogajanja, lahko zahtevamo nekaj razumnega in imamo realne možnosti, da to dobimo.

Tukaj ne gre za vprašanje, kaj mi mislimo, da bo naspro-tnik dopustil, ampak kaj smo mi pripravljeni tolerirati. Naš prag tolerance je popolnoma neodvisen od nasprotnikove situacije. V nasprotju pa sta ostali dve vprašanji, kaj lahko po-nudim in kaj lahko zahtevam, ne da bi se mi smejali, povezani z nasprotnikovimi okoliščinami.

Po predhodni seznanjenosti s stališči in interesi naspro-tne strani moramo zavzeti takšen strateški položaj in upo-rabiti takšno pogajalsko taktiko, ki omogoča, da v procesu dobimo največ z najmanjšimi sredstvi. Pogosto pogajanja niso preprosta, saj pogajalci vedno ne zadovoljujejo le lastnih interesov, ampak interese ljudi, ki jih zastopajo. Prav zaradi

tega je še posebej pomembno uporabiti takšno pogajalsko taktiko in takšne prijeme, ki omogočajo doseganje maksimu-ma in najboljšega možnega dogovora, ki ustreza obema po-gajalskima stranema.

Pogajalski stili

Za učinkovita pogajanja so potrebne določene značilno-sti, sposobnosti in osebnostne lastnosti. Ti elementi se v pro-cesu pogajanj prepletajo in povezujejo s pogajalskimi takti-kami, ki jih uporabljajo pogajalci.

Teorija pogajalskih stilov prikazuje ekstremno izražene last-nosti, ki jih imajo pogajalci:

− tekmovalec: odločnost, hitra akcija, tendenca po nadvla-di, nepripravljenost na popuščanje, dobri kratkoročni re-zultati, napadalnost, prepirljivost, selektivno poslušanje, ozki nazori, nekooperativen;

− izogibovalec: nagnjen k ohranjanju statusa quo, zadržan, neodkrit, oprezen, izogiba se odločanju, tveganju, kon-frontaciji, odlaša z reševanjem, vztraja pri svojih stališčih, koristen za ohladitev vročekrvnih nasprotnih pogajalcev;

− usklajevalec: prevelika prilagodljivost, pripravljenost za strinjanje, sledenje drugim, delovanje brez jasnega cilja, reševanje konfliktov po neformalni poti, netekmovalnost,prijateljstvo, izsiljevanje konfliktov, razdajanje, želja po priljubljenosti, velika zaupljivost, nagnjenost k preobre-menjenosti; kadar je situacija napeta, lahko daje vtis ne-moči;

− sodelavec: samozavest, nepopustljivost, učinkovito in aktivno poslušanje, usmerjenost na odnose in vsebino, re-ševanje problemov, timsko delo, poslanstvo, premišljena strategija, kreativno reševanje problemov, konstruktivno spopadanje s problemi, pripravljen na razpravo.

Sposobnost pogajanja ni prirojena lastnost ljudi, ampak priučena, ki pa ne učinkuje, če posameznik – pogajalec ne pozna pogajalskih taktik, s katerimi uresničujemo izbrano strategijo pogajanj.

POGAJALSKE TAKTIKE

Beseda taktiké v grščini pomeni umetnost postavljanja vojske in bojni red. Torej pomensko na nižji ravni kot strate-gija, ki pomeni “vojskovodstvo”. Zato so taktike opredeljene kot orodja za uresničevanje strategije, ki so ji podrejene in s katero morajo biti skladno povezane.

Pogajanja vključujejo pripravo strateškega načrta pred začetkom pogajanj in dobre taktične odločitve med samimi pogajanji. Predhodno opredeljena strategija je odgovor na vprašanje “Kaj moram storiti?”, taktika pa “Kako naj to sto-rim?” ali “Kako bomo dosegli cilj?”. Torej strategija določa smer ali smoter gibanja, medtem ko so taktike posebna deja-nja, ki jih izberemo za uresničitev našega pristopa k smotrom strategije. Izbrane taktike seveda ne morejo biti v nasprotju z določeno strategijo, kajti v tem primeru se poruši celotna zasnova pogajanj.

Taktike so orodja, sredstva, s katerimi uresničujemo izbra-no strategijo pogajanj, so obrazci obnašanja, s katerimi naj bi dosegli postavljeni cilj. Ne zagotavljajo pa same po sebi, da bomo cilj zares dosegli. Pomen poznavanja taktik je dvo-jen: za našo lastno uporabo v pogajanjih in za prepoznavanje

VARNOST - 4.indd 35 12.12.2008 12:41:09


STROKOVNI PRISPEVKI

36

VArNOST

taktike nasprotnika, da se ji znamo upreti (Florjančič in Ferjan 2000, 298).

Pogajalske taktike so v literaturi različno poimenovane in klasificirane, tako med drugimi obstaja tudi delitev na (Šimac 1994, 18):

− poštene ali poklicne taktike, katerih uporaba je najbolj priporočljiva in naj bi se čim pogosteje uporabljale za po-gajalsko mizo;

− napadalne taktike, pri katerih je uporabljen kakršenkoli pritisk in so po svoji naravi redko sprejemljive;

− umazane taktike – kljub vsem zadržkom obstajajo pri-meri, ko se odlično obnesejo kot protiudarec na izvajanje določene taktike nasprotne strani.

Za uspešnega pogajalca je pomembno, da pozna poga-jalske strategije, taktike in njihovo uporabo, saj mu to omo-goča, da ima v odločilnem trenutku prednost, ki jo lahko učinkovito unovči. Uspešnost pa lahko dosežemo samo ta-krat, ko poleg lastnih potreb zadovoljimo tudi potrebe po-gajalcev nasprotne strani, saj pogosto naletimo na ljudi, ki so starokopitni, nagnjeni k dramatiziranju, nezainteresirani, nas ne spoštujejo ali pa v nas vidijo zaroto. Umetnost pogajanj torej temelji na poskusu usklajevanj, v katerem zmagata obe strani. Če pa želimo doseči slednje, moramo biti pripravljeni, pozorni in prilagodljivi.

ZAKLJUČEVANJE POGAJANJ

Vedeti moramo, da ne glede na to, katero pogajalsko tak-tiko, pošteno ali nepošteno, uporabi nasprotna stran, je na nas, da jo prepoznamo in ukrepamo skladno z objektivnimi načeli, ki morajo temeljiti ne samo na objektivnih metodah, ampak tudi na skupnem problemu, ki ga je treba rešiti v do-bro obeh pogajalcev, saj pogajanja v nasprotnem primeru vodijo do mrtve točke, kjer se pogajalski strani največkrat razideta. Če nasprotna stran, kljub uporabi objektivnega pri-stopa, nadaljuje z nepoštenimi pogajalskimi taktikami in s spodkopavanjem naših izhodišč, pogajanja lahko zaključimo ali pa storimo ravno nasprotno in pogajanja preusmerimo na vsebino in problem, ki je skupen obema stranema, seveda pa jim damo vedeti, da sila ni merilo za doseganje ciljev. Vsako pogajanje, ne glede na to, kaj smo v njih dosegli, pa moramo zaključiti, saj nedoseganje želenega terja čas, velikokrat pa tudi veliko denarja.

Taktično delovanje obeh pogajalskih strani se ne zaključi samo z izbiro primerne taktike med pogajanji. V procesu po-gajanj obstajajo tudi taktike, ki se jih pogajalci poslužujejo tudi po zaključku pogajanj pred sprejetim formalnim dogo-vorom, zato je zmotno misliti, da se pogajanja ob navidez-nem zaključku dejansko tudi zaključijo. Zato je treba biti pri zaključevanju pogajanj izredno pazljiv, saj po eni strani nikoli zagotovo ne vemo, ali ne bi z nadaljevanjem pogajanj od na-sprotne strani še kaj dobili, po drugi strani pa bi radi čim prej končali, da ne bi nasprotna stran še kaj iztisnila iz nas. Vsaka stran pozna le svoje meje, ne ve pa, če je nasprotna stran že dosegla sprejemljivo.

O zaključku pogajanj Možina pravi (in drugi 1998, 340): ”Mnogokrat je težko ugotoviti, kdaj je pogajanje zrelo za ko-nec. Vztrajno nadaljevanje ponavadi prinaša vpletenim stra-nem majhne dodatne koristi, ki se jim pogajalci nočejo ali ne upajo odpovedati. Seveda pa vsaka pogajanja povzročijo stro-

ške, izgubo koristi in naposled oportunitetno izgubo, ki nasta-ne za vpletene organizacije, ker ni odločitve in sporazuma.”

Rezultat zaključka pogajanj je nastali sporazum, ki ga lah-ko razumemo kot cilj, zaradi katerega smo se pogajali.

SKLEP

Želja po uspešnosti je nedvomno temeljno vodilo sleher-nega posameznika. Eden najpomembnejših procesov pa je gotovo pogajalski proces. Od slednjega je namreč odvisno, kako bo delovala organizacija in njeni deli. Pogajanja so na-mreč namenjena usklajevanju stališč, ki so posledica različ-nih interesov med posamezniki, skupinami, državami in med organizacijami ter njihovimi okolji. So bistvena sestavina po-slovodnih dejavnosti, ki se jih poslužujejo poslovodje, me-nedžerji in vsi tisti, ki načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo, za doseganje ciljev organizacije.

Treba pa je vedeti, da za uspešno pogajanje ni dovolj hoteti, treba je tudi znati. Uspešno pogajanje je spretnost, veščina. Kot vsake veščine se je pogajanja mogoče naučiti in izpopolniti. Uspešni pogajalci torej niso rojeni, temveč vzgo-jeni, pogajamo pa se vedno ljudje, z vsemi dobrimi in slabi-mi lastnostmi. Poznavanje teorije pogajanj omogoča razviti tehniko pogajanj, ki bo ustrezala našim lastnim potrebam in potrebam tistih, s katerimi se bomo pogajali.

VIRI:

BREZIGAR, Sara. 2001. Zmagovite tehnike pogajanj. Pod-jetnik. Julij: 48-50.

FLORJANČIČ, Jože in Marko FERJAN. 2000. Management poslovnega komuniciranja. Kranj: Moderna organizacija.

ILLICH, Bojan. 1998. Zakladnica pogajalskih taktik. Lesce: Oziris.

KAVČIČ, Bogdan. 1992. Kako se uspešno pogajati. Ljublja-na: Gospodarski vestnik.

KAVČIČ, Bogdan. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj: Moder-na organizacija.

MACKAY, Harvey. 1993. Plavaj z morskimi psi in ostani živ. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

MADDUX, Robert B. 1999. Successful negotiation. London: Kogan page.

MARKIČ, Peter, Marija STRNIŠA in Rudi TAVČAR. 1993. Po-slovna pogajanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

MOŽINA, Stane, Mitja TAVČAR in Ana Nuša KNEŽEVIČ. 1998. Poslovno komuniciranje. Maribor: Založba obzorja.

MOŽINA, S., J. BERNIK in A. SVETIC. 2004. Osnove manage-menta. Piran: Visoka šola za podjetništvo.

NIERENBERG, I. Gerard. 1991. Umetnost pregovarjanja. Beo-grad: Nip privredni pregled.

ŠIMAC, Igor. 1994. Strategije in taktike poslovnih pogajanj. Ljubljana: Diplomsko delo.

ŠIMAC, Igor. 2002. Trda ali mehka pogajalska strategija ali milo za drago. Finance 120: 18.

TAVČAR, Mitja. 1997. Izbrana poglavja za managerje. Porto-rož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

VERBINC, France. 1991. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.

VARNOST - 4.indd 36 12.12.2008 12:41:11



37

Standardizacija postopkov vodnikov službenih psov pri varovanju schengenskih meja

Adil Huselja, UUP GPU

Standardizacija je danes več kot nuja, saj ob tehnološkem razvoju brez nje sploh ne bi zmogli. Seveda, stan-dardizacija ni prisotna zgolj na tehnološkem oziroma tehničnem področju, ampak vsepovsod. Tudi pri delu vodnikov službenih psov (v nadaljevanju VSP), kar so v Oddelku za šolanje službenih psov (v nadaljevanju OŠSP) spoznali že pred leti in so s programi usposabljanja ter internimi pravili določili standarde, ki se v pro-cesu šolanja oziroma usposabljanja ter pri operativnem delu morajo upoštevati. Toda glavno besedo pri stan-dardizaciji postopkov VSP pri varovanju schengenskih meja je od lanskega leta prevzela Agencija FRONTEX – Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije. Da bi lahko predstavil sedanjo usposobljenost VSP in službenih psov, se je treba ozreti v zgodovino, saj letos slovenska policija praznuje 60. obletnico delovanja VSP in uporabe službenih psov pri opravljanju nalog policije.

ZGODOVINA

Dosedanje delo VSP pri varovanju državne meje je bilo odvisno od po-sameznih obdobij ter zaznamovano s specifičnimi varnostnimi razmerami, in sicer:

1. obdobje, od leta 1945 do leta 1991, ko je bila Slovenija ena izmed šestih republik Socialistične federativne re-publike Jugoslavije (SFRJ);

2. obdobje, od leta 1991 do leta 2004, ko je Slovenija postala samostojna država;

3. obdobje, od leta 2004 do leta 2007, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo;

4. obdobje, od 21. 12. 2007, ko je Slove-nija vstopila v schengenski prostor.

1. Socialistično obdobje in varovanje zahodne jugoslovanske meje (od 1945 do 1991)

Na ruševinah 2. svetovne vojne se je zemljevid Evrope spremenil, slovenska milica pa je poleg klasičnih policijskih nalog imela sodelovanju z jugoslovan-sko armado še nalogo varovanja držav-nih meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Naloge VSP v povojnem času so bile predvsem preganjanje različnih obo-roženih tolp ter zasledovanje prebežni-kov čez državno mejo. Zato so VSP ime-li pomembno vlogo pri preprečevanju ilegalnega prehajanja državne meje (iz in v državo), ki je bila zaradi medvojne-ga in povojnega dogajanja ter takrat-ne geopolitične razdelitve Evrope zelo nadzorovana. Poleg klasične opazoval-ne in patruljne službe so službene pse

uporabljali za sledenje, postavljanje za-sed ter varovanje postopkov na mejnih prehodih.

Pomembna prelomnica je bilo leto 1971, ko je OŠSP od švedske policije dobil dva (izšolana) službena psa za odkrivanje prepovedanih drog, ki sta bila prva v Jugoslaviji. Enega so da-li v uporabo v Beograd, drugi je ostal v Sloveniji. Uporabljali so ga na brni-škem letališču in na cestnih in železni-ških mejnih prehodih. Že naslednje leto so v OŠSP izšolali prvega domače-ga službenega psa za odkrivanje pre-povedanih drog. S tem in z izšolanjem prvega službenega psa za odkrivanje eksplozivov v letu 1977 je slovenska milica okrepila nadzor na klasični tiho-

tapski poti z Bližnjega vzhoda in Balka-na v zahodno Evropo.

2. Delo vodnikov službenih psov v sa-mostojni državi (od 1991 do 2004)

Po sprejetju osamosvojitvenih za-konov s področja notranjih zadev, med katerimi je bil Zakon o nadzoru držav-ne meje tisti, ki je določal temeljne vsebine za delo pri varovanju državne meje, se je stanje na slovenskih mejah spremenilo. Že naslednji dan, 26. junija 1991, so predstavniki države skupaj s policisti in pripadniki TO na vseh med-narodnih mejnih prehodih postavili slovenske simbole. V tem času so VSP, tako kot vsi policisti, odigrali pomemb-no vlogo pri osamosvajanju in varo-

Člani slovensko–danske ekipe in vodja projekta Radu Constantin Anton (stoji v sredini)

VARNOST - 4.indd 37 12.12.2008 12:41:12


STROKOVNI PRISPEVKI

38

VArNOST

vanju slovenske državne meje, ki se je povečala zaradi 546 km kopenske in rečne meje s Hrvaško, na kateri je bilo ustanovljenih 34 mejnih prehodov. Za-radi velikih migracijskih tokov, ki so bili usmerjeni preko Slovenije v države za-hodne Evrope, pa so z demokratizacijo vzhodnoevropskih držav ter zaostre-nimi družbenopolitičnimi ter vojnimi razmerami na Balkanu ti dobili povsem nove razsežnosti. Zaradi tega so v OŠSP samostojno izšolali prve službene pse za odkrivanje oseb v vozilih in drugih zaprtih prostorih, ki so jih razporedili v policijske uprave na meji s Hrvaško. Na ta način so VSP z operativnim delom delovali skladno z načrti policije, ki se je v obdobju od leta 1999 do leta 2001 v sklopu dveh twinning projektov (so-delovanje z avstrijskimi in nemškimi strokovnjaki) prilagajala oblikam nad-zora državne meje skladno s schengen-skimi standardi.

3. Varovanje slovenske in evropske meje (od 2004 do 2007)

S 1. majem 2004 je Slovenija posta-la polnopravna članica Evropske unije in od takrat naprej so za prebivalce Slovenije in še posebej za policiste pri njihovem delu začela veljati evropska pravila oziroma zakonodaja. Za sloven-ske policiste in še posebej VSP za sploš-no in specialistično uporabo pa je to pomenilo še večjo obvezo za njihovo učinkovito delo pri varovanju zunanje meje Evropske unije s Hrvaško. V sklo-pu organizacijskih sprememb so bila ustanovljena nova delovna mesta VSP, povečala se je sistemizacija službenih psov ter opreme zanje, v 7 policijskih

upravah pa so se začela gradbena dela za adaptacijo ali izgradnjo novih objek-tov za enote vodnikov službenih psov, ki so bile v letu 2004 ustanovljene sko-raj v vseh policijskih upravah.

4. Vstop v schengenski prostor in prevzem varovanja dela južne me-je Evropske unije (od 21. 12. 2007 dalje)

21. decembra 2007 je Slovenija skupaj z osmimi evropskimi državami vstopila v schengenski prostor, v elit-ni klub evropskih držav brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo. V sklo-pu organizacijskih sprememb, ki so bile opravljene v obdobju pred tem, so VSP svoje delo opravljali učinkovito, kar še

posebej velja za varovanje državne me-je oziroma zunanje meje Evropske unije s Hrvaško. V tem obdobju je slovenska policija imela največ VSP in službenih psov v svoji zgodovini, saj je bilo ob koncu leta 2007 v policiji 105 VSP, od tega 87 VSP za splošno in 18 VSP za spe-cialistično uporabo; 87 službenih psov za splošno uporabo, od katerih je bilo 8 službenih psov izšolanih za odkrivanje skritih oseb v vozilih in drugih zaprtih prostorih, ter 30 službenih psov za spe-cialistično uporabo (20 za odkrivanje prepovedanih drog in 10 za odkrivanje eksplozivov).

Standardizacija pri šolanju in ope-rativni uporabi službenih psov

Zaradi naraščajočega gibanja čez-mejnega kriminala, kar je posledica enega od pomembnih dosežkov Ev-ropske unije – vzpostavitev brezmejne-ga območja, znotraj katerega se lahko ljudje gibljejo brez mejnih kontrol, ter posledic globalizacije, ki je omogoči-la bistveno povečanje mobilnosti in komunikacijskih zmožnosti, so tudi evropske policije začele z bolj poglob-ljenim sodelovanjem. Krepitev vezi in sodelovanja med evropskimi policijami vse bolj prehaja tudi na področje (so) delovanja VSP. Toda, tudi sodelovanje zahteva unificirane postopke, taktikodelovanja in enotno terminologijo, kar je ob upoštevanju različnih zakonodaj, organiziranosti, postopkov in nasploh sistema delovanja v državah Evropske unije zelo zahteven projekt.

Agencija FRONTEX – agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije je leta 2007 začela s projektom priprave skup-

Službeni pes Ran (VSP Miran Štrakl) med borbo z markerjem Markom Medveškom

Službeni pes Hari (VSP Silven Majhenič) uspešno ustavlja markerja Marka Medveška. (Agencija Frontex)

VARNOST - 4.indd 38 12.12.2008 12:41:15



39

nega priročnika za VSP v sodelovanju s policijami držav Evropske unije ter držav, ki so sprejele schengenski spo-razum. V delovni skupini za pripravo skupnega priročnika sodelujejo stro-kovnjaki s področja dela VSP iz 20 ev-ropskih držav oziroma policij. Sloven-sko policijo zastopa Adil Huselja, ki je tudi namestnik vodje projekta. Glavni namen je določitev standardov za šo-lanje službenih psov, v sklopu katerih se bodo določili standardi za izbor VSP; temeljni standardi osnovnih tečajev za VSP in temeljna znanja, ki naj bi jih vsi VSP imeli; standardi za šolanje službe-nih psov in minimalni kriteriji, ki bi jih službeni psi morali izkazovati pri delu, ter enotna terminologija.

S tem želijo dosedanje sodelovanje med evropskimi policijami pri izmenja-vi oziroma napotitvi policistov v drža-ve, kjer je pritisk ilegalnih migrantov ter organiziranega kriminala največji, nadgraditi tudi z napotitvijo policistov VSP. Dosedanja praksa pri varovanju meja je pokazala, da je uporaba tehnič-nih sredstev ob kombiniranju uporabe službenih psov izredno učinkovita, saj zagotavlja širši spekter policijskega de-lovanja in s tem učinkovitejši nadzor. Kot v večini evropskih držav se tudi v Agenciji FRONTEX zavedajo, da je nav-kljub številnim možnostim uporabe službenih psov, ta lahko tudi draga in nepraktična. Z določitvijo standardov bodo tudi VSP s službenimi psi lah-ko postali člani hitrih intervencijskih skupin, ki lahko s skupnimi in načrto-vanimi akcijami veliko pripomorejo k

učinkovitejšemu varovanju zunanjih schengenskih meja.

Prvi praktični preizkus skupnih standardov

Prvi preizkus ustreznosti določitve skupnih standardov je bil na delavnici European Dog Handlers’ show, ki jo je organiziral FRONTEX od 28. 8. do 30. 8. v Oradei v Romuniji. Na delavnici so sodelovali predstavniki 17 evropskih držav, od katerih je 14 imelo tudi ekipe VSP s službenimi psi za splošno in spe-cialistično uporabo.

Slovensko policijo je zastopala ekipa v sestavi:

– Adil Huselja, glavni koordinator za službene pse in policijsko konjeni-co iz Sektorja splošne policije UUP – vodja ekipe,

– Marko Medvešek, vodja Oddelka za šolanje službenih psov Policijske akademije,

– Miran Štrakl, VSP v Enoti vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, s službenim psom Ranom, pasma rot-vajler,

– Silven Majhenič, VSP na Policijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, s službenim psom Harijem, pasma nemški ov-čar.

Na delavnici so VSP s službenimi psi predstavili usposobljenost za opravlja-nje policijskih nalog, skladno z nacio-nalno zakonodajo in veljavnimi progra-

mi usposabljanja. Prva dneva sta bila namenjena skupnim treningom in spo-znavanju tehnik in metod dela.

Sicer pa je bil program delavnice za-stavljen tako, da so VSP iz dveh držav morali najprej preveriti stopnjo uspo-sobljenosti in kompatibilnost postop-kov in usposobljenosti, nato pa pripra-viti skupni nastop, ki je bil predviden za tretji, zadnji dan delavnice. Nastopi ekip VSP so potekali pred približno 500 gledalci, ki so z navdušenjem spremljali usposobljenost VSP in službenih psov.

Slovenska VSP sta na zaključni pri-reditvi nastopila skupaj z danskima VSP, in sicer Henrikom Nove Nielse-nom in Kurtom Henningom Hansenom. Predstava, ki so jo izvedli ob markiranju Marka Medveška, je vsebovala nasled-nje vaje:

– ogled kraja kaznivega dejanja in iska-nje vzorcev krvi (danska vodnika);

– poslušnost (danska vodnika);

– obramba brez nagobčnika (danska vodnika);

– uporaba službenega psa z nagobčni-kom pri ustavljanju bežeče osebe pri izvajanju policijske zasede na držav-ni meji (slovenska vodnika);

– uporaba službenega psa brez nagob-čnika pri aretaciji oborožene osebe (slovenska vodnika).

Po ocenah vodje projekta Radua Constantina Antona, romunskih orga-nizatorjev ter nekaterih članov ekip, je bil nastop slovensko–danske ekipe najboljši, in sicer zaradi dela službenih psov, odličnega markiranja Marka Med-veška kot tudi atraktivnosti.

Delavnica je bila tudi prvi korak k izboljševanju razmer za učinkovitej-še delo v mednarodnih operacijah za varovanje zunanjih schengenskih me-ja, v katerih bodo vključeni tudi VSP s službenimi psi. Poleg tega je imela tudi izreden pomen za slovensko policijo in njene strokovne službe, saj so odlične ocene in pohvale potrdile pravilno na-ravnanost in dosedanje delo.

Dejstvo je, da tudi danes, v 21. stoletju, ko je tehnološki razvoj pripo-mogel k razvoju številnih tehničnih pri-pomočkov na vseh področjih, je pasji nos nenadomestljiv. Zato bodo tudi v prihodnje pri mejni kontroli ter varo-vanju državnih ter schengenskih meja Evropske unije, VSP in njihovi štirinožni partnerji imeli pomembno vlogo.

Službeni pes Ran (VSP Miran Štakl) pri skoku v vozilo in napadu na markerja Henrika Nove Nielsena, ki je iz vozila streljal nanj in na psa. (Agencija Frontex)

VARNOST - 4.indd 39 12.12.2008 12:41:18


STROKOVNI PRISPEVKI

40

VArNOST

Slovenska policija v operativnih dejavnostih Agencije FRONTEX

Melita Močnik, UUP GPU

Bistvo poslanstva Agencije FRONTEX najlažje razložimo s »sporom« glede uradnega slovenskega prevoda njenega polnega imena. Pri prevodu naslova uredbe, s katero je bila Agencija ustanovljena, je prišlo do napake (European Agency for the Manegement of Operational Cooperation at the External Bordres of the Member State of the EU - Agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU – nepravilno). FRONTEX ne upravlja z zunanjimi mejami EU, saj je nadzor zunanje meje (mejna kontrola, varovanje meje, preprečevanje čezmejne kriminalitete) še vedno v pristojnosti držav članic. FRONTEX-ova vloga je, kot določa preambula uredbe, olajšati izvajanje obstoječih in bodočih ukrepov Skupnosti v zvezi z upravljanjem zunanjih meja s pomočjo usklajevanja dejavnosti držav članic. Zato je ustrezen prevod, s tem pa tudi pravilno ime agencije, Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU (v nadaljevanju Agencija ali FRONTEX).

Najbolj prepoznavna operativna dejavnost Agencije so t. i. skupne operacije (Joint Operations) na zunanjih mejah EU, kjer v dobro varnosti celotne EU in vseh njenih članic sodelujejo policije ali mejne straže več držav članic. Ostale dejavnosti, ki jih agencija izvaja na podlagi uredbe, kot so npr. usposabljanje, raziskovanje in razvoj, izdelava analiz tveganja, upravljanje nabora tehnične opreme za nadzor meje, sodelovanje na področju vračanja, so bolj ali manj v funkciji podpore omenjenemu operativnemu sodelovanju držav članic.

Tako kot na nacionalni ravni, kjer ukrepe za nadzor meje usmerjajo ugotovitve analiz tveganja, velja to tudi za skup-ne operacije v koordinaciji FRONTEX. Večina »problemov« (ilegalnih priseljencev) skuša v Evropsko unijo vstopiti preko njenih južnih morskih meja. Zato je večina operacij usmer-jena na morske meje Španije (med zahodnoafriško obalo in obalo Kanarskih otokov ter na skrajnem zahodu Sredozem-lja), Italije, Malte, Cipra in Grčije. Slovenska policija niti nima primerne opreme in praktičnih izkušenj niti operativnega interesa za sodelovanje v operacijah na t. i. visokem morju.

Kljub temu smo zaradi pridobivanja neposrednih izkušenj pri mejni kontroli na problematičnih morskih mejnih prehodih letos prvič sodelovali z napotitvijo dveh policistov PPOP Ko-per v skupno operacijo MINERVA, ki je skoraj mesec dni pote-kala na južni obali Španije. Cilj operacije je bil preprečevanje nedovoljenih migracij z afriške celine.

Bojan Starc, policist PPOP Ko-per, udeleženec JO Minerva 2008

Sodelovanje v operaciji MINER-VA 2008 lahko ocenim kot zelo dobro in pozitivno izkušnjo. Po-leg vzpostavljanja stikov s poli-cisti države gostiteljice sem imel priložnost izmenjati mnenja in izkušnje s sodelujočimi policisti drugih držav. Vsekakor je so-delovanje v takšnih operacijah

zelo dobrodošlo tudi v prihodnje.

Štefan Žugec, PPOP Koper, udeleženec JO Minerva

Sodelovanje v operaciji JOINT OPERATION MINERVA 2008 ocenjujem kot zelo dobro in po-zitivno izkušnjo. Poleg vzpostav-ljanja stikov s policisti države gostiteljice je treba omeniti tudi vzpostavitev stikov s sodelujoči-mi policisti drugih evropskih dr-žav in pridobivanje ter izmenja-va delovnih izkušenj s področja našega dela.

Za gostujoče policiste je bilo dobro poskrbljeno, tako z vidi-ka nastanitvenih kot tudi delovnih razmer. Morda bi kot edino pomanjkljivost izpostavil neznanje jezikov pri komunikaciji z lo-kalnimi policisti. Znanje angleškega oz. katerega koli drugega svetovnega jezika je v Španiji prej izjema kot pravilo. Zavedajoč

Potniški terminal pristanišča Almeria v Španiji, eno od »delovišč« JO Minerva 2008

VARNOST - 4.indd 40 12.12.2008 12:41:20



41

Slovenska policija v operativnih dejavnostih Agencije FRONTEX

se te pomanjkljivosti, so gostitelji v operacijo vključili tudi nekaj španskih policistov, veščih solidne komunikacije v angleškem jeziku, tako da večjih težav v sporazumevanju vendarle ni bilo.

Na operacijo sem bil napoten za sedem dni, kar je po mojem mnenju, kakor tudi po mnenju ostalih sodelujočih policistov, ob-čutno prekratko obdobje za kakšno poglobljeno analizo o smotr-nosti in učinkovitosti takšnih skupnih policijskih operacij. Treba je upoštevati dejstvo, da je v prvi vrsti potrebno vzpostaviti določe-no stopnjo recipročnega zaupanja med sodelujočimi policisti in se vklopiti v delovno okolje. To pa seveda zahteva določen čas.

Vsekakor bi bilo sodelovanje na takšnih oz. podobnih opera-cijah, ki so tesno povezane z določeno specifiko dela, v tem prime-ru izvajanje mejne kontrole v pristaniščih oz. mejnih prehodih za pomorski promet, smotrno in dobrodošlo tudi v prihodnje.

Po problematiki nedovoljenih migracij (tako po številu, še bolj po strukturi nezakonitih priseljencev) morskim mejam na ravni EU sledijo zračne meje oz. mednarodna letališča. Tudi tu Slovenija ni med bolj izpostavljenimi državami članicami, saj nimamo neposrednih letalskih povezav z migracijsko najbolj problematičnimi izvornimi državami. Kljub temu občasno za-znamo poskuse zlorab tranzita preko letališča Brnik za nedo-voljen vstop na območje EU. FRONTEX je do sedaj koordiniral predvsem ciljno usmerjene skupne operacije z namenom fil-triranja točno določenih kategorij potnikov, odvisno od re-zultatov ocen tveganj (npr. državljani Kitajske, potniki iz Juž-ne Amerike, mladoletniki, potniki z indijskega podkontinenta itd.). Glede na strukturo letov in potnikov smo sodelovali v skupni operaciji ZORBA, katere namen je bil preprečevanje ilegalnih migracij s področja Zahodnega Balkana. V okviru omenjene operacije smo dva tedna na letališču Brnik gostili pripadnico portugalske mejne policije, za teden dni smo na letališče v Budimpešto napotili kolega iz PLP Brnik.

Franci Brvar, PLP Brnik, ude-leženec JO ZORBA

Sodelovanje v skupni operaciji ZORBA 2008 v okviru organiza-cije FRONTEX je bila zanimiva in tudi prijetna izkušnja. Glav-na naloga operacije odkrivanje ponarejenih dokumentov, iz-menjava izkušenj ter odkrivanje ilegalnih migracij je potekala v zanimivem ozračju prestolnice Madžarske.

Problematika na omenjenem letališču je podobna našemu domačemu letališču. Za potovanje ga uporablja približno ista struktura potnikov, zato sem se hitro vključil v dogajanje.

Zanimivo je bilo srečanje s potniki državljani Slovenije, ki niso mogli verjeti, da jih je sredi Madžarske pozdravil slovenski policist.

Sodelovanje v takšnih operacijah je pozitivna izkušnja tako za gostujočega kot domačega strokovnjaka, saj različni pogle-di, stališča na koncu pripeljejo do skupnega cilja.

Agencija zdaj išče oziroma preizkuša bolj učinkovite ob-like sodelovanja pri preprečevanju ilegalnih migracij preko letališč. Tako je tik pred začetkom pilotni projekt oz. skup-na operacija HAMMER, s katero bodo preverili nov način iz-vajanja skupnih operacij v praksi. Gre za oblikovanje stalne ekipe strokovnjakov za mejno kontrolo na letališčih, ki naj bi se zelo prožno in hitro odzival na zaznane probleme. Sloven-ska policija sodeluje v prvi fazi (skupno jih bo pet) z udeležbo policista PLP Brnik na letališču v Frankfurtu. Ves čas operacije bomo sodelovali tudi z dnevnim poročanjem o stanju na Le-tališču Jožeta Pučnika Ljubljana.

Za Slovenijo je najbolj zanimivo sodelovanje na zunanjih kopenskih mejah. Odgovorni smo za učinkovit nadzor po-membnega dela kopenske zunanje meje na t. i. balkanski poti, ki je že tradicionalno problematična. Glede na analize tveganja, ki jih oblikuje FRONTEX, slovensko-hrvaška meja (trenutno) sodi med manj izpostavljene dele zunanje kopen-ske meje. Po nedovoljenih migracijah najbolj izstopa grško-albanska meja, problematične so tudi kopenska meja s Tur-čijo in Ukrajino, na balkanski poti se povečuje problematika na meji med Srbijo in Madžarsko. Na naši zunanji meji se po-gosto srečujemo tudi z drugimi varnostnimi problemi, v prvi vrsti s tihotapljenjem ukradenih vozil.

Slovenija je lansko leto, prav tako tudi letos, dejavno so-delovala pri skupni operaciji GORDIUS, ko je na romunsko-moldavsko mejo (policist SENDM UUP GPU, inšpektor UUP GPU), letos pa na madžarsko-ukrajinsko mejo napotila dva pripadnika slovenske mejne policije (mejna policista iz PU MB in MS). Namen operacije je bil odkrivanje in preprečeva-nje nedovoljenih prehajanj meje, ki so v tem delu Evrope v porastu.

Vladimir Ilić, SORUP UUP GPU, udeleženec JO GORDIUS 2007

Od 16. do 29. 4. 2007 je v orga-nizaciji Agencije na Mednarod-nem mejnem prehodu Sculeni (v nadaljevanju MP Sculeni) v Romuniji potekala skupna ope-racija GORDIUS. Iz Slovenije sva se je od 20. do 26. 4. 2007 udele-žila Vladimir Ilić in Peter Škrabel iz UUP GPU.

Osnovni cilj skupne opera-cije je bil preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete in ilegalnih migracij iz Republike Moldavije v EU in odkrivanje po-narejenih ali prenarejenih listin za prestop državne meje.

V skupni operaciji je poleg policistov iz Slovenije sodelovalo še osem policistov iz držav članic EU, in sicer po dva iz Španije, Portugalske, Bolgarije ter po eden iz Madžarske in Avstrije. Go-stitelji so sodelujočim policistom uvodoma predstavili organiza-cijo Mejne policije Republike Romunije, Direkcije (uprave) mejne policije Iasi ter organizacijo in delovno območje MP Sculeni.

Slovenski udeleženec JO Minerva s portugalskim kolegom – vodnikom službe-nega psa

VARNOST - 4.indd 41 12.12.2008 12:41:22


STROKOVNI PRISPEVKI

42

VArNOST

Policisti so bili nastanjeni v mestu Iasi, naloge pa so oprav-ljali na MP Sculeni, ki se nahaja neposredno ob reki Prut, ki raz-mejuje Republiko Romunijo in Republiko Moldavijo. Policisti so naloge izvajali v dveh skupinah (izmenah), pri čemer so priso-stvovali postopkom mejne kontrole, ki so jo izvajali romunski mejni policisti.

Med skupno operacijo GORDIUS so policisti pri državljanih Republike Moldavije, ki so vstopali v Republiko Romunijo, od-krili dve ponarejeni dovoljenji za prebivanje v Republiki Italiji, ponarejeno osebno izkaznico in ponarejeno vozniško dovolje-nje Republike Romunije.

Romunski mejni policisti so se izkazali kot odlični gostitelji, saj so priredili nekaj neformalnih srečanj med predstavniki Di-rekcije (uprave) mejne policije Iasi in MP Sculeni ter policisti, ki so sodelovali v skupni operaciji. Na srečanjih so si policisti izme-njali izkušnje in sklepali znanstva, ki bodo olajšala medsebojno sodelovanje.

V zadnjih dveh letih je Slovenija gostila dve skupni ope-raciji na kopenskih mejah. Skupna operacija DRIVE IN je na-menjena predvsem odkrivanju prevoza ukradenih vozil čez mejo, ponarejenih in zlorabljenih dokumentov, prav tako se temeljiteje kontrolira državljane tretjih držav glede možne zlorabe dovoljenj za prebivanje. Operacija KRAS je osredo-točena na preprečevanje ilegalnih migracij na najbolj izpo-stavljenem delu naše zunanje meje (katerem, pove že samo ime skupne operacije). Bolj kot dejanskemu preprečevanju ilegalnih prehodov, ker njihovo število vztrajno pada, je ta skupna operacija namenjena preverjanju učinkovitosti naše-ga varovanja meje.

V letu 2007 so v skupni operaciji KRAS sodelovali pripad-niki mejnih policij oz. straž iz Nemčije, Avstrije, Italije, Velike Britanije, Madžarske, Bolgarije in Romunije in posadka avstrij-skega helikopterja, letos septembra je poleg lani sodelujočih

pripadnikov tujih policij sodeloval še kolega iz portugalske mejne policije ter dva helikopterja nemške zvezne policije.

V okviru operacije DRIVE IN smo lani poleg predstavni-kov navedenih držav gostili še pripadnike Latvije, pripadnika Luksemburga, letos pa tudi pripadnika nizozemske mejne policije. Operacija je bila izjemno uspešna, saj smo lani od-krili oz. zasegli 13, letos pa 9 ukradenih vozil.

Posebno mesto pri dejavnostih FRONTEX-a imajo t. i. kon-taktni uradi (Focal Points). Gre za obliko sodelovanja, ki je bila razvita še pred nastankom agencije in je bila nato prenesena pod okrilje agencije. Kontaktni uradi so na najpomembnejših mejnih prehodih na zunanjih mejah EU (po prometu, njegovi strukturi in problematiki), ki so vedno odprti za gostovanje policistov iz ostalih članic, ki na teh mejnih prehodih lahko opravljajo svoje delo. Na slovensko-hrvaški meji omenjeni uradi delujejo na MP Obrežje (najstarejši od leta 2005), v času evropskega nogometnega prvenstva je »pokrival« tudi ŽMP Dobova, MP Gruškovje in od leta 2007 tudi MP Jelšane, ki po-kriva tudi mejni prehod Starod. Na teh mejnih prehodih smo tako že gostili vrsto policistov iz Nemčije, Avstrije, Francije, Bolgarije, Romunije, Cipra. Po našem mnenju je to najbolj učinkovita oblika sodelovanja, ki poteka pod okriljem Agen-cije. Sedaj pri nas gostujejo trije pripadniki avstrijske mejne policije, v začetku oktobra pa se jim bosta na MP Gruškovje in MP Obrežje pridružila še kolega iz Nemčije.

FRONTEX koordinira tudi sodelovanje mejnih policij pri naj-večjih športnih prireditvah, ki potekajo v EU, z namenom pre-prečevanja zlorab obiska športnih prireditev za ilegalne migra-cije in druge problematike (npr. huliganizem). V letošnjem letu je bila ena večjih dejavnosti Agencije skupna operacija EURO-CUP 2008 ob evropskem nogometnem prvenstvu. Slovenija je v operaciji sodelovala z delom kontaktnih uradov, kjer smo od 25. maja do 30. junija gostili 12 avstrijskih, za del operacije pa so se pridružili predstavnika bolgarske in ciprske policije.

Udeleženci JO DRIVE IN 2008 ob prihodu v Slovenijo

VARNOST - 4.indd 42 12.12.2008 12:41:24



43

Eno od temeljnih poslanstev Agencije je tudi usklajevanje hitre pomoči ostalih držav članic v primeru, da katera od čla-nic ne bi bila sposobna s svojimi lastnimi silami obvladovati varnostnega pritiska na del zunanje meje. V ta namen je bila oblikovana t. i. enota za hitro posredovanje na zunanji meji (RABIT – Rapid Border Intervention Team), ki jo sestavljajo mej-ni policisti iz vseh članic. Slovenija je v dobrih 500 mož veliko enoto na sklic imenovala dva policista (PMP Dobova, PPIU PU Maribor) in dva nadomestna člana (PLP Brnik, PMP Obrežje). Zaenkrat enota še ni bila uporabljena, tečejo pa številne de-javnosti na področju usposabljanja njenih pripadnikov. Nena-pisano pravilo veleva, da vsaka država, ki predseduje Svetu EU, organizira operativno vajo enot za hitro posredovanje. Taka

vaja je bila aprila 2008 tudi na slovensko-hrvaški meji. Namen je bil preveriti potek sklica pripadnikov enot in postopkov, ki so povezani z operativnim delom omenjene skupine.

FRONTEX je ena najmlajših agencij EU. Ne glede na šte-vilne težave, povezane z njenim nastajanjem in prevelikimi pričakovanji političnih botrov, Agencija postaja pomemben dejavnik pri zagotavljanju učinkovitega nadzora zunanje meje EU, predvsem pri usklajevanju solidarnostne pomoči med državami članicami. Največje in najbogatejše članice so izgubile velik del nalog pri nadzoru zunanje meje. Zato je, če hočemo govoriti o skupni odgovornosti in solidarnosti, delo Agencije tako pomembno.

Slovenija želi prispevati svoj delež k varnosti v skupnem prostoru. Zato se, kot je razvidno iz kratkega pregleda sodelo-vanja pri izvedbi skupnih operacij, vse bolj intenzivno vklju-čujemo v delo Agencije in njene dejavnosti. V operativne de-javnosti so praviloma vključeni policisti s »terena« z dobrim znanjem angleščine, ki je delovni jezik Agencije, ki lahko pri-pomorejo k skupni varnosti, pridobivajo in nato posredujejo kolegom iz drugih držav dragocene izkušnje. Kot gostitelji skupnih operacij, kontaktnih uradov itd. pa imamo idealno priliko, da pokažemo kolegom iz tujine, da svoj del nalog pri nadzoru zunanje meje EU opravljamo učinkovito, strokovno in profesionalno.

V bodoče bo operativnega sodelovanja v koordinaciji Agencije FRONTEX zaradi varnostnih potreb ter nenazadnje vse večjega proračuna Agencije še več in v dejavnosti se bo intenzivno vključevala tudi slovenska policija.

O vključevanju slovenske policije v dejavnosti Agencije FRONTEX na področju usposabljanja bomo pisali v eni od na-slednjih številk.

Helikopter in posadka avstrijske zvezne policije ter opazovalec državne meje iz PU KP na JO KRAS 2007

Čezmejno policijsko sodelovanje po Prümu

Robert Furman, SGDP GPU

Prümska pogodba pušča pečat tako v Sloveniji kot v drugih člani-cah EU, zato je vsekakor pomemb-no, da temu področju namenimo prostor tudi v naši reviji in z ak-tualnostmi seznanimo strokovno javnost.

PRÜMSKA POGODBA

Pogodba med sedmimi državami EU o poglobitvi čezmejnega sodelova-nja, predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonitih migracij, se imenuje po kraju Prüm v Nemčiji, kjer je bila podpisana (v na-daljevanju Prümska pogodba). Že leta 2006 so pogodbenice k večstranskemu

sporazumu povabile tudi Republiko Slo-venijo. Zaradi že takrat pričakovane od-prave kontrol na notranjih mejah in na-mena Prümske pogodbe, ki daje pravno podlago za tesnejše čezmejno policijsko sodelovanje, je Slovenija pokazala in-teres za pristop k pogodbi. Državni zbor Republike Slovenije je Prümsko pogod-bo ratificiral 9. 3. 2007, veljati pa je za-čela 8. 8. 2007 (pogodba je objavljena v Ur. l. RS, št. 30/2007).

Po vključitvi Slovenije v območje dr-žav, ki v popolnosti izvajajo schengenski pravni red, je posebej pomembno čez-mejno policijsko sodelovanje med temi državami. Ni treba poudarjati, da je bi-la odprava mejnih kontrol na notranjih mejah v decembru 2007 velik izziv za države članice. Seveda je odgovornost

in naloga pristojnih organov držav tega območja, da zagotovijo visoko raven varnosti državljanov tudi po odpravi mejnih kontrol na notranjih mejah. Poli-ciji je naloženo, da poleg nadzora zuna-nje schengenske meje skrbno spremlja občutljivo ravnotežje med svoboščino prostega gibanja oseb na območju dr-žave brez kontrol na notranjih mejah in s temi povezanimi varnostnimi tveganji. Že avtorji Schengenskega sporazuma in Schengenske konvencije so se zaveda-li pomembnosti uveljavitve določenih ukrepov, ki bi zagotovile zadostno stop-njo varnosti po odpravi mejnih kontrol. Poleg enotnih kriterijev za nadzor zuna-nje meje so opredelili tudi t. i. izravnalne ukrepe za zmanjšanje, ki zajemajo med drugimi tudi operativno čezmejno poli-

VARNOST - 4.indd 43 12.12.2008 12:41:26


STROKOVNI PRISPEVKI

44

VArNOST

cijsko sodelovanje, schengenski infor-macijski sistem in izmenjavo informacij oz. podatkov med pristojnimi organi.

Prümska pogodba je smiselno nada-ljevanje razvoja krepitve čezmejnega po-licijskega sodelovanja, seveda prilagoje-na informacijsko-tehnološkemu napred-ku. Ob preučevanju pogodbe je mogoče prepoznati tri temeljne cilje, ki jih po-godba skuša doseči z dvema orodjema. Države podpisnice Prümske pogodbe na nove pojavne oblike terorizma, čez-mejne kriminalitete in ilegalnih migracij odgovarjajo z izmenjavo informacij in okrepljenim operativnim sodelovanjem. Pri tem je treba izpostaviti, da je najbolj revolucionarna rešitev prav na področju izmenjave informacij oz. podatkov. Po-godba določa, da način izmenjave po-datkov poteka avtomatizirano s pomočjo elektronskih medijev. Tako je predvide-no, da se med pristojnimi službami, ki so upravljavke evidenc DNK in daktiloskop-skih podatkov ter podatkov iz registrov motornih vozil, vzpostavi elektronska povezava in s tem omogoči neposredna povezava med evidencami držav. Pri-stojna služba, ki preverja, lahko takoj dobi povratno informacijo, ali podatek obstaja v evidenci druge službe (princip zadetek/ni zadetka). Po tej fazi sledi po-stopek zaprosila v okviru pravosodnega oz. policijskega sodelovanja. To pomeni, da država, ki je prejela obvestilo o zadet-ku, za nadaljnje podatke zaprosi državo, ki z njimi upravlja. Pomemben pogoj je, da se ta oblika izmenjave informacij lah-ko izvede le zaradi preprečevanja in pre-gona kaznivih dejanj, ne pa prekrškov, razen v postopku izmenjave podatkov iz registrov vozil, kjer pogodba izjemoma dovoljuje izmenjavo zaradi preprečeva-nja nevarnosti za javno varnost.

Pri operativnem čezmejnem sodelo-vanju pogodba zajema tista področja, ki jih standardni dvostranski sporazumi o čezmejnem policijskem sodelovanju ne zajemajo, prav tako pa tudi pravni red EU ne, npr. možnost uvedbe varnost-nikov na letalih, kot to določa Prümska pogodba. Sicer države pogodbenice sa-mostojno odločajo, na katerih letih in ali sploh uvedejo takšno obliko varnosti na letalih, ki so v posamezni državi registri-rani. Obveznost držav pogodbenic pa je, da zagotovijo podporo in da se med seboj obveščajo, če katera pogodbenica izvede to obliko varovanja.

PRÜMSKI SKLEP

Do avgusta 2008 je bilo mogoče go-voriti zgolj o Prümski pogodbi kot o več-stranskem meddržavnem sporazumu ne-katerih držav EU, med slovenskim pred-sedovanjem Svetu EU pa je večji del te pogodbe postal del pravnega reda EU.

Postopek prenosa se je pričel med nem-škim predsedovanjem.

Tako je Svet za pravosodje in notra-nje zadeve na zasedanju v juniju 2007 sprejel politično soglasje, da so določi-la Prümske pogodbe skladna s cilji EU, z njimi pa naj bi se izboljšala izmenjava informacij in druge oblike tesnejšega sodelovanja med policijskimi organi držav članic. Med slovenskim predsedo-vanjem se je po številnih usklajevanjih med državami članicami in ob upošte-vanju mnenja Evropskega parlamenta postopek prenosa zaključil in bil na seji Sveta 23. 6. 2008 sprejet. Po zakonodaj-nem procesu je t. i. Prümski sklep v dr-žavah EU pričel veljati s 24. 8. 2008 (ob-javljen v OJ L 210/12, 6. 8. 2008). Države sedemindvajseterice so sprejele večino bistvenih določil pogodbe, s tem pa tudi celotno poglavje izmenjave informacij. S sklepom so države EU obvezane, da v treh letih vzpostavijo avtomatizirano izmenjavo podatkov po vzoru Prümske pogodbe.

IMPLEMENTACIJA V SLOVENIJI

Po uveljavitvi Prümske pogodbe v naši državi v avgustu 2007 so strokovne službe Policije in MNZ pričele pripravlja-ti informacijske rešitve za vzpostavitev avtomatiziranega dostopa do podatkov-nih baz profilov DNK, podatkovnih bazodtisov papilarnih linij (prstnih odtisov, odtisov dlani ipd.) ter baz podatkov re-gistriranih motornih vozil med državami podpisnicami. Z namenom implementa-cije določil Prümske pogodbe v Sloveniji je minister za notranje zadeve v januarju 2008 podpisal t. i. Prümski izvedbeni na-črt, v aprilu 2008 pa je bila v okviru MNZ ustanovljena delovna skupina, odgovor-na za spremljanje implementacije določil Prümske pogodbe. Največji napredek so države, ki so že bile članice Prümske po-godbe, dosegle na področju izmenjave podatkov DNK. Tako je že vzpostavljena izmenjava med šestimi državami, slo-venska policija je od aprila do novembra 2008 vzpostavila izmenjavo z vsemi pri-stojnimi organi prümskih pogodbenic, ki so do sedaj že vzpostavile takšno ob-liko izmenjave podatkov. Do konca leta 2008 pa Policija in MNZ načrtujeta še vzpostavitev izmenjave daktiloskopskih podatkov in avtomatiziranega dostopa do baz podatkov vozil z ostalimi država-mi članicami, ki že izpolnjujejo pogoje za to. Strokovnjaki Centra za forenzične preiskave, Sektorja za mednarodno po-licijsko sodelovanje UKP in Urada za in-formatiko in telekomunikacije so lahko ponosni na dosedanje delo, saj so v do-ločenih delih izmenjave informacij storili prve korake in zagotovili izmenjavo po-datkov po določilih Prümske pogodbe.

PREDSEDOVANJE PRÜMSKEMU PART-NERSTVU

Med državami, ki so podpisnice Prümske pogodbe, poteka posebna oblika predsedstva »prümskega part-nerstva«. V okviru posebnih delovnih skupin se predstavniki držav na različnih strokovnih ravneh dogovarjajo o načinu uvajanja posameznih določil pogodbe. Za polletno obdobje pogodbenice iz-berejo državo, ki prevzame vodenje oz. predsedovanje državam pogodbeni-cam. Za obdobje od 1. 7. 2008 do 31. 12. 2008 je Slovenija to obveznost prevzela od Francije, ki je bila pred njo pol leta predsedujoča država prümskih pogod-benic. Republika Slovenija si je kot prio-ritete prümskega predsedovanja zadala podpiranje nadaljnjih dejavnosti za im-plementacijo določil Prümskega sklepa v okviru držav EU. Tako je bil novembra sestanek, na katerem so države pogod-benice uskladile nadaljnje dejavnosti in se uskladile glede podpore francoske-mu predsedstvu Svetu EU, ki vodi delo delovne skupine Sveta EU, pristojne za implementacijo Prümskega sklepa v dr-žavah EU.

SCHENGEN 3

V zvezi s Prümsko pogodbo je med domačimi in tujimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s schengenskim pravnim re-dom in s čezmejnim policijskim sodelo-vanjem, mogoče slišati tudi izraz Schen-gen 3. Uporabi botrujeta dva razloga: prvi je vsebina in namen pogodbe, ki je že opisan. Če torej imenujemo prvi pravni akt, t. i. Schengenski sporazum iz leta 1985, »Schengen 1«, imenujemo lahko akt, ki mu je sledil, t. i. Schengen-sko konvencijo iz leta 1990, »Schengen 2«. Naslednji pravni akt, ki med država-mi, kjer ni mejnih kontrol na notranjih mejah, spodbuja še tesnejše čezmejno policijsko sodelovanje, kot to določa Schengenska konvencija, potem ga lahko imenujemo tudi »Schengen 3«. Drugi razlog pa je v načinu uveljavit-ve Prümske pogodbe kot večstranske meddržavne pogodbe in njen prenos v evropski pravni red. Tudi schengenski pravni red se je namreč najprej razvil iz večstranske meddržavne pogodbe v akt evropskega pravnega reda. Države članice tako na učinkovitejši način uve-dejo povsem nove ideje in rešitve skozi stranska vrata v EU, saj so ostale države bolj sprejemljive za ideje, ki že delujejo v drugih državah članicah. Kljub skepsi nekaterih držav EU, prümski način iz-menjave informacij in podatkov funkci-onira, za kar je zaslužna tudi slovenska policija.

VARNOST - 4.indd 44 12.12.2008 12:41:28


VArNOST

45

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE

ODLIČNA PRIPRAVLJENOST POLICISTOV PPE

V Centru za oskrbo Go-tenica je 20. in 21. oktobra potekalo dvodnevno uspo-sabljanje policistov PPE iz vseh policijskih uprav.

Na preizkusu je sodelo-valo 11 ekip, iz vsake poli-cijske uprave ena. V ekipah je po osem policistov – pet jih tekmuje, dva sta rezervi, osmi član pa je vodja ekipe, skupaj je tako tekmovalo 88 policistov. Kot sodniki na preizkusu pa so sodelovali tudi poveljniki PPE.

Poveljnik PPE GPU Rado Abutovič je povedal: »Namen tega tekmovanja je preizkusiti usposobljenost policistov. Ti znanje in izkušnje pridobivajo med letom na usposabljanjih in tudi pri svojem delu. Tak preizkus je priložnost, da pre-verijo svoje znanje, sposobno-sti in zmogljivosti.«

Vsaka ekipa tekmuje v 9 disciplinah, in sicer v strelja-nju s pištolo in dolgocevnim orožjem, pisnem preizkusu poznavanja policijskih po-oblastil, spretnostni vožnji s terenskim vozilom, prema-govanju različnih ovir, preiz-kusu psihofizičnih zmogljivo-sti, premagovanju ovir iz gum, postopkih za zagotavljanje jav-nega reda ter teku vzdržljivosti z ovirami na sedem kilometrov. Preizkus usposobljenosti policistov PPE je izjemno zahteven, v nekaterih disciplinah morajo policisti tekmovati v popolni po-licijski opremi.

V različnih disciplinah so se preizkusili tudi novinarji iz več medijskih hiš (RTV Slovenija, POP TV, INFO TV in Večer).

Policisti PPE imajo dve vr-sti opreme. Prva je namenjena vzdrževanju javnega reda, to so zaščitna sredstva za noge, kolena in komolce, jopiči in čelade. Druga je bojna opre-ma, ki se uporablja takrat, ko je pričakovati, da bo uporab-ljeno tudi strelno orožje. Sem sodijo neprebojna čelada, ne-prebojni jopič in dolgostrelno orožje. Oprema tehta nekaj več kot 20 kg.

Da je letošnji preizkus usposobljenosti policistov PPE potekal v skladu s pravi-li, je skrbela sodniška ekipa, v kateri so bili poveljniki poli-cijskih uprav, inšpektorji UUP in Policijske akademije. Poli-cisti so na preizkusu pokazali veliko znanja, psihofizične pripravljenosti, pa tudi iznaj-dljivosti in poguma, torej vse, kar je pomembno za vsakda-nje delo.

»Če želi policist delati v po-sebni policijski enoti, mora najprej vložiti prošnjo in nato opraviti še poseben preizkus. Pri odločanju o kadrovanju novih policistov ima veliko te-žo tudi mnenje skupine, saj se morajo člani skupine razumeti

med sabo. V svojih vrstah imamo tudi nekaj policistk,« je še dodal Abutovič.

Priznanja, medalje in pokale so na zaključni slovesnosti eki-pam podelili namestnik poveljnika PPE Emil Pozvek, poveljnik PPE Rado Abutovič, direktor lanske zmagovalne ekipe iz PU Nova Gorica Alojz Mohar in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec.

VARNOST - 4.indd 45 12.12.2008 12:41:32


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE

Kaj menijo o preizkusu, smo vprašali tudi nekaj policistov in policistko.

Boštjan Žabrl, PPE Celje

Zasedli smo zelo dobro tretje mesto. Ta rezultat se mi zdi odličen, glede na to, da smo imeli zelo malo tre-ningov, in sicer samo šest v enem mesecu in pol, kar je dosti manj, kot bi pričakovali za tako dobro uvrsti-tev. Takega tekmovanje se pona-vadi udeležijo tisti, ki so zelo dobro pripravljeni. Mislim, da je smisel takega usposabljanja predvsem timsko delo.

Darko Bubnjič, PPE Novo mesto

Kolikor je močan najslabši člen, toli-ko je močna cela ekipa. Tu gre pred-vsem za timsko delo. Sicer pa mora biti vsak posameznik fizično sposo-ben za tak preizkus, saj drugače niti ne pride v ekipo. Mogoče bi se lahko discipline malce bolj enakomerno razporedile, včeraj so bile recimo 3, danes pa jih 5. Želim si, da bi bili na-slednje leto boljši, da bomo stopili na stopničke. Letos smo bili šesti. Sicer pa bi pohvalil svojo ekipo, ki se je res izkazala!

Sanja Repše, UUP GPU

Počutim se odlično. Zdi se mi za-nimivo, da sem edina sodnica oz. pomočnica sodnika na tem tekmo-vanju. Sem ponosna na to dejstvo in si štejem v čast, da lahko sodelujem na tem preizkusu. Priznati moram, da so me ekipe s svojo pripravlje-nostjo in timskim duhom zelo pre-senetile in šele sedaj vidim, koliko in kaj je potrebno, da so naši pripadni-ki kos najzahtevnejšim nalogam, ki jih v okviru PPE opravljajo. Želim si, da bi naslednje leto videla tudi pri-padnice PPE v ekipi.

Aljaž Štemberger, PPE Ljubljana

Kar se druženja tiče, je fenome-nalno. Organizacija je odlična, poskrbljeno je za hrano, varnost … Zdi se mi v redu, da se policisti iz različnih enot spoznavamo na takih dogodkih. Na teh poligo-nih vidimo, kje so prednosti in kje slabosti. Menim, da bi morale biti take tekme organizirane večkrat, vsaj 2-krat ali celo 3-krat na leto, potem bi bila policija verjetno še bolj enotna in bi še bolje delala.

Marko Rotar, PPE Postojna

Mislim, da so taka tekmovanja ze-lo pozitivna za vsako jedro PPE, saj lahko na dobri usposobljenosti gra-di cela enota. Skupnih treningov za to tekmo smo imeli 5, tako kot vsako leto, trenirali pa smo tudi na rednih usposabljanjih. Usposabljanja niso nikdar odveč, takšna tekma enkrat na leto pa je čisto dovolj.

Robert Kovačič, PPE Slovenj Gra-dec

Glede na to, da je bila povprečna starost naše ekipe 33 let, se mi zdi, da je bilo doseženo 7. mesto odličen uspeh. Za naslednje leto se bomo poskusili pripraviti še bolje, kot smo se tokrat, mislim pa, da je takih tek-movanj v policiji premalo. Preizkusi policistov bi se morali izvajati po-gosteje, in ne samo za pripadnike posebnih policijskih enot, temveč za vse policiste. Za to tekmo smo se pri-pravljali dober teden, sicer pa mora vsak zase še kaj narediti, saj je en teden priprav za tako tekmovanje premalo. Teren v Gotenici poznamo še iz kadetske šole, tako da smo bili nanj pripravljeni in se nam ni zdel preveč zahteven. Sicer pa moram reči, da sem resnično ponosen, da sem član takšne ekipe.

Uroš Iskra, PPE Ljubljana

Vtisi so pozitivni, letos sem se tekmo-vanja udeležil prvič, v policiji pa sem zaposlen sedem let. Pozna se neizku-šenost, veliko je novih zadev, drugo leto bo bolje. Ker sem tukaj prvič, ne morem ocenjevati, če je drugače kot lani. Je pa res zelo zahtevno, kljub te-mu da treniraš, se na koncu izkaže, koliko moči in volje dejansko imaš. Ko opravljaš vaje na čas, ti kar zmanjka moči in energije. Pred tekmovanjem smo imeli en teden priprav, drugače pa kot se sami dogovorimo, trenirali smo tudi vsak zase.

Marko Kopitar, PPE Celje

Tekma je zelo naporna. Prvi dan ni bilo težko, ker smo imeli le strelja-nje, drugi dan pa je zares naporen in še sreča, da je ekipa sestavljena iz sedmih tekmovalcev, da si lahko v kakšni disciplini tudi rezerva in si od-počiješ. Zdaj, ko je že vsega konec, sem vesel, saj sem tudi zelo utrujen, vendar sem imel srečo, ker sem bil v res odlični skupini, in mogoče je bil ravno to ključ do uspeha, zasedli smo namreč 3. mesto. Vsem, ki se še niso preizkusili v tem tekmovanju, sporočam, naj vendarle pridejo pre-izkusit svoje sposobnosti.

Besedilo: Nina DjordjevićFoto: Nina Djordjević, Monika Golob

VARNOST - 4.indd 46 12.12.2008 12:41:35


VArNOST

47


USPOSABLJANJE POLICISTOV

POTAPLJAČEV SPECIALNE ENOTE

Namen usposabljanja je bil obnoviti stara in pridobiti nova teoretična in prak-tična znanja, ki so potrebna za varnost-no najzahtevnejše naloge v specifičnih razmerah, tj. pri potapljanju v odprtih vodah.

Usposabljanje je potekalo v širši oko-lici Lošinja ter ob otokih Unije, Sarakane, Zabodaski in Susak. Potapljači so opravi-li devet potopov v večjih globinah in ob močnem toku.

Usposabljanje so si ogledali tudi po-veljnik SE Marjan Anzeljc, pomočnik poveljnika Milan Pleško in poveljnik hr-vaške specialne policije Zdravko Janič z ožjim vodstvom. Po ogledu so bili delo-vni pogovori med vodstvi obeh special-nih enot.

Hrvaškim kolegom so slovenski poli-cisti izročili potrdila o opravljenih izpitih za vaditelja smučanja, ki so jih pripadniki hrvaške specialne enote opravili marca v okviru zimskega usposabljanja specialne enote v Sloveniji.

Besedilo: Matjaž TomšičFoto: Matjaž Logar

Devet potapljačev Specialne enote se je na Malem Lošinju na Hrvaškem 8. in 9. septembra udeležilo sedemdnevne-ga usposabljanja v potapljaškem cen-tru Specialne policije hrvaškega minis-trstva za notranje zadeve.

Priprave na potop

VARNOST - 4.indd 47 12.12.2008 12:41:40



USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE POLICIJSKIH NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI S HELIKOPTERJEM

To je osnovni scenarij za vajo PPE III – gorske enote, ki je s pomočjo Letalske poli-cijske enote, pod vodstvom Roberta Kralja, pomočnika poveljnika PPE GPU za GE, potekala 27. in 28. novembra na Brniku in njeni okolici. Cilj tega usposabljanja, ki pote-ka dvakrat letno, je izpopol-njevanje, usposabljanje in preizkus usposobljenosti za samostojno opravljanje po-licijskih nalog v sistemu za-ščite, reševanja in pomoči z uporabo helikopterja, hkrati pa preveriti predhodno zna-nje in izuriti policiste za pra-vilno izvajanje teh nalog.

Preden se policisti iz I. in II. oddelka GE odpravijo na vajo, obvezno ponovi-jo teoretične predpostavke poznavanja helikopterja ter priprave na opravljanje na-log z njim - izbira in pripra-va pristajalnih mest, gibanje ob helikopterju, vstopanje, razporeditev in izstopanje iz helikopterja, postopki v sili, vremenski vplivi na let s helikopterjem, spust in dvig v helikopter s pomočjo elek-tromotornega vitla.

Po obnovljenem teoretič-nem znanju sledi priprava na samo vajo – priprava osebne tehnične opreme za delo s helikopterjem (plezalni pas s popkovino, osmica, pomož-ne vrvice, vponke, klini, kla-divo, UKV zveza z naglavni-mi slušalkami, čelada, očala, nož, visoka obutev), priprava helikopterja (vrvna ograja), priprava skupne tehnične opreme (helikopterska reše-valna vreča, Petzel trikotni sedež) ter usklajevanje s po-sadko helikopterja, ki jo se-stavljata dva pilota in tehnik letalec – operater na elektro-motornem vitlu.

Prvi dan je svoje znanje preveril II. oddelek GE, ki ga sestavljajo policijske upra-ve Celje, Maribor in Slovenj Gradec. Pri izvedbi vaje so uporabljali trikotni sedež.

Drugi dan je potekalo usposabljanje za I. oddelek GE, v katerem so policijske uprave Kranj, Nova Gorica in Ljubljana. Večina pripadni-kov tega oddelka je tudi čla-nov Gorske reševalne zveze Slovenije in v poletni sezoni, ko je pohodnikov v gorah največ, opravljajo tudi de-

žurstva na LPE, od koder se v primeru nezgod v hribih, odpravijo pomagat.

Usposabljanje za I. odde-lek je potekalo na višji stro-kovni ravni, saj so njeni pri-padniki poklicani na pomoč v najzahtevnejših primerih reševanja v gorah pri nas. Tako so se morali samo raz-porediti v ekipe, se dogovo-riti s posadko helikopterja o načinu izvedbe in jo navajati na mesto nesreče ter na kraj varno pripeljati tudi enega preiskovalca, ki ni vešč giba-

nja v gorskem svetu. Nato pa sebe, ponesrečenca v reše-valni vreči ter preiskovalca v trikotnem sedežu spraviti varno v helikopter in prepe-ljati v dolino.

Usposabljanje je bilo kljub slabemu vremenu iz-vedeno na najvišji strokovni ravni, brez poškodb in za-pletov. Pripadniki GE so ob-novili svoje znanje, znanje s področja organizacije dela in dela v skupini, analizirali delo ter predstavili nekatere nepravilnosti, ki so se poka-zale pri izvajanju posamez-nih postopkov, obenem pa tudi odgovorili na vprašanja oziroma nejasnosti.

Zelo pomemben del usposabljanja GE je poveza-va in timsko delo s posadko na helikopterju, predvsem z operaterjem na vitlu. Komu-nikacija med njimi je prav tako pomembna kot samo reševanje, saj je treba vse vpletene v reševanje najprej varno vkrcati v helikopter, nato pa prepeljati v dolino.

Po prikazanem na uspo-sabljanju lahko zagotovimo, da imamo v policiji vrhunsko usposobljen kader, ki je kos tudi najzahtevnejšim nalo-gam reševanja v našem vi-sokogorju. Prav vsi policisti GE nesebično posredujejo svoje znanje mlajšim pri-padnikom, s čimer se znanje celotne ekipe še bogati. Taka strokovnost in profesional-nost policistov pripadnikov GE je v ponos policiji in do-bra popotnica za nadaljnje delo enote.

Besedilo: Robert Kraljin Sanja Repše

Foto: Robert Kralj

Nekje v visokogorju je prišlo do nezgode, v kateri je planinec izgubil življenje. Skupina policistov GE se s helikopterjem, v katerem je tudi preiskovalni sodnik, odpravi na kraj nesreče. Po opravljenem ogledu se policisti s preiskovalnim sod-nikom, ponesrečencem in ostalimi s pomočjo elektromotornega vitla vkrcajo v helikopter.

VARNOST - 4.indd 48 12.12.2008 12:41:44


VArNOST

49

Namen usposabljanja in iz-popolnjevanja policijskih poga-jalcev je bil s teoretično dopol-nitvijo in ponovitvijo znanja ter s praktičnim treningom vključe-vanja in reševanja kriznih situa-cij dopolniti in izpopolniti zna-nja ter veščine policijskih po-gajalcev za uspešna pogajanja v kriznih situacijah.

Pri pregledu situacij s talci v drugih državah smo izmenjali mnenja in izkušnje, ki so na tem delovnem področju izjemnega pomena. Prav tako smo primer-jali našo in tujo zakonodajo, ki ureja to področje dela, sistem aktiviranja in delovanja pogajal-skih skupin ter izmenjali naslove za primer čezmejnega dogodka.

Usposabljanje smo zaključili uspešno, tujim predstavnikom pa podelili priznanja za sodelo-vanje.

Besedilo in foto: Miran Ozebek


PRVENSTVO USPOSOBLJENOSTI EKIP V PRVI POMOČI

Mariborska izpostava Uprave za zaščito in reševanje je 20. septembra v Hočah pri Mariboru organizirala XIV. re-gijsko prvenstvo usposobljenosti ekip prve pomoči Civil-ne zaščite in Rdečega križa.

Sodelovala je tudi ekipa PU Maribor, ki so jo sestavljali David Pučko, Sašo Šalamun in Aleš Hanžekovič ter policisti Gorske policijske enote PU Maribor Aleš Paradiž, Edvard Če-pe, Bojan Ferk in Uroš Kušar. Ekipo je vodil policijski inšpektor Jože Časar.

Ekipa PU Maribor je z dvema ekipama Gorske reševalne službe in ekipo Slovenske vojske tekmovala izven konkuren-ce, kjer je dosegla 1. mesto.

Prav tako je ekipa PU Maribor v generalni razvrstitvi med vsemi sodelujočimi ekipami osvojila odlično 1. mesto.

Na prvenstvu je sodelovalo 15 ekip, ki so morale pokazati znanje v prvi pomoči večjemu številu poškodovanim na treh delovnih točkah, in sicer:

− poškodovanim v prometni nesreči,

− poškodovanim v nesreči na javni prireditvi (porušitev de-la tribune),

− poškodovanim v delovni nesreči.

Besedilo in foto: Uroš Kušar

USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE POGAJALCEV

Na Debelem rtiču je med 8. in 12. septembrom potekalo mednarodno usposabljanje in izpopolnjevanje članov po-gajalskih skupin. Usposabljanja se je udeležilo 21 policijskih pogajalcev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Avstrije ter trije pazniki iz Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

VARNOST - 4.indd 49 12.12.2008 12:41:47



USPOSABLJANJE POLICISTOV KONJENIKOV

Usposabljanje je vodil Cvetko Možina, komandir PKP Ljub-ljana, njegov pomočnik je bil Danijel Majcen, komandir PP VSPK Maribor, Ivan Globokar, inštruktor na PKP Ljubljana, je bil odgovoren za praktično delo, Elvis Podlogar, inštruktor SUP PU Ljubljana, pa je vodil praktično vadbo izvajanja poli-cijskih postopkov. Na usposabljanju so sodelovali tudi zunanji predavatelji, in sicer Iztok Jelušič, inštruktor iz Javnega zavoda Kobilarna Lipica, ki je največ pozornosti namenil dresurnemu jahanju ter ugotavljanju in odpravljanju napak, ki se pojavlja-jo pri jezdenju oziroma vodenju službenega konja. Matej in Demara Ivanič pa sta teoretično in praktično predstavila psi-hologijo konj, pri čemer so bile poudarjene različne tehnike pristopov in dela s konji, po metodi Parelli.

Program usposabljanja je obsegal:

− dresurno jahanje;− praktično vadbo policijskih postopkov policistov konjeni-

kov;

− psihologijo konj – teoretični in praktični del;

− formacijske postopke policistov konjenikov in delo v sku-pini policistov konjenikov;

− formacijske postopke policistov konjenikov ob motečih elementih (samostojno in v sodelovanju s pripadniki po-sebne enote policije).

Usposabljanje je za policiste konjenike izredno pomemb-no, saj mora biti sistemsko urejeno in mora potekati pod stro-kovnim vodstvom. Tudi ob vsakodnevnem rednem izvajanju policijskih nalog mora policist konjenik vsaj del časa name-niti tudi treningu, kar je seveda odvisno od vrste in obsega policijske naloge. Redne oblike usposabljanja v obeh policij-skih enotah se izvajajo pod inštruktorjevim vodstvom in nad-zorom, na skupnih usposabljanjih pa se pozornost namenja treningu, ki ga ni mogoče izvajati v policijskih enotah.

To se še zlasti nanaša na formacijske postopke polici-stov konjenikov, kjer je treba preveriti oziroma vzpostaviti »kompatibilnost« delovanja službenih konj. Najprej je treba zagotoviti usklajeno delovanje konj, ki se v prvi fazi izvaja sa-mostojno, v drugi fazi pa skupaj s pripadniki posebne enote policije, saj so formacijski postopki tesno povezani s postop-ki policije pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru. Za tovrstno delo morajo biti tako službeni konji kot policisti konjeniki dobro usposobljeni in tudi opremljeni, saj odstopanja od strokovnih standardov niso dopustna. Tako kot vsako leto doslej so tudi letos za usposabljanje pripra-vili začasni poligon, na katerem so bile postavljene različne ovire in moteči elementi, ki so oteževali delo policistov in službenih konj.

Besedilo: Adil HuseljaFoto: Cvetko Možina

V Gotenici in njeni okolici je med 13. in 17. oktobrom potekalo usposabljanje policistov konjenikov PKP Ljubljana in PP VSPK Maribor. Usposabljanja se je udeležilo 15 policistov konjenikov, ki so svoje znanje obnovili in se hkrati seznanili z novimi tehnikami za delo s službenimi konji.

VARNOST - 4.indd 50 12.12.2008 12:41:50


VArNOST

51

IZ ŽIVLJENJA IN DELA


Slovenska policija letos praznuje 60-letnico obstoja enote vod-nikov službenih psov policije oz. natančneje, njenega oddelka za šolanje službenih psov, ki organizacijsko spada pod Policij-sko akademijo.

Oddelek za šolanje policijskih psov v Sloveniji je bil najbolj pri-znana šola za šolanje psov na območju naše nekdanje skupne dr-žave. Sedaj izvaja šolanje ne samo za policijo, ampak tudi za druge državne organe, kot so Carinska uprava RS, Ministrstvo za obrambo – Slovenska vojska, Ministrstvo za pravosodje – Uprava za izvrše-vanje kazenskih sankcij, sodeluje pa tudi s tujino, predvsem s pri-padniki policijskih vrst iz Republike Hrvaške. Izmenjava izkušenj pa poteka s sorodnimi oddelki po celi Evropi.

Šolanje psov poteka v več sklopih. Najprej je na vrsti predšo-lanje, kjer se psa oceni, vidijo se njegove značilnosti, vedenjske karakteristike, in traja tri mesece. Sledi osnovno šolanje, ki traja 6 mesecev. Tam se psa izšola za splošno ali specialistično uporabo. Psi za splošno uporabo se uporabljajo za sledenje, iskanje oseb in predmetov, prosto sledenje in obrambo, kar vključuje pregled ob-jektov, gozda in drugih naravnih terenov in delo brez nagobčnika. Psi za specialistično uporabo so izšolani za odkrivanje prepoveda-nih drog ali eksplozivov, uporabljajo pa se za pregled terena, vozil, objektov in prtljage. Pri obeh skupinah je velik poudarek na posluš-nosti, pri psih za splošno uporabo pa je pomembna tudi orientacija psa na strel.

Specifika slovenskega šolanja je šolanje psov z uporabo nagob-čnika. V Sloveniji se namreč z razliko od drugih držav policijski pes v 99 odstotkih uporablja z nagobčnikom. Vaje obrambe in napada psa z nagobčnikom so ena izmed najtežjih disciplin pri šolanju. Za delo z nagobčnikom je pomembna specifika psa, zato je treba psa že pred nakupom skrbno izbrati, saj mora imeti poleg nagona ple-na tudi obrambni nagon.

Pse, ki med osnovnim šolanjem kažejo specifično znanje, od-delek za šolanje službenih psov napoti na dodatna šolanja, ki jih izvaja sam:– sledarski tečaj– iskanje oseb v vozilih in drugih zaprtih prostorih.

Poleg tega mora vsak vodnik službenega psa poleg šolanja s psom opraviti tudi markerski tečaj, tisti, ki se pri tem še posebej izkažejo, pa svoje znanje dodatno nadgradijo na nadaljevalnem markerskem tečaju. Tu se vključujejo tudi pripadniki Uprave za iz-vrševanje kazenskih sankcij.

Oddelek za šolanje službenih psov samostojno izvaja 14 različnih progra-mov usposabljanja vodnikov in šola-nja službenih psov. Pri tem je glavna naloga vaj redno in strokovno sprotno odpravljanje napak pri delu vodnika in psa ter zagotavljanje stalne visoke ravni znanja in pripravljenosti vodnika in psa. Z redno analizo uporabe službenih psov v policiji se zagotavlja visoka raven zna-nja in pripravljenosti tako vodnika kot psa.

Oddelek opravlja tudi preizkuse psov pred nakupom, izredne preiz-kuse vodnikov in njihovih službenih psov, skrbi za veterinarsko oskrbo službenih psov, preizkuša opremo za pse ter markersko opremo.

Leta 2002 je oddelek v sklopu Policijske akademije pričel z let-nimi preizkusi vodnikov in službenih psov policije. Letos je bil na vrsti že šesti in vsako leto se ga udeleži več vodnikov in njihovih štirinožnih partnerjev. Preizkus je namenjen preverjanju stopnje pripravljenosti in usposobljenosti policistov in službenih psov, letos so se pomerili v devetih različnih disciplinah. Psi in njiho-

vi vodniki so se med drugim preizkusili v sledenju, poslušnosti, obrambi, poligonu, pregledu terena, objekta in vozil ter dru-

gih disciplinah.

Povezanosti vodnika in psa ni mogoče opisati z be-sedami. To lahko resnično razume samo tisti, ki je sam

lastnik psa ali kot pravijo – človekovega najboljšega prijatelja. In ta vez med vodnikom ter njegovim psom je ključni dejavnik uspešnega dela s psi na terenu in tudi višje ravni usposobljenosti ter znanja tako vod-nika kot psa.

Najlepše je to vez med lastnikom in psom opisal George G. Byron na spomeniku, ki ga je postavil svojemu psu:

»V bližini tega krajaso pokopani ostanki nekoga,

ki je imel lepoto brez nečimrnosti,moč brez predrznosti,

pogum brez okrutnosti invse človeške kreposti

brez človeških slabosti.«

Besedilo: Sanja Repše Foto: Monika Golob

VARNOST - 4.indd 51 12.12.2008 12:41:53


VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

6. LETNI PREIZKUS VODNIKOV IN SLUŽBENIH PSOV

V Gotenici je med 9. in 11. septembrom potekal 6. letni preizkus vodnikov in službenih psov policije. Udeležilo se ga je 59 vodnikov in njihovih psov. Poleg policijskih vodnikov službenih psov so se preizkusa udeležili tudi vodniki službenih psov iz Slovenske vojske, Carinske uprave (njihovi psi se usposabljajo v učnem centru policije) in Ministrstva za pravo-sodje ter Ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške.

Usposabljanje so si ogleda-li tudi predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, saj je slovenska policija njihove pse pred leti usposabljala za iskanje eksploziva, predstav-nik vodnikov službenih psov iz Latvije ter vodja (mednarodne agencije) projekta za pripravo skupnega priročnika za vod-nike službenih psov agencije Frontex iz Romunije.

Preizkus je namenjen pre-verjanju pripravljenosti in usposobljenosti policistov in službenih psov, letos so se po-merili v devetih različnih dis-ciplinah. Psi in njihovi vodniki so se med drugim preizkusili v sledenju, poslušnosti, obram-bi, poligonu, pregledu terena, objekta in vozil ter drugih dis-ciplinah.

Vsako leto vodniki pokaže-jo več znanja ter motivacije za delo, zato so naloge na preiz-kusu iz leta v leto na višji stro-kovni in zahtevnostni ravni.

Marko Medvešek, vodja Oddelka za šolanje službenih psov v Policijski akademiji, je povedal, da so rezultati vsakič boljši, prav tako se iz leta v le-to izboljšuje strokovnost tako policijskih psov kot njihovih vodnikov, na kar so v oddelku zelo ponosni.

V slovenski policiji je zapo-slenih štirinajst inštruktorjev za šolanje psov, 105 vodnikov, od tega 88 za splošno in 17 za specialistično uporabo ter 115 psov.

Božidar Ladišić, hrvaško minis-trstvo za notranje zadeve

V Sloveniji sem leta 2000 opravil tečaj za vodnika službenega psa za odkrivanje eksplozivov. Takrat na Hrvaškem še ni obstajal center za šolanje in usposabljanje vod-nikov službenih psov in službenih psov. Tedaj so nam priskočili na pomoč slovenski kolegi, ki so na 6-mesečno šolanje sprejeli dva

vodnika. S kolegom sva opravila klasičen tečaj šolanja, kakršnega opravijo tudi slovenski policisti. Všeč mi je bil celoten tečaj, saj je bil zelo zanimiv in dinamičen. Med tečajem smo razvili res dober odnos s slovenskimi kolegi; v nas so vložili veliko energije, rezultati pa so bili odlični. Zdaj imamo že

6. leto svojo šolo, sistem šolanja je podoben slovenskemu. Rad se vrnem v Slovenijo. Želim si, da bi nadaljevali s tako dobrim sodelo-vanjem in izmenjavo izkušenj. Iz-menjava izkušenj med policijama se mi zdi zelo pomembna.

Miroslav Pejkić, hrvaško minis-trstvo za notranje zadeve

Preko sodelovanja s slovenski-mi inštruktorji spoznavamo vse težave in zahtevne naloge, s

katerimi so se srečevali pri spre-jemanju standardov EU. Preko spoznavanja njihovih izkušenj lahko predvidevamo, kakšne na-loge so pred nami in kaj vse nas še čaka.

Uldis Barkans, vodja enote službenih psov iz Latvije

Mislim, da so slovenski službeni psi dobro usposobljeni, imajo tudi dobre možnosti za uspo-sabljanje. Zelo dobri so pri iska-nju prepovedanih drog. Če so vsi slovenski vodniki službenih psov in službeni psi tako dobri, kot tisti, ki sem jih videl, je lahko slovenska policija zelo zadovolj-na in uspešna pri svojem delu. V Latviji imamo tudi tekmovanja za vsa področja dela (iskanje prepovedanih drog, patruljiranje

in iskanje sledi). Vaje sicer niso enake, ideja pa je ista. V Latviji imamo 180 službenih psov in 160 vodnikov službenih psov. Najobsežnejše področje dela pri nas je varovanje državnih meja in preprečevanje ilegalnih mi-gracij. Imamo približno 50 psov za iskanje prepovedanih drog, verjetno bomo to število zmanj-šali. V Latviji imamo tudi pse za iskanje eksplozivov, kakšnih 7 - 8. Tukaj sem zato, da bi vzpostavil stike za sodelovanje s slovensko policijo. Imamo namreč precej veliko zunanjo mejo, zato so na-še naloge podobne kot v Sloveni-ji. Morda se udeležimo takšnega usposabljanja tudi naslednje le-to. Težava je predvsem v tem, da je razdalja med državama velika, tako da je skoraj 3 dni vožnje z avtomobilom.

Ivica Barat, Uprava za poseb-ne naloge in varovanje, hrva-ško ministrstvo za notranje zadeve

Tukaj sem prvič. Všeč mi je način dela, sodelovanja in tekmovanja. Pravzaprav se pri šolanju službe-nih psov uporabljajo iste metode kot pri nas. Najtežja disciplina se mi zdi iskanje v gozdu, ker tega ne počnemo pogosto, saj pregle-dujemo predvsem stavbe in oko-lice stavb, s psom delam namreč v upravi za posebne naloge in va-rovanje. Naš delovni dan izgleda

VARNOST - 4.indd 52 12.12.2008 12:41:59


VArNOST

53


tako, da pridemo na prostor, ki ga moramo pregledati, od zahtev-nosti prostora pa je odvisno, kako dolgo traja pregled. Pregledujemo objekte, vozila, plovila … Sprem-ljamo tudi obiske tujih delegatov, ki pridejo na Hrvaško. Skratka, poskrbimo, da je prostor dogaja-nja pri vseh dogodkih pregledan, da ni nikakršnega eksploziva oz. nevarnosti, ne glede na to, ali gre za domače ali tuje osebe. Nato se umaknemo, zadevo prevzamejo policisti, ki potem prostor zavaru-jejo. S slovensko policijo si želimo še več sodelovanja. Pri izmenjavi izkušenj se lahko namreč vedno kaj novega naučimo.

Jasna Litrop, EVSP Petanjci

Vodnica sem že dobro leto. To delo mi pomeni vse. Rada imam živali, zato sem se tudi odločila za to de-lo. Boljšega partnerja za življenje, kot je pes, pa še službeni, si niti ne morem predstavljati. Tekmovanje nama z Mikijem, nemškim ovčar-jem, gre ‘’tako, tako’’. Letos sva se ga udeležila prvič, sva še mlad tim. Predvsem nama to predstavlja novo izkušnjo, da se malo posku-siva in da naju tudi ‘’trema malo preskusi’’. Želim si sicer, da bi v pri-hodnje dosegala dobre rezultate, vendar mi rezultati na državni ravni niti ne pomenijo veliko. Več mi pomeni to, da pes dobro dela na terenu in da bo v realni situaciji znal pomagati meni in drugim. Moram povedati, da pot do vod-nice ni bila lahka, morala sem se kar potruditi. Občutek imam, da

sem kot ženska bolj izpostavljena, da me kolegi bolj opazujejo, če-prav sami morda niti nimajo tega občutka. Morda se ravno zaradi tega, ker sem ženska, bolj trudijo in so včasih tudi bolj razočarani, če ne dosežeš takih rezultatov, kot bi si želeli, ker preveč pričakujejo

od tebe. Moram pa pohvaliti svoj kolektiv iz Murske Sobote, ki me je zelo dobro sprejel in mi zelo po-magal.

Peter Rančigaj, EVSP Petanjci

Vodnik službenega psa sem že od leta 2000. Za to delo sem se od-

ločil predvsem zato, ker izviram iz družine, ki je že od nekdaj delala s psi. Tako na nek način združujem hobi in službene obveznosti. Mis-lim, da so ti letni preizkusi dobra izkušnja tako za vodnike, kot tudi za službene pse, ki se na tak način pripravljajo in usposabljajo. Moj službeni pes Jago, belgijski ovčar, je za splošno uporabo, torej za iskanje pogrešanih oseb, za pri-jetje nevarnih storilcev, vzdrževa-nje javnega reda in miru in druge klasične policijske naloge. Želim si nadaljevati s to kariero in mor-da v prihodnosti postati vodnik službenega psa za specialistično uporabo ali za iskanje prepove-danih drog ali eksplozivov.

Darja Zgonc, VSP PU Ljubljana

Vodnica sem 3 leta, psu je ime Jack, in je belgijski ovčar. Delo me

zelo veseli. Všeč mi je, da lahko de-lam s psom, ki je zagotovo najbolj zanesljiv partner. Skupaj sva 24 ur na dan, saj ga vozim tudi domov. Naše delo je težko. Moj pes je za splošno uporabo. Taka usposab-ljanja se mi zdijo zelo v redu, zelo pozitivna. Velikokrat se naučimo kaj novega, pomeni pa mi tudi

neke vrste druženje, saj se le ob takih preverjanjih srečamo vodni-ki službenih psov iz cele Slovenije. Želim si, da bi ta letni preizkus čim bolje opravila.

Samo Beridan, PU Nova Gorica

Vodnik službenega psa sem že 13 let. Psu je ime Toni, je nemški ov-

čar, in je že moj tretji pes. To delo mi pomeni predvsem veselje, tudi doma imam veliko živali. Po toli-ko letih dela z živalmi spoznaš, da ti lahko žival da včasih več kot člo-vek. Če je pes dobro natreniran, to samo vzdržuješ, pri človeku pa je tako, da če hoče biti dober, mora imeti kondicijo. Predpogoj, da ne-kdo postane dober vodnik služ-benega psa pa je to, da je najprej dober policist. Vsaka naloga pač zahteva policijsko znanje. S takim delom bi rad nadaljeval in morda tudi kot vodnik dočakal penzijo.

Vojko Spevan, glavni sodnik

Tokrat smo zaradi terena izvzeli disciplino prosta sled. Vsako leto disciplino na novo izžreba biv-ši državni prvak. Mislim, da so vodniki zelo dobro pripravljeni. Do zdaj je vajo opravila polovica vodnikov s psi in podelili smo že pet odličnih ocen (95, 96, 97 in dvakrat 98). Najslabša ocena je bila 0, ker se je vodnik odjavil. Žal je imel pes, kot pravimo, slab dan. Pri delu sodnika je najtežje to, da moraš biti realen do vseh. Vedno

si moraš pustiti malce rezerve, saj vedno obstaja boljši pes od tiste-ga, ki si ga ravnokar ocenil. Ne smeš namreč že prvega psa, ki ti pade v oči in za katerega se ti zdi, da je dobro opravil vajo, oceniti s 100. Vedno si moraš dovoliti mož-nost, da bo kateri od psov, ki pride za njim, vajo opravil še bolje. Če bi vse pse ocenjevali tako, kot vodni-ki mislijo, da delajo, potem bi lah-ko vsem psom podelili oceno 100. Kar se tiče moje discipline (pregled gozda), mislim, da ima slovenska policija izjemno dobro izurjene pse. Želim si, da bi me, glede na to da sam nisem več vodnik, še več-krat povabili na takšno tekmova-nje. Žal sam nisem več vodnik za-radi zdravstvenih razlogov, sem pa delal kot vodnik službenega psa kar 17 let. To so bila moja naj-lepša leta v policiji.


VARNOST - 4.indd 53 12.12.2008 12:42:02


VArNOST

SODELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE IN POLICIJE

Dobro sodelovanje Slovenske vojske in policije se je ponovno pokazalo pr-vo soboto v septembru 2008. Ta dan je kranjska vojašnica pripravila red-no letno predstavitev opreme in de-la Slovenske vojske Dan odprtih vrat vojašnice Kranj. Poveljstvo za podpo-ro Slovenske vojske, ki je v vojašnici nastanjeno, je k sodelovanju povabi-lo tudi PU Kranj. Poleg policije sta bila k sodelovanju povabljena še Gasilsko reševalna služba Kranj in Društvo gorske reševalne službe Kranj.

Namen Poveljstva za podporo SV s projektom Dan odprtih vrat vojašnice Kranj, je bil v čim boljši luči predstaviti po-klic vojaka, z vso opremo in posameznimi praktičnimi predstavitvami dela Sloven-ske vojske. PU Kranj pa je z vabilom do-bila tudi priložnost, da na dovolj velikem prostoru z vso logistično podporo in pred večjim občinstvom prikaže opremo svojih enot in nekatere postopke, ki jih izvaja po-licija. Cilj sodelovanja je bil obiskovalcem prikazati policista kot nekoga, ki s svojimi preventivnimi in represivnimi ukrepi v pr-vi vrsti skrbi za varnost ljudi na vseh po-dročjih današnjega življenja.

Program predstavitve je bil sestavljen iz treh delov. Ti so sestavljali glavna delo-vna področja, s posameznimi poudarki na določenih temah, glavne oz. specifične policijske enote, ki jih ima PU Kranj, in pri-kaz dejavnosti. Pri tem sta bili vključeni dodatni enoti, ki redno sodelujeta s PU Kranj, nista pa njen del. To sta bili posta-ja konjeniške policije Ljubljana in letalska policijska enota UUP GPU.

Policisti so v prvem delu predstavili de-lovno področje splošnih policijskih nalog, področje varnosti cestnega prometa in kriminalitete s poudarkom na prepoveda-

nih drogah. V drugem delu so predstavili posamezne enote in njihove značilne dele opreme. V to predstavitev so bile vključe-ne PP Kranj in PP Škofja Loka s predstavit-vijo opreme patruljne službe in opreme za posredovanje ob intervencijah, PPP Kranj s predstavitvijo Provide, službenim motornim kolesom, napravami za pre-izkus alkoholiziranosti in s sredstvom za prisilno ustavljanje vozil stinger. V okviru rednih enot so se predstavile tudi PPIU PU Kranj s šengenbusom, vozilom za opera-tivno podporo, SKP z oddelkom za krimi-nalistično tehniko, s predstavitvijo vozila za opravljanje ogledov kaznivih dejanj in PP Jesenice za predstavitev problematike prepovedanih drog. Predstavila se je tudi PPE in njen tretji oddelek GPE s svojevrst-no opremo enote.

Predstavitve so dopolnili tudi praktič-ni prikazi vaj. Prvi prikaz je izvajal vodnik Borut Brglez s službenim psom za speci-alistično uporabo EVSP PU Kranj. Vodnik

in pes sta prikaza-la iskanje skritega eksploziva v vozilu. Psica Rika je bila pri tem zelo uspešna.

Sledil je prikaz reševanja ranje-nega policista na zahtevnem terenu s helikopterjem. Prikaz smo izvedli pripadniki 1. od-delka GPE PU Kranj Blaž Svetlin, Ro-bert Kralj in Matej Brajnik s pomočjo

helikopterja Bell 412 in posadko pilotov Damjana Bregarja in Gregorja Vajzmana ter letalskega tehnika – operaterja Branka Burgarja. Po uspešnem reševanju sta se pripadnika GPE pridružila vodniku Boštja-nu Purgarju in službenemu psu za splošno uporabo Brunu iz EVSP PU Kranj, skupaj so izvedli še vajo prijetje oboroženega storil-ca, ki je napadel policijsko patruljo in poli-cista ranil s strelnim orožjem.

Zadnja predstavitev pa je prikazala pri-silno ustavitev vozila s pomočjo stingerja. Policisti so izvedli praktični postopek z zasledovanjem bežečega vozila in meta-njem stingerja. Prikaz so izvajali policisti Klemen Trček iz PP Škofja Loka kot policist zasledovalec, voznik bežečega vozila Ed-vard Ladan iz PP Jesenice in Sandi Kovač iz PPP Kranj, ki je metal stinger.

Po vsakem prikazu so obiskovalci, tako laiki kot strokovna javnost, ocenjevali delo policistov, in vsakokrat so policisti poželi aplavze za dobro in strokovno izvedene prikaze.

Na ta način smo sodelujoči zaključili, da delamo uspešno in kvalitetno ter da dosegamo cilje. To so nam potrdili tudi organizatorji s svojimi pohvalami - povelj-nik Poveljstva za podporo SV Osterman, direktor PU Kranj Jože Mencin, župan Mestne občine Kranj Damijan Perne in tu-di ostali gostje.

Piko na i dobri organizaciji pa je po-stavilo dejstvo, da se je dneva odprtih vrat vojašnice udeležilo rekordno število ljudi, po organizatorjevi oceni okoli 7000.

Besedilo in foto: Matej Brajnik


VARNOST - 4.indd 54 12.12.2008 12:42:05


VArNOST

55

DRŽAVNO PRVENSTVO V VOJAŠKIH ZNANJIH IN VEŠČINAH

Na strelišču Apače in Vojašnice gene-rala Maistra v Mariboru je 4. oktobra potekalo 12. odprto državno prven-stvo v vojaških znanjih in veščinah DOT Maribor 2008, ki ga je organizi-rala Zveza slovenskih častnikov. Na prvenstvu sta sodelovala tudi PU Maribor in Policijsko veteransko dru-štvo Sever Maribor. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip.

Moško ekipo PU Maribor so sestavljali Bojan Ferk iz PP Gorišnica, Robert Krhin iz PP za izravnalne ukrepe Maribor in Severi-no Ogrizek iz PPP Gruškovje. Vodja ekipe je bil Jože Časar iz Službe direktorja PU Maribor.

Žensko ekipo PU Maribor so zastopale Mateja Kranjc iz OKC, Nataša Podkrižnik iz PP za izravnalne ukrepe Maribor in Nataša Korunić iz sektorja kriminalistične policije PU Maribor. Ekipo je vodil Aleš Hanžekovič iz PP Podlehnik.

Ekipo Sever Maribor so sestavljali Bra-nimir Osovniker, upokojeni delavec poli-cije, Fredi Švikart iz SKP PU Maribor in An-ton Holdinar iz PPP Maribor. Vodja ekipe je bil Uroš Kušar iz SKP PU Maribor.

V generalni razvrstitvi je moška ekipa PU Maribor zasedla drugo mesto. Ekipa Sever Maribor je bila tretja, ženska ekipa PU Maribor pa četrta.

V posameznih disciplinah so se med dobitnike medalj uvrstili:

− Robert Krhin, prvo mesto v streljanju s pištolo

− Severino Ogrizek, prvo mesto v teku na 1600 m

− Anton Holdinar, drugo mesto v teku na 1600 m

− Fredi Švikart, tretje mesto v streljanju s puško

− Nataša Korunić, prvo mesto v strelja-nju s pištolo in tretje mesto v teku na

1600 m− Mateja Kranjc, prvo mesto v streljanju

s puško in drugo mesto v streljanju s pištolo

− Nataša Podkrižnik, prvo mesto v teku na 1600 m in drugo mesto v streljanju s puško

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

Moška in ženska ekipa PU Maribor

LETALSKO-TEHNIČNI ODDELEK LPE

Tradicija letalsko-tehničnega oddelka Letalske policijske enote sega v konec šestde-setih let prejšnjega stoletja. Ob ustanovitvi je LPE začela svojo dejavnost s helikopter-ji Agusta AB-47.

Z leti je dejavnost enote ras-la, flota helikopterjev pa se širila z nakupi novih in zmogljivejših tipov helikopterjev, kot so Agu-stini AB-206, AB-212, AB-412, A-109E in kot zadnja najnovejša pridobitev EC-135 tovarne Eu-rocopter v letu 2007. Danes ima LPE floto šestih helikopterjev, sestavljeno iz petih različnih tipov, s katerimi pokriva širok spekter policijskih nalog in nalog sistema zaščite in reševanja, hitre nujne medicinske pomoči HNMP in posebnih prevozov.

Za nemoteno delovanje LPE je potrebno skrbno vzdrževanje helikopterjev. Od nastanka enote je v njeni sestavi delovala skupi-na tehnikov letalcev, ki so poleg sodelovanja v letalskih operacijah, kot člani posadk, opravljali tudi manjša redna vzdrževalna dela na helikopterjih. Z rastjo enote in naraščanjem potreb po sodelovanju LPE z ostalimi enotami policije in sistema zaščite in reševanja, je na-raščala tudi potreba po višji razpoložljivosti helikopterjev, se pravi zmanjšanje odvisnosti vzdrževanja helikopterjev od storitev zuna-njih servisov. Ves čas se je letalsko tehnični oddelek razvijal. Danes je v njem zaposlenih 14 letalskih tehnikov in inženirjev letalcev, pri-padniki oddelka opravljajo vsa najzahtevnejša dela v letalsko opera-

tivnih akcijah LPE, prav tako pa tudi vsa najzahtevnejša vzdrže-valna in obnovitvena dela na helikopterjih.

Zadnja pridobitev enote je bil schengenski helikopter, znamke Eurocopter 135 P2+, in je do sedaj naletel že 400 ur iz-ključno za nadzor schengenske meje. Letalsko tehnična služba je v oktobru opravila prvi več-ji pregled na tem helikopterju. Ena bolj zahtevnih nalog je bila menjava elektronske naprave, ki uravnava delovanje motorja v vseh režimih delovanja. Na koncu pa so opravili vse teste in preizkuse delovanja tako na zemlji kot v zraku.

Celoten sklop pregledov je trajal dva tedna, letalsko-tehnični oddelek pa že čaka redni servisni pregled na ostalih helikopterjih (najprej AB412, za njim JetRanger AB206 in ostali).

Na podlagi veljavne uredbe Komisije Evropskega sveta je LPE leta 2003 pridobila tudi EASA certifikat in bila potrjena kot prizna-na, verodostojna in polnopravna organizacija vzdrževanja v Evro-pi. Cilji oddelka so nadaljevanje dolgoletne tradicije in strokovne rasti. V enoti smo ponosni na visoko stopnjo strokovne usposo-bljenosti posameznikov, predvsem pa visoko stopnjo razpoložlji-vosti in odzivnosti flote helikopterjev za operativno delo LPE.

Besedilo: Letalsko-tehnični oddelek LPEFoto: Robert Hočevar


VARNOST - 4.indd 55 12.12.2008 12:42:08


VArNOST

DAN VARNOSTI V KOBARIDU

Policisti PP Bovec so 18. ok-tobra s Prostovoljnim gasil-skim društvom iz Kobarida, Gorsko reševalno službo Tolmin, Zdravstvenim do-mom Tolmin z reševalnim vozilom in ekipo, pripad-niki Slovenske vojske in Enoto reševalnih psov iz Tolmina izvedli preventiv-ni projekt Dan varnosti v Kobaridu.

Poleg policistov bovške policijske postaje so pri tem projektu sodelovale tudi druge policijske enote PU Nova Gori-ca, in sicer EVSP Miren, PPP No-va Gorica, PPIU Nova Gorica in policisti GE PU Nova Gorica.

Organizator letošnje pred-stavitve reševalnih služb na tem območju je bil Svet za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kobarid, ki je preventivno prireditev posta-vil na različne lokacije, in sicer na območje Policijske pisarne Kobarid in OŠ Simona Gregor-čiča v Kobaridu, na kobariški osrednjem stadion, v prostore Prostovoljnega gasilskega dru-štva Kobarid ter na Mučeniško in Stresovo ulico v Kobaridu.

Policisti so pokazali opre-mo in službena vozila, ki jih vsakodnevno uporabljajo pri

opravljanju svojih nalog, pri-kazali so iskanje prepovedanih drog s službenim psom in bo-rilne veščine oz. samoobramb-ne tehnike.

Svojo opremo in znanje pri gašenju ob raznovrstnih ne-srečah v domačem okolju so na prireditvi pokazali tudi ga-silci, gorski reševalci so uprizo-rili reševanje v gorah, tako da so za reševanje iz stene upora-bili požarni stolp objekta PGD Kobarid.

Veliko zanimanja med obi-skovalci sobotne preventivne prireditve je bilo za praktično

vajo policistov PPP Nova Go-rica in PP Bovec, ki so v zgod-njih popoldanskih urah na Mučeniški ulici prikazali, kako policisti uporabijo sredstvo za prisilno ustavljanje motor-nih vozil stinger. Policisti so “ustavili” pobeglega voznika s stingerjema in prikazali pri-jetje storilca.

Za zaključek pa je sledila skupna vaja dela vseh reše-valnih služb pri reševanju in obravnavi prometne nesreče, ki naj bi se pripetila v križišču Mučeniške ulice s Stresovo ulico. Kljub temu, da je šlo za

praktično vajo reševanja ob prometni nesreči, je bila po-učna ne le za otroke, ampak so si jo z velikim zanimanjem ogledali tudi odrasli.

Svoje delo so predstavile vse institucije, ki skrbijo za var-nost na območju Kobarida in širše. Predstavitev si je ogleda-lo približno 400 obiskovalcev, največ je bilo učencev OŠ Si-mona Gregorčiča iz Kobarida. Vsi so bili nad prikazanim nav-dušeni in projekt je izredno le-po uspel, k čemur je prispevalo tudi lepo vreme.


USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRED POŽAROM

Oktober je že dolgo mesec požarne varnosti; letos pa je bil obarvan tudi »modro«, saj so se na tem področju uspo-sabljali tudi delavci PU Postojna. Usposabljanja, ki so se pričela na PP Cerknica, so v prvi vrsti zajemala pravno podlago s tega področja, osnove gorenja in gašenja ter podrobnejše opise vseh vrst gasilnikov. Da pa ne bi osta-lo le pri teoriji, je bilo ob zaključku predstavljeno gašenje vnetljive tekočine z uporabo gasilnikov na prah in CO2. Seveda zgolj prikaz ni pomenil konca usposabljanja, saj so mnogi poskusili, kako je, če gasiš tovrsten požar ob pri-sotnosti vročine, vetra in dima.

Usposabljanje, ki se je pričelo v Cerknici, se je nadaljevalo v Po-stojni, Ilirski Bistrici in Jelšanah. Tematika letošnjega meseca požarne varnosti so bili tudi požari v naravi, ki glede na statistiko zavzemajo večino vseh požarov. Mnogi so bili nad izvedbo usposabljanja pri-jetno presenečeni, hkrati pa tudi zadovoljni, saj so pridobili znanje, ki jim bo služilo tako v poklicnem kot tudi v zasebnem življenju.

Besedilo in foto: Erik Delost


VARNOST - 4.indd 56 12.12.2008 12:42:12


VArNOST

57

Policisti PP Metlika so se odzvali vabilu Gasilskih zvez Me-tlike, Semiča in Črnomlja, da s predstavitvijo svojega dela in opreme sodelujejo na Taboru mladih gasilcev Bele kraji-ne. V Domu kranjskih tabornikov v Marindolu so 11. in 18. avgusta mladim gasilcem predstavili vozila in opremo, ki jo policija uporablja pri varovanju državne meje, nadzoru cestnega prometa in opremo posebne policijske enote.

Udeleženci tabora so z zanimanjem spremljali predstavitev in si z veseljem nadeli opremo posebne policijske enote, preiz-kusili alkotest in »lisice«.

Ogledali so si avtomobilsko in prenosno termovizijo, pred-stavili so jim uporabo stingerja, endoskopa in ostale opreme. Preizkusili pa so tudi delovanje merilnika hitrosti, vendar so morali kar dolgo čakati na vozilo, katerega hitrost bi izmerili, kajti v Marindolu je zelo malo prometa.

Policisti so izkoristili priložnost in dali mladim gasilcem tudi koristne nasvete za varno udeležbo v cestnem prometu, v ka-terega se vključujejo kot pešci in vozniki dvokoles. Udeleženci tabora so se policistom zahvalili za zanimivo predstavitev, ko-ristne informacije in popestritev dneva. Strinjali so se, da ima poslanstvo policista in gasilca nekatere stične točke in bodo morda nekoč skupaj reševali življenja ljudi.

Besedilo in foto: Anton Olaj

METLIŠKI POLICISTINA TABORU MLADIH

TABOR MLADIH GASILCEVV DRAVOGRADU

Namen obiska je bil mla-dim gasilcem popestriti do-gajanje na taboru ter jim približati poklic policista, jim predstaviti delo, opremo in vozila, ki jih uporabljajo po-

licisti pri svojem delu, prav tako pa tudi poudariti pri-zadevanja za zagotavljanje varnosti vseh državljanov ter prijateljsko medsebojno so-delovanje.

Policisti PP Dravograd, PPP Slovenj Gradec ter EVSP PU Slovenj Gradec so se 5. julija udeležili tabora mladih ga-silcev Prostovoljnega gasilskega društva Dravograd, ki je potekal v vadbenem centru PU Slovenj Gradec na Viču.

Pri predstavitvi policij-skega dela in opreme so so-delovali Bogdan Brezovnik, pomočnik komandirja PP Dravograd, Marko Prevolčič, VPO PP Dravograd, Mirko Mikl, vodja izmene PPP Slo-venj Gradec in Srečko Kotnik, vodnik službenega psa EVSP PU Slovenj Gradec.

Med organizatorji tabora in predvsem sodelujočimi mladimi gasilci so se porajala takšna in drugačna vpraša-nja, na katera so z veseljem

odgovarjali. Pojasnjevali so posebnosti in zahtevnosti policijskega dela ter na-membnost posebne opreme, ki jo pri vsakodnevnem delu uporabljajo policisti.

Po predstavitvi so se člani PGD Dravograd zahvalili poli-cistom za sodelovanje ob za-ključku tabora mladih gasil-cev in izrazili pričakovanje, da se tudi v prihodnje odzovejo na njihovo prošnjo.

Besedilo: Peter PungartnikFoto: Marko Prevolčič

Brez prijatelja in sodelavca na štirih nogah ne mine nobena prava predstavitev.

POLICISTI SODELOVALI NA SEJMU V GORNJI RADGONI

Na 46. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki je potekal od 23. do 29. avgusta, smo pomurski policisti izvedli številne preventivne dejavnosti in obenem predstavili svoje delo in opremo, ki jo uporabljamo pri iz-vajanju policijskih nalog.

Pri predstavitvi so poleg policistov iz PU Murska Sobota so-delovali tudi avstrijski in madžarski policisti, Republiški svet za


VARNOST - 4.indd 57 12.12.2008 12:42:15


VArNOST

S četrto letošnjo razstavo želimo mari-borski javnosti predstaviti dejavnost slo-venske policije in kriminalistične službe. Poslanstvo razstave ni zgolj dokumentar-no – informacijsko, temveč tudi prispevek k preventivi, večji varnosti ljudi in nenaza-dnje promociji policije.

Začetki Muzeja slovenske policije se-gajo v leto 1920. V njem je zbrano gradivo o kriminaliteti v Sloveniji, pozneje o slo-venski kriminalistiki, izvrševanju kazen-skih sankcij in razvoju organov za notra-nje zadeve. Takratni kriminalistični muzej je imel prostore v šentpetrski kasarni, kjer je danes pediatrična bolnišnica. Kasneje se je selil na različne lokacije, leta 1970 pa v prostore nekdanje Srednje strokovne šole za policiste v Tacnu, kjer je deloval dobrih 30 let. Od leta 2001 dalje je bil za-radi pomanjkanja prostorov na Policijski akademiji začasno zaprt, gradivo pa de-ponirano. Muzej je bil ponovno odprt za javnost leta 2006.

Muzej je namenjen široki javnosti, saj je med drugim pomembno učilo, ki prikazuje zgodovino slovenske krimina-litete in je del slovenskega kulturnega bogastva. Namenjen je tako strokovni kot obči javnosti. Predstavlja pomemben pri-pomoček študentom pri utrjevanju pred-

preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in strojni krožki.

Policisti PP Murska sobota so izvedli preventivno dejavnost z naslovom Prometna varnost, policisti PPP Murska Sobota pa preventivno dejavnost z naslovom Policijska izkušnja kot na-svet. V okviru t. i. madžarskega dne so se predstavili tudi kolegi iz PU Zala na Madžarskem.

Policisti PMP Petišovci so predstavili tehnične pripomočke, ki se uporabljajo pri delu s ponarejenimi dokumenti. Delo in opremo posebne policijske enote pa so predstavili zaposleni v Sektorju uniformirane policije na PU Murska Sobota.

Kriminalisti SKP so predstavili problematiko prepovedanih drog, nasilja med vrstniki in premoženjske kriminalitete. Eno-to vodnikov službenih psov Petanjci pa sta predstavila vodnik službenega psa in pes za specialistično uporabo.

Policisti PPP Murska Sobota so na prireditvi sodelovali s predstavniki strojnega krožka in Kmetijsko-gozdarskega zavo-da iz Murske Sobote ter obiskovalcem svetovali o varnem delu in uporabi kmetijske mehanizacije v prometu.

Zadnji dan sejma so policisti PP Gornja Radgona predstavili dejavnost z naslovom Ne skači v vodo. V okviru t. i. avstrijskega dne pa so se predstavili avstrijski policisti iz PU Gradec in PI Bad Radkersburg.

Na predstavitvi na sejmu je sodeloval tudi Republiški svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, in sicer s SPVCP Občine Gornja Radgona. Za obiskovalce je bil najbolj zanimiv indikator za ugotavljanje prisotnosti alkohola, s katerim so lah-ko preverili svoje psihofizično stanje.

Osnovni nameni projekta so bili partnersko sodelovanje in dvig kakovosti preventivnega dela na vseh področjih policij-skega dela, sodelovanje policije z občani in predstavitev poli-cijske opreme. Predvsem pa smo želeli policijsko delo čim bolj približati občanom. Na prireditvenem prostoru smo ves čas predvajali tudi videoposnetke s preventivno vsebino in pred-stavitvijo raznolikosti policijskega dela.

Besedilo: Boris RakušaFoto: Štefan Abraham

RAZSTAVA CORPUS DELICTImetov kriminalistike, kazenskega prava, zakona o kazenskem postopku, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in spoznava-nju zgodovine organov za notranje zadeve kot predhodnice današnjega varnostnega sistema.

Muzej je namenjen predvsem študentom prava, medicine, etnologije, družboslovnih in filozofskih znanosti, kakor tudi socialnim delavcem, defektologom in seveda kandidatom za policiste.

V Galeriji Grad Pokrajinskega muzeja Maribor so 19. avgu-sta odprli razstavo Corpus delicti. V imenu Pokrajinskega muzeja Maribor je prisotne pozdravila direktorica Mirja-na Koren. O tematski razstavi je govoril soavtor razstave kustos dr. Marjan Toš iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Avtorica Biserka Debeljak, kustodinja Muzeja slovenske policije, pa je poudarila pomen prikazovanja kriminalite-te tudi obči javnosti. V uradnem delu je govoril tudi Mirko Ploj, pomočnik direktorja PU Maribor.


VARNOST - 4.indd 58 12.12.2008 12:42:17


VArNOST

59

Za občo javnost je muzej zanimiv in predvsem kori-sten, saj se lahko obiskoval-ci poučijo o nevarnostih v vsakdanjem življenju, ter se naučijo ravnanja v primeru srečanja s kriminalno dejav-nostjo, se tako začno obna-šati preventivno in zato tudi varneje. Z geslom »Prepre-čujmo kriminal skupaj!« po-skušamo v Muzeju slovenske policije dvigniti raven zave-danja o varnosti kot vredno-sti, za katero se je treba bori-ti ter zanjo skrbeti.

Preventivno ravnanje lah-ko bistveno zmanjša mož-nost, da postanemo žrtev kriminala. Preprečevanje kri-minala neizogibno poteka v sodelovanju s policijo, zato je dobro nekaj vedeti tudi o delu policije, saj le tako lahko vzpo-stavimo partnerski odnos pri zagotavljanju varnosti.

Poleg policistov v unifor-mah, ki prvi prispejo na kraj

kriminalnega dejanja, ga za-varujejo in zbirajo podatke, je pri odkrivanju, preiskova-nju in dokazovanju kaznivih dejanj izredno pomembno tudi delo kriminalistov in iz-vedencev v Centru za foren-zične preiskave na Generalni policijski upravi.

Gradivo, predstavljeno na razstavi, je povzeto iz nekate-rih primerov kaznivih dejanj, ki so bili po pravnomočnosti sodbe vključeni v kriminali-stični oddelek muzeja. Ogle-damo si lahko vzorce kaznivih dejanj iz zbirke krvnih in sek-sualnih deliktov, zbirke pre-moženjskih deliktov in zbirke ilegalnih drog, ki so se zgodila na območju Slovenije. Pred-stavljamo tudi pomembno delo forenzikov, ki kot izve-denci prihajajo do material-nih dokazov, ki so potrebni za obsodbo.

Besedilo in foto:Biserka Debeljak

RAZSTAVA LIKOVNIH DEL V AVLI PU NOVO MESTO

V avli PU Novo mesto je 27. avgusta mag. Anton Olaj, di-rektor PU Novo mesto, odprl razstavo likovnih del devetih slikarjev Likovne skupine tovarne Revoz.

V otvoritvenem nagovoru je izrazil zadovoljstvo ob tem, da umetniki razstavljajo svoja dela v prostorih policije. Poudaril je, da je razstava med drugim odraz dobrega sodelovanja policijske uprave z zunanjo javnostjo in da je to prav gotovo priložnost, da se policija približa lokalni skupnosti.

Likovna skupina tovarne Revoz, ki so jo ustanovili Ljubo Sku-pek, Stane Verbič in Franc Urbančič, deluje že več kot 30 let. Na začetku so razstavljali v tovarni IMV kar v proizvodnih halah na Mülerjevih prešah. Zanimanje se je večalo; pridružili so se jim še Stane Petrovič, Stevo Markovič, Jure Jurečič, Andreja Škufca in Marija Udovč. Na začetku je skupino vodil slikar Jože Kumar, se-daj pa pri večjih razstavah z nasveti in strokovnim delom skupini pomaga Jože Matijevič, višji kustos.

Likovna skupina vsako leto predstavi dela na skupinskih raz-stavah, sodelujejo pa tudi v likovnih kolonijah in extemporih. Sli-kajo pretežno naravo in mestne vedute v oljni in akrilni tehniki.

Jože Matijevič, višji kustos Dolenjskega muzeja Novo mesto, je v predstavitvi umetnikov zapisal, da je svojevrstnost članov likovne sekcije izražena v tematski pestrosti, saj se lotevajo upo-dabljanja krajinskih izrezov, ki zajema podeželsko arhitekturo, panoramske poglede, dopolnjene s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki in posebnostmi. Poudaril je tudi, da so bila njihova u-stvarjalna občutenja ponekod razmišljujoča, ponekod razposaje-na, nekateri so se bolj posvetili konkretnim motivom, drugi bolj splošnim, nekateri so poskušali svoje občutke izraziti v nesnovni, abstraktni obliki, drugi so ostali zvesti realni pripovednosti.

Marija Udovč, ki prav tako razstavlja likovna dela, je otvori-tev popestrila z recitacijo dveh pesmi in se na koncu direktorju PU Novo mesto mag. Antonu Olaju zahvalila za prijaznost, ker je omogočili razstavo njihovih del. Izrazila je zadovoljstvo, da tudi policistom kultura veliko pomeni. Poudarila pa je tudi, da likovna skupina policiste zaradi njihovega strokovnega dela visoko ceni.

Po otvoritvi so si razstavo z zanimanjem ogledali zaposleni na policijski upravi in gostje, ki so se udeležili odprtja razstave.

Besedilo: Stane SmoličFoto: SD PU NM

Slikarji Likovne skupine tovarne Revoz

V CENTRU ZA TUJCE ODPRLI SOBO ZA TIŠINO

Ker je svobodno izražanje vere ena od temeljnih človekovih pravic, so se v Centru za tujce skupaj z Jezuitsko službo za begunce lotili projekta, ki so ga poimenovali Soba za tišino.

Soba je namenjena pripad-nikom različnih veroizpovedi, zato so iskali tiste elemente, ki so skupni glavnim svetovnim verstvom: »Ob tem smo se želeli izogniti sinkretičnim rešitvam, obenem pa smo iskali pot iz hladne anemičnosti prazne so-

be. Kot odgovor na to vprašanje prostora nismo fizično razdelili na različne veroizpovedi. Izklju-čili smo tudi specifično figuralno simboliko, ki bi izrecno spomi-njala na katero od religij. Čeprav smo vedeli, da bi prav slednje pomagalo pri identifikaciji obis-


VARNOST - 4.indd 59 12.12.2008 12:42:19


VArNOST

kovalca z lastno tradicijo, smo menili, da bi tak element moteče in izključevalno vplival na osebe, ki ne bi pripadale kateremu od simbolno ali kako drugače nav-zočih izročil.« Iskali so torej ne-kakšen arhetip oziroma skupni imenovalec svetovnih religij in odgovor našli v »prostoru«, so skupaj z arhitektom pojasnili predstavniki Centra za tujce. Prostor sam je namreč osnovni element, ki združuje. Njegov prazen volumen pušča odprte možnosti usmerjenosti, giba-nju in pomenu. Prostor je tako

fizično kot simbolno odprt za programe, rituale ter interpre-tacije, ki so lastni različnim ve-roizpovedim.

Zaradi sobivanja funkcij in fleksibilnosti uporabe ter spe-cifičnega programa so se odlo-čili tudi za minimalno opremo.

Arhitekt Robert Dolinar je razložil likovno zasnovo so-be, pri čemer se je oprijel Pla-tonove ideje o sestavi sveta. Elemente, iz katerih naj bi bilo sestavljeno vesolje, je prevedel v šest sten prostora. Vsi ele-menti in detajli so postavljeni v

medsebojno odvisnost in sobi-vanje, kar bistveno prispeva k harmoniji prostora kot celote.

Tako je soba za tišino eno-stavna, a bistveno drugačna od drugih prostorov Centra za tujce. Njena drugačnost se iz-raža predvsem v harmoniji od-nosov med materiali, oblikami, barvami in svetlobo. Prostor je skoraj asketski, barve so naj-osnovnejše, tiste, ki jih najde-mo v naravi. Odnosi med pri-sotnimi elementi pomagajo, da človek hitreje pozabi na napetost, brezdelje, spomine,

želje in druga obremenjujoča občutja.

Na ta način prostor pomaga pri počitku in vračanju k lastni identiteti oseb, ki so jih težke ekonomske, socialne, politične ali ideološke okoliščine prisilile v beg iz lastne domovine. So-ba za tišino lahko nenazadnje postane tudi nekakšna »oaza« zbranosti, razmisleka in miru, so prepričani v Centru.

Besedilo: Robert Dolinar inJože Konec

Foto: Janko Purgar inJože Konec

V SPOMIN SODELAVCU ALEŠU CVETEŽARJUBil je čas dopustov. Vroča sobo-

ta v avgustu, takšna, kakršne smo se je med tednom nadejali. Dan, ki ga ne bo mogoče zlahka pozabiti. Drobna nepazljivost je udarila z vso močjo in zarezala v tisto popol-dne s takšno silo, da smo obstali … Obstali, ker se nas je čisto blizu do-taknila tragedija. Sporočila, klici so bili težki na tone.

Aleš ... Pa vendar ne ti …

Bridko je bilo spoznanje, da so tista sporočila govorila ravno o tebi. Kar nismo verjeli. Nismo hoteli. Nenehni poskusi v mislih, da vendar to ni res, so nas brez-srčno vračali v stanje, ko je vsak od nas pogledal vstran … in si mislil: »Morda pa le ni ...« Takrat, zaradi presenečenja nad krutostjo vsega, smo bili sami sebi pripravljeni la-gati. Pa ni šlo. V nič se je pogrezni-lo vse tisto, kar smo skupaj imeli. Ti in mi! Med sabo, kot sodelavci. In tisti trenutek se nihče nenadoma ni več počutil manj ali več, nihče podrejen ali nadrejen, veš, Aleš, postali družina enakih. Bojevniki mrkih pogledov, z zakonom pod roko, z občutkom moči; pa hkrati tako razoroženi. Postali smo sebi nasprotje. Nemočni in krhki, tak-šni, kot naj bi nas nihče ne poznal … Ja, Aleš, zrušeni.

Zrušeni. A po tihem premisleku vedoč, da nam ostaja spomin na-te.

V tvojem domačem okolju je marsikdo vedel, da je bila tvoja velika želja postati policist. Vpisal si se v takratno kadetsko šolo, ki

si jo z vzornostjo in bistrim umom uspešno zaključil. Postal si poli-cist in s ponosom si oblekel modro uniformo. Takrat si komaj dopol-nil polnoletnost, ko si svoje hra-bro srce ponudil svoji domovini.

Ob izredni marljivosti, stro-kovnosti, vestnem in odgovornem delu si kmalu postal vodja poli-cijskega okoliša, kriminalist, tudi pomočnik komandirja in končno kriminalistični inšpektor. Ved-no in takoj si znal pokazati svoje adute. Bil si človek z vizijo, človek akcije, vedno solidaren in požrt-vovalen. Še tedaj, ko bi lahko bil upravičeno slabe volje, si bil na-smejan in radosten. Zanimiv je bil tudi tvoj smisel za humor, saj si znal še tako kompleksen službeni primer s primerno distanco blago-dejno oplemenititi z zvrhano me-ro hudomušnosti. In ne samo to: imel si izjemen čut do soljudi, kar smo tvoji sodelavci vedno cenili.

Dragi Aleš!

Tako težko gre z ust, da si bil dober policist, ker tvoji sodelavci in kolegi še vedno trdimo, da si še dandanes izreden. “Tvoja” sobota se je zgodila mnogo prezgodaj. Ob tvojem zanosu, strokovnosti, pre-udarnosti, humanosti, dostopno-sti in prijateljstvu bi se lahko še marsikaj naučili ...

Hvala ti, da smo te lahko spo-znali.

Ostajaš v naših srcih, mislih in večnem spominu.

Sodelavke in sodelavci v Policiji


VARNOST - 4.indd 60 12.12.2008 12:42:26


VArNOST

61

MEDNARODNO SODELOVANJE

OBISK BRITANSKE KRALJICE V SLOVENIJI −VAROVANJE NA VISOKI RAVNI

Konec oktobra je Slovenijo obiskala bri-tanska kraljica Elizabete II. Čeprav je bil v središču medijske pozornosti predvsem protokolarni del obis-ka (kaj si bo njeno veličanstvo s spremstvom ogledalo, kaj jedlo, s kom se bo pogovarja-lo), pa je bilo vprašanje zago-tavljanja varnosti visokim go-stom – čeprav morda ne tako v ospredju – zagotovo eno najpomembnejših.

Po obisku lahko rečemo, da je izredno zahtevno varovanje do-godka na najvišji ravni slovenska po-licija dobro opravila. A za to, da je lahko od 21. do 23. oktobra vse gladko teklo, je bilo po-trebnih veliko temeljitih pri-prav. Skrbno načrtovanje je namreč predpogoj, da si lah-ko na koncu z zadovoljstvom oddahnemo. Priprave so se zato začele že maja, ko je Urad za varovanje in za-ščito (UVZ) prejel uradno informacijo o obisku.

Takrat so se poleg predstavnikov sloven-ske policije o obisku začeli dogovarjati slo-venska in britanska protokolarna služ-ba, urad predsed-nika države, vladni urad za komunici-ranje, britansko veleposlaništvo, angleška varnost-na služba, pred-stavniki za odnose

z javnostmi in druge službe. Junija in septembra je Slo-venijo obiskala angleška predhodnica: uskladiti je bilo

namreč treba možne lokacije in objekte, kjer bi potekal uradni obisk, ter pripraviti konkreten program dejavnosti. Seveda je bilo treba za vsako lokacijo in vsak dogodek posebej po-drobno načrtovati tudi vse varnostne ukre-pe in predvideti kadrovska, materialna in

tehnična sredstva za varovanje. Vse te ukre-pe je UVZ septembra predstavil še sodelujo-

čim notranjim organizacijskim enotam na GPU in predstavnikom policijskih uprav Ljubljana, Kranj in Koper ter jih zadolžil s konkretnimi na-

logami. Poleg tega so morale vse policijske enote v Sloveniji v UVZ preko

operativno-komunikacijskih centrov posredovati opera-

tivno zanimive informacije in podatke, ki bi kazali na morebitno ogroženost

varovanih oseb.

Oktobra so se pri-prave na obisk še okrepile. Načrtovati je bilo treba pro-metno ureditev na

vseh cestah, po katerih naj bi po-tovala kraljičina delegacija, zla-sti so bile v tem smislu zahtev-ne avtoceste, saj so številna

nova delovišča pomenila večje

tveganje za varno in neovirano po-

tovanje avtomobil-ske kolone s policijskim

spremstvom. Delovati so Njeno veličanstvo kraljica Elizabeta II.

VARNOST - 4.indd 61 12.12.2008 12:42:29


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

začeli tudi operativni štabi na GPU ter na upravah v Ljubljani in Kranju, poleg tega je bila ustanovljena operativna skupina UVZ GPU, ki je svoje delo opravljala vse dni varovanja s sedežem v Grand hotelu Union. Pri varovanju je poleg policistov UVZ in Specialne enote sodelovalo več-je število policistov iz drugih policijskih uprav, predvsem pri fizičnem varovanju v notranjosti varovanih objektov in na kontrolnih točkah. V policijskem sprem-stvu kolone vozil z britansko delegacijo pa so bili policisti Specializirane enote za nadzor prometa.

Obisk je potekal po skrbno določe-nem programu, v skladu s protokolarni-mi pravili in običaji, ki veljajo v takšnih primerih. Lokacije so bile naslednje: Le-

tališče Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer sta bila sprejem in slovo od visoke gostje, Grad Brdo, kjer so kraljico sprejeli z vo-jaškimi častmi in kjer je potekala tudi svečana večerja, Grand hotel Union, v katerem je bila delegacija nastanjena, kobilarna Lipica, Ljubljanski grad, Slo-venska filharmonija. Delo policistov izUVZ in drugih enot je bilo najbolj vidno med varovanjem Grand hotela Union, tj. objekta bivanja varovanih oseb, ter med vstopanjem in izstopanjem varovane osebe iz vozila ali vanj. Takrat morajo bi-ti varnostniki še posebej zbrani, saj gre za najbolj kritične trenutke obiska.

Varnostno izpostavljen pa je bil tudi dogodek v starem mestnem delu Ljub-

ljane, kjer je bil predviden prihod z vzpe-njačo z Ljubljanskega gradu na Krekov trg, premik z avtomobilsko kolono s po-licijskim spremstvom, prevoz do Tromo-stovja, izstop iz vozil, ogled Tromostovja in Prešernovega trga ter sprehod med množico do Tromostovja. Predvideva-lo se je sicer, da bi se tu utegnila zbrati večja množica obiskovalcev, ki bi želeli pozdraviti kraljico, in zato so postavili usmerjevalne ograje oz. koridor do va-rovanega območja pred Unionom. A je številčnost zbrane množice obiskoval-cev, ki je prišla pozdravit kraljico na Tro-mostovje, presegla vsa pričakovanja.

Besedilo: UVZFoto: Milan Tomažin

VARNOST - 4.indd 62 12.12.2008 12:42:32


VArNOST

63


UDELEŽILI SMO SE TRENINGA ZA VOZNIKEVARNOSTNIH VOZIL BMW

Zaposleni v UVZ Boštjan Perklič, Franci Zupančič in Darko Javornik smo se od 6. do 9. oktobra udeležili na-prednega treninga vozni-kov varnostnih vozil znamke BMW (osnovnega treninga smo se udeležili leta 2004). Poleg zaposlenih v UVZ so se treninga udeležili še pred-stavniki iz vojaške policije Slovenske vojske, Nigerije, Velike Britanije, Palestine in Nemčije.

Trening je potekal na za-puščenem vojaškem letališ-ču v Gross Doelnu pri Berlinu v ZR Nemčiji in je zajemal te-oretični del (v obliki preda-vanj) in praktični del (vožnja in izvedba različnih vaj na poligonu).

Cilj naprednega trenin-ga je popolno obvladovanje vozila pri visokih hitrostih in različnih manevrih (izogiba-nje oviri, zaviranje …). Ude-leženci so na poligonu izva-jali različne, zelo zahtevne vaje s področja tehnike in taktične vožnje. Hitrosti pri izved-

bah vaj so bile 100 km/h ali več, ne-

katere taktič-ne vaje pa so

vključevale t u d i

n e -posred-

ne stike med vozili in

vožnjo ter vozniko-ve reakcije v stresnih

okoliščinah (zaletavanje, zbijanje s ceste, vrivanje v kolono, vožnja ponoči brez

prižganih luči, timsko delo voznikov glavnega in sprem-ljevalnega vozila med vož-njo oz. prevozom varovane osebe …).

V dnevu teoretičnega in dveh dnevih praktičnega dela smo udeleženci prido-bili veliko novega znanja, nekatera znanja pa smo ob-novili. Pridobljeno znanje bomo zagotovo uporabljali pri svojem rednem delu, poleg tega pa ga bomo po-sredovali tudi sodelavcem. Udeleženci treninga smo izpolnili pogoj za udeležbo na treningu tretje stopnje, ki bo naslednje leto prav tako v Gross Doelnu.

Besedilo: Boštjan PerkličFoto: Darko Javornik

Avtomobilski koncern BMW s svojimi pooblaščenimi inštruktorji vsako jesen organizira in izvede trening za voznike varnostnih vozil znamke BMW. Trening ima tri zahtevnostne stopnje, in sicer se prva stopnja imenuje »osnovni tre-ning«, druga »napredni trening«, tretja pa »intenzivni trening«. Pogoj za prehod iz nižje v višjo stopnjo je, da se udele-ženec predhodno uspešno udeleži treninga na nižji stopnji. Ciljne skupine na treningih so udeleženci, ki so pripadniki državnih varnostnih služb in ki pri svojem delu, spremljanju varovanih oseb, vozijo varnostna vozila znamke BMW. Namen treninga je udeležence seznaniti predvsem s posebnostmi varnostnih vozil serije 5,7 in X5, njihovimi voznimi lastnostmi in drugimi atributi (serijskimi in dodatnimi varnostnimi sistemi ter drugimi sistemi), ki so značilni pred-vsem za varnostna vozila teh serij. Udeleženci se na treningu seznanijo tudi z drugimi vozili ostalih serij in njihovimi voznimi lastnostmi, tudi na brezpotju.

»Gasilska« z inštruktorji ob zaključku

VARNOST - 4.indd 63 12.12.2008 12:42:34


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

USPOSABLJANJE V VOŽNJI S SPECIALNIMI OSEBNIMI VOZILI

Varnostniki UVZ, ki skrbijo za varnost do-mačih in tujih varovanih oseb, se stalno strokovno usposabljajo in izpolnjujejo. Konec oktobra 2008 sta se intenzivnega treninga v vožnji s specialnimi – blindira-nimi vozili udeležila varnostnika Igor Arč-nik in Dušan Sadar. Trening je bil organizi-ran na pobudo koncerna Mercedes Benz, katerega uradni zastopnik v Sloveniji je Autocommerce d. d. Mercedes Benz izvaja usposabljanja v vožnji s specialnimi oseb-nimi vozili že od leta 1993.

Dvodnevno intenzivno usposabljanje je potekalo na vojaškem letališču oz. poligonu proizvajalca vozil Mercedes Benz v Nemčiji, v predmestju Stuttgarta (Malmsheim). Poleg slovenskih predstavnikov so se ga udeležili tudi predstavniki Poljske, Avstrije, Nemčije, Luksemburga, Rusije in Šrilanke. Usposablja-nje je potekalo z vozili Mercedes Benz, razre-dov C, E, CL in S.

Intenzivno usposabljanje je bilo sestavlje-no iz dveh delov, kratkega teoretičnega dela in daljšega praktičnega. V teoretičnem delu so se udeleženci seznanili s teorijo vožnje s specialnimi vozili. Predstavljena so jim bila specialna vozila koncerna Mercedes Benz, njihova posebna oprema in zaščita ter rav-nanje z njo. Poudarek je bil na najnovejšem modelu vozila razreda S, tj. S-Guard V 221.

Praktični del usposabljanje je temeljil na obvladovanju vozila pri visokih hitrostih in različnih manevrih. Udeleženci so se urili v obvladovanju vozila na spolzkih podlagah in pri drsenju, slalomu med ovirami pri visoki hitrosti, sunkovitem zaviranju pred ovirami, sunkoviti menjavi pasov med vožnjo, vožnji s praznimi pnevmatikami sistema PAX, ki omo-goča varno nadaljevanje vožnje, itd. Praktični del je obsegal tudi simulacijo reševanja voz-nika in potnikov iz vozila, ki je bilo v prometni nesreči obrnjeno na streho. Na koncu uspo-sabljanja so se udeleženci preizkusili v para-lelnem slalomu med stožci.

Udeleženci usposabljanja so dobili pri-ložnost utrditi in nadgraditi znanja ter spo-sobnosti, ki so potrebna za varno vožnjo varovanih oseb. Takšna in podobna stalna strokovna usposabljanja predstavljajo po-memben del varnostnikove kariere, saj so sestavni del učinkovitega varovanja.

Na koncu naj kot zanimivost omenim, da je usposabljanje vodila inštruktorica pri Mer-cedes Benzu Violetta Weykopf. Ta podatek priča o tem, da so tudi pripadnice nežnejšega spola lahko dobre in uspešne v tradicionalno ‘moških’ poklicih.

Besedilo in foto: Igor Arčnik

VARNOST - 4.indd 64 12.12.2008 12:42:36


VArNOST

65


PRI KOSOVSKIH KOLEGIH V PRIŠTINI

Od 23. aprila 2007 do 30. septembra 2008 sem opravljal dela in naloge v mednarodni mirovni misiji UNMIK na Kosovu, v enoti za podporo ob poseb-nih policijskih operacijah v prištinski regiji (Regional Operation Support Unit-Priština). Ob zaključku svojega dela v misiji sem obiskal enoto pro-metne policije, ki skrbi za varnost v cestnem prometu na območju pri-štinske regije s sedežem v Kosovem Polju.

Namen obiska omenjene enote je bila izmenjava mnenj in izkušenj na strokovnem področju, še posebej na področju preventive in varstva šolske mladine v cestnem prometu. Ob obisku sem se srečal z vodjo omenjene enote kapetanom Skenderjem Krasniqijem ter s predstavnikom UNMIK-a, Clarencem Nylundom iz ZDA, katerega naloga je monitoring in svetovanje na področju cestnega prometa.

Ker je območje, ki ga omenjena eno-ta pokriva, najgosteje poseljena na Ko-sovu (po nekaterih ocenah samo v Pri-štini in njeni okolici živi okoli 600-700 tisoč ljudi), je tudi prometnovarnostna problematika tu najbolj zaskrbljujoča. Zaradi slabe cestne infrastrukture in kulture obnašanja v cestnem prometu mora policija vložiti mnogo truda, da se situacija ne poslabšuje, saj je na ko-sovskih cestah vsak dan več vozil. Poleg tega je veliko vozil v zelo slabem stanju, zaradi nizkega življenjskega standarda pa jih njihovi lastniki ne morejo redno vzdrževati.

Ob tem so najbolj ogroženi šolo-obvezni otroci, saj na večini šol ni po-skrbljeno za organiziran prevoz otrok. Ker ob večini cest ni urejenih pločnikov, prometna signalizacija pa je tudi po-manjkljiva, so otroci ob prihajanju v šo-lo ter odhodu domov zelo ogroženi. Za-radi stalnih težav z oskrbo z električno energijo, se ta nevarnost še poveča, saj redne redukcije povzročajo izpad javne razsvetljave in svetlobne prometne sig-nalizacije.

Kosovskim kolegom sem razložil, da se v Sloveniji veliko vlaga v preven-tivo. Slovenska policija v sodelovanju s Svetom za varnost v cestnem prometu redno skrbi za preventivne akcije po osnovnih šolah. Namen omenjenih ak-cij je naučiti otroke pravilnih ravnanj v cestnem prometu, preko njih pa tudi vplivati na njihove starše, ter tako po-

večati varnost v cestnem prometu. Ka-petan se je strinjal, da je treba z vzgojo otrok na področju cestnega prometa začeti že pri najnižjih stopnjah. Dodal je, da kosovska policija v sodelovanju z ministrstvom za transport preko po-sebne enote, ki deluje v okviru policije in skrbi za približanje policijskega dela občanom (Community Policing), tak-šne preventivne akcije že izvaja ter da se tudi zaradi njih varnost otrok v cest-nem prometu izboljšuje.

Ob koncu obiska sem kapetanu Skenderju Krasniqiju izročil večjo koli-čino odsevnih trakov in kresničk, ki jih bodo kosovski policisti delili otrokom, še posebej na območjih zunaj mest. Kape-tan se je zanje zahvalil in obljubil, da bo-do prišli v prave roke. Ker enota opravlja svoje naloge na območjih, poseljenih z albansko, srbsko in romsko populacijo, bo poskrbel, da bodo pravično razdelje-ne med vse naštete.

Besedilo in foto: Boris Krajnc

VARNOST - 4.indd 65 12.12.2008 12:42:38


VArNOST

OBISK SPECIALNE ENOTE V BEOGRADU

V Specialni antiteroristič-ni enoti Srbije (SAJ) so 20. septembra praznovali 30. obletnico ustanovitve enote. Na povabilo srbskih kolegov sta se slovesnosti v Beogradu udeležila tu-di predstavnika specialne enote slovenske policije, in sicer poveljnik enote Marjan Anzeljc in pomoč-nik Milan Pleško.

Po prihodu v Beograd ju je sprejel slovenski velepos-lanik v Beogradu Miroslav Luci.

Popoldne je sledil spre-jem pri komandantu SAJ in njegovemu namestniku. Po-govarjali so se o dosedanjem

sodelovanju med enotama in sodelovanju s slovensko policijo kot tudi o nadaljnjih

možnih oblikah sodelovanja. Ob tej priložnosti so si izme-njali darila.

Slovesnosti ob obletnici ustanovitve enote 20. sep-tembra v bazi SAJ na Bataj-nici so se poleg predstavni-kov tujih policij udeležili tudi predsednik vlade Republike Srbije, predsednica srb-ske skupščine, minister za obrambo, minister za notra-nje zadeve, direktor policije in drugi visoki gosti.

Vse dejavnosti ob obisku delegacije specialne enote so bile usklajene s sloven-skim policijskim atašejem v Beogradu Bojanom Lunež-nikom.

Besedilo: Milan PleškoFoto: Bojan Lunežnik

OBISK KOLEGOV IZ NEMČIJE

Leta 2004 je PPP Maribor organizirala izlet po Evropi. Na poti smo se ustavili v mestu Rosenheim, okoli 60 km pred Münchnom, in obiskali tamkajšnjo postajo avtocestne prometne policije oz. VPI Rosenheim. Od našega prvega obiska so druženja s kolegi VPI Rosen-heim postala tradicionalna. Tako smo jih spet obiskali lani septembra, med Rosenheim Festom (njihova krajevna različica Oktoberfesta).

V začetku julija 2008 pa smo nemške kolege povabili na obisk v Slovenijo. Pri-šlo jih je petnajst. V treh dneh smo jim razkazali Maribor z okolico in Ptuj z zna-menitim gradom, kjer so imeli vodenje v nemškem jeziku, za kar je poskrbel po-močnik komandirja Anton Vinko.

Sprejem na naši PPP Maribor in po-gostitev na turistični kmetiji v bližini Ma-ribora je organiziral komandir PPP Mari-bor, Marjan Ferk. Ob tej priložnosti smo si izmenjali spominska darila. Večerni del obiska pa seveda ni mogel mimo Festiva-la Lent, kjer so bili naši kolegi v središču pozornosti zaradi tradicionalnih oblačil (dirndl in lederhoze) .

5. julija se je komandir VPI, Peter Bot-tinger, ki je v Maribor pripotoval z motor-nim kolesom, pridružil motoristom IPA Moto kluba - skupina Štajerska, na vožnji po severovzhodnem delu Štajerske in se

potem skupaj z ostalimi na poti s ptujske-ga gradu, udeležil še piknika v Gerečji va-si, katerega je organiziral IPA MK - skupina Štajerska.

Po napornem programu so se v ne-deljo dopoldan policisti VPI Rosenheim poslovili od nas, zadovoljni z nastanit-vijo in celotnim programom, ki smo ga pripravili zanje. Povabili so nas, naj jih

prihodnje leto ob času Rosenheim Festa obiščemo.

Prijetno druženje in prijateljske vezi, ki so se spletle v zadnjih letih, bomo vseka-kor ohranjali tudi v prihodnje ter jih skušali nadgraditi tudi s formalnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj pri našem delu.

Besedilo: Zoran Vernik Foto: Branko Perenčevič


VARNOST - 4.indd 66 12.12.2008 12:42:40


VArNOST

67

KRAS 2008

Slovenska policija je med 23. septem-brom in 7. oktobrom skupaj z Agencijo za vodenje operativnega sodelovanja na zunanji meji Evropske unije (Frontex) in po vzoru prve takšne operacije, ki je bila v Sloveniji lani, izvedla že drugo skupno operacijo, imenovano Kras 2008.

Namen 15-dnevne skupne operacije je bil preprečevanje nedovoljenih migracij na delu zunanje meje, ki je zaradi bližine italijanske meje zelo aktualen. Prav tako je bila to priložnost, da smo preverili učinko-vitost dela pri varovanju južne schengen-ske meje. Operacija je bila izvedena na delu kopenske meje s Hrvaško, ki jo varujeta PU Postojna (PP Cerknica in PP Ilirska Bistrica) in PU Koper (PP Piran, PP Kozina in PP Koper).

Pri operaciji je skupaj s slovenskimi policisti iz policijskih enot na območju PU Koper in PU Postojna sodelovalo 15 tujih policistov, in sicer po dva pripadnika avstrijske, nemške, bol-garske in romunske mejne policije oz. mejne straže ter po en pripadnik italijanske, madžarske in portugalske mejne policije oz. straže, ki so opravljali naloge varovanja državne meje.

S slovenske strani pa sta sodelovali še Specializirana enota za nadzor državne meje in Letalska policijska enota.

Prvič so sodelovali tudi štirje pripadniki hrvaške policije, s katero je agencija Frontex aprila letos podpisala sporazum o sodelovanju. V drugi polovici skupne operacije se je na podla-gi načrta pri izvajanju nalog pridružilo še dvaindvajset pripad-nikov letalske enote nemške zvezne policije, ki je sodelovala z dvema helikopterjema Eurocopter EC 155.

Skupna operacija je bila uspešno zaključena, saj je bilo pri-jetih devet ilegalnih pribežnikov. Poleg tega so policisti ugo-tovili več kršitev, povezanih s tihotapstvom drog, cigaret in orožja. Odkrita pa sta bila tudi osebna avtomobila, ki sta bila ukradena v tujini.

Besedilo in foto: Andrej Janežič

Vodstvo slovenske kriminalistične policije, direktor UKP GPU mag. Aleksander Jevšek, njegov pomočnik Rajko Kozmelj in vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje UKP GPU Dušan Kerin, se je med 6. in 10. oktobrom v St. Peter-burgu v Rusiji udeležilo 77. generalne skupščine Interpola.

Štiridnevno srečanje, ki je z več kot 700 delegati varnostnih organov in izvedenci za varnost iz 153 držav članic najbolj obi-skana generalna skupščina Interpola, se je začelo s pozivom državam članicam k skupnemu ustvarjanju trajnostnega dela policije, da bi se še okrepila mednarodna policijska dejavnost preko skupnega članstva, ki se je povečalo na 187.

Generalni sekretar Ronald K. Noble je poudaril pomen za-čete iniciative slovenskega predsedstva Svetu Evropske unije o povezavi Evropske unije in Interpola, za kar je Interpol tudi imenoval oficirja za zvezo pri Svetu EU.

Skupščina se je osredotočila na povečanje Interpolovih preiskovalnih in operativnih zmogljivosti kot tudi na tehnične zmogljivosti policijskih enot držav članic in nacionalnih cen-tralnih birojev (NCB), da bi okrepili usposobljenost policistov v boju proti mednarodnemu kriminalu, še posebej v boju proti terorizmu, spolni zlorabi otrok preko interneta ter proti dro-gam in kibernetski kriminaliteti, in da bi okrepili prizadevanja za prijetje iskanih oseb. Delegati so na letnem srečanju med drugim glasovali tudi za sprejetje Vatikanske mestne države v največjo policijsko organizacijo na svetu.

Na generalni skupščini je bil izvoljen nov predsednik Inter-pola Khoo Boon Hui iz Singapurja, ki je nadomestil doseda-

njega iz Južne Afrike. Sprejetih je bilo 19 novih resolucij, pri čemer se najpomembnejše nanašajo na Interpolovo globalno-varnostno iniciativo za 21. stoletje; projekt t. i. I-link-a, ki bo omogočil povezave med različnimi razpisi in podatki v Inter-polovih bazah podatkov; in boj proti terorizmu in novim ob-likam kriminala (kot sta kibernetska kriminaliteta, nedovoljena proizvodnja ponarejenih zdravil).

Pobuda za globalno varnost (GSI), ki je osnova za global-no policijsko delo 21. stoletja, je bila sprejeta z vzpostavitvijo strateških partnerstev. S tem se želi potrditi vloga Interpola, ki deluje kot model za trajnostno usposobljenost varnostnih organov. Delegati na generalni skupščini so prav tako prouči-li zadnje projekte, ki so usmerjeni v mednarodne kriminalne združbe, ter Interpolovo vključenost v največje mednarodne dogodke in nesreče.

Besedilo in foto: Rajko Kozmelj

ZASEDANJE INTERPOLA

Domači in tuji udeleženci pred piransko policijsko postajo


Od leve proti desni: Dušan Kerin, mag. Aleksander Jevšek in Rajko Kozmelj

VARNOST - 4.indd 67 12.12.2008 12:42:42


VArNOSTZDRUŽENJE SEVER

SODELOVANJE DOMOLJUBNIH IN VETERANSKIH ORGANIZACIJ

Predsednik republike dr. Danilo Türk je 16. septembra ob mednarodnem dnevu miru sprejel predstavnike sloven-skih domoljubnih in veteranskih organizacij, ki so ob tej priložnosti podpisale dogovor o sodelovanju.

Dogovor so podpisali Zveza društev General Maister, Dru-štvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slo-venije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza vetera-nov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov, Zveza poli-cijskih veteranskih društev Sever ter Društvo MORiS Kočevska Reka.

V dogovoru so se obvezali, da bodo usklajevali svojo dejav-nost in sodelovali pri uresničevanju ciljev in nalog skupnega pomena in interesa. Med glavnimi nalogami so opredelili zlasti ohranjanje in uveljavljanje domoljubja in domoljubnih vred-not, ohranjanje in negovanje spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, ohranjanje vrednot, ki so bile ustvarjene v bojih za osamosvojitev Slovenije, priza-devanje za mir v svetu in uveljavljanje splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Predsednik dr. Danilo Türk je poudaril, da so se veteranske in domoljubne organizacije prvič dogovorile za skupno izja-vo in sodelovanje. Ob tem je poudaril, da prizadevanje za mir nikoli ne zastane, saj je mir vrednota, ki jo je treba nenehno čuvati in za katero si je treba od nekdaj prizadevati. Po pred-sednikovih besedah se v Sloveniji njene vrednosti zavedamo zato, ker smo se morali za našo svobodo in neodvisnost boriti tudi z orožjem v roki. Danes se te vrednote razvijajo in branijo v demokratičnem kontekstu, je poudaril predsednik in dodal, da današnje domoljubje vsebu-je tudi sestavine, kot so demo-kratično odločanje, ohranjanje demokratične tradicije, razvija-nje novih vsebin demokracije, prizadevanja proti korupciji in splošna skrb za krepitev kako-vosti v naši družbi.

Besedilo: Franc Bevc Foto: Vladimir Pegan

SLOVESNOST V SPOMIN NA VOJNO ZA SLOVENIJO

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so 26. junija Policijsko veteransko društvo SEVER Gorenjska – odbor PLP Brnik in Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Kranj pri-pravili slovesnost ob spominu na 28. junij 1991, ko je tankov-ska enota JLA napadla letališče.

Slovesnosti so se poleg članov PVD SEVER Gorenj-ske, OZVVS Kranj in OZVVS Zgornje Gorenjske udeležili še predstavniki Aerodroma Ljubljana s predsednikom uprave Zmagom Skobirjem, župani in občani Šenčurja, Cerkelj in Kranja, predstavni-ki policije in Slovenske vojske ter predstavnika veleposlani-štev Nemčije in Avstrije.

Avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Valentin Inzko in stalni namestnik veleposlani-ka Nemčije v Sloveniji Ulrich Schmidt sta k spominskemu obeležju položila venec.

Slavnostni govornik, ta-kratni komandir kranjske po-staje milice Stanislav Ficko, je obudil spomin na tedanje do-gajanje na Gorenjskem in na letališču. Otroški zbor Voglje pod vodstvom Ivanke Lipar, pa je s pesmijo in glasbo po-pestril spominsko slovesnost.

Spominska slovesnost, ki je postala že tradicionalna, bo prihodnje leto 4. julija, na dan, ko je zadnji vojak JLA za-pustil območje letališča.

Besedilo: Bojan ŠterkFoto: Arhiv PVD SEVER

– Gorenjska

VARNOST - 4.indd 68 12.12.2008 12:42:46


VArNOST

69

Med njimi je divaški župan Matija Po-tokar pozdravil generalnega direktorja slovenske policije Jožeta Romška, pred-sednika Zveze veteranov vojne za Slove-nijo Janeza Pajerja in ostale udeležence proslave. Župan Potokar, ki je kot direk-tor Cestnega podjetja Koper v letu 1991 opravljal izredno pomembno funkcijo pri preprečevanju zasedbe mejnih prehodov z Italijo, je obudil spomin na tedanje do-godke: »26. junij 1991 je bil lep sončen dan; slutil sem, da se bo na primorskih in sloven-skih tleh v bližnji prihodnosti zgodilo ne-kaj pomembnega. Tisto jutro so delavci CP Koper na vseh primorskih mejnih prehodih postavljali državne table z napisi Republika Slovenije.«

»Prav tu, na tem križišču, na drugi bari-kadi, je tega dne ob 14.30 uri odjeknil prvi strel v Sloveniji,« je med drugim na sobot-ni proslavi dejal Fabio Steffe, predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko, slavnostni go-vornik na prireditvi.

Delavci tedanje milice, pripadniki TO in ostali občani, vključeni v odporu, »... smo se«, kot je dejal Steffe, »odločno uprli JLA oziroma vdoru tankov z bistriškega ob-močja in s tem tvegali svoja življenja za ko-majda dan prej sprejeto ustavno listino in deklaracijo o neodvisnosti Slovenije.«

Ko je Steffe obudil spomin na napete in za Slovenijo usodne dogodke, ni mogel mimo uradno zamolčanega “dneva prej”.

»Na žalost je ta zgodovinski dan za nas Pri-morce še dandanes, po 17 letih, spregledan, zamolčan, in ga na državni ravni uradne institucije ne priznavajo kot začetek spo-padov. Ta spomenik in ta datum naj bosta izziv za zgodovinarje. Naj se zgodovina ne spreminja. Storili bomo vse, da se 26. junij uradno upošteva kot začetek vojne na slo-venskih tleh,« je dejal Steffe.

Poudaril je tudi, da brez veteranov

vojne 1991 ne bi bilo samostojne Slove-nije, zato so nekaterim med njimi podelili veteranska priznanja Društva Sever.

Prireditev, ki jo je vodila Ana Godnik, je spremljal kulturni pro-gram, v katerem sta nastopila tudi otroški pevski zbor OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače pod vodstvom Ade Škamperle in pihalni kvartet Policijskega orkestra.

Besedilo in foto: Fabio Steffe

ZDRUŽENJE SEVER

Na križišču pred Divačo, ob spomeniku s pomenljivim imenom Dan prej, postavljenim leta 1999, sta Policijsko vete-ransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko ter občina Divača pripravila proslavo ob dnevu državnosti. Članom Društva Sever, območnemu Združenju vojnih veteranov Slovenije, Zvezi borcev NOB, članom Društva TIGR, policistom in občanom so se pridružili številni gostje.

DAN PREJ ŠE VEDNO ZAMOLČAN

V Velenju so se 14. junija na 8. ekipnih veteranskih šport-nih igrah zbrali člani Zveze policijskih veteranskih dru-štev Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Tekmovanja se je udeležilo 36 ekip, od tega 7 iz Združe-nja Sever.

Veteranske športne igre organizirata obe veteranski orga-nizaciji že več let zapored s ciljem, da se vojni veterani osamo-svojitvene vojne srečujejo v sproščenem ozračju in šport je kar primerna oblika za takšno druženje.

Ekipe so se pomerile v streljanju z zračno puško (41 ekip), malem nogometu (20 ekip), vlečenju vrvi (30 ekip), košarki – trojke (14 ekip), orientacijskem teku (10 ekip) in v šahu (28 ekip). V posamezni panogi so dobile točke za doseženo vsaj 14. mesto. Seštevek ekipnih dosežkov v posamezni panogi je dal skupnega zmagovalca. Najboljše tri ekipe v posamezni pa-

8. EKIPNE VETERANSKE ŠPORTNE IGRE

VARNOST - 4.indd 69 12.12.2008 12:42:48


VArNOST

Strelsko tekmovanje je odprl predsednik PVD SEVER za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe. Direktor PU Koper Boži-dar Štemberger in Fabio Steffe sta po končanem tekmovanju podelila po-kale in priznanja.

Tekmovanja se je ude-ležilo 25 ekip, ki so jih se-stavljali člani Združenja Sever, delavci policije, Slovenske vojske, Zveze veteranov vojne za Slove-nijo, strelska društva ter policisti in vojaki iz Italije in Hrvaške. Skupaj se je tekmovanja udeležilo 67 strelcev in 12 strelk.

Barve PVD SEVER za Primorsko in Notranjsko so zastopale tri ekipe. PVD SEVER, območni od-bor Notranjska, sta se-stavljali moška in ženska ekipa: Matjaž Čuček s PU Postojna, Bojan Cvar s PP Cerknica, Simon Iskra s PMP Jelšane in Martin Hu-mar iz PP Nova Gorica ter članice Nina Cizelj s PMP Jelšane, Andreja Turšič iz CT Postojna in Sandra Po-povič, članica Združenja Sever. Območni odbor Primorska pa so zastopali Sandi Grk in Boris Tul iz policijske pomorske postaje Koper ter Janko Taurer iz PPP Koper.

Tekmovalci so streljali s polavtomatsko pištolo kalibra 9 x 19 mm v petih različnih situacijah po pravilih obrambnega streljanja (pravila streljanja IDPA). Streljanje je bilo tehnično

zelo zahtevno. Vsak stre-lec je moral streljati čim bolj natančno in hitro, po-leg tega pa tudi menjavati strelske pozicije (prehod iz prvega strelskega mesta v zaklon) in uporabljati raz-lične položaje (sede, kle-če, stoje). Manjkala ni niti menjava orožja (prehod iz potezne puške na pištolo) in nabojnikov med strelja-njem.

Moška ekipa PVD SE-VER Notranjska je po lan-skem drugem mestu letos zasedla tretje, saj so jih premagali drugouvrščeni člani SD Svarun, zmagala pa je ekipa UVZ GPU.

V ženski konkurenci so članice SEVER Notranjska prejele pokal za prvo me-sto in bile s tem boljše od drugouvrščene ekipe PU Maribor in tretjeuvrščene PP Kočevje.

Organizator je podelil medalje še za najboljše strelce posameznike. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Ljuba Duš-čak (UVZ GPU), drugo Si-mona Purkart (PP Kočevje) tretje pa Sandra Popovič (PVD SEVER Notranjska).

V moški konkurenci je bil najboljši Martin Humar (PVD SEVER Notranjska), drugi Robert Petrač (UVZ GPU), tretji pa Sebastjan Falle (SD Svarun).

Besedilo: Matjaž ČučekFoto: Božidar Krivokapič

ZDRUŽENJE SEVER

nogi so prejele medalje, zmagovalci v posamezni panogi in prvi trije v skupni uvrstitvi pa še pokale.

Zmagali so veterani Območnega združenja veteranov voj-ne za Velenje, drugi so bili člani Policijskega veteranskega dru-štva Sever za Koroško, tretji pa člani OZVVS Kočevje.

Ekipe iz Združenja Sever so dosegle naslednje uvrstitve:

2. PVDS za Koroško5. VDS za celjsko območje6. PVDS Maribor14. PVDS za Pomurje18. PVDS za Primorsko in Notranjsko

29. PVDS Zasavje33. PVDS Posavje

Celjani so zmagali v košarki, Mariborčani v streljanju z zrač-no puško in Korošci v vlečenju vrvi. Med boljše rezultate lahko štejemo še tretja mesta, ki so jih Korošci dosegli v streljanju, Celjani v nogometu in Pomurci v orientacijskem teku.

Čeprav je tovrstno srečanje namenjeno tekmovanju, pa je zelo pomembno tudi druženje vojnih veteranov. V Velenju jih je bilo veliko in prav lepo so se imeli.

Besedilo: Franc BevcFoto: Aleksander Cvar

2. STRELSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OB ODHODU ZADNJEGA VOJAKA JLA IZ SLOVENIJE

Člani Združenja SEVER, sekcija za Primorsko in Notranjsko, so 11. oktobra na strelišču Črnotiči že drugič organizirali strelsko tekmovanje za pokal ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.

VARNOST - 4.indd 70 12.12.2008 12:42:50


VArNOST

71

PROSTI ČAS - PREDSTAVLJAMO POLICISTE

LUKA ČERNUTA - ŠPORTNIK OD GLAVE DO PETA

O SEBI JE POVEDAL:

V policiji sem zaposlen 11 let. Po končani Srednji policijski šoli leta 1997 sem z delom začel na Železniški policijski po-staji, leta 1999 pa sem bil začasno premeščen v takratni Pre-hodni dom za tujce v Ljubljani, kjer sem še vedno zaposlen.

Od leta 2005 se ukvarjam s triatlonom, za katerega me je navdušil takratni sodelavec Fredi Virag, saj je v svoji karieri zaključil že več IronMan triatlonov (3,8 km plavanja/180 km

kolesa/42,2 km teka) in kot prvi Slovenec prevozil najtežjo kolesarsko dirko na svetu – Race Across America (RAAM). Ob kavi sem stavil, da bom v prihodnjem letu že zaključil s svojim IronManom. Čeprav se to ni zgodilo, sem tisto leto uspel za-ključiti s svojim prvim sprint triatlonom (750 m plavanja/20 km kolesa/5 km teka ) v Portorožu in olimpik triatlonom (15-00/40/10) na Bledu.

V triatlon sem se takoj zaljubil in od prve dirke mi dejansko predstavlja način življenja. To je šport, kjer je poleg fizičnega treninga tudi trening samodiscipline in organiziranosti, saj si ob družini, službi in študiju (uspešno študiram na Fakulteti za upravo), ni lahko organizirati časa, potrebnega za trening v vseh treh disciplinah. Poleg tega se ga zaradi raznolikosti tež-ko naveličam, od treh disciplin imam čas in voljo vsaj za eno od njih. V tem športu sem spoznal ogromno izjemnih ljudi in z večino smo postali pravi prijatelji.

Za ukvarjanje z ekstremnim kolesarstvom pa je poleg Vira-ga »kriv« tudi moj sodelavec policist Andrej Berginc, ki je idejni vodja in direktor Dirke Okoli Slovenije (DOS Extreme). Leta 2007 mi je vsak dan razlagal o novostih na dirki, nastopajočih in vedno znova nagovarjal, naj se udeležim dirke, češ da jo lah-ko odpeljem. Kdor ga pozna, ve, da res veliko razmišlja in tudi govori o športu v policiji in nasploh, zato sem končno privolil.

Takrat se je vse šele dobro začelo. Za tako dirko je treba poleg več treningov (od januarja do maja sem jih zvozil več kot 4500 km) organizirati še marsikaj. Zbrati je treba sprem-ljevalno ekipo, priskrbeti spremljevalna vozila in posebno opremo ter več kompletov oblačil. Pri tem so mi zelo po-magali sponzorji, ki so mi priskrbeli velik del opreme, ki je sam nisem imel, denarja, da bi si vse nakupil, pa prav tako ne. Tako sem bil na nek način »prisiljen« aktivirati svojo spletno stran, s katero sem se povezal s svojimi navijači in tudi ponu-dil prostor za oglaševanje sponzorjem, ki so mi bili pripravlje-ni pomagati pri cilju, da odpeljem 1182 km dolgo dirko brez postankov.

Dandanes se vse več ljudi zaveda pomena športa in ukvarjanja s samim seboj. Energija, volja in moč so samo prve »posle-dice« vzdrževanja kondicije. Tudi v policiji se s športom ukvarja vse več policistk in policistov. Luka Černuta, zaposlen v Centru za tujce v Postojni, je športnik od glave do peta. Premagal je že številne napore, ki se mnogim zdijo nedosegljivi. Pravi, da z vsakim takim uspehom premaga tudi samega sebe.

VARNOST - 4.indd 71 12.12.2008 12:42:55


VArNOSTPROSTI ČAS - PREDSTAVLJAMO POLICISTE

Zbral sem najboljšo (sanjsko) ekipo, kar sem si jo lahko za-mislil. Fredi Virag – izkušen ekstremist, Tadej Cunder – pomoč-nik v SE GPU in pravi motivator, Srečko Deželak – ekstremni te-kač in šofer (vozil je skoraj vseh 63 ur), Milan Brumen – strpen

tehnik, ki je odpravil marsikatero okvaro na dirki, in Aleksander Lubej – izvor energije in volje, pravi motor ekipe. Poleg ome-njenih, ki so vsi policisti, so bili poleg še Bojan M. – DJ, ki je med dirko podiral svoj rekord – glasbo je vrtel skoraj neprekinjeno 63 ur, sestra Nuša in dekle Sandra pa sta v podpornem vozilu skrbeli za dobro voljo, nabavo hrane in pijače ter urejali splet-no stran in navijače sproti obveščali o dogajanju na dirki.

Zaenkrat ves moj prosti čas zavzemata šport in študij na fa-kulteti. Kadar utegnem, si čas organiziram tako, da z dekletom obiščeva katerega izmed wellnes centrov, si morda privošči-va obisk kakšne restavracije ali pa se dobim s starimi prijate-lji. Enkrat letno greva na »obvezni« letni dopust, daleč stran od vsega. Čeprav po katalogih izbirava med veliko različnimi destinacijami, sva zadnja leta stalna obiskovalca Grčije in nje-nih otokov. Grčija je res prava dežela za dopust, s prijaznimi in vedrimi ljudmi, z dobro glasbo in kulinariko. Prav tako so na voljo zanimivi ogledi in izleti, seveda vse skupaj za zelo ugo-den denar.

V pripravi imam tudi vso potrebno dokumentacijo za regi-stracijo športnega društva, saj bo potrebno za doseganje ci-ljev, ki sem si jih zadal po letošnjih uspehih (poleg DOS-a tudi uspešno končan prvi IronMan), bolj organizirano delovanje.

Dolgčas mi ne bo, saj že danes vem, da bo leto 2009 še bolj zapolnjeno in aktivno, kot je bilo letošnje. Energijo mi dajejo vsi, ki mi stojijo ob strani in me spodbujajo tudi takrat, ko mi vse postane odveč. Vsem tem ljudem seveda energijo tudi vra-čam. Če kogarkoli zanima karkoli s športnega področja, služ-beno ali na splošno, se seveda rad odzovem, še posebej če se odvija ob kavici, ki je nikoli ne odklonim.

Športno udejstvovanje in novosti v zvezi s športnim dru-štvom lahko spremljate na moji spletni strani www.ironluka.com, kjer je naveden tudi e-mail, na katerega mi lahko pišete, če vas karkoli zanima. Z veseljem vam bom odgovoril.

MARUŠKA VIŠNIKAR – TAEKWONDOISTKA

Borilni športi in policija so med seboj močno povezani. Tega se zaveda tudi Maruška Višnikar, ki se je v taekwon-do zaljubila v 7. razredu osnovne šole. Takrat se je tudi odločila, da bo nekoč delala v policiji.

NEKAJ O MENI …

Skozi celo osnovno šolo sem se ukvarjala in »iskala« v različnih športih. Za borilne veščine me je navdušil oče, ki je kot kadet treniral jujitsu. Leta 1994 je taekwondo klub iz Ljubljane predstavil to borilno veščino v Litiji. Odziv mladine je bil tolikšen, da so se odločili za redne treninge. Po dobrem letu so novonastali klub še uradno registrirali. Zdaj zelo rada spremljam tudi druge borilne veščine, vendar je taekwondo tisto pravo zame.

V 14 letih treniranja sem dosegla črni pas, 3. dan in bila 2-krat predstavnica slo-venske reprezentance; leta 1996 sem Slo-venijo zastopala kot mladinka – 62 kg, na

evropskem prvenstvu na Hrvaškem, leta 2005 kot članica – 63 kg, na svetovnem prvenstvu v Španiji.

Redna zaposlitev in študijske obvez-nosti, vpisala sem se na podiplomski študij na takratno Visoko policijsko-var-nostno šolo, mi niso dopuščale, da bi se popolnoma posvetila treningom, zato sem se odločila, da bom še na orga-nizacijski ravni uresničila svoje ideje. Februarja 2006 sem kandidirala in bila izbrana za predsednico matičnega ta-ekwondo kluba Šmartno–Litija, konec leta pa sem bila izbrana za predsednico sodniške organizacije, saj sem se veliko tekem udeležila kot sodnica. Vedno sem se tudi z veseljem udeleževala raznih seminarjev doma in v sosednji Hrvaški. Tako sem si pridobila licenco za vadite-ljico taekwondoja pri Taekwondo zvezi Slovenije s sodelovanjem Fakultete za šport. V sodelovanju s hrvaško taek-wondo zvezo pa sem uspešno opravila Maruška s svojim trenerjem in sparing partnerjem

VARNOST - 4.indd 72 12.12.2008 12:42:58


VArNOST

73


izpite in tako postala sodnica I. klase. Na sodniškem področju mi je tako ostal iz-ziv, da opravim licenco za mednarodno sodnico, kar bi mi omogočilo sojenje na evropskih in svetovnih prvenstvih.

Ker pa mi je manjkal adrenalin in sem še vedno čutila borbeni duh v sebi, sem letos zopet začela intenzivno tre-nirati in seveda tekmovati. Leta tekmo-vanj so mi prinesla izkušnje in sem se

začela boriti z »glavo«. Marca letos sem na A turnirju (rang tekmovanja kot na evropskem prvenstvu), premagala tri nasprotnice in z osvojenim 3. mestom sem si pridobila kategorizacijo držav-nega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Zdaj tekmujem v kategoriji 59 kg. Na državnem prvenstvu letos oktobra sem postala državna prvakinja ter si s tem ponovno pridobila mesto v državni reprezentanci.

Maruška pri izvajanju Naeryo chagi-ja

Na dopustu v Turčiji

FOTOGRAF BRANIMIR RITONJA

Branimir Ritonja, diplomirani varstvoslovec, se je rodil le-ta 1961 v Mariboru. V policiji je zaposlen od 1979, ko je končal Šolo za miličnike kadete. Najprej je služboval na Oddelku milice Maribor Tabor, kasneje na Postaji mejne milice Maribor, sedaj pa dela kot kriminalistični tehnik na PU Maribor. Je kriminalistični inštruktor.

O sebi in svojem delu je povedal:

»Delo kriminalističnega tehnika je eno od najbolj zahtev-nih in čustveno obremenjujočih, predvsem pa umazanih del v policiji. Ogled najhujših kaznivih dejanj: umora, delovne ne-sreče, sumljive smrti, posilstva, detomora, ropa, zlorabe, po-žiga, ponarejanja listin, vloma, prometne nesreče s pobegom in hujšimi posledicami, zahteva poleg širokega strokovnega znanja tudi dober želodec in psihično stabilnost. Opravila so še posebej obremenjujoča, kadar so žrtve otroci, mladoletniki, sam pa imam doma otroke približno iste starosti.

Ali pa trupla, ki so v razpadajočem stanju, nepopisan smrad, ki se širi naokrog. Pri tem ne gre le za opazovanje in do-kumentiranje, ampak za konkretno delo, od odvzema oblačil, prstnih odtisov, dokumentiranja poškodb, ugotavljanje iden-titete, iskanje in zavarovanje sledi, za pravilno ovrednotenje in umestitev v kontekst dejanja.

Strokovno znanje, ki ga potrebuje kriminalistični tehnik, da lahko strokovno opravi svoje delo, ni primerljivo z nobenim drugim poklicem. Dober kriminalistični tehnik je malo elek-tričarja, strojnika, kemika, biologa, zdravnika, fizika, pravnika, fotografa. Tu pa so še znanja iz daktiloskopije, forenzike …

VARNOST - 4.indd 73 12.12.2008 12:43:00


VArNOST

Nenazadnje pa mora pri ogledu zbrati dokaze tako, da so na so-dišču sprejeti kot dokazi. Biti mo-ra popolnoma nepristranski, kar pomeni, da mora zbrati vse do-kaze, ki obremenjujejo, in tiste, ki razbremenjujejo storilca. Najslab-še pa je, da zbere le tiste dokaze, ki potrjujejo določeno hipotezo, ponavadi obremenilno, druge pa zanemari ali spregleda.«

V prostem času se naš so-govornik ukvarja predvsem z umetniško fotografijo oziromamu je fotografija le izrazno sred-stvo, orodje, s katerim ustvarja. Je član Fotokluba Maribor, Dru-štva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev likovnih umet-nikov Slovenije.

Sodeloval je na več kot 500 skupinskih razstavah in prejel preko 100 nagrad in priznanj. Imel je 32 samostojnih razstav doma in v tujini.

»S fotografijo sem se prvičsrečal v 5. razredu osnovne šole.

Imeli smo učitelja tehničnega pouka, ki je obvladal fotografsko tehniko. Sam je obvladal postopke razvijanja v temnici, ko na-stane slika iz nič, ko se razvije v razvijalcu in se na belem papir-ju pokaže fotografirana oseba, hiša ... Takrat me je ta čudoviti medij tako prevzel, da z njim ustvarjam še danes.

Zakaj fotografiram? To je sedaj tako, kot bi me vprašali, za-kaj diham. Najprej je bila želja, da zabeležim lepe trenutke, do-godivščine, spomine, sedaj pa je del kreativnega dela, umetni-škega ustvarjanja. Prav zaradi slednjega se mnogim moje foto-grafije zdijo nenavadne, pa vendar jih vsakič vidijo drugače.

Kaj najraje fotografiram? Svoje sanje. Pri meni fotografijapogosto nastane v sanjah, nakar si izdelam koncept, kako bom to posnel, tu je še splet naključij. Marsikdaj se zgodi kaj nepri-čakovanega. Neko pozno poletno popoldne je bila čudovita

svetloba, ki je kar vabila k foto-grafiranju. Vzel sem kamero in seodpravil na sprehod. Med vrtovi se kar naenkrat pred mano poja-vi zebra. Bil sem tako presenečen, da sem jo splašil, preden sem jo uspel fotografirati. Šel sem za njo in jo le uspel posneti v bližini pri-kolic cirkusa, ki se je med potjo ustavil pri trgovskem centru.

Fotografiranje jazz glasbe-nikov, ki so polni emocij je tudi svojevrstno zadovoljstvo. Potem pa gladaš film TERMINAL, v kate-rem v glavni vlogi nastopa Tom Hanks, ko z letalom prispe v ZDA, da izpolni željo pokojnega očeta, da dobi manjkajoči avtogram od glasbenika Bena Golsona (glej fotografijo), katerega koncertna festivalu LENT, sem pred le-ti fotografiral in ga po koncertuosebno spoznal. Fotografija jebila večkrat nagrajena.

Katera fotografija mi je naj-bolj všeč? Te še nisem posnel. Drugače pa jih je kar nekaj, ki so mi pri srcu in mi nekaj pomenijo.

Taka je fotografija z naslovom ATOCHA 12. 9. 2001, posnetatega dne na železniški postaji v Madridu. Naslov sem ji dal po bombnem napadu na to železniško postajo. Pa serija fotogra-fij, posneta v Bratislavi, Zagrebu ...«

Samostojne razstave:

Maribor, 1984, 19-85, 1986, 1989, 1995, 2002, 2003, 2004; Slo-venska Bistrica, 1985, 1987, 2006; Ljubljana, 1998, 2004, 2006; Ro-gaška Slatina, 1990; Nova Gorica, 1996; Ptuj, 1997, 2004; Tržič, 2003; Vrhnika, 1988; Sveto-zarevo 1989; Beograd, 1989; Gradec (Avstrija), 1999, 2000, 2004; Mar-burg (Nemčija), 1998; Zagreb (Hrvaška), 2000; Osijek (Hrvaška), 2003; Gorica (Italija), 2000; Beli Manastir (Hrvaška), 2004; Pordenone (Itali-ja), 2005.

Skupinske razstave (izbor):

Gradec (Avstrija), 1985; Beograd (Jugos-lavija); London (GB), 1988; Buenos Aires (Ar-gentina), 1988; Saraje-vo (Jugoslavija), 1989; Istanbul (Turčija), 1989; Berlin (Nemčija), 1989;


VARNOST - 4.indd 74 12.12.2008 12:43:04


VArNOST

75

Catagena (Španija), 1990; Bar-celona, 1990; Edinburgh (GB), 1990; Singapur 1991; Epson (GB), 1991; Jau (Brazilija), 19-91; Tartu (Estonija), 1992; Pa-yalup (ZDA), 1992; Bergamo (Italija), 1992; Ruzomberok (Slovaška), 1993; Sydney (Av-stralija), 1993; Kalkuta (Indi-ja), 1994; Zaragoza (Španija), 1995; Bergerac, 1997; Macon (Francija), 1997; Teheran 19-98; Jau (Brazilija), 1999; Ber-gerac (Francija), 2000; Celo-vec, 2001; Doprava (Češka), 2002; Melbourne (Avstralija); Zagreb (Hrvaška), 2004; Aj-dovščina, 2006; Vipavski Križ, 2007; Madrid, 2007.

Sodelovanja po letu 2000:

2001 Likovna kolonija Ma-drid

2002 Likovna kolonija Opat-je selo

2003 Likovna kolonija Ruše

2004 Likovna kolonija Kuk-ljica

2006 Foto srečanje Ajdov-ščina, likovna kolonija Bo-mArt, Kapelski Vrh, Likovna kolonija Hum

2007 Mednarodno likovno srečanje, Vipavski Križ, Likov-na kolonija Lipovci

2008 Mednarodno likovno srečanje, Vipavski Križ


VARNOST - 4.indd 75 12.12.2008 12:43:05


VArNOST

MILOŠ ŠPOLJAR - VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA

Miloš Špoljar se je rodil pred 47 leti na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Ble-du, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal v ta-kratno Šolo za miličnike kadete v Tac-nu, kjer je preživel naslednja štiri leta. Po uspešno opravljeni maturi je bil s 1. julijem 1980 kot policist pripravnik razporejen na Postajo milice Kočevje. Na začetku službovanja je bil za šti-ri mesece prerazporejen v Zaščitno enoto milice, kjer je opravljal varova-nje pomembnejših državnih objektov in vodilnih funkcionarjev takratne Ju-goslavije. Decembra 1980 se je vrnil na Postajo milice Kočevje.

Kot vsak policist je na terenu spozna-val vse oblike policijskega dela. Kmalu je začel s samostojnim delom, saj takrat zaradi kadrovskih težav še ni bilo poli-cijskih patrulj. Naloge je opravljal sam. Zaradi velike zainteresiranosti, samoini-ciativnosti in delovne vneme, predvsem pa zaradi komunikativnosti in želje po-magati občanom, je že leta 1983 napre-doval v vodjo varnostnega okoliša na I.

sektorju – Kočevje mesto. V letu 1981 je kot pripadnik takratne posebne enote milice odšel na Kosovo, kjer je sodeloval pri reševanju prvih študentskih nemirov. Sodeloval je tudi v osamosvojitveni voj-ni za Slovenijo in kasneje opravljal nalo-ge varovanja državne meje z Republiko Hrvaško.

Miloš je policist s srcem in svoje delo z velikim veseljem opravlja že 28 let, od

tega 25 let kot vodja policijskega okoli-ša. V tem času je spoznal veliko ljudi in pridobil bogate izkušnje. Največ časa posveča preventivni dejavnosti, sti-kom, svetovanju in pomoči občanom ter istočasno pridobivanju operativno zanimivih informacij od občanov. Velik poudarek namenja različnim oblikam dela in sodelovanja z otroki v vrtcih ter z mladino v osnovnih in srednjih šolah na območju mesta Kočevje. Za delo na poli-cijskem okolišu je bil s strani policije in lokalne skupnosti že večkrat pohvaljen in nagrajen.

Na delovnem mestu in v prostem ča-su je zelo družaben, vedno nasmejan in dobre volje. Prosti čas posveča športu, aktivno se ukvarja s skoraj vsemi najbolj razširjenimi športnimi panogami. V ne-katerih športih zastopa tudi ljubljansko policijsko upravo, za katero je dosegel že več vidnejših rezultatov. Je tudi ak-tivni član v ŠD SOKOL Kočevje.

Besedilo: Robert Somensary

BORUT TANŠEK, POLICIST POET

Policisti se v prostem času ukvarjajo z naj-različnejšimi stvarmi. Borut Tanšek, po-močnik vodje izmene na OKC PU MS, svoj prosti čas posveča pisanju pesmi o pomla-di, starih časih, grozotah vojne in še o čem.

S svojo poezijo se je predstavil tudi na javnem natečaju Naša pesem, ki ga organizira občina Puconci. Borutove pesmi so prepričale strokovno komi-sijo, ki je ocenila, da je prav njegova

poezija najbolj žlahtna. Kot najboljši avtor natečaja je ob slovenskem kul-turnem prazniku prejel tudi posebno priznanje.

Besedilo: Jožef Prša

SMRT PIŠE PESMI, NEZNANE IN VEČNE

Otrok, zakaj si planil v jok,povej, čemu pusti so žali?V pesek si skril svoje težke solze,kjer morje pušča peneče valove,kamor nosi pesmi, neznane in večne. Povej otrok, zakaj si skril obrazmed svoje vroče dlani?Tvoj oče že dolgo mrtev ležina polju ali v hladni zemlji,na neki fronti, kjer vladajo smrti. Ponoči bediš, saj mati tvoja spinekje pod ruševinami,ne igraš se več otroških iger,

ker odrasli se radi igrajokot otroci, a v igrah smrti. Tečejo rdeče reke,ko divjajo preklete vojne,in padajo mrtve sanje,ko po licu puščajo solzeranjene duše. Povej tem črnim ljudem,da si ostal čisto sam,da igre so te strupene,da igrače ubijajo,če jih kdo ženein več ni vrnitve,kadar kdo odpade.

Borut Tanšek


VARNOST - 4.indd 76 12.12.2008 12:43:07


VArNOST

77

ŠPORT

9. TRADICIONALNI POHOD NA TRIGLAV

Pohoda, ki je trajal dva dni, se je udele-žilo 74 pohodnikov iz vse Slovenije ter štirje pripadniki PPE III – GPE – Robert Kralj, Blaž Svetlin (oba PU KR) ter Rafael Šturm, Primož Lapajna (oba PU NG). Na pot smo se poda-li iz dveh smeri – s Pokljuke in Vrat. Večina udeležencev se je odločila za pot s Poklju-ke, ki velja za malce lažjo, a daljšo od tiste iz Vrat, ki je potekala preko Praga.

Na poti so nas spremljali oblaki, ki so ob-časno do nas spustili tudi sončne žarke, tako je bila pot do Kredarice, zadnje postojanke pred vrhom, prijetna, v zadnjem delu pa tudi vetrovna. Po dobrih štirih urah (iz Vrat) oz. pe-tih urah (s Pokljuke) hoje smo prispeli na Kre-darico. Žal nam je pogled na naš najvišji vrh zakrivala oblačnost.

Po krajšem postanku v Triglavskem do-mu na Kredarici smo se podali našemu cilju naproti. Ura plezanja po klinih ter »zajlah« in bili smo pred Aljaževim stolpom. Za vse tiste, ki smo bili na vrhu Slovenije prvič, je sledil ob-vezen krst.

Po povratku na Kredarico je organizacijski odbor pohoda na Triglav v sestavi Jože Men-cin, direktor PU Kranj, Slavko Hočevar, SKP PU KR, Bojan Glavnik, UIT GPU, Vojko Robnik, UUP GPU LPE ter Sanja Repše, UUP GPU, pohod-nikom, ki so se tega pohoda udeležili petič, podelil spominska priznanja. To priznanje je letos prejelo 5 pohodnikov – Miroslav Breznik, Marjan in Irena Madjar, Olga Čermelj ter Du-šan Žnidaršič.

Naslednji dan nas je čakal še povratek v dolino. Večino poti nas je spremljal rahel dež, a smo se vsi pohodniki srečno in varno vrnili na izhodiščne točke. Tudi po zaslugi štirih pri-padnikov Gorske policijske enote, ki so nas spremljali na vsakem koraku.

In kot zanimivost – pohodniki iz doline Vrat (start Aljažev dom v Vratih na 1015 m) so preko Praga do Kredarice (2515 m) preho-dili dobrih 7,5 km, pohodniki s Pokljuke (start Rudno polje na 1347 m) pa do Kredarice do-brih 12,5 km.

Hvala vsem udeležencem za prijetno dru-ženje, še posebej Klubu tajnic Gorenjske, ki so se odzvale našemu povabilu na pohod. Štirim pripadnikom GPE gre pa še posebna zahvala, saj so na kritičnih delih poti nesebično po-magali pohodnikom z nasveti, s svojo priso-tnostjo pa so vsem pohodnikom vlili dodaten občutek varnosti.

Vsem pa že sedaj velja povabilo na jubi-lejni, 10. tradicionalni pohod na Triglav, ki bo predvidoma junija 2009.

Planinski pozdrav!

Besedilo in foto:Monika Golob, Robert Kralj, Sanja Repše

Prvi teden v septembru je minil v zname-nju 9. tradicionalnega pohoda polici-stov in policistk ter njihovih družinskih članov, prijateljev ter gostij iz Kluba tajnic Gorenjske na najvišji slovenski vrh.

VARNOST - 4.indd 77 12.12.2008 12:43:11


VArNOST

Nekaj izjav:

Jože Mencin, organizator pohoda: »Vse se je začelo leta 2000, ko je postalo moderno, da Triglav osvoji 100 pohodni-kov. Takrat smo si tudi v policiji zaželeli, da bi Triglav obiskalo 100 policistov. Do danes nam 100 policistov na Triglav še ni uspelo pripeljati, smo pa dose-gli rekord, ko je bilo na vrhu Tri-glava 85 policistk in policistov.

Z letošnjo udeležbo sem ze-lo zadovoljen, kdor koli je kadar koli bil ali je danes prvič prišel na Kredarico, ve, da je to nekaj enkratnega, posebnega, tudi ko prideš s Triglava in postaneš ‘pravi Slovenec’. Verjetno ne bi znal prešteti ali pa bi se zmotil, kolikokrat sem bil na Triglavu. Od leta 1975 sem bil skoraj vsa-ko leto najmanj trikrat na vrhu, na Kredarici pa še večkrat. Želel bi si, da bi bil vsak policist vsaj enkrat na Kredarici, za osvojitev vršaca pa potrebuje zgolj voljo. Policisti morajo za svojo psiho-fizično sposobnost skrbeti ves čas. Naj jim bo to nekakšen pre-izkus, da lahko v katerem koli času in vremenu pridejo vsaj do Kredarice. Zelo sem tudi vesel, da je toliko policistov že prišlo na Triglav v teh devetih letih, in upam, da se bo ta tradicija nadaljevala tudi v prihodnje. Ob tem bi se rad vsem zahvalil sodelavcem v organizacijskem odboru. Zahvala gre vsakemu posamezniku, ki je prišel na vrh Triglava, njihovim vodjem in celotnemu vodstvu policije.«

Vojko Robnik, član orga-nizacijskega odbora: »Z od-zivom policistov sem zelo zado-voljen, saj pohodništvo pomeni krepitev duha in obenem večjo

pripravljenost na vsakodnevno policijsko delo. Vabimo še več mladih, naj se nam pridružijo pri naslednjem, 10. tradicionalnem pohodu policistov na Triglav. Vse možnosti so odprte tudi za še kakšen policijski pohod, čim več bo idej in navdušencev, več bomo poskušali narediti. Meni gore pomenijo nekaj najlepše-ga, v gore sem zaljubljen in do-kler bom živ, jih bom obiskoval. Vsem, ki se pohoda niso udeleži-li, je lahko žal, saj je bil odlično organiziran, imeli smo se en-kratno, na vrh smo prišli varno. Veseli me, da je bilo veliko po-hodnikov, ki so bili na Triglavu prvič, da so doživeli ognjeni krst. Vse vabim, da se nam drugo leto pridružijo. Vsem policistom – re-kreacija in delo na sebi pome-nita tudi izziv, zaradi tega bolje opravljamo naloge, bolje spimo, in vabim vse, da obiskujejo hribe ali se udejstvujejo pri kakšnem drugem športu.

Tudi sodelovanje gorske in letalske policijske enote je odlič-no, prav tako dobro sodelujemo z Gorsko reševalno zvezo in vse-mi drugimi, ki lahko vsak trenu-tek priskočijo na pomoč ljudem, ko so v gorah v stiski. Gore so enkratne, žal jih ljudje podce-njujejo in hodijo v gore neopre-mljeni, in takrat, ko rabijo po-moč, ko so poškodovani, ko se zaplezajo, takrat nastopimo mi, ki pogosto rešujemo človeška življenja. Eden brez drugega ne moremo, helikopter je zlasti na nedostopnih krajih nepogrešljiv, brez njega se ne da reševati niti učinkovito in pravočasno priti do ponesrečencev.«

Robert Kralj, poveljnik PPE GE: »Že navsezgodaj zju-traj sem bil zelo vesel, da so se na zbornem mestu zbrali poli-cisti v primerni opremi. Še pred

nekaj leti so šli mnogi na Triglav neprimerno opremljeni, tako da so nam drugi gorniki še dolgo časa očitali, naj začnemo delati red najprej pri sebi. Policijskega pohoda na Triglav bi se lahko udeležilo več policistov, saj se pri tem krepi kondicijska pripravlje-nost in spoznavajo hribi, tako da lahko to znanje s pridom upora-bijo tudi pri družinskih pohodih v hribe.

Moja služba policista gorni-ka je zelo zanimiva in je ne zame-njam za nobeno drugo. So pro-blemi, seveda, vendar, ko greš v hribe, jih pozabiš. Gore so vedno nekako nepopisana knjiga, so vsakič drugačne. Nanje se moraš vedno znova dobro pripraviti. Ne smeš reči, zdaj sem bil pa tukaj že petkrat, zdaj me pa ne more nič več presenetiti. Vedno te lahko!

Dokler goro spoštuješ, si dokaj varen, sicer te pa lahko hitro kaj preseneti in je nevarnost tu. Želi-mo si, da bi policisti več hodili v hribe, če ne v okviru službe, pa sami, predvsem zaradi kondicij-ske pripravljenosti.

Najtežje pri našem poklicu je, da ko gremo reševat, po-nesrečencu pa ni več pomoči. To, da s hribov spravljaš tudi prijatelje, ki se smrtno ponesre-čijo, nam ostane v podzavesti. Vsak policist na leto rešuje vsaj pet smrtnih primerov. Lani sem v enem dežurstvu doživel tri takšne primere. To je najtežje. Kar se pa tiče fizičnih naporov, delo ni težko, saj imamo hribe zelo radi in to delo opravljamo z veseljem.

Za konec še moje sporočilo policistom: kadar ste v hribih, ne pozabite, da ste policisti, zato bodite zgled ostalim planincem! Tako kot nas vidijo npr. v prome-tu, nas vidijo tudi drugje.«

Miroslav Simšič iz PMP Ilirska Bistrica, je s Triglava do Pokljuke prišel v samo dveh urah in 20 minutah, kar je zago-

tovo izjemen uspeh in rekord v policijskih vrstah: »Tokrat sem bil prvič na policijskem pohodu na Triglav. Ukvarjam se z atle-tiko, sem 48-letni veteran in se pripravljam na balkansko prven-stvo v atletiki, ki bo v Črni gori. Nazadnje sem bil na Evropskem atletskem prvenstvu v Ljubljani sedmi v skoku v daljino. Triglav je bil zame poseben izziv, saj sem ga osvojil v zgolj treh urah in pol. Pot sem začel na Pokljuki, ob 6. uri zjutraj, ob pol desetih sem bil že na Kredarici. Pot je bila zelo naporna, vendar mi je uspelo, da sem na cilj prispel prvi. Del poti sem tudi tekel. Na postaji so navdušeni in me podpirajo, danes nas je tukaj 11. Verjeli so, da mi bo uspelo, zato se jim tudi zahvaljujem za podporo. Moram tudi reči, da je takšno druženje policistov zelo pohvalno. Sam se bom pohoda naslednje leto zagotovo spet udeležil. Morda bi lahko pripravili kakšen pohod tudi zunaj Slovenije.«

Gregor Horžen, PPP Kranj: »Letos sem prvič na Triglavu, bi-lo je zelo v redu, imeli smo srečo z vremenom. To je super prilož-

ŠPORT

VARNOST - 4.indd 78 12.12.2008 12:43:20


VArNOST

79

nost za druženje in izmenjavo izkušenj. Je tudi zelo zanimivo, zato bi gor lahko prišlo še več policistov. Krst na vrhu Triglava je sicer malo zabolel, vendar na to ob lepem razgledu pozabiš. Razpoloženje je bilo v redu, še boljše je bilo zvečer na Kredari-ci. Sicer pa sem na Kredarico s Pokljuke poleg prtljage prinesel tudi svojo šest kilogramov težko harmoniko.« Opomba uredni-štva: Gregor je na Kredarici igral na harmoniko skoraj celo noč, v petek, po vrnitvi s Triglava, je imel fantovščino, v soboto pa se je poročil. Gregor, upamo, da si ostal pri močeh in zmogel tako velik korak v svojem življenju. Iskrene čestitke!

Marko Krč, PP Šmarje pri Jelšah: »Na Triglavu sem letos

četrtič, naslednje leto bom prišel že po medaljo. Iz PP Šmarje pri Jelšah nas je prišlo letos največ, devet. Na postaji se trudimo go-jiti športni duh, predvsem v no-gometu, pa tudi v pohodništvu. Pot zame, ki sem hoje že nava-jen, ni bila več tako naporna. Kljub temu pa je treba kondicijo vzdrževati. Glede na to, da je v policiji še kar nekaj pohodov, bi se lahko povezala tudi Društvo Sever in policija in skupaj orga-nizirala kakšen pohod. Super, da so zraven še gorniki, z njimi smo zadovoljni. Upam, da se bomo, morda tudi z naše posta-je in z drugih, takšnega pohoda v prihodnje udeležili še v večjem številu. Poskusite!«

Anja Zgonc, PP Ilirska Bi-strica: »Na Triglav sem prišla prvič. Bilo me je zelo strah, sploh na poti s Kredarice na vrh Trigla-va. Ampak mi je bilo všeč, tako da bom naslednje leto verjetno še prišla. Krst je bil zanimiv, a boleč, res. Na pot sem šla s Po-

kljuke, najlepši del poti je bil zagotovo do Vodnikove koče, naprej pa je bilo bolj strmo in za-htevno. Na Triglav sem si želela že dalj časa, vendar bi me bilo s

prijatelji bolj strah. S sodelavci pa sem se počutila precej var-no. Tistim, ki še niso bili na tem pohodu, sporočam, naj z dobro družbo in sodelavci vendarle po-skusijo osvojiti slovenski najvišji hrib, saj je res lepo.«

Miha Zagoranski, PP Ilir-ska Bistrica: »S policijo sem tretjič na Triglavu in bom zago-tovo šel še dvakrat. Najbolj všeč

mi je druženje na Kredarici, pot pa niti ni tako naporna. Iz Ilirske Bistrice nas je enajst in moram reči, da na postaji gojimo šport-ni duh. Marsikdo bi še šel zraven, pa so bili na dopustu, nekateri pa so morali delati. Mi, ki smo za, radi pridemo, tisti, ki pa niso, pa se jih bo bolj težko prepričalo. Čakali smo depešo, kdaj bo po-hod, in smo samo šli.«

Robert Mencin, PP Dom-žale: »Na Triglavu sem že osmič, le na prvem pohodu nisem bil. Hribe imam rad, tudi zato, ker sem Goren’c in imam to že v krvi.

Takšni pohodi v policiji so od-lični za druženje in spoznavanje kolegov, kar je zelo pozitivno. Želim si jih še več. Med policisti sta športni duh in želja po druže-nju zelo razvita. V prejšnji enoti smo bili navdušeni pohodniki, na novi postaji pa jih bom sku-šal čim več navdušiti. Tudi zato, ker nad 1000 metri ni greha, nad 2000 metri nadmorske višine pa greh je ... če se ne zabavaš in ni-maš lepo.«

Olga Črmelj, upokojenka:

»Za planinstvo sem se odloči-la, ko sem se upokojila in sem videla, da bom morala nekaj

početi. V službi ni bilo časa za pohodništvo, vedno pa sem si to želela. Moram priznati, da sem zdaj že vse nadoknadila, in če bom zdrava, bom še hodila v hribe. Na Triglavu sem sicer bila že več kot tridesetkrat, s polici-sti pa osemkrat. Policisti so od-lična družba. Skratka, če bom živa in zdrava, se naslednje leto zagotovo vidimo.«

Tatjana Justin, predsed-nica Kluba tajnic Gorenjske:

»Letos smo se na povabilo Jo-žeta Mencina udeležile pohoda policistov na Triglav. Zelo smo zadovoljne, saj smo vse sreč-no prispele na Kredarico in na vrh. Upamo, da bomo lahko tudi naslednje leto vaše gostje. Obenem se zahvaljujemo za gostoljubje. Sama sem tokrat na Triglavu že petič, kljub temu pa pohod na Triglav zame ni mačji kašelj. Vsekakor moraš biti za takšno pot pripravljen, primerno oblečen, obut, poskr-beti moraš za varnost. Če nas boste povabili, se vam bomo tudi naslednje leto z veseljem pridružile!«

ŠPORT

VARNOST - 4.indd 79 12.12.2008 12:43:24


VArNOST

POLICISTI PP PODLEHNIK OSVOJILI TRIGLAV

ŠPORT

Policisti PP Podlehnik smo se 21. avgusta pod vodstvom treh pripadnikov gorske policijske enote PU Maribor odlo-čili osvojiti najvišji vrh Slovenije. Krenili smo s Planine Bla-to, preko Vodnikovega doma do Doma Planika, kjer smo se po naporni poti okrepčali in nekoliko odpočili, saj nas je čakal še najtežji del poti, in sicer vzpon na Triglav. Na poti smo poleg neokrnjene narave občudovali tudi gamse in planike.

Po počitku pri Domu Planika smo se podali do vznožja Tri-glava, kjer smo se primerno opremili s čeladami in nato uspe-šno nadaljevali pot po klinih in jeklenicah do vrha, kjer smo »nove« Slovence po starem običaju krstili.

Pot nas je nato vodila do Tržaške koče na Doliču, kjer nas je nekaj sto metrov pred kočo pozdravil gams, ki je nekaj časa poziral našim objektivom, nato pa odšel po svoji poti. Ko smo se namestili v koči, smo še pozno ponoči mislili na najtežje in najlepše trenutke dneva.

Drugo jutro smo nadaljevali preko Triglavskih jezer do iz-hodiščne točke, od koder smo šli do Bohinjskega jezera, kjer smo se osvežili in nato nadaljevali proti domu.

Čeprav utrujeni, smo se strinjali, da je bil izlet sicer napo-ren, a lep in nepozaben.

Besedilo: Aleš HanžekovičFoto: Jaka Horvat

10. TRADICIONALNI POHOD IZ ANKARANA NA TRIGLAV 2008

Člani veteranskih organi-zacij PVD SEVER in ZVVS smo se letos že desetič odpravili peš iz Anka-rana na Triglav. Sicer je bil letošnji vzpon na Tri-glav že 23. zaporedni in je potekal 2 dni, in sicer z Rudnega polja. Pohoda se udeležujejo člani vseh veteranskih organizacij in drugi pohodniki. Naša trasa pohoda poteka po celi Primorski, od obale do najvišjega vrha Slovenije. V sedmih dneh prehodimo okoli 200 km.

Na pot smo se letos odpravili 5. ju-lija iz vojašnice Mornariškega divizio-na v Ankaranu. Do Rudnega polja, kjer smo se udeležili zaključne proslave, smo preko Triglava prispeli 12. julija. Letošnjega pohoda se je udeležilo 23 pohodnikov oz. po 11 pohodnikov iz obeh veteranskih organizacij ter novi-narka. Spremljali so nas 4 naši člani z

dvema kombijema, ki so bili zadolženi za logistiko, 6 pohodnikov se je vrnilo peš tudi domov.

Na tem pohodu sem ugotovil, da mora biti za tako naporno pot človek psihofizično dobro pripravljen, vendar pa se vse dogaja v glavi. Če se odločiš, da boš zmogel to pot, jo boš dejansko tudi lažje prehodil. Komaj smo končali eno pot, že delamo plane za naslednje leto. Torej drugo leto spet!

Besedilo in foto: Matjaž Mulec

100 km

Cilj

Start

VARNOST - 4.indd 80 12.12.2008 12:43:55


VArNOST

81

ŠPORT

POHOD PU POSTOJNANA SNEŽNIK

Zaposleni na PU Postojna smo se 12. septembra podali na kondicijski pohod na bližnji Snežnik (1796 m), ki je v obči-ni Ilirska Bistrica in proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodu meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino. Na njem lahko najdemo več v Sloveniji redkih ali samo na Snežnik omejenih rastlin ter floristično in ekološko zelo različne rastlinske združbe.

Na pot smo se podali v jutranjih urah, ko smo se izpred stavbe PU Postojna odpeljali na štartno mesto pohoda, gorski rekreacijski center Sviščaki (1241 m). Po krajšem postanku in opremljanju s to-plejšimi oblekami smo se veselo podali na pot. Oznake na smero-kazih so napovedale 2-urno hojo po urejenih poteh, ki so najprej vodile skozi gozd, z višino pa skozi gorsko ruševje. Čeprav so nas ne-kje na pol poti presenetile dežne kapljice, nas to ni motilo in na vrhu nas je pričakalo sonce, ki se je v zadnje pol ure pohoda prikazalo izza oblačne odeje. Planinsko zavetišče na vrhu Snežnika žal ni bilo od-prto, kar pa ni pokvarilo veselja v manjšem bivaku, v katerem smo se preoblekli in kaj kmalu stopili na nekaj metrov oddaljen vrh gore.

Na vrhu se nismo zadrževali predolgo, saj je pihal neprijetno hla-den veter, ki nas je usmeril proti spustu na izhodiščno točko, od ko-der smo se z vozili, po gozdu, podali proti koči na Mašunu (1025 m). Tam nas je pričakala logistična podpora, ki je pripravila obilo dobre hrane za lačne pohodnike. Druženje smo obogatili tudi z družabni-mi igrami do večernih ur.

Besedilo in foto: Erik Delost

Tudi letos se na PU Murska Sobota niso odpovedali tradiciji. Prvi petek v septembru je v sončnem vremenu PU Murska So-bota v sodelovanju z mednarodnim policijskim združenjem IPA za Pomurje, Športnim društvom UJV Murska Sobota, Po-licijskim veteranskim društvom SEVER za Pomurje in Območ-nim policijskim sindikatom Murska Sobota organizirala že če-trto športno-družabno srečanje, poimenovano Dan športa.

DAN ŠPORTA NA PU MURSKA SOBOTA

V prekrasnem okolju ŠRC v Odrancih so se nam pridružili “policijski” upokojenci iz poli-cijske uprave, povabili pa smo tudi ekipe iz carine in zaporov v Murski Soboti. Letošnja prire-ditev ni bila rekordna samo po številu ekip, ki so tekmovale v športnih disciplinah (skupno 74 ekip), ampak tudi po številu obiskovalcev, saj se je prireditve udeležilo okoli 500 udeležen-cev.

Tekmovalni del prireditve je minil v športnem duhu in brez poškodb. Vrhunec tekmoval-nega dela je bila nogometna tekma med policijskimi šefi in PRESS ekipo. Po džentlmen-skem dogovoru tudi po sedem-metrovkah ni bilo zmagovalca. Zato ne preseneča, da je tiskani medij o tej tekmi poročal, da so policisti in novinarji izumili no-va pravila v nogometu.

Sledila je razglasitev najbolj-ših ekip. Stari Grki so zmagoval-

ce kronali z oljčnim vencem, na dnevu športa pa smo najbolj-šim podelili pokale. Zmagoval-nim ekipam so pokale podelili direktor UKP GPU Aleksander Jevšek, direktor PU Murska So-bota Drago Ribaš, policijski vikar Janez Novak, Zdenka Stil-nik-Štern in Sašo Jereb iz od-delka vrhunskih športnikov na Policijski akademiji.

Veselo razpoloženje se je nadaljevalo tudi v družabnem delu prireditve. Okusen pasulj, ki so ga pripravili kuharji Sloven-ske vojske, in sočni čevapčiči so teknili tako tekmovalcem kot drugim udeležencem. Za dobre vibracije je z glasbo poskrbel policist Bojan Rojko. Tudi upo-kojenec Stanko Ilješ se ni mogel upreti svojemu glasbenemu navdihu, pa je mimo programa zaigral več prijetnih skladb na svoji harmoniki. Ko sta glasbe-nika dovolj ogrela ozračje, so na plesišče prišli tudi prvi pari, ki so opogumili še druge.

Na koncu smo se vsi ude-leženci “policijske olimpijade na PU Murska Sobota” strinjali – dan športa bomo ponovili tu-di naslednje leto.

Rezultati:

PIKADO MOŠKI (sodelovalo je 22 ekip):1. PP Lendava2. SKP I.3. PO G. Petrovci

PIKADO ŽENSKE (sodelovalo je 6 ekip):1. Carina I.2. PP Lendava3. PP G. Radgona

KOŠARKA (sodelovalo je 7 ekip):1. PP Ljutomer2. Carina

3. PP Lendava

VLEČENJE VRVI (sodelovalo je 12 ekip):1. PP Lendava2. SEVER za Pomurje3. PP IU M. Sobota

ODBOJKA NA MIVKI (sodelo-valo je 14 ekip):1. PP Lendava2. CARINA3. SKP PU M. Sobota

NOGOMET (sodelovalo je 13 ekip):1. PP Ljutomer2. PO G. Petrovci3. PP M. Sobota

Besedilo: Jožef PršaFoto: Zoran Kosi,Stanko Sobočan

VARNOST - 4.indd 81 12.12.2008 12:44:00


VArNOST

Državni prvak med poli-cisti kolesarji je postal Gorazd Benotič iz PU Maribor, drugo mesto je zasedel Denis Ško-berne iz PU Koper, tretje pa Robert Kovačič iz PU Slovenj Gradec.

Zmagovalec Gorazd Benotič je po tekmovanju povedal: »Današnje tekmo-

vanje je bilo zelo napeto in naporno – tako psihično kot fizično. Nanj smo se kar ne-kaj časa pripravljali. Policist kolesar sem od leta 2000. Pr-vega tovrstnega tekmovanja sem se udeležil leta 2001 in od takrat skušam izboljševa-ti svoje znanje in spretnosti.

Današnja zmaga je rezultat večletnega truda in zanjo so zaslužni tudi moji sodelavci iz PP Maribor I.«

Vodja ekipe PU Maribor Bo-ris Zakelšek, sicer inštruktor

praktičnega postopka in sa-moobrambe, ki je v zadnjem tednu pripravljal zmago-valno ekipo na maraton, je bil z doseženim rezultatom zadovoljen, saj je »tovrstno tekmovanje spodbuda polici-stom, da bi se odločili za delo na kolesu. Seveda pa sta tako delo na kolesu kot tekmovanje dobrodošlo za pridobivanje psihofizične kondicije.«

Besedilo in foto: Anita Kos Thaler

ŠPORT

LENDAVSKI POLICISTI NA VRŠIČU

Policisti PP Lendava Simona Toth, Krist-jan Lepoša in Danijel Novak smo se udeležili policijskih sindikalnih šport-nih iger v Kranjski Gori, in sicer smo sodelovali na kolesarskem vzponu na prelaz Vršič. Simona Toth je bila edina policistka, ki je prikolesarila na Vršič.

Vreme je bilo enkratno, pokrajina tudi, trasa pa zelo zahtevna, saj smo se vzpenjali kar 11 kilometrov. Z borbenost-jo in nepopustljivostjo smo po uri in pol osvojili 1611 metrov visok prelaz Vršič, na vrhu pa prejeli kolesarske medalje. S tem smo dostojno zastopali barve PU Murska Sobota in PP Lendava.

Besedilo in foto: Danijel Novak

DRUGO DRŽAVNO PRVENSTVO POLICISTOV KOLESARJEVNa letališču Moškanjci pri Ptuju je bilo 6. septembra že dru-go leto zapored v okviru Poli maratona, najštevilčnejšega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji, državno prvenstvo policistov kolesarjev.

Tudi letos sta tekmovanje organizirala PU Maribor in Policijska akademija. Dvajset policistov kolesarjev iz petih policijskih uprav se je tako kot lani pomerilo v treh dis-ciplinah. Najprej so pokazali svoje znanje pooblastil in cestnoprometnih predpisov. Takoj zatem so pisala zame-njali s kolesi in se pomerili v spretnostni vožnji na poligo-nu. Pri tej je poleg spretnosti in natančnosti odločilen čas,

v katerem se poligon prevozi. Vsaka napaka na poligonu se je kaznovala s časovnim pri-bitkom. Vožnji na poligonu je sledila še vzdržljivostna vožnja oz. 30 kilometrov mini Poli maratona.

Seštevek vseh treh disci-plin je dal naslednje rezulta-te:

1. PU Maribor 2. PU Koper3. PU Ljubljana

VARNOST - 4.indd 82 12.12.2008 12:44:04


VArNOST

83

ŠPORT

KOLESARSKI MARATON V WILDONU V AVSTRIJI

Pri naših sosedih Avstrijcih je 7. septembra potekal že 17. kolesarski maraton Wildon. Tega tradicionalnega dogod-ka smo se udeležili tudi nekateri delavci OKC PU Maribor. Na 70 kilometrov dolgo progo nas je pedala pognalo šest zagnancev in ljubiteljev koles. Po odlični organizaciji, po kateri Wildon že tako slovi, in nekaj tisočglavi množici smo se ločeni po kategorijah podali na lepo urejene in varno speljane poti. Pot nas je vodila med prelepimi polji, ki so se stikala z gozdovi in vzorno urejenimi vinogradi ter ču-dovito urejenimi turističnimi kraji z ogromno ribnikov in manjših jezer.

Na maratonu je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo, saj je med potjo bilo kar nekaj dobro založenih postojank za poči-tek. Po nekajurni vožnji smo vsi v skupini (v slogi je moč) živi in zdravi pripeljali na cilj.

Za udeležbo in požrtvovalnost smo na koncu prejeli spo-minske kolesarske majice Wildona, medaljo ter še nekaj manj-ših daril. Več kot zadovoljni smo se v poznem popoldnevu vr-nili domov. Hvala vsem bivšim sodelavcem in sodelavki, ki so bili strpni z menoj na tej osvežujoči vožnji. Želim si, da bi se aktivni in upokojeni delavci večkrat srečali na različnih prire-ditvah in tako ostali med seboj povezani.

Besedilo in foto: Milan Hižak

PRVENSTVO POLICIJE V ODBOJKI NA MIVKI

Člani Športnega društva Belina, zaposleni na PP Ko-per, so skupaj s PU Koper in Policijsko akademijo, 5. septembra, na igriščih Svete Katarine v Ankaranu organizirali 2. državno pr-venstvo policije v odbojki na mivki.

Prvenstva se je udeležilo 20 ekip z 80 tekmovalci iz po-licijskih enot z območja celo-tne države.

Po igrah v predtekmo-vanju sta se v veliki finale uvrstili ekipi PU Koper in Slo-venj Gradec. Po hudem boju je slavila ekipa PU Slovenj Gradec, ki je že pred tekmo-vanjem veljala za favoritko prvenstva. V tekmi za tretje mesto je ekipa PU Maribor premagala ekipo UVZ GPU. Na prvenstvu je nastopilo kar pet ekip iz mariborske in koprske policijske uprave.

Za najboljšo igralko pr-venstva je bila izbrana igral-ka ekipe SKP PU Koper Heidi Hrvatin, za najboljšega ig-ralca pa igralec zmagovalne ekipe Marko Rožej s PP Rav-ne na Koroškem.

Člane ekipe PU Slovenj Gradec je direktor uprave

mag. Jurij Ferme pohvalil za doseženi rezultat, ki spada med številne športne uspe-he, ki so jih slovenjgraški po-licisti v zadnjih letih dosegli na različnih tekmovanjih v okviru policije in zunaj nje. Vsi ti dosežki poudarjajo pomen športnih aktivnosti za zaposlene, saj izboljšuje-jo psihofizično kondicijo za opravljanje zahtevnih poli-cijskih nalog.

Besedilo: Peter PungartnikFoto: Iztok Mori

Zmagovalna ekipa 2. državnega prvenstva policije v odbojki na mivki (od leve proti desni): Iztok Mori, PP Slovenj Gradec (vodja ekipe), Marko Rožej, PP Ravne na Koroškem, Damjan Vidmar, PP Ravne na Koroškem, in Gregor Paternoster, PP Ravne na Koroškem

VARNOST - 4.indd 83 12.12.2008 12:44:07


VArNOST

Člani Regionalnega kluba IPA Nova Gorica so že desetič zapored, v prijetnem sončnem vremenu, izpeljali tradici-onalni kolesarski vzpon Sabotin 2008. Kolesarska dirka že sedmič šteje tudi za pokal IPA Slovenije. Tekmovanje je letos potekalo po novi progi iz vasi Prelesje, po urejeni gozdni poti iz 1. svetovne vojne na Sabotin, stara proga – makadamska cesta, ki pelje na vrh Sabotina, je bila na-mreč posodobljena in asfaltirana.

Zmaga v kolesarskem vzponu Sabotin 2008 je tokrat pri-padla ekipi kolesarjev IPE iz Ljubljane, drugi so bili kolesarji iz Nove Gorice, tretji pa Postojnčani.

Za vse udeležence kolesarskega vzpona in pohoda, ki je bil organiziran istočasno, smo pripravili pogostitev in slovesni za-ključek kolesarskega pokala s podelitvijo pokalov ter praktič-nih nagrad.

Besedilo in foto: Bruno Ipavec

IPA SABOTIN 2008

ŠPORT

IPA RK NOVA GORICA NA MEDNARODNEM STRELSKEM

TEKMOVANJU

Člani IPE Regionalnega kluba Nova Gorica so se 10. in 11. oktobra udeležili 17. mednarodnega strelskega tekmova-

nja Zlati lev, ki je potekalo v mestu Cheb na Češkem. Tek-movanje v streljanju se je izvajalo s polavtomatsko pištolo znamke ČZ 75 compact in avtomatsko puško mod. 58 (ka-lašnikov). Na tekmovanju je nastopilo 195 ekip varnostnih služb iz Češke, Nemčije, Italije, Slovaške, Združenih držav Amerike, Nizozemske, Rusije in Slovenije.

Člani kluba IPA RK Nova Gorica so na tekmovanju na-stopili z ekipo A v sestavi: Go-razd Perdih, Nenad Kravanja, Robert Krapež, in ekipo B v se-stavi: Bogomir Velikonja, Boris Žnidaršič in Marjan Sivka.

Ekipa A je v kategoriji IPA

osvojila 3. mesto, posamez-no pa je Gorazd Perdih v ka-tegoriji IPA osvojil skupno 2. mesto in bil proglašen za najboljšega tujega strelca v navedeni kategoriji. Ekipa B je osvojila 16. mesto.

Besedilo in foto: Marjan Sivka

Športno društvo POL-MET, ki ga sestavljajo policistke in policisti PP in PMP Metlika, je v spomin na pokojnega čla-na in soustanovitelja društva ter sodelavca Željka Kosa, 29. oktobra organiziralo 5. turnir v malem nogometu oz. 3. Kosov memorial.

Turnirja se je udeležilo 12 ekip, 10 iz slovenskih policijskih postaj in ena iz hrvaške policije. Vsakič je na turnir vabljena tu-di ekipa iz kraja, kjer je Željko Kos živel, tj. nepolicijska ekipa. Letos se je vabilu odzvalo Športno društvo Prostovoljnega ga-silskega društva Lokvica, Metlika.

Zmage na turnirju se je veselilo Športno društvo PGD Lok-vica, ki je v razburljivem finalu premagala PP Kočevje z rezul-tatom 1 : 0. Tretje mesto pa so osvojili stanovski kolegi iz so-sednje Hrvaške. Pokale so poleg prvih treh zmagovalnih ekip prejeli še najboljši igralec, strelec in vratar tega turnirja. Ves izkupiček turnirja je bil podarjen družini Željka Kosa.

Več o društvu in turnirju pa si lahko preberete tudi na splet-nem naslovu: http://www.drustvo-polmet.si

Besedilo in foto: Brigita Petric

KOSOV MEMORIAL

VARNOST - 4.indd 84 12.12.2008 12:44:15


VArNOST

85

ŠPORT

NOGOMETNI TURNIR V DEKANIH

Šestega septembra je bil v Dekanih 7. nogometni turnir, ki se ga je udeležilo šest ekip, in sicer iz PPP Koper, PPP Nova Gorica, PPP Ljubljana, PPP Murska Sobota, PPP Ma-ribor in ekipa, ki so jo sestavljali prometni inšpektorji iz vseh uprav.

Inšpektorji so v svojo ekipo povabili tudi policistko PP Ko-per Renato Rusmir, ki se je po besedah organizatorja izjemno dobro odrezala in zadela več golov.

Po napornih tekmah je bil rezultat naslednji:1. PPP Murska Sobota

2. PPP Koper 3. inšpektorji4. PPP Nova Gorica 5. PPP Ljubljana6. PPP Maribor

Organizacijski odbor turnirja se zahvaljuje vsem udeležencem, ki so prispevali k temu, da je bil turnir uspešen. Organizatorji so se obvezali, da bo turnir tudi naslednje leto, ko pričakujejo še večjo udeležbo z vseh policijskih uprav.

Besedilo in foto: Elvis Sosič

ODBOJKARSKI TURNIR

Na turnirju gorenjskih policijskih enot, policijskih društev in notranjeorgani-zacijskih enot PU Kranj, ki je potekal v Športni dvorani Cerklje, je sodelovalo se-dem ekip. V pravem šport-nem ozračju je tokrat zelo suvereno že tretjič zapored zmagala ekipa Športnega društva IKAR. Ostale ekipe so bile nekoliko bolj izena-čene in so se razvrstile po naslednjem vrstnem redu:

1. ŠD IKAR2. ŠD ZELENCI3. PLP Brnik

4. SUP PU Kranj5. PPP Kranj6. PPIU Kranj7. OKC PU Kranj

Prve tri ekipe so ob raz-glasitvi zmagovalca turnirja prejele pokale, ki sta jih po-delila vodja SOP PU Kranj Marta Papler in predsednik Športnega društva IKAR Bo-jan Trupi. Prijetno športno druženje se je prevesilo v družabno srečanje ob jeda-či in pijači.

Besedilo: Franci FrantarFoto: Bojan Trupi, Igor Polc,

Franci Frantar

Postaja letališke policije Brnik je v sodelovanju s Šport-nim društvom IKAR 29. oktobra organizirala 3. turnir PU Kranj v odbojki.

VARNOST - 4.indd 85 12.12.2008 12:44:17


VArNOST

TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU

Policijsko športno društvo Podlehnik je 23. septembra organiziralo že 9. tekmovanje v športnem ribolovu za pre-hodni pokal Haloz. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip, v katerih je bilo 54 tekmovalcev, delavcev PU Maribor. Po tekmovanju je sledilo tehtanje ulova, razglasitev rezulta-tov in družabno srečanje.

EKIPNE UVRSTITVE:1. PP Podlehnik I. (Miran Bru-

mec, Franc Šalamun, Silvo Gabrovec)

2. PP Slovenska Bistrica I. (Anton Brence, Edvard Roz-man, Ivan Rejc)

3. PP Podlehnik II. (Edi Skela, Gregor Karneža in Franc Volkner)

POSAMEZNE UVRSTITVE :1. Edvard Rozman, PP Sloven-

ska Bistrica

2. Emina Dobrijevič, PMP Gru-škovje

3. Edi Skela, PP Podlehnik II.

Razglasitve rezultatov in podelitve pokalov so se ude-ležili direktor PU Maribor mag. Karol Turk, komandir PP Pod-lehnik Aleš Hanžekovič in žu-pan občine Podlehnik Marko Maučič.

Besedilo: Miran BrumecFoto: Jaka Horvat

SREČANJE RIBIČEVMUHARJEV SOČA 2008

Pod vasjo Gabrje pri Tolminu ob Soči so se 6. septembra zbrali ribiči muharji. Srečanje je organiziral Regionalni klub IPA Nova Gorica skupaj z Ribiško družino Tolmin, tek-movanja pa so se udeležili tudi člani drugih klubov IPE.

Lovne mere so bile določene po merilih Ribiške družine Tolmin. Ribolov oz. muharjenje je potekalo s potopno ali plavajočo vrvico, vabe pa so bile umetne muhe ali potezanke s stisnjeno zalustjo.

Srečanje je bilo tekmovalno-družabne narave in tako kot prej-šnja leta so tekmovalci tudi letos lovili lipana (poleg soške postrvi edina avtohtona salmonidna vrsta ribe pri nas).

Po štiriurnem ribolovu so se najbolje odrezale naslednje ekipe: IPA Slovenj Gradec (Branko Konc, Robert Čebul in Blaž Klančnik), na drugem mestu IPA RK Nova Gorica (Domen Hanžič, Sašo Bajec,

Ivan Ambrožič), na tretjem IPA RK Postojna (Iztok Štucin, Matjaž Šinkovec in Albin Slabe).

Po zaključku tekmovanja sta Ivan Ambrožič, član IPA RK No-va Gorica, in Alojzij Mohar, direktor novogoriške policijske uprave podelila medalje in pokale najboljšim, nato pa je sledilo družabno srečanje. Udeleženci letošnjega srečanja so si bili enotni, da se ob Soči pri vasi Gabrje ponovno srečajo septembra 2009.


SREČANJE RIBIČEV “VOGRŠČEK 2008”

Na vodnem zajetju Vogršček so se 5. septembra zbrali ribi-či iz vse Slovenije. Srečanje je organiziral Regionalni klub IPA Nova Gorica v sodelovanju z Društvom veteranov Se-ver Severne Primorske in Ribiško družino Renče in je bilo tudi tekmovalne narave, saj je bilo uvrščeno na koledar ribiške lige IPA.

Pravila ribolova so bila določena po tekmovalnih pravilih RZS in Ribiške sekcije IPA. Po štiriurnem ribolovu so se najbolje odre-zale naslednje ekipe: ZVVS Ajdovščina (Alojz Krapše, Mirko Matija-šec in Rasto Pogelšek), sledila je IPA RK Ljubljana (Slavko Škrinjar, Borut Eltrin in Milenko Bajat), tretje mesto je zasedla ekipa IPA RK Maribor (Damjan Frajzman, Robert Mesiček, Darko Javornik).

Po zaključku tekmovanja sta Ivan Ambrožič in Angel Vidmar podelila medalje in pokale najboljšim. Udeleženci letošnjega sre-čanja so sklenili, da se na Vogrščku srečajo v še večjem številu tudi drugo leto. Besedilo: Ivan Ambrožič

Foto: Dean Božnik

VARNOST - 4.indd 86 12.12.2008 12:44:37

Konec novembra se je policija pridružila humanitarni akciji Podari igračo in nasmeh. Z velikim veseljem smo se odzvali vabilu Rdečega križa in Petrola ter organizirali interno zbiranje igrač med svojimi skoraj deset tisoč zaposlenimi v vseh policijskih enotah po Sloveniji.

In rezultat? Zbrali smo več kot dve toni oz. skoraj 15.000 igrač!

Odziv policistk in policistov ter drugih zaposlenih v policiji je presegel vsa pričakovanja. 2.340 kilogramov oziroma skoraj 15.000 zbranih igrač priča o izjemnem socialnem čutu in skrbi za sočloveka, ki se ne kaže le pri vsakdanjem delu, temveč tudi s takimi gestami, poleg tega pa sodelovanje v dobrodelnih akcijah spodbuja solidarnost tudi pri drugih.

Zbiranje igrač v tem predprazničnem času je v vseh policijskih enotah ustvarilo prav posebno vzdušje in nas navdalo z občutkom, da tudi na tak način prispevamo k izpolnjevanju svojega deleža družbene odgovornosti.

Zbiranje igrač je potekalo na vseh enajstih policijskih upravah in na Generalni policijski upravi. S tem smo se v policiji pridružili številnim vrtcem in šolam po vsej Sloveniji, kot tudi mnogim podjetjem in organizacijam, ki so se odzvali na humanitarno pobudo, bodisi s skupinskim zbiranjem in darovanjem bodisi s širjenjem ideje o poslanstvu akcije med svojimi zaposlenimi ter njihovimi bližnjimi.

Namen akcije, ki se je zaključila 30. novembra, je bil zbrati čim več igrač za manj privilegirane otroke in jim ponuditi enake možnosti za boljše življenje in osebni razvoj.

Po končanem zbiranju smo vse zbrane igrače posredovali v centralno skladišče, kjer so jih razvrstili in očistili, potem pa jih je Rdeči križ razdelil otrokom v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Črni gori.

Vsem zaposlenim se iskreno zahvaljujemo za izjemen odziv in pripravljenost sodelovati v akciji, ki je bila več kot uspešna! S skromnimi dejanji smo dosegli veliko. Podarjene igrače bodo zagotovo razveselile veliko otrok in jim v težkih življenjskih okoliščinah vsaj za trenutek polepšale praznične dni.

Humanitarnost brez meja

VARNOST - 4.indd 87 12.12.2008 12:44:49

Obisk britanske kraljice9. pohod policistov na Triglav

Fotozgodba:

Usposabljanje policistov PPE

avtor: Štefan Abraham

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIISSN 0350 -7114

4/2008

O novem plačnem sistemu


revi

ja

7. policijske igre

Documents

Varnost 4/2008