ANEKS I Lista {to se odnesuva na ~len 3 od Propisot na ... · (otstapuvawe), pozitivna ili negativna, od poka`anata vrednost od prifaten standard ili vistinska vrednost. “Aktivni

ANEKS 1 - Strana 1

ANEKS I

Lista {to se odnesuva na ~len 3 od Propisot na Sovetot (ES) broj 1334/2000

LISTA NA DVOJNA UPOTREBA NA PROIZVODI I TEHNOLOGIJA

Ovaa lista primenuva me|unarodno dogovoreni kontroli za dvojna upotreba vklu~uvajki gi Vasenaar (Wassenaar) Aran`manot, Kontrolniot Reìm na Tehnologija na proektili (MTCR), Grupa na Nuklearni Snabduva~i (NSG), Avstraliskata Grupa i Konvencijata za Hemisko Oru`je (CWC).

ANEKS 1 - Strana 2

SODR@INA Zabele{ki Akronimi i skratenici Definicii Kategorija 0 Nuklearni materijali, objekti i oprema Kategorija 1 Materijali, hemikalii, “mikroorganizmi” i “toksini” Kategorija 2 Obrabotka na materijali Kategorija 3 Elektronika Kategorija 4 Kompjuteri Kategorija 5 Telekomunikacii i “bezbednost na informaciite ” Kategorija 6 Senzori i laseri Kategorija 7 Navigacija i vozduhoplovna elektronika Kategorija 8 Mornarica Kategorija 9 Pogonski sistemi, vselenski vozila i srodna oprema

ANEKS 1 - Strana 3

OP[TI ZABELE[KI NA ANEKS I

1. Za kontrola na proizvodi {to se konstruirani ili modificirani za vojna upotreba, vidi go relevantniot list(i) na kontroli na voeni proizvodi ~uvani od strana na individualni Dràvi ^lenki. Referencite vo ovoj Aneks {to naveduvaat “VIDI ISTO TAKA KONTROLI NA VOENI PROIZVODI” se odnesuvaat na istite listi.

2. Predmetot na kontroli sodràn vo ovoj Aneks ne treba da bide spre~en so izvoz na nekoi nekontrolirani proizvodi (vklu~uvajki rastenija) {to sodràt edna ili pove}e kontrolirani komponenti koga kontroliranata komponenta ili komponenti se glaven element na proizvodite i moè izvodlivo da bidat otstraneti ili upotrebeni za drugi celi.

Zabele{ka: Pri ocenka dali kontroliranata komponenta ili komponenti treba da

se smetaat za glaven element, potrebno e da se izmerat involviranite faktori na kvantitet, vrednost i tehnolo{kiot know how i drugi posebni okolnosti {to moàt da vostanovat kontrolirana komponenta ili komponenti kako glaven element na nabavenite proizvodi.

3. Proizvodite specificirani vo ovoj Aneks vklu~uvaat i novi i upotrebuvani

proizvodi. ZABELE[KA ZA NUKLEARNA TEHNOLOGIJA (NTN) (Da se ~ita zaedno so del E od Kategorija 0) “Tehnologijata” direktno asocirana so nekoi proizvodi kontrolirani vo Kategorija 0 e kontrolirana soglasno propisite na Kategorija 0. “Tehnologija” za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “upotreba” na proizvodi {to se pod kontrola ostanuva pod kontrola duri i koga se primenuva na nekontrolirani proizvodi. Odobruvaweto za izvoz na proizvodi isto taka dozvoluva izvoz do istiot kraen korisnik na minimum “tehnologija” potrebna za instalirawe, rabota, odrùvawe i popravka na proizvodite. Kontrolite na transfer na “tehnologija” ne se odnesuvaat na informacija “vo javen sektor” ili na “osnovno nau~no istraùvawe”. ZABELE[KA NA OP[TA TEHNOLOGIJA (GTN)

ANEKS 1 - Strana 4

(Da se ~ita zaedno so delot E od Kategoriite 1 do 9) Izvozot na “tehnologija” {to se “bara” za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “upotreba “ na proizvodi kontrolirani vo Kategoriite od 1 do 9, e kontroliran soglasno odredbite od Kategoriite od 1 do 9. “Tehnologija” “barana” za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “upotreba” na proizvodi, {to se pod kontrola ostanuva pod kontrola duri i koga se primenuva na nekontrolirani proizvodi. Kontrolite ne se odnesuvaat na “tehnologija” {to e minimalno potrebna za instalirawe, rabota, odrùvawe (proverka) i popravka na onie proizvodi {to ne se kontrolirani ili ~ij izvoz bil odobren. Zabele{ka: Ova ne ja osloboduva takvata “tehnologija” specificirana vo 1E002.e., 1E002.f., 8E002.a. i 8E002.v. Kontrolite na transfer na “tehnologija” ne se odnesuvaat na informacija “vo javen sektor”, na “osnovno nau~no istraùvawe” ili na minimum potrebna informacija za primena na patent. OP[TA ZABELE[KA ZA SOFTVER (GSN) (Ovaa zabele{ka e nad bilo koja kontrola vo delot D na Kategoriite od 0 do 9) Kategoriite od 0 do 9 od ovaa lista ne go kontroliraat “softverot” {to e:

a. Op{toraspoloìv na javnosta so toa {to e: 1. Prodaden od zalihi vo maloproda`ni mesta, bez restrikcija, so:

a. transakcii na malo; b. transakcii so nara~ka po po{ta c. transakcija po elektronski pat d. transakcii so nara~ka po telefon; i

2. Konstruiran za instalacija od strana na korisnikot bez ponatamo{na bitna potkrepa od strana na snabduva~ot; ili

Zabele{ka: Vlez a. od Op{tata Zabele{ka za Softver ne go

osloboduva “softverot” specificiran vo Kategorija 5- Del 2 (“Bezbednost na informacijata”).

b. “Vo javen sektor”. REDAKCISKA PRAKTIKA NA OFICIJALNOTO SPISANIE NA EZ Vo soglasnost so pravilata dadeni vo paragraf 101 na strana 86 na Me|uinstituciskiot vodi~ za stil (izdanie od 1997), za tekstovi na angliski jazik objaveni vo oficijalnoto spisanie na EZ:

ANEKS 1 - Strana 5

- zapirka se koristi da oddeli cel broj od decimali, - celi broevi se prezentirani vo serii od 3, sekoja serija oddelena so tenok prostor. REDAKCISKA PRAKTIKA KORISTENA VO VERZIJATA ZA POTEKLO NA RE@IMOT NA LISTATA ZA DVOJNA UPOTREBA VO EZ To~ka se koristi da gi oddeli celite broevi od decimalite AKRONIMI I SKRATENICI KORISTENI VO OVOJ ANEKS Akronim ili skratenica, koga e koristen kako odreden termin, }e se najde vo ‘Definicii na Termini koristeni vo ovoj Aneks’. AKRONIMI ILI SKRATENICI

ZNAÊWE

ABEC AGMA AHRS AISI ALU ANSI ASTM ATC AVLIS CAD CAS CCITT CDU CEP CNTD CRISLA CVD CW CW (za laseri) DME DS EB-PVD EBU ECM ECR EDM EEPROMS

Komitet na Inèneri za Prstenasti leì{ta Amerikansko zdruènie na proizvoditeli na zap~anici Referentni sistemi za polo`ba vo prostor i pravci na dvièwe Amerikanski institut za èlezo i ~elik Aritmeti~ka logi~ka edinica Amerikanski Institut za Nacionalni Standardi Amerikansko zdruènie za testirawe i materijali Kontrola na vozdu{en soobra}aj Separacija so atomsko parno laserski izotopi Nacrt so kompjuterska podr{ka Servis za hemiska apstrakcija Me|unaroden Konsultativen Komitet za Telegraf i Telefon Edinica za kontrola i indikacija Verojatna cirkularna gre{ka Kontrolirano nuklearno termaln naslojuvawe Hemiska reakcija so izotopsko selektivno lasersko aktivirawe Hemisko parno nanesuvawe Vodewe na hemiska vojna Prodolìtelni branovi Dale~inska merna oprema Naso~eno stvrdnuvawe Fizi~ko parno nanesuvawe preku elektronski zrak Evropsko zdruènie na radiostanici Elektro hemiska obrabotka Elektronsko ciklotronska rezonanca Ma{ini so elektri~no praznewe Fiksna memorija koja se bri{e po elektri~en pat Asocijacija na elektronski industrii Elektromagnetska kompatibilnost

ANEKS 1 - Strana 6

EIA EMC ETSI FFT GLONASS GPS HBT HDDR HEMT ICAO IEC IEEE IFOV ILS IRIG ISAR ISO ITU JIS JT LIDAR LRU MAC Mach MLIS MLS MOCVD MRI MTBF Mtops MTTF NBC NDT PAR PIN ppm PSD QAM RF SACMA SAR SC SLAR SMPTE SRA SRAM SRM

Evropski Institut za telekomunikaciski standardi Brza transformacija na Fourier Globalen navigaciski satelitski sistem Globalen sistem za pozicionirawe Hetero-bipolarni tranzistori Digitalno snimawe so visoka gustina Tranzistori so visoka elektronska mobilnost Me|unarodna organizacija za civilna avijacija Me|unarodna elektro-tehni~ka komisija Institut na elektro i elektronski inèneri Instantno vidno pole Sistem za sletuvawe po instrumenti Me|uslu`bena grupa za instrumenti Radar so inverzno sinteti~ki otvor Me|unarodna organizacija za standardizacija Me|unaroden telekomunikaciski sojuz Japonski industriski standard Joule-Thomson Svetlosna detekcija i sistematizacija Linisko zamenliva edinica Kod za avtenti~nost na poraka Odnos na brzinata na objektot kon brzinata na zvukot (spored Ernst Mach) Molekularno laserska izotopska separacija Mikrobranov system za sletuvawe Metalno organsko hemisko parno obloùvawe Magnetno rezonantno prikaùvawe Sredno vreme me|u defekti Milion teoretski operacii vo sekunda Sredno vreme vo odnos na defekt Nuklearen, Biolo{ki i Hemiski Nedestruktiven test Precizen radar za sletuvawe Li~en broj za identifikacija Delovi po milion Spektarska gustina na mo}nost Kvadratno-amplitudna modulacija Radio frekvencija Zdruènie na proizvoditeli na visokokompozitni materijali Radar so sinteti~ki otvor Edine~en kristal Strani~en avionski radar Zdruènie na filmski i televiziski inèneri Sklop {to se zamenuva vo rabotilnica Stati~ki slu~aen dostap do memorija SACMA prepora~ani metodi Edna strani~na lenta Radar za strani~no nabluduvawe Kriterium za procenka na doverlivost na kompjuterski

ANEKS 1 - Strana 7

SSB SSR TCSEC TIR UV UTS VOR YAG

sistem Vkupno indikatorsko ~itawe Ultravioletov Grani~na cvrstina na istegnuvawe Dijapazon na kru`no zra~ewe na ultravisoka frekvencija Itrium/aluminiumski granat

DEFINICII - strana 1

DEFINICII NA TERMINITE KORISTENI VO OVOJ ANEKS Definicii na termini vo ‘edine~ni navodnici’ se dadeni vo Tehni~ka Zabele{ka za soodvetnata stavka. Definicii na termini vo “navodnici” se kako {to sleduva:

Zabele{ka: Kategoriskite referenci se dadeni vo zagradi posle definiraniot termin “To~nost” (2 6), obi~no se meri so stepen na neto~nost, pretstavuva maksimalna devijacija (otstapuvawe), pozitivna ili negativna, od pokaànata vrednost od prifaten standard ili vistinska vrednost. “Aktivni sistemi za kontrola na letot (7) se sistemi, ~ii funkcii se da spre~at nesakani dvièwa na “vozduhoplovi” i “raketi” ili optovaruvawe na konstrukcijata preku avtonomna obrabotka na signali od pove}e senzori i potoa gi obezbeduva potrebnite preventivni naredbi za efektuirawe na avtomatskata kontrola. “Aktiven piksel” (6 8) e minimalen (edine~en) element od matrica na cvrsto telo, {to ima fotoelektri~na funkcija na prenesuvawe so izloùvawe na svetlinska (elektromagnetska) radijacija. “Adaptirani za koristewe za vreme na vojna” (1) sredstva od sekakava modifikacija ili selekcija ( kako promena na ~istotata, rokot na upotreba, virulencijata, karakteristikite za diseminacija (rasprsnuvawe), ili otpornost na UV-radijacija) konstruirani da go zgolemat efektiviot rezultat od nanesuvawe na porazi vrz lu|e ili ìvotni, o{tetuvawe na oprema ili o{tetuvawa na nasadi ili na okolinata. “Vozduhoplov” (1 7 9) zna~i vozduhoplovno vozilo so fiksirano krilo, so vrte~ko krilo, rotaciono krilo (helikopter), so navednat rotor ili navednato krilo. Zabele{ka: Vidi isto taka “civilen vozduhoplov”. “Site raspoloìvi kompenzacii” (2) zna~i da se zemaat vo predvid site merki {to mu stojat na raspolagawe na proizvoditelot za minimizirawe na sistemskite poziciski gre{ki za soodvetnata alatna ma{ina. “Dodelen od ITU” (3 5) Dodeluvawe na opseg na frekvencija vo soglasnost so ITU Radio - propisite (izd. 1998) za primarna, dozvolena i sekundarna radio dejnost. Zabele{ka: Ne se vklu~eni dopolnitelni i alternativni dodeluvawa. “Agolna devijacija” (2) zna~i maksimalna razlika me|u zadadena agolna polo`ba i aktuelnata, mo{ne to~no izmerena agolna polo`ba, otkako rabotnoto par~e, montirano na masa, e svrteno vo polo`ba, porazli~na od prvobitnata polo`ba (informacija VDI/VDE 2617, nacrt: ‘Rotacioni masi na uredi za merewe na koordinati’). “Asimetri~ki algoritam” (5) zna~i kriptografski algoritam, {to se koristi za {ifrirawe i de{ifrirawe na razli~ni {ifri, matemati~ki povrzani edna so druga. Zabele{ka: Op{toto koristewe na “asimetri~ki algoritmi” e klu~no

upravuvawe.


“Asinhronen na~in na prenesuvawe” (“ATM”) (5) zna~i na~in na prenesuvawe kade informacijata e organizirana vo kelii; negovata asinhronizacija e vo toa, deka povtornata pojava na kelii zavisi od potrebnata ili momentna brzina na prenesuvawe na bitovi. “ATM” e ekvivalent na “Asinhronen na~in na prenesuvawe”. “Avtomatsko sledewe na celta” (6) zna~i procesna tehnika, so koja avtomatski se opredeluva i korigira kako rezultat ekstrapolirnata vrednost na najverojatnata mestopolo`ba na celta vo realno vreme. “Vreme na zadrùvawe na propagacija na bazi~niot element za propu{tawe (gate)” (3) zna~i vrednosta na vremeto za zadrùvawe na propagacijata, soodvetna na osnovniot element za propu{tawe (gate) koristen vo “monolitni integrirani kola”. Za ‘familii’ od “ monolitni integrirani kola” moè da bide specificirana ili kako vreme na zadrùvawe na propagacija za tipi~en gejt vo ramkite na odredena ‘familija’, ili kako tipi~no vreme na zadrùvawe na propagacija od odreden gejt vo ramkite na odredena ‘familija’.

Zabele{ka 1: “Vreme na zadrùvawe na propagacija na bazi~niot element na propu{tawe” ne treba da se me{a so vremeto za zadrùvawe na izlezno- vlezniot signal na kompleksno “monolitno integrirano kolo”.

Zabele{ka 2: Edna ‘familija’ se sostoi od site integrirani kola, kaj koi se

primeneti site sledni karakteristiki kaj nivnite proizvodni metodi i pravila, kako i specifikacii, so isklu~ok

na nivnite specijalni funkcii: a. zaedni~ka hardverska i softverska arhitektura; b. zaedni~ka proektirana i procesna tehnologija; i c. zaedni~ki osnovni karakteristiki.

“Osnovno nau~no istraùvawe” (GTN NTN) zna~i eksperimentalna ili teoretska rabota, prezemena vo princip za steknuvawe na novi znaewa za osnovnite principi na pojavite ili nabluduvanite fakti, i ne e primarno naso~ena za re{avawe na specifi~ni prakti~ni celi ili zada~i. “Otstapuvawe” (akselerometar) (7) zna~i izlezni vrednosti od akselerometar, koga ne se priloùva zabrzuvawe. “Aksijalno otstapuvawe” (2) zna~i aksijalno pomestuvawe pri edno vrtewe na glavnata osovina, izmereno vo ramnina, pod prav agol kon ~elnata ramnina na osovinata vo to~ka, bliska do periferijata na ~elnata ramnina na osovinata (Informacija: ISO 230/1, 1986, paragraf 5.63). “Karbonski vlakna preform” (1) zna~i reguliran raspored na neobloèni ili obloèni vlakna za dobivawe na ram-konstrukcija od eden del, pred da se vovede ‘matrica” za sozdavawe na kompoziten materijal. “SE” e ekvivalent na “kompjuterski element” “SER” (verojatna gre{ka na krug) (7) e merka za to~nost, ednakva na dolìnata na radiusot na krug, centarot na koja e na cel, na specifi~no rastojanie, vo koja udiraat 50% od boevite glavi.


“Hemiski laser” (6) zna~i “laser” kaj kogo vozbuduvaweto e proizvod na energijata oslobodena od hemiska reakcija. “Hemiska me{avina” (1) zna~i cvrst, te~en ili gasovit proizvod napraven od dve ili pove}e komponenti, {to ne reagiraat edna so druga, vo uslovi na skladirawe na me{avinata. “Kontrolni sistemi za spre~uvawe na obrtniot moment ili kontrolirawe na pravecot na cirkulacija” (7) se sistemi, {to koristat vozduh izduvan nad aerodinami~kite povr{ini za zgolemuvawe ili kontrola na silite, sozdadeni od povr{inite. “Civilen vozduhoplov” (1 7 9) zna~i “vozduhoplov” koj e zapi{an vo objavenite sertificirani spisoci na organite za civilno vozduhoplovstvo so dozvola za letawe na komercijalni civilni vnatre{ni i nadvore{ni avio-linii ili za zakonska civilna, privatna ili slu`bena upotreba. Zabele{ka: Vidi isto taka “vozduhoplov” “Soedinuvawe” (1) zna~i soedinuvawe edno do drugo vlakna od termoplasti~ni vlakna i od vlakna za zasiluvawe so cel da se dobie armatura na vlaknoto ili “matriks” me{avina vo forma na edinstveno vlakno. “Drobewe” (1) zna~i proces na redukcija na materijal do ~esti~ki so drobewe. “Signalizacija vo zaedni~ki kanal” (5) e signalna metoda pri {to preku edine~en kanal me|u telefonski centrali so pomo{ na ozna~eni poraki se prenesuva signalna informacija po odnos na pove}e kanali ili povici i druga informacija kako onaa, {to se koristi pri upravuvawe na mreì. “Kontroler na komunikaciski kanal” (4) zna~i fizi~ki interfejs, {to go kontrolira tokot na sinhrona i asinhrona digitalna informacija. Toa e sklop, {to moè da bide vgraden vo kompjuter ili telekomunikaciska oprema, za da obezbedi komunikaciski dostap. “Kompoziten” (1 2 6 8 9) zna~i matrica i dopolnitelna faza ili dopolnitelni fazi, {to sodràt ~esti~ki, vlaknestovidni kristali (viskeri), vlakna ili sekakva kombinacija od niv, nameneti za odredena cel ili celi. “Kombinirani teoretski performansi” (“STR”) (3 4) e merka za presmetani performansi prikaàni vo milioni teoretski operacii vo sekunda (Mtops), presmetani so koristewe na agregacija (spojuvawe) na “elementi za presmetuvawe” (“SE”). Zabele{ka: Vidi Kategorija 4, Tehni~ka zabele{ka “Rotira~ka rabotna masa” (2) zna~i masa {to go vrti i naklonuva materijalot {to se obrabotuva vo dve neparaleni oski, {to moàt da bidat simultano koordinirani za “konturna kontrola”. “Element za presmetuvawe” (“SE”) (4) zna~i najmalata edinica za presmetuvawe {to dava aritmeti~ki ili logi~ki rezultat. “Konturno upravuvawe” (2) zna~i dve ili pove}e numeri~ki kontrolirani dvièwa, vo dejstvo soodvetno na naredbi, {to ja odreduvaat slednata polo`ba i potrebnite brzini do ovaa polo`ba. Ovie brzini variraat vo relacija edna od druga i na vakov na~in se generira baranata kontura (preporaka ISO/DIS 2806-1980).


“Kriti~na temperatura” (1 3 6) (ponekoga{ se ozna~uva kako temperatura na tranzicija) na specifi~en “superprovodliv” materijal zna~i temperaturata na koja materijalot celosno go gubi otporot pri protok na ednonaso~na struja. “Kriptografija” (5) zna~i disciplina, {to vklu~uva principi, sredstva i metodi za transformacija na podatoci so cel da se sokrie informaciskata sodrìna, da se spre~i nivnata sokriena modifikacija ili da se spre~i nivnoto neavtorizirano koristewe. “Kriptografijata” se ograni~uva na transformacija na informacijata so koristewe na eden ili pove}e ‘sekretni parametri’ (na primer kriptografski varijabili) ili vklu~uva upravuvawe so klu~. Zabele{ka: ‘Sekreten parametar’ e konstanta ili klu~, {to se ~uvaat vo tajna od

drugi lica ili im se poznati samo na opredelena grupa lu|e. “STR” e ekvivalent na “kombinirani teoretski performansi” “Navigaciski sistemi poddràni od banka na podatoci” (DBRN) (7) zna~i sistemi, {to kombinirat razli~ni izvori od prethodno izmereni geofizi~ki podatoci, za da izgotvat to~ni navigaciski podatoci pod razli~ni uslovi. Vakvi izvori na podatoci vklu~uvaat batimetri~ki (dlabinsko-morski) karti, yvezdeni karti, gravitaciski karti, karti na magnetizam ili digitalni 3-dimenziski geografski karti. “Brzina na prenesuvawe na podatoci” (5) zna~i brzina, spored definicijata od ITU Preporaki 53-36, koga }e se zeme vo predvid, deka pri nebinarna modulacija baud i bit vo sekunda ne se isti. Bitovi se nameneti za funkciite kodirawe, ispituvawe i sinhronizacija. Zabele{ka 1: Koga se opredeluva “brzinata na prenesuvawe na podatoci” treba da

se isklu~at servisnite i administrativni kanali. Zabele{ka 2: Toa e maksimalna ednonaso~na brzina, odnosno maksimalnata brzina

na prenesuvawe ili primawe. “Ogledala {to se deformiraat” (6) (poznati u{te kako adaptivni opti~ki ogledala) zna~i ogledala {to imaat:

a. Edna kontinuirana opti~ka refleksna povr{ina {to e dinami~ki deformirana od aplikacijata na individualni torzioni momenti ili sili, za da bide kompenzirana distorzijata (izobli~uvaweto) vo opti~ki bran, {to pa|a vrz ogledaloto; ili

b. Pove}e opti~ki refleksni elementi, {to moàt da bidat individualno i dinami~ki repozicionirani preku aplikacija na torzioni momenti ili sili za kompenzacija na izobli~uvaweto vo opti~ki bran, {to pa|a vrz ogledaloto.

“Osiroma{en uranium” (0) zna~i uranium osiroma{en vo izotop U 235 ispod stepen, {to se nao|a vo prirodata. “Razvoj” (GTN NTN site) e povrzan so site fazi, {to prethodat na serisko proizvodstvo, kako: dizajnirawe, dizajnersko istraùvawe, analizirawe na dizajnot, dizajnerski koncept, sklopuvawe i testirawe na prototipite, {emi na probno proizvodstvo, podatoci za konstrukcija, proces za transformacija na konstrujciskite podatoci vo proizvod, proektirawe na konfiguracijata, proektirawe na integracijata, raspored. “Difuzno povrzuvawe” (1 2 9) zna~i molekularno povrzuvawe na cvrsto telo na najmalku dva posebni metali vo edno par~e so cvrstina na svrzuvaweto ekvivalentna na onaa, {to ja ima najslabiot materijal.


“Digitalen kompjuter” (4 5) zna~i oprema {to e vo sostojba, vo forma na edna ili pove}e diskretni promenlivi, da vr{i se, {to sledi:

a. Da prima podatoci; b. Da memorira podatoci ili naredbi vo postojani ili promenlivi memoriski uredi (vo koi

moè da se snima); c. Da obrabotuva podatoci so prethodno memoriran redosled na naredbi, {to moè da bide

modificiran; i d. da obezbeduva izlez na podatoci Zabele{ka: Modifikacijata na prethodno memoriraniot redosled na naredbi

vklu~uva zamena na fiksiranite memoriski uredi, no ne i fizi~ka promena na ì~anoto povrzuvawe ili interkonekcijata.

“Brzina na digitalno prenesuvawe” (5) zna~i vkupna brzina na informacijata vo bitovi prenesuvana direktno do bilo kakov vid na medium.

Zabele{ka: Vidi isto taka “ Vkupna brzina na digitalno prenesuvawe”.

“Direktno hidrauli~no presuvawe” (2) zna~i proces na deformirawe, {to koristi ispolneta so te~nost elasti~na komora vo direkten kontakt so materijalot za obrabotka.

“Brzina na otstapuvawe” (ìroskop) (7) zna~i brzina na vremeto na otstapuvawe od baraniot rezultat na izlezot. Se sostoi od slu~ajni i sistemski komponenti i se izrazuva kako ekvivalentno vlezno agolno otstapuvawe za edinica vreme prema inercijalniot prostor.

“Dinami~ko adaptivno upravuvawe na mar{ruta. (routing)” (5) zna~i avtomatska promena na mar{ruta na trafik vrz baza na doznavawe i analizirawe na momentalnata aktuelna sostojba na mreàta.

Zabele{ka: Toa ne vklu~uva slu~ai na opredeluvawe na mar{ruta doneseni vrz baza na prethodno odredena informacija.

“Dinami~ki signalni analizatori” (3) zna~i “signalni analizatori” {to koristat digitalni tehniki za sobirawe i transformacija, za da formiraat slika na spektar spored Fourier za dadena forma na signal {to vklu~uva informacija za amplitudata i fazata.

Zabele{ka: Vidi isto taka “signalni analizatori”.

“Efektiven gram” (0 1) “od specijalen fisiski materijal” zna~i: a. Za plutoniumski izotopi i uranium 233 e teìnata na izotopot vo gramovi; b. Za uranium zbogaten so 1% ili pove}e so izotop U-235, e teìnata na elementot vo

gramovi, pomnoèna so kvadratot na negovoto zbogatuvawe, izrazeno kako deseti~na dropka od teìnata;

c. za uranium, {to e zbogaten so pomalku od 1% so izotop U-235, e teìnata na elementot vo gramovi, pomnoèna so 0.0001;

“Elektronski sklop” (3 4 5) zna~i broj na elektronski komponenti (odnosno ‘elementi od kolo’, ‘diskretni komponenti’, integrirani kola i t.n.) konektirani zaedno za izvr{uvawe (a) na specifi~na funkcija(i), {to moè da se zamenuva kako edna celina i vo princip moè da se rasklopuva. Zabele{ka 1: ‘Element od kolo’: edine~en aktiven ili pasiven funkcionalen

del od elektronsko kolo, kako na primer edna dioda, eden tranzistor, eden otpornik, eden kondenzator, i t.n.

Zabele{ka 2: ‘Diskretna komponenta’: e posebno spakuvan ‘element od kolo’ so sopstveni nadvore{ni konekcii.


“Elektronsko upravuvana antena so fazna re{etka” (5 6) zna~i antena {to formira zrak preku obedinuvawe na fazite, toa zna~i pravecot na zrakot se upravuva preku kompleksnite koeficenti na vozbuduvawe na zra~nite elementi i pravecot na zra~ewe pri transmisija i recepcija moè da se menuva preku elektri~en signal po azimut ili po elevacija ili i po dvete. “Krajni izvr{iteli” (2) zna~i fa}a~i, ‘aktivni alatni edinici’ i sekakov drug alat, {to se pricvrstuva kon osnovnata plo~a na krajot od “robotskata” raka za manipulacija. Zabele{ka: ‘Aktivna alatna edinica’ zna~i ured {to mu prenesuva na delot {to se obrabotuva dviè~ka sila, procesna energija ili senzorski signali. “Ekvivalentna gustina” (6) zna~i masata na edna optika na edinica opti~ka povr{ina, {to se projektira vrz opti~kata povr{ina. “Ekspertski sistemi” (4 7) zna~i sistemi, {to obezbeduvaat rezultati so primena na pravila vrz podatoci, {to se memoriraat nezavisno od “programot” so edna od slednite karakteristiki:

a. Avtomatska modifikacija na “izvoren kod” voveden od korisnikot; b. Obezbeduvawe na znaewa, povrzani so odreden klas na problemi vo kvazi-prirodni

jazici; ili c. Dobivawe na znaewa, potrebni za nivniot razvoj (simboli~na obuka).

“FADEC” e ekvivalent na “ Celosno digitalna motorna kontrola”. “Tolerancija pri defekti” (4) e sposobnost na kompjuterskiot sistem, po sekoj defekt vo funkcioniraweto na bilo koja hardverska ili softverska komponenta da prodolì da funkcionira bez ~ovekova intervencija, so opredeleno nivo na kapacitet, {to obezbeduva kontinuitet na operacijata, celokupnost na podatocite i vra}awe na sposobnosta za funkcionirawe vo ramkite na odredeno vreme. “Vlaknesti ili ni{kasti materijali” (0 1 8) sodràt:

a. Neprekinati “monovlakna”; b. Neprekinati “pre|i” i “snopovi od vlakna”; c. “Lenti’, tkaenini, bezredno nasloeni mati (grubi tkaenini) i pletenini; d. Cepkani vlakna, natrupani vlakna i koherentni vlaknesti sloevi; e. Slobodno sozdadeni mikrokristali (whisker), monokristalini ili polikristalini, so sekakva

dolìna; f. Aromatska poliamidna pulpa (hidrome{avina)

“Integrirani kola vo vid na film (tenok sloj)” (3) zna~i kompozicija od ‘elementi za kola’ i metalni interkonekcii, formirani so natrupuvawe na debel ili tenok sloj vrz izolatorski “supstrat”.

Zabele{ka: ‘Element za kolo’ e edine~en aktiven ili pasiven funkcionalen del od elektronsko kolo, naprimer edna dioda, eden tranzistor, eden otpornik, eden kondenzator i t.n.

“Fiksiran” (5) zna~i koga algoritamot za kodirawe ili kompresija ne moè da prifati nadvore{ni parametri (na primer kriptografski ili klu~ni variabili) i ne moè da se modificira od strana na korisnikot.


“Set od opti~ki senzori za kontrola na letot” (7) e mreà od rasporedeni opti~ki senzori, {to koristat “laserski” zraci, za obezbeduvawe na podatoci za kontrola na letot vo realno vreme, ispora~ani na bordot za obrabotka. “Optimizirawe na patot na letot” (7) e procedura za minimizirawe na otstapuvawata od ~etiridimenziskata barana traektorija vrz baza na maksimizirawe na performansite ili efektivnosta potrebni za zada~ite na misijata. “Fokalen ramen raspored” (6) zna~i liniski ili ramen sloj vo dve dimenzii ili kombinacija od ramni sloevi na individualni detektorski elementi, so ili bez elektronski podatoci, {to rabotat vo fokalna ramnina.

Zabele{ka: Ne e predvideno da se vklu~i sloj od edene~ni detektorski elementi ili kombinacija na detektori od dva, tri ili ~etiri elementi, {to ne rabotat spored princip na zadrùvawe na vreme i integracija.

“Normirana {irina na opseg” (3) zna~i momentalnata {irina na opseg podelena so srednata frekvencija, dadena vo procenti. “Frekvenciski skok” (5) zna~i metoda na “pro{iren spektar” pri {to frekvencijata za transmisija na eden edinstven komunikaciski kanal se menuva preku slu~aen ili pseudo-slu~aen redosled na diskretni ~ekori. “Vreme za prefrluvawe na frekvencija (3 5) zna~i maksimalno vreme (odnosno usporuvawe), {to mu e potrebno na signalot, pri prefrluvawe od edna odbrana izlezna frekvencija vo druga odbrana izlezna frekvencija za dostignuvawe na edna od slednite karakteristiki:

a. Frekvencija vo ramkite na 100 Hz od krajnata frekvencija; ili b. Izlezno nivo vo ramkite na 1 dB od krajnoto izlezno nivo.

“Frekventen sintezajzer” (3) zna~i sekoj izvor na frekvecija ili generator na signali, nezavisno od koristenata tehnika od sekoj vid vo poedine~ni slu~ai, {to ispora~uva pove}e istovremenski ili alternativni izlezni frekvencii na eden ili pove}e izlezi i se kontrolira, izvlekuva ili upravuva od pomal broj na standardni (ili dadeni) frekvencii. “Celosno digitalna kontrola za upravuvawe na motori” (“FADEC”) (7 9) zna~i elektronski sistem za kontrola na motori so gasni turbini ili so kombiniran ciklus, {to koristi digitalen kompjuter za kontrola na varijabilite, potrebni za regulacija na pogonskiot potisok ili za snagata na motorot vo celoto podra~je na rabotata na motorot od po~etokot na merewe na potro{uva~kata na gorivo do sopiraweto na negoviot dotur. “Gasno rasprsnuvawe” (1) zna~i proces za redukcija na protok od stopena metalna legura niz gasna struja so visok pritisok za rasprsnuvawe vo kapki so dijametar od 500 mikroni ili pomal. “Geografski oddale~eni” (6) e koga sekoja lokacija e na rastojanie od sekoja druga lokacija pogolemo od 1500 m vo sekoj pravec. Mobilnite senzori sekoga{ se smetaat za “geografski oddale~eni”. “Sistemi za naso~uvawe” (7) zna~i sistemi {to gi integriraat procesite na merewe i presmetuvawe na polo`bata i brzinata na transportnoto sredstvo (odnosno navigacija) so procesite presmetuvawe i


pra}awe na naredbi do sistemite za upravuvawe so letot na transportnite sredstva so cel da se korigira traektorijata na letewe. “Vrelo izostatsko dihtuvawe” (2) zna~i proces na presuvawe na lien materijal na temperaturi pogolemi od 375 K (102° S) vo zatvorena komora preku razli~ni mediumi (gas, te~nost, cvrsti ~esti~ki i sl.) za dobivawe na ramnomerna sila vo site pravci so cel da se namalat ili eliminiraat vnatre{nite {uplini vo materijalot. “Hibriden kompjuter” (4) zna~i oprema {to moè da go izvr{i slednoto:

a. Da prima podatoci; b. Da obrabotuva podatoci kako analogno, taka i digitalno prezentirani; i c. da obezbeduva izlez na podatoci.

“Hibridno integrirano kolo” (3) zna~i sekoja kombinacija od integrirano(i) kolo(a), ili integrirano kolo so “elementi na kolo” ili “diskretni komponenti”, {to se povrzani zaedno za izvr{uvawe na specifi~na(i) zada~a(i) i gi imaat site sledni karakteristiki:

a. Sodràt najmalku eden ured bez sopstveno ku}i{te; b. Se povrzani edno so drugo so koristewe na karakteristi~ni IS-proizvodni metodi; c. Moàt da se menuvaat kako celina; i d. voobi~aeno ne se rasklopuvaat

Zabele{ka 1: “Element od kolo” e edine~en aktiven ili pasiven del od elektronsko kolo, kako na primer edna dioda, eden tranzistor, eden otpornik, eden kondenzator i t.n.

Zabele{ka 2: “Diskretna komponenta” e posebno pakuvan “element od kolo” so sopstveni nadvore{ni konekcii.

“Obrabotka na slika” (4) zna~i obrabotka na dobieni od nadvor sliki (nosa~i na informacii) preku algoritmi kako kompresija na vreme, filtrirawe, ekstrakcija, selekcija, korelacija, svitkuvawe ili transformacija na domeni (na primer brza transformacija na Fourier ili transformacija na Walsh). Toa ne vklu~uva algoritmi {to koristat samo linearna ili rotira~ka transformacija na edna edinstvena slika, kako translacija, izvlekuvawe na poseben del, registracija ili “fal{“ obojuvawe. “Imunotoksin” (1) e kombinacija me|u edno}elijno specifi~no monoklonalno antitelo i “toksin” ili “subedinica na toksin”, {to selektivno deluva vrz bolnite }elii. “Vo javen domen” (GTN NTN GSN), soglasno kontekstot zna~i “tehnologija” ili “softver” {to se stavaat na raspolagawe za ponatamo{no {irewe bez ograni~uvawe (avtorskite ograni~uvawa ne gi isklu~uvat pojmovite “tehnologija” ili “softver” od “javniot domen”). “Bezbednost na informacijata” (4 5) se site sredstva i funkcii, {to obezbeduvaat dostap, konfidencijalnost ili integritet na informacijata ili komunikaciite, so isklu~ok na sredstvata i funkciite vo pravec na za{tita na nepravilnite funkcii. Toa vklu~uva “kriptografija”, ‘kriptoanaliza, za{tita od kompromitira~ko zra~ewe i kompjuterska bezbednost.

Zabele{ka: ‘Kriptoanalizi’: analiza na eden kriptosistem ili na negovite vlezni ili izlezni podatoci, so cel da se izvle~at konfidencijalni promenlivi ili ~uvstvitelni podatoci, {to vklu~uvaat nekodiran tekst.


“Momentalna {irina na opseg” (3 5 7) zna~i {irina na frekventen pojas vo koj izleznata snaga ostanuva konstantna vo ramkite na tolerancija od 3 dB, bez prilagoduvawe na drugite operativni parametri. “Instrumentalen opseg” (6) zna~i nedvosmislen opseg na displejot na radarot. “Izolacija” (9) : namenet za komponenti na raketen motor, odnosno ku}i{teto, mlaznicite, vleznite otvori, kapacite na ku}i{teto, i vklu~uva obrabotena ili neobrabotena gumena kompozicija vo vid na list, {to sodrì izolacionen ili ognootporen materijal. Moè da se koristi kako “~izmi” ili “zakrilca” za namaluvawe na napregawata. “Interkonektorski radarski senzori” (6) zna~i dva ili pove}e radarski senzori povrzani eden so drug koga vzaemno razmenuvaat podatoci vo realno vreme. “Vnatre{no obloùvawe” (9) sluì kako brana za razdeluvawe na cvrstoto gorivo i ku}i{teto ili kako sloj za izolacija. Obi~no e disperzija vrz baza na te~en polimer i ognootporni ili izolacioni materijali, na primer napolnet so jaglerod hidroksil terminiran polibutadien ( NTRV) ili drug polimer so dodadeni agensi za zacvrstuvawe, naneseni kako obloga so rasprsnuvawe ili obloùvawe vo vnatre{nosta na ku}i{teto. “Vnatre{en magnetski gradiometar (6) e edine~en senzorski element za merewe na magnetsko pole i povrzanata so nego elektronika, a negoviot rezultat e merewe na gradient na magnetsko pole Zabele{ka: Vidi isto taka “magnetski gradiometar” “Izolirani ìvi kulturi” (1) vklu~uva ìvi kulturi vo smrznata forma i isu{eni preparati. “Izostatski presi” (2) zna~i oprema nameneta za presuvawe vo zatvorena komora, vo koja preku razli~ni mediumi (gas, te~nost, del~iwa od cvrst materijal) se proizveduva pritisok ramnomeren vo site pravci vrz materijalot ili proizvodot. “Laser” (0 2 3 5 6 7 8 9) e sklop na komponenti za proizvodstvo na koherentna svetlina po odnos na prostor i vreme, {to se zasiluva so stimulirana emisija na zra~ewe. Zabele{ka: Vidi isto taka: “Hemiski laser”; “Laser so moduliran Q-faktor”; “Laser so super-golema snaga”; “Laser so transfer na energija” “Linearitet” (2) (voobi~aeno se meri so termini za nelinearnost) zna~i maksimalna devijacija od aktuelnata karakteristika (prose~na vrednost od maksimalnite i minimalnite ot~ituvawa), pozitivni ili negativni, od prava linija, {to e pozicionirana na takov na~in da gi izedna~i i minimizira maksimalnite devijacii. “Lokalna mreà” (4) e komunikaciski sistem za prenesuvawe na podatoci so site sledni karakteristiki:

a. Ovozmoùva direktna komunikacija eden so drug na proizvolen broj na nezavisni “uredi za obrabotka na podatoci” , i

b. Ograni~ena e na tesno geografsko podra~je (na primer zgrada so kancelarii, fabrika, univerzitetski kamp, trgovski centar).

Zabele{ka: “Ured za podatoci”: oprema, sposobna da pra}a i prima


redosledi od digitalni informacii.

“Magnetski gradiometri” (6) se instrumenti konstruirani da detektiraat prostorni promeni na magnetski poliwa od izvori nadvor od instrumentot. Tie se sostaveni od pove}e “magnitometri” so pridru`na elektronika, ~ij izlezen signal e merka za gradient na magnetskoto pole.

Zabele{ka: Vidi isto taka “Vnatre{en magnetski gradiometar”.

“Magnetometri” (6) se instrumenti konstruirani za detektirawe na magnetski poliwa na izvori nadvor od instrumentot. Tie se sostaveni od edine~en senzorski element za magnetsko pole i pridru`na elektronika ~ij izlezen signal e merka na magnetskoto pole.

“Glavna memorija” (4) zna~i primarna memorija za podatoci ili naredbi za brz dostap od centralniot procesor. Se sostoi od vnatre{na memorija na digitalniot kompjuter i sekakvi hierariski pro{iruvawa od vidot na ke{-memorija ili pro{irena memorija so neredosleden direkten dostap.

“Materijali otporni na korozija so UF6 (0) - vo zavisnost od vidot na separaciskiot proces moàt da bidat bakar, ~elik {to ne oksidira, aluminium, aluminiumoksid, leguri na aluminium, nikel ili leguri na nikel so pove}e od 60 teìnski % nikel i celosno fluorirani jaglerodni polimeri, otporni na UF6.

“Matrica” (1 2 8 9) zna~i osnovna neprekinata faza, {to go zapolnuva prostorot me|u ~esti~ki, viskeri i vlakna.

“Nesigurnost vo mereweto” (2) e karakteristi~en parametar {to specificira vo kakvo podra~je okolu izleznata vrednost se nao|a to~nata vrednost na merenata golemina so statisti~ka sigurnost od 95%. Taa gi opfa}a nekoregiranite sistematski otstapuvawa, nekoregiraniot povraten od i slu~ajnite otstapuvawa (vidi ISO 10360-2 ili VDI/VDE 2617)

“Mehani~ko legirawe” (1) zna~i proces na legirawe kako posledica na povrzuvawe, kr{ewe i povtorno povrzuvawe so mehani~ko dejstvo vrz elementarnite i glavnite materijali za legirawe vo forma na prav. Vo legurata moàt da se vklu~at nemetalni ~esti~ki so dodavawe na soodvetni materijali vo prav.

“Izvlekuvawe od stopen materijal” (1) zna~i proces na ‘brzo stvrdnuvawe’ i ekstrakcija na legura vo vid na lenta so potopuvawe na mal del od oladen blok, {to se vrti vo stopena legura.

Zabele{ka: ‘Brzo stvrdnuvawe’ zna~i stvrdnuvawe na stopen materijal so brzina na oladuvawe pogolema od 1,000 K/y

“Oformuvawe na stopen materijal” (1) zna~i proces na ‘brzo stvrdnuvawe’na potok od stopen metal {to pa|a vrz rotira~ki laden blok formirajki proizvod vo vid na quspi, lenti ili {ipki.


“Mikrokompjutersko mikrokolo (3) zna~i “monolitno integrirano kolo” ili “multi~ipno integrirano kolo”{to sodrì aritmeti~ka logi~ka edinica (ALU), {to e vo sostojba da izvr{uva op{ti naredbi od vnatre{nata memorija, vrz podatoci, smesteni vo vnatre{nata memorija.

Zabele{ka: Vnatre{nata memorija moè da bide dopolneta so nadvore{na memorija.


“Mikrokompjutersko mikrokolo (3) zna~i “monolitno integrirano kolo” ili “multi~ipno integrirano kolo”{to sodrì aritmeti~ka logi~ka edinica (ALU), {to e vo sostojba da izvr{uva serija na op{ti naredbi od nadvore{na memorija.

Zabele{ka 1: “Mikroprocesornoto mikrokolo” voobi~aeno ne sodrì integrirana memorija, nameneta za korisnikot, nezavisno

od faktot deka memorijata {to se nao|a na ~ipot moè da bide iskoristena za izvr{uvawe na nejzinite logi~ki funkcii.

Zabele{ka 2: Toa vklu~uva setovi od ~ipovi konstruirani da rabotat

zaedno za obezbeduvawe na funkcijata na “mikroprocesorskoto mikrokolo”.

“Mikroorganizmi” (1 2) zna~i bakterii, virusi, mikroplazmi, riketsii, klamidi ili gabi, vo prirodna, adaptirana ili modificirana forma ili vo forma na izolirani ìvi kulturi ili kako materijal, {to namerno e vakciniran ili kontaminiran so vakvi kulturi.

“Raketi” (1 3 5 6 7 9) zna~i kompletni raketni sistemi i bespilotni vozduhoplovni sistemi, sposobni da prenesuvaat tovar pogolem od 500 kg na rastojanie pogolemo od 300 km.

“Monovlakno” (1) ili vlakno e najtenkata ni{ka voobi~aeno so dijametar od nekolku mikroni.

“Monolitno integrirano kolo” (3) zna~i kombinacija od pasivni ili aktivni ‘elementi od kolo’ ili i dvete, {to:

a. Se formirani so pomo{ na difuziski procesi, procesi na implantacija ili depozicija (naslojuvawe) vrz edine~en del od poluprovodnikov materijal, taka nare~en ‘~ip’;

b. Moè da se smetat za nerazdelno povrzani eden so drug; i c. Izvr{uvaat funkcija(i) na elektronsko kolo. Zabele{ka: ‘Element na kolo’ e aktiven ili pasiven del od elektronsko kolo, kako na primer edna dioda, eden tranzistor, eden otpornik, eden kondenzator i t.n.

“Monospektralni senzori na slika” (6) se sposobni za primaat sliki od eden diskreten spektralen opseg. “Multi~ipni integrirani kola” (3) zna~i dve ili pove}e “monolitni integrirani kola” obedineti vrz zaedni~ki “supstrat”. “Obrabotka na pove}ekraten tek na podatoci” (4) zna~i ‘mikroprogramska’ ili arhitekturna tehnika na oprema za simultana obrabotka na dva ili pove}e redosledi na podatoci pod kontrola na eden ili pove}e redosledi na naredbi so koristewe na:

a. Arhitekturi so edna naredba i pove}ekratni podatoci (SIMD) kako vektorski ili matri~ni procesori;

b. Arhitekturi so pove}ekratni edine~ni naredbi i pove}ekratni podatoci (MSIMD); c. Arhitekturi so pove}ekratni naredbi i pove}ekratni podatoci (MIMD), vklu~uvajki gi onie

arhitekturi, {to se cvrsto povrzani, tesno povrzani ili labavo povrzani; ili d. Strukturirani matrici na elementi za obrabotka, vklu~uvajki “sistoli~ni matrici” Zabele{ka: ‘Mikroprogram’ zna~i redosled od elementarni naredbi, trajno memorirani vo specijalna memorija, ~ie izvr{uvawe e


inicijalizirano od voveduvaweto na negovata referentna naredba vo registar na naredbi.

“Bezbednost na pove}e nivoa” (5) zna~i klas od sistem, {to sodrì informacija so razli~en stepen na doverlivost i simultan dostap na korisnici so razli~no bezbednostno ovlastuvawe, no spre~uva korisni~ki dostap do informacii na neovlasteni korisnici.

Zabele{ka: “Bezbednost na pove}e nivoa” e kompjuterska bezbednost, no ne e kompjuterska doverlivost, {to se odnesuva na spre~uvawe na gre{ki vo opremata ili vo su{tina na spre~uvawe na ~ovekovi gre{ki.

“Multispektarski senzori na slika” (6) se sposobni za istovremeno ili serisko dobivawe na podatoci so sliki, od dva ili pove}e diskretni spektarski opsega. Senzori, {to imaat pove}e od dvaeset diskretni spektarski opsega, ponekoga{ se specificiraat kako senzori so hiperspektarsko prikaùvawe na slika.

“Priroden uranium” (0) zna~i uranium, {to sodrì me{avina od izotopi, {to postojat vo prirodata.

“Kontroler za dostap vo mreàta” (4) zna~i fizi~ki interfejs kon decentralizirana mreà. Toj koristi zaedni~ki medium na prenesuvawe, {to raboti nasekade so ista “brzina na digitalno prenesuvawe” i za prenesuvawe koristi arbitraà (na primer znak ili sposobnost za prepoznavawe na nositelot). Nezavisno od site drugi toj bira paketi ili grupi od podatoci, {to se adresirani do nego (na primer IEEE 802). Toj e sklop {to moè da se integrira vo kompjuter ili vo telekomunikaciska oprema za da obezbedi komunikaciski dostap.

“Nevronski kompjuter” (4) zna~i kompjuterski ured konstruiran ili modificiran za imitacija na odnesuvaweto na eden ili pove}e nevroni, a toa zna~i kompjuterski ured, {to preku osobinite na negoviot hardver e namenet da gi modulira teìnite i brojot na interkonekciite na golem broj na komponenti za presmetuvawe vrz baza na prethodni podatoci.

“Nivo na bu~ava” (6) zna~i elektri~en signal, opredelen preku spektarskata gustina na snagata. Relacijata me|u “nivo na bu~ava” izrazena me|u posebnite vrvovi (pikovi) e Y²rr= 8 N 0 (f 2-f 1), kade Y rr e vrednosta na signalot me|u posebnite vrvovi (naprimer vo nanotesli), N 0 e spektarskata gustina na snagata (na primer (nanotesla)²/Hz) i (f 2-f 1) ja opredeluva {irinata na spektarskiot opseg.

“Nuklearen reaktor” (0) gi vklu~uva stavkite, {to se nao|aat vo ili kon reaktorskiot kotel, opremata, {to go kontrolira nivoto na snaga vo jadroto na reaktorot, i komponentite {to voobi~aeno se sodràt, kontroliraat ili se vo direkten kontakt so primarniot oladuva~ na jadroto na reaktorot.

“Numeri~ka kontrola” (2) avtomatsko upravuvawe na proces preku ured, {to koristi numeri~ki podatoci, vovedeni voobi~aeno po zapo~nuvawe so rabota (vidi ISO 2382).

“Kod na objekt” (9) zna~i forma na soodvetno izrazuvawe na eden ili pove}e procesi (“kod na izvor” (jazik na izvor) , konvertiran od programski sistem) so ma{insko izvr{uvawe.

“Opti~ko zasiluvawe” (5) se opredeluva od opti~ki komunikacii, zna~i tehnika za zasiluvawe na opti~ki signali, {to se generirani od poseben opti~ki izvor, bez konverzija vo elektri~ni signali, zna~i se koristat poluprovodni~ki opti~ki zasiluva~i i luminiscentni zasiluva~i so opti~ki vlakna.


“Opti~ki kompjuter” (4) e kompjuter konstruiran ili modificiran za prikaùvawe na podatoci preku svetlina, a negovite logi~ki elementi za presmetuvawe se bazirani na direktno povrzani opti~ki uredi.

“Opti~ko integrirano kolo” (3) zna~i “monolitno integrirano kolo” ili “hibridno integrirano kolo”, {to sodrì eden ili pove}e integrirani elementi nameneti da funkcioniraat kako fotosenzor ili fotoemiter ili za izvr{uvawe na opti~ka(i) ili elektroopti~ka(i) funkcija(i).

“Opti~ka komutacija (5) zna~i komutacija ili naso~uvawe na signali vo opti~ka forma, bez konverzija vo elektro signali.

“Op{ta strujna gustina” (3) zna~i vkupniot broj na amper-namotkite vo kalemot (odnosno zbirot od brojot na namotkite, pomnoèn so maksimalnata struja, {to pominuva niz sekoja namotka), podelen so op{tiot popre~en presek na kalemot (vklu~uvajki superprovodlivi ni{ki, metalnata matrica vo koja se montirani superprovodnite ni{ki, materijalot na za{titnata obloga, site kanali za ladewe, i t.n.).

“Dràva-u~esni~ka” (7 9) e dràva, {to u~estvuva vo dogovorot od Vasenar [Wassenaar]. (Vidi www.wassenaar.org)

“Pikova (vrvna) snaga” (6) zna~i energija za impuls vo xauli podelena so dolìnata na impulsot vo sekundi.

“Personalna smart-karta” (5) zna~i smart karta {to sodrì mikrokolo programirano za specifi~na namena i ne moè da se reprogramira od korisnikot za niedna druga namena.

“Upravuvawe na snaga” (7) zna~i promena na prenesuvanata snaga na signalot od altimetarot (visinomerot) na vakov na~in, da primanata snaga za visinata na “avionot” bide sekoga{ minimalno potrebna za opredeluvawe na visinata.

“Pretvoruva~ na pritisok” (2) e ured za pretvoruvawe na podatocite od pritisokot vo elektri~ni signali.

“Prethodno separiran” (0 1) zna~i prilog za sekoj proces, namenet za zgolemuvawe na koncentracijata na kontroliraniot izotop.

“Primarna kontrola na letot” (7) zna~i kontrola na stabilnosta ili sposobnosta za manevrirawe na “avionot” koristejki generatori za sila/moment, odnosno aerodinami~ki povr{ini za upravuvawe ili upravuvawe na potisnite vektori.

“Glaven element” (4) soglasno kontekstot vo Kategorija 4 e eden “glaven element” koga vrednosta na negovata zamena e pove}e od 35% od vkupnata vrednost na sistemot, vo koja toj e sostaven del. Vrednosta na elementot e cenata platena za elementot kaj proizvoditelot ili monterot na sistemot. Vkupnata vrednost e normalnata me|unarodna proda`na cena na nepovrzani eden so drug kupuva~i vo vreme na izrabotkata ili isporakata.

“Proizvodstvo” (GTN,NTN site) zna~i site fazi na proizvodstvo, kako: konstruirawe, proizvoden inènering, proizvodstvo, sklopuvawe (montirawe), inspekcija, testirawe, procenka na kvalitetot.


“ Oprema za proizvodstvo” (1 9) zna~i alati, {abloni, napravi za vodewe na alatite, futeri, leeni formi, matrici, mehanizmi za centrirawe, oprema za testirawe, drugi ma{ini i komponenti za taa namena, specijalno konstruirani ili modificirani za “razvoj” ili za edna ili pove}e fazi na “proizvodstvo”.

“Sredstva za proizvodstvo” zna~i oprema i specijalno konstruiran softver za taa namena integrirani vo instalacii za “razvoj” ili za edna ili pove}e fazi na “proizvodstvo”.

“Programa” (2 6) zna~i redosled od naredbi za izvr{uvawe ili pretvoruvawe na proces vo forma, {to e izvr{na od elektronski kompjuter.

“Kompresija na impuls” (6) zna~i kodirawe i obrabotka na radarski signalen impuls so golemo vremetraewe vo kratkotraen impuls, so za~uvuvawe na prednostite na visokata impulsna energija.

“Vremetraewe na impuls” (6) e vremetraeweto na “laserskiot” impuls mereno na nivoa na celosna {irina i pola intenzitet (FWHI).

“Laser so modulacija Q” (6) zna~i “laser” kaj kogo energijata e so~uvana vo populaciska inverzija ili vo opti~kiot rezonator i kako posledica na toa se emitira kako impuls.

“Podvi`nost na radarskata frekvencija” (6) zna~i sekoja tehnika, {to ja menuva vo pseudoslu~aen redosled nose~kata frekvencija na pulsira~kiot radarski predavatel me|u impulsi ili me|u grupi od impulsi vo iznos ednakov ili pogolem od {irinata na opsegot na impulsot.

“Pro{iren radarski spektar” (6) zna~i sekoja tehnika na modulacija za rasprsnuvawe na energija, {to proizleguva od signal so relativno tesen opseg na frekvencii, vrz mo{ne po{irok opseg na frekvencii, so koristewe na slu~ajno ili pseudo-slu~ajno kodirawe.

“[irina na opseg na frekvencii vo realno vreme” (3) za “dinami~ki signalni analizatori” toa e naj{irokiot opseg na frekvencii, {to analizatorot moè da go izvede na monitor ili da go so~uva vo memorija, bez da predizvika bilo kakov prekin na analiziraweto na vleznite podatoci. Za analizatori so pove}e od eden kanal, pri presmetuvawe treba da se zeme onaa konfiguracija na kanalite, kaj koja se dobiva najgolema “{irina na opsegot na frekvencii vo realno vreme”.

“Obrabotka na podatoci vo realno vreme” (2 4 6 7) zna~i obrabotka na podatoci od kompjuterskiot sistem, {to go obezbeduva potrebnoto nivo na servis, kako funkcija na postojnite resursi, so garantirano vreme na odgovor, nezavisno od optovaruvaweto na sistemot kako posledica od nadvore{ni slu~uvawa.

“Baran” (GTN 1-9), primenet vo kontekstot na “tehnologija” ili “softver”, se odnesuva samo na onoj del od “tehnologijata” ili “softverot” {to e posebno odgovoren za dostignuvawe ili pro{iruvawe na nivoata na kontroliranoto izvr{uvawe, karakteristiki ili funkcii. Sli~ni “barani” “tehnologija” ili “softver” moè da bide koristeni kaj razli~ni proizvodi.

“Rezolucija” (2) zna~i najmalata vrednost so koja se poka~uva skalata na merniot instrument; kaj digitalnite instrumenti-najnezna~ajniot bit (vidi ANSI B-89.1.12).


“Robot” (2 8) zna~i mehanizam za manipulacija, {to moè da se programira za neprekinato dvièwe ili za dvièwe od to~ka do to~ka, moè da koristi senzori i gi ima site navedeni karakteristiki:

a. Multifunkcionalnost; b. Sposobnost za pozicionirawe ili orientacija na materijali, delovi, alati ili specijalni

napravi preku izvr{uvawe na razli~ni dvièwa vo tridimenziskiot prostor; c. Vklu~uva tri ili pove}e servo-napravi so otvoren ili zatvoren ciklus, {to moàt da

vklu~uvaat stepenesti motori; i d. Ima “mo`nost za programirawe so korisni~ki dostap” i se koristi metoda za

u~ewe/reprodukcija ili so pomo{ na elektronski kompjuter {to moè da bide logi~ki kontroler so programirawe, zna~i bez mehani~ka intervencija.

Zabele{ka: Definicijata dadena pogore ne se odnesuva na slednite napravi:

1. Mehanizmi za manipulacija, {to se kontroliraat samo ra~no ili preku teleoperator;

2. Mehanizmi za manipulacija so fiksiran redosled {to se napravi so avtomatsko dvièwe, a rabotat spored mehani~ko-fiksirani programski dvièwa. Programot e mehani~ki ograni~en so fiksirani stopovi vo forma na pinovi ili palci. Redosledot na dvièwa i izborot na patekata ili agolot ne moàt da se menuvaat ili da variraat preku mehani~ki, elektronski ili elektro sredstva;

3. Mehani~ki upravuvanite mehanizmi za manipulacija so promenliv redosled, {to se uredi so avtomatsko dvièwe, rabotat spored mehani~ki fiksirani programski dvièwa. Programot e mehani~ki ograni~en so fiksirani, no so regulacija ograni~uva~i, kako {to se pinovi ili palci. Redosledot na dvièwa i izborot na pateki ili agli se menuvaat vo ramkite na modelot na fiksiraniot program. Samo so mehani~ki operacii se vr{at promeni ili modifikacii na programskiot model (na primer zamena na pinovi ili palci) vo edna ili vo pove}e oski na dvièwe.

4. Neservo upravuvani mehanizmi za manipulacija so promenliv redosled, {to se avtomatski dviè~ki uredi, {to rabotat so mehani~ko fiksirani programski dvièwa. Programot se menuva, no redosledot po~nuva samo po davawe na binaren signal od mehani~ko fiksirani elektri~ni binarni uredi ili ograni~uva~i so regulacija.

5. Kranovi vo sklad, opredeleni kako sistemi za manipulacija, deluvaat vo dekartovi koordinati, proizvedeni kako sostaven del od vertikalen redosled na magacinski pregradi i konstruirani da obezbedat dostap do sodrìnata na ovie pregradi za skladirawe i vadewe.

“Rotacisko raspra{uvawe” (1) zna~i proces za namaluvawe na protok ili volumen na stopen metal na mali ~esti~ki vo vid na kapki so dijametar od 500 mikroni ili pomalku so koristewe na centrifugalna sila. “Roving (snop od vlakna)” (1) e snop (voobi~aeno od 12 do 120) pribli`no paralelni ‘ni{ki’. Zabele{ka: ‘Ni{ka” e snop od “monovlakna” (voobi~aeno nad 200)

pribli`no paralelni edno so drugo.


“Otstapuvawe od dvièwe” (2) (nadvor od vistinskoto dvièwe) zna~i radijalno pomestuvawe za eden vrte` na glavnoto vreteno, mereno vo ramnina pod prav agol na oskata na vretenoto vo to~ka od vnatre{nata ili nadvore{nata strana na testiranata rotira~ka povr{ina (vidi ISO 230/1 1986, paragraf 5.61). “Skalen faktor” (ìroskop ili akcelometar) (7) zna~i soodnosot na promenata na izleznata golemina kon promenata na izmerenata golemina. Skalniot faktor voobi~aeno se opredeluva kako naklonot na pravata linija {to moè da se namesti spored metodata na najmalite kvadrati me|u vleznite i izleznite podatoci, dobieni so ciklusna promena na vlezot nad podra~jeto na vleznite golemini. “Vreme na regulacija (setirawe)” (3) zna~i vremeto potrebno izlezot da bide vo ramkite na pola bit od kone~nata vrednost pri komutacija me|u bilo koi dve nivoa na konverterot. “SHPL” e ekvivalent na “laser so supergolema snaga”. “Analizatori na signali” (3) zna~i aparatura {to e sposobna da meri i prikaùva bazni karakteristiki na komponenti so edine~na frekvencija od pove}efrekventni signali. “Obrabotka na signali” (3 4 5 6) zna~i obrabotka na dojdeni od nadvor i nose~ki informacija signali so pomo{ na algoritmi kako kompresirawe na vreme, filtrirawe, ekstrakcija, selekcija, korelacija, navitkuvawe ili transformacija me|u domeni (na primer brza transformacija na Fourie ili transformacija na Walsh). “Softver” (GSN site) zna~i kolekcija od eden ili pove}e “programi” ili ‘mikroprogrami’, fiksirani na bilo kakov realen medium za izrazuvawe. Zabele{ka: ‘Mikroprogram’ zna~i redosled od elementarni naredbi, memorirani vo specijalna memorija, izvr{uvaweto na koi se inicira so voveduvawe na referentna naredba vo soodvetniot registar. “Izvoren kod” (ili izvoren jazik) (4 5 6 7 9) e udoben izraz za eden ili pove}e procesi {to moè da bidat transformirani od eden programski sistem vo forma, {to moè da se izvr{uva od oprema (“objekt kod” (ili objekt jazik)). “Vselensko vozilo” (7 9) zna~i aktivni i pasivni sateliti i vselenski sondi. “Namenet za vselensko koristewe” (3 6) se proizvodi konstruirani, proizvedeni i testirani da odgovaraat na specijalnite elektri~ni, mehani~ki ili ekolo{ki barawa za koristewe pri lansirawe i smestuvawe na satelitite ili na visokoleta~kite sistemi vo orbita od 100 km ili povisoko. “Specijalen fisiski materijal” (0) zna~i plutonium 239, uranium 233, “zbogaten uranium so izotopi 235 ili 233” i bilo kakov drug materijal, {to go sodrì pogore navedenoto. “Specifi~en modul” (0 1) e modul na Young izrazen vo paskali, ekvivalent na N/m², podelen so specifi~nata teìna vo N/m3, meren na temperatura od (296 ±2) K ((23± 2)°S i relativna vla`nost od (50 ±5)%.


“Specifi~na cvrstina na istegnuvawe” (0 1) e najgolema cvrstina na istegnuvawe vo paskali, ekvivalent na N/m², podelena so specifi~nata teìna vo N/m3, merena na temperatura od (296 ±2) K ((23± 2)°S i relativna vla`nost od (50 ±5)%. “Stvrdnuvawe so oladuvawe” (1) zna~i proces na ‘brzo stvrdnuvawe’ na protok od stopen metal, {to pa|a vrz oladen blok, i se formira proizvod vo vid na lenta.


“Pro{iren spektar” (1) zna~i tehnologija, kaj koja energija od relativno tesen opseg na komunikaciski kanal se pro{iruva vrz mnogu po{irok energetski spektar. Pro{iren spektar” na radar (6) - vidi “Radarski pro{iren spektar” “Stabilnost” (7) zna~i standardno otstapuvawe (1 sigma) na promenata na eden odreden parametar od negovata kalibrirana vrednost merena vo stabilni temperaturni uslovi. Toa moè da se prikaè kako funkcija na vremeto. “Dràvi (ne)potpisni~ki na konvencijata za hemisko oru`je” (1) se onie dràvi, koi (ne) ja ratificiraa konvencijata za zabrana na razvoj, proizvodstvo, ~uvawe i primena na hemisko oru`je. (Vidi www.opcw.org) “Memorirano programski upravuvan” (2 3 5) zna~i upravuvan so koristewe na naredbi, memorirani vo elektronska memorija, {to moàt da se izvr{uvaat od procesori so cel naso~uvawe na dejstvija od prethodno odbrani funkcii. Zabele{ka: Opremata moè da bide “memorisko- programski upravuvana” nezavisno od vnatre{nata ili nadvore{nata smestenost na elektronskata memorija za opremata. “Supstrat” (3) zna~i list od osnoven materijal so ili bez provodnici, so vgradeni vnatre ili nadvor ‘diskretni komponenti’ ili integrirani kola ili i dvete. Zabele{ka 1: “Diskretna komponenta”: posebno spakuvano ‘integrirano

kolo’ so sopstveni nadvore{ni konekcii.

Zabele{ka 2: ‘Integrirano kolo’: edine~en pasiven ili aktiven funkcionalen del od integrirano kolo, kako edna dioda,

eden tranzistor, eden otpornik, eden kondenzator i t.n. “Monolitni supstrati” (6) zna~i monolitni soedinenija so dimenzii soodvetni za proizvodstvo na opti~ki elementi, kako ogledala ili opti~ki prozorci (le}i). “Podgrupa na toksin” (1) e strukturna ili funkcionalna diskretna komponenta na cel “toksin”. “Super leguri” (2 9) zna~i leguri vrz baza na nikel, kobalt ili èlezo, so cvrstina pogolema od bilo koja legura opi{ana vo AISI 300 na temperaturi povisoki od 922 K (649°S) vo te{ki uslovi na rabota i okolina. “Superprovodliv” (1 3 6 8) zna~i materijali, vklu~uvajki metali, leguri ili soedinenija, {to moàt celosno da go izgubat elektri~niot otpor, odnosno moàt da dobijat neograni~ena elektro -


provodnost i da propu{taat mnogu golema elektri~na struja bez da prenesuvaat Joule -ovo zagrevawe. Zabele{ka: “Superprovodliva” sostojba na materijal se opredeluva

individualno od “kriti~nata temperatura”, kriti~noto magnetsko pole, {to e funkcija na temperaturata i kriti~nata gustina na

strujata, {to e istovremeno funkcija na magnetskoto pole i na temperaturata.

“Laser so supergolema snaga” (“SHPL”) (6) zna~i laser {to moè da generira (celosno ili nekoj del) izlezna energija, pogolema od 1 kJ za vreme od 50 ms i {to ima prose~na ili CW snaga nad 20 kW. “Superplasti~no oblikuvawe” (12) zna~i metoda so koristewe na toplina za deformacija na metali, {to normalno se karakteriziraat so mali vrednosti na elongacija (pomali od 20%) vo to~kata na kr{ewe na sobna temperatura pri konvencionalno ispituvawe na cvrstina na vle~ewe, za dobivawe na elongacii za vreme na obrabotka, {to se barem 2 pati pogolemi od ovie vrednosti. “Simetri~en algoritam” (5) zna~i kriptografski algoritam {to se koristi za identi~en klu~ za kodirawe i dekodirawe. Zabele{ka: Voobi~aenata primena na simetri~niot algoritam e obezbeduvawe na tajnost na podatocite. “ Sistemski celni podatoci” (6) zna~i obraboteni, korelirani (kombinacija na celnite radarski podatoci so pozicijata na letot) i aktualizirani informacii za pozicijata na letot na avionite, {to mu gi stavat na raspolagawe na personalot na kontrolata na letawe. “Kompjuter na sistoli~na matrica” (4) zna~i kompjuter, kaj kogo protokot i promenite na podatocite se upravuvaat od strana na korisnikot dinami~ki na nivo na logi~ki sklop. “Lenta” (1) e materijal napraven od prepleteni ili ednonaso~ni “monovlakna”, ‘snopovi’ ‘otpadoci od pre|a’ ili ‘pre|a’ i t.n. obi~no prethodno impregnirani so smola. Zabele{ka: ‘Snopovi’ e zbir od “monovlakna” (obi~no pove}e od 200) pribli`no paralelni edno so drugo. “Tehnologija” (GTN NTN site) zna~i specifi~na informacija potrebna za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na proizvodite. Ovaa informacija zema forma na ‘tehni~ki podatok’ ili ‘tehni~ka asistencija’. Zabele{ka 1: ‘Tehni~ka asistencija’ moè da bide vo forma na naredbi, umeewe, obuka, rabotno umeewe i konsultanski uslugi i da vklu~uva transfer na “tehni~ki podatoci”. Zabele{ka 2: ‘Tehni~ki podatok’ moè da bide vo forma na proekti,

nacrti, dijagrami, modeli, formuli, tabeli, inènerski konstrukcii i specifikacii, pismeni ili memorirani na nekoj drug medium ili ured kako disk, lenta, ROM).

“Tridimenziska vektorska brzina” (4) zna~i broj na vektori generirani vo sekunda, {to imaat 10 pikselni pove}eliniski vektori, logi~ki testirani, slu~ajno orientirani, so vrednost na koordinatite X-Y-Z izrazeni so celi broevi ili so promenliva to~ka ({to dava mo`nost za dostignuvawe na maksimalna brzina).


“Nakloneto vreteno” (2) zna~i instrument za drèwe, {to ja menuva agolnata polo`ba na centralnata linija za vreme na rabotata prema bilo koja druga oska. “Vremenska konstanta” (6) e vremeto od po~etokot na aplikacijata na svetlinski stimulator za tekovno zgolemuvawe za dostignuvawe na vrednost 1-1/e vreme na kone~na vrednost (odnosno 63% od kone~nata vrednost). “Vremenski-moduliran ultra {irok opseg na frekvencii” zna~i metoda kaj koja se moduliraat mo{ne kratki, precizni vremensko-kontrolirani RF-impulsi zavisni od podatocite {to se prenesuvaat, pri {to se pomestuva puls-pozicijata, (isto taka poznata kako modulacija na puls-polo`ba, RRM), RF impulsite se kanaliziraat ili se invertiraat i potoa se prenesuvaat ili primaat vo direktna impulsna forma bez koristewe na nose~ka frekvencija, {to vodi do ekstremno niska gustina na snagata i ekstremno {irok opseg na frekvencii. Metodata e poznata isto taka i kako Impuls-Radio. “Celosna kontrola na letot” (7) zna~i avtomatska kontrola na varijabilite na polo`bata i patekata na letawe na “avionot”, za da se obezbedi izvr{uvawe na zada~ite so reagirawe vo realno vreme na promenite vo celite, opasnostite ili na drugi letala. “Vkupna brzina na digitalen transfer” (7) zna~i brojot na bitovi, vklu~uvajki linisko kodirawe, i t.n. vo vremenski interval, {to pominuvaat pome|u korespondira~kata oprema vo eden sistem za digitalno prenesuvawe. Zabele{ka: Vidi isto taka “brzina na digitalno prenesuvawe”. “Snop” (1) e vrska od “monovlakna” {to se pribli`no paralelni. “Toksini” (1 2) zna~i toksini vo forma na namerno izolirani preparati ili me{avini, bez ogled kako se dobieni, poinakvi od toksinite, {to se prisutni kako kontaminanti vo drugi materijali kako patolo{ki preparati, kultivirani rastenija, hrana ili semenski materijal na “mikroorganizmi”. “Transfer-laser” (6) zna~i “laser” kaj kogo laserskiot materijal se vozbuduva so transfer na energija, {to e oslobodena od sudirot na nelaserski atom ili molekula so laserski atom ili molekula. “Moè da se podesi” (6) ; zna~i sposobnost na eden “laser” da proizveduva kontinuirana snaga na site branovi dolìni vo opseg na nekolku “laserski” tranzicii. “Laser” {to proizveduva diskretni branovi dolìni so mo`nost za podesuvawe, no vo edna “laserska” tranzicija, ne se smeta deka “moè da se podesi”. “Uranium zbogaten vo izotopite 235 ili 233” (0) zna~i uranium {to gi sodrì izotopite 235 ili 233, ili i dvata izotopa, vo vakov iznos, da relativnata sodrìna na soodnosot na zbirot na ovie izotopi kon izotopot 238 bide pogolema od soodnosot na izotopot 235 kon izotopot 238, {to se nao|a vo prirodata (izotopski soodnos 0.72%). “ Koristewe” (GTN NTN site) zna~i rabota, montirawe (vklu~uvajki montirawe na samoto mesto), odrùvawe (proverka), popravka, osnoven remont i prerabotka. “Programirawe, dostapno na korisnikot” (4 5 6) zna~i sredstva {to mu dozvoluvaat na korisnikot da voveduva, modificira ili menuva “programi” na na~ini, poinakvi od:

a. Fizi~ka promena vo oì~uvaweto ili vo interkonekciite; ili b. Odreduvawe na kontrolite na funkciite, vklu~uvajki i voveduvawe na parametri.


“Vakcina” (1) e medicinski proizvod so farmacevtska formulacija so licenca, ili so pazarna ili klini~ka dozvola od nadle`nite organi od zemjata na proizvoditelot ili na korisnikot, {to e namenet da stimulira za{titna imunolo{ka reakcija kaj lu|e ili ìvotni so cel da se spre~at bolesti kaj onie na koi im e prepi{ana. “Vakuumska atomizacija” (1) zna~i proces, kade {to protok od stopena metalna legura se atomizira (rasprsnuva) na mali kapki so dijametar od 500 mikrometri ili pomali so vlijanie na brzo oddeluvawe na rastvoren gas vo vakuumski uslovi. “Profil na krilo so promenliva geometrija” (7) zna~i koristewe na zakrilca ili trimeri, a isto taka i pretkrilca smesteni na vode~kiot rab ili okretni nosni plo~i, ~ija polo`ba moè da se kontrolira za vreme na letot. “Pre|a” (1) e snop od usukani ‘ni{ki’. Zabele{ka: ‘Ni{ka’ e snop od “monovlakna” (voobi~aeno pove}e od 200), pribli`no

paralelni edno so drugo.

KATEGORIJA 0 - strana 1

KATEGORIJA 0-NUKLEARNI MATERIJALI, OBJEKTI I OPREMA 0A Sistemi, oprema i komponenti 0A001 “Nuklearni reaktori” specijalno konstruirani ili [IV] podgotveni oprema i komponenti za niv, kako {to sleduva: [T1.1*] a. “Nuklearni reaktori” sposobni da rabotat taka za da odrùvaat kontrolirana

veri`na reakcija za samoodrùvawe na atomska fisija; [T1.2] b. Metalni rezervoari, ili pogolem del delovi za niv, izraboteni vo rabotilnica

specijalno konstruirani ili izraboteni da go sodràt jadroto na “nuklearniot reaktor”, vklu~uvajki kapak na reaktorskiot sad za rezervoarot na reaktorot pod pritisok;

[T1.3] c. Manipulativna oprema specijalno konstruirana ili podgotvena za

vmetnuvawe ili otstranuvawe na gorivoto vo “nuklearniot reaktor”; [T1.4] d. Kontrolni pra~ki specijalno dizajnirani ili podgotveni za kontrola na procesot

na fisija vo “nuklearniot reaktor”, konstrukcija za nosewe ili odrùvawe, mehanizmi za dvièwe na pra~kite i cevki za vodewe na pra~kite;

[T1.5] e. Cevki pod pritisok specijalno konstruirani ili podgotveni da sodràt gorivni

elementi i primaren te~en razladuva~ vo “nuklearniot reaktor” pri operativen pritisok {to nadminuva 5.1 MPa;

[T1.6] f. Cirkoniumski metal i leguri vo forma na cevki ili sklop od cevki vo koi

soodnosot na hafnium kon cirkonium e pomal od 1:500 teìnski dela, specijalno konstruirani i podgotveni za koristewe vo “nuklearniot reaktor”.

[T1.7] g. Pumpi so te~no razladuvawe specijalno dizajnirani ili podgotveni za

cirkulacija na primarniot te~en razladuva~ na “nuklearniot reaktor”; [T1.8] h. “Oprema na nuklearniot reaktor” specijalno konstruirana ili podgotvena za

koristewe vo “nuklearniot reaktor”, vklu~uvajki nose~ka konstrukcija za jadroto, kanali za gorivo, termi~ki {titnici, pregradi, re{etki za jadro, i difuzni plo~i.

Zabele{ka:

Vo 0A001.h. “oprema na nuklearniot reaktor” zna~i nekoja glavna konstrukcija vo reaktorskiot kotel, {to ima edna ili pove}e funkcii, kako {to se potpirawe na jadroto, odrùvawe na regulacijata na gorivoto, usmeruvawe na protokot na primarniot te~en razladuva~, obezbeduvawe na {titovi od radijacija za reaktorskiot kotel, i vodewe na instrumentite vo jadroto.

[T1.9] i. Razmenuva~i na toplina (parni generatori) specijalno konstruirani ili

podgotveni za koristewe pri cirkulacijata na primarniot te~en razladuva~ na “nuklearniot reaktor”


[T1.10] j. Instrumenti za neutronska detekcija i merewe specijalno konstruirani i podgotveni za odreduvawe na nivoata na neutronskata fluktuacija vo jadroto na “nuklearniot reaktor”.

0B Oprema za Testirawe, Inspekcija i Proizvodstvo 0B001 Postrojka za izotopska separacija na “priroden uranium”, [IV] “osiroma{en uranium” i “specijalni fisiski materijali”, i specijalno konstruirana ili

podgotvena oprema i komponenti kako {to sleduva: [T5] a. Postrojka specijalno konstruirana za separacija na izotopi na “priroden

uranium”, “osiroma{en uranium” i “specijalni fisiski materijali”, kako {to sleduva:

1. Postrojka za gasno centrifugirana separacija; 2. Postrojka za gasno difuzna separacija; 3. Postrojka za aerodinami~na separacija; 4. Postrojka za separacija so hemiska razmena; 5. Postrojka za separacija so jonska razmena; 6. Postrojka za separacija na atomski parni “laserski” izotopi (AVLIS); 7. Postrojka za separacija na molekularni “laserski” izotopi (MLIS); 8. Postrojka za plazma separacija; 9. Postrojka za elektromagnetska separacija;

[T5.1] b. Gasni centrifugi i sklopovi i komponenti

specijalno dizajnirani ili podgotveni za proces na gasno centrifugirana separacija, kako {to sleduva:

Zabele{ka: Vo 0B001.b. ‘materijal so golema snaga vo odnos na gustina’ zna~i

nekoe od slednoto: a. êlik kalen spored Martens sposoben za maksimalna snaga na

vle~ewe od 2,050 MPa ili pove}e; b. Aluminiumski leguri sposobni za maksimalna snaga na vle~ewe od

460 MPa ili pove}e; ili c. “Fibrozni ili vo vid na vlakna materijali” so “specifi~ni moduli”

pove}e od 3.18 x 106 m i “specifi~na snaga na vle~ewe” pogolema od 76.2 x 103 m;

[T5.1] 1. Gasni centrifugi; [T5.1.1a] 2. Kompletni rotorski sistemi; [T5.1.1b] 3. Cilindri so rotorski cevki so debelina na yid 12 mm ili pomalku,

dijametar pome|u 75 mm i 400 mm, izraboteni od ‘materijali so golema snaga vo odnos na gustina’.

[T5.1.1s] 4. Prsteni ili mevovi so debelina na yid od 3mm ili pomalku i

dijametar pome|u 75 mm i 400 mm a konstruirani za zacvrstuvawe i me|usebno povrzuvawe na delovite na rotorot, napraveni od ‘materijali so golema cvrstina vo odnos na gustina’;


[T5.1.1d] 5. Pregradi so dijametar pome|u 75 mm i 450 mm za montirawe vnatre

vo rotorskata cevka, napraveni od ‘materijali so golema cvrstina vo odnos na gustina’;

[T5.1.1e] 6. Gorni ili dolni kapaci so dijametar pome|u 75 mm i 400 mm da

odgovaraat na kraevite na rotorskata cevka, napraveni od ‘materijali so golema snaga vo odnos na gustina’;

[T5.1.2a] 7. Magnetski vise~ki leì{ta koi sodràt prstenast vise~ki magnet vo

ku}i{te izraboteno od ili za{titeno so “materijali otporni na korozija od UF6” {to sodrì medium za prigu{uvawe i {to ima magnetni spojnici so par~e na polot ili vtor magnet vgraden na gorniot kapak na rotorot;

[T5.1.2b] 8. Specijalno podgotveni leì{ta {to vklu~uvaat kontra leì{te so

polutop~esti formi, montiran na prigu{uva~ot; [T5.1.2s] 9. Molekularni pumpi sostaveni od cilindri, {to imaat vnatre{ni

ma{inski ili ekstrudirani spiralni `lebovi i vnatre{ni ma{inski otvori; [T5.1.2d] 10. Prstenasti statori za motor za multifazni histerezis(ili reluktanca)

motori na naizmeni~na struja za sinhrono rabotewe so vakuum so frekvencija od 600 do 2.000 Hz i snaga od 50 do 1,000 voltamperi;

[T5.1.2e] 11. Ku}i{te/prima~ na centrifuga da go prifati celiot sklop na rotorot na

gasna centrifuga, {to se sostoi od krut cilinder so debelina na yidot do 30 mm so precizno ma{inski izraboteni kraevi i izraboteni od ili za{titeni so “materijali odporni na korozija od UF6”;

[T5.1.2f] 12. Napravi za fa}awe na gas {to sodràt cevki so vnatre{en dijametar do

12 mm za ekstrakcija na UF6 gas od vnatre{nosta na rotornata cevka na centrifugata spored Pitot principot, izrabotena od ili za{titena so “materijali otporni na korozija od UF6”;

[T5.2.4] 13. Menuva~i na frekvencija (konvertori ili invertori) specijalno

konstruirani ili podgotveni da gi snabduvaat so napon statorite na motorot za pojaka gasna centrifuga, imajki gi site sledni karakteristiki, i specijalno konstruirani komponenti:

a. Multifazen izlez od 600 do 2,000 Hz; b. Stabilizacija na frekvencija podobra od 0.1%; c. Harmoni~na distorzija so pomalku od 2%; i d. Efikasnost pogolema od 80%;

c. Oprema i komponenti, specijalno konstruirani ili podgotveni za procesot na gasno difuzna separacija, kako {to sleduva:


[T5.3.1a] 1. Barieri za gasna difuzija napraveni od porozno - metalni, polimerni ili kerami~ni “materijali otporni na korozija so UF6 “ so golemina na pori od 10 do 100 nm, debelina 5 mm ili pomalku, a za cevkasti formi, dijametar od 25 mm ili pomalku;

[T5.3.2] 2. Ku}i{te na gasov difuzer napraveno od ili za{titeno so “materijali

otporni na korozija od UF6 “; [T5.3.3] 3. Kompresori (pozitivno istisnuvawe, centrifugalni i aksijalni tipovi na

protok) ili gasni ventilatori so usisen kapacitet na UF6 od 1m/min ili pove}e, i pritisok na potisnuvawe do 666.7kPa, napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na korozija od UF6 “:

[T5.3.4] 4. Zaptivki na okretna osovina za kompresori ili ventilatori specificirani

vo 0B001.c.3 a konstruirani so stapka na istekuvawe na gasot za amortizacija pomala od 1000 cm3/min.

[T5.3.5] 5. Izmenuva~i na toplina napraveni od aluminium, bakar, nikel, ili

leguri {to sodràt pove}e od 60% nikel, ili kombinacija od ovie metali kako obloèni cevki, konstruirani da rabotat na podatmosferski pritisok so stapka na istekuvawe {to go ograni~uva zgolemuvaweto na pritisokot na pomalku od 10 Pa na ~as pri razlika na pritisoci od 100 kPa;

[T5.4.4] 6. Mev- ventili napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na

korozija od UF6 “, so dijametar od 40 mm do 1500 mm.

[T5.5] d. Oprema i komponenti, specijalno konstruirani ili podgotveni za aerodinami~ki proces na separacija, kako {to sleduva:

[T5.5.1] 1. Mlaznici za separacija sostaveni od u`lebeni, krivi kanali so radius na

krivina pomal od 1 mm, otporna na korozija so UF6, so razdeluva~ki pleh vo mlaznicata {to go razdeluva protokot na gasot {to pominuva niz mlaznicata vo dva protoka;

[T5.5.2] 2. Cevki so cilindri~na ili koni~na forma (vorteks cevki), za

tangencijalen vlezen protok napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na korozija od UF6 “, so dijametar izme|u 0,5 cm i 4 cm i dolìna na dijametarski soodnos 20:1 ili pomalku i so eden ili pove}e tangencijalni vlezovi;

[T5.5.3/4] 3. Kompresori (pozitivno istisnuvawe, centrifugalni i aksijalni tipovi na

protok) ili gasni ventilatori so usisen kapacitet od 2m3/min ili pove}e, napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na korozija od UF6 “ i zaptivki na okretni kompresorski osovini;

[T5.5.5] 4. Izmenuva~i na toplina napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni

na korozija od UF6 “


[T5.5.6] 5. Ku}i{ta na elementi za aerodinami~na separacija napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na korozija od UF6 “ da sodràt vorteks cevki ili mlaznici za separacija;

[T5.5.10] 6. Mev-ventili napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na

korozija od UF6 “ so dijametar od 40 do 1,500 mm; [T5.5.12] 7. Procesni sistemi za separacija na UF6 od nose~kiot gas (vodorod ili

helium) so sodrìna na UF6 od 1ppm ili pomalku, vklu~uvajki:

a. Kriogenski razmenuva~i na toplina i krio-separatori sposobni za temperaturi od 153 K (-120 0C) ili pomalku;

b. Kriogenski friìderi sposobni za temperaturi od 153 K (-120

0C) ili pomalku; c. Mlaznici za separacija ili elementi na vorteks cevki za

separacija na UF6 od nose~kiot gas; d. UF6 razladni uredi sposobni za temperaturi od 253 K (-20 0C)

ili pomalku;

e. Oprema i komponenti, specijalno konstruirani ili podgotveni za proces za separacija so hemiska razmena, kako {to sleduva:

[T5.6.1] 1. Pulsatorni stolbovi za brza razmena te~nost-te~nost so vreme na

zadrùvawe od 30 sekundi ili pomalku i otporni na koncentrirana solna kiselina (na primer proizvedeni od ili za{titeni so pogodni plasti~ni materijali kako {to se fluorokarbonski polimeri ili staklo);

[T5.6.2] 2. Centrifugalni ekstraktori za brza razmena te~nost - te~nost so vreme

na zadrùvawe od 30 sekundi ili pomalku i otporni na koncentrirana solna kiselina (na primer proizvedeni od ili za{titeni so pogodni plasti~ni materijali kako {to se fluorokarbonski polimeri ili staklo);

[T5.6.3a] 3. Kelii za elektrohemiska redukcija otporni na rastvori na

koncentrirana solna kiselina, za redukcija na uranium od ednovalentna sostojba vo druga;

[T5.6.3b] 4. Oprema za polnewe na keliite za elektrohemiska redukcija pri

izvlekuvawe na U+4 od organskiot tek i, za onie delovi {to se vo kontakt so procesniot tek, napraveni od ili za{titeni so pogodni materijali (na pr. staklo, fluorokarbonski polimeri, polifenil sulfati, polietersulfoni i grafiti so smolesta impregnacija);

[T5.6.4] 5. Pripremni snabduva~ki sistemi za proizvodstvo na rastvor na

uraniumski hlorid so visok stepen na ~istota, koj se sostoi od oprema za razdeluvawe na rastvoruva~ot, za solventna ekstrakcija i/ili za razmena na joni za pro~istuvawe i elektrolitski kelii za redukcija na uraniumU+6 ili naU+4 vo U+3;


[T5.6.5] 6. Sistemi za oksidacija na uranium za oksidacija od U+3 vo U+4;

f. Oprema i komponenti specijalno konstruirani ili podgotveni za proces na separacija na jonska razmena, kako {to sleduva:

[T5.6.6] 1. Brzo reagira~ki smoli za jonska razmena, membranski ili porozni

makroretikularni smoli, vo koi aktivnite grupi za hemiska razmena se ograni~eni na eden sloj na povr{inata na neaktivniot porozen nose~ki materijal i drugi sloèni strukturi vo nekoja pogodna forma, vklu~uvajki ~esti~ki ili vlakna so dijametar od 0,2 mm ili pomalku, otporni na koncentrirana solna kiselina i konstruirani da imaat poluperiod na razmena od 10 sekundi ili pomalku i pogodni da bidat aktivni na temperaturi od 373 K (100oS) do 473 K (200oS);

[T5.6.7] 2. Stolbovi (cilindri~ni) za razmena na joni so dijametar pogolem od

1000 mm, napraveni od ili za{titeni so materijali otporni na koncentrirana solna kiselina (na primer titanium ili fluorokarbonska plastika) i pogodni da bidat aktivni na temperaturi od 373 K (100oS) do 473 K (200oS) i pritisok nad 0.7 MPa;

[T5.6.8] 3. Sistemi za povratna jonska razmena (sistemi za hemiska ili

elektrohemiska oksidacija ili redukcija) za regeneracija na agensi za hemiska redukcija ili oksidacija koristena vo kaskadite za zbogatuvawe na jonska razmena;

g. Oprema i komponenti, specijalno konstruirani ili podgotveni za proces za

separacija na izotopi spored atomskata “Laser” metoda (AVLIS) kako {to sleduva:

[T5.7.1] 1. Visokonaponski orudija za skenirawe na elektronsko zra~ewe so

linisko ili rasterno zra~ewe i energija na vozbuduvawe pove}e od 2,5 kW/cm za koristewe vo sistemite za uraniumsko isparuvawe;

[T5.7.2] 2. Sistemi za rakuvawe so te~en uraniumski metal ili uraniumski leguri,

se sostojat od sadovi za topewe, napraveni od ili za{titeni so pogodni materijali otporni na korozija ili toplina (na primer tantal, grafit presvle~en so itrium, grafit presvle~en so drugi retki zemni oksidi ili me{avini od niv) i razladuva~ka oprema za sadovite za topewe;

Zabele{ka: Vidi isto taka 2A225. [T5.7.3] 3. Kolektorski sistemi za proizvodi i otpadoci napraveni od ili obloèni

so materijali otporni na toplina i korozija od parea ili te~nost na uranium metal, kako {to e grafit obloèn so itrium ili tantal;

[T5.7.4] 4. Ku}i{ta na separatorski moduli (cilindri~ni ili pravoagolni kotli) za

sobirawe na ispu{ta~ot na uraniumska parea, orudie za elektronski zraci i kolektorite za proizvodi i otpadoci;


[T5.7.13] 5. Laseri ili laserski sistemi za separacija na uraniumski izotopi so spektrumsko - frekvenciski stabilizator za rabota vo prodolèni vremenski periodi;

Zabele{ka: Vidi isto taka 6A005 i 6A205

h. Oprema i komponenti specijalno dizajnirani ili podgotveni za proces na molekularna laserska separacija na izotopi (MLIS) ili hemiska reakcija so aktivirawe na selektiran laser na izotopi (CRISLA), kako {to sleduva:

[T5.7.5] 1. Supersoni~ni pro{ireni mlaznici za ladewe na me{avini od UF6 i nosa~ot na gas do 150 K (-123 oS) ili pomalku i napraveni od “materijali otporni na korozija od UF6“. [T5.7.6] 2. Kolektori na uranium pentafluorid UF5 proizvod {to se sostojat od filter, udaren tip ili ciklonski kolektor ili kombinacija od

niv, napraveni od “materijali otporni na korozija od UF5 /UF6”; [T5.7.7] 3. Kompresori napraveni od ili za{titeni so “materijali (T5.7.8) otporni

na korozija od UF6”, i zaptivki na rotorski osovini za toa; [T5.7.9] 4. Oprema za fluorizacija UF5 (cvrsto) do UF6 (gas); [T5.7.12] 5. Procesni sistemi za separacija na UF6 od nosa~ot na gas (na primer

azot ili argon), vklu~uvajki:

a. Kriogenski razmenuva~i na toplina i krio separatori pogodni za temperaturi od 153 K (-120 oS) ili pomalku;

b. Kriogenski friìderi pogodni za temperaturi od 153 K (-120

oS) ili pomalku; c. Ladni separatori na UF6 pogodni za temperaturi od 253 K (-

20 oS) ili pomalku;

[T5.7.13] 6. Laseri ili laser-sistemi za separacija na uraniumski izotopi so stabilizator na spektrumska frekvencija za rabota vo

prodolèni vremenski periodi; Zabele{ka: Vidi isto taka 6A005 i 6A205

i. Oprema i komponenti specijalno konstruirani ili podgotveni za proces na plazma separacija, kako {to sleduva:

[T5.8.1] 1. Mikrobranovi energetski izvori i anteni za proizvodstvo ili ubrzuvawe na joni, pri izlezna frekvencija pogolema od 30 GHz i prose~na korisna snaga pogolema od 50 kW; [T5.8.2] 2. Visokofrekventni jonski vozbuduva~ki kalemi za frekvencii povisoki od 100 kHz i pogodni za rakuvawe so prose~na snaga pogolema od 40 kW;


[T5.8.3] 3. Sistemi za generirawe na uraniumska plazma; [T5.8.4] 4. Sistemi za rakuvawe so te~en metal-uranium ili uraniumski leguri, se

sostojat od sadovi za topewe, napraveni od ili za{titeni so pogodni materijali otporni na korozija ili toplina (na primer tantal, grafit presvle~en so itrium, grafit presvle~en so drugi retki zemni oksidi ili me{avini od niv) i razladuva~ka oprema za sadovite za topewe;

Zabele{ka: Vidi isto taka 2A225. [T5.8.5] 5. Kolektori za proizvodi i otpadoci napraveni od ili za{titeni so

materijali otporni na toplina i korozija od parea na uranium, kako {to e grafit obloèn so itrium ili tantal;

[T5.8.6] 6. Ku}i{ta na separatorski moduli (cilindri~ni) za sobirawe na

ispu{ta~ot na uraniumska plazma, visokofrekventniot kalem i kolektori za proizvodi i otpadoci napraveni od pogoden nemagneten materijal (na primer ~elik {to ne r|osuva);

[T5.9] j. Oprema i komponenti specijalno konstruirani ili podgotveni za

elektromagnetski proces za separacija, kako {to sleduva: [T5.9.1a] 1. Jonski izvori, edine~ni ili pove}ekratni, {to sodràt izvor na parea, jonizator, i ascelerator na zraci proizvedeni od

pogodni nemagnetski materijali (na primer grafit, ~elik {to ne r|osuva, ili bakar) i pogodni za obezbeduvawe na vkupen protok na jonski zraci od 50 mA ili pove}e;

[T5.9.1b] 2. Kolektorski jonski plo~i za sobirawe na jonski zraci od

zbogaten ili istro{en uranium {to sodràt dva ili pove}e otvori i xebovi a napraveni od pogodni nemagnetni

materijali (na primer grafit ili ~elik {to ne r|osuva); [T5.9.1s] 3. Vakuumski ku}i{ta za elektromagnetski separatori na uranium izraboteni od nemagnetni materijali (na primer od ~elik {to ne r|osuva) i konstruirani da deluvaat na preostanat pritisok od 0.1 Pa ili ponizok; [T5.9.1d] 4. Par~iwa so magneten pol so dijametar pogolem od 2 m; [T5.9.2] 5. Visokonaponski snabduva~i na jonski izvori {to gi imaat site sledni

karakteristiki: a. pogodni za kontinuirano rabotewe; b. izlezen napon od 20.000 V ili pogolem; c. izlezna struja od 1 A ili pogolema; i d. regulacija na napon podobra od 0.01% vo prodolènie na

period od 8 ~asa; Zabele{ka: Vidi isto taka 3A227.

[T5.9.3] 6. Magnetnonaponski snabduva~i (visoka snaga, ednonaso~na


struja) {to gi imaat site sledni karakteristiki:

a. pogodni za kontinuirano rabotewe so proizvodstvo na struja od 500 A ili povisoka pri napon od 100 V ili povisok; i

b. regulacija na struja ili napon podobra od 0,01% za period od 8 ~asa.

Zabele{ka: Vidi isto taka 3A226.

0B002 Specijalno konstruirani ili podgotveni pomo{ni sistemi, [IV] oprema i komponenti, kako {to sleduva, za postrojkata za separacija na izotopi,

specificirana vo 0B001, napraveni od ili za{titeni so “materijali otporni na korozija od UF 6“;

[T5.2.1] a. Autoklavi, pe~ki ili sistemi za dotur, koristeni za [T5.4.1] dodavawe na UF6 do procesot za zbogatuvawe; [T5.5.7] [T5.7.11] [T5.2.1] b. Desublimeri i ladni fa}a~i koristeni za otstranuvawe na [T5.4.1] UF6 od procesot za zbogatuvawe za posledovatelen transfer [T5.5.7] posle zagrevawe; [T5.7.11] [T5.2.1] c. Stanici za proizvodi i otpadoci za prefrluvawe na UF6 vo [T5.4.1] kontejneri; [T5.5.7] [T5.7.11] [T5.4.1] d. Stanici za doveduvawe vo te~na ili cvrsta sostojba [T5.5.7] koristeni za otstranuvawe na UF6 vo procesot na [T5.7.11] zbogatuvawe preku kompresija, ladewe i pretvoruvawe na

UF6 vo te~na ili cvrsta forma; [T5.2.2] e. cevovodni sistemi i sistemi za povrzuvawe posebno [T5.4.2] konstruirani za dodavawe na UF6 vo gasno-difuznite, [T5.5.8] centrifugalnite ili aerodinami~nite kaskadi; [T5.4.3] f. 1. Vakuumski distributivni cevki ili vakuumski sistem [T5.5.9] za povrzuvawe so usisen kapacitet od 5 m 3/minuta ili pove}e;

ili 2. Vakuum pumpi posebno konstruirani za koristewe vo atmosferi so

UF6; [T5.2.3] g. Masspektrometri/ jonski izvori za UF6 specijalno [T5.4.5] konstruirani ili podgotveni da sobiraat primeroci od [T5.5.11] izlezniot materijal, proizvod ili otpadok od gasoviot protok na UF6 i da gi imaat site sledni karakteristiki: [T5.7.10] 1. Edine~no razlagawe na masa za pove}e od 320 amu;

2. Izvori na joni konstruirani od ili obloèni so nihrom ili monel, ili nikelirani;

3. Izvori za jonizacija so elektronsko bombardirawe; i 4. Kolektoren sistem pogoden za izotopska analiza.


0B003 Postrojka za konverzija na uranium i specijalno [T.1] dizajnirana oprema ili podgotvena za toa, kako {to sleduva: [IV]

a. Sistemi za konverzija na koncentrati od uraniumska ruda vo UO3; b. Sistemi za konverzija na UO3 vo UF6 ; c. Sistemi za konverzija na UO3 vo UO2 ; d. Sistemi za konverzija na UO2 vo UF4 ; e. Sistemi za konverzija na UF4 vo UF6 ; f. Sistemi za konverzija na UF4 vo uraniumski metal; g. Sistemi za konverzija na UF6 vo UO2 ; h. Sistemi za konverzija na UF6 vo UF4 ; i. Sistemi za konverzija na UO2 vo UC14 .

0V004 Postrojka za proizvodstvo ili koncentracija na te{ka [T6] voda, deuterijum i deuterijumski soedinenija i specijalno [IV] proektirana ili podgotvena oprema i komponenti za toa, kako {to sleduva:

a. Postrojka za proizvodstvo na te{ka voda, deuterijum ili deuterijumski soedinenija, kako {to sleduva: 1. Postrojki za razmena na voda-hidrogen sulfid;

2. Postrojki za razmena na amowak-vodorod;

b. Oprema i komponenti, kako {to sleduva: [T6.1] 1. Kuli izraboteni od fin jagleroden ~elik za razmena na voda -

hidrogen sulfid ( na pr. ASTM A516) so dijametar od 6 m do 9 m, vo sostojba da rabotat na pritisok pogolem od ili ednakov na 2 Mpa i so dozvolena korozija od 6 mm ili pogolema;

[T6.2] 2. Ednostepeni, so nizok pritisok (odnosno 0.2 Mpa) centrifugalni

ventilatori ili kompresori za cirkulacija na hidrogen sulfid gas (odnosno gas {to sodrì pove}e od 70% H 2 S) so prooden kapacitet pogolem od ili ednakov na 56 m /vo sekunda koga raboti na pritisok na usisuvawe pogolem od ili ednakov na 1.8 Mpa i so zaptivki konstruirani za rabota so vlaèn H2S;

[T6.3] 3. Kuli za razmena na amonjak-vodorod pogolemi od ili ednakvi na 35 m vo viso~ina so dijametar od 1.5 m do

2.5 m sposobni da rabotat na pritisok pogolem od 15 Mpa;

[T6.4] 4. Oprema na kulata, vklu~uvajki stepenasti reaktori i stepenasti pumpi,

vklu~uvajki gi onie {to se potopeni, za proizvodstvo na te{ka voda koristejki go procesot na razmena na amonjak- vodorod;

[T6.5] 5. Krekeri od amonjak so rabotni pritisoci pogolemi od ili ednakov na 3 Mpa za proizvodstvo na te{ka voda koristejki go

procesot na razmena na amonjak -vodorod;


[T.6.6] 6. Uredi za analiza so infracrvena apsorpcija vo sostojba

da vr{at tekovni analizi na soodnos na vodorod/ deuterijum kade koncentraciite na deuterijum se ednakvi ili pogolemi od 90%;

[T6.7] 7. Kataliti~ni sogoruva~i za konverzija na zbogateniot gas deuterijum

vo te{ka voda, koristejki go procesot na razmena amonjak-vodorod; [T6.8] 8. Kompletni sistemi za zbogatuvawe i pro~istuvawe na te{ka voda, i stolbovi za toa, za zbogatuvawe i ~istewe na te{kata

voda do reaktorski kvalitet na koncentracija na deuterijum. 0V005 Postrojka posebno konstruirana za izrabotka na gorivni elementi za [T4] “nuklearniot reaktor” i posebno konstruirana ili podgotvena oprema [IV] za toa. Zabele{ka: Postrojka za izrabotka na elementi za gorivo za “nuklearniot

reaktor” vklu~uva oprema koja: a. Normalno doa|a vo direkten kontakt so ili direktno go

prerabotuva ili go kontrolira proizvodniot protok na nuklearnite materijali;

b. Gi zape~atuva nuklearnite materijali so obvivka; c. Go proveruva integritetot na obvivkata ili zape~atuvaweto; ili d. Ja proveruva krajnata obrabotka na zape~atenoto gorivo.

0V006 Postrojka za prerabotka na iradijaciski elementi na gorivo za (T3) “nuklearniot reaktor” i posebno konstruirani oprema i komponenti (IV) za toa. Zabele{ka: 0V006 vklu~uva:

a. Postrojka za prerabotka na iradijaciski elementi na gorivo za nuklearen reaktor,vklu~uvaj}i oprema i komponenti koi normalno doa|aat vo direkten kontakt so i direktno go kontrolira iradijaciskoto gorivo i pogolemiot del od nuklearniot materijal i protocite za procesirawe na fisiskiot proizvod;

(T3.1) b. Ma{ini za seckawe ili kinewe na izrabotenoto gorivo,

odnosno oprema so dale~insko upravuvawe za se~ewe, cepewe, delewe na iradiaciskite par~iwa, snopovi ili pra~ki na “nuklearniot reaktor” ;

(T3.2) c. Maksimalno obezbedeni rezervoari za rastvoruva~i( na pr.

rzservoari so mal dijametar, prstenasti ili plosnati) specijalno konstruirani ili podgotveni za rastvarawe na iradijacisko gorivo na “nuklearniot reaktor”, {to se sposobni da podnesat topli, visoko korozivni te~nosti, i {to moè od rastojanie da se polnat i oddrùvaat;

(T3.3) d. Protivstrujni ekstraktori na rastvoriteli i oprema za obrabotka

so jonska razmena posebno konstruirana ili podgotvena za


koristewe vo postrojka za reprocesirawe na radijaciski“priroden uranium” “osiroma{en uranium” ili “specijalni fisiski materijali”;

(T3.4) e. Bezbednosni rezervoari za drèwe ili skladirawe posebno

konstruirani i otporni na korozivni efekti od azotna kiselina; Zabele{ka: Rezervoarite za drèwe ili skladirawe moàt da gi imaat slednite karakteristiki:

1. Yidovi i vnatre{ni konstrukcii so bor ekvivalenten barem 2% (presmetano za site konstitutivni elementi kako {to e odredeno vo zabele{kata za 0S004);

2. Maksimalen dijametar od 175 mm za cilindri~ni rezervoari; ili

3. Maksimalna {irina od 75 mm za plosnati, prstenasti ili pravoagolni rezervoari.

f. Uredi za kontrola na procesot, posebno konstruirani ili

podgotveni za nabluduvawe ili kontrolirawe na prerabotkata na iradijaciski “priroden uranium”, “osiroma{en uranium” ili “specijalni fisiski materijali”.

0V007 Postrojka za konverzija na plutonium i oprema posebno konstruirana [T7.2] ili podgotvena za toa, kako {to sleduva: [IV]

a. Sistemi za konverzija na plutonium nitrat vo oksid b. Sistemi za proizvodstvo na plutonium metal

0S Materijali 0S001 “Priroden uranium” ili “osiroma{en uranium” ili torium vo forma [TA1.1*] na metal, legura, hemisko soedinenie ili koncentrat ili bilo koj [II] drug materijal {to sodrì edno ili pove}e od prethodnoto navedeno; Zabele{ka: 0S001 ne go kontrolira slednoto:

a. êtiri grama ili pomalku “priroden uranium” ili “osiroma{en uranium” koga e sodràn vo senzorot na instrumentite;

b. “Osiroma{en uranium” posebno proizveden za slednite civilni

nenuklearni primeni: 1. Za{tita 2. Pakuvawe 3. Tovar {to imaa masa nepove}e od 100 kg; 4. Protivtegovi {to imaat masa ne pogolema od 100 kg

c. Leguri {to sodràt pomalku od 5% torium; d. Kerami~ki proizvodi {to sodràt torium, proizvedeni za

nenuklearna upotreba.


0S002 “Specijalni fisiski materijali” (TA1.2*) (II*) [IV*]

Zabele{ka: 0S002 ne gi kontrolira ~etirite “efektivni grama” ili pomalku sodràni vo senzori na instrumenti.

0S003 Deuterijum, te{ka voda (deuterijum oksid) i drugi soedinenija na [T2.1*] deuterijum, i me{avini i rastvori {to sodràt deuterijum, vo koi [IV*] izotopskiot soodnos na deuterijumot so vodorodot nadminuva 1:5,000. 0S004 Grafit, nuklearen stepen, so nivo na ~istota pomalku od 5 dela na [T2.2*] milion “bor ekvivalent” i so gustina pogolema od 1.5 gr/sm 3. [IV*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1S107 Zabele{ka 1: 0S004 ne go kontrolira slednoto:

a. Proizvodi od grafit {to imaat masa pomala od 1 kg, poinakvi od onie posebno dizajnirani ili podgotveni za koristewe vo nuklearniot reaktor;

b. Grafiten pra{ok

Zabele{ka 2: Vo 0S004, ‘bor ekvivalent’ (VE) e odreden kako suma na VE2 ,

za ne~istotija (isklu~uvajkiVE jaglerod bidej}i jaglerodot ne se smeta za ne~istotija) vklu~uvajki bor, kade:

VEz (rrm) = CF x koncentracija na elementot Z vo ppm ;

σz Av

kade CF e faktor na konverzija = ------------ σv A z

a σv i σz se preseci za termi~ko fa}awe na neutronite (vo barns) za prirodno pojaven bor i soodvetno element Z; a A B i A z se atomski masi na prirodno pojaven bor i element Z.

0S005 Specijalno podgotveni soedinenija ili pra{oci za proizvodstvo na [T5.3.1b] gasovo - difuzni barieri, otporni na korozija od UF6 (na primer nikel [IV] ili legura {to sodrì 60 teìnski procent ili pove}e nikel, aluminium oksid i celosno

fluorovani jaglenovodorodni polimeri), so ~istota od 99.9 teìnski procent ili pove}e i sredna golemina na ~esti~ki pomala od 10 mikrometri mereni od strana na Amerikanskoto Zdruènie za Testirawe i Materijali (ASTM) standard V330 i visok stepen na ednakva golemina na ~esti~ki.


0D Softver

0D001 “Softver” specijalno proektiran ili modificiran za“razvoj”, [T*] “proizvodstvo” ili “koristewe na proizvodi specificirani vo ova [II*] Kategorija. [IV*] 0E Tehnologija 0E001 “Tehnologija” spored Zabele{kata za Nuklearna Tehnologija za [T*] “razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na proizvodite [II*] specificirani vo ovaa Kategorija. [V]


KATEGORIJA 1- MATERIJALI, HEMIKALII, MIKROORGANIZMI I TOKSINI 1A Sistemi, Oprema i Komponenti 1A001 Komponenti od fluorinirani soedinenija, kako {to sleduva: [W]

a. Hermeti~ki premazi, zaptivki, materijali za zaptivawe ili elasti~ni rezervoari za gorivo , specijalno konstruirani za “avioni” ili vselensko koristewe, izraboteni od nad 50% po teìna od bilo koj od materijalite specificirani vo 1S009.b. ili 1S009.s.;

b. Piezoelektri~ni polimeri i kopolimeri izraboteni od vinilidenov fluorid

specificiran vo 1S009.a.; 1. Vo vid na listovi ili folija; i 2. So debelina nad 200 µm;

c. Hermeti~ki premazi, zaptivki, legla na ventili, rezervoari ili dijafragmi,

izraboteni od fluoroelastomeri, {to sodràt barem eden vinil-eterov monomer, specijalno konstruirani za koristewe vo“avion”, vselensko letalo ili “raketa”. Zabele{ka: Vo 1A001.s. “raketa” zna~i komplet raketni sistemi i bezpilotni leta~ki sistemi.

1A002 “Kompozitni” strukturi ili laminati , {to imaat bilo {to od slednoto: [W1] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1A202, 9A010 i 9A110 [M6A1*] [N2A3] [W2*] a. Organska “matrica” , izrabotena od materijali specificirani vo 1S010.s.,

1S010.d., ili 1S010.e.; ili b. Metalna ili jaglerodna “matrica” izrabotena od:

1. Jaglerodni “vlaknesti ili ni{kovidni materijali” so: a. “Specifi~en modul” {to nadminuva 10.15 h 106 m; i b. “Specifi~na cvrstina” na istegnuvawe {to nadminuva 17.7 h

104m; ili 2. Materijali specificirani vo 1S010.s.

Zabele{ka 1: 1A002 ne gi kontrolira kompozitnite strukturi ili laminati proizvedeni od impregnirani so epoksidna smola jaglerodni

“vlaknesti ili ni{kovidni materijali” za popravka na strukturite na avion ili laminati, ~ija golemina ne nadminuva 1m².

Zabele{ka 2: 1A002 ne gi kontrolira gotovite ili polugotovite proizvodi specijalno konstruirani za ~isto gra|anska primena, kako {to sleduva: a. Sportski stoki; b. Avtomobilska industrija; c. Industrija za ma{inski alatki; d. Za medicinska primena.

1A003 Izrabotki od nefluorinirani polimerni supstanci specificirani vo


[W] 1S008.a.3, vo vid na folija, list, lenta ili traka, so edna od slednite karakteristiki:

a. So debelina {to nadminuva 0.254 mm; ili b. Pokrieni ili laminirani so jaglerod, grafit, metali ili magnetni supstanci.

Zabele{ka: 1A003 ne gi kontrolira izrabotkite koga se pokrieni ili laminirani so bakar i se nameneti za proizvodstvo na elektronsko pe~ateni kola na plo~i. 1A004 Za{titna i detekciska oprema i komponenti, poinakvi od onie [W] specificirani vo kontrolirani voeni stoki, kako {to sleduva: ZABELE[KA: VIDI ISTO 2V351 i 2V352.

a. Gas maski, respiratori i oprema za dekontaminacija, konstruirani ili modificirani za za{tita od bilo{ki sredstva ili radioaktivni materijali “prilagodeni za upotreba vo vojna” ili od bojni otrovi (CW agents) i specijalno konstruirani komponenti za niv;

b. Za{titni odela, rakavici i obuvki, specijalno proizvedeni ili modificirani za

za{tita od biolo{ki sredstva ili radioaktivni materijali “prilagodeni za koristewe vo vojna” ili od bojni otrovi (CW agents);

c. Sistemi za nuklearna, biolo{ka i hemiska (NBC) detekcija, specijalno

konstruirani ili modificirani za otkrivawe ili identifikacija na biolo{ki sredstva ili radioaktivni materijali “prilagodeni za koristewe vo vojna” ili bojni otrovi (CW agents) i specijalno nameneti za niv komponenti.

Zabele{ka: 1A004 ne kontrolira: a. Li~ni mera~i na doza na radijacija; b. Oprema ograni~ena po konstrukcija ili funkcija za

za{tita od opasnosti specifi~ni za grade`nite industrii, kako {to se rudarstvo, kamenolomstvo, zemjodelie, farmacija, medicina, veterinarstvo, za{tita na ìvotnata sredina, tretirawe na otpadoci, ili industrija za hrana.

1A005 Panceri i specijalno dizajnirani komponenti za niv, poinakvi od [W] onie proizvedeni po voeni standardi ili specifikacii ili nivni ekvivalenti po izvedba. ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA KONTROLI NA VOENI STOKI. Zabele{ka 1: 1A005 ne gi kontrolira individualnite za{titni obleki i pribori za niv koga gi nosat korisnicite za negova/nejzina li~na za{tita. Zabele{ka 2: 1A005 ne gi kontrolira pancerite dizajnirani za da obezbedat frontalna za{tita samo od rasprsnuva~ki pogodoci i eksplozija na nevoeni eksplozivni sredstva. 1A102 Zasiteni pirolizni jaglerod-jaglerodni komponenti konstruirani [N2A3] za vselenski lansirni letala specificirani vo 9A004 ili [II] eksperimentalni raketi specificirani vo 9A104.


1A202 Kompozitni konstrukcii, poinakvi od onie specificirani vo 1A002, [N2A3] vo vid na cevki, so edna od slednite karakteristiki: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 9A010 i 9A110.

a. Vnatre{en dijametar pome|u 75 mm i 400 mm; i b. Izraboteni od “vlaknesti ili ni{kovidni materijali” specificirani vo 1S010.a. ili

b. ili 1S210.a. ili karbonski poluproizvodi, specificirani vo 1S210.s. 1A225 Platinirani katalizatori, specijalno nameneti ili proizvedeni za [N2A2] zabrzuvawe na reakcii za izotopska razmena me|u vodorod i voda pri ekstrakcija na

tritium od te{kata voda ili za proizvodstvo na te{ka voda. 1A226 Specijalizirani paketi za odvojuvawe na te{kata voda od obi~nata voda, [N4A1] so dvete sledni karakteristiki:

a. Izraboteni od fosforno-bronzova pletka hemiski obrabotena za podobruvawe na navla`nuvaweto; i

b. Konstruirani za koristewe vo kuli za vakuum destilacija. 1A227 Za{titni antiradijaciski prozorci so golema gustina (od olovno [N1A1] staklo ili drugo), so site sledni karakteristiki i specijalno proektirani za niv ramki.

a. ‘Ladna zona’ pogolema od 0.09 m²; b. Gustina pogolema od 3g/cm³ ; i c. Debelina od 100 mm ili pogolema.

Tehni~ka zabele{ka: Vo 1A227 terminot ‘ladna zona’ zna~i vidna povr{ina na prozorecot izloèna na najnisko nivo na radijacija spored proektiranata primena.

1V Oprema za Testirawe, Ispituvawe i Proizvodstvo 1V001 Oprema za proizvodstvo na vlakna, poluproizvodi i polufabrikati [W] ili “kompozitni” materijali, specificirani vo 1A002 ili 1S010, kako sledi, i specijalno

konstruirani komponenti i pribor za niv: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1V101 i 1V201. [M6V1.a*] a. Ma{ini za namotuvawe na vlakna, pri {to dvièwata za [N3B4] pozicionirawe, navivawe i namotuvawe na vlaknata se koordinirani i

programirani na tri ili pove}e osovini, specijalno konstruirani za proizvodstvo na “kompozitni” strukturi ili laminati od “vlaknesti ili ni{kovidni materijali”

[M6B1.b*] b. Ma{ini za postavuvawe na lenti i prediva kade dvièwata za pozicionirawe i

razmotuvawe na lenti, predivo ili platna se koordinirani i programirani vo dve ili pove}e oski, specijalno konstruirani za proizvodstvo na “kompozitni” strukturi za avioindustrija ili ‘raketna’ industrija.


Zabele{ka: Vo 1V001.b. ‘raketa’ zna~i komplet raketni sistemi i bezpilotni leta~ki sistemi. [M6V1.s*] c. Pove}enaso~ni, multidimenzionalni ma{ini za tkaewe ili ma{ini za pletewe,

vklu~uvajki adapteri i modifikaciski kompleti za tkaewe, isprepletuvawe ili spletuvawe na vlakna za proizvodstvo na “kompozitni” strukturi;

Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 1V001.s. tehnikata za isprepletuvawe vklu~uva pletewe. Zabele{ka: 1V001.s. ne gi kontrolira tekstilnite ma{ini {to ne se modificirani za gornite celi. d. Oprema specijalno konstruirana ili adaptirana za proizvodstvo na armira~ki

vlakna, kako {to sleduva: [M6B1.d.1] 1. Oprema za pretvorawe na polimerni vlakna (kako {to se

poliakrilnitrilni, viskozni, bituminozni ili polikarbosilani) vo jaglerodni vlakna ili siliciumsko karbidni ni{ki, vklu~uvajki specijalna oprema za rastegnuvawe na vlaknata vo proces na zagrevawe;

[M6B1.d.2] 2. Oprema za hemisko odloùvawe na elementi ili oedinenija vo faza na

parea vrz zagreanite vlaknesti podlo{ki za da se proizvedat siliciumsko karbidni vlakna;

[M6B1.d.3] 3. Oprema za vla`no istegnuvawe na ognootporni kerami~ni ni{ki (kako

{to e aluminium oksid);

4. Oprema za pretvorawe na ni{ki od izlezni vlakna {to sodràt aluminium vo korundovi vlakna so termo obrabotka;

[M6B1.e*] e. Oprema za proizveduvawe na materijali specificirani vo 1S010.e. so metod

na vrelo topewe ;

f. Oprema za nedestruktivna kontrola za tridimenzionalna proverka na defekti, koristejki ultrazvu~na rentgentska tomografija a specijalno nameneta za “kompozitni” materijali.

1V002 Oprema za proizveduvawe na metalni leguri, metalni leguri vo prav [W] ili legirani materijali, specijalno konstruirani da izbegnat [M4B3.d*] kontaminacija i specijalno konstruirani za koristewe vo eden od procesite specificirani vo 1S002.s.2. ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1V102. 1V003 Alatki, matrici, kalapi ili {pric - formi za “superplasti~no [W] formirawe” ili “difuzno svrzuvawe” na titan ili aluminium ili nivni leguri, specijalno konstruirani za proizvodstvo na:

a. Elementi za leta~ki ili vselenski aparati; b. Motori za “Avion” ili vselenski aparati; ili c. Specijalno konstruirani komponenti za ovie elementi ili motori.


1V101 Oprema, poinakva od onaa specificirana vo 1V001, za “proizvodstvo”

na strukturni kompoziti, kako {to sledi; i specijalno konstruirani komponenti i pribor za toa. ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1V201.

Zabele{ka: Komponenti i pribor specificirani vo 1V101 vklu~uvaat kalapi,

vretena, matrici, {pric formi i instrumenti za prerabotka na materijali so presuvawe, vulkanizirawe, leewe, pe~ewe ili svrzuvawe na kompozitni strukturi, laminati i proizvodi od niv.

[M6V1.a.] a. Ma{ini za namotuvawe na prediva od edna ni{ka pri koi dvièwata za

pozicionirawe, istegnuvawe i namotuvawe moàt da se koordiniraat i programiraat na tri ili pove}e oski, konstruirani da proizveduvaat kompozitni strukturi ili laminati od vlaknesti ili ni{kovidni materijali, i kontroli za koordinirawe i programirawe;

[M6B1.b] b. Ma{ini za premotuvawe na lenti, kaj koi dvièwata za

pozicionirawe i postavuvawe na lentite ili listovite moè da bide koordinirano i programirano na dve ili pove}e oski, konstruirani za proizvodstvo na kompozitni strukturi na letalni aparati i raketi;

[M6B1.d.] c. Oprema konstruirana ili modificirana za “proizvodstvo” na “vlaknesti ili ni{kovidni materijali”, kako {to sledi:

1. Oprema za transformacija na polimerni vlakna (kako {to se poliakrilonitrilni, viskoza, ili polikarbosilani) vklu~uvajki specijalni prisposobuvawa za rastegnuvawe na vlaknata za vreme na zagrevawe;

2. Oprema za parna depozicija na elementi i soedinenija vrz zagreani

vlaknesti podlo{ki; 3. Oprema za vla`no istegnuvawe na ognootporni kerami~ni ni{ki (kako

{to e aluminium oksid); [M6V1.e.] d. Oprema konstruirana ili modificirana za specijalna povr{inska obrabotka na vlakna ili za proizveduvawe na polufabrikati i izvedbi specificirani vo vlez 9S110. Zabele{ka: 1V101.d. vklu~uva oprema za valcovawe, istegnuvawe

nanesuvawe na premazi, ma{ini za se~ewe i profilni matrici. 1V102 “Proizvodna oprema” za metal vo prav, poinakva od onaa [M4B3.d.] specificirana vo 1V002, i komponenti, kako {to sleduva: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1B115b.

a. “Proizvodna oprema” za metal vo prav korisna za “proizvodstvo”, vo kontrolirana sredina, na sferi~ni ili atomizirani materijali specificirani vo 1S011.a., 1S011.b., 1S111.a.1., 1S111.a.2 ili vo Kontroli na voeni proizvodi.


b. Specijalno konstruirani komponenti za “proizvodna oprema” specificirana vo

1V002 ili 1V102.a.

Zabele{ka: 1V102 vklu~uva: a. Plazma generatori (so visoko frekventen mlaz) {to se koristi za

dobivawe na sprej ili top~est metalen prav so organizacija na proces vo sredina argon-voda.

b. “Electroburst” oprema {to se koristi za dobivawe metalen prav vo sprej ili top~iwa so organizacija na proces vo sredina argon-voda;

c. Oprema {to se koristi za “proizvodstvo” na sferi~en aluminiumski prav so pretvarawe na otopina vo prav vo inertna sredina ( na pr. azot).

1V115 Oprema, poinakva od onaa specificirana vo 1V002 ili 1V102, za “proizvodstvo” na

reaktivni goriva i nivni sostojki, kako {to sledi, i specijalno konstruirani za niv komponenti:

[M4V1] a. “Proizvodna oprema” za “proizvodstvo”, obrabotka ili testirawe pri priem na te~ni raketni goriva ili nivni sostojki specificirana vo 1S011.a., 1S011.b., 1S111 ili vo Spisokot za kontrola na voeni proizvodi. [M4V2] b. “Proizvodna oprema” za “proizvodstvo”, obrabotka, me{awe,

vulkanizirawe, leewe, presuvawe, ma{inska obrabotka, istisnuvawe ili prifa}awe testirawe na cvrsti raketni goriva ili nivni sostojki specificirani vo 1S011.a., 1S011.b., 1S111 ili na Spisokot za kontrola na voeni proizvodi. Zabele{ka: 1V115.b. ne gi kontrolira dozira~kite mikseri, kontinuiranite mikseri ili mlinovi na te~na energija. Za kontrola na dozira~kite mikseri, kontinuiranite mikseri i mlinovi na te~na energija vidi 1V117,1V118 i 1V119.

Zabele{ka 1: Za oprema specijalno konstruirana za proizvodstvo na voeni stoki, vidi go Spisokot za kontrola na voeni proizvodi. Zabele{ka 2: 1V115 ne ja kontrolira opremata za “proizvodstvo”, obrabotka i testirawe na borkarbid.

1V116 Specijalno konstruirani mlaznici za proizvodstvo na piroliti~ki [M6V2*] derivati oformeni vo {pricformi, kalapi, ili drugi supstrati od

izlezni gasovi {to se razloùvaat na temperatura od 1,573 K (1,300°S) do 3,173 K (2,900°S) i pritisok od 130 Ra do 20 kRa.


1V117 Dozer mikseri {to se nameneti za miksirawe vo vakuum vo podra~je od 0 [M4V3.a.] do13.326 kRa, so regulacija na temperaturata na komorata za me{awe i

imaat se od slednoto, kako i posebno konstruirani sostavni delovi za toa: a. Vkupen kapacitet na zapremnina od 110 litri ili pove}e; i b. Najmalku edna ekscentri~na osovina za me{awe/gme~ewe.

1V118 Kontinuirani mikseri {to se nameneti za miksirawe vo vakuum vo [M4V3.b] podra~je od 0 do 13.326 kRa , so regulacija na temperaturata na komorata za me{awe i imaat se od slednoto , kako i posebno konstruirani sostavni delovi za toa:

a. Dve ili pove}e osovini za me{awe/gme~ewe; i b. Mo`nost za otvorawe na komorata za miksirawe.

1V119 Melnici na te~na energija koristeni za sitnewe ili melewe na [M4B3.e] supstanci navedeni vo 1S011.a., 1S011.b., 1S111 ili vo Spisocite za kontrola na voeni stoki, i specijalno konstruirani za niv komponenti.

1V201 Ma{ini za navitkuvawe na ednoni{kovi vlakna poinakvi od onie [N3B4] specificirani vo 1V001 ili 1V101, i srodna oprema, kako {to sleduva:

a. Ma{ini za navitkuvawe na vlakna so edna ni{ka {to gi imaat site sledni karakteristiki:

1. So dvièwa za pozicionirawe, istegnuvawe i namotuvawe na vlaknata koordinirani i programirani za dve ili pove}e osovini;

2. Specijalno konstruirani da fabrikuvat kompozitni strukturi ili laminati od “vlaknesti ili ni{kovidni materijali”; i 3. Sposobni za namotuvawe na cilindri~ni rotori so dijametar pome|u 75

i 400 mm i dolìna od 600 mm ili pogolema.

b. Kontroli za koordinirawe i programirawe za ma{inite za namotuvawe na ni{kovidni vlakna specificirani vo 1V201.a;

c. Precizni kalapi za ma{inite za namotuvawe na ni{kovidni vlakna specificirani vo 1V201.a.

1V225 Kadi za elektroliza za proizvodstvo na fluor so proizvoden kapacitet [N3B1] pogolem od 250 g fluor na ~as. 1V226 Elektromagnetni separatori na izotopi konstruirani za, ili opremeni [N3B5] so, edine~en ili multi izvori na joni {to obezbeduvaat vkupna jonska [IV] struja od 50 mA ili pogolema. Zabele{ka: 1B 226 vklu~uva separatori:

a. Sposobni za zbogatuvawe na stabilni izotopi;


b. So izvori i kolektori na joni vo magnetno pole i konfiguracii vo koi tie se nadvor od poleto.

1V227 Konvertori za sinteza na amowak ili instalacii za sinteza na amowak, [N4B3] kade gasot za sinteza (azot i vodorod) e izvle~en od kolonata za razmena na

amowak i vodorod pod visok pritisok, a sinteziraniot amowak se vra}a vo istata kolona.

1V228 Koloni za kriogena destilacija na vodorod so site sledni [N4B2] karakteristiki::

a. Konstruirani da rabotat na vnatre{na temperatura od 35K (-38°S) ili pomalku;

b. Konstruirani da rabotat na vnatre{en pritisok od 0.5 do 5 MRa; c. Izraboteni bilo od:

1. êlik {to ne ‘r|osuva so fina zrnesta struktura od serijata 300 so niska sodrìna na sulfur i so austeniti~ki AYTM (Amerikanska Asocijacija za Testirawe i Materijali), (ili ekvivalenten standard) so golemina na zrno od 5 ili pogolema; ili

2. Ekvivalentni materijali {to se kompatibilni so kriogeni i N2 ; i

d. So vnatre{ni dijametri od 1 m ili pogolemi i efektivna dolìna od 5 m ili pogolema.

1V229 Plato koloni za razmena na voda-vodoroden sulfid i ‘vnatre{ni [N4B1] kontaktori’ kako {to sleduva:

Zabele{ka: Za koloni {to se posebno konstruirani ili izgotveni za proizvodstvo na te{ka voda vidi 0V004. a. Plato - kolonite za razmena na voda-vodoroden sulfid, so site sledni

karakteristiki: 1. Moàt da rabotata na pritisok od 2 Mra ili pogolem; 2. Konstruirani od jagleroden ~elik so austeniti~ki AYTM (ili

ekvavalenten standard) so golemina na zrno 5 ili pogolemo; i 3. So dijametar od 1.8 m ili pogolem;

b. ‘Vnatre{ni kontaktori’ za plato - kolonite za razmena na voda-vodoroden

sulfid specificirani vo 1V229.a. Tehni~ka zabele{ka: ‘Vnatre{nite kontaktori’ na kolonite se segmentni platoa {to imaat efektiven dijametar od 1.8 m ili pogolem, dizajnirani za olesnuvawe na protivstrujniot kontakt i se napraveni od ~elik {to ne ‘r|osuva so sodrìna na jaglerod od 0.03% ili pomalku. Tie moàt da bidat mreàsti , ventilski, vo vid na zvonec ili turbomreàsti.

1V230 Pumpi sposobni za cirkulacija na rastvori na koncentriran ili [N4A2] razreden kalium amid katalizator vo te~en amowak (KNH2 /NH3 ), so site sledni karakteristiki:


a. Hermeti~nost (odnosno, hermeti~ki zatvoreno); b. Kapacitet pogolem od 8.5 m3 /~; i c. Bilo koj od slednite karakteristiki:

1. Za koncentrirani rastvori na kalium amid (1% ili pove}e) raboten pritisok od 1.5 do 60 MRa; ili

2. Za razredeni rastvori na kalium amid (pomalku od 1%), raboten pritisok od 20 do 60 MRa.

1V231 Postrojki ili fabriki i oprema za niv za proizvodstvo na tritium, [N2B1] kako {to sleduva: [IV]

a. Postrojki ili fabriki za proizvodstvo, regeneracija, ekstrakcija, koncentracija ili obrabotka na tritium;

b. Oprema za postrojki ili fabriki za tritium, kako {to sleduva: 1. Instalacii za ladewe so vodorod ili helium sposobni da ladat do 23 K

(-250°S) ili pomalku, so kapacitet za otstranuvawe na toplina pogolema od 150W;

2. Sistemi za skladirawe ili pro~istuvawe na vodorodni izotopi koristejki metalni hibridi kako mediumi za skladirawe ili pro~istuvawe.

1V232 Turbopro{iruva~i ili agregati turbopro{iruva~i-kompresori so [N4A3] dvete sledni karakteristiki:

a. Konstruirani da rabotat so izlezna temperatura od 35 K (-238°S) ili pomalku; i

b. Konstruirani za proizvodstvo na vodoroden gas od 1,000 kg/~ ili pove}e. 1V233 Postrojki ili fabriki za separacija na litium izotopi i oprema za niv, [N2B2] kako {to sleduva: [IV]

a. Postrojki ili fabriki za separacija na litium izotopi; b. Oprema za separacija na litium izotopi, kako {to sleduva:

1. Bateriski koloni za razmena pome|u dve te~ni fazi na litium amalgami;

2. Pumpi za amalgam od ìva ili litium; 3. Kelii za elektroliza na litium amalgam; 4. Isparuva~i za koncentracija na rastvori od litium hidroksid.

1S Materijali Tehni~ka zabele{ka: Metali i leguri:

Dokolku ne e dokaàno sprotivno, zborovite ‘metali’ i ‘leguri’ vo 1S001 do 1S012 opfa}aat surovi ili polufabrikuvani formi, kako {to sleduva:

Surovi formi:


Anodi, topki, pra~ki (vklu~uvajki `lebni pra~ki i ì~ani pra~ki), polugi, blokovi, slapovi, briketi, katodi,kristali, granulati, kocki, zrnca, ingoti, grumeni, kuglici, prav, okrugli formi, sa~mi, plo~ki, sungerasti formi, {ipki;

Polufabrikuvani formi (bilo da se ili da ne se obloèni, pokrieni, produp~eni ili perforirani): a. Kovani ili obraboteni materijali fabrikuvani so valawe, istegnuvawe, kovawe,

leewe pod pritisok, ladno presuvani, presuvani, nazrneti, rasprskuvani i smeleni, odnosno: vinkli, {ajbni, krugovi, diskovi, prav, lu{pi, folija i tenki plo~i, kovan proizvod, plo~i, prav, presovani, {tancovani, traki, prsteni, pra~ki (vklu~uvajki goli {ipki za zavaruvawe, ì~ani {ipki i rolovana ìca), profili, formi, listovi, lenti, cevki i tubi (vklu~uvajki okrugol i kvadraten presek), izteglena ili ekstrudirana ìca:

b. Leen material proizveden so leewe vo pesok, matrici, metalni, gipsani ili drugi formi na kalapi, vklu~uvajki leewe pod pritisok, sinterovani formi, i formi napraveni so prav- metalurgija.

Celta na kontrolata e da ne se izgubi smisla so izvozot na formi {to ne se na izvoznata lista , a za koi se tvrdi, deka se gotovi proizvodi, no vsu{nost toa se surovi formi ili poluproizvodi..

1S001 Materijali specijalno konstruirani za koristewe kako apsorberi na [W1&2] elektromagnetni branovi, ili elektroprovodni polimeri, kako [M17S1] {to sleduva: [IV] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1S101

a. Materijali za apsorbirawe na frekvencii {to nadminuvaat 2 h 108 Hz no pomalku od 3 h 1012 Hz; Zabele{ka 1: 1S001.a. ne kontrolira:

a. Apsorberi tip vlakno, proizvedeni od prirodni ili sinteti~ki vlakna, so nemagnetni svojstva za da obezbedat apsorbcija;

b. Apsorberi bez magnetni zagubi, ~ii strani~ni povr{ini ne se vo edna ramna povr{ina , vklu~uvajki piramidalni, konusni, klinovidni i spiralni povr{ini;

c. Apsorberi na ramni povr{ini, so site sledni karakteristiki: 1. Napraveni od bilo {to od slednoto:

a. Penoplasti~ni materijali (fleksibilni ili nefleksibilni) so jagleroden polnitel, ili organski materijali, vklu~uvajki svrzuva~ki sredstva, {to obezbeduvaat pove}e od 5% eho sporedeno so metal nad {irinata na frekventnata lenta {to nadminuva ±15% od osnovnata frekvencija na bombardira~kata energija, a ne izdrùvaat temperaturi povisoki od 450K (177°S); ili

b. Kerami~ni materijali {to imaat pove}e od 20%

eho sporedeno so metal na frekventna lenta {to nadminuva ±15% od osnovnata frekvencija na


bombardira~kata energija, a ne izdrùvaat temperaturi povisoki od 800 K (527°S);

Tehni~ka zabele{ka: Primerocite za testirawe na apsorbcija za 1S001.a. Zabele{ka: 1.s.1 treba da se vo forma na kvadrat barem najmalku 5 branovi dolìni od osnovnata frekvencija, da bidat smesteni vo najoddale~eniot del na poleto na radijaciskiot element.

2. Cvrstina na vle~ewe, pomala od 7 h 106 N/m2 ; i 3. Cvrstina na pritiskawe pomala od 14 h 106 N/m2 ;

d. Ramni apsorbira~ki povr{ini proizvedeni od sinterovan ferit so: 1. Specifi~na teìna {to nadminuva 4.4; i 2. Maksimalna rabotna temperatura od 548 K (275°S).

Zabele{ka 2: Ni{to {to e vo Zabele{ka 1 od 1S001.a. ne gi osloboduva od kontrola magnetnite materijali sodràni vo boja, za da obezbedat apsorpcija.

c. Materijali {to apsorbiraat frekvencii {to nadminuvaat 1.5 h 1014 Hz no

pomalku od 3.7 h 1014 Hz i ne se transparentni na vidlivo svetlo; d. Polimerni materijali so vnatre{na provodlivost i ‘obemna

elektroprovodlivost’ {to nadminuva 10,000 Y/m (Simensi na metar) ili povr{inski otpor pomal od 100 omi/sq, bazirani na nekoi od slednite polimeri: 1. Polianilin; 2. Polipirol; 3. Politiofen; 4. Polifenilen-vinilen; ili 5. Politienilen-vinilen. Tehni~ka zabele{ka: ‘Obemnata elektroprovodlivost’ i ‘povr{inskiot otpor’ treba da se odredat koristejki D-527 od AYTM ili nacionalni ekvivalenti.

1S002 Metalni leguri, metalni leguri vo prav i legirani materijali, kako [W] {to sleduva: Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1S202.

Zabele{ka: 1S002 ne gi kontrolira metalnite leguri, metalnite leguri vo prav i legirani materijali za supstrati za obloùvawe.

Tehni~ki zabele{ki:

1. Metalni leguri vo 1S002 se onie {to sodràt povisok procent po teìna na navedeniot metal otkolku od nekoj drug element;

2. Vekot na ru{ewe pod optovaruvawe treba da se meri vo soglasnost so standardot E-139 naAYTM ili nacionalni ekvivalenti.

3. Dolnata granica na zamor pri cikli~no optovaruvawe treba da se meri vo soglasnost so standardot E-606 na AYTM ‘Prepora~ana praktika pri testitarwe na dolna granica na zamor pri cikli~no optovaruvawe so konstantna amplituda’ ili nacionalni ekvivalenti. Testiraweto treba da bide


osovinsko so prose~no optovaruvawe ednakvo na 1 i koncentriran faktor na optovaruvawe (K1 ) ednakov na 1. Prose~no optovaruvawe e definirano kako maksimalno optovaruvawe minus minimalno optovaruvawe podeleno so maksimalno optovaruvawe.

a. Aluminidi, kako {to sleduva:

1. Nikelovi aluminidi {to sodràt minimum 15 % po teìna aluminium, maksimum 38 procenti po teìna aluminium i barem eden dopolnitelen leguren element;

2. Titan aluminidi {to sodràt 10% po teìna ili pove}e aluminium i barem eden dopolnitelen leguren element;

b. Metalni leguri, kako {to sleduva, napraveni od materijali specificirani vo

1S002.s.: 1. Nikel leguri so:

a. Vek na ru{ewe pod optovaruvawe 10,000 ~asa ili podolgo na 923 K (650°S) pri napon od 676 MRa; ili

b. Vek na dolna granica na zamor na 10,000 ciklusa ili pove}e na 823 K (550°S) pri optovaruvawe od 1,095 MRa;

2. Niobievi leguri so:

a. Vek na ru{ewe pod optovaruvawe 10,000 ~asa ili podolgo na 1,2073 K (800°S) pri optovaruvawe od 400 MRa; ili

b. Vek na dolna granica na zamor pri 10,000 ciklusa ili pove}e na 973 K (700°S) pri maksimum napon od 700 MRa;

[N2S13] 3. Titan leguri so:

a. Vek na ru{ewe pod optovaruvawe 10,000 ~asa na 723 K (450°S) pri optovaruvawe od 200 MRa; ili

b. Vek na dolna granica na umor 10,000 ciklusa ili pove}e na 723 K (450°S) pri maksimum optovaruvawe od 400 MRa;

[N2S1] 4. Aluminium leguri so cvrstina na istegnuvawe od: a. 240 MRa ili pove}e na 473 K (200°S); ili b. 415 MRa ili pove}e na 298 K (25°S); 5. Magnezium leguri so: a. Cvrstina na istegnuvawe 345 MRa ili pove}e; ili b. Stapka na korozija pomala od 1mm/godi{no vo

3% voden rastvor na natrium hlorid mereno soglasno na standardot G-31 na AYTM ili nacionalni ekvivalenti;

c. Metalen leguren prav ili poseben materijal za materijal, so site sledni karakteristiki:

1. Napraveni od nekoja od slednite kompoziciski sistemi:


Tehni~ka zabele{ka: H vo slednoto e ednakvo na eden ili pove}e legurni elementi.

a. Nikel leguri (Ni-Al-X, Ni-X-Al) pogodni za delovi na turbinski motori ili komponenti, odnosno so pomalku od 3 nemetalni ~esti~ki (vneseni za vreme na proizvodstveniot proces) pogolemi od 100 µm na 109 legurni ~esti~ki;

b. Niobium leguri (Nb-Al-X ili Nb-X-Al, Nb-Si-X ili Nb-X-Si,

Nb-Ti-X ili Nb-X-Ti);

c. Titan leguri (Ti-Al-X ili Ti-X-Al);

d. Aluminium leguri (Al-Mg-X ili Al-X-Mg, Al-Zn-X ili Al-X-Zn, Al-Fe-X ili Al-X-Fe): ili

e. Magnezium leguri (Mg-Al-X ili Mg-X-Al);

2. Napraveni vo kontrolirana sredina so nekoj od slednite procesi:

a. “Vakuumsko rasprsnuvawe”; b. “Gasovo rasprsnuvawe” c. “Rotaciono rasprsnuvawe” d. “Stvrdnuvawe preku oladuvawe” e. “Istegnuvawe od stopeniot materijal” i “pretvorawe vo prav” f. “Ekstrakcija od stopen materijal” i “pretvorawe vo prav” ili g. “Mehani~ko legirawe”; i

3. Sposobni za formirawe na materijali specificirani vo 1S002.a. ili

1S002.b.

d. Legiran materijal so site sledni karakteristiki: 1. Napraven od nekoja od kompoziciskite sistemi specificirani vo

1S002.c.1; 2. Vo forma na nesomeleni qu{pi, lenti ili tenki pra~ki; i 3. Proizvedeni vo kontrolirana sredina so nekoj od slednite:

a. “Stvrdnuvawe preku oladuvawe” b. “Istegnuvawe od stopeniot materijal”; ili c. Ekstrakcija od stopen materijal

1S003 Magnetski metali, od site vidovi i formi so nekoja od slednite [W] karakteristiki:

a. Po~etna odnosna magnetska prodornost od 120,000 ili pove}e i debelina od 0.05 mm ili pomala;

Tehni~ka zabele{ka: Mereweto na po~etnata prodornost treba da se vr{i vrz napolno oàreni

materijali. b. Magnetostruktivni leguri, so nekoja od slednite karakteristiki:

1. Magnetostrikcija na zasituvawe pove}e od 5 h 10-4 ; ili 2. Faktor na magnetnomehani~ko svrzuvawe (k) pogolemo od 0.8; ili


c. Lenti od amorfni ili ‘nanokristalni’ leguri, so site sledni karakteristiki: 1. Sostav so minimum 75 teìnski procenta na èlezo, kobalt ili nikel; 2. Magnetna indukcija na zasituvawe (Vy) od 1.6 T ili pove}e; i 3. Nekoe od slednoto:

a. Debelina na lenta od 0.02 mm ili pomala; ili b. Elektri~na otpornost od 2 h 10-4 omi/sm ili pove}e.

Tehni~ka zabele{ka: ‘Nanokristalni’ materijali vo 1S003.s. se onie materijali {to imaat kristalni zrna vo golemina od 50 nm ili pomala, izmereno so rentgenova difrakcija.

1S004 Urano-titanovi leguri ili volframovi leguri so “matrica” na baza na [W] èlezo, nikel ili bakar, so se od slednoto:

a. Gustina {to nadminuva 17.5 g/cm3; b. Granica na elasti~na deformacija {to nadminuva 880 Mra; c. Maksimalna cvrstina na istegnuvawe {to nadminuva 1,270 MRa; i d. Elongacija {to nadminuva 8%.

1S005 “Superprovodni” “kompozitni” provodnici so dolìna {to nadminuva [W] 100m ili so masa {to nadminuva 100 g, kako {to sleduva:

a. Multiì~ani “superprovodni” “kompozitni” provodnici {to sodràt eden ili pove}e niobium-titanovi ni{ki: 1. Vgradeni vo “matrica” {to ne e od bakar ili ne e na bakarna osnova;

ili 2. So popre~en presek pomal od 0.28 h 10-4 mm2 (6 µm dijametar za

okrugli ni{ki);

b. “Superprovodni” “kompozitni” provodnici {to sodràt eden ili pove}e “superprovodni” ni{ki poinakvi od niobium-titanovi, so se od slednoto: 1. “Kriti~na temperatura” pri nula magnetna indukcija {to nadminuva

9.85 K (-263.31°S) no poniska od 24 K (-249.16°S); 2. Popre~en presek pomal od 0.28 h 10-4 mm2 ; i 3. Zadrùvaat “superprovodna” sostojba pri temperatura od 4.2 K (-

268.96°S) koga se izloèni na magnetno pole {to odgovara na magnetna indukcija od 12 T.

1S006 Te~nosti i materijali za podma~kuvawe, kako {to sledi: [W]

a. Hidrauli~ni te~nosti ~ii glavni sostojki se nekoi od slednite soedinenija ili materijali: 1. Sinteti~ni silanojaglevodorodni masla, {to imaat se od slednoto:

Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 1S006.a.1., silanojaglevodorodnite masla sodràt isklu~ivo silicium, vodorod i jaglerod. a. Temperatura na zapaluvawe {to nadminuva 477 K (204°S); b. Temperatura na pominuvawe vo te~na sostojba na 239 K (-

34°S) ili pomala; c. Indeks na viskoznost 75 ili pove}e; i


d. Termalna stabilnost pri 616 K (343°S); ili

2. Hlorfluorojaglerodi, {to imaat se od slednoto: Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 1S006.a.2., hlorfluorojaglerodite sodràt isklu~ivo jaglerod, fluor i hlor. a. Nema to~ka na zapaluvawe; b. Autogena temperatura na zapaluvawe nadminuva 977 K

(704°S); c. Temperatura na pominuvawe vo te~na sostojba 219 K (-54°S)

ili pomala; d. Indeks na viskoznost 80 ili pove}e; i e. To~ka na vriewe na 473 K (200°S) ili povisoka;

b. Materijali za podma~kuvawe {to kako glavni sostojki gi sodràt nekoi od

slednite soedinenija ili materijali: 1. Fenilenovi ili alkilfenilenovi eteri ili tioeteri, ili nivni me{avini, {to

sodràt pove}e od dve eterni ili tioeterni funkcii ili me{avina od niv; ili

2. Fluorirani siliciumski te~nosti so kineti~ki viskozitet pomal od 5,000 mm2 /y (5,000 centistoks) mereno pri 298 K (25°S);

c. Vla`ne~ki ili flotacioni te~nosti so ~istota {to nadminuva 99.8%, {to sodràt

pomalku od 25 ~esti~ki na 200 µm ili pogolemi na 100 ml i napraveni od barem 85% na nekoj od slednite soedinenija ili materijali. 1. Dibromotetrafluoroetan; 2. Polihlortrifluoretilen (samo masleni i parafinovi modifikacii); ili 3. Polibromtrifluoretilen;

d. Fluorojaglerodni te~nosti za elektronsko ladewe, so site sledni karakteristiki:

1. Sodràt 85% po teìna ili pove}e od nekoja od slednite sostojki ili nivni me{avini: a. Monomerni formi na perfluorpolialkileterni triazini ili

perfluoralifatni eteri; b. Perfluoralkilamini; c. Perfluorcikloalkani; d. Perfluoralkani;

2. Gustina pri 298 K (25°S) od 1.5 g/ml ili pove}e; 3. Vo te~na sostojba pri 273 K (0°S); i 4. Sodràt 60% ili pove}e po teìna fluor.

Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 1S006:

a. Temperaturata na zapaluvawe se opredeluva so koristewe na metodata Cleveland Open Cup opi{ana vo D-92 na AYTM ili po ekvivalentni nacionalni standardi;

b. Temperaturata na pominuvawe vo te~na sostojba se opredeluva so koristewe na metodata opi{ana vo D-97 od AYTM ili nacionalni ekvivalenti;

c. Indeks na viskoznost se opredeluva so koristewe na metodata opi{ana vo D-2270 od AYTM ili nacionalni ekvivalenti;


d. Termalna stabilnost se opredeluva so slednite test proceduri ili nacionalni ekvivalenti:

Dvaeset ml od te~nosta {to se testira se postavuva vo 46 ml komora od ~elik {to ne ‘r|osuva “marka 317” {to sodrì top~iwa, od koi edno top~e so dijametar 12,5 mm (nominalen) od alaten ~elik M-10, edno od ~elik 52100 i edno od bronza otporna na morska voda (60% Cu, 39% Zn, 0.75% Sn);

Komorata se produvuva so azot, se zape~atuva pri atmosferski pritisok i temperaturata se zgolemuva do 644 ±6 K (371 ± 6°S) i se odrùva na istata temperatura {est ~asa; Primerokot }e se smeta za termalno stabilen ako po zavr{uvawe na gornata procedura, se ispolneti site sledni uslovi: 1. Zagubata vo teìna na sekoe top~e e pomala od 10mg/mm od

negovata povr{ina; 2. Promenata na pojdovniot viskozitet utvrden na 311 K (38°S) e pomal

od 25%; ili 3. Vkupniot kiselinski ili bazen broj e pomal od 0.40;

e. Temperaturata na autogeno zapaluvawe se opredeluva so koristewe na metodata opi{ana vo E-659 od AYTM ili so nacionalni ekvivalenti.

1S007 Materijali na kerami~na osnova, “nekompozitni” kerami~ni [W] materijali, kompozitni materijali so kerami~na “matrica” i [M6S5*] prekursori, kako {to sleduva: [M6S6*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1S107.

a. Osnovni materijali od edine~ni ili kompleksni titanovi boridi, {to sodràt vkupno metalni primesi (so isklu~ok na namerno vnesenite dodatoci) pomalku od 5,000 rrm, so prose~na golemina na ~esti~kite ednakva na ili pomala od 5 µm i ne pove}e od 10% na ~asti~ki pogolemi od 10µm;

b.“Nekompozitni” kerami~ni materijali – surovi i polufabrikati sostaveni od titanovi

boridi so gustina od 98% ili pove}e od teoretskata.; Zabele{ka: 1S007.b. ne gi kontrolira abrazivite.

[W1] c. Kerami~no-kerami~ni “kompozitni” materijali so matrica od staklo ili oksid i armirani so vlakna {to imaat se od slednoto: 1. Napraveni od nekoj od slednite materijali:

a. Sn-N; b. Si-C; c. Si-Al-O-N; ili d. Si-O-N; i

2. Imaat specific~na cvrstina na istegnuvawe {to nadminuva 12.7 h 103 m;

[W1] d. Kerami~no-kerami~ni “kompozitni” materijali, so ili bez

kontinuirana metalna faza, {to sodràt fino disperzirani ~esti~ki, ni{kovidni kristali ili vlakna, a “matricata” e od karbidi ili nitridi na silicium, cirkonium ili bor;

e. Polufabrikati (odnosno, polimerni i metalo-organski materijali za specijalna

namena) za proizvodstvo na edna ili pove}e fazi na materijalite specificirani vo 1S007.s., kako {to sleduva:


1. Polidiorganosilani (za proizvodstvo na silicium karbid); 2. Polisilazani ( za proizvodstvo na silicium nitrid); 3. Polikarbosilazani ( za proizvodstvo na keramika so siliciumski,

aglerodni i azotni komponenti); f. Kerami~no-kerami~ni “kompozitni” materijali so oksidna ili staklena

“matrica”, zasilena so kontinuirani ni{ki od nekoi od slednite sistemi: 1. Al2 O3 ; ili 2. Si-C-N. Zabele{ka: 1S007 ne gi kontrolira “kompozitnite” materijali

{to sodràt vlakna od ovie sistemi so cvrstina na istegnuvawe na ni{kata pomala od 700 MRa pri 1,273 K (1,000°S) ili polze~ki otpor na istegnuvawe na vlakno pogolem od polze~koto istegnuvawe pri tovar 100 MRa i 1273 K(1,000°S) za 100 ~asa.

1S008 Nefluorinirani polimerni supstanci, kako {to sleduva: [W]

a. 1. Dimaleimidi; 2. Aromati~ni poliamid-imidi; 3. Aromati~ni poliimidi; 4. Aromati~ni polieterimidi so temperatura na pominuvawe vo staklesta

sostojba (Tg) {to nadminuva 513 K (240°S) odredena so koristewe na suvata metoda opi{ana vo D3418 od AYTM;

Zabele{ka: 1S008.a. ne gi kontrolira nerastoplivite pravovi za formirawe pod pritisok ili vo kalupski formi.

b. Termoplasti~ni te~no kristalni kopolimeri {to se termostabilni nad 523 K (250°S) mereno spored D-648 od AYTM, metoda A, ili spored ekvivalentni nacionalni standardi, so tovar od 1.82 N/mm2 i se sostojat od: 1. Nekoe od slednite:

a. Fenilen, difenilen ili naftalin; ili b. Metil-, tercijalen-butil ili fenil-, zameneti fenilen, bifenilen ili

naftalin; i 2. Nekoi od slednite kiselini:

a. Tereftalova kiselina; b. 6-hidroksi-2 naftoi~na kiselina; ili c. 4-hidroksibenzoena kiselina;

c. Poliarilen eter-ketoni, kako {to sleduva: 1. Polieter eter-ketoni (REEK); 2. Polieter keton-keton (REKK); 3. Polieter keton (REK); 4. Polieter keton-eter-keton-keton (REKEKK); d. Poliarilen ketoni; e. Poliarilen sulfidi, kade arilenovata grupa e difenilen, trifenilen ili

kombinacija od niv; f. Polidifenilenetersulfon.


Tehni~ka zabele{ka: Temperaturata na pominuvawe vo staklesta sostojba (Tg) za materijalite od 1S008 se odreduva so metadata opi{ana vo D 3418 od AYTM koristejki suva

metoda. 1S009 Neobraboteni fluorirani soedinenija, kako {to sleduva: [W]

a. Kopolimeri na viniliden fluorid {to ima 75% ili pove}e beta kristalna struktura bez istegnuvawe;

b. Fluorirani poliimidi, {to sodràt 10% po teìna ili pove}e svrzan fluor; c. Fluorirani fosfazenovi elastomeri, {to sodràt 30% po teìna ili pove}e svrzan

fluor. 1S010 “Vlaknesti i ni{kovidni materijali” {to moàt da se koristat vo [W] organski “matrici”, metalni “matrici” ili jaglerodni “matri~ni” “kompozitni”

strukturi ili laminati, kako {to sleduva: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 1S210. [N2C7.a*] a. Organski “vlaknesti ili ni{kovidni materijali”, so se od slednoto:

1. “Specifi~en modul” {to nadminuva 12.7 h 106 m; i 2. “Specifi~na cvrstina na istegnuvawe” {to nadminuva 23.5h104m; Zabele{ka: 1S010.a. ne kontrolira polietilen.

[N2C7.a*] b. Jaglerodni “vlaknesti ili ni{kovidni materijali, so se od slednoto:

1. “Specifi~en modul” {to nadminuva 12.7 h 106 m; i 2. “Specifi~na cvrstina na istegnuvawe” {to nadminuva 23.5 h 104 m;

Zabele{ka: 1S010.b. ne gi kontrolira tkaeninite napraveni od “vlaknesti ili ni{kovidni materijali” za popravka na strukturite na avioni ili laminati, za koi goleminata na poedinite listovi ne nadminuva 50 cm h 90 cm. Tehni~ka zabele{ka:

Svojstvata na materijalite opi{ani vo 1S010.b. treba da se opredelat koristejki gi metodite na SRM 12 do 17, prepora~ani od Asocijacijata na proizvoditelite na avangardni kompozitni materijali (SACMA), ili so ekvivalentnite nacionalni standardi za ispituvawe na vlaknesti materijali, naprimer japonskiot industriski standard JIS-R-7601, paragraf 6.6.2., na baza prose~ni podatoci.

[W1 c. Neorganski “vlaknesti ili ni{kovidni materijali” so se od slednoto: 1. “Specifi~en modul” {to nadminuva 2.54 h 106 m; i 2. To~ka na topewe, omeknuvawe, razloùvawe ili sublimirawe pri

temperatura nad 1,922 K (1,649°S) vo inertna sredina; Zabele{ka: 1S010.c. ne kontrolira: 1. Neprekinati, mnogufazni, polikristalni aluminium oksidni

vlakna vo isitneta forma ili vo forma na vata, so 3 teìnski


procenta ili pove}e na silicium oksid i specifi~en modul pomal od 10 h 106 m;

2. Vlakna od molibden ili molibdenovi leguri; 3. Vlakna od bor; 4. Neprekinati kerami~ni vlakna so to~ka na topewe,

omeknuvawe, razloùvawe ili sublimirawe pri temperatura poniska od 2,043 K (1,770°S) vo inertna sredina.

[W1] d. “Vlaknesti ili ni{kovidni materijali”: 1. Sostaveni od nekoi od slednoto:

a. Polieterimidi specificirani vo 1S008.a.; ili b. Materijali specificirani vo 1S008.b. do 1S008.f.; ili

2. Sostaveni od materijali specificirani vo 1S010.d.1.a. ili 1S010.d.1.b.; i “soedineti” so drugi vlakna specificirani vo 1S010.a., 1S010.b. ili 1S010.c.;

[N2C7.c*] e. Vlakna, impregnirani so smoli ili smolesti materijali (prepregi), vlakna so

metalna ili jaglerodna pokrivka (preformi), ili “preformi od jaglerodni vlakna”, kako {to sleduva:

1. Proizvedeni od “vlaknesti ili ni{kovidni materijali”

specificirani vo 1S010.a., 1S010.b. ili 1S010.c; [M6C1*] 2. Proizvedeni od organski ili jaglerodni “vlaknesti ili ni{kovidni materijali”:

a. So “specifi~na cvrstina na istegnuvawe” {to nadminuva 17.7 h 104 m;

b. So “specifi~en modul {to nadminuva 10.15 h 106 m; c. Ne se kontrolirani so 1S010.b.; i d. Posle impregnirawe so materijali specificirani vo 1S008 ili

1S009.b., {to imaat temperatura na pominuvawe vo staklesta sostojba (Tg) nad 383 K (110°S), ili so fenolni ili epoksidni smoli so temperatura na pominuvawe vo staklesta sostojba (Tg) ednakva ili nad 418 K (145°S).

Zabele{ka: 1S010.e. ne kontrolira:

a. Jaglerodni vlaknesti ili ni{kovidni materijali so “matrica” impregnirana so epoksidni smoli (prepregi) za popravka na avionski konstrukcii ili laminati, kade dimenzijata na oddelnite lsitovi od prepregi ne nadminuva 50 cm h 90 cm;

b. Prepregi, koga se impregnirani so fenolin ili so epoksidni smoli, so temperatura na pominuvawe vo staklesta sostojba (Tg) pomala od 433 K (160°S) i temperatura na su{ewe poniska od onaa za pominuvawe vo staklesta sostojba.

Tehni~ka zabele{ka:

Temperatura na pominuvawe vo staklesta sostojba (Tg) za materijalite od 1S010.e. se opredeluva so metodata opi{ana vo D3418 od AYTM, koristejki suva metoda. Temperaturata za


pominuvawe vo staklesta sostojba za fenolni i epoksidni smoli se opredeluva so metodata opi{ana vo D4065 od AYTM pri frekvencija od 1Hz i stapka na zagrevawe od 2 K (°S) na minuta, koristejki suva metoda.

1S011 Metali i soedinenija, kako {to sledi: [W] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA KONTROLI NA VOENI PROIZVODI i 1S111. [M4C2.d.*] a. Metali so golemina na ~esti~ki pomala od 60 µm bilo da se sferi~ni,

atomizirani, sferoidni, na lu{pi ili smeleni, proizvedeni od materijal {to sodrì 99% ili pove}e cirkonium, magnezium i leguri od niv;

Tehni~ka zabele{ka: Prirodna sodrìna na hafnium vo cirkonium (tipi~no 2% do 7%) smetano so cirkonium. Zabele{ka: Metalite ili legurite navedeni vo 1S011.a. se

predmet na kontrola, nezavisno dali se kapsulirani vo aluminium, magnezium, cirkonium ili berilium.

[M4C2.e*] b. Bor ili borov karbid so ~istota od 85% ili povisoka i so golemina na ~esti~ki

od 60 µm ili pomala; Zabele{ka: Metalite ili legurite navedeni vo 1S011.b. se predmet na kontrola, nezavisno dali se kapsulirani vo aluminium, magnezium, cirkonium ili berilium. c. Guanidin nitrat; d. Nitroguanidin (NQ) (CAS 556-88-7). 1S012 Materijali kako {to sleduva: [W1& 2] Tehni~ka zabele{ka: Ovie materijali obi~no se koristat kako izvori na nuklearno gorivo.

a. Plutonium vo bilo kakva forma so plutoniumska izotopska proba so sodrìna na plutonium-238 pove}e od 50% po teìna;

Zabele{ka: 1S012.a. ne kontrolira: a. Pratki so sodrìna na plutonium od 1 g ili pomalku; b. Pratki od 3 “efektivni grama” ili pomalku, koga se

sodràt vo senzorskite komponenti na instrumentite [IV] b. “Prethodno separiran” neptunium-237 vo bilo koja forma. Zabele{ka: 1S012.b. ne gi kontroloira pratkite so neptunium- 237 so sodrìna od 1 g ili pomalku. 1S101 Materijali i napravi {to se koristat pri namalena vidlivost za [M17A1*] registrirawe na reflektirani radiolokaciski, ultravioletovi, [M17S1*] infracrveni i akusti~ni signali, poinakvi od onie specificirani [IV] vo 1S001, {to se koristat kaj “raketi” ili nivni podsistemi.


Zabele{ka 1: 1S101 vklu~uva:

a. Konstruktivni materijali i oblogi specijalno dizajnirani za namalen radiolokaciskiot odraz;

b. Oblogi(premazi), {to vklu~uvaat boi, specijalno dizajnirani za namaluvawe na sposobnosta za refleksija i povtorno zra~ewe vo mikrobranoviot, infracrveniot i ultravioletoviot opseg na elektromagnetniot spektar.

Zabele{ka 2: 1S101 ne gi vklu~uva oblogite (premazite) {to specijalno se koristat za termalna regulacija na satelitite.

1S102 Povtorno zasiteni pirolizirani jaglerodno-jaglerodni materijali [M6S2] konstruirani za vselenski raketi-nosa~i specificirani vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104. 1S107 Grafitni i kerami~ni materijali, poinakvi od specificiranite vo [M6S3] 1S007, kako {to sleduva:

a. Finozrnesti i rekristalizirani grafiti so gustina pogolema ili ednakva na 1.72 g/cm³ izmerena na 288 K (15°S), so golemina na ~esti~ki od 100µm ili pomali, {to se koristat za “raketni” mlaznici i nosni {picevi na povratni raketi, kako {to sledi:

1. Cilindri so dijametar od 120 mm ili pogolem i dolìna od 50 mm ili pogolema;

2. Cevki so vnatre{en dijametar od 65 mm ili pogolem i debelina na zidot od 25 mm ili pogolema i dolìna od 50 mm ili pogolema;

3. Blokovi so dimenzii 120 mm h 120 mm h 50 mm ili pogolemi; Zabele{ka: Vidi isto taka 0S004. [M6S4] b. Piroliti~ki ili poja~ani so vlakna grafiti nameneti za

“raketni” mlaznici ili nosni {picevi na povratni raketi; Zabele{ka: Vidi isto taka 0S004.

[M6S5] c. Kerami~ni kompozitni materijali (so dijalektri~na konstanta pomala od 6 pri frekvencii od 100 Hz do 10,000 MHz) {to moàt da se koristat vo “raketni” radome (za{titni ku}i{ta za radarski anteni napraveni od materijal transparenten za radio branovi);

[M6S6] d. Nezapalivi kerami~ki materijali poja~ani so silicium karbid {to moàt da se obrabotuvaat ma{inski, nameneti za nosni vrvovi na “raketi”.

1S111 Mlazni (raketni) goriva i nivnite hemiski sostojki, poinakvi od onie specificirani vo 1S011, kako {to sleduva:

a. Pogonski supstanci: [M4S2.s] 1. Top~est aluminiumski prav, poinakov od onoj pecificiran vo

Spisokot za kontrola na voeni proizvodi, so ednakov dijametar na ~esti~ki pomal od 200µmi so sodrìna na aluminium od 97% po teìna ili pove}e, dokolku barem 10% od vkupnata teìna e od ~esti~ki pomali od 63 µm, spored ISO 2591:1988 ili spored nacionalnite ekvivalenti;

Tehni~ka zabele{ka:


Golemina na ~asti~ka od 63 µm (ISO R-565) odgovara na 250 mesh (Tyler) ili 230 mesh (standard E-11 od AYTM). [M4S2.d] 2. Metalni goriva, poinakvi od specificiranite vo Spisokot za kontrola na

voeni proizvodi, so golemina na ~esti~ki pomala od 60 µm, nezavisno dali se top~esti, disperzivni, sferoidalni, lu{pesti ili someleni, {to sodràt 97% po teìna ili pove}e na bilo {to od slednoto: a. Cirkonium; b. Berilium; c. Magnezium; ili d. Leguri na metalite specificirani od a. do s. pogore;

Tehni~ka zabele{ka: Prirodna sodrìna na hafnium vo cirkonium (obi~no 2% do 7%) se smeta so cirkoniumot.

[M4S4.a*] 3. Te~ni oksidantski supstanci, kako {to sleduva: a. Diazoten trioksid; b. Azoten dioksid/diazoten tetroksid; c. Diazoten pentoksid d. Me{ani oksidi na azot (MON);

Tehni~ka zabele{ka: Azotni me{ani oksidi (MON) se rastvori od azoten oksid (NO) vo diazoten tetraoksid/azoten dioksid (N2O4/NO2) {to moàt da se koristat vo raketni sistemi. Ima razli~ni koncentracii {to se ozna~uvaat so MONi ili MONij, pri {to i i j se celi broevi {to go pretstavuvaat procentot na azotniot oksid vo me{avinata ( na pr. MON3 sodrì 3% azoten oksid, MON25 sodrì 25% azoten oksid. Gornata granica e MON40, soodvetno na 40 teìnski procenta). e. VIDI GO SPISOKOT ZA KONTROLA NA VOENI

PROIZVODI ZA Inhibira~ka crvena dimna azotna kiselina (IRFNA)

f. VIDI GO SPISOKOT ZA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI I 1S238 ZA Soedinenija sostaveni od fluorini i eden ili pove}e od drugite halogeni elementi, kislorod ili azot.

[M4S5*] b. Polimerni supstanci: 1. Polibutadien so krajni karboksilni grupi (STRV); 2. Polibutadien so krajni hidroksilni grupi (NTRV), poinakov od onie

specificirani vo Spisokot za kontrola na voeni proizvodi; 3. Polibutadien-akrilna kiselina (RVAA); 4. Polibutadien-akrilna kiselina-akrilonitril (RVAN);

[M4S6*] c. Drugi hemiski aditivi i agensi za reaktivni goriva: 1. VIDI GO SPISOKOT ZA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI ZA Butacen 2. Trietilen glikol dinitrat (TEGDN); 3. 2-nitro odifenilamin; 4. Trimetiloletan trinitrat (TMETN); 5. Dietilen glikol dinitrat (DEGDN); 6. Ferocen derivati, poinakvi od onie specificirani vo Spisokot za

kontrola na voeni proizvodi.


Zabele{ka: Za goriva i hemiski sostojki za goriva {to ne se specificirani vo 1S111, vidi go Spisokot za kontrola na voeni proizvodi. 1S116 Martenzitovi ~elici (~elici op{to karakterizirani so visoka [M6S8] sodrìna na nikel i mnogu niska sodrìna na jaglerod i upotreba na [N2C11] supstituciski elementi za zgolemuvawe na cvrstinata pri stareewe) imaat maksimalna cvrstina na istegnuvawe od 1,500 Mra ili pogolema, merena pri 293 K (20°S), vo forma na list, plo~a ili cevka so debelina na zid ili plo~a ednakva na ili pomala od 5 mm. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1S216. 1S117 Volfram, molibden i leguri na ovie metali vo forma na ednakvi [M6S7] top~esti ili disperzivni ~esti~ki so dijametar od 500µm ili pomalku so ~istota od 97% ili pogolema za proizvodstvo na komponenti na “raketni motori”, odnosno termo {titovi, mlazni supstrati, mlazni grla i povr{ini za upravuvawe na vektorot na potisna snaga. 1S118 Titaniumski stabiliziran dupleks ~elik (Ti-DSS) so site sledni osobini: [M6S9]

a. So site sledni karakteristiki: 1. Sodrì 17.0-23.0 teìnski procent na hrom i 4.5-7.0 teìnski procent na

nikel; 2. Sodrìna na titanium pogolema od 0.10 teìnski procent; i 3. Feritna-austenti~na mikrostruktura (isto taka poznata kako dvofazna

mikrostruktura) od koja najmalku 10 volumenski procenti e austenit (spored E-1181-87 od AYTM ili spored nacionalni ekvivalenti); i

b. So edna od slednite formi:

1. Blokovi ili pra~ki so golemina od 100 mm ili pogolemi vo site dimenzii;

2. Listovi so {irina od 600 mm ili pogolemi i debelina od 3 mm ili pomala; ili

3. Cevki so nadvore{en dijametar od 600 mm ili pogolem i debelina na zidot od 3 mm ili pomala.

1S202 Leguri, poinakvi od onie specificirani vo 1S002.b.3 ili b.4, kako {to sleduva: [N2C1) a. Aluminiumski leguri so dvete sledni karakteristiki: 1. {to dostignuvaat cvrstina na istegnuvawe od 460 Mra ili

pove}e pri 293 K (20°S); i 2. Vo forma na cevki ili cilindri~ni cvrsti formi (vklu~uvajki otkovki) so

nadvore{en dijametar pogolem od 75 mm; [N2C13] b. Titaniumski leguri so dvete sledni karakteristiki:


1. {to dostignuvaat cvrstina na istegnuvawe od 900 Mra ili pove}e pri 293 K (20°S); i

2. Vo forma na cevki ili cilindri~ni cvrsti formi vklu~uvajki otkovki) so nadvore{en dijametar pogolem od 75 mm.

Tehni~ka zabele{ka: Frazata leguri ‘{to …” se odnesuva na legurite pred ili posle

nivnata termoobrabotka. 1S210 Vlaknesti ili ni{kovidni materijali ili prepregi, poinakvi od onie specificirani vo 1S010.a., b. ili e., kako {to sleduva: [N2C7.a] a. Jaglerodni ili aramidni ‘vlaknesti ili ni{kovidni materijali’ so nekoja od

slednite karakteristiki: 1. “Specifi~en modul” 12.7 h 106 m ili pogolem; ili 2. “Specifi~na cvrstina na istegnuvawe” 235 h 103 m ili pogolema; Zabele{ka: 1S210 ne gi kontrolira aramidnite ‘vlaknesti ili

ni{kovidni materijali’ {to imaat 0.25 procenti ili pove}e po teìna na modifikator na povr{inata na vlaknoto baziran na ester;

[N2C7.b] b. Stakleni ‘vlaknesti ili ni{kovidni materijali’ so dvete sledni

karakteristiki: 1. “Specifi~ni moduli” od 3.18 h 106 m ili pogolemi; i 2. “Specifi~na cvrstina na istegnuvawe” od 76.2 h 103 m ili

pogolema; [N2C7.c] c. Termootporni, impregnirani so smola, neprekinati “prediva”,

“krsta~i”(rovingi), “snopovi” ili “lenti” so {iro~ina od 15 mm ili pomali (prepregi), izraboteni od ‘vlaknesti ili ni{kovidni materijali’ od jaglerod ili staklo, specificirani vo 1S210.a. ili b.

Tehni~ka zabele{ka: Smolata ja formira matricata na kompozitniot materijal. Zabele{ka: Vo 1S210 ‘terminot ‘vlaknesti ili ni{kovidni materijali’

se ograni~uva na kontinuirani “monovlakna”, “prediva”, “krsta~i”, “snopovi” ili “lenti”.

1S216 Martenzitov ~elik, poinakov od onoj specificiran vo 1S116, ‘{to ima [N2C11] maksimalna cvrstina na istegnuvawe od 2,050 Mra ili pove}e, pri 293 K (20°S). Zabele{ka: 1S216 ne gi kontrolira formite kaj koi site linearni dimenzii se 75 mm ili pomalku. Tehni~ka zabele{ka: Frazata martenzitov ~elik, ‘{to moè… se odnesuva na svojstvata na martenzoviot ~elik pred ili posle termo obrabotka.


1S225 Bor zbogaten so izotop na bor-10 (10 V) pove}e od negovata prirodna [N2C4] izotopska sodrìna, kako {to sleduva: elementaren bor, soedinenija, me{avini {to sodràt bor, proizvodi od toa, otpad ili ostatoci od bilo {to od

prethodnoto. Zabele{ka: Vo 1S225 me{avinite {to sodràt bor vklu~uvaat materijali optovareni so bor. Tehni~ka zabele{ka: Prirodna izotopska sodrìna na bor-10 e pribli`no 18.5 teìnski procent (20 atomski procenti). 1S226 Volfram, volframov karbid i leguri {to sodràt pove}e od 90% [N2C14] volfram po teìna, so dvete sledni karakteristiki:

a. Vo forma na cilindri~na simetri~na {uplina (vklu~uvajki cilindri~ni segmenti) so vnatre{en dijametar pome|u 100mm i 300 mm; i

b. Masa pogolema od 20kg. Zabele{ka: 1S226 ne gi kontrolira proizvodite specijalno konstruirani kako tegovi ili kolimatori za naso~uvawe na gama-zraci 1S227 Kalcium so dvete sledni karakteristiki: [N2C5]

a. Sodrì pomalku od 1,000 dela na milion po teìna na metalni ne~istotii osven magnezium; i

b. Sodrì pomalku od 10 dela na milion po teìna bor.

1S228 Magnezium so dvete sledni karakteristiki: [N2C10]

a. Sodrì pomalku od 200 dela na milion po teìna na metalni ne~istotii osven calcium; i

b. Sodrì pomalku od 10 dela na milion po teìna bor. 1S229 Bizmut so dvete sledni karakteristiki: [N2C3]

a. îstota od 99.99% ili pogolema po teìna; i b. Sodrì pomalku od 10 dela na milion po teìna srebro.

1S230 Berilium metal i leguri {to sodràt pove}e od 50% berilium po [N2C2] teìna, soedinenija na berilium, proizvodi od niv, i otpad ili ostatoci od bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S230 ne go kontrolira slednoto:

a. Metalni prozorci za rentgen aparati ili merni uredi za izdup~eni otvori;


b. Gotovi ili polugotovi oksidni formi specijalno konstruirani za elektronski sostavni delovi ili kako supstrat za elektronski kola;

c. Beril (silikat od berilium i aluminium) vo forma na smaragdi ili akvamarini.

1S231 Hafnium metal, leguri {to sodràt pove}e od 60% hafnium po teìna, [N2C8] hafnium soedinenija {to sodràt pove}e od 60% hafnium po teìna, proizvodi od niv, i otpadok ili ostatoci od bilo {to od prethodnoto. 1S232 Helium-3 (³ Ne), me{avini {to sodràt helium-3 i proizvodi ili [N2C18] aparati {to sodràt bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S232 ne go kontrolira proizvodot ili aparatot {to sodrì pomalku od 1 g helium-3. 1S233 Litium zbogaten so izotop na litium-6 ( 6Li) pove}e od negovata [N2C9] prirodna izotopska sodrìna, i proizvodi i aparati {to sodràt [IV] zbogaten litium, kako {to sledi: elementaren litium, leguri, soedinenija, me{avini {to sodràt litium, proizvodi od niv, otpad ili ostatoci od bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S233 ne gi kontrolira termoluminiscentnite dozimetri. Tehni~ka zabele{ka: Prirodnata izotopska sodrìna na litium-6 e pribli`no 6.5 teìnski procenti (7.5 atomski procenti). 1S234 Cirkonium so sodrìna na hafnium so pomalku od 1 del hafnium do 500 [N2C15] dela cirkonium po teìna, kako {to sledi: metal, leguri {to sodràt pove}e od 50% cirkonium po teìna, soedinenija, proizvodi od niv, otpad ili ostatok od bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S234 ne go kontrolira cirkoniumot vo forma na folija so debelina od 0.10 mm ili pomala. 1S235 Tritium, tritiumski soedinenija, me{avini {to sodràt tritium vo [N2C17] koi soodnosot na tritiumskite atomi kon vodorodnite atomi [IV] nadminuva 1 : 1000, i proizvodi ili aparati {to sodràt bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S235 ne go kontrolira proizvodot ili aparatot {to sodrì pomalku od 1.48 h 10³ GBq (40Ci) tritium.


1S236 Radionuklidi {to emituvaat alfa zraci so vreme na polurazpa|awe od [N2C19] 10 dena ili pove}e no sepak pomalo od 200 godini, vo slednite formi:

a. Kako element; b. Soedinenija so vkupna alfa aktivnost 37 GBq/kg (1Ci/kg) ili pogolema; c. Me{avini so vkupna alfa aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ili pogolema; d. Proizvodi ili aparati {to sodràt bilo {to od prethodnoto.

Zabele{ka: 1S236 ne kontrolira proizvod ili aparat so alfa aktivnost pomala od 3.7 GBq (100 milikiri). 1S237 Radium-226 (226Ra), radium-226 soedinenija, me{avini {to sodràt [N2C12] radium-226, proizvodi od niv i proizvodi ili aparati {to sodràt bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S237 ne go kontrolita slednoto:

a. Medicinski aparaturi; b. Proizvod ili aparat {to sodrì pomalku od 0.37 GBq (10

milikiri) radium-226. 1S238 Hlorin trifluorid (CIF3 ) [N2C6] [M4C4.a.b*] 1S239 Brizantni eksplozivi, poinakvi od onie specificirani vo Spisokot za [N6C1e] kontrola na voeni proizvodi, ili substanci ili me{avini {to sodràt [IV] pove}e od 2% po teìna od niv, so kristalna gustina pogolema od 1.8g/cm i so brzina na detonacija pogolema od 8,000 m/s. 1S240 Nikel vo prav i porozen nikel metal, poinakvi od onie specificirani [N2C16] vo 0S005, kako {to sleduva:

a. Nikel vo prav so dvete sledni karakteristiki: 1. Prav so ~istota na nikel 99.0% ili pogolema po teìna; i 2. Sredna golemina na ~esti~ki pomala od 10 µm mereno so

standardot V330 od AYTM;

b. Porozen nikel-metal proizveden od materijali specificirani vo 1S240.a. Zabele{ka: 1S240 ne go kontrolira slednoto:

a. Nikelov prav vo vlaknesta forma; b. Edine~ni listovi od porozen nikel so povr{ina na list od 1,000

cm² ili pomala. Tehni~ka zabele{ka: 1S240.b. se odnesuva na porozen metal dobien so presuvawe i


sinterovawe na materijali od 1S240.a. za da se dobie metalen materijal so fini pori povrzani edna so druga preku celata struktura.

1S350 Hemikalii, {to moàt da se koristat kako prekursori za otrovni hemiski agenti, kako {to sleduva, i “hemiski me{avini” {to sodràt eden ili pove}e od niv: [A] ZABELE[KA: VIDI GO ISTO TAKA SPISOKOT ZA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI I 1S450. [S2V] 1. Tiodiglikol (111-48-8); [S3V] 2. Fosforen oksihlorid (10025-87-3); [S2V] 3. Dimetil metilfosfonat (756-79-6); 4. VIDI ISTO TAKA SPISOK ZA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI ZA [S1A] Metil fosfonil difluorid (676-99-3); [S2V] 5. Metil fosfonil dihlorid (676-97-1); [S3V] 6. Dimetil fosfit (868-85-9); [S3V] 7. Fosforen trihlorid (7719-12-2); [S3V] 8. Trimetil fosfit (121-45-9); [S3V] 9. Tionil hlorid (7719-09-7); 10. 3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554-74-3); [S2V] 11. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil hlorid(96-79-7); [S2V] 12. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiol (5842-07-9); [S2V] 13. 3-kinuklidinol (1619-34-7); 14. Kalium fluorid (7789-23-3); 15. 2-hloroetanol (107-07-3); 16. Dimetilamin (124-40-3); [S2V] 17. Dietil etilfosfonat (78-38-6); [S2V] 18. Dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7); [S3V] 19. Dietil fosfit (762-04-9); 20. Dimetilamin hidrohlorid (506-59-2); [S2V] 21. Etil fosfinil dihlorid (1498-40-4); [S2V] 22. Etil fosfonil dihlorid (1066-50-8); 23. VIDI SPISOK NA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI ZA [S1] Etil fosfonil difluorid (753-98-0); 24. Fluorvodorod (7664-39-3); 25. Metil benzilat (76-89-1); [S2V] 26. Metil fosfinil dihlorid (676-83-5); [S2V] 27. N,N-Diizopropil-(beta)-amino etanol (96-80-0); [S2V] 28. Pinakolilov alkohol (464-07-3); 29. VIDI SPISOK NA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI ZA [S1] O-etil-2-diizopropilaminoetil metil fosfonit (57856-11-8); [S3V] 30. Trietil fosfit (122-52-1); [S2V] 31. Arsen trihlorid (7784-34-1); [S2V] 32. Benzilova kiselina (76-93-7);


[S2V] 33. Dietil metilfosfonit (15715-41-0); [S2V] 34. Dimetil etilfosfonat (6163-75-3); [S2V] 35. Etil fosfinil difluorid (430-78-4); [S2V] 36. Metil fosfinil difluorid (753-59-3); 37. 3-kinuklidon (3731-38-2); [S3V] 38. Fosforen pentahlorid (10026-13-8); 39. Pinakolon (75-97-8); 40. Kalium cijanid (151-50-8); 41. Kalium bifluorid (7789-29-9); 42. Amonium hidro fluorid (1341-49-7); 43 Natrium fluorid (7681-49-4); 44. Natrium bifluorid (1333-83-1); 45. Natrium cijanid (143-33-9); [S3V] 46. Trietanolamin (102-71-6); 47. Fosforen pentasulfid (1314-80-3); 48. Diizopropilamin (108-18-9); 49. Dietilaminoetanol (100-37-8); 50. Natrium sulfid (1313-82-2); [S3V] 51. Sulfur monohlorid (10025-67-9); [S3V] 52. Sulfur dihlorid (10545-99-0); 53. Trietanolamin hidrohlorid (637-39-8); [S2V] 54. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil hlorid hidrohlorid (4261-68-1). [S2V] Zabele{ka 1: Za izvoz vo “Dràvi koi ne se potpisni~ki na Konvencijata za hemisko oru`je” 1S350 ne gi kontrolira”hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S350.1,.3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22,. 26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36 i 54 vo koi nikoj od poedine~no specificiranite hemikalii ne se sodràt vo me{avinata so pove}e od 10 te` nski procenta. [S2V] Zabele{ka 2: Za izvoz vo “Dràvi koi ne se potpisni~ki na Konvencijata za hemisko oru`je”, 1S350 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, . 22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36 i .54 vo koi

nikoj od poedine~no specificiranite hemikalii ne se sodràt vo me{avinata so pove}e od 30 teìnski procenta.

[A& S3] Zabele{ka 3: 1S350 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S350.2, .6, .7, .8, .9, .10, .14, .15, .16, .19, .20, .24, .25, .30, .37, .37, .38, .39, .40, .41, .42, .43, .44, .45, .46, .47, .48, .49, .50, .51, .52 i 53 vo koi nikoj od poedine~no specificiranite hemikalii ne se sodràt vo me{avinata so pove}e od 30 teìnski procenta.


Zabele{ka 4: 1S350 ne gi kontrolira proizvodite identifikuvani kako proizvodi za {iroka potro{uva~ka pakuvani za maloproda`ba za li~na upotreba ili pakuvani za individualna upotreba. 1S351 ôve~ki patogeni mikroorganizmi, zoonozi i “toksini”, kako {to [A] sleduva: [II] a. Virusi bilo da se prirodni, aktivirani ili modificirani, ili vo forma na “izolirani ìvi kulturi” ili kako materijal vklu~uvajki ìv materijal koj namerno bil vakciniran ili kontaminiran so takvite kulturi, kako {to sleduva:

1. Chikungunya virus – virus “îkungunija”; 2. Congo-Crimean haemorrhagic fever virus – virus na Kongo- Krimska hemoragi~na treska; 3. Dengue fever virus – virus na “Dengi” treska; 4. Eastern equine encephalitis virus – virus na isto~en “kowski encefalit”;

5. Ebola virus – virus “Ebola”; 6. Hantaan virus – virus “Hantaan”; 7. Junin virus – virus “Xunin”; 8. Lassa fever virus – virus na treska “Lassa”; 9. Lymphocytic choriomeningitis virus – virus na limfociten “horiomeningitis”; 10. Machupo virus – virus “Ma~upo”; 11. Marburg virus –virus “Marburg”; 12. Monkey pox virus – virus na majmunska sipanica; 13. Rift Valley fever virus – virus na treska “Rift Vali”;

14. Tick-borne encephalitis virus (Russian Spring-Summer encephalitis virus) – virus na prenesen encefalit od krleì (virus na ruskiot proletno-leten encefalit);

15. Variola virus – virus na variola; 16. Venezuelan equine encephalitis virus – virus na venecuelski kowski encefalit;

17. Western equine encephalitis virus – virus na zapadniot kowski encefalit; 18. White pox – Bela sipanica; 19. Yellow fever virus – virus na òlta treska; 20. Japanese encephalitis virus – virus na japonskiot encefalit;

b. Riketsii (Rickettsiae), bilo da se prirodni, aktivirani ili modificirani, ili vo forma na “izolirani ìvi kulturi” ili kako materijal {to vklu~uva ìv materijal namerno vakciniran ili kontaminiran so takvi kulturi, kako {to sleduva:

1. Coxiella burnetii; 2. Bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana); 3. Rickettsia prowasecki; 4. Rickettsia rickettsii;


[II] c. Bakterii, bilo prirodni, aktivirani ili modificirani, ili vo forma na “izolirani ìvi kulturi”, ili kako materijal {to vklu~uva ìv materijal {to e namerno inèktiran ili kontaminiran so takvi kulturi, kako {to sleduva:

1. Bacillus anthracis; 2. Brucella abortus; 3. Brucella melitensis; 4. Brucella suis; 5. Chlamydia psittaci; 6. Clostridium botulinum; 7. Francisella tularensis; 8. Burkholderia mallei (Pseudomonas mallei); 9. Burkholderia pseudomallei (Pseudomonas pseudomallei); 10. Salmonella typhi; 11. Shigella dysenteriae; 12. Vibrio cholerae; 13. Yersinia pestis; [II] d. “Toksini”. kako {to sleduva i “podgrupi na toksini” : 1. Botulinum toxins - Botulinov toksin Zabele{ka: 1S351.d.1 ne gi kontrolira butolinovite toksini vo forma

na proizvod {to gi ispolnuva site sledni kriteriumi: 1. Da se farmacevtski formulacii podgotveni za lekuvawe

na luge so soodvetna indikacija; 2. Da se pakuvani za distribucija kako medicinski

proizvodi (gotovi lekovi); 3. Da imaat dràvna dozvola za prodavawe kako

medicinski proizvodi. 2. Clostridium perfringens toxins – toksini na “Clolstridium

perfringens”; 3. Conotoxin – Konotoksin; [C1][IV] 4. Ricin – Ricin; [C1][IV] 5. Saxitoxin – Saksitoksin; 6. Shiga toxin – toksin na “{iga”; 7. Staphylococcus aureus toxins – toksin na “staphylococcus

aureus”; 8. Tetrodotoxin – Tetrodotoksin; 9. Verotoxin – Verotoksin; 10. Microcystin (Cyanginosin) – Mikrocistin (Cyanginosin); 11. Aflatoxins - aflatoksini 12. Abrin - abrin 13. Cholera toxin – toksin na holera 14. Diacetoxyscirpenol toxin – toksin na 15. T-2 toxin – toksin T-2 16. HT-2 toxin – toksin NT-2 17. Modeccin - modecin 18. Volkensin - volkensin 19. Viscum album Lectin 1 (Viscumin) – viskum album lektin 1

(Viskumin) Zabele{ka: 1S351 ne gi kontrolira “vakcinite” ili “imunotoksinite”


1S352 @ivotinski patogeni, kako {to sleduva: [A] [II] a. Virusi, bilo prirodni, aktivirani ili modificirani, ili vo forma na “izolirani ìvi

kulturi” ili materijal {to vklu~uva ìv materijal namerno inektiran ili zarazen so takvi kulturi, kako {to sleduva:

1. African swine fever virus – virus na afrikanska ~uma kaj sviwite; 2. Avian influenza virus – virus na pti~ji grip, {to se:

a. Atipi~ni; ili b. Definirani vo Direktivata na EU 92/40/ES (O.J. L.16 23.1.92

str.19) so visok patogenitet, kako {to sleduva: 1. Virus tip A so IVPI (indeks za intravenozna

patogenost) kaj {est mese~ni piliwa, pogolemi od 1,2; ili

2. Virus tip A, podtip N5 ili N7, za koi nukletidnoto sekvencirawe demonstrira pove}e bazi~ni aminokiselini na mestoto na delewe na hemaglutininot;

3. Bluetongue virus – virus na bolesta “sin jazik”; 4. Foot and mouth disease virus – virus na bolesta {ap; 5. Goat pox virus – virus na kozjata sipanica;


6. Porcine herpes virus (Aujeszky's disease) – virus na svinskiot

herpes (bolest na Aujeszky); 7. Swine fever virus (Hog cholera virus) – virus na svinska treska

(virus na svinska kolera); 8. Lyssa virus – virus na bolesta “lyssa”; 9. Newcastle disease virus – virus na bolesta “Newcastle”; 10. Peste des petits ruminants virus – virus na ~umata kaj sitni

preìvari; 11. Porcine enterovirus type 9 (swine vesicular disease virus) –

Enterovirus kaj sviwite, tip 9 (virus na vezikularnata bolest kaj sviwite);

12. Rinderpest virus – virus na ~umata kaj govedata; 13. Sheep pox virus – virus na sipanici kaj ovcite; 14. Teschen disease virus – virus na bolesta “teschen”; 15. Vesicular stomatitis virus – virus na vezikularen stomatit; [II] b. Mikoplazma mikoidi, bilo prirodni, aktivni ili modificirani, ili vo forma na

“izolirani ìvi kulturi”, ili materijal {to vklu~uva ìv materijal koja e namerno inektirana ili kontaminirano so takvi mikoplazma mikoidi.

Zabele{ka: 1S352 ne gi kontrolira “vakcinite” 1S353 Genetski elementi i geneti~ki modificirani organizmi, kako {to [A] sleduva: [II] a. Geneti~ki modificirani organizmi ili genetski elementi {to sodràt sekvenci

na nukleinska kiselina povrzana so patogeniot karakter na organizmite specificirani vo 1S351.a. do s. ili 1S352 ili 1S354;

[II] b. Geneti~ki modificirani organizmi ili genetski elementi {to sodràt

sekvenci na nukleinska kiselina kodirani za sekoj od “toksinite” specificirani vo 1S351.d. ili “podgrupi na toksini”.

Tehni~ka zabele{ka: Genetskite elementi vklu~uvaat, me|udrugoto, geneti~ki modificirani ili

nemodificirani hromozomi, genomi, plazmidi, transpozoni i vektori. 1S354 Rastitelni patogeni, kako {to sleduva: [A] [II] a. Bakterii, bilo da se prirodni, aktivirani ili modificirani, ili vo forma na

“izolirani ìvi kulturi” ili kako materijal koj bil namerno inektiran ili kontaminiran so takvi ìvi kulturi, kako {to sleduva:

1. Xanthomonas albilineans; 2. Xanthomonas campestris pv. citri, vklu~uvajki vidovi na

Xanthomonas campestris pv. citri – tip A,V,S,D,E ili poinaku klasificirani kako Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ili Xanthomonas campestris pv. citrumelo;


[II] b. Gabi~ki, bilo da se prirodni, aktivni ili modificirani, ili vo forma na “izolirani ìvi kulturi” ili kako materijal koj namerno bil inektiran ili kontaminiran so takvi kulturi, kako {to sleduva:

1. Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae); 2. Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae); 3. Microcyclus ulei (syn. Dothidella ulei); 4. Puccinia graminis (syn. Puccinia graminis f. sp. tritici); 5. Puccinia striiformis (syn. Puccinia glumarum); 6. Magnaporthe grisea (pyricularia grisea/pyricularia oryzae). 1S450 Toksi~ni hemikalii i toksi~ni hemiski prekursori, kako {to sleduva, i “hemiski

me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od niv: [S] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA VLEZ 1S350, 1S351.d. I SPISOK NA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI

a. Toksi~ni hemikalii, kako {to sleduva:

[S2A] 1. Amiton: O,O-Dietil Y-[2-(dietilamino)etil] fosfortiolat (78-53-5) kako i soodvetno alkilirani ili protonirani soli;

[S2A] 2. PFIB: 1,1,3,3,3-Pentafluor-2-(trifluormetil)-1-propen (382-21-8); 3. VIDI SPISOK ZA KONTROLA NA VOENI PROIZVODI ZA [S2A] BZ: 3-Hinuklidinil benzilat (6581-06-2); [S3A] 4. Fozgen: Karbonil dihlorid (75-44-5); [S3A] 5. Cianogen hlorid (506-77-4); [S3A] 6. Hidrogen cianid (74-90-8); [S3A] 7. Hlorpikrin: Trihlornitrometan (76-06-2); [S2A] Zabele{ka 1: Za izvoz vo “Dràvi potpisni~ki na Konvencijata za hemisko oru`je”, 1S450 ne gi kontolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S450.a.1 i .a.2. vo koi ne se sodrì niedna od poedina~no specificiranite hemikalii pove}e od 1 teìnski procent vo me{avinata. [S2A] Zabele{ka 2: Za izvoz vo “Dràvi potpisni~ki na Konvencijata za hemisko oru`je”, 1S450 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S450.a.1 i .a.2. vo koi ne se sodrì niedna od poedina~no specificiranite hemikalii pove}e od 30 teìnski procent vo me{avinata. [S3A] Zabele{ka 3: 1S450 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e o hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S450.a.4, .a.5., .a.6. i .a.7. vo koi ne se sodrì niedna od poedina~no specificiranite hemikalii pove}e od

30 teìnski procent vo me{avinata.


b. Toksi~ni hemiski prekursori, kako {to sleduva: [S2V] 1. Hemikalii, poinakvi od onie specificirani vo Spisokot za kontrola na

voeni proizvodi ili vo 1S350, {to sodràt fosforen atom za koj e vrzana edna metil, etil ili propil (normalna ili iso) grupa, no ne so drugi jaglerodni atomi;

Zabele{ka: 1S450.b.1 ne kontrolira fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotianat (944-22-9); [S2V] 2. N,N-Dialkil [metil], etil ili propil (normalni ili iso)

fosforamidi~ni dihalidi; [S2V] 3. Dialkil [metil, etil ili propil (normalna ili iso)] N,N-dialkil [metil], etil

ili propil (normalna ili iso)-fosforamidati, poinakvi od dietil-N,N-dimetilfosforamidati {to se specificirani vo 1S350;

[S2V] 4. N,N-Dialkil [metil], etil ili propil (normalna ili iso) aminoetil-2-hloridi i soodvetni protonirani soli, poinakvi od N,N- Diizopropil-(beta)-aminoetil hlorid ili N,N-Diizopropil-(beta)-aminoetil hlorid hidrohlorid {to se specificirani vo 1S350;

[S2V] 5. N,N-Dialkil[metil], etil ili propil (normalna ili iso) aminoetan-2-oli i soodvetni protonirani soli, poinakvi od N,N-Diizopropil-(beta)-aminoetanol (96-80-0) i N,N-Dietilaminoetanol (100-37-8) {to se specificirani vo 1S350;

Zabele{ka: 1S450.b.5 ne kontrolira slednoto: a. N,N-Dimetilaminoetanol (108-01-0) i soodvetnite

protonirani soli; b. Protonirani soli na N,N-Dietilaminoetanol (100-37-8);

[S2V] 6. N,N-Dialkil [metil], etil ili propil (normalna ili iso) aminoetan-2-tioli i soodvetni protonirani soli, poinakvi od N,N-Diizopropil-(beta)-aminoetan tiol {to e specificiran vo 1S350;

[S3V] 7. Etildietanolamin (139-87-7); [S3V] 8. Metildietanolamin (105-59-9). [S2V] Zabele{ka 1: Za izvoz vo “Dràvi potpisni~ki na Konvencijata za hemisko

oru`je”, 1S450 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S450.b.1, .b.2., .b.3., .b.4., .b.5. i .b.6 vo koi ne se sodrì niedna od poedina~no specificirani hemikalii pove}e od 10 teìnski procent vo me{avinata

[S2V] Zabele{ka 2: Za izvoz vo “Dràvi potpisni~ki na

Konvencijata za hemisko oru`je”, 1S450 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S450.b.1., .b.2., .b.3., .b.4., .b.5 i .b.6 vo koi ne se sodrì niedna od poedina~no specificirani hemikalii pove}e od 30 teìnski procent vo me{avinata.

[S3V] Zabele{ka 3: 1S450 ne gi kontrolira “hemiskite me{avini” {to

sodràt edna ili pove}e od hemikaliite specificirani vo vlezovite 1S450.b.7, i .b.8. vo


koi ne se sodrì niedna od poedina~no specificiranite hemikalii pove}e od 30 teìnski procent vo me{avinata.

Zabele{ka: 1S450 ne kontrolira proizvodi identifikuvani kako

proizvodi za {iroka potro{uva~ka pakuvani za maloproda`ba, za li~no koristewe ili pakuvani za individualno koristewe.

1D Softver 1D001 “Softver” specijalno dizajniran ili modificiran za “razvoj”, [W] “proizvodstvo” ili “koristewe” na oprema specificirana vo 1V001 do [M6D1*] 1V003. [N3B4] 1D002 “Softver” za “razvoj” na organska “matrica”, metalna “matrica” ili [W1*] karbonska “matrica” laminirani ili “kompozitni”. 1D101 “Softver” specijalno dizajniran ili modificiran za “koristewe” na [M4D1*] proizvodi specificirani vo 1V101, 1V102, 1V115, 1V117, 1V118 ili [M6D1*] 1V119. 1D103 “Softver” specijalno dizajniran za analiza na reducirani merni [M17D1] golemini, kako na primer radarska refleksija, [IV] ultravioletovo/infracrveno povratno zra~ewe ili akusti~ni signali. 1D201 “Softver” specijalno dizajniran za “upotreba” na proizvodi navedena [N3B4] vo 1V201. 1E Tehnologija 1E001 “Tehnologija” spored Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” ili [W1*& 2*] “proizvodstvo” na oprema ili materijali specificirani vo 1A01.c., [M*] 1A002 do 1A005, 1V ili 1S. [N*] [A*] [IV*] 1E002 Druga “tehnologija”, kako {to sleduva: [W]

a. “Tehnologija” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na polibenzotiazoli ili polibenzoksazoli;


b. “Tehnologija” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na fluoroelastomerni soedinenija {to sodràt barem eden vinileter monomer;

c. “Tehnologija” za konstrukcija ili “proizvodstvo” na slednite bazi~ni materijali ili ne-“kompozitni” kerami~ni materijali:

1. Bazi~ni materijali so site sledni karakteristiki:

a. Bilo koj od slednite sostojki: 1. Edine~ni ili kompleksni oksidi na cirkonium i

kompleksni oksidi na silicium ili aluminium; 2. Edine~ni nitridi na bor (so kubi~na kristalna forma); 3. Edine~ni ili kompleksni karbidi na silicon ili bor; ili 4. Edine~ni ili kompleksni nitridi na silicon;

b. Vkupno metalni zagaduvawa, isklu~uvajki gi namernite dodatoci, pomalo od : 1. 1,000 rrm za edine~ni oksidi ili karbidi; ili 2. 5,000 rrm za kompleksni soedinenija ili edine~ni

nitridi; i c. Da imaat bilo {to od slednoto:

1. Cirkonium so prose~na golemina na ~esti~ki ednakvi na ili pomali od 1µm i ne pove}e od 10% ~esti~ki pogolemi od 5 µm;

2. Drugi bazi~ni materijali so prose~na golemina na ~esti~ki ednakva na ili pomala od 5 µm i ne pove}e od 10% na ~esti~ki pogolemi od 10 Mm; ili

3. Da ima se od slednoto: a. Plo~ki so odnos dolìna/debelina nad 5; b. Ni{kovidni kristali so odnos dolìna/dijametar,

pogolem od 10 za dijametri pomali od 2 µm; i c. Neprekinati ili prekinati vlakna so dijametar

pomal od 10 µm; 2. Ne-“kompozitni” kerami~ni materijali sostaveni od materijali opi{ani

vo 1E002.s.1; Zabele{ka: 1E002.s.2. ne kontrolira “tehnologija” za konstrukcija ili proizvodstvo na abrazivi. d. “Tehnologija” za “proizvodstvo” na aromati~ni poliamidni vlakna; [W1] e. “Tehnologija za instalirawe, odrùvawe ili popravka na materijali opi{ani vo

1S001; [W1] f. “Tehnologija” za popravka na “kompozitni” strukturi, laminati ili materijali

specificirani vo 1A002, 1S007.s. ili 1S007.d. Zabele{ka: 1E002.f. ne ja kontrolira “tehnologijata za popravka na strukturata na “civilen avion” koristejki

jaglerodni“vlaknesti ili ni{kovidni materijali” i epoksidni smoli, dadeni vo prira~nicite na proizvoditelite na avioni.

1E101 “Tehnologija “ spored Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka za “koristewe” na [M*] proizvodi specificirani vo 1A102, 1V001, 1V101, 1V102, 1V115 do 1V119,


[IV*] 1S001, 1S101, 1S107, 1S111 do 1S117, 1D101 ili 1D103. 1E102 “ Tehnologija” spored Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” na [M6E1*] “softver” specificirana vo 1D001, 1D101 ili 1D103. [M17E1*] [N] [IV*] 1E103 “Tehnologija” za regulirawe na temperatura, pritisok ili atmosferski [M6E2] pritisok vo avtoklavi ili hidroklavi , koga se koristeni za “proizvodstvo” na “kompozitni” ili delumno obraboteni “kompoziti”. 1E104 “Tehnologija” svrzana so “proizvodstvo” na piroliti~no dobieni [M7E1] materijali {to se formirani vo kalap, matrica ili drugi podlo{ki na izleznite gasovi {to se razloùvaat na temperatura od 1,573 K (1,300°S) do 3,173 K

(2,900°C i pritisok od 130 Ra do 20 kRa. Zabele{ka: 1E104 vklu~uva “tehnologija” za sostav na izleznite gasovi, stapka na

protok i rasporedi i parametric za kontrola na procesot. 1E201 “Tehnologija” spored Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka za “koristewe” na [N*] proizvodi specificirani vo 1A002, 1A202, 1A225 do 1A227, 1V201, [IV*] 1V225 do1V233, 1S002.a.2.c. ili d., 1S010.b., 1S202, 1S210, 1S216, 1S225 do

1S240 ili D201. 1E202 “Tehnologija” spored Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” ili [N] “proizvodstvo” na proizvodi specificirani vo 1A202 ili 1A225 do 1A227. 1E203 “Tehnologija” spored Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” na [N] “softver” specificiran vo 1D201.


1

KATEGORIJA 2 – OBRABOTKA NA MATERIJALI 2A Sistemi, Oprema i Komponenti

Zabele{ka: Za leì{ta so mala bu~ava pri rabota, vidi Kontroli na Voeni Proizvodi

2A001 Antifrikcioni leì{ta i sistemi na leì{ta, kako {to [W] sleduva, i komponenti za toa:

Zabele{ka: 2A001 ne gi kontrolira top~iwata od leì{tata so tolerancija

specificirana od strana na proizvoditelot vo soglasnost so ISO 3290 kako klasa 5 ili polo{a.

a. Top~esti leì{ta i cvrsti vaqkasti leì{ta so tolerancija {to e specificirana od

proizvoditelot vo soglasnost so ISO 492 Tolerantska Klasa 4 (ili ANSI/ABMA Std 20 Tolerantska Klasa ABEC-7 ili RBEC-7, ili drugi nacionalni ekvivalenti), ili podobri, a imaat prsteni, top~iwa i rolni (ISO 5593) izraboteni od monel ili berilium; Zabele{ka: 2A001 ne gi kontrolira konusnite vaqkasti leì{ta.

b. Drugite top~esti leì{ta i vaqkasti leì{ta so tolerancija specificirana od

proizvoditelot vo soglasnost so ISO 492 Tolerantska Klasa 2 (ili ANSI/ABMA Std 20 Tolerantska Klasa ABEC-9 ili RBEC-9, ili drugi nacionalni ekvivalenti) ili podobri; Zabele{ka: 2A001.b. ne gi kontrolira konusnite vaqkasti leì{ta.

c. Aktivni magnetski leì{ni sistemi {to koristat bilo {to od slednoto:

1. Materijali so magnetna indukcija od 2.0 T ili pogolema i cvrstina na

popu{tawe pogolema od 414 MPa; 2. Site-elektromagnetski 3D homopolarni prednaponski konstrukcii za

izvr{ni mehanizmi; ili 3. Poziciski senzori za visoki temperaturi (450K (1770 C) i pove}e.

2A225 Sadovi za topewe izraboteni od materijali otporni na te~ni aktinit - [N2A1] metali, kako {to sleduva:

a. Sadovi za topewe {to gi imaat i dvete sledni karakteristiki: 1. Volumen pome|u 150 sm3 i 8,000 sm3 ; i 2. Izraboteni od ili obloèni so nekoja od slednite materijali, so ~istota

od 98% ili pogolema po teìna: a. Kalcium fluorid (CaF2); b. Kalcium cirkonat (metacirkonat) (CaZrO3); c. Cerijum sulfid (Ce2 S3); d. Erbiumoksid (Er2 O3); e. Hafnijumoksid (HfO2); f. Magneziumoksid (MgO); g. Nitrirana legura od niobium-titan-volfram


2

(pribli`no 50% Nb, 30% Ti, 20% W); h. Itrijumoksid (Y2 O3); ili i. Cirkonijumoksid (ZrO2);

b. Sadovi za topewe {to gi imaat i dvete sledni karakteristiki:

1. Volumen pome|u 50 cm3 i 2,000 cm3 ; i 2. Izraboteni od ili obloèni so tantal, so ~istota od 99.9% ili pogolema

po teìna;

c. Sadovi za topewe {to gi imaat site sledni karakteristiki: 1. volumen pome|u 50 cm3 i 2,000 cm3; 2. Izraboteni od ili obloèni so tantal, so ~istota od 98% ili pogolema po

teìna; i 3. Obloèni so tantalkarbid, nitrid, borid, ili nekoja kombinacija od niv.

2A226 Ventili {to gi imaat site sledni karakteristiki: [N3A3]

a. ‘Nominalna golemina’ od 5 mm ili pogolemi; b. [to ima membranska pregrada; i c. Celosno izraboteni ili obloèni so aluminium, aluminiumska legura, nikel, ili

legura od nikel {to sodrì pove}e od 60% nikel po teìna.

Tehni~ka zabele{ka: Za ventili so razli~en dijametar na vlez i izlez, ‘nominalna golemina’ vo 2A226 se odnesuva na najmaliot dijametar.

2V Testirawe, Inspekcija i Oprema za Proizvodstvo Tehni~ki zabele{ki: 1. Sekundarnite paralelni konturni osovini, (pr. w-osovini na horizontalni

glodalici ili sekundarna rotaciona osovina ~ija centralna linija e paralelna na primarnata rotaciona osovina) ne se smetaat vo vkupniot broj na konturni osovini. Rotacionite osovini ne smeat da se vrtat preku 3600. Rotaciona osovina moè da se dviì so linearna naprava (na pr. so polàv-zap~anik ili zap~anik-nazabena letva).

2. Za namenite na 2V, brojot na osovinite {to moè da bide simultano koordiniran za “konturno upravuvawe” e brojot na osovini {to predizvikuvaat relativno dvièwe me|u bilo koj izrabotuvan del i alat, glava za rezawe ili glodalo {to go se~e ili go otstranuva materijalot od izrabotuvaniot del. Ova ne vklu~uva bilo kakvi dopolnitelni osovini {to predizvikuvaat drugo relativno dvièwe vo ma{inata. Takvite osovini vklu~uvaat:

a. Gloda~ki sistemi vo {lajferica; b. Paralelni rotacioni osovini proektirani za posebno pricvrstuvawe na

izrabotuvaniot del; c. Kolinearni rotorski osovini konstruirani za manipulirawe so istiot

izrabotuvan del pricvrsten vo futer na razli~ni krai{ta.


3

3. Osovinskata nomenklatura treba da bide vo soglasnost so Me|unarodniot

Standard ISO 841, ‘Numeri~ki Kontrolni Ma{ini-Oznaka za Osovini i Dvièwe’.

4. Za namenite od 2V001 do 2V009 “nagibno vreteno” }e se smeta kako rotaciona osovina.

5. Namesto individualnite test-zapisnici, za sekoj model na alatna ma{ina moàt da se koristat slu`benite vrednosti za to~nost na pozicionirawe, {to se dobieni od merewata spored ISO 230/2 (1988)1 ili soodvetnite nacionalni standardi. Navedenata to~nost na pozicionirawe zna~i vrednost na to~nost dostavena do kompetentnite vlasti na Dràva ^lenka kade {to e osnovan izvoznikot, kako pretstavnik na to~nosta na ma{inskiot model. Odreduvawe na Navedeni Vrednosti

a. Izbor na 5 ma{ini od model za da se napravi procenka; b. Merewe na to~nostite na linearnata osovina sporedISO 230/2

(1988)1 c. Odreduvawe na A-vrednosti za sekoja osovina na sekoja ma{ina.

Na~inot za presmetuvawe na A-vrednost e opi{ana vo ISO standard. d. Odreduvawe na sredna vrednost na A-vrednost za sekoja osovina.

Ova sredna vrednost A stanuva navedena vrednost na sekoja osovina za modelot (Âx Ây…);

e. Bidej}i listata na kategorijata 2 se odnesuva na sekoja linearna osovina }e ima tolku mnogu navedeni vrednosti kolku {to }e ima linearni osovini;

f. Ako nekoja osovina od ma{inski model ne e kontrolirana so 2V001.a. do 2V001.s. ili 2V2001 i ima navedena to~nost Â od 6 mikroni za {lajferici, 8 mikroni za glodalici (freza) i drebonzi ili podobra to~nost, treba da se bara od proizvoditelite da go potvrduvaat nivoto na to~nost na sekoi 18 meseci.

2V001 Alatni ma{ini, kako {to sleduva, i nekoi kombinacii od [W] toa, za odzemawe (ili se~ewe) metali, keramika ili “me{avini”, koi, spored tehni~kata specifikacija na

proizvoditelot, moè da bidat opremeni so elektronski napravi za “numeri~ko upravuvawe” ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2B201. Zabele{ka 1: 2V001 ne kontrolira alatni ma{ini so specijalna namena

ograni~eni na proizvodstvo na zap~anici. Za takvi ma{ini vidi 2V003.

Zabele{ka 2: 2V001 ne kontrolira alatni ma{ini za specijalna namena ograni~eni na proizvodstvo na nekoi od slednite delovi: a. kolenasti vratila ili ekscentri~ni vratila; b. Alati ili frezi; c. Ekstruder na creva;

1 Presmetnuvaweto na pozicionata to~nost od proizvoditelite vo soglasnost so ISO 230/2 (1997) treba da gi konsultira kompetentnite vlasti na Dràvata ^lenka kade {to tie se osnovani.


4

d. Gravirani ili oblikuvani delovi od nakit

[N1B2.a] a. Alatni ma{ini za strugawe, {to gi imaat site sledni karakteristiki:

1. To~nost na pozicionirawe so “site raspoloìvi kompenzacii” ednakva na ili pomala (podobra) od 6 µm spored ISO 230/2 (1988) 2 ili nacionalni ekvivalenti dol` sekoja linearna osovina; i

2. Dve ili pove}e osovini {to moàt da se koordiniraat simultano za

“konturno upravuvawe”; Zabele{ka: 2V001 ne gi kontrolira drebonzite specijalno konstruirani za

proizvodstvo na kontaktni le}i.

[N1B2.b] b. Alatni ma{ini za frezirawe, {to imaat nekoi od slednite karakteristiki: 1. Imaat se od slednoto:

a. To~nost na pozicionirawe so “site raspoloìvi kompenzacii” ednakva na ili pomala (podobra) od 6 µm spored ISO 230/2 (1988)2 ili nacionalni ekvivalenti dol` sekoja osovinska linija; i

b. Tri osovinskii linii plus edna rotaciona oska {to moè da se koordinirat simultano za “konturno upravuvawe”;

2. Pet ili pove}e osovini {to moàt da se koordiniraat simultano za “konturno upravuvawe”; ili

3. To~nost na pozicionirawe za koordinatni dup~alki, so “site raspoloìvi kompenzacii”, ednakvi na ili pomala (podobra) od 4 µ m spored ISO 230/2(1988) ili nacionalni ekvivalenti dol` sekoja osovinska linija;

4. Glodalici za se~ewe na metal, {to gi imaat site sledni karakteristiki: a. Otstapuvawe od kru`no dvièwe i otstapuvawe od ramno

dvièwe na vreteno pomalo (podobro) od 0,0004 mm TIR; i b. Agolno otstapuvawe pri malo dvièwe (otstapuvawe, nagib i

vrtewe) pomalo (podobro) od 2 sekundi na lak, TIR za 300 mm pat.

[N1B2.c] c. Ma{inski alatki za {lajfuvawe, {to imaat nekoi od slednite karakteristiki: 1. Imaat se od slednoto:

a. To~nost na pozicionirawe so “site raspoloìvi kompenzacii” ednakva na ili pomala (podobra) od 4 µm soglasno na ISO 230/2 (1988)3 ili nacionalni ekvivalenti dol` nekoja linearna osovina; i

b. Tri ili pove}e osovini {to moàt da se koordiniraat simultano za”konturno upravuvawe”; ili

2 Presmetnuvaweto na pozicionata to~nost od proizvoditelite vo soglasnost so ISO 230/2 (1997) treba da gi konsultira kompetentnite vlasti na Dràvata ^lenka kade {to tie se osnovani. 3 Presmetnuvaweto na pozicionata to~nost od proizvoditelite vo soglasnost so ISO 230/2 (1997) treba da gi konsultira kompetentnite vlasti na Dràvata ^lenka kade {to tie se osnovani.


5

2. Pet ili pove}e osovini {to moàt da se koordiniraat simultano za “konturno upravuvawe”;

Zabele{ka: 2V001.s. ne gi kontrolira ma{inite za {lajfuvawe, kako {to sleduva: 1. Cilindri~ni nadvore{ni, vnatre{ni, i nadvore{no-

vnatre{ni ma{ini za {lajfuvawe {to gi imaat site sledni karakteristiki: a. Ograni~eno na cilindri~no {lajfuvawe; i b. Ograni~eno na maksimum dimenzija po

izrabotuvano par~e od 150 mm nadvore{en dijametar ili dolìna.

2. Ma{ini konstruirani posebno kako koordinatni {lajferici {to imaat nekoja od slednite karakteristiki: a. s-osovinata se koristi za da go odrùva diskot

za {lajfuvawe pod prav agol kon obrabotuvanata povr{ina; ili

b. a-osovinata e konfigurirana da {lajfuva cilindri~ni bregovi (grbici).

3. Povr{inski {lajferici

[N1B2.d] d. Ma{ini za obrabotka so iskri~ewe (EDM) bez elektrodi {to ima dve ili pove}e rotacioni osovini, {to moàt da bidat simultano koordinirani za “konturno upravuvawe” ;

e. Ma{inski alatki za se~ewe na metali, keramika ili “me{avini” {to gi imaat

site sledni karakteristiki: 1. Otstranuvawe na materijal po pat na nekoe od slednoto:

a. Voda ili drugi te~ni strui, vklu~uvajki gi onie so abrazivni aditivi;

b. Elektronski zrak; ili c. “Laser” zrak; i

2. Ima dve ili pove}e rotacioni osovini koi: a. Moàt da se koordiniraat simultano za “konturna kontrola“; b. Imaat to~nost na pozicionirawe pomala (podobra) od 0.003o ;

f. Ma{ini za dup~ewe na dlaboki otvori i drebong ma{ini modificirani za dup~ewe so dlabok otvor, {to imaat maksimum sposobnost za dlabina na dup~ewe {to nadminuva 5,000 mm i posebno konstruirani komponenti za niv.

2V003 “Numeri~ki kontrolirani” ili ra~ni ma{inski alatki, i [W1] specijalno konstruirani komponenti, kontroli i pribori za niv, specijalno konstruirani za brusewe, fini{irawe, {lajfovawe, honovawe na

zakalen (Rc = 40 ili pove}e) zabi, spiralni ili dvojnospiralni zap~anici so dijametar na kru`niot sektor {to nadminuva 1,250 mm i {irina na liceto 15 % od dijametarot na sektorot ili podolg, fini{iran vo kvalitet na AGMA 14 ili podobar (ekvivalent na ISO 1328 klasa 3)

2V004 Topli “izostati~ki presi”, {to gi imaat site sledni, i specijalno


6

[W] konstruirani komponenti i pribori za niv: [M6V3*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V104 I 2V204 [N1B5]

a. Kontrolirana termalna sredina vo zatvoreniot otvor i rabotna komora so vnatre{en dijametar od 406 mm ili pove}e; i

b. Nekoe od slednite: 1. Maksimum raboten pritisok {to nadminuva 207 MPa; 2. Kontrolirana termalna sredina {to nadminuva 1,773 K (1,500o C); ili 3. Instalacija za hidrokarbonska impregnacija i otstranuvawe na

proizvodi kako rezultat na otpadni gasovi.

Tehni~ka zabele{ka: Vnatre{nata dimenzija na komorata e taa vo koja se dobivaat rabotnata temperatura i rabotniot pritisok i ne vklu~uva nepokretni delovi. Ovaa dimenzija }e bide pomala bilo na vnatre{niot dijametar na komorata za pritisok ili vnatre{niot dijametar na izoliranata komora na pe~kata, zavisno od toa koja od dvete komori e smestena vo drugata. ZABELE[KA: Za specijalno konstruirani matrici, kalapi i instrumenti vidi 1V003,

9V009 i Kontroli Za Voeni proizvodi.

2V005 Oprema specijalno konstruirana za taloèwe, nanesuvawe i [W] obrabotka, procesna kontrola na neorganski oblogi, pokrivki i povr{inski promeni,

kako {to sleduva, na neelektronski supstrati, na na~in prikaàn vo tabela i soodvetnite zabele{ki {to go sledat 2E003.f., i specijalno konstruiranite avtomatski komponenti za rakuvawe, pozicionirawe, manipulacija i upravuvawe;

a. Oprema za nanesuvawe na pokrivki so hemisko povrzuvawe na parea

(CVD) “kontrolirana so memoriran program” {to ima se od slednoto: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V105. 1. Modificiran proces za edno od slednite:

a. Pulsira~ki CVD; b. Kontrolirano nuklearno termalno nanesuvawe na pokrivki

(CNTD); ili c. Povi{ena plazma ili plazma mu asistira na CVD; i

2. Nekoja od slednite: a. Rotaciski zaptivki {to obezbeduvaat dlabok vakuum (ednakov

ili pomal od 0.01 Ra); ili b. Oprema za kontrola (na samoto mesto) na debelinata na

oblogata; b. “Oprema za proizvodstvo na jonska implantacija “kontrolirana so memoriram

program” so zra~na struja od 5 mA ili pove}e; c. Oprema za nanesuvawe na pokrivki so taloèwe na parea so elektrono-zra~na

metoda (EB-PVD) “kontrolirana so memoriska programa” {to sodrì energetski sistemi opredeleni za nad 80 kW, {to ima nekoe od slednoto: 1. Laserski kontrolen sistem za nivoto na te~nosta vo rezervoarot {to

precizno ja regulira brzinata za dozirawe na ingoti; ili


7

2. Monitor za kompjuterski kontrolirana stapka {to raboti na princip na fotoluminiscencija na jonizirani atomi vo parniot potok za da ja kontrolira brzinata na nanesuvawe na oblogata {to sodrì dva ili pove}e elementi.

d. Oprema za vprsnuvawe na plazma “kontrolirana so memoriska programa”

{to ima nekoja od slednite karakteristiki:

1. Raboti vo kontrolirana atmosfera so namalen pritisok (ednakov na ili pomal od 10 kPa meren od gore na rastojanie 300 mm od izleznata mlaznica na pi{tolot) vo vakuum komora sposobna za razreduvawe do 0.01 Ra pred procesot na vprsnuvawe; ili

2. Vklu~uva sredstva za (na samoto mesto) kontrola na debelinata na oblogata;

e. Proizvodna oprema “kontrolirana so memorirana programa” sposobna za

obloùvawe so katodno rasprsnuvawe, nameneta za gustini na struja od 0.1 mA/mm ili povisoki pri brzina na naslojuvawe od 15 µ m/~as ili pove}e;

f. Proizvodna oprema “kontrolirana so memorirana programa” za nanesuvawe

na pokrivki so tehnika na katodno-la~no praznewe {to sodrì elektromagnetska re{etka za agolno naso~uvawe na lakot vrz katodata;

g. Proizvodna oprema za jonsko nanesuvawe “kontrolirana so memorirana

programa”{to dozvoluva (na samoto mesto) merewe na nekoe od slednite: 1. Debelina na obloga vrz supstratot i regulirawe na brzinata na

nanesuvawe; ili 2. Opti~ki karakteristiki.

Zabele{ka: 2V005 ne ja kontrolira hemiskoto parno nanesuvawe katodniot lak, mlaznoto nanesuvawe na oblogi, jonskata obloga ili jonskata implantantna oprema specijalno konstruirana za alati za se~ewe ili ma{inska obrabotka.

2V006 Sistemi i oprema za dimenziska inspekcija ili za merewe [W] kako {to sleduva: [N1B3.a] a. Koordinatni merni ma{ini (SMM), kompjuterski upravuvani, “numeri~ki

upravuvani” ili “upravuvani so memorirana programa”, {to imaat tridimenziska (volumetriska) maksimum dozvolena gre{ka na merewe (MREg ) vo bilo koja to~ka vo operativniot domet na ma{inata (odnosno, vo ramkite na dolìnata na osovinite) ednakva na ili pomala (podobra) od (1.7+L/1,000) µm (L e izmerenata dolìna vo mm), testirani soglasno ISO 10360-2 (2001);

ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V206 b. Merni instrumenti za linearno i aglesto pomestuvawe:

[N1B3.b] 1. Merni instrumenti za linearno i aglesto pomestuvawe


8

{to imaat nekoe od slednoto: Tehni~ka Zabele{ka: Za celite na V2006.v.1. ‘linearno pomestuvawe’ zna~i promena na

rastojanie pome|u merniot primerok i izmereniot objekt.

a. Nekontakten tip na merni sistemi so “rezolucija” ednakva na ili pomala (podobra) od 0.2 µm so meren domen do 0.2 mm;

b. Sistemi za diferencijalna transformacija na linearen napon {to gi imaat site sledni karakteristiki: 1. “Linearnost” ednakva ili pomala (podobra) od 0.1% vo

ramkite na merniot domen do 5 mm; i 2. Pomestuvawe ednakvo na ili pomalo (podobro) od

0.1% na den pri standardni uslovi vo sobata za testirawe kade {to temperaturata e±1K; ili

c. Merni sistemi {to imaat se od slednoto: 1. Sodràt ”Laser”; i 2. Odrùvaat, barem za najmalku 12 ~asa, na temperatura

vo opseg od ±1 K okolu standardnata temperatura i na standarden pritisok, se od slednoto: a. “Rezolucija” vo opsegot na celata skala od 0.1

µm ili pomala (podobra); b. “Merna nesigurnost” ednakva na ili pomala

(podobra) od (0.2 + L/2,000) µm (L e izmerena dolìna vo mm);

Zabele{ka: 2V006.v.1 ne gi kontrolira mernite interferometriski

sistemi bez zatvorena ili otvorena povratna vrska {to sodrì “laser” za merewe na gre{kite pri dvièwe na ma{inskite alatki, ma{inite za dimenzionalna inspekcija ili sli~na oprema.

[N1B3.c] 2. Instrumenti za merewe na agolno pomestuvawe {to imaat “agolno

pozicisko otstapuvawe” ednakvo na ili pomalo (podobro) od 0.000250 ; Zabele{ka: 2V006.b.2 ne gi kontrolira opti~kite instrumenti, kako

{to se avtomatski kolimatori {to koristat kolimatorsko svetlo za da otkrijat aglovo pomestuvawe na ogledalo.

c. Oprema za merewe na povr{inski nepravilnosti, so merewe na opti~ko

rasprsnuvawe kako funkcija na agol, so ~uvstvitelnost od 0.5 nm ili pomala (podobra).

Zabele{ka: Alatni ma{ini {to moàt da se koristat kako merni ma{ini, se

kontrolirani dokolku gi ispolnuvaat ili nadminuvaat kriteriumite specificirani za funkcionirawe na alatni ma{ini ili funkcionirawe na merni ma{ini.

2V007 “Roboti” {to imaat nekoja od slednite karakteristiki i posebno [W] konstruirani kontroleri i “Krajni efektori” (izvr{ni mehanizmi za


9

niv): ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V207

a. Vo realno vreme sposobni za celosna obrabotka na tri-dimenziski sliki ili tri-dimenziski ‘scenski analizi’ za da sozdadat ili modificiraat “programi” ili da sozdadat ili modificiraat numeri~ki programski podatoci: Tehni~ka Zabele{ka: Ograni~uvawata na ‘scenska analiza’ ne vklu~uvaat aproksimacija na treta dimenzija pri nabluduvawe od dadeniot agol, ili limitirana interpretacija vo siva skala na percepcija na dlabo~ina ili tekstura na odobrenite zada~i (2 ½ D).

[N1A3.a.1] b. Posebno konstruirani da se prilagodat na nacionalnite

standardi za bezbednost primenlivi za eksplozivni municiski sredstva; [N1A3.a.2] c. Posebno konstruirani ili normirani kako otporni na radijacija

za da izdràt vkupna radijaciska doza pogolema od 5 h 10 Gy (silicium) bez gubewe na rabotosposobnost; ili

Tehni~ka Zabele{ka: Terminot Gy (silicium) se odnesuva na energijata vo xauli na kilogram

apsorbirana od neza{titen siliciumski primerok koga e izloèn na jonska radijacija.

d. Posebno konstruirani da rabotat na viso~ini {to nadminuvaat 30,000 m.

2V008 Sklopovi ili edinici specijalno konstruirani za alatni ma{ini ili [W] za dimenziska inspekcija ili merni sistemi i oprema, kako {to sleduva:

a. Linearna pozicija na edinicite za povratna vrska (na primer induktiven tip uredi, stepenasti skali, infracrveni sistemi ili “laser” sistemi) {to imaat “to~nost” pomala (podobra) od (800+(600 h Lh10-3)) nm (L ednakvo na efektivnata dolìna vo mm);

Zabele{ka: Za “laser” sistemite vidi isto taka Zabele{ka na 2V006.v.1

b. Rotaciona pozicija na edinicite za povratna vrska (na primer induktiven tip uredi, stepenasti skali, infracrveni sistemi ili “laser” sistemi) {to imaat “to~nost” pomala (podobra) od 0.00025o;

Zabele{ka: Za “laser” sistemi vidi isto taka Zabele{ka za 2V006.v.1.

c. “Rotacioni masi od pove}e komponenti” i “nagibni vretena” so mo`nost za nadgradba soglasno na specifikaciite od proizvoditelot na alatni ma{ini za ili nad nivoata specificirani vo 2V.

2V009 Rotacioni ma{ini i proto~ni ma{ini, koi, spored tehni~kata [W] specifikacija na proizvoditelot moè da bidat opremeni so [M3V3*] edinici za “numeri~ko upravuvawe” ili kompjutersko upravuvawe [N1B1*] i da gi imaat slednite karakteristiki: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V109 I 2V209


10

a. Dve ili pove}e kontrolirani osovini od koi barem 2 moè da bidat simultano koordinirani za “konturno upravuvawe”; i

b. Sila na barabanot pogolema od 60kN. Tehni~ka zabele{ka: Ma{ini {to gi kombiniraat funkciite rotacija i protok se za celite na 2V009 smetani kako proto~ni ma~ini.

2V104 “Izostati~ki presi”, poinakvi od onie specificirani vo 2V004, [M6V3] imaj}i se od slednoto: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V204.

a. Maksimalen raboten pritisok od 69 MRa ili pogolem; b. Konstruirani da postignat i odrùvaat kontrolirana temperatura od 873 K

(600o S) ili pogolema; c. Poseduvaat otvor na komora so vnatre{en dijametar od 254 mm ili pove}e.

2V105 CVD pe~ki, poinakvi od onie specificirani vo 2V005.a., konstruirani [M6V4] ili modificirani za zgusnuvawe na jaglerodno-jaglerodni smesi. 2V109 Proto~ni ma{ini, poinakvi od onie specificirani vo 2V009, i [M3V3] posebno konstruirani komponenti kako {to sledi: [N1B1] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V209

a. Proto~ni ma{ini {to imaat se od slednoto: 1. Spored tehni~kata specifikacija na proizvoditelot, moàt da bidat

opremeni so edinici za “numeri~ko upravuvawe” ili kompjutersko upravuvawe, duri i koga ne se opremeni so takvite edinici; i

2. So pove}e od dve osovini {to moàt da se koordiniraat simultano za “konturno upravuvawe”.

b. Posebno konstruirani komponenti za proto~ni ma{ini specificirani vo 2V009 ili 2V109.a.

Zabele{ka: 2V109 ne gi kontrolira ma{inite {to ne se koristat vo proizvodstvoto

na pogonski komponenti i oprema ( na pr. ku}i{ta za motori) za sistemi specificirani vo 9A005, 9A007.a. ili 9A105.a.

Tehni~ka zabele{ka: Ma{ini so kombinirana funkcija za rotacija i protok se za celite na 2V109 smetani kako proto~ni ma{ini.

2V116 Sistemi za testirawe na vibrirawe, oprema i komponenti za toa, [M15V1] kako {to sleduva: [N1B6]

a. Sistemi za testirawe na vibrirawe so povratna vrska ili zatvoren ciklus i {to sodràt digitalen kontroler, sposoben da go vibrira sistemot pri 10 g rms ili


11

u{te pove}e vo celiot opseg od 20 Hz do 2,000 Hz i dejstvuvawe na sili od 50 kN, mereno na ‘prazna masa’, ili pove}e;

b. Digitalni kontroleri, kombinirani so specijalno proektiran softver za testirawe

na vibracii, so “ branova {irina vo realno vreme” pogolema od 5 kHz konstruirani za koristewe so sistemi za testirawe na vibracii specificirani vo 2V116.a.;

c. Vibraciski trusteri (edinici za tresewe), so ili bez pridru`ni zasiluva~i,

sposobni za prenesuvawe sila od 50 kN, mereno na ‘prazna masa’, ili pove}e i upotreblivi vo sistemite za testirawe na vibrirawe specificirani vo 2V116.a.;

d. Strukturi za pricvrstuvawe na par~iwa za testirawe i elektronski edinici

konstruirani da spojat pove}e trese~ki edinici vo sistem sposoben da obezbedi efektivna kombinirana sila od 50 kN, mereno na‘prazna masa’, ili pogolema, i upotreblivi vo vibracioni sistemi specificirani vo 2V116.a.

Tehni~ka zabele{ka: Vo 2V116b, ‘prazna masa’ zna~i ramna masa ili povr{ina, bez nikakov pribor ili oprema.

2V117 Oprema i procesni kontroli, poinakvi od onie specificirani [M6V5] vo 2V004, 2V005.a., 2V104 ili 2V105, konstruirani ili modificirani za zgusnuvawe i

piroliza na raketni mlaznici i vrvovi na transportnite sredstva za vra}awe od strukturni kompoziti. 2V119 Ma{ini za balansirawe i srodna oprema, kako {to sleduva: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 2V219 [M9V2.a] a. Ma{inini za balansirawe {to gi imaat site sledni

karakteristiki: 1. Ne se vo sostojba da balansiraat rotori/sklopovi {to imaat masa

pogolema od 3 kg; 2. Sposobni da balansiraat rotori/sklopovi pri brzina pogolema od

12,500 rpm; 3. Sposobni za koregirawe na naru{en balans kaj dve ramnini ili pove}e;

i 4. Sposobni da balansiraat ostanat posebno naru{en balans od 0.2 g mm

po kg na rotorska masa;

Zabele{ka: 2V119.a. ne gi kontrolira ma{inite za balansirawe konstruirani ili modificirani za zabarska ili druga medicinska oprema.

[M9V2.b] b. Merni uredi (indikatorski glavi) konstruirani ili

modificirani za upotreba so ma{ini specificirani vo 2V119.a. Tehni~ka zabele{ka:


12

Indikatorskite glavi ponekoga{ se poznati kako balansira~ki kontrolno merni uredi(instrumenti)

2V120 Simulatori za dvièwe ili rotacioni masi {to gi imaat [M9V2.c] site sledni karakteristiki:

a. Dve osovini ili pove}e; b. Klizni prsteni sposobni za prenesuvawe na elektri~na energija i/ili signalna

informacija; c. Imaat nekoja od slednite karakteristiki:

1. Za sekoja poedine~na oska imaj}i go seto {to sleduva: a. Sposobni za brzini od 400 stepeni/y ili pove}e, ili 30

stepeni/y ili pomalku; b. Rezoluciskata stapka ednakva na ili pomala od 6 stepeni/y i

to~nost ednakva na ili pomala od 0.6 stepeni/y; 2. Ima vo najlo{ slu~aj stapka na stabilnost ednakva na ili podobra

(pomala) od plus ili minus 0.05% prose~no za 10 stepeni ili pove}e; ili

3. To~nost na pozicionirawe ednakva na ili podobra od 5 sekundi od lakot.

Zabele{ka: 2V120 ne gi kontrolira rotacionite masi konstruirani ili modificirani za alatni ma{ini ili za medicinska oprema. Za kontroli na rotacioni masi za alatni ma{ini vidi 2V008.

2V121 Pozicioni masi (oprema sposobna za to~no rotaciono [M9V2.d] pozicionirawe na bilo koja osovina), poinakvi od onie specificirani vo 2V120, so site

sledni karakteristiki:

a. Dve osovini ili pove}e; i b. To~nost na pozicionirawe ednakva na ili podobra od 5 sekundi od lakot. Zabele{ka: 2V121 ne gi kontrolira rotira~kite masi konstruirani ili modificirani za alatni ma{ini ili za medicinska oprema. Za kontroli na rotacioni masi za alatni ma{ini vidi 2V008.

2V122 Centrifugi sposobni za proizveduvawe na zabrzuvawe nad 100 g i [M9V2.e] opremeni so klizni prsteni sposobni da prenesuvaat elektri~na energija i signalna

informacija. 2V201 Alatni ma{ini, poinakvi od onie specificirani vo 2V001, kako {to sleduva, za

odzemawe ili se~ewe na metali, keramika ili “kompoziti”, koi, spored tehni~kata specifikacija na proizvoditelot, moè da bidat opremeni so elektronski napravi za simultano “konturno upravuvawe” na dve ili pove}e osovini;

[N1B2.b] a. Alatni frez-ma{ini, so nekoja od slednite karakteristiki:


13

1. To~nost na pozicionirawe so “site raspoloìvi kompenzacii” ednakvi na ili pomali (podobri) od 6 µ m spored ISO 230/2 (1988)4 ili nacionalni ekvivalenti dol` nekoja linearna osovina; ili

2. Dve ili pove}e konturni rotacioni osovini; Zabele{ka: 2V201.a. ne gi kontrolira frez ma{inite {to imaat sledni

karakteristiki: a. Pat naH-osovina pogolem od 2m; i b. Vkupna to~nost na pozicionirawe na h-osovina pove}e

(polo{o) od 30 µm. [N1B2.c] b. Alatni ma{ini za {lajfuvawe so slednite karakteristiki:

1. To~nost na pozicionirawe so “site raspoloìvi kompenzacii” ednakvi na ili pomali (podobro) od 4 µ m spored ISO 230/2 (1988)4 ili nacionalni ekvivalenti dol` nekoja linearna osovina; ili

2. Dve ili pove}e konturni rotacioni osovini. Zabele{ka: 2V201.b. ne gi kontrolira slednite ma{ini za {lajfuvawe: a. Cilindri~ni nadvore{ni, vnatre{ni, i

nadvore{no-vnatre{ni ma{ini za {lajfuvawe {to gi imaat slednite karakteristiki: 1. Limitirani na cilindri~no {lajfuvawe; 2. Maksimalen nadvore{en dijametar ili dolìna na rabotno

par~e od 150 mm; 3. Ne pove}e od dve osovini {to moàt da se koordiniraat

simultano za “konturno upravuvawe”; i 4. Po c osovina ne se pravat konturi;

b. Koordinatna {lajferica so osovini limitirani na h, u, s i a kade {to s osovinata se upotrebuva za da go drì brusniot disk pod prav agol kon rabotnata povr{ina, a osovinata a e konfigurirana da gi brusi ispaknatinite (bregovite) na osovinata;

c. Ma{ini za brusewe na alati i seka~i so “softver” posebno konstruiran za proizvodstvo na alati i seka~i; ili

d. Brusni ma{ini za kolenesti osovini ili ekscentri~ni osovini. 2V204 “Izostatski presi” poinakvi od onie specificirani vo [N1B5] 2V004 ili 2V104, i soodvetna za niv oprema, kako {to sleduva:

a. “Izostatski presi” {to gi imaat i dvete sledni karakteristiki: 1. Sposobni da postignat maksimalen raboten pritisok od 69 MRa ili

pogolem; 2. Otvor na komora so vnatre{en dijametar {to nadminuva 152 mm;

b. Matrici, kalapi i kontrolni uredi posebno konstruirani za “izostatski presi”

specificirani vo 2V204.a. Tehni~ka zabele{ka:

4 Presmetnuvaweto na pozicionata to~nost od proizvoditelite vo soglasnost so ISO 230/2 (1997) treba da gi konsultira kompetentnite vlasti na Dràvata ^lenka kade {to tie se osnovani.


14

Vo 2V204 dimenzija na vnatre{nata komora e taa od komorata vo koja se dobieni rabotna temperatura i raboten pritisok i ne sodrì elementi za pricvrstuvawe. Taa dimenzija }e bide pomala od vnatre{niot dijametar na komorata pod pritisok ili od vnatre{niot dijametar na izoliranata komorna pe~ka, zavisno od toa koja od dvete komori e locirana vo drugata.

2V206 Ma{ini za dimenzionalna inspekcija, instrumenti ili sistemi, poinakvi od onie

specificirani vo 2V006, kako {to sleduva: [N1B3.a] a. Kompjutersko kontrolirani ili numeri~ko kontrolirani

ma{ini za dimenzionalna inspekcija {to gi imaat dvete sledni karakteristiki: 1. Dve ili pove}e osovini; i 2. “Gre{ka pri merewe” na ednodimenziska dolìna “ednakva na ili

pomala (podobra) od (1.25+L/1000) µm testirana so proba na “to~nost” od pomalku (podobro) od 0.2 µm (L e izmerena dolìna vo milimetri) (Ref.: VDI/VDE 2617, Del 1 i 2);

[N1B3.d] b. Sistemi za simultano linearno-aglesta proverka na hemiski kelii, {to gi imaat i dvete sledni karakteristiki

1. “merna gre{ka” dol` nekoja linearna osovina ednakva na ili pomala(podobra) od 3.5 µ m po 5 mm; i

2. “agolna poziciona devijacija” ednakva na ili pomala od 0.2o

Zabele{ka 1: Alatni ma{ini {to moàt da se koristat kako merni ma{ini se kontrolirani dokolku tie go ispolnuvaat ili nadminuvaat kriteriumot specificiran za funkcionirawe na alatni ma{ini ili funkcionirawe na merni ma{ini.

Zabele{ka 2: Ma{ina specificirana vo 2V206 e kontrolirana dokolku taa go nadminuva kontroliraniot prag bilo kade vo nejziniot operativen opseg.

Tehni~ki zabele{ki: 1. Uredot koristen za odreduvawe na merna gre{ka na sistemot za

dimenzionalna inspekcija }e bide opi{an vo VDI/VDE 2617 delovi 2, 3 i 4. 2. Site parametri na mernite vrednosti vo 2V206 pretstavuvaat plus/minus

odnosno, necelosen opseg.

2V207 “Roboti”, “krajni izvr{ni elementi (manipulatori)” i kontrolni edinici, poinakvi od

onie specificirani vo 2V007, kako {to sledi: [N1A3.a.1] a. “Roboti” ili “krajni izvr{ni elementi” specijalno

konstruirani da odgovaraat na nacionalnite bezbednosni standardi primenlivi pri rakuvawe so silni eksplozivi (na primer, pridrùvawe kon barawa za elektri~ni kodirani podatoci za silni eksplozivi);


15

[N1A3.b] b. Kontrolni edinici specijalno konstruirani za bilo koj od “robotite” ili “krajnite izvr{ni elementi” specificirani vo 2V207.a.

2V209 Proto~ni ma{ini za presuvawe, centrifugalni ma{ini za presuvawe

sposobni za proto~no-presuva~ki funkcii poinakvi od onie [N1B1] specificirani vo 2V009 ili 2V109, i vretena, kako {to sledi:

a. Ma{ini {to gi imaat dvete sledni karakteristiki: 1. Tri ili pove}e vaqci (aktivni ili vode~ki); i 2. Koi, spored tehni~kata specifikacija na proizvoditelot, moàt da bidat

opremeni so edinici za “numeri~ko upravuvawe” ili kompjutersko upravuvawe;

b. Vretena za formirawe na cilindri~ni rotori so vnatre{en

dijametar pome|u 75 mm i 400 mm.

Zabele{ka: 2V209.a. vklu~uva ma{ini {to imaat samo eden vaqak konstruiran da deformira metal plus dva pomo{ni vaqci koi go poddrùvaat vretenoto, no ne u~estvuvaat direktno vo procesot za deformirawe.

2V219 Centrifugalni multipovr{inski ma{ini za balansirawe, [N3B3] fiksni ili portabl, horizontalni ili vertikalni, kako {to sledi:

a. Centrifugalni ma{ini za balansirawe konstruirani za balansirawe na fleksibilni rotori, {to imaat dolìna od 600 mm ili pove}e i gi imaat site sledni karakteristiki: 1. Dijametar na rotorot ili na rakavecot pogolem od 75 mm; 2. Nose~ka sposobnost od 0.9 do 23 kg; i 3. Sposobnost za balansira~ka brzina na vrteì pogolemi od 5.000

r.p.m.;

b. Centrifugalni balansira~ki ma{ini konstruirani za balansirawe na {uplivi cilindri~ni rotorski komponenti i gi imaat site sledni karakteristiki:

1. Dijametar na rakavec pogolem od 75 mm 2. Nose~ka sposobnost od 0.9 do 23 kg; 3. Sposobnost za balansirawe na preostanata nebalansiranost ednakva na

ili pomala od 0.01 kg x mm/kg po povr{ina; i 4. Model dvièn so kai{.

2V225 Manipulatori so dale~insko upravuvawe {to moàt da se koristat za [N1A4] obezbeduvawe na dale~inski dejstvija pri radiohemiski separatorski operacii ili vo è{ki komori, so nekoja od slednite karakteristiki:

a. Sposobnost da prodiraat 0.6 m ili pove}e niz yidot na è{kata komora (nizyidna operacija); ili

b. Sposobnost da visat nad gorniot yid na è{kata komora so debelina od 0.6 m ili pove}e (nadyidna operacija).


16

Tehni~ka zabele{ka: Manipulatori so dale~insko upravuvawe obezbeduvaat prenos na operatorski dejstvija na ~ovekot do mehani~kata rabotna raka od manipulatorot. Tie moàt da bidat od tipot ‘voda~-sledbenik’ ili da bidat upravuvani so xojstik ili pomo{na tastatura.

2V226 Induktivni pe~ki so kontrolirana atmosfera (vakum ili [N1B4] inerten gas), i energetsko snabduvawe za toa, kako {to sledi: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 3B

a. Pe~ki so site sledni karakteristiki: 1. Sposobni za rabota nad 1,123 K (850° S); 2. Indukcioni kalemi od 600 mm ili pomalku vo dijametar; i 3. Konstruirani za vlezna snaga od 5 kW ili pove}e;

b. Mre`ni uredi, so specificirana izlezna snaga od 5 kW ili pove}e, specijalno

konstruirani za pe~ki specificirani vo 2V226.a.

Zabele{ka: 2V226 ne gi kontrolira pe~kite konstruirani za obrabotuvawe na poluprovodnikov wafer (kristal od poluprovodnikov materijal)

2V227 Metalur{ki pe~ki za topewe i liewe vo vakuum ili druga [N1B7] kontrolirana atmosfera i soodvetna oprema, kako {to sledi:

a. Elektro-la~ni pe~ki za pretopuvawe i leewe so dvete sledni karakteristiki: 1. Potro{uva~ka snaga na elektrodi pome|u 1,000 sm i 20,000 sm; i 2. Sposobni da rabotat so temperatura za topewe nad 1,973 K (1,700 S)

b. Elektronsko-zra~ni pe~ki za topewe i pe~ki za topewe so plazmeno

rasprsnuvawe, {to gi imaat dvete sledni karakteristiki: 1. Snaga od 50 kW ili pogolema; i 2. Sposobni za rabota so temperatura za topewe nad 1,473 K (1,200 S). c. Sistemi za kompjutersko upravuvawe i sistemi za nabluduvawe specijalno

konfigurirani za bilo koja od pe~kite specificirani vo 2V227.a. ili b.

2V228 Oprema za proizvodstvo na rotori ili montaà ili oprema za [N3B2] poramnuvawe na rotori, vretena vo forma na spirali i matrici, kako {to sledi:

a. Oprema za montaà na rotori, za montaà na cevni sekcii na rotori za gasni centrifugi, pregradi i krajni poklopci;

Zabele{ka: 2V228.a vklu~uva precizni vretena, sponi, i ma{ini za è{ko presuvawe.


17

b. Oprema za poramnuvawe na rotori, so centrirawe na cevnite sekcii na rotorite na gasni centrifugi kon zaedni~ka osovina;

Tehni~ka zabele{ka: Vo 2V228.v. takvata oprema normalno se sostoi od sondi za precizno merewe, povrzani so kompjuter koj potoa ja kontrolira rabotata, na primer, na pneumatskite ~elusti koristeni za regulirawe na rotorskite cevni sekcii. c. Vretena za formirawe na spirali i matrici za proizvodstvo na edine~no

svitkani spirali. Tehni~ka zabele{ka: Vo 2V228.s. Spiralite gi imaat site sledni karakteristiki: 1. Vnatre{en dijametar pome|u 75 mm i 400 mm; 2. Dolìna ednakva na ili pogolema od 12.7 mm; 3. Dlabo~ina na edine~noto svitkuvawe pogolemo od 2 mm; 4. Izraboteni od aluminiumski leguri so golema cvrstina, zacvrsten ~elik

spored Martens ili “vlaknesti materijali” so golema cvrstina. 2V230 “Uredi za merewe na pritisok” sposobni za merewe na apsoluten [N3A7] pritisok na bilo koja to~ka vo opseg od 0 do 13 kRa i so dvete sledni karakteristiki:

a. Senzori za pritisok napraveni od ili za{titeni so aluminium, aluminiumski leguri, nikel ili legura od nikel so pove}e od 60% nikel po teìna; i

b. Imaat bilo koja od slednite karakteristiki: 1. Celosna skala poniska od 13 kPa i ‘to~nost’ podobra od ±1% od

celosnata skala; ili 2. Celosna skala od 13 kPa ili pogolema i ‘to~nost’ podobra od ± 130

Pa. Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 2V230, ‘to~nost’ vklu~uva nelinearnost, histerezisi i povtorlivost pri temperatura na okolinata.

2V231 Vakuum pumpi so site sledni karakteristiki: [N3A8]

a. Goleminata na vleznoto grlo ednakva na ili pogolema od 380 mm; b. Brzina na pumpawe ednakva na ili pogolema od 15 m3 /y; i c. Sposobni za proizvodstvo na kraen vakuum podobar od 13 mPa. Tehni~ka zabele{ka: 1. Brzinata na pumpawe se opredeluva na mernata to~ka so azot ili vozduh. 2. Krajniot vakuum se opredeluva pri vlezot na pumpata so toa {to vlezot na

pumpata e blokiran. 2V232 Pove}estepenesti lesni pu{ki na gas i drugi oruèni sistemi so [N5B2] golemi brzini (so namotki, elektromagnetski i elektrotermalni tipovi, i drugi

ponapredni sistemi) sposobni za zabrzuvawe na proektili do 2 km/y ili pove}e.


18

2V350 Sredstva, oprema i komponenti za hemisko proizvodstvo [A] kako {to sleduva:

a. Reaktorski kotli ili reaktori, so ili bez me{alki, so vkupna vnatre{na (geometriska) zafatnina pogolema od 0.1 m3 (100 litri) i pomalku od 20 m3 (20.000 litri), kade site povr{ini {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata(ite) {to se obrabotuvaat ili se sodràt se izraboteni od nekoj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni

oblogi); 4. Nikel ili leguri so pove}e od 40% nikel po teìna; 5. Tantal ili leguri od tantal; 6. Titan ili leguri od titan; ili 7. Cirkon ili leguri od cirkon

b. Me{alki za koristewe vo reaktorskite kotli ili reaktori specificirani vo

2V350.a.; i rabotni trkala, lopatki ili vretena konstruirani za takvite me{alki, kade site povr{ini na agitatorot {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata(ite) {to se obrabotuva ili e sodràna se napraveni od bilo koja od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni


c. Rezervoari za skladirawe, kontejneri ili kolektori so vkupna vnatre{na

(geometriska) zafatnina pogolema od 0.1 m3 (100 litri) kade site povr{ini {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata(ite) {to se obrabotuvaat ili sodràt se napraveni od nekoja od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni


d. Izmenuva~i na toplina ili konderzatori so povr{ina za transfer na toplina

pogolema od 0.15 m2 , i pomala od 20 m, i cevki, plo~i, kalemi ili blokovi (jadra) konstruirani za takvi izmenuva~i na toplina ili kondenzatori, kade site


19

povr{ini {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata (ite) {to se obrabotuvaat se izraboteni od nekoj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni

oblogi); 4. Grafit ili ‘karbonski grafit’ 5. Nikel ili leguri so pove}e od 40% nikel po teìna; 6. Tantal ili leguri od tantal; 7. Titan ili leguri od titan; ili 8. Cirkon ili leguri od cirkon 9. Siliciumski karbid; ili 10. Titaniumski karbid

e. Stolbovi za destilacija ili apsorpcija so vnatre{en dijametar pogolem od 0.1

m; i distributeri na te~nost, distributeri na parea ili kolektori za te~nost konstruirani za takvite stolbovi za destilacija ili apsorpcija, kade site povr{ini {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata (ite) {to se obrabotuvaat se napraveni od nekoj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvaj}i zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni

oblogi); 4. Grafit ili ‘karbonski grafit’ 5. Nikel ili leguri so pove}e od 40% nikel po teìna; 6. Tantal ili leguri od tantal; 7. Titan ili leguri od titan; ili 8. Cirkon ili leguri od cirkon

f. Oprema za polnewe so dale~insko upravuvawe kade site povr{ini {to se vo

direkten kontakt so hemikalijata (ite) {to se obrabotuvaat se napraveni od nekoj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; ili 2. Nikel ili leguri so pove}e od 40% nikel po teìna.

g. Ventili so nominalni golemini pogolemi od 10 mm, vo koi site povr{ini {to

doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata(ite) {to se obrabotuvaat ili se sodràt se napraveni od bilo koj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni


h. Multiyiden cevovod {to ima stanica za otkrivawe na prokapuvawe, vo koj

site povr{ini {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata(ite) {to se obrabotuvaat ili se sodràt se napraveni od bilo koj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna;


20

2. Fluoropolimeri; 3. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni


i. Pumpi so spirali ili dijafragmi, pumpi so pove}ekratno zaptivawe, pumpi so

hermeti~ki pogon, pumpi so magnetski pogon i pumpi so stapka na maksimalen protok specificiran od proizvoditelot pogolema od 0.6 m3/~as ili vakuum pumpi so stapka na maksimalen protok specificiran od proizvoditelot pogolema od 5 m3/~as (so standardna temperatura (273K (0oS)) i pritisok (101.3 kRa); i ku}i{ta (tela na pumpi), prethodno oblikuvani omoti na ku}i{tata, rabotni trkala, rotori ili mlaznici na mlazni pumpi konstruirani za takvi pumpi, kade site povr{ini {to doa|aat vo direkten kontakt so hemikalijata(ite) {to se obrabotuvaat se napraveni od bilo koj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Keramika 3. Ferosilicium 4. Fluoropolimeri; 5. Staklo (vklu~uvajki zastakleni ili emajlirani premazi ili stakleni


j. Pe~ki konstruirani za uni{tuvawe na hemikalii specificirani vo 1S350, {to

imaat specijalno konstruirani sistemi za dotur na otpad, specijalni sredstva za rakuvawe i sredna temperatura za sogoruvawe vo komorata pogolema od 1,273 K ( 1,000o S) vo koja site povr{ini vo sistemot za dotur na otpad {to doa|aat vo direkten kontakt so otpadnite proizvodi se napraveni od ili obloèni so bilo koj od slednite materijali: 1. Leguri so pove}e od 25% nikel i 20% hrom po teìna; 2. Keramika; ili 3. Nikel ili leguri so pove}e od 40% nikel po teìna.

Tehni~ka zabele{ka: ‘Karbonski grafit’ e sostav {to sodrì amorfan jaglen i grafit, kade sodìnata na grafitot e osum procenti ili pove}e po teìna.

2V351 Sistemi za nabluduvawe na otroven gas, kako {to sledi; i [A] soodvetni detektori za toa:


21

a. Konstruirani za kontinuirana rabota i upotreblivi za otkrivawe na bojni otrovi ili hemikalii specificirani vo 1S350, pri koncentracija pomala od 0.3 mg/m3 ; ili

b. Konstruirani za otkrivawe na holinesterazno-inhibira~ka aktivnost.

2V352 Oprema sposobna za koristewe pri rakuvawe so biolo{ki [A] materijali, kako {to sledi:

a. Kompletni sredstva za biolo{ko za~uvuvawe spored R3, R4 nivoa na

za~uvuvawe; Tehni~ka zabele{ka: R3 ili R4 (BL3, BL4, L3, L4) nivoa na za~uvuvawe se specificirani vo WHO (Svetska Zdravstvena Organizacija) prira~nikot za Laboratoriska Biobezbednost (2-ro izdanie @eneva 1993).

b. Sadovi za fermentacija za kultivirawe na patogeni “mikroorganizmi”, virusi ili za proizvodstvo na otrovi, bez razmnoùvawe na aerosoli, so vkupen kapacitet od 20 litri ili pove}e; Tehni~ka zabele{ka: Sadovite za fermentacija vklu~uvaat bioreaktori, hemostati i sistemi za kontinuiran protok.

c. Centrifugalni separatori, za kontinuirana separacija bez razmnoùvawe na

aerosoli, so site sledni karakteristiki: 1. Stapka na protok {to pogolema od 100 litri na ~as; 2. Komponenti od poliran ~elik {to ne ‘r|osuva ili titan; 3. Edna ili pove}e zaptivni spoja so prostor za zadrùvawe na parea; i 4. Sposobni za sterilizacija na parea in situ (na lice mesto) vo zatvorena

sostojba; Tehni~ka zabele{ka: Centrifugalnite separatori vklu~uvaat dekantori (rezervoari).

d. Oprema za popre~en (tangencijalen) filtrira~ki protok, za kontinuirana separacija bez razmnoùvawe ({irewe) na aerosoli, so dvete sledni karakteristiki: 1. Ednakva na ili pogolema od 5 m2 ; i 2. Sposobna za sterilizacija na lice mesto;

e. Oprema {to sterilizira so parea i su{i na temperatura ispod 0o S, so kapacitet na kondenzator {to nadminuva 10 kg mraz za 24 ~asa i pomalku od 1,000 kg mraz za 24 ~asa;

f. Oprema za za{tita i za~uvuvawe, kako sledi:

1. Za{titni celi ili pola odela ili haubi zavisni od ograni~eno snabduvawe so nadvore{en vozduh i rabotewe pod pozitiven pritisok; Zabele{ka: 2V352.f.1. ne gi kontrolira grupite konstruirani da

sodràt vo sebe aparat za di{ewe. 2. Biolo{ki bezbedni komori ili izolatori so sli~ni izvr{ni standardi od

Klasa III.


22

Zabele{ka: Vo 2V352.f.2., izolatorite vklu~uvaat fleksibilni izolatori, komori za su{ewe, anaerobni komori, kutii za rakavici i haubi za laminarno struewe (zatvoreni so vertikalen kanal).

g. Komori konstruirani za aerosolno testirawe so “mikroorganizmi”, virusi ili

“otrovi” , so kapacitet od 1 m3 ili pogolem.

2S Materijali Nieden 2D Softver 2D001 “Softver”, poinakov od onoj specificiran vo 2D002, specijalno [W1*] konstruiran ili modificiran za “razvoj”, “proizvodstvo” ili [M3D*] “upotreba” na oprema specificirana vo 2A001 ili 2V001 do 2V009. [N*] 2D002 “Softver” za elektronski uredi, duri i koga se nao|a vo (W) elektronski ured ili sistem, ovozmoùvajki takvite uredi ili [N1D3] sistemi da funkcioniraat kako edinica za “numeri~ko upravuvawe”, sposobna

simultano da koordinira pove}e od ~etiri osovini za “konturno upravuvawe” [N1D3.N2] Zabele{ka: 2D002 ne go kontrolira “softverot” specijalno konstruiran ili

modificiran za rabota na alatni ma{ini {to ne se specificirani vo Kategorija 2.

2D101 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “koristewe” [M3D1*] vo oprema specificirana vo 2V104, 2V105, 2V109, 2V116, 2V117 [M6D2*] ili 2V119 do 2V122. [M15D1*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 9D004 2D201 “Softver” specijalno konstruiran za “koristewe” vo oprema [N] specificirana vo 2V204, 2V206, 2V207, 2V209, 2V219 ili 2V227. 2D202 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj”, [N] “proizvodstvo” ili “koristewe” na oprema specificirana vo 2V201. 2E Tehnologija 2E001 “Tehnologija” spored Zabele{ka za Op{ta Tehnologija za “razvoj”


23

[W1*] na oprema ili “softver” specificirani vo 2A, 2V ili 2D. [M*] [N*] [A*] 2E002 “Tehnologija” spored Zabele{kata za Op{ta tehnologija za [W1*] “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 2A ili 2V. [M*] [N*] [A*] 2E003 Druga “tehnologija”, kako {to sledi: [W]

a. “Tehnologija za “razvoj” na interaktivni grafiki kako integriran del vo edinicite za“numeri~ko upravuvawe” za podgotvuvawe ili modifikacija na programite;

b. “tehnologija” za proizvodni procesi za obrabotka na metal, kako {to sledi:

1. “Tehnologija za konstruirawe na alati, matrici ili pribori specijalno nameneti za bilo koj od slednite procesi: a. “Superplasti~no formirawe”; b. “Difuzno soedinuvawe” ; ili c. “Direktno hidrauli~no presuvawe”

2. Tehni~ki podatoci {to sodràt procesni metodi ili parametri kako {to

se navedeni podolu koristeni za upravuvawe:

a. “Superplasti~no formirawe” od aluminiumski leguri, titan-leguri ili “super leguri”: 1. Podgotovka na povr{ina; 2. Stapka na istegnuvawe; 3. Temperatura; 4. Pritisok;

b. “Difuzno soedinuvawe” na “superleguri” ili titan-leguri:

1. Podgotovka na povr{ina; 2. Temperatura; 3. Pritisok;

c. “Direktno hidrauli~no presuvawe” na aluminiumski leguri ili

titan-leguri: 1. Pritisok; 2. Vreme na ciklus;

d. “Toplo izostati~ko zgusnuvawe” na titan-leguri, aluminiumski

leguri ili “super-leguri” 1. Temperatura; 2. Pritisok; 3. Vreme na ciklus;


24

c. “Tehnologija” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na ma{ini za hidrauli~no

istegnuvawe i nivni matrici, za proizvodstvo na sostavni delovi za konstrukcija na avionot;

d. “Tehnologija” za “razvoj” na generatori na naredbi za alatni ma{ini (na

primer, programa za delovi) vrz podatocite za konstruirawe dadeni vo vo edinicite za “numeri~ko upravuvawe”;

e. “Tehnologija” za “razvoj” na integriran “softver” za vgraduvawe vo

ekspertski sistemi za “numeri~ko upravuvawe”za podr{ka na donesuvawe na odluki za rabota na nivo na rabotilnici.

f. “Tehnologija” za aplikacija na neorganski povr{inski premazi ili neorganski

povr{inski modifikaciski premazi (specificirani vo kolona 3 od slednata tabela) vrz eelektronski supstrati (specificirani vo kolona 2 vo slednata tabela) so procesi specificirani vo kolona 1 od slednata tabela i definirani vo Tehni~ka zabele{ka.

Zabele{ka: Tabelata i tehni~kata zabele{ka se pojavuvaat posle vlez 2E301.

2E101 “Tehnologija” spored zabele{kata za Op{ta Tehnologija za [M*] “koristewe” na oprema za “softver” specificirana vo 2V004, 2V009, [N*] 2V104, 2V109, 2V116, 2V119 do 2V122 ili 2D101

2E201 “Tehnologija” spored zabele{kata za Op{ta Tehnologija za [N*] “koristewe” na oprema za “softver” specificirana vo 2A225, 2A226, 2V001, 2V006, 2V007.v; 2V007.s;, 2V008, 2V009, 2V201, 2V204,

2V206, 2V207, 2V209, 2V225 do 2V232, 2D201 ili 2D202. 2E301 “Tehnologija” spored zabele{kata za Op{ta Tehnologija za koristewe na proizvodi specificirani vo 2V350 do 2V352.


25

OVAA STRANA NAMERNO E OSTAVENA PRAZNA


26

TABELA - TEHNIKI NA OBLO@UVAWE 1. Proces na obloùvawe (1)*

2 Supstrat 3 Rezultantno obloùvawe

A.Nanesuvawe na oblogi so hemisko-parno obloùvawe (CVD)

“Superleguri”

Aluminidi za vnatre{ni galerii

Keramika (19) i stakla so malo {irewe(14)

Silicidi Karbidi Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant Dijamant sli~en na karbon (17)

Karbon-karbon, keramika i metalni “matri~ki “ “me{avini”

Silicidi Karbidi Ognootporni metali Me{avini od niv (4) Dielektri~ni sloevi (15) Aluminidi Aluminidni leguri (2) Boron nitrid

Cementiran volfram karbid(16), Silicium karbid(18)

Karbidi Volfram Me{avini od niv(4) Dielektri~ni sloevi(15)

Molibden i Molibdenski leguri

Dielektri~ni sloevi(15)

Berilium i Beriliumski leguri

Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant Dijamant sli~en na karbon(17)

Senzorski prozorski materijali

Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant Dijamant sli~en na karbon(17)

* Brojot vo zagradata se odnesuva na Zabele{kata {to sledi po ovaa tabela


27

TABELA-TEHNIKI NA OBLO@UVAWE

1. Proces na obloùvawe (1) 2. Supstrat 3. Rezultantno obloùvawe V. Termalno isparuvawe Fizikalna parea Obloùvawe (TE-PVD)

V.1. Fizikalna parea Obloùvawe (PVD): Elektronski zrak (EV-PVD)

“Superleguri”

Legurni silicidi Legurni aluminidi(2) MCrAIX (5) Modificiran cirkoniumdioksid (12) Silicidi Aluminidi Me{avini od toa (4)

Keramika (19) i stakla so malo {irewe(14)

Dielektri~ni sloevi (15)

êlik otporen na korozija (7)

MCrAIX (5) Modificiran cirkoniumdioksid(12) Me{avini od toa (4)

Karbon-karbon, Keramika i Metalni “matrix” “me{avini”

Silicidi Karbidi Ognootporni metali Me{avini od niv(4) Dielektri~ni sloevi(15) Bor nitrid

Cementiran volfram karbid (16), Silicium karbid (18)

Karbidi Volfram Me{avini od nov (4) Dielektri~ni sloevi(15)

Molibden i Molibdenski leguri


Berilium i Beliriumski leguri

Dielektri~ni sloevi(15) Boridi Berilium

Senzorski materijal za prozorci(9)


Titaniumski leguri(13)

Boridi Nitridi


28

TABELA- TEHNIKI NA OBLO@UVAWE 1. Proces na obloùvawe(1) 2. Supstrati 3. Rezultantno obloùvawe V.2. Jonska pomo{na rezistentna zagreana fizikalna Parea Obloùvawe (PVD) (Jonska Pokrivka)

Keramika(19) i stakla so malo {irewe(14)

Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant sli~en na karbon(17)

Karbon-karbon, Keramika i Metalni “matrix” “me{avini


Cementiran volfram karbid(16), Silicium karbid


Molibden i molibdenski leguri


Berilium i beriliumski leguri


Senzoren materijal za prozorci(9)


B.3. Fizikalno parno obloùvawe (PVD) Laserska vaporizacija

Keramika(19) i stakla so malo {irewe(14)

Silicidi Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant sli~en na karbon(17)



Cementiran volfram karbid(16), Silicium karbid






Senzoren materijal za prozorci(9)

Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant sli~en na karbon


29

TABELA-TEHNIKI NA OBLO@UVAWE 1. Proces na obloùvawe(1) 2. Supstrati 3. Rezultantno obloùvawe V.4. Fizikalno parno Obloùvawe (PVD) Katodno la~no praznewe

“Superleguri”

Legurni silicidi Legurni aluminidi(2) MCrAIX (5)

Polimeri (11) i organski “matrix” me{avini

Boridi Karbidi Nitridi Dijamant sli~en na karbon (17)

C. Cementacija bez direkten kontakt so pra{okot (vidi A pogore za Nadvor od cementacija) (10)


Silicidi Karbidi Me{avini od niv (4)


Silicidi Aluminidi Legurni aluminidi(2)

Ognootporni metali i leguri(8)

Silicidi Oksidi

D. Plazma rasprsnuvawe

“Superleguri”

MCrAIX(5) Modificiran cirkoniumdioksid(12) Me{avini od toa(4) Nikel-Grafit {to se brusi Materijali {to se brusat- sodràt Ni-Cr-Al Al-Si-Poliester {to se brusi Legurni aluminadi(2)

Aluminiumski leguri

MCrAIX(5) Modificiran cirkoniumdioksid(12) Silicidi Me{avini od toa(4)


Aluminidi Silicidi Karbidi


30

TABELA- TEHNIKI ZA OBLO@UVAWE

1. Proces na obloùvawe(1) 2. Supstrati 3. Rezultantno obloùvawe D. (prodolùva)

êlik otporen na korozija(7)

MCrAIX (5) Modificiran cirkoniumdioksid(12) Me{avina od toa(4)


Karbidi Alumidi Silicidi Legurni aluminidi(2) Nikel-Grafit {to se brusi Materijali {to sodràt Ni-Cr-Al i se brusat Al-Si-Poliester {to se brusi

E. Mlazno obloùvawe


Stopeni silicidi Stopeni aluminidi osven za rezistentni grejni elementi


Silicidi Karbidi Me{avina od toa (4)

F.

“Superleguri”

Legurni silicidi Legurni aluminidi(2) Blagorodno metalno-modificirani aluminidi(3) MCrAlX (5) Modificiran cirkoniumdioksid(12) Platina Me{avini od niv(4)

Keramika i stakla so malo {irewe(14)

Silicidi Platina Me{avini od niv(4) Dielektri~ni sloevi(15) Dijamant sli~en na karbon(17)


31

TABELA - TEHNIKI ZA OBLO@UVAWE 1. Proces na obloùvawe(1) 2. Supstrati 3. Rezultantno obloùvawe F. (prodolùva)


Boridi Nitridi Oksidi Silicidi Alminidi Legurni aluminidi(2) Karbidi


Silicidi Karbidi Ognootporni metali Me{avini od niv(4) Dielektri~ni sloevi(15) Bor nitrid

Cementiran volfram karbid(16) Silicium karbid (18)

Karbidi Volfram Me{avini od niv(4) Dielektri~ni sloevi(15) Bor nitrid




Boridi Dielektri~ni sloevi(15) Berilium

Senzorski materijal za prozorci(9)



Aluminidi Silicidi Oksidi Karbidi


32

TABELA - TEHNIKI ZA OBLO@UVAWE 1. Proces na obloùvawe(1) 2. Supstrati 3. Rezultantno obloùvawe G. Jonska implantacija

Visoko temperaturni ~elici za leì{ta

Dodavawe na Hrom Tantal ili Niobium (Kolumbium)


Boridi Nitridi

Berilium i Beriliumski leguri

Boridi

Cementiran volfram karbid(16)

Karbidi Nitridi


33

TABELA -TEHNIKI ZA OBLO@UVAWE-ZABELE[KI 1. Terminot ‘proces za obloùvawe’ vklu~uva popravka i obnovuvawe na

oblogata kako i originalno obloùvawe. 2 Terminot “obloùvawe so leguren aluminid” vklu~uva edno ili pove}ekratno

obloùvawe pri {to element ili elementite se naneseni pred ili za vreme na aplikacijata na aluminid oblogata, duri ako ovie elementi se nanesuvaat so drug proces na obloùvawe. Me|utoa, toa ne vklu~uva pove}ekratno koristewe na ednokratnite procesi za cementacija za da se dobijat legurni aluminidi.

3. Terminot obloùvawe so ‘aluminid modificiran so blagoroden metal’ vklu~uva

pove}ekratni oblogi vo koi blagorodniot metal ili blagorodnite metali se naneseni so nekoj drug proces na obloùvawe pred da se stavi aluminid oblogata.

4. Terminot ‘me{avini od niv’ vklu~uva infiltriran materijal, sortirani me{avini,

propratni sloevi i pove}eslojni nanesuvawa a se dobieni so eden ili pove}e obloùva~ki procesi specificirani vo tabelata.

5. ‘MCrAIX’ se odnesuva na obloùva~ka legura kade M e ednakvo na kobalt,

èlezo, nikel ili kombinacii od niv i H e ednakov na hafnium, itrium, silicium, tantal vo bilo koj iznos ili drugi namerni dodatoci nad 0.01 teìnski procent vo razli~ni proporcii i kombinacii, osven:

a. Oblogi CoCrA1Y {to sodràt pomalku od 22 teìnski procenti na

hrom, pomalku od 7 teìnski procenti na aluminium i pomalku od 2 teìnski procenta na itrium;

b. Oblogi CoCrA1Y {to sodràt od 22 do 24 teìnski procenti na hrom, 10 do 12 teìnski procenti na aluminium i 0.5 do 0.7 teìnski procenti na itrium; ili

c. Oblogi NiCrA1Y {to sodràt 21 do 23 teìnski procenti na hrom, 10 do 12 teìnski procenti na aluminium i 0.9 do 1.1 teìnski procenti na itrium.

5. Terminot ‘aluminiumski leguri’ se odnesuva na leguri {to imaat vkupna

cvrstina na istegnuvawe od 190 Mpa ili pove}e merena na 293 K (200 S).

7. Terminot ‘~elik otporen na korozija’ se odnesuva na AISI (Amerikanski

Institut za @elezo i êlik) serija 300 ili ekvivalentni nacionalno standardni ~elici. 8. ‘Ognootporni metali i leguri’ se tie {to te{ko se topat” i gi vklu~uvaat slednite

metali i nivnite leguri: niobium (kolumbium), molibden, volfram i tantal. 9. ‘Sensorski prozorski materijali’ kako {to sledi: aluminiumski trioksid,

silicium, germanium, cinksulfid, cinkselenid, galiumarsenid, dijamant,


34

galiumfosfid, safir i slednite metalni halogenidi: sensorski prozorski materijali so pove}e od 40 mm diametar za cirkonijumfluorid i hafniumfluorid.

10. “Tehnologija” za cementacija so edno polnewe na cvrsti nose~ki povr{ini

(krila) ne se kontrolira so Kategorija 2. 11. ‘Polimeri’ kako {to sledi: poliimid, poliester, polisulfid, polikarbonati i

poliuretani. 12. ‘Modificiran cirkoniumdioksid’ se odnesuva na dodatoci na drugi metalni

oksidi ( na pr. na kalciumoksid, magneziumoksid, itrija, hafnia, retki zemni oksidi) na cirkoniumdioksid so cel da se stabilizira odredena kristalografska faza i fazna me{avina. Termalno izolatorski premazi napraveni od cirkoniumdioksid, modificirani so kalciumoksid ili magneziumoksid so me{awe ili fuzija, ne se kontrolirani.

13. ’Titan leguri’ se odnesuva samo na leguri za vozduhoplovi i vselenski letala

{to imaat grani~na cvrstina na istegnuvawe od 900 Mpa ili pove}e mereno na 293 K (20o S)

14. ‘Nisko ekspanzivni stakla’ se odnesuva na stakla {to imaat koeficient na

termalna ekspanzija od 1 h 10-7 K-1 ili pomala na 293 K (20 o S) 15. ‘Dielektri~ni sloevi’ se oblogi napraveni od pove}e sloevi na izolatorski

materijali vo koi interferentnite osobini na proektiranata me{avina na materijali od razli~ni koeficienti na prekr{uvawe se koristat da ja odrazat, prenesat ili apsorbiraat razli~nata branova dolìna. Dielektri~ni sloevi se odnesuva na pove}e od ~etiri dielektri~ni sloja ili “me{avina” na dielektrik/metal sloevi.

16. ‘Cementiran volframkarbid’ ne vklu~uva materijali za alatki za se~ewe i

formirawe sostaveni od volframkarbid/ (kobalt, nikel), titan karbid /(kobalt, nikel), hrom karbid/nikel-hrom i hrom karbid/nikel.

17. “Tehnologija” specijalno konstruirana za nanesuvawe na karbon sli~en na

dijamant na bilo koe od slednite, ne se kontrolira: magnetski pogonski diskovi i glavi, oprema za prerabotka na otpadi, ventili za vodoprovodi, akusti~ni dijafragmi za zvu~nici, delovi na motor za avtomobili, alatki za se~ewe, matrici za {tancuvawe, kancelariska avtomatizirana oprema, mikrofoni ili medicinski sredstva.

18. ‘Silicium karbid’ ne vklu~uva materijali za alatki za se~ewe i formirawe. 19. Kerami~ni supstrati, kako {to se koristeni vo ovoj vlez, ne vklu~uvaat

kerami~ki materijali {to sodràt 5% po teìna, ili pove}e glina ili cement, bilo kako oddelen sostaven del ili vo kombinacija.

Procesite specificirani vo Kolona 1 od Tabelata se definirani kako sledi:


35

a. Nanesuvawe na oblogi so hemisko povrzuvawe na parea (CVD) e povr{inska obloga ili proces za povr{insko modificirano obloùvawe kade metal, legura, “me{avina”, dielektrik ili keramika se nanesuvaat vrz zagrean supstrat. Gasovite reagensi se raspa|aat ili povrzuvaat vo oblasta na supstratot, {to rezultira nanesuvawe na obloga od poèlnite elementi, legura ili smesa na materijal vrz supstratot (podlogata). Energijata za procesot na ova razloùvawe ili hemiska reakcija moè da se obezbedi od toplinata na supstratot, vè{ten od plazma so elektri~no tleewe na praznewe, ili od “lasersko” zra~ewe.

Zabele{ka 1: CVD gi vklu~uva slednite procesi: Nanesuvawe so upravuvan

protok na gasovi bez direkten kontakt na supstratot so pra{okot za pokrivawe, pulsira~ko nanesuvawe na oblogi so hemisko povrzuvawe na parea (CVD), kontrolirano termi~ko-nuklearno nanesuvawe na oblogi (CNTD), zacvrsteni so plazma ili pomognati od plazma procesi za nanesuvawe na oblogi so hemisko povrzuvawe na parea (CVD).

Zabele{ka 2: Vo paket zna~i supstrat, {to e potopen vo pra{kasta me{avina. Zabele{ka 3: Gasnite reagensi koristeni vo procesot za nanesuvawe bez

direkten kontakt so supstratot se sozdavaat od istite osnovni reakcii i parametri kako pri procesot na cementacija, so isklu~ok na toa, deka supstratot, {to se obloùva, ne e vo kontakt so pra{kastata me{avina.

b. Termalna Evaporacija-Fizi~ko Parno nanesuvawe (TE-PVD) e proces za

povr{insko obloùvawe voden vo vakuum so pritisok pomal od 0.1 Pa kade izvorot na termalna energija se koristi za vaporizacija na materijalot za obloùvawe. Ovoj proces rezultira vo kondenzacija, ili nanesuvawe na isparenite vidovi vrz soodvetno pozicioniranite supstrati.

Dodavawe na gasovi vo vakuum komorata za vreme na procesot na obloùvawe so cel sinteza na soedineti oblogi e voobi~aena modifikacija na procesot. Koristeweto na jonski ili elektronski zraci, ili plazma, za aktivirawe ili pomo{ pri nanesuvawe na oblogata e isto taka op{ta modifikacija vo ovaa tehnika. Koristeweto na monitori za da se obezbedi vo procesot merewe na opti~kite karakteristiki i debelina na oblogite moè da bide odlika na ovie procesi. Specifi~ni TE-PVD procesi se slednite:

1. PVD so Elektronskiot Zrak koristi elektronski zrak da go zagree i

ispari materijalot {to ja formira oblogata; 2. PVD so pomo{no otporni~ko zagrevawe pomognato so joni angaìra

izvori na elektri~no otporni~ko zagrevawe vo kombinacija so odrazeni jonski zrak(ci) so {to se proizveduva kontroliran i uniformiran tok na ispareniot materijal za obloùvawe;


36

3. “Laser” vaporizacija koristi pulsira~ki ili kontinuiran bran na “laser” zraci za zagrevawe na materijalot {to ja formira oblogata;

4. Katodno La~no nanesuvawe na obloga angaìra potro{na katoda {to formira obloga i ima la~no praznewe sozdadeno na povr{inata so momentalen kontakt so zazemen aktivator. Kontroliranoto dvièwe na la~no praznewe ja erodira katodnata povr{ina sozdavajki visoko jonizirana plazma. Anodata moè da bide vo konusna forma postavena na periferijata na katodata, preku izolator ili na komorata. Pri nesjajno pokrivawe, prethodno na supstratot mu se pu{ta napon. ZABELE[KA: Ovaa definicija ne vklu~uva slu~ajno pokrivawe so katoden lak vrz nemagnetski supstrati.

5. Jonsko Obloùvawe e specijalna modifikacija na op{tiot proces TE-

PVD vo koj se koristi izvor na plazma ili joni za jonizirawe na ~esticite {to treba da se nanesuvaat, a supstratot se povrzuva so negativen napon so cel da se olesni ekstrakcijata na ~esti~kite od plazmata. Voveduvaweto na reaktivni materijali, evaporacija na cvrsti ~esti~ki vo rabotnata komora, i koristeweto na monitori za da se obezbedi merewe za vreme na procesot na opti~ki karakteristiki i debelini na oblogite se voobi~aeni modifikacii na procesot.

c. Cementacija so sredstvo za cementirawe e modificirano povr{insko

obloùvawe ili proces na povr{insko obloùvawe kade supstratot e potopen vo pra{kasta me{avina (sredstvo za cementacija), {to se sostoi od: 1. Metalni pra{oci {to ne treba da se nanesuvaat (obi~no aluminium,

hrom,silicium ili kombinacija od niv); 2. Aktivator (obi~no haloidna sol); i 3. Inerten prav, naj~esto aluminium oksid.

Supstratot i me{avinata vo prav se stavat vo retorta {to e zagreana pome|u 1,030 K (757 S) i 1,375 K (1, 102 S) za vreme, dovolno da se nanese oblogata.

d. Plazmenoto rasprsnuvawe e proces za povr{insko obloùvawe kade pi{tolot

(rasprsnuva~ot) {to ja proizveduva i upravuva plazmata povlekuva prav, ili ì~an materijal za obloùvawe, gi topi i gi pokrenuva prema supstratot, kade se formira integralno svrzana obloga. Rasprsnuvaweto so plazma se vr{i so nizok pritisok ili so golema brzina. Zabele{ka 1: Nizok pritisok zna~i pritisok ponizok od okolniot

atmosferski pritisok. Zabele{ka 2: Visoka brzina zna~i izlezna brzina na gas od mlaznica

{to nadminuva 750 m/s presmetano na 293 K (20° S) na 0.1 MPa.

e. Talo`no nanesuvawe e povr{insko modificirano obloùvawe ili proces na

obloùvawe so pove}e sloevi kade metalen ili kerami~ki prav so organski svrzuva~ se taloì vo te~nost i se nanesuva vrz supstrakt so {pricawe, potopuvawe ili boewe, posle se su{i so vozduh ili vo pe~ka, i povtorno sledi tretman so zagrevawe za da se dobie baranata obloga.


37

f. Katodno-rasprsnuva~ko nanesuvawe e proces na povr{insko obloùvawe baziran na fenomenot na impulsno prenesuvawe, kade pozitivnite joni se zabrzuvaat od elektri~noto pole kon povr{inata na celta (materijal za pokrivawe). Kineti~kata energija na udarnite joni e dovolna da pri~ini atomite na celnata povr{ina da se oslobodat i nanesat na soodvetno pozicioniraniot supstrat. Zabele{ka 1: Tabelata se odnesuva samo na nanesuvawe so triodna,

magnetrona ili reaktivna obloga {to se koristi za zgolemuvawe na adhezijata na oblogata i brzinata na nanesuvaweto, a nanesuvaweto na oblogata so rasprasnuvawe so pomo{ na radio frekventni branovi (RF) se koristi za da ja zabrza vaporizacijata na nemetalnite materijali za obloùvawe.

Zabele{ka 2: Jonski zraci so niska energija (pomala od 5 keV) moè da se koristat za aktivirawe na obloùvaweto.

g. Jonska Implantacija e proces za povr{insko modificirano obloùvawe kade

elementot za legirawe se jonizira, se zabrzuva od potenijalot na poleto i se implantira vo povr{inskiot region na supstratot. Ova vklu~uva procesi pri koi jonskata implantacija se izvr{uva simultano so nanesuvaweto na oblogi preku elektrozra~nata metoda, so fizi~ka vaporizacija ili so rasprsnuvawe.


KATEGORIJA 3 - ELEKTRONIKA 3A Sistemi, oprema i komponenti

Zabele{ka 1: Kontrolniot status na opremata i komponentite opi{ani vo 3A001 ili 3A002, bez 3A001.a.3 do 3A001.a.10 koi se posebno konstruirani ili gi imaat istite karakteristiki kako drugata oprema se determiniraat spored kontrolniot status na drugata oprema.

Zabele{ka 2: Kontrolniot status na integralnite kola opi{ani vo 3A001.a.3

do 3A001.a.9 ili 3A001.a.12 {to se postojano programirani ili se dizajnirani za nekoja specijalna funkcija za druga oprema, se determinirani spored kontrolniot status na drugata oprema.

DOPOLNITELNA ZABELE[KA: Dokolku proizvoditelot ili

izvoznikot ne moè da opredeli kontrolniot status na drugata oprema, kontrolniot status na integriranite kola se determinira vo 3A001.a.3 do 3A001.a.9 i 3A001.a.12. Ako integriranoto kolo e na siliciumska baza, a “mikrokompjuterot” ili mikrokontrolerot e opi{an vo 3A001.a.3.so dolìna na zborot na operatorot (podatocite) pokratka ili ednakva na 8 bita, kontrolniot status na integriranoto kolo e opi{an vo 3A001.a.3.

3A001 Elektronski komponenti, kako {to sledi: [W] a. Integrirani kola za op{ta upotreba, kako {to sledi:

Zabele{ka 1: Kontrolniot status na podlogite na integralni kola-vaferi (gotovi ili u{te nedoraboteni), ~ija funkcija e opredelena, se opredeluvaat spored parametrite od 3A001.a.

Zabele{ka 2: Integriranite kola im pripa|aat na slednite tipovi: “Monolitni integrirani kola”; “hibridni integrirani kola”; “multi~ip integrirani kola”; “slojni integrirani kola”, vklu~uvaj}i silicium-na-sapfir integrirani kola; “opti~ki integrirani kola”.


[M14A1.v*] 1. Integrirani kola, dizajnirani ili namesteni za [M18A1*][M18A2*] edna od slednite otpornosti na zra~ewe:

a. Vkupna doza od 5 h 103 Gy (silicium) ili povisoka; b. stepen na doza ednakva na 5 h 106 Gy (silicium)i ili

povisoka; ili c. Integriran protok na neutroni (1 MeV ekvivalent) na

5 h 1013 n/sm2 ili povisok {to se odnesuva na silicium ili ekvivalentna vrednost za drugite materijali;

Zabele{ka: 3A001.a.1.s ne vaì za Metal/ izolator/ poluprovodnici(MIS).

[M14A1.b*] 2. “Mikroprocesorski mikrokola”, “mikrokompjuterski

mikrokola”, mikrokontrolerski mikrokola, memoriski integrirani kola proizvedeni od komponenten (soedinet) poluprovodnik, analogno - digitalni konvertori, digitalno - analogni konvertori, elektro - opti~ki ili “opti~ki integrirani kola” dizajnirani za “obrabotka na signali”, logi~ki uredi so programabilno pole, integrirani kola za nevronski mreì, korisni~ki integrirani kola, ~ija funkcija ili kontrolen status na krajniot korisnik se nepoznati, ili Procesori so Brza Furieova Transformacija FFT- (Fast Fourier Transform) procesori, programabilni memorii od koi samo se ~ita, a bri{eweto se vr{i po elektri~en pat (EEPROM), fle{ memorii ili stati~ki memorii so slu~aen pristap (SRAM), so edna od slednite osobini:

a. Napraveni za rabota na temperatura na okolinata

nad 398 K (125o S); b. Napraveni za rabota na temperatura na okolinata

pod 218 K (-55 o S); ili c. Napraveni za rabota na temperatura na okolinata od

228 K(-55 S) do 398 K (125 o S) Zabele{ka: 3A001.a.2 ne vaì za integrirani kola, koi se

koristat vo civilni motorni vozila ili èlezni~ki vozovi.

3. “Mikroprocesorski mikrokola”, “mikrokompjuterski

mikrokola” i mikrokola za mikrokontroleri, so edna od slednite karakteristiki: Zabele{ka: 3A001.a.3 vklu~uva digitalni signalni

procesori, digitalni vektorski procesori i digitalni koprocesori.

a. Ne se koristi; b. Proizveden od eden komponenten (soedinet)


poluprovodnik i so frekvencija na takt pogolema od 40 MHz; ili

c. So pove}e od edna podato~na ili instrukciska magistrala ili seriska komunikaciska porta kako direktna nadvore{na interkonekcija pome|u paralelnite “mikroprocesorski mikrokola” so brzina na prenos pogolema 150 Mbajta/y;

4. Memoriski integrirani mikrokola proizvedeni od

komponenten poluprovodnik;

5. Analogno-digitalni i digitalno-analogni konvertorski integrirani kola, kako {to sledi:

[M14A1.b.1*] a. Analogno-digitalen konvertor so edna od slednite karakteristiki:

ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 3A101 1. Rezolucija od 8 bita ili pove}e, no pomala

od 12 bita, so ‘vkupno vreme na konverzija’ pomalo od 5 ns;

2. Rezolucija od 12 bita so ‘vkupno vreme na konverzija’pomalo od 20 ns;

3. Rezolucija pogolema od 12 bita, no ednakva ili pomala od 14 bita so ‘vkupno vreme na konverzija’ pomalo od 200 ns; ili

4. Rezolucija pogolema od 14 bita so ‘vkupno vreme na konverzija’ pomalo od 1 µs;

b. Digitalno-analogni konvertori so rezolucija od 12 bita ili pogolema, i “vreme na smiruvawe” pomalo od 10 ny;

Tehni~ki zabele{ki: 1. Rezolucija od n bita odgovara na kvantizacija od 2n

nivoa. 2. ‘Vkupno vreme za konverzija’ (total conversion

time) e inverznata vrednost od brzinata na zemawe primeroci.

6. Elektro-opti~ki i “opti~ki integrirani kola” dizajnirani za

“obrabotka na signali” so site sledni karakteristiki: a. edna ili pove}e vnatre{ni “laserski” diodi; b. eden ili pove}e interni elementi za svetlinska

detekcija; i c. opti~ki branovodi;

7. Logi~ki uredi so programabilno pole (FPLDs) so edna od

slednite karakteristiki: a. Ekvivalenten korisen broj na propu{tawa pogolem


od 30,000 (2 vlezni propu{tawa); b. Karakteristi~no vreme na docnewe na propagacijata

na osnovnoto propu{tawe pomalo od 0,1 ns; ili c. Frekvencija na preklopuvawe pogolema od 133

MHz; Zabele{ka: 3A001.a.7 sodrì:

- Logi~ki ured so ednostavno programirawe (SPLDs)

- Logi~ki ured so kompleksno programirawe(CPLDs)

- Podra~je na propu{tawe so programabilno pole (FPGAs)

- Logi~ki sklop so programabilno pole (FPLAs) - Interkonekcii so programabilno pole (FPICs)

Zabele{ka: Logi~kiot ured so programabilno pole e

poznat isto taka i kako Propu{tawe so programabilno pole ili Logi~ki sklop so programabilno pole.

8. Ne e koristen; 9. Integrirani kola za nevronski mreì; 10. Korisni~ko specifi~ni integrirani kola, ~ija funkcija e

nepoznata, ili ~ij kontrolen status na opremata vo koja se vgradeni integriranite kola e nepoznata na proizvoditelot, so edna od slednite osobini: a. Pove}e od 1,000 terminali; b. Tipi~no “vreme na docnewe na propagacijata na

osnovnoto propu{tawe” pomalo od 0.1 ns; ili c. Rabotna frekvencija pogolema od 3 GHz;

11. Digitalni integrirani kola, poinakvi od onie opi{ani vo

3A001.a.3 do 3A001.a.10 i 3A001.a.12., a koi se baziraat na komponenten poluprovodnik i imaat edna od slednite karakteristiki: a. Ekvivalent na propu{tawe od pove}e od 3000 (2

vlezni propu{tawa); ili b. Preklopna frekvencija pogolema od 1.2 GHz;

12. Brza Furieova Transformacija (FFT)-procesori so brzina na

vreme na izvr{uvawe za kompleksen FFT so pomalku od (N log2 N)/20,480 ms, kade N e broj na to~kite;

Tehni~ka zabele{ka:


Ako N e ednakvo na 1.024 to~ki, toga{ formulata vo 3A001.a.12 rezultira vreme na izvr{uvawe od 500 µy.

b. Mikro ili milimetarski branovi komponenti, kako {to sledi:

1. Elektronski vakuum cevki i katodi, kako {to sledi: Zabele{ka 1: 3A001.b.1 ne opfa}a kontrola na cevki

dizajnirani ili namesteni za rabota vo frekvenciski opseg, {to gi ima site sledni karakteristiki:

a. Frekvenciskiot opseg ne e pogolem od 31 GHz; i

b. “E alociran od ITU” za radio- komunikacii, a ne za radio- determinacija.

Zabele{ka 2: 3A001.b.1 ne opfa}a kontrola na ne-vselensko-nameneti” cevki so site sledni karakteristiki:

a. Prose~na izlezna mo}nost ednakva ili pomala od 50 W; i

b. Dizajnirana ili nominirana za rabota vo opseg na frekvencii, {to gi ima site sledni karakteristiki: 1. Pogolem od 31 GHz no ne nad 43,5

GHz; i 2. E “alociran od ITU” za radio-

komunikacii, no ne za radio determinacija.

a. Cevki so patuva~ki branovi (TWT), za takt ili

kontinuiran bran, kako {to sledi: 1. Rabotna frekvencija pogolema od 31 GHz; 2. So katoden green element, koj ovozmoùva

vreme na vklu~uvawe pomalo od 3 sekundi do dostignuvawe na RF- mo}nost;

3. Rezonantno povrzani cevki ili nivni izvedbi, so “normirana {irina na frekvenciski opseg” pogolema od 7% ili vrv na mo}nost pogolema od 2,5 kW;

4. Spiralni cevki, ili nivni izvedbi, so edna od slednite karakteristiki: a. “Momentalna {irina na frekvenciski

opseg” pogolema od edna oktava i prose~na mo}nost (vo kW) i frekvencija (vo GHz) pogolema od 0,5;

b. “Momentalna {irina na frekvenciski opseg” ednakva ili pomala od edna


oktava i prose~na mo}nost (vo kW) i frekvencija (vo GHz) pogolema od 1; ili

c. “so vselenska namena”

b. Zasiluva~ki cevki so vertikalni poliwa so faktor na zasiluvawe pogolem od 17 dB;

c. Impregnirani katodi dizajnirani za elektronski cevki, za proizvodstvo na strujna gustina pogolema od 5 A/sm2 pri kontinuirana emisija i nominalni rabotni uslovi;

2. Integrirani mikrobranovi kola ili moduli so site sledni

karakteristiki: a. So “monolitni integrirani kola” koi imaat eden ili

pove}e aktivni elementi od integralno kolo; i b. Rabotat na frekvencii pogolemi od 3 GHz; Zabele{ka 1: 3A001.b.2 ne gi kontrolira kolata ili modulite

konstruirani ili nominirani za rabota vo frekvencisko podra~je, {to gi ima site sledni karakteristiki: a. Da ne e pogolemo od 31 GHz; i b. “E alociran od ITU” za radiokomunikacii, a

ne za radio- determinacija. Zabele{ka 2: 3A001.b.2 ne ja kontrolira opremata za

radio-televiziskite sateliti, konstruirani ili nominirani za rabota vo frekvencisko podra~je od 40,5 GHz do 42,5 GHz;

3. Mikrobranovi tranzistori nominirani za rabota vo frekvencii

pogolemi od 31 GHz. 4. Poluprovodnikov mikrobranov zasiluva~ so edna od

slednite karakteristiki: a. Rabotna frekvencija pogolema od 10,5 GHz i

momentalna {irina na frekvenciski opseg pogolema od pola oktava; ili

b. Rabotna frekvencija pogolema od 31 GHz.

5. Elektronski ili magnetski podesivi podra~no-propusni ili podra~no-nepropusni filtri so pove}e od 5 podesivi rezonatori, koi moàt da se podesuvaat pomalku od 10 µy vo frekvencisko podra~je vo soodnos 1,5:1 (fmax /fmin) so edna od slednite karakteristiki: a. So {irina na propusno podra~je pogolema od 0,5%

od nose~kata frekvencija; ili


b. So {irina na nepropusno podra~je pomala od 0,5% od nose~kata frekvencija;

6. Mikrobranovi sklopovi, {to moàt da rabotat na frekvencii

pogolemi od 31 GHz; 7. Mikseri i konvertori dizajnirani za frekvencisko podra~je

na opremata opi{ana vo 3A002.c, 3A002.e ili 3A002.f nadvor od granicite navedeni ovde;

8. Mikrobraniv zasiluva~ na mo}nost sodrì cevki

specificirani vo 3A001.b. i ima se kako {to e navedeno: a. Rabotna frekvencija pogolema od 3 GHz; b. Prose~na izlezna gustina na mo}nost pogolema od

80 W/kg; i c. Volumen pomal od 400 sm3 ; Zabele{ka: 3A001.b.8 ne kontrolira oprema konstruirana

ili nominirana za rabota vo eden frekvenciski opseg, {to e “alociran od ITU” za radio-komunikacii, no ne i za radio-determinacija.

d. Akusti~ni branovi uredi kako {to sledi i posebno konstruirani

komponenti za toa: 1. Uredi so akusti~ki povr{inski branovi i so akusti~ki bliski

do povr{inata volumenski branovi (shallow bulk), toa zna~i uredi za “obrabotka na signali” koi gi primenuvaat vo materijalite akusti~ko-mehani~kite oscilacii, so edna od slednite karakteristiki: a. Nose~ka frekvencija pogolema od 2,5 GHz; b. Nose~ka frekvencija pogolema od 1 GHz i ne

pomala od 2,5 GHz i so edna od slednite karakteristiki: 1. Frekvencisko strani~no prigu{uvawe

pogolemo od 55 dB; 2. Proizvod od maksimalno vreme na

zadrùvawe i {irina na frekvenciski opseg (vreme vo µy i {irina na frekvenciski opseg vo MHz) pove}e od 100;

3. [irina na frekvenciski opseg pogolema od 250 MHz; ili

4. Disperzivno zadrùvawe od pove}e od 10 µy; ili

c. Nose~ka frekvencija od 1 GHz ili pomala i so slednite karakteristiki: 1. Proizvod od maksimalno vreme na

zadrùvawe i {irina na frekvenciski opseg


(vreme vo µy i {irina na frekvenciski opseg vo MHz) pogolem od 100;

2. Disperzivno zadrùvawe pogolemo od 10 µy ; ili

3. Frekvencisko strani~no prigu{uvawe pogolemo od 55 dB i {irina na frekvenciski opseg pogolemo od 50 MHz;

2. Akusti~ni volumenski branovi uredi (toa zna~i uredi za

“obrabotka na signali” koi koristat akusti~ko-mehani~ki oscilacii), so koi se ovozmoùva neposredno procesirawe na signalite pri frekvencija pogolema od 1 GHz.

3. Akusti~no-opti~ki uredi za “obrabotka na signali” koi go

iskoristuvaat vzaemnoto dejstvo (interakcija) me|u akusti~kite branovi (volumenski i povr{inski branovi) i svetlinskite branovi i ovozmoùvaat neposredno procesirawe na signalite ili slikite, {to vklu~uva i spektralna analiza, korelacija ili konvolucija (nabirawe).

d. Elektronski uredi ili kola, {to sodràt komponenti od

“supersprovodlivi” materijali, posebno konstruirani za rabota na temperaturi pod “kriti~nata temperatura” od barem edna od nivnite “supersprovodlivi” komponenti so edna od slednite karakteristiki: 1. Struen prekinuva~ za digitalni kola so “superprovodlivi”

propu{tawa (gate) so eden proizvod od vreme na docnewe po propu{tawe (vo sekundi) i mo}nost na zaguba po propu{tawe (vo vati) pomali od 10-14 J; ili

2. Frekventna selekcija kaj site frekvencii so rezonantni kola koi pokaùvaat Q faktori pove}e od 10,000;

e. Visoko energetski uredi, kako {to sledi:

1. Baterii i solarni generatori kako {to sledi: Zabele{ka: 3A001.e.1 ne kontrolira baterii so volumen

ednakov ili pomal od 27 sm3 (kako na primer standardni S-kelii ili R 14 baterii).

a. Primarnite kelii i bateriite {to imaat ‘energetska gustina’ pogolema od 480 Wh/kg i se nominirani za rabota vo temperaturno podra~je od pod 243 K (-30o S) do nad 343 K (70 o S);

b. Kelii i baterii so povtorno polnewe, koi po 75 pati polnewe/praznewe pri struja na praznewe ednakva na S/5 ~asa (pri {to S e nominalen kapacitet izrazen vo amper~asovi) vo temperaturnoto podra~je pod 253K (-20 o S) i nad 333 K (60 o S) imaat energetska


gustina pogolema od 150 Wh/kg. Tehni~ka zabele{ka: Energetskata gustina’ se presmetuva so mnoèwe na prose~nata mo}nost vo vati (prose~niot napon vo volti h prose~nata struja vo amperi) so dolìnata na prazneweto vo ~asovi do 75% od naponot vo prazen od (ler) i podelen so vkupnata masa na keliite (ili baterijata) vo kilogrami. c. “vselenski sposobni” i otporni na zra~ewe solarni

generatori so specifi~na mo}nost pogolema od 160 W/m2 pri rabotna temperatura od 301 K (28 o S) i pri osvetluvawe so 1 kW/m2 preku volframsko vlakno na zagrevawe od 2,800 K (2,527 o S);

[N6A4] 2. Visokoenergetski akumulatorski kondenzatori kako {to sledi:

ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 3A201.a. a. Kondenzatori so frekvencija na povtorno polnewe

pomala od 10 Hz (kondenzatori so ednokratno polnewe) so slednite karakteristiki: 1. Nominalen napon ednakov ili pogolem od

5kV; 2. Energetska gustina ednakva ili pogolema od

250 J/kg; i 3. Vkupna energija ednakva ili pogolema od 25

kJ; b. Kondenzatori so frekvencija na povtorno polnewe

od 10 Hz ili pove}e (kondenzatori so pove}ekratno polnewe), so slednite karakteristiki: 1. Nominalen napon ednakov ili pogolem od 5

kV; 2. Energetska gustina ednakva ili pogolema od

50 J/kg; 3. Vkupna energija ednakva ili pogolema od

100 J; i 4. Maksimalen broj na ciklusi za

polnewe/praznewe od ili pove}e od 10,000; [N3A4] 3. “Super-provodlivi” elektromagneti i solenoidi, specijalno

konstruirani da moàt potpolno da se polnat i praznat za pomalku od edna sekunda, so slednite karakteristiki: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 3A201v Zabele{ka: 3A001e ne opfa}a “superprovodlivi”

elektromagneti ili solenoidi specijalno konstruirani za medicinski uredi za proizvodstvo na magnetno-rezonantna slika (MRI).

a. Energija oslobodena pri praznewe, {to nadminuva 10kJ vo prvata sekunda;


b. Vnatre{en dijametar na namotkite za sproveduvawe na struja, pogolem od 250 mm; i

c. Nominalna magnetska indukcija pogolema od 8 T ili “zaedni~ka gustina na strujata vo namotkite pogolema od 300 A/min2 ;

f. Uredi za {ifrirawe so apsolutna agolna pozicija na rotaciska oska

so slednite karakteristiki: 1. Rezolucija podobra od 1 del na 265,000 (18 bit rezolucija)

od celosnata skala; ili 2. To~nost podobra od ± 2,5 sekundi po lak.

3A002 Elektronska oprema za op{ta namena, kako {to sledi: [W] a. Oprema za snimawe, kako {to sledi i specijalno konstruirani test

magnetni lenti za nea: 1. Analogni kontrolirani rekorderi so magnetna lenta,

vklu~eni se i onie, {to dozvoluvaat snimawe na digitalni signali (na primer so koristewe na moduli za digitalno snimawe so golema gustina (HDDR), so slednite karakteristiki: a. [irina na frekvenciskiot opseg pogolema od 4 MHz

po elektronski kanal ili lenta; b. [irina na frekvenciskiot opseg pogolema od 2 MHz

po elektronski kanal ili lenta i postoewe na pove}e od 42 lenti; ili

c. Gre{ka pri premestuvaweto vo vreme, merena vo soglasnost so dadenite dokumenti na IRIG ili EIA, pomala od ±0.1 µy;

Zabele{ka: Analognite rekorderi, posebno konstruirani za civilna video upotreba, ne se smetaat kako kontrolirani rekorderi.

2. Digitalni video rekorderi so magnetna lenta so maksimalna brzina na transfer na digitalniot interfejs nad 360 Mbit/s;

Zabele{ka: 3A002.a.2 ne kontrolira digitalni video rekorderi specijalno konstruirani za snimawe na televiziski emisii so koristewe na format na signalot, {to go sodrì kompresiraniot format na signalot, standardiziran ili prepora~an od ITU, IEC, SMPTE, EBU, ETSI ili IEEE za koristewe vo civilnata televizija.

3. Digitalni kontrolni rekorderi so magnetska lenta za snimawe na podatoci, koristej}i tehniki na spiralno skenirawe ili na fiksirana glava, {to imaat kako {to sledi: a. Maksimalna brzina na prenesuvawe na digitalniot


interfejs pogolema od 175 Mbit/s; ili b. So namena “za koristewe vo vselenata”; Zabele{ka: 3A002.a.3 ne kontrolira analogni rekorderi so

magnetna lenta, opremeni so konvertor za konvertirawe vo HDDR i nameneti samo za snimawe na digitalni podatoci.

4. Oprema so maksimalna brzina na prenesuvawe na digitalniot interfejs nad 175 Mbit/s, konstruirana da gi konvertira digitalnite video rekorderi so magnetna lenta za koristewe kako digitalni uredi za snimawe na podatoci;

5. Digitalizatori na branova forma i rekorderi na preodni sostojbi so slednite karakteristiki: a. Brzina na digitalizacija ednakva ili pogolema od

200 milioni primeroci vo sekunda i rezolucija od 10 bita ili pove}e; i

b. Neprekinata sposobnost za propu{tawe od 2 Gbit/s ili pove}e;

Tehni~ka zabele{ka: Za instrumenti so paralelna magistralna arhitektura, kontinuiranata sposobnost za propu{tawe se dobiva od najgolemata brzina na zborot, pomnoèna so brojot na bitovi vo eded zbor. Kontinuirana sposobnost za propu{tawe zna~i najgolema brzina na podatoci, {to instrumentot moè da ja obezbedi za memorirawe bez gubewe na informacija, so oddrùvawe na brzinata za zemawe na primeroci i analogno-digitalnata konverzija.

6. Digitalni rekorderi, {to koristat magnetni plo~i kako memoriski medium, so slednite karakteristiki: a. brzina na digitalizacija ednakva ili pogolema od 100

milioni primeroci vo sekunda i rezolucija od 8 bita ili pove}e; i

b. Neprekinata sposobnost za propu{tawe od 1 Gbit/s ili pove}e;

b. “Elektronski sklopovi “so “sintesajzer na frekvencii” so vreme za

prefrluvawe od edna odbrana frekvencija na druga, pomalo od 1 my;

c. “Signalni analizatori” na radio frekvencii, kako {to sledi:

1. “Signalni analizatori” nameneti za analiza na frekvencii pogolemi od 31.8 GHz i pomali od 37,5 GHz ili frekvencii pogolemi od 43,5 GHz;

2. “Dinami~ki signalni analizatori” so “{irina na frekvenciskiot opseg na realno vreme” pogolem od 500 kHz;


Zabele{ka: 3A002.s.2 ne kontrolira “dinami~ki signalni analizatori” koi koristat samo konstanten procentualen filter za {irina na frekvenciskiot opseg (isto taka poznat kako oktaven ili delumno-oktaven filter).

d. Generatori na frekventno sintetiziran signal, {to proizveduvaat

izlezni frekvencii, ~ija to~nost, kratkoro~na i dolgoro~na stabilnost se kontrolirani, sozdavani, oddrùvani i upravuvani od osnovna vnatre{na frekvencija i gi imaat slednite karakteristiki: 1. Maksimalno sintetizirana frekvencija pogolema od 31

GHz; 2. Vreme za prefrluvawe na frekvencija od nekoja odbrana

frekvencija na nekoja druga pomala od 1 my; ili 3. Fazen {um na ednostran opseg (SSB) podobar od -(126 +

20 log10 F-20log10 f) meren vo dBc/Hz, kade {to F e otstapuvawe od rabotnata frekvencija vo Hz, i f e rabotna frekvencija vo MHz.

Zabele{ka: 3A002 ne kontrolira oprema, kaj koja izleznata frekvencija se sozdava od zbirot ili razlikata na dve ili pove}e frekvencii na kvarc-generatori ili od zbirot ili razlikata, sledeni od mnoèwe na rezultatot.

e. Mre`ni analizatori so maksimalna rabotna frekvencija pogolema od

40 GHZ; f. Mikrobranovi priemnici za testirawe so slednite karakteristiki:

1. Maksimalna rabotna frekvencija pogolema od 43.5 GHz; i 2. Sposobnost istovremeno da merat amplituda i faza;

g. Standardi za atomski frekvencii, so slednite karakteristiki:

1. Dolgoro~na stabilnost (stareewe) pomala (podobra) od 1h10-11 / mesec; ili

[W1] 2. Pogodni za “vselensko koristewe”. Zabele{ka: 3A002.g.1 ne gi kontrolira standardite za

rubidium, za “nevselensko koristewe”. 3A101 Elektronska oprema, uredi i komponenti, poinakvi od onie specificirani vo 3A001, kako {to sledi: [M14A1] a. Analogno-digitalni konvertori, so namena vo “raketi”

konstruirani spored voenite specifikacii za robusna oprema; [M15B5] b. Zabrzuva~i (aksceleratori), sposobni da zra~at


elektromagnetska radijacija sozdadena preku sopira~ko zra~ewe so zabrzani elektroni od 2MeV ili pove}e, kako i sistemi {to gi sodràt ovie zabrzuva~i.

Zabele{ka: 3A101.b. ne ja specificira opremata specijalno konstruirana za medicinska namena.

3A201 Elektronski komponenti, razli~ni od onie specificirani vo 3A001, kako {to sledi: [N6A4] a. Kondenzatori so slednite karakteristiki:

1. a. Napon pogolem od 1,4 kV; b. Akumulirana energija pogolema od 10J; c. Kapacitet pogolem od 0.5 µF; i d. Seriska indukcija pomala od 50 nH; ili

2. a. Napon pogolem od 750 V;

b. Kapacitet pogolem od 0.25 µF; i d. Seriska indukcija pomala od 10 nH;

[N3A4] b. Superprovodni solenoidni elektromagneti so slednite

karakteristiki: 1. Sozdavaat magnitni poliwa pogolemi od 2 T; 2. Soodnos dolìna kon vnatre{en dijametar pogolem od 2; 3. Vnatre{en dijametar pogolem od 300mm; i 4. Homogeno magnetsko pole za centralnite 50% od

vnatre{niot volumen pove}e od 1%; Zabele{ka: 3A201V ne gi kontrolira magnetite, specijalno

konstruirani za i izvezuvani kako ‘del’ od medicinska oprema za sozdavawe na sliki vrz baza na nuklearno magnetna rezonanca (NMR). Kombinacijata ‘kako del od’ ne zna~i zadolìtelno fizi~ki del od istata isporaka; Dozvoleni se posebni pratki od razli~ni izvori pod uslov vo izvoznite dokumenti jasno da se specificira deka ovie isporaki se transportiraat kako del od sistemite za sozdavawe na sliki.

(N5B1) c. Fle{ generatori na H-zra~ewe ili impulsni lektronski zabrzuva~i {to imaat edna od slednite karakteristiki:

1. a. Zabrzuva~i so maksimalna energija na elektronot od 500 ke V ili pogolema no pomala od 25 MeV; i

b. So “faktor na kvalitet” (K) od 0.25 ili pogolem; ili 2. a. Zabrzuva~ so maksimalna energija na elektronot od

25 MeV ili pogolema; i


b. ‘Maksimalna mo}nost’ pogolema od 50 MW. Zabele{ka: 3A201.s. ne kontrolira zabrzuva~i {to se sostaven del na uredi konstruirani za podra~je na primena poinakvo od elektronska ili rentgenska radijacija ( na pr. elektronska mikroskopija) ili onie proizvedeni za medicinska namena: Tehni~ka zabele{ka:

1. ‘Faktorot na kvalitet’ K e definiran kako: K = 1.7 h 103 V2,65 Q V e maksimalna energija na elektronite vo milioni

elektronvolti.

Ako vremeto na zra~niot impuls na zabrzuva~ot e pomalo ili ednakvo na 1 µy, Q e vkupno zabrzan elektri~en polne` vo kuloni, ako vremetraeweto na imulsot e podolgo od 1 µy, toga{ Q e maksimalen zabrzan elektri~en polne` vo µy.

Q e ednakvo na integralot na i po odnos na t, za razmak pomal od 1 µy ili vremetraewe na zra~niot impuls (Q = jidt) pri {to i e strujata {to se zra~i vo amperi a t e vremetraeweto vo sekundi.

2. ‘Maksimalna energija’ = (maksimalen potencijal vo volti) h

(maksimalna struja na zra~ewe vo amperi). 3. Vo aparatite bazirani na mikrobranovi zabrzuva~ki rezonatori,

vremetraeweto na zra~niot impuls e pomalo od 1 µy ili vremetraeweto na zra~niot snop, sozdaden od eden impuls na mikrobranoviot modulator.

4. Vo aparatite bazirani na mikrobranovi zabrzuva~ki rezonatori,

maksimalnata struja na zra~ewe e prose~nata struja za vremetraeweto na zra~niot snop.

3A225 Pretvara~i na frekvencija ili generatori, {to se [N3A1] specificirani vo 0V001.13., gi imaat slednite karakteristiki:

a. Pove}efazen izlez sposoben da obezbedi mo}nost od 40 W ili pove}e:

b. Sposobnost za rabota vo frekvencii pojas me|u 600 i 2000 Hz; c. Totalna harmoni~na distorzija (iskrivuvawe) podobra (pomala) od

10%; i


d. Kontrola na frekvencijata podobra (pomala) od 0.1%. Tehni~ka zabele{ka: Pretvara~ite na frekvencija vo 3A225 se poznati isto taka kako konvertori ili invertori.

3A226 Izvori na ednonaso~na struja so visoka snaga, poinakvi od [N3A5] onie specificirani vo 0V001.j.6., gi imaat slednite karakteristiki:

a. Sposobni kontinuirano za pove}e od 8 ~asa da sozdavaat napon od 100 ili pove}e volti so izlezna struja od 500 A ili pove}e; i

b. Stabilizacija na naponot ili strujata podobra od 0,1% vo vremetraewe od 8 ~asa.

3A227 Visokonaponski izvori na ednonaso~na struja, poinakvi od [N3A6] onie specificirani vo 0V001.j.5, {to gi imaat slednite karakteristiki:

a. Sposobni kontinuirano vo vremetraewe pove}e od 8 ~asa da sozdavaat napon od 20 kV ili pove}e so izlezna struja pogolema od 1 A; i

b. Stabilizacija na strujata ili na naponot podobra od 0.1 % za vremetraewe pove}e od 8 ~asa.

3A228 Preklopnici, kako {to sledi: [N6A3] [IV] a. Cevki so ladna katoda, ispolneti ili neispolneti so gas, rabotat kako

odvod na iskri, so slednite karakteristiki: 1. Sodràt tri ili pove}e elektrodi; 2. Maksimalen anoden napon od 2.5 kV ili pove}e; 3. Maksimalna anodna struja 100 A ili pove}e; i 4. Vreme na zadrùvawe kaj anoda od 10 µy ili pomalku; Zabele{ka: 3A228 vklu~uva cevki so gas kripton i vakuumski

spritron cevki. [IV] b. Memoriski odvodi na iskri so vreme na zadrùvawe

(usporuvawe) kaj anoda so slednite karakteristiki: 1. Na anodata vreme na zadrùvawe iznesuva 15µy ili

pomalku; i 2. Maksimalna sila na strujata od 500 A ili pove}e;


c. Moduli ili sklopovi so funkcija za brzo preklopuvawe, gi imaat site sledni karakteristiki: 1. Maksimalen anoden napon od 2 kV ili pove}e; 2. Maksimalna anodna struja 500 A ili pove}e; i 3. Vreme za vklu~uvawe 1 µy ili pomalku.

3A229 Kompleti za stavawe vo pogon i ekvivalentni impulsni generatori na visoka struja kako {to sledi: [N6A2] ZABELE[KA: Da se vidi isto taka KONTROLA NA VOENI PROIZVODI. [IV]

a. Kompleti za stavawe vo dejstvo na eksplozivni detonatori , konstruirani za stavawe vo dejstvo na grupa kontrolirani detonatori specificirani vo 3A232;

b. Modularni generatori na elektro impulsi (pulsatori) {to gi imaat

site sledni karakteristiki: 1. Konstruirani za koristewe kako portabal, mobilni, ili

robusni uredi ; 2. Zatvoreni vo za{titeni od prav ku}i{ta; 3. Ja prenesuvaat energijata za pomalku od 15 µy; 4. Izlezna struja pogolema od 100A; 5. Imaat ‘vreme na vospostavuvawe na impuls’, pomalo od

10µy za optovaruvawa pomali od 40 oma; 6. So dimenzii pomali od 254 mm; 7. Teìna pomala od 25 kg; i 8. Specificirani za koristewe nad pro{ireniot temperaturen

opseg 223 K (-50o S) do 373 K (100o S) ili specificirani kako pogodni za koristewe vo vselenska namena.

Zabele{ka: 3A229.b. vklu~uva drajveri na ksenon lampi. Tehni~ka zabele{ka: Vo 3A229.b.5. ‘vreme na vospostavuvawe na impuls’ e definirano kako vremenski interval za postigawe od 10% do 90% od strujnata amplituda pri potro{uva~ so dadena otpornost..

3A230 Visokobrzinski impulsni generatori so slednite karakteristiki: [N5B6] a. Izlezen napon pogolem od 6 V pri potro{uva~ so otpornost pomala

od 55 oma, i b. ‘Vreme na tranzicija na impulsot’ pomalo od 500ry. Tehni~ka zabele{ka: Vo 3A230 ‘vreme na tranzicija na impulsot’ e definirano kako vremenski interval za postignuvawe od 10% do 90% od amplitudata na naponot.


3A231 Neutronski generatorski sistemi, vklu~uvaat cevki, so [N6A5] slednite karakteristiki: [IV]

a. Konstruirani za rabota bez sistem za nadvore{en vakuum; i b. Koristat elektrostati~ko zabrzuvawe za inducirawe na tritium-

diuterium nuklearna reakcija. 3A232 Detonatori i pove}ekratni inicira~ki sistemi, kako {to sledi: [N6A1] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA KONTROLA NA [IV] VOENI PROIZVODI.

a. Eksplozivni generatori so elektri~no pobuduvawe, kako {to sledi: 1. Eksloziven most (EV); 2. @ica na eksploziven most (EBW); 3. Udarna igla; 4. Inicijatori na eksplozivna namotka (EFI);

b. Sklopovi, {to koristat edene~ni ili pove}ekratni detonatori konstruirani da iniciraat skoro istovremeno eksplozija na povr{ina pogolema od 5,000 mm? so edine~en signal za detonacija so vremetraewe na pro{iruvawe po seta povr{ina pomalo od 2.5 µy.

Zabele{ka: 3A232 ne gi kontrolira detonatorite {to koristat samo primaren eksploziv, kako oloven azid.

Tehni~ka zabele{ka: Vo 3A232 site navedeni detonatori koristat mal elektri~en provodnik (most, ìca-most ili namotka) {to isparuva eksplozivno, koga niz nego }e pomine elektri~en impuls so golema ja~ina na struja. Kaj detonatori bez udarna igla, eksplozivniot provodnik startuva hemiska detonacija vo kontakt so visokoeksploziven materijal kako PETN (pentaeritritoltetranitrat). Kaj detonatorite so udarna igla, eksplozivnoto isparuvawe na elektro provodnikot stava vo dejstvo ni{alka ili udarna igla, ~ij udar vrz eksplozivot ja startuva hemiskata detonacija. Kaj nekoi izvedbi udarnata igla se stava vo dejstvo so magnetna sila. Terminot detonator so eksplozivna namotka moè da se koristi kako za EV, taka i za detonator so udarna igla. Na istiot na~in ponekoga{ zborot inicijator se koristi namesto zborot detonator.

3A233 Spektrometri za masa, poinakvi od onie specificirani vo [N3B6] 0V002.g., {to meraat joni so 230 atomski edinici za masa ili pogolema i

imaat rezolucija pogolema od 2 dela vo 230 i izvori na joni za niv, kako {to sledi: a. Induktivno kaplirani plazma spektrometri za masa (ICP/MS);


b. Spektrometri za masa so sjae~ko praznewe (GDMS);

c. Spektrometri za masa so termi~ka jonizacija (TIMS);

d. Spektrometri so elektronsko bombardirawe, {to imaat izvorna komora izrabotena od, pokriena ili obloèna so materijal otporen na UF6 ;

e. Spektrometri za masa so molekularen zrak, so slednite

karakteristiki: 1. So izvorna komora izrabotena od, pokriena ili obloèna so

~elik {to ne ‘r|osuva ili molibden i opremena so ured za ladewe sposoben da ladi do temperatura od 193 K (-80° C) ili pomala; ili

2. So izvorna komora izrabotena od, pokriena ili obloèna so materijal otporen na UF6;

f. Spektrometri za masa opremeni so mikrofluorinaciski jonski izvor

konstruiran za rabota so aktinidi ili aktinidni fluoridi. 3V Oprema za testirawe, kontrola i proizvodstvo 3V001 Oprema za proizvodstvo na poluprovodni~ki uredi ili [W] materijali, kako {to sledi, i specijalno konstruirani komponenti i oprema

za niv: a. Oprema “kontrolirana so memorirana programa” konstruirana za

epitaksijalna postapka, kako {to sledi: 1. Oprema sposobna da proizveduva sloj so uniformna

debelina pomala od ±2,5% na rastojanija od 75 mm ili pove}e;

[W] 2. Reaktori za vnesuvawe na metal-organski sloevi preku hemiska vaporizacija (MOCVD) specijalno konstruirani za sozdavawe (rastewe) na komponentni poluprovodni kristali preku hemiska reakcija me|u materijali specifirani vo 3S003 ili 3S004;

3. Oprema za epitaksijalna postapka so molekularni zraci od gasni ili cvrsti izvori;

b. Oprema “kontrolirana so memorirana programa” konstruirana za

implantacija na joni, {to gi ima slednite karakteristiki: 1. Energija na snopot (zabrzuva~ki napon) pogolema od 1

MeV; 2. Specijalno konstruirana i optimizirana za rabota so energija


na snopot (zabrzuva~ki napon) pomala od 2 keV; 3. Sposobnost za direkten zapis; ili 4. Sposobnost za implantacija na visokoenergetski kislorod vo

zagreaniot materijal na podlogata od poluprovodnik (supstratot);

c. Oprema “kontrolirana so memorirana programa” so anizotropna

plazma za suvo nagrizuvawe kako {to sledi: 1. Oprema {to raboti na na~in kaseta- na-kaseta i so

blokirawe na optovaruvaweto so slednite karakteristiki: a. Konstruirana ili optimizirana za dostignuvawe na

kriti~ki dimenzii od 0.3 µm ili pomalku so tri sigma preciznost od ± 5%; ili

b. Konstruirana za generirawe gustina na ~estici pomala od 0.04 ~estici/sm? so merliv dijametar na ~esticite pogolem od 0.1 µm;

2. Oprema specijalno konstruirana za oprema specificirana vo 3V001.e. {to go ima slednoto: a. Konstruirana ili optimizirana za dostignuvawe na

kriti~ki dimenzii od 0.3 µm ili pomalku, so tri sigma preciznost od ± 5%; ili


d. Oprema “kontrolirana so memorirana programa” so hemiska

vaporizacija so plazma (plasma enhanced CVD), kako {to sledi: 1. Oprema so rabota na na~in kaseta-po-kaseta i so blokirawe

na optovaruvaweto, i so slednite karakteristiki: a. Konstruirana spored podatocite na proizvoditelot ili

optimirana za sozdavawe na kriti~ka dimenzija od 0.3 µm ili pomala so 3 sigma preciznost od ± 5%; ili


2. Oprema specijalno konstruirana za oprema specificirana vo 3V001.e. {to ispolnuva bilokoe odslednoto: a. Konstruirana spored podatocite na proizvoditelot ili

optimirana za sozdavawe na kriti~na dimenzija od 0.3 µm ili pomala so 3 sigma preciznost na signalot od ± 5%; ili



e. Sistemi “kontrolirani so memorirana programa” za rabota so

centralna podloga (wafer) so avtomatsko polnewe na pove}e komori koi gi imaat slednite karakteristiki: 1. Interfejsi za vlez i izlez na podlogata kon koi treba da se

povrzat pove}e od 2 (dva) dela za obrabotka na poluprovodnici; i

2. Konstruirani da formiraat integralen sistem vo bezvozdu{na okolina za posledovatelna obrabotka na pove}e vaferi;

Zabele{ka: 3V001.e. ne gi kontrolira avtomatskit robot sistemi za prenesuvawe na vaferi, {to ne se nameneti za rabota vo okolina bez prisustvo na vozduh

f. Litografska oprema “kontrolirana so memorirana programa”, kako

{to sledi: 1. Oprema za podredi i eksponiraj, pomesti i povtori (direktno

pomestuvawe na podlogata) ili oprema za pomesti i skeniraj (skener), koja ja obrabotuva podlogata so koristewe na fotoopti~ki ili rendgenski metodi (so H zraci), so slednite karakteristiki: a. Branova dolìna na izvorot na svetlinata pomala od

350 nm; ili b. Mo`nost za sozdavawe na mustra so ‘minimalna

zabele`liva dimenzija’ so golemina od 0.35µm ili pomalku;

Tehni~ka zabele{ka: Goleminata na ‘minimalnata zabele`liva dimenzija’ se presmetuva spored slednata formula:

MRF = (branova dolìna na eksponiraniot izvor na svetlina vo µm) h (K faktor)

numeri~ka apertura

Kade K faktor = 0.7 MRF=golemina na minimalna zabele`liva dimenzija na razloènata slika

2. Oprema specijalno konstruirana za izrabotuvawe na maski

ili oprema za obrabotka na poluprovodni~ki uredi {to raboti so prekr{en fokusiran elektronski snop, jonski snop ili “laserski” snop, koja oprema ima bilo {to od slednite karakteristiki: a. Rezolucija pomala od 0.2 µm; b. Sposobnost da sozdava {ablon so dimenzii na

elementot pomali od 1 µm; ili c. To~nost na preklopuvawe podobra od ± 0.20 µm (3

sigma);


g. Maski i sita konstruirani za integrirani kola specificirani vo 3A001; h. Pove}e-slojni maski so fazno pomesten sloj.

3V002 Test oprema so “kontrolirana so memorirana programa”, [W] specijalno konstruirana za testirawe na gotovi ili polugotovi

poluprovodni~ki uredi, kako {to sledi i specijalno konstruirani komponenti i pribor za niv: a. Za testirawe na Y-parametri na tranzistorski uredi pri frekvencii

pogolemi od 31 GHz; b. Za testirawe na integrirani kola nameneti za funkcionalni

ispituvawa (vistinitosna tabela) pri ‘brzina na primerokot’ pogolema od 333 MHz;

Zabele{ka: 3B002.v. ne kontrolira test-oprema za testirawe specijalno konstruirana za testirawe na:

1. “Elektronski sklopovi” ili klasi na “elektronski sklopovi” za doma{na ili zabavna namena;

2. Nekontrolirani elektronski komponenti, “elektronski sklopovi” ili integrirani kola;

3. Memorii. Tehni~ka zabele{ka: Vo smisla na brojot 3V002.b. ‘Brzina na primerok’ se definira kako maksimalna frekvencija na digitalni operacii na testerot. Taa odgovara na najgolemata brzina na podatoci, {to eden tester moè da go obezbedi vo nemultipleksen mod na rabota. Zatoa taa se narekuva u{te i testna brzina, maksimalna digitalna frekvencija ili maksimalna digitalna brzina.

c. Za testirawe na mikrobranovi integralni kola specificirani vo

3A001.b.2 3 S Materijali 3S001 Hetero-epitaksijalni materijali {to se sostojat od “substrat” [W] so natrupani epitaksijalni pove}ekratni sloevi, na bilo koj od slednite

materijali: a. Silicium b. Germanium c. Silicium karbonat; ili d. III/IV soedinenija od galium ili indium

Tehni~ka zabele{ka:


III/V soedinenijata se polikristalni ili binarni ili kompleksni monokristalni produkti, koi se sostojat od elementi od grupite IIIA i VA od Mendeleeviot periodi~en sistem (na primer galium arsenid, galium-aluminium arsenid, indium fosfat).

3S002 Otporni materijali, kako {to sledi i “substrati” obvieni so [W] kontrolirani otporni materijali:

a. Pozitivi otporni pokrivki za poluprovodna litografija specijalno prilagodeni (optimizirani) za koristewe pri branova dolìna pomala od 350 nm;

b. Site otporni pokrivki konstruirani za koristewe so elektronski zraci

ili jonski zraci, so ~uvstvitelnost od 0.01 µC/mm? ili podobra;

c. Site otporni pokrivki konstruirani za koristewe so H-zraci, so ~uvstvitelnost od 2.5 mJ/mm? ili podobra;

d. Site otporni pokrivki optimizirani za tehnologii za sozdavawe na

povr{inski sliki, vklu~uvaj}i ‘sililativni’ otpornici. Tehni~ka zabele{ka: ‘Sililativnite’ tehniki se definiraat kako procesi {to vklu~uvaat oksidacija na otpornata povr{inata so cel da se podobrat perfomansite kako kaj vla`noto taka i kaj vla`noto razvivawe.

3S003 Organsko-neorganski soedinenija, kako {to sledi: [W]

a. Organsko-metalni soedinenija na aluminium, galium ili indium so ~istota (na metalnata baza) podobra od 99.999%;

b. Organsko-arsenovi, organsko-antimonski i organsko-fosforni

soedinenija so ~istota (neorganska baza na elementite) podobra od 99.999%.

Zabele{ka: 3S003 kontrolira samo soedinenija, ~ij metalen, delumno metalen ili nemetalen element e direktno povrzan so jaglerodot vo organskiot del od molekulata.

3S004 Hidridi na fosfor, arsen ili antimon, so ~istota, podobra od [W] 99.999%, duri koga se rastvoreni vo inertni gasovi ili vodorod.

Zabele{ka: 3S004 ne kontrolira hidridi {to sodràt 20% molekularni ili pove}e inertni gasovi ili vodorod.


3D Softver 3D001 “Softver” specijalno konstruiran za “razvivawe” ili [W1*] “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 3A001.v. do 3A002.g. ili 3V. 3D002 “Softver” specijalno konstruiran za “koristewe” vo oprema [W] “upravuvana so memorirani naredbi” specificirana vo 3V. 3D003 “Softver” za kompjutersko proektirawe (CAD) so slednite [W] karakteristiki:

a. Konstruiran za “razvivawe” na poluprovodni~ki elementi ili integrirani kola; i

b. Konstruiran za izvr{uvawe ili koristewe na edno od slednoto: 1. Pravila za dizajnirawe ili pravila za verifikacija na strujni

kola; 2. Simulacija na fizi~ka izvedba na elektri~ni kola; ili 3. “Simulatori za litografska obrabotka” za proektirawe. Tehni~ka zabele{ka: “Simulatorot na litografska obrabotka” e “softver” paket (komplet od programi) koristen vo fazata na proektirawe za da se definira redosledot na litografski, nagrizuva~ki i depoziciski ~ekori za prenesuvawe na maskira~kite {abloni vo specifi~ni topografski {abloni na provodnite, izolatorskite ili poluprovodni~ki materijali.

Zabele{ka 1: 3D003 ne kontrolira “softver” specijalno

konstruiran za {ematsko vnesuvawe, logi~ka simulacija, pozicionirawe i povrzuvawe, verifikacija na rasporedot ili sozdavawe na {ablonski lenti.

Zabele{ka 2: Biblioteki, konstrukciski atributi ili povrzani so niv

podatoci za proektirawe na poluprovodni uredi ili integrirani kola se smetaat za “tehnologija”.

3D101 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za [M15D1] koristewe na oprema specificirana vo 3A101.v. 3E Tehnologija


3E001 “Tehnologija” soodvetno na Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [W1*] “razvoj” ili “proizvodstvo” na oprema ili materijali specificirani vo 3A,

3V ili 3S; [M*] [N*] Zabele{ka: 3E001 ne kontrolira “tehnologija” za “razvoj” ili

“proizvodstvo” na: a. Mikrobranovi tranzistori, {to rabotat na frekvencii pod 31

GHz; b. Integrirani kola specificirani vo 3A001.a.3 do 3A001.a.12.,

koi imaat sé {to sledi: 1. Koristewe na “tehnologija” od 0.5 µm ili pove}e, i 2. Ne sodrì ‘multislojni strukturi’.

Tehni~ka zabele{ka: ‘Terminot multislojni strukturi’ vo Zabele{ka b.2 kon 3E001 ne vklu~uva uredi, {to sodràt maksimum tri metalni sloja i tri polisiliciumski sloja.

3E002 “Tehnologija” soodvetna na Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka, {to ne e

specificirana vo 3E001 za “razvoj” ili “proizvodstvo” na “mikroprocesorski mikrokola”, “mikrokompjuterski mikrokola” i mikrokontrolerski mikrokola koi imaat “kompozitni teoretski perfomansi” (“CTP”) od 530 milioni teoretski operacii vo sekunda (Mtops) ili pove}e i edna aritmeti~ko-logi~ka edinica so pristapna {iro~ina od 32 bita ili pove}e.

Zabele{ka: Zabele{kata za 3E001 vaì isto taka i za 3E002.

3E003 Druga “tehnologija” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na: [W]

a. Vakuumski mikroelektronski uredi; b. Heterostrukturni poluprovodni~ki uredi kako tranzistori so golema

podvi`nost na elektronite (NEMT), hetero-bipolarni tranzistori (NVT), uredi so kvantna jama ili uredi so superre{etka;

c. “Supersprovodni” elektronski uredi; d. Substrati od dijamantski filmovi (sloevi) za elektronski

komponenti. e. Substrati od “silicium vrz izolator” (SOI) za integrirani kola vo koi

izolatorot e silicium dioksid; f. Substrati od silicium karbonat za elektronski komponenti; g. Elektronski vakumski cevki {to rabotat na frekvencii od 31 GHZ

ili povisoki.


3E101 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [M*] “koristewe” na oprema ili “softver” specificirani vo 3A001.a.1. ili 2.,

3A101 ili 3D101. 3E102 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [M15E1*] “razvoj” na “softver” specificirano vo 3D101. 3E201 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [N*] “koristewe” na oprema specificirana vo 3A001.e.2, 3A001.e.3, [IV] 3A201, 3A225 do 3A233.


KATEGORIJA 4 - KOMPJUTERI Zabele{ka1: Kompjuteri, sli~ni uredi i “softver” za

funkcii na telekomunikacii ili lokalni mreì “Local Area Network” se ocenuvaat isto taka spored karakteristikite na perfomansite od Kategorija 5, Del 1 (telekomunikacii).

Zabele{ka 2: Kontrolnite edinici, {to direktno gi povrzuvaat magistralite ili

kanalite od centralnite procesorski edinici, “Glavnata memorija” ili disk kontrolerot, ne se smetaat kako telekomunikaciska oprema opi{ana vo Kategorija 5, del 1 (Telekomunikacii).

Dopolnitelna zabele{ka: za kontrolen status na “softver”-ot,

posebno razvien za komutacija na paketi, vidi 5D001. Zabele{ka 3: Kompjuteri, sli~na oprema i “softver” so kriptografski,

kriptoanaliti~ki, sertificirana pove}estepena bezbednost ili klasificirani funkcii za ograni~uvawe na korisnici ili koi gi ograni~uvaat elektromagnetnata kompatibilnost (EMS), neophodno e da se ocenuvaat spored karakteristikite na perfomansite od Kategorija 5, Del 2 (“Bezbednost na informacija”).

4A Sistemi, oprema i komponenti 4A001 Elektronski kompjuteri i sli~na oprema kako {to sledi [W] kako i “elektronski sklopovi” i specijalno konstruirani komponenti od niv: Dopolnitelna zabele{ka: VIDI ISTO TAKA BR. 4A101 [M13A1*] a. Specijalno konstruirani da poseduvaat nekoja od slednive karakteristiki:

1. Nameneti za rabota na temperaturi na okolinata pod 228 K (-45o C) ili nad 358 K (85 o S)

Zabele{ka: Dadenoto vo 4A001 ne vaì za kompjuteteri, posebno konstruirani za koristewe vo civilni motorni vozila ili èlezni~ki vozovi.

[W1] 2. Otpornost na radijaciski optovaruvawa, {to se povisoki od nekoja od slednite specifikacii: a. Vkupna doza 5 h 103 Gy (silicium) b. Kriti~na doza 5 h 106 Gy (silicium)/s; ili c. Edine~na pobuda 1 h 10-7 gre{ka/bit/den;

b. Imaat karakteristiki ili izveduvaat funkcii koi gi pre~ekoruvaat grani~nite

vrednosti od Kategorija 5 , Del 2 (“Bezbednost na informacija”) Zabele{ka: Pod br. 4A001b ne se opfateni elektronski kompjuteri i sli~ni uredi, ako tie od korisnikot se nosat za li~na upotreba.

4A002 “Hibridni kompjuteri” kako {to sledi kako i “elektronski


[W] sklopovi” i posebno konstruirani komponenti za: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA BR. 4A102.

a. “Digitalni kompjuteri” opfatenite so 4A003; b. Sodràt analogno-digitalen konvertori, koi gi imaat slednite karakteristiki:

1. 32 kanali ili pove}e; i 2. Rezolucija od 14 bita (plus bit za znak) ili pove}e, so stapka na

konverzija od 200,000 konverzii/y ili pove}e. 4A003 “Digitalni kompjuteri”, “elektronski sklopovi” i sli~ni uredi kako {to sledi kako i

posebno konstruirani komponenti za: Zabele{ka1: 4A003 go vklu~uva slednoto:

a. Vektorski procesori; b. Matri~ni-procesori c. Digitalno signalni procesori; d. Logi~ki procesori; e. Oprema dizajnirana za “obrabotka na sliki” f. Oprema, dizajnirana za “procesirawe na signali”;

Zabele{ka 2: Kontrolniot status na “digitalnite kompjuteri” i na srodnata oprema

opi{an vo 4A003 e opredelen so kontrolniot status na druga oprema ili sistemi:

a. “Digitalnite kompjuteri” i srodnata oprema se va`ni za

funkcioniraweto na drugata oprema ili sistemi; b. “Digitalnite kompjuteri” i srodnata oprema ne se “glaven

element” na drugata oprema ili sistemi; i Dopolnitelna zabele{ka 1: Kontrolniot status na opremata za “procesirawe na signali” ili “obrabotka na sliki”, posebno konstruirana za druga oprema e opredelena so kontrolniot status za ovaa druga oprema, se opredeluva od statusot za kontrola na drugata oprema, i vo slu~aj ako toj go nadminuva kriteriumot za “glaven element”. Dopolnitelna zabele{ka 2: Za kontrolniot status na “digitalnite kompjuteri” ili srodna oprema za telekomunikaciska oprema, vidi kategorija 5, Del 1 (Telekomunikacii).

c. Tehnologijata za “digitalni kompjuteri” i srodna oprema e

opredelena vo 4E.

a. Konstruirani ili modificirani za “tolerancija na gre{ka”; Zabele{ka: Za celite na 4A003.a., “digitalnite kompjuteri” i srodnata

oprema ne se smetaat deka se konstruirani ili modificirani za “tolerancija na gre{ki” dokolku tie koristat ne{to od slednoto: 1. Algoritmi za pronao|awe ili korekcija na gre{ki vo

“sistemskata memorija”


2. Povrzuvawe na dva “digitalni kompjutri” na takov na~in, da ako aktivniot centralen procesor zatai, aktivniot vo rezerva centralen procesor da go prodolì funkcioniraweto na sistemot;

3. Povrzuvawe na dva centralni procesori preku kanali za podatoci ili so zaedni~ki koristena memorija, {to mu dozvoluva na edniot centralen procesor da vr{i druga rabota, dodeka vtoriot centralen procesor ne zatai, koga prviot centralen procesor }e ja prezeme rabotata, za da prodoì funkcioniraweto na sistemot; ili

4. Sinhronizacija na dva centralni procesori so pomo{ na “softver”, taka da edniot centralen procesor da doznae, koga drugiot centralen procesor zatajuva i da moè da ja prezema rabotata od defektniot procesor.

b. “Digitalni kompjuteri”, so “kombinirani teoretski performansi” (“STR”) so

pove}e od 710,000 milioni teoretski operacii vo sekunda (Mtops);

[W1 & 2] c. “Elektronski sklopovi” specijalno konstruirani ili modificirani za zgolemuvawe na perfomansite so grupirawe na “smeta~ki elementi” (“SEy”) na takov na~in, da kombiniranite teoretski performansi “STR” na sistemot da se pogolemi od limitot, naveden vo 4A003.v.;

Zabele{ka 1: 4A003.s. se odnesuva samo na “elektronski sklopovi” i

programabilni interkonekcii, bez pre~ekoruvawe na limitot od 4A003.v. koga se ispora~ani kako neintegrirani “elektronski sklopovi”. Toa ne vaì za “elektronski sklopovi” koi spored nivnata priroda se ograni~eni od nivnata konstrukcija za koristewe kako srodna oprema specificirana vo 4A003.d ili 4A003.e.

Zabele{ka 2: 4A003.s. ne kontrolira “elektronski sklopovi” specijalno

konstruirani za proizvod ili familija proizvodi, ~ija maksimalna konfiguracija ne e nad limitot od 4A003.v.

d. Ne e koristeno; e. Oprema za ostvaruvawe na analogno- digitalni konverzii, {to se nad

ograni~uvawata od 3A001.a.5.; f. Ne e koristeno;

g. Oprema, specijalno konstruirana za ostvaruvawe na nadvore{na

interkonekcija na “digitalni kompjuteri” ili povrzana so niv oprema, {to dozvoluva komunikacii so brzina na razmena na podatoci pogolema od 1.25 Gbyte/ y. Zabele{ka: 4A003.g. ne kontrolira oprema za vnatre{na interkonekcija (na

primer pozadinski plo~i “backplanes”, magistrali), pasivna oprema za interkonekc ija, “kontroleri za mreèn pristap” ili “kontroleri na komunikaciski kanali”.


4A004 Kompjuteri, kako {to sledi i specijalno konstruirana srodna [W] oprema, “elektronski sklopovi” i komponenti za niv:

a. “Kompjuteri so sistoli~ka matrica” b. “Nevronski kompjuteri”; c. “Opti~ki kompjuteri”.

4A101 Analogni kompjuteri, “digitalni kompjuteri” ili digitalni [M13A1.v] diferencijalni analizatori razli~ni od onie specificirani vo 4A001.a.1, {to se

robusirani i konstruirani ili modificirani za koristewe vo vselenski raketi-nosa~i, specificirani vo 9A004 ili vo visinski istraùva~ki raketi vo 9A104.

4A102 “Hibridni kompjuteri” specijalno konstruirani za modelirawe, [M16A1] simulacija ili integracija na dizajnot vo vselenski raketi-nosa~i specificirani vo

9A004 ili visinski istraùva~ki raketi specificirani vo 9A104.

Zabele{ka: Ovaa kontrola da se primenuva samo koga opremata se ispora~uva so “softver” specificiran vo 7D103 ili 9D103.

4V Oprema za testirawe, kontrola i proizvodstvo nema. 4S Materijali nema 4D Softver

Zabele{ka: Kontrolniot status na “softver” za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na opremata opi{an vo drugi Kategorii se razgleduva vo soodvetnata Kategorija. Kontroliraniot status na “softver” za oprema opi{an vo ovaa Kategorija se razgleduva ovde.

4D001 a. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj”, proizvodstvo” ili

“koristewe” na oprema ili “softver” specificiran vo 4A001 do 4A004, ili 4D.

b. “Softver” {to ne e specificiran vo 4D001.1., specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj” ili “proizvodstvo” na:

1. “Digitalni kompjuteri” so kombinirani teoretski performansi” (“CTP”) so nad 28,000 milioni teoretski operacii vo sekunda (Mtops); ili

2. “Elektronski sklopovi” specijalno konstruirani ili modificirani za zgolemuvawe na performansite preku spojuvawe na “kompjuterski


elementi” (“CEs”) taka da “STR” na sklopot e nad limitot od 4D001.b.1.;

4D002 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran da ja poddrùva [W] “tehnologijata” specificirana vo 4E. 4D003 Specifi~en “softver”, kako {to sledi: [W]

a. “Softver” za operativni sistemi, “softverski” alatki za razvoj i kompajleri specijalno konstruirani za “procesirawe na pove}ekraten tek na podatoci (multi-data-stream)”, vo “izvoren kod”;

b. Ne se koristi; c. “Softver” koj ima karakteristiki ili vr{i funkcii {to se nad limitite dadeni vo

Kategorija 5, Del 2 (“Informaciska Bezbednost”); Zabele{ka: 4D003.c ne kontrolira “softver” dokolku se koristi od negoviot

sopstvenik za li~na upotreba; 4E Tehnologija 4E001 a. “Tehnologija” soglasno Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka, za “razvoj”,

“proizvodstvo” ili “koristewe” na oprema ili “softver” specificirani vo 4A ili 4D.

b. “Tehnologija”, poinakva od onaa specificirana vo 4E001.a., specijalno konstruirana ili modificirana za “razvoj” ili “proizvodstvo” na: 1. “Digitalni kompjuteri” so kombinirani teoretski performansi”

(“STR”) so nad 28,000 milioni teoretski operacii vo sekunda (Mtops); ili

2. “Elektronski sklopovi” specijalno konstruirani ili modificirani za zgolemuvawe na performansite preku spojuvawe na “kompjuterskite elementi” (“CEs”) taka da “STR na sklopot e nad ograni~uvaweto od 4D001.b.1.;

TEHNI^KA ZABELE[KA ZA “KOMBINIRANI TEORETSKI PERFOMANSI (“STR”)

Kratenki koristeni vo ovaa Tehni~ka Zabele{ka

“SE” “kompjuterski element”(vo princip arimeti~ko-logi~ka edinica) FP podvi`na zapirka HR fiksna zapirka t vreme na izvr{uvawe HOR isklu~uva ILI CPU centralna edinica za procesirawe - procesor TR teoretski performansi (za edine~en “SE”) “STR” “kombinirani teoretski performansi” (za pove}ekratni “SE”) R efektivna brzina na presmetka WL dolìna na zborot L podesuvawe na dolìnata na zborot


* mnoèwe Vremeto na izvr{uvawe (t) e izrazeno vo mikrosekundi, TR i “STR” se izrazeni vo

milioni teoretski operacii vo sekunda (Mtops) i WL e izrazena vo bitovi. Rezime za na~inot na presmetuvawe na “STR” “STR“ e merka za presmetuvani performansi dadeni vo Mptos. Pri presmetuvaweto

na “STR” na “SE” se potrebni tri ~ekori:

1. Se presmetuva efektivnata brzina na presmetka R za sekoj “SE”; 2. Se pridruùva podesuvaweto na dolìna na zborot (L) kon efektivnata brzina

na presmetka (R), {to rezultira vo teoretski performansi (TR) za sekoj “SE”; 3. Dokolku ima pove}e od eden “SE”, se kombiniraat TR, {to rezultira vo

“STR” za sklopot; Detalite za ovie ~ekori se navedeni vo slednite tekstovi. Zabele{ka 1 Za spojuvawe na pove}e SEy” {to imaat podsistemi so zaedni~ka i

oddelna memorija, presmetuvaweto na STR se vr{i po hierarhija, vo dva ~ekori: prvo se spojuvaat grupite od SEy” so zaedni~kata memorija; vtoro, se presmetuva STR na grupite so koristewe na metodata za presmetuvawe za grupa SE bez zaedni~ka memorija.

Zabele{ka 2 “SEy” {to se ograni~eni na funkcii za input/output (vlez/izlez) i

periferni funkcii ( na primer disk drajv (disk-edinica), komunikaciski i video-displej kontroleri) ne se vklu~uvaat vo presmetuvaweto na “STR”.


TEHNI^KA ZABELE[KA ZA “STR”

Slednata tabela ja pokaùva metodata za presmetuvawe na Efektivnata Brzina za Presmetuvawe R za sekoj “SE”: êkor 1: Efektivna brzina za presmetuvawe R:

Za Vklu~uvawe na “SEy”: Zabele{ka: Sekoj “SE” se procenuva nezavisno

Efektivna brzina na presmetuvawe, R

Samo HR (Rxp)

1 ⎯⎯⎯⎯ 3* (txp add) ako ne se sobira se primenuva: 1 ⎯⎯⎯ (txp mult) Ako ne se koristi nitu sobirawe nitu mnoèwe se primenuva aritmeti~ka operacija kako {to sledi: 1 ⎯⎯⎯ 3* txp Vidi Zabele{ki X & Z

Samo FP (R fp)

1 1 max ⎯⎯⎯⎯ , ⎯⎯⎯⎯ tfp add tfp mult Vidi Zabele{ki X & Y

Zaedno FP i XP (R)

Presmetaj gi dvete Rxp , Rfp

Za ednostavni logi~ki procesori ne se izvr{uvaat nikoja od navedenite aritmeti~ki operacii.

1 ⎯⎯⎯⎯ 3* tlog Kade tlog e vreme na izvr{uvawe na HOR, ili za logi~ki hardver {to ne implementira XOR, toa e najbrzata ednostavna logi~ka operacija Vidi Zabele{ki X & Z

Za specijalni logi~ki procesori {to ne koristat nikoja od specificiranite aritmeti~ki ili logi~ki operacii

R = R’ * WL/64 Kade R’ e broj na rezultati vo sekunda, WL e broj na bitovi so koi se vr{i logi~kata operacija, i 64 e faktor za normalizacija na 64 bitna operacija.


TEHNI^KA ZABELE[KA ZA “STR”

Zabele{ka W Za “SE” vo tehnika na proto~na obrabotka (pipeline) {to vr{i aritmeti~ka ili

logi~ka operacija za sekoj takt po popolnuvawe na pipeline brzinata na pipeline-ot moè da se presmeta. Efektivnata brzina na presmetuvawe (R) za vakov SE e pogolemata od dvete brzini vo tehnika so proto~na obrabotka i za rabota vo tehnika bez proto~na obrabotka.

Zabele{ka H Za SE, {to izvr{uva pove}ekratni operacii od specifi~en vid vo eden ciklus (na

primer 2 sobirawa za ciklus ili dve identi~ni logi~ki operacii za ciklus) vremeto na izvr{uvawe t se dobiva od:

traewe na ciklus t = ⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯ broj na identi~ni operacii za eden ma{inski ciklus

“SEy” {to izvr{uvaat razli~ni vidovi na aritmeti~ki ili logi~ki operacii vo

edine~en ma{inski ciklus, treba da se tretiraat kako pove}e posebni “SEy” {to deluvaat simultano (na primer ako “SE” izvr{uva edno sobirawe i edno mnoèwe vo eden ciklus, treba da se razgleduva kako da rabotat dva “SEy”, prviot izvr{uva edno sobirawe za eden ciklus, a vtoriot edno mnoèwe za eden ciklus).

Ako eden SE ima istovremeno skalarna i vektorska funkcija, se koristi vrednosta na pomaloto vreme na izvr{uvawe.

Zabele{ka Y Ako vo “SE” ne postojat naredbi za sobirawe ili mnoèwe so promenliva zapirka, no

postojat naredbi za delewe:

1 Rfp = ⎯⎯⎯⎯⎯ tfpdivide

Ako “SE” go implementira FP recipro~no no ne sobira, mnoì ili deli so

promenliva zapirka:

1 Rfp = ⎯⎯⎯⎯⎯ tfp reciprocal

Ako ne se koristi nitu edna od navedenite naredbi, efektivnata brzina na FP e 0 Zabele{ka Z Kaj ednostavni logi~ki operacii, edna naredba izvr{uva edna logi~ka

manipulacija so ne pove}e od dva operandi (podatoci za obrabotka) so dadeni dolìni.

Kaj kompleksni logi~ki operacii edna naredba izvr{uva pove}ekratni logi~ki manipulaciim za da se dobijat eden ili pove}e rezultati od dva ili pove}e operandi.


Brzinite treba da se presmetuvaat za site poddràni dolìni na operandi, a se

smetaat kako operacii na pipeline (ako se podràni), i operacii so proto~na obrabotka so koristewe na najbrzata izvr{na naredba za sekoja dolìna na operand, vrz baza na:

1. Operacii za pipeline ili od vidot registar na registar. Se isklu~uvaat

preterano kusite vremiwa na izvr{uvawe, generirani za operacii so predhodno opredelen operand ili operandi (na primer, mnoèwe so 0 ili 1). Ako ne se implementiraat operacii od vidot registar na registar, se prodolùva so (2).

2. Pobrzata od dvete operacii registar na memorija ili memorija na registar; ako ne postoi takva, se prodolùva so (3).

3. Memorija na memorija.

Za sekoj od gornite slu~ai se koristi najkusoto vreme na izvr{uvawe, potvrdeno od proizvoditelot.

êkor 2: TR za sekoja podrùvana dolìna na operand WL. Se podesuva efektivnata brzina R (ili R’)spored podesuvaweto na dolìnata na zborot L kako {to sledi: TR = R * L, kade L = (1/3 + WL/96) Zabele{ka: Dolìnata na zborot WL, {to se koristi vo ovaa presmetka e

dolìna na operand vo bitovi. (Ako operacijata koristi operandi so razli~na dolìna, izberete ja najgolemata dolìna na zborot.)

Kombinacijata od mantisata i eksponentot na ALU od procesor ili ured so podvi`na zapirka se smeta kako eden “SE” so Dolìna na Zborot (WL) ednakva na brojot bitovi vo reprezentiraweto na podatocite (obi~no 32 ili 64), za celite na “STR” presmetkata.

Ova podesuvawe ne se koristi kaj specijalizirani logi~ki procesori, {to ne

koristat XOR naredbi. Vo vakov slu~aj TR = R. Se bira maksimalnata vrednost na rezultatot za TR za:

Sekoj edine~en HR – samo “SE” (Rxp ); Sekoj edine~en FP – samo “SE” (Rfp ); Sekoj kombiniran FP i HR “SE” (R) Sekoj ednostaven logi~ki procesor, {to ne koristi niedna od specificiranite aritmeti~ki operacii; i Sekoj specijalen logi~ki procesor, {to ne izvr{uva niedna od specificiranite aritmeti~ki ili logi~ki operacii.

êkor 3: “STR” za agregaciji od “SE”, vklu~uvaj}i CPU


za CPU so edine~en “SE”, “STR” = TR (za “SEy” izvr{itel istovremeno na operacii so fiksirana zapirka i so podvi`na zapirka TR = maks. (TRfp , TRxp)) “STR“ za agregacija od pove}ekratni “SEy” {to operiraat simultano se presmetuva kako {to sledi:

Zabele{ka 1 Za agregacii, {to ne dozvoluvaat site “SEy” da rabotat simultano, treba da se koristi onaa mo`na kombinacija na “SEy” {to }e obezbedi najdolg “STR”. TR na sekoj “SE” {to u~estvuva treba da se presmeta so mo`no najgolema teoretska vrednost pred dobivawe na STR na kombinacijata.

Zabele{ka: Za opredeluvawe na mo`nite kombinacii od simultanata rabota na SE treba da se generira sekvenca od naredbi, {to iniciraat operacii vo mnogu “SEy”, po~nuvaj}i od najsporiot “SE” ({to ima najgolem broj na ciklusi za kompletirawe na negovite operacii) i se zavr{uva so najbrziot “SE”. Na sekoj od ovie ciklusi od sekvenci kombinacijata od “SEy”{to raboti za vreme na ovoj ciklus e edna mo`na kombinacija. Sekvencata od naredbi mora da gi zema vo predvid site hardverski i/ili arhitektonski ograni~uvawa {to se odnesuvaat na operacii za preklopuvawe.

Zabele{ka 2 Edine~niot ~ip na integrirani kola ili sklopna plo~a moàt da sodràt

nekolku “SEy”. Zabele{ka 3 Se prifa}a deka simultanite operacii postojat, koga proizvoditelot na

kompjuterot objavuva vo upatstvoto za rabota ili vo bro{ura, za postoewe na zaedni~ko, paralelno ili simultano dejstvuvawe ili izvr{uvawe.

Zabele{ka 4 Vrednostite na “STR” ne treba da se agregirani za “SE” kombinacii,

{to se povrzani me|u sebe preku lokalni mreì, globalni mreì, zaedni~ki vlezno-izlezni povrzuvawa/uredi, vlezno-izlezni kontroleri i sekoja komunikaciska interkonekcija, ostvarena preku “softver”.

Zabele{ka 5 Vrednostite na “STR” treba da bidat agregirani (grupirani) za pove}e

“SEy” specijalno konstruirani za zgolemuvawe na performansite preku agregacija (grupirawe), rabotej}i simultano so zaedni~ka memorija, ili so pove}ekratna memorija/ SE - kombinacii, {to rabotat vo isto vreme ili pove}ekratna memorija, so koristewe na specijalno konstruiran hardver.

Ovaa agregacija ne e za “elektronski sklopovi”, opi{ani vo 4A003.s. “STR” = TR1 + S2* TR2 + …+ Sn * TRn kade TR se naredeni po vrednosti, , TR1 e najgolemata, TR2 e slednata pomala

vrednost, a TRn e najmalata. Si e koeficient, {to se opredeluva od ja~inata na interkonekcija me|u “SEy” kako {to sledi:


Za pove}e “SEy” koi rabotat simultano i koristat zaedni~ka memorija: S2 = S3 = S4 = …=Sn = 0.75 Zabele{ka 1 Koga “STR” presmetana spored dadeniot metod ne nadminuva 194 Mtops, za

presmetuvawe na Si moè da se koristi slednata formula: 0,75 Si = ⎯⎯⎯ (i = 2,…,n) √ m kade m = broj na “SEy” ili grupite so zaedni~ki pristap. dokolku: 1. TR1 na sekoj SE ili na grupa od “SEy” ne natfrluva 30 Mtops. 2. “SE” ili grupi od “SEy” imaat zaedni~ki pristap do glavnata memorija (so isklu~ok na ke{

memorijata) preku edine~en kanal; i 3. Samo eden “SE” ili grupa od “SEy” moàt da go koristat kanalot vo odredeno vreme; Zabele{ka: Toa ne se odnesuva na stavki, kontrolirani spored kategorija 3. Zabele{ka 2 “SEy” imaat zaedni~ka memorija, dokolku moàt da pristapat barem do eden

zaedni~ki segment od elektronskata memorija. Ovaa memorija moè da vklu~uva ke{ memorija, glavna memorija ili druga interna memorija. Ne se vklu~uvaat periferni memoriski uredi, kako disk edinici, magnetni lenti ili RAM-diskovi.

Za pove}e “SEy” ili grupi od “SEy” {to ne koristat zaedni~ka memorija, no se konektirani eden so drug so eden ili pove}e kanali za podatoci: Si = 0.75* ki (i = 2,…,32) (vidi ja Zabele{kata ispod) = 0.60* ki (i=33,…,64) = 0.45* ki (i=65,…,256) = 0.30* ki (i >256) Vrednosta na Si se opredeluva spored brojot na “SE”, a ne spored brojot na “jazlite” kade ki = min (Yi/Kr, 1), i Kr = faktor za normalizacija od 20 MByte/s Yi = zbirot od maksimalnite brzini na prenesuvawe na podatoci (vo MByte/s) za site

kanali za podatoci, povrzani kon itiot “SE” ili grupa od “SEy”, so pristap do zaedni~ka memorija.

Koga se presmetuva Si za grupa od “SEy”, brojot na prviot “SE” vo grupata gi opredeluva vistinskite granici za Si. Na primer, vo agregacija od grupi, {to se sostoi od po 3 “SE” sekoja, 22.ta grupa }e sodrì “SE”64, “SE”65i “SE”66 . Vistinskata granica za Si za ovaa grupa e 0.60. Agregacijata (grupiraweto) (na “SE” ili grupi od “SE”) treba da bide od najbrzata


kon najsporata; t.e.: TR1 ≥ TR2 ≥….≥TRn , i ako TRi = TRi+1 , od najdolgata kon najmalata,odnosno: S i≥ Si+1 Zabele{ka Faktorot ki ne se koristi kon “SE” 2 do 12, ako TRi na “SE” ili grupa od “SE” e

pogolemo od 50 Mtops; odnosno Si za “SEy” 2 do 12 e 0.75.


KATEGORIJA 5-TELEKOMUNIKACII I “BEZBEDNOST NA INFORMACII” DEL 1 - TELEKOMUNIKACII

Zabele{ka 1: Kontrolniot status na komponentite, “laserite”, opremata za testirawe i “proizvodstvo” i “softver” za niv, specijalno nameneti za telekomunikaciska oprema ili sistemi e odreden vo Kategorija 5, Del 1.

Zabele{ka 2: “Digitalni kompjuteri”, srodna oprema ili softver”, koga se bitni za

rabotata i oddrùvaweto na telekomunikaciskata oprema, opi{ana vo ovaa Kategorija, se smetaat za specijalni proektirani komponenti, vo slu~aj da se standardni modeli, voobi~aeno ispora~eni od proizvoditelot. Toa vklu~uva kompjuterski sistemi za rabotewe, administrirawe, poddr{ka, inènering ili fakturirawe.

5A1 Sistemi, oprema i komponenti 5A001 a. Sekakov vid na telekomunikaciska oprema so nekoja od slednite [W] karakteristiki, funkcii ili osobenosti:

1. Specijalno konstruirana za protivdejstvo na tranzitni elektronski efekti ili elektromagnetni impulsni efekti, kako posledica na nuklearna eksplozija;

2. Specijalno za{titena za da bide otporna na gama, neutronsko i jonsko zra~ewe; ili

3. Specijalno konstruirana za rabota nadvor od temperaturnata oblast od 218 K (-55°S) do 397 K (124°S).

Zabele{ka: 5A001.a.3 se odnesuva samo na elektronska oprema.

Zabele{ka: 5A001.a.2 i 5A001.a.3 ne kontrolira oprema konstruirana ili modificirana za koristewe vo sateliti.

b. Oprema za telekomunikacisko prenesuvawe i sistemi, i specijalno

konstruirani komponenti i pribor za niv , {to imaat nekoja od slednite karakteristiki, funkcii ili osobenosti:

1. Podvodni komunikaciski sistemi so edna od slednite karakteristiki:

a. Akusti~ka nose~ka frekvencija nadvor od opsegot od 20 kHz do 60 kHz;

b. Elektromagnetna nose~ka frekvencija pomala od 30 kHz; ili c. Tehniki za naso~uvawe na elektronski snop;

2. Radio oprema {to raboti vo opseg na frekvencii od 1,5 MHz do 87,5 MHz so edna od slednite karakteristiki: a. Primena na adaptivni tehniki, {to dozvoluvaat kompenzirawe

na interferenten signal pogolemo od 15 dB; ili


b. Ima se od slednoto: 1. Avtomatsko birawe i selekcija na frekvencii i “vkupna

brzina na digitalen transfer” po kanal so cel optimizacija na prenesuvaweto; i

2. Opremeni so linearen zasiluva~ na mo}nost so mo`nost istovremeno da se oddrùvaat pove}e signali so izlezna mo}nost od 1 kW i pove}e vo opsegot na frekvencii od 1,5 MHz i pove}e, no do 30 MHz ili 250 W ili pove}e vo opsegot na frekvencii od 30 MHz ili pove}e, no do 87,5 MHz, pri opseg na momentalna frekvencija pogolem ili ednakov na edna oktava i so vrednosti na izleznite harmoniski i nelinnearni iskrivuvawa podobri od -80 dB;

[W1] 3. Radio oprema, {to koristi tehniki na “rasprsnuva~ki spektar” ili

“frekvencisko skokawe”, so edna od slednite karakteristiki: a. Kodovi na rasprsnuvawe, programirani od strana na

korisnikot; ili b. Vkupna {irina na frekvenciskiot opseg na transmisija, {to e

100 ili pove}e pati pogolema od {irinata na frekvenciskiot opseg na bilo kakov edine~en informaciski kanal, a so {irina pogolema od 50 KHz.

Zabele{ka: 5A001.b.3.b. ne kontrolira radio oprema specijalno konstruirana za koristewe na sistemi za civilni celularni radio-komunikacii.

Zabele{ka: 5A001.b.3 ne kontrolira oprema konstruirana za rabota so izlezna mo}nost od 1,0 W ili pomala.

4. Radio oprema, {to koristi tehniki na “vremenski moduliran ultra {irok

opseg na frekvencii”, so korisni~ki programirani invertorski i kanalni kodovi;

[W1& 2] 5. Radio priemnici so digitalna kontrola so slednite karakteristiki:

a. Pove}e od 1,000 kanali; b. “Vreme za prefrluvawe na frekvencija” pomalo od 1 my; c. Avtomatsko prebaruvawe i skenirawe na del od

elektromagnetskiot spektar; i d. Identifikacija na priemnite signali ili na vidot na predavatelot;

ili Zabele{ka: 5A001.b.5 ne kontrolira radio oprema specijalno

konstruirana za koristewe na sistemi za civilni celularni radio-komunikacii.

6. Izvr{ni funkcii na digitalnata “obrabotka na signali” za da se

obezbedi kodirawe na glas pri stapka pomala od 2,400 bit/s. Tehni~ka zabele{ka:

Za kodirawe na glas so varijabilna stapka na kodirawe 5A001.b.6 se odnesuva na kodiran izlezen signal pri kontinuiran govor.


c. Komunikaciski kabli so opti~ki vlakna, opti~ki vlakna i pribor, kako {to

sledi:

1. Opti~ki vlakna podolgi od 500 m, i specificirani od proizvoditelot pri testirawe na cvrstina na istegnuvawe pogolema od 2 h 109 N/m² ;

Tehni~ka zabele{ka: Ispituvawe: na ili nadvor od proizvodna linija, vlakno so dolìna od 0,5 do 3 m minuva so brzina od 2 do 5 m/s niz valci so priblièn dijametar od 150 mm za dinami~ki test na istegnuvawe. Temperaturata na okolinata e nominalna 293 K (20° S) i relativnata vla`nost e 40%. Pri testirawe za primenlivost moè da se koristat ekvivalentnite nacionalni standardi.

2. Kabli od opti~ki vlakna i pribor konstruirani za rabota pod voda.

Zabele{ka: 5A001.s.2. ne kontrolira standardni gra|anski telekomunikaciski kabli i pribor.

Zabele{ka 1: Za podvodni kabli za napojuvawe i priklu~oci za niv vidi 8A002.a.3.

Zabele{ka 2: Za svetlovodni spojnici i priklu~oci vidi 8A002.s.

d. “Elektronski upravuvano pole od fazni anteni ” za frekvencii nad 31 GHz.

Zabele{ka: 5A101.d. ne kontrolira oprema specijalno konstruirana za “elektronski upravuvano pole od fazni anteni” za sistemi za prizemjuvawe so instrumenti, spored standardite na ICAO za mikrobranovi sistemi za prizemjuvawe (MLS).

5A101 Telemetri~ka i telekontrolna oprema koristena od “raketi” [M12A4] Zabele{ka: 5A101 ne kontrolira oprema specijalno konstruirana za koristewe za

dale~insko upravuvawe na modeli na avioni, brodovi ili transportni sredstva, {to imaat sila na elektri~no pole nepogolema od 200 mikrovolti na metar na rastojanie od 500 metri.

5V1 Oprema za testirawe, kontrola i proizvodstvo 5V001 a. Oprema i specijalno konstruirani komponenti ili pribor za nea nameneti za

“razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na oprema, funkcii ili karakteristiki specificirani vo 5A001, 5V001, 5D001 ili 5E001.

Zabele{ka: 5V001.a ne kontrolira oprema za karakterizirawe na opti~ki vlakna.

b. Oprema i posebno konstruirani komponenti kako i posebno kostruiran pribor za nea, posebno razvien za “razvoj “ na oprema za telekomunikacisko


prenesuvawe ili “memorirana programa za kontrola” na komutaciska oprema kako {to sledi:

1. Koristewe na digitalni tehniki, {to vklu~uva “Mod na asinhron prenos

(ATM)”, konstruirana da raboti so “totalno digitalna stapka na prenesuvawe” pogolema od 1,5 Gbit/s.

2. Upotreba na “laseri” so edna od slednite karakteristiki:

a. Branova dolìna na prenesuvawe pogolema od 1750 nm; b. Koristewe na “opti~ko zasiluvawe”; c. Upotreba na tehniki na koherentni opti~ki transmisii ili

koherentni opti~ki detekcii (isto taka nare~eni heterodinski ili homodinski tehniki); ili

d. Koristewe na analogna tehnika so branova {irina pogolema od 2,5 GHz;

Zabele{ka: 5V001.b.2 ne kontrolira oprema specijalno konstruirana za “razvoj” na komercijalni televiziski sistemi.

3. Primena na oprema za “opti~ka komutacija” 4. Radio oprema so koristewe na tehniki kvadratno-amplitudna

modulacija (QAM) povisoka od nivo 256; ili 5. Oprema so koristewe na “ signalizacija preku zaedni~ki kanal” vo

neasociran na~in na rabota. 5S1 Materijali Nema ni{to 5D Softver 5D001 a. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj”, [W1*& 2*] proizvodstvo ili “koristewe” na oprema, funkcii ili karakteristiki,

specificirani vo 5A001, 5V001 ili 5S001. [W1*] b. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za poddr{ka na “tehnologii”

specificirani vo 5E001.

c. Specifi~en “softver” kako {to sledi:

1. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za obezbeduvawe na karakteristiki, funkcii ili osobini na opremata specificirana vo 5A001 ili 5V001;


2. Ne se koristi; 3. “Softver” razli~en od ma{insko-izvr{na forma, specijalno konstruiran

za “dinami~ko adaptivno naso~uvawe”

d. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj” na bilo koja od slednite telekomunikaciski uredi za prenesuvawe ili komutaciska oprema so “memorirana programa za kontrola”:

1. Primena na digitalni tehniki, {to vklu~uvaat “asinhronen na~in na

prenesuvawe” (“ATM”), konstruiran za “vkupna digitalna stapka na prenesuvawe” pogolema od 1.5 Gbit/s;

2. Oprema za primena na “laser” so edna od slednite karakteristiki:

a. Branova dolìna na prenesuvawe pogolema od 1750 nm; ili b. Branova {irina pogolema od 2,5 GHz pri primena na analogni

tehniki; Zabele{ka: 5D001.d.2.b. ne kontrolira “softver” specijalno

konstruiran ili modificiran za “razvoj” na komercijalni televiziski sistemi.

3. Oprema nameneta za “opti~ka komutacija”; ili 4. Radio oprema so tehniki za kvadratno-amplitudna modulacija (QAM)

povisoka od nivo 256. 5D101 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za koristewe” na [M12D3] oprema specificirana vo 5A101. 5E1 Tehnologija 5E001 a. “Tehnologija” soodvetna na Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [W1*&2*] “razvoj”, “proizvodstvo” ili”koristewe” (isklu~uvajki rabota) na oprema, funkcii ili karakteristiki ili”softver” specificirani vo 5A001, 5V001

ili 5D001.

b. Specifi~ni “tehnologii” kako {to sleduva:

1. “Barana” tehnologija za “razvoj” ili proizvodstvo na telekomunikaciska oprema specijalno konstruirana za rabota vo sateliti;

2. Tehnologija za “razvoj” ili “koristewe na tehnika za “laserska” komunikacija so mo`nost za avtomatsko dobivawe i sledewe na signali i komunikaciski vrski preku ekzoatmosferata ili podpovr{inski (voden) medium;

3. “Tehnologija” za “razvoj” na oprema za priem za digitalni celularni radio-bazni stanici, {to ovozmoùvaat rabota na multi-frekvencii, pove}e kanali, pove}e na~ini, multi-kodirani algoritmi ili pove}e


protokoli i ~ija sposobnost za priem moè da se modificira so promeni vo “softverot”;

4. “Tehnologija” za “razvoj” na tehniki na “rasprskuva~ki spektar”, vklu~uvajki tehniki za “frekvencisko skokawe”

c. “Tehnologija” soodvetna so Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” ili

“proizvodstvo” na bilo koja od slednite opremi za telekomunikacisko prenesuvawe ili “memorirana programa za kontrola” na komutaciska oprema, funkcii ili karakteristiki:

1. Oprema {to ovozmoùva digitalni tehniki, vklu~uvajki “Asinhron

na~in na prenesuvawe” (“ATM”), konstruiran za rabota so “Vkupna digitalna stapka na prenesuvawe” pogolema od 1.5 Gbit/s;

2. Oprema {to ovozmoùva koristewe na “laser” i ima edna od slednite

karakteristiki: a. Branova dolìna na prenos pogolema od 1750 nm; b. Primena na “opti~ko zasiluvawe” so primena na zasiluva~i so

fluoridni vlakna so dodaden prazeodimium (PDFFA); c. Upotreba na tehniki na koherentna opti~ka transmisija ili

koherentna opti~ka detekcija (isto taka nare~eni opti~ki heterodinski ili homodinski tehniki);

d. Upotreba na tehniki za multipleksirawe so podelba na branovi dolìni, kade brojot na opti~kite nose~ki branovi vo edine~en opti~ki prozor e pogolem od 8; ili

e. Koristewe na analogni tehniki so {irina na opseg na frekvencii pogolem od 2.5 GHz;

Zabele{ka: 5E001.s.2.e ne kontrolira “tehnologija” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na komercijalni televiziski sistemi.

3. Oprema {to primenuva “opti~ka komutacija”; 4. Radio oprema so nekoja od slednite karakteristiki:

a. Tehniki so kvadratno-amplitudna modulacija (QAM) nad nivo 256; ili

b. Vlezno-izlezni frekvencii pogolemi od 31 GHz; ili Zabele{ka: 5E001.c.4.b. ne kontrolira “tehnologija” za

“razvoj” ili “proizvodstvo” na oprema konstruirana ili modificirana za rabota vo bilo koj frekvenciski opseg, {to e “opredelen od ITU” za radiokomunikaciski servisi, no ne i za radio-determinacija.

5. Oprema nameneta za “signalizirawe preku zaedni~ki kanal” so

neasociran na~in na rabota. 5E101 “Tehnologija” soodvetna na Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [M12E1] “razvoj”, “proizvodstvo” ili”koristewe” na oprema specificirana vo


5A101.


Del 2 - “BEZBEDNOST NA INFORMACIITE”

Zabele{ka 1: Kontrolniot status na opremata za “bezbednost na informacii”, “softver”, sistemi, elektronski sklopovi za specifi~na namena, moduli, integrirani kola, komponenti ili funkcii e opredelen vo Kategorija 5, Del 2, duri ako toa se komponenti ili “elektronski sklopovi” od druga oprema.

Zabele{ka 2: Kategorija 5 - Del 2 ne kontrolira proizvodi, ako ie

se nosat od nivnite korisnici za li~na upotreba. Zabele{ka 3: Kriptografska zabele{ka: 5A002 i 5D002 ne kontroliraat proizvodi {to gi

ispolnuvaat site sledni uslovi: a. Proizvodite se dostapni vo trgovijata bez ograni~uvawa

preku eden od slednite trgovski na~ini: 1. Kupuvawe vo gotovo; 2. Kupuvawe so ispra}awe po po{ta; 3. Kupuvawe preku elektronska po{ta; ili 4. Kupuvawe so telefonska pora~ka;

b. Kriptografskata funkcionalnost ne moè da se promeni od

strana na korisnikot so pomo{ na ednostavni sredstva; c. Konstruirani za instalacija od strana na korisnikot bez

pogolema poddr{ka od dobavuva~ot; i d. Koga e potrebno, poedinostite za proizvodite }e bidat dostapni

i }e bidat obezbedeni na barawe na kompetentnite vlasti od Dràvata ^lenka vo koja e osnovan izvoznikot, so cel da se postigne usoglasuvawe so uslovite opi{ani vo paragrafite a. do s. pogore.

Tehni~ka zabele{ka: Vo kategorijata 5 - Del 2, parnite bitovi ne se vklu~eni vo dolìnata na klu~ot. 5A2 Sistemi, oprema i komponenti 5A002 a. Sistemi, oprema, “elektronski sklopovi” so specifi~na namena, moduli i

integrirani kola za “bezbednost na informacii”, kako {to sledi, i drugi specijalno konstruirani komponenti za niv: Zabele{ka: Za kontrola na oprema za primawe, sostaven del od

Globalnite satelitski navigaciski sistemi {to sodrì dekodirawe (na primer GPS ili GLONASS) vidi 7A005.


1. Konstruirani ili modificirani da koristat “kriptografija” so primena na digitalni tehniki, dokolku ne se raboti za avtentizirawe ili digitalna signatura, so edna od slednite karakteristiki:

Tehni~ka zabele{ka:

1. Funkcii za avtentizirawe i digitalna signatura ja sodràt soodvetnata klu~na menaxmentska funkcija.

2. Poimot avtentizacija gi vklu~uva site elementi na kontrola za dostap, {to ne ovozmoùva priklu~uvawe na podatoci i tekstovi, so isklu~ok na onie, {to se vo direktna vrska so za{titata na lozinkite, li~nite broevi za identifikacija (PIN) ili sporedbeni podatoci za spre~uvawe na nedozvolen dostap.

3. “Kriptografija” ne sodrì “fiksirani”tehniki na kompresija na podatoci ili kodirawe.

Zabele{ka: 5A002.a.1 sodrì oprema konstruirana ili modificirana da

upotrebi “kriptografija” koristej}i analogni principi koga e postavena so digitalni tehniki.

a. Koristewe na “simetri~en algoritam” so dolìna na klu~

pogolema od 56 bita; ili b. Koristewe na “asimetri~en algoritam” kade bezbednosta na

algoritmite se temeli na edno od slednoto: 1. Faktorizacija na celi broevi {to se pogolemi od 512

bita (na primer RSA-metoda); 2. Presmetuvawe na diskretni logaritmi vo

multiplikaciski grupi na edno kone~no pole na golemini pogolemo od 512 bita (na primer Diffie-Hellman metoda nad Z/pZ); ili

3. Presmetuvawe na disskretni logaritmi vo nekoi drugi grupi od onie navedeni vo 5A002.a.1.b.2 pogolemi od 112 bita (na primer Diffie-Hellman nad edna elepti~na krivina);

[IV] 2. Konstruirani ili modificirani za izveduvawe na kriptoanaliti~ki

funkcii;

3. Ne se koristi; 4. Specijalno konstruirani ili modificirani za namaluvawe na

prekumernoto kompromitira~ko zra~ewe od informaciskite signali {to e potrebno od pri~ini za za~uvuvawe na zdravjeto ili za pridrùvawe kon standardite za elektromagnetska interferencija;

5. Konstruirani ili modificirani za koristewe na kriptografski tehniki za

generirawe na ekspandiran kod za sistemi so “ekspandiran spektar”, vklu~uvajki go skoka~kiot kod za sistemi so “skoka~ki kod”;


6. Konstruirani ili modificirani za koristewe na kriptografski tehniki za proizveduvawe na kanaliziran ili invertorski kod za sistemi so “ vremenski moduliran ultra{irok opseg”;

7. Konstruirani ili modificirani za obezbeduvawe na sertificirana ili so

mo`nost za sertificirawe “bezbednost na pove}e nivoa” ili za izolirawe na korisnik na nivo na klasa V2 spored Kriteriumite za ocenka na doverlivosta na kompjuterskite sistemi (TCSEC) ili na nivni ekvivalenti:

8. Sistemi za kabelsko povrzuvawe konstruirani ili modificirani za

koristewe na mehani~ki, elektro ili elektronski sredstva za otkrivawe na prislu{uvawe.

Zabele{ka: 5A002 ne kontrolira:

a. “Personalizirani mikroprocesorski (smart) karti”: 1. îja kriptografska funkcionalnost e ograni~ena na

koristewe vo oprema ili sistemi, izzemeni se od kontrola to~kite od b do f od ovaa Zabele{ka; ili

2. Za op{ta namena vo javniot sektor, kaj koj kriptografskite funkcii ne mu se dostapni na korisnikot i istite se posebno konstruirani i ograni~eni, za da gi {titat so toa interno memoriranite personalni podatoci.

Zabele{ka: Ako nekoja “personalna mikroprocesorska karta” ima pove}e funkcii, treba individualno da se proceni kontrolniot status na sekoja funkcija;

b. Priemna oprema za radio emituvawe, platena televizija ili

sli~na televizija od korisni~ki vid so ograni~ena publika, bez digitalno kodirawe osven ona {to se koristi ekskluzivno za pra}awe na smetki ili informacii vo vrska so programata do provajderite na emituvaweto;

c. Oprema, ~ija kriptografska funkcionalnost ne e dostapna za

koristewe i koja e specijalno konstruirana i ograni~ena za da se dozvoli bilo {to od slednoto: 1. Izvr{uvawe na za{titen za kopirawe “softver”; 2. Dostap do bilo {to od slednoto:

a. Sodrìni, za{titeni za kopirawe, memorirani na mediumi od koi samo se ~ita; ili

b. Informacija memorirana vomedium od koj samo se ~ita (na primer vo vrska so za{tita na avtorskite prava) ako soodvetnite mediumi se nudat za maloproda`ba vo identi~na forma;

3. Obezbeduvawe na avtorskite prava (copyright) pri kopirawe na audio/video podatoci.

d. Kriptografska oprema specijalno konstruirana i ograni~ena

za koristewe vo banki ili ‘transakcii so pari’;


Tehni~ka zabele{ka: ‘Transakcija so pari’ vo 5A002 Zabele{ka d. vklu~uva isto taka sobirawe i sreduvawe na taksi ili kreditni funkcii.

e. Portabal ili mobilni radiotelefoni za civilna upotreba (na

primer za koristewe so komercijalni civilni celularni radiokomunikaciski sistemi) {to ne se sposobni za {ifrirawe od kraj-do kraj;

f. Oprema za bezì~ni telefoni nesposobna za {ifrirawe od kraj

do kraj, kade najgolemata vrednost na efektivniot bezì~en domet (toa e rastojanieto me|u terminalot i bazi~nata stanica bez merki za zgolemuvawe na dofatnata dale~ina) spored podatocite od proizvoditelot e pomala od 400 m.

5V2 Oprema za testirawe, kontrola i proizvodstvo 5V002 a. Oprema specijalno konstruirana za:

1. “Razvojot” na oprema ili funkcii specificirani vo 5A002, 5V002, 5D002 ili 5E002 vklu~uvajki oprema za merewe i testirawe;

2. “Proizvodstvo” na oprema ili funkcii specificirani vo 5A002, 5V002, 5D002 ili 5E002, vklu~uvajki oprema za merewe, testirawe, popravka ili proizvodstvo;

b. Merna oprema specijalno konstruirana za procenka i potvrda na funkciite za

“bezbednost na informaciite” specificirana vo 5A002 ili 5D002. 5S2 Materijali Nema 5D2 Softver 5D002 a. “Softver”, specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj”, “proizvodstvo”

ili “koristewe” na oprema ili “softver” specificirani vo 5A002, 5V002 ili 5D002;

b. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za poddr{ka na “tehnologii”

specificiran vo 5E002; c. Specifi~en “softver” kako {to sledi:

[IV*] 1. “Softver” {to e so karakteristiki, ili gi izvr{uva ili gi simulira funkciite na opremata specificirana vo 5A002 ili 5V002;


2. “Softver” za sertificirawe na “softver” specificiran vo 5D002.s.1. Zabele{ka: 5D002 ne kontrolira:

“Softver” potreben za koristewe na oprema, isklu~ena od kontrola spored Zabele{kata kon 5A002;

“Softver” {to gi obezbeduva site funkcii na opremata isklu~ena od kontrola spored Zabele{kata kon 5A002.

5E2 Tehnologija 5E002 “Tehnologija” vo soglasnost so Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za [IV*] “razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na oprema ili “softver” specificiran vo 5A002, 5V002, 5D002.


1

1

KATEGORIJA 6 – SENZORI I LASERI 6A Sistemi, Oprema i Komponenti 6A001 Akustika: [W]

a. Mornari~ki akusti~ni sistemi, oprema i specijalno konstruirani komponenti za niv, kako {to sleduva:

1. Aktivni (prenosni ili prenosno-prima~ki) sistemi, oprema i specijalno

konstruirani komponenti za niv, kako {to sleduva: Zabele{ka: 6A001.a.1. ne kontrolira:

a. Dlabo~inski akusti~ni sondi, {to rabotat vertikalno pod aparatot, ne vklu~uvajki ja fukcijata na skenirawe {to nadminuva ± 20°, i ograni~eni na merewe na dlabo~inata na vodata, rastojanie na potopeni ili zakopani predmeti ili otkrivawe na ribi;

b. Akusti~ni radio - farovi, kako {to sleduva: 1. Akusti~ki radio-farovi za itni slu~aevi; 2. Sonarni uredi specijalno konstruirani za povtorno

locirawe ili za vra}awe kon podvodnata pozicija

a. [iroko-pojasni batimetri~ni sistemi za snimawe, konstruirani za topografsko snimawe na morskoto dno, so site sledni karakteristiki: 1. Konstruirani za merewe pod agol pogolem od 20° od

vertikalata; 2. Konstruirani da merat dlabo~ina nad 600 m ispod

povr{inata na vodata ; i 3. Konstruirani da obezbedat bilo {to od slednoto:

a. Inkorporirawe na pove}e snopovi od koi sekoj e pomal od 1.9°; ili

b. To~nost na podatoci podobra od 0.3% od dlabo~inata na vodata preku vkupniot opseg na merewe zemeno vo prosek od poedine~nite merewa vo granicite na merniot opseg;

[W1*] b. Sistemi za otkrivawe ili locirawe na predmeti, so [IV*] nekoja od slednite karakteristiki:

1. Prenosna frevencija ispod 10 kHz; 2. Nivo na zvu~niot pritisok nad 224 dB (referenca

1µRa na 1 m) za oprema so rabotna frekvencija vo opseg od 10 kHz do 24 kHz vklu~itelno;

3. Nivo na zvu~en pritisok nad 235 dB (referenca 1µRa na 1 m) za oprema so rabotna frekvencija vo opseg pome|u 24 kHz i 30 kHz;

4. Formirawe na snopovi pomali od 1° na bilo koja oska, so rabotna frekvencija pomala od 100 kHz;


2

2

5. Konstruirani da rabotat so nedvosmislen opseg na displej pogolem od 5.120 m; ili

[IV] 6. Konstruirani da izdràt pritisok za vreme na normalno rabotewe na dlabo~ina nad 1,000m i so preobrazuva~i so nekoja od slednite karakteristiki: a. Dinami~ka kompenzacija za pritisok; ili b. Sodràt preobrazuva~ki element poinakov od

olovno zirkonaten titanat; c. Akusti~ni proektori, {to vklu~uvaat preobrazuva~i so

piezoelektri~ni, magnetostriktivni, elektrostriktivni, elektrodinami~ki ili hidrauli~ni elementi {to rabotat individualno ili vo konstruktivni kombinacii, so nekoja od slednite karakteristiki: Zabele{ka 1: Kontrolniot status na akusti~nite proektori {to vklu~uvaat preobrazuva~i, specijalno konstruirani za druga oprema se opredeluva od kontrolniot status na drugata oprema. Zabele{ka 2: 6A001.a.1.s. ne kontrolira elektronski izvori {to go naso~uvaat zvukot samo vertikalno, ili mehani~ki (na pr. vozdu{no oru`je ili gas-{ok oru`je) ili hemiski (na pr. eksplozivi) izvori. 1. Momentalna gustina na akusti~nata snaga na zra~ewe

{to nadminuva 0.01 mW/mm²/Hz za napravi {to rabotat na frekvencija ispod 10 kHz;

2. Kontinuirana gustina na akusti~na snaga na zra~ewe {to nadminuva 0.001 mW/mm²/Hz za napravi {to rabotat na frekvencii ispod 10 kHz; ili

Tehni~ka zabele{ka: ‘Gustinata na akusti~na snaga’ se dobiva so delewe na izleznata akusti~na snaga so proizvodot od oblasta na radijaciskata povr{ina i rabotnata frekvencija. 3. Zagu{uvawe na strani~nite zra~ewa {to nadminuvaat

22 dB;

d. Akusti~ni sistemi, oprema i specijalno konstruirani komponenti za opredeluvawe na polo`bata na nadvodnite sadovi ili podvodnite vozila konstruirani da rabotat vo opseg {to nadminuva 1,000m so to~nost na pozicionirawe pomala od 10 m rms (sredno kvadraten koren) koga se meri vo opseg od 1,000 m;

Zabele{ka: 6A001.a.1.d. vklu~uva: a. Oprema {to koristi koherentna ‘obrabotka na signali’

me|u dva ili pove}e radio-fara i hidrofonski ured {to go nosi nadvodniot sad ili podvodnoto vozilo;

b. Oprema {to moè avtomatski da gi koregira gre{kite za brzinata na {irewe na zvukot za presmetuvawe na to~kata.


3

3

2. Pasivni sistemi ( priemni, nezavisno da se ili ne vo normalna primena povrzani so posebna aktivna oprema), oprema i specijalno konstruirani komponenti za niv kako {to sledi:

a. Hidrofoni so nekoja od slednite karakteristiki: Zabele{ka: Kontrolniot status na hidrofonite specijalno konstruirani za druga oprema se odreduva so kontrolniot status na drugata oprema. [W1& 2][IV] 1. Vklu~uvaat kontinuirani fleksibilni senzori ili sklopovi

od diskretni senzorski elementi so dijametar ili dolìna pomali od 20 mm i so rastojanie me|u elementite pomalo od 20 mm;

[W1& 2][IV] 2. So nekoja od slednite sensorski elementi:

a. Opti~ki vlakna; ili b. Fleksibilni piezoelektri~ni kerami~ni

materijali; 3. ‘ûvstvitelnost na hidrofonot’ podobra od –180 dB na

bilo koja dlabo~ina bez kompenzirawe na zabrzuvaweto;

4. Koga se konstruirani da rabotat na dlabo~ini {to nadminuvaat 35 m so kompenzirawe na zabrzuvaweto; ili

[W1& 2][IV] 5. Konstruirani za rabota na dlabo~ina {to nadminuva 1,000 m;

Tehni~ka zabele{ka:

‘ûvstvutelnosta na hidrofonot’ e odredena kako dvaeset pati od logoritamot pri osnova 10 od odnosot na izlezniot napon na rms kon 1 V rms, kade hidrofonskiot sensor, bez predzasiluva~, e staven vo akusti~no pole so ramen bran so rms pritisok od 1 µRa. Na primer, hidrofon so ~uvstvitelnost –160 dB (pri referenca 1V na µRa) }e rezultira vo takvo pole izlezen napon od 10 -8V, dodeka hidrofon so ~uvstvitelnost –180 dB }e rezultira izlezen napon od 10-9 V. Zna~i, -160 dB e podobra od –180 dB.

[W1& 2][IV] b. Vle~eni akusti~ni hidrofonski re{etki so bilo {to od slednoto:

1. Rastojanie me|u hidrofonski grupi pomalo od 12.5 m; 2. Konstruirani ili ‘so mo`nost za modifikacija’ da rabotat na

dlabo~ini pogolemi od 35 m; Tehni~ka zabele{ka: ‘Mo`nost za modifikacija’ vo 6A001.a.b.2. zna~i da ovozmoùvaat promena vo oì~uvaweto ili vo povrzuvaweto za da se promeni rastojanieto me|u poedine~nite hidrofonski grupi ili ograni~uvaweto na rabotnata dlabo~ina. Ovie mo`nosti se: rezervni provodnici nad 10% od brojot na provodnicite, blokovi za podesuvawe na rastojanieto me|u


4

4

hidrofonskite grupi ili na vnatre{nite uredi za ograni~uvawe na dlabo~inata {to se podesuva~ki ili {to kontroliraat pove}e od edna hidrofonska grupa.

3. Vode~ki senzori specificirani vo 6A001.a.2.d.; 4. Nadol`no armirani za{titni rakavi na antenskata re{etka; 5. Montirana antenska re{etka so dijametar pomal od 40 mm; 6. Multipleksni signali na hidrofonska grupa konstruirani da

rabotat na dlabo~ini {to nadminuvaat 35 m ili {to imaat ured za merewe na dlabo~ina {to moè da se podesuva ili da se otstrani so cel da raboti na dlabo~ini {to nadminuvaat 35 m; ili

7. Hidrofonski karakteristiki specificirani vo 6A001.a.2.a.; [W1*& 2*][IV] c. Oprema za obrabotka, specijalno konstruirana za vle~ni akusti~ni fidrofonski re{etki, so “programiranost dostapna od

korisnikot” i procesirawe i korelacija na vremenskiot ili frekvenciskiot opseg, vklu~uvajki spektralna analiza, digitalno filtrirawe i formirawe na snop koristejki ja brzata transformacija na Fourier ili drugi transformacii ili procesi;

[W1] d. Vode~ki senzori so site sledni karakteristiki:

1. To~nost podobra od ± 0.5°; i 2. Konstruirani da rabotat na dlabo~ina {to nadminuva 35 m ili

so ured za senzorirawe na dlabo~ina {to se podesuva ili otstranuva so cel da raboti na dlabo~ina {to nadminuva 35 m;

[W1& 2][IV] e. Kablovski sistemi za dnoto ili krajbre`je so site sledni karakteristiki:

1. Inkorporira hidrofoni specificirani vo 6A001.a.2.a.; ili 2. Inkorporira multipleksni signalni moduli na hidrofonski grupi

so site sledni karakteristiki: a. Konstruirani da rabotat na dlabo~ini {to nadminuvaat

35 m ili so ured za merewe na dlabo~inite {to se podesuva ili otstranuva so cel da raboti na dlabo~ini {to nadminuvaat 35 m; i

b. sposobni da bidat operativno zameneti so vle~ni akusti~ni fidrofonski antenski moduli;

[W1*& 2*](IV*] f. Oprema za obrabotka, specijalno konstruirana za kablovski sistemi za dno ili krajbre`je, so

“programabilnost dostapna na korisnikot” i procesirawe i korelacija na podatoci vo vremenski ili frekvenciski opseg , vklu~uvajki spektralna analiza, digitalno filtrirawe i formirawe na snopovi koristejki brza transformacija na Fourier ili drugi transformacii ili procesi;

b. Hidrolokatorska oprema za brzinska korelacija konstruirana za merewe na

horizontalnata brzina na nosa~ot na opremata vo odnos na morskoto dno pri rastojanie pome|u nosa~ot i morskoto dno {to nadminuva 500 m.


5

5

6A002 Opti~ki senzori [W] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6A102. [M18A2*]

a. Opti~ki detektori, kako {to sleduva: Zabele{ka: 6A002.a. ne gi kontrolira germaniumskite

ili siliciumskite foto uredi.

1. Poluprovodni~ki detektori za koristewe vo “vselenski uslovi”, kako {to sleduva:

[W1] a. Poluprovodni~ki detektori za koristewe vo

“vselenski uslovi” so site sledni karakteristiki:

1. Maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovite dolìni pogolemi od 10 nm no {to ne nadminuvaat 300 nm; i

2. ûvstvitelnost pomala od 0.1% vo odnos na maksimalnata ~uvstvitelnost vo opsegot na branovite dolìni nad 400 nm;

[W1] b. Poluprovodni~ki detektori za koristewe vo

“vselenski uslovi” so site sledni karakteristiki: 1. Maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata

dolìna nad 900 nm no {to ne nadminuva 1,200 nm; i 2. “vremenska konstanta” na ~uvstvitelnost od 95 ns ili

pomala; [W1& 2] c. Poluprovodni~ki detektori za koristewe vo

“vselenski uslovi” so maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna pogolema od 1,200 nm, no ne iznad 30,000 nm; 2. Cevki za zasiluvawe na slika i specijalno konstruirani komponenti za niv, kako {to sledi: [W1*] a. Cevki za zasiluvawe na slika so site sledni karakteristiki:

1. Maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna pogolema od 400 nm, no ne iznad 1,050 nm;

2. Mikrokanalna plo~a za zasiluvawe na elektronskata slika so rastojanie me|u otvorite (od centar na otvor do centar na otvor) od 12 µm ili pomalo; i

3. Edna od slednite fotokatodi: a. Y-20, Y-25 ili multikanalni fotokatodi so

svetlosna ~uvstvitelnost {to nadminuva 350 µA/lm;

b. GaAs ili GaInAs fotokatodi; ili c. Drugi poluprovodni~ki fotokatodi od

soedinenijata III-V; Zabele{ka: 6A002.a.2.a.3.s. ne se odnesuva na poluprovodni~ki fotokatodi od soedinenija


6

6

so maksimalna ~uvstvitelnost na zra~ewe od 10 mA/W ili pomala.

b. Specijalno konstruirani komponenti kako {to sleduva:

1. Mikrokanalni plo~i so rastojanie me|u otvorite (od centar na otvor do centar na drug otvor) od 12 µm ili pomalo;

2. GaAs ili GaInAs fotokatodi; 3. Drugi poluprovodni~kifotokatodi od soedinenija III-V

Zabele{ka: 6A002.a.2.b.3 ne gi kontrolira poluprovodnite fotokatodi od soedinenija so maksimalna ~uvstvitelnost na zra~ewe od 10 mA/W ili pomala.

[W1*] 3. “Fokalno ramni antenski re{etki” {to ne se za “vselenski uslovi”, kako {to sleduva: Tehni~ka zabele{ka:

1. Linearni ili dvo-dimenzionalni detektorski antenski re{etki so pove}e elementi se odnesuvaat na “fokalno ramni antenski re{etki”;

2. Za celite na 6A002.a.3. ‘popre~en pravec na skenirawe’ se definira kako oska paralelna na linearnata antenska re{etka na detektorskite elementi i ‘pravecot na skenirawe’ e definiran kako oska pod prav agol kon linearnata antenska re{etka na detektorskite elementi.

Zabele{ka 1: 6A002.a.3. vklu~uva fotokatodni antenski re{etki i

fotovolta`ni antenski re{etki. Zabele{ka 2: 6A002.a.3. ne kontrolira:

a. Siliciumski “fokalno ramni antenski re{etki”; b. Kapsulirani fotoprovodni kelii so pove}e elementi (ne

pove}e od 16 elementi) {to koristat oloven sulfid ili oloven selenid;

c. Piroelektri~ni detektori {to koristat bilo koj od slednite materijali: 1. Triglicin sulfat i varijanti; 2. Olovno-lantano-cirkonium titanat i varijanti; 3. Litium tantalat; 4. Poliviniliden fluorid i varijanti; ili 5. Stroncium barium niobat i varijanti.

a. “Fokalno ramni antenski re{etki” {to ne se za “vselenski uslovi”, so site sledni karakteristiki: 1. Individualni elementi so maksimalna ~uvstvitelnost vo

opsegot na branovite dolìni {to nadminuvaat 900 nm, no ne pove}e od 1,050 nm; i

2. “Vremenska konstanta” na ~uvstvitelnost pomala od 0.5 ns;

b. “Fokalni ramni antenski re{etki” {to ne se za “vselenski uslovi”, so site sledni karakteristiki:


7

7

1. Individualni elementi so maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna {to nadminuva 1,050 nm, no ne iznad 1,200 nm; i

2. “Vremenska konstanta” na ~uvstvitelnost od 95 ns ili pomala;

c. “Fokalni ramni antenski re{etki” {to ne se za “vselenski uslovi” i ne se linearni (2-dimenziski) so individualni elementi so maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna {to nadminuva 1,200 nm, no ne iznad 30,000 nm;

d. “Fokalni ramni antenski re{etki” {to ne se za “vselenski uslovi” i se linearni (1-dimenziski), so site sledni karakteristiki: 1. Individualni elementi so maksimalna ~uvstvitelnost vo

opsegot na branovata dolìna {to nadminuva 1,200 nm, no ne iznad 2,500 nm; i

2. Bilo {to od slednoto: a. Odnos na dimenzijata na pravecot na skenirawe

na detektorskiot element prema dimenzijata na popre~niot pravec na skenirawe na detektorskiot element pomal od 3.8; ili

b. Obrabotka na signalot vo elementot (SPRITE); e. “Fokalni ramno antenski re{etki” {to ne se za “vselenski

uslovi” i se linearni (1-dimenziski), so individualni elementi so maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna {to nadminuva 2,500 nm, no ne iznad 30,000 nm.

[W1] b. “Monospektralni senzori za sliki” i “multispektralni senzori za sliki” konstruirani za dale~insko ot~ituvawe, so bilo {to od slednoto:

1. Momentalno vidno pole (IFOV) pomalo od 200 µrad (mikroradiani); ili

2. Specificirani za rabota vo opseg na branova dolìna {to nadminuva 400 nm, no {to ne nadminuva 30,000 nm i so site sledni karakteristiki: a. Obezbeduva izlezni podatoci za slika vo digitalen format; i b. So nekoja od slednite karakteristiki:

1. Za “vselenski uslovi”; ili 2. Konstruirani za vozdu{ni operacii, {to koristat drugi,

a ne siliciumski detektori, i so IFOV pomal od 2.5 mrad (miliradiani).

[W1*] c. Oprema za sozdavawe na slika so “direkten pogled” {to raboti vo vidliviot ili infracrveniot spektar, so nekoja od slednite karakteristiki:

1. So cevki za intenzivirawe na slika specificirani vo 6A002.a.2.a.; ili 2. “Fokalni ramni antenski re{etki” specificirani vo 6A002.a.3. Tehni~ka zabele{ka: ‘Direkten pogled’ se odnesuva na oprema za formirawe na slika, {to raboti vo vidliviot ili infracrveniot spektar. {to prezentira vidliva slika na ~ovekot nabluduva~ bez da se pretvori slikata vo elektronski signal za televizisko


8

8

prikaùvawe, i {to ne moè da se snimi ili da se memorira slikata so fotografski, elektronski ili so nekoi drugi sredstva. Zabele{ka: 6A002.s. ne ja kontrolira slednata oprema {to vklu~uva poinakvi od GaAs ili GaInAs fotokatodi:

a. Industriski ili civilni alarmni sistemi protiv provali, za kontrilarawe na soobra}aj ili industrisko dvièwe ili sistemi za prebrojuvawe;

b. Medicinska oprema; c. Industriska oprema koristena za inspekcija, sortirawe

ili analiza na svojstvata na materijalite; d. Detektori za plamen vo industriski pe~ki; e. Oprema specijalno konstruirana za koristewe vo

laboratorija. d. Specijalni pomo{ni komponenti za opti~ki senzori, kako {to sleduva:

1. Kriogeni ladilnici za “vselenski uslovi”; 2. Kriogeni ladilnici {to ne se za “vselenski uslovi” so izvor na

temperatura za ladewe ispod 218 K (-55°S), kako {to sleduva: a. Od tipot na zatvoren ciklus so specificirano sredno vreme do

defekt (MTTF), ili sredno vreme pome|u defekti (MTBF), {to nadminuva 2,500 ~asa;

b. Joule-Thomson (JT) miniladinici so sopstvena regulacija so dijametri na otvori (nadvore{ni) pomali od 8 mm;

3. Opti~ki senzorski vlakna specijalno proizvedeni bilo kompozitno ili strukturno ili modificirani so obloùvawe za da bidat akusti~no, termalno, inercijalno, elektromagnetno ili nuklearno radijaciski ~uvstvitelni.

[W1] e. “Fokalno ramni antenski re{etki” za “vselenski uslovi” so pove}e od 2,048 elementi po antenska re{etka i maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna {to nadminuva 300 nm, no ne nadminuva 900 nm. 6A003 Kameri [W] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6A203. [N5B3*] Zabele{ka: Za kameri specijalno konstruirani ili [N5B4*] modificirani za podvodno koristewe, vidi 8A002.d. i 8A002.e.

a. Kameri snabdeni so instrumenti i specijalno konstruirani komponenti za niv, kako {to sleduva: Zabele{ka: Kameri snabdeni so instrumenti, specificirani vo 6A003.a.3 do 6A003.a.5., so modularni strukturi treba da se procenuvaat spored nivnata maksimalna sposobnost, koristejki uredi so soodvetni konektori raspoloìvi spored specifikaciite na proizvoditelite na kameri.


9

9

1. Visokobrzinski kinematografski kameri {to koristat bilo koj film so format od 8 mm do 16 mm vklu~itelno, vo koi filmot kontinuirano se dviì za celo vreme na snimawe, i {to se sposobni da snimaat so brzina na kadar {to nadminuva 13,150 kadri/y; Zabele{ka: 6A003.a.1. ne gi kontrolira kinematografskite kameri konstruirani za civilni celi.

2. Mehani~ki visokobrzinski kameri, kaj koi filmot ne se dviì, sposobni za snimawe so brzina {to nadminuva 1,000,000 kadri/y za celosna visina na kadar od 35 mm film, ili proporcionalno pogolemi brzini za kadrovi so pomali visini, ili pri proporcionalno pomali brzini za kadrovi so pogolemi visini;

3. Mehani~ki ili elektronski brzi kameri so brzini na zapi{uvawe {to nadminuva 10 mm/µy;

4. Elektronski kameri so brzina {to nadminuva 1,000,000kadri/y; 5. Elektronski kameri so site sledni karakteristiki:

a. Elektronska brzina na blenda (sposobnost za izbor) pomala od 1 µy za poln kadar; i

b. Vreme za ot~ituvawe {to dozvoluva brzina na kadar pove}e od 125 polni kadri vo sekunda.

6. Konektori so site sledni karakteristiki: a. Specijalno konstruirani za kameri snabdeni so instrumenti {to

imaat modularna struktura i {to se specificirani vo 6A003.a.; i b. Im ovozmoùvaat na ovie kameri da gi ispolnat

karakteristikite specificirani vo 6A003.a.3., 6A003.a.4., ili 6A003.a.5., spored specifikaciite na proizvoditelot.

b. Kameri za sliki, kako {to sleduva: Zabele{ka: 6A003.b. ne gi kontrolira televiziskite ili video kamerite specijalno konstruirani za televiziski prenos.

1. Video kameri {to inkorporiraat senzori so poluprovodnici, so maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branovata dolìna {to nadminuva 10 nm, no ne nadminuva 30,000 nm i bilo {to od slednoto: a. ”Aktivni pikseli”(elementi na slika) pove}e od 4 h 106 po

antenska re{etka vo cvrsta sostojba za monohromni kameri (crno-beli);

b. “Aktivni pikseli” pove}e od 4 h 106 po antenska re{etka vo cvrsta sostojba za kolor kameri {to vklu~uvaat tri poluprovodni~ki antenski re{etki ; ili

c. “Aktivni pikseli” pove}e od 12 h 106 za poluprovodni~ki antenski re{etki za kameri vo boja {to vklu~uvaat edna antenska re{etka;

Tehni~ka zabele{ka: Za celite na ovoj vlez, digitalni video kameri treba da se procenuvaat so maksimalniot broj na “aktivni pikseli” {to se koristat za prifa}awe na pokretni sliki.


10

10

2. Kameri za skenirawe i sistemi od kameri za skenirawe, so site sledni

karakteristiki: a. Maksimalna ~uvstvitelnost vo opsegot na branova dolìna {to

nadminuva 10 nm, no ne iznad 30,000 nm; b. Linearni detektorski antenski re{etki so pove}e od 8,192

elementa po antenska re{etka; i c. Mehani~ko skenirawe vo eden pravec;

[W1*] 3. Kameri za formirawe sliki {to vklu~uvaat cevki za zasiluvawe na slika specificirani vo 6A002.a.2.a.; [W1*] 4. Kameri za formirawe na slika so vgradeni “fokalni ramni antenski re{etki” specificirani vo 6A002.a.3 Zabele{ka: 6A003.b.4 ne gi kontrolira kamerite za formirawe na slika {to sodràt linearni “fokalni ramno antenski re{etki” so dvanaeset elementi ili pomalku, {to ne angaìraat vremensko docnewe i integracija vo elementot, konstruirani za ne{to od slednoto:

a. Industriski ili civilni alarmni sistemi protiv provala, kontrola na soobra}aj ili industrisko dvièwe ili sistemi za broewe;

b. Industriska oprema {to se koristi za kontrola ili monitoring na protokot na toplina vo zgradi, oprema ili industriskit procesi;

c. Industriska oprema za kontrola, sortirawe ili analiza na svojstvata na materijalite;

d. Oprema specijalno konstruirana za koristewe vo laboratorii; ili

e. Medicinska oprema. 6A004 Optika [W]

a. Opti~ki ogledala (reflektori), kako {to sleduva:

1. “Deformira~ki ogledala” so kontinuirani ili povr{ini so pove}e elementi, i specijalno konstruirani komponenti za niv, {to moàt dinami~ki da repozicioniraat delovi od povr{inata na ogledaloto so brzina {to nadminuva 100 Hz;

2. Lesni monolitni ogledala so prose~na “ekvivalentna gustina” pomala od 30 kg/m² i vkupna masa {to nadminuva 10 kg;

3. Lesni “kompozitni ili penasti strukturi na ogledala so prose~na “ekvivalentna gustina” pomala od 30 kg/m² i vkupna masa {to nadminuva 2 kg;

4. Ogledala za naso~uvawe na zraci so dijametar ili dolìna na glavnata oska pogolem od 100 mm, {to odrùvaat ramnost lambda/2 ili


11

11

podobra (lambda e ednakvo na 633 nm) i kontrola na branova {irina pogolema od 100 Hz.

b. Opti~ki komponenti izraboteni od cinkov selenid (ZnSe) ili cinkov sulfid

(ZnS) so opseg na prenosna branova dolìna {to nadminuva 3,000 nm, no ne iznad 25,000 nm i so bilo {to od slednoto: 1. Volumen {to nadminuva 100 sm³; ili 2. Dijametar ili dolìna na glavnata oska {to nadminuvaat 80 mm i 20

mm na debelina (dlabo~ina). [W1] c. Komponenti za “vselenski uslovi” za opti~ki sistemi, kako {to sleduva:

1. Lesni so pomalku od 20% “ekvivalentna gustina” sporedeno so cvrstata povr{ina na istite aperturi i debelina;

2. Surovi podlogi, obraboteni podlogi so povr{inski premazi (edine~en sloj ili pove}e sloja, metalni ili dielektri~ni, provodni~ki ili poluprovodni~ki ili izolaciski) ili {to imaat za{titni tenki sloevi.;

3. Segmenti ili sklopovi na ogledala konstruirani za montirawe vo prostorot na opti~kiot sistem so priemen otvor ekvivalenten na ili pogolem od edine~na optika so dijametar od 1m;

4. Izraboteni od “kompozitni” materijali so koeficient na linearno termi~ko {irewe ednakvo ili pomalo od 5 h 10-6 vo sekoj koordinaten pravec.

[W1] d. Opti~ka kontrolna oprema, kako {to sleduva:

1. Specijalno konstruirana da odrùva povr{inska slika ili orientacija na komponentite za “vselenski uslovi” specificirani vo 6A004.s. ili 6A004.s.3.;

2. Ima {irina na opseg na naso~uvawe, sledewe, stabilizacija ili podesuvawe na rezonatorskata {uplina ednakva ili pogolema od 100 Hz i to~nost od 10 µrad (mikroradiani) ili pomala;

3. Kardanski prsteni so site sledni karakteristiki: a. Maksimalno zavrtuvawe nad 5°; b. [irina na opseg od 100 Hz ili pove}e; c. Agolni gre{ki od 200 µrad (mikroradiani) ili pomali; i d. Imaat bilo {to od slednoto:

1. Dijametar ili dolìna na glavnata oska {to nadminuva 0.15 m, no ne iznad 1m, i sposobni za agolni zabrzuvawa {to nadminuvaat 2 rad (radiani)/y²; ili

2. Dijametar ili dolìna na glavnata oska {to nadminuva 1m i sposobni za agolni zabrzuvawa {to nadminuvaat 0.5 rad (radiani)/y²;

4. Posebno konstruirani za odrùvawe na podesuvaweto na faznite antenski re{etki ili fazno segmentni ogledalski sistemi {to se sostojat od ogledala so dijametar na segmentot ili dolìna na glavnata oska od 1 m ili pove}e.


12

12

e. ‘Asferi~ni opti~ki elementi’ so site sledni karakteristiki: 1. Najgolemata dimenzija na opti~kiot otvor e pogolem od 400 mm; 2. Povr{inska rapavost pomala od 1nm (rms) za primerni dolìni ednakvi na ili pogolemi od 1mm; i 3. Koeficientot na apsolutnata golemina na linearnoto toplotno {irewe e pomal od 3 h 10-6 /K pri 25°S. Tehni~ka zabele{ka:

1. ‘Asferi~en opti~ki elelemnt’ e bilo koj element koristen vo opti~ki sistem ~ija povr{ina ili povr{ini za formirawe na slika se konstruirani da otstapuvat od formata na idealna kugla.

2. Od proizvoditelite ne se bara da ja merat rapavosta na povr{inata navedeni vo 6A004.e.2. osven ako opti~kiot element e konstruiran ili izraboten so namera da go zadovoli ili nadmine kontrolniot parametar.

Zabele{ka: 6A004.e. ne gi kontrolira asferi~nite opti~ki elementi {to imaat bilo {to od slednoto:

a. Najgolema dimenzija na opti~kiot otvor pomala od 1m i odnos na fokusnata dolìna kon otvorot ednakov na ili pogolem od 4.5:1;

b. Najgolema dimenzija na opti~kiot otvor ednakov na ili pogolem od 1m i odnos na fokusnata dolìna kon otvorot ednakov na ili pogolem od 7:1;

c. Konstruirani se kako Fresnelovo lete~ko oko (flyeye) trakasti, prizmi~ni ili difrakcioni opti~ki elementi;

d. Izraboteni se od borosilicijumsko staklo so koeficient na linearno toplotno {irewe pogolemo od 2.5 h 10-6 /K pri 25°S; ili

e. Kako opti~ki element na H-zrak, so sposobnosti na vnatre{no ogledalo ( pr. cevkasti ogledala).

Zabele{ka: Za asferi~ni opti~ki elementi specijalno konstruirani za litografska oprema, vidi 3V001. 6A005 “Laseri” poinakvi od onie speicificirani vo 0V001.g.5 ili 0V001.h.6., [W] komponenti i opti~ka oprema, kako {to sleduva: Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6A205. Zabele{ka 1: Impulsni “laseri” gi vklu~uvaat onie {to rabotat vo reìm na kontinuiran bran(CW) so pove}eslojni impulsi Zabele{ka 2: “Laseri” so impulsno vozbuduvawe {to gi vklu~uvaat onie {to rabotat vo reìm na kontinuirano vozbuduvawe so pove}eslojno impulsno vozbuduvawe. Zabele{ka 3: Kontrolniot status na Ramanovi “laseri” se odreduva so parametri na “laserite”od pumpniot izvor. “Laseri” od pumpniot izvor moè da bidat


13

13

bilo koi “laseri” opi{ani podolu:

a. Gasni “laseri”, kako {to sleduva: 1. Eksimerni “laseri” so slednite karakteristiki:

a. Izlezna branova dolìna {to ne nadminuva 150 nm i so bilo {to od slednoto: 1. Izlezna energija {to nadminuva 50 mJ po impuls; ili 2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva 1W;

b. Izlezna branova dolìna {to nadminuva 150 nm,

no ne nadminuva 190 nm i so bilo {to od slednoto: 1. Izlezna energija {to nadminuva 1.5 J po impuls; ili 2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva 120 W;

[N3A2.h] c. Izlezna branova dolìna {to adminuva 190 nm, no ne nadminuva 360 nm i so bilo {to od slednoto: d. Izlezna branova dolìna {to nadminuva 360 nm i so bilo {to od slednoto:

1. Izlezna energija {to nadminuva 1.5 J po impuls; ili 2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva 30 W;

Zabele{ka: Za eksimerni “laseri” specijalno konstruirani za litografska oprema vidi 3V001. 2. “Laseri” so metalna parea, kako {to sleduva: [N3A2.a] a. Bakarni (Cu) “laseri” so prose~na izlezna snaga {to nadminuva 20 W; b. Zlatni (Au) “laseri” so prose~na izlezna snaga {to nadminuva 5W; c. Natriumski (Na) “laseri” so izlezna snaga {to nadminuva 5W; d. Bariumski (Ba) “laseri” so prose~na izlezna snaga {to nadminuva 2W; 3. Jaglenomonoksidni (CO) “laseri” so bilo {to od slednoto:

a. Izlezna energija {to nadminuva 2 J po impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 5 kW; ili

b. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 5 kW;

4. Jaglenodioksidni (CO 2) “laseri” so bilo {to od slednoto: a. CW izlezna snaga {to nadminuva 15 kW; b. Impulsen izlez so “traewe na impuls” pogolem od 10 µy i so

nekoja od slednite karakteristiki: 1. Prose~na izlezna snaga pogolema od 10 kW; ili


14

14

2. Impulsna “maksimalna snaga” pogolema od 100 kW; ili

c. Impulsen izlez so “traewe na impuls” ednakvo na ili pomalo od 10 µy; i so nekoja od slednite karakteristiki: 1. Impulsna energija pogolema od 5 J po impuls; ili 2. Prose~na izlezna snaga pogolema od 2.5 kW;

5. “Hemiski laseri”, kako {to sleduva:

a. Vodorodno fluoridni (HF) “laseri”; b. Deuterium fluoridni (DF) “laseri”; c. “Transfer laseri”, kako {to sleduva:

1. Kislorodno jodni (O2 –I) “laseri”; 2. Deuterium fluoridni-jaglenodioksidni (DF-CO2 )

“laseri”;

6. Kripton-jonski ili argon-jonski “laseri” so nekoja od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija pogolema od 1.5 J po impuls i impulsna

“maksimalna snaga” pogolema od 50 W; ili b. Prose~na ili CW izlezna snaga pogolema od 50 W;

7. Drugi gasni “laseri”, {to imaat bilo {to od slednoto:

Zabele{ka: 6A005.a.7. ne gi kontrolira azotnite “laseri” a. Izlezna branova dolìna {to ne nadminuva 150 nm i {to ima

bilo {to od slednoto: 1. Izlezna energija {to nadminuva 50 mJ po impuls i

impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 1 W; ili 2. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 1 W;

b. Izlezna branova dolìna {to nadminuva 150 nm, no ne nadminuva 800 nm i {to imaat bilo {to od slednoto: 1. Izlezna energija {to nadminuva 1.5 J po impuls i

impulsna “maksimalna snaga” pogolema od 30 W; ili 2. Prose~na ili CW izlezna snaga pogolema od 30 W;

c. Izlezna branova dolìna pogolema od 800 nm, no ne nadminuva 1,400 nm i so nekoja od slednite: 1. Izlezna energija pogolema od 0.25 J po impuls i

impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 10 W; ili

2. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 10 W; ili

d. Izlezna branova dolìna pogolema od 1,400 nm i prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 1 W.

b. Poluprovodni~ki “laseri”, kako {to sleduva:

1. Individualni polurpovodni~ki “laseri so ednotransverzalen mod, so nekoja od slednite karakteristiki: a. Branova dolìna ednakva na ili pomala od 1510 nm, so

prose~na ili CW izlezna snaga pogolema od 1.5 W; ili


15

15

b. Branova dolìna pogolema od 1510 nm, i so prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 500 mW;

2. Individualni poluprovodni~ki “laseri” so pove}e transverzalni moda, so site sledni karakteristiki:

a. Branova dolìna pomala od 950 nm ili pogolema od 2,000 nm; i

b. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 10W; 3. Individualni antenski re{etki na poluprovodni~kite “laseri”, {to

imaat bilo {to od slednoto: a. Branova dolìna pomala od 950 nm i prose~na ili CW izlezna

snaga {to nadminuva 60 W; ili b. Branova dolìna ednakva na ili pogolema od 2,000 nm i so

prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 10 W. Tehni~ka zabele{ka:

Poluprovodni~ki “laseri” voobi~aeno se narekuvani “laserski” diodi. Zabele{ka 1: 6A005.b. vklu~uva poluprovodni~ki “laseri” so opti~ki izlezni konektori (pr.

opti~ki spojni vlakna). Zabele{ka 2: Kontrolniot status na poluprovodni~kite “laseri”

specijalno konstruirani za druga oprema se odreduvaat so kontrolniot satatus na drugata oprema.

c. “Laseri” vo cvrsta sostojba, kako {to sleduva: 1. “Podesuva~ki” “laseri” so nekoja od slednite karakteristiki: Zabele{ka: 6A005.s.1. vklu~uva titan-safirski(Ti:Al2 O3),

Tulium-YAG (Tm: YAG), tulium – YSGG (Tm:YSGG), aleksandritni (Cr:BeAl2 O4 ) i laseri so oboen centar.

a. Izlezna branova dolìna pomala od 600 nm i so nekoja od

slednite karakteristiki: 1. Izlezna energija pogolema od 50 mJ po impuls i pulsna

“maksimalna snaga” {to nadminuva 1W; ili 2. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 1 W;

[N3A2.f] b. Izlezna branova dolìna od 600 nm ili pove}e , no ne nadminuva 1,400 nm i ima bilo {to od slednoto:

1. Izlezna energija pogolema od 1 J po impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 20W; ili


c. Izlezna branova dolìna pogolema od 1,400 nm i so bilo {to

od slednoto: 1. Izlezna energija pogolema od 50 mJ po impuls i

impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 1 W; ili


16

16

2. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 1 W; 2. “Nepodesuva~ki “laseri”, kako {to sledi:

Zabele{ka: 6A005.s.2. vklu~uva atomski prenosni poluprovodni~ki “laseri” a. “Laseri” od neodimiumsko staklo, kako {to sleduva:

1. “Laseri so modulacija na Q-faktor, {to imaat nekoja od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija pogolema od 20 J, no ne

nadminuva 50 J po impuls i so prose~na izlezna snaga {to nadminuva 10 W; ili

b. Izlezna energija pogolema od 50 J po impuls;

2. “laseri” bez modulacija na Q-faktor, so nekoja od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija pogolema od 50 J, no ne

nadminuva 100 J po impuls i prose~na izlezna snaga {to nadminuva 20 W; ili

b. Izlezna energija {to nadminuva 100 J po impuls;

b. “Laseri” so dodaden neodimium (poinakvo od staklo), so

izlezna branova dolìna {to nadminuva 1,000 nm, no ne nadminuva 1.100 nm, kako {to sleduva:

Zabele{ka: Za “laseri” so dodaden neodimium (poinakvo od staklo) so izlezna branova dolìna {to ne

nadminuva 1,000 nm ili {to nadminuva 1,100 nm, vidi 6A005.s.2.s.

1. “Laseri so modulacija na Q-faktor” so sinhronizacija

na mod, impulsno vozbudeni, {to imaat “traewe na impuls” pomalku od 1 ny i so bilo {to od slednoto: a. “Maksimalna snaga” pogolema od 5 GW; b. Prose~na izlezna snaga pogolema od 10 W; ili c. Impulsna energija pogolema od 0.1 J;

[N3A2.s.1.a] 2. “Laseri so modulacija na Q-faktor” impulsno

vozbudeni so “traewe na impuls” ednakvo na ili pogolemo od 1 ny, i so bilo {to od slednoto: a. Izlez na edini~en transverzalen mod, so:

1. “Maksimalna snaga” {to nadminuva 100 MW;

2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva 20 W; ili

3. Impulsna energija nad 2 J; ili [N3A2.c.1.b] b. Izlez na multitransverzalni moda, so:


17

17

1. “Maksimalna snaga” {to nadminuva 400 MW;

2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva 2 kW; ili

3. Impulsna energija nad 2J; 3. Impulsno vozbudeni “laseri so modulacija na Q-faktor,

so: a. Izlez na edine~en transverzalen mod, so

1. “Maksimalna snaga” {to nadminuva 500 kW; ili

2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva 150 W; ili

b. Izlez na multitransverzalni moda, so: 1. “Maksimalna snaga” {to nadminuva

1 MW; ili 2. Prose~na snaga {to nadminuva 2 kW;

4. Kontinuirano vozbudeni “laseri”, so: a. Izlez na edini~en transverzalen mod, so

1. “Maksimalna snaga” {to nadminuva 500 kW; ili


b. Izlez na multitransverzalni moda, so 1. “Maksimalna snaga” {to nadminuva

1 MW; ili 2. Prose~na ili CW izlezna snaga {to

nadminuva 2 kW;

c. Drugi “laseri” {to ne se “podesuvaat”, so nekoja od slednite karakteristiki:

1. Branova dolìna pomala od 150 nm i {to imaat nekoja

od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija {to nadminuva 50 mJ po

impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 1 W; ili

b. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 1 W;

[N3A2.s.2] 2. Branova dolìna od 150 nm ili pove}e, no ne

nadminuva 800 nm i so nekoja od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija {to nadminuva 1.5 J po impuls

i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 30 W; ili


3. Branova dolìna {to nadminuva 800 nm, no ne


18

18

nadminuva 1,400 nm, kako {to sledi: a. “Laseri so modulacija na Q-faktor”, so:

1. Izlezna energija {to nadminuva 0.5 J po impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 50 W; ili

2. Prose~na izlezna snaga {to nadminuva: a. 10 W za “laseri so edini~en

transverzalen mod; b. 30 W za “laseri” so

multitransverzalni moda; b. “Laseri” bez “modulacija na Q-faktor”, so:

1. Izlezna energija {to nadminuva 2 J po impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 50 W; ili


4. Branova dolìna {to nadminuva 1,400 nm i so nekoja

od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija {to nadminuva 100 mJ po

impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 1 W; ili


d. Oboeni i drugi te~ni “laseri”, so nekoja od slednite karakteristiki: 1. Branova dolìna pomala od 150 nm i;

a. Izlezna energija {to nadminuva 50 mJ po impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 1 W; ili


2. Branova dolìna od 150 nm ili pove}e, no ne nadminuva 800 nm i so nekoja od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija {to nadminuva 1.5 J po impuls i impulsna

“masimalna snaga” {to nadminuva 20 W; b. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 20 W; ili c. Oscilator so impulsen edine~en longitudinalen mod so

prose~na izlezna snaga {to nadminuva 1W i so frekvencija {to se povtoruva pogolema od 1 kHz, dokolku “traeweto na impulsot” e pomalo od 100 ns;

3. Branova dolìna {to nadminuva 800 nm, no ne nadminuva 1,400 nm i

so nekoja od slednite karakteristiki: a. Izlezna energija {to nadminuva 0.5 J po impuls i impulsna

“maksimalna snaga” {to nadminuva 10 W; ili b. Prose~na ili CW izlezna snaga {to nadminuva 10 W; ili

4. Branova dolìna {to nadminuva 1,400 nm i so nekoja od slednite

karakteristiki:


19

19

a. Izlezna energija {to nadminuva 100 mJ po impuls i impulsna “maksimalna snaga” {to nadminuva 1W; ili


e. Komponenti, kako {to sleduva: 1. Ogledala ladeni so ‘aktivno ladewe’ ili so ladewe na termi~ki cevki; Tehni~ka zabele{ka: ‘Aktivno ladewe’ e tehnika na ladewe za opti~ki komponenti koristejki

proto~ni fluidi pod povr{inata (normalno pomala od 1mm ispod opti~kata povr{ina) na opti~kata komponenta za da se otstrani toplinata od optikata.

2. Opti~ki ogledala ili prenosni ili delumno prenosni opti~ki ili elektro-

opti~ki komponenti specijalno konstruirani za koristewe so kontrolirani “laseri”;

f. Opti~ka oprema, kako {to sleduva: Zabele{ka: Za opti~ki elementi so zaedni~ka blenda, {to imat primena kaj

“Laserite so super visoka snaga” (“SHPL”), vidi ja Listata za voeni proizvodi.

1. Oprema za merewe na dinami~ki front (faza) na branot {to e vo

sostojba da registrira najmalku 50 pozicii na branov front, so nekoja od slednite karakteristiki: a. Frekvencija na kadri ednakva na ili pogolema od 100 Hz i

fazna diskriminacija od najmalku 5% od branovata dolìna na zrakot; ili

b. Frekvencija na kadri ednakva na ili pogolema od 1,000 Hz i fazna diskriminacija od najmalku 20% od branovata dolìna na zrakot;

2. “Laserska” dijagnosti~ka oprema sposobna za merewe agolni gre{ki

na usmeruva~kiot zrak kaj “SHPL” sistem, ednakvi na ili pomali od 10 µrada;

3. Opti~ka oprema i komponenti specijalno konstruirani za

“SHPL” sistem so fazno-antenska re{etka za kombinacija na koherentniot snop so to~nost od lambda/10 pri proektirana branova dolìna, ili 0.1 µm, vo zavisnost od toa {to e pomalo;

4. Teleskopi za proektirawe specijalno konstruirani za koristewe vo

“SHPL” sistemi. 6A006 “Magnetomeri”, “magnetski gradiometri”, “vnatre{ni magnetski [W] gradiometri” i kompenzaciski sistemi, i specijalno konstruirani komponenti za niv, kako {to sleduva:


20

20

Zabele{ka: 6A006 ne gi kontrolira instrumentite specijalno konstruirani za biomagnetski merewa za medicinsko dijagnosticirawe.

a. “Magnetomeri” {to koristat “super-provodliva” opti~ki vozbudena ili

nuklearno precesiska (proton/Overhauser) “tehnologija”, so “nivo na buka” (~uvstvitelnost) ponisko (podobro) od 0.05 nT rms na kvadraten koren na Hz;

b. Indukciski “magnetomeri” {to imaat “nivo na buka” (~uvstvitelnost) pomala

(podobra) od bilo koja od slednite: 1. 0.05 nT rms/kvadraten koren na Hz na frekvencii pomali od 1 Hz; 2. 1 h 10-3 nT/kvadraten koren na Hz na frekvencija od 1 Hz ili

pogolema, no ne nadminuva 10 Hz; ili 3. 1 h 10-4 nT rms/kvadraten koren na Hz na frekvencija {to nadminuva

10 Hz;

c. Vlaknesto opti~ki “magnetomeri” so “nivo na buka” (~uvstvitelnost) ponisko (podobro) od 1 nT rms na kvadraten koren na Hz;

d. “Magnetski gradiometri” {to koristat pove}ekratni “magnetomeri”

specificirani vo 6A006.a., 6A006.b. ili 6A006.s.;

e. Vlaknesto opti~ki “vnatre{ni magnetski gradiometri” {to imaat “nivo na buka” (~uvstvitelnost) na magnetskoto gradientno pole pomalo (podobro) od 0.3 nT/m rms na kvadraten koren na HZ;

f. “Vnatre{ni magnetski gradiomeri”, {to koristat “tehnologija” poinakva od

vlaknesto opti~ka “tehnologija”, so “nivo na buka” (~uvstvitelnost) vo magnetskoto gradientno pole pomalo (podobro) od 0.015 nT/m rms na kvadraten koren na Hz;

[W1*] g. Magnetni kompenzaciski sistemi za magnetni senzori konstruirani za rabota

na mobilni platformi; [W1] h. “Superprovodni” elektromagnetni senzori, {to sodràt

komponenti izraboteni od “superprovodni” materijali i so site sledni karakterisitiki: 1. Konstruirani da rabotat na temperaturi ispod “kriti~nata temperatura”

barem na edna od nivnite “superprovodni” sostavni delovi (vklu~uvajki napravi so Xozefsonov efekt ili “superprovodni” kvantni interferenciski napravi (SQUIDS);

2. Konstruirani za senzorirawe na promenite vo elektromagnetnoto pole

pri frekvencii od 1 kHz ili pomali; i 3. Imaat nekoja od slednite karakteristiki:

a. So tenok film na SQUIDS so minimalna golemina na elementot pomala od 2 µm i so pridru`ni vlezni i izlezni svrzuva~ki sklopovi;


21

21

b. Konstruirani da rabotat so maksimalna brzina na zgolemuvawe na izleznite vrednosti na magnetnoto pole {to nadminuvaat 1 h 106 kvanta magneten potok vo sekunda;

c. Konstruirani da funkcioniraat bez magnetski {tit vo magnetskoto pole vo ambient na zemja; ili

d. Imaat temperaturen koeficient pomal od 0.1 koli~ina na magneten potok/K.

6A007 Mera~i na gravitacija (gravimetri) i gravitaciski gradiometri, kako [W] {to sleduva: Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6A107.

a. Gravimetri konstruirani ili modificirani za koristewe na zemja so stati~ka to~nost pomala (podobra) od 10 µgal;

Zabele{ka: 6A007 ne gi kontrolira gravimetrite od(Worden) tip so kvarcen element.

[M12A3*] b. Gravimetri konstruirani za mobilni platformi, so site sledni karakteristiki:

1. Stati~ka to~nost pomala (podobra) od 0.7 mgal; i 2. Rabotna (operativna) to~nost pomala (podobra) od 0.7 mgal, so

vreme do registracija na stabilna sostojba pomalo od 2 minuti pri sekoja kombinacija na prate~ki korektivni kompenzacii i vlijanija od dvièweto;

[M12A3*] c. Gravitaciski gradiometri. 6A008 Radarski sistemi, oprema i sklopovi so nekoja od slednite [W] karakteristiki, i specijalno konstruirani komponenti za niv: [M11A1*] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6A108. [M12A5.b*] Zabele{ka: 6A008 ne kontrolira:

a. Sekundarni radari za nabluduvawe (SSR); b. Radari za avtomobili konstruirani za preventiva na sudari; c. Ekrani ili monitori {to se koristat za kontrola na vozdu{en

soobra}aj (ATC) {to imaat ne pove}e od 12 razdeluva~ki elementi na mm;

d. Meteorolo{ki radari.

a. Rabotat na frekvencija od 40 GHz do 230 GHz i imaat prose~na izlezna snaga {to nadminuva 100 mW;

b. Imaat podesuva~ka {irina na opsegot {to nadminuva ± 6.25% od “srednata

rabotna frekvencija” Tehni~ka zabele{ka: ‘Sredna rabotna frekvencija’ e ednakva na polovinata od zbirot na najvisokata plus najniskata specificirana rabotna frekvencija.


22

22

c. Sposobni da rabotat istovremeno na pove}e od dve nose~ki frekvencii; [W1] d. Sposobni da rabotat vo radarski mod so sinteti~ki otvor (SAR), invrzen

sinteti~ki otvor (ISAR), ili vo radarski mod so avionsko (vozdu{no) strani~no nabluduvawe (SLAR);

e. So vgradena “elektronsko upravuvana fazna re{etkasta antena”; f. Sposobni da pronajdat visina na ne-kooperativni celi;

Zabele{ka: 6A008 ne ja kontrolira radarskata oprema za precizno sletuvawe (PAR) {to odgovara na standardite na ICAO.

g. Specijalno konstruirani za vozdu{ni operacii (montirani na balon ili

strukturata na avionot) i so Doplerovata “obrabotka na signali” za otkrivawe na podvi`ni celi;

[W1] h. Angaìraat obrabotka na radarski signali so koristewe na bilo {to od slednoto: 1. Tehniki na “ra{iren radarski spektar”; ili 2. Tehniki na “podvi`nosta na radarskata frekvencija”; i. Obezbeduva rabota na zemja so maksimalen “instrumentalen opseg” {to nadminuva 185 km; Zabele{ka: 6A008.i. ne kontrolira:

a. Kopneni radari za nabluduvawe na ribolovni podra~ja;

b. Kopneni radarska oprema specijalno konstruirana za kontrola na mar{rutite na vozdu{niot soobra}aj, dokolku se ispolneti site sledni uslovi: 1. Da ima maksimalen “instrumentalen opseg”

od 500 km ili pomal; 2. Da e konfiguriran taka da podatocite od

radarskata cel moàt da bidat preneseni samo vo eden pravec od lokacijata na radarot do eden ili pove}e civilni ATC centri;

3. Ne sodrì mo`nosti za dale~insko upravuvawe na skeniranata brzina na radarot od centrite za kontrola na vozdu{niot soobra}aj; i

4. Treba da bide nepodvi`no instalirana; c. Radari za sledewe na meteorolo{ki baloni.

j. Kako laserski radar ili oprema za otkrivawe na celi i odreduvawe na dale~ina

(LIDAR), da ima nekoja od slednite karakteristiki: 1. Za koristewe vo “vselenski uslovi”; ili 2. Da koristi tehniki na koherentna heterodinska ili homodinska

detekcija i da ima agolna rezolucija pomala (podobra) od 20 µrad (mikroradiani);

Zabele{ka: 6A008.j. ne ja kontroloira opremata LIDAR specijalno konstruirana za topografsko ili meteorolo{ko nabluduvawe.

[W1] k. Ima podsistemi za “obrabotka na signali” {to koristat


23

23

“impulsna kompresija”, so bilo {to od slednoto: 1. Odnos na “impulsna kompresija” {to nadminuva 150; ili 2. [irina na impulsot pomala od 200 ns; ili l. So podsistemi za obrabotka na podatoci, so bilo {to od slednoto: 1. “Avtomatsko sledewe na cel” obezbedeno pri sekoe zavrtuvawe na

antenata, prognozirawe na polo`bata na celta posle vremeto na pominuvaweto na sledniot antenski zrak;

Zabele{ka: 6A008.l.1 ne ja kontrolira sposobnosta za alarm vo slu~aj na konflikt kaj ATC sistemi, ili radari na more ili vo pristani{te.

2. Presmetuvawe na brzinata na celta od primarniot radar so

neperiodi~ni (promenlivi) brzini na skenirawe; [W1& 2] 3. Obrabotka za avtomatsko prepoznavawe na primerok

(izdvojuvawe na osobini) i komparacija so bazata na podatoci za karakteristikite na celta (vo formi na branovi ili sliki) za identifikacija ili klasifikacija na celite; ili

4. Superpozicionirawe i korelacija ili fuzija na podatocite za celta od edna ili pove}e “geografski disperzirani” i “me|usebno povrzani radarski senzori” za da se zasilat ili podobro da se raspoznavaat celite.

Zabele{ka: 6A008.l.4 ne gi kontrolira sistemite, opremata i sklopovite koristeni za kontrola na morskiot soobra}aj.

6A102 ‘Detektori’ otporni na zra~ewe, poinakvi od onie specificirani vo 6A002, specijalno

konstruirani ili modificirani za za{tita od nuklearni efekti (pr. elektromagnetski impuls (EMP), H-zraci, kombinirani efekti od udar ili toplina) i {to moè da se koristat za “proektili”, konstruirani ili normirani da izdràt nivoa na radijacija {to ja zadovoluvaat ili ja nadminuvaat vkupnata doza na radijacija od 5 h 105 rads (Silicium)

Tehni~ka zabele{ka: Vo 6A102, ‘detektor’ e definiran kako mehani~ka, elektri~na, opti~ka ili hemiska

naprava {to avtomatski identifikuva i snima, ili registrira stimul kako {to e promena na pritisok ili temperatura vo sredinata, elektri~en ili elektromagnetski signal ili radijacija od radioaktiven materijal. Ova vklu~uva napravi {to senzoriraat ednokratno operacija ili defekt.

6A107 Gravitaciski broja~i (gravimetri) i komponenti za gravimetri i [M12A3] gravitaciski gradiometri, kako {to sleduva:

a. Gravimetri, poinakvi od onie specificirani vo 6A007.b. konstruirani ili modificirani za koristewe vo vozduh ili na more, so stati~ka ili operativna to~nost od 7 h 10-6 m/y² (0.7 miligal) ili pomala (podobra), so registracija na vreme do stabilna sostojba od dve minuti ili pomalku;

b. Specijalno konstruirani komponenti za gravimetri specificirani vo 6A007.b ili 6A107.a. i gravitaciski gradiometri specificirani vo 6A007.s.


24

24

6A108 Radarski sistemi i sistemi za sledewe, poinakvi od onie specificirani vo vlez 6A008, kako {to sleduva:

[M11A1] a. Radarski i lasersko radarski sistemi konstruirani ili modificirani za koristewe

vo vselensko lansirni brodovi specificirani vo 9A004 ili raketi za ispituvawe na gornite sloevi na atmosferata specificirani vo 9A104;

Zabele{ka: 6A108.a. vklu~uva slednoto: a. Oprema za prikaùvawe konturi na terenot; b. Senzorska oprema za formirawe na slika; c. Oprema za scensko snimawe i korelacija ( i digitalna i

analogna); d. Doplerova navigacisko - radarska oprema.

[M12A5] b. Sistemi za precizno sledewe, nameneti za “proektili”, kako {to sleduva:

1. Sistemi za sledewe {to koristat preobrazuva~ na kodot zaedno so povr{inski ili vozdu{ni sistemi za sledewe ili navigaciski

satelitski sistemi za da se obezbedat merewa vo realno vreme na pozicijata i brzinata na objektot vo let;

2. Radari za merewe na rastojanie vklu~uvajki pridru`ni opti~ki/infracrveni uredi za sledewe so site sledni mo`nosti:

a. Agolna rezolucija podobra od 3 miliradiani (0.5 mils); b. Opseg od 30 km ili pogolem so opseg na rezolucija podobra

od 10 m rms; c. Brzinska rezolucija podobra od 3 m/y.

6A202 Fotomultiplikatorski cevki so dvete sledni karakteristiki: [N5A1] a. Fotokatodna povr{ina pogolema od 20 sm²; i b. Vreme na zgolemuvawe na anodnite impulsi pomalo od 1 ns. 6A203 Kameri i komponenti, poinakvi od onie specificirani vo 6A003, kako {to sleduva: [N5B3][IV] a. Kameri so mehani~ka rotacija na ogledaloto, kako {to sleduva, i specijalno

konstruirani komponenti za niv: 1. Kameri za formirawe na kadar so brzina na snimawe pogolema od 225,000 kadri vo sekunda;

2. Kameri za liniski zapi{uvawe (streak cameras), so brzina na zapi{uvawe pogolema od 0.5 mm vo mikrosekunda;

Zabele{ka: Vo 6A203.a. komponentite na takvite kameri vklu~uvaat sinhronizira~ki elektronski edinici i rotorni

sklopovi {to se sostojoat od turbini, ogledala i leì{ta. [N5B4] b. Elektronski kameri za linisko zapi{uvawe, elektronski kameri za formirawe

na kadar, cevki i napravi, kako {to sleduva: 1. Elektronski kameri za linisko zapi{uvawe sposobni za vremenska rezolucija od 50 ns ili pomala;

2. Liniski cevki za kameri specificirani vo 6A203.b.1.; 3. Elektronski (ilinso elektronski modulator) kameri za


25

25

formirawe na kadar sposobni za vremenski interval na ekspozicija od 50 ns ili pomalku;

4. Cevki za formirawe na kadar i poluprovodni~ki napravi za formirawe na slika za koristewe so kameri specificirani vo

6A203.b.3., kako {to sleduva: a. Cevki za intenzivirawe na slika so malo fokusno rastojanie, so

fotokatoda postavena na prozra~no provodna obloga za da se namali otpornosta na tenkiot sloj na fotokatodata;

b. Gejt videkon cevki za siliciumsko intenzivirawe na celta (SIT) kade brz sistem ovozmoùva upravuvawe na fotoelektroni od fotokatodata pred tie da udrat vo SIT plo~ata;

c. Kerr –ovi ili Pockel-ovi kelijni elektro-opti~ki zatvora~i; d. Drugi cevki za formirawe na kadar i poluprovodni~ki napravi za

formirawe na slika {to imaat vreme za brzo selektirawe na slika pomalo od 50 ns, specijalno konstruirani za kameri specificirani vo 6A203.b.3.;

[N1A2] c. TV kameri otporni na radijacija, ili le}i za niv, specijalno

konstruirani ili normirani kako otporni na radijacija za da izdràt vkupna doza na zra~ewe pogolema od 50 h 10³ Gy (silicium) (5 h 106 rad (silicium) bez naru{uvawe na funkciite.

Tehni~ka zabele{ka: Terminot Gy(silicium) se odnesuva na energija vo xuli po

kilogram, apsorbirana od neza{titen primerok na silicium koga e izloèn na jonizira~ka radijacija .

6A205 “Laseri”. “laserski” zasiluva~i i oscilatori, poinakvi od onie specificirani vo 0V001.g.5., 0V001.h.6. i 6A005; kako {to sleduva: [N3A2.b] a. Argonsko - jonski “laseri” so dvete sledni karakteristiki: 1. Rabotat na branova dolìna pome|u 400 nm i 515 nm; i 2. Prose~na izlezna snaga pogolema od 40 W; [N3A2.d] b. Podesuva~ki, edno-modni, impulsni, obojuva~ki, laserski oscilatori so site sledni karakteristiki: 1. Rabotat na branovi dolìni pome|u 300 nm i 800 nm; 2. Prose~na izlezna snaga pogolema od 1 W; 3. Brzina na povtoruvawe pogolema od 1 kHz; i 4. [irina na impuls pomala od 100 ns; [N3A2.e] c. Podesuva~ki, impulsni, obojuva~ki laserski zasiluva~i i oscilatori, so site sledni karakteristiki: 1. Rabotat na branovi dolìni pome|u 300 nm i 800 nm; 2. Prose~na izlezna snaga pogolema od 30 W; 3. Brzina na povtoruvawe pogolema od 1 kHz; i 4. [irina na impuls pomala od 100 ns; Zabele{ka: 6A205.s. ne gi kontrolira edno-modnite oscilatori; [N3A2.g] d. Impulsni jagleno dioksidni “laseri”, so site sledni karakteristiki: 1. Rabotat na branovi dolìni pome|u 9,000 nm i 11,000 nm;


26

26

2. Brzina na povtoruvawe pogolema od 250 Hz; 3. Prose~na izlezna snaga pogolema od 500 W; i 4. [irina na impuls pomala od 200 ns; [N3A2.i] e. Paravodorodni Ramanovi fazni invertori konstruirani da

rabotat pri 16 mikrometri izlezna branova dolìna i pri brzina na povtoruvawe pogolema od 250 Hz;

[N3A2.s.1.b] f. “Laseri” so primesa na neodim (ne od staklo), so impulsno

vozbuduvawe i so modulacija na Q-faktor, so site sledni karakteristiki: 1. Izlezna branova dolìna {to nadminuva 1,000 nm, no ne nadminuva 1,100 nm; 2. Traewe na impuls ednakvo na ili pove}e od 1 ns; i 3. Pove}ekraten-transverzalen izlezen signal so prose~na snaga {to nadminuva 50 W. 6A225 Brzinski interferometri za merewe na brzini {to nadminuvaat 1 km/y [N5B5.a] za vremenski interval pomal od 10 mikrosekundi. [IV] Zabele{ka: 6A225 vklu~uva brzinski interferometri kako {to se VISAR (sistemi na brzinski interferometri za bilo koj reflektor) i DLI (Dopler laserski interferometri). 6A226 Senzori za pritisok, kako {to sleduva: [IV] [N5B5.b] a. Manganinski mera~i na pritisok pogolem od 10 GPa; [N5B5.s] b. Detektori na pritisok so kvarc za pritisoci pogolemi od 10 GPa. 6V Oprema za testirawe, inspekcija i proizvodstvo 6V004 Opti~ka oprema, kako {to sleduva: [W]

a. Oprema za merewe na apsoluten koeficient na refleksija so to~nost od ±0.1% vrednosta na refleksijata;

b. Oprema poinakva od opremata za opti~ko merewe na povr{inata na

rasejuvawe, {to ima nezatemneta apertura pove}e od 10 sm, specijalno konstruirana za bezkontaktno opti~ko merewe na neramni opti~ki povr{inski sliki (profili) so “to~nost” od 2 nm ili pomala (podobra) vo sporedba so baraniot profil.

Zabele{ka: 6A004 ne gi kontrolira mikroskopite.

6V007 Oprema za proizvodstvo, podesuvawe i kalibracija na gravimetri na [W] zemja so stati~ka to~nost od 0.1 mgal.


27

27

6V008 Impulsni radarski merni sistemi so efektiven presek [W1& 2] {to imaat prenosna {irina na impuls od 100 ns ili pomala i specijalno konstruirani komponenti za niv. [M17V1*] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6V108. [IV] 6V108 Sistemi poinakvi od onie specificirani vo 6V008, specijalno [M17V1] konstruirani za merewe na efektiven presek {to se koristat za [IV] “proektili” i nivnite podsistemi. 6S Materijali 6S002 Materijali za opti~ki senzori, kako {to sleduva: [W]

a. Elementaren telur (Te) so ~istota od 99.9995% ili pove}e; b. Monokristali (vklu~uvajki epitaksijalni plo~i) na bilo {to od slednoto:

1. Kadmium cink telurid (CdZnTe), so sodrìna na cink pomala od 6% pri ‘ mol frakcija’; 2. Kadmium telurid (CdTe) so bilo koja ~istota; ili 3. @ivin kadmium telurid (HgCdTe) so bilo koja ~istota. Tehni~ka zabele{ka:

‘Mol frakcija’ se definira kako odnos na moli na ZnTe prema zbirot na moli na CdTe i ZnTe prisuten vo kristalot.

6S004 Opti~ki materijali, kako {to sleduva: [W]

a. Cinkov selenid (ZnSe) i cinkov sulfid (ZnS) “monolitni supstrati” (“substrate blanks”) proizvedeni so hemiski proces na taloèwe od gasna faza, {to imaat edna od slednite karakteristiki: 1. Volumen pogolem od 100 sm³; ili 2. Dijametar pogolem od 80 mm, so debelina od 20 mm ili pove}e;

b. Surovi kristali vo forma na kru{ka od slednite elektro-opti~ki materijali:

1. Kalium titanil arsenat (KTA); 2. Srebren galium selenid (AgGaSe2 ); 3. Talium arsen selenid (Tl3 AsSe3 , isto taka poznat kako TAS); c. Nelinearni opti~ki materijali, {to imaat se od slednoto:

1. ûvstvitelnost od tret red (chi 3) od 10-6 m²/V² ili pove}e; i 2. Vreme za reagirawe pomalo od 1 ms; d. “Monolitni supstrati” od nataloèni materijali na silicium

karbid ili berilium berilium (Be/Be) so dijametar ili dolìna na glavnata oska od 300 mm;


28

28

e. Staklo, vklu~uvajki kvarcno staklo, fosfatno staklo,

fluorofosfatno staklo, cirkon fluorid (ZrF4 ) i hafnium fluorid (HfF4 ), {ti imaat se od slednoto: 2. Hidroksilna jonska (OH-) koncentracija pomala od 5 ppm; 3. îstota na na integrirani metali pomala od 1 ppm; i 4. Visoka homeogenost (indeks na otstapuvawe pri prekr{uvawe)

pomala od 5 h 10-6 ; f. Sinteti~ki proizveden dijamanten materijal so apsorpcija

pomala od 10-5 sm-1 za branovi dolìni {to nadminuvaat 200 nm, no ne nadminuvaat 14,000 nm.

6S005 Osnovni materijali za sinteti~ki kristalni “laseri” vo nezavr{ena [W] forma, kako {to sleduva:

a. Safir so primesi na titanium; b. Aleksandrit.

6D Sofver 6D001 “Softver” specijalno konstruiran za “razvoj” ili “proizvodstvo” na [W1*& 2*] oprema specificirana vo 6A004, 6A005, 6A008 ili 6V008. 6D002 “Softver” specijalno konstruiran za “koristewe” na oprema [W] specificirana vo 6A002.b., 6A008 ili 6V008. [M*] 6D003 Drug “softver”, kako {to sleduva: [W] [W1& 2][IV] a. 1. “Softver” specijalno konstruiran za formirawe na akusti~en snop za “obrabotka vo realno vreme” na akusti~ni podatoci za pasiven priem koristejki vle~eni hidrofonski antenski re{etki; 2. “Izvoren kod” za “obrabotka vo realno vreme” na akusti~ki

podatoci za pasiven priem koristejki vle~eni hidrofonski antenski re{etki;

3. “Softver” specijalno konstruiran za formirawe na

akusti~en snop za “obrabotka vo realno vreme” na akusti~ki podatoci za pasiven priem koristejki kablovski sistemi postaveni na dnoto na moreto ili vo zalivot;

4. “Izvoren kod” za “obrabotka vo realno vreme” na akusti~ki


29

29

podatoci za pasiven priem koristejki kablovski sistemi postaveni na dnoto na moreto ili vo zalivot;

[W6D3.f] b. 1. “Softver” specijalno konstruiran za magnetski kompenzaciski sistemi za magnetni senzori konstruirani da rabotat na mobilni platformi; 2. “Softver” specijalno konstruiran za otkrivawe na magnetski anomalii na mobilni platformi; [W6D3.g] c. “Softver” specijalno konstruiran da koregira podvi`no vlijanie na gravimetri ili gravitaciski gradiometri; [W6D3.h] d. 1. Primenlivi “softver” “programi” za Kontrola na vozdu{en soobra}aj snimeni na kompjuteri za op{ta namena {to se locirani vo centrite za Kontrola na vozdu{en soobra}aj i sposobni za bilo {to od slednoto:

a. Obrabotka i prikaùvawe na pove}e od 150 istovremeni “sistemski tragi”; ili

b. Prifa}awe na radarski podatoci za celi od pove}e od ~etiri primarni radari;

2. “Softver” za proektirawe ili “proizvodstvo” na ku}i{ta na anteni koi:

a. Se specijalno konstruirani da gi za{titat “elektronski upravuvanite fazni antenski re{etki” {to se specificirani vo 6A008.e.; i

b. Rezultiraat vo primerok na antena so “prose~no nivo na strani~ni listovi” pove}e od 40 dB ispod maksimalnoto nivo na glavniot snop. Tehni~ka zabele{ka: ‘Prose~no nivo na strani~ni listovi” vo 6D003.d.2.b. se meri preku celata antenna bez agolno {irewe na glavniot snop i prvite dve strani~ni listovi od sekoja strana na glavniot snop.

6D102 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “koristewe” na [M11D1] proizvodi specificirani vo 6A108. [M12D3] 6D103 “Softver” {to gi obrabotuva snimenite podatoci posle letot, [M12D2] ovozmoùvajki da se odredi pozicijata na letaloto preku negovata leta~ka pateka, specijalno konstruirani ili modificirani za “proektili” 6E Tehnologija 6E001 “Tehnologija” soglasno na Op{tite tehnolo{ki zabele{ki za “razvoj” [W1& 2*] na oprema, materijali ili “softver” specificirani vo 6A, 6V, 6S ili


30

30

[M*] 6D. [N*] 6E002 “Tehnologija” soglasno Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za [W1*& 2*] “proizvodstvo” na oprema ili materijali specificirani vo 6A,6V ili [M*] 6S. [N*] 6E003 Druga “tehnologija” kako {to sleduva: [W6E3.d] a. 1. “Tehnologija” za obloùvawe i tretirawe na opti~ki povr{ini “potrebni” da se postigne izedna~uvawe od 99.5% ili podobro za opti~kite obloùvawa od dijametar ili dolìna na glavnata oska 500 mm ili pove}e i so vkupen gubitok (apsorbcija i rasejuvawe) pomalo od 5 h 10-3 ; Zabele{ka: Vidi isto taka 2E003.f. 2. “Tehnologija” za proizvodstvo na optika {to koristi tehnika za obrabotka so eden dijamantski vrv so koja na neramni povr{ini {to nadminuvaat 0.5 m² se postignuva efektivna povr{inska to~nost podobra od 10 nm rms; [W6E3.e] b. “Tehnologija “ “potrebna” za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na specijalno konstruirani dijagnosti~ki instrumenti ili celi kaj uredi za testirawe za “SHPL” testirawe ili testirawe ili evaluacija na materijali ozra~eni so “SHPL” zraci. [W6E3.f] c. “Tehnologija” {to e “potrebna” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na magnetski otvori na “magnetomeri” ili magnetski otvor kaj “magnetometarski” sistemi {to imaat bilo {to od slednoto:

1. “Nivo na bu~ava” pomalo od 0.05 nT rms po kvadraten koren na HZ pri frekvencija pomala od 1 Hz; ili

2. “Nivo na bu~ava” pomalo od 1 h 10-3 nT rms po kvadraten koren od Hz pri frekvencija od 1 Hz ili pove}e. 6E101 “Tehnologija” soglasno Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za “koristewe” [M*] na oprema ili “softver” specificirani vo 6A002, 6A007.b. i c., 6A008, 6A102, 6A107, 6A108, 6AV108, 6D102 ili 6D103. Zabele{ka: 6E101 ja specificira samo “tehnologijata” za oprema specificirana vo 6A008 koga e konstruirana za primena kaj letala i za koristewe kaj “proektili” 6E201 “Tehnologija” soglasno Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za “koristewe” [N*] na oprema specificirana vo 6A003, 6A005 a.2.a., 6A 005.s.1.b., 6A005.s.2.s.2., 6A005.s.2.d.2.b., 6A202, 6A203, 6A205, 6A225 ili 6A226.


KATEGORIJA 7 – NAVIGACIJA I VOZDUHOPLOVNA ELEKTRONIKA

7 A Sistemi, Oprema i Komponenti Zabele{ka 1: Za avtomatsko upravuvawe na podvodni prevozni sredstva, vidi Kategorija 8. Za radar, vidi Kategorija 6. Zabele{ka 2: Oprema za inercijalna navigacija na brodovi ili podmornici, vidi gi Spisocite za kontrola na voeni proizvodi. 7A001 Linearni akselerometri konstruirani za koristewe vo sistemite [W] za inercijalna navigacija ili naso~uvawe so bilo koja od [M9A3*] slednite karakteristiki, i specijalno konstruirani komponenti za niv: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7A101. Za agolni ili rotaciski akselerometri, vidi 7A002.

a. “Nulta to~ka” na “stabilnost” (bias stability), pomala (podobra) od 130 mikro g vo pogled na fiksirana vrednost na kalibraà za period od edna godina;

b. Stabilnost na skala-koeficient pomal (podobro) od 130 rrm vo pogled na fiksirana vrednost na kalibraà za period od edna godina; ili

[M9A5*] c. Specificirano da funkcionira na nivoa na linearno zabrzuvawe {to nadminuva 100 g.

7A002 @iroskopi, agolni i rotaciski akselerometri, so site sledni [W] karakteristiki, i specijalno konstruirani za niv komponenti: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7A102. [M9A4*] a. “Stabilnost” na stapka na otstapuvawe, izmereno na 1 g zabrzuvawe za

period od tri meseci, a vo pogled na fiksirana vrednost na kalibraà od: 1. Pomalo (podobro) od 0.1° na ~as koga e specificirano da funkcionira

na nivoa na linearno zabrzuvawe ispod 10 g; ili 2. Pomalo (podobro) od 0.5° na ~as koga e specificirano da funkcionira

na nivoa na linearno zabrzuvawe od 10 g do 100 g vklu~itelno; ili [M9A5] b. Specificirani da funcioniraat na nivoa na linearno zabrzuvawe {to nadminuva

100 g. 7A003 Sistemi za inercijalna navigacija (INS) i specijalno konstruirani [W] komponenti, kako {to sleduva: [M2A1.d*] [M9A6*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7A103.


a. Sistemi za inercijalna navigacija (kardanski ili bezkardanski) i inercijalna oprema konstruirana za avion, zemni ili kosmi~ki vozila za polo`ba, naso~uvawe ili upravuvawe, so nekoi od slednite karakteristiki, i specijalno konstruirani komponenti za niv: 1. Navigaciska gre{ka (slobodno inercijalna) posle normalno

podesuvawe na 0.8 nauti~ki miqi na ~as (nm/hr) ‘verojatna kru`na gre{ka’ (SER) , ili pomala (podobra); ili

2. Specificirano da funkcionira na nivoa na linearno zabrzuvawe {to nadminuva 10 g.

b. Hibridni inercijalni navigaciski sistemi so integriran Globalen satelitski

navigaciski sistem (GNSS) ili Navigaciski sistem potkrepen od banka na podatoci (DBRN) za polo`ba, naso~uvawe ili upravuvawe, posle normalno podesuvawe, so to~nost na navigacisko pozicionirawe na INS, posle gubewe na GNSS ili DBRN za period do ~etiri minuti, na pomalku (podobro) od 10 m CEP.

Zabele{ka 1: Parametrite 7A003.a. i 7A003.b. se primenlivi so nekoi od slednite

uslovi na okolnata sredina: 1. Proizvolna vibracija na vlez so op{ta vrednost od 7.7 g rms za prviot polovina ~as i vkupno vremetraewe na testiraweto od eden ~as i polovina na oska za sekoja od trite oski pod prav agol, pri {to proizvolnata vibracija odgovara na slednoto:

a. Konstantna vrednost na spektralnata gustina na snagata (PSD) od 0.04g²/Hz za frekventen interval od 15 do 1,000 Hz; i

b. PSD oslabnuva pri frekvencija od 0.04 g² / Hz do

0.01 g² / Hz vo frekventen interval od 1,000 do 2,000 Hz;

2. Stepen na klatewe i skrenuvawe ednakov na ili pove}e od +2.62 radian/s (150 deg/s) ; ili

3. Soglasno na nacionalnite standardi ekvivalentni na 1. ili 2. pogore.

Zabele{ka 2: 7A003 ne gi kontrolira sistemite za inercijalna navigacija {to se so

sertifikat za koristewe na “civilen avion” od vozduhoplovnite vlasti na “dràvata u~esni~ka”.

Tehni~ka zabele{ka: 1. 7A003.b. se odnesuva na sistemi vo koi INS i drugite nezavisni navigaciski

sredstva se vgradeni vo eden del (vgraden) so cel da se dobijat podobri performansi.

2. ‘Verojatna kru`na gre{ka’ (CEP) – vo kru`na normalna distribucija, radiusot na krugot sodrì 50% na izvr{eni individualni merewa, ili radius na krugot vo koj ima 50% verojatnost deka se locirani.


7A004 @iro-astro kompasi, i drugi napravi {to opredeluvaat pozicija [W] ili orientacija so avtomatsko sledewe na nebesni tela ili sateliti [M9A2*] so to~nost po azimut, ednakva na ili pomala (podobra) od 5 sekundi na lak. ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7A104. 7A005 Priemna oprema za globalni navigaciski satelitski sistemi (odnosno [W] GPS ili GLONASS) so site sledni karakteristiki i specijalno [M11A3*] konstruirani za niv komponenti: ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7A05.

a. Koristeno dekodirawe; ili b. Upravuvano po nula antena.

7A006 Avionski visinomeri {to rabotat na frekvencii poinakvi [W] od 4.2 do 4.4 GHz vklu~itelno, so nekoi od slednite karakteristiki: [M11A1*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7A106

a. “Upravuvawe na snaga”; ili b. Koristewe na fazna modulacija so promenliv kod.

7A007 Oprema za iznao|awe na pravec {to raboti na frekvencija nad [W] 30 MHz, so site sledni karakteristiki i specijalno konstruirani komponenti za nea:

a. “Instanten obseg na frekvencija” od 1 MHz ili pove}e; b. Paralelna obrabotka na pove}e od 100 frekventni kanali; i c. Stapka za obrabotka na pove}e od 1,000 rezultati vo sekunda za otkrivawe

na pravci po frekventn kanal. 7A101 Akselerometri, poinakvi od onie specificirani vo 7A001, kako {to sleduva, i specijalno konstruirani komponenti za niv: [M9A3] a. Akselerometri so raboten prag od 0.05 g ili pomalku, ili linearna gre{ka vo

ramkite na 0.25% od maksimalnata vrednost na izlezot, ili i dvete, {to se konstruirani za upotreba vo inercijalnite navigaciski sistemi ili vo sistemite za naso~uvawe od site vidovi;

Zabele{ka: 7A101.a. ne gi specificira akselerometrite{to se specijalno konstruirani i razraboteni kako MWD senzori (Merewe za vreme na probivawe) za upotreba pri servisnite operacii vo sonda`ni raboti.

[M9A5] b. Akselerometri so kontinuiran izlez specificirani da funkcioniraat pri nivoa na zabrzuvawe {to nadminuvaat 100 g.

7A102 Site vidovi na ìroskopi, poinakvi od onie specificirani vo 7A002,


[M9A4] {to moàt da se koristat vo “raketi”, so proceneta “stabilnost” na “stapka na zanesuvawe” pomala od 0.5° (1 sigma ili rms) na ~as pri zabrzuvawa do 1 g, i specijalno konstruirani komponenti za niv.

7A103 Instrumenti, navigaciska oprema i sistemi, poinakvi od onie speceficirani vo 7A003,

kako {to sleduva, i specijalno konstruirani komponenti za niv: [M9A6] a. Inercijalna ili druga oprema {to koristi akselerometri

specificirani vo 7A001 ili 7A101 ili ìroskopi specificirani vo 7A002 ili 7A102 i sistemi {to inkorporiraat takva oprema;

Zabele{ka: 7A103.a. ne ja specificira opremata {to sodrì

akselerometri specificirani vo7A001 kade {to takvite akselerometri se specijalno konstruirani i razraboteni kako MWD senzori (Merewe za vreme na probivawe) za upotreba pri servisnite operacii vo sonda`ni raboti.

[M9A1] b. Sistemi na integrirani instrumenti za navigacija, {to sodràt ìrostabilizatori

ili avtopiloti, konstruirani ili modificirani za koristewe vo vselenski raketi-nosa~i specificirani vo 9A004, bezpilotni vozdu{ni vozila specificirani vo 9A012 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo9A104;

d. ‘Integrirani navigaciski sistemi’, konstruirani ili modificirani za vselenski

raketi-nosa~i specificirani vo 9A004, bezpilotni vozdu{ni vozila specificirani vo 9A012 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104 i {to se sposobni da obezbedat navigaciska to~nost od 200m CEP (Circle of Equal Probability) ili pomala. Tehni~ka zabele{ka: ‘Integriran navigaciski sistem’ obi~no gi inkorporira slednite komponenti: 1. Inercijalna merna naprava (pr. referenten sistem za polo`ba i

pravec na letawe, inercijalna referentna edinica, ili sistem za inercijalna navigacija);

2. Eden ili pove}e nadvore{ni senzori koristeni za aùrirawe na pozicijata i/ili brzinata, bilo periodi~no ili kontinuirano za celo vreme na letot ( na pr. satelitski navigaciski priemnik, radarski visinomer, i/ili radar Doppler); i

3. Integraciski hardver i softver. 7A104 @iro-astro kompasi i drugi napravi, poinakvi od onie specificirani [M9A2] vo 7A004, {to ja opredeluvaat pozicijata ili orientacijata so pomo{

na avtomatsko nabluduvawe na nebesni tela ili sateliti i specijalno konstruirani komponenti za niv.

7A105 Satelitski priemnici za Globalni navigaciski satelitski sistemi [M11A3] (GNSS; na pr. GPS, GLONASS, ili Galileo), so nekoja od slednite

karakteristiki i specijalno konstruirani komponenti za niv:


a. Konstruirani ili modificirani za koristewe vo vselenski raketi-nosa~i specificirani vo 9A012 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104; ili

b. Konstruirani ili modificirani za avionski primeni, so nekoja od karakteristikite: 1. Sposobni da obezbedat navigaciska informacija pri brzini {to

nadminuvaat 600 m/s (1,165 nauti~ki miqi/~as); 2. Koristi dekodirawe, konstruirano ili modificirano za voeni ili vladini

uslugi, za da se dobie pristap do GNSS bezbednosen signal/podatok; ili

3. Specijalno konstruirani da gi angaìraat karakteristikite protiv prigu{uvawe ( na pr. antena upravuvana so nula ili elektronski upravuvana antena) za da funkcioniraat vo okolnosti na aktivni ili pasivni protivmerki.

Zabele{ka: 7A105.b.2 i 7A105.b.3. ne ja kontroliraat opremata

konstruirana za komercijalni civilni ili, Bezbednost po ìvot’ GNSS uslugi (na pr. nepovredlivost na podatoci, bebzbednost na letawe).

7A106 Visinometri, poinakvi od onie specificirani vo 7A006, od [M11A1] tipot na radar ili laserski radar, konstruirani ili modificirani za koristewe vo vselenski raketi-nosa~i specificirani vo9A004 ili raketi za viso~insko istraùvawe specificirani vo 9A104. 7A115 Pasivni senzori za opredeluvawe na polo`bata spored opredelen [M11A2] elektromagneten izvor (oprema za opredeluvawe na pravec) ili

karakteristiki na terenot, konstruirani ili modificirani za koristewe vo vselenski raketi-nosa~i specificirani vo 9A004 ili vo raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104.

Zabele{ka: 7A115 vklu~uva senzori za slednata oprema:

a. Oprema za konturna kartografija na teren; b. Senzorska oprema za rabota so sliki (aktivna i pasivna); c. Oprema za pasiven interferometar.

7A116 Sistemi za kontrola na letawe i servo ventili, kako {to sleduva: konstruirani ili modificirani za koristewe vo vselenski raketi-nosa~i specificirani vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104. [M10A1] a. Hidrauli~ni, mehani~ki, elektroopti~ki, ili elektromehani~ki

sistemi za kontrola na letawe (vklu~uvajki gi tipovite{to se naveduvaat so pomo{ na ì~ani vodovi);

[M10A2] b. Oprema za kontrola na polo`bata; [M10A3] c. Servo ventili za kontrola na letawe konstruirani ili

modificirani za sistemite specificirani vo 7A116.a. ili 7A116.b., i konstruirani ili modificirani da rabotat pri vibrirawe na pove}e od 10 g rms za vreme na celiot domet pome|u 20 Hz i 2 kHz.


7A117 “Setovi za naso~uvawe” {to se koristat vo raketi so mo`nost da [M2A1.d] postignat to~nost na sistemot od 3.33%, ili pomalku od [IV*] rastojanieto ( na pr. verojatna krugova gre{ka(CEP) od 10 km ili pomalku na rastojanie od 300 km). 7V Oprema zaTestirawe, Inspekcija i Proizvodstvo 7V001 Oprema za testitawe, kalibrirawe ili regulirawe [W] specijalno konstruirana za oprema specificirana vo 7A. [M2V2*] [M9V1*] [M10V1*] [IV*] Zabele{ka: 7V001 ne ja kontrolira opremata za testirawe, kalibrirawe ili

regulirawe za Tehni~ko odrùvawe I nivo ili Tehni~ko odrùvawe II nivo. Tehni~ka zabele{ka: 1. Tehni~ko odrùvawe na I nivo

Otkaùvaweto na inercijalen navigaciski blok se otkriva vo avionot preku indikaciite od blokot za upravuvawe i displej (CDU) ili so statusnata poraka od soodvetniot podsistem. So sledeweto na prira~nikot od proizvoditelot, pri~inata za otkaùvawe moè da bide lokalizirana na nivo na defekten zamenliv blok (LRU). Operatorot toga{ go odstranuva LRU i go zamenuva so rezerven.

2. Tehni~ko odrùvawe na II nivo

Defektniot LRU se pra}a vo rabotilnicata za tehni~ko odrùvawe ( na proizvoditelot ili na operatorot odgovoren za tehni~ko odrùvawe na II nivo). Vo rabotilnicata neispravniot LRU se testira so razli~ni soodvetni za taa cel sredstva za da se verificira i lokalizira defektniot zamenliv vo rabotilnica modul (SRA) {to e pri~ina za otkaùvaweto. Toj modul (SRA) se otstranuva i se zamenuva so operativen rezerven modul. Defektniot SRA ( vozmo`no e i celiot blok na LRU) mu se ispra}a na proizvoditelot.

Zabele{ka: Tehni~koto odrùvawe na II nivo ne vklu~uva otstranuvawe na kontrolirani akselerometri ili ìro senzori od SRA. 7V002 Oprema, kako {to sleduva, specijalno konstruirana da se [W] okarakteriziraat ogledalata za prstenasti “laserski” ìroskopi: [M9V1*] ZABELE[KA: VIDI ISTO TAKA 7V102.

a. Mera~i na rasejuvawe so to~nost na merewe od 10 ppm ili pomalku (podobro);


b. Profilometri so to~nost na merewe od 0.5 nm (5 angstrom) ili pomalku (podobro).

7V003 Oprema specijalno konstruirana za “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 7A. [W] [M2V2*] [M9V1*] [IV*] Zabele{ka: 7V003 vklu~uva:

a. Stanici za ispituvawe i podesuvawe na ìroskopi; b. Stanici za dinami~no balansirawe na ìroskopi; c. Stanici za ispituvawe na razrabotuvawe/motori na ìroskopi; d. Stanici za praznewe i polnewe na ìroskopi; e. Centrigugalen ured za leì{ta na ìroskopi; f. Stanici za centrirawe na oskite na ascelerometrite.

7V102 Reflektometri specijalno konstruirani da se [M9V1*] okarakteriziraat ogledalata, za “laser” ìroskopi, so merna to~nost od 50 ppm ili pomalku (podobra). 7V103 “Proizvodni objekti” i “oprema za proizvodstvo” kako {to [IV*] sleduva: [M2V1] a. “Proizvodni objekti” specijalno konstruirani za oprema specificirana vo 7A117; [M2V2*] b. Oprema za proizvodstvo, i druga oprema za testirawe,

kalibrirawe i regulirawe, poinakva od onaa specificirana vo 7V001 do 7V003, konstruirana ili modificirana da se koristi so opremata specificirana vo 7A.

7S Materijali Nema. 7D Softver 7D001 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za [W] “razvoj” ili “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 7A. ili 7V. 7D002 “Izvoren kod” za “koristewe” na bilo koja oprema za [W1] inercijalna navigacija, vklu~uvajki inercijalna oprema {to [M2D3*] ne e kontrolirana so 7A003 ili 7A004, ili Sistemi za [M9D1*] ot~ituvawe na polo`ba i kurs (AHRS). Zabele{ka: 7D002 ne go kontrolira “izvorniot kod” za “koristewe” na kardanski AHRS.


Tehni~ka zabele{ka: AHRS op{to se razlikuva od inercijalnite navigaciski sistemi (INS) po toa {to AHRS obezbeduva informacija za polo`ba i kurs i obi~no ne obezbeduva informacija za zabrzuvawe, brzina i pozicija, {to gi obezbeduva INS. 7D003 Drug “softver”, kako {to sleduva: [W] [W1& 2] a. “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran da gi podobri operativnite

performansi ili da gi namali navigaciskite gre{ki na sistemite na nivoa specificirani vo 7A003 ili 7A004;

[W1& 2] b. “Izvoren kod” za hibridni integrirani sistemi {to gi

podobruva operativnite performansi ili gi namaluva navigacionite gre{ki na sistemite na nivo specificirano vo 7A003 so kontinuirano kombinirawe na inercijalni podatoci so nekoi od slednite: 1. Podatoci za brzina od Doppler radar; 2. Podatoci od globalnite navigaciski satelitski sistemi (na pr. GPS ili

GLONASS); ili 3. Podatoci od sistemite na “Bazata na podatoci za navigacija”

(“DBRN”); [W1] c. “Izvoren kod” za integrirana vozduhoplovna elektronika ili

sistemi za let {to kombiniraat senzorski podatoci i angaìraat “ekspertni sistemi”;

d. “Izvoren kod” za “razvoj” na bilo {to od slednoto:

[W1] 1. Digitalni sistemi za upravuvawe na let za “celosna kontrola na letot”;

[W1] 2. Integrirani sistemi za pogonska grupa i kontrola na letot; [W1] 3. Sistemi za kontrola na let preku provodnik ili preku svetlosen zrak; [W1] 4. Tolerantni na gre{ka ili samorekonfigurira~ki “aktivni sistemi za kontrola na let”; 5. Avionska oprema za avtomatsko nao|awe na pravec;

6. Sistemi za podatoci vo vozduh bazirani vrz stati~ki podatoci od zemjata; ili

[W1] 7. Raster-tip kolimatorni displei ili trodimenzionalni displei. e. “Softver” za kompjutersko proektirawe (CAD), specijalno

konstruiran za “razvoj” na “aktivni sistemi za kontrola na let”, kontrolori za letawe na mnoguosovinski helikopter preku provodnik ili preku svetlosen zrak ili “sistemi za antitorziska kontrola so kontrolirana cirkulacija ili kontrola na pravecot so kontrolirana cirkulacija, ~ija “tehnologija” e specificirana vo7E004.b., 7E004.c.1. ili 7E004.c.2.


7D101 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za [M2D*] “koristewe” na oprema specificirana vo [M9D1*] 7A001 do 7A006, 7A101 do 7A106, 7A115, 7A116.a., 7A116.b., 7V001, 7V002, [M10D1*] 7V003, 7V102 ili 7V103. [M11D1*] [IV*] 7D102 Integriran “softver” kako {to sleduva: [M9D2] a. Integriran “softver” za oprema specificirana vo7A103.b.; [M9D3*] b. Integriran “softver” specijalno konstruiran za oprema specificirana vo 7A003 ili 7A103.a.

s. Integriran “softver” konstruiran ili modificiran za opremata specificirana vo 7A103.s. Zabele{ka: Op{tata forma na integrirawe na “softver” koristi Kalman

filtrirawe.

7D103 “Softver” specijalno konstruiran za modelirawe i [M16D1*] simulacija na “setovi za naso~uvawe” specificirani vo7A117 ili za nivno konstrukcisko integrirawe so vselenski raketi-nosa~i specificirani vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104. Zabele{ka: “Softver” specificiran vo 7D103 ostanuva pod kontrola, koga e kombiniran so specijalno konstruiran hardver specificiran vo 4A102. 7E Tehnologija 7E001 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [W1] “razvoj” na oprema ili “softver” specificirani vo 7A. 7V [M*] ili 7D. [IV*] 7E002 “Tehnologija spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [W1] “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 7A ili 7V. [M*] [IV*] 7E003 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za [W] popravka , obnova ili remont na oprema specificirana vo

7A001 do 7A004. [M2E1*] [M9E1*] Zabele{ka : 7E003 ne kontrolira “tehnologija” za odrùvawe direktno povrzana so kalibrirawe, otstranuvawe ili


zamena na o{teteni ili nepopravlivi LRU i SRA za “civilni avioni” kako {to e opi{ano vo Tehni~ko odrùvawe I nivo ili Tehni~ko odrùvawe II nivo. Zabele{ka: Vidi Tehni~ki zabele{kia na 7V001. 7E004 Druga “tehnologija”, kako {to sleduva: [W]

a. ”Tehnologija” za “razvoj” ili “proizvodstvo na: 1. Avionska oprema za avtomatsko opredeluvawe na pravecot {to

raboti na frekvencii {to nadminuvaat 5 MHz; 2. Sistemi za podatoci vo vozduh bazirani samo na stati~kite

podatoci od zemja, odnosno {to gi izostavuvaat konvencionalnite probi na podatoci od vozduh.

3. Raster-tip na kolimatorni displei ili trodimenzionalni displei za “avion”;

[M9E1*] 4. Inercijalni navigaciski sistemi ili ìro-astro kompasi {to sodràt akselerometri ili ìroskopi specificirani vo 7A001 ili 7A002;

5. Elektri~ni pokreta~i (odnosno, elektromehani~ki, elektrohidrostati~ki i integrirani pokreta~i) specijalno konstruirani za “primarna kontrola na letawe”.

6. “Raspored na opti~kite senzori za kontrola na letawe” specijalno konstruirani za primena kaj aktivni “sistemite za kontrola na letawe”;

b. “Razvojna” “tehnologija”, kako {to sleduva, za aktivni “sistemi za kontrola na letawe” (vklu~uvajki kontrola po provodnik ili po svetlosen zrak);

1. Konfiguracija konstruirana za interkonekcija na povekekratnite mikroelektronski procesni elementi (na kompjuterite vo avionot) za da se dobie “realnoto vreme za procesirawe” za primena na kontrolniot zakon;

2. Kompenzacija na kontrolniot zakon za lokacija na senzorite ili dinami~ki tovari na strukturata na avionot, odnosno kompenzacija za senzorsko vibrirawe vo sredinata ili za razli~na senzorska lokacija od centarot na gravitacijata;

3. Elektronsko upravuvawe so vi{ok na podatoci ili vi{ok na sistemi za otkrivawe na defekti, tolerancija na defekti, izolacija ili rekonfiguracija na defekti; Zabele{ka: 7E004.b.3 ne ja kontrolira “tehnologijata” za

proektirawe na fizi~ki vi{ok. 4. Kontroli na letawe {to dozvoluvaat rekonfiguracija za vreme na let

na kontroli na aerodinami~na sila i moment za vistinskoto vreme na avtonomna kontrola na vozdu{noto vozilo;

5. Integrirawe na digitalnata kontrola na letawe, navigacijata i pogonskite blokovi vo digitalnata sistema za upravuvawe na letawe za “celosna kontrola na letot”;

Zabele{ka: 7E004.b.5. ne kontrolira: a. “Razvojna” “tehnologija” za integracija na digitalnata

kontrola na let, kontrolata za navigacija i pogonskite blokovi


vo digitalna sistema za upravuvawe na letot za “optimizacija na patekata na letot”

b. “Razvojna” “tehnologija” za “avionski” sistemi na istrumenti za letawe integrirani samo za navigacija ili priodi od tipot VOR, DME, ILS ili MLS

6. Polnopravni digitalni sistemi za kontrola na let ili

multisenzorski sistemi za upravuvawe pri izvr{uvawe na letot so angaìrawe na “ekspertni sistemi”;

Zabele{ka: Za “tehnologii” so Celosna digitalna kontrola na motor (FADEC), vidi 9E003.a.9 c. “Tehnologija” za “razvoj” na sistemi za helikopteri, kako {to sleduva:

1. Multi-osovinski kontrolori za elektrodale~insko (po provodnik) ili svetlodale~insko (po svetlosen zrak) {to kombiniraat funkcii na barem dve od slednite vo eden kontrolira~ki element; a. Kolektivni kontroli; b. Ciklusni kontroli; c. Kontroli po pravec;

2. “Sistemi za antitorziska kontrola so kontrolirana cirkulacija ili kontrola na pravecot so kontrolirana cirkulacija”;

3. Rotorni perki {to inkorporiraat “aero profili so promenliva geometrija” za upotreba vo sistemi {to koristat individualno upravuvawe na perkite.

7E101 “Tehnologija” soglasno na Op{tata Tehnololo{ka Zabele{ka [M*] za “koristewe” na oprema specificirana vo 7A001 do 7A006, [IV*] 7A101 do 7A106, 7A115 do 7A117, 7V01, 7V002, 7V003, 7V102, 7V103, 7D101

do 7D103. 7E102 “Tehnologija” za za{tita na vozduhoplovnata elektronika i [M11E1] elektri~nite podsistemi od elektromagnetni impulsi (EMP) i {teti od elektromagnetsko popre~uvawe (EMI) od nadvore{ni izvori, kako {to sleduva:

a. Konstrukciska “tehnologija” za sistemi za ekranirawe; b. Konstrukciska “tehnologija” za konfiguracija na za{titni elektri~ni mreì i

podsistemi; c. Konstrukciska “tehnologija” za odreduvawe na stabilizacionite kriteriumi za

7E102.a. i 7E102.b. 7E104 “Tehnologija” za integrirawe na podatoci za kontrola na let, za [[M10E2] naso~uvawe i za pogonite vo sistem za upravuvawe na let za [II] optimizirawe na patekata na raketniot sistem.


KATEGORIJA 8 – MORNARICA 8A Sistemi, Oprema i Komponenti 8A001 Podvodni i nadvodni vozila , kako {to sleduva: [W] Zabele{ka: Za kontrolniot status na podvodnite vozila vidi: Kategorija 5, Del 2”Bezbednost na informacija” za {ifrirana komunikaciska oprema; Kategorija 6 za senzori; Kategorii 7 i 8 za navigaciska oprema; Kategorija 8A za podvodna oprema.

a. Podvodni vozila so posada i povrzani so nadvoden sad, konstruirani da rabotat na dlabo~ina {to nadminuva 1,000 m;

[W1& 2] b. Podvodni vozila so posada i nepovrzani so nadvoden sad, so bilo {to od

slednoto:

1. Konstruirani da ‘rabotat samostojno’ so kapacitet na podignuvawe na se {to sledi: a. 10% ili pove}e od nivnata teìna vo vozduh; i b. 15 kN ili pove}e;

2. Konstruirani da rabotat na dlabo~ina {to nadminuva 1,000 m; ili 3. Da imaat se od slednoto:

a. Konstruirani da nosat posada od 4 ili pove}e lica; b. Konstruirani da ‘rabotat samostojno’ 10 ~asa ili pove}e; c. Imaat ‘radius na dejstvuvawe’ od 25 nauti~ki miqi ili pove}e;

i d. Imaat dolìna od 21 m ili pomalku;

Tehni~ka zabele{ka:

1. Za celite na 8A001.b., ‘raboti samostojno’ zna~i celosno potopeno, bez snorhel (cev za vozduh), site sistemi vo dejstvo i se dviì

so minimalna brzina pri koja moè bezbedno i dinami~no da ja kontrolira svojata dlabo~ina, so koristewe samo na svoite dlabo~inski horizontalni upravuva~i, bez da ima potreba od sad za potkrepa ili baza za poddr{ka na povr{inata, morskoto dno ili na bregot, a sodrì pogonski sistem za podvodno ili nadvodno koristewe.

2. Za celite na 8A001.b., ‘radius na dejstvuvawe’ zna~i pola od maksimalnoto rastojanie {to podvodnoto vozilo moè da go pomine.

[W1] c. Podvodni vozila bez posada povrzani so nadvoden sad, konstruirani da

rabotat na dlabo~ina {to nadminuva 1,000 m, so bilo {to od slednoto:

1. Konstruirani za manevrirawe na sopstven pogon koristejki pogonski motori ili so potisna snaga, specificirani vo 8A002.a.2.; ili

2. So prenesuvawe na podatoci preku vlaknesto-opti~ki vod;


[W1&2] d. Podvodni vozila, bez posada, nepovrzani so nadvoden sad, so nekoe od slednoto: 1. Konstruirani da oddrùvaat kurs po odnos na proizvolna geografska

to~kabez ~ove~ka asistencija vo realno vreme; 2. So akusti~no povrzuvawe za prenesuvawe na podatoci ili komandi; ili 3. So vlaknoopti~ko povrzuvawe za prenesuvawe na podatoci ili

komandi so dolìna nad 1,000 m;

e. Okeanski spasuva~ki sistemi so kapacitet na podignuvawe pogolem od 5 MN za spasuvawe na objekti od dlabo~ini, {to nadminuvaat 250 m i so nekoe od slednoto: 1. Dinami~ki sistemi za pozicionirawe, sposobni da oddrùvaat pozicija

vo ramkite na 20 m od dadenata to~ka, obezbedena so navigaciskiot sistem;

2. Navigaciski sistemi za dnoto na moreto i integrirani navigaciski sistemi za dlabo~ini nad 1,000 m so to~nost na pozicionirawe vo granicite na 10 m od prethodno opredelenata to~ka.

f. Plovni vozila so koristewe na povr{inski efekt (varijanta na

vozdu{na pernica) so site sledni karakteristiki: 1. Maksimalna proektirana brzina pri celosno optovaruvawe nad 30 jazli

pri bitna branova visina od 1.25 m (sostojba na moreto 3 ili pove}e); 2. Pritisok na vozdu{nata pernica nad 3,830 Pa; i 3. Soodnos na deplasman me|u prazen i celosno natovaren brod pomal

od 0.70;

g. Plovni vozila so koristewe na povr{inski efekt ( so kruti strani~ni yidovi) so maksimalna proektirana brzina nad 40 jazli, celosno natovareni pri bitna branova visina od 3.25 m (sostojba na moreto 5) ili pove}e;

h. Sadovi so podvodni krila so aktivni sistemi za avtomatsko

upravuvawe na krilnite sistemi so maksimalna proektirana brzina od 40 jazli ili pove}e, celosno natovareni, pri bitna branova visina od 3.25 m (sostojba na moreto 5) ili pove}e;

i. ‘Sadovi so mala povr{ina na vodnata linija’, so edna od slednite

karakteristiki: 1. Deplasman pri celosno optovaruvawe nad 500 toni so maksimalna

proektirana brzina nad 35 jazli i celosno natovareni, bitna branova visina od 3.25 m (sostojba na moreto 5) ili pove}e; ili

2. Deplasman pri celosno optovaruvawe nad 1,500 toni so maksimalna proektirana brzina nad 25 jazli, celosno natovaren i bitna branova visina od 4 m (sostojba na moreto 6) ili pove}e. Tehni~ka zabele{ka: ‘Sad so mala povr{ina na vodnata linija’ e definiran so slednata formula: Povr{ina na vodnata linija pri operativen proektiran gaz pomal od 2 h (deplasmanski volumen pri operativen proektiran gaz)²/³.


8A002 Sistemi i oprema, kako {to sleduva: [W] Zabele{ka: Za sistemi za podvodni komunikacii, vidi Kategorija 5, Del 1- Telekomunikacii .

a. Sistemi i oprema specijalno konstruirani ili modificirani za podvodni vozila, konstruirani da rabotat na dlabo~ini nad 1,000 metri, kako {to sleduva: 1. Ku}i{ta ili tela pod pritisok so maksimalen dijametar na vnatre{na

komora nad 1.5 m; 2. Pogonski motori na ednonaso~na struja ili potisni pogoni; 3. Snabduva~ki kabli i konektori za niv, {to koristat opti~ki vlakna i

sinteti~ki zasiluva~ki elementi; [W1*] b. Sistemi specijalno konstruirani ili modificirani za avtomatska kontrola na

dvièweto na podvodni vozila specificirani vo 8A001, {to koristat navigaciski podatoci i servo-upravuvawe so zatvoren krug: 1. Mu dozvoluvaat na voziloto da se dviì vo radijus od 10 m od

prethodno opredelenata to~ka na vodeniot stolb; 2. Ja oddrùvaat polo`bata na voziloto vo radijus od 10 m od prethodno

opredelenata to~ka na vodeniot stolb; 3. Ja odrùvaat polo`bata na voziloto vo granicite do 10 m pri sledewe

na kabel na ili pod morskoto dno; c. Penetratori ili konektori za vlaknesto-opti~ki vodovi za trupot na brodot d. Sistemi za podvodno nabluduvawe, kako {to sledi:

1. Televiziski sistemi i televiziski kameri, kako {to sledi: a. Televiziski sistemi ({to sodràt kamera, oprema za

nabluduvawe i prenesuvawe na signalot) so limitira~ka rezolucija merena vo vozduh pove}e od 800 linii i specijalno konstruirani ili modificirani za dale~insko upravuvani operacii so podvodno vozilo;

b. Podvodni televiziski kameri so limitira~ka rezolucija merena vo vozduh pove}e od 1,100 linii;

c. Televiziski kameri za slabo svetlo, specijalno konstruirani ili modificirani za podvodno koristewe, so site sledni karakteristiki: 1. Cevki za intenzivirawe na slika, specificirani vo

6A002.a.2.a.; i 2. Pove}e od 150,000 “aktivni pikseli” po elektronska

re{etka; Tehni~ka zabele{ka: Limitira~ka rezolucija vo televizija e merka za horizontalna rezolucija, obi~no izrazena vo maksimalen broj linii po visina na slika, koi moè da se razlikuvaat na test slika spored IEEE-standard 208/1960 ili nekoj ekvivalenten standard.

2. Sistemi, specijalno konstruirani ili modificirani za dale~inska rabota so podvodno vozilo, koristejki tehniki za minimizirawe na efektite od obratno zra~ewe, vklu~uvajki uredi za osvetluvawe so upravuvawe na dale~inata ili “laserski” sistemi;


e. Fotografski nepokretni kameri, specijalno konstruirani ili modificirani za

koristewe pod voda na dlabo~ina pogolema od 150 m so format na film 35 mm ili pogolem, so nekoi od slednite karakteristiki: 1. Anotacija na film so podatoci, obezbedeni od izvor nadvor od

kamerata; 2. Avtomatska korekcija na zadnoto fokusno rastojanie; ili 3. Avtomatska kontrola na kompenzacijata, specijalno konstruirana da

dozvoli da se koristi ku}i{teto na kamerata pod voda na dlabo~ini {to nadminuvaat 1,000 m;

f. Sistemi za elektronska slika, specijalno konstruirani ili modificirani za

koristewe pod voda, sposobni da memoriraat digitalno pove}e od 50 eksponirani sliki;

g. Sistemi za osvetluvawe, kako {to sleduva, specijalno konstruirani ili

modificirani za koristewe pod voda: 1. Sistemi za stroboskopsko osvetluvawe sposobni da dadat svetlinska

energija pogolema od 300 J na sekoe svetnuvawe i so frekvencija pove}e od 5 svetnuvawa vo sekunda;

2. Sistemi za osvetluvawe so argonov lak, specijalno konstruirani za koristewe ispod 1,000 m;

h. “Roboti” specijalno konstruirani za podvodno koristewe, kontrolirani so

specifi~no namenet kompjuter {to se “upravuva so memoriski programi” so nekoja od slednite karakteristiki: 1. Sistemite {to go kontroliraat “robotot” koristat informacija od

senzorite {to ja merat silata ili torzionite momenti primeneti na nadvore{en objekt, rastojanie do nadvore{en objekt ili dopirawe na “robotot” do nadvore{niot objekt; ili

2. Sposobni da priloùvaat sila od 250 N ili pove}e ili torzionen moment od 250 Nm ili pove}e a koristat leguri na baza titanium ili “vlaknesti ili ni{kovidni” “kompozitni” materijali vo nivnite strukturni elementi.

i. ^lenesti manipulatori so dale~insko upravuvawe, specijalno konstruirani

ili modificirani za koristewe so podvodnite vozila, so nekoja od slednite karakteristiki: 1. Sistemi {to go upravuvaat manipulatorot, koristat informacija od

senzorite {to gi merat torzioniot moment ili silata vrz nadvore{niot objekt, ili dodirot me|u manipulatorot i nadvore{niot objekt; ili

2. Kontrolirani spored proporcionalna tehnika za bazno pot~ineti elementi ili so specifi~no namenet kompjuter {to se “upravuva so memoriski programi”, {to imaat 5 ili pove}e stepeni na sloboda na dvièwe

Zabele{ka: Pri odreduvawe na brojot na stepenite za slobodnoto dvièwe se brojat samo funkcii {to imaat proporcionalna kontrola so koristewe na obratna vrska za polo`bata vo prostorot so “programsko upravuvan kompjuter”.


[W1] j. Nezavisni od nadvore{niot vozduh sistemi za energetsko snabduvawe, specijalno konstruirani za koristewe pod voda, kako {to sleduva:

1. Nezavisni od nadvore{niot vozduh sistemi za energetsko snabduvawe {to koristat Brayton ili Rankine-procesni motori so nekoja od slednite karakteristiki: a. Hemiski sistemi za ~istewe ili apsorbirawe, specijalno

konstruirani da otstranat jagleroden dioksid, jagleroden monoksid i ~esti~kite od recirkuliranite izduvni gasovi od motorite;

b. Sistemi , specijalno konstruirani za koristewe na monoatomski gas.

c. Napravi ili pregradi, specijalno konstruirani za namaluvawe bu~avata pod voda na frekvencii ispod 10 kHz, ili specijalno montirani napravi za ublaùvawe na udarite; ili

d. Sistemi specijalno konstruirani: 1. Za zgusnuvawe na proizvodite od reakcijata ili za

preoblikuvawe na gorivoto; 2. Za skladirawe na proizvodite od reakcijata; 3. Za isfrluvawe na proizvodite od reakcijata pri pritisok

od 100 kPa ili pove}e;

2. Sistemi so dizel cikli~ni motori nezavisni od nadvore{niot vozduh so site sledni karakteristiki: a. Hemiski sistemi za ~istewe ili apsorbirawe, specijalno

konstruirani da otstranat jagleroden dioksid, jagleroden monoksid i ~esti~kite od recirkuliranite izduvni gasovi od motorite;

b. Sistemi , specijalno konstruirani za koristewe na monoatomski gas.

c. Napravi ili pregradi, specijalno konstruirani za namaluvawe bu~avata pod voda na frekvencii ispod 10 kHz, ili specijalno montirani napravi za ublaùvawe na udarite; ili

d. Specijalno konstruirani sistemi za izduvni gasovi, {to ne isfrluvaat kontinuirano proizvodi na sogoruvawe;

3. Nezavisni od vozduhot energetski sistemi so kletki za gorivo so snaga

pogolema od 2 kW so nekoja od slednite karakteristiki: a. Napravi ili pregradi, specijalno konstruirani za

namaluvawe bu~avata pod voda na frekvencii ispod 10 kHz, ili specijalno montirani napravi za ublaùvawe na udarite; ili

b. Sistemi specijalno konstruirani: 1. Za zgusnuvawe na proizvodite od reakcijata ili za

preoblikuvawe na gorivoto; 2. Za skladirawe na proizvodite od reakcijata; 3. Za isfrluvawe na proizvodite od reakcijata pri pritisok

od 100 kPa ili pove}e;

4. Nezavisni od vozduhot energetski sistemi so motori so ciklus na Stirling so site sledni karakteristiki:


a. Napravi ili pregradi, specijalno konstruirani za namaluvawe na bu~avata pod voda na frekvencii ispod 10 kHz, ili specijalno montirani napravi za ublaùvawe na udarite; ili

b. Specijalno konstruirani sistemi za izduvni gasovi {to isfrluvaat proizvodi od sogoruvawe pod pritisok od 100 kPa ili pove}e;

k. Fleksibilni za{titni delovi, zaptivki i za{titni prsteni so

nekoja od slednite karakteristiki: 1. Konstruirani za pritisoci na vozdu{nata pernica od 3,830 Ra ili

pove}e, {to rabotat na visina na branovite od 1.25 m (sostojba na moreto 3) ili pove}e i specijalno konstruirani za vozila, {to go koristat principot na povr{inskiot efekt (varijanta na vozilo opremeno so vozdu{na pernica) specificirani vo 8A001.f.; ili

2. Konstruirani za pritisoci na vozdu{nata pernica od 6,224 Ra ili pove}e, {to rabotat na visina na branovite od 3.25 m (sostojba na moreto 5) ili pove}e i specijalno konstruirani za vozila, {to go koristat principot na povr{inskiot efekt (varijanta na vozilo opremeno so cvrsti strani~ni yidovi) specificirani vo 8A001.g.;

l. Podiga~ki ventilatori so proktirana snaga pogolema od 400 kW,

specijalno konstruirani za vozila so povr{inski efekt, specificirani vo 8A001.f. ili 8A001.g.;

m. Potpolno potopeni supkavitirani ili superkavitirani hidro-

krila, specijalno konstruirani za sadovi specificirani vo 8A001.h.; n. Aktivni sistemi, specijalno konstruirani ili modificirani za avtomatsko

upravuvawe na dvièwe na plovni vozila ili sadovi predizvikano od moreto, specificirani vo 8A001.f., 8A001.g., 8A001.h. ili8A001.i.;

o. Propeleri, sistemi za prenesuvawe na snaga, sistemi za generirawe na snaga i

sistemi za namaluvawe na bu~ava, kako {to sleduva: 1. Vodni propeleri so elisa ili sistemi za transmisija na snaga, kako {to

sledi, specijalno konstruirani za vozila so povr{inski efekt (varijanta na brodovi so vozdu{na pernica ili so cvrsti strani~ni yidovi), brodovi na hidro- krila ili sadovi so mala povr{ina na vodnata linija specificirani vo 8А001.f, 8А001.g, 8А001.h ili 8А001.i, :

a. Superkavitirani, superventilirani, delumno pod voda ili na povr{inata elisni propeleri, presmetani za snaga pogolema od 7.5 MW;

b. Propelerni sistemi so kontra- vrtewe, presmetani za snaga pogolema od 15 MW;

c. Sistemi so koristewe na tehniki za smiruvawe na vodnata struja pred ili posle propelerskata elisa.

d. Reduktorski prenosni mehanizmi so golem kapacitet i so lesna konstrukcija (faktor K pogolem od 300);

e. Osovinski sistemi za prenesuvawe na snaga pogolema od 1 MW so koristewe na komponenti od kompozitni materijali.


2. Elisni propeleri, sistemi za generirawe na snaga ili transmisiski

sistemi, konstruirani za koristewe kaj sadovi, kako {to sledi: a. Podesuva~ki propeleri i sklopovi na glav~ini so snaga

pogolema od 30 MW; b. Motori na elektri~en pogon i vnatre{no te~no ladewe so

izlezna snaga pogolema od 2.5 MW; c. “Superprovodni” pogonski motori ili permanentno-magnetni

elektri~ni pogonski motori so izlezna snaga nad 0,1 MW; d. Osovinski sistemi za prenesuvawe na snaga pogolema od 2

MW {to vklu~uvaat komponenti od kompozitni materijali; e. Propelerski sistemi za ventilacija ili bazna ventilacija so

presmetana snaga pogolema od 2.5 MW; [W1] 3. Sistemi za namaluvawe na bu~avata za koristewe na sadovi so

deplasman od 1,000 toni ili pove}e, kako {to sledi: a. Sistemi za namaluvawe na podvodnata bu~ava, pri frekvencii

pomali od 500 Hz, se sostojat od akusti~ni drà~i za akusti~na izolacija na dizel motorite, kompleti na dizel generatori, gasni turbini, kompleti na gasno-turbinski generatori, pogonski motori ili zap~anici za namaluvawe na propulzijata, specijalno konstruirani za izolacija na zvuk ili vibracii, so sopstvena masa {to nadminuva 30% od opremata {to treba da bide montirana;

[W2][IV] b. Sistemi za aktivno namaluvawe ili eliminirawe na bu~avata, ili magnetni leì{ta, specijalno konstruirani za sistemite za transmisija na snaga, {to vklu~uvaat sistemi za elektronsko upravuvawe, sposobni za aktivno namaluvawe na vibraciite na opremata so sozdavawe na signali protiv bu~ava ili protiv vibracii direktno kon izvorot.

[W1] p. Pogonski sistemi so pumpawe na mlaz so izlezna snaga pogolema od 2.5

MW {to koristat divergirani mlaznici i struja kon lopatkite na propelerot, za da se podobri koeficientot na polezno dejstvo ili da se namali podvodnata bu~ava od motorot;

r. Samostojni aparati za gwurewe i podvodno plivawe, so zatvoren ili

poluzatvoren ciklus (povtorno vdi{uvawe). Zabele{ka: 8A002 r ne gi kontrolira individualnite aparati za li~no koristewe koga istite go pridruùvaat korisnikot.

8V Oprema za testirawe, ispituvawe i proizvodstvo 8V001 Vodni tuneli so pozadinski {um pomal od 100 dB (soodveten na 1 µRa, 1 Hz), pri opseg na frekvencija od 0 do 500 Hz, konstruirani za merewe na akusti~ki poliwa sozdadeni so hidro protok okolu modelite na sistemite na motorite.


8S Materijali 8S001 ‘Sinteti~ka pena’ konstruirana za primena pod voda so site sledni [W] karakteristiki:

a. Konstruirani za morski dlabo~ini nad 1,000 m; i b. Gustina pomala od 561 kg/m³. Tehni~ka zabele{ka: ‘Sinteti~ka pena’ sodrì plasti~ni ili stakleni {upli top~iwa vgradeni vo smolesta matrica.

8D Softver 8D001 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj”, [W1* &2*] “proizvodstvo” ili “koristewe” na oprema ili materijali specificirani vo 8A, 8V ili 8S . 8D002 Specifi~en “softver” specijalno konstruiran ili modificiran za [W1] “razvoj”, “proizvodstvo”, popravka, remont ili obnovuvawe(povtorna ma{inska obrabotka) na propelerite, specijalno konstruirani za namaluvawe na podvodnata bu~ava. 8E Tehnologija 8E001 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “ razvoj” [W1*&2*] ili “proizvodstvo” na oprema ili materijali, specificirani vo 8A, 8V ili 8S. 8E002 Druga “tehnologija”, kako {to sleduva: [W] [W1][IV] a. “Tehnologija” za “razvoj”, “proizvodstvo”, popravka, remont ili

obnovuvawe (povtorna ma{inska obrabotka) na propelerite, specijalno konstruirani za namaluvawe na podvodnata bu~ava.

b. “Tehnologija” za remont ili obnovuvawe na opremata, specificirana vo 8A001, 8A002.b., 8A002.j., 8A002.o. ili 8A002.p.


KATEGORIJA 9 – POGONSKI ISTEMI, VSELENSKI VOZILA I SRODNA OPREMA 9A Sistemi, Oprema i Komponenti Zabele{ka: Za pogonski sistemi konstruirani ili kategorizirani da izdràt neutronsko ili preodno jonsko zra~ewe, vidi Kontroli na voeni proizvodi. 9A001 Avio gasno turbinski motori, {to koristat bilo koja od [W] “tehnologiite” specificirani vo 9E003.a., kako {to sleduva: [M3A1] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A101.

a. Bez sertifikat za specifi~en “civilen avion” za koi se nameneti; b. Bez sertifikat od vozduhoplovnite vlasti za civilno koristewe vo “zemjata

u~esni~ka”; c. Konstruirani za krstarewe so brzini pogolemi od 1.2 Maha za pove}e od

trieset minuti. 9A002 ‘Morski gasno turbinski motori’ spored ISO standard za kontinuirano [W] odrùvawe na optimalna snaga od 24,245 kW ili pove}e, i specifi~na

potro{uva~ka na gorivo pomala od 0.219 kg/kWh vo energetski raspon od 35 do 100%, i specijalno konstruirani sklopovi i komponenti za niv.

Zabele{ka: Terminot ‘morski gas turbinski motori’ gi vklu~uva onie industriski ili modificirani avio gas turbinski motori {to se adaptirani za brodska generacija na elektro struja ili brodski pogon. 9A003 Specijalno konstruirani sklopovi i komponenti, {to vklu~uva nekoi od [W] “tehnologiite” specificirani vo 9E003.a., za slednite pogonski sistemi na gasno

turbinski motori:

a. Specificirani vo 9A001; b. îe poteklo na proekt ili proizvodstvo se od “zemja neu~esni~ka” ili se

nepoznati za proizvoditelot. 9A004 Vselenski lansirni vozila i “vselenski brodovi” [W] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A104. [M1A1*] [M19A1*] Zabele{ka: 9A004 ne go kontrolira korisniot tovar. [IV] Zabele{ka: Za kontrolniot status na proizvodi vklu~eni vo korisniot tovar na “vselenskite brodovi”, vidi gi soodvetnite Kategorii. 9A005 Raketni motorni sistemi na te~no gorivo {to sodràt nekoi od [W] sistemite ili komponentite specificirani vo 9A006. [M2A1,a*] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A105 I 9A119 [M2A1.s*] [M2A1*] [IV*] 9A006 Sistemi i komponenti specijalno konstruirani za raketni motorni [W] sistemi na te~no gorivo, kako {to sleduva: Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A106 I 9A108.


a. Kriogeni friìderi, so dewar-ova leta~ka teìna, kriogeni toplinski cevki ili kriogenski sistemi specijalno konstruirani za koristewe vo vselenski vozila i sposobni da go namalat gubitokot na kriogenskata te~nost na pomalku od 30% godi{no.

b. Kriogeni kontejneri ili razladni sistemi so zatvoren ciklus sposobni da

obezbedat temperaturi od 100 K (-173°S) ili poniski za “avioni” {to se sposobni za kontinuirano letawe pri brzini pogolemi od 3 Maha, lansirni vozila ili “vselenski brodovi”;

c. Sistemi za skladirawe ili prenesuvawe na te~en viskozen vodorod.

[M3A5*] d. Turbo pumpi za visok pritisok (nadminuva 17.5 Ra), komponenti za pumpite ili povrzani so niv gas - generatorski ili pogonski sistemi na turbini so ekspandiran ciklus;

[M3A3*] e. Komori za sogoruvawe so visok pritisok (nadminuva 10.6 Mra) i

mlaznici za niv;

f. Sistemi za skladirawe na gorivo {to koristat princip na kapilarno zadùvawe ili istiskuvawe pod pritisok (odnosno so fleksibilni rezervoari);

[M3A5*] g. Inèktori za te~ni goriva, so individualni otvori od 0.381 mm ili pomal

dijametar (povr{ina od 1.14 h 10-³ sm² ili pomala za neokrugli otvori) specijalno konstruirani za raketni motori so te~no gorivo;

h. Monolitni jaglerodno-jaglerodni komori za sogoruvawe ili monolitni

jaglerodno-jaglerodni izlezni mlaznici so gustina pogolema od 1.4 g/cm³ i crstina na vle~ewe pogolema od 48 Mra.

9A007 Raketni motorni sistemi na cvrsto gorivo so bilo {to od slednoto: [W] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A119 [M2A1*] [M2A1.s*] a. Kapacitet na vkupen impuls {to nadminuva 1.1 MNs; [IV]

b. Specifi~en impuls od 2.4 kNs/kg ili pove}e koga protokot niz mlaznicata se pro{iruva do uslovite na okolnata sredina na morskoto nivo pri prilagoden pritisok vo komorata od 7 Mra;

c. Frakcii na masa na stepeni {to nadminuva 88% i polnewe so cvrsto gorivo

nad 86%. d. Bilo koj od komponentite specificirani vo 9A008; ili e. Sistemi za svrzuvawe na gorivo i izolacija, {to koristat konstrukcii dirktno

svrzani so motorot za obezbeduvawe na “cvrsto mehani~ko vrzuvawe” ili prepreka za hemisko migrirawe me|u cvrstoto gorivo i izolacioniot materijal na ku}i{teto.

Tehni~ka zabele{ ka: Za celite na 9A007.e., ‘cvrsta mehani~ko vrzuvawe’ zna~i cvrstina na

svrzuvawe ednakva na ili pogolema od cvrstinata na gorivoto.

9A008 Komponenti, kako {to sleduva, specijalno konstruirani za sistemite na [W] motori za cvrsto raketno gorivo, kako {to sledi: Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A108.


[M3A3*] a. Sistemi za svrzuvawe na gorivo i izolacija, {to koristat sloevi [M3S1*] za obezbeduvawe na ‘cvrsto mehani~ko svrzuvawe’ ili prepreka za [M3S2*] hemisko migrirawe me|u cvrstoto gorivo i izolacioniot materijal na

ku}i{teto; Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 9A008.a., ‘cvrsto mehani~ko svrzuvawe’ zna~i cvrstina na

svrzuvawe ednakva na ili pogolema od cvrstinata na gorivoto. [M3A3*] b. Kompozitni motorni ku}i{ta zasileni so vkrsteni ni{ki so dijametar nad

0.61 m ili so ‘koeficient na konstrukciska efektivnost (PV/W)’ {to nadminuva 25 km;

Tehni~ka zabele{ka: ‘Koeficient na konstrukciska efektivnost (PV/W)’ e pritisokot na

rasprsnuvawe pomnoèn so volumenot na sadot (V) podelen so vkupnata teìna na sadot pod pritisok (W).

[M3A3] c. Mlaznici so potisni nivoa {to nadminuvaat 45 kN ili so brzina na erozija na

grloto na mlaznicata pomala od 0.075 mm/s; [M2A1.e*] d. Podvi`ni mlaznici ili potisni vektorski kontrolni sistemi so [IV*] sekundarno vbrizguvawe na te~nost sposobni za nekoe od slednoto: 1. Omni oksialno dvièwe {to nadminuva ±5°; 2. Agolna vektorska rotacija od 20°/s ili pove}e; ili 3. Agolno vektorsko zabrzuvawe od 40°/s² ili pove}e. 9A009 Hibridni raketni motorni sistemi so: [W] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A109 I 9a119. [M3A6*] [II] a. Kapacitet na vkupni impulsi {to nadminuva 1.1 MNs; ili

b. Nivoa na potisok {to nadminuvaat 220 kN vo uslovi na izlez vo vakuum. 9A010 Specijalno konstruirani komponenti, sistemi i strukturi za raketi- [W] nosa~i, pogonski sistemi za raketi-nosa~i ili “vselenski brodovi”, kako {to sleduva:

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1A002 I 9A110. [M6A1*] a. Komponenti i strukturi sekoja nad 10kg, specijalno konstruirani za raketi-

nosa~i, proizvedeni so koristewe na metalno “matri~ni”, “kompozitni”, organsko “kompozitni”, kerami~no “matri~ni” ili me|umetalni materijali za zasiluvawe specificirani vo 1S007 ili 1S010;

Zabele{ka: Namaluvaweto na teìnata ne se odnesuva na nosnite konusi. [M6A1*] b. Komponenti i konstrukcii specijalno konstruirani za pogonski sistemi na

raketi-nosa~i, specificirani vo 9A005 do 9A009 proizvedeni so koristewe na metalni matrici, kompozitni, organsko kompozitni, kerami~ki matrici ili me|umetalni materijali za zasiluvawe specificirani vo 1S007 ili 1S010.

[M6A1*] c. Strukturni komponenti i izolacioni sistemi, specijalno konstruirani za

aktivna kontrola na dinami~kata reakcija ili distorzija na strukturata na “vselenskiot brod”;

[M3A2*] d. Impulsni raketni motori na te~no gorivo so soodnos na potisok prema teìna

ednakov na ili pogolem od 1 kN/kg i vreme na reakcija (vreme potrebno za postignuvawe na 90% od vkupniot nominalen potisok od startot) pomalku od 30 ms.


9A011 Nabojno mlazni motori, nabojno mlazni motori so nadzvu~no sogoruvawe ili motori so kombiniran ciklus i specijalno konstruirani komponenti

za niv. [W1& 2] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A111 I 9A118. [M3A2*] 9A012 Bezpilotni letala so nekoja od slednite karakteristiki: [W] [M1A2*] [M19A2*]

a. Sposobnost za avtonomna kontrola na letawe i navigacija (na pr. avtopilot so inercijalen navigaciski system); ili

b. Sposobnost za kontroliran let nadvor od neposrednoto vidno podra~je preku ~ovek operator ( na pr. televisuelno dale~insko upravuvawe).

9A101 Lesni turbo-mlazni i turbo-ventilatorski mlazni motori (vklu~uvajki [M3A1] motori so turbo kompresor) {to se upotrebuvaat vo “raketi”, poinakvi od onie

specificirani vo 9A001, kako {to sleduva:

a. Motori so dvete sledni karakteristiki: 1. Maksimalna potisna vrednost pogolema od 400 N (postignata vo

neinstalirana sostojba) osven civilni motori so sertifikat so maksimalna potisna vrednost pogolema od 8,890 N (postignata vo neinstalirana sostojba), i

2. Specifi~na potro{uva~ka na gorivo od 0.15 kg/N/h ili pomala (pri maksimalna kontinuirana snaga na stati~ni i standardni uslovi na nivo na moreto);

b. Motori konstruirani ili modificirani za koristewe vo “raketi”

9A104 Raketi za visinsko istraùvawe, so domet od najmalku 300 km. [M1A1*] Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A004. [M19A1*] [IV*] 9A105 Raketni motori so te~no gorivo, kako {to sleduva: Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A119. [M2A1.s] a. Raketni motori so te~no gorivo {to se koristat vo “raketi”, [IV*] poinakvi od onie specificirani vo 9A005, so vkupen kapacitet na impulsi od

1.1 MNs ili pogolem; [M20A1.b] b. Raketni motori so te~no gorivo, {to se koristat vo komplet raketni sistemi

ili bezpilotni vozdu{ni letala, sposobni za domet od 300 km, poinakvi od onie specificirani vo 9A005 ili 9A105.a. so vkupen kapacitet na impulsi od 0.841 MNs ili pogolem.

9A106 Sistemi ili komponenti, poinakvi od onie specificirani vo 9A006, {to se koristat vo

“raketi”, kako {to sleduva, specijalno konstruirani za raketni pogonski sistemi na te~no gorivo:

[M3A3*] a. Ablativni oblogi za komorite za potisok ili sogoruvawe; [M3A3*] b. Raketni mlaznici;


[M2A1.e] c. Podsistemi za kontrola na potisen vektor; [IV*] Tehni~ka zabele{ka: Primeri na metodi za ostvaruvawe na kontrola na potisen vektor

specificirani vo 9A106.s. se: 1. Fleksibilna mlaznica; 2. Inèktirawe na te~en ili sekundaren gas; 3. Podvièn motor ili mlaznica; 4. Otklonuvawe na protokot na izduvniot gas (mlazni lopatki ili

sondi); ili 5. Potisni zalisci.

[M3A5] d. Kontrolni sistemi za te~ni raketni goriva i raketni goriva vo vid na

suspenzija (vklu~uvajki oksidansi) i specijalno konstruirani komponenti za niv, konstruirani ili modificirani da rabotat vo vibrira~ka sredina od pove}e od 10 g rms pome|u 20 Hz i 2,000 Hz.

Zabele{ka: Samo servo ventilite i pumpite specificirani vo 9A106.d., se slednite:

a. Servo ventili konstruirani za protok od 24 litri vo minuta ili pogolem, pri apsoluten pritisok od 7 MRa ili pogolem, {to imaat vreme na reagirawe na pokreta~ot pomalo od 100 ms;

b. Pumpi za te~no gorivo so osovinski brzini isti ili pogolemi od 8,000 r.p.m. ili so pritisoci na praznewe ednakvi na ili pogolemi od 7 Mra.

9A107 Raketni motori na cvrsto gorivo, {to se koristat vo komplet raketni [M20A1.b] sistemi ili bezpilotni vozdu{ni letala, sposobni za domet od 300 km, poinakvi od onie

specificirani vo 9A007, so kapacitet na vkupni impulsi od 0.841 MNs ili pogolem. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A119. 9A108 Komponenti, poinakvi od onie specificirani vo 9A008, {to se koristat vo “raketi”,

kako {to sleduva, specijalno konstruirani za pogonski sitemi na raketi na cvrsto gorivo:

[M3A3*] a. Ku}i{ta za raketni motori “vnatre{na obloga” i “izolacija” za [M3S1*] niv; [M3S2*] [M3A3*] b. Raketni mlanici; [M2A1.e] c. Podsistemi za kontrola na potisen vector. [IV*] Tehni~ka zabele{ka: Primeri na metodi za ostvaruvawe na kontrola na potisen vektor

specificiran vo 9A108.s. se: 1. Fleksibilna mlaznica; 2. Inèktirawe na te~en ili sekundaren gas; 3. Podvièn motor ili mlaznica; 4. Otklonuvawe na protokot na izduvniot gas (mlazni lopatki ili

sondi); ili 5. Potisni zalisci.

9A109 Hibridni raketni motori, {to se koristat vo “raketi”, poinakvi od onie [M3A6] specificirani vo 9A009, i specijalno konstruirani komponenti za niv. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A119.


9A110 Kompozitni strukturi, laminati i proizvodi od niv, poinakvi od onie [M6A1] specificirani vo 9A010, specijalno konstruirani za koristewe vo vselenski raketi-

nosa~i specificirani vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104 ili podsistemi specificirani vo 9A005, 9A007, 9A105.a., 9A106 do 9A108, 9A116 ili 9A119.

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1a002. 9A111 Pulsira~ki mlazni motori, {to se koristat vo “raketi”, i specijalno [M3A2] konstruirani komponenti za niv. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A011 I 9A118. 9A115 Oprema za podr{ka na lansiraweto, konstruirana ili modificirana za vselenski raketi-

nosa~i specificirani vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104, kako {to sleduva:

[M12A1] a. Aparati i napravi za rakuvawe, kontrola, aktivirawe ili lansirawe; [M12A2] b. Vozila za transport, rakuvawe, kontrola, aktivirawe ili lansirawe; 9A116 Vozila za povtorno navleguvawe vo atmosferata, {to se koristat vo [M2A1.b] “raketi”, kako i oprema konstruirana ili modificirana za niv, kako [IV*] {to sleduva:

a. Vozila za povtorno navleguvawe vo atmosferata; b. Toplinski {titovi i komponenti za niv izraboteni od kerami~ki ili ablativni

materijali;

c. Ladilnici i komponenti za niv izraboteni od lesni materijali so golem toplinski kapacitet;

d. Elektronska oprema specijalno konstruirana za vozila za povtorno

navleguvawe vo atmosferata. 9A117 Stepenasti mehanizmi, mehanizmi za odvojuvawe, i me|ustepenasti vrski, [M3A4] {to se koristat vo “raketi”. [II] 9A118 Napravi za regulirawe na sogoruvaweto vo motori {to se koristat vo [M3A2*] “raketi”, specificirani vo 9A011 ili 9A111. 9A119 Individualni raketni stepeni, {to se koristat kaj kompletni raketni [M2A1.a*] sistemi ili bezpilotni vozdu{ni letala, sposobni za domet od 300 km, [M20A1.a*] poinakvi od onie specificirani vo 9A005, 9A007, 9A009, 9A105, 9A107 i [IV*] 9A109. 9V Oprema za testirawe, inspekcija i proizvodstvo 9V001 Specijalno konstruirana oprema, alatki i uredi, kako {to sledi, za [W] proizvodstvo na lopatki na gasna turbina, naso~ni lopatki ili odlivki


– nosa~i na mlazniot aparat:

a. Oprema za leewe so naso~eno stvrdnuvawe ili so monokristalno stvrdnuvawe;

[W1] b. Kerami~ki jadra ili obvivki; 9V002 Kontrolni sistemi so postojano povrzuvawe (vo realen vremenski [W] interval), instrumenti (vklu~uvajki senzori) ili oprema za avtomatsko sobirawe i

obrabotka na podatoci, specijalno konstruirani za “razvoj” na gasno turbinski motori, sklopovi ili komponenti {to gi koristat “tehnologiite” specificirani vo 9E003.a.

9V003 Oprema specijalno konstruirana za “proizvodstvo” ili testirawe na [W] gasno turbinskite ~etkasti zaptivki konstruirani da rabotat na brzini na vrvovite na

lopatkite {to nadminuvaat 335 m/s, i temperaturi pogolemi od 773 K (500°S), i posebno konstruirani komponenti ili pribor za niv.

9V004 Alati, matrici ili uredi za svrzuvawe vo cvrsta sosotojba na [W] “superlegurni”, titaniumski ili intermetalni kombinacii lopatka-disk opi{ani vo

9E003.a.3 ili 9E003.a.b. nameneti za gasni turbini. 9V005 Kontrolni sistemi so postojano povrzuvawe (vo realen vremenski [W] interval), instrumenti (vklu~uvajki senzori) ili oprema za avtomatsko sobirawe i

obrabotka na podatoci, specijalno konstruirani za koristewe so nekoi od slednite aerodinami~ni tuneli ili napravi:

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9V105.

a. Aerodinami~ni tuneli konstruirani za brzini od 1.2 maha ili pove}e osven onie {to se posebno konstruirani za obuka i so ‘dimenzija na presekot za testirawe‘ (meren strani~no) pomal od 250 mm;

Tehni~ka zabele{ka; ‘Dimenzija na presekot za testirawe’ vo 9V005.a. zna~i dijametarot na

krugot, ili stranata na kvadratot ili najdolgata strana na pravoagolnikot, kade presekot za ispituvawe e najgolem.

b. Napravi za simulacija na uslovite za struewe pri brzina {to nadminuva 5

maha, vklu~uvajki radioaktivni tuneli, plazma elektrola~ni tuneli, cevki za udarni branovi, tuneli za udarni branovi, gasni tuneli i topovi na lesen gas; ili

c. Aerodinami~ni tuneli ili napravi, poinakvi od dvo-dimenziski preseci,

sposobni za simulirawe na protoci so broevi na Reynolds pogolemi od 25 h 106 .

9V006 Oprema za testirawe na akusti~ni vibracii {to moè da proizvede nivo [W] na zvu~en pritisok od 160 dB ili pove}e (prilagodeno na 20 TRa) so [M15V4.b*] proektirana snaga od 4 kW ili pove}e pri temperatura na kelijata za testirawe

pogolema od 1,273 K (1,000°S), i specijalno konstruirani kvarcni grea~i za niv. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9V106. 9V007 Oprema specijalno konstruirana za ispituvawe na integritetot na [W] raketnite motori {to koristat tehniki za testirawe bez razru{uvawe (NDT) poinakvi

od planaren rentgen ili osnovni fizi~ki ili hemiski analizi.


9V008 Pretvoruva~i specijalno konstruirani za direktno merewe na [W] povr{inskoto triewe na zidot na testiraniot protok so temperatura na stagniraniot

protok {to nadminuva 833 K (560°S). 9V009 Alatki specijalno konstruirani za proizvodstvo na pra{kasto [W] metalur{ki komponenti na turbinski rotori za motori sposobni da rabotat na nivo na

napregawe od 60% od kriti~nata cvrstina na istegnuvawe (UTS) ili pove}e i temperaturi na metal od 873 K (600°S) ili pove}e.

9V105 Aerodinami~ni tuneli za brzini od 0.9 maha ili pogolemi, {to moè da [M15V2] se koristat za “raketi” i nivnite podsistemi. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9V005. 9V106 Komori za ispituvawe na sredinata i komori bez eho, kako {to sleduva: [M15V4]

a. Komori za ispituvawe na sredinata sposobni za simulirawe na slednite uslovi za letawe: 1. Vibraciski uslovi od 10 g rms ili pogolemi me|u 20 Hz i 2,000 Hz

i preneseni sili od 5 kN ili pogolemi; i 2. Visini od 15,000 m ili pogolemi; ili 3. Opseg na temperatura od barem 223 K (-50°S) do 398 K (+125°S);

b. Komori bez eho sposobni za simulirawe na slednite uslovi za letawe:

1. Akusti~ni uslovi pri vkupno nivo na zvu~en pritisok od 140 dB ili pove}e (prilagodeni na 20 TRa) ili so proektirana snaga od 4 kW ili pogolema; i

2. Visini od 15,000 m ili pogolemi; ili 3. Opseg na temperatura od barem 223 K (-50°S) do 398 K (+125°S).

9V115 Specijalno konstruirana “oprema za proizvodstvo” za sistemi, [M2V2*] podsistemi i komponenti specificirani vo 9A005 do 9A009, 9A011, [M3B2*] 9A101, 9A105 do 9A109, 9A111, 9A116 do 9A119. [M20V2*] [IV*] 9V116 Specijalno konstruirani “proizvodni objekti” za vselenski raketi- [M1V1*] nosa~i specificirani vo 9A004, ili sistemi, podsistemi i komponenti [M2V1*] specificirani vo 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A104 do 9A109, 9A111, [M3V1*] ili 9A116 do 9A119. [M20V1*] [IV*] 9V117 Platformi i pultovi za testirawe na raketi na cvrsti ili te~ni goriva [M15V3] ili raketni motori so bilo koi od slednite karakteristiki:

a. Kapacitet za rakuvawe pri potisok pogolem od 90 kN; ili b. Sposobnost za simultano merewe na tri komponenti na aksialniot potisok.

9S Materijali 9S110 Polufabrikati na vlakna impregnirani so smola i preformi na vlakna


[M6S1] presvle~eni so metal, za kompozitni strukturi, laminati i proizvodi specificirani vo 9A110, napraveni bilo so organska matrica ili metalna matrica koristejki zasiluvawe na vlaknata ili ni{kite so “specifi~na cvrstina na istegnuvawe” pogolema od 7.62 h 104 m i so “specifi~ni moduli” pogolemi od 3.18 h 106 m.

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1S010 I 1S210. Zabele{ka: Samo polufabrikati na vlakna impregnirani so smola

specificirani vo vlez 9S110 se onie {to koristat smoli so temperatura za pominuvawe vo staklesta sostojba (Tg), posle tretman, {to nadminuva 418 K (145°S) kako {to e odredeno so D4065 na AYTM ili ekvivalent.

9D Softver 9D001 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “razvoj” na [W1*& 2*] oprema ili “tehnologija” specificirana vo 9A, 9V ili 9E003. [M3D3*] [IV] 9D002 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “proizvodstvo” [W1*& 2*] na oprema specificirana vo 9A ili 9V. 9D003 “Softver” specijalno konstruiran ili modificiran za “koristewe” na [W] “potpolno digitalni elektronski motorni kontroli” (“FADEC”) za pogonski sistemi

specificirani vo 9A ili za oprema specificirana vo 9V, kako {to sleduva:

a. “Softver” vo digitalni elektronski kontroli za pogonski sistemi, uredi za testirawe na aeroprostor ili uredi za testirawe na motori {to baraat prisustvo na vozduh;

b. “Softver” so tolerancija na gre{ki koristen vo sistemite (“FADEC”) za

pogonski sistemi i srodni uredi za testirawe. 9D004 Drug “softver”, kako {to sleduva: [W] [W1] a. “Softver” za dvo-dimenziski ili tri-dimenziski viskozni

fluidi, proveren so podatoci od aerodinami~ni tuneli ili testirawe na let potrebni za detaqno modelirawe na motorniot protok;

b. “Softver” za testirawe na aero gasni turbinski motori, sklopovi ili

komponenti, specijalno konstruirani da sobirat, reduciraat i analiziraat podatoci vo realno vreme, sposobni za upravuvawe so obratna vrska, vklu~uvajki dinami~ko podesuvawe na testiranite proizvodi ili uslovite na testirawe vo tekot na samoto testirawe;

[W 1] c. “Softver” specijalno konstruiran za regulacijata na naso~enoto stvrdnuvawe ili leewe na monokristali;

d. “Softver” vo “izvoren kod”, “kod na objekt” ili ma{inski kod {to e potreben za “koristewe” na aktivni kompenzaciski sistemi za regulacija na rastojanieto na kraevite na lopatkite na rotorot. Zabele{ka: 9D004.d. ne go kontrolira “softverot” vgraden vo

oprema {to ne se kontrolira ili e potreben za odrùvawe na aktivnosti vo vrska so kalibrirawe ili popravka ili aùrirawe na aktivnite kompenzira~ki


sistemi za kontrola na radialnoto rastojanie.

9D101 “Softver” posebno konstruiran ili modificiran za “koristewe” na [M1D1*] proizvodi specificirani vo 9V105, 9V106, 9V116 ili 9V117. [M2D1*] [M3D1*] [M12D1*] [M15D1*] [M20D1*] [IV*] 9D103 “Softver” posebno konstruiran za modelirawe, simulirawe ili [M16D1*] konstrukcisko integrirawe na vselenski raketi-nosa~i specificirani

vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104, ili podsistemi specificirani vo 9A005, 9A007, 9A105.a., 9A106, 9A108, 9A116 ili 9A119.

Zabele{ka: “Softver” specificiran vo 9D103 ostanuva pod kontrola koga e kombiniran so posebno konstruiran hardver specificiran vo 4A102.

9D104 "Softver" specijalno konstruiran ili modificiran za koristewe na [M2D2*] proizvodi specificirani vo 9A001, 9A005, 9A006.d., 9A006.g., 9A007.a., [M2D4] 9A008.d., 9A009.a., 9A010.d., 9A011, 9A1019A105, 9A106.c., 9A106.d., [M3D2*] 9A107, 9A108.c., 9A109, 9A111, 9A115.a., 9A116.d., 9A117 ili 9A118. 9D105 “Softver” {to gi koordinira funkciite na pove}e od eden podsistem, [M1D1*] posebno konstruiran ili modificiran za “koristewe” vo vselenski [M19D1*] raketi-nosa~i specificirani vo 9A004 ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani

vo 9A104. 9E Tehnologija Zabele{ka: “Razvoj” ili “proizvodstvena” “tehnologija” specificirana vo

9E001 do 9E003 za motori so gasni turbini ostanuva pod kontrola koga se koristi kako “koristena” “tehnologija” za popravka, rekonstrukcija i remont . Isklu~eni od kontrola se: tehni~ki podatoci, crteì ili dokumentacija za aktivnostite za tehni~ko odrùvawe direktno svrzano so kalibrirawe, otstranuvawe, zamena na o{teteni ili nepopravlivi liniski zamenlivi elementi, vklu~uvajki zamena na celi motori ili moduli na motor.

9E001 “Tehnologija” spored Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za “razvoj” na [W1* & 2*] oprema ili “softver” specificirani vo 9A001.s., 9A004 do 9A011, 9V [M*] ili 9D. [IV*] 9E002 “Tehnologija” spored Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za “proizvodstvo” [W1*& 2*] na oprema specificirana vo 9A001.s., 9A004 do 9A011, ili 9V. [M*] [IV*] Zabele{ka: Za “tehnologija” za popravka na kontrolirani strukturi, laminati ili materijali, vidi 1E002.f. 9E003 Druga “tehnologija”, kako {to sleduva:


[W] a. ‘Tehnologija” “potrebna” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na nekoja od

slednite komponenti ili sistemi za gasni turbinski motori: [W1& 2] 1. Gasni turbinski lopatki, naso~ni lopatki ili nosa~i na mlazniot

aparat napraveni od namerno stvrdnati (DS) ili monokristalni (SC) leguri so vek na traewe pod napon na ru{ewe {to nadminuva 400 ~asa pri 1,273 K (1,000°S) na napon od 200 Mra, bazirano na prose~nite vrednosti na svojstvata;

[W1] 2. Komori za sogoruvawe so pove}e kupoli {to rabotat pri prose~ni

temperaturi na izlezot na brenerot nad 1,813 K (1,540°S) ili komori za sogoruvawe {to inkorporiraat termi~ki odvoeni obvivki , nemetalni obvivki ili nemetalni {kolki;

3. Komponenti proizvedeni od bilo {to od slednoto:

[W1& 2] a. Organski “kompozitni” materijali konstruirani da rabotat nad 588 K (315°S);

[W1] b. “Kompoziti”od metalni “matrici”, kerami~ki “matrici”, intermetalni ili intermetalno zasileni materijali specificirani vo 1S007; ili

[W1] c. “Kompozitni” materijali specificirani vo 1S010 i proizvedeni so smoli specificirani vo 1S008.

[W1] 4. Turbinski lopatki {to ne se ladat, naso~ni lopatki, nosa~i na

mlazniot aparat ili drugi komponenti konstruirani da rabotat pri temperaturi na gasniot protok od 1,323 K (1,050°S) ili pove}e;

[W1] 5. Turbinski lopatki {to se ladat, naso~ni lopatki ili nosa~i na

mlazniot aparat, poinakvi od onie opi{ani vo 9E003.a.1., izloèni na teperaturi na gasniot protok od 1,643 K (1,370°S) ili pove}e;

6. Kombinacija na lopatki-diskovi {to koristat povrzuvawe vo cvrsta

sostojba; 7. Komponenti na gas turbinski motori {to koristat “tehnologija” za

“difuzno svrzuvawe” specificirana vo 2E003.b.;

[W1] 8. Otporni na o{tetuvawa rotira~ki komponenti na gasni turbinski motori {to koristat pra{kasto metalur{ki materijali specificirani vo 1S002.b.;

[W1] 9. “FADEC” za gasovi turbini ili motori so kombiniran ciklus i nivni

srodni komponenti za dijagnosticirawe, senzori i specijalno konstruirani komponenti;

10. Prilagodliva geometrija na proto~nite kanali i kontrolni sistemi

kon niv za: a. Gasno generatorski turbini; b. Ventilatori ili energetski turbini; c. Propelerski mlaznici; Zabele{ka 1: Prilagodliva geometrija na proto~nite kanali i nivni kontrolni sistemi vo 9E003.a.10. ne gi vklu~uvaat vleznite vode~ki lopatki, fenovi so regulacija, promenlivi statori ili izduvni ventili za kompresori. Zabele{ka 2: 9E003.a.10. ne ja kontrolira tehnologijata za “razvojot” ili “proizvodstvo” za prilagodlivata geometrija na proto~nite kanali za obraten potisok.


11. [upli ventilatorski lopatki so golema dlabo~ina na profilot bez

sprotivna potpora na lopatkite;

b. “Tehnologija” potrebna za “razvoj” ili “proizvodstvo” na bilo {to od slednoto: 1. Avio-modeli za aerodinami~ni tuneli opremeni so senzori {to ne i

pre~at na vozdu{nata struja sposobni da prenesuvaat podatoci od senzorite do sistemot za prifa}awe na podatoci; ili

2. “Kompozitni” lopatki za propeleri ili ventilatori sposobni da apsorbiraat pove}e od 2,000 kW pri brzini na letawe {to nadminuvaat 0.55 maha;

c. “Tehnologii” “potrebni” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na komponenti za

gasno turbinski motori {to koristat “laser”, voden mlaz,ECM ili EDM procesi za dup~ewe na otvori za da se proizvedat otvori so bilo koja od navedenite grupi na karakteristiki: 1. Site sledni karakteristiki:

a. Dlabo~ini pogolemi ~etiri pati od nivniot dijametar; b. Dijametri pomali od 0.76 mm; i c. Agli na naklon ednakov na ili pomal od 25°; ili

2. Site sledni karakteristiki: a. Dlabo~ini pove}e od pet pati pogolemi od nivniot

dijametar; b. Dijametri pomali od 0.4 mm; i c. Agli na naklon pogolemi od 25°;

Tehni~ka zabele{ka: Za celite na 9E003.c., agolot na naklon e meren od tangencijalnata ramnina kon povr{inata na profilot vo to~ka, kade oskata na otvorot vleguva vo povr{inata na profilot.

d. “Tehnologija” “potrebna” za “razvoj” ili “proizvodstvo” na sistemi za

prenos na snaga na helikopteri ili rotori pod naklon ili sistemi za prenos na snaga na avionski obrtni krila;

e. “Tehnologija za “razvoj” ili “proizvodstvo” na sistemite za zemni vozila so

klipni dizel motori so site sledni karakteristiki: 1. “boks volumen” od 1.2 m³ ili pomalku; 2. Vkupna energetska izlezna snaga pove}e od 750 kW bazirana na

80/1269/EES, ISO 2534 ili nacionalni ekvivalenti; i 3. Gustina na snaga pove}e od 700 kW/m na ‘boks volumen’;

Tehni~ka zabele{ka: ‘Boks volumen’ vo 9E003.e. e proizvod na tri dimenzii pod prav agol mereni na sledniot na~in:

Dolìna: Dolìna na radilica od prednata prirabnica do predniot del na zamaecot;

[irina: Naj{irokite od slednite: a. Nadvore{nata dimenzija od ventilskiot kapak do

ventilskiot kapak; b. Dimenzii na nadvore{nite rabovi na

cinlinderskite glavi; ili c. Dijametar na ku}i{teto na zamaecot;

Visina: Najgolemata od slednoto: a. Dimenzija od centralnata linija na radilicata do

najvisokata povr{ina na ventilskiot kapak (ili glavata na cilinderot) plus dvapati odot na klipovite; ili

b. Dijametar na ku}i{teto na zamaecot.


f. “Tehnologija” “potrebna” za “proizvodstvo” na specijalno konstruirani

komponenti, kako {to sleduva, za dizel motori so golema izlezna snaga:

1. “Tehnologija” “barana” za “proizvodstvo” na motorski sistemi o site sledni komponenti so koristewe na kerami~ki materijali specificirani vo 1S007: a. Cilinderski ko{ulici (piksni); b. Klipovi; c. Cilinderski glavi; i d. Edna ili pove}e drugi komponenti (vklu~uvajki izduvni

otvori, turbopolwa~, ventilski vodilici, ventilski sklopovi ili izolirani inèktori za gorivo);

2. “Tehnologija” “potrebna” za “proizvodstvo” na sistemi za

turbopolnewe, so ednostepeni kompresori, so site sledni karakteristiki: a. Rabotat na soodnos na pritisok od 4:1 ili povisok; b. Protok na masa vo opseg od 30 do 130 kg na minuta; i c. Sposobnost za varijabilna proto~na povr{ina vo

kompresor ili presecite na turbinate;

3. “Tehnologija” “potrebna” za “proizvodstvo” na sistemi za inèktirawe na gorivo so specijalno konstruirana multigorivna sposobnost (na pr. dizel ili mlazno gorivo) so dijapazon na viskoznost od dizel gorivo (2.5 e cSt pri 310.8K (37.8°S) do benzin (0.5 cSt pri 310.8K (37.8°S) so dvete sledni karakteristiki: a. Koli~ina na inèktirawe pogolema od 230 mm³ za edno

inèktirawe po cilinder; i b. Specijalno konstruirani elektronski kontrolni uredi za

avtomatska komutacija na karakteristikite zavisno od svojstvata na gorivoto za da proizvede isti karakteristiki na obrtniot moment so koristewe na soodvetni senzori;

g. “Tehnologija” “barana” za “razvoj” ili ”proizvodstvo” na dizel motori so

golema izlezna snaga za podma~kuvawe na zidovite na cilinderot so cvrst, gasov ili te~en film (ili kombinacija od niv), {to ovozmoùva rabota na temperaturi povisoki od 723 K (450°S), mereni na zidot na cilinderot na najvisokata to~ka na dvièwe na gorniot prsten na klipot. Tehni~ka zabele{ka: Dizel motori so golema izlezna snaga: dizel motori so specificiran sreden efektiven pritisok na ko~nica od 1.8 Mra ili pove}e pri brzina od 2,300 r.p.m., dokolku proektiranata brzina e 2,300 r.p.m ili pove}e.

9E101 “Tehnologija” spored Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za “razvoj” ili [M*] “proizvodstvo” na proizvodi specificirani vo 9A101, 9A104 do 9A111 [IV*] ili 9A115 do 9A119.

9E102 “Tehnologija” spored Op{tata tehnolo{ka zabele{ka za “koristewe” na [M*] nosa~i-raketi specificirani vo 9A004, ili proizvodi specificirani [IV*] vo 9A005 do 9A011, 9A101, 9A104 do 9A111, 9A115 do 9A119, 9B105, 9B106,

9B115, 9B116, 9B117, 9D101 ili 9D103.

ANEKS IV - strana 1

ANEKS IV (Lista vo vrska so ^len 21 (1) na Propisite (EZ) Br. 1334/2000) Vlezovite ne sekoga{ go opfa}aat kompletniot opis na stavkite i odnosnite zabele{ki vo Aneks 11. Samo Aneks 1 obezbeduva kompleten opis na stavkite. Spomnuvaweto na nekoja stavka vo ovoj Aneks ne ja zasegnuva primenata na odredbite vo vrska so proizvodite za masovna upotreba od Aneks1.

DEL I (mo`nost za Nacionalna Op{ta Soglasnost za trgovija vo Zaednicata)

Proizvodi na maskirna tehnologija 1S001 Materijali posebno konstruirani za koristewe kako apsorberi na elektromagnetni

branovi, ili sopstveno provodni polimeri. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 1S101 1S101 Materijali ili naPravi za namaluvawe na merni golemini, kako {to se radarska

refleksija, ultravioletova/infracrvena signatura i akusti~ni signaturi; poinakvi od onie specificirani vo 1S001, {to se koristat vo “proektili” i nivni podsistemi.

1D103 “Softver” specijalno konstruiran za analiza na namaluvaweto na mernite golemini

kako {to se radarska refleksija, ultravioletova/inrfacrvena signatura i akusti~ni signaturi.

1E101 “Tehnologija” soglasno na Op{ta Tehnolo{ka Zabele{ka (GTN) za “koristewe” na

proizvodi specificirani vo 1S101 ili 1D103. 1E102 “Tehnologija” soglasno na Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka (GTN) za “razvoj” na

“softver” specificiran vo 1D103. 6V008 Sistemi za merewe na popre~en presek na radarski impuls so {irina na prenosen

impuls od 100 ns ili pomala i specijalno konstruirani komponenti za niv. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 6V108 6V108 Sistemi posebno konstruirani za merewe na radarskiot popre~en presek {to se

koristi za “proektili” i nivnite podsistemi. Proizvodi pod strate{ka kontrola na Zaednicata 1S239 Silni eksplozivi, poinakvi od onie specificirani vo listite za kontrola na voeni

proizvodi, ili supstanci ili me{avini {to sodràt pove}e od 2% od niv, so kristalna

1 Razlikata vo formulaciite/obemite pome|u Aneks I i Aneks IV e prikaàna so boldiran italik tekst.

ANEKS IV - strana 2

gustina pogolema od 1.8 g/cm³ i {to imaat detonaciska brzina pogolema od 8000 m/y.

1E201 “Tehnologija” soglasno na Op{tite Tehnolo{ki Zabele{ki za “koristewe” na

proizvodi specificirani vo 1S239. 3A229 Napravi za zapaluvawe i ekvivalentni visokostrujni impulsni generatori, kako {to

sledi … Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA REGULATIVI ZA VOENI PROIZVODI

3A232 Detonatori i sistemi za pove}ekratno zapaluvawe, kako {to sledi …

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA REGULATIVI ZA VOENI PROIZVODI 3E201 “Tehnologija” soglasno na Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “koristewe” na oprema

specificirana vo 3A229 ili 3A232. 6A001 Akustika, ograni~ena na slednoto: 6A001.a.1.b. Sistemi za otkrivawe ili locirawe na predmeti, so edna od slednite karakteristiki:

1. Prenosna frekvencija ispod 5 kHz; 2. Konstruirani da izdràt ….

6A001.a.2.a.1.Hidrofoni…. {to sodràt …. 6A001.a.2.a.2.Hidrofoni…. so nekoja…. 6A001.a.2.a.5. Hidrofoni … konstruirani za …. 6A001.a.2.b. Vle~eni akusti~ki hidrofonski antenski re{etki … 6A001.a.2.s. Oprema za obrabotka, specijalno konstruirana za koristewe vo vistinsko vreme za

vle~ni akusti~ni hidrofonski re{etki, so “programiranost dostapna od korisnikot” i procesirawe i korelacija na vremenskiot ili frekvenciskiot opseg, vklu~uvajki spektralna analiza, digitalno filtrirawe i formirawe na snop koristejki brzata transformacija na Fourier ili drugi transformacii ili procesi; 6A001.a.2.e. Kablovski sistemi za dno ili krajbre`je so site sledni karakteristiki:

1. Inkorporira hidrofoni…, ili 2. Inkorporira multipleksni signalni moduli na hidrofonski grupi…;

6A001.a.2.f. Oprema za obrabotka, specijalno konstruirana za koristewe vo realno vreme so kablovski sistemi za dno ili krajbre`je, so “programabilnost dostapna na korisnikot” i procesirawe i korelacija na podatoci vo vremenski ili frekvenciski opseg , vklu~uvajki spektralna analiza, digitalno filtrirawe i formirawe na snopovi koristejki brza

ANEKS IV - strana 3

transformacija na Fourier ili drugi transformacii ili procesi; 6D003.a. “Softver” za “obrabotka vo realno vreme” na akusti~ni podatoci; 8A002.o.3. Sistemi za namaluvawe na bu~avata za koristewe na sadovi so deplasman od 1,000 toni ili pove}e, kako {to sledi: b. Sistemi za aktivno namaluvawe ili eliminirawe na bu~avata,

ili magnetni leì{ta, specijalno konstruirani za sistemite za transmisija na snaga, {to vklu~uvaat sistemi za elektronsko upravuvawe, sposobni za aktivno namaluvawe na vibraciite na opremata so sozdavawe na signali protiv bu~ava ili protiv vibracii direktno kon izvorot;

8E002.a. “Tehnologija” za “razvoj”, “proizvodstvo”, popravka, remont ili

obnovuvawe (povtorna ma{inska obrabotka) na propelerite, specijalno konstruirani za namaluvawe na podvodnata bu~ava. Proizvodi pod strate{ka kontrola na Zaednicata-kriptografija-Kategorija 5, Del 2 5A002.a.2 Oprema konstruirana ili modificirana za vr{ewe na kriptoanaliti~ki funkcii. 5D002.s.1 Samo softver {to ima karakteristiki, ili {to vr{i ili simulira funkcii, na oprema

specificirana vo 5A002.a.2. 5E002 Samo “tehnologija” za “razvoj”, “proizvodstvo” ili “koristewe” na proizvodi

specificirani vo 5A002.a.2 ili 5D002.s.1 pogore. Proizvodi so tehnologija MTCR 7A117 “Setovi za naso~uvawe” {to se koristat vo raketi so mo`nost da postignat to~nost na sistemot od 3.33%, ili pomalku od rastojanieto ( na pr. verojatna krugova gre{ka (CEP) od 10 km ili pomalku na rastojanie od 300 km),osven “setovi za naso~uvawe,

konstruirani za proektiri so opseg pod 300 km ili avioni so posada. 7V001 Oprema za testitawe, kalibrirawe ili regulirawe specijalno konstruirana za oprema specificirana vo 7A117 pogore. Zabele{ka: 7V001 ne ja kontrolira opremata za testirawe, kalibrirawe ili regulirawe za Tehni~ko odrùvawe I nivo ili Tehni~ko odrùvawe II nivo. 7V003 Oprema specijalno konstruirana za “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 7A117 pogore. 7V103 “Proizvodni objekti” specijalno konstruirani za oprema

specificirana vo 7A117 pogore.

7D101 “Softver” specijalno konstruiran za koristewe na oprema specificirana vo 7V003 ili 7V103 pogore.

ANEKS IV - strana 4

7E001 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” na oprema ili “softver” specificirani vo 7A117, 7V003,7V103 ili 7D101 pogore. 7E002 “Tehnologija spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “proizvodstvo” na oprema specificirana vo 7A117, 7V003 ili 7V103 pogore. 7E101 “Tehnologija” soglasno na Op{tata Tehnololo{ka Zabele{ka za “koristewe” na oprema specificirana vo , 7A117, 7V003, 7V103 i 7D101 pogore. 9A004 Vselenski lansirni vozila sposobni za dostavuvawe najmalku 500 kg korisen tovar

na rastojanie od najmalku 300 km. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A104 Zabele{ka 1: 9A004 ne gi kontrolira korisnite tovari. 9A005 Raketni motorni sistemi na te~no gorivo {to sodràt nekoi od sistemite ili

komponentite specificirani vo 9A006. {to se koristat za vselenski lansirni vozila, specificirani vo 9A004 pogore ili raketi za visinski istraùvawa specificirani vo 9A104 podolu.

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A105 I 9A119. 9A007.a. Raketni motorni sistemi na cvrsto gorivo, {to se koristat za vselenski lansirni vozila

specificirani vo 9A004 pogore ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104 podolu, so nekoja od slednite karakteristiki:

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A119.

a. Vkupen kapacitet na impulsi {to nadminuva 1.1 MNs; 9A008.d. Komponenti, kako {to sleduva, spcijalno konstruirani za raketni sistemi na cvrsto gorivo; Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9a108.s.

d. Podvi`ni mlaznici ili potisni vektorski kontrolni sistemi so sekundarno ubrizguvawe na te~nost, {to se koristat za vselenski lansirni vozila specificirani vo 9A004 pogore ili raketi za visinsko istraùvawe specificirani vo 9A104 podolu, sposobni za nekoe od slednoto: 1. Omni - oksialno dvièwe {to nadminuva ±5°; 2. Agolna vektorska rotacija od 20°/s ili pove}e; ili 3. Agolno vektorsko zabrzuvawe od 40°/s² ili pove}e.

9A104 Raketi za visinsko istraùvawe sposobni za dostavuvawe barem 500 kg korisen

tovar na rastojanie od najmalku 300 km. Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A004. 9A105.a. Raketni motori so te~no gorivo, kako {to sleduva:

Zabele{ka: VIDI ISTO TAKA 9A119.

ANEKS IV - strana 5

a. Raketni motori so te~no gorivo {to se koristat vo “raketi”, poinakvi od onie specificirani vo 9A005, so vkupen kapacitet na impulsi od 1.1 MNs ili pogolem; osven apogej motori na te~no gorivo konstruirani ili modificirani za primeni kaj sateliti i {to imaat se od slednoto: 1. dijametar na grlo na mlaznica 20 mm ili pomal; i 2. pritisok vo komora za sogoruvawe 15 bari ili pomalku.

9A106.s. Sistemi ili komponenti poinakvi od onie specificirani vo 9A006, {to se koristat vo

“proektili”, kako {to sleduva, specijalno konstruirani za raketni sistemi na te~no gorivo:

c. Podsistemi za kontrola na potisen vektor, osven onie konstruirani za raketni

sistemi {to se sposobni za dostavuvawe najmalku za 500 kg korisen tovar na rastojanie od najmalku 300 km.

Tehni~ka zabele{ka: Primeri na metodi za ostvaruvawe na kontrola na potisen vektor specificirani vo 9A106.s. se: 1. Fleksibilna mlaznica; 2. Inèktirawe na te~en ili sekundaren gas; 3. Podvièn motor ili mlaznica; 4. Otklonuvawe na protokot na izduvniot gas (mlazni lopatki ili sondi); ili 5. Potisni zalisci.

9A108.s. Komponenti, poinakvi od onie specificirani vo 9A008, {to se koristat vo “proektili”

kako {to sleduva, specijalno konstruirani za raketni sistemi na cvrsto gorivo: c. Podsistemi za kontrola na potisen vektor, osven onie konstruirani za raketni

sistemi {to se sposobni za dostavuvawe najmalku za 500 kg korisen tovar na rastojanie od najmalku 300 km.

Tehni~ka zabele{ka:

Primeri na metodi za ostvaruvawe na kontrola na potisen vektor specificiran vo 9A108.s. se: 1. Fleksibilna mlaznica; 2. Inèktirawe na te~en ili sekundaren gas; 3. Podvièn motor ili mlaznica; 4. Otklonuvawe na protokot na izduvniot gas (mlazni lopatki ili sondi); ili 5. Potisni zalisci.

9A116 Vozila za povtorno navleguvawe vo atmosferata, {to se koristat vo

“raketi”, kako i oprema konstruirana ili modificirana za niv, kako {to sleduva, osven za vozila za povtorno navleguvawe vo atmosferata konstruirani za korisen tovar {to ne sodrì oru`je.

a. Vozila za povtorno navleguvawe vo atmosferata; b. Toplinski {titovi i komponenti za niv izraboteni od kerami~ki ili ablativni

materijali; c. Ladilnici i komponenti za niv izraboteni od lesni materijali so golem

toplinski kapacitet;

ANEKS IV - strana 6

d. Elektronska oprema specijalno konstruirana za vozila za povtorno navleguvawe vo atmosferata.

9A119 Individualni raketni stepeni, {to se koristat vo kompletni raketni sistemi ili bezpilotni

vozdu{ni vozila , sposobni za dostavuvawe na korisen tovar od najmalku 500 kg na rastojanie od 300 km, poinakvi od onie specificirani vo 9A005 ili 9A007.a. pogore.

9V115 Specijalno konstruirana “oprema za proizvodstvo” za sistemi, podsistemi i

komponenti specificirani vo 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9A105.a., 9A106.s., 9A108.s., 9A116 ili 9A119 pogore.

9V116 Specijalno konstruirani “proizvodstveni objekti” za vselenski lansirni vozila

specificirani vo 9A004, ili sistemi, podsistemi, i komponenti specificirani vo 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9A104, 9A105.a., 9A106.s., 9A108.s., 9A116 ili 9A119 pogore.

9D101 “Softver” specijalno konstruiran za “koristewe” na proizvodi specificirani vo 9V116

pogore. 9E001 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” na oprema ili

“softver” specificirani vo 9A004, 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9V115, 9V116 ili 9D101 pogore.

9E002 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “proizvodstvo” na oprema

specificirana vo 9A004, 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9V115 ili 9V116 pogore. Zabele{ka: Za “tehnologija” za kontrolirani strukturi, laminati ili materijali, vidi

1E002.f. 9E101 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” ili “proizvodstvo” na

proizvodi specificirani vo 9A104, 9A105.a., 9A106.s., 9A108.s., 9A116 ili 9A119 pogore.

9E102 “Tehnologija” spored Op{tata tehnolo{ka Zabele{ka za “koristewe” na vselenski

lansirni vozila specificirani vo 9A004, 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9A104, 9A105.a., 9A106.s., 9A108.s., 9A116, 9A119, 9V115, 9V116 ili 9D101 pogore.

Isklu~oci: Aneks IV ne gi kontrolira slednite proizvodi od MTCR tehnologijata: 1) preneseni na baza nara~ki soglasno dogovornata povrzanost so Evropskata Vselenska

Agencija (ESA) ili se preneseni od ESA za da postignat svoi oficijalni zada~i; 2) preneseni na baza nara~ki soglasno na dogovornata povrzanost so nacionalnata vselenska

organizacija na Zemjata ^lenka ili preneseni od nea za da postignat svoi oficijalni zada~i; 3) preneseni na baza nara~ki soglasno dogovornata povrzanost vo vrska so programite na

Zaednicata za razvoj i proizvodstvo na vselensko lansirawe potpi{ani od dve ili pove}e Evropski vladi;

4) preneseni vo edno kontrolirano od dràvata mesto za vselensko lansirawe na teritorija na nekoja Zemja ^lenka, dokolku Zemjata ^lenka gi kontrolira takvite transferi soglasno rokovite i uslovite od ovoj Propis.

ANEKS IV - strana 7

DEL II

(nema Nacionalna Op{ta Soglasnost za trgovija me|u ~lenkite na Zaednicata) Proizvodi na CWC (Konvencija za Hemisko Oru`je) 1S351.d.4. Ricin 1S351.d.5. Saksitoksin Proizvodi na NSG tehnologijata Celata Kategorija 0 od Aneks I e vklu~ena vo Aneks IV, predmet na slednoto: - 0S001: ovaa stavka ne e vklu~ena vo Aneks IV. - 0S002: ovaa stavka ne e vklu~ena vo Aneks IV, so isklu~ok na posebnite

fisiski materijali kako {to sleduva: (a) separiran plutonium; (b) “uranium zbogaten vo izotopite 235 ili 233” pove}e od 20%.

- 0D001 (softver) e vklu~en vo Aneks IV osven koga se odnesuva na 0S001 ili na

onie proizvodi od 0S002 {to se isklu~eni od Aneks IV.

- 0E001 (tehnologija) e vklu~ena vo Aneks IV osven koga se odnesuva na 0S001 ili na onie proizvodi od 0S002 {to se isklu~eni od Aneks IV.

Zabele{ka: Za 0S003 i 0S004, samo ako se koristat vo “nuklearen reaktor” (vo ramkite na 0A001.a.).

1V226 Elektromagnetni separatori na izotopi konstruirani za, ili opremeni so, edine~en ili multi izvori na joni {to obezbeduvaat vkupna jonska struja od 50 mA ili pogolema. Zabele{ka: 1B 226 vklu~uva separatori:

a. Sposobni za zbogatuvawe na stabilni izotopi; b. So izvori i kolektori na joni vo magnetno pole i konfiguracii

vo koi tie se nadvor od poleto. 1S012 Materijali kako {to sleduva: Tehni~ka zabele{ka: Ovie materijali obi~no se koristat za izvori na nuklearno gorivo. b. “Prethodno separiran” neptunium-237 vo bilo koja forma. Zabele{ka: 1S012.b. ne gi kontroloira pratkite so neptunium-

237 so sodrìna od 1 g ili pomalku. 1V231 Postrojki ili fabriki i oprema za niv za proizvodstvo na tritium,

ANEKS IV - strana 8

kako {to sleduva: a. Postrojki ili fabriki za proizvodstvo, regeneracija, ekstrakcija, koncentracija

ili obrabotka na tritium; b. Oprema za postrojki ili fabriki za tritium, kako {to sleduva:

1. Instalacii za ladewe so vodorod ili helium sposobni da ladat do 23 K (-250°S) ili pomalku, so kapacitet za otstranuvawe na toplina pogolema od 150W;

2. Sistemi za skladirawe ili pro~istuvawe na vodorodni izotopi koristejki metalni hibridi kako mediumi za skladirawe ili pro~istuvawe.

1V233 Postrojki ili fabriki za separacija na litium izotopi i oprema za niv,

kako {to sleduva: a. Postrojki ili fabriki za separacija na litium izotopi; b. Oprema za separacija na litium izotopi, kako {to sleduva:

1. Bateriski koloni za razmena pome|u dve te~ni fazi na litium amalgami;

2. Pumpi za amalgam od ìva ili litium; 3. Kelii za elektroliza na litiumski amalgam; 4. Isparuva~i za koncentracija na rastvori od litium hidroksid.

1S233 Litium zbogaten so izotop na litium-6 ( 6Li) pogolem od negovata prirodna izotopska sodrìna, i proizvodi i aparati {to sodràt zbogaten litium, kako {to sledi: elementaren litium, leguri, soedinenija, me{avini {to sodràt litium, proizvodi od niv, otpad ili ostatoci od bilo {to od prethodnoto Zabele{ka: 1S233 ne gi kontrolira termoluminiscentnite dozimetri. Tehni~ka zabele{ka: Prirodnata izotopska sodrìna na litium-6 e pribli`no 6.5 teìnski procenti (7.5 atomski procenti). 1S235 Tritium, tritiumski soedinenija, me{avini {to sodràt tritium vo koi soodnosot na tritiumskite atomi kon vodorodnite atomi nadminuva 1 : 1000, i proizvodi ili aparati {to sodràt bilo {to od prethodnoto. Zabele{ka: 1S235 ne go kontrolira proizvodot ili aparatot {to sodrì pomalku od 1.48 h 10³ GBq (40Ci) tritium. 1E001 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “razvoj” ili “proizvodstvo”

na oprema ili materijali specificirani vo 1S012.b. 1E201 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “koristewe” na proizvodi

specificirani vo 1V226, 1V231, 1V233, 1S233 ili 1S235. 3A228 Preklopnici, kako {to sledi:

a. Cevki so ladna katoda, ispolneti ili neispolneti so gas, rabotat kako odvod na iskri, so slednite karakteristiki:

ANEKS IV - strana 9

1. Sodràt tri ili pove}e elektrodi; 2. Maksimalen anoden napon od 2.5 kV ili pove}e; 3. Maksimalna anodna struja 100 A ili pove}e; i 4. Vreme na zadrùvawe kaj anoda od 10 µy ili pomalku;

Zabele{ka: 3A228 vklu~uva cevki so gas kripton i vakuumski spritron cevki. b. Aktivirani odvodi na iskri so vreme na zadrùvawe

(usporuvawe) so dvete sledni karakteristiki: 1. Vreme na zadrùvawe na zapaluvaweto iznesuva 15µy ili pomalku; i 2. Maksimalna sila na strujata od 500 A ili pove}e;

3A231 Neutronski generatorski sistemi, vklu~uvaat cevki, so slednite karakteristiki:

a. Konstruirani za rabota bez sistem za nadvore{en vakuum; i b. Koristat elektrostati~ko zabrzuvawe za inducirawe na tritium-diuterium

nuklearna reakcija. 3E201 “Tehnologija” spored Op{tata Tehnolo{ka Zabele{ka za “koristewe” na oprema specificirana vo 3A228.a., 3A228.b. ili 3A231. 6A203 Kameri i komponenti, poinakvi od onie specificirani vo 6A003, kako {to sleduva: a. Kameri so mehani~ka rotacija na ogledaloto, kako {to sleduva, i specijalno

konstruirani komponenti za niv: 1. Kameri za formirawe na kadar so brzina na snimawe pogolema od 225,000 kadri vo sekunda;

2. Kameri za liniski zapi{uvawa (streak cameras), so brzina na zapi{uvawe pogolema od 0.5 mm vo mikrosekunda;

Zabele{ka: Vo 6A203.a. komponentite na takvite kameri vklu~uvaat sinhronizira~ki elektronski edinici i

rotorni sklopovi {to se sosotojat od turbini, ogledala i leì{ta.

6A225 Brzinski interferometri za merewe na brzini {to nadminuvaat 1 km/y za vremenski interval pomal od 10 mikrosekundi. Zabele{ka: 6A225 vklu~uva brzinski interferometri kako {to se VISAR (sistemi na brzinski interferometri za bilo koj reflektor) i DLI (Dopler laserski interferometri). 6A226 Senzori za pritisok, kako {to sleduva: a. Manganin mera~i na pritisok pogolem od 10 GPa;

b. Detektori na pritisok so kvarc za pritisoci pogolemi od 10 GPa.

=========================

Documents

ANEKS I Lista {to se odnesuva na ~len 3 od Propisot na ... · (otstapuvawe), pozitivna ili negativna, od poka`anata vrednost od prifaten standard ili vistinska vrednost. “Aktivni