117

Jasmina ^okrevska-Filip

Bele[ki za najstarite grafiki od ivironskiot manastir vo PrilePskata kolekcija

Malkute so~uvani dela od staroto grafi~ko nasledstvo nepravedno bile zaobikoluva-ni od nau~niot interes vo Makedonija. ova mo`ebi se dol`elo na brojnosta na delata so visok umetni~ki kvalitet od ikonopisot i fresko`ivopisot od postvizantiskiot peri-od, no sekako najpove}e od faktot {to onie grafiki koi stasale do nas bile vo lo{a so-stojba. skromnite istra`uvawa kaj nas ve}e detek-tiraa egzistirawe na kni`ni ikoni koi pr-venstveno poteknuvaat od sveta Gora, kako najgolem centar od kade {to se disperzira-le predlo{ki, kli{ea i celi serii grafi-ki po~nuvaj}i od krajot na XVIII do krajot na XIX vek. Tie pretstavuvale najsilen medium preku koj atoskite manastirski zaednici ko-municirale so nadvore{niot svet. ednovre-meno sre}avame i grafiki pe~ateni vo vie-na, venecija i konstantinopol, ~ii ktitori se poedinci ili svetogorskite manastiri. Utvrden e i zna~itelen broj grafiki {to se rasprostranuvale od rilskiot manastir1. vo prilep e evidentiran i najstariot bakrorez vo (Makedonija od 1725 g.), so ukrainsko po-teklo, kako i mnogu litografii od krajot na XIX i po~etokot na XX vek so rusko poteklo2.podatocite so koi raspolagame za odno-sot na na{ite manastiri kon ovaa likovna

disciplina se skromni, me|utoa ponovite istra`uvawa poka`uvaat deka vo nekoi ma-nastiri vo prilepsko, Bitolsko i vo Demi-rhisarsko ima vidna koncentracija na sve-togorski kni`ni ikoni. Toa go potvrduvaat i istra`uvawa vo prilep, koga vo gradskata crkva sv. Blagove{tenie pri konzervator-skite zafati na pokrivot bil otkrien fun-dus na kni`ni ikoni (na tavanot od crkvata).3 Tie poteknuvaat od svetogorskite manastiri Hilandar, Dohijar, Zograf, iviron, vatoped; so pretstavi na ~udotvornite Bogorodi~ini ikoni Troeru~ica, vatopedini - Zaklana; pretstavi na manastirskite kompleksi kako {to e grafikata na vatopedskiot manastir 1792/1802 pe~atena vo pe~atnicata na anto-nio Bartoli vo venecija i dr4. isto taka, ni be{e ovozmo`eno da gi vidime i grafikite otkrieni vo docnite {eeseti godini na mina-tiot vek vo crkvata sv. Dimitrija vo varo{, a me|u niv ima nekolku grafiki od nedovolno istra`enata konstantinopolska pe~atnica, grafiki na antim od peloponez, na monahot kiril, na partenij od Zakintos, kako i ba-

1 J. ^okrevska-Filip, Za postaroto grafi~ko nasledstvo vo Makedonija, Centar za kulturno i duhovno nasledstvo kalamus, skopje 2003, 5.2 isto, 12-14; J. ̂ okrevska-Filip, Bogorodica Il-inska-^ernigovska, edna kni`na ikona od ukrain-skiot barok, Makedonsko-Ukrainski kulturni vrski (X-XX vek), Zbornik na nau~nata konfer-encija odr`ana vo ohrid 21-23 oktomvri 2003 g., MaNU, skopje 2004, 263-277.

3 Blagodarenie na qubeznosta na kolegite od Nacionalnata Ustanova Zavod za Za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej vo prilep, osobeno na direktorot ruben~o Bel~oski ni be{e ovozmo`eno da gi vidime grafikite {to bea otkrieni vo 2003 godina. 4 izbor od 35 grafiki od prilepskata zbirka za prv pat bea prezentirani vo Makedonskiot kul-turen centar vo Wujork (Gallery MC), 2006 g., a po-toa vo pove}e gradovi vo Makedonija, sp. s. ale-ksoska, Grafi~ki listovi XVII-XIX vek od zbir-kata na Muzej Prilep, prilep 2006 (katalog). vo ovoj katalog ne se prezentirani grafikite {to poteknuvaat od ivironskiot manastir.

UDk. 76(497.7)"17/18"

118

krorez od 1780 g. delo na Zaharij orfelin i drugi.vo ovaa prigoda }e se osvrneme na retkite i najstari kni`ni ikoni koi bile izraboteni za svetogorskiot manastir iviron5, bakro-rezi posveteni na ~udotvornata ivironska "Bogorodica portaitisa"6 i na sv. Jovan kr-stitel so sceni od negovoto `itie i veduta na manastirskiot skit ~ii patron bil toj7. iako ovie dve grafiki do nas stasale vo mo{ne o{tetena sostojba, tie pretstavuvaat izvon-redno zna~ajni primeroci na grafi~kata umetnost i svedo{tvo za bogatata istorija na ivironskiot manastir od krajot na XVIII vek. U{te pove}e poradi faktot {to na sveta Gora ne e registriran primerok od grafika-ta so Bogorodica portaitisa vo kapitalno-to delo na D. papastratos8. imeno, samo eden primerok se ~uva vo Moskovskata kolekcija9. od vtorata grafika so sv. Jovan krstitel i sceni od negovoto `itije ima po eden prime-rok vo kolekcijata na a. Bitsios (Hidra) i vo skitot na sv. ana na atos10.

Za ikonata na Bogorodica portaitisa - ivi-ronska postoi legenda koja govori deka vo vre-meto na ikonoborstvoto edna pobo`na vdovi-ca vo Nikea ja frlila svojata ikona od domot v more za da ja spasi od naezdata na vojskata na imperatorot Teofilos. Branovite ja donele ikonata vo blizina na manastirot iviron, a ja na{ol anahoretot Gavril vo 999 godina. Toj ja postavil vo katolikonot na manastirot, no se slu~ilo na tri pati taa da is~ezne, a monasi-te ja nao|ale na vlezot od manastirot. Toga{ tie re{ile na toa mesto da izgradat kapela, a ikonata e nare~ena Bogorodica portaitisa (~uvarka na portite).11 (sl. 1) Na grafikata

5 Manastirot iviron tret po golemina me|u dvae-sette manastiri na sveta Gora e lociran na seve-ro-isto~niot breg na atoskiot poluostrov. osno-van e vo 997 g., od Gruziskite (iberiski) monasi Jovan, evtimij i Georgi i e posveten na Uspeni-eto na Bogorodica. ovoj manastir niz vekovite pretstavuval zna~aen centar, a od XIII vek do 1913 godina pod negova duhovna i fizi~ka zavisnost bil na{iot manastir sv. Bogorodica eleusa vo s. veljusa kraj strumica. vidi: p. Miqkovi}-pe-pek, Veljusa, posebni izdanija na oddelenieto za nau~na dejnost N.N.s.G. istorija na Umetnost so arheologija pri Filozofskiot Fakultet, kn.1, skopje 1981, 64-75.6 Grafikata e vo inventarot na NU Zavod i Muzej prilep vo papkata so grafiki od Blagove{tenskata crkva pod br. 36, so dimenzii: 33h25,5 sm.7 Grafikata e vo inventarot na NU Zavod i Muzej prilep se vodi pod br. 23, so dimenzii: 68h49 sm.8 D. Papastratos, Paper Icons,Greek Orthodox Religious Engravings,1665-1899, Vol. I, II, Athens, 1990.9 Najgolemata kolekcija na grafiki na Dim-itrij aleksandrovi~ i na D. a. roviwski, me|u koi ima svetogorski bakrorezi se ~uvale vo rumjancevskiot Muzej, a potoa vo 1924 g. se pre-frleni vo GosudarstvennìŸ muzeŸ iz®Ènìh iskusstva vo Moskva. M. e. ermakova, in GravÓra Gre~eskogo mira v moskovskih sobrani®h (katalog od izlo`ba), CentralÝnìŸ MuzeŸ drevnerusskoŸ kulÝturì i iskusstva im. andre® rubleva, Moskva 1997, 13, 16, (kat. 5).10 D. Papastratos, nav. delo, Vol. II, 429 .

sl. 1. Bogorodica portaitisa, 1779 g., bakrorez, nepoznat graver, sveta Gora (Muzej prilep)

11 vidi: D. Papastratos, nav. delo, 425; Za pozna-tata svetogorska ikona portaitisa i nejzinoto datirawe vo prvite decenii na XI vek i analogi-ite so fresko`ivopisot od crkvata Bogorodica Halkeon vo solun i sv. leontije vo vodo~a. sp. P. L. Vocotopoulous, Note sur l' icone de la Vierge Por-taïtissa, Zograf 25, Beograd 1996, 26-30; avtorkata elka Bakalova se osvrnuva na dve ikoni so pret-stava na Bogorodica portaitisa - ivironska vo

119

e pretstavena ivironskata Bogorodica do-pojasno vo manirot na odigitrija so mali-ot Hristos vo desnata raka, a levata raka i e ispru`ena i krenata vo visina na gradite. Glavata na Bogorodica e blago nakloneta kon desno, a pod leviot obraz, na vratot se sleva-at kapki krv, spored starata legenda koja go-vori deka na toa mesto taa bila povredena od eden varvarin12. Maliot Hristos e prika`an kako blagoslovuva so desnata raka, dodeka vo levata dr`i zatvoren svitok. vo negoviot oreol e vpi{an krst so legendata OWN, a nad nego se negovite inicijali IS CS. strani~no od oreolot na Bogorodica se nejzinite inici-jali MR QU i signaturata: H PORTAHTHSA TWN IBHRWN. pretstavata na Bogorodica od stranite i odozgora e vramena so dekorativna cvetna bordura. Na gornata ramka me|u cve-tovite vo sredina e izveden ne`en heruvim-ski lik. Cvetovite koi se blago stilizirani potsetuvaat na popularnata Jerihonska roza, koja se spomenuva vo liturgiskite tekstovi13. pod pretstavata vo dolgo pravoagolno pole

podeleno na dva dela e ispi{an ktitorskiot natpis na gr~ki i crkovnoslovenski jazik14. od nego doznavame deka grafikata e izrabo-tena na smetka na proigumenot na ivironski-ot manastir, gospodinot avram vo noemvri 1779 godina, bez potpis na graverot. avram

Bugarija. prviot primer e ikonata od Melnik vo ro`denskiot manastir {to datira od XVIII vek, kade centralnata kompozicija e opkru`ena so deset sceni posveteni na nao|aweto na ikonata i nezinoto ~udo. analogiite na ovaa ikona avtor-kata gi nao|a vo scenite od `ivopisot vo nartek-sot na kapelata na ivironskiot manastir od XVIII vek. vtorata ikona na portaitisa datira od XIX vek i poteknuva od Treven, a se ~uva vo Muzejot vo veliko Trnovo. ikonata e verojatno rabotena spored predlo{ka od litografija od XIX vek.vidi: E. Bakalova, ZWEI IKONEN DER MUTTERGOT-TES PORTAITISSA (VON IVIRON) IN BULGARIEN, DELTION THS CRISTIANIKHS ARCAILOGIKEHS ETAIREIAS, PERIODOS D' TOMOS IZ' 1993-1994, AQHINA 1994, 347-358 (so iscrpna literatura); Za ikonata Bogorodica portarica (triptih relikvi-jar) verojatno donesena od sveta Gora vo rilskiot manastir, sp., M. enev, Rilski Manastir, sofiÔ 1997, 382, kat. 331; interesen ikonopisen primer {to isto se ~uva vo Bugarija, varna e sv. Bogoro-dica portaitisa, iverska ~ii ktitor e silvester jeromonah proigumenot na ivironskiot manastir, naslikana na atos vo 1815 g., sp., k. Ugrinov, Iko-ni ot VarnenskiÔ MuzeŸ, varna 2006.12 legendata govori deka varvarinot {to ja povre-dil ikonata, podocna se pokajal i stanal isposnik i e kanoniziran pod imeto varvaros. D. Papastratos, nav. delo., 425.13 Jerihonskata roza (Anastatica hierochuntica) e nare~ena voskresno rastenie. inaku, voop{to, rozata kako kralica me|u cve}iwata u{te od sredniot vek e Marijanski simbol. poznat e i epitetot na Bogorodica "roza bez trwe", bidej}i

sl. 2. Bogorodica portaitisa, 1805, bakrorez, Magdeburg (spored D. papastratos)

taa bila oslobodena od site iskonski grevovi. Me|utoa, sekako najpoznat e epitetot "nevenliva roza"vo tesna vrska so himnata akatist; vakov vid na dekorativna ramka sre}avame na hilan-darskiot bakrorez so Bogorodica Troera~ica od okolu 1860 g., delo na nepoznat graver. Deko-rativna bordura so cvetovi ~esto primenuva na svoite drvorezi i samokovecot anastas karas-tojanov od prvata polovina na XIX vek. vidi: v. Han, Zna~aj palestinskih eulogija i liturgiskih predmeta za noviju umjetost kod Srba (XVII- XVIII stoqeÊe), Muzej primewene Umetnost Zbornik 5, Beograd 1959, 62; Leksikon, ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog kr{}anstva, uredio A. Badurina, Za-greb 1979,516; D. Papastratos, nav. delo, 131; e. To-mov, BÍgarski VÍzro`denski çampi,sofiÔ 1975, sl. 182, 191, 193; D. Davidov, Hilandarska grafika, Beograd 1990, 147, kat. 47.14 Natisite se dosta izbledeni i so zna~itelni o{tetuvawa, zatoa tekstot go prevzemame od mosk-ovskiot katalog: "S¡ã nastoã≤iã ikonaizobraznoã Prest¥ã| bq¥icudovrn¥ã PortaitsivostoŸgorhaƒo| na qrk¥ãwbiteli iverß glgolem¥ã ijdevn¡ [em] |prpdvn-hiùagw ivsecestnagw proigumena [togje] | wbiteli g{pdina avraam¡a za [kitƒ...] |aæ≤ƒ goda noemr¡a ¡{e". vidi: GravÓra Gre~eskoga mira v moskovskix sobrani®h, 16.

120

bil igumen na ivironskiot manastir vo po-slednata ~etvrtina na XVIII vek.15 Godinata na grafikata smetame deka se vrzuva so godi-nata na gradeweto na glavnata crkva16 na ski-tot na sv. Jovan prete~a. poznato e deka mno-gu crkvi, manastiri i visoki sve{teni lica nara~uvale grafiki so cel da odbele`at ne-koe zna~ajno osvetuvawe, da soberat potreb-ni sredstva za nekoj zafat, vo ~est na nekoja pozna~ajna komemoracija ili za praznikot na patronot.kni`nata ikona na portaitisa se karakte-rizira so grafi~ka simplificiranost svoj-stvena za drvorezite od predhodnite stoleti-ja, ja nema rafiniranosta na delata re`ani vo venecija i viena, ili pak so bakrorezot pe~aten vo Magdeburg 1805 godina17 (sl. 2) {to se smeta za nose~ka predlo{ka vo ovoj medium, no i na na{ata kni`na ikona so Bogorodica ivironska - (sl. 3) izrabotena od kli{eto od Bigorskiot manastir18 od triesettite godi-ni na XIX vek. ovaa grafika/ predlo{ka vo

XIX vek do`iveala reinterpretacija koga nepoznatiot svetogorski graver so zlatarska prefinetost i sofisticiranost izrabotil nejzina bliska replika za ivironskiot mana-stir, a denes primerok se ~uva vo kolekcijata p. panov vo sofija19 (sl. 4). prisustvoto na kni`nata ikona na Bogoro-dica portaitisa vo moskovskata kolekci-ja e mnogu jasno, poznato e deka vo rusija se neguvale duhovnite vrski so ivironskiot manastir. Da spomeneme deka vo 1647 godina bila nara~ana da se naslika vo iviron kopija na ~udotvornata ikona, nara~atel bil arhi-mandritot Nikon od Novospaskiot manastir vo Moskva20. Za po~ituvaweto na kultot na

15 vidi: GravÓra Gre~eskoga mira v moskovskih sobrani®h, 80.16 D.Papastratos, nav. delo, 425.17 D.Papastratos, nav. delo, 425-428.18 J. ^okrevska-Filip, Bakrorezno grafi~ko kli{e od manastirot Sv. Jovan Bigorski, kul-turno Nasledstvo, br. 24-25, skopje 1999, 93-100.

19 a. D`urova, et al., Slovo i Obraz, rakopisi, knigi i Èampi XV-XX v. ot CentÍra za slav®no-vizantiŸski prou~vani® "ivan DuŸ~ev" i ~astni kolekcioneri, (katalog), sofi® 2004, 62, kat. III. 15. 20 ikonata pristignala vo Moskva vo 1648 g., sp., M. Shvedova, in Post-Byzantine Painting Icons of the 15th- 18th Centuries, Catalogue of the exhibition Museum of Old Russian Art and Culture "Andrei Rubliev", Domos Pub-lications Moscow 1995, 227-229; podocna vo 1699 g., kiril Ulanov ja naslikal ikonata na Bogorodica iverska, verojatno ovaa replikata na ~udotvorna-ta ikona bila izrabotena za kralicata paraskeva, vdovica na carot ivan andrejevi~, sp., A. Zverev, Constantinopolitan and Greek Relics in Old Rus', in Chris-tian Relics in the Moscow Kremlin, edit. A. Lidov, Mos-cow 2000, 146, cat. 40.

sl. 3. Bogorodica ivironska, ~etvrta decenija na XIX vek, bakrorez, nepoznat graver,

Bigorski manastir (Muzej na Makedonija)

sl. 4. Bogorodica portaitisa, XIX vek, bakrorez, nepoznat graver, sveta Gora

(kolekcijata p. panov vo sofija)

121

portaitisa govorat i bakrorezite izrabote-ni vo Moskva (sl. 4), vo 1838 g., potoa vo sre-dinata na XIX vek kako i bakrorezot od 1851 godina21.prisustvoto na grafika na portaitisa vo prilep bezdrugo ima sli~na istoriska poza-dina kako onaa vo Moskva. pretpostavuvame deka taa e donesena kon krajot na XVIII vek ili samiot po~etok na XIX vek od nekoe visoko cr-kovno lice od pelagonija, od negoviot axilak ili nekoja druga misija na atos22. vo prilog na rasvetluvawe na posetata na sveta Gora vo tekot na XVII-XIX vek od poklonicite od Makedonija, osobeno vo Hilandarskiot mana-stir, kako i za gostite poklonici koi doa|ale tamu po poseta na drugite golemi manastiri, me|u koi i od iverskiot manastir podetalno ni soop{tuva \. pop atanasov23. Grafikata e izbrana za "blagoslov" od ivironskiot ma-nastir, najmnogu zaradi veruvaweto vo mo}ta na ikonata.vtorata grafika od iviron isto taka e eden izvonreden primerok na ran bakrorez izra-boten za ovoj manastir vo venecija (sl. 6), poto~no za skitot na sv. Jovan prete~a {to e osnovan vo 1730 godina, interesna e i po toa {to nekoi delovi od kompozicijata se nagla-seni so ra~no temperno boewe vo gusta tera-kotna nijansa. Tematskiot izbor na kni`nata ikona e napraven za da se naglasi ~istotata na anahoretskiot `ivot - sledewe na asketot,

prorokot, podobniot angel Jovan i negova-ta devstvenost. ovoj svetitel koj e patron i na ivironskiot skit vo umetnosta e eden od naj~esto pretstavuvanite likovi24. No da se vratime na grafikata, vo nejzinoto centralnoto pole vrameno so vegetabilen ornament e pretstaven sv. Jovan krstitel vo cel rast so ra{ireni krilja i so smiren se-riozen lik vperen kon gleda~ot, toj e angel od pustiwata, no bez use~enata glava i drvoto so sekira koi se vo kontekst na (Matej 3, 2). prorokot e oble~en vo melot i nametka {to se spu{ta od levoto rame i fatena na pojasot. Desnata raka mu e krenata vo znak na blago-slov, a so levata raka dr`i dolg krst so izvi-en svitok. vo podno`jeto na zadnina e izve-den pejza` so reka - asocira na rekata Jor-dan i kr{tevaweto. Na rabot pod figurata e ispi{ana gr~kata signaturata na svetitelot. Nad svetitelovata figura vo pravoagolno pole minuciozno e ilustrirana Gozbata kaj irod (antipa). od gore levo pa nadolu se ni`at {est sceni od zemniot `ivot na Jovan signirani na gr~ki jazik25. vo prvata epizo-

21 Za grafikite so Bogorodica portaitisa vidi: GravÓra Gre~eskoga mira v moskovskih sobrani®h, 21, (kat. 30), 23 (kat. 36 i kat. 37).22 vo prilog na toa bi mo`el da bide i podatokot {to go naveduva B. Babi} za posetata na edno pri-lepsko semejstvo na ivironskiot manastir. vo eden crkoven minej od 1793 godina postoi portret na ~etiri ~lenoto semejstvo na Haxi Joan od pri-lep naslikan od nepoznat zograf. Za `al, Babi} ne go naveduva izvorot na ovoj va`en podatok, sp. B. Babi}, Prilep i prilepsko niz istorijata, kn. 1, prilep 1971, 18723 avtorot go razgleduva pomenikot od parusiski tip {to po~nal da se bele`i od 1764 g., za vreme na Hilandarskiot igumen Makarie, pa sî do 1818 g. vo nego se registrirani imiwata na poklonicite od prilep, Bitola, strumica, [tip, veles, ohrid kako i od drugi mesta vo Makedonija, vidi: \. pop atanasov, Poklonici od Makedonija vo Hilan-darskiot manastir (XVII-XIX vek), in Godi{nik na sofiisi® univerzitet "sv. kliment ohrid-ski", CentÍr za slavÔno-vizantiŸski prou~vaniÔ "ivan DuŸ~ev", (Me`dunarodna nau~na konfer-enci® manastirskata kultura na Balkanite) Tom 94 (13), sofi® 2006, 187-189.

24 M. Tati˚-´uri˚, Ikona Jovana Krilatog iz De~ana, Zbornik Narodnog Muzeja, VII, Beograd 1973, 41, zab. 12.25 poradi izbledenosta na natpisite i o{tetuvawata tie se prevzemeni od atoskiot primerok.

sl. 5. Bogorodica portaitisa, 1838, bakrorez, nepoznat graver, Moskva

122

da "Zaharij bi zaklan" - pretstavena e ~esna trpeza so baldahin i voin so kopje koj se pod-gotvuva da go probode kleknatiot prorok Za-harij. sledi scenata na "Blagove{tenieto na Zaharija"- pred ni{a so timpan stoi angelot, a od sprotiva stoi v~udonevideniot Zaharija. Tretata epizoda ja prika`uva "pregratkata na elisaveta" - imeno srde~nata pregratka me|u Zaharij i Josif i sredbata na elisaveta i Bogorodica, a vo zadninata se gleda arhitek-tura. ̂ etvrtata scena go ilustrira "ra|aweto na prete~a", potoa sledi "Begstvoto na eli-saveta vo pustiwata"- kade e pretstavena maj-kata so sinot v race, zasolneta vo pe{tera i vojnikot {to im se pribli`uva. sosem dolu e epizodata "angelot go vodi prete~a vo pu-stiwata" - Jovan e malo mom~e, angelot go do-pira po glavata i go vodi. Desno od ovaa scena vo pravoagolno pole e pretstaven skitot na sv. Jovan prete~a so crkvata na sredina, a na-okolu se malite kelii. od gore desno nadolu se ni`at u{te {est sceni. prvata e "Nao|awe na glavata na prete~a" - centralno na disk na sveta trpeza e glavata na svetitelot, od strana stojat dve grupi na ma`i. potoa sledi scenata "Glas vika{e vo pustinata" - Jovan e oble~en vo ko`a od kamila i stoi ispraven me|u judejcite i sadukeite, od negovata desna strana e sednat vozrasen ma`. Dolu e scenata so "Hristovoto kr{tevawe" - na sredina vo

rekata Jordan stoi Hristos nadvi{en od Bog otec vo oblak koj go blagoslovuva, od leva strana prio|a sv. Jovan i go kr{teva, desno e grupa od angeli. Narednata epizoda e "agnec Bo`ji" (Jovan 1, 29) - vo pozadinata se pla-nini desno stoi Jovan, a od levata strana mu prio|aat troica apostoli. predposlednata scena ja ilustrira epizodata koga "prete~a go osuduva irod"- od desnata strana sedat irod i irodijada na tronovi so carski insignii, a pred niv stoi svetitelot. poslednata scena, sosem dolu e "Usekuvaweto na prete~a"- Jo-van e na kolena, nad nego stoi vojnik so me~ vo ednata raka i so negovata glava vo drugata i ja podava na irodijada. pod dolnata bor-dura na grafikata vo dva reda e ktitorskiot natpis na gr~ki jazik, no dosta o{teten. Me|u toa spored atoskiot primerok doznavame deka: "Ovaa ikona be{e izgravirana na bakar so pomo{ na mnogu po~ituvaniot jerej gos-podin Partenij i negoviot po-ra|awe brat monahot Pasij, rodum od ostrovot Zakin-tos, pe~atena e na nivna smetka za op{to dobro na pravoslavnite vernici vo godina-ta 1793, mesec septemvri"26. Dvajcata bra}a od Zakintos vo istata godina vo mesec dekem-vri, povtorno vo venecija nara~ale bakrorez so pretstava na sv. Nikola so sceni od nego-voto `itije27. vo grafi~kata umetnost imeto na partenij od Zakintos e odamna poznato, no prvenstveno kako graver koj vo periodot me|u 1804-1820 godina izrabotil preku 16 dela vo skitot na ivironskiot manastir, a negovite dela se nadaleku rasprostaneti28. venecijanskiot bakrorez so sv. Jovan prete~a so sceni od negovoto `itie i skitot, poslu`il za predlo{ka na drugi dela, no so mnogu poslabi likovni i tehni~ki rezultati, tuka mislime na kni`nata ikona od prvata ~etvrtina na XIX vek, kade anonimniot sve-togorski graver ja sledi celata koncepcija i `itijnata sodr`ina, edinstveno izostavaj}i go poleto so panoramata na skitot29.

26 D. Papastratos, nav. delo, 42927 istata, 27628 istata, 88; IOUSTINOS SIMWNOPETRITHS, AGIOREITES CALKOGRAFOI, in METABUZAN-TINA CARAKTIKA PRAKTIKA EPISTHMONIKHS HMERIDAS, MOUSEIO BUSANTINOU, Qessalo-nikh 1999, 61; Dela na partenij od Zakintos se sre}avaat vo svetogorskite manastiri, kaj nas vo prilep (od fondot na crkvata Blagove{tenie), vo crkvata sv. \or|i, s. Za{le i vo Bugarija.29 primerok od ovoj ra~no boen bakrorez se ~uva vo sinajskiot manastir sv. katerina. D. Papastra-tos, nav. delo, 253-254.

sl. 6. sv. Jovan prete~a so `itie, 1793, bakrorez, nepoznat, graver, venecija

123

ivironskite kni`ni ikoni vo prilepska-ta kolekcija koi bea predmet na na{ite bele{ki pretstavuvaat svedo{tvo za feno-menot i mo}ta na grafi~kata umetnost vo XVIII i XIX vek. Tie govorat za istrajnosta na

svetogorskite manastiri da gi neguvaat i ra-sprostanuvaat svoite kultovi, da ispra}aat "blagoslovi", no i za pravoslavnite crkvi koi srde~no gi primale.

The author gives a short review about two paper icons discovered at the church of the Holy Annunciation in Prilep that now are kept in the National Institute for Protection & Museum of the city. These two graphic prints represent the oldest paper icons made for the Athonite monastery of Iviron.The first copper print depicts the miraculous icon of the Holy Virgin Portaïtissa (the gate-keeper) of Ivi-ron-executed and printed on Mount Athos in 1779, at the expense of the prior of the monastery Abram. The print has not been listed in the well-known cata-logues of Athonite prints, but has been registered in the collection of Greek prints in Moscow. Later in the 19th century this rare print became an inspiration for other works that render the palladium icon, for example the print housed in the P. Panov collection in Sophia, Bulgaria. However, this print was not used for the familiar etching executed for the Monastery of St. John at Bigor in Macedonia.The second paper icon although heavily torn is an unique example of a print accomplished in Venice for the Monastery of Iviron, namely for the monastery

Jasmina ^okrevska-Filip

NOTES ON THE OLDEST PRINTS FROM THE MONASTERY OF IVIRON IN THE PRILEP COLLECTION

skete of St. John the Forerunner. The paper icon is also interesting because it is hand coloured with thick strokes of terracotta hue tempera. The etching por-traying St.John the Forerunner with his vita and the skete of Iviron was commissioned in Venice and paid by the blood - brothers the priest Parthenios and the monk Païsios from the island of Zakynthos in 1793, by an unknown engraver. The priest Parthenios of Zakynthos who assisted in the expense of the print is himself a well-known engraver. He is credited for over 16 etchings accomplished in the period from 1804-1820 in the skete of St. John Forerunner at Ivi-ron, that have been distributed through out the Ortho-dox lands.The presence of these two paper icons that were "blessings from Mount Athos and the Monastery of Iviron" are testimony of the phenomenon of the graphic arts and the spreading and veneration of mir-acle-working icons. Furthermore offers proof of the close bondage between Athos and the Orthodox be-lievers in Macedonia during the Ottoman period.

124

sl. 1. Bogorodica portaitisa, 1779 g., bakrorez, nepoznat graver, sveta Gora (Muzej prilep)

125

sl. 2. Bogorodica portaitisa, 1805, bakrorez, Magdeburg (spored D. papastratos)

126

sl. 3. Bogorodica ivironska, ~etvrta decenija na XIX vek, bakrorez, nepoznat graver, Bigorski manastir (Muzej na Makedonija)

127

sl. 4. Bogorodica portaitisa, XIX vek, bakrorez, nepoznat graver, sveta Gora (kolekcijata p. panov vo sofija)

128

sl. 5. Bogorodica portaitisa, 1838, bakrorez, nepoznat graver, Moskva

129

sl. 6. sv.Jovan prete~a so `itie, 1793, bakrorez, nepoznat, graver, venecija