0

POLITOLOG.SI

Novice slovenskega politološkega društva

JULIJ 2012

LETNIK 1, ŠTEVILKA 2

ISSN 2232-5123

1

POLITOLOG.SI NOVICE SLOVENSKEGA POLITOLOŠKEGA DRUŠTVA Letnik 1, številka 2

Urednica: izr. prof. dr. Cirila Toplak in asist. dr. Marinko Banjac

Uredniški odbor: izr. prof. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haček, asist. dr. Marinko Banjac

Avtorji: izr. prof. dr. Cirila Toplak, izr. prof. Miro Haček, doc. dr. Ana Bojinović Fenko,

Simona Kukovič

Izdajatelj: Slovensko politološko društvo

Copyright © SPOD, 2012.

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki.

Dostopno prek: http://www.spod.si

2

Kazalo

Uvodna beseda ......................................................................................................................................... 3

Slovenski politološki dnevi 2012 ............................................................................................................. 4

Evropska konfederacija politoloških društev na Slovenskih politoloških dnevih 2012 ........................... 7

Slovenski politološki dnevi in finančna kriza .......................................................................................... 8

Svetovni politološki kongres IPSA 2012 v Madridu ............................................................................... 9

Pobuda APSA za globalno prepoznanje pomena politologije .............................................................. 11

»Slovenski« panel »Post-Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be Learn by Emerging

Democracies« na kongresu IPSA v Madridu ........................................................................................ 12

Svet IPSA v Madridu ............................................................................................................................ 14

Zastopanost spolov v politologiji: potrebujemo več politologinj! .......................................................... 15

»Mediteranski politološki dialogi« v Baru ............................................................................................. 17

Uspešna pobuda za ponovno uvrstitev Javnega razpisa za sofinanciranje mednarodnega delovanja

znanstvenih združenj v seznam načrtovanih razpisov Agencije za raziskovalno dejavnost RS ............. 18

SPOD predlagalo politologa v strokovno skupino Ustavne komisije Državnega zbora ........................ 19

Mednarodne aktivnosti ......................................................................................................................... 20

3

Uvodna beseda

Cenjene bralke in bralci,

Pred vami je nova številka novic Slovenskega politološkega društva, Politolog.si. Kot vselej

vam tudi v tokratni številki predstavljamo informacije v zvezi z delovanjem društva ter o

dogodkih, ki so ne le v Sloveniji temveč tudi širše odmevali med politologi.

Osrednji politološki dogodek leta v Sloveniji – Slovenski politološki dnevi 2012 – je ena

izmed poglavitnih tematik, ki jo naslavljamo v pričujočih novicah. Ob oceni organizacije in

vsebinskih debat v okviru konference smo posebno pozornost namenili zasedanju izvršnega

odbora Evropske konfederacije politoloških društev ECPSA, ki je potekalo v okviru

politoloških dni, ter razpravi o možnem skupnem evropskem politološkem predmetniku, ki jo

je ECPSA ob tej priložnosti organizirala v Portorožu.

Tokratne novice so tudi polne vtisov z julijskega kongresa Svetovne politološke zveze IPSA,

ki je potekala med 8. in 13. julijem v Madridu. Seveda je prostor v tokratni številki namenjen

predvsem slovenski udeležbi na konferenci in prispevku slovenskih politologov na njej.

Preberite še ostale prispevke o delovanju društva v preteklega pol leta in se vključite v

mednarodne aktivnosti politologov, ki jih navajamo ob koncu novic.

Tudi tokrat vas vabimo, da nam na elektronski naslov spod.fdv@fdv.uni-lj.si posredujete

prispevke, mnenja in predloge, s katerimi bodo novice postale še bolj zanimivo branje!

Asist. dr. Marinko Banjac

sourednik Politolog.si

generalni sekretar SPOD

4

Vabljeni govornik Prof. Oscar Gabriel (Univerza v Stuttgartu).

Slovenski politološki dnevi 2012

Od 31. maja do 2. junija so bili v Portorožu že 23. Slovenski politološki dnevi v organizaciji

Slovenskega politološkega društva. Tokrat je bila poglavitna tema letne konference

slovenskih politologov politična kultura, sočasno pa so tekli tudi paneli z drugimi aktualnimi

politološkimi vsebinami. Rekordno število registriranih udeležencev, 140 se nas je zbralo na

tradicionalni lokaciji konference, v portoroškem hotelu Metropol, je zagotovilo raznoliko in

kakovostno razpravo.

Politična kultura je bila v moderni dobi sprva razumljena kot

antipod države, ki bolj ali manj nasilno omejuje in vodi

posameznika, zato so s pojmom operirali zlasti zagovorniki

politik, ki naj bi vodile v »boljši« svet. V šestdesetih letih

20. stoletja se je na podlagi javnomnenjskih raziskav začelo

preučevanje osnovnih vrednot, ki določajo politične sisteme.

Raziskovalci nacionalnih političnih kultur so kmalu usmerili

svoje zanimanje tudi na zgodovinopisje posameznih

nacionalnih skupnosti. Konec 20. stoletja smo bili priče

brezprizivni globalni »zmagi« demokratične politične

kulture do te mere, da so bili redki preostali nedemokratični

režimi označeni kot politično nekulturni. S krizo demokracije v ZDA po letu 2001 se je nato

odprlo polje kritične refleksije demokracije, znotraj katerega se za »koncem zgodovine«

kapitalistično-»demokratičnega« sveta vse bolj urgentno išče pravičnejši politični/ideološki

model.

Termin politična kultura je danes stalnica političnega in medijskega diskurza, uporabljana v

številnih, zelo raznolikih ter različno širokih in natančnih pomenih. Če politiki in mediji

politično kulturo večinoma reducirajo na (ne)kultivirano obnašanje v politični areni, politologi

politično kulturo preučujemo kot veliko več med seboj povezanih elementov, praks in

vedenjskih vzorcev, ki jih razbiramo tako v delovanju političnih institucij in uprave na vseh

ravneh kot na področju diplomacije in varnosti ter jih povezujemo v oceno značilnosti (in ne

kakovosti) politične kulture posamezne politične skupnosti v določenem zgodovinskem

obdobju. V najbolj vključujočem smislu smo politično kulturo opredelili kot subjektivno

5

Okrogla miza: Razvoj (znanosti na) FDV: vloga prof. dr. Vlada Benka v besedah sodelavcev

zaznavanje zgodovine in politike, osnovnih predvidevanj in vrednot posameznikov v določeni

politični skupnosti, njihovo politično vedênje in pričakovanja kakor tudi vedê nje politikov in

drugih igralcev v nacionalnih politikah, ob upoštevanju 'nacionalnega značaja' določene

politične skupnosti kot zbirke predsodkov o tem, kdo mislimo, da smo, in kaj drugi mislijo o

nas.

V Portorožu smo po odličnem metodološkem uvodu vabljenega govornika prof. dr. Oscarja

Gabriela iz Univerze v Stuttgartu o politični kulturi razpravljali tako iz teoretske kot tudi

komparativne perspektive. Študije primerov so zajemale med drugim tudi Južno Ameriko in

številne, tudi oddaljene in zato posebej zanimive države, na primer Južno Afriko. Osrednja

razprava o politični kulturi v prostoru bivše Jugoslavije, ki si jo je v dveh delih mogoče

ogledati tudi na spletu, je za isto okroglo mizo pritegnila politologe iz Srbije, Hrvaške, Bosne

in Hercegovine in Slovenije, ki so o sorodnostih in posebnostih nacionalnih političnih kultur

razpravljali vsak v svojem jeziku brez ovir za medsebojno razumevanje. Ob sami vsebini je to

tudi simboličen prispevek letošnjih Politoloških dnevov k obnovi intenzivnega sodelovanja

politologov bivše Jugoslavije.

Poseben del konference je bil namenjen

obeležitvi spomina na nedavno preminulega

prof. dr. Vlada Benka, utemeljitelja področja

mednarodnih odnosov v slovenski

politologiji, ki so se ga v razpravi spominjali

ugledni kolegi in sodelavci. Kontekst

razprave je za poslušalce zanimivo obnovil

tudi znanstvenoraziskovalni in pedagoški

razvoj FDV v zadnjih desetletjih.

V okviru konference je SPOD gostilo redni sestanek izvršnega odbora Evropske konfederacije

politoloških društev, ki je v konferenčnem programu sodelovala z razpravo na temo

mogočega prihodnjega skupnega evropskega politološkega predmetnika. Več o tem preberite

v nadaljevanju novic.

SPOD je pred konferenco kot vsako leto izdal zbornik povzetkov referatov z naslovom

»Politična kultura v fokusu političnih znanosti«, v katerem lahko preberete več o posameznih

vsebinah konference. Konferenca je bila kot zmeraj priložnost tudi za neformalno druženje v

6

okviru družabnega programa, ko nas je med drugim nagovoril nekdanji poslanec Državnega

zbora RS Tone Partljič, ki je po konferenci v sobotni prilogi časopisa Večer 13. 6. 2012

objavil tudi daljši zapis o politični kulturi z naslovom »Demokratična in politična kultura«.

Dr. Cirila Toplak

7

Evropska konfederacija politoloških društev na Slovenskih politoloških dnevih

2012

V okviru 23. Slovenskih politoloških dnevov je v Portorožu zasedal izvršni odbor Evropske

konfederacije politoloških društev. Člani izvršnega odbora smo z veseljem sprejeli že 28.

članico konfederacije, Bosno in Hercegovino, v imenu katere se nam je na sestanku pridružil

predsednik politološkega društva BiH prof. dr. Asim Mujkić. Izvršni odbor je razpravljal o

financiranju projekta študije profesionalnih priložnosti evropskih diplomantov politologije in

o finančni situaciji konfederacije, glede katere je sprejel sklep o uvedbi zelo skromnih in

»drsečih« članarin prvič v petih letih delovanja organizacije. Pozdravili smo uspešno lobiranje

ECPSA pri evropskih parlamentarcih, da so veliki družboslovni znanstvenoraziskovalni

projekti ostali zajeti v shemo financiranja 8. Okvirnega programa. Izvršni odbor je odločil tudi

o kraju in okvirnem terminu naslednje skupščine ECPSA, ki bo prihodnjo zimo v Berlinu.

ECPSA je na Politoloških dnevih izvedla tudi razpravo o možnem skupnem evropskem

politološkem predmetniku. Po predstavitvi doslej opravljenega dela na tem področju (medtem

ukinjena Evropska politološka mreža EpsNet je pred skoraj desetimi leti že uskladila nabor

ključnih politoloških predmetov v okviru bolonjske reforme) se je razvila polemična razprava

o prednostih in slabostih poenotenja predmetnika. Sodelujoči iz postkomunističnih držav so

večinoma zagovarjali stališče, da poenotenje krni nacionalno specifiko, nasprotni argumenti v

prid poenotenju pa so bili zlasti boljše možnosti izmenjav študentov in predavateljev ter

prednosti diplomantov politologije na evropskem trgu dela.

Video posnetek razprave (v dveh delih) je na voljo tudi na spletu.

Dr. Cirila Toplak

8

Slovenski politološki dnevi in finančna kriza

Slovenski politološki dnevi, ki jih kot osrednje letno politološko znanstveno srečanje

organizira Slovensko politološko društvo, imajo za mlado slovensko državo in politologijo

pomembno tradicijo, obenem pa se kot znanstveno srečanje razvijajo, internacionalizirajo in

kakovostno rastejo. Pomembna je tudi dobrodošla aktivna udeležba podiplomskih študentov

in prisotnost dodiplomskih študentov, ki jim je konferenca priložnost za pridobivanje

dodatnega znanja. Politološki dnevi so po vsebinski plati odraz aktualnega dogajanja v

slovenski in globalni politični znanosti ter priložnost za predstavitev in izmenjavo stališč o

raziskovalnem delu slovenskih politologov in družboslovcev. Politološki dnevi predstavljajo

priložnost za vzpostavljanje in vzdrževanje akademskih stikov, pa tudi forum, kjer se lahko

neposredno soočita stroka in politika, kar slovenski politiki in zaposleni v državni upravi žal

vse manj izkoriščajo. Ne nazadnje, lažje se je osredotočiti na konferenčno dogajanje izven

delovnega okolja in prijetno je zaključiti študijsko leto na obali.

Ker je Agencija za raziskovalno dejavnost izločila javni razpis za sofinanciranje mednarodnih

znanstvenih srečanj iz seznama načrtovanih razpisov za 2013 in ker je to poglavitni vir, s

pomočjo katerega je doslej Slovensko politološko društvo izvajalo Politološke dneve, žal ni

samoumevno, da bomo s tradicijo lahko v utečeni obliki nadaljevali tudi v prihodnje. Zato

smo se na člani izvršnega odbora SPOD na junijski seji dogovorili, da si bomo prizadevali za

ponovno vključitev omenjenega javnega razpisa v načrt razpisov ARRS za prihodnje leto, z

iskanjem kar najširše podpore v vseh akademskih okoljih, ki jih bo umik razpisa prizadel

(univerze, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut Jožef Štefan, druga akademska

društva itd.). Ker nam je s skupnim nastopom politološkega, sociološkega in

komunikološkega društva uspelo »rešiti« javni razpis za sofinanciranje mednarodnega

delovanja znanstvenih združenj (o tem lahko preberete več v nadaljevanju novic), upamo, da

bodo tudi v naslednjem letu še na voljo javna sredstva za organizacijo znanstvenih srečanj,

vsaj tistih z dolgo tradicijo in kontinuiteto in pri tistih organizatorjih, ki, tako kot SPOD,

nimajo alternativnih virov v visokih članarinah ali društvenih storitvah. Drugo možnost

sofinanciranja konference predstavljajo tuji oziroma zasebni viri kar nekaj fundacij, ki

delujejo tudi v našem prostoru, pri sodelovanju s katerimi pa je nujno ohraniti vsebinsko

neomejenost in akademsko svobodo.

Dr. Cirila Toplak

9

Govornica na plenarnem srečanju Etel Solingen (University of California).

Svetovni politološki kongres IPSA 2012 v Madridu

Od 8. do 12. julija

2012 je v Madridu

potekal 22. kongres Svetovnega politološkega združenja (IPSA – International Political

Science Association). Udeležilo se ga je tudi osem članov Slovenskega politološkega društva,

in sicer dr. Bebler, dr. Bojinović Fenko, dr. Brezovšek, dr. Fink-Hafner, asist. Kukovič, dr.

Haček, dr. Lajh in dr. Toplak, ki smo predstavili vsak svoje raziskovalne prispevke, ali

samostojno ali v soavtorstvu. Kongres je zasedal v kampusu Moncloa Univerze Complutense

de Madrid, v prenovljenih prostorih Šol za novinarstvo, medicino in farmacijo. Kongres je,

kot ustaljeno, obsegal kongresne seje, seje v španskem in francoskem jeziku, seje

raziskovalnih odborov ter seje na glavne teme kongresa; slednje so bile: 1) Primerjalna

politika in politične institucije, 2) Spol, religija in identiteta, 3) Mednarodna politična

ekonomija, 4) Mednarodni odnosi, 5) Politično obnašanje, 6) Politična teorija in 7) Javna

politika. Kongresa se je udeležilo okoli 3200 znanstvenikov politologov z vsega sveta.

Govornica na plenarnem srečanju je bila Etel

Solingen, profesorica na University of California

in predsednica Združenja za mednarodne študije

(ISA – International Studies Association), ki je v

predavanju »Sanctions, Statecraft, and Nuclear

Proliferation« opozorila na znanstveni in

politični vidik vpliva sankcij na države v času

širjenja jedrskega orožja. Podala je izhodišča za

razpravo o vprašanjih, kako so raznovrstni

ukrepi v obliki spodbud ali negativnih sankcij

vplivali na znotrajdržavne razkole, kakšni so bili nenačrtovani in nepričakovani vplivi sankcij

na področju trgovine, razvojne pomoči, diplomacije, finančnih ukrepov, investicij in vojaških

groženj ter zakaj so samozadostne avtokracije večkrat predmet sankcij, kjer je podala kratke

reference na primere Iraka, Libije, Irana in Severne Koreje. Plenarno srečanje je potekalo v

glavnem avditoriju Šole za medicino, zaradi številčne udeležbe pa so ga prek Livestream

hkrati predvajali v tri druge predavalnice na kampusu.

10

Rectorado – eno izmed prizorišč mednarodne konference IPSA v Madridu

Kljub 35 stopinjam ter vročemu protestnemu ozračju okoli državnih institucij v španskem

glavnem mestu smo udeleženci konference izkoristili priložnost srečanja s kolegi z vsega

sveta za razpravo o lastnem raziskovalnem

delu, za raziskovalne projektne sestanke, pa

tudi izmenjavo dobrih praks o pedagoškem

delu v različnih nacionalnih akademskih

kulturah. Vse raziskovalne prispevke,

objavljene na konferenci, je mogoče najti v

spletni aplikaciji konference Madrid 2012

Online Paper Room.

dr. Ana Bojinović Fenko

11

Pobuda APSA za globalno prepoznanje pomena politologije

Ameriška politološka zveza APSA je na lanskem letnem kongresu v Seattlu prvič predstavila

pobudo o usklajeni globalni deklaraciji o pomenu politologije, ki jo je na nedavnem

svetovnem kongresu v Madridu obravnaval tudi Svet Svetovne politološke zveze IPSA. Sklep

Sveta je bil, da politološka društva predlog deklaracije predstavijo svojim članom, zato ga v

slovenskem prevodu objavljamo tukaj in bomo veseli komentarjev in predlogov, ki jih lahko

posredujete predsednici SPOD na cirila.toplak@fdv.uni-lj.si.

Pomen politične znanosti Politologi si prizadevamo za temeljno razumevanje politike, t.j. načinov, kako ljudje urejamo oblast, dobrine, pravice in vrednote v družbi. Koristimo našim skupnostim in družbi nasploh s preučevanjem, kako politika oblikuje pomene, zamejuje družbe in rešuje probleme; z uporabo naših izkušenj in znanja v javnem udejstvovanju; in s prenašanjem našega razumevanja politike študentom, politikom in vsem ostalim članom družbe. Naš prispevek je utemeljen na zavezi delu, ki je rigorozno, intelektualno pošteno ter akademsko in družbeno odgovorno.

12

»Slovenski« panel »Post-Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be

Learn by Emerging Democracies« na kongresu IPSA v Madridu

Slovensko politološko društvo je eno redkih politoloških društev, ki je na XXII. Svetovnem

politološkem kongresu v Madridu letos organiziralo lasten panel z naslovom »Post-

Communist Europe 20 Years Later: Lessons to be Learned by Emerging Democracies«. Panel

je vodila predsednica društva dr. Cirila Toplak, diskutant je bil dr. Paolo Graziano iz milanske

univerze Bocconi, predstavljeni pa so bili štirje prispevki in sicer »Dynamics of civic

participation post-communist countries: contextual and generational effects« (avtor dr. Malina

Voicu), »The "Policy space" variable revisited: the case of Visegrad Group Countries« (avtor

dr. Roman Chytilek), »The Politicization of Ethnicity in New Democracies: From Exclusion

to Participation in Romania« (avtorja dr. Sergiu Gherghina in Monica Andriescu) in »The

Processes of Democratisation and the Trust in Political Institutions in Slovenia« (avtorja dr.

Marjan Brezovšek in dr. Miro Hašek). V predstavitvah in v živahni razpravi, ki je sledila, smo

ugotovili, da so procesi demokratičnega prehoda in utrjevanja demokracije v večini

srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav komplementarni in da v omenjeni regiji v

procesih demokratizacije obstajajo mnoge podobnosti, pa tudi nekatere razlike specifike, ki

jih je smiselno še naprej proučevati in izpostavljati. Demokratizacija ni samoumevno

povečala politične participacije; nasprotno, t.i. civilna družba se je po tranzicijskem obdobju

povsod znašla v krizi, pri čemer pa je zelo pomembno, kateri akterji civilne družbe so zajeti v

tak premislek, saj niso vsi odigrali enako aktivne vloge v demokratizacijskih procesih v

postkomunističnih državah (npr. rimokatoliška Cerkev). S časovno distanco bo postalo še

jasneje, kako so se dopolnjevali in izničevali procesi »od spodaj navzgor« in »od zgoraj

navzdol«, s katerimi se je izoblikoval politični prostor v teh državah. Sicer globalno

spreminjanje pomena politične levice in desnice je v postkomunistični Evropi prineslo še

dodatno zmedo in deziluzije. Vključevanje in izključevanje raznih manjšin preko diskurza

političnih elit in institucionalnih sprememb je povzročilo kompleksen ideološki preplet

demokracije in etnokracije. Za zdaj tudi ni mogoče jasno opredeliti, v kolikšni meri gre pri

aktualni krizi zaupanja v demokratične institucije za nezadovoljstvo s specifičnim izplenom

demokratizacije v postkomunistični Evropi ali demokratičnim modelom kot takim. Izkušnje

postkomunističnih evropskih držav s demokratizacijo vsekakor predstavljajo uporabno

13

materijo za nastajajoče demokracije t.i. arabske pomladi, za prenos teh izkušenj pa si bomo

morali prizadevati z intenzivnejšim sodelovanjem s kolegi politologi iz teh okolij.

dr. Miro Haček in dr. Cirila Toplak

14

Svet IPSA v Madridu

Slovensko politološko društvo je sodelovalo na Svetu oziroma skupščini kolektivnih članov

Svetovne politološke zveze IPSA na rednem kongresu IPSA od 8.-13. julija 2012 v Madridu.

V okviru zasedanj Sveta so bile izvedene številne pomembne administrativne aktivnosti: Svet

je potrdil triletno vsebinsko in finančno poročilo IPSA, izvoljena je bila nova predsednica

IPSA prof. Helen Milner z univerze Princeton, kakor tudi nov izvršni odbor IPSA, ki ga v

večini sestavljajo člani iz prejšnjega mandata (več o tem na www.ipsa.org). Posebej

pomembni so bili sprejeti amandmaji k statutu IPSA, po katerem poslej svetovni kongresi ne

bodo več vsaka tri leta, ampak dve leti, enako dolg bo tudi mandat predsednika IPSA, ki se ne

bo mogel potegovati za še en mandat, kar pa bodo lahko storili člani izvršnega odbora IPSA,

katerih mandat se je prav tako skrajšal na dve leti. Mandat generalnega sekretarja IPSA pa se

je z argumentom stabilnosti vodenja organizacije podaljšal, tako da je s ponovnimi

kandidaturami ista oseba sedaj lahko generalni sekretar IPSA kar 12 let.

Svet IPSA je med drugim razpravljal tudi o nadaljnjem širjenju svetovne zveze, še zlasti na

afriške države, ki so za zdaj najmanj zastopane v organizaciji, tesnejšem sodelovanju z

drugimi pomembnimi mednarodnimi politološkimi asociacijami (ECPR, ISA itd.) in o

globalnem prepoznanju pomena politologije.

Dr. Cirila Toplak

15

Zastopanost spolov v politologiji: potrebujemo več politologinj!

Pred petdesetimi leti je bil svet politoloških znanosti nedvomno svet moških in kljub temu, da

se je to dejstvo začelo počasi spreminjati, podatki kažejo, da se razmerja med članstvom

spolov v nacionalnih združenjih politoloških znanosti še vedno nagibajo v prid moških; še

posebej pa so ženske premalo zastopane v vodstvih politoloških združenj. V letu 2009 je

IPSA vzpostavila sistem za spremljanje enakosti spolov oziroma za spremljanje položaja

žensk v politološki znanosti. Zastopanost žensk spremljajo s pomočjo pregleda članstva

nacionalnih združenj, ki poteka pod pokroviteljstvom Odbora za sodelovanje in članstvo ter

Sekretariata IPSA. Leta 2011 je IPSA izvedla obsežno raziskavo, v katero je zajela nacionalna

združenja z vseh kontinentov. Ključni cilj procesa spremljanja razmerij med zastopanostjo

spolov je opozoriti na vprašanje enakosti spolov in premajhno zastopanost žensk ter hkrati

dvigniti zavest in spodbuditi večjo aktivnost žensk v politoloških združenjih – skratka,

krepitev vloge žensk v znanstveni sferi.

Izsledki raziskave, v kateri je sodelovalo 38 od 50

nacionalnih politoloških združenj, so bili predstavljeni na

letošnjem svetovnem kongresu IPSA v Madridu. Podatki

kažejo, da se stanje na področju članstva žensk v združenju

članic IPSA izboljšuje - iz 19,4 % v letu 1996 na 29,9 % v

letu 2011; vrh pa je bil dosežen leta 2009, ko je bilo v

politološka združenja včlanjenih že 36 % žensk. Število

žensk na vodilnih položajih nacionalnih politoloških združenj

v času raziskave leta 2011 je bilo sledeče: generalno

sekretarko združenja so imeli v 12 državah; prav toliko držav

je imelo podpredsednico; v 13 državah pa imamo

predsednico politološkega združenja. Zanimivo bi bilo raziskati še korelacije med

zastopanostjo politologinj v organih združenj in velikostjo oz. številom članov slednjih.

Za večjo vključenost in aktivnost žensk v politoloških združenjih si bo IPSA prizadevala tudi

v prihodnje. S tem namenom je sprejela tri priporočila, in sicer (i) raziskavo o članstvu in

razmerju med spoloma je potrebno opraviti vsaki dve leti in o rezultatih poročati na svetovnih

kongresih; (ii) nacionalna politološka združenja naj za razvoj lastne politike preučijo primere

dobrih praks, ki so predstavljeni v poročilu o enakosti spolov; (iii) kolektivni predstavniki

16

IPSA si bodo prizadevali zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov v izvršnem odboru

IPSA.

Simona Kukovič

17

»Mediteranski politološki dialogi« v Baru

Fakulteta za politologijo v črnogorski Podgorici in Črnogorsko politološko društvo sta sredi

junija organizirala 1. Mediteranske politološke dialoge v Baru na temo »Izgradnja stabilnosti

in družbenega konsenza v postsocialističnih državah«. Konference so se udeležili srbski,

hrvaški in slovenski politologi, ki jih je predstavljala predsednica SPOD dr. Cirila Toplak.

Konferenco je financirala Konrad Adenauer Stiftung s sedežem v Beogradu. Gre za še en

korak v smeri intenzivnejšega sodelovanja politologov v prostoru bivše Jugoslavije, ki jih

povezuje interes za procese tranzicije, demokratizacije in evropeizacije. Črnogorski kolegi se

nadejajo, da bodo Mediteranski politološki dialogi postali redno letno srečanje politologov v

regiji. (več na http://www.fpn.co.me/index.php?IDSP=2520&jezik=lat)

Dr. Cirila Toplak

18

Uspešna pobuda za ponovno uvrstitev Javnega razpisa za sofinanciranje

mednarodnega delovanja znanstvenih združenj v seznam načrtovanih razpisov

Agencije za raziskovalno dejavnost RS

V mesecu maju je na pobudo politološkega društva nastala peticija treh akademskih društev,

naslovljena na Agencijo za raziskovalno dejavnost RS, s ciljem preprečiti ukinitev javnega

razpisa za sofinanciranje mednarodnega delovanja znanstvenih združenj za leto 2012. S

pobudo smo uspeli in razpis je bil pravkar izveden, četudi v nekoliko okrnjeni obliki. ARRS

tako še zmeraj sofinancira članarine v mednarodnih organizacijah in potne stroške za

udeležbo na sestankih vodstev mednarodnih organizacij, kar je za široko mednarodno

aktivnost SPOD zelo pomembna podpora.

Dr. Cirila Toplak

19

SPOD predlagalo politologa v strokovno skupino Ustavne komisije Državnega

zbora

Ob napovedi, da bo pri Ustavni komisiji DZ RS imenovana strokovna skupina, ki bo na

predlog večine koalicijskih strank preučila možnost pomembne spremembe Ustave RS v delu,

ki zadeva Državni svet RS, je Slovensko politološko društvo kot nacionalno strokovno

združenje ugotovilo, da bi bilo potrebno, da se v strokovno skupino vključi tudi politolog, saj

gre za vprašanje, ki ob ustavnopravnem področju pomembno posega tudi v državni ustroj in

demokratični sistem Republike Slovenije. Slovensko politološko društvo je zato na

predsednika Državnega zbora RS dr. Gregorja Viranta v mesecu maju naslovilo predlog, da v

strokovno skupino za preučitev predloga ukinitve Državnega sveta pri ustavni komisiji DZ RS

vključi člana Izvršnega odbora društva izr. prof. dr. Jerneja Pikala.

Dr. Cirila Toplak

20

Mednarodne aktivnosti

• Letna konferenca Ameriške politološke zveze APSA, New Orleans, 30. 8. – 3. 9. 2012

Slovensko politološko društvo organizira svoj panel z naslovom: »Referendum: A

Weapon in the Power Struggle or an Instrument of Renewal of Political

Representation?« (Panel 1 Slovenian Political Science Association)

(www.apsanet.org)

• Letni kongres Nemškega politološkega društva, Tübingen, 24.–28.9. 2012 »Die

Versprechen der Democratie« (www.dvpw.org)

• Letni kongres Srbskega politološkega društva, Beograd, 28. –30. 9. 2012 »Politika:

nauka i profesija« (www.politickenauke.org)

• Letna konferenca Srednjeevropske politološke zveze CEPSA, Budimpešta, 26. –27.10.

2012 »Crisis and Governance in East Central Europe« (www.cepsa.at)