RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka · PDF filerazdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišč na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemlji

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

Ruralni kontekst

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 5

Distribucija, jedro/periferija, nukleacija/disperzija, difuzija

1. DEL -

PROSTOR

NUKLEACIJA IN DISPERZIJAOdnos med grajeno obliko in zemljo (okoliški prostor) vpliva na številne naselbinske vzorce, iz česar sledijo definicije različnih pojmov, predvsem v razmerju oblika –

vzorec.

DISPERZIJA

→ kmetije, zaselki in naselja razpršeni po celem območju

(kmetovanje in obvladovanje širšega območja; vpliva na vzdrževanje socialnih stikov.

NUKLEACIJA

→ situacije, kjer je večina bivalnih enot zgoščena in deluje kot enoten vzorec.



»Čistega«

vzorca, popolnoma nukleacijskega

ali popolnoma disperznega, ni, saj bi prvi pomenil, da bi vsi živeli v enem objektu, drugi pa, da bi bil prostor popolnoma enakomerno poseljen z enakimi objekti, v vsakem bi bilo enako število prebivalcev …

NUKLEACIJA

je naselbinska oblika, ki je velikokrat povezana z načinom obdelave in izrabe zemljišč:–

kooperativni sistem obdelave zemlje; to pomeni združevanje manjših zemljišč

v večje obdelovalne površine;–

obramba naselbine in ljudi; postavitev na grič

ali znotraj meandra reke (omejen in viden dostop);–

izviri pitne vode; to pomeni upoštevanje naravnih zakonitosti in tokov v prostoru;

–

potreba po suhih lokacijah na močvirnih območjih;–

pomanjkanje gradbenih materialov; naselbine so se v preteklosti koncentrirale na območjih, kjer

je bil izvor gradbeno uporabnega materiala;–

planirane naselbine, izgrajene kot koncentrirane strukture pod vplivom skupnosti

ali posameznega lastnika; itn.

Danes pa jo spodbujajo še številni drugi, med katerimi so:–

sodobni prometni komunikacijski sistemi (avtoceste);

–

samoorganizacija (nadaljevanje oblike tradicionalnega socialnega življenja);–

odnos do prostorskih vrednot –

izkoriščanje kvalitetnih lokacij (lega, osončenost,

zračnost, klima itd.);– vračanje k modelu tradicionalne družbene kulture itd.

Nukleacija

se uporablja za naselbinski vzorec, ki je sestavljen iz elementov, objektov koncentriranih v tesne skupine.


Nasprotje -

predstavlja DISPERZIJA, na katero pa so vplivali naslednji

dejavniki (povezani z delovanjem v preteklosti):

–

razdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišč

na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemljišč

in njih lastnikov;

–

nizka koncentracija prebivalstva; –

prenakopičenost

naselij in gibanje v smeri odpiranja prostora;

–

emigracije in propadanje obstoječih objektov; zamiranje oddaljenih naselbin;

–

migracije in spreminjanje odnosa človek –

zemlja; –

tudi kot planirana disperzija v obliki zakupnih zemljišč

zunaj območij

koncentracije, itd.

Disperzna oblika pomeni, da tudi posamezna kmetija leži v prostoru razpršeno, raztreseno, razsuto ipd., in sicer ne samo da je oddaljena od svojega prvega soseda, temveč

da ima tudi svoje objekte »razmetane v prostoru«.


Prostorsko popolnoma prestrukturirale in ne bodo več

odvisne od položaja vzorca v prostoru:

–

DIFUZIJA

(višja stopnja disperzije), ki pomeni popolno prestrukturiranje naselbinskih vzorcev, pri čemer bodo ti dislocirani vzorci vsebovali številne dejavnosti in bodo delovali povezovalno na nivoju sistema.


BISTVO

→ nekatere naselbine preko časa preživijo, nekatere propadejo, hkrati pa se rodijo nove.

DIFUZIJA

(vključuje razpršitev v času in prostoru definiranih značilnosti distribucije) → predstavlja ključni mehanizem v spreminjanju odnosov v prostoru.


IZRAČUN STOPNJE NUKLEACIJE –

DISPERZIJEuporaba kvantitativne ali statistične tehnike, kot je »analiza najbližje soseščine«

AndRn 2

Rn

= opis distribucije sistema (nukleacija

–

disperzija)d = razdalja med najbližjima sosednjima točkama (v km)n

= število točk (naselbin) v študijskem območjuA = območje študije (v km2)




PROCES GRADNJE IZ TRADICIJE V SODOBNOST


NOVI POMEN IN VLOGA HIŠEKljub vsem novostim in preizkusom postavitve visoko tehnoloških, ekoloških, virtualnih objektov na podeželje pa se Slovenskem podeželju

še vedno gradijo deloma spremenjene klasične tipske hiše.

Tradicija se na vsakem koraku prepleta s sodobnim življenjem

→ kvalitete ugodnega

meščanskega bivanja.

2. DEL -

OBJEKTRURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 5

“STABILNOST”V HIŠI “PODEŽELJA”

arhitektura

kot umetnost

(npr. Villa

d'All

Ava, Saint-Cloud, periferija

Pariza,

1984–1991, arh. OMA in R. Koolhaas)arhitektura

kot tehnologija(npr. Hiša »Polderblik«, Almere, 1992, arh. T. Koolhaas), iz značilnosti lokacije

(npr. Casa

Fernandes

v Bom Jesusul. 1989–1994, arh. E. Souto

de Moura).

iz značilnosti lokacije

arhitektura

kot tehnologija

PREDSTAVA

o »domu na podeželju«→ objekti iz solidnih, klasičnih materialov → oblike, ki so zagotavljale trajnost, varnost in udobnostPRVI PREOBRAT → industrijska revolucija → mestno prebivalstvo se začne naseljevati na podeželje. SPREMINJANJE podeželja, → vnos mestnih ideologij v kulturo bivanja Med TRADICIONALNE razvejane in rastoče vzorce → vrste kompleksnih oblik → abstraktni vzorci z vnosom novih bivalnih zahtev…


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINEVnos

novega

elementa

pomeni

preoblikovanje

bivalne

enote

kot

tudi

vzorca

naselbine

.

SODOBNA RURALNA HIŠANASTAJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH KOMPLEKOSVOblika bivalne enote ne izhaja več

iz tradicionalnih osnov, temveč

iz organizacije dela.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCAVse večjo kvaliteto pridobivajo v prostoru drobne strukture, ki so del preteklosti.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

HIŠA KOT EKSPERIMENTPravzaprav je vsak »nov«

poseg določene vrste eksperiment.


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINE-

del kateregakoli

vzorca

naselbine,

-

raznolikega

števila

osnovnih

bivalnih

enot,-

medsebojne

spremembe

interakcij

med objekti,

-

preoblikuje

se

hierarhija

komunikacije

zunaj

–

znotraj,…

Vnos enega novega objekta

→

preoblikovanje predhodnega naselbinskega vzorca na dva načina: - objekt ni povezan z okolico

(splošni tip)

-

objekt je povezan s tradicionalno domačijo

(raščeni tip).


VzorecOblikaZasnovaRazvojna s.Lega v p.

Prostostoječa

hiša (Monte

Carasso, L. Snozzi, hiša Guidotti, 1989–1991)

Z novimi

regulacijskimi

elementi

je v prostor

»vstavljen«

troetažni

dvostanovanjski

objekt. Posamezna

dela

hiše

naj

ne bi bila

v obliki

preslikave, temveč

naj

bi se oblikovala

linijsko. Na ta

način

naj

bi dvojna

hiša

postala

linija

v prostoru. (Lichtenstein, 1997: 152-53)


Vzorec CNOblika MZasnova IRazvojna s. ULega v p. Rt

Objekti »plombe«

v starem delu (Monte

Carraso, L. Snozzi, hiša Rapetti, 1988). V novo

strukturo

so ujeti

historični

in socialni

procesi

preoblikovanja

kmetijskih

dinamičnih

procesov. V tem

primeru

je moral

biti

izponjen

samo

sledeči

pogoj: ohranitev

integritete

tradicionalne

strukture

parcele. Projekt dokazuje

možnost

preoblikovanja

skednja

z vključevanjem

parcelnega

reda, z dodajanjem

v višino

in spremembo

v majhno, vendar

zelo

uporabno

stanovanjsko

hišo. (Lichtenstein 1997: 144–145)



Prenova povojnega objekta (L. Snozzi, hiša D’Andrea, 1993)

Tipična

povojna

stanovnajska

hiša

je s preoblikovanjem

in dodajanjem

v višino

dobila

popolnoma

nov

karakter. Prvotno

oblikovana

»podeželska

hiša

brez

pripadajočega

zemljišča«

je doživela

popolno

transformacijo

v obliko

mestne

vile

(po

Loosovih

načelih) (prav

tam: 179–180).






“Abstrakcija”

na podeželju, Gramastetten, Avstrija (ARH. PAUHOF, M. HOFSTÄTTER, W. PAUZENBERGER); Hiša, ki je izraz teoretične strogosti, obogatena z raznolikostjo materialov.


Hiša Vieira

de Castro, 1984-94, Vila Nova de Famalicao, PortugalskaHiša je postavljena na grič, ki dominira malemu naselju.


NOVOGRADNJE V TUJINI


Vzorec NOblika MZasnova IRazvojna s. SULega v p. Rt


Primer desnoVzorec SOblika LZasnova RRazvojna s. ULega v p. S


TRADICIJA / SODOBNOSTODNOS DO OKOLJA


Vzorec SOblika LZasnova RRazvojna s. ULega v p. S

NOVOGRANDJE V SLOVENIJI


SODOBNE NOVOGRADNJE



Vzorec SOblika LZasnova RRazvojna s. ULega v p. S





Vzorec CNOblika MZasnova IRazvojna s. DfLega v p. Rt


Vzorec CNOblika MZasnova R, IRazvojna s. SULega v p. Rt

SOLAR RESIDENCE COMPLEX FRIEBURG, NEMČIJA


OFIS arhitektiPodpeč: 8 objektov

kot samostojna skupina

Parcele: 243 –

394 m2, objekt 117m23 parkirišča, III. Gradbena faza, 185.000-205.000 €




URBANISTIČNO ARHITEKTURNA DELAVNICA IDRIJA ‐

STARO RUDASKO MESTOmentor: prof. Peter Gabrijelčič, doc.

dr.

Alenka Fikfak

študentje: Nina Pandol, Tomaž

Perdan, Jana Petković

SODOBNA IDRIJSKA HIŠA definirati novo vsebino hiše za stalne prebivalce

razvojni vidik stanovanjskega

objekta stara rudarske koče –

rudarska

hiša – prva zidana hiša –

meščanske hiše ‐

gradnja

rudniških stanovanj – idrijska

delavska hiša / gradnja v 20.

stoletju – primerjava razvoja /

sodobna idrijska hiša

TRADICIJA / SODOBNOSTMATERIALI / OBLIKA KUBUSA

ENOTNA OBLIKA / ZUNANJI PROSTORPOGLED V PROSTOR / ODPRTOST

ČLENITEV NA FASADI

TRADICIJA / SODOBNOSTZAPRTO / ODPRTO

TRADICIJA / SODOBNOST

/ MATERIALI

Urbanizem na lokaciji Kobal:-

preoblikovanje terena

-

raznolikost objektov po velikosti-

ureditev prometa –

pretočnost

-

nadaljevanje tipologije objektov-

vnos sodobnih elementov / tehnologija

-

skupna javna površina, park, igrišče,…

KULTURA BIVANJA

URBANISTIČNO ARHITEKTURNA DELAVNICA IDRIJA ‐

STARO RUDASKO MESTOmentor: prof. Peter Gabrijelčič, doc.

dr.

Alenka Fikfak

študentje: Nina Pandol, Tomaž

Perdan, Jana Petković

Analiza lokalne arhitekture

Lokacija ‐Območje Kobal

‐

urbanizem

Enota A

klet

pritlicje

Enota B

klet

pritlicje

Prereza

A‐A B‐B

Prerez skozi lokacijo

Izbira materialov

2. NOVI POMEN IN VLOGA HIŠE

Sodobna urbana hiša podeželja (primer 1/5)

POVZETEK

1. Pomen razpršenosti poselitve/gradnje


Naslednje predavanje = 17. november.

Individualne korekture za seminarske naloge = 11. november ob 8.30 v risalnici 33, 34.

Predavanje 6


Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka · PDF filerazdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišč na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemlji