Skupna strategija prostovoljstva

1

Sanja ŽELJEZNAK, dr. Andrej FIŠTRAVEC

in

Marina KOLAR, Primož JAMŠEK

SKUPNA STRATEGIJA RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA NA

PODROČJU VARAŽDINSKE IN MEDŽIMURSKE ŽUPANIJE TER

PODRAVSKE IN OSREDNJESLOVENSKE REGIJE ZA OBDOBJE

2012 - 2016

Maribor, Varaždin april 2012

2

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................................... 3

2. STRATEGIJA RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA ZA OBDOBJE 2012 - 2016 NA PODROČJU PROJEKTNE

NALOGE ................................................................................................................................................... 6

2.1. PROCES IZDELAVE STRATEGIJE ................................................................................................ 6

2.2. REFERENČNI STRATEŠKI DOKUMENTI ..................................................................................... 9

3. STRATEŠKI CILJI, PRIORITETE IN UKREPI .......................................................................................... 9

3.1. Strateški cilj 1: STANDARDIZACIJA DELA IN KREPITEV KAPACITET ORGANIZACIJ, KI SE

UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROTOVOLJSTVA ................................................................................ 11

3.2. Strateški cilj 2: RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV ...................................................................... 12

3.3. Strateški cilj 3: KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA ................... 12

3.4. Strateški cilj 4: RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA .. 13

4. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 21

5. LITERATURA ................................................................................................................................... 23

Prevod iz hrvaškega jezika: dr. Andrej Fištravec

Jezikovni pregled: Irena Polak-Fištravec

3

1. UVOD

Osnovne smernice za izdelavo skupne strategije prostovoljstva na področju

Osrednjeslovenske in Podravske regije ter Varaždinske in Međimurske županije

predstavljata »Analiza prostovoljstva na področju Međimurske in Varaždinske županije«

(Kolar (2012): 31-32) in »Analiza stanja prostovoljstva na področju Podravske in

Osrednjeslovenske regije« (Fištravec (2012): 31-32), ki jih v celoti predstavljamo v

nadaljevanju. Podrobnejši metodološki koraki izdelave strategije so navedeni v

podpoglavju naslednjega poglavja.

V Sloveniji (kaj šele v posameznih delih Slovenije) nimamo dovolj celovitih raziskav s

področja prostovoljstva, da bi lahko podali natančno sliko o vrstah prostovoljnega dela ter

njenih kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, ki prispevajo k (višji) kakovosti slovenskih

državljanov in državljank. Tako je mogoče podati o prostovoljstvu v Sloveniji kot tudi v

Podravski in Osrednjeslovenski regiji samo okvirne ocene s pomočjo vrednotenja nekaterih

parcialnih raziskav in analiz ter zbranih podatkov.

Področje prostovoljstva na projektnem področju je še v „tranziciji“ in „se razvija“, pri

čemer ne smemo kar tako zanemariti specifičnih kvalitet slovenskega prostovoljstva, ki se je

izoblikovalo »pod« socialistično družbeno ureditvijo (kot na primer ideja in praksa družbene

solidarnosti). Prostovoljstvo je bolj večplastno razvito v urbanih središčih.

Prostovoljstvo je v Podravju in Osrednjeslovenski regiji v primerjavi z drugimi deli

Slovenije gotovo nadštevilno in vsaj toliko, če ne že bolj razvito.

Potrebno je ločevati med formalnim (organiziranim) in neformalnim (neorganiziranim,

spontanim) prostovoljstvom, ki živi med prebivalstvom, ne glede (seveda pa tudi v soglasju) z

organiziranimi oblikami prostovoljstva. Pri nas je de facto premalo posluha javnih nosilcev

oblasti in političnih elit, četudi je mogoče hitro slišati različna »priseganja« na

prostovoljstvo; zaradi še vedno visokega položaja prostovoljstva na lestvici vsakodnevnih

in/ali političnih vrednot se zelo hitro pojavijo lepe besede o prostovoljstvu, medtem ko je

prevajanje teh »lepih besed« v konkretna dejanja, ki bi z vidika javnih odločevalcev

prispevala k lažjemu prakticiranju prostovoljstva pri nas, mnogo težje in mnogo manjše.

Razen prostovoljcev samih in delno tudi tehnološke opremljenosti, je prostovoljstvo na

projektnem področju v vseh strukturnih elementih, ki so potrebni za tekoče delovanje

posamezne organizacije (infrastruktura, sektorska komunikacija, človeški, finančni in

tehnološki viri ter mednarodno sodelovanje) nedvomno podhranjeno.

Prostovoljstvo predstavlja izjemen potencial za dvig kvalitete družbenega življenja

državljanov in je z vidika družbe absolutno premalo izkoriščeno, saj prostovoljstvo krepi

4

socialno dimenzijo delovanja državljanov, ima veliko sposobnost prilagodljive refleksije

sočasnih družbenih procesov in delovanj ter multiplicira številne družbeno koristne učinke za

skupno življenje državljanov v družbi.

Prostovoljstvo se velikokrat zlorablja tako s strani trga dela (kot brezplačno delo) kot s

strani države (s prenašanjem dela na prostovoljske organizacije brez ustreznega plačila,

četudi gre za naloge, ki bi jih morala izvrševati vsaka »normalna«, to je socialno čuteča

država). Politična kultura, ki obvladuje polje prostovoljstva kot tudi polje javnega odločanja v

zvezi z njim, je še vedno preveč birokratsko usmerjena (kar povzroča nepotrebne težave pri

neposrednem prostovoljskem delu).

Razlogi za slabo razvitost so tako zgodovinski (socializem!) kot politično kulturni: politična

kultura državljanov goji pričakovanja, da bo nekdo drug /država!/ prevzel pobudo in skrb za

njihove potrebe, pri odločevalskih političnih strukturah pa je še vedno močno prisoten strah

pred civilno družbo in civilnodružbenim delovanjem. Socializem pretekle skupne države je

razvil posebne oblike solidarnosti, ki lahko danes pozitivno vplivajo na razvoj prostovoljstva

(v vsakem primeru so okrepile občutek povezanosti in stopnjo razvoja neformalnega

prostovoljstva).

Velik pomen polja prostovoljstva je razvijanje socialnega in kulturnega državljanskega

opolnomočenja posameznika, kar ni nujno politično zaželeno in korektno. Zaradi splošne

podhranjenosti polja se hitro pojavijo doživljanja drugih prostovoljskih organizacij kot

konkurenčnih organizacij, kar zmanjšuje medsebojno sodelovanje, solidarnost, skupni

nastop ter medsebojno informiranje.

Prednost polja je sposobnost fleksibilne refleksije družbenih sprememb in družbenih

potreb ter iz tega izhajajoče sposobnosti razvoja novih storitev ter programov.

Prostovoljstvo v Medžimurski in Varaždinski županiji je v polnem razvoju. Čeprav se kaže,

da je prostovoljstvo v Medžimurski županiji bolj razvito kakor v Varaždinski županiji, je v

obeh županijah prostovoljcev vse več in več. Posledično bi bilo sedaj potrebno začeti delati

na standardizaciji dela organizacij civilne družbe in na oblikovanju njihovih prostovoljskih

programov dela.

Kakor je sprememba edino, kar je stalno, tako se spreminjajo tudi zahteve in potrebe v

prostovoljskih programih, zaradi česar jih je potrebno neprestano spremljati in razvijati. Novi

izzivi, na katere moramo biti pripravljeni, so vsekakor:

- potreba po vse večji strokovnosti dela, ki se pričakuje od prostovoljskega področja dela

(tako od organizatorjev prostovoljstva kot od prostovoljcev),

5

- neprestano je potrebno razvijati prostovoljske programe, jih evalvirati in izboljševati,

razvijati sisteme nagrajevanja (da bi bili prostovoljci brez plačila še naprej motivirani

izvrševati prostovoljske dejavnosti),

- čeprav je treba nevladne organizacije (NVO) opozarjati, da naj se držijo Zakona o

prostovoljstvu ter izvajajo vse pripadajoče administrativne zabeležke, bi se lahko zgodilo, da

nekatere NVO tega preprosto ne bodo počele zaradi administrativne preobremenjenosti,

- storitev civilnega sektorja kot tudi prostovoljstva se ne sme gledati kot nekakšno

»prekrivanje« problemov, s katerimi se država ne more ali noče ukvarjati. Prav nasprotno: to

bi moral biti odnos vzajemne koristi, s katerim se skupno povečuje vpliv na spremembe,

- sistemsko financiranje kvalitetnih programov s strani države ter lokalnih uprav in

samouprav bi lahko bistveno pospešilo razvoj prostovoljstva na področju, ki ga Analiza

pokriva.

Centri in Uradi bi morali neprestano voditi akcije za izboljšanje podobe in ugleda

prostovoljskega dela ter predstavljati pozitivne oblike prostovoljskega dela (z namenom

pridobivanja večjega zaupanja v prostovoljce in prostovoljsko delo ter zbijanja predsodkov in

stereotipov). Informacije o prostovoljstvu se morajo strukturirati. Potrebno se je izogibati

izključno neformalnih sredstev komuniciranja, kar je sedaj običajno. Potrebno je vpeljati

programe nagrajevanja kot sredstvo motiviranja sedanjih in možnih prostovoljcev. Istočasno

se je potrebno izogibati izgradnji prostovoljskih programov, ki temeljijo samo na

prostovoljskih virih. Izobraževanje prostovoljcev mora biti sistematično, prenos znanja pa

mora biti sistemski in kvaliteten (da se z odhodom strokovnjakov-prostovoljcev ne bi izgubili

celi prostovoljski programi). Potrebno je krepiti sektorsko in medsektorsko sodelovanje,

krepiti kapacitete Prostovoljskih Uradov in Centrov ter razvijati podatkovne baze ponudbe in

povpraševanja. Potrebno je razvijati korporativno prostovoljstvo, kar bi lahko bila poceni

oblika »team buildinga« za podjetja (kar je v županijah še relativno nepoznana oblika

prostovoljstva).

V zadnjih nekaj letih so pozitivni primeri v obeh županijah že vidni. Postavljeni so temelji,

na katerih je potrebno graditi in razvijati kapacitete prostovoljstva, na osnovi katerih

rezultati gotovo ne bodo izostali. Če bomo pri tem delu vztrajali, ni prav nobene ovire, da ta

del Hrvaške postane (kot na številnih drugih področjih) pozitiven primer ter vodeče področje

prostovoljskega dela na Hrvaškem.

6

2. STRATEGIJA RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA ZA OBDOBJE 2012 - 2016 NA

PODROČJU PROJEKTNE NALOGE

2.1. PROCES IZDELAVE STRATEGIJE

Med decembrom 2011 in marcem 2012 so bili opravljeni intervjuji s skupno

osemnajstimi (18) strokovnjaki za področje prostovoljstva s projektnega območja.

Vprašani strokovnjaki so dejavni v NVO in institucijah, ki ponujajo prostovoljske storitve

na področju humanitarnih dejavnosti (5), zaščite okolja (2), varstva človekovih pravic (2),

razvoja civilne družbe (3), dela mladih (3), avdiovizualnih dejavnosti (1), speleologije (1)

in športa (1).

Istočasno in vzporedno sledi analiza zbranih virov in literature s področja proučevanja

ter proučitev izsledkov narejenih analiz stanja.

29. marca 2012 je bila organizirana multimedijska konferenca. Na njej je aktivno

sodelovalo šest strokovnjakov s področja prostovoljstva s hrvaške in slovenske strani. Na

konferenci so udeleženci izoblikovali zaključek, da bo skupna strategija sledila logiki, ki jo

je zastavila Sanja Željeznjak, avtorica hrvaškega dela strategije. Udeleženci multimedijske

konference so sprejeli odločitev, da delovna skupina v sestavi: Sanja Željeznjak, dr.

Andrej Fištravec, Marina Kolar in Primož Jamšek dopolni (in nadgradi) hrvaško strategijo

za potrebe skupne strategije obeh projektnih strani (kar je bilo opravljeno na kolokviju v

Čakovcu, 3. aprila).

Vprašani so med delno strukturiranimi intervjuji odgovarjali na naslednja vprašanja:

1. Kateri so osnovni cilji s področja prostovoljstva, ki bi jih po vašem mnenju lahko

dosegli v naslednjih petih letih?

2. Kateri so osnovni razvojni potenciali s tega področja?

3. Kaj bi bilo potrebno storiti za razvoj področja?

4. Ali imate konkretne predstave o ukrepih, ki bi lahko prispevali k razvoju področja?

5. Katere so glavne nevarnosti in tveganja iz okolja, ki bi lahko vplivali na

neuresničljivost postavljenih ciljev v naslednjih petih letih?

Vprašani so na vprašanje glede ciljev za naslednje obdobje dajali odgovore in

komentarje, ki so deloma izhajali iz zornega kota organizacije, v kateri delajo. Zato so

odgovori v tem segmentu nekoliko subjektivni.

7

Eden od glavnih ciljev vprašanih je pomlajevanje in povečanje števila prostovoljcev v

svojih organizacijah, čeprav drugi pričakujejo prav nasprotno: več starejših državljanov v

svojih vrstah, ker imajo že dovolj mladih prostovoljcev. Večina si želi boljše sodelovanje z

drugimi NVO ter pritegnitev strokovnjakov, ki so potrebni pri delu.

Zagotovitev finančne stabilnosti je naslednji pomemben cilj, pri čemer veliko število

vprašanih meni, da je financiranje velik problem, vendar vidijo priložnost kandidiranja s

kvalitetnimi programi na natečajih iz skladov EU.

Vsi vprašani se strinjajo, da bo prostovoljsko delo v prihodnosti potrebno ovrednotiti na

formalni osnovi. Obstaja občutek neenotnosti v delovanju. Kot da vsakdo »dela zase«.

Preveč je posamičnih akcij, ki ne dajejo jasne slike o stanju prostovoljstva na ravni skupnosti.

Zato je delo prostovoljskih organizacij potrebno standardizirati s postavitvijo merljivih ciljev,

vrednotenj in supervizije.

Potrebno je delati na spreminjanju politike izobraževanja in zaposlovanja ter promovirati

vrednote prostovoljstva kot oblike neformalnega izobraževanja, kar je pomembno tudi na

trgu dela.

Iz pogovorov z vprašanimi je vidno, da se močno zavedajo odsotnosti enotne in razdelane

strategije prostovoljstva, ki bi veljala za področja, kjer so dejavni. Prav tako so izpostavili

potrebo po usklajevanju strategije na evropski ravni.

Razvojni potenciali prostovoljstva na projektnem področju obstajajo. Potrebno je

nadaljevati z njihovo nadaljnjo izgradnjo, četudi je prisotna očitna razlika med posameznimi

sredinami: v večjih mestih obstajajo mreže prostovoljskih centrov, medtem ko jih v manjših

sredinah ni. Občutno je pomanjkanje dobro razvitih info točk na ravni občin in mest, ki bi

lahko posredovale informacije o kateremkoli področju prostovoljskega dela; lokalni centri bi

združili potrebe po prostovoljcih, izobraževali ponudnike in izvrševalce prostovoljskih

dejavnosti ter delali na njihovem medsebojnem povezovanju.

Iz odgovorov vprašanih izhaja, da so NVO, ki delajo sistematično in organizirano in ki

imajo jasno postavljene cilje ter pogoje za delo, same po sebi točka, ki privlači in uspešno

zadržuje kvalitetne mlade člane – bodoče prostovoljce. Razen tega, da so programi takšnih

NVO zanimivi za mlade, istočasno vlivajo gotovost tudi njihovim staršem, ki lahko nato še

dodatno motivirajo svoje otroke za sodelovanje. Kot primer lahko navedemo starše, ki

ostanejo povezani s »svojimi« športnimi klubu tudi po tem, ko njihovi otroci prenehajo s

športno aktivnostjo, ali da sami občasno prostovoljno delajo v njih.

Projektno delo je odlična priložnost za razvoj kapacitet NVO, tako skozi projekte, ki jih

financirajo domače institucije kot institucije EU.

8

Vprašani med konkretnimi ukrepi za razvoj področja prostovoljstva posebej izpostavljajo

naslednje: krepitev kapacitet lokalnih prostovoljskih centrov, sistemska krepitev človeških

potencialov, izdelava kvalitetnih razvojnih strategij v sodelovanju z lokalnimi upravami,

ustanovitev info con/uradov/točk na regionalni ravni, intenzivnejše sodelovanje civilne

družbe in drugih družbenih sektorjev. Prav tako navajajo, da je potrebno podpirati programe

institucij, ki se posebej ukvarjajo z razvojem prostovoljstva, saj le-te prispevajo k razvoju

lokalnih skupnosti in vzpostavljajo pogoje za bodoče zaposlovanje kvalitetnih prostovoljcev.

Potrebno je aktivno prevzemanje modelov EU z dokazanimi pozitivnimi učinki za

prostovoljstvo. Primer je izobraževanje prostovoljcev za Evropsko prostovoljsko službo

(European Voluntary Service – EVS) ali programi izmenjav mladih strokovnjakov Eurodyssee.

Medtem ko je Europass (dokument s popisom znanj in veščin neke osebe) primer

vrednotenja neformalnega izobraževanja, ki se lahko pridobi s prostovoljskim delom (žal z

njim delodajalci na projektnem področju še niso dovolj seznanjeni).

Po mnenju vprašanih si prostovoljci (sedanji in bodoči) in iskalci prostovoljcev zaslužijo

mnogo večjo prisotnost v medijih, v družbenih omrežjih in podobno. Zaradi tega je potrebno

medijsko prizadevanje za promoviranje ideje prostovoljstva kot načina življenja naših

državljanov. Predmeti, kot na primer »Državljanska vzgoja« ali »Vzgoja za človekove

pravice«, še niso sestavni del šolskih kurikulov – zato bi bilo potrebno še naprej delati na

sistemu izobraževanja in promocije prostovoljstva v osnovnih in srednjih šolah; pri tem se

lahko vključi posebej navdušene učitelje in/ali učence, ki so že vključeni v različne

prostovoljske programe.

Nevarnosti in riziki: vladajoč sistem vrednot v nekaterih segmentih družbe je danes

takšen, da se marsikatere stvari gledajo samo skozi denar. Zato obstaja pri delu vprašanih

strah, da bo nastal položaj, ko bodo ljudje zaradi nadaljnjega poglabljanja recesije in finančne

krize vse manj pripravljeni ozirati se na druge. Predsodke in napačne predstave javnosti o

prostovoljstvu, pasivnost, nezanimanje in pomanjkanje animacije navajajo vprašani kot

možne grožnje pri ustvarjanju strateških ciljev na področju prostovoljstva. Kot ključne rizike

navajajo: zlorabljanje Zakona o prostovoljstvu, nesprejemanje medsebojnih dogovorov o

prostovoljskem delu (ali prostovoljskih knjižic s strani delodajalcev), nepriznavanje

prostovoljskega dela in izkoriščanje prostovoljcev, ki so premalo materialno situirani,

istočasno pa se od njih pričakuje, da tudi sami sofinancirajo svoje prostovoljno delo.

Brez nenehnega izobraževanja in sistematičnega prenašanja znanja znotraj sektorja so

izgube kapacitet nujna posledica, zaradi česar je potrebno delati na razvoju mentorskih

programov za strokovnjake – organizatorje prostovoljstva, ki bodo izobraževali bodoče

kolege.

9

Četudi NVO vidijo delo na projektih kot izjemno priložnost za razvoj različnih kapacitet,

vprašani z obžalovanjem navajajo, da do sedaj niso bile uresničene obljube obeh vlad ter

Urada za NVO (»udruge«) Republike Hrvaške, da bodo že pred tremi leti ustanovili sklad za

pomoč NVO, ki delajo na projektih, ki so financirani iz sredstev skladov EU in natečajev, saj

neobstoj takšnega sklada bistveno zmanjšuje sposobnost črpanja evropskega denarja s strani

organizacij civilne družbe ter istočasno postavlja pod vprašaj obstoj številnih pomembnih

projektov.

2.2. REFERENČNI STRATEŠKI DOKUMENTI

Strategija razvoja prostovoljstva je v skladu s smernicami Razvojne strategije Varaždinske

županije 2011.-2013. – Strateški cilj 2 Razviti človeški viri in povečana kvaliteta življenja /

Prioriteta 2.2. Dvig ravni kvalitete življenja / Ukrep 2.2.5. Razvoj civilne družbe in

spodbujanje prostovoljstva, ki za svoj cilj izpostavlja »dvigovanje ravni kvalitete življenja in

večjo aktivnost družbe v Varaždinski županiji s pomočjo izboljšanja pogojev in kvalitete dela

organizacij civilne družbe, povezanost civilne družbe in javne uprave, oblikovanje

prostovoljskih programov in krepitev prostovoljskih centrov ter splošno promoviranje

družbeno koristnega dela in prostovoljstva«.

Strategija je usklajena s smernicami Razvojne strategije Medžimurske županije 2011.-

1013. – Strateški cilj 2 Krepitev človeških potencialov in razvoj kvalitet življenja / Prioriteta

2P4 Spodbujanje razvoja civilne družbe / Ukrep 2P4-M2 Krepitev sodelovanja organizacij

civilne družbe v razvoju županije, katere cilj je »vzpostaviti model sodelovanja organizacij

civilne družbe z ostalimi sektorji«.

Za področje prostovoljskega dela v Sloveniji celovita strategija razvoja prostovoljstva ni

opredeljena, temveč je značilna razpršenost urejanja med različnimi ravnmi

(nacionalna/lokalna), področji ter resorji, kar otežuje razvoj ukrepov za večanje njegove

prepoznavnosti in stimulativnega okolja za hitrejši razvoj ter zagotovitev stabilnejših pogojev

za delovanje prostovoljskih organizacij. Kljub vsemu pa so bili pri pisanju Strategije

upoštevani naslednji dokumenti z večjimi ali manjšimi programsko-strateškimi ambicijami

(po abecednem redu): Civicus (2010), CNVOS (2011), Manifest (2011) in Prostovoljstvo

(2010).

3. STRATEŠKI CILJI, PRIORITETE IN UKREPI

Skupna strategija razvoja prostovoljstva na področju Varaždinske in Međimurske

županije ter Podravske in Osrednjeslovenske regije ima štiri (4) ključne strateške cilje:

Strateški cilj 1: Standardizacija dela in krepitev kapacitet organizacij, ki se ukvarjajo z

razvojem prostovoljstva

10

Strateški cilj 2: Razvijanje človeških virov

Strateški cilj 3: Krepitev sektorskega in medsektorskega sodelovanja

Strateški cilj 4: Razvijanje kulture in izboljšanje javne podobe prostovoljstva.

Tabela 1.1. Matrica strateških ciljev, prioritet in ukrepov

C = CILJ P = PRIORITETA M = UKREP

NAZIV STRATEŠKEGA CILJA / PRIORITETE / UKREPA

C1 STANDARDIZACIJA DELA IN KREPITEV KAPACITET ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROSTOVOLJSTVA

P1.1. RAZVOJ PROSTOVOLJSKIH URADOV

M1.1.1. Ustanovitev prostovoljskih uradov za podporo razvoja prostovoljstva

M1.1.2. Razvoj digitalne platforme z bazo podatkov iskalcev in ponudnikov prostovoljskih storitev

P1.2. RAZVOJ KVALITETE PROSTOVOLJSTVA NA REGIONALNI RAVNI

M1.2.1. Seznanjanje z Zakonom o prostovoljstvu in Etičnim kodeksom

M1.2.2. Sistemsko evidentiranje podatkov o prostovoljskem delu

M1.2.3. Informiranje o prostovoljskih programih EU članic

C2 RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV

P2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV

M2.1.1. Podpora prostovoljskim organizacijam pri oblikovanju, uvajanju in evalvaciji prostovoljskih programov

M2.1.2. Izobraževanje voditeljev prostovoljskih programov

M2.1.3. Izobraževanje prostovoljcev

M2.1.4. Izobraževanje potencialnih prostovoljcev

M2.1.5. Izobraževanje prostovoljcev za delo z ranljivimi družbenimi skupinami

M2.1.6. Razvoj podpornih programov za strokovnjake za prostovoljstvo

C3 KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA

P3.1. KREPITEV SEKTORSKEGA SODELOVANJA

M3.1.1. Organizacija tematskih dogodkov in izmenjava dobrih praks

P3.2. SINERGIJA PROSTOVOLJSKEGA SEKTORJA IN JAVNE UPRAVE

M3.2.1. Krepitev sodelovanja z državno upravo, lokalnimi upravami in samoupravami

P3.3. KREPITEV PREKOMEJNEGA SODELOVANJA

M3.3.1. Izvedba razvojne strategije prostovoljstva SLO-HR

11

3.1. Strateški cilj 1: STANDARDIZACIJA DELA IN KREPITEV KAPACITET ORGANIZACIJ, KI SE

UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROTOVOLJSTVA

P3.4. RAZVOJ KORPORATIVNEGA PROSTOVOLJSTVA

M3.4.1. Organiziranje delavnic za kreiranje programov korporativnega prostovoljstva

M3.4.2. Animiranje podjetij za korporativno prostovoljstvo

C4 RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA

P4.1. NAGRAJEVANJE PROSTOVOLJSKEGA DELA

M4.1.1. Razvoj sistema nagrajevanja

P4.2. INFORMIRANJE JAVNOSTI O POMENU IN PRISPEVKU PROSTOVOLJSTVA K RAZVOJU DRUŽBE

M4.2.1. Uporabljanje različnih komunikacijskih kanalov za promocijo prostovoljstva (mediji/družbene mreže)

M4.2.2. Uvajanje vzgoje za prostovoljstvo v šolske programe

12

3.2. Strateški cilj 2: RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV

3.3. Strateški cilj 3: KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA

13

3.4. Strateški cilj 4: RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE

PROSTOVOLJSTVA

3.5. Prioritete in ukrepi

Znotraj vsakega Strateškega cilja so določene Prioritete; za uresničitev le-teh pa

Merila.

Načeloma veljajo za vsa Merila naslednje stalnice:

NOSILEC: lokalna ali regionalna oblast; NVO, specializirane za razvoj

prostovoljstva; organizacije, ki so dejavne na področju

prostovoljstva; podjetja.

CILJNE SKUPINE: iskalci prostovoljskih storitev; podjetja.

OBDOBJE IZVAJANJA: 2012 – 2016.

Sledi tabelarni prikaz Prioritet z ustreznimi Merili ter načini njihove uresničitve.

14

Strateški cilj 1 – STANDARDIZIRANJE DELA IN KREPITEV KAPACITETE ORGANIZACIJ, KI SE

UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROSTOVOLJSTVA:

PRIORITETA 1.1. RAZVOJ PROSTOVOLJSKIH URADOV

UKREP 1.1.1. Ustanavljanje prostovoljskih uradov za podporo prostovoljstva

NAMEN IN CILJ UKREPA

Ustanavljanje prostovoljskih uradov za podporo razvoja prostovoljstva na lokalni ravni

VSEBINA Odpiranje prostovoljskih uradov na ravni lokalnih skupnosti

Funkcija: prostovoljski uradi koordinirajo ponudbo in povpraševanje na področju prostovoljstva, nudijo informacije zainteresiranim prostovoljcem in potencialnim prostovoljcem, obveščajo o aktualnih dogodkih, skrbijo za informativni material (letaki, brošure,…)

REZULTATI Ustanovitev prostovoljskih uradov na lokalni ravni, ki imajo pregled nad ponudbo in povpraševanjem iz prve roke

Okrepljene kapacitete prostovoljskih uradov

Olajšano vključevanje državljanov v prostovoljske iniciative

PRIORITETA 1.1. RAZVOJ PROSTOVOLJSKIH URADOV

UKREP 1.1.2. Razvoj digitalne platforme z bazo podatkov iskalcev in ponudnikov prostovoljskih storitev


Ustvarjanje digitalne platforme (internetnega portala) s sistemsko bazo podatkov o iskalcih in ponudnikih prostovoljskih storitev na lokalni ravni

VSEBINA Razvoj internetnega portala na ravni lokalnih prostovoljskih uradov

Portal vsebuje linke na strani aktivnih NVO s področja prostovoljstva, vesti in najave aktualnih dogodkov, obrazce za ponudnike prostovoljskih uslug in podobno

Potencialni prostovoljci se neposredno javljajo NVO, ki jih zanimajo → prva oblika stika z novimi prostovoljci

Sistematično ažuriranje podatkov

Kontinuirano vzdrževanje internetnega portala

Zaradi zaščite zasebnosti podatkov imaljo lahko NVO lastnega administratorja

REZULTATI Oblikovan internetni portal prostovoljstva na lokalni ravni

Možen je pregled aktualne ponudbe in povpraševanja na področju prostovoljstva

Olajšan dostop in upravljanje s podatki

Okrepljena kapaciteta lokalnih prostovoljskih uradov

Olajšana vključenost državljanov v prostovoljske iniciative

15

PRIORITETA 1.2. RAZVOJ KVALITETE PROSTOVOLJSTVA NA REGIONALNI RAVNI

UKREP 1.2.1. Spoznavanje Zakona o prostovoljstvu in Etičnega kodeksa


Izobraževanje o pravicah in dolžnostih prostovoljcev in izobraževanje organizatorjev prostovoljstva

VSEBINA Izobraževanje prostovoljcev o pravicah in dolžnostih in zakonodaji (Zakon o prostovoljstvu, Etični kodeks prostovoljcev, Pogodba o prostovoljstvu ter drugi pravilniki in postopki)

Izobraževanje organizatorjev prostovoljstva o pravicah in dolžnostih in zakonodaji

Izobraževanje o spremljajoči dokumentaciji (prostovoljske knjižice/potrdila/certifikati) in nagradah

REZULTATI Izobraženi iskalci in ponudniki prostovoljskih uslug o pravicah in dolžnostih prostovoljskih akterjev

Razvita zavest o potrebah in dolžnostih prostovoljskih akterjev

Zagotovljen nadzor in podpora prostovoljskim akterjem


UKREP 1.2.2. Sistematično evidentiranje podatkov o prostovoljskem delu


Vzpostavljanje formalnega mehanizma poročanja in spremljanja dela organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva na lokalni ravni

VSEBINA Sistematiziranje baze podatkov aktivnih prostovoljskih organizacij na lokalni ravni

Evidentiranje dela prostovoljskih organizacij

Spremljanje in poročanje

REZULTATI Vzpostavljen mehanizem poročanja in spremljanja prostovoljskega dela na regionalni ravni

Okrepljene kapacitete lokalnih prostovoljskih organizacij


UKREP 1.2.3. Informiranje o prostovoljskih programih v državah EU


Informiranje lokalnih akterjev o primerih dobrih praks in zakonodaje s področja prostovoljstva v EU

VSEBINA Spoznavanje prostovoljskih akterjev s standardi, dobro prakso in zakonodajo s področja prostovoljstva v EU

Razvoj projektnega mišljenja pri ustvarjanju prostovoljskih programov na lokalni ravni

REZULTATI Okrepljene kapacitete lokalnih prostovoljskih organizacij

Razvit projektni način mišljenja

16

Strateški cilj 2 – RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV:

PRIORITETA 2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV

UKREP 2.1.1. Podpora prostovoljskim organizacijam pri ustvarjanju, uvajanju in evalvaciji prostovoljskih programov


Dajanje podpore prostovoljskim organizacijam s strani lokalnih prostovoljskih uradov pri ustvarjanju, izpeljavi in evalvaciji prostovoljskih programov

VSEBINA Sodelovanje prostovoljskih uradov in lokalnih prostovoljskih organizacij pri izdelavi, izvedbi in evalvaciji prostovoljskih programov

Razvoj projektnega načina mišljenja pri ustvarjanju in izvedbi prostovoljskih programov

REZULTATI Oblikovani merljivi cilji v razvoju prostovoljskih programov

Omogočeno vrednotenje in supervizija prostovoljskega dela

Omogočeno nadaljevanje dobrih praks znotraj sektorja

Okrepljene kapacitete lokalnih prostovoljskih organizacij

Razvit projektni način mišljenja


UKREP 2.1.2. Izobraževanje vodij prostovoljskih programov


Izobraževanje in podpora vodij prostovoljskih programov

VSEBINA Izvajanje mentorskih delavnic za organizatorje prostovoljstva

Delavnice vodijo strokovnjaki – mentorji za organizacijo prostovoljstva

Vsebina delavnic: izvajanje prostovoljskih programov, menedžment prostovoljcev, menedžment uporabnikov prostovoljstva, organiziranje prostovoljskih akcij

REZULTATI Okrepljene strokovne in organizacijske kapacitete organizatorjev prostovoljstva


UKREP 2.1.3. Izobraževanje prostovoljcev


Izobraževanje in podpora prostovoljcev – ponudnikov prostovoljskih storitev

VSEBINA Izvajanje mentorskih delavnic za prostovoljce

Delavnice vodijo strokovnjaki – mentorji za organizacijo prostovoljstva

Vsebina delavnic: načela prostovoljskega dela, potek

17

prostovoljskih dejavnosti, sodelovanje v formalnih projektih, načela sodelovanja z uporabniki prostovoljstva

REZULTATI Okrepljene strokovne kapacitete prostovoljcev


UKREP 2.1.4. Izobraževanje potencialnih prostovoljcev


Izobraževanje in podpora potencialnim prostovoljcem – ponudnikom prostovoljskih storitev

VSEBINA Izvajanje mentorskih delavnic za zainteresirane državljane – potencialne bodoče prostovoljce

Delavnice vodijo strokovnjaki – mentorji za organiziranje prostovoljstva

Vsebina delavnic: načela prostovoljskega dela, potek prostovoljskih dejavnosti, sodelovanje v formalnih projektih, načela sodelovanja z uporabniki prostovoljstva

REZULTATI Okrepljene strokovne kapacitete potencialnih prostovoljcev

PRIORITETA 2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STROITEV

UKREP 2.1.5. Izobraževanje prostovoljcev za delo z ranljivimi družbenimi skupinami


Izboraževanje prostovoljcev in organizatorjev prostovoljstva, ki prihajajo v stik z ranljivimi družbenimi skupinami

VSEBINA Izobraževanje o pravicah in dolžnostih prostovoljcev in organizatorjev prostovoljstva (Zakon o prostovoljstvu / Izpisek iz kazenske evidence in drugo) ter o osnovnih načelih prostovoljskega dela z ranljivimi družbenimi skupinami

REZULTATI Okrepljene strokovne kapacitete prostovoljskih akterjev, ki so v stiku z ranljivimi družbenimi skupinami


UKREP 2.1.6. Razvoj podpornih programov prostovoljskim strokovnjakom


Strokovna podpora prostovoljskim strokovnjakom z namenom psihološke razbremenitve in preprečevanja izgorevanja

VSEBINA Pritegnitev svetovalcev/supervizorjev za psihološko pomoč organizatorjem prostovoljstva, ki kažejo pri prostovoljskem delu znake izgorevanja (fizične in čustvene izčrpanosti)

Supervizorji so zunanji strokovnjaki – niso neposredno angažirani v organizacijah, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva

REZULTATI Okrepljene kapacitete strokovnjakov za prostovoljstvo

18

Strateški cilj 3 –KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA:

PRIORITETA 3.1. KREPITEV SEKTORSKEGA SODELOVANJA

UKREP 3.1.1. Organizacija tematskih dogodkov in izmenjav dobrih praks


Organiziranje tematskih dogodkov za prostovoljske organizacije z namenom nadaljnjega razvijanja sodelovanja in izmenjave dobrih praks

VSEBINA Organiziranje srečanj in akcij za prostovoljske organizacije

Izmenjava primerov dobrih praks

REZULTATI Izboljšanje sodelovanja in okrepljene kapacitete prostovoljskih organizacij

PRIORITETA 3.2. SINERGIJA PROSTOVOLJSKEGA SEKTORJA IN JAVNE UPRAVE

UKREP 3.2.1. Krepitev sodelovanja z državno upravo, lokalnimi upravami in samoupravami


Razvoj formalnega medsektorskega sodelovanja in spodbujanje sistemskega financiranja prostovoljskih programov

VSEBINA Spodbujanje sodelovanja s pomočjo transparentnejšega delovanja okrepljenih lokalnih prostovoljskih uradov

Prioritetno sistemsko financiranje/predfinanciranje kvalitetnih prostovoljskih programov na lokalni ravni

Razširitev dobrih praks pri izvrševanju družbeno koristnih storitev

Delo na pritegnitvi sponzorjev, donatorjev in podpor iz EU skladov

REZULTATI Podprto financiranje programov in projektov prostovoljskih organizacij

Večja vključitev prostovoljskih organizacij v razvoj socialnega podjetništva

Pavičnejše vrednotenje prostovoljskega dela na lokalni ravni

PRIORITETA 3.3. KREPITEV PREKOMEJNEGA SODELOVANJA

UKREP 3.3.1. Izvedba razvojne strategije prostovoljstva HR-SLO


Uresničitev ciljev skupne slovensko-hrvaške razvojne strategije, ki je nastala v okviru projekta „City Volunteers“

VSEBINA Uporaba zaključkov in rešitev skupne razvojne strategije

Ustvarjanje mreže prostovoljskih organizacij v slovensko-hrvaškem obmejnem področju

Promocija prostovoljstva v slovenskih in hrvaških medijih

REZULTATI Vzpostavljen sistem prostovoljstva in prostovoljskih izmenjav v slovensko-hrvaškem obmejnem področju

Zagotoviti trajnost Projekta

19

Zagotovljena promocija prostovoljstva v obeh obmejnih področjih

PRIORITETA 3.4. RAZVOJ KORPORATIVNEGA PROSTOVOLJSTVA

UKREP 3.4.1. Organiziranje delavnic za ustvarjanje programov korporativnega prostovoljstva


Organiziranje delavnic za ustvarjanje programov korporativnega prostovoljstva kot predpogoj za krepitev človeškega in socialnega kapitala

VSEBINA Organiziranje delavnic o korporativnem prostovoljstvu in njegovih prednostih

Za izvedbo programov korporativnega prostovoljstva so zadolžene prostovoljske organizacije

REZULTATI Okrepljene kapacitete prostovoljskih organizacij

Ozaveščanje prostovoljskih akterjev o pomenu in prednostih korporativnega prostovoljstva

PRIORITETA 3.4. RAZVOJ KORPORATIVNEGA PROSTOVOLJSTVA

UKREP 3.4.2. Animiranje podjetij za korporativno prostovoljstvo


Promocija korporativnega prostovoljstva kot predpogoj za krepitev človeškega in socialnega kapitala

VSEBINA Za animiranje podjetij so zadolžene prostovoljske organizacije

Promocija korporativnega prostovoljstva kot oblika „team buildinga“ za podjetja

Promoviranje ideje mentorstva mladih zaposlenih v koristi poslovnih subjektov in celotne skupnosti

REZULTATI Povečana ozaveščenost delodajalcev o strateški vrednosti korporativnega prostovoljstva

Prispevek k razvoju spodbudne delovne atmosfere v podjetjih

Prispevek k razvoju korporativne filantropije

Izboljšano sodelovanje neprofitnega in poslovnega sektorja

Strateški cilj 4 – RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA

PRIORITETA 4.1. NAGRAJEVANJE PROSTOVOLJSKEGA DELA

UKREP 4.1.1. Razvoj sistema nagrajevanja


Razviti sistem nagrajevanja za izstopajoče prostovoljsko delovanje, projekte in organizacije na lokalni ravni

VSEBINA Razvoj in/ali izpopolnjevanje sistema nagrajevanja odličnosti na področju prostovoljstva na lokalni ravni (formalna ali neformalna priznanja)

20

Sodelovanje z družbeno odgovornimi podjetji in institucijami (spodbujanje sponzorstva)

Sodelovanje z mediji

Oblikovanje baze podatkov na internetnem portalu o dosežkih prostovoljcev

REZULTATI Izoblikovana baza podatkov o izstopajočih posameznikih in prostovoljskih organizacijah

Motivacija obstoječih in potencialnih prostovoljcev

Prispevek k razvoju kulture prostovoljstva

Izboljšana javna podoba prostovoljstva

PRIORITETA 4.2. INFORMIRANJE JAVNOSTI O POMENU IN PRISPEVKU PROSTOVOLJSTVA K RAZVOJU DRUŽBE

UKREP 4.2.1. Uporabljanje različnih komunikacijskih kanalov za promoviranje prostovoljstva (mediji/socialne mreže)


Kampanja ozaveščanja javnosti o prostovoljstvu kot nosilcu družbenega razvoja in napredka

VSEBINA Ustvarjanje medijskega prostora za promoviranje prostovoljstva (klasični mediji, internet, socialne mreže)

Izpostavljanje primerov dobrih praks na ustvarjalen in medijem atraktiven način

Promocija ideje prostovoljstva kot načina življenja državljanov

REZULTATI Povečana ozaveščenost javnosti o pomenu in prispevku prostovoljstva v družbi

Povečana vidnost primerov dobre prakse

Uresničen prispevek k bolj zdravi ter bolj ustvarjalni in humani družbi

PRIORITETA 4.2. INFORMIRANJE JAVNOSTI O POMENU IN PRISPEVKU PROSTOVOLJSTVA K RAZVOJU DRUŽBE

UKREP 4.2.2. Uvajanje vzgoje za prostovoljstvo v šolske programe


Uvajanje vzgoje za prostovoljstvo v šolske kurikule

VSEBINA Mreženje organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva, in pedagoških organizacij z namenom promocije prostovoljstva

Predstavitev primerov dobrih praks v šolah

Organiziranje prostovoljskih akcij za učence, učitelje in starše

Sistemsko evidentiranje prostovoljskih iniciativ v šolah (potrdila, certifikati)

Na tej osnovi uvajanje predmeta Vzgoja za prostovoljstvo v šolske programe

21

REZULTATI Promovirane vrednote in pomen prostovoljstva

Razvita zavest o pomenu pomoči drugim

Izoblikovana osnova za vrednotenje neformalnega izobraževanja in uvrščanje prostovoljstva v šolske programe

4. ZAKLJUČEK

Prostovoljstvo na projektnem področju je dinamično, široko, z zavidljivim potencialom za

razvoj civilne družbe in skupnosti. Kot izpostavlja večina strokovnjakov, s katerimi smo

opravili raziskovalne razgovore v okviru projekta »City Volunteers«, sta trenutna

gospodarska kriza in recesija v družbi istočasna grožnja in priložnost za razvoj prostovoljstva

do ravni, na kakršni do sedaj prostovoljstvo še ni bilo. Zaradi trenutno zaskrbljujoče visokih

stopenj nezaposlenosti v Sloveniji in na Hrvaškem, slabega finančnega položaja državljanov

in velikega števila podjetij ter obče prisotne krize vrednot, je z vidika prostovoljstva nujno, da

se osredinimo na tisto, kar imamo in na čemer lahko gradimo. To pa so naši človeški viri in

obstoječa infrastruktura. Konkretno: krepitev civilne družbe kot glavnega nosilca

prostovoljskih iniciativ (in tudi bodočega generatorja delovnih mest) je potrebno postaviti

kot osrednjo lokalno, regionalno in tudi nacionalno prioriteto. Na tak način se bodo lahko

različni »pozabljeni« potenciali prostovoljskega polja maksimalno uresničili.

Dokument Strategija razvoja prostovoljstva za obdobje 2012 – 2016 na projektnem

področju prinaša pregled najpomembnejših področij v polju prostovoljstva, na katerih bi bilo

v naslednjem petletnem obdobju potrebno skupno delati. Ta področja so: standardizacija

dela in krepitev organizacij civilne družbe, razvoj človeških virov, krepitev sodelovanja

civilnega, javnega in profitnega sektorja in sistemska promocija prostovoljstva in njegovih

vrednot.

Iz razgovorov s strokovnjaki (kakor tudi iz nekaterih raziskav) je razvidno, da je v polju

prostovoljstva zelo velika potreba po sistematičnem delu, urejanju podatkov in krepitvi sil.

Strategija zato prinaša niz realnih in objektivno mogočih ukrepov, ki bi na daljši rok lahko

prispevali h kvalitetnejšemu in učinkovitejšemu delu vseh akterjev v prostovoljstvu, razvoju

njihovih strokovnih in osebnih potencialov, izboljšanju družbenega položaja v skupnosti ter

celotni družbi.

Že za delno uresničitev teh ciljev bo potrebno vložiti veliko energije in moči v razvoj

človeških virov, zaradi česar je v Strategiji velika pozornost namenjena izobraževanju

akterjev v prostovoljstvu. Prostovoljci, ki svoje naloge opravljajo kompetentno in strokovno

in ki občutijo širšo družbeno podporo (tudi s priznanji), so nosilci in znanilci družbe

prihodnosti. Isto velja tudi za organizatorje prostovoljstva, ki jih v tem procesu ne smemo

pozabiti.

22

Medsektorski presek nakazuje potrebo tesnejšega sodelovanja organizacij civilne družbe

in lokalnih uprav ter samouprav. Sistemsko financiranje prostovoljskih programov s strani

lokalnih skupnosti je pogoj za obstoj številnih pomembnih projektov, saj nosilci le-teh

velikokrat nimajo drugih virov ali jim je zelo težko zagotoviti predfinanciranje. V naših

pogojih je projektno razmišljanje nujnost in bi ga bilo vsekakor potrebno razvijati naprej; tudi

s prevzemanjem čim večjega števila dobrih praks.

Krepitev prekomejnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške je okvir projekta »City

Volunteers« in ena od prioritet Strategije. Pred partnerji je naloga usklajevanja ciljev,

prioritet in ukrepov na obeh straneh, z namenom, da se na osnovi ocen, želja in možnosti

vseh deležnikov čim bolj uresniči skupna Strategija razvoja prostovoljstva.

Na koncu, kar pa ne pomeni, da je najmanj pomembno, pomembna naloga lokalnih

struktur in samih organizacij civilne družbe na projektnem področju in širše je prav

ozaveščanje širše javnosti o pomenu prostovoljstva in njegovem pozitivnem učinku na

družbo. Potrebno je delovati na zavest najmlajših članov družbe (od učencev v osnovnih

šolah pa do srednješolcev in študentov na fakultetah), da bi spoznali in ponotranjili potrebo

po pomoči drugim ter prostovoljstvu kot načinu življenja. Pametno domišljene medijske

kampanje in promocija prostovoljstva v sedaj tako popularnih socialnih mrežah lahko

pripomorejo k večji prepoznavnosti vseh, ki potrebujejo prostovoljske storitve, kot tudi

prostovoljcev samih: desetin, stotin in tisočin tistih, ki jim ni do tega, da jih v javnosti osebno

prepoznajo, ki pa s svojim delom in prispevki dokazujejo, da so boljši del družbe in da jim

pripada tudi temu ustrezen družbeni položaj.

23

5. LITERATURA

Publikacije

1. Civicus (2010): Rakar, T. et al.: Akcijski načrt. Raziskava indeks civilne družbe. Inštitut RS

za socialno varstvo. Ljubljana 2010.

2. CNVOS (2010): Za razvoj nevladnih organizacij. Predlog ključnih državnih ukrepov na

področju krepitve nevladnih organizacij v obdobju 2012-2015.

3. Fištravec (2012): Fištravec, A.: Analiza stanja na področju prostovoljstva na področju

Podravske in Osrednjeslovenske regije“. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti.

Maribor.

4. Forčić, G. (2007.): Kako unaprijediti volontiranje? Udruga za razvoj civilnog društva

SMART. Rijeka.

5. Kolar (2012): Kolar, M.: Analiza volonterstva na području Međimurske i Varaždinske

županije. Grad Varaždin. Varaždin.

6. Manifest (2011): Mariborski manifest prostovoljskih organizacij. 8. Slovenski kongres

prostovoljstva. Maribor, 6. 12. 2011.

7. Prostovoljstvo (2010): Strategije in razvoj prostovoljstva mladih v Mestni občini Maribor

za obdobje treh let (2011-2013). Izhodišča in smernice. INFOPEKA Pekarne Magdalenske

mreže. Maribor.

8. Radosavljević, D. (2009.): Priručnik za volontere. Udruga za zaštitu i unaprjeđenje

čovjekovog okoliša „Franjo Košćec“. Varaždin.

9. Razvojna strategija Međimurske županije 2011.-2013.

10. Russo, A. et al. (2007.): Volontiranje: ključ uspjeha za svijet rada. Udruga Split zdravi

grad. Split.

11. Škopelja, S. et al. (ur., 2004.): O volonterskom radu. Udruga Mi. Split.

12. Vlada RH, Ured za udruge: Nacionalna strategija stvaranja poticajnog okruženja za razvoj

civilnoga društva (2006). Zagreb.

13. Vlada RH, Ured za udruge: Operativni plan provedbe Nacionalne strategije stvaranja

poticajnog okruženja za razvoj civilnoga društva od 2007. do 2011. godine (2006).

Zagreb.

14. Volonterski centar Udruge za razvoj civilnog društva SMART, Rijeka (2007.):

Korporativno volontiranje. (letak)

15. Županijska razvojna strategija Varaždinske županije 2011.-2013.

24

Internetne strani

1. Stran Evropskega prostovoljskega centra (European Volunteer Centre - EVC)

http://www.cev.be

2. Stran Volonterskog centra Split

http://www.vcst.info

3. Registar udruga Republike Hrvatske

http://195.29.186.154/RegistarUdruga/

http://www.cev.be/

http://www.vcst.info/

http://195.29.186.154/RegistarUdruga/

Documents

Skupna strategija prostovoljstva