Zgodovina medijev

FILMMaruša Rožič, 3.CDomžale, 18.4.2015

Kazalo

1. Uvod – kaj je film?2. Iznajdba filma in njegovo zgodnje prikazovanje 1880 – 1904

1. Iznajdba filma2. Zgodnje filmsko ustvarjanje in prikazovanje

3. Mednarodno širjenje filma 1905 – 19191. Vzpon igranega filma2. Hollywood

4. Pozno nemo obdobje 1919 – 1929 5. Zvočni film in studijski sistemi 1926 – 1945

1. Vpeljava zvoka2. Klasični studijski sistemi

6. Povojno obdobje 1946 – 19601. Evropa

7. Padec in ponovni vzpon Hollywooda 1960 – 1980

Kazalo

8. Filmske tehnologije 1. Zvok2. Barve3. Osvetlitev4. Kamere in montaža

9. Žanri1. Akcijsko-pustolovski film2. Komedija in muzikal3. Sodobni kriminalni film4. Znanstvena fantastika in grozljivka

10. Ugotovitve in sklep11. Test12. Literatura in spletni viri

1.Uvod – kaj je film?

1.Uvod – kaj je film?

Umetnost gibanja in predstavlja področje sedme umetnosti.Najbolj razširjena oblika zabave.Združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost.Je ena najbolj prepričljivih in kreativnih umetnosti.

2. Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje 1880 - 1904

“Mislim, da so bili kino, filmi in čarovnija vedno močno povezani. Prvi ljudje, ki so delali filme, so bili čarovniki.” –Francis Ford Coppola

2. Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje 1880 - 1904

Film je pojavil kot plod industrijske revolucije.Bil je tehnično sredstvo, hkrati pa tudi novo umetniško sredstvo, cenejši način vizualne zabave.ZAPLETEN MEDIJ:

Človeško oko zaznava gibanje.Fotografije na prožni podlagiPrimerno vodilo in prekinjalo za kamere

Pojavi se več optičnih igrač:

ZoetropFenakistoskop Praksinoskop Kinetoskop

Posnela sta ga brata Lumiere; 28. december 1895

Odhod iz tovarne – PRVI PRAVI FILM

Posnel ga je Francoz Georges Melies; 1903

Potovanje na luno – PRVI IGRANI FILM

3. Mednarodno širjenje filma 1905 - 1919

3. Mednarodno širjenje filma 1905 - 1919

1900 - 1904 film živi življenje brezdomca.1905 filmska industrija se razširi in stabilizira. Francoska, italijanska, danska industrija…Začnejo se odpirati dvorane.Filmi postajajo daljši, imajo več kadrov, zgodbe postanejo kompleksnejše.Doba z največ spremembami v filmski formi.

3.1 Vzpon igranega filma

Igrani film nenavaden film.1909 začnejo s snemanjem na večje zvitke. V prvih letih je bil film predstavljen kot NOVOTARIJA.Razcvet nickeldeonov - uveljavil se je celovečerec in producenti so začeli z igralci sklepati trajnejše pogodbe.Gledalci v filmu gledajo iste obraze.

3.2 Hollywood

Filmarji so dolgo časa iskali nove načine osvetlitve, montaže,…Leta 1917 se je razvil KLASIČNI

HOLLYWOODSKI FILM.Hollywoodski studijski sistemi je nastajal

s povezovanjem manjših producentov in distribucijskih podjetji.

Studii so razvili tudi učinkovito filmsko produkcijo (zgodaj so jasne razlike med režiserjem in producentom itd.)

4. Pozno nemo obdobje 1919 - 1929

4. Pozno nemo obdobje 1919 -1929

Glavno občinstvo so bili ekonomski imigranti iz Južne Evrope.Nemi film je film brez zvočne spremljave; večinoma jih je spremljala glasba, igrana v živo (klavir, orkester).Obdobje burlesk, veliko gibanja tekanja in vrvenja.Igra temelji na gestikulaciji in mimiki. CHARLIE CHAPLIN najbolj znan igralec.

Moderen times – POZNANI NEMI FILM

Posnel ga je Charlie Chaplin, v filmu je sam tudi glavni igralec; 1936

5. Zvočni filmi in studijski sistemi 1926 - 1945

“Zvočni filmi bi morali biti bolj podobni glasbi kot fikciji. Morali bi biti naraščanje razpoloženja in čustev. Tema, ki leži za občutki, in pomen

morala priti pozneje. ” –Stanley Kubrick

5. Zvočni filmi in studijski sistemi 1926 - 1945

Obdobje sta zaznamovala dva družbena prevrata: DRUGA SVETOVNA VOJA in SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA. Z vpeljavo so začeli v času velike depresije. Zvočni filmi so v teh časih doživeli velik uspeh v EvropiStudio Warner Bross filmom je dodajal glasbo in zvočne učinke.

5.1 Vpeljava zvoka

Filme spremlja živa glasba (klavir ali orkester).Vpeljava zvoka se datira z letom 1927 – Jazz Singer.Zgodnja zvočna tehnika je bila zelo zahtevna:

Prvi mikrofoni so ujeli vsak šum.Kamere so brnele, zato so jih morali postaviti v zvočno izoliran prostor.Vse zvoke je bilo treba posneti naenkrat – ni jih bilo mogoče mešati. Omejeno gibanje igralcev.

Zvok je imel ekonomske in tehnične posledice.Domiselna uporaba zvoka bogat vir stilističnih prijemov.

Prvi film s sinhroniziranim zvokom.

Jazz singer – 1927

5.2 Klasični studijski sistem

V nemem obdobju se Hollywoodska industrija razvije v OGLIPOL (trg).Stabilen do leta 1930, nato se dogajajo spremembe zaradi vpliva zvoka in krize.Zvok in gospodarska kriza sta vplivala tudi na prikazovanje filmov zvok postane nadomestek odrskih točk in žive glasbene spremljave. Kriza je pomenila tudi konec kinopalač. Spremenil se je razvoj studijskih tehničnih oddelkov in družb s tehnično opremo – PREVRAT V FILMSKEM POSLU.

5.2 Klasični studijski sistem

Filmski industriji je vladalo pet velikih družb… :ParamountMGMFoxWarner BrossRKO

… in mala trojka:UniversalColumbia PicturesUnited Artists

6. Povojno obdobje 1946 - 1960

6. Povojno obdobje 1945 - 1960

Evropske prestolnice so se po vojni hitro postavile na noge; nacionalne kinematografije so se spet uveljavile. Proti koncu 1950 NOVA GENERACIJA FILMSKIH USTVARJALCEV.Filmska produkcija postane bolj globalna, pojav umetniškega filma. K oblikovanju filma pripomorejo tudi oblikovanje multinacionalk, gradnja novih kino dvoran in iznajdba videa.

6.1 Evropa

Evropa, ki je bila skoraj docela porušena, je morala začeti od začetka. Iz Evrope prideta dva vplivna filmska gibanja: ITALIJANSKI NEOREALIZEM in UMETNIŠKI FILM.Italijanski neorealizem je najpomembnejše gibanje tistega časa, filmi so sloveli zaradi odlične studijske scenografije, predstavljali so zgodbe, začeli so s snemanjem psiholoških portretov.

“Ne zdi se mi več pomembno, da bi posnel film o človeku, ki so mu ukradli kolo… Zdaj, ko smo rešili vprašanje kolesa (seveda govorim metaforično), moramo pogledati,

kaj je v glavi in v srcu človeka, ki so mu ukradli kolo, kako se je prilagodil, koliko stare izkušnje je ostalo v njem, izkušnje iz vojnega in povojnega časa, izkušnje vsega, kar se mu je zgodilo v naši deželi .”

–Michelangelo Antonioni

7. Padec in ponovni vzpon Hollywooda1960 - 1980

7. Padec in ponovni vzpon Hollywooda 1960 - 1980

Na začetku je Hollywoodu kazalo dobro studii so se razvijali, začeli so s snemanjem TV-filmov in serijskih programov.Veljalo je, da je film posredovalec visoke kulture, a se je kmalu znašel pred številnimi izzivi.V 1960 letih je Hollywood skušal tekmovati s televizijo in drugimi vrstami razvedrila, to je povzročilo visoke proračunske katastrofe, kriza.Kino obisk začne upadati, posnetih je bilo manj filmov, saj so bili studii v krizi, režiserji niso vedeli, kaj bi publika rada.

7. Padec in ponovni vzpon Hollywooda 1960 - 1980

Režiserji so se nato prilagodili klasičnemu stilu NOVI FILMI. V neki meri je za vzpon zaslužna tudi inovacija v posredovanju slike in zvoka. Direktorji fotografije so sprejeli zoom, sposodili so si tudi “kamero v roki”.Starejši režiserji so se umaknili, sledila je NOVA GENERACIJA, danes jih poznamo kot predstavnike NOVEGA HOLLYWOODA.

“Film se ni razvil kot umetnost, temveč kot stroj. Izumili so jih. Namreč stroje, ki snemajo slike in iz njih delajo gibljive sliko, so izumili. Zato izraz film pomeni tako

sredstvo kot umetnost.” –A. R. Fulton, 1985

8. Filmske tehnologije

8. Filmske tehnologije

Film je ena najbolj tehnoloških oblik umetnosti. Je posledica zlitja naravoslovnih (fizika, kemija, optika) in družbenih ved (književnost, slikarstvo, fotografija, gledališče).

8.1 Zvok

Zvok je poleg slike drugi filmski element.Je prenašalec informacij od igralcev do gledalca. Dokler ga niso snemali poleg slike, je nekdo npr. igral klavir.Dialog je bil napisan na filmu.Prvi zvočni film JAZZ SINGER. Zvok delimo na:

GlasboSinhronizacijoZvoke iz studia

8.2 Barve

So ene od estetskih možnosti, ki so bile filmarjem že zgodaj na voljo.Sprva so jih barvali ročno (sličico za sličico).Filmi so se daljšali in barvanje je bilo manj uporabno. NAČELO BARVE FOTOGRAFIJE 50. letih 19. stoletja.Primer filma je V vrtincu ljubezni.

Izkoriščanje poglobljenih barvnih občutkov, ki so pomembne za dramatično pripoved.

V vrtincu ljubezni - 1939

8.3 Osvetlitev

Luči so morale biti dovolj kakovostne in tihe, da niso motile posnetkov.Morale so biti tudi prenosne in prilagodljive (spremljale so produkcijske metode združevanja filmske in studijske produkcije).

8.4 Kamere in montaža

Kamera:Prva zadrega filma je bila, kako snemati ostro gibljivo sliko, ki bi jo bilo mogoče predvajati s projektorjem.Film s tem postavijo v okvir realistične estetike.S kamero so hoteli doseči čudežne učinke.

Montaža:Slika zabeležena na snemanju.Zvok, ki je posnet ali dodan.Montažer in montažna naprava.

Primer studia okoli leta 1960

“Kar se pojavi kot družbeni problem (ali dramski konflikt) v enem žanru, ni nujno problem v drugem.

Zakon in red v žanrih gangsterskega in detektivskega film, ne pa v muzikalu. Podobno sta dvorjenje in poroka problem v muzikalu ne pa v gangsterskem in

detektivskem filmu.” -Schatz

9. Žanri

9.1 Akcijsko – pustolovski film

Akcijski filmFilmi nabiti z energijo, vsebujejo veliko akrobacij, fizičnih aktivnosti, veliko je streljanja, akcij, pobegov…Vsa akcija se strne okoli glavnega moškega lika.Rambo, Terminator, Die hard…

Pustolovski filmDogajajo se na nenavadnih, eksotičnih krajih, s poudarkom na potovanjih, dogodivščinah, raziskovanju.Moderni pustolovski filmi so dodali akcijske junake križali so akcijsko in pustolovsko zvrst.

9.2 Komedija in muzikal

KomedijaZelo zahtevna filmska zvrst, ki je povezana z večplastnostjo same komedije in obsega šale, burleske, farse, risane scene.Forrest Gump, Toy Story…

MuzikalGlasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz opere. Ima lahkotnejšo vsebino, več govorjenih dialogov in pevskih točk.Evita, Briljantina…

9.3 Sodobni kriminalni film

Sodobni kriminalni film obravnava zločin ali kriminalno dejanje.Vse kar je nejasno, pojasni režiser v razpletu filma, če gledalec razvozla zgodbo prej, je ta nezanimiva in slaba.Primeri: Ocean’s eleven, Rop Boldove banke, Pustolovščine Sherlocka Holmsa…

9.4 Znanstvena fantastika in grozljivka

Znanstvena fantastikaPripovedna umetnost, ki je iz književnosti prerasla v film. Zvrst izmišljene pripovedi, ki se ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvenega napredka na posameznika.Tipičen primer so Zvezdne steze.

GrozljivkaFilm z elementi, ki vzbujajo čustven odziv gledalca: strah, groza… Primeri: Ptiči, Krik, Vem kaj ste zakrivili lansko poletje…

10. Ugotovitve in sklepi

10. Ugotovitve in sklepi

Film je eden najpomembnejših medijev 20. stoletja. Tema nam predstavi s čim vse so se spopadali režiserji in scenaristi, kako so razvijali metode in ustvarjali naprave za prikazovanje, nemi film in film z zvokom……kako se je film razvijal in širil po vseh državah, kdo se je bojeval za prevlado v industriji……videli smo, da je film doživel vzpone in padce a je vseeno preživel, spoznali smo tudi pomembnejše filmske zvrsti…Digitalni mediji so nam omogočili, da so se filmi iz kina preselili v naše dnevne sobe. Zdaj nas tako rekoč spremljajo kjerkoli.

11. Test

11. Test

Kaj je film?Kdaj se je film pojavil in kateri je bil prvi igrani film?Kdaj se filmska industrija razširi?Katerega leta se je razvil klasični Hollywoodski film in kako je nastal?Kdo je najbolj znan igralec nemega filma?Katera dva dogodka sta najbolj zaznamovala obdobje zvočnega filma?Kako so v filme vpeljali zvok?Kateri je prvi zvočni film in kdaj je nastal?Kdo sestavlja »malo trojko«?

11. Test

Od kdaj do kdaj traja povojno obdobje in kateri film se pojavi?Katera vplivna gibanja prideta iz Evrope?Kaj povzroči padec Hollywooda?Naštej filmske tehnologije in jih na kratko opiši.Kako delimo zvoke v filmu?Zakaj so morale biti luči dovolj tihe?Kaj so značilnosti pustolovskega filma?Naštej primere komedije in grozljivke.Kaj so značilnosti znanstvene fantastike?

12. Literatura in spletni viri

Bordwell David, Thompson Kristin. Zgodovina filma 1. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 1994, 308 str. Bordwell David, Thompson Kristin. Svetovna zgodovina filma. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2009, 833 str. Cook Pam. Knjiga o filmu. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2000, 632 str. Bazin Andre. Kaj je film? Ljubljana: Kino, 1998, 519 str.

Film. Wikipedija: prosta enciklopedija (dostopno na daljavo). Obnovljeno marec 2015 [citirano 7. 4. 2015]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Film/> Zgodovina filma. Wikipedija: prosta enciklopedija (dostopno na daljavo) Obnovljeno 23. 5. 2013 [citirano 11. 4. 2015].Dostopno na svetovnem spletu: <http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_filma/> Kratka zgodovina razvoja filma (dostopno na daljavo). Matjaž Mrak 1. 7. 2006 [citirano 1. 4. 2015].Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.mojmikro.si/v_praksi/nauci_se/kratka_zgodovina_razvoja_filma/>

12. Literatura in spletni viri

Jošt Novljan, Blaž Zupančič, Nika Cotič in Rok Škrlj. Filmski žanri (dostopno na daljavo). Gimnazija Vič *citirano 3. 4. 2015+. Dostopno na svetovnem spletu: <http://projekti.gimvic.org/2005/2d/Film/zvrsti.htm/> Studying Film (dostopno na daljavo). Strežnik *citirano 1. 4. 2015+ Dostopno na svetovnem spletu: <ftp://149.62.98.11:60800/dijak/Dijaki_Literatura/Studying%20Film%20(Studying%20the%20Media)/Studying%20Film.pdf/> Irena Bedrač, Zlatjan Čučkov, Nenad Patkovid, Danilo Plazovnik, Igor Purnat. Avdio –video produkcija (dostopno na daljavo). Ljubljana 2011 [citirano 2. 4. 2015]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_235MEDIJSKA_Avdio_Bedrac.pdf/> Svetovna zgodovina filma 3.b Svetovna zgodovina filma (dostopno na daljavo) [citirano 7. 4. 2015]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://305.gvs.arnes.si/paska/?p=126/> Svetovna zgodovina filma 3.a Svetovna zgodovina filma(dostopno na daljavo) [citirano 7. 4. 2015]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://305.gvs.arnes.si/paska/?p=81/>

12. Literatura in spletni viri