Zgodovina športa

Antična in srednjeveška dediščina:gimnastika (gymnos), sport (de(s)porter)gimnazij, palestra, stadion, hipodrom, arena, hipodromolimpija, disk, atletizem, atletika (athlein-nagrada),peteroboj (pentathlon)

Srednji vek:

Turnirstvo (tournament)(11. – 18. st.)

Turnir je bil globalni srednjeevropski tekmovalni dogodek, na regionalnem ali lokalnem nivoju so prosti čas izpolnjevale številne igre, ki so bile pozneje torišča modernih športnih panog. Priljubljene so bile npr. igre z žogo, praoblika tenisa, ali mošteni football, v Italiji calcio, tudi rokoborba in številne druge, v Kopru in verjetno tudi bližnjih mestih pod nadvlado Beneške republike npr. pandolo.

S humanizmom in razsvetljenstvom (15.- 18. st.) se vnaša pedagoški diskurz o telesni dejavnosti kot sredstvu vzgoje in krepitvi telesne plati človeka (‚telo posoda duše‘), navezava na antiko in gimnastiko; delo De Arte Gymnastica beneškega zdravnika in profesorja H. Mercurialisa (1567) poudarja preventivni vidik telesne dejavnostiPedagogi/humanisti:Pavel Vergerij 14./15. st. (roj. v Kopru)Vittorino Ramboldini da Feltre, 14./15. st. – Cassa di Guocco: tek, rokoborba, sabljanje, lokostrelstvo, igre z žogo, ples, plavanje, ribolovM. Montaigne 16. st.; J. Komensky, Velika didaktika, 17. st.; J. Locke, 18. st.; J.J. Rousseau, Emil ali o vzgoji, 18. st.;

Telesna dejavnost: gimnastikaigreročno delo

Gimnastika: sistem vaj po načelu, kako te vplivajo na ali oblikujejo človeka

vajeskokitekiplavanje (prsno)metirokoborbaplezanjebalansiranje/vaje ravnotežjadviganje bremenplesi

Tekmovanja: dessauski peteroboj/pentatlon

Vadba preprečuje pomehkuženje in razvija moški borbeni duh ter nacionalizem

V nemškem prostoru J. Basedow odpre v mestu Dessau šolo Philantoprinum (1774)

Gimnastika za mladino (Gymnastik fürJugend), 1793

Friedrich Ludwik Jahn

(1778-1852 )

oče nemške telovadbe

učitelj na berlinski gimnaziji, utemeljitelj nemške društvene telovadbe oz. turnerstva1816 Jahn s kolegom Eiselenom izda temeljno strokovno delo Die Deutsche turnkunst 1860 Deutsche Turnenbund (Nemška telovadna/gimnastična zveza)1914: 1 250 000 čl.

Anglija – domovina športa:

Pedestrianizem (hoja), tekaške in druge dirke, borbe –vzporedno stave (17./18. st.)

z vključitvijo višjega sloja amaterski/ljubiteljski šport↓Klubi, odbori za tekmovanja → nacionalne zveze (npr. Football

Association 1863, 1869 Rugby Union)

1860/61: oktobrska diploma, februarski patent → demokratizacija avstrijskega cesarstva, ustavno življenje in svoboda združevanja → društva

Praga: 1862 Sokol → 1889 Češka sokolska zveza; zleti, tekme

Miroslav Tyrš: Osnove telovadbe, 1869-načelo sorodnosti in podobnosti vaj

Naša naloga, smer in cilj, 1871 → sokolski evangelij-glasilo Sokol-načelo stalnega napredovanja (”večna nezadovoljnost”) na osnovi bratske vzajemnosti/solidarnosti-enakost -v zgodovini narodov večen boj za bitje in obstanek (splošni naravni zakon) → preživi le zdrav narod, telesno/fizično in moralno zdrav-društva temelj delovanja (narodna vzgoja)

SOKOLSTVO

Miroslav Tyrš

SOKOLSTVO (prva sokolsko-telovadna društva po posameznih slovanskih narodih)

1862 Praga

1862/63 Ljubljana

1866/67 Lvov, Galicija (Poljaki znotraj Avstro-Ogrske)

1874 Zagreb

1882 / 1891 Beograd (Kraljevina Srbija)1904 Sremski Karlovci, Vojvodina (Srbi znotraj Avstro-Ogrske)

1882 / 1898 Tbilisi, Moskva (ime Sokol po letu 1907, po odpravi cesarske prepovedi sokolskega poimenovanja, kajti po informacijah ruskega veleposlanika z Dunaja, naj bi bil Sokol nevarna protidinastična uporniška organizacija)

1898 Sofija – društvo se poimenuje Junak, vendar pozneje pristopijo sokolstvu

1907 / 1908 Cetinje – tečaj (vodi Slovenec V. Kukec) → zatem društvo

↓1908 Slovanska sokolska zveza, znotraj nje že ideja o južnoslovanski sokolski zvezi (1913/14), ki pa pred prvo vojno ni bila uresničena

Gimnastika/turnen/telovadba

Šport: de(s)portare - dysport – sport (britanska inovacija,

ki se širi in internacionalizira)

Organizacijski temelj društva ali klubi, zveze (narodne in mednarodne) → civilna družba

1881 FIG (gimnastika)1890 FIAC (kolesarstvo),1892 FISA, ISU (drsanje)

1894 MOK (olimpijstvo)

Evropa in telesna kultura konec 19. stoletja

Pierre de Coubertin (1863-1937), obnovitelj olimpijskih

tekmovanj

po britanskem zgledu ‚public school sport‘ je želel šport

vključiti v prenovo srednjega šolstva v Franciji

Coubertin, 1905:

Zakaj sem obnovil Olimpijske igre?

Enostavno, da bi oplemenitil in okrepil šport, mu

zagotovil neodvisnot in obstanek in mu omogočil

vzgojno vlogo, ki mu pripada v modernem svetu.

antični vzor

Teki:šprint 1 stadij, 2 stadija dolgi tek na več stadijevhoplitodrom

pentatlon/peteroboj: stadij, skok v daljino, met diska, met kopja,rokoborba

Težke discipline/panoge: borba s

pestmi (boks), pankracij, rokoborba

Dirke: vprege, konji

Mednarodni kongres francoske športne zveze je na predlog Coubertina junija 1894 sklenil in podprl

-oživitev športnih tekmovanj po vzoru antičnih, a z moderno vsebino in na mednarodni podlagi in organiziranje prvih iger moderne dobe v Atenah 1896-načelo amaterizma (ljubiteljski športnik, ne plačan za dejavnost)↓Mednarodni olimpijski komite (MOK), predsednik Demetrius Vikelas (do 1896), tajnik P. de Coubertin

prvi MOK

Atene 1896: 14 nacij, 241 športnikov, 9 športov

(individualnih), 43 disciplin; težnja po helenizaciji

tekmovanj, da bi se stalno prirejale v Grčiji, čemur

je nasprotoval Coubertin in uveljavil načelo kroženja

mest organizatoric tekmovanj

Sokolstvo na Slovenskem

Mandičeva telovadnica → „divje društvo“1863: Južni Sokol → „sokolski eksces“ → 1867 Ljubljanski Sokol, matica slovenskega sokolstva

Južni Sokol

Viktor Murnik, 1874-1964 Slovenski Tyrš, preporoditelj slovenskega Sokolstva

Murnik uvedel vaditeljske tečaje, idejni vzor tyrševsokolizem↓sistematična vadba in usposabljanje kadrov

ženska telovadba: ženska vzgaja/vodi žensko

Sokolski preporod:1880: 1 društvo1903: 15 društev, 1933 članov (-ic), vseslovenski značaj1913: 114 društev, 7653 članov in članic

1905, Slovenska sokolska zveza → 1907 v FIG1908: Slovanska sokolska zveza↓1912: zlet v Pragi → Stane Vidmar slovanski prvak, Karel Fux tretji1913 snovanje južnoslovanske zveze

Rekatolizacija: po neuspelem poizkusu katolizacije Sokola, katoliški politično-kulturni tabor ustanovil katoliško telovadno organizacijo Orel (prvo društvo 1906)

Planinstvo in alpinizem:

turizem: Angleži v švicarskih Alpah že sredi 19. stoletja plezajo z vodniki domačini

Deutscher und Östereisches Alpenverein, 1862, 1874 podružnica za Kranjsko

Slovensko planinsko društvo, 1893

Izum in izpopolnitev kolesa sredi 19. st. → kolesarstvo: rekreativno in športno

→ Klub slovenskih biciklistov Ljubljana, 1887

Ljubljanski veledrom ali dirkališče

Šport na Slovenskem

Ljubljanski sportni klub (LSK), 1907

Slovenski footbal klub Ilirija, Ljubljana, 1911(1912 včlanitev dijakov Hermesa)

Slovenski football klub Jugoslavija, Gorica, 1911

Bohinjska Bistrica

LSK

Ilirija

Jugoslovanska država: sokolska in športna združitev 1919

Sokolski združitveni sabor na Vidov dan 1919 v Novem Sadu pod geslom en narod, ena država, eno sokolstvo → Jugoslovanska sokolska zveza, sedež v Ljubljani

združevanje v enotna jugo-društva obremenjeval zagrebški združitveni spor 1919 → izstop dela hrvaških sokolov

Inkiostri: Zedinjenje

Napadi na zamejska društva, julij 1920 požig Narodnega doma v Trstu

1928

Jugoslovanska sokolska zveza edini član FIG in Jugoslovanskega olimpijskega odbora→ mednarodna tekmovanja-svetovna prvenstva:

1922, 1926, 1930, 1938-olimpijske igre:

1924, 1928, 1936

Telovadne vrste z redkimi izjemami popolnjevali slovenski sokoli: od 26 le 4 izven slovenskih društev:6 x Leon Štukelj, Josip Primožič4 x Stane Derganc, Boris Gregorka3 x Mihael Oswald, Janez Porenta, Peter Šumi2 x Slavko Hlastan, Stane Vidmar, Anton Malej, Edvard Antosiewicz, Miroslav Forte, Jože Vadnov, Janez Pristov1 x Vlado Simončič, Stane Žilič, Rastko Poljšak, Srečko Sršen, Oton Zupan, Rafael Ban, Konrad Grilec, Miloš Skrbinšek, Dragutin Ciotti (Sušak), Stjepan Boltižar (Zagreb), Josip Kujundžić (Subotica), Dimitrije Merzlikin (Beograd)

Župe

Jug / Slo

Društva

Jug / Slo

Pripadniki

Jug / Slo

Domovi

Jug / Slo

1921 25 / 6 361 / 132 59205 / 24408

1922 25 / 6 395 / 134 65991 / 24444

1923 25 / 6 404 / 135 72127 / 24580

1924 25 / 6 432 / 133 74763 / 22928

1925 23 / 5 430 / 131 66507 / 21366

1926 23 / 5 443 / 129 65150 / 20293 55 / 37

1927 22 / 5 444 / 123 69033 / 20121 68 / 40

1928 23 / 5 435 / 122 73674 / 19453 71 / 41

1929 23 / 5 443 / 122 72806 / 18685 74 / 41

Sport 1921:

... »leto 1920 prvo leto slovenskega sporta«...

... »šele v tem letu je sport postal tudi Slovencem to, kar je bil drugim narodom že davno; važno sredstvo za duševni in telesni preporod naroda.«

Organiziranje jugoslovanskega/slovenskega športa:

september 1919: ustanovitev Jugoslovanske nogometne zvezeaprila 1920: Ljubljanska nogometna podzveza

december 1919: ust. Jugoslovanskega olimpijskega odboraaprila 1920: Olimpijski pododbor Ljubljana

aprila 1920: Sportna zveza Ljubljana

SK Ilirija (1911-1945): nogomet, atletika, hazena, tenis, plavanje, drsanje, zimski-šport (smučanje in sanjkanje)sabljanje, namizni tenis, težka-atletika, hokej na ledu

ASK Primorje 1920-1941

-Ustanovni občni zbor 9.5.1920 , prvi predsednik Fran

Batjel, pozneje Ivo Sancin

-1925: združitev z Laskom→Akademski sportni klub

Primorje

-Z okupacijo 1941 klub prenehal delovati

-Sekcije:

atletska (1920-1941)

hazena ali ženska sekcija (1923-1930)

kolesarska (1920-36)

plavalna (1920-34)

nogometna (1920-36)→ SK Ljubljana

- -Črno-bela reduta

Vsa Ljubljana se vznemirjakar je fantov in dekletko Primorje in Ilir’ja

brcat gresta nogomet.

Derbi na Primorju ... ... In Iliriji.

Okviren pregled slovenskih »telovadnih« in drugih »telesnovzgojnih« organizacij v letu 1938

Organizacija

Organizacijske enote Člani Domovi (postojanke)

Sokolstvo 280 42 200 90

ZFO* (Orlovstvo) 400 23 500

Skavti 19 1100 2

SPD** in TK Skala*** 30 11 500 70

Strelstvo 190 22100

Sport 228 19810 159 + 20

*Zveza fantovskih odsekov** Slovensko planinsko društvo*** Turistovski klub Skala; ustanovljen leta 1921, oral je ledino alpinizmu

Okviren pregled slovenskega »športa« v letu 1938

Športne panoge 1938

Organizacijske

enote

člani Drž. Prvenstva*

Atletika 28 1200 Da

Avtomobilizem 4 1000

Drsanje 3 140 Da (vsa)

Golf 1 35

Hokej na ledu 1 24 Da

Kajakaštvo 1 50 Da

Kolesarstvo 19 2000 Da

Konjeništvo 7 320

Letalstvo/jadralstvo 2 1500

Motociklizem 7 540 Da

Namizni tenis 4 130 Da

Nogomet 53 3900 Ne

Plavanje 8 570 Da

Sabljanje 3 120 Da

Sankanje 5 160 Da

Smučanje 61 7000 Da (vsa)

Tenis 12 700 Ne

Težka atletika 6 200 Da

Veslanje 1 40 Ne

Ženski šport** 2 50 Da

Skupaj 228 19810

* ali je slovenska panožna organizacija (ali njen član) uspela osvojiti kadarkoli v obdobju 1918-1938 naslov državnega prvaka; prazno polje pomeni, da državnih prvenstev ni bilo organiziranih** pod to rubriko se je večinoma vodila hazena, ki pa je bila v letih pred drugo svetovno vojno že v zatonu; še leta 1933 je bilo npr. v Sloveniji 8 klubov v Jugoslaviji pa 27